LDN 2013

Transcription

LDN 2013

LETNI DELOVNI NAČRT
ŠOLSKO LETO 2013/2014
Projekt: POPESTRIMO ŠOLO
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
OŠ borcev za severno mejo 2013/2014
Vizija naše šole:
ZADOVOLJNI UČITELJI V SPROŠČENIH MEDSEBOJNIH
ODNOSIH, SKUPAJ S STARŠI, USTVARJAMO
PREPOZNAVNO ŠOLO Z USPEŠNIMI UČENCI.
KAZALO
1
UVOD .................................................................................................................................................. 4
2
TEMELJNE PREDNOSTNE NALOGE ....................................................................................................... 6
3
PROJEKTI V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 ............................................................................................. 11
3.1 ZDRAVA ŠOLA .............................................................................................................................................. 11
3.2 EKOŠOLA .................................................................................................................................................... 12
3.3 KULTURNA ŠOLA.......................................................................................................................................... 15
3.4 EVROPSKA VAS ............................................................................................................................................ 15
3.5 KULTURNI DNEVNIK ...................................................................................................................................... 15
3.6 RAZVIJANJE BRALNE KULTURE ......................................................................................................................... 17
3.6.1 Prežihova bralna značka in bralni maraton ..................................................................................... 17
3.6.2 Večer pravljic ................................................................................................................................... 18
3.6.3 Naj bralec ........................................................................................................................................ 18
3.6.4 Rastem s knjigo 2013/2014 ............................................................................................................. 19
3.7 MEDNARODNI PROJEKT SODELOVANJA Z OŠ ILIDŽA IZ SARAJEVA (BIH) ................................................................... 19
3.8 PROJEKT ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG .................................................................................................................... 20
3.9 INTERNI ŠOLSKI PROJEKT RUDOLF MAISTER ....................................................................................................... 20
3.10
PROJEKT PASAVČEK ................................................................................................................................... 21
3.11
PROJEKT ŠOLSKE IN VRSTNIŠKE MEDIACIJE ...................................................................................................... 21
3.12
USPEŠNO VKLJUČEVANJE ROMOV V VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE II ....................................................................... 22
3.13
DVIG KAKOVOSTI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA IN PEDAGOŠKO VODENJE Z NADARJENIMI UČENCI ...................... 23
3.14
UVAJANJE DRUGEGA TUJEGA JEZIKA (NEMŠČINA) V 7. RAZRED ........................................................................... 24
3.15
ŽOGARIJA ZA UČENCE OD 2. DO 5. RAZREDA................................................................................................... 24
3.16
POPESTRIMO ŠOLO.................................................................................................................................... 24
3.17
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA ............................................................................................................................ 30
3.18
ŠKL MED DVEMA OGNJEMA ........................................................................................................................ 30
3.19
OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA .............................................................................................................. 30
3.20
TEA, COOKIES AND STORIES ......................................................................................................................... 31
3.21
GESCHICHTEN UND GERICHTE ..................................................................................................................... 31
3.22
VETRNICE ZA MIR ...................................................................................................................................... 32
3.23
JUMICAR ................................................................................................................................................. 32
3.24
DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA KAPITALA V LOKALNI SKUPNOSTI ZA RAZVOJ ENAKIH MOŽNOSTI IN SPODBUJANJE
SOCIALNE VKLJUČENOSTI V SODELOVANJU S ŠR PREKO EVROPSKIH SOCIALNIH SKLADOV ....................................................... 33
3.25
BRALNA PISMENOST .................................................................................................................................. 37
3.26
MEDNARODNI PROJEKT »TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI« ................................................................................ 38
3.27
PATHS .................................................................................................................................................... 38
3.28
POSEBNOSTI ŠOLE ..................................................................................................................................... 39
4
ORGANIZIRANOST VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNEGA DELA .................................................................. 40
4.1 ŠOLSKI OKOLIŠ ............................................................................................................................................. 40
4.2 PROSTORSKI POGOJI ..................................................................................................................................... 41
4.2.1 Zunanje površine ............................................................................................................................. 42
4.2.2 Notranji prostori .............................................................................................................................. 42
4.3 PROMETNA VARNOST.................................................................................................................................... 45
I
5
KADROVSKA ZASEDBA ...................................................................................................................... 46
6
OSNOVNI PODATKI O UČENCIH......................................................................................................... 49
6.1 ODDELKI V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 ........................................................................................................... 49
6.1.1 Oddelki podaljšanega bivanja ......................................................................................................... 49
6.1.2 Jutranje varstvo ............................................................................................................................... 49
7
VSEBINA, OBSEG IN RAZPOREDITEV VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNEGA DELA V SKLADU S
PREDMETNIKOM IN UČNIM NAČRTOM ............................................................................................ 50
7.1
7.2
7.3
7.4
7.5
7.6
7.7
7.8
7.9
ŠOLSKI KOLEDAR .......................................................................................................................................... 50
OCENJEVALNA OBDOBJA OD 1. DO 9. RAZREDA .................................................................................................. 51
OCENJEVALNE KONFERENCE ........................................................................................................................... 52
NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ................................................................................................................. 52
DELO UČITELJEV ........................................................................................................................................... 54
IZBIRNI PREDMETI ........................................................................................................................................ 55
FLEKSIBILNI PREDMETNIK ............................................................................................................................... 56
PREGLED OBVEZNIH DEJAVNOSTI ..................................................................................................................... 58
INTERDISCIPLINARNE EKSKURZIJE UČENCEV ........................................................................................................ 69
8 PREGLED OBSEGA DEJAVNOSTI RAZŠIRJENEGA IN NADSTANDARDNEGA PROGRAMA ................................ 70
8.1 CILJI ŠOLE V NARAVI ...................................................................................................................................... 71
8.1.1 Šola v naravi za 2. razred................................................................................................................. 72
OBSEG, VSEBINA IN RAZPOREDITEV INTERESNIH IN DRUGIH DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJA ŠOLA ........ 76
9
9.1
9.2
9.3
9.4
9.5
9.6
9.7
9.8
9.9
9.10
9.11
9.12
9.13
9.14
10
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE STROKOVNIH DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ........ 101
10.1
10.2
10.3
II
INTERESNE DEJAVNOSTI ................................................................................................................................. 76
DELO Z NADARJENIMI UČENCI ......................................................................................................................... 78
UČENCI S POSEBNIMI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIMI POTREBAMI ............................................................................. 90
TEKMOVANJA .............................................................................................................................................. 90
ANGLEŠKA IN NEMŠKA BRALNA ZNAČKA ............................................................................................................ 92
ŠPORTNI PROGRAMI ..................................................................................................................................... 92
MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA .................................................................................................................... 92
PEVSKI ZBOR ............................................................................................................................................... 92
ORFF ......................................................................................................................................................... 94
TEČAJI .................................................................................................................................................... 94
ORGANIZIRANOST UČENCEV ........................................................................................................................ 95
HUMANITARNA DEJAVNOST ........................................................................................................................ 96
LUTKOVNI ABONMA .................................................................................................................................. 96
PROSLAVE, PRIREDITVE .............................................................................................................................. 97
DELOVNA SREČANJA RAVNATELJEV ............................................................................................................. 104
ŠTUDIJSKE SKUPINE STROKOVNIH DELAVCEV ................................................................................................. 104
STROKOVNI AKTIVI .................................................................................................................................. 104
11
DELO VODSTVENIH IN STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE ..................................................................... 107
11.1
11.2
11.3
11.4
11.5
11.6
12
DELO RAVNATELJICE ................................................................................................................................ 107
DELO POMOČNICE RAVNATELJICE ............................................................................................................... 108
DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE ............................................................................................................. 108
DELO ŠOLSKE SOCIALNE DELAVKE ............................................................................................................... 109
DELO ŠOLSKE KNJIŽNICE ........................................................................................................................... 109
DELO STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE ............................................................................................................ 111
SODELOVANJE ŠOLE Z OKOLJEM ..................................................................................................... 112
12.1
SODELOVANJE Z DRUGIMI OŠ, VVO IN SŠ ................................................................................................... 112
12.1.1
Sodelovanje z OŠ ....................................................................................................................... 112
12.1.2
Sodelovanje z vrtci Pobrežja ...................................................................................................... 112
12.1.3
Sodelovanje s srednjimi šolami ................................................................................................. 113
12.2
SODELOVANJE S PEF, ZAVODOM RS ZA ŠOLSTVO, ŠR IN PEDAGOŠKIM INŠTITUTOM ............................................ 113
12.3
SODELOVANJE Z DRUŠTVI IN DRUGIMI DEJAVNIKI ........................................................................................... 113
13
ORGANI ŠOLE .................................................................................................................................. 115
13.1
13.2
13.3
13.4
SVET ZAVODA .................................................................................................................................... 115
SVET STARŠEV ................................................................................................................................... 115
RAVNATELJICA ŠOLE .......................................................................................................................... 116
STROKOVNI ORGANI ŠOLE ................................................................................................................. 117
14
UČBENIŠKI SKLAD ........................................................................................................................... 117
15
ŠOLSKI SKLAD ................................................................................................................................. 117
16
STARŠI IN ŠOLA ............................................................................................................................... 118
17
SKRB ZA ZDRAV TELESNI RAZVOJ .................................................................................................... 119
18
PREHRANA ...................................................................................................................................... 120
19
INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN OPREMA ...................................................................................... 120
20
PRILOGE .......................................................................................................................................... 122
III
1
UVOD
Osnovna šola borcev za severno mejo, Borcev za severno mejo 16, Maribor, deluje kot popolna
osnovna šola. Pouk poteka samo v dopoldanskem času, v eni izmeni.
Letni delovni načrt (LDN) je temeljni dokument, s katerim šola vsako leto določi obseg, vsebino in
organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela ter pogoje za njegovo izvedbo. Osnova za pripravo LDN so
zakoni in izvršilni predpisi Ministrstva za šolstvo in šport ter navodila Zavoda Republike Slovenije za
šolstvo.
Prednostna naloga pedagoškega zbora v šolskem letu 2013/2014 bo načrtovanje novih sodobnih
oblik metod dela, fleksibilni predmetnik pri določenih predmetih (zgodovina/geografija, likovna
umetnost/zgodnje poučevanje računalništva, državljanska in domovinska kultura ter etika/likovna
umetnost, geografija/biologija in izbirni predmeti), delo z otroki s posebnimi potrebami, uvajanje
pozitivne discipline in dvig bralne pismenosti. Veliko časa bomo tudi v tem šolskem letu posvetili
evalvaciji vzgojnega načrta, šolskih pravil, hišnega reda in razvojnega načrta šole.
Vzgojno-izobraževalno delo bo temeljilo na izvajanju programa življenja in dela osnovne šole po
predpisanem predmetniku in podrobnih učnih načrtih za posamezne predmete. Vzgojnoizobraževalne vsebine se prepletajo pri pouku v okviru vsebin šolskega dela in pri vseh različnih
aktivnostih, ki so del šolskega dela, od interesnih dejavnosti, razrednih ur, do odmorov in prehrane.
Pri vzgojno-izobraževalnem delu si bomo prizadevali za doslednejše ponavljanje, utrjevanje,
preverjanje in ocenjevanje znanja ter razvijanje odgovornosti učencev do lastnega znanja. Z
dejavnostmi ob pouku bomo skrbeli za zdrav telesni in duševni razvoj otrok. Trudili se bomo še naprej
dograjevati pozitivno osebnostno rast otrok.
Znanje, sposobnosti in razumevanje, ki se jih naučimo kot otroci in kot mladi v družini, šoli, na
univerzi, ne bo trajalo vse življenje. Trdnejša integracija učenja v življenju odraslega je zelo
pomemben del udejanjanja vseživljenjskega učenja, toda kljub vsemu je le del celote. Vseživljenjsko
učenje vidi vse učenje kot brezšiven kontinuum »od zibelke do groba«. Visoko kvalitetno temeljno
izobraževanje za vse, od otrokovih najzgodnejših dni naprej, je bistvena podlaga. Temeljno
izobraževanje, ki mu sledi začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje, naj bi opredelilo vse
mlade z novimi temeljnimi spretnostmi, ki jih zahteva na znanju temelječa ekonomija. Zagotovilo naj
bi tudi, da so se »naučili učiti se« in imajo pozitiven odnos do učenja.
4
V okviru pouka in razrednih ur bomo te cilje razvijali na osnovi pogovora, socialnih iger in različnih
drugih oblik. Cilj tega dela je večje zadovoljstvo posameznika in s tem razvijanje dobrih medsebojnih
odnosov in spoštovanja ter razreševanje konfliktov in preventivno delovanje proti nasilju. Izvedli
bomo šolski projekt v oblikovanju vrednot za boljše sožitje med seboj in drugimi ter medsebojno
spoštovanje vseh udeležencev vzgoje in izobraževanja.
V letnem delovnem načrtu OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO so opredeljene vzgojno-izobraževalne,
kadrovske in strokovne naloge ter vsebine, ki jih bo šola uresničevala v šolskem letu 2013/2014.
Predlog LDN obravnavajo strokovni organi šole, svet staršev ter svet šole, ki ga tudi sprejme.
Izvajanje LDN bomo spremljali skozi šolsko leto. Vodstvo šole in vodje strokovnih aktivov so zadolženi
za analizo in evalvacijo načrtovanega dela, na predlog učiteljskega zbora pa se lahko LDN med letom
dopolni oz. spremeni.
V šolskem letu 2013/2014 bomo nadaljevali z uvajanjem posodobljenih učnih načrtov za program
osnovne šole.
Z letnim delovnim načrtom se v skladu z 31. členom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 25/08; v nadaljevanju ZOsn) določijo:
•
vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s
predmetnikom in učnim načrtom,
•
obseg, vsebina in razporeditev razširjenega programa, ki ga izvaja šola, za vsako šolsko
leto,
•
delo šolske svetovalne službe in drugih služb,
•
delo šolske knjižnice,
•
aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje,
•
obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev,
•
oblike sodelovanja s starši,
•
strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev,
•
sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje,
•
raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri,
•
sodelovanje z zunanjimi sodelavci in druge naloge, potrebne za uresničitev programa
osnovne šole,
•
temeljne prednostne naloge v tem šolskem letu,
•
opis in oceno materialnih, kadrovskih in drugih pogojev za uresničevanje programa,
•
spremljanje uresničevanja letnega delovnega načrta,
•
vzgojno delovanje šole (vzgojni načrt, pravila šolskega reda, vzgojni opomini).
5
2
TEMELJNE PREDNOSTNE NALOGE
Pri vzgojno-izobraževalnem delu smo zastavili naslednje prioritete:
•
•
dvig ravni bralne pismenosti učencev OŠ BSM,
dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela in pedagoškega vodenja – pristojnosti in
odgovornosti strokovnih delavcev in ravnateljice pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja
za doseganje višjih in najvišjih taksonomskih ravni znanj,
•
evalvacija vzgojnega načrta in pravil šolskega reda OŠ BSM v sodelovanju z učenci, učitelji
in starši,
•
sodelovanje z zunanjimi inštitucijami – MIZKŠ, ZRSŠ, ŠR, E-Šolstvo, Pedagoški inštitut, PeF
in FF Univerze v Mariboru.
Vzgojno–izobraževalno delo bo temeljilo na izvajanju programa življenja in dela osnovne šole po
predpisanem predmetniku in podrobnih učnih načrtih za posamezne predmete. Vzgojno–
izobraževalne vsebine se prepletajo pri pouku v okviru vsebin šolskega dela in pri vseh različnih
aktivnostih, ki so del šolskega dela – od interesnih dejavnosti, razrednih ur do odmorov in prehrane.
Glavni poudarek vseh pedagoških delavcev bo na posodabljanju učnih načrtov ter razvijanju bralne
pismenosti učencev in delu z nadarjenimi učenci.
Opolnomočenje učencev z dvigom bralne pismenosti:
Z namenom dviga bralne pismenosti in opolnomočanja učencev pri doseganju višjih taksonomskih
stopenj znanja smo si v aktivu slavistov zastavili naslednje naloge:
- uvajanje enostavnih bralnih strategij v prvem VIO;
- uvajanje bralnih strategij v drugem VIO;
- nadgradnja in utrjevanje bralnih strategij v tretjem VIO.
Na prvem vertikalnem strokovnem aktivu slavistov je bilo dogovorjeno, da bo vsaka izmed učiteljic
pripravila po en primer uporabe bralnih učnih strategij v prvem ocenjevalnem obdobju in en primer v
drugem ocenjevalnem obdobju. O izvedenih učnih urah se bomo posvetovale, delo evalvirale in
načrtovale za naprej. V tretjem VIO bomo učiteljice pripravile hospitacije učnih ur z rabo bralnih
učnih strategij tako za ravnateljico kot za kolege, in sicer tako v prvem kot v drugem ocenjevalnem
obdobju. Izvedene učne ure bomo na strokovnih aktivih sproti evalvirali kot tudi načrtovali prihodnje
delo.
Prioritetni nalogi naše šole za leto 2013/2014 bosta razvoj kritičnega mišljenja (razmišljanje po
metodi šestih klobukov) in postopno uvajanje različnih bralnih učnih strategij po vsej vertikali in pri
vseh predmetih.
6
Tim, ki je pripravil operativni načrt, sestavljajo: Alenka Fingušt, Mojca Birsa, Danica Kladošek,
Simon Dumančić in ravnateljica.
V šolskem letu 2013/2014 bomo učitelji, učenci in starši skozi kulturo šole in vrednot evalvirali vzgojni
načrt. Tim sestavljajo: Miroslav Gomboc, Alenka Fingušt, Natalija Augustinovič, Biserna Židom,
Mateja Draškovič in Maja Prodanovič. Glede na analizo stanja na vzgojnem področju je naša šola
posebej opredelila naslednje cilje in vrednote, (ki jim bomo v prihodnjem obdobju posvetili posebno
pozornost), in sicer:
•
kakovostna izobrazba
•
kvalitetni odnosi
•
osebnostni razvoj učencev
V skladu z vzgojnim načrtom šole bomo v šolskem letu 2013/2014 izvajali naslednje dejavnosti:
A. Kakovost pouka – individualizirano učenje, povratne informacije učencem, poskusno
omejeno izvajanje
Učiteljeva naloga je, da učencem omogoči razvoj miselnih strategij, kritičnega razmišljanja in
kritičnega presojanja ter vrednotenja lastnega znanja. Učenci pa bodo ob lastnih aktivnostih razvijali
soodgovornost za svoje dosežke. Pozornost bomo usmerjali ne le v to, kaj bomo otroke (na)učili,
ampak tudi na to, kako bomo to počeli.
Vodja dejavnosti je mag. Lučka Lazarev Šerbec.
B. Načrtno, sistematično in redno vključevanje staršev v življenje in delo šole
Organizirali bomo predavanja za starše, ob različnih priložnostih pa tudi druženje s starši.
Vodja dejavnosti je Biserna Židom, sodelujejo vsi razredniki.
C. Oblikovanje celovitega in usklajenega načrta razrednih ur, izvajanje razrednih ur v
skladu z načrtom
Oblikovanje celovitega in usklajenega načrta razrednih ur ter izvajanja le-teh v skladu z načrtom se bo
lotil aktiv za razredne ure. Vodja aktiva je dr. Miroslav Gomboc.
Načrt dela strokovnega aktiva za razredne ure v šolskem letu 2013/2014 je sledeč:
Strokovni aktiv se bo sestal štirikrat. V začetku šolskega leta bo načrtoval delo, oktobra bo usklajeval
načrte razrednih ur po razredih oziroma oddelkih, v januarju analiziral izvajanje nalog in načrtoval
nadaljnje delo, v juniju ali avgustu evalviral opravljeno delo. Sprotno delo bo potekalo na mesečnih
srečanjih delovnih skupin, namenjenih sprotnemu načrtovanju in izmenjevanju izkušenj. To so
7
skupine za 4. in 5. razred, 6. in 7. razred ter 8. in 9. razred ter tistih, ki bodo intenzivneje delali po
načelih seminarja Pozitivna disciplina. Skupine se lahko tudi drugače organizirajo. Sestavljajo jih
razredniki in sorazredniki. Razredne ure bodo iz naslednjih sklopov:

pozitivna socialna klima, pozitivna samopodoba in socialne igre

odgovornost

učimo se učiti, strategije in tehnike uspešnega učenja

preventivne dejavnosti na področju odvisnosti in nasilništva

poklicno usmerjanje

spolnost

vsebine oziroma dejavnosti seminarja Pozitivna disciplina.
V sklop Pozitivna disciplina sodita tudi prvi dve navedeni področji. V treh oddelkih bomo intenzivneje,
in v ostalih deloma, uvajali načine dela po načelih pozitivne discipline.
Pri načrtovanju števila ur posameznih sklopov upoštevajo razredniki in sorazredniki dejavnosti
izvedene preteklo šolsko leto in specifične potrebe oddelkov.
Drugi dogovori aktiva za delo v tem šolskem letu:

Mapa priprav na razredne ure naj ostane in se po možnosti dopolnjuje.

Delo delovnih skupin bo potekalo enkrat mesečno - vsak prvi ponedeljek v mesecu zjutraj.

Razredne ure se izvajajo v skladu z načrtom razrednikov in sorazrednikov fleksibilno ob
ponedeljkih v času prve ure po urniku.

Odgovornost – navajanje na samovrednotenje in sprejemanje posledic ravnanj.
Uvajanje načel pozitivne discipline v vzgojno-izobraževalno delo šole in uvajanje razrednih sestankov
po načelih pozitivne discipline, katerih cilji so:

učenje temeljnih življenjskih veščin

opolnomočenje učencev

učenje sodelovanja z drugimi

razvijanje sprejemanja različnosti

razvijanje samospoštovanja in odgovornosti
D. Izvajanje mediacije in restitucije – usposabljanje in vključevanje učencev mediatorjev
Na naši šoli že četrto leto poteka projekt uvajanja šolske in vrstniške mediacije. V tem šolskem letu
imamo na šoli 12 učencev vrstniških mediatorjev.
8
Ker je kolektiv na evalvaciji vzgojnega načrta ocenil, da je vrstniška ter šolska mediacija dobro izpeljan
projekt, smo tudi v tem šolskem letu načrtovali kar pester izbor aktivnosti.
Prednosti mediacije so:
-odnos med vpletenimi je sodelujoč in ne tekmovalen,
-odgovornost za rešitev nosijo udeleženi sami,
-proces se usmerja v prihodnost
Pozitivni učinki, ki jih prinaša mediacija, pa so: spodbujanje pozitivne komunikacije, zmanjševanje
nasilja, izključitev iz šole in izrekanja vzgojnih ukrepov, spodbujanje učencev, da prevzemajo
odgovornost za reševanje svojih konfliktov, učenci znajo aktivno poslušati, razvijajo veščine kritičnega
razmišljanja, učenci se učijo mirnega soočanja z drugačnostjo ter razlikami, učenci si privzgajajo
občutek za pravičnost.
V projektu sodeluje 6 učiteljic šolskih mediatork, in sicer: Alenka Repnik, Alenka Belcl, Petra Hernah,
Aleksandra Boršič, Biserna Židom, Natalija Augustinovič – koordinatorica projekta.
Usposobljeni vrstniški mediatorji so Nina Kobilica, Maruša Pokeržnik, Erik Kladošek, Vanja Mutić, Sara
Holjević, Tjaša Groznik, Tijana Mernik, Tomaž Granda, Žiga Pigac, Matija Šiško, Patricija Butolen in
Urška Belcl.
V letošnjem letu šolske mediatorke načrtujejo:
- izvajanje šolske in vrstniške mediacije:

redna mesečna supervizijska srečanja za vrstniške mediatorje

koordinacijo področnih srečanj šolskih in vrstniških mediatorjev ter udeležbo na njih (2
srečanja)

pripravo in izvedbo 3 .srečanja šolskih in vrstniških mediatorjev Slovenije (17. 10. 2013)

redno obveščanje, na spletni strani šole, o novicah in delu vrstniških mediatorjev

predstavitev projekta uvajanja mediacije staršem naše šole (1. vzgojno-izob.obdobje)

izdaja biltena o šolski in vrstniški mediaciji

izvedeno evalvacijo projekta uvajanja mediacije s člani kolektiva (maj 2014)
E. Oblikovanje in uporaba kriterijev za Najbolj športni oddelek šole
Vsak je v nečem odličen. Vsak se lahko potrudi po svojih najboljših močeh ter tako ekipo pripelje do
zmage. Nekdo je dober v vodenju žoge, drugi vedno zadene koš oz. gol, naslednji odlično izmakne
žogo nasprotniku; vedno pa se najde tudi nekdo, ki je odličen komentator ali pa sodnik.
9
Na osnovi kriterijev izbrati naj športnika in športnico. Dejavnost na šoli vodi aktiv učiteljev športne
vzgoje.
Medgeneracijsko sožitje z drugačnimi – Zavod iz Dornave
Učenci 2. a razreda se bodo vse šolsko leto družili z gojenci zavoda Marijana Borstnerja Dornava.
Družili se bodo enkrat mesečno – v šoli ali pa pri njih v zavodu – enota Maribor. Ob koncu
šolskega leta se bomo udeležili festivala integracije, ki poteka v Dornavi. Vodji dejavnosti sta
Alenka Becl in Boštjan Kamenšek.
F. Preprečevanje razgrajaškega vedenja in povzročanje škod na šolski opremi
Dejavnosti skozi vso šolsko leto:
•
ozavestiti, kako lahko sam (učenec) prepreči oziroma zmanjša to vedenje, pri razrednih
urah in v okviru šolskega parlamenta, januar
•
oblikovanje predlogov za izboljšanje stanja skupaj z učenci, pri razrednih urah in v okviru
šolskega parlamenta, februar.
Vodje dejavnosti so razredniki.
Pri vzgojnem delu bomo upoštevali naslednja načela:
•
načelo sodelovanja s starši,
•
načelo združevanja pravic, odgovornosti in pravil,
•
načelo samodiscipline in samonadzora,
•
načela jasnih pravil,
•
načelo usklajevanja vzgoje v šoli in doma,
•
načelo doslednosti.
Vsako leto in tudi v letošnjem šolskem letu, t.j. v šolskem letu 2013/2014, bomo posvetili
pozornost spremembam šolske zakonodaje, ki neposredno vplivajo na delo v osnovni šoli.
10
3
PROJEKTI V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
3.1
Zdrava šola
Od takrat, ko smo se vključili v projekt Zdrava šola, si vsako leto prizadevamo, da bi program Zdrave
šole dobil še popolnejšo podobo in da bi vključeval pestre vsebine. Tako tudi letos aktivno vstopamo
v ta projekt z željo, da bo naša šola res zdrava šola. S svojim delovanjem in ukrepi se bomo trudili
spoštovati, omogočati in promovirati smernice zdravega načina življenja.
Zdrava šola sledi 12 ciljem in so enaki ciljem Evropski mreži Zdravih šol. To so:
- aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bodo pokazali, da lahko prav
vsak prispeva k življenju v šoli,
- skrbeli za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učiteljev med seboj
ter med učenci,se potrudili, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem,
- vse učence spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bodo oblikovali raznovrstne pobude,
izrabili vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja,
- skrbeli za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo,
- skrbeli za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta
zdravstvene vzgoje,
- aktivno podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev,
- upoštevali dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje,
- upoštevali komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje,
- sodelovali s specializiranimi službami v skupnosti, ki jim lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni
vzgoji,
- vzpostavili poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da jih bo dejavno
podprla pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
Vodja projekta na šoli je Dragica Jurkušek.
11
3.2
Ekošola
Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja,
namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki
skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in
širše. Vsako leto najuspešnejšim šolam podeljujemo mednarodna priznanja – zelene zastave. To je
tudi edino javno in mednarodno priznanje slovenskim šolam za okoljevarstveno delovanje, skladno z
mednarodnimi kriteriji FEE (Foundation for Environmental Education).
Cilji programa Ekošola
Glavni cilj slovenskega programa Ekošola je vzgoja otroka in mladostnika, da skrb za okolje in naravo
postane del življenja. Drugi cilji so:

uvajati vzgojo in izobraževanje za okoljsko odgovornost,

spodbujati in večati kreativnost, inovativnost ter izmenjavo idej,

učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija)

