Gradimo s steklom
Transcription
Gradimo s steklom
GRADIMO S STEKLOM 3. popravljena izdaja Izdal in založil: REFLEX d.o.o. Podgrad 4, 9250 Gornja Radgona, Slovenija Za izdajatelja: Daniela in Robert Krempl Avtor: Rudi Hajdinjak Oblikovanje in prelom: AV studio Izdano: April 2009 Vsi podatki, navedeni v tej knjigi vključno z opisi izdelkov, tehničnimi tabelami in proizvodnimi programi, temeljijo na sedanjem znanju in izkušnjah. REFLEX ne prevzema nobene odgovornosti za kakršnekoli posledice, ki bi izhajale iz podatkov, navedenih v tej knjigi. Pridržujemo si pravico do morebitnih sprememb. Prosimo vas, da se glede vprašanj in vsebinskih popravkov obrnete na REFLEX d.o.o.. 1 Predstavitev podjetja 2 Steklo 3 Steklo, okno in fasada 4 Izolacijsko steklo 5 Proizvodni program 6 Tehnične informacije o steklu in gradbeni fiziki 7 Navodila za zastekljevanje 8 Zakoni, pravilniki, standardi in smernice o steklu 9 Viri 10 Seznam gesel 11 Tehnični podatki izolacijskega stekla REFLEX Kazalo 1 Predstavitev podjetja ......................................................................15 1.1 1.2 1.3 1.4 Zgodovina ................................................................................................. 17 Sestava podjetja REFLEX .......................................................................... 18 Kje je kaj .................................................................................................... 19 Zemljevid................................................................................................... 20 2 Steklo ..........................................................................................21 2.1 2.2 2.3 2.3.1 2.3.2 2.3.3 Pregled razvoja tehnologij ......................................................................... 24 Proizvodnja float stekla .............................................................................. 25 Fizikalne lastnosti ploščatega stekla .......................................................... 26 Splošne lastnosti ....................................................................................... 26 Upogibna trdnost ...................................................................................... 27 Ostale toplotne lastnosti ............................................................................ 27 3 Steklo, okno in fasada .....................................................................29 3.1 3.2 3.3 3.3.1 3.3.2 3.4 3.5 3.6 3.7 3.8 Kaj pričakujemo od sodobnega okna ........................................................ 32 Okno in varovanje okolja ............................................................................ 33 Okno in toplotna zaščita ............................................................................ 36 Določanje vrednosti koeficienta Uw (UOKNO) po določilih EN ISO 10077-1:2007 ............................................................. 36 Določanje odmerjene vrednosti (Ug,BW) za stekla po DIN V 4108 Del 4 ........44 Okno in prezračevanje...............................................................................45 Okno in zvočna izolacija ............................................................................ 47 Fasada in zaščita pred soncem ................................................................. 52 Okno in varnost .........................................................................................53 Strukturne zasteklitve................................................................................ 55 4 Izolacijsko steklo ...........................................................................57 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 4.8 4.9 4.10 4.11 4.12 Definicija izolacijskega stekla .................................................................... 59 Tehnološke izvedbe izolacijskih stekel .......................................................60 U-vrednost po EN 673 ............................................................................... 62 Emisijska sposobnost ε po EN 673 ............................................................63 g-vrednost po EN 410 ................................................................................64 Prepustnost svetlobe LT po EN 410............................................................ 65 Ra - Indeks reprodukcije barv.....................................................................66 Absorpcija energije ...................................................................................66 Faktor osenčenja ...................................................................................... 67 S - karakteristika selektivnosti ................................................................... 67 Ocenjena vrednost zvočne izolativnosti Rw ................................................ 68 Učinek dvojnega stekla ............................................................................. 70 6 4.13 4.14 4.15 4.16 Pojav interference ..................................................................................... 71 Anizotropija ............................................................................................... 71 Temperatura točke rosišča (TR) ................................................................ 72 Določanje debeline stekla ......................................................................... 74 5 Proizvodni program ........................................................................75 5.1 5.1.1 5.1.2 5.2 5.3 5.4 5.4.1 5.4.2 5.4.3 5.4.4 5.4.5 5.4.6 5.4.7 5.5 5.5.1 5.5.2 5.5.3 Sistem kakovosti ....................................................................................... 79 Kakovostne zahteve pri izolacijskem steklu ................................................ 81 Oznaka CE – evropska norma za izdelek ................................................... 83 Sistem izdelave izolacijskega stekla REFLEX po EN 1279 .......................... 87 Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9 .................................................. 89 Toplo steklo Low - e ...................................................................................90 Tehnologija izdelave stekel z mehkimi nanosi ............................................. 91 Stekla z mehkimi nanosi: low-e in visoko selektivna sončnozaščitna .......... 92 Fizikalne osnove za izolacijsko steklo z nizkoemisijskim nanosom .............. 95 Izolacijsko steklo – RX WARM ....................................................................99 Izolacijsko steklo – RX WARM C .............................................................. 100 Toplotnozaščitna troslojna stekla za nizkoenergijske in pasivne hiše ........ 101 Toplotnozaščitna varnostna stekla RX SAFE 1,1 VSG ............................... 104 Zvočnoizolirna stekla RX PHONE ............................................................. 106 Osnove iz gradbene fizike ........................................................................ 107 Spektralne korekcijske vrednosti (C,Ctr)................................................... 110 Ostali kriteriji, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju uporabe zvočnoizolirnih stekel ........................................ 110 Proizvodni program zvočnoizolirnih stekel RX PHONE ..............................111 Sončnozaščitna izolacijska stekla............................................................ 116 Teorija ..................................................................................................... 116 Absorpcijska sončno zaščitna stekla ....................................................... 118 Refleksna sončnozaščitna stekla ............................................................ 120 Kombinirana sončno - in toplotnozaščitna stekla ..................................... 125 Visoko selektivna sončnozaščitna stekla ................................................. 126 Stekleni parapeti REFLEX........................................................................ 128 Varnostno steklo RX SAFE ....................................................................... 134 Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150 ............................................. 135 Obdelava kaljenega stekla ...................................................................... 142 Kakovostni kriteriji kaljenega stekla ......................................................... 144 Proizvodni program in maksimalne dimenzije .......................................... 148 Delno kaljeno steklo (RX SAFE TVG) ....................................................... 149 Lastnosti ................................................................................................. 151 Področja uporabe ................................................................................... 151 Kakovostne zahteve za TVG..................................................................... 152 Proizvodni program in maksimalne dimenzije .......................................... 155 Lepljeno varnostno steklo (RX LAMISAFE) .............................................. 156 Lepljeno steklo za varovanje ljudi in premoženja ...................................... 162 Praktična uporaba varnostnih stekel ........................................................ 170 5.5.4 5.6 5.6.1 5.6.2 5.6.3 5.6.4 5.6.5 5.6.6 5.7 5.7.1 5.7.2 5.7.3 5.7.4 5.8 5.8.1 5.8.2 5.8.3 5.8.4 5.9 5.9.1 5.10 7 5.10.1 5.10.2 5.10.3 5.10.4 5.10.5 5.10.6 5.11 5.11.1 5.11.2 5.11.3 5.12 5.13 5.13.1 5.13.2 5.13.3 5.13.4 5.14 5.15 5.16 5.16.1 5.16.2 5.16.3 Vrata in predelne stene iz kaljenega stekla............................................... 170 Horizontalno zložljive stene ..................................................................... 181 Kaljeno emajlirano steklo......................................................................... 187 Kaljeno steklo s sitotiskom....................................................................... 189 Kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm ....................................... 192 Pohodno steklo RX LAMISTEP ................................................................ 195 Strukturne zasteklitve.............................................................................. 197 Klasična strukturna fasada ...................................................................... 199 Fasadni sistem REFLEX SG .....................................................................200 Fasade z obešenimi steklenimi parapeti .................................................. 201 Točkovna držala RX Point ........................................................................ 202 Požarno odporno steklo ..........................................................................208 Področje uporabe ...................................................................................208 Terminologija in standardi........................................................................209 Opisi, sestave in način delovanja ............................................................. 211 Proizvodni program ................................................................................. 213 Steklo brez refleksije ............................................................................... 214 Brezbarvno steklo ................................................................................... 216 Izolacijsko steklo kot funkcionalen oblikovalski element ........................... 217 Izolacijska stekla v kombinaciji z ornamentnimi stekli ............................... 217 Stekla nepravilnih oblik (modeli) .............................................................. 219 Okrasni profili v MSP ............................................................................... 222 6 Tehnične informacije o steklu in gradbeni fiziki ...................................227 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6 6.6.1 6.7 6.8 6.9 6.9.1 6.9.2 6.9.3 6.9.4 6.9.5 6.9.6 6.9.7 Barva stekla ............................................................................................229 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah ............................................. 232 Toplotni mostovi ......................................................................................236 Nizkoenergijske in pasivne zgradbe ......................................................... 240 Žaluzije v izolacijskih steklih ..................................................................... 243 Okna bodočnosti..................................................................................... 246 Vrste sistemov ......................................................................................... 247 Zimski vrtovi ............................................................................................ 249 Rast rastlin za steklom ............................................................................. 252 Statika stekla in smernice ........................................................................ 253 Linijsko vstavljene zasteklitve TRLV.......................................................... 253 Prezračevane, zunanje obloge zida iz kaljenega stekla RX SAFE ESG ......264 Varovalne zasteklitve – TRAV ...................................................................264 Točkovno vpete zasteklitve - TRPV .......................................................... 280 Steklo in varnost ...................................................................................... 286 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo ........294 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla ..........................................................300 Čiščenje stekla ........................................................................................308 6.9.8 8 7 Navodila za zastekljevanje.............................................................. 311 7.1 7.1.1 7.1.2 7.1.3 7.2 7.3 7.4.3 7.4.4 7.4.5 7.4.6 7.4.7 7.4.8 7.4.9 7.4.10 7.4.11 7.4.12 7.4.13 7.4.14 7.4.15 7.4.16 7.4.17 7.4.18 Splošno................................................................................................... 313 Področje veljave ...................................................................................... 313 Naloga .................................................................................................... 313 Kakovostna in trajnostna garancija izolacijskih stekel REFLEX (RX) ......... 314 Tehnični pravilniki .................................................................................... 315 Smernice za rokovanje z izolacijskim steklom (transport, skladiščenje in vgradnja) ........................................................ 316 Navodilo za uporabo troslojnega izolacijskega stekla .............................. 320 Dodatne zahteve ..................................................................................... 325 Zasteklitve, ki so izpostavljene izrednim termičnim in/ali dinamičnim obremenitvam .............................................................. 325 Zasteklitve s stekli z nanosom in v masi obarvanih stekel v drsnih vratih in oknih ......................................... 325 Transport in vgradnja na večjih nadmorskih višinah .................................. 326 Steklene ograje ....................................................................................... 326 Izolacijsko steklo z odkritim robnim tesnjenjem ........................................ 326 Omejitve upogiba za izolacijskega stekla REFLEX ................................... 327 Izolacijska stekla s stikalnimi vertikalnimi robovi ....................................... 327 Izolacijska stekla majhnih dimenzij ........................................................... 328 Toplotno zaščitna stekla RX WARM ......................................................... 328 Visoko selektivna sončno zaščitna stekla RX SUN ................................... 329 Zvočno zaščitna stekla RX PHONE .......................................................... 329 Izolacijska stekla z okrasnimi profili ..........................................................330 RX SAFE varnostna izolacijska stekla in stekla z alarmno zanko ............... 331 Parapetni elementi REFLEX.....................................................................334 Barvno odstopanje ..................................................................................335 Lom stekla...............................................................................................336 Površinske poškodbe na steklu ............................................................... 341 Ohranjanje kakovosti ...............................................................................342 8 Zakoni, pravilniki, standardi in smernice o steklu ................................343 9 Viri ............................................................................................ 347 10 Seznam gesel ..............................................................................349 11 Tehnični podatki izolacijskega stekla REFLEX..................................... 359 7.3.1 7.4 7.4.1 7.4.2 9 SVETLA PRIHODNOST. DOBESEDNO. Knjiga, ki ste jo prijeli v roko, je nastajala na osnovi pridobljenega znanja in izkušenj sodelavcev v tridesetih letih dela s čudovitim materialom - STEKLOM. Ko se človek loti dela s steklom, začne spoznavati njegovo muhasto naravo, povezano s kristalno čistostjo in krhkostjo. Njegova prozornost te poveže s svetom okoli sebe in ne moreš si kaj, da ne bi vzljubil tega enkratnega materiala. Navdušenje nad materialom in želja po ustvarjanju vse kakovostnejših izdelkov večjih in večjih dimenzij sta bila vodilo razvoja podjetja Reflex – omogočiti ljudem, da tudi v zaprtem prostoru živijo povezani z naravo, ki jih obdaja. Ko se je v naša srca in um naselil tako jasno in natančno izoblikovan motiv, je želja po razvoju in osvajanju novih znanj in tehnologij stekla sama od sebe in prihajali so novi in novi rezultati. V velikansko pomoč razvojnemu delu naših strokovnjakov je bil tudi nesluten tehnološki razvoj v proizvodnji in dodelavi novih, oplemenitenih vrst stekla v Evropi in svetu. Knjiga, ki jo izdajamo ob tridesetem jubileju, zajema vse tehnične podatke za vse vrste naših proizvodov, tako toplotno kot zvočnozaščitnih, varnih, kaljenih in lepljenih. Vsebuje tudi kakovostne in varnostne standarde in najnovejše evropske norme. Skratka, vsakemu uporabniku ponuja varno vodilo v spoznavanje in nadzorovanje svojih zahtev. Upamo, da vam bodo podatki, pridobljeni iz knjige, pomagali pri izboljšanju bivalnih pogojev, smotrnejši rabi energije in nenazadnje prispevali k lepšemu in svetlejšemu bivalnemu prostoru. Ponosni bomo, ko se boste odločili za sodelovanje z nami, in potrudili se bomo, da bomo zadovoljili vaša pričakovanja. Daniela in Robert KREMPL 13 1 1 Predstavitev podjetja 1.1 Zgodovina 1.2 Sestava podjetja REFLEX 1.3 Kje je kaj 1.4 Zemljevid 16 1.1 1.1 Zgodovina 1979: ustanovljena steklarska obrtna delavnica v Podgradu pri G. Radgoni 1984: začetek proizvodnje izolacijskih stekel 1993: prehod iz obrtne delavnice v podjetje Reflex d.o.o. 1994: začetek proizvodnje kaljenega varnostnega stekla, prva kalilna peč 1999: nova poslovna enota v Murski Soboti 2003: nova poslovna enota v Poljčanah, razširitev naše dejavnosti na proizvodnjo izdelkov iz aluminija 2004: 25 let delovanja in nova poslovna enota v Meleh pri G. Radgoni 2007: druga kalilna peč, nova rezalnica (dve rezalni linji in avtomatsko skladišče), nova izolacijska linija 2008: začetek proizvodnje lepljenega varnostnega stekla, prva linija za lepljeno steklo 17 1.2 1.2 Sestava podjetja REFLEX REFLEX d.o.o. PE POLJČANE PE GORNJA RADGONA Podgrad Alu steklene konstrukcije Tuš kabine Hladilniška vrata Alu okna, vrata Zimski vrtovi REFLEX Zagreb Servis in montaža Industrijska prodajalna Uokvirjanje slik Prodaja in zastopstvo Mele Izolacijska stekla: RX WARM, RX SUN, RX SAFE, RX PHONE Varnostna stekla: RX SAFE, RX LAMISAFE Reflex je inovativno slovensko podjetje za predelavo in oplemenitenje ploščatega stekla, ki že tri desetletja izpolnjuje ponudbo svojih steklarskih izdelkov in storitev. Z raznovrstnim izolacijskim steklom: • toplotno zaščitno, • sončno zaščitno, • zvočno zaščitno, • požarno odporno, • varnostno, kaljenim steklom različnih debelin in vrst: • emajlirana, • s sitotiskom, • barvna, lepljenim steklom izdelanim po VSG tehnologiji in drugimi vrstami stekla lahko uresničimo domala vsako zamisel, ki obogati bivanjske in delovne prostore z novimi vidiki svetlobe. Številne občudovanja vredne stavbe dokazujejo našo usmerjenost v vrhunsko in celovito izvedbo steklenih fasad ter drugih arhitekturno zahtevnih projektov. 18 PE SERVIS Pri uresničevanju novih izzivov, ki jih prinaša uporaba stekla v arhitekturi in gradbeništvu, smo dosledno zavezani odličnosti. Naši izdelki in storitve zagotavljajo uporabnikom prijetno bivanje v prostorih svetlobe. Z združitvijo znanja in izkušenj, ki izhajajo iz dela s steklom in dela z aluminijastimi profili, pa so se razvile še naslednje dejavnosti: • projektiranje, proizvodnja in montaža aluminijskih fasadnih konstrukcij, aluminijskih oken, vrat in zimskih vrtov • proizvodnja tuš kabin in • proizvodnja hladilniških vrat. Razvojna naravnanost, inovativnost, izkušenost, odgovorno ravnanje z energijo in okoljem, so vrednote vsakega od 350 strokovnjakov, mojstrov in delavcev podjetja Reflex. Stavimo na vrhunsko kakovost, odgovornost, učinkovitost in sodelovanje z naročniki naših izdelkov in storitev. 1.3 1.3 Kje je kaj Sedež podjetja: Reflex d.o.o. Podgrad 4 9250 Gornja Radgona tel.:+386(0)2-5643-500 fax: +386(0)2-5643-520 E-mail: [email protected] http://www.reflex.si/ Poslovne enote: PE Gornja Radgona Ljutomerska cesta 28f 9250 Gornja Radgona tel.:+386(0)2-5644-400 fax: +386(0)2-5644-410 E-mail: [email protected] http://www.reflex.si/ PE Murska Sobota Kopališka ulica 2 9000 Murska Sobota tel.:+386(0)2-5223-620 fax: +386(0)2-5223-621 E-mail: [email protected] http://www.reflex.si/ PE Poljčane Bistriška cesta 81 2319 Poljčane tel.:+386(0)2-8296-000 fax: +386(0)2-8296-052 E-mail: [email protected] http://www.reflex.si/ Reflex Zagreb d.o.o. Petrovaradinska 5 – 5a 10000 Zagreb tel.:+385(0)1-38-666-21 fax: +385(0)1-38-640-80 E-mail: [email protected] http://www.reflex.hr/ 19 1.4 1.4 Zemljevid H A Murska Sobota MARIBOR Gornja Radgona Poljčane Celje I LJUBLJANA SLO Zagreb HR 20 Steklo 2.1 Pregled razvoja tehnologij 2.2 Proizvodnja float stekla 2.3 2.3.1 2.3.2 2.3.3 Fizikalne lastnosti ploščatega stekla Splošne lastnosti Upogibna trdnost Druge toplotne lastnosti 2 2 22 2 STEKLO Najstarejši najdeni predmeti, izdelani iz steklu podobnega materiala, po ocenah arheologov izvirajo iz mlajše kamene dobe, kar pomeni, da so stari približno 9.000 let. Človek je že v davnih časih odkril, kako lahko doseže visoke temperature. Ker je imel hkrati pri roki najpomembnejše surovine (kremenčev pesek, apnenec in sodo), je povsem razumljivo, da je nekega dne naposled izdelal steklo. Preteči pa je moralo še precej časa, preden so steklo začeli izdelovati načrtno. Na vprašanje, kdaj in kje se je to zgodilo, arheologi in zgodovinarji kljub prizadevnemu raziskovanju še vedno nimajo pravega odgovora. Po dolgotrajnih poskusih so na začetku dvajsetega stoletja končno razvili postopek strojne izdelave stekla. Pionirsko delo pri razvoju postopka kontinuiranega vlečenja steklenega traku iz kadi s stekleno talino je opravil Belgijec Emile Fourcault. Ploščato steklo izdelujejo po “plavajočem” postopku od začetka šestdesetih let preteklega stoletja. Tako pridobljeno steklo, ki ga imenujemo zrcalno ali float steklo, ima odlične optične lastnosti. Veliko oviro v prizadevanjih za ekonomično in kakovostno izdelavo stekla so v preteklosti predstavljale njegove fizikalno-kemične lastnosti. Steklo je sicer trdna snov, vendar bi ga zaradi njegove strukture morali uvrščati med tekočine. Zato steklu pravimo tudi podhlajena tekočina. Do konca 18. stoletja so ploščato steklo izdelovali izključno s tehniko ustnega napihovanja. Stekleno maso so s pihanjem skozi steklarsko pipo najprej raztegnili v cilinder, ki so mu odrezali obe kapi. Potem so ga vzdolžno prerezali in na leseni mizi razvaljali ter zgladili v ploščo. 23 2.1 Pregled razvoja tehnologij 2.1 Izdelavo steklenih plošč s tehniko pihanja je kmalu dopolnila tehnologija kristalnega stekla, ki so jo uporabljali vse do šestdesetih let 20. stoletja. V tem primeru gre dejansko za lito steklo, ki s kasnejšim brušenjem in poliranjem dobi izredne optične lastnosti. Tako steklo se je največ uporabljalo za izdelavo ogledal, od tod tudi njegovo ime (podoben postopek še danes uporabljajo za izdelavo velikih leč za teleskope). popačen, zato so kljub visokim stroškom vzporedno še vedno izdelovali tudi kristalno steklo. Oba tehnološka postopka so nenehno izpopolnjevali (Pittsburgh), vendar osnovnih pomanjkljivosti, kot sta cena in kakovost, niso mogli odpraviti. To je ob čedalje večjem povpraševanju po visokokakovostnem steklu pomenilo, da bo treba poiskati nove rešitve. Osnovno vodilo iskanja je bila zahteva po čim bolj ugodnem razmerju med ceno, kakovostjo in količino. Brušenje in poliranje Zaradi ekonomičnosti izdelave je v tistem času že prevladovalo strojno vlečeno steklo, ki pa je imelo valovito površino in zaradi tega številne optične pomanjkljivosti. Pogled skozi takšno steklo je bil močno 24 V začetku petdesetih let je angleško podjetje Pilkington Brothers vendarle našlo ustrezno rešitev: tehnologijo plavajočega stekla. Po nekajletnem razvoju, ki je sledil prvotni zamisli, so leta 1958 začeli z redno proizvodnjo po omenjenem postopku. Avtomatizirana proizvodnja stekla po float postopku omogoča proizvodnjo velikih količin ploščatega stekla v zelo velikih formatih, z zelo kakovostnimi površinami in po relativno nizki ceni. Angleška beseda 'float' pomeni v slovenščini 'plavati' in dobro opisuje osnovni princip omenjenega postopka. Ustrezno pripravljene surovine (čistost, granulacija) v natančno določenih utežnih razmerjih z mešanjem pripravimo za vsip v talilno peč. Dnevno je treba zmešati (odvisno od kapacitete peči) od 300 do 850 ton surovin. Celoten proces doziranja, mešanja in vsipanja je povsem avtomatiziran. V prvem delu talilne peči, kjer znaša temperatura 1560 °C, se surovine stalijo. V zadnjem delu peči, kjer je temperatura 1100 °C, se steklena talina (v talilni kadi je običajno do 1900 ton taline) bistri. V naslednji, najpomembnejši fazi stekleno maso v obliki neskončnega traku prelijemo v kad s tekočim kositrom. Gre za izjemno pomemben fizikalni pojav, da se idealno ravni površini najbolj približa površina mirujoče tekočine. Zaradi površinske napetosti se steklo razlije po tekočem kositru in s spodnjo površino prilagodi površini kositra. Hkrati se s plamenskim poliranjem toplotno obdela tudi zgornja stran steklenega traku. Če bi tok stekla prepustili fizikalnim zakonitostim (površinska napetost, viskoznost, gostota), bi samodejno nastalo 5,5 mm debelo steklo. Debelejše ali tanjše steklo dobimo tako, da z zobatimi kolesi, ki na robovih segajo v stekleni trak, povečamo ali zmanjšamo hitrost toka stekla. Rezultat opisanega postopka je neskončni stekleni trak z enako planparalelnostjo, kot jo ima kristalno steklo. V zadnji, najbolj kritični fazi stekleni trak zapusti kad s tekočo kovino in nadaljuje pot prek valjev v hladilnem kanalu. Za proizvodnjo steklenih plošč brez notranjih napetosti je treba hitrost ohlajanja skrbno nadzirati. Drugi del ohlajanja poteka na zraku. V tej fazi steklenemu traku odrežemo robove. Na koncu transporta, ko je temperatura steklenega traku enaka temperaturi okolice, steklo prečno razrežemo na standardne pravokotnike, ki merijo 600 x 321 cm. Plinska stran Kositrna stran Odlaganje Rezanje Lomljenje Kopel Hlajenje Taljenje Bistrenje Surovine Mešanje Shematski prikaz proizvodnje stekla po float postopku 25 2.2 2.2 Proizvodnja float stekla 2.3 Fizikalne lastnosti ploščatega stekla 2.3.1 Splošne lastnosti 2.3 Izvleček iz standarda EN 572-1 Lastnosti Gostota Simbol Vrednost in enota ρ 2 500 kg/m3 Trdota 6. stopnja po Mohsu Elastični modul E 7 x 1010 Pa Poisonovo število µ 0,23 Koeficient toplotnega prehoda U 5,80 W/m2·K Specifična toplotna konstanta c 0,72 x 103 J/(kg·K) Linearni toplotni razteznostni koeficient (med 20 °C in 300 °C) α 9 x 10-6 K-1 Toplotna prevodnost λ 1 W/(m·K) Srednji lomni količnik za vidno svetlobo (380 do 780 nm) c 1,5 Tabela 1: Mehanske lastnosti V tabeli 2 so prikazane minimalne vrednosti prehoda (transmisije) svetlobe za prozorna brezbarvna stekla s planparalelnimi površinami in brez vloženega žičnega pletiva. Debelina stekla (mm) Transmisija svetlobe (τ min) 3 0,88 4 0,87 5 0,86 6 0,85 8 0,83 10 0,81 12 0,79 15 0,76 19 0,72 25 0,67 Tabela 2: Minimalne vrednosti transmisije za navpični vpadni kot 26 Upogibna trdnost po definiciji pomeni, da so tiste upogibne napetosti, ki bodo s 5 % verjetnostjo povzročile lom, po statistiki v 95 % primerov večje od vrednosti, ki so navedene v tabeli 3. Vrsta stekla Upogibna trdnost (N/mm2) Zrcalno steklo 45 Float steklo 45 Lito steklo 25 Profilno steklo 45 Zrcalno steklo z žico 25 Lito steklo z žico 25 Delno kaljeno steklo 70 Kaljeno steklo 120 Lepljeno steklo Veljajo vrednosti uporabljenih stekel Tabela 3: Upogibna trdnost različnih stekel (minimalne vrednosti) Pripomba: Izmerjena upogibna trdnost pri steklu ne more predstavljati edine osnove za vrednotenje trdnosti materiala. Trdnost stekla je, tako kot pri vseh trdnih materialih, v veliki meri odvisna od površinske obdelave (predvsem na tisti strani, ki je izpostavljena nateznim silam). Vse mikro in makropoškodbe na površini stekla zmanjšujejo njegovo upogibno trdnost. To pomeni, da je lahko pojem upogibna trdnost definiran le statistično; torej kot tista minimalna vrednost, pri kateri je verjetnost loma največja. Pri navedenih vrednostih za napetosti je verjetnost loma odvisna od velikosti na nateg obremenjene površine in od trajanja obremenitve. Pri načrtovanju posamezne zasteklitve (pri izdelavi statičnega izračuna) moramo uporabljati bistveno nižje vrednosti za dovoljeno upogibno trdnost. 2.3.3 Druge toplotne lastnosti Lastnosti Temperatura transformacije Simbol Vrednost tg 520 °C do 550 °C Tmax trajno pri T = 200 °C; krajši čas pri T = 300 °C Največja temperaturna razlika med dvema točkama na površini običajnega stekla δT 40 K Največja temperaturna razlika med dvema točkama na površini kaljenega stekla δT 200 K Najvišja temperatura za uporabo kaljenega stekla Tabela 4: Toplotne lastnosti (orientacijske vrednosti) Od drugih lastnosti stekla naj na tem mestu omenimo še naslednje: • Steklo ne gori, niti ni vnetljivo. • Ima homogene in gladke površine, zlahka ga čistimo in je zelo higienično. • Steklo je zelo odporno na kemijske vplive. Obstojno je v večini kislin in lugov, v vodi ni topno, hkrati pa je korozijsko zelo obstojno. • Steklo ne absorbira in ne oddaja vlage, se ne izsuši ter se ne zvija. Ko pridobi določeno obliko, je ne spremeni. Ni občutljivo na mraz in temperaturne spremembe, ne spreminja barve in ne postane motno. Ne navzame se vonja, niti ga ne oddaja. Steklo je sodoben gradbeni material z dolgoletno tradicijo in še obetavnejšo prihodnostjo. 27 2.3.2 2.3.2 Upogibna trdnost Steklo, okno in fasada 3.1 Kaj pričakujemo od sodobnega okna 3.2 Okno in varovanje okolja 3 3 3.3 Okno in toplotna zaščita 3.3.1 Določanje vrednosti koeficienta Uw (UOKNO) po določilih EN ISO 10077-1 3.3.2 Določanje odmerjene vrednosti (Ug,BW) za stekla po DIN V 4108 Del 4 3.4 Okno in prezračevanje 3.5 Okno in zvočna izolacija 3.6 Fasada in zaščita pred soncem 3.7 Okno in varnost 3.8 Strukturne zasteklitve 30 STEKLO, OKNO IN FASADA Znan arhitekt je pogosto poudarjal, da so okna najpomembnejši in najustvarjalnejši del fasade. Okna dajejo pomemben pečat estetskemu videzu fasade, hkrati pa morajo poskrbeti za pravilno prezračevanje in osvetlitev prostorov ter povezati človeka z naravo. Poleg tega morajo sodobna okna ustrezati tudi številnim drugim funkcionalnim zahtevam, kot so zaščita pred mrazom, vročino, hrupom, vetrom, dežjem, vandalizmom in ognjem. Funkcionalni kriteriji za okna oziroma posamezne dele fasade morajo biti določeni že v fazi projektiranja. To nalaga konstruktorjem oken in fasad celo vrsto dodatnih nalog, saj morajo pri načrtovanju upoštevati različne zakone, pravilnike, predpise, standarde in tehnične smernice. 3.1 Kaj pričakujemo od sodobnega okna 3.1 Zaradi različnih potreb in posebnih gradbeno-fizikalnih zahtev se osnovne naloge (primarne funkcije) sodobnega okna vse bolj širijo in čedalje bolj posegajo na področje dodatnih funkcij. Zaradi tega danes govorimo o funkcionalnih oknih. Primarne funkcije okna so: • zaščita pred dežjem, vetrom in mrazom • transparentnost: prozornost ali prosojnost • zagotavljanje dnevne svetlobe • omogočanje komuniciranja z okolico • prezračevanje. Dodatne funkcije okna pa so: • toplotna zaščita • zaščita okolja • zvočna zaščita • zaščita pred soncem • zaščita objekta in ljudi • požarna zaščita • omogočanje izkoriščanja sončne energije • zagotavljanje ugodnega počutja • zagotavljanje oblikovalskih možnosti • dušenje elektromagnetnih vplivov. 32 Vse te značilne naloge oken so uresničljive z različnimi funkcionalnimi konstrukcijami. Takšna okna so izziv za arhitekte in proizvajalce stavbnega pohištva. Poostrene zahteve, ki se nanašajo na okna oziroma fasadne elemente, hkrati prinašajo tudi bistveno večje in bolj vsestranske zahteve za steklo in zasteklitve. Pretežni del teh zahtev predstavljajo različne zaščitne funkcije, ki jih lahko dosežemo le s sodobnimi izolacijskimi stekli. Sodobno večfunkcionalno izolacijsko steklo lahko v sebi združuje več zaščitnih funkcij hkrati. Izolacijska stekla so zaradi vsega naštetega postala nepogrešljiv sestavni del fasade – postala so subjekt, ki določa funkcionalnost zunanjega plašča zgradbe. Inovativnost v proizvodnji izolacijskega stekla v zadnjih letih pričakovanj ni samo izpolnila, temveč jih je celo presegla. 3.2 Okno in varovanje okolja Politični okvirni pogoji 350% 3.2 300% Indeks cen 250% 200% 150% 100% 50% 0% 1995 1996 Premog 1997 1998 1999 2000 Nafta 2001 ZP 2002 2003 2004 2005 Električna energija Indeksi gibanja cen na referenčnih trgih glede na leto 1995 Visoko kotiranje nafte na blagovni borzi, drastičen porast cen goriv na črpalkah, pritožbe uporabnikov zaradi dviganja cen za zemeljski plin in nenazadnje uporaba nafte in plina kot sredstva političnega pritiska – to so v zadnjih 30 letih časopisni naslovi o razpravah, ki so vse bolj aktualne. Kako moramo varčevati oziroma se obnašati z omejenimi viri fosilnih energentov, da na eni strani ne oviramo oziroma ogrožamo gospodarskega razvoja, na drugi pa razbremenimo okolje. Do nedavnega so zahteve za toplotno zaščito v gradbeništvu urejali nacionalni predpisi oziroma pravilniki, ki so na začetku novega tisočletja vodili v evropsko smernico (EPBD) o celotni energetski učinkovitosti zgradb (2002/91/EG). Smernica ne pomeni samo odločilnega prispevka k varčevanju energije in naravnih virov, temveč tudi k globalnemu varovanju okolja. Obveza vseh 27 članic EU je, da določila in pogoje EPBD (Energy Performance of Building Directive) prenesejo v nacionalne zakonodaje. 33 25000 20000 kt CO 2 ekv. 15000 10000 3.2 5000 0 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Promet Energetika Industrijski procesi Goriva v industriji Goriva v široki rabi Kmetijstvo Odpadki Drugo Emisije TGP 1986-2006 po glavnih virih Toplotna izolacija – skrb za okolje Zgorevanje naravnih in fosilnih goriv, kot so kurilno olje, plin, les in premog, spremlja visoka emisija škodljivih snovi, ki zelo obremenjujejo atmosfero. Zato vsak prihranek pri porabi energije pomeni istočasno tudi aktiven prispevek k varovanju okolja. Na prvi svetovni konferenci o klimatskih razmerah v Riu leta 1992 so se največ ukvarjali prav z emisijo škodljivih plinov v ozračje. Sodelujoči so se na koncu zasedanja dogovorili (v resnici je šlo bolj za željo kot dogovor), da bodo do leta 2005 emisijo ogljikovega dioksida (CO2) zmanjšali za 25 %.Ta cilj ni bil dosežen. Leta 1997 so bili v Kyotu prvič definirani pogoji za zmanjšanje izpusta CO2. Z akcijskim planom, objavljenim oktobra 2006, želi Evropska komisija temo energijske učinkovitost razširiti na evropsko raven. Zaradi tega naj bi se energijska učinkovitost do leta 2020 dvignila za 20 %. Upoštevanje strožjih varčevalnih kriterijev energije in njene učinkovitosti je predvideno tudi pri gradnji novih zgradb in sanacijah obstoječih. Zgradbe predstavljajo velik potencial za varčevanje energije. Pri novogradnjah komisija srednjeročno stremi – ob razpoložljivosti ustreznih tehnologij – k standardu pasivnih hiš. Ne pozabimo: Z vsakim prihranjenim litrom kurilnega olja razbremenimo okolje za 3,0 kg oziroma 1.500 litrov CO2. 34 Zaradi odlične kakovosti sta lahko pri nekaterih steklih (na primer pri steklu RX WARM) U in g vrednosti celo boljši kot pri večini netransparentnih fasadnih oblog (marsikaj je seveda odvisno tudi od položaja fasade). Danes lahko z ekonomsko opravičljivimi stroški optimalno varčujemo z energijo in tako pomembno prispevamo k varovanju okolja. Sodobni načini izdelave stavbnega pohištva in stekel nam omogočajo, da zlahka dosežemo zahtevane prihranke energije. V naslednjem poglavju navajamo računske vrednosti koeficientov toplotnega prehoda za celotno okno (Uw). Tabele nazorno kažejo, kako se okno z izboljšano toplotno zaščito izolacijskega stekla iz energijskega potratneža spreminja v okolju prijazen element, ki energijo celo zbira. Ko okno s svojim energijskim optimumom preprečuje izgube ogrevalne energije, omogoča tudi pridobivanje energije, ki jo prenašajo sončni žarki. Seveda bi bilo tudi najbolj učinkovito izkoriščanje pasivne energije nesmiselno, če bi po drugi strani energijo zaradi slabo toplotno izoliranih oken izgubljali. Zato bo izolacijsko steklo postalo energijsko optimalno šele takrat, ko ga bo ob nizki U-vrednosti odlikovala tudi velika prepustnost sončne energije (g). V tej povezavi govorimo o energijski bilanci (glej Poglavje 5.4.6). V Republiki Sloveniji je v veljavi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (glej Poglavje 6.2). Pravilnik predpisuje dovoljeno količino porabljene energije glede na tip zgradbe. V pravilniku je tudi zahteva, ki določa minimalne koeficiente toplotnega prehoda za posamezne gradbene elemente. Proizvod našega podjetja, toplotnozaščitno izolacijsko steklo RX WARM, v celoti zadovoljuje omenjene zahteve. Če so zidovi v prostorih dodatno prekriti z materiali, ki dobro zadržujejo absorbirano energijo, je izkoriščanje pridobljene sončne energije še učinkovitejše, hkrati pa se izboljša tudi bivalno počutje. Ob vsem naštetem lahko mirno trdimo, da je okno veliko več kot le zaključek zidne odprtine. 35 3.2 To pomeni strm vzpon za steklarstvo in proizvodnjo oken, še posebej če upoštevamo, da izgube ogrevalne energije skozi slabo izolirana okna še vedno predstavljajo do 37 % vseh toplotnih izgub posamezne hiše. 3.3 Okno in toplotna zaščita 3.3 Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah odpira pot novemu ovrednotenju energijskih lastnosti predvsem na področju oken. Naraščajoče cene energije so privedle do tega, da je povpraševanje po visoko toplotnozaščitnih okenskih elementih stalno naraščalo. Ne dvomimo, da gre za trend, ki bo v prihodnje še naraščal. Vrednotenje toplotne zaščite se izvaja na podlagi harmoniziranega evropskega produktnega standarda za steklo in okno, ki zahteva uporabo evropskega standarda za izračun U-vrednosti stekla (EN 673) in okna (EN 10077). Zahteve za dokazovanje uporabnosti za gradbene produkte so v Nemčiji določene v Pravilniku o gradnji (Bauregelliste BRL). Tehnična pravila, uporabljena za projektiranje, so navedena v tehničnih gradbenih predpisih. 3.3.1 Določanje vrednosti koeficienta Uw (UOKNO) po določilih EN ISO 10077-1 Vrednosti koeficienta Uw okna izračunamo z upoštevanjem toplotnih mostov, kot sta na primer okvir okna in rob izolacijskega stekla. Linearni koeficient toplotnega prehoda ψ označuje toplotni most na prerezu skozi steklo in okvir. Dodatno opisuje toplotni tok, ki je posledica medsebojnega de- lovanja med okvirjem in robom stekla, vključno z vplivom distančnika. Standard EN ISO 10077-1 določa način izračuna vrednosti Uw. Vrednosti linearnega koeficienta toplotnega prehoda (ψ v W/mK) za kovinske distančnike so navedene v Prilogi E (Tabela E1). 1 ψ 1 - Notranja stran 2 - Steklo 3 - Zunanja stran 2 da 3 lf 36 la Izvleček iz EN ISO 10077-1 Priloga E (normativna) Linearni koeficient toplotnega prehoda za spojna mesta med okvirjem in steklom Vrednost, ki jo navajamo kot koeficient toplotnega prehoda skozi steklo Ug, velja le za polje v sredini stekla, pa še to samo pri dovolj velikih steklih. Vpliv distančnika na toplotne tokove v območju steklenih robov, ki raste s padajočo velikostjo stekla, v vrednosti Ug ni upoštevan. Na drugi strani koeficient toplotnega prehoda skozi okenski okvir Uf velja le za okvir brez stekla. Linearni koeficient toplotnega prehoda ψg pa upošteva toplotni prehod, ki izhaja iz kombiniranega vpliva okvirja, stekla in distančnika in je v največji meri odvisen od toplotne prevodnosti materiala, iz katerega je izdelan distančnik. Prednostni postopek za določanje vrednosti linearnega koeficienta toplotnega prehoda je numerični izračun po EN ISO 10077-2. E. 2 in E. 3 vsebujeta standardne vrednosti za ψg za tipične kombinacije distančnika, okvirja in vrste zasteklitve. Te se lahko uporabijo, če ni na voljo rezultatov podrobnejšega izračuna. Opomba: za enojno steklo je ψg = 0. E. 2 Distančnik iz aluminija in običajnega jekla ψg vrednosti za distančnike iz aluminija in običajnega jekla so za določene okvirje in vrste zasteklitev podane v tabeli E.1. Tabela E. 1: Vrednosti linearnega koeficienta toplotnega prehoda ψ za tipične distančnike iz aluminija in običajnega jekla Linearni koeficient toplotnega prehoda za različne vrste zasteklitev ψg Material za okenske okvirje a b Dvoslojno ali troslojno izolacijsko steklo; steklo brez Low-e nanosov; v MSP plin ali zrak Dvoslojnoa ali troslojnob izolacijsko steklo; steklo z Low-e nanosi; v MSP plin ali zrak Leseni ali PVC okvirji 0,06 0,08 Kovinski okvirji iz toplotno prekinjenih profilov 0,08 0,11 Kovinski okvirji iz profilov, ki nimajo toplotne prekinitve 0,02 0,05 eno steklo z Low-e nanosom v dvoslojnem izolacijskem steklu dve stekli z Low-e nanosom v troslojnem izolacijskem steklu 37 3.3.1 E. 1 Splošno E. 3 Toplotno tehnično izboljšani distančnik Toplotno tehnično izboljšani distančnik se določi po enačbi (E. 1) z naslednjimi lastnostmi. ∑ (d • λ) ≤ 0,007 (E. 1) 3.3.1 Pri čemer je d debelina stene v distančniku v m; λ toplotna prevodnost materiala, iz katerega je distančnik v W/(m • K). Skupna vsota se nanaša na vse toplotne tokove, vzporedne z glavno smerjo toplotnega toka. Debelina d se meri pravokotno na glavno smer toplotnega toka (glej sliko E. 1). Vrednosti za toplotne prevodnosti distančnikov se povzamejo iz ISO 10456 ali ISO 10077-2. a) Votli distančnik ∑ (d•λ) = 2(d1•λ1) + (d2•λ2) b) Polni distančnik ∑ (d•λ) = d1•λ1 Slika E. 1 Primeri za določanje lastnosti za toplotno tehnično izboljšani distančnik Tabela E. 2 vsebuje vrednosti za toplotno tehnično izboljšani distančnik, ki izpolnjuje pogoje iz enačbe E.1. Tabela E. 2: Vrednosti linearnega koeficienta toplotnega prehoda ψ za distančnike z izboljšano toplotno tehnično zmogljivostjo Linearni koeficient toplotnega prehoda za različne vrste zasteklitev z izboljšano toplotno tehnično zmogljivostjo ψg Material za okenske okvirje a b Dvoslojno ali troslojno izolacijsko steklo; steklo brez Low-e nanosov; v MSP plin ali zrak Dvoslojnoa ali troslojnob izolacijsko steklo; steklo z Low-e nanosi; v MSP plin ali zrak Leseni ali PVC okvirji 0,05 0,06 Kovinski okvirji iz toplotno prekinjenih profilov 0,06 0,08 Kovinski okvirji iz profilov, ki nimajo toplotne prekinitve 0,01 0,04 eno steklo z Low-e nanosom v dvoslojnem izolacijskem steklu dve stekli z Low-e nanosom v troslojnem izolacijskem steklu 38 Primer za Uw vrednost – izračun po EN ISO 10077-1 Leseno okno, kvadratno Uf = 1,4 W/m2K Dvoslojno izolacijsko steklo RX WARM 1,1 Ug = 1,1 W/m2K Aluminijski distančnik ψ = 0,08 W/m2K 100 A g = površina stekla 10 80 A f = površina okvirja l = vidni obseg stekla (dimenzije v cm) Podatki: UgAg + UfAf + ψ l Aw Uw = 1,1 • 0,8 • 0,8 + 1,4 • 0,36 + 0,08 • 3,2 1,00 Uw = 0,704 + 0,504 + 0,256 1,00 3.3.1 Uw = 10 A g/(m2) Af/(m2) Uw = 1,5 W/m2K l/(m) Priloga F (informativna) Koeficient toplotnega prehoda oken Tabeli F. 1 in F. 2 vsebujeta tipične vrednosti, določene po postopku v tem delu standarda ISO 10077 z uporabo linearnega koeficienta toplotnega prehoda iz priloge E za normalne vrste distančnikov (glej tabelo E. 1). Ustrezne vrednosti za toplotno tehnično izboljšane distančnike (glej tabelo E. 2) so podane v tabelah F. 3 in F. 4. Podatki v tabelah F. 1 do F. 4 so izračunani za naslednja okna: • vertikalno vstavljena • z dimenzijami 1,23 m do 1,48 m • s 30 in 20-odstotnim površinskim deležem okvirja na celotno površino okna • z naslednjimi zasteklitvami in vrsto okvirja: - zasteklitev: Ug ≥ 2,1: steklo brez nanosa; Ug ≤ 2,0: z nizko stopnjo emisije - okvir: Uf = 7,0: kovinski okvirji iz profilov, ki nimajo toplotne prekinitve; 2,2 ≤ Uf ≤ 3,8: kovinski okvirji iz toplotno prekinjenih profilov; Uf ≤ 2,0: leseni ali PVC okvir • z enim krilom. Vrednosti za okna z drugimi dimenzijami, ki so vgrajene drugače kot vertikalno, z drugačnim deležem površine okvirja ali z drugimi kombinacijami okvirjev in zasteklitev se lahko določijo s pomočjo enačbe iz glavnega dela tega standarda. 39 Izvleček iz EN 10077-1 Tabela F. 1 – Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna s 30-odstotnim površinskim deležem okvirja na celotno površino okna in s tipičnimi vrstami distančnikov Vrsta zasteklitve Ug W/(m2•K) Koeficient toplotnega prehoda za tipične vrste distančnikov Uf [W/(m2•K)] 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0 3.3.1 Enojna zasteklitev Dvoslojno ali troslojno izolacijsko steklo 40 5,7 4,2 4,3 4,3 4,4 4,5 4,5 4,6 4,6 4,8 4,9 5,0 5,1 6,1 3,3 2,7 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 4,5 3,2 2,6 2,7 2,7 2,8 2,9 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,5 3,6 4,4 3,1 2,6 2,6 2,7 2,7 2,8 2,9 2,9 3,0 3,1 3,3 3,4 3,5 4,3 3,0 2,5 2,5 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 4,2 2,9 2,4 2,5 2,5 2,6 2,7 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 3,4 4,2 2,8 2,3 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,7 2,8 2,9 3,1 3,2 3,3 4,1 2,7 2,3 2,3 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,7 2,9 3,0 3,1 3,2 4,0 2,6 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,5 2,6 2,7 2,6 2,9 3,0 3,2 4,0 2,5 2,1 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,5 2,6 2,5 2,8 3,0 3,1 3,9 2,4 2,1 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,4 2,5 2,5 2,8 2,9 3,0 3,8 2,3 2,0 2,1 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,5 2,4 2,7 2,8 3,0 3,8 2,2 1,9 2,0 2,0 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,3 2,6 2,8 2,9 3,7 2,1 1,9 1,9 2,0 2,0 2,1 2,2 2,2 2,3 2,3 2,6 2,7 2,8 3,6 2,0 1,8 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,2 2,3 2,5 2,6 2,7 2,8 3,6 1,9 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,1 2,3 2,4 2,5 2,5 2,7 3,6 1,8 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,6 2,7 3,5 1,7 1,6 1,7 1,7 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,4 2,5 2,6 3,4 1,6 1,6 1,6 1,7 1,7 1,8 1,9 1,9 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 3,3 1,5 1,5 1,5 1,6 1,7 1,7 1,8 1,8 2,0 2,1 2,2 2,3 2,5 3,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,7 1,8 1,9 2,0 2,2 2,3 2,4 3,2 1,3 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,8 2,0 2,1 2,2 2,3 3,1 1,2 1,3 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,6 1,8 1,9 2,0 2,1 2,3 3,1 1,1 1,2 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,1 2,2 3,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,6 1,8 1,9 2,0 2,1 2,9 0,9 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,4 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0 2,9 0,8 1,0 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,9 2,0 2,8 0,7 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,5 1,7 1,8 1,9 2,7 0,6 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,2 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 2,7 0,5 0,8 0,8 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,8 2,6 Izvleček iz EN 10077-1 Tabela F. 2 – Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna z 20-odstotnim površinskim deležem okvirja na celotno površino okna in s tipičnimi vrstami distančnikov Vrsta zasteklitve Ug W/(m2•K) Koeficient toplotnega prehoda za tipične vrste distančnikov Uf [W/(m2•K)] Enojna zasteklitev Dvoslojno ali troslojno izolacijsko steklo 5,7 4,7 4,8 4,8 4,8 4,9 4,9 5,0 5,0 5,1 5,2 5,2 5,3 6,0 3,3 3,0 3,0 3,0 3,1 3,1 3,2 3,2 3,3 3,4 3,5 3,5 3,6 4,1 3,2 2,9 2,9 3,0 3,0 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 4,0 3,1 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,0 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,9 3,0 2,7 2,8 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,4 3,9 2,9 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,8 2,8 2,6 2,6 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,7 2,7 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,7 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,6 2,6 2,4 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,7 2,6 2,9 3,0 3,1 3,5 2,5 2,3 2,4 2,4 2,4 2,5 2,5 2,6 2,7 2,5 2,8 2,9 3,0 3,5 2,4 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,4 2,5 2,6 2,4 2,7 2,8 2,9 3,4 2,3 2,2 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,5 2,4 2,7 2,7 2,8 3,3 2,2 2,1 2,1 2,2 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,3 2,6 2,7 2,7 3,2 2,1 2,0 2,0 2,1 2,1 2,2 2,2 2,2 2,3 2,2 2,5 2,6 2,7 3,1 2,0 2,0 2,0 2,1 2,1 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 3,1 1,9 1,9 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,1 2,3 2,3 2,4 2,5 2,6 3,1 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 2,0 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,4 2,5 3,0 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,4 2,9 1,6 1,7 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,8 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,7 1,4 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,7 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,7 1,3 1,4 1,5 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,6 1,2 1,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,0 2,5 1,1 1,3 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,4 1,0 1,2 1,2 1,3 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,3 0,9 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,3 1,3 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 2,3 0,8 1,0 1,1 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 2,2 0,7 0,9 1,0 1,0 1,1 1,1 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 2,1 0,6 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 2,0 0,5 0,8 0,8 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,9 41 3.3.1 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0 Izvleček iz EN 10077-1 Tabela F. 3 – Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna s 30-odstotnim površinskim deležem okvirja na celotno površino okna in s toplotno tehnično izboljšanim distančnikom Vrsta zasteklitve Ug W/(m2•K) Koeficient toplotnega prehoda za tipične vrste distančnikov Uf [W/(m2•K)] 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0 3.3.1 Enojna zasteklitev Dvoslojno ali troslojno izolacijsko steklo 42 5,7 4,2 4,3 4,4 4,4 4,5 4,5 4,6 4,7 4,8 4,9 5,0 5,1 6,1 3,3 2,7 2,7 2,8 2,9 2,9 3,0 3,0 3,1 3,2 3,4 3,5 3,6 4,4 3,2 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,9 3,0 3,0 3,2 3,3 3,4 3,5 4,4 3,1 2,5 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,5 4,3 3,0 2,5 2,5 2,6 2,6 2,7 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,3 3,4 4,2 2,9 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,7 2,8 2,8 3,0 3,1 3,2 3,3 4,2 2,8 2,3 2,4 2,4 2,5 2,6 2,6 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 4,1 2,7 2,3 2,3 2,4 2,4 2,5 2,6 2,6 2,7 2,8 2,9 3,1 3,2 4,0 2,6 2,2 2,2 2,3 2,4 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,9 3,0 3,1 3,9 2,5 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,4 2,5 2,6 2,5 2,8 2,9 3,0 3,9 2,4 2,0 2,1 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,5 2,5 2,7 2,8 3,0 3,8 2,3 2,0 2,0 2,1 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,7 2,8 2,9 3,7 2,2 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,2 2,3 2,3 2,3 2,6 2,7 2,8 3,7 2,1 1,8 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,2 2,3 2,2 2,5 2,6 2,8 3,6 2,0 1,8 1,8 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 3,6 1,9 1,7 1,8 1,8 1,9 2,0 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,7 3,5 1,8 1,6 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,4 2,5 2,6 3,5 1,7 1,6 1,6 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,2 2,3 2,4 2,5 3,4 1,6 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,5 3,3 1,5 1,4 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,8 1,9 2,0 2,1 2,3 2,4 3,2 1,4 1,4 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,7 1,8 2,0 2,1 2,2 2,3 3,2 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 3,1 1,2 1,2 1,3 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,1 2,2 3,0 1,1 1,2 1,2 1,3 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,9 2,0 2,1 3,0 1,0 1,1 1,1 1,2 1,3 1,3 1,4 1,4 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0 2,9 0,9 1,0 1,1 1,1 1,2 1,3 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 2,0 2,8 0,8 0,9 1,0 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,5 1,7 1,8 1,9 2,8 0,7 0,9 0,9 1,0 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,5 1,6 1,7 1,8 2,7 0,6 0,8 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,8 2,6 0,5 0,7 0,8 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,6 1,7 2,5 Izvleček iz EN 10077-1 Tabela F. 4 – Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna z 20-odstotnim površinskim deležem okvirja na celotno površino okna in s toplotno tehnično izboljšanim distančnikom Vrsta zasteklitve Ug W/(m2•K) Koeficient toplotnega prehoda za tipične vrste distančnikov Uf [W/(m2•K)] Enojna zasteklitev Dvoslojno ali troslojno izolacijsko steklo 5,7 4,7 4,8 4,8 4,8 4,9 4,9 5,0 5,0 5,1 5,2 5,2 5,3 6,0 3,3 3,0 3,0 3,0 3,1 3,1 3,2 3,2 3,3 3,4 3,5 3,5 3,6 4,1 3,2 2,9 2,9 3,0 3,0 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 4,0 3,1 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,0 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,9 3,0 2,7 2,8 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,4 3,9 2,9 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 3,8 2,8 2,6 2,6 2,6 2,7 2,7 2,8 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,2 3,7 2,7 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,7 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,1 3,6 2,6 2,4 2,4 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,7 2,6 2,9 3,0 3,1 3,5 2,5 2,3 2,4 2,4 2,4 2,5 2,5 2,6 2,7 2,5 2,8 2,9 3,0 3,5 2,4 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,4 2,5 2,6 2,4 2,7 2,8 2,9 3,4 2,3 2,2 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,4 2,5 2,4 2,7 2,7 2,8 3,3 2,2 2,1 2,1 2,2 2,2 2,2 2,3 2,3 2,4 2,3 2,6 2,7 2,7 3,2 2,1 2,0 2,0 2,1 2,1 2,2 2,2 2,2 2,3 2,2 2,5 2,6 2,7 3,1 2,0 2,0 2,0 2,1 2,1 2,1 2,2 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 3,1 1,9 1,9 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,1 2,3 2,3 2,4 2,5 2,6 3,1 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 2,0 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,4 2,5 3,0 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,4 2,9 1,6 1,7 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,3 2,8 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,7 1,4 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,7 1,9 1,9 2,0 2,1 2,2 2,7 1,3 1,4 1,5 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,0 2,1 2,6 1,2 1,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,0 2,5 1,1 1,3 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 1,9 2,4 1,0 1,2 1,2 1,3 1,3 1,3 1,4 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,3 0,9 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,3 1,3 1,5 1,5 1,6 1,7 1,8 2,3 0,8 1,0 1,1 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 1,7 2,2 0,7 0,9 1,0 1,0 1,1 1,1 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 1,6 2,1 0,6 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,5 2,0 0,5 0,8 0,8 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,9 43 3.3.1 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0 3.3.2 Določanje odmerjene vrednosti (Ug,BW) za stekla po DIN V 4108 Del 4 Izračun nazivne vrednosti koeficienta toplotnega prehoda za zasteklitve Ug se izvede po EN 673. Pri določanju odmerjene vrednosti (Ug,BW) je treba v Nemčiji še dodatno upoštevati DIN V 4108 Del 4. Postopek izračuna je prikazan na spodnji grafiki. 3.3.2 Izračun EN 673 Meritev EN 674 Nazivna vrednost Ug Korekcijska vrednost ∆Ug po DIN V 4108-4 Odmerjena vrednost Ug,BW = Ug + ∆Ug Izvleček iz DIN V 4108 Del 4 Korekcijska vrednost ∆Ug za izračun odmerjene vrednosti Ug,BW Korekcijske vrednosti ∆Ug W/(m2•K) Osnove + 0,1 Okrasni profili v MSP razdelijo prostor na 4 polja (1 križ) + 0,2 Okrasni profili v MSP razdelijo prostor na več kot 4 polja (2 ali več križev) 44 Nezadostno prezračevanje prostorov ima lahko več negativnih učinkov: počutje ljudi se poslabša, prevelika vlažnost pa lahko povzroča nastanek plesni in s tem posredno škodo na posameznih delih objekta. Posebej škodljivo je njeno delovanje na lesena okna. Študija o kakovosti notranjega zraka, v kateri so analizirali, v kolikšni meri posamezni elementi vplivajo na poslabšanje kakovosti, je pokazala, da je za 54 % celotnega zmanjšanja kakovost zraka krivo slabo zračenje. Pomen prezračevanja je torej v tem, da človeku zagotavlja prijetno bivanje in hkrati preprečuje nastajanje škode. Elementi, ki povečujejo zračno vlažnost, so povezani s sproščanjem vodne pare – kot posledica bivanja ali kot posledica sušenja konstrukcije stavbe. V vsakem gospodinjstvu nastane – deloma zaradi dnevnih opravil, deloma tudi zaradi dihanja – veliko vodne pare. Štiričlansko gospodinjstvo proizvede dnevno povprečno 10 litrov vode v obliki vodne pare. Zrak lahko absorbira omejeno količino vodne pare. Govorimo o relativni vlagi, ki s padanjem temperature lahko doseže vrednost 100 % oziroma točko rosišča. Pri tej temperaturi se odvečna vlaga začne izločati v obliki vodnih kapljic. Pojav imenujemo kondenzacija. Če uporabnik stavbe ne more bistveno vplivati na elemente sproščanja vodne pare (sušenje gradbene konstrukcije ima na primer svojo dinamiko), mora uporabiti enega od elementov, ki zmanjšujejo relativno zračno vlažnost in ki so povezani z izmenjavo zraka v zgradbi – torej z zračenjem. To poteka spontano z naravnim prezračevanjem skozi netesnosti stavbe, z naravnim prezračevanjem skozi odprta okna in s prisilnim (občasnim) prezračevanjem, na primer skozi kuhinjsko napo in ventilatorje v sanitarijah. Seveda se moramo ob tem zavedati, da je pogosta izmenjava zraka predvsem v kurilni sezoni lahko povezana z velikimi izgubami ogrevalne energije. Čim boljša je toplotna izolacija zunanjega ovoja zgradbe, tem bolj pomembne so te izgube. Pri starih oknih poteka izmenjava zraka spontano skozi slabo zatesnjene pripire. Pri novih oknih je prepustnost zraka skozi pripire zakonsko omejena. Merodajen je EN 12207. Glede na število nadstropij zgradbe se zahtevata kategoriji 2 ali 3 prepustnosti pripir. 45 3.4 3.4 Okno in prezračevanje 3.4 Tako visoka tesnost zgradbe zahteva načrtno prezračevanje. Danes je znanih več konstrukcijskih rešitev. Z njimi zlahka zadostimo zahtevam v Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS št. 42/2002), ki zahteva, da je zamenjava zraka 0,5/uro oziroma tolikšna, da na uro vsaki osebi zagotovi 15 m3 svežega zraka. Kadar je ta zamenjava večja od 0,7/uro, se morajo vgraditi sistemi, ki s toplotnimi izmenjevalniki iz izsesanega zraka izločijo energijo in jo vrnejo v sistem. Tam, kjer takšnih rešitev ni, izvajamo prezračevanje tako, da izgubimo čim manj ogrevalne toplote: - zjutraj prezračujemo vse prostore (še posebej spalnice) 10 do 15 minut - podnevi zračimo še tri do štirikrat (glede na povečano vlažnost) - oken ne odpiramo le na nagib, temveč na stežaj; tako prezračevanje zagotavlja intenzivno zamenjavo zraka v kratkem času - med zračenjem izključimo ogrevanje - pri optimiranem načinu ogrevanja prostorov skrbimo, da temperatura ponoči ne pade pod 15 stopinj. Topel zrak veže nase več vlage, zato je manjša nevarnost kondenzacije in izognemo se ohlajevanju sten. 1 Izrabljen zrak Ogret zrak Svež zrak 3 3 p 1 Toplotni izmenjevalec 2 2 Odsesan zrak 2 Ventilatorja z motorji 3 Filter Samostojni agregat za prezračevanje s toplotnim izmenjevalnikom 46 3.5 Okno in zvočna izolacija Ukrepi za zaščito pred hrupom so lahko aktivni ali pasivni. Z aktivnimi ukrepi zmanjšamo emisijo hrupa že pri izvoru ali pa vsaj omejimo njegovo širjenje v okolico. Najbolj pogosto uporabljene izvedbe so protihrupne ograje oziroma nasipi in selitev močno obremenjenih prometnic v ukope in predore. Razumljivo je, da večine zgradb v mestih ne moremo zaščititi z aktivnimi ukrepi. Zato za njihovo zaščito uporabljamo pasivne ukrepe, s katerimi omejimo prehod hrupa v delovne ali bivalne prostore. Predpisi zahtevajo, da moramo pasivne protihrupne ukrepe upoštevati že pri načrtovanju. Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur. l. št. 14/99) predpisuje, da se potrebna zvočna izolacija zunanjih konstrukcij določa v skladu s standardom DIN 4109:1989, ki predpisuje splošne pogoje za pasivno zaščito zgradb. Zato mora potrebna zvočna izolirnost oken in prostorov ustrezati zahtevam v Pravilniku o zvočni zaščiti stavb v DIN 4109:1989. Najpomembnejšo vlogo pri pasivni protihrupni zaščiti mora prevzeti fasada. Zunanje stene so zlahka kos tej nalogi, problem dušenja hrupa pri oknih pa je objektivno večji. Na zvočno izolirnost okna ima tesnjenje odločilen vpliv. Okno je konstrukcija, sestavljena iz več elementov, od katerih vsak vpliva na njegovo skupno zvočno izolirnost. Poti, po katerih prehaja zvok iz okolice zgradbe skozi okno v notranjost, so prikazane na spodnji shemi. 1. Skozi stik med okenskim okvirom in fasadno steno 2. Preko okenskih okvirov 3. Skozi pripire med okvirom in krilom 4. Prek stika med stekli in 5. Skozi steklo Nekaj tipičnih nivojev zvoka Izvor zvoka Približna oddaljenost Zvočni nivo Šumenje lista 1m 10 dB Tiktakanje ure 1m 20 dB Tiha glasba 1m 40 dB Normalno govorjenje 1m 50 – 60 dB Osebni avto 7m 80 dB Težki tovornjak 7m 90 dB Pnevmatsko kladivo 7m 90 – 100 dB Reaktivno letalo 20 m 120 – 130 dB 47 3.5 Ena od pomembnih funkcij sodobnega okna je tudi učinkovita zvočna izolacija. V zadnjih treh desetletjih se je obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa povečala za 6-krat, zaradi letal pa kar 30-krat. 3.5 Prehod zvoka po prvi poti lahko preprečimo ali pa vsaj močno zmanjšamo s kakovostno vgradnjo okenskega okvira v zunanjo steno. Prenos zvoka skozi okvir postane relevanten šele v primeru, ko ima vstavljeno steklo večjo zvočno izolirnost (RW > 40dB). Prehod po tretji poti močno omejimo s kakovostno izvedbo pripir in z njihovim tesnjenjem. Rezultati meritev kažejo, da se s slabim tesnjenjem v pripirah zvočna izolacija oken poslabša za 3 do 4 dB. Prenos zvoka prek stika med stekli je treba upoštevati le pri oknih, ki so zastekljena z izolacijskimi stekli. Na zmanjšanje zvočne izolirnosti okna pa lahko vplivajo tudi drugi dejavniki. Tako na primer odprte zračne lopute zmanjšajo to vrednost za polovico. Podoben učinek ima tudi slabo tesnjena roletna omarica. Možne načine izvedb navaja Tabela 40 v Prilogi 1 v DIN 4109. Če želimo zagotoviti učinkovito dušenje hrupa, moramo izkoristiti vse možnosti, ki jih nudijo konstrukcija okna, pripadajoče zvočnoizolirno steklo, sistem prezračevanja in način senčenja (roloji). Za končno raven zaščite pred hrupom je odločilnega pomena že vgrajeno okno, ki mora izpolnjevati nekaj minimalnih zahtev: • šestkratni zaklep • namestitev tesnil v različnih nivojih • čim večji razmak med tesnili • prepustnost zraka skozi pripire mora biti manjša od 1 • okovje mora ustrezati teži zasteklitve • uporaba zvočnoizolirnih stekel, izmerjenih po EN 20140-3 • uporaba ustreznih tesnil pri vstavljanju stekla v okensko krilo • strokovna vgradnja v gradbeno odprtino. Kljub strokovni vgradnji lahko pričakujemo, da bo končna vrednost dušenja hrupa (R’W) za 2 do 3 dB manjša od laboratorijsko izmerjene vrednosti (RW). Zato morajo biti v razpisnih pogojih za steklo in okno vrednosti zvočne izolirnosti Izvleček iz DIN 4109 – Tabela 8 Stolpec 1 2 3 4 5 Vrsta prostora Posteljne sobe v zdravstvenih zavodih in sanatorijih Dnevne sobe v stanovanjih, spalnice v hotelih, učilnice Pisarniški prostori in podobno * Vrstica Območje nivoja hrupa Zunanji nivo hrupa (dB) 1 II do 55 35 30 - 2 II 55-60 35 30 30 30 Zahtevana R’W,SK za fasadne elemente (dB) 3 III 61-65 40 35 4 IV 66-70 45 40 35 5 V 71-75 50 45 40 6 VI 76-80 ** 50 45 7 VII > 80 ** ** 50 * Posebnih zahtev se ne določa za zunanje stene prostorov, v katerih običajna dejavnost ustvari tako visok nivo hrupa, da nanj skozi stene prepuščeni zunanji hrup nima bistvenega vpliva. ** V teh primerih je potrebno zahteve prilagoditi lokalnim pogojem. 48 natančno določene. Za toplotne izolacije veljajo nekatera splošno veljavna pravila, načrtovanje zvočne izolacije pa je v marsičem odvisno od individualno postavljenih zahtev. Osnova za takšno načrtovanje je seveda izmerjeni nivo zunanjega hrupa. Tega lahko dobimo z meritvijo dejanskega stanja na mestu bodoče gradnje ali pa ga povzamemo iz nomograma »Določanje relevantnega nivoja zunanjega hrupa pred fasado v odvisnosti od tipičnih pogojev različnih prometnih obremenitev«, ki je sestavni del standarda DIN 4109. Za določanje zahtevane zvočne izolirnosti okna je treba R’w,SK razdeliti v odvisnosti od deležev, ki jih imata v fasadni steni okno in zid. V Tabeli 10 je ta razdelitev predstavljena na primeru stanovanjske zgradbe, v kateri so prostori visoki 2,5 in globoki 4,5 m. Primer: Če je zahtevana R’w,SK 40 dB, mora imeti okno pri 30-odstotnem deležu oken na fasadi računsko vrednost Rw,R 35 dB, stena pa Rw,R 45 dB. Z določitvijo področja zunanjega hrupa in namembnosti prostorov v zgradbi s pomočjo tabele na prejšnji strani določimo predlagano skupno vrednost zvočne izolirnosti R’w,SK . Vrednost za okna in okenska vrata Rw,R izhaja iz zadržane vrednosti 2 dB, za katero se mora zmanjšati laboratorijsko izmerjena vrednost: Rw,R = Rw,P – 2 dB Vrednosti iz omenjene tabele moramo (v odvisnosti od razmerja med površino fasadnega zidu in tlorisno površino) popra- Pri vratih je zadržana vrednost 5 dB. Izvleček iz DIN 4109 – Tabela 9 Stolpec/vrstica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 SZID+OKNO /STLORIS (m2) 2,5 2,0 1,6 1,3 1,0 0,8 0,6 0,5 0,4 2 korekcija +5 +4 +3 +2 +1 0 -1 -2 -3 Izvleček iz DIN 4109 – Tabela 10 stolpec Vrstica 1 RwSK v dB po Tabeli 8 2 3 4 5 6 7 Vrednosti zvočne izoliranosti za steno/okno v dB (pri naslednjih površinah okna v % glede na skupno površino stene) 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 1 30 30/25 30/25 35/25 35/25 50/25 30/30 2 35 35/30 40/25 35/30 35/32 40/30 40/30 40/32 50/30 45/32 3 40 40/32 45/30 40/35 45/35 45/35 40/37 60/35 40/37 4 45 45/37 50/35 45/40 50/37 50/40 50/40 50/42 60/40 60/42 5 50 55/40 55/42 55/45 55/45 60/45 - Tabela velja za stanovanjsko zgradbo, v kateri so prostori visoki 2,5 m in globoki 4,5 m (ob upoštevanju zahtev in vrednosti za R’W,SK, ki jih določa tabela 8, in korekcije v višini 2 dB, ki jo določa tabela 9). 49 3.5 viti s korekcijskim faktorjem iz Tabele 9. Iz Tabele 40 v Prilogi 1 lahko odčitamo zahtevano računsko vrednost zvočne izolirnosti za zasteklitev v odvisnosti od vrste okenske konstrukcije. Za steklo sta v tem primeru vrednosti Rw,R in Rw,P enaki. Vre- dnosti v tabeli veljajo za okna z največjo površino 3 m2. Če je površina posamezne zasteklitve večja, se vrednosti v tabeli zmanjšajo za 2 dB. Izvleček iz priloge 1/A1 DIN 4109: september 2003 Tabela 40: Konstrukcijska tabela za enojna okna z izolacijskim steklom 3.5 Stolpec 1 2 3 4 5 6 Vrstica Rw,P dB Rw,R dB Ca dB Ctra dB Konstrukcijske lastnosti Enojno okno z izolacijskim steklomb,c 1 d 25 d d dGes v mm sestava stekla v mm MSP v mm ali Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥6 ≥8 ≥ 27 - D d d d d 2 d 30 d d dGes v mm sestava stekla v mm MSP v mm ali Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥6 12 ≥ 30 (1) D d d d d 3 33 31 -2 -5 dGes v mm sestava stekla v mm MSP v mm ali Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥8 ≥4+4 ≥ 12 ≥ 30 (1) -2 0 -1 0 0 4 34 32 -2 -6 dGes v mm sestava stekla v mm MSP v mm ali Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥8 ≥4+4 ≥ 16e ≥ 30 (1) -2 0 -1 0 0 5 35 33 -2 -4 dGes v mm sestava stekla v mm MSP v mm ali Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 10 ≥6+4 ≥ 12 ≥ 32 (1) -2 0 -1 0 0 6 36 34 -1 -4 dGes v mm sestava stekla v mm MSP v mm ali Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 10 ≥6+4 ≥ 16e ≥ 33 (1) -2 0 -1 0 0 7 37 35 -1 -4 dGes v mm sestava stekla v mm MSP v mm ali Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 10 ≥6+4 ≥ 16e ≥ 35 (1) -2 0 -1 0 0 8 38 36 -2 -6 dGes v mm sestava stekla v mm MSP v mm ali Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 12 ≥8+4 ≥ 16e ≥ 38 (2)(AD/MD+ID)e -2 0 0 0 0 9 39 37 -2 -5 dGes v mm sestava stekla v mm MSP v mm ali Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 14 ≥ 10 + 4 ≥ 20 ≥ 39 (2)(AD/MD+ID)f -2 0 0 0 0 50 7 KRA dB 8 9 10 Korekcije KS KFV KF1,5 dB dB dB 11 KSp dB 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Korekcije KS KFV KF1,5 dB dB dB 11 Vrstica Rw,P dB Rw,R dB C dB C dB Konstrukcijske lastnosti Enojno okno z izolacijskim steklomb,c 10 40 38 -2 -5 Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 40 (2)(AD/MD+ID) -2 0 0 -1 -1 11 41 39 -2 -5 Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 41 (2)(AD/MD+ID) 0 0 0 -1 -2 12 42 40 -2 -5 Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 44 (2)(AD/MD+ID) 0 -1 0 -1 -2 13 43 41 -2 -4 Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 46 (2)(AD/MD+ID) 0 -2 0 -1 -2 14 44 42 -1 -4 Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 49 (2)(AD/MD+ID) 0 -2 +1 -1 -2 15 45 43 -1 -5 Rw.P.GLAS v dB tesnilo v fugi ≥ 51 (2)(AD/MD+ID) 0 -1 +1 -1 -2 16 ≥46 ≥44 f f f f F f f f f dGes Sestava stekla MSP Rw.P.GLAS Tesnilo v fugi (1) (2) a b c d e f a a tr KRA dB KSp dB Skupna debelina stekla Sestava obeh enojnih stekel Medstekelni prostor, napolnjen z zrakom ali argonom. Izmerjena vrednost v laboratoriju, standardne dimenzije (1,23 m x 1,48 m). AD –zunanje tesnilo po celotnem obsegu; MD – srednje tesnilo po celotnem obsegu; ID – notranje tesnilo po celotnem obsegu pripire krila. Minimalno eno elastično tesnilo, po pravilu vstavljeno kot srednje tesnilo. Dve elastični tesnili, po pravilu vstavljeni kot srednje in notranje tesnilo ali kot zunanje in notranje tesnilo. Spekter prilagoditvenih vrednosti velja samo za okna. Lahko odstopa od specifičnih vrednostih stekla. Trenutno nima zakonske teže, upošteva pa ga prihajajoča evropska standardizacija. Dvojni folc pri krilih lesenih oken; minimalno dve učinkoviti pripiri pri krilih kovinskih in PVC oken. Potrebna tesnila namestimo v folcu po celotnem obsegu brez prekinitev, morajo mehko vzmetiti, biti morajo trajno elastična, odporna na staranje in lahko zamenljiva. Da dosežemo enakomerno zapiranje in dovolj visok pritisk zapiranja po celotnem področju folca, moramo predvideti zadostno število zaklepov. Zvočna zaščita opisane zasteklitve ni identična z alternativno navedenimi zvočnimi zaščitami. Vrednosti se povzamejo iz stare tabele 40 izdaja 1989-11, ker ni novih konstrukcij v statistiki; zato ni vrednosti za C, Ctr in korekcijskih vrednosti. Pri lesenih oknih zadošča eno tesnilo po celotnem obsegu. Dokazilo s testiranjem Odčitana vrednost iz tabele 40 za zvočno zaščito Rw,R.OKNO za enojno okno z izolacijskim steklom se lahko določi: Rw,R = Rw,R + KAH + KRA + KS + KFV + KF1,5 + KF,3 + KSp dB Pri čemer je: KAH KRA KS KFV KF1,5 KF,3 KSp Korekcija za okna aluminij-les; KAH = -1 dB Ta korekcija odpade, če je aluminijska lupina zatesnjena do krila in slepega okvirja. Majhne odprtine za izenačevanje pritiska med aluminijsko lupino in lesenim okvirjem so dovoljene. Korekcijska vrednost za delež okvirja < 30 %. Delež okvirja je celotna površina okna minus vidna velikost stekla. Pri fiksnih zasteklitvah KRA ne smemo upoštevati. Korekcijska vrednost pri dvokrilnih oknih brez srednjega stebra. Korekcijska vrednost za fiksne zasteklitve s povečanim deležem stekla. Korekcija za okna < 1,5 m2; KF1,5 Korekcija za okna s posameznimi stekli ≥ 3m2 KF,3 = - 2 dB Korekcijska vrednost za vstavljena okrasna polja (steklo, razdeljeno s križi) Vrednosti veljajo za tesno zaprta okna po celotnem obsegu. Okna s prezračevalnimi sistemi niso zajeta. 51 3.5 Stolpec 3.6 Fasada in zaščita pred soncem 3.6 Zahtevo, da je ob naravni svetlobi mogoče bivati ali delati tudi globlje v notranjosti stavbe, zlahka uresničimo z uporabo stekla. Z dobitkom dnevne svetlobe pa skozi steklo istočasno dobimo tudi dobitek energije. Ta je, v odvisnosti od namena zgradbe in (ali) letnega časa, bolj ali manj zaželen. V sodobni arhitekturi steklo že dolgo uporabljamo kot element, ki daje pečat oblikovanju najzahtevnejših upravnih, družbenih in poslovnih zgradb. Z uporabo sodobnih izdelkov iz stekla lahko uspešno rešimo tudi številne probleme. V primeru sončnega sevanja lahko s pravilnim načrtovanjem uspešno ohranimo ravnovesje med koristnim dobitkom energije v zimskem času in porabljeno energijo za ohlajevanje poleti. Tako lahko z uporabo sodobnih sončnozaščitnih stekel bistveno zmanjšamo porabo energije, ki je potrebna za prezračevanje in klimatizacijo. 52 Slovenski Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah predpisuje, da morajo vse zastekljene površine na ovoju stavbe s površino stekla nad 0,5 m2 razen tistih, ki so obrnjene v smeri od severovzhoda, severa do severozahoda ali so v juniju med 9. in 17. uro zasenčene z naravno ali umetno oviro, omogočati zaščito pred sončnim obsevanjem in bleščanjem, pri kateri je ob upoštevanju vpliva položaja vgradnje faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja stekla in senčila g < 0,5. Faktor g v tem primeru ne zajema samo prepustnosti sončnega sevanja skozi steklo, temveč prepustnost stekla in senčila skupaj (glej Poglavje 6.5). V zadnjem času intenzivno poteka snovanje t.i. »pametnega okna« (smart window), s katerim bi univerzalno in istočasno rešili problem optimalne letne in zimske zaščite (glej Poglavje 6.6). Znano je, da v več kot polovici primerov vlomilci v zgradbe vdrejo skozi okna in vrata s preprostim orodjem. Zaradi tako velikega odstotka nasilnih vdorov skozi okna je bilo nujno sestaviti “katalog” protiukrepov. Zaščito pred vlomilci in tatovi nam nudijo tako imenovana protivlomna okna. Lahko so iz lesa, PVC, aluminija ali jekla. Njihova prednost je posebej visoka mehanska stabilnost okvirja, krila in okovja. Prav tako je zanje značilna visokokakovostna zasteklitev, ki je lahko zaščita pred zalučanim predmetom ali celo protivlomna zaščita. Evropski standardi Evropski standard po EN 1627:2006 razvršča gradbene izdelke v šest odpornostnih razredov. Pri tem se upoštevajo uporabljene vlomne metode vlomilcev kot tudi kriminalna statistika iz posameznih dežel. Odpornostni razredi 1 do 3 Razredi 1, 2 in 3 veljajo za metode vloma, ki jih običajno uporabljajo priložnostni storilci, ki se za vlom odločijo zaradi priložnosti in brez pričakovanja dobrega plena. Zatečejo se k majhnemu čezmernemu nasilju in kot orodje največkrat uporabijo običajno ročno orodje in dvižne ročice. Pri metodah, opisanih v tem razredu, se vlomilci najpogosteje izogibajo hrupu in nepotrebnemu tveganju. Tveganje narašča s časom trajanja vloma, čas za podaljšanje vloma pa je omejen in niha z odpornostnimi razredi. Poleg tega je odpornostna stopnja dejavnik, ki ga lahko prepoznamo šele ob vlomu. Višja odpornostna stopnja pogosto vodi do prekinitve vloma. Odpornostni razredi 4 do 6 Odpornostni razredi 4, 5 in 6 upoštevajo izkušene in profesionalne vlomilce, ki imajo informacije o pričakovanem plenu in jasno določen cilj. Ti vlomi so običajno načrtovani in storilci razpolagajo z informacijami o gradbenih proizvodih, na katerih se bo vlom izvajal. Hrup je planiran in storilec si vzame več časa. Uporabijo se zmogljivejša orodja (orodja za enega človeka) in z visoko verjetnostjo lahko predvidevamo, da gre za organizirani kriminal. Priporočeni razredi zasteklitev Priloga E nam podaja posamezne odpornostne razrede oken in pripadajoče tipe zasteklitev. Izvleček iz EN 1267:2006 Priloga E (informativna) Priporočeni razredi zasteklitve Če zasteklitev uporabimo, mora ustrezati pripadajočemu odpornostnemu razredu po EN 356 in odpornostnemu razredu tega standarda po tabeli E.1, da lahko zagotavlja ustrezno zaščito. 53 3.7 3.7 Okno in varnost Če je uporabljenih več stekel v enem proizvodu, na primer v izolacijskem steklu, naj eno steklo ustreza odpornostnemu razredu po tabeli E.1. Tabela E. 1 – Priporočene zasteklitve Odpornostni razred Odpornostni razred zasteklitve po EN 356 3.7 1 P4A 2 P5A 3 P6B 4 P7B 5 P8B 6 P8B Odpornostni razredi za zasteklitve in okna Zasteklitev, test s spuščanjem krogle (zaščita pred zalučanim predmetom) VdS 2163 EN 356 DIN 52290 (zamenjan z EN) - P1A - - P2A - - - A1 - P3A - - - A2 - P4A - EH01 - A3 - P5A - EH02 - DH4 (ni objavljen) Zasteklitev, test z udarnim orodjem (zaščita pred prebojem) VdS 2163 EN 356 DIN 52290 (zamenjan z EN) - P6B B1 EH1 - - - P7B B2 EH2 - - - P8B B3 EH3 - - Protivlomna okna (celotni element) VdS 2534 DIN EN 1627ff DIN 18054 (zamenjan z DIN EN) N WK2 EF0/EF1 A WK3 EF2 B WK4 EF3 C WK5 - V tabeli so navedeni odpornostni razredi zasteklitev in oken skladno z VdS smernicami, evropskimi standardi in nemškimi standardi. Zahteve za navedene elemente naraščajo od zgoraj navzdol. V prihodnje bodo področje varnosti pri oknih urejali evropski standardi: EN 1627 - 1630. 