Kaljeno steklo
Transcription
Kaljeno steklo
5.7 Varnostno steklo RX SAFE Posledice uporabe sodobnih tehnologij so velike izboljšave toplotnih, sončnih in zvočnih lastnosti stekla. Gradbeni elementi iz stekla dajejo pečat sodobni arhitekturi. Možnost, da se steklo uporabi kot nosilni element, je arhitekte, konstruktorje in inženirje spodbudila k snovanju vse drznejših konstrukcij. Odgovor na te izzive so vrste stekel, ki v sebi združujejo številne karakteristike za aktivno, pasivno in konstruktivno varnost. Varnostna stekla delimo na: • lepljena varnostna stekla VSG in • kaljena varnostna stekla ESG – termično obdelana. Vrednosti termičnih in mehanskih lastnosti pri delno kaljenem steklu TVG so med float steklom in kaljenim steklom ESG. Delno kaljeno steklo TVG ni varnostno steklo v običajnem pomenu. Oznaka CE 5.7 Pojem aktivna varnost pomeni varovanje zdravja ali življenja ljudi, zaščito pred požarom, vlomom, izstrelki ali pred poškodovanjem premoženja. Pod pojmom pasivna varnost razumemo zaščito pred poškodbami, ki lahko nastanejo pri lomu stekla. S pojmom konstruktivna varnost pa označujemo sposobnost stekla, da kljub lomu lahko vsaj delno izpolnjuje zahteve po varnosti. 134 RX SAFE varnostna stekla izpolnjujejo zahteve naslednjih norm: - EN 12150-2 za kaljeno steklo ESG - EN 1863-2 za delno kaljeno steklo TVG - EN 14179-2 za kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H - EN 14449 za lepljeno in lepljeno varnostno steklo VSG. Z oznako CE je potrjena skladnost produktov z zahtevami veljavnih norm. Tehnologija in lastnosti Posledice uporabe sodobnih tehnologij so velike izboljšave toplotnih, sončnih in zvočnih lastnosti stekla. To je odprlo možnosti za načrtovanje zelo velikih zastekljenih površin in uporabo stekla tudi na tistih področjih, kjer so še pred kratkim prevladovali drugi materiali. Večjo oviro pri uresničevanju novih zamisli bi lahko predstavljala le odsotnost varnostne funkcije stekla. Običajno okensko steklo je zelo krhek material. Kljub temu, da prenese velike tlačne napetosti, ima izredno nizko natezno trdnost. Natezne napetosti na površini stekla nastanejo, kadar ga upogibamo ali če na njem nastanejo temperaturne spremembe: nenadna sprememba za 40 do 50 K je dovolj, da se steklo zlomi. Kosi zlomljenega stekla so srpaste oblike in imajo izredno ostre robove. Vzrok za takšno obnašanje stekla so posebnosti njegove notranje zgradbe. Pri steklu poteka prehod iz tekočega v trdo stanje brez nastanka kristalizacije, rezultat tega pa je neurejena kristalna mreža. Posamezne molekule se sicer stabilne, vendar pa je vez med sosednjimi molekulami šibka in večkrat tudi prekinjena. Tako nastanejo mikroskopsko majhni prelomi (predvsem na površini), zaradi katerih se že ob minimalni natezni obremenitvi sproži zlom celotne strukture. Ti prelomi se kažejo v obliki mikroskopskih zarez, ki so vzrok za to, da je dejanska upogibna trdnost stekla večstokrat nižja od teoretične. Če želimo, da bo steklo bolj trdno in varnejše, moramo zmanjšati število in velikost površinskih lomov. To dosežemo s kaljenjem stekla. Pod pojmom kaljeno steklo razumemo termično utrjeno varnostno steklo, ki ga strokovnotehnično imenujemo tudi termično prednapeto steklo. Kot je razvidno že iz imena, dosežemo prednapetost s toplotno obdelavo stekla, ki poteka tako, da obe površini stekla najprej segrejemo do določene temperature, nato pa ju hitro ohladimo. Ventilatorja