Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka

IEE Projekt ‘BiogasIN’
Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Izdelek D.5.1.7.,WP5
Stanislav Sraka
- Razvojna agencija Sinergija -
Kranjčeva ulica 3, Moravske Toplice
Slovenija
December 2010
Projekt (Pogodba Št. IEE/09/848/SI2.558364) podpira:
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Vsebina
1.
Uvod ............................................................................................................. 3
2.
Podporni instrumenti za OVE v Sloveniji ..................................................... 3
2.1.
2.2.
Evropski podporni instrumenti .......................................................................................... 3
Nacionalni podporni instrumenti ....................................................................................... 4
3.
Zasebno financiranje ................................................................................. 11
4.
Ovire pri financiranju projektov za postavitev bioplinarn v
Sloveniji ..................................................................................................... 12
4.1.
4.2.
4.3.
5.
Metodologija................................................................................................................... 12
Ovire iz vidika finančnih organov.................................................................................... 12
Ovire iz vidika vlagateljev ............................................................................................... 13
Zaključek.................................................................................................... 22
Priloga 1: Raziskava postopkov financiranja za postavitev bioplinarne
(Q2 za finančne organizacije).................................................................... 24
Priloga 2: Raziskava postopkov financiranja za postavitev bioplinarne
(Q3 za investitorji)..................................................................................... 26
Za vsebino te publikacije so odgovorni samo avtorji. Vsebina ne odraža stališča Evropske unije. EACL in
Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.
1.
Uvod
To poročilo je pripravljeno v okviru projekta BiogasIN, ki ga podpira Evropska komisija iz programa
Inteligentna energija za Evropo (IEE). Cilj tega poročila je predstaviti pregled trenutnih finančnih
možnosti v Sloveniji za projekte vezane na bioplin in ugotoviti ovire na tem področju, glede na
evropske in nacionalne podporne mehanizme, kot tudi priložnosti zasebnega financiranja.
Danes se soočamo s povečanjem cen fosilnih goriv in posledično s povečanjem odvisnosti od
uvoza energije, kar dokazuje visoka potreba za izkoriščanja bioplina, kot obnovljivega vira energije,
za proizvodnjo toplote, elektrike in goriva skupaj. Zagotovljeno financiranje je eno izmed glavnih
vprašanj za investitorje bioplinarn. Pravzaprav v Sloveniji obstaja več možnosti financiranja
projektov vezanih na bioplin, ki so naklonjeni povečanju deleža bioplina v nacionalni energetski
bilanci. V tem poročilu sta predstavljena javni in zasebni mehanizem financiranja. Javno
financiranje vključuje evropske in nacionalne podporne instrumente za začetne naložbe. Javno
trajno financiranje deluje kot ukrep podpore med fazo delovanja. Zasebno financiranje je
namenjeno za kritje začetnih naložbenih stroškov in prihaja iz zasebnih virov, kot so bančna
posojila ali zasebna sredstva.
2.
Podporni instrumenti za OVE v Sloveniji
2.1.
Evropski podporni instrumenti
Evropski podporni instrumenti za projekte vezane na bioplin niso tako pogosti kot nacionalni
podporni instrumenti v Sloveniji. Kljub temu smo spodaj opisali en dober primer javnega razpisa, ki
ga je objavil Evropski sklad za regionalni razvoj.
2.1.1. Evropski sklad za regionalni razvoj
EU organ: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.
Pristojni organ v Sloveniji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ukrep 311: “Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti” (27.03.2009).
Predmet javnega razpisa: nepovratna sredstva iz RRP 2007-2013 za diverzifikacijo v nekmetijske
dejavnosti (razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah).
Korist: ta razpis omogoča začetek ali posodobitev nekmetijskih dejavnosti, spodbuja ustvarjanje
novih delovnih mest in dodatnih virov dohodka na kmetijah
Pogoji:
znesek donacije: € 15.000.000, kje:
- EU EKSRP sklad: € 11,250,000.00,
- Slovenski del: € 3,750,000.00.
javni razpis je odprt do razpoložljivosti sredstev.
Prosilec mora biti odgovorna oseba in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji / samostojni
podjetnik / pravni zastopnik družbe ali zadruge.
Tema
Med drugimi temami: proizvodnja energije na kmetijah iz obnovljivih virov (biomasa, sončna
energija, veter in vodni viri) za prodajo.
Osnovni pogoji
podjetje ne sme presegati kriterija za mikro-podjetja - manj kot 10 zaposlenih in manj kot
2.000.000 € letnega prometa in / ali letne bilance stanja;
pri ocenjevanju mora vloga doseči najmanj 40 točk od 100 možnih. Vsaj 25 točk se mora
pridobiti z gospodarskega vidika naložb;
vrednost naložb v obnovljive vire energije ne sme presegati 400.000 € (brez DDV).
Finančni pogoji
• nepovratna sredstva temeljijo na podlagi de minimis,
• struktura financiranja:
50% upravičenih stroškov se zagotovi iz javnih virov;
50% upravičenih stroškov zagotovi koristnik;
najnižji znesek javne podpore: 3.500 €,
najvišji znesek je 200.000 € v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
Koristnik ni upravičen do sredstev, če je že prejel katera koli javna nacionalna ali EU sredstva kot
upravičene stroške.