54 3.8 Strukturne zasteklitve Strukturna zasteklitev je tehnika zastekljevanja, pri kateri steklenih izdelkov ne vstavljamo v okvirje, temveč jih lepimo na podkonstrukcije. V Evropo je ta tehnika prišla iz ZDA pred približno petindvajsetimi leti, zanimanje zanjo pa tudi v Sloveniji zadnje čase vse bolj narašča. Tehnika strukturne zasteklitve je arhitektom zelo razširila paleto možnosti za oblikovanje steklenih fasad. Uporabi omenjene tehnike so pot utrle predvsem izkušnje, pridobljene z uporabo trajnoelastičnih lepil (tesnil). Izredno kakovostna funkcionalna lepila zagotavljajo konstrukcijsko varnost. Običajni okvirji v tem primeru ne pridejo v poštev, saj steklo z robom prilepimo na okvir. Lepilna fuga prenaša vse obremenitve (veter, lastno težo) na podkonstrukcijo. Delavniško dokončane strukturne elemente na objektu spojimo z osnovno konstrukcijo. Čista strukturna zasteklitev – vsi štirje stekleni robovi so nalepljeni in brez (vidnih) pritrdilnih oziroma varovalnih elementov – daje pri pogledu na fasado videz homogene steklene površine, ki prekriva zgradbo. Pri dvostranski izvedbi sta na dve nasproti ležeči stranici stekla nameščeni letvi, ki zagotavljata trdno vez s podkonstrukcijo. Dvostranska strukturna zasteklitev se lahko izvede z vertikalno ali s horizontalno nameščenimi letvami. Mogoča je tudi vgradnja točkovnih mehanskih varoval. Najpomembnejše zahteve pri strukturno zastekljenih fasadah so predstavljene v nadaljevanju. 55 3.8 Mehanska trdnost in obstojnost Zagotavljanje kakovosti • ETAG 002 pri strukturnih zasteklitvah zahteva generalno mehansko nosilno lepljenje. • Zaradi mehanske obstojnosti je treba uporabljati posebne silikone za strukturno lepljenje. • Zagotoviti je treba dovolj veliko lepilno fugo. • V nekaterih primerih je treba zagotoviti podprtost zunanjega in notranjega stekla. Izdelati je treba sistem kontrolnih postopkov za vse faze tehnološkega postopka. Tesnost izolacijskih stekel • Uporabiti je treba preizkušen sistem dvostopenjskega tesnjenja: notranje tesnjenje na osnovi butyla in zunanje s silikonom, ki je edino tesnilo, obstojno na UV žarke. • Posebno pozornost je treba posvetiti tesnosti na vogalih. • Treba je natančno določiti pogoje za vgradnjo: - drenaža - zračenje in odzračevanje - neprepustnost za vodo - neprepustnost za paro (v smeri proti notranjosti). Natančno določen tehnološki postopek Izdelati je treba tehnološki postopek, ki bo zagotavljal konstantno strokovno raven v serijski proizvodnji. Ker ni mogoče zagotoviti enakih pogojev kot v proizvodni hali (vremenski pogoji, prašnost in umazanija), na objektu strukturnih elementov ni mogoče lepiti na podkonstrukcije. • Postopki za kontrolo vhodnih komponent: - konstantna kakovost površinske obdelave profilov - združljivost vseh uporabljenih materialov s silikonom - spremljanje in testiranje vseh tehničnih parametrov (na primer natezne trdnosti silikona). • Kontrolni postopki med proizvodnjo: - preverjanje dimenzij - preverjanje časa polimerizacije silikona. Sistem zagotavljanja kakovosti moramo dopolniti z uvedbo zunanjega nadzora, ki ga izvaja neodvisni inštitut. Uporaba tipiziranih sistemskih rešitev Tipizirana strukturna fasada, ki so jo skupaj razvili proizvajalci tesnilnih materialov, izdelovalci fasad in načrtovalci sistema, zahteva od proizvajalca izolacijskih stekel izdelavo tehnološkega načrta za serijsko proizvodnjo strukturnih elementov. Serijska izdelava teh elementov prav tako zahteva specifično proizvodno-tehnično opremljenost. Takšne elemente lahko gradbenik pritrdi na fasado z običajnimi metodami, kar izključuje spremembe na varnostnih komponentah. Dovoljenje strukturnih zasteklitev kot lepljene steklene konstrukcije je urejeno z EOTA v ETAG 002. Poleg čiste strukturne zasteklitve poznamo danes še celo vrsto podobnih izvedb. 56 4 4 Izolacijsko steklo 4.1 Definicija izolacijskega stekla 4.2 Tehnološke izvedbe izolacijskih stekel 4.3 U-vrednost po EN 673 4.4 Emisijska sposobnost ε po EN 673 4.5 g-vrednost po EN 410 4.6 Prepustnost svetlobe LT po EN 410 4.7 Ra - indeks reprodukcije barv 4.8 Absorpcija energije 4.9 Faktor osenčenja 4.10 S - karakteristika selektivnosti 4.11 Ocenjena vrednost zvočne izolativnosti Rw 4.12 Učinek dvojnega stekla 4.13 Pojav interference 4.14 Anizotropija 4.15 Temperatura točke rosišča (TR) 4.16 Določanje debeline stekla 58 4.1 Definicija izolacijskega stekla Proizvodnja izolacijskega stekla je stara več kot 60 let in prvi patent za takšno steklo je bil prijavljen že davnega leta 1865. Uradno definicijo pojma izolacijsko steklo določa EN 1279-1. “Izolacijsko steklo je mehansko stabilna in trajna enota iz minimalno dveh stekel, ki sta med seboj ločeni z enim ali dvema medstekelnima prostoroma in po robovih hermetično zaprti.” V “hermetično” zaprtem prostoru med steklenima ploščama ni vakuuma, kot se pogosto napačno navaja, temveč suh zrak oziroma plin. Vakuum iz statičnih razlogov namreč ni možen. 59 4.2 Tehnološke izvedbe izolacijskih stekel Življenjska doba izolacijskega stekla je odvisna od kakovosti spajanja steklenih robov in strokovnega zastekljevanja. Glede na način izvedbe robnega tesnjenja delimo izolacijska stekla v štiri skupine. Izolacijsko steklo z zavarjenimi steklenimi robovi 4.2 Ta stekla izdelujemo tako, da robove obeh steklenih plošč segrejemo do tališča, potem pa jih zavihamo in stisnemo v skupen rob. Medstekelni prostor z zamudnim postopkom napolnimo s suhim zrakom ali plinom, za to potrebne odprtine pa kasneje zatalimo. Med tovrstna izolacijska stekla sodijo tudi znani izdelki z GADO in SEDO. Izolacijsko steklo s spajkanimi steklenimi robovi Pri tem postopku opranim steklenim ploščam najprej na robove nanesemo tanek bakreni sloj, ki ga prekrijemo s slojem kositra. Med oba s kositrom prevlečena steklena robova s spajkalnikom pritrdimo kositrni distančnik poljubne širine. Tudi pri tem postopku v izdelku ni sušilnega sredstva, zato dobimo dovolj suh prostor med steklenima ploščama tako, da steklo dodatno prepihavamo z zelo vročim zrakom. Zaradi visokih stroškov ter nizke produktivnosti se postopek uporablja le še v zelo omejenem obsegu. Najbolj znan izdelek iz te skupine izolacijskih stekel je steklo “Thermopane”. 60 Izolacijsko steklo z organsko lepljenim robnim tesnjenjem Lepljena izolacijska stekla imajo lahko enojno ali dvojno tesnjenje. Stekla z enostopenjskim tesnjenjem so sestavljena iz kovinskega okvirja (perforirani aluminijasti ali pocinkani jekleni distančniki), ki je napolnjen z visokoaktivnim sušilnim sredstvom. Fuga, ki nastane med steklenima robovoma in hrbtom distančnika, je zapolnjena s trajnoelastičnim tesnilom. Pri steklih manjših dimenzij je fuga včasih zapolnjena tudi s termoplastičnim tesnilom, vendar pa za takšno steklo velja, da se z naraščanjem temperature močno zmanjšuje njegova mehanska trdnost in prepustnost za paro. Zaradi kratke življenjske dobe danes stekel z enojnim tesnjenjem praktično ne izdelujejo več. Najkakovostnejša izolacijska stekla – kakršna proizvaja tudi podjetje REFLEX – so izdelana po sistemu dvostopenjskega tesnjenja. Pri tem sistemu na perforiran, s sušilnim sredstvom napolnjen distančni okvir nanesemo trajnoplastično tesnilo, izdelano na osnovi poliizobutilena (butyl). Tesnilo, imenovano tudi notranje ali primarno tesnilo, nanašamo v obliki enakomerno širokega in debelega traku neprekinjeno na obe stranski ploskvi distančnikov. Osnovna funkcija notranjega tesnila je zaščita medstekelnega prostora pred difundirajočo vodno paro. Po sestavitvi obeh stekel in okvirja fugo za hrbtom distančnika zapolnimo s trajnoelastičnim tesnilom. To tesnilo, imenovano tudi zunanje ali sekundarno, je največkrat izdelano na osnovi polisulfidov (znano je tudi pod imenom “Thiokol”), poliuretana ali silikona. 1 Robovi zataljeni 2 Robovi varjeni 3 Robovi dvostopenjsko lepljeni Tipične izvedbe izolacijskih stekel Za strukturne, nadglavne ali stikane zasteklitve, torej povsod tam, kjer so zasteklitve močno izpostavljene vplivu UV žarkov, lahko uporabljamo samo izolacijska stekla, pri katerih je zunanje tesnilo silikon. Ta je med trajnoelastičnimi materiali edini, ki ga ultravijolični žarki kemijsko ne razgradijo. Ima pa njegova molekularna zgradba to slabost, da zaradi šibke povezanosti molekul ne predstavlja ovire za difundirajoče molekule lahkih plinov – na primer molekule argona. Zato teh stekel praviloma ne moremo izdelati tudi kot toplotnozaščitnih stekel s plinskim polnjenjem. Tehnologom v podjetju REFLEX pa je z novim pristopom uspelo izdelati izolacijska stekla, ki so tesnjena s silikonom in polnjena z argonom. Izdelki s temi lastnostmi imajo ob nazivu izdelka dodano še UV (na primer RX WARM UV, RX SUN UV, RX SAFE UV). Izolacijsko steklo s toplotno izboljšanim robnim tesnjenjem Pri najnovejši tehnologiji, imenovani TPS, distančni okvir ni več kovinski, temveč je izdelan iz termoplastičnih organskih materialov (Thermo Plast Spacer). Plastični material, izdelan na osnovi butila in pomešan s sušilnim sredstvom, se v vročem stanju v zahtevani širini nanese na rob stekla. Po ohladitvi ima material dovolj veliko mehansko trdnost, da lahko prevzame vlogo distančnega okvirja, istočasno pa predstavlja odlično oviro za prodirajočo vodno paro. Na koncu proizvodnega procesa se fuga med obema steklenima krakoma nad hrbtom distančnika zapolni s trajnoelastičnim tesnilom (polisulfidom). Robno tesnjenje, izvedeno s temi materiali, predstavlja manjši toplotni most, kar je v primerjavi s kovino precejšnja prednost. Toplotno izboljšano robno tesnjenje pomeni, da vodna para na stikih med steklom in okenskim okvirom težje kondenzira (pomik izoterme 10 °C skozi okensko krilo se pomakne pod steklo v globino utora). Boljša toplotna izolativnost robov pa se v minimalnem obsegu kaže tudi v skupnem koeficientu toplotnega prehoda (U-vrednost). Alternativo sistemom TPS predstavljajo klasični sistemi z dvostopenjskim tesnjenjem, pri katerem se namesto distančnika iz kovine uporablja distančnik, ki je kombinacija PVC-ja in tanke pločevine. REFLEX uporablja proizvod firme TGI (glej Poglavje 6.3). 61 4.2 Danes izdelujemo skoraj izključno izolacijska stekla z dvostopenjskim tesnjenjem, saj se je izkazalo, da imajo ta stekla zelo dolgo življenjsko dobo. Poleg zgoraj opisanega sistema poznamo še druge vrste izolacijskih stekel z dvojnim tesnjenjem. 4.3 U-vrednost po EN 673 S prevzemanjem novih evropskih standardov se poslavljamo od stare oznake za vrednotenje prehoda toplote skozi material: simbol “k”, ki je bil stara oznaka za koeficient toplotnega prehoda, je zamenjal simbol “U”. 4.3 Koeficient toplotnega prehoda U je še vedno osrednja fizikalna karakteristika za vrednotenje toplotnih izgub skozi določen gradbeni element. Koeficient predstavlja količino toplotne energije, ki se v določenem času in ob temperaturni razliki 1 K (med zunanjo in notranjo površino) izgubi skozi površino velikosti 1 m2. Čim manjša je U-vrednost, tem boljša je toplotna izolativnost. Fizikalna enota za merjenje Uvrednosti je W/m2K. Vrednost določamo s pomočjo izračuna po standardu EN 673 ali pa z meritvijo po standardu EN 674. Pri enakih robnih pogojih dobimo z izračunom in meritvijo primerljive U-vrednosti. Toplotnih mostov, ki se v praksi običajno pojavljajo, ta merilna tehnika ne zajema. 62 ψ-vrednost Linearni koeficient toplotnega prehoda ψ določa toplotne mostove pri posameznih delih gradbenega elementa. Po določilih standarda EN ISO 10077 se mora pri določanju vrednosti koeficienta toplote skozi okno (U W) upoštevati tudi vrednost linearnega koeficienta ψ. Pri oknih definirajo toplotne mostove medsebojni vplivi okenskega krila, izolacijskega stekla in njegovega distančnika. Podajanje vrednosti ψ samo za izolacijsko steklo ni mogoča. 4.4 Emisijska sposobnost ε po EN 673 Emisijsko sposobnost določimo z meritvami refleksije površine gradbenega elementa. Treba je poudariti, da leži vpadni kot blizu vertikale opazovane površine in da se meritev izvaja pri različnih valovnih dolžinah. Tako določena vrednost refleksije R se skladno z enačbo ε=1–R preračuna v emisijsko vrednost. Ker meritve tehnično ni mogoče izvajati z vpadnim kotom 0°, se na splošno izvaja pri srednjem vpadnem kotu ≤ 10°. Normalna emisijska sposobnost εn po EN 673 Pri določanju normalne emisijske sposobnosti εn po EN 673 se uporablja zgoraj opisani merilni postopek, pri čemer je ovrednotenih 30 valovnih dolžin med 5,5 in 50 µm. Iz teh posameznih vrednostih se določi srednja vrednost z upoštevanjem razdelitve temperaturnega sevanja pri + 10 °C. Rezultat se označi kot normalna emisijska sposobnost εn. Deklarirana emisijska sposobnost εd po EN 1096 Deklarirana vrednost emisijske sposobnosti εd je podana nazivna vrednost normalne emisijske sposobnosti proizvajalcev bazičnega stekla. Toplotnozaščitna in nekatera sončnozaščitna stekla imajo zaradi kovinskih nanosov zelo nizke koeficiente emisijske sposobnosti (med 0,1 in 0,02). Zaradi njihove nizke emisivnosti jih v stroki pogosto imenujemo kar Low-e stekla (Low-Emissivity Glass). Koeficient ε nam pove, da običajno steklo s sevanjem odda približno 83 % prejete energije, nizkoemisijsko steklo pa le od 2 do 10 %. 63 4.4 Emisijska vrednost (ε) predstavlja razmerje med količino energije, ki jo oddaja neko telo, in količino energije, ki bi jo ob enakih temperaturnih pogojih oddajalo črno telo. Emisijska sposobnost običajnega stekla je zelo visoka: 83,7 %. Glede na toplotno zaščito izolacijskega stekla to pomeni: čim nižja je emisijska sposobnost, toliko boljša je U-vrednost. V preteklosti so se U-vrednosti stekla vedno merile v preizkusnih napravah, danes pa imamo na voljo zanesljive računske postopke (EN 673). Za izračun pa med drugim potrebujemo tudi vrednost ε. 4.5 g-vrednost po EN 410 4.5 Po EN 410 deklarirana g-vrednost (v italijanski in angleški terminologiji imenovana sončni faktor oziroma SF) podaja vrednost skupnega prehoda sončne energije skozi zasteklitev v odstotkih. Pri meritvah prehoda sončne energije skozi steklo upoštevamo sevanje celotnega sončnega spektra (sončni žarki z valovnimi dolžinami od 300 do 2.500 nm). Obsevano steklo del sončne energije odbije (refleksija energije - ER), del jo absorbira (absorpcija energije - EA), preostanek pa direktno prehaja skozenj (transmisija energije - ET). Absorbirana energija ogreje steklo, to pa pri ohlajanju omenjeno energijo odda deloma navzven, preostanek pa v notranjost (qn in qz). Poznavanje g-vrednosti določenega stekla je pomembno za vsak tip zgradbe. Pri poslovnih stavbah, kjer je zaželena čim nižja g-vrednost, nam podatek pove, kakšno zaščito pred sončnim sevanjem lahko pričakujemo od stekla. Informacija 100 % Sončne energije Sekundarno oddajanje energije navzven qz = 11 % Refleksija sončne energije 29 % je pomembna za načrtovanje kapacitete klimatskih naprav. Pri individualnih zgradbah pa je zaželena čim višja g-vrednost. Tako steklo dovoljuje izkoriščanje pasivne sončne energije, kar pomeni pomembno znižanje stroškov ogrevanja. g-vrednost sestavljata dva deleža energije: direktno prepuščena (ET) in sekundarno oddana energija (qn). g = ET + qn Do pred kratkim so bili podatki za g-vrednost pridobljeni z merjenjem prehoda po metodi, ki jo je predpisoval standard DIN 67 507. Metoda meritve po evropskem standardu EN 410 je identična, spremenjen je le spekter umetnega sončnega sevanja, katerega prehod laboratorijsko merimo. Zaradi te spremembe so nove vrednosti praviloma za 2 do 3 % višje od starih. gEN = gDIN + 2 - 3 % Sekundarno oddajanje energije navznoter q n =8 % Direktno prepuščena sončna energija 52 % Celotni prehod sončne energije g=60 % Skupen prehod sončne energije skozi izolacijsko steklo RX WARM 1,1 – delitev vpadne energije (EN 410). 64 Stopnja prepustnosti (transmisije) svetlobe je definirana z vrednostjo v %. Ta vrednost nam pove, koliko odstotkov vidnega dela sončnega sevanja (od 380 do 780 nm) prodre skozi določeno zasteklitev. Prepustnost je odvisna od debeline stekla, njegove kemijske sestave, v primeru nanosa na steklu pa tudi od njegovih lastnosti. LT (%) Ug (W/m2K) Enojno float steklo 5 mm 89 5,8 Izolacijsko steklo RX 2,9 82 2,7 Izolacijsko steklo RX WARM 1,1 80 1,1 Vrsta stekla Osnovna velikost 100 % ustreza nezastekljeni gradbeni odprtini. Naravna dnevna svetloba je prijetnejša od umetne, zato ugodno vpliva na človekovo počutje. Poleg tega pa v primeru, če umetno svetlobo nadomestimo z naravno, prihranimo tudi precej energije. Stopnjo prepustnosti svetlobe moramo prilagoditi namembnosti objekta in njegovi okolici. Upoštevati moramo tudi predpise, ki določajo stopnjo osvetljenosti posameznega delovnega mesta ter po potrebi povečati skupno zastekljeno površino. Prepustnost RX WARM in navadnega izolacijskega stekla glede na razdelitev intenzivnosti sončnega spektra. Skupna sončna energija 100 % UV 4% Toplota 41 % Vidna svetloba 55 % 100 100 Prepuščena energija glede na sončni spekter 90 Vidna svetloba 75 % 79 % Toplota 29 % 66 % Relativna intenzivnost sevanja 60 Skupna energija 52 % 73 % 80 Relativna občutljivost očesa RX WARM 1,1 80 70 90 navadno izolacijsko steklo 70 60 50 Prepustnost RX WARM in navadnega izolacijskega stekla glede na razdelitev intenzivnosti sončnega spektra. 50 40 * razdelitev energije po DIN EN 410 40 30 30 20 20 10 10 0 0 300 500 700 900 1100 1300 1500 1700 1900 2100 2300 2500 Valovna dolžina (nm) Sončni spekter Izolacijsko steklo RX WARM 1,1 Občutljivost očesa Navadno izolacijsko steklo 65 4.6 4.6 Prepustnost svetlobe LT po EN 410 4.7 Ra - indeks reprodukcije barv 4.7 Reprodukcija barv je zelo pomembna za fiziološko vedenje ter nekatere psihološke in estetske vidike. Spremembe v spektralni sestavi vpadne svetlobe, do katerih pride ob prehodu skozi zasteklitev, vplivajo na barvno klimo v prostoru. Z indeksom Ra,D označujemo prepoznavanje barv ob dnevni svetlobi; prvič v prostoru in drugič pri pogledu skozi steklo. Na podoben način določamo indeks Ra,R , s katerim označujemo prepoznavnost barv pri pogledu na zunanjo stran stekla. Sposobnost reprodukcije barv posameznega stekla je po EN 410 določena z indeksom Ra. Skala faktorjev Ra sega do vrednosti 100. Največja vrednost Ra zasteklitve znaša 99, kar pomeni barvno nevtralen pogled na in skozi steklo. Kot osnovna vrsta svetlobe je normirana vrsta svetlobe D 65. 4.8 Absorpcija energije Absorpcija je poleg prepustnosti in refleksije tretji element, ki definira prehod energije skozi zasteklitev. % transmisije + % refleksije + % absorpcije = 100 %. Med absorpcijo se energija sončnega sevanja spremeni v toplotno energijo, ta pa lahko (včasih zelo močno) segreje steklo. Nekatera stekla se v določenih pogojih ogrejejo do te mere, da pride do prekoračitve upogibne trdnosti in steklo poči. Da se temu izognemo, stekla z absorpcijo višjo od 50 % predhodno kalimo (toplotno obdelamo). 66 4.9 Faktor osenčenja Ta faktor, ki ga v strokovnih krogih imenujemo tudi shading-coefficient (Sc), po nemški terminologiji pa b-faktor, je zelo pomemben za načrtovanje učinkovitih klimatskih naprav v zgradbah. b ≈ gzasteklitve/0,80 Faktor b je koeficient med prepustnostjo sončne energije (g) skozi izbrano zasteklitev in g-vrednostjo za standardno izolacijsko steklo, ki je v VDI-Smernici 2078 določena kot 0,80. Primer 1: RX SUN SSS Clear: g = 56 %; b = 0,7 Glede na enojno 3 mm steklo velja: Primer 2: RX SUN Neutral 68/37: g = 37 %; b = 0,46 Iz obeh primerov vidimo, da moramo za učinkovito senčenje objekta izbrati steklo z nizkim faktorjem osenčenja. 4.10 S - karakteristika selektivnosti Ta vrednost izraža razmerje med svetlobno prepustnostjo stekla in njegovo prepustnostjo celotne sončne energije. Primer: RX SUN SSS Grey: LT = 26 %; g = 28 %; S = 26/28 = 0,92 S = LT/g Za sončnozaščitna stekla, ki so izdelana po metodi katodnega nanašanja v vakuumu (mehki nanos kovin), pa je značilna visoka selektivnost. Ta stekla kljub odlični zaščiti pred sončno energijo prepuščajo še vedno zelo veliko vidne svetlobe. Višja selektivnost izraža ugodnejše razmerje. Sončnozaščitna stekla, izdelana po pirolitični metodi (trdi nanosi kovinskih oksidov), imajo nizko selektivnost (okrog 1). To pomeni, da se z naraščajočo zaščito pred soncem zmanjšuje svetlobna prepustnost tega stekla. Primer: RX SUN Neutral 68/37: LT = 68 %; g = 37 %; S = 68/37 = 1,84 67 4.9 b ≈ gzasteklitve/0,87 4.11 Ocenjena vrednost zvočne izolativnosti Rw Vrednost zvočne izolativnosti (R) nekega gradbenega elementa je odvisna od frekvence, ki jo ima izvor hrupa. Gradbenim elementom merimo izolativnost v frekvenčnem območju od 100 do 3.150 Hz. 4.11 Merjenje zvočne izolirnosti ni v bistvu nič drugega kot merjenje upornosti, s katero se gradbeni element upira prehodu valovanja. R označuje desetkratnik logaritemskega razmerja med silo pritiska (P1), ki jo ima zvočno valovanje, ko naleti na oviro, in silo (P2), ki jo ima valovanje potem, ko po prehodu zapusti medij. Primer za 4 mm steklo: Če na prvo površino stekla trči 1.000.000 elektronov, na nasprotni pa ga zapusti samo 1.000, dobimo upornost iz izraza Nivo zvoka Nivo zvoka je bil subjektivno izmišljena vrednost, s katero prikazujemo moč zvoka. Sprememba nivoja zvoka za 10 dB pomeni podvojitev moči zvoka oziroma skladno z logaritemsko skalo pomeni izboljšanje zvočne zaščite za 10 dB prepolovitev zvočne obremenitve. Izboljšanje dušenja zvoka Izboljšanje dušenja zvoka Fiziološki občutek 0 – 2 dB Brez sprememb 3 – 5 dB Čuti se minimalna sprememba 6 – 10 dB Čuti se sprememba 11 – 20 dB Velika, prepričljiva sprememba prek 20 dB Zelo velika sprememba R = 1.000.000 : 1.000 = 1.000 Ker so tako visoka števila za praktično uporabo nepriročna, se vrednost zvočnega dušenja in vrednost intenzivnosti zvoka prikazujeta v obliki logaritemskih vrednosti. Upornost Desetiška potenca 10 101 1 10 20 101,3 1,3 13 10 2 2 20 1000 10 3 3 30 10000 104 4 40 5 5 50 100 1000000 68 10 V belih V decibelih Kadar med sanacijo objekta želimo izboljšati tudi dušenje hrupa, moramo izbrati takšno zasteklitev, ki bo imela v primerjavi s staro vsaj za 5 dB boljšo izolirnost. Nivo zvoka pri ljudeh: • normalni govor 55 - 65 dB • glasen govor do 85 dB • glasen klic do 100 dB • petje do 85 dB Kadar hrup v oklici presega vrednost 65 dB, je sporazumevanje z normalnim govorjenjem nemogoče. RW – ocenjena vrednost zvočne izolirnosti Za ocenjevanje zvočne izolirnosti določene zasteklitve po zahtevi iz EN 20140-3 (meritve) in EN ISO 717-1 (podajanje rezultata, umeritvena krivulja) uporabljamo vrednost ovrednotenega zvočnega dušenja. Rezultati meritev upornosti pri različnih frekvencah se vstavijo v koordinatni sistem in povežejo v krivuljo. Ta se primerja z umeritveno krivuljo, iz odmikov pa se izračuna ocenjena vrednost RW. DIN 4109 definira naslednje oznake: Pomen R'w Ocenjena vrednost zvočne izolirnosti v dB s prenosom zvoka prek spremljajočih gradbenih elementov Rw Ocenjena vrednost zvočne izolirnosti v dB brez prenosa zvoka prek spremljajočih gradbenih elementov R'w,res Skupna ocenjena vrednost zvočne izolirnosti celotnega gradbenega sklopa Rw,P Ocenjena vrednost zvočne izolirnosti v dB, izmerjena v laboratoriju Rw,R Ocenjena vrednost zvočne izolirnosti v dB – računska vrednost Rw,B Ocenjena vrednost zvočne izolirnosti v dB – izmerjena na gradbišču Da bi upoštevali različne frekvenčne spektre hrupa v bivalnem okolju in okolju s prometom, je standard EN ISO 717-1 uvedel vrednosti C in Ctr, ki so namenjene prilagajanju tem spektrom. 4.11 Oznaka Vrednosti C in Ctr ležita med 0 in - 10 dB. Čim manjša je negativna vrednost C in Ctr, tem ugodnejša je frekvenčna krivulja izmerjenega gradbenega elementa. Meritev se zapiše na način: Rw 40 (-1; -5) dB Izvor hrupa Pripadajoča prilagojena vrednost - aktivnosti v bivalnem okolju (govor, glasbe, radio,TV) - otroška igra - tirni promet s srednjo ali visoko hitrostjo - promet na avtocesti > 80 km/h - reaktivno letalo na majhni razdalji - industrija, ki ustvarja hrup s srednjo in visoko frekvenco C (spekter št. 1) - cestni promet v mestu - tirni promet z majhno hitrostjo - propelerska letala - reaktivno letalo v večji oddaljenosti - disko glasba - industrija, ki ustvarja nizko in srednjefrekvenčni hrup C tr (spekter št. 2) Primer: Zasteklitev ima naslednje vrednosti: Rw = 40 (-1; -5) dB Zvočna izolirnost v odnosu do hrupa v prostoru: Rw = 40 -1 = 39 dB Zvočna izolirnost v odnosu do hrupa letala: Rw = 40 -5 = 35 dB Vrednosti za prilagajanje C100-5000 in Ctr 100-5000 dodatno upoštevajo razširjen spekter med 100 in 5.000 Hertzi. 69 4.12 Učinek dvojnega stekla Optični fenomen izolacijskega stekla Medstekelni prostor (MSP) v izolacijskem steklu predstavlja za zunanjost hermetično zaprt volumen, v katerem pa veljajo vsi plinski zakoni. Ker sta stekleni plošči zaradi robnega spoja na robovih togo vpeti, delujeta kot membrani. 4.12 Pri vsaki spremembi temperature ali zračnega tlaka se spremeni volumen v medstekelnem prostoru. Ta sprememba povzroči deformacijo (vbočenje ali izbočenje) obeh stekelnih plošč, posledica teh deformacij pa so manjša ali večja popačenja refleksijske slike na zunanjih površinah stekel. Temu fizikalnemu pojavu, ki ga imenujemo učinek dvojnega stekla ali fenomen izolacijskega stekla, se ne moremo izogniti. Omenjeni fenomen je tem bolj izrazit, čim večja je površina stekla oziroma čim širši je medstekelni prostor. Učinek v nekem smislu priča o kakovosti izolacijskega stekla, saj dokazuje, da je izolacijsko steklo hermetično zaprto, zaradi česar v medstekelnem prostoru ne more priti do pojava kondenzacije. Fenomen izolacijskega stekla je posebej izrazit pri troslojnem steklu, kjer se širini obeh MSP seštevata in tako delujeta kot dvojno širok medprostor (volumen). To pomeni: izolacijsko steklo v sestavi 4-124-12-4 se fizikalno obnaša kot steklo v sestavi 4-24-4. 70 Razlaga omenjenega pojava tiči v dejstvu, da se vmesno steklo ob spremembah tlaka in temperature ne deformira, zato pa se toliko bolj deformirata obe zunanji stekli. Zaradi tega je učinek dvojnega stekla pri troslojnem izolacijskem steklu veliko bolj obremenilen kot pri dvoslojnem, kar pomeni tudi povečano verjetnost loma oziroma povečano nevarnost nastanka kondenza v MSP. Večja deformacija zunanje šipe lahko predstavlja resno oviro tudi v primeru, ko bomo želeli, zaradi vgrajenega Dunajskega križa, nanjo nalepiti zunanje okrasne letve. 4.13 Pojav interference Pojav interference svetlobe je fizikalno pogojen z lomom svetlobe na tankih in enako debelih plasteh. Nastopa le v primerih, ko si eno za drugim sledita vsaj dve float stekli. Nastanek pojava je odvisen tudi od lokalnih pogojev osvetlitve, geometrije in lege stekla ter vpadnega kota svetlobe. V splošnem je to zelo redek pojav, ki lahko nastane le ob hkratnem delovanju več faktorjev. Viden je pod določenim kotom opazovanja, praviloma pri pogledu na steklo in le redko pri gledanju skozi steklo. Pojav interference je le odsev izjemne planparalelnosti (ravnosti) float stekla. Ker je fizikalno pogojen, se mu ne moremo izogniti, zato tudi ne more biti predmet reklamacije. 4.13 Odlična planparalelnost, kakršno ima zrcalno steklo, je lahko ob določenih svetlobnih pogojih vzrok za nastanek posebnih optičnih pojavov. Ti se kažejo v obliki madežev, prog ali krogov v mavričnih barvah. Če na steklo pritiskamo na mestu, kjer je tak pojav viden, bo pojav spremenil svoj položaj. Interferenca pri izolacijskem steklu z enakimi debelinami posameznih stekel. 4.14 Anizotropija Kaljenemu varnostnemu steklu oziroma delno kaljenemu steklu (ESG/TVG) se med termičnim postopkom spremeni napetostno stanje. Med tem procesom nastanejo v steklu napetostna polja, ki lahko v polarizirani svetlobi povzročijo dvojni lom svetlobe. Zato včasih (ob posebnih svetlobnih pogojih) med opazovanjem kaljenega stekla in delno kaljenega stekla vidimo polarizacijska polja v obliki različnih vzorcev. Ta fenomen je specifičen le za kaljeno oziroma delno kaljeno steklo. Odvisno od vremenskih pogojev je en del dnevne svetlobe vedno v polariziranem stanju. 71 4.15 Temperatura točke rosišča (TR) Točka rosišča je tista temperatura, pri kateri zrak (ali plin) doseže 100 % relativno vlažnost. Če se pri nespremenjeni vsebnosti vodne pare v zraku njegova temperatura zniža, bo vlaga kondenzirala. Kondenz se bo najprej pojavil na najhladnejših površinah, to pa so običajno steklene površine. Temperaturo točke rosišča lahko dosežemo na različnih mestih. 4.15 Temperatura rosišča v MSP izolacijskega stekla Pravilno izdelano izolacijsko steklo naj bi imelo v času izdelave točko rosišča v medstekelnem prostoru pri temperaturi pod - 60 °C. To lahko dosežemo z uporabo ustreznega aktivnega sušilnega sredstva in odličnim robnim tesnjenjem. Temperatura TR, ki se določa po EN 1279, je eden najpomembnejših kakovostnih kriterijev izolacijskega stekla, saj zagotavlja dolgo življenjsko dobo. 72 Temperatura TR na notranji (sobni) površini izolacijskega stekla Do kondenzacije vodne pare na notranjih površinah izolacijskih stekel lahko pride v naslednjih primerih: • Topel zrak, ki veže nase več vodne pare kot hladen, se ob stiku s hladno površino stekla naglo ohladi. Ob tem del vodne pare na površini stekla kondenzira. • Relativno hladen zrak se dodatno navlaži. Takšne kondenzacije zelo pogosto opazimo v kuhinjah, vlažnih prostorih in spalnicah. V teh prostorih lahko na hladnih steklenih površinah že v relativno kratkem času pride do kondenzacije vodne pare. Možnost kondenziranja vodne pare na steklenih površinah lahko močno zmanjšamo z uporabo toplega stekla RX WARM 1,1. Znano je, da se temu steklu zaradi nizkega koeficienta toplotnega prehoda močno dvigne temperatura na površini, ki je obrnjena proti prostoru. To je dobro vidno tudi v diagramu. Visoki vsebnosti vlage v prostorih se lahko preprosto in učinkovito izognemo le s pravilnim prezračevanjem (glej Poglavje 3.4). Diagram točke rosišča s primerom 100 % 60 % [ W/m 2K ] U = 1,1 U = 1,4 U = 1,6 U = 1,8 40 % 20 % U = 3,0 30 °C 30 21 °C 20 °C 20 10 °C 10 0 °C 0 °C Zunanja temperatura Temperatura prostora U = 5,8 °C °C °C - 10 °C 0 0 0 -1 -2 -3 °C °C °C °C 0 -4 °C 2 8, -4 C ° 0 -5 Zunanja temperatura S pomočjo diagrama se lahko določi tista zunanja temperatura, pri kateri se bo na notranji strani stekla pojavil kondenz (točka rosišča). Vrisani primer: RX WARM 1,1, U-vrednost 1,1 W/m2K, temperatura prostora + 21 °C, relativna vlažnost zraka 50 %. Rezultat: kondenz se pojavi šele pri zunanji temperaturi - 48,2 °C. 73 4.15 Relativna vlažnost zraka 80 % Temperatura TR na zunanji površini izolacijskega stekla V posameznih primerih je ta pojav opazen pri toplih steklih RX WARM 1,1. Predvsem v jutranjih urah se lahko zunanje steklo ohladi na temperaturo, ki je nižja od temperature rosišča. Pojavu v naravi rečemo rosa in je dobro znan predvsem tistim ljudem, ki svoje avtomobile ponoči puščajo na prostem. 4.15 Za izolacijsko steklo velja naslednje: čim manjše so toplotne izgube skozi steklo (čim nižja je njegova U-vrednost), tem bolj pogosto se bodo zunanja stekla orosila. Da do tega lahko pride, mora biti steklena površina hladnejša od okoliškega zraka. Med zunanjo površino izolacijskega stekla in nebom permanentno poteka izmenjava sevalne energije. Pri tem procesu odda steklena površina del svoje energije in se zato še dodatno ohladi. Koliko toplote bo steklo oddalo, je odvisno od t.i. sevalne temperature na nebu. V jasni mrzli noči ima lahko nebo temperaturo med - 40 in - 50 °C. Zaradi velike sevalne sposobnosti se bo steklo ohladilo bolj kot drugi deli strehe (fasade). Če okoliški zrak ob tako podhlajeni stekleni površini doseže točko rosišča, se bo vodna para izločila v obliki kondenza. Orošenost bo izginila takoj, ko bo površina stekla toplejša od okoliškega zraka (ob prvih sončnih žarkih). Količina izmenjave sevalne energije se zmanjšuje z večanjem kota med steklom in nebom. Zato je pojav pogost le pri strešnih oknih. Za nastanek rose na vertikalnih zasteklitvah sama izmenjava sevalne energije ni dovolj, na pojav vplivata tudi orientiranost zgradbe in konfiguracija zemljišča. Nastanek kondenza tako na sobni kot tudi na zunanji strani izolacijskega stekla je fizikalno in klimatsko pogojen, zato ne more biti predmet reklamacije. Temperatura TR na toplotnih mostovih Zaradi vgrajenih materialov in/ali vplivov geometrije ter konstrukcije v gradbeništvu pogosto nastanejo toplotni mostovi. Na mestih okrog njih nastopajo intenzivnejši toplotni tokovi, zaradi katerih imajo te površine nižjo temperaturo od tistih na nemotenih mestih. Pri določenih klimatskih pogojih lahko na teh (hladnejših) mestih vodna para kondenzira. 4.16 Določanje debeline stekla Potrebno debelino stekla določimo skladno z zahtevami v “Tehničnem pravilniku za uporabo linijsko vpete zasteklitve” (TRLV – glej Poglavje 6.9). klitve, ki v teh pravilih niso opisane, se ob upoštevanju splošnih pravil in znanih izhodišč določi s pomočjo statičnega izračuna. Debelino stekel za zasteklitve, ki ščitijo pred padcem v globino (ograje), določimo skladno z zahtevami v “Tehničnem pravilniku za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino” (TRAV – glej Poglavje 6.9). Debeline stekla za zaste- Maksimalne dimenzije v knjigi podajajo proizvodno-tehnične možnosti. Naročnik izdelkov iz stekla sam odgovarja za pravilno dimenzioniranje debeline stekla, skladno z veljavnimi tehničnimi pravilniki. 74 5 Proizvodni program 5.1 Sistem kakovosti 5.1.1 Kakovostne zahteve pri izolacijskem steklu 5.1.2 Oznaka CE – evropska norma za izdelek 5 5.2 Sistem izdelave izolacijskega stekla REFLEX po EN 1279 5.3 Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9 5.4 5.4.1 5.4.2 5.4.3 5.4.4 5.4.5 5.4.6 5.4.7 Toplo steklo Low-e Tehnologija izdelave stekel z mehkimi nanosi Stekla z mehkimi nanosi: Low-e in visokoselektivna sončnozaščitna Fizikalne osnove za izolacijsko steklo z nizkoemisijskim nanosom Izolacijsko steklo – RX WARM Izolacijsko steklo – RX WARM C Toplotnozaščitna troslojna stekla za nizkoenergijske in pasivne hiše Večfunkcionalna izolacijska stekla RX SAFE 1,1 VSG 5.5 5.5.1 5.5.2 5.5.3 Zvočnoizolirna stekla RX PHONE Osnove iz gradbene fizike Spektralne korekcijske vrednosti (C, Ctr) Drugi kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju uporabe zvočnoizolirnih stekel 5.5.4 Proizvodni program zvočnoizolirnih stekel RX PHONE 5.6 5.6.1 5.6.2 5.6.3 5.6.4 5.6.5 5.6.6 Sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN Teorija Absorpcijska sončnozaščitna stekla Refleksna sončnozaščitna stekla Kombinirana sončno in toplotnozaščitna stekla Visokoselektivna sončnozaščitna stekla Stekleni parapeti REFLEX 5.7 5.7.1 5.7.2 5.7.3 5.7.4 Varnostno steklo RX SAFE Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150 Obdelava kaljenega stekla Kakovostni kriteriji kaljenega stekla Proizvodni program in maksimalne dimenzije 76 5.8 5.8.1 5.8.2 5.8.3 5.8.4 Delno kaljeno steklo RX SAFE TVG Lastnosti Področja uporabe Kakovostne zahteve za TVG Proizvodni program in maksimalne dimenzije 5.10 5.10.1 5.10.2 5.10.3 5.10.4 5.10.5 5.10.6 Praktična uporaba varnostnih stekel Vrata in predelne stene iz kaljenega stekla Horizontalno zložljive stene Kaljeno emajlirano steklo Kaljeno steklo s sitotiskom Kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm Pohodno steklo RX LAMISTEP 5.11 5.11.1 5.11.2 5.11.3 Strukturne zasteklitve Klasična strukturna fasada Fasadni sistem REFLEX SG Fasade z obešenimi steklenimi parapeti 5.12 Točkovna držala RX Point 5.13 5.13.1 5.13.2 5.13.3 5.13.4 Požarnoodporno steklo Področje uporabe Terminologija in standardi Opisi, sestave in način delovanja Proizvodni program 5.14 Steklo brez refleksije 5.15 Brezbarvno steklo 5.16 5.16.1 5.16.2 5.16.3 Izolacijsko steklo kot funkcionalen oblikovalski element Izolacijska stekla v kombinaciji z ornamentnimi stekli Stekla nepravilnih oblik (modeli) Okrasni profili v MSP 5 5.9 Lepljeno varnostno steklo RX LAMISAFE 5.9.1 Lepljeno steklo za varovanje ljudi in premoženja 77 Znani in kontroverzni arhitekt Hundertwasser je ovoj zgradbe poimenoval kar človekova tretja koža, saj je njegova primarna naloga, da ščiti človeka pred zunanjimi vplivi. Steklo se kot bistveni del ovoja od drugih komponent razlikuje predvsem po svoji transparentnosti. V nasprotju s streho ali zidom nam ta lastnost stekla omogoča izkoriščanje dnevne svetlobe in energije sončnega sevanja. Prav zaradi te komunikativnosti oziroma povezovanja notranjosti zgradbe z okolico je steklo tako privlačen gradbeni element. Njegova razširjena uporaba na fasadah bivalnih ali poslovnih zgradb pa je hkrati tudi zelo estetska. Zračni prostori, polni svetlobe, zvišajo bivalni standard, saj izboljšajo razpoloženje in pripomorejo k večjemu zadovoljstvu med bivanjem in delom. Ob tem pa sodobno gradbeništvo postavlja steklu še številne druge zahteve: • varčevanje energije • toplotna zaščita • varovanje okolja • zaščita pred hrupom • zaščita pred soncem • varovanje objektov • varovanje oseb • zaščita pred požarom • izraba sončne energije • možnost estetskega oblikovanja • široka namenskost in uporabnost. Podjetje REFLEX lahko s svojim širokim izborom večfunkcionalnih stekel zadovolji sleherno od naštetih zahtev. Slovenska zakonodaja o smotrni rabi energije, enako kot evropska, od končnega uporabnika pričakuje, da uporablja toplotnozaščitna stekla oziroma okna. Že pred leti smo se v podjetju REFLEX prilagodili temu trendu in vsem posebnim steklom iz našega proizvodnega programa dodali funkcijo toplotne zaščite. 5.1 5.1 Sistem kakovosti Na razvrščanje konkurence na trgu čedalje bolj vpliva kakovost. Zahteve porabnikov na eni in usklajevanje evropske zakonodaje na drugi strani se vse bolj osredotočajo na kakovost izdelkov. Kakovost je dosledno izpolnjevanje vseh dogovorjenih in predpisanih zahtev za posamezen izdelek. Ciljna naloga podjetja REFLEX je natančno spremljanje kakovosti, s čimer želimo postati in ostati zanesljiv partner naših odjemalcev. Takšna politika podjetja zagotavlja varnost, tako arhitektom in načrtovalcem kot predelovalcem in uporabnikom. Sistem zagotavljanja kakovosti ne pomeni povečanja, temveč nasprotno zmanj- šanje stroškov za vse, še zlasti za odjemalce. Zato smo se v podjetju REFLEX odločili za obsežen sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga sproti prilagajamo novim spoznanjem in zahtevam. Rezultat naših prizadevanj sta: • Certifikat za celovito obvladovanje kakovosti po standardu ISO 9001:2008 • Certifikat RAL za stalno in nadzorovano kakovost izolacijskega stekla • ift-Konformitätszertifikat za stalno in nadzorovano kakovost: - izolacijskega stekla - kaljenega stekla - kaljenega stekla s toplotnim preizkusom - delno kaljenega stekla. 79 5.1.1 Kakovostne zahteve pri izolacijskem steklu • Sestava in izdelava izolacijskega stekla morata ustrezati določilom “Opisa sistema izdelave izolacijskega stekla REFLEX.” Podatki o proizvajalcu, datumu proizvodnje in tistih lastnostih, ki pomenijo povečanje toplotne, zvočne ali varnostne karakteristike, morajo biti vidno označeni na distančnem okvirju. • Pri izolacijskih steklih, polnjenih s plinom, morajo vrsta plina, njegova sestava in koncentracija v MSP ustrezati zahtevam, navedenim v “Opisu sistema izdelave izolacijskega stekla REFLEX.” • Energijske lastnosti uporabljenih stekel z nanosom, na primer koeficient celotnega prehoda sončne energije (g) in emisijska vrednost (ε), se morajo ujemati s podatki, navedenimi v definiciji izdelka. Hkrati morajo biti izpolnjene tudi druge zahteve iz kriterijev kakovosti podjetja REFLEX: • Nanos primarnega tesnila (Butyla) mora biti na obeh bočnih straneh distančnika neprekinjen. • Sekundarno tesnilo (Thyokol) mora prekrivati hrbet distančnika v višini najmanj 3 mm in segati od roba do roba stekla. • Da se zagotovi ustrezna mehanska trdnost in neprepustnost za vodno paro, mora biti sekundarno tesnilo naneseno brez zračnih mehurčkov. • Poves (upogib) distančnika lahko znaša (opazovan vzporedno z robom stekla) največ 2 mm. • Vbočenost ali izbočenost, merjena v sredini stekla, lahko v času dobave znaša največ 3 mm. • V času dobave mora imeti izolacijsko steklo v medstekelnem prostoru temperaturo točke rosišča pod - 60 °C. Ob dejstvu, da so stekla izdelana po najsodobnejši tehnologiji in z najsodobnejšo opremo, da so uporabljeni najkakovostnejši materiali in izpolnjene vse zahteve glede kakovosti izdelave, lahko realno pričakujemo, da bodo imela izolacijska stekla REFLEX vsaj 25-letno življenjsko dobo. Nadzor nad izvajanjem nalog za zagotavljanje kakovosti Tako v okviru REFLEX-ovega sistema zagotavljanja kakovosti kot tudi v gradbenih predpisih (na primer v pravilniku za pridobitev certifikata RAL) je načeloma postavljena zahteva za nadzor nad izvajanjem nalog za zagotavljanje kakovosti. Nadzor je sestavljen iz lastne kontrole in zunanjega nadzora, ki ga izvaja neodvisna in pooblaščena institucija. a) Lastna kontrola Lastna (notranja) kontrola ima nalogo, da redno izvaja nadzor nad celotnim proizvodnim procesom, ob tem pa po dogovorjenih kriterijih nenehno preskuša posamezne komponente, pomembne za kakovost. Notranja kontrola v podjetju vse rezultate preverjanj dokumentira in arhivira. 81 5.1.1 Značilni elementi kakovosti Poleg internega nadzora nad izvajanjem nalog za zagotavljanje kakovosti poteka tudi redni zunanji nadzor, ki ga v okviru aktivnosti v zvezi z certifikatom RAL izvaja Inštitut za okensko tehniko (IFT) v nemškem mestu Rosenheim. Njegov nadzor obsega vrednotenje podatkov in rezultatov dela, ki mu jih redno pošilja notranja kontrola, ob tem pa vsaj enkrat letno v praksi preveri delo notranje kontrole. Predstavniki inštituta vsaj med enim od svojih obiskov zahtevajo izdelavo vzorcev, ki jih potem v svojih laboratorijih natančno pregledajo in izmerijo vse tiste elemente, ki odločilno vplivajo na kakovost: • prepustnost vodne pare in plina, ki je odločilnega pomena za življenjsko dobo stekla • sestavo in koncentracijo plina v medstekelnem prostoru • emisijsko vrednost stekla z nanosom (ε) • skupen prehod sončne energije (g) • Ug -vrednost (dokaz z izračunom). 5.1.2 b) Zunanji nadzor 5.1.2 Oznaka CE – evropska norma za izdelek CE je kratica za Communauté Européenne (Evropska skupnost). Oznaka CE pomeni, da je proizvod v skladu z evropskimi tehničnimi standardi, imenovanimi usklajena evropska norma (harmonised European Norm – hEN). Oznaka CE ni: • oznaka geografskega izvora • oznaka kakovosti v tradicionalnem smislu • povezana z vidiki zunaj osnovnih zahtev (ali delovnega učinka) izdelka, t.j. ne vključuje barve izdelka, videza itn. • licenca za uporabo izdelka v vseh znanih aplikacijah v državah članicah EU. Najprej je treba zadostiti nacionalnim predpisom. Plasiranje proizvoda na trg mora spremljati javna izjava o funkcijah proizvoda in njegovi načrtovani rabi. Treba je dokazati, da so načrtovane rabe v skladu s hEN. To se doseže prek “Sistema ugotavljanja skladnosti,” ki je odvisen od načrtovane končne rabe steklenega proizvoda. “Sistemi dokazovanja skladnosti” (ki jih vsebuje CPD) določajo nivo udeleženosti priglašenih organov. 83 Priglašeni organ je organizacija, ki jo določi država članica, udeležena pri potrditvi in/ali preiskavi in/ali testiranju načrtovane rabe proizvoda. Testi, preiskave in potrditve, ki jih pripravi/izroči določeni priglašeni organ, morajo biti priznani in sprejeti v vseh državah EU. Za steklo sta najpomembnejša dva nivoja: Nivo 1: Začetni preizkus z notranjo in zunanjo kontrolo Nivo 3: Izjava proizvajalca po opravljenem začetnem preizkusu in notranji kontroli Z uvedbo usklajene evropske norme za izdelke iz stekla prenehajo veljati nacionalne norme. Na splošno imajo nove evropske norme za steklo naslednje skupne lastnosti: • zahtevajo sistem kontrole kakovosti • predpisane so kakovostne zahteve • določena so testiranja kakovosti. 5.1.2 Zahteve so podane v naslednjih usklajenih normah za proizvod: Norma za proizvod Čas uvedbe Nivo Osnovno natrij-kalcijevo-silikatno steklo EN 572 01.09.2006 3 Izolacijsko steklo EN 1279 01.03.2007 3 Steklo z nanosom EN 1096 01.09.2006 3 Kaljeno natrij-kalcijevo-silikatno varnostno steklo EN 12150 01.09.2006 3 Delno kaljeno natrij-kalcijevo-silikatno varnostno steklo EN 1863 01.09.2006 3 Kaljeno natrij-kalcijevo-silikatno varnostno steklo s toplotnim preizkusom EN 14179 01.03.2007 3 Lepljeno in lepljeno varnostno steklo EN 14449 01.03.2007 3 ali 1 84 Začetni oziroma prvi preizkus: • Določitev proizvodov, ki morajo imeti oznako CE. • Izdelava opisa sistema in proizvodov. • Določitev lastnosti. • Dokumentacija osnovnih produktov oziroma polizdelkov. • Tri možnosti dokazovanja oziroma dokazil začetnega preizkusa: a) obstoječa dokazila oziroma testiranja zadostujejo (preveriti skupaj z inštitutom) b) prenos rezultatov prvega preizkusa c) izvedba lastnega prvega preizkusa v priznanem inštitutu za testiranje • Ugotovitve uspešnega prvega preizkusa. • Izdaja navodil za uporabo (na primer smernice za zastekljevanje ali navodilo za uporabo). Notranja kontrola Zahteve in dokumentacijo notranje kontrole proizvodnje zapišemo v priročniku za kakovost (navodilo za delo). • Imenovanje kvalificiranega osebja za izvajanje notranje kontrole. • Definiranje organizacijske strukture in odgovorne osebe. • Opis procesov (vhodna kontrola, tehnika izdelave in potek proizvodnje). • Izdelava plana kontrole in nadzora. • Testne naprave. • Ukrepi za proizvode, ki odstopajo od predpisanih zahtev. • Dokumentacija izvedene notranje kontrole proizvodnje. • Zbiranje izjav o skladnostih dobaviteljev. Po urejeni notranji kontroli proizvodnje in uspešno opravljenem prvem preizkusu lahko: • certifikacijski organ izda certifikat o skladnosti (produkti nivo 1) • izstavimo izjavo o skladnosti in • označimo izdelke z oznako CE. Izdelek lahko označimo s CE na etiketi ali dobavnici. Deklarirane vrednosti oziroma lastnosti so lahko podane v poljubni obliki (na primer v tabeli, katalogu, na internetni strani). Na oznaki CE zadošča samo napotek na mesta, kjer se podatki nahajajo, na primer CE www.reflex.si. Nadzor in inšpekcije v tekoči proizvodnji Z rednimi nadzori kakovosti neodvisnega inštituta (IFT Rosenheim in F&K) se preverja nenehna skladnost izdelkov z tehnično specifikacijo: • pregled notranje kontrole proizvodnje • pregled kakovostno relevantnih zahtev izdelkov • pregled testnih naprav, ki so v uporabi • dokumentacija rezultatov inšpekcijskega pregleda. Nadaljnja navodila za CE označevanje so omenjena v posameznih poglavjih izdelkov. 85 5.1.2 Katere aktivnosti mora izvajati proizvajalec, da lahko namešča oznako CE? 5.2 Sistem izdelave izolacijskega stekla REFLEX po EN 1279 Distančni okvir je izdelan z upogibanjem enega kosa distančnika. Od začetka leta 2004 REFLEX v izolacijska stekla vgrajuje distančne okvirje iz modificiranega PVCja (glej Poglavje 6.3), na zahtevo kupca pa še naprej vgrajuje okvire iz aluminija ali jekla. Robno tesnjenje izolacijskega stekla je izdelano po sistemu dvostopenjskega tesnjenja: • Kot primarno (notranje) tesnilo je na obe bočni strani distančnega okvirja ekstrudiran neprekinjen butilni trak, ki deluje kot zapora za vodno paro in plin. Ima torej dve nalogi: preprečiti vodni pari vstop v MSP in s tem nastanek kondenza, hkrati pa preprečiti, da bi bilo uhajanje plina iz medstekelnega prostora večje, kot dovoljuje standard. 5.2 Izolacijska stekla REFLEX so praviloma sestavljena iz dveh zrcalnih (float) stekel, ki ju ločuje hermetično zaprt medprostor. V njem je suh plin, v nekaterih primerih pa atmosferski zrak. Med stekli vstavimo distančnik, ki določa širino medstekelnega prostora. Širina pomembno vpliva predvsem na vrednost koeficienta toplotnega prehoda Ug. zunaj znotraj notranje tesnilo - Butyl distančnik sušilno sredstvo zunanje tesnilo - Thyokol 1. Low-e nanos 2. MSP (medstekelni prostor) 3. Distančnik 4. Primarno tesnilo (butyl) 5. Sušilno sredstvo 6. Sekundarno tesnilo (polysulfid, silikon) 7. Notranje float steklo 87 • Sekundarno (zunanje) tesnilo (praviloma polisulfid, pogosto tudi silikon) je naneseno na hrbet distančnika in med oba steklena roba. Fuga mora biti povsem zapolnjena od 3 do 7 mm globoko (odvisno od vrste sekundarnega tesnila in tipa izolacijskega stekla) in poravnana z robovi obeh stekel. Tudi sekundarno tesnilo ima dvojno nalogo. Prva je, da s kemijsko povezavo obeh steklenih robov ustvari trajen fizični robni spoj obeh stekel. Druga naloga zunanjega tesnila pa je, da element hermetično zapre in s tem zaščiti medstekelni prostor pred vdirajočo vodno paro ter prepreči uhajanje plina. 5.2 Robna vez, ki jo ustvari polysulfid, je trajno elastična. Zato je sposobna prevzeti napetosti in amortizirati deformacije, do katerih pride zaradi delovanja različnih obremenitev, kot so lastna teža, temperaturne spremembe, pritisk vetra, srk in strižna napetost. Notranjost votlega distančnika, ki ima zgornjo ploskev perforirano, napolnimo z visokoaktivnim sušilnim sredstvom (molekularna sita), ki takoj po sestavi tako učinkovito osuši zrak (plin) v medstekelnem prostoru, da bi bila točka rosišča dosežena šele pri T ≤ - 60 °C. Dodatna naloga sušilnega sredstva pa je sprotna absorpcija vodne pare, ki permanentno prodira skozi robno tesnjenje. Zaradi velike sposobnosti vezanja vodne pare, posebej v pogojih z 88 zelo nizko relativno vlažnostjo, uporabljamo v podjetju REFLEX molekularna sita z majhno velikostjo por (le 3Å). Sušilno sredstvo z majhnimi porami se v proizvodnji izolacijskega stekla uporablja za zmanjšanje učinka dvojnega stekla (glej Poglavje 4.12), ki je pri uporabi molekularnih sit z večjimi porami neprimerno večji. Takšna sita namreč lahko nase vežejo tudi dušik iz zraka, kar dodatno prispeva k spremembam tlaka, posledično pa tudi samega volumna MSP. Zaradi tega se poveča deformacija (vbočenje ali izbočenje) obeh steklenih površin. Tako izdelano izolacijsko steklo podjetja REFLEX izpolnjuje vse kakovostne zahteve, ki so pogoj, da je življenjska doba daljša od 25 let. REFLEX izdeluje naslednje skupine izolacijskega stekla: • RX WARM – toplotnozaščitno izolacijsko steklo • RX SUN – sončnozaščitno izolacijsko steklo • RX PHONE – zvočnozaščitno izolacijsko steklo • RX SAFE – varnostno izolacijsko steklo • RX 2,9 – konvencionalno izolacijsko steklo Izdelke teh skupin proizvajamo skladno z opisom sistema po EN 1279 del 1,2,3,4 in 6. 5.3 Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9 Toplotna izolativnost navadnega (konvencionalnega) izolacijskega stekla temelji na izolativnem učinku zraka, ki je hermetično zaprt med dve stekli. Ug -vrednost tega stekla je v glavnem odvisna od širine medstekelnega prostora, debelina stekla pa je le drugotnega pomena. V nasprotju s splošnim prepričanjem se Ug -vrednost z razširitvijo MSP na 18 ali celo na 20 mm ne izboljša, kar dokazujejo tudi meritve. Ker ima konvencionalno izolacijsko steklo Ug -vrednost 3,0 W/m2K, s svojimi lastnostmi ne ustreza več sodobnim ekonomskim in ekološkim zahtevam. Zaradi poostrenih zahtev o smotrni rabi energije takšno steklo uporabljamo samo še v izjemnih primerih – praviloma v notranjosti zgradb ali neogrevanih prostorih. Tehnični podatki: Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9 Sestava zunaj/MSP/znotraj D Teža LT EN 410 LR EN 410 Ug EN 673 g EN 410 Ra Maks. stranica Maks. površina mm mm kg/m2 % % W/m2K % - cm m2 - 4 F/12/ 4 F 20 20 82 15 2,86 77 98 240 2,8 1:6 5 F/12/ 5 F 22 25 80 15 2,84 75 97 300 4,5 1:10 6 F/12/ 6 F 24 30 79 15 2,83 72 96 400 5,5 1:10 8 F/12/ 8 F 28 40 79 14 2,80 70 95 400 7,5 1:10 5.3 Š:V Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. 89 5.4 Toplo steklo Low-e Visokokakovostne toplotnozaščitne zasteklitve, ki ustrezajo sodobnim zahtevam po smotrni rabi energije in varovanju okolja, imajo naslednje lastnosti: • Prepustnost svetlobe LT > 70 % • Prepustnost energije g > 50 % • Barvna reprodukcija > 97 % • Ug -vrednost < 1,1 W/m2K. 5.4 Stekla s temi lastnostmi označujemo kot izolacijska stekla z optimalno energijsko bilanco. Danes praviloma uporabljamo izolacijska stekla z Ug = 1,1 W/m2K, vendar pa trend nenehno teži k energetsko vse bolj učinkovitim sistemom. Z družino proizvodov, v katere je vgrajeno toplo steklo Low-e, lahko podjetje REFLEX zadovolji širok spekter tako arhitektonskih kot tudi funkcionalnih želja in zahtev: • Low-e je sinonim za barvno nevtralno toplo steklo, ki ima koeficient toplotnega prehoda Ug = 1,1 W/m2K • izolacijska stekla z Low-e 1,0 steklom so dvoslojna izolacijska stekla z vrhunsko toplotno zaščito Ug = 0,9 W/m2K. 90 • troslojna izolacijska stekla z dvema Low-e stekloma so zaradi izredno nizkih koeficientov toplotnega prehoda primerna za uporabo v nizkoenergijskih in pasivnih hišah. Zahteve tržišča in kupcev po visokokakovostnih izolacijskih steklih neprestano naraščajo. To je na eni strani ekološko, na drugi pa ekonomsko pogojeno, saj pomeni manjše onesnaževanje okolja in racionalno rabo energije. Zato partnerji upravičeno pričakujejo: • široko paleto najzahtevnejših proizvodov • stalne izboljšave karakteristik vseh proizvodov, kar zadeva manjšo porabo energije za ogrevanje in ohlajevanje • dobavo kaljenih in lepljenih stekel, ki so oplemenitena z nizkoemisijskimi nanosi, enako kakovostjo in v enakih dobavnih rokih • logistično podporo pri realizaciji večjih in/ali zahtevnejših objektov. 5.4.1 Tehnologija izdelave stekel z mehkimi nanosi Toplotnozaščitna stekla RX WARM, ki jih REFLEX izdeluje z nizkoemisijskim steklom Low-e, lahko zadovoljijo vse te zahteve. Steklo Low-e je steklo z mehkim nanosom, izdelano s pomočjo najsodobnejše tehnologije. Proizvodnja, ki upošteva vse ekonomske in ekološke zahteve, stalno zagotavlja enako visoko kakovost. Pri razprševanju se v vakuumu zaradi zelo visoke napetosti med katodo in anodo pojavi plazma. Ta ima svetlobni učinek, ki je sicer tipičen za umetna svetila. Plazma nastane potem, ko v komori prisotni elektroni trčijo v atome argona, ki se pri tem spremenijo v težke pozitivne ione. Pufer zona Odvzem Kontrola 5.4.1 Za ustvarjanje visokega podtlaka je v linijo vgrajen izredno močan sistem črpalk, ki lahko ustvarijo vakuum s samo 1 milijoninko bara (10 -3 mbar). Naprava je izdelana kot sistem tesno povezanih komor. Steklo se iz pralnega stroja prek vmesne komore in zapornic pomika v komoro s katodami, kjer s tehnologijo razprševanja nanj nanesejo plasti posameznih komponent. Pomik stekla mora imeti konstantno hitrost, saj je to predpogoj za enakomerno debelino nanosa. Princip nanašanja prikazuje spodnja slika. Sistem črpalk Izhodna zatvornica Pomik Katodno nanašanje Pufer zona Vhodna zatvornica Pomik Nalaganje Pralni stroj 91 Močno električno polje, ki nastane zaradi visoke napetosti, pospeši težke ione argona, ki se z veliko hitrostjo zaletavajo v katodo. Na katodo je pritrjena t.i. tarča (target), narejena iz materiala za nanos na steklo (npr. srebra). Ko ioni argona z veliko energijo trčijo v katodo, iz nje izbijejo atome materiala, iz katerega je tarča. Ti se potem v obliki zelo tankega nanosa usedajo na spodaj pomikajoče se steklo. 5.4.1 Število katod v komori je odvisno od proizvodnega programa. Za toplo steklo Low-e so potrebne drugačne kovine oziroma kovinski oksidi kot za visokoselektivno sončnozaščitno steklo. Ob teh katodah pa so v komori instalirane tudi tarče z materiali, ki so potrebni za ustvarjanje kemijske vezi med funkcionalno plastjo nanosa in steklom ter za končno zaščito sicer močno občutljivega nanosa. sistem s črpalkami sistem s črpalkami magnetronska katoda tarča plazma U = -500 V anoda katoda vpihavanje plina vpihavanje plina steklo katoda tarča Ar+ion elektron Ar-atom Ar+ion elektron Ar+ion delček tarče elektron delček tarče steklo anoda vakuumska komora p 10-3 mbar Shema katodne komore, v kateri z magnetronskim razprševanjem na steklo nanašajo tanke plasti kovine. 5.4.2. Stekla z mehkimi nanosi: Low-e in visokoselektivna sončnozaščitna Podjetje REFLEX izdeluje visokokakovostna toplotno in sončnozaščitna izolacijska stekla iz stekel z nanosom Low-e (nizkoemisijskih stekel) in visokoselektivnim nanosom, ki jih izdelujejo podjetja Interpane, AGC, Guardian. zasteklitve, temveč le za nadaljnjo sestavo v toplotnozaščitno izolacijsko steklo. Visokoselektivno steklo, ki je osnova sončnozaščitnih izolacijskih stekel, je izdelano na enak način, le sestava njegove funkcionalne plasti je drugačna. Steklo z nanosom Low-e je v osnovi float steklo, ki je prevlečeno z izredno tanko funkcionalno plastjo. Ker je nanos v bistvu »naparjen«, je zelo občutljiv. Njegovo površino lahko zelo hitro mehansko poškodujemo, zaradi prisotnosti vlage v okolju pa bi na poškodovanih mestih kovine v nanosu takoj oksidirale. Zato tega stekla ne moremo uporabljati za enojne V podjetju REFLEX uporabljamo za izdelavo funkcionalnih izolacijskih stekel obe vrsti stekel z mehkim nanosom: 92 • steklo Low-e za toplotnozaščitna stekla RX WARM • visokoselektivno steklo za sončnozaščitna stekla RX SUN Neutral. Steklo je zaradi svoje transparentnosti in dobre obstojnosti že stoletja zelo cenjeno. Vendar pa je bila njegova uporaba, predvsem v obliki enojne zasteklitve, v preteklosti povezana z ogromnimi toplotnimi izgubami (Ug enojnega stekla je 5,8 W/m2K). Velik preobrat je pomenil začetek uporabe izolacijskih stekel, ki so imela bistveno nižji koeficient toplotnega prehoda (Ug = 3,0 W/m2K). Še večje zmanjšanje toplotnih izgub (za več kot polovico) pa je prinesla združitev postopka izdelave izolacijskega stekla s sodobno tehnologijo nanašanja tankih plasti (coating). Prvo barvno nevtralno toplo steklo z mehkim nizkoemisijskim nanosom je v začetku osemdesetih let na tržišče poslalo podjetje Interpane. Z inovativnimi rešitvami, predvsem z dodatno zaščito funkcionalne plasti, kar je omogočilo transport stekla kot polizdelka, se je uporaba stekla Low-e vse bolj širila. Danes je toplo steklo Low-e, ki je sestavni del izolacijskega stekla z Ug -vrednostjo 1,1 W/m2K, postalo že standardna zahteva. Seveda gre razvoj načrtovanja objektov z nizko porabo energije naprej. Znani so uspešni poskusi z zgradbami, ki primarne energije ne potrebujejo več. V takšnih primerih so seveda potrebna izolacijska stekla, ki imajo še nižje Ug -vrednosti. Če v steklu z Ug -vrednostjo 1,1 plin argon nadomestimo s še težjim kriptonom, lahko Ug -vrednost znižamo na 0,9. Troslojna izolacijska stekla, polnjena z enakim plinom, pa lahko dosežejo celo vrednost 0,4 W/m2K. V primerjavi z enojno zasteklitvijo to pomeni kar desetkrat nižje toplotne izgube. V nasprotju s kovinami, ki s sevanjem lahko oddajo le od 2 do 10 % prejete energije, torej imajo relativno majhno emisijsko sposobnost (ε), lahko steklo odda prek 80 % prejete energije (ε ≈ 0,85). Da bi združili enkratno transparentnost stekla z odlično emisijsko sposobnostjo kovin, na steklo nanašamo kovinske plasti. Na ta način steklo ohrani visoko prepustnost za svetlobo in energijo sončnega sevanja, hkrati pa se zaradi njegove nizke emisijske sposobnosti močno zmanjšajo toplotne izgube. Najboljši rezultat dosežemo z nanosom plasti iz srebra debeline 1/100.000 mm (10 nm). Sestava toplotno in sončnozaščitnih nanosov Podjetja Interpane, AGC, Guardian itn. uporabljajo za izdelavo stekel z nanosi različne materiale. Prva plast na steklu zagotavlja zadostno adhezijo med steklom in celotnim nanosom. Tej sledi funkcionalna plast, to je reflektor iz srebra, ki skoraj v celoti odbija dolgovalovno toplotno sevanje. Ker atmosferski vplivi ogrožajo srebro (nevarnost oksidacije), je nanj nanesena zaščitna plast, ki ji sledi še ena prekrivna plast. Da lahko posamezne plasti delujejo selektivno, morajo biti nanesene v natančno določenih debelinah. Iz opisanega je razvidno, da tehnologija nanašanja kovinskih plasti temelji na dobro znanem principu, ki ga optiki že dolgo uporabljajo za preprečevanje zrcaljenja (na primer na objektivih kamer). 93 5.4.2 Zakaj steklo z nanosom sloj bizmutovega oksida zaščitni sloj sloj srebra sloj bizmutovega oksida steklo 5.4.2 Podobno je sestavljen tudi nanos za sončnozaščitno visokoselektivno steklo, v katerem pa so plast srebra nadomestile plasti kovin, ki absorbirajo ali reflektirajo kratkovalovno toplotno sevanje (energijo sonca). Zagotavljanje kakovosti Omenili smo že, da je za stekla Low-e in visokoselektivno steklo pomembno zelo enakomerno nanašanje posameznih plasti. Pri neenakomernih nanosih bi se lahko pojavili barvni efekti, ki bi bili opazni ob pogledu na ali skozi steklo. Zato se pri izdelavi omenjenih stekel največ pozornosti posveča prav homogenosti nanosov. Z merilno tehniko on-line vsaki stekleni plošči posebej izmerijo vrednosti LT, LR in Ra. Te podatke najprej primerjajo z referenčnimi, zatem pa jih arhivirajo. Stekleno ploščo, ki v kateremkoli parametru odstopa od referenčnih vrednosti, izločijo. Oznaka CE Low-e stekla za kaljenje Ker stekla z nanosom praviloma ne moremo kaliti (ESG in TVG), se nanos izdela naknadno na že kaljeno steklo. Zato vsi večji proizvajalci osnovnega stekla nudijo tudi alternativno vrsto stekla z nanosom, ki je primerna za kaljenje (po pravilu imajo stekla v svoji oznaki dodano še oznako T). To predstavlja številne prednosti za predelovalce osnovnega stekla (sami lahko kalijo, brez stroškov nanosa, transporta, hitrejša dobava). Opcija Low-e stekla za kaljenje je optično kompatibilna z običajnim Low-e steklom. Dimenzijske možnosti Toplotno ali sončnozaščitne plasti praviloma nanašamo na float stekla standardnih dimenzij (600 x 321 cm), na zahtevo pa tudi na stekla končnih dimenzij (pomembno za kaljena ali lepljena stekla). Za nanose so primerna samo stekla, ki niso debelejša od 19 mm. 94 Oznaka skladnosti CE za stekla z nanosi je obvezna že od 1. avgusta 2006. Osnovno steklo z nanosom mora ustrezati evropski normi za izdelek EN 1096, čemur sledi izjava o skladnosti proizvajalca po začetnem preizkusu izdelka (nivo 3). V večjih podjetjih za nanose (na primer INTERPANE, AGC, GUARDIAN itn.) v svoj sistem zagotavljanja kakovosti vključijo tudi zunanji nadzor, ki ga lahko izvaja le pooblaščeni inštitut. Omenjena podjetja so zunanji nadzor neodvisnega inštituta v vseh obratih za proizvodnjo specialnih stekel prostovoljno razširila tudi na spremljanje ε in g vrednosti (emisijska vrednost in prepustnost sončne energije). To njihovim poslovnim partnerjem olajša delo pri dokazovanju kakovosti, saj jim omenjenih vrednosti ni treba spremljati, temveč jih lahko le povzamejo. 5.4.3 Fizikalne osnove za izolacijsko steklo z nizkoemisijskim nanosom Toplotnotehnično delovanje Pri konvencionalnem dvoplastnem izolacijskem steklu, v katerega niso vgrajena stekla z nanosom, lahko velika sevalna sposobnost običajnega stekla povzroči skoraj 2/3 celotnega toplotnega toka skozi MSP. Zrcalno steklo namreč lahko z emisijo odda približno 85 % prejete toplote. Zaradi sevanja pride do intenzivne izmenjave toplote med obema stekloma. Le 1/3 toplotnega toka skozi medstekelni prostor pa je posledica toplotne prevodnosti in konvekcije plina. Na toplotni tok, ki je posledica prevodnosti stekla, ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na tok, ki ga poganja toplotna prevodnost plina in konvekcija. Če zrak v medstekelnem prostoru zamenjamo s plinom, ki ima slabšo toplotno prevodnost, lahko dosežemo dodatno znižanje koeficienta toplotnega prehoda. Če je ta plin argon, zmanjšamo vrednost Ug za približno 0,3 W/m2K, torej z 1,4 na 1,1 W/ m2K. Zunaj 5.4.3 Toplotni tok skozi izolacijsko steklo določajo naslednji fizikalni mehanizmi: • izmenjava toplote med stekli zaradi sevanja • toplotna prevodnost (kondukcija) plina v MSP • konvekcija plina v MSP. Znotraj Nanos Sevanje toplote (2/3 del toplotnih izgub pri standardnem dvoslojnem izolacijskem steklu) Prevod toplote Konvekcija } (1/3 del toplotnih izgub pri standardnem dvoslojnem izolacijskem steklu) 1. Toplotni vpliv sevanja se praktično skozi nanos izniči Če v toplotnozaščitnem nanosu kot reflektor toplote – tako kot pri steklu Low-e – uporabimo tanko plast srebra, dosežemo v primerjavi s konvencionalnim izolacijskim steklom zmanjšanje Ug -vrednosti s 3,0 na 1,4 W/m2K. 2.Polnjenje s plinom (Argon) zmanjšuje delež prevajanja toplote 2,80 2,60 2,40 2,20 Ug - vrednost [W/m 2 K ] Toplotnozaščitni nanos steklu močno zmanjša emisijsko sposobnost: z 89 % pri običajnem zrcalnem steklu na zgolj 3 % pri steklu Low-e. S tem je praktično prekinjena izmenjava toplote med stekli zaradi sevanja. Nespremenjen ostaja le še toplotni tok zaradi toplotne prevodnosti in konvekcije zraka v MSP. 2,00 1,80 1,60 1,40 1,20 1,00 0,80 6 8 10 12 14 16 18 20 Medstekelni prostor (mm) Argon Zrak Krypton Izračun po EN 673, koncentracija plinskega polnjenja 90 %. 95 Low-e (ε = 0,03) Argon Zrak Kripton MSP RX WARM RX WARM RX WARM C 6 2,02 2,46 1,45 8 1,68 2,09 1,19 10 1,45 1,82 1,05 12 1,28 1,62 1,07 14 1,15 1,46 1,08 16 1,13 1,37 1,1 5.4.3 Iz zgornje tabele in diagrama je razvidno, kako se pri nizkoemisijskem steklu Lowe v odvisnosti od širine medstekelnega prostora in vrste plinskega polnjenja spreminja koeficient toplotnega prehoda (Ug -vrednost). Svetlobno in emisijskotehnične lastnosti Pri izbiri zasteklitve so odločilnega pomena tako svetlobno in emisijsko kot tudi toplotnotehnične lastnosti. Toplotnozaščitni nanos na steklu učinkuje na naslednji način: Posamezne plasti v nanosu učinkujejo kot filter, zato jih opisujemo tudi kot selektivne. To pomeni, da so ti nanosi za kratkovalovno sevanje (sončna toplota) in še posebej za področje vidne svetlobe visokotransparentni. Nasprotno pa so za dolgovalovno sevanje (posebej za področje valovnih dolžin infrardečega sevanja med 3.000 in 50.000 nm) visokorefleksni, torej neprepustni. V praksi to pomeni, da energija sončnega sevanja (do valovne dolžine približno 2.500 nm) nemoteno prehaja skozi steklo v prostor (učinek sončnega kolektorja). Površine, ki omejujejo ta prostor in tudi predmeti v njem, to energijo absorbirajo in se zato segrejejo, kasneje pa energijo oddajajo (emitirajo) v obliki dolgovalovnega sevanja. Toplotnozaščitni nanos je za to vrsto valovanja neprepusten. Toplotno, svetlobno in emisijskotehnične lastnosti stekla so definirane z naslednjimi fizikalnimi lastnostmi: • transmisijo • refleksijo • absorpcijo. Pri svetlobnotehničnih lastnostih upoštevamo samo vidno svetlobo, ki s svojim ozkim frekvenčnim območjem med 380 in 780 nm predstavlja le ozek pas sončnega spektralnega sevanja. Dolgovalovno sevanje (toplotno sevanje) Kratkovalovno sevanje (dnevna svetloba) UV Pri obravnavanju sevalnotehničnih lastnostih stekla pa ne upoštevamo le celotnega sončnega spektra (valovne dolžine od 300 do 2.500 nm), temveč tudi celotni spekter toplotnega sevanja (vse do valovne dolžine 300.000 nm). 96 vidna svetloba modra vijolična zelena 280 380 420 490 530 rumena IR rdeča 650 780 Preden ga vgradimo v izolacijsko steklo, moramo steklu Low-e na robovih posneti nizkoemisijski nanos. Razlogi so naslednji: • da zagotovimo dobro oprijemljivost zunanjega tesnila na steklo • da onemogočimo prehod vodne pare med steklom in nanosom • da v plasti srebra, ki je osrednja komponenta mehkega nanosa, ne pride do oksidacije in korozije. Nizkoemisijski nanos odstranimo s steklenih robov s preprostim termičnim, mehanskim ali kemičnim postopkom. Narobe Prav Pri izvajanju nanosa na steklo končne dimenzije (brez maskiranja) lahko nastane na straneh robov in hrbtni strani v robnem področju rahel nanos. To je proizvodno pogojen nanos, ki se mu ne moremo izogniti. Ob nadaljnji predelavi v izolacijsko steklo se priporoča odstranitev tega nanosa, še posebej, če se te površine uporabljajo za lepljenje in tesnjenje fug. Poseben pomen ima odstranjevanje nanosa na steklih, ki jih bomo uporabili za strukturne zasteklitve. Pravilnik ETAG 002 poudarja pomen mehanske nosilnosti pri strukturnem lepilu, ki jo lahko dosežemo le na steklu brez nanosov. Kasnejše posnemanje robov ni dopustno. Zato v REFLEX-u na steklih za strukturno zastekljevanje najprej prekrijemo (maskiramo) tiste površine, ki bodo kasneje v stiku s strukturnimi lepili, in jih šele zatem pošljemo v postopek nanašanja. Vpliv vgrajenih okrasnih profilov na vrednost toplotne zaščite Zaradi učinka toplotnega mostu, ki ga povzročajo originalne prečke ali konstrukcijsko nedorečeni sistemi okrasnih profilov, pride pri izolacijskih steklih večkrat do znižanja vrednosti toplotne izolativnosti. Toplotni mostovi nastajajo v conah s povečanim prehodom toplote ob steklenih robovih in to zaradi materiala, iz katerega so izdelane originalne prečke, ter zaradi občasnega ali stalnega naslanjanja vmesnih okrasnih profilov na steklo v MSP. Te učinke močno zmanjšajo konstrukcijsko dorečeni in v praksi že dolgo uveljavljeni sistemi okrasnih profilov, kakršna sta na primer “dunajski križ” ali “Viktorija”. Z njimi lahko na majhna polja razdelimo tudi izolacijska stekla z velikimi steklenimi površinami. Te profile lahko v MSP vgradimo tako, da se ne dotikajo steklenih površin. Dodatna prednost takšne delitve velikih površin je tudi dejstvo, da v tem primeru ne pride do (za originalne prečke značilnega) poslabšanja Ug-vrednosti niti do povečanega tveganja za nastanek kondenza. Low-e ugodno vpliva na počutje Zaradi majhnih toplotnih izgub lahko s steklom Low-e ekonomično, ekološko in 97 5.4.3 Posnemanje robov in maskiranje estetsko načrtujemo zasteklitve zelo velikih površin, ne da bi s tem povzročili toplotne izgube. Še več! Na ta način lahko pozitivno vplivamo na počutje uporabnikov teh prostorov. Da bi zagotovili udobno in prijetno počutje v prostoru, moramo paziti, da v njem ne bo velikih razlik med temperaturo zraka in temperaturo na notranji strani zasteklitve ali zidu. Optimalno stanje dosežemo, če razlike med posameznimi temperaturami niso večje od 6 K. Temperatura površine stekla 5.4.3 Ob nespremenjenih klimatskih razmerah je temperatura na notranji površini stekla neposredno odvisna od Ug-vrednosti zasteklitve. To medsebojno odvisnost sta raziskala Bedford in Liese ter iz rezultatov sestavila diagram »prijetnega počutja«. Pri zunanji temperaturi - 10 OC in sobni temperaturi + 21 OC znaša temperatura na notranji strani zasteklitve: Ug RX 2,9 3,0 W/m2K + 9 oC RX WARM 1,1 1,1 W/m2K + 17 oC RX WARM 1,0 1,0 W/m2K + 17 oC RX WARM 0,5 C 0,5 W/m2K + 19 oC Zunanji zid 0,3 W/m2K + 20 oC To v praksi pomeni, da lahko z uporabo stekla RX WARM preprečimo, da bi zaradi sevanja in konvekcije naša telesa izgubila preveč toplote, kar bi povzročilo občutek hladu oziroma neprijetno počutje. °C 30 28 Zunanja temperatura -10 °C 26 Optimalna krivulja 24 Neugodno toplo Temperatura površine U = 0,3 W/m2K Visoko toplotno izolirana stena Ug = 1,1 W/m2K RX WARM 1,1 Izkušnje kažejo, da pri znižanju temperature v prostorih za 1 K prihranimo približno 6 % ogrevalne energije. Vpliv toplotnozaščitnega stekla z nanosom na rast rastlin 22 20 Raziskave, opravljene na univerzi Hannover (katedra in inštitut za vzgojo okrasnih rastlin, prof. 16 U = 3,0 W/m K Neugodno Dvoslojno dr. K. Zimmer) so dokazale, da mrzlo 14 izolacijsko steklo rast rastlin ni prizadeta. Inten12 zivnost svetlobe je malce manjša, vendar sprememba sestave 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 °C spektra svetlobe ni omembe Temperatura prostora vredna. Delež dnevne UV svetlobe je ohranjen, z njim pa tudi kakovost Iz diagrama je razvidno, da leži izolacijsko svetlobe, kar hkrati pomeni dobro reprosteklo RX WARM pri sobni temperaturi + dukcijo barv. Znižanje absorpcije sevalne 22 °C že skoraj na meji »neprijetno tople- energije dodatno vpliva na manjše segrega« prostora. Če se temperatura v pro- vanje rastlin, kar dokazujejo tudi raziskastoru zmanjša za 2 K, se omenjeno steklo ve S. Hoffmanna na Inštitutu za tehniko gradnje vrtov in kmetijstva univerze Hanpremakne na optimalno krivuljo. nover iz leta 1998. 18 g 98 2 5.4.4. Izolacijsko steklo – RX WARM Tanek nanos žlahtne kovine Znotraj Zunaj Žlahtni plin Sušilno sredstvo Distančnik Zunanje tesnilo Thyokol Notranje tesnilo Butyl Razmik med stekloma določa distančni okvir, praviloma širok od 14 do 16 mm. Stekli sta s sistemom dvostopenjskega tesnjenja, ki se je potrdil tudi v praksi, trajnoelastično zlepljeni po robovih. Razlika v primerjavi s konvencionalnim steklom je, da v MSP praviloma ni zrak, pač pa eden od žlahtnih plinov in da ima eno od stekel na notranji strani nizkoemisijski nanos. Ti nanosi del energije absorbirajo, kasneje med ohlajanjem pa jo prek obeh površin oddajajo. Za zmanjšanje toplotnih izgub je koristno, če se vsaj en del te sekundarno oddane energije vrne v prostor, zato so nizkoemisijski nanosi praviloma na notranji strani notranjega stekla (na poziciji 3). Iz estetskih ali tehničnih razlogov je lahko omenjeni nanos izjemoma tudi na poziciji 2. Tudi v tem primeru je koeficient toplotnega prehoda enak, spremenita pa se vrednosti LT in LR. Tehnični podatki: RX WARM Oznaka izdelka Sestava zunaj/MSP/ znotraj Ug-nazivna vrednost EN 673 mm Svetlobnotehnične in sevalnofizikalne nazivne vrednosti EN 410 D Teža Priporočena maks. površina Š:V g LT Ra W/m2K % % - mm kg/m2 m2 - 4/16/4 1,0 53 70 97 24 20 2,8 1:6 RX WARM 1,1 4/16/4 1,1 62 80 97 24 20 2,8 1:6 RX WARM 1,1 6/16/6 1,1 59 78 96 28 30 5,5 1:10 RX WARM 1,1 8/16/8 1,1 58 77 95 32 40 7,5 1:10 RX WARM 1,2 4/14/4 1,2 62 80 97 24 20 2,8 1:6 RX WARM 1,2 6/14/6 1,2 59 78 96 28 30 5,5 1:10 RX WARM 1,2 8/14/8 1,1 58 77 95 32 40 7,5 1:10 RX WARM 1,3 4/12/4 1,3 62 80 97 24 20 2,8 1:6 RX WARM 1,3 6/12/6 1,3 59 78 96 28 30 5,5 1:10 RX WARM 1,3 8/12/8 1,3 58 77 95 32 40 7,5 1:10 RX WARM 1,0* Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. * steklo Low-e 1,0 99 5.4.4 Toplotnozaščitno izolacijsko steklo RX WARM je (podobno kot konvencionalno steklo RX 2,9) sestavljeno iz dveh stekel, ki ju ločuje hermetično zaprt medstekelni prostor. 5.4.5 Izolacijsko steklo – RX WARM C V novogradnjah je danes poraba energije v povprečju 70 kWh/m2a. Kako dosežemo ta cilj, je bolj ali manj prepuščeno presoji oziroma izbiri projektanta. Tanek nanos žlahtne kovine Za optimalno toplotno zaščito oken je na voljo izdelek RX WARM C. V primerjavi z RX WARM je Ug -vrednost izboljšana za dodatnih 10 odstotkov z 1,0 na 0,9 W/m2K. S koeficientom toplotnega prehoda do 0,9 W/m2K po EN je dosežena meja fizikalne možnosti in ekonomsko opravičljivo dvoslojno izolacijsko steklo. 5.4.5 Še posebej tanko izolacijsko steklo RX WARM C z vgradno debelino samo 18 mm je idealno za energetsko krepljenje uporabnosti oken, ki so še vedno opremljena z izolacijskim steklom brez nanosa »od včeraj«. Znotraj Zunaj Žlahtni plin kripton Sušilno sredstvo Distančnik Zunanje tesnilo Thyokol Notranje tesnilo Butyl Tehnični podatki: RX WARM C in RX WARM 2C* Oznaka izdelka Ug-nazivna Sestava zunaj/MSP/ vrednost znotraj EN 673 Svetlobnotehnične in sevalnofizikalne nazivne vrednosti EN 410 g LT D Teža Ra Priporočena maks. površina Š:V mm W/m2K % % - mm kg/m2 m2 - 4/10/4 0,9 53 70 97 18 20 2,8 1:6 RX WARM 1,0 C 4/10/4 1,0 62 80 97 18 20 2,8 1:6 RX WARM 1,0 C 6/10/6 1,0 59 78 96 22 30 5,5 1:10 RX WARM 1,0 C 8/10/8 1,0 58 77 95 26 40 7,5 1:10 RX WARM 1,1 C 4/12/4 1,1 62 80 97 20 20 2,8 1:6 RX WARM 1,1 C 6/12/6 1,1 59 78 96 24 30 5,5 1:10 RX WARM 1,1 C 8/12/8 1,1 58 77 95 28 40 7,5 1:10 RX WARM 1,1 C 4/14/4 1,1 62 80 97 22 20 2,8 1:6 RX WARM 1,1 C 6/14/6 1,1 59 78 96 26 30 5,5 1:10 RX WARM 1,1 C 8/14/8 1,1 58 77 95 30 40 7,5 1:10 RX WARM 0,9 C* Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. * steklo Low-e 1,0 100 Izolacijska stekla RX WARM s koeficientom toplotnega prehoda Ug = 1,1 W/m2K izpolnjujejo vse zahteve varčne rabe energije. Z njimi zlahka dosežemo, da znaša poraba energije med 54 in 100 kWh/m2a. Vendar pa se razmišljanja, testiranja in prizadevanja za zmanjšanje letne porabe energije niso ustavila na tej točki. Rezultat takšnih prizadevanj so nizkoenergijske hiše, pri katerih znaša poraba energije med 12 in 35 kWh/m2a. Končni cilj tega razvoja so pasivne oziroma tako imenovane “energijske hiše 0”. V takšnih primerih gre seveda za rešitve, ki so: • ekološko potrebne • ekonomsko opravičljive • tehnično obvladljive. Razvoj pasivnih hiš je že presegel prag teoretičnih razglabljanj, saj je našel potrditev v številnih novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah. Poleg visoke ekonomičnosti in izjemnega prispevka k varovanju okolja take zgradbe zagotavljajo tudi odlično počutje. Poleti se zgradba veliko manj segreje (poletna toplotna zaščita), pozimi pa zaradi visokih temperatur, ki jih imajo površine v notranjosti prostorov, manj ohladi. Če želimo doseči tako visoko raven izolativnosti, je treba zagotoviti: • kompaktno obliko zgradbe • zelo visoko toplotno zaščito • toplotnozaščitna okna z optimalno energijsko bilanco • minimiziranje izgub prek toplotnih mostov s skrbno izvedenimi zaključki • ovoj zgradbe, ki ne prepušča vetra • prezračevalne naprave, ki izkoriščajo toploto zamenjanega zraka • uporabo ogrevalnega sistema, ki lahko hitro reagira na vse spremembe in ima visoko stopnjo izkoriščenosti. Low-e nanos Low-e nanos Plinsko polnjenje Sušilno sredstvo Primarno tesnilo Butyl Distančnik Sekundarno tesnilo Polysulfid 101 5.4.6 5.4.6 Toplotnozaščitna troslojna stekla za nizkoenergijske in pasivne hiše Z uporabo vseh znanih izolativnih materialov in tehničnih možnosti (npr. varčne žarnice) ter z aktivnim izkoriščanjem sončne energije je možno zgraditi objekt, ki ne potrebuje primarne energije. V nekaterih primerih zadošča za doseganje teh ciljev že dvoslojno izolacijsko steklo, ki ga sestavlja nizkoemisijsko steklo Low-e 1,0. S tem se toplotne izgube zmanjšajo še za dodatnih 10 %, in sicer z 1,1 na 1,0 W/m2K. Kriteriji »supertoplega« stekla Spodaj navedeni proizvodi podjetja REFLEX izpolnjujejo to zahtevo. Izolacijsko steklo z izjemno izolacijo RX WARM 0,5 C z MSP 2 x 12 mm, polnjeno s kriptonom Ug 0,49 W/m2K – 1,6 W/m2K • vrednost g (0,50) = - 0,31 Izolacijsko steklo z dobro izolacijo RX WARM 0,7 z MSP 2 x 12 mm, polnjeno z argonom 5.4.6 Priznani Inštitut za pasivne hiše v Darmstadtu je v svojih kriterijih za dobro počutje postavil zahtevo, da mora imeti izolacijsko steklo vrednost toplotnega koeficienta prehoda Ug ≤ 0,8 W/m2K. V kriteriju za porabo energije pa zahteva, da ima steklo pozitivno energijsko bilanco. Obe zahtevi sta združeni v formuli: Ug – 1,6 W/m2K • g ≤ 0 Ug 0,72 W/m2K – 1,6 W/m2K • vrednost g (0,50) = - 0,08 Kot je iz teh predlogov razvidno, moramo za izpolnjevanje tako visokih zahtev v okna vgraditi takšna toplotnozaščitna stekla, ki imajo v troslojnem izolacijskem steklu dve nizkoemisijski stekli, v MSP pa plin argon ali kripton. Tehnični podatki: RX WARM Oznaka izdelka Sestava zunaj/MSP/ znotraj Ug-nazivna vrednost EN 673 mm W/m2K Svetlobnotehnične in sevalnofizikalne nazivne vrednosti EN 410 g LT Ra % % - D Teža Priporočena maks. površina Š:V mm kg/m2 m2 - RX WARM 0,7 4/12/4/12/4 0,72 50 72 96 36 30 2,8 1:6 RX WARM 0,6 4/14/4/14/4 0,64 50 72 96 40 30 2,8 1:6 RX WARM 0,6 4/16/4/16/4 0,58 50 72 96 44 30 2,8 1:6 4/8/4/8/4 0,66 50 72 96 28 30 2,8 1:6 RX WARM 0,7 C RX WARM 0,6 C 4/10/4/10/4 0,56 50 72 96 32 30 2,8 1:6 RX WARM 0,5 C 4/12/4/12/4 0,49 50 72 96 36 30 2,8 1:6 Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. 