30. julij 1964 (št. 748)

Št.
30 ( 7 4 8 )
L.
XV.
NOVO MESTO, četrtek,
30. julija 1964
DOLENJSHUST
novih cen
RazIL
P o v i š a n j e cen nek
- i / v o d o v je prišlo tako i z n e n a d a ,
d a t o k r a t n i bilo o p a
^ . O »nrzlice, k i j e doslej d o m a l a v e d n o
s p r e m l j a l a podražitve j.
" c cene so začele veljati 18. j u l i j a zjutraj.
V i d e t i je, d a so potrošn.
^jeli priporočilo zveznega izvršnega sveta, k i je
obrazložilo povišanje, z z a u p a n j e m i n p r a v je tako. P r e d e n postrežemo b r a l c e m
s p r i m e r j a v a m i , k i bodo p o k a z a l e , k a k o so se podražitve o d r a z i l e v p o s a m e z n i h
potrošnih c e n t r i h n a našem področju, n e k a j besed o n a m e n i h priporočila Z I S .
U s k l a d i t e v c e n n e k a t e r i h k m e t i j s k i h i n i n d u s t r i j s k i h p r o i z v o d o v je o d l o ­
čen k o r a k k u v e l j a v l j a n j u načel e k o n o m i k e v naši g o s p o d a r s k i p o l i t i k i . T a
u k r e p je sledil zmanjšanju i n o d p r a v i p r o m e t n e g a d a v k a i n o d p r a v i p r i s p e v k a
na d o h o d e k v n e k a t e r i h p a n o g a h . S t e m u s t v a r j a m o pogoje za boljše g o s p o d a r ­
jenje, k e r h k r a t i p o s t o p o m a o p u š č a m o regrese, p r e m i j e i n dotacije i n p r e p u ­
ščamo v p r o i z v o d n j i večjo vlogo v r e d n o s t i živega dela.
v 35 k m pasu 2 d i n i n v p a s u
nad 35 k m po 2,50 d i n za k i ­
logram.
(Nadaljevanje
n a 3. str.)
Mosteć vabi nekda­
nje internirance
O k r a j n i odbor Zveze z d r u ­
ženj o r g a n i z i r a 13. s e p t e m b r a
letos v k r a j u M o s t e c p r i
L j u b l j a n i p r v o srečanje preži,
velih internirancev, z a p o r n i ­
kov i n deportirancev s p o d ­
ročja ljubljanskega
okraja.
Srečanje se b o pričelo o b 10.
u r i , p r i r e d i t e l j i p a želijo, d a
b i b i l a udeležba čim večja.
V s i , k i se nameravajo udele­
žiti srečanja, naj se do 1.
septembra p r i j a v i j o p r i s v o j i h
krajevnih odborih Z B .
N a videz se vse to m o r d a la proizvodnja: cene bo dolo­ se bodo učinki boljšega go­
ćudno sliši, češ: višje cene i n čal t r g , to p a b o povečalo i n ­ spodarjenja čimprej pokazali.
Nekega E n a i z m e d rezerv je t u d i i n ­
boljše gospodarjenje
vendar teres ' proizvajalcev.
vodstva, k i b i s vesticijska potrošnja, lei j e
ne gredo s k u p a j ! I n vendar modrega
je tako! Znano je, d a p r a v svinčnikom v r o k i vodilo i n največ k r i v a dosedanje nesta­
cene k m e t i j s k i m i z d e l k o m ni­ usmerjalo gospodarstvo torej b i l n o s t i cen. N i k a k o r ne gre­
so bile dovolj spodbudne i n ne bo več. V s i k a r nas je, vsa sta skupaj t r d i t v i , d a ne m o ­
V t e h dneh o r g a n i z i r a ok­
da se zavoljo tega k m e t i j - družba k o t celota, p a postaja remo povečati o s e b n i h dohod­
•ska p r o i z v o d n j a n i razvijala odgovorna z a g o s p o d a r s k i raz­ kov, d a p a m o r a m o h k r a t i na­ rajni odbor Z Z B s podjetjem
daljevati z začetnimi investi­ »Kompas« izlete v T r e v i s o ,
tako k o t b i b i l o želeti. Ne­ voj i n z a cene n a tržišču.
c i j a m i ! -Rezerve
torej s o ! Padovo i n G o n a r s , kjer so b i ­
upravičeni so torej glasovi:
Stvar vseh s u b j e k t i v n i h s i l i n la m e d vojno zloglasna faši­
»Naš k m e t je že dozdaj pre­
Protivrednost
vseh proizvajalcev p a je, d a stična taborišča, Preživeli i n m a l o n a r e d i l , zdaj m u bomo
j i h bomo p o i s k a l i i n d a bodo t e r n i r a n c i i n d e p o r t i r a n c i bo­
pa zato še več plačevali!«
Polde G r a h e k :
P O L E T J E
z a p o v i š a n j e je
z zavestno akcijo povečevali do l a h k o z n o v a v i d e l i kraje,
K m e t je n a r e d i l manj k o t je
treba zagotoviti
materialno osnovo v proiz­ kjer je u m r l o toliko naših
b i l o treba zato, k e r je b i l za
ljudi.
-mtrto- k a r je prodajal, s l a b o
Delovne
skupnosti
stojijo vodnji.
p l a č a n i n torej n i i m e l pra­ pred odgovorno nalogo: zago­
vega interesa. K m e t i j s t v o se tovit! zaposlenim protivred­
Pogumni brigadir
bo zdaj postopoma znašlo v nost z a povišanje cen. P r e m i k
V Novem mestu je
e n a k e m položaju k o t vsa osta- v osebnih d o h o d k i h je treba
Jani je rešil iz Lahiobveljala
treznost
izvesti zelo h i t r o , v S l o v e n i j i
nje d v e ž i v l j e n j i
?a bo m o r a l b i t i n e k o l i k o več­
V
novomeških
trgovinah
Tudi sevniška LISCA bi se lahko hitro uvrstila
j i k o t je določeno v zveznem prodajajo podražena živila po
med izvoznike, postopek pri JUG0BANKI pa se Ž i v l j e n j e m a r š a l a Tita m e r i l u , k e r so p r i nas živ­ takšnih cenah ( v oklepaju
vleče ž e skoraj leto dni
navajamo povsod staro ceno):
in njegova doba ž e ljenjski stroški večji.
O d k o d d o b i t i sredstva z a belo m o k o p o 145 d i n (105),
V d r u g e m p o l l e t j u se b o p r i J u g o b a n k i l a h k o povzroči drugič na britanski TV
to? Izgovori, d a rezerv n i , ne enotno po 96 d i n (82), odprto
tudi k o n f e k c i j a
»Lisca« i z podjetju nepopravljivo škodo.
N a zahtevo številnih britan­ smejo i n ne m o r e j o obveljati. olje po 394 d i n (348), olje v
Sevnice u v r s t i l a m e d izvozni­
V »Lisci« so s 1. j u l i j e m s k i h državljanov j e b r i t a n s k o
Dolgoročni namen n o v i h ukre­ steklenicah po 412 (370) d i n ,
ce. Svoje izdelke n a m e r a v a uvedli, skrajšan d e l o v n i teden.
televizijsko
omrežje B B C
s l a d k o r v k o c k a h po 246 (200)
P'asira'n n a zapadno tržišče. Zdaj traja 45. u r . P r v o t n o so prejšnji teden ponovno pred­ pov j e izboljšati materialno
d i n , s l a d k o r k r i s t a l p o 216
Tovrstno
pogodbo i m a že sicer z a p r o s i l i z a dovoljenje vajalo f : t m Življenje maršala stanje d e l o v n i h l j u d i . Zato
(170), d i n , b e l i k r u h p o 120
ž e n j e n o , vendar j e izpolnje­ za uvedbo 42-urnega tednika, T i t a i n njegova doba, k i ga j i m m i r a r a o v p r e h o d n e m
(95) d i n , enotni po 86 (77)
vanje i z v o z n i h obveznosti ve­ vendar so d o sedaj d o b i l i le je prvič predvajalo 22. maja. o b d o b j u , k o j i h bo povišanje
d i n , rženi po 96 ( 84) d i n , žem­
cen
prizadelo,
zagotoviti
zano n a uvoz o p r e m i - Potreb- soglasje
občinske
skupšči­ F i l m so sedaj že drugič vrteli
lje po 13 (10) d i n i n pecivo
So specialni s t r o j i z a opre- ne. P r e d l o g so p o s l a l i tudi v času, k o je z b r a n i h o k r o g ustrezno protivrednost. Po­
po 15 (12) d i n . Cene m l e k a ,
"to šivalnice, k i b o delala sa- o k r a j n i gospodarski z b o r n i c i televizijskih aparatov največ trebna sredstva bomo m o r a l i
poiskati v k o l e k t i v i h tako, d a jogurta, surovega m a s l a i n
o za k u p c e v t u j i n i . V r e d - in s e k r e t a r i a t u S S R za delo, gledalcev.
bomo boljše gospodarili, bolj­ smetane so ostale neizpreme"°si toh strojev je 13.824 d o - vendar niso prejeli rrtti p r i t r ­
F i l m je posnet p o scenari­
njene.
Podjetje
»2ito«, k i
J e v i n d o 15. avgusta b i dilnega n i t i negativnega od­ j u poslanca spodnjega d o m a še izkoriščali zmogljivosti, po­
o s k r b u j e d o l e n j s k i bazen z
večevali
p
r
o
d
u
k
t
i
v
n
o
s
t
i
n
po­
" » r a l o podjetje že delati n a govora. Zato so se k a r s a m i F i t z r o v a Mac. L e a n a , šefa b r i ­
m l e v s k i m i i z d e l k i , p r o d a j a le­
i i h R a z g o v o r i z Tugobanko odločili za zlato sredino. De­ tanske v o j a k e m i s i j e m e d dobno. Učinek tega S2 seveda
te po n a s l e d n j i h cenah: belo
k & j b že približno leto d n i lajo 45 u r tedensko, l n sicer vojno v J u g o s l a v i j i F i t z r o v ne more pokazati preko noči,
m o k o p o 123 ( 90) d i n , enotno
Podjetje j e p r o s i l o , d a se so s i to u r e d i l i tako, d a imajo M a c L e a n k o m e n t i r a posamez­ velja p a p o u d a r i t i , d a nobsna
m o k o ( t i p a 1000) p o 82 (70)
Postopek z a že o m e n j e n i h neka'ere sobote
proste. T i ne- epohe iz življenja pred­ naša delovna skupnost najbrž d i n , m o k o t i p a 600 p o 105 ( 83)
j -000 dolarjev pospeši. Stro- d a t u m i so točno določeni d o s e d n i k a T i t a Življenje mar­ n i n a tako majavih nogah, d a
d i n i n pšenični z d r c b p o 124
1 i n o z e m s t v u so pripravlje- k o n c a leta 1964. D o tedaj p a šala T i t a i n njegova d o b a j e ne b i takoj mogla začeti iz­
(93) d i n . Cene veljajo francc
plačevati
povečanja
osebnih
* in čakajo n a prevoz.
bo verjetno p r i r o m a l tudi od­ eden i z m e d najbolj u s p e l i h
skladišče »Žita« v N o v e m me
dohodkov!
S
takojšnjimi
ukre­
Konfekcija »Lisca« b o n a govor i z C e l j a o z . iz L j u b l j a ­ f i l m o v te vrste n a b r i t a n s k i
stu, k n j i m p a z a dostavo \
televiziji
v zadnjih
nekaj p i za boljše gospodarjenje p a
*
strojih izdelovala modele ne.
je seveda treba zagotoviti, d a 20 k m pasu pribijejo 1 d i n a r
l
e
t
i
h
.
naročilu tujega poslovneJ. T E P P E Y
partnerja Delavke b o d o
. učili delati n a n o v i h stroJ ! tuji s t r o k o v n j a k i . P o se^ i i pogodbi b o izvozila »lir
° a « 700.000 nedrčkov v vred!^
250.000 dolarjev. D e v i z n i
"^ek
ugoden. 100
dolarjev letno. T o j e
Ugotovili s m o t o , k a r je prof. čadePo potili mesecih, o d k a r se Je v
(tudi nato. k o se i z p l a k a po dežev­
j^JbalJKa utemeljitev z a k o zeva Sporočila .javnosti že pred dve­
Krki
21. februarja
letos
pojavila
j u usede i n voda z b i s t r i ) v svojem
"•stnest menjave s tujino i n
ma letoma. V p o d k r e p i t e v doseda­
temna i z p l a k a , k i je i z p i e u e n i l a
zelenilu s i v k a s t i odblesk Doslej potreba b o p o d p r e t i prizadeva­
njih preiskav homo ugotovili še ra­
njeno
sicer
živozeleno
barvo,
kon­
IZVOLIMO
škodo
b
i
m
o
r
d
a
—
tako
n j a k o l e k t i v a n a ta način, d a
zmerje k a l c i j i i n magnezija v vzor­
čno
le
vemo.
ka\o
i
n
kaj
IzpiaUa,
lahko
domnevamo
—
o
d
p
r
a
v
i
l
i
šele
: bo pravočasno prišel d o stro­
cih vode, odvzetih v Kočevju i n v
ki
po
večjih
nalivih
onesnaži
K
r
k
o
v
dveh
d
o
treh
l
e
t
i
h
,
toda
sam«
v
jev.
Zavlačevanje
postopka
0 tem, kcko je Se
Kadešči, količino sulfata v i s t i h
od izliva Radešoe do izliva osred­
p r i m e r u , če i z p l a k o . k i še vedno
vzorcih tet b i o k e m i j s k o porabo k i ­
ne 17-letni brigadir Jani
nje dolenjske reke v Savo; prihaja
p r i t e k a , takoj zajezimo.
sika v 5 dneh v. v z o r c i iz Itadešce
iz kočevskega premogovnika.
<
Pet mesecev s m o potrebovali za
Pajk iz Trbovelj rešil iz
Predstavljali nas Lo­
in iz K r k e . S t e m z a d n j i m bomo
K a k o preprečili povečanje škatli'
ugotovitev, d a so premogovi d e l c i ,
Lahinje v Gradcu 67-!etugotovili,
kakšen
v
p
l
i
v
i
m
a
nečisto­
in kako K r k o . eno i z m e d r e d k i h
k i j i h prinaša Katlcšra, iz kotov
to amaterji z Jesenic
no babico Baro Klemenča na količino k i s i k a v vodi, k a r j ^
še neoskrunjenO) rek Slovenije, ob­
skega premogovnika*! Prav to p a
in iz T o l m i n a
čič in 3-letno v n u č k o
varovati v bodoče? C e l o t n i turizem
je že pred dvema letoma < 19,">2) želo važno z a rastlinje, ribe t e r l i ­
stalo življenje v K r k i .
^evonie.ščani se Se d o b r o
v d o l i n i K r k e je v nevarnosti! Ne­
ugolo\ ila prof. N a d a Čudež s po­
Mcjco, berite več na 6.
Domnevamo l a h k o , d a K r k o one­
P nlnjajo, k a k o navdušeno
malo sredstev s m o p o r a b i l i zanj v
močjo
mikroskopsko-potrografsk'sirani današnje številke
snažujejo trije i z v o r i nečistoče: pr­
I?.
zadnji republiški d r a m .
povojnem času, zato se pa"- mora­
analize, k i j o je o p r a v l K d r . luž. M ,
Dolenjskega lista!
vi je premogov p r a h , k i se jo v
* ' reviji p o z d r a v l j a l i v N o mo vprašati: naj m a r d o p u s t i m o ,
I lamela. Tudi
barvanje
vode v
podzemnem kraškem svetu n a b i r a l
mestu nastop Jesentčailu ho šlo vse DO /lu? Problema re­
Zeljnskih
jamah,
opravljeno
po
vseh 60 let, k a r r u d n i k obstaja;
' n Tolmincev. Amatersko
ke, ki je v nevarnosti, prav gotovo
vojni, je pokazalo, d a voda iz njih
drugi je premogov p r a h , k i so ga
•'tališče T o n e C u f a r z Jesene bo mogla rešiti samo novomeška
p r i t e k a v Katlršeo. O svojih odkrit­
odlagali v o k o l i c i r u d n i k a i n ga iz­
£
n u m j c letos predstaviobčina! To velja p o u d a r i t i z.V.egaj i h je prof. Cadežcva poročala v
la H
' o v i m »Domom B e r delj, k e r J a s beži. narejenega Je
Geografskem vestniku v.u<z. K o go­ pirajo n a l i v i , i n še tretji izvor:
prah, k i p r i h a j a z vodo iz rudniške
» W
« . T o l m l n c i pa s kodoslej zelo malo, šk-tl.i pa je vedno
v o r i m o o noči tosti, k i se je pojaseparacije. Z a n i m i v o b i b i l o slišati,
* J o »Manđragola« N . M a c večja. O tako p o m e m b n e m vpraša­
vila v K r k i , gre za usodo reke i n
kateri izmeti teh treh virov je po
, "avenija Obo d e l i zastopata
n j u , kot je osoda reke, b i pač mo­ t u r i z m a ob njej, zato 7 a k e i o ne
m n e n j u geologov največji povzroči­
<W
' n s k e drmske a m a
rali reči besedo ali dve tudi v
gre odlašati! (,e r tesnim sodelova­
O D 30. V i l . D O 9. V I I I .
telj nečistočo v K r k i . S i c e r p a lah­
teri
amaterjev J u g o s l a v l ,
»kraju i n v republiki, Prat
i i ili- li-eni n k n i j a r e p u b l i k e i n prisade*
ko
rečemo,
d
a
so
dejstva
zdaj
že
J j ' ? » letošnlem festivalu
ni smo n a d tem, d a nobena i / Ded
O k r o g I. avgusta i n m e d
tili občili (novomeške, kočevske,
na dlani. S t r o k o v n j a k i s o . k o t st­
{VttcT ,
prejšnjo 80republiških
znanstvenih Institucij
5. t e r 9. avgustom nestal­
krške i n brežiške) homo l a h k o od­
rni zdi, svoje že povedali, zdaj je
1„
V ca™ četrtega festivan i t i ob p r v e m S O S v zvezi s Krko
no s p o g o s t i m i padavi­
v r n i l i pogibelj K r k e .
edlnole denar l i s t o , k a r Je treba
5.
H v a r u , k l bo trajal d o
in niti poslej ni pokanla p o t s b n e .
n a m i , v o'.talem lopti vre­
I n * . Joži- Teriar, >>r Z i v l l koga
najti, d a bomo zajezili Izplako i n
e u s t a , bo na otoku tudi
ga zanimanja z a to pereče vprai i
me.
Dr. V. M .
laboratorija v Novem
mestu, p a
škodo, k i jo že doztlai dovolj veli­
tov ^ " M o v a n J i n ra/.govonje.
t r e n i takole:
k a , v bodočo preprečili!
dramskem amaterizmu.
()l> vsem t e m p a dobiva K r k a
— Analize vzorcev so opravljene.
» L I S C A « : samo za 13.080
dolarjev gre, a vendar...
m
l a r
n
l n
3
v
n
n
p 0
6 3
p
ri
n
SOS naše (nekoč tako lepo zelene) Krke
s
s t !
b
o
z
d
0
0|
n a
6 1
0 v
s e
L o r i
A l b o
c h
a l
:
s l o v ,
1
n
8 e J
V ( 4
v
0
e
z
a
e
e
l
V LUCI SMERNIC Z APREDKONGRESNO
AKTIVNOST ZVEZE
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
KOMUNISTOV
V skladu s politiko standarda
Utrjevanje
i n nadalj­
nja
krepitev
materialne
podlage s a m o u p r a v l j a n j a ,
samostojnosti i n odgovor­
n o s t i neposrednega proiz­
vajalca i n u p r a v l j a v c a p r i
odločanju o vseh proble­
m i h j e bistven pogoj n a ­
daljnjega naraščanja pro­
izvodnje i n delovne pro­
d u k t i v n o s t i i n n a t e j pod• l a g i Se hitrejšega nara­
ščanja osebne potrošnje
- I n izboljšanja
splošnega
življenjskega
standarda
' delovnih ljudi.
I z s m e r n i c za pred­
kongresno
aktivnost
ZK
V zvezi z važnimi gospo­
darskimi ukrepi, sprejetimi
v z a d n j e m času, je podpred­
sednik Z I S B o r i s K r a i g h e r
P o v e l i k i h konferencah j u l i j a je zdaj
n a s t o p i l o razdobje n e p o s r e d n i h poli­
tičnih razgovorov, šefi C o m m o m v e a l t h a
so se v r n i l i i z L o n d o n a d o m o v , pred­
s t a v n i k i afriških držav so končali svoja
posvetovanja v K a i r u , r e p u b l i k a n c i so
i z v o l i l i svojega k a n d i d a t a z a B e l o h i ­
šo. Z a n i m a n j e sveta j e zdaj osredoto­
čeno n a E v r o p o .
Britanski zunanji minister Richard
B u t l e r j e v M o s k v i — to je njegov zad­
n j i o b i s k p r e d j e s e n s k i m i parlamentar­
nimi volitvami. Predsednik romunske
vlade I o n Gheorghe M a u r e r j e n a u r a d ­
n e m o b i s k u v F r a n c i j i — v torek g a j e
sprejel p r e d s e d n i k r e p u b l i k e de G a u l l e .
Največ z a n i m a n j a p a v z b u j a o b i s k Alek s e j a Adžubeja, zeta Hrušfova, v Z a ­
h o d n i Nemčiji.
osebnih d o h o d k o v spodbudo
za p r o i z v o d n j o , p r e d v s e m z
v i d i k a racionalnejšega zapo­
s l o v a n j a delovne sDe. Spreje­
t i u k r e p i bodo posredno v p l i ­
vali tudi n a zmanjšanje uvo­
za k m e t i j s k i h p r i d e l k o v i n s
tem t u d i k zmanjševanju de­
ficita plačilne bilance.
Podpredsedniku
Borisu
K r a i g h e r j u so zastaviii t u d i
vprašanje, k i ugotavlja, d a j e
v s e k a k o r mogoče pričakovati,
da bodo t i u k r e p i o d j e k n i l i v
javnosti i n d a b o d o deležni
t u d i kritiike. Vprašanje, k i
je sledilo tej ugotovitvi, se j e
glasilo: K a k o n a j bi se poli­
tično o p r e d e l i l i d o t e h ukre­
pov?
B o r i s K r a i g h e r je soglašal
s vprašanjem, ugotavljajoč,
da u k r e p i n i k a k o r niso po­
p o l n i i n d a so l a h k o deležni
k r i t i k e z več s t r a n i . T o d a
kljub
pomanjkljivostim
je
treba vedeti, d a samo s k r i ­
t i k o ne bi v e l i k o dosegli.
B o l j k o r i s t n o je resno se l o ­
titi naloge — povečanja stan­
d a r d a . Uresničitev te naloge
pa n i odvisna o d k r i t i k e spre­
o d g o v o r i l n a nekaj vprašanj jetih u k r e p o v , temveč o d za­
uredništva »Komunista«. M e d vestnega delovanja vseh i n
d r u g i m j e v o d g o v o r i h dejal, vsakogar v s m e r i povečanja
d a s o dosedanja gospodarska standarda. Zato se ne b i sme­
gibanja pozitivna, i n t o zara­ l i slepiti, d a je rešitev vsake
d i povečanja p r o i z v o d n j e i n težave l e - v zvišanju ben. T a ­
delovne
produktivnosti.
V k o prepričevanje b i i m e l o z a
p r v i h p e t i h mesecih so se posledico
verižno
zvišanje
povečali t u d i osebni d o h o d k i cen, k a r b i h u d o
oviralo
- r z a 14 odst., k a r dokazuje, s k u p n e napore z a povečanje
d a se že začenja uresničevati standarda.
Moderna
proiz­
n a šestem p l e n u m u C K Z K J vodnja ne rešuje — ugotavlja
tn k o n g r e s u s i n d i k a t o v začr­ B o r i s K r a i g h e r — svojih eko­
tana p o t povečanja standar­ n o m s k i h p r o b l e m o v z zviša­
da. T a k a g o s p o d a r s k a gibanja njem c e n , marveč predvsem
so še b o l j z a o s t r i l a nekatere z boljšim izkoriščanjem no­
p r o b l e m e i n nesorazmerja o rt t r a n j i h
rezerv.
Subjektivne
p r e j . Z a r a d i tega so b i l i po­ sile m o r a j o d e l o v a t i v t e j
t r e b n i nekateri
u k r e p i n a s m e r i , d a bo mogoče nado­
področju cen, k i n a j b i omo­ m e s t i t i zvišanje c e n električ­
gočili p r i l a g a j i n i c panog, k i ne energije i n nekaterih vrst
s o đoslej zaostaja'e, r a z v o j u r e p r o d u k c i j s k e g a
materiala
gospodarskega s i s t e m a . H i t ­ brez zvišanja d r u g i h c e n . T o
ro
i n površno
presojanje j e r e a l n a p r e d p o s t a v k a . N o t r a ­
ukrepov l a h k o v o d i k s k l e p u , njih rezerv je d o v o l j , samo
da so t i u k r e p i v nasprotju p o i s k a t i j i h je treba i n izko­
6 p o l i t i k o s t a n d a r d a , vendar ristili
za povečanje proizvod­
je treba spremembe v cenah nje i n delovne p r o d u k t i v n o ­
p r e s o j a t i s stališča njihove­ sti.
ga' v p l i v a
na skupna
gospodarska gibanja.
Pred
kratkim
sprejetih
T r e b a j e vedeti, d a b o l j real­
no f o r m i r a n j e cen v o d i k sta­ ukrepov ne s m e m o opazova­
b i l i z a c i j i gospodarstva. N e k a ­ t i i z o l i r a n o , ločeno o d razvo­
tere panoge b o d o priSle s j a celotnega gospodarskega
t e m v položaj, k i b o spodbu­ sistema. S l e d i l i bodo še ukre­
j a l ekonomičnost i n rentabil­ p i , u s m e r j e n i n a povečanje
nost njihove p r o i z v o d n j e . R a ­ sredstev v gospodarstvu, o b
h k r a t n e m zmanjševanju sred­
zen tega p o m e n i povišanje
stev za investicije izven go­
K a j t i Nemčija j e eno i z m e d nereše­
n i h vprašanj druge svetovne- vojne.
Italija je leta 1947 p o d p i s a l a m i r o v n o
pogodbo, nekaj l e t pozneje je to sto­
r i l a J a p o n s k a , A v s t r i j a j e leta 1955 p o d ­
pisala državno ( m i r o v n o ) pogodbo i n
postala n e v t r a l n a država. Nemško v p r a ­
šanje p a je d o danes ostalo nerešeno.
N e le to, nobenega izgleda n i , d a b i se
v bližnji bodočnosti rešilo. M e d V z h o d ­
n o i n Z a h o d n o Nemčijo n i praktično
n o b e n i h s t i k o v — združitev je še daleč.
NAŠ AKTUALNI
KOMENTAR
Je b i l o razdobje, k o je bilo nemško
vprašanje p r o b l e m številka e n a sov­
jetske zunanje p o l i t i k e . T o j e b i l o z a
časa S t a l i n a , v r a z d o b j u hladne vojne,
b e r l i n s k e b l o k a d e , o k u p a c i j s k e g a re­
žima.
L e t a 1962 se j e p o j a v i l a n a azijski
sceni k i t a j s k a senca. K i t a j s k a je med­
t e m o m e j i l a svoje odnose s Sovjetsko
zvezo n a m i n i m u m , uspelo j i je priteg­
n i t i n a svojo s t r a n komunistične par­
tije Daljnega vzhoda. P r a v te d n i j e
postalo j a s n o , d a se j e j a p o n s k a par­
spodarstva. T o b o v p l i v a l o
na preusmeritev v investicij­
s k i potrošnji. T a k o b o d o na­
stali pogoji z a skladnejše od­
nose v s k u p n e m gospodar­
stvu, k a r n a j b o v k o r i s t po­
l i t i k i standarda.
tija o r i e n t i r a l a definitivno n a K i t a j s k o
i n d a j e S o v j e t s k a zveza izgubila svoje
karte n a Japonskem. N a strani K P K i ­
tajske so partije Severne K o r e j e , Se­
vernega V i e t n a m a , Indonezije, B u r m e ,
za P e k i n g j e t u d i močno levo k r i l o
cevlonske partije.
Res j e , K i t a j s k a j e p r e m a k n i l a po­
zornost sovjetske d i p l o m a c i j e n a azij­
s k o področje, n a v e l i k i p r o s t o r m e d I n ­
dijo, Indonezijo i n K i t a j s k o . V e n d a r
z a r a d i tega nemško vprašanje n i iz-
Bo Hruščov
obiskal Bonn?
gubilo p r a v nič n a s v o j e m p o m e n u za
sovjetsko d i p l o m a c i j o .
T o dokazujejo m e d d r u g i m note, k i
j i h pošilja sovjetsko zunanje m i n i s t r ­
stvo L o n d o n u i n W a s h i n g t o m i — t o
dokazuje t u d i sedanji o b i s k zeta H r u ­
šfova, glavnega u r e d n i k a Izvestij Alekseja Adžubeja v Z a h o d n i Nemčiji. T a
o b i s k je s i c e r zasebnega pomena, ven­
d a r m u v svetu p r i p i s u j e j o zelo v e l i k
pomen.
Leta 1955 j e tedanji k a n c l e r Adenauer o b i s k a l M o s k v o i n p o v a b i l H r u ­
šfova v Z a h o d n o Nemčijo. T o pova­
b i l o še vedno velja. Z a h o d n a Nemčija
je v d o b r i h o d n o s i h z z a h o d n i m i vele­
s i l a m i , vendar je k a z n o , d a j e rešitev
nemškega vprašanja zelo močno od­
visna o d Sovjetske zveze.
J e sovjetska d i p l o m a c i j a
r i močno i n zavestno dejav­
nost.
P o t k s t a b i l i z a c i j i gospo­
darstva i n k povečanju stan­
darda n u j n o v o d i prek t a k i h
ukrepov, kakršni so b i l i spre­
j e t i p r e d nekaj d n e v i . Čeprav
B o r i s K r a i g h e r je n a k o n c u zvišanje c e n samo p o sebi n i
svojega
intervjuja
o p o z o r i l p o p u l a r n o , je b i l o v t e m p r i ­
tudi n a to, d a povzroča k r i - m e r u potrebno. N e b i p a m u
tizersko obravnavanje t e h i n s m e l a slediti verižna reakci­
t a k i h u k r e p o v , b o d i s i d a je ja. V s a k delovni k o l e k t i v naj
p r e m a l o utemeljeno, b o d i s i se zaveda, d a b i s i z brezgla­
da je p r e t i r a n o , psihozo ne­ v i m zviševanjem c e n s v o j i h
gotovosti v g o s p o d a r s k i h or­ p r o i z v o d o v spodrezaval vejo,
ganizacijah i n družbeno-poli- na k a t e r i sedi, ah' bolje — n a
tičnih o r g a n i h , k a r seveda katero želi sesti. S l e h e r n i k o
lahko prepreči dosledno iz­ lektiv s i želi močnejše mate­
polnitev postavljenega smo­ rialne podlage i n več sredstev
tra. Zato j e naloga vseh druž­ za osebne dohodfte, seveda na
benih s i l , zlasti ^ k o m u n i s t o v ,
temelju večje delovne pro­
da se s p o l n i m razumevanjem d u k t i v n o s t i . Brezglavo zviše­
pomena t e h s m o t r o v a k t i v n o vanje c e n n i pot.Td n a j b i
vključijo v njihovo uresniče­ v o d i l a k t e m u c i l j u . T o j e pn#,
vanje ter razvijejo v tej sme­ k i v o d i vstran, proč o d tega
pripravlje­
na pristati na združitev Nemčije? Je,
toda pod pogoji, ki ne b i prizadeli sov­
jetskih interesov v Evropi. Moskva je
leta 1955 pristala na neodvisnost Av­
strije pod pogojem, če postane ta drža­
va nevtralna. Pristala b i na združitev
Nemčije, če bi se ta odpovedala atom­
skemu orožju in če bi vodila popol­
noma samostojno, od zahodnih velesil
neodvisno politiko.
Toda bonska republika se že vklju­
čuje v atomski program Zahoda, Za­
hodna Nemčija je za to, da se Atlantski
pakt oboroži z atomskim orožjem —
Bonn vodi agresivno politiko. To je
dejstvo.
S tem dejstvom računajo tudi v
Moskvi. Glede Zahodne Nemčije si ne
delajo nobenih iluzij, dobro vedo, ka­
kšen je bonski načrt za združitev Nem­
čije: priključiti Vzhodno Nemčijo Za­
hodni Nemčiji i n postaviti Moskvo
pred izvršeno dejstvo.
Moskva je te dni poslala v Zahodno
Nemčijo svojega izvidnika — Adžubeja.
Uradno je prišel na prijateljski' obisk,,
na povabilo treh zahodnonemških l i ­
stov.
•'•£,
Vprašanje, k i zanima svetovno javnost, je — bo Hruščov obiskal Zahod­
no Nemčijo? K a j b i lahko tak obisk
prinesel?
Nič, de ne b i obe strani pokazali
nekaj dobre volje. Misija Adžubeja je
prav v tem, da ugotovi, koliko se je
medtem spremenilo prvotno bonsko sta­
lišče. So v Bonnu pripravljeni priznati
obstoj Vzhodne Nemčije?
Kajti nemško vprašanje je v zadnji
instanci odvisno od Nemcev. T o je bilo
vedno stališče sovjetske diplomacije.
Velesile lahko dajo tej rešitvi svoj bla­
goslov, sporazum sam pa je seveda
stvar Nemcev samih.
cilja. Zato iščimo raje druge,
uspešnejše p o t i z a premago­
vanje t r e n u t n i h težav. T o je
naš k o m e n t a r k n e k a t e r i m
Pripravimo se na zlet
tehnike!
N a seji zadnjega j u n i j a je
občinski odbor L j u d s k e teh­
nike v N o v e m mestu ob pičli
udeležbi predstavnikov r a z n i h
dejavnosti o b r a v n a v a l vpra­
šanje tehnične k u l t u r e n a
D o l e n j s k e m . Z l a s t i vprašanju
izumiteljstva, k i je v proiz­
vodnih organizacijah močno
zanemarjeno, je b i l a posveče­
na n a seji v e l i k a pozornost.
M e n i l i so, d a n i prav, k e r o
usodi i z u m o v odločajo neka­
teri p o s a m e z n i k i , k i ne znajo
ceniti t a k i h pridobitev.
P r i h o d n j e leto b o v N o v e m
TEDENSKI NOTBANJEPOLITltjLPREGLED
. # V i s je v ponedeljek proslavljal 20-letriico velikih d n i v svoji b u r n i zgodovini. T a
veliki jubilej otočani niso proslavljali s a m i :
z n j i m i je b i l — tako k o t p r e d dvajsetimi
leti — tudi predsednik T i t o . K o je prispel
n a otok, ga je n a obali pričakalo več tisoč
ljudi. Neposrednost i n prisrčnost, s katero
je ljudstvo sprejelo predsednika T i t a , je do­
kaz velike ljubezni otočanov do človeka, k i
je toliko storil z a lepše življenje jugoslovan­
skih narodov. T u d i napredek, k i ga je doživ­
ljal V i s ves čas po vojni, v m a l e m ponazoruje, k a k o p r i d n o s m o s p r e m i n j a l i podobo svo­
je domovine.
