docMAJ 2011 številka 2 - Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto
download 
Report Transcription
MAJ 2011 številka 2 - Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE __________________________________________________________________________________ MAJ 2011 številka 2 _ ________________________________________________________________________________ Izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 1000 Ljubljana, Einspielerjeva 6 tel. 01/ 434‐44‐45 ‐ faks 01/ 434‐41‐17 – e‐mail: [email protected] Uredništvo: Božo Kovač, Slavko Grčar, mag. Andrej Šušteršič, tajnica: Romana Jemec Tisk: Tiskarna Schwartz, direktor Boštjan Nagode Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 VSEBINA Sporočila št. 2, maj 2011 GOVOR JANEZA STANOVNIKA NA PROSLAVI 7. 5. 2011 ................................................................. 2 LETNO POROČILO O DELU IN POSLOVANJU ZVEZE V LETU 2010.....................................20 GOVOR DR. DANILA TÜRKA, PREDSEDNIKA RS, NA DRŽAVNI PROSLAVI 26. 4. 2011........................................... 5 INFORMACIJA O ZAKLJUČNEM RAČUNU ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE ZA LETO 2010.........................35 GOVOR DR. MATJAŽA KMECLA NA PROSLAVI NA ORLAH.............................................................. 8 SKLEP O SESTAVI IN NALOGAH MANDATNEGA ODBORA ZA KANDIDIRANJE V ORGANE ZZB NOB SLOVENJE ZA ČAS 2011–2015.................................36 REFERENDUMSKA IZJAVA O POKOJNINSKI REFORMI ........................................................10 PRIREDITVE OB 70. OBLETNICI USTANOVITVE OF..........................................................................10 SLAVNOSTNA SEJA ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE..............................................................................12 DOBITNIKI PRIZNANJ ZZB NOB SLOVENIJE V LETU 2011.............................................................. 14 SPOROČILO ORGANIZACIJAM IN ČLANOM ZB OB KONCU MANDATA 2007–2011......................................15 SREČANJE EVROPSKEGA KOMITEJA PRI SVETOVNI VETERANSKI ORGANIZACIJI (WVF)................37 PRIREDITEV SAMO EN CVET OB 100. OBLETNICI ROJSTVA KOMANDANTA FRANCA ROZMANA STANETA V SPODNJIH PIRNIČAH, 26. 3. 2011......................39 USTANOVA FRANCA ROZMANA STANETA...........................40 ODMEVI NA PROSLAVO NA PREŠERNOVEM TRGU V LJUBLJANI................................. 41 UTRINKI S PRAZNOVANJ PO SLOVENJI....................................................................................42 SKLEPI O DODATNIH NALOGAH PO POBUDAH S SEJE GO Z DNE 29. 3. 2011.......................... 16 Ob dnevu upora na Preži.............................................................42 PISMO O PRODAJI ZEMLJE TUJCEM........................................ 17 Srečanje borcev in občanov Trzina, 14. maja 2011.............43 GOVOR JANEZA STANOVNIKA NA PROSLAVI 7. 5. 2011 Plani čez Dravo, plavaj čez Savo, zob za zob, glavo za glavo.« Tako se je OF širila po vsej Sloveniji. OF je bila največje prelomno dejanje v slovenski zgodovini, je rekel predsednik IO OF Jože Vidmar Saša, ko je govoril z balkona deželnega dvorca ob prihodu v Ljubljano. To je bil prelom v slovenski zgodovini, saj smo kot narod iz objekta zgodovine postali njen subjekt. Postali smo gospodarji svoje lastne usode. OF se je rodila v svetovnem boju z nacifašizmom, ko so se zahodne demokracije združile s komunistično Sovjetsko zvezo v boju proti tiraniji in zlu. To je konkreten primer, da je v skupni nevarnosti za civilizacijo treba stopiti skupaj ne glede na ideološke razlike in nekdanje zamere ter nastopiti z brezkompromisno zahtevo za brezpogojno kapitulacijo sovražnika. To je bila zahteva zaveznikov in naša narodnoosvobodilna vojska je bila del teh zmagovitih zavezniških armad. OF pa je na svoj Dragi prijatelj župan Zoran, spoštovani ministri, dragi bratski veterani, dragi veterani iz sosednjih držav in republik, draga zavezniška prijatelja John in Robert, drage tovarišice in tovariši, spoštovani udeleženci tega veličastnega zborovanja! Pred 70 leti je to mesto heroj, Ljubljana, »zaplodilo OF«, kot je to ob njegovi osvoboditvi rekel Boris Kidrič. OF se je širila z »viharno naglico« (Vidmar) in Oton Župančič, ki ga je tako lepo citirala Jerica Mrzel, je spomnil poete: »Vrh Mežaklje bom stal, pesem svojo bom rjul in Blegoš jo bo čul, Krim odmev bo dal, v vse vetrove jo bom tresel, a eden jo bo na Pohorje nesel. 2 ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 prapor zapisala ne samo zahtevo po boju proti fašizmu, ampak tudi zahtevo po slovenskem narodnem programu. Zahtevo po združeni Sloveniji, ki smo jo do največjih možnih meja uresničili. Primorska se je osvobodila z lastnim bojem. Angleški zgodovinar Taylor je napisal: »Primorska je izglasovala plebiscit s krvjo.« In Primorska se je naši domovini s sklepom Vrhovnega plenuma OF z dne 16. septembra 1943 priključila, ne pa »vrnila«. Primorska je uresničila zahtevo po združeni Sloveniji. Žal to ni bilo dano Koroški, ker so taki pač bili računi velikih sil, za katere je takrat, 25. maja, z balkona deželne palače maršal Tito rekel: »Ne bomo več predmet interesnih sfer.« Moskva je na te njegove besede takoj diplomatsko protestirala. Vendar smo ostali v tem pogledu načelni, zahtevali smo združeno Slovenijo. Na svoje prapore smo napisali zahtevo po suverenosti. Najprej smo suverenost gradili z »mehko močjo«. Vedeti morate: brez moči države ni! In državo smo gradili tako, da smo najprej zgradili mehko moč, kar pomeni enotnost naroda, kar je napravila organizacija OF, potem pa smo na tej osnovi zgradili »trdo moč«: orožje, vojsko, narodno vojsko. Program OF si je pod 9. točko postavil zahtevo, da iz partizanskih čet in odredov ter narodne zaščite zraste slovenska narodna vojska – in ta slovenska narodna vojska je bila med NOB tudi ustvarjena. Zapisali pa smo na svoj prapor tudi zahtevo po ljudski demokraciji. Žal te zahteve neposredno po vojni nismo uresničili. Razmere po vojni so pripeljale do partijskega monizma in avtokratizma Komunistične partije. Po vojni so se dogajale pretirane in neupravičene nacionalizacije, prihajalo je do neupravičenega siljenja v delovne zadruge (kolhoze) oz. v kolektivizacijo v kmetijstvu in policija je izvajala represivne ukrepe. To ni bila ljudska demokracija, kakršno smo si napisali na prapore. Vendar že 1948. leta je prišlo do preloma in spora s kominformom. To je bilo strahotno razočaranje. In takrat smo bili pred dilemo: na eni strani je bil dogmatični, marksistični, na Moskvo vezani internacionalizem, Sporočila na drugi strani pa zdrava partizanska samozavest. In zmagala sta partizanska nacionalna samozavest in ponos. To je odprlo pot za demokratičen razvoj, za iskanje demokratične alternative, ki jo je občudoval in preučeval ves svet. Takrat sem delal pri Združenih narodih. Združeni narodi so takrat publicirali obširen dokument, ki je ugotavljal, da imamo v svetu tri alternative: zahodno tržno gospodarstvo, vzhodno plansko gospodarstvo in jugoslovansko samoupravno alternativo. Žal ti poizkusi, ti načrti demokratične reforme niso rodili pravega uspeha. Vendar so ustvarili demokratično ozračje, v katerem so se tudi pri nas rodila demokratična in civilnodružbena gibanja. Pojavila se je Nova revija št. 57, pojavil se je odbor za človekove pravice, pojavil se je Demos. Vse to je bilo odraz demokratičnega vrenja in največji ameriški tednik Newsweek je Slovenijo imenoval »oaza svobode«. Obžalujem pa dejstvo, da se danes upravičeno daje priznanje tistim, ki so 57. številko napisali, pozablja pa se, da je moral biti nekdo, ki je dovolil, da se je 57. številka natisnila. Da je bil nekdo, ki je potem v Beogradu vzdržal pritisk, ki je zahteval kazensko preganjanje avtorjev 57. številke. To vse pa govori o tem, da smo tako kot ob ustanovitvi OF v 90. letih imeli v Sloveniji spet demokratični val, demokratično narodno gibanje. Tako kot komunistična stranka ni bila edini nosilec narodnoosvobodilnega boja, ampak je bila to široka podpora v OF združenega naroda, tako je tudi v 90. letih to bilo ljudsko gibanje, ki je na plebiscitu z 88,2 % podpore dokazalo, da je to narodno gibanje, ne pa gibanje ene stranke ali ideološke opcije. Žal pa so osamosvojitelji po zmagi delali prav take napake, kot smo jih delali 1945. leta mi. Če smo mi izvajali pretirano nacionalizacijo, pa je bila pretirana denacionalizacija prav tako zgrešena kot predhodna nacionalizacija. Če smo mi napravili komu krivico 1945. leta, je »popravljanje krivic« napravilo več krivic, kot pa jih je popravilo. Če so bile napake v našem represivnem aparatu, niso bile zahteve lustracije po 1990 letu nič manjša napaka 3 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 kot tista v 1945. letu. In tako smo preživljali Drnovškovo »zgodbo o uspehu« v teku tranzicije. Vse je bilo lepo. Svet nam je ploskal, v svetu smo veljali kot primer za uspešno tržno gospodarstvo. Pod površino pa so se skrivali problemi. In ti problemi so sedaj ob veliki svetovni krizi naenkrat prišli na dan. Pokazalo se je, da je bila ustava pisana ne za dolgi rok naroda, ampak da so zmagovalci napisali ustavo zase in za svoje večno vladanje. In to nas je pripeljalo v ustavno blokado, v kateri smo danes. Na gospodarskem področju je bilo vse lepo, finančni balon se je v svetu napihoval in naš izvoz je prosperiral, strukturni problemi v gospodarstvu pa se niso reševali. In zato imamo danes naenkrat akumulacijo ekonomskih problemov. Poleg tega je bil naš prehod v demokracijo tako hiter, da politične kulture, ki je osnova demokracije, nismo razvili in zato se nam dogaja, da imamo demokratične institucije, ki jih pa strankarsko zlorabljamo in s tem izpodkopavamo temelje demokracije. Akumulacija vsega tega, ker se eno veže na drugo, in vse to povzroča spiralno gibanje navzdol, nas vodi v položaj, v katerem smo in ki ga upam imenovati položaj vsesplošne družbene krize: ustavne, politične, ekonomske, strankarske in moralne. Pozabili smo, da smo vsi narod, da smo slovenski narod, da je narod prvo, potem je vse drugo. Egoizem, samovšečnost, sebičnost postajajo ne samo v javnem življenju, ampak tudi v politiki osnovni problem, s katerim se danes spopadamo, altruizem, solidarnost, domoljubje pa gredo v pozabo! Ko sem danes prebral v časopisu, da je vodja ene od strank dejal, da »se postavlja na razpolago stranki«, me je spreletelo. Ja, za božjo voljo! Ali ste vladarji stranke ali naroda? Zato ponavljam s tega mesta, kar smo predvčerajšnjim veterani sklenili na Cerju, kjer je postavljen novi pomnik braniteljem slovenske zemlje in kjer smo se srečali voditelji vseh veteranskih organizacij in se obrnili na predsednika republike, ki je v tej zmedi, v kakršni smo, še edini steber 4 stabilnosti. Mi ne predlagamo nikakršne spremembe ustave; predsedniku so takrat v 1992. letu vzeli vse kompetence, ker niso imeli pred očmi predsednika republike, ampak Milana Kučana. Naš predsednik dr. Danilo Türk je na volitvah dobil več kot dvetretjinsko večino. Predsednik po črki ustave nima mandata, po vseh anketah javnega mnenja pa ima največjo podporo. Zato verjamem, da bi bil lahko predsednik republike, ki ima brez dvoma podporo vseh nas, ki tukaj zborujemo, s svojo moralno držo, s svojo diplomatsko izkušnjo, s svojo znanstveno reputacijo tisti mediator, ki bi skušal današnje razmere usmeriti in premostiti ter tako rešiti domovino. Opozarjam pa vas, da v današnjih razmerah ne morete nikomur ponuditi zgolj časti in oblasti. Tu prisotni ministri bi se verjetno strinjali z menoj: biti minister ni samo slava in čast, biti minister je težko delo, je žrtev za domovino. Zato veterani ne predlagamo nobenih imen in nikakršnih časti, ampak žrtvovanje. Partizani smo se opredelili za narodnoosvobodilni boj, zavedajoč se, da je to veliko tveganje, in za nami je ostalo prav toliko padlih tovarišev, kot je nas preživelih. Zato se obračam na predsednika, pri tem pa se zavedam, da to pomeni prošnjo za žrtve. Žrtvovali se bodo tisti, ki bodo nase prevzeli odgovornost reševanja težkih problemov, ki so v sedanjem trenutku videti nerešljivi, žrtvovali se bodo pa tudi tisti, ki jih bo predsednik povabil, da se umaknejo. Jerica, ko si citirala Župančiča, si citirala tudi verz, ki pravi, da nas Osvobodilna fronta druži, da nas brani, da je zvestoba med nami. Zvestobo med nami in zvestobo narodu, ne sebi ali stranki, potrebujemo. Edvard Kocbek, ki je bil eden od nosilcev OF, je v svoji Tovarišiji napisal: »Vedno bom zvest, četudi nikoli ne bom do kraja razumel svoje zvestobe.« Zvestoba domovini, nesebična in brezpogojna! ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 GOVOR DR. DANILA TÜRKA, PREDSEDNIKA RS, NA DRŽAVNI PROSLAVI 26. 4. 2011 Danes praznujemo pomemben datum – spominjamo se začetka upora proti okupatorju in ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Spominjamo se dejanja, ki ga upravičeno slavimo kot najpogumnejše dejanje v zgodovini našega naroda. Foto: Nebojša Tejić/STA Upor proti okupatorju je bil odločno dejanje naroda, ki je razumel, da mora svoj obstoj braniti z orožjem v roki in za ceno tveganja življenj svojih sinov ter hčera. To je bilo junaško dejanje in hkrati izraz visoke politične zrelosti naroda. Odločitev za upor proti tuji vojaški okupaciji in aneksiji slovenskih ozemelj k italijanskemu imperiju, nemškemu rajhu in madžarski državi pa je pomenila tudi prelom s preteklostjo. Pomenila je prelom z dotedanjo zgodovino, ki je zavest Slovencev obremenila z občutkom o svoji majhnosti in nepomembnosti ter s prepričanjem, da o velikih vprašanjih naše usode legitimno odločajo drugi, večji in močnejši. Sporočila Z odločitvijo za upor je narod stopil v boj na življenje in smrt proti veliko večji vojaški sili in proti brezobzirni ideologiji fašizma in nacizma. V tej odločitvi sta se izrazila vse narodovo junaštvo in samozavest, hkrati pa tudi politično zrelo razumevanje zgodovinskih okoliščin. Slovenski narod se je povezal s tistimi silami sveta, ki so razumele, da je boj zoper fašizem in nacizem tudi boj za civilizacijo, boj za pravično stvar, boj za boljši svet. Vse to, civiliziran, pravičnejši in boljši svet, je bilo mogoče doseči samo z zmago nad nacizmom in fašizmom. V zavesti našega naroda je narodnoosvobodilni boj uveljavil pomembne vrednote – samozavest, hrabrost, tovarištvo, svobodoljubje in privrženost kulturnemu izročilu. Te vrednote, ta moralna podstat narodnoosvobodilnega boja je omogočila nastanek pomembne vojaške sile, narodnoosvobodilne vojske, ki je ob koncu vojne štela približno 35.000 borcev in bork. Hkrati pa narodnoosvobodilni boj ni bil le oboroženi boj. Z njim je nastala na ozemlju Slovenije obsežna državna struktura z lastnim denarnim sistemom, z mrežo skritih bolnišnic in šol, delavnic in tiskarn. Vitalnost narodnoosvobodilnega boja je črpala svojo moč iz celotne narodove kulture, ki je bila vezno tkivo odpora. Danes, ob 70. obletnici začetka upora proti okupatorju, je prav in nujno, da si vse to prikličemo v spomin. Prav pa je tudi, da vemo, brez sleherne sence dvoma, da je bil slovenski narod prav zaradi narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran in ki je spravila s sveta zločinski ideologiji nacizma in fašizma. Prav to je bilo takrat bistvenega pomena in je danes ključno za naš in prihodnji zgodovinski spomin. Druga svetovna vojna je bila globalni spopad, ki je odločal o tem, kakšna bo moralna usoda in razvojna smer celotnega sveta. Bila je usodno pomembna za prihodnost človeštva. V tej vojni se je slovenski narod postavil na pravično stran. S svojo odločnostjo in s svojimi številnimi žrtvami si je zagotovil preživetje in si 5 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 izboril častno mesto med svobodoljubnimi narodi, ki so ustvarili naš današnji svet in naš sedanji mednarodni red. Pripadamo torej narodu zmagovalcev. To je bil izjemen dosežek izjemnega trenutka v zgodovini našega naroda. Prav ta izjemnost in usodna pomembnost narodnoosvobodilnega boja pa vsebuje tudi pomembno etično obveznost. Etika zmagovalcev zahteva samozavest, doslednost in nenehno dostojanstvenost. Te lastnosti smo dolžni zagotoviti vselej, tudi danes in tudi v ocenjevanju naše zgodovine. Seveda, obdobje narodnoosvobodilnega boja je tako pomembno obdobje naše zgodovine, da je nujno predmet nenehnega zanimanja, zgodovinskega preučevanja in zgodovinskih razlag. Resnico o narodnoosvobodilnem boju in o drugi svetovni vojni na naših tleh je treba odkrivati v vseh njenih razsežnostih. Vendar, da bi jo res ugotovili, moramo vselej spoštovati elementarna etična načela, kot so običajna človeška poštenost, metodološka merila zgodovinopisja kot znanosti ter pravne norme in postopke, kadar resnico odkrivamo po pravni poti. Časovna razdalja od obdobja narodnoosvobodilnega boja se povečuje. To oddaljevanje omogoča vselej nova zgodovinska