102 5.4.7 Večfunkcionalna izolacijska stekla RX SAFE 1,1 VSG Trikratna zaščita za zahtevne kupce Prav v zasebni stanovanjski gradnji in pri objektih s prednostno ugodno lego gradbinci pogosto zahtevajo okna in zasteklitve s posebnimi lastnostmi, ki stanovalcem zagotavljajo več ugodja, bivalne kakovosti in večjo varnost. Ne zahteva se samo odlična toplotna zaščita, temveč tudi protivlomna zaščita in dobra zvočna zaščita. Običajna toplotnozaščitna stekla ne dosegajo vseh teh zahtev. Asimetrična vgradnja stekla 5.4.7 Toplotnozaščitni nanos PVB - folija Zunaj Znotraj Plinsko polnjenje Distančnik Sušilno sredstvo Notranje tesnilo Butyl Zunanje tesnilo Thyokol Tehnični podatki: RX SAFE 1,1 VSG Sestava zunaj/MSP/ znotraj Ug – nazivna vrednost EN 673 Rw C C tr mm W/m2K dB dB dB 10 (P4A)/16/4 1,1 38 -3 -8 10 (P4A)/12/4 1,1 37 -3 -7 Korekcijske vrednosti Svetlobnotehnične in Zaščita pred sevalnofizikalne nazivne vrednosti EN 410 vlomom EN 356 Teža Priporočena maks. površina Š:V D g LT Ra % % - mm kg/m2 m2 - P4A 53 77 95 30 34 2,8 1:6 P4A 53 77 95 26 34 2,8 1:6 Pri večjih debelinah stekla lahko barva izolacijskega stekla postane bolj zelenkasta. Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. 104 Kot smo navedli v Poglavju 5.7, lahko nizkoemisijski nanos Low-e nanašamo tudi na lepljeno varnostno steklo. Iz serijske proizvodnje so na zalogi naslednje standardne kombinacije lepljenih stekel: 8 mm VSG (4 + 4) 10 mm VSG (5 + 5) 12 mm VSG (6 + 6) V teh kombinacijah stekel so lahko folije z enojno ali dvojno debelino ter »zvočne« ali »varnostnozvočne« folije. Varnostno steklo je lahko tudi kaljeno steklo. Danes že uporabljamo posebno nizkoemisijsko steklo, ki je primerno samo za kaljenje. To steklo (Low-e T) ima v nekaljenem stanju na eni površini nizkoemisijski nanos, ki pa še ni aktiven. Zato ga ne smemo vgrajevati v običajna topla stekla. Šele v fazi kaljenja se med toplotno obdelavo nizkoemisijski nanos aktivira. Tako ima to steklo kasneje, ko je vgrajeno v izolacijsko steklo, enake svetlobnotoplotne karakteristike kot toplotnozaščitno steklo v nekaljeni izvedbi. 5.4.7 Z RX SAFE 1,1 VSG se je skupina izdelkov povečala za atraktiven večfunkcijski tip, ki združuje tri bistvene funkcije: • toplotna zaščita: Ug = 1,1 W/m2K po EN • protivlomna zaščita: po EN 356 zaščita pred vrženim predmetom P4A • zvočna zaščita: vrednosti zvočne zaščite do 38 dB. 105 5.5 Zvočnoizolirna stekla RX PHONE Že v Poglavju 3.5 smo poudarili, da predstavlja hrup velik okoljevarstveni problem. V številnih primerih je treba zgradbe dodatno protihrupno zaščititi s pasivno zaščito – z zvočnoizolirnimi okni oziroma zasteklitvami. 5.5 Pri iskanju rešitev za zaščito pred hrupom pa v nobenem primeru ne smemo zanemariti najpomembnejšega vidika, to je toplotne zaščite. Z ustrezno toplotno zaščito lahko močno zmanjšamo porabo primarne energije za ogrevanje, kar pomeni nižjo emisijo toplogrednih plinov in velik prispevek k varstvu okolja. Sodobno zvočnoizolirno izolacijsko steklo mora imeti ob širokem spektru zvočnozaščitnih lastnosti (vse do Rw = 50 dB) tudi sposobnost, da močno zmanjša toplotne izgube skozi steklo. Zato omenjena stekla označujemo s tako imenovanim vrednostnim parom. To število, ki je navedeno za tipom zasteklitve, nam daje informacijo o toplotni in zvočni izolativnosti zasteklitve. O vrednostnem paru govorimo zato, ker sta obe vrednosti v stalni soodvisnosti. Sprememba ene pomeni tudi spremembo druge vrednosti. To soodvisnost določata predvsem naslednja elementa: • širina medstekelnega prostora (MSP) • vrsta plina v MSP. Asimetrična vgradnja stekla Toplotnozaščitni nanos Zvočnozaščitna folija Zunaj Znotraj Plinsko polnjenje Distančnik Sušilno sredstvo Zunanje tesnilo Thyokol 106 Notranje tesnilo Butyl 5.5.1 Osnove iz gradbene fizike Podrobnosti o načinu določanja potrebne zvočne izolativnosti za posamezne primere navajamo v Poglavju 3.5. Merilo za zvočno izolirnost je ocenjena vrednost dušenja zvoka, ki je po DIN 4109 imenovana tudi vrednost Rw. Za dokazovanje teh vrednosti uporabljamo zgoraj omenjena standarda. Čeprav zvok, podobno kot toploto, obravnavamo kot valovanje, pa se fizikalne zakonitosti prenosa zvoka skozi medij bistveno razlikujejo od tistih, ki smo jih spoznali pri prehajanju toplote. 5.5.1 Zato je priporočljivo, da se pri navajanju vrednosti o zvočni izolirnosti sklicujemo na EN 20140 in EN ISO 717, saj so meritve po tem standardu opravljene na celem oknu. Zaradi obeh zgoraj opisanih zakonitosti nimata standardno (4/12/4) in celo troslojno (4/8/4/8/4) izolacijsko steklo prav nič boljših zvočnoizolirnih lastnosti od enojnega stekla z enako površinsko težo. Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Pri načrtovanju zvočne izolirnosti moramo imeti v mislih celoten gradbeni element. Pozornosti ne smemo posvečati samo zvočni izolirnosti okenskega krila in izolacijskega stekla, ampak tudi tesnilu v fugah in vključitvi okna v gradbeno odprtino (glej Poglavje 3.5). Frekvenca [Hz] Sicer pa je zvočna izolirnost izolacijskega stekla odvisna predvsem od dejavnikov v nadaljevanju. Pri vprašanju prenosa zvoka moramo upoštevati temeljno pravilo, da je dušenje odvisno od površinske teže (kg/m²) vgrajenega gradbenega elementa. Pri izolacijskih steklih vpliva na dušenje zvoka tudi njihova dvoplastna sestava. Ker leži med stekli plinska blazina, ki omogoča prenos nihanja s prvega stekla na drugo, lahko nastopijo resonance. To je tudi razlog, da ima izolacijsko steklo predvsem v področju nizkih frekvenc občutno slabše dušenje. 107 1. Teža stekla 3. Sestava izolacijskega stekla Debelini zunanjega in notranjega stekla morata biti različni. Čim bolj se debelini med seboj razlikujta, tem višja je praviloma vrednost Rw. 4. Širina medstekelnega prostora Frekvenca [Hz] 2. Elastičnost stekla Frekvenca [Hz] 108 Čim širši je MSP, tem boljša je praviloma zvočna izolirnost. S povečevanjem širine se namreč resonanca praznega prostora pomika proti nižjim frekvencam. Ker mora biti praviloma vsako zvočnoizolirno steklo tudi toplotnoizolirno, se moramo zavedati, da mu z vsako spremembo širine MSP spremenimo tudi vrednost Ug. Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Bolj je steklo elastično, boljša je njegova zvočna izolirnost. To spoznanje izkoriščamo pri uporabi lepljenih stekel, izdelanih s posebno zvočnoizolirno folijo. Če dve Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] 5.5.1 Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Težje je steklo, višja je praviloma vrednost Rw. tanki stekli zlepimo s folijo, dobimo steklo, ki ima večjo težo in manjšo togost. Takšna izolacijska stekla imajo bistveno boljšo zvočno izolirnost. To izboljšanje je najbolj očitno v spodnjem in zgornjem frekvenčnem področju. Z uporabo lepljenih stekel hkrati zmanjšamo tudi prenos zvoka skozi cono z robnim tesnjenjem. Frekvenca [Hz] Zvočna izolirnost v visokih zgradbah Iz okoljevarstvenih razlogov REFLEX svojih izolacijskih stekel ne polni več s težkim plinom (SF6 - žveplov heksafluorid), s katerim se je zvočna izolirnost praviloma lahko izboljšala za 2-3 dB. Ker se plin uvršča med t.i. »toplogredne pline«, njegova uporaba ni priporočljiva, ponekod pa je tudi že prepovedana. Vrednost zvočne izolirnosti posameznega stekla je določena z meritvami v laboratoriju. Med meritvami je zvok (hrup) usmerjen pravokotno na zasteklitev. Predvsem za zgradbe, ki ležijo tik ob prometnicah, velja, da hrup do zasteklitve v višje ležečih nadstropjih prihaja pod drugačnim kotom. Ker pogoji niso enaki tistim v laboratoriju, se na objektu izmerjena vrednost zvočne izolirnosti razlikuje od laboratorijske (praviloma je občutno nižja). Zato so za zastekljevanje oken v višjih nadstropjih ponavadi potrebna stekla z višjo zvočno izolirnostjo. Plini, s katerim zamenjujemo zrak v MSP (argon, kripton, mešanice), navadno vplivajo tako na zvočno kot tudi toplotno izolirnost. Pri opisovanju elementov, ki vplivajo na učinkovitost dušenja, smo večkrat uporabiti besedo “praviloma”, saj si zaradi nepoznavanja vseh soodvisnosti (te so od primera do primera različne) posploševanja ne moremo privoščiti. To še posebej velja za primere, ko skušamo sestavljati posamezne vplive, da bi dobili čim višjo vrednost Rw in čim boljšo toplotno izolirnost. Razmišljanje, da hkratno združevanje izboljšav že samo po sebi zagotavlja ustrezno (večkratno) izboljšanje zvočne izolirnosti, je običajno napačno, saj posamezni elementi različno vplivajo na dušenje. Zato je mogoče, da namesto seštevka dveh izboljšanj dobimo njuno medsebojno izničenje. To je tudi glavni razlog, da ni mogoče sestaviti matematičnega izraza, po katerem bi vrednost zvočne izolirnosti (podobno kot U-vrednost) nekega gradbenega elementa preprosto izračunali. Na podlagi zgoraj opisanih fizikalnotehničnih spoznanj teoretično sicer lahko načrtujemo izolacijsko steklo z določeno zvočno izolirnostjo, vendar pa moramo te teoretično dobljene rešitve preveriti z meritvijo po EN 20140. 5.5.1 5. Polnjenje MSP s plinom Zmanjšanje vrednosti RW v področju nizkih frekvenc Pri večini izolacijskih stekel lahko iz merilne krivulje, ki je sestavni del vsakega preizkusnega spričevala, razberemo močno poslabšanje dušenja pri nizkih frekvencah (100 do 250 Hz). Temu poslabšanju (trenutno še) ne pripisujemo večjega pomena, saj človeško uho nizke tone dojema kot “manj glasne”. Izjema so le primeri, ko tak hrup povzroča gost tovorni promet, za katerega so značilni globoki pridušeni toni. Tedaj je najustreznejša rešitev uporaba težkih izolacijskih stekel ali pa stekel, ki imajo v svoji zgradbi ustrezna lepljena stekla. 109 Vpliv okrasnih profilov, vgrajenih v MSP, na zvočno izolirnost slabosti precej zmanjšamo, vendar pa toplotni mostovi še vedno ostanejo. Zaradi toplotnih in zvočnih mostov imajo okna s pravimi prečkami precej slabosti. Zaradi netesnosti lahko pri večjem številu križnih spojev pride do znatnega preboja hrupa. S strokovno izdelavo navadno te To pomanjkljivost v veliki meri odpravijo sodobni sistemi rešetk iz okrasnih profilov (na primer dunajski križ), vstavljeni v medstekelni prostor, ki niso v neposrednem stiku s steklom. 5.5.2 Spektralne korekcijske vrednosti (C, Ctr) 5.5.1 Zaradi lažje primerjave je smiselno, da se za gradbene elemente, na primer okna, prikazuje vrednost zvočne izolirnosti samo z enim podatkom. Samostojni podatek, ki prikazuje vrednost dušenja, je ocenjena vrednost Rw. Ta se izračuna iz rezultatov meritev, opravljenih pri različnih frekvencah. V okviru običajnih zvokov v bivalnih prostorih lahko s tem podatkom zadovoljivo označimo, kako učinkovit je določen gradbeni element pri dušenju hrupa. Če pa je ovoj zgradbe obremenjen s hrupom nizkih frekvenc ali kadar pride do porušitve dušenja (do preboja) v poljubnem frekvenčnem področju, je prikazo- vanje učinkovitosti dušenja z vrednostjo Rw neprimerno. O porušitvi govorimo takrat, ko v krivulji, ki povezuje rezultate meritev po posameznih frekvencah, evidentiramo ekstremen odklon navzdol. Da bi upoštevali razlike med frekvenčnim spektrom hrupa v bivalnem okolju in spektrom hrupa v okolju s prometom, je standard EN ISO 717-1 uvedel korekcijski vrednosti C in Ctr. Z njuno uporabo se vrednost Rw realno prilagodi tem spektrom (glej Poglavje 4.11). Korekcijske vrednosti se navedejo v oklepaju poleg ovrednotene vrednosti. Primer: RW(C; Ctr) = 42 (-1; -4) dB 5.5.3 Drugi kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju uporabe zvočnoizolirnih stekel Združene toplotno in zvočnozaščitne funkcije od nas zahtevajo, da že pri načrtovanju natančno določimo posamezne funkcijske vrednosti. Specifične lastnosti teh stekel, predvsem širši MSP in asimetrična sestava, lahko močno potencirajo učinek dvojnega stekla. Zato moramo vnaprej preveriti še vrsto dodatnih kriterijev. 110 • Steklo z določeno vrednostjo Rw sicer lahko poljubno vstavimo v okno, saj je vrednost dušenja hrupa enaka v obeh smereh, vendar je debelejše steklo običajno obrnjeno proti zunanji, fasadni strani. S tem močno zmanjšamo popačenje slike pri pogledu na ali skozi steklo, hkrati pa povečamo odpornost stekla na obremenitve vetra. Vendar bo zaradi tega notranje, praviloma tanjše steklo moralo prevzeti večji del deformacij, ki izhajajo iz fenomena dvojnega stekla. • Pri steklih majhnih dimenzij, katerih stranice so krajše od 50 cm, pri steklih, ki imajo MSP širši od 16 mm, in/ali ob neugodnem razmerju dolžin stranic je robno tesnjenje izolacijskega stekla izpostavljeno izrednim obremenitvam. Zato je že pri načrtovanju treba poiskati skupno rešitev, ki se nanaša na sestavo stekla, širino robnega tesnjenja in debeline posameznih stekel. V številnih primerih bo moralo biti notranje tanjše steklo kaljeno. • Pri steklih, ki imajo v svoji sestavi tudi stekla s povečano absorpcijo, širina MSP ne sme presegati 16 mm. Tudi v tem primeru je treba računsko preveriti, ali naj bodo ta stekla kaljena. Za stekla RX PHONE so značilne kombinacije različno debelih stekel, širši medstekelni prostor, ki je napolnjen s plinom, ter uporaba lepljenega stekla s posebno zvočnozaščitno folijo (SC). Modificirana oblika te folije ima še dodatne mehanske lastnosti, ki steklu omogočajo, da izpolnjuje vse zahteve za varnostno lepljeno steklo. Da bi ustrezala vsem zahtevam, ki se nanašajo na varčno uporabo energije, imajo ta stekla na eni od notranjih površin nizkoemisijski nanos. Z različnimi plinski- mi polnjenji jim lahko koeficient toplotnega prehoda znižamo vse do 1,1 W/m2K po EN. Oznaka izdelka RX PHONE zvočnozaščitnega izolacijskega stekla je sestavljena iz naslednjih podatkov: • izmerjena zvočna zaščita Rw v dB • debelina izolacijska stekla v mm • Ug -vrednost v W/m2K po EN Primer: zvočnoizolirno steklo RX PHONE 36/26 1,1 Zvočnozaščitno izolacijsko steklo Izmerjena zvočna zaščita Rw v dB Debelina izolacijskega stekla Ug -vrednost po EN 111 5.5.3 5.5.4 Proizvodni program zvočnoizolirnih stekel RX PHONE 39/43 – 0,5 C RX PHONE RX PHONE 8/16/4 8/12/5/12/6** 4/12/4/12/4** 4/12/4/12/4** 17 SC/15/13 SC 9 SC/20/13 SC 9 SC/16/13 SC 9 SC/12/13 SC 13/16/9 SC 10/16/9 SC 8/16/13 SC 8/16/9 SC 6/16/9 SC 4/16/9 SC 10/12/4 6/12/4 10/16/6 10/20/4 10/16/4 8/18/6 39 32 33 51 50 49 47 46 45 43 42 41 39 39 37 40 39 38 37 37 36 dB mm 6/16/4 Rw izmerjena vrednost EN 20 140 Sestava zunaj/MSP/znotraj -2 -2 -2 -1 -2 -3 -2 -1 -2 -2 -3 -2 -1 -3 -3 -1 -2 -2 -2 -2 -2 dB C -7 -6 -6 -4 -8 -8 -7 -5 -6 -6 -8 -6 -5 -7 -7 -5 -6 -6 -6 -5 -5 dB C tr -1 -1 -1 0 -1 -2 -1 0 -1 -1 -2 -1 0 -2 -2 0 -1 -1 -1 -1 -1 dB -7 -6 -6 -4 -8 -8 -7 -5 -6 -6 -8 -6 -5 -8 -7 -5 -6 -6 -6 -5 -5 dB C100-5000 C tr 100-5000 Korekcijske vrednosti 0,5 0,5 0,7 1,4 1,1 1,1 1,3 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 W/m2K 45 47 47 49 52 52 52 50 55 49 52 53 55 55 58 55 55 55 56 56 58 % 68 71 71 72 74 74 74 74 75 73 76 76 77 77 79 76 77 77 78 78 79 % 93 95 95 91 92 92 92 92 93 92 94 95 95 95 96 95 95 95 95 95 96 - Svetlobnotehnične in Ug sevalnofizikalne nazivne nazivna vrednosti EN 410 vrednost EN 673 LT Ra 43 36 36 45 42 38 34 38 35 37 33 31 29 26 22 32 34 30 32 28 26 mm D 48 30 30 71 52 52 52 52 46 51 41 36 30 35 25 40 35 35 35 30 25 kg/m2 Teža 5,5 2,8 2,8 5,5 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 7,5 3,4 3,4 2,8 2,8 2,8 5,5 2,8 2,8 5,5 2,8 2,8 m2 Pripor. maks. površina 1:10 1:6 1:6 1:10 1:10 1:10 1:10 1:10 1:10 1:10 1:10 1:10 1:6 1:10 1:6 1:10 1:6* 1:6 1:10 1:6 1:6 - Š:V * Pri razmerju stranic > 2:1 priporočamo, da je tanjše steklo kaljeno. ** Dve stekli z Low-e nanosom. SC – zvočno zaščitna folija Pri večjih debelinah stekla lahko barva izolacijskega stekla postane bolj zelenkasta. Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. Maksimalna teža izolacijskega stekla 500 kg. Navedeni so samo osnovni tipi, za druge sestave prosimo pokličite tehnične službe REFLEX-a. 33/36 – 0,7 32/36 – 0,5 C RX PHONE 50/42 – 1,1 51/45 – 1,4 RX PHONE 49/38 – 1,1 RX PHONE 47/34 – 1,3 RX PHONE RX PHONE 43/37 – 1,1 RX PHONE RX PHONE 42/33 – 1,1 RX PHONE 45/35 – 1,1 41/31 – 1,1 RX PHONE 46/38 – 1,1 39/29 – 1,1 RX PHONE RX PHONE 39/26 – 1,1 C RX PHONE RX PHONE 40/32 – 1,1 37/22 – 1,1 C RX PHONE 38/30 – 1,1 39/34 – 1,1 RX PHONE RX PHONE RX PHONE 37/28 – 1,1 37/32 – 1,1 RX PHONE 36/26 – 1,1 Tip RX PHONE Oznaka izdelka Tehnični podatki: Kombinirana toplotno in zvočnoizolirna stekla RX PHONE Proizvodni program zvočnoizolirnih stekel RX PHONE: 5.5.4 112 Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] 5.5.4 Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Krivulje zvočne izolativnosti Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Tip: 36/26 – 1,1 Tip: 37/28 – 1,1 Tip: 37/32 – 1,1 Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Tip: 38/30 – 1,1 Tip: 39/34 – 1,1 Tip: 40/32 – 1,1 Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Tip: 37/22 – 1,1 C Tip: 39/26 – 1,1 C Tip: 39/29 – 1,1 113 Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] 5.5.4 114 Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Tip: 41/31 – 1,1 Tip: 42/33 – 1,1 Tip: 43/37 – 1,1 Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Tip: 45/35 – 1,1 Tip: 46/38 – 1,1 Tip: 47/34 – 1,3 Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Tip: 49/38 – 1,1 Tip: 50/42 – 1,1 Tip: 51/45 – 1,4 Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Frekvenca [Hz] Frekvenca [Hz] Tip: 33/36 – 0,7 Tip: 32/36 – 0,5 C Tip: 39/43 – 0,5 C 5.5.4 Frekvenca [Hz] 115 Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] Izmerjena zvočna izolativnost R [dB] 5.6 Sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN 5.6.1 Teorija Če primerjamo značilnosti zasteklitve v stanovanjski gradnji in gradnji poslovnih objektov, opazimo, da je pri obeh primarna zahteva po čim višji prepustnosti svetlobe (LT) in čim manjši izgubi ogrevalne energije (nizka Ug -vrednost). Različna pa je zahteva glede količine sončne energije, ki jo prepuščata (g-vrednost). 5.6 V stanovanjski gradnji želimo, da skozi zasteklitev prodre čim več sončne energije. Izkoriščanje pasivne sončne energije pomeni brezplačen vir ogrevanja, ki znatno prispeva k zmanjšanju potrebne količine ogrevalne energije. Velika prepustnost energije poleti sicer povzroča pregrevanje prostorov, vendar se tej težavi izognemo z uporabo različnih senčil. Steklo daje (tudi zaradi široke barvne palete) poseben pečat oblikovanju najzahtevnejših poslovnih, upravnih in industrijskih zgradb. Zasteklitve teh objektov so ponavadi sestavljene iz velikih steklenih površin. Če bi v teh primerih uporabljali običajno toplotnozaščitno steklo, bi prihajalo do velikega pregrevanja v notranjosti zgradb – in to ne samo v poletnih mesecih. Ker pri takšnih fasadah namestitev zunanjih senčil ni primerna rešitev, učinkovitost notranjih pa je le simbolična, moramo uporabiti takšno steklo, ki prepušča čim manj sončne energije – torej sončnozaščitno steklo. Na ta način preprečimo občutnejše pregrevanje prostorov, s čimer zagotovimo prijetne pogoje bivanja, hkrati pa občutno zmanjšamo stroške hlajenja, ki so sicer nekajkrat višji od stroškov ogrevanja. 116 V diagramu v Poglavju 4.6, ki ponazarja sestavo sončnega spektra, vidimo, da od njegove skupne količine energije (100 %) odpade na kratkovalovno infrardeče sevanje le 41 %, na UV žarke 4 %, preostalih 54 % pa na žarke vidne svetlobe. Če steklu ne želimo zmanjšati prepustnosti vidne svetlobe, lahko teoretično zmanjšamo prepustnost sončne energije skozi zasteklitev le za 45 %. Ker je to za učinkovitejšo sončno zaščito premalo, moramo filtrirati tudi del vidne svetlobe. Rezultat tega je dobro viden pri absorpcijskih in refleksnih sončnozaščitnih steklih, kjer zmanjšanje g-vrednosti spremlja zmanjšanje vrednosti LT. V tretjem poglavju smo opisali mehanizme prenosa energije, ki jo pri vpadu na steklo odda sončno sevanje. Ti mehanizmi (odboj, absorpcija in prepustnost) so enaki pri žarkih vidne svetlobe in kratkovalovnih IR žarkih. Če so njihove vrednosti izražene v odstotkih, je njihova vsota vedno enaka 100. Kadar želimo dobiti sončnozaščitno steklo, torej steklo z majhno prepustnostjo sončne energije, moramo enemu (praviloma zunanjemu) od obeh stekel v izolacijskem steklu ustrezno modificirati vsaj enega od preostalih dveh mehanizmov. To modifikacijo lahko dosežemo na več načinov: • Če je steklo v masi obarvano (barvni float), se absorpcija energije poveča. • Z nanosom tanke plasti kovinskih oksidov (hc-hard coating, pirolitičen nanos) se poveča refleksija energije. 100 Prepustnost sončne energije (g) 3mm Float 80 60 Iz tega je razvidno, da je korelacija med prepustnostjo vidne svetlobe in sončne toplote v stavbnem steklarstvu zelo pomembna. Označujemo jo z izrazom selektivnost (S), ob tem pa večkrat uporabljamo tudi izraz vrednostni par. Pri steklih z mehkimi nanosi znaša to število okrog 2, pri pirolitičnih polrefleksnih steklih le okrog 1, pri absorpcijskih pa še manj. Število S (skupaj z opisom barve stekla) navadno uporabljamo kot identifikacijsko oznako za tip sončnozaščitnega stekla. V masi obarvana stekla Refleksna stekla Visoko selektivna stekla 40 Vsa sončnozaščitna stekla, razen stekel z mehkim nanosom, imajo tudi precejšnjo slabost: kolikor manjša je prepustnost sončne energije, toliko manjša je tudi prepustnost vidne svetlobe. To v praksi pomeni, da zasteklitev, ki zagotavlja visoko zaščito pred soncem, hkrati močno zmanjša osvetljenost prostorov v notranjosti zgradbe. Zaradi tega uporabljamo sončnozaščitna stekla le za zastekljevanje poslovnih objektov, ne pa tudi stanovanjskih zgradb. Tudi v primeru, če bi imele stanovanjske zgradbe večje zastekljene površine, bi bilo razmerje med stekleno površino in tlorisom koristnih površin neugodno. To pomeni, da bi bila zaradi uporabe sončnozaščitnih stekel osvetljenost prostorov absolutno premajhna, bivanje pa bi bilo mogoče le ob umetni svetlobi. 20 0 20 40 60 80 Prepustnost svetlobe (LT) 100 Primer: RX SUN SSS Green 47/31 sončnozaščitno steklo zelene barve, ki ima prepustnost vidne svetlobe LT = 47 % in prepustnost sončne energije g = 31 %. 117 5.6.1 • Pirolitičen nanos kovinskih oksidov na barvnem floatu istočasno poveča refleksijo in absorpcijo energije. • Če je zunanje absorpcijsko ali refleksno steklo v paru s steklom Low-e, se posredno dodatno zmanjša prepustnost energije. Nizkoemisijski nanos na notranji strani notranjega stekla zmanjšuje indirektni prehod sončne energije (to je tisti del že absorbirane energije, ki bi med ohlajanjem s sekundarno emisijo v obliki dolgovalovnih IR žarkov skozi drugo steklo prešel v notranjost zgradbe). Ko notranje steklo odbije omenjene žarke nazaj proti prvemu steklu, se temu še dodatno poveča absorpcija. • Sodobna visokoselektivna stekla imajo na notranji strani zunanjega stekla mehki (sc-soft coated) večplastni nanos različnih kovin. Z ustreznim kombiniranjem teh plasti lahko dosežemo, da nanos deluje sončno in toplotnozaščitno ter ima želeno barvo. 5.6.2 Absorpcijska sončnozaščitna stekla PLANIBEL COLOR - barvni float Pri proizvodnji float stekla lahko potrebnim surovinam (Si, Na, Ca, K) dodamo elemente, katerih molekule absorbirajo bistveno več elektromagnetnega sevanja. Navadno so to različne kovine v obliki soli. Tako dobimo stekla, ki zaradi povečane absorpcije kratkovalovnih IR žarkov zagotavljajo precej večjo zaščito pred soncem. Ker pa se ob tem poveča tudi absorpcija dela vidne svetlobe, imajo ta stekla manjšo prepustnost svetlobe (LT), hkrati pa pogled na oziroma skozi steklo ni več barvno nevtralen. Danes izdelujejo absorpcijska stekla v sivi, zeleni, bronza in modri barvi. Prepustnost sončnega sevanja skozi prozorni in zeleni float 0 20 40 Refleksija (%) 80 60 Refleksija Absorbcija 40 60 Prepustnost 20 80 0 100 500 1000 1500 2000 2500 2000 2500 Valovna dolžina (nm) 0 100 60 40 Refleksija 20 80 Refleksija (%) Prepustnost in absorbcija (%) 5.6.2 Prepustnost in absorbcija (%) 100 Absorbcija 40 60 Prepustnost 20 80 0 100 500 1000 1500 Valovna dolžina (nm) Intenzivnost barve narašča z debelino stekla Odbojnost (refleksija) svetlobe je pri teh steklih nižja kot pri prozornem steklu. Če zaradi izboljšane toplotne zaščite ta ste118 kla vgradimo v izolacijsko steklo skupaj z nizkoemisijskim steklom, še dodatno izboljšamo zaščito pred soncem. Do zmanjšane prepustnosti sevanja pride zaradi odboja dela kratkovalovnih IR žarkov na nizkoemisijski plasti. Odbito energijo absorbira prvo steklo, ki se mu s tem že sicer visoka stopnja absorpcije še poveča. To moramo upoštevati pri načrtovanju zasteklitev z absorpcijskimi stekli, pri katerih višje termične obremenitve (segrevanje stekla) povečujejo možnost nastanka termičnega loma. Zaradi tega moramo nekatera stekla (odvisno od njihove velikosti in lege glede na položaj sonca) kaliti, kar je še zlasti pomembno v primerih, ko je njihova absorpcija energije večja od 50 %. Low-e nanos Zunaj barvno steklo Znotraj Žlahtni plin Distančnik Sušilno sredstvo Notranje tesnilo Butyl Zunanje tesnilo Thyokol 5.6.2 Podjetje REFLEX uporablja za izdelavo svojih absorpcijskih sončnozaščitnih stekel barvni float Planibel Color, ki ga izdeluje belgijska družba AGC. V praksi številni to steklo zamenjujejo s steklom Parsol. To steklo ima sicer identične karakteristike, vendar pa ga izdeluje francoska družba St. Gobain. Maksimalno razmerje stranic Selektivnost Priporočena maksimalna površina Faktor osenčenja - % % % % % 1,1 38 64 10 55 4 0,48 1,68 RX SUN Grey 6/16/4 1,1 35 38 6 55 5 0,44 1,10 26 25 2,8 1:6 RX SUN Bronze 6/16/4 1,1 37 44 7 51 5 0,46 1,12 26 25 2,8 1:6 RX SUN Dark Blue 6/16/4 1,1 35 50 8 59 4 0,44 1,43 26 25 2,8 1:6 RX SUN Priva Blue 6/16/4 1,1 21 30 6 78 2 0,26 1,43 26 25 2,8 1:6 RX SUN Azur 6/16/4 1,1 41 64 10 51 5 0,51 1,56 26 25 2,8 1:6 Teža W/m2K 6/16/4 Debelina mm RX SUN Green Oznaka izdelka g - vrednost EA* – absorpcija energije znotraj - EA*– absorpcija energije zunaj LR – refleksija svetlobe navzven Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 LT – prepustnost svetlobe Sestava zunaj /MSP/ notri Ug – nazivna vrednost EN 673 Tehnični podatki: Absorpcijska sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN mm kg/m2 m2 - 26 2,8 1:6 25 * Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo. Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon. Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. 119 5.6.3 Refleksna sončnozaščitna stekla STOPSOL - stekla s trdim refleksnim nanosom (HC stekla) 5.6.3 Proizvodnja tega stekla je vključena v proizvodnjo prozornega ali barvnega float stekla. Ko vroči stekleni trak zapusti kad s tekočim kositrom, po njegovi površini enakomerno razpršijo kovinski prah. Zaradi toplotne energije stekla se prah razgradi in skupaj s kisikom iz ozračja ustvari polprevodno plast kovinskega oksida. Ta se kot emajl trdno veže s površino stekla in je mehansko zelo odporen, zato lahko ta stekla obdelujemo in oblikujemo tako kot običajno steklo. Ker je kovinski nanos odporen tudi na atmosferske vplive, lahko stekla uporabljamo tudi za enojne zasteklitve. Glede na način izdelave imenujemo to vrsto sončnozaščitnih stekel pirolitična ali pa kar hc stekla (hc-hard coating ali trdi nanos). V praksi je že dolgo udomačen tudi naziv “refleksna” sončnozaščitna stekla, vendar pa se ta izraz, strokovno gledano, nanaša bolj na odbojnost vidne svetlobe. Ker naj bi to vrsto stekel odlikovala predvsem visoka odbojnost sončne energije, jih v strokovnih krogih uvrščamo le med polrefleksna stekla. Prava refleksna stekla so samo visokoselektivna stekla (glej Poglavje 5.6.5). Če so refleksna stekla vgrajena tako, da je kovinski nanos usmerjen proti okolici (na poz. 1), imajo visoko odbojnost svetlobe v srebrno kovinski barvi. V tem primeru se zaradi zrcalnega efekta okoliški predmeti na zunanjih površinah stekel odslikavajo bolj ali manj barvno nevtralno. To značilnost arhitekti pogosto izkoriščajo pri oblikovanju zunanjega ovoja zgradb. 120 Low-e nanos Zunaj refleksno steklo Znotraj Žlahtni plin Sušilno sredstvo Zunanje tesnilo Thyokol Distančnik Notranje tesnilo Butyl Kadar so refleksni nanosi naneseni na barvno steklo, povzame kovinski odsev tudi del njegove barve. Ta barva pride še bolj do izraza tedaj, ko je nanos na steklu obrnjen proti notranjosti (na poz. 2). V tem primeru se refleksija (svetlobe in energije) sicer zmanjša, poveča pa se absorpcija. Zato ima steklo še bolj učinkovito sončnozaščitno funkcijo (učinkovitost mu dodatno povečamo, če v izolacijskem steklu nastopa v paru z nizkoemisijskim steklom), kar pa lahko v posameznih primerih privede do pregrevanja stekla. Kadar to zahtevata velikost in lega, predvsem pa v primerih, ko je absorpcija večja od 50 %, se odločimo za predhodno kaljenje omenjenih stekel. Spodnja slika prikazuje mehanizme prehoda sončnega sevanja skozi zeleno sončnozaščitno steklo s trdim nanosom na poziciji 1. Omenjeni nanosi se ne razlikujejo le v svetlobno in energetskotehničnih lastnostih, temveč tudi v barvnem odtenku odbite svetlobe: Podjetje REFLEX uporablja za izdelavo refleksnih sončnozaščitnih stekel pirolitična stekla Stopsol, ki jih izdeluje družba AGC. Na identično osnovo – prozorni ali barvni float – nanašajo tri različne vrste kovinskih nanosov: Supersilver (SS), Classic (C) in Super SilverLight (SSL). • odboj svetlobe na nanosu Supersilver je kovinsko srebrne barve • odboj svetlobe na nanosu Super SilverLight je kovinsko srebrne barve z nežnim modrim odtenkom • odboj svetlobe na nanosu Classic je kovinske barve z zlatorjavim odtenkom. 5.6.3 z wê Âs{îꤦêÜ z:ê ®ê¡ªªêÜ v ê l Âsyî꣦êÜ z: ê ®ê¡ ªªêÜ kê Âl{îꢪêÜ kê ê Âylî꣪êÜ zê ê ®ê¤¢êÜ Â¡Ã wê zê ê®ê¦¤êÜ ¡ zê ®ê¨êÜ Â¡Ã ¢ £ ¤ ¡Ãêêh êêÂlhîꤦêÜê zê êÂîꢨêÜ 121 Ponudba stekel STOPSOL Vrsta nanosa Barva Podlaga Debeline STOPSOL Classic clear Planibel clear 4, 5, 6, 8, 10 STOPSOL Classic bronze Planibel bronze 4, 5, 6 STOPSOL Classic grey Planibel grey 4, 5, 6 STOPSOL Classic green Planibel green 4, 5, 6, 8 STOPSOL SuperSilver clear Planibel clear 4, 5, 6, 8 STOPSOL SuperSilver grey Planibel grey 5, 6, 8 STOPSOL SuperSilver green Planibel green 6, 8 STOPSOL SuperSilver Dark blue Planibel Dark Blue 6, 8 STOPSOL Super SilverLight Priva Blue Planibel Priva Blue 6, 8 LR – refleksija svetlobe navzven EA*– absorpcija energije zunaj EA* – absorpcija energije znotraj Faktor osenčenja Selektivnost % % % % % - - RX SUN SSS Clear 6/16/4 1,1 46 56 37 15 6 0,58 1,22 RX SUN SC Clear 6/16/4 1,1 32 34 28 36 5 0,40 1,06 26 25 2,8 1:6 RX SUN SSS Green 6/16/4 1,1 29 46 26 58 3 0,36 1,59 26 25 2,8 1:6 RX SUN SC Green 6/16/4 1,1 20 27 20 71 2 0,25 1,35 26 25 2,8 1:6 RX SUN SSS Grey 6/16/4 1,1 26 26 12 62 3 0,33 1,00 26 25 2,8 1:6 RX SUN SC Grey 6/16/4 1,1 20 17 10 69 3 0,25 0,85 26 25 2,8 1:6 RX SUN SC Bronze 6/16/4 1,1 22 19 12 65 3 0,28 0,86 26 25 2,8 1:6 RX SUN SSS Dark Blue 6/16/4 1,1 26 36 18 62 3 0,33 1,38 26 25 2,8 1:6 RX SUN SSSL PrivaBlue 6/16/4 1,1 17 24 8 80 1 0,21 1,41 26 25 2,8 1:6 Priporočena maksimalna površina LT – prepustnost svetlobe W/m2K Teža g - vrednost mm Oznaka izdelka Debelina Sestava zunaj /MSP/ notri Ug – nazivna vrednost EN 673 5.6.3 Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 Maksimalno razmerje stranic Tehnični podatki: Refleksna sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN** mm kg/m2 m2 - 26 2,8 1:6 25 * Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo. ** Refleksni nanos na poziciji 2. Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon. Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. 122 Sunergy Sunergy sončnozaščitno steklo odlikuje visoka prepustnost svetlobe, majhna refleksijo in nevtralni aspekt. To je steklo s trdim nanosom (pirolitični nanos), ki je primeren za številne obdelave, vključno s kaljenjem. Nanos je običajno v izolacijskem steklu na poziciji 2. Zaradi dobre obstojnosti tega nanosa lahko z njim manipuliramo podobno kot z običajnim steklom; lahko ga lepimo, krivimo, kalimo in emajliramo. Barva za emajliranje se nanaša na stran brez nanosa, torej na pozicijo 1. Pri lepljenju je nanos na poziciji 1 ali 4, torej ne v stiku s PVB folijo. Optimalno vrednost koeficienta toplotnega prehoda dobijo ta stekla le, če so v paru s steklom Low-e. EA*– absorpcija energije zunaj EA* – absorpcija energije znotraj Faktor osenčenja Selektivnost % % % % - - RX SUN Sunergy Clear 6/16/4 1,1 44 59 11 42 6 RX SUN Sunergy Green 6/16/4 1,1 29 49 9 66 RX SUN Sunergy Azur 6/16/4 1,1 32 49 9 63 RX SUN Sunergy Dark Blue 6/16/4 1,1 25 35 7 71 mm kg/m2 m2 - 0,55 1,34 26 25 2,8 1:6 3 0,36 1,67 26 25 2,8 1:6 3 0,40 1,53 26 25 2,8 1:6 3 0,31 1,40 26 25 2,8 1:6 * Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo ** Refleksni nanos na poziciji 2. Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon. Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. 123 5.6.3 LR – refleksija svetlobe navzven % Maksimalno razmerje stranic LT – prepustnost svetlobe W/m2K Teža g - vrednost mm Oznaka izdelka Debelina Sestava zunaj /MSP/ notri Ug – nazivna vrednost EN 673 Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 Priporočena maksimalna površina Tehnični podatki: Refleksna sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN** Sunguard Solar S posebno tehniko nanašanja (Silacoat®) se na steklo nanese sončnozaščitni nanos. Stekla s takšno karakteristiko so stekla SUNGUARD SOLAR (SGS), ki imajo te nanose na prozornem ali zelenem float steklu. Nanos mora biti pri vseh oblikah zasteklitve (enojna, izolacijska, lepljena) vedno na poziciji 2. Zaradi dobre obstojnosti tega nanosa lahko z njim manipuliramo podobno kot z običajnim steklom; lahko ga lepimo, krivimo, kali- mo in emajliramo. Barva za emajliranje se vedno nanaša na kovinski nanos, torej na pozicijo 2. V primerjavi z drugimi sončnozaščitnimi stekli s trdim nanosom sta prednosti stekla SUNGUARD veliko nižja refleksija svetlobe in izboljšana selektivnost. Optimalno vrednost koeficienta toplotnega prehoda dobijo ta stekla le, če so v paru s steklom Low-e. Maksimalno razmerje stranic Selektivnost Priporočena maksimalna površina Faktor osenčenja % % % % - - 19 37 5 0,61 1,20 26 25 2,8 1:6 Teža EA* – absorpcija energije znotraj % Debelina EA*– absorpcija energije zunaj W/m2K LR – refleksija svetlobe navzven mm LT – prepustnost svetlobe Sestava zunaj /MSP/ notri Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 g - vrednost 5.6.3 Oznaka izdelka Ug – nazivna vrednost EN 673 Tehnični podatki: Refleksna sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN** mm kg/m2 m2 - SUNGUARD SOLAR na steklu ExtraClear RX SUN SGS Neutral 67 6/16/4 1,1 49 59 RX SUN SGS Light Blue 52 6/16/4 1,1 37 46 14 56 3 0,46 1,24 26 25 2,8 1:6 RX SUN SGS Silver Grey 32 6/16/4 1,1 24 29 22 61 3 0,30 1,21 26 25 2,8 1:6 RX SUN SGS Royal Blue 20 6/16/4 1,1 19 19 18 68 3 0,24 1,00 26 25 2,8 1:6 RX SUN SGS Silver 20 6/16/4 1,1 17 19 34 54 4 0,21 1,12 26 25 2,8 1:6 RX SUN SGS Silver 08 6/16/4 1,1 10 8 43 59 3 0,13 0,80 26 25 2,8 1:6 SUNGUARD SOLAR na zelenem steklu RX SUN SGS Green 67 6/16/4 1,1 30 48 14 67 3 0,38 1,60 26 25 2,8 1:6 RX SUN SGS Green 52 6/16/4 1,1 24 37 11 74 2 0,30 1,54 26 25 2,8 1:6 RX SUN SGS Green 32 6/16/4 1,1 17 23 16 78 2 0,21 1,35 26 25 2,8 1:6 RX SUN SGS Aquamarine 20 6/16/4 1,1 13 16 13 83 2 0,16 1,23 26 25 2,8 1:6 RX SUN SGS Green 20 6/16/4 1,1 13 15 24 78 2 0,16 1,15 26 25 2,8 1:6 RX SUN SGS Silver Green 08 6/16/4 1,1 8 6 30 81 2 0,10 0,75 26 25 2,8 1:6 * Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo. ** Refleksni nanos na poziciji 2. Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon. Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. 124 5.6.4 Kombinirana sončno in toplotnozaščitna stekla Stekla s kombiniranim nanosom SUNGUARD HP S posebno tehniko nanašanja (Silacoat®) se na steklo lahko nanese nanos, ki v sebi združuje sončno in toplotno zaščito. Stekla s takšno karakteristiko so stekla SUNGUARD HP (SG HP), ki imajo te nanose na prozornem ali zelenem floatu. Pri izolacijskih steklih mora biti nanos vedno na poziciji 2. Zaradi dobre obstojnosti nanosa lahko z njim manipuliramo podobno kot z običajnim steklom; lahko ga lepimo, krivimo, kalimo. Pri lepljenju je nanos na poziciji 1 ali 4, torej ne v stiku s PVB folijo; če ga obrnemo na pozicijo 2, izgubimo toplotnozaščitne lastnosti. V primerjavi z drugimi sončnozaščitnimi stekli s trdim nanosom sta prednosti stekla SUNGUARD HP veliko nižja refleksija svetlobe in izboljšana selektivnost. Kljub temu, da ima nanos tudi toplotnozaščitno funkcijo, ta za sodobno izolacijsko steklo ne zadostuje (Ug – vrednost > od 1,1 W/m2K). - mm kg/m2 m2 - SUNGUARD HP na steklu ExtraClear RX SUN SG HP Light Blue 63 6/16/4 1,5 52 62 16 35 5 0,65 1,20 26 25 2,8 RX SUN SG HP Neutral 61*** 6/16/4 1,2 42 61 23 30 6 0,53 1,45 26 25 2,8 1:6 1:6 RX SUN SG HP Neutral 50 6/16/4 1,4 41 52 18 42 4 0,51 1,27 26 25 2,8 1:6 RX SUN SG HP Silver 35 6/16/4 1,2 26 35 44 33 5 0,33 1,35 26 25 2,8 1:6 RX SUN SG HP Neutral 40 6/16/4 1,4 33 41 22 47 4 0,41 1,24 26 25 2,8 1:6 RX SUN SG HP Royal Blue 40 6/16/4 1,3 31 38 26 47 4 0,39 1,23 26 25 2,8 1:6 SUNGUARD HP na zelenem steklu RX SUN SG HP Green 64 6/16/4 1,2 35 63 10 60 4 0,44 1,80 26 25 2,8 1:6 RX SUN SG HP Green 63 6/16/4 1,5 32 50 12 65 3 0,40 1,56 26 25 2,8 1:6 RX SUN SG HP Green 61 6/16/4 1,2 28 49 17 65 3 0,35 1,75 26 25 2,8 1:6 RX SUN SG HP Green 50 6/16/4 1,4 27 42 13 69 3 0,34 1,56 26 25 2,8 1:6 RX SUN SG HP Silver Green 35 6/16/4 1,2 18 28 30 60 3 0,23 1,56 26 25 2,8 1:6 RX SUN SG HP Green 40 6/16/4 1,4 22 33 16 73 2 0,28 1,50 26 25 2,8 1:6 RX SUN SG HP Aquamarine 40 6/16/4 1,3 20 31 18 72 3 0,25 1,55 26 25 2,8 1:6 * Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo ** Nanos na poziciji 2. *** Vrednosti veljajo po kaljenju. Notranje float steklo in v medstekelnem prostoru argon. Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. 125 5.6.4 - Maksimalno razmerje stranic % Priporočena maksimalna površina % Teža Selektivnost % Debelina Faktor osenčenja % EA* – absorpcija energije znotraj % EA*– absorpcija energije zunaj W/m2K LR – refleksija svetlobe navzven mm LT – prepustnost svetlobe Sestava zunaj /MSP/ notri Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 g - vrednost Oznaka izdelka Ug – nazivna vrednost EN 673 Tehnični podatki: Refleksna sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN** 5.6.5 Visokoselektivna sončnozaščitna stekla Stekla z mehkim kombiniranim nanosom Stopray, Sunguard HS in Ipasol 5.6.5 Že v uvodu tega poglavja smo poudarili, da so za sončnozaščitna stekla značilne visoka prepustnost svetlobe, nizka prepustnost sončne energije in nizke toplotne izgube. Absorpcijska in refleksna stekla, ki jih pogosto uporabljamo za sončnozaščitne zasteklitve, lahko sicer prepuščajo manj sončne energije, vendar hkrati, žal, tudi manj vidne svetlobe. Če naj takšno steklo nudi tudi toplotno zaščito, morajo v izolacijskem steklu nastopati skupaj z nizkoemisijskim steklom. Sodobni postopek elektromagnetnega razprševanja v vakuumu omogoča nanos tankih plasti kovinskih ionov na steklo. S kombinacijami različnih kovin in v različno debelih plasteh je mogoče izdelati nanos, ki predstavlja zaporo (filter) tako za vstopajočo sončno kot tudi izstopajočo ogrevalno energijo. Tako dobimo steklo, ki zagotavlja dvojno zaščito: toplotno in sončno. Stekla s takšnimi lastnostmi kljub večplastnemu nanosu še vedno prepuščajo zelo veliko vidne svetlobe, zato jih imenujemo tudi visokoselektivna stekla. Večkrat jih zaradi magnetronskega nanašanja imenujemo tudi stekla z mehkim nanosom (soft coated glass). Visokoselektivna stekla odlikujejo naslednje karakteristike: • visoka prepustnost svetlobe (LT) • nizka prepustnost sončne energije (g) • posledično visoka selektivnost (S) • nizke toplotne izgube (Ug). 126 Visokoselektivni nanos Zunaj Znotraj Plinsko polnjenje Sušilno sredstvo Sekundarno tesnilo npr. Polysulfid Distančnik Primarno tesnilo Butyl Stekla imajo s katodnim razprševanjem naparjene kovinske nanose, ki so mehansko in vremensko občutljivi. Zato jih moramo, tako kot nizkoemisijska stekla Low-e, v izolacijsko steklo vgraditi tako, da je kovinski nanos obrnjen proti medstekelnemu prostoru. Če želimo, da visokoselektivno steklo ohrani sončnozaščitno funkcijo (g), ga moramo v izolacijsko steklo vstaviti kot zunanje steklo (nanos na poziciji 2), pred tem pa mu moramo zaradi boljše oprijemljivosti tesnil na robovih odstraniti kovinski nanos. Ob že opisanih prednostih visokoselektivnih stekel moramo omeniti še naslednje: • Nizka refleksija svetlobe omogoča izvedbe transparentnih fasad, za katere je značilen neomejen pogled iz in v zgradbo. Na ta način lahko dokaj preprosto uresničimo zamisel o tako imenovani “živi” zgradbi. • Kovinski nanos ne učinkuje samo kot toplotnozaščitni filter, temveč lahko steklu daje tudi barvni odtenek. • Ker je za visokoselektivna stekla značilna nizka absorpcija, jih praviloma ni treba kaliti. • Ta stekla, katerih standardna debelina je 6 mm, navadno vgrajujemo v izolacijsko steklo skupaj s 4 mm prozornim float steklom. Tanko notranje steklo pomembno prispeva k lepšemu zunanjemu videzu zgradbe, saj močno zmanjšuje možnost nastanka optičnega popačenja zaradi učinka “dvojnega stekla”. Za izdelavo visokoselektivnih sončnozaščitnih stekel uporablja podjetje REFLEX stekla Ipasol, Stopray in Sunguard HS. - mm kg/m2 m2 - RX SUN Neutral 73/42 6/16/4 1,1 42 73 10 32 2 0,53 1,74 26 25 2,8 1:6 RX SUN Neutral 70/39 6/16/4 1,1 39 70 12 33 2 0,49 1,79 26 25 2,8 1:6 RX SUN Neutral 68/37 6/16/4 1,1 37 68 10 32 1 0,46 1,84 26 25 2,8 1:6 RX SUN Neutral 61/33 6/16/4 1,1 33 61 13 37 1 0,41 1,85 26 25 2,8 1:6 RX SUN Neutral 60/33 6/16/4 1,1 33 60 11 39 1 0,41 1,81 26 25 2,8 1:6 RX SUN Neutral 50/27 6/16/4 1,1 27 50 10 52 1 0,34 1,85 26 25 2,8 1:6 RX SUN Neutral 48/27 6/16/4 1,1 27 48 16 46 1 0,34 1,78 26 25 2,8 1:6 RX SUN Shine 40/22 6/16/4 1,1 22 40 16 53 1 0,28 1,82 26 25 2,8 1:6 RX SUN Platin 25/15 6/16/4 1,1 15 25 28 55 0 0,19 1,67 26 25 2,8 1:6 RX SUN Platin 31/17 6/16/4 1,1 18 31 25 53 1 0,23 1,72 26 25 2,8 1:6 RX SUN Lime 61 T*** 6/16/4 1,1 32 61 10 62 1 0,40 1,91 26 25 2,8 1:6 RX SUN Vision 60 T*** 6/16/4 1,1 37 60 14 36 2 0,46 1,62 26 25 2,8 1:6 RX SUN Vision 50 T*** 6/16/4 1,1 31 50 20 36 1 0,39 1,61 26 25 2,8 1:6 RX SUN Indigo 48 T*** 6/16/4 1,1 29 48 8 66 0 0,36 1,66 26 25 2,8 1:6 RX SUN Titanium 37 T*** 6/16/4 1,1 26 37 6 63 1 0,33 1,42 26 25 2,8 1:6 RX SUN Energy NT*** 6/16/4 1,1 44 74 13 28 2 0,55 1,68 26 25 2,8 1:6 * Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo. ** Nanos na poziciji 2. *** Vrednosti veljajo po kaljenju, obvezno v kaljeni izvedbi. Notranje float steklo in v medstekelnem prostoru argon. Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. 127 5.6.5 - Maksimalno razmerje stranic % Priporočena maksimalna površina % Teža Selektivnost % Debelina Faktor osenčenja % EA* – absorpcija energije znotraj % EA*– absorpcija energije zunaj W/m2K LR – refleksija svetlobe navzven mm LT – prepustnost svetlobe Sestava zunaj /MSP/ notri Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 g - vrednost Oznaka izdelka Ug – nazivna vrednost EN 673 Tehnični podatki: Refleksna sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN** 5.6.6 Stekleni parapeti REFLEX Arhitekt lahko s steklenimi parapeti oblikuje zunanji ovoj zgradbe tako, da doseže učinek harmonične celote. Natančno določeno razmerje med oknom in parapetom omogoča tako oblikovanje popolnoma skladnega kot tudi ciljno poudarjenega videza fasade. Funkcionalno gledano ima stekleni parapet številne prednosti, saj je steklo: • vremensko obstojno • odporno na ekološke vplive • odporno na staranje • odporno na mehanske vplive • nezahtevno glede vzdrževanja. Različne gradbene konstrukcije praviloma dovoljujejo izvedbo le dveh tipov fasadnih konstrukcij. Za izdelavo hladnih fasad pridejo v poštev parapetne plošče iz enojnega ali dvojnega stekla (izolacijsko steklo), nasprotno pa v tople fasade vgrajujemo parapetne panele. To so elementi iz enojnega ali dvojnega stekla, ki so na hrbtni strani z izolacijskim materialom (mineralno volno, PU-peno, spenjenim steklom in podobnim) povezani v kompakten panel. Hladne fasade so zidne konstrukcije, sestavljene iz dveh ovojev, pri katerih je medprostor prezračen (glej sliko). ¡ ¢ £ 1. Zunanji ovoj Zunanje steklo, ki ga sestavlja enojna ali dvojna parapetna plošča iz kaljenega stekla, ima funkcijo: • arhitekturnega elementa • zaščite pred vremenskimi vplivi. Izolacijsko steklo ima običajno 6 mm širok medstekelni prostor. 3. Medprostor Medprostor med zunanjim in notranjim ovojem je potreben za: • odvajanje nastale vlage (s prezračevanjem) 128 2. Notranji ovoj Nosilna zunanja stena ima funkcijo: • nosilnega elementa za steklene parapete • zaključka prostora • toplotne izolacije. 5.6.6 Hladne fasade oê • odvajanje toplote, ki jo je absorbiral parapetni element. Oboje je pomembno predvsem pri izolacijskem steklu, saj bi bilo v nasprotnem primeru robno tesnjenje izpostavljeno prevelikim obremenitvam. Medprostor za prezračevanje mora biti pri parapetni plošči iz enojnega stekla dimenzioniran v skladu z DIN 18 516 T1. • razdalja med parapetno ploščo in zidom mora meriti najmanj 20 mm • prečni prerez odprtin za dovod in odvod zraka mora znašati najmanj 50 cm2/tm. Če je parapetna plošča izolacijsko steklo, mora zaradi večjega pregrevanja razdalja med zidom in elementom meriti najmanj 30 mm. • Spodnja dovodna odprtina meri 40 % zmnožka širine stekla in medprostora, torej najmanj 120 cm2/tm, • Zgornja odvodna odprtina meri 50 % zmnožka širine stekla in medprostora, torej najmanj 150 cm2/tm. Tople fasade so zidne konstrukcije iz enega ovoja, ki po hrbtni strani niso prezračevane. Sestavljene so iz parapetnih panelov, zgrajenih iz enojnega ali dvojnega steklenega elementa, izolacijskega materiala in parne zapore. Takšen panel lahko (podobno kot izolacijsko steklo) vgradimo v nosilno konstrukcijo. Parapetni panel ima, tako kot parapetna plošča pri hladni fasadi, funkcijo: • arhitekturnega elementa • zaščite pred vremenskimi vplivi. Dodatno pa mora imeti še funkcijo: • toplotne zaščite • zvočne zaščite • zaključka prostora. Parapetni panel ne prevzema nobene nosilne funkcije. Ker pri topli fasadi ni prezračevanja hrbtne strani, veljajo za izolacijsko steklo v parapetnem panelu naslednje zakonitosti: • dovoljen je takšen tip zasteklitve, pri kateri je element štirikrat vpet • medstekelni prostor ne sme biti širši od 4 mm • obe stekli morata biti kaljeni s toplotnim preizkusom ESG-H. 5.6.6 Tople fasade w wê {ê 129 Splošne lastnosti parapetnih elementov REFLEX Parapetni elementi REFLEX so izdelani iz kaljenega stekla s toplotnim preizkusom ESG-H, katerega kakovost ustreza zahtevam EN 14179. Če ni drugačnih zahtev, pri dimenzioniranju debelin kaljenega stekla upoštevamo obremenitve, ki jih navaja DIN 18 516 T1. V povezavi z njimi moramo iz 4. dela tega standarda povzeti osnove za izračun debelin. V nobenem primeru pa enojni parapetni element ne sme biti tanjši od 6 mm. Parapetna stekla REFLEX imajo v standardni izvedbi posnete steklene robove. Ker je priporočljivo, da so vsaj prosto ležeče stranice enojnih parapetnih elementov fino obrušene, mora biti iz naročila razvidno, katere stranice so prosto ležeče. Sestava parapetnih plošč REFLEX za hladne fasade 5.6.6 Izvedba 130 Način zasteklitve Dodatna navodila za vgradnjo in zasteklitev 4x podprto 2x podprto točkovno Nobenih 4x podprto 2x podprto točkovno Nobenih 4x podprto Pri manipulaciji se folija ne sme poškodovati, pri zastekljevanju s tesnili kontrola kompatibilnosti s folijo. Zasteklitevni sistem mora zagotavljati obstanek zlomljene parapetne plošče v okviru. 4x podprto 2x podprto Pri 2 x podprtem sistemu mora biti robno tesnjenje izvedeno z ustreznim silikonom. Sestava parapetnih panelov REFLEX za tople fasade Način zasteklitve Dodatna navodila za vgradnjo in zasteklitev 4x podprto • steklitvena brazda mora biti popolnoma zračna • zapolnjevanje brazde s tesnilom ni dovoljeno • odprtine za izravnavo pritiska morajo biti obrnjene navzdol • zasteklitev se mora izvajati po REFLEX-ovih Smernicah za zastekljevanje 5.6.6 Izvedba 131 Gradbenofizikalne lastnosti parapetnih panelov Toplotna izolativnost Izdelava roba panela s stopnico • Ker je parapetni panel nosilec toplotne zaščite pri topli fasadi, mora biti debelina izolacijskega materiala, ki je sestavni del panela, ustrezno dimenzionirana. Izdelava roba panela brez stopnice 5.6.6 • Če debelina parapetnega panela presega debelino steklitvene brazde, lahko panel izdelamo stopničasto (slika zgoraj). Na ta način ga lahko vgradimo v poljubno široko brazdo. Zvočna izolativnost • Parametra, ki določata skupno debelino panela, sta: zahtevani koeficient toplotnega prehoda (U-vrednost) in vrsta uporabljenega izolacijskega materiala. • Ob uporabi določenih izolacijskih materialov lahko s parapetnimi paneli REFLEX dosežemo tudi dodatne zvočnoizolativne učinke. Dejansko vrednost RW takšnega panela moramo določiti s preizkusom. Ognjeodpornost • Če so podane dodatne zahteve za ognjeodpornost, moramo uporabiti negorljive materiale. 132 Primerjava karakteristik izolacijskih materialov za parapetne panele Poliuretanska trda pena Fizikalne lastnosti Prostorninska teža (kg/m3) Tlačna trdnost (n/mm2) Faktor parne zapore Plošče iz mineralnih vlaken Foamglas (upenjeno steklo) 30 – 40 ≥ 30 125 – 135 0,20 do 0,25 stisljive 0,5 do 0,7 ≥ 30 ≈1 ∞ Toplotna prevodnost (w/m2k) 0,02 in 0,025 0,035 0,048 Temp. območje uporabe (°C) -180 do +200 ≤ 200 -260 do +430 nič zmerno nič B 1, B 2 in B 3 A 1 in A 2 A1 1,45 Vezanje vode Gorljivost 25 0,70 1,13 40 0,46 0,76 1,00 45 0,41 0,69 0,90 0,83 50 0,37 0,63 60 0,32 0,53 0,70 80 - 0,41 0,54 100 - 0,33 0,44 5.6.6 Debelina (mm) Koeficient toplotnega prehoda v odvisnosti od debeline izolacijskega materiala U (W/m2K) Parapetni elementi REFLEX Ustrezna stekla za kombinacije s sončnozaščitnimi stekli RX SUN Parapetne elemente v kombinaciji s sončnozaščitnimi izolacijskimi stekli uporabljamo predvsem v višjih objektih. Mogoče pa so seveda tudi kombinacije s stekli RX WARM. binacije stekel, ki zagotavljajo barvno usklajenost med parapetnim in okenskim elementom. Visoko stopnjo ubranosti lahko dosežemo zlasti z ustrezno barvno kombinacijo parapeta iz dvojnega stekla in RX SUN izolacijskega stekla. V vsakem primeru pa je najbolje, da s primerjavo na samem mestu vgradnje ugotovimo, kolikšna je stopnja barvne usklajenosti. V spodnji tabeli so navedene tiste komIzolacijsko steklo RX SUN RX SUN RX SUN Barvno ustrezni parapetni elementi* Grey RX 82 Green RX 53 Priva Blue RX 123 Bronza RX 14 SSS Clear RX 82 SC Clear RX 82 SSS Grey RX 57 SSS Green RX 53 SSS Dark Blue RX 115 SC Bronze RX 14 Neutral RX 82, RX 80, RX 110, RX 57 *Pri naročanju je treba navesti namembnost parapeta (topla ali hladna fasada). 133 5.7 Varnostno steklo RX SAFE Posledice uporabe sodobnih tehnologij so velike izboljšave toplotnih, sončnih in zvočnih lastnosti stekla. Gradbeni elementi iz stekla dajejo pečat sodobni arhitekturi. Možnost, da se steklo uporabi kot nosilni element, je arhitekte, konstruktorje in inženirje spodbudila k snovanju vse drznejših konstrukcij. Odgovor na te izzive so vrste stekel, ki v sebi združujejo številne karakteristike za aktivno, pasivno in konstruktivno varnost. Varnostna stekla delimo na: • lepljena varnostna stekla VSG in • kaljena varnostna stekla ESG – termično obdelana. Vrednosti termičnih in mehanskih lastnosti pri delno kaljenem steklu TVG so med float steklom in kaljenim steklom ESG. Delno kaljeno steklo TVG ni varnostno steklo v običajnem pomenu. Oznaka CE 5.7 Pojem aktivna varnost pomeni varovanje zdravja ali življenja ljudi, zaščito pred požarom, vlomom, izstrelki ali pred poškodovanjem premoženja. Pod pojmom pasivna varnost razumemo zaščito pred poškodbami, ki lahko nastanejo pri lomu stekla. S pojmom konstruktivna varnost pa označujemo sposobnost stekla, da kljub lomu lahko vsaj delno izpolnjuje zahteve po varnosti. 134 RX SAFE varnostna stekla izpolnjujejo zahteve naslednjih norm: - EN 12150-2 za kaljeno steklo ESG - EN 1863-2 za delno kaljeno steklo TVG - EN 14179-2 za kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H - EN 14449 za lepljeno in lepljeno varnostno steklo VSG. Z oznako CE je potrjena skladnost produktov z zahtevami veljavnih norm. Tehnologija in lastnosti Posledice uporabe sodobnih tehnologij so velike izboljšave toplotnih, sončnih in zvočnih lastnosti stekla. To je odprlo možnosti za načrtovanje zelo velikih zastekljenih površin in uporabo stekla tudi na tistih področjih, kjer so še pred kratkim prevladovali drugi materiali. Večjo oviro pri uresničevanju novih zamisli bi lahko predstavljala le odsotnost varnostne funkcije stekla. Običajno okensko steklo je zelo krhek material. Kljub temu, da prenese velike tlačne napetosti, ima izredno nizko natezno trdnost. Natezne napetosti na površini stekla nastanejo, kadar ga upogibamo ali če na njem nastanejo temperaturne spremembe: nenadna sprememba za 40 do 50 K je dovolj, da se steklo zlomi. Kosi zlomljenega stekla so srpaste oblike in imajo izredno ostre robove. Vzrok za takšno obnašanje stekla so posebnosti njegove notranje zgradbe. Pri steklu poteka prehod iz tekočega v trdo stanje brez nastanka kristalizacije, rezultat tega pa je neurejena kristalna mreža. Posamezne molekule se sicer stabilne, vendar pa je vez med sosednjimi molekulami šibka in večkrat tudi prekinjena. Tako nastanejo mikroskopsko majhni prelomi (predvsem na površini), zaradi katerih se že ob minimalni natezni obremenitvi sproži zlom celotne strukture. Ti prelomi se kažejo v obliki mikroskopskih zarez, ki so vzrok za to, da je dejanska upogibna trdnost stekla večstokrat nižja od teoretične. Če želimo, da bo steklo bolj trdno in varnejše, moramo zmanjšati število in velikost površinskih lomov. To dosežemo s kaljenjem stekla. Pod pojmom kaljeno steklo razumemo termično utrjeno varnostno steklo, ki ga strokovnotehnično imenujemo tudi termično prednapeto steklo. Kot je razvidno že iz imena, dosežemo prednapetost s toplotno obdelavo stekla, ki poteka tako, da obe površini stekla najprej segrejemo do določene temperature, nato pa ju hitro ohladimo. Ventilatorja Nalaganje Segrevanje Kaljenje Hlajenje Odvzem 135 5.7.1 5.7.1 Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150 Prednapetost - Tlak V opisanem procesu nastane v kaljenem steklu značilna porazdelitev napetosti: molekule na površini so trajno izpostavljene tlačnim, molekule v notranjosti pa nateznim napetostim. Te napetosti morajo biti v ravnovesju, saj je to pogoj za stabilno stanje, ki zagotavlja ustrezne varnostne lastnosti kaljenega stekla. + Nateg 137 5.7.1 Ta proces poteka med ohlajanjem s ca. 640 na 470 °C oziroma do temperature, ko se tudi molekule v notranjih plasteh stekla vrnejo v trdo stanje. Kaljenje je učinkovito le v primeru, če se med ohlajanjem ustvari dovolj velika temperaturna razlika med površino in notranjostjo. V nadaljevanju moramo steklo ohladiti do temperature, pri kateri je mogoča ročna manipulacija. Debelina stekla Ker zaradi amorfne zgradbe steklo nima klasične točke tališča, ni mogoče natančno določiti, pri kateri temperaturi ni več v trdem stanju oziroma pri kateri je že v tekočem. Med enim in drugim stanjem je transformacijsko temperaturno območje: steklo se najprej omehča, zatem postane testasto in končno tekoče. Za kaljenje ploščatega okenskega stekla so v tem območju najprimernejše tiste temperature, pri katerih je steklo v začetni fazi mehčanja. Pri teh temperaturah, to je med 610 ° in 660 °C, se vezi med posameznimi molekulami zrahljajo oz. niso več toge. Med ogrevanjem se posamezne molekule raztegnejo. Ko je dosežena zahtevana temperatura, moramo z dovajanjem komprimiranega atmosferskega zraka steklo čim hitreje ohladiti. Molekule v zunanjih plasteh stekla se hitro ohladijo, pri čemer se skrčijo in utrdijo. Zaradi slabe toplotne prevodnosti pa te molekule zadržujejo ohlajevanje in s tem krčenje molekul v srednji plasti. Posledica je povečana gostota molekul na površini in redkejša v sredini stekla. Rezultat povečane gostote pa je zmanjšanje števila oziroma velikosti površinskih mikrorazpok. V okviru začetnega preizkusa in notranje kontrole proizvodnje se nadzirata dve najpomembnejši lastnosti kaljenega stekla po EN 12150: - struktura loma: v primeru porušenja napetostnega ravnovesja oziroma loma se v hipu sprosti vsa med kaljenjem nakopičena energija. Nastane fina mreža drobnih delcev s topimi robovi. Zaradi tega je nevarnost poškodb močno zmanjšana. - mehanska trdnost (upogibna trdnost): izmerjena vrednost > 120 N/mm2 (kaljeno steklo iz float stekla), pri nekaljenem steklu je vrednost 45 N/mm2. 5.7.1 Poleg omenjenih varnostnih lastnosti odlikujejo kaljeno steklo tudi naslednje prednosti: - povečana udarna trdnost: nihajni preizkus po EN 12600. - povečana obstojnost na temperaturne razlike: obstojnost na temperaturne razlike po površini stekla znaša 200 K. Normalno float steklo je veliko bolj občutljivo na temperaturne razlike (40 K). Kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H po EN 14179 Po preteku določenega časa (po nekaj urah ali čez nekaj let) se lahko kaljeno steklo brez vidnih zunanjih vplivov zlomi. Omenjeni pojav imenujemo spontani lom. Povzročitelj je molekula NiS (nikljev sulfid), ki ima negativni temperaturni raztezek. Ko se molekule stekla med ohlajanjem skrčijo, se molekula nikljevega sulfida razširi. Če je molekula v sredini stekla (v polju nateznih napetosti), nastane lokalna napetost, ki lahko preseže natezno trdnost stekla in steklo se zlomi. Molekula nikljevega sulfida Čeprav je pojav zelo redek, ga moramo skladno z zahtevami po EN 14179 preprečiti, predvsem pri uporabi teh stekel v prezračevanih (hladnih) fasadah. To dosežemo tako, da stekla izpostavimo “vroči obremenitvi”. Pri tem preizkusu, ki ga imenujemo tudi Heat Soak Test (HST), stekla v posebni komori počasi ogrejemo do 290 °C ± 10 °C. Tej temperaturi so stekla izpostavljena štiri ure. V tem času bodo tista, ki vsebujejo molekulo nikljevega sulfida, z zelo veliko verjetnostjo počila. Spontanega loma ne smemo zamenjevati z lomom, ki nastane zaradi mehanskih vplivov oziroma poškodovanja robov pri premeščanju in namestitvi stekla. Vedeti moramo, da se kaljeno varnostno steklo kljub povečani trdnosti lahko zlomi, vzrok pa je ponavadi neustrezno ravnanje (na primer nepravilen prevoz). 138 Kriteriji za kalibracijo V REFLEX-u je kaljeno steklo po celotni površini v kalibrirani komori Heat Soak Test izpostavljeno temperaturi 290 °C ± 10 °C. Proces toplotnega preizkusa mora ustrezati prikazanemu poteku časa in temperature. Sistem mora biti sposoben slediti poteku tako pri 100 % kot tudi pri 10 % zasedenosti. 5.7.1 Legenda: T – temperatura stekla v vsaki točki, oC t – čas, h t1 – čas, pri katerem doseže prvo steklo 280 oC t2 – čas, pri katerem doseže zadnje steklo 280 oC a – faza segrevanja b – faza držanja c – faza ohlajevanja d – temperatura okolice 1 – prvo steklo, ki je doseglo 280 oC 2 – zadnje steklo, ki je doseglo 280 oC 3 - temperatura stekla Vsako šaržo nadzoruje zunanji nemški inštitut F & K. 140 Poleg omenjenih varnostnih lastnosti odlikujejo kaljeno steklo še naslednje prednosti: - povečana udarna trdnost: nihajni preizkus po EN 12600 - povečana obstojnost na temperaturne razlike: obstojnost na temperaturne razlike po površini stekla znaša 200 K. Normalno float steklo je veliko bolj občutljivo na temperaturne razlike (40 K). Področja uporabe kaljenega stekla ESG in kaljenega stekla s toplotnim preizkusom ESG-H • Stanovanjski in poslovni objekti (stopnice, vrata, avtomatska vrata, predelne stene, pomične stene) • Športni objekti (odporno proti udarcem z žogo po DIN 18032 Del 1 in 3) • Šole in vrtci (iz varnostnih razlogov za preprečevanje poškodb) • Vgradnja v bližini vročih teles (za preprečitev termičnih lomov. Če je razdalja med grelnim telesom in notranjim steklom manjša od 30 cm, moramo na notranji strani uporabiti kaljeno steklo) • Steklene fasade (parapeti po DIN 18516 Del 4) • Uporaba v zaščitne namene (zaščita pred padcem na stopniščih, balkonih, ograjah. TRAV »Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev za zaščito pred padcem v globino« definira področje uporabe ESG) • Zunanja uporaba (protihrupne zaščite na cestah, postajališča, reklamni panoji, vitrine ...). Ko je predvidena uporaba kaljenega stekla ESG, vedno uporabljamo kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H z zunanjim nadzorom, razen ko zasteklitev ni na/ nad prometno površino in je steklo vgrajeno do 4 m višine. To določa TRLV pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev. 141 5.7.1 V okviru začetnega preizkusa in notranje kontrole proizvodnje se s toplotnim preizkusom po EN 14179 nadzirata dve najpomembnejši lastnosti kaljenega stekla: - struktura loma: v primeru porušenja napetostnega ravnovesja oziroma loma se v hipu sprosti vsa med kaljenjem nakopičena energija. Nastane fina mreža drobnih delcev s topimi robovi, kar močno zmanjša nevarnost poškodb. - mehanska trdnost (upogibna trdnost): izmerjena vrednost > 120 N/mm2 (kaljeno steklo s toplotnim preizkusom iz float stekla), pri nekaljenem steklu je vrednost 45 N/mm2. 5.7.2 Obdelava kaljenega stekla Zaradi značilne razporeditve napetosti kaljenega stekla po kaljenju ne moremo več obdelovati (na primer rezati, vrtati, brusiti ...). Vsak tak poseg bi namreč lahko povzročil porušitev napetostnega ravnovesja in steklo bi se zlomilo. To pomeni, da smemo termično obdelavo izvesti šele potem, ko so končane vse druge vrste obdelave. Priprava stekla na kaljenje • Poliran rob dobimo na enak način kot fino brušen, le da mu z dodatnim postopkom vrnemo stekleni sijaj. • Posnet rob tvori s površino stekla kot 45° ≤ α < 90°. Rob je lahko fino brušen ali poliran. Obdelava robov 5.7.2 Vsako steklo mora imeti pred kaljenjem obdelane robove. Minimalna stopnja obdelave, ki še izpolnjuje to tehnološko pogojeno zahtevo, je grobo brušen ali posnet rob. • Grobo brušen rob dobimo, če rezanemu robu s tračnim brusilnim strojem posnamemo ostrino. S tem postopkom ne moremo poravnati dimenzijskih odstopanj, ki so nastala pri rezanju stekla. Maks. 2 mm Skrajšani rez Skrajšani rez Steklu nepravilne oblike, ki ima enega od vogalov v kotu ostrejšem od 30°, se dimenzija v tem vogalu skrajša. • Fino brušen rob dobimo s strojno obdelavo po celotnem preseku. Na njem ne smejo ostati drobne poškodbe ali nebrušeni odseki. Ta rob je na pogled brez leska. 142 Izvrtine, odprtine, vogalni in robni izrezi A, B = odmik od roba stekla D = premer izvrtine oziroma odprtine K = dolžina stranice S = debelina stekla Izvedbe takšnih izvrtin so omejene z naslednjimi tehnološkimi zahtevami: • premer izvrtine oziroma odprtine mora meriti vsaj toliko, kot znaša debelina stekla: D ≥ S • razdalja med robom stekla in izvrtino oziroma odprtino ne sme biti manjša od dveh debelin stekla: A ≥ 2S. Za razdaljo med dvema izvrtinama veljajo enaka pravila kot za razdaljo med izvrtino in robom stekla. Diagonalni odmik izvrtine od vogala stekla naj bo večji od šestkratne debeline. Premer odprtine (izreza) ne sme biti večji od 1/3 dolžine stranice: D ≤ K/3 Kadar želimo stekla za fasadne elemente pritrditi na podkonstrukcije z vijaki, lahko izdelamo izvrtine s poglobitvijo. Dimenzijske tolerance za izvrtine (EN 12150) Nominalni radij izvrtine (mm) Toleranca 4 ≤ D ≤ 20 ± 1,0 20 < D ≤ 100 ± 2,0 100 < D posvet s proizvajalcem Tolerance lege izvrtin: S < 8 mm S ≥ 8 mm Lega oziroma položaj izvrtin Robno območje Oddaljenost od roba Vogalno območje Oddaljenost od dveh robov D ≥ 1,5S S ≤ D < 1,5S D ≥ 1,5S S ≤ D < 1,5S A ≥ 2S A ≥ 2S A ≥ 2,5S A ≥ 2,5S A ≥ 2S + 5 mm B ≥ 2S + 5 mm A ≥ 5S B ≥ 2S + 5 mm A ≥ 2,5S + 5 mm B ≥ 2,5S + 5 mm A ≥ 5S B ≥ 2,5S + 5 mm 143 5.7.2 Razdalja med robom stekla in izvrtino oziroma odprtino je lahko manjša le v primeru, če naredimo razbremenilno zarezo, ki poteka od roba do izvrtine. Premer zareze mora biti enak 1,5-kratni debelini stekla: D ≥ 1,5 S. Tolerance izvrtin in izrezov so določene s tehnološko pogojenimi možnostmi. V splošnem te tolerance ustrezajo tolerancam za dolžino in širino stekla, ki so navedene v tabeli. Premer izvrtine in velikost izreza moramo dimenzionirati tako, da bomo lahko izravnali odstopanje od toleranc za premer in toleranc za izvrtino oziroma izrez. Zaradi vstavljenega distančnega vložka, ki preprečuje stik med vijakom in steklom, naj bo premer izvrtine za 4 mm večji od debeline vijaka. Izrezi na robu ali vogalu stekla morajo biti polkrožni. Radij mora biti enak ali večji od debeline stekla, vendar ne manjši od 10 mm. Velikosti izrezov moramo dimenzionirati tako, da izravnamo tolerance oddaljenosti. Izrez ne sme biti večji od 1/3 dolžine stranice. 5.7.3 Da bi bila montaža stekel čim bolj preprosta, moramo pri dimenzioniranju premera izvrtine upoštevati toleranco oddaljenosti in toleranco premera izvrtine. Kadar moramo v steklu v isti vrsti narediti več kot štiri izvrtine, moramo minimalno razdaljo med njimi povečati. 5.7.3 Kakovostni kriteriji kaljenega stekla Področje veljavnosti Tolerance Te zahteve veljajo za ravno kaljeno steklo, izdelano s horizontalno tehnologijo, ki je namenjeno uporabi v gradbeništvu. Kalimo lahko float (EN 572-2) in ornamentna stekla (EN 572-5). Stekla so lahko: • brezbarvna ali v masi obarvana • prozorna, prosojna ali neprosojna • z nanosom (na primer emajla, pirolitični nanosi) • površinsko obdelana (na primer peskana, jedkana). 1. Tolerance širine in višine stekla (EN 12150) 144 Tolerance Nominalna dimenzija stranic (Š ali V) Nominalna debelina stekla d ≤ 12 Nominalna debelina stekla d > 12 ≤ 2000 ± 2,5 ± 3,0 2000 < Š ali V ≤ 3000 ± 3,0 ± 4,0 > 3000 ± 4,0 ± 5,0 Ornamentno steklo Float steklo ±0,5 ±0,2 3 4 5 6 8 ±0,8 10 ±1,0 12 - 15 - 19 - 25 ±0,3 ±0,5 ±1,0 3. Planimetrija (EN 12150) Med kaljenjem se steklo, ogreto na temperaturo, ki je blizu točke mehčanja, ciklično pomika prek keramičnih valjev. Zato ni mogoče izdelati stekla, ki ne bi imelo (vsaj minimalno) deformirane površine. Odstopanje v ravnosti (planimetriji) je odvisno od debeline stekla, njegovih dimenzij ter razmerja stranic in se kaže v obliki izkrivljenja. Ravnost stekla je odločilnega pomena za njegove optične lastnosti. Omenjene deformacije delimo v dve skupini: celotno in lokalno izkrivljenost. a) Celotna izkrivljenost tc Če želimo izmeriti to vrsto deformacije, moramo daljšo stranico stekla vertikalno položiti na dve 100 mm široki podložki, ki naj bosta od vogalov odmaknjeni za 1/4 dolžine stranice. Z ustreznim pripomočkom, na primer z napeto žico, izmerimo največjo razdaljo (h1) med žico in konkavno površino stekla. Izkrivljenost merimo vzdolž vseh stranic in obeh diagonal. Celotna izkrivljenost je izražena kot razmerje med izmerjeno razdaljo h1 in širino (Š) oziroma višino stekla (V). Lokalno izkrivljenost (gubanje stekla) vedno merimo le med dvema točkama, ki sta med seboj oddaljeni 300 mm. Postopek merjenja je enak kot pri merjenju celotne izkrivljenosti. Z ustreznim pripomočkom, na primer napeto žico oziroma kovinskim merilom, izmerimo največjo razdaljo h2. Deformacijo merimo v polju, ki je vzporedno z robom stranice in od nje odmaknjeno vsaj 25 mm. Lokalno izkrivljenost izrazimo z razmerjem med razdaljo h2 in dolžino 300 mm. Pri ornamentnem steklu se lokalna izkrivljenost meri na ornamentni strani, tako da se na najvišji vrh strukture položi ravnilo in meri razdalja do najvišje točke strukture. -LH>IK>£ FWHOFSIGBKLPQ QL E[ $BILQK>£ FWHOFSIGBKLPQ tc = h1 Š ali V tl = h2 300 EZ Q( Najvišje dovoljene vrednosti Celotna izkrivljenost (mm/mm) Lokalna izkrivljenost (mm/300 mm) Float steklo (EN 572-2) 0,003* 0,5 Ostala stekla 0,004 0,5 Vrsta stekla *Pri kvadratnih ali skoraj kvadratnih steklih z razmerjem stranic od 1:1 do 1:1,3 so odstopanja v planimetriji praviloma večja kot pri ozkih pravokotnih steklih. Zato je smiselno, da pri kvadratnih oblikah namesto 4 do 6 mm debelega stekla izberete debelejše steklo ali pa se posvetujete s tehnologi podjetja REFLEX. 145 5.7.3 Tolerance (mm) \cc£JJ Nazivna debelina (mm) b) Lokalna izkrivljenost £>IF£7 2. Tolerance nazivnih debelin (EN 12150) 4. Spremembe v barvi in strukturi Struktura loma, skladno z EN 12150-1 Pri ornamentnih steklih ne moremo zagotoviti simetrije strukture ob uporabi več stekel, postavljenih eno poleg drugega v skupno površino. Iz enakega razloga se lahko pri ornamentnih in v masi obarvanih steklih delno spremeni tudi barva. Testno steklo (1.100 x 360 mm) mora prosto ležati v okvirju, ki bo preprečil razsipanje drobcev, istočasno pa ne bo oviral njihovega širjenja. Na polovici daljše stranice udarimo s kladivom (masa 75 g; radij zaobljene konice 0,2 mm) v točki, ki je od roba stekla oddaljena 13 mm. Štiri do pet minut po udarcu pričnemo s štetjem drobcev. Za štetje uporabljamo masko 50 x 50 mm. Maske ne smemo polagati na polja, ki so v radiju 100 mm od mesta udarca ali pa v pasu 25 milimetrov od steklenih robov. Testiranje Nihajni preizkus V okviru notranje kontrole proizvodnje in zunanjega nadzora (Inštitut za okensko tehniko IFT iz nemškega mesta Rosenheim) stalno preverjamo proizvodnjo kaljenega stekla RX SAFE ESG pod pogoji veljavnih norm. Skladno z EN 12600 Zaradi proizvodnotehničnih pogojev se pri nekaterih ornamentnih steklih lahko med toplotno obdelavo potek strukture delno izkrivi. 5.7.3 Vizualno ocenjevanje kakovosti V Poglavju 6.9.6 navajamo »Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo,« v katerih so opisane me- Število in dimenzije drobcev Kaljeno steklo iz Največja dolžina največjega delca (mm) Nazivna debelina (mm) Najmanjše število drobcev float stekla 4 – 12 40 100 float stekla 15 – 19 30 100 ornamentnega stekla 4 – 10 30 100 Vrsta stekla Mehanska trdnost (upogibna trdnost), skladno z EN 1288-3 / EN 12150-1 Vrsta stekla Kaljeno steklo iz Mehanska trdnost (upogibna trdnost) (N/mm2) float stekla 4 – 19 120 ornamentnega stekla 4 – 10 90 emajliranega stekla 4 – 19 75* * Emajlirana površina je v natezni coni. 146 Nazivna debelina (mm) • Optične posebnosti Med postopkom termične obdelave se v peči steklo pomika po vročih keramičnih valjih. Zaradi tega se lahko na njegovi površini občasno pojavi blaga valovitost (imenovana tudi “roller waves”). Omenjenemu pojavu se ne moremo izogniti, v praksi pa ga opazimo kot popačenje slike, gledane v odbojni svetlobi. Zaradi termičnega procesa kaljenja lahko pride tudi do kemičnih in mehanskih sprememb površine, kot so pikice na površini, imenovane »roller pick up«, oziroma odtisi valjev. • Anizotropija Med termično obdelavo se kaljenemu varnostnemu steklu spremeni napetostno stanje. V njem nastanejo napetostna polja, na katerih se lahko polarizirana svetloba (določen delež dnevne svetlobe je – v odvisnosti od vremenskih pogojev – vedno polariziran) dvojno lomi. Zato lahko v posebnih svetlobnih pogojih pri pogledu na kaljeno steklo opazimo polarizacijska polja v obliki različnih vzorcev. Ta fenomen je viden le na kaljenem steklu. • Toplotna obstojnost Posebna porazdelitev napetosti, značilna za kaljeno steklo, ostaja v ravnovesju tudi pri trajni uporabi pri temperaturi + 250 °C. Zato kaljeno steklo dobro prenese hiter padec temperature in velike temperaturne razlike med dvema točkama (do 200 K). • Omočljivost steklenih površin z vlago Odtisi valjev, prstov in uporabljenih vakuumskih držal ali etiket lahko pod posebnimi pogoji povzročijo minimalne spremembe v mreži atomov na površini stekla. Če so stekla mokra, postanejo mesta, na katerih je prišlo do takšnega pojava, vidna, saj imajo drugačno oprijemljivost vodne pare (omočljivost). Pri suhem steklu pojav izgine. Ker je omenjena sprememba fizikalno pogojena, ne more biti predmet reklamacije. • Označevanje stekel Vsako RX SAFE ESG kaljeno steklo mora imeti viden in trajen odtis (EN 12150 in ime ali oznaka proizvajalca), iz katerega je razvidno, da je to varnostno steklo. Odtis po tej normi mora biti trajen in neodstranljiv. Tudi RX SAFE ESG-H kaljeno steklo s toplotnim preizkusom mora imeti viden in trajen odtis (EN 14179 in ime ali oznaka proizvajalca). Viden in trajen odtis RS SAFE ESG-H vsebuje naslednje podatke: - proizvajalec: RX ESG-H - standard: EN 14179 - nadzorni oziroma certifikacijski organ: F&K RX ESG-H EN 14179 F&K 147 5.7.3 tode ocenjevanja in prikazane tabele z dovoljenimi odstopanji. Spodaj navedene posebnosti kaljenega stekla so fizikalno pogojene, zato ne moremo vplivati na njihov nastanek ali intenzivnost. 5.7.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije Maksimalne dimenzije v cm za RX SAFE ESG in RX SAFE ESG-H Vrsta stekla Barva Debelina stekla/dimenzije (cm) 4 mm Float Planibel Color Planibel 6 mm 8 mm 10 mm 12 mm 15 mm 19 mm Prozorna 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 244x480 244x480 Bronze 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - - Green 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - - Grey 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - - Dark Blue 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - - - Priva Blue 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - - - Azur 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - - - Clearvision, Belo steklo 120x200 - - 120x200 Low-e T 5.7.4 Clear Stopsol Supersilver 5 mm 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 - 244x480 244x480 - - - - 120x200 150x250 244x480 244x480 - - - - - - - - Grey - 150x250 244x480 244x480 Green - - 244x480 244x480 - - - - - - 244x480 244x480 - - - - Clear 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 - - - Bronze 120x200 150x250 244x480 - - - - - Grey 120x200 150x250 244x480 - - - - - Green 120x200 150x250 244x480 244x480 - - - - Prozorna 120x200 - - - - - Rjava 120x200 - - - - - - - Prozorna 120x200 - 185x335 - 204x435 - - - Rjava 120x200 - - - - - - - Prozorna 120x200 - - - - - - - Rumena 120x200 - - - - - - - Modra 120x200 - - - - - - - Prozorna 120x200 - - - - - - - Rjava 120x200 - - - - - - - Prozorna 120x200 - - - - - - - Rumena 120x200 - - - - - - - Modra 120x200 - - - - - - - Rjava 120x200 - - - - - - - Mastercarre Prozorna 120x200 - 321x200 330x204 - - - - Masterpoint Prozorna - - 200x321 204x252 Matelux Satinato 120x200 - 225x321 225x321 244x321 - - - Dark Blue Stopsol Classic Chinchilla Ornament 504/rosa Katedral Gothic Altdeutsch 185x400 185x435 Minimalna dimenzija: 100 x 250 mm za pravokotna RX SAFE ESG in RX SAFE ESG-H Minimalni premer: 250 mm Maksimalno razmerje stranic: 1:10 Maksimalna teža: 300 kg Pri oblikah, ki so podobne kvadratnim oblikam in imajo razmerje stranic med 1:1 in 1:1,3, je neizogibno odstopanje od ravnosti večje kot pri pravokotnih šipah. Še posebej pri steklih debeline ≤ 6 mm je priporočljivo pravočasno posvetovanje z REFLEX-om. 148 5.8 Delno kaljeno steklo RX SAFE TVG Postopek proizvodnje delno kaljenega stekla (TVG), imenovanega tudi termično utrjeno steklo, je podoben postopku za kaljeno steklo (ESG). Tako kot pri kaljenem steklu (ESG) steklo segrejemo hitro in enakomerno nad 600°C, razlika pa je v tem, da pri ohlajanju z vpihovanjem hladnega zraka ravnamo bistveno drugače. V steklu tako nastane trajen potek napetosti, zaradi česar je v primerjavi s float steklom občutno bolj odporno na termične in mehanske obremenitve. Upogibna napetost in sposobnost prenašanja temperaturnih razlik ležita nekje med navadnim nekaljenim float steklom in kaljenim steklom (ESG). V okviru začetnega preizkusa in stalne notranje kontrole proizvodnje se nadzirata dve najpomembnejši lastnosti delno kaljenega stekla TVG: - mehanska trdnost (upogibna trdnost) 70 N/mm2 leži med vrednostmi nekaljenega float stekla in kaljenega ESG float stekla. - slika loma posameznega stekla ustreza oziroma je enaka kot pri normalnem float steklu. Zaradi tega delno kaljeno steklo TVG ni varnostno steklo. Zaradi nizke stopnje kaljenja je nevarnost spontanega loma zaradi nikelj-sulfidnih vključkov praktično izključena in Heat Soak Test ni potreben. TVG je v prednosti pred ESG takrat, ko upogibna napetost in obstojnost na temperaturne razlike navadnega float stekla ne zadoščata in ESG zaradi svoje slike loma (veliko število majhnih koščkov) ne izpolnjuje zahtevanega pogoja varnosti po lomu šipe. V največ primerih se TVG uporablja kot varnostno lepljeno steklo. S to kombinacijo dobimo steklo, ki optimalno združuje konstruktivno, predvsem pa aktivno in pasivno varnost. Ta kombinacija povišane upogibne trdnosti, temperaturne obstojnosti in lastnosti prenašanja obremenitev po lomu nam da idealne izdelke za: • predelne stene • nadglavne zasteklitve • steklene ograje • točkovno vpete zasteklitve • nosilne steklene elemente (npr. stopnice). Obdelovalne možnosti TVG, kot so: • robovi • luknje • odprtine – izrezi • robni in vogalni izrezi so enake kot pri ESG. Kot pri kaljenem steklu (ESG) moramo tudi tukaj obdelavo izvesti pred proizvodnim procesom. Glej Poglavje 5.7.2. 149 5.8 Opis produkta RX SAFE TVG, skladno z EN 1863 5.8.1 Lastnosti Float Upogibna trdnost σB 45 N/mm σdop. odvisno od uporabe 70 N/mm ESG 2 120 N/mm2 12/18 N/mm2* 29 N/mm2* 50 N/mm2 40 K 100 K 200 K da ne ne radialne razpoke veliki kosi radialne razpoke veliki kosi mrežaste razpoke majhni kosi ne ne da Obstojnost na temperaturne razlike ∆Τ po površini šipe Rezanje Slika loma TVG 2 Možnost spontanega loma * 12 N/mm2 pri nadglavni zasteklitvi oziroma 18 N/mm2 pri vertikalni zasteklitvi ** dovoljena računska vrednost Float TVG 5.8.1 5.8.2 Področja uporabe ESG Vertikalna zasteklitev brez varnostnih zahtev • z varnostnimi zahtevami • • • povečane mehanske zahteve povečane termične zahteve ostanek varnosti pri vsestranskem vpetju • • • Nadglavna zasteklitev zunanja šipa notranja šipa - enojna notranja šipa VSG (sposobnost prenašanja obremenitev po lomu) sestavljena iz 2 x • • • ni dovoljeno ni dovoljeno ni dovoljeno • • ni dovoljeno • • • Ograje enojno steklo VSG sestavljeno iz 2 x (sposobnost prenašanja obremenitev po lomu) VSG iz 2 x Ohranitev stanja: stekleni element lahko v primeru loma pod določenimi pogoji vgradnje brez dodatne obremenitve še določen čas stoji. • • Ohranitev nosilnosti: stekleni element lahko v primeru loma določen čas obdrži lastnost zapiranja prostora in prenaša določeno obremenitev. 151 5.8.3 Kakovostne zahteve za TVG a) Področje veljave TVG za stekla z nanosom Kakovostne zahteve veljajo za ravno termično obdelano steklo (TVG), izdelano na horizontalen način za posebna področja uporabe v gradbeništvu. Za TVG izdelke, ki so namenjeni za dodelavo z nanosom, veljajo strožje kakovostne zahteve glede toleranc in ravnosti. Potreben je predhodni dogovor s podjetjem REFLEX. 