čil S k o p j u tovarno za proizvodnjo montaž­
nih stanovanj, k i je že pričela obratovati. O b
obletnici strašne katastrofe v S k o p j u , k i je
pretresla ves svet, so obiskale glavno mesto
Makedonije uradne delegacije iz jugoslovan­
skih r e p u b l i k i n p r e d s t a v n i k i raznih organi-
N a prav tistem kraju, kjer je predsednik
T i t o p r e d dvajsetimi leti k o t v r h o v n i k o m a n ­
dant N O V i n P O J pregledal I. dalmatinsko
proletarsko brigado, preden je odšla v poslednje boje za osvoboditev Jugoslavije, je
bil v ponedeljek slavnostni miting. Z b o r o ­
vanja so se razen več tisoč otočanov udele­
žili tudi predsednik T i t o , podpredsednik R a n ković, predsednik skupščine E d v a r d K a r d e l j
in druge visoke osebnosti. N a slavnostnem
mitingu je govoril sekretar C K Z K H r v a t s k e
d r . V l a d i m i r Bakarič, k i je še posebej po­
u d a r i l velik p o m e n dogodkov, k a k o r so se
odigravali n a otoku, kjer je b i l po letu 1914
sedež pomembnejših institucij revolucije i n
nove Jugoslavije, z a p r i h o d n o s t jugoslovan­
skih -narodov.
zacij iz vse države. Obletnici dogodka, nesre­
če, kakršna naj se ne b i n i k o l i več ponovila,
nikjer, v nobenem k r a j u kjerkoli n a svetu,
so bile posvečene prireditve, k i so simboli­
zirale solidarnost i n človeško humanost, izra­
ženo takoj po potresu i n pozneje v obnovi
porušenega mesta. K d o r se je udeležil teh
slovesnosti po enem letu, potem, k o so m u
bile še vedno p r e d očmi strašne, pošastne
ruševine, se je začudil, k o je videl, kaj vse
je bilo storjenega v enem letuT P r i d n e roke
človeške solidarnosti so zgradile nova nase­
lja, obnovile številne porušene hiše. Zdaj je
že mnogo bolje. Rane vseeno še niso zaceljcne. S k o p j e je nastajalo stoletja. Uničeno je
bilo v nekaj sekundah. D a b i n a ruševinah
ponovno zrastlo novo, še lepše mesto, je eno
leto prekratek čas.
• V rafineriji nafte v B o s a n s k e m B r o d u
je prišlo te d n i do silovitega požara, k i je
terjal 6 s m r t n i h žrtev i n več ranjenih. N a
k r a j nesreče so takoj prihitelo skupine reše­
valcev, k i so s i nesebično prizadevale, d a b i
zajezile požar, odstranile v i r r novih nevar­
nosti i n rešile ljudi, k i so se v času eksplo­
zije m u d i l i n a svojih delovnih mestih.
•
Jugoslovanska investicijska banka je
sklenila, d a bo takoj ustavila u p o r a b o kredi­
Po končanem zborovanju je predsednik
T i t o o d k r i l spomenik, velik k a m n i t i blok, v
katerega so vklesane T i t o v e besede, izrečene
p r e d 20 leti n a V i s u : »Tujega nočemo, svoje­
ga ne d a m o ! « N e k o l i k o kasneje so o d p r l i
s p o m i n s k o šolo. N a dogodke p r e d 20 leti spo­
m i n j a tudi muzej, k i so ga tudi o d p r l i v dneh
slavja. J u b i l e j u so bile posvečene t u d i še d r u ­
ge prireditve.
© V o k v i r u priložnostne svečanosti je
p o d p r e d s e d n i k sovjetske vlade Dimšec izro­
20-LETNICA VELIKIH DNI
m i s l i m , k i s m o j i h povzeli j *
razgovora B o r i s a K r a i g h e r j a
z uredništvom »Komunista«.
B.J.
tov, če bo ugotovila, d a sredstev, s k a t e r i m i
sodelujejo investitor i n gospodarske banke,
ne uporabljajo
v sorazmerju z o d o b r e n i m
k r e d i t o m . T a k o bo postopala tudi t a m , kjer
niso zagotovljena sredstva z a preseganje i n ­
vesticij. N a m e n tega u k r e p a je preprečiti že
običajno prebijanje investicij, k a r seveda
škodljivo v p l i v a n a stabilizacijo gospodar­
stva.
/
•
Predsedstvo republiške
gospodarske
zbornice je sporočilo delovnim organizaci­
j a m , naj obračunajo svojim zaposlenim na­
domestilo z a zvišanje življenjskih stroškov
že od dneva podražitve, ne p a šele o d 1. av­
gusta dalje. Z a r a d i posebne strukture osebne
potrošnje v Sloveniji naj smatrajo znesek
1500 d i n , k i ga j e p r e d p i s a l Z I S , le z a obvez­
no spodnjo mejo i n ga zlasti p r i nižjih oseb­
n i h d o h o d k i h p r i m e r n o zvišajo.
•
T e d n i je bila javnost seznanjena s
p r e d o s n u t k o m resolucije za izdelavo družbe­
nega plana S F R J , k i naj b i b i l osnova z a jav­
no razpravo o temeljnih vprašanjih ekonom­
ske politike. Zvezna skupščina je ob tej pri­
ložnosti pozvala delovne organizacije i n nji­
hove organe upravljanja k a k o r tudi družbeno-politične skupnosti, naj imajo p r i sestav­
ljanju svojih p r o g r a m o v i h planov p r e d oč­
m i postavke te resolucije, upoštevajoč zlasti
realnost teh planov i n p r o g r a m o v ter potre­
bo, d a m o r a j o biti razvojna p o l i t i k a i n posa­
mezne oblike potrošnje v skladu s sredstvi,
s k a t e r i m i razpolagajo. Uresničevanje ciljev,
k a k o r so izraženi v resoluciji, je odvisno o d
v s e l i delovnih organizacij i n družbeno-politič­
nih organizacij, ne p a samo o d zveznih orga­
nov. Z a r a d i tega je potrebno, d a posvetimo
sestavljanju planov n a vseh ravneh vso po­
zornost, zavedajoč se p r i t e m dejstva, d a je
o d nas vseh odvisno uspešno izvajanje eko­
n o m s k e politike v p r i h o d n o s t i .
Ljudske
m e s t u zlet Ljudske" tehnike.
D a nas t o ne bo' našlo nepri­
pravljene, j e prav, d a že zdaj
m i s l i m o n a sredstva i n pro­
gram
samih
manifestacij.
F o t o k l u b m e d d r u g i m že zbi­
r a g r a d i v o z a razstavo posve,
čeno 600-lctnici Novega me­
sta, nekaj takega gradiva naj
b i prinesel tudi spominski
z b o r n i k , o k a t e r e m se zadnje
čase precej govori. Marljivo
d e l a t u d i r a d i o k l u b , prav b'
pa bilo, če b i razgibali vs«
zvrsti tehnične dejavnosti. 0
p r i p r a v a h n a zlet
Ljudske
tehnike bo govor t u d i n a
s l e d n j e m p l e n u m u v jese»'
skih mesecih.
-nitr- |
JtRATKE.
I IZ RAZNIH STRANI J
i
• J o n Uhcorglic Maurer v F *
n m . V F r a n c i j i se m u d i predse"'
ntk r o m u n s k e v l a d e I o n M a u n * :
M e d d r u g i m g a Je sprejel
francoski
p r e d s e d n i k d e GaulJ«;
G l a v n a t e m a r a z g o v o r o v so ' '
gospodarska vprašanja.
b
• Malta
b o n e o d v i s n a . P *?,'
sodnik avtonomne
malteške vJ*f
d e B o r g O l i v i e r Je sporočil, d a w»
p o s t a l a M a l t a 21. s e p t e m b r a n e ° ° '
v i s n a d r ž a v a . Angleži b o d o olxPteli
svoje baze n a o t o k u d o J * *
1974, M a l t a p a b o Članica
skoga C o m m o m v e a t h a .
11
• B r i t a n s k a t o v a r n a z a M»d*S[
» k o . V e l i k a B r i t a n i j a b o dobf>v"»
za Madžarsko o p r e m o za " " " " " T
kemičnih g n o j i l v vrednosti ' S !
lijonov dolarjev. N e d a v n o so »
tonsko f i r m e s k l e n i l e posebno P £
godbo tudi
o
Izvozu k a p i « " "
opremo z a Češkoslovaško.
1 1
• Ameriška
pomoč
f d»
V i e t n a m u . Južnovletnamska vw
Je s p o r o č i l a , d a b o d o f d r u » '
države o k r o p l l e s v o j o voJnsJco ^
c i v i l n o p o m o č Južnemu V l e t n a n .
Ameriški
predsednik
J
" " ^ ^
o d r e d i l , d a so k o t n o v a _ P ™ ^
p o š l j e v Južni V i o t n a m še
ameriskih vojakov.
J , u ž n
n
g
0
0
•
Pakistan
posreduje
n'j !l
i
k i n g o m i n W a s h l n g t o n o n i . J"ow
d o v a l n o a k c i j a P a k i s t a n a m e n «v
t a j s k o ta a m e r i š k o v l a d o n i w *
z a e n k r a t n o b e n e g a u s p e h a , v jj,
dar vzbuja v mednarodnih
vse večjo z a n i m a n j e .
^ ^ " J L i .
p o s r e d o v a l v Izmenjavi
* J 5 ; s«
kOTe
donco m o d o b e m a d r ž a v a m a , l » j H
to n a n a š a l a n a . p o l o t o j v
"
Francoski Indokini.
D
Razlike v vrtincu novih cen
(Nadaljevanje s 1. str.)
V M e t l i k i niso
u p o š t e v a l i določila
sveta z a b l a g o v n i
promet
V Črnomlju:
m a š č o b e bolj,
ostalo manj
din, beli k r u h p o 118 (98) d i n ,
e n o t n i p a 86 (78) d i n , zemlje
po 11 (10) d i n , m l e k o i n mleč­
ne izdelke p a po s t a r i h ce­
nah.
s l a d k o r v k o c k a h p o 246 ( 200)
din, s l a d k o r k r i s t a l p a po 220
din.
Takšen pref.led cen l a h k o
posredujemo našim b r a l c e m .
V črnomaljski trgovini je na­
V naslovu s m o n a p i s a l i : »Raz­
prodaj bela m o k a po 125 (106)
K o č e v j e niha nekje l i k e v v r t i n c u n o v i h cen«. O
din, enotna m o k a po 105 (84)
tem, kakšen j e odmev n a pri­
V metliški t r g o v i n i proda­
v s r e d i n i , prav
din,
o d p r t o j e d i l n o olje p o
poročilo Z I S v naših trgovi­
jajo belo m o k o po 145 (106)
395 (348) d i n , olje v stekleni­
tako tudi Ribnica
nah, s i lahko u s t v a r i mišlje­
din, enotno po 96 (83) d i n ,
cah po 417 ( 374) d i n , s l a d k o r
odprto jedilno olje po 405
B e l o m o k o dobite v kočev­ nje vsak s a m , saj s o številke
v kookah po 242 ( 200) d i n ,
(354) dji, olje v steklenicah
dovolj zgovorne. N e smemo
sladkor k r i s t a l p o 212 (170) s k i h trgovinah po 140 d i n ,
po 423 (375) din, sladkor v
enotno po 95 d i n , o d p r t o je­ pozabljati, d a je imelo pripo­
din,
beli
kruh
po
120
(96),
kockah po 250 (200) d i n , slad­
d i l n o olje p o 377 d i n , olje v ročilo Z I S predvsem namen,
kor kristal po 220 (170) din, enotni kruh po 86 (80) din, steklenicah p o 400 d i n , slad­ izboljšati stanje v kmetijstvu.
beli kruh po 120 (100) din, zemlje po 12 (10) d i n , pecivo kor v k o c k a h po 250 din, slad­ Vprašljivo je torej, k o l i k o o d
enotni kruh po 85 (80) din, po 15 (12) din. Mleko in
k o r k r i s t a l p o 220 d i n , beli tega, k a r je p r i s p e v a l potroš­
žemlje pa po 12 (10) din. Mle­ mlečni izdelka so naprodaj po
k r u h p o 120 (94) d i n , enotni nik zaradi n o v i h cen nekate­
starih
cenah.
ko In mlečni Izdelki so napro­
k r u h po 84 (76) d i n , žemlje r i h živilskih proizvodov, se b o
daj po starih cenah. Svet za
po 12 (10) d i n , m l e k o i n mleč­ o d l i l o nazaj v k m e t i j s t v o ! R e s
blagovni promet ObS Metlika
V B r e ž i c a h imajo n i i z d e l k i p a so p o s t a r i h ce­ pa je t u d i to, d a kakšnih več­
je že 17. 7. določil nasled­
nah. P r e j navedene cene ve­ jih špekulacij s cenami do­
najcenejši k r u h
nje cene: za belo moko 140
ljajo tudi z a ribniške trgovi­ slej n a našem področju n i b i ­
din, z « enotno 96 din, za slad­
Belo moko lahko k u p i t e ne.
lo. Tržni i n inšpekcijski orga­
kor v kockah 250 din, za slad­ po 139 (102) din, enotno po 118
n i vseh občin se že priprav­
kor kristal 220 din, za odpr­ (98) d i n , odprto j e d i l n o olje
ljajo n a prisege; zato l a h k o
to jedilno olje 400 din i n za
V Trebnjem je
po 400 (343) din, olje vstekleu p a m o , d a bodo v bližnji p r i ­
olje v steklenicah 418. Trgo­
n i c a h po 404 (370) din, slad­
moka najdražja
vina teh cen, kot je videti, n i
h o d n o s t i cene a r t i k l o v , o k a ­
kor v k o c k a h po 249 (200) din,
upoštevala!
V
trebanjskih
trgovinah terih poročamo, spet v takš­
sladkor kristal po 219 (170)
prodajajo belo m o k o p o 150 nem
ravnotežju k o t so bile
(110) d i n , enotno m o k o po pred t e m zvišanjem. P r i z n a t i
94 (83) d i n , o d p r t o jedilno je namreč treba, d a so r a z l i k e
olje p o 374 (33fi) d i n , olja v zdaj veliko večje k o t so bile
steklenicah po 400 ( 358) d i n , prej.
Dolenjska podružnica Društva
kadrovskih delavcev SRS
D o b r o zastavljena k a d r o v s k a politika v delovnih
organizacijah postaja v pogojih socialistične družbene
ureditve vedno močnejši činitelj n a p r e d k a i n s k r b i z a
delovnega človeka. Obdobje hitrega razvoja tehnike,
modernizacije proizvodnje, dviga p r o d u k t i v n o s t i i n
delitve d o h o d k a po delu, katerega priča s m o , zahteva
tudi kvalitetnejše delo z ljudmi, k i so osnovni čini­
telj i n nosilec vsega napredka.
S k r b za delovnega človeka je i n bo osnovno geslo
socialistične družbe. Zato ne smemo dopustiti, d a b i
bilo področje k a d r o v s k i h služb v delovnih organiza­
cijah zanemarjeno. .
Z n a m e n o m , d a b i dvignili strokovnost k a d r o v ­
s k i h služb, je bila v j u n i j u ustanovljena podružnica
Društva k a d r o v s k i h delavcev S R S za področje občin
Novo mesto, Črnomelj, M e t l i k a i n Trebnje s sedežem
v N o v e m mestu. Podružnica b o za svoje članstvo p r i ­
rejala posvete, seminarje i n predavanja, omogočala
izmenjavo izkušenj s področja k a d r o v s k i h služb, n u ­
dila b o p a na željo delovnih organizacij tudi nepo­
sredno pomoč p r i uvajanju in izboljšanju k a d r o v s k i h
služb.
Podružnica bo povabila vse delovne organizacije,
da vstopijo v društvo k o t k o l e k t i v n i člani. V s e kadrov­
ske delavce, k i še niso člani podružnice, p a v a b i m o ,
da se včlanijo.
Podružnica Društva k a d r o v s k i h delavcev s i je za­
gotovila p r i Z a v o d u za izobraževanje k a d r o v i n p r o ­
duktivnost dela v N o v e m mestu prostore za svoja p o ­
svetovanja i n seminarje, k i j i h bo organizirala v so­
delovanju z navedenim zavodom. U p r a v n i o d b o r p o ­
družnice je že sestavil teze za p r o g r a m dela. P r o ­
g r a m b o m o objavili v D o l e n j s k e m listu v začetku
septembra.
Za upravni odbor:
MIROSLAV V U T E
Najprej osebni standard - nato šele investicije!
V e l i k a odgovornost d e l o v n i h organizacij ob n a j n o v e j š i h ukrepih v n a š e m gospodarstvu
— Z v i š a n j a cen n i k a k o r ne smemo posplošiti na v s e predmete! - V b r e ž i š k i občini so
p r i p r a v i l i ostre ukrepe zoper v s e , k i bi P » d o v o l j e n o p o v i š a l i cene
NENAVADNA
»PROMETNA«
NESREČA:
prejšnji petek se je v Stari cerkvi p r i Kočevju dogodila nenavadna
prometna nesreča, najbrž prva te vrste na naših cestah.
Avtobus, ki je odpeljal iz Kočevja ob 10,15, je v Stari
cerkvi ustavil i n v tem trenutku se je sesula sprednja
velika šipa. Kakih 10 metrov proč je starejši delavec raz­
bijal kamenje za tlakovanje pred gostilno in ko je avto­
bus ustavil, je zaradi udarca s kladivom odletel kos ka­
menja — naravnost v šipo. Potniki, šofer in delavec so
bdi kajpak močno razburjeni zaradi nenavadnega dogod­
ka. Pri nadaljnji vožnji zaradi večjega »zračenja« v avto­
busu seveda ni b U vroče.
0
Kje šolati vajence kovinske
stroke?
Podjetja kovinske stroke iz
^Podnjega Posavja so doslej
rrt<*
J
J e n c e k teo^učnemu pouku v kovinsko
S V 0
odki
Manja
V
e
va
'
sprejem
S t o r a i 1
T
a
š
o
l
a
l e t o s
vajencev,
u « « J , Prezasedena.
Njeni
^anovuelji Železarna Stoe
k ' c e l K *
B^
**
nai w .
l J o Pri zahtevi,
f
m r a
a
p
a
1
1
3
a
•
j
f l u ž u a
c
?
l o t i
jo
''"Potrebam, ker imasoustanrT ,
P° JetJa"^noviteijj
res tolikšne
v
°!
Potrebe, da lahko
soi ^.zasedejo zmogljivosti
leč ' v
J
"
sljejo v ** i '
J P°"
svoi«.
teoretičnemu pouku
melja
Metalna iz K r orodi'
sovama
kovanega
a Zreč in Kostroj iz
:
o m e n j e n a
d
s k e
c e l
e
t
e
e
m
m
p
e
a
n
k
a
a
s
m
t
a
a
n
D 0
a
V a j e n c e
J a
°beia se dobra letina
koruze
° poročilih zvezne agro"«teorološke službe se po"uadni posevki zelo dobro
z v i j a j o v vseh k r a j i h držaslan^
ugodno ocenjujejo
J ^ J ? koruze, s katero je ponolt
P r u ž n o 2,4 m i l i j o n a
™Ktarov. K o r u z a cvete i n k a
Povsod d o b r o . I z nekutekrajev o k r o g V e l i k e M u \'e poročajo, d a k o r u z a že
•tolRa leta n i k a z a l u t a k o dobk a k o r letos.
p
l a s t i
ta
t 0
Zadovoljivo j e tuđi stanje
a d k o r n e pese, sončnic dn
^Elh
industrijskih rastlin.
tako u g o d n e m u
razvoju
Somludnih p r i s p e v k o v je v
znatni m e r i p r i p o m o g l o vreK o r u z a kaže bolje v t l °.
k r a j i h , k j e r je b i l o več
*zJa.
81
K
tih
a
K o n j i c . Ze v l a n s k e m letu j e
bil m e d podjetji, k i se za šo­
lo v Štorah zanimajo, skle­
njen dogovor, d a b i kot soin­
vestitorji p r i s p e v a l i sredstva
za povečanje njenih zmoglji­
vosti. Pogodbe so bile p o d p i ­
sane, načrti izdelani, zadeva
pa je p a d l a v vodo, k e r obči­
na Celje načrtom n i b i l a na­
k l o n j e n a in b i l a voljna pris­
pevati svoj s o r a z m e r n o maj­
hen delež z a povečanje šole,
Ce bi b i l i v Krškem na razpo­
lago i n t e r n i p r o s t o r i , b i lah­
ko M e t a l n a poslala svoje va­
jence v Krško i n d u s t r i j s k o
k o v i n a r s k o šolo, žal p a t a m
n i internata, čas beži, k m a l u
bo pred d u r m i september i n
z n j i m začetek p o u k a . P o ta­
k r a t p a b o v s e k a k o r treba
n a j t i odgovor n a vprašanje:
kje
šolati vajence k o v i n s k e
stroke?
1
Ostri ukrepi z a k r š i ­
tve predpisov o inve­
s t i c i j s k i izgradnji
Jugoslovanska investicijska
b a n k a je pooblastila svoje or­
gane, naj takoj ustavijo na­
daljnjo u p o r a b o kreditov, k i
j i h je ta b a n k a o d o b r i l a v
vsuh
tistih
primerih,
kjer
ugotovijo, d a sredstva, s k a ­
terimi
sodelujejo
investitor
in
gospodarske
banke, ne
uporabljajo v s o r a z m e r j u z
odobrenim
kreditom.
Tako
bodo postopali tudi v p r i m e ­
rih,
k o niso
zagotovljena
sticij
* * Preseganje inveS t V a
T a k o ost.re ukrepe
bodo
u p o r a b i l i tudi z a ostale kršit­
ve predpisov o Investicijski
izgradnji.
U k r e p o v o s p r e m e m b i c e n n i s m o dočakali n e ­
n a p o v e d a n o . P r i č a k o v a l i s m o j i h i n j i h še priča­
k u j e m o . P o a p r i l s k i resoluciji zvezne skupščine o
s m e r n i c a h za n a d a l j n j i r a z v o j g o s p o d a r s k e g a siste­
ma
i n resoluciji o r a z v o j u k m e t i j s t v a so ti u k r e p i
s l e d i l i k o t sestavni d e l s p r e m e m b v d e l i t v i n a r o d ­
nega d o h o d k a . S p r e m e n j e n a delitev p r e d v i d e v a
večji delež g o s p o d a r s k i h organizacij i n večje oseb­
n e d o h o d k e . — S e d a n j e s p r e m e m b e naj b i o m o g o ­
čile n o r m a l e n razvoj k m e t i j s t v u , c l e k t r o g o s p o d a r ­
stvu, premogovništvu i n b a r v n i metalurgiji. T e
panoge so d o sedaj g o s p o d a r i l e v i z r e d n o težkih
pogojih. V t e m letu bodo verjetno sledile t u d i s p r e ­
m e m b e v k o m u n a l n o stanovanjski d e j a v n o s t i .
Administrativno
določene
cene v že prej omenjenih go­
s p o d a r s k i h panogah so n u j n o
povzročale izgube, k i so J i h
delno k r i l i regresi i n subven
cije. Takšno
gospodarjenje
pa se m o r a prej a l i slej nor­
m a l i z i r a t i i n s t e m zagotoviti
dolgoročnejša
p o l i t i k a cen.
Povišanju c e n m o r a j o h k r a t i
slediti tudi večji osebni do­
h o d k i i n vse delovne skupno­
sti m o r a j o delavcem zagoto­
v i t i , d a se njihov s t a n d a r d ne
bo zmanjšal. S t r e m e t i mora­
jo, d a se b o njihova življenska raven v n o v i h p o g o j i h po­
s t o p o m a zviševala i n p o i s k a t i
za to vse možnosti.
Cene o s n o v n i m k m e t i j s k i m
p r o i z v o d o m se povprečno zvi­
šujejo za 22 odstotkov, k a r
naj b i izenačilo to vejo go­
spodarstva z o s t a l i m i pano­
g a m i . K m e t i j s k e organizacije
bodo le z e k o n o m s k i m i cena­
m i l a h k o ustvarjale sklade n
zadostna sredstva za osebne
d o h o d k e . O b o b l i k o v a n j u nor­
m a l n i h tržnih c e n premije : n
regresi ne bodo več p o t r e b n i .
Cene se bodo nadalje pove­
čale tudi za električno ener­
gijo. I n d u s t r i j s k i tok se b o
podražil za 35 odstotkov, go­
s p o d i n j s k i tok p a za 43 od­
stotkov. T o r e j b o veljala 1
KWh
za gospodinjstva 13.7
Drva so podražili!
Povišanje cen nekaterih k m e t i j s k i h proizvo­
dov je bilo, kot s m o lahko razbrali iz časopisov
in radia, opravičljivo. N e m o r e m o p a tega trditi
za dviganje cen n e k a t e r i m stvarem, k i nimajo
nič skupnega z m o k o , oljem i n sladkorjem! D r ­
va, na p r i m e r , potrebuje vsako gospodinjstvo.
Tega se zavedajo tudi na K O P Kočevje. Nekaj
dni po povišanju cen m o k i , olju in sladkorju
smo
zvedeli za neveselo vest: K G P Kočevje je
povišalo
c e n e d r v a m ! Spet novo bre­
me za potrošnika.
Potrošniki so doslej plačevali d r v a po 4.00U d i n
za p r m . po novem p a 4.500 d i n za p r m . Z a nekaj
odstotkov se je povečal tudi prevoz drv.
T o podražitev so potrošniki še posebno ne­
ugodno sprejeli. O b podražitvi elektrike in pre­
moga in sedaj še d r v n i m a potrošnik nikake
možnosti, d a bi kje »profitiral«, razen če bo
prav k r e p k o varčeval z g o r i v o m . . .
IVIenimo, d a res ne b i bilo treba tako pohiteti
z neupravičenim povišanjem c e n ! Podražitev
drv, k i je prizadejala širok k r o g potrošnikov, ni
bila najboljša, p a naj jo opravičujejo s t a k i m i
ali z drugačnimi razlogi. A l i ne bo to vabljivo
tudi za druge, k i imajo »kurantno« robo, d a pri­
stavijo lonček i n podražijo proizvode, d r u g i
spet usluge itd.?
POTROŠNIK
dinarja. T a u k r e p naj b i
spodbujal potrošnike električ­
ne
energije, k varčevanju,
zmanjšal p r i m a n j k l j a j v elek­
t r o g o s p o d a r s t v u i n vsaj del­
no omogočil zbiranje
sred­
stev z a gradnjo n o v i h elek­
troenergetskih objektov. N o v e
zmogljivosti
so našemu go­
spodarstvu nujno potrebne,
saj električno energijo že se­
daj uvažamo.
V zelo težkih pogojih so
bili zaradi nizkih, administra­
tivno določenih c e n tudi pre­
m o g o v n i k i . P o večini so vsi
zastareli i n j i h b o nujno tre­
ba m o d e r n i z i r a t i . V rudar­
stvu j e zadnje čase opaziti
v e l i k o pomanjkanje delovne
sile, k a r spričo nizkega oseb­
nega standarda rudarjev n i t i
ne preseneča. N a m e n seda­
njih
ukrepov
je
zvišanje
osebnih d o h o d k o v r u d a r j e m
ter
modernizacija
rudnikov
iz lastnih sredstev.
Dolžnost
delovnih
organizacij
je. d a p o n o v n o proučijo možnosti
za
povečanje o s e b n i h
dohodkov.
O h izplačilu o s e b n i h d o h o d k o v 1.
avgusta m o r a j o v s a k e m u zaposle­
n e m u obvezno
povsod
izplačati
tudi a k o n t a c i j o 1500 d i n a r j e v n a
račun povečanja življenjskih s t r o ­
škov. O b č i n s k a skupščina b o prfe
p r a v i l a študijo o g i b a n j u življenj^
s k i b stroškov, k i bo d e l o v n i m o n
g a n i z a c i j a m osnova z a s p r e m e m b o
pravilnikov o osebnih dohodkilf.
G o s p o d a r s k e organizacije
morajo
te
s p r e m e m b e n a p r a v i t i d o 1?.
avgustu. D e l o v n e organizacije, Iti
ne b o d o m o g l e vzdržati uveljavlje­
nih s p r e m e m b , m o r a j o to u t e m e ­
ljiti i n z a p r o s i t i z a k r e d i t e . T i s t o
delovne o r g a n i z a c i j e , l d p a i m a j o
i n v e s t i c i j s k a posojila, n a j vložijo)
prošnje z a podaljšanje odplačilnih
r o k o v . S e m sodijo p r e d v s e m k m e ­
tijske organizacije.
V
b a r v n i m e t a l u r g i j i so
uveljavljene
višje cene za
c i n k , b a k e r i n svinec. T u d i
tu govorijo za povečanje cen
e n a k i razlogi, k o t s m o j i h
omenili p r i premogovnikih.
V
zvezi z naštetimi u k r e p i je
bil v petek, 24. j u l i j u v Brežicah
s k l i c a n posvet s p r e d s t a v n i k i go­
s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j , n a kate­
r e m so s k l e n i l i , d a so v o d s t v a de­
l o v n i h o r g a n i z a c i j i n o r g a n i uprav*
l.i.MI i.i o d g o v o r n i , d a p r e p r cč i j o sleherno zviševanje c e n iz*
ven naštetih p a n o g . T a k š n i s a m o ­
v o l j n i u k r e p i b o d o najstrože k a z n o v a n i . k e r b i sicer l a h k o povzro­
čili splošno zviševanje c e n . f-ospodarske
organizacije
n a i bi
p r e d v s e m skrbele
za
zboljšanje
s t a n d a r d a z a p o s l e n i h , četudi b i
to šlo M U račun zmanjšanja inve*
s t i r i j s k i h naložb. O b č i n s k a skupšči­
na bo angažirala vse inšpekcijske
o r g a n e , s o d n i k a z a prekrške i n
j a v n o tožilstvo, d a bodo najstrože
nadzorovali
in preganjali
vsako
neupravičeno zviševanje c e n .
Življenjski stroški v Slove­
n i j i se b o d o p o t e h ukrepdn
verjetno povečali z a 2000 dr)
2.300 dinarjev. V s a k a občina
j i h b o ugotavljala z a s v o j i
območje i n priporočila delov­
n i m o r g a n i z a c i j a m , d a se za
t o l i k o zvišajo osebni dohodV
k i delavcev. Osebni dohodki
naj b i se ne zviševali enako
za vse zaposlene, a m p a k po»
sebej z a tiste z m i n i m a l n i m i
p r e j e m k i , posebej za d e l a v c i
s podpovprečnimi i n povprek
n i m i o s e b n i m i d o h o d k i iA
posebej z a tiste z n a d p o v .
prečnimi d o h o d k i . S p r e d p i s i
bodo urejeni
tudi
otroškj
d o d a t k i , p o k o j n i n e i n invar
l i d s k i d o d a t k i . Delovne orga­
nizacije naj b i k r i l e to pove­
čanje stroškov n a račun ne­
k a t e r i h olajšav, uveljavljenih
v zadnjih mesecih. S e m s o d i
predvsem ukinitev p r i s p e v k a
od izrednega d o h o d k a , opro­
stitev p r i s p e v k a i z d o h o d k a ,
znižanje prometnega d a v k a ,
s p r e m e m b a amortizacije i n
še nekaj d r u g i h u k r e p o v .
N O V O M E Š K A R A Z G L E D N I C A : tretji stolpič o b
Z a g r e b š k i cesti, p r e d p o s l o p j e m t o v a r n e I M V p a
k a k o r n a v a d n o : » s k l a d i š č e « n a cesti - v r s t a v o z i l
IMV-1000
Prispevek iz dohodka - osebna obveznost občana
Naj ostane novomeška
čeprav s m o v p r e d z a d n j e m
tedenskem notranjepolitičnem
pregledu že pisali o dveh no­
vih osnovnih z a k o n i h — za­
k o n u o f i n a n c i r a n j u družbe­
no-političnih s k u p n o s t i i n za­
konu o p r i s p e v k i h i n d a v k i h
s b i a n o v — se n a m z d i , d a je
zaradi p o m e m b n o s t i teh dveh
predpisov potrebno še pisati
o tej t e m i . G r e namreč z a
bistveno novost, k i b o pri­
spevala k nadaljnemu utrje­
vanju samostojnosti i n avto­
nomnosti vsake posamezne
družbeno-politične skupnosti.
Tako p r v i k a k o r t u d i drugi
osnovni zakon namreč omo­
gočata, da s i družbeno-politične s k u p n o s t i samostojno
določajo m a t e r i a l n o podlago
za izpolnjevanje svojih pri­
stojnosti, seveda v s k l a d u s
svojo gospodarsko močjo, k i
se z r c a l i v višini osebnih do­
hodkov. Doslej se je določa­
la m a t e r i a l n a podlaga posa­
meznih
družbeno-pclitičnih
skupnosti, predvsem komun,
v glavnem iz centrov, k a r je
ime'.o za posledico stalno ne­
gotovost, k e r vnaprej n i bilo
jasno, a l i bo ostalo dovolj
sredstev z a izpolnjevanje pri­
stojnosti. P r e d s t a v n i k i k o m u n
so p J g o s t o tožili, d a skladno
s prenašanjem vedno n o v i h
in n o v i h pristojnosti n a ko­
m u n e ne sledijo t u d i potreb­
n a sredstva. Sedaj ne bo več
razlogov z a take pritožbe.
bolnišnica brez krvi?
Z a potrebe novomeške transfuzijske p o ­
staje i n bolnišnice b i se m o r a l o letos v 52 t o r ­
k i h z v r s t i t i 3000 k r v o d a j a l c e v iz novomeških
delovnih kolektivov. Mestna organizacija R K
izdela v s a k a d v a meseca p l a n za dvomesečno
obdobje i n obvesti d e l o v n e organizacije, k i
so n a v r s t i za k r v o d a j a l s t v o najprej pismeno,
nekaj d n i p r e d e n so n a v r s t i pa še po tele­
f o n u , k o l i k o k r v o d a j a l c e v iz n j i h o v e g a k o l e k ­
t i v a naj se n a p r i h o d n j i torek d o p o l d n e j a v i
v t r a n s f u z i j s k i postaji. V p r v e m polletju je
akcija k a r lepo p o t e k a l a , saj je o d d a l o k r i
1570 k r v o d a j a l c e v , torej več kot p o l o v i c a .
Z a d n j e tedne pa se s t v a r zatika. Sezona d o ­
pustov je, to v s e k a k o r v p l i v a , t o d a n e s r e ­
če n e p o z n a j o
d o p u s t o v in bolniš­
nica zategadelj ne m o r e ostati brez k r v i .
V . torek, 14. 7. b i se m o r a l o zglasiti v
transfuzijski postaji 10 l j u d i iz K Z N o v o m e ­
sto, 6 l j u d i iz občinske skupščine N o v o m e ­
sto, 12 l j u d i iz T o v a r n e z d r a v i l K r k a i n 10 iz
novomeške bolnišnice. P r i š l o pa je vsega 19
k r v o d a j a l c e v : 2 iz S G P P i o n i r , 1 iz I M V , 11
iz K r k e , 1 iz bolnišnice, 2 iz Iskre, 1 iz občine
in 3 iz N o v o l e s a . V torek,21. 7. bi j i h m o r a l o
p r i t i po p i a n u 45 i n to: 8 iz O p e k a r n e Z a l o g ,
10 iz železniške postaje N o v o mesto, 15 iz
Sekcije za v l e k o in 12 iz Podjetja za v z d r ž e ­
vanje proge. V s e g a se je m i n u l i torek z g l a silo le 13 k r v o d a j a l c e v : 6 iz Ž T P N o v o m e ­
sto, 3 iz S e k c i j e za v l e k o in 4, k i so prišli na
lastno p o b u d o . V torek, 28. 7. je spet bilo
v a b l j e n i h 45 l j u d i : 8 i z O p e k a r n e Z a l o g , 15
iz S e k c i j e za v l e k o , 10 iz železniške postaje
i n 12 iz P o d j e t j a z a vzdrževanje proge. S a m
od sebe se je za o d v z e m k r v i p r i j a v i l za 28. 7.
k o l e k t i v K o v i n a r j a (10 ljudi). N j i h o v p r i m e r
je v r e d e n p o h v a l e , v r h u vsega pa so o b l j u b i l i ,
da bodo še prišli.