raziskovanja in nove vpoglede. Nikakor pa ne daje prav interesnemu in političnemu prikrojevanju ali celo ponarejanju zgodovine. Vse poskuse te vrste je treba jasno zavrniti. Tudi to je eno od sporočil ob sedemdeseti obletnici slovenskega upora proti okupatorju. Spoštovani slavnostni zbor, zamislimo se še enkrat o enem od temeljnih sporočil te obletnice – o sporočilu o sposobnosti slovenskega naroda, da v odločilnem trenutku svoje zgodovine prelomi s svojo pasivno preteklostjo. Upor proti okupatorju je bil največji tovrstni prelom v naši zgodovini, saj je z njim naš narod prvič vzel usodo v svoje lastne roke in s tem sprejel vse nevarnosti, vse žrtve in vsa tveganja druge svetovne vojne. In iz tega 6 preloma je naš narod izšel kot zmagovalec. Sposobnost prelomiti s preteklostjo pa smo v Sloveniji znova izkazali pred dvajsetimi leti. Razkroj Jugoslavije, naše nekdanje skupne domovine, ki je v pomembnem delu dvajsetega stoletja slovenskemu narodu omogočala preživetje in razvoj, je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustvaril nevarne razmere, ki so ogrožale varnost, človekove pravice, svobodo in razvojne možnosti Slovenije. Komunistična ideja, ki je za tri desetletja dala življenjsko sposobnost socialistični Jugoslaviji, je ugasnila že prej, razkroj države pa je bil poln novih nevarnosti, kakršnih dotlej nismo poznali. Agresivni nacionalizem, povezan z militaristično ideologijo jugoslovanske vojske, je resno ogrožal demokratične spremembe, ki so v Sloveniji konec osemdesetih let že prevladovale. Ogrožene so bile človekove pravice. Nastal je položaj, ko je bilo treba Jugoslaviji reči ne in odločno prelomiti s prepričanjem, da lahko Slovenija preživi samo v okviru Jugoslavije. To je bil drugi pomembni prelom v naši novejši zgodovini. Ljudje v Sloveniji, celotno slovensko prebivalstvo, smo dokazali, da razumemo zgodovinski izziv časa in da smo pripravljeni sprejeti tveganja, ki jih je prinesla polna osamosvojitev in vzpostavitev neodvisne suverene države. S plebiscitarnim izrazom volje in s konkretnimi dejanji – s političnimi, vojaškimi, gospodarskimi in diplomatskimi dejanji, ki so omogočila efektivno vzpostavitev državnosti – smo ljudje v Sloveniji odgovorili na izziv časa. Prelomili smo s pasivno preteklostjo in odprli pot razvoju v razmerah neodvisnosti, spoštovanja človekovih pravic in vključevanja v najbolj obetavne oblike evropskega povezovanja in združevanja. Pri tem spočetka nismo imeli in tudi nismo mogli pričakovati mednarodnega razumevanja za legitimnost naše volje, za realizem našega osamosvojitvenega prizadevanja in za iskrenost naše privrženosti ideji evropske integracije. Toda vse to je prišlo ob svojem času. Tudi obdobja ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 nerazumevanja niso bila pretirano dolga. Danes nam pogled nazaj daje jasno sliko: prelom z Jugoslavijo je bil zgodovinsko nujen in pravočasen ter politično in pravno neoporečen. Vse to je naposled sprejela tudi mednarodna skupnost. Vse to nas danes navdaja s ponosom in zadovoljstvom. Slovenija je danes spoštovana država, ne pozabimo tega. Ima dobre odnose z vsemi sosedi in je dokazala sposobnost reševati vse sosedske težave po mirni in civilizirani poti. Njena konstruktivna vloga v regijah Balkana, Srednje Evrope in Sredozemlja je široko sprejeta. Njene aktivnosti v okviru Evropske unije, Nata in Združenih narodov ji prinašajo ugled in spoštovanje. Uspešno je predsedovala Evropski uniji in opravljala druge odgovorne naloge v imenu celotne mednarodne skupnosti, tako v Evropi kot tudi na svetovni ravni. Velja za uspešno državo z dobrim ekonomskim in socialnim položajem, ne pozabimo tega. Vendar, mednarodni ugled, ki ga še imamo, in pretekli dosežki, katerih sadove še uživamo, ne morejo odpraviti zaskrbljenosti nad težavami, ki so se nam nabrale v času po osamosvojitvi in ki imajo svoje poreklo v času po osamosvojitvi. V obdobju naše tranzicije so poleg vsega dobrega nastale tudi mnoge škodljive in etično nesprejemljive prakse. Zato tudi danes potrebujemo neke vrste prelom, prelom z zablodami tranzicije, prelom s pasivnostjo, prelom s tranzicijsko navlako. Prelomiti moramo z nebrzdano grabežljivostjo in tajkunstvom, ki sta povzročila veliko škode in veliko trpljenja delavcem pri nas. Odločno moramo odpravljati korupcijo. Razjasniti je treba vse orožarske zgodbe. Mnogi, četudi ne vsi kasnejši primeri koruptivne prakse in izigravanja prava in pravosodja imajo svoje poreklo prav v nekdanji skrivni trgovini z orožjem in v vojnem dobičkarstvu. Prelomiti moramo s prakso ciničnega omalovaževanja pravosodja. Odločno moramo zavrniti potvarjanje zgodovine, ki je seglo vse do ponarejanja arhivskih dokumentov. Vsa ta početja nas vodijo v vse globlje moralno in Sporočila duhovno močvirje, iz katerega bo izhod iz dneva v dan težji. Zato potrebujemo prelom in potrebujemo ga kmalu. In kaj moramo storiti? Okrepiti moramo ustanove pravne države, zlasti organe nadzora in pravosodja, da bodo sposobni delovati ne glede na politične pritiske in vpliv socialnih omrežij. Predvsem pa moramo na politični ravni poskrbeti za odločanje, ki bo dokazalo našo sposobnost dati ustrezne in predvsem kompetentne odgovore na izzive stalno spreminjajočega se okolja, domačega in svetovnega. O teh odgovorih se moramo znati sporazumevati bolje, bolj odgovorno, bolj trezno, bolj resno. Vse to so pomembne naloge naše države in našega političnega razreda, zlasti strankarskih elit. Potrebujemo odgovorne odločitve z občutkom za našo skupno, dolgoročno prihodnost. Pri vsem tem pa moramo vedeti, da nismo edina država, ki se sooča s tovrstnimi težavami in ki potrebuje prelom z zablodami svoje tranzicije. Grabežljivost in korupcija sta današnje zlo vseh tranzicijskih držav – od Baltika do Jadrana. V mednarodni skupnosti se je že utrdilo spoznanje, da so se v vseh teh državah močno razširile nove in izjemno škodljive prakse, med njimi predvsem korupcija. Če že lahko trdimo, da Slovenija ni med državami, kjer je to zlo najmočneje izraženo, moramo biti sposobni, da ga, prej kot drugi, uspešno izkoreninimo. Slovenija je bila večji del tranzicijskega obdobja primer uspešne države. To bo lahko tudi v prihodnje. Vendar, ne moremo si privoščiti zatiskanja oči pred našimi slabostmi in napakami. Zato potrebujemo prelom, potrebujemo razčiščevanje, potrebujemo večjo odgovornost, boljše sporazumevanje in bolj kompetentno odločanje. Za vse to, za prelom s slabimi navadami in za večjo ustreznost našega odločanja, pa potrebujemo privrženost temeljnim vrednotam. Pomemben vir so tiste vrednote, ki se jih spominjamo ob tej obletnici in ki so vodile slovenski narod v prelomnih letih 1941 in 1991: pogum, zaupanje vase in predvsem odgovornost za skupno dobro 7 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 vseh nas, vse naše skupnosti. Ta odgovornost sega daleč nad interese posameznih političnih strank ali določene koalicije. Dandanes, v času miru, relativne blaginje in predvsem moralne otopelosti, je pomen tovrstnih vrednot težje prepoznati. Pot do njih je daljša, kot je bila v prejšnjih prelomnih obdobjih. Pot do rešitev je seveda manj nevarna, a večkrat bolj zapletena. Prav zato je dobro, da se ob obletnici, kakršno slavimo danes, spomnimo ključnih obdobij doslej prehojene poti in vsega, kar je bilo potrebno, da je bila naša dosedanja pot uspešna. Če bomo dobro razumeli sporočila praznika upora proti okupatorju, bomo tudi danes hitreje našli pot do napredka in do tako potrebne preobrazbe. Zato bodimo optimisti in upajmo, da bo tako. Tudi danes smo sposobni zmagati, vendar se moramo za to zmago potruditi, in to vsi skupaj. V tem duhu se zahvaljujem borcem narodnoosvobodilnega boja za dediščino, ki so nam jo zapustili. Naša današnja naloga pa je, da najdemo pot naprej, ki bo te dediščine v resnici vredna. Hvala lepa. GOVOR DR. MATJAŽA KMECLA NA PROSLAVI NA ORLAH 6. 5. 2011 Spominjamo se borcev Ljubljanske, Gubčeve in drugih brigad, njihovih zadnjih bojev za Ljubljano, ko je tu pred 66 leti padlo več deset mladih fantov in mož. Spominjamo se zgodovine, zdaj pa se spomnimo teh borcev še po človeški strani: Mesto se je že kopalo v mladi spomladanski zelenini, češnje so odcvetele, svoboda je bila na dosegu roke. Konec vojne se je odšteval po urah, Ljubljančanke so iz skrivališč nosile slovenske zastave, dekleta so nabirala cvetje, da bodo z njim 8 posule osvoboditelje, svoje fante – mesto, do tistega trenutka največje koncentracijsko taborišče, je bilo v pričakovanju novih, srečnejših časov. Tu, na Orlah, pa je še v zadnji trenutkih morije ostal odred mladih fantov in mož za zmeraj na mrtvi straži svobode. Perverzna logika vojnega nesmisla. Prav isti čas sta človeška poniglavost in temno sovraštvo nedaleč stran v Smrečju pri Turjaku poskrbela za drugo, še hujše barbarstvo, ko so prav tako zadnje trenutke vojne pobili 29 ljubljanskih osvobodilnih idealistov. Takšnih dejanj ne more izbrisati nobena »sprava« – ker sprave s človeško podlostjo preprosto ne more biti. Nihče se nikoli ni za to opravičil – tako kot so se za teharske, roške in druge poboje ničkolikokrat doslej, in to mnogi častni ljudje s predsednikom države in predsednikom borčevske organizacije vred. Nam živim ne preostane drugega, kot da vso tisto človeško zblojenost in tragiko obžalujemo, da smo spoštljivi do spomina nekdanjih junakov in da cenimo svobodo, v kateri živimo. V tem imenu smo danes tudi zbrani – kot vsako leto. Obenem pa občudujemo domoljubno in svobodoljubno odgovornost nekdanjih partizanskih borcev: nihče se ni potuhnil, nihče ni prenesel svojih dolžnosti na druge, nihče ni klical drugih, naj nas osvobodijo. Vsakdo je storil tisto, kar je menil, da mora storiti pred zgodovino, pred človeštvom, pred Ljubljano, svojim glavnim mestom. Lahko bi bil na skrivaj računal, pa ni, poskušal je opraviti svojo dolžnost. – Mnogi so pri tem padli. Bili so generacija velike odgovornosti, nam pa – tako nam po malem že očita preteklost –, kot da se je ta samozavest sesula. Vse počenjamo, da nam ne bi bilo treba nič storiti. Naša politika je alibična, poslanci se vedejo, kot da jih ni zraven; poskrbeli so za referendumsko ero, vsega so krivi drugi – pozicija ali opozicija, vseeno, vsekakor pa drugi; zato je tudi glasovalcev na referendumih za vzorec, nihče noče biti zraven; za vsak kanalizacijski jašek in za vse drugo je kriva neka neoprijemljiva, abstraktna »država«; glasujemo, ali hočemo višje ali ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 Sporočila Foto: Iztok Pipan, KTV Medvode Foto: Iztok Pipan, KTV Medvode nižje plače in pokojnine. Referendumov imamo toliko, da bomo z njimi uničili državo, čeprav bi bil v bistvu potreben le še en sam: referendum o tem, ali ljudska glasovanja v takšnem stanju sploh še potrebujemo, če se bodo vsak hip izvrgla in se iz najdaljnosežnejše roke demokracije spremenila v najdaljnosežnejšo karikaturo. Zdaj postajajo iz dneva v dan bolj orodje neodgovornosti, alibičnosti; ni nas zraven. Drugo pribežališče neodgovornosti smo naredili iz tako imenovanega kapitala – hitro se je izkazal kot fetiš in mistifikacija, pokritje in izgovor za vse nerazumnosti. Najprej smo z zakonodajo, za katero je odgovorna predvsem osamosvojitvena politična, pravniška in ekonomistična elita, pripravili tla za najraznovrstnejše plenilstvo, ki s premetavanji velikanskih kupov denarja poskrbi, da skoraj zmeraj ravno toliko denarja tudi zmeraj spet ponikne v neznano – vsi pa se potem izgovarjamo na nekakšno mistiko »kapitala«, ki pač deluje avtonomno, čeprav gre predvsem spet za obliko velikanske neodgovornosti. Potem je treba vsake toliko dokapitalizirati banke, ki postajajo s tem nekakšne črne luknje, ki požirajo vse okrog sebe. Vključno z našo nacionalno samozavestjo, če že za to ne poskrbijo aferaški rumeni tisk in mediji, ki nam zmeraj bolj dopovedujejo, da kot narod nismo kaj dosti več od kupa gnoja. Drugič je spet krivo sodstvo, ki prepočasi sodi; zraven pa množično vlagamo tožbe za vsak kriv žebelj. – In tako naprej. In gre reč v zaprtem krogu dalje. Kako naj bo nekdo, ki mu z vseh strani dopovedujejo, da ga ni dosti prida, samozavesten gospodar? Že stari Grki so vedeli, da je temeljni pogoj za demokracijo skupnost častnih, odgovornih in samozavestnih posameznikov; apatični nergači še s seboj ne znajo upravljati, kaj šele z javnimi rečmi! In tako se nam misel spet vrača k nekdanjim partizanskim junakom in idealistom, ki so odgovornost čutili tako zelo, da so zanjo zastavili svoja življenja; sleherni hip, tudi zadnje trenutke pred osvoboditvijo, ko so lahko gledali svojo Ljubljano, o kateri so sanjali vsa vojna leta, malo manj kot v dosegu roke. Samo korak jih je še ločil od nje, samo nekaj vdihov v svobodna pljuča, v daljavi so se že videle prve zastave, ko jim je zvestoba odgovornosti izstavila račun. Plačali so ga z življenjem. Njihova zgodba nam govori, da smo vsi do zadnjega in vsak posebej sleherni trenutek sami odgovorni za svoje življenje, za svojo usodo, za sedanjost in prihodnost; in ne le zase, tudi za prihodnost vseh naslednjih rodov. Nikogar ni namesto nas. Mi vsi, mesto Ljubljana, vsi svobodni Slovenci, vse človeštvo, celo tisti politikanti, ki nespodobno govorijo o oefovskem idealizmu, pa ostajamo za zmeraj njihovi dolžniki. Zato slava junakom z Orel, in prav tako vsem drugim, čez 30.000 jih je bilo, ki so v vojni vseh vojn kot borci padli v znamenju odgovornosti za slovensko in skupno človeško usodo! 9 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 REFERENDUMSKA IZJAVA O POKOJNINSKI REFORMI Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 3. maja 2011 tehtalo razloge za in proti spremembam v pokojninskem sistemu in nato soglasno sprejelo naslednjo Izjavo o pokojninski reformi V Zvezi borcev Slovenije smo podprli novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju že ob sprejemanju v Državnem zboru RS. Tedaj smo ocenili, da ni čas za politikantska podtikanja, ker demografski in ekonomski razlogi nujno narekujejo spremembe. Tako smo prepričani tudi danes, saj gre pri tem za bistvene interese sedanjih, še bolj pa bodočih zaposlenih in upokojencev. Vsi kazalci nas prepričujejo tako. Življenjska doba se je bistveno podaljšala in se vsako leto še podaljšuje, vzporedno s tem se podaljšuje tudi doba uživanja pokojnine, ki se je od 14 let in 11 mesecev v letu 2001 podaljšala že na 18 let in 10 mesecev v letu 2010 in se bo vsako nadaljnje leto še podaljševala. Tudi starost ob upokojitvi se viša in je lani že dosegla povprečno 60 let in 2 meseca. Vse večja je tudi obremenjenost državnega proračuna, ki bo letos v pokojninsko blagajno prispeval že 1329 milijonov evrov ali kar 27,3 % vseh pokojninskih izdatkov, ta proračunska obveznost pa je vsako leto večja. Ni nepomembno tudi, da so vse države Evropske unije že uveljavile upokojitveno starost 65 let, nekatere celo 67 let. Nadalje moramo upoštevati, da je pokojninska reforma pomemben element v določanju bonitetne pozicije Slovenije v mednarodnih finančnih transakcijah, na kar nas nenehoma opozarjajo Mednarodni denarni sklad in bonitetne institucije. Z življenjsko dobo se podaljšuje tudi delovna sposobnost zaposlenih, za najtežja delovna mesta, na primer v rudarstvu, gradbeništvu in še kje, pa je predvideno posebno zavarovanje 10 in torej ugodnejše upokojevanje. Podaljšanje upokojitvene dobe in starosti bo močno olajšano tudi z dolgoletnim postopnim prehodnim obdobjem. Zakon pa ima poleg novih upokojitvenih pogojev tudi več drugih določb, ki so ugodnejše od dosedanjih. Tako ukinja znameniti 151. člen, zaradi katerega so upokojencem vsako leto znižali pokojnine v razmerju s plačami za 0,6 % mesečno ali v letnem seštevku za 7,2 %. Zaradi tega se je razmerje med starostnimi pokojninami in povprečnimi plačami znižalo od 75,3 % v letu 2000 na 66 % v letu 2010. V novem zakonu je pokojninska blagajna tudi razbremenjena raznih nepokojninskih socialnih pomoči, ki bodo prenesene na socialne službe, prepovedan je odpis, odlog ali obročno odplačevanje pokojninskih prispevkov, stimulirano je zaposlovanje mladih, normalizirane so osnove za pokojninske prispevke za zasebnike in pavšaliste, ohranjena je valorizacija pokojnin, upoštevajoč rast plač in življenjskih stroškov. Vse to pritrjuje našemu pozitivnemu odnosu do sprejete pokojninske reforme in zato priporočamo članstvu in državljanom, da se referenduma udeležijo in da glasujejo za potrditev demokratično sprejetega zakona o pokojninski reformi. Predsedstvo ZZB NOB Slovenije PRIREDITVE OB 70. OBLETNICI USTANOVITVE OF Informacija o proslavljanju 70. obletnice ustanovitve OF Leto 2011 je v organizacijah Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije posvečeno 70. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Proslavljanje se je začelo že na proslavah ob začetku leta, se zgostilo ob 27. aprilu in 9. maju in se bo nadaljevalo tudi ob drugih spominskih dneh do konca leta. ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 Dosedanje proslave lahko ocenimo zelo pozitivno. Bile so dobro organizirane, s kakovostno vsebino, večinoma množične in mnoge zelo odmevne. To še posebej velja za veličastno proslavo 7. maja v Ljubljani, pa tudi za državno proslavo 26. aprila, za slavnostno sejo Glavnega odbora ZB, za prireditev ob odkritju spomenika padlim kulturnim delavcem in še bi lahko naštevali. Ob 27. aprilu je bilo v Slovenji 79 akademij in drugih proslav, domala po vseh večjih slovenskih krajih. Ob proslavah je bila zelo pomembna posebna publicistična dejavnost. V visoki nakladi 29.000 izvodov je izšla brošurica o OF skupaj s spomenico predsedstva Zveze ob prazniku, v nakladi 6200 izvodov knjiga Janeza Stanovnika Boj za prihodnost, tri pesmarice z notnimi zapisi partizanskih pesmi (za moške, ženske in mešane zbore) v skupni nakladi 1100 izvodov in v tisku je knjiga Zlomljena krila Matica Žgajnarja o 805 rešenih zavezniških padalcih. Revija Svobodna misel je izdala knjigo Obrazi z zapisom Josipa Vidmarja o Kidriču, Kardelju in Kocbeku. Natisnila je tudi štiri številke Novih razgledov: prva prinaša intervjuje spomeničarjev, druga besedilo Bogdana Osolnika Pomen narodne države, tretja tekst dr. Marjana Žnidariča Partizanske enote na Slovenskem leta 1941 in četrta članek Jožice Jožef Beg Mladinski in otroški tisk med NOB. V tisku in elektronskih medijih so bili objavljeni številni prispevki o OF, o proslavah ob 70. obletnici njene ustanovitve ter o njenem pomenu za takratni in današnji čas. Na spletni strani Zveze smo odprli posebno rubriko o 70. obletnici OF, v kateri so objavljena sporočila o proslavah, pa tudi trije filmi (o komandantu Francu Rozmanu Stanetu, o taborišču na Rabu in o pesniku Karlu Destovniku Kajuhu). Televizija Slovenija je pripravila in objavila dokumentarec o OF z glavnima vlogama J. Stanovnika in B. Osolnika. Predvajali so tudi več drugih filmov iz vojnih časov. Narodna banka Slovenije je s soglasjem Vlade RS izdala kovanec za dva evra s podobo narodnega heroja komandanta F. R. Staneta. Kovanec je redno plačilno sredstvo Sporočila v vsej Evropi (dva milijona komadov). Pošta Slovenije je izdala dopisnico z oznakami OF, ministrstvo za šolstvo in šport pa plakat s stisnjeno pestjo, zvezdo in napisom 70 let OF in 20 let RS. To je le nekaj značilnih primerov proslavljanja 70. obletnice ustanovitve OF, bilo pa je še več drugih (npr. šolska tekmovanja, okrogle mize, intervjuji v tiskanih in elektronskih medijih, koncerti partizanskih pesmi, predvajanje partizanskih pesmi na radiu itd.). K spodbudi za navedeno obsežno dejavnost v zvezi s proslavljanjem 70. obletnice OF smo prispevali z obširnim programom, ki smo ga sprejeli na seji predsedstva 7. septembra 2010 in ga takoj posredovali pristojnim državnim organom, prijateljskim organizacijam, vseh tiskanim in elektronskim medijem, šolam, knjižnicam, muzejem in seveda tudi vsem našim organizacijam na terenu. Žolčni odzivi nasprotnikov OF kažejo, da smo s proslavljanjem OF dosegli množično pozitivno obujanje zgodovinskega spomina in sporočila OF za današnji čas. Zato lahko trdimo, da je proslavljanje poseglo tudi v sedanje razmere in tako doseglo svoj glavni namen in smisel. Slavko Grčar Ob letošnji 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda so na republiški ravni že potekale najpomembnejše prireditve: državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju v torek, 26. aprila, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je bil slavnostni govornik dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije; prav tako je bila ob prazniku ZB – 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte – v torek, 26. aprila, ob 11. uri slavnostna razširjena seja Glavnega odbora Zveze s podelitvijo listin in zlatih plaket v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu, kjer je bil slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB Slovenije. Pred slavnostno 11 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 sejo je bilo ob 10. uri polaganje vencev na grobnico herojev pri slovenskem parlamentu in ob 15. uri odkritje spomenika kulturnim delavcem NOB v severnem parku v Župančičevi jami, za Pionirskim domom, na Vilharjevi 12. Najbolj množična prireditev ob 70. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ob dnevu zmage, miru in Evrope je bila v soboto, 7. maja, ob 13. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer je bil slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije. Poleg že navedenih prireditev je bilo oziroma še bo po vsej Sloveniji na 51 območjih več samostojnih prireditev ali pa prireditev, vezanih na dogodke iz časa druge svetovne vojne. Ker imajo nekatera združenja več prireditev, je njihovo skupno število naraslo na 79; naj jih naštejemo: Abram na Nanosu-Ajdovščina, Planina in Sromlje-Brežice /2/, Celje, Cerknica, Črnomelj, Črnuče, Žeje-Domžale, Trbonje-Dravograd, Sv. Jurij ob Ščavnici-Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Kamnik, Preža-Kočevje, Koper, Mladje in Krško /2/, Rimske Toplice-Laško, Črenšovci in Lendava /2/, Javorski Pil-Litija, Zalog-Ljubljana MostePolje, Ljutomer, Logatec, Metlika, Črna na Koroškem-Mežiška dolina, Ravne na Koroškem, Češnjice pri Moravčah-Moravče, Rečica ob Savinji in Mozirje /2/, Murska Sobota, Vidov hrib, Medana in Sabotin-Nova Gorica /3/, Dolenjske Toplice, Straža, Mirna Peč, Škocjan, Šentjernej, Šmarješke Toplice, Žužemberk in Novo mesto /8/, Središče ob Dravi, Miklavž, Ivanjkovci in Ormož /4/, Pivka-Postojna, Ptuj, Župank nad RadljamiRadlje ob Dravi, Bled-Radovljica, Ruše, Semič, Sevnica, Kozina, Komen in Sežana /3/, Rahtel, Vodriž pri Podgorju, Razbor, Šmartno in Slovenj Gradec /5/, Trije kralji na Pohorju, planinska koča na Boču-Slovenska Bistrica /2/, Tolsti vrh-Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah skupaj s Slovensko Bistrico, Škofja loka, Kum in Trbovlje /2/, MirnaTrebnje, Trzin, Tržič, Dobrna, Frankolovo, Vojnik, Vojnik-Dobrna /3/, Ljubljanski vrh-Vrhnika, Kum, Čemšeniška planina in Zagorje /3/, Žalec. Jože Gačnik 12 SLAVNOSTNA SEJA ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE Na slavnostni seji ZZB za vrednote NOB Slovenije s podelitvijo priznanj smo 26. 4. 2011 v Ljubljani zaznamovali dan upora proti okupatorju in 70. obletnico OF slovenskega naroda. Častno listno sta prejela zgodovinarja dr. Jože Pirjevec in dr. Božo Repe. »Osvobodilna fronta je bila najsilnejši prelomni dogodek v slovenski zgodovini, saj smo Slovenci iz objekta zgodovine postali subjekt lastne usode,« je na današnji slavnostni seji Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije v počastitev jutrišnjega dneva boja proti okupatorju in 70. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda povzel besede svojih predhodnikov njen prvak Janez Stanovnik, ki je že s svojim prihodom v Stanovsko dvorano Ljubljanskega gradu, v spremstvu obrambne ministrice Ljubice Jelušič in nekdanjega predsednika RS Milana Kučana, požel stoječe ovacije. Po Stanovnikovih besedah je bila OF posledica spontane naravne erupcije domoljubja v slovenskem človeku, saj ko je bil ta obsojen na smrt, je bil odpor odločitev srca in ne racionalne odločitve. Kot je še dejal, je šel v odpor, ker je bil v to prisiljen in mu je to velevalo naše naravno in nacionalno bistvo ne glede na ideološke ali drugačne opredelitve. »Skupaj so stopili predstavniki osnovnih svetovnonazorskih pogledov - kristjani, liberalci, komunisti, kulturniki – in se odločili za upor,« je nadaljeval Stanovnik in med drugim dejal, da je OF štiri leta načrtno gradila svojo državo: »V svojem programu kot cilja ni zapisala le oboroženega boja proti okupatorju, ampak tudi, da se bo borila za združeno Slovenijo, za ljudsko demokracijo, za samoodločbo slovenskega naroda in da bo zgradila slovensko narodno vojsko, ki bo hrbtenica slovenske države.« V nadaljevanju je obžaloval dejstvo, da se egoizem in samovšečnost postavljata pred ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 Sporočila Foto: Mihael Peter Fras s.p. Foto: Mihael Peter Fras s.p. obvezo skupnosti, narodu ter državi in da se ne spoštuje krvni davek, ki je bil plačan med NOB in osamosvojitveno vojno. »Ne morem razumeti, da si nekdo drzne igrati svojo politično igro v interesu države,« je še dodal in pozval predsednika RS Danila Türka, naj zbere okrog sebe ugledne ljudi, ki naj predstavijo svoje mnenja in svoje poglede na prihodnost države. Drugi poziv pa je naslovil na mlade, naj se pridružijo borčevski organizaciji, ki neguje vrednote OF. Svoj govor je sklenil z besedami: »Zato kličem mladi generaciji, naj stopi pod prapore partizanstva, ki je že enkrat rešil domovino, pa jo bo še enkrat.« Dan boja proti okupatorju so v borčevski organizaciji počastili s podelitvijo priznanj. Zlato plaketo so prejeli: Garda Slovenske vojske, OŠ Vide Pregrac, Irma Černac, Vida Vavken, Vitja Rode, Stane Markič, Franta Komel, Ivan Bajt, Milan Lozej, Lojze Maslo, Danilo Perčič in Jožef Tomažič. Častno listino, najvišje borčevsko priznanje, pa sta letos prejela zgodovinarja in dobra poznavalca novejše zgodovine slovenskega naroda: dr. Jože Pirjevec, profesor na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in avtor številnih monografij, časopisnih člankov, besedil za radijske ter televizijske oddaje in več kot 180 znanstvenih razprav, in dr. Božo Repe, profesor na Filozofski Foto: Mihael Peter Fras s.p. Foto: Mihael Peter Fras s.p. 13 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 fakulteti v Ljubljani ter avtor in soavtor več knjig in šolskih učbenikov. V obrazložitvi so zapisali, da častno listino prejmeta zlasti za obsežno in kakovostno publiciranje, pedagoško delovanje in raziskovalno delo o NOB. »Dve misli se mi porajata, ena bo zazrta v preteklost, druga pa v sedanjost in prihodnost. Najprej bi se rad zahvalil generaciji, ki je izpeljala NOB, saj se kot Primorec in Tržačan zavedam, da me brez OF danes ne bi bilo tukaj, tako kot najbrž ne bi bilo nobenega Slovenca. Tej generaciji, ki je prevzela nase trpljenje, žrtve in tudi slavo, je treba izreči vse priznanje. Nočem biti preveč kritičen do izkušnje, ki smo jo imeli v zadnjih 20 letih, saj smo marsikaj dosegli in ustvarili, toda reči, da nismo v krizi, predvsem moralni, bi ne bilo resnično. Mislim, da morajo naša generacija in mlajše znova ustvariti Osvobodilno fronto slovenskega naroda,« je ob tej priložnosti dejal dr. Jože Pirjevec. »... OF nas druži, OF nas brani, OF neznanca v hipu seznani, OF je zvestoba med nami ...« so verzi iz Župančičeve Ode Osvobodilni fronti, ki jih je tokrat prebirala igralka Jerica Mrzel v programu, ki so ga sooblikovali še pevec Anže Petrač in kvintet trobil SV. Z dnevom upora proti okupatorju, ki je bil do leta 1992 znan kot dan OF, se spominjamo 26. aprila 1941, ko so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sešli predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar ter ustanovili Protiimperialistično oziroma Osvobodilno fronto. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobra dva tedna po okupaciji ter razkosanju Slovenije. Kot je borčevska organizacija zapisala že v spomenici ob 70. obletnici, je z Osvobodilno fronto slovenskega naroda vzplamtela nova slovenska zavest: iz naroda hlapcev naj bi z uporom postal narod svobodnih gospodarjev, ki naj si »piše sodbo sam«. 14 DOBITNIKI PRIZNANJ ZZB NOB SLOVENIJE V LETU 2011 LISTINA dr. JOŽE PIRJEVEC, SEŽANA dr. BOŽO REPE, LJUBLJANA ZLATA PLAKETA – za življenjsko delo IRMA ČERNAC, KOPER FRANTA KOMEL, MARIBOR STANE MARKIČ, LJUBLJANA VIDA VAVKEN, LOGATEC VITJA RODE, MARIBOR JANEZ ŽAGAR, MOZIRJE ZLATA PLAKETA IVAN BAJT, LJUBLJANA ANDREJ BOROVNIK, SLOVENJ GRADEC GARDA SLOVENSKE VOJSKE, LJUBLJANA ALOJZ LENIČ MILE, LJUBLJANA LOJZE MASLO, LJUBLJANA MOŠKI PEVSKI ZBOR LAŠKO, LAŠKO OSNOVNA ŠOLA VIDE PREGARC, LJUBLJANA DANILO PERČIČ, LJUBLJANA mag. IVAN PRINCES, župan Občine Vipava MARTIN REBOLJ, MORAVČE JOŽE SREBRE, ŽALEC ŠTEFAN ŽEKŠ, MURSKA SOBOTA (posthumno) SREBRNA PLAKETA ZVONE BENČIČ MIDRE, SEŽANA AVGUST BRADAČ, NOVO MESTO VILJEM ČAMPA, LJUBLJANA ŠIŠKA VINKO ČUK, CERKNICA VID FILIP, DRAVOGRAD IRENA GABRENJA, POSTOJNA VOJKO GALIČIČ, GORNJA RADGONA GODBA NA PIHALA MEDVODE, MEDVODE FRANC GOMBAČ, ILIRSKA BISTRICA RUDOLF HOTUJEC, ČRNOMELJ MIROSLAV HROVAT, TREBNJE ŠTEFAN JURŠIČ, LOGATEC VIKTOR KOKALJ, LJUBLJANA MOSTE-POLJE ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 MARINO KONTELJ, SEŽANA MIRA KRALJ, DRAVOGRAD JANEZ KROŠELJ, LJUBLJANA VIČ-RUDNIK BENJAMIN KUNAVER, LJUBLJANA CENTER JOŽE LJUBIČ, ILIRSKA BISTRICA MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV MORAVČE, MORAVČE OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, ČRNUČE MARJAN PETE, LJUBLJANA MOSTE POLJE IVKA PETERNEL, LJUBLJANA MOSTE-POLJE MATIJA POTOKAR, bivši župan Občine Divača, SEŽANA JANEZ SLABE, LOGATEC SLAVKA STOPAR, LAŠKO ANTON STROPNIK, SLOVENJ GRADEC LOJZE ŠMID, LJUBLJANA BEŽIGRAD IVAN ŠUŠTARŠIČ, METLIKA TABORNIŠKO DRUŠTVO ROD SEVERNI KURIR, SLOVENJ GRADEC MARJAN ZADEL, ŽALEC ELIZABETA ZADRAVEC, MURSKA SOBOTA Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 29. marca 2011 sprejel SPOROČILO ORGANIZACIJAM IN ČLANOM ZB OB KONCU MANDATA 2007–2011 1. Na svoji zadnji sej v mandatu 2007–2011 je Glavni odbor Zveze pozitivno ocenil delovanje organizacije v preteklih štirih letih. To tem bolj, ker so bile splošne gospodarske, socialne in politične razmere večkrat močno neprijazne zaradi gospodarske krize in zaradi strankarskega in medijskega negativizma, pa tudi zavoljo stopnjevanega zgodovinskega relativizma in kriminalizacije prejšnjih obdobij, vključno z NOB. Sporočila Glavni odbor se zato zahvaljuje vsem funkcionarjem Zveze in tudi funkcionarjem združenj, njihovim krajevnim organizacijam, organom enot NOV in POS ter vsem članom, ki so kakor koli pripomogli k uspešnemu delovanju Zveze in njenih organizacij. Zahvaljuje se tudi vsem tistim državnim, lokalnim in drugim organom ter organizacijam, ki so tvorno sodelovali z nami. 2. V preteklem mandatu je bila podlaga za naše aktivno delovanje in ohranjanje ter udejanjanje vrednot NOB v dokumentu Programski temelji in usmeritve za delovanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (spletna stran ZZB NOB Slovenije ali brošura: Dokumenti reorganizirane ZB), v prenovljenem Statutu Zveze in v vsakoletnem programu nalog ter v letnih poročilih o njihovem uresničevanju. Taka naj bi bila programska podlaga tudi za naslednji mandat 2011–2015. V navedenem okviru pa bo nujno potrebno: a) Okrepiti javno prisotnost in vpliv na družbeno dogajanje in urejanje javnih zadev v smislu vrednot narodnoosvobodilnega boja in drugih pozitivnih vrednot za smotrn razvoj slovenske družbe in države. Pri tem je treba bolj kot doslej, zlasti v združenjih, izrabiti možnosti neposrednega povezovanja s tiskanimi in elektronskimi mediji ter z organiziranjem aktualnih javnih tribun, okroglih miz, tematskih posvetovanj, sodelovanja v javnih razpravah, spodbujanja pisem bralcev in podobno. b) Ohraniti in po možnosti celo povečati organizacijsko in kadrovsko kondicijo Zveze in njenih organizacij ter organov, zlasti s sprejemanjem novih članov in s sprotnim pomlajevanjem in nadomeščanjem članov organov, ki iz zdravstvenih in drugih razlogov ne morejo več opravljati svojih nalog. c) Povečati interes za seznanjanje in prevzemanje dobrih praks v medsebojnem 15 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 sodelovanju združenj v okviru pokrajine in med njimi. d) Težiti k modernizaciji poslovanja s čim širšo uporabo računalniške tehnologije in drugih sodobnih sredstev ter metod. e) Vzdrževati in širiti pristne stike z borčevskimi organizacijami drugih držav, z drugimi domoljubnimi organizacijami civilne družbe, z veteranskimi organizacijami 1991, z občinami, šolami, turističnimi društvi in vsemi drugimi, ki imajo spoštljiv odnos do NOB in so pripravljeni kakor koli sodelovati pri proslavah in pri drugih zadevah skupnega interesa. 3. Glavni odbor Zveze vabi vsa združenja, da v organih ali delovnih skupinah temeljito pregledajo svojo organiziranost in delovanje v luči temeljnih dokumentov iz 2. točke tega sporočila in ugotovijo, kaj je treba storiti za popestritev in izboljšanje kakovosti ter učinkovitosti delovanja. Dobrodošle bodo tudi ustrezne pobude za popestritev akcij Zveze. Pričakujemo jih do začetka junija 2011, da bi jih lahko upoštevali pri pripravi konstitutivne seje GO v septembru 2011. 4. Za uspešno delovanje Zveze in združenj v mandatu 2007–2011 je bilo bistveno tovariško medsebojno sodelovanje in soodgovornost med člani, med člani in funkcionarji ter med samimi člani vodstev od krajevnih organizacij do Zveze. To veliko vrednoto moramo ohraniti in krepiti tudi v prihodnjem mandatu 2011–2015, kar je dragoceno vezivo in spodbuda za uspeh organizacije. V Ljubljani, 29. 