Nalaganje Segrevanje Kaljenje Hlajenje Odvzem 135 5.7.1 5.7.1 Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150 Prednapetost - Tlak V opisanem procesu nastane v kaljenem steklu značilna porazdelitev napetosti: molekule na površini so trajno izpostavljene tlačnim, molekule v notranjosti pa nateznim napetostim. Te napetosti morajo biti v ravnovesju, saj je to pogoj za stabilno stanje, ki zagotavlja ustrezne varnostne lastnosti kaljenega stekla. + Nateg 137 5.7.1 Ta proces poteka med ohlajanjem s ca. 640 na 470 °C oziroma do temperature, ko se tudi molekule v notranjih plasteh stekla vrnejo v trdo stanje. Kaljenje je učinkovito le v primeru, če se med ohlajanjem ustvari dovolj velika temperaturna razlika med površino in notranjostjo. V nadaljevanju moramo steklo ohladiti do temperature, pri kateri je mogoča ročna manipulacija. Debelina stekla Ker zaradi amorfne zgradbe steklo nima klasične točke tališča, ni mogoče natančno določiti, pri kateri temperaturi ni več v trdem stanju oziroma pri kateri je že v tekočem. Med enim in drugim stanjem je transformacijsko temperaturno območje: steklo se najprej omehča, zatem postane testasto in končno tekoče. Za kaljenje ploščatega okenskega stekla so v tem območju najprimernejše tiste temperature, pri katerih je steklo v začetni fazi mehčanja. Pri teh temperaturah, to je med 610 ° in 660 °C, se vezi med posameznimi molekulami zrahljajo oz. niso več toge. Med ogrevanjem se posamezne molekule raztegnejo. Ko je dosežena zahtevana temperatura, moramo z dovajanjem komprimiranega atmosferskega zraka steklo čim hitreje ohladiti. Molekule v zunanjih plasteh stekla se hitro ohladijo, pri čemer se skrčijo in utrdijo. Zaradi slabe toplotne prevodnosti pa te molekule zadržujejo ohlajevanje in s tem krčenje molekul v srednji plasti. Posledica je povečana gostota molekul na površini in redkejša v sredini stekla. Rezultat povečane gostote pa je zmanjšanje števila oziroma velikosti površinskih mikrorazpok. V okviru začetnega preizkusa in notranje kontrole proizvodnje se nadzirata dve najpomembnejši lastnosti kaljenega stekla po EN 12150: - struktura loma: v primeru porušenja napetostnega ravnovesja oziroma loma se v hipu sprosti vsa med kaljenjem nakopičena energija. Nastane fina mreža drobnih delcev s topimi robovi. Zaradi tega je nevarnost poškodb močno zmanjšana. - mehanska trdnost (upogibna trdnost): izmerjena vrednost > 120 N/mm2 (kaljeno steklo iz float stekla), pri nekaljenem steklu je vrednost 45 N/mm2. 5.7.1 Poleg omenjenih varnostnih lastnosti odlikujejo kaljeno steklo tudi naslednje prednosti: - povečana udarna trdnost: nihajni preizkus po EN 12600. - povečana obstojnost na temperaturne razlike: obstojnost na temperaturne razlike po površini stekla znaša 200 K. Normalno float steklo je veliko bolj občutljivo na temperaturne razlike (40 K). Kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H po EN 14179 Po preteku določenega časa (po nekaj urah ali čez nekaj let) se lahko kaljeno steklo brez vidnih zunanjih vplivov zlomi. Omenjeni pojav imenujemo spontani lom. Povzročitelj je molekula NiS (nikljev sulfid), ki ima negativni temperaturni raztezek. Ko se molekule stekla med ohlajanjem skrčijo, se molekula nikljevega sulfida razširi. Če je molekula v sredini stekla (v polju nateznih napetosti), nastane lokalna napetost, ki lahko preseže natezno trdnost stekla in steklo se zlomi. Molekula nikljevega sulfida Čeprav