POLITOLOG.SI Novice slovenskega politološkega
Transcription
POLITOLOG.SI Novice slovenskega politološkega
LETNIK 1, ŠTEVILKA 1 ISSN XXXX - XXXX POLITOLOG.SI Novice slovenskega politološkega društva DECEMBER 2011 0 POLITOLOG.SI NOVICE SLOVENSKEGA POLITOLOŠKEGA DRUŠTVA Letnik 1, številka 1 Urednica: doc. dr. Cirila Toplak Uredniški odbor: doc. dr. Cirila Toplak, izr. prof. Miro Haček, Marinko Banjac Avtorji: doc. dr. Cirila Toplak, izr. prof. Miro Haček, doc. dr. Irena Bačlija, Marinko Banjac Izdajatelj: Slovensko politološko društvo Copyright © SPOD, 2011. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki. Dostopno prek: http://www.spod.si TUKAJ CIP 1 Kazalo 1. Uvodna beseda ................................................................................................................................. 3 2. »Slovenski politološki dnevi 2012« .................................................................................................. 4 3. Zaključno poročilo z mednarodne znanstvene konference »Slovenski politološki dnevi 2011«...... 5 4. Napoved izida zbornika »Dvajset let slovenske državnosti: izbrani politološki vidiki« ................... 7 5. Poročilo s konference APSA 2011 .................................................................................................. 8 6. Poročilo s sestanka izvršnega odbora ECPSA................................................................................. 9 7. Poročilo z mednarodne konference CEPSA ................................................................................. 10 8. Poročilo s sestanka izvršnega odbora CEPSA............................................................................... 11 9. Politologi med univerzitetnimi in fakultetnimi Prešernovimi nagrajenci v letu 2011................... 12 10. Prisotnost raziskovalnih centrov s področja politologije na spletu ............................................ 13 11. Napovednik ............................................................................................................................... 15 2 1. Uvodna beseda Cenjeni članice in člani Slovenskega politološkega društva, bralke in bralci naših novic, pred vami so novice Slovenskega politološkega društva z novim imenom in v novi obliki, odslej torej kot uradno registrirana serijska publikacija Politolog.si, še naprej pa boste novice prejemali dvakrat letno kot enega izmed privilegijev članstva. Tudi tokratne novice pričajo o delovanju društva v skladu z začrtanimi programskimi smernicami. Intenzivno se pripravljamo na naslednje, 23. Slovenske politološke dneve, ki bodo od 31. 5. do 2. 6. 2012 v Portorožu, kot veleva tradicija delovnega konca letnega semestra v sproščenem obmorskem ozračju. Poziv k sodelovanju pri oblikovanju programa naše prihodnje letne konference, katere tema bo tokrat politična kultura, se je pravkar zaključil, kmalu pa bomo objavili še poziv za predloge referatov v okviru programa. Politolog.si prinaša več poročil o mednarodnih aktivnostih članov društva, tokrat o sodelovanju z Ameriškim politološkim združenjem APSA, Srednjeevropskim politološkim združenjem CEPSA in Evropsko konfederacijo politoloških društev ECPSA. Med novicami boste našli tudi napovedi nekaterih pomembnejših politoloških konferenc v prihodnjem letu ter druge koristne informacije in dobre novice s področja politologije. Veseli bomo vaših predlogov za izboljšanje te in drugih naših storitev za člane društva ter morebitnih vaših prispevkov k novicam na [email protected]. doc. dr. Cirila Toplak, urednica Politolog.si in predsednica SPOD 3 2. »Slovenski politološki dnevi 2012« 23. Slovenski politološki dnevi »POLITIČNA KULTURA V FOKUSU POLITIČNIH ZNANOSTI« Portorož, 31. 5.-2. 6. 2012 Spoštovani, tudi v naslednjem letu Slovensko politološko društvo načrtuje organizacijo Slovenskih politoloških dnevov, že 23-tih po vrsti, na katerih se enkrat letno družijo politologi, pa tudi sociologi, pravniki, ekonomisti in drugi družboslovci, ki želijo sodelovati pri refleksiji aktualnih družbenopolitičnih vprašanj ter prispevati k znanstveni politološki razpravi in utrjevanju politološke identitete. Prihodnji Slovenski politološki dnevi, ki bodo potekali med 31. 5. in 2. 6. 2012 v Grand Hotelu Metropol v Portorožu, bodo osredotočeni na temo politične kulture in naslovljeni »Politična kultura v fokusu političnih znanosti«. Ker je tema široka, hkrati pa aktualna in dovolj odprta za številne politološke razmisleke, stališča, teze in razprave, vas že sedaj vabimo, da se konference udeležite. Okvirni program in poziv za predloge referatov bomo v prihodnjih tednih objavili na spletnih strani SPOD. Dodatne informacije in celotno vsebinsko obrazložitev izbora tematike najdete na spletni strani društva, http://www.spod.si. Veselimo se vašega sodelovanja in udeležbe! Predsednica SPOD doc. dr. Cirila Toplak 4 3. Zaključno poročilo z mednarodne znanstvene konference »Slovenski politološki dnevi 2011« V GH Metropol v Portorožu so od 2. do 4. junija 2011 potekali že tradicionalni, 22. slovenski politološki dnevi z naslovom »Dvajset let slovenske državnosti«. Na konferenci so o dvajsetletnici slovenske državnosti razpravljali mnogi ugledni tuji gostje: Jerzy Wiatr (Poljska), Slaviša Orlović in Ognjen Pribičević (oba Srbija), Evgenij Ishmenev (Ruska federacija), Steven Connolley (Kanada), Jiří Dušek in Lubomír Pána (oba Češka republika), Jason P Abbot in Myonnie Bada (oba ZDA), Gil Baptista Ferreira (Portugalska), Attila Agh, Joszef Bayer in Norbert Merkovity (vsi Madžarska), Hans-Joachim Lauth, Petra Guasti, Wolfgang Muno in Peter Thiery (vsi Nemčija) ter nenazadnje Norbert Kersting (Južna Afrika), z njimi pa tudi domači ugledni družboslovci. Dvajseta obletnica slovenske državnosti in samostojnosti je vsekakor vabila k znanstveni politološki oceni prehojene poti in učinkovitosti pri utrjevanju državnosti navznoter in navzven. Tako pri osamosvajanju kot pri graditvi novih demokratičnih institucij smo državljani Slovenije kljub pomanjkanju državne in demokratične tradicije dosegli pomembne prednosti v primerjavi z drugimi državami nekdanjega socialističnega bloka, nekatere že dosežene prednosti pa morda tudi zapravili. Medtem ko je državna skupnost v starejših članicah EU večinoma neproblematično samoumevna, je videti, da še nismo razvili ustreznega občutka o pomenu države. To se kaže v provincialni miselnosti, stalnem občutku ogroženosti, globokih družbenih nasprotjih, v egoizem prevedenem individualizmu, premajhni pripravljenosti na kompromise in vedno prisotni personalizaciji konfliktov. V teh pojavih je mogoče razbrati ne le vpliv zgodovine, različnih politično-verskih in protiverskih represij, ki smo jih doživljali od srednjega veka dalje, dolgotrajne vključenosti v druge državne okvire ter dominantnih političnih ideologij, od katerih so nam nekatere ponujale nadomestke za državo, ampak tudi počasnost osvajanja demokratičnih pravil in praks. Slovensko politološko društvo je na svojem XXII. srečanju skušalo najti odgovor na vprašanje, kako združiti voljo do demokratizacije in dvajsetletne izkušnje, da bi državljani Slovenije obdržali prednosti, ki smo jih dosegli, in hkrati izkoristili vse možnosti, ki jo ponuja lastna državnost, ter dosegli še vse tisto, česar doslej iz različnih vzrokov in razlogov nismo 5 uspeli. Posvet je potekal v okviru osmih osrednjih panelov oziroma okroglih miz, po štirih v slovenskem in angleškem jeziku. Dve domači okrogli mizi oz. panela smo posvetili prehojeni dvajsetletni poti slovenske državnosti ter oceni utrjevanja državnosti na posameznih policy področjih, tretjo vprašanju državnosti in nacionalne države, četrto pa izzivom in ciljem, ki bi se jim slovenska država lahko in morala posvetiti v prihodnjih letih. Posvet je potekal vzporedno z rednim letnim srečanjem raziskovalnega odbora »Electronic democracy«, ki deluje v okviru Mednarodne politološke asociacije (IPSA) na temo »Electronic direct democracy«. Novi inovativni participatorni instrumenti, ki se pojavljajo znotraj diskurzivnih procedur, ustrezajo modelom deliberativne politike in komunitarne demokracije. V tej evoluciji javnega prostora (lahko) nove informacije in komunikacijske tehnologije igrajo ključno vlogo. Internet lahko nudi nov zagon vsesvetovnemu širjenju neposrednih oblik demokracije. V okviru tega dela 22. slovenskih politoloških dni smo se v dveh panelih vprašali, katere vrste novih elektronskih instrumentov neposredne demokracije se razvijajo v zadnjih letih, kakšni so kriteriji za evalvacijo teh instrumentov, na katerih področjih velja nove informacijske tehnologije tudi implementirati, kakšni so problemi in koristi spletnih političnih forumov in kakšna je prihodnost njihovega razvoja. izr. prof. dr. Miro Haček, podpredsednik 6 4. Napoved izida zbornika »Dvajset let slovenske državnosti: izbrani politološki vidiki« Slovensko politološko društvo je dvajseto obletnico osamosvojitve Slovenije in nastanka slovenske države obeležilo s konferenco v letu 2011, posvečeno tej temi. Pretek obdobja ene generacije od dogodkov, ki so prinesli tako zgodovinsko transformacijo političnih vidikov slovenstva, kot ji še nismo bili priča v zgodovini, pa se nam zdi primerno še dodatno obeležiti s politološkimi pogledi na evolucijo slovenske državnosti po eni strani in po drugi strani pokazati, kako se je v tem obdobju razvijala slovenska politologija. Še v letu 2011 bo izšel izbor izvirnih znanstvenih člankov, ki so jih prispevali zainteresirani politologi člani Slovenskega politološkega društva. Izbor znanstvenih prispevkov bo bralcu pokazal, katere vsebine slovenske državnosti so najbolj formativne in potrebne za razumevanje tega procesa, in katere aktualne vsebine v tem okviru politologe najbolj zaposlujejo in izzivajo. Pokazal bo tudi, kako in katere vidike slovenske državnosti politologi raziskujemo, analiziramo in teoretiziramo, in kako smo v koraku z evropskimi in globalnimi političnimi znanostmi. Zbornik bo izšel v elektronski obliki in bo dostopen na spletni strani društva (http://www.spod.si). Zanimivo branje! doc. dr. Cirila Toplak, urednica monografije 7 5. Poročilo s konference APSA 2011 Od 1. do 4. septembra 2011 je v Washington State Convention centru v središču Seattla, ZDA, potekala že 106. konferenca Ameriškega politološkega združenja, ki že nekaj let predstavlja tako po številu organiziranih panelov kot tudi po številu udeležencev enega največjih politoloških dogodkov na svetu. Letošnje konference se je udeležilo 5400 politologov iz vsega sveta, med njimi tudi štirje politologi iz Slovenije, in sicer predsednica Slovenskega politološkega društva Cirila Toplak, podpredsednik Miro Haček, ter člana IO. Jernej Pikalo in Marjan Brezovšek. Konferenca je postavila tudi nov mejnik pri oddaji predlogov za panele in paperje, saj so organizatorji prejeli več kot 10500 predlogov. Slovensko politološko društvo ima že vrsto let še posebej odlične odnose prav z APSA, kar se je pokazalo tudi letos, ko je Slovensko politološko društvo organiziralo svoj panel z naslovom »Twenty years after the breakup of Yugoslavia: past, present and future«. Panel, ki ga je Slovensko politološko društvo organiziralo v Seattlu ob dvajseti obletnici razpada nekdanje skupne države, je predstavljal priložnost za analizo političnih poti nekdanjih jugoslovanskih republik v zadnjih dveh desetletjih in priložnost za razmislek o politični prihodnosti zahodnega Balkana in njegovih držav. Kljub nekaterim odpovedim v zadnjem trenutku smo se panela, ki sem ga vodil spodaj podpisani, udeležili politologi iz Slovenije in Srbije, med poslušalci pa je bil tudi direktor APSA Michael Brintnall. Predstavniki Slovenskega politološkega društva smo bili povabljeni tudi na sestanek najvplivnejših svetovnih politoloških združenj, na katerem so bili prisotni vodilni iz IPSA, APSA, kanadskega, britanskega, avstralskega, mehiškega in japonskega politološkega združenja ter na vrsto drugih dogodkov. iz. prof. dr. Miro Haček 8 6. Poročilo s sestanka izvršnega odbora ECPSA Izvršni odbor ECPSA (European Confederation of Political Science Associations) se je 25. in 26. septembra 2011 sestal v Berlinu. Člani IO ECPSA so predstavniki nemškega, francoskega, britanskega, norveškega, madžarskega in španskega nacionalnega politološkega društva in predsednica SPOD Cirila Toplak. ECPSA sicer šteje 23 članov, predstavnikov nacionalnih politoloških društev držav članic EU in držav kandidatk za vstop v EU. Predsednica ECPSA Suzanne Schuettemeyer je IO seznanila z uspešno izvedbo odlično obiskane okrogle mize »Politična znanost v Evropi: stanje po bolonjski reformi«, ki je bila v okviru letnega francoskega politološkega kongresa v stavbi evropskega parlamenta v Strasbourgu konec avgusta. Člani IO so se seznanili tudi z napredkom primerjalnih študij o stanju bolonjske reforme in kariernih možnostih politologov v Evropi, ki jih pripravlja ECPSA. ECPSA je nedavno uspešno intervenirala pri Evropski komisiji za večje upoštevanje družboslovja/politologije v prihodnjem 8. Okvirnem programu EU za financiranje znanstvenih raziskav. IO ECPSA je glede tega sprejel sklep, da nacionalne asociacije kontaktirajo »svoje« evropske poslance, da jih z enotnim pismom seznanijo z »obetom« podhranjenosti financiranja družboslovnih raziskav v prihodnjem obdobju. IO ECPSA je sprejel v konfederacijo politološko društvo Bosne in Hercegovine. Dogovorjen je bil tudi dnevni red letne skupščine ECPSA, ki bo januarja 2012 v Londonu ali v Portorožu. Na programu skupščine bo zlasti ponovno oblikovanje minimalnega skupnega evropskega politološkega kurikuluma, stanje v Evropi na področju državljanske vzgoje in prijava vseevropskega raziskovalnega projekta o zaposlitvenih možnostih diplomantov politologije. doc. dr. Cirila Toplak 9 7. Poročilo z mednarodne konference CEPSA Od 27. do 29. oktobra 2011 je bila na Dunaju organizirana konferenca CEPSA (Central European Political Science Association) na temo „Multi-level Politics: Intra- and Inter-level Comparative Perspectives“. Vsebina panelov je bila povezana z glavno tematiko, a s poudarkom na evropskem družbeno-političnem prostoru. Diskurz o vlogi EU v nacionalnih in transnacionalnih tokovih je še kako živ, čeprav ponekod potreben večjega premisleka in »prepiha«. Pogrešali smo nekoliko bolj nove, proaktivne pristope k ponujenemu okvirnemu programu. Udeležba na panelih je bila skopa, organizator bi lahko nekoliko bolj spodbudil mlade (študente) politologe k aktivnemu doprinosu k razpravam. Na panelu, kjer sem aktivno sodelovala, “The emergence of trans-national regions as political and economic players”, so prispevke predstavili še Jarosław Janczak, Olexia Basarab in Tatiana Tökölyová. Sicer raznovrstni prispevki s področja subnacionalnih entitet in njihove vloge v globalnem svetu in na globalnem trgu, so sprva delovali kot nepovezan kolaž. Po diskusiji (diskutantka Šárka Waisová in predsedujoči Giray Sadık) pa smo prišli do zanimivega zaklju čka in ideje za morebitne nadaljnje razprave: Kakšna je vloga politologije v prihajajočem interdisciplinarnem raziskovanju? Soočili smo dve predpostavki, prvo, da naj politična znanost ostane znotraj svojih okvirjev, poglablja tradicionalne teze in analizira moderne družbeno-politične procese s politološkega podstata, ter drugo, da naj se vključuje v interdisciplinarne razprave in jim daje strukturno institucionalni okvir. Vsekakor vprašanje, ki mu bomo politologi v prihodnje morali posvetiti več pozornosti. doc.dr. Irena Bačlija 10 8. Poročilo s sestanka izvršnega odbora CEPSA V okviru letne konference Srednjeevropskega politološkega združenja CEPSA (Central European Political Science Association), ki je potekala od 26. do 29. oktobra na Dunaju, se je sestal Izvršni odbor CEPSA, ki ga sestavljajo predstavniki 8 članic CEPSA: Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Poljske, Litve, Slovenije in Hrvaške. CEPSA je s ciljem povezati politologe postkomunističnih evropskih držav leta 1994 ustanovilo 6 ustanovnih članic, ki sta se jim kasneje pridružili še Litva in Hrvaška. Predstavnika Slovenije na sestanku sva bila Miro Haček, podpredsednik Slovenskega politološkega društva, in predsednica društva Cirila Toplak. Izvršni odbor je naredil načrt za prihodnji letni konferenci CEPSA, ki bosta leta 2012 v Budimpešti in leta 2013 v Pragi. V okviru razprave o nadaljnjem razvoju in aktivnostih CEPSA je odbor obravnaval željo Srbije za včlanitev v CEPSA in poskušal začrtati osnove splošne politike CEPSA glede prihodnjih možnosti za širitev združenja na države Srednje in Vzhodne Evrope ter Zahodnega Balkana. Izvršni odbor je posvetil nekaj časa tudi razpravi o odnosu med CEPSA in IPSA ter CEPSA in ECPSA, saj se članstvo v asociacijah v številnih primerih prekriva, zato bi bilo tesnejše sodelovanje ne le mogoče, ampak tudi zaželeno in koristno. CEPSA je sicer že največja kolektivna članica IPSA, na tej seji pa sem ji kot članica Izvršnega odbora Evropske konfederacije politoloških društev ECPSA izrazila dobrodošlico tudi v ECPSA. Več o CEPSA in o letni konferenci CEPSA 2011 na www.cepsa.at doc.dr. Cirila Toplak 11 9. Politologi med univerzitetnimi in fakultetnimi Prešernovimi nagrajenci v letu 2011 Tudi v preteklem študijskem letu so se politologi Fakultete za družbene vede izkazali z izstopajočimi diplomskimi in magistrskimi deli. Fakultetni Prešernovi priznanji sta prejela politolog Matej Klarič (program Analiza politik in javna uprava) za diplomsko delo “Kapitalizem: nastanek, razvoj in rezultati” pod mentorstvom red. prof. dr. Miroslava Stanojevića ter politologinja Katja Cankar (program Mednarodni odnosi) za diplomsko delo “Vloga znanosti in industrije v mednarodnih režimih na področju varstva okolja: primer ozonskega režima” pod mentorstvom red. prof. dr. Zlatka Šabiča. Fakultetno Prešernovo nagrado sta dobili Simona Novinec (program Mednarodni odnosi) za diplomsko delo “Odgovornost države za genocid: razsodba Meddržavnega sodišča (ICJ) v primeru BiH” pod mentorstvom doc. dr. Milana Brgleza in izr. prof. dr. Vestergaarda Yorna ter Simona Kukovič (program Analiza politik in javna uprava) za diplomsko delo “Modeli strukturiranja izvršilne veje oblasti na lokalni ravni” pod mentorstvom izr. prof. dr. Mira Hačka. Univerzitetno Prešernovo nagrado je prejel Leo Sokolovič (program Analitska politologija) za diplomsko delo “Slavoj Žižek: politična korektnost in ideologija” pod mentorstvom doc. dr. Milana Balažica. doc.dr. Cirila Toplak 12 10. Prisotnost raziskovalnih centrov s področja politologije na spletu Raziskovalni centri na polju politologije, ki delujejo v okviru Inštituta za družbene vede Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, izvajajo tako temeljno kot tudi aplikativno raziskovalno delo pri čemer dajejo poudarek različnim raziskovalnim področjem oziroma vsebinam. Svoje delo, predstavljajo ne le v okviru konferenc, srečanj in okroglih miz v Sloveniji ali tujini, temveč se predstavljajo tudi na spletu. V pričujočem prispevku vam predstavljamo spletne strani raziskovalnih centrov s področja politologije in objavljamo tudi njihove spletne naslove. Center za kritično politologijo Center za kritično politologijo, katerega predstojnik je izr. prof. dr. Andrej Lukšič, je novo spletno stran predstavil v drugi polovici iztekajočega se leta. Na njej predstavlja tako delovanje centra, njegove sodelavce in njihove aktivnosti, kot tudi študijske programe, ki jih izvaja katedra za teoretsko analitsko politologijo. Poseben oddelek na strani je namenjen študentom, hkrati pa lahko obiskovalec spletne strani pod zavihkom »javne intervencije« najde znanstvene in strokovne monografije ter video vsebine z različnih znanstvenih dogodkov. Stran ne informira le o znanstvenem delovanju sodelavcev centra, temveč tudi o njihovih aktivnostih v širših družbi. http://www.politologija.si/ Center za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij Center za za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij, katere predstojnik je izr. prof. dr. Marjan Brezovšek, je na spletu prisoten od leta 2009. Na spletni strani so podane splošne informacije o centru, poleg tega pa na njej najdete daljše predstavitve vseh članov centra. Spletna stran ponuja tudi informacije o aktivnostih centra, že zaključenih in še tekočih projektih ter izdanih publikacijah. Spletna stran je povezana tudi s spletno stranjo revije Journal of Comparative Politics, katere urednik je član centra izr. prof. dr. Miro Haček. http://www.cpupi.si/?locale=sl_SI http://www.jofcp.org/jcp/ 13 Center za politološke raziskave Center za politološke raziskave, katerega predstojnica je red. prof. dr. Danica Fink-Hafner, je nedavno osvežil podobo svoje spletne strani, na kateri najdete podatke o sodelavcih centra, njihovih raziskovalnih aktivnostih in o raziskovalnih programih ter projektih, ki jih center izvaja. Prav tako so na spletni strani navedene nekatere znanstvene monografije, poglavja v monografskih publikacijah v tujini, znanstvene objave v periodičnih publikacijah in raziskovalna poročila, ki so jih izdali oziroma objavili člani centra. Na spletni strani je mogoče najti tudi zanimive povezave in tudi neposredno povezavo do elektronske pošte centra. http://www.politoloske-raziskave.si/ Obramboslovni raziskovalni center Obramboslovni raziskovalni center, katerega predstojnik je red. prof. dr. Marjan Malešič, sicer svoje spletne strani nima, vendar se predstavlja širši javnosti preko spletne strani Fakultete za družbene vede ter preko vpisa na slovenski verziji Wikipedije. http://www.fdv.uni-lj.si/Raziskovanje/vsak_center.asp?id=4 http://sl.wikipedia.org/wiki/Obramboslovni_raziskovalni_center Center za proučevanje mednarodnih odnosov Center za proučevanje mednarodnih odnosov, katerega predstojnik je red. prof. dr. Marjan Svetličič, se na spletu predstavlja z raznolikimi informacijami. Na spletni strani lahko obiskovalec najde splošne informacije o centru, sodelavcih centra, njihovih aktivnostih in izdanih publikacijah. Center izdaja tudi analize, ki jih je v celoti mogoče najti na spletni strani v elektronski obliki. Na spletni strani se med drugim nahajajo tudi informacije o reviji Journal of International Relations and Development, ki izhaja pri založbi Palgrave, zasnovana pa je bila na FDV. http://www.mednarodni-odnosi.si/ Marinko Banjac 14 11.Napovednik 20. – 21. januar 2012, Berlin: letna skupščina Evropske konfederacije politoloških društev ECPSA in sestanek Izvršnega odbora organizacije; ker bo ena izmed glavnih tem skupščine državljanska vzgoja, bo poseben gost skupščine politolog in prodekan Fakultete za družbene vede, izr. prof. dr. Jernej Pikalo, ki bo zbranim predstavnikom evropskih politologov predstavil projekt »Državljanstvo v novi dobi: državljanska vzgoja za multikulturni in globaliziran svet« (več na www.ecpsa.org in www.drzavljanska-vzgoja.org) 10. – 15. april 2012, Antwerpen: Joint Sessions of Workshops Evropskega konzorcija za politološke raziskave ECPR (več o tem delovnem znanstvene srečanju na http://new.ecprnet.eu/Joint%20Sessions/2012_Antwerp/Default.aspx) 31. maj – 2. junij 2012, Portorož: 23. Slovenski politološki dnevi z naslovom »Politična kultura v fokusu političnih znanosti« (več na www.spod.si) 8. - 12. julij 2012, Madrid: XXII. Svetovni kongres politologov v organizaciji Svetovnega politološkega združenja IPSA z naslovom »Reordering Power, Shifting Boundaries«; Slovensko politološko društvo bo v okviru svetovnega kongresa izpeljalo samostojen panel (Congress Session) z naslovom »Post-Communist Europe 20 Years Later: Lessons to be Learned by Emerging Democracies” (več na www.ipsa.org) 30. avgust – 2. september 2012, New Orleans: Letna konferenca Ameriškega politološkega združenja APSA z naslovom “Representation and Renewal”; Slovensko politološko društvo bo v okviru konference izpeljalo samostojen panel (vključen v Related Group Call) z naslovom »Referendum - A Weapon in the Power Struggle or an Instrument of Renewal of Political Representation?« (več na www.apsanet.org) doc. dr. Cirila Toplak 15