O b takšnem stanju žal ne m o r e m o m i m o
tega, d a ne b i j a v n o v p r a š a l i : naj d o p u s t i m o
da ostane novomeška bolnišnica brez k r v i za
transfuzijo? O d k o l e k t i v o v , k i iz opravičenih
v z r o k o v res ne m o r e j o i z p o l n i t i svoje h u m a ­
ne o b v e z n o s t i , pričakujemo, da nas bodo vsaj
4 d n i , p r e d e n so n a v r s t i , o t e m o b v e s t i l i , da
bi l a h k o p o v a b i l i d r u g e ! V s e N o v o m e š č a n e ,
zlasti one iz d e l o v n i h k o l e k t i v o v pa v a b i m o ,
naj se ob t o r k i h , k o so n a v r s t i , zglasijo v
k r v o d a j a l s k i postaji i n darujejo svojo k r i ter
pomagajo reševati življenja
ponesrečencev,
operirancev in porodnic!
M e s t n i o d b o r R K N o v o mesto
Prvi literarni večer
KOS
»Janez Trdina«
P r e t e k l o s o b o t o Je k u l t u r n o u m e t n i š k a s k u p i n a »Janez T r d i n a «
priredila v N o v e m mestu svoj p r v i
L t e r a m i večer, o d k a r je b i l a p r e j mesec u s t a n o v l j e n a . S t e m Je
fcačela uresničevati
svoj
delovni
h a d r t , k i obsega m e d d r a g i m lite­
r a r n e i n p o d o b n e večere, l i k o v n e
r a z s t a v e , občasne t r i b u n e o k u l ­
t u r n i h l n d r u g i h vprašanjih, k o i o o r n i oder in p o d o b n o .
tuji
P r i b l i ž n o 35 o b i s k o v a l c e m veče­
r a s t a r e c l t a t o r j a p r e d s t a v i l a to­
k r a t p e s n i k a S e v e r i n a š a l i j j , čla­
n a kluba Janeza K o l e n c a ,
Slav­
k a L e s a r j a , Jožeta P r e š e r n a ln F i ­
l i p a R o b u r j a ; n e k a t e r i a v t o r j i so
b r a l . svoja d t l a t u d i s a m i . Peter
S l m l ć Je v u v o d n i besedi p o d č r t a l
p o m e n t a k i h večerov nove k u l t u r
n e s k u p i n e , k i I m a v s v o j e m de­
l o v n e m p r o g r a m u t u d i boj
proti
konformizmu
i n hoče vnesti v
k u l t u r n o življenje
Novega mesta
več življenja
in živahnosti.
Po­
slušalci so n a j p r e l ' o p l o p o z d r a ­
v i l i več p e s m i
Severina Salija
S t a r e j š e kot n a j n o v e j š a l i r i k a p o ­
e t a , k i Je z a d n j a leta p r e d v s e m
p r e v a j a l e c , je brez zadrege p o t r ­
d i l a vprašanje,
k o m u i z m e d na­
stopajočih jo t r e b a d a t i t a k o za
k v a l i t e t o kot za o b č u t e n o , s u b t i l n o
Izpovedovanje
največ
priznanja
L e o napredek
v svojem razvoju
z a d n j i h let Jo p o k a z a l t u d i S l a v k o
I-esar;
odlomek U L I J A N A
smo
b r a l i že p r e d m e s e c i v P R O B I . E
MIH
In kaže n a d a r j e n e g a ,
a še
vedno
precej
neuravnovešenega
pripovednika.
Tudi
njegovi
poez i l l gre p r i z n a n j e , saj se tako v
o b l i k i kot v čustvih m o č n o dviga
n a d p o v p r e č n e verze l n o d m a k n j e ­
no lirlko Kolenca
ter Prešerna;
z a d n j i nI brez t a l e n t a , v e n d a r m u
h l a s t a n j e za » m o d n i m Izpovedova­
njem« bolj škoduje kakor koristi
p r i Izvirnem pisanju.
N a j v e č ne­
j a s n i h o b č u t k o v In d v o m o v Je za­
pusti:
m e d posluSalc.1 F i l i p
Robar:
p r e d v s o m o d l o m . i k iz spisa
» K r i k zlatega m i r u « I res o d l o m e k
l z r o m a n a ? ) daje s l u t i t i , k a k o je
a v t o r pristaš eksistencialistične fi­
lozofi!«. O
o k r s t i m o tuko prooo
k o t » z m e d e n o p i s a n j e « , ne b o m o
daleč o d resnice: l i t e r a r n i večer jo
s e v e d a v a r a n z i r a n e m o k v . n i pre­
nese, j a v n e k r i t i k e p a t a k o ustvar­
janje p r a v g o t o v o ne b o preživelo.
S e v e d a p o p r v i l a s t o v k i ne gre
soditi, kakšna bo p o m l a d !
Tudi
KUS
»Janez
Trdina«
potrebuje
p r e d v s e m časa i n priložnosti, d a
b o svoj p r o g r e m r a z v i l a . Z a t o s m o
a?:li,osU
skupine
lahko
veseli,
graditi
p a bo
m o r a l a predvsem
na kvalitetah i n posluhu, kaj ra­
d i ljudje p o s l u š a j o ,
bero, gleda­
lo
in
podožlvljajo.
— Na
rob
s k r o m n e g a z a p i s a Se tole: m o t i l o
nas je nerazločno n a p o v e d o v a n j e ,
h r u p s ceste l n neakustičnost ve­
že v S K M i r a n a J a r c a , k i je vertetno p r e v i s o k a . Z a i n t i m e n večer
l i r i k " l n proze naj
bi p r i r e d i t e ­
lji v p r i h o d n j e p o i s k a l i še p r i m e r ­
nejši p r o s t o r .
:
4
Tf.
•
Dvanajstletnica
revolucije.
V
Združeni a r a b s k i r e p u b l i k i so p r o ­
slavili z velikimi n a c i o n a l n i m i pro
slavami,
paradami
i t d . 12-obletnl-
co e g i p t o v s k e r e v o l u c i j e . T e h p r o
slav se j e udeležilo več šefov
ških
držav.
•
Pompldou
sednik
Polineziji.
vlade
Pred
Georges
Je b i l te d n i v F r a n c o
P o l i n e z i j i , o b i s k a l Je o t o k M u -
raro«,
kjer
vesti svoje
Ta
v
francoske
Pompldou
skl
afri­
n a m e r a v a F r a n c i j a iz­
nove atomske poskuse
otok leži v Južnem
Pacifiku.
X e r s t a oba osnovna zako­
na v medsebojni odvisnosti,
j u je treba j e m a t i k o t celo­
to. N a j p r e j tole vprašanje:'
v čem se kaže novost osnov­
nega zakona o f i n a n c i r a n j u
družbeno-političnih
skupno­
sti? P r e d v s e m v t e m , d a bo
p o n o v e m določala federacija
samo vrsto dohodkov družteno-političnih
skupnosti,
medtem k o bodo višino i n
način razpolaganja določale
v osnovi samostojno družbe­
no-politične s k u p n o s t i same.
T o bo omogočilo, d a bodo
družbenopolitične s k u p n o s t i
upoštevale specifičnosti svo­
jega območja, p r e d v s e m pa
svojo e k o n o m s k o moč. Le-ta
se bo z r c a l i l a p r e d v s e m v v i ­
šini osebnih dohodkov. T o
pomeni, da bo vsaka družbeno-politična skupnost zainte­
r e s i r a n a n a večjih osebnih
d o h o d k i h zaposlenih, se pra­
v i , n a večji p r o d u k t i v n o s t i i n
večjem s k u p n e m n a r o d n e m
d o h o d k u , k e r bo o d tega od­
visno, k o l i k o sredstev b o ime­
l a z a zadovoljevanje potreb
v prosveti, z d r a v s t v u , social­
n i h službah, v dejavnosti dr­
žavne u p r a v e i t d . O d v i s n o s t
dohodka
druibeno-politdčne
s k u p n o s t i o d njene ekonom­
ske moči b o torej v e l i k a
s p o d b u d a , d a čimprej izrabi­
jo
objektivne
ekonomske
možnosti z a povečanje skup­
nega narodnega d o h o d k a . K e r
bodo p r i s p e v k i iz osebnih do­
hodkov poglavitni v i r sred­
stev za f i n a n c i r a n j e družbe­
n i h služb, bodo družbeno-politične s k u p n o s t i zainteresira­
n e t u d i n a naraščanju oseb­
n i h dohodkov, seveda s k l a d n o
s povečevanjem p r o d u k t i v n o ­
sti.
Novi
način
financiranja
družbeno-političnih s k u p n o s t i
zagotavlja trajnost v i r a do­
hodkov. L e k a j to p o m e n i ?
Ako na primer komuna lahko
že vnaprej p r e d v i d e v a , d a bo­
do iz centra določili le vrsto
dohodkov, m e d t e m k o b o do­
ločala njihovo višino l n na­
čin uporabe s a m a , p o m e n i
to, d a lahko p r e d v i d e v a tudi
za naprej, s kakšnimi sred­
stvi bo razpolagala. T o Je za
Kri, ki rešuje življenja
P r e t e k l i teden » o d a r o v a l i k r i n a novomeški t r a n s f u z i j s k i
postaji: A n a B o ž i č , g o s p o d i n j a z I g l e n k a ; M a r i j a ( i a z v o d a ,
g o s p o d i n j a Iz P o d g o r e ; A l o j z Antončič, J a n e z U i i k o In P r a n o
(irniovšek. člani k o l e k t i v a Z T P . s e k c i j a za v l e k o N o v o m e s t o ;
Ivan M l h r l i č . član k o l e k t i v a 2 T P K u r i l n i c a N o v o m e s t o l K a r l o
IHajctlč. d e l a v e c z I g l e n k a : J a n k o 1'etrlč, M a r i j a A t l b e r n l k i n
Jane/. P l u t , f-Ianl k o l e k t i v a S V P N o v o m e s t o , K r i l i F e l k l , član
kolektiva Z T P . uprava Novo m e s t o .
načrten razvoj k o m u n e zelo treba u r e d i t i t u d i obvezno­
važno. O b e n e m je to t u d i sti občanov. T a vprašanja
s p o d b u d a , k e r se n i treba ba­ ureja osnovni zakon o p r i ­
ti, d a b i se zaman t r u d i l i i n spevkih i n d a v k i h občanov,
k i — k o t rečeno — t v o r i s k u
varčevali.
Obstaja bojazen, d a bodo paj z z a k o n o m o f i n a n c i r a n j u
skupno­
družbeno-politične s k u p n o s t i , družbeno-političnih
k o bedo določale svojo stop­ sti eno celoto. P o t e m zako­
njo p r i s p a v k a iz osebnih do­ nu bodo p r i s p e v k i i z osebnih
hodkov, zavoljo
p r e v e l i k i h , dohodkov prevladujoča obli­
apetitov zanemarjale življenj­ ka, k i bo zagotavljala naj­
ske pogoje delavcev. T a k a bo­ večji d e l sredstev z a zadovo­
družbenih
potreb.
jazen n i upravičena, vsaj te­ ljevanje
daj ne, če se zavedamo, da P o n o v e m b o d o občani s a m i
življenjski
pogoji
delovnih — i n to neposredno — p r i ­
ljudi
pogojujejo večjo a l i spevali za financiranje druž­
manjšo krepitev materialne benih služb, i n sicer skladno
podlage o z i r o m a ekonomske s svojo gospodarsko močjo.
moči družbeno-politične skup­ P r i t e m izhaja z a k o n o d
nosti. R a z e n tega p * je tre­ predpostavke, d a bo dohodek
ba vedeti, d a bo treVa odlo­ v čedalje manjši metri i z v i r a l *
čati o višini i n načina upora­ i z premoženja, k e r bo njegov
be dohodkov n a d e m o k r a t i ­ poglavitni v i r delo.
čen način, se p r a v i v čim
R e k l i s m o , d a bodo občani
širšem k r o g u občanov.
neposredno p r i s p e v a l i z a f i ­
K a j p a m a n j razvite druž­ nanciranje družbenih služb.
beno-politične
skupnosti? K a k o bo mogoče to doseči?
E k o n o m s k a moč nekaterlti je N a ta način, d a prispevek iz
še tako šibka, d a ne b i mog­ d o h o d k a ne b o več obveznost
l i zagotovit; n i t i m i n i m u m a g o s p o d a r s k i h organizacij, t e m .
potreb, k i j i h ustava i n za­ več osebna obveznost obča­
k o n i predpisujejo k o t obvez­ n a . T a b o v b r u t o z n e s k u so­
nost družbeno političnih skup­ deloval p r i delitvi svoje or­
nosti. Z a take p r i m e r e se v ganizacije, nato p a se b o k o t
prehodnem obdobju predvi­ posameznik vključil v a k t i v e n
devajo dodatna sredstva kot odnos do reševanja proble­
intervencija družbene skup­ m o v k o m u n e , s t e m d a b o
nosti. K r i t e r i j i za odobrava­ p r i s p e v a l z a zadovoljevanje
nje dodatnih sredstev bodo družbenih potreb. M e d t e m k o
podrobneje določen; z repub­ sedaj d o s t i k r a t s p l o h n i ve­
liškim z a k o n o m . V s e k a k o r p a del, kolikšen je njegov p r i ­
je že sedaj jasno, d a b o z spevek, k e r ga je z a n i m a l
družbeno-politična
skupnost
intervencijo s k u p n o s t i zasetovljen le m i n i m u m pf^r^'o.
T o p o m e n i , da bo vsaka t a k a
p r e d nalogo, da se čimprej
postavi n a lastne noge, da b i
lahko zagotovila ne le m i n i ­
V trebanjski občini se že
m u m , temveč t u d i
m a k s i ­ nekaj časa p r i p r a v l j a j o n a
m u m sredstev za zadovolje­ praznovanje občinskega praz­
vanje družbenih potreb. N e n i k a , k i ga bodo letos prvič
b i se s m e l i 'venomer izgovar­ obhajali 4. septembra, n a d a n
jati, češ, d a so izobraževanje, ustanovitve Gubčeve brigade.
k u l t u r a , vprašanja borcev i n P r o g r a m priredobev b o p r i ­
podobno le stvar širše skup­ p r a v i l poseben p r i p r a v l j a l n i
nosti, ter tako opravičevati odbor.
opuščanje s k r b i za te dejav­
Osrednje p r i r e d i t v e v po­
nosti. Z d r u g i m i besedami: častitev občinskega p r a z n i k a
v p r e h o d n i dobi je seveda bodo v T r e b n j e m . Pričakuje­
t r e b a računati z intervencijo jo, d a se bo ob tej priložnosti
s k u p n o s t i , a obenem je treba z b r a l o več tisoč l j u d i . Naselje
ustvarjati pogoje, da b i se bodo očistili i n u r e d i l i ploč­
enakopravno vključili v splo­ nike. P r i r e d i t v e bodo t u d i v
šen razvoj s k u p n o s t i .
d r u g i h večjih občinskih sre­
D a b i l a h k o zaživel nov s i ­ diščih: n a M i r n i , v M o k r o n o ­
Šentrupertu, Dobrniču,
stem f i n a n c i r a n j a družbeno­ gu,
političnih s k u p n o s t i , je bilo V e l i k i L o k i i n T r e b e l n e m .
p r e d v s e m samo neto osebni
dohodek, b o odslej živo za­
i n t e r e s i r a n n a d usodo pvispevka i n bo hotel aktivno
sodelovati tako p r i določanju
njegove višine k a k o r t u d i p r i
p o l i t i k i njegove uporabe.
N o v i z a k o n tudi zagotavlja,
da osnova z a določanje ob­
veznosti k m e t o v ne bo več
odvisna o d gibanja d o h o d k a
po tržnih pogojih. Z a določa­
nje osnove j e vzeta katastr­
s k a osnova, k i je po oprav­
ljenih
nujnih
spremembah
približana s t v a r n e m u dohod­
k u v kmetijstvu. Tudi dohodek
i z k m e t i j s t v a bo obravnavan
k o t dohodek, p r i d o b l j e n z
l a s t n i m d e l o m . P o p r a v k i bo­
do nujni le, kolikor uporab­
ljajo kmetje tujo delovno s i ­
lo. Dopustna bo t u d i mož­
nost, da se n a njihove do­
h o d k e — z a r a z l i k o o d oseb­
n i h dohodkov delavcev —
uporabljajo progresivne stop­
nje, d a bi na ta način lahko
odvzeli tudi del akumulacije
z a splošne potrebe.
Z a ugotavljanje osnove p r t
določevanju p r i s p e v k o v iz do­
h o d k a o b r t n i h dejavnosti bo­
d o po novem vzeli osebni do­
hodek
delavcev
ustreznih
strokovnosti
v
družbenem
sektorju gospodarstva. Na ta
način se bo mogoče izogniti
raznim negativnim pojavom,
ki smo jim bili priča v pre­
teklosti in ki so zavirali raz­
voj obrti.
Pred praznikom trebanjske
občine
D a b i b i l o prazngvanje čim
bolj slavnostno, b o v trebanj­
s k i občani v počastitev praz­
n i k a več k v a l i t e t n i h k u l t u r n i h
p r i t e d i t e v . M e d d r u g i m bo
gostoval h a r m o n i k a r s k i orke­
ster iz Šentvida (Ljubljane),
k i je n a nedavnem svetov­
n e m t e k m o v a n j u v inozem­
stvu dosegel izreden uspeh.
Kulturne
prireditve
bodo
p r e d v i d o m a še v M o k r o n o g u
in na M i r n i .
N a m e s t u p r i Trebelnem,
kjer
je
bila
ustanovljena
Gubčeva brigada, bodo v po­
častitev občinskega p r a z n i k a
formirali mladinski odred M a ­
tije G u b c a . T a k o bodo lepo
ohranili tradicijo i z N O B .
T a b o r učiteljišča iz N o v e g a m e s t a v P o r t o r o ž u 1964: z i z l e t a n a Sečo, kjer s°
o b i s k a l i tamkajšnji s i m p o z i j F O R M A V I V A . V o z a d j u sečoveljske soline
20 dni taborniško-plavalne šole ob morju
2 o četrtič Je l e t o s n o v o m e š k o
učiteljišče z a svoje d i j a k e l n d i j a ­
k i n j o 2. l e t n i k a p r i p r a v i l o t a b o r n i ­
ško p l a v a l n i
tečaj
na
slovenski
o b a l i . — 53 d i j a k i n j l n 13 d i j a k o v
so Jo o b h u d i p r i p e k i z b r a l o 1. j u ­
lija p r i v h o d u n a t a b o r n i p r o s t o r ,
k i leži n a d P o r t o r o ž e m n a s e d l u
piranskega polotoka.
Čeprav bli­
zu m o r j a , Jo t a b o r n i p r o s t o r za­
r a d i precejšnje višine n a d m o r ­
j e m (110 m ) o s a m l j e n l n p r i k l a d e n
za nemoteno delo. —
Udeleženci
točajti so se z a r a d i lažjega d e l a
razdelili
v
6 delovnih
skupin,
v s a k a p a jo Izvolila s v o j e g a ' v o d ­
n i k a l n n a m e s t n i k a . S k u p n o so Iz­
volili tajnico, blogajnlčarko. o r o d ­
j a r j a , k r o n l s t k o In k u l t u r n o refe­
r e n t k o . Izvoljeni d i j a k i so »ostav­
ljali s starostno U b o r a p r o f . N u š o
S m e r d u j c v o l n s t a b o r o v o d j o ta­
borni s v e t ,
k i Je u s p e š n o reše­
val vse naloge.
D e l o v n i p r o g r a m j e b i l zelo o b ­
širen: o b s e g a l Je teoretična p r e d a ­
v a n j a In p r a k t i č n o d e l o s p o d r o č ­
j a p r i p r a v In Izvedbe t a b o r j e n j a
za šolsko m l a d i n o . P o pet u r n a
d a n s o b i l i tečajniki z a p o s l e n i v
p l a v a l n i šoli z a noplavače In p l a vačo. Z a d n j i teden Je b i l a vključe­
na v p r o g r a m tudi biologija rast­
l i n l n živali o b J a d r a n u .
Pester
delovni red ln tekmo­
valni duh m e d skupinami sta o m o ­
gočila p r e d a v a t e l j e m , d a so uspeš­
n o uresničili d e l o v n i p r o g r a m t a ­
b o r a . O b zaključnih k o l o k v i j i h so
tečajniki
pokazali
razveseljivo
znanje. — V s i neplavači s o s p l a ­
vali, p r i športnem tekmovanju v
p l a v a n j u p a so vsi d o s e g l i p r a v
d o b r o čase. — N a Izlotlh s o te-
čajnlkl s p o e n a v a l i o k o l i c o . Ogleda»«
„
*
z d m v U n l h rost»n. ki jih
t ^ ^ , ,
zdravil
5S£LT
a « i g u b l i z u Sečovelj.
O b i s k a l i s o P i r a n k j e r *> »* ° S "»JI zgodovinske znumenitosU l n
a k v a r i j . P r e h o d i l i s o v s o strmo
<>balo o d P i r a n a d o D o l v c d o r a n a d
'jsolo. M o r s k e živali s o Iskali n a
RkalovIU o b a l i p o l o t o k a S a v u d r l j e .
M
JO pompoU
tUdI n a 45 m
visok » v o t l i m * , k i v nočeh kaže
l a d j m n p o t v Tržaški z a l i v .
Petje, nočne vajo, p r e d a v a n j e *
barvnimi
diapoeitivi l n taborni
ognji
s
kulturnimi
sporedi
«o
I z p o p o l n i l i večerno u r e . — O d s o n ­
ca
ragoreli,
utrujeni o d dela l n
prekrutkega počitka, a vendar do­
b r e v o l j e » o so p o 20 d n e h v r n i l i
tečajniki n a s v o j e d o m o v e .
u
l
l
p
t
e
l
P a r
l e
8. J .
gt.30
(748)
»V jami je premalo rudarjev!«
POSVET K L U B A
BELOKRANJSKIH
ŠTUDENTOV
» N A Š I OSEBNI DOHODKI SO V SKLADU S S T O R I L N O S T J O ! « Tako pravijo
kanižarski rudarji in vprašujejo: »Kje je uskladitev porasta osebnih dohod­
kov s storilnostjo v ostalih panogah?« — če ne bi primanjkovalo rudarjev,
bi lahko nakopali veliko v e č premoga
— Cen našega premoga po
novi odločbi še nismo poviša­
li, ker smo jih 1. julija letos
v okviru dotedanjih zakonitih
predpisov že povečali za okro­
glo 14 odst. Kljub temu smo
zdaj v precejšnji zagati. V ju­
liju so se podražili nekateri
artikli, ki niso zajeti v zad­
nji uredbi zveznega izvršne­
ga sveta o povečanju cen, kot
»a primer: jamski les, kar­
bid in razstreliva. Povečanje
teh cen in povišanje cen
elektrike bomo komajda krili
s povišanjem cen premoga,
ki smo ga uvedli s 1. julijem
letos, kot sem že omenil. Na­
staja vprašanje, odkod vzeti
sredstva za predpisano pove­
čanje osebnih dohodkov, ker
nimamo prav nobenih rezerv.
krat 18.000 dinarjev na mesec. močno pod planom, če bi
Zdaj, v letu 1964, je rudniški imeli vsaj 30 rudarjev več, kot
učinek na moža 1,2 toni, pov­ jih imamo, pa bi šlo iz jame
prečni osebni dohodki v na­ vsak dan 300 ton premoga!
šem rudniku pa so 36.000 di­ Tako je povedal direktor
narjev. Storilnost se je torej rudnika v Kanižarici, inž. Giod leta 1956 pa do danes po­ do Rozman. Ob tem, kar je
večala za 100 odst., osebni do­ povedal, se velja zamisliti!
hodki pa za prav toliko. V Povečevali smo osebne do­
ostalih panogah žal ni tako. hodke, ne da bi za to več na­
Vprašujemo se: kako so tam redili. Tolažili srn« ae, češ:
usklađeni osebni dohodki z re­ »Saj drugače ne gre!« Rudar­
zultati dela? Prepričani smo, ji pa so se zadeve lotili dru­
da v zadnjih letih ne bi mo­ gače in čeprav j i m je bilo
glo priti do tolikšnega pora­ težko, so vzdržali! Kljub te­
sta cen, če bi tudi v drugih mu ne mečejo krivde za teža­
panogah iskali opravičilo za ve, v kakršnih so, zdaj na re­
povečanje osebnih dohodkov publiko, zvezo in druge orga­
ne, vsi ostali pa v tem včasih
v večji proizvodnji!
V tem mesecu dosegamo v kar tekmujemo . . . .
jami in na odkopih rekordne
uspehe, saj nakopljemo vsak
Najbrž je rudarstvo edina dan po 200 do 230 ton premo­
panoga, k i vse od leta 1956 ga, k i sproti odhaja na želez­
dalje povečuje osebne dohod­ niško postajo i n nato dalje.
ke zgolj sorazmerno s pora­ Takšnega uspeha, kot bi ga
stom storilnosti. Leta 1956 želeli doseči in bi ga lahko
smo v našem premogovniku dosegli, pa ni, ker je v jami
dosezali 0,6 tone rudniškega premalo rudarjev. Proizvod­
učinka na moža, povprečni nja zato ni takšna, kot bi mo­
"osebni dohodki pa so bili ta­ rala biti in še vedno smo
V
M a r i n d o l u je
zasvetila
elektrika
21. julija j e ob lepi slo­
vesnosti v M a r i n d o l u , 25.
julija p a v Zastavi i n v PaP o g l e d n a n o v i stolp v p a d n i k a v p r e m o g o v n i k u
vičičih zasvetila elektrika.
Kanižarica
V občini Črnomelj s t a s
t e m ostali neelektrificirani
cdinole še naselji B i s t r i c a
in Male Dobliče, p a tudi t u
bodo električne žarnice za­
svetile še letos. V s a črno­
Nedavno je umrl v 51. letu nalnega zavoda za socialno
maljska občina b o nato starosti Karel Jerman, inšpek­ zavarovanje
itd. Nobena na­
elektrificirana, k a r lahko tor za delo pri občinski skup­ loga zanj ni bila
pretežka.
štejemo za precejšen u- ščini v Črnomlju. Jerman je Med vojno so bili pri parti­
speh, saj j e v predvojni bil sin napredne družine. Ko zanih vsi njegovi najbližji so­
Jugoslaviji imel elektriko se je vrnil kot ujetnik bivše rodniki. Dva brata je izgubil
vojske, se je v bojih leta 1941 in 1942, pa
cdinole Črnomelj z nekate­ jugoslovanske
r i m i okoliškimi vasmi. K e r ves predal delu za obnovo tudi njegova sestra je bila
partizanskih
domovine.
1948 je bil pred­ od leta 1942 v
bo elektrifikacija letos za­
enotah. Očeta je
sednik KLO Loka, dve leti operativnih
ključena, se b o t r e b a takoj
kasneje pa je postal poverje­ izgubil v internaciji na Rabu.
lotiti pojačanja
nizkona­ nik za delo pri bivšem OLO Karel Jerman je bil kljub te­
petostnega omrežja, d a b i Črnomelj. Kasneje ja bil in­ mu veder in nasmejan in pri­
podeželje dobilo industrij
pri ljudeh. Tak bo
špektor za delo. Razen tega ljubljen
tajniško ostal v spominu vsem, ki so
s k i tok. Le-tega bodo kme­ je uspešno opravljal
pri OSS in ObSS v ga poznali in ga spremili na
tovalci potrebovali z a raz funkcijo
ne kmetijske stroje i n pri­ Črnomlju, bil član OSS No­ njegovo zadnjo pot.
vo mesto, član sveta komu­
ključke.
Umrl je Karel
D e l a n a » b e l o k r a n j s k i m a g i s t r a l i « uspešno n a p r e ­
dujejo: finišer (stroj, k i p o l a g a n a o b n o v l j e n o c e ­
stišče asfaltno p r e v l e k o ) se k a r h i t r o p r e m i k a p r o t i
Gradcu. Zdaj je med Primostkom i n G r m o m , blizu
o d c e p a p o t i za O t o k
Zanimiva razstava v Belokranjskem muzeju
prisi­
V Belokranjskem
muzeju so 16. julija dokončno
je bila za praznik vstaje od­ lile sovražnika, da se je umak­
prta dokumentarna
razstava o nil na izhodiščne položaje.
vdoru Nemcev,
ustašev in
Skoraj teden dni je sovraž­
vlasovcev v Metliko
16. ju­ na divizija
ropala,
požigala
lija 1944.
in morila po okoliških vaseh,
Razstavljene
so mnoge fo­ dokler niso posamezni oddel­
tografije
o prazniku
sloven­ ki 16. julija vdrli v Metliko
skih in hrvatskih' brigad ki in v nekaj urah požgali 31
hiš in 99 gospo­
so 9. julija 1944 v Metliki sre­ stanovanjskih
poslopij.
di navdušenega
prebivalstva darskih
de/Hirale
pred
najvišjimi
Številne fotografije
na raz­
predstavniki
vojaškega in po­ stavi prikazujejo
to razdeja­
litičnega življenja. Ze nasled­ nje
okupatorja
v
Metliki,
nji dan pa je pričel sovraž­ hkrati pa so vsa zverinstva
nih z močnimi silami
napa­ in zločini dokumentirani
z
dati
osvobojeno
ozemlje isjavanti
prizadetih,
kar je
vzhodne
Bele krajine, hoteč razvidno iz takratnih
zapisni­
opleniti vasi, izropati
pože­ kov Komisije
pri predsedstvu
to žito, predvsem pa ustraho­ SNOS za ugotovitev
zločinov
vati narodno zavedno
prebi­
valstvo,
mačini, v Drašičih, na Boldražu in Svržakih, v Čurilih, Radovičih, Rosalnicah
in Metli­
ki. Vsega je bilo požganih
270 objektov, škode pa je bilo
za desetine milijonov
pred­
vojnih dinarjev. •
Pričujoča
razstava v Belo­
kranjskem
muzeju bo odprta
do srede avgusta in prav je,
da si jo ogledajo Metličani in
okoličani, predvsem pa mla­
dina, ki bo tako spoznala ve­
like žrtve, ki so jih njihovi
očetje in matere
prispevali
za našo svobodo.
r
Gradaški pečarji ne zmorejo
vsega dela
Deset
delavcev
Gradaškt* bo treba zgraditi novo. P r a v
pečarije skupaj s t r e m i vajen­ nič n e upajo n a sredstva, k i
ci komaj zmaguje naročila. b i j i h d o b i l i o d drugod. D o ­
Leta
se kopičijo d a n z ab r o vedo, d a j i h bodo m o r a l i
dnem, k u p c i p a prosijo: »Po­ ustvariti s a m i .
šljite slepiče z a peči!« Nič
P l a n z a 1964 j e napet, k a r
čudnega, gradbena sezona je 80 m i l i j o n o v dinarjev vredno­
Napadala je I. kozaška divin a višku i n prav zdaj je čas, sti b o treba ustvariti! T u d i
zija pod vodstvom
nemškega
k o surovo dograjene stavbe strojna o p r e m a v pečarijj je
Benerala von Pannvjitza, ki so
prevzemajo o b r t n i k i , k i bodo stara i n dotrajala. K l j u b te­
jo sestavljali
donski
kozaki,
p o s t o r i l i zadnja dela. Gradaš­ m u n e izgubljajo
poguma.
Nemci
in ustaši.
Roparski
k i pečarji hitijo, p o vse dne- K a r šlo b i , čeprav n i lahko,
vdor pa se je ponesrečil, ker okupatorjev
in njegovih pove delajo, p a k o m a j zmagu­ k o b i bilo le k v a l i f i c i r a n i h
so takoj nastopile
partizanske magačev. Ta komisija je ugoenote XV. in XVIII.
divizije, tovila, da je bilo tiste dni jejo.
delavcev dovolj. Toda pečar,
Belokranjskega
odreda, top-' ustreljenih
S k r o m n o delavnico, n a des­ s k a obrt i z u m i r a , potrebe p o
13 civilistov, da
niške brigade VIL korpusa in so podivjane tolpe požigale v no o d ceste j o boste u z r l i , če pečarskih izdelkih p a so i z
nekatere hrvatske
enote, ki Železnikih, Vidošičih, na Kr- se bližate G r a d a c u z metliške dneva v dan večje. T a k o so
pred
nedav­
s t r a n i , so s i postavili s a m i . pripovedovali
S a m i so n a r e d i l i opeko zanjo. n i m gradaški pečarji, m e d e m
N i m a j o še sanitarij i n kopal­ k o so hiteli gnesti glino i n
n i c . Peč, v kateri pečejo svo­ o b l i k o v a t i slepiče.
S. J .
je izdelke, je že stara, zato
N a nedavnem posvetovanju ke k r i t i s pomočjo prispev­
o k l u b s k i dejavnosti v M e t l i ­ kov p o d j e t i j . M l a d i n a dela
k i so ugotovili, d a Je b i l a t a
zase i n ne išče stikov z osta­
dejavnost d o zdaj neorganlzl.
limi organizacijami. D a b i
rana. P r e d v s e m s o se v nJem
k l u b s k a dejavnost bolje ste­
z b i r a l i o b televizorju, i m e l i
sestanke i n predavanja, naj­ k l a , b i m o r a l i že v začetku
več p a je vanj zahajala m l a ­ lota osnovati k l u b s k i odbor,
dina. Vprašanje Je, k a k o do­ v k a t e r e m n a j b i b i l e zasto­
b i l i človeka, k i b i o r g a n i z i r a l pane v.io družbene organiza­
dejavnost v k l u b u . M i m o g r e ­ cijo. O d b o r naj b i sestavil de­
de povedano: s a m o p r i občin, lovni p r o g r a m i n s k r b e l z a
s k i skupščini Je n a d 50 k o ­ njegovo izvajanje. Z a poživi­
misij ln p o d k o m i s i j ! M e t l i k a tev te dejavnosti p a b i mora­
n i m a predavateljev, z u n a n j i la b i t i zainteresirana
tudi
Pa preveč stanejo. K u l t u r n o metliška podjetja s k u p a j z
N a l e v i je d e l a v n i c a , desno p a peč d e l o v n e g a k o ­
prosvetno društvo i m a p r a z n o vsemi družbenimi organizaci­
lektiva P E C A R I J A Gradac. V kolektivu pravijo,
blagajno l n mora razne stroš­ j a m i .
- ni.
d a i z m a l e g a raste v e l i k o . . .
METLIŠKI
TEDNIK
Skupna skrb za klubsko
dejavnost v Metliki
Jerman
DOLENJSKI LIST v vsako
hiSo Bele kiajine. Spod
Posavjo in Dolenjske 1
V soboto, 1. avgusta, bo
v Črnomlju posvet
Kluba
belokranjskih
študentov.
Posvet sklicujeta
občinska
odbora
Scr.alistične
zve­
ze iz Črnomlja in Metlike.
Pomenili
se bodo o go­
spodarskem
razvoju Bele
krajine, o štipendijski po­
litiki in p delovnem pro­
gramu kluba. V programu
bodo skušali i"
najbolj
konkretizirati
povezavo
študentov
z
delovnimi
skupnostmi,
ki jih štipen­
dirajo.
To bodo skušali
doseči tudi tako, da se
bodo študenti že v času
študija udeleževali sej sa­
moupravnih
organov v de­
lovnih skupnostih,
sodelo­
vali v posvetih o pomemb­
nejših odločitvah in odha­
jali na prakso v delovne
skupnosti, ki jih štipendi­
rajo. Iz podatkov o štipen­
dijski
politiki
v občini
Črnomelj je razbrati, da
so štipendije še vedno so­
razmerno nizke. Na sred­
njih
šolah se sučejo v
zneskih
od 11 do 15.000,
na visokih in višjih šolah
pa od 8 do 17.000 din. V
vodstvu SZDL menijo, naj
bi delovne skupnosti dode­
ljevale štipendije za študij
na srednjih
šolah v zne­
skih od 15 do 18.000 din,
za študij na visokih in
višjih šolah pa od 15 do
21.000 din.
