Kaljeno steklo

Transcription

Kaljeno steklo
5.7 Varnostno steklo RX SAFE
Posledice uporabe sodobnih tehnologij
so velike izboljšave toplotnih, sončnih in
zvočnih lastnosti stekla. Gradbeni elementi iz stekla dajejo pečat sodobni arhitekturi. Možnost, da se steklo uporabi kot
nosilni element, je arhitekte, konstruktorje in inženirje spodbudila k snovanju
vse drznejših konstrukcij. Odgovor na te
izzive so vrste stekel, ki v sebi združujejo
številne karakteristike za aktivno, pasivno
in konstruktivno varnost.
Varnostna stekla delimo na:
• lepljena varnostna stekla VSG in
• kaljena varnostna stekla ESG – termično obdelana.
Vrednosti termičnih in mehanskih lastnosti pri delno kaljenem steklu TVG so med
float steklom in kaljenim steklom ESG.
Delno kaljeno steklo TVG ni varnostno
steklo v običajnem pomenu.
Oznaka CE
5.7
Pojem aktivna varnost pomeni varovanje
zdravja ali življenja ljudi, zaščito pred požarom, vlomom, izstrelki ali pred poškodovanjem premoženja.
Pod pojmom pasivna varnost razumemo
zaščito pred poškodbami, ki lahko nastanejo pri lomu stekla.
S pojmom konstruktivna varnost pa
označujemo sposobnost stekla, da kljub
lomu lahko vsaj delno izpolnjuje zahteve
po varnosti.
134
RX SAFE varnostna stekla izpolnjujejo
zahteve naslednjih norm:
- EN 12150-2 za kaljeno steklo ESG
- EN 1863-2 za delno kaljeno steklo TVG
- EN 14179-2 za kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H
- EN 14449 za lepljeno in lepljeno varnostno steklo VSG.
Z oznako CE je potrjena skladnost produktov z zahtevami veljavnih norm.
Tehnologija in lastnosti
Posledice uporabe sodobnih tehnologij
so velike izboljšave toplotnih, sončnih in
zvočnih lastnosti stekla. To je odprlo možnosti za načrtovanje zelo velikih zastekljenih površin in uporabo stekla tudi na
tistih področjih, kjer so še pred kratkim
prevladovali drugi materiali.
Večjo oviro pri uresničevanju novih zamisli bi lahko predstavljala le odsotnost varnostne funkcije stekla. Običajno okensko
steklo je zelo krhek material. Kljub temu,
da prenese velike tlačne napetosti, ima
izredno nizko natezno trdnost. Natezne
napetosti na površini stekla nastanejo,
kadar ga upogibamo ali če na njem nastanejo temperaturne spremembe: nenadna sprememba za 40 do 50 K je dovolj, da se steklo zlomi. Kosi zlomljenega
stekla so srpaste oblike in imajo izredno
ostre robove.
Vzrok za takšno obnašanje stekla so posebnosti njegove notranje zgradbe. Pri
steklu poteka prehod iz tekočega v trdo
stanje brez nastanka kristalizacije, rezultat tega pa je neurejena kristalna mreža.
Posamezne molekule se sicer stabilne,
vendar pa je vez med sosednjimi molekulami šibka in večkrat tudi prekinjena. Tako
nastanejo mikroskopsko majhni prelomi
(predvsem na površini), zaradi katerih
se že ob minimalni natezni obremenitvi
sproži zlom celotne strukture. Ti prelomi
se kažejo v obliki mikroskopskih zarez, ki
so vzrok za to, da je dejanska upogibna
trdnost stekla večstokrat nižja od teoretične.
Če želimo, da bo steklo bolj trdno in varnejše, moramo zmanjšati število in velikost površinskih lomov. To dosežemo s
kaljenjem stekla. Pod pojmom kaljeno
steklo razumemo termično utrjeno varnostno steklo, ki ga strokovnotehnično imenujemo tudi termično prednapeto steklo.
Kot je razvidno že iz imena, dosežemo
prednapetost s toplotno obdelavo stekla,
ki poteka tako, da obe površini stekla najprej segrejemo do določene temperature, nato pa ju hitro ohladimo.
