1. PDF dokument

Celo LXVII
Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za
inozemstvo 120 Din
U r e d n i š t v o je v
Kopitarjevi ul. 6/111
Slev. 3 a
V LTubljanT, v sredo, 3ne 1 januarja 1939
PoStnlna plačana T gotovini.
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in
10.349 za insernte
Sarajevo štv. 7563.
Zugreb štv. 39.011.
Praga-Dunaj 24.797
S£0VENEC
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 «—
Gospodarske
fronte
Svetovnopolitična borba med velesilami, ki se
je raztegnila na vseh pet celin, je v najnovejšem
času zavzela bolj obliko gospodarskega boja. V
zadnjih dveh letih to še ni tako jasno prišlo do
izraza. Niti o zavojevanju Abesinije, niti o nemškem razmahu v srednjo Evropo ne moremo trditi,
da so ju vodili prvenstveno gospodarski vidiki.
Šlo je bolj za politične težnje, ki sta jih obe imenovani velesili hoteli uresničiti, da bi njuna politična veljava dosegla ali celo nadkrilila politično
moč oetalih velesil. Prav tako se je odpor Francije, Anglije in Amerike gibal bolj na političnem
področju, ker so imenovane tiri velesile — o Rusiji ne govorimo — hotele s političnimi sredstvi
zadržati Italijo, Nemčijo in Japonsko pri zasledovanju njihovih ciljev. Danes pa je ta borba, o
kateri smemo reči, da je zavzela že zelo široke
meje, prešla na gospodarsko polje in nasprotujoče
si velesile čedalje bolj uporabljajo gospodarska
orožja v borbi druga proti drugi. Nekaj zgledov
nam bo to še bolj pojasnilo.
Na Daljnem vzhodu, kjer nobeno politično
sredstvo ni moglo zaustaviti japonskega prodiranja
na Kitajsko, pripravljata Anglija in Zedinjene
države severne Amerike širokopotezno denarno
ofenzivo proti japonski protivniei. Amerika in
Anglija hočeta Kitajsko denarno podpreti, da bi
vzdržala naval japonskega nasprotnika. O Zedinjenih državah vemo, da so neki kitajski trgovski
skupini izročile 25 milijonov dolarjev, da z njimi
vzdržuje trgovinsko zvezo med Singapurjem in zapadno Kitajsko. Prav tako je zadnje dni prišlo v
javnost, da je neka angleška denarna skupina posodila Kitajski okrog ene milijarde dinarjev v iste
namene. To so sicer sorazmerno majhne vsote,
a so dejansko le prve, začetne podpore, ki jim
bodo sierlili mnogo večji zneski. Japonska vlada je
obe posojili javno ožigosala kot napram njej naperjena sovražna dejanja ter zagrozila, da bo Angliji i« Ameriki napovedala boj z gospodarskimi
protiukrepi. Anglija in Amerika se te grožnje nista ustrašili, ker dobro vesta, kaj ju čaka, ako
pustita, da Japonec zasede še ostali del Kitajske.
Iz onega dela, ki ga je že podjarmil, je Anglijo
in Ameriko dejansko že pognal. Ista usoda ju čaka
v srednji in južni Kini, če se kitajski cfdpor zruši.
Anglija in Amerika sta torej v borbi proti japonskemu imperiju vzeli v roke gospodarsko orožje,
da v nekoliko zapozneli, a že vedno ne prepozni
samoobrambi ohranita to, kar jima je na Kitajskem še ostalo, od n os no da zagrenita Japonski
uživanje tega, kar misli, da je že njena last.
Gospodarsko orožje je na tem bojišču med velesilami prevzelo vodilno vlogo.
Nekaj podobnega opažamo v nasprotju med
Japonsko in sovjetsko Rusijo glede izkoriščanja
ribolovskih pravic na obalah Sahalina. Sovjetska
Rusija dela Japoncem neprestane težave in so Japonci to tako resno vzeli, da zbirajo vojaštvo na
sovjetski meji in da so kar naenkrat ponižani
Kitajski ponudili sorazmerno blage mirovne pogoje, samo da bi bili pripravljeni za nastop proti
60vjetoni. Tudi tukaj je gospodarsko orožje nevarno dregnilo v delovanje japonskega imperija in
ogroža razmah njegovih teženj.
Mnogo bolj jasno pa se kažejo obrisi gospodarske vojne na torišču, kjer si stojijo nasproti
Anglija in Amerika na eni, ter Nemčija in Italija
na drugi strani. Napetost, ki je poslednje dni izbruhnila med Nemčijo in Zedinjenimi državami
severne Amerike in ki je dovedla do dejanske
prekinitve diplomatskih odnošajev, ima zelo resna
in zelo stvarna gospodarska ozadja. Široke plasti
ameriškega ljudstva bojkotirajo nemško dzvozno
blago že več let. Nasprotstvo je zadnje mesece
prešlo tudi že v področje službene politike, tako
da smemo danes trditi, da stojita Amerika in
Nemčija v odprtem gospodarskem dvoboju velikega
obsega. Trgovinska pogodba, ki jo je Amerika lani
dne 15. novembra sklenila z AngLijo in Kanado,
spada v okvir te borbe in je samo v tem okviru
razumljiva. Če stojijo ameriški Judje v ozadju tega
boja, na stvari ničesar ne spreminja in daje le
večjo verjetnost, da bodo Zedinjene države tudi
v svoji uradni politiki šle do skrajnostnih meja
in da bodo pristale na velike žrtve, samo da bodo
z gospodarskim orožjem dosegle politične uspehe,
ki jih hočejo doseči. Obseg te borbe dokazujejo
mrzle številke. V 1. 1937 je imela Nemčija v trgovinskih odnošajiih z Ameriko 422 milijonov mark
čistega prebitka, medtem ko ima v letu 1938 ze
205 milijonov čiste izgube. Padec znaša torej nad
000 milijonov mark ali v našem denarju 9 milijard dinarjev. To so pretresljive številke! Zedinjene države severne Amerike se sedaj trudijo,
da bi gospodarsko bojno polje razširile še na
ostalo Ameriko in je imela vseameriška konferenca v Limi, ki se je zaključila 24. decembra 1938,
predvsem ta namen, organizirati vse ameriške
države za gospodarsko borbo proti Nemčiji. Tega
cilja sicer ni dosegla, toda že dejstvo samo, da se
je 6estala in da je skoraj v celoti sprejela severnoameriške predloge, dokazuje, kako neizprosna postane lahko gospodarska borba, ki bo narekovala
pot zunanji politiki v bodočih meseoih.
Če zapustimo zdaj izven evropska tržišča, na
katerih se trenutno križa orožje med obema skupinama velesil, in ostanemo v Evropi, bomo opazili, da se je tudi tukaj fronta zelo ostro začrtala.
Tukaj se Amerika ne udejstvuje, pač pa ima vodilno besedo njena gospodarska zaveznica Anglija.
V angleški vladi sta ministra Stanley in Hudson
voditelja v borbi za južnovzhodne trge, medtem
ko je na nemški strani organizator nemške ofenzive gospodarski minister dr. Funk kot pooblaščenec nemškega štiriletnega gospodarskega načrta. ki mu poveljuje maršal Goring. V tem pogled} i smo v najnovejšem času bili priča zanijniViii dogodkom. Anglija je na primer Turčiji
Cena 1.50 din
U p r a v a : Kopitarj e v a u l i c a štev. b.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Daladier v Tuniziji
Francija poudarja, da bo vso svojo posest branila
Dve značitni izjavi generala in diplomata
Bizerta, 3. jan. b. Francoski ministrski predsednik Daladier se je izkrcal danes dopoldne s
križarke »Foch«, s katere* se je pripeljal iz Korzike. Križarka je zaplula v luko na izredno svečan
način. Vse obalne baterije so izkazale čast predsedniku francoske vlade, prav tako pa so ga pozdravile vse vojne francoske ladje v luki. Dala'
dier je izstopil iz križarke »Foch« na motorni
čoln, 6 katerim se je odpeljal na obalo. Tam sen ga
uradno pozdravili številni predstavniki Francije,
civilni in vojni in pa poveljnik vojnih ladij, ki so
se v zadnjih dneh zbrale v luki. Daladiera je pozdravila ogromna množica naroda in mu priredila
burne ovacije. Daladiera je najprej pozdravil guverner Tunisa, na kar se je razvil sprevod skozi
tuniške ulice, ki SQ bile lepo okrašene. Z obeh
strani ulic je množica prirejala predsedniku francoske vlade ovacije. Daladier je pregledal obrambne naprave v luki in okolici me6ta.
Pri tunišhemu
beju
Nato je obiskal tuniškega beja in ga nagovoril taikole: Francija in Tunizija sta nerazdružljij
vo zvezani po dogovorjenih pravicah in te vezi
postajajo iz dneva v dan tesneje zaradi sloge,
medsebojne pomoči in stalnega napredka, ki sta
ga doživeli. Nekdaj je Tunizija znala odgovoriti
na poziv požrtvovalnemu delu. Prav tako je
znala pokazati svojo hladnokrvnost ter se umakniti v tišino. Vaši visokosti izjavljam, da je vsa
Francija pripravljena prispevati k razvoju Tunisa
ter mu izkazati svojo zaščito. Francija je to zaščito manifestirala v preteklosti. Francija ne bo
niti trenutka zanemarila svoje svete dolžnosti, da
izvršuje zgodovinsko poslanstvo, ki ji ga nalaga
njen genij.
Na ta odgovor je t u n i š k i bej odgovoril
tako-le: Francija ima pravico do brezmejne hvaležnosti tuniškega naroda za dela, ki jih je ona
ustvarila. Tudi Tunis, ki sodeluje pri istem delu za
gospodarski in moralni napredek, bo znal v vsaki
priliki maniiestirati svojo hvaležnost in svojo zvestobo. Lahko ste prepričani, da bodo Tuničani, če
se bo pokazala potreba, znali stopiti na stran
Francije. O tem, vas zagotavljam.
General
Orly:
svetovni vojni borili na vseh frontah različnih narodov, proti katerim bi se lahko nekega dne mogli boriti. Vsi dobro vedo, kaj pomeni cn francoski bataljon dobrih strelcev. Vaš odhod v Džibuti
je dejanje moči. To dejanje je značilno za dobo,
v kateri narodi ubogajo samo grožnjam in nasilju.
Potrebno je mnogo batoljonov, pa naj pridejo od
koderkoli, da bi dosegli vrednost senegalskega
bataljona. Vaša dolžnost bo, da na somalijski obali
pomirite prebivalstvo, ki ga vznemirjajo razne
grožnje, in da tamkaj potrdite pravico, ki jo Francija ima do tega kotička, ki so ga njeni sinovi kupili s svojo lastno krvjo. Francoska kolonijalna
armada je kolonije s slavo zavojevala. S s l a v o
jih b o z n a l a t u d i b r a n i t i . «
Poslfltiih
„Svojega
kupili
Poncett
mira
ne bomo
za vsako
ceno"
Rim, 3. jan. TG. Francoski veleposlanik v
Rimu F r a n c o i s P o n c e t je na novega leta
dan sprejel francosko kolonijo, ki mu je čestitala.
Pri tej priložnosti je imel nagovor, v katerem je
med drugim dejal sledeče:
»Ne bi bil iskren, če bi trdil, da je doba političnih kriz končana. Francija mora na znotraj
odstraniti še mnogo ovir. Na zunaj pa so se na
obzorju prikazali temni oblaki. Zatrjujem vam, da
ne bomo -odstopili od začetnega dela, marveč ga
bomo nadaljevali in vi mi boste pri tem delu pomagali. Toda rad bi iskreno izjavil, da naj nikdo
Chambertain
Italija
bo oškodovana
pomenilo velik korak naprej k ureditvi tistih
evropskih in kolonialnih vprašanj, katerih ureditev se po zlomu versaillske- pogodbe ne da več
zavlačevati. V tem oziru je zelo značilen uvodnik
>Times'a«, ki piše, da bo leto 193!» leto miru, v
katerem se bodo razblinili najhujši strahovi iz
leta 193S in da se bodo vsaj najbolj resni vzroki
napetosti med štirimi velesilami, če ne popolnoma
odstranili, pa vsaj zmanjšali in približali harmonični rešitvi. Res da je začetek težaven, toda če
bodo voditelji štirih evropskih velesil načeli ta
problem s sporazumom in s požrtvovalno odloč-
Upori po sovjetski
smrt
„Zmedene
v Rimu:
vesti iz
Tunizije"
Rim, 3. jan. c. Današnja izdaja dnevnika »Telcgrafo« v Livornu, ki je glasilo zunanjega ministra grofa Ciana, zelo ostro napada angleške radijske postaje, češ da preveč podrobno in tendenčno poročajo o Daladierovem potovanju v Tunizijo. List piše, da je francoski tisk v svojih poročilih dovolj zmeren, pač pa hoče angleški radio sedaj vsemu svetu dokazati, da hoče Italija
izzvati sovražnosti v Sredozemskem morju.
a
Leto
1939
~
leto
miru
99
London, 3. t januarja. Tukajšnji diplomatični
Zagonetna
Odmev
o obisku v Rimu:
nikakor niso mnenja pesimistov, ki slikajo
„S stavo
bomo branili krogi
spričo francosko-italijanskega spora v Sredozemmorju zopet na steno bodočo vojno, marveč
svoje
kolonije
. . skem
so nasprotno trdno prepričani, da bo leto 1939
Marseille, 3. jan. TG. Ob priliki, ko je bil v
Marseilleu vkrcan bataljon Senegalcev, ki so poslani v Džibuti, da tamkaj okrepijo francosko posadko, je imel general O r l y , ki je poveljnik 15
vojnega okrožja nagovor na častnike in moštvo
odhajajočega bataljona, v katerem je med drugim
dejal:
»Danes slišamo o nekih grožnjah, ki so naperjene proti enemu delu naše kolonijalne posesti. Vi
boste odgovorili na to grožnjo. Ta odgovor ni samo diplomatičen. Prepričan sem, da bo ta odgovor
imel svoj učinek, kajti mnogi med nami so se v
ne zaide tako daleč, da bi špekuliral na našo slabost. K a j t i F r a n c i j a s v o j e g a m i r u n c
bo k u p i l a za v s a k o c e n o . Francija bo svojo
lastnino branila, svojo lastnino in svoje premoženje, ki ga je sprejela od davnih rodov in ki ga
mora predati neokrnjenega svojim otrokom. To
premoženje je sad žrtev in trpljenja mnogih francoskih rodov. To Sem vam hotel povedati, preprosto in brez zavijanja, v najbolj pomirljivem
tonu, toda tudi jasno in nedvoumno.«
Pariški »Ternps« komentira ta govor in pravi,
da je le besede mogel reči samo opolno,močeni
predstavnik francoskc republike v Rimu, kjer se
vodi že več tednov proti Franciji razbuljiv boj.
Preveč je jasno, da zahteve, ki se nanašajo na
ozemlje francoskega imperija, nimajo drugega cilja, kakor moralno in materialno oslabitev Francije. Pri tem se neumno upa na dediščino, ki naj
bi obstojala v francoskem kolonialnem imperiju.
Vsa ta upanja so neumnost, ki mora kmalu prenehati. Račun je napravljen brez krčmarja. (AA).
Ukrajtnt
generala
Mirkoviča
Sovjetski časopisi poročajo tudi o mnogih sabotažnih činih v Ukrajini, katerih so krivi ukrajinski kmetje in delavci. Najhujši je bil požar v
Slavuti v okraju Vinica, kjer so zažgali reservoarje nafte. Po Ukrajini strašijo tudi posamezne
vstaške tolpe, ki razstreljujejo železniške proge in
v Balikleji so celo napadli vojašnico obsovražene
GPU. V Goltvi v poltavski guberniji so vstaši začasno zasedli radio-postajo, po kateri so širili
hujskaške govore, ki poživljajo ljudstvo k odpadu
od sovjetske velikoruske tiranije in k ustanovitvi
svobodne Ukrajine. Po vsej sovjetski Ukrajini so
razširjene celice tajne ukrajinske iredentistične
organizacije in režim je mobiliziral vso GPU ter
jo zelo okrepil. Po Ukrajini je skritega veliko
orožja, zlasti v obsežnih gozdovih in centralna
vlada je tako rekoč zaprla vse meje okoli Ukrajine, da prepreči zvezo vstaških tolp z ostalo
Rusijo. Na čelu vstašev so i>o poročilih iz Moskve
mnogi duhovniki in redovniki, ki so se bili do
zdaj potuhnili, pa so se zdaj postavili na čelo po-
sina, ki sta oba častnika nekega polka
made v Kijevu. V Sibiriji so ustanovili več koncentracijskih taborov za ukrajinske revolucionarje
v mestu Tjura Kurgan, v uzbekistanski republiki
je tabor poln Ukrajincev iz Vinice, Poltave in
llarkova.
..,
V Ostrogu, ki leži v poljskem ozemlju tik sovjetske meje, so našli te dni ubitega bivšega carističnega generala Mirkoviča, čigar ime je znano
iz rusko-japonske vojne. Od začetka so mislili, da
se je Mirkovič sam ustrelil, toda izvedenci so dokazali, da je umrl nasilne smrti. Obenem so izginili važni dokumenti, o katerih poljska policijska
oblast ve, da so bili v njegovih rokah. Sklepajo,
da je Mirkovič podobno kakor generala Kutjepov
in Miiller poslal žrlev tajne sovjetske policije. Tudi so vaščani izpovedali, da se je že nekaj dni
sukalo okoli Mirkovičeve hiše več sumljivih oseb.
Mirkovič je bil velik prijatelj Kutjepova m je
imel tajen arhiv, iz katerega so izginili imenovani dokumenti.
dovolila veliko posojilo. Dovolila je nekoliko manjšega Romuniji, a istočasno izjavila svojo pripravljenost, da v Romuniji odkupi večji del odvisne
žetve.,Tudi druge južnovzhodne države so prišle
v krvni obtok angleškega gospodarstva, ki hoče z
denarnimi doplačili pomagati angleškemu izvozu,
da izpodrine nemškega. Nasprotno pa je tudi Nemčija 6ilno delavna in nudi jugovzhodu izredne
ugodnosti. Razen tega pa ima sedaj po rešitvi
avstrijskega in češkoslovaškega vprašanja možnost,
da z gospodarskimi žilami, kot so kanali in velike avtomobilske ceste, srednjo in južnovzhodno
Evropo odpre razmahu 6vojega gospodarstva. Angleški liorec ima pa spet to neprecenljivo premoč,
da plačuje za vsak nakup zlati denar, medtem ko
nudi Nemčija namesto denarja l p svoje blago.
Tudi v Sredozemskem morju, kjer se je zadnji
mesec razvila nova resna napetost med Francijo in
J Italijo, bomo v ozadju zahtev čisto političnega
značaja našli gospodarske gonilne sile. Težnja Italije za Tunizijo, za Sueškim preko|K>ni, za francosko kolonijo Džibuti ima predvsem gospodarsko
vsebino ne pa kakšni politični imperializem.
Gospodarstvo torej za enkrat pri vseh velikih
mednarodnih političnih prepirih, ki so izbruhnili
med obema talioroma velesil in za katere se včasih
zelo razburljivo išče poravnava, igra prvenstveno
vlogo Včasih gospodarski interesi hočejo, da se
politične napetosti ublažijo, včasih pa dosežejo, da
se politična nasprotstva le še zaostrijo. Evropa se
vrti v nekem zakletem krogu med gospodarstvom
in politiko. Včasih veruje v premoč kanonov, včasih v premoč zlata. Toda zadnje čase še vedno
l>olj v moč zlata. Kadar se bodo narodi zavedli,
da ne eno ne drugo ni prvenstvena vrednota,
marveč da so nad njima še višje vrednote, ki so
v skupno korist vesoljnega človeštva, bodo napetosti odjonjale. Ali bomo to doživeli v 1. 1939?
s priznanjem
generala
nostjo, smemo upati, da se bo lelo 1939 zaključilo
z odstranitvijo najhujših nevarnosti za mir. Tudi
ostali listi pišejo, v tem duhu in tisti, ki se izključujejo iz tega mirovnega zbora, pripadajo očitno levičarskemu bloku, ki napenja vse sile, da bi
preprečil možnosti sporazuma med velesilami.
Najbolj pa so komentira izjava ministrskega
predsednika C! h a m b e r I a i n a. ki se je podal
2. t. m. na obisk k svojemu prijatelju lordu ^vonu in je časnikarjem, ki so vprašali, kaj sodi o
novem letu, izjavil, da je prepričan, da bo l e t o
1939 l e t o m i r u i n d a bo b r e z d v o m a
v e l i k o b o l j m i r n o k o t l e t o 1938.
Angleška javnost se je zato popolnoma pomirila in sporu med Italijo in Francijo ne pripisuje
več takega značaja, da bi so bilo treba zaradi
njega razburjati. Diplomatski krogi pa pravijo,
da ho obravnaval Chamberlain z Miissolinijcm v
Rimu v prvi vrsti š p a n s k o v p r a š a n j e , glede katerega sta oba državnika odločno mnenja,
da se mora v letu 1939 dokončno likvidirati. K
tem vprašanjem je namreč zvezano vprašanje vseli
pogodb, ki veljajo v Sredozemskem morju in ki sn
itilc sklenjene v 19., deloma pa tudi že v 18. stoletju, kakor na primer posest G i b r a l t a r j a ,
potem s u e š k o v p ra *a n j e in mogoče pride
nn vrsto tudi vprašanje M e s i n s k c o ž i n e in
vprašanje S i c i I s k e o ž i n e , ki jo danes zapira
Litva — nevtralna
Posvet
baltskih
držav
Kovno, 3. januarja. AA. (Havas.) Ministrski
svet je objavil zakon o nevtralnosti lilvansko države. Besedilo tega zakona jo istovetno z besedilom zakona o nevtralnosti, ki sta ga v zadnjem
času proglasili estonska in letonskn vlada. Sprejetje zakona o nevtralnosti od strani treh baltiških držav, jo dokaz njihovega trajnega sodelovanja.
Kovno, 3. januarja. AA. (DNB.) Zunanji ministri baltiških držav se bodo sestali na svojo deveto konferenco od 1.—(i. februarja v Kovuu.
Italija s pomočjo otoka P a n t e 11 c r i a. Sicer se
francoska diplomacija slej ko prej odločno protivi
takemu programu, toda v Londonu pravijo, da so
bo ravno na podlagi koncesij, k i j i h j e Anglija pripravljena priznati
Italiji
z o z i r o in n a $ p a n i j o, kjer naj bi se po priznanju pravic vojskujočo se države dala generalu
Francu popolna možnost do zmage, mogla najti
pot iz zagate francosko-italijanskega spora do novega položaja, ki ho zadovoljil tako Italijo in
Francijo, posebno pa Italijo, ki se bo potem gotovo odrekla nekaterim svojim predaleč idočim
teritorialnim zahtevani na škodo Francije.
Da je tudi Francija pripravljena na tako ali
podobno mirno rešitev, dokazuje novoletni govor
francoskega poslanika v Rimu, Ponceta, ki je v
popolnem nasprotju s francoskim levičarskim časopisjem izjavil, da se mora spor med Francijo in
Italijo rešiti na podlagi tistega prijateljskega kontakta, ki se jc bil lansko lelo ustvaril v Monakovem.
.
Zagrebška vremenska napoved:
Oblačno s
padavinami.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo
bo oblačno vreme z dežjem in snegom. Nekoliko
se bo ohladilo.
Nad 1000 mrtvih
t Kardinal Kakowski
Varšava, 3. januarja. V petek, 80. decembra
je umrl (kot je »Slovenect že poročal) varšavski
kardinal A l e k s a n d e r K u k n w « k I , nadškof
varšavski ter prinins poljskega kraljestva, regent
i.ove Poljske, doktor bogoslovja in tirava, kakor
se glase njegovi uradni naslovi. Vsa Poljska se je
odela v žalost ter žaluje za svojim visokim cerkvenim predstavnikom.
Hodil se je pokojni kardinal 5. februarja 1862
v Denbinah iz plemiške rodbine Ossovvskih. Srednjo Šolo je končal v Varšavi ter stopil 1. 1878 v
bogoslovje. Po končanem bogoslovju so ga poslali
na učenje v bogoslovno akademijo v Petrograd,
nato pa še na Gregorijansko univerzo v Rim,
kjer je končal pravni oddelek. L. 1918, tik pred
vojno, pa ga je papež Pij X. Imenoval za škofa
v Varšavi, kjer je ostal do zadnjega časa. L. 1917,
v času nemške okupacije Poljske je z dovoljenjem
papeža Benedikta XIII. postal član regentske vlade
poljskega kraljestva ter je ludi ta urad obenem
z dvema drugima členoma po osvobojenju izročil
v roke maršala Pilsudskega 1. 1918. Dne 28. oktobra I. 1918 je kardinal Kakowski posvetil v Varšavi v škofa tedanjega nuncija msgr. Ahlla Rattija,
sedanjega papeža Pija XI.
I.. 1919 je bil imenovan za kardinala. Pokojni kardinal je imel najvišja poljska odlikovanja
ter je bil tudi kancler najvišjega poljskega reda
Itelega orla. L. 1936 je slovesno praznoval 50letnico mašništva, v preteklem letu pa 25 letnico
škofovanja.
Pokojni kardinal je imel veliko nalogo, reše- J
vati katoliško Poljsko v ruskem pritisku, še bolj
pa pozneje za časa najrazličnejših okupacij ter
je kot regent porušeno Poljsko gradil in dvigal iz
razvaline. Poskrbel je za katoliške visoke šole,
ustanovil bogoslovno univerzo, še posebej 1. 1930
najvišjo akademijo za katoliške vede ter katoliško univerzo v Lublinu. Znani so njegovi pastirski listi zn časa nemške okupacije, kjer bodri
poljski narod v vztrajnosti. Ustanovil je tudi več
novih škofij ter upeljal najvišji red v cerkvenih
zadevali in potrebno enotnost poljske duhovščine.
Unul je za gripo in za pljučnico, ki se ga je prijela nato. Od nedelje 25. novembra je bilo njegovo stanje brezupno, toda pri njegovi življenjski sili je agonija nastopila 30. preteklega meseca. Tik pred smrtjo ga je obiskal papeški nuncij, kalerega je pokojni kardinal lepo pozdravil
v laškem jeziku ter imel na vse prisotne še lep
nagovor o ljubezni do Cerkve in zvestobi do papeža, tako, da ti stavki veljajo kot poslednji testament pokojnika, ki je nekoliko ur po tem po
novem srčnem napadu umrl. Pogreb pokojnega
kardinala poljskega se Je vršil v torek 3. januarja v vsej svečanosti v Varšavi ter ga bodo pokopali začasno v kripti nadškofijske katedrale,
dokler ne bo pripravljen grob na brodzinskem
pokopališču, kjer je želel pokojnik počivati.
Ogromno špansko municijsko skladišče zletelo v zrak
Hendaf, 8. Januarja. V noff novega lefa je
sredi Madrida v jutranjih urah eksplodiralo ogromne skladišče munlclje, ki ga je vrhovno vodstvo
nakopiiilo uredi Madrida. Najhri gre la sabotažo,
kef je malo prej T neposredni bližini izbruhnil
polar. Eksplozija je bila fako strašna, da je več
General Franco zmagovito napreduje v Kataloniji
ncnday, 3. jan. dl. Po došlili poročilih z.bobojišč je general Franco vrgel veliko mnotlno
svojih čet rez reko Ebro in sicer pri mestu Asco.
Kljub temu, da je zaradi deževja in topečega
se snega Ebro narastel skoraj za 5 m, se Je prehod čez reko posrečil. Te Francove čete napadajo
sedaj katalonske postojanke v gorovju Llena oziroma so katalonski vojski, ki stoji na tem gorovju, podle v hrbet. Cilj te vojaške kolone je zasesti Taragono, od katere so sedaj kakih 40 km -oddaljene, obenem pa je velika nevarnost, da bodo
katalonske čete, ki stoje v trlkotu Taragona-Tortoia-Mora de Ebro, odrezane nd osfale katalonske armade in ujete. Položaj rdečih čet je na tem
delu bojišča kritičen.
Iz osrednjega bojišča pri Valenciji poročajo
tudi o novih sunkih Francovlh čet prt mestu
Sagunto. Ti boji Imajo očitno le namen vezati
čete generala Mlaje, da ne bi započel s kako nenadno ofenzivo in razbremenil katalonsko armado, ki Je v slUki.
Burgos, 3. jan. A A. Havas: Nacionalistični
radio javlja uradno vest, da že čez 10 dni besni
bitka na katalonskem bojišču. Od začetka te borbe do danes so nacionalisti zavzeli v severni zoni
1750 kv. km zemlje ter več tisoč kv. km na južnem bojišču ob reki Segre. Francove čete so v
tem času zasedle 50 vasi v provinca Lerida in Taragona. Sestreljenih Je bilo 79 sovražnih letal,
usoda nadaljnjih 18 letal pa nI znana. Ujetih jc
bilo v zadnjih 10 dneh 16.200 sovražnikov.
Bllbao, 2. jan. AA. Na katalonskem bojišču'4Se
vedno traja ofenziva, ki je zelo uspešna. Desno
krilo, ki mu poveljuje general Solchaga, napreduje v smeri ceste Mora de Ebro-Taragona in je
oddal jeno samo 5 km od Falseta, ki ga Francovo
topništvo že obstreljuje. Vzdolž leve obale reko
Ebra je nacionalistična konjenica pregnala sovražnika z vsega ozemlja med Kinebre in Garcio.
»Hrvatski liste, ki izhaja v Osijeku, je za
novo leto napisal članek, ki v njem na koncu veli:
-Zlasti v dandanašnjih razmerah morajo narodi
bistro paziti na svoje življenje, ravnanje in dogajanje okoli sebe. Zmote, ki jih zagrešo narodi, se
še nikdar niso tako maščevale, kakor se maščujrjo dandanes. Velika, najtežja zmota bi bila, ko
bi hrvatski narod izgubil enotno voljo in enotni
cilj, ki 111n za njim hrepeni duša in ki je zanj do
sedaj žrtvoval ogromno truda in doprinesel dragocene žrtve. Leta 1939 ne smemo pozabiti, da je
pozitivne uspehe mogoče doseči samo s .odelovanjem vseh slojev hrvatskega naroda.c
Zagrebški »Jugoslovanski Lloyd< je v Članku
»Staro in novo leto« zapisal med drugim tudi tole
misel: »Za nas južne Slovane, zlasti pa za Hrvate,
je potrebno, da že enkrat prenehamo trmasto gledati v preteklost in da svojo tradicionalno pasivno odpornost spremenimo v aktivno silo, ki bodo
s Srbi in Slovenci mogle ustvariti novo zgodovino
liste širše skupnosti, ki ji je ime kraljevina Jugoslavija. «
»Hrvatski borac«, ki 6mo ga v volivnem boju
večkrat navajali, ker je nastopal kot glasilo radikalnih Hrvatov za abstinenco, se je oglasil tudi
sedaj po volitvah. V zadnji številki piše: »Hrvatsko vprašanje ni zgolj politično vprašanje, marveč
je tudi gospodarsko in socialno ter psihološko. Če
pretresemo vse te elemente in če vzporedimo še
politične, gospodarske, socialne in psihološke kompetente, zanesljivo dobimo konkretni temelj, na
katerem se to vprašanje lahko reši v zadovoljivost
bodisi Hrvatov bodisi Srliov. Dr. Maček je s svoje
strani že postavil svoje zahteve. Dr. Stojadinovič
je podal svoje protipredtoge... Ce je pri enem
in drugem islirenost ter želja po soglasju, bo sporazum prišel, če pa te želje ni, tedaj tudi soglasja
ne bo, ne sporazuma, torej tudi ne rešitvo tega
vprašanja. Prepričani pa smo, da je zgodovinska
in državna zahteva, da se to vprašanje reši. Rešitve in sporazuma hrez pogajanj ni, pogajanj pa
lii brez popuščanja in dobre volje.c
Najbolj značilno pa je pisanje pokrajinskega
lista »Varaždinskc novice«, kjer je novo izvoljeni
poslanec dr. Hinko Krizman s svojim podpisom
napisal članek o politiki, ki naj se vodi za naprej.