Na v i n i š k e m sejmu
malo ž i v i n e
Tako malo živine, kot na
zadnjem sejmu, ni bilo na
Vinici že dolgo. V zadnjih
letih je bilo skoraj vsakič po
1000 glav živine na prodaj,
tokrat pa je je bilo le kakš­
nih 150 glav. Kupcev je bilo
kot vedno veliko: kamioni, s
katerimi so prišli odkupo­
vale! klavnic, so tokrat od­
hajali z Vinice prazni. Živi­
na, kolikor je je bilo, je bi­
la na ponudo po 400 do 500
din za kilogram žive teže.
J . Š.
Uspela razstava RK v Črnomlju
Občinski o d b o r R K v Č r n o m l j u
j e v počastitev 20. o b l e t n i c e u s t a ­
novitve R K S priredil
v
stavbi
družbenih o r g a n i z a c i j r a z s t a v o d e ­
j a v n o s t i R K . V zelo l e p o ureje­
n e m p r o s t o r u j e razvrščenih 18
panojev s f o t o g r a f i j a m i , k i p r i k a ­
zujejo razne a k c i j e R K , p o l e g p a
so n a p i s i , k i o b i s k o v a l c u p o s t r e ­
žejo s točnimi p o d a t k i o t e m , k o ­
l i k o j e članov R K , kolikšno p o ­
moč Je p o s r e d o v a l R K p r e b i v a l ­
s t v u i t d . R a z e n panojev s foto­
g r a f i j a m i z a v z e m a j o precejšen p r o
stor
razstavljeni
predmeti, k i
prikazujejo p o m e m b n o
dejavnost
RK:
zdravstveno
prosvettjevanje
In p r v o p o m o č . O b i s k o v a l c i l a h k o
vidijo razna pomagala, k i j i h o r ­
ganizacija uporablja
n a tečajih;
tam je bolniška postelja, torbica
za p r v o p o m o č z v s e m p o t r e b n i m
p r i b o r o m i n še m a r s i k a j p o d o b n e ­
ga. Z a nameček še n e k a j p o d a t ­
kov: o i g a n i z a c i j a R K v občini Čr­
n o m e l j se p r i d n o u k v a r j a s k r v o ­
d a j a l s t v o m . V z a d n j i h 5 letih Je
2615 k r v o d a j a l c e v p r i s p e v a l o 747
l i t r o v k r v i . O d leta 1947 dalje p o ­
sreduje
R K mednarodno pomoč
šolskim m l e č n i m k u h i n j a m .
V t e m času s o takšne k u h i n j e v
občini Črnomelj
prejele
veliko
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
hrane In o s t a l i h potrebščin. D o l e ­
ta 1960 Je b i l o d o b a v l j e n i h 75.000
kilogramov hrane, v zadnjih dveh
l e t i h p a 36.500 k i l o g r a m o v v v r e d ­
nosti 5,800.000 d i n . L e p o u r e j e n o
razstavo, k i s i j o Je v r e d n o o g l o ­
dati, p r i d n o obiskujejo m l a d i ljud­
je i n o d r a s l i .
Komunisti o skrajšanem de­
lavniku in osebnih dohodkih
J u t r i se bo v Črnomlju sestal aktiv k o m u n i s t o v
iz vrst tehnične inteligence i n v o d i l n i h uslužbencev
v gospodarstvu. K o m u n i s t i bodo razčlenili doseda­
nje p r i p r a v e z a skrajšanje delavnika i n povečanje
osebnih dohodkov. Pogovor l i a k.->.r se d a konkre­
ten. K o m u n i s t i i z posameznih delovnih s k u p n o s t i
bodo povedali, kako daleč so s p r i p r a v a m i n a okraj­
šani delavnik, kako so p r i n j i h izkoriščene zmog­
l j i v o s t i , k a k o j e z n o t r a n j i m i r e z e r v a m i , kakšna je
organizacija dela, z a k o l i k o se j e povečala storil­
nost dela i n podobno. Posvet j e p o m e m b e n zlasti
še v teli dneh, k o so nekatera stališča Z I S v zvezi
s pripravljajočimi se i z p r e m e m h a n i i v gospodar­
s k e m sistemu že z n a n a i n k o bodo m o r a l e delovne
s k u p n o s t i z a r a d i nedavnega povišanja nekaterih
cen zagotoviti povečanje osebnih dohodkov zapo­
slenih. P o približnih izračunih bodo v črnomaljski
k o m u n i potrebovali do k o n c a letošnjega leta z a
povišanje osebnili dohodkov v zvezi z nedavnimi
podražitvami o k o l i 55 milijonov d i n .
•
K m e t i j s k a zadruga B u l a h p r i
R o v i n j u » e Je p o n e k a j l e t n e m o d ­
m o r u p o n o v n o odločila
za sajenja
tobaka. Leto« bodo zasadili s t o
r a s t l i n o 5 ha z e m l j o .
m Hladilnica l n klavnica v S a ­
r a j e v u b o začela t e d n i g r a d i t i p i tališče z a svinje, f a r m o b r o j l e r j e v
l n cforsit z a p r o i z v o d n j o živinska
krma,
T o p e l sprejem v
R'mu
Ko
s m o zapuščali pokrajino E m i l i o , k i s m o j o
prej komaj poznali, smo se poslavljali o d gostiteljev
kot prijatelji. Čisto spodaj, se p r a v i p r i ljudeh, s m o
spoznali, kako klije socializem iz t a l — skozi najra­
zličnejše oblike demokracije. Vse, k a r s m o videli,
zadruge, kooperative, občinske skupščine v r o k a h
levih sil i n podobno, to je le nekaj primerov, v kate­
rih
se manifestira medsebojna povezanost boja z a
demokracijo i n socializem. T o je tako imenovana ita­
lijanska pot v socializem, k i se poraja v tisočerih
oblikah. V njih ne sodelujejo samo komunisti, tem­
več še druge napredne sile. V s i skupaj tvorijo blok
naprednih sil, k i se b o r i za n o v tip oblasti, z a več
demokracije, proti m o n o p o l o m i n njihovemu nebr­
zdanemu lovu za profiti, za večjo načrtnost v razvoju
dežele itd. L e v i m silam sledijo ogromne množice,
zlasti na severu Italije, najbolj seveda v »-rdeči« E m i lii, k i čutijo potrebo po r a d i k a l n i h reformah, p o ob­
novi italijanske družbe n a demokratičnih temeljih.
V Firencah s m o se m u d i l i samo eno dopoldne,
da s m o si lahko ogledali vsaj najvažnejše kulturno­
zgodovinske znamenitosti. Vsega, k a r ponuja zgodo­
vin;'
mesta i n k a r si je zares vredno ogledati, seveda
nismo mogli videti, ker bi bilo tudi nekaj d n i pre­
malo za to. Obedovali s m o v delavski menzi, kjer
smo
se razgovarjali s predstavniki partije. Ugotovili
smo,
da je tudi v tej provinci vpliv komunistov i n
socialistov zelo močan. Izmed 50 županov, k o l i k o r
jih je na območju llorentinske province, j i h je 45 iz
vrst komunistov i n socialistov. M e d člani partije je,
k a k o r so n a m povedali, 20 odstotkov spolovinarjev
in individualnih kmetov.
V R i m u so nas sprejeli nad Vse ljubeznivo. N a ­
mestili so nas v p r o s t o r i h politične šole C K K P I , i n
sicer zunaj R i m a — v mestecu Albano. Slušatelji te
šole, po večini m l a d i ljudje iz vseh krajev Italije,
so se takoj spoprijateljili z nami, čeprav so pričako­
vali, d a bodo prišli iz Jugoslavije njihovi vrstniki.
Razkazovali so n a m prekrasne prostore šole i n bujno
raščen park. Peljali so nas v bogato knjižnico, v učil­
nice, vse so n a m hoteli pokazati. V sproščenem pomenku so k a r deževala vprašanja o tem i n onem.
Pokazalo se je, da že precej vedo o stvarnosti v Ju­
goslaviji.
Nepozaben je b i l obisk v občini Cienzano p o d
vznožjem M o n t e Cava, kjer smo prišli v neposreden
stik s p r e p r o s t i m i ljudmi. Še prej s m o obiskali
majhno mestece Frascati, kjer je skoraj n a vsaki
hiši opozorilo, da prodajajo vino. T o d je vina v izo­
bilju, tako d a ga ni lahko prodati, čeprav je v bližini
Rim.
Pripovedovali so n a m , d a so s o d i še zmeraj
polni dobre pijače. Ponekod ponujajo vino celo po
130 lir. B i l o b i zares smešno, da b i p r i taki ceni pili
vodo namesto vina. Zato je najbrž n i italijanske dru­
žine, kjer ne b i bila p r i kosilu ali večerji zraven tudi
steklenica vina.
N a Monte Cavo vodi zasebna cesta, zato je bilo
treba plačati pristojbino. T a k i h cest je v Italiji pre­
cej. S p l o h je pobiranje cestnine zelo razširjen pojav.
N a priključku, preden zapelje avto n a cesto, so po­
sebne kontrolne postaje, kjer je treba plačati pri­
stojbino, pač v odvisnosti o d dolžine relacije. Za­
sebnik želi imeti o d ceste še posebne koristi. Cesta,
po kateri s m o se peljali n a M o n t e Cavo, vodi narav­
nost do restavracije i n razgledišča, o d koder je mo­
goče videti večni R i m , r i m s k e poljane, jezeri Albano
in N e m i ter v daljavi tudi T i r e n s k o morje. N a v r h u
so radarske naprave i n vseh vrst antene, k i dajejo
sicer lepemu, o k r o g 1000 metrov v i s o k e m u h r i b u
malce izumetničen videz.
K o s m o prispeli v mesto Genzano, so nas pova­
bili najprej n a sedež ene izmed treh sekcij k o m u ­
nistične partije. Presenečeni s m o bili, ko s m o videli
v d v o r a n i predvsem starejše ljudi. T o je bilo čisto
v nasprotju z našim dotedanjim vtisom, d a je v K P I
precej mlajših, vitalnih kadrov. Z a pokrajino E m i l i o
to drži, za druge pokrajine pa ne. M e d k o m u n i s t i
na območju genzanske občine je 60 odstotkov takih,
k i so stari nad 40 let. Pač p a nas je presenetil delež
žensk — 35 odstotkov. Za mladino pravijo, d a odha­
ja v mesto, kjer so boljši pogoji zaslužka. Je pa tudi
res.
da se organizacija premalo prilagaja n o v i m po­
gojem življenja mladine. O t e m je bil govor celo
na V kongresu Komunistične partije Italije.
O k r o g 50 odstotkov zemlje je v rokah individu
kinih kmetov, k i v glavnem glasujejo za kandidate
komunistične partije. Treba je vedeti, da BO bili tO
prej koloni, torej ljudje brez svoje zemlje Delali so
na zemlji veleposestnikov. D o zemlje so prišli tako,
da so jo košček za koščkom jemali iz rok bogatinov.
• Bpell so zato, ker so bili organizirani. Zdaj je vele
posefltniike zemlje samo še okrog -10 odstotkov. K m e ­
tijski delavci, se pravi dninarji, ki delajo na tej zem­
lji, se bojujejo, d a bi tudi to zemljo zajela agrarna
reforma. Vsepovsod razširjeno geslo je: Zemljo t i Stemu, ki jo obdeluje! Pravijo pa, da je treba ure­
sničevanje te naloge povezovati z modernizacijo kme­
tijstva. T r e b a je narediti korak naprej, lie nazaj. Za­
to se ogrevajo za zadružno povezovanje kmetov —
p r e d v s e m za predelavo pridelkov i n prodajo vina.
8. j u l i j a p o p o l d n e je završalo po G r a d c u : » K l e menčičeva B a r a bi se z m a l o M o j c o skoraj u t o p i l a !
P r a v i j o , d a j i h je p o t e g n i l iz v o d e n e k i b r i g a d i r ! «
67-letna B a r a Klemcnčič i z G r a d c a 30 p a se je
z vnučko M o j c o , k i je k o m a j prejšnjega d n e i z ­
p o l n i l a 3 leta, takrat že sušila v domači hiši.in si
o d d i h o v a l a o d prestanega s t r a h u . R a z b u r j e n i h g o ­
v o r i c i n veselja je bilo tega d n e v G r a d c u n a p r e ­
tek,
zlasti pa je bilo v e l i k o veselja, saj sta b i l i
rešeni d v e življenji. Z g o d b o o t e m pa naj v a m
p o v e njen g l a v n i j u n a k , b r i g a d i r J A N I P A J K , k i
je letos končal d r u g i letnik ' l j u b l j a n s k e g a učitelji­
šča. D o m a je iz T r b o v e l j ( K r e š e t o v a 13-a) i n niti
17 let še n i star! S k u p a j z o s t a l i m i l j u b l j a n s k i m i
in b e l o k r a n j s k i m i srednješolci p o m a g a g r a d i t i c e ­
sto od M e t l i k e p r o t i Črnomlju.
J a n i j a p o z n a v s a briga­ je d o m a i z Cerknice. P o d a l
da, z a t o g a n i b i l o težko s e m j i o t r o k a , k a t e r e m u j e
najti. K j e r k o l i o b s k u p i n i takoj n u d i l a p r v o pomoč.
b r i g a d i r j e v o b t e r a s i s e m se S a m
s e m se vnovič o d g n a l
prejšnji
t e d e n u s t a v i l i n o d b r e g a , d a b i rešil še
povprašal z a n j , s o m i t a ­ s t a r k o . Z n j o j e šlo teže.
k o j p o v e d a l i : » O , še n a p r e j K o t j e p o v e d a l a p o z n e j e , j e
morate, Janija n i p r i nas Mojco. M e d t e m je pritekla
— t a m n e k j e n a p r e j g a b o ­ la n a g l a v o v v o d o . S t a r a
ste n a š l i ! « K o s e m ž e s k o ­ m a m a j e , n e d a b i p o m i ­
raj o b u p a l , p a s e m l e n a ­ s l i l a n a n e v a r n o s t ,
takoj
l e t e l n a s k u p i n o , b i l a j e skočila z a n j o . P r i s k o k u v
m e n d a zadnja v s m e r i pro­ v o d o p a se j i j e n o g a za­
t i M e t l i k i — i z k a t e r e se t a k n i l a m e d o b e d e s k i p o ­
je i z m o t a l p r e d m e J a n i , k i t o p l j e n e g a lesenega ogrod­
j e b i l t a k o j n a r e d z a r a z g o ­ ja, t a k o d a s e n i m o g l a r e ­
vor.
T a k o l e j e o p i s a l n e ­ šiti. M o j c o j e s i c e r v l o v i l a
vsakdanji dogodek:
i n j o skušala d r ž a t i n a d vo­
do, v e č p a n i m o g l a . K o
— 8. j u l i j a l e t o s o b p o l
sem v i d e l , k a k o j e , s e m se
štirih p o p o l d n e s e m s e šel
t a k o j p o t o p i l i n j i skušal
u m i v a t v L a h i n j o p r i gra­
n o g o rešiti. P r v i p o i z k u s n i
du, k j e r i m a m o v G r a d c u
u s p e l . Sele k o s e m se p o ­
tabor. K o t s e m izvedel po­
t o p i l drugič, m i j e u s p e l o ,
z n e j e , j e p r a v t a k r a t n a ne­
nakar smo starko spravili
kakšnem o d r u n a v o d i , k i
na
breg i n j i pomagali.
je
ostal
o d opuščenega
M o j c o i n staro m a m o so
m l i n a , B a r a Klemenčič z
odnesli domov, jaz p as e m
vnučko
Mojco
Malnarič
se v r n i l v t a b o r .
p r a l a p e r i l o . V n u č k a j e če­
pela poleg babice i n se
K sreči s e m d o b e r p l a v a ­
igrala.
lec.
L a n i s e m naredil pla­
Jaz s e m se m e d t e m u m i ­
v a l . I z n e n a d a s e m zaslišal
prestrašene k l i c e n a p o ­
moč. T a k o j s e m stekel z a
glasom. K o s e m pritekel
do
mlina, s e m opazil v
s t r u g i s t a r k o , k i j e daveč
se v p i l a n a p o m o č i n s k u ­
šala o b d r ž a t i m a j h n e g a otroka n a d vodo. B r e z po­
mišljanja s e m skočil v v o ­
do i n čez n e k a j t r e n u t k o v
že p r i v e d e l n a b r e g m a l o
M o j c o . M e d t e m je pritekla
b r i g a d i r k a Jožica Uršič, k i
v a l n i tečaj i n tečaj z a reše­
vanje utopljencev k a r m o ­
r a m o o b v l a d a t i v s i učite­
lj iščniki.
P a j k o v e m u J a n i j u se j e
mudilo v Gradac, d o koder
j e i m e l še p o l u r e h o d a . Ostali brigadirji so m e d t e m
že odšli. S k r a t k i m »Zdra­
v o ! « s v a se p o s l o v i l a .
S k r o m e n j e t a fant i n
h k r a t i j e j u n a k , saj j e re­
šil d v e življenji, č e s t i t a m o
mu l a h k o v i m e n u vse jav­
nosti i n ga p o h v a l i m o sku­
paj
s staro m a m o
Baro
Klemenčič, saj se j e t u d i
ona
b r e z pomišljanja p o ­
g n a l a z a vnučko v v a l o v e .
Prav je, d a mislijo Pajkov e g a J a n i j a , k o t j e slišati,
za n j e g o v p o g u m i n z a j u ­
naško d e j a n j e v M e t l i k i n a ­
graditi.
Miloš J a k o p e c
Sem
se je o p e r i r a l
in -
izdihnil
DEČEK DUB V VESOLJU
4
Začetni k a p i t a l zadružne klavnice je znašal 155
milijonov lir. V objekte i n opremo so investirali 1.7
milijarde lit. V v o d i l n i h organih klavnice so predstav­
n i k i posameznih zadrug i n kmetov. T a k o v organih
k a k o r tudi m e d delavci imajo prevladujoč vpliv ko­
munisti.
staro mamo in njeno vnučko
Zvonko V«fjo*tf:
OD BOLOCNE
DO SORENTA
Brigadir Jani fctjk je rešil iz Lahinje
V vasi D o k a n j p r i T u z l i se
je zgodilo nekaj, o čemer go­
vorijo daleč n a o k r o g : človek,
k i še n i k o l i n i b i l p r i zdrav­
88
Nazaj g « *
v i l i v največjem observatoriju, k a r
n i k u i n t u d i n i v i d e l opera­
so j i h zgradili T vesolju. — »Mali I v a n « n i b i l edini planetoid,
cijske sobe, se je s a m operi­
k i so g a U««* P
. d a je krožil o k o l i Zemlje. Š e v e c
ral.
m a i h n i h zverf« »eli z neba i n j i h r a z m e s t i l i o k r o g Zemlje.
K m e t Petar Grabovičkić se
uh, tf* 10 km, so u p o r a b i l i za observatorij. N a njej
je r o d i l p r e d 68 leti; b i l je
J ™ J vili
daljnogled, m n o g o večji, k o t b i ga l a h k o
p i s m e n i n je b r a l dnevno Ča­
radili na &**
observatorij prihajajo z r a k e t n i m i
sopisje, živel j e s a m . Prej je
l a d j a m i astro**""* vseh s t r a n i sveta.
kdaj p a kdaj tožil z a r a d i bo­
lečin v t r e b u h u , ziadnje čase
pa ne več. K o se je odločil
za »kirurški poseg«, je dobro
z a k l e n i l hišna v r a t a i n legel
Vi.zapusti
v posteljo. »Instrument« z a
Obolelo mesto — b i l a je
operacijo je b i l že priprav­ k i l a — s i je prerezal z b r i t v i ­ fclh i z d i h n i l .
ljen.
jo. K e r s o g a z a r a d i izgube
\
VTISI S POTI PO ITALIJI
s
S položnicami so n a m poslali:
Kolektiv tovarne N O V O T E K S , Novo mesto
(/.hirka) — 32.577 d i n . S . Z i z B r e ž i c — 500 din,
M a r i j a P a v l o v i č , U l . p a d l i h b o r c e v 24, L J u b l j a n a
s
e
u s t a
r i s l m i
9
SI
0
n
s t a
jL
N
a
89.
Planetoid, n a katerem je observatorij, spominja n a naš
K r a s . Njegova privlačna sila p a je tako majhna, d a b i človek,
če b i malce poskočil, odletel v vesolje. Zato je treba d o obser­
vatorija prileteti v vesoljskih oblekah. — V observatoriju j e
pet a s t r o n o m o v : Albanec, Nizozemec, Američan, Rusinja i n
Indijec. O b i s k a so b i l i veseli. » Ž e o s e m d n i n i bilo nikogar z
Zemlje, željni s m o razgovora,« je dejal Albanec, profesor
M u m i n Šaban. N o v i n a r j i p a so b i l i radovedni i n so začeli
spraševati.
Bo lončarstvo spet zaživelo?
O b č i n a B r e ž i c e se bo n a j u t r i š n j e m G o r e n j s k e m s e j m u
predstavila
z
lončarskimi
in
pletarskimi
izdelki
—
v
T a k o l e je bilo zadnje tedne v K r ž a n o v i lončariji v ^
j * . . ° ' Miroslav
K u g l e r i n lončar Jože K r ž a n s t a z m n o g o potrpljenj« *
J« »zdelala vrsto
lončarskih i z d e l k o v , k i se precej r a z l i k u j e j o o d povp' ^ s e j m o v " '
smo
v a j e n i z r a z n i h t e d e n s k i h a l i obČaS"
p
e s e
r
f
»Za takšno delo j e treba
imeti dobro roko i n mirne
živce,« je m o d r o v a l gospo­
dar,
k o je opazoval preciz­
no sinovo oblikovanje. »Moj
i V * * dvanajsti A m e - fant j e rojen z a t o . V e d n o
je b i l ubogljiv i n nadarjen.
I ^
" e z n a brati
2e z 12 leti je s a m izdelo­
razne majhne posodice
I ftČ
Združe- val
S i tat,
*
ne zna K o m a j je čakal, d a s e m za­
p u s t i l lončarski stol. P o t e m
je s a m začel vrteti k o l o l n
spretno n a p r a v i l prav lepe
S « -rTy
nepisskledice i n skodelice.«
6
— 1000 din, V a l e r i j a Luzar, Škocjan 24 — 1000
din, Angelca Staniša, pljučni oddelek bolnišnice
v N . mestu — 1000 d i n , C i r i l Kužnik, šmartinska 64 b, Ljubljana — 1.000 d i n , M i m i c a E i n s p i '
ler,
Celovška 34, Ljubljana — 1000 d i n , usluž­
benci občinske skupščine v Črnomlju (zbirka)
— 7.200 d i n , R. R. iz škocjana — 2000 d i n , M a r i
j a Kozlevčar i z Štefana 14 p r i T r e b n j e m — 300
din, M a r o l t Josipina iz Štefana 13 — 1000 din,
M a r j a n c a Zaletelj, U l i c a maršala T i t a 148, R u m a
— 1000 d i n , T o n i Linec, Šentvid p r i Stični —
1000
din, uslužbenci o d d d e l k a za medobčin. In­
špekcijsko službo O S v Kočevju (zbirka) —
3.500.din, sindikalna podružnica p r i N B v K o ­
čevju (zbirka) — 3800 d i n . Tončka G r d i n a , škoc­
jan 20 pri K o p r u — 1000 din, M i l k a T u r k i z Dra­
ge — 3000 d i n , M a r i j a F o r t u n , osn. šola Črno­
melj — 500 din, M a r j a n Pavlina, učitelj n a S u h o r j u — 1000 d i n . delavci o b r a t a Žarnice, Ljub­
ljana, K o t n i k o v a 16 (zbirka) — 11.120 d i n , Jože
Prijatelj, Dositejeva 26, B e l a C r k v a (Banat) —
500 d i n , M i l a n Bončlna, Rožna u l . 10, Idrija —
1000
d i n , Jožica Z o r m a n M o j s t r a n a št. 109 —
1000
din, Doroteja J a m n i k , H r i b 3. p. H i n j e —
1000 din.
Iz kraja LuiseVVetzel (Stift.) v Ttibingenu
( N e m č i j a ) pa n a m je naročnica K r i s t i n a A r k o
poslala 10 nemških m a r k z a trojčke; m e d d r u ­
gim
nnm piše: » B r a l a sem v listu o vaših trojč­
kih i n j i m želim obilo zdravja! P o z d r a v l j a m p a
tudi m a m i c o , d a b i voljno prenašala trpljenje,
ki ga bo i m e l a z njimi!« M a r k e b o m o zamenjali
v banki za dinarje i n Jih vložili k zbirki, k i
razveseljivo narašča.
Prihodnjič b o m o pisali, kaj n a m Je o svojem
obisku n a d o m u p r i K o i e n e t o v i h povedala so­
cialna delavka tov. Mračkova Iz novomeške ob­
čine. — Ponovno p r o s i m o naše naročnike, bral­
ce i n prijatelje, k i nameravajo poslati svoj pri­
spevek za pomoč trojčkom, d a naredijo to čim­
prej. D e n a r lahko nakažete tudi n a naš tekoči
račun: D O L E N J S K I U S T , N o v o mesto. 606-11608-9, n a položnic! p a posebej napišite » Z A
T R O J Č K E ! « Prispevek lahko tudi sami vplačate
pri nalj blngajni ( N o v o mesto, G l a v n i t r g 3).
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
V delavnici mojstra Lojzeta Kržana v Zalokah
se že n e k a j d n i p r i d n o v r t i lončarsko k o l o . N a
n j e m o b l i k u j e domači sin Jože p o d s t r o k o v n i m
v o d s t v o m a k a d e m s k e g a s l i k a r j a prof. M i r o s l a v a
K u g l e r j a lončevino, s k a t e r o se b o brežiška občina
p r e d s t a v i l a n a G o r e n j s k e m sejmu v K r a n j u . M l a ­
d e m u i n s p r e t n e m u lončarju g r e delo počasneje o d
rok
k o t običajno. V s a k i z d e l e k m o r a n a p r a v i t i po
načrtih svojega svetovalca. Iz g l i n e t o k r a t n e
u s t v a r j a n o v i h o b l i k . V s e so domače, ljudske, le
bolj dovršene so i n n j i h o v a r a z m e r j a skladnejša.
N a p o l i c a h p o d s t r o p o m se ž e sušijo vaze r a z ­
nih o b l i k i n v e l i k o s t i , vrči za v i n o , motili za potice,
latvice za m l e k o , servisi z a turško k a v o i n d r u g i
i z d e l k i . V s e to so le p r o t o t i p i i n n i t i e n k o s n e bo
n a p r o d a j . T e lončevine t u d i n e bodo p o s l i k a l i .
O k r a s i n a njej so plastični, včasih p a j e g l i n a s t a
f o r m a p o v s e m brez n j i h . T o samo še p o u d a r j a
njeno skladnost i n lepoto.
A
1
m
e
r
k
a
k
r
š
n
e
e
S t e v U a
včasih m a l o p r e v e l i k i . Letos
d e l a m p o pogodbi i n raču­
nam,
d a ne b o m t o l i k o ob­
remenjen.«
»Kaj menite o i z d e l k i h , k i
jih p o načrtih prof. K u g l e r ­
ja ustvarja vaš sin?«
»Prav l e p i s o , vendar j a z
n i m a m potrpljenja
za kaj
takega. P r o f e s o r i n m o j fant
pa s t a se p r i t e m d e l u ze­
lo d o b r o ujela. D r u g druge­
ga ubogata, zato tako lepo
napredujeta.«
»Se je s i n p r i vas izučil?«
»Da, p r i m e n i . Lončarska
o b r t j e v naši družini stara Z ljubeznijo, vztrajnostjo
nad 60 let. T u d i mlajši s i n , in natančnostjo obliko­
k i je zdaj p r i v o j a k i h , je lon­
vana lončevina
čar. T o d a o n n i m a takšne
V delavnici so b i l i manj
roke, k o t njegov
starejši
> a n o v tak«
""»Jonov brat. Prepričan s e m , d a je zgovorni. Bližal se je večer
I sP"°brazboT
" m a l o t a k i h , k i s tolikšnim i n delo j i h j e priganjalo, saj
še niso o p r a v i l i vseh nalog
v Jstvovati
*
° r e - veseljem i n tako natančno
o b l i k u j e j o glino. Cesa podob­ za t i s t i d a n . P r o f e s o r K u g ­
Je p r i d n o mešal glino,
nega se ne b i r a d l o t i l , če­ ler
nit<i«.
milijonov
I 5
m l ^
^ e . Približ- ravno n i s e m slab lončar, saj lončar Jože Je p r a v k a r obli­
še o d m l a d i h let u k v a r j a m k o v a l s k l e d o po v z o r u r i m s k e
aajdenlne,
bodoči
študent
poklicem.«
I
" G J?
"
»Je k a j p r i d a kupčija z akademije z a upodabljajočo
jjjijo. - * " Pa h i t r o vse po- lončarskimi izdelki?«
umetnost A n t o n Miklavžin i z
»Se k a r gre, le d a v k i so Brežic p a je že o d j u t r a vr­
tel k a m e n z a ribanje glajenke. Z a n j i m i je b i l vroč j u ­
lijski dan i n v delavnici je
b i l o še n u večer soparno.
V s i trije so h i t e l i l n se sko­
raj niso utegnili pogovarjati.
N a vprašanja, k a k o je zado­
voljen z n o v i m m o j s t r o m ,
Jo Jože Kržan takole odgo­
voril:
l6
0
)đe
2
3
s l a b o
n
i
i
e
S o 1
m
2
e m I e
1U
tet
T
a
Napori
za
2.000 d i n a r j e m . T o povišanje
je nujno, sicer vloženi t r u d
n i poplačan.
» č e bodo n a G o r e n j s k e m
sejmu p o k a z a l i s m i s e l z a te
vrste
izdelkov,«
je menil
prof. K u g l e r , »potem šele
se b o l a h k o pričelo izdelo­
vanje za prodajo.« Lončevi­
na, k i j o m l a d i Kržan izde­
luje p o d njegovim vodstvom,
bo presenetila z n o v i m i bar­
v a m i i n n o v i m i t i p i . T a lon­
čevina b o znotraj bela, z u ­
naj p a b o i m e l a temnorjavo
— belordeče višnjev t o n . O b a
ustvarjalca s i pridržujeta av­
t o r s k e pravice z a vse izdel­
ke, razen z a posnetke neka­
t e r i h s t a r i h r i m s k i l ) posod,
najdenih v grobovih v Dob o v i . T e izkopanine j e d a l
oblikovalcema n a razpolago
P o s a v s k i m u z e j v Brežicah.
Nadaljevanje brežiške
razstave ljudskih ročnih
izdelkov
Iz poskusov, k i sta j i h za­
čela prof. K u g l e r i n lončar
Jože Kržan, naj b i se torej
spet razrasla zamirajoča lon­
čarska obrt, k i b o že dege .
n e r i r a n e ljudske o b l i k e op­
l e m e n i t i l a s tehnično i n ob­
likovalno
dovršenostjo. Z a
njihovo lepoto naj b i vzbu­
d i l a zanimanje p r i domačih
ljudeh, p r e d v s e m p a p r i tuj­
cih,
k i potujejo s k o z i naše
kraje. I z v i r e n , ročno obliko­
van
spominek bo vsak rade
volje k u p i l , če m u ga bomo
znali p o n u d i t i .
Prvi preizkus
komercial­
n o s t i teh Izdelkov naj b i po­
k a z a l G o r e n j s k i sejem, k i b o
o d p r t 31. Julija v K r a n j u .
Na
s e j m u b o d o razstavljeni
tudi pletarskl izdelki. Tako
se torej uresničuje geslo le­
tošnje razstave l j u d s k i h roč­
n i h i z d e l k o v v Brežicah. To­
k r a t j i h b o ocenil širši k r o g
obiskovalcev. Seveda p a o d
sejma ne s m e m o preveč pri­
čakovati. S l i k a b i b i l a ver­
jetno precej drugačna, če b i
b i l o Izdelkov t o l i k o , d a b i
Jih l a h k o p r o d a j a l i .
T r e b a se b o torej lotiti
načrtnega dela i n z a začetek
»Zelo s e m vesel, d a i m a m nekaj več tvegati. Občinska
priložnost n a p r a v i t i t u d i k a j skupščina Brežice je prve
lepšega i n boljšega, k o t s e m k o r a k e že p o d p r l a , zato ne b i
vajen sicer. Časa p a m i to s m e l i ostati n a p o l poti. Zdaj
n a v r s t i gospodarstveni­
vzame mnogo
več, k a k o r so
vsakdanja, g r o b o oblikova­ k i , n a j še t i rečejo svoje k
na
lončevina. N a v a d n i h vr- uresničevanju pričete zami­
J . Teppej
čev b i n a p r a v i l deset v ena­ s l i !
kem
času, k i g a zdaj po­
trebujem z a enega.«
^KOVANJE
( F o t o : prof. M i r o K u g l e r )
90.
N a j p r e j so hoteli vedeti, k a j so s p l o h planeti i n to, ce j e
v vesolju samo eno sonce. » V vesolju je nešteto sonc. Nase je
v p r i m e r j a v i z n j i m i p r a v i p r a v c a t i palček. M n o g a m e d t e m i
sonci imajo svoje planete, k i zvesto krožijo o k r o g njih,« je
pojasnjeval a s t r o n o m Folger, k i se j e specializiral z a planete.
— » I n k a t e r i planeti krožijo o k r o g našega sonca?« — » N a j ­
bližji so M e r k u r , nato V e n e r a p a naša Zemlja, sledijo M a r s ,
Jupiter, S a t u r n , U r a n , N e p t u n i n P l u t o n . R a z e n n j i h je še
1200 m a j h n i h planetov.«
Art
Buchvvald:
Kranju
lončarske izdelke žlahtnejših linij in oblik
Za trojčke smo zbrali do torka 197.387 din in 10 mark
Najprej razveseljivo obvestilo: predstojnik
ginekološkega oddelka novomeške porodnišnice
dr. Ljubo Kretič n a m je v torek dopoldne po­
vedal, d a so K o r e n e t o v i trojčki i z Segonj p r i
Škocjanu še vedno v njihovi oskrbi, d a so zdra­
vi i n d a se z materjo vred prav dobro počutijo.
Jožefa K o r e n e bo s svojimi t r e m i malčki še na­
dalje ostala v novomeški porodnišnici, da bi si
po p o r o d u opomogla, predvsem p a zato, d a bo­
do njeni trojčki v p r v i h tednih življenja imeli
pravilno nego, prehrano i n vso potrebno stro­
kovno oskrbo. Če b i imela samo enega otroka,
bi bila že d o m a — s trojčki p a je še ne morejo
pustiti domov, kjer n i še nič pripravljeno za ve­
like s k r b i i n delo, k i ga bodo prinesli v hišo, ko
se vrnejo. Prav je, d a kaže kolektiv novomeške
bolnišnice tako izredno s k r b za trenutno »naj­
večjo najmlajšo družinico« n a Dolenjskem . . .