povezovati okoljska vprašanja z ekonomskimi in socialnimi,

razvijati pozitivne medsebojne odnose

sodelovati pri preprečevanju in odpravi revščine,

vzgajati in izobraževati za zdrav način življenja v zdravem okolju,

povezovati ekošole v Sloveniji, EU in širše.
Temeljna načela delovanja programa Ekošola
Osnovno načelo delovanja programa Ekošola je, da bodo otroci, učenci in dijaki v prihodnosti vplivali
in sprejemali pomembne odločitve na vseh ravneh našega življenja. Skozi dejavnosti v programu
postajajo ambasadorji za uresničevanje trajnostnega razvoja ter vplivajo tudi na obnašanje odraslih
ter spreminjajo njihove vzorce ravnanja. Program Ekošola je šola za življenje, zato v njem
uresničujemo naslednja načela:

skrb za človeka vključuje varovanje zdravja, izgradnjo medsebojnih odnosov ter skrb za okolje
in naravo,
12

okoljska vzgoja je sestavni del ciljev in vsebin vsakega predmeta v izobraževalnem programu,

naravoslovne dejavnosti povezujejo cilje in vsebine med predmeti,

vrednostni cilji so sestavni del življenja šole,

dejavnosti mladih so odraz ustvarjalnosti, novih idej in konkretnih akcij oziroma projektov,

vzgojno delo znotraj šole je celovito in povezano z lokalno skupnostjo in odločevalci,

prihodnost je v povezovanju mladih med državami Evrope in sveta.
Prednosti
Ekošola bogati čustvene vezi otrok in mladih do narave. Uči jih spoštovati drugačnost in ceniti
naravne dobrine. Učencem in učiteljem daje priložnost, da znanje, ki ga pridobijo pri pouku,
uporabijo v vsakdanjem življenju v šoli in izven nje. Za izpeljavo ciljev okoljskega izobraževanja izbira
zanimive metode dela ter učencem pomaga uporabiti znanje, ki so ga osvojili pri pouku, za reševanje
vsakdanjega življenja.
Mednarodni program Ekošola tudi v šolskem letu 2013/14 razvija kakovostne vsebine in projekte
skladno z začrtanimi programskimi vsebinami FEE in Eco-Schools International.
Tematski sklopi:
Vodilni tematski sklopi ostajajo odpadki, energija in voda.
Drugi sklopi so: transport, zdravje in dobro počutje, okolica šole, biotska raznovrstnost, ohranjanje
našega sveta in splošno.
1. PREDVIDENI PROJEKTI
- EKOKVIZ ZA OŠ
- ALTERMED - Celjski sejem, marec 2014; tema Zdravje in uravnotežena prehrana;
- MLADI V SVETU ENERGIJE
- MOJA REKA SI
- LIKOVNI NATEČAJ - PREDNOVOLETNI ČAS
- ŠOLSKA VRTILNICA
- KEKEC V PRAVLJIČNEM GOZDU
- EKOBRANJE ZA EKOŽIVLJENJE
- MLADI POROČEVALCI
2. OZAVEŠČEVALNE IN ZBIRALNE AKCIJE - zbiranje odpadnih tonerjev, kartuš in trakov
- zbiranje odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih baterij
- zbiranje papirja
13
EKOPROJEKT »Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge podeljuje« z različnimi pristopi spodbuja
otroke k ustvarjalnemu raziskovanju narave in predvsem k zavedanju o različnih ekoloških temah in
problemih. Štirje junaki – Modri Jan, Sončica, Puhec in Packa Rija – bodo tudi v tem šolskem letu
vodili učence in mentorje. Vsebine nalog omogočajo veliko povezovanja z učno snovjo različnih
predmetov v vseh triadah, aktivno vključevanje učencev in praktično izvajanje nalog pa spodbuja k
lažjemu osvajanju novih znanj. Hkrati se vse naloge lahko izvajajo tudi kot samostojni projekti v
okviru različnih dnevov dejavnosti (npr. naravoslovni dnevi, ekodnevi ...), vsakoletne akcije Očistimo
Slovenijo in drugje. Tako mentorji kot učenci imajo pri izvedbi naloge na voljo dovolj manevrskega
prostora, ki dopušča odkrivanje novih možnosti in preizkušanje novih idej.
V okviru projekta bo tudi letos vsak dobil priložnost, da se izrazi na področju, ki mu je najbolj blizu:
naravoslovci bodo raziskovali, likovniki bodo risali, pisale se bodo pesmi ... Poleg ekozavesti pa
tokratne naloge spodbujajo tudi k razvijanju socialne zavesti, saj učenci lahko svojo nalogo
predstavijo tudi zunanjim institucijam (npr. dom starejših občanov ...) in na ta način vračajo del sebe
družbi in širijo idejo projekta. Menim, da bo tudi v letošnjem šolskem letu v okviru ekoprojekta veliko
priložnosti za razmišljanje o tem, kako ohraniti naravo in kako pravično izrabiti njene danosti ne samo
z mislijo na naslednje rodove, temveč tudi z mislijo na sočloveka.
Pedagoški vidik ekoprojekta
Projekt je zasnovan zelo dobro, upošteva vse starostne mejnike in tudi pedagoška načela. Spodbuja
otrokovo raziskovalnost, kreativnost in poučuje s kratkimi in poučnimi dejstvi. Vsak lik posebej
opisuje svoje lastnosti. Modri Jan ima temo o vodah, Sončica o soncu, Puhec o vetru in Packa Rija o
packariji. Teme so zelo natančno izbrane in dodelane, spodbujajo se vsa pedagoška področja, kot so
jezik, matematika, narava, družba, gibanje, umetnost in s tem celovit razvoj otroka, kar je zelo
pomembno in zelo pozitivno pri izbiri projekta za vključevanje v popestritev šolskega gradiva. Otroci
lahko v projektih spoznavajo okolico, sami sebe in svoje sošolce, pišejo pesmi, izdelujejo makete,
iščejo podatke in s tem gradijo svojo pozitivno samopodobo.
Najpomembnejša dejavnost pa je skupna dejavnost pri vsakem projektu, ki lahko poveže med seboj
celo šolo od najmlajših do najstarejših otrok, ki se igrajo skupaj z Modrim Janom in njegovimi
prijatelji.
Vodja projekta na šoli je Štefka Pšeničnik.
14
3.3
Kulturna šola
Naziv Kulturna šola pridobijo osnovne šole z razvejano in kakovostno kulturno dejavnostjo, ki so
hkrati tudi središče kulturnega utripa svojega okolja.
Leta 2009 si je naša šola priborila laskav naziv KULTURNA ŠOLA 2009, ki nam ga je podelila zveza
kulturnih društev Slovenije. Naziv ima veljavo štiri leta.
Ker smo se zavedali pomena kulturnih dejavnosti, smo s priznanjem Prešernova listina OŠ borcev za
severno mejo vsako leto nagradili do tri najbolj aktivne učence na kulturnem področju. Prav tako pa
smo skrbno načrtovali kulturne dejavnosti, spodbujali kreativnost in inovativnost in tako pridobili
naziv KULTURNA ŠOLA 2013 za nadaljnja tri leta. Slovesna podelitev naziva bo v septembru 2013.
Vodje projekta so Rozika Puvar, Mateja Käfer in Alenka Fingušt.
3.4
Evropska vas
Projekt Evropska vas poteka v sodelovanju z Evropsko hišo Maribor in ŠR. Tudi v šolskem letu
2013/2014 bo naša šola sodelovala v projektu pod pokroviteljstvom Evropske hiše Maribor ter ŠR. Na
stojnici bodo naši učenci predstavili naravno-geografske značilnosti in zgodovino izbrane države, kar
bodo spoznavali pri pouku geografije in zgodovine. Pri predmetu gospodinjstva bodo spoznavali
kulinariko in na stojnici pripravili degustacijo.
Koordinatorica projekta na šoli pa je Breda Gaber Pavlović.
3.5
Kulturni dnevnik
Učenci 5. A in 5. B razreda pod mentorstvom razredničark Danice Kladošek in Maje Prodanović so se
prijavili v projekt Kulturni dnevnik, s katerim bomo učencem omogočili obisk kulturnih ustanov in
spoznavanju kulturnih poklicev.
Kulturni dnevnik je projekt, ki želi spodbuditi osnovnošolsko mladino k lastnemu ustvarjanju. Skozi
brezplačne obiske kulturnih ustanov, doživetja kulturnih dogodkov, srečanja in pogovore z ustvarjalci
in umetniki želimo učencem omogočiti, da bolje spoznajo poklice v kulturi, procese nastajanja
predstav, delovanje in zgradbo kulturne ustanove. V ustvarjalnih delavnicah se sami poskusijo v vlogi
ustvarjalca.
Bistvo Kulturnega dnevnika je kulturna vzgoja, katere pomemben del in eden od temeljnih ciljev je
vzgajanje kritičnega in občutljivega gledalca, poslušalca in morda bodočega so-ustvarjalca kulturnih
dogodkov.
15
Program Kulturnega dnevnika predvideva brezplačen obisk osmih različnih prireditev in kulturnih
ustanov od oktobra do maja 2014 in zaključno prireditev v začetku junija.
Abonenti Kulturnega dnevnika za Modri in Rdeči red (učenci 5. razredov) bodo obiskali in spoznali:
1. Narodni dom Maribor (glasba, ples)
2. Muzej narodne osvoboditve Maribor (kulturna dediščina - novejša zgodovina)
3. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (kulturna dediščina, restavratorstvo)
4. Umetnostno galerijo Maribor (likovna umetnost)
5. Slovensko narodno gledališče Maribor (gledališka umetnost)
6. Zavod Udarnik, Vetrinjski dvorec (filmska umetnost – animatečna dejavnost)
Program Kulturnega dnevnika v šolskem letu 2013/14
Za 5. razred OŠ (mestne šole- Center)
RDEČI RED – četrtki ob 11.00
ŠT.
TERMINI
LOKACIJA
VSEBINA
1.
17.10. 2013
Slovensko narodno gledališče Gledališka predstava in izdelava lutk
Maribor
2.
7.11. 2013
Dvorana Union
KLAVIR, KATJA SINKOVIČ & co., koncert
Likovna poustvarjalnica
3.
5. 12. 2013
Dvorana Union
HARFA, BRENATOVIČ & co., koncert
Tehnična poustvarjalnica
4.
16.1. 2014
Kino Udarnik,
dvorec
5.
6. 2. 2014
Dvorana Union
Vetrinjski ANIMATEKA - RDEČI SLON in optični
eksperimenti
AFS ŠTUDENT, plesna predstava
Plesne in etnološke poustvarjalnice
6.
20. 3. 2014
Krožni ogled :
1.sk- Zavod za varstvo Ogled mariborskih vedut - restavratorska
kulturne dediščine Slovenije
delavnica
2.sk-Umetnostna
Maribor
galerija
3.sk- Muzej NO Maribor
Ogled aktualne
poustvarjanje
razstave
-
likovno
Ogled razstave - tehnična delavnica
7.
17. 4. 2014
Krožni ogled :
delavnica
16
3.sk-Umetnostna
Maribor
8.
22. 5. 2014
galerija
Ogled aktualne
poustvarjanje
razstave
-
likovno
Krožni ogled :
delavnica
2.sk-Umetnostna
Maribor
galerija
Ogled aktualne
poustvarjanje
razstave
-
likovno
ZAKLJUČEK – 5. 6. Narodni dom Maribor
2014
3.6
Podelitev značk in priznanj, predstava
presenečenja
Razvijanje bralne kulture
Posebno skrb bomo tudi letos namenjali branju. Želimo si, da bi mladim privzgojili pomembnost
vsakodnevnega branja in s tem dvignili bralno pismenost v šoli, tako pri samem pouku slovenščine
kot pri ostalih predmetih. Nujno je, da uzavestimo, da je branje, in s tem pismenost, vtkano v skoraj
vsa področja človekovega delovanja. Prav tako smo prepričani, da je dobra knjiga še vedno tudi dobra
družba.
3.6.1
Prežihova bralna značka in bralni maraton
Bralna značka je prostovoljna in prostočasna dejavnost in kot taka ima običajno mesto med
interesnimi dejavnostmi. Seveda jo je mogoče povezovati še z marsičim, kar se na šoli dogaja (npr.
dnevi dejavnosti, predvsem kulturni dnevi; knjižnično-informacijska znanja; spodbujanje družinskega
branja v prvi triadi).
Eden najpomembnejših pogojev za uspešnost branja za bralno značko je prost izbor knjig za branje
po željah in zanimanjih mladih bralcev. Kljub temu pa knjižničarki pripravita priporočilne sezname
raznovrstnih knjig. Za vse starostne stopnje bralne značke je enako pomembno dvoje: da kvalitetni
izbirni seznami obstajajo (izkušnje zadnjih let kažejo, da je popolna svoboda izbire problematična
zlasti za najmlajše in slabše bralce) in da lahko otroci izbirajo knjige tudi izven teh seznamov.
To je celoletni projekt, ki poteka od septembra do konca aprila. Sodelujejo lahko vsi učenci. Bralno
značko osvoji učenec, ki v tekočem šolskem letu prebere 5 knjig in se o njih pogovori s svojo
mentorico.
17
Začetek branja za Prežihovo bralno značko bo že 11. leto zapored obeležil BRALNI MARATON pod
okriljem Zveze prijateljev mladine Maribor. Maratona se bomo aktivno udeležili 17. septembra 2013.
Mladi bralci bodo tokrat skozi lastno poezijo ali poezijo drugih avtorjev izrazili svoje misli, želje,
pričakovanja na temo VAŠ KORAK ZA ČISTEJŠI ZRAK – PESMI IN RIME EKOLOGIJE … Mladi tako ne
bodo samo brali, temveč tudi literarno ustvarjali, razmišljali in javno nastopali.
Vodja projekta na šoli je Klara Napast.
3.6.2
Večer pravljic
Pravljice so pravzaprav ena redkih, če ne sploh edina zvrst, ki nagovarjajo otrokovo osebnost v celoti.
S pravljico otrok potuje na krilih domišljije in razvija svoj intelekt. Pravljica prepušča otrokovi
domišljiji, da bo tisto, kar razkriva o življenju, lahko uporabil zase. S pravljico otrok živi, ker jo čuti kot
življenje, saj ob pravljicah spoznava tudi konkretne življenjske razmere ljudi; da so nekateri lačni, da
ne zavržejo niti skorjice kruha, da pa so nekateri ljudje tudi bogati in do revežev skopi.
Pravljice nosijo v sebi nekaj čudovitega, čudežnega in prav v tem je njihova čarobnost; posrkajo nas
vase še tudi, ko odrastemo.
Večer pravljic v decembru (13.12.), prazničnem mesecu, je toliko bolj čaroben. Učenci preberejo
svojo pravljico, ki jo v samem večeru predstavijo na svojstven način. Spoznajo tudi novo pravljico, kije
izhodišče za nova potovanja na krilih domišljije. Izbrana pravljica vedno nosi sporočilnost, ki bi jo
mladim bralcem radi predstavili.
Vodja projekta na šoli je Aleksandra Boršič.
3.6.3
Naj bralec
V projektu NAJ BRALEC je lahko sodeluje vsak, ki je opravil bralno značko, nato pa še prebral in v
pogovoru s knjižničarko predstavil vsaj 10 knjig. Prisluhnili smo željam mladih bralcev in jim ponovno
omogočili popolno svobodo pri izboru mladinskega leposlovja. Ob razmeroma velikem številu
mladinskih knjig (okoli 500 naslovov), ki izidejo vsako leto v Sloveniji, je to vendarle ponudba, ki naj bi
dopuščala mladi bralcem, da berejo čim več čim bolj raznolikih knjig, do katerih naj dostopajo tudi
izven zidov šolske knjižnice.
V vsakem oddelku bomo izbrali bralca, ki bo prebral in predstavil največ knjig. NAJ bralci oddelka
bodo prejeli knjižno nagrado.
Pogovore o prebranih knjigah bodo vodile Aleksandra Boršič (1. razred, v okviru interesne
dejavnosti), Darinka Jež (2. – 5. razred) in Klara Napast (6. – 9. razred).
18
3.6.4
Rastem s knjigo 2013/2014
Nacionalni projekt Rastem s knjigo bomo nadaljevali tudi v letu 2013/14. V okviru projekta
sedmošolci obiščejo najbližjo splošno knjižnico, to je Knjižnica Pobrežje. Spoznajo njeno ureditev in
raznolikost gradiva in dejavnosti, ki jo le-ta ponuja. Vsi učenci prejmejo darilo, mladinsko leposlovno
delo slovenskega avtorja.
S projektom jih želimo popeljati na bralno potovanje, polno znanj, ustvarjalnosti in zabave, zato jim
še posebej predstavimo pomen branja. Ob zaključku obiska prejme vsak sedmošolec v dar knjigo
Vinka Möderndorferja: »KOT V FILMU«.
V knjižnico bodo odšli v spremstvu vodje projekta in knjižničarke Darinke Jež ter učiteljic slovenščine,
in sicer 10. oktobra 2013.
3.7
Mednarodni projekt sodelovanja z OŠ Ilidža iz Sarajeva (BIH)
Projekt mednarodne izmenjave s prvo osnovno šolo Ilidža iz Sarajeva smo naslovili »Mostovi
prijateljstva« in bo potekal med 3. in 6. aprilom 2014.
Cilji projekta so spoznati način življenja v dveh državah, primerjati odprtost družbe in skupnosti za
sprejemanje drugačnosti (načelo spoštovanja druge kulture, medgeneracijski dialog, odnosi med
spoloma, mobilnost pretoka idej posameznikov).
V projektu sodelujejo predstavniki učencev od 5. do 9. razreda, ožji odbor za izmenjavo in ostali
pedagoški delavci.
Pričakovani rezultati:
•
Učenci spoznajo način življenja učencev v partnerski državi.
•
Izdelava in izmenjava biltena o poteku dela v času izmenjave.
•
Predstavitev projekta na internetni strani šole.
•
Seznanitev učencev in ostalih učiteljev projektu.
•
Srečanje učencev in učiteljev v Mariboru, povratni obisk v Sarajevu.
•
Predstavitev gostujočih učencev v sklopu delnega kulturnega in športnega dneva.
•
Ogledi mesta Maribor in druženje z vrstniki.
•
Pogostitev gostov.
•
Nadaljnji dogovori o sodelovanju po izmenjavi.
Vodja projekta na šoli je Biserna Židom.
19
3.8
Projekt zdrav življenjski slog
Projekt je namenjen aktivnemu spoznavanju zdravega načina življenja, od zdrave prehrane, zdravih
življenjskih navad, različnih vrst športov do rekreativnih dejavnosti. V okviru projekta bomo
predstavili več kot 20 športov in pri tem sodelovali z vsaj 10 lokalnimi športnimi društvi, s katerimi že
sodelujemo. Prav tako bomo sodelovali s strokovnjaki za prehrano in mladimi športniki,ki bodo z
učenci delili svoje izkušnje na to temo. Organizirali bomo športne prireditve in športna tekmovanja, v
dogajanje pa bomo aktivno vključili tudi učence s posebnimi potrebami. Projekt bo potekal celo
šolsko leto od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014.
Vodja projekta na šoli je Miha Čuček.
3.9
Interni šolski projekt Rudolf Maister
V sklopu internega projekta Rudolf Maister bomo z učenci naše šole obujali spomine na ključne
trenutke naše preteklosti in se pogovarjali o pomembnosti le-teh za našo sedanjost, prihodnost.
Tako bomo v sklopu projekta izvajali različne aktivnosti:
Učenci prve triade si bodo s svojimi učiteljicami ogledali relief na fasadi naše šole, se o njem
pogovorili in spoznali črtico Deklica in general.
V projektu so aktivno udeleženi tudi učenci druge triade. Tako bodo učenci 4. razredov skupaj s člani
šolske skupnosti obiskali Maistrov grob na pobreškem pokopališču. Učenci 5. razredov si bodo v
mestu ogledali spominska obeležja. Celotna druga triada, vključno s šestim razredom, ki bo tudi
spoznala Maistrove pesmi, bo po vseh opisanih dejavnostih likovno poustvarjala ali zapisala svoje
vtise o tem, kar so spoznali o Maistru.
Tudi učenci tretje triade bodo spoznali Rudolfa Maistra skozi njegova dela in druge aktivnosti. Učenci
7. razredov si bodo ogledali spominsko sobo na Zavrhu. Učenci 3. učne skupine 8. razredov bodo
Rudolfa Maistra spoznali predvsem kot bibliofila, saj bodo z učiteljico Klaro Napast v sklopu pouka
slovenskega jezika obiskali Maistrovo knjižnico.
V sklopu pouka zgodovine si bodo učenci 9. razredov ogledali Kadetnico. Po vseh dejavnostih pa bodo
učenci poustvarjali, bodisi likovno ali književno.
Ob spominskem dnevu bomo izvedli šolsko prireditev, ki jo bo organizirala učiteljica Alenka
Fingušt. Učiteljica Rozika Puvar bo pripravila razstavo del učencev, ki bodo nastala ob aktivnostih,
povezanih z Rudolfom Maistrom. Dela bodo razstavljena tudi v Vojašnici Rudolfa Maistra in na
MORS-u.
Sodelovali bomo med drugim z Društvom generala Rudolfa Maistra in Vojašnico generala Rudolfa
Maistra (sodelovanje z vojašnico prevzeme Mateja Barbarič).
20
3.10
Projekt Pasavček
Projekt
Pasavček
temelji na pozitivni spodbudi za uporabo otroških sedežev med vožnjo v
avtomobilu. V projekt Pasavček »Red je vedno pas pripet« bodo v šolskem letu 2013/14 vključeni
učenci 1. razredov. Pod vodstvom učiteljic bodo učenci spoznavali in uresničevali naslednje cilje:

pravilna in dosledna uporaba varnostnih pasov,

pravilna in dosledna uporaba otroških varnostnih sedežev,

ozavestiti otroke in odrasle o pomenu uporabe varnostnega pasu in otroških varnostnih
sedežev.
Potek projekta:

uporaba različnih pristopov in metod dela pri obravnavi teme (npr. likovno ustvarjanje,
pogovor, branje, poslušanje, razlaga, delo na terenu …);

vključevanje vsebin pri različnih predmetih, aktivnostih (pri slovenskem jeziku, matematiki,
spoznavanju okolja, športni, likovni, glasbeni vzgoji …);

kontinuirano izvajanje projekta dalj časa (obdobje od oktobra 2013 do aprila 2014);

vključenost drugih v izvajanje projekta (starši, policija);

izpeljava posebnih dogodkov na temo pripetosti med vožnjo v osebnih avtomobilih (razstava
izdelkov, dnevno beleženje pripetosti …);