Dr. Krizman pravi med drugim tako: »Mi vsi bi
r a d i uspehov. Toda vsi uspehi so sestavljeni Iz
neštevllnih malih naporov. In največja so tista
dela, ki so plod malega, drobnega dela, ki nepretrgano stremi za gyojhu stalnim in velikem
ciljem. Moti se, kdor hoče vse doseči naenkraf,*
Še bolj pa se moti tisti, ki pravi: vse ali niči Tak
ne bo nikdar nič dosegel! Njihovi upi so veliki iii
prevzetni... Bodisi posamezniki, liodisi narodi
zahtevajo izboljšanje svojega življenja, več svobode in več zadovoljnosti. Ta težnja je glavna sila
vsakega napredka in političnega gibanja . . , Politična težnja mora biti razumna, mora imeti svojo pravično vsebino in svoje mogoče cilje. Ne
sme biti le zgolj prazna beseda, neuresničljiva,
želja in slabotna zahteva.«
Te Krizmanove besede so take, da bi jih
človek lahko smatral za nekako kritiko dosedanje
hrvatske mačkovske politike, kar bi bilo veliko
čudo, ker je Krizman sam eden izmed prvakov
tiste koalicije, ki skupaj z Mačkovo seljačko stranko vodi vse politično življenje na Hrvatskem. Zato bi skoraj rajši videli, da bi bile te besede le
nekaka napoved spremenjene politike hrvatskega
narodnega vodstva, s čemer bi bilo i Hrvatom,
i Slovencem, i Srbom, torej tudi državi mnogo
služeno.
Navedli smo v teh stavkih nazore nekaterih
hrvatskih listov, iz katerih lahko vsakdo razvidi,
da se vsa hrvatska javnost te dni globoko bavi z
vprašanjem: Kaj pa sedaj? Naj bi to razmišljanje,
ki je brez dvoma odsev raznih struj In misli v
hrvatskem narodu, rodilo ta uspeh, da bi se negativna politika umaknila pozitivni. Slovenci bomo to z veseljem pozdraviii. In prepričani smo,
da bi tudi večina Hrvatov to pozdravila. Vsekakor je čas kreniti na polje pozitivnega dela, ker
sicer grozi nevarnost, da se I K K I O prav v tem
vprašanju hrvatske vrste vendar le omajale, s
čemur bi hrvatski strani bila storjena velika škoda. In od le škode bi tudi skupna državna stvar
ne imela posebne koristi.
Napisali smo te vrste v informacijo i željo,
da bi se razmere skoraj razbistrile.
Klub dveh poslancev
Ivana Ribara, ki Je edini od vseh sestavil za opozicijo nekak skupni program, ki je bil podoben
programu ljudske fronte, pa ga tedaj niso poslušali. Razpad te politične tvorbe je torej že na
zunaj precej očividen.
Kakor poroča belgrajska »Samouprava« se je
zaradi teh in takih neuspehov združene srbijanske opozicije tudi stališče dr. Mačka do teh zaveznikov močno ohladilo. Ta razpad je najboljši
dokaz, da brez programa ne more živeli nobena
politična tvorba. In združena opozicija je živela
samo še od bleska imen svojih voditeljev, ki je
med njimi brez dvoma nekaj res časti vrednih
mož, ki pa so svoje politično življenje zaključili,
dasi bi si ga s to tvorbo radi podaljšali.
S človeškega stališča je to tragično, za ljudstvo in državo pa je koristno.
Združena opozicija v razsulu
Nobeno čudo ni, če se tako imenovana združena opozicija sedaj po volitvah skoraj razhaja.
Kakor poročajo listi, se je v vrstah voditeljev
združene opozicije na znotraj začelo trenje, ki nikakor ne krepi že itak Šibkih sil te politične organizacije. V vrstah demokratov se tareta med
seboj dve strujf, ena odvetnika Dukanca, druga
pa (irolova in Vlnjičeva. V vrstah nekdanjih radikalov sta sprta Miša Trifunovič in Lazica Markovič. Med zemljoradniki se prepirata skupina
Joče Jovanoviča s skupino Milana Oavriloviča, ki
je pri volitvah propadel. Stari Ljuba Davidovič
hudo zameri Joči Jovanoviču, ker ga ni pustil
kandidirati v zanesljivem kraju Topola ter ga je
pustil pasti v Mačvi. Poleg tega je še skupina
kot 100 m naokrog zračni pritisk popolnoma demoliral v§e hiše, tako da ni o njih nobene sledi.
Poškodovano je bilo crlo središče Madrida. Računajo, da je smrtnih irtev nad 1000. Oblasti so
pričele « obširnimi aretacijami, da doienejo
krivca.
Že nad 16.000 ujetnikov
Kaj bodo storili Hrvati 1.1939
»Samouprava* se iz izvoljenih članov glavnega odbora radikalne stranke takole norčuje:
Po decemberskih volitvah je bilo srečanje ali
sestanek novoizvoljenih poslancev, ki so pristaši
glavnega odbora narodne radiknlne stranke. Te
konference so se udeležili vsi izvoljeni poslanci
te skupine, to je Laza Markovič in g. Stamenko
Stošič. Več jih ni prišlo, ker jih več ni bilo izvoljenih. Obravnavala sta vprašanje ustanoviti poslanski klub »glavnega odbora«, pa sta se takoj
sprla, ker je g. Stošič zahteval, da predsedniško
mesto pripada njemu, ki je dobil mnogo več glasov ko g. dr. Lazar Markovič. Ta bi po njegovem
liicgel postati le tajnik tega kluba. Brez ozira na
to formalnost pa vse kaže. da ta klub sploh ne bo
ustanovljen, ker bi se inoglo kaj lahko zgoditi, da
g. dr. Laza Markovič kmalu ostane sam, uakar
bo rešen vsake skrbi za la klub.«
Olavnl volivni odbor
Kakšna bo nova narodna skupščina
»Zetski dnevnik« piše: »Obraz nove narodne
skupščine, ki snu. za njene predsednike pravkar
glasovali, bo popolnoma spremenjen: bodisi v osebah svojih sestavnih delov, marveč tudi v njihovem naziranju o državnem in narodnem edinslvu,
gospodarskem, socialnem In kulturnem dograjevanju naše skupne države. Narodna skupščina kot
miselni aparat parlamentarne državp ne sme biti
istovetna z navadnim vplivnim področjem, kjer se
bolj brani osebnost tega ali onega kandidata, kakor vodilno načelo moderne države, ki zahteva
svoj prostor v civilizirani družbi.«
Belgrad, 8. jan. m. 7. redom sv. Save III. stop.
je odlikovan dr. Balduln S a r i a , vseuč. profesor
v Ljubljani. — Upokojen je vlakovodja H 1 a d n i k
Martin na področju ljubljanskega žel. ravnateljstva.
Na severnem odseku so Francove čete osvojile cesto, ki vodi Iz Benaventa v Arteso de Segre. Hud
mraz in sneg otežkočata vojaške operacije.
Snragosa, 3. jan. A A. Reuter: Po vesteh, ki
jih je objavila nacionalistična vrhovna komanda,
nacionalisti z največjim optimizmom spremljajo
opcracije na vseh bojiščih. Navarska divizija je
napredovala 3 milje od južnega roba Siera de
llena v provinci Tnragona.
Salamanca, 3. jan. AA. DNB: Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi:
Nacionalisti so dosegli v Katnlonijl svoje nadaljnje uspelie in nadaljevali z ofenzivo. Na severnem odseku so čete generala Mlnos Grand zasedle mesta Val de I.evrera, Alentorno, Rubio de
Abaho in Rubio de Emedio. Na jugu so čete generala Solchaga zasedle Juncoso, Tore de Spanol
in nekatere druge sovražne postojanke. V času,
ko to poročamo, naše čete na vseh bojiščih napredujejo. Sovražne izgube so bile včeraj še večje
kot pretekle dni. Na bojišču je obležalo 500 republikancev, nacionalisti pa so ujeli še 2624 sovražnih vojakov. Med bogatim vojnim plenom je tudi
100 strojnic in 8 skladišča orožja. Nacionalistična
letala so bombardirala vojaške objekte v Taragoni, Barceloni in Kartageni ter železniško postajo v Taragoni. Sestreljeno je bilo eno republikansko letalo, verjetno pa je, da je padlo na tla
še neko lovsko letalo, če ne več.
Francova vlada zaprla angleškega
konzula
London, 3. januarja. AA. Štefani: Foreign
Office je izdal ukaz, da se uvede nujno preiskava
o vzroku aretacije angleškega konzularnega agenta
v San Sebastianu Eruesta Goldinga in njegove soproge. Jud Golding je bil v službi angleškega
vicekonzula v San Sebastianu. Golding je bil po
prvi preiskavi spuščen na svobodo kot nekriv.
Toda na podlagi poznejše preiskave, ki so jo uvedle narodno socialistične oblasti, se je ugotovilo,
da je med inkriminiranimi dokumenti tudi neko
pismo, s katerim so marksistični špijoni dobili
ukaz, naj se prizadevajo »preko Goldinga« priti
v zvezo z Barcelono. Prav tako jim je bilo zapovedano, da se pri pisanju poslužujejo nevidnega
črnila.
Belgrad, 8. Jan. m. Glavni volivni odbor ja
dopoldne nadaljeval »voje delo. Na seji so podali
poročila referati, ki so proučevali volivne rezultete za vrbasko, drinsko, vardarsko In primorska
banovino. Referat za vardarsko in primorsko ba«
novino je podal Rusonilr Jankovlč, jtorofevalec za
drinsko in vrbasko banovino pa je bil Tanasija
lkonič.
Glavni volivni odbor je ugotovil, da je v vrba«
ski banovini glasovalo 2i8.184 volivcev (72.25%),
od tega je dobila JRZ 108.068 (50.69%) dr. Maček
103.911 (48.74%) in Ljotič 1205 (0.57%).
V drinski banovini je glasovalo 335.141 (78.36
odstot.), od tega za JRZ 193.059 (57.61%), za dr.
Mačka 188.820 (41.27%) ln za LjoMČa 8762 (1.12%),
V vardarski banovini je pa glasovalo 803.4"7
(67.16%), od tega je dobila JRZ 228.095 (75.15%),
dr. Maček 75.682 (24.79%) in Ljotič 130 (0.4%),
V primorski banovini je glasovalo 213.080 volivcev. od tega 42.854 (20.0(1%) za JRZ, 168.349
(78.8%) za dr. Mačka in 2427 (1.14%) za Ljotiea.
Glavni volivni odbor jutri nadaljuje svoje delo
ter bo razpravljal o poročilih, ki jih bodo podnli
posamezni jx>ro?evalc.i, ki eo pregledali volivne
rezultate iz savske, llioravske, zetske in donavske
banovine.
JRZ v Zagrebu
Zagreb, 3. jan. AA. Seja banovinskega odbora
JRZ za savsko banovino v Zagrebu. Danes zjutraj
je bila seja banovinskega odbora za savsko banovino. Po seji Je bilo izdano tole poročilo:
Danes, 3. januarja 1939, je bila seja banovinskega odbora JRZ za savsko banovino pod predsedništvom bivšega ministra in senatorja dr. Mile
Miškulina. Seji so prisostvovali poleg ministra Nikole Kabalina tudi poslanci in senatorji JRZ iz
savske banovine. Na konferenci so pretresali vsa
aktualna vprašanja, ki so v zvezi s strankinim političnim delom v savski banovini. Debate so se
udeležili vsi narodni poslanci in senatorji. Sprejeta je bila resolucija, ki bo izročena po soglasnem
sklepu senatorjev in poslancev predsedniku vlada
ln zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču.
Izročil jo bo minister Kahalin. Po končanem delu
banovinskega odbora JRZ za savsko banovino Je
bila na predlog predsednika dr. Mile Miškulina
poslana pozdravna brzojavka predsedniku JRZ dr.
Milanu Stojadinoviču in predsedniku banovinskega
odbora JRZ za savsko banovino, finančnemu ministru Dušanu Letici. Ob 13.30 je bila seja končana, nakar je bilo prirejeno skupno kosilo.
Predsednik narodne skupščine
o jugoslovanstvu
Predsednik narodne skupščine g. Štefan ČiriS
je te dni v Novem Sadu med drugim takole dejal:
»Mi nočemo jugoslovanstva, ki bi nasprotovalo srbetvu, hrvatstvu ali slovenstvu. Privrženost srbstvu,
oziroma hrvatstvu in slovenstvu mora biti tako
močna kakor privrženost jugoslovanstvu. To je
smisel politike JRZ, Ln mislim, da smo pogodili
pravo pot.«
Grozni viharji v črnem morju
Veliko večjih in manjših ladij je morje pogoltnilo
Carigrad, 3. januarja. A A. Havas: Strašen vihar je zajel vse področje Črnega morja. Poročajo
o mnogoštevilnih nesrečah in žrtvah, ki jih je zahteval ta vihar. Ladjo »Milijet« je vrglo na obalo,
kjer jo "je spet zajelo valovje in jo odneslo seboj.
Ladja se je že potopila, okoli 20 članov posadke
pa je utonilo. Prav lako ae je potopilo še okoli
20 drugih ladij raznih tonaž ter več motornih čolnov. Za veliko število manjših ladij še ni znano,
kakšna je njihova usoda. O njih že nekaj Časa ni
Inozemski časnikarji
pri kneginji Olgi
Belgrad, 3. januarja. AA. Nj. kr. Vis. kneginja
Olga je sprejela danes v avdienco v Belem dvoru
na Dedinju delegacijo predsedništva združenja tujega časopisja v Jugoslaviji. Pri tej priliki je kueginja Olga kakor tudi že prejšnja leta sprejela
pokroviteljstvo nad tretjim plesom, ki ga prireja
združenje tujega časopisja v korist zimske pomoči
v soboto 18. februarja.
Proti špekulantom s pravicami
v
prostovoljcev
Belgrad, 3. januarja. AA. Ko je bila izdana
uredba o dajanju državnih obveznic namesto agrarne zemlje prostovoljcem, so se v zadnjem času pojavili primeri, da pasamezne osebe, verjetno z
namenom špekulacije, kupujejo od siromašnih prostovoljcev njihove pravice do teh obveznic, včasih
celo za izredno majhen denar. V zvezi s tem kmetijsko ministrstvo opozarja V6e osebje, ki se bavi
z nedovoljeno trgovino, da ne bo moglo v imenu
prostovoljcev niti zahtevati niti prejemati državnih
obveznic, pač pa bodo imeli to pravico le prostovoljci, oziroma njihovi nasledniki, kakor to določa
zakon o prostovoljcih. Celo sam pravilnik s svojo
odredbo, ki je v zvezi s tem bila sprejeta, izključuje tudi polnomočja glede priznanja obveznic ter
določa izplačilo obvezric neposredno prostovoljcem,
oziroma njihovim naslednikom. (Iz oddelka za
agrarno reformo in agrarnopravne posle v kmetijskem ministrstvu.)
Seja Glavne zadružne zvezo
Belgrad, 8 jan. m. V prostorih Glavne zadružne zveze je bila danes j>rva seja glavnega odbora GZZ in vseh zadružnih organizacij v oržavi.
Na dnevnem redu je bilo več važnih vprašanj,
tako razprava glede uporabe sredstev fonda za
podpiranje zadružništva, dalje razprava o pravilniku o izvrševanju revizije zadrug in zadružnih
zvez in pravilnik o brezplačnih jiotovanjih za zadružne revizorje. Poleg tega je bila na dnevnem
redu še cela vrsta tekočih vprašanj. Pravilnik o
uporabi sredstev iz fonda za podpiranje zadružništva je bil sprejet z manjšimi spremembami.
Pravilnik o izvrševanju revizije zadrug in zadružnih zvez bo o sklepu seje upravni odbor poslal v
proučevanje vsem zadružnim zvezani. O tem se bo
eklrpalo Še na prihodnjih sejah. Pravilnik o brezplačnem potovanju zadružnih revizorjev je bil
sprejet ter bo dostavljen v nadaljnji pretres pristojnim ministrom.
Za sprejem v Članstvo 0ZZ ee je nanovo pri-
nikakih vesti. Vremenoslovei pravijo, da bi se
vreme moglo še bolj poslabšati. Med prebivalstvom
ob obrežjih ter na ladjah vlada silen strah. Telegrafski in telefonski promet je na več krajih prekinjen.
Šanghaj, 3. januarja. AA. Reuter: Rumena
reka je ponovno silovito narasla. Ves sistem kanalov v pokrajinah Anhlej in Hiangsi je preplavljen.
Voda se čedalje b«lj bliža morski obali. Devet
tisoč Kitajcev je ostale brez strehe.
javilo pet zadružnih zrvoz. V članstvo je bil sprejet
samo Osrednji zavod češkoslovaških kmečkih zadrug iz Novega Sada. Za ostale zadružne zveze
je bilo sklonjeno, nabaviti še nekatere potrebne
dokumente.
Nato so razpravljali tudi o pravilniku za zadružno knjigovodstvo, o ustanovitvi Zadružne banke, o kreditiranju nekreditnih zadružnih zvez.
Sklenjeno je bilo, da se ta vprašanja podrobneje
rouče ter se pripravijo referati za prihodnjo sejo.
rav tako je bilo sklenjeno, da se natisnejo nova
pravila GZZ in da se čimprej vrši revizijski kurz
za zadružne revizorje. Končno je bilo sklenjeno, da
se ukrene vse potrebno za spremembo pravilnika
o likvidaciji kmečkih dolgov.
Seja je trajala od 9 do pol 8 popoldne. Od
83 odbornikov jih je sodelovalo 29. Slovenske zadružne »veze so zastopali gradbeni minister dr. M.
Krek, dr. Basaj, Trčec in Rakovec. Prihodnja seja
bo v začetku februarja.
P
Poštni minister o avtonomiji
Južne Srbije
»Južna Srbija«, glasilo JRZ v Skoplju, piše,
kako je g. Panta JovanoviČ na volivnih 6hodih
govoril o avtonomiji južne Srbije. Dejal je: »Slišali
ste, kako nekateri politiki govore in zahtevajo
nekake avtonomije. Take zahteve morejo postavljati drugi, nikdar pa ne mi, Južnosrbijanci. Srbija
je le ena kamrica v 6rcu, ki se imenuje Jugoslavija. Zločinec je tisti, ki se drzne ljudstvo južne
Srbije poživljati v tisto smer.«
Znižane voznine
Belgrad, 8. jan. AA. Prometni minister je
odobril četrtinsko voznino vsem zastopnikom Jadranske straže, ki se bodo udeležili glavne Skupščine v Zagrebu 11. 12. in 13. februarja. Ta vozna
olajšava velja za odhod od 9. do 13., za vrnitev
pa od 11. do 15. februarja.
Belgrajske novice
Belgrad, 3. januarja. AA. Nova jugoslovanskobolgarska železniška tarifa za prevoz blaga bo
stopila v veljavo 1. februarja.
Belgrad, 8. januarja. AA. Po poročilu osrednjih carinskih blagajn so v drugi tretjini meseca
decembra 1988 znašali carinski dohodki 25,983.608
dinarjev. Od 1. aprila do 20. decembra 1938 je
bilo vplačanih 740,806.245 dinarjev. Za isli čas je
določenih po proračunu za leto 1938-39 729,039.166
dinarjev, kar pomeni, da Je bilo vplačanih 10 milijonov 867.079 din več.
Belgrad. 8. jan. A A. Jugoslovansko - nei\Ški
zvezni tarifi za prevoz blaga po želpznicah se jiiodaljšuje veljavnost, in sicer za tarifo za avtomobile, železo in ležezne proizvode do preklica.
Velika povodenj v Komendi
Na zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano visi črna zastava in naznanja, da je zopet
posegla smrt s svojo mrzlo roko po njegovem članu. Dne 3. januarja ob četrt na eno zjutraj je po
skoraj triletnem bolehanju umrl dr. Anton Ratajec, ravnatelj v pokoju. Z njim je preminul eden
najodličnejših profesorjev škofijske klasične gimnazije. Imel je velike telesne in duševne darove.
Bil je zale zunanjosti, lepe in gibčne postave,
okretnega duha, duhovit in vesel in je združeval
z vojaško odločno kretnjo srčno plemenitost,
Njegovi dijaki ga opisujejo kot profesorja, ki
je pri nižješolcih vzbujaj še strah, v višjih razredih pa so dijaki lahko spoznali, da se za njegovo
rezko vnanjostjo skriva mehko srce, ki je dostopno
toplemu čustvovanju in vidi v dijaku mladeniča,
ki ga je treba s strogostjo in usmiljenjem vzgajati. Odhajajočim dijakom je ostal svetal spomin
na moža, ki se je izrazito izživljal v svojem matematičnem poklicu in vneto gojil /.nanosi, imel pa
tudi obzir do manj nadarjenih. Kot učitelj je zahteval stalno in vestno učenje, popolno pozornost
za predmet, uril je učence v spretnosti matematičnega mišljenja in hotel, da je dijak ob njegovi
uri odmrl za ves zunanji svet. Matematična doslednost, razvidnost in preprosta jasnost ie dr. Ratajcu prešla v meso in kri. Cel matematik je bil
tudi pozneje kot ravnatelj. Vedno je imel prazno
mizo, vse na določenem mestu, vedno pripravljeno, kar je kdo iskal. Zato je prejel od nadzirajočih nadzornikov in ministrskih odposlancev
vedno najbolj pohvalno priznanje.
Rodil se je 29. decembra 1873 na Bučki nad
Krško dolino. Ker je pokazal že v ljudski šoli ve-
like darove, so ga starši poslali v Novo mesto v
srodnjo šolo, ki jo je leta 1894 dovreil z odličnim
uspehom. Po maturi je bil enoletni prostovoljec,
nato je po častniškem izpitu 6topil v ljubljansko
semenišče in je leta 1898 pel novo mašo. Po l>ogoslovnih naukih je dobil poziv od škofa dr. Jegliča,
naj gre za njegovo gimnazijo študirat na dunajsko
vseučilišče matematiko in fiziko. Leta 190(3 je napravil profesorske izpite, kjer je posebno v matematiki pokazal odlično znanje. »Pripravnik je precej obsežno in težko literaturo svoje naloge temeljito in s pridom študiral. Pridobljeno znanje ga
usposablja, da je nalogo izčrpno in z jasno preglednostjo rešil, red: izvrstno«, tako stoji v profesorskem izpričevalu. Nekaj časa je bil prefekt v
Alojzijevišču, poskusno učiteljsko leto je opravil
na državni gimnaziji v III. okraju na Dunaju. Od
leta 1908 dalje je bil profesor na škofijski klasični gimnaziji. V šolskem letu 1930/31 je bil, ko
je imel ravnatelj Koritnik zaradi bolehnosti dopust, vršilec dolžnosti ravnatelja. Po odhcxlu tnsgr.
A. Koritnika iz zavoda je bil imenovan leta 1933
za ravnatelja gimnazije. V začetku šolskega leta
1936/37 se je zaradi bolehnosti odpovedal službi
in je prosil za pokoj.
Velik ugled si je pridobil tudi zunaj gimnaaije. Dr. Janez Ev. Krek je bil zraven drugih
vplivnih mož med njegovimi najbližjimi prijatelji. Ob prevratu je prevzel občinsko gerentstvo
v Št. Vidu in je posegal kot moder svetovalec v
delo gospodarskih organizacij. Bil je član načelstva
posojilnice v Št. Vidu. Bil je osebni prijatelj g.
notranjega ministra dr. Antona Korošca in je iz
sjioštovanja do njega šel še dne 11. decembra na
volišče; tedaj je šel zadnjič iz hiše.
Poleg svojega predmeta 6e je zanimal zlasti
za leposlovno slovstvo in je mnogo bral. Prav tako
ljub mu je bil vedno študij francoščine, 6ad njegovih jezikovnih vaj je med drugim prevod »Carskega sla< Julesa Verna, ki ga je izdala Mohorjeva
družba v dveh knjigah. S književnim delom se je
ukvarjal že kot dijak in bogoslovec. Uredil je 9.
zvezek Pomladnih glasov (Ljubljana 1899), ki so
jih izdajali več let ljubljanski bogoslovci za slovensko mladino. V tem letniku je opisal življenje
češkega svetnika Klemena Marije Dvoraka. Za
sodelavca je pridobil tudi svojega bratranca o. Veselka Kovača, jK»znejšega slovečega kitajskega
misijonarja, ki je napisal v tem zvezku povest:
Pomoč v stiski. Za »Slovenčev« podlistek je napisal leta 1905 več člankov iz astronomije. S tovarišem prof. Pengovom je napisal za Mohorjevo
družbo »Poljudno kemijo*.
Slovensko šolstvo je izgubilo z njim odličnega
vzgojitelja.
Za pravni doktorat predpisana disertacija
Kakor smo že poročali, je izšla nova uredba
o vseh pravnih fakultetah v naši državi. Naredba
določa, da se bo v bodoče pridobil doktorat na
pravnih fakultetah v Zagrebu in Ljubljani na isti
način, kakor je doslej bilo na helgrajski pravni
fakulteti. To pomeni, da bo doktorat obstojal iz
enega ustmenega izpita in doktorske disertacije.
Na fakultetah se bodo tfr&a^tSltali jV>*eMt tFP&«.ji-'
Za doktorat bo ustanovljenih pet posebnih doktorskih tečajev, in sicer: zgodovinsko-pravni, zasebnopravni, javno-pravni, kazensko-pravni in gospodarsko-finančna skupina. Posebno pozornost bodo
polagali po duhu uredbe na diserlacijsko delo, ki
bo moralo biti strogo znanstveno in brez katerega
v bodoče ne bo mogoče dohiti doktorskega naslova.
Uredba uvaja tudi nove fakultativne predmete,
e katerimi bo dijakom dana možinost, da se poglobe tudi v agrarno in zadružno pravo, v delavsko, avtorsko in javno pravo, v pravo industrijske
lastnine in v zavarovanje. Pri izpitih je zmanjšano število predmetov Obveznih izpitov ne bo
več treba delati iz diplomatske zgodovine, sodne
medicine in statistike. Vsi predmeti so razdeljeni
v osem izpitnih skupin, v vsaki skupini sta po dva
predmeta.
Vsako leto ee bodo polagali izpiti iz dveh
skupin predmetov, in sicer v pvem letu v prvi
skupini: uvod v pravne in društvene nauke, zgodovina in sistem rimskega prava, v drugi skupini:
narodna in sporedna zgodovina prava inv cerkveno
pravo brez zakonskega prava. V drugem letu v
prvi skupini: kazensko pravo in kazenski sodni
p«(*toi>0kv teorija o državi in narodna ekonomija.
Tretje leto v prvi skupini: upravno juravo in mednarodno javno pravo, v drugi skupini: ustavno
pravo, teorija o dTŽavi, narodna ekonomija, nauk
o financah in ekonomska politika. Četrto leto v
prvi skupini: državljansko pravo (splošni del,
stvarno pravo, obligacijsko, družinsko, dedno in
zadružno pravo ter mednarodno zasebno pravo),
v drugi 6kupini: civilni pravni postopek s konkurznim pravom ter trgovsko menično in čekovno
pravo.
Nova uredba bo veljala za slušatelje, ki se
bodo vpisali na univerzo šele po uveljavljenju te
uredbe, dosedanjim slušateljem pa je postavljen
rok do konca šolskega leta 1941/42 in bodo lahko
končali svoje študije po doslej veljavnih predpisih; če pa v tem času ne bodo končali svojih študij, bodo morali delati izpite po novi uredbi.
Novo ravnateljstvo in nadzorstvo OUZD v Ljubljani
Radi poteka funkcijsko dobe dosedanjega ravnateljstva in nadzorstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je g. minister za socialno politiko in narodno zdravje razrešil dosedanje
člane uprave in nadzorstva ter je imenoval navo
ravnateljstvo in nadzorstvo kot sledi:
Ravnateljstvo
Delodajalci: Matko Curk, stavbenik v Ljubljani, Franc Jeglič, ravnatelj v Ljubljani, Konrad GoIogranc, stavbenik, Celje, Anton Rojina, tovarnar,
Ljubljana, Franc Klanjšček, trgovec v Mariboru,
Jože Gašperšič ravnatelj, Kropa (namestniki:
Boštjan Bclcijan, stavbenik, Komenda, Rudolf Stermecki, trgovec, Celje, Jože Kregar, poslovod)a
Vižmarje, Ivan Kurnik, Maribor, Pavle Božnar induetrijec Polhovgradec, Josip Wciss, trgovec, Maribor).
Delojemalci: inž. Josip Sodja, ravnatel) uprave »Slovenca«, Ljubljana, Jože Jonke, urarski pomočnik, Ljubljana, Jože Loboda, občinski tajnik,
Dol, Jože Melabej zas. uradnik, Maribor, Ivan
Gum po t, delavec, Mislinje, Franc Luzar, strok,
tajnik, Ljubljana (namestniki: Alojzij Megla, tov.
delavec, Kranj, Joško Lenarčič, delavec, Litija«
Franc Novinc, delavec, Podhosta, Straža, Ernst Vrhovec, dclavec tobačne tovarne, Ljubljana, J o ž e
Pirnat, strojni stavec Radomlje Slavko Verbančič,
brivski pomočnik, Ljubljana).
Nadzorstvo
Delodajalci: Kremžar Franc, Ljubljana, inž.
Miklavc Franc, ravnatelj KDE (namestnika: Weixl
Vilko, trgovec, Maribor, in Humer Štefan, avtomehanik, Ljubljana)
Delojemalci: Stanko Golob, usl. Splošne trg.
družbe, Št Vid nad Ljubljano in Peter Kotnik,
delavec, Ljubljana (namestnika Franc Novak, strokovni tajnik, Murska Sobota, in Vinko Žvokelj,
Dražgoše).
Nova uprava Bolniške blagajne TBPD
Minister socialno politike in narodnega zdravja je 28. decembra 1938 razrešil dosedanje člane
ravnateljstva in nadzorstva Bolniške blagajne TBPD
v Ljubljani in istočasno imenoval novo upravo.
Za redne tlnne ravnateljstva
so imenovani:
n) h delodajalske skupine: llladin Valentin, trgovec iz Celja, Kocmur Alojzij, ravnatelj I. del. kons.
društva v Ljubljani, Končan Anton, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani, Martelanc
Ivan, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljub-
ljani, dr. Žiitko Stanislav, odvetnik v Ljubljani;
b) iz nameiienske
skupine: Andoljšek Janez, uradnik Vzajemne posojilnice, Ljubljana, inž. Košir
Vinko, uradnik Gospodarske zveze, Ljubljana, Kovačič Anton, vodja podružnice Karitas, Maribor,
Kunstek Štefan, knjigovodja tt. Štora, Št. Vid nad
Ljubljano, Oman Martin, uradnik tt. šešir, Škofja
Loka, Sitar Alojzij, trg. sotrudnik tt. Mayer, Ljub-
ljana. Za redne tlane nadzorstva so imenovani:
a) iz delodajalske
skupine: Stupica Leon, trgovec,
Ljubljana, Zabret Joško, industrijec, Britof pri
Kranju; b) iz namehienske
skupine:
Globočnik
Rajko, tajnik Ljudske posojilnice, Ljubljana, Hvale
Jože, uradnik Zadružne gospod, banke, Ljubljana.
Ko,menda, 3. januarja.
Hudournik Pšata je nevarno narastel in poplavlja vse od izvira do izliva. V Mostah je voda na
cestah čez koleno in je vsak promet nemogoč.
Voda je razlita po travnikih in cestah, križišč ccst
sploh ni spoznati. Kernava žaga je v veliki nevarnosti. Rake je voda že odnesla. Verjetno je, da
bo naraščajoče vodovje ponoči odneslo tudi žago.
Po votdi namreč plavajo po 25 cm debele ledene
plošče, ki ne poznajo ovir. Kjer se nagromadijo,
vse podero in odnesejo 6 6eboj. Tudi potok Brnk
se je razlil po travnikih. Če boda vode še naraščale, bo škoda ogromna.
Če Vam je le mognčč dajte mu za
zdravje in užitek čim češče najboljšo
naravno mineralno vodo
o n o z r d e t i m I srci.
Če sami bolehate ali se ne počutile dobro, zalite
vajle naš brezplačni prospekt v katerem imate
mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
S L A T I N A
R A D E N C I
Slovesna otvoritev zgradbe narodnega gledališča in kirurškega paviljona v Nišu L januarja I1I30.
Slovesnosti so prisostvovali odposlanec Nj. kr. Vi s. kneza namestnika Pavla, ministra Cvelkovič in
Simonovič ter bana Krasnjcvič in Ivanišcvif.
iz pekla
Izredno napeto in dramatično delo v stilu velikih kriminalnih
1 ilmov, odlične režije in duhovite inscenacije
Premiera danes v K I N U S L O G A , tel. 27-30 ob 16. 19. in 21. uri
''^^atmmmeramtMmmmjmmmmmammmmmmtmBmmimmmm
V glavni vlogi /nameniti filmski
umetniki: Viktor Mi Laglen, Peter
Lorre in June Lang, ki igrajo v
tem filmu čuvstveno ter z vso toplino srca in globoko inteligenco.
Ljubljanske župnije v letu 1938
Frančiškanska župnija
Župnija Marijinega Oznanjenja beleži letos
predvsem izredno ugoden .^bračun o prosvetnem
delu. Župnijska prosveta je napredovala, kakor
izlepa ne prosvetno delo v kakšni drugi župniji.
Frančiškansko prosveto vodi glavni odbor s tesnim sodelovanjem župnijskega zastopnika. Če
omenimo, da je frančiškanska prosveta imela letos 62 prosvetnih večerov, in sicer med temi 31
skioptičnih predavanj, na katerih so bila obravnavana vsa za človeško dušo in telo važna vprašanja, bo jasno slehernemu, koliko je frančiškanska pt-osV^ta riapfavila dobtega na prosvetnem
polju. Prosveta je priredila tudi več dramskih
priredit^v.^jjedaj ftejo, ?00 rednih članov in 32
ustanovnih. Ima skioptichi' aparat', glasbila in
knjižnico, zlasti pa je lepa nova dvorana, kjer so
redne prireditve. Župnija je v tesnem sodelovanju z Vincencijevo in Elizabetno konferenco ter
je delo usmiljenja v tej župniji zelo živo. Samo
kartoteka papirnice v tej župniji presega 2000.
V preteklem letu je bilo v frančiškanski župniji poročenih 272 parov, Rojenih je bilo doma
34 dečkov in deklic, precejšnje število pa tudi v
bolnišnici. Umrlo je doma 59 ljudi, v bolnišnici
pa 19. V katoliško cerkev je bilo sprejetih 26
novih vernikov. Obhajil je bilo 336.000, kar kaže
lepo duhovno življenje župnije.
Župnija ima težko skrb zaradi dvorane, ki
Jo je zgradila za svojo prosveto, ki pa jo mora
že sedanji rod jioravnati, čeprav je namenjena
tudi za prihodnje rodove. Seveda je tudi cerkev
potrebna zunanje obnove, kar opaža vsak Ljubljančan, to pa se bo zgodilo, kadar bodo sredstva
na razpolago. Frančiškanski župniji je treba kot
eni najbolj osrednjih ljubljanskih župnij čestitati
k lepemu duhovnemu življenju.
2upnija Vič
Župnijske matične knjige za leto 1938 nudijo
v gibanju prebivalstva sledeče zanimivosti: Oklicna in poročna knjiga izkazuje kar nizke številke
v primeri s prejšnjimi leti. Za zakon oklicanih je
bilo 87, fioročeiiih pa 60 parov; ml teh 55 doma
5 pa drugod. Najmlajši ženin je bil star 20 let, najmlajša nevesta pa 18 let.
Zelo je padlo to leto število rojstev. Prejšnje
leto so Vičani nosili zastavo v rojstvih v Ljubljani,
to leto pa so jo najbrž izgubili. Doma je bilo ro-
Zmrzal in brozga v Ljubljani
Ljubljana, 3. januarja,
Za naravni vremenski pojav, kakršnega smo
snoči v najhujši obliki doživeli v Ljubljani, so
pred leti neki slovenski leposlovci, ki imajo bore
malo pojma o duhu slovenskega jezika, iznašli
izraz poledica Ta izraz je umeten in ga ljudje
nikjer na deželi nc govore. Pač pa pravijo temu
pojavu, ko tla zmrznejo tako, da človek ne more
prestopiti niti par korakov brez nevarnosti, da ne
pade: zmrzal.
Taka zmrzal je nastopila v ponedeljek zvečer.
Popoldne je rosil droben in strupeno mrzel dež,
zvečer pa že prav na gosto pravi dež. Bilo je
mrzlo in dež se je spajal na tleh s snegom ter se
spreminjal v gosto iedeno ploščo, to je v pravo
zmrzal.
Kaj naglo so zginili z ljubljanskih ulic kolesarji. Proti 6. se jih je nekaj prekucnilo in ti so
imeli za novo leto dovolj izkušenj, da se ni šaliti
z zimskim vremenom. Niso pa mogli izginiti pešci,
ki so se pač vračali z dela proti domu. Saj je bilo
nevarno napraviti že dva koraka. Reveži so bili
zlasti tisti, ki so morali v večernih urah iz sredine
mesta na svoje domove v predmestjih. Ljudje so
si pomagali na vse načine. Najbolj prebrisani so
bili mesarski pomočniki, ki so si ovili svoje čevlje
7. žakljevlno in so zato pogumno stopali po cestali.
Reveži so bili tisti, ki so imeli na nogah samo
čevlje. Pomagale tudi niso gojzerice, pa naj bi
bile še tako kovane. Edina pomoč bi bila za hojo,
da so se ljudje prijeli pod pazduho ter skupaj
korakali. Če je enemu spodrselo, ga je drugi še
utegnil ujeti. Premožnejši pa so si privoščili vožnjo z avtotaksijem. čeprav samo za 100 m razdalje,
samo da so varno prišli na dom. Težavno pa je
bilo prekoračenje nekaj metrov čez pločnik.
Posebno pazite, kaj bolnik pije I
Policijski stražniki so imeli v noči na danes
obilo dela, ko so morali pobirali in reševati ljudi,
katerim je kar naenkrat zdrknilo ter so padli na
pločniku ali na cesti. Zgodili so se tudi primeri,
da je stražnik sredi mesta pobral uglednega gospoda ali damo, toda takoj, ko je napravil svoje
človekoljubno delo, je sam padel in ga je morala
nato njegova »rešena« žrtev pobirati. In še vrč:
ko sta se oba pobrala, sta padla zopet na tla.
Vendar so ljubljanski policijski stražniki napravili
v tej nevarni noči pešcem toliko uslug, da bi zaslužili vsi po vrsti priznanje, število ponesrečencev
7. zlomljenimi nogami in rokami je sicer znatno,
med temi pa ni nobenega stražnika, kar je res
čudno in dokazuje, da so stražniki tudi v tem
poslu izvežbani.
Snoči okoli 6. pa so se dogajali tudi mnogi
mučni dogodki Vpreženi konji so namreč padali
na zamrzlih tleh kar po vrsti. Nekateri vozniki, ki
so bili sami reveži, ker so mogli po stekleno ledenih tleh komaj koračiti, so se trudili, da bi rešili
svoje živalice, drugi vozniki pa so bili neusmiljeni. Niso razumeji, da konji niso krivi, če popadajo ter so jih neusmiljeno pretepali.
Čez noč pn se je vreme znatno spremenilo.
Nič več ni zmrzali, dasi ponekod še drsi. Dežuje
še vedno — od Jasa do časa tudi sneži —, toda
ta dež spreminja ledena in snežena tla v brozgo.
Sedaj, ko ima že skoraj vsaka ženska snežke in
skoraj sleherni moški galoše, ni to nobena nesreča. V brozgi, prvi v letošnji zimi, se hodi bolj
varno, kakor po zmrzali in je tudi manj nesreč.
Grozi pa nam nevarnost, da zopet pritisne hud
mraz in gorje nam bo. če vsa ta brozga zamrzne.
Potem bomo šele uadalii
I
jenih samo 48 otrok, v bolnišnici pa 80, skupaj
128; od teh je dečkov 05, deklic pa 03.
Smrt je to lelo kruto gospodarila. Doma jih
je umrlo 55, v ..bolnišnici 31, 8 je bilo pokopanih
na župrnem pokopališču iz drugih ljubljanskih župnij. Skupno je, bilo pokopanih na župnem pokopališču 94 oseb,'od teh 57 moških in 37 žensk. Nad
80 let starih je umrlo 8 oseb. od teh 4 moški (najstarejši 87 let), in 4 ženske (najstarejša 84 let).
Žalostna postavka v letošnji mrliški knjigi so sainoumori. katerih je bilo 6.
Iz riniokatoliške cerkve je izslopilo 5 oseb, od
teh dva še ne eno leto stara. Eden je celo prestopil v muslimansko v^ro
Versko življenje v župniji je lepo razvito. Vsako nedel jo in vsak . praznik liajiolnijo župljani pri
vseh štirih službah božjih od 5 do 10 prostorno
župno cerkev. Sv. obhajil je bilo v tem letu 70.300.
Vincencijeva konferenca in Mladinsko zavetišče, ki v zimskih mesecih oskrbujeta vsak dan
pod svojo streho nad 100 revnih otrok, skušata
lajšati bedo v župniji, vendar pa vsa karitas ni
v stanu odpraviti pomanjkanja, ki še vedno gospodari v lolikerih družinah.
Župnija sv. Družine v Mostah
Župnija sv. Družine stopa lotos jirvič v vrsto
drugih ljubljanskih župnij, da napravi bilanco izgube in dobička — pregled verskega življenja in
gibanja ljudstva.
Prav leto dni jo minilo danes, odkar obstoji
naša nova župnija s svojo družino 6500 ljudi, ki so
vežejo skupaj v vezi farnega občestva. Imamo sicer leseno farno cerkev, Iti dolgo ne bo mogla
ustrezati svojemu namenu, a v njej se vsako nedeljo in zapovedan praznik opravlja 5 kratna dojH)ldanska božja služba in vsak delavnik trikrat,
mnogokrat tudi štirikrat. To je mogoče le na ta
način, ker nekateri gg. duhovniki iz samega idealizma radi pomagajo tamkajšnjemu župniku, ki
še do sedaj nima kaplana, a ga bo v kratkem
času dobil, kakor nam je znano.
Razumljivo je, da je ob veliki lagodnosti udeležiti se božje službe naraslo v tem letu tudi prejemanje sv. obhajila od 30.000 na 41.500. Mnogo
sv. obhajil pa je bilo razdeljenih tudi v karnieličanski cerkvi in v kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami.
Živahno je bilo tudi prosvetno delo. Marljivo
je tudi delovanje na karitativnem polju. Zlasti živahno je udejstvovanje Vincencijeve konference.
Letos v jeseni se ji je pridružila tudi še na novo
ustanovljena Elizabetna konferenca s svojim plemenitim sodelovanjem.
Poročenih je bilo 60 parov. Od teh so šli trije
pari k poroki drugam, 7 parov pa jih je prišlo od
drugod poročit se k oltarju svete Družine v Moste.
Najstarejši ženin je imel 71 let, najmlajši pa 19
let. Najstarejša nevesta 57 let, najmlajša nevesta
pa 18 iet. Povprečna starost poročencev znaša pri
moških 31 let, pri ženskah 28 let.
Vseh naših župljanov je bilo rojenih 00. Od
teh je bilo doma rojenih in krščenih 23, v bolnišnici rojenih in doma krščenih 6, v bolnišnici rojenih in istotam krščenih 51. Moških je bilo rojenih 45, ženskih pa 45, zakonskih 7(1, nezakonskih 14, mrtvo rojen nobeden.
Umrlo jih je v naši fari 44, od teh 22 moških
in 22 žensk. Neprevideni so umrli 3.
Gospod župnik Jenko je živahno naglasil, da
jo hilo letos v novi meščanski fari vse na pare.
Rodilo se je natančno 45 parov (45 fantkov in 45
punčk), umrlo je natančno 22 parov (22 moških
in 22 žensk), poročilo se je 60 parov.
Najstarejši je umrl v starosti 85 let, najmlajši
takoj po roistvu. V dolinski dobi jih jo umrlo 6.
mnogi so umrli v razmeroma najlepših lotih. 0
jih je pokosila smrt v starosti od 16 do 25 let.
Skoraj največ jih je pokosila jetika in sicer 0.
6 jih je umrlo za življenjsko slaliosljo, za rakom
2, za kapjo 4, zaradi starosti 3, zaradi drugih bolezni in sicer zaradi srčne napako, pljučnice, poapnenja žil skupno 19. Eden je umrl kol samomorilec, ki pa je bil iz tuje fare.
Povprečna umrljivost pri moških 58, pri ženskah 52 let.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite
zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani
Josef« grenčice.
Drobne
novice
Koledar
Sreda, 4. januarja: Tit, škof; Angela Folinjska, vdova.
Četrtek, B. januarja: Telefor, mučenec; Emilijana, devica, Sčip ob 22.30. Herschel napoveduje
lepo vreme.
Novi grobovi
+ V Sp. Novi vasi pri Slovenski Bistrici je
umrla 73-letna posestnica Ivana L e s k o v a r. —
Pokojnica je bila teta mariborskega prof. Gregorja Zafošnika in tašča orožniškega narednika
g. Gvidona Zorenča. Naj v ntiru počiva! Sorodnikom naše sožaljel
Osebne novice
= Izpit za specialista is ginekologijo in porodništva sta opravila z odličnim uspehom dr.
Vladimir Trampuž in dr. Vito Lavrič. Čestitamo!
= Iz hanovinske službo. Za zdravnika sekurir
darija v VIII. pol. skupini je postavljen dr. Žitnik Jožef v banovinski bolnišnici v Mariboru. —
Premeščena sta dr. Spacapan Avgust iz hanovinske bolnišnice v Novent mestu k banovinski bolnišnici v Celju in dr. Bregant Marija iz hanovinske bolnišnice v Celju k bolnišnici v Novem mestu. Za banovinskega arh. uradnika v X. položajni
skupini je postavljen Kranjc Stanislav pri banski
upravi v Ljubljani. Premeščeni so bili: banovinska administrativna uradnica Počivalnik Danica
od okrajnega cestnega odbora v Ljubljani k banski
upravi v Ljubljani, zvaničnik Tretjak Ivan od
okrajnega načelstva v Črnomlju k okrajnemu načelstvu v Ptuju in zvaničnik Berdon Ivan od
okrajnega načelstva v Ptuju k okrajnemu načelstvu v Črnomlju. Premeščena sta bila: policijski
stražnik Klorjančič Ivan od policijskega komisarijata na Jesenicah k predstojništvu mestne policije
v Mariboru, policijski stražnik Kacijan Rudolf od
predstojništva mestne policije v Mariboru k policijskemu komisarijatu na Jesenicah.
V glavnih vlogah veliki
n O r i J
a
Rigaud in Gina Mane«
— Ravnateljstvo šk. klas. gimn. v St. Vidu
nad Ljubljano, prosi dijake iz bližnje okolice, da
se udeleže v četrtek, .5, januarja ob 9 pogreba
bivšega ravnatelja g. dr. A. Ratajca.
— Bivši minister čvrkič ni umrl, pač pa njegov brat bivši poslanec radikalne stranke Mihajlo
čvrkič.
— Vreme. J u g o s l a v i j a : Toplejše vreme
po vsej kraljevini. Oblačno z dežjem v zahodnih
krajih, pretežno jasno v zhodnih krajih, deloma
oblačno v oslalih predelih. Najnižja toplota SkopIje —10, najvišja Omišalj 12 stopinj. — N a p o v e d
za d a n e s : Prevladovalo bo oblačno z dežjem
in snegom; nastopilo ho hladnejše vreme.
— Redni letni živinski in kramarski sejem
v Smartnem pri Litiji na dan po sv. Treh kraljih,
t. j. v soboto, 7. januarja.
— Smrtna železniška nesreča. Nekaj kilometrov daleč orl Varaždina se je na novega leta zvečer zgodila huda železniška nesreča. Tovorni vlak
je stal na odprti progi, ker se je stroj nekaj pokvaril. Kmalu jo privozil brzi tovorni vlak in zavozll v prvi vlak. Trk je bil zelo hud. Štirje vagoni
popolnoma razbiti, enako službeni vagon. V
enem izmed razbitih vagonov se je vozil spremljevalec žive kuretine Muharem Kambelovič, ki je bil
na mestu mrtev. Železniška uprava ima okrog
300.000 dinarjev škode.
— Pri ženah, ki več let trpe na težki
stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne
»Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite
zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo
uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke
rade jemljejo »Franz-JoseJovo« vodo, ker
se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten
učinek.
Ogl. reg. S. br 30474/35.
— V Bosni še vedno ugrabljajo dekleta. Iz
Rrčkega v Bosni poročajo, da se je te dni v vasi
stanovih odigrala ugrabitev dekleta, ki je zbudila po vsem okraju veliko pozornost. Milo Ganič
je prišelo ponoči ob 1 z «0 fanti, ki so bili oboroženi z noži, puškami in koli, pred hišo Sitne Ziniiča. Razbili so hišna vrata in ugrabili Zimičevo
hčerko Maro. Ko so starši videli, kaj se dogaja fi
hčerko, so jo začeli braniti. Tudi deklica sama ni
hotela iti z Ganičem, ker se ji ni dopadel, zato je
klicala na pomoč. Fantje pa so zvezali starše, odnesli dekle na sani in jo odpeljali v Ganičevo
hišo. Drugi dan je vsiljeni ženin šel popoldne v
vas, Mara pa je v tem času zbežala in tekla bosa
po snegu štiri kilometre daleč do domače hiše
i
'*™Kino
Kodelievo
—
Da
boste
stalno
zdravi.
|e potrebno,
da
-•dno pi|ete Radensko ki delti je proti boleznim
••dvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni ki-lini In sllčno. Radenska vam ohrani zdravje tn
mladostno svežo«!
— Zaloigra dekiice, ki so jo S mesecev m u n n .
Poročali smo, kako sta v Gornji Gračanici pri
Zenici oče Čarnil in mačeha Raliima imela skozi
videli p r a v o dvojno lice
Hnllywooda, svet. filmske
metropolo, v velikem filmu
v glavni vlogi:
DI«K P O W l l - » O M I M r l « 'H l O l « l i n «
»0161
| | / l | | l | « i » n . A i l
nOliyWOOQ
Slovenske gospodinje
perejo s slovenskimi izdelki. Uporabljajo
PERION
ki je odličen in reslepo opere.
Prireditve in zabave
Ko je lani nastopila mlada Viktorija Svihlikova na samostojnem klavirskem večeru v mali
Filharmonični dvorani, si je na mah osvojila koncertno občinstvo in kritiko. Mlada umetnica bo
letos nastopila v veliki Filharmonični dvorani, in
sicer v ponedeljek 9. januarja ob 20. Izvajala bo
posebno zanimiv koncertni program, na katerem
so zastopani skladatelji: Bach, Liszt, Debussy,
Ravel, Novak in Smetana.
Na praznik sv. Treh kraljev uprizori Prosvetno društvo Bežigrad ob pol 8 zvečer v društveni
dvorani Vonibergerjevo božično igro »Vrnitev«.
Prosvetno društvo Ljubljana - mesto. Vse
članstvo opozarjamo na Nučičevo veseloigro »Svet«,
ki jo uprizori naša igralska družina na praznik
sv. Treh kraljev ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani.
Predavanja
Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 8 na
sedmem prosvetnem večeru bo imel zanimivo in
POSTARJEVA
Predstave cK> 16.^19? in 21 uri
HCI
K I N O U N I O N tel. 22'21
da je mestno poglavarstvo hišne posestnike že
večkrat opozorilo na te dolžnosti, zato bo pa naša
javnost razumela tudi posledice § 90 zakona o
mestnih občinah, ko bodo taki posestniki občutno
kaznovani.
1 Nesreče zaradi zamrzali. Na glavni pošti je
na zamrzlih tleh padla poštna uradnica Hilda
Vrtovec ter dobila hude poškodbe na kolku. —
Včeraj popoldne je na Tržaški cesti na Viču padel železniški čuvaj v p. Jože Grimšič ter si izpahnil ramo. — Na poledenelih tleh se je ponesrečila 40-letna žena niagistratnega sluge Marija
Matjašič, ki si je zlomila nogo. — Na oglu Masarykove ceste in Majstrove ulice se je ponesrečila 58-letna zasehnica Ana Pliševnik, ki je dobila hude poškodbe. — Vse polno pa je bilo manjših poškodb, ko so se ljudje poškodovali, pa niso
iskali pomoči na reševalni postaji in ne v bolnišnici.
V dežju in
snegu
gumlfasfe pelerlnice!
od Din 15-— dalje
v roto-drogeriji „fiERMES"
Miklošičeva cesta št. 30, Ljubljana
1 Trgovska prireditev. Združenje trgovcev in
trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani opozarjata
naše občinstvo, osobito pa naše gospodarske kroge, da bo v soboto, dne 7. jan. 1939 v vseh prostorih Trgovskega doma letošnji trgovski ples, ki
ga priredi klub absolviranih trgovskih akademikov. Po skrbnih pripravah prirediteljev bo letošnji trgovski ples gotovo odlična prireditev, ki bo
nudila vsem udeležencem prijetno in neprisiljeno
zabavo. Vabimo na številno udeležbo.
1 V okviru umetniškega programa na trgovski prireditvi nastopita gdč. V. Heybalova in gdč.
L. Wisiakova. Za veselo razpoloženje pripravljata
Jožek in Ježek, ljubljenca poslušalcev radia, originalne parodije. Sodelujejo tri godbe. Posebnost
francoski harmonikar in gitarist.
1 Nov škropilni avtomobil nabavi mestno poglavarstvo in je v ta namen razpisana licitacij«"
v »Službenem listu«.
1 Za mestne reveže je daroval gosp. AdolI
Mcrgenthaler, tovarnar usnja v Ljubljani, 1000
dinarjev, prav tako g. Jakot> Zalaznik, zasebnik
na Prulah šl. 9, 150 din. Velikodušnima darovalcema izreka mestno poglav. najlepšo zahvalo.
1 Napad s kislino. Do razburljivega dogodka
je prišlo včeraj dopoldne okoli poj l t v Gledališki ulici 14. Napadena je bila skladiščnica, 24«
letna Frančiška Grabnarjeva iz Hrenove ulice 5.
Neka oseba ji je vrgla žgočo kislino v obraz, ki
ji bo po vsej verjetnosti za vse življenje skažen,
Oblasti bodo še preiskale ozadje tega napada.
1 Privaja motornih vozil in voznikov za leto
1939 se mora izvršiti po določbah t. p. 100 zak. o
taksah do 28. febr. Obenem se mora plačati tudi
davščina za državni cestni sklad (»SI. list« štev.
335/55 z dne 9. 7. 1938) in banovinsko trošarino
na pneumatiko
Da se prihrani strankam pot,
bodo policijski organi te dni dostavili: prijave,
poštne položnice in tozadevna navodila; vozačem
vozil tudi obrazec za prijavo vozniške izkaznice.
Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike in vozače motornih vozil, da se strogo ravnajo po navodilih in tako preprečijo nepotreben naval pri
uradu. IzroČitelju se mora plačati za prijavni tiskovini 5 din za vsak avtomobil in 3 din za vsak
motocikel. Vsa motorna vozila, ki so na področju
mesta Ljubljane, je treba prijaviti tudi računovodstvu mestnega poglavarstva zaradi odmere občinske takse. Vozii, ki so pod plombo, ni treba
prijaviti.
te/.41-64^*^
— Strašen konec silvestrovanja. V vasi Otoku
pri Vinkovcih je Hrvatska čitalnica priredila siljutri ob 8.jeuritrajalo do B3
vestrovanje.Danes
Veseloin razpoloženje
zjutraj, ko sla prišla na veselico stara sovražnika
Osve
t aJustus
Jein sMate
l aBošnjak.
d k a Justus
1
in pretepača
Filip
je sklenil, da se iKen
ho to noč
rešil svojega sovražnika.
Maynard)
I
Medtem ko se je Bošnjak zabaval pri mizi, je šel
luslus na dvorišče, kjer je našel sekiro, jo skril
pod suknjo in se vrnil v sobo. Ko je prišel za Bošnjaka, je z obema rokama prijel za sekiro in udaril Bošnjaka s sekiro po glavi e tako silo. da mu
io popolnoma razbil zadnji del glave. Bošnjak se
je zrušil mrtev na tla. Hitro došli orožniki so are'irali Jiistusa. Bošnjak je bil znan vaški pretepač, ki je ubil že dva človeka pa je bil obakrat
zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Zadnji čas
•e je lolil vaških deklet in jih je začel napadati.
Sprva so bili ljudje zaradi tega groznega umora
razburjeni, pa so se kmalu pomirili, češ saj smo
rešeni dveh nevarnih prelepačev in izzivačev, od
katerih eden je šel v ječo. drugi pa v grob.
|
Silno napeti dramatični prizori in krasni fotografski posnetki
v
D a l l l
|
Na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja ,ob
pol 5 popoldne, in v nedeljo, 8. januarja, ob pol 8
zvečer bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili
igro »Cvrček za pečjo«. Igro je spisal najpopularnejši angleški pisatelj Dickens. Igra je prepletena z ljubeznivim humorjem in je izmed najbolj
priljubljenih ljudskih iger svetovnega slovstva.
Režijo ima v rokah g. Franc Gajeta.
1 Mesečna rekolekcija xa duhovnike bo danes
ob 5 popoldne v Domu duhovnih vaj.
1 Pogreb prof. dr. Albina Belarja bo zaradi
zaprek 4 t. m. ob 4 iz kapelice pri Sv. Križu.
1 Voda na cestah in hišni posestniki. Ko je
nastopilo toplejše vreme in je pričelo še deževati, je sneznica poplavila vse hodnike in ulice
zlasti zato, ker so zamašeni kanali in so kadunje
ob robnikih polne snega. Tudi s streh lije votla,
ker so žlebovi polni snega in nesnage, da ne požirajo vode. Vse se pa zaradi čofte pritožuje samo na cestno nadzorstvo, ki pa tem nedostakom
gotovo ni krivo. Zato mestno poglavarstvo spet
opozarja vse posestnike na čiščenje kadunj ob
robnikih, da cestna voda more odtekati. Hišni
posestniki so po cestno policijskih predpisih dolžni snažiti te kadunje in hodnike, prav tako pa
morajo skrbeti tudi, da so strešni žlebovi popolnoma v redu in očiščeni ter ne puščajo vode. Ob
sedanjem mehkem in mokrem vremenu se jasno
vidijo nedostatki, ki so jih zakrivili hišni posestniki z zanemarjanjem hodnikov in odtočnih kadunj ob robnikih ter žlebov in s preziranjem
cestno-policijskih predpisov. Občinstvo dobro ve,
Romantična llubnvna romanca po prekrasni noiell nesmrtnega rnskega lirika
l
y
Rokodelski oder
Ljubljana
l l f I f i n a Pretresljiva ljubezen mlade pofitnrjeve hčerke ln postavnega
• Brualtllla
cvirskeirn oficir.lR. Film je izdelan v režiji velikega ruskega
Aumetnika
V. Turlansksgs. • •
B
Jeanine Crispin, Georges
s
I
osem mesecev zaprto v temni sobi in tam skoraj
do smrti izstradala malo sedemletno Diko. Zdravnik dr. Hasan Muminagič je o tem primeru obvestil profesorja belgrajske ot/oške klinike dr.
Matija Ambrožič in mu primer opisal z medicanskega gledišča; |>oslal mu je tudi sliko male deklice. Dr. Ambrožič je takoj odgovoril dr. Muminagiču, se mu zahvalil za obvestilo in mu sporočil, da je na svoji kliniki rezerviral posteljo za
malo Diko. Če zdravstveno stanje deklice dopušča,
naj jo takoj pošljejo v Belgrad in njemu prepuste
nadaljnjo skrb, če pa prevoz ni mogoče, pa prosi
dr. Ambrožič, da ga stalno obvešča o stanju bolezni, ker ga ta primer silno zanima. Skoraj gotovo pa želji dr. Ambrožiča ne bo mogoče ustreči,
ker mala Dika še vedno niha med življenjem in
smrtjo.
Prvikrat v življenju boni«
aktualno skioptično predavanje o Ukrajini in
Ukrajincih župnik g. Janko Cegnar.
Sentpetersko Prosvetno društvo. Drevi ob 8
bo predaval v društvenih prostorih o tisku g. inž.
Sodja.
Sestanki
Barjansko okrožje Z. F. O. ima drevi redno
sejo ob pol 7 v škofijskem dvorcu. Odborniki, pridite točno in polnoštevilno!
Šmarnngorsko okrožje ima danes sejo v samostanski dvorani v Sp. Šiški.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela jutri v Uršulinski cerkvi svojo mesečno pobožnost.
Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga
in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žiye in rajne
člane Bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi.
lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr.
Bohinec, ded., Rimska cesta 31.
Celje
c Prostovoljna gasilska četa v Gaberju pri
Celju bo uprizorila v nedeljo 8. januarja ob 4 popoldne v Narodem domu ljudsko igro »Razvalina
življenja«.
c Katoliško prosvetno društvo v Prekorju pri
Celju se zahvaljuje vsem trgovcem iz Celja in celjske okolice za darila v prid revnim otrokom.
c Davčna uprava v Celju razglaša, da je rok
za vlaganje davčnih prijav za rentnino od 1. do 31.
jan. Točno izpolnjene prijave naj davčni zavezanci
vložijo v tem roku pri davčni upravi v Celju, odnosno pri pristojni upravni občini. Prepozno ali
nevložene slučaje zadene kazen po določilih čl.
138. z. o neposrednih davkih.
c Dekliški krožek ima drevi ob pol 8 v Domu
v Samostanski ulici svoj redni sestanek.
c Savinja je zaradi dežja in južnega vremena
včeraj precej naraslla in vali velike množine umazane vode s snegom ter ledom.
Vodice
Na praznik sv. Treh kraljev ab 3 popoldne
ponovc v Domu tretjič Grcgarinovo božično igro
v sedmih slikah »Kralj z neba«.
Šmartno pri Litiji
\
»Kralj z neba«. To veličastno Gregorinovo božično igro vprizori naše Prosvetno društvo na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo 8. januarja, obakrat ob 3 popoldne v Domu.
Kranj
Gledallšie
Zmrzal, dež, luže, sneg... V ponedeljek pop.
je začela najprej rositi, zvečer pa jc že močno deževalo. V dobri uri se je sneg po ulicah spremenil
v zmrzal, ki je povzročila nemalo težavne hoje,
posebno starejšim ljudem. Posebno veliko preglavic
je dajal voznikom strmi Jelenov klanec. Več avtomobilov 6e je ustavilo in delavci so jh morali
potiskati naprej. Na noben način pa ni60 mogli
spraviti vrh Jelenovega klanca Kovačev tovorni
avto, ki je v ponedeljek zvečer nameraval iz Ljubljane v Tržič. Šoler je najel nekaj delavcev, da so
posuli cesto s drobnim kamenjem in da bi ga nato
potisnili vrh klanca. Ker iim to ni uspelo, je najel
dva avtomobila, vendar brez uspeha, avtomobil je bil do torka opoldne sredi Jelenovega
klanca. V torek popoldne je spet močno snežilo.
Avtobusne zveze na vse kraje so prekinjene.
Drama: Sreda, 4. jan.: Dobrudža 1916. Red
A. — Četrtek.5 . jan.: Hollywood. Red B. — Petek, B. jan. ob 15: Kralj z neba. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdol. - Ob 20: Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Sreda, 4. jan.: Gioconda. Red Sreda.
Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. — Četrtek, 5. januarja: Roxy. Red Četrtek. — Petek, 6. jan. ob
15: Prodana nevesta. Izven Znižane cene od 30,
din navzdol. - Ob 20: Pod to goro zeleno.. Izv.
Znižane cene od 30 din navzdol.
70 letnico rojstva je tiho obhajala v torek,
3. januarja hišna posestnica Marija Benedik na
Cojzovi cesti v Kranju. Jubilantinja je bila poročena z lesnim manipulantom in mu je v zakonu
rodila 13 otrok, od katerih živijo sedaj le še štirje.
Njen mož je umrl leta 1918 in ji zapustil nepreskrbljene otroke. Toda dobro krščanska mati se
ni ustrašila trudov, hotela je oskrbeti svoje otroke. Posebno vesela je, da se jc eden izmed sinov
posvetil duhovskemu stanu. Bog jo ohrani zdravo
in veselo še dolgo vrsto let.
PREMIERA
K|N0
I
MATICA 21-24 1
, „ . „.
..
Ob 16., 19. m 21. url !
Maribor
•
g
m Profesorski izpit sta opravila v Ljubljani
suplenta na tukajšnji klasični gimnaziji France
Štrukelj in Marjan Ažbe. — Čestitamo!
m Mariborsko poverjenlštvo kluba železničarjev .TRZ vabi člane na sestanek v četrtek, 5. januarja, ob 19. Na dnevnem redu volitve odbora.
m PoverjeniStvo kluba železničarjev JRZ v
Studencih je imelo svoj redni letni sestanek, na
katerem so poročali o poteku poslovnega leta
predsednik, tajnik in blagajnik. Nato se je izvolil
sledeči odbor: predsednik A. Kristoviči njegov
namestnik F. Petek, tajnik F. Teržan in blagajnik
K. Raner.
m »Prodana nevesta« sopet na mariborskem
odru. Mariborska opera pripravlja po preteku šestih let zopet slovečo Smetanovo opero »Prodano
nevesto«, v kateri nastopi v naslovni vlogi Jelka
Igličeva, Janka pa poje Manoševski.
m Pri tovorni oddajni blagajni v tovornem
skladišču na mariborskem glavnem kolodvoru se
ob 5. januarja zopet uvedejo prejšnje uradne ure
od 8 do 12 in od 14 do 18.
m Grozotne posledice svetovne vojne boste
nazorno videli v božični igri »Vrnitev«, katero bo
ponovil Ljudski oder na praznik sv. Treh kraljev
ob 17 v dvorani na Aleksandrovi 6.
m Kongregacija za gospe ima sestanek v četrtek ob 16 v kapelici Srca Jezusovega.
m Koncert slovanske glasbe, ki ga priredi
Glasbena Matica v Mariboru, bo prihodnjo sredo,
11. t. m., ob 20 v veliki dvorani Uniona. Koncert
bo dirigiral priznani kapelnik ljubljanskega Radioorkestra Drago Mario Šijanec, ki se bo tokrat
prvič predstavil mariborskemu glasbenemu občinstvu. Program izvajata matični pevski zbor in
društveni orkester, pomnožen z godbeniki 45. pp.
m Iz mestnega disciplinskega sodišča. Gospod
ban je imenoval v disciplinsko sodišče za mestne
uslužbence v Mariboru za leto 1939 sledeče člane:
predsednik okrajnik načelnik dr. Janko Šiška, namestnik okr. načelnik Leopold Eiletz, sodnika: magistrat. direktor Franjo Rodošek in sodnik okrožnega sodišča dr. Alojzij Lešnik, sodniška namestnika okr. načelnik v p. dr. Viher Friderik in okr.
podnačelnik Boris Modrijan, dva člana in dva namestnika disciplinskega sodišča pa bo imenoval
mariborski občinski svet na svoji prihodnji seji.
m Iz mariborskega obrtnega življenja. V preteklem letu je bilo v Mariboru na novo izdanih
164 obrtnih pravic, črtanih pa je bilo 157 obrti iz
obrtnega registra. Premestitev obrti je bilo lani
38, začasno je ustavilo obratovanje za dobo enega
leta 38 obrtnikov, polletni rok se je podaljšal za
7, začasno obustavljenih obrti, nadaljevalo pa je
obrt 7 obrtnikov, ki so lani začasno obustavili
svoje delo. Pomožnih lokalov je bilo prijavljenih
23, odjavi jenih pa 10, 10 vdov je nadaljevalo obrt
po umrlem možu, poslovodij pa je bilo prijavljenih
18. Kakor je iz naslednjih številk razvidno, se je
kretalo obrtno življenje v mariborskem mestu lansko leto v povsem normalnem toku, kar je dokaz
za stalnost gospodarskih razmer.
m Novo vodstvo društva gluhonemih. Kakor
smo že na kratko v »Ponedeljskem Slovencu* poročali, je bilo v Mariboru na Silvestrovo zborovanje društva gluhonemih, ki ima svoje člane po
vsem Spodnjem Štajerskem. Z zborovanjem je bila
zvezana tudi božičnica, pri kateri je bilo obdarovanih veliko število gluhonemih otrok. Občnega
zbora se je udeležilo 75 gluhonemih, med njimi so
bili tudi delegati iz Gradca, Ljubljane in Zagreba.
Poročali so predsednik Sagaj, tajnik Svenšek in
blagajnih Hochvvald V novo vodstvo so bili izvoljeni: predsednik Sagaj, njegova namestnica gdč.
K ra jne, tajnik Vršič, blagajnik Hochwald, odbornika Goričan in Kokot.
m Umrla je v mariborski bolnišnici zasehnica
gospa Alojzija Blassutto, stara 66 let. Na jpočiva v
miru.
m Povečanje poslovnih prostorov za nemško
carinarnico in nemško obmejno policijo na mariborskem glavnem kolodvoru bo potrebno, ker zahtevajo to nemške obmejne oblasti. Vprašanje prostorov je bilo tudi glavna vsebina zadnjih razgovorov, ki so bili v Mariboru med našo in nemško
delegacijo. Naša delegacija je na nemške zahteve
pristala. Sedaj se proučuje vprašanje, ali bo treba
na kolodvoru zaradi tega izvršiti kakšne dozidave,
ali pa bo mogoče najti prostore v okviru sedanjih
kolodvorskih zgradb.
m Dva mlada ponesrečenca so zapeljali včeraj
mariborski reševalci v bolnišnico. 11 letni dijak
Karel Ulčnik si je pri sankanju na Piramidi zlomil levo roko, na 14 letnega pekovskega vajenca
Ivana Novaka pa so se na dvorišču pekarne n jegovega mojstra sesula drva ter ga pokopala pod seboj. Novak ima zlomljeno desno nogo.
m Razprava proti roparskemu morilcu Silvestru Kranjcu se prične danes ob pol devetih
dopoldne pred mariiiorskim okrožnim sodiščem v
sobi št. 53. Kranjc je, kakor znano. 23. septembra
lanskega leta usmrtil in oropal 73 letnega prevžitkarja Petra Korošo iz Volinjaka pri Mežici.
S Kranjcem sta soobtožena rudar Ivan Kolar iz
Mežice zaradi zasnove k roparskemu umoru in
Kranjčeva žena Amalija, ki je od morilca vzela
oropani denar in ga skrila.
Gledališče
Sreda, 4. jan.: Zaprto. — Četrtek, 5. jan., ob
20: »Vse za šalo«. Red C. — Petek, 6. jan.j ob 15:
»Pokojnik«. Znižane cene; ob 20: »Aida«.
Litija
Na Novega leta dan je bil v dvorani Ljudskega
doma občni zbor Prosvetnega društva. Ob obilni
udeležbi članstva s<o podali odborniki poročila o
delovanju. Prav tako so podali poročila tudi zastopniki posameznih odsekov. Iz V6eh poročil je
bilo razvidno, da je društvo v letu, kar je v svojih
lastnih prostorih, lepo napredovalo, V domu so se
izvršile razne adaptacije, gradi se letno telovadišče ob Savi. Fantovski odsek je dobil pri tekmah
veliko diplomo, Dekliški krožek lepo napreduje,
dramatični odsek nam je v pretekli sezoni dal celo
vreto lepo uspelih predstav; z delom sta začela
tudi godbeni in pevski odsek. Odbor s predsednikom g. Mahkovcem je pokazal toliko resnega
stremljenja in dela za napredek društva, da je bil
izvoljen ponovno Po občnem zboru se je razvil
družabni večer.
Dramatični odsek Prosvetnega društva v Litiji
vprizori dne 5. t. m. ob 8 zvečer in na praznik sv.
Treh kraljev popoldne ob 3 v dvorani Ljudskega
doma igTo »Čez deset let«. Vsa tri dejanja se vrše
na sveti večer leta 1925.
Siare in nove naročnike »Slovenca« obvečamo, da lahko poravnajo naročnino za leto 1939. pri
zastopniku v mežnariji.
Štev. 3.
Stran 5
»SLOVENEC«, dne 4. januarja 1939.
Delo Kmetijske zbornice
2e leto dni dela z uspehom naša Kmetijska
zbornica v Ljubljani. Dne 3. januarja letos se je
začelo njeno četrto redno zasedanje, na katerem
so bila podana številna strokovna in druga poročila o položaju našega kmetijstva in o dosedanjem
delu te naše najmlajše zbornice, ki ne razpolaga
z znatnimi denarnimi sredstvi kot druge zbornice, pa se je vendar zaradi svojega strokovnega
vodstva prav lepo uveljavila.
Obširno poročilo o delu zbornice je podal na
plenarni seji predsednik g. Steblovnik. Iz njegovega poročila posnemamo, da so bile ovire za
uveljavljenje Kmetijske zbornice znatne, vendar
je upati, da bodo zaradi pospešenega in povečanega dela same zbornice te ovire kaj kmalu odpadle, saj je Kmetijska zbornica ena naših najvažnejših institucij. Delo zbornice je bilo od zadnjega zasedanja sem zelo živahno. Zlasti je razgibala našo javnost kmetijska anketa v dnevih od
30. maja do 3. junija 1938, ki je dala zborničnemu uradu precej dela. Predsedstvo zbornice je
imelo dve seji, na katerih je obravnavalo tekoče
zadeve in pokrenilo več pomembnih akcij. Tudi
izvrševalni odbor zbornice je imel dve seji, na
katerih je mnogo razpravljal tudi o internih stvareh zbornice. Mnogo dela so izvršili tudi stalni
in posebni strokovni odbori, katerih je sedem:
1. za poljedelstvo, vrtnarstvo in hmeljarstva, '2.
za živinorejo, mlekarstvo, travništvo, pašništvo in
melioracije, 3. za vrtnarstvo in sadjarstvo, 4. za
gozdarstvo, 5. za kmetijsko trgovinsko politiko,
6. za pravna, finančna, carinska in prometna vprašanja in 7. za kmetijsko organizacijo, zadružništvo, kmetijsko zavarovanje in vaško higieno.
V sestavi zborničnega sveta je prišlo do nekaterih izprememb. Tako je bil po Združenju jugoslovanskih agronomov delegiran v zbornico ravnatelj g. inž. Rado Lah, dosedanji zastopnik združenja g. inž. Matija Absec pa je bil v namen njegovega nadaljnjega strokovnega sodelovanja kooptiran v zbornični svet. Priznano je bilo zastopstvo v Zbornici Sadjarskemu in vrtnarskemu
društvu za Slovenijo, zastopnik je predsednik g.
Martin Humek. Za opravljanje nadzorstva in
vzdrževanje zveze s Km. zbornico je g. ban postavil
svojega stalnega delegata v osebi g. inž. Lamberta
Murija, šefa kmet. odseka. Zbornični urad šteje
sedaj osem moči. Zbornični urad je izdal številne predloge za izpremembo važnih zakonov, uredb,
pravilnikov in naredb, podajal strokovna mnenja
glede njih, izdelal pa tudi iniciativne predloge za
marsikatero gospodarsko in kmetijsko vprašanje.
Končno je zbral tudi mnogo statističnih podatkov
in sodeloval pri raznih anketah in drugih akcijah.
Končno navaja predsedniško poročilo še podatke o finančnem položaju zbornice. Zbornica je
prejela na dokladah do konca leta 1938 677.445
dinarjev, ali 61.5% proračunske vsote. Izdatki so
bili nekoliko manjši. Del proračunske doklade bo
zbornica še prejela. Gotovo pa je, da ne v 100%
proračunske vsote. Zbornica je vzdrževala stalne
stike s sorodnimi ustanovami.
Svetovni in naš gospodarski položaj
Na plenarni seji Kmetijske zbornice dne 3. januarja je podal glavni tajnik zbornice g. dr. .Jože
Lavrič obsežno in dokumentirano poročijo o splošnem gospodarskem položaju. Iz tega poročila posnemamo naslednje ugotovitve:
Svetovno gospodarstvo se je nahajalo že od
leta 1933 dalje na potu zboljšanja. Pri nas pa ,so
se začeli kazati številnejši znaki znatnega izboljšanja šele leta 1935, ko je pognala StojadinovičKoroščeva vlada tudi naše zarjavele gospodarske
stroje v obrat. Že v letu 1937 smo se nekoliko
bali za trajnost konjunkture, ki pa je bila še dokaj stalna in je pokazala le v nekaterih državah
nekaj večje zmanjšanje. Oslabitev ni bila v vseh
državah enaka. Za nas je najvažnejše vprašanje,
ali je ta oslabitev le trenuten, prehoden pojav,
ali pa je znak krize, ki bi dalj časa trajala in zajela vse države.
Glavni gospodarski barometri kažejo naslednje: Mednarodna trgovina je zabeležila v letu 1938
znatno zmanjšanje. Cene na veliko v splošnem padajo. Zaposlitev delavstva ter stanje industrijske
proizvodnje sta se v letu 1938 tudi zmanjšali. (Poročilo podrobno analizira gibanje teh barometrov
v najvažnejših državah na svetu). Skratka: leto
1937 pomeni višek v razvoju po krizi leta 1929.
L. 1938 opažamo padanje tako v cenah kot v produkciji, ki ni enotno in proti koncu leta 1938
skoraj povsod splošno popravljanje v produkciji
in ponekod na nekaterih področjih imamo še celo
napredovanje ali vsaj ne nazadovanje. Hud padec
pa je v največji industrijski državi, Ameriki, kjer
pa se je zadnje mesece vendarle nekako ujel in
kaže znake izboljšanja.
Splošni razvoj svetovnega gospodarstva ni
ostal brez vpliva na našo državo. Občutno je n. pr.
nazadoval v primeri z lanskim letom naš izvoz.
Ta padec ni zadel samo kmetijskih proizvodov,
ampak tudi v isti meri proizvode našega rudarstva. Tudi popuščanje cen je prišlo do izraza v
naši državi, kar kažejo indeksne številke. Ugoden
je razvoj zaposlitve delavstva, naše rudarske in
topilniške proizvodnje ter državnih financ, denarnega trga in denarnih zavodov, posebno pa v naši
kreditni organizaciji. Poštna hranilnica je dala v
Sloveniji okoli 123 milijonov dinarjev posojil za
odstopljene kmetske dolgove in pozna se tudi
ugoden vpliv 63 milij. posojila za Zadružno zvezo.
Skupno je naše zadružništvo prejelo okoli 186
milijonov gotovine, kar pomeni 13% njegovih vlog.
Glede gibanja cen povzroča največ skrbi gibanje cen pšenice na svetovnih trgih, ki so zelo
padle, vendar je pričakovati, da ta padec cen na
svetovnih trgih ne bo imel tako poraznih posledic
za vse kmetijstvo in gospodarstvo, kot jih je imel
leta 1929 in 1930. V naših razmerah je važno
vprašanje cen in pšenice in referent je mnenja,
da je v naši državi celo več interesentov, ki so
interesirani na nižjih cenah pšenice kot na visokih. Nadalje opažamo, da so nekateri kmetijski
proizvodi pri nas nad cenami svetovnega trga
(vino, maslo, sir).
Stanje kmetijstva v Sloveniji je bilo v splošnem povoljno, kjer niso bile povzročene škode po
ujmah. Ozimine so dobro prezimile, aprila in v
prvi polovici maja pa je bilo vreme manj ugodno. V drugi polovici maja in junija se je vreme
nekaj izboljšalo, vendar so povodnji v nekaterih
Stanje naših 'kliringov
Dne 31. decembra 1938 je bilo stanje naših
kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri
z izkazom za 22. december):
Aktivni kliringi: Italija 33,133.000 (—9 milijonov 516.000) din, Nemčija 27,039.000 ( + 3 milijone 907.000) mark, Bolgarija (redni račun) 1 milijon 842.000 (—2000) din, Poljska 2,990.000 din
(-348.000 din), Turčija 18,560.000 (—228.000)
dinarjev in Španija 2,935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Belgija 2,470.000 ( + 63.000)
belg, Bolgarija (turizem) 41.000 ( + 41.000) din,
Madžarska 21,279.000 ( + 1,941.000) din, Romunija
10,742.000 ( + 1,969.000) din, Češkoslovaška 142 milijonov 475.000 ( + 345.000) kron in Švica 3,622.000
(—65.000) frankov.
Naslednja tabela nam kaže stanje naših kliringov na koncu leta 1938 in 1937:
Aktivni kliringi:
1938
1937
Nemčija (mark)
27,039.000
12,663.000
Italija, novi (din)
33,133.000
—
Italija, stari (lir)
—
32,409.000
Italija, stari (lir)
—
51,535.000
Poljska (din)
2,990.000
16,143.000
Turčija (din)
18,560.000
9,693.000
Bolgarija (din)
1,842.000
—
Španija (pezet)
2,935.000
2,774.000
Pasivni kliringi:
Češkoslovaška (kron)
142,475.000
137,319.000
Švica (frankov)
3,622.000
2,160.000
Belgija (belg)
2,470.000
4,821.000
Madžarska (din)
21,279.000
13,720.000
Romunija (din)
10,742.000
30,101.000
Francija (frankov)
—
13,487.000
Razvoj in pomen petrolejske
industrije
Pod tem naslovom smo v novoletni številki
»Slovenca« prinesli članek, ki je bil opremljen
tudi z več slikami o napravih petrolejske industrije v Jugoslaviji. Med temi so bile slike, ki
predstavljajo posamezne dele velike rafinerije
znane družbe »Jugoslovenska Standard Vaeuum
Oil Cie d. d.«, po pomoti ozračene samo s kraticami (SVOK), ki pa v širši javnosti niso znane.
Dotične tri slike so predstavljale posamezne dele
rafinerije, ki jo je zgradila »Jugoslovenska Standard Vaeuum Oil Cie, d. d.« v Bosanskem Brodu.
*
Osebne spremembe pri Vzaj. zavarovalnici. Za
ravnatelje oddelkov pri centrali Vzaj, zavarovalnice v Ljubljani so bili te dni imenovani gg. Martelanc Ivan (življenjski oddelki), Novak Avgust (iinančni oddelek) in Sušnik Stanko (elementarni
oddelki). Mesta generalnega ravnatelja obdrži g.
Josip Pehanl. Istočasno je bil dosedanji ravnatelj
g. Peter Bergant na lastno prošnjo vpokojen.
Licitacije. Pri ravnateljstvu državnih železnic
v Ljubljani bo dne 11. januarja licitacija za dobavo vulkanskega zimskega olja; dne i2. januarja
licitacija za dobavo lesa za železniške delavnice:
dne 24. januarja pa bo licitacija za dobavo držajev
dvodelnih zavornih cokelj. — Pri štabu dravske
Brezina, kjer izhaja člankar iz teze, da je Capek
vedel dobro »kdaj se roditi, kako živeti in kdaj
umreti. Najuspešnejši, najbolj priznani in najslavnejši pisatelj prve republike, prijatelj njenih predstavnikov ter sam najizrazitejši duhovni predstavnik dvajsetletja obnovljene samostojnosti republike, odhaja v trenutku, ko duhovna zgradba te
republike pada v potresu geopolitičnega okvirja
dosedanje države. Problem transcendentnega, pred
Ob smrti največjega češkega pisatelja sedakaterim so se zgrozili vsi češki pesniki od Mache
njega časa, ki je znan v vseh delih sveta ter ga
do Bfezine in Durycha ln Ilore, se sicer dotika
igrajo prav tako v Avstraliji kakor v 1'etrogradu
tudi Čapkove snovi, toda zanj to ni nerazložljiv
in na Japonskem, smo že poročali, kakor ludi o
problem, ni vprašanje, vredno himne ali pokleka
njegovem katoliškem pogrebu na vyšehrads"kem
na kolena, temveč priložnost k hladni zmagi; ne
pokopališču. Zanimalo pa bo koga, kako na pr.
sicer izbojevani, temveč dani in sprejemam z iroo njem poročata katoliška dnevnika, kakor sta
ničnim nasmehom, včasih tudi prijaznim. Capek je
praški *Lidov6 Ustij« ali pa olomuški »Na&incc*.
bil kot zemski človek naravnost harmonična osebKulturni urednik praškega lista Miloš Krejza je
nost, ki harmonijo išče in jo tudi daje. Njegov
poudarjal v svojem nekrologu pomembnost Karla
pragmatizem, ki uči, da je vse dobro, kar je koCapka kot najizrazitejše pisateljske osebnosti zadristno, je bil zlata sreda povojne dobe, zbregane
njih dvajsetih let, njegov začetni ekspresionizem,
od socializma in komunizma. Jaroslav Durych je
neposredno narodno preprostost, odkrivanje navadzelo bistro pokazal na to še v času, ko to za Čapka
nih malih stvari, njegove utopistične romane itd.
ni moglo biti očitek da je nepopolnejši tip tega
»tapkovo iskreno prijateljstvo s predsednikom Mapragmatičnega ideala Haškov »Vojak Švejk«. Karel
sarykom je dajalo smer tudi njegovim državljanf'apek ni bil donkihotski duh: z absolutnostjo se
skim lastnostim, tako njegov humanizem, neborni bojeval, — tako trdna je bila njegova nevera
beno socialno izravnavanje in liberalno občutje,
vanjo — samo kazal jo je ukročeno. Vodil je
kar ga je vodilo med obema češkima umetniškima
medveda na slabotni nitki ter pripovedoval, kako
taboroma, med levico in desnico. Toda kot filozof
slaba je vera v grozo in strah medveda. Delal pa
pragmatist ni spadal K. Capek k nam, nikdar ga
je vse to z veliko nobleso, vljudno. On, ki ni
pa tudi nismo smatrali za svojega nasprotnika.
nikdar zrastel trdneje s kosom češke zemlje, da bi
Kot je že njegova mlada knjiga »Božja muka«
ga mogel imenovati svoj dom, ki se nI skoraj
kazala, se ni Capek izogibal verskim problemom
nikdar s svojo umetnostjo zasidral v postave, o kasveta in življenja, toda tudi v tem pogledu je v
terih bi lahko rekli, da so češke, je postal s to
svojem življenju in' svojem delu obstal nekje na
amorfnostjo in narodno brezbarvnostjo — kakšen
sredi poti, zanimajoč se sicer za Boga, toda bolj
paradoks — tipični predstavnik vodilne vrsta svokot filozofskim problemom kakor pa s stvarnostjo,
jega naroda v dobi, ki ni bila na zunaj nikakor
Izvorom in Napolnjevalcem vsega.«
najmanj pomembna. Odtod njegov literarni uspeh
Olomuški
pa je napisal naprej
kratdoma
in v tujini, katerega hvaležna domovina
ko osmrtnico, kjer je poudaril, »da je bil po filosvojemu duhovnemu upodobitelju ni pozabila olajzofskem nazoru realistični pragmatist, s katerim
šati. Nekronana, toda priznana glava češkega liteje včasih prišel v razpor s predstavniki katoliškega
rarnega sveta je bil Capek in kot tak merilo za
nazora. Veliko je pripomogel k razširitvi Masaryvrednote češke tvorbe Ni ga bilo in ga morda tudi
kovih misii med najširše vrste. Njegova umetnost
ne bo pisatelja ki bi imel tako monopolizirano
je bila skoraj državna umetnost.« Toda po pogrebu
mesto. Pot Čapkove umetnosti se je od začetka do
je isti dnevnik prinesel skoraj kratko studijo nekonca samo dvigala, če že ne umetniško, pa vaaj
kega dr. A. U. o Capku kot antipodu Otokarja
KULTURNI OBZORNIK
deški katoliški dnevniki o K. Capku
*Naiinpc«
okrajih prinesle znatno škodo. Tudi junija in julija je bilo vreme povoljno razen v nekaterih
okrajih, kjer je vladala suša. V juliju so bile številne nevihte s točo. V prvi polovici septembra jo
v nekaterih nižjih legah že nastopila slana z
občutno škodo.
Poročilo nato navaja cenitve pridelka posameznih vrst pridelkov, žita, sena in krmnih rastlin, sadja in vina.
Stanje živine je bilo razmeroma dobro, vendar
ne v krajih, kjer je vladala slinavka. Zanimanje
za konjerejo se je v zadnjih letih močno dvignilo.
Letos je bilo iz naše banovine prodanih v vrbasko in drinsko banovino 25 plemenskih krav in 50
plemenskih bikov. Kakovost svinjereje se izboljšuje.
Pomnite:
Lesni trg
Dolgoletna lesna kriza je proti koncu leta
1936 nehala in zaloge so se začele krčiti in tudi
cene so se izboljšale. Tako je narasla cena za
trda nežagana drva v Ljubljani od 77 din dne
1. oktobra 1935 na 110 din dne I. oktobra 1938.
Cena mehkega izvoznega lesa franko vagon nakladalna postaja je narasla od 1. oktobra 1935 do
1. oktobra 1938 od 268 na 320 (dne 1. oktobra
1937 je znašala celo 370 din) za povprečno srednjo kakovost in sortiment kakršen gre od običajne žage.
Zbornica je sestavila tudi statistiko o Izvozu
lesa in vseh drugih kmetijskih pridelkov iz Slovenije. Ta je znašal 1936 69.000 in 224.000 ton,
1937 pa 200.000 in 336.000 ton. Izvoz je torej skupno narastel iz Slovenije od 293.000 na 536.000 ton.
Izredno škodo so napravile v lesni stroki po nekaterih okrajih povodnji.
V SOBOTO 7. J A N U A R J A
TRGOVSKA PRIREDITEV
V TRGOVSKEM DOMU
ODLIČEN UMETNIŠKI
PROGRAM!
L j u b l j a n a — T e č a i i * prtmora.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2898.00-2431.00
Berlin 100 mark
1768.62—1786.38
Bruselj 100 belg
741.25— 753.25
Curili' 100 frankov
995.00—1005.00
London 1 funt
204.20- 207.40
Newyork 100 dolarjev . . . .
4383.00—4443.00
Pariz 100 frankov
115 30— 117.60
Praga 100 kron
151.00— 152.50
Trst 100 lir
231.70- 234.80
Belgrad. 10.—, Pariz 11.615, London 20.515,
No\vyork 442.75, Bruselj 74.63, Milan 23.30, Amsterdam 2-10.80, Berlin 177.62, Stockholm 105.62,
Oslo 108.10, Kopenhagen 91.60, Praga 15.15, Varšava 83.75, Budimpešta 87.50. Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 8.25, Helsingfors 9.05, Buenos Airea 100.125.
Vrednostni papirji
Denar
Ljubljana. D r ž . p a p i r j i : 7% invest. pos.
99.50—101, agrarji 59.50—62.50, voj. šk. promptna
467—470, begi obv. 88.50—90.50, dalm. agr 87.50
do 80.50, Hr/n Bler. pos. 96—97, 7% Bler. |x>s. 89
do 90, 7% pos. Drž. hip. hanke 99—100, 7% stabilizacijsko pos. 97—99. — D e l n i c e : Narodna
banka 7.600—'7.800. Trboveljska 180—190.
Zagreb. D r ž . p a p i r j i : 7% inv. pos. 99.50
do 100, agrarji 61.50—62.50, voj. šk. promptna
468—471 (466, 471), begi. obv. 89 50 denar, dalm.
agr. 88.25 denar, 4% sev. agr. 58.50-59, 8% BI.
pos. 96 denar, 7% Bler. pos. 89.62 denar, 7%
pos. Drž. hip. banke 99 denar, 7% štab. pos. 97
do 98 (98). — D e l n i c e : Nar. banka 7.500 den.,
Priv. agr banka 225 den., Trboveljska 181—182
(181), Nar. šumska 20 bi., Našice 500 bi., Gutmann
40 den., isis 31—40, Tov. sladk. Bečkerek 630 bi.,
Osj. sladk. tov. 98-103, Osj. liv. 180 denr., Jadranska plovba '350—390. Oceania 300—320.
Belgrad: D r ž . p a p i r j i : 7% inv. pos. 100
do 101, agrarji 60-61, voj. šk. promptna 472 do
472.50 (472), begi. obv. 90.50-91 (90.50). dalm.
agr. 89.50—89.75 (89.25), 4% sev. agr. 58.50 do
59.50, 8% Bler. pos. 97 —98.50 (98).
Bler. pos.
00.50—91.25 (91), 7% slab. pos. 99.50 blago. —
D e l n i c e : Narodna banka 7.700-7.800 (7.750).
Priv. agr. banka 223 denar (drobni komadi).
Narodna banka je danes povečala maržo pri
tečajih Londona na vseh naših borzah. Dočim je
znašala do včeraj na eno stran 0.80 din, znaša
sedaj po novem 1.90 din na eno stran, dočim je
srednji tečaj ostal neizpremenjen na 238. Tako
je bila danes na vseh naših borzah notica za angleški funt 236.10—239.90, dočim je bila včeraj
237.20-238.80.
Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na
14.22—14.42, v Zagrebu na 14.21—14.41, v Belgradu pa so ostali neizpremenjeni na 14.20—14.40.
Grški boni so beležili v Zagrebu 37.40—38.10,
v Belgradu 37.45—38.15.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3 milij.
660.483 din, v Belgradu 6.557.000 din. V efektih
je bilo v Belgradu prometa 824.000 din.
Novi sad. P š e n i c a : bač. srem. slav 185
do 159, ban. 157—159. — R ž : bač. 72 kg 2% 136
do 138. — J e č m e n : bač. srem. 64—65 kg
149—151. — O t r o b i : bač. srem. ban. juta vreče
93—102. — Tendenca mirna. Promet srednji.
Sombor. P š e n i c a : bač. bač. okolica Novi
Sad 158—160, bač. okolica Sombor, srem., slav.,
južna bač., gornja bač. in gornja banaš. 158—160;
srem. ladja Dunav 153—155, srem. ladja Sava
150—152, srednja bač. 158—160. — R ž : bač. 137
do 140. — K o r u z a : bač. prompt. 102—104, za
januar nič, bač sušena 112—114. — Moka, otrobi,
fižol neizi>remenjeno. — Tendenca mirna. —
Promet 3-1 vag.
diviz. oblasti v Ljubljani bo dne 13. januarja licitacija za dobavo gumijastih in drugih revi. — Pri
upravi sinodnišknice Kamnik v Kamniku bo dne
25. januarja ofertna licitacija za dobavo lesenih
krogljic in olja za kamniktit.
Arhiv ministrstva za kmetijstvo. Prejeli smo
12. zvezek 5. letnika te znanstvene revije našega kmetijskega ministrstva, ki ima zelo bogato
znanstveno vsebino. Poleg drugih strokovnih^ člankov nam je posebej omeniti razpravo g. inž. Maksima Goranovida o profesionalni in socialni strukturi vasi v Jugoslaviji na osnovi podatkov ljudskih štetij 1921 in 1931.
Borza
Dne 3. januarja 1939.
Žitni trg
življenjska bilanca Slovenije 1937
Po podatkih Hihienskega zavoda v Ljubljani I
je število porok v Sloveniji od leta 1936 na 1937
nt.raslo od 8.449 na 9.432, torej za skoraj en tisoč.
Istočasno pa se je zmanjšalo število živorojenih
otrok od 27.626 na 26.499. Tudi drugi del slovenske življenjske bilance izkazuje v letu 1937 neugodnejšo sliko kot 1936: kajti število smrtnih
primerov je naraslo od 17.023 na 17.758 od 1936
na 1937. Tako vidimo, da je znašal naravni prirastek prebivalstva v Sloveniji leta 1936 še 10.603
osebe, leta 1937 pa samo še 8.741 oseb in je to
najmanjši naravni prirastek po vojni (razen leta
1921 s 8.710). Pripominjamo, da je znašal naravni
prirastek v najboljšem letu po vojni celih 14.279
prebivalcev, in sicer leta 1930.
Zaradi tega tudi prebivalstvo Slovenije ne
narašča v tako hitrem tempu kot prebivalstvo
drugih pokrajin države in tako zaostajamo po številu prebivalstva za njimi, kakor smo to dokazovali s podatki Splošne državne statistike. Tako se
je prebivalstvo Slovenije povečalo do konca leta
1936 na 1,187.513, do konca leta 1937 pa na
1,187.513 (?) Od skupnega prebivalstva na koncu
1937 jih je štela Ljubljana-mesto 86.209 prebivalcev (če računamo po ljudskem štetju 1931 in prištejemo naravni prirastek prebivalstva brez ozira
na izseljevanje in doseljevanje, za kar nimamo
podatkov), Maribor 34.679, Celje 7.508 in Ptuj
4.149. Največji okraj v Sloveniji je ptujski (brez
mesta Ptuja), ki je štel na koncu 1937 po tej metodi 72.159 prebivalcev, nadalje imajo okraji:
Ljubljana-okoliea 64.605 prebivalcev, Celje-okolica 62.366, Maribor-levi breg 59.982, Maribor-desni
breg 59.745, Krško 56.491, Novo mesto 53.224 itd.
Najmanjši okraj je gornjegrajski s 18.508 prebivalci, kateremu sledi škofjeloški s 22.996 preb.
Higienski zavod je izdelal ludi vitalni indeks
za posamezne okraje. Ta indeks nam kaže, koliko
novorojenih pride, na 100 smrtnih primerov. Za
nekatera mesta je zavod posehej izračunal vitalni
indeks za domače prebivalstvo in skupni vitalni
indeks (skupno s tujci). To so kraji z bolnišnicami, kamor prihajajo ljudje po zdravje in kjer
umirajo ali se rode.
Največjo vitalnost izkazuje okraj Maribor levi
breg, kjer pride na 100 mrtvih 212.87 porodov,
nadalje Novo mesto z 200, Škofja Loka 187.75 itd.
Najmanjši je prirastek v mestih. Zanimivo je, da
znaša v tako izrazitem kmečkem okraju, kot je
Murska Sobota, vitalni indeks samo 99.35, kar zaostaja daleč za povprečjem za vso Slovenijo, ki
znaša za 1937 152.64 (1936 je znašal 165.19).
po zunanji prosperiteti.« V nadaljnjem pravi sicer
kritik, da je imela češka žurnalistika v njem najlepšega in najpopolnejšega predstavnika. Zadnji
njegovi drami »Bela bolezen« in »Mati« pa imenuje »velikolepe kiče za potrebo mase«. Najvišji
pa je bil Capek v potopisih ter nimajo Čehi nič
bolj svežega postaviti ob stran njegovim pismom
iz Anglije. Dalje spominja članek na pnsus v
Italijanskih pismih, kjer se Capek navdušuje nad
renesanso in antiko, vse drugo pa odkloni z motivacijo: »vse drugo pa je barok«. In prav barok
se smatra danes za pristno češko religiozno in
narodno problematiko. »Pragmatizem Čapkov je
nežen, toda zato bolj nevaren za klinično odstranjevanje absolutnih vrednot.« »Capku je duša metafora in Rog je čulnoslovec. Pred svojo smrtjo jo
mogel reči prav nasprotno kakor svoj čas Brezina,
namreč: »Moje delo ni katoliško.«
O tem poročamo samo kot kronisti.
td
in V. Finžgar. Bogat je predvsem bibliografski del,
kjer skoraj vsi naši geografi ocenjujejo domače in
tuje geografske publikacije in tudi periodične revije. Geografski vestnik, časopis za geografijo in
sorodne vede izhaja v Ljubljani, geografski institut
univerza, ter stane letno za člane 50 din in sicer
pa 70 din.
Geografski vestnik
»Geografski vestnik 1. 1938«. Ta letnik »Geografskega vestnika«, ki je izšel v enem zvezku,
vsebujoč tiri sešitke, obsega naslednje razprave:
Ivan Rakovec: K nastanku Ijubljancskega barja,
Ivo Rubič: Gravitacija Jugoslavije k susjednim morima (s karto v besedilu). Jože Rtisj Organske
osnove v začetkih ljubljanskega mesta, Svetozar
Ilešič: Škofjeloško hribovje (geografski opis Poljanske in Selške dolino), Valter Bohinc: Postglacialno Korenško jezera (s kartico in profili), Reya
Oskar! Učinek nočnika na meteorološke elemente
(s štirimi diagrami v besedilu) ter Anton Melik:
Razvoj železnic na ozemlju Jugoslavije (s serijo
kart v prilogi), — Med temi razpravami je najobšmejša razprava dr. Ilešiča o škofjeloškem hribovju, ki je prava monografija tega geografskega
predela od vseh strani, s katerimi se peča geograf.
— Posebni oddelek tega letnika tvori »Šolska geografija«, v kateri je napisal prof. Vazaz članek
o matematični geografiji v prvem razredu srednjih
iol ter g. prof. Kranje o seminarskih vajah ter geografiji. V »Obzorniku« so prispevali doneske o
manjših geograskih problemih inž. Stojan Guzelj,
R. Badjura, Ivo Rubič, I, Rakovec, Svetozar Ilešič
Cerkveni vestnik
V zvezku zadnjih dveh številk (11, 12) je lepo
zaključen 61 letnik Cerkvenega Glasbenika, ki ga
je uredil msgr. Stanko Premrl. Uvodno mesto književnega dela je izpolnjeno z nekrologoin, ki ga je
t Emilu Hochreiterju napisal Stanko Premrl in
počastil spomin ter delo pokojnega skladatelja,
ki je večino svoje umetniške duše izživel na polju
cerkvene glasbe. — S praktičnim cerkvenim petjem
se bavi v preprostih besedah Jan. Kalan, ki skuša
z druge — enostavno stvarne in neposredne strani
zajeti vprašanje z zdravimi mislimi. — Fran Fer
jančič, ki so rad peča z življenjepisi, je v tem
zvezku popisal piti a Angelika Hribarja in njegovo, glasbeni umetnosti naklonjeno življenje. —
Glasbeno znanstven donesek pomepja razpravica
dr. Čerina, I d dokazuje povezanost starega že v/
Trubarjeve pesmarice poznanega napeva »Oj dete
je rojeno nam« z nemško božično pesmijo 14. stol
— V naslednjem :e zaključeni Spomini na p. Hugolina Sattnerja, ki jih je dokončal še E. Hoch
reiter. — Po daljšem času se je oglasil zopet
A. GrObming s svojimi »poglavji iz fiziologije in
fonetike«, ki so za našo pevsko vedo prepotrebna
— Sledi zapisnik o značaju novih orgel v Slovenjem Gradcu, — nato pa nadaljevalna razprava
S. Koporca o nov' gla>-beni gradbi. — Organistovske zadeve, koncertna poročila in dopisi zaključujejo list.
Glasbena priloga je bolj skromna in vsebuje
tri skladbe: Mavovo »Pridite molit«, mešan zbor
z orglami v slogu podobnih poznanih pesmi; Arničevo »Angelski klic o polnoči« za orgle, zbor in
solo sopran,
petem, ki Ima bogatejša sredstva.
a ne zatajuje vzora starega mojstra Riharja; p. Ačkova »Počivaj, milo detece«, ki je nekoliko samosvoja, vendar pa šolana ob Sattnerju.
V. U.
Stran 3
>SLOVENEC<, dne 4. januarja 1939.
Štev. 3.
Geel v Belgiji - mesto slaboumnih
Med 15.000 normalnimi se svobodno giblje do 5000 slaboumnih, ki žive po meščanskih družinah
Geel živi samo od »tujskega prometa« slaboumnih
Menda nobena bolezen človeku ne prizadeva
toliko skrbi in tudi gorja, kakor slaboumnost. Poleg pravega zdravljenja s strani zdravnikov je
cela vrsta teorij, kako je treba v splošnem s slaboumnim ravnati, da ne- bo škodljiv družbi in da
bi čim prej prišel »k- pameti«.
Belgijsko mesto Goel pa se že stoletja peča
samo s slaboumnimi in tudi živi od njih. Nekak
tujski promet« s slaboumnimi, ki mu nikjer drugod po vsem svetu ni enakega. Tu so vsi meščani
po poklicu varuhi in nogovatelji slaboumnih, vsi
jih sprejemajo k sebi na stanovanje. Pri vsaki
mizi poleg pametnih sedi tudi po eden ali kvečjemu dva slaboumna, pod vsako streho spijo med
pametnimi tudi slaboumni — ne moreš iti ne v
gostilno, ne v kavarno, ne v kino, ne k zobozdravniku, ne na kolodvor, da ne bi bil v družbi slaboumnih, na vsak korak imaš opraviti z njimi. Tu
so slaboumni doma, ljudje med ljudmi, ne zvezani, ne v kletkah, ne za visokimi zidovi, ampak
se gibljejo svobodno, kakor ostali meščani.
To življenje živi mesto Geel že stoletja. Vsi
meščani od otrok do starčkov so vajeni ravnanja
s slaboumnimi. Vsak otrok zraste v svoji družini
poleg enega ali dveh slaboumnih in prva vzgoja
je, da ga odrasli navadijo na slaboumnega gosta,
ki je pri njih v oskrbi. To življenje je meščanom
vtisnilo poseben pečat v njihov značaj, da so nedovzetni za šale in burke, pač pa imajo potrpežljivosti v takih merah, da je slaboumni s svojim
obnašanjem nikoli ne izčrpajo. So silno čuječi,
ker vsi rodovi vse življenje samo obzirno in večinoma neopazno pazijo na slaboumne, da preprečujejo škodo, ki bi mogla nastati iz napadov slaboumnih — drugega poklica meščani večinoma
nimajo, razen uradništva in nekaj prometnega
osebja, ki vzdržuje red v tem izredno mirnem in
treznem mestu. Dan na dan imajo meščani vseh
stanov in vseh starosti pred seboj slaboumne z
vsemi s tem zvezanimi pojavi, zato vedo ceniti
»pravo um in pamet« in hvalijo Boga za te darove in molijo za zdravje svojih gostov. Vse mesto živi kot nekak tih samostan, v katerem naši
bratje v Kristusu, ki jih je življenje udarilo in
vrglo iz normalnega tira, žive kot ljudje med ljudmi in jih obdaja sama ljubezen, ki jo slaboumni
tedkokdaj vračajo. Če ozdravijo, se le medlo spominjajo, kje so bili in s kolikšno potrpežljivostjo
svojih varuhov v Geelu jim je duševno življenje
spet prišlo v red.
Danes ima mesto Geel okrog 20.000 prebivalcev, 15.000 duševno zdravih domačinov in stalno
okrog 5000 slaboumnih z vseh delov sveta, obojega spola. Kdaj je mesto postalo zatočišče slaboumnih, se s točnostjo ne da dognati, preteklost
se izgublja tam nekje okrog 1. 1000. Sv. Dimfna,
hči nekega irskega kralja, je pribežala sem pred
svojim rodoskrunskim očetom. Oče pa je pridivjal
za njo in ji na trgu, kjer stoji danes njej posvečena cerkev, odsekal glavo. Nekako do I. 1.100 so
slaboumne vodili v to cerkev in molili nad njimi,
potem pa so jih kmalu začeli sprejemati v družine,
sprva samo začasno, dokler ni prišla vrsta nanje, da so jih peljali v cerkev; tako je prišlo do
lega, da so nekateri slaboumni živeli med družinami po več let in kmalu je skoro vsaka družina imela kakega slaboumnega gosta.
Danes — že nekaj stoletij sem — sme vsaka
družina sprejeti po enega, če ima več članov, tudi
po dva slaboumna gosta. V mestu je tudi zdravniški zavod za zdravljenje slaboumnosti — »kolonija« mu pravijo — ki dvakrat na mesec pregleduje po hišah, kako so slaboumni obskrbljeni
in kako se ravna z njimi in ki tudi vodi ves pregled nad slaboumnimi in jih razdeljuje po dru-
žinah. »Kolonija« je tudi zadnja rešitev, kadar
kakega slaboumnega v družini nikakor ni mogoče
ukrotiti ali se izogniti njegovim napadom, ga oddajo v to »kolonijo«, kjer je red in zdravljenje
kakor po drugih norišnicah po svetu; kakor hitro
pa se mu zdravje spet izboljša, gre pa spet »med
ljudi«. In meščani, ki imajo slaboumne od mladih
nog neprestano pred očmi, so se že tako izurili,
da slutijo, kdaj bo prišel nad slaboumnega prehud napad in se le redkokdaj zgodi, da bi koga
prijeli prepozno.
Bolniki so z ozironi na oskrbovalnino razdeljeni v tri razrede: 1. Taki, ki še nekoliko delajo, 2. težje bolni, 3. izredno težko bolni. Meščani od tega žive in seveda tudi nekolike »letajo za
bolniki«, kakor pri vsaki konkurenci. Toda konec
koncev so pa na boljšem le bolniki: čim večja je
konkurenca, tembolj se vsak potrudi, da svojemu
slaboumnemu gostu nudi čini več in da je pri
vodstvu »kolonije« in sploh v mestu na glasu kot
dober »nourricier« slaboumnih. Vse pa preveva
neka pobožnost in angelsko sočutje, ker je delo
s slaboumnimi pač tako, da ne dopušča, da bi se
razvili kaki nelepi nameni. Če bi tega svojevrstnega ozračja ne bilo, bi tudi mesto kmalu izgubilo
svoj sloves in svojevrstni »poklic«.
Tu se zbirajo slaboumni z vseh delov sveta.
Sedaj je tam tudi en zamorec, dva Kitajca, en
Arabec, eden iz sovjetske Rusije, Belgijci, Angleži, Nemci — v vseh jezikih vpijejo po ulicah. Tu
je edini košček sveia, kjer razni pojavi slaboumnosti, divji ali smešni, ne vzbude nobene pozornost^ pa naj se zgode kjerkoli, na ulici ali ,v
hiši pri družini, za mizo pri kosilu ali na vrtu
pri zabavi. Za slaboumnega, ki z odprtim nožem
divja po ulicah in rjove, se nihče ne meni, nihče
ne beži pred njim, nihče ne kliče na pomoč in
tako duševni napad iz odziva na ulici ne dobiva
nobene nove hrane in slaboumnež se mora nekje
ustaviti. Po nekaj takih brezuspešnih poskusih,
da bi izzval velik hrup in paniko, slaboumnež počasi izprevideva, da 'ga bije« ravnanje, nad katerim bi bil imel tako veselje, če bi ga vezali in
krotili, se mu počasi začne zdeti »neumno« in
prazno. Seveda pa vsa ulica v hipu ve, zakaj gre
in je vse neopazno pripravljeno, če bi slaboumnež res hotel zamahniti — sicer je pa njegov
varuh, »nourricier«, nekaj korakov za njim in
sosed tudi ni prišel na ulico po nobenem drugem
opravku, kakor da spremlja in pazi na prav take-
ga svojega gosta, ki pa ima samo druge »navade«.
V Geelu ne moreš napraviti nobene senzacije:
če kdo sredi ulice hiti obleko metati s sebe, naj
bo moški ali ženska, ljudje nič ne drve skupaj —
samo »nourricier«, oče ali pa mogoče še sin, ki
se počasi uvaja v ta poklic, stoji ob strani in
čaka, da slaboumneža mine prvo veselje, potem
ga pa ogrne, da se ne prehladi in stvar je opravljena ,do druge podobne prilike, dokler se slaboumnež ne naveliča, Geelani se ne naveličajo. Pred
govornikom, ki stoji na kakem vzvišenem mestu
in govori visok diplomatski govor in psuje vse
veličine sveta, se ljudje nič ne zbirajo, čeprav se
govornik ves peni in mu pot lije po obrazu. Ko
zadosti svoji zmedeni duševni potrebi, gre »nourricier« spet mirno za njim, kamorkoli ga vleče
njegova posebna »muha«. Če se kdo vleže pred
tramvajske tračnice, se tranivanj samo tik pred
njim ustavi, vozač in sprevodnik izstopita in ga
mirno položita h kraju, nato tramvaj spet odpelje
naprej, potniki niti glav niso dvignili — pametni
zato ne, ker vedo, kaj se dogaja, slaboumni pa
zato ne, ker tega ne vedo. če bivši ladijski kapitan sredi ulice vpije: »Rešite se, potapljamo se%
ulica ne pokaže niti sledu zbeganosti. Če bivši
ravnatelj carinskega oddelka maha pred tovornim
avtomobilom, se ta ustavi, »ravnatelj« pregleda
tovor, ga ocarini, zaznamuje, odmeri carino, izda
potrdilo itd. — potem pa gre avto svojo pot. V
Geelu nikdar ne zamudiš, tu ni zamere zaradi netočnosti. ker tempo življenja narekujejo — slaboumni. Vrata hiš se nikdar ne zapirajo, ne ponoči
ne podnevi, da slaboumni morejo svobodno ven in
notri, kakor jih je volja. Tu imajo popolnoma
vtis, da imajo lastno voljo in da so svobodni.
Resnično trpe le tisti, ki čutijo', da so — slaboumni. Meščani v Geelu so mirni in tihi, kakor
angeli varuhi, ki bde nad svojimi gosti. Če bi
jim te vzeli, bi mesto obstalo mrtvo in prazno v
Campine. Kljub temu, da je mesto tako posebno
in je v njem videti toliko »senzacij« v banalnem
smislu, se običajen tujski promet ne razvije. Le
iz 50 km oddaljenega Anversa tu in tam pridejo
kaki avtomobilski izletniki, pa nobeden ne strpi
več kot nekaj ur. Poleg tega pa je vodstvo »kolonije« prepovedalo izrabljanje te posebnosti za tujski promet in zlasti oh nedeljah in praznikih pred
mestom radovedneže obračajo nazaj. Pa teh sploh
ni veliko, ker vsa Belgija ve, kaj je Geel — mesto
za slaboumne.
V Sahari leži največji meteor sveta
Francoske ekspedicije ga zaman iščejo, ker ga je puščavski pesek zasul
Po mabkprndt
i
v-
.-i
•v ^
m
m
I . ' IS
- ^
v
•>Mm
•
sam
LEDOLOMILEC JE OBTIČAL V LEDU
Neki ledolomilec družbe »Bangor« v Severni Ameriki jo skušal skozi led ladjam napraviti gaz, pa
je sam obtičal \ ledu, v katerega je popolnoma
zamrznil. Z dinamitom so morali razstreliti mrzli
oklep okrog njega in ga osvoboditi
P A L E S T I N E F O R THE A R A S S I
ARABSKA PROPAGANDA NA ZNAMKAH
Arabri v Palestini so izdali posebne znamke i
arabskim in angleškim napisom: »Palestino Arabcem!«
pri prvem poskusu ni mogla več najti. Brez uspeha se je morala vrniti iz puščave, kjer seveda ni
nobenih poti ne kakega drugega znamenja, po katerem bi se bilo mogoče ravnati. Peščenih gričev
njave je ležala velika železna kepa, dolga kakih
100 m in visoka do 40 m. Puščavski pesek jo je
že precej zasul in jo na eni strani že skoraj popolnoma prekril, da kapitan ob prvi ekspediciji
kepe niti ni mogel natančneje izmeriti. Takoj pa
se je videlo, da v resnici gre za meteor, ki je
padel na zemljo pred nedolgim časom. Ocenil je
da bi bil težak m i l i j o n t o n . Arabci skrivnoje polna puščavska planjava in nihče ne ve, v
katerem je sam pesek, pod katerim pa se skriva
največji in najtežji meteor sveta. Ekspedicija bo
sicer še poskušala svojo srečo, najverjetneje pa
je, da bo moral priti na pomoč spet veter, ki
ga bo odkril, kakor ga je pokril.
Ta meteor bi bil v resnici največji orjak med
doslej znanimi meteorji. Po muzejih imajo meteorje, ki pa večinoma ne presegajo 100 kg. L. 1908
je v Sibiriji padel meteor, ki je bil težak 130 ton
Ko je telebnil na zemljo je v gozdu napravil
velikansko praznino, po kateri je vse drevje podrl. Tresljaj zemlje so aparati potresomerskih postaj zabeležili nad 1500 km daleč. Ozračje je
tako vzvalovalo, da so celo v Londonu čutili vetrovni sunek.
BOŽIČNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V BRAZILIJI
Ob povečanem prometu za božično praznike sta v Braziliji blizu mesta Barbarsena trčila ekspresni
in tovorni vlak. Posledice so bilo strašne: izpod razbitih voz so dtislcj potegnili 31 mrtvih, vsi iz
ekspresnega vlaka. Na tovornem vlaku človeških žrtev nMiilo, materialna škoda pa je tudi vel.ka
L. 1916 je iz vsemirja padel v puščavo Saharo velik meteor, ki bo najbrž največji izmed
vseh, kar jih je kdaj priletelo na našo zemljo.
Evropski svet je zanj sicer izvedel že takrat, toda
sredi vojne vihre za take stvari ni bilo časa, medtem pa so puščavski viharji tudi opravili svoje in
so meteor že tako pokrili s peskom, da ga bo danes težko najti. Takrat je bil neki francoski kapitan, ki je služboval na meji francoskega Tunisa
in Sahare, opozorjen, da domačini skrivajo med
seboj neko tajnost o neki »železni gori«. Šele po
dolgih ovinkih in mnogih obljubah se mu je posrečilo, da je izvlekel iz njih, za kaj gre. Bil pa
je dovolj poučen tudi o geoloških in astronomskih
vprašanjih, da se je za stvar zanimal bolj podrobno in docela strokovno. Voditelj Arabcev v mestu
Chinguetti mu je odkril, da je 45 km od mesta
Adrar v puščavi našel to goro. Kapitan je takoj
sestavil ekspedicijo, ki je v nekaj dneh res prišla
na naznareno mesto. Sredi neskončne peščene plasti o tej »železni goric zato niso marali takoj iz-
— n viteiki
»Mislim, da boš morala iti po »francoza«, sicer
ne bom prišel ven iz tega železja.c
• •
opremi.
dati, ker so že sami imeli svoje posebne namene
s tem^ darilom iz neba-. S preprostim orodjem
so se že lotili velikega železnega kupa in ga drobili in odnašali posamezne kose, kolikor so jih
pač mogli odbiti. Okrog meteorja je takrat kapitan našel še manjše kosce železa, ki so se oddrobili od glavnega ali ob padcu na zemljo, ali pa
že v ozračju. Meteor je preiskal še nek francoski
geologo, ki je ugotovil, da je to največji doslej
znani meteor na svetu. Njegova snov je 90% iz
čistega železa in 10% iz nikla. Nikomur pa ni
prišlo na misel, da bi ležišče meteorja označil
na kakem zemljevidu, ker so vsi računali, da se
bodo kmalu spel vrnili k njemu in ga natančneje premerili in proučili. Bila pa je vojna vihra,
za take ekspedicije ni bilo denarja, ne časa, kapitan je bil kmalu prestavljen drugam in je v
teh dvajsetih letih že umrl in danes je meteor
že tako pokrit s peskom, da ga nova francoska
ekspcdicija, ki je bila nalašč za lo sestavljena,
r
Pojav meteorjev nad Nemčijo
pojasnjen
Nemškemu zavodu za raziskovanje planetov v
Frankfurtu se je posrečilo pojasniti pojav meteorjev, ki so jih opazovali nad Nemčijo dne 20. novembra preteklega leta, o katerem smo tudi v našem listu poročali. Iz 300 opazovanj in poročil
ostalih nemških zvezdam je dobil precej popolno
sliko tega nebesnega pojava. Na nebu ee je pojavila velika, žareča krogla, ki pa se je ljudem večinoma videla le kot silna svetloba brez jasnih
meja. Na nekatere je ta izredna svetloba tako
vplivala, da jih je popadla neka trenutna ohromelost in se niso mogli premakniti: obstali so na
mestu in se tresli po vsem telesu. Opazovanja 60
ugotovila, da je žareča krogla švignila po nebu v
smeri od Dortmunda proti Vienvaldstatskem jezeru. Najmočneje je zažarel v ozračju nad izviri
Rena, nato pa je izgubljal na svetlobi in hitrosti.
Ko je bil v največji hitrosti, je na sekundo preletel 80 km! Strokovnjaki še zelo dvomijo, ali je
sploh dosegel zemljo, če se ni že prej v ozračju
razpršil. Gotovo pa je, da se je nad Nemčijo delil.
Tri dni za prvini se ie nekako na isti poti pojavil
drug meteor enake svetlosti, ki ga pa ni videlo
toliko ljudi. Zvezdoslovci domnevajo, da sta oba
meteorja prišla iz vsemirskih pokrajin Leonidov
v ozvezdju Leva. Ni izključeno, da sta oba iz repa
Leonidov, pa sta se pod vplivom drugih planetov
odtrgala od svoje poti in zašla v območje zemeljske privlačnosti. Izmed vseh meteorjev, kar so jih
v zadnjih desetletjih v Nemčiji opazovali, sta bila
ta dva najsvetlejša in največja.
---
— ^
j
•
ff^-fll^t-
if"
M M H r
-
;;
Za božične praznike je sneg presenetil tudi severno Italijo. V Milanu ga je padlo kar precej in
Italijanom je bila bela preproga tako všeč in tako
nenavadna. Ha so ga po trgu pred milansko katedralo ponietii V kupčke in jih razvrstili T ornamentalno sliko
,
„'
i
,
_
VSMB
Ta pa ni rojen :n politiko.
» . .. tako!? Važna seja, danes zvečer? Da moram biti brezpogojno zraven? . . . Kako bridko je
to, niti enega večera ne morem preživeti doma!«
Afriška Maginotova obrambna črta. Francoski časopisi objavljajo te dni noročila o fakn imcn"van< . a f r iiki
mag:notovi crti«, ob tuniško-libijski meji, ki je bila v najnovejšem času zgrajena. Poročevalci trdijo d"a"teh
utrdb ne bo mogoče zavzeti. Obrambno črto je že zasedlo 100.000 francoskih vojakov '
Ukradena železna blagajna s 35.000 dinarji
Maribor, 8. januarja.