3. 2011 Predsednik ZZB NOB Slovenije: Janez Stanovnik Člani delovnega predsedstva: Slavko Grčar Jože Berce dr. Maca Jogan 16 Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 5. aprila 2011 obravnavalo pobude s seje Glavnega odbora Zveze in o tem sprejelo naslednje SKLEPE O DODATNIH NALOGAH PO POBUDAH S SEJE GO Z DNE 29. 3. 2011 1. Trajna aktualnost pobud o pomlajevanju članstva ZB Pobude v zvezi s pomlajevanjem članstva ZB so vedno dobrodošle, so trajno aktualne in se ponavljajo. So pa že upoštevane v številnih sklepih in dokumentih Zveze in zadevajo naloge vseh organov, zlasti združenj in njihovih krajevnih organizacij. 2. Uporaba sodobne računalniške tehnologije v delovanju ZB Predsedstvo soglaša, da naj bi strokovna služba Zveze pridobila izvedenska mnenja o tem, na kakšen način je mogoče uporabiti sodobno računalniško omrežje za namene in cilje ZB, zlasti za čim bolj sodobno in učinkovito promocijo vrednot NOB kot nadaljevanje dosedanjih ukrepov na tem področju. Predsedstvo soglaša tudi, da se na spletnem portalu ZZB NOB Slovenije odpre rubrika Predlogi in pripombe in da se aktualizirajo vse že odprte rubrike, ki niso redno oskrbovane. Predsedstvo predlaga združenjem, da trajno spodbujajo in omogočajo računalniško opismenjevanje čim večjega števila naših članov, tudi starejših. 3. Podržavljenje spomenika na Cerju Predsedstvo pritrjuje predlogu, da mora država prevzeti lastništvo in s tem tudi skrb za financiranje vzdrževanja in upravljanja Spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Koncesija za skrbništvo, vključno z ureditvijo in dopolnjevanjem zbirk in eksponatov v notranjih prostorih spomenika, naj bo dodeljena Goriškemu muzeju. Zveza si bo za uresničitev te naloge prizadevala prek Koordinacije domoljubnih ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 in veteranskih organizacij Slovenije, po potrebi pa tudi na druge ustrezne načine. 4. Odnosi med Slovensko vojsko in verskimi skupnostmi Komisija za obrambne in vojaške zadeve naj posebej temeljito preuči ustavnopravne možnosti in dejanske potrebe za delovanje duhovnikov različnih verskih skupnosti v Slovenski vojski, upoštevajoč načelo ločenosti Cerkve in države. Pripravi naj ugotovitve in predloge, ki jih bo predsedstvo Zveze v primerni vsebini posredovalo pristojnim državnim organom še v letošnjem letu. 5. Dodatne vseslovenske proslave v letu 2012 Koordinacijski odbor enot in služb NOV in POS naj preuči predloga za dodatni vseslovenski proslavi: v Cerknici ob 70. obletnici ustanovitve Notranjskega odreda in v Kozjem ali v drugem primernem kraju ob jubileju bojnega delovanja Kozjanskega odreda. 6. Uvedba dodatnih priznanj ZB Predsedstvo meni, da so vrste in število podeljenih veljavnih priznanj ustrezni in da ni potrebe po dodatnih. Doslej je bilo podeljenih dovolj listin, zlatih in srebrnih plaket ter priznanj praporščakov, ki imajo po novem tudi poseben trak, primeren za uniforme. V številnih združenjih imajo tudi svoja priznanja. Za civilne obleke je primernejša od traku priponka (značka) v miniaturni podobi plakete, npr. v rdeči barvi za listino, v zlati barvi za zlato plaketo in v srebrni za srebrno plaketo. Predsedstvo bo z dopolnitvijo pravilnika to uveljavilo. 7. Zaščita zapuščine Edija Šelhausa Predsedstvo soglaša, da je treba fotografsko zapuščino Edija Šelhausa, ki dokumentira dogodke iz NOB, zaščititi. Za ta namen bo dalo pobudo ustrezni javni ustanovi. 8. Skrb za čisto okolje Članstvo naj, kolikor je mogoče, sodeluje pri skrbi za čisto okolje ter pri dejavnostih Sporočila trajnostnega, sonaravnega razvoja. Oboje potrebuje človeštvo za lastno preživetje in tudi kot odgovor zmeraj bolj surovemu in asocialnemu kapitalu, ki pušča za seboj družbeno, duhovno in okoljsko puščavo. Najmanj to lahko storimo zase in za prihodnje rodove. 9. Vključevanje vsebin NOB v izobraževalne in druge dejavnosti Predsedstvo bo pripravilo vprašalnik za združenja, ob pomoči katerega bodo lahko ugotavljali, koliko in na kakšen način opažajo vključenost pozitivnih vsebin o NOB v rednem izobraževanju in v različnih drugih dejavnostih z mladimi. Aktualna je tudi registracija primerov dobre prakse. Na podlagi teh ugotovitev bo predsedstvo obravnavalo zbirno informacijo in jo posredovalo organizacijam ZB. 10.Informacija o uresničevanju sklepov predsedstva na temelju pobud s sej Glavnega odbora Zveze Strokovna služba Zveze bo do konca maja 2011 pripravila konkretno informacijo o tem, kako so ali bodo uresničeni sklepi predsedstva na temelju pobud s sej Glavnega odbora Zveze z dne 22. 12. 2010 in 29. 3. 2011. Ljubljana, 5. 3. 2011 Predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik PISMO O PRODAJI ZEMLJE TUJCEM POKRAJINSKIM SVETOM IN ZDRUŽENJEM NA OBMOČJU PRIMORSKE Civilna iniciativa Kras in civilna iniciativa Za Primorsko sta nedavno opozorili na problem prodaje nepremičnin tujim državljanom – iz držav članic EU – in v povezavi s tem na problem etnične sestave 17 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 in nacionalne identitete zlasti v zahodnem delu Slovenije. Iz vrst članstva prihajajo s tem v zvezi vprašanja o stališču in o morebitni akciji Zveze borcev. Čeprav so organizacije ZZB na prizadetih območjih doslej samoiniciativno pravilno ravnale – največji del podpisnikov Deklaracije prihaja iz vrst našega članstva – se nam zdi potrebno, da to stališče s tem sporočilom podrobneje pojasnimo. V zavzemanju stališča do tega vprašanja moramo imeti v mislih predvsem naslednje momente oziroma dejstva: 1. Iredentistični in profašistični krogi v sosednji Italiji se do danes niso sprijaznili z odločitvami mirovne konference in iz mirovnega sporazuma sledečih dvostranskih mednarodnih aktov. Nenehno smo priče ne samo zgodovinskega revizionizma, ampak tudi manipulacij in celo državnih postopkov, ki skušajo problematizirati povojno ozemeljsko ureditev. Pogosto smo bili namreč priče poskusom, da se dokončna mednarodnopravna ureditev »zaobide« s civilnopravno pridobitvijo lastnine nad ozemljem oziroma nepremičninami na ozemlju, ki je po krivični Rapalski pogodbi pripadlo takratni Kraljevini Italiji. 2. Vprašanje trgovanja z nepremičninami je bilo predmet obsežne in težke razprave ob pristopanju Slovenije v članstvo EU. Vprašanje je bilo rešeno z znanim španskim kompromisom, ki nam je pustil grenak priokus v ustih kljub zaščitnim ukrepom, ki jih navaja 37. člen pristopne pogodbe. 3. Slovenska država si je ves čas po osamosvojitvi močno prizadevala za izboljšanje odnosov z zahodno sosedo in prav zato pogosto ni protestirala ali se odzvala na nepravne in izzivalne postopke Italije in njenih vodilnih državnikov, zaradi česar je bila deležna upravičene kritike slovenskega prebivalstva v matični Republiki Sloveniji pa tudi med manjšino v Italiji. Trilateralni sestanek predsednikov v Trstu in nedavni obisk našega predsednika v Rimu sta v zadnjem času le 18 prinesla določene – čeprav skromne – znake popuščanja tudi na strani Italije. 4. Čeprav je Slovenija kot članica EU vezana na »acqiscommunotaire« - skupno zakonodajo EU - praksa v drugih državah članicah dokazuje, da so mogoči nekateri posebni zaščitni ukrepi (primer Danske), za njihovo uveljavitev pa je treba pravočasno ukrepati. Rok za to je neposredno pred vrati. Predsednik vlade je v parlamentarni razpravi pojasnil, da je ustanovil medresorsko skupino, ki naj v najkrajšem času problem preuči in priporoči konkretno akcijo. 5. Problem ukrepanja v tem primeru pa se očitno kaže na dveh ravneh: prva je mednarodno ukrepanje slovenske vlade in konkretna administrativna praksa občinskih oblasti ter druga ravnanje samih zainteresiranih državljanov. Naštete omejitvene elemente moramo imeti pred očmi, ko oblikujemo stališče in morebitno akcijo ZZB. Ponavljamo, spontana akcija našega članstva in naših organizacij na prizadetem območju 23 primorskih občin je bila pravilna in zasluži vse priznanje za izkazano politično zrelost in domoljubnost tamkajšnjih ljudi. Očitno pa ne gre za enkraten problem, ki ga je treba in mogoče rešiti zgolj z ustreznim ukrepanjem državnih organov. Prav tako bi se samo »pritisk na vlado« lahko izkazal kot neproduktiven, ker bi omajal že tako zelo nizko verodostojnost vlade, ne bi pa prinesel pravih uspehov pri reševanju odprtega vprašanja s sosednjo državo. V Zvezi borcev za vrednote NOB zato pričakujemo in priporočamo: NA RAVNI VLADE: –– Natančno statistično določitev dejanskega stanja na terenu: število kupo-prodajnih transakcij po posameznih občinah (zgradbe, parcele in specifikacija, ali gre za stalno naseljevanje tujerodnega ali manjšinskega prebivalstva in s tem povezane morebitne spremembe etnične sestave lokalnega prebivalstva). ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 –– –– –– –– Če je Geodetski zavod lahko pripravil – močno kontestirano – sliko stanja nepremičnin za vso Slovenijo, potem tako odslikavanje za Primorsko ne bi smelo biti problem. Pravno ekspertizo, kakšni ukrepi so mogoči in potrebni - pri Komisiji EU, da dosežemo posebno zaščito zaradi grobega kršenja normalnih pravil, ki vladajo v EU. Predlog ukrepov Republike Slovenije, ki so v jurisdikciji slovenske vlade: prostorsko planiranje, zaščita konkurence (glede na nemoralni dvig cen zaradi očitne prisotnosti nekomercialnih elementov – iredentizma). Resna preučitev možnosti za uzakonitev enega ali več obmejnih parkov z zaščitnim režimom kraške krajine in s posebnim sistemom uporabe oziroma spreminjanja namembnosti zemljišč in za njihovo pozidavo. Država naj bi sama ali skupaj z občinami oblikovala in financirala poseben sklad za odkup zemljišč in drugih nepremičnin – z morebitno prednostno pravico odkupa in z možnostjo censke konkurence. NA RAVNI OBČIN OZIROMA UPRAVNIH ENOT: –– Ugotavljanje stanja na podlagi neposredne izkušnje – sporočila občanov, evidenca samolastnega izpostavljanja dvojezičnosti na nesporno homogeno slovenskih območjih. –– Ukrepanje v okviru obstoječih pooblastil samih občin: procedure pridobivanja gradbenega dovoljenja, procedure prijavljanja bivanja, procedure obdavčevanja itd. NA RAVNI OBČANOV: Na tej ravni pa morajo po našem mnenju ZZB in obe neposredno angažirani civilni iniciativi odločno ukrepati. Ko je v zgodnjih 20. letih Gentile uvedel svojo šolsko zakonodajo z odpravo slovenskih šol, je dr. Engelbert Besednjak, takrat poslanec v rimskem parlamentu, javno dejal: »Ukinjate Sporočila slovenske šole, toda vedite: od danes naprej bo postala vsaka družina na Primorskem tudi slovenska šola.« In tako je tudi bilo, zato se je Primorska osvobodila z lastnimi močmi, čeprav ji velike sile niso bile naklonjene. Organizacije ZZB morajo med primorskim prebivalstvom razvijati predvsem ponos, domoljubje in državljansko samozavest. Čeprav je res, da zaradi povečanega povpraševanja in dviga cen nepremičnin postaja prodaja nepremičnin mikavnejša, je prav tako res, da so proti taki razprodaji naših nepremičnin samo v nekaj dneh zbrali prek 5000 podpisov. To govori o tem, da so ljudje pripravljeni na odrekanje določenim materialno-finančnim koristim, da bi zaščitili narodno integriteto. Istočasno pa je treba spodbujati med slovenskim prebivalstvom v Republiki Sloveniji in manjšini pripravljenost za nakup izpraznjenih nepremičnin, ne da bi se s tem spreminjala etnična struktura teh delov Slovenje. Menimo, da bi se v tem smislu morala angažirati ZZB na celotnem slovenskem ozemlju. Predvsem pa je treba ohranjati in krepiti enotnost primorskega prebivalstva in organizacij civilne iniciative – kot je bil to primer že doslej – s ciljem zaščite nacionalnih interesov in preprečevanja izkoriščanja tako občutljivega vprašanja nacionalne identitete za politikantsko promocijo. Predlagamo, da te naše razmisleke upoštevate v vaših razpravah in akcijah. S tovariškimi pozdravi! Predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik Obveščeni tudi: 1. Vlada RS 2. Ministrstvo za zunanje zadeve 3. Ministrstvo za okolje in prostor 4. Pokrajinski sveti ZB za vrednote NOB zunaj Primorske 5. Svobodna misel 6. Spletna stran ZB 19 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 Na podlagi 20. člena Statuta ZZB NOB Slovenije in v skladu s 26. členom Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/2006) je Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (v nadaljevanju Zveza) kot najvišji organ Zveze na 10. seji 29. 3. 2011 sprejel LETNO POROČILO O DELU IN POSLOVANJU ZVEZE V LETU 2010 1. Splošna politična ocena Splošne politične in gospodarske razmere so se v Sloveniji v letu 2010 še naprej poslabševale, čeprav je upadanje gospodarske aktivnosti doseglo dno in čeprav smo v drugi polovici leta doživeli celo blago napredovanje gospodarske aktivnosti, prvenstveno zaradi povečevanja izvoza. Slovenija je še naprej pod močnim vplivom svetovnih gospodarskih in tudi političnih trendov. Na vse to pa vplivajo strukturni problemi, podedovani iz preteklosti. Močno opevana »zgodba o uspehu« iz časa tranzicije je namreč skrivala nerešene strukturne probleme: denacionalizacijo in vračanje v naravi, privatizacijo, ki se je ob pomanjkljivi zakonodaji spremenila v tajkunizacijo, nezadovoljiv nadzor nad bančnim sistemom itd. Tranzicija iz samoupravnega socializma v nekontrolirani kapitalizem je potekala pod krinko prehoda na tržno gospodarstvo. V obdobju virtualnega razcveta globalističnega liberalnega kapitalizma so bile tudi v Sloveniji te strukturne slabosti v veliki meri prikrivane ob sorazmerno visoki rasti BDP in posledično tudi družbenega standarda. Poglabljanje krize v svetu in doma je te hibe ne samo odkrivalo, ampak je sinergistično razmere zaostrovalo. Tak gospodarski razvoj je imel svoje posledice na političnem področju. S poglabljanjem gospodarske krize je prihajal vse bolj do izraza »demokratični primanjkljaj«, ki je tlel od samega začetka v nagli tranziciji od »družbenega samoupravljanja« v parlamentarno večstrankarsko ureditev. Predvsem se je pokazalo, da trojnost demokratične 20 oblasti – zakonodajne, izvršne in sodne – ne deluje tako kot v deželah z daljšo demokratično tradicijo in kulturo. Namesto da bi se kontrola in dopolnjevanje ene veje oblasti razvijala mirno in organsko, je prihajalo do konfliktnih situacij s sodno vejo oblasti, predvsem s tožilstvom, pa tudi s sodstvom. Izredne slabosti je pokazal tudi strankarski sistem. Močna parlamentarna opozicija svoje vloge ni razumela kot instrument nadzora in korekture predlogov vladajoče koalicije, ampak predvsem kot rušenje in izkoriščanje instrumentov ter institucij parlamentarne vladavine (interpelacije, stalna izredna zasedanja parlamenta, referendumi, vse do ustavne obtožbe samega predsednika republike) za preprečevanje, da vlada normalno opravlja svoje naloge. Tako so bile energije odgovornih predstavnikov ljudstva izkoriščane za brezsmiselne prepire in škandale v že tako težki krizni situaciji. Slabosti so se kazale prav tako v delovanju same izvršne veje oblasti – vlade. To je seveda pripeljalo do izrazitega padca zaupanja ljudstva v sposobnost vlade, da krmari z narodovo usodo v izredno viharnih časih. Tem že tako negativnim razmeram se pridružuje pomanjkanje socialnega dialoga. Pri tem ne gre toliko za dejstvo, da sama institucija socialnega dialoga ni bila zadostno in pravilno izkoriščena, kot za to, da socialni partnerji svoje vloge niso razumeli v smislu dialoga, ampak v smislu ultimatov, ki dialoga praktično sploh niso dopuščali oziroma omogočili. Tako smo prišli do »dialoga gluhih«. Namesto da bi vsi partnerji videli nacionalni interes kot cilj dialoga, je vsaka stran videla rešitev izključno v uveljavljanju svojih ultimativnih zahtev. To se je najbolj pokazalo ob sprejemanju pokojninske reforme. Namesto da bi se soočili z dejstvom, da dramatično podaljševanje povprečne življenjske dobe zahteva tudi podaljševanje delovne dobe, kar dokazuje izkustvo v vseh evropskih deželah, se je diskusija vrtela okoli »zgaranosti« delavcev, ki pa po upokojitvi lahko opravljajo samo še malo delo! Tako se je politični položaj v državi razvijal v smeri večstrankarske blokade: ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 posamezni parcialni interesi – upokojenski, študentovski, strokovni, ideološki – so se medsebojno spopadali in tako vodili do spiralno negativnega trenda, ki se je pokazal v splošnem malodušju – nekakšni družbeni depresiji – in padcu zaupanja v družbenopolitično elito ter celo v same institucije sistema. Zanimivo pa je, da so znanstveno utemeljene in vodene ankete javnega mnenja pokazale ravno nasprotno sliko. »Politični barometer« Fakultete za družbene vede ljubljanske Univerze, ki je brez dvoma najbolj objektivna znanstvena ustanova tega področja, je proti koncu leta pokazal, da dve tretjini prebivalstva menita, da živita srečno ali vsaj zadovoljno, da sta bolj ali manj zadovoljni celo s svojim materialnim položajem, da pa kar 83 % anketirancev meni, da nekaj ni