sodelovanje na zaključku projekta v mesecu aprilu.
Vodja projekta na šoli je Marija Leben.
3.11
Projekt šolske in vrstniške mediacije
Na naši šoli že četrto leto poteka projekt uvajanja šolske in vrstniške mediacije. V tem šolskem letu
imamo na šoli 11 učencev vrstniških mediatorjev.
Ker je kolektiv na evalvaciji vzgojnega načrta ocenil, da je vrstniška ter šolska mediacija dobro izpeljan
projekt, smo tudi v tem šolskem letu načrtovali kar pester izbor aktivnosti.
Prednosti mediacije so:
- odnos med vpletenimi je sodelujoč in ne tekmovalen,
- odgovornost za rešitev nosijo udeleženi sami,
- proces se usmerja v prihodnost.
21
Pozitivni učinki, ki jih prinaša mediacija, so: spodbujanje pozitivne komunikacije, zmanjševanje
nasilja, izključitev iz šole in izrekanja vzgojnih ukrepov, spodbujanje učencev, da prevzemajo
odgovornost za reševanje svojih konfliktov, učenci znajo aktivno poslušati, razvijajo veščine kritičnega
razmišljanja, učenci se učijo mirnega soočanja z drugačnostjo ter razlikami, učenci si privzgajajo
občutek za pravičnost.
V projektu sodeluje 6 učiteljic šolskih mediatork, in sicer: Alenka Repnik, Alenka Belcl, Petra
Hernah, Aleksandra Boršič, Biserna Židom, Natalija Augustinovič – koordinatorica projekta.
Usposobljeni vrstniški mediatorji so Nina Kobilica, Maruša Pokeržnik, Erik Kladošek, Vanja Mutić,
Sara Holjević, Tjaša Groznik, Tomaž Granda, Žiga Pigac, Matija Šiško, Patricija Butolen, Tijana
Mernik in Urška Belcl.
V letošnjem letu šolske mediatorke načrtujejo:
-
izvajanje šolske in vrstniške mediacije
-
redna mesečna supervizijska srečanja za vrstniške mediatorje
-
koordinacijo področnih srečanj šolskih in vrstniških mediatorjev ter udeležbo na njih (2
srečanja)
-
pripravo in izvedbo 3 .srečanja šolskih in vrstniških mediatorjev Slovenije
(17. 10. 2013)
-
redno obveščanje, na spletni strani šole, o novicah in delu vrstniških mediatorjev
-
predstavitev projekta uvajanja mediacije staršem naše šole (1. vzgojno-izob.obdobje)
-
izdaja biltena o šolski in vrstniški mediaciji
-
izvedeno evalvacijo projekta uvajanja mediacije s člani kolektiva (maj 2014).
Koordinatorica projekta je Natalija Augustinovič.
3.12
Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II
Že šesto leto zapored stopamo v projekt Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje, ki
nam omogoča predvsem zagotavljanje individualne in skupinske pomoči za učence Rome, obiskov na
domu in pomoči romskim staršem pri urejanju formalnosti na šoli. Hkrati predvideva tudi vključitev
romske pomočnice v šolski vsakdan, kar predstavlja obogatitev našega dela tako na področju dela z
učenci Romi kot tudi pri delu s Slovenci.
Cilji projekta so:
- pomoč učencem Romom pri usvajanju slovenskega jezika (govor, branje, pisanje);
- pomoč učencem Romom in njihovim staršem pri (formalnem) opismenjevanju;
- pomoč učencem Romom pri usvajanju tekoče učne snovi;
22
- oblikovanje smiselne meje med integracijo učencev Romov v slovensko kulturo in ohranitvijo
romskega načina življenja;
- predstavitev obiskovanja šole kot vrednote;
- vzpostavitev nujne šolske rutine (redno in točno prihajanje v šolo, prinašanje šolskih potrebščin,
opravljanje domačih nalog …);
- pomoč pri vzpostavljanju strpnosti in sprejetosti zaradi kulturne drugačnosti;
- pomoč pri iskanju in oblikovanju vloge učencev Romov v razredu.
Vodja projekta na šoli je mag. Barbara Vraničar. Kot romska pomočnica sodeluje Valbone Haliti.
3.13
Dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela in Pedagoško vodenje
z nadarjenimi učenci
S šolskim letom 2013/2014 začenjamo z izvajanjem novega dvoletnega projekta, namenjenega
nadarjenim učencem naše šole.
Cilji projekta so dvig kakovosti pedagoškega vodenja na področju dela z nadarjenimi učenci, dvig
ravni njihove ravni znanja in celostni razvoj nadarjenih učencev.
Kot kazalnik kakovosti dela bomo po navodilih Zavoda za šolstvo izdelali model načrtovanja,
sprotnega vrednotenja in stalnega razvoja vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci v
kontekstu razvojnega in letnega delovnega načrta šole.
Kot izvajalci bomo s strani Zavoda za šolstvo deležni strokovne podpore in usmeritev pri pedagoškem
vodenju, osmih predavanj in šestih pedagoških delavnic, posveta, obiska Centra za delo z nadarjenimi
v Avstriji ali Madžarski ter konzultacijskih svetovanj, spremljave in neposrednega spremljanja in
vrednotenja načrtovanega dela.
Pričakovani rezultati v prvem letu izvajanja projekta so predvsem izoblikovani kazalci kakovosti dela z
nadarjenimi učenci, njihova uporaba za analizo stanja in načrt sprememb; oblikovani trije vzorni
primeri INDEP-ov; oblikovana vsaj ena vzorna dejavnost v okviru Talent točke.
V drugem letu pričakujemo izdelane pripomočke za sprotno vrednotenje načrtovanja in izvajanja
INDEP-ov pri rednem pouku in izven njega; izdelane vprašalnike in strukturirane intervjuje za starše in
druge pripomočke za formativno vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci;
vsaj dve vzorni dejavnosti za nadarjene učence v okviru Talent točke.
Koordinatorica projekta je mag. Barbara Vraničar, članice tima za delo z nadarjenimi pa še Metka
Kozar, Branka Ribič Hederih, Katja Viltužnik, Višnja Jančec in ravnateljica mag. Lučka Lazarev
Šerbec.
23
3.14
Uvajanje drugega tujega jezika (nemščina) v 7. razred
Osmošolci v šolskem letu 2013/14 nadaljujejo z učenjem nemščine kot obveznega predmeta.
Pridružili so se jim še sedmošolci.
Nemščina je v našem geografskem prostoru zelo pomembna, saj številni dijaki in študenti dobijo
možnost izmenjave oz. študija v nemško govorečih deželah, prav tako pa številni odrasli dobijo
zaposlitev v bližnji Avstriji in Nemčiji.
Vodje projekta so Metka Kozar, Mateja Barbarič in kot izvajalka Petra Orgl.
3.15
Žogarija za učence od 2. do 5. razreda
Sodelovali bomo v projektu ŽOGARIJA, ki v šolskem letu 2013/14 vstopa v deveto leto delovanja.
Namen in cilj Žogarije je preko športa in spremljajočih dejavnosti krepiti povezovanje, prijateljstvo in
sožitje med mladimi narodi. Zato so nosilci aktivnosti pri izvedbi Žogarije v sosednjih državah: v
Avstriji, Italiji, na Madžarskem, na Hrvaškem, ter Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji in Črni gori –
mladi iz osnovnih šol. Predstavljajo most sožitja, sodelovanja in novih oblik povezovanja mladih
generacij sosedskih in prijateljskih držav. Žogarija predstavlja športno druženje, gibanje in zabavo
mladih. Vsebine in namen Žogarije so tudi razvijanje in spodbujanje strpnosti, fair play-a v igrah z
žogo, nastopih navijaških skupin, druženje in zabavo s pevskimi in plesnimi nastopi, ustvarjanje v
ustvarjalnih delavnicah, osveščanje in pomen zdrave prehrane in ekološko osveščanje v smislu
ohranjanja narave. Udeležili se bomo prireditve Žogarija, ki bo v okolici naše šole, ali pa bomo
kandidirali za prireditev na šolskem igrišču.
Mentorica je Petra Hernah.
3.16
Popestrimo šolo
Namen programa »Spodbujanje izvajanja programov Popestrimo šolo v letih 2011, 2012, 2013 in
2014«, je povečati odzivnost učiteljev in drugih strokovnih delavcev v osnovnih šolah na individualne
potrebe učencev in hkrati spodbuditi odziv šol na spremembe v lokalnem okolju. Šolam ponuja
možnost, da se v večji meri posvetijo vzgojno-izobraževalnim potrebam učencev, in sicer zlasti
otrokom z učnimi težavami, otrokom iz ranljivih skupin, otrokom s posebnimi nadarjenostmi ter da v
okoljih, kjer je majhna ponudba prostočasnih aktivnosti, te razvijejo. Program spodbuja razvoj novih
pedagoških strategij in oblik dela, v okviru katerih bodo učitelji izvajali aktivnosti, ki prispevajo k
razvoju ključnih kompetenc po priporočilu Evropske skupnosti. Otrokom mora biti ponujena možnost
graditi pozitivno samopodobo in samospoštovanje, kar jim omogoča prepoznavanje njihovih
24
sposobnosti, talentov in želja. V okviru programa je ponujena možnost novih zaposlitev, podpira pa
se tudi sodelovanje z drugimi šolami. Naša partnerska šola je OŠ Kungota, kjer program izvajata dve
učiteljici.
V projektu sodelujejo Andreja Hvauc ( koordinatorica), Mirjam Takavc Košec in Ramona Arnuš
Program dela 2013/2014:
1. Aktivnost: Individualno delo z učenci oziroma delo v manjših skupinah 2013/14
Podaktivnosti:
Tržnica mediacije
Učenci bodo na partnerski šoli pripravili in izvedli delavnice, na katerih bodo prisotne seznanili z
osnovami komunikacijskih spretnosti. Na delavnicah bodo udeleženci praktično izkusili teoretično
podane vsebine. Poleg tega se bodo učenci naše šole mesečno srečevali na delovnih skupinah. Cilji
podaktivnosti: učenci se naučijo podajati svoje znanje drugim, pridobijo samozavest, naučijo se
nastopati, krepijo svojo podjetnost ter spoznavajo IKT.
Odpri glavo, odpri srce
V mesecu avgustu bomo za učence naše šole pripravili dvodnevni tabor, na katerem bomo poglabljali
mediacijske tehnike in se lotevali težjih primerov ter se posebej osredotočili na ovire v mediacijskem
procesu. Učenci se pripravijo za izvajanje delavnic za starše. Cilji podaktivnosti: učenci poglobijo
znanje mediacijskih tehnik, spoznajo težje mediacijske primere in krepijo svojo samoiniciativnost,
socialne kompetence, naučijo se uporabe IKT.
Brati in pisati ni težko
Podaktivnost je namenjena učencem prvega in drugega razreda, ki imajo težave z začetnim
opismenjevanjem, vendar niso upravičeni do dodatnih ur strokovne pomoči. Učenci bodo s pomočjo
didaktičnih iger in pripomočkov utrjevali predopisovalne zmožnosti (razvoj fino in grobo motoričnih
spretnosti, pravilna drža pisala, orientacija v prostoru in na listu, slušno zaznavanje in glasovno
zavedanje, vidno razločevanje). Nudena jim bo pomoč pri oblikovanju zapiskov, učili se bodo tudi
zapisovanja v programu Word in oblikovanja besedila. Cilji: pripraviti učence do, kolikor je mogoče,
tekočega branja z razumevanjem in pisanja.
25
Urice branja tujih mladinskih ustvarjalcev
Podaktivnost je namenjena učencem 2. in 3. triade, ki uživajo v branju, in bi želeli spoznati tuje
ustvarjalce. Dvakrat tedensko bomo prebirali pravljice, pesmi, druga prozna besedila tujih mladinskih
avtorjev. Po branju bo sledila obravnava prebranega besedila v različnih delavnicah; pogovor o
prebrani knjigi, delo v skupinah, okrogla miza … Ogledali si bomo tudi filme o obravnavanih avtorjih v
tujem jeziku. Aktivnosti bodo predstavljene s fotografijo na spletni strani šole. Glavni namen
podaktivnosti je spodbuditi zanimanje za branje pri učencih, spoznati tuje pisce in ozavestiti njihov
pomen v svetovni literaturi. Učencem bomo ponudili tudi možnost, da lahko predlagajo svoj izbor
obravnavanih knjig. Cilji: dvig bralne pismenosti, povečanje motivacije za branje knjig, odpraviti
odpor do branja in povezati branje s pozitivnimi čustvi, spoznati učence z mladinsko literaturo
slovenskih avtorjev, bogatenje besednega zaklada, razumevanje prebranega.
Potujmo v pravljično deželo
Podaktivnost je namenjena učencem prve triade, ki uživajo v branju in poslušanju pravljic. Na
srečanjih bomo prebirali ljudske pravljice tujih narodov in besedila tujih mladinskih avtorjev. Po
prebranih pravljicah bo sledilo poustvarjanje v različnih oblikah: likovno, gibalno, dramaturško,
kreativno pisanje. Svoje izdelke bodo objavljali na spletnih straneh šole in v šolskem časopisu. Cilji
podaktivnosti: dvig bralne pismenosti, povečanje motivacije za branje knjig, bogatenje besednega
zaklada, razvijanje ustvarjalnosti in sodelovanja med učenci.
Če me bereš, me poznaš
Podaktivnost
je namenjena učencem od 5.–9. razreda, ki so učno »močnejši« na področju
slovenskega in tujega jezika. Učenci bodo aktivno spremljali dogajanja na šoli in bodo dovzetni za
dogodke in aktivnosti, ki potekajo na šoli v posameznih mesecih. Opazovane situacije si bodo
zabeležili, jih fotografirali in jih zapisali v krajših sestavkih v slovenskem ali tujem jeziku. Sestavke
bodo sproti urejali in jih združevali ter oblikovali v glasilo učencev, ki bo izšlo vsak mesec. Cilj je
povečanje odgovornosti učencev, načrtovana organizacija dela, razdelitev nalog, sposobnost
sodelovanja med učenci in timskega dela. Učenci razvijajo spretnosti ustnega in pisnega sporočanja,
bogatenje besednega zaklada, razvoj socialnih spretnosti.
To sem jaz
Ciljna skupina podaktivnosti so učenci 8. in 9. razreda, in sicer 3. ravni slovenskega jezika. Sodelujejo
pa lahko tudi vsi drugi učenci, ki radi ustvarjajo, pišejo ali nastopajo. Glavni namen podaktivnosti je
spodbuditi udejstvovanje učencev na literarnih natečajih in jih spodbuditi k sodelovanju (pripravi in
26
izvedbi) na šolskih prireditvah. Dejavnosti bomo tudi fotografirali in jih objavljali na spletu. Cilj:
odkrivati nadarjenosti učencev, spodbujati veselje in prijave na literarnih natečajih, poglobitev in
nadgraditev znanja slov. jezika, izboljšanje bralno-pisne zmožnosti, razvoj sposobnosti sodelovanja
med učenci in timskega dela, izboljšanje komunikacije in besednega izražanja, samozavesten
nastopanje. Praktična uporaba književnega gradiva, računalnika, brskanje po spletu, urejevalnik
besedil.
Jaz to zmorem
Podaktivnost je namenjena učencem od tretjega do petega razreda, ki imajo težave z branjem in
pisanjem, računanjem, vendar niso upravičeni do dodatnih ur strokovne pomoči. Učenci bodo s
pomočjo dodatnih ur (ponovna razlaga snovi, pomoč pri oblikovanju zapisov v zvezek, utrjevanju
bralne in pisne zmožnosti, preko didaktičnih iger ter pripomočkov utrjevali na novo pridobljeno učno
snov, naučili se bodo tudi socialnih spretnosti in skupinskega dela. Naučili se bodo tudi zapisovanja v
programu Word in oblikovanja besedil. Cilji: pripraviti učence do razumevanja in usvojitve snovi,
branja z razumevanjem in poustvarjalnega pisanja. Veliko mero pozornosti bomo namenili tudi
pravopisu in slovničnim strukturam.
Religija pod drobnogledom
Podaktivnost Religija pod drobnogledom je namenjena učencem od 7. do 9. razreda, ki bi se radi z
religijo seznanili bolj podrobno. Učenci bodo spoznavali različne vrste religij in njihovih podvej.
Dotaknili se bomo zgodovinskega razvoja določene religije, običajev in tradicij določene religije in
razširjenost določene religije v svetu. Učenci bodo spoznavali, kaj je religijam skupno in kaj jih
razdvaja, ter se bodo spopadli z vprašanjema "Ali Bog obstaja?" in "Ali obstaja duša?" Na ti dve
vprašanji se bodo učenci naučili odgovarjat v obliki argumentov. V skupinah bodo potekale diskusije,
v katerih se bodo učenci naučili medsebojnega poslušanja in sprejemanja različnih mnenj. Učenci si
bodo ogledali razne dokumentarne filme na temo religija. Cilj podaktivnosti je, da se učenci seznanijo
z religijami, da spoštujejo raznolikosti med religijami in narodi, ki te religije izvajajo ter da se naučijo
ob argumentaciji medsebojno poslušati in razumeti na spoštljiv način.
2. Aktivnost: Mentorske oblike dela z učenci 2013/14
Podaktivnosti:
Ohranimo stražunski gozd
27
Podaktivnost je namenjena vsem učencem, ki čas radi preživljajo v naravi. Učenci bodo raziskovali
obstoječe stanje onesnaženosti stražunskega gozda, opravili meritve onesnaženosti voda, šteli
promet, sestavili in izvedli intervju z okoljevarstvenikom. Ugotavljali bodo pomen in koristi gozda.
Izoblikovali bodo svoje predloge, kako prispevati k varstvu Stražuna. Izvedli bodo akcijo »Posvojimo
košček Stražuna« in skrbeli zanj. To akcijo bodo predstavili učencem prve triade, ki jo bodo izvajali
pod njihovim mentorstvom. Cilji: skozi lastno aktivnost si pridobijo nova znanja, ki jih uporabijo v
praksi, razvijajo sodelovalno učenje in socialne spretnosti.
Skrbimo za šolski vrt
Podaktivnost je namenjena vsem učencem, ki jih veseli preživljanje časa v naravi in delo z rastlinami.
Otroci bodo na učnih sprehodih spoznavali različne vrtove, pestrost zasaditev in znanje poglobili s
pomočjo strokovne literature. Svoje novo pridobljeno znanje bodo uporabili tudi v praksi: zasadili
bodo gredico v okolici šole, spoznali tudi druge, redkejše načine zasaditev in skrbeli zanje. Razvoj
rastlin bodo spremljali in ga tudi fotografirali. Ogledali si bodo si bodo vrtni center v okolici šole. Cilji:
skozi lastno aktivnost pridobiti nova znanja in izkušnje, doživeti pristen stik z naravo, razvijati
sodelovalne veščine.
Radi imamo angleščino
Podaktivnost je namenjena učencem od 1. do 3. razreda, ki nimajo predznanja angleščine, kot tudi
tistim učencem, ki imajo osvojeno osnovno besedišče. Učenci se bodo preko igre in slikanic seznanjali
z osnovami angleškega jezika. Osnovni cilj podaktivnosti je, da učenci jezik začutijo in ga vzljubijo.
Učenci bodo v posameznih razredih na osnovi ugotovljenega predznanja s pomočjo aktivnih metod
dela pridobivali in utrjevali osnovno besedišče, se naučili posluha za jezik in enostavne slovnične
strukture. Učenci bodo na koncu leta staršem in drugim učencem predstavili svoje znanje angleščine.
Kaj pa ti bereš v angleščini?
Podaktivnost je namenjena učencem od 6. do 9. razreda, ki že imajo osvojeno predznanje angleškega
jezika. Učenci spoznavajo sodobne pisatelje in pesnike, ki prihajajo iz angleško govorečih držav.
Učenci spoznavajo tematiko mladinske literature teh držav. Glavni namen podaktivnosti je spodbuditi
učence k branju angleške mladinske literature in s tem izboljšati njihovo besedišče in bralno
razumevanje. Učenci bodo tekom leta ustvarili svojo zgodbo ali pesem v angleškem jeziku in jo
predstavili staršem in drugim učencem preko šolskega glasila. Cilji podaktivnosti obsegajo odkrivanje
nadarjenosti učencev, veselje do branja, poglobitev in nadgraditev znanja angleškega jezika,
izboljšanje bralnega in pisnega znanja angleškega jezika, odkrivanje kreativnosti in navdiha.
28
Radi imamo nemščino
Podaktivnost je namenjena učencem od 1. do 2. razreda, ki nimajo predznanja nemščine, kot tudi
tistim učencem, ki imajo osnovno besedišče iz nemškega jezika. Učenci se bodo na igriv in zabaven
način seznanjali z nemškim jezikom. Osnovni cilj podaktivnosti je, da učenci jezik začutijo in ga
vzljubijo. Učenci bodo v posameznih razredih na osnovi ugotovljenega predznanja s pomočjo aktivnih
metod dela pridobivali in utrjevali osnovno besedišče, se naučili posluha za jezik in enostavne
slovnične strukture. Učenci bodo na koncu leta staršem in drugim učencem predstavili svoje znanje
nemščine.
Kaj pa ti bereš v nemščini?
Podaktivnost je namenjena učencem od 6. do 9. razreda, ki že imajo osvojeno predznanje nemškega
jezika. Učenci spoznavajo sodobne pisatelje in pesnike, ki prihajajo iz nemško govorečih držav. Učenci
spoznavajo tematiko mladinske literature teh držav. Glavni namen podaktivnosti je spodbuditi
učence k
branju nemške mladinske literature in s tem izboljšati njihovo besedišče in bralno
razumevanje. Učenci bodo tekom leta ustvarili svojo zgodbo ali pesem v nemškem jeziku in jo objavili
v šolskem glasilu. Cilji podaktivnosti obsegajo odkrivanje nadarjenosti učencev, veselje do branja,
poglobitev in nadgraditev znanja nemškega jezika, izboljšanje bralne in pisne zmožnosti nemškega
jezika, odkrivanje kreativnosti.
3. Aktivnost: Počitniške dejavnosti 2013/14
Podaktivnosti:
Spoznajmo nemško in angleško govoreče države
Podaktivnost je namenjena učencem 5., 6. in 7. razreda in učencem partnerskih šol, ki imajo močno
razvito področje znanje nemškega in angleškega jezika. Na delavnicah bodo učenci spoznavali
nemško in angleško govoreče države, njihovo kulturo, zgodovino in znamenitosti ter tako pridobili
dodatno znanje na besedišču obeh tujih jezikov. Učenci bodo na delavnicah ustvarjali znamenitosti
obravnavanih držav ter svoje izdelke na koncu delavnice predstavili staršem in drugim učencem. Cilj
delavnice je, da učenci okrepijo svoje znanje iz nemškega in angleškega jezika in da spoznajo kulturo,
zgodovino in znamenitosti teh držav. S tem širijo svoja obzorja na področju jezika in
splošnega
znanja, razvijajo sodelovalne kompetence in organizacijske sposobnosti.
29
3.17
Shema šolskega sadja
Shema šolskega sadja (SŠS) je promocijski ukrep Skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in
zelenjave. Namen tega ukrepa je spodbuditi trend porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti
naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih, ki prav tako povečuje tveganje za
nastanek številnih kroničnih nalezljivih bolezni sodobnega časa.
Evropska komisija je po obsežni študiji ugotovila, da je SŠS eden od ukrepov, ki bi lahko dolgoročno
pripomogel k izboljšanju trenutnega stanja pri porabi sadja in zelenjave. V ta namen Evropska unija
državam članicam namenja določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in
zelenjave učencem, pri čemer daje še poseben poudarek pomenu spremljevalnim izobraževalnim in
promocijskim aktivnostim.
Zainteresirana osnovna šola se vsako šolsko leto posebej prijavi v SŠS, kjer ji Agencija Republike
Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odobri predvideno višino finančne pomoči za tekoče
šolsko leto.
Vodja in koordinatorica je Dragica Jurkušek.
3.18
ŠKL med dvema ognjema
V šolskem letu 2013/14 bo naša šola sodelovala v projektu ŠKL Med dvema ognjema, ki ga organizira
Zavod ŠKL, ki je neprofitna organizacija, in deluje na področju šolskega športa in obšolskih dejavnosti
že 18 let, s tremi ekipami, sestavljenimi iz učencev od 1. do 6. razreda.
Cilji:
- zadovoljitev učenčeve prvinske potrebe po gibanju,
- zadovoljstvo ob gibanju, premagovanju naporov in doseganje skupnih ciljev ekipe,
- oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev,
- spodbujanje medsebojnega sodelovanja, strpnosti,
- razvoj zdrave tekmovalnosti in spoštovanje športnega obnašanja – fairplay-a.
Mentorica je Petra Hernah.
3.19
Otroška varnostna olimpijada
Učenci četrtega razreda bodo sodelovali v projektu Otroška varnostna olimpijada, ki ga organizira
Policijska uprava Maribor.
Pri interesni dejavnosti se bodo učenci pripravljali na tekmovanje.
30
V maju se izvedejo predtekmovanja, kjer se učenci pomerijo v štirih različnih igrah (teoretični del,
vožnja s kolesom po poligonu, sestavljanje logotipov in požarna vaja). V mesecu juniju pa je finalna
prireditev.
Cilji:

osvajanje in ponavljanje znanja o varnosti in samozaščitnem ravnanju,

soočanje s timskim delom,

sodelovanje z vrstniki,

navajanje na organiziranost,

razvijanje zavesti, da prisluhnejo in pomagajo človeku v stiski,

razvijanje občutka za pošteno in zdravo tekmovalnost.
Mentorica je Višnja Jančec.
3.20
Tea, cookies and stories
Januarja 2014 načrtujemo angleški večer z naslovom »Tea, cookies and stories«, kjer bomo brali
angleške knjige in se o njih pogovarjali, poleg tega pa se bomo zraven še malo posladkali. Angleški
večer je namenjen učencem od 4. do 6. razreda.
Vodja in koordinatorica je Nevenka Pilih.
3.21
Geschichten und Gerichte
Učiteljice, ki poučujemo nemščino na razredni in predmetni stopnji, smo mnenja, da je potrebno
učence še bolj spodbujati pri učenju nemščine. V ta namen bodo na šoli tekom šolskega leta potekale
različne aktivnosti, ki bodo spodbujale k učenju in rabi nemškega jezika.
Meseca oktobra, predvidoma 18.10. 2013, bomo za učence od 4. – 9. razreda pripravili nemški večer
z naslovom Geschichten und Gerichte. Organizacijo tega dogodka prevzameta Mateja Barbarič in
Metka Kozar. Prva za učence od 4. – 6. razreda, druga pa za učence od 7.- 9. razreda. Sodelovala pa
bo tudi učiteljica Petra Orgl. V dejavnost bodo aktivno vključeni tudi nadarjeni učenci naše šole.
31
3.22
Vetrnice za mir
V okviru tedna otroka bodo učenci četrtih in petih razredov sodelovali v projektu Vetrnice za mir.
Pri likovni umetnosti bodo iz starega papirja izdelovali vetrnice, ki bodo simbol projekta Maribor za
mir. 11. oktobra 2013 se bodo udeležili »sajenja vetrnic« na Rožnem griču v Mestnem parku.
Cilji:

zavedanje učencev, da je nujno potrebno vzgajati v sebi človeške vrednote,

zavedanje, da mir ne pomeni zgolj stanja brez vojne ampak tudi stanje brez spopadov,
nemirov in vznemirjenj na vseh ravneh (v šoli, v službi ali prostem času).
Mentorice: 5. a bo Maja Prodanovič, 4. a bo Branka Kokol, 5. b bo Danica Kladošek, 4. b in vodja
projekta bo Višnja Jančec.
3.23
Jumicar
Učenci 4. in 5. razredov bodo sodelovali v programu prometne varnosti Jumicar.
Program JUMICAR je izobraževalni program preventivne vzgoje otrok v cestnem prometu. Poučuje
otroke, kako se vesti v prometnem okolju, tako da so postavljeni v vlogo voznika in doživljajo
dogodke kot jih opaža in zaznava voznik v pravem prometu.
Tokrat bodo spoznali, kako jih na cesti vidi voznik, kako težko je vozilo pravočasno ustaviti, kako
pomemben je varnostni pas, predvsem pa, da se voznik kljub previdnosti včasih ne more pravočasno
odzvati, če se otrok neprevidno in nepričakovano vključi v promet.
Program v Sloveniji podpira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, Generalna policijska
uprava ter druge ustanove, ki se ukvarjajo s tematiko preventivne vzgoje otrok v cestnem prometu.
Jumicar je namenjen otrokom druge triade osnovne šole, kjer se otroci preizkusijo v vožnji z mini
avtomobilčki s pravimi bencinskimi motorji. Mini avtomobilček vsebuje vse elemente pravega vozila
od varnostnega pasu, zavornega pedala in pedala za plin.
V programu bo otrok prevzel vlogo voznika in bo dogajanje v prometu doživljal z voznikovimi očmi.
Mentorice: 5. a bo Maja Prodanovič, 4. a bo Branka Kokol, , 4. b Višnja Jančec in 5. b Danica
Kladošek, ki bo tudi vodja projekta.
32
3.24
Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalni skupnosti za razvoj
enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti v sodelovanju
s ŠR preko Evropskih socialnih skladov
CILJI:

ozaveščanje pomena skupnosti, povezanosti in soodvisnosti

dvig samozavesti, motivacije, pozitivne samopodobe, sprejemanje drugačnosti

večje integracija učencev iz ranljivih skupin v socialno in kulturno okolje

razvijanje zavedanja pomena socialnega in kulturnega kapitala pri starših in učiteljih

spodbujanje in krepitev skupnih norm in vrednot

zavedanje pomena jezika kot nosilca kulture

povezovanje z okoljem za krepitev skk
33
Dejavnosti/aktivnosti po mesecih:
MESEC
SEPTEMBER
34
PLANIRANE DEJAVNOSTI
 promocija in organizacija
dobrodelnosti in prostovoljstva:
Rotary dobrodelni pohod
 medgeneracijsko povezovanje:
organizacija mesečnih obiskov doma
starejših občanov, šolskih
prostovoljcev
 načrtovanje in organizacija
sodelovanja z učenci tujci (krepitev
jezika, integracija)
 načrtovanje in organizacija
sodelovanja z romskimi učenci
(krepitev jezika s spodbujanjem
bralne značke)
 sestanki, evalvacija, planiranje,
poročanje
OKTOBER
•
medgeneracijsko povezovanje:
organizacija mesečnih obiskov doma starejših
občanov, šolskih prostovoljcev
 priprava in izpeljava tematskih
razrednih ur za učence od 1. – 2.
razreda
 sodelovanje z romskimi učenci
(bralna značka)
 načrtovanje in organizacija ter
promocija tutorstva na šoli
 medgeneracijsko sodelovanje:
tutorstvo: izobraževanje tutorjev in
uvajanje v delo
 delo z tujci (krepitev jezika,
integracija)
 organizacija, promocija in izvedba
dobrodelne akcije ob tednu otroka
(zbiranje igrač)
poročanje
 lastno izobraževanje na temo SKK
(branje knjige Bourdieu: Kulturni
kapital)
NOVEMBER
•
• delavnice/RU za učence na temo zdrava
prehrana (ob projektu trad. slov. zajtrk)
 delo z učenci tujci (krepitev jezika,
NEPLANIRANE/DODATNE
DEJAVNOSTI (vpisujejo se sproti)
•
sodelovanje v projektih
zunanjih institucij: Dan mobilnosti,
dan Eko kmetij
 promocija
Dobrodelnega/brezplačnega
izleta: Pikin festival v
Velenju
integracija)
• priprava in izpeljava tematskih
razrednih ur za 3. – 4. razreda
• delo z romskimi učenci (krepitev jezika s
pomočjo bralne značke)
• medgeneracijsko sodelovanje: tutorstvo
•
sestanki, evalvacija, planiranje,
poročanje

DECEMBER

organizacija mesečnih obiskov doma
starejših občanov, šolskih
prostovoljcev
 organizacija, promocija in izvajanje
delavnice za starše in otroke: veseli
december (druženje ob družabnih
igrah)!
integracija)
•
promocija in organizacija
dobrodelnosti in prostovoljstva: Koraki za
korakce
•medgeneracijsko sodelovanje: tutorstvo
poročanje
JANUAR
FEBRUAR
promocija in sodelovanje na
šolskem projektu Večer
pravljic z delavnicami
•
•
priprava in izpeljava tematskih
razrednih ur za 5.-6. razreda
integracija)
 krepitev sodelovanja s starši šole;
sodelovanje s starši učencev tujcev in
Romov
tutorstvo
poročanje
•
35
MAREC
APRIL
MAJ
36
občanov, šolskih
•
priprava in izpeljava tematskih
razrednih ur za 7. -8. razred
• delo z učenci tujci (krepitev jezika,
integracija)
•
mentorstvo in sodelovanje z romskim
pomočnikom
tutorstvo
poročanje
 delavnice za učence ob pustovanju in
valentinovem, valentinova pošta s
ciljem krepitve medosebnih odnosov,
dviga samopodobe
•
• delo z učenci tujci (krepitev jezika,
integracija)
• priprava in izpeljava tematskih razrednih ur
za učence 9. razreda
• sestanki, evalvacija, planiranje, poročanje
•medgeneracijsko povezovanje: organizacija
mesečnih obiskov doma starejših občanov,
šolskih prostovoljcev
integracija)
tutorstvo
poročanje
•medgeneracijsko povezovanje: organizacija
mesečnih obiskov doma starejših občanov,
šolskih prostovoljcev
•promocija in sodelovanje pri dobrodelnosti
in prostovoljstva: Koraki za korakce
tutorstvo
integracija)