2.2.
Nacionalni podporni instrumenti
Slovenska energetska politika je naklonjena razvoju bioplina, s ciljem povečati delež obnovljivih
virov energije, zmanjšati emisije toplogrednih plinov in povečati delež električne energije,
proizvedene iz obnovljivih virov energije.
Država podpira izgradnjo bioplinskih naprav s pomočjo ugodnih posojil javnega Ekološkega
sklada Republike Slovenije in s subvencioniranjem investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja
za projekte obnovljivih virov energije. Ena izmed glavnih spodbud so zagotovljene cene in
premije za električno energijo ali podpora pri obratovanju, kjer lahko vsak upravljalec
bioplinarne izbere le eno od podpor. Zagotovljene odkupne cene so razlika med podporo
obratovanja in trenutno ceno električne energije, medtem ko podpora obratovanja predstavlja
trenutno ceno električne energije na trgu.
2.2.1. Sistem odkupnih cen
V letu 2009 je Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije, Direktorat za energijo (ki je
zadolžen za vzpostavljanje pravnega okvira za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije),
sprejel nove sheme podpore (Uredba velja od 01.11.2009) za električno energijo iz obnovljivih
virov energije - Uredba o podporah za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov
energije (Uradni list Republike Slovenije № 37/2009).
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Ta uredba določa naslednja vprašanja:
- vrste energetskih tehnologij za proizvodne naprave, ki proizvajajo električno energijo iz
obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: naprave OVE), ki so upravičene do podpore,
- razvrstitev proizvodnih naprav OVE glede na velikost, ki so upravičene do podpore,
- podrobno opredelitev podpore,
- način določanja referenčnih stroškov za proizvodnjo električne energije iz OVE,
- način določanja cen za zagotovljeni odkup električne energije, proizvedene v proizvodnih
napravah OVE,
- način določanja višine podpore, kot pomoč za tekoče poslovanje za tekoče delovanje proizvodnih
naprav OVE,
- pogoji za pridobitev podpore,
- način pridobivanja podpore,
- način prejemanja podpore,
- ter druga vprašanja, povezana s podporo za električno energijo iz OVE.
Biomasa, ki se lahko uporablja za proizvodnjo bioplina v obratu za pridobivanje in proizvodnja
električne energije, ki prejema podporo, je razdeljena po virih:
- B 1: Energetske rastline - lesni ali nelesni pridelki, ki so gojeni posebej za energetske namene.
- B 2: Biološko razgradljivi del proizvodov, ostankov in odpadkov. Ta kategorija vključuje tudi
biorazgradljive frakcije proizvodov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva, vključno s snovmi
rastlinskega in živalskega izvora.
- C 1, C 2: Biološko razgradljivi komunalni in industrijski odpadki. Biološko razgradljivi komunalni in
industrijski odpadki so biološko razgradljive frakcije industrijskih in komunalnih odpadkov, ki jih je
dovoljeno uporabljati za energetske namene v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.
Velikost proizvodnih naprav na OVE (velikost bioplinarn):
VELIKOST PROIZVODNE NAPRAVE
NOMINALNA ELEKTRIČNA ZMOGLJIVOST
Mikro
Mala
Srednja
< 50 kW
< 1MW
1 – 10 MW
VELIKOST PROIZVODNE NAPRAVE
NOMINALNA ELEKTRIČNA ZMOGLJIVOST
Mikro
Mala
Srednja
Velika
< 50 kW
< 1MW
1 – 10 MW
10 – 125 MW
Državna podpora za električno energijo, proizvedeno v napravah OVE (bioplinarnah) vključuje:
1. zagotovljen odkup električne energije (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni odkup). V skladu s
to podporo, ne glede na ceno električne energije na trgu, Center za podpore OVE/CHP kupi vso
pridobljeno neto proizvedeno električno energijo, za katero je proizvodna naprava OVE prejela
potrdila o izvoru, po zajamčenih cenah, določenih v tej uredbi; ali
2. finančno pomoč za tekoče poslovanje (v nadaljnjem besedilu: Obratovalna podpora). Ta
podpora se dodeli za neto proizvedeno električno energijo, za katero je bilo prejeto potrdilo o
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
izvoru in katero proizvajalci OVE električne energije prodajo sami na trgu ali uporabijo za lastno
porabo pod pogojem, da so stroški proizvodnje te energije višji od cene, ki jo je mogoče dobiti za
njo na trgu električne energije.
Referenčni stroški bioplinarn, ki uporabljajo biomaso1
Referenčni stroški zajemajo proizvodnjo električne energije iz bioplina, pridobljene iz biomase, ki
predstavlja več kot 75% iz virov B1, B2.