v redu z našim demokratičnim sistemom. Ta ugotovitev – ki ji pripisujemo verodostojnost – je potrjena tudi z naključnim opazovanjem dnevnega življenja v republiki. Na dva milijona prebivalstva ima danes Slovenija milijon zasebnih avtomobilov, milijon televizorjev, milijon tristo tisoč mobilnih telefonov itd. Čeprav je stopnja praga revščine še vedno skrb zbujajoča, je dejansko med najnižjimi v razvitem svetu in tudi tako imenovani Gini koeficient, ki meri neenakomernost razdelitve dohodkov in bogastva, uvršča Slovenijo med nekako »najbolj egalitarne« kapitalistične dežele. Potovanje po Sloveniji pa kaže neverjetno lepo vzdrževane zasebne hiše s cvetjem na oknih in balkonih, s šolami v vseh malo večjih naseljih, z bolnišnicami in ambulantnimi vozili po vsej deželi. Tuji opazovalec zato dobi vtis dežele blaginje, nikakor pa ne vidi globoke krize, o kateri govori statistika in javni politični diskurz. To je situacija, v kateri je Zveza borcev za vrednote NOB delovala v preteklem letu. To je bilo leto jubileja zmage nad nacifašizmom, ki smo jo proslavili – kljub slabemu vremenu – na izredno veličasten način z množično udeležbo na zborovanju v Ljubljani pod pokroviteljstvom predsednika republike. Leto je minilo v znamenju številnih javnih prireditev, ki so bile vse izredno številčno obiskane. Sporočila Zveza je v preteklem letu razvijala svojo publicistično in založniško dejavnost. Monografija o 14. diviziji je zagledala svetlobo dneva. Zanimiva je tudi objava študije o koroških partizanih, ki jo je založila Mohorjeva družba v Celovcu, kar dokazuje, da je NOB predmet znanstvene raziskave tudi zunaj kroga neposrednega članstva v ZB. Revija Svobodna misel je obogatila svojo aktivnost s prilogo Novi razgledi, ki so jo izrecno pozdravili ne samo redni naročniki, ampak tudi drugi zainteresirani krogi. Zveza je v preteklem letu posvečala posebno pozornost varstvu in urejanju spomenikov ter spominskih znamenj, posvečenih padlim borcem NOB. Čeprav spada osnovna skrb za spomenike v pristojnost države in občin, je sodelovanje naše organizacije pri tem bistveno. Danes imamo v Sloveniji prek 5000 spominskih znamenj. Spomeniki, nad katerimi so se v preteklosti znesli vandali – naj omenimo le Črnuče, Jelenov žleb, spomenik talcev pri Begunjah, Kidričev spomenik na Teznem in Kidričevem – so bili v glavnem obnovljeni v še lepši in popolnejši obliki kot doslej. Vodstvo Zveze in posamezni člani so se tudi v preteklem letu udeleževali javne razprave o strokovnih in zgodovinskih problemih, ki zadevajo delo in poklicanost naše Zveze. Zlasti je treba izpostaviti polemično publicistično delo v zvezi z razčiščevanjem problema revolucionarnega značaja NOB. Številni avtorji so se oglašali predvsem v Svobodni misli in pa tudi v ostalih medijih. Glede na pritisk krogov, ki ideološko nasprotujejo protifašističnim tradicijam zavezniške zmage v drugi svetovni vojni, smo bili prisiljeni protestirati pri Vladi Republike Slovenije zaradi diplomatske in državne udeležbe slovenskega predstavništva na demonstrativni prireditvi v Veliki Britaniji, ki naj bi problematizirala postopek britanskih vojaških oblasti ob koncu druge svetovne vojne in vračanju kolaborantskih enot domobranstva zavezniški jugoslovanski armadi. Britansko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da je bila ta odločitev v skladu s tovrstno zavezniško odločitvijo na Jalti, udeleženci pa so kljub temu sprejeli poziv 21 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 za ustanavljanje zgodovinske slovensko-britanske komisije, ki naj bi ugotovila krivdo nekdanjega predsednika britanske vlade za vračanje slovenskih kolaborantov. Koordinacija med veteranskimi organizacijami se razvija izjemno zadovoljujoče in v tovariški slogi. Glede na velik priliv novega članstva je posebna komisija pripravila načrt pedagoškega oziroma vzgojnega delovanja v Zvezi. Pred nami je leto 70-letnega jubileja ustanovitve Osvobodilne fronte, katere naslednica je naša Zveza. Pripravili smo obširen program aktivnosti – od javnih zborovanj, do publikacij in velikega koncerta partizanske pesmi – ki se uresničuje. Kljub neugodnim svetovnim in drugim razmeram se dejavnost ZZB pri uresničevanju domoljubnih moralnih dolžnosti in prepričanj razvija zelo zadovoljivo. 2. Število organizacij in članov Zveze Na dan 31. 12. 2010 je Zvezo sestavljalo 77 kolektivnih članov: 73 združenj, 3 društva in Mestna zveza Ljubljana. V teh organizacijah je delovalo 705 krajevnih organizacij in 40 odborov domicilnih enot NOV in POS. V primerjavi z letom 2009 se število kolektivnih članov Zveze ni spremenilo, zmanjšalo pa se je število krajevnih organizacij za 79 ali 10 % ter število delujočih domicilnih odborov za 10 ali 20 %. To znižanje je posledica večletnega naravnega zmanjševanja števila članov na posameznih območjih, kar pa je bilo evidentirano šele ob koncu lanskega leta. Po poročilih združenj borcev s terena je bilo njihovih članov na dan 31. 12. 2010 skupaj 47.118 ali 99,1 % števila izpred enega leta, to je zmanjšanje za 439 članov. Pri tem je bilo na novo sprejetih 2531 članov, umrlo pa jih je 2284. Zmanjšanje članstva gre le na račun preseljenih, ki se v novi organizaciji še niso prijavili ali pa so zavoljo bolezni ali iz drugih razlogov izstopili iz ZB. Članarino je plačalo 43.343 ali 91,9 % članov, kar je rahlo izboljšanje v primerjavi 22 z letom 2009, vendar je izpad še vedno prevelik, zlasti še, ker je večinoma posledica pomanjkljive organizacije pri pobiranju članarine. V preteklem letu smo ob različnih priložnostih opominjali združenja, da je sprejemanje novih članov prvenstvena naloga predvsem tudi krajevnih organizacij. Iz sporočil pa ugotavljamo, da je precej takih, ki lani niso sprejele niti enega novega člana, še več pa takih, v katerih je število umrlih preseglo število sprejetih. To velja tudi za združenja, saj iz tabele, ki jo objavljamo v prilogi 1, vidimo, da kar 31 združenj ni sprejelo vsaj toliko novih članov, kot jih je umrlo. Ocenjujemo, da se je delež članov, ki imajo status udeleženca NOB ali žrtve vojnega nasilja, tudi v lanskem letu znižal, kot se znižuje že nekaj let. Od skupnega števila 47.118 članov je udeležencev NOB, vključno z žrtvami vojnega nasilja, še 19.000 ali 40,3 %, medtem ko je drugih članov že prek 28.000 ali 59,7 %. Temu primerno se postopoma spreminja tudi kadrovska sestava vodstev. 3. Splošne in organizacijske dejavnosti Zveze ter delovanje njenih organov in delovnih teles Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ima status organizacije civilne družbe, ki deluje v javnem interesu in ji je država podelila status delovanja na področju vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in vojnih grobišč. Iz državnega proračuna so bila Zvezi dodeljena sredstva za izvajanje dejavnosti tako Zveze kot združenj borcev na območju celotne države. Glede na dejavnosti ZZB gre neposredno za delovanje Združenj borcev 66 %, posredno pa za skupne dejavnosti okrog 75 % vseh sredstev. Drugi viri sredstev na ravni Zveze so še finančni prihodki od obresti in donacije, na ravni združenj pa zlasti članarina, prostovoljni prispevki, donacije in dotacije. Združenjem se sredstva iz državnega proračuna razdelijo na podlagi napovednika nalog posameznega združenja in projektov ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 s posebno pogodbo, v kateri so določene naloge javnega interesa in namenska sredstva zanje. V letu 2010 smo končali velik projekt, in sicer informacijsko mrežo, in vanjo vključili vsa združenja in Ustanovo Franca Rozmana Staneta. Sistem smo nadgradili z ustreznim strežnikom in tako poskrbeli za arhiv vseh podatkov, ki potekajo prek naše informacijske mreže. Prav tako smo uredili popolnoma novo informacijsko podporo za finančno poslovanje Zveze, ki omogoča takojšne knjiženje prihodkov in odhodkov in on-line povezavo z računovodsko hišo ter možnost takojšnega vpogleda v finančne podatke. Zamenjali smo ročno poslovanje s pošto z novim računalniškim programom, ki omogoča sprotno sledenje vse prejete in oddane pošte. V letu 2010 smo imeli dve redni seji in eno korespondenčno sejo Glavnega odbora, 11 sej predsedstva, dve seji Sveta ZZB, tri seje finančne komisije, dve seji nadzornega odbora, dve seji odbora koordinacije enot NOV in POS, eno sejo odbora koordinacije žrtev vojnega nasilja, dve seji vojaške komisije, dve seji mednarodne komisije, tri redne in tri dopisne seje odbora za priznanja, dve seji pokrajinskih svetov in praviloma tedenske seje kolegija. V okviru Predsedstva Zveze je bila ustanovljena komisija za izobraževanje, ki je imela do zdaj eno sejo. V letu 2010 je bilo tudi šest posvetov na ravni pokrajinskih organizacij na terenu, ki se jih je udeležilo okoli 450 naših članov. Novembra 2010 je bil organiziran Posvet o dolgoročnem razvoju Slovenije, ki so se ga poleg članov Predsedstva ZZB in Sveta ZZB udeležili priznani ekonomisti, novinarji, poslovneži in drugi. Zbranim je svoje poglede predstavil mag. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve v Vladi RS. Člani vodstva Zveze so se udeleževali tudi sej in proslav ter drugih prireditev v združenjih in na sejah pokrajinskih svetov. V letu 2010 smo na novo sprejeli 2531 članic in članov iz vrst državljank in državljanov, ki so bili rojeni po drugi svetovni vojni, torej niso bili udeleženci NOB, imajo pa spoštljiv odnos do NOB in so pripravljeni Sporočila sodelovati pri prizadevanjih za ohranjanje in uveljavljanje vrednot tega boja. V letu 2010 smo nadaljevali opremljanje naših praporščakov s slavnostnimi uniformami, ki smo jih dopolnili s plašči, tako da smo z uniformami popolnoma opremili 206 praporščakov. Nadaljevali smo dela in naloge pri postavitvi knjižnice, ki smo jo opremili z bralnimi mizami, evidentirali smo 1250 knjig na knjižnih policah in 200 knjig na policah mestne knjižnice Ljubljana ter jih povezali v mrežo slovenskih knjižnic s sistemom Cobiss. Knjižnico smo odprli februarja 2011. V letu 2010 smo tvorno sodelovali v Koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, v kateri so združene organizacije Zveza vojnih veteranov Slovenije '91, Združenje Sever, Društvo Maistrovih borcev, društvo Moris, društvo TIGR in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije. Tvorno smo sodelovali tudi z Društvom izgnancev Slovenije in z upokojenskimi ter drugimi seniorskimi organizacijami, s katerimi smo še posebej uspešno sodelovali tudi v posebnem koordinacijskem odboru. Osrednji dogodek se je zgodil maja 2010, ob 65. obletnici zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne, in sicer veličastna proslava na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo okoli 10.000 ljudi. Ob tem smo izdali 15.000 zgibank, ki vsebujejo spomenico in opisujejo dogodke iz tega časa. Zveza se je tudi v letu 2010 predstavila na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani od 29. septembra do 1. oktobra. Sodelovali smo v Parku domoljubja skupaj z ministrstvom za obrambo ter tudi z drugimi veteranskimi organizacijami. Tokrat smo na svojem razstavnem prostoru s sliko in z besedo obudili spomin na 65. obletnico zmage nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni ter na dogodke maja 1945. Zveza je poleg tega na festivalu pripravila okroglo mizo z naslovom Kaj sedanjim generacijam pomeni in sporoča NOB, ki jo je vodila prof. dr. Maca Jogan, predsednik ZZB Janez Stanovnik pa je povzel najpomembnejša sporočila in 23 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 vrednote iz časa NOB, namenjena sedanjim in prihodnjim rodovom. Poleg starejših se je okrogle mize udeležilo tudi več dijakov in študentov, nekateri so izrekli tudi svoja stališča in mnenja. Kot vsako leto doslej smo zelo dobro sodelovali z ministrstvom za obrambo in s poveljstvom sil Slovenske vojske, zlasti pri proslavah in prireditvah ter pri pogrebnih in drugih spominskih slovesnostih, dokaj tvorno pa je bilo tudi sodelovanje z ministrstvom za šolstvom in šport ter z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Tako kot v preteklem letu smo si prizadevali za dobro sodelovanje z uradom predsednika republike in s samim predsednikom dr. Danilom Türkom ter z županom mesta Ljubljane Zoranom Jankovićem. Sodelovanje v večini dobro poteka tudi z veliko večino županov občin, še posebej prek vodstev naših združenj, in sicer na področju urejanja spomenikov, organizacij proslav in drugih dejavnosti, ki združujejo občine in našo organizacijo. 4. Dejavnosti na zakonodajnem in drugih pravnih področjih Zveza pri uresničevanju vojnih zakonov uvršča med svoje bistvene naloge tudi popolno uresničevanje ustavno varovanih pravic vojnih veteranov 1941–1945, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja, ki so jim s predpisi priznane kot naloge javnega interesa. Zato vsa leta spremlja uresničevanje zakonov s tega področja, obvešča pristojne državne organe o svojih ugotovitvah in jim daje predloge za izboljšanje tega varstva, sodeluje pa tudi pri pripravi vsakokratnih sprememb in dopolnitev ustreznih zakonov. V Zvezi in v združenjih ves čas svetujemo članom o tem, kakšne so njihove pravice in kako jih lahko uresničijo. Pravice udeležencev NOB so določene v: –– zakonu o vojnih veteranih, –– zakonu o vojnih invalidih, –– zakonu o žrtvah vojnega nasilja, –– zakonu o vojnih grobiščih. 24 Vsi ti zakoni so poimenovani tudi s skupnim imenom: vojni zakoni. Določene pravice udeležencev NOB so urejene še v zakonih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v drugih predpisih. Nekateri udeleženci NOB so vključeni v več kategorij glede na svojo medvojno usodo (npr. izgnanec, ki je odšel v partizane in je bil ranjen), zato se ti podatki ne seštevajo. Število udeležencev NOB se iz naravnih razlogov iz leta v leto zmanjšuje. Tako se je število vojnih veteranov NOB v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 6,7 %, število vojnih invalidov za 6,8 % in število žrtev vojnega nasilja za 2,6 %. (Tabela podatkov je priložena v prilogi 2.) Zanimiv je podatek o priznanem svojstvu žrtev vojnega nasilja po zadnji noveli zakona. Svojstvo žrtve je priznano 463 medvojnim otrokom, ki so jim enega ali oba starša likvidirali organi NOB. Otrok padlih pripadnikov NOB je 31-krat več, ali od vseh otrok padlih staršev je otrok po tej noveli le 3,1 %. Še manjši je delež beguncev zaradi delovanja NOB ali zaveznikov – 1,2 %. Vsi navedeni podatki o vojnih veteranih, vojnih invalidih in žrtvah vojnega nasilja so povzeti po informaciji ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Iz te povzemamo tudi informacijo, da država plačuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje 81.176 upravičencem. V vsej tej množici upravičencev po vojnih zakonih pa jih je bilo v letu 2009 (lanskih podatkov še ni na voljo) le 2005 poslanih na zdraviliško zdravljenje, torej komaj kaj več kot 2 %. Zanimivi so tudi podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2009 (za leto 2010 še niso objavljeni). Za čas, prebit v NOB, ki je vštet v pokojnino, je bilo iz državnega proračuna plačano 39,4 milijone evrov ali povprečno 144 evrov na enega upravičenca, kar je okoli 16 % njihove pokojnine. Še manjši je delež države pri pokojninah internirancev, beguncev in delovnih deportirancev, ki znaša povprečno 7 %. Ti podatki potrjujejo trditev, da ni »borčevskih pokojnin«, pač pa so vojna leta všteta in ovrednotena v rednih pokojninah. ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 V letu 2010 smo predlagali, da bi pravico žrtve vojnega nasilja priznali tudi otrokom, ki so bili rojeni materam v partizanih. Teh ni veliko, čutijo pa diskriminacijo v primerjavi z vsemi drugimi priznanji. Postopek je še v teku. Prav tako še ni rešeno vprašanje povračila materialne vojne škode. Tovrstna prizadevanja Društva izgnancev Slovenije in drugih zainteresiranih organizacij podpiramo. Število upravičencev po vojnih zakonih je razvidno iz prilog 2 in 3. 