8. marec, praznik borbenih zena

Poštnina
plačana
v gotovini
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
L E T O
III.
—
Štev.
list
Dolenjski
8.
Da se ne bi kdo po nepotrebnem za­
zibal v sanje, da smo zdaj bliže miru
na svetu, skrbe komnijormovski
sosedi.
Kmalu po tem, ko so v
Organizaciji
združenih narodov z veliko večino spre­
jeli n a š predlog priporočila
vzhodnim
državam,
naj bi se države
mednarodne
navade, da se spori rešujejo
z oboje­
stranskimi razgovori in preiskavami, so
Madžari zasedli del našega ozemlja —
Otok na reki Muri. »Se smo tu, taki kot
vedno!« naj bi to izzivalno dejanje po­
menilo. Naša vlada je poslala
madžarski
noto in jo opozorila na njeno protiza­
konito počelje. Zaman.
Budimpeštanski
kominformovci
so odgovorili z ž a l i t v a ­
m i in seveda s trditvijo, da je ta otok
— že od nekdaj njihov. Da bi bil spor
končno rešen, je naša vlada v ponede­
ljek zopet poslala v Budimpešto
noto,
v kateri ponovno predlaga
ustanovitev
mešane
madžarsko-jugoslovanske
ko­
misije, ki n ajbi pregledala stanje in
določila, kdo ima prav. Poleg tega pred­
laga naša nota, naj bi se končno
rešilo
tudi vprašanje
točne označitve
meje,
kar bi v bodove preprečilo podobno iz­
zivanje. Seveda ostaja odprto
vpraša­
nje, ali bodo Madžari pristvali na naš
predlog, ker se pač boje, da bi bili še
bolj ra:krinkani.
Saj je
popolnovfa
očitno, da organizirajo
take
incidente
namenoma in načrtno
— po nalogu
moskovskih
komandantov,
ki
napačno
računajo, da imamo pri nas slabe žvice.
V preteklih dneh je treba
zabeležiti
na mednarodnem
torišču Številne
ko­
mentarje okro zahodnonemškega
vpra­
šanja. V Londonu so se namreč
zahodni
ministri Francije, Apglije in Amerike
razgovarjali z zahodnonemškim
ministr­
skim, predsednikom Adenauerjem o bo­
doči vlogi Zahodne Nemčije v zahodno­
evropski obrambi. Ko so po
končanih
razgovorih novinarji vprašali
Adenauerja, kako so razgovori uspeli, jim je
odgovoril, da je z njimi zelo zadovoljen.
Dogovorili so se namreč, da bo dobila
Zahodna. Nemčija
v Svetu
severnoatlantskega pakta posreden glas pri re­
ševanju
raznih vprašanj.
To pa pome­
ni, da je deloma le uspela s svojo za­
htevo, da hoče biti zastopana v Severnoatlantskem- paktu. Zastopnik
Zahod­
ne Nemčije bo v bodoče navzoč na za­
sedanjih tega Sveta in imel bo pravico
posegati v razgovore, čeprav še ne bo
mopel glasovati. P r v i korak pa je bil
tor jen.
Te dni $o se v Lisboni na Portugal­
skem sestali zastopniki držav
Severnoatlantskega pakta. Tja so prišli torej z
razčiščenimi
načrti
glede
Zahodne
Nemčije in kar je še pomembnejše,
v
francoskem parlamentu je dobil ob gla­
sovanju o zaupnici vladi
ministrski
predsednik Faure večino. Nekaj dni je
svet napeto pričakoval,
kako se bodo
reSila ostra nasprotja
v
-francoskem
parlamentu,
ki je razpravljal prav o
Nemčiji
in njeni udeležbi
v evropski
armadi. Nazadnje so se odločili tudi so­
cialisti in podprli načrt
ministrskega
predsednika, ki je tako ostal na vladi.
Načrt na predvideva sprejem Zahodne
Nemčije
v evropsko vojsko »z omejit­
vami*. Da pa bi podprli tako izglasova­
nje, sta ameriška in angleška vlada dan
prej zagotovili Franciji, da bosta tudi
oni dve vodili do Nemčije tako politiko,
k i j i ne bo omogočila povratka na sta­
ro, zavojevalno pot. Zunanji
minister
Francije Schuman bo torej v Lisboni
nastopil z legitimacijo, da se lahko za­
vzema za evropsko vojsko, v katero bo
»Z omejitvami«
vključena
Zahodna
Nemčija.
Po nekaterih vesteh bo Za­
hodna Nemčija začela ustanavljati svo­
je oborožene enote prihodnje leto in bo
do konca leta 1954 organizirala
12 di­
vizij.
Ta krepitev zahodnoevropske
obram­
be — k i j i ne gre odrekati
nekaterih
škodljivih
napak — pa močno
vznemir­
ja Kremelj, ki se je vedno veselil praz­
nega vojaškega prostora v Zahodni Ev­
ropi, medtem ko je sam imel močne vo­
jaške enote v svojih podložnih
deželah,
katerih značaj je dovolj znan. Ta praz­
ni vojaški
prostor je pomenil zanj
prednost, ker je imel možnost
politič­
nega izsiljevanja raznih svojih zahtev
i n moralnega pritiska na narode Za­
hodne Evrope. Ta možnost je sedaj ve­
dno manjša in manjše so tudi možnosti,
da bi njegovi »revolucionarni bajoneti
osvobajali trpeče narode«, kakor ozna­
čuje svoje imperialistične
načrte.
Zato
je predsednik
vzhodnonemške
vlade
Grotewohl poslal noto š t i r i m okupacij­
skim silam, z grožnjo, da bo Vzhodna
Nemčija
sklenila enostransko
mirovno
pogodbo z Rusijo, če se zahodne vele­
sile ne bodo odločile itpostaviti enotne
Nemčije. Ta propagandni korak je se­
veda preračunan
na pridobivanje
sim­
patij med Nemci, hkrati pa zaviranje
razgovorov med zahodnoevropskimi
dr­
žavami za utrditev Atlantskega
pakta.
Ta grožnja, ki izgleda sicer na zunaj
pomembna, pa ni vzbudila posebne po­
zornosti v svetu, ker je podobna že ne­
štetim prejšnjim,
ki so bile pravtakc
izrečene
v podobnih
mednarodnopoliUčnih
okolnostih.
(
V VSAKO HIŠO >
ENJSKI LISI!
%
10 din
IZHAJA VSAK PETEK
ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN
KOČEVSKI RUDARJI
8. marec, praznik borbenih zena
Dolga stoletja je živela žena v člo­
veški družbi kot njen
neenakopraven
član. Njene pravice niso bile niti po­
dobne pravicam moškega,
sam
druž­
beni način življenja,
ki ga je zvesto
zagovarjala tudi religija, pa jo je po­
stavljal v popolno odvisnost moža. Se
ni poteklo niti 50 let, ko je še veljal
v carski Rusiji običaj, da je oče ob
poroki hčere bodočemu zetu izročil tudi
kratek bič, kot dokatz, da i m a odslej
nad* ženo popolno oblast. Zato je borba
za socialne pravice i n
enakopravnost
žena
borba za človečanske
pravice,
kajti nemogoče si je zamisliti
prai'ično
družbo, v kateri bi najmanj
polovica
članov
imela
podrejeno
brezpravno
vlogo.
8. marec je dan, ko so delovne žene
sveta, ki ljubijo resnico, svobodo, mir
in napredek, stopile na pot bojev na
strani revolucionarnih delavskih
strank
prav za gornje ideje.
Jugoslovanske
žene so bile med prvimi na svetu, ki
so odločno posegle v ta boj in tudi za
ceno neštetih
žrtev z ramo ob rami z
moškimi
tovariši izbojevale zmago. Po
zmagi v revoluciji in narodnoosvobodil­
ni borbi žene pri nas niso popustile.
Vključile
so se kot enakovredne v vse
panoge
gospodarstva,
političnega
in
kulturnega življenja
ter sodelujejo po­
vsod, kjer se gradi nova
socialistična
družba.
Dobro se zavedajo, da je le
trdna, močna in neodvisna
socialistič­
na Jugoslavija lahko nosilec borbe za
mir v svetu in enakopravnost vseh ma­
lih narodov.
Zato se bomo ob spominu i n pri­
pravah za 8. marec pogovorili z ženami
v prvi vrsti o političnem
položaju
do­
ma in v svetu, o sedanjih
problemih
našega gospodarstva, o tekočih
nalogah
kot so skrb za zaščito matere in otro­
ka, o vzgoji otrok, o škodljivih
poizku­
sih sovražno
razpoloženih
elementov
vplivati na šolanje otrok in podobno.
V teh dneh si tudi žene volijo svoje
občinske odbore AFŽ. Naša skrb mora
biti, da bodo te volitve dobro p r i p r a v ­
ljene. Na volilnih sestankih naj žene
razpravljajo
o vseh v p r a š a n j i h
svoje
organizacije in o vsem, kar jih zanima.
Odkrito naj se pogovore o vseh teža­
vah, ki jih tarejo in najdejo
način,
kako bodo v bodoče svoje delo izbolj­
šale. O vseh stvareh pa je treba raz­
pravljati s pogledom na. politični in go­
spodarski razvoj bodoče
občine.
Druga važna naloga je, izbrati naj­
boljše žene kraja za občinski
odbor
AFZ. Socialni sestav naj ustreza social­
številka
TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
NOVO MESTO, 22. F E B R U A R J A 1952
Od tedna do tedna
Posamezna
je ludi praznik borbe za č l o v e č a n s k e pravice
nemu sestavu občine, toda s tem še ni
rečeno, da ne bomo 7'olili v občinske
odbore AFZ tudi dobro učiteljico,
za­
ščitno sestro in delavko,
ki
slučajno
stanuje tam. Le iz najboljših
antifašistk
sestavljen odbor bo lehko uspešno' re­
ševal
oziroma pomagal reševati
vse
probleme bodoče občine tako iz politič­
nega, socialnega, zdravstvenega,
vzgoj­
nega in gospodarskega, stališča
kraja.
Zene sestavljajo nad polovico prebival­
stva, 2ato je potrebno, da te volitve kar
najbolj skrbno pripravimo in onemo­
gočimo, da bi se ratni tuji elementi
v r i n i l i v naše odbore.
Ob letošnjem
praznovanju- 8. marca
bodo tudi zaključki
gospodinjskih
te­
čajev s primernimi k u l t u r n i m i priredit­
vami. Na te zaključne
prireditve
naj
vodstva tečajev in tečajnice
povabijo
vse žene in matere padlih borcev. Tu­
di tam, kjer takih tečajev ni, naj or­
ganizacije AFZ s pomočjo ostalih mno­
žičnih
organizacij
prirede
$rim,eme
proslave, na katerih ne sme manjkati
nobena zavedna žena in
partizanska
mamica.
O pripravah za 8. marec in drugih
tekočih
nalogah je razpravljal
tudi
okrajni odbor AFZ Novo mesto na se­
j i 12. februarja in sprejel nekaj toza­
devnih sklepov. Podrobna navodila za
delo bodo dobile vse organizacije AFZ
na sektorskih konferencah, ki bodo v
teh dneh v vseh večjih krajih, na praz­
nik naših mater i n žena pa se vneto
pripravljajo
tudi žene Bele krajine, na
Kočevskem
in v trebanjskem
okraju.
Obnova domače obrti v belokranjskih vaseh
bodo letos
21 milijonov
prihranili
dinarjev
Razpravljanje o d r u ž b e n e m planu je
živo odjeknilo tudi med rudarji v K o ­
čevju, k i dajejo n a š e m u gospodarstvu
vsako leto večje količine rjavega pre­
moga. N a sejah upravnega odbora i n
delavskega sveta r u d n i k a ter na širših
sestankih celotnega kolektiva so rudarji
potem, ko so dodobra pretresli letošnje
proizvodne naloge, prišli do z a k l j u č ­
kov, da bodo lahko p r i h r a n i l i nad 21
milijonov dinarjev v korist skupnosti.
Predlagano stopnjo d r u ž b e n e a k u m u l a ­
cije, k i znaša za kočevski rudnik 310
odstotkov, to je 3,10 din za vsak dinar
plačnega fonda, bodo dosegli, če se bo
vsak član kolektiva zavedal, da je pod­
laga za nove uspehe predvsem skrbno
v a r č e v a n j e , delovna disciplina l n pa­
metno gospodarjenje.
Po letošnjem proizvodnem planu bo
kočevski rudnik prispeval skupnosti
300 milijonov dinarjev. Dnevni kop, k i
so ga lani v glavnem pripravljali za
proizvodnjo, ba dal letos vsaj 50.000
ton premoga. Odstranjevanje jalovine
in ročno odkrivanje bo mehanizirano,
na raznih deloviščih bodo uvedli akordno delo, preuredili pa bodo tudi delo
na odkopih Itd. Pomembna naloga je
dosledno v a r č e v a n j e z lesom, k i bo
vrglo rudarjem milijonske prihranke.
Zgraditev nove odvozne proge bo prav
tako precej pomagala za znižanje pro­
izvodnih s t r o š k o v . Delovno disciplino
bodo u t r d i l i kočevski rudarji tudi s
tem, da bodo izločili iz svojih vrst vse
malomarne delavce, k i so b i l i doslej
bolj lovci na živilske i n industrijske
nakaznice kot pa pravi rudarji. Raje
manj — toda ti bodo vestni l n dobri
delavci!
V nedeljo 10, februarja so imeli k o ­
čevski rudarji občni zbor sindikalne
podružnice. Tudi ob tej p r i l i k i so se
pogovorili o svojih nalogah v letu 1952
in sklenili, da bodo še bolj kakor do­
slej pomagali delavskemu svetu p r i
upravljanju rudnika, skrbeli pa bodo
tudi za ideološko-politično delo med
člani kolektiva. Potem ko so izvolili
nov odbor sindikalne p o d r u ž n i c e , so
poslali pozdravno brzojavko Glavnemu
odboru Zveze sindikatov Slovenije, v
kateri zagotavljajo zvestobo n a š e m u
vodstvu i n obljubljajo, da bodo v za­
k l j u č n e m letu petletke vložili vse sile
v Izpolnitev proizvodnih nalog. O. K .
V preteklem tednu so v Bell k r a j i n i z a k l j u č i l i t e č a j a r.n p o s p e š e v a n j e d o m a č i h obrt"
T Podzemlju In nradaen pri f r n o i n l j u . TeflaJa sta b i l a organizirana po z a d r u ž n i sekciji
In sta dobro uspela. Zene In dekleta teh v a s i *n rada obiskovala zanimiv pouk. saj
*c dobro zavedajo, da Jim bo d o m a č a obrt p r i n a š a l a v zimskih v e č e r i h len z a s l u ž e k
N a s l i k i so u d e l e ž i l e pletllaKeirn t e č a j a v (iradacu, uodobnl t e č a j i pa KO tudi v
P r e d g r a đ u , M e t l i k i In D r a g a t n i u . T e č a j a v Zorenrlh 'n (rnonilju sta z> z a k l j u č e n a .
Doslej jo take t e č a j e obiskovalo nekaj nad 270 ž e n a in deklet, č l a n i c s p l o š n i h kmetijskih
zadrti?. T e č a j n i c o bodo leto* svoje Izdelke prodajale d o m a č i m kmetijskim /.arirueam.
prihodnje leto pa bodo n a j l e p š e In najskrhneje Izdelane predmete ponudile lahko tudi ž e
zunanjemu trtru. D o m a č a obrt bo tako nudila lep vir* dohodkov predvsem mladini, ž e n a m
ln š i b k i m s t a r e j š i m ljudem, zato bodo v B e l l k r a j n i Se bolj skrbeli za njeno r a z š i r i t e v .
POSNEMANJA VREDEN
ZGLED DELAVSKEGA SVETA
LIP NOVO MESTO
Na poniagl zaKona o petletnem planu ste premeščeni..."
^ a ost
rimi o borbo
proti
Nov n a č i n jrospoclarjonja v Dodletjlh je
marsikje vse postavil na iclavo. D o č l m je
do nedavnega š e na vseh kionelh manjkalo
delovne sile- Je sedaj na mah vsepovsod
» p r e v e č « l j u d i . To lahko sodimo po nekate­
rih primerih v podjetjih v zadnjem č a s u .
Namesto da hI se podjetja In njihova vod­
stva zanimala z
d v i g proizvodnje, za od­
krivanje notranjih rezerv, zn b o l j š e Izkori­
š č a n j e surovin, za z n i ž a n j e proizvodnih s l r o .
š k o v In podobno, p
skušajo
uravnovesiti
svoj
proračun z
odpuščanjem
delavstva.
D a l e č smo od trditve, da ni potrebno č i ­
š č e n j e po delovnih kolektivih In da nI po.
trebuo le erihrat. d o k o n č n o o b r a č u n a t i z ne­
disciplinirane! s » p l a v i m l « ,
lenuhi In saboteril, toda č u d n o je to, d odkrivajo pod.
jetja take Izjeme š e l e sedaj. S a | Rt m o g o č e
verjeti, da so se pokazali (I ljudje prav
v trenutku, ko Je nehala d r ž a v a podpirati
podjetja v obliki ž i v i l s k i h In d r u g i h nakaz
nlc. K a r na Je P
' obsodbe vredno,
pa Je dejstvo, da »* to " d p n š č a n l e Izvaja
na n a č i n , kakor da smo v a n a r h i s t i č n i In
n e d e m o k r a t i č n i d r ž a v i . K r š i t v e zakonov In
uredli so pri tem tako pogoste, kot jih ne
najdemo zlepa. V nekaterih podjetjih d e l « h
z odpusti tako. kakor da so ljudje neupO.
rabno orodje, ki ga, lahko kadar h o č e š odv r ž e š na s m e t i š č e . Naj govorijo p r i m e r i .
Na ž e l e z n i š k i postaji Novo mesto s
dali
s l u ž b e n o odpoved nekemu delavcu dne 31.
Januarja, vendar — z veljavnostjo s p r v i m
Januarjem, tako da Je bil delavec drugI
dan na cesti, zapadel mu je seveda tudi rok
za p r i t o ž b o . N a posiedovanje ( p r a v e za de­
lovno silo so ga morali vzeti naaajj, toda
odgovorni
u s l u ž b e n e c postaje Je nato i z .
j a v i l : d i n bomo pa sedaj gnali kot hu­
d i č a , č e ga ž e moramo i m e t ! : « K a k š e n od.
no« bodo Imeli sedaj do t e g
delavca, si
lahko ml -1 i mci. saj Je prav Ist} u s l u ž b e n e c
postaje v zvezi s tent podal še' v e č prostaš k l h Izjav, k| mu niso v čfist.
Pri » O d p a d u « so odpustili z dela borra
Iz N O B . o č e t a treh otrok
nezakonitem
odpovednem
roku brez m o ž n o s t i p r i t o ž b e .
Odpoved so utemeljevali s tem, č e š , da Ima
č l o v e k ' slab odnos do dela ln baje na za­
htevo direkcije. .Medtem pa Je š e f p o š l o ,
valnlce sprejel v s l u ž b o svojega brata brez
nakazila 1 prave za delovno silo In brez de­
lavske k n j i ž i c e . K a k š e n odnos do dela Ima
njegov brat, se vidi po tem. da Je ž e prej
samovoljno prekinil u č n o doho pri P i o n i r j u
ise bolj originalni so bili pri p r e m e š č a n j u
delovno sile v Kolodvorski restavraciji. T u
so nekaj natakaric z v e č l e t n o prakso eno.
stavno premestili za delavko k sekciji za
v z d r ž č v a n j e proge. V odpustltvenem dekretu
so navedli, da so o d p u š č e n e kot natakarice
In prekvalificirane
navadne delavke n i
\ progi » n a p o d l a g i
Zakona
o
petletnem p l a n u « . Po ureohl Je za pre­
mestitev Iz stroke p o o b l a š č e n le predsednik
Sveia za ljudsko zdravje L R S . Tudi pri L e s .
no-indirstrljskem podjetju Novo mesto so od­
pustili 41 delavcev s 15-dnevnlm
odpoved
nlm rokom, č e p r a v uredbu predpisuje n a j .
manj e n o m e s e č n i odpovedni rok pri zapo­
slitvi do pet let, pr! d a l j š i zaposlitvi pa
dva meseca. P r i Industriji perila M L O »o
odpustili pet delavk z utemeljitvijo, da jim
Je plan proizvodnje z n i ž a n za IS odstotkov.
Zelo » s o c i a l n i « so se pokazali tudi T to­
v a r n i I g r a č . Dne 31. j a n u a r j a s.o Imeli se­
stanek, na katerem so razpravljali o zmanj­
š a n j u zaposlene delovne sile. Sprejet Je bil
sklep, da se odpusti 6(1 delavcev In delavk,
med njimi tudi š t i r i n e p o r o č e n e matere I
otroki, katere nimajo nobenih drugih m o ž ­
nosti za p r e ž i v l j a n j e
Na spisku o d p u š č e .
nlh Je tudi N e ž k a Mausar, k i je trenutno
T b o l n i š k e m stanju ln je postala i n v a l i d T
a
a
T
a
rl
1 0 , 1 1
V v |
0
H
v
v
nezakonitostim
tovarni. Med o d p u š č e n i m i sta nadalje Se
vratar Martin G r l č a r In enostranska sirota
kratkovidni .stmgarskl vajenec F r a n c Urin
gar. za katerega so navedli v utemeljitvi,
da »je sposoben za t e ž k o I n d u s t r i j o « . Vsem
o d p u š č e n i m * so nameravali odpovedati samo
ustmenn. Zanimivo pa je v tovarni to, da
so T decembru lanskega leta sprejemali no
vo delovno silo . . .
» P r o s l a v i l i « so se z odpustitvijo tudi pri
»Okapu« T u so odpovedali dvema: .»0 od­
stotnemu Invalidu, ki je hll zaposlen kot
č u v a j . In vulkanlzerju, ki l m s podjetjem
sklenjeno petletno delovno pogodbo. Za In­
valida so navedli, da Je nediscipliniran In
nezanesljiv, za vulkanlzerJa pa prav tako
nediscipliniranost; pogodba z njima se Jim
Je zdela k r p a papirja.
Podobnih primerov nezakonitosti pri od­
p u š č a n j u ln p r e m e š č a n j u delovne sile, se
pravi ž i v i h l j u d i , bi lahko navedli š e ve­
liko. Med n j i m i je skoraj redna k r š i t e v
zakonitih predpisov ta, da dajejo odpoved!
upravni odUorl |n ne direktorji ter uprav
n l k | podjetij, ki so po zakonu za to merodajnl. Tako je delavcu o n e m o g o č e n a P r i ­
t o ž b a na upravni odbor. Nezakonite so tudi
opombe, ki se jih tako radi p o s l u ž u j e j o pri
o d p u š č a n j u In p r e m e š č a n j u delavcev: » P r o l l
tej o d l o č b i nI p r i t o ž b e « Vsakemu o d p u s č e
nemu delavcu mora biti dana m o ž n o s t , da
se lahko p r i t o ž i .
a
Ljubljana — Tudi duhovniki so odslej
socialno zavarovani. Dne 19. februarja je
bila sklenjena pogodba o socialnem za­
varovanju
katoliških duhovnikov. Na
Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno
polil.i-ko vlade LRS so to pogodbo pod­
pisali podpredsednik Sveta minisler To­
ne Fajfar. za Cirilmetodijsko društvo ka­
toliških duhovnikov pa predsednik dru­
štva Matija Mcdveščck in tajnik Janko
Žagar. Popoldne je predsednik vlade
LRS tovariš* Miha Marinko sprejel dele­
gacijo duhovnikov, članov Cirilmetodijskegfl društva in se z njimi dalje časa
razgovarjal. Pogodba o socialnem zava­
rovanju katoliških duhovnikov tako po­
novno dokazuje, da vlada pri nas popol­
na svoboda veroizpovedi, hkrati pa je
najboljši odgovor našim notranjim in zu­
nanjim sovražnikom, k i ob vsaki priliki
govore o preganjanju vere p r i nas.
V mnogih
podjetjih
tudi smatrajo,
da
so delovne pogodbe sedaj po
prenehanju
veljavnosti Zakona o tistaljenju delovne sile
prenehale veljati, kar pa nikakor ne d r ž i .
Delovne pogodbe veljajo do konea ln je
m o g o č e odpovedati
delovno razmerje samo
15 dni pred potekom pogodbe, razen v pri­
meru disciplinskega odpusta In prekinitve
razmerja po sili zakona (obsodba ali vojna
obveznost). K a ž e tudi. da si podjetja č i s t o
po svoje t o l m a č i j o predpise delavsko uprav­
ne zakonodaje. Odpust iz s l u ž b e je n a j v i š j a
kazen, ki Jo Ireba uporabiti š e l e potem, ko
so I z č r p a n e vse druge m o ž n o s t i , da se pri­
zadeti popravi. Te pa so; pismeni opomin,
strogi opomin, disciplinska kazen In potem
š e l e — odpust. P r i z m a n j š e v a n j u š t e v i l a za­
poslenih In p r e m e š č a n j u pa je treba Imeti
vedno pred o č m i socialno, zdravstveno in fi­
z i č n o stanje
vsakega
delavca.
Osebno
o b r a č u n a v a n j e
ali osebne
sim­
p a t i j e ne m o r e j o
n i t i ne
smejo
b i t i p r i t e m n e k o m e r i l o ! Iz naj.
v i š j e g a mesta Je bilo *e n e š t e t o k r a t poudar­
jeno, koga Jp treba predvsem z a š č i t i t i pri
p r e m e š č a n j u In o d p u š č a n j u K e r pa se na.
vzlle temu š e vedno dogajajn taki grobi
p r i m e r i k r š i t v e zakonitosti
ln n e u p o š t e v a ­
nja navodil d r ž a v n e g a in p o l i t i č n e g a vod­
stva, s č i m e r se vzbuja p r i delovnih mno­
ž i c a h nezaupanje do n a š e zakonodaje,
Je
treba preti vsem k r š i t e l j e m zakonitosti In so.
clalnlh pravic uporabiti n a j s t r o š j e kazenske
mere.
N a svojem prvem zasedanju v letu
1952 je delavski svet Lesno-industrijskega podjetja Novo mesto med drugim
sprejel tudi sklep, da priredi tridnevni
strokovni tečaj za bodoče člane delav­
skega sveta i n upravnega odbora ter
sindikalne funkcionarje. Tečaja, k i bo
v Dolenjskih Toplicah od 23. do 25. fe­
bruarja, se bo udeležilo 45 članov de­
lovnega kolektiva. N a tečaju bodo predelavali splošni d r u ž b e n i plan F L R J ,
J delavsko-socialno, pravno i n finančno
I zakonodajo, d r u ž b e n i plan podjetja i n
kalkulacije v dnevnem delu, ekonom­
sko proizvodnjo podjetja, gospodarski
r a č u n i n o b r a č u n , naloge delavskih
svetov i n upravnih odborov ter vlogo
sindikatov i n ostalih množičnih organi­
zacij v podjetjih. Predavatelji na tečaju
bodo strokovnjaki iz podjetja: direktor
Jože Knez, i n š p e k t o r Uprave za delov­
no silo J o ž e Blažič, šef operativnega
oddelka podjetja K a r e l Vitanc, šef r a ­
čunovodstva Metod Beltram, predsednik
sedanjega upravnega odbora
Martin
P a v l i n , sindikalni
inštruktor
Franc
Markovič in šef proizvodnje Leon Roth.
R.
K r a t k e
Sarajevo — Kakanj bo dobil najmo­
dernejšo separacijo v državi. Te dni so
zaceli V Kaknju graditi velike naprave
C8 šopa racijo premoga. Vse naprave bo­
do mehanizirane in bodo lahko letno
predelale okoli 730.000 ton kakanjskega
premog«, ki je znan po svoji visokj kalo­
rični vrednosti. Separacija bo visoka 45
metrov ter bo imela več betonskih bun­
kerjev za vskladiščenje premoga. Napra­
ve za separacijo, ki 1H> začela delati pri­
hodnje leto. so bile kupljene v Nemčiji.