Bralni dnevnik za romske otroke:
spodbujanje branja in obiskovanja
knjižnice (krepitev jezika s pomočjo
branja)
poročanje
JUNIJ
3.25
•
občanov
tutorstvo
integracija)
 Bralni dnevnik za romske otroke:
spodbujanje branja in obiskovanja
knjižnice (krepitev jezika s pomočjo
branja)
 krepitev sodelovanja s starši šole;
sodelovanje s starši učencev tujcev in
Romov (evalvacije)
poročanje
Bralna pismenost
Z namenom dviga bralne pismenosti in opolnomočanja učencev pri doseganju višjih taksonomskih
stopenj znanja smo si v aktivu slavistov zastavili naslednje naloge:
- uvajanje enostavnih bralnih strategij v prvem VIO;
- uvajanje bralnih strategij v drugem VIO;
- nadgradnja in utrjevanje bralnih strategij v tretjem VIO.
Na prvem vertikalnem strokovnem aktivu slavistov je bilo dogovorjeno, da bo vsaka izmed učiteljic
pripravila po en primer uporabe bralnih učnih strategij v prvem ocenjevalnem obdobju in en primer v
drugem ocenjevalnem obdobju. O izvedenih učnih urah se bomo posvetovale, delo evalvirale in
načrtovale za naprej. V tretjem VIO bomo učiteljice pripravile hospitacije učnih ur z rabo bralnih
učnih strategij tako za ravnateljico kot za kolege, in sicer tako v prvem kot v drugem ocenjevalnem
obdobju. Izvedene učne ure bomo na strokovnih aktivih sproti evalvirali kot tudi načrtovali prihodnje
delo. Vnašali bomo tudi elemente formativnega spremljanja.
Tim, ki je pripravil operativni načrt, sestavljajo: Alenka Fingušt, Mojca Birsa, Danica Kladošek,
Simon Dumančić in ravnateljica.
Skrbnica ZRSŠ za izvajanje projekta bo dr. Milena Kerndl.
37
3.26
Mednarodni projekt »Tek podnebne solidarnosti«
Tekom šolskega leta bodo učenci od 1. do 9. razreda sodelovali v mednarodnem projektu, ki ga
organizira Slovenska Karitas. Učenci bodo pri urah športne vzgoje tekli z namenom solidarnosti do
ljudi v državah v razvoju, predvsem v Afriki, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj
prizadenejo. Kaj so podnebne spremembe, zakaj nastajajo in kako to vpliva na življenje ljudi, so
učenci spoznali pri urah družbe, geografije in gospodinjstva. Ogledali si bodo kratke dokumentarne
filme posnete v Afriki ter zavzeli kritično stališče do onesnaževanja okolja. Sami iskali rešitve,
ozavestili, kaj lahko naredijo za manjšo onesnaženost in kako lahko varčujejo pri porabi energije in s
tem zmanjšajo globalno segrevanje. Pri urah gospodinjstva bodo učenci 6. razredov naredili
projektne naloge na temo okoljske problematike. Vodja projekta je Maja Pečnik.
3.27
Paths
V šolskem letu 2013/2014 nas je kot eksperimentalno šolo Pedagoška fakulteta v Ljubljani izbrala za
sodelovanje v programu Paths – rastem (Razvijanje alternativnih strategij mišljenja in uvajanje dobre
prakse na področju spodbujanja socialnega in emocionalnega učenja otrok v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju).
Paths-rastem program je namenjen razvoju socialnih in emocionalnih kompetenc otrok, ki so
vključeni v prvi razred. Preko vsebin in didaktičnih pripomočkov omenjenega programa se bodo
otroci učili prepoznavati in izražati svoje občutke, spoznali bodo tehnike samoobvladovanja v
različnih situacijah, krepili bodo skupinsko dinamiko in medsebojna prijateljstva. Prav tako se bodo
pogovarjali o pravilih vedenja ter se učili ustrezno reševati probleme, ki jih imajo s svojimi vrstniki ali
z drugimi osebami, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Program se bo izvajal enkrat ali dvakrat
tedensko po 30 minut v sklopu razrednih ur in/ali v sklopu spontanih aktivnosti.
Program bodo vodili matični učitelji (Katja Viltužnik, Mojca Birsa, Petra Hernah, Manja Leben) kot
del razrednega izvedbenega vzgojno-izobraževalnega programa, in sicer v drugi polovici prvega
razreda.
38
3.28
Posebnosti šole
Posebnosti naše šole, ki smo jih dopolnili in ohranili:
• nadstandard – nemščina v 3., 4., 5. in 6. razredu
• nadstandard – računalništvo v 4., 5. in 6. razredu
• nadstandard – jezikovne interesne dejavnosti od 1. do 3. razreda (angleščina in nemščina)
• nadstandard – jutranje varstvo za učence 2., 3., 4. in 5. razredov
• nadstandard – plavalni tečaj za učence 1. razreda (5. - 16. 5. 2014), ki se bo izvajal od 1330
do 1430
• plavalni tečaj za učence 3. razreda (5. - 16. 5. 2014)
• šola v naravi za učence 2. razreda - Zimske radosti, tridnevni paket na Ribniški koči (10. 12. 3. 2014)
• šolo v naravi za učence 4. razreda – štiridnevno bivanje v CŠOD Štrk (21. - 25. 4. 2014)
• zimska šola v naravi za učence 5. razreda – Ribnica na Pohorju (17. - 21. 2. 2014)
• šola v naravi za učence 7. razreda – morje (2.-6. 6. 2014)
• jutranje varstvo za učence prvega razreda devetletke od 6.00 do 8.00 ter možnost izbire
zajtrka
• vključevanje računalnika kot učnega pripomočka pri drugih predmetih
• vključevanje interaktivne table kot učnega pripomočka
• glasbena delavnica za učence 1. razreda (razvijanje glasbenih predispozicij)
• glasbena delavnica za učence 2., 3., 4., 5. in 6. razreda
• veliko število različnih interesnih dejavnosti
• veliko število športnih interesnih dejavnosti
• ŠKL – med dvema ognjema za učence 1., 2., 3., 4., 5. razreda
• kolesarski izpit za učence 5. razreda
• preizkus plavanja za učence 6. razreda
• športno druženje učencev, staršev in starih staršev (Šport Špas, 14. maj 2014) - v sklopu
projekta Zdrav življenjski slog
• podaljšano bivanje do 1630
• ohranjanje kulturne dediščine
• ohranjanje spomina na Rudolfa Maistra
• ogled kinopredstave za učence, ki s svojim delom in zgledom prispevajo k ugledu šole
• ekskurzija za učence I. in II. vzgojno izobraževalnega obdobja, ki obiskujejo jezikovno
interesno dejavnost učenja tujega jezika, v Avstrijo (Minimundus Celovec) – november
2013
• jezikovno potovanje ali jezikovni tečaj v tujini za učence 6. – 9. razreda (Malta, 12.-15.
april 2014)
• razvijanje kulturnih dejavnosti: abonma v lutkovnem gledališču
• slavnostni zaključek šolanja za učence 9. razreda (v šoli)
• popestrimo šolo – aktivnosti, ki prispevajo k višjemu standardu vzgojno izobraževalnega
dela v osnovni šoli
• fleksibilni predmetnik
• vikend program iz izbirnih predmetov astronomije in športa (20. – 22. oktober 2013)
• izbor naj učenca oddelka in šole
• izbor naj športnika in naj športnice šole z nagrado prostih vstopnic za športne dejavnosti
39
4
ORGANIZIRANOST VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Pouk se prične ob 820. Ura, ki se po urniku začne ob 730, je namenjena dopolnilnemu pouku,
dodatnemu pouku, nekaterim uram pouka po obveznem predmetniku ter uram izbirnih predmetov.
Vaje pevskega zbora bodo potekale po glasovih po pouku.
Vsak ponedeljek imajo učenci drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja od 8.40 do 900
razredno uro, strokovni delavci pa imamo od 730 ali 745 strokovni delovni posvet. Učenci prvega
vzgojno-izobraževalnega obdobja imajo vsak ponedeljek od 820 do 900 dopolnilni oziroma dodatni
pouk oziroma interesne dejavnosti.
V vseh razredih bo pouk potekal v dopoldanskem času.
Izbirne predmete bomo izvajali tudi zadnje šolske ure.
4.1
Šolski okoliš
Sedež Osnovne šole borcev za severno mejo je v mestni četrti Pobrežje v Mariboru, Borcev za
severno mejo 16, Maribor. Ustanoviteljica šole je Mestna občina Maribor. Šolski okoliš obsega
območje treh šol.
Učenci prihajajo iz gravitacijskega območja, ki meji na sosednja zavoda OŠ Draga Kobala in OŠ
Toneta Čufarja ter obsega prostor med sosesko Greenwich ter Kosovelovo in Jurančičevo ulico na
vzhodu, Stražunom na jugu ter železnico na zahodni strani. Mestna uprava Mestne občine Maribor je
z odlokom določila vsem trem osnovnim šolam na Pobrežju skupni šolski okoliš.
V šolskem letu 2013/2014 je v šoli 18 oddelkov, vsi delajo po programu devetletne osnovne šole.
Življenje in delo šole traja od 600 (jutranje varstvo) do 1630, ko se končajo interesne dejavnosti ter se
zaključijo aktivnosti v oddelkih podaljšanega bivanja. V OPB je vključenih 163 učencev od prvega do
petega razreda.
V en oddelek jutranjega varstva prihaja 31 učencev 1. razreda. Čeprav smo obvezni organizirati
jutranje varstvo le za prvošolce, smo oblikovali tudi nadstandardni oddelek JV še za učence 2., 3., 4.
in 5. razreda. Večina učencev prihaja v šolo peš, vedno več pa jih v šolo pripeljejo starši.
V šolskem letu 2013/2014 je število učencev na šoli sledeče:
40
Razred
Št.
odddelkov
Št.
učencev
Od tega Vključenih v
deklic
OPB
1. razred
2
42
20
41
2. razred
2
25
9
25
3. razred
2
39
19
39
4. razred
2
38
22
36
5. razred
2
34
13
28
6. razred
2
47
21
7. razred
2
29
10
8. razred
2
41
12
9. razred
2
36
16
18
331
142
Skupaj
169
Okolje, iz katerega prihajajo učenci, ima značilnosti primestnega naselja, kjer možnosti za zaposlitev
skoraj ni. Zato so starši učencev zaposleni v drugih predelih Maribora in se zelo zavzemajo za
podaljšano bivanje in prehrano otrok v šoli.
Sodelovanje z okoljem je dobro in šola še vedno pomeni središče kulturnega in tudi družbenega
dogajanja. Socialno stanje družin, iz katerih izhajajo naši učenci, se že nekaj let slabša. Zato so v šoli
potrebne razne oblike pomoči, tako učencem kot posredno tudi njihovim staršem; možnost izposoje
učbenikov v šoli, učbeniki za na klop, subvencioniranje šole v naravi, organiziranje letovanja – skupno
z ZPM in RK.
4.2
Prostorski pogoji
Strokovni delavci šole prevzemamo odgovornost za učence v času izvajanja pouka in drugih aktivnosti
(dnevi dejavnosti, ekskurzije, šole v naravi), določenih z delovnim načrtom, na področju šolskega
prostora, ki obsega šolski stavbi, dvorišče, šolsko športno igrišče, šolske zelenice in šolsko dovozno
pot ter v prostorih, kjer poteka pouk in se izvajajo druge dejavnosti. V šolskem prostoru veljajo
pravila hišnega reda.
41
4.2.1
Zunanje površine
Obsežne površine šolskega zemljišča so namenjenega športni vzgoji in rekreaciji. Imamo štiri
asfaltirana igrišča za rokomet, košarko, odbojko in nogomet. Vzhodno od telovadnice je ograjeno
otroško igrišče, ki smo ga in ga še bomo opremljali z igrali. Po dogovoru z NK Pobrežje so si
nogometaši na lastne stroške uredili pomožno igrišče za vadbo na šolskem zemljišču, ki sega do
nasipa ob hitri cesti. Seveda ostaja to zemljišče v lasti šole.
Ob šoli je tudi velik park dreves ter okrasnega grmovja, ki ga redno urejamo in širimo. Razširjena
cesta s povečanim prometom vpliva na šolsko delo. Zato je potrebna celoletna skrb za varnost
učencev.
4.2.2
Notranji prostori
Učilnice
V šoli je 11 matičnih učilnic za I. in II. vzgojno izobraževalno obdobje in 16 namenskih učilnic za 6.
razred ter III. vzgojno izobraževalno obdobje. Sodobno je opremljena računalniška učilnica za
izvajanje RO (računalniškega opismenjevanja). Vsi razredi I. vzgojno izobraževalnega obdobja so lepo
in funkcionalno opremljeni in tako ustrezno prirejeni za delo z najmlajšimi učenci. Ostale učilnice so
funkcionalno opremljene, nekatere pa še čakajo na prenovo. Tla v učilnicah so pokrita s ploščami iz
umetne mase. Knjižnica je v celoti prenovljena, tako tla kot pohištvo. Staro pohištvo se nahaja le še v
treh učilnicah in čaka na prenovo.
Telovadnica
Imamo veliko (469 m2) in malo telovadnico (130 m2). S pregradno zaveso lahko v veliki uporabljamo
dva ločena prostora in je možno v istem času organizirati športno vzgojo za tri skupine. Stene velike
telovadnice so obdane z mehko oblogo. Prenova bi bila potrebna tudi v drugih prostorih telovadnice
(mala telovadnica, prostor za orodje, umivalnici).
Knjižnica
V knjižnici so razen knjig dostopni tudi drugi viri informacij. Izposojo in evidenco knjig opravlja s
pomočjo računalnika knjižničarka, ki skrbi tudi za učbeniški sklad. Knjižnica je opremljena je z
računalnikom, projektorjem, DVD predvajalnikom in televizorjem.
42
Tehnika in tehnologija
Ena učilnica–delavnica in strojni oddelek, foto temnica in namenska učilnica za računalništvo,
predstavljajo prostore za izvajanje pouka tehnike in tehnologije in izbirnih predmetov tega področja.
Po celotni šoli je speljano računalniško–internetno omrežje, tako da je dostop do interneta mogoč v
vseh prostorih šole. V šoli je 16 učilnic, ki so opremljene z interaktivno tablo, projektorjem in
računalnikom, in sicer učilnice:
I. VIO in
II. VIO
III. VIO
učilnica 1. a (št. 6)
kemijska učilnica (št. 8)
učilnica 1. b (št. 5)
računalniška učilnica (št. 13)
učilnica 2. a (št. 2)
učilnica za matematiko (št. 21)
učilnica 2. b (št. 3)
učilnica za slovenščino in angleščino (št. 23)
učilnica 5. a razreda (št. 15)
učilnica za angleščino (št. 24)
učilnica 3. a razreda (št. 18)
geografska učilnica (št. 27)
učilnica 3. b razreda (št. 19)
učilnica za matematiko (št. 20)
učilnica za fiziko (št. 9)
učilnica za glasbo (št. 7)
Prav tako je v šoli 6 učilnic, ki so opremljene s televizijskim sprejemnikom in videom oziroma DVD
predvajalnikom. To so učilnice: kemijska učilnica (št. 8), učilnica za slovenski jezik (št. 26), učilnica za
glasbeno vzgojo (št. 7), knjižnica, ter matične učilnice 4.a (št. 16), 5.b (št. 14) in 2.b razreda (št. 4). S
projektorji so opremljene učilnice: družboslovna učilnica (št. 28), matematična učilnica (št. 22),
učilnica za glasbeno vzgojo (št. 7), učilnica za tehniko in tehnologijo (št. 11) in knjižnica. En prenosni
projektor je na razpolago učiteljem I. vzgojno izobraževalnega obdobja.
Gibalnica
S pomočjo dobrodelnega združenja Koraki za korakce smo opremili učilnico št. 10, tako imenovano
gibalnico. Ciljno opremljen prostor bo služil raznovrstnim gibalnim dejavnostim v smislu specialnopedagoških, učnih, športnih in interesnih dejavnosti. Prostor je namenjen tudi aktivnemu preživljanju
odmorov. Vse dejavnosti bodo potekale po vnaprej določenem urniku ter pod vodstvom učiteljev.
Cilji dejavnosti v gibalnici so: spodbujanje gibalnega razvoja, telesnega in duševnega zdravja,
spodbujanje
in razvijanje
psihomotoričnega razvoja otrok, zmanjševanje
hiperaktivnosti,
impulzivnosti, agresivnosti, razvijanje senzorične integracije, razvijanje orientacije, sproščanje in
umirjanje otrok, dopolnilna terapija pri premagovanju specifičnih učnih težav, spodbujanje
samozavesti, vztrajnosti, učenje plesa, dopolnjevalne učnih vsebin pouka …
43
Kabineti
Kabineti so prostori za shrambo učil in delo učiteljev (13 prostorov).
Soba za mediacijo
V šoli smo uredili sobo za mediacijo, ki je namenjena izvajanju vrstniške in šolske mediacije.
Zbornica
Zbornica je prostor, ki je namenjen učiteljem, da se v prostem času srečujejo in imajo v njej sestanke.
Večnamenski prostor
Večnamenski prostor uporabljamo vsak dan za jedilnico, priložnostno pa za šolske kulturne in
družabne prireditve. Na hodnikih je šolsko razstavišče, kjer letno organiziramo vsaj tri razstave
likovnih del naših učencev in tudi gostujočih umetnikov. Ta prostor občasno koristi Mestna četrt
Pobrežje za namene družbenega okolja (volišče, proslave).
Šolska kuhinja
Šolska kuhinja je nekoliko pretesna in delno neustrezno opremljena. Dobili smo nov kotel in
univerzalni stroj. Osebje kuhinje je dobilo garderobni prostor za osebna in službena oblačila. V naši
kuhinji že osmo leto pripravljamo kosila tudi za Osnovno šolo Draga Kobala. Skupno pripravimo
dnevno okoli 15 zajtrkov, 330 malic, več kot 600 kosil in 156 popoldanskih malic.
Šolska svetovalna služba ter individualna in skupinska pomoč učencem
Socialna delavka opravlja svoje delo v posebnih prostorih, ki so nekoliko odmaknjeni od osrednjega
dela šole.
Psihologinja izvaja delo učitelja za individualno in skupinsko pomoč nadarjenim učencem.
V šoli sta zaposleni tudi specialni pedagoginji, ki nudita učencem z učnimi težavami individualno in
skupinsko pomoč pri učenju in delata tudi z učenci s posebnimi potrebami. Zaradi večjega števila
učencev s posebnimi potrebami bomo še naprej sodelovali s Svetovalnim centrom in njihovim
inkluzivnim timom.
Zaradi velikega števila učencev Romov je, v skladu s standardi in normativi v OŠ, zaposlena socialna
pedagoginja, ki bo nudila pomoč učencem Romom in učiteljem.
V okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2011 – 2014 smo z vključitvijo v
projekt preko Ljudske univerze Kočevje dobili odobritev za 0,5 delovnega mesta romskega
pomočnika, ki je financiran iz sredstev projekta.
44
Zobna ambulanta
Zobna ambulanta deluje v okviru šole in ima stalnega zobozdravnika in asistentko. Poleg zdravljenja
zob se oba veliko ukvarjata tudi z zobno preventivo. Ambulanta je na voljo otrokom vsak ponedeljek
in torek.
4.3
Prometna varnost
Učenci prihajajo v šolo peš. Na našem gravitacijskem območju učenci niso oddaljeni več kot 4 km od
šole.
Problem predstavlja hoja po Črnogorski, Makedonski ulici ter Ulici heroja Vojka, kar pomeni
nevarnost za naše učence. Sedaj izvajajo izgradnjo pločnika po Črnogorski ulici. Varnost naših
učencev ogroža tudi dohod po Mejni ulici, saj je le ta tudi brez pločnikov.
Mentorica prometno kolesarskega krožka Danica Kladošek bo za letošnje šolsko leto pripravila nov
prometno varnostni načrt z aplikacijami, ki si jih boste lahko ogledali v šolskih prostorih.
Učence do 7. leta starosti so dolžni pripeljati v šolo in v razred starši oziroma druga ustrezna oseba.
Dejavno se vključujemo v izvajanje aktivnosti Varnost otrok in prometno vzgojne akcije, ki jih načrtuje
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije.
Za kolesarje so pri šoli postavljena stojala, ki smo jih dobili od komunalne direkcije MOM.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOM predvideva izvedbo medobčinskega
tekmovanja Kaj veš o prometu na naši v aprilu 2014.
45
5
KADROVSKA ZASEDBA
Delovno mesto
Število delavcev
Ravnateljica
1
Pomočnica ravnateljice
1
Učitelj v I., II. triadi
13
Učiteljice v OPB
3
Učitelj v III. triadi
17
Pripravniki
2
Specialni pedagoginji
2
Diplomirana socialna delavka
1
Socialna pedagoginja
1
Psihologinja
0,13
Knjižničarka
0,50 + 0,40
Laborant
0,24
Računalničar
0,35
Računovodkinja
1
Tajnica
1
Romska pomočnica
0,5
Hišnik - kurjač
1
Kuharice
6,9
Organizator šolske prehrane
0,08
Čistilke
5 (6)
Informator
1
Vzdrževalec okolja
1
Zdrav življenjski slog
0,5
POŠ
1,5 (3x0,5)
Skupaj:
46
63,1
Med delavce šole je všteta tudi delavka, ki je še na porodniškem dopustu. Na šoli imamo zaposlenega
informatorja in urejevalca okolja preko javnih del.
Delovno mesto
Ravnateljica
Pomočnica ravnateljice
Učitelj v I., II. vzgojnoizobraževalnem obdobju
Delavci
Lučka Lazarev Šerbec (svetnica)
Jelka Golob (svetovalka)
Katja Viltužnik (mentorica)
Danica Kladošek
(svetovalka)
Alenka Belcl (svetovalka)
Branka Kokol (svetovalka)
Mojca Birsa (mentorica)
Marija Leben (svetovalka)
Aleksandra Boršič
(mentorica)
Romana Bračič
(svetovalka)
Svetlana Nikolić
(svetovalka)- porodniška
Maja Prodanović
(mentorica)
Štefka Pšeničnik
(svetovalka)
Natalija Čerček (svetovalka)
Mateja Draškovič
(svetovalka)
Višnja Jančec (mentorica)
Petra Hernah (svetovalka)
Dragica Žula (svetovalka)
Petra Orgl
Boštjan Kamenšek
(mentor)
Mateja Barbarič
(mentorica)
Simon Dumančić
(svetovalec)
Učitelj v III. vzgojnoizobraževalnem obdobju
Nina Kolenc (mentorica)
Metka Kozar (svetovalka)
Alenka Fingušt (mentorica)
Mateja Käfer (svetnica)
Breda Gaber Pavlović
(svetovalka)
Klara Napast (svetovalka)
Jelka Golob (svetovalka)
Rozika Puvar (svetnica)
Miroslav Gomboc (svetnik)
Maja Pečnik (svetovalka)
Darinka Jež (mentorica)
Alenka Repnik (svetovalka)
Nevenka Pilih (svetovalka)
Vladimir Širec (svetovalec)
Alenka Korbun
Pripravniki
Dejan Šinko
Zaposleni v projektih
Mirjam Tekavc Košec
(mentor)(POŠ)
Ramona Arnuš (POŠ)
Andreja Hvauc (POŠ, DSKK)
Miha Čuček
(Zdrav življenjski slog)
47
Natalija Augustinovič (svetovalka)
Specialni pedagoginji
Jasna Trapečar Pavšič (mentorica)
Diplomirana socialna
delavka
Biserna Židom (svetovalka)
Socialna pedagoginja
Barbara Vraničar (mentorica)
Psihologinja
Branka Ribič Hederih (svetnica)
Darinka Jež (mentorica)
Knjižničarka
Klara Napast (svetovalka)
Nina Kolenc (mentorica)
Laborant
Boštjan Kamenšek (mentor)
Alenka Repnik (svetovalka)
Računalničar
Barbara Vraničar (mentorica)
Vladimir Širec (svetovalec)
Računovodkinja
Jelka Krašovec
Tajnica
Sandra Lešnik
Romski pomočnik
Valbone Haliti
Hišnik - kurjač
Kuhar/kuharica
Organizator šolske
prehrane
Čistilka
Informatorka
Urejevalec okolja
48
Boris Šiker
Marjetka Bjelčević
Milan Potočnik
Ljubica Bukovec
Antonija Rižnar S.
Dušanka Kolarič
Aleš Zornik
Dragica Jurkušek
Marija Kavčič
Zdenka Rojko
Helena Jenuš
Mira Tomič
Milica Zečevič 0,5
Ljubica Kolar 0,5
Jožica Balant
Stjepan Pajtler
6
OSNOVNI PODATKI O UČENCIH
V šolskem letu 2013/2014 obiskuje šolo 330 učencev.
6.1
Oddelki v šolskem letu 2013/2014
Raven izobraževanja
Prva vzgojno izobraževalno obdobje
6
Druga vzgojno izobraževalno obdobje
6
Tretja vzgojno izobraževalno obdobje
6
Oddelki podaljšanega bivanja
4,4
Jutranje varstvo 1. razred
1
6.1.1
Število oddelkov
Oddelki podaljšanega bivanja
Skupine podaljšanega bivanja
I. skupina
Vključeni učenci (razred)
1.a+3.b
II. skupina
1.b+3.b
III. skupina
2.a+2.b+3.b
IV. skupina
3.a+4.b
V. skupina
4.a+4.b
VI. skupina
5.a+5.b
V oddelke podaljšanega bivanja je skupaj vključenih 163 otrok. V času od 1200 do 1430 organiziramo
šest skupin, tako da je delo v OPB znosno. Po 1430 skupine združujemo v manjše do 1630 ure.
6.1.2
Jutranje varstvo
Oddelki jutranjega varstva
I.
skupina
Vključeni učenci (razred)
1. a in 1. b
20+11
Skupaj:
II.
skupina
Število učencev
2. – 5. razred
31
19
Skupaj:
50
Letos se je prav tako pojavila potreba po jutranjem varstvu tudi za učence 2., 3., 4. in 5. razreda, ker
je to nadstandardna oblika stroške krijejo starši v celoti. Zaenkrat imamo eno takšno skupino otrok, v
kolikor pa se bo pojavila potreba, bomo organizirali še III. skupino.
49
7
7.1
VSEBINA, OBSEG IN RAZPOREDITEV VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNEGA
DELA V SKLADU S PREDMETNIKOM IN UČNIM NAČRTOM
Šolski koledar
V šolskem letu 2013/2014 se pouk prične v ponedeljek, 2. septembra 2013.
50
7.2
Ocenjevalna obdobja od 1. do 9. razreda
Prvo ocenjevalno obdobje traja od 2. septembra 2012 do 31. januarja 2014.
Drugo ocenjevalno obdobje traja od 3. februarja 2014 do 14. junija 2014 (9. razred) oziroma 24. junija
2014 (ostali razredi).
51
7.3
Ocenjevalne konference
za učence od 1. do 5. razreda
ocenjevalna
konferenca
četrtek, 30. januar 2014, ob 1600
ocenjevalna
konferenca
sreda, 18. junij 2014, ob 1330
za učence od 6. do
8. razreda
za učence 9. razreda
četrtek, 30. januar 2014, ob 1430
sreda, 18. junij 2014,
ob 1500
sreda, 11. junij 2014,
ob 700
Pred vsako ocenjevalno konferenco se strokovni delavci sestanemo po aktivih – posebej I., II. In III.
vzgojno-izobraževalno obdobje. Sklicatelji aktivov I., II. In III. vzgojno-izobraževalnega obdobja so
vodje aktivov v dogovoru z ravnateljico.
7.4
Nacionalno preverjanje znanja
V šolskem letu 2013/2014 bodo učenci ob koncu 6. razreda pisali nacionalno preverjanje znanja (NPZ)
iz slovenščine in matematike in tujega jezika, ob koncu 9. razreda pa iz slovenščine, matematike in
tretjega predmeta, ki ga za vsako šolsko leto sproti določi minister (letos je naši šoli dodeljena
angleščina).
Učenci in starši bodo o vseh potrebnih datumih sproti in pravočasno obveščeni, prav tako o dosežkih
učencev, možnostih vpogleda v naloge ter vseh potrebnih rokih za morebitne pritožbe.
ponedeljek, 2. september 2013
Objava sklepa ministra o izboru predmetov in določitvi tretjega
predmeta v 9. razredu
petek, 29. november 2013
Posredovanje podatkov o učencih 6. in 9. razreda, ki bodo
opravljali NPZ v rednem roku
petek, 14. februar 2013
Zadnji rok za posredovanje podatkov o odraslih udeležencih 9.
razreda, ki bodo opravljali NPZ v rednem roku
torek, 6. maj 2014
NPZ MAT – redni rok za 6. in 9. razred
četrtek, 8. maj 2014
NPZ SLJ – redni rok za 6. in 9. razred
ponedeljek, 12. maj 2014
ponedeljek, 2. junij 2014
52
NPZ tretji predmet – redni rok za 9. razred
NPZ TJA – 6. razred
RIC posreduje šolam ovrednotene naloge z dosežki učencev pri
NPZ v 9. razredu
Seznanitev učencev z dosežki in uveljavljanje pravice do
vpogleda v ovrednotene pisne naloge NPZ ob 17.00;
torek, 3. junij 2014
Uveljavljanje pravice do vpogleda v ovrednotene pisne naloge
NPZ v 9. razredu
Posredovanje podatkov o poizvedbah v 9. razredu na RIC
sreda, 4. junij 2014
NPZ v 9. razredu
NPZ v 6. razredu
ponedeljek, 9. junij 2014
Seznanitev učencev z dosežki v 6. razredu
NPZ v 6. razredu
NPZ v 6. razredu
NPZ v 6. razredu
sreda, 11. junij 2014
NPZ v 6. razredu
petek, 13. junij 2014
Razdelitev obvestil o dosežku za učence 9. razreda
RIC posreduje šolam spremembe dosežkov (po poizvedbah) v 6.
razredu
Razdelitev obvestil o dosežku za učence 6. razreda
53
7.5
Delo učiteljev
Razpored razredništva, pouk, dopolnilni in dodatni pouk.
Učitelj/učiteljica
Vzgojitelj/vzgojiteljica
Mojca Birsa
54
Razred
1. a
Marija Leben
1. a
Katja Viltužnik
1. b
Petra Hernah
1. b
Alenka Belcl
2. a
Mateja Draškovič
2. b
Natalija Čerček
3. a
Štefka Pšeničnik
3. b
Branka Kokol
4. a
Višnja Jančec
4. b
Maja Prodanović
5. a
Danica Kladošek
5. b
Romana Bračič
OPB – I. skupina
Aleksandra Boršič
OPB – II. skupina
Dragica Žula
OPB – III. skupina
Manja Leben, Petra Hernah, Alenka Fingušt
OPB – IV. skupina
Darinka Jež, Breda Gaber Pavlović, Alenka
Fingušt
OPB – V. skupina
Mojca Birsa, Alenka Belcl, Danica Kladošek,
Maja Prodanovič, Katja Viltužnik, Mateja
Draškovič
OPB – VI. skupina
Razred
6.a
6.b
7.a
7.b
8.a
8.b
9.a
9.b
7.6
Učitelj/učiteljica in sorazredniki
Maja Pečnik
Predmeti
GEO, GOS, SPH-i
Mateja Barbarič
Miroslav Gomboc
Barbara Vraničar
Metka Kozar
TJN/NE, SLJ
MAT, FIZ, DIP-i
soc. ped., računalničar
TJA, NI3-i, NE2
Natalija Augustinovič
Mateja Käfer
Nina Kolenc
spec. ped.
GUM, MPZ, OPZ, GLP-i, GLD-i
ŠPO, ŠZS-i, laborant
Alenka Fingušt
SLJ
Boštjan Kamenšek
Alenka Repnik
Simon Dumančić
DKE, ZGO
ŠPO, ŠZZ-i, IZŠ-i, ŠZS- i, laborant
MAT, MD-i, računalničar
NAR, KEM, BIO, POK-i
Biserna Židom
soc. delavka
Nevenka Pilih
TJA
Jasna Trapečar Pavšič
spec. ped.
Klara Napast
SLJ, knjižnica
Darinka Jež
OPB, knjižnica
Jelka Golob
pomočnica ravnateljice, MAT
Rozika Puvar
LUM, LS3-i
Višnja Jančec
NAR (6),
Vladimir Širec
FIZ, TIT, OGL-i, ROM-i, OGU-i, računalničar
Izbirni predmeti
Izbirni predmeti so del obveznega programa osnovne šole in jih učenec izbere ob koncu prejšnjega
šolskega leta.
Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov (IP) iz družboslovno-humanističnega in
naravoslovno-tehničnega sklopa.
Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo
starši (ne izbira več dveh ali treh predmetov, ampak dve ali tri ure izbirnih predmetov; torej, če izbere
nemščino, je to dvourni predmet in zadošča, lahko pa s soglasjem staršev izbere še en enourni
predmet). Učenec izbira po svojih interesih v dogovoru s starši ne glede na sklop.
Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je lahko oproščen obiskovanja
izbirnih predmetov (v celoti ali pa samo eno uro).
55
Starši po junijskem roku za vpis v glasbeno šolo za naslednje šol. leto osnovni šoli posredujejo pisno
vlogo, ki ji priložijo potrdilo o vpisu v glasbeno šolo. V vlogi navedejo, ali želijo oprostitev v celoti ali le
eno uro. Ravnatelj odloči o oprostitvi za posamezno šolsko leto. Za učence, ki se vpisujejo naknadno v
avgustu, se vloga odda najkasneje do 31. avgusta.
V šolskem letu 2013/2014 bomo izvajali naslednje izbirne predmete:
Predmet
Št. učencev
Št. skupin
Št ur tedensko
Daljnogledi in planeti /i/
13
1
1
Glasbena dela /i/
17
1
1
Glasbeni projekt /i/
12
1
1
Izbrani šport /i/
8
1
1
Likovno snovanje 3 /i/
16
1
1
Matematične delavnice 7 /i/
8
1
1
Matematične delavnice 8 /i/
11
1
1
Nemščina III /i/
8
1
2
Obdelava gradiv: les /i/
13
1
1
Obdelava gradiv: umetne snovi /i/
10
1
1
Odkrivajmo
kraja /i/
10
1
1
Poskusi v kemiji /i/
24
1
2
Računalniška omrežja /i/
19
1
1
Sodobna priprava hrane /i/
24
1
2
Šport za sprostitev /i/
22
1
2
Šport za zdravje /i/
13
1
1
preteklost
mojega
Skupaj
7.7
228
16
20
Fleksibilni predmetnik
Fleksibilni predmetnik omogoča drugačno razporeditev tedenskega števila ur pouka v 7., 8. in 9.
razredu, kot to določa veljavni predmetnik, ob tem da se:
•
pouk slovenščine, matematike, tujega jezika in športne vzgoje izvaja vse šolsko leto v
skladu s predmetnikom,
•
pouk ostalih predmetov izvaja v obsegu letnega števila ur, predvidenih za posamezni
predmet, ki pa so lahko med letom neenakomerno razporejene po ocenjevalnih obdobjih.
56
Ohraniti in spodbuditi želimo:
•
izvedbo strnjenih učnih ur in medpredmetno sodelovanje,
•
tečajne, modularne oblike pouka,
•
povečati povezanost pouka z dnevi dejavnosti,
•
ocenjevanje na podlagi izdelanih kriterijev,
•
ohraniti polletni pouk z zmanjšanim številom ocen.
Fleksibilni predmetnik izvajamo pri:
6. razred
 GEO IN ZGO
 LUM in zgodnjem učenju računalništva
7. razred
 LUM in DKE
 OGL in LS
 DIP in SPH
 strnjene ure (blok ure) NAR
 IŠP
8. razred
 GEO in BIO
 DKE in LUM
 OGU in LS
 DIP in GLP
 ŠZZ in MD
 strnjene ure( blok ure) TIT
 strnjene ure( blok ure) LUM 30%
9. razred
samo pri izbirnih predmetih
57
7.8
Pregled obveznih dejavnosti
OBVEZNI PREDMETNIK
predmeti /št. ur tedensko 1. r
2. r
3. r
4. r
5. r
6. r
7. r
8. r
9. r
Slovenščina
6
7
7
5
5
5
4
3,5
4,5
Matematika
4
4
5
5
4
4
4
4
4
2
3
4
4
3
3
2
2
2
Tuj jezik - angleščina
Tuj jezik - nemščina
Likovna umetnost
2
2
2
2
2
1
1
1
1
Glasbena umetnost
2
2
2
1,5
1,5
1
1
1
1
2
3
Geografija
1
2
1,5
2
Zgodovina
1
2
2
2
1
1
Družba
Domovinska
in
državljanska kultura in
etika
Spoznavanje okolja
3
3
3
Fizika
2
2
Kemija
2
2
Biologija
1,5
2
Naravoslovje
Naravoslovje in tehnika
3
Šport
3
3
3
3
3
2
1
1
2
2
2
2 (3)
2 (3)
2 (3)
3
Tehnika in tehnologija
Gospodinjstvo
2
1
1,5
3
3
Izbirni predmet
Skupaj
Število predmetov
6
6
6
8
9
11
13/14/15 15/16/17 13/14/15
Število ur tedensko
20
21
22
23,5
25,5
25,5
29/30
29,5/30,5 29,5/30,5
Število tednov
35
35
35
35
35
35
35
35
35
0,5
0,5
0,5
0,5
0,5
0,5
**Oddelčna skupnost
58
Število dni pouka po šolskem koledarju je v šolskem letu 2013/2014 sledeče:
Število dni pouka
Mesec
1. – 8. razred
9. razred
september
21 dni
oktober
19 dni
november
20 dni
december
17 dni
januar
22 dni
februar
15 dni
marec
21 dni
april
18 dni
maj
20 dni
junij
17 dni
10 dni
Skupaj:
190 dni
183 dni
Število dni dejavnosti (po predmetniku) je v šolskem letu 2013/2014 sledeče:
Razred
Kulturni dnevi
Naravoslovni dnevi
Športni dnevi
Tehniški dnevi
1. razred
4
3
5
3
2. razred
4
3
5
3
3. razred
4
3
5
3
4. razred
3
3
5
4
5. razred
3
3
5
4
6. razred
3
3
5
4
7. razred
3
3
5
4
8. razred
3
3
5
4
9. razred
3
3
5
4
Planirani dnevi dejavnosti v šolskem letu 2013/2014 po vzgojno izobraževalno obdobjih:
59
1. RAZRED
TEHNIŠKI DAN
NARAVOSLOVNI DAN
DATUM: sreda, 2.10.2013
DATUM: petek, 27.9.2013
VSEBINA:
1
1
VODJA: Manja Leben
9.12.2013
VSEBINA:
2
3
Veseli december – delavnice
Spoznavanje poklicev - GASILCI
DATUM: četrtek, 17.10.2013
VSEBINA:
1
Društvo za boljši svet: Bodi moj
prijatelj
VSEBINA:
1
Medrazredne igre
VODJA: Petra Hernah
VODJA: Mojca Birsa
VODJA: Katja Viltužnik
DATUM: ponedeljek, 23.12.2013
DATUM: torek, 21.1.2014
VSEBINA:
2
ŠPORTNI DAN
VSEBINA:
Delavnice – jesenski plodovi
DATUM: ponedeljek,
KULTURNI DAN
Življenjska okolja - GOZD
VSEBINA:
2
Novoletno rajanje + film
VSEBINA:
2
Drsanje
VODJA: Manja Leben
VODJA: Petra Hernah
VODJA: Mojca Birsa
DATUM: ponedeljek, 7.4.2014
VSEBINA:
VSEBINA:
VSEBINA:
VSEBINA:
Pomladni dan – delavnice
VODJA: Manja Leben
3
Zaključna ekskurzija – ZOO
Ljubljana
Lutkovni abonma:
Ponedeljek = 3
Torek, 15.10.2013
Torek = 3
Petek, 14.3.2014
Sreda = 3
Četrtek, 22.5.2014
Četrtek = 3
Janko in Metka - SNG
3
ŠPORTNI DAN - meritve za
ŠVK
VODJA: Petra Hernah
Št. dni posamezne dejavnosti:
Petek = 2 + 1
3
VODJA: Mojca Birsa
DATUM: petek, 7.2.2014
DATUM:
VSEBINA:
4
Prešernov dan
maj, 2014
VSEBINA:
4
VODJA: Mojca Birsa
Športna pomlad – dan druženja in gibanja
vseh generacij - DDIGVG
Zaključna prireditev: četrtek, 19.6.2014
5
VSEBINA: Rolanje, skiroji
2. RAZRED
TEHNIŠKI DAN
NARAVOSLOVNI DAN
DATUM: 27.9.2013, petek
KULTURNI DAN
DATUM: 11.3.2014, torek
VSEBINA:
DATUM: 21.11.2013, četrtek
VSEBINA:
Pikin festival
1
Narava pozimi (šola v naravi)
ŠPORTNI DAN
DATUM: 17.10.2013
VSEBINA:
1
VSEBINA:
Društvo za boljši svet - predstava
1
Medrazredne igre
VODJA: Alenka Belcl
VODJA: Mateja Draškovič
VODJA: Alenka Belcl
DATUM: 9.12.2013, ponedeljek
DATUM: maj 2014
DATUM: 10.3.2014
VSEBINA:
VSEBINA:
VSEBINA:
VSEBINA:
Veseli december - delavnice
2
Živali in rastline na kmetiji
2
Božično – novoletno rajanje in ogled
filma
2
Pohod (šola v naravi Ribniška koča)
VODJA: Alenka Belcl
VODJA: Alenka Belcl
DATUM: 16.4.2014, sreda
VSEBINA:
VSEBINA:
VSEBINA:
VSEBINA:
Pomladni dan - delavnice
VODJA: Alenka Belcl
3
Olimje- zaključna ekskurzija
3
Janko in Metka (predstava v SNG)
3
VODJA: Alenka Belcl
DATUM: maj 2014, petek
VSEBINA:
4
ŠPORTNI DAN - meritve za ŠVK
VSEBINA:
Prešernov dan
4
Športna pomlad
VODJA: Alenka Belcl
DATUM: 20.6.2014,petek
VSEBINA:
5
Rolanje - skiro
VODJA: Alenka Belcl
3. RAZRED
TEHNIŠKI DAN
NARAVOSLOVNI DAN
VSEBINA:
Jesenske delavnice
KULTURNI DAN
DATUM: 21.11. 2013, četrtek
VSEBINA:
1
ŠPORTNI DAN
VSEBINA:
EKO dan
1
VSEBINA:
Društvo za boljši svet;
1
Jesenske medrazredne igre
predstava
VODJA: Natalija Čerček
VODJA: Štefka Pšeničnik
DATUM: 23. 12. 2013, ponedeljek
VSEBINA:
Veseli december - delavnice
VSEBINA:
2
Avtobusna in železniška postaja
VSEBINA:
2
VSEBINA:
Božično novoletno rajanje
2
Drsanje/sankanje
DATUM: 27.05. 2014, torek
DATUM: 07. 01. 2014, torek
DATUM: 16.04. 2014, sreda
VSEBINA:
VSEBINA:
VSEBINA:
VSEBINA:
Pomladni dan - delavnice
3
Zaključna ekskurzija – Vače
3
4
Ogled gled. pred. v SNG – Janko in
Metka
3
Atletski športni dan – športno vzgojni karton
DATUM: maj 2014
VSEBINA:
VSEBINA:
Prešernov dan
4
Športna pomlad
VSEBINA:
5
Kolesarjenje
4. RAZRED
KULTURNI DAN
NARAVOSLOVNI DAN
DATUM: 23. 12. 2013, PON
TEHNIŠKI DAN
DATUM: 19. 9. 2013, ČET
ŠPORTNI DAN
DATUM: 9. 12. 2013, PON
DATUM: 17. 10. 2013, ČET
24. 12. 2013, TOR
1
VSEBINA:
1
delni KD – 2 uri
VSEBINA:
1
ŽIVALI V NAŠI OKOLICI
VSEBINA:
1
VESELI DECEMBER
KINO PREDSTAVA
VSEBINA:
JUMICAR
Bazar 12. 12.
delni KD – 3 ure
PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN
ENOTNOSTI
VODJA: Napast
VODJA: Kokol / Jančec
DATUM: 7. 2. 2013, PET
2
VSEBINA:
VODJA: Širec / Barbarič
DATUM: 25. 4. 2014, PET
2
Likovni natečaj
VSEBINA:
DATUM: 11. 11. 2013, PON
2
VSEBINA:
DATUM: 31. 1. 2014, PET
2
VSEBINA:
DOMINKOVA DOMAČIJA - ŠVN
RECIKLIRANJE PAPIRJA
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
VODJA: Kamenšek
USTVARJANJE PO LITERARNEM DELU
VODJA: Fingušt
DATUM: 4. 3. 2014, TOR
3
VSEBINA:
DATUM: 14. 5. 2014, SRE
3
VSEBINA:
PUSTNA MASKA
DOMAČI KRAJ
VODJA: Puvar / Trapečar /
DATUM: 7. 4. 2014, PON
3
VSEBINA:
DATUM: 16. 4. 2014, SRE
3
VSEBINA:
POMLADNI DAN
Bazar 10. 4.
ŠVK
VODJA: Kolenc
DATUM: 22. 4. 2014, TOR
DATUM: 23. 4. 2014, SRE
Židom / Čerček
4
VSEBINA:
4
VSEBINA: ORIENTACIJSKI TEK - ŠVN
KURENTOVA DELAVNICA - ŠVN
ŠVN: 22. 4. 2014 do 25. 4. 2014 - SPUHLJA- CŠOD
ŠTRK
ZAKLJUČNA EKSKURZIJA: 27. 5. 2014 – PTUJ (ure)
ŠPORTNA POMLAD: 16. 5. 2014 (ure)
DATUM: 24. 4. 2013, ČET
5
VSEBINA: LOKOSTRELSTVO, KOLESARSTVO ŠVN
5. RAZRED
KULTURNI
DNEVI
1. Delni kulturni dan:
- ogled kino predstave (1)
- proslava ob dnevu samostojnosti in
enotnosti (2)
Datum: 23. 12. 2013, pon (1)
24. 12. 2013, tor (2)
Vodja: K. Napast
1.
NARAVOSLOVNI
DNEVI
Orientacija v naravi*
1.
TEHNIŠKI
DNEVI
Veseli december
ŠPORTNI
DNEVI
1.
Jumicar
Datum: 18. 2. 2014, tor
Datum: 9. 12. 2013, pon
Datum: 17. 10. 2013, čet
Vodja: D. Kladošek
Vodja: V. Širec
Prešernov dan
(ustvarjanje po liter. delu)
Datum: 7. 2. 2014, pet
2. Vreme*
2. Pomladni dan
Vodja: D. Kladošek,
M. Prodanovič
2. Igre na snegu*
Datum: 19. 2. 2014, sre
Datum: 7. 4. 2014, pon
Datum: 17. 2. 2014, pon
Vodja: A. Fingušt
Vodja: D. Kladošek
Vodja: V. Širec, M. Barbarič
Vodja: D. Kladošek,
3.
Datum: 4. 3. 2014, tor
3. Zdrava prehrana*
Datum: 20. 2. 2014, čet
3. Kolesarski poligon
Datum: maj 2014
3. Alpsko smučanje*
Datum: 21. 2. 2014, pet
Vodja: J. Trapečar, R. Puvar
Vodja: D. Kladošek
Vodja: D. Kladošek
Vodja: D. Kladošek
4. Merjenje
4. ŠPORTNI DAN - meritve za
2.