5. Spominske prireditve Borčevske prireditve in žalne slovesnosti med letom in spomin na pokojne so vsako leto pomembna vsebina delovanja Zveze združenj borcev za vrednote NOB in nekaterih posameznih društev, ki spoštujejo te vrednote in so sestavni del naše Zveze. V letu, ki je za nami, je bilo na območju Slovenije in v zamejstvu – Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski – organizirano skupno 355 prireditev, pri katerih smo bili soorganizatorji in udeleženci. Na prireditvah se je zbralo prek 175.000 udeležencev. Ugotavljamo, da je v večini naših organizacij v zavesti članov dolžnost, da se skupaj s sorodniki in simpatizerji NOB z nekaterimi prireditvami tudi med letom spominjajo padlih borcev in drugih žrtev. Še posebej je pozitivno to, da se v organizacijah spominjajo pokojnih ob dnevu mrtvih, saj je bilo v minulem letu ob tem prazniku v Sloveniji 683 žalnih slovesnosti, v zamejstvu pa na več sto mestih, ki se jih je skupaj udeležilo okoli 75.000 ljudi. Pri načrtovanju in izvajanju programa so sodelovali člani glavnega odbora, predsedstva, organi enot ter služb NOV in POS, odbori taboriščnikov in koordinatorji regij. Največ dela so pri tem opravila združenja, njihove krajevne organizacije, posamezna društva, skupnosti borcev enot NOV in POS. V izvedbo programa so se v mnogih krajih vključevale še organizacije Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Združenja Sever, Zveze slovenskih častnikov in Zveze vojnih Sporočila invalidov, poleg teh pa tudi planinska, športna in kulturna društva, ki so bila lani v mnogih primerih soorganizatorji prireditev. Na naših najpomembnejših prireditvah so bili osrednji govorniki predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar in državnega sveta mag. Blaž Kavčič, prvi predsednik Milan Kučan ter posamezni ministri, poslanci državnega zbora, člani Sveta, kulturniki in drugi. Več prireditev na prostem je žal zelo oviralo slabo vreme, kot je bil primer v Ljubljani meseca maja ob 65. obletnici osvoboditve, na Poljani ob 65. obletnici zadnjih bojev v drugi svetovni vojni ter ob 65. obletnici zaključnih bojev in osvoboditve Primorske, v katerih so sodelovali tudi prekomorci. Na podlagi letnega načrta sodelovanja ZZB za vrednote NOB Slovenije in Slovenske vojske za leto 2010 je bilo v programu predvideno sodelovanje v 58 primerih, sprejeti so bili vsi naši predlogi. Med letom je bilo le nekaj sprememb za posamezno prireditev; zaradi pomanjkanja finančnih in materialnih sredstev ni bilo mogoče v celoti uresničiti naših predlogov. Hvaležni smo Slovenski vojski predvsem za izdatno pomoč in sodelovanje v težkih zimskih razmerah. Materialna in logistična pomoč ter sodelovanje pripadnikov vojske na tekmovanjih in pohodih so bili dobro sprejeti med borci in drugimi udeleženci. Še posebej so bile s spoštovanjem sprejete na prireditvah in žalnih slovesnostih častne straže in častne enote. Ministrica za obrambo in visoki častniki Slovenske vojske so se udeležili več naših prireditev ter so bili na njih osrednji govorniki. Izvedenih je bilo 21 pomembnejših proslav, žalnih slovesnosti in prireditev na krajih spomina: na Osankarici na Pohorju, v Dražgošah, v Sedlarjevem ob Sotli, Jelenovem žlebu, na Nanosu, v Javorovici, na Jančah, na Pokljuki, v Želinu, Dobrniču, Žužemberku, Auschwitzu – ob mednarodnem prazniku holokavsta, na Stranicah – v Frankolovem, ob osvoboditvi Prekmurja, v Ljubljani – ob dnevu zmage, v Topolšici – ob obletnici podpisa kapitulacije von Löhrove 25 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 armade, na Poljani – v spomin na zadnje boje v Evropi, v Ajdovščini – ob obletnici ustanovitve 1. slovenske vlade, na Ljubelju ter lani prireditvi ob 65. obletnici: Ilirska Bistrica in Menina planina – Mozirje. Prireditve so v svoj program vključevale planinske in druge pohode, smučarska tekmovanja in druga športna tekmovanja, vezana na dogodke iz NOB. Za preteklo leto imamo takih prireditev 69. Največ pohodov je bilo vezanih na prireditve v spomin na dražgoško bitko in na boje ter prihod 14. divizije na Štajersko. Pohodi in tekmovanja privlačijo mlajše generacije, kar je za našo organizacijo v prihodnosti zelo pomembno. Kljub vremenskim težavam so bile dobro obiskane, tudi z več tisoč udeleženci na posameznih prireditvah, žal pa so bile v sredstvih javnega obveščanja zapostavljene. 6. Skrb za ohranitev ravni zdravstvene in socialne varnosti udeležencev NOB Tudi v letu 2010 je Zveza spremljala uresničevanje predpisov s področja zdravstvene in socialne varnosti udeležencev NOB. Največ pozornosti smo v tem letu posvečali urejanju področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V okviru obstoječe koordinacije seniorskih organizacij (KOSOS) je naša organizacija po več razpravah podprla predvidene spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker meni, da je sprejeta reforma na tem področju družbenoekonomsko in razvojno utemeljena. V zakonu so bili namreč v veliki meri upoštevani interesi upokojencev, pa tudi aktivne generacije, da se ohrani stabilnost in zdržnost pokojninskega sistema v razmerah starajoče se družbe. Manj razprav je bilo v minulem letu o predpisih s področja zdravstva, kjer naša organizacija poudarja pomen primarnega zdravstvenega varstva in vloge zdravstvenih domov v okviru javne zdravstvene službe ter potrebo po ohranitvi primerne dostopnosti in ravni zdravstvenega varstva. Pač pa so po opozorilu vodstva Centra za vojne 26 veterane v Ljubljani o pričakovanih upokojitvah nekaterih zdravnikov ter na podlagi pripomb in nezadovoljstva nekaterih naših članov vse leto potekali različni pogovori v zvezi z delovanjem in ureditvijo zdravstvenega varstva v tem okviru. V letu 2010 so se začele tudi aktivnosti za pripravo strategije za kakovostno staranje, solidarnost in sožitje generacij za obdobje 2011 do 2015. Strategijo naj bi sprejeli v prvi polovici leta 2011. Aktivnosti za zakonsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe pa so tudi v letu 2010 zastale. Kot v minulih letih smo se tudi v letu 2010 odzivali na posamezna konkretna vprašanja naših članic in članov, ki so se nanašala na uresničevanje različnih pravic, na pomoč pri premoščanju materialnih težav in podobna, in smo skušali najti ustrezen odgovor oziroma pomoč v okviru obstoječih možnosti. 7. Uresničevanje nalog na področju žrtev vojnega nasilja Delo koordinacije in njenih odborov je bilo v letu 2010 večinoma posvečeno 65. obletnici osvoboditve koncentracijskih taborišč. Januarja 2010 smo počastili dan holokavsta z odmevno proslavo in kulturnim programom v Domu španskih borcev. Slavnostna govornica je bila gospa Majda Širca. Proslava ob dnevu holokavsta je sovpadla z obletnico osvoboditve taborišča Auschwitz. Pri izvedbi proslave, ki je potekala pod okriljem ZZB NOB, so se precej angažirali taboriščni odbori, predvsem pa odbora Auschwitz/ Ravensbrück in Neuengamme. Auschwitz/Ravensbrück: združena odbo ra teh dveh taborišč sta izvedla nekaj skupnih akcij, nekaj dejavnosti pa sta izpeljala vsak zase. Odbor Auschwitz je v prvih dneh junija 2010 organiziral obisk taborišča Auschwitz – Birkenau za skupino 34 dijakov, dveh profesorjev in dveh preživelih ujetnikov. Skupino so sestavljali mladi zgodovinarji in nagrajenci zgodovinskega tekmovanja. Odbor Auschwitz se ukvarja tudi z usodo jugoslovanske spominske sobe v ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 taborišču, ki naj bi bila razdeljena po nekdanjih republikah. Odbor bo začel urejati slovensko sobo ne glede na to, kako počasi pri tem ukrepajo nekdanje republike SFRJ. Odbor Ravensbrück je organiziral vrsto obiskov raznih proslav doma in zamejstvu. Pomembna je bila udeležba številne slovenske delegacije (okoli 70 oseb) na proslavi ob 65. obletnici osvoboditve Ravensbrücka v aprilu 2010. Združena odbora pa sta septembra v Portorožu pripravila vsakoletno srečanje taboriščnic in njihovih svojcev. Buchenwald/Dora: člani odbora so ob proslavi v spomin na osvoboditev jetnikov organizirali obisk taborišča. Vseh udeležencev je bilo 19, med njimi sta bila dva iz Brežic, ki sodelujeta pri pripravi filma o taborišču, ter Boris Pahor, ki je eden od preživelih iz taborišča Buchenwald. Pahor je bil na slavnostni komemoraciji tudi eden izmed govornikov. Odbor aktivno sodeluje na skoraj vseh prireditvah ZB in drugih taboriščnih odborov. Upamo, da bo film o Buchenwaldu v letu 2011 dokončan. Dachau: maja 2010 se je odbor s slovensko delegacijo udeležil slovesnosti ob 65. obletnici osvoboditve taborišča, oktobra pa je bil vsakoletni zbor preživelih dahavcev, njihovih sorodnikov in potomcev. Odbor je nadaljeval z izdajanjem Dachavskega poročevalca. Stroške delovanja in izdajo časopisa delno pokriva s članarino, kar pa glede na naravni osip članstva ne zadostuje več za pokrivanje vseh stroškov. Neuengamme: preživelih tega taborišča danes ni veliko, delo odbora sloni na mlajši generaciji. Tako kot drugi odbori se je tudi ta udeležil slovesnosti ob jubilejni obletnici osvoboditve taborišča. Udeleženci iz Slovenije so ob tej priložnosti obiskali podružnice tega taborišča, ki so v okolici Hamburga. Odbor ima redne stike z mednarodnim nemškim odborom tega taborišča in z vzorno urejenim taboriščnim muzejem. Dogovarja se tudi, da bi prek ministrstva za šolstvo in šport omogočil manjšim skupinam dijakov obisk tega taborišča. Mauthausen/Gusen: odbor tega taborišča je v letu 2010 realiziral obsežen program Sporočila in sodeloval pri organizaciji prireditve ob dnevu holokavsta ter organizaciji proslave v Mauthausnu in Gusnu, organiziral pa je tudi srečanje na Ljubelju. Na proslavi ob obletnici osvoboditve Mauthausna in Gusna v mesecu maju so sodelovali učenci OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega Grada, gardisti SV, rudarji iz Velenja in nekaj avtobusov obiskovalcev. Slavnostni govornik je bil minister Ivan Svetlik. Poudariti moramo, da so bili šolarji nad obiskom Mauthausna navdušeni, in menimo, da je treba to tradicijo nadaljevati tudi v prihodnjih letih. V začetku maja je bilo vsakoletno zasedanje Mednarodnega odbora Mauthausen (IMC), ki mu trenutno predseduje Slovenija. Na odboru je bilo med drugim sklenjeno, da bo organizacijski sestanek IMC oktobra v Ljubljani. Odbor IMC je nato zasedal pod predsedstvom Slovenije 9. oktobra v Ljubljani in sprejel program dela za leto 2011. Stroške zasedanja IMC v Ljubljani je v celoti pokril odbor Mauthausen. V dneh, ko so potekale spominske slovesnosti v Mauthausnu in Gusnu, so snemali film o taborišču Gusen, s poudarkom na destruktivni dejavnosti neonacistov v Avstriji. Na teh snemanjih smo sodelovali dvakrat (maja in septembra). Film so predvajali na ORF II v mesecu oktobru. Sočasno je bil v zasebni redakciji posnet film o Gusnu, ki ga še nismo videli, potekajo pa pogovori za projekcijo in možen odkup. Slovenija kot predsedujoča IMC je po uradni dolžnosti tudi članica Mednarodnega foruma Mauthausen (IFM). Forum deluje kot organ avstrijskega notranjega ministrstva in ima med drugim nalogo, da ohrani ostanke taborišč in organizira popularizacijo prosvetnega in zgodovinskega dela o nacističnih taboriščih na ozemlju Avstrije ter skrbi za povezavo s sorodnimi organizacijami v Evropi. Rab/Gonars: taboriščni odbor tega taborišča ima precej široke naloge, saj pokriva poleg taborišč v uradnem nazivu tudi druga taborišča in zapore na območju Italije. V letu 2010 je odbor skupaj s TV Medvode izdelal krajšo verzijo filma Skozi trpljenje v svobodo. Film je bil prikazan na projekciji v Muzeju novejše zgodovine in na 27 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 TV Slovenija. Obstaja tudi daljša različica tega filma. Krajša verzija bo na razpolago šolam in knjižnicam. V prostorih SAZU so pripravili razstavo Ko je umrl moj oče in ta razstava je bila tudi na ogled v prostorih gimnazije na Rabu. Italijanska filmska ekipa snema ob sodelovanju Slovenije in Hrvaške dokumentarec o taboriščih Rab in Gonars. Septembra se je številna slovenska delegacija udeležila spominske slovesnosti na Rabu. Delegacija iz Slovenije pa je 30. oktobra položila vence na pokopališču Kampor. Šarvar: odbor je aprila pripravil proslavo ob dnevu upora. Delegacija ZB je junija ob obletnici dneva internacije obiskala grobove na pokopališču Šarvar in položila vence na pokopališču, ob dnevu mrtvih pa se je skupaj s predstavniki občine Lendava udeležila komemoracije na pokopališču Šarvar. Odbor je tako kot vsako leto do zdaj obiskal in obdaroval pomoči potrebne žrtve vojnega nasilja. Aichach, Flossenbürg, Natzweiler: delovanje teh taboriščnih odborov je nekako zamrlo. Taboriščnice taborišča Aichach se srečujejo zasebno. Taborišče je bilo razmeroma majhno, srečanja bodo v letu 2011 oživili. Podobno usodo je doživel tudi Natzweiler. Upamo, da bomo v letu 2011 ob pomoči Amical de Mauthausen France in Muzeja Natzweiler v Neckarelcu znova navezali stike s francoskim odborom za Natzweiler. Zveza vsako leto prevzame tudi organizacijo prireditve ob dnevu holokavsta. Vendar menimo, da bi moral biti organizator tega dogodka ministrstvo za kulturo, ker se dan holokavsta praznuje tudi na državni ravni. 8. Mednarodni odnosi V letu 2010 se je Komisija za mednarodne odnose sešla dvakrat. Naše delegacije so se udeležile spominskih proslav ob dnevu mladosti v Kumrovcu, 10. korpusa v Zagrebu, bitke na Sutjeski, bitke na Neretvi in Avnoja v Banjaluki in Jajcu ter proslave v Kučibregu. Naše delegacije so se prav tako prisostvovale žalnim slovesnostim ob dnevu mrtvih 28 v Trstu, Gradcu, Bazovici, Rabu, Šarvarju, Gonarsu in na Koroškem. Dvakrat smo se sešli s predstavniki SABA in izmenjali stališča o dvostranskem sodelovanju, predvsem o skupnih spominskih slovesnostih in proslavah, ki potekajo v obmejnih krajih na obeh straneh meje. Delegacija ZB, ki jo v Jadransko-jonski pobudi (»Stalnem antifašističnem forumu«) zastopa občinska organizacija Koper, se je udeležila letnega sestanka, ki je bil leta 2010 v Italiji v mestu Ancona. Vse predstavnike SUBNOR-jev z območja nekdanje SFRJ pa smo povabili na proslavo ob 65. obletnici zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne v letu 2010, ki so se je vsi tudi udeležili. Kot članica Svetovne federacije veteranov smo se skupaj z drugimi člani veteranske koordinacije udeležili tudi letnega kongresa v Parizu v Franciji. 9. Skrb za spomenike in spominska znamenja NOB Nadaljevali smo s prizadevanji za vpis kulturne dediščine NOV v registre kulturne dediščine in s pobudami za oblikovanje predlogov za razglasitev delov kulturne dediščine NOB za spomenike lokalnega in državnega pomena. Prav tako smo si še naprej prizadevali za ureditev stalnega varstva spomenikov NOV, za njihovo vzdrževanje in urejanje ter varovanje njihovega neposrednega vplivnega območja. V tej zadevi smo dosegli nekaj uspešnih dogovorov z občinami in drugimi lokalnimi dejavniki, krajevnimi skupnostmi in društvi. Naloga še ni končana, potrebne bodo nove spodbude. Opravljenih je bilo nekaj vzdrževalnih del, med drugimi na primer na spomeniku v Dražgošah. Večjih sovražnih poškodb spomenikov NOV nismo opazili. Posebej omenjamo le izginotje doprsnega kipa Borisa Kidriča v Kidričevem. Sprejeli smo pobudo KO ZB Zelena jama v Ljubljani, ki je predlagala odkritje spomenika Osvobodilni fronti slovenskega naroda na preurejenem Trgu OF v Ljubljani. ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 Njen predlog smo posredovali Mestni občini Ljubljana, ki ga je načelno sprejela. Spomenik kulturnim delavcem OF, ki ga bo 2011 odkrila ljubljanska mestna organizacija ZB, je pripravljen. Začeli smo urejati vprašanja glede organizacije ažurnega in stalnega varovanja ter vzdrževanja grobov, grobišč in kostnic NOV na javnih pokopališčih in še posebej zunaj njih. Oblikovali smo delovno skupino, ki je pripravila predlog spominskih znamk v rednem poštnem prometu za leto 2012 in deloma tudi že za leto 2013. 10. Informiranje, propagandna in promocijska dejavnost Recesija in z njo povezani splošna družbena zaskrbljenost in negotovost so do določene mere obrnile javno pozornost tudi k vprašanjem o realnih virih družbene moči, ki bi rešila Slovenijo iz krize. Zato je osvobodilni boj z izjemno silo in enotnostjo Osvobodilne fronte ob ohranjanju osebne iniciative deležen večje pozornosti. V elektronskih medijih je slišati več pesmi upora, na mnogih spominskih prireditvah je opazno več udeležencev iz mlajših generacij. Hkrati pa deluje tudi negativna propaganda, ki omalovažuje osvobodilni boj in poudarja predvsem v vojni neizogibne temne plati. Pričakovati je mogoče, da se bo v ne ravno prijaznem letu 2011, v katerem pa se spominjamo 70. obletnice ustanovitve OF, oboje stopnjevalo. Ob tem se bo verjetno večala tudi pozornost medijev, ki danes velikokrat spregledajo dejavnost organizacije. Gospodarska kriza se pozna tudi pri delovanju naše organizacije, ko iščemo vire, da bi izpolnjevali svoje lastniške in ustanoviteljske dolžnosti do revije Svobodna misel in njene razvijajoče se priloge Novi razgledi. Štirinajstdnevna revija se je sicer kljub težavnim razmeram v medijskem svetu obdržala, njena naklada se je le za malenkost zmanjšala. Vendar materialni položaj ne omogoča nikakršnega zagona, saj so tudi sredstva za bogatitev medijskih vsebin pri Sporočila ministrstvu za kulturo, ki so namenjena Novim razgledom, tako skromna, da temu pomembnemu dodatku Svobodne misli ne odpirajo razvojnih možnosti. Ker ni nikakršnega dvoma, da mora Svobodna misel skupaj z Novimi razgledi v kolikor mogoče racionalni izvedbi še naprej izhajati in se seveda prilagajati novim potrebam bralcev, bo tudi za naprej treba najti denarne vire, ki bodo tudi v prihodnje zagotavljali redno izhajanje ter odpiranje revije in priloge novim miselnim iskanjem. V preteklem letu je postalo jasno, da revija potrebuje tudi nove sodelavce v sicer dobri, vendar premajhni ekipi, drugače bo prisiljena zgolj životariti. To pa ne bi bilo dopustno tako zaradi uredniških načrtov ob obletnici OF kot zaradi novih članov, ki pa seveda iščejo tudi nove vsebine. Sedanja ne more izpolnjevati vseh njihovih pričakovanj, kar pove tudi zelo skromen uspeh akcije, v kateri so novi člani naše organizacije tri mesece dobivali revijo na stroške glavnega odbora. Vodstvo revije zdaj išče druge oblike privabljanja novih bralcev, zato pa so potrebne tudi primerne vsebine in finančni viri ter večja zavzetost naših organizacij. Sporočila kot notranje glasilo organizacije redno izhajajo vsake tri mesece in so po odzivih sodeč ustrezno pripravljena. Za novo leto ostaja kot dolg, kako naj bi tudi v Sporočilih vzpostavili dvosmerno komunikacijo, najprej več informacij iz organizacij, nato tudi notranji dialog. Enako velja za spletno stran, ki je aktualna in zato veliko prispeva k obveščenosti v organizaciji, vendar je prav tako še v veliki meri enosmerna. Temu se v začetni fazi niti ni mogoče izogniti, za naprej pa je očitno, da bo treba z ustrezno organizacijo dela začrtati in uvesti več dvosmerne komunikacije. 