Koslolac — Nova termoelektrarn;! j "
začela obratovati. V nedeljo je začela
obratovati z dvema novima agregatoma
velika termoelektrarna v V e l . Kostolcu.
Ta elektrarna bo dajala električni lok
Beogradu, kjer je bil zaradi naglega raz­
voja mesta nujno potreben nov vir elek­
trične energije. Razen tega ho dajal tok
tudi našim pomembnim industrijsko ru­
darskim krajem: Boru, Majdanpeku, Neresnioi, Svetozarevu, Palanki. Požarevcu
in Smederevu. To veliko elektrarno smo
začeli graditi že leta 1948. Junija 1950
je začel obratovati prvi, decembra lani
drugi in januarja letos tretji agregat.
Zdaj daje elektrarna električjio energijo
z vsemi petimi agregati.
Beograd — >Borba«, glasilo Komuni­
stične partije Jugoslavije,, izhaja že 30 let.
Začela je izhajati 19. februarja 1922 ter
bila ves ta čas na braniku pravile delov­
nih ljudi. V najtežjih pogojih je v stari
Jugoslaviji kljub preganjanju razgaljala
vladajočo kliko in kapitalistične izkori­
ščevalce ter kazala delovnim množicam
pot za osvoboditev izpod kapitalističnega
jairma. Med osvobodilno borbo je >Borba<
s svojo revolucionarno besedo raz-vnemala borbeni polet, po osvoboditvi pa po­
Tolimin — Ogromna škoda po vsej
stala takorekoč glasilo socializem grade- Sloveniji, v tolminskem in Idrijskem
čega jugoslovanskega ljudstva.
okraju pa tudi človeške žrtve zaradi vi­
vesti
sokega snega. Zaradi visokega »nega, iti
ga je v Bovcu in skoro v celenj tolmin­
skem okraju zapadlo skoro 4 metre, je
bilo do sedaj nad ?0 človeških žrtev, pla­
zovi .so odnesli 13 hiš, 14 hlevov, 1 pla­
ninsko mlekarno, več sto glav živine. Iz
mnogih krajev še vedno n i obvestil, ker
so popolnoma odrezani od sveta. Čim se
bo začel sneg tajati/ bo nastopila, nov^t
velika nevarnost, to je poplava. Posebni
štabi, k i so bili osnovani, že sedaj mis­
lijo tudi na to. da bi tako preprečili na­
daljnje človeške žrtve ter gospodarsko
škodo. V ogrožene kraje so bile poslame
posebne ekipe, k i bodo pomagale hudo
prizadetemu prebivalstvu.
Rabat — Osvobodilno gibanje kolo­
nialnih narodov se vedno bolj širi. Afri­
ka, kontinent, kjer je kolonialni sistem
najbolj v modi, je zdaj torišče močnega
osvobodilnega gibanja kolonialnih naro­
dov. Posebno v Tunisu, Maroku in Alži­
ru, francoskih kolonijah, je vsak dan
močnejši glas ljudstva, k i zahteva, da jim
francoski kolonizatori! priznajo najosnov­
nejše pravice. Policija in vojaštvo skušata
streti nezadovoljstvo ljudi, Demonstra­
cije sicer v enem kraju potihnejo, a se
prenesejo v drug kraj. Tako so bile
17. t. m. velike demonstracije v Kasablatiki, ko so mesto obiskali pri zdru­
ženih narodih akreditirani diplomati juž­
noameriških držav.
GOSPODARSKI DROBIŽ IZ BELE KRAJINE
V Beli k r a j i n i je bilo v vseh
povojnih
letih že v e č poizkusov,
ustvariti
vzorno
K m e t i j s k o delovno zadrugo, k i b i z meha­
niziranimi produkcijskimi sredstvi, discipli­
nirano delovno silo i n u č i n k o m doseženuga
dela lahko služila z a vzgled vsem
ostalim
kmetovalcem V Beli krajini, k i v pretežni
v e ć i n i se v e d n o z n e k a k š n i m
nezaupanjem
opazujejo vse tovrstne poskuse. Dejstvo je,
d a j e k l j u b o d p o r u b e l o k r a n j s k i h k m e t o v do
u s t a n a v l j a n j a K D Z , k i i z v i r a pogosto bolj
i z n e p o u č e n o s t i k a k o r i z n a s e d a n j a prilepet a v a n j u n a s p r o t n i k o v , u s p e l o doslej le orga­
nizirati tudi po Beli k r a j i n i
nekaj K D Z ,
k i so s svojim d o s e d a n j i m delom d o k a z a l e
u p r a v i č e n o s t o b s t o j a . T a k š n e K m e t i j s k o de­
lovne zadruge i m a m o v M e t l i k i , (Jribljah,
na V r t a č i p r i S e m i č u , d a omenjam s a m o
n e k a t e r e , k i so ž e z a č e l e z a r o n d a c i j o z a ­
d r u ž n i h zemljišč, i n c sprejemanjem proiz­
v o d n i h planov n a o h č n i h zborih z a d r u ž n i k o v .
O r g a n i z a c i j a dela je tudi v omenjenih K D Z
Še v e d n o o s t a l a p r i z a s t a r e l i h ohlikBh, k a r
je t u d i v z r o k , d a se K D Z v B e l i k r a j i n i ne
m o r e j o r a z v i t i t a k o , k a k o r so se r a z v i l e
p o v s o d t a m k a j , k j e r so z a m e h a n i z a c i j o v
k m e t i j s k i p r o i z v o d n j i d a n i t u d i p o g o j i ttlede
n a z n a č a j z e m l j i š č a , k j e r j e t u d i odnos p r i ­
vatnikov do z a d r u ž n i k o v d r u g a č e n k a k o r je
v svojih psihičnih zapletljajih v Beli kra­
j i n i i n k,ier a r o n d a c i j i
zadružne zemljiške
posesti tudi
privatniki
niso n a s p r o t o v a l i .
K D Z v B e l i k r a j i n i m a n j k a tudi t r d n a orga­
nizacijska podlaga za ustanavljanje
raznih
gospodarskih odsekov. Diferenciacija dela š e
n i i z v r š e n a , zato tudi p r i o b s t o j e č i h K D Z
ni m o g o č e govoriti o k a k š n i h resnih p l a n i h
za p o d v i g ž i v i n o r e j e ( d a s i so z a d r u ž n i k i v
G r i b l j a h i n M e t l i k i postavili tudi velike za­
d r u ž n e hleve), za selekcioniranje plemenske
ž i v i n e , z a o d b i r o s a d n i h v r s t z a to k l i m a t s k o
področje, za ustanavljanje sadnih drevesnic,
organizirano
kampanjo
p r i pokončevanju
sadnih škodljivcev itd., k a r vse b i morale
K D Z tudi v B e l i k r a j i n i sprejeti v svoj
plan dela, da b i v z g l e d n o v p l i v a l e tudi n a
p r i v a t n i k e , k i iSčejo p r i z a d r u ž n i k i h otip­
ljivih
vzgledov
z a gospodarski napredek.
Z a d n j i č a s je t u d i m n o g o govora, o tem, da
[male n e k a t e r i z a d r u ž n i k i K D Z v G r i b l j a h
prevelike nhilniee
i n d a njihov
delovni
u č i n e k nI i z p o l n i l p l a n o v , k i so s i j i h z a ­
d r u ž n i k i z a d a l i p r e d e n i m l e t o m . A l i j e to
res a l i n e , o tem b i v e d e l i k a j v e č p o v e d a t i
sami z a d r u ž n i k i , dejstvo pa je, d a K D Z v
Gribljah p r i sedanjih o b l i k a dela
nikakor
ne m o r e privatnikom s l u ž i t i k o t v z g l e d ,
k a k o n a j se z a d r u ž n a m i s e l n o s t v p r a k s i
uresničuje z višjo proizvodnjo v kmetijstvu,
sadjereji in ž i v i n o r e j i ter I proizvodnimi
s r e d s t v i , k i n a j b i z a d r u ž n i k o m o l a j š a l i delo
in s k r č i l i d e l o v n i č a s . T o vse p a b i m o r a l a
doseči vsaka kmetijsko obdelovalna zadruga
kot pogoj z a svoj obstoj.
Mestni ljudski odbor N O T O mesto j e » p r e ­
jel na svojem plenarnem zasedanju dne 8.
februarja 1952 na osnovi 61. 58, t o č . t In
£1. 31 odstavek III. t o č . 9 S p l o š n e g a z a t o n a
metom je zares prizadelo tudi kredite, toda
z a l o g e po t r g o v i n a h k m e t i j s k i h z a d r u g so
n a s p l o š n o (z i z j e m o n a V i n i c i , v G r a d a c u i n
v M e t l i k i ) t a k o m a j h n e , d a n i t i to z n i ž a n j e
nI m o g l o v ž i v o p r i z a d e t i č i s t i h d o b i č k o v .
S s p r o s t i t v i j o t r g o v i n e bo potrebno v t e m
letu tudi k m e t i j s k i m zadrugam v B e l i kra­
j i n i p o s v e t i t i v e č j o p a ž n j o , d a se b o n j i h o v o
delo i z h o l j š a l o tako po vsebini k a k o r tudi
po e f e k t u .
NEDOGRAJENI ZADRUŽNI
DOMOVI
KLIČEJO
Oglejmo si še nekoliko, kako je z gradnjo
Z \DRl(rK?
z a d r u ž n i h domov. Pred t r e m i leti je bilo
P o m u d i m o se n e k o l i k o t u d i p r i k m e t i j s k i h
o tem m n o g o g o v o r a . N e k a t e r i so se z a l e t e l i ,
z a d r u g a h , k i so v B e l i k r a j i n i o r g a n i z i r a n e
p r i č e l i delati brez n a č r t o v i n niso p o m i s l i l i ,
zaenkrat tako, d a delujejo p r i njili samo
ini kod bodo d o b i l i g r a d i v o i n d e l o v n o s i l o .
t r g o v i n s k i o d s e k i , d a s i b i i m e l e l a h k o zelo
N i t i d e l o v n e s i l e niso z n a l i o r g a n i z i r a t i po
širok delokrog. Z a d r u ž n i k i p o g r e š a j o pred­
l i n i j i O F i n L M S ; i n t.iko n i bilo n i č čud­
v s e m n a č r t n e o r g a n i z a c i j e p r i z a t i r a n j u sudn e g a , d a se j e prvo n a v d u š e n j e z a u s t a v i l o
nih š k o d l j i v c e v , zlasti a m e r i š k e g a
kaparja
ob o b j e k t i v n i h t e ž a v a h , k i so se p r i č e l e v e ­
S a n J o s e , s a j j e z n a n o , d a j e v e č k o t 50%
č a t i t e m b o l j , č i m b o l j o s a m l j e n i so b i l i t i s t i
vseh s a d o v n j a k o v v B e l i k r a j i n i
okuženih
redki n a v d u š e n c i , k i niso znali
pritegniti
pO k a p a r j u . K m e t i j s k e z a d r u g e b i m o r a l e
k sodelovanju č i m več ljudi. Z a d r u ž n i dom
imeti poleg t r g o v i n s k i h odsekov tudi k m e ­
imajo danes samo v P r e d g r a đ u i n G r a d a c u ,
tijski, sadjarski,
gozdarski,
mlekarski in
a v M e t l i k i se j e p r v o t n o n a v d u š e n j e r a z b i l o
k r e d i t n i odsek. Ponekod sicer obstajajo v s i
že p r i k o p a n j u temeljev z a z a d r u ž n i d o m ,
ti o d s e k i n a p a p i r j u , t u d i n a o b č n i h z b o r i h
p r a v tako tudi v G r i b l j a h . So p a k r a j i , k i
z a d r u ž n i h č l a n o v je bilo o tem vsa leta nazaj
b i z a s l u ž i l i , d a dobe z a d r u ž n e domova, s a j
mnogo govora, kazno p a je, d a m a n j k a stro­
je v | a k u l t u r n a d e j a v n o s t m a s o v n i h o r g a ­
k o v n j a k o v i n t u d i resne v o l j e , d a b i v s i o d ­
n i z a c i j v teb k r a j i l i pogosto z a v i r a n a z g o l j
seki tudi dejansko zaživeli i n s l u ž i l i gospo­
z a r a d i tega, k e r ljudje n i m a j o svojega pro­
darskemu
napredku
belokranjskega
ljud­
s t o r a , v k a t e r e m n i se s h a j a l i ua s e s t a n k e ,
stva. Pri š k r o p l j e n j u sadnega d r e v j a z »Dur­
se z b i r a l i n a p r i r e d i t v a h i t d . M e d t a k š n e
io* se K m e t i j s k e z a d r u g e b r e z g o s p o d a r s k i h
kraje štejem Podzemelj, Vinico, Adlešiče i n
odsekov z a n a š a j o n a krajevne ljudske od­
Suhor, da o m e n j a m samo nekaj v e č j i h .
bore, t i p a n a K Z . U č i n e k t e g a p o j m o v a n j a
P o k r e n i t i a k c i j o po l i n i j i O F i n m l a d i n ­
i n s k r a j n o š i b k e p o v e z a v e med e n i m i I n d r u ­
ske o r g a n i z a c i j e , d a b i v d o g l e d n e m č a s u
g i m i pn je v t e m , d a se š k r o p l j e n j e s a d n e g a
zrasli v omenjenih k r a j i h lepi z a d r u ž n i do­
d r e v j a ne i z v r š u j e p o n a č r t u i n so v s e t o z . m o v i , k i n a j b i p o s t a l i ž a r i š č e k u l t u r n o p r o ­
o k r o ž n i c e okrajnega p o v e r j e n i š t v « z a kme­
svetne i n g o s p o d a r s k o p o l i t i č n e d e j a v n o s t i
t i j s t v o le š e g l a s v p i j o č e g a v p u š č a v i . . .
p r e b i v a l s t v a , je n e m a j h n a n a l o g a , p r e d k a ­
P o z i v a t i v s e z g o r a j n a v e d e n e o d s e k e je
t e r o š e v e d n o stoje f r o n t n e o r g a n i z a c i j e v
n u j n o , a k o h o č e m o , d a se bo b e l o k r a n j s k o
Beli krajini.
Lojze Zupane
k m e t i j s t v o in sadjarstvo z n a š l o na. poteh
n a p r e d k a . D e j s t v o j e t u d i . d a so v a š k e k m e ­
tijske zadruge v Beli k r a j i n i preslabo za­
l o ž e n e z b l a g o m i n d a m o r a k o n s u m e n t po­
gosto po z a ž e l e n o r o b o n a d a l j n o p o t v Č r n o ­
melj a l i M e t l i k o . K a k o m a l o m a r e n
odnos
pa
Imajo
nekateri
poslovodje
kmetijskih
z a d r u g do ljudske i m o v i n e , p a je pokazal
» L e p o t e Gorjancev, r a z s e ž n o s t Roga ln
poslovodja Kmetijske zadruge v Podzemlju,
ostala okolica Novega mesta — e to je
k i j e s s l a b i m k u p č e v a n j e m i n vskladilcežal i e vedno zaprta k n j i g a za v e Č i n o Nonjem
robe t e r n e p o š t e n i m i
mahinacijami
v o m e š č a n o v In n a š i delovni ljudje š e vedno
oškodoval Kmetijsko zadrugo v Podzemlju v
ne poznajo teh krasot, ki Jih nudita bliž­
t r e h l e t i h z a v e č k o 1,000.000 d i n . T i s t i k m e t ­
nja ln daljna okolica n a š i h krajev . . .c
j e , k i so g o j i l i - n e z a u p a n j e d o k r e d i t n e g a
Besede predsednika n o v o m e š k e p o d r u ž n i c «
o d s e k a , k i se j e p o d v o d s t v o m n e p o š t e n e g a
Planinskega d r u š t v a Romana k o beta na
poslovodje
Vekota
Fabjana
v
Podzemlju
Poročali smo ž«, da je b i l v N o ­ u s t a n a v l j a l , a z a r a d i o d p o r a s a m i h z a d r u ž ­ rednem letnem o b č n e m zboru, k| Je bil v
vem mestu osnovan pododbor Sloven­ n i h č l a n o v n i n a k d a r b i l o ž i v o t v o r j e n , d a n e s ponedeljek 11. februarja, dovolj r a z l o č n o go­
vore o prizadevanju planincev, da hI pp»
l o s k a j o , k e r j e z m a g a l o -— n j i h o v o n e z a u p a ­
ske Izseljeniške matice. V pododboru, pnje.
vedll v n a š e hribe kar največ- lJudU k i
N o v i poslovodja kmetijske zadruge v
k i šteje sedem članov, so predstavniki
P o d z e m l j u i m a d n n e s v r s t o t e ž a v , d a h i z a ­ pa ž a l tudi lani nI doseglo z a ž e l e n i h uspe.
množičnih organizacij, Ljudske prosve- d r u g o spet p o s t a v i l n a t r d n e noge. K a k o hov. V resnici n a m r e č . nI dovolj samo go­
voriti o lepoti n a š i h gora. vabljlvostl Oorno v v e č n e m l o v u z a k r e d i t i
popravil,
te, turističnega d r u š t v a , »Putnika« i n pa
Janeev ln drugih krajev na Dolenjskem, ko
kar j e zagrešil njegov n e p o š t e n i prednik,
gospodarskih podjetij. N a p r v i seji v je v p r a š a n j e , k i g a ne ho r e š i l n i t i s a m , Pa nam navzlic vsemu ne uspe p r i v a b i t i
v te kraje ln na vrhove n a š i h hribov ljud­
nedeljo 17. febr. 1952 si je pododbor n i t i z a d r u ž n i č l a n i b r e z p o m o č i O Z K Z .
skih m n o ž i c , č e p r a v Ima Dolenjska v m a r ­
zadal nalogo, navezati stike z rojaki v
sikaterem pogledu b o l j š e pogoje z a razvoj
inozemstvu preko raznih naprednih o r ­ TRGOVIN J E DOVOLJ - L E BOLJ planinstva v n i ž j e m gorstvu — pomislimo
le na vinorodne gorice, razvaline š t e v i l n i h
ganizacij i n tudi neposredno posebno s
si NAJ IZKAŽEJO
starih gradov, n i ž i n s k e , predete oh K r k i In
takimi, k i želijo priti v staro domovi­
njenimi pritoki, na gozdna p o b o č j a Roga In
o, d a je trgo­
no na obisk. Nadaljna naloga pododbo­ v i nNs ka a s pml or eš nž oa lva h Bk oe l l u gkor taoj ivni m
Gorjancev Itd. — pa se m n o ž i č n o s t obisko­
i zadosti gosta,
ra bo, da nudi vso potrebno pomoč r o ­ a ko b i se le osebje K m e t i j s k i h z a d r u g p o v s o d vanja gora v n a š i h krajih nekako ne pre­
makne naprej. L a n i Je na primer obiskalo
jakom, k i prihajajo domov bodisi samo z a v e d a l o , d a horio z a d r u g e a k t i v n e le t a k r a t , planinsko k o č o V i n k a PaderAIČa p r i Gospo­
k a d a r ho l j u d e m n a r a z p o l a g o d o v o l j b l a g a ,
d i č n i na Gorjancih 1023 obiskovalcev, od
začasno ali trajno i n j i m omogočiti, da po
katerem v p r a š u j e j o . Usposobiti kader, da
teh 2»8 č l a n o v PI> ln 725 n e č l a n o v . K j e so
lahko spoznajo resnične razmere p r i bo z m o ž e n s a m o s t o j n o v o d i t i ne s a m o t r g o ­ nase
š o l e , k i bi lahko prirejale v bajni gornas i n vidijo vse, k a r j i h b i zanimalo. v i n s k e o d s e k e , a m p a k t u d i g o s p o d a r s k e o d ­ janskl svet m n o ž i č n e š o l s k e IsleteT K j e so
seke
p
r
i
v
s
e
h
z
a
d
r
u
g
a
h
,
p
a
j
e
n
a
l
o
g
a
O
k
r
a
j
­
skupni
Izleti delovnih kolektivov, kje n a š a
K e r prihaja vsako leto k nam več r o ­ ne z v e z e k m e t i j s k i h z a d r u g , p a t u d i n a l o g a
N a Gorjancih je nismo videli —
jakov na oddih se bo pododbor trudil, n a d z o r n i h o r g a n o v , k i bodo m o r a l i b o l j vest­ mladina?
veliko v e č pa Je s r e č a m o v zakajenih go­
da j i m preskrbi mesto, kjer b i želeli no k a k o r d o s l e j p r a v o č a s n o s i g n a l i z i r a t i n a stilnah tn oh praznih, puhlih zabavah ln
ne bodo d o g a j a l i p o d o b n i s l u ­
plesih. S a j je bilo lani po podatkih vpl*ne
prebiti svoj oddih, organizira skupinske nč aajpi ,a k ek ,a kdoar se
se j e z g o d i l v P o d z e m l j u , k j e r
p r i G o s p o d i č n i na Gorjancih komaj
izlete v znamenite kraje i n podobno, je e n s a m b r e z v e s t n i č l o v e k u n i č i l K m e t i j s k o knjige
299 delavcev, 72 n a m e š č e n c e v , 95 š o l a r j e v l n
skratka, da se bodo k a r najboljše p o ­ z a d r u g o i n jI t u d i v m o r a l n e m p o g l e d u š k o ­ pod. — š t e v i l k e , ki nam povedo, kako mulo
ometnih
se v resni.i zanimamo za prirodne lepote,
čutili med nami. Pododbor r a č u n a na dz vo evza l v nBae lui g lkerdauj .i n i Z airma da ij o s ldaabni he s pkrm
etijske
se nam odpirajo pozimi l n poleti ter
vso pomoč p r i vseh organizacijah i n z a d r u g e v s a k a s v o j p o s e b e n o k o l i š , k i j e ki
vabijo k oddihu!
delovnih ljudeh, p r i rojakih v zamej­ . n a v e z a n - n * s v o j o k m e t i j s k o z a d r u g o , t r g o ­
Z a n o v o m e š k o planinsko d r u š t v o Je zna­
stvu pa na zaupanje, s katerim se lahko vk ii nmsik i i zoj de smeakmi i k mp reot idjas jkaijho zbalda rguog s vponj i mz or edd­­ č i l n o dvoje: da A H a r, ljubeznijo v dru
v vsakem oziru obrnejo nanj tudi za j e m a l c e m h r e z k o n k u r e n č n o ; S a m o po sebi J ti
k a k r š n e k o l i informacije, k i b i j i h ž e ­ že l o d e j s t v o z a d o s t e n p o v o d , d a b i m o r a l e
Kmetijske
zadruge tudi v m a n j š i h
krajih
leli imeti.
b i t i a k t i v n e ^ Z n i ž a n j e oen n e k a t e r i m pred-
o ljudftkih odborih z 49-49 z uporabo *1. 8
Temeljnega zakona o p r e k r š k i h z 4<t-51 sle­
deči
O D L O K
o vzdrževanju snage in kulturnega izgleda v mestu
1. č l e n
D a se d o s e ž e en aga ln prepotrebha h i ­
giena N o r e g a mesta, p r e p r e č i j o razne k a l ­
ne bolezni i n da mestu KultumeJSI izgled,
Je
dolžnost
prebivalstva
Novega
mesta,
v z d r ž e v a t i notranjost ln zunanjost stano
vanjskih tn poslovnih stavb ter j a s n i h lo.
kalov, cest, parkov ln drugih Javnosti pri­
stopnih prostorov v takem redu kot to za«
htevajo p r a v i l a Javne higiene in kulturnega
Izgleda,
KAJ PA SPLOŠNE KMETIJSKE
1
ClCM
Po č l . 8 1/b Temeljnega zakona o pre­
k r š k i h z 48;51 s « kaznuje z denarno kaznijo
d
2MS din:
a) kdor red) ž i v i n o , p r a š i č e , drobnico ln
kutire v centru mesta;
b) kdor odmetuje k a k r š n e k o l i odpadke na
c e s t i š č a , po parkih In drugih Javnosti p r i stnpnlh prostorih ter na k r a j i h , kjer b i
tako odmetavanje odpadkov kvarilo izgled
m e « ta:
c) kdor hodi vn gredah parka, tepta travo
a|| kakorkoli p o š k o d u j e javne nasade:
c) kdor ustavlja tn krmi ž i v i n o na ce­
st) Izven d o l o č e n i h niest;
d) kdor lep) lepake In p i š e aH r i š e p a .
role po zidovih a l i drugih objektih, k i za
to niso doloeJe.nl;
e) kdor t z o h e š a perilo po oknih, k i so
obrnjena na ulico;
f) kdor Iztepa preproge, posteljnino In
podobno na ulico;
g) laatnlk kise. h l i n l upravitelj a l i po
slovodja lokala, k i ne odredi rednega č l .
• č e n j a p l o č n i k a pred h i š o a l i lokalom;
h) lastnik h i š e ali h i š n i upravitelj, k i ne
s
v z d r ž u j e v primernem redu vrtnih gredie,
ki l e ž e ob ulici In ne popravlja ln pleska
ograje ob ulici;
1) lastnik h i š e aH h i š n i upravitelj, k i
ne preboli ln ne v z d r ž u j e h i š n e fasade v
primernem stanju;
J) poslovodja trgovskega ali podobnega
lokala, opremljenega z i z l o ž b a m i , ako dopusti, da so i z l o ž b e prazne, nemarno ure­
jene ln v v e č e r n e m č a s u do 21. ure n e r a z «
svetljeiie;
k) lastnik h i š e a l i h i š n i upravitelj, k i
ne uredi ln ne popravi s t r e š n e g a Ž l e b o v j a
ln dopusti, da se voda steka n a ulico;
D lastnik h i š e
aH h i š n i
upravitelj v
zgradbah z v e č stanovalci, ki ne uredi pri­
mernega e l š č e n j a v e ž , s t o p n i š č i n skupnih
hodnikov;
m) lastnik h i š e ali b l š n ! upravltel.1. k i
v s k l a d l š č l na vidnem mestu ali c e s t i š č u
smeti, ndpndke, ali druge predmete, k i kva­
rijo izgled mesta.
t. elen
K a t e r i predeli mesta se smatrajo kot
center mesta ln v katerih Izjemnih prime­
rih je dovoljeno rediti ž i v i n o , p r a š i č e , drob­
nico In kunce v centru mesta, d o l o č i i z «
v r t i l n i odbor Mestnega ljudskega odbora v
Novem mestu.
4. č l e n
T a odlok stopi
s l u ž b e n i deski.
v
S. F.
veljavo
—
Predsednik zasedanja:
G r i č a r J o ž e , 1. r.
z objavo n a
S. N . !
Predsednik M L O :
Udovlfc J o ž e . 1. r.
Lepote Gorjancev • še vedno zaprta knjiga
v R
Za boljšo povezavo z rojaki
v zamejstvu
š t v e n e t n odboru in Izlete komaj drobna pe­
š č i c a planinam zvestih ljudi, da pa Je v
d r u š t v u precej č l a n o v , k i so samo na pa­
pirju planinci. Zlvotarjenje planinske po­
stojanke na Gorjancih to potrjuje. P r a v i
ljubitelji so se u d e l e ž i l i tudi o b č n e g a zbora,
v e č i n a č l a n s t v a pa se zanj nt zmenila. Z a
predsednikovim p o r o č i l o m Je prebral t a l n l .
š k o p o r o č i l o neumorni J u l e S'mld. o pe­
r e č i h f i n a n č n i h v p r a š a n j i h je p o r o č a l d r u š t v e .
nI hlagajnlk Adolf T u r k . Gospodar d r u š t v a .