Pustna maska
Dnevi, dejavnosti, označeni z *, bodo izvedeni v zimski šoli v
naravi, ki bo potekala od 17. do 21. 2. 2014 v Ribnici na
Pohorju.
ŠVK
Datum: junij 2014
Datum: 16. 4. 2014, sre
Vodja: D. Kladošek, M. Prodanovič
Vodja: N. Kolenc
5. Športna pomlad
Zaključna ekskurzija je načrtovana 27. 5. 2014 (tor) v okviru
predmetov SLJ in DRU: Slovenski šolski muzej (LJ), palača
slovenskega parlamenta (LJ), ogled kulturnih znamenitosti v
Kamniku, Žička kartuzija.
Datum: maj 2014
Vodja: D. Kladošek, M. Prodanovič
6. RAZRED
KULTURNI DAN
NARAVOSLOVNI DAN
DATUM: 23. 12. 2013, PON
TEHNIŠKI DAN
DATUM: PO NPZ 2014
ŠPORTNI DAN
DATUM: 9. 12. 2013, PON
DATUM: 25. 9. 2013, SRE
24. 12. 2013, TOR
VSEBINA:
1
VSEBINA:
1
VSEBINA:
1
VSEBINA:
delni KD – 2 uri
KINO PREDSTAVA
AZIL
VESELI DECEMBER
delni KD – 3 ure
JESENSKI POHOD
Bazar 12. 12.
ENOTNOSTI
VODJA: Napast
VODJA: Dumančić
VODJA: Kamenšek
DATUM: 7. 2. 2014, PET
DATUM: PO NPZ 2014
DATUM: november 2013
DATUM: 31. 1. 2014, PET
VSEBINA:
Likovni natečaj
VSEBINA:
2
VSEBINA:
2
VSEBINA:
2
Botanični vrt Pivola
PALOMA - papir
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
VODJA: Fingušt
VODJA: Dumančić
VODJA: Širec
VODJA: Kamenšek
DATUM: 4. 3. 2014. TOR
DATUM: 27. 5. 2014, TOR
DATUM: 7. 4. 2014, PON
DATUM: 17. 4. 2014, ČET
VSEBINA:
PUSTNA MASKA
VSEBINA:
3
Ekskurzija - Koroška
VSEBINA:
3
POMLADNI DAN Bazar 10. 4.
VSEBINA:
3
ŠVK ŠPORTNI DAN - meritve za
ŠVK
VODJA: Puvar / Trapečar / Židom / Čerček
VODJA: Pečnik
VODJA: Kolenc
DATUM: PO NPZ 2014
DATUM: 16. 5. 2013, PET
VSEBINA:
4
LES
VSEBINA:
4
VODJA: Širec
ŠPORTNA POMLAD -DDIGVG
VODJA: Kolenc
DATUM: ?
5
VSEBINA:
TESTIRANJE PLAVANJA
VODJA: Kolenc
7. RAZRED
KULTURNI DAN
NARAVOSLOVNI DAN
DATUM: 23. 12. 2013, PON
TEHNIŠKI DAN
DATUM: 3. 6. 2014, TOR
ŠPORTNI DAN
DATUM: 9. 12. 2013, PON
DATUM: 25. 9. 2013, SRE
24. 12. 2013, TOR
VSEBINA:
1
VSEBINA:
delni KD – 2 uri
Fiesa
KINO PREDSTAVA
ŠVN; sredozemsko rastje
1
VSEBINA:
1
VESELI DECEMBER
delni KD – 3 ure
VSEBINA:
JESENSKI POHOD
Bazar 12. 12.
ENOTNOSTI
VODJA: Napast
VODJA: Dumančić
VODJA: Kamenšek
DATUM: 7. 2. 2014, PET
DATUM: 5. 6. 2014, ČET
DATUM: 7. 4. 2014, PON
DATUM: 31. 1. 2014, PET
VSEBINA:
Likovni natečaj
VSEBINA:
2
Fiesa
VSEBINA:
2
POMLADNI DAN
VSEBINA:
2
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
ŠVN; algarij
Bazar 10. 4.
VODJA: Fingušt
VODJA: Dumančić
VODJA: Kamenšek
DATUM: 4. 3. 2014. TOR
DATUM: 6. 6. 2014, PET
DATUM: 22. 4. 2014, TOR
DATUM: 17. 4. 2014, ČET
VSEBINA:
PUSTNA MASKA
VSEBINA:
3
Ekskurzija – Postojnska jama
VSEBINA:
3
HE FALA IN ČISTILNA NAPRAVA
VSEBINA:
3
ŠVK
VODJA: razrednika
VODJA: Pečnik
VODJA: Kolenc
DATUM: 27. 5. 2014, TOR
DATUM: 16. 5. 2013, PET
VSEBINA:
4
VSEBINA:
4
KONSTRUKCIJE
VODJA: Širec
VODJA: Kolenc
DATUM: 2. 6. 2014, PON
5
VSEBINA:
VODNE AKTIVNOSTI
VODJA: Kamenšek
8. RAZRED
KULTURNI DAN
NARAVOSLOVNI DAN
DATUM: 23. 12. 2013, PON
TEHNIŠKI DAN
DATUM: 24. 10. 2013, ČET
ŠPORTNI DAN
DATUM: 9. 12. 2013, PON
DATUM: 25. 9. 2013, SRE
24. 12. 2013, TOR
VSEBINA:
1
VSEBINA:
1
VSEBINA:
1
VSEBINA:
delni KD – 2 uri
KINO PREDSTAVA
ASTRONOMIJA
VESELI DECEMBER
delni KD – 3 ure
JESENSKI POHOD
Bazar 12. 12.
ENOTNOSTI
VODJA: Napast
VODJA: Gomboc
VODJA: Kamenšek
DATUM: 7. 2. 2014, TOR
DATUM: 4. 10. 2013, PET
DATUM: 7. 4. 2014, PON
DATUM: 31. 1. 2014, PET
VSEBINA:
Likovni natečaj
VSEBINA:
2
MERJENJE FIZIKALNIH KOLIČIN
VSEBINA:
2
POMLADNI DAN
VSEBINA:
2
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
Bazar 10. 4.
VODJA: Fingušt
VODJA: Gomboc
VODJA: Kamenšek
DATUM: 4. 3. 2014. TOR
DATUM: 27. 5. 2014, TOR
DATUM: PO NPZ
DATUM: 17. 4. 2014, ČET
VSEBINA:
PUSTNA MASKA
VSEBINA:
3
Ekskurzija – Bled, Bohinj
VSEBINA:
3
MOSTOVI - konstrukcije
VSEBINA:
3
ŠVK
VODJA: razredniki
VODJA: Širec
VODJA: Kolenc
DATUM: po NPZ 2014
DATUM: 16. 5. 2013, PET
VSEBINA:
4
LIVARNA
VSEBINA:
4
VODJA: Širec
VODJA: Kolenc
DATUM: 12. 6. 2014, ČET
5
VSEBINA:
PREDAJA KLJUČA
VODJA: Kolenc, Kamenšek
9. RAZRED
KULTURNI DAN
NARAVOSLOVNI DAN
DATUM: 23. 12. 2013, PON
TEHNIŠKI DAN
DATUM: PO NPZ 2014
ŠPORTNI DAN
DATUM: 9. 12. 2013, PON
DATUM: 25. 9. 2013, SRE
24. 12. 2013, TOR
VSEBINA:
1
VSEBINA:
1
VSEBINA:
1
VSEBINA:
delni KD – 2 uri
KINO PREDSTAVA
HIŠA EKSPERIMENTOV MARIBOR
VESELI DECEMBER
delni KD – 3 ure
JESENSKI POHOD
Bazar 12. 12.
ENOTNOSTI
VODJA: Napast
VODJA: Gomboc
VODJA: Kamenšek
DATUM: 7. 2. 2014, TOR
DATUM: 13. 6. 2014, PET
DATUM: 4. 12. 2014, PON
DATUM: 31. 1. 2014, PET
VSEBINA:
Likovni natečaj
VSEBINA:
2
ZDRAVA PREHRANA
VSEBINA:
2
POMLADNI DAN
VSEBINA:
2
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
Bazar 10. 4.
VODJA: Fingušt
VODJA: Jurkušek / razred.
VODJA: Kamenšek
DATUM: 4. 3. 2014. TOR
DATUM: 27. 5. 2014, TOR
DATUM: NOV 2013
DATUM: 17. 4. 2014, ČET
VSEBINA:
PUSTNA MASKA
VSEBINA:
3
VSEBINA:
3
Elektomotorji
VSEBINA:
3
Ekskurzija
ŠVK
SERŠ
VODJA: razredniki
VODJA: Širec
VODJA: Kolenc
DATUM: FEB 2014
DATUM: 16. 5. 2013, PET
VSEBINA:
4
SREDNJA GRADBENA ŠOLA MARIBOR
VSEBINA:
4
VODJA: Širec
VODJA: Kolenc
DATUM: 12. 6. 2014, ČET
VSEBINA:
5
PREDAJA KLJUČA
VODJA: Kolenc, Kamenšek
7.9
Interdisciplinarne ekskurzije učencev
Interdisciplinarne ekskurzije učencev bodo v spomladanskem času in bodo enodnevne. Razredni
zbori pripravijo vsebinski načrt ekskurzije, ki mora vključevati vsebine, ki so se obravnavale pri pouku,
pomočnica ravnateljice Jelka Golob pa organizira izvedbo ekskurzije. Te bodo po Sloveniji, plačajo jih
starši, del sredstev za prevoz pa prispeva Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Izvedbo ekskurzije
dodelimo turističnim agencijam z ustrezno licenco na podlagi zbranih ponudb.
7. razred izvede svojo interdisciplinarno ekskurzijo v Postojno v času šole v naravi (CŠOD Burja).
Razred
Destinacija ekskurzije
Datum
1. razred
LJ – ZOO
27. 5. 2014
2. razred
Podčetrtek, Olimje
27. 5. 2014
3. razred
Vače pri Litiji: Pastirski dan
27. 5. 2014
4. razred
Ptuj – Ptujski grad
27. 5. 2014
5. razred
Ljubljana, Žička kartuzija
27. 5. 2014
6. razred
Koroška – Libeliče, Prežihovina, rudnik Velenje
27. 5. 2014
7. razred
Zavrh
27. 5. 2014
8. razred
Bled, Bohinj
27. 5. 2014
9. razred
Pustolovščina v deželi Petra Klepca
27. 5. 2014
69
8 PREGLED OBSEGA DEJAVNOSTI RAZŠIRJENEGA IN NADSTANDARDNEGA
PROGRAMA
Računalništvo –
nadstandard:
Nemščina –
nadstandard:
Dejavnost
Število tednov
3. razred
Mateja Barbarič
4. razred
Mateja Barbarič
35 tednov
5. razred
Šola v naravi
Mateja Barbarič
6. razred
Petra Orgl
4. razred
Višnja Jančec
5. razred
35 tednov
6. razred
4. razred
CŠOD Štrk, Spuhlja
5. razred (zimska šola)
Ribnica na Pohorju
Vladimir Širec
Vladimir Širec
2. razred (zimska šola)
Ribniška koča
3 dni
(10. 3. - 12. 3. 2014)
4 dni
(22. 4. – 25. 4. 2014)
5 dni
(17. 2. – 21. 2. 2014)
7. razred
morje
Izvajanje
pouka
izbirnih
predmetov
Nosilci dejavnosti
8. in 9. razred
CŠOD Planinka, Pohorje
5 dni
(2. 6. – 6. 6. 2014)
3 dni
(20. 10. – 22. 10.
2013)
Jutranje varstvo
38 tednov
Alenka Belcl, Mateja Draškovič, Romana
Bračič
Branka Kokol, Višnja Jančec, , Nina Kolenc
Aleksandra Boršič
Danica Kladošek, Boštjan Kamenšek,
Petra Hernah, Alenka Repnik, Alenka
Belcl
Metka Kozar, Mateja Käfer, Simon
Dumančič, (Boštjan Kamenšek)
Miroslav Gomboc, Boštjan Kamenšek,
(Nina Kolenc)
Marija Leben, Petra Hernah
Pouk nemščine in računalništva (nadstandard) se financira iz občinskih sredstev.
Zimsko šolo v naravi za 5. razred delno sofinancira MŠŠ.
Program šole v naravi za učence 3., 4. ter 7. razreda v celoti krijejo starši, saj sodi v razširjen program
šole. Obstaja tudi možnost subvencioniranja prispevka staršev za šolo v naravi. Komisija in
ravnateljica na podlagi pisne vloge staršev odločita o upravičenosti učenca do subvencionirane šole v
naravi in o odločitvi starše pisno obvestita.
Jutranje varstvo 1. razreda financira Ministrstvo za šolstvo in šport, jutranje varstvo za 2., 3. in 4.
razrede je nadstandardno in ga plačajo starši.
70
8.1
Jezikoslovne ekskurzije
8.1.1
Jezikoslovna ekskurzija v Minimundus
Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali izlet v eno izmed nemško govorečih držav. V okviru pouka
nemškega jezika nas bo pot popeljala v Celovec, ogledali pa si bomo tudi turistično atrakcijo
Minimundus. Pri izletu lahko sodelujejo učenci od 1. do 6. razredov, najmlajše pa lahko spremljajo
njihovi starši.
Izlet je predviden za mesec november, pred tem bomo imeli sestanek, kjer bo predstavnica turistične
agencije podala vse potrebne informacije.
CILJI:
-
spoznavanje kulture, navad, in ljudi
-
ogledovanje znamenitosti
-
uporaba ciljnega jezika
Vodja ekskurzije je Petra Orgl, sodelujejo pa še Alenka Belcl, Danica Kladošek, Mateja
Draškovič ter ostali učitelji .
8.1.2
Jezikovna ekskurzija na Malto
Obiski angleškogovorečih držav so zelo koristni za učence, zato smo se tudi letos odločili, da
učencem ponudimo 4-dnevno jezikovno ekskurzijo, in sicer na Malto. Učenci na takšnih ekskurzijah
pridobijo zelo veliko na področju jezika, prav tako pa spoznajo kulturo, drugačne navade in pridobijo
na samostojnosti in samozavesti.
Ekskurzijo načrtujemo od 12. do 15. 4. 2014 v sodelovanju z Vesno Košir Šalabalija in Jezikovno
agencijo LTA. Ekskurzija je namenjena učencem od 6. do 9. razreda.
Cilji.:
-
spoznavanje kulture, navad, in ljudi
-
ogledovanje znamenitosti
-
uporaba ciljnega jezika,
učenci bodo obiskovali tečaj angleščine, si ogledali številne znamenitosti, saj se na Malti zelo močno
kaže mešani vplivi kulture Grčije, Italije in Afrike. Učenci bodo spoznavali ljudi, navade in običaje ter
se seveda čim več sporazumevali v angleščini.
71
8.2
Cilji šole v naravi
8.2.1
Šola v naravi za 2. razred
Ribniška koča (10. 3. - 12. 3. 2014)
Glavni cilj je druženje otrok v drugačnem okolju, medsebojno spoznavanje in navajanje na življenje v
skupnosti:
-
veliko gibanja in vadbe na svežem zraku,
-
športno obnašanje na snegu,
-
pridobivajo splošno telesno kondicijo
-
opazujejo in spoznavajo naravo pozimi,
-
učenci spoznajo pojem življenjsko okolje (naravno, umetno),
-
ogledajo si življenjsko okolje pozimi: gozd,
-
navajajo se na pravilen odnos do narave, živali,
-
spoznajo, kako skrbimo za živali pozimi,
-
prepoznavajo sledi živali v snegu.
Vodji šole v naravi bosta Alenka Belcl in Mateja Draškovič.
8.2.2
Kraj: Spuhlja (CŠOD Štrk)
Datum: od 22.04.2014 do 25.04.2014
Vodja: Višnja Jančec
Spremljevalci: Branka Kokol, Marija Leben, Romana Bračič
Cilji:
72