11. Zgodovinopisje Načrtovani program za leto 2010 smo le delno uresničili, kajti priprave izdaj trajajo dalj časa. V letu 2010 je izšla monografija o 14. diviziji, avtorja dr. Marjana Žnidariča. Isti 29 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 avtor je še pred koncem leta prevzel obveznost, da pripravi monografijo 4. operativne cone. Matija Žgajnar je vsebinsko končal monografijo Zlomljena krila, ki je pripravljena za tisk in bo izšla predvidoma še v prvi polovici leta 2011. Uspešno smo končali monografijo Tomaža Marušiča Solkan in Solkanci. V letu 2010 je bilo izdanih tudi kar nekaj zgibank in brošuric ob dogodkih lokalnega in državnega pomena, predvsem o tematiki konca druge svetovne vojne in zmagi nad fašizmom. 12. Priznanja Zveze borcev Odbor za priznanja ZB je imel v letu 2010 tri redne in tri dopisne seje. Glede na stalna opozorila o kakovosti predlogov za priznanja in opozorila na določene člene Pravilnika o priznanjih, ki določajo, ob kakšnih priložnostih se podeljujejo priznanja, ter glede na nujnost ustreznega usklajevanja na pokrajinski ravni in njihovega soglasja je bilo na zadnji seji v mesecu novembru 2010 ugotovljeno, da se stanje izboljšuje. Sprejet je bil tudi sklep, da morajo vsi predlogi vsebovati podpis predsednika regijskega oz. pokrajinskega sveta. Predvideni načrt glede priznanj za leto 2010 (60 zlatih in 90 srebrnih priznanj) ni bil presežen, saj je bilo podeljenih 57 zlatih priznanj, od tega 13 zlatih za življenjsko delo, 78 srebrnih priznanj ter ena listina ZZB NOB Slovenije. Listina in zlate plakete za življenjsko delo so bile podeljene 26. 4. 2010 ob praznovanju dneva upora v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Priznanja so prejeli tudi štirje župani (zlato: župana občin Rače-Fram in Idrija; srebrno: župana občin Sv. Jurij ob Ščavnici in Brezovica), osem osnovnih šol (zlato: OŠ Vojke Šmuc Izola, OŠ Stara Cerkev, Kočevje; srebrno: OŠ Komandanta Staneta Dragatuš, OŠ Podgora, Kuteževo, OŠ Trzin, OŠ Stranje, Podružnična šola Zg. Tuhinj, OŠ z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri Izola), Krajevna skupnost Ostrožno Brdo pa srebrno. Med pevskimi zbori sta MPZ Zora, Janče in zbor Carmina Slovenica prejela 30 zlato plaketo, Ljudske pevke s Kaplje Kozjek in Mešani pevski zbor Divača pa srebrno. Novembra je odbor podelil zlata priznanja Steklarski godbi na pihala Steklarne Hrastnik, Goriškemu muzeju in veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji. Nepodeljene plakete, predvidene v programu za leto 2010, se razporedijo v rezervo odbora za priznanja, s tem da imajo prednost pri podelitvi združenja, ki plaket niso podelila, če izkažejo ustrezno upravičen predlog. Glede na program dela odbora v letu 2011 je Predsedstvo Zveze potrdilo skupno število podelitev, in sicer 60 zlatih, v okviru teh 20 zlatih za življenjsko delo, ter 90 srebrnih plaket. Ta kvota je bila na seji odbora razdeljena na pokrajine oz. regije. Kriterij za delitev je bilo število članov ZB na dan 31. 12. 2009 v vsaki pokrajini ter skupno število članov ZB. Na zadnji seji je odbor obravnaval podeljevanje priznanj za praporščake. Dogovorjeno je bilo, da združenja posredujejo predloge do konca januarja 2011, da bi jih odbor lahko potrdil na seji v marcu, priznanja pa bi podelili ob praznovanju 70. obletnice OF v mesecu aprilu. 13. Izobraževanje in mladi V letu 2010 je bilo delovanje v zvezi z mladimi usmerjeno predvsem na oblikovanje predlogov, s katerimi bi v redni izobraževalni proces sistematično vnašali vrednote NOB. Vsi predlogi so bili vsestransko utemeljeni in usklajeni s sodelujočimi strokovnjaki (tudi z neposrednimi izvajalci posameznih dejavnosti). 1.) S tem ciljem je bilo organiziranih dvoje posvetov: v organizaciji ZZB NOB in Mladega foruma SD najprej 10. 3. 2010 in nato še 16. 6. 2010. Na podlagi teh posvetov so bila izoblikovana Priporočila za obogatitev vzgoje in izobraževanja mladih za aktivno državljanstvo, ki so bila poslana na ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 ministru dr. Igorju Lukšiču 17. 6. 2010. 2.) Na MŠŠ je bil septembra (9. 9. 2010) poslan predlog za vseslovensko akcijo osnovnošolcev ob 70. obletnici okupacije in ustanovitve OF slovenskega naroda Kamenček k piramidi za Vinka in Jakca. 3.) Na MŠŠ je bil 28. 10. 2010 poslan predlog za organizacijo seminarja za učitelje in profesorje z naslovom: »Mi pa nismo se uklonili njih podivjani sili …« Na dveh pogovorih na MŠŠ (prvič z direktorico Urada za razvoj šolstva, oktobra 2010, drugič v novembru z ministrom dr. Lukšičem) je bila pobuda ZZB sprejeta in obljubljeno je bilo, da bodo za njeno uresničevanje poskrbele različne enote znotraj MŠŠ. Sporočila 14. Sklepna misel Leto 2010 je bilo, tako kot velja že za pretekla leta, pri izvajanju nalog Zveze in vseh naših združenj ter odborov enot in služb NOV in POS zelo aktivno leto tako na področju organizacije prireditev kot na področju ohranjanja vrednot NOB in krepitvi članstva. Kljub težki gospodarski, socialni in politični krizi je Zveza sledila svojemu poslanstvu in viziji, da ohranja spomin na dogodke iz časa druge svetovne vojne in skrbi za udejanjanje vrednot NOB, predvsem pravičnosti in poštenosti, socialnosti, spoštovanja človeškega dostojanstva in krepitve domoljubja. Če bosta država in civilna družba upoštevali te vrednote, bomo vsi, ki živimo v slovenskem prostoru, čutili, da je naša dežela Slovenija socialna in pravna država in da smo lahko ponosni, da živimo v njej. Predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik Priloga 1: ČLANI ZZB NOB SLOVENIJE Zap. Združenje borcev za št. vrednote NOB 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. AJDOVŠČINA-VIPAVA BOROVNICA BREŽICE CELJE CERKNICA ČRNOMELJ ČRNUČE DOMŽALE DOVJE-MOJSTRANA DRAVOGRAD DRUŠTVO ODMEV MOKRCA DRUŠTVO ZARJA SPOMINOV DUPLEK GORNJA RADGONA GROSUPLJE HRASTNIK IDRIJA-CERKNO ILIRSKA BISTRICA IZOLA JESENICE IN KRANJSKA G. KAMNIK KOČEVJE Število članov na dan 31. 12. 2010 1.205 103 422 1.401 589 674 171 666 90 275 235 113 101 391 399 515 606 226 447 485 466 936 Število sprejetih članov 34 7 19 65 58 30 15 41 6 20 21 5 5 27 13 12 9 2 11 17 24 45 Število umrlih članov 32 5 24 54 59 33 12 26 2 12 6 5 16 8 26 43 21 23 42 20 30 Število članov, ki so plačali članarino 1.205 92 295 1.401 530 674 160 675 92 295 235 101 72 385 345 507 579 199 345 469 420 867 31 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 Zap. Združenje borcev za št. vrednote NOB 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 32 KOPER KRANJ KRŠKO LAŠKO LENART LENDAVA LITIJA LJ. BEŽIGRAD LJ. CENTER LJ. MOSTE-POLJE LJ. ŠIŠKA LJ. VIČ-RUDNIK LJUTOMER LOGATEC LUKOVICA MARIBOR MEDVODE MENGEŠ METLIKA MEŽIŠKE DOLINE MORAVČE MOZIRJE MURSKA SOBOTA NOVA GORICA NOVO MESTO ORMOŽ PESNICA PIRAN POSTOJNA PTUJ RADLJE OB DRAVI RADOVLJICA RIBNICA RUŠE SEMIČ SEVNICA SEŽANA SLOVENJ GRADEC SLOVENSKA BISTRICA SLOVENSKE KONJICE ŠENTJUR ŠKOFJA LOKA ŠMARJE TOLMIN TRBOVLJE TREBNJE TRZIN Število članov na dan 31. 12. 2010 1.799 1.651 684 442 99 177 392 848 677 1.087 1.236 1.133 191 221 163 1.808 261 61 401 1.084 115 673 569 3.530 1.425 195 119 514 668 407 418 1.197 306 169 182 352 1.314 773 522 343 377 1.014 314 927 1.190 403 65 Število sprejetih članov 53 149 71 21 3 20 33 22 44 74 49 69 5 19 105 16 27 29 9 40 38 126 91 3 5 55 34 36 30 63 8 20 20 8 47 44 17 28 14 51 20 26 113 43 2 Število umrlih članov 34 176 14 10 5 13 14 27 47 84 79 62 10 5 6 148 19 3 17 38 5 36 15 164 51 4 6 37 41 15 12 48 10 9 14 14 70 17 17 12 9 44 24 71 43 9 1 Število članov, ki so plačali članarino 1.367 1.598 675 433 91 177 275 615 575 1.087 1.135 769 172 218 169 1.641 228 55 398 1.064 104 662 507 3.404 1.235 185 34 396 602 407 393 1.153 254 178 172 334 1.106 757 483 260 370 988 306 852 1.186 365 63 ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 Zap. Združenje borcev za št. vrednote NOB 70. 71. 72. 73. 74. 75. TRŽIČ VELENJE VOJNIK-DOBRNA VRHNIKA ZAGORJE ŽALEC SKUPAJ Število članov na dan 31. 12. 2010 293 1.309 364 243 738 1.159 47.118 Število sprejetih članov 8 61 4 29 51 92 2.531 Sporočila Število umrlih članov 8 70 8 11 34 45 2.284 Število članov, ki so plačali članarino 271 1.239 364 214 742 1.072 43.343 Priloga 2: ŠTEVILO UPRAVIČENCEV PO VOJNIH ZAKONIH Vrsta 1. 1.1. 1.2. 1.3. 1.4. 1.5. 1.6. 2. 2.1. 2.2. 2.3. 2.4. 2.5. 3. 3.1. 3.2. 3.3. 3.4. 3.5. 4. 4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 4.5. 4.6. 4.7. 4.8. 4.9. 4.10. 4.11. 4.12. VOJNI VETERANI NOB Borci NOB Civilni udeleženci, mlajši od 15 let Borci NOB iz drugih krajev Jugoslavije Pripadniki zavezniških vojsk Vojni ujetniki 1941 Drugi upravičenci SKUPAJ VOJNI INVALIDI Vojaški vojni invalidi Vojaški mirnodobni invalidi Civilni invalidi vojne Invalidi iz agresije na Slovenijo 1991 Družinski člani umrlih invalidov SKUPAJ VOJNI VETERANI 1991 Teritorialna obramba Policijski veterani Narodna zaščita Obvezniki delovnih dolžnosti Drugi sodelavci SKUPAJ ŽRTVE VOJNEGA NASILJA Taboriščniki Zaporniki Izgnanci Interniranci Delovni deportiranci Begunci in pregnanci Ukradeni otroci Prisilni mobiliziranci Otroci padlih pripadnikov NOB Otroci likvidiranih staršev po enotah NOB Internirani bivši primorski italijanski vojaki Begunci zaradi delovanja NOB ali zaveznikov SKUPAJ Število 31.12.2010 Struktura v % 12.959 2.104 1.495 72 79 285 16.994 76,3 12,4 8,8 0,4 0,5 1,6 100,0 1.282 1.046 1.081 102 1.567 5.078 25,2 20,6 21,3 2,0 30,9 100,0 37.615 8.060 6.213 3.153 2.924 57.965 64,9 13,9 10,7 5,4 5,1 100,0 1.929 749 13.736 1.453 872 13.890 385 2.628 14.432 463 23 171 50.537 3,8 1,4 27,2 2,9 1,7 27,2 0,8 5,2 28,4 0,9 0,0 90,3 100,0 33 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 Priloga 3: ŠTEVILO UPRAVIČENCEV PO VOJNIH ZAKONIH na dan 31. 12. 2010 zap. št. 1 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 34 Upravna enota 2 Ajdovščina Brežice Celje Cerknica Črnomelj Domžale Dravograd Gornja Radgona Grosuplje Hrastnik Idrija Ilirska Bistrica Izola Jesenice Kamnik Kočevje Koper Kranj Krško Laško Lenart Lendava Litija Ljutomer Logatec Maribor Metlika Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Novo Mesto Ormož Pesnica Piran Postojna Ptuj Radlje Radovljica Ravne Ribnica Ruše Sevnica Sežana Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Št. vojnih veteranov NOB 3 674 148 425 190 320 258 54 43 89 78 365 178 205 263 162 150 875 456 114 155 27 46 84 66 38 702 125 159 207 2248 263 29 33 236 302 144 83 459 221 62 52 147 519 266 134 Št. vojnih veteranov 1991 4 594 1617 1866 926 906 948 459 1051 881 364 1020 721 281 989 900 863 1009 1370 796 897 330 568 924 616 456 2904 710 542 1658 2261 1808 449 580 259 1045 1310 696 972 711 580 449 1103 1384 766 1623 Število vojnih invalidov 5 84 67 163 44 72 90 20 38 77 21 58 66 51 48 77 65 239 149 60 46 20 21 38 30 38 289 45 52 64 307 206 38 17 66 60 90 31 79 65 38 24 53 92 64 80 Število žrtev vojnega nasilja 6 826 3119 1378 885 478 1078 96 253 615 335 539 1175 315 619 810 1037 1349 1462 2279 568 165 226 675 241 171 2400 254 523 253 2368 1498 185 159 338 395 656 197 948 492 665 205 1169 783 273 383 ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 zap. št. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. Upravna enota Slovenske Konjice Šentjur pri Celju Škofja Loka Šmarje pri Jelšah Tolmin Trbovlje Trebnje Tržič Velenje Vrhnika Zagorje Žalec Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik SKUPAJ Št. vojnih veteranov NOB 71 103 368 128 585 111 63 77 238 88 151 261 541 411 418 978 548 16.994 INFORMACIJA O ZAKLJUČNEM RAČUNU ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE ZA LETO 2010 SPLOŠNI DEL Izdelani računovodski izkazi Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (v nadaljevanju Zveza) za leto 2010 temeljijo na določilih Slovenskih računovodskih standardov oz. standarda 33, ki je veljaven za društva, in splošnih standardov. Upoštevan je tudi dopolnjen kontni načrt za društva (Ur. l. št. 22/07), prilagojen našim potrebam, z veljavnostjo v letu 2008. Glavni odbor Zveze je na seji 29. 3. 2011 obravnaval računovodske izkaze s prilogami in pojasnili, vključno s poročilom o poslovanju za leto 2010, ter jih potrdil v predlagani obliki. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA Realizacija finančnega načrta temelji na predpostavkah veljavnega finančnega načrta za leto 2010, po katerih znašajo Št. vojnih veteranov 1991 894 637 907 1441 893 734 681 557 1003 886 457 1345 657 257 1089 1132 1233 57.965 Sporočila Število vojnih invalidov 53 71 75 74 90 49 51 18 66 35 31 88 188 102 158 284 203 5.078 Število žrtev vojnega nasilja 240 349 884 937 529 613 376 359 687 551 580 868 1366 624 1549 2579 2608 50.537 prihodki 662.938 evrov, odhodki 976.000 evrov ter presežek odhodkov v višini 313.062 evrov. Za presežek odhodkov je načrtovano pokritje iz rezervnega sklada za tekoče poslovanje. PRIHODKI Skupni prihodki poslovanja v letu 2010 znašajo 653.194,20 evrov. V primerjavi z načrtovanimi so bili doseženi 98,5 %. Skupne prihodke sestavljajo dotacije iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, finančni prihodki iz naslova obresti – vezanih depozitov, prejete donacije fizičnih oseb – iz naslova dohodnine DURS in lastni prihodki od prodaje starih zalog knjig in brošur. ODHODKI Zveza je v poslovnem letu realizirala skupno 896.826,81 evrov stroškov in odhodkov. V primerjavi z načrtovanim so bili doseženi 91,9 %. Po postavkah v izkazu poslovnega izida predstavljajo: odhodke za uresničevanje redne dejavnosti, odhodke izvajanja nalog javnega interesa, odhodke za pogodbeno uresničevanje javnega interesa ter odhodke za posebne in nepredvidene projekte. 35 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 PRESEŽEK ODHODKOV Zveza je v poslovnem letu 2010 dosegla presežek odhodkov v višini 243.632,61 evrov, ki je v primerjavi z načrtovanim finančnim načrtom v višini 313.062 evrov dosežen 77,8 % oziroma je nižji za 22,2 %. Predstavlja razliko med realiziranimi skupnimi prihodki v višini 653.194,20 evrov in odhodki v višini 896.826,81 evrov. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB Zveza v letu 2010 glede na vire prihodkov pridobitne in nepridobitne dejavnosti ne izkazuje obveznosti davka od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), temveč je pri izračunu dosegla davčno izgubo v višini 51.195,00 evrov . Zveza v letu 2010 ni bila zavezana k reviziji računovodskih izkazov, ker ni presegla zakonskega limita po 27. členu Zakona o društvih. Ljubljana, 6. 5. 2011 Generalni sekretar mag. Andrej Šušteršič Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na podlagi 20. člena ZZB NOB Slovenije na seji 29. marca 2011 sprejel SKLEP O SESTAVI IN NALOGAH MANDATNEGA ODBORA ZA KANDIDIRANJE V ORGANE ZZB NOB SLOVENJE ZA ČAS 2011–2015 1. Predloge kandidatnih list za predsednika, podpredsednike in člane predsedstva ZZB NOB Slovenije, za predsednika in člane 36 nadzornega odbora ter za delovna telesa predsedstva ZZB NOB Slovenije bo pripravil mandatni odbor, ki ga sestavljajo: 1. Slavko Grčar kot predsednik 2. in člani 3. Božo Kovač, 4. Julka Žibert, 5. Rino Velikonja, 6. Malčka Kovačič, 7. Uroš Dular. Po odločitvi Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije bo mandatni odbor na volilni seji GO prevzel vlogo kandidacijske komisije po drugem odstavku 21. člena Statuta Zveze. 2. Mandatni odbor pripravi predloge kandidatnih list: –– na podlagi izjav dosedanjih članov organov in delovnih teles o pripravljenosti za aktivno članstvo v naslednjem mandatu; –– po izbiri izmed evidentiranih kandidatov, ki so jih sporočila združenja borcev za vrednote NOB; –– po lastni presoji glede na dosedanje aktivnosti in sposobnosti članov. 3. Mandatni odbor začne z delom takoj in pripravi predloge kandidatnih list s pridobljenimi soglasji kandidatov(tk) do začetka septembra 2011. 4. Ta sklep velja takoj. Datum: 29. 3. 2011 Predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 SREČANJE EVROPSKEGA KOMITEJA PRI SVETOVNI VETERANSKI ORGANIZACIJI (WVF) v Kijevu od 26. od 28. maja 2011 Slovenijo pri WVF zastopajo delegati Zveze vojnih veteranov za Slovenijo (ZVVS), Zveze društev vojnih invalidov Slovenije (ZDVIS), Združenje Sever in ZZB NOB Slovenije. Slednjo zastopa Marko Pogačnik, član komisije za mednarodne odnose pri Zvezi. Delegacija je pripravila skupno poročilo za WVF o položaju veteranov v Republiki Sloveniji (Report for the 22. Meeting of the Standing Committee of European Affsirs-SCEA), ki se glasi: V Republiki Sloveniji delujejo štiri veteranske organizacije, ki so tudi članice Svetovne veteranske federacije (WVF). Do leta 2009 so bile v svetovno federacijo vključene Zveza združenj borcev za vrednote NOB 1941-45, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, na zadnjem zasedanju Generalne skupščine WVF v Kebenhavnu pa je bila v polnopravno članstvo sprejeta tudi Zveza policijskih veteranskih društev SEVER. Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je v Republiki Sloveniji z ustavo zagotovljeno posebno varstvo (50. člen Ustave Republike Slovenije). Pravni položaj in pravice vojnih veteranov in žrtev vojne v Republiki Sloveniji urejajo: –– Zakon o vojnih veteranih; –– Zakon o vojnih invalidih; –– Zakon o žrtvah vojnega nasilja in –– Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 Z zakoni so regulirane vse pravice vojnih veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja tako glede njihovega ekonomskega in socialnega položaja, kot tudi zagotavljanja zdravstvenega varstva. Njihov položaj je usklajen s standardi, ki so bili sprejeti na zakonodajni konferenci v Lisboni leta 1994. V postopku pa je preverjanje skladnost Sporočila zakonov s sprejetimi sklepi in priporočili zadnje zakonodajne konference SFV, ki je bila v Parizu leta 2010. Resorno ministrstvo, ki skrbi za izvajanje določil prej naštetih zakonov, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Administrativno je Slovenija razdeljena na Upravne enote. Odločbe o priznanju statusa vojnega veterana, vojnega invalida in žrtve vojnega nasilja izdajajo na prvi stopnji upravne enote. Za revizijo odloča in za reševanje pritožb in ugovorov na drugi stopnji pa je pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zakon o vojnih veteranih ureja status za osebe, ki so sodelovale v Narodno osvobodilnem boju v letih 1941-1945, in za osebe, ki so sodelovale v Vojni za obrambo samostojnosti Slovenije leta 1991. V tem zakonu so zajete tudi nekatere druge kategorije udeležencev. Zakon o vojnih invalidih ureja pravni status oseb, ki so bile ranjene ali poškodovane v vojnem, kot tudi v mirnodobnem času. Glede statusnega, ekonomsko, socialnega položaja je v Republiki Sloveniji, zagotovljen enak obseg pravic vojaškim vojnim, vojaškim mirnodobnim in civilnim invalidom vojn. Posebne pravice gredo vojnim invalidom in družinam padlih v vojni za Slovenijo 1991. Vdove padlih prejemajo poseben dodatek oz. vdovsko pokojnino, otroci pa so bili prejemniki štipendij za šolanje, vojaški vojni invalidi pa posebno doživljensko rento. Vojnim veteranom je čas udeležbe v vojni priznan kot dodatna delovna doba in se šteje v pokojninsko dobo. Prav tako država veteranom po dopolnjenem 50. letu starosti plačuje premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Določenim kategorijam veteranov so zagotovljene bonitete v obliki termalnega zdravljenja, brezplačnih prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi in pogrebne storitve. Na dan 31. 3. 2010 je bilo v Sloveniji 75.044 oseb z urejenim statusom vojnega 37 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 veterana. Veteranov s statusom iz obdobja 1941-1945 je bilo 16489, veteranov s statusom iz obdobja osamosvojitvene vojne leta 1991 pa 58.555. Oseb, ki so si uredile status vojnega veterana in so bile neposredno vključene v enote Teritorialne obrambe in Milice je 46.019. V Veteranske organizacije je včlanjenih 83.953 članov in podpornikov. Od tega združuje Zveza združenj borcev za vrednote Narodno osvobodilnega boja 47.118 oseb, Zveza vojnih in vojaških invalidov 3.880 oseb, Zveza policijskih veteranskih društev Sever 6.700 oseb in Zveza veteranov vojne za Slovenijo 26.255 oseb. Glavni namen in naloge veteranskih organizacij v Republiki Sloveniji so: ohranjanje spomina na pomembne zgodovinske dogodke; –– zastopanje in uveljavljanje pravic članstva pred državnimi organi; –– nudenje strokovne pomoči članstvu pri uveljavljanju pravic; –– izvajanje sprejetih resolucij Svetovne veteranske organizacije; –– skrb za postavitev in vzdrževanje spominskih obeležij; –– pridobivanje pisne, slikovne in zvočne dokumentacije o pomembnih dogodkih; –– organizacija spominskih svečanosti ; –– izvajanje posebnih zdravstvenih programov; –– razvijanje domoljubja; –– publicistična dejavnost; –– usposabljanje prostovoljcev; –– klubske aktivnosti. Za izvajanje vseh naštetih aktivnosti so potrebna tudi velika finančna sredstva. Del sredstev za delovanje zvez veteranskih društev zagotavlja država preko državnega proračuna. Organizacije prejemajo sredstva v mesečnih obrokih, ki so določeni na osnovi pogodbe o financiranju. Višina sredstev se določa vsako leto posebej na osnovi pravilnika, ki je bil sprejet na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Nekatere organizacije pridobivajo del sredstev tudi iz posebnih fondov, 38 ki so namenjeni za delovanje invalidskih organizacij. Pestro je tudi mednarodno sodelovanje. Vse organizacije vzdržujejo stike s sorodnimi organizacijami v Madžarski, Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, aktivno pa delujejo tudi v WVF. Veteranske organizacije so v letu 2009 prvič pripravile pohod posvečen Svetovnemu dnevu miru. Srečanje je bilo pri novem spomeniku braniteljem slovenske zemlje v kraju Cerje in se ga je udeležilo cca. 800 udeležencev. Leta 2010 je bil pohod zaradi slabih vremenskih razmer odpovedan. Letos bo pohod in slovesnost ob svetovnem dnevu miru 17.9.2011. Članice SFV iz Slovenije, ki združujejo vojne veterane in vojne invalide v Republiki Sloveniji usklajujejo napore za doseganje čim višje ravni varstva pravic svojih članov. Z nekaterimi domoljubnimi organizacijami pa so še dodatno povezane v koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. Vse štiri organizacije imajo status društva, ki deluje v javnem interesu, ki je osnova za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna. Vse veteranske organizacije budno spremljamo spremembe zakonodaje v Republiki Sloveniji in se aktivno vključujemo s predlogi in dopolnili v javno razpravo. Še posebej smo pozorni na določila, ki bi lahko poslabšala položaj vojnih veteranov in invalidov. Status vojnih veteranov in žrtev vojne v Republiki Sloveniji je zadovoljivo rešen, saj država namenja dovolj sredstev za izvajanje zakona in za ohranjanje zadovoljivega socialnega in zdravstvenega položaja veteranov. Želimo si predvsem sprememb na področju delovno pravne zakonodaje, ki bi morala osebam s pridobljenim statusom vojnega veterana zagotoviti večjo varnost pred izgubo službe in s tem povezanega slabšega položaja. Mitja Jankovič, generalni sekretar ZVVS ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 PRIREDITEV SAMO EN CVET OB 100. OBLETNICI ROJSTVA KOMANDANTA FRANCA ROZMANA STANETA V SPODNJIH PIRNIČAH, 26. 3. 2011 Ob 100. obletnici rojstva komandanta Franca Rozmana Staneta je pred njegovo rojstno hišo v Pirničah 26. marca potekala prireditev Samo en cvet. Slavnostna govornika sta bila Janez Stanovnik in Zora Konjajev. Prav zaradi tega jubileja je bila tradicionalna prireditev Samo en cvet, ki jo vsako leto pripravi humanitarna Ustanova Franca Rozmana Staneta v sodelovanju z Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, letos izjemoma v Pirničah – pod pokroviteljstvom Občine Medvode. Med udeleženci so bili tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner in poveljnik sil Slovenske vojske Branimir Furlan. Predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik je komandanta Staneta označil za lik partizanskega odporniškega poveljnika, vojaškega stratega z znanjem in izkušnjami, pa tudi bojevnika s čutom tovarištva do svojih soborcev, ki so mu zaupali, in prav to je zanj bistvo dobrega delovanja vojaške enote. »Stane ni bil politik, bil pa je državnik, ki se je zavedal, da je vojska hrbtenica države. Kot komandant slovenske Sporočila vojske je vedel, da je njegova naloga braniti varnost naroda, njegovo čast in dostojanstvo,« je še dodal in ob tokratni priložnosti okrcal tiste, ki so se obregnili ob podobo komandanta Staneta s peterokrako zvezdo na kovancu za dva evra, ki jih je Banka Slovenija dala v obtok prav v tem tednu, tisoč pa jih je bilo na razpolago tudi na tokratni prireditvi. Izrazil je zadovoljstvo, »da bo slava slovenskega odpora proti okupatorju in s tem tudi slava komandanta slovenske vojske obšla Evropo in svet«. Življenjsko pot komandanta Staneta je na tokratni prireditvi orisala Zora Konjajev, ki je kot instrumentarka sodelovala pri operaciji, ko so mu hudo ranjenemu po nesreči pri preskušanju zavezniškega minometa leta 1944 v bolnišnici OF Kanižarica zaman skušali rešiti življenje. Franc Rozman je že v otroštvu in mladosti (bil je tretji od štirih otrok v revni družini) želel doseči več, kot so mu omogočale življenjske okoliščine. Vojna mu je že pri treh letih vzela očeta in kmalu zatem še mamo, Foto: Iztok Pipan, KTV Medvode 39 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 ki je šla po svetu s trebuhom za kruhom. Franc se je izučil za peka, se vključil v delavsko gibanje in že kot mlad fant želel uveljaviti svoje vojaške ambicije. Bil je med prvimi prostovoljci, ki so se leta 1936 pridružili republikanskim silam v španski državljanski vojni, in je hitro napredoval od vojaka do poveljnika bataljona. Po vrnitvi v domovino se je pridružil partizanom in bil na vodilnih položajih tako rekoč vse od leta 1942, ko so se začele ustanavljati slovenske brigade. Bil je tretji komandant slovenske partizanske vojske, vendar prvi, ki je bil imenovan kot vojak in ne kot politik. Kljub svoji mladosti je bil že legenda, karizmatična osebnost in eden redkih Slovencev, ki so mu to priznali še za časa življenja. Na prireditvi so nastopili Partizanski pevski zbor, medvoški kulturniki, vokalna skupina sester Trobec–Žagar in pevec Anže Petrač. Na prireditveni prostor so prikorakali tudi gardna četa Slovenske vojske in člani Kulturno-zgodovinskega društva Triglav, ki so s svojo opravo dodali pridih pravega partizanskega mitinga. Že sicer so organizatorji obetali prireditev, polno mladosti in zanosa. Glasniki dobrih misli, ki jih je ob tej priložnosti razglasil dosedanji predsednik uprave Ustanove Franca Rozmana Staneta Jože Vozny, so postali: Televizija Medvode, Peter Militarev skupaj s kulturniki pirniškega Odra treh herojev in Viktorija Potočnik, ki je v začetku aprila prevzela vodenje uprave Ustanove. Povedala je, da ji je bilo to funkcijo doslej najtežje prevzeti, saj gre za izjemno odgovornost in za visoko zastavljene lastne cilje, hkrati pa tudi za prisotnost velikih pričakovanj. Njena prizadevanja bodo namenjena združevanju dobrih misli in dobrih idej, s posebnim posluhom za krizo in revščino, za vse tiste, ki imajo manj, pa naj bodo to mladi ali stari. USTANOVA FRANCA ROZMANA STANETA Marca 2011 je potekala konstitutivna seja Ustanove Franca Rozmana Staneta, na kateri so bili prisotni predstavniki soustanoviteljic Ustanove. V imenu ZZB za vrednote NOB Slovenije je navzoče pozdravil generalni sekretar mag. Andrej Šušteršič. Za dosedanje vodenje Ustanove se je zahvalil Jožetu Voznyju, novoimenovanim članom vodstva Ustanove, še posebej novi predsednici uprave Viktoriji Potočnik, pa je izrekel dobrodošlico in zaželel uspešno delo v prihodnje. Novi člani Uprave Ustanove so: 1 Viktorija Potočnik 2 Albin Pražnikar 3 Alojz Kranjc 4 Jože Mencin 5 mag. Vladimir Pegan 6 Janko Ljubič 7 Vida Mravlja 8 Bojan Erlih Novi člani Sveta Ustanove so: 1 Jože Vozny 2 Janez Komljanec 3 Zdravko Zore 4 Miha Molan 5 Ivan Pivk 6 dr. Bojan Potočnik 7 Ljubo Jasnič 8 Janez Pajer 40 ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 ODMEVI NA PROSLAVO NA PREŠERNOVEM TRGU V LJUBLJANI 7. 5. 2011 Iz ZB za vrednote NOB Gornja Radgona Spoštovani ! Še vedno me obdajajo slike in revolucionarne besede z današnjega zborovanja na Prešernovem trgu in okolici. Poln optimizma po slišanem se vendarle sprašujem, kdo bo to upošteval?! Pa vendar, mi smo svoje naredili, vsi pri ZZB NOB Slovenije ste napravili veliko organizacijsko delo in očitno Sporočila je svoje naredilo tudi mesto Ljubljana. Bravo in hvala vsem za enkratno »borčevsko« prireditev ! Pri OZB NOB Gornja Radgona smo povsem napolnili dva avtobusa in se vsi vračali polni pozitivne energije v odličnem ozračju. Verjetno se je tudi tu vaš trud izplačal, največ pa so naredili naši aktivisti, pa še donatorji bolj lokalnega značaja. Upam, da bodo odmevni govori župana Jankovića in predsednika ZZB Stanovnika objavljeni na medmrežju. Lep in prijazen pozdrav iz Radencev prav vsem, še posebej pa podpredsedniku tov. Slavku Grčarju! Rudi Babošek ZB NOB Gornja Radgona 41 Sporočila ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 UTRINKI S PRAZNOVANJ PO SLOVENJI Ob dnevu upora na Preži Iz ZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi Zahvala in čestitka! Iz zagorskega Združenja borcev za vrednote NOB smo se vseslovenske proslave OF v Ljubljani udeležili z dvema avtobusoma, v katerih je bilo 90 udeležencev. Poleg tega pa se je pohoda Ob žici udeležilo tudi 19 naših pohodnikov, ki delujejo v stalni pohodni skupini združenja. Ta nosi naziv po Karlu Destovniku Kajuhu. Vsi udeleženci smo bili navdušeni nad prireditvijo in nad pravim partizanskim razpoloženjem, ki nas je združevalo v Ljubljani. Vsem nam je to veliko pomenilo, mlajšim med nami pa je bila to dobra spodbuda za njihovo delovanje v borčevski organizaciji. Zato se udeleženci iz Zagorja zahvaljujemo za uspelo in odmevno prireditev na simbolnem Prešernovem trgu in čestitamo vsem, ki so jo omogočili, organizirali in izvedli. Tako nas je OF, po Župančičevo, spet združila, tokrat za naloge v današnjem času in v sedanjih razmerah. Miloš Prosenc ZB NOB Zagorje ob Savi 42 V sredo 27.04.2011 smo pripravili že vsakoletno tradicionalno prireditev borcev, mladine, občanov Kočevske in drugih, v spomin na dogodke v požgani vasi Preža pri kočevski Reki. Osrednji poudarek spominske svečanosti je bilo praznovanje 70. obletnice ustanovitve OF. Slavnostna govornica prof. dr. Maca Jogan, članica predsedstva ZZB NOB Slovenije, je s svojim govorom navdušila in prevzela udeležence svečanosti. Nazorno je prikazala pomen OF, njen značaj in kaj je pomenila za slovenski narod. Med drugim je poudarila, da je » dan OF praznik odgovornosti za slovensko usodo«. 27. april pa je tudi dan, ki trdno simbolično povezuje Prežo in Osvobodilno fronto slovenskega naroda. 27. aprila 1942 so italijanski okupatorski vojaki, kot maščevalni odgovor na partizanske akcije, tu zverinsko pomorili 16 domačinov. Ob prvi obletnici OF se je ta kraj, kot mnogi pred njim in za njim v času 19411945, s krvjo vpisal v boj za obstoj slovenskega naroda. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Stara Cerkev, podružnične šole Kočevska Reka, dijakinji Gimnazije Kočevje Ula Veber in Tamara Miljanovič, Živka Komac, Ciril Skebe s harmoniko in pevko Urško Bakovič in ljudske pevke Mavrica. Slavnostna govornica je skupaj z delegacijo položila venec na spomenik talcem, ob častni straži garde Slovenske vojske. Že pred svečanostjo je delegacija ZZB Kočevje položila venec na spominsko obeležje ustanovitve I. Kočevskega bataljona. Pozdravni nagovor je imel predsednik KO ZB Kočevska Reka Šega Franc ml. ŠTEVILKA 2 MAJ 2011 Program je povezovala Irma Grbec. Vsem nastopajočim, praporščakom, pohodnikom, gardi slovenske vojske in gasilcem iskrena hvala. Jože Oberstar ZB NOB Kočevje Srečanje borcev in občanov Trzina, 14. maja 2011 Srečanje je bilo posvečeno občinskemu prazniku in 70-obletnici OF. Približno 200 udeležencev je na odprti sceni najprej Sporočila pozdravil predsednik KO ZZB Trzin Jože Kosmač, zatem pa je imel kratek nagovor župan občine Trzin T. Peršak, ki je poudaril pomen zgodovinskega spomina za obstoj in perspektivo naroda. Slavnostni govornik Tone Poljšak, član Sveta ZZB NOB Slovenije je poudaril večplastni značaj OF in opozoril na nekatere ključne ugotovitve iz osrednjih proslav, ki so jih izrekli predsednik Republike D. Türk ter tovariši J. Stanovnik, C. Zlobec in M. Kmecl. Kulturno razvedrilni program je bil naravnan na tematiko upora in NOB. Po programu, ki se je začel ob 10. uri, je bilo družabno srečanje. Tone Poljšak 43