5.8.3 Kot osnovni material uporabljamo float steklo (EN 572-2) in ornamentna stekla (EN 572-5). Steklo je lahko: • brezbarvno ali barvno • prozorno, prosojno, neprozorno ali opalno • steklo z nanosom ali emajlirano • površinsko obdelano (npr. jedkano, peskano). Ravnost Odstopanje od ravnosti je odvisno od debeline stekla, velikosti in razmerja stranic. Opazno je kot izkrivljenost. Razdelimo ga v dve skupini: celotna izkrivljenost in lokalna izkrivljenost. Celotna izkrivljenost (tg) b) Tolerance Tolerance debeline, skladne z EN 1863-1 Nazivna debelina (mm) Tolerance (mm) Ornamentno steklo Float steklo ±0,5 ±0,2 3 4 5 6 8 ±0,8 10 ±1,0 12 - ±0,3 Tolerance širine in dolžine, skladno z EN 1863-1 Nominalna dimenzija stranic Š ali V (mm) Tolerance (mm) ≤ 2000 ± 2,5 2000 < Š ali V ≤ 3000 ± 3,0 > 3000 ± 4,0 152 Šipo postavimo pri sobni temperaturi vertikalno na dve podlogi, ki sta od roba šipe odmaknjeni za četrtino dolžine. Izkrivljenost je maksimalni odmik h1 od konkavne strani stekla. Izmerimo jo z ravnilom oziroma z napeto žico (vrvico). Merimo po robovih stekla in po diagonali. V vseh primerih se celotna izkrivljenost izraža kot razmerje med izkrivljenostjo h1 in dolžino roba. Lokalna izkrivljenost (to) Lokalno izkrivljenost izmerimo z ravnilom oziroma z napeto žico (vrvico) na razdalji 300 mm (glej sliko). Izraža se kot razmerje med izkrivljenostjo h2 in dolžino 300 mm. to = h2 (mm/n) 300 Celotna izkrivljenost in lokalna izkrivljenost QL E[ Omejitev glede na Vrsta stekla Debelina (mm) Celotno izkrivljenost (mm/m) Lokalno izkrivljenost (mm/300 mm) TVG iz float stekla 3 - 12 3* 0,3 £>IF£7 -LH>IK>£ FWHOFSIGBKLPQ \cc£JJ Omejitve celotne in lokalne izkrivljenosti tg = EZ Q( h1 (mm/n) D ali Š * Pri kvadratnih in podobnih oblikah z razmerjem stranic med 1:1 in 1:1,3 je neizogibno odstopanje od ravnosti večje kot pa pri ožjih pravokotnih oblikah. Še posebej pri debelinah ≤ 6 mm je priporočljivo posvetovanje z REFLEX-om. 5.8.3 $BILQK>£ FWHOFSIGBKLPQ c) Barvno odstopanje d) Preizkušanje Zaradi proizvodnotehničnih pogojev je pri barvnih steklih mogoče minimalno barvno odstopanje. V okviru notranje kontrole proizvodnje in zunanjega nadzora (Inštitut za okensko tehniko IFT iz nemškega mesta Rosenheim) stalno preverjamo proizvodnjo kaljenega stekla RX SAFE TVG pod pogoji veljavnih norm. Slika loma po EN 1863 Zlomljeni kos 100 mm 25 mm Reprezentativna slika loma 153 Mehanska trdnost (upogibna trdnost) po EN 1863-1/ EN 1288-3 Debelina (mm) Vrsta stekla Upogibna trdnost** (N/mm2) float stekla 3 – 12 70 emajliranega float stekla 3 – 12 45* TVG iz * Emajlirana površina pod natezno napetostjo ** Kot upogibna trdnost je definirana tista minimalna upogibna napetost, ki s 95 % gotovostjo vodi do 5 % verjetnosti loma. 5.8.3 e) Vizualno ocenjevanje kakovosti Toplotna obstojnost S »Smernico za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo«, ki je objavljena v Poglavju 6.9.6, so podane osnove za vizualno ocenjevanje in tabele. Ob pregledu ugotovljena odstopanja bodo ocenjena skladno s temi smernicami. Posebna porazdelitev napetosti, značilna za delno kaljeno steklo, ostaja v ravnovesju tudi pri trajni uporabi pri temperaturi + 200 °C. Zato delno kaljeno steklo dobro prenese hiter padec temperature in velike temperaturne razlike med dvema točkama (do 100 K). f) Fizikalno pogojeni pojavi Omočljivost steklenih površin z vlago Optične posebnosti Odtisi valjev, prstov in uporabljenih vakuumskih držal ali etiket lahko pod posebnimi pogoji povzročijo minimalne spremembe v mreži atomov na površini stekla. Če so stekla mokra, postanejo mesta, na katerih je prišlo do takšnega pojava, vidna, saj imajo drugačno oprijemljivost vodne pare (omočljivost). Pri suhem steklu pojav izgine. Ker je omenjena sprememba fizikalno pogojena, ne more biti predmet reklamacije. Steklo med procesom kaljenja leži v peči na keramičnih valjih, zato lahko naključno oziroma občasno pride do površinskih sprememb. Valovitost, imenovana tudi »roller waves«, je fizikalno pogojena in se ji ne moremo vedno izogniti. V posameznih primerih je to vzrok za malenkosten vpliv na sliko refleksije. Zaradi termičnega procesa kaljenja lahko pride tudi do kemičnih in mehanskih sprememb površine, kot so pikice na površini, imenovane »roller pick up«, oziroma odtisov valjev. Anizotropije Anizotropije so mavrične slike na termično obdelani šipi TVG. Podrobnejše podatke o tem najdete v Poglavju 4.14. 154 g) Označevanje Vsako RX SAFE TVG delno kaljeno steklo mora imeti viden in trajen odtis EN 1863 in ime ali oznako proizvajalca. Odtis po tej normi mora biti trajen in neodstranljiv. 5.8.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije Maksimalne dimenzije v cm za RX SAFE TVG Float Planibel Color Barva Debelina stekla/dimenzije (cm) 4 mm 5 mm 6 mm 8 mm 10 mm 12 mm Prozorna 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 Bronze 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 Green 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 Grey 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 Dark Blue 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - Priva Blue 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - Azur 120x200 - 244x480 244x480 244x480 - 120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 Planibel Clearvision, Belo steklo Mastercarre Prozorna 120x200 - 321x200 330x204 - - Matelux Satinato 120x200 - 225x321 225x321 244x321 - Delno kaljeno steklo dobi varnostne lastnosti takrat, ko je vgrajeno v lepljeno varnostno steklo VSG. Minimalna dimenzija: 100 x 250 mm za pravokotna RX SAFE kaljena stekla Minimalni premer: 250 mm Maksimalno razmerje stranic: 1:10 Maksimalna teža: 300 kg Pri oblikah, ki so podobne kvadratnim oblikam in imajo razmerje stranic med 1:1 in 1:1,3, je neizogibno odstopanje od ravnosti večje kot pri pravokotnih šipah. Še posebej pri steklih debeline ≤ 6 mm je priporočljivo pravočasno posvetovanje z REFLEX-om. 155 5.8.4 Vrsta stekla 5.9 Lepljeno varnostno steklo RX LAMISAFE Opis produkta RX LAMISAFE, skladno z EN 14449 Lepljeno steklo je sestavljeno iz dveh ali več stekel, ki se prekrivajo in so trdno zlepljena z eno ali več visokoelastičnimi folijami iz Polyvinylbutyrala (PVB) različnih lastnosti in debelin. Standardne debeline folij so 0,38 mm, 0,76 mm, 1,14 mm, 1,52 mm, 2,28 mm - torej večkratniki osnovne debeline 0,38 mm. Lepljeno steklo ima v primerjavi s kaljenim varnostnim steklom bistveno prednost: po lomu kaljenega stekla nastanejo drobni delci, ki redkokdaj ostanejo v okviru. Zato takšna zasteklitev kasneje nima več zaščitne funkcije, saj ne ščiti niti pred vlomom niti pred poškodbami. Lepljeno steklo pa se kljub lomu ne razleti in tako še vedno ohrani vsaj del zaščitne funkcije. To je posebej pomembno pri protivlomnih in neprebojnih steklih. 5.9 V praksi se za to steklo pogosto uporablja tudi naziv VSG, ki izvira iz nemškega imena Verbundsicherheitsglas. Proizvodnja najprej poteka s postopkom predhodnega spajanja s pritisnimi valji in nato v avtoklavu. V njem se s pomočjo povišane temperature in povečanega pritiska doseže trajni spoj stekla in folije. Pogled skozi lepljeno steklo je lahko (odvisno od števila stekel) nekoliko drugačen od pogleda skozi običajno steklo. Lepljeno steklo uvrščamo skupaj s kaljenim steklom in steklenimi zidaki v kategorijo varnostnih stekel. To pa zato, ker vmesna plast lepila ob razbitju stekla v celoti zadrži nevarne steklene kose, ki bi sicer lahko ogrozili varnost ljudi. Kadar je lepljeno steklo sestavljeno iz večjega števila stekel, ki so zlepljena z žilavo elastično folijo, ne govorimo samo o pasivni, temveč tudi o njegovi aktivni varnosti. Folija Steklo Prerez lepljenega varnostnega stekla 156 Steklo V okviru začetnega preizkusa mora lepljeno varnostno steklo izpolnjevati naslednje zahteve po EN 14449: se za lepljenje uporablja folija, ki združuje obe lastnosti, zvočno in varnostno. Dodatno oplemenitenje lepljenega stekla V notranji kontroli proizvodnje se stalno nadzira izdelano lepljeno varnostno steklo po planu preizkušanja, in sicer: - preizkus na visoko temperaturo in povišano vlago s kondenzom (A in B) - preizkus s spuščanjem kovinske krogle na steklo (mehanska trdnost, 4 m, 1 kg krogla) - strižni preizkus (na posebni napravi z ustrezno programsko opremo). Današnja tehnologija ne omogoča samo lepljenja več float stekel, ampak tudi lepljenje kaljenih stekel ESG in delno kaljenih stekel TVG, sončnozaščitnih stekel ter stekel z nanosi Low-e. Lepljeno steklo z zvočnozaščitno folijo Za lepljenje stekel se lahko namesto standardne PVB folije uporabijo tudi posebne folije (imenovane tudi Silence folije - SC); lepljeno steklo, izdelano s to folijo, ima občutno večjo zvočno izolirnost. Če naj ima lepljeno steklo s povečano zvočno izolirnostjo tudi varnostne karakteristike, Lepljeno steklo (VSG ali GH) lahko v izolacijsko steklo vgradimo enako kot standardno steklo. VSG steklo pa lahko z metodo katodnega naparjevanja v vakuumu tudi dodatno oplemenitimo. Če na takšno steklo naparimo mehki toplotnozaščitni oziroma sončnozaščitni nanos, dobimo lepljeno Low-e steklo. Področja uporabe lepljenega varnostnega stekla VSG Idealno področje uporabe lepljenega varnostnega stekla se pokaže predvsem v primeru loma, in sicer zaradi njegove sposobnosti zadrževanja razbitih delcev in ohranitve stanja oziroma ohranitve nosilnosti. • Javne zgradbe Lepljeno steklo uporabljamo za vse zasteklitve, ki sestavljajo vhod v zgradbo. Predvsem v šolah in vrtcih je njegova uporaba pogosto obvezna. • Športni objekti Lepljeno steklo je (pogojno) odporno proti udarcem z žogo. Njegova uporaba je obvezna tudi v pokritih bazenih. • Trgovine in industrijski objekti V teh objektih ima lepljeno steklo vlogo protivlomnega stekla. • Stanovanjska gradnja Tu lepljeno steklo nima samo protivlomne funkcije, pač pa je namenjeno tudi zaščiti ljudi pred poškodbami. Njegova uporaba je obvezna pri zasteklitvah, ki segajo od stropa do tal. • Ograje Lepljeno steklo uporabljamo za zasteklitve stopnišč, balkonov in različnih platojev, kjer ščiti pred padcem v globino. Dokazovanje lomne varnosti le157 5.9 A) preizkus na povišano temperaturo, skladno z EN ISO 12543-4 (preizkus kuhanja 2 uri pri 100 °C) B) preizkus na povišano vlago s kondenzom, skladno z EN ISO 12543-4 (preizkus s kondenzom 2 tedna pri 50 °C in 100% relativni vlažnosti) C) preizkus z obsevanjem, skladno z EN ISO 12543-4 (2.000 ur obsevanja s svetlobo podobno dnevni z 900 W/ m2) D) nihajni preizkus, skladno z EN 12600 (dvojna guma, 50 kg, višina spusta 450 mm). pljenega varnostnega stekla se izvaja z nihajnim preizkusom, skladno z EN 12600. • Nadglavne zasteklitve Pri nadglavnih zasteklitvah moramo iz varnostnih razlogov za notranje steklo obvezno uporabiti lepljeno steklo. Več o uporabi varnostnega lepljenega stekla v Poglavju 6.9.5. Obdelave lepljenega varnostnega stekla VSG b) Skrajšani rez Proizvodnotehnično je pogojeno, da steklu nepravilne oblike, ki ima v enem od vogalov kot ostrejši od 30 °, skrajšamo dimenzijo v tem vogalu. Skrajšani rez 5.9 a) Obdelava robov c) Izvedba roba Iz proizvodnotehničnih razlogov steklenih robov lepljenega stekla ni treba posebej obdelovati. Na zahtevo kupcev pa so mogoče naslednje obdelave: • Grobo brušen rob dobimo, če rezanemu robu s tračnim brusilnim strojem odvzamemo ostrino. S tem postopkom ne moremo poravnati dimenzijskih odstopanj, ki lahko nastanejo pri rezanju stekla. • Fino brušen rob dobimo, če ga po celotnem preseku strojno obdelamo. Na robu ne smejo biti vidni nebrušeni odseki ali drobne poškodbe. Vizualno je brušeni rob videti kot matirano steklo, saj je brez sijaja. • Poliran rob dobimo na enak način kot fino brušen, le da mu z dodatnim postopkom vrnemo stekleni sijaj. • Posnet rob tvori s površino stekla kot 45° ≤ α < 90°. Rob je lahko fino brušen ali poliran. Rob z zamikom Rob lepljenega varnostnega stekla je lahko izdelan tudi z zamikom. Zamik poteka vzporedno z enim ali več robovi. RX LAMISAFE z zamikom Maks. 50 mm Enojni zamik (stranski pogled) Maks. 50 mm Maks. 2 mm Dvojni zamik (stranski pogled) 158 Skrajšani rez folije Pri izdelavi lepljenega varnostnega stekla iz kaljenega stekla se obdelava robov zaradi proizvodnotehničnih zahtev izvede pred lepljenjem. Če je rob poliran ali fino brušen, se folija zaradi optičnega videza odreže poravnano z robom. d) Izrezi, luknje, govorilne line Za izdelavo obvezno potrebujemo natančne skice, iz katerih so razvidni vsi tehnični detajli. Minimalna debelina lepljenega stekla je 8 mm. Kriteriji kakovosti lepljenega varnostnega stekla a) Področje veljavnosti Spodaj navedene kakovostne zahteve veljajo le za ravno lepljeno steklo, namenjeno gradbeništvu. V proizvodnji lepljenega stekla lahko uporabljamo naslednje osnovne izdelke: • float EN 572-2 • vlečeno steklo EN 572-4 • lito steklo EN 572-5 • kaljeno steklo EN 12150 • delno kaljeno steklo EN 1863 • druga stekla. Steklo je lahko: • brezbarvno ali obarvano • prozorno, prosojno, neprozorno ali opalno • emajlirano ali potiskano • površinsko obdelano (peskano ali jedkano). Polyvinylbutyral (PVB) folija je lahko: • brezbarvna ali barvna • transparentna, translucentna ali neprosojna. b) Tolerance Nazivne debeline in tolerance Nazivna debelina lepljenega stekla je seštevek nazivnih debelin uporabljenih stekel, kot jih določa standard EN 572-2, 4 in 5, in nazivne debeline PVB folij 0,38; 0,76; 1,14; 1,52 in 2,28 mm. Nazivne debeline in tolerance za osnovne produkte, skladno s poglavjem a) Nazivna debelina (mm) Tolerance (mm) Ornamentno steklo Float steklo ±0,5 ±0,2 3 4 5 6 8 ±0,8 10 ±1,0 12 - 15 - ±0,5 19 - ±1,0 ±0,3 159 5.9 Pri izdelavi oblike robov se najprej obdelajo posamezne šipe. Tolerance zamika - glej stran 161 Maksimalna dimenzija 200 cm x 300 cm, druge dimenzije po povpraševanju. Minimalna proizvodna dimenzija: 30 cm x 60 cm Maksimalno razmerje stranic: 1:10 Izvedba je mogoča tudi v kombinaciji z ESG in TVG. Tolerance širine in višine za VSG iz nekaljenega stekla, skladno z EN ISO 12543-5 Toleranca (t) širine in višine stekla (mm) Obdelava robov Rezan in posnet rob Brušen ali poliran rob >8 ≤8 Vsako steklo v sendviču je debelo < 10 mm Eno od stekel v sendviču je debelo ≥ 10 mm ≤ 26 do 1000 ±1,0 ±2,0 +2,5 -2,0 +1,0 -2,0 do 2000 ±1,5 +3,0 -2,0 ±3,5 prek 2000 +2,5 -2,0 +3,5 -3,0 ±4,0 Debelina elementa Stekla, izdelana po dimenzijah Steklo v ploščah +1,0 -3,0 ≤ 40 > 40 +1,0 -3,0 +1,0 -4,0 ± 3,0 Tolerance širine in višine za VSG iz kaljenega in delno kaljenega stekla, skladno z EN ISO 12543-5 Toleranca (t) širine in višine (mm) 5.9 Obdelava robov Posnet rob Debelina elementa (mm) Nazivna dimenzija (mm) >8 do 1000 ± 2,0 ± 2,0 ± 2,0 do 2000 + 3,0 - 2,0 + 3,0 - 2,0 + 3,0 - 2,0 prek 2000 + 3,0 - 2,0 + 3,5 - 2,0 + 4,0 - 2,0 Dovoljena toleranca debeline lepljenega stekla je tako seštevek dovoljenih toleranc za posamezna uporabljena stekla. Tolerance debeline folije ne upoštevamo. Upoštevati moramo tudi, da glede na uporabljene osnovne produkte zaradi proizvodnih pogojev lahko pride do uporabe dodatnih slojev folij. Tolerance zamikov med stekli Iz proizvodnotehničnih razlogov lahko pride do dimenzijskega zamika med posameznimi stekli: 160 Brušen ali poliran rob ≤8 splošno - Lepljeno varnostno steklo iz nekaljenih stekel Ti zamiki lahko nastopijo le pri steklih z rezanimi ali posnetimi robovi. Dovoljena odstopanja lahko povzamemo iz zgornje tabele. - Lepljeno varnostno steklo iz kaljenih in delno kaljenih stekel Tolerance zamika lahko nastopijo pri vseh, za to vrsto stekel mogočih načinih obdelave robov. Povzamemo jih lahko iz spodnje tabele. Odstopanja ugotavljamo za širino in višino ločeno. Največji dovoljeni zamik c) Sprememba barve pri lepljenem steklu Nazivna dimenzija Š ali V Največji dovoljeni zamik Š, V ≤ 100 cm 2,0 mm Š, V ≤ 100 cm 3,0 mm Š, V > 100 cm 4,0 mm Čim večja je skupna debelina stekel (oziroma čim večje je število stekel), tem bolj se lepljeno steklo obarva rumenozeleno. To spremembo povzročajo uporabljeni materiali in ne more biti predmet reklamacije. d) Preizkušanje V, Š ±t d d Tolerance izrezov in govorilnih lin Dimenzijska odstopanja pri izrezih so odvisna od tehničnih zahtev in jih je treba določiti pred predajo naročila. - upogibna trdnost po EN 1288-3 - preizkus trdnosti s spuščeno kroglo EN 14449 - preizkus na povišano temperaturo – kuhalni preizkus EN 12543-4 - preizkus trdnosti z nihalom (mehki udarec) EN 12600. Kriteriji v EN 12600 razvrščajo lepljena stekla v tri kategorije. Klasa Tolerance pri izvrtinah Toleranca premera luknje znaša: - z debelino do 24 mm so dovoljena odstopanja izvrtin ± 2,0 mm - pri debelejših steklih ± 2,5 mm. Dovoljeno odstopanje položaja izvrtine znaša: - pri nekaljenem steklu ± 1,5 mm - pri kaljenem in delno kaljenem steklu: ± 2,5 mm. Te proizvodno pogojene tolerance moramo ob konstrukcijskih in montažnotehničnih tolerancah dodatno upoštevati. Višina spusta (mm) 3 190 2 450 1 1200 Zahteve oziroma kriteriji za lepljeno varnostno steklo v zgradbah in za varovanje ljudi so definirani v naslednjih normah: - EN 356, EN 1063, EN 13541 e) Vizualno ocenjevanje kakovosti lepljenega stekla Metoda opazovanja, opis napak in ocenjevanje odstopanj so opisani v »Smernicah za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo«, ki jih najdete v Poglavju 6.9.6. 161 5.9 V okviru notranje kontrole proizvodnje in zunanjega nadzora redno nadziramo proizvodnjo RX LAMISAFE lepljenega varnostnega stekla z uporabo veljavnih norm: Proizvodni program in maksimalne dimenzije za RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo Končne dimenzije - dvoslojno Tip Maksimalne dimenzije (mm) RX LAMISFE 44 1500 x 2200 RX LAMISFE 55 2000 x 2500 RX LAMISFE 66 2600 x 5100 RX LAMISFE 88 2600 x 5100 RX LAMISFE 1010 2600 x 5100 RX LAMISFE 1212 2600 x 5100 RX LAMISFE 1515 2600 x 5100 RX LAMISFE 1919 2600 x 5100 Končne dimenzije RX LAMISAFE iz ESG/TVG - dvoslojno Tip Maksimalne dimenzije (mm) Vrsta stekla 1200 x 2000 ESG ali TVG RX LAMISFE 55 1500 x 2500 ESG ali TVG RX LAMISFE 66 2440 x 4800 ESG ali TVG RX LAMISFE 88 2440 x 4800 ESG ali TVG RX LAMISFE 1010 2440 x 4800 ESG ali TVG RX LAMISFE 1212 2440 x 4800 ESG ali TVG RX LAMISFE 1515 2440 x 4800 Samo ESG RX LAMISFE 44 5.9 ESG – kaljeno steklo; TVG – delno kaljeno steklo - Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotno RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo - Minimalni premer: 600 mm - Maksimalni premer: 2600 mm - Maksimalno razmerje stranic: 1:10 - Maksimalna teža: 750 kg na enoto 5.9.1 Lepljeno steklo za varovanje ljudi in premoženja Statistike že vrsto let med drugim navajajo tudi stalen porast števila vlomov. Zato policije in zavarovalnice vedno odločneje zahtevajo ustrezno preventivno ukrepanje. Takšni ukrepi naj bi vlom preprečili ali pa ga tako otežili, da bodo storilci namero opustili, ker bi sicer vzbujali preveliko pozornost, ali pa bi se pri početju toliko zamudili, da bi varnostni organi lahko pravočasno ukrepali. Hkrati z narašča162 jočim življenjskim standardom narašča tudi potreba po varovanju dragocenejših predmetov, še zlasti, če jih ljudje hranijo v objektih, ki stojijo na izpostavljenih in nevarnih krajih. Lepljeno varnostno steklo je zaradi transparentnosti zelo primeren material za zasteklitve, ki ščitijo pred nasilnim vedenjem. Stopnjo zaščite, ki jo nudijo Opis produktov zasteklitev za zaščito pred nasilnim vedenjem RX LAMISAFE Zasteklitve za zaščito pred nasilnim vedenjem RX LAMISAFE so lepljena varnostna stekla po EN 14449, ki so s tem podvržena obligatornim mehanizmom začetnega preizkusa in tekoče notranje kontrole proizvodnje. Delijo se v naslednje skupine: - steklo za zaščito pred vrženim predmetom: nivo 3 - steklo za zaščito pred vlomom: nivo 3 - steklo za zaščito pred izstrelki: nivo 1 - steklo za zaščito pred učinki eksplozije: nivo 1. Pri produktih nivoja 1 je poleg notranje kontrole proizvodnje predpisan tudi zunanji nadzor pooblaščene institucije. Z začetnim preizkusom zasteklitev za zaščito pred nasilnim vedenjem RX LAMISAFE določimo stran napada oziroma stran pričakovanega nasilja. S tem je določena tudi pozicija vgradnje. Vsa izolacijska stekla RX SAFE so praviloma sestavljena tako, da je zunanje steklo tisto, ki prenaša nasilje. S tem je stran nasilja definirana kot pozicija 1. Če funkcija in lastnosti objekta zahtevajo drugo pozicijo oziroma drugo stran nasilja, kar bi pomenilo odstopanje od standardne sestave, moramo to upoštevati pri projektiranju, pri naročilu pa posebej poudariti. Steklo dimenzioniramo glede na statične zahteve. Maksimalne proizvodne dimenzije so pogosto manjše od tistih, ki so podane v proizvodnem programu. Zaradi naštetih vzrokov ni dovoljeno samovoljno spreminjanje pozicije vgradnje, na primer z obračanjem elementov. EN 356 velja za stekla za zaščito pred vrženim predmetom oziroma za stekla za zaščito pred vlomom, EN 1063 za stekla za zaščito pred izstrelki in EN 13541 za stekla za zaščito pred učinki eksplozije. a) Lepljeno varnostno steklo za zaščito pred vrženimi predmeti Norme razdelijo zasteklitve po njihovem zaščitnem delovanju pred prebojem. Razlikujemo razrede z naraščajočo zaščitno lastnostjo. Preizkus odpornosti, ki simulira moč meta, izvedejo tako, da kovinsko kroglo, težko 4,110 g, s premerom približno 10 cm z različnih višin trikrat spustijo na preizkušanca. Testno steklo dimenzije 110 x 90 cm je trdno vpeto v predpisan okvir. Višina, s katere spustijo kroglo, je odvisna od stopnje zaščite, ki naj bi jo določeno steklo zagotavljalo. Preizkus je pozitiven, če stekla nobena krogla ne prebije. Različne zahteve za preizkus in iz tega izhajajoče odpornostne razrede po normi nam podaja tabela. 163 5.9.1 omenjena stekla, lahko še povečamo z vstavitvijo alarmne zanke, povezane s sistemom za obveščanje. Razredi zaščite pred vrženim predmetom EN 356 Odpornostni razred Višina spusta (mm) Število krogel* P1A 1500 3 P2A 3000 3 P3A 6000 3 P4A 9000 3 P5A 9000 3x3 * 4,1 kg krogla Proizvodni program za stekla za zaščito pred vrženim predmetom RX LAMISAFE 5.9.1 Tehnični podatki: RX LAMISAFE P1A – P5A po EN 356 Produkt Tip Odpornostni razred EN 356 RX LAMISAFE RX LAMISAFE RX LAMISAFE RX LAMISAFE RX LAMISAFE P1A P2A P3A P4A P5A Sestava (pri izo steklu zunaj/ Debelina MSP/ Znotraj) Teža Priporočena Maks. maksimalna razmerje površina stranic mm mm kg/m2 m2 - Enojno 9 21 3,5 1:10 9/10/4 23 31 2,8 1.6 9/10/6 25 36 5,5 1:10 enojno 9 21 3,5 1:10 9/10/4 23 31 2,8 1.6 9/10/6 25 36 5,5 1:10 enojno 9 21 3,5 1:10 9/10/4 23 31 2,8 1.6 9/10/6 25 36 5,5 1:10 enojno 9,5 22 3,5 1:10 9,5/10/4 23 32 2,8 1.6 9,5/10/6 25 37 5,5 1:10 enojno 10 22 3,5 1:10 10/10/4 24 32 2,8 1.6 10/10/6 26 37 5,5 1:10 Področje uporabe Eno in večdružinske hiše v naselju Privatne zgradbe na samem Stanovanjske hiše z bogato opremo in odročne počitniške hiše - Vsi navedeni tipi so lahko izdelani z nizkoemisijskim steklom Low-e kot notranjim steklom. Ug-vrednost: MSP 16 mm = 1,1 W/m2K (polnjeno z argonom) EN 673 MSP 10 mm = 0,9 W/m2K (polnjeno s kriptonom) EN 673 Podane nazivne vrednosti se nanašajo na pogoje testiranja in področje uporabe standarda. - Če steklo RX LAMISAFE vgradimo kot notranje steklo, je mogoča kombinacija z visokoselektivnim sončnozaščitnim steklom. - Mogoča je kombinacija z ornamentnim in alarmnim steklom. - Čim večja je skupna debelina stekel (oziroma čim večje je njihovo število), tem bolj se lepljeno steklo obarva rumenozeleno. Z uporabo belega stekla se ta vpliv lahko zmanjša. - Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. - Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotne RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo. - Minimalni premer: 600 mm - Maksimalni premer: 2600 mm - Maksimalna teža: 750 kg na enoto 164 Proizvodni program za stekla za zaščito pred vrženim predmetom RX LAMISAFE – posebne izvedbe enojnih stekel Tehnični podatki: RX LAMISAFE - posebne izvedbe Priporočena Maks. maksimalna razmerje površina stranic Odpornostni razred Sestava Debelina Teža EN 356 mm mm kg/m2 m2 - RX LAMISAFE 44.4 TVG P3A enojno 9,5 22 2,0 1:10 RX LAMISAFE 55.4 TVG P3A enojno 11,5 27 3,6 1:10 RX LAMISAFE 66.4 TVG P3A enojno 13,5 32 5,5 1:10 RX LAMISAFE 55.4 ESG P4A enojno 11,5 27 3,6 1:10 RX LAMISAFE 44.4 Alarm P4A enojno 9,5 22 2,0 1:10 Tip Področje uporabe Pregradne stene v interieru Izložbe, visoko področje vil - Čim večja je skupna debelina stekel (oziroma čim večje je njihovo število), tem bolj se lepljeno steklo obarva rumenozeleno. - Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. - Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotne RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo - Minimalni premer: 600 mm - Maksimalni premer: 2600 mm - Maksimalna teža: 750 kg na enoto b) Lepljena varnostna stekla za zaščito pred vlomom x 90 cm izseka 400 x 400 mm veliko odprtino. Zahteve testiranja in iz tega izhajajoči odpornostni razredi so prikazani v spodnji tabeli. Razredi zaščite pred vlomom EN 356 Stekla iz te skupine deli standard po rastoči stopnji zaščite v tri podskupine odpornostnih razredov. Mehansko trdnost tega stekla preverjajo s strojno vodeno 2 kg težko sekiro. Stopnja zaščite je določena s številom udarcev, ki so potrebni, da sekira v preizkušanca z dimenzijo 110 Odpornostni razred Število udarcev sekire P6B 30 do 50 P7B 51 do 70 P8B nad 70 Glede na vrsto obremenitve in število udarcev sekire se za vsak vzorec določi odpornostni razred pred prebojem. Testiranemu tipu stekla bo dodeljen najnižji odpornostni razred pred prebojem, določen na treh vzorcih. 165 5.9.1 Produkt Proizvodni program za stekla za zaščito pred vlomom RX LAMISAFE Tehnični podatki: RX LAMISAFE P6B – P8B po EN 356 Produkt Tip Sestava (pri izo Odpornostni steklu zunaj/ Debelina MSP/ Znotraj) razred EN 356 RX LAMISAFE RX LAMISAFE RX LAMISAFE Teža Priporočena Maks. maksimalna razmerje površina stranic mm mm kg/m2 m2 - enojno 15 33 3,5 1:10 15/10/6 31 48 5,5 1.6 enojno 23 54 3,5 1:10 23/10/6 39 69 5,5 1.6 enojno 28 65 3,5 1:10 28/10/6 44 80 5,5 1.6 P6B P7B P8B Področje uporabe Foto in video trgovine, lekarne, delne površine trgovin, računski centri Galerije, muzeji, starinarnice, blagovnice, psihiatrične klinike Zlatarne, krznarstvo, centri za prestajanje kazni 5.9.1 - Vsi navedeni tipi so lahko izdelani z nizkoemisijskim steklom Low-e kot notranjim steklom. MSP 16 mm = 1,1 W/m2K (polnjeno z argonom) EN 673 Ug-vrednost: MSP 10 mm = 0,9 W/m2K (polnjeno s kriptonom) EN 673 Podane nazivne vrednosti se nanašajo na pogoje testiranja in področje uporabe standarda. - Če steklo RX LAMISAFE vgradimo kot notranje steklo, je mogoča kombinacija z visokoselektivnim sončnozaščitnim steklom. - Mogoča je kombinacija z ornamentnim in alarmnim steklom. - Čim večja je skupna debelina stekel (oziroma čim večje je njihovo število), tem bolj se lepljeno steklo obarva rumenozeleno. Z uporabo belega stekla se ta vpliv lahko zmanjša. - Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. - Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotno RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo - Minimalni premer: 600 mm - Maksimalni premer: 2600 mm - Maksimalna teža: 750 kg na enoto 166 c) Varnostno lepljeno steklo za zaščito pred izstrelki Standard zahteva, da ta stekla zadržijo tri izstrelke iz določenega orožja, izstreljene z določene razdalje. Vsako od omenjenih skupin delimo še na dva razreda. Razred NS zahteva, da hrbtna stran steklenega elementa tudi po zadetku tretjega izstrelka ostane nepoškodovana. Ta stekla uporabljamo v primerih, ko se varovana oseba nahaja tik za zasteklitvijo in bi stekleni drobci lahko poškodovali njene oči. Stekla, katerih hrbtna stran je po treh strelih lahko poškodovana, pa uvrščamo v razred S. Spodnja tabela prikazuje klasificiranje teh stekel po evropskem standardu. Pogoji za vsak kaliber določajo vrsto in težo izstrelka, začetno hitrost in razdaljo med orožjem in tarčo. Iz podatkov lahko izračunamo (v nekaterih primerih pomembno) udarno energijo izstrelka (J). Razredi zaščite pred izstrelki EN 1063 Kaliber Izstrelek, krogla *) Vrsta Teža g Klasa Odstopanje delcev Brez odstopanja delcev Oddaljenost m Hitrost m/s .22 LR L/RN 2,6 ± 0,10 BR1 – S BR1 – NS 10 360 ±10 9 mm x 19 VMR/Wk 8,0 ± 0,10 BR2 – S BR2 – NS 5 400 ±10 .357 Mgn. VMKS/Wk 10,25 ±0,10 BR3 – S BR3 – NS 5 430 ±10 .44 Mgn. VMF/Wk 15,55 ±0,10 BR4 – S BR4 – NS 5 440 ±10 5,56 x 45 FJ/PB/SCP 1 4,0 ±0,10 BR5 – S BR5 – NS 10 950 ±10 7,62 x 51 VMS/Wk 9,45 ±0,10 BR6 – S BR6 – NS 10 830 ±10 7,62 x 51 VMS/Hk 9,75 ±0,10 BR7 – S BR7 – NS 10 820 ±10 Puška 12/70 Brenneke 31,0 ±0,50 SG1 – S**) SG1 – NS**) 10 420 ±20 Puška 12/70 Brenneke 31,0 ±0,50 SG2 – S SG2 – NS 10 420 ±20 * FJ: krogla s polnim plaščem L: svinec PB: krogla s koničasto glavo RN: krogla z okroglo glavo SCP 1: mehko jedro z jeklenim vložkom VMF/Wk: krogla s polnim plaščem in ploščato glavo z mehkim jedrom VMKS/Wk: krogla s polnim plaščem in stožčasto glavo z mehkim jedrom VMR/Wk: krogla s polnim plaščem in okroglo glavo z mehkim jedrom VMS/Hk: krogla s polnim plaščem in koničasto glavo s trdim jedrom VMS/Wk: krogla s polnim plaščem in koničasto glavo z mehkim jedrom **Testiranje se izvaja z enkratnim strelom. 167 5.9.1 RX LAMISAFE stekla za zaščito pred izstrelki, ki jih imenujemo tudi oklopna (»pancirna«) ali neprebojna stekla, nudijo najvišjo varnost pred napadi na telo in življenje. Vsa omenjena stekla lahko vgradimo v izolacijsko steklo. Mogoče so številne kombinacije, tudi takšne z optimalno toplotno izolirnostjo. Ker so neprebojna stekla po sestavi večplastna lepljena stekla, so seveda istočasno tudi odlična protivlomna stekla, odlikuje pa jih tudi visoka zvočna izolirnost. Proizvodni program za stekla za zaščito pred izstrelki Tehnični podatki: RX LAMISAFE BR1-BR7, SG1, SG2 Produkt Tip Odpornostni razred Debelina Teža Maksimalno razmerje stranic EN 1063 mm kg/m2 - RX LAMISAFE BR1-S 11 26 1:10 RX LAMISAFE BR1-NS 16 40 1:10 5.9.1 RX LAMISAFE BR2-S 19 47 1:10 RX LAMISAFE BR2-NS 28 67 1:10 RX LAMISAFE BR3-S 24 58 1:10 RX LAMISAFE BR3-NS 32 82 1:10 RX LAMISAFE BR4-S 26 63 1:10 RX LAMISAFE BR4-NS 47 118 1:10 RX LAMISAFE BR5-S 44 109 1:10 RX LAMISAFE BR5-NS 47 118 1:10 RX LAMISAFE BR6-S 41 99 1:10 RX LAMISAFE BR6-NS 63 159 1:10 RX LAMISAFE BR7-S 67 168 1:10 RX LAMISAFE BR7-NS 76 190 1:10 RX LAMISAFE SG1-S 34 82 1:10 RX LAMISAFE SG1-NS 63 151 1:10 RX LAMISAFE SG2-S 45 105 1:10 RX LAMISAFE SG2-NS 70 169 1:10 - Čim večja je skupna debelina stekel (oziroma čim večje je njihovo število), tem bolj se lepljeno steklo obarva rumenozeleno. Z uporabo belega stekla se ta vpliv lahko zmanjša. - Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla. - Minimalna dimenzija 250 x 450 mm za pravokotno RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo - Minimalni premer: 450 mm - Maksimalni premer: 1800 mm - Maksimalna teža: 500 kg na enoto 168 d) Lepljeno varnostno steklo za zaščito pred učinki eksplozij EN 13541 Ta standard nam podaja zahteve in postopke testiranja za določanje razredov posebnega lepljenega varnostnega stekla za zaščito pred učinki eksplozije za gradbeništvo. Glavna zahteva za lepljeno varnostno steklo za zaščito pred učinki eksplozije je varovanje ljudi pred udarnim valom eksplozije. Postopek je določen samo za testiranje zasteklitev za zaščito pred učinki eksplo- zije, ki že sodijo v določen odpornostni razred po EN 356. To pomeni, da imajo stekla skupine ER tudi lastnosti, ki so značilne za steklo za zaščito pred vrženim predmetom in zaščito pred vlomom. Testna stekla preizkušajo pod posebnimi pogoji. Pri tem ugotavljajo, kolikšen največji pozitivni tlak odbojnega udarnega vala lahko steklo zadrži v daljšem časovnem obdobju. Razredi veljajo samo za testirano velikost zasteklitve približno 1 m2. Oznaka razreda Lastnosti ravnega udarnega vala Največji pozitivni tlak odbojnega udarnega vala (Pr) kPa Najmanjši pozitivni specifični impulz (i+) kPa x ms Najmanjši čas trajanja pozitivnega tlaka (t+) ms ER 1 50 ≤ Pr < 100 370 ≤ i+ < 900 ≥ 20 ER 2 100 ≤ Pr < 150 900 ≤ i+ < 1500 ≥ 20 ER 3 150 ≤ Pr < 200 1500 ≤ i+ < 2200 ≥ 20 ER 4 200 ≤ Pr < 250 2200 ≤ i+ < 3200 ≥ 20 169 5.9.1 Razredi zaščite pred učinki eksplozij po EN 13541 5.10 Praktična uporaba varnostnih stekel Sodobna arhitektura je arhitektura svetlobe, lahkotnosti in transparentnosti. Zahtevni načrtovalci in investitorji zahtevajo danes steklene konstrukcije kot zamenjavo za netransparentne materiale. Ta izziv na eni strani in vsestranskost naše palete varnostnih stekel na drugi strani omogočata širok spekter praktične uporabe stekla. Od enostavnih notranjih vrat pa vse do zahtevnih steklenih konstrukcij, ki v celoti zamenjujejo doslej nepogrešljive gradbene materiale, je plemeniti material, steklo, vidni izraz sodobne arhitekture. 5.10.1 Vrata in predelne stene iz kaljenega stekla 5.10 Predelne stene z vrati predstavljajo elegantno rešitev pri izvedbi vetrolovov, hodnikov, sprejemnih avl pri vstopu v zgradbe ... Njihova transparentnost deluje vabljivo, njihova lahkotnost elegantno, njihov sijaj mogočno. Mogoče je skoraj vse: enokrilna in dvokrilna vrata v nihajni izvedbi ali s pripiro, polkrožna in ločna vrata, z nadsvetlobo ali s stranskimi elementi. Za vrata in stene uporabljamo različne vrste stekel; od navadnih (prozornih ali barvnih) do tistih s sitotiskom ali peskanih stekel. Barvo ter dekor sitotiska ali peskanja prilagajamo željam kupcev. Vrata in predelne stene so izdelani iz kakovostnega kaljenega stekla RX SAFE ESG, ki je zelo odporno proti udarcem in povečani upogibni napetosti. V primeru loma se takšno steklo razleti na nenevarne drobne delce s topimi robovi. Za vrata in stene običajno uporabljamo 10 mm debelo steklo. Pri večjih dimenzijah uporabljamo tudi 12 mm debelo steklo ali pa sistem dodatno podpremo s stabilizatorji. Podjetje REFLEX nudi tudi bogato izbiro ustreznega okovja različnih barv, ki omogoča številne funkcije ter zagotavlja možnost estetskega oblikovanja. Pregled tipov Podjetje REFLEX ima v svojem proizvodnem programu široko paleto različnih kombinacij steklenih vrat. Vrata so lahko enokrilna, dvokrilna in nihajna ter opremljena s stranskimi stekli in nadsvetlobami. Omenjeni program obsega 24 tipskih izvedb vrat, ob predhodnem dogovoru s tehnologi pa lahko izpolnimo tudi številne individualne zahteve. 170 5.10.1 Ob prej omenjenih tipih in oblikah vrat lahko izdelamo tudi polkrožne oblike in oblike z določenim lokom. h Polnilo Vrata z lokom Polkrožna vrata in vrata z lokom zahtevajo večjo zračnost med zgornjim robom in špaleto glede na širino špalete in višino (h), tako da se lahko vrata odprejo za 90°. V tem primeru mora gradbinec izdelati zračno režo. 171 Vrste vrat Stabilizatorji Glede na način odpiranja ločimo nihajna in standardna vrata. - Nihajna vrata Odpiranje v obe smeri. - Standardna vrata Pri standardnih vratih s pripiro razlikujemo med DIN-desnimi vrati in DIN-levimi vrati. DIN-smer se določi glede na stran tečajev. Odpiranje je mogoče samo v stran tečajev. Pri steklenih stenah, sestavljenih iz več elementov in vrat, so zaradi dimenzije in delitve stekel včasih potrebni stabilizatorji. Če je dimenzija A ali B ≤ 400 mm, potem tudi pri prekoračitvi naslednjih navedenih mejnih vrednosti stabilizatorjev ne potrebujemo. Izvedba stabilizatorjev se določi glede na statične zahteve in gradbene predpise. B Nihajna vrata 5.10.1 Nadsvetloba Krilo Stranski del Krilo Stranski del Standardna vrata s pripiro DIN-desna A DIN-leva 172 Opomba : Stabilizatorji so narejeni iz 12 mm debelega stekla. Dimenzioniranje stabilizatorjev Dimenzioniranje stabilizatorjev po višini nadsvetlobe Spodnji diagrami nam podajajo pregled primernih različic stabilizatorjev: Stabilizatorji debeline 12 mm Minimalna dimenzija b 160 mm Minimalna dimenzija d 160 mm Minimalna dimenzija H 1700 mm • stabilizator čez višino nadsvetlobe • stabilizator čez celotno steno • maksimalne dimenzije vratnih kril. Maksimalna dimenzija H1 1200 mm celotni višini 1700 a a b b 1200 en al id H a d a čd na ve el li čd ia ln ve de li vo ln id de al vo o ia tr enostranski stabilizator c o en 1000 tr el Višina nadsvetlobe B v mm H Primeri: 1. A = 1100 mm, B = 600 mm: tri ali večdelna nadsvetloba, stabilizator na eni strani 2. A = 1000 mm, B = 1300 mm: stabilizator na obeh straneh 3. A = 600 mm, B = 1900 mm: stabilizator po celotni višini stene na 400 400 1000 Širina stranskega dela A v mm 1600 vrata, nadsvetloba in stranski del debeline 10 mm vrata, nadsvetloba in stranski del debeline 12 mm B A A 173 5.10.1 stabilizator po dvostranski stabilizator Za zagotavljanje brezhibnega delovanja vrat moramo upoštevati vrednosti, navedene v diagramih. Dimenzioniranje stabilizatorjev po celotni višini stene Primeri: Dvostranski stabilizator: nihajna vrata 2900 2800 2700 2600 2500 2400 2300 2200 2100 Višina vrat v mm 8000 500 450 7500 403 352 st 348 ab 5500 iliz at or ja 350 6000 vm m 6500 346 4500 345 4000 342 3800 340 Enostranski stabilizator: standardna vrata s pripiro Maksimalne dimenzije vratnih kril 6000 2900 2800 2700 2600 2500 2400 2300 2200 2100 Višina vrat v mm 2900 2850 420 2800 3 5500 2750 400 2700 5000 380 4500 4000 3500 3300 ja 350 330 a rin Ši iliz r ato b sta 300 2650 m vm 2600 Višina vrat v mm Višina stene v mm 5.10.1 Navodilo: Če potegnemo vodoravno črto od višine stene do diagonalne črte, dobimo presečišče. Navpična črta iz presečišča pokaže maksimalno višino vrat za določeno širino stabilizatorja. Če je višina vrat višja, sledimo diagonalni liniji do želene višine vrat. na 5000 Ši ri Višina stene v mm 7000 1. Dvostranski stabilizator: nihajna vrata; višina stene 6.000 mm / višina vrat 2.500 mm: širina stabilizatorja je 350 mm. 2. Enostranski stabilizator: standardna vrata s pripiro; višina stene 4.500 mm / višina vrat 2.600 mm: širina stabilizatorja je 380 mm. 2 2550 2500 2450 2400 296 1 2350 2300 2250 2200 Stabilizatorji 2150 2100 900 950 1000 1050 1100 1150 Širina vrat v mm 174 1200 1250 1300 1350 1400 Debelina stekla (mm) 1 Tečaj zgoraj in spodaj 10 ali 12 2 Tečaj zgoraj in spodaj letev 10 ali 12 3 Posvetovanje s tehnično službo REFLEX-a Standardna obdelava steklenih sten Vratno krilo Stranski del in nadsvetloba • vsi robovi polirani • vsi vidni robovi polirani • izrezi za vogalno okovje • izrezi za vogalno okovje • dve luknji za ročaj • izrez za nasprotni element ključavnice Tolerance Tolerance (mm/m) Širina vrat (mm) Omejitve glede na celotno izkrivljenost Višina vrat ≤ 2000 mm Višina vrat > 2000 mm 300–950 1,0 1,5 951–1300 1,5 2,0 Širina ali višina vrat Tolerance (mm) ≤ 2500 +1,0 / -2,0 > 2500 +1,0 / -2,5 Tolerance višine in širine Vrste stekla za steklene stene Debelina (mm) Vrsta stekla Barva 10 12 Float prozorna X X Float modra X – Float rjava X X Float siva X X Float zelena X X Jedkano steklo Float Mastercarre bela X X poljubni sitotisk X X bela X – 175 5.10.1 • izrez za vogalno ali sredinsko ključavnico Steklena notranja vrata Višina vrat Strukturirana stran je vedno na strani tečajev (tisk, ornamenti). DIN-leva 3,5 7 5.10.1 DIN-desna Vrata so dobavljiva glede na želje kupcev; kupec izbere vrsto stekla in dimenzijo ter dekor in okovje. Pri načrtovanju je zelo pomembna stran zapiranja (DIN-levo ali DIN-desno). Višina okvirja oziroma pripire Steklena notranja vrata zajemajo obsežen program zahtevnih steklenih vrat za notranjo uporabo v stanovanjih in delovnih okoljih. Steklena notranja vrata prepuščajo svetlobo v prostore. Prostore tako razsvetljujejo in povezujejo, ne pa ločujejo. Tako kot pri steklenih stenah so tudi pri notranjih steklenih vratih različne možnosti oblikovanja. Z zelo bogatim izborom različnih dekorjev (standardna paleta sitotiska; glej Poglavje 5.10.4), vrst stekla in z različnimi vrstami okovja Dorma se vrata odlično prilagodijo drugi notranji opremi. 176 Širina vrat Širina okvirja 3,5 MODEL Vision 850 Vision 950 Širina (mm) 940 1040 Višina (mm) 2130 2130 Odprtina (mm) 850 950 Orient 850 Orient 950 Širina (mm) 940 1040 Višina (mm) 2130 2130 Odprtina (mm) 870 970 ORIENT MODEL 177 5.10.1 VISION SODOBNOST BIVANJA Steklena vrata izboljšajo osvetlitev prostora in ga optično povečajo. So celostne rešitve, saj paket vključuje odličen aluminijasti podboj, kakovostno okovje in elegantna vrata. Moderno oblikovana vrata z možnostjo izbire različnih vzorcev stekla popestrijo vsak bivanjski ali poslovni prostor. Dodatna izbira različnega okovja in kljuk omogoča popolno prilagoditev vašim željam in potrebam. INOVATIVNOST IN PRILAGODLJIVOST IZJEMNA KAKOVOST STEKLA Poleg klasičnih dimenzij steklenih vrat lahko izbirate tudi med vrati različnih nepravilnih oblik. Za zahtevnejše oblike prostorov in za bolj posebne želje izdelamo steklena vrata tudi po meri. Vsa vrata so izdelana iz 8 mm varnostnega kaljenega stekla skladno s SIST EN 12150, ki je odporno na udarce in povečano upogibno napetost. Vrata imajo garancijo za kar 20 tisoč odpiranj in zapiranj. ZAMENJAVA BREZ TEŽAV IN NADLOG ENOSTAVNO ČIŠČENJE Klasična lesena vrata hitro in učinkovito zamenjate s steklenimi vrati Reflex. Za zamenjavo in montažo lahko poskrbijo tudi naši strokovnjaki. Steklena vrata Reflex hitro, preprosto in učinkovito očistite s sredstvi za čiščenje stekla. 5.10.1 VEČ STEKLA ZA VEČ SVETLOBE 178 Možnosti modela ORIENT CROM INOX (RF) 5.10.1 ELUXIRAN Možnosti modela VISION ALUMINIJ ELUXIRAN 179 5.10.1 Prozorno Činčila Rosa Master Carre Satinato Rjavi parsol Sivi parsol Zeleni parsol Sitotisk Mozaik Sitotisk Antik Sitotisk Grafiti Sitotisk črte Sitotisk Meglica Sitotisk Romanca Sitotisk Kreativ 180 5.10.2 Horizontalno zložljive stene Pri načrtovanju pomičnih sten lahko med seboj kombiniramo pet različnih krilnih elementov. 1. Vrtljivo oziroma nihajno krilo, ki ni premično, je lahko na začetek sistema nameščeno kot: • nihajna vrata s talnim zapiralom • vrtljiva vrata z vrtljivim ležajem ali zgornjim zapiralom • nihajna vrata. Obe vrsti kril dobavljamo s talno ključavnico in zgornjim zapiralom, ki ima stranski zaklep. 2. Premična krila lahko namestimo na poljubno mesto v steni. 3. Premična vratna krila so lahko izvedena kot: • nihajna vrata s talnim zapiralom • nihajna vrata z zgornjim zapiralom. Vratno krilo je lahko na poljubnem mestu v stekleni steni. 4. V horizontalno premično steno lahko po potrebi vgradimo tudi nepremični del. 5. Končno vratno krilo z naslonom moramo namestiti na konec stene, saj ga, tako kot nepremično, ni mogoče premikati. Uporabljamo ga predvsem v primerih, ko želimo vrata odpirati le v eno smer. 181 5.10.2 Horizontalno zložljive stene ponujajo številne nove in zanimive možnosti (na primer pri načrtovanju sodobnih nakupovalnih središč). Njihova uporaba omogoča spremenljivo razporejanje prostorov. Steklene stene z vgrajenimi nihajnimi vrati ali brez njih lahko z izvirnim sistemom vodil izdelamo tako, da se celotna stena drsno premakne in zloži na stran. Stekla se pomikajo s pomočjo zgornjega vodila. Za večjo stabilnost sistema lahko na željo kupca vgradimo tudi talna vodila. Posebna konstrukcija okovja zagotavlja dobro stabilnost, predvsem pa omogoča enostavno premikanje kril. Stekla za predelne stene so izdelana iz kakovostnega kaljenega stekla RX SAFE ESG, ki je zelo odporno na udarce in povečano upogibno napetost. V primeru loma se takšno steklo razleti na nenevarne drobne delce s topimi robovi. Za izdelavo premičnih sten ponavadi uporabljamo 10 mm debela stekla. 5.10.2 Podjetje REFLEX za izvedbo premičnih sten uporablja okovje švicarskega podjetja Hawa. Ker je sistem zelo prilagodljiv, ponuja možnost individualne rešitve za vsako prostorsko situacijo. Pri konstruiranju jeklene podkonstrukcije moramo na mestih, kjer bodo pritrjene tekalne proge, in na mestih, kjer bodo zbrana zložena stekla, upoštevati skupno težo sistema. Drsni sistemi RX Drsni sistem RX je visokokakovosten sistem drsnih vrat iz nerjavečega jekla in stekla. Uporaba je omejena na notranje prostore. Pri uporabi v slanem ozračju in na področju, kjer se v ozračju pojavlja povečana koncentracija kemikalij, ki povzročajo rjavenje, je potreben posvet z našo razvojno službo. Drsne sisteme RX lahko v osnovi razdelimo na večkrilne drsne stene in enokrilna drsna vrata. 182 Večkrilne drsne stene Drsne stene oziroma horizontalno zložljive stene ponujajo številne nove in zanimive možnosti urejanja prostorov: • sodobnih nakupovalnih središč • avtosalonov • pisarn • sejnih sob. Njihova uporaba omogoča spremenljivo razporejanje prostorov. Steklene stene z vgrajenimi nihajnimi vrati ali brez njih lahko z izvirnim sistemom vodil izdelamo tako, da se celotna stena drsno premakne in zloži na stran. Stekla se pomikajo s pomočjo zgornjega vodila. Za večjo stabilnost sistema lahko na željo kupca vgradimo tudi talna vodila. Posebna konstrukcija okovja zagotavlja dobro stabilnost, predvsem pa omogoča enostavno premikanje kril. Pri načrtovanju pomičnih sten lahko med seboj povezujemo več različnih elementov: • nihajna vrata • premično krilo (lahko ga namestimo na poljubno mesto v steni) • nepremično krilo • nihajna vrata s talnim zapiralom. Vrste stekla Za izdelavo premičnih sten ponavadi uporabljamo 10 mm debelo kaljeno steklo RX SAFE ESG naslednjih kakovosti: • float (brezbarvno in barvno) • emajlirana stekla • stekla s sitotiskom • Stopsol • lita stekla. Tehnične lastnosti Pri konstruiranju jeklene podkonstrukcije moramo na mestih, kjer bodo pritrjene tekalne proge, in na mestih, kjer bodo zbrana zložena stekla, upoštevati skupno težo sistema. Tekalna proga oziroma zgornje vodilo je lahko izvedeno na več načinov: • vidno • spuščeno v strop • obdelano z aluminijasto masko. Enokrilna drsna vrata Enokrilna drsna vrata so elegantna zamenjava za klasična lesena oziroma kovinska vrata. Kombinacija nerjavečega okovja in steklenega krila deluje zelo prijazno, sodobno in estetsko. Pri tem prihranimo tudi strošek za nakup podbojev, saj jih pri tej izvedbi ne potrebujemo. Enokrilna drsna vrata so visokokakovosten sistem drsnih vrat iz nerjavečega okovja in stekla za pisarne in sodobna stanovanja. Uporaba je omejena na notranje prostore. Pri uporabi v slanem ozračju in področju, kjer se v ozračju pojavlja povečana koncentracija kemikalij, ki povzročajo rjavenje, je potreben posvet z našo razvojno službo. Stekla za enokrilna drsna vrata so izdelana iz kakovostnega kaljenega stekla RX SAFE ESG, ki je zelo odporno na udarce in povečano upogibno napetost. V primeru loma se takšno steklo razleti na nenevarne drobne delce s topimi robovi. Vrste stekla Za izdelavo enokrilnih drsnih vrat ponavadi uporabljamo 10 ali 8 mm debela stekla naslednjih kakovosti: • float (brezbarvno in barvno) • emajlirana stekla • stekla s sitotiskom • Stopsol • lita stekla. Prednosti • moderna oblika • prijazna oziroma enostavna montaža • majhno talno vodilo. 183 5.10.2 Stekla za predelne stene so izdelana iz kakovostnega kaljenega stekla, ki je zelo odporno na udarce in povečano upogibno napetost. V primeru loma se takšno steklo razleti na nenevarne drobne delce s topimi robovi. ASPEKT MODEL Aspekt Aspekt 800 900 5.10.2 Širina (mm) 800 900 Višina (mm) 2000 2000 Odprtina (mm) 800 900 Fokus 800 Fokus 900 Širina (mm) 800 900 Višina (mm) 2000 2000 Odprtina (mm) 800 900 FOKUS MODEL 184 Činčila Rosa Master Carre Satinato Rjavi parsol Sivi parsol Zeleni parsol Sitotisk Mozaik Sitotisk Antik Sitotisk Grafiti Sitotisk črte Sitotisk Meglica Sitotisk Romanca Sitotisk Kreativ 5.10.2 Prozorno 185 ASPEKT FOKUS 5.10.2 UNIVERZALNOST STEKLA. POLJUBNOST SMERI. Vrata so izdelana iz kakovostnega 8-milimetrskega varnostno kaljenega stekla. Vsa vrata so vpeta na tak način, da omogočajo poljubno levo-desno odpiranje. Ročaj Aspekt Ročaj Fokus EN DOTIK. PREPOSTO ODPIRANJE. Drsna vrata odlikuje enostaven način odpiranja in zapiranja. Vrata Aspekt so na voljo s kovinskim ročajem, vrata Fokus pa s steklenim. Izberite tista, ki se najbolj skladajo z vašimi prostori bivanja. 186 Pri načrtovanju steklenega ovoja zgradbe je kaljeno emajlirano steklo pogosto nepogrešljivo. Zaradi odličnih varnostnih lastnosti je najprimernejše za parapetni del fasade, hkrati pa s široko paleto barv prispeva k barvni usklajenosti med okenskim in parapetnim delom. Emajlirano steklo lahko igra pomembno vlogo tudi pri načrtovanju notranje podobe in funkcionalnosti zgradb. Pri emajliranju nanesemo s pomočjo različnih postopkov na steklo posebno barvo, ki je sestavljena iz steklenega prahu in barvnih pigmentov. Barvo nanašamo na dva načina: s sitotiskom in z valji. Med procesom kaljenja se barva stopi in kot emajl trajno oprime steklene površine. Takšen barvni nanos je zelo odporen proti mehanskim poškodbam in staranju. V večini primerov barvo nanesemo na celotno površino stekla. Emajlirano steklo je v osnovi varnostno kaljeno steklo RX SAFE ESG. Zato ima povečano tlačno in udarno trdnost ter je bolj odporno na temperaturne razlike. In še dodatna prednost: če ima zgradba ovoj iz emajliranega kaljenega stekla, je čiščenje in vzdrževanje njene zunanjosti zelo preprosto. Tudi pri emajliranem steklu (tako kot pri kaljenem steklu) je vse druge postopke obdelave treba izvesti pred kaljenjem. Kasneje korekcije niso več mogoče. Podjetje REFLEX emajlira in kali: • vsa prozorna in v masi obarvana float stekla • vsa refleksna sončnozaščitna stekla STOPSOL in SUNGUARD • stekla z mehkim, modificiranim nizkoemisijskim nanosom. Maksimalne dimenzije emajliranega stekla so: • 4 mm steklo: 1200 x 2000 mm • 5 mm steklo: 1500 x 2500 mm • steklo ≥6 mm: 2000 x 4500 mm. Večje količine emajliranega stekla lahko kupci naročijo v poljubni barvi, ki jo izberejo v barvnih lestvicah RAL, NCS ali pa je na zahtevo posebej pripravljena. 187 5.10.3 5.10.3 Kaljeno emajlirano steklo Paleta standardnih barv 5.10.3 RX01 - bela RXB 200/5 - bela RX03 - bela transparentna RX51 - črna RX05 - rumena RX06 - rumena RX07 - modra RX08 - modra RX09 - modro zelena RX10 - zelena RX11 - zelena RX12 - rdeča RX95 - oranžna RX14 - rjava RX82 - siva RX16 - metal zlata RX17 - metal srebrna RX18 - metal srebrna RX19 - metal bronza RX20 - metal rdeča RX21 - rdeča transparentna RX22 - zelena transparentna RX23 - rumena transparentna RX24 - modra transparentna 188 5.10.4 Kaljeno steklo s sitotiskom Sitotisk na steklu Vendar pa za sodobno oblikovanje s pomočjo stekla s sitotiskom niso primerni samo veliki reprezentančni objekti. Tudi v vsakdanjem okolju je možnosti za uporabo več kot dovolj. Čim večja površina stekla je prekrita z barvo in čim temnejša je ta barva, tem manj vidne svetlobe in sončnih žarkov prepušča steklo. Zato uporaba stekla s sitotiskom presega zgolj oblikovalski vidik: lahko ga uporabljamo kot senčilo ali za sončno zaščito, v obliki napisov ali oznak, pa tudi za označevanje in markiranje. Naročnik lahko sam izbere želeno barvo in dekor takšnega stekla. S sitotiskom in uporabo posebne barve lahko izdelamo tudi steklo, ki je odlična imitacija jedkanega stekla. Barve z dodatkom abrazivnega materiala uporabljamo za protizdrsni tisk na pohodnih steklih. Dimenzijske možnosti sitotiska so proizvodnotehnično pogojene. • • • • 4 mm steklo: 1200 x 2000 mm 5 mm steklo: 1500 x 2500 mm steklo ≥6 mm: 2100 x 4500 mm. minimalna dimenzija kaljenega stekla s sitotiskom: 250 x 150 mm • minimalni premer: 270 mm • maksimalno razmerje stranic 1:10 • minimalno razmerje stranic 1:1,3. Poleg tiskanja vzorcev je mogoč tudi tisk celotne površine ali zgolj pasov ob robovih stekla (npr. za UV zaščito robnega tesnjenja na fasadah). Standardna ponudba podjetja REFLEX obsega 18 vzorcev in 24 različnih barvnih odtenkov, med katerimi sta tudi srebrni (RX17 in RX18) in zlati (RX16) odtenek. Ker je končni videz barve odvisen od vrste stekla in njegove debeline, je izvedba posameznega naročila mogoča le po potrditvi vzorčnega kosa. Možne anomalije in dovoljena odstopanja pri steklih s sitotiskom so opisane v “Smernicah za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla” (glej Poglavje 6.9.7). 189 5.10.4 Zahtevna arhitektura z velikimi steklenimi površinami nudi arhitektom in umetnikom ob uporabi sitotiska praktično neomejene možnosti kombiniranja barv, oblik in vzorcev. Fasada lahko v njihovih rokah postane slikarsko platno, igra z barvami in geometrijsko ali prosto oblikovanimi motivi pa omogoča neomejeno število elegantnih rešitev. Vzorec št. 2 Črta navpična 3 mm, razmak 3 mm, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 50 Vzorec št. 8 Kvadrat 3,5x3,5 mm, razmak 2,5 mm, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 34 Vzorec št. 14 Kvadrat 4 mm, razmak 12 mm, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 7 Vzorec št. 1 Pika 6 mm, razmak 5,5 mm negativ, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 79 Vzorec št. 7 Pika 2 mm, razmak 2 mm, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 25 Vzorec št. 13 Kvadrat 4 mm, razmak 12 mm, razmerje 1:1, negativ; procent tiskane površine: 93 Vzorec št. 15 Pika 2 mm, razmak 6 mm, negativ razmerje 1:1; procent tiskane površine: 95 Vzorec št. 9 PILKINGTON; procent tiskane površine: 1 Vzorec št. 3 Črta navpična 29x5 mm, razmak 4 mm; procent tiskane površine: 48) Vzorec št. 16 Črta vodoravna 29x5 mm, razmak 4 mm, razmerje 1:2; procent tiskane površine: 48 Vzorec št. 10 Pika 12 mm, razmak 8 mm, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 28 Vzorec št. 4 Kvadrat 35x35 mm, razmak 25 mm, razmerje 1:2; procent tiskane površine: 34 5.10.4 190 Vzorec št. 17 Črta vodoravna 3 mm, razmak 3 mm, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 50 Vzorec št. 11 procent tiskane površine: 100 Vzorec št. 5 Kvadrat 16x16 mm, razmak 20 mm, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 18 Vzorec št. 18 Pika 6 mm, razmak 5,5 mm, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 21 Vzorec št. 12 Kvadrat 20x20 mm, razmak 15 mm, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 33 Vzorec št. 6 Kvadrat 3,5x3,5 mm, razmak 2,5 mm, negativ, razmerje 1:1; procent tiskane površine: 66 Oznaka Barva RX 189 Oranžna – RAL 2001 RX 95 Oranžna – RAL 2004 RX 114 Oranžna – NCS S 1080-Y40R RX 167 Oranžna – RAL 2009 RX 168 Oranžna – RAL 2011 Violet – RAL 4009 RX 05 RX 06 RX 23 RX 106 RX 112 RX 125 RX 133 RX 160 RX 161 RX 163 RX 164 Rumena 1 – RAL 1016 Rumena 2 – RAL 1012 Transparentna rumena Oranžna – RAL 1034 Rumena – NCS S 0570 – Y Rumena – PANTONE 612 C Rumena – RAL 1021 Rumena – RAL 1033 Rumena – RAL 1017 Rumena – RAL 1002 Rumena – RAL 1027 RX 169 RX 12 RX 20 RX 21 RX 97 RX 120 RX 129 RX 170 RX 171 RX 09 Modro zelena RX 10 Zelena 1 – RAL 6032 RX 11 Zelena 2 RX 22 Transparentna zelena RX 53 Zelena – RAL 6005 RX 90 Zelena – RAL 6021 RX 91 Zelena – RAL 6012 RX 110 Temno zelena – RAL 6008 RX 111 Zelena – NCS S 1075-G40Y Rdeča 1 – RAL 3016 Metal rdeča Transparentna rdeča Rdeča – RAL 3005 Rdeča – RAL 3020 Rdeča – RAL 3000 Rdeča – RAL 3003 Rdeča – RAL 3002 RX 123 Modro zelena – NCS S 6030 B 10 G RX 131 Zelena – RAL 6018 RX 138 Zelena – RAL 6001 RX 183 Zelena – RAL 6028 RX 185 Zelena – RAL 6019 RX 07 RX 08 RX 24 RX 86 RX 89 RX 113 RX 115 RX 124 RX 130 RX 141 RX 172 Modra – RAL 5017 Modra – RAL 5010 Transparentna modra Svetlo modra Temno modra – RAL 5013 Svetlo modra – NCS S 1030-B10G Modra – RAL 5003 Modra – RAL 5014 Modra – RAL 5009 Modra – NCS S 5040R 80 B Modra – RAL 5019 RX 57 RX 80 RX 82 RX 83 RX 92 RX 93 RX 96 RX 98 Siva – RAL 7024 Siva – RAL 7035 Siva – RAL 7011 Siva – RAL 7046 Siva – RAL 7005 Siva – NCS 2500 Siva – RAL 7001 Siva – RAL 7030 RX 103 RX 165 RX 166 Oker – RAL 1000 Oker – RAL 1024 Oker – RAL 1015 RX 14 Rjava – RAL 8016 RX 62 Rjava – NCS 7005-Y50R RX 136 Črno rjava – RAL 8022 RX 173 Rjava – RAL 8004 RX 51 Črna avtoglas – RAL 9017 RX 84 Črna – RAL 9004 RX 181 Črna – pemco DV 10-100RA RX 105 Siva – RAL 7022 RX 127 Siva – RAL 7044 RX 128 Siva – RAL 7042 RX 134 Siva – RAL 7021 RX 140 Siva – RAL 7016 RX 188 Siva – RAL 7043 RX 150 Siva – RAL 7031 POSEBNE BARVE Oznaka Barva RX 16 Metal zlata RX 17 Metal srebrna 1 – RAL 9006 RX 18 Metal srebrna 2 – RAL 9007 RX 19 Metal bronza RX 20 Metal rdeča RX 104 Protizdrsna pasta – RX03 RX 509 SP 509 srebrna pasta 191 5.10.4 STANDARDNE BARVE Oznaka Barva RX 01 Bela 1-RAL 9016/RAL 9003 RX 03 Bela satinato - F RX 85 Bela – ral 9002 RX 135 Bela satinato - P RXB200/5 BELA 5.10.5 Kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm Steklo RX SAFE Alarm zagotavlja aktivno varnost. To je kaljeno steklo, opremljeno z alarmno zanko, ki jo kasneje priključimo na ustrezno alarmno napravo. Navadno ga vgradimo kot polizdelek v izolacijsko ali monolitno lepljeno steklo. Povezava z vtičem ima to prednost, da med montažo na objektu ni potrebno spajkanje oziroma termokrčljiva cev. Montaža poteka hitro, pa tudi pri morebitnem kasnejšem popravilu navzočnost električarja ni potrebna, saj lahko spajanje kontaktorjev opravi steklar. Način delovanja 5.10.5 Elektroprevodna alarmna zanka, ki je vžgana na eno od površin kaljenega stekla, pošlje ob razbitju stekla impulz, ki sproži alarm. Ker se kaljeno steklo ob poškodbi razbije po vsej površini, se poškoduje oziroma prekine tudi alarmna zanka, ki s tem aktivira alarmno napravo. Zato je treba steklo vgraditi na strani, s katere pričakujemo poskus nasilnega vdora. Električne karakteristike alarmne zanke Največja dovoljena jakost toka v zanki je 0,5 A, upornost pa 6 Ω ± 3 Ω. Tako nizka upornost omogoča priključitev večjega števila alarmnih stekel na primarni tokokrog. Upor med zanko in srednjim kontaktom (sabotažni priključek) je večji od 20 MΩ, s čimer je dosežena kompatibilnost z večino običajnih alarmnih naprav. Priključni kabel Alarmna zanka se konča s 30 cm dolgim priključnim kablom. Kabel je okrogel, elastičen, enobarven in štirižilen (s prečnim presekom 0,14 mm2) ter opremljen s ploščatim vtičem, zaščitenim pred vlago. Komplet priložene dodatne opreme vsebuje še 5 oziroma 10 metrov dolg podaljšek z veznim elementom, zaščitenim pred vlago. 192 Ob uporabi varnostnega sistema z alarmnim steklom moramo že v fazi planiranja med seboj uskladiti posamezne elemente, to je steklo, okvir in običajno varnostno opremo. Maksimalne dimenzije za stekla RX SAFE Alarm Debelina stekla Širina in višina (cm) 4 mm 150 x 250 5 mm 200 x 300 6 mm 260 x 420 8 mm 260 x 420 10 mm 260 x 420 12 mm 260 x 420 Kot pri vsakem kaljenem steklu tudi pri teh steklih kasnejše obdelave ali dodelave niso možne. To moramo pri naročanju upoštevati. Pri naročanju enojnega v izolacijsko steklo vgrajenega stekla RX LAMISAFE Alarm moramo pri največjih dimenzijah upoštevati proizvodnotehnične omejitve. Pri naročanju varnostnih stekel RX SAFE Alarm je treba določiti položaj alarmne zanke. Na voljo so štiri možnosti: levo ali desno zgoraj in levo ali desno spodaj. Zavarovalnice priporočajo izbiro enega od obeh zgornjih položajev. Rob zgoraj levo = RZL Pri RX LAMISAFE Alarm je lahko alarmna zanka vgrajena samo zgoraj levo ali zgoraj desno. Variante alarmne zanke Standardno je dobavljiva vidna alarmna zanka. S tem je že na zunaj vidno, da je objekt varovan in da bodo vsi poskusi vloma prinesli posledice. RX SAFE Alarm deluje zastrašujoče in odvrača morebitne vlomilce. Za področja uporabe, kjer zaradi optičnih vzrokov ne moremo uporabiti vidne alarmne zanke (na primer sončnozaščitna zasteklitev z visokoselektivnim steklom), je mogoča tudi izvedba nevidne alarmne zanke na robu stekla. V vgrajenem stanju (pri običajnem steklitvenem sistemu) bo ta alarmna zanka zakrita s vstavljenim steklenim robom in tako praktično nevidna. Rob zgoraj desno = RZD Rob spodaj levo = RSL Rob spodaj desno = RSD Pogled od znotraj RX SAFE alarmna zanka (standardna izvedba) RX SAFE alarmna zanka (skrita izvedba) 193 5.10.5 Položaj alarmne zanke Izolacijsko steklo iz kaljenega stekla z alarmno zanko 5.10.5 Varnostna stekla RX LAMISAFE (vsi razredi P1A-P5A in P6B-P8B) lahko dodatno opremimo z alarmno zanko. To seveda velja tudi za konvencionalna stekla in toplotnozaščitna stekla z nanosom. Alarmno kaljeno steklo, ki v izolacijskem steklu nastopa v kombinaciji z večplastnim lepljenim varnostnim steklom, predstavlja najvišjo možno stopnjo protivlomnega varovanja. Pri poskusu vloma se zunanje kaljeno steklo zdrobi in sproži alarmno napravo, notranje protivlomno lepljeno steklo pa otežuje vdor v prostor. S tem se podaljša čas za aktiviranje drugih ukrepov varovanja. Če želimo, da bo steklo zares učinkovito, moramo pri zastekljevanju upoštevati navodila, ki so opisana v Poglavju 7.4.13. RX LAMISAFE Alarm lepljeno alarmno steklo lahko izdelamo tudi kot enojno steklo v protivlomni izvedbi. Ta stekla imajo lastnosti, ki so značilne za stekla razredov A in B. Tudi v tem primeru velja, da lahko zagotovimo učinkovitost stekla samo v primeru, če pri zastekljevanju upoštevamo navodila, ki so opisana v Poglavju 7.4.13. Prerez RX SAFE Alarm – izolacijsko steklo Standardna alarmna zanka Kaljeno varnostno steklo (ESG) zunaj Distančnik Sušilno sredstvo Sekundarno tesnilo Polysulfid 194 Primarno tesnilo Butyl Vsa pohodna stekla, ki jih vgrajujemo v javne objekte, so v osnovi enaka: to so tri ali večslojna lepljena stekla, pri katerih je zgornji sloj iz kaljenega ali delno kaljenega stekla (RX SAFE ESG / RX SAFE TVG), ki ščiti spodnjo nosilno plast. Kaljeno oziroma delno kaljeno steklo je 6 mm debelo in ima običajno na zgornji površini s sitotiskom naneseno barvo, ki preprečuje zdrs. Nosilno plast sestavljata dve enako debeli stekli (v primeru večjih površin tudi tri), katerih skupna debelina je odvisna od velikosti površine in pričakovane obremenitve. • Naležna površina za steklo mora biti široka vsaj 30 mm. • Da bi preprečili drsenje na mokrem steklu, so lahko zgornje površine izdelane s sitotiskom (izbira dekorja in barve je prepuščena kupcu). • Zgornja površina pohodnega stekla ni odporna na nastajanje raz. • Pri določanju skupne debeline stekla je treba (v odvisnosti od načina uporabe, načina vgradnje, velikosti stekla in pričakovane obremenitve) izdelati statični izračun. • Pri stopnicah, ki so le dvostransko podprte, je treba izračunati nosilnost za vsak primer posebej. Prav tako moramo dokazati ostanek nosilnosti po lomu stekla. • Kadar je obremenitev znana, stekla pa na vseh straneh podprta, lahko debelino sendviča povzamemo iz spodnjega diagrama. Pri uporabi pohodnih stekel moramo upoštevati naslednje: • Stekla polagamo le na zelo ravne površine, konstrukcijo pa moramo dimenzionirati tako, da se pod obremenitvijo ne bo upogibala. • Stekla polagamo na podložni trak, ki ima po Shoru A trdoto med 60 in 70. Z njim preprečimo stike steklo - steklo in steklo-kovina. (1) Zaščitno steklo, ki ščiti nosilni paket pred poškodbami. Zaščitno steklo je pri vseh sestavah debelo minimalno 6 mm in je praviloma kaljeno ali delno kaljeno steklo s potiskom ali brez njega. Pri izračunu se to steklo ne upošteva kot nosilno. (2) PVB folija (3) Nosilni paket je sestavljen iz dveh ali treh stekel. Kadar pri opremljanju notranjosti zgradb za pohodne površine uporabimo steklo, dosežemo močne vizualne učinke. Z njim lahko nadomestimo talne obloge (na hodnikih, plesiščih, v nočnih lokalih), zelo primerno pa je tudi za izvedbo različnih vrst stopnic. Z lepljenim steklom združljivo tesnilo Polnilni trak 1 2 Distančna podložka 3 Podložni material trdote 60-70 po Shoru A Vsestransko podprtje 195 5.10.6 5.10.6 Pohodno steklo RX LAMISTEP 250 Diagram za dimenzioniranje pohodnega stekla pri štiristranskem vpetju 240 230 220 210 5.10.6 200 190 180 VIŠINA STEKLA (cm) Robni pogoji: - dopustna upogibna napetost: float steklo 15 N/mm (skladno s TRLV) - dopustni upogib: l/200 Obremenitve: - 5 kN/m2 ploskovne obremenitve (upoštevana tudi lastna teža stekla) - 2 kN na 10 cm x 10 cm točkovna obremenitev na sredini ploskve (upoštevana tudi lastna teža) Izračun diagrama je narejen skladno s Poglavjem 6.9.1. 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 ŠIRINA STEKLA (cm) PRODUKT TEŽA kg/m2 DEBELINA (mm) TOLERANCA (mm) RX LAMISTEP 26 67 28 ±2 RX LAMISTEP 30 77 32 ±2 RX LAMISTEP 36 93 39 ±2 RX LAMISTEP 44 113 47 ±2 Pohodno izolacijsko steklo Prenos obremenitev prek zunanjega stekla (podložni material trdote 60-70 po Shoru A Prezračevani folc Podložni trak 196 5.11 Strukturne zasteklitve Strukturne zasteklitve (Structural Glazing ali na kratko SG) se od običajnih steklenih fasad razlikujejo predvsem po videzu in konstrukciji. V takšnih zasteklitvah posamezne steklene elemente ločujejo le zelo ozke senčne fuge ali pa nežni silikonski stiki. Celotna fasada je videti kot velika, monolitna, predvsem pa gladka površina brez kakršnihkoli prekinitev. Nekaj osnovnih značilnosti tega načina zastekljevanja: • O strukturni zasteklitvi (SG fasadah) govorimo le, kadar je fasadno steklo (to je lahko zunanja šipa izolacijskega stekla ali pa kaljeno parapetno steklo) lepljeno na podkonstrukcijo (z ali brez pomoči dodatnih podpor ali varoval). Elementi na fasado torej niso pritrjeni s steklitveno letvico ali z elementi za prekrivanje. • Zunanje (nalepljeno) steklo prenaša silo lastne teže in sile, ki nastanejo zaradi obremenitve vetra in hitrih podnebnih sprememb, na podkonstrukcijo prek robnega tesnjenja ali prek lepilnega sloja. To steklo je zato vedno kaljeno s toplotnim preizkusom (ESG-H). • Za izdelavo izolacijskega stekla in lepljenje na podkonstrukcijo uporabljamo le posebne silikone. Njihova posebnost je v tem, da jih odlikuje visoka adhezijska sposobnost ob veliki kohezijski trdnosti in elastičnosti. • Podjetje REFLEX za izdelavo izolacijskih stekel in lepljenje elementov na okvirje uporablja silikone, ki jih izdeluje ameriško podjetje Dow Corning. Stekleni elementi se lepijo na okvirje v prostorih proizvajalca izolacijskih stekel. Vzporedno s proizvodnjo se v okviru notranjega nadzora izvajajo vsi potrebni preizkusi. Tako se izognemo tveganju, ki bi se pojavilo, če bi lepljenje opravljali na objektu. Kasneje steklene elemente, nalepljene na pomožni okvir, na objektu kot polizdelek mehansko pritrdimo na podkonstrukcijo. Za izvedbo strukturne zasteklitve potrebujemo več soglasij, med katerimi je zelo pomembno tudi soglasje proizvajalca strukturnih silikonov. Z njim potrjuje, da ima steklar ustrezne proizvodne sposobnosti, da pozna problematiko, predvsem pa da ima ustrezno organizirano notranjo kontrolo. Kljub temu pred izvedbo proizvajalec lepil za vsak objekt posebej: • potrdi pravilnost izbranega silikona in njegovo aplikacijo (tj. zadostno dimenzioniranje lepilne fuge) in • na osnovi opravljenih testov izda soglasje o združljivosti vseh materialov, ki bodo sestavljali element za strukturno zasteklitev. Med temi testi je najpomembnejši tisti, s katerim preverijo oprijemljivost izbranega silikona na podlage materialov, ki bodo na objektu uporabljeni. Združljivost silikona s steklom je splošno znana, adhezijska sposobnost se mora preveriti le, če je steklo emajlirano. Bolj problematična pa je lahko oprijemljivost lepila na aluminijasti okvir. Verjetnost odličnega spoja med aluminijem in silikonom je največja takrat, ko je okvir izdelan iz eloksiranega aluminijastega profila. 197 5.11 V brošuri smo že večkrat poudarili velik pomen stekla kot arhitekturnega materiala. Najboljša potrditev tega so fasade z velikimi steklenimi površinami. Med njimi pa posebej izstopajo tiste, ki imajo cel ovoj samo iz stekla in nimajo vidnih profilov. Anodizacija mora segati dovolj globoko, predvsem pa ne sme biti starejša od šest mesecev. Podkonstrukcija je lahko tudi iz drugačnega materiala in (ali) z drugačno zaščito, vendar vse te možnosti zahtevajo obsežna dodatna testiranja, ki se morajo začeti že pri proizvajalcu profilov. Podjetje REFLEX projektira, izdeluje, sestavlja in montira fasadne sisteme, ki temeljijo na različnih aluminijastih profilacijah. V sodelovanju z nemškim podjetjem SCHÜCO ponujamo fasadne sisteme različnih izvedb: • klasično strukturno fasado • fasadni sistem RX SG • fasade z obešenimi steklenimi parapeti. Za ta tip fasade se projektanti praviloma odločajo, kadar je načrtovano, da bo fasada imela večje število odpiralnih elementov (oken). Fasado sestavljajo izolacijska stekla in parapeti. Stekleni elementi so s posebnimi silikoni prilepljeni na podkonstrukcijo. Za izolacijska stekla je značilno, da je zunanje steklo dimenzijsko večje. Prek teh zamikov je steklo prilepljeno na podkonstrukcijo. Njegove odlike so: • Zunanje steklo je lahko nepodprto ali pa podprto z okvirjem, ki je nameščen po vsem obodu. • Elementi iz stekla in okvirja, ki so sestavljeni in preverjeni že v delavnici, se na objektu z enostavnim obešanjem pritrdijo na osnovno konstrukcijo iz stebrov in prečk. Ker kitanje fug ni potrebno, je za montažo potreben zelo kratek čas. • Po končani montaži se pri zunanjem pogledu na fasado vidijo le 18-milimetrske fuge, ki potekajo v smislu delitve na rastre. • Vidna širina vseh nosilnih profilov (gledano iz prostora) znaša le 50 mm, robovi pa so mehko zaobljeni. Fasada je lahko dopolnjena z odpiralnimi okni, ki so neopazno integrirana v sistem. Nosilna konstrukcija SG okvir SG silikon Toplotno prekinjen profil Tesnilni profil Podložni trak Senčna fuga 199 5.11.1 5.11.1 Klasična strukturna fasada 5.11.2 Fasadni sistem REFLEX SG REFLEX izdeluje visokokakovostne fasade brez vidnih profilov tudi za stavbe, ki so na videz enostavne. Za pročelja, ki imajo zelo malo odpiralnih polj ali pa so celo brez njih, priporočamo fasadni sistem REFLEX SG. Njegova posebnost so izolacijska stekla, za katera je REFLEX oblikoval poseben distančnik. 5.11.2 Distančnik je sestavni del robnega tesnjenja. Prek njega so stekla s pomočjo posebnih držal vpeta v konstrukcijo sistema steber - prečka SCHÜCO FW 50 + SG. Druge značilnosti tega sistema so: • Izolacijsko steklo je sestavljeno iz 6 oz. 8-milimetrskega zunanjega kaljenega stekla s toplotnim preizkusom ESG-H, posebnega 20-milimetrskega distančnika in 6-milimetrskega notranjega stekla. • Po montaži ostanejo na pročelju fuge s širino 20 mm, ki so zatesnjene s posebnim, vremensko obstojnim silikonom. Njihov potek poudarja delitev zgradbe na rastre. • Tudi če so v fasado integrirana okna ali parapeti, ostaja pogled na fasado od zunaj nespremenjen. • Vidna širina vseh nosilnih profilov (gledano iz prostora) znaša le 50 mm. Profili imajo mehko zaobljene robove. • Stebri in prečke so, odvisno od zahtev statike, na voljo v stopenjskih dimenzijah. • Odlično toplotno izolativnost zagotavljajo izolacijski profili iz politermida. • Geometrija profilov z drenažnim utorom in zunanje tesnjenje stikov med stekli zagotavljata dvojno zaščito pred vremenskimi vplivi. Prezračevanje utorov in izravnava parnih pritiskov poteka skozi utore na stebrih ob vseh štirih vogalih stekla. Nosilna konstrukcija Tesnilni profil SG silikon SG fasadna fuga Pritrdilni element Distančnik s primarnim tesnilom (BU) 200 5.11.3 Fasade z obešenimi steklenimi parapeti Sistem obešene prezračevane fasade vključuje toplotno izolacijo na zunanji strani zidov, nosilno podkonstrukcijo in pločevinasto ali stekleno oblogo. Steklene obloge so izdelane iz emajliranega kaljenega stekla s toplotnim preizkusom ESG-H, ki ima na hrbtni strani s strukturnim silikonom nalepljen okvir za obešanje na podkonstrukcijo. Med oblogami in izolacijo je zračni sloj. Obešena prezračevana fasada odpravlja vlago, zmanjšuje vpliv toplotnih mostov in porabo energije ter izboljšuje zvočno izolativnost novih in obnovljenih zgradb. Pozimi preprečuje toplotne izgube, poleti pa pregrevanje objekta in tako v zgradbi ustvarja ugodne klimatske pogoje. 5.11.3 Podjetje REFLEX načrtuje, izdeluje in montira sodobne, energetsko učinkovite prezračevalne pločevinaste in steklene fasade, ki jih odlikuje dolga življenjska doba. Pestra izbira dimenzij, barv in kombinacij z drugimi vrstami fasad omogoča uresničevanje drznih arhitekturnih zamisli. 1. Al - okvir iz eloksiranih kotnikov; dimenzijo okvirja in lego na steklu določi fasader 2. Podložni trak Norton 6,4 x 9; lego določa globina SG silikon 3. SG silikon; globina je določena po Protokolu izdelave 4. Kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H 201 5.12 Točkovna držala RX Point Splošno 5.12 RX POINT je sistem zasteklitve s točkovnimi držali, ki omogoča v zadnjem času vse bolj zaželeno zasteklitev površin s čim več transparentnosti in manjšim številom nosilnih podkonstrukcij. Cilj, ki ga želimo doseči, je občutek plavajoče strešne konstrukcije ali postavitev fasade brez občutka ločenosti med zunanjim in notranjim svetom. Konstrukcija zasteklitve s točkovnimi držali sestoji iz: • primarne konstrukcije (jeklene, jeklenobetonske, aluminijaste, lesene ...) • nosilne podkonstrukcije • spojnih elementov • točkovnega držala • stekla • fuge. Definicija izdelka RX POINT je zasteklitveni sistem brez okvirjev. Pravzaprav gre za točkovno pritrjena enojna in izolacijska stekla. Osnove so: • posebno steklo za ta način zasteklitve, RX LAMISAFE, RX SAFE ESG-H • pod uporabnotehničnimi pogoji razvita nerjaveča držala, ki omogočajo neprisiljen odvod vseh obremenitev, ki delujejo na podkonstrukcijo. Glavna uporabna področja so: • vstopna pročelja poslovnih stavb, hotelov, letališč ... • zasteklitve razstavnih prostorov (npr. avtosalona) • zasteklitve gledaliških avl, knjižnic, kinodvoran • prezračevane fasade (drugi plašč fasade) • konstrukcije zimskih vrtov • nadstreški • nadstreški javnih prostorov, čakalnic, uličnih postaj, postajališč • zasteklitve dvigal • predelne stene. Steklo Pri vseh zasteklitvah RX POINT se uporablja varnostno steklo (kaljeno oziroma delno kaljeno steklo in lepljeno steklo). Razlikujemo: a) RX SAFE ESG (ESG po EN 12150) b) RX LAMISAFE (VSG po EN 14449) Poseben poudarek je na: • natančni obdelavi robov • majhnih tolerancah mer in tolerancah lukenj • zahtevani kakovosti • HS-testu po EN 14179 (pri RX SAFE ESG). V osnovi točkovna vpetja delimo na: • RX POINT za enojno in VSG zasteklitev • RX POINT za izolacijsko zasteklitev. 202 Glede na uporabo in želje arhitektov lahko izvedemo stekla s cilindričnimi ali ugreznjenimi luknjami. Ugreznjena luknja Prednosti: • mogoča izvedba povsem gladke površine • prenos lastne teže pri vertikalni vgradnji prek ugreznjene luknje. Vsa odstopanja in tolerance se morajo prenesti na podkonstrukcijo. Cilindrična luknja Luknja v steklu je večja od premera pritrdilnega vijaka, zato se lahko tolerance iz stekla in podkonstrukcije izenačijo. Pri vertikalni zasteklitvi se mora lastna teža stekla z dodatnimi prijemi prenesti na podkonstrukcijo. To lahko dosežemo s pomočjo ekscentričnega vložka ali z naknadnim polnjenjem luknje s posebnim kitom. Zaradi tega priporočamo to vrsto zasteklitve samo za strehe. Prenos teže samo s pomočjo trenja med steklom in točkovnim držalom ni mogoč. Obdelava stekla Robovi so polirani oziroma fino brušeni. Premer luknje, premer ugreznjene luknje in ugreznjenega dela (normalno 45°) se določijo po posameznih točkovnih držalih. Diamantno orodje (svedri, grezilo ...) naj bo čim bolj fino. Tolerance pozicije lukenj in lega lukenj se morajo določati iz ene točke (vogal šipe). Pri ugreznjenih luknjah se orodje, to je grezilo, neenakomerno obrablja, zato je življenjska doba krajša. Vrtanje in povrtavanje od zgoraj naj se izvaja v enem koraku, pri natančno vodenih strojih lahko tudi v dveh korakih, tako da ugreznjeni del povsem centrično nalega na luknjo. Vse ravne luknje so posnete. Ugreznjene luknje imajo na drugi strani tudi posnetje. Pri ugreznjenih luknjah je treba paziti na preostanek debeline, ki pogojuje debelino stekla in način vpetja. Z ugreznjenim točkovnim držalom lahko pritrjujemo stekla minimalne debeline 8 mm. Prav tako je pomembno, da je prehod med ugreznjenim delom luknje in cilindričnim delom brez presledka oziroma roba. Pri cilindričnih luknjah se zaradi zamaknjenih svedrov ne smejo uporabljati šipe, ki imajo rob na sredini luknje. 203 5.12 Enojna in VSG zasteklitev RX POINT Uporabljene vrste stekla Navodila za načrtovanje Uporabimo lahko stekla vrste float, STOPSOL, PLANIBEL COLOR ali emajlirana stekla in stekla s sitotiskom. Minimalni odmik točkovnega držala od roba stekla je 100 mm. Po možnosti naj bo nameščanje točkovnih držal v vogalih asimetrično. Maksimalni razmik med točkovnimi držali je pogojen s podkonstrukcijo (glej Poglavje 6.9.4). Minimalni odmik točkovnih držal od roba stekla do sredine luknje je običajno od 80 do 100 mm, v nobenem primeru pa ne manj kot 60 mm. Maksimalni previs stekla je 400 mm. Maksimalni razmik med dvema točkovnima držaloma je odvisen od lastnosti podkonstrukcije (glej Poglavje 6.9.4). Izolacijsko steklo RX POINT 5.12 Izolacijsko steklo RX POINT ima na področju luknje dvojno tesnjenje in s tem izpolnjuje zahteve izolacijskega stekla. Zunanja šipa je vedno izvedena z ugreznjeno, notranja šipa pa s cilindrično luknjo. Stekla z nanosom Toplotno in sončnozaščitni nanosi so v osnovi mogoči. Zaradi visokih zahtev se pojavljajo delne omejitve glede debelin in dimenzij. Potrebno je podrobno usklajevanje. Rob izolacijskega stekla Širina roba izolacijskega stekla je odvisna od razdalje med točkovnimi držali in od obremenitev, ki delujejo na steklo. Minimalna širina roba znaša 19 mm. Geometrija kitanja med izolacijskimi stekli RX POINT se določi za posamezen primer in po izkušnjah znaša ca. 20 mm. 204 Točkovno držalo RX POINT Točkovna držala RX POINT so posebej za zasteklitev RX POINT razvita nerjaveča točkovna držala, ki omogočajo kontrolo vseh delujočih sil na steklo in odvod teh sil na podkonstrukcijo. Zaradi različnih področij uporabe imamo več različnih tipov. Katero točkovno držalo bo uporabljeno v določenem primeru, je odvisno od več robnih pogojev in vrste uporabljenega stekla. Za pomoč nam služijo zgoraj navedeni podatki. RX POINT je sistem, ki je sestavljen iz stekla in točkovnega držala. Tako je izpolnjen pogoj spoja stekla in točkovnega držala, zato ima steklo ob dobavi že montirana točkovna držala. Točkovna držala razdelimo na: a) tip RXPOINT GIB – kroglično uležajeno v središču stekla b) tip RXPOINT FIX – nepremično držalo. RX POINT 60/60 FIX RX POINT 45/60 GIB RX POINT 45/60 FIX Y RX POINT 45/60 IZO FIX Toleranca B X Referenčni vogal 5.12 Toleranca A A Toleranca B Toleranca B RX POINT 60/60 GIB Tolerance Zahteve za podkonstrukcijo Funkcionalnost celotnega sistema je odvisna tako od natančnosti konstrukcije in stekla kot od natančne in skrbne montaže. Vse tolerance (steklo, podkonstrukcija, temperaturne razlike) morajo biti med sabo vnaprej usklajene. Detajl med podkonstrukcijo in držalom mora biti izveden tako, da prevzema nastopajoče tolerance. V splošnem se zahteva toleranca položaja priključka točkovnega držala +/- 5 mm, ki ne sme biti presežena. Steklo Tolerance položaja in lege lukenj se podajo od referenčne točke. Toleranca A: toleranca med referenčno točko (rob stekla) in srednjico prve luknje znaša +/- 1 mm. Toleranca B: toleranca med dvema poljubnima luknjama (v osi x in y) znaša +/- 2 mm. 205 Konstrukcijski detajli Fuge Zakitane fuge igrajo pri točkovno vpetih sistemih pomembno vlogo, saj morajo zagotoviti zaprtje prostora. V primerjavi z linijskimi zasteklitvami je fuga v tem primeru neprimerno bolj obremenjena. Velikokrat je šele po robnem opazovanju vseh premikov konstrukcije mogoče pravo dimenzioniranje fuge. 5.12 V osnovi ločimo mokro in suho kitanje fuge ter mešano izvedbo. Mokro kitanje se izvede s tekočim kitom, suho kitanje se izvede s silikonskimi profili. Pri kombinirani izvedbi se uporablja profil in tekoče kitanje. Katera oblika je primerna, se določi glede na posamezen primer. Tehnično posvetovanje z dobavitelji silikonov in tesnilnega materiala je vedno priporočljivo. Zasteklitve strehe naj se vedno zakitajo na moker način. Konstrukcijsko je treba zagotoviti osnovno zahtevo po prezračevanju fuge, to pomeni, da mora biti predvideno prezračevanje navzven. Nekaj osnovnih tipov: 1. enojna zasteklitev - mokro silikonsko kitanje - silikonski profil. 2. VSG fasada in streha - mokro silikonsko kitanje - mokro silikonsko kitanje in silikonski profil - silikonski profil (profil mora biti zalepljen s silikonom). 