Lado Š e t i n c , Je p o r o č a l , da kmetje v G a berju In okolici š e vedno z nerazumeva­
njem spremljajo razvoj turizma In p l a n i ­
narstva na Dolenjskem. Lan) so neznani
storilci znova In znova posekali z drev­
ja
skoraj vse markacije
na Gorjancih,
ka
govori o- nizkem stanju kulture v ne­
katerih n a š i h vaseh. Proti shnrtloem bodo
potrebni ostri ukrepi. V o d j a markacijskega
odbora, vedno prizadevni t o v a r i š Vekoslav
L i l i j a , je z ž a l o s t j o ugotovil, da so nekul
turni ljudje polomili ln odstranili tudi vsa
znamenja ln k a ž i p o t e od Novega mesta v
s m a r j e t « . Z a h v a l i l se je za dosedanje za­
upanje č l a n o v druStva in po plodnih 25 letih
markiranja poti o d l o ž i l naporno delo. clanl
r
IZPRED
d r u š t v a so se mu za dosedaj opravljeno delo
v markacljskem odboru toplo z a h v a l i l i . Z a
nadzorni odbor je p o r o č a l F r a n c i A d a m l n
predlagal odboru razresnlco.
Zastopnik uprave za turizem ln gost. p r i
Svetu za blagovni promet L R S tov. V a r g a
Je pozdravil o b č n i zbor p o d r u ž n i c e P D i n
predlagal, da bi d r u š t v o v povezavi s T u r i ­
s t i č n i m d r u š t v o m š e bolj prizadevno skrbelo
za propagando tujskega prometa na D o ­
lenjskem. N i ž i n s k i
tnrlzem
Ima v n a š i h
krajih vse pogoje za m n o ž i č n o I z ž i v l j a n j e
ljudi v prirodi, treba pa bo seveda ustvariti
tudi pogoje za prijetno bivanje tujcev l n
domačinov
teh k r a j i h .
V razpravljanju so se Člani pomenili o
dograditvi kleti, drvarnice l n prostora pred
k o č o pr) G o s p o d i č n i . > reklamnih tablah n a
v a ž n i h k r i ž i š č i h , kolodvoru. Izdajanju raz­
glednic, o m a r k i r a n j u poti. propagandi za
turizem, o vzgojnem delu na vaseh ln med
mladtnn, o sodelovanju na prireditvah Itd.
Sklenili so tudi. da se obnovi T r d i n o v o r a ­
janje na Gorjancih, ki bo vsako leto sredi
avgusta ln spominja na dan, ko Je n a j v i š j i
vrh Gorjancev dobtl ponosno Ime dolenj­
skega harda.
T
f
SODIŠČA
D V O K O L O JE D E L O VNEME ČLO­
VEKU VAŽNO PROMETNO SREDSTVO
v K r š k e m , še poprej p a je treba urediti n e
katere p r e m o ž e n j s k e zadeve v S m a r j e t i . T o
pa res n i težko. K u p e c z a h i š o i n druge
s t v a r i se Je t a k o j s a m p o n u d i l v osebi s i n a
0 obsodbi F r a n c a Zgonca i z J e r m a n v r h a
s k r b n i k a m l a d o l e t n i h otrok i n neveste. K u p ­
p r i K r š k e m smo p o r o č a l i v d r n g i š t e v i l k i
n a š e g a l i s t a . K e r j e ob p r i l i k i , k o j e š e l z č i j o so s k l e n i l i š e p r e d p o r o k o . H i š o so oce­
n i l i n a 310.000 d i n s p n s t a v k o m , d a k u p e c
d r u g i m i v o z n i k i n a v o ž n j o lesa v K o č e v j e ,
p l a č a p o l o v i c o vsote v r o k e n e v e s t e a l i š e
v L o č n i p r i Novem mestu u k r a d e l izpred go­
b
olje v roke njenega b o d o č e g a m o ž a , polo­
s t i l n e m o š k o d v o k o l b , v r e d n o 20.000 d i n , g a
vico p a položi v banko n a r a č u n mladoletnih
je s e n a t o k r a j n e g a s o d i š č a v Novem m e s t u
.
"
"
l a s t n i k o v . Z m e n i l i so se. š e z a . k l a v i r ; z a
o b s o d i l u a t r i mesece • z a p o r a . J a v n e m u to­
<«m* 40.000 d i n r * ' ta soseVl v z e l ' . ; . T i l - n —
žilci) se ie z d e l a kazen p r e n i z k a i n i " v "?i I
priziv - '.na o k r o ž n o s-ulisče. S e n a t okrožnega'- s r e č n i ž e n i n š e p r e d p o r o k o d o b i l v r o k e
l e p i h . -'19 t i s o č a k o v . . K u p e c i m e t j a j e b i l p r i ­
s o d i š č a je b navedeni tatvini res razpravljal
pravljen še pomagati p r i poroki i n je š e l
in z v i š a l Z g o n r u kazen na osem mesecev § j
no d o g o v o r j e n i d a n z n e v e s t o v K r š k o , k j e r
p o r a . V u t e m e l j i t v i z v i š a n e k a z n i je p o u d a r ­
naj h i b i l z a p r i č o .
j e n o , d a je d vokala za d e l o v n e g a č l o v e k a
Pa glej smolo! Vse je bilo, samo ž e n i n a
n u j n o p r o m e t n o s r e d s t v o , k i je s p l o š n o v
ne. Z a t o s t a se p r i č a i n m l a d a ž e n a p o d a l a
r a b i . D a l j e p a je to p r e d m e t , k i g a j e p r o t i
Ravnateljstvo nižje gimnazije v Dol. Top­
v
Z
agreb k njegovi sestri, kjer sta zvedela,
t
a
t
v
i
n
i
t
e
ž
k
o
z
a
v
a
r
o
v
a
t
i
,
t
a
t
v
i
n
e
k
o
l
e
s
pa
j
licah je s k l i c a l o v p r e t e k l e m tednu redni
da je ženin M i l j v o j Petrnac že d r u g i č poro­
so t a k o pogoste, d a j e p o t r e b n a p r o t i tato­
sestanek, p r v i v d r u g e m semestru t e k o č e g a
č
e
n
i n da njegova d r u g a Žena živi v S l a ­
v
o
m
te
v
r
s
t
e
p
o
d
v
z
e
t
i
n
a
j
s
t
r
o
ž
j
e
k
a
z
e
n
s
k
e
š o l s k e g a l e t a , d a se u č i t e l j s t v o p o g o v o r i s
v o n s k i P o ž e g i . P o d a l a s t a se 6e t j a . k j e r s t a
mere.
polletju.
z d r a v i l n i h z e l i š č pa 7247 k g . S k u p n o j e o d ­ s t a r š i o s l a b i h u s p e h i h v p r v e m
O novomeški splošni kmetijski
zadrugi
d
o
b
i
l
a
p o t r d i l o o n a v e d b a h sestre v Z a g r e b u
R a v n a t e l j g i m n a z i j e je poročal o v z r o k i h
k u p i l a 238.306 k g r a z n i h p r i d e l k o v i n s a d e ž e v ,
smo d o s l e j b o l j m a l o s l i š a l i . N a v z l i c t e m u ,
in tudi ž e n i n a samega. No. v e l i k o d u š n a ž e n a
slabih uspehov, k i p a niso edini na d o m a č i
za k a r je k m e t o m
i n ostalim
izplačala
da v o b m o č j u M L O N o v o mesto n i v e l i k o
CE SE SREČAJO PUSTOLOVEC,
je b i l a t a k o j p r i p r a v l j e n a o d s t o p i t i . s v o j e g a
š o l i , t e m v e č so, k a k o r j e r a z v i d n o i z č a s o ­
2.739.016 d i n a r j e v .
k m e t o v , i m a z a d r u g a v k l j u č e n i h 891 č l a n o v ,
NEIZKUŠENO D E K L E IN LAKOMNEZ m o ž a m l a d i S l o v e n k i , t a p a j e s v o j i d r u g i
pisja ,nekak splošen pojav. Res je sicer,
m e d k a t e r i m i so v š t e t i t u d i k m e t j e i z L o č n e .
Za š k r o p l j e n j e sadnega d r e v j a je K Z v
ž e n i zato k u p i l r a d i o a p a r a t (saj j e i m e l d e ­
d a j e redovau.ie v p r v e m p o l l e t j u s t r o ž j e , kot
Z a p r o d a j o i n d u s t r i j s k e g a b l a g a i m a d v e po­ p r e t e k l i s e z o n i i z p l a č a l a i z l a s t n i h s r e d s t e v
Zgodba je podobna r o m a n u , k i p a vsebuje
narja k o t h u d i č Ustja). K e r p a je l o č i t e v
ob s k l e p u š o l s k e g a l e t a , v e n d a r to n i e d i n i
s l o v a l n i c i , za p r e s k r b o k m e t o v z u m e t n i m i
35.542 d i n . z a O Z K Z i n R Z K Z p a j e v l e t u
precej t r a g i k e z a mlado dekle i n nerazsod­
z a k o n a , v t e m p r i m e r u ž e d r u g a z a 25-letvzrok. T u d i p o m a n j k a n j e u č b e n i k o v , k i j i h nega l a k o m n e ž a .
gnojili, stroji i n d r u g i m i p o t r e b š č i n a m i ter
1951 p r i s p e v a l a - s k u p n o 224.239 d i n .
nega Milivoj«, dokaj dolga p r o c e d u r a , , s t a
je z a n e k a t e r e p r e d m e t e š e v e d n o p r e m a l o ,
odkupe kmetijskih
p r i d e l k o v pa k m e t i j s k i
L e p e g a m a j s k e g a d n e l a n s k e g a leta se
D a ne bodo k m e t j e s p o m l a d i o s t a l i b r e z
se d o g o v o r i l a , d a se p o r o č i t a k a r n a p o d l a g i
ne v p l i v a n a s l a b u«'-ni_ u s p e h , p r a v t a k o ne
oddelek. B l a g o , k i g a sprejema a l i odkupuje,
p e l j e z v l a k o m p r o t i Z a g r e b u m l a d o 19-letno
potrebnega umetnega gnojila, naj gledajo
njegovega prvega ločitvenega potrdila. T o
p r e n a p o l n j e n i r a z r e d i . K r i v d a z a to leži n a j ­
p r e v a ž a z lastnim avtomobilom, tako d a p r i na to, da s i ga preskrbe že zdaj. K Z ga i m a
dekle, doma iz Smarjete p r i Novem mestu.
sta s p o m o č j o n e u č a k a n e g a kupca hiše i n
v e č n a d i j a k i h s a m i h i n na n j i h o v i h s t a r š i h ,
prevozih precej
prihrani.
N a v l a k u se č i s t o s l u č a j n o s p o z n a z e l e g a n t ­
dovolj na zalogi. P n tudi z raznimi š k r o p i v i ,
k l a v i r j a t u d i s t o r i l a . 2e po d o h r i h d v e h ted­
k
i
š
e
v
e
d
n
o
n
i
m
a
j
o
p
r
a
v
e
g
a
o
d
n
o
s
a
do
š
o
l
e
.
n
i
m
25-letnim
m
o
š
k
i
m
.
N
e
k
a
j
besed,
s
p
r
e
m
­
P l a n b l a g o v n e g a p r o m e t a v l e t u 1951 j e
k r m i l i , orodjem, gradbenim materialom in
nih p r e s r e č n e g a , proti zakonskim predpisom
So s t a r š i , k i p o š i l j a j o svoje otroke v šolo
s t v o do n j e n e g a s t r i c a v Z a g r e b u i n d r u g i
zadruga
imela
določen
z a 2.1 m i l i j o n o v
d r u g i m p o t r e h n i r n se l a h k o p r e s k r b e že z d a j .
s k l e n j e n e g a z a k o n a so o r g a n i L j u d s k e m i l i c «
s
a
m
o
z
a
t
o
,
d
a
z
a
d
o
s
t
e
o
b
v
e
z
n
i
Šolski
d
o
l
ž
n
o
­
d a n š e sestanek v M a k s i m i r u , ž e j e l j u b e z e n
900.000 d i n . a g a j e p r e s e g l a z a 9 f i ^ . k a r j e I n d u s t r i j s k e g a b l a g a i n p r e d m e t o v z a š i ­
Milivoja aretirali.
s t i , n e z a n i m a j o se p a , k a k o o t r o c i v šoli
tu. sicer ljubezen t a k o r e k o č na p r v i pogled,
v s e k a k o r l e p uspeh. U m e t n i h gnojil je pro­
roko p o t r o š n j o i m a K Z n a zalogi v v e l i k i
napredujejo.
Nekateri
Jih _ od u č e n j a celo
L e p i s t o t i s o č a k i so m e d t e m ž e p o š l i . Sle­
tocja v e č n a . . . D e k l e u i m a v e č s t a r š e v , s k u p d a l a 178.490 k g . k a r d o k a z u j e , d a k m e t j e ž e
izhiri.
o d v r a č a j o t e r j i h z a p o s l u j e j o p r i r a z n i h do­
no s t r e m i d r u g i m i o l r o k i p a j e l a s t n i k le- ' d i l a je s o d n a o b r a v n a v a , k i j e o d k r i l a , d a
p r a v radi posegajo po tej v r s t i g n o j i l , s
K e r je b i l lanskoletni u č i n e k p r i š k r o p ­
m a č i h delih, namesto d a b i j i h pustili pisati
je M i l i v o j P e t r n a c p r a v i p u s t o l o v s k i t i p . k i
pega posestva i n hiše v š m a r j e t i . P o krat­
k a t e r i m i so z n a t n o d v i g n i l i donos p r i d e l k o v .
ljenju
s a d n e g a d r e v j a zelo s l a b , se č l a n i
d o m a č e naloge.
ima n a vesti n e š t e t o s l i č n i h i n š e d r u g a č n i h
kem p o s v e t u je p r e d l a g a l a s v o j e m u o b o ž e T u d i p o t e č n i h k r m i l i h so k m e t j e r a d i po­
letos z a z a š č i t o d r e v j a ne z a n i m a j o . P r a v
v a n c u , d a se p r e s e l i t a n a n j e n d o m . k a r s i g r e h o v po \ sej H r v a t s k i , vseh p r a v g o t o v o
s e g a l i , saj j i h j e K Z p r o d a l a 54.721 k g . R a z n i h
Zato je r a v n a t e l j d a l vsem s t a r š e m po­
t
u
p
a
b
o
t
r
e
b
a
t
e
m
e
l
j
i
t
e
g
a
p
r
e
o
h
r
a
t
a
,
s
a
j
j
e
y e č k o t i m a l e t , t a k o d a g a Je n a š e s o d i š č e
ta n i d a l d v a k r a t r e č i . S e v e d a , k a v a l i r j e
k m e t i j s k i h s t r o j e v , p r i č e m e r so v š t e t i t u d i
trebna n a v o d i l a i n j i m o d g o v a r j a l n a stav­
vse s a d n o d r e v j e v m e s t u o k u ž e n o .
l r r o č i l o h r v a t s k i m o b l a s t e m . T a m u bodo te­
a v t o m e h a n i k , referent z a g a s i l s t v o p r i m i n i ­
p l u g i i n d r u g o , j e b i l o p r o d a n i h 114. P r o d a ­
l j e n a v p r a š a n j a . P o g o v o r i l i so se t u d i o
meljito pretresla vse »velikodušnosti , m e d
strstvu za notranje zadeve L R H , solastnik
nih p a je bilo tudi precej z a š č i t n i h sredstev
disciplini i n o vsem. k a r zanima starše i n
Kmetijska
z a d r u g a v N o v e m mestu je
k a t e r i m i je b i l a - p r a v a iskrena ljubav« do
hiše v Zagrebu, partizau, rezervni oficir in
za r a s t l i n e , r a z n i h s a d i k i n s e m e n i n z a
šolo.
v e n d a r le b o l j
aktivna
k o t je m a r s i k d o
neštetih -premožnih žensk na prvem mestu.
ne v e m k a j š e vse. P a k o t v v e č i n i p r i m e r o v ,
42.93R.852 d i n i n d u s t r i j s k e g a b l a g a . S k u p n e g a
m i s l i l . P r a v p a h i b i l o , d a se č l a n i z a njeno
U p r a v n i c a i n t e r n a t a tov. B a j č e v a j e s t a r ­
se t u n a j b o l j u r e s n i č u j e l j u d s k i
pregovor,
p r o m e t a v p r o d a j i j e i m e l a z a d r u g a 4fi.911.809
d e l o i n p o s l o v a n j e m a l o hol j z a n i m a j o i n j i
š e m p o j a s n i l a t e ž a v e , s k a t e r i m i se i n t e r n a t
Tako je mlado n e i z k u š e n o dekle V e r i c a
k i p r a v i : - K a d a r se ž e n i i m a ž a g o i n ma­ z a p r a v i l a
dinarjev.
t u d i po s v o j i h m o č e h p o m a g a j o p r i n j e n i h
bori, g o v o r i l a pa je tudi o s p l o š n e m vedenju
svojo mladost i n imetje, kupeo
l i n , v r e s n i c i p a v s e g a po m a l e m . « N a r a v n a
t e ž a v a h . S v o j e p r e d l o g e i n t e ž n j e bodo l a h k o
d i j a k o v v i n t e r n a t u . K e r je m e s e č n i p r i s p e ­
A l b i n B . v S m a r j e t i pa. se č o h a p o g l a v i z a
T u d i o d k u p o v j e i m e l a K Z l a n i k a r pre­
posledica take »idealne ljubezni je razgovor
p o v e d a l i t u d i n a o b č n e m z b o r u , k i bo v k r a t ­
vek z a s e d a n j e r a z m e r e p r e c e j n i z e k , so se
219 t i s o č a k o v . . . D a . d a , s a j p r a v i p e s e m i
cej. S a m o k m e t i j s k i h p r i d e l k o v je o d k u p i l a
o poroki i n skrb za gnezdo novega rodu, k i
k e m , zato n a j se g a u d e l e ž e v č i m v e č j e m
d o g o v o r i l i , d a g a z v i š a j o z a 100 d i n .
Dekličiee noričice, k i fantom vse verja­
181.187 kg z a 1.548.864 d i n . I n d u s t r i j s k i h r a s t l i n
je n a v i d i k u . P o r o k a n a j bo v z a č e t k u j u l i j a
števila.
M.
mete . ..«
G.
je o d k u p i l a 49.872 kg. g o z d n i h
sadežev i n
1
Roditeljski sestanek
v Dol. Toplicah
O delu novomeške
kmetijske zadmge
iiiiiniiiiu
Po združitvi šentrupertske skupine s Kranj­
čevim jedrom se je Štajerski bataljona za nekaj
časa premaknil k Zajčjemu vrhu vzhodno od
Stopič. Od tu se je 25. junija zjutraj vrnil k
Št. Joštu in si uredil taborišče v bližini slarega
bivaka. Spotoma so belogardisti drugič oplenili
grad Pogance. V novi tabor so odvlekli avto,
fotelje, uto, preproge ter razne dragocenosti.
Čez dva dni so pobrali Se ostale grajske vred­
nosti in grad zažgali, da ne bi za kar koli služil
partizanom.'*
Razkošno opremljeno in utrjeno taborišče
Štajerskega bataljona so nekajkrat obiskali tudi
partizani, ki se jim res ni zgodilo ničesar zalega,
ker so imeli s sabo močnejše spremstvo, od­
kritega spopada Pa« belogardisti še niso tvegali
zaradi svoje slabosti. Obisk in vrnitev iz tabora
so včasih le morali dovoliti, da ne bi s svojo
zagonetnostjo pospešili razkrinkanja. Vendar
so tudi ti redki obiski, čeprav so belogardisti
svojim gostom prikrili vse sumljive reči, začeli
vzbujati prve rahle partizanske dvome. Komi­
sar Belokranjskega bataljona Ivo G n l i č - J o v o
je o svojem nenapovedanem obisku povedni:
»Pot v taborišče mi je zaprla z naperjenimi
puškami podvojena straža. Taborišče je očitno
bilo v pripravljenosti. Najbolj čudno se mi je
pn zdelo, da nas partizane ne pusti straža na­
prej, saj ni bilo med partizani nikoli znano
takšno ravnanje. Zahteval sem komandanta.
Prikazal se je majhen, suhljat človek z na strel
pripravljeno pištolo v roki. Opazil sem, da mu
roke drhtijo in da je močno vznemirjen. Sprem­
ljala sta ga dva vojaka s puškama in priprav­
ljena vsak hip streljati... Nisem »i mogel po­
jasniti, kaj naj pomeni ta strah in to nezaupanje
»Štajercev« pred partizani.
F r a nče h
Belogardistični štajerski bataljon
"Vznemirjenemu človeku sem zavoljo takš­
nega sprejema ugovarjal, č e š da smo vendar
partizani in da sem prišel na obisk, da se do­
govorimo za skupne akcije. Ko je videl, da mu
ne preti nikakšna nevarnost, se je nazadnje po­
miril in pištolo spravil. Vendar nas tudi s e d a j
Še niso spustili v taborišče, ampak mi je ta
človek obljubil, da bo sam obiskal moj bata­
ljon, kjer da se bomo o vsem pogovorili...
Prišlo mi je na m i s e l , da ti ljudje p r i st. Jo­
štu sploh nis<». partizani Zalo sem brez odlaša­
nju napisal poročilo svojemu odrednenm poveljs i v u . . . S poveljstva Belokranjskega odreda
so odgovorili, da štajerskega bataljona ne po­
znajo in da ga naj razorožimo.«*
Partizanu Tonetu Čuka jni - Zanu pa je ob
neki priložnosti uspelo priti in tudi srečno vr­
niti se iz njihovega taborišča. Pri »Štajercih« ie
opazil čelade, ki jih partizani niso uporabljali,
in druge Čndne navade. Zato je partizanom za­
trjeval:
»To niso partizani. Imajo denar, kvartajo,
njihovi komandanti imajo kuhinjo zase. Okoli
taborišča imajo bunkerje, šotore pn okopane.«
Poleg zahrbtnega ubijanja in lahkoživega
življenja so v Štajerskem bataljonu gojili tudi
lažno pobo/nost, ki je njenim članom dajala
moralno oporo ZA izdajstvo naroda in bratomor.
Po krvavih pokoljih zahrbtno ujetih partizanskih
ljudi so se morilci spovedovali in šli k obha0
41
in
se Dnevnik Rože Uhaaove un Joska Jakoća-
Saje**
«° I v o
107.
*A
Prav
Pirkovift,
tatm,
str.
Belogardizom
105.
,
(rokopis),
str.
106
jilu, se vračali h krvniškemu poslu in zopet
dobivali odvezo za svoje zločine, da so hitro
otopeli v morilskem poklicu. JRoza Uhanova Silva, ki ji je vzgoja v Katoliški akciji vcepila
slepi fanatizem, se je sprva ob umorih Štajer­
skega bataljona kar zgrozila in »s težkim srcem
gledala, kako se množijo grobovi«. Po nekaj
tednih pa je v svoj preprosti, a odkritosrčno
pisani dnevnik zabeležila pretresljivo izpoved:
» 1 julij: Danes je prvi petek v juliju. To­
variš Gorazd (kaplan šinkar — op. S. F.) je
spovedovnl preteklo noč in zjutraj je prišel
gospod kaplan (Urbanč — op. S. F.) iz Stopič
in nam podelil sveto obhajilo... Pri svetem
obhajilu nas je bilo 55. Ni mogoče opisati ob­
čutkov, ki sem jih imela. Bilo je nekaj pretres­
ljivega in obenem veličastnega. Pod vrhovi Gorjnncev, globoko v skalnatih gozdovih pride Bog
k nam. Ravno tako kot v katakombah...
16. julija: Doma me je tako pretreslo, če sem
slišala o umoru, sedaj pa hladnokrvno gledam.
Kdor je proti nam. gre rakom žvižgat, to se
razume. S t r e l j a m o m a l o , b o l j p o b i ­
jamo, š k o d a n a b o j a za p a r t i z a n s k e
b a č e. Pred napadom nam tovariš Gorazd
(kaplan šinkar — op. S. F.) podeli odvezo. Svetinjice imamo vsi. Bilo je zelo ganljivo... Člo­
vek mora biti trd za vse. Koder hodimo po
hostah, puščamo za sabo g r o b o v e . . . « * '
Partizani so skrivnostne tujce okrog St. Jošta
polagoma sumili, da so vse kaj drugega kot par^ Oba
datuma sta
točna.
tizani, kar so potrjevali razni, sicer še lahni zna­
k i . O porajajočem se partizanskem sumu so bili
poučeni tudi v Štajerskem bataljonu, k i je v
Gorjanskem bataljonu imel svojega zaupnega
človeka. Zato so se belogardistični voditelji v
Novem mestu i n Ljubljani prizadevali, da b i se
njihovo edino oboroženo jedro v vsej Sloveniji
pred razkritjem svoje prave barve čimbolj okre­
pilo. In res Je konec Junija ter v začetku julija
zopet prišlo v Štajerski bataljon nekaj novincev
iz raznih krajev.
K a p l a n Mavec je iz Toplic 28. junija poslal
dijaka V . Henlgmana, najmlajšega sina matere
osmih partizanov, ' k i ga j i je izpridil kaplan
VVolbang. Kaplan UrbanČ iz Stopič je 30. Junija
poslal Franca Goloba i n za njim še nekatere
druge. Nekaj prostovoljcev je prišlo od drugod
% Dolenjske i n i z Ljubljane, š t i r j e belogardisti
pa so 13. julija prihiteli celo z Notranjske: A l o j ­
zij Makovec z Rudolfovega, Andrej i n A l o j z i j
Rudolf z Rudolfovega ter LudVik Rupar i z L e š njakov pri Sv. V i d u nad Cerknico. T a č e t v o r k a
Je zaradi belogardist lenega rovar jenja z nekate­
rimi drugimi sodelavci že v začetku junija pred
partizani zapustila domove, se oborožena s k r i v a ­
la po okoliških gozdovih, končno pa se odpe­
ljala v Novo mesto in se pridružila š t a j e r s k e m u
bataljonu. Tako je belogardistični organizaciji v
vsej Ljubljanski
pokrajini po dveh mesrcih
s skrajnimi napori uspelo, da je Kranjčevo obo­
roženo skupino pomnožila na 109 ljudi. To je
razvidno iz naslednjega poročila belogardističnemu vodstvu v Ljubljani;
'
4
44
« V . Dedijer. Dnevnik. drugI deo, Beograd
•tran 461.
* Crne bukve, L j u b l j a n a 1944, str. 51.
4
194*,
i in posledice
cerkvene politike
O< rsfno sodišče v Novem mestu je razpravljalo o incidentu na novomeški železniški postaji
20. januarja se je bliskovito raznesla vest o neljubem incidentu na želez­
niški postaji v Novem mestu. Ljudje so o dogodku govorili vse mogoče in raz­
širjali resnične in neresnične vesti. Nekaj dni kasneje je poročal Tanjug, da
so oblastva o incidentu, v katerem je prišlo tudi do grdega ravnanja z zastop­
nikom ljubljanske škofije Antonom Vovkom, uvedla preiskavo.
Najrazličnejši sovražniki, predvsem pa preostali domači belogardistični
privrženci, so ob tem dogodku zagnali v i k i n hrup in označevali incident na
novomeški postaji kot največje barbarstvo. Namernemu pačenju resnice in
razširjanju lažnivih vesti o tem dogodku se ni treba čuditi. Izrazito sovražni
elementi in ljudje pod vplivom klerofašistične politike tudi ne morejo govoriti
resnice. Zanimivo je, da so se prav taki elementi veselili tega dogodka. Govorili
so i n govorijo, da nam bo zdaj » . . . A m e r i k a vendarle že enkrat odpovedala
gospodarsko pomoč. A l i ne vidite, tuji diplomati, k a k š e n teror se izvaja v
Jugoslaviji nad cerkvijo in verniki?« T a k i in podobni nesmisli dajejo spričevalo
razširjevalcem zlobnih govoric, katerih tudi tokrat ni težko prepoznati. So to
stari sovražniki domovine in napredka, k i vedno kažejo s prstom na ljudsko
oblast, pačijo dejstva in se »zgražajo« r+ad vsem, kar ne ugaja njihovi misel­
nosti, k i pa tudi tokrat niti z besedico ne omenjajo neštetih zločinov in stra­
hotnih grozot, k i j i h je počenjala uradna Cerkev s svojimi služabniki nad
n a š i m ljudstvom v vseh letih narodnoosvobodilnega boja.
Resnico o »obisku« gospoda Antona V o v k a Dolenjski je ugotovilo okrajno
sodišče v Novem mestu v četrtek 14. februarja na javni razpravi.
so j i h slovenskim živim okostnjakom
delili duhovniki namesto kruha na R a ­
bu, v trenutku je oživelo pred njim
vse, kar je slišal o Škofu V o v k u iz ust
kaplana Savellija na procesu v Č r n o m ­
lju in prodekana Siraja komaj pred š t i ­
r i m i dnevi na procesu v Trebnjem, z
eno besedo — vse prestano gorje v le­
tih N O B je nenadni in izzivalni prihod
škofovega zastopnika izpremenil v raz­
umljiv protest. Obtoženec je priznal
sodišču, da se ob vsem navedenem ni
več obvladal. D a bi pokazal Antonu
V o v k u svoje zaničevanje, ga je začel
škropiti s stekleničko bencina, katero
je imel pri sebi. To je obtoženec p r i ­
znal in dodal, da bi ga poškropil z mle­
kom ali z vinom, kar bi p a č imel pri
roki.
Razprava je ugotovila nadalje, da
obtoženec ni imel namena škofa p o š k o ­
dovati ali ga raniti. Čeprav so ljudje na
postaji vpili, da zastopnika pobeglega
vojnega zločinca ne marajo na Dolenj­
skem, j i m je Anton Vovk odgovarjal,
da mora v Stopiče. Z izzivalnim nasme­
hom, češ, kaj se zeletavajo vanj, je
razumljivo še bolj razdražil razburjene
kjer so spomini na okupatorja in nje­
gove d o m a č e p o m a g a č e še vedno sveži
in boleči, je posledica vsega tega, kar
počenja Vatikan v zadnjem desetletju:
vatikanski radio je 4. januarja ponovno
protestiral proti »preganjanju« R o z m a ­
na. Ne moremo se torej čuditi ogorče­
nju ljudstva, k i je na kolodvoru spozna­
lo zastopnika ljubljanskega škofa Roz­
mana, k i je odobraval zločine nad na­
šim narodom, k i po končani vojni niti
z besedico še n i obsodil zločinskega belogardizma, pač pa še vedno vneto i z ­
polnjuje vsa navodila Vatikana, n a ­
perjena proti ljudski oblasti. P r i h o d
zvestega naslednika pobeglega vojnega
zločinca Rozmana na Dolenjsko ni nič
drugega kakor izzivanje ljudske po­
trpežljivosti, blatenje spomina vseh ž r ­
tev n a š e borbe i n iskanje p r i l i k za
nove »dokaze«, da se vera p r i nas pre­
ganja.
20. januarja 1952 so potovali iz L j u b ­
ru, sedaj pa hladnokrvno gledam.
SPOMINI N A POVZROČENE ZLOČI­
ljane v Novo mesto trije cerkveni go­
K d o r je proti nam, gre rakom
N E so
S E VEDNO SVEZI
spodje. Neopazno, tiho in »skromno«
žvižgat, to se razume. S t r e l j a ­
A l i naj o p r a v i č u j e m o pred javnostjo
— v tretjem razredu potniškega vlaka.
mo m a l o , b o l j p o b i j a m o .
partizansko mater, k i je izgubila v N O B
V spremstvu kanonika dr. K i m o v c a in
S k o d a n a b o j a za p a r t i ­
t r i sinove in je na postaji prva zahte­
ž u p n i k a Campe je potoval generalni
z a n s k e b u č e . Pred napadom
v a l a od škofovega namestnika, naj ta­
v i k a r i n zastopnik ljubljanske škofije
koj zapusti Novo mesto? A l i naj se
A n t o n Vovk, vsi trije gospodje pa so
čudimo razburjenju starejših ljudi, k i
b i l i namenjeni v podgorsko vas Stopič? |
so zahtevali od V o v k a , naj gre nazaj,
p r i Novem mestu k cerkvenemu obredu j
od koder je prišel, saj j i m je znova
blagoslovitve prenovljenih orgel.
odprl srčne rane in spomine na trplje­
Že način potovanja duhovnih gospo­
nje njihovih družin v letih N O B ? —
dov vzbuja u p r a v i č e n o domnevo, da se
i Sledovi zločinov škofa Rozmana nas Še
je za skromnim zunanjim videzom ne­
( vedno spremljajo na vsakem koraku.
kaj skrivalo. Slovenci smo b i l i navaje­
! Razumljivo je, da vsega tega n i mogoče
ni, da so duhovni gospodje sto in sto­
' pozabiti. K a k o malo razume n a š e ljud­
letja potovali čisto drugače. Vsaka n j i ­
stvo gospod Anton Vovk, dokazuje tudi
hova pot je bila združena s ceremoni­
dejstvo, da je sam izjavil v zasliševanju
jami, k i j i h cerkev v izdatni meri in
med preiskavo, da ga je zelo začudilo,
rada uporablja. Z neobičajno » s k r o m n o ­
ker so ga napadli starejši ljudje, česar
stjo«, k a k r š n e — bodi mimogrede ome­
ni p r i č a k o v a l . T i »starejši ljudje« in vsi
njeno — zastopnik ljubljanskega škofa
pošteni, zavedni Slovenci tudi še niso
doslej ni b i l vajen na svojih birmanjih
pozabili, da je gospod Anton Vovk
in ostalih pastirskih potovanjih po na­
28. oktobra 1941, na obletnico fašistič­
ših krajih, pa naj bi bilo nekaj prikrito,
nega pohoda na R i m , b r a l v ljubljanski
hotelo se je nekoga prevarati, nekoga
stolnici svečano m a š o v spomin padlih
zavesti. N i težko uganiti — koga in
fašistov, na kateri so b i l i navzoči poleg
čemu.
knezoškofa Rozmana tudi Grazioli, ge­
Ni običaj v katoliški Cerkvi, da b i
nerala Robotti in Orlando ter drugi
v a š k e prenovljene orgle prišel blago­
fašistični odllčniki. D a je bila sloves­
slavljati sam škof. To je izjavil v zasli­
nost še bolj »plemenita«, je š e n k l a v ševanju med preiskavo tudi gospod
škemu pevskemu zboru dirigiral dr.
Anton Vovk, ko je dejal, da blagoslovi­
Kimovec (Saje, Belogardizem, stran 56).
tev ni v nobeni zvezi s k a k i m p r a z n i ­
Gospod Anton Vovk, takratni kanonik,
kom v tej vasi in da orgel navadno ne
se je poklonil tudi »prazniku 23. ob­
blagoslavljajo škofje . . . Vendar pa —
letnice italijanske zmage v p r v i sve­
v Stopiče je potoval gospod škof osebno.
tovni vojni« l n bral svečano m a š o v
N i treba posebne bistroumnosti in
ljubljanski stolnici ob navzočnosti i t a ­
ugibanja, da razvozlamo ozadje 20. j a ­
lijanskih krvolokov in njihovega paj­
nuarja. Dejstvo je, da so v Jugoslaviji
d a š a škofa Rozmana itd.
cerkveni obredi dovoljeni. Svoboda ve­
re je z a j a m č e n a z ustavo, katoliški ver­
N i k a k o r se zato ne moremo čuditi
n i k i lahko brez skrbi obiskujejo obre­
grobemu izpadu proti Antonu V o v k u .
de svoje vere, izdajajo k a t o l i š k e verske
N a Dolenjskem ne moremo pozabiti i z ­
časopise itd. P r a v zato, ker nihče ne
jave kaplana' Savellija, k i je 15. febr.
sahranjuje vernikom cerkvenih obre­
1949. leta na dvodnevni javni razpravi
dov, teh ljudi ni treba prijavljati ob­
v Črnomlju med drugim dejal o za­
lasti. To so obredi, za katere odgovarja
stopniku ljubljanske škofije Antonu
Cerkev sama; opravljajo se v cerkvah
V o v k u dobesedno tole:
in z j a v n i m redom nimajo nič skupne­
Pape* P i j X I I . » p r e j e m a pobeglega š k o f a vojnega sIocMnea GrearoriJa Rozmana (v R i m a .
ga, č e pa cerkveni dostojanstveniki
» . . . V letu 194T sem b i l v avM . oktobra 1980. leta)
potujejo iz Ljubljane v Stopiče pod
dljenci pri pomožnem škofu V o v ­
Gorjance izven običajnega časa, na dan,
nam tovariš Gorazd (kaplan Sin­ demonstrante, k i so m u nato sledili v
k u Antonu, kateremu sem pove­
ko ni v tej vasi nobenega posebnega
kar — op. S. F.) podeli odvezo. vagon, v katerem so ga zaščitili milič­
dal, da sva z Jarcem predlagala
praznika, na neobičajen n a č i n i n s pre­
S v e t i n j e « imamo vsi. Bilo ie zelo n i k i . K o ga je obtoženec tudi tu še
Nemcem sedem ljudi za l i k v i d a ­
tirano
»skromnostjo«,
potem
lahko
ganljivo... Človek mora biti trd nekajkrat poškropil z bencinom, p r i
cijo, kar so tudi storili. Rekel
u p r a v i č e n o trdimo, da so povabljeni
sa vse. Koder hodimo po hostah, tem pa je Vovka gledal v obraz in sta
sem, da b i bil vsled tega rad
gospodje hoteli izkoristiti blagoslovitev
premeščen, da bi se umaknil l j u ­
puščamo za sabo g r o b o v e , , . « — b i l i med njima dve klopi, se je nena­
orgel v slovesnost, k i b i seveda nujno
doma pokazal plamen. Antonu V o v k u
dem. Pomožni škof V o v k mi je
(Saje, Belogardizem, stran 378.)
izzvenela v nekaj drugega kot navaden
se je vnela suknja na hrbtni strani.
odgovoril, da p a č razume, če je
obred. Tako prireditev pa mora po ob­
P r a v v Stopiče pa se je 20. januarja Zastavnik Ljudske milice Ivan T a v č a r ,
stvar t a k š n a i n me bo prestavil.
stoječih predpisih vsaka organizacija — namenil zastopnik ljubljanskega škofa. kateremu se je hkrati vžgal rokav p l a ­
A p r i l a 1947 sem b i l p r e m e š č e n v
in Cerkev ni nič drugega kot zasebna
Do Stopič ni prišel, ker ga je na novo­ šča, je v hipu pomagal sleči Antonu
K o p r i v n i k pri Kočevju in povi­
organizacija vernikov k a k r š n e k o l i ve­
meški
postaji
spoznala
množica
potni­
V
o
v
k
u
goreči
plašč
i
n
mu
pogasiti
tudi
šan v ž u p n e g a upravitelja.
roizpovedi — prijaviti pristojnim orga­
kov
i
n
domačinov,
k
i
so
čakali
svojce,
celuloidni
ovratnik,
k
i
je
povzročil
nom oblasti.
V oktobru 1947 me jc Vovk v
ter zahtevala od njega, da se takoj v r ­ škofovemu zastopniku nekaj opeklin
pisarni opozoril, da naj bom p r i ­
ne v Ljubljano; ljudstvo teh krajev ni lažjega značaja na vratu. Vse to pa je
pravljen na večje težave s strani
Z A K A J I Z K A Z U J E GOSPOD V O V K
pozabilo žrtev, padlih i n umorjenih po trajalo le nekaj sekund. Organi L M so
ljudske oblasti. K a d a r sem b i l v
PRAV STOPICANOM
k r i v d i pobeglega vojnega zločinca — takoj poklicali d e ž u r n e g a zdravnika,
škofiji, sem poslušal samo izjave
T A K O POZORNOST?
ljubljanskega knezoškofa. Manifestaci­ vendar razburjena množica ni dovolila
proti ljudski oblasti. Razen tega
Po k r i v d i velikega dela izdajalske ja, k a k r š n o si je zamislil gospod Anton prevoza v bolnišnico, tako da mu j e
sem dobival iz škofije navodila,
duhovščine, kateri je n a č e l j e v a l i n jo Vovk s svojim potovanjem v Stopiče, zdravnik na postaji n u d i l prvo pomoč
k i nujno niso bila v skladu z l i ­
borbeno vodil proti lastnemu narodu se je na novomeški postaji izpremenila in druge usluge.
nijo ljudske oblasti l n sem moral
v letih njegove najtežje zgodovine vojni v spontano demonstracijo ljudstva proti
hočeš nočeš preko vere delati v
Incident, k i ga je sprožil zastopnik
zločinec ljubljanski knezoškof Rozman, protiljudskim duhovnikom.
škodo izgradnje socializma. Tako
pobeglega vojnega zločinca Rozmana
je ljudstvo na Dolenjskem med vojno
sem med drugim dobil decembra
s tem, da se je pojavil na Dolenjskem,
ogromno pretrpelo. Imen Rozman, Jarc,
P O S L E D I C A SOVRAŽNE P R O P A ­
Savelli, Wolbang, Urbanč, Sinkar, S i G A N D E IZ V A T I K A N A
raj i n mnogih drugih se drži k r i . —
Obsojamo nasilje i n nered, ker smo
V Stopičah, kjer se je kaplan U r b a n č
s svojimi sodelavci iznebil skoraj vseh urejena država, v kateri je osebna svo­
boda državljanov zagotovljena z U s t a ­
zavednih v a š č a n o v i n j i h pognal v za­
vo. Obsojamo grob in surov način, s
pore i n italijansko internacijo, je d u ­
katerim je ob nezaželenem incidentu
hovščina med vojno v silni zmedenosti bila prizadejana zastopniku ljubljanske
č a t l od razne n i č v r e d n e Hteratnre, k i mar
Z novim zakonom o ljudskih, k n j i ž n i c a h
in stiski dobesedno lovila moške in j i h škofije Antonu V o v k u na novomeški
slkoga potegne za seboj, ker je pisana na­
bo urejena organizacijska ln materialna plat
pošiljala v belo gardo. Ob spominu na postaji lažja telesna poškodba. Vendar n a š i h ljudskih k n j i ž n i c . T a zakon bo omo­ peto, detektivsko ln podobno. K n j i ž n i č a r j i
zločine belogardističnega »štajerskega pa se kljub temu ne moremo čuditi, g o č i l razvoj in rodno delo k n j i ž n i c . Mate­ v e č i n e p o d e ž e l s k i h k n j i ž n i c so se doslej zelo
malo zanimali za nabavo navili knjig, vsaj
bataljona«, k i se je rodil in deloval v da je prišlo do grobega izpada ob vsem rialna plat Je bila doslej .e!o pereca. K n j i ž ­
kolikor sem opazil to v B e l i k r a j i n i , č e p r a v
neposredni okolici Stopič, pretrese člo­ tem, kar je delala Cerkev na Sloven­ nice niso m o i.-! •.• nabavljati novitet zlasti v so bile v krajevnem p r o r a č u n a zagotovljene
veka groza. Pavel Drab, zidar v Stopi­ skem, posebno še na Dolenjskem, in drugI polovici leta 1151, ko 8o se p o d r a ž i l e vsote dva do pet t i s o č dinarjev tudi za
knjige, ker nI bilo na razpolago dovoli de­
knjižnico.
V Bell krajini
hI v e č i n a
teh
čah, prijatelj ž u p n i k a Smoliča i n k a ­ kar še počno njeni predstavniki proti narnih sredstev v p r o r a č u n u K L O .
k n j i ž n i c ostala bre* novih izdaj, č e se »a
plana U r b a n č a , eden izmed glavnih koristim lastnega ljudstva po navodi­
to ne bi zavzel Svet za prosveto In kulturo
Iz podatkov, ki Jih dobimo s terena, se
pri O L O . ki je nabavljal n o v « knjige In Jih
stebrov belogardistične organizacije v lih Vatikana.
vidi, da med n a š i m ljudstvom na p o d e ž e l j u
preko
u č l t e l j s t v a dostavljal k n j i ž n i c a m . R a ­
Se ni dovolj zanimanja za k nji are, ki so po
stopiški fari, je zločinsko delovanje be­
Je, da č e sam k n j i ž n i č a r ne č u t i
Ostra obtožnica Javnega tožilstva v navadi zaprte v z a p r a š e n i h omarah na K L O zumljivo
logardistov »Štajerskega bataljona« v
potrebe, da hI prebral a l i vsaj spoznal nove
Novem mestu je dolžila cestarja A v g u ­ ali pa v l o l i . Ljudje mnogokrat tudi ne Izdaje knjig, Jih tudi za k n j i ž n i c o ne bo na­
St. Joštu opisal takole:
vedo, da Imajo v svojem kraju k n j i ž n i c o ,
bavil. Iz vsega sledi, da bo moral Imeti
»Ko bi mogli kurbe partizan­ sta Mežnaršiča kaznivega dejanja na­ ne vedo, da so v njej l e n « knjigo, p r i ka­ k n j i ž n i č a r tudi primerno Izobrazbo, p r i v e č ­
merne
telesne
poškodbe
Antona
Vovka,
terih
bi
lahko
n
a
š
l
i
obilo
zabave
In
po­
ske obkoliti, to bi j i h klali, kot
j i h k n j i ž n i c a h (okrajnih) ho zaposlen stalni
T zimskih dneh. B r a l c a v e č k r a t odvrne
k n j i ž n i č a r . K d o bo pa opravljal to delo p r i
smo jih v St. J o š t u . P a ti ne veš, kateremu naj bi b i l obtoženec polil uka
od k n j i ž n i c e tudi to, da mu k n j i ž n i č a r po­
plašč
z
bencinom
i
n
ga
nato
zažgal.
manj&lh k n j i ž n i c a h po n a š i h vaseh? K n j i ž ­
ko nisi bil zraven, kako so klicali
sodi
knjigo,
ki
jp
zanj
p
r
e
t
e
ž
k
a
,
ki
Je
ne
n i č a r j i v teh naj bi dobili za svoje delo
mater. Tisti kuStrastl, k i je imel Razprava je ugotovila, da je obtoženec razume In a tem Izgubi veselje do branja. m e s e č n o nagrado. Mislim, da lin delo k n j i ž ­
prispel
v
nedeljo
20.
januarja
dopoldne
n i č a r j a na d e ž e l i š e najbolj opravljal u č i ­
Zato je tudi v p r a š a n j e dobrega k n j i ž n i č a r ­
č r n e lase. je kaj v p i l . M i s l i l i so,
ki Je — aH M vsaj moral biti — na
da so prišli k partizanom, pa so Z v l a k o m v Novo mesto, t r i dni prej pa j a zelo važntn. K n j i ž n i č a r mora b l U razgledan telj,
tem p o d r o č j u š e najbolj razgledan.
v literaturi, tudi sam mora dosti brati —
je
le
b
i
l
dogovorjen
z
bratom
za
obisk;
prišli k nam. Poslali smo j i h po
zlaatl k n j i ž n e kritike ln publikacije » S l o ­
Drugo,
tndi zelo v a ž n o v p r a š a n j e ,
je
vodo, eno partijo na eno stran, prejšnji dan je k u p i l obtoženec bratu venski k n j i ž n i t r g « , da ho bralcem lahko
za
9
dinarjev
bencina
in
m
u
ga
je
v
vzbujanje zanimanja za lepo knjigo p r i na­
svetoval, katere knjige naj berejo, da bo
drugo pa na drugo stran. S l i smo
š
i
h
ljudeh.
K
n
j
i
ž
n
e
razstave,
ki
so
bile
na
za njimi in j i h kar od zadaj po­ nedeljo hotel izročiti v zameno za vži- knjigo n a l p r i l j u b i t i , da bo bralca n a u č i l
pobndo S P K p r i O L O Č r n o m e l j letos p r i r e ­
kako naj j
bere, da bo res dojel vse ono,
jene po terenu, so piokaasle, da s « n a š i ljudje
k l a l i . K o smo jih zabodli, so p r i ­ galne k a m e n č k e . Po prihodu na kolo­ kar
Je hotel pisatelj v njej Izraziti. K n j i ž ­
za knjigo zanimajo, |e p r i b l i ž a t i Jim Jo Je
dvor
se
je
obtoženec
znašel
sredi
mno­
čeli vpiti in klicati mater, ml pa
n i č a r bi moraj bralca vzgajati In ga odvratreba. K n j i ž n i č a r j i ( u č i t e l j i ) bi preko raz­
smo j i h spet in spet zabadali z žice, k i je začela demonstrirati proti
stav seznanjajo ljudi s knjigami In njih vse­
škofu
V
o
v
k
u
in
zahtevati
od
njega,
naj
bino. To hi lahko naredili n a m n o ž i č n i h
n o ž i . . . — (Saje, Belogardizem.
In roditeljskih sestankih in tndi z otroci v
se
vrne
v
Ljubljano.
Splošna
razbur­
stran 374.)
š o l i . K o sem hil sam na š o l i in sem vodil
jenost
je
v
hipu
zajela
tudi
njega.
P
r
i
­
ljudska k n j i ž n i c o , sem na ta n a č i n dvignil
V Stopičah, kjer se je belogardizem
OBVESTILO
zanimanje za knjigo ne s « : - v , p r i u č e n c i h ,
najprej javno izkazal kot zločin, je znal je, da je v njem vse zavrelo, ko je
t e m v e č tudi pri odraslih ljudeh. Ce se bomo
slišal
vzklikanje
proti
škofu
V
o
v
k
u
.
—
Roza Uhanova-Silva, zvesta gojenka
MALE OGLASE
sprejemamo
za to zavzelj vsi, posebno š e prosvetni de­
Pred
očmi
mu
je
stopila
prestana
m
u
lavci, ho lepa k n j i g a dobila h i d l v n a š i h
Katoliške akcije, doma iz S t r a ž e p r i
za tekočo številko tednika do
čeniška
internacija
na
Rabu,
kamor
ga
k m e č k i h h i š a h tisto mesto, k| ga z a s l u ž i .
Št. Rupertu, zapisala v svoj dnevnik:
vsake srede opoldne!
Naftj ljudje bodo r a d | posegali po njej ln
je poslal župnik iz Soteske, kjer je
po
h i š a h hodo prenehale k r o ž i t i razne »zaUprava
Dolenjskega
lista
»16. julija: Doma me je tako shujšal od 78 k g na 38 kg. Spomnil se
š p e h a n e « . n i č v r e d n e knjige, ki j i h š e nI
,.
pretreslo, če sem slišala o umo­ je svetinjic vatikanskega poslanca, k i
zmanjkalo.
I. ž ,
NEKAJ M t SLI OB OSNUTKU ZAKONA
0 LJUDSKIH KNJIŽNICAH
?
z
0
1947 okrožnico, da naj ljudski
oblasti najavim za davek dohod­
kov 2 do 3000 dinarjev, četudi
dobim povprečno 13.000 d i n . . « «
Sliko škofovskega pastirja A n t o n a
V o v k a je izpopolnil tudi prodekan J a ­
kob Siraj iz Mirne, k i je letos 16. jaiu
na celodnevni j a v n i razpravi v T r e b ­
njem orisal svojega najvišjega cerkve­
nega predstojnika takole:
» . . . K m a l u po osvoboditvi V
letu 1945 me je klical k sebi go­
spod Vovk, takratni generalni v i ­
kar ljubljanske škofije. K o sem
prišel v pisarno, je b i l poleg
V o v k a še tajnik Lenič. Gospod
V o v k m i je prečltal dopis pred­
sedstva vlade L R S , v katerem
me sumijo, da sem organiziral
belo gardo. Nato me je gospod
V o v k v p r a š a l , kaj je na stvari,
vendar m i je že vnaprej Izrazil
svoje mišljenje, da se mu to vse
čudno zdi, ker sem po njegovem
mišljenju take narave, da nisem
zmožen spraviti kaj takega s k u ­
paj. Jaz sem nato odgovoril, da
sem aktivno delal proti k o m u ­
nizmu i n mu tudi začel kratko
objasnjevati, vendar me je takoj
prekinil, češ saj itak nisem spo­
soben kaj takega organizirati In
delati. Zato je kar pričel nareko­
vati svojemu tajniku g. L e n i č a
izjavo, v kateri je navedel, da n i ­
sem jaz ničesar organiziral, niti
nisem b i l nikdar toliko aktiven
ln zmožen, da bi napravil kaj
takega.. Občutek sem imel, da
me namerno zagovarja, možno pa
je, da iz mojih ust ni hotel nič
kaj dosti slišati o mojem delu v
času okupacije, da ga ne b i kdaj
prijemali zato, češ da je vedel,
da sem delal za belo gardo, a
tega ni on prijavil.«
M a r ne govori vse to dovolj p r e p r i č ­
ljivo in samo po sebi, da se nihče ne
more čuditi spontani ljudski demon­
straciji, k i je nastopila ob prihodu A n ­
tona Vcrvka v Novo mesto? To pa je
komaj droben delček sovražne dejavno­
sti, k i jo večidel slovenske duhovščine
po navodilih Vatikana v zadnjih dese­
tih letih izvršuje proti koristim n a š e g a
ljudstva. Z mnogimi zločini med vojno
in po njej se je večidel klera na S l o ­
venskem pregrešil nad lastnim naro­
dom, k i s takim delom d u h o v š č i n e ne
more biti zadovoljen. H l a p č e v a n j e slo­
venske duhovščine V a t i k a n u , k i še v o ­
dno uradno priznava mednarodno r e g i ­
striranega vojnega zločinca Rozmana
za ljubljanskega škofa, ustvarja pogoje
in vzroke za take i n podobne izpade.
Pravega k r i v c a za dogodke 20. januar­
ja moramo torej iskati v vrstah tistih,
k i z Antonom V o v k o m na Čelu po nor
vodilih Vatikana izzivajo ljudstvo k
takim j a v n i m protestom.
•
Poudarili smo že, da obsojamo ne*
silje i n nered. Razprava proti M e ž n a r šiču je ugotovila, da je padel obtoženec
slučajno v spontani nastop ljudstva pro­
ti o s o v r a ž e n e m u zastopniku pobeglega
vojnega zločinca. Razprava je tudi ugo­
tovila, da se je v vagonu, kjer se je
nahajal A n t o n Vovk, precej kadilo. N i
pa nobenih dokazov, da bi kdo namer­
no zažgal plašč Antona V o v k a ; ugo­
tovljeno je bilo nadalje, da obtoženec
oškodovanca ni zažgal. Zato je bfla
o v r ž e n a tudi obtožnica, k i je dolžila
storilca hude telesne poškodbe. B i l a Je
u p o š t e v a n a samo delno, saj govori 0
lahki poškodbi poleg prič i n izjav tudi
sporočilo zdravnikov ljubljanske k l i ­
nike.
Okrajno sodišče je potem, ko je jav­
n i tožilec zahteval strogo kazen, bra­
nilec pa je sodišču pokazal prave k r i v ­
ce za incident 20. januarja, obsodilo
obtoženca zaradi malomarnosti, s k a ­
tero je povzročil A n t o n u V o v k u lahko
telesno poškodbo na zaporno kazen i n
plačilo stroškov.
Tovorne avtomobile so zame­
njali vozniki
Odkar je zapadel sneg, je prevoz
lesa .iz gozdov s kamioni onemogočen.
Zato so te spravili v garaže i n delav­
nice, kjer j i h bodo temeljito pregle­
dali i n usposobili za vožnje, ko bo spet
suha cesta. Na njihovo mesto pa so v
toliko večjem številu stopili vozniki.
Stalnim »furmanom« so se pr idr užili
še vozniki z d r ž a v n i h posestev, ekono­
mij i n k m e č k i h delovnih zadrug. Z d r ­
žavnega posestva Črmošnjice se prevo­
za lesa za Lesno-industrijsko podjetje
Novo mesto udeležuje k a r pet voznikov.
Veselo cingljajo zvončki na cesti iz R o ­
ga do S t r a ž e .
»Kolikor hočeš, toliko lahko sedaj
pelješ«, pravijo vozniki. In res, po 4 do
5 k u b i k o v lesa pripeljejo z enim pa­
rom! Pa koliko j i h je, voznikov! Več
ko 40 visoko naloženih sani skoraj v
strnjeni vrsti d r v i po cesti med poka­
njem bičev in veselim vzklikanjem
voznikov. Med njimi so tudi stari »fur­
manski gadje« kot so 72-letni Steklov
oče, k i že 55 let p r e v a ž a j o les iz goz­
da, po so še danes vedno med p r v i m i
v gozdu, pa Lojze Pire, k i ga p r i š t e ­
vajo med najboljše voznike, i n Tcne
Novina, Muren, Senica i n še cela vrsta
drugih; kdo bi j i h vse naštel. Nič j i h
ne zebe, veseli in razpoloženi so ter
šegavi. Se »furmanska himna« se kaj
pogosto sliši, posebno če se med potjo
možje kje »podložijo«. Lahko so zado­
voljni; zaslužek je lep i n kar je glavno,
les bo lahko p r a v o č a s n o dostavljen na
mesto, kjer je potreben n a š e m u gospo­
darstvu.
F, jjf.
IZ nASiH K&AJEV
PREŠERNOVA PROSLAVA V VELIKEM
GABRU
V nedeljo 1«. februarja je mladinski aktiv
M a l e DoJe p r i Temenici p r i r e d i l proslavo
obletnice P r e š e r n o v e smrti z zelo lepim p r o .
T e m o m . U d e l e ž b a Je b i l a tako velika, da
e b i l a dvorana gasilnega doma v V e l . G a iru skoro premajhna. V e l i k o zanimanje za
prireditev Je pokazala zlasti mladina, pa
tudi včlani O F . M l a d i n s k i aktiv nas je raz­
veselil
z lepimi recitacijami
Prešernovih
pesmi in p r i l j u b l j e n i m i skeel. Najbolj pa
so b i l i gledalci zadovoljni s folklorno sku­
pino, ki Je predvajala nekaj lepih plesov.
Z a vse to moramo dati n a j v e č j e prizna­
nje organizatorki tovariSlrl V e r i Č e b u l a r .
Jevi, kt naj se tudi
b o d o č e tako in se
bolj zanima za kulturno prosvetno delo mla­
dine v V e l . G a b r u .
f}. j .
J
x
IZ MAHOVNIKA PRI KOČEVJU
Kako
drugod tako so tudi na M a h o v ,
nlkii pri K o č e v j u proslavili obletnico Pre­
š e r n o v e smrti, ž e pred nekaj tedni so na
pobudo sekretarke sklenili na mladinskem
sestanku, da bori« ta dan proslavili s pri­
mernim programam. D o l o č i l i so mladinke
in mladince za petje in recitacije. Toda na
ž a l o s t so vsi odpovedali, tako da Je morala
sekretarka
naglici zbrati nekaj pionirk,
da hI nastopile skupaj z nekaterimi m l a d i n ­
kami- V kulturno prosvetnem d r u š t v u K o ­
č e v j e Je prosila za t o v a r i š a , k i naj bi Imel
gsvvor. Toda tudi tu niso i m e l i za p r o š n j o
nikakega razumevanja, k a r Je vse obsoje
vredno in t o v a r i š nI hotel Izpolniti oblju­
be. T a k o t o v a r i š l c i L o j z k i nI ostalo drugega,
kot da Je v naglici sestavila kratek govor
In eama povedala nekaj besed v spomin
Franceta P r e š e r n a . Sledil Je p r o g r a m s pev­
skimi trskami i n recitacijami, p r i č e m e r so
sodelovale v glavnem pionirke. U d e l e ž b a J *
hlla navzlic vsemu zadovoljiva.
To povemo tov. L o j z k i v zahvalo za po­
ž r t v o v a l n o delo ter vsem m o š k i m Iz M a h o v n l k a v sramoto, ker se vedno lzogibljejo podobnih prireditev.
B. J .
r
v
hotanjem. Namesto ploskanja ln priznanja
so posamezniki tudi ž v i ž g a l i .
Pripomnimo
se tole: drame ln podobne prireditve niso
namenjene b r U j i n s k l m d o j e n č k o m ln otro­
kom! S t a r š i naj zato otroke pustijo doma,
aH pa s i v d r u ž i n i razdelijo ogled Igre, k i
se o b i č a j n o ponavlja ob nedeljah popoldne.
*
N o v o m e š č a n akademski s l i k a r V l a d o L a .
mut Je od 10. do 20. f e b r u a r j a razstavljal
svoja u m e t n i š k a dela v U m e t n i š k i zadrugi
T L j u b l j a n i . N a š rojak Je razstavil tokrat
14 oljnatih slik, š t i r i g v a š e l
enajst U t o .
grafij. O razstavi je p o r o č a l o b š i r n e j e L j u b ­
ljanski dnevnik 15- februarja.
n
KAZNOVANA
SMRTNA NESREČA NA PROGI
10. februarja ob 17.58 u r i Je vsak do smrti
povozil 48-letno N e ž o Rozina Iz V r a t , K L O
Š m a r t n o p r i L i t i j i . S svojim m o ž e m A l o j z e m
se je peljala na saneh Iz V e l . L o k e proti
V e l . G a b r u . K e r sta b i l a zavita v odeje,
nista s l i š a l a p r i h a j a j o č e g a vlaka, ko sta vo­
zila preko nezavarovanega
prehoda preko
proge. M o ž a A l o j z a Je v r g l o 10 m od proge
In je dobil m o č n e p o š k o d b e n a t i l n i k u . Ženo
N e ž o pa Jo vlak rinil pred seboj p r i b l i ž n o
30 m. B i l a Je na mestu mrtva.
Cestni prehod preko proge Je š e vedno
nezavarovan.
A . Z.
INVALIDI V DOBRNIČU
SO ZBOROVALI
IZ NOVEGA MESTA
V sredo 13. f e b r u a r j a Je predaval v dvo­
rani D L P v o k v i r u L j u d s k e univerze novo­
m e š k i rojak t o v a r i š i n g . arch. M a r j a n MnšIČ
o slovenski a r h i t e k t u r i in njenem pionirju
J o ž e t u P l e č n i k u . Z a n i m i v o predavanje so
spremljale š t e v i l n e slike, k i so ponazarjale
predava tel jeva izvajanja.
Med
poslušalci
smo opazili tudi akademskega s l i k a r j a t o .
v a r t š a B o ž i d a r j a J a k c a s soprogo.
V sohoto 16 februarja ln v nedeljo po­
poldne se je predstavila g l e d a l i š k a d r u ž i n a
S K U D » Ž e l e z n i č a r « v Brgljl nu z novim de­
lom: zfllgrall so F J n ž g a r j e v o dramo » R a z v a
lina ž i v l j e n j a « . Igralci so v l o ž i l i v prireditev
ves svoj trud: opazili smo znaten napredek
s o d e l u j o č i h . I z b o l j š a l o pa so se tudi maske.
Za dramo so Igralci sami izdelali lape k u ­
lise, ki so m o č n o dvignile prireditev. K r i tlzlrati pa moramo nekulturno vedenje po­
sameznikov, ki so motili potek drame s kro-
NEZAUPLJIVOST
Popis i l v l u e v trebanjskem okraju Je po.
novno dokazal nezaupljivost nekaterih kme­
tov, kt so zatajili govejo ž i v i n o ln ostale
ž i v a l i . Za te p r e k r š k e Je bilo kaznovanih
18 kmetov z denarnimi kaznimi od 560 do 3009
din. M a r i j a V i d m a r iz Gabrijel jo utajila
dve govedi i n k o k o š i , za kar je b i l a kazno­
vana s 3000 din, Janez A n d r a j n a Iz T e l č Je
p l a č a l 2000 din kazni, F r a n c Rogelj iz Sp.
Mladetlo 2008. Jane* Novak Iz Sevnice 2500,
Lojze Rebernlk iz Sel 2500 din itd. M a r s i k j e
so b i l i ravno odborniki ln aktivisti med
tistimi, k i so zatajili, č e ne drugega vsaj
k a k š n o k o k o š . T a j n i k K L O T e l č e je hotel
utajiti dve ovci. K a k o Je moge] potem od
ostalih v a š č a n o - v zahtevati t o č n e
podatke?
Invalidi v D o b r n l č u so n a rednem o b č ­
nem zboru Izvolili nov odbor, ki bo usmer.
Jal b o d o č e delo organizacije. U g o t o v i l i so,
da so med letnm naredili marsikaj dobrega,
pa tndl napak nI manjkalo. Z a Slovenski
t n l t u r n l dom v Trstu so darovali 5050 din
Prt napeljavi telefona, v delovni zadrugi
ln drugod eo o p r a v i l i 53.50 delovnih ur. v
k m e č k o delovno zadrugo je v k l j u č e n i h 7
č l a n o v . Povezava z ostalimi organizacijami
Je dobra, le K L O premalo pomaga i n v a l i d ­
ski organizaciji. Lepe uspehe so rodili naiorl tov. F e l i k s a Grandovca, ki Je zelo deaven. Smola pa Je v tem, da si Je p r e j š n j i
sekretar organizacije prisvojil iz Invaltdske
blagajne 12.030 din. Druge Je p r i g a n j a l k
delu, sam pa se Je o k o r i š č a l s skupnim de­
narjem. Precej napak Je hllo storjenih tudi
pri odmeri davkov Invalidom. Zato so sklenllt. da bodo v krajevni d a v č n i komisiji za­
stopani tudi č l a n i Invalidske organizacije.
r
F!ZKULTURA«&"5PORT^TAv4^
SMl < ARSKI PRAZNIK D I J A K O V
TREBANJSKEGA OKRAJA
Svet za prosveto In kulturo p r i O I L O
T r e b n j e je v nedeljo 10. februarja organi­
ziral na M i r n i s m u č a r s k o prvenstvo n i ž j i h
gimnazij. Uspeh tekme Je bil tako lep, da
je b i l a ta nedelja p r a v i praznik n a š i h d l .
j a k o v - s m u č a r j e v . Svoje ekipe so poslale vse
gimnazije, razen s v e t o k r l š k e . ki smo Jo po­
g r e š a l i , sai vemo, da imajo tudi p r i Sv. K r i ­
žu nekaj zakrivljenih plohov, pa tndl od
M i r n e niso tako oddaljeni.
P r i ž r e b a n j u Š t a r t n i h š t e v i l k , k i so bile
enake za slalom i n tek. Je bilo veliko r a z ­
burjenje, saj Je bilo v e č i n a dijakov p r v i č
na tekmah, a tet na 2.5 km se je gtarterju
p r i j a v i l o 55 dijakov, k i so odbrzeli po progi
v polralnutnlh presledkih.
N a c i l j u so nestrpno p r i č a k o v a l i dozdnevne favorite D u š a n a iz M i r n e ln B o ž a iz
Trebnjega, saj so p r i č a k o v a l i , da se ho horha
za prvo mesto odvijala med tema dvema.
T o d a D n š a n le r a z o č a r a l . P l a s i r a l se Je š e l e
na deseto mesto, d o č l i n sta pred B o ž o m pri­
spela na cilj tiha, toda borbena dijaka H r i ­
bar iz T r ž i š č a ln P e č e k iz Mokronoga.
P o teku dijakov so se med seboj pomerile
dijakinje, ki so tekmovale na precej k r a j š i
In l a ž j i p r o g i . Stnrtalo Jlb Je » a m o deset in
š e te le Iz trebanjske ln mirenske gimnazije.
Z a Cveto iz M i r n e , ki j i je ž r e b d o l o č i l š t . 1,
so se zvrstile š e oRtale. Star f i z k u l t n m l stro­
kovnjak Bogo Je svojim dekletom dajal š e
zadnja navodila. Tekmovalke s « Imele precej
treme, saj so se na startu zbrali vsi M l r e n č a n l , k i se zanimajo za š p o r t , In teh nI malo.
P r v a Je prispela n a cilj M l j a , kmalu za njo
pa Cveta, kt Je imela malo b o l j š i č a s od nje.
Po teku « o se p o m e r i l i š e v slalomu, k i
nI hll ravno dolg ln hiter, toda n e s r e č n a
vratlca so bila tako postavljena ,da-Je skoraj
vsak moral poljubiti zemljo. T u d i tukaj Je
bilo dovolj gledalcev ln se celo s t a r e j š i niso
u s t r a š i l i celega snega do R o j . Opazovali smo
temovalce, ki so disciplinirano sledili navo­
dilom š t a r t e r j u B o j a n a . R a z l a g a l Jim je
n a č i n v o ž n j e In ž e je zdrsel p r v i po strmini,
za n j i m pa drugI, tretji Itd. Smeha Je hllo
dovolj, ker v p r v i polovici tekmovanja sonce
š e nI z a š l o ln z nenamazantml, doma nare­
jenimi s m u č m i nI hotelo drseti. Tekmovalci
z v e č j i m i š t a r t n i m i š t e v i l k a m i so Imeli prednostt ker Je proga med tekmovanjem zmrz­
nila pa tudi I z v o ž e n a je b i l a ž e dokaj dobro.
Potek tekmovanja so gledalci spremljali
i v e l i k i m zanimanjem. Posebno sp b i l i rado­
vedni kako bo vozli 7-letnI V o j k o P o t r b l n ,
ki je sklenil, da bo tekmoval od v r h a , se­
veda Izven konkurence, ker hodi ž e l e v p r v i
razred osnovne š o l e . Progo Je zvozil z enim
Beseda » h o r m o n i « Je dandanes l e » r e e e j
pnljudna, vendar ne tsko kakor v i t a m i n i .
Preprosti ljudje pa tudi v č a s i h ne razliku­
jejo med hormoni ln v i t a m i n i . G l a v n a raz.
l i k a med hormoni ln v i t a m i n i Je, da so v i ­
tamini rastlinskega izvora ter da jih telo
r-prejema od zunaj, medtem ko hormone Iz­
deluje organizem sam: hormoni so produkt
ž l e z z notranjim I z l o č a n j e m . To ae pravi
hormone I z l o č a j o ž l e z e , ki oddajajo svoje
sokove organizmu v njegovi notranjosti. Te
ž l e z e imenujejo z znanstveno beseda » e n d o .
krine ž l e z e « in veda, ki raziskuje te ž l e z e ,
hormone ter njih u č i n e k na č l o v e š k i orga­
nizem, se Imenuje endokrlnologija.
ZAČETEK
PRI
ENDOKRINOLOGIJE
— DIVJAKIH
Ce b i raziskovali zgodovino endokrinolo.
-glje, b imorall z a č e t i p r i d i v j a k i h , najel se
?dl to š e tako neverjetno. P r i m i t i v n i č l o v e k
Je s svojim z d r a v i m nagonom, ki ga n i š e
motil razum, odkril m a r s i k a j , kar Je znanost
z a č e l a o d k r i v a t i . veliko t e ž a v o š e l e po dol­
gih stoletjih. R a z l i k a Je le v tem. da znan­
stvenik raziskuje ž i v l j e n j s k e skrivnosti z a .
vestno, medtem ko se giblje divjak sredi
njih podzavestno, ne da b | o č e m r a z m i š l j a l .
A l i veste, knj le torej z a č e t e k endokrinologlje
pri
divjakih?
N i č drugega kakor
grozno i j u d o ž e r s t v o .
Pri divjakih
zmago­
valec poje s o v r a ž n i k o v e srce, da bi p r e š l a
s o v r a ž n i k o v a hrabrost nanj. D i v j a k i se tudi
zdravijo pri obmlenlu jeter z v o l č j i m i Jetrl,
pri p l j u č n i h boleznih pa z l i s i č j i m i p l j u č i .
T a k o Imenovana opoteraplja. I z r a ž e n a s Pararclsoviml besedami:
» S r c e zdravi
srce,
v r a n i c a vranico ln p l j u č a p l j u č a « — Je mati
j L i d e r n e vede o hormonih ter o ž l e z a h z noTanjlm
Izločevanjem
P i o n i r te vede Je
B r o w n . S . ouard. T a u č e n j a k je p r v i uporabil
I z v l e č e k Bjufilnih ž l e z za pomladitev, ln sicer
na samem sebi.
7
2LEZE Z NOTRANJIM IZLOČANJEM
0 ž l e z a h z notranjim I z l o č a n j e m č l o v e k
s p o v p r e č n o lr.obioi.bo ne ve. mnogo. Razen
ž l e z , Ki I z l o č a j o sokove, naven. to se p r a v i ,
ki se n j i h o v i sokovi ne m e š a j o neposredno
KOTIČEK ZA GOSPODINJE
Na o h č n e m zboru so odkrili tudi nekatere
č l a n e , ki prejemajo invalidnino, a do nje niso
upravičeni.
č l a n i invalidske organizacije so sklenili,
da bodo skupno z organizacijo Z B postavili
do 1. m a j a spomenik padlim ž r t v a m na M a r nleah, kjer Je pokopanih nad 60 partizanov.
A . Z.
STARŠI, PAZITE NA OTROKE!
Za mnogo otrok se Je p o n e s r e č i lo z eks­
plozivnim o r o ž j e m : postali so Invalidi, ne­
s r e č n i za vse ž i v l j e n j e , n a j v e č zaradi 6voje
lahkomiselnosti In premajhne skrbi s t a r š e v .
P r i taki n e s r e č i Je bil ob koncu vojne
ubit mladi B r a d a č e v fant iz Soteske. Pred
dobrim mesecem pa Je Izgubil oko dijak
n i ž j e gimnazije E l č i M a r k o v i č iz G o r . Polja.
U d a r i l Je po naboju, ki Je eksplodiral D r o ­
bec mu Je izbij desno oko. Po tritedenskem
zdravljenju v ljubljanski b o l n i š n i c i jo dobil
stekleno « k o .
T u d i zaradi prevBlike korajže se je zgo­
dilo ž e v e č n e s r e č p r i nakladanju hlodov.
T a k o se Je 12-lttnemu Š t e f a n u A n ž s t u Iz
D r e n j a pri Soteski prevrnil hlod na levo
nogo i n mu zdrobil dva prsta.
Oba otroka sta b i l a zavarovana ž e od
septembra 1951 ln sta p l a č a l a premijo 20 din.
D r u g i je ž e prejel 145« din o d š k o d n i n e .
T i dve n e s r e č i naj bosta resen opomin
vsem s t a r š e m , ki morajo sprevidett, da eks­
ploziv In nakladanje hlodov n i za otroke.
RAZGIBANOST V ŠT. PETRU
V zimskem č a s u p r i nas pridno delamo.
Kot smo ž e p o r o č a l i , imamo ž e dalj č a s a gospodlnjskio-kuharski t e č a j , 8. februarja na
so p r i č e l i s t e č a j e m P L Z . k i ga obiskuje
48 t e č a j n i k o v . Z a n i m i v o Je, da p r v i i n d r u g i
t e č a j vodijo sami d o m a č i n i , med n j i m i š t i r j e
u č i t e l j i Iz š e n t p e t e r s k e
š o l e In m l a d i n k a
Slavka, k« predava o k e m i č n i h stvareh na
t e č a j u P L Z . U č i t e l j s t v o vsekakor z a s l u ž i po.
hvalo za svoje p o ž r t v o v a l n o delo. saj Je ž e
v š o l i preobremenjeno.
T e č a i P L Z vodi k r a j e v n i sekretar P L Z
tov. A l o j z P e r g a r , k i se trudi s t e č a j n i k i ,
da bodo res seznanjeni t vsem najpotreb­
n e j š i m , tako da njihovo u č e n j e ne bo zastonj.
Ob z a k l j u č k u t e č a j a bomo imeli tudi prak­
t i č n e vaje, za kar se Že sedaj vsi zanimajo.
TOPLIČANI SE PREMALO ZANIMAJO
ZA GOSPODARSKA VPRAŠANJA
i K L O D o l . Toplico Je v kratkem ž e d v a k r a t
sklical zbor volivcev, da bi podal p o r o č i l o
o dosedanjem delu ln d o l o č i l smernice bo­
d o č e g a dela. R e š i t i M bilo treba tudi v e č
v a ž n i h gospodarskih v p r a š a n j , vendar p a
obakrat n i bilo zborovanja, ker Je bilo nav­
z o č i h premalo volivcev. Tako malo z a n i m a ­
nja t a lastna gospodarska v p r a š a n j a p a č ne
dela č a s t i k r a j u , k i Je v č a a i h veljal za prav
dobrega ln naprednega. V p r a š u j e m o ae, kje
Je k r i v d a za tako nezanlmanje. Vsekakor bo
treba poiskati vzroke i n Jih odstraniti. Po­
skrbeti pa Je treba tudi, da bodo vsi volivci
p r a v o č a s n o o b v e š č e n i . K e r smo v Toplicah
dobili
o j a č e v a l e c i n mikrofon, bi ga p a č
lahko ž e namestili na primernem k r a j n . S
tem bi bilo m o g o č e o b v e š č a t i vse l j u d i o
sestankih ln d r u g i h v a ž n e j š i h zadevah. Po­
tem se tudi n i h č e ne bo mogel p r i t o ž e v a t i ,
da nI bil o b v e š č e n .
D. G.
ŠE O DELU GASILSKEGA DRUŠTVA
V DOL. TOPLICAH
padcem ln dosegel č a s 40,9. E n a tretjina tek­
movalcev Je dosegla s l a b š e č a s e . T a k i h smu­
č a r j e v potrebujemo, potem se bo s m u č a n j e
res razvilo tudi v mirenskJ d o l i n i !
P r i slalomu je bil p r v i ž e Iz teka znani
P e č e k . drugi pa D u š a n .
Po k o n č a n i h tekmah Je bila T soli r a z «
glasitev rezultatov
ln razdelitev
nagrad.
Zmagovalec v tekn l n slalomu Stanko P e č e k
je za nagrado prejel kompletne » m u č i . V
vsaki disciplini so bila p r v a t r i mesta n a .
grajena s p r a k t i č n i m i d a r i l i
Tekmovanje le hllo dobro organizirano.
B i l o p a n a j bi j i h š e v e č , k a j t i mladi n u l n
p i o n i r j i so b o d o č i steber vseh telesno vzgoj­
nih organizacij
T e h n i č n i rezultati:
D i j a k i : Tek na 2.5 k m : 1. H r i b a r , T r ž i š č e
14:32, 2. P e č e k Stanislav, M o k r o n o g 14:42.
Slalom: 1. P e č e k Stanislav, Mokronog 38,8,
3. Z a k r a J š e k D u š a n , M i r n a 32,5.
D i j a k i n j e : Tek 1,5 k m : 1. P e r o v š e k C v e t a ,
Trebnje 10:05, 2. G r m o v š e k M a r i j a , T r e b n j e
10:43.
Smuk; 1. P e r o v š e k Cveta, Trebnje 30.0, 2.
Sepec D r a g a , Trebnje 42.6.
V ekipnem prvenstvu je v teku zmagala
n i ž j a gimnazija T r e b n j e pred T r ž i š č e m l n
M i r n o . V slalomu pa gimnazija M i r n a pred
Trebnjem In T r ž i š č e m .
Izven konkurence so se na isti progi po­
m e r i l i tudi mladinci T D M i r n a l n dosegli
naslednje rezultate:
1. M a r i n Poide 7:21, 1. Bizjak Tine 7:58.
3. Zeljko J o ž e 8:34.
B. N.
Gasilsko d r u š t v o v Dol. Toplicah, k i Je
l a n i praznovalo 70-letnleo svojega obstoja,
Je Imelo «. februarja redni letni o b č n i zbor.
Navzoči
č l a n i so najprej z enominntntm
molkom p o č a s t i l i spomin na pokojnega na­
č e l n i k a F r a n c a Gntmana.
Iz pOroell d r u š t v e n i h funkcionarjev Je
razvidno, da Je d r u š t v o
tem lotu naba­
v i l o mnogo gasilnih naprav, zlasti sireno,
k i Je v a ž n a pridobitev za n a š trg. V e č i n a
» t l a k i h n a p r a v Je bila v vojni od okupar j a u n i č e n « , agilno gasilno d r u š t v o pa
st je nabavilo l e precej novih, nekaj p a Jih
bo treba š e dobiti. Z a to bo poskrbel nov
odbor, k i • je zelo delitven. K * k o h i t r o p a
bo m o g o č e , si bo d r u š t v o nabavilo tudi prepotreben gasilski avtomobil.
SMUČARSKO T E K M O V A N J E V SMIHELU
PRI N O V E M M E S T U
Zadnjo nedeljo dopoldne Je telovadno d r u .
Š t v o Smlhel priredilo s m u č a r s k o tekmovanje
v tekih l n skokih. Tereni okrog Sv. R o k a so
zelo p r i m e r n i za tekmovanje. Skakalnico hi
se dalo preurediti tudi za skoke okrog 25 m.
Tekmovalo Je n a j v e č pionirjev n a progi
2 km. T u d i š t e v i l o mladincev Je hllo zado­
voljivo. P r o g a je b i l a lepo izpeljana, vendar
na nekaterih mestih premalo zaznamovana,
š k o d a le, da ni tekmovalo tudi v e č Č l a n o v .
P r i tekmovanju pionirjev na 2 km so bili
d o s e ž e n i naslednji rezultati: 1. D u l a r A n d r e j
9:57, 2. Č e č e l l č Jane 10:13. 3. S t a n l š a Rafko
10:29.
Mladinci 5 k m : 1. Ž a g a r Pavle 18:42. 2.
Bezek J o š k o 18:58, 3. M l h e l č l č
n n 18:59.
č l a n i 9 k m : G l o n a J o ž e 40 minut.
N a j v e č zanimanja .1« bilo za s m u č a r s k e
sleoke. Nastopilo je 7 skakalcev.
Najboljši
je bil Smerdu M H a n s 16.25 m. D r u g i je bil
č a v l o v l č 12,50 l n tretji R o d i č H-50 m.
Ž e l i m o , da bi T D fimihel organiziral letos
vsaj š e eno s m u č a r s k o prireditev.
J- G.
f
r
T
I
I
I
I
i
Dobri pustni krofi.
Razstopd v
mleku
o dkg kvasa in p o č a k a j , da malo vzhaja. V
skledo p r i p r a v i posebej 30 d kg moke. malo
soli, č e t r t l i t r a mleka, malo ruma, jimomovo
lupinico. p r i d e n i d v a rumenjaka ter 4 dkg
surovega masla, kar posebej ž e prej dobro
p r e m e š a j s 5 d k g sladkorja. Vso skupaj do­
bro stepaj tako dolgo, d a postame testo
gladko. Nato skledo dobro posipaj z moko,
da se testo ne prime in pusti vzhajata. Zc
vzhajano zvrni na desko, k i jo m o r a š prej
posipati z moko. Testo razvaljaj za prst de­
belo, z r e ž i kroge ln daj n a sredi marme­
lado. P o k r i j z drucrim krogom, tako da j «
stran posipana z moko na v r h u in Teži z
m a n j š i m obodnim. K r o f i morajo š e enkrat
vzhajati, nato pa. jih ocvtres v ne p r e v r o č i
rtasti. prvo polovico v pokrirti kozici, k i jo
m o r a š mod tem v e č k r a t potresli. Se tople
posipaj z zdrobljenim sladkorjem.
Pustni krofi na d r u g n a č i n . Vzorni So dkg
mehke in 30 d k g ostro moke. 2 d k g suro­
vega masla, 5 dkg sladkorja. S rumenjakov,
5 dkg kvasa, mnlo r u m a in ldmionove lupinioe. V ostalem ravnaj kot p r i gornjih.
Cvetaena (karfijolna) Juha. L i s k e in cve.
tačjui ši.otržek skuhamo do mehkesa v kostni
juhi ali v navadnem kropu ln jih nato pre.
t l a č i m o (pasiramo). Cvet c v e t a č e skuhamo
posebej ta ga potem razdetnemo. Medtem
napravimo p r e ž g a n j e iz surovega a l i kuha­
nega masla i n moke, mu prideuemo š e se­
IZ K A R T A L J E V E G A
Z a d n j i č smo v a m pozabili povedati, da
smo meseca decembra n a p r a v i l i nov gledali­
š k i oder In za novo leto Igrali F l u ž g a r j e v o
»Verigo«.
P r i tem Je sodelovala n a j v e č mladina,
zahvaliti pa se moramo t u d i s t a r e j š i m , zla­
sti odboru Zveze borcev, k i nam Je daroval
5808 dinarjev za deske l n -d«lo. T n d l kra­
jevni ljudski odbor se Je do^iro U k a z a l , ko
nam je odstopil sobo ln k u p i l d r v a za
tečaj.
N a š -teča.1 prav lepo napreduje, iato rao.
ram tudi o njem š e kaj povedati. P r e j š n j i
teden je imela medicinska sestra t o v a r i š i o a
M i l e n a B u č a r j e v a zanimivo predavanje o
zdravstvu. T e č a j n i c e so na t e č a j u ž e veliko
ridobile, kar p o k a ž e j o zlasti p r a k t i č n e vae. Lep napredek pa v i d i m o tudi v tem, da
se t e č a j a u d e l e ž u j e j o tudi s t a r e j š e ž e n e , ki
se zanj tudi precej zanimajo.
,
Za z a k l j u č e k
tečaja
bomo
naatudirall
F l n ž g a r j e v o igro » N a š a kri«. V s a k i h 14 dni
Imamo tudi ples, dvakrat na teden p a pev­
sko vaje. Z a lep napredek n a š e g a t e č a j a
se moramo v p r v i vrsti zahvaliti tudi tov.
C i l k i N o v l j a n o v l ln V i d i K o š i r j e v i Iz M i r n e
p e č i . Po n j i h o v i zaslugi smo dobili dobro
in p o ž r t v o v a l n o kuharico F r a n č l š k o R a p u ševo.
Vedno poudarjamo; z z d r u ž e n i m i m o č m i
se lahko veliko n a p r a v i . Seveda, pri nas pa
tega nI opaziti. V p r a š a m o se, zakaj nas ne­
kateri toliko obrekujejo? T u d i na sestankih
nimajo govoriti o č e m drugem, kot prav o
Karteljevem. A l f je morda pri naj? res
toliko zanimivega? Nas na ne zanima toliko
ž i v l j e n j e d r u g i h , ker imamo zadosti svojega
dela. Veseli pa smo, da s l i š i m o oziroma be­
remo v Dolenjskem Hstu o n a š i b l i ž n j i oko­
lici. Seveda, K a r t e l j e v o . tak » z a g u l j e n kraj*,
kot pravijo nekateri, pa bi imel kaj takega?
V O K R A J U ČRNOMELJ
V j a n u a r j u se je v o k r a j u rodilo 42 otrok,
od teh 16 d e č k o v in 26 deklic. U m r l o jo 27
oseb; 8 m o š k i h ,im 19 ž e n s k . Porok jo bilo 22.
P o r o č i l i so se:
V i š č a j Janez, posestmik iz Sela pri Otov.
cu, i n P a š i č N e ž a . kmotovaJka 12 Strokljevoa. K o b e K a r o l . n a m e š č e n e c iz Speharjev. im gpehar M a r i j a , h č i kmeta iz Desenice. š t u h e o V i k t o r , trg. p o m o č n i k iz M a ­
ribora, in Panjan A n a ,
tovarniška
delavka
iz Č u d n e g a sela. Grahek Rafael, š o f e r iz
R o ž a n c a , im Klepeo A n a , hčd kmeta i z Čr­
nomlja. K o c j a n Leopold, r u d a r ia Butoraja.
i n Kuzmta Rozalija. hčd kmeta iz Zorenc.
Gimpelj A l b i n , del sveo iz Rodin, in Ma*
r i n i č Mairijn. h ' i
kmeta iz Rodin. Plut
F r a n c , n a m e š č e n e c iz K l o š t r a , i n Muc Slava,
trg. p o m o č n i c a iz Podzemlja, V l a h o v i c Bo­
gomil, kmet iz Vinice, in BaLkoveo M a r i j a ,
kmetica iz V i n i c e . S t a r e s i n i č J o ž e . kmet iz
Preloke, im Novak A n a , kmetica vz Preloke.
Segima Josdp. kmet iz M a l i n , in I v a m i š i č
M a r i j a , kmetica Lz Valet. Balkovec Peter,
kmet, in Č a d o n i č A n a . oba iz Z i l j . B u b a š
Josip, kmet iz K a r l o v c a , in č e m i a s M o r i j a ,
kmetica iz Z i l j . Zalokar Jaaez, d i m n i k a r iz
Stajega trga, i n Majerle M a r i j a , knjigovodk i n j a iz K o v a / e vasi. M a j e r l e M i h a e l , k r n e č ,
k i delavec i z K o v a č e vaai, in Š t e f a n e K a ­
tarina, k m e č k a delavka ics P r e d g r a đ a . Ž e p i č
Franc, g e o l o š k i
raziskovalec,
ia
Flajnik
Kristima. oba iz DragatuAa. Veselic A l o j z ,
kmet, im F l a j n i k F r a m č i š k a , kmetica, oba
lz D r a g a t u š a . B a r i a k o v i č Peter, sin kmeta
1* Preloke. in V r l i n i č Nada, h č i kmeta 1z
Bojane. Stepam Antom, ofiedir J A i«z Bojanje
vasi, in Stapan M a r i j a , d i j a k i n j a iz Bre­
zove rebri. L o v š i n J o ž e , k l j u č a v n i č a r , in K o č e y a r A n g e l a , oba iz Metlike. K n a p f e l Leo­
pold, kmet, Ln Ogulim K a r o l i n a , oba iz
Metlike. Kooevar Framc, ofioir J A . in D r a gine Rozal.ija, n a m e š c e m k a . oba iz Suhorja.
Moraveo A l o j z , kmet, in Govednik Slavka,
kmetica, o b a ia Bosalnio. — Cestltamol
U m r l i so:
J a k š a Janez, u s l u ž b e n e c i « Petrove vasi,
star 24 let. l o z a r J o ž e . posestnik iz Petrove
vasi, star 52 let. Movern Jakob, posestnik iz
Odredba
o določitvi sejmov v okraju Črnomelj
Na podlagi .18. č l e n a Zakona o delu l j u d ­
skih odborov okrajev ( U r a d n i Hat L R S š t .
39/50) In na podlagi 33. č l e n a S p l o š n e g a za­
kona o Ijndaklh odborih (Uradni list F L R J
š t . 49/49) Okrajni ljudski odbor Č r n o m e l j na
svojem V i l . rednem zasedanju
odreja;
Sejmi v okraju Č r n o m e l j se d o l o č a l o z*
posamezne kraje takole:
1. V Č r n o m l j u bo sejem vsak p r v i In vsak
tretji Četrtek v mesecu.
2. V Gradacu bo sejem veako drugo so­
boto v mesecu.
3. V Metliki bo sejem vsak Prvi ln vsak
tretji torek v mesecu.
4. N a V i n i c i pa bo sejem vsak d r u g i po­
nedeljek v mesecu.
N a teh sejmih bodo kmetje prodajali ži­
vino vsah vrst, to je veliko ž i v i n o , drobnico
in p r a š i č e . Dalje bodo na teh sejmih p r o ­
dajali blago trgovci In obrtniki, ki bodo za
tako prodajo u p r a v i č e n i .
T r ž n i dnevi in sejmi za pujBke pa osta­
nejo, kakor se vpeljani > o b i č a j i .
T a odredba Je potrebna zaradi pravilne
razporeditve semanjih dni v o k r a j u . Z njo
se razveljavijo vsi predpisi krajevnih ljud­
skih odborov, ki d o l o č a j o d r u g a č n o razpore­
ditev sejmov.
Odredba stopi v veljavo z dnem objave
v » D o l e n j s k e m listu«.
O k r a j n i ljudski odbor č r n o m e l i
Stev. 1-11/52
Č r n o m e l j , dne 2. februarja 1952.
Smrt f a š i z m u — Svoboda narodu!
Tajnik O L O :
80TLIČ JOŽE, 1
ž l e z a h
med k r i (n. ž l e z . ki I z l o č a j o sline, solze Ud.),
so v organizmu turil ž l e / o z notranjim Izlo­
č a n j e m , ki njihove sokove imenujemo hor­
mone. Nekatere ž l e z e pa tudi I z l n č c j o sokove
naven In znotraj, n. pr. t r e b u š n a slinavka
(pankreas). Njeni zunanji l a l o č k i so prebavni
fermenti,
notranji pa im.ulln, k i urejuje
» g o s p o d a r s t v o « organizma z o g l j i k o v i m i vo­
dani (hidrati).
POMEN
HORMONOV
K a i so hormoni zakaj so potrebni? H o r ­
moni so k e m i č n i regulatorji funkcij telesa
— bi nam odgovorili strokovnjaki. P r a v i j o ,
da Je ta k e m i č n a regulacija p r i m i t i v n a , pr­
votna ureditev, po razvoju mnoeo s t a r e j š a
kakor Ž i v č n a regulacija.
G l a v n i dokaz te
primitivnosti je, da med hormoni ni nobe­
nega s p e c i f i č n e g a r a z l o č k a : ene ln iste vrste
hormon Je k e m i č n a snov, vedno povsem ena­
ka,
najel
i z v i r a od katerega koli ž i v e g a
bitja. T o se p r a v i , da se č l o v e š k i hormon
Iste vrste ne razlikuje od ž i v a l s k e g a n o r .
raona. Povsem vseeno Je, aH i z v i r a Insulin,
ki ž n j l m zdravijo sladkorno bolezen, od go­
veda ln dlbe. H o r m o n i so preproste ke­
m i č n e snovi, k i pa Imajo
izredno u č i n ­
kovitost. T a k o na primer adrealln, hor­
mon nadohlstne ž l e z e , u č i n k u j e celo raz­
r e d č e n v razmerju l:4e.1,flOA.0flO D a bi raz­
r e d č i l i 2S gramov (1 u n č a ) ndreallna do
n e u č i n k o v i t o s t i , bi potrebovali toliko vode,
da bi znjo napolnili 10.000 vagonov, tankov,
s k a k r š n i m i p r e v a ž a j o nafto. T l r o k s l n * , nor.
mona fičitne ž l e z e , k r o ž i po telesu p r i b l i ž n o
15 mlllgrnmov. Od te k o l i č i n e Č u d o v i t e g a
soka, od neznatne kapljice, je odvisno, aH
Je č l o v e k razumen ali bebce. Otrok, ki se
rodi • okrnelo š č l t n o Žlezo, je klavern po­
» n o t r a n j i m
S
J
N.-."I oh l«. t ni ž l e z i sta dve kakor sta dve
ledvici. Obe skupaj tehtata le 7 grHmov.
Sestojlta se Iz s t r ž e n a l n ovoja (skorje) Oba
dela, notranji l n ž u p a n j i . Izdelujeta hor­
mon. H o r m o n , ki nastaja v s t r ž e n u , je adre­
nalin, sorazmerno preprosta k e m i č n a snov,
ki se Jo je p o s r e č i l o kemikom pred 30 leti
Izdelati s i n t e t i č n o . Naloga adreallna je naj­
brž, da v sodelovanju s s i m p a t i č n i m ž i v č e v ­
jem o m o g o č a organizma v e č j o delavnost ln
ga varuje
pred preobremenitvijo.
DrugI
hormon, k i ga izdeluje zunanji del n a d .
ohlstnlh ž l e z , se imenuje kortln. K e m i č n o
se jim ca doslej š e nI p o s r e č i l o i z l o č i t i . To
hormon Je nujno potreben za
*oi- č e
zunanji del ž l e z e v e č ne deluje, bodisi da
V OKRAJU TREBNJE
V Januarju s « je rodilo v trebanjskem
okraju 48 otrok, od teh 23 d e č k o v i n 25 de­
klic. U m r l o Je 27 oseb, porok p a je bilo H P o r o č i l i so ae:
M a l i posestnik J o ž e K r a l j iz V e l . G a b r a
in k m e č k a h č i Terezija Medved i z V e l . G a ­
bra. 2 e l e z n i š k i delavec B o ž i d a r Godnjavec ta
Primskovega
in poljska d e l a v k a A m a l i j a
K ^ e m e u č i č iz Prim&kovega. K m e č k i delaven
J o ž e Ihan iz V e l . G a b r a Im posestnica J o ž e f a
G H h a iz Št. Lovrenca- Tesar A l o j z i j G o r i š e k
iz Primskovoga lo k m e č k a delavka A n g e l a
V e r b i č iz Primskovega. K m e t Alojzdj Golob
iz Primskovega i n k m e č k a , delavka RoT,a
V e r b i č iz Primskovega. Z i d a r F l o r i j a n Zore
iz Trebelnega im tov. delavka V i k t o r i j a &ofitiarič
iz Novega mesta.
K m e č k i delavec
Peter R u g e l j ta h č i posestnika
Ljudmila
Ruger, oba iz T r ž i š č a , Posetnik Jamez Golob
iz K r š k e g a in posestnikova b<V Marija T r a tar lz T r ž i š č a . Stn posetnilta R u d o l f V i s n i k a r lz Sv. K r i * * in h č i TJosestniVa A l b e r t a
M i k l i č i z S v . K r i ž a . Tov. d e l a v e c V i n c e n c i j
L a v r i Č i n k m e č k a delavka A n a S t a r i č iz
česnjic
Kmečki
delavec A l o j z M r v a r iz
Trftbelnega in pletilja B r e d a P a v l i n lz T r e ­
belnega. — Ceatitamol
U m r l i so: Terezija Zore p r e v ž i t k s r i e a . 55
let, V e l . Gaber. M a r i j a Zore. gospodinja, 44
let, V e l . Gaber. A m a l i j a J e r a j , profssoTioa.
30 let. V e l . Gaber. J o ž e f a Ostanek, p r e v ž i t karica, 77 let, Primekovo. J o ž e Grand i i i č . s m
malega kmeta, 4 leta. D o l . N e m š k a
vas.
Jamez Reže-k, p r e v t i t k a r , 82 let, D o l . Nem­
š k a vas. Aloj&ij Pemen, m a l i kmet, 76 let,
Nemfka vas. M a r i j a A n ž i č o k . p r e v ž i t k a r i o a .
84 let, St. Ri»t>ert. Tvema P o v s i č . » r o k 6 d n i .
St. Rupert. Ivana Hoffer. gospodinja, 71 let,
5>t. Rupert. Jakob Povse, kmet. 7h let, St.
Rupert. Ivana Ostanek, posestnica 76 let,
Č a t e ž . L j u d m i l a Brnnd^teter. gospodinja, 63
let. Čatež. A n t o n K o z l e v č a r , p r e v ž i t k a r . 33
let, Čatež. T o m a ž S a j o . k m e č k i delavec 78
let. č e š n j d c e . Janez R a k a r . mali posestnik,
77 let. Bistrica. M a r i j a Vovfe, gospodinja. 75
let. Mokronog. Janez Gutman. rudar. 78 let,
Mokronog M a r i j a Slapeak, poljska delavka.
44 let, T e l č e . M a r i j a V e r b i č . p r e v ž i t k a r d e a .
85 let. T r ž i š č e , Terezija Jeleno. noliska de­
lavka. 81 let. T r ž i š č e . F r a n č i š k a F l a j s . otrok,
1 leto. š t . J a m ž . N a d a Puoelj, otrok. 1 leto,
Krmeij.
0
KINO NOVO MESTO P R E D V A J A Od 22. do 25. februarja: a m e r i š k i
film » š k o t s k a
»Zaradi
26.
do
ž l e z a propade aH Iz k a k r š n e g a koli vzroka,
Je s m r t n e i z o g i b n a . T a hormon je edino in
čudodelno u č i n k u j o č e zdravilo p r i tako I m e .
n o v a n i A d d l s o n o v l b o l e z n i . k| Jo posledica
p r o p a d a n j a n a d o b l a t n l h žlez (najpogosteje
z a r a d i t u b e r k u l o z e ) . B o l e z e n se o č i t u j e pred­
v s e m , d a k o ž a d o b i bronasto barvo ln da
telo z e l o oslabi ter ga z a č n o viti k r č i . »1
vorii.in do s m r t i . Dokler nI bil odkrit kortln,
Je bila A d d i & o n a b o l e z e n neozdravljiva. —
O ž l e z a I z l o č a p r e v e č adrenalina, se
!
p r i t i s k nevarno p n i e č a . č l o v e k , k i se rofli
s p r e ž i v a h n i m delovanjem skorje nadoblat­
nlh ž l e z . Je p r i m e r tsko Imenovanega p s e v «
dohermafrftdltizma (z notranjimi
* .
spolnimi organi In zunanjimi moškimi), ce
ta ž l e z a deluje p r e ž l v a h a o p r i otroku, otroK
prezgodaj dozori telesno ln d u š e v n o in Jemo.
š k e g a z n a č a j a , č e p r a v je deklica.
k
e n
r
T
n
9 K l m I
SCITNA ŽLEZA
Endokrlnolog bi dejal, da Je EOlša samo
p o v e č a n o delovanje š e l t n e ž l e z e . S č l t n a ž l e z a
sestoji lz. dveh stranskih In enega srednjega
odrastka. Hormon šfcltne ž l e z e se Imenuje
tlroskln ln vsebuje 65% Joda. P r i r o j e n a za
krnebost š č l t n e ž l e z e vodi k telesni ln du­
š e v n i zaostalosti. P r i t l i k a v c i , ki Jih razka­
zujejo v c i r k u s i h , ae ni&o mogli telesno raz.
viti
zaradi
nezadostnega delovanja š č l t n e
ž l e z e , č e so slaboumni; č e pa so bistri, je
njihove prltllkavostl vzrok motnja v delova­
nju hipofize, n. pr. pri kostni bolezni, p r i
tako l / i e n o v a n l hondrodlstroflji. P r e m o č n o
delovanje
š č l t n e ž l e z e se o č i t u j e v tako
Imenovani Basedow1 bolezni, z znaki- debel
vrat, bolščeče
oči, živčna
razdražljivost,
m o č n o utripanje srca. G o l š n , k i Je tako po­
gosta p r i prebivalcih v gorskih k r a j i h , pa
•I navadno posledica p o v e č a n e g a delovanja
barvni
kri«.
28.
februarja:
ameriški
film
njega«.
Od 29. februarja do 3. m a r c a
film » T r g o v i n a • s t a r i n a m i « .
Predsednik O L O :
J5UNIC J A N E Z , 1. r.
i z l o č a n j e m
habljenec, k i se razvile v idiota. Brez za­
dostne k o l i č i n e hormona hipofize ( m o ž g a n s k e
ž l e z e ) , ostane otrok pritlikavec. Nasprotji)
pa zraste velikan, če h l p n f z a deluje p r e v e č
ž i v a h n o . M o g o č n e dame, ki Jih razkazujejo
kakor deveto č u d o , t e ž k e v č a s i h celo nad 150
kilogramov, brkate i n z debelim
moškim
glasom, so se razvile v t a k š n e junakinje z a .
radi bolezensko p o v e č a n e g a delovanja bor.
mona nadohlstne ž l e z e . Zaradi podobnih cndoktrlnlh motenj nastajajo r a z l i č n e pasje
u m e : p r i t l i k a v i p e k i n š k i psi In velikani
anske doge Verjetno Je, da notranje izlo­
č a n j e Igra pomembno vlogo p r i razvoju p a ­
sem ln morda tudi ras. K a k o izrednega po­
mena so hormoni za usodo č l o v e š k e g a rodu,
spoznamo najbolje ž e lz tega, da se njihov
v p l i v k a ž e v vsem n a š e m telesnem ln d u š e v ­
nem delovanju, v vsem dejanju in nehanju.
P r a v sklednemu u č i n k o v a n j u vseh hormonov
o treba pripisovati, da se je č l o v e k r a z v i l
ot bomo sapleos, da se odlikuje s s v o j i m
telesnim
ln d u š e v n i m
razvojem pred ž i ­
valmi.
N A D O B I S T N I ŽLEZI
S e m i č a , star 88 let. P l u t M a r i j a , u ž i t k a r i c a
iz Semioa, 79 let. K r a l j Danica, otrok iz
S e m i ć a , stara 1 mesec. Kape V e r o n i k a , po­
lj edeLka iz Semioa, stara 81 let. Petric M a ­
rija, posestnicia iz č r e š n j e v c a . stara 81 let.
M a l n a a l č r o j . fctaloer A l o j z i j a , posestnica
iz K r u p e , stara 31 let. Zugolj r o j . Simonio
A n a , gospodiaija iz Osojnika. stara 76 let.
Pureber r o j . Novak Mari.ja, u ž i t k a r i c a ta
Gradnika, stara 83 let. J u d n i č Ma,T.ie'a. u ž i t ­
karica iz M a r i n , stara 66 let. Savoren M a r ­
jeta, gospodinja i z Suhorja, stara 42 l e t K o č e v n r K a t a r i n a , gospodinja iz Suhorja,
stara 88 let. F i r Stanislav, sin
posestnika
ta Suhorja, star 19 let. P r e d o v d č M a r i j a ,
gospodinja iz Suhorja, stara 64 let. Ž a l e c
Peter, kmetovalec iz Draga t u š a , star 53 l e t .
Segina D a n i e l , sin posestnika iz A d l e š i č ,
star 10 mesecev. L e k š a n roj. Baje M a r i j a zasebnioa l a Metlike, stara 89 let. š t u k e l j
roj. Ž a g a r Katarima, oakrbovanka iz M e ­
tlike, stara 78 let. Pelic Helena, oskrbovanka iz Metlike, stara 79 let. Molek roj. V r a n i č a r B a r a . gospodinja iz Rosalndc. &tnra
75 let. I v č d č r o j . Rezek M a r i j a , gospodinja
iz Radovice, stara 65 let. Blakovec roj. B r o z i č K a t a r i n a , u ž i t k a r i c a lz Goleka. stara
77 let. PezdAro Antom, kmetovalec iz G r a ­
dac*, star 74 let. Sutej J u r i j , posestmik iz
D o b l i č . star 86 let. A d l e š d o r o j . Z u n i č Ama.
u ž i t k a r i c a iz Loke. stara 9« let. Zeljko r o j .
Curk F r a n č i š k a , u ž i t k a r i c a iz Loke, stana
78 let.
Od
r.
Od neznatne kapljice je odvisna človeška usoda
O
Zltkrofl aH nadevani g r e b e n č k l . Iz 20 dkg
moke, 2 jajo. k o š č k a masla un kolikor je
treba vode, n a p r a v i m o testo za rezance. T o
dobro zgneteiroo, pustimo, rla nekaj
časa
p o č i v a , nato ga tanko razvaljamo in s petelra&kom z r e ž e n i o na š t i r i o g l a t o krpice, N a
sredo vsake denemo nekoliko nadeva, robove
p o m a ž e m o z beljakom in jih potem zlepimo.
GrehenCke zakuhamo n a vreli j u h i a l i v
slanem kropu. Nadev: na 5 dkg masla a l i
masti p r e p r a ž l m o nasekljano č e b u l o in petorš i l j . nato pridenomo sesekljano meso. so>LL
popra in itekoliiko miajairona. K o se vso sku­
paj sfiladi, pridenomo š e eno jajce.
Goveji zrezki v omaki. Meso potoloemo
na deski z lesenim kladivom in posolimo.
V kozuoi razpeljemo mast. n a njo v r ž e m o
zrezke in jih hilro o p e č e m o na obeh stra­
neh. y O p e č e n e z l o ž i m o n a topel k r o ž n i k i n
jih pustimo na š t e d i l n i k u . N a masti, ki. Je
ostalia v koziioi,, rumeno p r e p r a ž i m o
se­
sekljano č e b u l o , ki jo posipamo z moko in
i n e š a m o . da tudi moka lepo zarumeni. V s o
skupaj zal;jemo z govejo juho a l i s kropom,
pridamo p a r a d i ž n i k o v e mezge, dosolimio i n
popopramo tor pustimo.- da zavre. V omako
denemo nato zrezke i n j i h pokuhamo.
Naravno gibanie prebivalstva
S
T
sekljanega p e t e r š i l j a i n k a š o ta listov i n
pustimo prevreti. Pred serviranjem pridrnomo o v e t a č n e cveta i n , č e se nami zdi p o .
trebmo, ž v r k l j a m o v juho se en rumenjak-
:
angleški
š č l t n e ž l e z e , t e m v e č pomanjkanja Joda •
pitni vodi. Nekateri endokrlnologl sodijo, da
je posebna vrsta ljudi, ki Jim š č i t n a ž l e z a
deluje malo p r e v e č TI ljudje so zelo od­
l o č n i , delavni ler Ž i v a h n i . Z n a č i l n o Je tudi,
da se n i k d a r ne odebelijo. L a h k o r a z b u r l j i v i
«0, bistri. Impulzivni In m a r l j i v i . T i r o k s l n
Je izrednega pomena za č l o v e k a ;
njegova
u č i n k o v i t o s t Je s t r a š n a . Dovolj Je le neznat­
na kapljica tega soka p r e v e č v telesu l n
č l o v e k je prenapet, b e s n e č divjak, prav tako
pa Je usodna kapljica premalo: č l o v e k Je
bebec.
MOŽGANSKI
PODVESEK
ALI
HIPOFIZA
Hipofiza aH m o ž g a n s k i rodvesek se se.
stoji lz dveh odrastkov, lz prednjega In zad­
njega. V s a tehta 18 gramov. Prednji odra­
stek I z l o č a rastni In spolni hormon. P r i pre­
močnem
delovanja prednjega odrastka se
Človek, razvije v velikana, p r i preslabem p a
ostane pritlikavec.
P r i t l i k a v c i zaradi p r c .
slabega delovanja hipofize ao prav za p r a v
miniaturni ljudje, d u š e v n o normalno r a z ­
biti, In ao tudi sposobni za zakonsko ž i v
ljenje ter potomstvo. Zadnji odrastek hipo­
fize I z l o č a poseben hormon, k i je njegova
glavna naloga, da urejuje razdelitev vode v
organizem. P r i nepravilnem delovanju hipo­
fize nastanejo motnje v delovanju ledvic.
I z l o č e k zadnjega odrastka hipofize u č i n k u j e
v ž i l a h kakor adrenalin ln uporabljajo ga
kot p r i p o m o č e k za p o s p e š i t e v poroda in za
ustavitev k r v a v e n j a . H o r m o n i hipofize ima­
jo š t e v i l n e zelo r a z l i č n e naloge, ki nl&o se
povsem raziskane. Doslej je bilo o d k r i t i h
osem hormonov hipofize.
D a bi se povsem p r e p r i č a l i , kako Izred­
nega pomena so za Ž i v l j e n j e hormoni, bt ae
morali ozreti š e na delovanje vseh d r u g i h
v e č aH manj raziskanih ž l e z % notranjim
i z l o č a n j e m . M e d n j i m i eo Izrednega pomena
tudi spolne ž l e z e ln pokaj č a s a so domnevali,
da je m o g o č e z n j i h o v i m i I z l o č k i pomladiti
č l o v e k a . Dandanes so zavrgli to teorijo. Ob
p r i l i k i ae bomo pomenili š e o tem v p r a š a n j a
ter s k u š a l i dokazati, da hormanl vodijo pre­
cej o d l o č i l n o n a š e telesno ln d u š e v n o ž i v ­
ljenje.
SA
Razgovor o nekaterih problemih Novega mesta
UREDITEV NOVEGA
CESTIŠČA
SKOZI NOVO MESTO IN P R I Z A D E V ­
NOST
SEDANJEGA
MESTNEGA
LJUDSKEGA ODBORA ZA OBNOVO
V P R E T E K L I VOJNI TEŽKO P R I Z A ­
D E T E G A M E S T A S T A SPROŽILI V R ­
STO
PROBLEMOV PREDVSEM UR­
BANISTIČNEGA ZNAČAJA, O D K A ­
T E R I H J E N E K A T E R E T R E B A VČA­
SIH R E Š E V A T I K A R
N A HITRO ROKO
KER
J E H O T E L SLUČAJ, D A S T A V
PRETEKLIH DNEH
BILA
NEKAJ
ČASA V N A Š E M M E S T U R O J A K A ,
KATERIH VNETO
PRIZADEVANJE
IN S O D E L O V A N J E P R I R E Š E V A N J U
VPRAŠANJ, K I SE D O T I K A J O N A ­
ŠEGA M E S T A , P O Z N A M O , S E M J U
NAPROSIL ZA RAZGOVOR O NEKA­
T E R I H PEREČIH NOVOMEŠKIH P R O ­
B L E M I H . S T A TO S L I K A R BOŽIDAR
JAKAC I N A R H I T E K T M A R J A N MUSlč.
RAZUMLJIVO, DA SE J E N A S
RAZGOVOR MOGEL DOTIKATI L E
ONIH PODROČIJ, V K A T E R I H M O ­
R E T A O B A TOVARIŠA D A T I Z V S O
T E H T N O S T J O S V O J E M N E N J E . SO
PA T A P O D R O Č J A O Z I R O M A V P R A ­
Š A N J A T A K A , D A SO Z A R A D I S V O ­
JEGA KULTURNO ZGODOVINSKEGA
IN,
C E HOČETE,
UMETNIŠKEGA
ZNAČAJA SIRSI J A V N O S T I DOSTI­
K R A T M A N J R A Z U M L J I V A IN Z A T O
NA
SPLOŠNO M A N J UPOŠTEVANA,
Č E P R A V SO Z A N O V O M E S T O P O ­
M E M B N A I N VAŽNA. G R E Z A . VR­
STO
Z G O D O V I N S K I H IN L E P O T N I H
V R E D N O T , K I SI J I H J E N O V O M E ­
STO
SKOZI STOLETJA N A B R A L O
IN K A T E R I H O Č U V A N J E BODOČIM
R O D O V O M J E NAŠA DOLŽNOST. CE
BO
TA RAZGOVOR VSAJ
MALO
PRIPOMOGEL
K
P O G L O B L J E N JU
R A Z U M E V A N J A ŠIROKE J A V N O S T I
ZA T A , D O S T I K R A T Z E L O D E L I K A T ­
NA
IN M A N J R A Z U M E V A N A V P R A ­
ŠANJA, T E B E S E D E NISO B I L E IZ­
GOVORJENE ZASTONJ. OBENEM P A
NAJ
SLUŽIJO K O T V Z P O D B U D A Z A
RAZPRAVO
O
OBRAVNAVANIH
VPRAŠANJIH.
Ze drugi dan skoro neprestano sneži.
Sedimo v sobi ob širokem oknu, skozi
katerega nam zdaj pa zdaj uhaja pogled
na obrise mesta onstran K r k e , k i ga
zdaj zagrinjajo, zdaj zopet odgrinjajo
rahle tančice snežink. Tako se nam ob
neprestani diskretni pričujočnosti n a š e ­
ga mesta prede beseda o njem.
Dobro T M t a . da se ž e nekaj de­
setletij govori o potrebi regulacij­
skega n a č r t a za nase mesto. Veka J
teh n a č r t o v je bilo že tudi i z v r ž e n i h .
Ne hotel bi pa zdaj njihove ocene,
t e m v e č ml gre bolj za ugotovitev na­
čel,
k i jlb je pri regulaciji takega
naselja, kot je Novo mesto, treba
u p o š t e v a t i . Zlasti ž e . ker se pri seda­
njih cestnih delih pojavljajo nujno
potrebne
ureditve
nekaterih
točk
v z d o l ž urejevanega c e s t i š č a . K a j bi,
M a r j a n , o tem lahko povedal?
Pri
v p r a š a n j u ureditve posameznih
točk v mestu moramo resnično paziti,
da se ne izgubimo v podrobnostih, k a ­
terih rešitev narekuje trenutna potre
ba. K a k o r je v vsakterem početju potre­
ben najprej pogled na celoto, tako je
še posebej v mestno ureditvenih v p r a ­
šanjih potreben regulacijski načrt, k i
kompleksno zajame vso mnogolično
problematiko v tesni medsebojni pove
zavi. Sele na t a k š n i dobro premišljeni
osnovi je mogoče uspešno reševati
aktualne podrobnosti. Ce ravnamo drU
gače, grozi nevarnost, da bomo začeli
v obratni smeri, to je, da bomo r e š e ­
vali celoto iz podrobnosti.
Skoro vsa n a š a mesta brez izjeme
so produkt stoletne rasti. Zato je p r i
njih regulacijski problem dvojen:
1. Treba je izdelati takozvani okvir­
ni regulacijski načrt, k i mora vključiti
potrebe sedanjosti s perspektivnim raz
vojem. V glavnih obrisih mora na osno
vi vsestransko znanstveno i n gospodar
sko preverjenih podatkov rešiti proble
me prometa, zazidalnih področij, i n d u ­
strije, zaščitnih pasov, oddiha, športa
Itd.
2. V tej zvezi pa je treba izvršiti
podrobni regulacijski načrt
starega
mestnega jedra s prevladajočim
po­
udarkom na sanitarni, g r a d b e n o t e h n i č ni in lepotni asanaciji. Tak n a č r t je
treba zasnovati prav tako na temeljitem
in podrobnem p r o u č e v a n j u iz navede­
nih
področij z globokim vživetjem v
značilne u r b a n i s t i č n e i n arhitekturne
lepote ter slikovitosti, k i j i h je ustvar­
jala stoletna mestna r a s t S to historič­
no naselbinsko kompozicijo je treba or­
gansko povezati nove p r a k t i č n e in
estetske dopolnitve.
, Vse to velja še v posebni meri za
n a š e Novo mesto,
k i ga po pravici
v k l j u b vsej zapuščenosti u v r š č a m o med
najznačilnejše u r b a n i s t i č n e spomenike
n a š e republike kot vzgleden primer me­
sta na pomolu v okljuku reke.
Janko
Jarc
nimivih, gledalcem ali d o m a č i n o m , k i
imajo te stvari stalno pred očmi, s svo­
jim
delom prikazuje i n odkriva lepoto
in vrednoto teh objektov. S tem pa
tudi d o m a č i n a navaja na gledanje in
in uživanje njemu še prikrite lepote.
Ta
lepota se lahko javlja v celotni
skladni silhueti mesta, gledani z raz­
nih
razgledišč v menjajoči se igri
svetlobe in sence ob r azl i čn em dnev­
nem času, ali slikovitosti hišnih s k u ­
pin
v zanimivem i n r i t m i č n e m sožitju
in medsebojnem slikovnem ravnovesju,
ali pa v tipu in fiziognomiji stavb, k i
v določenem razpoloženju svetlobe i n
sence postanejo poglobljeni izraz ob­
dobja, v katerem so nastale. Na ta
svojski, človeku prijeten način umetnik
posreduje globlji občutek i n spoznanje
o r g a n i č n e rasti mesta v stoletjih i n
njegove intimne lepote. #
Lepo. Vemo ps. da je bil prav ta
Izraz o r g a n i č n e rasti mesta v zadnjih
desetletjih ž e v e č k r a t grobo poru­
šen.
Kaj misliš o
prihodnjih
nujnih
posegih
v
konstruk­
cijo In podobo mesta?
Jasno je, da doživlja vsako mesto
tako kot vsak živ organizem svoj raz­
voj
pod stalno menjajočimi se pogoji.
Vendar b i moral pripomniti, da vse
spremembe
i n dozidave v preteklih
dobah niso nikdar ali le redko poru­
šile skladnosti, nasprotno, da so ga do­
polnjevale i n bogatile. Žalostna pa je
resnica, da se je v preteklem polstoletju
delalo to skoro vedno s popolnim ne­
razumevanjem i n se grobo u m e š č a l o
popolnoma neskladne stavbe i n vsekavalo žaleče zareze v stoletno harmo­
nično rast. Ravno zaradi tega je nujno,
da p r i vseh dosedanjih i n bodočih
delih strogo pazimo, da se dosedanja
groba in samovoljna praksa konča in
se s pretehtanostjo i n razumevanjem
pristopi k regulacijam, modernizaciji
in ostalim problemom mesta.
Bt lahko s konkretnim
podkrepil svojo trditev?
primerom
Vzemimo le nam vsem poznani, od
d o m a č i n o v toliko o m a l o v a ž e v a n i , od
tujca pa spoštovani in o b č u d o v a n i mo­
tiv Brega. Ta je utrpel s prezidavo in
nadzidavo ter nemogočo s t r e š n o k o n ­
strukcijo stavbe sedanjega Zdravstve­
nega doma za oko i n za o b č u t e k zelo
boleč udarec. Sedanja stavba ni v r i t ­
m i č n e m soglasju z nizom starih hišic
na robu skalnatega pomola, medtem
ko je bila stara stavba v svojih proporcijah arhitektonsko i n slikovno č u ­
dovito uglašena v celotno kompozicijo
mestnega pročelja na vodni strani.
AH
naj bi torej B r e g ostal kljub
postopnemu razpadanju nedotakljiv?
Kdo
to trdi? 2e M a r j a n je prej po­
vedal, da mora biti p r i regulacijskem
načrti] zgodovinskega dela mesta po-
Omenil st postavitev partizanskega
spominskega stebra na trgu. T o se­
veda ne I z k l j u č u j e postavitve poseb­
nega s p o m e n i k a
NOB
v
na­
šem
mestu.
K a k š n o Je v a j i n o
mnenje o i z b i r i mesta za spomenik
in o n j e g o v i obliki?
S prijateljem Božidarjem sva o tem
že v e č k r a t r a z m i š l j a l a i n zato lahko v
imenu obeh odgovorim. Glede spome­
nika N O B je najprej treba dobro pre­
misliti njegov položaj i n to, da mora
biti dostojen njegovi vsebini ter k r e ­
pak po svojem oblikovnem izrazu. Iz­
bira, ali bolje, ureditev položaja ali
prostora pa mora u p o š t e v a t i dobro
preizkušena načela glede postavitve
spomenikov na sploh.
Z v e z a borcev v Novem mestn se
je o d l o č i l a , da postavi v mestu sa­
mem spomenik ž r t v a m ln borbi No­
vega mesta,
v njegovi
neposredni
okolici pa spomenik za vso Dolenjsko.
Kaj
m i s l i š o dnsedaj
predlaganih
p o l o ž a j i h za spomenik?
Za osrednji spomenik pokrajine p r i ­
hajajo v poštev le trije položaji nekje
na daleč vidnih v i š i n a h n o v o m e š k e g a
obrobja. To so višine Marofa, Recljevega hriba ali h r i b a tik ob Ragovem
logu. Spomenik v prostrani naravi pa
mora biti zasnovan s poudarkom na
silhueti i n v v e l i k i h merah. P r e d k i ­
parsko rešitvijo i m a prednost kamnita
arhitektura monumentalnih oblik. Iz-
metnega i n hkrati
splošno u r b a n i s t i č ­
nega v p r a š a n j a je
bilo v Dolenjskem
listu resnici na l j u ­
bo že podano moje
izčrpno pojasnilo i n
poročilo. N a osnovi
tega so si bralci
mogli ustvariti do­
volj jasno sliko o
resnično
nesebič­
nem prizadevanju,
da je treba v p r a ­
šanje glavnega
tranzitnega prome­
ta skozi gosto zazi­
dano mestno jedro
r e š e v a t i v najtes­
nejši zvezi z mest­
no
ureditvenimi
(urbanističnimi)
problemi, k i so ne­
ločljivo s tem po­
vezani. T u d i Svet
za gradbene i n k o ­
munalne
zadeve
LRS
je v tem spo­
znanju hvalevredno
omogočil
temeljit
študij, k i je v mar­
sičem zelo koristno
posegel v prvotno
ne dovoljno razči­
ščen projekt za mo­
dernizacijo glavne
ceste v
območju
mesta. G l a v n a hiba
tega
projekta
je
bila ravno v tem,
Pogled na n o v o m e š k i B r e g z Resljeve ceste
da je r e š e v a l pro­
(po fotografiji iiz prdbl. 1900. leta)
blem modernizacije
ceste izolirano od kompleksa urbani­ ustvarimo dobra i n lepa dela, k i se
stičnih v p r a š a n j . N a podlagi vsestran­ bodo po vsej pravici mogla uvrstiti v
skega študija je bila izvedena revizija isto r ž v e n z izdelki preteklih dob, k i
projekta, k i je še p r a v o č a s n o omogo­ so že prestali stoletno preizkušnjo.
čila r e š i t e v v splošno korist.
O b a sta b i l a veliko po svetu. TI,
B o ž l d a r . si pogledal tudi preko velike l u ž e . K a k š n a so T v o j a osebna
dognanja z ozirom na modernizacijo
starih mest, k i si jlb lepo š t e v i l o
vldelt
Nikjer na svetu ne dopuščajo, da b i
se brezobzirno zarezavale v stara me­
sta prometne zareze, k i b i porušile zgo­
dovinski tloris mesta, nasprotno, vse
te nove potrebe se podrejajo brezpo­
gojno p r i nas toliko o m a l o v a ž e v a n i za­
nimivosti kraja. K e r se z nespretno a l i
surovo zarezo more uničiti vrednote, je
nujno, da vsak, k i ima č u t za to i n
dovolj r e s n i č n e ljubezni do nekega
kraja, nastopi proti vsaki premalo pre­
mišljeni a l i prenagljeni potezi, zaveda­
joč
se lastne odgovornosti pred zgo­
dovino.
Pa
če se vrnem k Novemu mestu.
Dejal bo kdo, češ, kaj hočemo, saj je
že vse mesto pokvarjeno, saj ga je
hudo prizadejalo bombardiranje i n po­
dobno. K temu b i p r i p o m n i l le, da
nam« prav t a k š n o stanje daje n;ožnost
odločilnega posega v ureditev i n ob­
novitev starega, daje edinstveno m o ž ­
nost dopolnitve z novimi sodobnimi
gradbenimi elementi i n nam daje m o ž ­
nost, da ne uničimo ali ne pokvarimo
še tega, kar nam je preko vseh ne­
sreč preostalo. S tem bomo dokazali,
da smo vsestransko r azumevajoči de­
diči preteklosti i n da smo znali prav v
smislu n a š e kulturne rasti v pogojih
graditve nove socialistične d r u ž b e , k i
nam daje za to vse možnosti, smiselno
vplesti nove potrebe v stari organizem
mesta. Z eno besedo, da smo k u l t u r n i
ljudje, ne pa brezobzirni barbari.
V zvezi s cestno ureditvenimi deli
se
Je
posebej
omenjalo,
Marjan,
T v o j e Ime.
K a k š n a Je b i l a
Tvoja
vloga pri tem?
H O Z I D A R J A K A C : Novo mesto
seben poudarek na sanitarni, gradbenotehnični, pa tudi lepotni asanaciji. Iz
moje ugotovitve ob primeru Brega ne
sledi, da je treba staro i n p r o p a d a j o č e
trdovratno
ohranjevati
zaradi
ne­
k a k š n i h starinoslovskih i n s l i k a r s k i h
kapric. P a č pa je treba vse obnovitve
ali celo nove gradnje v zgodovinskem
okolju v njega nevsiljivo tako vložiti,
da tega okolja ne razbijejo, t e m v e č se
na njega skladno vežejo. To seveda n i
lahka naloga. V vseh starih mestih v
svetu si je s tem problemom n e š t e t o
strokovnjakov belilo glave. Zato je
umestno, da je vsak novi poseg v h i ­
storični predel kakega mesta, torej
tudi Novega mesta, vnaprej temeljito
p r o u č e n i n p r e m i š l j e n prav s te strani.
V Novem mestu je tako treba paziti
predvsem na ohranitev vsega mestnega
venca nad K r k o od Fajdigove hiše do
sodišča, k i o k v i r i zgodovinsko jedro
n o v o m e š k e mestne naselbine.
Kaj
Ko
nam torej
e
za ohranitev
zgodovinske podobe mesta, k a r Je r a ­
zumljivo ž e d a l e č ne I z k l j u č u j e po­
trebnih sanitarnih in g r a d b e n o t e h n l č nlh posegov, h o č e m o ohranit) • tem
tndl l e p o t o takega zgodovinskega
naselja . . .
K r
pa,
Marjan,
O l i v n i
trg?
Da,
novomeški G l a v n i trg! Njegova
ureditev je v p r a š a n j e zase. T e ž k o m i
je na kratko in na hitro podati nje­
govo estetsko problematiko. Po svojem
položaju i n razsežnosti je G l a v n i trg
nedvomno- izreden primer med vsemi
Da, lepoto, je vskočil v besedo B o ­ našimi mesti. Razumljivo je, da velja
židar Jakac, zakaj n e š t e t o k r a t se m i prav nj egovi ureditvi posebna skrb, saj
\ je zgodilo, da so moje slikanje raznih je ta trg v mestni kompoziciji to, k a r
mestnih vedut znanci i n neznanci je v malem osrednji prostor v lepo
spremljali z opazkami, češ, č e m u rišeš urejeni hiši. Po n a č r t u , k i sem ga i z ­
delal, je obravnavan tako, da se cestni
te podrtije.
prometni trak višinsko čim manj loči
T u d i sam sem pri svojem poklic­
od ostalih t r ž n i h površin. R-jhlo dvig­
nem
prizadevanju
večkrat
deležen
o č i t k o v , kot da bi najraje vse
po­
njeni pločniki, tlakovani z r e č n i m proddrtije obvaroval in vse mesto spre­
cem,
se razširijo pred rotovžem i n na
menil v muzej. Pa ialo ob stran.
gorenjem r a z š i r j e n e m z a k l j u č k u trga.
K a k o T i k r t umetnik g l e d a š na regu­
lacijske
ln
obnovitvene
problema
V njih pride do izraza ornamentalni
Novega mesta?
vzorec, položen v raznobarvnem k a ­
K a k o bi to povedal? Glej, s l i k a r - menju, kar daje vtis preproge, k i je
jevo delo je v tem, da poleg svoje položena na določenih dominantnih
umetnostne problematike prav iz l j u ­ mestih.
bezni do predmeta, kraja ali pokrajine,
Skoro n i starega mosta v Evropi,
morda na vide;*, nepomembnih i n neza- ki ne b i imelo na podoben način polepr
(
šan
trg. K a m n i t n i konfini naj na dolo­
čenih mestih zavarujejo promet, h k r a t i
pa morejo v svoji smiselni razporedbi
zelo živo u č i n k o v a t i na sicer r a v n i
ploskvi trga. P r e d fasado rotovža sem
namenil doprsne kipe naših v e l i k i h
mož,
k i so neposredno povezani z N o ­
vim
mestom. N a vsaki strani rotovža
ob cestnem robu b i stala dva visoka
drogova za zastave, ob njiju pa na
vsaki strani po štiri visokorastli topoli.
S tem bi bilo poudarjeno dominantno
mesto magistrata, a hkrati b i ves ta
okras obzirno pomaknil v ozadje ne­
srečno arhitekturo mestne hiše, k i se
s svojimi zdolgočasenimi in n e o b č u t e nimi oblikami germanskega severa n i
mogla prilagoditi značilnosti kraja.
Na razširjenem delu trga pred nek­
danjo Grmovo hišo ali pa na nasprotni
strani, kjer je svoj čas stal od Ketteja
opevani litoželezni vodnjak, b i bilo
umestno postaviti lepo fontano. N a me­
stu, kjer je okupator obesil dva p a r t i ­
zana, bi bilo treba postaviti spominski
steber, za kar b i se mogel uporabiti
nekdanji kamnitni steber iz uničenih
arkad Ogrizkove hiše. Mišljenja sem
tudi, da b i bilo dobro vnesti obzirno
nekaj zelenja na sam trg. V mislih
imam poedina lepa drevesa, k i pa ne
bi smela prevladati nad t r ž n i m prosto­
rom.
Vse to je treba seveda s pravo
mero odtehtati. P a ob vsem tem morda
več,
kadar bo mogoče rojakom pred­
staviti načrt za ureditev in olepšavo
trga.
vedba takega spomenika pa zahteva
seveda mnogo sredstev in mnogo dela.
Zato so se pri nas tudi odlooill, da
najpreje postavijo spomenik v mestu.
V mestu bi bilo predvsem dvojo
ustreznih položajev: N a zgornjem delu
razširjenega Glavnega trga a l i na pre­
urejenem Katarininem trgu. Spomenik
na G l a v n e m "trgu bi moral biti v svo­
jih
merah odtehtan s prostorom trga
in arhitekturami, k i ga obdajajo. R e ­
šitev je lahko arhitektonska ali k i p a r ­
ska,
ali oboje, povezano v celoto. Lepa
in za Novo mesto svojska rešitev b i
bila zasnova spomenika v obliki že
prej omenjene fontane.
Plenum Zveze borcev v Novem me­
stn se je ž e izjavil za K a t a r i n l n trg.
ki
bo dobil tudi novo ustrezno Ime.
M i s l i m , da smo si vsi popolnoma
edini v tem, da bi K a t a r i n i n trg s
primerno ureditvijo š k a r p e , ploščadi,
zelenja i n okolnih fasad popolnoma
ustrezal. L i c e spomenika naj b i bilo
obrnjeno k razširjenim gorenjim mest­
nim
vratom, njegov položaj pa na širo­
kem
z a k l j u č k u trga iznad ceste. Glede
velikosti spomenika je dana tu večja
svoboda, glede zasnove pa p r i p o r o č a m
bogato arhitektonsko rešitev, ne i z k l j u ­
čujem pa tudi možnosti s kiparsko re­
šitvijo. S p r e m i š l j e n o izbiro prostora i n
u m e t n i š k o polno zasnovo spomenika
bo v najboljši meri monumentalizirana
ideja osvobodilne vojne i n njenih dra­
gocenih ž r t e v . Obenem pa bo Novo
mesto, k i je sicer tako revno na spo­
menikih, dobilo dragoceno dopolnitev.
N e k a prenredltvena dela na K a t a ­
rininem trgu so v zvezi z ureditvijo
ceste že v teku. P r a v v zvezi s cest«
niml deli pa je bilo I z r e č e n o nekaj
mnenj z ozirom na vajino sodelova­
nje pri tem. »
M i s l i m , da se bo prijatelj Božidar
povsem strinjal s tem, kar mislim po­
vedati. O naših skupnih prizadevanjih
v zvezi z rešitvijo težkega čestito pro-
Moja vloga? K o t strokovni izvede­
nec Sveta za gradnje in komunalne
zadeve v tem v p r a š a n j u i n kot z u ­
nanji sodelavec Zavoda za spomeniško
varstvo p r i u r b a n i s t i č n i h i n arhitek­
turnih problemih naših mest sem po­
dal
svoje misli i n predloge, k i so b i l i
kot n a č e l n o pravilni tudi osvojeni. No,
do zadnjega sem b i l tudi p r e p r i č a n , da
sem glasnik n o v o m e š k i h interesov v
najboljšem pomenu besede. Zato sem
bil
nemalo začuden, ko je bilo moje
prizadevanje osporavano, a še bolj, ko
se je moje stališče spravljalo v zvezo
z zastojem cestnih del v samem mestu.
Ti i n vsi tisti, k i ste imeli pobliže po­
gled v potek razpravljanj i n del na
terenu, veste, da je treba vzroke za
zastoj cestnih del iskati drugje. Stojim
na stališču, da je potrebno vsak pro­
blem, k i posega globoko v interese
skupnosti, temeljito proučiti i n poiskati
tako rešitev, k i je iz vseh vidikov naj­
boljša, n a j r a z u m n e j š a i n najlepša, a v
največ primerih tudi hkrati najekonomičnejša.
Mnogi N o v o m e š č a n l se
majo za v p r a š a n j e V r a t .
zlasti zant
Glede ožine na nekdanjih V r a t i h
sem b i l podal že svoj čas svoje stali­
šče i n utemeljitev. Nisem tedaj opiral
svojega stališča toliko na obrambo ar­
hitekture Kresije, kakor bolj na histo­
rično i n u r b a n i s t i č n o značilnost grla,
skozi katerega se je usmerjal promet
v vsaktero mesto visokega srednjega
veka. In k o n č n o tudi na težko tehnično
v p r a š a n j e preureditve Kresije, k i b i jo
povzročila preložena gradbena
črta.
Pri
dokončni odločitvi za razširitev
grla na V r a t i h sem slej ko prej m i š l j e ­
nja, da je potrebno v skupnem sodelo­
vanju i n z vsestranskim študijem rešiti
v p r a š a n j e preureditve prizadete stavbe.
V ta namen je potrebno izvršiti naj­
prej zelo točen arhitektonski posnetek
(delineacijo) obstoječe stavbe z vsemi
tlorisi, prerezi in fasadami, zakaj le
na tej solidni osnovi je mogoče p r i ­
stopiti k izdelavi projekta. Taka v a ž n a
v p r a š a n j a je potrebno r e š e v a t i v naj­
ožjem soglasju z vsemi prizadetimi i n
v kolektivnem stremljenju po najbolj­
ši i n najlepši rešitvi. Naša doba nam
nudi tudi vse mogoče pogoje, da lahko
Pri
regulacijskem n a č r t u
se Je
treba seveda ozirati tudi na nove, k
zgodovinskemu jedru mesta p r i k l j u ­
č u j o č e se dele. V teh predelih naj­
brže
leže
oni
z a š č i t e n i
pa­
sovi,
k i j i h ne gre zazidati. T u d i
ta problem je sedaj v Novem mestu
aktualen.
O tem lahko rečem to: Vsako mesto
ima
svoja zaščitena področja, na kate­
rih
je k a k r š n a koli zazidava prepo­
vedana. T a k š n a zaščitena področja so.
nujni rezervoar zdravega i n čistega
zraka ter kraj oddiha prebivalcev me­
sta, zlasti še, če je to zvezano z izbra­
nim
pogledom na mesto i n okolico. N o ­
vo mesto ima že po naravi dana taka
zaščitena področja Ragovega loga, P o r tove hoste, obrežja K r k e i n Težke
vode i n prav s posebnim poudarkom
vsega področja Marofa. T a je za Novo
mesto izredno značilen, je najlepše i n
najlažje dostopno s p r e h a j a l i š č e ter ima
odprt razgled na Novo mesto i n nje­
govo bližnjo ter daljno okolico.
M i s l i m , da so za Novo mesto Iz
s p l o š n i h utemeljitev za z a š č i t o neka­
terih pasov v a ž n i predvsem oni. ki
zadevajo tak k r a j kot
kraj
od­
diha
In posebno l e p e g a
raz­
g l e d 18 6 a.
Na
tem
so
gotovo
m o č n o zainteresirani tudi u m e t n i š k i
oblikovalci mestnih lepot.
P r a v gotovo, je pripomnil Božidar
Jakac. P r i vsaki ureditvi mesta, k i re­
spektira estetske momente mestnih ve­
dut, je treba prav te poglede i n razgledišča ski*bno čuvati. Prej sem že
omenil pogled na Breg. P r a v tako pa
je treba strogo paziti, da se ne zastre
pogledov na mesto s take strani kot je
Marof. M o r e b i t n i h novih gradenj ob
sprehajalni cesti na noben način ne
bi smeli postavljati na njeno spodnjo
stran, kot se je to zgodilo na d r a s t i č n o
nemogoč način na poti na desnem bre­
gu K r k e od mostu proti Smoletovi hosti. T a m so predvojni občinski odbori
dovolili gradi i v i l , zlasti pa nemogočo
stavbo tovarne na spodnji, obvodni
strani ceste, s katere je edinstven po­
gled na mesto, i n katerega b i katero
koli drugo mesto v svetu z vso ljubo­
sumnostjo čuvalo. Ce bi isti niz hiš po­
stavili na zgornjo stran ceste, bi b i l
ohranjen ta izredni, kompozicijsko po­
polni in zaključeni pogled na zgodo­
vinsko jedro Novega mesta. K a k o ne­
ustrezna stavba v mestu samem lahko
pokvari pogled na lepo oblikovano
gmoto mesta, nam k a ž e prav pogled
s te ceste na najvišji del mesta, k i
ga trda in neprimerna, prostorninsko
neustrezna, s svojo ogromno mrzlo
ploskvijo nelepa stavba Prosvetnega
doma razbija in žali. Edino previdno
posajeni topoli na v r t u ob tej steni b i
lahko ublažili ta pogled. Pogledi iz n a ­
vedenih zaščitenih pasov (v kolikor ti
uradno Še niso določeni, m i s l i m pa, da
Mestni ljudski odbor z a č a s n o to lahko
izvrši v svoji lastni kompetenci), pa
niso pomembni le za umetnostno o b l i ­
kovanje mestnih vedut, t e m v e č pred­
vsem izredno važni za n a j u s p e š n e j š e
sodobno propagandno sredstvo lepote
kakega kraja i n pokrajine, n a m r e č za
fotografijo i n film. Zlasti pa morajo
biti na ohranitvi takih razgledišč z a i n ­
teresirani v s i oni, k i j i m je na skrbi
naš t u r i s t i č n i promet. Saj se Novo me­
sto m o č n o trudi, da postane pomemb­
nejše t u r i s t i č n o mesto, i n si zato n i ­
k a k o r ne sme u n i č e v a t i tega, kar Iz
njega t u r i s t i č n o mesto res lahko n a ­
pravi.
Samo š e to hI rad vedel: K o si
prej, M a r j a n , govoril o trgu, se nisi
posebej
dotaknil
arhitekture
mestnih
h I 8.
•
P r a v iz ust si m i posnel to v p r a ­
šanje. A r h i t e k t u r a Novega mesta je
razen maloštevilnih zelo častnih izjem
borna. Sedaj, ko se obnavljajo mestr
hiše, je ugodna p r i l i k a , da se tudi tem oziru marsikaj koristnega napraSeveda, preko noči i n brez temeljit
priprave je tako prizadevanje j a l o v
Tudi zato je nujno potreben študij, V
mora zajeti preoblikovanje t r ž n e arhi
tekture v celoti. Načelo naj bi bilo, da
(Sudttljevanje no 6. sttanij
3 D ŽE D U L A <
» M e d prastaro slovenska I j u d s k o plesne
oblike
prištnvamo
v
prvi
v r s t i tudi razne b u č n e pohode K u r e n ­
tov, ziljske P j e r h t e in n j e n i h s p n i n ljevalcev
štajersko-pustnih
»oračevi n k o n č n o s v e č a n o o b r e d n i p o h o d belokrajinskega Zelenega
Jurija."
B o r i s Orel
V dokaj lepi vrsti belokranjskih
ljudskih plesov, obrednih iger in običa­
jev, k i so posejani skozi vse leto, za­
vzema posebno mesto metliško
pustovanje. To pustovanje, k i se je sicer v
zadnjih desetletjih v mnogočem izro­
dilo, nikakor nima tako plitkih korenin,
kot si marsikdo misli. T u ne moremo
govoriti o kakem posnemanju velikomestnih karnevalov ali celo o njihovem
importu v to obmejno belokranjsko
mesto, saj prav ohranjeno metliško ob­
redno kolo, plesna igra »most«, »robčeci«, »petelinji boj« in »turn« dokazu­
jejo, da je tudi d a n a š n j e pustovanje
zakoreninjeno daleč nekje v pradavni-
L e t a 1939
so
Spomin najstarejših Metličanov tiplje v dobo, ko se je v njihovem mestu
leta 1865 ustanovila narodna čitalnica,
s katero so domači domorodci s pod­
poro hrvatskih narodnjakov izpodrinili
n e m š k i »Conversationsverein«. Toda o
pustovanju sta si obe stranki podali ro­
ke; takrat so se metliški dečaki podili
za p o m a r a n č a m i , bonboni, čokolado,
figami in orehi, k i so j i h metali z od­
prtih kočij v drage maske oblečeni
v d r l i v Metliko Indijanci z
nI. Bilo je takrat razvihran vsakoletni
obredni pohod na meji med zimo i n
pomladjo in so sodelujoči s svojimi neugnanimi, divjimi kretnjami
skušali
odgnati neprijazne zimske demone i n
obenem privabiti pomladno božanstvo,
da j i m prebudi polja, njive i n trtja k
življenju.
T a obredni pohod se je v stoletjih
seveda oddaljeval od svoje- prvotne
forme; dobival je nove oblike in se po
zatrtju poganstva počasi ustalil na dne­
v u pred k r š č a n s k o pepelnico, t. j . na
vsakoletnem pustnem torku. Tako se je
polagoma pozabil prvotni pomen tega
pomladnega obredja in je ostal samo še
dan sproščenega veseljačenja, obilne
jedi in pijače pred dolgim štiridesetdanskim postom.
Vsekakor pa tradicija nekdanjega k u rentovanja tudi v novem pustovanju
v tem delu Bele krajine n i zamrla, o
č e m e r priča med drugim tudi borba
k a s n e j š e g a škofa Friderika Barage z
m e t l i š k i m pustovanjem. Narodopisec
Ivan N a v r a t i l (1825—1896) n a m r e č po­
roča, da se je 1. 1829 — takrat je b i l
Baraga metliški kaplan — »strašno ve­
liko ljudi v šeme ali m a š k o r e napra­
vilo.« K o so se bližali cerkvi, pravi, da
j i h je od tam z razpelom v roki pre­
gnal Baraga, in obenem pristavlja, da
»nikdar potem n i bilo v M e t l i k i več to­
liko šemarije«. (Rokopisni
Navratilov
Zapis iz 1. 1849).
Pustovanje pa je kljub temu in po­
dobnim nastopom šlo nemoteno iz leta
v leto svojo pot i n živi kot nepretrgana
mimo prosta in cerkve defilirala na
trg pred mestno hišo.
B i l o so to časi, ko je pustovanje
trajalo tri dni; začelo se je na pustno
nedeljo s »hausbali« po skoraj vseh
metliških gostilnah, se nadaljevalo v
pripravah in oznanjevanju pusta in na­
slednji dan i n je
svoj v r h
doživelo
v velikem sprevodu
na pustni torek. Vse
to je terjalo veliko
stroškov i n še več
dela, k i pa so ga
meščani opravili z
dobro voljo i n venjem. B i l e so obrt­
ne delavnice, k i so
ustavile vsa naro­
čila in zadnje dni
brezplačno
delale
samo
za
pustni
sprevod Takrat je
bilo skoraj nemo­
goče, da bi kdo od­
rekel svojo pomoč:
ta je dal na razpo­
lago voz, drugi ode­
je, tretji konja, č e ­
trti konjska sedla,
Seslanek
obleke, orožje . . .
B i l i so ljudje, k i so čez leto skržili za
vsak vinar, te dni pa so na široko raz­
metavali goldinarje.
veriga v spominih najstarejših M e t l i čanov. Edino med zadnjo vojno je p u ­
stovanje za nekaj let prenehalo, zato
pa se je v poslednjem času znova raz­
mahnilo.
Metliško pustovanje se po svojem
obsegu in vedrini ne da primerjati z
nobenim pustovanjem v B e l i krajini ali
ostali Dolenjski. Tako splošnega, spon­
tanega n a v d u š e n j a za tovrstna tradi­
cionalna izročila ne najdemo nikjer.
bojnim
čolnom
Pustovanje se je torej začelo že na
pustno nedeljo, ko so veselo razpolože­
nje po k r č m a h dvignili d o m a č i godci
in tuji »dudelzakarji«, t. j . piskači z
mehovi, k i so včasih te dni prišli v
mesto. K u h a n a masnica in
kranj­
ske klobase z zeljem,
pečeni
pu­
rani i n krofi so bile glavne jedi ta
dan. Proti v e č e r u so pričele hoditi sku­
pine m a š k a r od gostilne do gostilne.
Brez besed so se sukale okoli številnih
gostov, se priklanjale, spakovale, včasih
zaplesale, nato pa brez pozdrava izgi­
nile skozi vežo na prosto.
Drugi dan predpoldne so po navadi
vodili okrog medveda, obenem pa je
dimnikar v a b i l na pustovanje. Včasih
je prišlo na trg pred mestno hišo do
dvajset koscev, k i so kosili po snegu
ali pesku, nato pa, če je bilo suho vre­
me, posedli kar po cesti in si privoščili
obilno dopoldansko malico, k i so jo
prinesli s seboj.
Naslednji dan so bile že od jutra
velike priprave za popoldanski pustni
sprevod. V kolikor so ta dan delali, so
opoldne zaprli vse trgovine in delav­
nice, kajti popoldne so b i l i vsi m e š č a ­
ni, če že ne v povorki, pa vsaj na ulici
»Rlkl-tlkl-tava«
Hessi, F u x i , Kapelleji, F l a j š m a n i , P r o seniki, Zalokarji, Gangli i n drugi spo­
štovani metliški meščani. T u d i tedanji
prost Trček je b i l popolnoma d r u g a č ­
nega mnenja kot nekdanji
skromni
kaplan Baraga: m a š k a r a m je dal na
razpolago sobe v komendi, kjer so se
preoblačile, i n njegov oskrbnik K a m e n šek je b i l tiste dni tudi ceremonier ce­
lotne n a š e m l j e n e povorke, k i je k r e ­
nila s komendskega dvorišča in nato
Katere hiše
na
trgu hI to
bllet
V to skupino spada p r e t e ž n a v e č i n a
mestnih hiš, počenši z Bergmanovo, k i
je ohranila v svoji celotni arhitekturi
nedvomno največjo vrednost. Način ob­
nove je b i l po vojni dobro izveden pri
Fichtenauovi hiši. S preureditvijo p o l krožnih odprtin v pritličju j i je b i l
zopet dan videz, k a k r š n e g a je ta za­
jetna arhitektura na z a k l j u č k u trga
nekdaj imela. Z nadomestitvijo nepo­
membnega prejšnjega vhoda z b a r o č ­
n i m portalom, k i je preostal v p o ž g a nem o t o š k e m grajskem gospodarskem
poslopju, pa je b i l dan stavbi pleme­
nitejši dodatek.
T r e j a u r e d n i š k i odbor — Odgovorni urednik
Tone Gosnik — Naslov u r e d n i š t v a in uprave:
NTovo mesto. L j u b l j a n s k a cesta 25. telefon
htev. 127 — P o š t n i predal 33 — T e k o č i r a č u n
pri K o m u n a l n i banki v Novem mestu š t e v .
r.lfi. 1 -90822-1 Č e t r t l e t n a n a r o č n i n a 100 dim,
polletna 200 din, celoletna 400 din — N a r o č ­
nina se p l a č u j e vnaprej — T i s k a tiskarna
L j u d s k e pravice v L j u b l j a n i
Z
a nase
pionirje
Skopuhova gostija
(Belokranjska)
P r o t i Indijancem so o d l o č n o nastopili
posamezni oddelki d o m a č e
vojske
Razgovor o M M probe
lmh
i e
l vega usta
(Nadaljevanje s 5. tirani)
se redke dobre arhitekture, k i niso bile
v tem stoletju preurejene, obnovi v
prvotnem dragocenem izgledu. Semkaj
je treba šteti pred vsem bivšo Grmovo
in Mehorovo hišo ter hišo, v kateri je
kavarna. K j e r so v zidnem sestavu še
ohranjene arkade, je potrebno te odkriti
in dopolniti. V p o š t e v prihajajo K o n ciljeva, Seidlova in K o p a č e v a hiša.
Fasadam, k i so bile v tem stoletju
bolj ali manj neustrezno preurejene, je
treba dati novo kakovostno arhitekturo,
k i se bo vezala s celotnim videzom in
ga bo dopolnila z izrazom našega časa.
Mišljenja sem, da ni mogoče zagovar­
jati v tem primeru izrazito konservatorskega stališča, ker je mesto živ ur­
b a n i s t i č e n spomenik, v katerem so se
v vseh dobah na svojstven način i z r a ­
žale spremenjene potrebe in prilike.
ških gostiln, k i so bile vse spremenjene
v železniške postaje, toliko zamude, da
je šele na pepelnico pripeljal na cilj.
V takih sprevodih pa so sodelovali
prav vsi, od ž u p a n a in najtežjega de­
narnega človeka v M e t l i k i pa preko
sodnikov, davkarjev do zadnjega hlap­
kot gledalci. T a dan je vedno prišlo v ca i n vajenca. In nihče se ni prav nič
mesto veliko ljudi iz vasi i n tudi iz spotikal, ko je mestni ž u p a n prikazoval
sosedne Hrvatske jih je" skoraj vsako­ alkoholiziranoga bolnika, okoli katere­
krat prišlo po več sto. P r a v tako kot ga so se trudili številni zdravniki i n
trgovine so bili to popoldne zaprti tudi sestre, medtem ko je v drugem sprevo­
du jezdil domaČi deželni poslanec na
d r ž a v n i uradi in šola.
Zbirališča za sprevod so bila raz- oslu.
Pustni sprevod se je zaključil šele
pod noč, nato pa je bila v vseh pro­
storih čitalnice velika pustna zabava,
na kateri so zopet v izbranih toaletah
nastopile nove maske. D a se je vse v e seljačenje potegnilo v zgodnje jutranje
ure, je več kot razumljivo.
Naslednji dan, na pepelnično sredo,
so pusta pokopali. Navadno so mrtvega
pusta — s slamo n a t l a č e n o staro obleko
z masko — na nosilih prinesli pred
šolo, pred mestno hišo ali na Majer.
T u so ga med jokom in stokom — čuti
je bilo zlasti pustovo vcfovo — zažgali.
S tem je bilo tridnevno pustovanje z a ­
ključeno in so ljudje, potem ko so se
prespali, zopet poprijeli vsak za svoje
drlo.
To m e t l i š k o pustovanje je
danes
prav tako živo kot nekoč. Vsako leto
se navadno že več tednov pred pustom
zbere ožje gnezdo »metliških gadov«,
tako imenovana »glavna gadja zalega«,
» g l a v a « g a d j e z a l e g e « leta lf$J
ki določi, kdaj bo »splošno zborovanje
lična; ob z a č e t k u n a š e g a stoletja so se vseh metliških gadov i n beloušk*. N a
zbirali na dvorišču komende, potem tem drugem sestanku, k i je kar ni no­
pri Bračiki na Majerju i n nazadnje pod bena tajnost, eno najbolj obiskanih
Hribom p r i Kopiniču. N a čelu sprevo­ množičnih zborovanj v M e t l i k i , razdele
da je b i l b a n d e r a š s pustnim banderom, mesto na tri »gadje rajone«, k i nosijo
bodisi peš ali na konju, za njim še ne­ stara mestna imena. L rajon obsega
kaj konjenikov, nato mestna godba, za Plac, Majlont in Majer do kolodvora,
njo pa so se na vozovih, na konjih ali II. rajon Gornji plac, Požego in H r i b ,
peš razvrstile številne skupine pustnih III. rajon pa združuje Drage, Srango
in Cancenberg. Tem trem se navadno
šem.
V e l i k a je bila iznajdljivost nastopa­ p r i d r u ž i še četrti rajon: K r i ž e v s k a vas.
K o kritično pretresajo lansko pusto­
jočih, saj so v desetletjih pokazali mar­
sikatero originalno zamisel, od katerih vanje, izvolijo »vodilne gade« posamez­
je seveda vsaka imela svojo duhovito nih rajonov in narede v grobem n a č r t
bodico i n pomen v svojem času. Včasih za novo pustovanje. Gadje posameznih
je b i l sploh ves sprevod enotno orga­ rajonov imajo pozneje še ožje sestan­
niziran, tako na primer, ka so p r i k a ­ ke. Vse je treba natanko pripraviti,
zovali vojsko med B u r i in Angleži in kajti metliški gadje vedo, da je dobra
so si v ta namen naročili maske celo z priprava že pol uspeha.
Dunaja. P r a v tako so Še pred letom
Kaj pripravljajo letos? Tega res ne
1914, ko je stekla belokranjska želez­ vemo. Pridite v Metliko, pa boste v i ­
nica, na pustni torek pokazali M e t l i - deli. Vsekakor se svoji pustni tradiciji
čanom in okoličanom »»belokranjski domačini ne bodo izneverili. Če nihče
vlak«, k i ga je sestavljalo čez 50 med drugi, stari Stevo vam je porok za to.
sabo zvezanih najzrazličnejših vozil z Polnih štirideset let je že metliški pust­
vsemogočo vprego. Pravijo, da je imel ni b a n d e r a š . In tudi letos bo, če bo šlo
takratni »vlak« zaradi številnih metli­ vse po sreči.
M n e n j a si torej, da bi pri obnovi
bilo koristno uporabiti arhitekturne
detajle r a z p a d a j o č i h gradov?
Da. In tu smo pred problemom
arhitekturne obogatitve ter hkrati v
enem izmed načinov, kako je mogoče
rešiti še preostali del p r o p a d a j o č i h in
za vedno izgubljenih dragocenih k a m nitnih arhitekturnih delov iz b l i ž n j i h ,
gradov.
Nedvomno je pravilno načelo, da
ostanejo vsi ti lepotno in v kamnu
trajno
oblikovani
detajli
okenskih
okvirjev in portalov na svojem prvot­
nem mestu. Vendar moremo to konservatorsko načelo dosledno izvajati le
tedaj, Če zmoremo skrbeti tudi za ob­
novo, odnosno za zaščito i n vzdrževanje
grajskih razvalin. Vendar kljub vsem
idealnim naporom Zavoda za spome­
niško varstvo tega v p r e t e ž n i večini
prizadetih spomenikov ne bomo mogli
izvršiti. Od vseh gradov se bo morda
posrečilo rešiti vsaj v delnem obsegu
le Otočec in Stari grad. Domalega po­
vsem obnovljen pa je edinole Tolsti
v r h . V s i ostali gradovi, k i so b i l i v tej
vojni prizadeti, se n e z a d r ž n o spremi­
njajo v brezoblično razvalino. I z k u š n j e
govore dovolj zgovorno, da se s poru­
šenimi arkadami in stenami zdrobe tudi
vsi dragoceni arhitektonski detajli. In
ali ni ob tej zelo realistični ugotovitvi
pametneje, da j i h p r e d č a s n o r e š i m o in
vzidamo na primerna mesta v mestnih
hišah? N a ta način smo izvršili dvojno
dobro delo: ohranili smo dragoceno p r i ­
čevanje grajske arhitekture, hkrati pa
oplemenitili arhitekturo Novega mesta.
Pa še nekaj je, česar ne bi smeli n i k ­
dar izgubiti iz oči. To je neprecenljiva
materialna vrednost teh detajlov.
BI
lahko navedel kak
primer?
Vzemimo razvaline R u p e r č v r h a . NeI zavarovan je ostal glavni kamenitni
I portal, k i bo v n a j k r a j š e m času do
kraja propadel. Ta portal, k i je izreden
k a m n o s e š k i izdelek, predstavlja danes
tudi neprecenljivo materialno vrednost
težkih sto tisočakov. V p r a š a m Te, ali
ne bi bilo umestno ta portal izluščiti
iz oklepa propadajočega zida in ga od­
peljati v bližnje Novo mesto?
j
O
tem
T r e b a je
Je v n a č e l u
že odločeno.
le š e sredstev za
prevoz.
Vendar R u p e r č v r h ni osamljen p r i ­
mer, tega je v obilici povsod, kjer pro­
padajo v e l i k i arhitekturni spomeniki
gradov. Mnogo tega je že za vselej
zgubljenega v groblji, mnogo tega je
raznesenega po vaseh in ne ravno naj­
boljše uporabljenega. Zato je zadnji
čas, da se reši, kar se rešiti da. Ne bi
hotel poseči v zamotano problematiko
spomeniškega varstva Novega mesta in
njegovega okolja, hotel bi le, da po­
stane vsem očito, kakšna vrednost se
drobi pred našimi očmi, in to ne le
vrednost v kulturnem oziru, ampak
tudi materialna vrednost lepo izvrše­
nega k a m n o s e š k e g a izdelka, k i . je v
o k v i r u obnove Novega mesta sicer ne­
dosegljiv. N a vse strani je treba gledati
realno. Rešiti, kar se rešiti da v danih
možnostih, pa č e p r a v je potrebno od­
stopati ponekod od splošno veljavnih
in od vseh nas priznanih načel.
•
Pozen večer se je že spuščal na za­
sneženo Novo mesto. Onstran K r k e se
je na t e m n e č e m se nebu kot sanjski
privid č r t a l a v modrikasto luč potop­
ljena mestna silhueta. K o smo zavzeti
zrli v njo, je prijatelj Božidar Jakac
zaključil n a š razgovor: Vse, kar je po­
vedal prijatelj Marjan, m i je popolno­
ma iz srca govorjeno in želim le, da
bi bili ti predlogi upoštevani in kolikor
se le da tudi izvedeni. Saj moramo m i
vsi čutiti polno odgovornost pred seda­
njostjo in prihodnostjo, kateri smo
dolžni ohraniti lepote in vrednote, k i
smo j i h iz preteklosti prevzeli, in je
posredovati nove, k i jih podedovanim
smiselno in z razumevanjem p r i k l j u č u ­
jemo.
V Gribljah ob K o l p i je živel sko­
puh, k i je b i l bogateč, da mu enakega
ni bilo v vsej B e l i krajini. K o je ženil
sina, je priredil pir, nanj pa povabil
vso srenjo.
Preden je svatovsko pogostil,
je
vprašal:
»Kako naj vam postrežemo?
Po
svinjsko ali po živinsko?«
P i r n i k o m se je užalilo, da bi bili po­
goščeni po svinjsko, a ker so na vpra­
šanje le morali odgovoriti, so r e k l i :
»Če že moramo izbirati, pa nas pogostitE po živinsko . . . «
Skopuh je ukazal d o m a č i m , naj nanosijo na mizo jedače. Toliko vsako­
vrstnih jedil so prinesli, da se je miza
šibila pod njimi.
Povabljenci so jedli in jedli, a ker
so postali žejni, se j i m je jed uprla.
Zaželeli so si pijače:
»Hej, ali ne bi natočili vsakemu še
majolčico vina, kakor je navada
na
piru?«
»Nak! Ne bomo je natočili, majolčice!« se je odrezal skopuh.
»Hoteli ste, da vas pogostimo po ži­
vinsko, zdaj pa jejte. A ko boste Siti
ko voli; vas bomo gnali na Kolpo pit.
Saj tudi živina najprej je\ potlej Sele
pije!«
Skopuhovi p i r n i k i so užaljeni odšli
z gostije, on sam pa se je smejal, ker
svetovski ni potočil niti kapljice vina.
Lojze Zupane
Kekca smo gledali
P i o n i r D u š a n A n d o l j š e k i * I. a razreda
n o v o m e š k e gimnazije je takole napisal
o
Kekcut
• ' D v a k r a t s e m gledal K e k r a . ki mi je bil
z e l o v š e č . Najbolj mi je bil p a č v š e č v filmu
sam
K e k e c . k i j e le^po igral in š e l e p š e
&apel, T u d i Mojca j e prav lepo odigrala
s v o j o v l o g o in t u d i pela je lepo. Kosobrin
j e kar p o s r e č e n . Redanec pa ni bil dober
i n tudi bradavici m u n i č kaj lepo ne pristojnta. V z a č e t k u filma nisem dobro ra*u;
m e l JK) g o v o r a v a š k i h o t r o k , ki so govorili
c v i l e č e . Z e l o l e p o pa je igral pes. posebno
š e na k o n c u . F i l m je bil zelo napet in res
l e p ! Vsi pionirji ž e l i m o , da bi nas Kekec
š e obiskal in si ž e l i m o š e v e č tako lepih
mladinskih f i l m o v ! «
P i o n i r k a M a r i j a L i p a r lz II. b razreda
n o v o m e š k e gimnazije pa. je takole napisala:
• F r a je bila dvanajst. Nestrpno smo č a ­
kali v Č a k a l n i c i kinodvorame. N a š i pogledi
so kar naprej romali na kazalce stenske
u r e . k i so se vse p r e p o č a s i pomikali naprej.
In k o n č n o ! V r a t a so se o d p r l a ln vstopili
smo v dvorano. K m a l u je vso umolknilo in
zastrmeli smo v slovensko filmsko p r a v l j i ­
co — K e k e a . Ze takoj p r v i prizor — prete­
panje v a š k i h o t i r o č a j e v , je pritegnil r.ašo
pozornost, vendar pa bi pori pomnil a. da »e
na«i f a n t i č i ne pretepajo tako. Tudi
sem
opazila tu in tam p r e v e č kulis. Gla*
sam
je bil v e č k r a t zamolkel, da sem
govorico
s t a r e j š i h le s t e ž a v o razumela, medtem ko
smo
mlade Igralce bolj razumoli. V e n d a r
pa se nam je film zelo dopadel in od s r e č e
fo nam ž a r e l a lien, v srcih p.i se nam
je
k o p i č i l a vesela zaveet. da je to n a š slo­
venski film i n da se n a « a domovina t
vse
v e č j i m i koraki ž e lahko meri s filmi v e č j i h
narodov. Zato smo tudi p i o n i r j i na Dolenj­
skem h v a l e ž n i vsem tistim, ki so se t r u ­
d i l i ln nam tako lep film poklonili za novo
leto. H v a l a vam stotera!
Ž e l e l i pa bi, da hI T r i g l a v film posnel
prihodnji mladinski fMm kje na Dolenjskem
v nasd dolini gradov ali n a G o r j a n c i h ! «
PIONIRSKA
N A G R A D N A KRIŽANKA"
»KURENT*
Besede pomenijo:
V o d o r a v n o j
3. tukaj, 4. kratica za konjska sila, C. doba,
e k (tujka), S. rodna h i š a . 9 pomajSevalnlca
pa ž e n a . 11. ninsko Ime, 12. medtem. 13. predlofr. u . nemirnost, Ifi. «arl. plod. 17. glagol
gibanja, IS vinjen, opit, 2fl. oblika glagola
•meti, 22. u l k a l n i r a , 23. predlog. 24. zaradi
tega. 21. z a č i m b a . 27. edini, s l o ž n i .
N a v p i č n o ;
I. Pust, ki ga k a ž e k r i ­
ž a n k a . 2. organ vida, 3. t e ž k o č a . nadloga.
i. zimski š p o r t n i k . 7. p r i p r a v a za b o l j š i spre.
Jem po r a d i u , S. č a s o v n o obdobje, 1(1. Igra s
k o m i č n o vsebino. 13. n i ž a v a . 15. l i i č a t l
Ifi.
obalna p e š č e n a tvorba, 19. Imetje, p r e m o ž e ­
nje, 21. d o m a č a ž i v a l ( m n o ž i n a ) . 23. reka •
R u s i j i , 25. osebni zaimek, 2f>. kratica za sta­
rejši.
T
DRAGI PIONIRJI!
Zdaj pa na delo! O d r e ž i t e kupen In nam
ga hkrati z r e š i t v i j o p o š l j i t e najkasneje do
1. m a r c a ! P r i p r a v i l i smo dve lepi k n j i ž n i
nagradi, zato poizkusite srefo! Za bistre gla­
vice d a n a š n j i » K u r e n t « ni prehud; le nanj,
pa ho š l o !
*
NAGRADNI KUPON
Pionirska nagradna križanka
KURENT