pridobivanje splošno uporabnih znanj in praktičnih veščin za življenje,

razvijanje učenčevih osebnostnih lastnosti,

dopolnjevanje znanja in širjenje tem, ki so del učnega načrta,

socializacija posameznika in skupine,

razvijanje odgovornosti za lastno varnost in zdravje,

spoznavanje določenih vsebin iz naravoslovja, športa, kulture in življenja v naravi,

spoznavanje lokostrelske opreme in tehnike streljanja z lokom,

spoznavanje varnostnih zahtev pri streljanju.
Vsebine:
Naravoslovje:

orientacija

sonce, senca, dan, noč, mrak

mlaka
Šport:

lokostrelstvo

plezanje

orientacijski tek, pohodništvo
8.2.3
Ribnica na Pohorju (17. 2. – 21. 2. 2014)
Cilji zimske šole v naravi:

Učenci se bodo naučili osnov alpskega smučanja.

Učenci znajo samostojno in varno uporabljat žičniške naprave na smučišču.

Učenci se seznanijo in znajo uporabljat smučarsko opremo.

Učenci brez težav in varno smučajo po smučišču lažje težavnostne stopnje (zelena proga).

Učenci se seznanijo s pomembnostjo ukvarjanja z alpskim smučanjem in športom za zdrav
razvoj človeka.

Učenci spoznajo alpsko smučanje kot tekmovalni šport z udeležbo na razredni tekmi.
Vodja šole v naravi je Boštjan Kamenšek.
8.2.4
Morje (Fiesa ali Pacug ali Poreč) (2. 6. – 6. 6. 2014)
1. Splošni cilji:
a. Povečuje trajnost in kakovost znanja, ki ga učenec pridobiva tudi preko te oblike
vzgojno-izobraževalnega dela.
b. Spodbuja sposobnost za opazovanje naravnega in družbenega okolja ter samostojno
in odgovorno ravnanje do naravnega in družbenega okolja.
73
c. Spodbuja socialne in komunikacijske spretnosti in veščine ter razvijanje demokratične
komunikacijske kulture.
d. Spodbuja sposobnost za spoštovanje sebe in drugih oseb ter vzpostavljanje
medosebnih in družbenih odnosov.
e. Razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja in presojanja, učenca
usposablja za soočanje z življenjskimi problemi in za samozavestno
odpravljanje/reševanje le-teh.
f.
Spodbuja pozitiven odnos do zdravega načina življenja ter vceplja odgovornost za
lastno varnost in zdravje.
g. Skrbi in spodbuja skladen telesni in duševni razvoj posameznika (možnost izbire in
povezovanja različnih področij, spoznavanje praktičnih veščin za življenje).
h. Zagotovi plavalno in smučarsko pismenost osnovnošolca.
i.
Razvija odgovoren odnos do okolja.
j.
Spodbuja vseživljenjsko učenje (učenec spoznava različne možnosti pridobivanja
znanja).
2. Cilji vezani na učni načrt:
a. Spozna (prepozna) morje kot naravni ekosistem, v katerem snovi ter energija krožijo.
b. Opazuje makijo – sredozemsko rastje, ki ga sestavljajo sredozemske zimzelene vrste
(krhlika, ruj, mirta, bljušč, žuka…)
c. Izdela algarij – zbirko predstavnikov morskih alg .
d. Spoznajo za živa bitja pomembne lastnosti morske vode (slanost, temperatura,
prepustnost za svetlobo.
74
e. Seznanijo se s posameznimi življenjskimi predeli, ki se med seboj razlikujejo po
življenjskih razmerah in živih bitjih
f.
Spoznajo predstavnike živalskega planktona
g. Ugotovijo, kaj je značilno za planktonska živa bitja
h. Spoznajo najpogostejše živali obrežnega pasu in bibavice
i.
Spoznajo notranjo in zunanjo zgradbo spužev
j.
Ugotovijo, da so spužve zelo preprosti organizmi
k. Zvedo, zakaj so spužve že redke
l.
Spoznajo nekaj predstavnikov ožigalkarjev
m. razlikujejo med obliko telesa polipa in meduze
n. poznajo najpogostejše živali obrežnega pasu in bibavice
o.
spoznajo nekaj predstavnikov ožigalkarjev
75
9
OBSEG, VSEBINA IN RAZPOREDITEV
DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJA ŠOLA
9.1
INTERESNIH
IN
DRUGIH
Interesne dejavnosti
Zanje se odločijo učenci po svojem izboru, vendar spodbujamo učence, da se vsak vključi v vsaj eno
dejavnost.
Vse aktivnosti so zasnovane s programi, ki jih oblikujejo mentorji skupaj z učenci. Ti dejavnosti
usmerjajo in vodijo ustrezno dokumentacijo. Zadolžitve in obveznosti učiteljev ter zunanjih
sodelavcev so razvidne iz priloge LDN.
Navodila za delo interesnih dejavnosti:
•
Razredniki seznanijo učence s krožki, ki se bodo izvajali v šolskem letu.
•
Razredniki v času od 1. do 3. tedna pouka zberejo prijave učencev za posamezne interesne
dejavnosti.
•
Mentorji na osnovi prijav oblikujejo skupine in obvestijo učence o pričetku dejavnosti.
•
Mentor interesne dejavnosti izdela program dela na osnovi letnega števila planiranih ur.
Program do 20. 9. 2013 odda ravnateljici.
•
Opravljene ure se vpisujejo v elektronski dnevnik. Na osnovi realizacije se mesečno izvrši
izplačilo ur.
•
V neto vrednost ure je vključena tudi priprava. Mentor vodi med šolskim letom prisotnost
učencev pri krožku. Vodstvo šole spremlja delo v interesnih dejavnostih. Ob koncu
šolskega leta mentor izdela poročilo o opravljenem delu (realizacija programa, opravljene
ure, uspehi na tekmovanjih …).
IME IN PRIIMEK:
število ur:
INTERESNA DEJAVNOST - naziv in razred
BARBARIČ Mateja
30 nem 1
Nemščina 1.r,
10
Nemška bralna značka 1-6.r
15
Novinarski krožek 6-9.r
20
Prva pomoč 7.-9.r
10+ 15
Integracija Dornava; mediaciia
15+15+15
Živali in mi 1.r, Naj bralec 1.r, mediacija
15+15
Likovni krožek 1.r, Eko krožek 1.r
BELCL Alenka
BORŠIČ Aleksandra
BRAČIČ Romana
76
20+15
Bralna značka, Fotografski krožek
15
Plesni krožek 3.r
30
Vivaristika
DRAŠKOVIČ Mateja
20
Med dvema ognjema 2.r
FINGUŠT Alenka
15
Valeta
10
Bralna značka
20
Zgodovinski krožek 6.-9.r
15
Mediacija
NAPAST Klara
ČERČEK Natalija
DUMANČIČ Simon
GABER PAVLOVIČ Breda
HERNAH Petra
20
JANČEC Višnja
20+10
Med dvema 5.r
Med dvema ognjema 4.r,
Varnostna olimpiada
20
Folklora
30+30+15+10
Angleščina 1.r+ Angleščina 2.r+ angleščina 3.r,
Knjižničarski krožek
40
Glasbene delavnice orff 4.r, 5r. (2 skupini po 20)
KLADOŠEK Danica
15+ 20+20
Logika, Dramski krožek, Promet
KAMENŠEK Boštjan
20
Gibalna abeceda 1-3.r
KOZAR Metka
30
Nemščina 2.r
+10+10
Ang. bralna značka +nem. bralna značka 7.-9.r
KOKOL Branka
15
Vesela šola 4-9.r
LEBEN Marija
30
Pevski zbor
20
folklora
BIRSA Mojca
15
PEČNIK Maja
15+15
Geografski krožek 7-9.r, Ekokviz 6.-8.r
PILIH Nevenka
10+10
Ang. bralna značka4-5.r, 6-9r
PŠENIČNIK Štefka
15
PUVAR Rozika
30
Likovni krožek 5-9.r
REPNIK Alenka
30
Logika 6-9.r
VILTUŽNIK Katja
JEŽ Darinka
KÄFER Mateja
77
15
mediacija
ŠIREC Vlado
30
Modelarstvo 6-9.r
KOLENC Nina
15
Golf 4-5.r
Židom Biserna
15
Mediacija
Dragica Jurkošek
15
Diabetes
15+15
Gibalo ritmične delavnice za DSP
15
mediacija
Trapečar Pavšič+ Kafer
Augustinovič Natalija
9.2
Delo z nadarjenimi učenci
Na OŠ borcev za severno mejo Maribor že vrsto let poteka delo z nadarjenimi učenci.
Kdo je nadarjen učenec? V strokovni literaturi ni enotne definicije nadarjenosti. V slovenskem
konceptu odkrivanja nadarjenih si pomagamo z opazovanjem učenčevih značilnosti na različnih
področjih:
- miselno-spoznavno področje,
- učno-storilnostno področje,
- socialno in čustveno področje.
Izvajamo naslednje tri stopnje odkrivanja nadarjenih:
- evidentiranje,
- identifikacija,
- seznanitev in mnenje staršev.
LDN je osredotočen na delo z nadarjenimi:
- v prvem triletju izvajamo proces odkrivanja nadarjenih pri pouku s pomočjo diferenciranih
dejavnosti, tekmovanj. Učiteljice si dejavnosti učencev, ki izstopajo po posameznem področju,
beležijo na opazovalni list (interni dokument).
- v drugem in tretjem triletju še vedno poteka proces odkrivanja nadarjenih učencev skozi vse faze.
Na začetku šolskega leta je 53 učencev identificiranih kot nadarjenih.
78
Namenski cilji vsebujejo zapisane procesne in vsebinske cilje:
- razvijanje različnih učnih strategij,
- razvijanje kreativnega mišljenja,
- razvijanje kritičnega in kompleksnega mišljenja,
- spodbujanje skladnega osebnostnega razvoja,
- spodbujanje notranje motivacije,
- razvijanje nadarjenosti na različnih področij; splošno intelektualno področje, učno področje
(akademsko), ustvarjalno področje, voditeljsko področje, umetniško področje in psihomotorično
področje,
- razvijanje samoregulacije,
- ustvarjanje pozitivne šolske kulture in klime,
- spodbujanje sodelovalnega učenja.
Pri vseh predmetih se delo pri poučevanju diferencira. Nadarjeni učenci dosegajo višje oz. najvišje
standarde znanja. Nadarjeni učenci imajo možnost udeležbe na različnih tekmovanjih, raziskovalnih
nalogah, šolskih projektih, interesnih dejavnostih.
V različnih fazah odkrivanja nadarjenih učencev se z njimi permanentno, skozi šolsko leto, ukvarja
Branka Ribič Hederih, univ. dipl. psih. V letošnjem šolskem letu bo dve uri tedensko z nadarjenimi
učenci delala še socialna pedagoginja, mag. Barbara Vraničar, po eno uro tedensko pa učiteljice Jelka
Golob, Katja Viltužnik, Metka Kozar.
Aktivnosti in časovnica posameznih izvajalcev v šolskem letu 2013/2014:
79
1. razred
POUK:
DRUGE DEJAVNOSTI:
(Vsebina, izvajalec, trajanje)
(šola v naravi, popoldanske
aktivnosti, tekmovanja, krožki …)
september 2013
oktober 2013
november 2013
Moja družina, 1 teden
(Mojca Birsa, Marija Leben, Katja
Viltužnik, Petra Hernah)
december 2013
januar 2014
februar 2014
marec 2014
april 2014
maj 2014
Obravnava umetnostnega dela (Kdo
Plavalni tečaj, 10 dni
je napravil Vidku srajčico), 2 uri
(Mojca Birsa, Marija Leben, Katja
Viltužnik, Petra Hernah)
junij 2014
julij 2014
Dalj časa trajajoče dejavnosti (domače naloge, raziskovalne naloge …):
Priprava na tekmovanja; OPB: nadaljevanje dela, branje, izdelovanje in razstava izdelkov
2. razred
80
POUK:
DRUGE DEJAVNOSTI:
september 2013
oktober 2013
november 2013
Družina-pisanje pesmic
VŽN metoda
Cankarjevo
tekmovanje
priprave na tekmovanje
–
VŽN metoda
december 2013
januar 2014
februar 2014
marec 2014
Živim zdravo
april 2014
Prehranska piramida – sestava
zdravih jedilnikov
maj 2014
junij 2014
julij 2014
Priprava na tekmovanje Znam več.
Nadaljevanje dela.
Izdelovanje izdelkov, razstava.
Branje.
3. razred
POUK:
DRUGE DEJAVNOSTI:
81
september 2013
oktober 2013
Svet pravljic, Štefka Pšeničnik (2
uri)
november 2013
Gnezda, Čerček Natalija (2 uri)
Odkrivanje povezave matematike s
svojim življenjskim okoljem.
december 2013
januar 2014
februar 2014
marec 2014
Priprava na šolsko tekmovanje
april 2014
maj 2014
junij 2014
Matematični potep (3 ure)
Odkrivanje povezave matematike s
svojim življenjskim okoljem.
julij2014
Priprava na šolska tekmovanja
4. razred
82
POUK:
DRUGE DEJAVNOSTI:
september 2013
oktober 2013
Naravoslovne delavnice
(Jančec, Prodanovič);
november 2013
Priprave na Cankarjevo
tekmovanje (Jančec, Kokol)
december 2013
Likovni natečaji (Jančec, Kokol)
januar 2014
Likovni natečaji (Jančec, Kokol);
Tea, cookies and stories (Pilih)
Animals (Pilih)
februar 2014
Opera (Käfer)
marec 2014
Kenguru priprave (Jančec, Kokol)
april 2014
Računanje je igra (Jančec, Kokol)
maj 2014
Domača pokrajina (Jančec, Kokol)
junij 2014
julij 2014
Priprava na tekmovanje iz znanja Vesele šole (Kokol); nemška bralna značka (Barbarič);
prispevki za šolsko glasilo (Jančec, Kokol)
5. razred
POUK:
DRUGE DEJAVNOSTI:
83
Priprave na tekmovanje iz
september 2013
LOGIKE (Kladošek)
Naravoslovne delavnice
oktober 2013
(Prodanovič, Jančec)
(Barbarič, Kozar, Orgl)
november 2013
Bibliopedagoška ura (Kladošek, Napast)
Priprave na Cankarjevo
tekmovanje (Kladošek,
Prodanovič)
december 2013
Miselni orehi (Repnik, Gomboc)
januar 2014
Tea, cookies and stories (Pilih)
februar 2014
Food and drinks - recepti
marec 2014
Priprave na tekmovanje: Matematični
Šola v naravi (Ribnica)
kenguru (Kladošek, Prodanovič)
april 2014
Priprave na tekmovanje RJI (Kladošek,
Matematična delavnica (Kladošek,
Prodanovič)
Prodanovič, Repnik)
maj 2014
junij 2014
julij2014
Sodelovanje v projektu Kulturni dnevnik (Kladošek, Prodanovič); pisanje prispevkov za
šolsko glasilo; dodatni pouk MAT, SLJ; nemška bralna značka (Barbarič); likovni natečaji –
likovni krožek (Puvar); bralna značka (Kladošek, Prodanovič).
6. razred
84
POUK:
DRUGE DEJAVNOSTI:
september 2013
Dodatne naloge – višji cilji (SLJ);
Cankarjevo tekmovanje
The UK (Petra Orgl)
oktober 2013
Obisk arhiva (ZGO)
november 2013
Igra vlog (moštvene igre)
Udeležba na športnih
tekmovanjih
december 2013
Iskanje virov 6.a (Mateja Barbarič)
Miselni orehi (Alenka Repnik,
v sodelovanju s knjižnico (Klara
Mirko Gomboc)
Napast)
januar 2014
Tea, cookies and stories (TJA)
februar 2014
EST (TJA)
marec 2014
Varovanje okolja (Maja Pečnik)
EKOkviz (Maja Pečnik)
april 2014
maj 2014
junij 2014
julij 2014
Bralna značka (od septembra do maja) (SLJ); angleška bralna značka (TJA); priprava na
Cankarjevo tekmovanje (oktober, november); spodbujanje in usmerjanje k sodelovanju na
literarnih natečajih (SLJ); nemška bralna značka (Petra Orgl); likovni natečaji; diferenciacija
in dodatni pouk, priprave na tekmovanja (MAT); strokovna ekskurzija (aktiv nadarjeni)
85
7. razred
POUK:
DRUGE DEJAVNOSTI:
september 2013
Snov, 1 ura, Simon Dumančič
Priprava eksperimentov
oktober 2013
Začetek dela zgodovinskega krožka;
priprava na zgodovinsko
tekmovanje;
sodelovanje v projektu Maister
(Breda Gaber Pavlović)
Geschichten und Gerichte, 3
ure (Barbarič, Orgl, Kozar)
november 2013
TJA, Jane Goodall, 2 uri
(Metka Kozar)
december 2013
SLJ Dodatne naloge - višje
taksonomske ravni (Alenka Fingušt,
Klara Napast)
januar 2014
Renesančni plesi, 2 uri
(Mateja Käfer)
februar 2014
DKE – Posameznik, skupnost,
država
(Breda Gaber Paulović)
SLJ – Cankarjevo tekmovanje
Bralna značka
EST, ogled predstave (Pilih,
Kozar, Orgl, Jež)
Matematično popoldne
(Repnik, Gomboc, Golob)
Geografsko tekmovanje, EKO
KVIZ (Maja Pečnik)
marec 2014
april 2014
maj 2014
junij 2014
Šola v naravi - glasbena
delavnica (Mateja Käfer,
Simon Dumančič)
julij 2014
Sodelovanje na literarnih natečajih skozi celo šolsko leto, z začetkom v septembru; bralna
značka; priprave na Cankarjevo tekmovanje; angleška bralna značka (Pilih, Kozar); nemška
bralna značka (Kozar, Orgl); likovni natečaji (Rozika Puvar); diferenciran in dodatni pouk
matematike, priprava na tekmovanja (Mirko Gomboc); raziskovalci (Barbara Vraničar);
strokovna ekskurzija (aktiv nadarjeni); diferenciacija domačih nalog pri naravoslovju (Simon
86
Dumančič)
8. razred
POUK:
DRUGE DEJAVNOSTI:
september 2013
oktober 2013
Priprave na Proteusovo tekmovanje
Izbirni predmet OPK, obisk muzeja,
Elementi, 2 uri
ustanove in način raziskovalnega dela
Geschichten und Gerichte (Barbarič,
Orgl, Kozar)
november 2013
Dodatne naloge in priprava na Cankarjevo
Šolsko tekmovanje iz angleščine
tekmovanje (Klara Napast)
(Metka Kozar)
Odkrivajmo Avstralijo (Maja Pečnik)
december 2013
Kaj nam govorijo umetnine (Rozika Puvar)
januar 2014
Kemijske reakcije, 2 uri (Simon Dumančič)
februar 2014
Naloge za višjo taksonomsko stopnjo
TIT – Tekmovanje (Vlado Širec)
EST – ogled predstave (Pilih, Kozar,
Orgl, Jež)
Geografsko tekmovanje , Eko kviz
(Maja Pečnik)
Matematično popoldne (Repnik,
Gomboc, Golob)
marec 2014
Priprave na preglovo tekmovanje
(Simon Dumančič)
april 2014
maj 2014
Kaj nam govorijo umetnine (Rozika Puvar)
junij 2014
julij 2014
Sodelovanje na šolskih športnih tekmovanjih (sept. – junij) (Boštjan Kamenšek); priprave na Cankarjevo
tekmovanje, bralna značka (sept. – marec); angleška bralna značka (Pilih, Kozar, Orgl); nemška bralna značka
(Kozar, Barbarič); likovni natečaji (Rozika Puvar); pri izbirnem predmetu OPK učenci rezultate obiskov
opravijo v več mesecih (Vlado Širec); diferenciran in dodatni pouk matematike, priprava na tekmovanja,
fizikalni krožek (Mirko Gomboc); strokovna ekskurzija (tim nadarjeni); IP – Kukec (Barbara Vraničar);
87
diferenciacija domačih nalog pri biologiji in kemiji (Simon Dumančič)
9. razred
POUK:
DRUGE DEJAVNOSTI:
september 2013
Ogljikovodiki
Priprave eksperimentov
oktober 2013
Priprave na Proteusovo tekmovanje
(Barbarič, Kozar, Orgl)
november 2013
Obisk kadetnice-projektno; priprava
Tekmovanje iz TJN (Kozar).
dodatnih vsebin o Maistru; Slovenci
Tekmovanje iz TJA (Orgl).
v 20. stoletju
december 2013
Naloge za tekmovanja in preverjanja
januar 2014
februar 2014
Karboksilne kisline
Obisk Hiše eksperimentov.
SLJ-dodatne naloge (višje
EST (Pilih, Kozar, Orgl, Jež).
taksonomske ravni)
GEO tekmovanje.
Mat. popoldne (matematiki).
marec 2014
april 2014
Priprave na Preglovo tekmovanje.
HZ-tekmovanje + TiT
Likovni krožek Smeri v likovni umetnosti in
njihovi predstavniki
maj 2014
junij 2014
julij 2014
Priprave na Cankarjevo tekmovanje (SLJ)-okt., nov.; sodelovanje na literarnih natečajihzačetek septembra., celo šolsko leto – SLJ; sodelovanje učencev na zgodov. tekmovanju in
delo v zgod. krožku (7. – 9. razred); angleška bralna značka (Pilih, Kozar, Orgl); nemška
bralna značka (Kozar); likovni natečaji; Dif. DN, KEMI BIO; dif. In dodatni pouk
matematike, priprava na tekmovanje; strokovna ekskurzija (aktiv nadarjeni); raziskovalci
88
89
9.3
Učenci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami
Šolski specialni pedagoginji, Jasna Trapečar Pavšič in Natalija Augustinovič, ter socialna pedagoginja,
Barbara Vraničar, delajo z učenci posebnimi potrebami, ki imajo ta status pridobljen bodisi z odločbo
o usmeritvi bodisi so njihove specifične težave prepoznane od staršev in učiteljev. Delajo z otroki, ki
imajo specifične učne težave pri posameznih predmetih, govorno-jezikovne težave, grafomotorične
težave, motnje pozornosti in koncentracije, vedenjske in čustvene težave, so dvojezični, levoročni ali
dolgotrajno bolni. Delo poteka v specializiranih kabinetih ter v razredu, individualno ali v skupini.
Specialni pedagoginji in socialna pedagoginja sodelujejo z zunanjimi institucijami, kjer je otrok
morebiti obravnavan.
9.4
Tekmovanja
Zavod RS za šolstvo bo tudi v tem šolskem letu skrbel za usklajen potek srečanj in tekmovanj v
znanju. Strokovni delavci bodo v okviru pouka, dodatnega pouka, dela z nadarjenimi učenci in
interesnimi dejavnostmi pripravljali učence za večino tekmovanj v znanju. Organizirali bomo šolska in
občinska tekmovanja ter se na osnovi rezultatov udeležili medobčinskih in državnih tekmovanj (glej
koledar tekmovanj v znanju).
•
Tekmovanja v znanju:
•
Natečaji z umetniškega in literarnega področja:
izvajajo nosilci predmetov, ki nalogo načrtujejo v letni
pripravi.
nosilci so vsi delavci jezikovno umetniškega področja in
učiteljice na razredni stopnji.
•
Področje športa:
atletika, odbojka, košarka, nogomet, plavanje, lokostrelstvo,
kros, rokomet, košarka, alpsko smučanje, športna
gimnastika, badminton, deskanje na snegu, namizni tenis,
odbojka na mivki, smučarski tek, streljanje z zračno puško,
bowling, med dvema ognjema, triatlon …:
izvajajo športni pedagogi.
Področje
90
Stopnja tekmovanja
Vodja
Šolsko
Področno
Državno
Logika
27. 9. 2013
/
19. 10. 2013
Alenka Repnik
Tekmovanje iz znanja o sladkorni
bolezni
4. 10. 2013
/
9. 11. 2013
Dragica Jurkušek
Biologija (Proteusovo priznanje)
23. 10. 2013
/
6. 12. 2013
Simon Dumančić
Nemščina (9. razred)
26. 11. 2013
/
6. 3. 2014
Mateja Barbarič
Angleščina (9. razred)
21. 11. 2013
29. 1. 2014
25. 3. 2014
Nevenka Pilih
Astronomija
12. 12. 2013
/
11. 1. 2014
Miroslav Gomboc
Slovenščina (Cankarjevo priznanje)
4.12.2013
23. 1. 2014
29. 3. 2014
Klara Napast
Zgodovina
10. 12. 2013
4. 2. 2014
15. 3. 2014
Kemija (Preglovo priznanje)
20. 1. 2014
/
8. 3. 2014
Simon Dumančić
Geografija
6. 2. 2014
12. 3. 2014
15. 4. 2014
Maja Pečnik
Fizika (Stefanovo priznanje)
5. 3. 2014
21. 3. 2014
5. 4. 2014
Matematika (Vegovo priznanje)
20. 3. 2014
2. 4. 2014
12. 4. 2014
Alenka Repnik
Modelarstvo
/
datum kasneje
/
Vladimir Širec
Vesela šola
12. 3. 2014
/
16. 4. 2014
Branka Kokol
31. 1. 2014
/
26. 2. 2014
Metka Kozar
21. 10. 2013
/
25. 11. 2013
Petra Orgl
Miroslav Gomboc,
Vladimir Širec
Področje likovne vzgoje (vodja: Rozika Puvar):
•
Sodelovanje v mednarodnem likovnem natečaju 2014
•
Državni likovni natečaj »Svet otrok« Šoštanj – marec 2014
•
Državni Petrolov likovni natečaj »Otroci odraslih« – marec 2014
Množične dejavnosti:
•
Bralna značka /koor. Klara Napast/
•
Angleška bralna značka /mentorice Petra Orgl, Nevenka Pilih, Metka Kozar/
•
Tekmovanje iz matematike "Kenguru" /mentorice učiteljice I. in II. vzgojno
izobraževalnega obdobja, Mirko Gomboc, Jelka Golob, Alenka Repnik/
•
Kolesarski izpit /mentorica Danica Kladošek/
•
Računanje je igra – tekmovanje iz znanja matematike za 1. – 5. razred /mentorica Mojca
Birsa/
9.4.1
Bralna značka
Bralna značka je prostovoljna in prostočasna dejavnost in kot taka ima običajno mesto med
interesnimi dejavnostmi. Eden najpomembnejših pogojev za uspešnost branja za bralno značko je
prost izbor knjig za branje po željah in zanimanjih mladih bralcev. Kljub temu pa knjižničarki
pripravita priporočilne sezname raznovrstnih knjig. Za vse starostne stopnje bralne značke je enako
pomembno dvoje: da kvalitetni izbirni seznami obstajajo (izkušnje zadnjih let kažejo, da je popolna
svoboda izbire problematična zlasti za najmlajše in slabše bralce) in da lahko otroci izbirajo knjige tudi
izven teh seznamov.
To je celoletni projekt, ki poteka od septembra do konca aprila. Sodelujejo lahko vsi učenci. Bralno
značko osvoji učenec, ki v tekočem šolskem letu prebere 5 knjig in se o njih pogovori s svojo
mentorico.
91
Začetek branja za Prežihovo bralno značko bo že 11. leto zapored obeležil BRALNI MARATON pod
okriljem Zveze prijateljev mladine Maribor (17. september 2012). Maratona se bomo aktivno
udeležili. Mladi tako ne bodo samo brali, temveč tudi literarno ustvarjali, razmišljali in javno
nastopali.
9.5
Angleška in nemška bralna značka
Bralna značka pri učencih razvija bralno kulturo, približa jim angleške in nemške knjige, jih spodbuja k
prebiranju literature v tujem jeziku in nasploh razvija ljubezen do knjige. V OŠ je za učence
pomembno razumevanje bistvenih dejstev in usvajanje novega besedišča. Učiteljice si bodo
prizadevale, da bo aktivnost čim bolj množična. Učenci od četrtega do devetega razreda bodo
prebrali predpisane knjige do tekmovanja.
Bralno značko vodijo učiteljice angleškega jezika in nemškega jezika Nevenka Pilih, Petra Orgl, Metka
Kozar in Mateja Barbarič.
9.6
Športni programi
Vsebina športnih programov Zlati sonček (1.– 3. razred) in Krpan (4. – 5. r.) je vključena v celoletni
program športne vzgoje in ŠŠD. Za evidenco o doseženih rezultatih in objavo le-teh je odgovorna
Petra Hernah.
9.7
Mladi za napredek Maribora
V letošnjem šolskem letu bomo že tradicionalno sodelovali na 31. srečanju Mladih za napredek
Maribora, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Maribor. Sodelovanje v natečaju bo obogatilo
raziskovalno dejavnost na šoli, ki jo koordinira socialna pedagoginja Barbara Vraničar. Zbiranje
informacij, njihovo obdelavo, razlago novih spoznanj in iskanje uporabnih možnosti bodo usmerjali in
spodbujali učitelji mentorji.
9.8
Pevski zbor
Na šoli delujejo trije otroški pevski zbori. Najmlajše pevce in pevke vodi Marija Leben, vzgojiteljica, ki
ima dolgoletne izkušnje z delom z najmlajšimi.
92
V drugem otroškem pevskem zboru so združeni pevci in pevke od drugega do četrtega razreda, v
tretjem zboru pa pevke in pevci od petega do devetega razreda. Vodi jih učiteljica glasbene vzgoje
Mateja Käfer.
Zbori se bodo letos predstavljali na raznih prireditvah za šolo in sodelovali na reviji pevskih zborov v
mariborski dvorani Union. Prepevajo ljudske pesmi Slovenije in sveta, ter različne umetne pesmi,
različnih slovenskih in tujih avtorjev.
Navajajo se na skupinsko petje, spoznavanje različne zborovske literature, upoštevajo estetsko petje,
poglabljajo prvine estetskega oblikovanja: artikulacijo, fraziranje, pevsko izreko, jakost in hitrost
izvajanja.
Ob spremljavah poglabljajo občutek za barvna in harmonska sozvočja, poglabljajo natančno
intonacijo, natančno posnemajo melodične in ritmične motive ter fraze in poglabljajo glasbeni
spomin.
Razvijajo glasbeno mišljenje in analitično zaznavajo odnose v lastnostih tona kot so glasnejši – tišji,
višji – nižji, daljši – krajši; razvijajo občutljivost za glasbene oblikovne celote pri petju, zaznavajo in
razlikujejo več zvočnih barv.
Letošnji termini so sledeči:
19. 3. 2014 – revija OPZ;
14. 5. 2014 – revija MPZ.
93
9.9
Orff
Na šoli deluje tudi Orffova glasbena skupina učencev pod vodstvom učiteljice Mateje Käfer. Udeležili
se bodo državnega srečanja Orffovih skupin. Kraj srečanja bo določen naknadno.
Letošnji termini je sledeč:
15. 4. 2014 – državno srečanje Orffovih skupin;
9.10
Tečaji
Prvi in tretji razredi bodo opravili plavalni tečaj v kopališču Pristan, in sicer v času od 5. do 16. maja
2014.
Učenci 6. razreda bodo opravili preizkus plavanja v Pristanu (13. december 2012).
Učenci 5. razreda bodo v maju opravljali kolesarski izpit.
94
9.11
Organiziranost učencev
Na šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti. Oddelčna skupnost je temeljna oblika
organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci skupaj z razrednikom obravnavajo vprašanja,
povezana z delom in življenjem učencev. Oddelčne skupnosti se povezujejo v šolsko skupnost. Šolska
skupnost učencev zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti, spremlja uresničevanje pravic in
dolžnosti učencev, informira učence o svoji dejavnosti, načrtuje in organizira skupne akcije in opravlja
druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.
Šolski parlament je izvršilni organ šolske skupnosti. Člani šolske skupnosti bodo letos na otroškem
parlamentu razpravljali o temi z naslovom Razmere v družbi. Otroški parlamenti se kot oblika
demokratičnega dialoga med osnovnošolci izvajajo v večini osnovnih šol po Sloveniji in potekajo na
več ravneh: na razredni in šolski ravni, na občinski in medobčinski ravni, na regionalni ravni in na
nacionalni ravni. Otroški parlament bomo na šolski ravni izvedli v mesecu januarju.
Naloga šolske skupnosti, torej vseh nas, je ustvariti ustvarjalno skupnost, ki se bo sposobna
pogovoriti in prepoznati ter reševati probleme in oblikovati skupnost, v kateri se vsi dobro počutimo.
V šolskem letu 2013/2014 si bomo zastavili naslednje naloge:

*aktivno zbirati odpadni papir;

sodelovati na šolskem in občinskem otroškem parlamentu;

organizirati valentinovo pošto;

sodelovati pri aktualnih šolskih zadevah;

prispevati k ohranjanju kulturne dediščine (npr. obisk Maistrovega groba ob državnem
prazniku).
*zbiranje odpadnega papirja:

namen: zbirati sredstva za šolski sklad (februar - junij 2014) ter zbirati sredstva za šolske
ekskurzije oz. šole v naravi (september 2012 - januar 2014);

čas: vsak petek zjutraj (7.00-8.00) ter drugi četrtek v mesecu popoldne (17.00-18.00).
Šolska skupnost se bo sestala dva- do trikrat v šolskem letu oz. po potrebi.
V šolskem letu 2013/2014 bo šolsko skupnost vodila Maja Prodanović.
95
9.12
Humanitarna dejavnost
Cilji, ki smo si jih postavili za šolsko leto 2013/2014, so povezani z razvijanjem medsebojne
povezanosti, empatije, navajanjem učencev na širjenje humanitarnosti in prostovoljstva,
ozaveščanjem o dobrih delih, razvijanjem odgovornosti, odgovornim ravnanjem do ljudi ter
izboljševanja kakovosti življenja med generacijami.
Področja delovanja humanitarnega dela so: zbiralne akcije (papir, zamaški, kartuše ...).
V tednu otroka in ob govorilni uri, 10. 10. 2013, bomo organizirali humanitarno akcijo zbiranja in
podarjanja oblačil. Mentorica je Breda Gaber Pavlović.
Medvrstniško pomoč oz. tutorstvo bomo uvajali v 9. razredih, kar bosta koordinirala Biserna
Židom in Simon Dumančić.
9.13
Lutkovni abonma
Učenci od prvega do tretjega razreda bodo obiskovali lutkovni abonma v Lutkovnem gledališču
Maribor (3 predstave v šolskem letu).
Cilji: Učenci
-
doživljajo in razumejo različne gledališke ali lutkovne predstave,
-
prepoznavajo značilnosti glavne književne osebe in drugih pomembnih oseb,
-
zaznavajo in doživljajo dogajalni prostor in druge prvine gledališkega dogodka,
-
ozaveščajo podobnost/različnost gledališkega dogodka in že znane pravljice,
-
obnavljajo dogajanje, sporočilo povezujejo z lastnimi izkušnjami ; tudi z bralno izkušnjo,
-
govorijo o tem, kaj jih je v predstavi pritegnilo ali odvrnilo in zakaj.
Ogledali si bodo predstave: Alica v čudežni deželi, Maček z vrečo opotečo in Zlata ptica.
Mentorica Petra Hernah.
96
9.14
Proslave, prireditve
ČAS
MANIFESTACIJA
ORGANIZATORJI
Torek, 17. september
Bralni maraton
Klara Napast
Četrtek, 26. september
Evropski in svetovni dan
jezikov- radijska oddaja
Anglistke
Tema: solidarnost (pomoč
otrokom – zbiranje stvari)
Fotografska razstava: skupinski
portreti učencev
Klara Napast (fotografski
krožek)
Projekt: Rastem s knjigo
Darinka Jež
SEPTEMEBER
OKTOBER
Teden otroka
Četrtek, 17. oktober
Petek, 18. oktober
Mediacija
TJN – 4. – 9. razred
Četrtek, 24. oktober
Mateja Barbarič
Radijska oddaja ob dnevu OZN
NOVEMBER
Med 4. in 8. novembrom
Sreda, 20. november
Obisk kadetnice – 9. razred
Obisk Maistrove knjižnice – 8.
razred
Klara Napast
Prireditev ob spominskem
dnevu Rudolfa Maistra +
razstava ilustracij +
Alenka Fingušt
Obisk groba R. Maistra v sklopu
šolske skupnosti
Rozika Puvar
Mateja Käfer
Maja Prodanovič
97
2. polovica novembra
Ekskurzija v Avstrijo (TJN nadstandard)
Petra Orgl
Razredne ure v novembru
Teden boja proti odvisnostim
Biserna Židom
Razstava Maistrovih portretov
in stripov v Kadetnici, kasneje
bo prestavljena na Ministrstvo
za obrambo
Rozika Puvar
Četrtek, 12. december
Novoletni bazar
Razredniki
Petek, 13. december
Večer pravljic 1. – 5. razred
Aleksandra Boršič
Ponedeljek, 23. december
Popoldan kulturni dan
(nadomestimo 17. oktober, ko
učenci ostanejo doma zaradi
mediacije)
Klara Napast
DECEMBER
Kino predstava za učence 6. – 9.
razred (predstava ob 16.00,
kino Kolosej)
Torek, 24. december
Klara Napast
Ob 11.00 proslava ob dnevu
samostojnosti
Danica Kladošek
Tea, stories & cookies (TJA)
Metka Kozar
JANUAR
Petek, 17. januar
Nevenka Pilih
Darinka Jež
FEBRUAR
/
/
MAREC
Petek, 7. marec
Prireditev ob dnevu žena v
Domu Danice Vogrinec
Maja Prodanovič
Četrtek, 13. marec
Prireditev ob dnevu žena
Mojca Birsa
Katja Viltužnik
98
Sreda, 19. marec
Revija OPZ
Mateja Käfer
Jezikovni tečaj na Malti –
nadstandard (TJA)
Metka Kozar
APRIL
12.-15. april
Nevenka Pilih
Petek, 25. april
Oddaja šolskega radia ob 27.
aprilu in 1. maju
Torek, 15. april
19. državno srečanje Orrffovih
skupin
Mateja Käfer
Revija MPZ
Mateja Käfer
Zaključek bralne značke
Klara Napast
Zaključne ekskurzije
Razredniki
Ekskurzija Zavrh – 7. razred
Razredničarki
Zaključna prireditev za starše 6.
– 9. razred
Barbara Vraničar
Valeta
Vodja: Alenka Fingušt
MAJ
Sreda, 14. maj
Torek, 27. maj
JUNIJ
Sreda, 11. junij
Petek, 13. junij
Mateja Barbarič
Nevenka Pilih
Simon Dumančič
Zaključna prireditev za starše 1.
– 5. razred
Danica Kladošek
Torek, 24. junij
Proslava ob dnevu državnosti
Klara Napast
*Noč branja smo v bodoče
planirali na 2 leti.
*Predlog za 2013/14: v
Popestrimo šolo
Četrtek, 19. junij
Alenka Belcl
99
100
10 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE STROKOVNIH DELAVCEV V VZGOJI
IN IZOBRAŽEVANJU
Program stalnega strokovnega izobraževanja delavcev OŠ borcev za severno mejo Maribor je v
skladu z obstoječo zakonodajo – Zakonom o osnovni šoli (Ur. L. RS št. 12/1996 – 63/2006), Zakonom
o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. L. RS št. 55/2003) in Pravilnikom o
nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur. L. RS št.
64/04, 83/05, 27/07).
Tudi v šolskem letu 2013/2014 bo vodstvu šole ena od prioritetnih nalog vzpodbujanje k stalnemu
strokovnemu izpopolnjevanju tako strokovnih delavcev šole, kot ostalih – administrativno tehničnih
delavcev.
S programom so določene smernice in vsebine izobraževanja delavcev OŠ borcev za severno mejo
Maribor v šolskem letu 2013/2014. Vsebine se lahko v teku šolskega leta dopolnjujejo in
nadgrajujejo.
Cilji programa:
- uvajanje novosti fleksibilnega predmetnika in medpredmetnega povezovanja,
- zagotavljanje strokovne usposobljenosti za poučevanje določenega predmeta ali predmetnega
področja,
- E-kompetenten učitelj
- spoznavanje in uvajanje VŽN metode za dvig bralne pismenosti (celoten kolektiv)
- zagotavljanje usposobljenosti vseh delavcev zavoda,
- dvig ravni izobrazbe in usposobljenosti,
- izboljšanje kvalitete storitev,
- spodbujanje koncepta vseživljenjskega učenja,
- mediacija (spodbujanje reševanja konfliktnih situacij),
- spoznavanje drugih šolskih sistemov in primerjava s slovenskim šolskih sistemom.
101
Vrste programov izobraževanja in usposabljanja:
- programi za izpopolnjevanje izobrazbe,
- programi profesionalnega usposabljanja,
- predpisani programi,
- drugi programi, ki niso uvrščeni v nabor objavljenih programov,
- tematske konference,
- izobraževanje v študijskih skupinah,
- programi računalniškega opismenjevanja,
- verificirani programi.
Izobraževanje
Izvajalec
Vključeni
Čas in kraj izvedbe
Izobraževanje kot strateška metoda
proti nelegalni uporabi interneta
Šola za ravnatelje
Cel kolektiv
februar 2014oktober 2014, šola
Od percepcije do koncepcije
Pedagoška fakulteta v
Ljubljani
Natalija
Augustinovič,
Jasna Trapečar
Pavšič
22. in 23. november
2013, Ljubljana
Državno srečanje športnih
pedagogov
Fakulteta za šport
Nina Kolenc,
Boštjan Kamenšek
november 2013,
Postojna
Oxford konferenca
Oxford center Ljubljana
Nevenka Pilih
december 2013,
Ljubljana
Srečanje pomočnikov ravnateljev
Šola za ravnatelje
Jelka Golob
marec 2014,
Portorož
Pedagoška fakulteta v
Ljubljani
Katja Viltužnik,
Mojca Birsa,
Manja Leben,
Petra Hernah
14. in 15. oktober
2013, Ljubljana
Paths
102
Študijsko leto 20132014
Študijski program za izpopolnjevanje
zgodnjega učenja angleščine in
nemščine
Filozofska fakulteta Maribor
Metka Kozar,
Mateja Barbarič
Varnost in zdravje pri delu
Varnost pri delu
Cel kolektiv
oktober 2014, šola
Učne težave pri matematiki in
slovenščini - izziv za učitelje in
učence
Zavod za šolstvo
slavisti,
matematiki, vodji
aktiva 1. in 2. VIO
november 2013,
Maribor
Igrivo obojeročno risanje
EduVia
Petra Hernah,
Manja Leben
16. 11. 2013, šola
Brain Gym
Zasebna specialnopedagoška
Danica Kladošek,
28. 9. 2013, šola
(participacija šole:
2x700 evrov)
svetovalnica Jasna
Maja Prodanovič
Brain Gym
Zasebna specialnopedagoška
svetovalnica Jasna
Dve delavki
24.-26. 1. 2014, šola
Predpisani programi, zahtevani po
zakonodaji
HACCAP
Delavci v kuhinji
september 2013-junij
2014
Tematske konference
MIZKŠ, Svetovalni center,
Zavod za šolstvo, ravnateljica,
sodelavci
Cel kolektiv
2014, šola
Študijske skupine
Zavod za šolstvo
Vsi strokovni
delavci
2014
Svetovalne storitve: Razvoj
kritičnega mišljenja; Metoda šestih
klobukov BUS
Zavod za šolstvo
Cel kolektiv
oktober 2013-april
2014, šola
Od opazovanja do raziskovanja
znanja
Zavod za šolstvo
Simon Dumančić
19. 11. 2013, Laško
Društvo Tata
Jasna Trapečar
Pavšič, Katja
VIltužnik
12., 13. 10. 2013,
Ljubljana
AVA/Verbal behavior in avtizem
Neva Pilih,
Pouk jezikov v osnovnošolskem in
srednješolskem izobraževanju
Zavod za šolstvo
Metka Kozar,
Alenka Fingušt,
april 2014, Ljubljana
Klara Napast
KUMP 2014
Zavod za šolstvo
matematiki
avgust 2014,
Ljubljana
Državno srečanje mediatorjev
OŠ BSM
mediatorji
17. 10. 2013, šola
Razstava src
Društvo Sonček in PSOŠ
Cel kolektiv
30. 8. 2013, SNG MB
Učiteljem tehnike in tehnologije ter
ostalim učiteljem naravoslovnih
predmetov v 3. triletju
Fakulteta za naravoslovje
Vladimir Širec
25. 10. 2013-24. 1.
2014, Maribor
Natančni načrt strokovnega izobraževanja za delavce šole za šolsko leto 2013/2014 je priloga letnega
delovnega načrta, vendar nam je MIZKŠ zmanjšalo sredstva namenjena za izobraževanje, zato smo na
pedagoški konferenci sprejeli sklep: strokovni delavci izvajajo izobraževanje oziroma delijo svoje
znanje med vse strokovne delavce. Realizacija plana izobraževanja se bo izvajala v racionalnejšem
obsegu (ali najcenejši prevoz ali več delavcev koristi skupen prevoz oziroma izobraževanje za celoten
kolektiv na domači šoli, nočitev ne sme presegati 20 evrov, priporočena je nočitev v
samoorganizaciji).
103
10.1
Delovna srečanja ravnateljev
Ravnateljica se bo udeleževala delovnih in študijskih srečanj, ki jih bo organiziral Zavod za šolstvo RS,
enota Maribor, Poslovna skupnost OŠ ter Kolegij mariborskih ravnateljev. Vsebina srečanj bo
namenjena izmenjavi izkušenj ter reševanju konkretnih problemov, s katerimi se pri svojem delu
srečujejo posamezne šole. Prav tako bodo za ravnatelje zavodov vsaj trije posveti, ki jih organizira
MIZKŠ in Šola za ravnatelje Brdo pri Kranju. Udeležila se bo vsakoletnega srečanja ravnateljev v
Portorožu in na Bledu ter večdnevne strokovne ekskurzije v tujino, preko ZRŠŠ in PSOŠ, in sicer v
marcu-aprilu 2014: obisk Didakte 2014 - Stuttgart, obisk šole v Belgiji. Pomočnica ravnateljice se bo
udeležila strokovnega srečanja pomočnikov v Portorožu 2014 v organizaciji ŠR. Na predlog
ravnateljice se lahko plan izobraževanja za vse delavce šole med letom dopolni oziroma spremeni.
10.2
Študijske skupine strokovnih delavcev
Študijske skupine so namenjene usposabljanju in izmenjavi izkušenj strokovnih delavcev. V šolskem
letu 2013/2014 bo velik poudarek na novih učnih načrtih, individualizaciji in diferenciaciji ter
fleksibilnem predmetniku, preverjanju in ocenjevanju znanj ter nacionalnem preverjanju znanja za
šestošolce in devetošolce. Predvidevajo se trije sklici študijskih skupin za strokovne delavce.
Prvo srečanje: september, oktober. Drugo srečanje: december, januar. Tretje srečanje: april, maj.
Vsi strokovni delavci se morajo študijskih skupin obvezno udeležiti. Tudi v tem šolskem letu smo
študijsko središče za biologijo, vodja študijske skupine za BIO je ravnateljica.
10.3
Strokovni aktivi
Obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za
ocenjevanje in dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela,
obravnavajo pripombe staršev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge določene z letnim
delovnim načrtom.
Nosilec uvajanja novosti oziroma spreminjanja je šola sama. Strokovni aktiv je kolektivni strokovni
organ, v katerem se ustvarja potrebna energija za kvalitetno delo. Temelj vsemu delu strokovnega
aktiva je uresničevanje vzgojno-izobraževalnega procesa v skladu s predpisanim učnim načrtom in
strokovno delo, ki je s tem povezano.
Že v šolskem letu 2007/08 smo oblikovali strokovne aktive na vertikalni ter horizontalni osnovi zaradi
boljšega pretoka informacij za kvalitetno delo v vzgojno izobraževalnem procesu.
Sestanek strokovnih aktivov je trikrat letno z namenom vertikalnega in horizontalnega
medrazrednega in medpredmetnega načrtovanja.
104
Oddelčni učiteljski zbori se sestanejo letno vsaj dvakrat. Skličejo ga razredniki.
Aktiv
Vodja aktiva
1. vzgojno izobraževalno obdobje
Mojca Birsa
2. vzgojno izobraževalno obdobje
Danica Kladošek
OPB
Aleksandra Boršič
Slavistični
Alenka Fingušt
Družboslovni (horizontalni)
Naravoslovni ter tehnika in tehnologija
Simon Dumančić
Anglistični
Metka Kozar
Germanistični
Mateja Barbarič
Športne vzgoje
Boštjan Kamenšek
Likovne vzgoje
Rozika Puvar
Matematični
Miroslav Gomboc
Glasbene vzgoje
Mateja Käfer
Šolske svetovalne službe
Natalija Augustinovič
Aktiv za delo z nadarjenimi učenci
Barbara Vraničar
Sestava strokovnih vertikalnih aktivov:
1. SLOVENSKI JEZIK
Alenka Fingušt – vodja aktiva
2. ANGLEŠKI JEZIK
Metka Kozar – vodja aktiva
Mateja Barbarič, Klara Napast
Darinka Jež
učiteljice I in II VIO
Petra Orgl
Natalija Čerček, Mateja Draškovič, Višnja Nevenka Pilih
Jančec, Štefka Pšeničnik, Mojca Birsa, Branka
Kokol, Maja Prodanović, Danica Kladošek, Katja
Viltužnik, Alenka Belcl
3. MATEMATIKA
Miroslav Gomboc – vodja aktiva
4. DRUŽBOSLOVJE
Breda Gaber Pavlović – vodja aktiva
Jelka Golob, Alenka Repnik
Maja Pečnik
učiteljice I in II VIO
Mateja Draškovič
Natalija Čerček, Mateja Draškovič, Svetlana Štefka Pšeničnik
Nikolić, Štefka Pšeničnik, Mojca Birsa, Branka Kladošek Danica
Kokol, Maja Prodanović, Danica Kladošek, Branka Kokol
Alenka Belcl
Alenka Belcl
105
5. NARAVOSLOVJE
Simon Dumančić – vodja aktiva
6. LIKOVNA VZGOJA
Rozika Puvar- vodja aktiva
Višnja Jančec
Katja Viltužnik
Maja Pečnik
Alenka Belcl
Mojca Birsa
Štefka Pšeničnik
Maja Prodanović
Višnja Jančec
Vladimir Širec
Maja Prodanovič
Višnja Jančec
Darinka Jež
Aleksandra Boršič
7. GLASBENA VZGOJA
Mateja Käfer – vodja aktiva
Marija
Leben,
Natalija
Čerček,
8. ŠPORTNA VZGOJA
Boštjan Kamenšek – vodja aktiva
Mateja Nina Kolenc
Draškovič, Višnja Jančec, Štefka Pšeničnik, Štefka Pšeničnik
Mojca
Birsa,
Maja
Prodanović,
Danica Petra Hernah
Kladošek, Katja Viltužnik, Alenka Belcl
Mateja Draškovič
Maja Prodanović
Kladošek Danica
9. PODALJŠANO BIVANJE
10. AKTIV ZA DELO Z NADARJENIMI UČENCI
Alenksandra Boršič- vodja aktiva
Barbara Vraničar – vodja aktiva
Marija Leben
Branka Ribič Hederih
Romana Bračič
Jelka Golob
Dragica Žula
Katja Viltužnik
Petra Hernah
Metka Kozar
Darinka Jež
11. AKTIV ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Natalija Augustinovič– vodja aktiva
12. NEMŠKI JEZIK
Mateja Barbarič – vodja aktiva
Biserna Židom
Metka Kozar
Barbara Vraničar
Jasna Trapečar Pavšič
106
Petra Orgl
11 DELO VODSTVENIH IN STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE
11.1
Delo ravnateljice
Ravnateljica je pedagoški vodja in individualni poslovodni organ šole. Vodi in usmerja delo šole v
skladu z veljavnimi zakoni, ustanovitvenim aktom šole in drugimi veljavnimi pravilniki šole. Skrbi za
izvajanje zakonito sprejetih sklepov sveta šole. Skrbi za izvajanje in realizacijo delovnega programa
šole, sodeluje z Zavodom za šolstvo in šport OE Maribor, Urad za vzgojo in izobraževanje,
zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost – Sektor za izobraževanje Mestne občine
Maribor, Ministrstvom za šolstvo in šport in izvršuje sklepe sveta šole in ustanovitelja. Povezuje šolo z
okoljem in sodeluje na kolegijih ter aktivih ravnateljev, združenih v Skupnosti OŠ Maribor.
Program dela zajema tri vsebinske sklope:
1. Organizacijsko-materialne naloge:
- priprava poročil in analiza poročil,
- sistemizacija delovnih mest,
- izračun količnikov in delovno obremenitev učiteljev in drugih delavcev šole,
- načrtovanje in spremljanje finančnega poslovanja šole,
- ocenjevanje uspešnosti delavcev šole,
- spremljanje, vodenje evidence in priprava predlogov za napredovanje strokovnih delavcev v nazive
in plačne razrede.
2. Pedagoško-svetovalno delo:
- pregled pedagoške dokumentacije,
- hospitacije in spremljanje pouka po veljavnem predmetniku in podrobnih učnih načrtih,
- priprava in izdelava navodil za LDN učiteljev,
- priprava letnega poročila VID in LDN šole,
- načrtovanje kariere strokovnih delavcev, spremljanje strokovnih delavcev na seminarjih, aktivih, v organizaciji različnih izvajalcev,
- izvajanje pripravništva in dela mentorjev.
3. Analitično-študijsko delo:
- priprave in vodenje učiteljskih konferenc,
- priprava strokovnih predavanj,
- analiza učnega uspeha ob ocenjevalnih konferencah,
- pregled, spremljanje in analiza realizacije predmetnika razredne in predmetne stopnje,
107
- pregled in analiza pregleda pedagoške dokumentacije ob koncu šolskega leta,
- sprotno spremljanje in izvajanje ter realizacija LDN šole.
V letošnjem šolskem letu bo pedagoško vodstvo šole spremljalo delo v vseh razredih. Spremljali
bomo delo pri pouku, razrednih urah, oddelkih podaljšanega bivanja, rod. sestankih, interesnih
dejavnostih …
Ravnateljica pripravi načrt spremljanja učiteljevega dela, ki je priloga LDN. Posebna pozornost bomo
namenili letnim pripravam na pouk v OŠ.
11.2
Delo pomočnice ravnateljice
Poleg vodenja statističnih podatkov, priprave in spremljanja vseh dejavnosti ob pouku ter sprotnega
spremljanja realizacije le-teh bo opravljala predpisano učno obvezo, urejala nadomeščanje, skrbela
za redno vzdrževanje AV–sredstev, sodelovala pri organizaciji in izvedbi prireditev na šoli in izven nje,
spremljala in usmerjala delo aktivov, določala dežurstva učiteljev in učencev ter spremstva učencem,
pripravljala urnik za predmetno in razredno stopnjo po veljavnem predmetniku in didaktičnih načelih,
pripravljala statistična poročila ter spremljala, izvajala in pomagala pri vsakodnevnih dejavnostih šole.
Skupaj z ravnateljico šole bo načrtovala in spremljala izvajanje izobraževanja strokovnih delavcev
šole.
11.3
Delo šolske svetovalne službe
Načrtovanje dela aktiva šolske svetovalne službe za šol. leto 2013/2014.
Članice: Biserna Židom, Jasna Trapečar Pavšič, Barbara Vraničar, Natalija Augustinovič
Delovanje aktiva:
Sestaja se vsakih 14 dni, in sicer ob sredah, 7. šolsko uro. Po potrebi se na srečanje aktiva povabi tudi
ravnateljico. Na srečanjih aktiva se obravnava sprotno učno-vzgojno problematiko na šoli. Hkrati
članice aktiva prenašajo znanje /izobraževanja, literatura) in se informirajo med seboj.
Dejavnosti:
Nudijo podporo in svetovanje učiteljem in vodstvu šole ter učencem in njihovim staršem. Nudijo
strokovno mnenje in pomoč pri vpeljevanju novosti ter drugih dejavnostih in projektov na šoli.
Prednostne naloge v tem šolskem letu:
-
108
Uvajanje dela po načelih pozitivne discipline in uvajanje razrednih sestankov
( organiziranje intervizijske skupine za učitelje, ki bodo izvajali razredne ure na ta način,
pomoč pri organiziranju šole za starše – izvajalec Jani Prgič)
-
Organiziranje kakovostnih predavanj za starše (Biserna Židom)
-
Skrb za izvajanje šolske in vrstniške mediacije (Natalija Augustinovič)
-
Uvajanje Brain Gym-a v razrede, mesečna srečanja učiteljic (Jasna Trapečar Pavšič)
-
Interesna dejavnost za otroke s posebnimi potrebami (Jasna Trapečar Pavšič)
-
Delo z nadarjenimi učenci (Barbara Vraničar)
11.4
Delo šolske socialne delavke
V primeru učnih, osebnih ali drugih težav se lahko obrnete na socialno delavko, go. Biserno Židom, ki
je dosegljiva vsak dan v dopoldanskem času ter v času popoldanskih govorilnih ur.
Pri njej lahko uredite tudi prijave za regresirano prehrano v šoli, prijave za regresirano letovanje in
urejanje letovanja pri ZPM, regres za šolo v naravi, vpis šolskih novincev, izpis iz šole in vpis iz druge
šole. Svetuje in dela z učenci in starši, kadar gre za poklicno usmeritev učencev.
11.5
Delo šolske knjižnice
Šolska knjižnica je podpora izobraževalnemu procesu šole ter je namenjena potrebam učencev in
delavcev šole, ki jo potrebujejo za pridobivanje, utrjevanje in širjenje znanja. Nudi storitve za učenje,
leposlovne in strokovne knjige ter druge informacijske vire, s katerimi uporabniki razvijajo svojo
kritično miselnost. Šolska knjižnica iz dneva v dan bolj postaja informacijsko in učno središče in ne
zgolj izposojevalnica knjig.
1. Naloge šolske knjižnice:
-
z učenjem uporabe knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov pomagati naučiti učence
iskanja potrebnih informacij ter ravnanja z njimi;
-
spodbujati branje ter razvijati kritično mišljenje;
-
vključevati različne oblike metode dela s knjižnim in multimedijskim gradivom;
-
uvajati samostojno delo pri urah KIZ.
2. Cilji šolske knjižnice v šolskem letu 2013/2014:
-
uresničevati strateški načrt knjižnice (2013-2015)
-
posodabljati knjižno zbirko v finančnih zmožnostih šole (60 eur/mesec)
-
nakup manjkajočih naslovov knjig za Cankarjevo tekmovanje
-
posodobiti zbirko knjižnega gradiva za domače branje
109
-
povečati izposojo knjižnega gradiva
-
sodelovati v izobraževalnih projektih
-
redno posodabljati spletno stran šolske knjižnice
-
nabaviti vsaj 1 računalnik za uporabnike
Interno strokovno bibliotekarsko delo zajema:
- izbor in nabavo knjižničnega gradiva,
- strokovno obdelava knjižničnega gradiva,
- opremo, ureditev in strokovno postavitev knjižničnega gradiva,
- oblikovanje letnega delovnega načrta knjižnice.
Pedagoško delo zajema:
- oblikovanje letne priprave na pouk v knjižnici,
- individualno bibliopedagoško delo ob izposoji,
- bibliopedagoško delo z oddelki in razredi,
- delo z mladimi bralci – Bralna značka,
- organiziranje in priprava knjižnih razstav,
- organiziranje in vodenje projektov v povezavi s knjižnico: Rastem s knjigo, Naj bralec, Večer pravljic
- organiziranje in vodenje zaključka Bralne značke,
- priložnostna nadomeščanja in priprava nanje.
3. Sodelovanje s pedagoškimi in drugimi delavci šole
- posvet o nakupu novosti za knjižnico (strokovna literatura)
- organiziranje branja za bralno značko in druga branja v šolski knjižnici
- sodelovanje na pedagoških in drugih konferencah
- seznanjanje sodelavcev z novostmi v šolski knjižnici
- letna priprava na knjižno in knjižnično vzgojo
- iskanje informacij po internetu in v sistemu COBISS.
4. Strokovno spopolnjevanje in izobraževanje v šoli in drugih organizacijah
- v okviru Zavoda RS za šolstvo in šport
- sodelovanje na študijski skupini
- sodelovanje v seminarjih, ki bodo potekali na šoli.
110
5. Druge naloge
- sodelovanje pri naravoslovnih, kulturnih in športnih dnevih
- sodelovanje pri šolskih ekskurzijah
- vodenje in sodelovanje v projektih na šoli
- izdelava in realizacija letnega delovnega načrta šolske knjižnice
- izdelava in realizacija letne priprave na pouk knjižničnih informacijskih znanj v šolski knjižnici.
11.6
Delo strokovnih organov šole
Učiteljski zbor se bo sestajal enkrat mesečno na pedagoških konferencah. Med temi konferencami
sta dve ocenjevalni konferenci. Redna bodo strokovna srečanja ob ponedeljkih zjutraj. Na začetku
šolskega leta in na koncu šolskega leta bo teh srečanj več zaradi narave dela. V začetku leta bo
učiteljski zbor izpeljal horizontalno in vertikalno medpredmetno načrtovanje in načrtovanje vzgojnoizobraževalnega dela. Za vsako konferenco se načrtuje strokovno predavanje in seznanjanje učiteljev
z novostmi, pomembnimi za delo šole.
Velik del spremljanja bo namenjen projektom, ki se bodo odvijali na šoli. Učiteljski zbor bo opravljal
tudi vse druge naloge v skladu z zakonodajo.
Oddelčni učiteljski zbori se bodo sestali najmanj štirikrat letno. Na njih bomo obravnavali vzgojnoizobraževalno problematiko vsakega oddelka in druge naloge.
Razredniki bodo vodili oddelčne učiteljske zbore, analizirali učne in vzgojne uspehe, sodelovali bodo
s starši in svetovalno službo in opravljali druge naloge.
Strokovni aktivi bodo med drugim usklajevali merila za ocenjevanje ter opravljali druge naloge.
Prednostna naloga bo uvajanje BUS strategij v pouk.
Sestanki strokovnih aktivov bodo najmanj trikrat letno. Za uspešno reševanje disciplinskih težav v
skladu s pravili šolskega reda bo skrbel strokovni tim, katerega vodja je Mirko Gomboc.
Zaradi načrtovanja dela pri fleksibilni in delni zunanji diferenciaciji se bodo učitelji sestajali tedensko,
na usklajevanjih.
111
12 SODELOVANJE ŠOLE Z OKOLJEM
12.1
Sodelovanje z drugimi OŠ, VVO in SŠ
12.1.1 Sodelovanje z OŠ
Z osnovnimi šolami na mestnem področju sodelujemo v strokovnih srečanjih ter v organizaciji
različnih skupnih športnih in drugih prireditev.
12.1.2 Sodelovanje z vrtci Pobrežja
V šolskem letu 2013/14 bodo učenci sodelovali z otroci enote Ob gozdu in enote Grinič.
Srečanja bodo potekala v dopoldanskem času v prostorih šole in vrtca. Časovno bomo uskladili
srečanja z vzgojiteljicami vrtca.
Vsebine:
Športno dopoldne, športne igre:

izvajanje športnih iger na igriščih vrtca in šole.
Delavnice:

ročno ustvarjanje v delavnicah šole in vrtca.
Z učenci bomo obiskali prijatelje v vrtcu in se z njimi igrali.
V šolskem letu 2013/14 bomo v popoldanskem času povabili bodoče učence ter njihove starše na
druženje v šolo.
Cilji :

usklajevati mnenje z vrstniki in sprejemati različne vloge in naloge v skupini,

omogočiti razumevanje pomena dobrih odnosov v skupini vrstnikov za dobro počutje in
skupne dosežke,
112

ohranjati in utrjevati stike z vrstniki,

z gibanjem v naravi utrjevati zdravje in skrb za telesni razvoj,

aktivno sodelovati v skupini sovrstnikov,

ob igri se sprostiti in razviti osnovne motorične sposobnosti.
12.1.3 Sodelovanje s srednjimi šolami
S srednjimi šolami sodelujemo v obliki prakse za dijake in seznanjanja učencev 9. razreda s programi
posameznih šol, vpisnimi pogoji – vse v okviru poklicnega usmerjanja, z obiski na informativnih
dnevih in z ekskurzijami na posamezne SŠ.
12.2
Sodelovanje s PeF,
inštitutom
Zavodom RS za šolstvo, ŠR in Pedagoškim
S PeF, Zavodom RS za šolstvo, ŠR in Pedagoškim inštitutom sodelujemo v smislu:
•
permanentnega izobraževanja učiteljev in študij na drugi stopnji pedagoške fakultete ali
njej ustrezne visoke šole,
•
opravljanja hospitacij in nastopov študentov PeF med šolskim letom,
•
sodelovanja v projektih in raziskavah,
•
redne prakse študentov.
12.3
Sodelovanje z društvi in drugimi dejavniki
Zvezi prijateljev mladine nudimo prostore za izvedbo ustvarjalnih delavnic med šolskim letom in v
času poletnih počitnic.
Dobro sodelujemo z mestno četrtjo Pobrežje in RK Pobrežje pri organizaciji proslav in drugih
prireditev v kraju.
ŠŠD sodeluje na različnih tekmovanjih, ki jih organizirajo posamezna društva in klubi. Šola je odprta
za prireditve in uporabo prostorov organizacijam in krajanom, staršem našega šolskega okoliša ter
delovnim organizacijam za izobraževanje svojih in drugih delavcev.
Mesečno ter med jesenskimi počitnicami bo ZPM izvajala dejavnosti, ki so usmerjene v vzpodbujanje
ročnih spretnosti in pozitivnega odnosa učencev drugačnih.
INŠTITUCIJA
NAMEN SODELOVANJA
Ministrstvo za znanost, izobraževanje kulturo
in šport
Svetovalne storitve, različni portali,
sistemizacija …
ZRSŠ enote MB in LJ
Izobraževanje, svetovalne storitve, usmerjanje
otrok s posebnimi potrebami
Zavod za zaposlovanje, Center za informiranje
CIPS, Filternet,
Poklicna orientacija
113
114
Center za socialno delo Maribor
Družinska, socialna problematika, timski
sestanki, poročila
Svetovalni center za otroke, mladostnike in
starše Maribor
Družinska, učna, vedenjska problematika in
testiranje nadarjenih
Rdeči križ MČ Pobrežje
Denarne pomoči, plačilo šolskih potrebščin,
delovnih zvezkov, šole v naravi
Zveza prijateljev mladine Maribor in ZPM
Letovanja v Poreču, Pohorju, otroški parlament,
tabor za nadarjene, pustno rajanje, organizacija
določenih delavnic …
MOM
Nadstandardni program
Dispanzer za šolske otroke in mladino
Preventiva, HPV, sistematični pregledi
Zavod za šport Maribor
Športne aktivnosti
Društvo za boljši svet
Preventivno vzgojno delovanje šole
Medicinska fakulteta
Prva pomoč in spolnost
Zdravstveni dom Adolfa Drolca
Individualna obravnava učencev
Center za sluh in govor
Individualna obravnava učencev
SERŠ in PeF, FF Maribor
Praksa dijakinj in študentov
Sodelovanje z OŠ okoliških krajev
Interdisciplinarnost
Globus d.o.o.
Prevoz otrok
Zveza za tehniško kulturo MB
Raziskovalne naloge in organizacija tabora
Šola za ravnatelje
Izobraževanja
Policijska postajo Maribor
Zagotavljanje varnosti
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
Vzorci, analize, deratizacija, dezinsekcija
Državni izpitni center- RIC
NPZ, izobraževanje
ŠRD Zvezdica Maribor
Zlati sonček, Krpan
Lokalna TV, POP TV, RTV SLO, Radio Maribor,
Radio City, Radio Center
Pripravljanje prispevkov, ogledi, pripravljanje
oddaj …
Zavod RS Planica
Zdrav življenjski slog
Športna društva
Sodelovanje pri organizaciji turnirjev
ŠKL
Sodelovanje pri organizaciji turnirjev – med
dvema ognjema
Ljudska univerza Kočevje
Projekt za učence Rome
Pedagoški inštitut
Dvig kulturnega in socialnega ….
13 ORGANI ŠOLE
13.1
SVET ZAVODA
Člani sveta zavoda so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oz.
imenovani največ dvakrat zaporedoma. Mandat staršev je povezan s statusom učenca v šoli. Svet
zavoda odloča z večino glasov vseh članov.
Svet zavoda sestavljajo:
- 3 predstavniki ustanovitelja- MOM,
- 5 predstavnikov zavoda in
- 3 predstavniki staršev.
Predsednica Sveta zavoda je Branka Kokol, podpredsednica je Maja Pečnik.
Pristojnosti Sveta zavoda obravnava 48. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja (ZOFVI).
13.2
SVET STARŠEV
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje Svet staršev. Prvi sklic Sveta
staršev opravi ravnatelj.
Svet staršev:
- predlaga nadstandardne programe,
- daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
- daje mnenje o predlogu programa razvoja šole in o Letnem delovnem načrtu,
- razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
- obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
- voli predstavnike v Svet zavoda,
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega, ki ga starši izvolijo na prvem
roditeljskem sestanku oddelka.
115
Razred
Predstavnik
Razred
Predstavnik
1.a
Mateja Havlas
5.b
Gordana Gazvoda
1.b
Jasna Nagode
6.a
Barbara Hebar
2.a
Amadea Habjanič
6.b
Mojca Bobinski Bihar
2.b
Stojan Caf
7.a
Helena Mernik
3.a
Sabina Ornik
7.b
Vesna Lahovnik
3.b
Janko Fras
8.a
Simona Lilek
4.a
Darja Štrucl
8.b
Nikolaj Šiško
4.b
Saša Rojko
9.a
Alenka Pokeržnik
5.a
Tomaž Strniša
9.b
Monika Cmager
Predsednica sveta staršev v tem šolskem letu je Mojca Bihar Bobinski, namestnik pa Nikolaj Šiško.
13.3
RAVNATELJICA ŠOLE
Pedagoški vodja in poslovodni organ šole je ravnateljica. Pristojnosti ravnateljice so:
- organizira, načrtuje in vodi delo šole,
- pripravlja program razvoja šole,
- pripravlja predlog Letnega delovnega načrta in je odgovorna za njegovo izvedbo,
- odgovorna je za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev,
- vodi delo učiteljskega zbora,
- oblikuje predlog nadstandardnih programov,
- spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
- organizira mentorstvo za pripravnike,
- prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev in učiteljev, spremlja njihovo delo in jim
svetuje,
- predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
- odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
- spremlja delo svetovalne službe,
- skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),
- obvešča starše o delu šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev,
- spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev,
- spremlja izvajanje vzgojnega načrta,
- zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,
- zastopa in predstavlja šolo in je odgovorna za zakonitost dela,
116
- določa sistemizacijo delovnih mest,
- odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
- skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo,
- je odgovorna za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega
poročila o samoevalvaciji šole in
- opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Prednostna naloga ravnateljice v tem šolskem letu bo spremljava pouka (hospitacije) s poudarkom na
izvajanju BUS strategij.
Ravnateljica lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeščanje v času
odsotnosti pooblasti pomočnico ravnateljice oz. delavca šole.
13.4
STROKOVNI ORGANI ŠOLE
Strokovni organi šole so: učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, strokovni aktivi in razredniki ter
sorazredniki.
14 UČBENIŠKI SKLAD
Šola izposoja učenkam in učencem veljavne učbenike iz šolskega učbeniškega sklada, ki ga je šola
ustanovila ob finančni podpori Ministrstva za šolstvo. Šola vsako leto, najkasneje do konca meseca
maja, evidentira potrebe po izposojenih učbenikih in pravočasno nabavi nove učbenike.
Za učence od prvega do devetega razreda je sredstva za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada v
šolskem letu 2013/2014 zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport, to pomeni, da je v tem šolskem
letu izposoja učbenikov za učence in njihove starše brezplačna.
15 ŠOLSKI SKLAD
Dejavnost šolskega sklada je pridobivanje sredstev iz prispevkov staršev, občanov, donacij, zapuščin
in iz drugih virov.
Namen sklada je pomoč socialno šibkim učencem in financiranje dejavnosti in potreb posameznega
razreda, ki niso sestavina izobraževalnega programa oz. se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup
nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.
Sklad za opravljanje dejavnosti pridobiva sredstva tako, da obvešča javnost, predvsem pa starše
učencev o potrebah po financiranju dejavnosti in potrebah posameznega razreda, ki niso v rednem
117
programu in jih ustanovitelj ne financira, o potrebah po strokovnih ekskurzijah, o pomoči socialno
šibkim učencem pri udeležbi na ekskurzijah, šolah v naravi, taborih, o potrebah po zvišanju standarda
pouka, za kar iz rednih virov ni dovolj sredstev.
Upravni odbor sklada pripravi vsako leto program dela, ki je osnova za pridobivanje sredstev in ki je
tudi osnova za nabavo opreme ali za drugačno porabo sredstev.
16 STARŠI IN ŠOLA
Popoldanske pogovorne ure so enkrat mesečno, in sicer vsak drugi četrtek v mesecu od 17.30 do
18.30 ure za razredno stopnjo (1. – 5. razred) in od 17.00 do 18.00 ure za predmetno stopnjo (6. – 9.
razred). V času predavanja se govorilne ure prestavijo na kasnejši čas, in sicer za 1 uro. Pogovorne ure
za starše so v dogovoru z razredniki in ostalimi strokovnimi delavci tudi enkrat tedensko v
dopoldanskem času. Urnik popoldanskih pogovornih ur:
1. popoldanske GU
2. popoldanske GU
3. popoldanske GU
4. popoldanske GU
5. popoldanske GU
6. popoldanske GU
7. popoldanske GU
8. popoldanske GU
10. oktober 2014 – četrtek
13. november 2013 – sreda (+predavanje)
12. december 2013 – četrtek (bazar)
9. januar 2014 – četrtek
20. marec 2014 – četrtek
8. maj 2014 – četrtek
11. junij 2013 (zaključna prireditev PS)
19. junij 2013 (zaključna prireditev RS)
V šolskem letu bodo razredniki izvedli najmanj tri roditeljske sestanke. Okvirna razporeditev
roditeljskih sestankov je zapisana v publikaciji. Na prvem roditeljskem sestanku se bodo starši
seznanili z življenjem in delom šole v novem šolskem letu, drugi sestanek bo tematsko različen glede
na razred, tretji pa s pregledom nad celoletnim delom.
1. roditeljski sestanek
četrtek, 12. septembra 2013
četrtek, 13. februarja 2014
četrtek, 10. aprila 2014
Razredniki v svojem letnem programu v sodelovanju s socialno delavko načrtujejo vsebino
roditeljskih sestankov.
118
Tudi v tem šolskem letu bomo na šoli organizirali predavanja za starše. Predavanja bodo namenjena
pridobivanju novih znanj in izkušenj s področja vzgoje, osebnostne rasti in drugih tem, ki bodo
aktualne za starše.
V želji po kvalitetnih in pristnih odnosih med učenci, starši in učitelji smo se odločili, da bi skupaj s
strokovnjaki krepili zavest, da je dobra komunikacija temelj za uspešne odnose. V ta namen smo
izbrali zanimive teme, s katerimi bomo skupaj s starši tkali naše vezi.
Predavanjem sledijo govorilne ure.
PREDAVANJA ZA STARŠE OD 1. DO 9. RAZREDA V ŠOL. LETU 2013/2014
Datum in čas
predavanja
10. 10. 2013
ob 17.00
13. 11. 2013
ob 18.00
23. 1. 2014
ob 17.00
Predavatelj
Naslov
Safe.si
Varna raba interneta
Jani Prgić
Tanka črta odgovornosti (90')
Biserna Židom
23. 1. 2014
ob 18.00
Srednje šole
10. 4. 2014
ob 18.00
Šola za ravnatelje
Rokovnik in merila za vpis v srednjo šolo
za starše učencev 9. razreda
Tržnica poklicev
za starše učencev 8. in 9. razreda
Varna raba interneta
za starše učencev 3. in 4. razreda
17 SKRB ZA ZDRAV TELESNI RAZVOJ
Sodelovanje z zdravstvenimi organizacijami bo organizirano v skladu s preventivnimi dejavnostmi
(zobozdravstveni pregledi, sistematski pregledi, cepljenje).
Preventivni pregledi učencev se bodo izvajali v šoli, sistematski pregledi ter cepljenje učencev pa v
Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca. Preventivne akcije želiranja in kontrole zob bo vršila na šoli
medicinska sestra Rosvita iz Kabineta za zobozdravstveno preventivo.
Razredniki bodo redno vodili kontrolo nad osebno higieno otrok, posebej še pred malico in kosilom.
Učence bomo navajali na kulturo hranjenja in prehranjevanja.
Pri razrednih urah in pri urah pouka jih bomo opozarjali na škodljivost in posledice uživanja vseh vrst
drog, na prepoznavanje spolnega nadlegovanja ter nasilja.
Celoletno delo z oddelčno skupnostjo bo temeljilo na reševanju konfliktov, preprečevanju nasilja in
pozitivni osebnostni rasti otrok.
119
18 PREHRANA
V šoli obratuje kuhinja za pripravo zajtrkov, malic in kosil. Pripravljamo tudi kosila za OŠ Draga
Kobala. Pripravo jedilnikov bo tudi v letošnjem letu oblikovala organizatorka prehrane. Poskrbela bo
tudi za kvantitativni in kvalitativni nivo prehrane.
Jedilnik za malico in kosilo je za vse učence enak, razen za učence, ki imajo zdravniško predpisano
dieto.
Vsi učenci imajo oziroma morajo imeti malico v šoli, kosilo pa vsi učenci vključeni v OPB in tisti učenci
predmetne stopnje, ki jim starši to omogočijo.
19
INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN OPREMA
S strani šole je bila MOM (Mestne občine Maribor) posredovana potreba po spodaj predloženih
investicijah. MOM je umestila v svoj plan investicij sledeče
Obnova kotlovnice in preureditev ogrevanja na zemeljski plin
(odločba!) - prioriteta
Obnova telovadnice s spremljajočimi prostori
Zamenjava oken
Zamenjava notranjih vrat
Zamenjava talnih oblog v učilnicah
Izdelava projekta ureditve naravoslovne učilnice
Ureditev naravoslovne učilnice
Sanacija razpok na asfaltiranih površinah
Sanacija zaklonišča
Od opreme šola potrebuje mize in stole za vsaj 4 učilnice na predmetni stopnji, pohištvo za
ureditev naravoslovne, tehnične in gospodinjske učilnice, zamenjavo opreme v zbornici, v
kabinetih in vseh pisarnah. Prav tako potrebujemo nove mize za jedilnico.
Izvedba je odvisna od financerja, to je MOM.
Potrebovali bi še 9 računalnikov - 8 prenosnih ter 1 stacionarnega za knjižnico, 5 LCD projektorjev
ter 3 interaktivne table.
120
O letnem delovnem načrtu je razpravljal učiteljski zbor: 23. 9. 2013
Letni delovni načrt je obravnaval svet staršev: 23. 9. 2013
Letni delovni načrt je obravnaval in sprejel svet šole: 24. 9. 2013
Predsednica sveta šole:
Branka KOKOL
Ravnateljica:
mag. Lučka LAZAREV ŠERBEC
121
20 PRILOGE
122

LDN 2013

Transcription

Similar documents

vabilo

Zapisnik, 23. 9. 2013 - OŠ borcev za severno mejo

Publikacija 2014/2015

Poročilo dela šole 2013/14

OSNOVNA ŠOLA - OŠ borcev za severno mejo

Poslovilni govor predsednika skupnosti partizanskih pomorščakov

Ekologicen.si - Društvo Zemlja Mati

Poročilo dela šole 2013.pdf

Pristanišče in logistika v Sloveniji

Poti k Bogu - Škofija Murska Sobota

Sporocila št._01_2011

30. julij 1964 (št. 748)

MAJ 2011 številka 2 - Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto