Na poti k uspešnim odnosom Pregled teorije zavedanja odnosov

Pregled teorije zavedanja odnosov
V človekovi naravi je, da išče razloge za vedenje drugih ljudi. Teorija zavedanja odnosov
ponuja model samoučenja za učinkovito in pravilno razumevanje ter ugotavljanje motivov, ki
se skrivajo za posameznikovim vedenjem.
Zavedanje odnosov (Relationship Awareness®) pomaga organizacijam in posameznikom
doseči zavedanje in veščine, ki jih morajo razviti za izgradnjo učinkovitejših osebnih in
poslovnih odnosov. Poleg tega jim pomaga odnose ohraniti z razumevanjem osnovnih
sistemov vrednot, ki motivirajo njih in druge ljudi v naslednjih dveh situacijah:


ko vse poteka brez težav in
ko se soočate s konfliktom.
Teorija pomaga ljudem ugotoviti, kako lahko izbirajo lastno vedenje tako, da bodo sledili
svojim osnovnim vrednotam in obenem upoštevali vrednote drugih ljudi. Ponuja namreč
dinamičen in učinkovit pogled na človeške odnose, ki pomaga pri vzpostavitvi komunikacije,
zaupanja, sočutja in učinkovitih, produktivnih odnosov.
Teorijo (in psihometrične teste, ki so zasnovani na njeni podlagi) je razvil psiholog, klinični
terapevt, predavatelj in avtor znanstvenih del dr. Elias H. Porter.
Štiri predpostavke o zavedanju odnosov
Pri teoriji zavedanje odnosov je dr. Porter združil precej drugačne psihološke misli. Pri tem
velja poudariti, da Porter priznava t.i. namenski behaviorizem po Edvardu Tolmanu,
empirizem Kurta Lewina, v pacienta usmerjeno terapijo Carla Rogersa in novofreudovsko
teorijo osebnosti Ericha Fromma in Karen Horney. Sama teorija temelji na štirih preprostih,
vendar podrobno razdelanih predpostavkah:




Vedenje temelji na motivaciji, ki nas spodbuja, da bi dosegli občutek lastne vrednosti.
Motivacija se s konfliktom spreminja.
Pretirane ali napačno uporabljene vrline lahko nekateri razumejo kot slabosti.
Jasnost in potrditev v praksi spodbujata odkrivanje lastnih vrednot.
Teorija zavedanja odnosov išče odgovore na vprašanja o tem, kako ljudje vzpostavljamo in
ohranjamo odnose, da bi dobili pozitivno sliko o sebi in občutek lastne vrednosti kot človeška
bitja.
Na poti k uspešnim odnosom
www.psasdi.com
Sistemi vrednot, ki motivirajo (Motivational Value SystemTM)
Teorija zavedanja odnosov opredeljuje sedem splošnih tem oziroma skupin motivov, znanih
kot sistemi vrednot, ki motivirajo (MVS). Vsak od teh sistemov temelji na dognanjih Freuda in
Fromma. Teorija zavedanja odnosov jih opisuje kot pozitivna stremljenja k doseganju lastne
vrednosti v odnosih med odraslimi osebami.
Nesebičen – Skrben (MODRI)
Skrbi za zaščito, razvoj in dobrobit drugih.
Samozavesten – Usmerjevalen (RDEČI)
Skrbi za dokončanje dela in za organizacijo ljudi, časa, denarja ali drugih virov pri
doseganju želenih rezultatov.
Analitičen – Avtonomen (ZELENI)
Skrbi za zagotavljanje vnaprejšnjega natančnega premisleka ter za vzpostavitev in
ohranjanje smiselnega reda.
Fleksibilen – Povezovalen (HUB)
Skrbi za prilagajanje v skupini, za dobrobit skupine ter za člane skupine in
pripadnost skupini.
Odločen – Skrben (RDEČE-MODRI)
Skrbi za zaščito, razvoj in dobrobit drugih s pomočjo izpolnitve nalog in vodenja.
Razumen – Tekmovalen (RDEČE-ZELENI)
Skrbi za inteligentno odločnost, pravičnost, vodenje, red in poštenost med
tekmeci.
Previden – Zaščitniški (MODRO-ZELENI)
Skrbi za potrjevanje in razvoj lastne samozadostnosti in samozadostnosti drugih
ter za premišljeno uslužnost upoštevajoč pravico.
Dr. Porter je postal prvi strokovnjak za psihometrijo, ki je za hitro ugotavljanje rezultatov
osebnostnega testa uporabil barve (rdeča, zelena in modra).
Na poti k uspešnim odnosom
www.psasdi.com
Konfliktna zaporedja (Conflict SequencesTM)
Porterjevo delo na področju konfliktov je bržkone njegov najvidnejši prispevek k psihologiji.
Na podlagi opažanj, ki jih je zabeležil pri svojih strankah, in nenehnih raziskavah, ki jih je
opravil z lastnim psihometričnim sistemom, je ugotovil, da smo ljudje bolj ali manj enotno
predvidljivi, ko lahko svobodno sledimo občutku lastne izpolnitve, če se soočamo z
nenehnimi konflikti ali nasprotovanji, pa se v nas odvijajo spremembe v motivaciji, ki se
navezujejo na drugačna prepričanja oziroma vrednote in te izražamo tudi v obliki drugačnega
vedenja. Porterjev opis konfliktnih zaporedij prikazuje, kako ljudje doživljamo spremembe v
motivaciji na predvidljiv način in zaporedno v največ treh stopnjah.
Vpliv osebnih filtrov
Po teoriji zavedanja odnosov je eden od glavnih razlogov za konflikt pretirano ali zaznano
pretirano izražanje vrlin v odnosih, saj drugi ljudje take vrline doživljajo kot potencialno
grožnjo njihove lastne vrednosti. Porter je trdil, da osebni filtri vplivajo na zaznavanje in da
so ljudje praviloma nagnjeni k upoštevanju lastnih motivacijskih vrednot, ko ocenjujejo
vedenje drugih ljudi; bolj kot se motivacijske vrednote dveh oseb razlikujejo med seboj, večja
je verjetnost, da bosta osebi vedenje drug druge dojemali kot pretirano.
Onkraj vedenja
Teorija zavedanja odnosov je motivacijska teorija, ki se ukvarja z motivi, ki se skrivajo za
vsakodnevnim vedenjem, ko smo v odnosih z drugimi ljudmi. Podobno kot pri freudovski
teoriji, tudi ta teorija predvideva, da se za vsakim vedenjem skriva razlog. Če se namesto na
golo opazovanje vedenja osredotočimo na motive, ki se skrivajo za njim, bomo bolje
razumeli sami sebe in druge ljudi.
Pri teoriji zavedanja odnosov vedenje dojemamo na naslednji način:




Vedenje je orodje, s katerim dosegamo rezultate ali potrjujemo lasten občutek vrednosti.
Ta orodja uporabljamo tudi takrat, ko se želimo obvarovati pred stvarmi, ki jih ne
maramo.
Motivi izhajajo iz naše želje, da bi pridobili močan občutek lastne vrednosti in izpolnitve.
Naš sistem vrednot, ki motivira, ostaja ves čas našega življenja enak in s tem določa tudi
vsa naša vedenja.
Klasične teorije o motivaciji opisujejo motive posameznika kot nekaj, kar narekujejo drugi.
Pri teoriji zavedanja odnosov pa so motivi dojeti kot nekaj, kar je že prisotno v
posamezniku in vedno na voljo za uporabo.
Če želite izvedeti več, si oglejte video.
Na poti k uspešnim odnosom
www.psasdi.com