Velikost
proizvodne
naprave
Nespremenljivi del
referenčnih
stroškov
(EUR/MWhel)
Spremenljivi del
referenčnih
stroškov
(EUR/MWhel)2,3
Skupni referenčni
stroški
(EUR/ MWhel)
118.72
111.75
96.18
41.84
44.56
44.24
160.56
156.31
141.42
Mikro (< 50 kW)
Mala (< 1 MW)
Srednja (1 - 10 MW)
1
Referenčni stroški v proizvodnih napravah na bioplin z uporabo enega ali več vrst substrata.
Spremenljivi del referenčnih stroškov se prilagodi letno ali tudi pogosteje na podlagi napovedi o
referenčnih tržnih cenah substrata koruzne silaže.
3
Stanje spremenljivih stroškov za leto 2009.
2
Referenčni stroški bioplinarn, ki uporabljajo biološko razgradljive odpadke
Referenčni stroški zajemajo proizvodnjo električne energije iz bioplina, proizvedenega iz biološko
razgradljivih odpadkov, ki vsebujejo več kot 25% iz virov C1, C2.
Velikost
proizvodne
naprave
Nespremenljivi del
referenčnih
stroškov
(EUR/MWhel)
Spremenljivi del
referenčnih
stroškov
(EUR/MWhel)1
Skupni referenčni
stroški
(EUR/ MWhel)
139.23
/
139.23
129.15
/
129.15
Mikro (< 50 kW) in
Mala (< 1 MW)
Srednja (1 - 10 MW)
1
Spremenljivi del referenčnih stroškov, ki je odvisen od proizvedenih MWh, se ne upošteva za
namene te uredbe. Spremenljivi del referenčnih stroškov se prilagodi letno ali tudi pogosteje na
podlagi napovedi Agencije za energijo o referenčnih tržnih cenah za energijo.
Zagotovljene odkupne cene
Glede na uporabljene OVE in velikostni razred bioplinske naprave, so zagotovljene odkupne cene
enake referenčnim stroškom, in vključujejo:
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
1. fiksni del cene zagotovljenega odkupa je enak fiksnemu delu referenčnih stroškov in se ne
spreminja ves čas trajanja pogodbe o zagotovljenem odkupu;
2. spremenljivi del cene zagotovljenega odkupa je enak spremenljivemu delu referenčnih
stroškov, kjer je označeno, in se prilagodi letno ali pogosteje glede na objavo referenčnih
cen na goriva.
Obratovalna podpora
Obratovalna podpora se določi z odbitkom od skupnih referenčnih stroškov za bioplinsko napravo
in velikostni razred, ki se prilagodi letno ali pogosteje glede na referenčne stroške goriva, veljavna
cena električne energije na trgu.
Obratovalne podpore za električno energijo iz bioplinarn, ki uporabljajo biomaso (B1 in B2).
Velikost
proizvodne naprave
Mikro (< 50 kW)
Mala (< 1 MW)
Srednja (1 - 10 MW)
Obratovalna podpora
(EUR/ MWhel)
113.56
107.71
92.28
Obratovalne podpore za električno energijo iz bioplinarn, ki uporabljajo biološko
razgradljive odpadke (C1 in C2).
Velikost
proizvodne naprave
Mikro (< 50 kW)
Mala (< 1 MW)
Srednja (1 - 10 MW)
Obratovalna podpora
(EUR/ MWhel)
92.23
90.63
80.01
Pri proizvodnih napravah na bioplin iz biomase in iz biološko razgradljivih odpadkov za enote nad
10 MW podpora ni predvidena.
Izplačilo dodatka
Uredba o podporah za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije vsebuje še
izplačila dodatka za bioplinarne na biomaso v primerih:
a) če se letno izrabi toplota v obsegu več kot 15% vhodne energije bioplina, potem je proizvodna
naprava OVE upravičena do izplačila dodatka v višini 10% obratovalne podpore. Toplota iz
bioplinarne, ki se porabi za pridobivanje bioplina, se ne šteje za koristno toploto;
b) če gnoj in gnojevka predstavljata letno več kot 30% substrata za pridobivanje bioplina, potem je
proizvodna naprava OVE upravičena do izplačila dodatka v višini 10% obratovalne podpore;
c) če gnoj in gnojevka predstavljata letno več kot 70% substrata za pridobivanje bioplina, potem je
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
proizvodna naprava OVE z nazivno električno močjo do 200 kW upravičena do izplačila dodatka v
višini 20% obratovalne podpore.
Pri proizvodnih napravah na biološko razgradljive odpadke veljajo izplačila dodatka v primeru, če
se letno koristna toplota izrabi v obsegu več kot 15% vhodne energije bioplina. Potem je
proizvodna naprava OVE upravičena do izplačila dodatka v višini 10% obratovalne podpore.
2.2.2. Subvencije
Finančne subvencije
Proizvodne naprave OVE v Sloveniji se spodbujajo preko sistema zagotovljenih odkupnih cen in
nato niso upravičene do dodatnih subvencij. Obstaja le ena izjema (prek EU in javnega razpisa), ki
se je pojavila v letu 2009 za kmete, ko so imeli priložnost za pridobitev subvencije v višini do 50%
investicijskih stroškov, ki je bil izdan s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukrep 311 "Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti". V tem primeru se je zagotovljena cena odkupa
znižala (za vsakih 10% prejete subvencije se odkupna cena zniža za 5%, itd.).
Posojila po ugodni obrestni meri
Ekološki sklad Republike Slovenije je javni sklad, ki ponuja v okviru svojih razpisov nekaj ugodnih
kreditov, nepovratnih sredstev za okoljske naložbe in naložbe OVE za podjetja in gospodinjstva
(tudi za bioplinarne). Njegova glavna naloga je spodbujanje razvoja na področju varstva okolja, ki
je v skladu z Nacionalnim programom varstva okolja in okoljsko politiko Evropske unije.
Pristojni organ: Ekološki sklad Republike Slovenije
Razpis: Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in
zasebnikov 44PO10 (april 2010)
Predmet razpisa:
Razpis ponuja 20 milijonov evrov sredstev za ugodne kredite z letno obrestno mero trimesečni
EURIBOR + 1,5 %. Za naložbe v naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo električne energije je
obrestna mera določena v višini trimesečni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma višji fiksni pribitek,
ki ne zagotavlja pomoči države. Kredit se odobri z odplačilno dobo največ 15 let in največ 5 let za
naložbe v nakup opreme in vozil, z možnostjo do enoletnega moratorija na odplačilo glavnice.
Kredit za posamezno naložbo ne more presegati dveh milijonov evrov, najnižji znesek je 80.000
evrov oziroma za posamezne vrste naložb 40.000 evrov. Kredit Eko sklada za naložbe v
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov lahko doseže do 90 % višine priznanih stroškov naložbe, za
naložbe v zmanjšanje onesnaževanja zraka, gospodarjenje z odpadki in varstvo voda do 80 %
višine priznanih stroškov naložbe in za naložbe v odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo
do 50 % priznanih stroškov naložbe. Krediti se dodeljujejo v skladu s predpisi Evropske unije o
dodeljevanju državne pomoči po pravilu "de minimis". Poziv je odprt do porabe sredstev.
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Kandidati zaprosijo za dokumentacijo za prijavo tako, da Eko skladu predložijo izpolnjen Obrazec
in dokazilo o plačilu stroškov tiskovin v višini 60,00 EUR in ostalo potrebno dokumentacijo za
prijavo.
Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu prispetja popolnih vlog na Eko sklad. Popolna vloga je
vloga za pridobitev kredita, ki vsebuje vse zahtevane elemente in priloge ter je vložena na
predpisanem obrazcu dokumentacije za prijavo. Pred odločitvijo o vlagateljevi pravici do kredita
mora predložiti dokument, da razpolaga z ustreznimi instrumenti za zavarovanje kredita, na podlagi
katerih se določi pravica do kredita v ustrezni višini.
2.2.3. Pravilnik o dajatvah in o vračilu dajatev na emisije CO2
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijami CO2-ja
Na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04) je Vlada Republike Slovenije leta 1996 izdala Uredbo o okoljski dajatvi
za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida; kasneje je bila ta uredba spremenjena v
letu 2002 in 29.4.2005 (Uradni list RS, št 43/2005).
1. člen (predmet)
(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje zraka (v
nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev) z emisijami ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu:
emisijami CO2-ja) pri zgorevanju goriv ali drugih gorljivih organskih snovi, zavezance za okoljsko
dajatev ter plačnike le-te, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino in način njenega
obračunavanja, odmere ter plačevanja.
(2) Ta uredba določa v skladu s 17. členom Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o
prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z
dne 31. 10. 2003, str. 51) tudi pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve, njeno oprostitev ali
zmanjšanje plačila.
11. člen (oprostitev plačila)
(1) okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriv ne plačuje za rabo:
1. biomase za ogrevanje;
2. trdnega, tekočega ali plinastega goriva, če se pridobiva iz biomase;
3. živalskega stranskega proizvoda kot goriva;
4. goriva v napravi, za katerega je upravljavec pridobil dovoljenje za oproščenega proizvajalca v
skladu s to uredbo.
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
15. člen (dovoljenje za oproščenega proizvajalca)
(1) Dovoljenje za oproščenega proizvajalca izda carinski organ na podlagi pisne vloge upravljavca
naprave, ki ima za obratovanje naprave dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov po predpisih
o varstvu okolja in je energetsko intenzivno podjetje, če:
1. Je naprava, za katero je pridobil dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, izvajala operacijo
z gorivom iz te uredbe.
Dovoljenje za oproščenega proizvajalca se izda za eno koledarsko leto.
(5) Imetnik dovoljenja za oproščenega proizvajalca lahko zaprosi za podaljšanje dovoljenja in za
odobritev namena in načina rabe goriva za naslednje leto najkasneje 30 dni pred iztekom njegove
veljavnosti.
21. člen (upravljavec naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije)
(1) Zavezanec te uredbe je upravičen do vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja
goriva, če je za napravo pridobil status kvalificiranega proizvajalca električne energije skladno s
predpisi, ki urejajo pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije.
2.2.4. Zeleni certifikat
RECS je mednarodno uveljavljena kratica za Sistem certifikatov za energijo iz obnovljivih virov
(Renewable Energy Certificate System). Sistem je nastal na podlagi evropskega projekta in je
stroškovno učinkovit in zanesljiv za certificiranje električne energije iz obnovljivih virov v Evropi.