3. izolacijsko steklo – fasada (kombinacija) 4. izolacijsko steklo – streha (kombinacija). 206 Treba je dobro premisliti, če je izdelava fuge s silikonom nujna. Pri enojni zasteklitvi (drugi plašč fasade, zasteklitev kot zaščita pred vetrom, stopnišča) se je pokazalo, da se padavine pri majhni fugi (ca. 2/3 debeline stekla, največ 8 mm) zaradi površinske napetosti zbirajo in v majhnih količinah nalagajo na notranji strani stekla. Padavine lahko vdrejo v prostor za steklom, vendar je količina le neznatna. Pri takšni uporabi je odkapni profil na podnožju priporočljivo pomakniti navznoter ter tako omogočiti odtekanje vode. Prednost te uporabe je, da zelo majhna fuga izboljšuje ozračje v prostoru, zmanjšuje kondenz in ima optično boljše lastnosti. Osnove tesnjenja pri zaprti fugi pa so majhna fuga (največ 2/3 debeline stekla, 4 - 12 mm) ter dober dostop z notranje in zunanje strani. Motnje zaradi konstrukcije, spon itn. moramo preveriti. Za namestitev silikonskih profilov je treba izdelati načrt. Namestitev mora biti izvedena tako, da je omogočeno prezračevanje fuge. Priporočljivo je preizkušati uporabnost uporabljenih kombinacij (možnost čiščenja robov in silikonskega profila je nujno potrebna). Montaža Pred montažo je treba preveriti podkonstrukcijo. Če ni izvedena v tolerančnem območju, z montažo ne smemo začeti. Pri večini točkovnih držal je priporočljiv dostop z zunanje in notranje strani (gradbeni oder). Glede na tip točkovnega držala in situacijo vgradnje (streha/stena) se določi, ali bo točkovno držalo montirano najprej na steklo ali na konstrukcijo (največkrat na steklo). Zaradi velike teže, natančne montaže in da preprečimo poškodbe robov, je priporočljiva montaža z vakuumskimi prijemali in dvigalom. 5.12 Mokro tesnjenje - kit Suho in mokro tesnjenje - silikonski profil in kit Suho tesnjenje - silikonski profil Nadstrešek 207 5.13 Požarnoodporno steklo V visoki gradnji za fasade, parapete in pregradne stene vedno pogosteje uporabljamo zgolj steklo. Temu trendu sledi tudi zakonodaja, ki v skladu z evropskimi standardi graditeljem postavlja vse ostrejše zahteve, med drugim tudi na področju požarne zaščite. Preventivno požarno zaščito v gradbeništvu lahko delimo na: • preprečevanje nastanka požara • preprečevanje širjenja požara. Običajno steklo je v smislu požarne varnosti le pogojno uporabno. Če pride v neposredni bližini stekla do požara, na njegovih površinah v nekaj sekundah nastanejo velike temperaturne razlike; v prečni osi med segrevano in hladno površino, v horizontalni in vertikalni osi pa med sredino in robom stekla. Rezultat teh razlik je nastanek nateznih napetosti, na katere je steklo najmanj odporno. V zelo kratkem času se steklo zlomi, kosi zlomljenega stekla padejo iz okvirja in požar se lahko neovirano širi v sosednje prostore. 5.13 5.13.1 Področje uporabe Požarnoodporne zasteklitve v zgradbah morajo preprečevati tako nastanek kot tudi širjenje požara. Standardi določajo, katere zasteklitve so za določeno gradbeno situacijo primerne. Osnovni cilj, ki mu pri tem sledijo, je, da morajo zasteklitve omogočati predvsem učinkovito gašenje ter reševanje ljudi in premoženja. Naloge protipožarnih stekel so tako zelo kompleksne. Ob tem, da • ščitijo reševalne poti • preprečujejo preskok požara 208 • omejujejo požarne pasove • varujejo življenja in premoženje • omogočajo evakuacijo zgradbe morajo te zasteklitve izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • omogočati morajo estetski videz in varnost fasade • zagotavljati večfunkcionalnost fasade • omogočati zastekljevanje z velikimi površinami • dovoljevati poenostavitve sistemov za zastekljevanje. 5.13.2 Terminologija in standardi Danes v praksi uporabljamo še določila nemškega standarda DIN 4102, hkrati pa tudi že nove evropske (slovenske) standarde. DIN 4102 T 13 deli požarnoodporne zasteklitve na: • razred G – dimnotesne in • razred F – požarnoodporne. EN 1363: Preizkus požarne odpornosti – 1. del: Splošne zahteve EN 1364-1: Preizkus požarne odpornosti nenosilnih elementov – 1. del: Stene EN 1634-1: Preizkusi požarne odpornosti vrat in drugih zapornih elementov – 1. del: Požarna vrata in zapore EN 1634-3: Preizkusi požarne odpornosti vrat in drugih zapornih sestavov – 3. del: Dimna vrata in zapore EN 13501-1: Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb – 1. del: Klasifikacija po podatkih iz preizkusov odziva na ogenj EN 13501-2: Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb – 2. del Klasifikacija po rezultatih preizkusov požarne odpornosti Med preizkusom požarne odpornosti (definira ga EN 1363) so stekla izpostavljena naraščanju temperature, kot to zahtevajo parametri v diagramu s tako imenovano krivuljo standardnega požara (krivulja ETK). 209 5.13.2 Standardi definirajo obnašanje materialov in gradbenih konstrukcij v primeru požara ter načine preizkušanja materialov oziroma gradbenih elementov in navajajo kriterije za razvrščanje v varnostne skupine. Standard EN 13501 določa kriterije, po katerih se klasificira ognjevzdržna stekla v naslednje razrede: • Razred E – zapora za širjenje plamenov ter vnetljivih ali strupenih plinov • Razred EW – enako kot razred E; dodatno pa je dovoljen še omejen prenos sevalne energije • Razred EI – enako kot razred E; dodatno pa je potrebna tudi toplotna izolativnost (T – T0 < 140 K). Enaka je tudi uradna klasifikacija CEN, posameznim simbolom pa je treba dodati čas, v katerem se zagotavlja zaščita, ki jo ta razred zahteva. Kadar govorimo o požarnoodporni zasteklitvi, moramo vedno opazovati celoten sistem. Vsaj tako pomembna kot je odpornost stekla, je tudi odpornost konstrukcije, ki jo predstavljajo okvir, tesnjenje in elementi za pritrjevanje. Vsa požarnoodporna stekla vgrajujemo v izolacijska stekla, pri katerih lahko (v odvisnosti od lastnosti drugega stekla) dosežemo tudi visoko stopnjo toplotne in sončne zaščite. Večina požarnoodpornih stekel ima zaradi posebne sestave (debelina, teža) odlično zvočno izolirnost, hkrati pa zagotavlja tudi visoko stopnjo protivlomne zaščite. 5.13.2 Že med projektiranjem je treba določiti, kakšno odpornost naj ima zasteklitev in koliko minut naj zagotavlja določeno stopnjo zaščite. V praksi se velikokrat uporabljajo oznake razredov brez navedbe standardov, zato v spodnji tabeli prikazujemo primerjalne podatke. Razred po: Funkcija stekla DIN 4102 EN 13501 Preprečuje širjenje: – plamena in plinov G E Preprečuje širjenje: – plamena in plinov – sevanja v omejenem obsegu – EW Preprečuje širjenje: – plamena in plinov – prehoda vročine F EI V požarnoodpornih vratih po DIN 4102-5 so lahko samo stekla razreda F. Glede na časovno vzdržljivost protipožarne zaščite pozna klasifikacija CEN naslednje razrede: E 15t EW EI 210 15 20 T 30 20 30 20 30 45t 60 45 60 90 120 180 t 240 t 90 120 180 240 60 t = samo za vrata T = samo za pregradne stene Dodatne klasifikacije: C – samozapiralna vrata M – stene R – stene pod obremenitvijo S – protidimna zaščita 5.13.3 Opisi, sestave in način delovanja Razred E: steklo zadržuje plamene in dimne pline Požarnoodporno steklo razreda E mora za določen čas zaustaviti širjenje plamenov ter dimnih in strupenih plinov, ki so nastali med požarom. Čas požarne odpornosti teh stekel je lahko dolg od 15 do 120 minut. V tem času se bo steklo zaradi temperaturnega raztezka sicer zmehčalo in izbočilo, vendar pa pri tem zaradi sesedanja, ki je posledica lastne teže, ne sme pasti iz nosilnega okvirja. Od teh stekel ne pričakujemo, da bi istočasno preprečevala tudi prehod vročine, zato jih ne smemo uporabljati v primerih, ko so na strani, ki ni izpostavljena ognju, vnetljivi materiali. Ti bi se zaradi vročine hitro vneli in požar bi se lahko širil naprej. V neposredni bližini takšne zasteklitve tudi ne smejo potekati evakuacijske poti. Zaradi te lastnosti omenjena stekla le pogojno uvrščamo med požarnoodporna. Dejanskemu stanju bi bolj ustrezalo, če bi sisteme, v katere je vgrajeno steklo razreda E, imenovali dimnotesne. Proizvajalci pri izdelavi stekel razreda E uporabljajo različne pristope: • po posebnem postopku kaljeno float steklo (največ do 30 minut): BI-FireStop, FIVESTAR, PYROSWISS, INTERFLAM 30 • po posebnem postopku kaljeno borosilikatno steklo: PYRAN G 30 do G 120 • žično (polirano) steklo: do G 60 vgrajeno v jeklene okvirje, do G 90 v betonske okvirje • stekla, pri katerih gre za običajna stekla, zlepljena s posebnimi ognjevarnimi plastmi (geli, ki se v primeru požara spenijo), zlepljena običajna stekla: do G 60; PYRODUR, PYROBEL/PYROBELITE • kaljena stekla, zlepljena s posebno folijo (ki se v primeru požara ne speni): do G 60; SANCO Firestar in CONTRAFEU • stekleni zidaki: do G 90. V proizvodno-prodajnem programu podjetja REFLEX so naslednja stekla: • polirano žično (Pilkington) in navadno žično steklo • lepljeno steklo PYROBEL/PYROBELITE • po posebnem postopku kaljeno float steklo (INTERFLAME). 211 5.13.3 Zasteklitve razreda E 5.13.3 Zasteklitve razreda EW Zasteklitve razreda EI Razred EW: enako kot razred E, le da še delno zadržuje prehod vročine (<15kW/m2) Razred EI: steklo zadrži tudi vročino, temperatura površine na varni strani ≤ 140 K Ta stekla so rešitev za pokrivanje področja med razredoma E in EI. Praviloma so to stekla razreda E, ki morajo vsaj deloma ovirati tudi širjenje vročine. Navadno se predpisuje uporaba stekel EW 30. Uvajanje teh stekel sledi mnenju v Evropi, da je razred E 60 po svoji namembnosti nesmiseln. Zaradi visokih temperatur tudi na nasprotni strani stekla je za njim vsaka aktivnosti onemogočena, možnost širjenje požara pa zelo velika. Zato je postavljena zahteva, da mora imeti steklo E 60 hkrati vsaj delno zaščito pred vročino. Prehod sevanja toplote skozi steklo mora biti manjši od 15 kW/m2. Steklo s takšno karakteristiko uvrščamo v razred EW. Za stekla razreda EW 30 se tako uporablja nekatera (modificirana) stekla razreda E 60. Požarnoodporno steklo razreda EI mora poleg plamenov in dimnih plinov zaustaviti tudi toplotno sevanje. Oviranje prehoda vročine mora biti tako učinkovito, da se površina stekla, ki ni izpostavljena neposrednim plamenom, v povprečju ne segreje za več kot 140 K. V proizvodno-prodajnem programu podjetja REFLEX so naslednja stekla: • stekla PYROBEL/PYROBELITE • če imajo stekla INTERFLAME E 60 poseben ognjevzdržen premaz, se jih uvršča v razred EW 30 • stekleni zidaki. 212 Zaradi te zahteve so stekla relativno debela in težka. Izdelana so kot sendvič, sestavljen iz več stekel, povezanih s posebnim materialom. Ta je lahko folija ali gel z visoko vsebnostjo vezane vode, ki pod vplivom vročine izpari in tako speni material. Ob tem nastane izolacijska plast, ki je sposobna absorbirati toplotno sevanje. Ta proces se lahko nadaljuje od plasti do plasti, tako da lahko z zelo debelimi stekli vročino in plamen zadržujemo celo do 120 minut. V proizvodno-prodajnem programu podjetja REFLEX so naslednja požarnoodporna stekla razreda EI: • stekla, sestavljena iz več običajnih stekel, ki so zlepljena z geli: PYROBEL/ PYROBELITE • stekleni sendviči, sestavljeni iz dveh (praviloma) 5-milimetrskih kaljenih stekel, mednje pa je vstavljen različno debel sloj požarnoodpornega gela: INTERFIRE. 5.13.4 Proizvodni program Steklo PYROBEL/PYROBELITE je uporabno le v temperaturnem območju med - 20 in + 45 °C. Ta izvedba stekla ne sme biti obsevana z UV žarki, zato jo lahko vgrajujemo samo v notranjost objekta. Za vgradnjo na fasadi se uporablja steklo PYROBEL/PYROBELITE EG. To je modificirana oblika osnovnega tipa, ki mu je dodan UV-zaščitni sloj (PVB-folija + tanko steklo). LR (EN 410) Ug kg/m2 % % W/m2K - dB ±0,9 17 89 8 5,7 3(B)3 34(0;-3) zunanja 11,3 ±1 25 87 8 5,5 1(B)1 35(-1;-2) notranja 12,3 ±1 27 86 8 5,6 2(B)2 36(-1;-3) zunanja 16,1 ±1 35 85 8 5,4 1(B)1 38(-1;-3) notranja 9,3 ±1 20 88 8 5,6 NPD 34(-1;-3) zunanja 13,1 ±1,3 28 86 8 5,4 1(B)1 36(-1;-3) EI 30/EW 60 notranja 17,3 ±1,2 40 84 8 5,4 2(B)2 39(-1;-3) EI 30/EW 60 zunanja 21,1 ±1,5 48 83 7 5,2 1(B)1 39(-1;-3) Pyrobel 17 EI 45 notranja 17,4 ±1,5 40 84 8 5,4 2(B)2 37(-1;-3) Pyrobel 17 EG EI 45 zunanja 21,2 ±2 48 84 8 5,2 1(B)1 37(0;-3) Pyrobel 25 EI 60 notranja 26,2 ±2 60 81 7 5,2 1(B)1 40(-1;-3) Pyrobel 25 EG EI 60 zunanja 30,4 ±2 68 80 7 5,0 1(B)1 43(-1;-4) Pyrobel 35 EI 90 notranja 34,7 ±2 81 79 7 4,9 1(B)1 41(-1;-4) Pyrobel 35 EG EI 90 zunanja 38,5 ±2 89 77 7 4,8 1(B)1 42(-1;-4) Pyrobel 53 EI 120 notranja 52,5 ±3 122 72 7 4,5 1(B)1 45(-1;-4) Pyrobel 53 EG EI 120 zunanja 56,2 ±3 130 71 7 4,3 1(B)1 46(-2;-5) Pyrobelite 7 EW 30 Pyrobelite 7 EG EW 30 Pyrobelite 12 EI 20/EW 60 Pyrobelite 12 EG EI 20/EW 60 Pyrobel 8 EI 15/EW 30 Pyrobel 8 EG EI 15/EW 30 Pyrobel 16 Pyrobel 16 EG notranja 213 5.13.4 LT (EN 410) Direktna zvučna zaščita (EN 12758) Rw (C,C tr) Teža mm 7,9 Razred Debelina mm Tip Uporaba Toleranca debeline Odpornost nihajnega preizkusa (EN 12600) Tehnični podatki: Ognjevzdržna stekla iz proizvodno-prodajnega programa podjetja REFLEX 5.14 Steklo brez refleksije 5.14 V bivalnem ali delovnem okolju se včasih odločimo za predelitev določenega prostora. Problem se pojavi, kadar želimo nevidno predelno steno. Če prostor predelimo z navadnim steklom, se bomo neizogibno srečali z dejstvom, da se del svetlobe z njegovih površin odbija. Enojno steklo reflektira 8 %, izolacijsko steklo pa celo od 13 do 15 % celotne vpadne svetlobe. Rezultat tega je zrcaljenje, zaradi česar je pogled skozi steklo moten. Pojav je posebej moteč pri gledanju predmetov za izložbenimi stekli, v steklenih vitrinah ali pri uokvirjenih slikah, ki so zaščitene s steklom. Rešimo ga z uporabo stekla brez refleksije. Gre za steklo iz prozornega ali barvnega floata, na površino katerega je nanesen antirefleksni sloj. V proizvodnji tega stekla se za nanašanje antirefleksnega sloja uporablja bodisi fizikalni način, to je tehnologija magnetronskega naparjevanja, bodisi kemijski način s tehnologijo potapljanja. Nanosi so dovolj stabilni, da stekla uporabljamo tudi za enojne zasteklitve, ki so lahko izpostavljene vremenskim vplivom. Spodnje slike prikazujejo razliko med običajnim steklom in steklom z antirefleksnim slojem pri enojni in izolacijski zasteklitvi. 99,5 % 0,5 % 92 % 8% Steklo brez refleksije Float 85 % 99 % 15 % 1% Izolacijsko steklo s steklom brez refleksije 214 Standardno izolacijsko steklo Antirefleksni nanos se lahko nanaša tudi na vsa varnostna stekla in brezbarvno (belo) steklo, kar je najbolj učinkovito. Čeprav je nanos na steklu stabilen, pa vseeno nima enakih karakteristik, kot jih ima trdi (pirolitični) nanos. Zato moramo pri ravnanju s tem steklom, predvsem pri vgradnji in kasneje pri čiščenju in vzdrževanju, natančno upoštevati navodila proizvajalca. Zunanje steklo MSP Notranje steklo U W/m2K LT LR g Konvencionalno izolacijsko steklo 4 16 4 2,9 81 15 76 AR-nanos na #1, 2, 3 in 4 4 16 4 2,9 93 1 70 AR-nanos na #1,2 in 4; Low-e nanos na #3 4 16 4 1,1 82 5 57 Opis 5.14 Refleksija bo pri zasteklitvi minimalna le, če bodo imela vgrajena stekla antirefleksni nanos na obeh straneh. V nekaterih primerih, na primer pri steklih z nizkoemisijskim nanosom, je ta nanos lahko samo na eni strani, zato imajo ta stekla višjo stopnjo refleksije. To je razvidno tudi iz spodnje tabele. 215 5.15 Brezbarvno steklo Definicija Področje uporabe Brezbarvno (“ekstra belo”) steklo je po posebnem postopku razbarvano float steklo. Izdelano je iz enakih osnovnih surovin kot običajno steklo, le čistost kremenčevega peska (SiO2) je bistveno večja; minimalna je predvsem vsebnost železovega oksida. Zato to steklo v primerjavi s float steklom prepušča več svetlobe, intenzivnost njegove lastne barve pa je minimalna. Brezbarvno steklo se uporablja povsod, kjer sta pomembna lep videz in visoka barvna nevtralnost. Največkrat ga uporabimo za: • zasteklitve fasad, ki so pritrjene s točkovnimi držali: posebno učinkovita je uporaba tega stekla, kadar imajo stekla s sitotiskom nanesene svetle barve. • izložbena okna in vitrine: kadar v teh primerih uporabimo lepljeno steklo, ki je sestavljeno iz brezbarvnega stekla, bo imelo komaj opazno lastno barvo; če steklo še dodatno obdelamo z antirefleksnim nanosom, bodo predmeti za zasteklitvijo zaščiteni in obenem vidni v naravni barvi. • notranjo opremo: z brezbarvnim steklom, ki je potiskano z belo ali s pastelnimi barvami, lahko načrtujemo estetske pregradne stene, vrata ali tuš kabine. • večslojno lepljeno steklo: protivlomna stekla, ki so izdelana iz običajnega float stekla, imajo intenzivno modrozeleno barvo; temu se lahko izognemo le z uporabo brezbarvnega stekla. • pohištvo. Lastnosti 5.15 Mehanske značilnosti brezbarvnega stekla odgovarjajo zahtevam iz standarda EN 572-2: float steklo, druge značilnosti pa so podane v spodnji tabeli. Svetlobne značilnosti Energijske značilnosti d 216 Koeficient osenčenja Koeficient prehoda toplote LT LR L UV ET EA g Sc U mm (%) (%) (%) (%) (%) (%) – W/m2K 3 91 8 87 91 1 0,91 1,05 5,8 4 91 8 86 90 2 0,91 1,04 5,8 5 91 8 84 90 2 0,90 1,04 5,8 6 91 8 83 90 2 0,90 1,04 5,7 8 91 8 81 89 3 0,90 1,03 5,7 10 91 8 78 88 4 0,89 1,03 5,7 5.16 Izolacijsko steklo kot funkcionalen oblikovalski element Investitorji, spomeniško varstvo, gradbeni inšpektorji in arhitekti določajo zunanji videz stavb in posledično tudi videz oken in vrsto zasteklitve. Izolacijsko steklo s svojo raznovrstno možnostjo oblikovanja ponuja arhitektom in investitorjem področje, na katerem lahko izrazijo svojo ustvarjalnost: - stekla nepravilnih oblik in po šablonah - okrasni križi - ornamentno steklo. 5.16 Zaradi spomeniškega varstva in mestnega načrtovanja je fasada na področju obnove starih zgradb ohranjena takšna, kot je bila, ali pa je obnovljena tako, da je kar najbolj podobna prvotnemu videzu. Zato je želja investitorjev, da s posebnim oblikovanjem v novogradnji dosežejo posebne poudarke. 5.16.1 Izolacijska stekla v kombinaciji z ornamentnimi stekli Ornamentna stekla sodijo po definiciji med lita stekla. Postopek njihove izdelave je do faze, v kateri pridobimo čisto stekleno talino, enak postopku izdelave float stekla. Kasneje pa talino vodimo skozi kalibrirne valje, od katerih ima vsaj zgornji vtisnjeno strukturo, ki je kasneje vidna na stekleni površini. Tako dobimo različna dekorativna (ornamentna) stekla, ki so eno ali obojestransko strukturirana. Na opisani način izdelujemo še eno vrsto litega stekla, to je žično steklo. V tem primeru se med kalibrirnima valjema skupaj s talino premika tudi žično pletivo. Ornamentna stekla lahko le pogojno označimo kot prozorna, zato jih uporabljamo povsod tam, kjer pogled skozi steklo ni pomemben ali pa je celo nezaželen. Oblika dekorja na ornamentnih steklih je odvisna predvsem od modnih trendov in okusa. Poznamo štiri skupine ornamentnih stekel: • • • • prozorno ali barvno ornamentno steklo svetlo surovo steklo svetlo in barvno žično steklo žično steklo s strukturo - svetlo ali barvno. Večino ornamentnih stekel lahko uporabimo za izdelavo izolacijskih stekel. Vendar pa moramo pri tem upoštevati nekatere posebnosti: • Ornamentno steklo ima površino s strukturo praviloma obrnjeno v medstekelni prostor. Izolacijsko steklo v kombinaciji z ornamentnim steklom ima lahko včasih robno tesnjenje širše za približno 3 mm. Ornamentna stekla se zaradi posebnih lastnosti hitreje zlomijo kot običajna stekla. • Če v izolacijskem steklu z nesimetrično sestavo (na primer v zvočnoizolirnem steklu) eno od float stekel zamenjamo z ornamentnim, mora biti to steklo vsaj enako debelo kot zamenjano steklo. 217 • Steklo, ki skupaj z žičnim steklom sestavlja izolacijsko steklo, je lahko debelo največ toliko kot žično steklo, smiselno pa je, da je tanjše. Debelina stekla, ki ga kombiniramo z ornamentnim steklom brez žice, pa je lahko za največ 4 mm večja od debeline ornamentnega stekla. Na to zahtevo moramo biti posebej pozorni predvsem pri načrtovanju sestave zvočnoizolirnega stekla, pri katerem so debeline točno določene. • Stekla z barvnim ornamentnim ali žičnim steklom se pod vplivom sončnih žarkov zelo neenakomerno segrevajo. Učinek je še izrazitejši, kadar so stekla le delno zasenčena. Kadar ta stekla vgradimo v izolacijsko steklo, se močno poveča nevarnost loma. V tem primeru priporočamo uporabo kaljenega ali delno kaljenega stekla (RX SAFE ESG ali RX SAFE TVG). Barvnega ornamentnega stekla praviloma ne vgradimo v izolacijsko steklo skupaj z drugimi barvnimi stekli (tudi ne s stekli s toplotno ali sončnozaščitnim nanosom), če pa že, priporočamo uporabo kaljenega ali delno kaljenega stekla (ESG ali TVG). 5.16.1 Debelina (mm) Potek strukture Maksimalne dimenzije (mm) Vrsta ornamenta Barva SATINATO prosojno bela 4,6 C 2250 x 3210 SATINATO prosojno bela 8,10 C 2550 x 3210 ALTDEUTSCH* bela, rumena, bronza 4 B 2160 x 1650 ALTDEUTSCH* Modra 4 B 2160 x 1260 CHINCHILLA Bela 4 B 3350 x 1850 CHINCHILLA Bela 6 B 3700 x 1850 CHINCHILLA Bela 8 B 2250 x 1850 GOTHIC Bela 4 B 2540 x 1650 KATEDRAL Bela 4 C 3350 x 1850 KATEDRAL rumena, zelena, modra 4 C 2540 x 1610 MASTERCARRE Bela 4,6 C 3210 x 2000 MASTERCARRE Bela 8 C 3300 x 2040 MASTERPOINT Bela 8 C 2520 x 2040 NIAGARA Bela 5 B 2130 x 1650 ROSA Bela 4, 6 C 3350 x 1850 SILVIT Bela 4 B 2160 x 1650 ŽIČNO Bela 6 B 3350 x 1850 B – vzorec poteka vzporedno z višino C – potek vzorca je naključen * Zaradi mehanske posebnosti litega stekla naj bo površina izolacijskega stekla, v katerih je to steklo, manjša od 1,5 m2. 218 5.16.2 Stekla nepravilnih oblik (modeli) Najsodobnejša oprema omogoča podjetju REFLEX izdelavo stekel najrazličnejših oblik. Iz spodnje preglednice je razvidno, kateri podatki so potrebni za izdelavo stekla določene oblike. Kadar so v sestavi izolacijskega stekla različna stekla ali pa stekla različnih debelin, je treba določiti sprednjo stran (lice) stekla. Enako velja tudi pri naročanju toplotno, zvočno ali sončnozaščitnih stekel nepravilnih oblik. Pri modelih, ki imajo notranji izrez, je zahtevana uporaba kaljenega stekla. Če so pri naročanju likov iz spodnje priloge podani vsi zahtevani podatki, šablona ni potrebna. O možnosti izdelave stekla nepravilnih oblik se je treba pogovoriti s strokovnjaki podjetja REFLEX. Šablone, ki so potrebne za izdelavo stekla, morajo biti narejene v enem kosu in v merilu 1:1. Material za šablone mora biti dovolj trden (nikoli lepenka) in debel največ 5 mm. Za izdelavo stekel so merodajne izključno zunanje mere šablone. Preglednica likov: 1, 2 Poševna stranica 5, 6 Trapez 47, 48, 55, 56, 57, 58 Paralelogram 3, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 21, 37, 38, 39, 40, 53, 54, 94, 95 Mnogokotnik 20 Enakostranični trikotnik 60, 61 Krog 63 Polkrog 64, 65, 66, 67, 68, 69, 113 Element z lokom 78 Polkrožni element 70, 71, 72, 73 Krožni izsek 74, 75 Zaobljeni vogali 122 Romb 219 5.16.2 V sodobnem arhitekturnem oblikovanju bi bilo izražanje pogosto precej omejeno, če bi morali pri načrtovanju zasteklitev uporabljati le stekla pravokotnih oblik. Želja po steklih nepravilnih oblik je najbolj prisotna v individualni gradnji. 5.16.2 Oblike, ki niso tukaj navedene, po povpraševanju. 220 5.16.2 Radius min. 10 cm Radius min. 10 cm Maksimalno 5 m2 * Pri enojnem lepljenem steklu VSG Ø min. 45 cm. Pri enojnem kaljenem steklu ESG Ø min. 30 cm. Pri kombiniranem izolacijskem steklu Ø min. 30 cm Ø max. 200 cm 221 5.16.3 Okrasni profili v MSP REFLEX vstavlja v svoja izolacijska stekla naslednje okrasne profile: • švicarski križ • dunajske prečke • filigranske prečke. 5.16.3 Danes si proizvodnjo oken težko predstavljamo brez izolacijskih stekel z vgrajenimi okrasnimi profili. Vgradnja profilov v medstekelni prostor ima poleg estetskih učinkov še druge pozitivne lastnosti: • Čiščenje takšnih oken je preprostejše. • Možna je tudi vgradnja v funkcionalna izolacijska stekla, na primer v zvočnoizolirna ali varnostna stekla. • Predvsem z vgradnjo švicarskih križev in dunajskih prečk se izognemo zahtevni izdelavi oken s pravimi prečkami, v katera lahko vgradimo le izolacijska stekla majhnih dimenzij. Za takšna stekla pa je znano, da so najbolj občutljiva na vremenske spremembe (zračni pritisk in temperaturo). Pri običajnih steklih takšne spremembe vplivajo na volumen plina v medprostoru, kar se kaže kot vbočenje ali izbočenje stekla. Pri majhnih steklih ta deformacija ni mogoča, zato mora robno tesnjenje prevzeti še te dodatne obremenitve. V skrajnem primeru lahko pride tudi do loma stekla. 222 Problemi izolacijskega stekla manjših dimenzij so znani: Zaradi zaprtega volumna v medstekelnem prostoru v času proizvodnje je izolacijsko steklo stalno podvrženo obremenitvam, ki so posledice spreminjanja tlaka. Če atmosferski tlak pade (v primerjavi s tistim v času proizvodnje), se stekla izbočijo. Če se atmosferski tlak poveča, se steklene površine konkavno oblikujejo oziroma vbočijo. Ta (fizikalno pogojen) pojav praviloma ne povzroča težav. Sodobna tesnila, ki se uporabljajo za proizvodnjo izolacijskega stekla, in omejena elastičnost stekla namreč ta fenomen izenačijo. Vendar pa manjše kot je izolacijsko steklo, toliko bolj deluje kot toga neelastična plošča. To pomeni, da vse tlačne spremembe vodijo do obremenitve robnega tesnjenja, kar pod določenimi pogoji vodi do krajše življenjske dobe izolacijskega stekla. Vpliv okrasnih profilov na vrednost toplotne zaščite Okna s pravimi prečkami že od nekdaj veljajo za zvočno slabo izoliran gradbeni element, saj spoji prečk slabo zadržujejo hrup. Nasprotno pa stekla zaradi vgrajenih okrasnih profilov sposobnost dušenja hrupa prej pridobijo, kot pa izgubijo. To velja seveda le v primeru, če se profil v medprostoru ne dotika površine stekla. Stekla imajo boljšo zvočno izolirnost zato, ker se jim je z vgradnjo profilov povečala lastna teža. V področju vgrajenih oziroma na zunanji strani nameščenih profilov nastopijo dodatni toplotni tokovi, ki jih moramo upoštevati pri izračunu U-vrednosti okna. Kriteriji, ki lahko vplivajo, so: • število profilov • material profilov • širina profilov • odmik profilov od površine stekla emisijska sposobnost površine stekla • plinsko polnjenje. To pride najbolj do izraza pri dunajskih prečkah, saj so v tem primeru na zunanjo površino stekla dodatno nalepljeni tudi zunanji profili. Da bi preprečili zmanjšanje zvočne izolirnosti, hkrati pa na najmanjšo možno mero zmanjšali občasno neprijetno žvenketanje, podjetje REFLEX vztraja pri točno določeni širini medstekelnega prostora, ki ga imajo izolacijska stekla z vgrajenimi okrasnimi profili. Vplivi se lahko opišejo z linearnim vplivom toplotnega mostu ψ. 223 5.16.3 Vpliv okrasnih profilov na vrednost zvočne izolirnosti Izolacijsko steklo REFLEX z vgrajenimi distančnimi profili Dunajske prečke Ta sistem najbolj učinkovito imitira na konvencionalen način izdelano okno s pravimi prečkami, ki je zastekljeno z izolacijskim steklom. V okenski okvir je vgrajeno samo eno izolacijsko steklo, na njegovo stekleno površino pa proizvajalec nalepi zunanje profile. V medstekelni prostor vgrajeni distančni profili ne smejo biti v stiku s steklenimi površinami. V času sestave znaša razmik med notranjim profilom in stekleno površino 3 mm. To je dovolj, da tudi pri steklih z veliko površino ne pride do stika med steklom in profilom. Proizvodni program izolacijskih stekel REFLEX z vgrajenimi dunajskimi prečkami 5.16.3 Sestava Najdaljša stranica (cm) 2 Največja površina (m ) Največje razmerje stranic Lice distančnega profila širina 20 mm 4/16/4 5/16/6 240 300 2,83 4,50 1:6 1:6 širina 25 mm širina 30 mm Barva distančnih profilov je enaka barvi distančnikov. Zunanji profil, ki ga lahko namesti le izdelovalec okna, je vedno nekoliko širši od notranjega. Dodatna zunanja okrasna letvica Notranji distančni profil Sušilno sredstvo Distančnik Notranje tesnilo Butyl Zunanje tesnilo Polysulfid 224 Viktoria (švicarski križ) Okrasni profili so v medstekelni prostor vstavljeni na način, ki preprečuje stik med profilom in stekleno površino. Okrasni profili Viktoria so izdelani iz profiliranega aluminija, ki je obarvan s tehnologijo prašnega nanosa. Profili so izdelani v različnih širinah in barvah. Spoj med vertikalnim in horizontalnim profilom je izveden tako, da lepo oponaša ročno izdelan spoj pravih lesenih prečk, predvsem pa zagotavlja trajno in stabilno povezavo. Proizvodni program izolacijskih stekel REFLEX z vgrajenimi švicarskimi križi 4/16/4 5/16/6 Najdaljša stranica (cm) 240 300 Največja površina (m2) 2,83 4,50 1:6 1:6 26 45 Največje razmerje stranic 5.16.3 Sestava Izvedbe profilov švicarski križ 16 in 18 Barve bela, rjava, črna, staro zlato, zlata s sijajem, zlata mat bela, rjava, črna, staro zlato bela V križu je mogoča kombinacija profilov različnih širin. Po dogovoru so možne tudi drugačne barve profilov oziroma lesnih dekorjev. Okrasna letvica (Švicarski križ) Sušilno sredstvo Distančnik Notranje tesnilo Butyl Zunanje tesnilo Polysulfid 225 Filigranski profili Vznemirljiva alternativa švicarskemu križu so vmesni filigranski profili. Nežni, samo 8 x 8 mm debeli profili, dajejo poseben lesk predvsem ekskluzivni arhitekturi, ki jo odlikujejo svojstvene oblike oken. Po vtisu, ki ga ustvarijo, so precej podobni vitražnemu steklu. Zaradi zaščite pred vremenskimi vplivi so tudi vmesni filigranski profili (podobno kot profili pri švicarskem križu) vloženi v medstekelni prostor na način, ki ne omogoča stika s steklenimi površinami. Tako je tudi čiščenje stekla precej bolj preprosto. Filigranske profile lahko sestavljamo (po želji kupca) le v pravokotna polja, pri čemer posamezno polje ne sme biti večje od 70 x 70 cm. 5.16.3 Proizvodni program izolacijskih stekel REFLEX z vgrajenimi filigranskimi profili Širina profila (mm) 8 x 8 polkrožni 8 x 8 kvadratni Barva zlata, mat srebrna zlata, mat srebrna, bela, rjava Na željo kupcev so profili lahko tudi v drugih barvah. Medstekelni prostor 16 mm ali 14 mm Največje polje 70 x 70 cm Za nepravokotna okrasna polja in posebne velikosti se je treba posvetovati s tehnologi podjetja REFLEX. Okrasna letvica (filigramska) Sušilno sredstvo Zunanje tesnilo Polysulfid 226 Distančnik Notranje tesnilo Butyl 6 6 Tehnične informacije o steklu in gradbeni fiziki 6.1 Barva stekla 6.2 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah 6.3 Toplotni mostovi 6.4 Nizkoenergijske in pasivne zgradbe 6.5 Žaluzije v izolacijskih steklih 6.6 Okna prihodnosti 6.6.1 Vrste sistemov 6.7 Zimski vrtovi 6.8 Rast rastlin za steklom 6.9 6.9.1 6.9.2 6.9.3 6.9.4 6.9.5 6.9.6 6.9.7 Statika stekla in smernice Linijsko vstavljene zasteklitve TRLV Prezračevane, zunanje obloge zida iz kaljenega stekla RX SAFE ESG Varovalne zasteklitve – TRAV Točkovno vpete zasteklitve – TRPV Steklo in varnost Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla 6.9.8 Čiščenje stekla 228 V Poglavju 3 »Steklo, okno in fasada« so podane zahteve za okno kot celotni gradbeni element, vključno s steklom. V Poglavju 5 »Proizvodni program« so opisani posamezni produkti iz stekla in navedeni njihovi tehnični podatki. S temi »Tehničnimi informacijami o steklu in gradbeni fiziki« posredujemo pobude, priporočila in primere iz prakse, ki nam olajšajo konstruktivni prenos zahtev v vsakdanjo uporabo. Poleg tega so še obširno predstavljeni in s komentarji opremljeni različni pravilniki in smernice. Barvne razlike pri pogledu na toplotnozaščitna izolacijska stekla, ki so sestavljena iz stekel z nanosom Ta izolacijska stekla odlikuje nizek koeficient toplotnega prehoda, visoka prepustnost svetlobe in visoka prepustnost sončnega sevanja. Tako kakovostne tehnične lastnosti dosežemo z nanosom izredno tankih prevlek, ki preprečujejo nastanek toplotnih izgub zaradi sevanja. V strokovni terminologiji imenujemo takšne nanose tudi Low-e nanosi. Pojem, ki izhaja iz angleščine in pomeni nizko emisivnost, označuje dejstvo, da omenjena stekla z emisijo ne oddajajo praktično nobene toplote. Poznamo različne vrste nanosov, ki se razlikujejo po sestavi, tehničnih vrednostih in optičnih lastnostih. V grobem jih delimo na mehke in trde nanose. Stekla s trdim nanosom (hard coating) so stekla, na katera s pirolitičnim postopkom nanesemo plast kositra. Pod njim je lahko, tako kot pri steklu Planibel G, tudi plast, ki temelji na silicijevem dioksidu. Stekla z mehkimi nanosi (soft coated) pa so tista stekla, ki jim na eno od površin z vakuumsko tehniko naparimo več (tudi do 5) plasti različnih materialov. Posamezne plasti so namenjene boljši oprijemljivosti na steklo, blokiranju določenih valovnih dolžin, zunanji zaščiti in seveda osnovni funkciji stekla. Ta večplastni nanos tvori sistem interferenčnih plasti, katerih naloga je odvzem odbojnosti, ki bi jo steklo zaradi nanosov sicer imelo. Zaradi različno sestavljenih plasti imajo stekla posameznih proizvajalcev različno barvo, ki pa naj bi bila čim bolj nevtralna. Proizvajalci morajo barvo specificirati in navesti tudi dovoljena odstopanja. V nadaljevanju navajamo nekaj misli in predlogov k omenjeni tematiki. 229 6.1 6.1 Barva stekla Barva – več kot samo prvi vtis o zgradbi Barva vedno odločilno vpliva na prvi vtis, kar velja tudi pri zgradbah. Vendar pa ima barva v tem primeru še globlji pomen: svetloba in barva namreč vplivata tudi na energijsko bilanco, kar pride posebej do izraza pri sodobnih fasadah, ki so zastekljene z barvno nevtralnimi stekli in s stekli z nizko odbojnostjo vidne svetlobe. V takšnih primerih je zelo težko istočasno zagotavljati barvno nevtralnost in homogenost nanosov. Zato proizvajalci teh stekel posvečajo izjemno pozornost merilnim tehnikam, s katerimi bi lahko zagotovili enakomernost pri pogledu na steklo od zunaj. Barva – kaj je to 6.1 Barva in svetloba imata veliko skupnega. Svetloba je le manjši del sončnega sevanja. Če ji uspe v celoti in brez kakršnihkoli omejitev prodreti v človeško oko, nastane nevtralen barvni vtis, podoben tistemu pri opazovanju svetlo belih oblakov na jasnem poletnem nebu. Belo je nevtralno, sivo prav tako. Vendar pa nam mavrica na nebu kaže, da je sončna svetloba tudi barvno pisana. Dežne kapljice razbijejo belo, nevtralno svetlobo na barvne komponente, kar dokazuje, da bela sončna svetloba vsebuje vse barve. 230 Predmet ima določeno barvo zato, ker njegova površina odbija ali absorbira samo določen del sončne svetlobe. To pomeni, da morata biti za obarvanost predmeta izpolnjena dva pogoja: predmet mora osvetljevati nevtralna bela sončna svetloba, njegova sposobnost absorpcije in refleksije pa mora biti barvno tipična. Samo pod tema pogojema lahko predmet pokaže svojo barvo (sicer bi tudi podnevi veljal pregovor, da je ponoči vse črno). Barva v številkah – indeks barvne reprodukcije Za ocenjevanje barvitosti si seveda želimo številčne vrednosti, do katerih pa je izjemno težko priti. Barva ima neskončno število pojavnih oblik, njihovo dojemanje pa je zelo subjektivno. Pa vendar lahko barvo vsaj deloma ovrednotimo z nekaj številkami. Najpreprostejši način je uporaba indeksa barvne reproduktivnosti Ra, ki obsega vrednosti od 0 do 100. Vrednost 100 pomeni idealno nevtralno, vrednosti, ki so nižje od 90, pa predstavljajo barvitost. Čim nižji je indeks, tem bolj je barvna reprodukcija barvita. Iz tega vrednotenja je izključena osvetljenost: črna, siva in bela barva imajo indeks barvne reprodukcije 100, torej so brezbarvne. Z indeksom barvne reprodukcije opisujemo le barvni spekter. To morda zveni preprosto, vendar metoda v resnici nudi več, kot bi pričakovali. Opisovanje se namreč lahko nanaša na različne pogoje uporabe: na opazovanje v odbojni svetlobi in na gledanje skozi steklo (glej sliki). Način opazovanja Zasteklitev na zgradbi lahko optično vrednotimo z dveh vidikov: • z gledanjem na steklo od zunaj • z gledanjem skozi steklo. Seveda obstaja tudi zelo natančna metoda vrednotenja barvnega vtisa. Vsak barvni odtenek ima točno določeno mesto v tridimenzionalnem koordinatnem sistemu in je definiran s tremi števili: prva vrednost določa mesto na osi modra-rumena barva; druga mesto na osi zelenardeča barva, tretja vrednost pa določa svetlost (os črna-bela barva). Pogled na steklo Ra, Ra Indeks reprodukcije barve pri opazovanju slike v refleksiji Pogled skozi steklo Ra, Rd Pri gledanju od zunaj ocenjujemo svetlobo, ki se odbija od zunanje površine stekla. Ta odboj določa zunanji vtis in barvno estetiko. Če znaša indeks Ra,Ra več kot 90, imamo pri gledanju na fasado barvno nevtralen vtis. Pri gledanju skozi steklo igra odločilno vlogo sposobnost spektralne transmisije. V tem primeru ocenjujemo, v kolikšni meri bela sončna svetloba nemoteno prehaja skozi steklo oziroma ali vidimo predmete v naravnih barvah. Naravna osvetlitev notranjosti prostorov je obenem tudi pomemben dejavnik za dobro počutje. Indeks barvne reprodukcije gledanja skozi steklo Ra,D bi v tem primeru moral biti večji od 90. 6.1 Indeks reprodukcije barve pri opazovanju slike v transimisiji Ta metoda merjenja se uporablja pri proizvodnji stekel z nanosi. Izmerjene vrednosti za vsako stekleno ploščo se arhivirajo skupaj z meritvami prepustnosti in odbojnosti svetlobe. Daljši opis te merilne tehnike bi presegel predvideni okvir tega priročnika. 231 6.2 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah 6.2 Torek, 30. september 2008 - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je na novinarski konferenci predstavil pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in spodbujanju učinkovite rabe energije in rabi obnovljivih virov energije. Gre za pravilnika, s katerima zaokrožujemo prenos evropske Direktive o energetski učinkovitosti stavb v naš pravni red. Direktivo 2002/91/ES o energetski učinkovitosti stavb smo v slovensko zakonodajo prenesli: • z Zakonom o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona, ki je začel veljati konec leta 2006. Z njim smo uvedli obveznosti za: izdelavo študij izvedljivosti alternativnih sistemov večjih stavb, izdajanje energetskih izkaznic stavb in redne preglede klimatskih sistemov. • z Zakonom o graditvi objektov smo v naš pravni red prenesli tisti del direktive, ki se nanaša na metodologijo izračunavanja in minimalne zahteve energetske učinkovitosti stavb. • z Zakonom o varstvu okolja pa zahtevo direktive glede rednih pregledov kotlov (glej Dodatek št. 1. stran 6). • Zahteve direktive, da je treba pred izgradnjo novih stavb s celotno uporabno površino nad 1000 m2 preveriti tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivost alternativnih sistemov (uporaba OVE, kogeneracije, daljinski ali blokovni sistemi ogrevanja in hlajenja, toplotne črpalke), smo uredili s Pravilnikom o izdelavi študije izvedljivosti alternativnih sistemov oskrbe stavbe z energijo. • Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic pa je pripravljen in je v medresorskem usklajevanju. Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene, kar zadeva toplotno zaščito in učinkovito rabo energije za ogrevanje stavb, namenjenih za bivanje in delo ljudi. Uporaba pravilnika je obvezna za novogradnje in rekonstrukcije stavb, če so pri rekonstrukcijah dane tehnične možnosti za izvedbo zahtev in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine. V nadaljevanju povzemamo nekaj pomembnejših zahtev v zvezi z okni oziroma zasteklitvami. 1. člen (vsebina pravilnika) (1) Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah, ter način izračuna projektnih energijskih karakteristik stavbe v skladu z Direktivo 2002/91 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. december 2002 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 1, z dne 4. 1. 2003, stran 65). (2) Ta pravilnik se uporablja za projektiranje in gradnjo novih stavb ter prenovo obstoječih stavb. (3) Pri prenovi delov stavbe se ta pravilnik uporablja smiselno ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih razmer ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti, in sicer pri vseh sistemih, podsistemih in elementih, ki vplivajo na učinkovito rabo energije v stavbah in se prenavljajo. Pri prenovi obstoječih stavb in investicijskih vzdr232 ževalnih delih, pri katerih je strošek celotne prenove, povezan z ovojem stavbe oziroma energetskimi inštalacijami, kot so gretje, priprava pitne tople vode, prezračevanje, klimatizacija zraka in razsvetljava, večji od 25 % vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali kadar prenova zajema več kot 25 % površine ovoja stavbe, se ta pravilnik smiselno upošteva za posamezne elemente, ki se prenavljajo. (1) V stavbah se mora zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, določene v osmem in devetem odstavku 7. člena tega pravilnika, z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe. (2) Zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena je izpolnjena tudi: a) če se vgradi najmanj A(SSE) = 4 + 0,02 Au (m2) svetle površine sprejemnikov sončne energije (SSE) z letnim donosom SSE najmanj 500 kWh/m2a na vsak kvadratni meter koristne površine stanovanjske stavbe Au, vendar ne manj kot 6 m2 na bivalno enoto s pripadajočim hranilnikom toplote z vsebnostjo nad 25 l/m2 SSE. Pri centralnih sistemih se sistem izvede v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike; b) če se vgradijo sončne celice (PV) z nazivno močjo najmanj 5 W na vsak kvadratni meter koristne površine stavbe (~ 0,04 m2 PV/m2 Au pri nazivnem električnem izkoristku sistema ~12,5 %); c) če se zgradi hranilnik za naravni led ali sistem za aktivno naravno hlajenje, ki zagotavlja nad 25 % potrebne toplote za hlajenje stavbe na leto. 10. člen (toplotni mostovi) (1) Stavbe morajo biti grajene tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po toploti čim manjši, pri čemer se uporabljajo ukrepi v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike. (2) Toplotni mostovi z zunanjo linijsko toplotno prehodnostjo PSI(e )> 0,2 W/mK po standardu SIST EN ISO 14683 iz preglednice 2 Priloge 1 niso dovoljeni, razen če se dokaže, da se vodna para pri projektnih notranjih pogojih na mestih toplotnih mostov ne bo kondenzirala. 11. člen (zahteve za okna) (1) V ogrevanih stanovanjskih in poslovnih prostorih stavbe se smejo uporabljati okna s toplotno prehodnostjo zasteklitve največ 1,1 W/m2K. Toplotna prehodnost celotnega okna (stekla in nosilnega okvirja) sme biti največ 1,3 W/m2K, razen v poslovnih objektih pri uporabi oken s kovinskim okvirjem, pri katerih je dovoljena vrednost toplotne prehodnosti največ 1,6 W/m2K. Za industrijske stavbe veljajo vrednosti, določene v preglednici 1 Priloge 1 tega pravilnika. (2) Toplotna prehodnost zunanjih vrat ne sme biti večja od 1,8 W/m2K. (3) V neogrevanih prostorih s temperaturo pod 15 °C je na ovoju stavbe dovoljena uporaba steklenih prizem, vendar le do 30 % površine zidu. 233 6.2 8. člen (uporaba obnovljivih virov energije) (4) Toplotna prehodnost dela ovoja stavbe na mestu, na katerem je vgrajena omarica za rolete ali druga senčila, vključno s pogoni in napravami za njihovo upravljanje, ne sme biti večja od 0,6 W/m2K. (5) Zahteve tega člena ne veljajo za zaprte izložbene prostore, ki omejujejo zaprt izložbeni prostor, in za steklena vrata, ki so del vetrolova. 12. člen (vgradnja stavbnega pohištva) (1) Vgraditi se smejo samo okna in vrata, za katere se na podlagi proizvajalčeve izjave o razvrstitvi lahko ugotovi njihov razred po standardu SIST EN 12207. (2) Pri oknih in vratih mora biti njihova zračna prepustnost: - vsaj v razredu 2 po standardu SIST EN 12207, kar velja za okna in balkonska vrata, vgrajena v eno- ali dvoetažne stavbe, ter za vhodna vrata; - vsaj v razredu 3 po standardu SIST EN 12207, kar velja za okna in balkonska vrata, vgrajena v tri- ali večetažne stavbe, ter za vhodna vrata. 13. člen (zračna prepustnost ovoja) 6.2 (1) V stavbah brez mehanskega prezračevanja zračna prepustnost stavbe ali njenega dela ne sme presegati 3,5 izmenjave zraka na uro pri tlačni razliki 50 Pa, merjeno po standardu SIST ISO 9972. (2) Tesnost ovoja se pri stavbah z uporabno površino, večjo od 5000 m2, ki so polno ali delno klimatizirane, preveri s preizkusom po standardu SIST EN 13829 (Q(50)/ S(T) – vključno s površino poda pritličja) ali pa se izmeri indeks zračne prepustnosti (Q(50)/S). (3) V stavbah z vgrajenim sistemom mehanskega prezračevanja z več kot 0,7-kratno izmenjavo zraka, računano z V(e,) zračna prepustnost ne sme presegati 2 izmenjavi zraka na uro pri tlačni razliki 50 Pa, merjeno po standardu SIST ISO 9972. 14. člen (zaščita proti sončnemu obsevanju in toplota sonca) (1) Vse zastekljene površine na ovoju stavbe s površino stekla nad 0,5 m2 razen tistih, ki so obrnjene v smeri od severovzhoda, severa do severozahoda ali so v juniju med 9. in 17. uro zasenčene z naravno ali umetno oviro, morajo omogočati zaščito pred sončnim obsevanjem in bleščanjem, pri kateri je ob upoštevanju vpliva položaja vgradnje faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja stekla in senčila g < 0,5. (2) Če se vgrajujejo senčila v prostor med stekli, se faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila določi po naslednjem izrazu: g(s,m) = 1 – 0,4 (1-g(s)) kjer pomenita: g(s) – faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila, g(s,m) – faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila v medsteklenem prostoru. (3) Senčila, vgrajena na notranji strani ovoja stavbe, se ne štejejo kot zaščita proti sončnemu obsevanju. 234 PRILOGA 1 1. Preglednica s podatki Preglednica 1: Največje dovoljene toplotne prehodnosti, Umax Umax (W/m2K) za stavbe s temperaturo notranjega zraka pozimi med 12 oC in 19 oC in nestanovanjske stavbe po CC-SI Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, tla nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom in tla nad zunanjim zrakom 0,28 0,35 1.a Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom – manjše površine pod 10 % površine neprozornega dela 0,60 0,60 Stene med ogrevanimi prostori različnih enot, različnih uporabnikov ali lastnikov Stene, ki mejijo na sosednje stavbe 0,90 1,0 2. 0,50 0,60 Dvojne fasade: prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g svetlobna prepustnost stekla τD65 1,4 0,48 0,72 1,9 0,60 0,78 4. Zunanja stena proti terenu in strop proti terenu 0,30 0,35 5. Stropna konstrukcija med ogrevanimi prostori 1,35 1,35 6. Strop proti neogrevanemu prostoru, ravna in poševna streha nad neogrevanim prostorom 0,20 0,35 7. Tla na terenu (ne velja za industrijske stavbe) 0,30 0,35 8. Tla na terenu in tla nad terenom pri ploskovnem gretju 0,30 0,30 9. Lahke gradbene konstrukcije (pod 150 kg/m2) razen streh 0,20 0,30 10. Okna in okenska vrata v gretih prostorih: prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g svetlobna prepustnost stekla τD65 1,3 0,60 0,78 1,9 0,60 0,78 11. Steklene strehe, svetlobniki, zimski vrtovi: največja prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g najmanjša svetlobna prepustnost stekla τD65 2,4 0,69 0,72 2,4 0,69 0,72 12. Svetlobne kupole: največja prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g najmanjša svetlobna prepustnost stekla τD65 2,7 0,64 0,59 2,7 0,64 0,59 13. Zaščita pred soncem. Pri uporabi refleksijskih stekel veljajo naslednje vrednosti: za dvojne fasade: največja prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g najmanjša svetlobna prepustnost stekla τD65 za okna in okenska vrata: največja prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g najmanjša svetlobna prepustnost stekla τD65 0,35 0,58 0,35 0,58 0,35 0,62 0,35 0,62 14. Dodatek k Um zaradi manjših toplotnih mostov ∆Um 0,05 0,10 15. Srednje vrednosti dovoljenih toplotnih prehodnosti Upov za skupine konstrukcij, kadar se zahteve iz točk 1 do 15 zaradi tehnoloških razlogov ne morejo uporabiti za posamezen del konstrukcije: a) neprosojne gradbene konstrukcije ovoja stavbe (razen če niso zajete v c) in d)) b) prosojne gradbene konstrukcije ovoja stavbe (razen če niso zajete v c) in d)) c) dvojne fasade d) steklene strehe, svetlobniki, svetlobne kupole Gradbena konstrukcija 1. 3. 6.2 Umax (W/m2K) za stavbe s temperaturo notranjega zraka pozimi nad 19 oC ali poleti hlajene na 26 oC Št. 0,35 1,90 1,90 3,10 Preglednica 2: Projektne notranje temperature Projektna notranja temperatura zraka, gretje Ti (oC) Projektna notranja temperatura zraka, hlajenje Ti (oC) Stavbe z n < 0,7 h-1 20 26 Stavbe z n > 0,7 h-1 22 26 Industrijske stavbe 19 26* Vrsta stavbe * Pri klimatizaciji ali hlajenju 235 6.3 Toplotni mostovi Čim boljša je toplotna zaščita zgradbe, tem večji je pomen deleža toplotnih izgub, ki nastajajo zaradi toplotnih mostov. Toplotni mostovi lahko nastanejo na mestih, kjer gradbeni element spremeni obliko (vogali, robovi), ali pa tam, kjer prihajajo v stik različni materiali (steklo z okenskim okvirjem, okenski okvir z zidom in podobno). Na voljo je obširna literatura, v kateri so ovrednoteni energijski vplivi različnih toplotnih mostov. 6.3 Razvoj novih tehnologij, predvsem magnetronski način nanašanja nizkoemisijskih nanosov na steklo, je odločilno vplival na očitno zmanjšanje toplotnih izgub skozi steklo (Ug). Ker je končna vrednost toplotne zaščite pri oknu (Uw) vezana predvsem na vrednost toplotne izolativnosti stekla, so se močno izboljšale toplotnozaščitne lastnosti celotnega okna. Nizkoemisijski nanos na steklu pa nima nobenega vpliva na toplotno izolativnost v robni coni. Sodobno izolacijsko steklo ima robno tesnjenje izdelano iz aluminijastega distančnika in tesnil. Kot je znano, se toplotna prevodnost aluminija bistveno razlikuje od drugih, v izolacijskem steklu uporabljenih materialov: 236 - aluminij 200,00 W/mK jeklo 60,00 W/mK plemenito jeklo 15,00 W/mK PVC 0,19 W/mK tesnila 0,23 W/mK zračna plast v IZO 0,057 W/mK. Iz teh podatkov je razvidno, da teče skozi stik steklo-aluminij-steklo veliko večji toplotni tok kot skozi stik steklo-zrak (plin)steklo. Zato na tem mestu nastanejo toplotni mostovi. Z meritvami je dokazano, da sega vpliv aluminijastega distančnika od oboda stekla proti sredini 15 cm globoko. V Poglavju 3.3 smo navedli, da predstavlja nazivna vrednost toplotnega koeficienta tisto vrednost, ki je bila izmerjena v sredini stekla. Dejanska vrednost pa se lahko zaradi dimenzij, predvsem pri manjših steklih, bistveno razlikuje od nazivne. Kot vidimo v zgornji tabeli, sega pri steklu velikosti 1 m2 vpliv distančnika skoraj do polovice njegove površine. Izračun kaže, da lahko toplotne izgube prek aluminijastega distančnika predstavljajo tudi do 10 % vseh izgub skozi okno. Dimenzija stekla (cm) Površina stekla (m2) 200 x 200 4,00 1,11 28 150 x 150 2,25 0,81 36 100 x 100 1,00 0,51 51 Robna cona (m2) Delež robne cone v celi površini (%) 60 x 60 0,36 0,27 75 40 x 40 0,16 0,15 94 30 x 30 0,09 0,09 100 Da bi v praksi lahko uresničili zahtevno zastavljene cilje, povezane z zmanjševanjem toplotnih izgub, moramo že v fazi energijskega načrtovanja upoštevati izgube zaradi toplotnih mostov. To pa ni potrebno pri načrtovanju oken, saj nova evropska zakonodaja zajema problematiko toplotnih mostov že v formuli za izračun koeficienta toplotnega prehoda skozi okno. U w = Ug A g + U f A f + ψ l Aw Za toplotno izboljšano robno tesnjenje (poenostavljeno) veljajo vsi profili, katerih karakteristike izpolnjujejo naslednjo zahtevo: Σ (d•λ) ≤ 0,007 W/K d – debelina stene profila (mm) λ – toplotna prevodnost materiala, iz katerega je distančnik (W/mK) To zahtevo izpolnjujejo distančniki iz vseh vrst materialov, razen iz aluminija. REFLEX za izdelavo izolacijskih stekel s toplim robom uporablja distančne profile podjetja TGI iz Nemčije. Profil ima enako geometrijo kot običajni aluminijasti distančniki. Izdelan je iz obstojne umetne mase in je na bokih in hrbtu prevlečen s tanko folijo iz plemenitega jekla. Zaradi nizke toplotne prevodnosti umetne mase s tem distančnikom preprečimo nastanek toplotnih mostov. Vloga kovinskega filma pa je dvojna: zagotavlja dobro adhezijo tesnila med profilom in steklom in preprečuje uhajanje žlahtnih plinov iz medstekelnega prostora. Iz formule je razvidno, da se za opis toplotnih tokov v sistemu okenski okvir-robno tesnjenje-steklo kot toplotnotehnično karakteristiko uporablja linearni koeficient toplotnega prehoda ψ (psi). Velikost vpliva toplotnih mostov, ki nastanejo v coni robnega tesnjenja (warm edge efekt), podaja izraz ψ lg. Koeficient ψ sicer upošteva toplotni prehod, ki izhaja iz kombiniranega vpliva okvirja, stekla in distančnika, vendar pa je v največji meri odvisen od toplotne prevodnosti materiala, iz katerega je izdelan distančnik. TGI distančnik 237 6.3 Toplotni mostovi pri oknih pa ne vplivajo negativno le na toplotne izgube, temveč imajo tudi druge slabosti. Zaradi večjega toplotnega toka skozi robno cono so temperature ob steklenih robovih bistveno nižje kot v sredini stekla. Ker je tudi profil okenskega krila na tem mestu ožji, lahko pri posebej neugodnih pogojih, kot sta nizka temperatura in visoka relativna vlažnost, na robni coni stekla pride celo do kondenzacije vodne pare. Pojav kondenza ni samo estetski problem, temveč lahko povzroči nastajanje plesni in s tem tudi škodo na oknih. Prednosti so naslednje: • majhna toplotna prevodnost • občutno izboljšanje Uw -vrednosti • povišanje temperature na notranji površini steklenega roba (topel rob) • močno znižanje nastanka kondenza na robovih • zmanjšanje kroženja zraka v bližini okna • dober oprijem Butyla in sekundarnega tesnila zaradi anorganske površine jeklene folije • varčevanje s toploto in stroški ogrevanja. Linearnega koeficienta toplotnega prehoda ψ samo za izolacijsko steklo ni mogoče podati. Njegova velikost je odvisna od materialov, iz katerih sta izdelana okensko krilo in distančnik v izolacijskem steklu. Vrednosti ψ za vse vrste distančnih profilov se lahko izračunajo s pomočjo standarda EN ISO 10077-2. 6.3 Zunaj 0 °C Znotraj 20 °C TGI Distančnik Kritična izoterma 10 °C Primarno tesnilo Primarno tesnilo Sušilno sredstvo Sekundarno tesnilo 238 Steklo Potek temperature v izolacijskem steklu s TGI distančnikom. Spodaj prikazana primerjalna tabela nam kaže vpliv različnih materialov, iz katerih je okvir, sestave izolacijskega stekla in sistema robnega tesnjenja ter zasteklitvene tehnike na linearni koeficient toplotnega prehoda ψ in s tem na celotni gradbeni produkt okno (Uw). Linearni koeficient toplotnega prehoda ψ (W/mK) v odvisnosti od materiala okvirja, U-vrednosti stekla Ug in različnih rešitev robnega tesnjenja pri normirani vstavitvi stekla v folc. Material okvirja Kovina s termično ločitvijo Sestava izolacijskega stekla Robno tesnjenje oziroma distančnik Ug 2 Aluminij Nirotec 017* TGI TPS W/m K W/mK W/mK W/mK W/mK Dvoslojno 1,1 0,108 0,068 0,056 0,047 Troslojno 0,7 0,111 0,063 0,051 0,042 Dvoslojno 1,1 0,067 0,051 0,044 0,039 Troslojno 0,7 0,070 0,048 0,041 0,037 Dvoslojno 1,1 0,068 0,053 0,044 0,038 Troslojno 0,7 0,074 0,053 0,043 0,037 Umetni material Dvoslojno 1,1 0,073 0,058 0,049 0,042 Troslojno 0,7 0,079 0,058 0,047 0,040 Les / kovina * Distančnik iz nerjavečega jekla Vir: Bundesverband Flachglas, Troisdorf, Delovna skupina »Topli rob« Izračun celotnega okna nam kaže, da se z uporabo izboljšanega robnega tesnjenja izboljša U-vrednost okna za 0,1 W/m2K. Največji vpliv pa ima velikost okna. To je še en razlog več v prid večjih oken kot pa večjega števila manjših. Globlje vstavljanje izolacijskega stekla v folc Vstavljanje izolacijskega stekla v okenski okvir je v prvi vrsti namenjeno zaščiti robnega tesnjenja pred sončno svetlobo. Globina vstavitve po pravilu znaša 2/3 globine folca h, kar je približno 18 mm. Da se izognemo toplotnim mostovom v prehodnem območju stekla in okvirja, moramo izvesti bolj globok folc oziroma globlje vstaviti izolacijsko steklo v folc. Izračuni so pokazali, da aluminijasti distančnik z globino vstavitve v folc 30 mm dosega ψ vrednost, ki je primerljiva s termično izboljšanim robnim tesnjenjem (TGI) pri normalni globini vstavitve. Bojazni, da globlje vstavljeno izolacijsko steklo lahko pomeni višjo termično obremenitev na robu stekla, najnovejše znanstvene raziskave niso potrdile. 239 6.3 Les 6.4 Nizkoenergijske in pasivne zgradbe Povečana skrb za okolje, strah pred prezgodnjo dokončno porabo fosilnih goriv in nenazadnje ekonomičnost bivanja terjajo občutno izboljšanje toplotne zaščite zgradb. Kako močno lahko z manjšo porabo energije razbremenimo okolje, vidimo iz spodnje tabela, ki prikazuje emisijo CO2 različnih energijskih virov med zgorevanjem. Danes določeno zgradbo označujemo kot nizkoenergijsko, če je poraba energije za njeno bivalno oziroma koristno izrabljeno površino manjša od 50 kWh/m2a. Spodnja tabela prikazuje razliko med takšno in konvencionalno zgradbo. Iz podatka, da ima 1 kg kurilnega olja kurilno vrednost 12 kWh, lahko hitro izračunamo, da se ob sežigu 1 litra tega goriva v ozračje sprosti 3 kg CO2. Če se vrnemo nekoliko nazaj, ugotovimo, da običajna zgradba letno izpusti v okolje 13.350 kg CO2, nizkoenergijska pa samo 1.410 kg. Nivo toplotne zaščite Stara gradnja Do leta 1993* Od 1995* Nizkoenergijska zgradba 2,6 1,4 0,7 Gradbeni element Koeficient toplotnega prehoda U (W/m2 K) 6.4 Okno 5,2 Zid 1,8 0,6 0,3 0,15 Streha 0,9 0,3 0,3 0,12 Kletna plošča 0,8 0,55 0,55 0,25 slabo zatesnjena okna večinoma odpiranje na nagib ustrezno mehansko zračenje zračenje s toplotnim izmenjevalcem 460 do 615 185 do 260 54 do 100 12 do 35 Zračenje Letna poraba ogrevalne energije (kWh/m2 a) * Podatki v teh dveh stolpcih veljajo za Nemčijo. Zgornji podatki kažejo, da običajna zgradba z 200 m2 koristne površine letno porabi približno 44.500 kWh energije, za kar je potrebno približno 4.450 litrov kurilnega olja. Enako velika nizkoenergijska hiša porabi komaj 4.770 kWh letno, kar pomeni le še okrog 470 litrov kurilnega olja. To izredno nizko porabo energije lahko v veliki meri pokrijemo z izrabo sončne energije in z energijo, ki jo oddajajo različni notranji viri toplote (na primer električni aparati, razsvetljava, ljudje ...). 240 Vir energije Kurilno olje kg CO2/kWh 0,29 Rjavi premog 0,40 Črni premog 0,33 Zemeljski plin 0,19 Regenerativna energija 0,00 Dobro počutje v prostorih: Zaradi toplotnozaščitnih ukrepov je tako poleti kot pozimi bivanje v prostorih prijetnejše. Poleti se zgradba manj segreje (poletna toplotna zaščita), pozimi pa so temperature na vseh notranjih površinah bistveno višje. Visokokakovostna toplotnozaščitna stekla, ki zmanjšujejo porabo energije, pozimi zadržujejo toploto na notranji strani oken, poleti pa zmanjšujejo vdor sončne emisije v prostore. Trajno ohranjanje vrednosti zgradbe: Pri toplotnozaščitni gradnji je verjetnost, da bi na kateremkoli gradbenem elementu prišlo do kondenziranja vodne pare, občutno nižja kot pri običajni gradnji. S tem se močno zmanjša tveganje, da bi zaradi plesni na zgradbi nastale poškodbe ali da bi bili zunanji in kletni zidovi ter streha preveč toplotno obremenjeni. Konstrukcijski kriteriji: • kompaktna oblika zgradbe • posebno visoka toplotna zaščita • toplotnozaščitna okna z optimizirano energijsko bilanco • skrbna izvedba priključkov (manjše izgube zaradi toplotnih mostov) • tesnjenje ovoja ščiti zgradbo pred vetrom • prezračevalne naprave, ki izkoriščajo odpadno energijo • zelo učinkovite ogrevalne naprave, sposobne hitrega prilagajanja • aktivna izraba energije vetra in sonca (na primer za ogrevanje vode). Pasivne zgradbe Prizadevanja za čim nižjo porabo energije so razvoj premaknila v smer pasivnih hiš. Pasivna hiša je zgradba, v kateri dosežemo ugodno bivalno ozračje brez uporabe aktivnih ogrevalnih in klimatskih sistemov – hiša se pasivno ogreva in ohlaja. Predpogoj, da lahko neko zgradbo uvrščamo med pasivne hiše, je letna poraba ogrevalne energije, ki ne sme biti večja od 15 kWh/m2a. Tako nizke porabe pa ne sme spremljati povečana poraba drugih energentov (npr. električnega toka). Še več: skupna poraba primarne energije v pasivni hiši mora biti manjša od 120 kWh/ m2a. Z visoko toplotno izolacijo celotnega ovoja zgradbe, učinkovito uporabo vseh razpoložljivih izolacijskih in tehničnih možnostih ter aktivno izrabo sončne energije lahko letno porabo energije zmanjšamo na minimum. Tako lahko pri pasivnih zgradbah s temi ukrepi dosežemo raven, ko za ogrevanje ne potrebujemo več primarne energije. Za doseganje tako visoke stopnje izolirnosti imajo posamezne komponente ovoja zgradbe omejene vrednosti koeficienta toplotnega prehoda. Za okno (okvir in steklo skupaj) je predpisan koeficient: UW ≤ 0,80 W/m2K Za doseganje tako nizke vrednosti toplotnih izgub mora imeti steklo koeficient prehoda: Ug ≤ 0,60 W/m2K Izolacijsko steklo RX Warm 0,5 C s koeficientom Ug = 0,49 W/m2K je primeren izdelek za zastekljevanje oken v pasivnih hišah (več o izdelkih glej Poglavje 5.4.6). 241 6.4 Nizkoenergijska zgradba ima poleg energijskih še druge prednosti: zagotavlja bistveno prijetnejše bivanje, hkrati pa močno zmanjšuje možnosti za nastanek kondenza. 6.5 Žaluzije v izolacijskih steklih Podobno je ravnala tudi Slovenija. V Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah je navedena naslednja zahteva: 14. člen (zaščita proti sončnemu obsevanju in toplota sonca) (2) Če se vgrajujejo senčila v prostor med stekli, se faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila določi po naslednjem izrazu: g(s,m) = 1 – 0,4 (1-g(s)) kjer pomenita: g(s) - faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila, g(s,m) - faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila v medsteklenem prostoru. (3) Senčila, vgrajena na notranji strani ovoja stavbe, se ne štejejo kot zaščita proti sončnemu obsevanju. Celotna prepustnost sončne energije skozi zasteklitev vključuje tudi senčila in se izračuna po: gtotal = gST • Fc (1) Vse zastekljene površine na ovoju stavbe s površino stekla nad 0,5 m2 razen tistih, ki so obrnjene v smeri od severovzhoda, severa do severozahoda ali so v juniju med 9. in 17. uro zasenčene z naravno ali umetno oviro, morajo omogočati zaščito pred sončnim obsevanjem in bleščanjem, pri kateri je ob upoštevanju vpliva položaja vgradnje faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja stekla in senčila g < 0,5. Koeficient Fc (DIN 4108-2) je odvisen od učinkovitosti senčila: če je okno brez senčila, je vrednost koeficienta Fc enaka 1, zelo učinkovita senčila pa imajo vrednost 0,1. Senčila niso samo zaščita pred sončno toploto in premočno svetlobo, z njimi lahko svetlobo tudi usmerjamo globoko v notranjost prostorov. Poleg tega so prijetna dopolnitev vizualne podobe fasade objekta. Senčila v grobem delimo na rolete, žaluzije in lamelne žaluzije, markize in screene. V tabeli so prikazane vrednosti koeficienta Fc za različne vrste senčil. 243 6.5 Že v Poglavju 3.6 Fasada in zaščita pred soncem smo razložili, da v notranjosti zgradb, ki nimajo ustrezne sončne zaščite, lahko pride do velikega pregrevanja. Zaradi tega moramo vgrajevati predimenzionirane klimatske naprave, kar investicijo najprej občutno podraži, poleg tega pa te naprave med obratovanjem porabijo veliko energije (ta je lahko tudi nekajkrat večja od energije, ki jo pozimi potrebujemo za ogrevanje). Razumljivo je, da zaradi tega s predpisi o racionalni rabi energije povsod poskušajo z različnimi zahtevami omejiti takšen način gradnje objektov. Vrsta senčilaa Fc 1 Brez senčila 1,0 2 Senčilo v prostoru ali v medstekelnem prostorub 2.1 Z belo ali reflektirajočo površino z majhno prepustnostjo svetlobe c 0,75 2.2 V svetlih barvah ali z majhno transparentnostjo 2.3 V temnih barvah ali z visoko transparentnostjo 3.1 Vrtljive, prezračevane lamele 0,25 3.2 Prezračevane žaluzije in materiali z majhno transparentnostjo 0,25 3.3 Žaluzije na splošno 0,4 3.4 Rolete, naoknice 0,3 3.5 Nadstreški, lože, prostostoječe lameled 0,5 3 0,8 0,9 Zunanja senčila d 3.6 Markize , od zgoraj in ob straneh zračene 0,4 3.7 Markize na splošno 0,5 a Senčilo je fiksno nameščeno, običajnih dekorativnih zaves ne uvrščamo med senčila. b Za senčila v prostoru in v medstekelnem prostoru je priporočljivo bolj natančno določanje, saj lahko dosežejo bistveno boljše vrednosti. c Transparentnost senčila pod 15 % ocenjujemo kot majhno. d Zagotoviti moramo, da sončni žarki ne sevajo neposredno na okna. 6.5 Višina paketa zloženih lamel je odvisna od višine stekla: Višina stekla mm Višina paketa mm 500 55 1000 75 1500 95 2000 115 2500 130 Dimenzije žaluzij so lahko naslednje: Širina žaluzije mm Višina žaluzije mm Najmanjša 450 100 Največja 3000 5000 244 Lamele so prašno barvane ali eloksirane. Standardnih barv je devet, po dogovoru pa lahko kupci izbirajo med vsemi barvami iz lestvice RAL. Po načinu delovanja so vgrajene žaluzije fiksne ali dvižne, v obeh primerih pa lahko lamelam spreminjamo naklon. Dvig in spust ter spreminjanje naklona lamel poteka ročno ali s pomočjo vgrajenega elektromotorja. Elemente z žaluzijami na električni pogon lahko povežemo v sklope, ki delujejo popolnoma avtonomno. Drugi tehnični podatki: elektromotor potrebuje 24-voltno napetost, ohišje na vrhu izolacijskega stekla, v katerega je vstavljen rotor, je visoko 32 ali 42 milimetrov. 6.5 Če je bilo za določen objekt izbrano steklo, ki ne zagotavlja dovolj učinkovite sončne zaščite, pri tem pa vgradnja zunanjih senčil ni sprejemljiva rešitev, ponuja REFLEX izolacijska stekla, ki imajo v medstekelnem prostoru vstavljene žaluzije. Njihova prednost ni samo sončna zaščita, temveč tudi v možnosti usmerjanja svetlobe. Ker so žaluzije umeščene v hermetično zaprt medstekelni prostor, so neodvisne od vremena, zato odpadeta tudi vzdrževanje in čiščenje. Žaluzije so sestavljene iz različno širokih aluminijskih lamel in vgrajene med stekli izolacijskega stekla. Izbiramo lahko med poljubnimi stekli, ki so običajno 6 mm debela in kaljena. V izolacijskih steklih za predelne stene imajo lamele širino 20 mm, v steklih za fasado pa so, odvisno od velikosti elementa, široke 24 ali 27 mm. 245 6.6 Okna prihodnosti V tej brošuri smo že večkrat poudarili, kako pomembno vplivajo okna na energijsko bilanco zgradbe in na dobro počutje ljudi, ki v njej delajo ali bivajo. Osvetljevanje z naravno svetlobo poveča vizualno ugodje: okna omogočajo pogled skozi steklo, kar je s psihološkega vidika zelo pomembno, istočasno pa zmanjšujejo porabo energije za osvetljevanje. Če imajo hkrati tudi funkcijo koriščenja pasivne sončne energije, s tem znižajo tudi strošek za porabljeno ogrevalno energijo. Vendar pa morajo velike okenske površine, ki jih najdemo predvsem na poslovnih objektih, nuditi tudi sončno zaščito. Pri tem pa se ne smeta bistveno zmanjšati možnost koriščenja naravne svetlobe in gledanja skozi zasteklitev. 6.6 Te, v marsičem nasprotujoče si zahteve, lahko zadovoljivo izpolnijo le t. i. pametna okna (smart window). V njih so preklopna stekla, ki jih (večinoma) lahko po želji krmilimo. Odvisno od trenutne situacije lahko z njimi na dinamičen način uravnavamo velikost prehoda sončne energije in svetlobe. V nasprotju z večino konvencionalnih sistemov lahko preklopna stekla ob dobri sončni zaščiti nudijo tudi zadovoljivo koriščenje dnevne svetlobe in gledanje skozi steklo. Pomembno je tudi, da z njihovo uporabo odpade potreba po dodatnih senčilih. 246 Nanosi na površinah sončnozaščitnih stekel omogočajo prehod velikega dela vidne svetlobe in majhnega dela sončne energije (selektivnost). Ta funkcija v vseh letnih časih ostaja nespremenjena, kar pomeni, da pozimi ne omogočajo koriščenja pasivne sončne energije. Že več let si znanstveniki prizadevajo izdelati sistem, s katerim bi uresničili že dolgo prisotno željo po izdelavi univerzalnega letno-zimskega okna. Rešitve v glavnem iščejo med različnimi vrstami kromatskih stekel, ki omogočajo dinamično kontrolo svetlobnih in toplotnih pritokov. Ali drugače povedano, njihova reflektivnost in absorptivnost sončne energije se reverzibilno spreminjata v odvisnosti od robnih pogojev. Nekateri od teh sistemov so v razvoju že dosegli stopnjo pilotske proizvodnje, večina pa jih je še v fazi laboratorijskega preizkušanja. Vsem pa je skupno, da zaradi visoke cene, v primerjavi s ceno energije, njihove uporabe še ne moremo upravičiti z neposrednimi prihranki energije. 6.6.1 Vrste sistemov Ta stekla imajo na eni od površin organske nanose ali pa nanose s srebrovimi halogenidi. Pod vplivom sončnega sevanja spremenijo prepustnost vidne svetlobe (potemnijo). S tem se poveča absorptivnost nanosa in steklo absorbira večjo količino toplote. Prednost tega sistema je, da se samodejno aktivira, ima pa tudi veliko slabost: zaradi sončnih žarkov se aktivira tudi pozimi, ko želimo koristiti pasivno sončno energijo. Zato te sisteme lahko le pogojno uvrščamo med sončnozaščitne. Termokromna stekla Ta stekla spreminjajo svoje optične lastnosti v odvisnosti od temperaturnih sprememb. Termokromni material (na primer vanadijev oksid) je nameščen med dve stekli. Pri določeni temperaturi se segreje in preide iz prozornega v prosojno stanje. Njegova prednost je v preprečevanju oziroma zmanjševanju toplotnih pritokov v zgradbo, slabost pa zmanjšanje prepustnosti svetlobe in onemogočeno gledanje skozi steklo. Zaradi teh lastnosti je primeren le za zastekljevanje nadsvetlob, svetlarnikov ali streh. Elektrokromna stekla Med dve stekli, ki imata na notranji površini nanesen prozoren elektroprevodni nanos, so kot funkcionalni sloj vstavljeni različni elektroliti. Električni tok spremeni transmisivnost elektrokromnega sloja in s tem prepustnost sistema za sončno svetlobo in toploto. Pri teh spremembah ostane pogled skozi steklo nemoten. Električna energija je potrebna le za sprožanje spremembe ne pa tudi za ohranjanje doseženega stanja. V nasprotju s foto in termokromnimi stekli elektrokromna stekla omogočajo visoko stopnjo nadzora nad spreminjanjem optičnih lastnosti. Plinokromna stekla Enak način delovanja in zato tudi enake karakteristike imajo plinokromna stekla. Ta se od elektrokromnih razlikujejo samo v tem, da imajo na elektroprevodnem nanosu še dodatne kovinske plasti, vlogo elektrolita med obema stekloma pa ima plin. Termotropna stekla Ta stekla so zelo primerna za sončno zaščito. Med dve stekli vstavljena termotropna plast se pri določeni temperaturi samodejno aktivira. Pri nizki temperaturi je material homogen in brezbarven, zato je steklo prozorno. Ko okolica doseže dovolj visoko temperaturo (ta se z manipulacijo materiala lahko tovarniško nastavi), nastanejo v termotropnem sloju spremembe, zaradi katerih pride do močnega razprševanja svetlobe, steklo pa postane prosojno belo. Spremembe nastanejo zato, ker se termotropna masa fazno razsloji na osnovo in na delce, ki močno razpršujejo svetlobo. S tem se doseže učinkovita sončna zaščita, gledanje skozi steklo pa ni mogoče. 247 6.6.1 Fotokromna stekla PDLC-stekla SPD-stekla Podobno kot pri termotropnih steklih tudi v tem primeru drobni delci, ki imajo drugačen lomni količnik kot okolica, povzročijo razprševanje svetlobe. Med dve kaljeni stekli, ki imata na notranji površini neviden elektroprevoden nanos, je vstavljena plast PDLC (Polymerdispersed liquid crystal). Ta vsebuje tekoče kristale, katerih lomni količnik je odvisen od njihove naravnanosti (anizotropija). Brez električne napetosti so tekoči kristali kaotično naravnani in steklo je prosojno belo. Po priključitvi napetosti pa se lomna količnika tekočih kristalov in medija uskladita in steklo postane prozorno. Način delovanja SPD (Suspended Particle Devices) stekel je zelo podoben delovanju stekel s tekočimi kristali. Namesto LC-filma je med prevodna stekla vstavljen SPD-film, ki vsebuje lebdeče delce. Kadar je film pod električno napetostjo, so ti naravnani tako, da so nevidni in steklo je prozorno. V odsotnosti električne energije pa zaradi svoje naravnanosti postanejo absorptivni, zato steklo močno potemni. V spodnji tabeli so prikazane nekatere značilnost zgoraj navedenih stekel. 6.6.1 Vrsta funkcionalne plasti Prepustnost svetlobe Barva temna neznatna da modra 0,64 0,10 0,47 0,05 - ohrani prozornost; visok hod preklopa - preklop sproži absorpcija, hitrost preklopa je močno odvisna od temperature Termokromna da da 0,33 0,30 0,33 0,23 - samodejni preklop - majhna prepustnost svetlobe v svetlem stanju, majhen hod preklopa; bleščanje Elektrokromna neznatna da modra 0,50 0,15 0,29 0,07 - ohrani prozornost - preklop sproži absorpcija, nevarnost bleščanja Plinokromna neznatna da modra 0,60 0,15 0,50 0,15 - ohrani prozornost - preklop sproži absorpcija, nevarnost bleščanja Termotropna ne da 0,73 0,21 0,44 0,13 - samodejni preklop - izgubi prozornost; tudi v svetlem stanju motnje v funkcionalnem sloju PDLC ne da bela 0,77 0,76 0,64 - proizvod za zaščito pred pogledi; že prisoten na tržišču - ne zagotavlja sončne zaščite; tudi v svetlem stanju motnje v funkcionalnem sloju SPD neznatna da črna 0,50 0,10 248 temno svetlo Specifične lastnosti svetla Fotoktrokromna svetlo Prepustnost energije 0,63 temno - ohrani prozornost - tudi v svetlem stanju motnje v funkcionalnem sloju, nevarnost bleščanja 6.7 Zimski vrtovi Z ustrezno izbiro materialov za ovoj zgradbe in optimiziranjem videza oziroma oblike gradbene enote lahko uspešno združimo obliko in funkcionalnost. Gradbene enote morajo biti oblikovane tako, da so površine, ki lahko sprejmejo največ sončnega sevanja – to je steklo – obrnjene proti soncu. Na drugih površinah pa moramo z izboljšanjem toplotne izolacije čim bolj zmanjšati toplotne izgube. Tako dobimo kompakten način gradnje z visoko ravnjo toplotne izolacije. Motivi za gradnjo zimskega vrta so različni: • uresničitev privlačnega arhitektonskega elementa gradnje • možnost oblikovanja uporabnega pro- toplo Zima zmerno toplo mrzlo stora, katerega vrednost in kakovost sta individualno lahko zelo različni • povečana vrednost stanovanja oziroma zgradbe • možnost varčevanja z energijo. Zasnova zimskih vrtov Zimski vrtovi izkoriščajo sončno energijo, ki jo prestrežejo s svojimi velikimi steklenimi površinami. Stekleni ovoj ustvari plast med prostorom in zunanjim ozračjem, ki jo imenujemo tudi tamponska plast (ali pufer cona). Prihranek energije izhaja iz temperaturnih razlik med prostorom in tamponsko plastjo, ki so precej manjše od razlik med prostorom in zunanjim ozračjem. Tamponska plast je torej nekakšna vmesna plast z določeno energijo, neodvisno od tega, ali sije sonce ali je noč. Ta učinek velja tudi v primeru odsotnosti sončnega sevanja. Ker prezračevanje zgradbe poteka skozi tamponsko plast, se zmanjšajo toplotne izgube, ki nastanejo pri transmisiji in zračenju. toplo zmerno toplo vroče Poletje 249 6.7 Zimski vrtovi in stekleni nadzidki oziroma prizidki predstavljajo kompleksen sistem izkoriščanja pasivne sončne energije. Takšne gradnje predstavljajo doživeto arhitekturo, hkrati pa ponujajo možnost izkoriščanja sončne energije in s tem zmanjšanja porabe ogrevalne toplote v zgradbah. Položaj zgradbe Problem poletnega pregrevanja Varčevanje energije s pomočjo zimskega vrta je odvisno predvsem od: • vključitve vrta v prostornino zgradbe • načina zračenja za njim ležečih prostorov • izbire specifične vrste zasteklitve. Učinkovita izraba sončne energije, o kateri veliko razmišljamo predvsem pozimi, pa ima poleti, ko je intenzivnost sončnega sevanja bistveno večja, tudi slabo stran: v zimskem vrtu nastajajo neprijetno visoke temperature. Da bi lahko zimski vrt uporabljali tudi v tem letnem času, moramo: • s senčili ali z zasaditvijo listnatega drevja zmanjšati vpadno sončno sevanje • z izbiro sončnozaščitne zasteklitve z ekstremno nizko g-vrednostjo zmanjšati pregrevanje (v ta namen so primerna stekla RX SUN) • z učinkovito napravo za prezračevanje odvajati odvečno toploto. Sama lega zimskega vrta je zgolj drugotnega pomena. Z S J V Sposobnost akumuliranja toplote 6.7 Sposobnost zimskega vrta, da akumulira toploto, lahko v splošnem ocenjujemo pozitivno. Tla in stene akumulirajo vpadno kratkovalovno sončno sevanje in ga spremenijo v toploto. To toploto lahko uporabimo za ogrevanje samega zimskega vrta ali pa jo v obliki ogretega zraka vodimo v sosednje prostore. Zaradi boljše akumulacijske sposobnosti priporočamo uporabo talnih oblog temne barve. Ukrepi za zaščito pred soncem Zaradi majhnega naklona strehe pogosto uporabljamo senčila iz jadrovine ali pa markize, ki jih avtomatsko krmilijo temperaturni oziroma sevalni senzorji. Njihovo učinkovitost vrednotimo s koeficientom zmanjševanja prepustnosti toplotnega prehoda »z«, ki naj bo po možnosti čim manjši. Nasadi v zimskem vrtu Z izbiro primerne zasaditve lahko ustvarimo “zeleno okolje” oziroma poletje, ki traja vse leto. Za zaščito rastlin pred nizkimi temperaturami ponavadi zadostuje že, če v ekstremno mrzlih dneh poskrbimo za dovod toplote do njihovih korenin. 250 Za senčenje poleti skrbijo listnata drevesa Pozimi lahko sonce neovirano oddaja toploto. Pri zimskih vrtovih je posrečena rešitev nasaditev listnatega drevja, ki poleti ovira prehod sončnih žarkov, jeseni, ko listje odpade, pa jih ponovno prepušča. Odvajanje toplote z zračenjem Ekonomičnost – povečanje vrednosti bivalne enote Če želimo toploto odvajati z zračenjem, moramo že pri načrtovanju predvideti zadostno število odprtin za dovod in odvod zraka. Odprtine naj bodo tako velike, da bodo omogočale čim večje število zamenjav celotne prostornine zraka v eni uri (do petdesetkrat). Odprtine moramo namestiti tako, da bo mogoče navzkrižno zračenje. Odvod zraka Mehanska sončna zaščita Odločitev za gradnjo zimskega vrta je individualna in temelji na različnih možnostih uporabe: vrt lahko uporabljamo kot dodaten bivalni prostor, zeleno oazo ali rastlinjak. Morebitni prihranek pri kurjavi, ki bi bil posledica postavitve takšne enote, naj bo pri odločanju drugotnega pomena. Vsekakor moramo upoštevati, da je ogrevan, a slabo toplotno izoliran zimski vrt, energijsko zelo potraten. Ob tem pa je treba tudi vedeti, da zimski vrt izredno poveča vrednost bivalne enote. Dovod zraka Konstrukcije in materiali Konstrukcijo zimskega vrta moramo prilagoditi želji naročnika; njegova je odločitev, ali naj ima vrt funkcijo rastlinjaka ali dnevne sobe. Na tržišču so danes na voljo konstrukcijski elementi iz aluminija, lesa, plastike ali kombinacije aluminij-les, ki se po tehnični izvedbi in ceni med seboj precej razlikujejo. Prav tako je na voljo tudi izčrpna literatura o zimskih vrtovih. Zimski vrtovi so lahko zelo pomemben, vendar ne edini element za izrabo pasivne sončne energije. Zimskega vrta ne smemo obravnavati kot ločeno enoto, saj gre za sistem, ki je usklajen s celotnim konceptom zgradbe – zaradi arhitekture, uporabnih možnosti in varčevanja z energijo. 