Danes popoldne je bila izvržena v Tovarniški
ulici 12 v Mariboru velika tatvina, ki je povzročila
veliko razburjenja. V omenjeni ulici stanuje v
pryem nadstropju tkalski mojster v tovarni Doctor
in drug Šer 6 svojo ženo. Svoje prihranke je shranjeval doma v železni točni blagajni, ki jo je
imel spravljeno v umivalhi omarici. Tu Je imel
35.000 din v gotovini in hranilno knjižico, glasečo
se na 18.000 din. Še pred božičnimi prazniki je
odprl blagajno, ko je vzel iz nje 800 din, ter našel
vse v redu. Shranil jo je spet na staro mesto ter
je do danes ni kontroliral.
Danes popoldne je njegova žena hotela nekaj
Roparski napad pri Treh ribnikih
Maribor* 3. januarja.
Danes okrog pol 12 je prišla v mestnem parku
k službujočemu stražniku 13 letna učenka šestega
razreda osnovne šole, Dora Vrhanlč, stanujoča na
Pobrežju, ter izjavila, da jo je pravkar neki moški
nad Tremi ribniki napadel in ji odvzel 24 din.
Deklica Je izpovedala, da jo je danes okrog 10
dopoldne poslala njena stanodajalka Cuček v mesto in ji dala 24 din, da nakupi in plača nekaj
stvari. Pri železniškem mostu v, bližini gostilne
Mirtič jo je vprašal nek moški, kam gre. Dejal ii
je, naj gre z njim, da bo nesla jabolka iz nekega
vinotoea in dobila 10 din. Deklica je privolila in
sta odšla. V Mlinski ulici mu je rekla, da bo spotoma plačal nekaj dinarjev, kakor ji je naročila
gospodinja, nakar ji je ncznanec dejal, da bo plačala pozneje, ko se vrne. Ko sta prišla do Treh
ribnikov, ga Je deklica vprašala, kje je tisti vinoloč, kamor gresta po jabolka. Odgovoril ji je, da
je za hribom,,ter jo je gnal v hrib, Neznanec se je
nalašč spotajuiil in vrgel pod sebe dekletče. V
istem hipu ji je zamašil usta s smrdljivo cunjo in
jo tako dfnamil. Ko se je prebudila iz omotice,
je pogrešila denar, ki ga Je imela prej v roki. V
žc-pu plašča jo ,liuela..tudi steklenico z neko tekočino, zdaj pa .je Ia steklenica ležala kraj nje. Moškega ni bilo nik jer več, pač pa so se videle sveže
stopinje po hribu navzdol. Po dekličinem pripovedovanju je moški moral imeti okrog 25 let. Bil je
velike postave, gladko obrit in oblečen, v rjavo
obleko. Na glavi je imel rjav klobuk. Policija in
orožništvo 'preiskujeta zadevo.
Cigani ukradli dragocenosti
v Slovenj Gradcu
Maribor, 3. januarja.
Nenavadno hitro se je posrečilo pojasniti veliko tatvino, ki je bila izvršena 28. decembra v
Slovenjem Gradcu. Kako emo že poročali, je prišla-na obisk k svojemu svaku, industrijcu Lobeju
ga., Angela Margareteli, soproga italijanskega inženirja, ki je zaposlen v Abesiniji. S seboj je
prinesla tudi nekaj dragocenosti, kakor broše, zapestnice, uhane, vse okrašeno z briljanti, v vrednosti 35.000 din. Dragocenosti je imela shranjene
v nogavici med perilom v zaklenjeni omari. Ko je
28. decembra za hip odšla v mesto, je bila izvršena
v omaro na nepojasnjen način tatvina. Tat je odnesel vse, dragocenosti-, Nogavico je spet skupaj
zvil in položil med perilo na isto mesto ter omaro
za seboj zaklenil. Sedaj pa je tatvina pojasnjena.
vzeti iz te omarice. Komaj pa je omarico odprla,
je prestrašena opazila, da ni nikjer blagajne. V
zgornjem predalu omarice je bila shranjena zlata
moška ura, zlati uhani in zlata zapestnica ter 1000
dinarjev gotovine. Storilec se tega ni dotaiknil.
Gosna je takoj obvestila o tatvini moža in policijo,
ki je začela s preiskavo. Tatvina je videti zelo
skrivnostna, ker nihče ni vedel, da Šer hrani doma
prihranke ter da jih ima v umivalniku. Ser, ki je
bolehen, je ves prosti čas doma. Kadar pa prešla
z ženo za kratek čas od doma, zavarujeta ključavnico z zavarovalnim klinom. Tatvina je bila najbrž storjena med prazniki, ko 6ta zakonca šla večkrat v mesto.
Iz Julijske krajine
Vinko Vodopivec v zagrebškem »Radiju.« Hrvatski tamburašk arkceter »Zaje« je v nedeljo 18.
decembra od 8 do pol 9 zvečer izvajal v zagrebškem »Radiju« izključno samo skladbe našega znanega goriškega mojstra g. Vinka Vodopivca. Informativni tednik »Radio Zagreb« je za to priliko priobčil kratek životopis našega priljubljenega skladatelja z navedbq njegovih najvažnejših del. Ta
životpis je bil pred začetkom koncerta prebran
po radiju. Veseli nas, da se bratje Hrvatje zanimajo za našega goriškega slavčka. Prav in vspodbudno je, da 6e širi glasba, ki se ie rodila ob zeleni
Soči, tudi tam doli po lepem Hrvatskem, kjer je
toliko ljubiteljev narodne in umetne pesmi. G.
Vinku k uspehu čestitamo!
Nov grob. V četrtek, 29. decembra zvečer je
na svojem stanovanju v Gorici zaspal g. Peter Ju-
Hokej na ledu:
Tekme za državno prvenstvo
Nenaden preobrat še ni ogrozil državnega
prvenstva v Jiockeyu na ledu, ter izgleda, da je
le prehodnega značaja. Včerajšnji dež in sneg
ledene plošče na drsališču Ilirije še ni pokvaril
ter je v takem stanju, da bo ob nastopu mraza
takoj uporabna. Padec temperature se pričakuje
od ure do ure. Vse priprave za prvenstveni turnir so v polnem teku ter ostane že objavljeni program za enkrat neizpremenjen. Vsa prijavljena
moštva so pripravljena za nastop in čakajo samo
poziva na start. Prvenstveni turnir se začne v četrtek zvečer z dvema tekmama, in slfcer:
ob 10.30 HAŠK : ILIRIJA
oh 20.30 ZDK : MARAT110N.
V petek se turnir nadaljuje dopoldne ob 9.
Kot prvi par nastopita premaganca, za njima pa
zmagovalca prejšnjega večera v športni borbi za
ponosni naslov držnvnega prvaka. Kot nekak zaključek se vrši isti dan zvečer ob 19.30 medmestna tekma
Zagrebški Gradjanski v Ljubljani
z zakurnjeno sobo slane za osebo in dan 35 din,
otrOci do 10. leta imajo [x>]ovično ceno.
"Za rezerviranje sob in za vse potrebne inPormacijg^^.je, obriii.lL n« osk^tuiico .Marijo Zajec,
GofjUse št. 41, pošta Btjhmjska Bistrica.
Na dan Sv. Treh kraljev se bo odigrala v
Ljubljani pokalna tekma za Ziipski, pokal. Ta dan
nastopi proti naši Ljubljani zagrebški Gradjanski,
eden naših najboljših klubov.
Na novega leta dan so se končala predtekmovanja med raznimi podzveznimi klubi, ki so bili
pripuščeni k temu tekmovanju. V petek se začne
ples mod kvalificiranci iz predtekmovmija in ligaši. V tem prvem kolu se bo pomerila naša
Ljubljana z zagrebškim Oradjaiiskim, ki ima zelo
močno enajslorico, najboljšo med najboljšimi ligaškimi. Zato bodo imeli naši fantje trdo in težko
delo, vendar z voljo iu elaiiom bodo mogoče le
uspeli.
Tekma se bo pričela ob 14, in sicer ob Vsakem -vremenu. SK Ljubljana bo za to tekmo uredila igrišče, da bo možno izvesti na njem normalno igro.
Smuška postojanka SK Planine
na Gorjušah
Smrt blagega moža
,
16
Podkrnoški gospod
Roman. — Poslovenil Janez Pucelj.
Pod neko tiso Kališnik nenadoma postoji:
»Čestokrut sem mislil na vas zadnje čase,«
reče prostodušno in toplo.
Lenart ga presenečen pogleda.
»Zakaj,« m 11 uide.
»Ker bi rad kdaj govoril z vami,« odgovori
častitljivi stari mož.
Zda j je tudi Lenartu kar nenadoma, kakor
da si je tudi sam že čestokrat želel, da bi
srečal Gosposvetskega. Pa tega mu vendar ne
more povedati?
•Gresta dalje do ovinka, kjer stojita nenadoma pred podkrnoško proštijo. Vlažnozelenkasto se dviga zidovje iz gozdnih tal. Malu
okenca so črna in ozka. Samo iz dveh mrli
motim luč, druga strme mrtvo in temno.
»Moi-a vam biti samotno,« reče Jakob Kališnik pomisliv in nogleda vstran od mrke hiše
spremljevalcu v mlado, plavolaso obličje.
Lenart silno strese z glavo, vendar se Kališnik nasmehne temu. Reče mu vljudno:
»Seveda, našli ste dosti dela. Ni vam lahko.
Pa kadar prihajam sem od Svaten. sem vselej
vesel, ker sc je zdaj že dosti izboljšalo v primeri z lanskim letom. Dosti več obdelanega
/ sveta in vas ima tudi vse drugo licc.«
Lenart je vesel pohvale. Todn meni pošteno:
»Ne vem, kakšno je bilo lansko leto. M e n i
se zdi, da je ves trud zastonj
. Nemara
da tudi napak popriincm.t
»Zastonj ni n i č , kar začne človek z dobro
voljo,« reče kanonikus.
»Kadar boste potrebovali kakega sveta ali
pomoči, pridite k meni. Pri sedem in šestdesetih
ietih morn človek vendar mnogo več vedeti
kakor pri tri in dvajsetih.«
Iz konfinacije se je pred kratkim vrnil gojspod
Branko S a ti c r z Tolmina.
»Svetogorska Kraljica«. Prva številka tega
svetogorskega mesečnika za 1. 1939 je izšla že za
božične praznike. Ima novo, prikupnejšo naslovno
glavo. Med drugim prinaša »Dve božični o Jagnjetu božjem« in črtico »Božična dogodbica«, ki jih je
spisal prerano umrli kanalsk dekan Vcnceslav
Belč, ki je bil vnet sotrudnik in podpornik tega
skromnega, vendar potrebnega lista.
Spori
Na starega leta dftn So" prijeli Varnostni 6fg4nl';
v Celju 18 letnega ciganskega godbenika, ki je
skušal pri celjskem zlatarju prodati dragoceno zapestnico. Obveščena je bila tudi mariborska policijfi. Mariborski policisti so zasumili, da izvira ta
zapestnica iz znane tatvine v sanatorlju dr. Ipavica
v Mariboru. Zaradi tega je prosila mariborska policija celjsko policijo, naj pošlje cigana z zapestnico Vred v Maribor. Tu pa so ugotovili, da zapestnica ni bila ukradena v sanatoriju, pač pa so se
spomnili varnostni organi, da utegne biti zapestnica v zveži s tatvino dragocenosti v Slovenjem
Gradcu.
Davi se je odpeljal policijski nadzornik Medvešček s ciganom v Slovenj Gradec. Tam je ga.
Margareteli takoj prepoznala zapestnico za svojo.
18 letni ciganski godbenik Aleksander Gartner, rojen v Vidmu v Italiji in pristojen v Št. Janž na
Vinski gori, je trdil, da mu je zapestnico izročila
Na Gorjušah kjer so snežne priliki Izredno
njegova teta, ciganka Gartner iz Velenja, naj bi jo
ugodne in podnebje najbolj zdravo, je sedaj vse
v Celju prodal. Sedaj v tej smeri poizvedujpjo, živo. Ob božiča do novega leta je bilo v teh prida se rešijo tudi druge dragocenosti.
jaznih krajih nad 80 dijakov ljubljanskih srednjih
šol, ki so imeli pod vodstvom srednješolskih telovadnih profesorjev smučarske tečaje in smučarske
tekme.
SK Planina ima na Gorjušah b v o j o in lepo
urejeno smučarsko postojanko z lepo opremljeniVčeraj je umrl v Mariboru v starosti 51 let
šoter Nabavi j a In e zadruge Matija Ule. Blagi po- mi in zakurjenimi sobami. V vsaki 6obi sta po
dve postelji, tako da se more utrujen smučar kar
kojnik je bil pri vseh, ki so ga poznali, zelo prinajbolje odpočiti. Kuhinja je prvovrstna in tudi
ljubljen. Pogreb bo jutri ob treh popoldne na poza alkoholne in brezalkoholne pijače je preskrbbreško pokopališče. Naj mu sveti večna luč, preljeno. Celotni penzion z vso oskrbo in prenočiščem
ostalim naše iskreno sožalje!
Dolores Vieser:
llf Kogoj, šolski vodja v pokoju, star 66 let. Po- I
greb jc bil v soboto. Pokojnega so prepeljali v Tol- I
min, kjer na tamošnjem pokopališču počivajo že
njegovi starji. Na goriški mrtvaški njivi ob Mirenski cesti ni hotel počivati, kajti »neprestana kroženje in rapot letal bi ga motilo v njegovem miru«.
Rajnki se je rodil v Tolminu in tolminskim hribom
jc bilo posvečeno tudi njegovo delo in življenje.
Služboval jc po številnih tolminskih vaseh, tako v
Smasti, v Cerknem, na Bukovem, v Podbrdu in
dolgo let v Poljubinju. Od tu je moral v notranjost
države, kjer je v bližini Avellina prebil eno leto.
Potem je stopil v pokoj in se je najtalil v Gorici,
kjer preživlja zasluženi počitek vrsta njegovih
stanovskih tovarišev. Bil je mirnega značaja in
tudi. v mladih letih ni ljubil hrupne družbe, Ves je
bil zavzet za svoj poklic, kateremu je mimo svoje
družine posvečal vse svoje trude in skrbi. Kjer je
služboval, si je znal pridobiti ljubezen otrok in
njihovih staršev ter ga povsod po Tolminskem hranijo v lepem, hvaležnem spominu. Bil je zaveden,
pošten in značajen mož, ki si ie pridobil za podvig
ljudske šale in za porast Učiteljske časti v naših
gorah mnogo zaslug. S svojim mirnim delom si je
med našimi hribovci izklesal trajen spomenik. Naj
mu bo lahka tolminska ruša, katero je ljubil, za
katero je delal in tudi trpel! Njegovi razžaloščehi
družini naše iskreno sožalje!
Malce oklovaje, vendar v srcu osrečen, prime Lenart za ponudeno roko.
»Mi je marsikaj še tako tuje,« prizna skoraj
proti volji. Mu je, kakor da bi bila pred neskončno plemenito dobroto tega obličja skoraj
smešna vsaka ohola zapetost.
»Vem,« reče Kališnik in se nasmehija tako
vedro, da Lenart še ni videl nobenega človeka
se tako nasmehljati. »Mi je pravil gospod Sebastijan, da ste kanili vse kaj drugega, kakor
da bi postali podkrnoški prošt.«
»Saj,« reče Lenart in vzdihne. Tako rad bi
pristavil: »Biio bi tudi bolje, če bi ne bil
postali« Vendar se mu zdi strahopetno, da bi
rekel še kaj takega.
Starec pa je po dozdevi uganil njegove
misli. Krepko položi roko proštu na rame.
»Za vas — mogoče — da bi bilo bolje. Toda
mi ne vemo, kaj še vse hoče Bog od vas!
Morda imate tu večjo in svetlejšo dolžnost,
kakor je jahati nad Turke. Kajti — tukaj gre
za d o m o v i n o in ne za slavo.« Lenart bi
pač rad rekel: »V vojski gre tudi za domovino,«
toda ta trenutek ve, da bi z a n j e g a ne bilo
popolnoma res. In nekaj novega se mu znsVita
v duši: da slava in čast niste tisto najvišje,
kar si naj pribori človek.
V gozdu šelesti skrivnostno. Mimo ob visokem zidu, s katerim se proštlja upira ob
strmi breg, vidita oba moža daleč tja ven čez
dežel. V dežel, tako polno zastrte lepote in
smehljajoče se ottižnosti, da prevzame 3rce
kakor zmagovita muzika. Mrak že straši iz
daljnih dolin, toda oba moža, ki tu počasi korakata do obrambnega zidu, vesta za zlate luči
nad gozdovi, za modro, stekleno prozorne gore
in za oblake r težke od hrepenenja, ki slikajo nad
to deželo prelepo bleščeče sanjske podobe. In
oba poznata ono strastno ljubezen do zemlje,
ki spreminja pot čez poije v skrivno nežnost
in prestvarja pogled v daljo v zanosito razodetje. Vesta, da ju je Rog upodobil iz t e
zemlje in da sta j i dolžnika.
Zagreb : Ljubljana
Glede popularizacije najlepše in najhitrejše
športne igro so prireditelji določili minimalno
vstopnino, in sirer: dijaki 4 din, ostali 0 din. —
športno občinstvo so vljudno vabi, da poseti tekme
v_ Jim večjem številu.
Novateiesnovzgojna centrala
v Nemčiji
Z odlokom državnega kanclerja Hitlerja jo
bila osnovana v Nemčiji nova nac.-socialistična
zveza za telesno vzgojo, v katero spadajo odslej
vse športne organizacije v Nemčiji, izvzem.ški vojaškega, avtomobilskega, zrakoplovnega in konjskega športa. V vsfih športnih zadevah z inozemstvom bo imela stike samo omenjena državna
Športna zveza, katero vodi v. Tchaninier u. Osten.
Zmaga Norvežanov nad Švedi
Na novega leta so 6e pomerili slavni norveški
skakalci iz Kongsberga s švedsko elito »Friska
Vjlor« v skokih pri katerih so na celi črti zmagali
Norvežani. Kangsbcržani do dosegli 905.2 točki,
Švedi pa 853,1. Pri juniorjih je zmagal mladi Absjorn Ruud (Kongsberg) s 48,51.5 in 52 m. V drugem razredu je na prvem mestu Myrha (Kongsberg) s 53,5.55 in 55,5 m. Birger Rtiud je tu zasedel drugo mesto. V drugi konkurenci pa se je
plasiral Birger Ruud na prvo mesto s 153 točkami
in je Myrha zasedel drugo mesto s 151,6 točkami.
Basketbala ne bo na prihodnjih olimpijskih igrah
Organizacijski odbor za olimpijske igre v Helsinkih je ponovni predlog za uvedbo olimpjskega
basketbalturnirja na prihodnji olimpijadi leta 1940
končnoveljavno odklonil.
Težki belec Kališnikov se pase po prosti jskem dvorišču: zdaj prerivka mehki, topli
smrček med oba moža.
»Domov bi rad,« sc zasmeje starec in pogleda po jermenju, »Pa kadar pridem spet h
Kastelbarku, tedaj pogledam tudi k vam. Ali
pa vi pridite k menil«
Šlavčki nojo zdaj sleherni večer v leščevju.
Staro hišo obevetnjo njihove iliteče pesmi. Dom
Silvester stopi k oknu svoje učenjuške sobe
in grebe mrzlo četrt ure dolgo o tem, zakaj pač
gnezdi prav v teli senčnatih, negostoljubnih,
skalnatih rebreh toliko teli ljubeznivih pevcev.
Janez Rutar pa, kajielanus — kadar se ta
vrne zvečer s svojih dolgih dušnopastirskih potov, tedaj hiti mirno njih kakor mimo skušnjave. Sladki, jasni spev bi ga premamil, da bi
začel sanjariti in tratiti čas, pa najsi bo samo
tudi, da lii mislil na ljubeznivo in milo nebeško
Kraljico, ki prestoluje nad zvezdami in se ji
smili trudni tnož. Zato hiti Rutar mimo; išče
si odrešenja v neugnanem delu, ki se da prijeti. Vse drugo mu je igračkanje. In prav je
tako. Kaj bi sicer postalo iz njegovih tako na
daleč raztresenih ovčic?
Spodaj pa v lesenem prilepku, ki jc prilepljen med rebrijo in pod/.idjem, poseda zdaj
Lenart večkrat s starim Kališnikom in sc resno
pogovarjata.
Nocoj je ijoč polna lepote in pokoja. Vsa
širna dežel je bela od mesečine. Daljne gore
so kakor iz bledega opala zidane, enake zidovju
večnega Siona in vse zemeljske luči so ugasnile.
Lenart spoštljivo prisluškuje besedam svojega gosta, ki hoče nocoj, kakor že tolikokrat
prenočiti pri njem. Kajti kanonikus je mladega
Pndkrnoškegn iz srca vzljubil in povrh tega
mu postaja ježa v Svatne čim dalje mučnejša.
Ni bolan. Le čuti, kako vedno bolj slabi, kakor
da mu použiva skriven ogenj zadnjo moč. Zato
mu je tolikokrat, kukor da mora pohiteti, da
'J
'
•
BIOLOŠKI TONIKUM
M LASE
z novo delujočo tvarino je priznan kot
izvrstno sredstvo proti prhljaju in Izpadanju las.
mjSltv -MASTEN
vsebuje poleg preizkušenih delujočih
sestavin Trilysina tudi fino razdeljen
dodatek masti, ter služi odlično onim,
ki imajo suhe, trde in nelepe lase.
0.
§i0ysbi
MASTEN IN BREZ MASTI
Bradi zopet skače
Na olimpijski skakalnici v Ga-Pa «o bile na
navega leta skakalne tekme, katerih se je udeležil
tudi svetovni rekorder Bradi, ki si je v zadnji zimi zlomil nogo. Zmagal je odlični skakalec, ki ga
tudi mi dobro poznamo iz naše Planice, kjer je
dosegel na naši veliki skakalnici uspehe,- kakršnih
doslej še nihče drugi na svetu. V Ga-Pa jc Brodi
skočil na veliki olimpijski skakalnici 67 in 68 m
daleč t cr je z 222 točkami zasedel prvo mesto
pred Eisgruberjem iz Parlenkirchena
»štanglov smuk«
Tekmovalci, ki so se in ki se še bodo prijavili za »Štanglov smuk« se opozarjajo, naj zasledujejo športna poročila v sobotnem »Slovencu«,
ker bi se utegnilo zgoditi, da bo prireditelj primaran tekme zaradi neugodnega vremena odpovedat.
Razpis
s k Ilirija razpisuj« za s. januarja 1s3b klubsko
prvenstvo za loto JHIHI. Tekmuje se v tokih, skokih,
klasični in četvorni kombinaciji za genlorje, juniorje,
naraščaj in mladino. Prijave do 8 zjutraj na dan
prirodltva. Zrehajijo pol ure pred startom. 81art. za
teko oh !l pri dpniu v Planici. —, DoUine prog: seniprska 1« km, juniorska H km, naraščaj 5 km, iuladiya
!l km. — Skoki se vršijo za mladino, naraščaj in tumorje na a met. -skakalrilci ob lil.nflt za seniorje ob
Ki na 4(1 met.. skakalnici. Vsjik tekmovalec ima tri
skoke, Oh java rezultatov ob 17 v doma KJ\ Ilirilo.
Klubsko prvenstvo' za smuk i>n slalom rc vrSi 4. in
S. februarja lfl.Tl, in to samo za juniorje in seniorje.
— s k Ilirija, mlinska sekcija.
Snežne razmere
Poročilo
boru,
Tujskopromrtnlh
SPU in J Z S/, t dne
pt «n
Q.
svet v Ljubljani
3. januarja
J935:
..
in
1 tj •••
Mari-
HnhtnJ,
Sr. Jam i, i;«) m: TI, sne?.!, 85 cih finega, JnJ.on.
Ilohbij,
Zlatoroii.
SS</ »/.- O, sneži, 85 cm snega, juiml.
Dom na Krvavcu,
trnu mi —2, zelo oblačno, Sli cm enega, južen.
•• ' /r"
f
Polževo,
M0 m: —5, dežuje, .Tfl em snega, južen.
Mariborska
l.iiia
in Pohorski
dom, 10M m; O, Sfl c,m
»netfT. Južen.
Rimski
vrelec,
530 m: —1, zelo oblač., 45 cm snetra, Juž.
Do višine Mfl) in temperatura okoli O. tu In taui
dež. Nad 0110 m sneži, moker, južen siiec.
K(ira.di motonj v teloirrafskcui prometu nismo dobili poročil za ostale krajo.
Rok s sekcija
SK Slovana
prične v januarju npst.
z rednim treningom
Zaradi tega vabi članstvo in
tiste, ki se mislijo udeležiti treningov, da pridejo v
sredo, 4. t. in. na informativni sestanek, ki se bo
vršil ob S zvečer v mali sobi restavracije -Gajev
brain>, Gajeva ulica.
SK Planina,
Lfnbliana.
Prevt oh 18 se vrši se
stauek smučarjev - tekmovalcev v »Starešinski sobi
Akademskega doma. —t Načelnik.
VDK
Telovadni odbor Zveze dekliških krožkov v
Ljubljani priredi za svoje članice smučarski tečaj,
ki bo v četrtek in petek, dne 5. in fi. januarja 1939
v Dolnicah pri Ljubljani.
Ta tečaj je pripravljalni za smuške tekme
članic, ki bodo na Črnem vrhu nad Jesenicami v
začetku februarja t. 1. Zbirališče je v Šiški pri
stari cerkvi, in sicer v četrtek popoldne od 14.45
do 15 ter v petek od 9.45 do 10 dopoldne. Tečaj
so bo vršil pod strokovnim vodstvom.
Pozivamo vse članice-smučarke, da se tečaja
gotovo Udeleže. Vaditeljice telovadnih odsekov
skrbite za točno udeležim vseh čianic-smučark
svojega krožka! — Bog živi!
bo mlademu prijatelju zaupal vse, kar si jc
priboril sam v dolgih in trdih bojih.
»Saj bi človek mislil, da bi bilo najbolje,
da se odpoveste prošt i j i,« reče pravkar tino
Lenartu, ki sedi tiho in sam vase /.gruden v
temnem kotu mostovža. »Kajti, če hočein govorili po pravici, tako moram tudi nocoj reči,
(IA je bila nespamet, da so vas postuvili Pod
Krnos. Poleg tega krivico ccrkvi in tudi vam,
kukor vidim sedaj. Pa zdaj se je pač zgodilo
— in vsaj j a z menim, tla jc zato več, če
vztrajate. Verjemite -mi: nič ni tako hudega
na svetu, da bi sc ne dalo posvetiti' z ljubeznijo.
Ali sto zdaj samotar v puščavi ali kralj, na
prestolu — povsod lahko ljubite Boga — prav
v tem, kar vam jc bilo dodeljenega.«
»Ne rnžlimcm vfls,< de Lenart nemirno, »saj
ste rekli pravkar, da je kriviea, da sem tukaj.«
»No vaša,« reče Kališnik živo.-»Vaša krivica bi bila samo tedaj, če bi sc drage volje
vdali, J c bi bili v resnici to, za kar vas inorrlu
imajo. Tiida vi ste-močni, da morete biti junak
v vsej tej čudni zbroji.«
»Lefiart zmaje z glavo:
»Če sem dober, se smejejo iri pravijo, da
sem uboten, in, da mislim pošteno, tega mi ne
verjamejo.«
»To naj vas ne boli preveč! Polagoma bodo
/e spoznali, da imate dobro voljo. Vidite,« reče
tiše, ijaz sem bil majhen kuplanček, rudarjev
sin. Zmeraj sem bil kmečki kaplan okrog pO
beraških Vaseh in sc ni nihče zmenil, ali delam
dobro ali še malo več. šele ko so prišli Ogri
in sem Branil našo. l jubo Gospo — in ko so ni
nihče vce ti pni ne svetovati ne govoriti razen
mene — jaz sem govoril, ker nisem imel ničesar, kar bi se bal izgubiti. Knr so zdajci
začeli prihajati k meni ljudje, zdaj, ko mi ni
bilo nič več mnr. ali me srnmntč ali hvalijo.
O, zMHj iranra inhko življrnje! Vi sic Seveda
mladi in jaz sem star — torln nrav privoščil
bi vam, da bi tudi vi tja prišli, kjer sem zdaj
jaz, vam in deželi bi privoščil.«
Konfi Ahattč:
Mali oglasi STROOI
27
Jaka Spaka
in čudodelna dlaka
V malih oglasih velja vsaka beseda I din: tenltnvanjski
oglasi t din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo
dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas IS din. • Mali
oglasi se plačujejo takoj pri naroČilu. • Pri oglasih
reklamnega znataja se računa enokolonska, 3 mm visoka
petltna vrstica po 3 din • Zs pismene odgovore glede
malih oglasov treba priložiti znamko.
Prodajalka
IIG l a s b a
Gramofonske ploHe
Shaping stroj
šlagerje, plesne, narodne,
IG53EEBB
stare vzamem
v račun.
Razno pohištvo
Kolarski pomočnik
Denar
Prvovrstno podjetje
Službodpbe
premog
bres praha
koks, suha drva
In
korespomlentlnja-,
z
znanjem
nemščine,
po
nudi
možnosti
s
poznanjem
ln mojstrico sprejmem za papirne stroke, se sprej- I. P o g a č n i k
takoj. - »Ekspres«. LJub- me. — Naslov v upravi
Bohoričeva S T e l a i o n 20-59
ljana, Emonska 2.
(b)
»Slovenca« pod št. 54,
Krojaškega mojstra
Od samega veselja gre mesar na polič
vina. Ko se pa vrne, ni prašiča nikjer. Kam,
ilodja, je zginil? Saj ni nikjer žive duše. Le
daleč na trgu žene razcapan deček suho kozo.
Da je prav ta koza ravnokar kupljeni prašič
— kdo bi to vedel!
/
—7
I C a
Krojača
Ljubljana, židovska ul. 6,
nudi sortirani, prvovrstni
cvetlični med po najnižji
ceni.
(l)
Knjige o kozmetiki
Mestni
trg
(r)
"v-
/&1
dobi, kdor mi naznani onega, ki bi ponujal, prodajal
ali kupoval nakit, ki je bil ukraden 29. dec. 1938
iz moje hiše v Slovenj Gradcu. Ukradeni nakit obstoja iz 1 platinaste broše (v obliki metuljčaste pentlje) z 1 velikim briljantom; dva uhana »bontona« v
platinasti, z zlatom obrobljeni izdelavi, v sredini z velikim briljantom; okrog šest manjših, nad srednjim 1
večji briljant; ena zlata zapestnica, vezana z dvojnimi
členki. Vsaka sled za ukradenim nakitom naj se takoj
sporoči na naslov:
FRANC L0BE, Slovenj Gradec
Jaka seže v žep po mesarjev novčič —
in glej: spremenil se je v težak zlatnik. Jaka
ga takoj zamenja, se vrne k mesarju in kupi
kos mesa. Slabo meso mu da mesar, a Jaka
mu veselo da 10 dinarjev več, kakor je zahteval. Ves ostali denar pa da mamici. Od
tedaj so bili Spakovi blagoslovljeni. Lonci
niso bili nikdar več prazni in Mekica se je
razmnožila tako; da je Jaka imel kmalu celo
čredo lepih koz.
Programi radio Ljubljana:
Sveže najfinejše
norveško
ribje olje
Visoko nagrado
iz lekarne
dr. G. PICCOLIJA
v Ljubljani
se priporoča bledim 11
slabotnim osebam
Javna zahvala
Šivalni stroji
Ljubljana,
mizarstva
Za
vrti
9
•••
DrugI programi:
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je
gospod
M A T I J A ULE
šoier Nabavljalne zadruge
po kratki in mučni bolezni v 51. letu starosti boguvdano umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo 5. januarja 1939 ob 3 popoldne iz mrtvašnice na
Pobrežju na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana pri
Arije,
Sv. Magdaleni v soboto, dne 7. januarja ob
7 zjutraj.
M a r i b o r , 3. januarja 1939.
četrtek.
.5. januarja:
Brlgrad-7.agrrb:
30
20.30 Tamburice, 21 Orkester in solisti — Prana:
19.25
Slovaške pesmi, 20.05 Orknster in solisti, 21.10 Igra —
Snfija:
19.15 Kvartet, 30.55 Orkestralni koncert — 1'aršava:
19 Pisan koncert, 21.30 Igra, 23 Poljska glasba —
Budimpešta:
20 Opereta »Elizabeta- — Trst-Mitan:
17.15
Brazilski koncert, 21 Opera Kraljeva h6i» — Rim-Rari:
21 Simfonični -koncert — Dunaj:
20.10 Pisan večer —
Berlin:
19 Rih. Straussove melodije, 20.10 Plesni večer
— Kdnigsbrrg-IApskn:
20.10 fiegerjev večer — Monakom: 20.1(1 Opereta .Noč ob Hos|K>rut — Rrrnmiinstrr:
19.55 Opera Mighon« — Strasbourg:
20.30 Pariški filharmonični orkester.
Žalujoči rodbini Ule in Merhar
ter ostalo sorodstvo
SOBE ODDAJO:
Opremljen kabinet
oddam. Dr. Kodre. Staničeva ulica 3 a. - Ogled
od 3—4.
(s)
Vzajemna posojilnico
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove
vloge po 4% do 5 % po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka!
Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Kot žrtev materinstva je danes umrla naša dobra
Berla Demšar
soproga zobozdravnika
Dan in uro pogreba bomo objavili pozneje.
K r a n j , dne 3. januarja 1939.
Dr, Demšar Dragotin, zobozdravnik
hčerka Majda in ostalo sorodstvo
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske
zveze).
^
Srrria.
t. januarja:
Bctarad:
20 Humor, 21 Vokalni
Vo-ncert, 22.2(1 Plošče — Zaprcb:
2(1 Plošče. 20.30 Ljubljana, 22.20 Plesna glanba — Vrnem:
19.35 Spevoigra,
11.10 Pisa.n koncert — 1'aršava:
19 Orkester in solisti,
21 Chopi nove skladbe — Snfijti:
19.311 Verdijeva opera
opera Rigolet.to.-. — Budimpešta:
19.50 Opera, 22.45 Ciganski orkester — Trst-Milan:
17.15 Vokalni koncert,
21 Igra, 22.15 Kvartet — Rim-Rari:
21 Melodrama Mnsečnica« — Dunaj: 19.35 Koncert društva ljubiteljev
glasbe, 22.30 Dunajske melodije — Hcrlin:
2(1.45 Simfonični koncert — Kanigsbcrg:
20.10 Orkesler in solisti — Vrafinlava:
20.10 Narodna glasba — Lipsko;
19
Pihala, 20.10 Plesni večer.
KUPUJTE PRI NAŠIH
INSERENTIH!
Šestsobno stanovanje
z vsem komfortom, popolnoma separlrano - takoj
oddam v najem. V p r a š a t i :
Maribor, Livada 5, pritličje.
'
(č)
soproga in mati, gospa
Podpisani sem utrpel 19. decembra pr. 1.
požarno škodo na svoji hiši in mizarski delavnici. Družba »Jugoslavija«, pri kateri sem bil
zavarovan, je škodo takoj ocenila in mi odškodnino odmerila v moje največje zadovolj- s tovarniško garancijo na
stvo. Štejem si torej v prijetno dolžnost, da ta ugodne mesečne obroke.
Rabljene stroje vzamemo
domači zavod vsakomur toplo priporočam.
v račun, isti tudi po zelo
ugodnih cenah na prodaj!
Ivan Praznik
lastnik strojnega
so naprodaj niše. krasna
stavblšča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter
zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. U l k l a u
Otmar, Brežice.
<p)
v Ulici Staro pravde 1, )n
enosobno poleg magistrata, oddam. — Polzve se:
Strojanšek, trgovina, Pred
škofijo 21.
(č)
Zmleti deteljni odpadki
vsebujejo 37"/« beljakovin
in tolšče ter BO lanenim
tropinam
enakovredno
močno krmilo, 100 kg 90
din. — Sever & Komp.,
LJubljana,
Gosposvetska
cesta 5.
(1)
• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • M
Sred«. 4. januarja. 12 Oilinevi 17, Češke (plošfe).
J2.4S Poročila. 1.1 Napovedi. 13.2(1 H. Magister Ivnn igra
na harmoniko. 14 Napovedi. 18 Mladinska ura: a) Opazuj in poskuša;i (g. prof. Miroslav Adlešič); b) Ročna
dela (g. Mirostav Zor). 18.40 Gradovi na Dolenjskem.
Hi del (g. Leo Pettauer). 19 Napovedi, poročila. 19.30
Nac... ura. 19.3(1 Uvod v prenos. 20 Prenos 17. opernega
gledališča v Ljubljani. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar). V 11. odmoru: Napovedi, poročila.
V Brežicah in okolici
Dvosobno stanovanje
r, z. z o. z.
Mcdarna
Razno
dobro izurjenega za sejmarska dela in rezanja,
sprejmem. Plača dobra.
Stanovanje In hrana po
dogovoru. Polzve se v
trgovini: Kopitarjeva ul. Slava Grll,_
št. 4.
(b) št. 3-1X1.
"
i i h h
ii
Stanovanjska hiša
enonadstropna, zelo do300 mm liuba, tovarniško s harmoniko in petjem
nosna, 6 minut od ( j a v samo Din 80'—
nov, takoj ugodno napronega trga, poceni naprodaj. - Ludvik I 1 e r š i č ,
daj. Ponudbe v upravo
Ljubljana, Rimska 13. (1
»Slov« v Mariboru pod
»Maribor« št 6-39 kr. 72
mešane stroke, nad 22 let
stara, pridna, poštena —
s e s p r e j m e takoj ali
pozneje. Predpogoj tfekaj klavir Itd., razprodajam.
vajen dela h Htrojl ln v nemščine. Ponudbe upravi Kimska cesta 20-11., od
(š)
Izdelovanju smučI ln njih »Slovenca« pod
»Stalna 2—4.
popravila - Išče službo. služba v trgu« št. 53.
A A
P r v o v r s t n i dobro idoče. se odda. Ponudbe nasloviti : Franc
Straunik, Muta.
(a)
/ \
t r b o v e l j s k i Potreben kapitalfiOOOdin.
Ponudbe v upravo »SI.«
pod »Takoj« št. S7.
(p)
Izvežbana
knjigovodkinja
mrsm
Pozor! X
Prvovrstni
premog, drva, koks
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo
po najnižjih cenah
naznanja žalostno vest, da je umrl njegov zaslužni član, gospod
P o d o b n i k V.
dr. Anton Ratajec
Tržaška c. 16 — tel. 33-1E
VINA
dolenjska, štajerska in
sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni
v Ljubljani.
ravnatelj škofijske gimnazije v Št. Vidu v pokoju
Pogreb bo v četrtek, dne 5. januarja 1939, ob 9 dopoldne v Št. Vidu
Bog mu bodi pravičen plačnik za vsa dobra dela!
TELEFON ŠTEV. 25-73
PROFESORSKI ZBOR ŠKOFIJSKE KLASIČNE GIMNAZIJE
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem, da je naša dobrosrčna in iskreno ljubljena mama, stara
mama, sestra, tašča, teta, gospa
V ŽALOSTI N A Z N A N J A , D A J E PRECASTITI
DR. A N T O N RATAJEC
Marija Mesar roj. Ferjan
RAVNATELJ V POK., ČASTNI KONZISTORIALNI SVETNIK
posestnica
PO D O L G I BOLEZNI, V E Č K R A T P R E V I D E N S SV. Z A K R A M E N T I ,
v torek, dne 3. januarja 1939, ob 3 zjutraj po daljši bolezni, previdena
s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 5. januarja 1939, ob 4
popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
DANES, DNE 3. J A N U A R J A 1939, V 66. LETU S T A R O S T I U M R L .
POGREB BO V ČETRTEK, 5. JANUARJA 1939, OB 9 DOPOLDNE.
GIMNAZIJA BO OHRANILA BIVŠEGA ZASLUŽNEGA
RAVNATELJA IN DOLGOLETNEGA ZGLEDNEGA PROFESORJA
V ČASTNEM SPOMINU.
J e s e n i c e , dne 3. januarja 1939
Žalujoči
Marija,
Franc,
Fanica,
otroci:
in o s t a l o
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč
GOSPOD
sorodstvo
ŠT. VID N A D L J U B L J A N O 3. J A N U A R J A
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
1939
Urednik: Viktor Cenžiž
Velika povodenj v Komendi
t Dr. Anton Ratajec
Na zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano visi črna zastava in naznanja, da je zopet
posegla smrt s svojo mrzlo roko po njegovem članu. Dne 3. januarja ob četrt na eno zjutraj je po
skoraj triletnem bolehanju umrl dr. Anton Ratajec, ravnatelj v pokoju. Z njim je preminul eden
najodličnejših profesorjev škofijske klasične gimnazije. Imel je velike telesne in duševne darove.
Bil je zalo zunanjosti, lepe in gibčne postave,
okretnega duha, duhovit in vesel in je združeval
z vojaško odločno kretnjo srčno plemenitost.
Njegovi dijaki ga opisujejo kot profesorja, ki
je pri nižješolcih vzbujal še strah, v višjih razredih pa so dijaki lahko spoznali, da 6e za njegovo
rezko vnanjostjo skriva mehko srce, ki je dostopno
toplemu čustvovanju in vidi v dijaku mladeniča,
ki ga je treba s strogostjo in usmiljenjem vzgajati. Odhajajočim dijakom je ostal svetal spomin
na moža, ki se je izrazito izživljal v svojem matematičnem poklicu in vneto gojil znanosi, imel pa
tudi obzir do manj nadarjenih. Kot učitelj je zahteval stalno in vestno učenje, popolno pozornost
za predmet, uril je učence v spretnosti matematičnega mišljenja in hotel, da je dijak ob njegovi
uri odmrl za ves zunanji svet. Matematična doslednost, razvidnost in preprosta jasnost ie dr. Ratajcu prešla v meso in kri. Cel matematik je bil
tudi pozneje kot ravnatelj. Vedno je imel prazno
mizo, vse na določenem mestu, vedno pripravljeno, kar je kdo iskal. Zato je prejel od nadzirajočih .nadzornikov in ministrskih odposlancev
vedno najbolj pohvalno priznanje.
Rodil se je 29. decembra 1873 na Bučki nad
Krško dolino. Ker je pokazal že v ljudski šoli ve-
Komenda, 3. januarja.
Hudournik Pšata je nevarno narastel in poplavlja vse od izvira do izliva. V Mostah je voda na
cestah čez koleno in je vsak promet nemogoč.
Voda je razlita po travnikih in cestah, križišč cest
sploh ni spoznati. Kcmava žaga je v veliki nevarnosti. Rake je voda že odnesla. Verjetno je, da
bo naraščajoče vodovje ponoči odneslo tudi žago.
Po vc»di namreč plavajo po 25 cm debele ledene
plošče, ki ne poznajo ovir. Kjer sc nagromadijo,
vse podero in odnesejo 6 seboj. Tudi potok Brnk
se je razlil po travnikih. Če bodo vode šc naraščale, bo škoda ogromna.
like darove, so ga starši poslali v Novo mesto v
srednjo šolo, ki jo je leta 1894 dovršil z odličnim
uspehom. Po maturi je bil enoletni prostovoljec,
nato je po častniškem izpitu stopil v ljubljansko
semenišče in je leta 1898 pel novo mašo. Po bogoslovnih naukih je dobil poziv od škofa dr. Jegliča,
naj gre za njegovo gimnazijo študirat na dunajsko
vseučilišče matematiko in fiziko. Leta 1906 je napravil profesorske izpite, kjer je posebno v matematiki pokazal odlično znanje. »Pripravnik jc precej obsežno in težko literaturo svoje naloge temeljito in s pridom študiral. Pridobljeno znanje ga
usposablja, da je nalogo izčrpno in z jasno preglednostjo rešil, red: izvrstno«, tako stoji v profesorskem izpričevalu. Nekaj časa je bil prefekt v
Alo.jzijevišču, poskusno učiteljsko leto je opravil
na državni gimnaziji v III. okraju na Dunaju. Od
leta 1908 dalje jo bil profesor na škofijski klasični gimnaziji. V šolskem letu 1930/31 je bil, ko
je imel_ ravnatelj Koritnik zaradi bolehnosti dopust, vršilec dolžnosti ravnatelja. Po odhodu msgr.
A. Koritnika iz zavoda je bil imenovan leta 1933
za ravnatelja gimnazije. V začetku šolskega leta
1936/37 se je zaradi bolehnosti odpovedal službi
in je prosil za pokoj.
Velik ugled si je pridobil tudi zunaj gimnazije. Dr. Janez Ev. Krek je bil zraven drugih
vplivnih mož med njegovimi najbližjimi prijatelji. Ob prevratu je prevzel občinsko gerentstvo
v Št. Vidu in je j>osegal kot moder svetovalec v
delo gosjKKlarskih organizacij. Bil je član načelstva
I>osojiinice v Št. Vidu. Bil je osebni prijatelj g.
notranjega ministra dr. Antona Korošca in je iz
spoštovanja do njega šel še dne 11. decembra na
volišče; tedaj je šel zadnjič iz hiše.
Poleg svojega predmeta se je zanimal zlasti
za lejioslovno slovstvo in je mnogo bral. Prav tako
ljub mu je bil vedno študij francoščine, sad njegovih jezikovnih vaj je med drugim prevod »Carskega sla« Julesa Verna, ki ga je izdala Mohorjeva
družba v dveh knjigah. S književnim delom se je
ukvarjal že kot dijak in bogoslovec. Uredil je 9.
zvezek Pomladnih glasov (Ljubljana 1899), ki so
jih izdajali več let ljubljanski bogoslovci za slovensko mladino. V tem letniku je opisal življenje
češkega svetnika Klemena Marije Dvofaka. Za
sodelavca je pridobil tudi svojega bratranca o. Veselka Kovača, poznejšega slovečega kitajskega
misijonarja, ki je napisal v tem zvezku povest:
Pomoč v stiski. Za »Slovenčev« podlistek je napisal leta 1905 več člankov iz astronomije. S tovarišem prof. Pengovom je nafrisal za Mohorjevo
družbo »Poljudno kemijo«.
Slovensko šolstvo je izgubilo z njim odličnega
vzgojitelja.
Vsako leto se bodo polagali izpiti iz dveh
skupin predmetov, in sicer v pvem letu v prvi
skupini: uvod v pravne in društvene nauke, zgodovina in sistem rimskega prava, v drugi skupini:
narodna in sporedna zgodovina prava in cerkveno
pravo brez zakonskega prava. V drugem letu v
prvi skupini: kazensko pravo in kazenski sodni
jiostopek, teorija o državi in narodna ekonomija.
Tretje leto v prvi skupini: upravno pravo in mednarodno javno pravo, v drugi skupini: ustavno
pravo, teorija o državi, narodna ekonomija, nauk
o financah in ekonomska politika. Četrto leto v
prvi skupini: državljansko pravo (splošni del,
stvarno pravo, obligacijsko, družinsko, dedno in
zadružno pravo ter mednarodno zasebno pravo),
v drugi skupini: civilni pravni r>ostopek s konkurznim pravom ter trgovsko menično in čekovno
pravo.
Nova uredba bo veljala za slušatelje, ki se
bodo vpisali na univerzo šele jx> uveljavljenju te
uredbe, dosedanjim slušateljem pa je jiostavljen
rok do konca šolskega leta 1941/42 in bodo lahko
končali svoje študije po doslej veljavnih predpisih; če pa v tem času ne bodo končali svojih študij, bodo morali delati izpite po novi uredbi.
Novo ravnateljstvo in nadzorstvo OUZD v Ljubljani
Radi poteka funkcijske dobe dosedanjega ravnateljstva in nadzorstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je g. minister za socialno politiko in narodno zdravje razrešil dosedanje
člane uprave in nadzorstva ter je imenoval novo
ravnateljstvo in nadzorstvo kot sledi:
Ravnateljstvo
Delodajalci: Matko Curk, stavbenik v Ljubljani, Franc Jeglič, ravnatelj v Ljubljani, Konrad Gologranc, stavbenik, Celje, Anton Rojina, tovarnar,
Ljubljana, Franc Klanjščck, trgovec v Mariboru,
Joiže Gašperšič ravnatelj, Kropa (namestniki:
Boštjan Belcijan, stavbenik, Komenda, Rudo f Stermecki, trgovec, Celje, Jože Kregar, poslovodja
Vižmarje, Ivan Kurnik, Maribor, Pavle Božnar. industrijec Polhovgradec, Josip Weiss, trgovec, Maribor).
Delojemalci: inž. Jo,sip Sodja, ravnateb uprave »Slovenca«, Ljubljana, Jože Jonke, urarski pomočnik, Ljubljana, Jože Loboda, občinski tajnik,
Dol, Jože Melabej zas. uradnik, Maribor, Ivan
G um pot, delavec, Mislinje, Franc Luzar, strok,
tajnik, Ljubljana (namestniki: Alojzij Megla, tav.
delavec, Kranj, Joško Lenarčič, delavcc, Litija,
Franc Novinc, delavec, Podhosta, Straža, Ernst Vrhovec, delavec tobačne tovarne, Ljubljana, Jože
Pirnat, strojni stavec Radomlje Slavko Verbančič,
brivski pomočnik, Ljubljana).
Nadzorstvo
Delodajalci: Kremžar Franc, Ljubljana, inž.
Miklavc Franc, ravnatelj KDE (namestnika: Weixl
Vilko, trgovec, Maribor, in Humer Štefan, avtomehanik, Ljubljana)
Delojemalci: Stanko Golob, tisi. Splošne trg.
družbe, St Vid nad Ljubljano in Peter Kotnik,
delavec, Ljubljana (namestnika Franc Novak, strokovni tajnik, Murska Sobota, in Vinko Žvokelj,
Dražgoše).
Nova uprava Bolniške blagajne TBPD
Minister socialne politike in narodnega zdravja je 28. decembra 1938. razrešil dosedanje člane
ravnateljstva in nadzorstva Bolniške blagajne TBPD
v Ljubljani in istočasno imenoval novo upravo.
Za redne (lave rivmltljtlvn so imenovani:
a) iz delodajahke skupine: Hladin Valentin, trgovec iz Celja. Kocmur Alojzij, ravnatelj I. del. kons.
društva v Ljubljani, Končan Anton, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Kralj Anion, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani, Martelanr
Ivan,- ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljub-
ljani, dr. Žitko Stanislav, odvetnik v Ljubljani;
b) is nameičenshe skupine: Andoljšek Janez, uradnik Vzajemne posojilnice, Ljubljana, inž. Košir
Vinko, uradnik Gospodarske zveze, Ljubljana, Kovačič Anton, vodja jx>družnice Karitas, Maribor,
Kunstek Štefan, knjigovodja tt. Štora, Št. Vid nad
Ljubljano, Oman Martin, uradnik tt. šešir, Škofja
Loka, Sitar Alojzij, trg. sotrudnik tt. Mayer, Ljub-
ljana. Za redne člane radznrslva so imenovani:
a) iz delodajalske skupine: Stupica Leon, trgovec,
Ljubljana, Zabret Joško, industrijec, Britof pri
Kranju; Is) is nameiienske skupine: Globočnik
Rajko, tajnik Ljudske posojilnice, Ljubljana, Hvale
Jože, uradnik Zadružne gospod, banke, Ljubljana.
o n o
z
r d e C I m l
s r c i .
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate
mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
S L A T I N A
•JP f \ v W S f
O 1 f
5 *W
1
^ * «-» •
* ^
*
Izredno napeto in dramatično delo v stilu velikih kriminalnih
i ilmov. odlične režije in duhovite inscenacije
Premlera danes » K I N U S L O G O , tel. 27-30 ob 16. 19. in 21. uri
r
R A D E N C I
V glavni vlogi znameniti filmski
umetniki: Viktor Mc Laglen. Peter
Loire in June Lang, ki igrajo v
tem filmu čuvstveno ter z vso toplinosrca in globoko inteligenco.
Ljubljanske župnije v letu 1938
Frančiškanska župnija
I
Župnija Marijinega Oznanjenja beleži letos
predvsem izredno ugoden obračun o prosvetnem
delu. Župnijska prosveta je napredovala, kakor
izlepa ne prosvetno delo v kakšni drugi župniji.
Frančiškansko prosvelo vodi glavni odbor s tesnim sodelovanjem župnijskega zastopnika. Če
omenimo, da je frančiškanska prosveta imela letos 02 prosvetnih večerov, in sicer med temi 31
skioptičnih predavanj, na katerih so bila obravnavana vsa za človeško dušo in telo važna vprašanja, bo jasno slehernemu, koliko je frančiškanska prosveta napravila dobrega na prosvetnem
jxilju. Prosveta je priredila tudi več dramskih
prireditev. Sedaj šteje 300 rednih članov in 32
ustanovnih. Ima skiojitični aparat, glasbila in
knjižnico, zlasti pa je lejia nova dvorana, kjer so
redne prireditve. Župnija je v tesnem sodelovanju z Vincencijevo in Elizabetno konferenco ter
je delo usmiljenja v tej župniji zelo živo. Samo
kartoteka papirnice v tej župniji presega 2000.
V preteklem letu je bilo v frančiškanski župniji |x>ročenih 272 |>arov, Rojenih je bilo doma
34 dečkov in deklic, precejšnje število pa tudi v
bolnišnici. Umrlo je doma 59 ljudi, v bolnišnici
pa 19. V katoliško cerkev je bilo sprejetih 20
novih vernikov. Obhajil je bilo 336.(XX), kar kaže
lepo duhovno življenje župnije.
Župnija ima težko skrb zaradi dvorane, ki
jo je zgradila za svojo prosveto, ki pa jo mora
že sedanji rod poravnati, čeprav je namenjena
tudi za prihodnje rodove. Seveda je tudi cerkev
potrebna zunanje obnove, kar opaža vsak Ljubljančan. to pa se bo zgodilo, kadar bodo sredstva
na razpolago. Frančiškanski župniji je treba kot
eni najbolj osrednjih ljubljanskih župnij čestitati
k lepemu duhovnemu življenju.
Župnija Vič
Župnijske matične knjige za leto 1938 nudijo
v gibanju prebivalstva sledeče zanimivosti: Oklicna in poročna knjiga izkazuje kar nizke številko
v primeri s prejšnjimi leti. Ža zakon oklicanih je
bilo 87, poročenih pa 60 parov; od teh 55 doma,
5 pa drugod. Najmlajši ženin je bil star 20 let, najmlajša nevesta pa 18 let.
Zelo je padlo to leto število rojstev. Prejšnjo
leto so Vičatii nosili zastavo v rojstvih v Ljubljani,
to leto pa so jo najbrž izgubili. Doma je bilo ro-
Zmrzal in brozga v Ljubljani
Ljubljana, 3. januarja.
Za naravni vremenski pojav, kakršnega smo
snoči v najhujši obliki doživeli v Ljubljani, so
pred leti neki slovenski leposlovci, ki imajo bore
malo pojma o duhu slovenskega jezika, iznašli
izraz poledica Ta izraz je umeten in ga ljudje
nikjer na deželi nr govore. Pač pa pravijo temu
pojavu, ko tla zmrznejo tako, da človek ne more
prestopiti niti par korakov brez nevarnosti, da ne
pade: zmrzal.
Taka zmrzal je nastopila v ponedeljek zvečer.
Popoldne je rosil droben in strupeno mrzel dež,
zvečer pa že prav na gosto pravi dež. Bilo je
mrzlo in dež se je spajal na tleh s snegom ter se
spreminjal v gosto ledeno ploščo, to je v pravo
zmrzal.
Kaj naglo so zginili z ljubljanskih ulic kolesarji. Proti 6. se jih je nekaj prekucnilo in ti so
imeli za novo leto dovolj izkušenj, da se ni šaliti
7. zimskim vremenom. Niso j>a mogli izginiti pešci,
ki so sc pač vračali z dela proti domu. Saj je bilo
nevarno napraviti že dva koraka. Reveži so bili
zlasti tisti, ki so morali v večernih urah iz sredine
mesta na svoje domove v predmestjih. Ljudje so
si pomagali na vse načine. Najbolj prebrisani so
bili mesarski |)oniočniki, ki so si ovili svoje čevlje
z žakljevino in so zato pogumno stopali po cestah.
Reveži so bili tisti, ki so imeli na nogah samo
čevlje. Pomagale tudi niso gojzerice, pa naj bi
bile še tako kovane. Edina pomoč bi bila za hojo,
da so se ljudje prijeli pod pazduho ter skupaj
korakali. Če je enemu spodrselo, ga je drugi še
utegnil ujeti. Premožnejši pa so si privoščili vožnjo z avtotaksijem. čeprav samo za 100 m razdalje,
samo da so varno prišli na dom. Težavno pa je
bilo prekoračenje nekaj metrov čez pločnik.
Če Vam je le mogočč. dajte mu za
zdravje in užitek čim češče najboljšo
naravno mineralno vodo
Slovesna otvoritev zgradbe narodnega gledališča in kirurškega paviljona v Ništi I. januarja 193!).
Slovesnosti so prisostvovali odposlanec Nj. kr. Vi s. kneza namestnika Pavla, ministra Cvotkovič in
Simoiiovič ter bana Krasojevič in lvaniševič.
Za pravni doktorat predpisana disertacija
Kakor smo že poročali, je izšla nova uredba
O vseh pravnih fakultelah v naši državi. Naredba
določa, da se bo v bodočo pridobil doktorat na
pravnih fakultetah v Zagrebu in Ljubljani na isti
način, kakor je doslej bilo na belgrajski pravni
fakulteti. To pomeni, da bo doktorat olistojal iz
enega ustmenega izpita in doktorske disertacije.
Na fakultetah se bodo organizirali posebni tečaji.
Za doktorat bo ustanovljenih pet posebnih doktorskih tečajev, in sicer: zgodovinsko-pravni, zasebnopravni, javno-pravni, kazensko-pravni in gosjx>darsko-finančna skupina. Posebno pozornost bodo
polagali po duhu uredbe na disertacijsko delo, ki
bo moralo biti strogo znanstveno in brez katerega
v bodoče ne bo mogoče dobiti doktorskega naslova.
Uredba uvaja tudi nove fakultativne predmete,
s katerimi bo dijakom dana možnost, da se poglobe tudi v agrarno in zadružno pravo, v delavsko, avtorsko in javno pravo, v pravo industrijske
lastnine in v zavarovanje. Pri izpitih je zmanjšano število predmetov Obveznih izpitov ne bo
več treba delati iz diplomatske zgodovine, sodne
medicine in statistike. Vsi predmeti so razdeljeni
v osem izpitnih skupin, v vsaki skupini sta po dva
predmeta.
V
Posebno pazite, kaj bolnik pljel
Policijski stražniki so imeli v noči na danes
obilo dela, ko so morali pobirati in reševati ljudi,
katerim je kar naenkrat zdrknilo ter so padli na
pločniku ali na cesti Zgodili so se tudi primeri,
da je stražnik sredi mesta pobral uglednega gospoda ali damo, toda takoj, ko je napravil svoje
človekoljubno delo, je sam padel in ga je morala
nato njegova »rešena«1 žrtev pobirati. In še več:
ko sta so oba pobrala, sta padla zojiet na tla.
Vendar so ljubljanski policijski stražniki naprbvili
v tej nevarni noči jiešcein toliko uslug, da bi zaslužili vsi po vrsti priznanje. Število ponesrečencev
z zlomljenimi nogami in rokami je sicer znatno,
med temi pa ni nobenega stražnika, kar je res
čudno in dokazuje, da so stražniki tudi v tem
poslu izvežbani.
Snoči okoli 6 pa so se dogajali tudi mnogi
mučni dogodki Vpreženi konji so namreč padali
na zamrzlih tleh kar jio vrsti. Nekateri vozniki, ki
so bili sami reveži, ker so mogli po stekleno ledenih tleli komaj koračitl, so se trudili, da bi rešili
svoje živalice, drugi vozniki pa so bili neusmiljeni. Niso razumeli, da konji niso krivi, če popadajo ter so jih neusmiljeno pretepali.
Čez noč pa =e je vreme znatno spremenilo.
Nič več ni zmrzali, dasi |ionekod šo drsi. Dežuje
še vedno — od časa do Časa tudi sneži —, toda
ta dež spreminja ledena in snežena tla v brozgo.
Sedaj, ko ima že skoraj vsaka ženska snežke in
skoraj sleherni moški galoše, ni to nobena nesreča. V brozgi, prvi v letošnji zimi, se hodi bolj
varno, kakor po zmrzali in je tudi manj nesreč.
Grozi pa nam nevarnost, da zopet pritisne hud
mraz in gorje nam bo. če vsa la brozga zamrzne.
Potem bomo šele padali I
jenih samo 48 otrok, v bolnišnici pa 80, skupaj
128; od teli je dečkov 65, deklic pa 63.
Smrt je to leto kruto gospodarila. Doma jih
je umrlo 55, v bolnišnici 31, 8 je bilo j>oko[>aiiih
na župnem [>oko|)ali?6u iz drugih ljubljanskih župnij. Skupno je bilo pokopanih na župnem jiokojiališču 94 oseb, od teh 57 moških in 37 žensk. Nad
80 let starih je umrlo 8 oseb. od teli 4 moški (najstarejši S7 let) in 4 ženske (najstarejša 8-1 let).
Žalostna [>ostavka v letošnji mrliški knjigi so samoumori, katerih je bilo 6.
Iz rimokatoliške cerkve je izstopilo 5 oseb, od
leh dva še ne eno leto stara. Eden je celo prestopil v muslimansko vero
Versko življenje v župniji je lej>o razvito. Vsako nedeljo in vsak praznik najiolnijo župl.jami |>ri
vseh štirih službah božjih od 5 do 10 [iros!orno
župno cerkev. Sv. obhajil je bilo v tem letu 70.300.
Vincencijeva konferenca in Mladinsko zavetišče, ki v zimskih mesecih oskrbujeta vsak dan
pod svojo streho nad 100 revnih otrok, skušata
lajšati bedo v župniji, vendar pa vsa karitas ni
v stanu odpraviti pomanjkanja, ki še vedno gospodari v tolikerih družinah.
Župnija sv. Družine v Mostah
Župnija sv. Družine stopa letos prvič v vrsto
drugih ljubljanskih župnij, da napravi bilanco izgube in dobička — pregled verskega življenja in
gibanja ljudstva.
Prav leto dni je minilo danes, odkar ohstoji
naša nova župnija s svojo družino 0500 ljudi, ki se
vežejo skupaj v vezi farnega občestva. Imamo sicer leseno farno cerkev, ki dolgo 110 bo mogla
ustrezati svojemu namenu, a v njej se vsako nedeljo in zajiovedan praznik opravlja 5 kratim dopoldanska božja služba in vsak delavnik trikrat,
mnogokrat tudi štirikrat. To je mogoče le na ta
način, ker nekateri gg. duhovniki iz samega idealizma radi pomagajo tamkajšnjemu župniku, ki
še do sedaj nima kaplana, a ga bo v kratkem
času dobil, kakor nam je znano.
Razumljivo je, da je ob veliki lagodnosti udeležiti se božje službe naraslo v tem letu tudi prejemanje sv. obhajila od 36.000 na 41.5(X). Mnogo
sv. obhajil pa je bilo razdeljenih tudi v karmeličanski cerkvi in v kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami.
Živahno je bilo tudi prosvetno delo. Marljivo
je tudi delovanje na karitalivnem polju. Zlasti živahno je udejstvovanje Vincencijeve konference.
Letos v jeseni so ji je pridružila tudi še na novo
ustanovljena Elizabetna konferenca s svojim plemenitim sodelovanjem.
Poročenih je bilo 60 parov. Od teh so šli trije
pari k poroki drugam, 7 parov pa jih je prišlo od
drugod poročit se k oltarju svele Družine v Moste.
Najstarejši ženin je imel 71 let, najmlajši pa 19
let. Najstarejša nevesta 57 let, najmlajša nevesta
pa 18 let. Povprečna starost jKiročencev znaša pri
moških 31 let, pri ženskah 28 let.
Vseli naših župljanov je bilo rojenih 90. Od
teh je bilo doma rojenih in krščenih 23, v bolnišnici rojenih in doma krščenih 6, v bolnišnici rojenih in istotam krščenih 51. Moških je bilo rojenih 45, ženskih pa 45, zakonskih 76, nezakonskih 14, mrtvo rojen nobeden.
Umrlo jih je v naši fari 44, od teh 22 moških
in 22 žensk. Neprevideni so umrli 3.
Gosjiod župnik Jenko je živahno naglasi), da
jo bilo letos v novi moščanski fari vse na pare.
Rodilo se je natančno 4"> jiarov (45 fantkov in 45
punčk), umrlo .je natančno 22 parov (22 moških
in 22 žensk), pioročilo se je 60 parov.
Najstarejši je umrl v starosti 85 let, najmlajši
takoj |x> roistvu. V detinski dobi jih je umrlo (i.
mnogi so umrli v razmeroma najlepših letih. 6
jih je pokosila smrt v starosti od 16 do 25 let.
Skoraj največ jih je pokosila jetika in sicer 9.
0 jih je umrlo za življenjsko slaliostjo, za rakom
2, za kapjo 4, zaradi starosti 3, zaradi drugih lwlezni in sicer zaradi srčne napake, pljučnice, poapnenja žil skupno 19. Eden je umrl kot samomorilec, ki pa je bil iz tuje fare.
Povprečna umrljivost pri moških 58, pri ženskah 52 let.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite
zjutraj na prazen želodec kozarec naravno »FranzJušeU grenčiee.
Drobne
novice
Koledar
Sreda, 4. Januarja: Tit, škof; Angela Folinjska, vdova.
Četrtek, 5. januarja: Telefor, mučenec; Emilijana, devica, ščip ob 22.30. Herschel napoveduje
lepo vreme.
Novi grobovi
+ V Sp. Novi vasi pri Slovenski Bistrici je
umrla 73-letna posestnica Ivana L e s k o v a r. —
Pokojnica je bila teta marihorskega prof. Gre20rja Zafošnika in tašča orožniškega narednika
C! Gvidona Zorenča. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše sožaljel
Osebne novice
= Izpit ta specialista iz ginekologije in porodništva sta opravila z odličnim uspehom dr.
Vladimir Trampuž in dr. Vito Lavrič. Čestitamo!
= Iz banovinske službe. Za zdravnika sekundarija v VIII. pol. skupini je postavljen dr. Žitnik Jožef v banovinski bolnišnici v Mariboru. —
Premeščena sta dr. Spacapan Avgust iz banovinske bolnišnice v Novem mestu k banovinski bol
nišnici v Celju in dr. Bregant Marija iz banovinske bolnišnice v Celju k bolnišnici v Novem meslu. Za banovinskega arh. uradnika v X. položajni
skupini je postavljen Kranjr Stanislav pri banski
upravi v Ljubljani. Premeščeni so bili: banovinska administrativna uradnica Počivalnik Danica
od okrajnega cestnega odbora v Ljubljani k banski
upravi v Ljubljani, zvnničnik Tretjak Ivan od
okrajnega načelstva v Črnomlju k okrajnemu načelstvu v Ptuju in zvaničnik Berdon Ivan od
okrajnega načelstva v Ptuju k okrajnemu načelstvu v Črnomlju. Premeščena sta bila: policijski
stražnik FTorjančič Ivan od policijskega komisarijata na Jesenicah k predstojni.Mvu mestne policije
v Mariboru, policijski stražnik K.irijan Rudolf od
predstojništva mestne policije v Mnrlboru k policijskemu komisarijatu na Jesenicah.
osem mesecev zaprto v temni sobi in tam skoraj
do smrti izstradala malo sedemletno Diko. Zdravnik dr. Ilasan Muminagič jo o leni primeru obvostil profesorja belgrajske otroške klinike dr.
Matija Ambrožič in mu primer opisal z medicanskogu gledišča; poslal mu je tudi sliko male deklice. Dr. Ambrožič je takoj odgovoril dr. Muminagiču, se mu zahvalil za obvestilo in mu sporočil, da je na svoji kliniki rezerviral posteljo za
malo Diko. Če zdravstveno stanje deklice dopušča,
naj jo takoj pošljejo v Belgrad in njemu prepuste
nadaljnjo skrb, če pa prevoz ni mogoče, pa prosi
dr. Ambrožič, da ga stalno obvešča o stanju bolezni, ker ga ta primer silno zanima. Skoraj gotovo pa želji dr. Ambrožiča ne bo mogoče ustreči,
ker mala Dika še vedno niha med življenjem in
smrtjo.
Ljubljana
1 Mesečna rekolekcija za duhovnike bo danes
ob 5 popoldne v Domu duhovnih vaj.
1 Pogreb prof. dr. Albina Belarja bo zaradi
zaprek 4 t. m. ob 4 iz kapelice pri Sv. Križu.
1 Voda na ccstah in hišni posestniki. Ko je
nastopilo toplejše vreme in je pričelo še deževati, je snežnica poplavila vse hodnike in ulice
zlasti zato, ker so zamašeni kanali in so kadunje
ob robnikih polne snega. Tudi s streh lije voda,
ker so žlebovi polni snega in nesnage, da ne požirajo vode. Vse se pa zaradi čofte pritožuje samo na cestno nadzorstvo, ki pa tem nedosiakom
gotovo ni krivo. Zato mestno poglavarstvo spet
opozarja vse posestnike na čiščenje kadunj ob
robnikih, da cestna voda more odtekati. Hišni
]x>sestniki so po cestno policijskih predpisih dolžni snnžiti te kadunie in hodnike. Jirav tako pa
morajo skrbeti tudi da so strešni žlebovi popolnoma v rodu in očiščeni ter ne puščajo vode. Ob
sedanjem mehkem in mokrem vremenu se jasno
vidijo neiiostatki ki so- jih zakrivili hišni posestniki 7 zanemarjanjem hodnikov in odtočnih knduni ol> robnikih ter žlebov in s prezirali jem
ce>tno-policijskih predpisov. Občinstvo dobro ve,
f
Hotel Hollywood
1'rvikrat v življtnju boste
videli p r a v o dvojno lice
Hollywooda. svet filmske
metropole, v velikem filmu
v glavni vlogi-
Olck Pow«ll — Rotamarle n lota l a n a
Rokodelski oder
Na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja ,ob
|X)1 5 popoldne, in v nedeljo, 8. januarja, ob pol 8
zvečer bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili
igro »Cvrček za pečjo«. Igro je spisal najpopula-nejši angleški pisatelj Dickens. Igra je prepletena z ljubeznivim humorjem in je izmed najbolj
priljubljenih ljudskih iger svetovnega slovstva.
Režijo ima v rokah g. Franc Gajeta.
Slovenske gospodinje
perejo s slovenskimi izdelki.
Uporabliajo
PER ION
ki ie odličen in reslepo opere.
Prireditve in zabave
Ko jo lani nastopila mladu Viktorija Švihlikovn na samostojnem klavirskem večeru v mali
Filharmonični dvorani, si je na mah osvojila koncertno občinstvo in kritiko Mlada umetnica bo
letos nastopila v veliki Filharmonični dvorani, in
sicer v ponedeljek 9. lanuarja oh 20, Izvajala bo
jiosebno zanimiv koncertni program, na katerem
so zastopani skladatelji: Bach, Liszt, Debussy,
Ravel, Novak in Smetana
Na praznik sv. Treh kraljev uprizori Prosvetno društvo Bežigrad ob pol 8 zvečer v društveni
dvorani Vonihergerjevo božično igro »Vrnitev«
Prosvetno društvo Ljubljana - mesto. Vse
članstvo opozarjamo na Nučičevo veseloigro »Svet«,
ki jo uprizori naša igralska družina na praznik
sv. Treh Kraljev ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani.
Predavanja
Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 8 na
sedmem prosvetnem večeru bo imel zanimivo in
H M m H H H B t
Romantična llutuvn« romanci po prekrasni no eli nesmrtnem ruskega lirika
Pretresljiva 1 i ti bežen mlade poštarje ve hčerke In postavnega
• r l O M I I u o r i k e g a oficirja. Film ie izdelan v režiji velik« ga ruskega
umetnimi ». furlanskega. I l
Jeanine Crisnin, Ge.,rKeH
V glavnih vlogah veliki n o r i j f
D O U l
K gaud In Ginu Mane«
A
DllSkina
m P O Š T A R J E V A HČI
Silno nape'1 dramatični prizori in krasni fotografski posnet
Danes
p r e m i e r a ! tični prizori in krasni fotografski posnetki
Predstave on • 6.. l'i. in
uri
— Ravnateljstvo šk. klas. gimn. v Št. Vidu
nad Ljubljano, prosi dijake iz bližnje okolice, da
se udeleže v četrtek, 5. januarja ob 9 pogreba
bivšega ravnatelja g. dr. A. Ratajca.
— Bivši minister Čvrkič ni umrl, pač pa njegov brat bivši poslanec radikalne stranke Mihajlo
Čvrkič.
— Vreme. J u g o s l a v i j a : Toplejše vreme
po vsej kraljevini. Oblačno z dežjem v zahodnih
krajih, pretežno jasno v zliodnih krajih, deloma
oblačno v ostalih predelih. Najnižja toplota SkopIje —10, najvišja Omišalj 12 stopinj. — N a p o v e d
za d a n e s : Prevladovalo bo oblačno z dežjem
in snegom: nastopilo l>o hladnejše vreme
— Redni letni živinski in kraniarski sejem
v Šmartneni pri Litiji na dan po sv. Treh kraljih
U j. v soboto, 7. januarja.
— Smrtna železniška nesreča. Nekaj kilometrov daleč od Varaždina se je na ,nav«ga Jf4a zvečer zgodila huda železniška nesreča. Tovorni vlak
je stal na odprti progi, ker se je stroj nekaj pokvaril. Kmalu je pri vozil brzi tovorni vlak in zavozil v prvi vlak. Trk je bil zelo hud. Štirje vagoni
popolnoma razbiti, enako službeni vagon. V
enem izmed razbitih vagonov se je vozil spremljevalec žive ktireline Muharem Kambelovič, ki je bil
na mestu mrtev. Železniška uprava ima okrog
300.000 dinarjev škode.
da je mestno poglavarstvo hišne posestnike že
večkrat opozorilo na te dolžnosti, zato bo pa naša
javnost razumela tudi posledice g 90 zakona o
mestnih občinah, ko bodo taki posestniki občutno
kaznovani.
1 Nesreče zaradi zamrzali. Na glavni pošti je
na zamrzllh tleh padla poštna uradnica Hilda
Vrtovec ter dobila hude poškodbe na kolku. —
Včeraj popoldne je na Tržaški cesti na Viču padel železniški čuvaj v p. Jože Grimšič ter si izps hnil ramo, — Na poledenelih tleh se je ponesrečila 40-letna žena magistralnega sluge Marija
Matjašič, ki si je zlomila nogo. — Na oglu Ma•saryl<ove ceste in Majstrove ulice se je ponesrečila 58-letna zasebnica Ana Pliševnik, ki je dobila hude poškodhe. — Vse polno pa je bilo manjših poškodb, ko so se ljudje poškodovali, pa niso
iskali pomoči na reševalni postaji in ne v bolnišnici.
1 Trgovska prireditev. Združenje trgovcev in
trgovsko društvo »Merkurt v Ljubljani opozarjata
naše občinstvo, osobito pa naše gospodarske kroge, da bo v soboto, dne 7. jan 1039 v vseh prostorih Trgovskega doma letošnji trgovski ples. ki
ga priredi klub ahsolviranih tigovskih akademikov. Po skrbnih pripravah prirediteljev bo letošnji trgovski ples gotovo odlična prireditev, ki ho
nudila vsem udeležencem prijetno in neprisiljeno
zabavo. Vabimo na številno udeležbo
— Pri ženah, ki več let trpe na težki
I V okviru umetniškega programa na trgovstolici, deluje vsakdanja uporaba naravne ski prireditvi nastopita gdč. V. Heylialova in gdč.
»Franz-Josefove« grenke vode, zavžite L. NVisiakova. Za veselo razpoloženje pripravljata
Jožek in Ježek, ljubljenca poslušalcev radia, orizjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo ginalne parodije. Sodelujejo tri godbe. Posebnost
uspešno Tudi bolj občutljive pacientke francoski harmonikar in gitarist.
1 Nov škropilni avtomobil nabavi mestno porade jemljejo »Franz-Joseiovo« vodo, ker
se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten glavarstvo in je v ta namen razpisana licitacija
v »Službenem listu<
učinek.
I Za mestne reveže je daroval gosp Adolf
Ogl reg S br 30474/35
Mergenthaler. iovarnhr usnja v Ljubljani, 1000
dinarjev, prav tako g. Jakob Zalažnik, zasebnik
— V Bosni še vedno ugrahljajo dekleta. Iz
na 1'rulah št. 9, 150 din. Velikodušnima darovalBrčkega v Bosni poročajo, da =e je te dni v vasi
cema izreka mestno poclav. najlepšo zalivalo
Stanovih odigrala ugrabitev dekleta, ki je zbuI Napad s kislino. Do razburljivega dogodka
lila po vsem okraju veliko pozornost. Milo Ganič
je prišlo včeraj dopoldne okoli pol 11 v Gledaliie prišelo ponoči ob 1 z 80 fanti, ki so bili ogroženi z noži. puškami in koli. pred hišo Sime Zi- ški ulici 14 Napadena je liila skladiščnica, 24miča. Razbili so hišna vrata in ugrabili Zimičevo letna Frančiška Grabnarjeva iz Hrenove ulice 5.
Neka oseba ji je vrgla žgočo kislino v obraz, ki
hčerko Maro. Ko so starši videli, kaj se dogaja s
ji bo po vsej verjetnosti za vse življenje skažen.
hčerko, so jo začeli braniti. Tudi deklica sama ni
liotela iti z Ganičem, ker se ji ni dopndel. zato je Oblasti hodo še preiskale ozadje tega napada.
I Privaja motornih vozil in voznikov za leto
klicala na pomoč. Fantje pa so zvezali starše, od19311 se mora izvršiti po določbah t p. 100 zak. o
nesli dekle na sani in jo odpeljali v GaniČevo
taksah do 28 febr Obenem se mora plačati tudi
hišo. Drugi dan je vsiljeni ženin šel popoldne v
davščina za državni cestni sklad (»SI. list« štev.
vas. Mara pa je v tem času zbežala in tekla bosa
335/55 z dne 9. 7. 1938) in banovinsko trošarino
IX) snegu štiri kilometre daleč do domače hiše
na pneumatiko
Da se prihrani strankam pot,
m
policijski organi te dni dostavili: prijave,
te/.4i-64m bodo
poštne položnice in tozadevna navodila; vozačem
vozil tudi obrazec za prijavo vozniške izkaznice.
Danes m iutri ob 8. uri
Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike in vozače motornih vozil, da se strogo ravnajo f>o naOs v e t a je s l a d k a
vodilih in lako preprečijo nepotreben naval pri
'Ken Maynard)
uradu. IzroČltelju se mora plačati za prijavni tiskovini 5 din za vsak avtomobil in 3 din za vsak
motocikel. Vsa motorna vozila, ki so na področju
— Strašen konec silvestrovanja. V vasi Otoku
mesta Ljubljane, je treha prijavili tudi računo>ri Vinkovcih je Hrvatska čitalnira priredila silvodstvu mestnega jioglavarstva zaradi odmere obvestrovanje. Veselo razpoloženje je trajalo do 3
činske takse. Vozil, ki so pod plombo, ni treba
zjutraj, ko sta prišla na veselico stara sovražnika
prijaviti.
in pretepača Filip Justus in Mate Bošnjak Justus
ie sklenil, da se bo to noč rešil svojega sovražnika.
Medtem ko se je Bošnjak zabaval pri mizi, je šel
V d e ž t u i n
s n e g u
lustus na dvorišče, kjer |e na ! el sekiro, io skril
nod suknjo in se vrnil v sobo. Ko |e prišel za Bošnjaka. je z obema rokama prijel za sekiro m udaril Bošnjaka s sekiro po glavi s tr.ko silo. da mu
od Din 15"— dalje
je popolnoma razbil zadnji del glave. Bmšnjnk se
ie zrušil mrtev na tla. Hitro došli orožniki so arev roto-drogeri|i
» n c n n c s "
'irali Jusiusa. Bošnjak je hi) znap vaški preteMiklošičeva
resta
št.
30,
Ljubljana
pač, ki je ubil že dva človeka pa je bil obakrat
zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Zadnji Čas
e je lotil vaških deklet in jih je začel napadati.
-Sprva so bili ljudje zaradi tega groznega umora
razburjeni, pa so se kmalu pomirili, češ saj smo
Drama: Sreda, 4. jan.: Dobrudža 1916. Red
rešeni dveh nevarnih pretepačev in Izzlvačev. od
A. — Četrtek,5 jan.: Hollywood. Red B. — Pekaterih eden je šel v ječo. drugi p« v grob.
tek, 6. jan ob 15: Kralj z neha Izven. Znižane
— Da boste stalno zdravi. |e potrebno da
cene od 20 din navzdol. - Ob 20: Žene na Niskaredno piiete Radensko ki deluie proti boleznim
vuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kiOpera: Sreda 4. jan." (rloconda Red Sreda!
-lini in alično Radenska vam ohrani zdravte tn
Gostovanje gdč. Vere Mnjdičeve. — četrtek. 5. jamladostno svnžost
nuarja: f?oxy. Red Četrtek — Petek. 6. ian oh
15: Prodana nevesta, lrven Znižane cene od 30
— Kalofgra deklice, ki so jo H mesecev mučili.
din navzdol. - Oh 20: Pod to goro zeleno.. Izv
Poročali smo. kako sta v Gornji Gračanici pri
Znižane cene od 30 din navzdol.
Zenici oče Camil in mačeha Rahima imeia skozi
Ktno
H
K I N O U N I O N tel,22-21 g
aktual no
skioptično predavanje o Ukrajini in
Ukrajincih župnik g. Janko Cegnar
ftentpetersku Prosvetno društvo. Drevi ob 8
bo predaval v društvenih prostorih o tisku g. inž,
Sodja
Sestanki
Bmjansko okrožje Z. F. O. ima drevi redno
sejo ob pol 7 v škofijskem dvorcu. Odborniki, pridite točna in polnoštevilnol
Smarnogorsko okrožje ima danes sejo v samostanski dvorani v Sp Šiški
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. ftešnjega Telesa bo imela jutri v Uršulinski cerkvi svojo mesečno pobožnost.
Zjutraj ol> 5 ho prva sv. maša, ob pol 6 pridiga
in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne
člane Bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pohožnosti v uršulinski cerkvi.
»
Gledalište
1
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr.
Bohinec, ded., Rimska cesta 31.
Litija
Na Novega leta dan je bil v dvorani Ljudskega
doma občni zbor Prosvetnega društva. Ob obilni
udeležbi članstva so podali odborniki poročila o
delovanju Prav tako so podali poročila tudi zastopniki posameznih odsekov. Iz vseh poročil je
bilo razvidno, da je društvo v letu, kar je v svojih
lastnih prostorih, lepo napredovalo. V domu so se
izvršile razne adaptaciie, gradi se letno telovadišče ob Savi. Fantovski odsek je dobil pri tekmah
veliko diplomo, Dekliški krožek lepo napreduje,
dramatični odsek nam ie v pretekli sezoni dal celo
vrsto lepo uspelih predstav; z delom sta začela
tudi godbeni in pevski odsek. Odbor s predsednikom g Mahkovcem je pokazal toliko resnega
stremljenja m dela za napredek društva, da ie bil
izvoljen ponovno Po občnem zboru «e je razvil
družabni večer
Dramatični odsek Prosvetnega društva v Litiji
vprizori dne 5. t. m ob 8 zvečer in na praznik sv
Treh kraljev popoldne ob 3 v dvorani Ljudskega
doma igra »Čez deset let«, Vsa tri dejanja se vrše
na sveti večer leta 1925.
Stare in nove naročnike »Slovenca« obvečamo, da lahko poravnajo naročnino za leto 1939. pri
zastopniku v mežnariji.
Šmartno pri Litiji
»Kralj z neba«. Ta veličastno Gregorinovo božično igro vprizori naše Prosvetno društvo na praznik sv Treh kraljev in v nedeljo 8. januarja, obakrat ob 3 popoldne v Domu.
Kranj
Zmrzal, dež, luže, sneg... V ponedeljek pop.
je začela najprej rositi, zvečer pa je že močno deževalo V dobri uri se ie sneg po ulicah spremenil
v zmrzal, ki ie povzročila nemalo težavne hoje,
posebno starejšim ljudem. Posebno veliko preglavic
je dajal voznikom strmi Jelenov klanec. Več avtomobilov se je ustavilo in delavci so jh morali
potiskati naprej. Na noben način pa niso mogli
spraviti vrh Jelenovega klanca Kovačev tovorni
avto, ki ie v ponedeljek zvečer nameraval iz Ljubljane v Tržič. Šofer je najel nekaj delavcev, da so
posuli cesto s drobnim kamenjem in da bi ga nato
potisnili vrh klanca Ker lim to ni uspelo, je najel
dva avto.mobila, vendar brez uspeha, avtomobil je bil do torka opoldne sredi Jelenovega
klanca. V torek po,poldne je spet močno snežilo.
Avtob usne zveze na vse kraje so prekinjene,
70 letnico rojstva je tiho obhajala v torek,
3 januarja hišna posestnica Marija Benedik na
Cojzovi cesti v Kranju Jubilantinja ie bila poročena z lesnim manipulantom in mu je v zakonu
rodila 13 atrok, od katerih živijo sedaj le še štirje.
Njen mož ie umrl leta 1918 in ji zapustil nepreskrbljene otroke. Toda dobro krščanska mati se
ni ustrašila trudov, hotela je oskrbeti svoje otroke, Posebno vesela je, da se ie eden izmed sinov
posvetil duhovskemu stanu. Bog jo ohrani zdravo
in veselo še dolgo vrsto let.
Vodice
Na praznik sv. Treh kraljev ab 3 popoldne
ponove v Domu tretjič Gregorinovo božično igro
v sedmih slikah »Kralj z neba«.
aneija je danes
nepremagljiva«
(Iz Baladisrovega govora na banketu v Tunisu)
Tunis, 3. jan. c. Nocoj oh 20 je bil velik banket
v dvorani liolela -Majestic« na čast Daladieru. Na
banketu sta bili izrečeni dve zdravici, in sicer je
prvi govoril francoski rezident I.abone, nato pa
predsednik francoske vlade Daladier sani. Na banketu so bili še predsednik bejev§ vlade, vodilmi
francoski uradniki in najuglednejši domačini iz
cele Tunizije.
Za Lalioneom je govoril D a l a d i e r , ki so
ga vsi navzoči burno pozdravljali in ga večkrat
prekinili z dolgotrajnim ploskanjem. Daladier je
najprej ugotovil, s kakšnimi izrazi zvestobe in lojalnosti je bil sprejet v Tunisu. V zadnjih mesecih
je iz Tmrzije prihajalo v Pariz in v Francijo toliko dokazov zvestobe in povezanosti Tunisa s
Francijo, da je Tunizija zaslužila ta obisk predsednika vlade kot odgovor na te izraze zvestobe.
Kot predsednik francoske vlade prinaša pozdrave
Francije Tuniziji, ki jo na pragu vseh francoskih
posesti v Severni Afriki. Vsi. ki me spremljajo na
tem potovanju, domačini in tujci. Francozi in ino-
zenici, so se lahko prepričali o tem. da živi v Tuniziji svobodno ljudstvo, ki je zvesto in vdano
Franciji. Mi ne prinašamo v Tunizijo samo načela
pravice ampak tudi načela bratstva in enakosti.
Pred poldrugim stoletjem smo s temi svojimi načeli vdarili pečat evropski civilizaciji. Sedaj pa
bomo na ves naš imperij razširili ta načela svobode. bratstva iu enakosti. Vse naše delo tukaj pri
vas je zasnovano na načelu, da bo samo »svoboda
rodila novega človeka.« Med svojim imperijem in
Francijo moramo samo doseči tisto povezanost, ki
danes obstoja med Francijo in njenimi pokrajinami. Francija pa vam prinaša rod in disciplino,
kajti samo red in disciplina vam bosta največja zaščita pred tiranijo. V s e t o l a h k o F r a n c i j a
s t o r i , k e r je m o č n a . F r a n c i j a je danes n e p r e m a g l j i v a
in
nezlomljiva,
k e r j e m o č n a . Med Francijo in vsem njenim
imperijem pa se mora zvariti povezanost in skupnost. ki pa naj sloni predvsem na spoštovanju vseh
duhovnih in moralnih vrednot.
Guverner Narodne banke
pri dr. Stojadinoviču
Kodeijevo
gumijaste pelerlnice?
PREMIERA
KINO MATICA 21-24
Ob 16., 19. in 21. uri 1
Belgrad, 3. januarja. AA. Pred nekaj dnevi je
Nj. V is. knez namestnik Pavle podaril muzeju impozantno zbirko znanstveno delo iz umetnostne
zgodovine, zdaj je pa Nj. Vis. knez namestnik vnovič do!<a7,-tl svoie neprestano stremljenje zn napredek ustanove, ki ja je on ustanovil in ki zanjo
skrbi. Poslal je namreč muzeju kneza Pavla v dar
dragoceno sliko uglednega francoskega slikarja iz
druge polovice 19 stoletja Leona Lermita. Slika
je izdelana v pastelnih barvah in kaže prizor iz
kmečkega življenja. Izvira iz največje dobe velikega umetnika, čigar dela so spravljena v mnogih
svetovnih muzejih, med drugim v Louvru v Parizu in v Newvarku in Bostonu. Po zaslugi te plemenUc geste Nj. Vis. kneza namestnika je francoski oddelak muzeja kneza Pavla obogatel z novim delom neminljive vrednosti.
Dr. KorošeG v Atenah
Atene. 3 jan. A A. D r . K o r o š c a , ministra
na razpoloženju, ki jo v Atenah prebil božične
praznike in pričakoval novo leti. jo vferaj sprejela v posebno avdienco velika knpginja Helena,
mati Nj. kr. Ms knpginje Olge. Dr. Korošec jo
ostal v avdionci dalj časa. I»r. Korošec porablja
svoj obisk v Atenah da si ogleda znamenitosti mesta m njegove okolice Danes je T spremstvu poslanika Lazareviča napravil izlet do Maratonskega
jezera, kjer je občudoval visoke marmornate jezove. ki omogočajo oskrbo Aten z vodo.
Curih, 3 januarja. AA. Guverner Narodne
banke Milan Radosavljevič se je na vožnji iz Pariza ustavil za en dan v Švici, da obvesti predsednika vlade dr. Stojadinoviča o razgovorih, ki
jih je imel s francosko vlado glede plačila kuponov jugoslovanskih državnih posojil na Francoskem. Dogovor o teh posojilih poteče konec t. 1.
in je imel Radosavl evič naloga, da v Parizu obrazloži stališče jugoslovanske vlade v tem vprašanju za bodoče. Po sestanku s predsednikom vlade
dr. Stojadinovičem bo Radosavljevič danes zapustil Švico in se odpeljal naravnost v Belgrad.
Jugoslavija na smučarskih tekmah
v Zakopanih
Belgrad, 3. januarja. AA Od 11 do 19. februarja t 1. bodo mednarodne smučarske tekme v
Zakopane na Poljskem. Na tekme pošlje mnogo
držav svoja moštva, med njimi tudi Jugoslavija.
Tekmovalni program bo zelo zanimiv. Glede na
veliki po.pust na poljskih železnicah'(75?n) v vseh
smereh če se kdo mudi vsaj tri dni v Zakopanem,
priredi poljsko-jugoslovanska liga v Belgradu v
č™' l , e h lekem izlet na Poljsko. Stroški znašajo
2000 do 2500 din za osebo (tretji razred brzega
vlaka, soliden pension, vizum itd.) za 10 dni tra! ? i ? e o 4 , c l , J P « ' a v i , i s e i e P^isko -jugoslovanski
ligi, Belgrad, Uzunmtrkova 5, najkasneje do 25. januarja. Tam se dobe vise podrobne informacije.
Osfo, 3. januarja. AA. Norveška ladja »Pool«
se je potopila « posadko vred, ki je štela sedem
Članov. Do nesreče j f prišlo zaradi tega. ker se je
ladja ponoči zaletela v skalo.