je pojav zelo redek, ga moramo skladno z zahtevami po EN 14179 preprečiti, predvsem pri uporabi teh stekel v prezračevanih (hladnih) fasadah. To dosežemo tako, da stekla izpostavimo “vroči obremenitvi”. Pri tem preizkusu, ki ga imenujemo tudi Heat Soak Test (HST), stekla v posebni komori počasi ogrejemo do 290 °C ± 10 °C. Tej temperaturi so stekla izpostavljena štiri ure. V tem času bodo tista, ki vsebujejo molekulo nikljevega sulfida, z zelo veliko verjetnostjo počila. Spontanega loma ne smemo zamenjevati z lomom, ki nastane zaradi mehanskih vplivov oziroma poškodovanja robov pri premeščanju in namestitvi stekla. Vedeti moramo, da se kaljeno varnostno steklo kljub povečani trdnosti lahko zlomi, vzrok pa je ponavadi neustrezno ravnanje (na primer nepravilen prevoz). 138 Kriteriji za kalibracijo V REFLEX-u je kaljeno steklo po celotni površini v kalibrirani komori Heat Soak Test izpostavljeno temperaturi 290 °C ± 10 °C. Proces toplotnega preizkusa mora ustrezati prikazanemu poteku časa in temperature. Sistem mora biti sposoben slediti poteku tako pri 100 % kot tudi pri 10 % zasedenosti. 5.7.1 Legenda: T – temperatura stekla v vsaki točki, oC t – čas, h t1 – čas, pri katerem doseže prvo steklo 280 oC t2 – čas, pri katerem doseže zadnje steklo 280 oC a – faza segrevanja b – faza držanja c – faza ohlajevanja d – temperatura okolice 1 – prvo steklo, ki je doseglo 280 oC 2 – zadnje steklo, ki je doseglo 280 oC 3 - temperatura stekla Vsako šaržo nadzoruje zunanji nemški inštitut F & K. 140 Poleg omenjenih varnostnih lastnosti odlikujejo kaljeno steklo še naslednje prednosti: - povečana udarna trdnost: nihajni preizkus po EN 12600 - povečana obstojnost na temperaturne razlike: obstojnost na temperaturne razlike po površini stekla znaša 200 K. Normalno float steklo je veliko bolj občutljivo na temperaturne razlike (40 K). Področja uporabe kaljenega stekla ESG in kaljenega stekla s toplotnim preizkusom ESG-H • Stanovanjski in poslovni objekti (stopnice, vrata, avtomatska vrata, predelne stene, pomične stene) • Športni objekti (odporno proti udarcem z žogo po DIN 18032 Del 1 in 3) • Šole in vrtci (iz varnostnih razlogov za preprečevanje poškodb) • Vgradnja v bližini vročih teles (za preprečitev termičnih lomov. Če je razdalja med grelnim telesom in notranjim steklom manjša od 30 cm, moramo na notranji strani uporabiti kaljeno steklo) • Steklene fasade (parapeti po DIN 18516 Del 4) • Uporaba v zaščitne namene (zaščita pred padcem na stopniščih, balkonih, ograjah. TRAV »Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev za zaščito pred padcem v globino« definira področje uporabe ESG) • Zunanja uporaba (protihrupne zaščite na cestah, postajališča, reklamni panoji, vitrine ...). Ko je predvidena uporaba kaljenega stekla ESG, vedno uporabljamo kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H z zunanjim nadzorom, razen ko zasteklitev ni na/ nad prometno površino in je steklo vgrajeno do 4 m višine. To določa TRLV pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev. 141 5.7.1 V okviru začetnega preizkusa in notranje kontrole proizvodnje se s toplotnim preizkusom po EN 14179 nadzirata dve najpomembnejši lastnosti kaljenega stekla: - struktura loma: v primeru porušenja napetostnega ravnovesja oziroma loma se v hipu sprosti vsa med kaljenjem nakopičena energija. Nastane fina mreža drobnih delcev s topimi robovi, kar močno zmanjša nevarnost poškodb. - mehanska trdnost (upogibna trdnost): izmerjena vrednost > 120 N/mm2 (kaljeno steklo s toplotnim preizkusom iz float stekla), pri nekaljenem steklu je vrednost 45 N/mm2. 5.7.2 Obdelava kaljenega stekla Zaradi značilne razporeditve napetosti kaljenega stekla po kaljenju ne moremo več obdelovati (na primer rezati, vrtati, brusiti ...). Vsak tak poseg bi namreč lahko povzročil porušitev napetostnega ravnovesja in steklo bi se zlomilo. To pomeni, da smemo termično obdelavo izvesti šele potem, ko so končane vse druge vrste obdelave. Priprava stekla na kaljenje • Poliran rob dobimo na enak način kot fino brušen, le da mu z dodatnim postopkom vrnemo stekleni sijaj. • Posnet rob tvori s površino stekla kot 45° ≤ α < 90°. Rob je lahko fino brušen ali poliran. Obdelava robov 5.7.2 Vsako steklo mora imeti pred kaljenjem obdelane robove. Minimalna stopnja obdelave, ki še izpolnjuje to tehnološko pogojeno zahtevo, je grobo brušen ali posnet rob. • Grobo brušen rob dobimo, če rezanemu robu s tračnim brusilnim strojem posnamemo ostrino. S tem postopkom ne moremo poravnati dimenzijskih odstopanj, ki so nastala pri rezanju stekla. Maks. 2 mm Skrajšani rez Skrajšani rez Steklu nepravilne oblike, ki ima enega od vogalov v kotu ostrejšem od 30°, se dimenzija v tem vogalu skrajša. • Fino brušen rob dobimo s strojno obdelavo po celotnem preseku. Na njem ne smejo ostati drobne poškodbe ali nebrušeni odseki. Ta rob je na pogled brez leska. 142 Izvrtine, odprtine, vogalni in robni izrezi A, B = odmik od roba stekla D = premer izvrtine oziroma odprtine K = dolžina stranice S = debelina stekla Izvedbe takšnih izvrtin so omejene z naslednjimi tehnološkimi zahtevami: • premer izvrtine oziroma odprtine mora meriti vsaj toliko, kot znaša debelina stekla: D ≥ S • razdalja med robom stekla in izvrtino oziroma odprtino ne sme biti manjša od dveh debelin stekla: A ≥ 2S. Za razdaljo med dvema izvrtinama veljajo enaka pravila kot za razdaljo med izvrtino in robom stekla. Diagonalni odmik izvrtine od vogala stekla naj bo večji od šestkratne debeline. Premer odprtine (izreza) ne sme biti večji od 1/3 dolžine stranice: D ≤ K/3 Kadar želimo stekla za fasadne elemente pritrditi na podkonstrukcije z vijaki, lahko izdelamo izvrtine s poglobitvijo. Dimenzijske tolerance za izvrtine (EN 12150) Nominalni radij izvrtine (mm) Toleranca 4 ≤ D ≤ 20 ± 1,0 20 < D ≤ 100 ± 2,0 100 < D posvet s proizvajalcem Tolerance lege izvrtin: S < 8 mm S ≥ 8 mm Lega oziroma položaj izvrtin Robno območje Oddaljenost od roba Vogalno območje Oddaljenost od dveh robov D ≥ 1,5S S ≤ D < 1,5S D ≥ 1,5S S ≤ D < 1,5S A ≥ 2S A ≥ 2S A ≥ 2,5S A ≥ 2,5S A ≥ 2S + 5 mm B ≥ 2S + 5 mm A ≥ 5S B ≥ 2S + 5 mm A ≥ 2,5S + 5 mm B ≥ 2,5S + 5 mm A ≥ 5S B ≥ 2,5S + 5 mm 143 5.7.2 Razdalja med robom stekla in izvrtino oziroma odprtino je lahko manjša le v primeru, če naredimo razbremenilno zarezo, ki poteka od roba do izvrtine. Premer zareze mora biti enak 1,5-kratni debelini stekla: D ≥ 1,5 S. Tolerance izvrtin in izrezov so določene s tehnološko pogojenimi možnostmi. V splošnem te tolerance ustrezajo tolerancam za dolžino in širino stekla, ki so navedene v tabeli. Premer izvrtine in velikost izreza moramo dimenzionirati tako, da bomo lahko izravnali odstopanje od toleranc za premer in toleranc za izvrtino oziroma izrez. Zaradi vstavljenega distančnega vložka, ki preprečuje stik med vijakom in steklom, naj bo premer izvrtine za 4 mm večji od debeline vijaka. Izrezi na robu ali vogalu stekla morajo biti polkrožni. Radij mora biti enak ali večji od debeline stekla, vendar ne manjši od 10 mm. Velikosti izrezov moramo dimenzionirati tako, da izravnamo tolerance oddaljenosti. Izrez ne sme biti večji od 1/3 dolžine stranice. 5.7.3 Da bi bila montaža stekel čim bolj preprosta, moramo pri dimenzioniranju premera izvrtine upoštevati toleranco oddaljenosti in toleranco premera izvrtine. Kadar moramo v steklu v isti vrsti narediti več kot štiri izvrtine, moramo minimalno razdaljo med njimi povečati. 5.7.3 Kakovostni kriteriji kaljenega stekla Področje veljavnosti Tolerance Te zahteve veljajo za ravno kaljeno steklo, izdelano s horizontalno tehnologijo, ki je namenjeno uporabi v gradbeništvu. Kalimo lahko float (EN 572-2) in ornamentna stekla (EN 572-5). Stekla so lahko: • brezbarvna ali v masi obarvana • prozorna, prosojna ali neprosojna • z nanosom (na primer emajla, pirolitični nanosi) • površinsko obdelana (na primer peskana, jedkana). 1. Tolerance širine in višine stekla (EN 12150) 144 Tolerance Nominalna dimenzija stranic (Š ali V) Nominalna debelina stekla d ≤ 12 Nominalna debelina stekla d > 12 ≤ 2000 ± 2,5 ± 3,0 2000 < Š ali V ≤ 3000 ± 3,0 ± 4,0 > 3000 ± 4,0 ± 5,0 Ornamentno steklo Float steklo ±0,5 ±0,2 3 4 5 6 8 ±0,8 10 ±1,0 12 - 15 - 19 - 25 ±0,3 ±0,5 ±1,0 3. Planimetrija (EN 12150) Med kaljenjem se steklo, ogreto na temperaturo, ki je blizu točke mehčanja, ciklično pomika prek keramičnih valjev. Zato ni mogoče izdelati stekla, ki ne bi imelo (vsaj minimalno) deformirane površine. Odstopanje v ravnosti (planimetriji) je odvisno od debeline stekla, njegovih dimenzij ter razmerja stranic in se kaže v obliki izkrivljenja. Ravnost stekla je odločilnega pomena za njegove optične lastnosti. Omenjene deformacije delimo v dve skupini: celotno in lokalno izkrivljenost. a) Celotna izkrivljenost tc Če želimo izmeriti to vrsto deformacije, moramo daljšo stranico stekla vertikalno položiti na dve 100 mm široki podložki, ki naj bosta od vogalov odmaknjeni za 1/4 dolžine stranice. Z ustreznim pripomočkom, na primer z napeto žico, izmerimo največjo razdaljo (h1) med žico in konkavno površino stekla. Izkrivljenost merimo vzdolž vseh stranic in obeh diagonal. Celotna izkrivljenost je izražena kot razmerje med izmerjeno razdaljo h1 in širino (Š) oziroma višino stekla (V). Lokalno izkrivljenost (gubanje stekla) vedno merimo le med dvema točkama, ki sta med seboj oddaljeni 300 mm. Postopek merjenja je enak kot pri merjenju celotne izkrivljenosti. Z ustreznim pripomočkom, na primer napeto žico oziroma kovinskim merilom, izmerimo največjo razdaljo h2. Deformacijo merimo v polju, ki je vzporedno z robom stranice in od nje odmaknjeno vsaj 25 mm. Lokalno izkrivljenost izrazimo z razmerjem med razdaljo h2 in dolžino 300 mm. Pri ornamentnem steklu se lokalna izkrivljenost meri na ornamentni strani, tako da se na najvišji vrh strukture položi ravnilo in meri razdalja do najvišje točke strukture. -LH>IK>£ FWHOFSIGBKLPQ QL E[ $BILQK>£ FWHOFSIGBKLPQ tc = h1 Š ali V tl = h2 300 EZ Q( Najvišje dovoljene vrednosti Celotna izkrivljenost (mm/mm) Lokalna izkrivljenost (mm/300 mm) Float steklo (EN 572-2) 0,003* 0,5 Ostala stekla 0,004 0,5 Vrsta stekla *Pri kvadratnih ali skoraj kvadratnih steklih z razmerjem stranic od 1:1 do 1:1,3 so odstopanja v planimetriji praviloma večja kot pri ozkih pravokotnih steklih. Zato je smiselno, da pri kvadratnih oblikah namesto 4 do 6 mm debelega stekla izberete debelejše steklo ali pa se posvetujete s tehnologi podjetja REFLEX. 145 5.7.3 Tolerance (mm) \cc£JJ Nazivna debelina (mm) b) Lokalna izkrivljenost £>IF£7 2. Tolerance nazivnih debelin (EN 12150) 4. Spremembe v barvi in strukturi Struktura loma, skladno z EN 12150-1 Pri ornamentnih steklih ne moremo zagotoviti simetrije strukture ob uporabi več stekel, postavljenih eno poleg drugega v skupno površino. Iz enakega razloga se lahko pri ornamentnih in v masi obarvanih steklih delno spremeni tudi barva. Testno steklo (1.100 x 360 mm) mora prosto ležati v okvirju, ki bo preprečil razsipanje drobcev, istočasno pa ne bo oviral njihovega širjenja. Na polovici daljše stranice udarimo s kladivom (masa 75 g; radij zaobljene konice 0,2 mm) v točki, ki je od roba stekla oddaljena 13 mm. Štiri do pet minut po udarcu pričnemo s štetjem drobcev. Za štetje uporabljamo masko 50 x 50 mm. Maske ne smemo polagati na polja, ki so v radiju 100 mm od mesta udarca ali pa v pasu 25 milimetrov od steklenih robov. Testiranje Nihajni preizkus V okviru notranje kontrole proizvodnje in zunanjega nadzora (Inštitut za okensko tehniko IFT iz nemškega mesta Rosenheim) stalno preverjamo proizvodnjo kaljenega stekla RX SAFE ESG pod pogoji veljavnih norm. Skladno z EN 12600 Zaradi proizvodnotehničnih pogojev se pri nekaterih ornamentnih steklih lahko med toplotno obdelavo potek strukture delno izkrivi. 5.7.3 Vizualno ocenjevanje kakovosti V Poglavju 6.9.6 navajamo »Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo,« v katerih so opisane me- Število in dimenzije drobcev Kaljeno steklo iz Največja dolžina največjega delca (mm) Nazivna debelina (mm) Najmanjše število drobcev float stekla 4 – 12 40 100 float stekla 15 – 19 30 100 ornamentnega stekla 4 – 10 30 100 Vrsta stekla Mehanska trdnost (upogibna trdnost), skladno z EN 1288-3 / EN 12150-1 Vrsta stekla Kaljeno steklo iz Mehanska trdnost (upogibna trdnost) (N/mm2) float stekla 4 – 19 120 ornamentnega stekla 4 – 10 90 emajliranega stekla 4 – 19 75* * Emajlirana površina je v natezni coni. 146 Nazivna debelina (mm) • Optične posebnosti Med postopkom termične obdelave se v peči steklo pomika po vročih keramičnih valjih. Zaradi tega se lahko na njegovi površini občasno pojavi blaga valovitost (imenovana tudi “roller waves”). Omenjenemu pojavu se ne moremo izogniti, v praksi pa ga opazimo kot popačenje slike, gledane v odbojni svetlobi. Zaradi termičnega procesa kaljenja lahko pride tudi do kemičnih in mehanskih sprememb površine, kot so pikice na površini, imenovane »roller pick up«, oziroma odtisi valjev. • Anizotropija Med termično obdelavo se kaljenemu varnostnemu steklu spremeni napetostno stanje. V njem nastanejo napetostna polja, na katerih se lahko polarizirana svetloba (določen delež dnevne svetlobe je – v odvisnosti od vremenskih pogojev – vedno polariziran) dvojno lomi. Zato lahko v posebnih svetlobnih pogojih pri pogledu na kaljeno steklo opazimo polarizacijska polja v obliki različnih vzorcev. Ta fenomen je viden le na kaljenem steklu. • Toplotna obstojnost Posebna porazdelitev napetosti, značilna za kaljeno steklo, ostaja v ravnovesju tudi pri trajni uporabi pri temperaturi + 250 °C. Zato kaljeno steklo dobro prenese hiter padec temperature in velike temperaturne razlike med dvema točkama (do 200 K). • Omočljivost steklenih površin z vlago Odtisi valjev, prstov in uporabljenih vakuumskih držal ali etiket lahko pod posebnimi pogoji povzročijo minimalne spremembe v mreži atomov na površini stekla. Če so stekla mokra, postanejo mesta, na katerih je prišlo do takšnega pojava, vidna, saj imajo drugačno oprijemljivost vodne pare (omočljivost). Pri suhem steklu pojav izgine. Ker je omenjena sprememba fizikalno pogojena, ne more biti predmet reklamacije. • Označevanje stekel Vsako RX SAFE ESG kaljeno steklo mora imeti viden in trajen odtis (EN 12150 in ime ali oznaka proizvajalca), iz katerega je razvidno, da je to varnostno steklo. Odtis po tej normi mora biti trajen in neodstranljiv. Tudi RX SAFE ESG-H kaljeno steklo s toplotnim preizkusom mora imeti viden in trajen odtis (EN 14179 in ime ali oznaka proizvajalca). Viden in trajen odtis RS SAFE ESG-H vsebuje naslednje podatke: - proizvajalec: RX ESG-H - standard: EN 14179 - nadzorni oziroma certifikacijski organ: F&K RX ESG-H EN 14179 F&K 147 5.7.3 tode ocenjevanja in prikazane tabele z dovoljenimi odstopanji. Spodaj navedene posebnosti kaljenega stekla so fizikalno pogojene, zato ne moremo vplivati na njihov nastanek ali intenzivnost. 5.7.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije Maksimalne dimenzije v cm za RX SAFE ESG in RX SAFE ESG-H Vrsta stekla Barva Debelina stekla/dimenzije (cm) 4 mm Float Planibel Color Planibel 6 mm 8 mm 10 mm 12 mm 15 mm 19 mm Prozorna 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 244x480 244x480 Bronze 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - - Green 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - - Grey 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - - Dark Blue 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - - - Priva Blue 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - - - Azur 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - - - Clearvision, Belo steklo 120x200 - - 120x200 Low-e T 5.7.4 Clear Stopsol Supersilver 5 mm 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - 244x480 244x480 - - - - 120x200 150x250 244x480 244x480 - - - - - - - - Grey - 150x250 244x480 244x480 Green - - 244x480 244x480 - - - - - - 244x480 244x480 - - - - Clear 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 - - - Bronze 120x200 150x250 244x480 - - - - - Grey 120x200 150x250 244x480 - - - - - Green 120x200 150x250 244x480 244x480 - - - - Prozorna 120x200 - - - - - Rjava 120x200 - - - - - - - Prozorna 120x200 - 185x335 - 204x435 - - - Rjava 120x200 - - - - - - - Prozorna 120x200 - - - - - - - Rumena 120x200 - - - - - - - Modra 120x200 - - - - - - - Prozorna 120x200 - - - - - - - Rjava 120x200 - - - - - - - Prozorna 120x200 - - - - - - - Rumena 120x200 - - - - - - - Modra 120x200 - - - - - - - Rjava 120x200 - - - - - - - Mastercarre Prozorna 120x200 - 321x200 330x204 - - - - Masterpoint Prozorna - - 200x321 204x252 Matelux Satinato 120x200 - 225x321 225x321 244x321 - - - Dark Blue Stopsol Classic Chinchilla Ornament 504/rosa Katedral Gothic Altdeutsch 185x400 185x435 Minimalna dimenzija: 100 x 250 mm za pravokotna RX SAFE ESG in RX SAFE ESG-H Minimalni premer: 250 mm Maksimalno razmerje stranic: 1:10 Maksimalna teža: 300 kg Pri oblikah, ki so podobne kvadratnim oblikam in imajo razmerje stranic med 1:1 in 1:1,3, je neizogibno odstopanje od ravnosti večje kot pri pravokotnih šipah. Še posebej pri steklih debeline ≤ 6 mm je priporočljivo pravočasno posvetovanje z REFLEX-om. 148