251 6.7 Povzetek 6.8 Rast rastlin za steklom Pogosto obstaja zmotno mnenje, da stekla z nanosom negativno vplivajo na rast rastlin. Da se načeloma ne obnašajo tako, dokazuje študija Silke Hoffman z Inštituta za tehniko vrtnarstva in kmetijstva univerze Hannover (Institut für Technik im Gartenbau und Landwirtschaft der Universität Hannover) iz leta 1998. Ta študija, dolga 45 strani, je preobsežna, da bi jo v celoti predstavili v tem priročniku. Zato se omejujemo samo na povzetek, kjer so predstavljene osnovne ugotovitve. Povzetek 6.8 Raziskave nekaj vzorcev toplotno in sončnozaščitnih stekel različnih proizvajalcev so pokazale razlike v njihovih optičnih lastnostih. Predvsem se razlikujejo v transmisiji za PAR (Photosynthetically Active Radiation PAR: 400–700 nm). Pri tem je PAR prepustnost nekaterih sončnozaščitnih stekel povsem primerljiva s prepustnostjo toplotnozaščitnih. Zmanjšanje transmisije za modro in svetlo rdeče sevanje v primerjavi s transmisijo za zeleno sevanje ima za rast rastlin sekundarni pomen. Glede na PAR področje so odstotni deleži obeh področij primerljivi s sestavo sevanja dosedanjih oziroma običajnih zasteklitev rastlinjakov. Poleg tega kaže akcijski spekter fotosinteze za različne vrste rastlin, da te potrebujejo 252 tudi zeleno sevalno področje. Močna absorpcija stekel za temno rdeče sevanje deluje na morfologijo rastlin pozitivno. Naraščajoče razmerje SR:TR in fitokromno ravnovesje vodi do zmanjšanja rasti v dolžino, rastline ostanejo kompaktnejše. Zmanjšana transmisija za UV sevanje (UVA) nima nobenega vpliva na učinek fotosinteze in s tem na rast rastlin. Izračuni razpoložljivosti PAR v odvisnosti od zasteklitve, položaja sonca, oblačnosti in odmika od stekla so ponazorili primarni pomen količine sevanja za rast rastlin. Toplotno in sončnozaščitna stekla z izmerjeno PAR - transmisijo < 45 % (Tv < 50 – 55 %) so neprimerna za uporabo za ozelenitev notranjosti, vsa druga stekla so za uporabo primerna, če upoštevamo čim manjši odmik od stekla in izbiro primernih rastlin. Hkrati sta pri vgradnji izbranega stekla za celotno transmisijo pomembna tudi naklon stekla in vsakdanji položaj sonca, torej vpadni kot globalnega sevanja na steklo in usmerjenost k določeni strani neba. Tudi konstrukcijski deli in drugi elementi, ki povzročajo senčenje (na primer večje rastline), vplivajo na razpoložljivo količino svetlobe za rastline na razdalji od stekla. Drugi dejavniki, ki vplivajo na rast, še posebej prezračevanje in namakanje, imajo pomembno vlogo za razvoj ozelenitve notranjosti in jih moramo optimirati. 6.9 Statika stekla in smernice odvisna samo od odločitve, ali bomo v posameznem primeru uporabili varnostno ali navadno steklo, temveč tudi od pravilno izbrane debeline. S statičnimi izračuni zagotavljamo varnostno raven zasteklitve. Glede na način uporabe se morajo različne obremenitve prenašati na podkonstrukcijo. Poleg varnostne ravni moramo delno zagotavljati tudi ostanek nosilnosti po lomu stekla. Za določeno vrsto uporabe so na voljo tehnični pravilniki. 6.9.1 Linijsko vstavljene zasteklitve - TRLV Od avgusta 2006 je na voljo zaključena verzija »Tehničnega pravilnika za uporabo linijsko vpetih zasteklitev« TRLV (Technischen Regeln für die Verwendung von linienförmig gelagerten Verglasungen TRLV). V njem ni urejeno samo dimenzioniranje stekla, ampak tudi izbira steklenih proizvodov za konkretno uporabljene primere, iz katerih lahko povzamemo konstrukcijske pogoje uporabe. Na novo so povzete zahteve za pohodne zasteklitve. Ker pravilnik vsebuje poenostavljeno dokazovanje nosilnosti oziroma pravilne izbire zasteklitve in s tem postavljene omejene zahteve z javnopravnega stališča, je pravilnik v civilnopravnem smislu »priznano pravilo tehnike oziroma stanje tehnike.« REFLEX pri izvedbi nadglavnih zasteklitev v osnovi priporoča lepljeno varnostno steklo 8 mm debeline z dvojno folijo 0,76 mm. Ob upoštevanju pravilnika pri planiranju in izvedbi dokazilo za vsak posamezen primer ni potrebno. Zaradi dodatnega upoštevanja klimatskih obremenitev pri izolacijskem steklu (glej Poglavje 4.12) je izračunavanje zelo kompleksno in ga je v praksi zelo težko izvesti ročno, tako da pri tem nujno potrebujemo pomoč ustreznega programa. Na trgu je nekaj programov, ki dosledno upoštevajo vse zahteve iz te smernice, zato pooblaščene inštitucije njihovo uporabo dovoljujejo. Enega izmed njih uporabljamo tudi v podjetju REFLEX. 253 6.9 Steklo se danes ne pojavlja samo v oknih, vratih ali pregradnih stenah, temveč vse pogosteje tudi na fasadah: v obliki drugega ovoja, parapetov, stenskih zasteklitev ali različnih varovalnih ograj. Široko področje uporabe stekla je tudi urejanje notranjosti zgradb: zastekljeni hodniki, pregradne stene v trgovinah, pisarnah ali bazenih, zaščitne stene v športnih objektih in podobno. Zaradi specifičnih karakteristik stekla – majhne upogibne trdnosti in krhkosti – pa se mora pri vseh oblikah uporabe vedno upoštevati tudi vidik varnosti. Stopnja dosežene varnosti pa ni Tehnični pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev (TRLV) Končna izdaja avgust 2006 6.9.1 1 Področje veljave 1.1 Tehnični pravilnik velja za zasteklitve, ki so na najmanj dveh nasproti si ležečih straneh vpete neprekinjeno linijsko1. Glede na njihov naklon k vertikali so razdeljene v: - nadglavne zasteklitve: naklon > 10 ° - vertikalne zasteklitve: naklon ≤ 10 ° 1.2 Ta pravilnik se ne nanaša na zahteve gradbenih pravil, ki zadevajo požarno zaščito, zaščito proti hrupu in toplotno zaščito, ne dotika pa se tudi zahtev na drugih področjih. 1.3 Tehnični pravilnik ne velja za: - nalepljene fasadne elemente (strukturne zasteklitve) - zasteklitve, ki so namenjene podpiranju (stabilizatorji) - zakrivljene nadglavne zasteklitve. 1.4 Za pohodne in delno pohodne zasteklitve (npr. za namene čiščenja), ki ne ustrezajo odstavku 3.4 tega pravilnika, in za zasteklitve, ki ščitijo pred padcem v globino, moramo upoštevati dodatne zahteve. 1.5 Določila za nadglavne zasteklitve veljajo tudi za vertikalne zasteklitve, če te niso izpostavljene kratkotrajnim spremenljivim vplivom, kot je npr. vpliv vetra. Sem sodijo npr. shed zasteklitve, pri katerih obstaja nevarnost obremenitve zaradi kopičenja snega. 2 Gradbeni proizvodi 2.1 Kot stekleni proizvodi se lahko uporabljajo: a) zrcalno steklo (SPG) po seznamu gradbenih pravil A (BRL A) del 1, tekoča št. 11.1 b) lito steklo (žično steklo, ornamentno steklo, žično ornamentno steklo) po BRL A del 1, tekoča št. 11.2 c) kaljeno varnostno steklo (ESG) po BRL A del 1, tekoča št. 11.4.1 iz stekla po a) ali b) d) kaljeno varnostno steklo s toplotnim preizkusom (ESG-H) po BRL A del 1, tekoča št. 11.4.2 iz ESG po c), ki je bilo izdelano iz SPG po a) e) delno kaljeno steklo (TVG) po splošnem gradbeno-inšpekcijskem dovoljenju f) lepljeno varnostno steklo (VSG) iz stekel po a) do d) z vmesnimi folijami iz polivinil-butirala (PVB) po seznamu pravil gradnje A del 1, tekoča št. 11.8, ali iz drugih stekel in/ali z drugimi vmesnimi plastmi, katerih uporaba je dokazana2. g) Lepljeno steklo (VG) iz stekel po a) do e) z drugimi vmesnimi sloji. Pri uporabi steklenih gradbenih proizvodov z oznako CE po usklajenih normah upoštevamo še morebitna določena aktualna nadzorna določila s seznama tehničnih gradbenih določil in seznama gradbenih pravil. 254 2.2 Za steklo po odstavkih 2.1 a) do 2.1 d) uporabimo modul elastičnosti E = 70.000 N/mm2, koeficient prečnega raztezanja µ = 0,23 in linearni termični razteznosti koeficient α = 9 • 10-6 K-1. 2.3 Pri steklih ESG in ESG-H je treba preveriti poškodbe robov. Stekla ESG s poškodbami robov, ki segajo globlje od 15 % debeline stekla v volumen stekla, se ne smejo vgraditi. Stekla ESG-H s poškodbami robov, ki segajo globlje od 5 % debeline stekla v volumen stekla, se ne smejo vgraditi. 3 Pogoji uporabe 3.1 Splošno 3.1.1 Globino vpetja stekla je treba izbrati tako, da je varnost položaja zasteklitve dolgoročno zagotovljena. Osnova za to je DIN 18545-1:1992-02 ali DIN 185164:1990-02, v navezi z odstavkoma 3.3.2 in 3.3.3. 3.1.2 Upogib profilov pritrditve oziroma konstrukcije ne sme znašati več kot 1/200 dolžine vpetja stekla oziroma lahko znaša največ 15 mm. Pri določanju velikosti prereza stekla se lahko izhaja iz približne kontinuirane toge podpore. 3.1.4 Pod obremenitvijo in učinkom temperature ne sme priti do nobenega kontakta med steklom in trdimi materiali (npr. kovine, steklo). 3.1.5 Premik oziroma zdrs stekel se prepreči s pomočjo distančne podložke. Razdalja med dnom folca in robom stekla mora biti tako velika, da je ob upoštevanju mejnih mer podkonstrukcije in zasteklitve mogoča izravnava parnega tlaka. 3.1.6 Robovi žičnega stekla ne smejo biti stalno izpostavljeni vlagi. Prosti robovi so lahko izpostavljeni atmosferi, če sušenje ni ovirano. 3.2 Dodatna pravila za nadglavne zasteklitve 3.2.1 Za enojne zasteklitve in za spodnje steklo izolacijskih zasteklitev se lahko uporablja le žično steklo ali VSG iz float stekla ali VSG iz delno kaljenega stekla (TVG) po splošnem gradbeno-inšpekcijskem dovoljenju. 3.2.2 Stekla VSG iz flota in/ali iz TVG, z eno podporno širino večjo od 1,20 m, so vpeta vsestransko linijsko. Pri tem razmerje stranic ne sme biti večje od 3:1. 3.2.3 Pri VSG iz enojne zasteklitve ali spodnjem steklu izolacijske zasteklitve mora znašati nazivna debelina PVB folije najmanj 0,76 mm. Dovoljeno odstopanje od tega je debelina PVB folije 0,38 mm pri vsestranskem linijskem vpetju in podporni širini v glavni nosilni smeri največ 0,80 m. 1 2 Za hladne prezračevane obloge zunanje stene iz kaljenega varnostnega stekla velja DIN 18516-4:1990-02. Npr. s splošnim gradbeno-inšpekcijskim dovoljenjem 255 6.9.1 3.1.3 Linijsko vpetje mora biti aktivno obojestransko normalno v ravnini stekla. To zagotovimo z dovolj togimi pokrivnim profili ali ustrezno mehansko pritrditvijo. 3.2.4 Pri dvostransko linijsko vpetih zasteklitvah so za uporabo dovoljeni izključno tesnilni materiali po DIN 18545-2 skupine E, za privite pritisne profile (pritisne letve) pa tudi tesnilni profili, kot polizdelki, po DIN 7863 skupine A do D. 3.2.5 Žično steklo je dovoljeno uporabiti le pri podporni širini v smeri glavne nosilnosti do največ 0,7 m. Globina vpetja žičnega stekla mora biti najmanj 15 mm. 3.2.6 Nadglavne zasteklitve, ki odstopajo od pogojev uporabe v odstavkih 3.1 in 3.2.1 do 3.2.5, se lahko uporabijo, če se s primernimi ukrepi prepreči odpadanje večjih steklenih delov na delovno površino. To se lahko doseže npr. z dovolj nosilnimi in trajnimi mrežami s širino odprtine < 40 mm. 3.2.7 Izvrtine in izrezi v šipah niso dovoljeni. Odstopanje od tega je dovoljeno pri zasteklitvah z uporabo VSG iz TVG za pritrditev neprekinjenih pokrivnih letev. Razdalja med robom stekla in izvrtino ter med izvrtinami mora znašati najmanj 80 mm. 3.2.8 Prosti rob VSG lahko – paralelno in pravokotno k vpetju – moli maksimalno 30 % prek dolžino pritrditve, največ pa 300 mm od linijsko vpetega pritrdilnega območja. Zamik stekla v VSG je lahko maksimalno 30 mm (npr. kapni robovi pri nadglavni zasteklitvi). 6.9.1 3.2.9 V odstavku 3.1.3 zahtevano linijsko vpetje zasteklitev se lahko v smeri dviga (obremenitev srka) nadomesti tudi s točkovnim pritrjevanjem roba. Razdalja med držali na robu ne sme biti večja od 300 mm, površina pritrjevanja ne manjša od 1000 mm2 in globina vpetja stekla ne manjša od 25 mm. 3.3 Dodatna pravila za vertikalne zasteklitve 3.3.1 Enojna zasteklitev iz SPG, ornamentno steklo ali VG morajo biti vsestransko linijsko vpeti. 3.3.2 Uporaba (brez toplotnega preizkusa ESG-H) enojnega kaljenega stekla ESG po odstavku 2.1 c) je dovoljena le v vgradnih situacijah pod 4 metri vgradne višine, pri kateri osebe ne morejo stopiti direktno pod zasteklitev. V vseh drugih vgradnih situacijah, vključno z zunanjim steklom pri izolacijski zasteklitvi, se mora namesto enojnega kaljenega stekla ESG po odstavku 2.1 c) uporabiti (toplotni preizkus) enojno kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H po odstavku 2.1 d). 3.3.3 Izvrtine in izrezi so dovoljeni samo v termično obdelanih steklih (se pravi ESG, ESG-H, TVG) ali VSG. 3.4 Dodatna pravila za pohodne zasteklitve 3.4.1 Pravila veljajo za pohodne zasteklitve z vsestranskim linijskim vpetjem za stopnice ali kot elementi podesta, katerih opisi sledijo spodaj. Po njih je prepovedana vožnja, izpostavljenost visoki trajni obremenitvi ali povišani nevarnosti trka zaradi pogojev uporabe. 256 3.4.2 Stabilnost in primernost uporabe pohodnih zasteklitev in njihovih podpornih konstrukcij moramo dimenzionirati na vplive, ki se določijo iz nadzora gradnje znanih tehničnih gradbenih določil. Dodatno moramo raziskati še primer obremenitve »lastna teža + posamična obremenitev« (na pohodni površini 100 mm x 100 mm) v najbolj neugodnem položaju obremenitev. Velikost posamezne obremenitve znaša 1,5 kN na območjih, kjer deluje z enakomerno porazdeljeno navpično prometno obremenitvijo maksimalno 3,5 kN/m2. Na območjih z višjo navpično prometno obremenitvijo znaša posamezna obremenitev 2,0 kN. Prometne obremenitve nad 5,0 kN/m2 niso dovoljene. 3.4.4 Dokazila za napetost zasteklitev se vodijo pod domnevo, da zgornje steklo v sestavi VSG ni nosilno. 3.4.5 Napetosti, ki nastopijo v zasteklitvah – tudi takšne, ki so posledica obremenitev, opisanih v odstavku 3.4.2 – ne smejo prekoračiti dovoljenih napetosti, navedenih v Tabeli 2. Za TVG veljajo vrednosti iz ustreznega splošnega gradbeno-inšpekcijskega dovoljenja. 3.4.6 Upogib popolno intaktne zasteklitve zaradi obremenitev, ki so navedene v odstavku 3.4.2, ne sme prekoračiti 1/200 podporne dolžine. 3.4.7 Pri dokazilih o napetosti in upogibu VSG se ne sme upoštevati pozitivno delujočega lepilnega spoja, ki je med posameznimi stekli. 4 Obremenitve 4.1 Upoštevamo obremenitve, ki sledijo iz inšpekcijskega nadzora gradnje priznanih tehničnih določil gradnje. 4.2 Pri izolacijski zasteklitvi še dodatno upoštevamo učinek spremembe tlaka p 0, ki izhaja iz temperaturnih sprememb ∆T in sprememb meteorološkega tlaka zraka ∆pmet , ter iz razlike ∆H višine med krajem izdelave in krajem vgradnje. Kot kraj izdelave velja kraj končne zatesnitve šip. Upoštevamo obe kombinaciji obremenitev, navedeni v Tabeli 1. 257 6.9.1 3.4.3 Lahko se uporabi VSG iz najmanj treh stekel. Zgornje steklo mora biti iz ESG ali TVG, debeline najmanj 10 mm. Obe spodnji stekli morata biti iz SPG ali TVG in debeline najmanj 12 mm. Maksimalna dolžina znaša 1500 mm, maksimalna širina pa 400 mm. Globina vpetja stekel mora znašati najmanj 30 mm. Najmanjša nazivna debelina PVB folije je pri vsaki vmesni plasti 1,52 mm. Zasteklitve v ravnini stekla zavarujemo s pomočjo primernih mehanskih držal, tako da ostanejo na svojem mestu. Robovi zasteklitev morajo biti zaščiteni s podpornimi konstrukcijami ali mejnimi stekli. Za zasteklitve, ki odstopajo od pravokotne oblike, veljajo dimenzije očrtanega pravokotnika. Izvrtine ali izrezi niso dovoljeni. Površine zasteklitev morajo biti dovolj varne proti drsenju. Tabela 1: Izračunane vrednosti klimatskih obremenitev* in rezultiran izohorni tlak p0 Kombinacija obremenitev ∆T v K Poletje Zima ∆pmet v kN/m2 ∆H v m po v kN/m2 + 20 -2 + 600 + 16 - 25 +4 - 300 - 16 * Dopolnila k temu glej v Prilogi B1. V Tabeli 1 je: ∆T Razlika temperature med izdelavo in uporabo ∆pmet Razlika meteorološkega zračnega tlaka v kraju vgradnje in izdelave ∆H Razlika v višini kraja vgradnje in izdelave p0 iz ∆T, ∆pmet in ∆H rezultiran izohorni tlak (glej enačbo A5 v Prilogi A). Če je razlika višine krajev ∆H znana, namesto izračunanih vrednosti po Tabeli 1 upoštevamo dejansko vrednost. Izhodišče za uporabo izračunanih vrednosti za temperaturno razliko ∆T po Tabeli 1 je uporaba izolacijskega stekla, ki ima skupno stopnjo absorpcije manjšo kot 30 % in se ne segreje s pomočjo drugih gradbenih delov ali senčil. Če zaradi nenavadnih pogojev vgradnje računamo z neugodnimi temperaturnimi pogoji, moramo v tem primeru dodatno uporabiti vrednosti ∆T ali ∆p 0 po Tabeli B1 iz Priloge B. Za ravne izolacijske zasteklitve z vsestranskim vpetjem pravokotnih stekel je v Prilogi A podan postopek izračuna za dokaz obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2. Uporaba primerljivih postopkov je dovoljena. 5 Dokazilo o stabilnosti in dokazilo o upogibu 6.9.1 4.3 5.1 Splošno 5.1.1 Stekla je treba dimenzionirati glede na obremenitve iz odstavka 4.1 in 4.2, z upoštevanjem vseh vplivov, ki povečujejo obremenitve (izvrtine, izrezi). Pri izolacijskih zasteklitvah moramo upoštevati povezavo posamičnih stekel z vključenim volumnom plina. Prav tako moramo upoštevati posebno nosilno obnašanje upognjenih stekel (učinek lupine). 5.1.2 Pri dokazilu o stabilnosti in dokazilu o upogibu enojnih VSG ali VG zasteklitev ne smemo upoštevati pozitivno delujočega lepilnega spoja šip. Enako velja za povezavo izolacijskih zasteklitev prek robnega tesnjenja. Pri vertikalnih zasteklitvah iz izolacijskih stekel z VSG ali VG pri teh dokazilih za spremenljive obremenitve dodatno upoštevamo mejno stanje popolnega lepilnega spoja. 5.2 Dokazilo napetosti 5.2.1 Pri dimenzioniranju na obremenitve po odstavku 4.1 veljajo dovoljene upogibno-natezne napetosti po Tabeli 2. Pri dimenzioniranju za prekrivanje obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2 je dovoljeno zvišati dovoljene napetosti upogiba po Tabeli 2 v splošnem za 15 %, pri vertikalnih zasteklitvah s stekli iz SPG in steklenimi površinami do 1,6 m2 pa izjemoma za 25 %. 258 5.2.2 Spodnje steklo nadglavne zasteklitve iz izolacijskega stekla dimenzioniramo poleg primera načrtnih obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2 tudi za primer loma zgornjega stekla z njegovo obremenitvijo. Tabela 2: Dovoljene upogibno-natezne napetosti v N/mm2 Vrsta stekla Nadglavna zasteklitev Vertikalna zasteklitev ESG iz SPG 50 50 ESG iz litega stekla 37 37 Emajliran ESG iz SPG* 30 30 SPG 12 18 Lito steklo 8 10 VSG iz SPG 15 (25**) 22,5 * Emajli na natezni strani. ** Dovoljeno le za spodnja stekla nadglavne zasteklitve izolacijskega stekla v primeru obremenitve „lom zgornjega stekla“. 5.3 Dokazilo upogiba 5.3.1 Upogib stekel na najbolj neugodnem mestu ne sme biti večji od vrednosti, navedenih v Tabeli 3. Omejitve upogiba Vpetje Nadglavna zasteklitev Štiristransko 1/100 podporne širine stekla v glavni smeri nosilnosti Ni zahtevano** Dvo in tristransko Vertikalna zasteklitev 6.9.1 Tabela 3: Enojna zasteklitev: 1/100 prostega roba* 1/100 podporne širine stekla v glavni smeri nosilnosti Stekla izolacijske zasteklitve: 1/200 prostega roba 1/100 prostega roba** * Teh omejitev ni treba upoštevati, če lahko dokažemo, da bo pod obremenitvijo zagotovljena minimalna globina vpetja 5 mm. **Upoštevati moramo omejitve dovoljenega upogiba proizvajalca izolacijskega stekla. 5.3.2 Pri dimenzioniranju spodnjega stekla nadglavne zasteklitve iz izolacijskega stekla po odstavku 5.2.2 dokazilo o upogibu ni potrebno. 5.4 Olajšave za dokazila za vertikalne zasteklitve Vsestransko vpete izolacijske zasteklitve, pri katerih veljajo naslednji pogoji: - steklen izdelek: SPG, TVG ali ESG - površina: ≤ 1,6 m2 - debelina stekla: ≥ 4 mm - razlika debelin stekla: ≤ 4 mm - medstekelni prostor: ≤ 16 mm - obremenitev vetra w: ≤ 0,8 kN/m2 se lahko uporabijo brez nadaljnjih dokazil za vgradnjo do višine 20 m nad terenom pri normalnih pogojih proizvodnje in vgradnje (uporaba izračunanih vrednosti po Tabeli 1). Če je dolžina krajšega roba manjša od 500 mm, se pri steklih iz SPG poveča tveganje loma kot posledica klimatskih obremenitev. 259 Priloga A: Postopek izračuna za izolacijsko steklo Za izolacijske zasteklitve z vsestranskim vpetjem pravokotnih stekel se lahko prenos dela obremenitve na zunanja in notranja stekla in obremenitve zaradi klimatskih sprememb pri manjših deformacijah upošteva kot: - Izračun deleža δa in δi posameznih stekel na togost skupnega upogibanja (A1) (A2) - Izračun karakteristične dolžine roba a* (A3) Spremljajoča vrednost Bv je odvisna od razmerja stranic a/b in je podana v Tabeli A1. Tabela A1: Spremljajoča vrednost BV (*) 6.9.1 a/b 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 Bv 0,0194 0,0237 0,0288 0,0350 0,0421 0,0501 0,0587 0,0676 0,0767 0,0857 * Vrednosti so bile izračunane na podlagi Kirchhoffove ploščinske teorije za µ=0,23, vmesne vrednosti pa se lahko določijo z linearno interpolacijo. Vrednosti za a* so za uporabne izolacijske zasteklitve sestavljene v odvisnosti od razmerja stranic a/b in so ponazorjene v Tabeli A3. - Izračun faktorja φ (A4) - Izračunavanje izohornega tlaka p 0 Izohorni tlak p 0 v medstekelnem prostoru (tlak pri nespreminjajočem se volumnu) je rezultat klimatskih sprememb, kot je razvidno iz: p0 = c1•∆T - ∆ pmet + c2•∆H 260 z c1 = 0,34 kPa/K in c2 =0,012 kPa/m (A5) - Razdelitev obremenitev Razdelitev obremenitev in obremenitev izohornega tlaka na zunanja in notranja stekla je razvidna iz ustreznih podatkov v Tabeli A2. Tabela A2: Razdelitev obremenitev* Obremenitev Delež obremenitve na zunanje steklo Delež obremenitve na notranje steklo Veter wa (δa + φ δi )• wa (1 – φ) δi • wa Sneg s (δa + φ δi )• s (1 – φ) δi • s Notranje steklo Veter wi (1 – φ) δa • wi (φ δa + δi )• wi Obe stekli Izohorni tlak p 0 - φ •p 0 + φ •p 0 Obremenitev na Zunanje steklo * Pravila predznakov glej Prilogo B2. V enačbah od A1 do A5 je: a krajša dolžina roba pri izolacijskih zasteklitvah v mm b daljša dolžina roba pri izolacijskih zasteklitvah v mm dSZR razdalja med stekli (medstekelni prostor) v mm da debelina zunanjega stekla v mm di debelina notranjega stekla v mm 6.9.1 Pripomba: Pri VSG in VG s posameznimi stekli (1, 2 ...) kot debelino stekla upoštevamo nadomestno debelino d* kot sledi: - popoln spoj: - brez spoja: Tabela A3: Delež posameznih stekel na skupno togost dvoslojnega izolacijskega stekla in karakteristična dolžina roba a* v mm za razdaljo med stekli dSZR = 10; 12; 14 in 16 mm in za razmerje med stranicami a/b = 0,33; 0,50; 0,67 in 1,0. d SZR [mm] 10 12 Debelina stekla v mm Delež trdote a* v mm di da δi δa 0,33 0,50 0,67 4 4 50 % 50 % 243 259 279 1,00 328 4 6 23 % 77 % 270 288 311 365 4 8 11 % 89 % 280 299 322 379 4 10 6% 94 % 284 303 326 384 6 6 50 % 50 % 329 351 378 444 6 8 30 % 70 % 358 382 411 484 6 10 18 % 82 % 373 397 428 503 8 8 50 % 50 % 408 435 469 551 8 10 34 % 66 % 438 466 503 591 10 10 50 % 50 % 483 514 554 652 4 4 50 % 50 % 254 271 292 343 4 6 23 % 77 % 283 302 325 382 4 8 11 % 89 % 293 313 337 396 4 10 6% 94 % 297 317 341 402 6 6 50 % 50 % 344 367 395 465 6 8 30 % 70 % 375 400 430 507 6 10 18 % 82 % 390 415 448 527 8 8 50 % 50 % 427 455 490 577 8 10 34 % 66 % 458 488 526 619 10 10 50 % 50 % 505 538 580 682 261 Nadaljevanje Tabele A3: d SZR [mm] 14 16 Debelina stekla v mm Delež trdote a* v mm di da δi δa 0,33 0,50 0,67 1,00 4 4 50 % 50 % 264 281 303 357 4 6 23 % 77 % 294 314 338 397 4 8 11 % 89 % 305 325 350 412 4 10 6% 94 % 309 329 355 418 6 6 50 % 50 % 358 381 411 483 6 8 30 % 70 % 390 415 447 526 6 10 18 % 82 % 405 432 465 547 8 8 50 % 50 % 444 473 510 600 643 8 10 34 % 66 % 476 507 547 10 10 50 % 50 % 525 559 603 709 4 4 50 % 50 % 273 291 313 369 4 6 23 % 77 % 304 324 349 411 4 8 11 % 89 % 315 336 362 426 4 10 6% 94 % 320 341 367 432 6 6 50 % 50 % 370 394 425 500 6 8 30 % 70 % 403 429 463 544 6 10 18 % 82 % 419 446 481 566 8 8 50 % 50 % 459 489 527 620 8 10 34 % 66 % 492 525 565 665 10 10 50 % 50 % 543 578 623 733 6.9.1 Priloga B: Pojasnila B1: Pojasnila k najmanjšim vrednostim za klimatske obremenitve Pri določanju klimatskih vrednosti v Tabeli 1 se je izhajalo iz naslednjih robnih pogojev: • Kombinacija vplivov poleti - Pogoji vgradnje: osončenje 800 W/m2 pod kotom žarka 45 ° absorpcija šipe 30 % temperatura zraka zunaj in znotraj 28 °C srednji zračni tlak 1010 hPa upor prehoda toplote znotraj in zunaj 0,12 m2K/W rezultirana temperatura v vmesnem prostoru med stekli ca. + 39 °C. - Pogoji proizvodnje: izdelava pozimi pri + 19 °C in visokem zračnem tlaku 1030 hPa. 262 • Kombinacija vplivov pozimi - Pogoji vgradnje: brez osončenja Ug -vrednost stekla 1,8 W/m2K; temperatura zraka znotraj + 19 °C in zunaj -10 °C visok zračni tlak 1030 hPa upor prehoda toplote znotraj 0,13 m2K/W in zunaj 0,04 m2K/W rezultirana temperatura v vmesnem prostoru med stekli ca. + 2 °C. - Pogoji proizvodnje: izdelava poleti pri + 27 °C in pri nizkem tlaku zraka 990 hPa. Morebitni posebni temperaturni pogoji na kraju vgradnje se pri izračunu lahko upoštevajo z dodatnimi vrednostmi za ∆T in ∆p 0, podanimi v Tabeli B1. Tabela B1: Dodatne vrednosti za ∆T in ∆p0 za upoštevanje posebnih temperaturnih pogojev v kraju vgradnje Poletje Zima ∆T v K ∆p0 v kN/m2 Absorpcija med 30 in 50 % +9 +3 Znotraj ležeča zaščita pred soncem (ventilacija) +9 +3 Absorpcija višja od 50 % + 18 +6 Vzrok za povišano temperaturno razliko Znotraj ležeča zaščita pred soncem (brez ventilacije) + 18 +6 Zadaj nameščena toplotna izolacija (panel) + 35 + 12 Neogrevana stavba - 12 -4 6.9.1 Kombinacija obremenitev B2: Dopolnila k pravilom predznakov Pozitivni znak se izbere v smeri »glavne obremenitve«, npr. pri vertikalni zasteklitvi v smeri tlaka vetra na zunanje steklo (glej sliko B2). Puščica tako kaže od »zunaj« proti »znotraj«. To pravilo velja tudi, če prevladujejo druge obremenitve, npr. srk vetra ali notranji tlak pri izolacijskem steklu. Nadtlak Pritisk vetra Upogib a) Zunaj Podtlak Upogib b) c) Znotraj Slika B2: Znaki za obremenitve in znaki za upogib pri vertikalni zasteklitvi (ponazorjeno je upognjeno stanje): (a) Če je tlak vetra na zunanje steklo pozitiven, je tudi upogib »navznoter« pozitiven. (b) Nadtlak v vmesnem prostoru med stekli (pozitiven) učinkuje na izbočenje notranjega stekla navznoter (pozitivno) in na izbočenje zunanjega stekla navzven (negativno). (c) Pri podtlaku v medstekelnem prostoru nastanejo ustrezni predznaki. 263 6.9.2 Prezračevane, zunanje obloge zida iz kaljenega stekla ESG Parapetne plošče za prezračevane konstrukcije za zunanji zid, pri vertikalni vgradnji ali vgradnji pod naklonom, dimenzioniramo skladno z DIN 18516-4. Veljajo naslednje dopustne upogibne napetosti: Dovoljene upogibne napetosti σdop (N/mm2) Kaljeno varnostno steklo (RX SAFE ESG) iz zrcalnega stekla 40 litega stekla 30 emajliranega stekla, če je emajliranje direktno na površino stekla in - leži v natezni coni 25 - leži v tlačni coni 40 6.9.2 Vrednosti iz tabele se lahko uporabijo za izračunavanje samo, če se na parapetnih ploščah izvaja lastna notranja kontrola proizvajalca oziroma zunanji nadzor pooblaščenega inštituta. Poleg dopustne upogibne napetosti moramo preveriti tudi upogib proste stranice (dvostransko vpetje) in upogib na sredini stekla. f ≤ lmax / 100 razlaga znakov lmax = najdaljša stranica stekla pri štiristranskem vpetju oziroma prosta razdalja podpore pri dvo in trostranskem vpetju. 6.9.3 Varovalne zasteklitve – TRAV Področje zaščite pred padcem v globino ureja »Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino« TRAV (Technischen Regeln für die Verwendung von absturzsichernden Verglasungen TRAV). Pravilnik ureja vprašanje zasteklitev, pri katerih lahko posameznik ob naletu zlomi steklo in pade več 264 kot meter globoko. V nadaljevanju bomo takšne zasteklitve imenovali varovalne zasteklitve. Z upoštevanjem pravilnika pri planiranju in izvedbi dokazovanje za posamezen primer ni potrebno. Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino (TRAV) Verzija januar 2003 Vsebina 1 Področje veljave 2 Gradbeni izdelki 3 Pogoji uporabe 4 Obremenitve 5 Dokazilo o nosilnosti pod statičnimi obremenitvami 6 Dokazilo o nosilnosti pod udarnimi (dinamičnimi) obremenitvami 6.9.3 Priloge A Pomembne površine mesta udara B Konstruktivni predlogi, s preizkusi potrjene ograje kategorije B C Vrednosti napetosti za poenostavljeno dokazilo izračuna varnosti pred udarom po Poglavju 6.4 D Dovoljena odstopanja od pravokotnih oblik pri zasteklitvah, potrjenih s preizkusi udara E Napotki za določanje vrednosti napetosti v Prilogi C (informativno) 1 Področje veljave 1.1 Tehnični pravilnik velja za naslednje mehansko vpete zasteklitve, če služijo tudi za zaščito ljudi na delovni površini pred stranskim padcem v globino, pri čemer se najmanjša višinska razlika določi glede na ustrezen državni pravilnik o gradnji. Ureja: - Vertikalne zasteklitve po »Tehničnem pravilniku za uporabo linijsko vpetih zasteklitev«, objavljenem v DIBt obvestilih 6/1998 (TRLV), ki se jim zaradi njihove zaščitne funkcije pred padcem v globino po teh pravilih določijo dodatne zahteve. Dovoljenje za uporabo v odstavku 1.5 TRLV za zasteklitve, katerih zgornji rob leži maksimalno 4 m nad delovno površino, ne velja za zasteklitve, ki ščitijo pred padcem v globino. - Nosilna steklena ograja z neprekinjenim oprijemalom. - Polnila ograj iz stekla, ki morajo ustrezati zahtevam po TRLV in TRAV ali polnila ograj iz stekla, ki morajo izpolnjevati samo zahteve po TRAV, npr. točkovno vpeta polnila ograj v notranjosti zgradbe. Pri posebnih pogojih uporabe (npr. na nogometnih stadionih) ali povečani nevarnosti udara (npr. transport težkega tovora, zaključna rampa pred zasteklitvijo itn.) so zahtevani dodatni ukrepi (npr. uporaba višjih obremenitev na ročaj oziroma prečnik, odvodnik udara itn). 265 1.2 Zasteklitve, ki ščitijo pred padcem v globino, se po tem pravilniku delijo v tri kategorije (glej tudi primere v Prilogi A): Kategorija A Linijsko vpete vertikalne zasteklitve po TRLV, ki nimajo nobenega nosilnega prečnika ali ročaja po pravilih gradnje na zahtevani višini za prevzem horizontalne obremenitve. Robovi zasteklitev morajo biti zaščiteni pred udarci z vpetjem (npr. steber, prečnik, sosednja stekla) ali s pomočjo direktno mejnih gradbenih delov (npr. stene ali stropi). Kategorija B Na spodnjem robu, v oprijemni konstrukciji linijsko vpeta nosilna steklena ograja, katere posamična stekla so povezana s pomočjo nasajenega neprekinjenega oprijemala. Poleg zaščite zgornjega roba mora oprijemalo zagotoviti varen prenos načrtovane horizontalne obremenitve v višini nosilca (obremenitev nosilca), in to tudi pri zlomu enega elementa ograje. 6.9.3 Kategorija C Zasteklitve, ki ščitijo pred padcem v globino, ne služijo prenosu horizontalne obremenitve v višini nosilca in ustrezajo eni od naslednjih skupin: C1: Na najmanj dveh nasproti si ležečih straneh točkasto in/ali linijsko vpeto polnilo ograje. C2: Na najmanj dveh nasproti si ležečih straneh linijsko vpete zasteklitve po TRLV pod nosilcem, ki je nameščen na višini ročaja ograje in prenaša obremenitve. C3: Zasteklitve kategorije A, pred katerimi je postavljen prečnik za prenašanje obremenitev na zahtevani višini po pravilniku gradnje. 2 Gradbeni proizvodi 2.1 Za uporabne steklene proizvode velja 2. odstavek TRLV. Lepljena varnostna stekla (VSG) morajo ustrezati seznamu pravil gradnje A del 1, tekoča št. 11.8. Poleg tega se lahko uporabljajo taki stekleni proizvodi, ki so s splošnim gradbeno-inšpekcijskim dovoljenjem dovoljeni izključno za uporabo v okviru TRLV (npr. delno kaljeno steklo, borosilikatno steklo). Debeline posameznih stekel za izdelavo lepljenega varnostnega stekla VSG lahko med seboj odstopajo maksimalno za faktor 1,5. Za izdelavo VSG se lahko uporabijo tudi stekla, ki imajo splošno gradbeno-inšpekcijsko dovoljenje izključno za uporabo v okviru TRLV. Termično prednapeto borosilikatno steklo s splošnim gradbeno-inšpekcijskim dovoljenjem se v tem tehničnem pravilniku lahko uporabi za področja uporabe ESG. 2.2 Za vsa področja uporabe, v katerih določila nadzora gradnje za uporabo predvidevajo TRLV kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG (ESG-H), je po seznamu pravil gradnje A po tem tehničnem pravilniku tudi za zasteklitve za zaščito pred padcem predviden ESG-H, čeprav bo enotno uporabljen izraz ESG. 266 2.3 Nosilni deli držala steklene konstrukcije (steber, prečka, sidranje na stavbi itn.) morajo ustrezati zadevnim tehničnim gradbenim določilom. 2.4 Kar zadeva strokovno servisiranje in vzdrževanje, morajo biti vsi uporabljeni materiali trajno obstojni proti upoštevanim vplivom (npr. mraz, temperaturna nihanja, UV žarčenje, primerna čistilna sredstva in čistilni postopki, kontaktni materiali). 3 Pogoji uporabe 3.1 Ta tehnični pravilnik je omejen na osnovne preverjene primere uporabe. Ureja naslednje variante izvedb: 6.9.3 Kategorija A - Enojne zasteklitve iz VSG. - Izolacijske zasteklitve: za stran, ki je obrnjena v smeri udara (stran napada) izolacijske zasteklitve, se zaradi nevarnosti poškodb lahko uporabijo le VSG, ESG ali lepljeno steklo iz ESG. - Če je stran napada izolacijske zasteklitve iz VSG, se lahko uporabijo za zunanje steklo vsi stekleni izdelki po 2.1. Če stran napada ni iz VSG, mora biti zunanje steklo iz VSG. Kategorija B Lahko se uporabi le VSG. Kategorija C - Vse enojne zasteklitve kategorije C so v VSG izvedbi. Odstopanja se lahko izvedejo pri enojni zasteklitvi kategorije C1 in C2 pri vsestranskem linijskem vpetju v ESG. Za steklo izolacijske zasteklitve, ki je obrnjena v smeri napada, se lahko uporabi le ESG ali VSG. Za izolacijske zasteklitve kategorije C3 veljajo glede na uporabljene steklene izdelke zahteve kategorije A. - Za zunanje steklo izolacijske zasteklitve kategorij C1 in C2 se lahko uporabljajo vsi stekleni izdelki iz odstavka 2.1. 3.2 Prosti robovi robno vpetih polnil ograj morajo biti zaščiteni pred nenamernimi udarci prek konstrukcije ograje ali mejnih stekel. Zaščita robov je zadostna, če na območju stekla razdalja med sosednjimi stekli ali mejnimi gradbeni deli ne prekorači 30 mm. Pri ograjah iz VSG, ki so vpete prek izvrtin, zaščita robov ni potrebna. 3.3 Izvrtine so dovoljene le pri steklih iz VSG iz ESG oz. VSG iz TVG. 3.4 Tudi za steklene ograje in polnila ograj veljajo pogoji uporabe po TRLV, odsek 3. 1. 1 in 3.1.4 do 3.1.6. 267 4 Obremenitve 4.1 Karakteristične vrednosti obremenitev na zasteklitve, ki varujejo pred padcem v globino (npr. veter, horizontalna obremenitev v višini nosilca oz. obremenitev nosilca, itn), je treba razbrati iz veljavnih tehničnih določil gradnje. Poleg tega pri izolacijskih zasteklitvah, skladno s TRLV (odstavek 4.2), zaradi temperaturnih in meteoroloških nihanj tlaka ter spremembe višine med krajem izdelave in krajem vgradnje upoštevamo še razliko tlaka med zaprtim volumnom plina in zunanjim zrakom. 4.2 Pri dokazilu izolacijskih zasteklitev pod hkratno obremenitvijo vetra (w) in obremenitvijo nosilca (h) se lahko zanemarijo dodatne zahteve iz razlike tlaka (d) po odstavku 4.1. V tem primeru lahko za dimenzioniranje konstrukcije zasteklitve za osnovo namesto popolnega prekrivanja vzamemo najbolj neugodno različico med obema kombinacijama primera obremenitev: • w „+” h/2 • h „+” w/2 6.9.3 Poleg tega se, tako obremenitev nosilca kot obremenitev vetra, popolnoma prekrivata z obremenitvijo iz razlike tlaka: • h „+” d • w „+” d 4.3 Poleg načrtovanih statičnih obremenitev po odstavku 4.1 mora biti dokazana zadostna nosilnost konstrukcije zasteklitve pri udarcu oziroma naletu ljudi (glej odstavek 6). Pri dokazovanju varnosti pred udarcem se obremenitve iz odstavkov 4.1 in 4.2 ne smejo prekrivati. 5 Dokazilo nosilnosti pod statičnimi obremenitvami 5.1 Za zasteklitev in nosilno konstrukcijo je treba vedno izračunati nosilnost z obremenitvijo s kombinacijami obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2. Dovoljene upogibne napetosti za uporabljene steklene izdelke razberemo iz TRLV (glej Tabelo 2, vertikalne zasteklitve), pri steklenih izdelkih s splošnim gradbeno-inšpekcijskim dovoljenjem pa iz potrdila o dovoljenju. Za dokazilo nosilne konstrukcije zasteklitve veljajo zadevna tehnična določila. Deformacija oziroma upogib, ki nastopi zaradi statične obremenitve, se omeji z zagotovljeno uporabnostjo zasteklitve, ki varuje pred padcem v globino. Za zasteklitve s področja veljave TRLV upoštevamo tam navedene omejitve upogiba za obremenitve po odstavku 4. 5.2 Pri računskih dokazilih oziroma izračunih s pomočjo dovolj natančnih računskih modelov zajamemo vse za zasteklitev in držala pomembne vplive. 268 Pri dimenzioniranju izolacijskih zasteklitev pod statičnimi obremenitvami odstavkov 4.1 in 4.2 lahko uporabimo povezavo notranjega in zunanjega stekla prek volumna plina, ki se nahaja v medstekelnem prostoru. Za vsestransko linijsko vpete zasteklitve pod enakomerno razdeljeno obremenitvijo lahko uporabimo približni postopek TRLV. Vezavo notranjega in zunanjega stekla izolacijske zasteklitve pri neenakomerno porazdeljeni obremenitvi (npr. obremenitev nosilca) ali nevsestranskem vpetju stekel preračunamo v vsakem posamičnem primeru, pri čemer upoštevamo togost stekel in splošno plinsko enačbo. Upogib izolacijskih zasteklitev se omeji tako, da se notranje in zunanje steklo pod načrtovano statično obremenitvijo ne dotikata. 5.4 Pri dokazilu stabilnosti VSG zasteklitve pod statično obremenitvijo po 4.1 in 4.2 glede na lepljeni spoj ravnamo v skladu s TRLV. 5.5 Posebna dokazila za steklene ograje kategorije B 5.5.1 Poleg dokazil o načrtovanem stanju raziščemo za steklene ograje kategorije B tudi vplive poškodbe poljubnega elementa ograje (tudi lom zadnjih oziroma krajnih stekel). Dokazati moramo, da je neprekinjeno oprijemalo pri popolnem izpadu enega od elementov ograje sposobno prenesti obremenitve nosilca na sosednje elemente, končne stebre ali sidranje na stavbi. Za preverjanje poškodovane konstrukcije ograje se lahko za zasteklitev vstavi 1,5-kratna dovoljena vrednost upogibne napetosti po odstavku 5.1. Za dokazila oprijemala, končnih stebrov, spenjalne konstrukcije in sidranja konstrukcije na stavbo upoštevamo zadevna tehnična določila o gradnji. 5.5.2 Če imajo posamična stekla v smeri dolžine ograje maksimalno medsebojno razdaljo 30 mm, lahko pri dokazilu po 5.5.1 izhajamo iz dejstva, da se zaradi udarca zlomi le steklo v VSG, obrnjeno na varovano prometno površino. Na nezavarovanih kotih ograje ali robovih zadnjih stekel, ki niso učinkovito zavarovani s končnimi stebri, masivnimi gradbeni deli ali s trajno pritrjenim profilom za zaščito robov, je pri dokazilu po 5.5.1 treba izhajati iz tega, kot da je prišlo do popolnega loma tega elementa ograje. 6 Dokazilo nosilnosti pod udarnimi obremenitvami 6.1 Dokazilo zadostne nosilnosti zasteklitev in njihove neposredne pritrditve (npr. pritrdilna letev, privitje itn.) pri udarnih obremenitvah se lahko alternativno vodi po odstavkih 6.2, 6.3 ali 6.4. Pri dokazilih o varnem sidranju konstrukcije zasteklitve na stavbo upoštevamo zadevna tehnična določila o gradnji. 269 6.9.3 5.3 6.2 Eksperimentalno dokazilo 6.2.1 Preizkuse, katerih opisi sledijo, lahko izvajajo le inštitucije, ki so pooblaščene za ta nadzor gradnje. Inštitucija lahko določi, katere variante naj se preverijo in če je treba oceniti nosilnost z udarnimi obremenitvami različne izvedbe. Inštitucija mora oceniti tudi osnovno ustreznost držala stekla. V kontrolnem poročilu je treba podrobno opisati sestavo preizkusa in izvedene preizkuse. Inštitucija se pri ocenjevanju zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino, lahko na podlagi primerljivih rezultatov kontrole odpove eksplicitnim preizkusom gradbenih delov ali delov preizkusa. 6.2.2 Kot eksperimentalno dokazilo o nosilnosti pod udarnimi obremenitvami konstrukcije zasteklitve po odstavku 4.3 služi, skladno z EN 12600, nihajni preizkus z dvojno gumo (teža: 50 kg, pritisk gume: 4,0 bare). Odvisno od kategorije zasteklitve so podatki višine spusta nihala podani v Tabeli 1. Tabela 1: Višina spusta nihala Kategorija A Kategorija B Kategorija C 900 mm 700 mm 450 mm 6.9.3 6.2.3 Z izdelavo testnega vzorca moramo zagotoviti, da bo nosilnost originalne konstrukcije (vključno s podkonstrukcijo) na varni strani. Za statična dokazila ne smemo uporabiti pozitivnega vpliva tesnjenja ter ga moramo – z izjemo robnega tesnjenja izolacijskega stekla – ločiti od nihajnega preizkusa. Če naj se s pomočjo preizkusov določi tudi zadostna nosilnost okvirja in okovja, je treba preveriti originalno konstrukcijo. Dovoljeno je preverjanje na mestu vgradnje na originalni konstrukciji. Inštitucija odloči, kateri deli konstrukcije se po izvedbi nihajnega preizkusa lahko še naprej uporabijo. 6.2.4 Glede na vrsto in način vpetja zasteklitev inštitucija za nihajne preizkuse določi dva do tri mesta udarca, skladno z omejitvami v Prilogi A, tako da se doseže maksimalna obremenitev stekla in držala (npr. v bližini pritrditve, na prostem robu stekla, sredina stekla, na koncu konzolnega vpetja). Preizkus se izvede na sobni temperaturi. Pri preizkusih na kraju samem inštitucija odloči o tem, ali so klimatski pogoji preizkusa veljavni. 6.2.5 Varnosti pred udarom ni treba dokazovati pri steklih, katerih najmanjša svetla odprtina med nosilnimi gradbenimi deli (npr. masivni deli stavbe, stebri, prečke itn.) znaša največ 300 mm za kategorijo A oz. 500 mm za kategoriji B in C. 6.2.6 Inštitucija glede na vrsto konstrukcije določi število stekel za preizkus. Praviloma se preizkusita dve stekli na vsako varianto izvedbe. Na vsakem udarnem mestu izvedemo najmanj en udarec nihala. Po vsakem udarcu nihala je treba celotno konstrukcijo pregledati, če ima trajne deformacije oziroma poškodbe povezav (npr. vijaki, vari). V primeru, če se odkrije trajna poškodba ali večja popustljivost konstrukcije, je treba ponovno vzpostaviti začetno stanje preizku270 sa. Zadostno nosilnost, ki se je ohranila pri konstrukcijah zasteklitve, poškodovanih zaradi poskusov udarca, preverimo z dodatnim nihajnim preizkusom z višino spusta 100 mm. Ta udarec mora zadeti isto mesto, kjer je udarec nihala povzročil poškodbo konstrukcije. 6.2.7 Preizkus udarca nihala velja za uspešen, če udarno telo zasteklitve ne preluknja oziroma iztrga iz vpetja in če ne odpadejo nobeni delčki, ki lahko ogrožajo delovno površino. Skladno z EN 12600, VSG zasteklitve po nihajnem preizkusu ne smejo imeti nobenih razpok s širino odprtine večjo od 76 mm. Enojna zunanja stekla izolacijskih zasteklitev se pri nihajnem preizkusu ne smejo zlomiti. 6.2.8 Pri izolacijskih zasteklitvah kategorije A z notranjim steklom iz ESG mora zunanje steklo (stran padca) iz VSG samo vzdržati višino spusta nihala 450 mm, čeprav se notranje steklo iz ESG pri preizkusih višine padca nihala 900 mm ni zlomilo. 6.3 Zasteklitev s tehnično preizkušano dokazano varnostjo udara. 6.3.2 Konstruktivni pogoji za uporabo Tabele 2 na linijsko vpetih zasteklitvah a) Globina vpetja stekel pri vsestranskem vpetju ne sme biti manjša od 12 mm. Pri dvostranskem linijskem vpetju znaša najmanjša globina vpetja 18 mm. b) Če bo zasteklitev v smeri udarca vpeta s pomočjo pokrivnih letev, morajo te biti dovolj toge in iz kovine. Pokrivne letve se pritrdijo s kovinskimi vijaki na nosilno konstrukcijo v razdalji največ 300 mm. Karakteristična moč momenta vijačenja (5 % fraktilen, 75 % verjetnost izjave (statistična metoda), krmiljen preizkus s 5 mm/ min) mora pri pritrditvi znašati najmanj 3 kN. Pri manjših razdaljah med vijaki se lahko uporabijo pritrditve z manjšo nosilno močjo, če je dokazano, da rezultirana nosilna moč direktne pritrditve stekla ni manjša od statične nadomestne obremenitve 10 kN/m. Dokazilo zadostne nosilnosti vpetja stekla se vodi s pomočjo splošnega gradbeno-inšpekcijskega spričevala. c) Drugi okvirni sistemi veljajo za dovolj nosilne, če udarno obremenjeni naslon vpetja stekla vzdrži statično nadomestno obremenitev 10 kN/m. Če je to mogoče, se dokazilo lahko izračuna v okviru tehničnih določil gradnje (okvir je sestavljen iz urejenih gradbenih izdelkov, za nadzor gradnje so znane norme dimenzioniranja). Alternativno se dokazilo lahko izvede poskusno-tehnično, in sicer v pooblaščeni inštituciji za nadzor gradnje v okviru splošnega gradbeno-inšpekcijskega spričevala. Karakteristična nosilna moč (5 % fraktilen, 75 % verjetnost izjave (statistična metoda)) mora znašati najmanj 10kN/m (krmiljen preizkus s 5 mm/min). 1 Opisane konstrukcije so posledica rezultatov poizkusov, ki so bili dani DIBt-u na razpolago od različnih strani. Vsakemu uporabniku posebej je prepuščeno, da odstopajoče- in eventuelno bolj gospodarne- konstrukcije, dokaže s pomočjo eksplicitnih preizkusov. 271 6.9.3 6.3.1 Konstrukcije zasteklitev, opisanih v odstavkih 6.3.2 do 6.3.4, ki ščitijo pred padcem v globino, zaradi predloženih izkušenj pri preizkusih ne potrebujejo dokazila o nosilnosti pod udarnim obremenitvami.1 d) Zasteklitve morajo biti pravokotne in ravne in ne smejo biti oslabljene zaradi izvrtin ali izrezov. Dovoljena odstopanja od pravokotne oblike so podana v Prilogi D. e) Pri izolirnih zasteklitvah mora medstekelni prostor znašati najmanj 12 mm in največ 20 mm. f) V Tabeli 2 navedene vrednosti debeline stekla in folije se lahko prekoračijo. Namesto VSG iz float stekla se lahko uporabi VSG iz TVG enake debeline. Posamična stekla v VSG ne smejo vsebovati nobene površinske obdelave, ki bi lahko povzročila zmanjšane trdnosti stekla (npr. emajliranje). Tabela 2: Sestave stekel z dokazano varnostjo pred udarom Kat. Vrsta Linijsko vpetje 1 2 3 IZO Vsestransko A 6.9.3 Enojno Vsestransko Vsestransko IZO Dvostransko, zgoraj in spodaj Vsestransko C1 in C2 Dvostransko, zgoraj in spodaj Enojno Dvostransko, levo in desno IZO Vsestransko C3 Enojno Vsestransko Širina [mm] min. maks. Višina [mm] min. maks. Sestava stekla [mm] (od znotraj* proti zunaj) 4 5 6 7 8 500 1300 1000 2000 8 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG 1000 2000 500 1300 8 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG 900 2000 1000 2100 8 ESG/ MSP/ 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG 1000 2100 900 2000 8 ESG/ MSP/ 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG 1100 1500 2100 2500 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG/ MSP/ 8 ESG 2100 2500 1100 1500 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG/ MSP/ 8 ESG 900 2500 1000 4000 8 ESG/ MSP/ 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG 1000 4000 900 2500 8 ESG/ MSP/ 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG 300 500 1000 4000 4 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG 300 500 1000 4000 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG/ MSP/ 4 ESG 500 1200 1000 2000 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG 500 2000 1000 1200 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG 500 1500 1000 2500 8 SPG/ 0,76 PVB/ 8 SPG 500 2500 1000 1500 8 SPG/ 0,76 PVB/ 8 SPG 1200 2100 1000 3000 10 SPG/ 0,76 PVB/ 10 SPG 1000 3000 1200 2100 10 SPG/ 0,76 PVB/ 10 SPG 300 500 500 3000 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG 500 2000 500 1000 6 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG 500 1300 500 1000 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG/ MSP/ 6 ESG 1000 pol. 500 1000 6 ESG/ MSP/ 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG 500 2000 500 1000 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG 1000 pol. 500 800 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG 800 pol. 500 1000 5 ESG/ 0,76 PVB/ 5 ESG 800 pol. 500 1000 8 SPG/ 1,52 PVB/ 8 SPG 500 800 1000 1100 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG 500 1000 800 1100 6 ESG/ 0,76 PVB/ 6 ESG 500 1000 800 1100 8 SPG/ 1,52 PVB/ 8 SPG 500 1500 1000 3000 6 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG 500 1300 1000 3000 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG/ MSP/ 12 ESG 500 1500 1000 3000 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG (Opomba: statična dokazila z obremenitvami po odstavkih 4.1 in 4.2 se vedno vodijo dodatno!) * Z »znotraj« je mišljena stran naleta pri zasteklitvi, z »zunaj« je mišljena stran padca zasteklitve IZO: Izolacijsko steklo MSP: Medstekelni prostor, najmanj 12 mm SPG: Zrcalno steklo (float-steklo) ESG: Kaljeno steklo iz zrcalnega stekla PVB: Folija polivinil butiral 272 6.3.3 Konstrukcijski pogoji za uporabo Tabele 3, točkovno, prek izvrtin vpetih zasteklitev kategorije C1 Pravokotna polnila ograj, pritrjena z vijaki in obojestranskima okroglima podložkama za oprijemanje v območju vogalov stekla (maks. višina: 1,0 m) v notranjosti objektov (nobene načrtovane statične prečne obremenitve) iz VSG. Vijaki in podložke oziroma matice za oprijemanje so iz jekla. Razdalja robov izvrtin v steklu od roba stekla mora znašati med 80 in 250 mm. Zasteklitve morajo biti pravokotne in ravne in ne smejo biti, razen izvrtin za pritrditev, oslabljene z nobenimi dodatnimi izvrtinami in izrezi. Podložke za pritrditev morajo prekriti stekleno izvrtino najmanj 10 mm. Direkten kontakt med podložkami za pritrditev, pritrditvijo in steklom moramo preprečiti s primernimi vmesnimi plastmi. Vsako držalo stekla mora biti izdelano za statično obremenitev najmanj 2,8 kN. Treba se je držati podatkov za varnostna lepljena stekla VSG, ki so navedena v Tabeli 3. Dovoljena odstopanja od pravokotne oblike so podana v Prilogi D. Posamična stekla v VSG ne smejo vsebovati nobene površinske obdelave, ki bi lahko povzročila zmanjšanje trdnosti (npr. emajliranje). Tabela 3: Podatki za točkovno, prek izvrtin vpeta polnila ograj iz VSG Maksimalno Premer okrogle podložke v mm 500 1200 ≥ 50 ≥ ( 6 ESG/ 1,52 PVB/ 6 ESG ) 500 1600 ≥ 70 ≥ ( 8 ESG/ 1,52 PVB/ 8 ESG ) 500 1600 ≥ 70 ≥ ( 10 TVG/ 1,52 PVB/ 10 TVG ) Sestava stekla v mm 6.9.3 Razdalja med vpetjem* v mm Minimalno * Merodajna razdalja med točkovnimi držali 6.3.4 Konstrukcijski pogoji za uporabo Tabele 4, ograje kategorije B Za VSG stekla, oprijemalo in konstrukcijo na vpetju stekel moramo izvesti statična dokazila, predvidena v odstavku 5.5. Shematska ponazoritev v Prilogi B kaže osnovne konstrukcijske podatke, upoštevane v Tabeli 4. Zasteklitve morajo biti pravokotne in ravne in ne smejo biti, razen z izvrtinami za pritrditev, oslabljene z nobenimi drugimi izvrtinami in izrezi. Podatkov za varnostna lepljena stekla VSG v Tabeli 4 se je treba držati. Posamična stekla v VSG ne smejo vsebovati nobene površinske obdelave, ki bi lahko povzročila zmanjšanje trdnosti (npr. emajliranje). Dovoljena odstopanja od pravokotne oblike so navedena v Prilogi D. Tabela 4: Podatki za lepljena varnostna stekla VSG za kategorijo B Širina [mm] Minimalno Višina [mm] Maksimalno Minimalno Maksimalno Sestava stekla [mm] 4 5 6 7 8 500 2000 900 1100 ≥ ( 10 ESG/ 1,52 PVB/ 10 ESG) 500 2000 900 1100 ≥ ( 10 TVG/ 1,52 PVB/ 10 TVG) 273 6.4 Dokazilo o varnosti pred udarom s pomočjo tabel napetosti 6.4.1 V Prilogi C so v tabelarni obliki podane maksimalne upogibno-natezne obremenitve za višino spusta nihala 450 mm, pridobljene s pomočjo izračunov, za zaradi udarne obremenitve po odstavku 6.2.2 obremenjene linijsko vpete pravokotne enojne zasteklitve. Vrednosti napetosti, ki nastopijo pri višini spusta nihajnega telesa z 900 mm dobimo, če pomnožimo vrednosti v tabeli s faktorjem 1,4. Opomba: Določene debeline stekla, podane v Prilogi C, lahko odstopajo od Tabele 2, ki vsebuje podatke, pridobljene na osnovi izkušenj iz preizkusov. Napotki o literaturi za uporabljene računske postopke so podani v informativni Prilogi E. 6.4.2 Splošni konstrukcijski podatki in omejitve: 6.9.3 - Vse zasteklitve morajo ustrezati osnovnim podatkom tega pravilnika. - Zasteklitve morajo biti vpete linijsko, v smislu TRLV. - Konstrukcije zasteklitev morajo ustrezati podatkom v odstavkih 6.3.1 in 6.3.2. - PVB-folija varnostnega lepljenega stekla VSG mora imeti najmanjšo debelino 0,76 mm. - Izolacijske zasteklitve kategorije A so v osnovi izdelane v sestavi VSG/ VSG, ESG/ VSG ali VSG/ ESG (vedno znotraj/zunaj). - Mere stekla ne smejo biti manjše/večje od najmanjših/največjih vrednosti, podanih v Tabelah C1 in C2 (Priloga C). - Vrednosti v tabelah se ne smejo prenesti na druge načine vpetja. 6.4.3 Vodenje dokazil Dokazati je treba, da se s pomočjo tabel v Prilogi C določene maksimalne upogibno-natezne napetosti v steklu in v odstavku 6.4.4 podane dovoljene vrednosti ne prekoračijo. Pri tem je treba upoštevati naslednje pogoje: - Odvisno od kategorije zasteklitve veljajo višine spusta nihala, ki so podane v odstavku 6.2.2. - Uporaba Tabele C2 (dvostransko vpetje) je omejena na zasteklitve kategorij C1 in C2. - Izolacijske zasteklitve morajo biti vsestransko vpete. - Vsestransko vpeta stekla z razmerjem stranic, večjim od 3:1, se obravnavajo kot dvostransko vpeta. - Stran napada izolacijskih zasteklitev obremenimo s polno načrtovano višino spusta nihala brez upoštevanja vpliva zunanjega stekla. Zunanje steklo izolacijske zasteklitve načeloma preizkušamo z višino spusta nihala 450 mm. - Skladno s TRLV (odstavek 4.2) razlike tlaka med zaprtim volumnom plina in zunanjim zrakom, ki nastane zaradi temperaturnih in meteoroloških nihanj ter spremembe višinske lege med krajem izdelave in krajem vgradnje, pri dokazilih o napetosti ni treba upoštevati. - Vmesne vrednosti v tabeli po Prilogi C se lahko linearno interpolirajo. 274 6.4.4 Dovoljene napetosti Pri udarnih obremenitvah za float steklo (SPG), delno kaljeno steklo (TVG) in kaljeno varnostno steklo (ESG) se ne smejo prekoračiti naslednje upogibne napetosti: - SPG: 80 N/mm2 - TVG: 120 N/mm2 - ESG: 170 N/mm2. Opomba: Tu navedene »dovoljene napetosti« veljajo le pri kratkočasnem vplivu udarca nihala po odstavku 6.2 tega pravilnika. Priloga A Relevantne površine mesta udara Mesta udara nihajnega preizkusa se omejijo, kot je opisano v nadaljevanju. Pri tem je treba upoštevati, da mora težišče udarnega telesa pri nihajnem preizkusu v območju roba relevantnih površin ležati na mejni liniji. Če se spodnji rob zasteklitve ne nahaja v višini tal, so še naprej merodajne razdalje od višine tal. Primer kategorija A 6.9.3 1. Razdalja k vpetju (linijsko ali točkovno): ≥ 250 mm 2. Razdalja od tal: ≥ 500 mm 3. Razdalja od tal (kategorija A): ≤ 1500 mm Primer kategorije B Višina nosilca Steklo 1 Primer kategorija C1 Višina nosilca Primer kategorija C2 Steklo 2 Primer kat. C3 Višina nosilca Vse mere so v mm. 275 Priloga B Konstrukcijski podatki na osnovi preizkusov dovoljenih ograj, kategorija B Konstrukcijske lastnosti oprijemala: • Nosilni U-profil s poljubnim nenosilnim nastavkom ali nosilno kovinsko oprijemalo z integriranim U-profilom. • Preprečevanje kontakta med steklom in kovino s pomočjo v U-profil vstavljenih, tlačno trdnih elastomernih trakov (razdalja ca. 200 do 300 mm). • Povezava oprijemala s stekli s pomočjo zapolnitve praznega prostora, ki je ostal v U-profilu, in to s tesnilnim materialom po DIN 18 545-2, skupina E. • Globina vpetja stekla v U-profil ≥ 15 mm Konstrukcijske lastnosti vpenjanja: 6.9.3 • • • • • • Višina vpenjanja ≥ 100 mm Pločevina oprijemanja iz jekla (debelina ≥ 12 mm) Razdalja med vijačenjem ≤ 300 mm Podložka na spodnjem robu stekla Tulec iz umetne mase okoli vijakov Izvrtine v steklu na sredini pritrdilne pločevine (25 mm ≤ d ≤ 35 mm) • V vzdolžni smeri neprekinjene vmesne plasti iz tlačno trdnega elastomera • Vpetje stekel se lahko realizira tudi prek dovolj togih drugih vpenjalnih konstrukcij. Shematska ponazoritev, ni v merilu 276 Priloga C Vrednosti napetosti za poenostavljeno računsko dokazovanje varnosti udara po odstavku 6.4 Tabela C 1: Maksimalne kratkotrajne napetosti v N/mm2 pri višini spusta nihala 450 mm pri vsestranskem linijskem vpetju L1 v m 1,0 1,0 1,5 1,5 1,5 2,0 2,0 L2 v m 1,0 2,0 1,0 2,0 3,0 2,0 3,0 4,0 184 154 133 95 81 74 67 37 33 29 23 17 188 159 141 106 93 86 79 45 40 36 28 21 197 163 140 104 91 84 76 44 39 35 28 20 193 157 134 95 84 81 77 50 45 40 32 24 194 158 135 97 85 82 79 52 48 43 35 26 192 151 129 93 82 76 70 48 44 40 33 25 193 152 129 93 82 76 69 46 44 40 34 27 192 151 132 95 84 77 71 47 44 41 35 28 6 8 Debelina stekla t v mm 10 12 14 15 16 20 22 24 27 30 2,0 Debelina stekla t v mm Tabela C 2: Maksimalne kratkotrajne napetosti v N/mm2 pri višini spusta nihala 450 mm pri dvostranskem vpetju L1 v m 1,0 1,0 1,5 1,5 L2 v m 1,0 ≥ 2,0 1,0 ≥ 2,0 6 240 223 226 195 8 192 183 167 157 10 159 155 129 126 12 136 134 110 105 14 107 105 99 94 15 96 94 94 89 16 87 85 89 85 20 62 60 75 71 22 52 50 65 61 24 44 43 58 54 27 36 34 49 45 30 26 28 43 39 38 19 19 31 28 L1: Dolžina prostega roba L2: Dolžina vpetega roba t: Debelina stekla (pri VSG je t vsota debelin posamičnih stekel) Opomba: Zasteklitve po tabelah C1 in C2 se lahko vgradi po pokončnem formatu in prečnem formatu. Napetosti pri višini spusta nihala 900 mm se določijo z množenjem vrednosti iz tabel s faktorjem 1,4. 277 6.9.3 L1, L2 – Stranska dolžina zasteklitve t - Debelina stekla (pri VSG je t vsota debelin posamičnih stekel) Priloga D Dovoljena odstopanja zasteklitev od pravokotne oblike na osnovi udarnih preizkusov Varnost udara navedenih pravokotnih zasteklitev v Tabelah 2, 3, 4 in Prilogi C velja kot primerna. To velja za kategorije B, C1 in C2 tudi takrat, če so pravokotne zasteklitve, ki so na osnovi udarnih preizkusov dovoljene, tako transformirane na obliko paralelograma, da se ohranijo podporni odnosi podatkov, ponazorjenih v nadaljevanju. Dokazilo nosilnosti pod statično obremenitvijo se zaradi te olajšave ne spremeni. Višina h Kategorija B Višina h 6.9.3 Razpon l on l Vpeti rob zp Višina h Ra 278 Vpeti rob Kategorija C2 Vpeti rob Višina h Kategorija C1 Priloga E (informativna) Napotki za določanje vrednosti napetosti v Prilogi C S pomočjo sodobnih tehnik računanja je mogoče simulirati tudi kompleksne dinamične postopke. Raziskave [1], [2] so pokazale, da so izmerjeni signali udara (raztezki, pospeški) v soglasju s tranzitnimi nelinearnimi izračuni po metodi končnih elementov. Ti podatki, pridobljeni z raziskavami, so bili uporabljeni za razvoj enostavnih tabel za dimenzioniranje. Področje uporabe teh tabel se je v okviru tega tehničnega pravilnika omejilo na izkustveno področje, ki je preizkusno-tehnično podkrepljeno. Načeloma lahko poljubne podporne in dimenzijske odnose raziskujemo s pomočjo numeričnih simulacij. Še posebej načelne študije izvedljivosti, optimiranje konstrukcij ali načrtovanje poizkusov lahko te analize, ki postavljajo velike zahteve za uporabljene programske sisteme in izobraževanje uporabnika, prinesejo dragocena spoznanja. Podrobnejši napotki o postopkih in kalibriranju modelov za računanje so razvidni iz [1] in [2]. [1] Deutsches Institut für Bautechnik (Hrsg.) / Nemški inštitut za gradbeno tehniko Wörner, J.-D.; Schneider, J. (Autoren): Abschlussbericht zur experimentellen und rechnerischen Be¬stimmung der dynamischen Belastung von Verglasungen durch weichen Stoß; TU Darmstadt / Deut¬sches Institut für Bautechnik, 2000.* Wörner, J.-D.; Schneider, J. (avtorja): Končno poročilo k eksperimentalnim in računskim določilom dinamične obremenitve zasteklitev zaradi mehkega udara; TU Darmstadt / Nemški inštitut za gradbeno tehniko, 2000* [2] Deutsches Institut für Bautechnik (Hrsg.) / Nemški inštitut za gradbeno tehniko Völkel, G. E.; Rück, R. (Autoren): Untersuchung von vierseitig linienförmig gelagerten Scheiben bei Stoßbelastung; FMPA Baden-Württemberg / Deutsches Institut für Bautechnik, 1999.* Völkel, G.E.; Rück, R. (avtorja): Raziskave štiristransko linijsko vpetih stekel pri obremenitvi zaradi udara; FMPA Baden-Württemberg / Nemški inštitut za gradbeno tehniko, 1999* * Vir sklicevanja: Fraunhofer-Informationszentrum Raum und Bau, Postfach 80 04 69, 70504 Stuttgart, Tel. 0711/9702524 Informacijski center prostor in gradnja Fraunhofer, Postfach 80 04 69, 70504 Stuttgart, Tel. 0711/9702524 279 6.9.3 Literatura 6.9.4 Točkovno vpete zasteklitve - TRPV Od avgusta 2006 je na razpolago zaključena verzija »Tehničnega pravilnika za izračun in izvedbo točkovno vpetih zasteklitev« TRPV (Technischen Regeln für die Bemessung und die Ausführung punktförmig gelagerter Verglasungen TRPV). Pravilnik ureja področje uporabe, dovo- ljene vrste stekel, pogoje uporabe, vplive ter dokazila za varnostni nivo in uporabnost. Z upoštevanjem pravilnika pri planiranju in izvedbi dokazovanje za posamezen primer ni potrebno. Tehnični pravilnik za dimenzioniranje in izvedbo točkovno vpetih zasteklitev (TRPV) Končna izdaja avgust 2006 6.9.4 1 Področje veljave 1.1 Tehnični pravilnik za dimenzioniranje in izvedbo v nadaljevanju opisanih točkovno vpetih vertikalnih in nadglavnih zasteklitev se nanaša izključno na vidike stabilnosti in primernosti uporabe. Vertikalne zasteklitve po tem tehničnem pravilniku so vse zasteklitve z maksimalnim naklonom 10 ° proti navpičnici (glej tudi točko 5). Kot nadglavna zasteklitev veljajo po tem tehničnem pravilniku vse zasteklitve z naklonom nad 10 ° proti navpičnici (glej tudi točko 6). 1.2 Gradbene zakonske zahteve za požarno zaščito, zaščito proti hrupu in toplotno zaščito ter zahteve drugih mest so izvzete iz tega pravilnika. Prav tako se ta pravilnik ne dotika pravil po DIN 18516-4:1990-021. 1.3 Ta tehnični pravilnik velja le za konstrukcije zasteklitev, pri katerih so vsa stekla vpeta izključno s pomočjo mehanskega držala s posebno obliko. 1.4 Za zasteklitve, ki ščitijo pred padcem v globino, za pohodne zasteklitve in za pogojno oziroma delno pohodne zasteklitve (npr. za namen čiščenja), moramo upoštevati dodatne zahteve. 1.5 Stekla smejo biti razporejena le razdruženo, kar v tem primeru pomeni, da ima vsako posamezno steklo načrtovane obremenitve iz lastne teže, temperaturne obremenitve in prečne obremenitve, ki delujejo na steklo (npr. veter, sneg). Podkonstrukcija mora biti sama po sebi dovolj toga. 1 DIN 18516-4:1990-02 Obloga zunanje stene, zračenje od zadaj; kaljeno varnostno steklo; zahteve, dimenzioniranje, kontrola 280 Držala, ki prijemajo rob zasteklitve v U-obliki, bodo nadalje označena kot robna držala (slika 4). Držalo z dvema krožnima maticama, ki sta med seboj povezani s svornikom, napeljanim skozi pretežno cilindrično stekleno izvrtino, se opisuje kot držalo s krožnima maticama (slika 3). Držala s krožnima maticama, ki ne morejo biti ponazorjena z nadzorovanimi znanimi tehničnimi gradbenimi določili (npr. držalo s krožnima maticama s krogelnimi ali elastomernimi zglobi), potrebujejo splošno gradbeno- inšpekcijsko dovoljenje ali evropsko tehnično dovoljenje. 1.7 Zgornji rob zasteklitve lahko leži maksimalno 20 m nad terenom. Maksimalne mere stekel so 2500 mm x 3000 mm. 2 Gradbeni proizvodi 2.1 Kot stekleni izdelki se lahko uporabljajo: a) Lepljeno varnostno steklo (VSG) po gradbenem seznamu pravil A (BRL A) del 1, tekoča št. 11.8, iz ESG po BRL A del 1, tekoča št. 11.4.1, ali iz ESG-H po BRL A del 1, tekoča št. 11.4.2. b) VSG iz delno kaljenega stekla (TVG) po splošnem gradbeno-inšpekcijskim dovoljenju. c) S pomočjo robnega držala vpeta izolacijska zasteklitev po BRL A del 1, tekoča št. 11.5.2, 11.6 in 11.7, z najmanj enim steklom iz VSG po a) ali b). Drugo steklo mora biti iz VSG po a) ali b) ali iz ESG-H po BRL A del 1, tekoča št. 11.4.2. Pri uporabi steklenih gradbenih proizvodov z oznako CE po harmoniziranih normah moramo upoštevati že podana eventualno določena veljavna nadzorna določila s seznama tehničnih gradbenih določil in iz gradbenega pravilnika. Površine izvrtin morajo biti gladke in brez žlebov. Zamik robov, ki je posledica dvostranskega vrtanja, ne sme biti večji od 0,5 mm. Robove izvrtin moramo posneti pod kotom 45 ° s posnetjem od 0,5 do 1,0 mm (kratka dolžina kraka), in to na obeh straneh stekla. 2.2 Debeline stekel v varnostnem lepljenem steklu VSG lahko med seboj odstopajo največ za faktor 1,5. Ob tem mora nazivna debelina za proizvodnjo VSG uporabljene folije iz polivinil-butirala (PVB) znašati najmanj 0,76 mm. 2.3 Vsi uporabljeni materiali morajo biti, kar zadeva strokovno oskrbo in vzdrževanje, trajno obstojni proti UV sevanju, vodi, čistilnim sredstvom in temperaturnim spremembam med - 25 °C in + 100 °C. Elastični vmesni sloji (črni EPDM = etilen-propilen-dien-kopolimer, silikon) in tulci (POM = polioksimetilen, PA 6 = poliamid) morajo biti združljivi z vsemi materiali, s katerimi pridejo v stik. Njihova zmožnost navzemanja vlage mora biti pod 1 %. Trdota Shore-A vmesnih elastičnih plasti po DIN 53505 mora biti med 60 in 80. 281 6.9.4 1.6 Točkovno držalo mora biti iz nerjavečega jekla in mora ustrezati splošnemu gradbeno- inšpekcijskem dovoljenju (glej Z-30.3-6) z ustreznim odpornostnim razredom proti koroziji (najmanj z II odpornostnim razredom proti koroziji). 3 Splošne zahteve 3.1 Konstrukcije zasteklitve oblikujemo tako, da se stekla z upoštevanjem gradbeno praktičnih toleranc brez težav montirajo in da pri vgrajenih pogojih (vpliv teže, temperatura, pomiki nosilne konstrukcije) ne pride do stika med stekli ali stekli in drugimi trdimi gradbenimi deli. 3.2 Vsako posamezno steklo z uporabo elastičnih vmesnih slojev, skladno z odstavkom 2.3, pritrdimo na dovolj togo, nosilno in zadevnim tehničnim gradbenim določilom ustrezno podporno konstrukcijo, tako da je vpeta oblikovno v vse smeri. 3.3 Vsa uporabljena stekla morajo biti pred in po vgradnji ravna. 3.4 Prosti stekleni rob lahko moli maksimalno 300 mm od površine, ki se razprostira znotraj med držali za steklo (skica steklenih previsov, slika 1). 3.5 Z upoštevanjem zahtev, navedenih v točki 4, je upogib zasteklitev omejen na 1/100 merodajne podporne razdalje. Primer 2 Primer 1 ≥ 80 mm in ≤ 300mm ≥ 80 mm in ≤ 300mm ≥ 80 mm in ≤300mm Glej tudi odstavek 3.6 ≥ 80 mm in ≤√2. 300mm Legenda Omejitev notranje površine Rob stekla Steklena plošča Robno držalo Linijsko ležišče Točkovno držalo v izvrtani luknji Slika 1: Skica steklenih previsov 282 ≥ 80 mm in ≤300mm 6.9.4 2.4 ≥ 80 mm in ≤√2. 300mm ≥ 80 mm in ≤300mm ≥ 80 mm in ≤ 300mm Izvrtine razvrstimo tako, da se ohrani širina stekla najmanj 80 mm do prostega roba in do sosednjih izvrtin. Nadalje mora ta razdalja v območju vogala stekla do roba znašati najmanj 80 mm, do naslednjega roba pa najmanj 100 mm (slika 2). Rob izvrtane luknje krožnega držala ≥ 100 mm in ≤300mm 3.6 Rob stekla ≥ 80 mm in ≤300mm ≥ 80 mm Slika 2: Razdalje do roba luknje 3.7 Krožno držalo mora vsebovati krožne matice, ki so obojestransko okrogle oblike z najmanjšim premerom 50 mm. S pomočjo primernih konstruktivnih ukrepov (npr. izbira primernih premerov tulcev) mora biti trajno zagotovljena globina vpetja stekla najmanj 12 mm (slika 3). Debelina stene tulca mora znašati najmanj 3 mm. ≥ 50 mm Krožne matice 6.9.4 Lepljeno varnostno steklo Lepljeno varnostno steklo Elastomer Krožne matice Elastomer Tulec Globina vpetja stekla min. 25 mm Globina vpetja stekla min. 12 mm Slika 3: Skica prereza krožnega držala Slika 4: Skica prereza robnega držala 3.8 Vsako, izključno točkovno vpeto VSG steklo mora biti vpeto z najmanj tremi točkovnimi držali. Največji vključeni kot med tremi točkovnimi držali razpetega trikotnika ne sme preseči 120 stopinj (slika 5). 3.9 Za pritrditev zasteklitev služijo navojni spoji, ki se zavarujejo z ustreznimi ukrepi proti samostojnemu odvitju. Slika 5: Skica definicije kota točkovno vpetih VSG stekel 283 4 Obremenitve, dokazilo o stabilnosti in dokazilo o primernosti uporabe 4.1 Stabilnost in primernost uporabe konstrukcij zasteklitev, urejenih s tem pravilnikom, sta dokazljivi z izračunom. Uporabljene obremenitve so razvidne iz tehničnih gradbenih določil. 4.2 Pri računskem določanju za dimenzioniranje merodajnih obremenitev zasteklitve in držal za steklo moramo upoštevati vse pomembne vplive (npr. koncentracija napetosti na robu izvrtin, ekscentričnosti, pomike podkonstrukcije, trdnost posamičnih vmesnih plasti podložk in tulcev, mejna temperatura od - 20 °C do + 80 °C itn.). Izbrani statični model in postopek izračunavanja (npr. metoda končnih elementov) morata zajemati obremenitve tako, da so na varni strani. Vse ne dovolj zavarovane pogoje izračuna pokrijemo s pomočjo inženirskega opazovanja mejnega primera (npr. uporaba nepremičnih namesto premičnih vpetij).2 4.3 Pri dokazovanju se ne sme uporabljati nobenega pozitivno delujočega lepilnega spoja med posameznimi VSG stekli oziroma robnega spoja izolacijskih zasteklitev. V vseh primerih, v katerih se učinek spoja za rezultate meritev lahko izkaže kot negativen (npr. pri izolacijskih zasteklitvah s klimatsko obremenitvijo), dodatno preiščemo mejni primer polnega lepilnega spoja. 6.9.4 4.4 Pri dokazilih o stabilnosti in primernosti uporabe izolacijskih zasteklitev z robnim držalom je treba dodatno upoštevati še razlike v tlaku (kratko: obremenitev klime) med plinskim volumnom, ki je vključen v medstekelnem prostoru in obdajajočo atmosfero. Temperaturne spremembe, spremembe geodetske višinske lege med krajem izdelave in krajem vgradnje ter atmosferska nihanja pritiska je mogoče razbrati iz »Tehničnega pravilnika za uporabo linijsko vpetih zasteklitev«(TRVL). 4.5 Maksimalno dovoljeno upogibno-natezno napetost za uporabljene vrste stekel razberemo iz TRLV in v primeru VSG iz TVG tudi iz ustreznega splošnega gradbeno-inšpekcijskega dovoljenja. 4.6 Zadostna nosilnost držala za steklo mora biti računsko dokazljiva glede na tehnična določila gradnje, splošnega gradbeno-inšpekcijskega ali evropskega tehničnega dovoljenja. 2 Glej tudi dopolnilne napotke v DIBt sporočilih 6/2004: „Dimenzioniranje točkovno vpetih zasteklitev z verificiranimi modeli končnih elementov." 284 5 Dodatne zahteve za vertikalne zasteklitve 5.1 Globina vpetja stekla v robna držala mora znašati najmanj 25 mm. Prijemna površina stekla mora na vsako držalo in z vsake strani znašati najmanj 1000 mm2. 5.2 Uporaba kombinacij linijskega vpetja po TRLV in točkovnega vpetja je dovoljena. Pri tem so dovoljena odstopanja od določila 3.8, tako da se dve točkovni držali lahko zamenjata z enim linijskim vpetjem. Z izjemo izolacijskih zasteklitev je za pritrditev pokrivnih letev tudi dovoljeno izdelati izvrtine na zasteklitvah. 6 Dodatne zahteve za nadglavne zasteklitve 6.1 Za enojne zasteklitve uporabimo VSG iz TVG iz enako debelih stekel (najmanj 2x6 mm) in PVB-folije z nazivno debelino najmanj 1,52 mm. 6.2 Notranja površina, ki je omejena s točkovnimi držali (slika 6), ne sme biti oslabljena z drugimi izvrtinami, odprtinami ali izrezi, ampak le z izvrtinami za znotraj ležeča točkovna držala. 6.3 Uporabiti se morajo držala s krožnimi maticami, skladno z odstavkom 3 (slika 3). ≥ 80 mm in ≤ 300mm ≥ 80 6.9.4 mm 6.4 Krožno držalo Omejitev za notranje področje Slika 6: Notranje področje točkovno vpete nad glavne zasteklitve Maksimalen dovoljen razmik med podporami z dokazljivo zmožnostjo ostanka nosilnosti pri enakomerno porazdeljeni teži snega do 1,0 kN/m2: glej Tabelo 1. Opomba: Ta tabela ne nadomesti v vsakem primeru potrebnih statičnih dokazil. Tabela 1: Sestave stekel z dokazano sposobnostjo ostanka nosilnosti pri pravokotnem podpornem rastru. Premer krožne matice (mm) Minimalna debelina stekla TVG (mm) Razdalja med podporami v mm v smeri 1 Razdalja med podporami v mm v smeri 2 750 70 2x6 900 60 2x8 950 750 70 2x8 1100 750 60 2 x 10 1000 900 70 2 x 10 1400 1000 Za zasteklitve, ki odstopajo od pravokotne oblike, veljajo dimenzije očrtanega pravokotnika skladno s Tabelo 1. 285 6.9.5 Steklo in varnost Pojem varnostno steklo obsega široko paleto izdelkov, ki jih zaradi večje preglednosti delimo v dve skupini: • Stekla (zasteklitve) za aktivno varnost, med katera sodijo stekla za zaščito pred požarom, vandalizmom, izstrelki iz strelnega orožja, nevarnim žarčenjem, pohodna stekla ... • Stekla (zasteklitve) za pasivno varnost. To so zasteklitve tistih delov zgradb, kjer bi lahko kosi stekla ob lomu poškodovali ljudi in kjer bi ob lomu stekla obstajala nevarnost padca v globino. 6.9.5 Nemški standard DIN 58125 določa, da so varnostna stekla samo tista stekla, ki pri lomu zaradi prekoračitve udarne ali upogibne trdnosti ne razpadejo na koničaste delce z ostrimi robovi. Standard EN 12600 določa pogoje preizkušanja udarne trdnosti stekla s pomočjo nihala. Steklo, ki se po udarcu bremena, spuščenega z določene višine, razbije na majhne nenevarne delce ali pa se zlomljeni delci ne ločijo od podlage, ne predstavlja potencialne nevarnosti za ljudi. Glede na obliko zlomljenih delcev standard določa tri tipe stekel: • Tip A: steklo razpade na več kosov, med katerimi so tudi takšni z večjo površino. Vsi kosi imajo ostre robove (na primer float steklo). • Tip B: steklo se zlomi na več kosov, ki pa ostanejo med seboj povezani (na primer lepljeno steklo - VSG) • Tip C: steklo razpade na številne relativno nenevarne delce (kaljeno steklo - ESG). 286 Iz opisanega vidimo, da kriterije za varnostno steklo izpolnjujejo samo kaljeno in lepljeno steklo ter stekleni zidaki. Varnostno steklo pa je lahko tudi navadno steklo, prevlečeno z ustrezno folijo. Sicer pa za zastekljevanje lahko uporabljamo naslednje vrste stekel: Float steklo (EN 572-2) in ornamentno steklo (EN 572-5) Obe stekli zaradi nizke upogibne trdnosti slabo prenašata horizontalne obremenitve in zato nista primerni za uporabo tam, kjer se zahteva povečana prometna varnost. Žično (polirano) steklo (EN 572-3) To je brezbarvno ali barvno lito steklo, ki mu med postopkom proizvodnje vstavimo točkovno spajkano žično mrežo. Žično steklo lahko sicer po zlomu deloma zadrži steklene delce, kljub temu pa je zaradi izstopajočih kosov nevarnost poškodb relativno velika. To steklo ima majhno udarno trdnost, zato pri večji obremenitvi (nalet človeka) popusti. Žično steklo lahko predčasno popusti tudi zaradi korozije, ki je posledica različnih razteznostnih koeficientov stekla in žičnega pletiva. Zaradi naštetih lastnosti žičnega stekla ne uvrščamo med varnostna stekla. Njegova uporaba ob transportnih poteh je dovoljena šele nad višino 200 cm. Žično steklo lahko pod določenimi pogoji uporabljamo tudi za nadglavne zasteklitve in kot ograjno polnilo (glejte Katalog varnostnih zasteklitev). Čeprav delno kaljeno steklo zaradi njegovih karakteristik uvrščamo med navadno in kaljeno steklo, pa ima vseeno še vedno premajhno udarno trdnost, zato ga med varnostna stekla uvrščamo le v primerih, ko dve takšni stekli sestavljata lepljeno (VSG) steklo. Enojnega delno kaljenega stekla ne smemo uporabljati za nadglavne oziroma prometno ogrožene zasteklitve. Lepljeno steklo (EN 14449) je opisano v Poglavju 5.9. Na tem mestu moramo poudariti, da je lepljeno steklo sestavljeno iz (praviloma) dveh stekel, ki sta lahko različnih debelin (koeficient 1,5), le VSG-stekla za nadglavne zasteklitve morajo imeti simetrično sestavo. Stekla s folijo standardne debeline 0,38 mm lahko uporabljamo (ne vedno) le za vertikalne zasteklitve. Pri nadglavnih zasteklitvah (strehe) pa je obvezna uporaba stekel z dvojno folijo debeline 0,76 mm. Stekleni zidaki so votla telesa, sestavljena iz dveh ali več elementov, pridobljenih s stiskanjem steklene litine. Robovi elementov so tesno povezani (zataljeni), zato je telo hermetično zaprto. Zidaki so odporni na udarce žoge, lahko pa jih uporabljamo tudi kot protipožarno zaščito. Glede na različne stopnje nevarnosti delimo zasteklitve v tri razrede: 1. Če je pri zlomu stekla verjetnost poškodb minimalna, ocenjujemo, da je ogroženost majhna. 2. Če kosi zlomljenega stekla lahko povzročijo telesne poškodbe, govorimo o povečani nevarnosti. 3. V primerih, ko obstaja nevarnost padca skozi zlomljeno steklo, pa ocenjujemo, da je ogroženost velika. Za zasteklitve z minimalno stopnjo nevarnosti lahko uporabljamo običajno (zrcalno ali ornamentno) in žično steklo. Pri zasteklitvah iz drugega in tretjega razreda moramo uporabljati varnostna stekla. Med zasteklitvami iz prvega in drugega razreda kljub navidezno jasni razmejitvi ni ostre meje, zato lahko ob uvedbi posebnih ukrepov v številnih primerih, ko bi sicer morali vgraditi varnostna stekla, uporabimo običajna stekla. Najpogostejši ukrepi, s katerimi učinkovito preprečimo neposreden stik s steklom, so: • najmanj 20 cm pred steklom je nameščena vsaj 1 m visoka ograja • polica nad parapetom pod oknom je najmanj 20 cm globoka in nameščena vsaj 80 cm visoko • pred steklom je zaščitna mreža • dostop do stekla z notranje strani onemogočajo cvetlična korita • dostop z zunanje strani je otežen, ker je zasteklitev nameščena za oviro iz grmičevja ali podrasti. 287 6.9.5 Kaljeno steklo (EN 12150) in delno kaljeno steklo (EN 1863) sta opisana v Poglavju 5.7 in 5.8. Zastekljevanje prostorov za otroke in mladino Pri načrtovanju zasteklitev prostorov, v katerih se giblje pretežno mladina, moramo poleg določil iz zgoraj navedenih smernic upoštevati še nekatera dodatna navodila. Navodila za šole: 6.9.5 • Zasteklitve, ki segajo do tal, morajo biti vsaj do višine 2 m izdelane iz varnostnega stekla. • Navadno float steklo se lahko uporablja: - ko je dostop do stekla otežen z vsaj 1 m visoko ograjo, ki je postavljena 20 cm pred steklom - ko je dostop do stekla otežen s parapetom, ki je pod oknom in je vsaj 80 cm visok in 20 cm globok (na primer polica nad radiatorjem) - pri omarah in vitrinah v učnih kabinetih - če leži zasteklitev za zeleno zaščitno cono (na primer za gostim grmovjem). Steklena vrata in druge zastekljene površine, ki so nameščene ob prometnih površinah, morajo biti označene tako, da so zlahka prepoznavne. To lahko dosežemo: • z namestitvijo prečnika • z namestitvijo parapeta • z vidnimi označbami. Odprtine med posameznimi stekli v ograjah ne smejo biti širše od 12 cm, razdalja med ograjo in varovanim območjem pa ne sme biti širša od 4 cm. 288 Športne dvorane, dvorane za telovadbo, igre in večnamenske dvorane DIN 18032-1 Stene v osrednjih prostorih morajo biti izdelane iz stekla, ki je odporno proti udarcem žoge. Za stekla dimenzij do 2.000 x 4.000 mm je primerno 8 in 10 mm debelo kaljeno steklo. Če je steklo nameščeno le kot dekorativni plašč, so dovoljene fuge širine 8 mm. Steklo za zaščito pred udarci žoge DIN 18032-3 Steklo mora biti odporno proti udarcu rokometne žoge, težke 425 g, ki leti s hitrostjo 60 km/h, ali proti udarcu hokejske ploščice, težke 156 g. Steklo, ki nima atesta glede odpornosti proti udarcu hokejske ploščice, velja po tem kriteriju samo za pogojno varno. Steklo, ki je odporno proti udarcu žoge (in hokejske ploščice), ne predstavlja nujno hkrati tudi ustrezne rešitve za prometno varnost. Športne dvorane; prostori za skvoš DIN 18038 Za uporabo je primerno le 12 mm debelo kaljeno steklo. Povzetek Zasteklitve ob prometnih površinah, ki segajo do tal, morajo biti vsaj do višine 2 m izdelane iz varnostnega stekla. To določilo ne velja, če je dostop do stekla onemogočen z ograjami ali cvetličnimi koriti. V prejšnjih poglavjih smo skušali podati prerez skozi številne standarde, smernice in pravilnike, s katerimi se v Sloveniji, predvsem pa v Evropi, ureja problematika varovanja ljudi v primerih, ko bi lahko bila zaradi neposrednega stika s steklom ogrožena njihova varnost. V njih najdemo navedbe, kako izbrati ustrezno vrsto stekla, kako določiti njegovo debelino in kako ga vgrajevati. V nobenem dokumentu pa ni zgoščeno navedeno, katero steklo naj izberemo za točno določen gradbeni element in konkretno stopnjo ogroženosti. Vrata, ki imajo zastekljene površine, morajo biti prepoznavno označena, na primer z obojestranskim prečnikom (ročajem). Navodila za otroške vrtce: • Celostenske zasteklitve morajo biti vsaj do višine 2 m izdelane iz varnostnega stekla. • Običajno float steklo se sme uporabiti v primerih, ko je dostop do stekla otežen: - z vsaj 1 m visoko ograjo, ki je postavljena 20 cm pred steklom - s podokenskim parapetom, ki je vsaj 80 cm visok in 20 cm globok (na primer polica nad radiatorjem) • Zastekljene površine, ki segajo skoraj do tal, morajo biti posebej označene. • Nihajna vrata niso dovoljena. • Ograje, razen okenskega parapeta, morajo biti visoke vsaj 1 m. • Steklene stopniščne ograje morajo biti zasnovane in izdelane tako, da otroci ne morejo pasti skoznje, po njih plezati, na njih sedeti ali se po njih drsati. • Odprtine med posameznimi stekli v ograjah v eni smeri ne smejo biti širše od 12 cm, razdalja med steklom in varovanim območjem pa ne sme biti širša od 4 cm. Zato smo v REFLEX-u, ob upoštevanju tujih in lastnih izkušenj, sestavili katalog varnostnih zasteklitev, v katerem za večino mogočih situacij navajamo podatke o vseh možnih izvedbah zastekljevanja. Katalog je izključno informativnega značaja. Pravilnost izbrane rešitve je treba v vsakem posameznem primeru poiskati pri ustreznih inštitucijah. V spodnjih tabelah so navedene enojne zasteklitve in zasteklitve z izolacijskim steklom. 289 6.9.5 Navodila za bazene Katalog varnostnih zasteklitev Vertikalna zasteklitev brez zaščite pred padcem v globino Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Float ESG2 Opomba TVG Okna nad parapetom Izložbena okna Zaradi nedorečenih pravilnikov se priporoča minimalna debelina float stekla 10 mm oziroma 12 mm VSG. Zasteklitve do tal3 Na primer okenska vrata. Zvočnozaščitna ograja TRLV Steklena vrata Prezračevana fasada Lepljene steklene fasade DIN 18516-4 Uporaba VSG stekla samo s splošnim gradbenim dovoljenjem ali DPP. znotraj ETAG 002 »Strukturne zasteklitve (SSGS)« zunaj Točkovno vpete fasade ES Skladno s splošnim gradbenim dovoljenjem ali DPP. Pozor: po novem TRPV samo VSG iz ESG ali TVG! IZO 1 Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do višine 4 m nad prometno površino brez možnosti prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H! Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upoštevati je treba vgradne pogoje. 3 Pri uporabi ima steklo iz tabele Zasteklitve v stavbah s posebno uporabo prednost. 2 6.9.5 Horizontalne zasteklitve Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Float ESG2 Opomba TVG Strešna okna Horizontalna zasteklitev Samo stanovanja in prostori podobne uporabe (na primer hotelske sobe in pisarne) s svetlo površino (notranja mera okvirja) < 1,6 m2 ; za drugo glej horizontalna zasteklitev. zgoraj spodaj TRLV Druga stekla, če z ustreznimi ukrepi preprečimo padanje večjih kosov stekla na prometno pot (na primer mreža z odprtino < 40 mm). Nadstrešek Linijsko vpeto po TRLV. Točkovno vpeto, skladno s splošnim gradbenim dovoljenjem ali DPP. Pozor: po novem TRPV samo še VSG iz ESG ali TVG! Držala - vpenjala niso dovoljena. Steklene lamele Linijsko vpeto po TRLV. Točkovno vpeto, skladno s splošnim gradbenim dovoljenjem ali DPP. Pozor: po novem TRPV samo še VSG iz ESG ali TVG! Držala - vpenjala niso dovoljena. Pohodna stekla TRLV Skladno s SGD ali DPP. Zgornje steklo iz ESG ali TVG; zagotoviti moramo ustrezno protizdrsnost. 2 Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti. Upoštevati je treba vgradne pogoje. 290 Zasteklitve za zaščito pred padcem v globino Float ESG1 ESG-H VSG iz Float Zasteklitev celotne višine (kategorija A po TRAV) ES IZO ESG2 Opomba TVG TRAV Velja za stekla na strani naleta; steklo na nasprotni strani naleta poljubno. Če je VSG steklo na nasprotni strani naleta, potem ESG na strani naleta. Steklena ograja z nasajenim ročajem (kategorija B po TRAV) TRAV Ograja z linijsko vpetim steklenim polnilom (kategorija C1 po TRAV) TRAV Če steklo ni štiristransko linijsko vpeto, moramo uporabiti VSG. Prosti rob mora biti zaščiten pred udarci s konstrukcijo ograje ali sosednjim steklom. Ograja s točkovno vpetim steklenim polnilom (kategorija C1 po TRAV) TRAV Zaščita prostega roba ni potrebna. Ograja z držali vpetim steklenim polnilom (ni urejeno po TRAV) Skladno s SGD ali DPP. Prosti rob mora biti zaščiten pred udarci s konstrukcijo ograje ali sosednjim steklom. ESG lahko uporabimo, če je dovoljeno s SGD. Zasteklitev pod prečnikom (kategorija C2 po TRAV) TRAV Če steklo ni štiristransko linijsko vpeto, moramo uporabiti VSG. ES IZO Zasteklitev celotne višine z ročajem (kategorija C3 po TRAV) Dvojna fasada ES IZO znotraj zunaj Velja za stekla na strani naleta; steklo na nasprotni strani naleta poljubno. Če steklo ni štiristransko linijsko vpeto, moramo uporabiti VSG. Ročaj na predpisani višini. Velja za stekla na strani naleta; steklo na nasprotni strani naleta poljubno. Če je VSG steklo na nasprotni strani naleta, potem ESG na strani naleta. Notranja fasada brez zaščite pred padcem v globino, priporočeno usklajevanje z inšpekcijskimi službami. Zunanja fasada prevzema zaščito pred padcem v globino. TRAV skladno s kategorijo A ali C. Dvigalni jaški TRAV in EN 81. »Francoski balkoni«3 Gradbeni element na nasprotni strani naleta na zasteklitev popolnoma prevzame zaščito pred padcem v globino. 1 Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do višine 4 m nad prometno površino brez možnosti prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H! Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upoštevati je treba vgradne pogoje. 3 Pri uporabi ima steklo iz tabele Zasteklitve v stavbah s posebno uporabo prednost. 2 Legenda Označba polja Pomen Minimalno zahtevana vrsta stekla Priporočena vrsta stekla Alternativna uporaba vrste stekla Nedovoljena vrsta stekla ES = enojno steklo; IZO = izolacijsko steklo; SGD = splošno gradbeno dovoljenje; DPP = dovoljenje za posamezen primer 291 6.9.5 Primer uporabe Zasteklitve v stavbah s posebno uporabo Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Float ESG2 Opomba TVG Pisarne, stene ali vrata iz stekla Pravilnik o delovnih mestih Vhodne dvorane/avle Šole Do višine 2 m varnostno steklo ali zadostna zaščita, ki preprečuje dostop do stekla. Otroški vrtci Do višine 1,5 m varnostno steklo ali zadostna zaščita, ki preprečuje dostop do stekla. Bolnice/oddelki za nego Za določena področja (na primer stopniščni prostori) in za posebno uporabo (na primer posebni oddelki za otroke). Nakupovalne pasaže Posamezne prodajalne Pravilnik o delovnih mestih ali zadostna zaščita, ki preprečuje dostop do stekla. Parkirne hiše Avtobusne postaje 6.9.5 Kopališča DIN 18361; Do višine 2 m varnostno steklo ali zadostna zaščita, ki preprečuje dostop do stekla. Športne hale DIN 18032-1; Do višine 2 m ravno, zaprto in brez odpadanja delcev. Varnost pred udarci žoge po DIN 18032-3 Prostor za skvoš DIN 18038; Stekleni deli zadnje stene morajo biti iz minimalno 12 mm debelega kaljenega stekla, proizvedenega po EN 12150. 1 2 Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do višine 4 m nad prometno površino brez možnosti prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H! Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upoštevati je treba vgradne pogoje. Notranje zasteklitve brez zaščite pred padcem v globino Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Float ESG2 Opomba TVG Delno pohodno steklo Po pravilu se zahteva DPP. Manjše zahteve kot za pohodno steklo. Pohodno steklo/stopnice Zahteva se DPP. TRLV, lista tehničnih gradbenih določil; dopustne napetosti skladno z nadglavno zasteklitvijo po TRLV. VSG s PVB folijo minimalne nazivne debeline 1,52 mm. Stena tuš kabine EN 14428 Steklena vrata Polnilo vrat Nadsvetloba v zgornji tretjini Stekleni zidaki Veljajo kot varnostna v primeru loma in kot zaščita pred prebojem. Predelne stene pisarn Vetrolovi 1 2 Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do višine 4 m nad prometno površino brez možnosti prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H! Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upoštevati je potrebno vgradne pogoje. 292 Posebna varnostna stekla Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Float ESG2 Opomba TVG Protivlomna zaščita ENV 1627 Zaščita pred vrženim predmetom EN 356 A Zaščita pred udarci EN 356 B Neprebojna EN 1063 Protieksplozijska zaščita EN 13541 Konstrukcije iz stekla Primer uporabe Float ESG1 ESG-H VSG iz Float ESG2 Opomba TVG Stekleni nosilec Zahtevan DPP Celotna konstrukcija iz stekla Zahtevan DPP Steklene posebne konstrukcije Zahtevan DPP 2 Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upoštevati je treba vgradne pogoje. Označba polja 6.9.5 Legenda Pomen Minimalno zahtevana vrsta stekla Priporočena vrsta stekla Alternativna uporaba vrste stekla Nedovoljena vrsta stekla ES = enojno steklo; IZO = izolacijsko steklo; SGD = splošno gradbeno dovoljenje; DPP = dovoljenje za posamezen primer 293 6.9.6 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo Zvezno združenje cehov steklarske obrti – Hadamar Zvezno združenje mladih steklarjev in mizarjev stavbnega pohištva – Hadamar Zvezno združenje: veletrgovina s ploščatim steklom, proizvodnja izolacijskega stekla, oplemenitenje stekla Troisdorf Zvezno združenje industrije stekla in mineralnih vlaken – Düsseldorf Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo Te smernice so sestavili Tehnični svet Inštituta za steklarsko obrt in tehniko zastekljevanja – Hadamar in Tehnični odbor zveznega združenja: veletrgovina s ploščatim steklom, proizvodnja izolacijskega stekla, oplemenitenje stekla Troisdorf Datum izdaje: Junij 2004 1. Področje uporabe Te smernice veljajo za ocenjevanje vizualne kakovosti stekel, ki so namenjena uporabi v gradbeništvu. Ocenjevanje se izvaja po spodaj opisanih načelih s pomočjo dovoljenih odstopanj, ki jih navaja Tabela v 3 točki. 6.9.6 Vrednoti se svetla površina že vgrajenega stekla. Stekleni proizvodi izdelani iz stekel z nanosi, v masi obarvanih stekel, stekel z ne transparentnimi nanosi, lepljenih in prednapetih stekel (kaljenih in delno kaljenih), se tudi lahko vrednoti s pomočjo Tabele v 3 točki. Smernica se lahko le delno uporablja tudi za ocenjevanje stekel s posebnimi sestavami: za stekla z vgrajenimi elementi v medstekelnem prostoru ali v lepilnem sloju, za ornamentna stekla ter za protivlomna in protipožarna stekla. Te proizvode ocenjujemo skladno s specifičnimi lastnostmi vgrajenih materialov, z uporabljeno tehnologijo in z navodili proizvajalca. Ocenjevanje vizualne kakovosti robov na proizvodih iz stekla ni predmet te Smernice. Pri konstrukcijah, kjer vsi štirje robovi stekla niso v okvirjih, za proste robove odpade kriterij ocenjevanja robne cone. Zato mora kupec ob naročilu opozoriti, v kakšen namen se bo steklo uporabljalo. Za ocenjevanje fasadnega stekla z zunanje strani, se morata stranki dogovoriti o posebnih pogojih opazovanja. 2. Preverjanje Praviloma je za vrednotenje odločilen pogled skozi steklo, torej opazovanje ozadja skozi steklo, ne pa pogled na steklo. Pri tem reklamirane točke (polja) ne smejo biti posebej označeni. 294 Od znotraj navzven se zasteklitev preverja, v skladu s Tabelo v 3 točki, iz razdalje najmanj 1 metra. Steklo se opazuje pri difuzni svetlobi (kot pri oblačnem vremenu) brez direktne sončne ali umetne svetlobe in to pod kotom, ki bi bil običajen pri uporabi tega prostora. Zasteklitve v prostoru se tudi preverja pri difuzni svetlobi, pri čemer naj bo prostor tako osvetljen, kot bi bil ob normalni uporabi. Praviloma opazovalec gleda pravokotno na površino zasteklitve. Od zunaj (pogled na steklo od zunaj) se za preverjanje zasteklitve upoštevajo za te primere običajne razdalje. Pogoji preverjanja in razdalje od stekla, ki jih navajajo standardi za posamezne proizvode, se od teh razlikujejo in jih Smernica ne upošteva. Navodil iz standardov namreč na objektih večkrat ni mogoče upoštevati. 3. Dovoljena odstopanja v vizualni kakovosti stekla za gradbeništvo Tabela je izdelana za stekla Float, kaljena in delno kaljena, lepljena in varnostna lepljena stekla; z ali brez nanosov Cone Dovoljene napake v enem kosu stekla: Poškodbe ali školjkasti lom na zunanjih stekleni robovih, ki pa ne smejo vplivati na trdnost stekla in presegati širino robnega tesnjenja. F Školjkasti lom na notranjih steklenih robovih, ki pa je izpolnjen s tesnilno maso Število točkastih in ploskovnih napak in risov je neomejeno Vključki, mehurčki, pike, madeži ipd.: 6.9.6 Velikost stekla ≤ 1 m² max. 4 kosi z Ø < 3 mm Velikost stekla > 1 m² max. 1 kos z Ø < 3 mm na 1 tekoči meter steklenega roba Točkasti ostanki v medstekelnem prostoru: R Velikost stekla ≤ 1 m² max. 4 kosi z Ø < 3 mm Velikost stekla > 1 m² max 1 kos z Ø < 3 mm na 1 tekoči meter steklenega roba Madeži večjih površin v medstekelnem prostoru: Bledo sivi ali transparentni: max. 1 kos ≤ 3 cm² Praske: – dolžina posamezne: max. 30 mm; seštevek vseh skupaj: max. 90 mm Lasne praske: - večja grupiranja niso dovoljena Vključki, mehurčki, pike, madeži ipd.: Velikost stekla ≤ 1 m² max. 2 kosa z Ø < 2 mm H 1 m² < velikost stekla ≤ 2 m² max. 3 kosi z Ø < 2 mm Velikost stekla > 2 m² max. 5 kosov z Ø < 2 mm Praske: – posamezna: max. 15 mm; seštevek vseh skupaj: max. 45 mm Lasne praske: - večja grupiranja niso dovoljena R+H Maksimalno število dovoljenih napak je enako kot v coni R Vključki, mehurčki, pike, madeži ipd., v velikosti od 0,5 do < 1 mm so, razen pri grupiranju, dovoljeni brez omejitev. Kot grupiranje napak ocenimo, če se v polju s premerom ≤ 20 cm najde več kot štiri izmed takšnih napak. Navodila: Napake, ki so ≤ 0,5 mm, ni treba upoštevati. Polja napak (svetlobni kolobarji) ne smejo biti večji od 3 mm. Lepljeno in varnostno lepljeno steklo: 1. Za vsako dodatno steklo v sendviču se v coni R in H število dovoljenih napak poveča za 50%. 2. GH-lepljena stekla lahko imajo proizvodnjo pogojeno valovitost Kaljeno in delno kaljeno steklo kot tudi lepljena in varnostna lepljena stekla iz kaljenega ali delno kaljenega stekla: 1. Lokalna valovitost na stekleni površini (razen pri ornamentnem steklu), merjena na razdalji 300 mm, ne sme biti večja od 0,3 mm. 2. Pri steklih z debelino ≥ 6 mm (razen pri ornamentnem steklu), lahko vzdolž steklenega roba izmerjena ukrivljenost znaša 3 mm na 1000 mm dolžine. Ostale, npr. manjše dovoljene valovitosti morajo biti dogovorjene. Pri steklih kvadratne ali skoraj kvadratne oblike (do 1:1,5) in pri steklih z debelino < 6 mm, lahko nastopijo tudi večja odstopanja v planimetriji. 295 4. Splošna navodila Smernica predstavlja merilo, s pomočjo katerega se ocenjuje vizualna kakovost stekla za gradbeništvo. Pri presoji vgrajenega stekla moramo upoštevati, da ima ob svojih vizualnih kvalitetah tudi še lastnosti, ki so nujne za izpolnjevanje njegove funkcionalnost. Tehnične vrednosti proizvodov iz stekla, (npr. zvočna in toplotna zaščita, prepustnost svetlobe ipd.), ki se podajajo za neko njegovo določeno funkcionalnost, se nanašajo na vzorčna stekla, kakršna zahteva določeni standard. Pri drugačnih dimenzijah, drugačnih kombinacijah stekel ali pa zaradi vgradnje oz. zunanjih vplivov, se lahko podane vrednosti ali pa optični izgled spremenijo. Številne različne vrste izdelkov iz stekla ne dovoljuje neomejeno uporabo tabele v tretji točki. V nekaterih primerih moramo upoštevati tudi posebnosti, katerih pojavnost je proizvodno pogojena. V primerih, kot so npr. protivlomna stekla, pri vrednotenju posebnih karakteristik moramo upoštevati tudi namen produkta in mesto vgradnje. Zato pri vrednotenju določenih značilnosti upoštevamo tudi specifične lastnosti produkta. Širina stekla F F = cona steklitvene brazde Širina 18 mm (z izjemo poškodovanih robov ni druge omejitve) F Glavna cona H b/10 Svetla širina b b/10 Svetla višina h H Višina stekla h/10 Glavna cona R = cona steklitvene brazde Površina predstavlja 10 % svetle širine oziroma višine (manj strožji kriterij) R H = glavna cona (najstrožji kriterij) h/10 F F 6.9.6 F 4.1 Vizualne lastnosti proizvodov iz stekla 4.1.1 Lastna barva stekla Vsi materiali uporabljeni za izdelavo steklenega proizvoda imajo, pogojeno z uporabljenimi surovinami, določeno lastno barvo. Njena intenzivnost z debelino stekla narašča. Tudi stekla z nanosi imajo lastno barvo. Lastna barva stekla je lahko pri gledanju na oziroma skozi steklo različno razpoznavna. Nihanje barvnega odtenka je možno zaradi vsebnosti železovega oksida v steklu, tehnologije nanašanja nanosov, kot tudi zaradi spremembe debeline stekla ali pa različnih sestav stekel v proizvodu. 296 4.1.2 Barvne razlike pri nanosih na steklo Objektivno lahko ocenimo razlike v barvi nanosov na steklo le s pomočjo meritve oziroma z ocenjevanjem teh razlik po predhodno točno dogovorjenih kriterijih (vrsta stekla, barva, vir svetlobe). Tovrstno preverjanje ne more biti predmet te Smernice. 4.1.3 Izolacijska stekla z vgrajenimi okrasnimi profili Zaradi vremenskih vplivov (npr. fenomena dvojnega stekla), kot tudi zaradi stresanja ali ročno povzročenega nihanja, lahko v steklu z okrasnimi profili nastane ropot ali žvenket. Vidni ostanki žaganja ali pa delno oluščena barva na mestu rezanja, so proizvodno pogojeni. Pri delitvi polj z vertikalnimi in (ali) horizontalnimi profili je možno, da spoji med njimi niso pod pravim kotom. Odstopanja se ocenjujejo skladno s tolerancami vgradnje oziroma na osnovi splošnega vtisa. 4.1.4 Ocenjevanje vidnega dela robne cone pri izolacijskem steklu Na vidnem delu robnega tesnjenja, torej izven svetle površine stekla, so na steklu ali pa na distančniku lahko vidna proizvodno pogojena obeležja. Kadar zaradi konstrukcijskih zahtev eden ali več robov izolacijskega stekla niso skriti v ležišču okvirja, so lahko na robnem tesnjenju vidna proizvodno pogojena obeležja. 4.1.5 Poškodbe zunanjih površin Pri mehanskih ali pa kemijskih poškodbah zunanjih površin stekla, ki so ugotovljena po vgradnji, moramo poiskati vzroke za njihov nastanek. Takšna odstopanja v kakovosti lahko ocenjujemo tudi po tabeli v tretji točki. V splošnem pa v teh primerih med drugim veljajo naslednji standardi in smernice: • Tehnične smernice steklarske obrti • VOB DIN 18 361 Izvajanje zasteklitev • Evropski standardi za ocenjevane proizvode • Navodilo za čiščenje stekla, ki ga je izdalo nemško zvezno združenje steklarske obrti in tehnični podatki ter veljavna navodila proizvajalca za pravilno vgradnjo. 297 6.9.6 Odstopanju, ki je pogojeno s temperaturnimi raztezki, se ne moremo izogniti. 4.1.6 Fizikalna obeležja Pri ocenjevanja vizualne kakovosti ne upoštevamo številne fizikalne pojave, ki se jim ne moremo izogniti, rezultati njihovih vplivov pa so vidni na površini stekla: • Pojav interference • Učinek dvojnega stekla • Pojav anizotropije • Kondenzacija vodne pare na zunanjih površinah • Omočljivost steklenih površin 4.2 Razlaga pojmov 4.2.1 Pojav interference Pojav interference svetlobe, viden v obliki spektralnih barv, lahko nastane pri izolacijskih steklih, ki so sestavljena iz dveh stekel kvalitete Float. Optična interferenca je pojav, ko se v isti točki srečajo in prekrivajo dve ali več svetlobnih valovanj. 6.9.6 Manifestira se v obliki bolj ali manj intenzivnih barvnih pasov, ki s pritiskom na steklo spreminjajo svoj položaj. Ta optični efekt je zaradi planparalelnosti steklenih površin še bolj izrazit. Planparalelnost površin pa je pogoj, če želimo imeti optično nepopačen pogled skozi steklo. Nastanek interference svetlobe je slučajen in nanj ne moremo vplivati. 4.2.2 Učinek dvojnega stekla V izolacijskem steklu je s pomočjo robnega tesnjenja hermetično zaprt določen volumen zraka oziroma plina. Njegovo začetno stanje je odvisno od višine zračnega pritiska in temperature v času izdelave, ter od nadmorske višine, na kateri je mesto proizvodnje. Če je izolacijsko steklo vgrajeno na drugačni nadmorski višini ali pa če se spremeni vrednost enemu od klimatskih parametrov, se to manifestira v obliki konveksne ali konkavne deformacije enega ali obeh stekel. Posledica teh deformacij je optična izkrivljenost pri pogledu na oziroma skozi steklo. Posebno intenzivna je popačenost odbojne slike kadar je ozadje stekla temno in pa pri steklih s kovinskimi nanosi. Pojav je fizikalno pogojen. 298 4.2.3 Pojav anizotropije Anizotropija je fizikalen pojav, ki je opazen le pri toplotno obdelanemu steklu in izhaja iz njegove značilne razporeditve notranjih napetosti. V odvisnosti od kota opazovanja, se pri gledanju pri polarizirani svetlobi in (ali) pri gledanju skozi polarizirano steklo, lahko opazijo temnejši krogi ali proge. Del dnevne svetlobe je vedno v polariziranem stanju. Intenzivnost je odvisna od vremena in položaja sonca. Pri opazovanju pod majhnim kotom je takšen dvojni lom svetlobe še močneje opazen. 4.2.4 Kondenzacija vodne pare na zunanjih površinah izolacijskih stekel Vodna para lahko kondenzira na steklu le tedaj, ko je njegova površina hladnejša od zraka, ki ga obdaja (na primer rosa na avtomobilskih steklih). Kondenzacijo pare na površini stekla, ki je obrnjena v prostor, lahko povzroči omejevanje cirkulacije zraka. Zastoj lahko nastane zaradi globoke okenske police, zaves ali cvetličnih korit, neugodne namestitve grelnih teles ali zaradi nezadostnega zračenje. Na površini stekla z visoko toplotno izolacijo, ki je orientirana proti okolici, lahko pride do kondenzacije vodne pare zaradi visoke relativne vlage v zunanjem zraku ali pa zato, ker je temperatura okoliškega zraka višja od temperature na zunanji površini stekla. 4.2.5 Omočljivost steklenih površin Omočljivost zunanjih površin izolacijskega steka ni vedno enaka. Dotik proizvodnih valjev, vakuumskih prijemal, etiket ipd., lahko povzroči na površini stekla minimalne spremembe v strukturni zgradbi. Kadar so stekla mokra, je na tako spremenjenih površinah lom svetlobe drugačen in sledi odtisov so vidne. Ko se steklo posuši, ti odtisi izginejo. 299 6.9.6 Na nastanek kondenzacije vplivajo toplotna prevodnost (U) stekla, vlažnost zraka, kroženje zraka ter notranja in zunanja temperatura. 6.9.7 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla Izdajatelji: Zvezno združenje za ploščato steklo: trgovina, proizvodnja izolacijskega stekla in oplemenitenje Branžno združenje za konstruktivno steklarstvo Datum izdaje: Marec 2002 1. Področje uporabe Smernica je namenjena ocenjevanju vizualne kakovosti (delno ali po vsej površini) emajliranega ali s sitotiskom potiskanega kaljenega stekla. 6.9.7 Da bo zagotovljena kakovost in da bo možna pravilna presoja, mora biti proizvajalec natančno seznanjen s področjem uporabe. Predvsem mora imeti informacijo o tem: • kje bo steklo uporabljeno: v interieru ali eksterieru • ali je potreben HS-Test • ali bo steklo vgrajeno tako, da bo mogoč pogled nanj z obeh strani (predelne stene) • ali bo s hrbtne strani direktno osvetljeno • kakšna naj bo obdelava robov, oz. ali kateri robovi ne bodo vstavljeni v profil • ali je namenjeno sestavljanju v izolacijsko oz. lepljeno steklo • kje leži referenčna točka Če se emajlirana in/ali potiskana stekla uporabijo v lepljenem ali izolacijskem steklu, se ocenjuje vsako steklo posebej (kot enojno steklo). 2. Razlage – navodila – pojmi 2.1 Po vsej površini emajlirana stekla Emajl je lahko z različnimi tehnikami nanesen po celi površini stekla. Ker se barva emajla vedno ocenjuje skozi neemajlirano površino stekla, se mora upoštevati, da na vtis vpliva tudi lastna barva stekla. Emajlirano steklo se lahko uporablja samo tako, da ni emajlirana stran nikoli izpostavljena zunanjim vplivom; torej na poziciji 2 ali več. Izjeme so le stekla za interier in pa tiste, ki jih je dovolil proizvajalec. O uporabi v področjih, ker je možen pogled skozi steklo (možnost opazovanja z obeh strani), je nujen dogovor s proizvajalcem. Odvisno od tehnologije, ki jo uporablja proizvajalec, so na steklu lahko vidne spremembe in posebnosti. Te so opisane v nadaljevanju. 300 2.1.1 Nanos barve s pomočjo valjev Žlebljeni gumijasti valj nanaša barvo na steklo, ki se pomika pod njim. Pod pogojem, da je steklo absolutno planparalelno, je porazdelitev barve homogena, vendar pa je točna nastavitev njegove debeline in prekrivnosti le pogojno mogoča. Za to tehnologijo je značilno, da se pri pogledu na barvo iz neposredne bližine, lahko opazijo sledi žlebov na valju. Običajno pa pri pogledu skozi steklo, odtisi valjev na barvi niso vidni. Upoštevati se mora, da če na hrbtno stran stekla, ki je emajlirano s svetlimi barvami, direktno naslonimo medij (tesnila, izolacijski material, držala..), bo ta iz sprednje strani viden. Predvsem, tik ob vzdolžnih stranicah, lahko pride do dvojnega prekrivanja barve, pri tem pa ostanejo površine robov čiste. Pojav, ki je viden v obliki valovitosti, je proizvodnjo pogojen. 2.1.2 Nanos barve s postopkom nalivanja Steklo se pomika skozi slap barve, ki se izliva skozi ustje višje ležečega zbiralnika. S spreminjanjem količine zlivajoče barve in hitrosti pomika stekla, se lahko dobro kontrolira debelina nanosa barve. Obstoja pa nevarnost, da se zaradi rahle neravnosti ustja pojavijo v vzdolžni smeri trakovi z različnimi debelinami barvnega nanosa. Tudi za stekla s to tehnologijo nanašanja barvnega nanosa velja, da je za uporabo v področju uporabe, kjer je možen pogled skozi zasteklitev, nujen predhoden dogovor s proizvajalcem. Dvojno prekrivanja barve tik ob vzdolžnih stranicah je pri tej tehnologiji še bolj izrazito. Učinek se lahko ublaži le z zahtevnim ročnim posredovanjem. Če mora proizvod imeti čiste površine steklenih robov, je to možno le, če so robovi polirani. 2.1.3 Nanos barve s sitotiskom Na horizontalni mizi za sitotisk se nanaša barva na steklo s pomočjo rakla, ki potisne barvo skozi gosto mrežasto tkanino (sito). Gostota mreže lahko le do določene mere vpliva na debelino barvnega nanosa. Debelina barve, nanesene po tem postopku, je tanjša kot pri ostalih dveh, njen izgled pa, v odvisnosti od izbrane barve, prosojen ali pa pokriven. 301 6.9.7 V področju uporabe, kjer je možen pogled skozi zasteklitev, praviloma stekla z valjčnim nanosom emajla niso primerna. Ker obstoja velika verjetnost nastanka pojava »zvezdno nebo«, je v primeru, ko se kljub vsemu želi uporabiti takšno steklo, nujen predhoden dogovor s proizvajalcem. Tudi za to steklo velja, da če na njegovo hrbtno stran direktno naslonimo medij (tesnila, izolacijski material, držala..), bo ta pri pogledu iz sprednje strani viden in kupec se mora obvezno posvetovati s proizvajalcem. Za to tehnologijo so, odvisno od vrste barve, značilni pasovi (trakovi). Ti ne nastanejo samo v smeri tiskanja, temveč tudi prečno na njo. Prav tako se, kot posledica točkovnega čiščenja sita, lahko na posameznih mestih opazi rahlo meglico (pajčolan). Površine robov so praviloma čiste, le pri grobo brušenih robovih lahko nastanejo rahli grebeni. Zaradi tega je potrebna informacija, kadar kateri od steklenih robov ne bo v profilu. Tiskanje ornamentnih stekel z nežnim dekorjem je teoretično možno, vendar je pred tem nujen posvet s proizvajalcem. V nobenem primeru pa ni možen tako enakomeren nanos barve kot pri Float steklu. 2.2 Delno emajlirana stekla Z različnimi postopki lahko steklo samo delno emajliramo. Sem sodijo tudi stekla z emajliranimi robovi. Pri teh steklih zasledujemo enake posebnosti kot so navedene v točki 2.1 6.9.7 2.3 Potiskana stekla Na stekla se s pomočjo specifičnih dekorativnih predlog in šablon strojno nanese emajl barva, ki se kasneje med procesom kaljenja vžge v površino. V principu za ta stekla veljajo enaki pogoji kot za stekla, ki so emajlirana po celi površini (glejte točko 2.1). Zaradi toleranc v dimenziji stekla in sita lahko pride do nepobarvanih robov. 3. Ocenjevanje Steklo za ocenjevanje mora stati pred barvno nevtralnim in neprosojnim zaslonom. Sončna ali umetna svetloba ne sme niti padati na steklo, niti prehajati skozenj. Ocenjevalec vizualne kakovosti emajliranega ali potiskanega stekla mora biti od njega oddaljen 3 m, smer opazovanja nanj pa je pravokotna oziroma maksimalno pod kotom 300. Opazuje se vedno skozi površino, na kateri ni barvnega nanosa. Izjema so stekla, ki bodo v uporabi opazovana z obeh strani. Ugotovljene napake ne smejo biti predhodno označene. 302 Napake, ki so specifične za delno kaljeno in kaljeno steklo, so ovrednotene v vizualni Smernici za kaljeno in delno kaljeno steklo. nêÊ Pri vrednotenju moramo ločiti, napake ki so vidne v robni coni od napak v glavi opazovalni coni. * Če naj bo na zahtevo kupca robna cona ožja ali pa naj bo steklo celo brez nje, je o možnosti izvedbe obvezen dogovor s proizvajalci. y êêêOê¡¥ê V Tabelah 1 in 2 najdemo zahteve za vizualno kakovost stekel: Tabela 1: Vrste napak/ Tolerance za delno oz. po vsej površini emajlirana stekla (brez dekorja) Vrste napak Glavna cona Robna cona Število: max. 3 mesta, od tega nobeno ≥ 25 mm² Vsota površin vseh mest z napakami: max. 25 mm² Širina: max. 3 mm posamične 5 mm Dolžina: brez omejitev Lasne praske (vidne le pri spreminjajočem kotu opazovanja) dovoljene do dolžine 10 mm dovoljene / brez omejitev Oblaki ni dovoljeno dovoljene / brez omejitev Vodni madeži ni dovoljeno dovoljene / brez omejitev Grebeni barve na robovih brezpredmetno - dovoljeno pri uokvirjenih robovih - ni dovoljeno pri vidnih robovih (ob predpostavki, da so polirani) Dimenzijske tolerance pri delno emajliranemu steklu ** glej sliko 1. v odvisnosti od širine emajla širina emajla toleranca ≤ 100 mm ± 1,5 mm ≤ 500 mm ± 2,0 mm ≤ 1000 mm ± 2,5 mm ≤ 2000 mm ± 3,0 mm ≤ 3000 mm ± 4,0 mm ≤ 4000 mm ± 5,0 mm Toleranca za lego emajla ** (samo pri delnem emajlu) velikost tiska ≤ 2000 mm ± 2,0 mm velikost tiska > 2000 mm ± 4,0 mm Barvno odstopanje glej tč.4 6.9.7 Mesta z napako v emajlu na enoto * * Napake, ki so ≤ 0,5mm (zvezdno nebo; najmanjše napake v emajlu) so dovoljene in se jih praviloma ne upošteva. Napake se lahko ročno popravljajo z emajlem pred kaljenjem ali pa z organskimi laki po kaljenju. Organskih lakov ne smemo uporabljati za popravke v robni coni pri tistih steklih, ki bodo kasneje grajena v izolacijska stekla. Popravljene napake se ne smejo opaziti iz oddaljenosti 3 m. ** Toleranca položaja emajla se meri iz referenčne točke. 303 Tabela 2: Vrste napak/ Tolerance za potiskana stekla (z dekorjem) Vrste napak Glavna cona Robna cona Mesta z napako v emajlu na enoto * Število: max. 3 mesta, od tega nobeno ≥ 25 mm² Vsota površin vseh mest z napakami: max. 25 mm² Širina: max. 3 mm posamične 5 mm Dolžina: brez omejitev Lasne praske (vidne le pri spreminjajočem kotu opazovanja) dovoljene do dolžine 10 mm dovoljene / brez omejitev Oblaki** ni dovoljeno dovoljene / brez omejitev Vodni madeži ni dovoljeno dovoljene / brez omejitev Grebeni barve na robovih brezpredmetno - dovoljeno pri uokvirjenih robovih - ni dovoljeno pri vidnih robovih (ob predpostavki, da so polirani) Geometrija likov (velikost likov) glej sliko 1. odvisno od dolžine roba potiskane površine dolžina roba toleranca ≤ 30 mm ± 0,8 mm ≤ 100 mm ± 1,0 mm 6.9.7 ≤ 500 mm ± 1,2 mm ≤ 1000 mm ± 2,0 mm ≤ 2000 mm ± 2,5 mm ≤ 3000 mm ± 3,0 mm ≤ 4000 mm ± 4,0 mm Napake na liku Napake morajo biti minimalno 250 mm oddaljene med seboj Toleranca položaja designa *** velikost tiska ≤ 2000 mm ± 2,0 mm velikost tiska > 2000 mm ± 4,0 mm Barvno odstopanje glej tč.4 brez omejitev * Napake, ki so ≤ 0,5mm (zvezdno nebo; najmanjše napake v emajlu) so dovoljene in se jih praviloma ne upošteva. ** Pri drobnem dekorju (odtisnjena enota je manjša od 5 mm) lahko nastopi t.i. Moirejev efekt. Zato je potreben dogovor s proizvajalcem. *** Toleranca za položaj designa se meri iz referenčne točka. Za geometrijske like ali za tiskanje pik ali pravokotnikov, ki so manjši od 3 mm in pa za tisk rastra (potiskanost od 0 do 100%), se mora upoštevati še naslednje pripombe: • Pri pogledu na pike, črte ali like, ki so te velikosti, med njimi pa so minimalne prekinitve, je človekovo oko zelo kritično. • Tolerance v geometriji likov ali pa v razmikih med njimi, merijo pa se v desetinkah milimetrov, bodo pri ocenjevanju dajale izgled kot da so to velika odstopanja. • O področju uporabe in o možnosti izdelave se mora kupec posvetovati s proizvajalcem 304 Nepotiskana površina X ŠL Š Y V VL Potiskana površina Slika 1 dodatek k Tabeli 1 (dimenzijske tolerance pri delno emajliranih steklih) in Tabeli 2 (tolerance velikosti likov pri potiskanih steklih) Legenda: Š - širina stekla V - višina stekla ŠL - širina emajla pri delnem emajliranju (Tabela 1) oz. širina lika pri potiskanem steklu (Tabela 2) VL - višina emajla pri delnem emajliranju (Tabela 1) oz. višina lika pri potiskanem steklu (Tabela 2) X,Y - odmik motiva oz. delno emajliranega področja od steklenega roba (lega motiva) 4. Vrednotenje barvnega vtisa Zaradi različnih vplivov, ti so navedeni v nadaljevanju, lahko pri različnih pogojih osvetlitve ali pa različnih kotih opazovanja dveh emajliranih stekel vidimo razliko v barvi. Razliko lahko opazovalec, subjektivno oceni, kot motečo ali pa kot še sprejemljivo. 4.1. Vrste bazičnega stekla in vpliv barve Praviloma se kot bazično steklo uporablja steklo Float. To pomeni, da ima zelo ravno površino od katere se svetloba močno odbija. To steklo lahko ima na svoji površini dodatno tudi različne nanose kot so: sončno zaščitni, ki močno povečajo refleksijo svetlobe, nanosi, ki zmanjšujejo refleksijo stekla ali pa ornamentna stekla z slabim strukturnim dekorjem. K temu moramo prišteti še lastno barvo stekla; ta je močno odvisna od debeline in vrste stekla (v masi obarvano ali razbarvano steklo). Barva za emajliranje je sestavljena iz anorganskih elementov (barvnih pigmentov). Ti definirajo končno barvo emajla, njihove karakteristike pa nikoli niso konstantne. Pigmenti so pomešani s »fritom« (to je v principu steklo v prahu). Med procesom kaljenja friti omrežijo pigmente in se spojijo s stekleno površino. Šele po tem pirolitičnem procesu dobi barva emajla svoj končni izgled. Barve so tako nastavljene, da se potem, ko površina stekla doseže temperaturo med 600 in 620°C, v nekaj minutah zatalijo na steklo. To »temperaturno okno« je zelo ozko, zato se ga je, predvsem pri različno velikih steklih, pri vsakem ponovljenem ciklu težko natančno držati. 305 6.9.7 Odstopanju v barvnih odtenkih se praviloma ne moremo izogniti. Nastanejo zaradi različnih vzrokov, na katere ne moremo vplivati. Ob tem je treba imeti v mislih tudi tehnologijo nanašanja barve na steklo. S sitotiskom so barve zagotovo nanesene v bolj tankih plasteh in zato manj pokrivne, kot pa tiste, ki so nanesene s pomočjo valjev. 4.2. Vrsta svetlobe, pri kateri se opazuje Svetlobni pogoji se, v odvisnost od letnega časa, dnevnega časa in trenutnega vremena, stalno spreminjajo. Spektralne barve iz svetlobe, ki potujejo skozi različne medije (zrak, zgornja površina in debelina stekla) in zatem padejo na barvo, imajo v področju vidne svetlobe (400 – 700 nm) različno intenzivnost. Že na zgornji površini se, v odvisnosti od kota vpadanja, večji ali manjši del svetlobe odbije. Spektralne barve, ki zatem padejo na barvo emajla, pigmenti v barvi deloma reflektirajo, en del pa absorbirajo. Zaradi vsega tega imajo barve, odvisno od izvora svetlobe, spreminjajoči izgled. 4.3. Opazovalec in način opazovanja Človekovo oko se na različne barve različno odziva. Medtem ko pri modrih tonih opazi že zelo majhne razlike, pa so mu razlike pri zelenih tonih slabo zaznavne. 6.9.7 Naslednji element, ki vpliva na vrednotenje so kot opazovanja, velikost objekta opazovanja in pa predvsem način, kako blizu si lahko stojita objekta, ki ju primerjamo. Zaradi zgoraj navedenih razlogov je jasno, da objektivno ocenjevanje in vrednotenje barvnih razlik ni mogoče. Objektivni način vrednotenja je zato lahko samo merjenje barvnih razlik. Meritve temeljijo na pogojih (vrsta stekla, barva, svetloba), ki so bili predhodno dogovorjeno natančno definirani. V primeru, ko kupec zahteva objektivno merilo za vrednotenje barvnega vtisa, je uvodoma potreben dogovor s proizvajalcem, v nadaljevanju pa postopek poteka po naslednjem vrstnem redu: • izdelajo se vzorci z enim ali z več barvnimi odtenki • izbira ene ali več barv • s kupcem se s pomočjo barvnega CIELAB sistema določijo tolerance v barvnem odstopanju: ∆L* < = 1,0 ∆C* < = 0,6 ∆H* < 0 0,5, merjeno pri svetlobi D 65 (dnevna svetloba) z d/80 krogelna geometrija, 100 normalni opazovalec, sijajnost vključena. Meritve so med seboj primerljive, če so rezultat meritev pri istem proizvajalcu • preverjanje možnosti dobavitelja, če je sposoben realizirati naročilo v dogovorjenih tolerancah (obseg dela, zaloge barv..) • kupec potrdi vzorec, izdelan v merilu 1:1 • realizacija naročila v dogovorjenih tolerancah 306 5. Ostala navodila Ostale karakteristike teh proizvodov povzamemo iz ustreznih evropskih standardov. To so: • SIST EN 12 150 za kaljeno steklo • SIST EN 1863 za delno kaljeno steklo • Če kupec namerava uporabiti kaljeno ali delno kaljeno in potiskano ali delno potiskano steklo za nadaljnjo vgradnjo v lepljeno steklo, pri čemer bodo površine z barvo v lepljenem steklu pozicijo 3 ali 4, se mora o tem pogovoriti s proizvajalcem. To velja predvsem za barvne nanose, ki imitirajo jedkano steklo. Ta učinek se lahko zaradi debelin stekla, predvsem pa zaradi folije, močno zmanjša ali celo izgine. Efekt »jedkanja« je zato primeren le za pozicije 1 in 4. • Na steklo se lahko nanaša tudi posebne barve: t.i. metalne barve, barve za proti zdrsni tisk ali mešanice različnih barv. O posebnostih teh barv in njihovem izgledu je potreben razgovor s proizvajalcem. • Emajlirana ali potiskana stekla so lahko samo kaljena ali pa delno kaljena stekla. • Kasnejše dodelave ali obdelave teh stekel lahko bistvena vplivajo na njihove karakteristike. Zato niso dovoljene. • Emajlirana stekla lahko nastopijo kot enojna zasteklitev ali pa kot sestavni del izolacijskega oz. lepljenega stekla. V tem primeru mora uporabnik upoštevati konkretna navodila, norme in smernice. • Na emajliranih steklih v izvedbi kaljenega stekla lahko izvedemo HS – test (kaljeno steklo s toplotnim preizkusom). Nujnost HS-testa preveri uporabnik in to sporoči proizvajalcu. • Statične vrednosti emajliranih stekel so manjše od vrednosti kaljenih oz. delno kaljenih stekel, ki niso emajlirana oz. pa potiskana. 307 6.9.7 Proizvajalec si lasti pravico do odstopanj in sprememb, če so te rezultat naprednejše tehnike. 6.9.8 Čiščenje stekla Uvod Steklo prenese marsikaj, ne pa vsega! Steklo, ki je del fasade, je izpostavljeno tako naravni kot tudi z gradnjo pogojeni umazaniji. Če običajno umazanijo v rednih intervalih odstranjujemo z običajnimi metodami čiščenja, ta za steklo ne predstavlja posebne težave. Zaradi časa, lokacije, podnebja in gradbene situacije lahko pride na steklu do močnejšega ke- mijskega in fizikalnega nalaganja umazanije. V takšnih primerih se moramo čiščenja lotiti strokovno. Da bi, če že ne preprečili, pa vsaj zmanjšali umazanost v času življenjske dobe, dajemo s tem pismenim navodilom pojasnila o strokovnem in času primernem načinu čiščenja različnih vrst stekla. Načini čiščenja stekla 6.9.8 Med gradnjo Med potekom gradbenih del moramo že v osnovi preprečiti, da bi vgrajeno steklo prišlo v stik s kakršnokoli agresivno umazanijo. Če se to vseeno zgodi, jo mora povzročitelj takoj po nastanku odstraniti z neagresivnim sredstvom. Posebej nevarni so betonsko ali cementno blato, ometi in malte. Vse te komponente so močno alkalne in lahko povzročijo razjedanje stekla. Če jih z veliko količino vode takoj ne odstranimo, se lahko zgodi, da bo steklo izgubilo svoj sijaj in prozornost. Prašne in drobnozrnate ostanke moramo s stekla odstraniti strokovno, pri tem pa v nobenem primeru ne smemo uporabljati suhega postopka. Delodajalec je zaradi svoje neposredne soudeležbe in odgovornosti za zaščito dolžan urejati skupen vpliv posameznih obrtnih dejavnosti, predvsem pa tistih, ki bodo na objektu aktivne še po končani zasteklitvi. 308 Nastanek umazanije se lahko zmanjša do najmanjše možne mere, če se posamezne faze dela pravilno načrtujejo, oziroma če so, po potrebi, zahtevani zaščitni ukrepi (na primer namestitev zaščitnih folij pred okna oziroma fasadne površine). Namen tako imenovanega »prvega čiščenja« objekta je odstranitev nečistoč, katerih nastanek je povezan neposredno z izvajanjem del, ne pa vsa umazanija, ki se je nabrala med celotno gradnjo. Med uporabo Da bo steklo ohranilo svoje lastnosti skozi celo življenjsko dobo, ga moramo redno čistiti na ustrezen način v primernih časovnih razmakih. Navodila za čiščenje veljajo za vse vrste stekel, ki jih vgrajujemo v objekte. Pri čiščenju stekla moramo vedno uporabljati velike količine po možnosti čiste vode. Na ta način bomo preprečili, da bi trdni delci umazanije drgnili steklene površine. Kot ročno orodje lahko uporabljamo mehke in čiste gobe, krpe iz usnja ali umetnega materiala ali pa odstranjevalce (otiralnike) vode. Za učinkovitejše čiščenje lahko vodi dodajamo nevtralna čistilna sredstva ali pa običajna čistila za steklo, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu. Za odstranjevanje maščob ali ostankov tesnil uporabljamo topila, kot sta špirit ali izopropanol. Med kemičnimi čistili se moramo izogibati tistim, ki vsebujejo alkalne luge, kisline ali elemente, ki so povezani s fluorom. Zaradi uporabe koničastih ali ostrih kovinskih orodij (noži, britvice) lahko na steklenih površinah nastanejo praske. Če med čiščenjem umazanije opazimo, da s postopkom povzročamo poškodbe stekla, moramo postopek takoj prekiniti in se posvetovati z dobaviteljem stekla. Na poseben način oplemenitena stekla in stekla z nanosi V nadaljevanju navedena stekla, ki so na poseben način oplemenitena ali pa imajo na zunanji površini funkcionalni nanos, so proizvodi visoke kakovosti, ki med čiščenjem zahtevajo posebno skrb in previdnost. Poškodbe, ki bi jih s čiščenjem povzročili, so na teh steklih posebej opazne, hkrati pa lahko zmanjšamo njihovo funkcionalnost. Po potrebi moramo upoštevati – predvsem pri produktih z zunanjim nanosom – tudi posebna navodila proizvajalcev čistil. - Zunanji nanos (pozicija 1) imajo nekatera sončnozaščitna stekla. Običajno so razpoznavna po visokem odboju svetlobe. Ta stekla so večkrat tudi kaljena (parapeti). - Nanos na zunanji in notranji strani zasteklitve (pozicija 1 in 4) imajo stekla, ki imajo močno zmanjšan odboj svetlobe. Takšna stekla so težko prepoznavna. - Poseben primer predstavljajo stekla, ki imajo na zunanji ali notranji strani (pozicija 1 in 4) poseben toplotnozaščitni nanos. Pri posebnih okenskih konstrukcijah ti nanosi izjemoma ne morejo biti obrnjeni proti medstekelnemu prostoru izolacijskega stekla. Mehanske poškodbe na teh nanosih so zaradi rahlo hrapave površine večinoma vidne kot črtaste lise. - Površine, ki lahko odbijajo nečistoče ali pa so se sposobne same očistiti, so vizualno komaj prepoznavne. Zaradi funkcionalnosti je površina zasteklitve s takšnim nanosom obrnjena proti okolju. Mehansko popraskan nanos ne predstavlja le vizualne poškodbe, temveč je na tem mestu tudi močno zmanjšana njegova samoočiščevalna sposobnost. Poleg tega te površine ne smejo priti v stik s silikoni ali z maščobami. Zato morajo biti gumijasti čistilci stekla nemastni, ne smejo vsebovati silikonov in na njih ne sme biti ostankov starih nečistoč v obliki trdnih delcev. 309 6.9.8 Splošna - Kaljena in delno kaljena stekla morajo imeti po veljavnih predpisih trajno odtisnjen znak za varnostno steklo, istočasno pa imajo lahko na eni od površin tudi katerega od nanosov. Posledica dodatnega oplemenitenja pri kaljenem steklu je, da njegove površine nimajo tako izjemno dobre planimetrije, kot jo ima običajno zrcalno steklo. V številnih primerih je z ustreznimi predpisi zahtevana njegova uporaba (vgradnja). Površina kaljenega stekla je, v primerjavi s površino zrcalnega stekla, spremenjena zaradi termičnega postopka. V steklu se vzpostavi napetostni profil, ki povzroči večjo upogibno trdnost. Posledica so drugačne površinske lastnosti stekla. Opisana dodatno oplemenitena stekla in stekla z nanosi so proizvodi visoke kakovosti, ki pri čiščenju zahtevajo skrbno in previdno ravnanje. Nadaljnja navodila 6.9.8 Kadar za odstranjevanje poškodb na steklenih površinah uporabljamo prenosne polirne stroje, se moramo zavedati, da s poliranjem posnamemo precej steklene mase. Zaradi tega lahko pride do optičnega popačenja (znan tudi kot “učinek leče”). Njihova uporaba je pri oplemenitenih steklih in steklih z nanosi prepovedana. Kasnejše poliranje kaljenega stekla lahko povzroči zmanjšanje njegove trdnosti, zaradi česar se lahko zmanjša varnost gradbenega elementa. Sicer: Oprijemljivost na steklenih površinah ni povsem enakomerna. To je posledica atomarnih mikrosprememb, ki so nastale na mestih, kjer so bile etikete, ali pa so 310 nastale zaradi odtisov vakuumskih prenosnih naprav, ostankov tesnil ali prstnih odtisov. Pojav je opazen pri mokrem steklu, torej tudi med njegovim čiščenjem. 7 Navodila za zastekljevanje 7.1 7.1.1 7.1.2 7.1.3 Splošno Področje veljave Naloga Kakovostna in trajnostna garancija izolacijskih stekel REFLEX (RX) 7.2 Tehnični pravilniki 7.3 Smernice za rokovanje z izolacijskim steklom (transport, skladiščenje in vgradnja) 7.3.1 Navodilo za uporabo troslojnega izolacijskega stekla 7 7.4 Dodatne zahteve 7.4.1 Zasteklitve, ki so izpostavljene izrednim termičnim in/ali dinamičnim obremenitvam 7.4.2 Zasteklitve s stekli z nanosom in v masi obarvanimi stekli v drsnih vratih in oknih 7.4.3 Transport in vgradnja na večjih nadmorskih višinah 7.4.4 Steklene ograje 7.4.5 Izolacijsko steklo z odkritim robnim tesnjenjem 7.4.6 Omejitve upogiba za izolacijska stekla REFLEX 7.4.7 Izolacijska stekla s stikalnimi vertikalnimi robovi 7.4.8 Izolacijska stekla majhnih dimenzij 7.4.9 Toplotnozaščitna stekla RX WARM 7.4.10 Visokoselektivna sončnozaščitna stekla RX SUN 7.4.11 Zvočnozaščitna stekla RX PHONE 7.4.12 Izolacijska stekla z okrasnimi profili 7.4.13 RX SAFE varnostna izolacijska stekla in stekla z alarmno zanko 7.4.14 Parapetni elementi REFLEX 7.4.15 Barvno odstopanje 7.4.16 Lom stekla 7.4.17 Površinske poškodbe na steklu 7.4.18 Ohranjanje kakovosti 312 7.1 Splošno 7.1.1 Področje veljave Praviloma se mora pri zastekljevanju vseh vrst stekla upoštevati navodila proizvajalca, zato imajo v nadaljevanju opisane smernice pomen tehničnega predpisa. Navodila za zastekljevanje so namenjena vsem, ki uporabljajo izdelke in storitve podjetja REFLEX. Z njimi želimo uporabnike informirati o pravilnem načinu manipuliranja, vgradnje in uporabe stekla. Samo na ta način uporabniki s svojim ravnanjem ne bodo mogli negativno vplivati na kakovost dobavljenega stekla. Navodila veljajo za vse izdelke iz stekla, ki so namenjeni vgradnji v okenske in fasadne elemente v visoki gradnji, pri čemer izhajamo iz predpostavke, da so omenjeni elementi izdelani iz izbranih in v praksi že preizkušenih materialov oziroma profilov. Uporabniki naših izdelkov se lahko sklicujejo na našo izjavo o garanciji za kakovost le pod pogojem, da so pri delu in uporabi upoštevali določila v teh smernicah. Seveda ob predpogoju, da s posegi – bodisi zaradi naknadne predelave ali zaradi poškodb – niso vplivali na samo steklo ali njegovo robno tesnjenje. 7.1 7.1.2 Naloga Smernice oziroma navodila so sestavljena tako, da omogočajo brezhibno izvajanje zasteklitev s tehničnega, fizikalnega in gradbenega vidika. Zavedati se moramo, da bodo zasteklitve le ob upoštevanju navodil ohranile svojo večnamensko funkcionalnost, hkrati pa na njih ne bodo nastale predčasne poškodbe. 313 7.1.3 Kakovostna in trajnostna garancija izolacijskih stekel REFLEX (RX) 1. Sklicevanje naših pogodbenih partnerjev na garancijo je omejeno le na pravico do odprave pomanjkljivosti v smislu popravila oziroma nadomestne dobave novega izdelka. Kupec mora ugotovljene pomanjkljivosti sporočiti v pisni obliki takoj po prevzemu blaga. Rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nadomestno dobavo je predmet dogovora obeh strani. Če tudi po tem ukrepu dobavljeno blago ne ustreza zahtevanim kriterijem, je kupec upravičen do povračila vrednosti oziroma preklica pogodbe. Izključena je pravica kupca do povračila stroškov za škodo, ki nastane zaradi napačne odločitve o popravilu oziroma nadomestni dobavi ali zaradi prepoznega ukrepanja. 7.1.3 2. Podjetje REFLEX daje svojim neposrednim partnerjem (ob upoštevanju omejitev, ki so navedene v točki 1) za izolacijsko steklo 5-letno garancijo, da se steklene površine v medstekelnem prostoru ne bodo orosile (da na njih ne bo prišlo do kondenzacije vodne pare). Garancija začne teči z dnevom dobave in velja pod pogojem, da je kupec upošteval določila teh navodil za zastekljevanje. 314 3. Predpogoj za sklicevanje na garancijo je, da kupec poleg REFLEX-ovih smernic za vgradnjo upošteva tudi splošno priznane tehnične zakonitosti in standarde ter da na dobavljenem steklu niso bili opravljeni nobeni posegi v smislu obdelave ali dodelave. 4. Garancija ne velja v primerih, ko je izolacijsko steklo vgrajeno v mobilna sredstva ali zamrzovalnike. Garancija prav tako ne velja (kot je v panogi običajno) v nekaterih primerih posebnih kombinacij. Zato za kombinacije z nekaterimi ornamentnimi stekli z zelo močnim ali zelo blagim ornamentnim vzorcem ter za žično steklo veljajo posebne smernice. Če prvi kupec ali njegov odjemalec izolacijsko steklo izvozi, velja ta garancija le v primeru naše pisne odobritve. 5. Izdana garancija podjetje REFLEX obvezuje, da odpravi pomanjkljivosti oziroma brezplačno nadomesti reklamirani izdelek. Vse dodatne zahteve so izključene, razen ko gre za poroštva, navedena v točki 1. 6. Morebitno pomanjkljivost, ki je bila odkrita v garancijskem roku, mora kupec pisno prijaviti v roku šest mesecev. 7.2 Tehnični pravilniki Standardi Priznana pravila tehnike • DIN 18 361 – Zasteklitvena dela • SIST EN 1991-1-3: Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-3. del: Splošni vplivi – Obtežba snega – Nacionalni dodatek • SIST EN 1991-1-4: Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-4. del: Splošni vplivi – Obtežbe vetra – Nacionalni dodatek • DIN 7863 – Brezcelični elastomerni tesnilni profili za okna in fasade • DIN 18 055 – Okno, prepustnost fug, tesnost v nalivu in mehanska obremenitev • DIN 18 516 – Prezračevana obloga zunanjih sten • DIN 18545 – Tesnjenje zasteklitev s tesnilnimi materiali • EN 1279 – Steklo v gradbeništvu: Izolacijsko steklo • EN 14449 – Steklo v gradbeništvu: Lepljeno in varnostno lepljeno steklo • EN 12150 – Steklo v gradbeništvu: Varnostno kaljeno steklo • EN 1863 – Steklo v gradbeništvu: Delno kaljeno steklo • EN 14179 – Steklo v gradbeništvu: Varnostno kaljeno steklo s toplotnim preizkusom • Smernice za rokovanje z izolacijskim steklom • IFT Rosenheim – Obremenilne skupine za zasteklitve oken, ift – smernica VE 06/01 • IFT Rosenheim – Smernice za zasteklitev lesenih oken brez podložnega traku • IGH Hadamar – Tehnične smernice in navodila • Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo • Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla • Brošura »Združljivost materialov pri izdelavi in montaži izolacijskega stekla« • Brošura »Čiščenje stekla« • Tehnični pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev (TRLV) • Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino (TRAV) • Tehnični pravilnik za dimenzioniranje in izvedbo točkovno vpetih zasteklitev (TRPV) 315 7.2 Sestavni del “Navodil za zastekljevanje” so tudi spodaj navedeni standardi in predpisi. Njihova uporaba je za strokovno izvajanje zasteklitev nujna. 7.3 Smernice za rokovanje z izolacijskim steklom (transport, skladiščenje in vgradnja) 0.0 Uvod Izolacijsko steklo je sestavljeno iz minimalno dveh stekel, med seboj povezanih prek robnega tesnjenja, ki vmesni medstekelni prostor hermetično zapirata pred okolico. Smernica je pravno zavezujoča, če se proizvajalec izolacijskega stekla ali pogodbeni partner v kupoprodajni pogodbi sklicujeta nanjo ali se dogovorita za posamezen primer. Izolacijsko steklo je na končno mero izdelana komponenta za uporabo v gradbeništvu, z minimalno dvostransko linijskim vpetjem (1); (2). Proizvajalec oken ali fasad je v osnovi odgovoren za tehnično uporabnost svojega produkta za določen namen uporabe. Ne nadomešča pa standarda, vpeljanih tehničnih pravilnikov ali zakonskih določil za uporabo izolacijskega stekla. Nekaj pomembnejših strokovnih informacij je naštetih na koncu te smernice. 2.0 Osnovne zahteve Ta smernica izhaja iz predpostavke, da bodo transport, skladiščenje in vgradnja izvedeni samo s strokovnim osebjem. 7.3 1.0 Področje veljave Smernica velja za: • transport • skladiščenje in • vgradnjo večslojnega izolacijskega stekla, skladno z EN 1279. Opisuje ukrepe, potrebne za ohranjanje trajnosti tesnjenja oziroma tehnične uporabnosti robnega tesnjenja. Gradbenofizikalna funkcija, mehanske lastnosti, elementi, vstavljeni v medstekelni prostor, optične lastnosti in lom stekla niso predmet te smernice. 316 Robno tesnjenje ne sme biti poškodovano. Njegova zaščita je brezpogojna za ohranitev funkcije. Izogibati se moramo vsem škodljivim vplivom. To velja od dneva dobave za skladiščenje, transport in vgradnjo. Škodljivi vplivi so med drugim lahko tudi: • nenehno nastajanje vode na robnem tesnjenju • UV sevanje • nenačrtovane mehanske napetosti • nezdružljivi materiali • ekstremne temperature. 3.0 Transport, skladiščenje in rokovanje Običajno se transport izvaja na stojalih ali v zabojih. 3.1 Transport na stojalih Stekla na transportnih stojalih zavarujemo, pri čemer zaradi varovalnih naprav oziroma pripomočkov ne sme delovati noben nedovoljen pritisk na stekla. 3.2 Transport v zabojih Področje »a« (stransko prekrivanje steklenega roba na zunanji strani) je višina, ki poteka od roba stekla do vidnega področja izolacijskega stekla. Neodvisno od zahtev v standardu glede globine vpetja stekla moramo preprečiti, da v vgrajenem stanju naravna dnevna svetloba sveti na področji »a« ali »b«. V nasprotnem primeru je treba naročiti izolacijsko steklo z UV-obstojnim robnim tesnjenjem oziroma robno tesnjenje zaščititi pred UV sevanjem. Skladiščenje ali odlaganje se lahko izvede samo v vertikalnem položaju na primernih stojalih ali pripravah. Če se nalaga več stekel, so obvezni vmesni sloji (na primer vmesni papir, vmesni blažilniki, pluta). Izolacijsko steklo moramo na gradbišču zaščititi pred škodljivim kemičnim ali fizikalnim vplivi. S primernim popolnim pokritjem moramo izolacijsko steklo na prostem zaščititi pred dolgotrajno vlago ali sončnim sevanjem. 317 7.3 Slika 1 Zaboje moramo kot lahko embalažo, ki ni namenjena za delovanje statičnih ali dinamičnih obremenitev, v posameznem primeru pazljivo preveriti: kako poteka rokovanje z zaboji, ali lahko na primer uporabimo transportne vrvi ipd. 4.0 Vgradnja Vsako dobavljeno steklo moramo pred vgradnjo pregledati zaradi morebitnih poškodb. Poškodovanega stekla ne smemo vgraditi. Izolacijska stekla so po pravilu polnilni elementi, kar pomeni, da so brez nosilne funkcije. Njihova lastna teža in na njih delujoče zunanje obremenitve se morajo prenašati na okvir ali nosilno konstrukcijo stekla. Zahteve, materiali, velikosti in oblike so določene v smernici (3) ali v izjavi proizvajalca podložk. Podložke so lahko izdelane iz primernega lesa, primerne umetne mase ali drugega primernega materiala, imeti morajo zadostno trajno tlačno trdnost in na robu stekla ne smejo povzročati nobenih odkruškov. Drugačnih zasteklitvenih sistemov, kot so na primer točkovno vpeti ali lepljeni sistemi, ta smernica ne zajema. Glede na konstrukcijo robnega tesnjenja so zanje postavljene drugačne zahteve. 5.0 Podlaganje Zasteklitvena podložka je kontaktno mesto med steklom in okvirjem. Tehnika podlaganja je prikazana v (3). Zasteklitvena podložka Slika 2 7.3 Podlaganje oziroma podložke morajo zagotavljati prosti prostor steklo-folc za vzdrževanje izravnavanja parnega tlaka (dolgotrajna kondenzacija), za prezračevanje in morebitno odvodnjavanje. Za vgradnjo izolacijskega stekla moramo uporabiti primerne steklitvene podložke oziroma podložne mostičke. Vsa stekla večslojnega izolacijskega stekla morajo biti podložena skladno s priznanim pravilom tehnike (3). 318 Podložke ne smejo spremeniti svojih lastnosti in lastnosti izolacijskega stekla v življenjski dobi ali oslabiti svoje funkcije zaradi uporabljenih tesnilnih in lepilnih materialov, vlage, ekstremnih temperatur ali drugih vplivov. V vgrajenem stanju delujejo na večslojna izolacijska stekla dinamične in trajne obremenitve vetra, snega, gneča ljudi itn. Te obremenitve so odvedene v naležne profile (okvirje), pri čemer se upogneta naležni profil in rob zasteklitev. Upogib vodi k strižnim silam v robnem tesnjenju izolacijskega stekla. Da ni ogrožena trajna tesnost robnega tesnjenja, moramo upoštevati omejitve v nadaljevanju. Upogib robnega tesnjenja večslojnega izolacijskega stekla pravokotno na površino v področju enega roba pri maksimalni obremenitvi ne sme presegati 1/200 dolžine roba stekla oziroma maksimalno 15 mm. Zato mora biti okvir primerno dimenzioniran. 7.0 Steklitveni folc, tesnjenje in izravnava parnega tlaka Dokazali so se zasteklitveni sistemi, ki ločujejo prostor steklitvenega folca od prostorske klime. Za srednjeevropske razmere se izvaja prezračevanje prostora steklitvenega folca na atmosfersko stran. Izmenjavo zraka iz prostora v prostor steklitvenega folca moramo v glavnem preprečevati. 8.0 Standardi, smernice, pravilniki (v veljavni izdaji) 1) TRAV – Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino 2) TRLV – Tehnični pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev 3) Tehnična smernica št. 3 – Podlaganje zasteklitvenih enot, IGH Hadamar 4) Tehnična smernica št. 17 – Zasteklitev z izolacijskim steklom, IGH Hadamar 5) EN 1279-5 – Steklo v gradbeništvu: Izolacijsko steklo, potrjevanje skladnosti 6) DIN 18545-1 – Tesnjenje zasteklitev z tesnilnimi materiali; Zahteve za steklitvene folce zasteklitev s tesnilnimi materiali 7) DIN 18545-3 – Tesnjenje zasteklitev z tesnilnimi materiali; Zasteklitveni sistemi 8) Obremenilne skupine za zasteklitve oken, ift – smernica VE 06/01 9) Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo 10) Brošura »Čiščenje stekla« To smernico je izdalo »Zvezno združenje ploščatega stekla«: Bundesverband Flachglas e. V. Mülheimer Straße 1, D-53840 Troisdorf 319 7.3 6.0 Mehanske obremenitve 7.3.1 Navodilo za uporabo troslojnega izolacijskega stekla 1.0 Uvod 2.0 Troslojna izolacijska stekla Predpis o varčevanju energije (EnEV v Nemčiji in Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah v Sloveniji) je najpomembnejši pravilnik vlade v prizadevanjih za učinkovito rabo energije v novogradnjah in obstoječih zgradbah. Pravilnik služi za prenos smernic za energijsko učinkovitost EU. Nova izdaja pravilnika – planirana za 2009 in 2012 – bo zahtevnostni nivo za porabo energije predvidoma zaostrila za 30 %. 2.1 Sestava troslojnega izolacijskega stekla Da bi v prihodnosti dosegali te zahteve, so potrebne številne inovacije tudi na področju stekla, oken in fasade. K izboljšanju toplotnotehničnih lastnosti oken in fasad bo pomembno prispevala povečana uporaba troslojnih izolacijskih stekel. 7.3.1 Nemško zvezno združenje ploščatega stekla in njegovi člani podpirajo težnje vlade za še učinkovitejše ravnanje z omejenimi viri energije. Troslojna izolacijska stekla so že več kot 10 let na trgu uveljavljen in priznan proizvod, vendar pa so bila doslej uporabljana oziroma vgrajevana le v omejenem obsegu. Večji obseg proizvodnje troslojnega izolacijskega stekla močno vpliva na proizvodno tehnologijo in posledično na zagotavljanje merila kakovosti. Močno razširjena uporaba troslojnega izolacijskega stekla v oknih in fasadah zahteva upoštevanje in zaznavanje različnih vidikov. Naloga tega navodila je odgovoriti na številna vprašanja, ki se zastavljajo, in posredovati priporočila proizvajalcem ter uporabnikom troslojnega izolacijskega stekla. 320 S troslojnim izolacijskim stekom dosežemo Ug -vrednosti, ki ležijo občutno pod 1,0 W/m2K. Pri tem mora sestava troslojnega izolacijskega stekla vsebovati dve stekli z nizkoemisijskim nanosom, ki sta obrnjeni v medstekelni prostor (MSP). Poleg tega mora biti plinsko polnjenje v obeh medstekelnih prostorih žlahtni plin. 2.2 Standardni proizvodi Za standardne proizvode mora biti na voljo dovolj velika količina potrebnih surovin in polizdelkov. Kripton ali ksenon kot polnilni plin za doseganje nižjih Ug -vrednosti nista na voljo v dovolj velikih količinah, da bi ju pri troslojnem izolacijskem steklu lahko uporabljali kot standardi produkt. Zato se praviloma uporablja argon. Kot standardna sestava troslojnega izolacijskega stekla se priporoča sestava stekla 4/12/4/12/4 z dvema visokotoplotno zaščitnima nanosoma (Low-e) na pozicijah 2 in 5 in polnjenje z argonom v obeh medstekelnih prostorih. 2.3 Dosežene U-vrednosti Troslojno izolacijsko steklo s sestavo 4/12/4/12/4, z dvema visokotoplotno zaščitnima nanosoma (Low-e) stopnja emisije εn ~ 0,03 (stanje tehnike) in s plinom argonom (koncentracija plina 90 %) v obeh medstekelnih prostorih doseže pri izračunu po EN 673 Ug -vrednost 0,7 W/m2K. Brez nadaljnjih ukrepov za izboljšanje toplotnotehničnih lastnosti dobimo iz tega, skladno z EN 10077-1, Tabela F. 1 za okna z različnimi okvirji naslednje Uw -vrednosti: Koeficient S za dobitke solarne toplote je odvisen od strani neba, v katero je vgrajeno troslojno izolacijsko steklo oziroma okno. Skladno z DIN-V 4108-6 se uporabljajo naslednje vrednosti: - Uf = 1,8 W/m2K: Uw = 1,2 W/m2K - Uf = 1,4 W/m2K: Uw = 1,1 W/m2K S = 2,1 W/m2K – južna orientacija S = 1,2 W/m2K – vzhodna/zahodna orientacija S = 0,8 W/m2K – severna orientacija 2.4 Dosežene g-vrednosti Z opisanim standardnim proizvodom za troslojno izolacijsko steklo dosežemo skupni prehod energije (g-vrednost) približno 50 % oziroma približno 0,50, ker z uporabo osnovnega stekla in nanosa lahko vrednost malce odstopa. S temi vrednostmi dosežemo za opisane standardne proizvode troslojnega izolacijskega stekla pri U-vrednosti okenskega okvirja Uf = 1,4 W/m2K in vrednosti okna Uw = 1,1 W/m2K (glej Poglavje 2.3) naslednje bilančne Uw -vrednosti, ki spet v posameznih primerih zaradi uporabljenega osnovnega stekla in nanosa lahko malce odstopajo: Uw.eq = 0,05 W/m2K – južna orientacija Uw.eq = 0,5 W/m2K – vzhodna/zahodna orientacija Uw.eq = 0,7 W/m2K – severna orientacija 7.3.1 Mogoči ukrepi za nadaljnje izboljšanje toplotnotehničnih lastnosti okenskih konstrukcij so na primer: • izboljšanje toplotnotehničnih lastnosti profila okvirja • uporaba toplotnozaščitnih izolacijskih stekel s toplotnotehnično izboljšanim robnim tesnjenjem (tako imenovani topli rob). S tem ukrepom praviloma dosežemo izboljšanje Uw -vrednosti za 0,1 W/m2K. • toplotnotehnično izboljšanje zasteklitvenega sistema, na primer z globljim vpetjem stekla. 3.0 Dejavniki, ki vplivajo na trajnost 3.1 Medstekelni prostor in dimenzija stekla (površina, razmerje stranic) 2.5 Bilanca U-vrednosti Za varčevanje energije s troslojnim izolacijskim steklom oziroma gradbenim elementom okno je nazadnje odločilna bilanca toplotnih izgub (opisanih z Uvrednostjo) in solarnega dobitka toplote (opisanega z g-vrednostjo). Bilanca U-vrednosti za okna se lahko izračuna po: Uw.eq = Uw – S • g Obremenitev sistema narašča z velikostjo oziroma širino medstekelnega prostora (klimatski učinek, glej Poglavje 5.2). Dva medstekelna prostora troslojnega izolacijskega stekla se s svojim delovanjem seštevata najmanj tako, kot da gre za samo en neprekinjen medstekelni prostor. Katere obremenitve na steklo in robno tesnjenje sledijo iz tega, je odvisno od formata: majhna ozka stekla (razmerje stranic 1:3) imajo na primer največje obremenitve na steklo in robno tesnjenje. 321 Za standardno uporabo troslojnega izolacijskega stekla v oknih je medstekleni prostori 2 x 12 mm tehnično najbolj smiselna dimenzija. Manjši medstekelni prostori vodijo (ob uporabi argona kot polnilnega plina) do višjih Ug -vrednosti, večji medstekelni prostori pa do močnejše obremenitve stekla in robnega tesnjenja. 3.5 Posebne funkcije Izkustvene vrednosti dvoslojnega izolacijskega stekla se ne morejo prenesti na troslojno izolacijsko steklo. Kombinacije s posebnimi funkcijami, kot je varnost (nadglavna zasteklitev, zasteklitev za zaščito pred padcem v globino), zvočna zaščita, sončna zaščita itn. imajo posebne zahteve. 3.2 Prekrivanje hrbta Pri troslojnem izolacijskem steklu so mehanske obremenitve za robno tesnjenje višje. Zato mora biti prekrivanje hrbta povečano, še posebej pri ozkih formatih. 3.3 Dimenzioniranje stekla 7.3.1 V osnovi veljajo vsi standardi in smernice kot za dvoslojno izolacijsko steklo. Zaradi omenjenih višjih obremenitev lahko na posebna vprašanja za dimenzioniranje stekla odgovorimo s pomočjo programske opreme (software) za statiko (na primer rešitev za panogo GLASTIK, izdajatelj BF). Dejavniki, ki povečujejo obremenitve, so na primer asimetrična sestava stekla ali uporaba posebnih in absorpcijskih stekel. Ornamentno ali žično steklo ima ob tem še nižjo mehansko trdnost kot float steklo. 3.4 Površine z nanosi Priporoča se, da je nanos na obeh zunanjih steklih obrnjen v medstekelni prostor (stran nanosa 2 in 5). Kaljenje srednjega stekla brez nanosa na splošno ni potrebno. Če je, na primer zaradi vpliva na g-vrednost troslojnega izolacijskega stekla, nanos na srednjem steklu (stran nanosa 3 in 5 oziroma 2 in 4) mora biti to srednje steklo kaljeno. 322 3.5.1 Varnost (nadglavna zasteklitev, zasteklitev za zaščito pred padcem v globino) Tehnični pravilnik za linijsko vpete in zasteklitve, ki varujejo pred padcem v globino TRLV in TRAV, ne omenjata posebej troslojnega izolacijskega stekla. Zato velja, po mnenju nemškega zveznega združenja za ploščato steklo, splošno formulirana zahteva za »večslojno izolacijsko steklo« tako za troslojno kot za dvoslojno izolacijsko steklo. Protivlomne zasteklitve (zaščita pred zalučanim predmetom, protivlomna, neprebojna in zaščita pred učinki eksplozije) in ognjeodporne zasteklitve določamo oziroma potrjujemo za vsak primer posebej. 3.5.2 Zvočna zaščita Zvočnozaščitne lastnosti se lahko kombinirajo s toplotnozaščitnimi lastnostmi troslojnega izolacijskega stekla. 3.5.3 Sončna zaščita Sončnozaščitne lastnosti se lahko kombinirajo s toplotnozaščitnimi lastnostmi troslojnega izolacijskega stekla. V primerjavi z dvoslojnim sončnozaščitnim izolacijskim steklom se spremenijo svetlobne in sevalne fizikalne lastnosti. 4.0 Navodila za zastekljevanje 4.2 Povečanje globine vstavljanja stekla Tako kot pri dvoslojnem izolacijskem steklu veljajo osnovne zahteve, ki jih najdemo na primer v »Smernicah za rokovanje z izolacijskim steklom (transport, skladiščenje in vgradnja)« nemškega zveznega združenja za ploščato steklo: zaščita pred trajno obremenitvijo oziroma delovanjem vlage (izravnava parnih tlakov), zaščita pred direktnim UV sevanjem (alternativa: UV-obstojno robno tesnjenje), združljivost materialov, uporaba v običajnih gradbenih temperaturnih področjih in neprisiljena vgradnja. Konstrukcije okvirjev morajo biti primerne za prevzem troslojnega izolacijskega stekla. Za napake, ki so posledica nespoštovanja teh osnovnih zahtev, proizvajalec izolacijskega stekla ne odgovarja. Povečana globina vstavljanja za troslojna izolacijska stekla je, glede na termično povzročene napetosti, ki povečujejo nevarnost loma stekla, pri dobro toplotno zaščitenem sistemu okvirja sprejemljiva (raziskovalni projekt HIWIN delni projekt B: Preiskava nevarnosti loma stekla zaradi povečane globine vpetja, zaključno poročilo april 2003, ift Rosenheim in Passivhaus Institut Darmstadt). 4.1 Podlaganje Funkcionalne lastnosti zasteklitvenih podložk se morajo obdržati skozi celo življenjsko dobo. Da to zagotovimo, morajo biti dovolj trajno tlačno stabilne, odporne na staranje in primerne za združljivost. Pri podložkah moramo paziti na to, da sta nosilna in distančna podložka razporejeni ravno in vzporedno z robom zasteklitvene enote. Podložka mora prevzeti celotno debelino zasteklitvene enote in tako prenašati lastno težo vseh treh stekel. Pri sistemih s prostim prostorom folca podložka ne sme ovirati izenačitve parnih tlakov ali povzročati odkruškov na robu stekla. Prav tako ne sme nastopiti obremenitev robnega tesnjenja zaradi črepinj. 5.1 Zunanja kondenzacija Za vsako izolacijsko steklo velja: čim manjša je toplotna prehodnost oziroma čim manjša je Ug -vrednost, toliko toplejše je notranje steklo in toliko hladnejše je zunanje steklo. To seveda velja tudi za troslojno izolacijsko steklo. Poleg tega med zunanjo površino izolacijskega stekla in nebom neprestano poteka izmenjava sevalne energije. Glede na individualno situacijo vgradnje vodi ta izmenjava sevalne energije, še posebej v jasni noči, do dodatnega močnega ohlajanja zunanjega stekla. Če okoliški zrak ob tako podhlajeni stekleni površini doseže točko rosišča, se bo vodna para izločila v obliki kondenza. Ta pojav je v naravi poznan kot nastanek rose. Orošenost bo izginila takoj, ko bo površina stekla toplejša od okoliškega zraka (ob prvih sončnih žarkih). Ta fenomen ne pomeni napake, temveč je znak odlične vrednosti toplotne zaščite troslojnega izolacijskega stekla. Upoštevati moramo tehnično smernico št. 3 – IGH »Podlaganje zasteklitvenih enot«. 323 7.3.1 Upoštevati moramo tehnično smernico št. 17 – IGH »Zasteklitev izolacijskega stekla«. 5.0 Nadaljnje značilnosti Zaradi boljše toplotne zaščite troslojnega izolacijskega stekla od običajnih dvoslojnih izolacijskih stekel moramo računati s tem, da bo pojav kondenza na zunanjem steklu še pogostejši. Za preprečevanje nesoglasij pri kupcih in potrošnikih je priporočljivo opozoriti na ta fenomen pred nakupom. 5.2 Klimatski efekt »Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo«, ki jih je izdalo nemško zvezno združenje za ploščato steklo, opisujejo v Poglavju 4.2.2 učinek dvojnega stekla, zaradi katerega se, pri spremembi temperature in nihanju zunanjega pritiska, pojavi konkavno ali konveksno upogibanje posameznih stekel in s tem popačenje optičnega videza. Zaradi večjega zaprtega volumna plina v dva medstekelnega prostora lahko ta učinek pri troslojnem izolacijskem steklu pride še bolj do izraza. 7.3.1 324 5.3 Lastna barva »Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo« opisujejo v Poglavju 4.1.1 lastno barvo vseh steklenih izdelkov, še posebej posebnih stekel z nanosom. Zaradi še tretjega stekla in drugega nanosa je lahko lastna barva troslojnega izolacijskega stekla občutno bolj opazna kot pri dvoslojnem izolacijskem steklu. To navodilo je izdalo »Zvezno združenje ploščatega stekla«: Bundesverband Flachglas e. V. Mülheimer Straße 1, D-53840 Troisdorf 7.4 Dodatne zahteve 7.4.1 Zasteklitve, ki so izpostavljene izrednim termičnim in/ali dinamičnim obremenitvam Folije, barve notranje žaluzije Naknadno nanašanje absorpcijskih folij in barv ter nameščanje notranjih žaluzij, ki zadržujejo toploto, lahko vodi do termičnega loma pri sončnem obsevanju. Pred izvedbo takšnih naknadnih sprememb zasteklitvenih enot se je treba posvetovati. Polaganje asfalta Pri polaganju asfalta v prostorih z že zastekljenimi okni pride do močnega, neenakomernega, enostranskega segrevanja stekla. Pred temi vplivi moramo izolacijska stekla zavarovati z ustreznimi ukrepi. Grelno telo Med grelnim telesom in izolacijskim steklom moramo zagotoviti minimalno razdaljo 30 cm. Pri izolacijskem steklu v kombinaciji s kaljenim steklom na notranji strani se lahko ta minimalna razdalja zmanjša na 15 cm. Istočasno naj bo širina grelnega telesa enaka širini izolacijskega stekla, tako da zagotovimo enakomerno segrevanje stekla. Pri prekoračitvi omenjenih minimalnih razdalj grelnega telesa je treba zaradi varnosti vstaviti vmesno sevalno zaščito. 7.4.2 Zasteklitve s stekli z nanosom in v masi obarvanimi stekli v drsnih vratih in oknih Pri zasteklitvah s toplim steklom z nanosom Low-e in visokoselektivnim steklom ter v masi obarvanimi stekli moramo paziti na dovolj veliko prezračevanje prostora med posameznimi steklenimi elementi, da se stekla pri sončnem obsevanju preveč ne segrejejo. Če ni zagotovljeno zadostno prezračevanje prostora med obema steklenima elementoma, se priporoča uporaba kaljenega ESG ali delno kaljenega TVG stekla. 325 7.4 Poškodbe zasteklitev, ki so posledica izrednih termičnih ali dinamičnih obremenitev, ne spadajo pod reklamacijo oziroma garancijo dobavitelja. Pri tem moramo paziti na naslednje: 7.4.3 Transport in vgradnja na večjih nadmorskih višinah V medstekelnem prostoru izolacijskega stekla je hermetično zaprt zrak oziroma plin, ki ima enak tlak, kot ga je imela atmosfera v trenutku proizvodnje. Na večjih nadmorskih višinah je redkejši zrak z manjšim atmosferskim tlakom. Tako je tlak v steklu, ki ga pripeljemo na večjo nadmorsko višino, vedno večji od tlaka okolice. Zaradi te razlike se stekli izbočita. Posledica tega ni samo estetska pomanjkljivost, temveč predvsem negativen vpliv na robno tesnjenje. V ekstremnih primerih lahko pride celo do loma stekla. Zato mora kupec pri naročanju stekla, ki bo vgrajeno v objekt na večji nadmorski višini, na to opozoriti proizvajalca izolacijskega stekla. Če so v izolacijska stekla vgrajena stekla z visoko absorpcijo, v masi obarvana stekla, stekla z majhno površino, nesimetrična stekla ali stekla z razmerjem stranic, ki je večje od 2: 1, je že v primerih, ko je mesto vgradnje za 400 m višje od mesta izdelave, potreben posvet s tehnologi podjetja REFLEX. 7.4.4 Steklene ograje REFLEX-ovi stekleni elementi se lahko uporabijo kot ograja brez notranje nosilne ograje. Seveda lahko v takšnih primerih izbiramo le med varnostnimi stekli: kaljenim ESG ali lepljenim steklom VSG. Pri izračunu potrebne debeline stekla, izbiri potrebne vrste stekla in zahtevah za konstrukcije vpetja stekla moramo upoštevati pogoje, ki so opisani v Poglavju 6.9.3. 7.4.3 7.4.5 Izolacijsko steklo z odkritim robnim tesnjenjem V teh primerih (npr. strehe) moramo uporabiti izolacijsko steklo RX WARM, SUN, SAFE UV. Ta stekla imajo robno tesnjenje izdelano iz materiala, ki je odporen na škodljivi vpliv ultravijoličnih žarkov. Tudi ta stekla so izdelana po sistemu REFLEX, torej z dvostopenjskim tesnjenjem. Od drugih stekel se razlikujejo le v tem, da sekundarno (zunanje) tesnjenje ni izvedeno s polisulfidom, temveč s silikonom. Parotesnost tega tesnila je nekoliko slabša, zato je potreben debelejši nanos. Hrbet distančnika je prekrit s 6 mm debelim nanosom, skupna širina robnega tesnjenja pa je za 3 mm večja. 326 Izolacijska stekla z odkritim robnim tesnjenjem se standardno dobavljajo napolnjena z zrakom. Z izdelavo posebnega robnega tesnjenja so možna tudi izolacijska stekla z odkritim robnim tesnjenjem, napolnjena s plinom argonom. Ker se pri steklih z nanosom v področju robnega tesnjenja odstrani nanos, lahko pride pri izolacijskem steklu z odkritim robnim tesnjenjem na meji med nanosom in delom, ki je odbrušen, do razlike v obliki barvnih učinkov. To je proizvodnotehnično in fizikalno pogojeno in ni predmet reklamacije. 7.4.6 Omejitve upogiba za izolacijskega stekla REFLEX Omejitev upogiba za robno tesnjenje izolacijskega stekla Vgradnja Vpetje robnega tesnjenja izolacijskega stekla Vertikalno vpetje Zasteklitve pod naklonom, skladno s TRLV Linijsko l/100 maksimalno 15 mm l/200 maksimalno 15 mm Prosto l/100* l/200 maksimalno 15 mm Dopustni upogibi veljajo za najbolj neugoden položaj obremenitev. * Zaradi izključno kratkotrajnih obremenitev brez omejitve absolutnega upogiba. Vrstno vertikalno zasteklitev z izolacijskimi stekli lahko izvedemo tudi brez vmesnih vertikalnih profilov. V tem primeru so stekla vložena eno poleg drugega tako, da se vertikalno stikajo. Tudi pri tem načinu imajo stekla odkrito robno tesnjenje. Pri takšnih zasteklitvah moramo upoštevati naslednje konstrukcijske zahteve: • Najmanjša razdalja med dvema stekloma mora znašati 5 mm. • Ves prostor med obema elementoma lahko povsem in brez zračnih mehurjev zapolnimo s tesnilom. • Kadar fuga ni povsem zapolnjena s tesnilom, mora biti v coni robnega tesnjenja izolacijskih stekel zagotovljena možnost izenačevanja parnih tlakov. • Material za tesnjenje fug mora biti združljiv z materialom v robnem tesnjenju. • Zatesnjenega vertikalnega stika pri statičnem izračunu ne smemo upoštevati kot nosilne opore. • Upoštevati moramo navodila za obdelavo in uporabo proizvajalcev tesnilnih materialov in ustrezna pravila tehnike. Horizontalni stik Robno tesnjenje s strukturnim silikonom Polnilo Vremensko silikonsko tesnilo 327 7.4.6 7.4.7 Izolacijska stekla s stikalnimi vertikalnimi robovi 7.4.8 Izolacijska stekla majhnih dimenzij Med majhna izolacijska stekla uvrščamo vsa tista stekla, ki imajo stranico krajšo od 50 cm. V primerjavi z normalnim izolacijskim steklom so ta stekla, predvsem pa njihovo robno tesnjenje, bistveno bolj izpostavljena upogibnim obremenitvam. Med izdelavo izolacijskega stekla medstekelni prostor hermetično zapremo. V njem so enaki klimatski pogoji (temperatura in zračni tlak), kakršne je imelo okolje v času proizvodnje stekla. Ob spremembah temperature ali zračnega tlaka (na primer pri vgradnji na večji nadmorski višini in pri vsaki spremembi vremena) se spreminja tudi tlak v medstekelnem prostoru. Zaradi tega se močno povečajo napetosti v obeh steklih oziroma v robni coni. 7.4.8 Pri izolacijskem steklu večjih dimenzij elastični modul stekla dovoljuje, da se te povečane napetosti sprostijo z deformacijo stekel (izbočenje ali vbočenje). Majhna stekla pa so toga in se ne morejo podati, zato nastanejo v steklu in robnem tesnjenju velike napetosti. Te so še zlasti velike pri asimetričnih oblikah stekel in pri zelo širokem MSP (na primer pri nekaterih zvočnoizolativnih steklih). Ob posebno neugodnih pogojih lahko zaradi tega pride celo do loma stekla. Verjetnejša posledica teh napetosti pa izhaja iz trajnega raztezanja robnega tesnjenja – predvsem notranjega, trajnoelastičnega tesnila. Zaradi teh deformacij nastanejo v tesnilu bolj ali manj široke difuzijske poti, zato lahko vodna para hitreje prodira v medstekelni prostor. Posledica je krajša življenjska doba stekla, v najslabšem primeru pa rosenje na notranjih površinah stekel. O tveganju, ki ga predstavljajo izolacijska stekla majhnih dimenzij, je zato treba razmišljati že v fazi projektiranja. Priporočamo posvet s proizvajalcem glede možnosti drugačnega dimenzioniranja stekel. Ena od možnih rešitev je uporaba “dunajskih” (Wiener) okrasnih profilov, s katerimi lahko vizualno “spremenimo” veliko steklo v več manjših. Sicer pa je treba pri asimetričnih steklih z medprostorom, ki je širši od 16 mm, vsaj tanjše steklo kaliti RX SAFE ESG. 7.4.9 Toplotnozaščitna stekla RX WARM RX WARM dobi svoje tehnične lastnosti z nanosom na površini stekla v MSP. Tehnični podatki so delno odvisni od tega, na kateri poziciji je nanos. Zato je pravilna stran za montažo označena z nalepko. Ta izolacijska stekla v osnovi zastekljujemo na enak način kot vsa druga stekla. Če toplotnozaščitna stekla nastopajo v kombinaciji z žičnim steklom, podjetje REFLEX 328 zanje ne daje običajne garancije. Če pa ta stekla nastopajo v kombinaciji s stekli, ki so obarvana v masi, morajo ta biti kaljena. Stekla RX WARM moramo med prevozom in skladiščenjem zaščititi pred vlago in sončnimi žarki. 7.4.10 Visokoselektivna sončnozaščitna stekla RX SUN Izolacijska stekla z visokoselektivnimi sončnozaščitnimi stekli v osnovi zastekljujemo na enak način kot običajna izolacijska stekla. Zaradi povečane toplotne obremenitve naj steklo ne sega več kot 15 mm globoko v steklitveno brazdo. Če visokoselektivna sončnozaščitna stekla nastopajo v kombinaciji z žičnim steklom, podjetje REFLEX zanje ne daje običajne garancije. Če pa ta stekla nastopajo v kombinaciji s stekli, obarvanimi v masi, morajo biti kaljena. RX SUN dobi svoje tehnične lastnosti z nanosom na površini stekla v MSP. Tehnični podatki so delno odvisni od tega, na kateri poziciji je nanos. Zato je pravilna stran za montažo označena z nalepko. Stekla RX SUN moramo med prevozom in skladiščenjem zaščititi pred vlago in sončnimi žarki. Polno učinkovitost teh stekel lahko pričakujemo le, če so pravilno vgrajena v ustrezne konstrukcije. Zato v nadaljevanju navajamo navodila za njihovo zastekljevanje: • RX PHONE izolacijska stekla v osnovi zastekljujemo na enak način kot običajna izolacijska stekla. • Pri zastekljevanju s stekli RX PHONE z zvočnozaščitno folijo moramo preveriti združljivost vseh uporabljenih materialov. • Zvočnoizolativna stekla imajo praviloma veliko površinsko težo. Zato moramo preveriti nosilnost konstrukcije in okovja. • Pričakovano zvočno izolativnost bomo dosegli le v primeru, če bo ves sistem odlično zatesnjen. Pri zastekljevanju s tesnilnimi profili moramo biti posebej pozorni na tesnost vogalov. Višji zvočnoizolativni razredi zahtevajo, da sta med krilom in okvirjem nameščena dva nivoja tesnil, ki naj bi bila po možnosti med seboj zamaknjena. Posebno pozornost moramo posveti- ti tudi vgradnji okenske konstrukcije v gradbeno odprtino. Če posamezne faze dela (vgradnja stekla v krilo, spoj krila in okvirja ter vgradnja celotnega okna) niso opravljene strokovno, meritev dejanske zvočne izolirnosti na objektu ne bo dala pričakovanih rezultatov. • Šibke točke v zvočni izolirnosti sistema lahko predstavljajo vgrajene roletne omarice in zračniki ter pod oknom ležeči parapet. Njihove konstrukcije morajo ustrezati enakim zahtevam glede zvočne izolirnosti, kot to velja za fasadne stene. • Praviloma je sestava zvočnoizolirnih stekel RX PHONE asimetrična. Pozicija vgradnje debelejšega stekla je za funkcijo zvočne zaščite nepomembna. Vseeno pa naj iz statičnih in estetskih razlogov debelejše steklo nastopa kot zunanje steklo. • Vrednosti zvočne izolirnosti, ki jih za zvočnozaščitne razrede navajajo smernice VDI 2719, se vedno nanašajo na končno vrednost že vgrajenega okna. 329 7.4.10 7.4.11 Zvočnozaščitna stekla RX PHONE 7.4.12 Izolacijska stekla z okrasnimi profili Švicarski križ, filigranski profili Ker so ti profili, praviloma široki 16 ali 26 mm, vgrajeni v medstekelni prostor, je čiščenje steklenih površin zelo preprosto. Zaradi širokega medstekelnega prostora (16 mm) je možnost nastanka kondenza ob okrasnih profilih minimalna, v vsakem primeru pa neprimerno manjša kot pri oknih s pravimi prečkami. Kljub veliki širini medstekelnega prostora pa se pod posebnimi pogoji profil vseeno lahko nasloni na steklo. V takšnih primerih se lahko (ob sunkih vetra ali med rokovanjem z oknom) sliši žvenket ali “zvonjenje” stekla. Pojav je proizvodnotehnično pogojen in se mu ne moremo izogniti. 7.4.12 Na okrasnih profilih lahko občasno opazimo rahla odstopanja od barve po RAL lestvici ali pa, predvsem v področju križne povezave, manjše neravnine. Obe anomaliji ne moreta biti predmet reklamacije. Dunajski križ Širini vgrajenega dunajskega profila prilagodimo širino profila, ki bo nalepljen na zunanjo stran stekla. Zaradi širokega medstekelnega prostora (16 mm) je možnost nastanka kondenza ob okrasnih profilih minimalna, v vsakem primeru pa neprimerno manjša kot pri oknih s pravimi prečkami. Kljub veliki širini medstekelnega prostora pa se profil v posebnih pogojih vseeno lahko nasloni na steklo. V takšnih primerih se lahko (ob sunkih vetra ali med rokovanjem z oknom) sliši žvenket ali “zvonjenje” stekla. Pojav je proizvodnotehnično pogojen in se mu ne moremo izogniti. Vgrajeni dunajski križ ima na zunanji površini stekla nalepljene okrasne profile. V tej fazi dela moramo paziti na naslednje: • Sestava Širino butilnega traku določa širina profila. Naloga traku je fiksiranje profila, da med kasnejšim kitanjem ne bi zdrsnil, in zagotavljanje minimalnega (2 mm) razmaka med steklom in profilom. Ta razmak ne sme biti manjši, saj mora pri različnih raztezkih šipe in profila delovati kot blažilec. • Navodilo za namestitev Vse naležne površine naj bodo suhe, nemastne in brez prahu. Ostanke olja ali mastnih delcev moramo s stekla oziroma profila odstraniti z ustreznim topilom. Nalepljeni zunanji okrasni profil Butilni trak Tesnjenje Tesnjenje Debelina min. 2mm Vstavljeni distančni profil Dunajski križ 330 10mm Nalepljeni zunanji okrasni profil 7.4.13 RX SAFE varnostna izolacijska stekla in stekla z alarmno zanko Za izolacijska stekla, ki imajo v svoji sestavi kaljeno RX SAFE ESG, delno kaljeno RX SAFE TVG ali lepljeno varnostno steklo, veljajo v osnovi enaka navodila za zastekljevanje kot za konvencionalna stekla. Pri zasteklitvi večplastnih lepljenih stekel moramo (v odvisnosti od klasifikacije) upoštevati posebne pogoje: • Podlaganje težkih izolacijskih stekel izvajamo s posebno pozornostjo. Pri teži elementa nad 100 kg priporočamo obdelavo nosilnega roba. Zato se mora pri naročilu podati nosilni rob. • Podložke ne smejo povzročati točkovnih obremenitev na steklenih robovih, zato naj bo njihova trdota po Shoru od 60 ° do 70 °. • Dovoljeni so le sistemi za zastekljevanje z zračeno steklitveno brazdo. • Preveriti moramo združljivost lepilnega sloja s pomožnimi materiali za zastekljevanje. Alarmno izolacijsko steklo (G 103139) Alarmno lepljeno (VSG) steklo Alarmno izolacijsko steklo RX SAFE ima v svoji sestavi kaljeno steklo z električnoprevodno alarmno zanko. Ta je s pomočjo sitotiska nanesena na steklo in v postopku kaljenja vžgana v njegovo površino. Zanka je vedno orientirana v medstekelni prostor. Sestavljeno je iz kaljenega stekla, ki ima na določenem mestu na svoji površini vžgano električnoprevodno zanko, ter iz navadnega float stekla. PVB folija povezuje obe stekli v lepljeno varnostno steklo. Kaljeno steklo z alarmom je vedno vgrajeno na tisti strani izolacijskega stekla, s katere pričakujemo poskus vdora. Če pride na kateremkoli delu površine do poškodovanja stekla, se to v celoti zlomi ter s tem prekine električni tok v zanki. Prekinitev toka aktivira na zanko priključeno alarmno napravo. Lepljeno steklo pri vgradnji obrnemo tako, da je kaljeno steklo vedno na tisti strani, s katere pričakujemo poskus vloma. Če pride na kateremkoli delu površine do poškodovanja stekla, se to v celoti zlomi ter s tem prekine električni tok v zanki. Za obe vrsti alarmnih stekel veljajo naslednji kriteriji: • Za priključitev alarmne zanke na alarmno napravo je na voljo ploščati brezbarvni štirižilni kabel, dolg 30 cm. • Prečni prerez posamezne žile znaša 0,14 mm2. Na nasprotni strani traku je nameščen ploščati vtič. 331 7.4.13 Smernice za zasteklitev kaljenega stekla z alarmno zanko • Steklu je lahko priložen še 5 ali 10 metrov dolg podaljšek z zaščito in povezovalnim členom. • Električna upornost posameznih delov zanke (glej skico): 6 ± 3 Ω za zanko > 20 MΩ med zanko in sredinskim kontaktorjem < 1,0 Ω med priključki sredinskega kontakta • Vsako alarmno steklo ima etiketo, na kateri je izhodna kontrola navedla izmerjeno vrednost upornosti. • Maksimalna jakost toka v alarmni zanki znaša 0,5 A. Zahteve za zasteklitev in priklop alarmnih stekel Za alarmna stekla oziroma protivlomne alarmne naprave trenutno še ni na voljo nobenega predpisa, zato izhodišče za naslednje zahteve predstavljajo “Navodila za protivlomne alarmne naprave - načrtovanje in vgradnja”, ki jih je izdalo združenje zavarovalnic v Kölnu. 7.4.13 • Alarmnih stekel RX SAFE med skladiščenjem, transportom in montažo ne smemo postavljati na kabelske priključke. • Zastekljevanje z alarmnimi izolacijskimi stekli RX SAFE je treba opraviti v skladu s trenutno veljavnimi navodili za zastekljevanje podjetja REFLEX. Zastekljevanje izolacijskih stekel z alarmnim steklom lahko opravimo samo z uporabo zasteklitvenih sistemov z zračeno steklitveno brazdo. Enako velja tudi za lesena okna. Zasteklitveni sistemi morajo ustrezati obremenilni skupini Vf 5 v tabeli Rosenheim. Vsi tesnilni materiali morajo biti združljivi z lepljenim steklom in električno neprevodni. • Kaljena alarmna stekla vedno vgrajujemo na strani, s katere pričakujemo poskus vloma. Pri tem je treba upoštevati označbo na steklu! 332 • Pred in po zasteklitvi vsakega alarmnega stekla RX SAFE je treba izmeriti električni upor alarmne zanke in srednjega kontakta (povezani kabli) ter ozemljitve. Izmerjeni podatki morajo biti enaki vrednostim, ki so navedene na etiketi. • Vgradnja alarmnih stekel mora biti opravljena tako, da demontaža z zunanje strani praktično ni mogoča (zasteklitvene letve znotraj). Če to ni mogoče, je treba sistem tako zavarovati, da se bo ob poskusu demontaže stekel sprožil alarm. • Alarmna stekla morajo biti, če je le mogoče, vsestransko vpeta. Posamezne prosto ležeče sklope stekel je treba posebej električno nadzorovati. • Vsi zunanji kabelski kontakti morajo biti dobro zavarovani pred vlago. Zato so pri dobavi vtiči na alarmnem steklu zaščiteni z rumenim zamaškom in vtičnica na podaljšku z rumeno kapo kot zaščito. Kabelski stik v fasadnem področju med priključnim kablom in podaljškom izvedemo s ploščatim vtičem, ki ob strokovni montaži ščiti pred vlago. Pred vstavitvijo vtiča v vtičnico moramo odstraniti rumeni zamašek oziroma kapo, ki služita kot zaščita pred vlago. Po spojitvi ploščatega vtiča in vtičnice moramo paziti na to, da se spoj med seboj zaskoči oziroma zatakne. • Paziti moramo, da zgornje kotno podlaganje stekla ne leži v področju alarmne zanke. Pri vrtljivem oziroma vrtljivo/nagibnem krilu je nujno, da alarmno zanko že pri načrtovanju umestimo na tisto stran okna, na kateri so tečaji. • Pri alarmnih izolacijskih steklih je lahko alarmna zanka vgrajena desno ali levo zgoraj oziroma desno ali levo spodaj. Pri alarmnih steklih VSG pa je lahko alarmna zanka vgrajena samo levo oziroma desno zgoraj. Pri naročilu je treba navesti mesto, na katerem naj bo nameščena alarmna zanka. • Spodnji rob stekla mora biti od dna steklitvene brazde oddaljen najmanj 7 mm, saj s tem preprečimo ostro pregibanje (natrganje) kabla. Distančnik izolacijskega stekla ne bo viden, če bo na mestu, kjer leži alarmna zanka v svetli odprtini okna, globina steklitvene brazde najmanj 20 mm. • Pri zunanji montaži kabla je treba upoštevati: - Priključna mesta alarmnega stekla ne smejo biti mehansko obremenjena. - Prehod kabla skozi profile okvirja naj bo zaščiten pred poškodbami (na primer s kabelskimi vodili). - Vodilo skozi okvir v notranjost prostora naj bo tesnjeno. - Napeljava kabla naj bo izvedena tako, da ne bodo mogoče naknadne poškodbe kabla zaradi vijačenja, stiskanja ... • Skupna upornost vseh alarmnih zank, ki so na enem primarnem vodu (vključno z uporom voda), lahko znaša največ 150 % zahtevane spremembe upornosti, ki je potrebna za sprožitev alarma. Električne upornosti alarmne zanke alarm VSG alarm Upornost R zanke Upornost R med priključki sredinskega kontakta Upornost R med zanko in sredinskim kontaktorjem 7.4.13 skrita 6±3Ω < 1,0 Ω > 20 MΩ 333 7.4.14 Parapetni elementi REFLEX Parapetne elemente delimo na: • parapetne plošče in • parapetne panele. Parapetne plošče so lahko izdelane iz enojnega ali dvojnega (izolacijskega) kaljenega stekla ali kaljenega stekla s toplotnim preizkusom. Uporabljamo jih za zastekljevanje prezračevanih (mrzlih) fasad. Parapetni paneli so izdelani iz enojnih ali dvojnih (izolacijskih) parapetnih plošč. Element ima na hrbtni strani nalepljeno ploščo iz izolacijskega materiala. S parapetnimi paneli zastekljujemo tople fasade. Splošne zahteve za zastekljevanje 7.4.14 Zastekljevanje parapetnih plošč in panelov iz dvojnega stekla mora potekati v skladu s smernicami, ki so navedene v navodilih za zastekljevanje izolacijskega stekla podjetja REFLEX. Vse štiri stranice elementa praviloma ležijo v okvirju, le pri dvoslojnih parapetnih ploščah je mogoče tudi dvostransko vpenjanje. Pri dvoslojnih parapetnih elementih manjših dimenzij (< 800 mm) je nujen povišan nanos tesnilnega materiala. Posledica je povečana globina vpetja stekla. 334 V osnovi veljajo za vse parapetne elemente (enojne ali dvojne) naslednje zahteve: • V skladu z navodili iz standarda DIN 18 516 T4 je treba na kaljenem steklu, ki ga bomo uporabili za izdelavo parapeta, opraviti Heat soak test oziroma toplotni preizkus ESG-H (steklo za določen čas izpostavimo vplivu določene temperature, glej točko 5.7.1). • Pred montažo je treba na vseh elementih pregledati steklene robove. Skladno z aktualnim TRLV lahko vgradimo samo tista stekla, pri katerih poškodbe robov niso globlje od 5 % debeline stekla. • Če za objekt ni predpisana posebna obremenitev, za določanje potrebne debeline stekla uporabljamo obremenitve v skladu s standardom DIN 18 516 T1. V nobenem primeru pa debelina stekla ne sme biti manjša od 6 mm. • Stekla pri montaži ne smemo tesno oziroma togo vpeti. • Pod vplivom obtežbe in temperature steklo ne sme priti v neposreden stik s kovino ali zidom. • Ležišče stekla naj bo vremensko trajno obstojno. Ker mora biti mehko, je praviloma izdelano iz elastičnega materiala. • Razdalja med spodnjim robom stekla in dnom steklitvene brazde mora meriti vsaj 5 mm. • Pri uporabi zasteklitvenega sistema s tesnjenjem nad podložnim trakom morata biti oba razmaka med steklom in okvirjem široka vsaj 4 mm. Dodatna navodila za zastekljevanje enojnih parapetnih plošč po standardu DIN 18 516 T4 • Če ležijo vse štiri stranice parapetne plošče v okvirju, mora biti ležišče stekla globoko vsaj 10 mm. • Pri dvo ali tristransko vpetih steklih določimo globino ležišča s formulo: g = debelina stekla + 1/500 razdalje med podporama (minimalna globina vpetja je 15 mm). Zdrs stekla preprečimo z uporabo distančnih podložk. Kadar ležijo parapetni elementi le v dveh vertikalnih profilih, mora biti spodnji, prosto ležeči rob elementa v levem in desnem vogalu dodatno podprt. Podpora za prevzem teže stekla naj bo pravokotna, njena dimenzija pa naj znaša vsaj toliko kot zmnožek globine ležišča stekla in debeline stekla. Trdota podpore po Shoru naj znaša od 60 ° do 80 °. • Pri točkasto pritrjenih elementih mora znašati površina objemke vsaj 1.000 mm2. Ležišče stekla naj bo globoko vsaj 25 mm. Kadar so objemke nameščene na vogalih stekla, naj bo njihova oblika nesimetrična. Stranici opore naj bosta v razmerju 1 : 2,5. Če točkasta držala niso nameščena v vogalih, morajo biti parapetne plošče zavarovane z ustreznimi oblikovnimi vezniki (vijaki). Razdalja med spodnjim robom izvrtine v steklu in robom stekla naj bo enaka vsaj dvakratni debelini stekla oziroma naj znaša vsaj toliko kot premer izvrtine. Izvrtine v vogalih stekla ne smejo biti enako oddaljene od vodoravne in navpične smeri. Obe razdalji naj se razlikujeta vsaj za 15 mm. Vsi uporabljeni materiali pri izdelkih iz stekla imajo lastno barvo, pogojeno s surovino. Intenzivnost barve narašča z debelino. Da zadovoljimo zakonske zahteve glede varčevanja energije, se uporabljajo stekla z nanosi. Tudi stekla z nanosi imajo lastno barvo. Ta barva se ob pogledu skozi steklo in/ali na steklo lahko različno zaznava. Nihanje barvnega vtisa je možno in neizogibno zaradi vsebnosti žele- zovega oksida v steklu, procesa nanosa, nanosa in spremembe debeline stekla v sestavi ter kota opazovanja. Pri naknadnem naročilu stekel z nanosi zaradi proizvodnotehničnih vzrokov ni vedno mogoča absolutna barvna enakost. Barvno odstopanje te vrste ne more biti predmet reklamacije. 335 7.4.15 7.4.15 Barvno odstopanje 7.4.16 Lom stekla Odgovor na vprašanje, zakaj je steklo tako lomljivo, lahko poiščemo tudi v dveh izmed treh najbolj pogosto uporabljenih definicij o tem, kaj je steklo. 1. Steklo je anorganski produkt taljenja, ki se, ne da bi pri tem nastala kristalna mreža, pri ohlajevanju pod točko transformacije spremeni v trdno snov. 2. Steklo je pri normalni temperaturi trdna tekočina, ki je zaradi izredno visoke viskoznosti amorfna snov (torej brez kristalne strukture). Iz tega izhaja, da je steklo, kljub veliki trdoti, zelo krhek material. Zato ga ne moremo, tako kot na primer kovine, plastično preoblikovati. Današnji način proizvodnje float stekla je takšen, da ostane po kontroliranem ohlajevanju steklenega traka v njem zelo malo t.i. zaostalih notranjih napetosti, pa še te so zelo enakomerno porazdeljene po vsej površini. Tudi v vseh nadaljnjih fazah predelave, obdelave ali oplemenitenja v robni coni stekla ne morejo nastati večje konice napetosti. Če bi morda nastale, kot na primer pri rezanju (lomljenju) stekla, bi v eni od naslednjih faz manipulacije (nazadnje v transportu) povzročile lom stekla. Zgoraj navedeno je osnova za zatrjevanje steklarjev, da se steklo samo od sebe nikoli ne zlomi. Pri dobavljenem ali pa že vgrajenem steklu pride do loma izključno zaradi zunanjih vplivov, kar pa ne more biti razlog za reklamacijo stekla. Proizvajalčeva deklarirana garancija (v primeru izolacijskega stekla) pomeni samo zagotovilo, da v naslednjih petih letih vodna para v medstekelnem prostoru ne bo kondenzirala. 7.4.16 Zunanji vplivi Zunanje vplive prikazuje spodnja shema vertikalne zasteklitve: veter (pritisk, srk) sneg dež / voda sonce sunki udarci, izstrelki ipd. temperatura (linearni raztezki steklo - okvir) klimatske obremenitve pri izolacijskem steklu (zračni pritisk, temperatura, višinske razlike) gibanje gradbene konstrukcije nestrokovna vgradnja (togo vpetje, podlaganje, stiskanje) lastna teža 336 Povečana obremenitev na steklo je lahko tudi rezultat nestrokovnega transporta ali skladiščenja. V nekaterih primerih je ta obremenitev tako velika, da se steklo zlomi. Tudi pri nekaterih specialnih steklih je ob nestrokovnem ravnanju povečana nevarnost loma. To velja predvsem za žična in v masi obarvana stekla. Pri prvih predstavljajo latentno nevarnost trije različni linearni toplotni raztezki: stekla, kovine in zraka, ki je v kanalu ob žici. Zato je to steklo že brez zunanjih obremenitev v nestabilnem stanju. Pri v masi obarvanih steklih pa je ogroženost večja zaradi njihove velike sposobnosti absorpcije sončne energije. Ker se zaradi tega močneje segrevajo, v njih nastanejo dodatne notranje napetosti. Te se še povečajo, kadar se zaradi delnega osenčenja samo en del steklene površine prične ohlajevati. Podobno povečanje napetosti in s tem obremenjenost stekla nastopi tudi pri t.i. toplotnem zastoju; zaradi nezadostnega prezračevanja ali zaradi ovir, ki to preprečujejo, se steklo ne more (enakomerno) ohlajevati. Da se v naštetih primerih izognemo lomu stekla, moramo upoštevati naslednja navodila: • preprečiti moramo možnost delnega osenčenja stekel • zagotoviti moramo zadostno, predvsem pa neovirano prezračevanje • materiali za okvir in pritrdilne letve morajo biti prilagojeni absorpcijski stopnji stekla • upoštevati moramo možnost povečanega raztezanja, zato steklo ne sme biti togo vpeto. Kadar teh navodil ni mogoče upoštevati, lahko nevarnost loma eliminiramo tako, da ta stekla kalimo RX SAFE ESG. Pri steklenih manjših dimenzij z MSP > 16 mm in neugodnim razmerjem stranic pri asimetrični sestavi, tanjše steklo kaljeno RX SAFE ESG. Bolj kot običajno so ogrožena tudi notranja stekla v zvočnozaščitnih steklih. Ta imajo običajno asimetrično sestavo – zunanje steklo je vedno precej debelejše od notranjega. Učinek “dvojnega stekla”, do katerega prihaja zaradi sprememb klimatskih vplivov na zrak (plin) v medstekelnem prostoru, se manifestira v obliki povečanih obremenitev na steklu. Rezultat tega so permanentna vbočenja oz. izbočenja obeh stekel. Kadar je eno od stekel bistveno tanjše od drugega, mora samo prevzeti vse deformacije. Nevarnosti, da se to steklo zlomi, se izognemo tako, da ga kalimo. Iskanje vzrokov za nastanek loma stekla Pri ugotavljanju vzrokov za nastanek loma moramo dosledno preveriti vse elemente, ki bi lahko bili povzročitelji: • vrsta, lega in konstrukcija objekta • izpostavljenost soncu, možnosti delnega osenčenja • možnost ohlajevanja • konstrukcija okna • izbrana vrsta stekla in izbira debeline • izbrani način zastekljevanja • izvedba zastekljevanja. 337 7.4.16 Obremenitev na steklo je večkrat (odvisno od vgradnje in vrste zasteklitve) tudi kombinacijarazličnih, istočasno delujočih vplivov. Pri tem delu si lahko pomagamo tudi s primerjanjem slike loma stekla s slikami lomov, ki so tipični za nekatere vrste obremenitev. Nekatere izmed njih prikazujejo spodnje slike. Iskanje vzroka za lom s pomočjo slike loma Lom stekla zaradi udarca, sunka, zalučanega predmeta ali izstrelka Zaradi kratkega in hitrega udarca nastane čisti preboj. Lom stekla je značilen za udarno obremenitev, ki jo povzroči predmet z majhno težo in veliko hitrostjo. 7.4.16 Slika loma, ki je značilen za udarec predmeta z majhno hitrostjo in veliko težo. Na mestu udarca ne nastane vedno preboj, vendar pa iz njega vedno v obliki žarkov izhajajo razpoke. Lom stekla zaradi upogibanja, pritiskanja, napenjanja in točkovnega obremenjevanja Udarec na rob stekla; kratkotrajna točkovna obremenitev z majhno intenzivnostjo; na primer nepravilna uporaba orodja za vstavljanje podložk. 338 Udarec na rob stekla; kratkotrajna ali trajna točkovna obremenitev zaradi poddimenzionirane podložke pri veliki teži stekla ali pa kot posledica prevelikega pritiska pri žebljičenju. 7.4.16 Kratkotrajna mehanska točkovna obremenitev z majhno ali srednjo intenzivnostjo; kamenček med stekli ali pa udarec s kladivom po zasteklitveni letvici. Lom stekla je posledica napačno dimenzioniranih podložk, napačne uporabe orodja za vstavljanje, neupoštevanja razteznostnih koeficientov stekla in okvirja. Lom je posledica premajhne debeline stekla (predvsem pri dvostranskem vpenjanju), zatikanja stekla na oviri v okvirju ali ker se na steklo prenašajo obremenitve, ki so posledica gibanja objekta. 339 Lom stekla zaradi lokalnega pregrevanja, delnega osenčenja ali oviranega prezračevanja Tipična slika za termični lom; vzroki so lahko delno prekrivanje pri sončnem sevanju, prevelika globina steklitvene brazde, v paketu skladiščena stekla z nanosom ali v masi obarvana stekla, lokalno pregrevanje zaradi vpliva grelnih teles ipd. Termični lom zaradi delnega prekrivanja na notranji strani; npr. reklamne nalepke ali veliki listi rastlin tik ob steklu. V obeh primerih je ovirano enakomerno ohlajevanje stekla. 7.4.16 Lom je nastal zaradi bližine dela z varilnim aparatom, direktnega vpihovanja vročega zraka ali pa, pri velikih in debelih izložbenih steklih, zaradi točkovnega pregrevanja. Lom zaradi prevelikega vbočenja ali izbočenja stekla, ki je posledica sprememb zračnega pritiska in temperature v medstekelnem prostoru (neupoštevanje nadmorske višine vgradnje, asimetrična stekla, polnjenje stekel z zelo mrzlim plinom, pri akvariju pa premajhna debelina stekla). 340 7.4.17 Površinske poškodbe na steklu Različni vplivi lahko s svojim delovanjem povzročijo poškodbe na steklenih površinah. Mehanski vplivi Kemijski vplivi Iz prakse poznamo celo vrsto možnosti, zaradi katerih lahko med manipulacijo s steklom ali v njegovi življenjski dobi nastanejo poškodbe na njegovih površinah. Razjede zaradi vpliva kisline Po določilih te razporeditve lahko različne oblike prask na površinah povzročijo materiali, katerih trdota je enaka ali večja od trdote stekla. Seveda pa praske na trdih, predvsem pa na mehkih nanosih na steklu lahko povzročijo tudi že veliko “mehkejši” materiali. Tukaj moramo opozoriti na zmotno prepričanje, da je kaljeno steklo trše in zato manj občutljivo na mehanske poškodbe. To seveda ni res, saj se pri termični obdelavi steklu poveča le trdnost ne pa tudi njegova trdota. Če so na steklu nastale lasne praske (to so tiste, ki jih pod nohtom ne čutimo), jih lahko odstranimo z intenzivnim poliranjem. Te možnosti nimamo, kadar so praske na kovinskem nanosu na steklu. Termični vplivi Kadar v bližini zasteklitve poteka delo z brusilnim ali varilnim aparatom, se pri tem nastale iskre zaradi velike temperature vžgejo v stekleno površino. Takšne poškodbe so običajno nepopravljive. Razjede zaradi kapljevin V zadnjem obdobju vedno pogosteje ugotavljamo površinske poškodbe predvsem na fasadah, ki so zastekljene z refleksnimi stekli (stekla s kovinskim nanosom). Pojav je posebej izrazit na tistih fasadah, kjer steklo nastopa skupaj z neobdelanim betonom, umetnim ali naravnim kamnom ali opeko. Kemijska struktura stekla omogoča vlagi, da iz njegove površine izluži atome nekaterih elementov, kar pa je v bistvu oslabitev materiala oz. korozija. To razjedanje imenujemo tudi nevtralna korozija. Steklo je le navidezno gladko, mikroskopsko gledano pa je njegova površina močno razgibana. Zato je oprijemljivost (omočljivost) vlage velika, kovinski nanos na steklu pa ta učinek še poveča. 341 7.4.17 Po Mohsovi lestvici trdote materialov (razredi od 1 do 10) se steklo uvršča med peti in šesti razred. Med gradnjo objekta se posebno zidani deli fasade močno umažejo. Za njihovo čiščenje se včasih uporabljajo tudi sredstva, ki vsebujejo fluorovodikovo kislino. Ta je edina med vsemi kislinami, na katero steklo ni odporno. Zato moramo v teh primerih s prekrivanjem stekla preprečiti možnost razjedanja steklenih površin. Kadar so na fasadi tudi silikatni elementi, padavine iz njih izlužijo alkalne raztopine, te pa skupaj z onesnaženim zrakom tvorijo močno korozijsko sredstvo. Omočljivost stekla omogoča, da raztopina na površini zastane in še dodatno korodira njegovo površino. To vrsto korozije imenujemo alkalna agresija. Enak učinek bi imel tudi kisli dež. V tem primeru bi govorili o kisli koroziji. Povzetek: Ob ugotovitvi, da ne moremo vplivati ne na sestavo fasade niti na kemijsko zgradbo stekla oz. na vreme, so nam na izbiro samo naslednje tri rešitve: • Vgrajeno steklo naj se pogosto in intenzivno čisti. • Kovinski nanos na steklu naj bo orientiran navznoter (na poziciji 2). • Površina stekla s kovinskim nanosom se zaščiti z materialom, ki površino zgladi. (neomočljivo). 7.4.18 Ohranjanje kakovosti 7.4.18 Vsi gradbeni materiali, od okenskega okvirja in premazov pa do tesnil oziroma tesnilnih profilov, so izpostavljeni naravnemu staranju. Ker uporabnik ne želi ohraniti kakovosti zgolj v garancijskem roku, temveč od izolacijskega stekla pričakuje veliko daljšo življenjsko dobo, je nujno redno izvajanje nekaterih preventivnih pregledov. Mednje sodijo ocena 342 o potrebi dodatne zaščite okenskega okvirja, kontrola tesnjenja vgrajenega izolacijskega stekla, kontrola funkcionalnosti odprtin za zračenje in izravnavo parnih pritiskov in podobno. Še posebej je za ohranjanje kakovosti priporočljivo redno čiščenje izolacijskega stekla (glej točko 6.9.8). 8 Zakoni, pravilniki, standardi in smernice o steklu Zakoni in pravilniki • • • • • Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/02) Zakon o gradbenih proizvodih (Ur.l. RS št. 52/00) Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS št. 93/08) Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS št. 42/02) Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur. l. RS št. 14/99) Standardi EN 81 EN 101 EN ISO 140 Del 3 EN 356 EN 410 EN 572 EN 673 EN 674 EN ISO 717 Del 1 EN 1063 8 EN 1096 EN 1279 EN ISO 1288 EN 1363 EN 1364 ENV 1627 ENV 1628 ENV 1629 ENV 1630 EN 1863 DIN 4102 DIN 4103 DIN 4108 344 – Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal – Keramične ploščice in plošče; Določanje trdote na razenje površin po Mohs – Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti gradbenih elementov: Laboratorijska merjenja izolirnosti gradbenih elementov pred zvokom v zraku – Steklo v gradbeništvu – Varnostno steklo – Preizkušanje in klasifikacija obstojnosti na udarec z roko – Steklo v gradbeništvu – Določanje svetlobnih in sončnih karakteristik stekla – Steklo v gradbeništvu – Osnovni proizvodi iz natrij-kalcijevega silikatnega stekla – Steklo v gradbeništvu – Določanje toplotne prehodnosti (U-vrednost) – Računska metoda – Steklo v gradbeništvu – Določanje toplotne prehodnosti (U-vrednost) – Metoda z vročo ploščo – Akustika – Vrednotenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti gradbenih elementov: Izolirnost pred zvokom v zraku – Steklo v gradbeništvu – Varnostna zasteklitev – Preizkušanje in klasifikacija odpornosti proti strelom – Steklo v gradbeništvu – Steklo z nanosi – Steklo v gradbeništvu – Izolacijsko steklo – Steklo v gradbeništvu – Določanje upogibne trdnosti stekla – Preizkusi požarne odpornosti – Preizkusi požarne odpornosti nenosilnih elementov – Okna, vrata in polkna – Protivlomna odpornost – Zahteve in klasifikacija – Okna, vrata in polkna – Protivlomna odpornost – Preskusna metoda ugotavljanja odpornosti proti statičnim obremenitvam – Okna, vrata in polkna – Protivlomna odpornost – Preskusna metoda ugotavljanja odpornosti proti dinamičnim obremenitvam – Okna, vrata in polkna – Protivlomna odpornost – Preskusna metoda ugotavljanja odpornosti proti poskusu ročnega vloma – Steklo v gradbeništvu – Delno kaljeno steklo – Obnašanje gradbenih materialov in gradbenih elementov v požaru – Nenosilne notranje predelne stene – Toplotna zaščita v visoki gradnji DIN V 11 535 EN 12 150 EN 12 207 EN 12 208 EN 12 412 EN ISO 12 543 EN 12 600 EN 13 022 EN 13 501 EN 13541 EN 14 179 EN 14 449 DIN 18 005 DIN 18 032 DIN 18 055 DIN 18 095 DIN 18 361 DIN 18 516 DIN 18 545 EN 20 140 DIN 52 338 DIN 52 460 DIN 67 507 ETAG 002 – Protihrupna zaščita v visoki gradnji – Brezcelični elastomerni tesnilni profili za okna in fasade – Toplotne lastnosti oken, vrat in polken – Izračun toplotne prehodnosti – Rastlinjaki – Steklo v gradbeništvu – Kaljeno natrij-kalcijevo silikatno varnostno steklo – Okna in vrata – Prepustnost zraka na pripirah – Klasifikacija – Okna in vrata – Neprepustnost za vodo – Klasifikacija – Toplotne lastnosti oken, vrat in polken – Steklo v gradbeništvu – Lepljeno steklo in lepljeno varnostno steklo – Steklo v gradbeništvu – Preizkus z nihalom – Preskusna metoda z udarcem in klasifikacija ravnega stekla – Steklo v gradbeništvu – Strukturna zasteklitev – Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb – Steklo v gradbeništvu – Varnostna zasteklitev – Preskušanje in razvrščanje odpornosti proti zvočnemu tlaku pri eksploziji – Steklo v gradbeništvu – HS preskus kaljenega natrijevegakalcijevega-silikatnega varnostnega stekla – Steklo v gradbeništvu – Lepljeno steklo in lepljeno varnostno steklo – Protihrupna zaščita v urbanih središčih – Športne dvorane, večnamenske dvorane in prostori za šport – Prepustnost okenskih fug, tesnost v nalivu in mehanska obremenitev – Vrata – Dimnotesna vrata – Zasteklitvena dela – Prezračevana obloga zunanjih sten – Tesnjenje zasteklitev s tesnilnimi materiali – Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti gradbenih elementov – Testni postopek za ploščato steklo v gradbeništvu – Test spuščanja krogle za lepljeno steklo – Fuge in tesnila za stekla, pojmi – Prepustnosti svetlobe, prepustnosti sevanja in skupni prehod energije zasteklitev – Smernice za evropsko tehnično soglasje za sisteme lepljenih steklenih struktur (SSGS) 345 8 DIN 4109 DIN 7863 EN ISO 10 077 Smernice REFLEX Smernice, brošure • • • • • • • Navodila za zastekljevanje – glej Poglavje 7 Varčevanje energije s pravim steklom Čiščenje stekla Izolacijska stekla za pasivno gradnjo Nova okna – pravilno prezračevanje Zakaj se orosijo moja okna? Združljivost materialov pri izdelavi in montaži izolacijskega stekla Smernice nemškega zveznega združenja ploščatega stekla (Bundesverband Flachglas) • • • • • Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla Združljivost materialov pri izdelavi in montaži izolacijskega stekla Čiščenje stekla Nasveti za prezračevanje – je to potrebno? Navodila VFF (Verband der Fenster – und Fassadenhersteller) • Barvna enakost transparentnih stekel v gradbeništvu Tehnični pravilniki • Tehnični pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev (TRLV) – Končna izdaja avgust 2006 • Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino (TRAV)– Izdaja januar 2003 • Tehnični pravilnik za dimenzioniranje in izvedbo točkovno vpetih zasteklitev (TRPV) – Končna izdaja avgust 2006 i.f.t. Rosenheim 9 Smernica VE 06/01 Obremenilne skupine za zasteklitve oken Smernice za zasteklitev lesenih oken brez podložnega traku Hadamar Tehnične smernice »Inštituta steklarske obrti za tehniko zastekljevanja in proizvodnjo oken« – Hadamar (IGH), še posebej: Spis 1 – Tesnilni materiali za zasteklitve in priključne fuge Spis 3 – Podlaganje zasteklitvenih enot Spis 8 – Prometna varnost s steklom na javnem prometnem področju Spis 9 – Vizualne osnove pregledovanja in ocenjevanja za zasteklitve na objektu Spis 10 – Strokovni pojmi s poklicnega področja steklarske obrti Spis 13 – Zastekljevanje s tesnilnimi profili Spis 14 – Steklo v gradbeništvu – Razdelitev steklenih proizvodov Spis 17 – Zasteklitev z izolacijskim steklom Spis 18 – Zasteklitve, ki varujejo pred padcem v globino po TRAV Spis 19 – Linijsko vpete zasteklitve Spis 20 – Navodila za montažo oken in vhodnih vrat 346 9 Viri 9 Birkhäuser: Glasbau Atlas (1998) Chemetall Polymersisteme für die Glasindustrie DIN Taschenbuch 99 Dow Corning: Structural Glazing (1986) Glas Marte: Verglasung Systeme Gläser H.J.: Mehrscheiben Isolierglas (1992) Glaströsch: Glas und Praxis Gradbeni center Ljubljana 1996; Seminar: Kakovost in trendi razvoja stavbnega pohištva z vidika toplotne in zvočne zaščite IGH Hadamar: Technische Richtlinien (2007) Interpane: Gestalten mit Glas (2007) Oberaker Reiner: Glas- und Fenstertechnik (2004) Pilkington: Das Glas-Handbuch (2005) Pilkington: Glass in building (1992) Promat: Glashandbuch Saint Gobain – Memento (2005) Sanco: Das Glasbuch (1999) Schott: Spezialglas im Bau Seitz: Glaser Fachbuch (1994) Spauszus: Werkstoffkunde – Glas (1974) Šijanec Zavrl Marjana in Tomšič Miha; Projekt FEMOPET (1999): Energetsko učinkovita zasteklitev in okna Tamglas: GPD (1999 - 2005) Vegla: Glas am Bau (1997) www.interpane.net www.yourglass.com www.bundesverband-flchglas.de www.mop.gov.si www.hunterlab.com 348 10 Seznam gesel A Absorpcija ..............................................................................................................66 Aktivna varnost ..................................................................................................... 134 Alarmno steklo ..................................................................................................... 192 Alkalni vpliv ........................................................................................................... 341 Alu-prečke ........................................................................................................... 224 Anizotropija ............................................................................................................ 71 Argon ..................................................................................................................... 95 Asimetrična sestava stekel ................................................................................... 108 B Barva stekla .........................................................................................................229 Barvni pigmenti .................................................................................................... 187 Barvna reprodukcija ............................................................................................. 231 Barvno steklo ....................................................................................................... 118 b-faktor .................................................................................................................. 67 Bistrenje................................................................................................................. 25 Brezbarvno steklo ................................................................................................ 216 Butyl....................................................................................................................... 87 C CE – oznaka ........................................................................................................... 83 Cerijev oksid – glej poliranje Coating – glej nanosi na steklo CO2 ........................................................................................................................34 Č Čiščenje stekla .....................................................................................................308 D 10 DC - Dow Corning ................................................................................................ 197 Debelina stekla (določanje) – glej TRLV Decibel (dB) ........................................................................................................... 68 Definicija izolacijskega stekla ................................................................................. 59 Delno kaljeno steklo ............................................................................................. 149 Delno osenčenje .................................................................................................. 325 Difuzna svetloba – glej napake na steklu 350 Distančnik .............................................................................................................. 87 Dobro počutje – diagram........................................................................................ 98 Dolgovalovno sevanje ............................................................................................96 Drsni sistemi RX ................................................................................................... 182 Drsne stene .......................................................................................................... 182 Dvostransko vpetje – glej statika E EF – klase...............................................................................................................54 EH – klase ..............................................................................................................54 E in EI – klase – glej požarnoodporna stekla Efekt izolacijskega stekla – glej učinek dvojnega stekla Elastičnost (modul)................................................................................................. 26 Elektrokromna stekla............................................................................................ 247 Emajliranje ........................................................................................................... 187 Emisijska vrednost.................................................................................................. 93 Emisijski koeficient (ε) ............................................................................................63 Energijska bilanca .................................................................................................. 35 Enostransko horizontalno vpetje – glej TRAV Extra weiss – glej brezbarvno steklo F 10 F30, F60, F90, F120 – glej požarnoodporna stekla F-zasteklitve – glej požarnoodporna stekla f-poves – glej poves Fc – koeficient senčila ........................................................................................... 243 Fasada • sončnozaščitna ................................................................................................... 52 • strukturna .......................................................................................................... 197 Filigranski okrasni profili ....................................................................................... 226 Fizikalne lastnosti stekla ......................................................................................... 26 Fizikalne osnove stekla z nanosom ......................................................................... 95 Float steklo............................................................................................................. 25 Fotokromna stekla................................................................................................ 247 Frekvenčno območje ........................................................................................... 107 Funkcionalna okna ................................................................................................. 32 G g-vrednost .............................................................................................................64 G-zasteklitve – glej požarnoodporna stekla GADO ....................................................................................................................60 Garancija.............................................................................................................. 314 351 H Hard coating – glej nanosi na steklo HST – heat soak test ............................................................................................. 138 Hrup ....................................................................................................................... 68 • zunanji nivo hrupa, območja ............................................................................. 47 I Infrardeči žarki (sevanje).........................................................................................96 Interferenca ........................................................................................................... 71 Izbočeno steklo – glej učinek dvojnega stekla Izolacijski materiali ............................................................................................... 133 Izolacijsko steklo • kot element oblikovanja .................................................................................. 217 • definicija ........................................................................................................... 59 • majhnih dimenzij ............................................................................................. 328 • opis sistema ..................................................................................................... 81 • z odkritim robnim tesnjenjem .......................................................................... 326 • s stikanimi robovi ............................................................................................ 327 Izrezi in izvrtine v kaljenem steklu .......................................................................... 143 K 10 k-vrednost – glej U-vrednost Kakovost (sistem) ................................................................................................... 79 • notranja kontrola .............................................................................................. 81 • zunanji nadzor .................................................................................................. 81 Kaljeno steklo....................................................................................................... 135 Katalog varnostnih zasteklitev ..............................................................................290 Kemijske poškodbe steklenih površin ................................................................... 341 Klimatske naprave ..................................................................................................46 Koeficient toplotnega prehoda U ............................................................................ 62 Koeficient linearnega raztezanja............................................................................. 26 Konvencionalno izolacijsko steklo .......................................................................... 89 Kondenzacija ......................................................................................................... 72 Konkavne deformacije – glej učinek dvojnega stekla Konvekcija.............................................................................................................. 95 Konveksna deformacija – glej učinek dvojnega stekla Kratkovalovno sevanje............................................................................................96 Kripton ................................................................................................................. 100 Kromatska stekla.................................................................................................. 247 352 L Lokalna izkrivljenost ..................................................................................... 145, 152 Lom stekla............................................................................................................336 Lom svetlobe.......................................................................................................... 71 Low-e steklo...........................................................................................................90 LR – glej refleksija svetlobe LT – glej prepustnost svetlobe M Magnetronski postopek nanašanja......................................................................... 91 Maksimalna dovoljena upogibna napetost ............................................................ 259 Mehanske poškodbe steklenih površin ................................................................. 341 Modeli .................................................................................................................. 219 Molekularna sita ..................................................................................................... 88 Mrzla fasada......................................................................................................... 128 MSP – medstekelni prostor .................................................................................... 87 N 10 Nalepljeni profili.................................................................................................... 224 Nanos na steklo • mehki (soft coating) .......................................................................................... 91 • trdi (hard coating) ........................................................................................... 120 Napake • v izolacijskem steklu .......................................................................................295 • na kaljenem steklu ..........................................................................................295 • na lepljenem steklu .........................................................................................295 Nazivna debelina in tolerance stekla ............................................................... 26, 145 Nezračena fasada – glej topla fasada Nizkoenergijska hiša ............................................................................................ 240 353 O Obdelava steklenih robov ..................................................................................... 142 Ogljikov dioksid – glej CO2 Okno in • ogrevanje ......................................................................................................... 36 • zračenje ...........................................................................................................45 • zvočna izolirnost ............................................................................................... 47 • varnost .............................................................................................................53 Okenske stene – glej TRAV Okrasni profili ....................................................................................................... 222 Opis sistema izdelave izolacijskega stekla .............................................................. 87 Ornamentno steklo............................................................................................... 217 Osenčenje – glej Shading koeficient (Sc) P 10 Padec v globino – glej TRAV Parapeti k sončnozaščitnim steklom..................................................................... 133 Parapetni paneli ................................................................................................... 132 Parapeti za hladno fasado .................................................................................... 130 Parapeti za toplo fasado ....................................................................................... 131 Pasivna zgradba ................................................................................................... 241 PDLC ................................................................................................................... 248 Pihano steklo.......................................................................................................... 23 Pilkington Brothers ................................................................................................. 24 PLANIBEL COLOR – glej barvno steklo Planimetrija .......................................................................................................... 145 Plin • plinsko polnjenje............................................................................................... 95 • plinsko polnjenje in zvočna izolirnost............................................................... 109 Plinokromna stekla ............................................................................................... 247 Podlaganje – smernice ......................................................................................... 318 Podložke .............................................................................................................. 318 Pohodno steklo .................................................................................................... 195 Polarizirana svetloba .............................................................................................. 71 Polirani robovi - glej obdelava robov Polyisobutylen (Butyl) ............................................................................................ 87 Polysulfidpolymer (Thiokol) .................................................................................... 87 Polisulfidno tesnilo ................................................................................................. 87 Polyurethan ............................................................................................................60 Polyvinilbutyral – glej PVB Posnemanje robov – glej obdelava robov Poševnine – glej strehe Poves stekla ......................................................................................................... 327 Poves distančnika .................................................................................................. 81 354 Požarnoodporna stekla ........................................................................................208 • klasa E (G) ...................................................................................................... 211 • klasa EW......................................................................................................... 212 • klasa EI (F)...................................................................................................... 212 Praske – glej napake Prave prečke ........................................................................................................ 222 Predelne stene ..................................................................................................... 170 Preizkus z nihalom ................................................................................................ 270 Prepustnost sončne energije ..................................................................................64 Prepustnost svetlobe.............................................................................................. 65 Prezračevanje ........................................................................................................45 Prezračevana fasada ............................................................................................ 201 Prezračevana steklitvena brazda .......................................................................... 318 Primarno tesnilo ..................................................................................................... 87 Pufer (tamponska) cona ....................................................................................... 249 Psi – linearni koeficient toplotnega prehoda (ψ) .............................................. 36, 239 PVB-folija ............................................................................................................. 156 R 10 Ra ...........................................................................................................................66 Ravnost – glej planimetrija Refleksija energije ..................................................................................................66 Refleksija svetlobe ............................................................................................... 121 Reklamacija ......................................................................................................... 314 Resonanca ........................................................................................................... 107 Robno tesnjenje ..................................................................................................... 87 Robna cona.................................................................................................... 36, 239 Rosišče .................................................................................................................. 72 Rw ............................................................................................................. 48, 68, 107 RX WARM...............................................................................................................99 RX WARM C ......................................................................................................... 100 RX PHONE ........................................................................................................... 106 RX SUN ................................................................................................................ 116 RX SAFE............................................................................................................... 134 355 S S – selektivnost ...................................................................................................... 67 Senčila .................................................................................................................244 Sekundarno tesnilo ................................................................................................ 87 SG – glej strukturne zasteklitve Shading koeficient (Sc)........................................................................................... 67 Shore A trdota ...................................................................................................... 195 Silikon .............................................................................................................61, 197 Sistem izdelave izolacijskega stekla – glej opis sistema Soft coating – glej nanos na steklo Sončna energija ..................................................................................................... 65 Sončni kolektor ...................................................................................................... 35 Sončni spekter ....................................................................................................... 65 Sončna zaščita................................................................................................52, 116 Specifična toplotna kapaciteta ............................................................................... 26 Specifična teža stekla............................................................................................. 26 Spektralne barve ..................................................................................................230 Spontani lom ........................................................................................................ 138 Statika .................................................................................................................. 253 Steklene stene ..................................................................................................... 171 Steklene ograje – glej TRAV Steklitveni folc ...................................................................................................... 319 Steklo brez refleksije ............................................................................................ 214 Steklo in varnost ................................................................................................... 286 Stikani robovi ....................................................................................................... 327 STOPSOL............................................................................................................. 120 Strehe • vrste zasteklitev .............................................................................................. 255 • nadglavne zasteklitve ..................................................................................... 256 Struktura ornamentnega stekla ............................................................................ 218 Strukturne zasteklitve ........................................................................................... 197 SUNERGY ............................................................................................................ 123 SUNGUARD ......................................................................................................... 124 Š 10 Školjkasti lom – glej napake kaljenega stekla Štiristransko vpetje – glej statika Švicarski križ ........................................................................................................ 225 356 T Talilna peč .............................................................................................................. 25 Temperatura (točka) rosišča – glej rosišče Termotropna stekla .............................................................................................. 247 Tesnilni materiali ..................................................................................................... 87 Težki plin (SF6) ...................................................................................................... 109 TGI-distančnik...................................................................................................... 237 Tlačna trdnost ...................................................................................................... 137 Točkovna držala RX POINT ................................................................................... 202 Topli rob ..........................................................................................................37, 236 Toplo steklo – glej Low-e steklo Toplotni most...................................................................................................37, 236 TPS ........................................................................................................................ 61 Transmisija sončne energije – glej g-vrednost Trdota pa Mohsu .................................................................................................... 26 Trdota po Shoru.................................................................................................... 196 TRAV ....................................................................................................................264 TRLV .................................................................................................................... 253 TRPV .................................................................................................................... 280 Troslojno izolacijsko steklo ..............................................................................70, 101 TVG ...................................................................................................................... 149 U 10 U-vrednost; koeficient toplotnega prehoda ............................................................ 62 Ug – koeficient toplotnega prehoda stekla .............................................................. 62 Uw – koeficient toplotnega prehoda okna ................................................................ 36 Uf – koeficient toplotnega prehoda okvirja ..............................................................40 Učinek dvojnega stekla........................................................................................... 70 Udarna trdnost ..................................................................................................... 270 Ugodno počutje – diagram ..................................................................................... 89 Upogib – glej poves Upogibna napetost ............................................................................................... 259 Upogibna obremenitev .........................................................................................336 Upogibna trdnost ................................................................................................... 27 357 V Varjeno izolacijsko steklo ........................................................................................60 Varnostno steklo .................................................................................................. 286 Vbočeno steklo – glej učinek dvojnega stekla Vgradnja na višjih nadmorskih legah ..................................................................... 326 Visoko selektivna stekla.......................................................................................... 92 Vzdrževanje stekla ................................................................................................342 W Warm edge – glej topli rob Z Zasteklitve za zaščito ljudi in premoženja .............................................................. 162 • A klasa ............................................................................................................ 164 • B klasa ........................................................................................................... 165 • BR klasa ......................................................................................................... 167 • ER klasa ......................................................................................................... 169 Zaščita zgradb .......................................................................................................54 Zaščita pred hrupom .............................................................................................. 47 Zimski vrt .............................................................................................................. 249 Zložljive stene ....................................................................................................... 181 Zračni pritisk • odprtine za izravnavanje ................................................................................. 319 Zvok – glej hrup Zvočnoizolirno okno ............................................................................................... 47 Zvočnoizolirno steklo............................................................................................ 106 Zvočna izolirnost ...............................................................................................47, 68 • in vgrajeni okrasni profili ................................................................................. 110 • primerjalna krivulja ......................................................................................... 107 • sestava ........................................................................................................... 108 • teža ................................................................................................................ 108 • v območju nizkih frekvenc ............................................................................... 109 Ž 10 Žaluzije v izolacijskem steklu................................................................................. 243 Žično ornamentno steklo ...................................................................................... 218 Žično steklo.......................................................................................................... 211 358 Toplotno zaščitna RX WARM Izolacijska stekla REFLEX 8/12/8 4/14/4 RX WARM 1,1 C RX WARM 1,1 C 4/10/4 RX WARM 0,9 C **** 6/12/6 8/12/8 RX WARM 1,3 RX WARM 1,1 C 6/12/6 RX WARM 1,3 4/12/4 4/12/4 RX WARM 1,3 8/10/8 8/14/8 RX WARM 1,2 RX WARM 1,1 C 6/14/6 RX WARM 1,2 RX WARM 1,0 C 4/14/4 RX WARM 1,2 4/10/4 8/16/8 RX WARM 1,1 6/10/6 6/16/6 RX WARM 1,1 RX WARM 1,0 C 4/16/4 RX WARM 1,0 C 4/16/4 RX WARM 1,1 mm RX WARM 1,0 **** Oznaka izdelka Sestava zunaj /MSP/ notri 1,1 1,1 1,1 1,1 1,0 1,0 1,0 0,9 1,3 1,3 1,3 1,1 1,2 1,2 1,1 1,1 1,1 62 58 59 62 58 59 62 53 58 59 62 58 59 62 58 59 62 53 % Ug – nazivna vrednost EN 673 1,0 g - vrednost W/m2K LT – prepustnost svetlobe 80 77 78 80 77 78 80 70 77 78 80 77 78 80 77 78 80 70 % Ra – indeks reprodukcije barve 97 95 96 97 95 96 97 97 95 96 97 95 96 97 95 96 97 97 - LR – refleksija svetlobe navzven - - - - - - - - - - - - - - - - - - % - - - - - - - - - - - - - - - - - - % EA* – absorpcija zunanje steklo Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 Rw - izmerjena vrednost EN 20 140 - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB Korekcijske vrednosti C - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C tr - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C100-5000 11 Tehnični podatki izolacijskega stekla REFLEX - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C tr 100-5000 11 360 Debelina 22 28 24 20 26 22 18 18 32 28 24 32 28 24 32 28 24 24 mm Teža 20 40 30 20 40 30 20 20 40 30 20 40 30 20 40 30 20 20 kg/m2 Priporočena maksimalna površina 2,8 7,5 5,5 2,8 7,5 5,5 2,8 2,8 7,5 5,5 2,8 7,5 5,5 2,8 7,5 5,5 2,8 2,8 m2 1:6 1:10 1:10 1:6 1:10 1:10 1:6 1:6 1:10 1:10 1:6 1:10 1:10 1:6 1:10 1:10 1:6 1:6 - Maksimalno razmerje stranic 361 4/8/4/8/4 4/12/4/12/4 4/12/4/12/4 RX WARM 0,5 C RX WARM 0,4 C **** RX WARM 0,6 4/10/4/10/4 4/16/4/16/4 RX WARM 0,6 RX WARM 0,6 C 4/14/4/14/4 RX WARM 0,7 RX WARM 0,7 C 8/14/8 4/12/4/12/4 RX WARM 1,1 C 6/14/6 mm Sestava zunaj /MSP/ notri RX WARM 1,1 C Oznaka izdelka W/m2K 1,1 0,4 0,49 0,56 0,66 0,58 0,64 0,72 LT – prepustnost svetlobe 55 71 71 71 71 71 71 77 78 % Ra – indeks reprodukcije barve 96 95 95 95 95 95 95 95 96 - LR – refleksija svetlobe navzven - - - - - - - - - % - - - - - - - - - % Rw - izmerjena vrednost EN 20 140 - - - - - - - - - dB Korekcijske vrednosti C - - - - - - - - - dB C tr - - - - - - - - - dB C100-5000 - - - - - - - - - dB - - - - - - - - - dB C tr 100-5000 11 Debelina 36 36 32 28 44 40 36 30 26 mm • navedene nazivne vrednosti se nanašajo na pogoje testiranja in področje uporabe posameznega standarda • maksimalna teža izolacijskega stekla je 500 kg • naročnik naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla skladno z veljavnimi tehničnimi pravili C – Kripton A – Argon * če je EA > 50 % priporočamo kaljeno steklo ** pri razmerju stranic > 2:1 priporočamo, da je tanjše steklo kaljeno ESG *** vrednosti veljajo po kaljenju – obvezno v kaljeni izvedbi **** steklo Low-e 1,0 37 47 47 47 47 47 47 58 59 % Ug – nazivna vrednost EN 673 1,1 g - vrednost Legenda k tehničnim podatkom – knjiga »Gradimo s steklom« Toplotno zaščitna RX WARM Izolacijska stekla REFLEX EA* – absorpcija zunanje steklo Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 Teža 30 30 30 30 30 30 30 40 30 kg/m2 Priporočena maksimalna površina 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 7,5 5,5 m2 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:10 1:10 - Maksimalno razmerje stranic Zvočno zaščitna RX PHONE Izolacijska stekla REFLEX 4/16/9 SC 6/16/9 SC 8/16/9 SC RX PHONE 39/29 – 1,1 RX PHONE 41/31 – 1,1 RX PHONE 42/33 – 1,1 9 SC/20/13 SC 17 SC/15/13 SC RX PHONE 49/38 – 1,1 RX PHONE 50/42 – 1,1 RX PHONE 51/45 – 1,4 4/12/4/12/4 9 SC/16/13 SC RX PHONE 47/34 – 1,3 RX PHONE 32/36 A 13/16/9 SC 9 SC/12/13 SC RX PHONE 46/38 – 1,1 8/16/13 SC 10/12/4 RX PHONE 39/26 – 1,1 C 10/16/9 SC 6/12/4 RX PHONE 37/22 – 1,1 C RX PHONE 45/35 – 1,1 10/16/6 RX PHONE 40/32 – 1,1 RX PHONE 43/37 – 1,1 10/16/4 10/20/4 RX PHONE 39/34 – 1,1** RX PHONE 37/32 – 1,1 RX PHONE 38/30 – 1,1 8/16/4 8/18/6 RX PHONE 37/28 – 1,1 6/16/4 mm Sestava zunaj /MSP/ notri RX PHONE 36/26 – 1,1 Oznaka izdelka - 1,4 1,1 1,1 1,3 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 - 49 52 52 52 50 55 49 52 53 55 55 58 55 55 55 56 56 58 % Ug – nazivna vrednost EN 673 1,1 g - vrednost W/m2K LT – prepustnost svetlobe - 72 74 74 74 74 75 73 76 76 77 77 79 76 77 77 78 78 79 % Ra – indeks reprodukcije barve - 91 92 92 92 92 93 92 94 95 95 95 96 95 95 95 95 95 96 - LR – refleksija svetlobe navzven - - - - - - - - - - - - - - - - - - - % - - - - - - - - - - - - - - - - - - - % EA* – absorpcija zunanje steklo Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 Rw - izmerjena vrednost EN 20 140 32 51 50 49 47 46 45 43 42 41 39 39 37 40 39 38 37 37 36 dB Korekcijske vrednosti C -1 -1 -2 -3 -2 -1 -2 -2 -3 -2 -1 -3 -3 -1 -2 -2 -2 -2 -2 dB C tr -5 -4 -8 -8 -7 -5 -6 -6 -8 -6 -5 -7 -7 -5 -6 -6 -6 -5 -5 dB C100-5000 0 0 -1 -2 -1 0 -1 -1 -2 -1 0 -2 -2 0 -1 -1 -1 -1 -1 dB -5 -4 -8 -8 -7 -5 -6 -6 -8 -6 -5 -8 -7 -5 -6 -6 -6 -5 -5 dB C tr 100-5000 11 362 Debelina 36 45 42 38 34 38 35 37 33 31 29 26 22 32 34 30 32 28 26 mm Teža 30 71 52 52 52 52 46 51 41 36 30 35 25 40 35 35 35 30 25 kg/m2 Priporočena maksimalna površina 2,8 5,5 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 7,5 3,4 3,4 2,8 2,8 2,8 5,5 2,8 2,8 5,5 2,8 2,8 m2 1:6 1:10 1:10 1:10 1:10 1:10 1:10 1:10 1:10 1:10 1:6 1:10 1:6 1:10 1:6* 1:6 1:10 1:6 1:6 - Maksimalno razmerje stranic 363 4/8/4/8/4 4/12/4/12/4 6/10/4/10/4 6/12/4/12/4 8/12/4/12/6 RX PHONE 33/36 C RX PHONE 36/34 C RX PHONE 38/38 C RX PHONE 39/42 C RX PHONE 39/42 A 4/10/4/10/4 8/12/4/12/6 RX PHONE 37/40 A RX PHONE 32/32 C 8/12/4/12/4 RX PHONE 36/38 A RX PHONE 31/28 C 4/16/4/16/4 6/12/4/12/4 RX PHONE 32/44 A 4/14/4/14/4 mm Sestava zunaj /MSP/ notri RX PHONE 32/40 A Oznaka izdelka W/m2K - - - - - - - - - - LT – prepustnost svetlobe - - - - - - - - - - - % Ra – indeks reprodukcije barve - - - - - - - - - - - - LR – refleksija svetlobe navzven - - - - - - - - - - - % - - - - - - - - - - - % Rw - izmerjena vrednost EN 20 140 39 38 36 33 32 31 39 37 36 32 32 dB Korekcijske vrednosti C -1 -2 -1 -2 -1 -1 -2 -1 -2 -1 -1 dB C tr -5 -6 -5 -5 -5 -4 -5 -6 -6 -5 -4 dB C100-5000 0 -1 0 -1 0 0 -1 -1 -1 0 0 dB -5 -6 -5 -5 -5 -4 -5 -6 -6 -5 -4 dB C tr 100-5000 11 Debelina 42 38 34 36 32 28 42 40 38 44 40 mm • navedene nazivne vrednosti se nanašajo na pogoje testiranja in področje uporabe posameznega standarda • maksimalna teža izolacijskega stekla je 500 kg • naročnik naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla skladno z veljavnimi tehničnimi pravili C – Kripton A – Argon * če je EA > 50 % priporočamo kaljeno steklo ** pri razmerju stranic > 2:1 priporočamo, da je tanjše steklo kaljeno ESG *** vrednosti veljajo po kaljenju – obvezno v kaljeni izvedbi - - - - - - - - - - - % Ug – nazivna vrednost EN 673 - g - vrednost Legenda k tehničnim podatkom – knjiga »Gradimo s steklom« Zvočno zaščitna RX PHONE Izolacijska stekla REFLEX EA* – absorpcija zunanje steklo Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 Teža 45 35 35 30 30 30 45 40 35 30 30 kg/m2 Priporočena maksimalna površina 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 m2 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 - Maksimalno razmerje stranic Sončno zaščitna RX SUN Izolacijska stekla REFLEX 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 RX SUN Grey RX SUN Bronze RX SUN Dark Blue RX SUN Priva Blue RX SUN Azur RX SUN SSS Clear RX SUN SC Clear RX SUN SSS Green RX SUN SC Green RX SUN SSS Grey RX SUN SC Grey RX SUN SC Bronze RX SUN SSS Dark Blue RX SUN SSSL PrivaBlue RX SUN Sunergy Clear RX SUN Sunergy Green RX SUN Sunergy Azur RX SUN Sunergy Dark Blue mm Sestava zunaj /MSP/ notri RX SUN Green Oznaka izdelka 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 25 32 29 44 17 26 22 20 26 20 29 32 46 41 21 35 37 35 38 % Ug – nazivna vrednost EN 673 1,1 g - vrednost W/m2K LT – prepustnost svetlobe 35 49 49 59 24 36 19 17 26 27 46 34 56 64 30 50 44 38 64 % Ra – indeks reprodukcije barve - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - LR – refleksija svetlobe navzven 7 9 9 11 8 18 12 10 12 20 26 28 37 10 6 8 7 6 10 % 71 63 66 42 80 62 65 69 62 71 58 36 15 51 78 59 51 55 55 % EA* – absorpcija zunanje steklo Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 Rw - izmerjena vrednost EN 20 140 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB Korekcijske vrednosti C - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C tr - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C100-5000 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C tr 100-5000 11 364 Debelina 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 mm Teža 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 kg/m2 Priporočena maksimalna površina 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 m2 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 - Maksimalno razmerje stranic 365 11 Sončno zaščitna RX SUN Izolacijska stekla REFLEX 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 RX SUN SGS Light Blue 52 RX SUN SGS Silver Grey 32 RX SUN SGS Royal Blue 20 RX SUN SGS Silver 20 RX SUN SGS Silver 08 RX SUN SGS Green 67 RX SUN SGS Green 52 RX SUN SGS Green 32 RX SUN SGS Aquamarine 20 RX SUN SGS Green 20 RX SUN SGS Silver Green 08 RX SUN SG HP Light Blue 63 RX SUN SG HP Neutral 61*** RX SUN SG HP Neutral 50 RX SUN SG HP Silver 35 RX SUN SG HP Neutral 40 RX SUN SG HP Royal Blue 40 RX SUN SG HP Green 64 mm Sestava zunaj /MSP/ notri RX SUN SGS Neutral 67 Oznaka izdelka 1,2 1,3 1,4 1,2 1,4 1,2 1,5 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 35 31 33 26 41 42 52 8 13 13 17 24 30 10 17 19 24 37 49 % Ug – nazivna vrednost EN 673 1,1 g - vrednost W/m2K LT – prepustnost svetlobe 63 38 41 35 52 61 62 6 15 16 23 37 48 8 19 19 29 46 59 % Ra – indeks reprodukcije barve - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - LR – refleksija svetlobe navzven 10 26 22 44 18 23 16 30 24 13 16 11 14 43 34 18 22 14 19 % 60 47 47 33 42 30 35 81 78 83 78 74 67 59 54 68 61 56 37 % EA* – absorpcija zunanje steklo Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 Rw - izmerjena vrednost EN 20 140 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB Korekcijske vrednosti C - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C tr - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C100-5000 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C tr 100-5000 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB Debelina 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 mm Teža 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 kg/m2 Priporočena maksimalna površina 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 m2 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 - Maksimalno razmerje stranic Sončno zaščitna RX SUN Izolacijska stekla REFLEX 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 6/16/4 RX SUN SG HP Green 61 RX SUN SG HP Green 50 RX SUN SG HP Silver Green 35 RX SUN SG HP Green 40 RX SUN SG HP Aquamarine 40 RX SUN Neutral 73/42 RX SUN Neutral 70/39 RX SUN Neutral 68/37 RX SUN Neutral 61/33 RX SUN Neutral 60/33 RX SUN Neutral 50/27 RX SUN Neutral 48/27 RX SUN Shine 40/22 RX SUN Platin 25/15 RX SUN Platin 31/17 RX SUN Lime 61 T*** RX SUN Vision 60 T*** RX SUN Vision 50 T*** mm Sestava zunaj /MSP/ notri RX SUN SG HP Green 63 Oznaka izdelka 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,3 1,4 1,2 1,4 1,2 31 37 32 18 15 22 27 27 33 33 37 39 42 20 22 18 27 28 32 % Ug – nazivna vrednost EN 673 1,5 g - vrednost W/m2K LT – prepustnost svetlobe 50 60 61 31 25 40 48 50 60 61 68 70 73 31 33 28 42 49 50 % Ra – indeks reprodukcije barve - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - LR – refleksija svetlobe navzven 20 14 10 25 28 16 16 10 11 13 10 12 10 18 16 30 13 17 12 % 36 36 62 53 55 53 46 52 39 37 32 33 32 72 73 60 69 65 65 % EA* – absorpcija zunanje steklo Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 Rw - izmerjena vrednost EN 20 140 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB Korekcijske vrednosti C - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C tr - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C100-5000 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB - - - - - - - - - - - - - - - - - - - dB C tr 100-5000 11 366 Debelina 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 mm Teža 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 kg/m2 Priporočena maksimalna površina 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 m2 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 - Maksimalno razmerje stranic 367 10 (P4A)/12/4 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 53 53 44 26 29 % Ug – nazivna vrednost EN 673 W/m2K LT – prepustnost svetlobe 77 77 74 37 48 % Ra – indeks reprodukcije barve 95 95 - - - - LR – refleksija svetlobe navzven - - 13 6 8 % - - 28 63 66 % Rw - izmerjena vrednost EN 20 140 37 38 - - - dB Korekcijske vrednosti C -3 -3 - - - dB C tr -7 -8 - - - dB -2 -2 - - - dB C100-5000 Obširnejše tabele varnostnih stekel (lepljeno varnostno steklo in kaljeno varnostno steklo) najdete v poglavju 5.7. RX SAFE 1,1 VSG 6/16/4 RX SUN Energy NT*** 10 (P4A)/16/4 6/16/4 RX SUN Titanium 37 T*** RX SAFE 1,1 VSG 6/16/4 mm Sestava zunaj /MSP/ notri RX SUN Indigo 48 T*** Oznaka izdelka g - vrednost -7 -8 - - - dB C tr 100-5000 11 Debelina 26 30 26 26 26 mm • navedene nazivne vrednosti se nanašajo na pogoje testiranja in področje uporabe posameznega standarda • maksimalna teža izolacijskega stekla je 500 kg • naročnik naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla skladno z veljavnimi tehničnimi pravili C – Kripton A – Argon * če je EA > 50 % priporočamo kaljeno steklo ** pri razmerju stranic > 2:1 priporočamo, da je tanjše steklo kaljeno ESG *** vrednosti veljajo po kaljenju – obvezno v kaljeni izvedbi Legenda k tehničnim podatkom – knjiga »Gradimo s steklom« Varnostno RX SAFE Sončno zaščitna RX SUN Izolacijska stekla REFLEX EA* – absorpcija zunanje steklo Svetlobno tehnične in sevalno fizikalne nazivne vrednosti EN 410 Teža 34 34 25 25 25 kg/m2 Priporočena maksimalna površina 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 m2 1:6 1:6 1:6 1:6 1:6 - Maksimalno razmerje stranic Reflex d.o.o. Podgrad 4 9250 Gornja Radgona t: +386 (02) 564 35 00 f: +386 (02) 564 35 20 e: [email protected] www.reflex.si PE Poljčane Bistriška cesta 81 2319 Poljčane, Slovenija t: +386 (0)2 8296 000 f: +386 (0)2 8296 052 e: [email protected] www.reflex.si Reflex Zagreb d.o.o. Petrovardinska 5 - 5a 10000 Zagreb, Hrvatska t: +385 (0)1 3866 621 f: +385 (0)1 3864 080 e: [email protected] www.reflex.hr