M e d t e m p a j e lepo n a p r e d o v a l a t u d i naša
zbirka d e n a r n i h prispevkov. O d prvega poročila,
ko s m o o b j a v i l i , d a so naši b r a l c i i n naročniki
p r i s p e v a l i z a t r o j č k e 32.700 d i n a r j e v , se j e d o
torka opoldne nabralo novih 164.687 d i n a r j e v i n
še p o s e b e j 10 m a r k . O s e b n o s o vplačali v naši
blagajni:
Člani k o l e k t i v a ISKRA v Ž u ž e m b e r k u ( z b i r ­
ka)
— 30.190 d i n , R i h a r d S o p e r , N o v o m e s t o —
1000
din, A n t o n Cašparac, R o š k a a , K o č e v j e —
1000 din, uslužbenci Z d r a v s t v e n e g a d o m a , N o v o
m e s t o ( z b i r k a ) — 30.500 din, Terezija Perica,
N o v o m e s t o , Kastelčeva 5 — 500 din, uslužbenci
Zavoda za socialno zavarovanje v N o v e m mestu
( z b i r k a ) — 4.000 din, Jože K r i ž e , Občice, p. D o l .
T o p l i c e — 500 din, I v a n Štepec, K u r i r s k a pot 6,
N . m e s t o — 500 din, A n a K r a m a r , P r i s o j n a pot
3, N . m e s t o — 1000 din, Štefan M a v s a r , S e l a 4
p r i O t o v c u — 5.000 din, F r a n c M a r t i n č i č , naš
rojak iz Severne Francije (trenutno n a oddihu
v Šmarjeških T o p l i c a h ) — 10.000 din, n e i m e n o ­
v a n i i z K r a n j a — 1000 din, n e i m e n o v a n i i z N o v e g a m e s t u — 1000 din.
o
P r o f e s o r K u g l e r Je nato
Naročite D O L E N J S K I
p o j a s n i l , d a ročna obdela­
va fino lončevine podraži iz­
LIST sorodnikom v
delek t u d i z a 200 odst. Ta­
tujini
— hvaležni vam
ko se b o cena trlčetrtlltrskega
vrča z a v i n o približala
b o d o za p o z o r n o s t !
Najdražja skodelica kave
Najzanimivejša s t v a r , k i j o lahko vidi svetovni popotnikv C a r i g r a d u , j e znameniti suk, o g r o m n a p o k r i t a tržnica, v
kateri razstavlja v e č kot d v a tisoč p r o d a j a l n vse, k a r pre­
m o r e svet, začenši s p r s t a n o m Julija Cezarja p a d o nekakš­
ne praskalnice za hrbet, k i j o je uporabljala žena ne v e m
katerega sultana ž e . V t e m s u k u iz X V I . ' stoletja' žive i n
trgujejo najbolj zviti trgovci n a svetu i n n i se še r o d i l a
stranka, k i je ne b i b i l i ogoljufali.
T u d i jaz sem odšel v suk, d a b i p o i s k a l nekega D a v u d a ,
k i s t a m i ga priporočala stara turška znanca T e x i n JuxBezsika. T a k o j s e m naletel n a nekaj trgovcev, k i so m i
prišli n a p r o t i z razširjenimi r o k a m i i n s smehljajem n a
obrazu. Vprašal s e m jih, kje je D a v u d o v a trgovina.
» A h , nesreča,« je dejal eden o d trgovcev, » D a v u d je
prejšnjo n e d e l j o u m r l . Vstopite v m o j o trgovino, prijetno
h l a d n o j e notri.«
» D a v u d j e n a počitnicah,« j e rekel d r u g i trgovec. »Mesec
dni b o v A n k a r i , za ta čas p a je svoje stranke p r e p u s t i l
meni.«
» D a v u d je prišel n a boben,« je odgovoril tretji trgovec.
»Jaz s e m prevzel njegove posle i n njegovo blago. Tule,
gospod, k a r z menoj!«
š e n a p r e j s e m iskal Davuda, a brez uspeha. O d g o v o r i l i
so m i , d a s e j e D a v u d utopil v B o s p o r u ; d a so ga zaprli, k e r
je pijan šofiral; d a j e e m i g r i r a l v A m e r i k o ; d a m u j e
zgorela trgovina; d a m u žena p r a v k a r r o d i ; d a je i m e n o v a n
za veleposlanika v J e m e n u i n tako dalje.
Nazadnje s e m se ustavil p r e d neko izložbo i n začel
občudovati p r s t a n . D a ne b i b i l storil tega! Preden s e m
sploh zaznal, kaj se dogaja z mano, so m e vlekli v trgovino
in m e p o s a d i l i n a trinožnik.
T r g o v c i iz carigrajskega s u k a n e govore r a d i takoj o
poslu. P r v a s t v a r , k i v a m j o ponudijo, je skodelica dobre
turške kave.
Sprejel s e m ponudbo. Včasih se zgodi, d a je taka sko­
delica kave najdražja n a svetu. T u d i o b tisoč dolarjev j e
lahko človek, prej k o zapusti trgovino. M e d k u h a n j e m kave
je spregovoril trgovec o nakitu. V s a k k o s j e i m e l svojo
zgodovino. T a j e p r i p a d a l v e r o l o m n i sultanki, k i so j i o d
sekali glavo, k e r s i j e d r z n i l a žaliti sultana, svojega gospo­
darja. Onega spet je nosil K o n s t a n t i n V e l i k i . Tištale škatli­
ca za uhane p a j e še K l e o p a t r i n a .
R e k e l sem m u , d a se ne z a n i m a m za te reči.
» K a k o p a b i bilo s čudovitim turškim poročnim prsta­
nom
za vašo ženo? N i c k y H i l t o n m i je o d k u p i l enega "•a
T e r r y M o o r e . S a m o še tega imam.«
Stegnil je r o k o v blagajno i n izvlekel p r s t a n z d i a m a n t i ,
safiri i n smaragdi, v d e l a n i m i v pet zlatih obročkov.
»Prstan N i c k y j a H i l t o n a je i m e l le štiri obročke,« m i
je zaupal.
»Zakaj p a m u niste p r o d a l i tega?«
» K e r s e m g a hranil za vas!«
Začela s v a se pogajati. Zahteval je dvesto petdeset do­
larjev. Z a s m e j a l s e m se m u v brk. Začel je j o k a t i k o t otrok.
» S a m o d v a t a k a p r s t a n a sta n a svetu Dvesto trideset
dolarjev. D v e s t o . Prav, naj d a m s sebe še zadnjo srajco? Sto
o s e m d e s e t . V grob me boste spravili. S t o petdeset. M o j a
zadnja cena. č e zvedo z a to v suku, m e bo spremljala sra­
m o t a d o s m r t i . N i k a r m e tako ne g l e j t e . Sto trideset. T o r e j
sto t r i d e s e t i n še v e l i k o skodelico k a v e povrhu.«
P o p i l s e m d r u g o skodelico k a v e i n odšel i z trgovine s
p r s t a n o m . Z v r a t prodajalne o n s t r a n c e s t e m e je s p e t klical
nekakšen t r g o v e c .
»Pst! R a d b i g o v o r i l z v a m i ! K a j v a m j e prodal?«
»Prstan,« s e m zašepetal. » Z a k a j sprašujete? A l i n i n a
d o b r e m glasu?«
»Nasprotno, v e l i k s l o v e s uživa. N j e g o v b r a t i m a t o v a r n o
stekla.«
Zdaj je bila vrsta n a meni, d a sem zajokal.
» K o b i b i l t a k o j odšel k Davudu,« s e m zaječal, » s e m i ne
b i t o pripetilo.«
» D a v u d — s a j t o s e m jaz,« j e r e k e l t r g o v e c v e s e l o .
»Vstopite n o i n se usedite, d a p o p i j e v a s k o d e l i c o kave. S i c e r
pa poglejte tale h a r e m s k i p r s t a n , k i g a j e N i p o l e o n p o ­
d a r i l Josephini...«
S S E J E IZVRŠNEGA O D B O R A OBČINSKEGA O D B O R A S Z D L BREŽICE
Nič več odlašanja - kmete-borce je
treba razbremeniti prevelikih davkov!
Izvršni odbor obč. SZDL
v Brežicah je v soboto, 18.
julija, razpravljal o nekate­
rih aktualnih vprašanjih bor­
cev v občini. Te probleme
so tu sicer sproti reševali,
sobotna razprava pa je bila
namenjena predvsem sploš­
nim težavam, ki nastajajo
zaradi slabega materialnega
položaja borcev. Priznavalni­
ne socialno ogroženih bor­
cev in staršev borcev so po­
stale premajhne in treba bi
jih bilo povečati vzporedno
z rastojo življenjskih stroš­
kov. Gre torej za izravna­
vo materialnega stanja bor­
cev s povprečnimi osebnimi
dohodki občanov.
V občini Brežice je v 12
krajevnih organizacijah Z B
N O V vključenih 1.170 bor­
cev. Zaposlenih je 479. Z za­
poslovanjem borcev domači­
nov do sedaj ni bilo večjih
problemov, težko pa se za­
poslijo predvsem tisti, ki pri­
dejo v občino iz drugih ob­
močij. Običajno so to starej-
N e k o l i k o boljše
kupčije v Brežicah
Medtem ko so 18. julija
pripeljali kmetje na tedenski
sejem prašičev v Brežice 635
pujskov in 30 malo večjih ži­
vali, so jih tokrat prodali sa­
mo 70 oz. 7. Iz pitališč Iv Z ni
bilo nobenega za odkup, kar
še je močno poznalo. — V so­
boto, 25. julija, so pripeljali
550 pujsov za pitanje in 30
prašičev, starih do 3 mese­
cev. Prodali so 340 malih puj­
skov (povprečno po 490 din
za kg žive teže) večjih pra­
šičev pa so prodali 12 (po
330 do 350 din za kg). — Po­
zna se čas dopustov. Večje
kupčije pričakujejo šele čez
14 dni.
ši, fizično izčrpani ljudje, in
delo dobijo najteže tisti brez
kvalifikacije. Zanje so pri­
merna le lažja delovna me­
sta, k i pa jih je v indu­
strijsko razvitejših občinah
več na razpolago.
Med nekdanjimi borci v
občini Brežice je 670 k m e ­
t o v . Tudi tem bo treba po­
magati. V težkih razmerah
živijo zlasti tisti kmetje, ki
imajo majhna posestva v od­
daljenih in hribovitih pre­
delih. Mnogi so zaradi bo-
BREŽIŠKE
VESTI
lezni in ostarelosti nespo­
sobni za težja opravila in
zemljo slabo obdelajo. Je­
seni bo verjetno že urejeno
zdravstveno zavarovanje vseh
kmetov borcev, kar bo tem
ljudem v veliko pomoč. V
brežiški občini so imeli kme­
tje iz vrst članov Z B NOV
do sedaj tudi to ugodnost,
da so za ureditev hiše ali
gospodarskih poslopij lahko
najeli posojilo pri komunal­
ni banki. Izvršni odbor obč.
odbora SZDL je na sobot­
ni seji med drugim skle­
nil, naj davčni organi ob­
činske skupščine skupaj z
Združenjem borcev temelji­
to prouče, kakšne so daja­
tve kmetov borcev, in v kri­
tičnih primerih
predlagajo
zmanjšanje
ali
oprostitev
družbenih prispevkov.
Na seji so nadalje skle­
nili, da je treba izboljšati so­
cialno službo v občini in re­
ševati pereče socialne proble­
me predvsem z ugotavlja­
njem razmer na domovih so­
cialno ogroženih ljudi, ne
pa ukrepati vsega kar v pi­
sarni. Pregledati bi bilo tre­
NOVO V B R E Ž I C A H
PJ Občinski odbor Zdru­
ženja borcev v Brežicah zbira
prijave svojih članov za obisk
proslave 20-letnice ustanovit­
ve Kozjanskega odreda. Pro­
slava bo 16. avgusta na Pla­
nini. Nekdanji borci lahko
sporočijo svojo udeležbo kra­
jevnim
organizacijam
ZB
NOV. Na to množično mani­
festacijo so vabljeni vsi obča­
ni. Skrb za prevoz prevzema
obč. odbor Z B NOV. Organi­
zatorji pričakujejo, da se bo­
do občani odzvali vabilu v
kar največjem številu, saj je
bil odred ustanovljen na Silovcu v brežiški občini.
PJ Delavska
univerza
v
Brežicah bo jeseni spet od­
prla dva oddelka večerne os­
novne šole. Na razpis se lah­
ko prijavijo kandidati za 5.
in 6. razred ter kandidati za
7. in 8. razred. Pogoje za
sprejem imajo le Usti inte­
resenti, ki so že izpolnili 18.
leto starosti. Učni program
je p r i l a g o j e n za delo z od­
raslimi.
PJ Občinsko društvo inže­
nirjev in tehnikov prireja v
drugi polovici avgusta tri­
dnevni ogled cvetlične raz­
stave na Dunaju. Vabljeni * o
P r i j a v e sprejema referent za
kmeti.stvo p r i občinski skup­
ščini Brežice. Izletniki bod)
G a s i l c i iz B u k o š k a
so t e k m o v a l i
G a s i l s k o društvo v G a b e r j u
p r i D o b o v i je m i n u l o nede­
l j o p r i r e d i l o tekmovanje z
gaailskim crodjem.
Nastop
je b i l z a n ' m ' v i n t e k m o v a l c i
so p o k a z a l i precej s v o j i h ve­
ščin. S l e d i l a je zabavna pri­
reditev i n za d o b r o razpolo­
ženje so p o s k r b e l i Vandrovčk i lz Bukc.ska.
8
potovali s Kompasovim av­
tobusom.
PJ V mestu Brežice Je zad­
nje čase začelo primanjkovačlani in vsi ljubitelji cvetja,
ti vode, čemur malone vsako
leto botruje vroče poletje.
Zavod za komunalno dejav­
nost opozarja prebivalce, naj
z vodo kar najbolj varčujejo
in v sušnih dneh ne zalivajo
svojih vrtov. Tudi vsako upo­
rabo vode v druge odvečne
namene naj bi potrošniki od­
ložili na kasnejši čas.
ba, koliko borcev je potreb­
nih pomoči.
Občinska
skupščina
ln
Združenje borcev NOV naj
bi brez odlašanja začela pri­
pravljati
temeljito
analizo
razmer, v katerih živijo bor­
ci; v jeseni bi to analizo
predložila v razpravo občin­
skemu
odboru
SZDL ter
predsedstvu Združenja bor­
cev. Predvidena analiza mo­
ra biti zelo konkretna, kar
za nekaj več kot tisoč čla­
nov ne bo tako težko pri­
praviti in nato reševati vsak
primer posebej. Te naloge
naj bi spodbudile k delu
vse komisije, ki se ukvar­
jajo s to problematiko.
Za potrebe borcev bo nuj­
no treba poiskati zadostne
vire sredstev v okviru ob­
činske skupščine. Sklad za
borce, ki letos razpolaga s
5,141.000 dinarji, bo v pri­
hodnje treba povečati.
Izvršni odbor obč. odbora
SZDL priporoča vsem kra­
jevnim organizacijam Z B ln
krajevnim odborom SZDL,
naj tudi oni sprejmejo na
dnevni red svojih sej prob­
leme borcev, saj bodo za
svoja območja lahko predla­
gali kar konkretne rešitve.
Premalo sredstev za
dokončno ureditev
Zdravstvenega doma
v Cerkljah
Adaptacija
zdravstvenega
doma v Cerkljah ob K r k i le
počasi napreduje. Zelo težko
je dobiti potrebno detavno
silo, zlasti zidarje m razne
obrtnike. Vsi so zaposleni in
tako pridejo pomagat sede po
delovnem času. Prebivalci so
najprej predvidevali, da bi
to delo prepusMU SGP Pio­
nirju iz Novega mesta, ven­
dar se zaradi visokih oen s
tem podjetjem niso mogli po­
goditi.
Zdaj opravljajo vsa
dela v lastni režiji. Nekatere
delavce plačajo, nekateri pa
delajo zastonj. Upajo, da bo­
do notranja dela opravljena
do konca tega leta, z uredit­
vijo pročelja pa bodo morali
še počakati.
V Cerkljah se je v ž g a l
traktor
V nedeljo, 26. j u l i j a , se je
n a posestvu K Z Brežice v
C e r k l j a h vnel t r a k t o r znam­
k e F e r g u s o n . T r a k t o r i s t ga j e
p r i p e l j a l v garažo o k r o g 9.
ure d o p o l d a n . P r e d t e m ga j e
očistil i n o p r a l . N a t o je od­
šel p o o p r a v k i h v Zupečo vas.
K o se je k m a l u p o 11. u r l
vračal, je že s p o t o m a zvedel,
da se je t r a k t o r vžgal i n d a
so gasilci prišli n a pomoč.
Požar je povzročil o k r o g 100
tisoč dinarjev škode. K o m i s i ­
ja je ugotovila, d a je ogenj
nastal zaradi k r a t k e g a s t i k a
na akumulatorju.
Trčenje v vasi Bukošek
N a vaški p o t i v vasi Bukošek
p r i Brežicah se je 19. j u l i j a d o ­
g o d i l a m a n j š a p r o m e t n a nesreča.
O b 18,30 Je v o z i l iz B r e ž i c p r o t i
Bukošku Franc Skaler
(1923) z
osebnim
avtomobilom Fiat
730
s p r i b l i ž n o h i t r o s t j o 40 k i l o m e t r o v
n a u r o . P r e d hišno številko 22 Je
iz nasprotne strani p r i p e l j a l
po
levi s t r a n i m o t o r i s t N a k a n i M i r k o
iz B u k o š k a (1940). Z a v i l Je sicer
v d e s n o , v e n d a r se n i m o g e l več
u m a k n i t i . Z m o t o r n i m k o l e s o m Je
zadel v p r e d n j i levi žaromet. M o ­
torist i n njegov s o p o t n i k s t a p a ­
d l a l n d o b i l a manjše p r a s k e . N a
avtomobilu je
trčenje
povzročilo
za 50 tisoč d i n a r j e v š k o d e , n a m o ­
t o r n e m k o l e s u p a z a 30 tisoč d i ­
narjev.
Neprevidno zavijanje
s ceste
21 J u l i j a o b 5,30 se je A n t o n
K e n e p e l j a l z m o p e d o m iz P i s e c
p r o t i B r e ž i c a m . Z a n j i m Je v o z i l
Ivan Ogorevc i n ga v M a l e m vr­
hu nameraval prehiteti.
T e d a j Je
Anton K e n e nenadoma z roko na­
kazal levo smer
i n zavil
proti
gradilišču živinskih h l e v o v
kme­
tijske z a d r u g e B r e ž i c e .
Mopedist
Ivan O g o r e v c se je zaletel v a n j ,
nakar s t a o b a p a d l a . K sreči n i
b i l o hujših
p o s l e d i c . O g o r e v c Je
dobil manjše praske,
škodo n a
m o p e d u p a so o c e n i l i n a 15.000
dinarjev.
Prehitiro je vozil
V bližini gostilne B u d i č n a za­
v o j u p r o t i C a t e š k l m T o p l i c a m se
je 26. J u l i j a p r e v r n i l o s e b n i a v t o ­
m o b i l . V o z n i k A n t e H u l j e v (1941)
iz Z a g r e b a Je o b 15,55 z v e l i k o h i ­
t r o s t j o p r i p e l j a l i z s m e r i Brežic
l n ga Je z a r a d i tega n a z a v o j u
začelo zanašati. A v t o m o b i l se je
p r e v r n i l . V o z n i k je b i l le laze p o ­
škodovan,
prav
tako
sopotnica
S t a n « H u l j e v . Š k o d e n a v o z i l u Je
približno za 400 tisoč d i n a r j e v .
•
V veterinarskem zavodu v
Zemunu
so
izdtelali
VZ
prem l k s . N o v i p r o i z v o d je n a m e ­
njen za prešlčjo k r m o . Superkoncentrat
vsebuje
protein,
mast, celulozo, kalcij l n fosfor.
Poročali smo že o z a n i m i v e m načrtu t r e h m l a d i h
Brežičanov, k i so se m e d t e m že n a p o t i l i po S a v i
in D o n a v i d o Č r n e g a m o r j a . U p a m o , d a n a m bodo
s tega n e v s a k d a n j e g a p o p o t o v a n j a n a s p l a v i h po
v r n i t v i p o v e d a l i m a r s i k a j veselega i n poučnega.
N a s l i k i : J a n k o i n M a k s Toplišek (ml.) ter A n d r e j
M o l a n m a h a j o v p o z d r a v B r e ž i č a n o m , k o so 14. j u ­
lija z a p u s t i l i domače mesto p r i g o s t i l n i G r i č ob
K r k i i n takoj nato » z a p l u l i « v S a v o . N a s l e d n j i d a n
ob 8. u r i so b i l i že v Z a g r e b u , 16. j u l i j a p a so
z a p u s t i l i t u d i že S i s a k . C i m b o m o o n j i h o v e m p o d ­
v i g u spet k a j i z v e d e l i , b o m o naše b r a l c e o t e m
takoj o b v e s t i l i . ( F o t o : O s k a r G e r j e v i č )
V nedeljo obiščite gasilsko
tekmovanje v Brežicah!
V programu občinske gasil­
ske zveze Brežice zavzemata
vzgoja in strokovno usposab­
ljanje članstva
najvidnejše
mesto. Leto za letom se vr­
stijo najrazličnejša tekmova­
nja in gasilci iz brežiške ob­
čine nastopijo na krajevnih,
okrajnih in republiških pri­
reditvah. T a tekmovanja jih
spodbujajo k vedno boljšemu
obvladovanju predpisanih ve­
ščin.
V nedeljo, 2. avgusta, prire­
jat občinska gasilska zveza
tekmovanje gasilskih enot v
mokrem trodelnem napadu,
vezanju vozlov, polaganju ce­
vovodov in v teoriji. Tetano-^
vanje bo ob Savi v Brežicah.''
Pričetek je napovedan ob 7.
uri zjutraj. Vabljeni so vsi
občani, ki jih zanima, kako
so nastopajoče enote uspo­
sobljene za hitro pomoč pri
požarih in drugih nezgodah.
D. V.
Sevniško gospodarstvo na trdnejših nogah
Med najpomembnejšimi na­
logami, ki Jih Je občinski
družbeni plan naložil na ra­
me kolektivov, je povečanje
produktivnosti in učinkovitej­
še vključevanje v zunanjetr­
govinsko menjavo. — Večina
podjetij je s vso resnostjo
Osnovna šola v Sevnici bo
dokončana 1. novembra
sprejela planske zadolžitve in
priporočila občinske skupšči­
ne, kar dokazuje ugodno gi­
banje gospodarstva v prvem
polletju.
Po podatkih za prvih pet
mesecev se je realizacija v
občini povečala za 25 odstot­
kov, vendar trgovina in kme­
tijstvo tu še nista upoštevana.
Plan je bil v primerjavi s
preteklim letom le za 3 odst.
večji, zato je občinska skup­
ščina že ob sprejetju in kas­
neje opozorila podjetja, da
njihova predvidevanja niso
bila realna.
V letošnjem prvem polletju
so se najbolje izkazale tele
gospodarske organizacije: kon­
fekcija
»Lisca«,
konfekcija
»Jutranjka«, Kopitarna, Kovi­
narska delavnica. — Ugodno
SEVNIŠKI
VESTNIK
N o v a o s n o v n a šola v S e v n i c i ho po d o g r a d i t v i
ena najlepših z g r a d b v k r a j u . P o d streho bo l a h k o
sprejela 950 učencev. T r a k t z učilnicami bi m o r a l
biti po p o g o d b i dokončan 1. n o v e m b r a letos. V s e
kaže, d a bo do tedaj dograjen t u d i u p r a v n i del
poslopju, česar se še p r a v posebno veseli učiteljski
k o l e k t i v . Občinska skupščina je namreč p r a v te
d n i p r e j e l a obvestilo, d a bo 32 m i l i j o n o v d i n a r j e v
p r i s p e v a l a za to šolo r e p u b l i k a . N e d o k o n č a n a bo
p o t e m ostala s a m o še t e l o v a d n i c a . T u d i u r e d i t e v
o k o l j a bo prišla n a vrsto v p r i h o d n j e m letu. Z a
to d v o j e bo p o t r e b n i h približno 50 m i l i j o n o v d i ­
narjev.
preseneča zlasti uspeh, k i ga
je p o k a z a l a K o p i t a r n a k l j u b
s k r a j n i zastarelosti Strojnega
p a r k a l n zmanjševanju števi­
l a zaposlenih. U s m e r i l i so
se torej n a načrtno o d k r i v a ­
nje n o t r a n j i h rezerv.
V M i z a r s k i p r o d u k t i v n i za­
d r u g i , o b r a t u Metalne v K r m e l j u i n Jugotanintt p l a n a n i ­
s o dosegli. M i z a r s k i z a d r u g i
t u d i nI uspelo urosničiti načr­
tov za izvoz, čeprav b i spričo
rekonstrukcijo
prlčakovult
tam
boljše
rezultate. V s o
kaze, d a v t e m podjetju niso
izkoristili vseh proizvodnih
zmogljivosti, za kar bodo po­
trebne predvsem organizacij­
ske izboljšave.
Nasploh obeta dosedanje gi­
banje gospodarstva v občini
Sevnica še boljše rezultate v
drugem polletju in plan bo
verjetno presežen za 30 od­
stotkov. Sproščene bodo tudi
nove zmogljivosti, ker »Lis­
ca« povečuje obrat v Sevnici.
To podjetje se bo v drugem
polletju vključilo tudi v iz­
voz.
Krmeljska
Svoboda
ureja s v o j dom
N a zadnji seji »Svobodinega« o d b o r a so p o u d a r i l i , d a
je treba nujno p o p r a v i t i d o m ,
k i so ga z g r a d i l i p r e d štiri­
n a j s t i m i leti. Z deli so pričeli
že l a n i , letos p a naj b i z ob­
navljanjem nadaljevali.
Po.
trebujejo Se nekaj sredstev in
pričakujejo pomoč občine. K o
bo d o m obnovljen, bo v K r m e l j u spet zaživelo k u l t u r n o
življenje. Z a otvoritev sezone
pripravljajo
več
prireditev.
D e l o m a so u r e d i l i t u d i že ba­
zen
i n ustregli
kopalcem.
U r e d i l i b o d o še r o k o m e t n o
igrišče. R o k o m e t se Je že le­
po uveljavil i n Je k r m e l j s k o
moštvo doseglo p o m e m b n a
uspehe v štajerski ligi. T u d i
za kader »o p o s k r b e l i . T a k o
Je M a r j a n Z a m a n te d n i kon­
čal trenerski tečaj ln bo l a h .
k o šo znatno pomagal rokometašem.
Vzporedno s proizvodnjo se
povečujejo osebni dohodki za­
poslenih. Povprečni osebni do­
hodek v občini Je znašal lani
29.124 din. Letos se je to po­
vprečje povečalo na 33.761
dinarjev ali za 16 odst. Zani­
miv je tudi pregled po mese­
cih, ki kaže n a hitro rast
osebnih dohodkov v tem pol­
letju. V j a n u a r j u so zabeležili
povprečni
osebni
dohodek
32.469 dinarjev. V maju se je
povečal na 35.000 dinarjev, v
juniju pa verjetno to povpreč­
je ne bo manjše od 36.000
dinarjev. T u d i odstotek pre­
j e m k o v i z p o d 25.000 dinarjov
upada. V j a n u a r j u j o bilo 16
odstotkov zaposlenih s tako
nizkimi p r e j e m k i , v m a j u pa
15 odst. V d r u g i p o l o v i c i leta
se b o število l j u d i z m i n i m a l ­
n i m i p r e j e m k i verjetno hitre­
je zmanjševalo, saj se obeta
še nadalje povečevanje proiz­
vodnje.
J*-
Utopljenka v S a v i
je bila iz Brega
V noči od 16. na 17. Julij
Je odšla o d doma neznano
kam gospodinja Marija Spec
iz B r e g a pri S e v n i c i . Pogre­
šali so Jo d o 26. julija, k o so
v Brožlcoh v S a v i našli utop­
ljenko In Jo spoznali za iz­
ginulo Marl'o Spec. Pokojni­
ca Jo bila rojena 1930. leta in
Je zapustila moža i n dva
otroka od 3. do 6. lota staro­
sti. ZHdnJe čJse ;e bila moč­
no podvržena alkoholu. Za ta
k.irak se te verjetno odločil«
v zmedenosti.
št.::o
(74H)
Te dni
v Kočevju
M
V G o r n j i h Ložinah
pri Ko­
čevju
se Je 22. j u l i j a
pripetila
h u j š a p r o m e t n a nesreča. N a p o t i
iz C e r k n i c e v K o č e v j e Je o s e b n i
avtomobil,
k i g a Je v o z i l A l o j z
O f a k , z a p e l j a l s ceste. V o z n i k i n
ostali trije p o t n i k i ,
Jože M a v e r ,
Viktor Zertus
i n M a r t i n Kajfež,
so b i l i huje a l i laze r a n j e n i . N a j ­
težje p o š k o d b e je d o b i l Jože M a ­
ver,
katerega
zdravstveno
stanje
je b i l o
v ponedeljek
še
vedno
kritično.
P o nesreči so v o z n i k u
o d v z e l i k r i . N a v o z i l u j e škode z a
o k r o g 700 tisoč d i n a r j e v .
•
N a a v t u b u s n i p o s t a j i je r a ­
zen p o s l o v a l n i c e S A P tudi bife h o ­
tela P u g l e d
m turistična
infor­
mativna pisarna. Naraščajoči
pot­
niški i n turistični p r o m e t že d a l j
časa n a r e k u j e
ureditev
sanitarij
na p o s t a j i . P o t n i k i sedaj
uporab­
ljajo stranišča v bližnjem h o t e l u ,
tu p a se r a z b u r j a j o ,
češ d a s o
njihove
sanitarije j a v n e ,
mestne.
D a je t e m u res t a k o ,
dokazujejo
bogate » f r e s k e « p o z i d o v i h v s t r a ­
nišču l n dajejo l a s t n i k u , p r e d v s e m
p a u p o r a b n i k o m k r e p k o nezadost­
n o n a račun k u l t u r e i n snage. O d ­
k a r Je n a a v t o b u s n i p o s t a j i bife,
se p o t n i k i r a z b u r j a j o , d a je p l o ­
ščad p o d »letečim krožnikoma b o l j
z a n e m a r j e n a , p o l n a nesnage.
•
Z a d n j e čase s m o slišali
že
nekaj k r i t i k t u j i h i n d o m a č i h t u ­
ristov n a račun hotelske recepcije,
k i je o d p r t a šele p o p o l d a n , o k r o g
petih, m e d t e m k o b i jo tujci kaj­
p a k p o t r e b o v a l i že p r e j , t u d i d o poldan. Menijo tudi, da b i jo brez
vsake
škode
lahko
preselili iz
d r u g e g a n a d s t r o p j a nižje, vsaj
v
prvo nadstropje.
•
V kočevski tržnici je b i l o v
Ponedeljek precej živahno.
Največ
« o prodajali hruške
(200 l n 130
d i n a r j e v ) , b r e s k v e (200), n e k a j c e ­
nejše m a r e l i c e , k u m a r e p o 150 i n
130 d i n a r j e v , rdečo peso (80 d i ­
narjev),
n o v k r o m p i r p a p o 60
d i n a r j e v . R a z l i k e v c e n a h so p o ­
sledica
konkurence med
družbe­
nim ln zasebnim sektorjem.
d
Z n o v o cesto je K o č e v j e d o ­
b i l o t u d i v e l i k o gostov,
posebno
ob sobotah ln nedeljah. P a r k i r n i
prostori,
k i so b i l i
napravljeni
p r e d o k t o b r s k o p r o s l a v o , so
ob
s o b o t a h in
nedeljah
popolnoma
zasedeni.
OBISK
PRI
KOČEVSKEM
AKADEMSKEM
KIPARJU
V z a s i l n e m ateljeju p r i
H r e n o v i h v Rožni u l i c i v K o ­
čevju poje s e k i r a . N j e n zven,
glas dleta ter j e k trdega lesa,
železa i n lesa, se zlivajo v
harmonično svojevrstno pe­
sem. Manjše i n večje i v e r i —
po tleh i n po d e l o v n i m i z i ,
preobloženi z o r o d j e m i n s k i ­
c a m i , j i h je polno — lete vse­
povsod.
Nenavadna pesem m e j e
sprejela že n a dvorišču i n
m i pokazala pot d o v delo
zatopljenega
kiparja.
Na­
s m e h n i l se je, s s e k i r o v po­
ve šeni r o k i i n m e p o v a b i l :
»Pridi, b o v a kakšno r e k l a . . . «
N e r a d v i d i , d a ga p r i d e l u
pretirano motijo, vendar m u
k r a t e k klepet d o b r o de; m i s l i
se sprostijo, r o k a odpočije.
v e m d o m u stalno razstavo),
bo p a p r v a v R i b n i c i ; to b o
njegov prvd s t i k s tukajšnji­
m i ljubitelji umetnosti.
»Dobro se m o r a m p r i p r a ­
viti.
Nočem j i m p r i k a z a t i
s t a r i h , že razstavljenih d e l ;
spoznajo naj m e p r e k o po­
vsem novih del, nastalih v
z a d n j e m času. Z a t o h i t i m ,
d a b i uresničil vsaj d r o b e n
d e l obsežnih načrtov . . . «
P o k a z a l b o d e l a s tematiko,
k i m u je najbolj p r i s r c u , kd
Jo najraje obdeluje i n za k a ­
tero m e n i , d a n u d i neizčrpne
možnosti za delo. T o s o k r a ­
j i i n ljudje o b K o l p i , njego­
v i r o j a k i . V d o v e , vdove, vdo­
v e . . . Tiste vdove, k a t e r i h
možje so žrtvovali življenja
za svobodo, vdove, k i so se
p r e d dvajsetimi i n več l e t i
odeje v črno, vdove z zgubanim l obrazi, globoko v d r t i m i
očmi, i z k a t e r i h še vedno sije
g l o b o k a bolečina, pomešana
s t o p l i n o i n z ljubeznijo, vdo­
Saj n i moč k a r naprej klesa­ ve, k a t e r i h r o k e so preprežet i , sekati, d o l b s t i , gladiti, r i ­ ne z d e b e l i m i žilami, vdove,
sati . . .
k i d a n z a d n e m , leto z a le­
»Delam,« je dejal, »da je t o m t o v o r i j o s koši po obveselje. P r i p r a v l j a m razstavo k o l p s k i h s t r m i n a h , vdove i n
na Ribniškem festivalu, kd ljudje, k i so j i m koši i n b u ­
tare sena a H d r v že d a v n o
bo o d p r t a 23. avgusta.«
V R i b n i c i m e d f e s t i v a l o m upognile r a m e n a i n h r b t e , k i
vedno prirejajo t u d i umetni­ p a j i h še n i z a p u s t i l a žilava
ške razstave. N a dosedanjih vztrajnost, ljubezen d o d e l a
festivalih so razstavljali k i ­ i n te skope, k a m n i t e zemlje,
p a r Janez B o l j k a ter s l i k a r ­ prepojene s p o t o k i znoja i n
j a V e l j k o Oražem i n Janez k r v i , preprežene z n a b r e k l i m i
Kališnik. ljetos so p o v a b i l i žilarni i n posute z žulji. O
J a r m a i z Kočevja. T o sicer t e m z živo neposrednostjo i n
ne b o njegova p r v a razstava pristnostjo govore s k o r o v s i
kipi:
kompozicija
( o k t o b r a je razstavljal v K o ­ njegovi
čevju, sedaj p a i m a v Seško- d v e h nosačev v e l i k i h senenih
KOČEVSKE
NOVICE
J L A . Z a njo so se u v r s t i l e še
ekipe T V D P a r t i z a n i z S o d r a žice, o b v e z n i k i
predvojaške
vzgoje ter osnovne šole i z
Ribnice.
vasi, p r e s e k a l a p r e d Otavicam i Sclezniško progo i n se
m i m o G o r e n j e v a s i v r n i l a na­
zaj v R i b n i c o . Z m a g a l i so
l o v c i pred ekipo ZROP, pio­
V s k u p i n s k e m teku n a ' 5 n i r j i R i b n i c e , JLA in m l a d i n o .
Ob k o n c u p o h o d a Je vse so­
k m Je z m a g a l a e k i p a JLA z
d o b r i m časom 20 m i n u t , d r u ­ delujoče p o z d r a v i l p r e d s e d n i k
ga je b i l a e k i p a osnovne šole občinskega o d b o r a S Z D L R i b ­
nica Bogo Abrahamsberg, k i
Partizan.
je p o u d a r i l p o m e n p r a z n i k a
Največ ekip je sodelovalo ter R i b n i c e m e d N O B . Dotak­
E k i p e so bile razdeljene n a na 7 k m d o l g e m p o h o d u . R a ­ n i l se je t u d i domačih aktual­
t r i skupine: n a e k i p n o štafet­ zen S t e r i l n i h e k i p množičnih n i h p r o b l e m o v ter p o u d a r i l
no progo, k i je b i l a dolga pet organizacij so se p o h o d a ude­ p o m e n pohoda, k i naj b i po­
tudi
nekdanji
b o r c i stal t r a d i c i o n a l e n . H k r a t i Je
k i l o m e t r o v , v štafetni tek n a ležili
5 k m s predajo štafetne p a l i ­ N O B , k i so m e d p r v i m i pre­ p o d e l i l z m a g o v a l n i m e k i p a m
ce ter n a množični p o h o d , h o d i l i progo, k i je p o t e k a l a p r e h o d n e pokale l n spomin­
dolg 7 k m . Največje z a n i m a ­ i z p r e d starega g r a d u v R i b ­ ske plakete.
nje je vladalo z a tek n a 5 k m , n i c i , m i m o vojašnice, G o r i c e
M. MATE
kjer je m o r a l vsak p o s a m e z n i k
Preteči 1 k m . Z a glavnega fa­
v o r i t a je veljala močna e k i p a
p r i p a d n i k o v J L A , m n o g i p a so
P a H , d a b o zmagal domači
P a r t i z a n . T o d a zgodilo se je
•
V
nedeljo,
2. a v g u s t a ,
bo
v a r n e m . K o v i n s k o p o d j e t j e Je že­
drugače. Nepričakovano
je p r o s t o v o l j n o g a s i l s k o društvo Iz l j o l n p o t r e b o vaščanov z r a z u m e ­
D
o
l
e
n
j
e
vasi
p
r
i
R
i
b
n
i
c
i
p
r
a
z
n
o
­
v a n j e m u p o š t e v a l o ter J i m p o k l o ­
zmagala ekipa p i o n i r j e v (ga­
valo v i s o k j u b i l e j : 91-letnlco d e l o ­
nilo nekdanje
ribniško
otroško
silcev), druga je b i l a e k i p a v a n j a . C e u p o š t e v a m o , d a s m o igrišče, k i Je s a m e v a l o p r a z n o l n
P a r t i z a n a , tretja p a je prispe­ p r e d k r a t k i m p r a z n o v a l i 100-lctni- p r e p u š č e n o s a m e m u s e b i .
l a n a cilj f a v o r i z i r a n a e k i p a co J u g o s l o v a n s k e g a g a s i l s t v a , b o
Nabrano v Dolenji vasi
u
Strela i n p o ž a r
Medtem ko je bilo v Rib­
niški dolini 21. julija lepo,
sončno vreme, je / popoldan
z a d i v j a l a v Loškem potoku
h u d a nevihta. Iz temnih ob­
lakov
so zašvigale
strele.
O k r o g 15.30 je strela u d a r i l a
v gospodarsko poslopje F r a n ­
ceta Koširja. P o g o r e l a s t a
Wša ln hlev s senom l n kme­
tijskimi s t r o j i . Škodo so oce­
nili na m i l i j o n 700.000 dinar­
jev.
JARMU
Sekira, dleto in les v kiparjevih rokah
Prvič po poteh okupirane Ribnice
V počastitev dneva vstaje
slovenskega l j u d s t v a je Z v e z a
borcev s sodelovanjem osta­
l i h množičnih organizacij or­
ganizirala letos prvič p o h o d
Po poteh o k u p i r a n e R i b n i c e .
Na
pohodu
je
sodelovalo
osemnajst e k i p , k i so se v
pravem športnem d u h u bo­
rile za čim boljšo uvrstitev
ter tako n a lep način prosla­
vile p r a z n i k Slovenije.
STANETU
proslava v Dolenji vasi toliko po­
membnejša.
Predvsem tudi zato,
k e r Je b i l e d e n i z m e d u s t a n o v i t e ­
ljev d r u š t v a , Ignacij M e r h a r , oče
s l o v e n s k e g a g a s i l s t v a . V s e to priča
o bogati gasilski tradiciji v teh
krajih, potrjuje p a jo tudi stalna
pripravljenost
gasilcev,
priskočiti
Človeku v nesreči n a p o m o č . G a *
• l i c i v D o l e n j i v a s i , k i se s s v o j o
p r o s l a v o vključujejo
v praznova­
nje
100-lctnlcc
jugoslovanskega
gasilstva, v a b i j o vse okoliški- p r e ­
bivalce na prireditev.
•
T o nedeljo
bodo
v
Dni. n ji
vasi v o k v i r u p r o s l a v e 91-letnice
gasilstva o d p r l i tudi otroško igri­
šče, k i ga Je dcdenjovašktm o t r o ­
k o m p o k l o n i l o K o v i n s k o podjetje
iz R i b n i c o . V a s a v e l i k i m številom
o t r o k d o s l e j nt I m e l a Igrišča n i t i
prostora, kjer bi b i l a mladež n a
b u t a r , v i s o k i k i p t r e h žena,
upognjenih p o d v e l i k i m i k o ­
ši, k i j o Je i m e n o v a l »Osilniški totem«, m l a d a , življenja
p o l n a v d o v a z izproženo r o ­
k o , k i nakazuje hrepenenje
p o življenju i n življenjskih
radostih itd. i t d .
Stane n i le p o l n l a s t n i h k i ­
parskih
načrtov;
razmišlja
t u d i o mnegočem d r u g e m : o
književnosti, družbenem živ­
l j e n j u i n šolstvu, k i m u je
p r a v toliko p r i s r c u k o t k i ­
parstvo. O v s e m t e m teče be­
seda, d o k l e r se spet ne usta­
v i p r i n j e m , p r i njegovih n a ­
črtih. Z o s t r i m d l e t o m dolbe
p o »Osilniškem totemu« i n
vsak u r e z p o m e n i nekaj no­
vega, je d o p o l n i l o nastajajoči
s k l a d n o s t i potez.
»Za v s a k o delo n a p r a v i m
skico, vendar
ker nimam
prostora, le majhno. Ce b i
i m e l boljši atelje, b i d e l a l
večje i n več s k i c . I n p o t e m
les! Težko ga d o b i m ln več­
k r a t se p o k v a r i , k e r ga i m a m
k a r z u n a j . T u d i i z b i r e ni ve­
l i k e . D a , ko b i imel sedaj tak
les, kot sem ga imel na For­
m i vivi v K o s t a n j e v i c i ! K a j
vse b i lahko n a r e d i l ! Rad bi
delal tudi v kamen, beton
i t d . , ne le v les, pa m i tega
ne
dovoljujejo
okoliščine.
Rad b i . . . «
In spet g o v o r i o načrtih. O
prihodnjih načrtih, v e l i k i h ,
p r i tem pa je ves v sedanjem
delu, o b k i p u , kd ga p r a v k a r
končuje. Z a nekaj d n i ga b o
l n n olnii-ln-.il k o m a j d a vzdrži k o ­
lesarja i n lažjo m o t o r i z a c i j o . V a M • . m i se s p r a š u j e j o , k d o je p i i s t o ­
k u t a p o p r a v i l o m o s t u i n če b o
• p l o h še k d a j p o p r a v l j e n . N a j e n o ­
stavnejša rešitev j e b i l a p o s t a v i t e v
znakov obakraj mostu, k i prepo­
vedujejo vsak p r o m e t . Rešitev j e
res e n o s t a v n a , n i p a t r a j n a !
aktivistom RK
AfinuZo soboto
okrog
pol
devetih je odpeljal
poseben
avtobus i z Kočevja na svoje­
in ne morda kje v konferen­
vrstno vožnjo v
Partizanski
čni sobi.
Rog, na Bazo 20.
Občinski
Razen te »nagrade«
so za
odbor Rdečega križa Kočev­
prejeli
tudi
je je v osrčju kočevskih goz­ zasluženo delo
dov,
v legendarni
Bazi 20, zlate in srebrne značke cen­
priredil
skromno
slovesnost tralnega odbora Rdečega kri­
Zlati
znački
v počastitev 20-letnice Rdeče­ ža Jugoslavije.
Vrabič iz
ga križa Slovenije.
Proslave sta prejela Rudolf
se je razen
najzaslužnejših Dolge vasi in France lic iz
Kočevja,
srebrne
pa Draga
aktivistov
Rdečega križa iz
Sercer, Avgust Pleničar, Raobčine udeležila tudi članica
talija
Cesnik,
Vera
Ficko,
centralnega
odbora
Rdečega
Vera Jankovič, Katarina
Ce­
križa Jugoslavije
Marija
Gortinski,
Dana
Jerše,
Milka
še iz Ljubljane.
Za ljudi, ki
Turk, Justi Sovre, Nežka Gorže dolga leta delajo z veli­
še, Albina Huber
in Franči­
ko požrtvovalnostjo
v tej naj­
ška Osvald.
Posebna
prizna­
bolj človekoljubni
organiza­ nja občinskega odbora Rde­
ciji, je bilo lepo priznanje že čega križa Kočevje pa so do­
to, da so se sestali in pogo­ bili še Kristina
Skvarč
(Kuvorili
na tako
pomembnem šelj), Olga Knavs
(Kočevje),
zgodovinskem
kraju, v naravi Ivan
Žurga
(Štalcerji)
in
paj pa bo napolnjen velik
prostor dvorane v Domu J L A
v Ribnici, kjer bomo Se po­
drobneje spoznali kiparja i n
človeka Staneta Jarma.
FRANC GRIVEC
Ivanka
Zaje
(Kočevje)
ter
mestni odbor Rdečega križa
Kočevje,
organizacije
Rdeče­
ga križa
iz Kostela,
Stare
cerkve.
Poloma,
Vasi-Fare,
Spodnjega Loga in Dolge va­
si.
Slovesnosti
v Rogu so se
udeležili tudi nekateri zdrav­
stveni delavci in
zastopniki
nekaterih
družbenih
organi­
zacij, tal pa v precej
manj­
šem številu, kakor so pričako­
vali.
Poleg Marije
Goršc, ki je
»odelila značke, je spregovo­
rila tudi predsednica
občin­
skega odbora Rdečega križa
Dušanka Svigelj, ki je med
drugim
tudi dejala, da Sni
»vse pridne čebelice niso do­
bile priznanj
za njihovo dol­
goletno
človekoljubno
delo«
in da ob kaki drugi priložno­
sti ne bodo pozabili
nanje.
Ko gori, je navadno že prepozno...
Ko
švignejo
iz stavbe
ognjeni zublji i n se prične
valiti d i m skozi okna, je
p r e p o z n o . . . Ze prej, mno­
go prej b i m o r a l i razmiš­
ljati o tem, kako prepreči-
MIMOGREDE
»KONCERT«
OPOLNOČI
Nenadoma okrog pol polno­
či, k a k o r b i p o d o k n o m iz­
bruhnil pekel. Vriski, ropotanje, petje, r o p o t motorjev i n
m o p e d o v . V r g l o m e Je Iz p o ­
stelje . . .
Po s t a r i s l o v e n s k i šegi so se
fantje
iz v a s i ( i n m o r d a še
Iz sosednje?)
zbrali pod ok­
n o m sosedovega d e k l e t a . A n e ,
d a b i Ji »otirali« god. Kajpak
se o k n o nI o d p r l o , trušč p a - J e
p o s t a j a l vse večji, n e z n o s n e j s i .
l e p a s t a r a n a v a d a petja p o d o k n l c p a se Jc z a r a d i r j o v e n j a ,
naraščajočega
ropota, oglušu­
jočega hramenja motorjev in
p o g o s t i h g l a s n i h k l i c e v v »ci­
rilici« s p r e v r g l a v moreč n e l o dlgatreba. — Vsiljivi koncert
o p o l n o č i , k i je trajal o k r o g 20
m i n u t In je s p r a v i l n a noge
vso s o s e s k o , je b i l brez h a s k a ;
o k n o se nI o d p r l o . . . S k u p i n a
k a k i h d v a j s e t fantov je n a t o
o d r j o v e l a In o d r o p o l a l a , s p r e m ­
ljana s harmoniko, drugam, na
d r u g konec vasi, k drugi A n i .
F a n t j e , p r e b i v a l c i D o l e n j e va­
s i , k i so b i l i » p o č a š č e n i « z v a ­
š i m k o n c e r t o m , se 7.1
»pozor­
nost« d o n j i h In m a j h n i h o t r o k .
U ste Jih z b u d i l i , z a h v a l j u j e j o
l n žrl i j u . d a b i svoje p e v s k e
sposobnosti pokazali drugič ln
n a d r u g e m k r a j u , ne le s r e d i
noči o b b l e d e m l u n i n e m s o j u !
E k i p a ribniških borcev j c p r i s p e l a m e d p r v i m i n a cilj
še p u s t i l , d a se »uleži«, d a
ga d o k r a j a p r e m i s l i , v m e s
se b o l o t i l drugega, p o t e m p a
dokončal prvega. I n spet b o
v v r s t i n o v o n a s t a l i h d e l za­
polnjen p r o s t o r . Z v s e m s k u ­
Na Bazi 20: priznanja najzaslužnejšim
RESETO
•
S t e m , d a se je n o v a cesta iz
ognila
Dolenji
v a s i . Je p o s t a l a
c e s t a s k o z i vas » o b č i n s k a « . L j u d j e
so s k u p n o z občino prispevali pre­
cej sredstev
In cesto s k o z i
vas
a s f a l t i r a l i , misleč d a b o d o
avto­
busi v o z U i p o v a s i ,
taseni
most
p r e k o R i b n i c e , k i veže D o l e n j o vas
i n P r i g o r l c o , p a z a r a d i betož
.ti
V vse, k a r izkleše, i z d o l b e a l i nariše, vloži del s a ­
m e g a sebe, svoje srce, svojo l j u b e z e n do l e p e g a . . .
ti požar! V s i občani, zlasti požar zaradi p r e g o r e l i h d i ­
p a tisti, k i so zaposleni v m n i h vratic, z a r a d i razpo­
gospodarstvu, b i .morali ke v d i m n i k u ali v peči,
s m a t r a t i za svojo dolžnost ker je d i m n a cev speljana
upoštevanje požarne pre­ preblizu lesene stene, k e r
ventive. S a m o tako b o m o so b r z o p a r i l n i k v stavbi
zmanjšali o g r o m n o škodo, postavili n a nepravo me­
k i jo p r i nas povzročajo sto, ker so kadilci m a l o ­
požari. T o škodo p a trpe m a r n o
odvrgli
cigaretne
p o s a m e z n i k i i n družba.
ogorke v bližino vnetljivih
V občini Kočevje je bilo reči, ker so se otroci igra­
v zadnjih petih letih, kot li z vžigalicami; ker je n e ­
n a m povedo statistike, k a r k d o nepravilno ravnal z
60 požarov, k i so povzro­ vnetljivimi tekočinami itd.
N a takšne nepravilnosti i n
čili z a 67,941.000 dinarjev
pomanjkljivosti
nas
več­
škode. Dejansko povzroče­
krat
opozarjajo k o m i s i j e
na škoda p a je bila še ve­
gasilskih
društev, d i m n i ­
liko večja, ker v gornji šte­
karji i n d r u g i organi, k i se
v i l k i niso zajeti stroški, k i
ukvarjajo s požarno var­
so nastali v ^gospodarskih
nostjo.
Takšna o p o z o r i l a
organizacijah zato, ker je
so samo n a m v korist, p a
proizvodnja zaradi škode, jih kljub t e m u ne jemlje­
k i jo je povzročil požar, za m o dovolj resno. T e d e n
nekaj časa zastala. K a r 50 požarne varnosti je za na­
požarov od prej omenje­ m i , toda nevarnost o d og­
n i h je nastalo zaradi ne­ nja ne preti samo v tednu
vednosti,
m a l o m a r n o s t i , požarne varnosti! Zato naj
neprevidnosti i n neupošte­ ne bo občana, ki ne b i v
vanja predpisov o požarni r e d n i h
časovnih presled­
varnosti. K r i v je b i l človek, k i h pregledal svoje stavbe,
občan, k i naštetega n i upo­ in organizacije, k i ne b i
števal bodisi v družbenem opravila takšnega pregleda
b o d i s i v zasebnem sektor
v svojem podjetju, o b o j i
j u gospodarstva.
pa naj sproti odpravljajo
vse
nepravilnosti, k i j i h
Pogostokrat
pride
do
bodo ugotovili! Ne pozabpožara zato, ker nekdo iz
Ijajmo, da je nesrečo ve­
m a l o m a r n o s t i ne
izklopi
liko ceneje preprečiti, k o t
električnih n a p r a ; \ ko za­
pa gasiti nato, k r je ogenj
pušča delovno mesto. Po­
žc v stavbi!
samezniki šušmarsko po­
pravljajo
pregorele
7f»roJ02E NOVAK
valke. N e m a l o k r a t nasU.ne
Manj mladinskega prestopništva
M e d številnimi p r i m e r i , k i j i h j e l a n i o b r a v n a ­
v a l o občinsko sodišče v N o v e m m e s t u , ne sinejo
m i m o nas z a d e v e z m l a d o l e t n i k i . T a k i h je sodišče
pretresalo 15, m e d k a t e r i m i j e šlo pretežno za k a ­
z n i v a dejanja. R a z v e s e l j i v o p a je, d a število o b r a v ­
n a v , s k a t e r i m i se u k v a r j a m l a d i n s k o sodstvo, i z
l e t a v leto p a d a . T o bržčas že n a p o v e d u j e n o r m a l i ­
zacijo v razpoloženju m l a d i h občanov.
M l a d i n c e m , k i s o prišli na­
vzkriž s k a z e n s k i m zakoni­
k o m , v vsakdanjem življenju
d o s t i k r a t n i nihče posvečal
posebne p o z o r n o s t i . Spričo
tega j e številb m l a d i n s k i h za­
dev p r e d sodiščem letno še
vedno m a l c e p r e v i s o k o . K o
so a n a l i z i r a l i vzroke prestop­
k o v m l a d o l e t n i k o v , so ugoto­
v i l i , d a se prekrše zlasti t i s t i
m l a d i n c i , k i ne žive p o občih
življenjskih n o r m a h . K pre­
krškom j i h najčešće, zavedejo
socialne razmere, m l a d o s t n a
objestnost in p o d o b n o . K r i v i h
p o t o v p a b i bilo l a h k o m a n j ,
če b i p r a v i l n o vlogo o d i g r a l i
t i s t i , ki i m a j o z m l a d i m i naj­
več stikov. V podjetjih, k i za­
p o s l u j e j o vajence, n i l j u d i , k i
b i b i l i posebej zadolženi z a
delo z m l a d i n o . R e s j e , d a
m l a d o l e t n i k o v , ki se prekrši­
j o , n e odpustijo iz podjetja,
vendar to še ne p o m e n i , d a
je delo z m l a d i n o neoporeč­
n o . P r e c e j zaskrbljujoča j e
namreč ugotovitev, d a šele
s o d n i k z a m l a d o l e t n i k e naj­
večkrat p r v i izve, zakaj h o d i
m l a d i n a stranpota.
N o v o m e š k o sejmišče:
nič posebnega
20. julija so pripeljali na
novomeško sejmišče 583 pra­
šičkov, prodali pa 348; pra­
šički za rejo so šli po cenah
od 6500 do 10.500, večje pa so
pokupili razni kupci po ce­
nah 11.000 do 23.000 din. Ce­
ne pujskov za vzrejo so malo
padle, promet pa je bil slab­
ši kot običajno.
Tudi 27. julija n i bilo kaj
prida prometa. Spričo letne
odkupne sezone drugih pri­
delkov je promet s prašiči
padel, cene pa so v glavnem
ostale nedzspremenjene. Na
sejmišču je bilo tokrat 685
prašičev.
T u d i l a n i j e občinsko so­
dišče n a splošno obravnavalo
zadeve, k i j i h sicer p o z n a m o
i z p r e d sodišč: žalitev časti
(izvor z a to: a l k o h o l , ljubo­
sumje, neurejene družinske
razmere idt.),
preživninski
s p o r i , d e l o v n i s p o r i i n stano­
vanjske zadeve. I z r e d n o veliko
število l a n s k i h p r i m e r o v p o ­
trjuje p r a s t a r o resnico, d a
išče občan zadoščenje p r e d ­
v s e m n a sodišču. P r e n e k a t e r i k r a t p a j e b i l o b prizadeva­
n j u sodišča i n p r a v n i h sveto­
valcev dosežen n a s p r o t n i n a ­
m e n , namreč d a s t a se stran­
k i pobotali i n odstopili od
tožbarjenja. T a k s m o t e r i m a
sodišče sicer v v s a k e m p r i ­
meru, k a r je pravilno tudi
glede n o r m , k i s o potrebne
z a očuvanje n o r m a l n i h odno­
sov m e d l j u d m i . D a b i t i od­
n o s i o s t a l i bistveno neokrnje­
n i ( k l j u b d n e v n i m medseboj­
n i m spo t i k a n j e m l j u d i ) po­
skušajo doseči spravo m e d
s p r t i m i s t r a n k a m i že porav­
n a l n i sveti. P r a k s a i n statisti­
k a n u d i dovolj dokazov, d a
so t i sveti v letih o d svoje
ustanovitve
opravičili
svoj
Dane Adamič Pred nekaj dnevi je v ko­
lektivu
Gozdnega
gospodar­
stva v Novem mestu stopil v
drugo polovico
»svojega sto­
letja«, sredi dela tih in skro­
men, znani dolenjski
gozdar
Dane Adamič. Rodil se je 21.
julija
1914 v Novem
mestu,
šolal pa v Krškem in v Mari.
boru, kjer je končal državno
gozdarsko
šolo. V predvojni
Jugoslaviji
je služboval na
Travniku nad Crmošnjicami v
Rogu, kjer ga je v samoti, da­
leč od sveta, lepa okolica in
tišina roških gozdov tako pre­
vzela, da se je odtlej v nara­
vi vedno najboljše
počutil.
K o v o m e t e
•
V s a k o leto, najbolj p a poleti
v g l a v n i turistični
sezoni, tarna­
m o , d a to nI več d r u g j e p r o s t o r a
za pešce k o t n a p l o č n i k i h . M o t o r na vozila
Iščejo p r i p a r k i r a n j u
s l e h e r n o p r a z n o m e s t o , k j e r Je In
kjer nI d o v o l j e n o p a r k i r a t i . T o se
d o g a j a zlasti z a t o , k e r iščejo v o z ­
niki izhod v sili. Olede n a to, d a
se Število m o t o r n i h v o z i l čedalje
bolj
povečuje,
b o t r e b a tudd v
našem m e s t u m i s l i t i n a n o v p r i ­
meren prostor, n a katerem m lah­
ko parkiralo
p o več deset avto­
mobilov.
•
K u k o s m o turistično p r i p r a v ­
ljeni, vedo najbolje p o v e d a t i tuj­
ci. Prod
kratkim
neki
Nemec
n i m o g e l r a z u m e t i , z a k a j je n e ­
izkoriščena
veranda
p r i hotelu
M e t r o p o l . N a m e s t o , d a b i j o za­
sedi- g o s t i , saj Je o d t a m l e p r a z -
Pojdite z n a m i
na K l e k !
P l a n i n s k o društvo v N o v e m
m e s t u bo p r i r e d i l o v nedeljo,
t. a v g u s t a , p l a n i n s k i izlet n a
K l e k
(1182 m ) n a d O g u l i ­
nom.
(idli.»i
iz
Novega
mesta
( k a n d i j s k a p o s t a j a ) v nedeljo
ob l . : n , prihod v Ogulin ob
9.:!0. O d t u pcS n a v r h K l e k a
(približno 2 u r l ) . Povratek iz
O g u l i n a o b 19.20. p r i h o d v N o ­
vu m e t l o z j u t r a j 3. a v g u s t a .
V l u k stane v obe s m e r i p r i ­
bližim 7.10 d i n . D r l stroškov
za prevoz b o s v o j i m č l a n o m
krilo Planinsko društvo v N o ­
vem m e s t u .
Prijave
z a t a res i z r e d n o
lep, z a n i m i v In n e n a p o r e n i z ­
let
sprejema
d o sobote d o
13.30 u r e , k o b o t u d i sestanek
vseh udeležencev
izleta, tov.
H e l g a KrošelJ, O b č i n s k o s o d i »če v Novem mestu, soba
it.
«8. PIANINCK IN P R M *
TKUK
NARAVE
ISKRIM)
VABIMO!
PO N O V O M USTO
kronilca
g l e d n a cesto k o m a n d a n t a S t a n e ­
ta, p a je p r o s t o r z a s e d e n z zlože­
n i m i o k n i l n v r a t i , včasih p a se
t a m suši t u d i p e r i l o . C e b i b i l o
to s a m o p o z i m i , b i r a z u m e l i , zdaj
pa . . . .
•
M a r l j i v i j a m a r j i našega m e ­
s t a spet p r i p r a v l j a j o presenečenje.
N a razstavni deski
p r i trgovini
A s t r a b o d o te d n i v s l i k i p r i k a ­
zali vtise s p o t i p o B o l g a r i j i , k a ­
k o r s t a j i h » u j e l a « v fotografske
aparate Alojz M e d l e
i n Marjan
K r i s p e r , k i s t a se udeležila prve­
ga m e d n a r o d n e g a z b o r a
jamarjev
v Bolgariji.
•
T o v a r n a k o n f e k c i j e Vart4'-ts
je p r e d d n e v i
spet znižala cene
s v o j i m i z d e l k o m . O t e m Je obve­
s t i l a vse svoje p o s l o v a l n i c e l n p r o ­
dajalne, k i J i h I m a Sirom po do­
m o v i n i . T u d i v izložbi Varteltsove
prodajalne
o b cesti k o m a n d a n t a
S t a n e t a l a h k o p r e b e r e m o , d a so
cene n e k a t e r i m k o n f e k c i j s k i m Iz­
d e l k o m ( h l a č e , suknjiči i t d . ) zni­
žale t u d i za več tisočakov.
•
T u r i s t i č n a sezona se je t u d i
v našem m e s t u skoraj p o p o l n o m a
r a z m a h n i l a . D o m a ć i h i n t u j i h go­
stov Je v s a k d a n k a r p t e c e j , n a j ­
več p a J i h Je seveda o b nedeljah
in praznikih. O b a hotela s t a bila
v zadnjih dveh
mesecih
stalno
zasedena. H o t e l M e t r o p o l jo i m e l
v J u n i j u 475 gostov l n 009 noči­
tev. T u j i h gostov Je b i l o 130, pre­
nočili p a so 149-krat. Nujveč Je
bilo
Italijanov,
Vzhodnih Nem­
cev l n A v s t r i j c e v . P o n e p o p o l n i h
p o d a t k i h s o se o b i s k i t u j i h i n d o ­
mačih t u r i s t o v v j u l i j u se pove­
čal'. V h o t e l u K a n d l J a p a s o ime­
li j u n i j a 193 gostov l n 307 nočitev,
30 tujcev p a Je p r e n o č i l o 32-krat.
0 0 27. Julija so Imeli 205 gostov
in 320 nočitev, 49 tujcev
p a J«
prenočilo 81 - k r a t .
• Gibanje prebivalstva.. Prete­
k l i teden s t a r o d i l i F u n i S a m s a iz
N o v e g a m e s t a , PaderAlčeva 25 —
M a t e j o , In C v e t a K a v . V e k iz N o ­
vega
m e s t a , S k a l v l c k i j e v a 10 —
dečka
— P o r o č i l a s t a ae F r a n c
Florjančlč,
ključavničar,
ln V i d a
S a j t , u s l u ž b e n k a , o b a 1/. B r S l i n a .
—
U m r l Je Ivan J e r e b , o s e b n i
upokojenec
iz
Novega
mesta,
C a n k a r j e v a 18 — 77 tet.
obstoj s tem, d a s o p r a v i l n o
o d i g r a l i svojo družbeno vlo­
go. P o r a v n a v a p r e d s v e t o m ,
k i so g a i z v o l i l i občani, i m a
vse značilnosti ljudske porav­
nave i n so ustrezne odločitve
(vsaj do zdaj so bile) dosled­
no spoštovane i n upoštevane.
V s e to p a govori o n u j n o s t i ,
da bo treba poravnalne svete
še jačati i n j i m p r i p i s a t i še
večji p o m e n . T a k o vlogo j i m
d e l o m a narekujejo o k o l n o s t i ,
spričo k a t e r i h občinska sodi­
šča skoraj ne zmorejo s v o j i h
vlog.
Pred dnevi so se na Frati pri partizanski spominski koči zbrali nekdanji mla­
dinski aktivisti, k i so delali na okrajnih in občinskih komitejih na Dolenjskem
od osvoboditve do leta 1950. V prijateljskem razgovoru so izmenjali misli in
izkušnje iz svojega prešnjega i n sedanjega dela. Okoli 60 udeležencev, med
katerimi so bili predstavniki centralnega in okrajnega komiteja Z M S ter za­
stopniki občinskih komitejev Z M S štirih dolenjskih občin, je na Frati sprejel
predsednik obč. komiteja Z M S Novo mesto Valentin Ilumar. N a pobudo ude­
ležencev je bil ustanovljen stalni odbor, k i bo skrbel za povezavo med nekda­
njimi mladinskimi aktivisti. — N a sliki: udeleženci na Frati. — (Foto: L . Kebe)
N o v o m e š k i jamarji
so se v r n i l i
iz Bolgarije
P r e d k r a t k i m se j e i z B o l ­
garije v r n i l a delegacija jugos l o v e n s k i h jamarjev, k i j e b i ­
la gost sofijskega Turistične­
ga sojuza, o d d e l k a z a spele­
ologijo. Delegacijo s t a zasto­
pala Lojze Medle i n Marjan
K r i s p e r i z , k l u b a novomeških
jamarjev t e r M e t o d B e d e n i k
22. i n 23. j u l i j a j e n a d Gor­
iz L j u b l j a n e . P o l e g Jugoslo­
vanov so se prvega medna­ j a n c i i n Šentjernejsko d o l i n o
rodnega j a m a r s k e g a z b o r a , k i besnelo takšno neurje, d a m u
je b i l v manjšem b o l g a r s k e m najstarejši ljudje enakega ne
kraju
Karlukovo,
udeležili p o m n i j o . P o G o r j a n c i h j e pa­
tudi j a m a r j i i z Sovjetske zve­ d a l a toča. H u d o u r n i k i , k i s o
ze,
Francije,
Čehoslovaške s p r e m l j a l i naliv, s o r a z k o p a l i
i n Madžarske. O b tej prilož­ vse p o t i o d S u h a d o l a p a t j a
nosti je d o b i l k l u b novomeš­ d o V e l i k e g a B a n a . Besneča
k i h jamarjev povabilo, naj voda je n o s i l a s seboj tudS po
obišče Sovjetsko zvezo, Ceho- 50 k i l o g r a m o v težko kamenje.
slovaško i n sodeluje z v r s t o Potrebnega b o precej t r u d a ,
bolgarskih j a m a r s k i h k l u b o v . preden bodo gorjanske p o t i
spet sposobne z a p r o m e t .
Neurje nad Gorjanci in šentjernejsko dolino
petdesetletnik
Kot dober poznavalec
roškegozdarski komisiji pozneje pa
ga področja in zaveden Slo­
venec se je te v 1941 priklju­
čil narodnoosvobodilnemu
gi­
banju in pomagal partizanom
kot vodič, jih oskrboval
s
hrano in prenašal
obvestila.
Po kapitulacji
Italije
se je
aktivno vključil v NOV in je
nekaj časa delal v upravno
pri gozdarskem odseku SNOS.
Po osvoboditvi je ostal zvest
gozdarskemu
poklicu
in je
mnogo svojih
moči
posvetil
obnovi in negi dolenjskih
goz­
dov.
Danetu Adamiču, ki še ve­
dno svež in čil skrbi za drevesničarstvo
pri GG Novo
mesto, čestitamo za lepi ju­
bilej in mu želimo še mnogo
srečnih in zdravih let!
Dolenjski
gozdarji
1
V vaseh C e r o v i l o g , M i h o ­
vo, B a n i n d r u g o d je n a r e d i l a
toča precejšnjo škodo. E n a
tretjina grozdja je uničenega
( p o n e k o d celo ves p r i d e l e k ) ,
p a t u d i v e l i k o sadja je skleščenega, teko d a b o d o i m e l i
kmetje v jeseni bolj m a l o pri­
delka. V i h a r je p o d i r a l kozol­
ce, r a z k r i v a l strehe i n r u v a l
drevje. P o n e k o d je poteptal
koruzo tako, d a j e videti, kot
d a j e šel valjar čez njive.
Med o s t a l i m je neurje priza­
d e l o tudi Bučarjevo družino
v D o l . V r h p o l j u , kjer je stre­
l a u d a r i l a v hišo i n oplazila
gospodarja, k i s i z d r a v i po­
sledice v novomeški bolnišni­
c i . S t r e l a j e oplaaila tudi nje­
govo ženo, k sreča brez huj­
ših posledic, p r a v a sreča p a
je, d a se n i vnela hiša.
Ko
prisluškujem pogovo­
r o m o n e u r j u i n škodi, j e sli­
šati t u d i »modrovanje« o tem,
k d o je z a k r i v i l neurje. K a r
vsiljuje se vprašanje: m a r ži­
v i m o v dvajsetem stoletju na­
p r e d k a dn a t o m s k e dobe a l i
p a še v časih, k o s o sežigali
čarovnice n a grmadah? T o
vprašanje je umestno zatega­
d e l j , k e r tercialke hite z go­
v o r i c a m i o t e m , k a t e r i ne­
srečnež j e povzročil neurje,
obrekujejo l j u d i , k i seveda ni­
majo nič skupnega z naravni­
m i s i l a m i i n pripisujejo kriv­
d o za neurje celo 22. j u l i j a
v C e r o v e m logu tragično pre­
m i n u l i ženi (ka j e b i l a zelo
pobožna!). S o d i m , d a tolikš­
n a vraževeraost priča o aaostalosti teh, k i j o širijo, da
n i današnjemu času p r i m e r ­
n a i n d a žaii človeško dosto­
janstvo!
R u d i Pušenjak
•
V S r e m s k i M i t r o v i c i je p r e d
k r a t k i m stekla proizvodnja v n o v i
t o v a r n i p a p i r j a i n celuloze » M i l a n
Stepanović-Matroz«. Letno b i d a ­
j a l a p o t r o š n i k o m 35.000 t o n belje­
ne s u l f a t a * c e l u l o z e , 25.00— t o n
n a v a d n e c e l u l o z e , 30.000 t o n r o t o p a p i r j a , n a d 18.00 t o n d r u g i h vrst
p a p i r j a i n o k r o g 6.000 t o n k l o r a i n
lužine. T o v a r n a b o i m e l a b r u t o p r o dukt okoli H m i l i j a r d dinarjev,
letno p a b o p r e d e l a l a 300.000 k u b .
m e t r o v lesa.
•
Industrija precizne m e h a ­
nike iv Beogradu je v p r v e m
četrtletju
uresničila
plan
s
9.>,S o d s t . M o č n o j e p a d l a p r o ­
izvodnja
rezervnih delov, k«*"
druge
tovarne
ne
dobavljajo
potrebnih materialov.
TREBNJE: med gasilci ni mladine
več p r e v o z n i h t e r p r e n o s n i h
P r e d d n e v i so t r e b a n j s k i g a s i l c i p r o s l a v i l i 8 0 sredstev.
letnico svojega društva. P r i r e d i t e v j e b i l a združe­
Spričo tega, posebno p a vlo­
na z veselico, k a t e r e čisti izkupiček bodo p o r a b i l i ge, k i j o imajo gasilci k o t
za n a k u p gasilskega orodja. T a k o se m a r l j i v o d r u ­ čuvarji družbenega i n zaseb­
štvo, k i i m a 50 članov, počasi o p r e m l j a , v e n d a r nega premoženja, želijo več­
vse prepočasi, d a b i b i l o p o v s e m k o s o d g o v o r n i jo družbeno pomoč. T a je b i ­
nalogi, k i j o i m a k o t č u v a r p r e d požari n a d r u ž ­ l a vseskozi zelo pičla i n t u d i
letošnji občinski proračun ga­
b e n e m i n z a s e b n e m premoženju.
s i l s t v u n i b i l naklonjen. Skr­
P r o s t o v o l j n o gasilsko druš­ galko ter a v t o m o b i l z a prevoz b i p a j i h zlasti kader, k e r n i
naraščaja. M l a d i n a ne kaže
tvo so 1884. u s t a n o v i l i takrat­ članstva.
T r e b a n j s k e gasilce je znat­ nobene volje, d a b i stopila v
ni trebanjski v e l j a k i : nadučitelj Jerše, d r . V a s i c , l e k a r n a r no p r i z a d e l a druga svetovna njihove vrste. V s e k a k o r je e n
R u p r e h t , živinozdravnik T o m ­ vojna, k i j i m j e uničila vse, s a m mladinec premalo, d a b i
šič, trgovec T o m i c , usnjar Z u ­ razen stavbe gasilskega d o m a ne b i l i z a s k r b l j e n i n a d t e m ,
Nekdanji
borci in ostali
pančič, čevljarji T r a v n i k , P r - i n motorne brizgalne. B r i z g a l - kaj lahko povzroči nezaitereprebivalci
Šentjerneja se
p a r in S k r a j n a r , c e r k o v n i k no so s k r i l i v S t a r e m trgu i n siranost m l a d i h za prostovoljk
zahvaljujemo
ljudem,
ki
S i l a , trgovec Petrovčič i n po­ j o u p o r a b l j a l i vse d o osvobo­ no delo v gasilstvu.
so odgovorni
za oskrbo
sestnik Huč. Najdlje je živel ditve.
našega konca z mesom. V
P o osvoboditvi so gasilci z
z društvom Huč i z Starega
Sredstva
Šentjerneju namreč za dan
trga, k i j e u m r l p r e d nekaj n e m a j h n i m i n a p o r i spet p r i ­
vstaje ni bilo moč dobiti
za
zdravstvo
šli d o opreme i n a v t o m o b i l a .
leti.
mesa (mar ga niso hote­
Društvo je postalo a k t i v n o P r e d nekaj leti p a so inven­
preskrbljena
li prodajati vsled »visoke
že v p r v e m letu i n s i je k m a
Predsednik
Gospodarske
moralne
zavesti«
in iz
l u p r i d o b i l o ugled. Značilno
banke v L j u b l j a n i je nedavno
»spoštovanja«
do našega
je tudi, d a je takoj i n m e d
p o d p i s a l izjavo,
n a podlagi
praznika?J. Zategadelj smo
p r v i m i t a k i m i društvi n a Slo­
katere bo trebanjska občina
na dan vstaje pri kosilu
v e n s k e m uvedlo slovenska p o .
dobila
celotno posojilo z »
lahko razmišljali
o dneh,
velja. T a k r a t n a oblast Je s i ­
/graditev zdravstvenega do­
ko se je začel boj in smo
cer temu sprva nasprotovala,
m a l n lekarne v Trebnjem
lahko takrat, ko bi mora­
vendar j e kasneje le d o v o l i l a
ter zdravstvene ambulante n *
le gospodinje dati na mi­
u p o r a b o slovenščine v gasils­ tar povečali še z a novo m o ­
Mirni.
K e r s o se gradbene
zo meso, otrokom
prak­
tvu.
t o r n o b r i z g a l k o i n l a n i še z a
storitve podražile, so se
tično
predavali
o tem,
P r v i gasilski d o m je b i l n a nov prevozni avto. Glede n a
tudi
kakšno pomanjkanje
smo
mestu, kjer stoji danes J u - sodobne zahteve p a Je druš­ stroški z a te objekte povečali
med zadnjo
vojno
trpe­
tvo
še
p
r
e
m
a
l
o
o
p
r
e
m
l
j
e
n
o
.
vančeva hiša. Inventar je b i l
o d p l a n i r a n i h l a n s k i h za 20
li...
Le zakaj je bilo to
m u predvsem
bolj s k r o m e n , saj gasilci r a ­ P r i m a n j k u j e
m i l i j o n o v dinarjev. Objekti,
potrebno,
se vprašujemo,
p
r
i
p
r
a
v
z
a
gašenje
ognja
v
zen ročne brizgalne, ka n i
zlasti zdravstveni d o m i n a l " '
hkrati pa bi radi dobili
i m e l a cevi i n s o j o m o r a l i o b v i s o k i h o b j e k t i h ( b l o k i h ) l n bulanta. so p o d streho i n b'>"
odgovor!
R. P.
gašenju postaviti k ognju, n i ­
do predvidoma odprti v j '
so Imeli ničesar. S tako opre­
senl.
m o niso b i l i vedno uspešni i n
Trebanjsko
šolo
bodo
ne zadovoljni. Z e p o nekaj
BO MIRNA DOBILA
PRIDITE
letih so s i nabavili dve ročni
odprli v n o v e m b r u
NOVO Š O L O ?
b r i z g a l n i s črpalnimi i n tlač­
NA CVIBELJ!
Prenekateri
Trebanjcl l n
M i r n i , k i se zadnja leta iz­ n i m i c e v m i . H gašenju so j u
Turistično društvo Treb­
redno h i t r o povečuje, pri­ p r i p e l j a l i s k o n j e m . P a t u d i okoliški p r e b i v a l c i so so zad­
nje b o p r i r e d i l o v nedeljo.
nje
čase
z
a
s
k
r
b
l
j
e
n
i
ozirali
m a n j k u j e marsičesa.
N a j b o l j to n i b i l o najbolj p r i k l a d n o .
2. avgusta,
pereče j e vprašanje šolskih Čeprav nepopolno o p r e m l j e n i , p r o t i nedokončanemu šolske­
na v r t u Lada ProMnUM
poslopju v Trebnjem,
prostorov. O nujnosti, d a b i so trebanjski gasilci uspešno m u
g r a d i l i novo šolo, so že več­ gasili v e l i k i požar v M o k r o n o ­ kjer s o z a r a d i p o m a n j k a n j a
na C v I b i J u
k r a t r a z p r a v l j u l i , zadevo p a gu leta 1908 i n enakega dva­ sredstev z a krajši čas usta­
VRTNO
VESELICO
v
i
l
i
gradnjo.
V
s
e
p
a
Je
razve­
najst
l
e
t
kasneje
v
Knežji
so vnesli tudi v 7-lotni p e r
selila n o v i c a , d a b o d o z grad­
N a zabavi b o d o v o l j do­
s p e k t i v n l p r o g r a m razvoja. — vasi.
P o p r v i svetovni vojni so njo lu nadaljevali. Občina bo
D a b i b i l i p r i p r a v l j e n i n a to
broga p r i g r i z k a i n pristne
gradnjo, je občinska skupšči­ z g r a d i l i nov g a s i l s k i dorii, k i v ta n a m e n najela l e o k o l i 40
k a p l j i c e — zato pridite
posojila.
n a že naročila načrte. Izdelali s t o j i še danes l n v k a t e r e m m i l i j o n o v d i n a r j e v
v nedeljo
Zatrjujejo,
da
b
o
d
o
novo
tre­
so
o
r
o
d
j
a
r
n
a
,
garaža
i
n
sejna
bodo predvsem investicijski
n a C: v I b e 1 j t
banjsko
Solo
o
d
p
r
l
i
d
o
29.
no­
p r o g r a m i n glavni p r o j e k t za d v o r a n a . V a n j so tedaj pripe­
l j a l i tudi p r v o m o t o r n o briz­ v e m b r a .
novo m l r e n s k o šoli.
Namesto
zahvale
I K i ; IVANJSKI;
NOVICI:
e
„ N A VINICI OB KOLPI JE ODLIČNO!"
T i k poti viniškim g r a d o m je n a
p r o s t o r n i r a v n i c i o b čisti i n to­
p l i K o l p i z r a s l a vrsta šotorov. V
njih p r e b i v a 49 črnomaljskih t a ­
b o r n i k o v , k i so prišli s e m n a b i ­
rat n o v i h moči. Taborjenje
jim
je omogočil občinski o d b o r D r u ­
štva prijateljev m l a d i n e i z Č r n o ­
mlja, k i je p r i s p e v a l pretežni del
sredstev. V s a k t a b o r n i k p l a č a s a m
po 3000 d i n a r j e v z a 15 d n i , k i j i h
bo preživel n a V i n i c i o b K o l p i .
T a b o r je n a d v s e snažno i n v z o r ­
no urejen.
Življenje se o d v i j a p o določe­
nem
redu. Zjutraj
ob
sedmih
vstanejo. Cas d o 8. u r e , k o je j u ­
tranji z b o r , p o r a b i j o za t e l o v a d ­
bo, u m i v a n j e ,
pospravljanje
in
zajtrk. P o z b o r u se začne d o p o l ­
d a n s k i p r o g r a m , v k a t e r e m se vr­
stijo tečaji p r v e p o m o č i , p l a v a l n i
tečaji, p o u k o p o s t a v l j a n j u šoto­
rov, razne taborniške veščine, o r i ­
entacijski
pohodi
in
podobno.
P r o g r a m je n a d v s e p i s a n M n pe­
ster, p r a v takšen, kakršnega i m a ­
jo r a d i m l a d i ljudje. 15 t a b o r n i ­
kov se je n a V i n i c i že naučilo
p l a v a t i ! V s i o s t a l i , k i še ne znajo,
se b o d o tega do k o n c a taborjenja
naučili, saj so se d o g o v o r i l i , d a
ne sme z a p u s t i t i tabor p r a v n i h ­
če, k i ne b i znal p l a v a t i . T a b o r o v o d j a je J o v o G r o b o v š e k mlajši,
e k o n o m F r a n c i D e r g a n c , starešine
p a so p r o f . K a m n i k a r j e v a l n tov.
Bkrbinškova. K u h a r i c i
Zlogarjeva
i n Veseličeva sta zelo z a d o v o l j n i
s pomočjo, k i Jima Jo nudijo m l a -
O b vodi, n a zelenem t r a v n a t e m
bregu, s k r a t k a p o v s o d o b t a b o r u
donijo s m e h , p e s e m , veselje
in
prešerna g o v o r i c a m l a d i h u s t . T u
brcajo žogo. t a m čofotajo p o v o ­
di, k d o le b i naštel vse, s čimer
» v
svoje veselje u k v a r j a t a m l a ­
dež?! L i c a so že p o t e m n e l a ,
v
™ f " l « r a svetal o d b l e s k , v s i , k i
'•horu, p a si d a n za d n e m
nabirajo novih moči za
šolsko
klop.
di
taborniki pri
pripravljanju
h r a n e . Sveži z r a k , bleščeče sonce,
tepla Kolpa, i n izdatna hrana sku­
paj z l e p o t a m i p r e d e l a o b V i n i c i
in
Kolpi
nudijo
belokranjskim
t a b o r n i k o m v i z o b i l j u vsega, k a r
j i m b o o k r e p i l o telo l n d u h a !
Jože š k o f
Strelci
novomeške
občine
za dan vstaje
V počastitev » D n e v a vstaje« s l o ­
venskega l j u d s t v a 22. Julij j e b i l o
v nedeljo d n e 19. J u l i j a t e k m o v a ­
nje z z r a č n o p u š k o . Z a t e k m o v a ­
nje se Je p r i j a v i l o 8 s t r e l s k i h d r u ­
žin, t e k m o v a l o p a Je 12 e k i p . —
N a t e k m o v a n j u s o b i l i doseženi
naslednji r e z u l t a t i :
1. S D P i o n i r N o v o m e s t o — 595
k r o g o v , 2. S D Ž u ž e m b e r k — 551,
3. S D N o v o t e k s N o v o m e s t o —
631, 4. S D P i o n i r — ženske — 530,
S. S D I M V N o v o m e s t o — 529 I t d .
N a j b o l j š i p o s a m e z n i k i : 1. M a r ­
j a n K o s —160 k r o g o v ( P i o n i r ) , 2.
F r a n c B u l e c — 159
(Žužemberk),
3. P e t e r K l e m e n e — 157 ( I M V ) , 4.
F r a n c R e z e k — 155 (13. m a j ) , 5.
Jožica R i b i č — 147 ( P i o n i r ) , 6.
S i m o M r k š i č — 145 ( B o r a c ) ,
7.
A n t o n K e f e r l e — 142 ( N o v o t e k s ) .
Šotori tabornikov Odreda narodnih herojev iz Črnom­
lja ob Kolpi na Vinici
N a tekmovanju so opravili prak­
tični d e l i z p i t o v s o d n i k i II. kate­
gorije. O b S O j e d o b i l 8 n o v i h
s o d n i k o v . Posebej m o r a m o p o u d a ­
r i t i u d e l e ž b o n a t e k m o v a n j u , Id
je b i l a množična. T e k m o v a n j a s t a
se udeležili t u d i družini Ž u ž e m ­
berk i n M i r n a peč.
S. M .
Plodno medobčinsko sodelovanje naj se
nadaljuje
V četrtek, 23 julija, je b i l v
N o v e m m e s t u posvet o med­
občinskem sodelovanju, kate­
rega sta se udeležila republi­ mesto, G r o s u p l j e i n T r e b n j e .
ška poslanca inž. M a r j a n Te- Izražena je b i l a t u d i želja,
pina i n F r a n c Hočevar ter naj b i p r i u r e j a n j u dloline
p r e d s t a v n i k i štirih d o l e n j s k i h K r k e sodelovale vse občine,
občin. R a z g o v o r je tekel o or­ k i ležijo v tej d o l i n i . P r i s o t n i
ganizaciji i n delovanju med­ so ugotovili, d a vse medob­
občinskih služb iz u p r a v e i n činske službe uspešno deluje­
o d e l u medobčinskih zavodov. jo, za k a r gre zahvala pred­
P o m e n i l i so se o p o s a m e z n i h vsem k a d r o v s k i zasedbi, k i v
akcijah, k i so v teku, tako n a posameznih občinah ne b i
P r i m e r o gradnji suhokranj- m o g l a b i t i takšna, k o t je zdaj,
skega vodovoda, k i ga gradijo k o so te službe skupne. Pogo­
v sodelovanju občine - N o v o v o r i l i so se tuđi o t e m , d a b o
"I
N A Š
O B I S K
Veseli se kot
Ključavničarski mojster
Jo­
že Martinčič se je rodil 1898
v Gorici. Oče, tovarniški de­
lavec, je težko preživljal šest­
člansko družino zato je mo­
ral mladi Jože že s šestim
letom od doma, da si s o m
zasluži kruh.
~ Ni bilo prijetno,
— se
spominja sivolasi mojster. —
B i ! sem š zelo mlad, tako
mlad, da sem potreboval
ma­
terino bližino, pa ni bilo ča­
e
mlad fant
pen, sem vztrajal,
ker sem
vzljubil
poklic.
Kmalu
ipo
koncu
moje učne dobe
je
lastnik zaprl delavnico zaradi
splošne mobilizacije.
Tudi jaz
sem bil vojak v prvi
svetovni,
čeprav me kot
mladoletnika
niso poslali na fronto.
Delal
sem v Gradcu, Nemčiji,
Bu­
dimpešti, Pulju, Kočevju
in
Trbovljah.
V
Duplici
pri
Kamniku
' sem bil 1934. leta
med vojno voditelj
štrajka.
Moja predzadnja
postojanka
pa je bil Martinjak pri Cerk­
nici
na Notranjskem,
kjer
sem služboval 15 let.
Drugo svetovno vojno sem
preživel
v Martinjaku.
Bil
sem aktivist in
izpostavljen
mnogim
nevarnostim.
Prišli
so 'Italijani
in me kot sum­
ljivega obsodili na smrt. Več­
krat
sem
bil
obsojen
na
smrt,
a sem na srečo ostal
živ. »Sicer pa,« pravi
mojster
Martinčič,
»je
vojna
nekaj
grdega. Videl sem
umiranje.
Videl sem in tega nikoli ne
bom pozabil.«
sa za nežnost. — D o l a a leta
je služil kot pastir i n hlapec,
potem p a so ga da!i-» uJc ne­
kemu ključavničarju
v Sol­
kan.
T o je b i l o tako,« p r i p o v e ­
duje. »Običajni dclavnifc je
^ajal od Šestih zjutraj
do
šestih zuečcr. D e l a l i s m o vse
"»oooce s ( t w i n a p o l j «
et>u, včasih p a m e je rnoje r pofctjcat t u d i v delavnico.
° so b i l i zame najlepši tre« » c i . Počasi sem pričenjal
«umeixrti
»»ljenje.
P a « sem b i ! ecilfcofcrat te-1
i n
v
hI
8 t
r
n
f
C e
r
St.30
(748)
Od leta 1948 živi v Novem
mestu.
»Tukaj
sem
nekako
pristal,«
pravi, »vieč
mi je
pokrajina
in mesto. Všeč mi
je delo, ki ga opravljam.
De­
lo mi pomeni življenje,
zato
sa ga veselim«
Mojster
Martinčič
jc med
najstarejšimi
člani
kolektiva
»NOVOLES«.
Zrasel je s to
tovarno, zato se ne more od­
trgati
od nje.
čeprav
je
od leta 1956 upokojen
nepre­
stano dela. »Delal bom, do­
kler bom mogel. Zdaj me je
na delovnem mestu
zamenjal
sin Peter. Želim mu srečno
pot. boljšo, kot sem p Imel
jaz«
L
LESAR
v bodočnosti treba takšne ob­
l i k e medobčinskega sodelova­
n j a razširiti, vendar b i k a z a l o
najprej u t r d i t i te službe, k i
že delujejo v takšnem o k v i r u .
P r e d s t a v n i k i novomeške k o ­
m u n e p o o p o z o r i l i n a prob­
l e m , k i tare p r e d v s e m n j i h .
Ostale občine so se sicer o d ­
ločile z a medobčinsko sodelo­
vanje v p o s a m e z n i h službah,
s v o j i h finančnih obveznosti
do teh s k u p n i h služb p a ne
izpolnjujejo. Novomeški -ob­
čini so dolžne za približno 6
m i l i j o n o v ' dinarjev t o v r s t n i h
obveznosti. V s l e d tega so se
d o g o v o r i l i , d a bodo občane
svoje p r i s p e v k e odvajale av­
tomatično v s k l a d u z ustvar­
j e n i m d o h o d k o m ali p a bodo
pogodbe r e g i s t r i r a l i p r i Služ­
b i družbenega k n j i g o v o d s t v a
p r i N B , k i bo nato vsak me­
sec s p r o t i nakazovala dvanajstino dolžnega zneska.
PIONIR: p r v a k
b a l i n a r s k e lige
K o n č a n o je t e k m o v a n j e v občin­
s k i b a i i n a r s M l i g i , k i je i m e l o d v a
d e l a . P o ogorčenih b o r b a h se je
v e l i k a večina t e k e m končala n e o d ­
ločeno, k a r p r i č a o izenačenosti
v s e h p e t i h e k i p . E d i n o P i o n i r je
v s p o m l a d a n s k e m d e l u uspel d o ­
seči d v e z m a g i ( p r o t i e k i p i 13.
m a j 2:0 ter p r o t i P o š t a r j u ) . T o je
P i o n i r j u še povečalo p r e d n o s t i z
_ jesenskega d e l a t e k m o v a n j a , t a k o
' d a Je zasluženo z m a g a l v občin­
s k i b a l i n a r s k i l i g i . — K o n č n a lest­
vica:
PIONIR
BORAC
ŽELEZNIČAR
POŠTAR
13. M A J
NOVOTEKS
9
8
9
8
9
9
5
2
1
2
0
0
4
6
8
4
4
0
0 14
0 10
0 10
2 8
5 4
9 0
N e o d i g r a n a je s a m o t e k m a m e d
B o r c e m i n Poštarjem, k i b o odlo­
čala o drugem mestu. Novoteks je
že l a n i o d s t o p i l o d t e k m o v a n j a .
Se pozdrav s taborjenja obveznikov predvojaške
vzgoje kočevske občine: narodni heroj Jože BoldanSilni pripoveduje mladincem ob tabornem ognju
doživljaje iz vojnih let
(en)
Novomeški
balinarji na
državnem
prvenstvu
N a državno balinarsko prvenstvo
v b a l i n a n j u , k i je b i l o v L a b i n u ,
s t a se p l a s i r a l i
tudi
novomeški
e k i p i : Železničar i n B o r a c . T e k m o ­
vanje j e b i l o n a n o v i h m e h k i h
igriščih, k i so precej n e r a v n a , za­
to so i m e l i h r v a t s k i k l u b i p r e d ­
nost, k o so n a n j i h že d v a k r a t
tekmovali.
N e s r e č e n ž r e b je i m e l Železničar,
k i je b i l izžreban v n a j m o č n e j š o
s k u p i n o . V p r v e m srečanju s t a se
srečali o b e s l o v e n s k i e k i p i , z m a ­
g a l a p a Je odlična e k i p a P a r t i z a n
T r n o v o s t e s n i m r e z u l t a t o m 13:9
n a d Železničarjem. V n a s l e d n j i h
i g r a h je T r n o v o p r e m a g a l o B a z o ­
v i c o 13:9, Železničar p a L u č k i r a d ­
n i k 13:9. V odločilnem
srečanju
z a vstop med osem
najboljših
e k i p s t a se srečala Železničar i n
Bazovica, k i i m a v svojih vrstah
drjtavnega r e p r e z e n t a n t a M a h n e t a .
Rečanl
so
zmagali
z
rezulta­
t o m 13:7.
B o r a c je n a s t o p a l v tretji g r u p i
s k u p a j z N a f t o R e k a , Železničar
Postojna in B r a n i k Maribor. T u
je
Postojna
premagala Branika
13:0, N a f t a p a B o r c a 13:7, P o s t o j ­
n a je z a t e m p r e m a g a l a N a f t o 13:2,
B o r a c p a B r a n i k a 13:0. V odločil­
n i i g r i je N a f t a g l a d k o p r e m a g a l a
B o r c a 13:3.
M e d najboljših o s e m e k i p so se
u v r s t i l e štiri e k i p e i z S l o v e n i j e ,
štiii p a iz H r v a t s k e . Končni v r s t n i
r e d : 1. B a z o v i c a , 2. N a f t a
(oba
R e k a ) , 3. P a r t i z a n T r n o v o , 4. M o ­
d r i v a l K o p e r , 9. 2elezničar, 12.
B o r a c , 13. 2 a b a .
»Ča je lipo u Otočcu...«
Na
Otočcu med
splitskimi taborniki, julija
T i s t e g a j u l i j s k e g a p o p o l d n e v a je
b i l o r a v n o t o l i k o dežja, d a se s cest
n i d v i g a l p r a h . S v e t l o m o d r o , štirisedežno » Š k o d o « s m o p a r k i r a l i n a
d e s n e m b r e g u K r k e , o b nemških
šotorih i n n a t i s t e m d e l u otoškega
c a m p i n g a , k i se r a z p r o s t i r a p r o t i
S t r u g i . O d t a m dalje je p o t n e ­
prevozna, zato s m o j o proti ta­
b o r u splitskih tabornikov m a h ­
n i l i peš.
«•
» C a t i se n o g a i s k r i v i l a , D u š a ­
ne?« je večji fant v z k l i k n i l m a n j ­
šemu, k o ta n i z a d e l žoge. V s i so
se z a s m e j a l i .
P e t n a j s t l e t n i fantje, z a g o r e l i h o b ­
razov, v s i v rurrienozelenih t a b o r ­
niških u n i f o r m a h z našitki p o d
levo r a m o , so p r e d šotori i g r a l i
n o g o m e t . V n e k e m šotoru j e de­
kliški glas p o s n e m a l starejši šla­
ger.
» K j e b i m o g l i n a j t i vašega tabo­
rov odjo?« s m o vprašali f a n t a , k i
je b i l n o g o m e t a š e m z a s o d n i k a .
» T a m n a k o n c u , v o n e m šotoru
pod vrbo.«
N a levi l n d e s n i so stali šotori.
P o več s k u p a j je b i l o o g r a j e n i h z
l o k i iz p a l č k . T a k o s o b i l i ločeni
četni t a b o r i . N e k j e b l i z u - t a b o r o v o d j i n e g a šotora je b i l a zložena
suha hoja.
» T o je z a t a b o r n i ogenj,« Je po­
v e d a l v i s o k i m o š k i . P o t e m se Je
p r e d s t a v i l : » B r a n k o B a l d a s a r , ta­
b o r o v o d j a.«
» D r a g o m i je, d a ste n a s o b i ­
s k a l i . V e s t e , s m o že petič v S l o ­
v e n i j i , n a Otočcu p a šele p r v i č , «
je p r i p o v e d o v a l
taborovodja.
» K o l i k o v a s je?«
»120, 90 m o š k i h i n 30 deklet. V
o d r e d u » S p l i t « so štiri čete, ta­
b o r n i k i » D u š k a M r d u l j a š a « p a se­
stavljajo p o s e b n o četo. V s a k a četa
i m a svoj t a b o r . P o l e g mene s t a
T e d n i so se m l a d i p r i j a t e l j i i z
S p l i t a p o s l o v i l i o d Dolenjske i n se
odpeljali proti sinjemu Jadranu.
Ivan Z o r a n
MIRNA P E Č : učitelji
od hej D jo
Osnovno šolo v M i r n i peči
bo v p r i h o d n j e m sol?kem le­
tu o b i s k o v a l o o k o l i 400 učen­
cev, o d tega 48 t a k i h , k i bo­
do v jeseni p r v i k r a t stopili
v razred. T u d i *)okrat i m a
vodstvo šole s k r b i , k a k o b o
organiziralo p o u k . S pričetk o m novega šolskega
leta
štirje učitelji odidejo iz M i r ­
ne peči, n a novo p a p r i d e le
ena štipendistka. Težko b o
o r g a n i z i r a t i zlasti predmetni
pcuk, ker n i ustreznih ka­
drov n i t i z a splošne n i t i z a
strokovne učne predmete. Le­
tos nameravajo v M i r n i peči
g r a d i t i štiristanovanjski b l o k
za prosvetne delavce, k a r naj
b i ublažilo pereče k a d r o v s k o
vprašanje.
Se vedno p a ne
vedo, kdaj bodo d o b i l i novo
šolo, saj stara že davno ne
ustreza več s v o j e m u namenu,
kaj šele, d a b i v njej l a h k o
o r g a n i z i r a l i sodoben p o u k .
OBVESTILO
Zdravstvenega doma
v Novem mestu
Zdravstveni
dom
Novo
mesto
obvešča, d a b o
delal
otroški dispanzer
v avgustu
vsak d a n od 10. do 14. u r e
razen sobote.
Posvetovalnica z a otroke
b o delala o b
petkih
popoldne.
1964
t a b o r o v o d j i še J a s n a S e n j a n o v i d
i n M a r i j a Marinković.«
» H o č e t e p o v e d a t i kaj o življe­
nju v taboru?«
» Z e l o r a d . S i l n o je z a n i m i v o .
V s e poteka p o dnevni zapovedi.
S e m s p a d a urjenje v taborniških
veščinah, športne igre, zabave, iz­
leti. O b i s k a l i s m o D o l e n j s k e , š m a r ­
ješke i n Cateške T o p l i c e , K r š k o ,
Kostanjevico i n K u m r o v e c . Tabor­
n i k i so s i z največjim z a n i m a n j e m
o g l e d a l i r o j s t n o hišo tovariša T i t a
i n F o r m o v i v o . D a d o p o l n i m naš
d n e v n i p r o g r a m : p o l e g vsega tega
k u r i m o taborne ognje i n u r e j a m o
taborišče.«
» L a h k o navedete k a k š n o p o s e b ­
nost?«
» N a ' p r i m e r tole. T a b o r n i k i de­
lajo izpite za kurirje. Vsak, k i ho­
če p o s t a t i k u r i r , m o r a p r e s t a t i n a ­
slednje preizkušnje:
e n d a n ne
s m e j e s t i , e n d a n nič g o v o r i t i , e n
dan pa m o r a biti popolnoma sam.
T o t r i d n e v n o »žrtev« so s k o r a j v s i
uspešno prestali.«
» I m a to kaj s k u p n e g a s p a r t i ­
z a n s k i m i tradicijami?«
» P r a v gotovo. T a b o r n i k i s p o z n a ­
v a j o , kaj je p o m e n i l o b i t i k u r i r .
T o t r a d i c i j o b o m o še n a p r e j go­
jili.«
M e d p o g o v o r o m je naneslo t u d i
n a K r k o i n njeno o k o l i c o .
» C a je l i p o u Otočcu . . . P r e k r a ­
s e n k r a j za taborjenje,« je v z k l i k ­
nil taborovodja Baldasar. » M o r a m
p a v a m p o v e d a t i , kakšno je b i l o
p r v o srečanje s K r k o . T o se je
zgodilo 9. j u l i j a ponoči, k o s m o
k o m a j odložili prtljago i n se vse­
l i l i v šotore. P r o t i večeru je z a ­
čela K r k a n e n a v a d n o h i t r o n a r a ­
ščati. K m a l u je p r e p l a v i l a t a b o r i ­
šče. P o b r a l i s m o prtljago i n odeje
i n se o d s t r a n i l i s t r a v n i k a . K a m
b i , s m o razmišljali. T e d a j je p r i ­
skočil n a p o m o č tovariš S m r e k a r
iz S t r u g e . T:|ko s m o t r i d n i p r e ­
s p a l i v S t r u g i , kjer s m o b i l i d e ­
ležni p r a v e g a b r a t s k e g a gostoljub-i
ja.«
H R a z g o v o r je tekel h k r a j u i n
m r a k se je začel spuščati n a K r k o .
M e s t o m a brzičasta v o l a se je sve­
t i l a k o t n a g u b a n s v i l e n plašč. —
Marsikateri dnevnik,
k i 'so
jih
splitski
taborniki skrivaj
pisali,
je to gotovo o m e n i l .
'
Tabor
Splitčanov p o d
Strugo
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN:
poročila o b 5.15,
6.00 , 7.00 , 8 00, 12.00, 13.00, 17.00,
19.30, 22.00. P i s a n glasbeni s p o r e d
o d 5.00 d o 8.00.
P E T E K , 31. J U L I J A : 8.05 M a j h ­
n i z a b a v n i a n s a m b l i . 9.30 S l o v e n
s k l p e v c i p o p e v k . 11.15 P o z o r , n i ­
m a š p r e d n o s t i ! 12.15 K N — Inž.
M i l a n R o v a n : P o s t o p k i p r o t i krši­
teljem občinskih o d l o k o v o m i n i ­
malnih
agrotehničnih
ukrepih.
14.05 G l a s b e n i a v t o m a t . 1G.00 V s a k
d a n z a vas. 18.10 P r o m e n a d n i k o n ­
c e r t , 20.00 T r l d e s o t m i n u t v s t u ­
d i u 14. 21.15 O d d a j a o m o r j u i n
pomorščakih.
S O B O T A , 1. A V G U S T A : 8.25 Iz
koncertov l n s i m f o n i j . 9.15 S t a r i
m o j s t r i — m l a d i u m e t n i k i . 11.15
Pozor, n i m a š p r e d n o s t i ! 12.15 K N
— Inž. D a r c B o r n o t : K d a j Jc n a j ­
primernejši
čas za o b i r a n j e Ja­
b o l k . 14.35 Naši poslušalci čestita­
j o l n p o z d r a v l j a j o . 16.00 V s a k d a n
za vas. 17.05 G r e m o v k i n o . 10.45
N o v o v z n a n o s t i . 20.00 L e p e me­
lodijo. 20.30 S o b o t n i večeri v n a ­
ših k r a j i h . 22.10 O d d a j a za naše
Izseljence.
N E D E L J A , 2. A V G U S T A .
8.00
M l a d i n s k a r a d i j s k a Igra — J o s i p
Ribičič: K j e Jo Miško? 8.45 S k l a d ­
bo zn m l a d i n o . 9.05 N a š i poslušal­
c i čestitajo l n p o z d r a v l j a j o 1.10.00
S e p o m n i t e , tovurlšl . . . R a d o m i r
Vujosevlč: SI človek a l i zver? 10.30
P r s m i b o r b e ln d e l a . 11.40 N e d e l j ,
s k a reportaža. 12.05 N a š i poslušal
cl
čestitajo
ln pozdravljajo
II.
13.30 Z a našo vas. 14.15 Plesi m
r a p s o d i j e . 15.05 š p o r t i n g l a s b a .
16.00 H u m o r e s k a tega tedna — L .
B e m e l m a n s : Z v e z d a u p a n j a . 20.00
R i s t o S a v i n : Č a j n a p u n č k a . 21.00
M e l o d i j e v izložbenem o k n u . 22.10
G o d a l a v noči. 23.05 N o č n i k o m o r ­
ni koncert.
PONEDELJEK,
3.
AVGUSTA:
7.15 J u t r a n j a g l a s b e n a
srečanja.
8.25 T a k o p o j o i n igrajo v S o f i j i .
9.00
Za
mlade
radovedneže
—
A d u m F r a n e ; P o d v o d n i ribiči v y i harju.
9.30 Po Coškcm, M o r a v s k e m l n S l o v a š k e m . 10.15 Iz J u ­
g o s l o v a n s k e solistične glasbe. 10.35
N a š podlistek — J . Baldvvin: D r u ­
g a dežela I. 11.15 P o z o r , n i m a š
p r e d n o s t i l 12.15 K N — Inž. Jože
S p a n r l n g : C c c e c c — n o v o sredstvo
p r o t i p o l a g a n j u žita. 13.30 P r i p o ­
ročajo vam
14.05 G l a s b e n i avto­
m a t . 16.00 V s a k d a n z a vas. 17 05
P o l o t n i s p r e h o d i . 18.45 N a m e d n a ­
r o d n i h krtžpotjlh
19.05 G l a s b e n e
r a z g l e d n i c e . 20.00 R e v i j a s l o v e n ­
s k i h izvajalcev z a b a v n e
glasbe
20.40 Simfonični k o n c e r t . 22.10 8
p o p e v k a m i p o s v e t u , 22.50 L i t e ­
rarni nokturno.
23.1)5 P o svetu
Jozza.
T O n E K , 4. A V G U S T A : 7.15 Z a
dobro
Jutro.
8.05 J u g o s l o v a n s k i
p e v c i p o p e v k . 8.35 D o m a č e p o l k e
i n valčki. 0.00 Počitniško« p o p o t o ­
vanje — A s t r l d L l n d g r c n : K l j u k e c
s s t r e h e — I V . 9.15 N a r o d n e pe­
s m i za k l a v i r . 9.30 Četrt u r e z a n ­
s a m b l o m Jožeta P r i v š k a . 9.45 Po
B V
letošnjem p r v e m tromesečju je znašal gostinski
prom e t v S l o v e n i j i 9 m i l i j a r d 132
m i l i j o n o v d i n a r j e v , k a r je z a
25 o d s t . v e č k o t l a n i v i s t e m
obdobju.
P o v e č a l s e je p r e d ­
v s e m p r o m e t p i v a (za 59 o d s t . ) ,
v i n a (za
12) l n s a d n i h s o k o v
(za 27 od.st.).
z d r a v iz B o s n e . 10.15 Z d o m a č i h
o p e r n i h o d r o v . 11.15 P o z o r , n i m a š
p r e d n o s t i ! 12.15 K N — Inž. M i l j e va Kač: K a k o obvarujemo sadno
drevje p r e d k a p a r j e m . 13.30 P r i - ,
poročajo v a m .
14.05 S k l a d b e za
t r o b e n t o . 14.35 Naši poslušalci če­
stitajo i n p o z d r a v l j a j o . 16.00 V s a k
d a n z a vas. 18.10 K o n c e r t p o že­
ljah poslušalcev.
20.20 R a d i j s k a
i g r a — M a r j a n M a r i n e : VVeekend.
21.20 G l a s b e n i n o k t u r n o . 23.05 N o č ­
ni k o n c e r t .
S R E D A , 5. A V G U S T A : 8.05 P l e ­
sni o r k e s t e r A r m a n d o T r o v a l o l i ;
8.30 S p o t i p o O r i e n t u . 9.00 S v e t
s k o z i sončna očala. 10.no Č l o v e k
l n zdravje.
11.15 P o z o r ,
nimaš
p r e d n o s t i ! 12.15 K N Inž. Jože
S i l e : K a | l a h k o sejemo v a v g u s t u .
13.30 P r i p o r o č a j o v a m . 14.05 G l a s ­
b e n i a v t o m a t . 16.00 V s a k d a n l a
v a s . 17.05 P o l e t n i s p r e h o d i z n a ­
šimi s o l i s t i . 18.45 K u l t u r n a t r a n s ­
v e r z a l a . 20.00 Iz
naših s t u d i o v .
20.45 M i h a i l G l i n k a : Ivan S u s a n i n ,
o p e r a 22.00 L i t e r a r n i n o k t u r n o . •
Č E T R T E K , ti. A V G U S T A :
7.15
Zvočni k a l e i d o s k o p . 8.05 S l o v e n ­
ske n a r o d n e 9.00 Počitniško p o p o ­
tovanje — A L l n - l g r e n : K l j u k e c a
strehe — V 9.15 Vesele počitnice.
10.15 Z o p e r n i m i pevci po s v e t u .
11.45 F o z o r , n ' m a š prr-dno:.tl! 12 15
K N — Jože Zunkovlč: Uzonce z a
p r o m e t z žitom l n p i v n v a r s k i m
j e č m e n o m . 13.30 Prtporr.čolo v a m .
14 05 P o l e L i u b l j n n s k t o k t e t . 14.35
Nrši
poslušalci
čestitalo
in p o z d r n v l l n j o . 16 00 Vsnk d a n 7n vas.
18.10 t u r i s t i č n a o d d a j a . 20.00 Č e ­
t r t k o v večer d o m a č i h p e s m i ln n a prvov
21.00 W e r
u-neln'Ske b e - '
sede — M a V I n P o ' o k n r . 22.10 Jaza
s p l d V , JS n i p. .... --..j d n e v n i k .
D O L E N J S K I
L I S T
it
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
P e t e k , 31. j u l i j a — I g n a c
S o b o t a , 1. a v g u s t a — Peter
N e d e l j a , 2. a v g u s t a — B o j a n
P o n e d e l j e k , 3. a v g u s t a — Štefan
T o r e k , 4. a v g u s t a — D o m i n i k
S r e d a , 5. a v g u s t a — M a r i j a
četrtek, 6 a v g u s t a — V l a s t a
O b n e n a d n i Izgubi
brega sina i n brata
FRANCA
z
Verduna
našega d o ­
OKLESENA
p r i Stopičab
se z a h v a l j u j e m o v s e m , k i s o n a m
o b tej nesreći p o m a g a l i i n n a m
izrekli
soža'.je. P o s e b n o s m o s e
dolžni z a h v a l i t i p o d j e t j u I M V N o ­
vo mesto z a vsestransko pomoč
i n vence,
vsem sorodnikom l n
z n a n c e m , ž u p n i k u Iz S t o p i č , s k r a t ­
k a prav vsem, k i so g a spremljali
n a njegovi zadnji p o t i i n m u p o ­
k l o n i l i vence.
žalujoči: oče i n mati,
b r a t a L o j z e i n Jože.
S O B O i n hrane n u d i m za dopol­
dansko pomoč. Razgovor v ne­
deljo d o p o l d n e .
Barbič,
Novo
m e s t o , V R a g o v l o g 3.
GOSPODINJSKO
pomočnico
—
K J E R K O L I n a D o l e n j s k e m iščem
s p r e j m e m a l o č l a n s k a družina z
delavnice z a lesno obrt v najem,
e n i m o t r o k o m . Pogoji ugodni. —
dva d o t r i prostore, lahko eden
L e n a r č i č , L j u b l j a n a , 2 i t n i k o v a 35
večji. P o možnosti želim z r a v e n O B V E Š Č A M O k u p c e žganega a p n a ,
se s o b o a l i p a v bližini. L a h k o
d a s p r e j e m a m o naročila n a n a ­
t u d i c e l a hiša — v e n e m l e t u j o
slov:
D a v o r i n Hočevar, Struge
k u p i m . Ostalo po dogovoru. P o ­
n a D o l e n j s k e m , z a o k o l i c o Šent­
n u d b e pošljite n a n a s l o v : T o m a jerneja p a p r i M o d i c u . Apnenica
flč T o n e , T o m š i č e v a 36, K r a n j .
Je n a K o m o l c u . A p n o b o goto­
vo v treh tednih.
P R O D A M malo mlatilnlco n a mo­
O
D
D A M sobo dekletu.
Naslov v
t o r n i p o g o n ter ročno s l a m o r e z u p r a v i lista (456-64).
n i o o J a n e z S l a k , J o r d a n k a l 3,
GOSPODINJSKO
pomočnico
—
M i r n a peč.
sprejme
štiričlanska družina v
P O C E N I p r o d a m kompletno spal­
Kopru.
B e r n a r d a Lovrečič, Z a ­
nico. Ogled vsako popoldne a l i
d r u ž n a 2-a, K o p e r .
v nedeljo. Ivan S m a j d e k , Mest­
ZDRAVILIŠČE
ROG. SLATINA —
ne n j i v e , b l o k II, M a r o f .
če b o l e h a t e n a želodcu a l i n a
PRODAM
zelo
dobro
ohranjeno
Jetrih, žolču a l i črevesju, če vas
kuhinjsko kredenco zaradi seli­
muči zaprtje
ali hemoroidi in
tve. G l o b o v š e k , T r e b n j e 49.
vam umetna zdravila ne poma­
O D D A M sobo d v e m a moškima. —
gajo, p o s v e t u j t e se z z d r a v n i k o m
N a s l o v v u p r a v i l i s t a (446-64).
i n p o i z k u s i t e zdravljenje z učin­
O D D A M s a m s k e sobe.
Naslov v
kovitim
prirodnim sredstvom:
u p r a v i l i s t a (452-64).
rogaškim D O N A T vrelcem! Z a h L E P O dvosobno stanovanje v M a ­
tevajto ga v s v o j i t r g o v i n i , te
r i b o r u m e n j a m za N o v o m e s t o .
ga p a d o b e v N o v e m m e s t u p r i
Pismene
ponudbe
pošljite n a
trgovskem
podjetju
Hmeljnik,
n a s l o v : S t a n k a B o b i č , D r a m a 23,
telefon 21-129 lir p r i t r g o v s k e m
Šentjernej.
p o d j e t i u S t a n d a r d , telef. 21-158.
G l o b o k o ganjena se najtopleje
zahvaljujeva
vsem
sorodnikom,
prijateljem, sosedom, znancem, k i
so se p o s l o v i l i
o d našega n e p o ­
z a b n e g a očeta
iz
FEUDA
BIKA
Novega
mesta.
MATIČNI
URAD NOVO
MESTO
V času o d 18. d o 27. j u l i j a j e
b i l o r o j e n i h 19 dečkov i n 15 d e ­
k l i c . — Poročili so s e : L e o n S k a l ,
poljedelec iz Šentjerneja, l n A n a
N u č i č , p o l j e d e l k a iz C e r o v e g a l o ­
ga; A l o j z Jurečič, d e l a v e c iz G o ­
rice, i n A n i c a
P r i m e , uslužben­
ka iz Koroške vasi; M a r k o B u k o ­
vac, z i d a r i z G o r . O š t e r c a , i n M a ­
r i j a T r š č i n a r , d e l a v k a iz J u r n e v a ­
si; Josip Varzič, zidar, i n M a r i j a
š m i d . uslužbenka, o b a iz P i r a n a .
— Umrla sta: Anton Zupan, lnv.
u p o k o j e n e c i z K r a l j i j a , 68 let; T e ­
rezija P r a h , g o s p o d i n j a i z S l i n o v cev, 67 let.
Iskrena hvala
dr. Vodniku za
p o ž r t v o v a l n o nego i n z d r a v l j e n j e
o b vsaki u r i . Srčna hvala vsem,
k i ste g a o b i s k o v a l i v času nje­
gove težke b o l e z n i i n m u p r i n a ­
šali d a r i l a . S e p o s e b e j se z a h v a ­
ljujeva svetu delovnega kolektiva
skupščine občine N o v o m e s t o i n
vsem
prijateljem
z a požrtvoval­
nost, n a d a l j e v s e m , k i ste n a m a
s t a l i o b s t r a n i v t e m težkem č a ­
su, nama pomagali kakorkoli i n
organizirali tako
časten
pogreb.
Zahvalo
Izrekava t u d i
njegovim
s t a n o v s k i m tovarišem, g o d b e n i k o m
i n p e v c e m , g o v o r n i k o m ter v s e m ,
k i s t e n a m a u s t n o a l i p i s m e n o iz­
r a z i l i sožalje. H v a l a v s e m , k i ste
ga s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i p o ­
ti, m u poklonili
toliko
bogatih ^
P r e t e k l i teden s o v n o v o m e š k i
v e n c e v i n lepega c v e t j a , k i g a je
porodnišnice
rodile:
Ljudmila
tako ljubil.
F l a j s iz B r ž a n — A n i t o . S l a v k a
V s e m najlepša hvala —
Korelc iz Gornjega Podboršta —
sin l n snaha
B r a n k a , S l a v k a M a l e š e v a c iz M i r ­
ne peči — M a r i j o , T e r e z i j a K a f e r le i z Z a b j e k a — A l o j z a , F a n i J a n škovec i z K o s t a n j e v i c e — D r a g a ,
O s n o v n a o r g a n i z a c i j a Zveze s ' e M a r i j a Z u p a n č i č iz S a d i n j e vasi
p i h N o v o m e s t o se najlepše z a ­
h v a l j u j e z a 1.000 d i n , k i j i h je p o ­ — M i l a n a , A l o j z i j a C e s a r iz R d e ­
čega K a l a
—
Ivanko, Frančiška
k l o n i l a d r u ž i n a S m o l a iz Ž a b j e
Sironič iz D o l ž a — A l o j z a , A n a
vasi namesto cvetja n a grob po­
V i d m a r iz Trebnjega — L u d v i k a ,
kojnega
Ivana
Jereba,
davčnega
Jožefa K a s t e l i c iz G o r n j i h L a k e n c
inšpektorja v p o k o j u .
— V i n k a , Alojzija Kavšček iz G a ­
brijel — M a r i j o , A n a Zužinjak s
Tanče
gore — S t a n e t a .
Marija
O p a r a i z B i š k e vasi — M i l e n o ,
Justi Rabzelj iz Občic — V i l m o .
M a r i j a B r o z o v i č iz U č a k o v c e v 2
P a v l a B r e g a r s Čateža — d e č k a ,
p r e k l i c u j e m vse besede,
k i s e m Lojzka
Mijajlovič
iz 2abje vasi
j i h i z g o v o r i l a z o p e r čast
Mikota
— d e k l i c o , A n i c a Stanjša iz G o t n e
Prokšlja
i n Jurija Speharja
lz
v a s i — dečka, A n a B a r b i č lz CrešUčakovcev
k o t neresnične.
n j e v c a — d e č k a , Jožefa K o z l e v č a r
iz M r z l e L u ž e — dečka, K r i s t i n a
Tomažln
iz Površja
— deklico.
Obveščam,
da nisem
plačnik
Stana
čankovi«
lz Črnomlja
—
dolgov,
k i b i j i h n a p r a v i l Janez
deklico, Marija Kocjan z Jerman
Jušič z D o l z a 2 i n d a nI o n u p r a ­
vrha — deklico, Antonija Grahek
vičen p r o d a j a t i m o j e
premoženje.
iz P e t r o v e v a s i — d e k l i c o , C v e t a
F r a n c L u k š i č , I g l e n i k 1, S t o p l č e .
E r s t e iz Cesnjlc — deklico, G a b r i -
j e l a Cečelič iz R e g r č e vasi — d e ­
k l i c o , Jožefa G r m z V r h a — d e ­
klico, Marija Pire iz D o l n j i h L a kovnic — dečka.
Na dan lahko z a s l u ž i priden obiralec letos
tudi do 2000 dinarjev!
S r e d i poletja s m o ; hmeljarji se pripravljajo
na obiranje »zelenega zlata«. Ustavili s m o se v
hmeljišču g r m s k e kmetijske šole. C e l gozd lepo
obdelanega, temnozelenega hmelja, k i že raz­
vija storžke.
» K a k o kaže letošnja letina?« s m o zapletli v
pogovor tovariša hmeljarja.
» Z a zdaj zelo lepo! V k o l i k o r ne bo kakšne
toče ali česa podobnega, računamo po količini
in po kvaliteti na odličen pridelek. Zlasti si pri­
zadevamo z a kvaliteto, saj je razlika v ceni m e d
p o s a m e z n i m i razredi hmelja zelo velika. Pride­
lati in oddati čimveč prvovrstnega hmelja, to je
naš n a m e n p r i vseh u k r e p i h m e d letom, tudi
pri obiranju in sušenju.«
» S a j res, kako p a j e z letošnjim obiranjem?«
» M n o g i sc že zdaj zanimajo, k d a j b o m o za­
čeli in za druge pogoje. Letos bomo za škaf ob­
ranega hmelja plačevali po 100 dinarjev, k a r je
znatno več o d prejšnjih let. T a k o bodo najbolj
spretni obiralci lahko dnevno zaslužili p o 1500
do 2000 dinarjev, v času obiranja pa po več desettisočakov.«
» K d o p a prihaja obirat hmelj?«
» V s i mogoči ljudje, stari i n mladi, dijaki i n
učenci, kmetje, upokojenci, delavci, uslužbenci
iz bližnje in daljne okolice, le kdo b i j i h vse na­
števal! T u d i p o več sto j i h pride kakšen d a n .
N a m j e dobrodošel vsakdo! Z a čisto nizko ceno
bodo tudi letos obiralci dobili tople obroke hra­
ne. O b i r a t i b o m o začeli nekje med K), in 15. av­
gustom, m o r d a k a k d a n prej. Točen začetek bo
objavljen v Dolenjskem listu. Ze zdaj vabimo
vse, k i imajo priložnost, d a pridejo hmelj obi­
rat.«
Želimo v a m veliko p r i d n i h o b i r a l c e v , n j i m
p a veliko uspeha,« s m o dejali, k o s m o zapustili
veliko hmeljišče v Srcbrničib p r i N o v e m mestu.
DELOVNIH RAZMERIJ
» G A L I S « - obrat: Š m a r t n o ob S a v i 40
pri
na, s i j e p r i žaganju d r v n a c l r k u l a r k i p o š k o d o v a l prste leve r o ­
ke; F a n i G l a b o v s , hči m i z a r j a iz
Doljne
Brezovice,
je
padla p o
stopnicah i n s i poškodovala glavo.
V p r e t e k l i h štirinajstih d n e h so
brežiški porodnišnici r o d i l e : A n a
Kostanjšek
iz Križa
— Mirana,
T e r e z i j a N o v š a k iz S e v n i c e — M i ­
r a n a . V e r a B u č a r iz V e l . P o d l o g a
— T a t j a n o , Jožefa V e n e i z Ž e n j a
— M a r k a , A n i c a P u t r i h iz B r e z o ­
vice A n i c o . M a r i j a T r a v n i k a r iz
Podgorja
—
Andrejko, Antonija
Kovačič
iz B r e g a n e
— Martino,
S l a v k a Klenovšek iz P o d v r h a —
S l a v k o . Jožefa R a k z N o v e gore
— Vero. Terezija Cirnski iz P r i lip — Martina, Marija Malus z
Bizeljskega
— Mihaela,
Marija
P r a h iz K o r i t n e g a — M i h a e l a , R e z i k a R u k l i č iz G r e g u r i č b r e g a —
Borisa, Marija Levak z V r h n j a —
Draga. Danica Pohar iz Boštanja
— R o m a n o , S t a n i s l a v a Jurečič iz
D r n o v e g a — Jožeta, A n a Z a k r a j š e k
iz Z u r k o v e g a
Dola
—
Romana,
A n a B o g o v i č iz L o č — R o m a n a ,
K r i s t i n a Eržen iz K r a n j a — H e ­
l e n o . Ančica J a l o v e c s Čateža —
V l a s t o . B e r n a r d a B o ž i č lz B r e z j a
— Marjana, Marija
Zemljak
iz
Podgorja — M a r i c o in A n a Ogorevc iz M a l e g a v r h a — A n i c o .
P r e t e k l i tedeji so se ponesrečili
l n i s k a l i p o m o č v novomeški b o l ­
nišnici: M i l a n Kelšin, s i n posest­
n i k a iz Žužemberka, je padel l n
s i z l o m i l levo r o k o ; Jožef M i š m a š
o r g a n i s t iz T r e b n j e g a , se j e z m o ­
p e d o m zaletel v stoječi t o v o r n j a k
in
sf p o š k o d o v a l
glavo;
Franc
Jamšek, p o s e s t n i k iz K a m e n c e , Je
padel
i n si z l o m i l d e s n o
nogo;
L j u b o P a u n o v i č , d e l a v e c iz B r š l i -
i
NESREČE
4 V .
,
B R E Ž I Š K A KRONIKA
NESREČ
MESTA
MIZARJEV
2. NEKVALIFICIRANIH
DELAVCEV
možnost priučitve v m i z a r s k i
stroki.
Stanovanja za k v a l i f i c i r a n e mizarje p r e s k r b l j e n a . —
Plača p o učinku. — N a s t o p mogoč t a k o j .
N a podlagi sklepa seje U p r a v n e g a o d b o r a
KMETIJSKE ZADRUGE — N0V0 MESTO
z dne 11. j u l i j a 1964
razpisujemo naslednje
ŠTIPENDIJE:
— 1 na pravni fakulteti
— 1 na agronomski fakulteti — ekonomska smer
— 2 na višji komercialni šoli
— 1 na veterinarski srednji šoli
— 1 na geodetski srednji šoli — geometer
Prošnje i n p o t r d i l a o končanem šolanju s k r a t k i m
življenjepisom pošljite n a naslov K m e t i j s k a zadruga
Novo mesto, K o m a n d a n t a Staneta 10.
O B J A V E - RAZPISI
Brežice: 31. j u l i j a i n 1. a v g u s t a
» N e z a d r ž n i « . 2. i n 3. a v g u s t a Jugoslovansko-nemški
film
»Winetou«.
4. i n 5. a v g u s t a i t a l i j a n s k i
film
»Rimsko zlato«.
B r o d n a K o l p i : 1. i n 2. a v g u s t a
ameriški
barvni
film
»Imitacija
življenja«.
Č r n o m e l j : 31. j u l i j a i n 2. a v g u ­
sta i t a l i j a n s k i b a r v n i f i l m
»Loči­
tev p o i t a l i j a n s k o « . 4 i n 5. a v g u ­
sta
francoski
film
»Zveri
na
ulicah«.
D o l . T o p l i c e : 1. i n 2. a v g u s t a
ameriški f i l m » D o b e r d a n , žalost«.
Kostanjevica:
2. a v g u s t a a m e r i ­
ški f i l m » O s a m l j e n i č l o v e k « .
5.
avgusta francoski f i l m
»Nepred­
videno«.
M o k r o n o g : 1. i n 2. a v g u s t a a n ­
gleški f i l m » K e r
veter
ne z n a
b r a t i « . 5. In 6. a v g u s t a f r a n c o s k i
film »Meč
maščevanja«.
N o v o m e s t o — » K r k a « : o d 31.
j u l i j a d o 3 . avgusta ameriški f i l m
»Bravados«.
4. a v g u s t a s o v j e t s k i
f i l m » T o v a r i š i « . 5. i n 6. a v g u s t a
francoski
film
»Poklicna
skriv­
nost«.
Osliniva:
2.
avgusta
angleški
film »Nujen poziv«.
Predgrad:
2. a v g u s t a a m e r i š k i
barvni film »Stari R u m e n k o « .
Kočevje — » J a d r a n « : o d 31. j u ­
lija d o 2. avgusta španski b a r v n i
f i l m » P r i š e l Je a n g e l « . 3. i n 4. a v ­
gusta f r a n c o s k i f i l m » S e d e m s m r t ­
n i h g r e h o v « . 5 i n 6. a v g u s t a a n ­
gleški
film
»Nenapovedan
se­
stanek«.
R i b n i c a : 1. i n 2. a v g u s t a sovjet­
s k o češki f i l m » S v e j k v R u s i j i « .
S o d r a i l c a : 1. i n 2. a v g u s t a f r a n ­
coski f i l m » S l a b e ženske«.
S t a r a c e r k e v : 1. l n 2. a v g u s t a
italijanski film » E v r o p a ponoči«.
S t r a ž a : 1. i n 2. a v g u s t a j u g o s l o ­
v a n s k i f i l m »Deveti k r o g « .
T r e b n j e : 1. i n 2. a v g u s t a f r a n c o ­
ski film » S O S radio taksi«.
NABIRAJTE
ZDRAVILNA
ZELIŠČA!
N a a v t o m o b i l s k i cesti p r i V e l i ­
k i h P e c a h j e 26. J u l i j a m o t o r i s t
Nikr, Sorčan
iz K r a n j a
trčil v
o s e b n i v t o m o b i l L J 257-16, k i ga
Je v o z i l inž. M i l a n M e s o j e d n l k i z
L j u b l j a n e . M e s o j e d n l k Je p r i V e l i ­
k i h P e c a h zmanjšal h i t r o s t , k e r s o
b i l a n a počivališču p a r k i r a n a v o z i ­
Cvetje!
r a n j a k a , bele l n rdeče
la i n o k o l i n j i h ljudje.
T e d a j jo
deteljice, m o č v i r n e g a o s l u d a .
za n j i m
pripeljal Sorčan,
zadel
L i s t j e : š m a r n i c e . t r o p o l c a , jeterosebni avtomobil l n padel. Ranjen
n i k a , j a g o d e , beludone, g l o g a .
nI b i l nihče, g m o t n o š k o d o p a ce­
R a s t l i n e : k r v a v e g a mlečka, v o d ­
n i j o n a o k o l i 80 tisoč d i n a r j e v .
ne kreše, h r i b s k e rese, d o b r o m i ­
s l i , zlate rozge, z e b r a t a , ptičje k a ­
še. Skržollcc, smet like.
S v o j e v r s t n a nesreča se Ju 26. Ju­
lija o b 21.25 p r i p e t i l a n a a v t o m o ­
b i l s k i cesti d r . B r a n k u S t a l o e r j u ,
k i Je vozil o s e b n i a v t o m o b i l L J
215-70" K o Je S t a l c o r p r i p e l j a l d o
u s e k ; p r i V e l i k i h P e c a l i , m u Je
p r e d v o z i l o skočila l i s i c a
D a Je
ne b i povoz'1. jo p o t n i k z a v i l p r o ­
ti r o b u ceste, tedaj p a gu Je za­
neslo l n se j e p r e v r n i l . P o p r a v i l o
a v t o m o b i l a b o veljalo n a d p o l m i ­
lijoni,
dinarjev.
PROSTA DELOVNA
1. KVALIFICIRANIH
V p r e t e k l e m štirinajstih d n e h s o
se ponesrečili i n i s k a l i p o m o č i v
brežiški bolnišnici:
Franc Seiko,
u p o k o j e n e c iz M i k o t e , je p a d e l m
s i p o š k o d o v a l desno n o g o ;
Ivan
K o l m a n , s o c . podp. iz Dražanja,
je p a d e l p o k a m e n j u i n s i p o š k o ­
d o v a l levo n o g o ; J a n e z Z o f i c , p o ­
s e s t n i k iz P o d g r a č e n e g a , j e p a d e l
p o d voz i n s i poškodoval trebuh
I v a n Černelič, p o s e s t n i k i z V r h n j e ­
ga, je p a d e l z lestve i n s i p o š k o ­
doval glavo; Avgust Pleterski, u p o k o j e n e c iz Bučence, se j e v r e z a l
s k o s o v desno r o k o ; M a r t i n K a t a niea, s i n posestnika, je padel n a
steklenico in s i poškodoval p r s i i n
levo r o k o ; I v a n O m e r z u , posest­
n i k iz B i s t r i c e o b S o t l i , j e p a d e l
z lestve i n s i p o š k o d o v a l
desno
r o k o ; A l o j z S o t l a r , s o c . p o d p . iz
I m p o l j c e , je p a d e l l n s i p o š k o d o ­
v a l desno n o g o ; Jože K e r i n , s i n
delavca iz Raven, se je p o p a r i l p o
obeh
rokah;
Vincenc
Pšeničnik,
gosp. p o m o č n i k iz D o b o v e , je p a ­
del s kozolca in s i poškodoval
h r t e n i c o ; F r a n c Pcčnik, k m e t . teh­
nik
i z Šentjerneja,
je pade! z
motorjem
in si poškodoval
roki
in
glavo;
Jože
Cerjak, strojnik
iz A r n o v e g a s e l a , j e p a d e l z m o ­
torjem
i n si poškodoval
glavo;
M a r t i n a F r i d l a , r u d a r j a i z Reštanja,
je nekdo
napadel
in mu
p o š k o d o v a l g l a v o , vrat i n r e b r a ;
Ivan lljaž, cestar z B i z e l j s k e g a , je
padel i n s i poškodoval glavo.
Motorist v osebni avto
Lisica povzročila
nesrečo
Ljubljani
R A Z P I S U J E
Iz brežiške porodnišnice
PREKLICA
H M E U NAS SPET VABI!
KOMISIJA ZA SKLEPANJE I N ODPOVEDOVANJE
K o r e n i n e : sične m o č i , k o m p a v e ,
medvedovih tac, velikega l n male­
ga d i v j e g a Janeža, b e l a d o n c . p a stlnake, cikorije.
S e m e : Jesenskega p o d l e s k a .
P l o d o v e : s u h i h b o r o v n i c , bezga,
Sipka, k u m i n e ( k i m c l ) .
Lubje:
krhlike. eesmlnovih ko­
r e n i n , češmlnovih p a l i c , h r a s t a i n
bregovite.
O d k u p u j e m o še razne d r u g e r a ­
stline! — V s a pojasnila i n navo­
dila dobite v poslovalnic! G O S A D ,
N o v o mosto.
KMETIJSKO Ž I V I L S K I KOMBINAT KRANJ
sprejme
Natečaj sklada za zidanje sta­
novanjskih hiš občine Črnomelj
V I . P o n u d b e za p o s o j i l o p o t e m
natečaju je t r e b a vložiti n a j p o z n e ­
je d o 15. avgusta 1964 v e n e m i z ­
v o d u , v zapečateni k u v e r t i z vse­
mi prilogami p r i Komunalni ban­
III.
n a t e č a j
ki,
ekspozituri
v Črnomlju
z
za d o d e l i t e v p o s o j i l a z a d o k o n č a ­
oznako »Natečaj za posojila«.
nje g r a d n j e s t a n o v a n j s k i h hiš i n ­
V
I
I
O
i
z
i
d
u
natečaja
b
o
d
o
v
s
i
dividualnim
graditeljem
na .ob­
p i o s i l c i p i s m e n o ooveščeni.
močju
občine
Črnomelj.
VIII.
Informacije
i n pojasnila
I. P o t e m natečaju daje S k l a d
lahko dobe ponudniki p r i S k a d u
p o s o j i l a le fizičnim o s e b a m v de­
za zidanje s t a n o v a n j s k i h hiš obči­
l o v n e m r a z m e r j u i n t i s t i m , k i so
ne Č r n o m e l j .
s t e m i o s e b a m i izenačeni za i n ­
I X . P r o š n j e , vložene p r e d o b j a ­
dividualno
gradnjo.
Posojilo h o
v o tega natečaja
so neveljavne
dano
do
skupnega
zneska
ter j i h n a natečaju ne b o m o o b ­
12,000.000 d i n i n to le n a o b m o č j u
ravnavali.
občine Č r n o m e l j .
X . V s e interesente za p o s o j i l a ,
Posamezni
prosilci
prejmejo
k i ne izpolnjujejo pogojev p o ' e m
l a h k o s k u p n o d o 1,400.000 d i n p o ­ natečaju,
bomo
obravnavali p o
s o j i l a za enodružinsko s t a n o v a n j ­
IV
natečaju, k i bo o b j a v l j e n naj­
s k o hišo.
pozneje v 1. tromesečju 1965.
II. P o s o j i l a se b o d o o d o b r a v a l a
Številka: KS-72/64
p o d sledečimi p o g o j i :
D a t u m : 18. 7. 1964.
1. P r o s i l e c m o r a i m e t i z g r a d b o
Upravni odbor Sklada za z i ­
d o g r a j e n o d o vključno III. g r a d ­
danje s t a n o v a n j s k i h hiš olH-iue
bene faze a l i več i n s p o s o j i l o m
Črnomelj
i z tega natečaja
u s p o s o b i t i hišo
U p r a v n i o d b o r S k l a d a za z i d a ­
nje s t a n o v a n j s k i h hiš občine Č r ­
n o m e l j r a z p i s u j e n a p o d l a g i skle­
p a seje z d n e 17 . 7. 1964 .
za
vselitev v letu 1964.
2. N a j d a l j š i r o k v r n i t v e p o s o j i ­
l a z a g r a d n j o je l a h k o 20 let. n a j ­
m a n j š a o b r e s t n a m e r a znaša 2 ' »
III. P r o s i l e c m o r a predložiti n a ­
slednjo d o k u m e n t a c i j o :
1. P r o š n j o z a p o s o j i l o z n a v e d ­
b o zaprošenega z n e s k a i n o d p l a ­
čilnih pogojev.
2. P o t r e b n o tehnično d o k u m e n ­
tacijo
(glavni
projekt
i n grad­
beno
dovoljenje).
3. P o t r d i l o n a d z o r n e g a
organa
o obsegu
že izvršenih
del na
zgradbi.
t. P r e d r a č u n stroškov p o p o t a m e z n i h e l e m e n t i h d e l , p o sezna
mu
i n predračunu
gradbenega
m a t e r i a l a , k i se b o n a b a v i l , o z i r o ­
m a v r s t i d e l , k i se b o d o plač'ila
s posojilom.
5. I z j a v o p o n u d n i k a o že p r e ­
jetih p o s o j i l i h iz d r u ž b e n i h s r e d ­
stev, o z i r o m a Izjavo, d a '.xyjnjila
ni p r e j e l .
8. L i s t i n o
o
pravici
uporabe
stavbnega
zemljišča
(zemljiško­
knjižni i z p i s e k ) .
7. P o t r d i l o d e l o d a j a l c a o zr.po
Blitvi z i z k a z a n o višino o s e b n e g a
dohodka
I V . Z a z a v a r o v a n j e p o s o j i l a so
p r o s i l c i p o o d o b r i t v i p o s o j i l a dolž­
ni predložiti še: 1. A d m i n i s t r a t i v ­
no p r e p o v e d n a osebne d o h o d k e ,
2. P o t r d i l o o v l n k u l a c i j l z a v a r o ­
valne p o l i c e za g r a d b e n i objeltt v
korist Skladu.
V.
Prednost
pri dodelitvi po­
s o j i l i m a j o p r o s i l c i , k i n u d i j o : 1.
P o vselitvi v l a s t n o hišo p r o s t o
s t a n o v a n j e , 2. večjo s t o p n j o d o vrSttve o b j e k t a , 3. niHnJSI r o k o d ­
plačila In višjo o b r e s t n o m o r o . 4.
boljše
pogoje
zavarovanja
poso
Jila.
Razpis
TŠK
v
štipendij
Mirna
T o v a r n a šivalnih strojev
Mirni
»Mirna«
r a z p i s u j e
dve štipendiji n a s t r o j n i f a k u l t e t i ,
dve
štipendiji
na
ekonomski
fakulteti,
eno štipendijo n a s r e d n j i tehničnišoli ( s t r o j n i o d d e l e k ) ,
eno štipendijo n a e k o n o m s k i s r e d ­
n j i šoli,
dve štipendiji n a višji e k o n o m s k i
komercialni
finančni
soli.
Prednost
i m a j o študenti
višjih
l e t n i k o v . — P r o š n j e s k r a t k i m živ­
ljenjepisom
In p r e p i s o m šolskega
spričevala
dostavite
kadrovsko
s o c i a l n e m u o d d e l k u T o v a r n e šival­
n i h strojev » M i r n a « v M i r n i v r o k u
15 d n i p o o b j a v i r a z p i s a .
Obvestilo
Zdravstvenega
v
doma
Črnomlju
Z d r a v s t v e n i d o m Č r n o m e l j obve­
šča: v času letnih d o p u s t o v W
proUtuberkulozni dispanzrr M'"'!'!!
m u l paciente s u m o
v naslednjli
dnevih:
» r e d a 5. a v g u s t a
ure dalje.
1961 — o d
petek 14. »vcnstii
ure d a l j e .
l % l — od
DOLENJSKI LIST
na obrat Ž A B N I C 0
15 pobiralk krompirja
za dobo 3 mesecev.
Zaželen Je takojšnji nastop dela. Stanovanje i n
h r a n a s t a p r e s k r b l j e n a n a o b r a t u . Plača po pravil­
n i k u o osebnem d o h o d k u : 30 d i n o d pobrane gajbice
k r o m p i r j a . P r e v o z n i stroški o d d o m a v podjetje
bodo povrnjeni o b zaključku d e l .
Interesentkfl nuj se javijo v k a d r o v s k i slu/bl pod­
jetja v K r a n j u , C e s l a .11.A 2 ( n a d k i n u n i Center).
L A S T N I K I i N I Z D A J A T E L J I : Občinski o d b o r i S Z D L B r e
žico, Č r n o m e l j . K o č e v j e . M e t l i k a . N o v o m e s t o . R i b n i c a . Sev­
n i c a in T r e b n j o
1
UREJUJE
ODBOR:
UREDNIŠKI
Tone O o S n i k t g l n v n l in
o d g o v o r n i u r e d n i k ) , R t a Bučer. P r a n o « O r l v e c , M i l o * J a k o p c c ,
l o i i c a T e p p e y I n Ivan Z o r a n
I Z H A J A vsak četrtek - P o s a m e r n u številka 30 d i n - L e '
na naročnina rjOO d i n . p o l l e t n a 600 d i n : plačljiva |c vnaprej
/ i inozemstvo - ' l i n din
T<-:-..»-i r i i r u n p r i pođr
N H v No
v o m m e n l u : 00(111.008 9 N A S L O V U R E D N I Š T V A I N I' R A
V E : N o v o m e s t o . Cllavnl t r g 3 - PoBtnl p r e d a l 3 3 - T o l o i o i i
21-227 — R o k o p i s o v l n folne.rafl) no v r a č a m o
TISK«
Časopisno podlelje D E I O v LJubljani.