Ventilatorja
Nalaganje
Segrevanje
Kaljenje
Hlajenje
Odvzem
135
5.7.1
5.7.1 Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150
Prednapetost
- Tlak
V opisanem procesu nastane v kaljenem
steklu značilna porazdelitev napetosti:
molekule na površini so trajno izpostavljene tlačnim, molekule v notranjosti pa
nateznim napetostim. Te napetosti morajo biti v ravnovesju, saj je to pogoj za stabilno stanje, ki zagotavlja ustrezne varnostne lastnosti kaljenega stekla.
+ Nateg
137
5.7.1
Ta proces poteka med ohlajanjem s ca.
640 na 470 °C oziroma do temperature, ko
se tudi molekule v notranjih plasteh stekla
vrnejo v trdo stanje. Kaljenje je učinkovito
le v primeru, če se med ohlajanjem ustvari dovolj velika temperaturna razlika med
površino in notranjostjo. V nadaljevanju
moramo steklo ohladiti do temperature,
pri kateri je mogoča ročna manipulacija.
Debelina stekla
Ker zaradi amorfne zgradbe steklo nima
klasične točke tališča, ni mogoče natančno določiti, pri kateri temperaturi ni
več v trdem stanju oziroma pri kateri je že
v tekočem. Med enim in drugim stanjem
je transformacijsko temperaturno območje: steklo se najprej omehča, zatem
postane testasto in končno tekoče. Za
kaljenje ploščatega okenskega stekla so
v tem območju najprimernejše tiste temperature, pri katerih je steklo v začetni
fazi mehčanja. Pri teh temperaturah, to
je med 610 ° in 660 °C, se vezi med posameznimi molekulami zrahljajo oz. niso
več toge. Med ogrevanjem se posamezne molekule raztegnejo. Ko je dosežena
zahtevana temperatura, moramo z dovajanjem komprimiranega atmosferskega
zraka steklo čim hitreje ohladiti. Molekule
v zunanjih plasteh stekla se hitro ohladijo, pri čemer se skrčijo in utrdijo. Zaradi
slabe toplotne prevodnosti pa te molekule zadržujejo ohlajevanje in s tem krčenje molekul v srednji plasti. Posledica je
povečana gostota molekul na površini in
redkejša v sredini stekla. Rezultat povečane gostote pa je zmanjšanje števila oziroma velikosti površinskih mikrorazpok.
V okviru začetnega preizkusa in notranje
kontrole proizvodnje se nadzirata dve
najpomembnejši lastnosti kaljenega stekla po EN 12150:
- struktura loma: v primeru porušenja
napetostnega ravnovesja oziroma loma
se v hipu sprosti vsa med kaljenjem nakopičena energija. Nastane fina mreža
drobnih delcev s topimi robovi. Zaradi tega je nevarnost poškodb močno
zmanjšana.
- mehanska trdnost (upogibna trdnost):
izmerjena vrednost > 120 N/mm2 (kaljeno steklo iz float stekla), pri nekaljenem steklu je vrednost 45 N/mm2.
5.7.1
Poleg omenjenih varnostnih lastnosti
odlikujejo kaljeno steklo tudi naslednje
prednosti:
- povečana udarna trdnost: nihajni preizkus po EN 12600.
- povečana obstojnost na temperaturne
razlike: obstojnost na temperaturne
razlike po površini stekla znaša 200 K.
Normalno float steklo je veliko bolj občutljivo na temperaturne razlike (40 K).
Kaljeno steklo s toplotnim preizkusom
ESG-H po EN 14179
Po preteku določenega časa (po nekaj
urah ali čez nekaj let) se lahko kaljeno
steklo brez vidnih zunanjih vplivov zlomi. Omenjeni pojav imenujemo spontani
lom. Povzročitelj je molekula NiS (nikljev
sulfid), ki ima negativni temperaturni raztezek. Ko se molekule stekla med ohlajanjem skrčijo, se molekula nikljevega sulfida razširi. Če je molekula v sredini stekla
(v polju nateznih napetosti), nastane lokalna napetost, ki lahko preseže natezno
trdnost stekla in steklo se zlomi.
Molekula
nikljevega sulfida
Čeprav je pojav zelo redek, ga moramo
skladno z zahtevami po EN 14179 preprečiti, predvsem pri uporabi teh stekel
v prezračevanih (hladnih) fasadah. To
dosežemo tako, da stekla izpostavimo
“vroči obremenitvi”. Pri tem preizkusu, ki
ga imenujemo tudi Heat Soak Test (HST),
stekla v posebni komori počasi ogrejemo
do 290 °C ± 10 °C. Tej temperaturi so stekla izpostavljena štiri ure. V tem času bodo
tista, ki vsebujejo molekulo nikljevega
sulfida, z zelo veliko verjetnostjo počila.
Spontanega loma ne smemo zamenjevati z lomom, ki nastane zaradi mehanskih
vplivov oziroma poškodovanja robov pri
premeščanju in namestitvi stekla. Vedeti
moramo, da se kaljeno varnostno steklo
kljub povečani trdnosti lahko zlomi, vzrok
pa je ponavadi neustrezno ravnanje (na
primer nepravilen prevoz).
138
Kriteriji za kalibracijo
V REFLEX-u je kaljeno steklo po celotni površini v kalibrirani komori Heat Soak Test
izpostavljeno temperaturi 290 °C ± 10 °C.
Proces toplotnega preizkusa mora ustrezati prikazanemu poteku časa in temperature. Sistem mora biti sposoben slediti
poteku tako pri 100 % kot tudi pri 10 %
zasedenosti.
5.7.1
Legenda:
T – temperatura stekla v vsaki točki, oC
t – čas, h
t1 – čas, pri katerem doseže prvo steklo 280 oC
t2 – čas, pri katerem doseže zadnje steklo 280 oC
a – faza segrevanja
b – faza držanja
c – faza ohlajevanja
d – temperatura okolice
1 – prvo steklo, ki je doseglo 280 oC
2 – zadnje steklo, ki je doseglo 280 oC
3 - temperatura stekla
Vsako šaržo nadzoruje zunanji nemški inštitut F & K.
140
Poleg omenjenih varnostnih lastnosti
odlikujejo kaljeno steklo še naslednje
prednosti:
- povečana udarna trdnost: nihajni preizkus po EN 12600
- povečana obstojnost na temperaturne
razlike: obstojnost na temperaturne
razlike po površini stekla znaša 200 K.
Normalno float steklo je veliko bolj občutljivo na temperaturne razlike (40 K).
Področja uporabe kaljenega stekla
ESG in kaljenega stekla s toplotnim
preizkusom ESG-H
• Stanovanjski in poslovni objekti (stopnice, vrata, avtomatska vrata, predelne stene, pomične stene)
• Športni objekti (odporno proti udarcem
z žogo po DIN 18032 Del 1 in 3)
• Šole in vrtci (iz varnostnih razlogov za
preprečevanje poškodb)
• Vgradnja v bližini vročih teles (za preprečitev termičnih lomov. Če je razdalja med grelnim telesom in notranjim
steklom manjša od 30 cm, moramo na
notranji strani uporabiti kaljeno steklo)
• Steklene fasade (parapeti po DIN 18516
Del 4)
• Uporaba v zaščitne namene (zaščita
pred padcem na stopniščih, balkonih,
ograjah. TRAV »Tehnični pravilnik za
uporabo zasteklitev za zaščito pred
padcem v globino« definira področje
uporabe ESG)
• Zunanja uporaba (protihrupne zaščite
na cestah, postajališča, reklamni panoji, vitrine ...).
Ko je predvidena uporaba kaljenega stekla ESG, vedno uporabljamo kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H z zunanjim nadzorom, razen ko zasteklitev ni na/
nad prometno površino in je steklo vgrajeno do 4 m višine.
To določa TRLV pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev.
141
5.7.1
V okviru začetnega preizkusa in notranje
kontrole proizvodnje se s toplotnim preizkusom po EN 14179 nadzirata dve najpomembnejši lastnosti kaljenega stekla:
- struktura loma: v primeru porušenja
napetostnega ravnovesja oziroma loma
se v hipu sprosti vsa med kaljenjem nakopičena energija. Nastane fina mreža drobnih delcev s topimi robovi, kar
močno zmanjša nevarnost poškodb.
- mehanska trdnost (upogibna trdnost):
izmerjena vrednost > 120 N/mm2 (kaljeno steklo s toplotnim preizkusom iz
float stekla), pri nekaljenem steklu je
vrednost 45 N/mm2.
5.7.2 Obdelava kaljenega stekla
Zaradi značilne razporeditve napetosti
kaljenega stekla po kaljenju ne moremo
več obdelovati (na primer rezati, vrtati,
brusiti ...). Vsak tak poseg bi namreč lahko povzročil porušitev napetostnega ravnovesja in steklo bi se zlomilo. To pomeni,
da smemo termično obdelavo izvesti šele
potem, ko so končane vse druge vrste
obdelave.
Priprava stekla na kaljenje
• Poliran rob dobimo na enak način kot
fino brušen, le da mu z dodatnim postopkom vrnemo stekleni sijaj.
• Posnet rob tvori s površino stekla kot
45° ≤ α < 90°. Rob je lahko fino brušen
ali poliran.
Obdelava robov
5.7.2
Vsako steklo mora imeti pred kaljenjem
obdelane robove. Minimalna stopnja
obdelave, ki še izpolnjuje to tehnološko
pogojeno zahtevo, je grobo brušen ali
posnet rob.
• Grobo brušen rob dobimo, če rezanemu robu s tračnim brusilnim strojem
posnamemo ostrino. S tem postopkom
ne moremo poravnati dimenzijskih odstopanj, ki so nastala pri rezanju stekla.
Maks. 2 mm
Skrajšani rez
Skrajšani
rez
Steklu nepravilne oblike, ki ima enega od
vogalov v kotu ostrejšem od 30°, se dimenzija v tem vogalu skrajša.
• Fino brušen rob dobimo s strojno obdelavo po celotnem preseku. Na njem
ne smejo ostati drobne poškodbe ali
nebrušeni odseki. Ta rob je na pogled
brez leska.
142
Izvrtine, odprtine, vogalni in robni izrezi
A, B = odmik od roba stekla
D = premer izvrtine oziroma odprtine
K = dolžina stranice
S = debelina stekla
Izvedbe takšnih izvrtin so omejene z naslednjimi tehnološkimi zahtevami:
• premer izvrtine oziroma odprtine mora
meriti vsaj toliko, kot znaša debelina
stekla: D ≥ S
• razdalja med robom stekla in izvrtino
oziroma odprtino ne sme biti manjša
od dveh debelin stekla: A ≥ 2S.
Za razdaljo med dvema izvrtinama veljajo
enaka pravila kot za razdaljo med izvrtino
in robom stekla. Diagonalni odmik izvrtine od vogala stekla naj bo večji od šestkratne debeline. Premer odprtine (izreza)
ne sme biti večji od 1/3 dolžine stranice:
D ≤ K/3
Kadar želimo stekla za fasadne elemente
pritrditi na podkonstrukcije z vijaki, lahko
izdelamo izvrtine s poglobitvijo.
Dimenzijske tolerance za izvrtine
(EN 12150)
Nominalni radij
izvrtine (mm)
Toleranca
4 ≤ D ≤ 20
± 1,0
20 < D ≤ 100
± 2,0
100 < D
posvet s proizvajalcem
Tolerance lege izvrtin:
S < 8 mm
S ≥ 8 mm
Lega oziroma položaj izvrtin
Robno območje
Oddaljenost od roba
Vogalno območje
Oddaljenost od dveh robov
D ≥ 1,5S
S ≤ D < 1,5S
D ≥ 1,5S
S ≤ D < 1,5S
A ≥ 2S
A ≥ 2S
A ≥ 2,5S
A ≥ 2,5S
A ≥ 2S + 5 mm
B ≥ 2S + 5 mm
A ≥ 5S
B ≥ 2S + 5 mm
A ≥ 2,5S + 5 mm
B ≥ 2,5S + 5 mm
A ≥ 5S
B ≥ 2,5S + 5 mm
143
5.7.2
Razdalja med robom stekla in izvrtino
oziroma odprtino je lahko manjša le v primeru, če naredimo razbremenilno zarezo, ki poteka od roba do izvrtine. Premer
zareze mora biti enak 1,5-kratni debelini
stekla: D ≥ 1,5 S.
Tolerance izvrtin in izrezov so določene
s tehnološko pogojenimi možnostmi. V
splošnem te tolerance ustrezajo tolerancam za dolžino in širino stekla, ki so
navedene v tabeli. Premer izvrtine in velikost izreza moramo dimenzionirati tako,
da bomo lahko izravnali odstopanje od
toleranc za premer in toleranc za izvrtino
oziroma izrez. Zaradi vstavljenega distančnega vložka, ki preprečuje stik med
vijakom in steklom, naj bo premer izvrtine
za 4 mm večji od debeline vijaka.
Izrezi na robu ali vogalu stekla morajo biti
polkrožni. Radij mora biti enak ali večji od
debeline stekla, vendar ne manjši od 10
mm. Velikosti izrezov moramo dimenzionirati tako, da izravnamo tolerance oddaljenosti. Izrez ne sme biti večji od 1/3
dolžine stranice.
5.7.3
Da bi bila montaža stekel čim bolj preprosta, moramo pri dimenzioniranju premera
izvrtine upoštevati toleranco oddaljenosti
in toleranco premera izvrtine. Kadar moramo v steklu v isti vrsti narediti več kot
štiri izvrtine, moramo minimalno razdaljo
med njimi povečati.
5.7.3 Kakovostni kriteriji kaljenega stekla
Področje veljavnosti
Tolerance
Te zahteve veljajo za ravno kaljeno steklo,
izdelano s horizontalno tehnologijo, ki je
namenjeno uporabi v gradbeništvu. Kalimo lahko float (EN 572-2) in ornamentna
stekla (EN 572-5). Stekla so lahko:
• brezbarvna ali v masi obarvana
• prozorna, prosojna ali neprosojna
• z nanosom (na primer emajla, pirolitični
nanosi)
• površinsko obdelana (na primer peskana, jedkana).
1. Tolerance širine in višine stekla
(EN 12150)
144
Tolerance
Nominalna
dimenzija stranic
(Š ali V)
Nominalna
debelina
stekla d ≤ 12
Nominalna
debelina
stekla d > 12
≤ 2000
± 2,5
± 3,0
2000 < Š ali V ≤ 3000
± 3,0
± 4,0
> 3000
± 4,0
± 5,0
Ornamentno
steklo
Float steklo
±0,5
±0,2
3
4
5
6
8
±0,8
10
±1,0
12
-
15
-
19
-
25
±0,3
±0,5
±1,0
3. Planimetrija (EN 12150)
Med kaljenjem se steklo, ogreto na temperaturo, ki je blizu točke mehčanja, ciklično pomika prek keramičnih valjev.
Zato ni mogoče izdelati stekla, ki ne bi
imelo (vsaj minimalno) deformirane površine. Odstopanje v ravnosti (planimetriji)
je odvisno od debeline stekla, njegovih
dimenzij ter razmerja stranic in se kaže
v obliki izkrivljenja. Ravnost stekla je odločilnega pomena za njegove optične
lastnosti. Omenjene deformacije delimo
v dve skupini: celotno in lokalno izkrivljenost.
a) Celotna izkrivljenost tc
Če želimo izmeriti to vrsto deformacije,
moramo daljšo stranico stekla vertikalno
položiti na dve 100 mm široki podložki, ki
naj bosta od vogalov odmaknjeni za 1/4
dolžine stranice. Z ustreznim pripomočkom, na primer z napeto žico, izmerimo
največjo razdaljo (h1) med žico in konkavno površino stekla. Izkrivljenost merimo
vzdolž vseh stranic in obeh diagonal. Celotna izkrivljenost je izražena kot razmerje med izmerjeno razdaljo h1 in širino (Š)
oziroma višino stekla (V).
Lokalno izkrivljenost (gubanje stekla)
vedno merimo le med dvema točkama,
ki sta med seboj oddaljeni 300 mm. Postopek merjenja je enak kot pri merjenju
celotne izkrivljenosti. Z ustreznim pripomočkom, na primer napeto žico oziroma
kovinskim merilom, izmerimo največjo
razdaljo h2. Deformacijo merimo v polju, ki je vzporedno z robom stranice in
od nje odmaknjeno vsaj 25 mm. Lokalno
izkrivljenost izrazimo z razmerjem med
razdaljo h2 in dolžino 300 mm. Pri ornamentnem steklu se lokalna izkrivljenost
meri na ornamentni strani, tako da se na
najvišji vrh strukture položi ravnilo in meri
razdalja do najvišje točke strukture.
-LH>IK>£
FWHOFSIGBKLPQ
QL
E[
$BILQK>£
FWHOFSIGBKLPQ
tc =
h1
Š ali V
tl =
h2
300
EZ
Q(
Najvišje dovoljene vrednosti
Celotna
izkrivljenost
(mm/mm)
Lokalna
izkrivljenost
(mm/300 mm)
Float steklo
(EN 572-2)
0,003*
0,5
Ostala stekla
0,004
0,5
Vrsta stekla
*Pri kvadratnih ali skoraj kvadratnih steklih z
razmerjem stranic od 1:1 do 1:1,3 so odstopanja
v planimetriji praviloma večja kot pri ozkih
pravokotnih steklih. Zato je smiselno, da pri
kvadratnih oblikah namesto 4 do 6 mm debelega
stekla izberete debelejše steklo ali pa se
posvetujete s tehnologi podjetja REFLEX.
145
5.7.3
Tolerance (mm)
\cc£JJ
Nazivna
debelina
(mm)
b) Lokalna izkrivljenost
£>IF£7
2. Tolerance nazivnih debelin
(EN 12150)
4. Spremembe v barvi in strukturi
Struktura loma, skladno z EN 12150-1
Pri ornamentnih steklih ne moremo zagotoviti simetrije strukture ob uporabi več
stekel, postavljenih eno poleg drugega v
skupno površino.
Iz enakega razloga se lahko pri ornamentnih in v masi obarvanih steklih delno
spremeni tudi barva.
Testno steklo (1.100 x 360 mm) mora prosto ležati v okvirju, ki bo preprečil razsipanje drobcev, istočasno pa ne bo oviral
njihovega širjenja. Na polovici daljše stranice udarimo s kladivom (masa 75 g; radij zaobljene konice 0,2 mm) v točki, ki je
od roba stekla oddaljena 13 mm. Štiri do
pet minut po udarcu pričnemo s štetjem
drobcev. Za štetje uporabljamo masko
50 x 50 mm. Maske ne smemo polagati
na polja, ki so v radiju 100 mm od mesta
udarca ali pa v pasu 25 milimetrov od steklenih robov.
Testiranje
Nihajni preizkus
V okviru notranje kontrole proizvodnje in
zunanjega nadzora (Inštitut za okensko
tehniko IFT iz nemškega mesta Rosenheim) stalno preverjamo proizvodnjo kaljenega stekla RX SAFE ESG pod pogoji
veljavnih norm.
Skladno z EN 12600
Zaradi proizvodnotehničnih pogojev se
pri nekaterih ornamentnih steklih lahko
med toplotno obdelavo potek strukture
delno izkrivi.
5.7.3
Vizualno ocenjevanje kakovosti
V Poglavju 6.9.6 navajamo »Smernice za
ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za
gradbeništvo,« v katerih so opisane me-
Število in dimenzije drobcev
Kaljeno
steklo iz
Največja dolžina
največjega delca
(mm)
Nazivna debelina
(mm)
Najmanjše število
drobcev
float stekla
4 – 12
40
100
float stekla
15 – 19
30
100
ornamentnega stekla
4 – 10
30
100
Vrsta stekla
Mehanska trdnost (upogibna trdnost), skladno z EN 1288-3 / EN 12150-1
Vrsta stekla
Kaljeno
steklo iz
Mehanska trdnost
(upogibna trdnost) (N/mm2)
float stekla
4 – 19
120
ornamentnega stekla
4 – 10
90
emajliranega stekla
4 – 19
75*
* Emajlirana površina je v natezni coni.
146
Nazivna debelina
(mm)
• Optične posebnosti
Med postopkom termične obdelave se
v peči steklo pomika po vročih keramičnih valjih. Zaradi tega se lahko na njegovi
površini občasno pojavi blaga valovitost
(imenovana tudi “roller waves”). Omenjenemu pojavu se ne moremo izogniti, v
praksi pa ga opazimo kot popačenje slike,
gledane v odbojni svetlobi. Zaradi termičnega procesa kaljenja lahko pride tudi do
kemičnih in mehanskih sprememb površine, kot so pikice na površini, imenovane
»roller pick up«, oziroma odtisi valjev.
• Anizotropija
Med termično obdelavo se kaljenemu
varnostnemu steklu spremeni napetostno stanje. V njem nastanejo napetostna
polja, na katerih se lahko polarizirana
svetloba (določen delež dnevne svetlobe
je – v odvisnosti od vremenskih pogojev –
vedno polariziran) dvojno lomi. Zato lahko
v posebnih svetlobnih pogojih pri pogledu na kaljeno steklo opazimo polarizacijska polja v obliki različnih vzorcev. Ta
fenomen je viden le na kaljenem steklu.
• Toplotna obstojnost
Posebna porazdelitev napetosti, značilna
za kaljeno steklo, ostaja v ravnovesju tudi
pri trajni uporabi pri temperaturi + 250 °C.
Zato kaljeno steklo dobro prenese hiter
padec temperature in velike temperaturne razlike med dvema točkama (do 200
K).
• Omočljivost steklenih površin z vlago
Odtisi valjev, prstov in uporabljenih vakuumskih držal ali etiket lahko pod posebnimi pogoji povzročijo minimalne
spremembe v mreži atomov na površini
stekla. Če so stekla mokra, postanejo
mesta, na katerih je prišlo do takšnega
pojava, vidna, saj imajo drugačno oprijemljivost vodne pare (omočljivost). Pri suhem steklu pojav izgine. Ker je omenjena
sprememba fizikalno pogojena, ne more
biti predmet reklamacije.
• Označevanje stekel
Vsako RX SAFE ESG kaljeno steklo mora
imeti viden in trajen odtis (EN 12150 in
ime ali oznaka proizvajalca), iz katerega
je razvidno, da je to varnostno steklo. Odtis po tej normi mora biti trajen in neodstranljiv.
Tudi RX SAFE ESG-H kaljeno steklo s toplotnim preizkusom mora imeti viden in
trajen odtis (EN 14179 in ime ali oznaka
proizvajalca).
Viden in trajen odtis RS SAFE ESG-H vsebuje naslednje podatke:
- proizvajalec: RX ESG-H
- standard: EN 14179
- nadzorni oziroma certifikacijski organ:
F&K
RX ESG-H
EN 14179
F&K
147
5.7.3
tode ocenjevanja in prikazane tabele z
dovoljenimi odstopanji. Spodaj navedene posebnosti kaljenega stekla so fizikalno pogojene, zato ne moremo vplivati na
njihov nastanek ali intenzivnost.
5.7.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije
Maksimalne dimenzije v cm za RX SAFE ESG in RX SAFE ESG-H
Vrsta stekla
Barva
Debelina stekla/dimenzije (cm)
4 mm
Float
Planibel Color
Planibel
6 mm
8 mm
10 mm
12 mm
15 mm
19 mm
Prozorna
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 244x480 244x480
Bronze
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
-
-
Green
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
-
-
Grey
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
-
-
Dark Blue
120x200
-
244x480 244x480 244x480
-
-
-
Priva Blue
120x200
-
244x480 244x480 244x480
-
-
-
Azur
120x200
-
244x480 244x480 244x480
-
-
-
Clearvision,
Belo steklo
120x200
-
-
120x200
Low-e T
5.7.4
Clear
Stopsol
Supersilver
5 mm
150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
-
244x480 244x480
-
-
-
-
120x200 150x250 244x480 244x480
-
-
-
-
-
-
-
-
Grey
-
150x250 244x480 244x480
Green
-
-
244x480 244x480
-
-
-
-
-
-
244x480 244x480
-
-
-
-
Clear
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480
-
-
-
Bronze
120x200 150x250 244x480
-
-
-
-
-
Grey
120x200 150x250 244x480
-
-
-
-
-
Green
120x200 150x250 244x480 244x480
-
-
-
-
Prozorna
120x200
-
-
-
-
-
Rjava
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Prozorna
120x200
-
185x335
-
204x435
-
-
-
Rjava
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Prozorna
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Rumena
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Modra
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Prozorna
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Rjava
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Prozorna
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Rumena
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Modra
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Rjava
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Mastercarre
Prozorna
120x200
-
321x200 330x204
-
-
-
-
Masterpoint
Prozorna
-
-
200x321 204x252
Matelux
Satinato
120x200
-
225x321 225x321 244x321
-
-
-
Dark Blue
Stopsol
Classic
Chinchilla
Ornament
504/rosa
Katedral
Gothic
Altdeutsch
185x400 185x435
Minimalna dimenzija: 100 x 250 mm za pravokotna RX SAFE ESG in RX SAFE ESG-H
Minimalni premer: 250 mm
Maksimalno razmerje stranic: 1:10
Maksimalna teža: 300 kg
Pri oblikah, ki so podobne kvadratnim oblikam in imajo razmerje stranic med 1:1 in 1:1,3, je neizogibno odstopanje od
ravnosti večje kot pri pravokotnih šipah. Še posebej pri steklih debeline ≤ 6 mm je priporočljivo pravočasno posvetovanje
z REFLEX-om.
148