Člani RECS imajo skupna pravila. Ta zagotavljajo, da se po vsej Evropi pri izdajanju in uporabi
RECS certifikatov uporabljajo isti postopki. RECS je organiziran po državah. V Sloveniji je Javna
agencija RS za energijo izdajateljica RECS certifikatov.
V sistemu RECS se izdajajo standardizirani certifikati kot potrdilo, da je električna energija
proizvedena iz obnovljivih virov. Ta potrdila uporabljajo v vsej Evropi. Z RECS certifikati se lahko
tudi trguje, in sicer skupaj z električno energijo ali brez nje. To pomeni organiziranje trga z energijo
iz obnovljivih virov, kar pospešuje graditev enot za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v
Evropi.
Trenutno Zeleni certifikati niso pogosti v Sloveniji na področju bioplina, verjetno zaradi
pomanjkanja informacij ter zapletenosti samega postopka.
2.2.5. Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije
Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA) opravlja strokovne, razvojne in
izvršilne naloge na področju pospeševanja tehnološkega razvoja in inovativnosti, v skladu s
sprejetim nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom in drugimi nacionalnimi programi na
področju tehnološkega razvoja in inovativnosti. TIA je ustanovila Republika Slovenije v letu 2006.
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Glavne dejavnosti TIA so podporni programi, namenjeni razvoju tehnologij in spodbujanju
sodelovanja institucij R & R in univerz z industrijo. Pomemben del njene dejavnosti so tudi
participacije v mednarodnih projektih. V sodelovanju s partnerji iz tujine si TIA prizadeva za
oblikovanje nove politike v razvoju tehnologij in storitev za slovensko industrijo. Javni razpisi za
področje bioplina so prav tako predvideni s strani TIA.
2.2.6. Slovenski podjetniški sklad
Slovenski podjetniški sklad je javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena v letu
1992 z namenom izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za različne razvojno-poslovne projekte
mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) vključno s finančnimi sredstvi za zagon podjetij in
mikro-financiranje v RS Sloveniji.
Kot izvajalska institucija Vlade Republike Slovenije za finančno podporo podjetniškemu sektorju v
Sloveniji vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije za MSP, pri tem pa
tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so poslovne
banke, SID banka, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem.
3.
Zasebno financiranje
Obstaja še eden skupni način financiranja v Sloveniji - krediti iz zasebnih nacionalnih bank, ki
vključuje dve vrsti financiranja: tradicionalno financiranje s posojili in projektno financiranje.
Za tradicionalno financiranje kreditni pogoji družbe ali investitorja (kmetije) imajo pomembno
vlogo. Po eni strani je odgovornost podjetja odvisna od sredstev bioplinske naprave in, po drugi
strani, je odvisno od družbe, ki je pogosto kmetija. Odločitev finančnih organov je odvisna od letnih
računovodskih poročil družbe. To je tipičen finančni instrument za financiranje kmetov, ki gradijo in
investirajo v bioplinarne.
V primeru financiranja projekta, sam projekt vezani na bioplin se šteje kot pravna oseba. To
orodje se pogosto uporablja za projekte, v katerih je vpletenih kar nekaj delničarjev (kmetov).
Glavna merila tega koncepta so stopnje donosa in uspeh projekta. Odločitve glede posojil temeljijo
na sredstvih in denarnem toku projekta vezanega na bioplin.
Glede na raziskave, ki jo je naredila Razvojna agencija Sinergija, nacionalne banke zahtevajo
naslednjo dokumentacijo od vlagateljev za nadaljevanje procesa za posojila (dokumentacija
se lahko razlikuje):
1) predstavitev kreditojemalca in opis lastniške strukture kreditojemalca,
2) prostorski načrt (lokacijska informacija, gradbeno dovoljenje),
3) poslovni načrt kreditojemalca za prihodnje leto,
4) poslovni načrt, ki je ključen za dokazovanje ekonomičnosti projekta (dokumentacija v zvezi z
zavarovanjem, predračunska vrednost investicije, terminski plan, opis projekta, pogodbe (osnutki):
za dobavo surovin, za izvedbo, za vzdrževanje, predvidena kadrovska struktura, marketing itd.),
5) povzetek poslovnega načrta,
6) predvidena finančna struktura (lastni delež, bančni kredit),
7) predvideni denarni tokovi odplačevanja bančnega posojila (prihodki, odhodki, bančne
obveznosti),
8) bilanca stanja podjetja in izkaz poslovnega izida za preteklo in tekoče leto (kreditna
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
sposobnost),
9) poslovni izid, bilance stanja komitenta.
Glavna merila banke za zagotavljanje posojil kreditojemalcem:
vrednost investicije / realnost / ustrezni denarni tokovi z realnimi predpostavkami projekta v
prihodnosti,
ustreznost in izkušnje kreditojemalca, ustreznost operaterja (reference, finančna stabilnost),
ustrezno urejena razmerja med udeleženci v projektu,
ustrezni lastni delež kreditojemalca in kreditnih zavarovanj,
vrsta financiranja,
izbrana tehnologija.
Določen delež lastniškega kapitala, ki je potreben za projekt mora biti vsaj 20%, da lahko omogoča
stabilen proces financiranja. Zasebne banke v Sloveniji so pripravljene financirati projekte s
področja obnovljivih virov energije in imajo vsaj enega strokovnjaka, ki obravnavajo podobne
kredite.
4.
Ovire pri financiranju projektov za postavitev
bioplinarn v Sloveniji
4.1.
Metodologija
Raziskava ovir pri financiranju projektov za postavitev bioplinarn v Sloveniji, ki jo je izvedla
Razvojna agencija Sinergija je bila namenjena dvem interesnim skupinam: finančnim
organizacijam (vprašalnik Q2) in investitorjem v bioplinarne (vprašalnik Q3). Rezultati intervjujev so
bili naslednji:
finančni organizaciji - RA Sinergija je posredovala vprašalnike enaindvajsetim različnim
finančnim organizacijam, nacionalnim / tujim bankam, javnim skladom in finančnim
agencijam širom po Sloveniji. Kot rezultat smo dobili pet izpolnjenih anket po e-pošti,
medtem ko smo ostalih pet opravili preko telefona;
investitorji / operaterji bioplinarn - RA Sinergija je posredovala vprašalnike sedemdesetim
sedanjim / bodočim investitorjem / operaterjem bioplinarn širom po Sloveniji. Kot rezultat
smo dobili pet izpolnjenih anket po e-pošti, medtem ko smo ostalih deset opravili preko
telefona ter še pet anket osebno.
4.2.
Ovire iz vidika finančnih organov
Glede na raziskave, ki jih je naredila Razvojna agencija Sinergija med finančnimi organi o
financiranju bioplinarn, smo ugotovili naslednje ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji:
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
1. Večina bank v Sloveniji ima predsodke, kadar gre za financiranje projektov bioplinarn (npr.
visoko finančno tveganje, nepredvidljivi razvoj);
2. Banke nimajo zaupanja v projekte s področja bioplina, ker menijo, da je finančno tveganje
posojil za projekte s področja bioplina veliko višje kot v primerjavi s krediti za druge projekte na
področju obnovljivih virov energije, zaradi zapletenosti naložb in samega postopka;
3. Tveganje dobave in pogodbena razmerja za vhodne surovine za proizvodnjo predvidene količine
bioplina (vzdrževanje in nadzor delovanja bioplinarne);
4. Bistveno večja investicijska vrednost in zapletenost delovanja bioplinske naprave;
5. Kreditojemalci nimajo zadostnega znanja o kreditiranju naložb. Delež lastnih sredstev je
premajhen, kreditno zavarovanje je šibko.
4.3.
Ovire iz vidika vlagateljev
Glede na raziskave, ki jih je naredila Razvojna agencija Sinergija med investitorji/upravljavci o
financiranju bioplinarn, smo ugotovili naslednje ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji:
1. Trenutno je v Sloveniji težko pridobiti katerokoli bančno posojilo, še posebej za izvajanje
projektov bioplina;
2. Bančni zaposleni so slabo obveščeni o možnostih financiranja projektov bioplina, le na nekaterih
bankah je mogoče dobiti zadosten odgovor o možnostih financiranja;
3. Včasih je težko komunicirati z internimi strokovnjaki v bankah, ki so odgovorni za projekte na
področju obnovljive energije (v majhnih bankah jih sploh nimajo), saj so strokovnjaki delajo sami,
saj ostalo osebje ni upravičeno reševati podobne zadeve;
4. Banke ne ponujajo smernice o tem, kako pridobiti kredite za projekte na področju bioplina in niti
nimajo izkušenj s financiranjem projektov bioplina.
5. Težko je najti banko, ki bi financirala projekt postavitve bioplinarne.
6. Pogajanja z banko za posojilo so trajala 8-50 tednov.
7. Preveč je zahtevne dokumentacije potrebne za obdelavo kreditnega zahtevka. Potrebujejo
najmanj 2-4 ljudi le za pripravo ustrezne dokumentacije.
8. Obrestne mere so previsoke.
9. Preveč lastniškega kapitala je potrebno (najmanj 20%).
10. Lastni izračuni kažejo, da se nikakor ne splača pridobiti nepovratnih sredstev ali subvencij za
izgradnjo bioplinarne, saj to pomeni znižanje subvencionirane odkupne cene električne energije.
11. Glavni zadržki pri financiranju bioplinarn v Sloveniji je nerazumevanje projekta tistih, ki odločajo
o financah.
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
12. Ni programov usposabljanja za bančne delavce o financiranju projektov s področja obnovljivih
virov energije.
Poleg naštetih mnenj s strani finančnih organov in investitorjev / upravljavcev bioplinarn o ovirah
financiranja v Sloveniji lahko spodaj najdete rezultate Vprašalnika o financiranju postopkov za
postavitev bioplinarne med investitorje, ki prikazuje evalvacijo vprašanj na to temo:
Ali ste že postavili bioplinarno?
10%
Da
ne
35%
Nameravam postaviti
bioplinarno
30%
Poskušal sem zgraditi
bioplinarno, ampak sem
odstopil od projekta zaradi
civilne inciative
25%
Kakšno je vaše znanje o bioplinu?
0%
15%
0%
30%
Odlično
Dobro
Srednje
Zadostno
Nimam znanja
55%
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
"Trenutno je težko pridobiti katerikoli kredit"
0%
Sploh se ne strinjam
10%
25%
Se ne strinjam
20%
Se niti ne strinjam niti
strinjam
Se strinjam
Popolnoma se strinjam
45%
"Trenutno je težko pridobiti kredit za projekte
bioplina"
0%
14%
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
0%
Se niti ne strinjam niti
strinjam
36%
Se strinjam
23%
Popolnoma se strinjam
Ne vem
27%
Ali so zaposleni v banki poučeni o možnostih
financiranja za projekte bioplina?
7
6
5
4
3
2
1
0
NKBM
NLB
Gorenjska
Banka
UniCredit
Ne
Ne vem
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
So vas banke napotile k njihovemu bančnemu specialistu za projekte obnovljivih virov
energije?
8
7
6
5
4
3
2
1
0
V vseh bankah
Da, na NLB in
NKBM
Da, na
Da, pri UniCredit
Gorenjski Banka
bank
Ne, niso me
napotili k
specialistu
Ne, niti nisem
obiskal nobene
banke za
financiranje
projekta bioplina
Menite, da imajo banke predsodke o
projektih bioplina?
20%
Da
Ne
45%
Ne vem
35%
Ali poznate katerikoli nacionalni ali evropski program
podpore za financiranje projektov bioplina?
Ne vem
Ni nobenih
možnih
programov
Evropska
investicijska
banka
Slovenski
podjetniški
sklad
SID Banka
Ugodna
posojila Eko
sklada
14
12
10
8
6
4
2
0
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Ali banke in javne institucije ponujajo smernice ali kontrolne liste za
financiranje projektov bioplina?
12
10
8
6
4
2
0
Da, ampak samo
preko bank
Da, ampak jih ponujajo
samo javne institucije
Da, te smernice
ponujajo tako banke
kot javne institucije
Ne
Ali veste, kdo razpolaga z informacijami o možnostih
financiranja projektov bioplina?
12
10
8
6
4
2
0
Banke
Javne institucije
Ne
Kateri način financiranja ste uporabili?
5%
Bančno financiranje
18%
41%
Projektno financiranje
Klasično kreditno
financiranje
Privatna investicija
36%
Ne vem
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Ali vaša osebna banka ponuja kredite za vaš
projekt bioplina?
Da, moja osebna banka mi je odobrila
kredit
40%
Ne, moral sem ga pridobiti na drugi
banki
50%
Ni odgovora
10%
Ali ste izbrali domačo ali tujo banko za financiranje vašega
projekta bioplin?
40%
Nacionalno banko
Tujo banko
55%
Ni odgovora
5%
Kako dolgo so trajala pogajanja z banko?
5%
5%
15%
50 tednov
8 tednov
2 tedna
Ni odgovora
75%
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Kako težko je bilo najti banko, ki je bila
pripravljena financirati projekt bioplina?
5%
20%
Lahko
Težko
40%
Zelo težko
Ni odgovora
35%
Katero dokumentacijo je banka zahtevala, preden je pričela s postopkom
ocenjevanja vloge za kredit?
18
16
14
12
10
8
6
4
2
Povzetek
poslovnega
plana
Študija naložbe
in ocenjena
investicija
denarnega toka
Bilanca stanja in
izkaz
poslovnega
izida
Poslovni načrt
kreditojemalca
Prostorski načrt,
predvidena
finančna
konstrukcija
Opis strukture
lastništva
posojilojemalca
0
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Kateri so glavni problemi pri postopkih financiranja?
0%
19%
13%
Banke ne zaupajo projektom bioplina
Nacionalne f inančne institucije ne dajejo
kreditov z nizko obrestno mero
16%
Zahtev a se prev eč dokumentacije pri
pridobiv anju kredita
Bančni uslužbenci nimajo izkušenj pri
f inanciranju projektov bioplina
18%
Zahtev a se prev eč lastnega kapitala
Obrestne mere so prev isoke
16%
Drugo
18%
Katera so, po vašem mnenju, ozka grla pri
financiranju projektov bioplina?
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
Zaradi kreditnega
krča je nemogoče
dobiti sredstva za
projekte bioplina
Banke zahtevajo 2 Banke ne zaupajo Različne izkušnje o Nefleksibilnost in
zaposlena za poln lastnikom bioplinarn
pogajanjih z
nerazumevanje
delovni čas
bankami
projektne specif ike
Sistem "Vzemi ali
pusti"
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Kaj je vaš poklic?
15
10
5
0
Menedžer, lastnik
podjetja
kmet
menedžer
marketinga
doktor kemijskih
znanosti
Ali ste se kdaj udeležili usposabljanja na temo obnovljivi viri
energije?
20
15
10
5
0
Da, organiziral ga je Kmetijski inštitut Slovenije +
študijsko potovanje z ogledom bioplinarn v
Nemčiji, Avstriji, Švedski in na Danskem.
Ne
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Prosimo, imenujte vaš motiv za postavitev
bioplinarne
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
Kdor prv i pride, prv i melje
Organski odpadki za
predelav o in proizv odnja
(presežek gnoja, nižji
energije iz obnov ljiv ih v irov
stroški)
ima zagotov o lepo
prihodnost. Zakonodaja in
prizadev anja za čistejše
okolje bodo ugodni za razv oj
te industrije, in pričakuje se
rast na tem področju in
posledično tudi uspeh takšn
5.
Ekologija (pretv orba
ekoloških stroškov v
korist), energestka
neodv isnost
Aktiv ni prispev ek k zav ezi
20:20:20
Zaključek
Rezultati intervjujev kažejo, da ne glede na nacionalno zakonodajo, ki je naklonjena postavitvi
bioplinarn, so sami postopki financiranja v Sloveniji običajno zapleteni in dolgotrajni (do štiri
mesecev pogajanj za financiranje ene bioplinarne). Večina upravljavcev bioplinarn se je pritoževala
o postopkih (razen tistih, ki so bili med prvimi, ki so inštalirali bioplinarne v Sloveniji).
V bistvu so izkušnje v zvezi s pogajanji na slovenskih bankah o financiranju različne. Na začetku
imajo vse banke (uslužbenci) pozitiven odnos do projektov s področja bioplina in jih projekt
interesira. Kljub temu banke otežkočajo delo z dokumentacijo (prosimo, glejte poglavje 3 zgoraj), s
čimer se proces pogajanj lahko zavleče do 50 tednov! Obenem so vlagatelje deležni arogantnosti
bank v smislu ponudbe, ki je: nekonkurenčna cena denarja in prekratka doba vračanja - po sistemu
»vzemi ali pusti«.
Z druge strani je na splošno pri bančnih zaposlenih tako kot pri vodjih finančnega sektorja veliko
pomanjkanje znanja o bioplinu, ki izražajo nefleksibilnost pri razumevanju specifik projekta (npr.
moratorij, ki omogoča postavitev bioplinske naprave, zagon in doseganje stacionarnih pogojev
fermentacije), ki je popolnoma drugačen kot pri npr. fotovoltaiki, ki lahko 100% deluje sekundo po
tem, ko je instalacija končana.
Sicer pa je znano, da ima predelava organskih odpadkov in proizvodnja energije iz obnovljivih virov
zagotovo lepo prihodnost. Zakonodaja in prizadevanja za čistejše okolje bodo naklonjeni k razvoju
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
področja bioplina, kjer pričakujemo rast na tem področju in posledično uspeh projektov vezanih na
bioplin. Po drugi strani so bioplinske naprave tudi prispevek k čistejšemu okolju, kar daje
vlagateljem in zaposlenim ne le finančno, ampak tudi moralno zadovoljstvo.
Če povzemimo vse zgoraj omenjeno, lahko priporočamo naslednje korake, da bi izboljšali
postopek financiranja za projekte vezane na bioplin v Sloveniji:
o
o
o
pomanjkanje splošnega znanja o bioplinu pri zaposlenih v strukturi financiranja, kot tudi
predsodke kadar gre za financiranje projektov bioplinarn, bi lahko izboljšali z organizacijo
strokovnih izobraževanj (seminarji, tečaji, usposabljanja) za vključene pristojne finančne
organe na temo bioplina in obnovljivih virov energije: podrobna navodila glede glavnih
značilnosti in pomena bioplina, njegove prednosti in ugodnosti, proizvodnje in potrošnje,
tehnologije, primerov dobrih praks postopkov financiranja v EU itd.;
organizacija tečajev izobraževanja morajo biti namenjene za kmete / investitorje v
bioplinarne na temo postopkov financiranja na nacionalni ravni;
poleg tega je potrebno zagotoviti publikacijo smernic, ki bo vsebovala podroben opis vseh
možnosti za financiranje projektov bioplina za bodoče investitorje / operaterje, vključno s
seznamom vse potrebne dokumentacije, ki se predloži v določenih institucijah. Pomembno
je tudi spodbujati širitev takih smernic v javnosti (banke, pristojni organi, mediji, spletne
strani);
o
potrebno je zmanjšati število dokumentov, ki se zahtevajo za obravnavo vloge za kredit;
o
potrebno je zmanjšati število pogajanj z bankami glede kreditov za projekte bioplina, kar je
tudi povezano z upoštevanjem prejšnje točke;
o
potrebno je zmanjšati obrestne mere za investitorje, kar je povezano z zaupanjem bank v
projekte bioplina;
o
potrebno je predložiti posojila z nižjo obrestno mero, kar mora najprej določiti vlada.
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Priloga 1: Raziskava postopkov financiranja za postavitev
bioplinarne (Q2 za finančne organizacije)
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Priloga 2: Raziskava postopkov financiranja za postavitev
bioplinarne (Q3 za investitorji)
D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev
bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji