Majda Topler - Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami.pdf

Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami
Majda Topler, dipl.m.s.,
IZVLEČEK
Pri pacientih z zaporo sečevoda ali sečnice in posledično motnjo odtekanja urina iz ledvice v
mehur ali iz mehurja zaradi različnih bolezenskih znakov, je pogosto prva rešitev vstavitev
ene izmed urinskih drenaž, odvisno od mesta zapore in patologije. Ta je lahko začasna ali
stalna, doživljenjska.
V članku je predstavljena celostna zdravstvena nega, ki jo izvajamo pri pacientih z
nefrostomskim katetrom, cistostomo, urostomo, urinskim katetrom in pravilnim ravnanjem z
urinsko vrečko. Opisani so najpogostejši postopki zdravstvene nege, povzeti iz negovalnih
standardov, ki jih izvaja strokovno usposobljen negovalni tim.
Ključne besede: izločanje urina, nefrostoma, cistostoma, urostoma, kateterizacija, urinski
kateter, urinska vrečka, okužba sečil, zdravstvena nega, standardi zdravstvene nege.
UVOD
Bolezenske spremembe na uropoetskem sistemu pogosto povzročajo motnje v normalnem
izločanju urina. Ne glede na to ali je prišlo do bolezenskih motenj na uropoetskem sistemu
zaradi posledic poškodb ali zaradi patoanatomskih sprememb bolezni, (prirojene napake,
vnetja, maligna obolenja ipd.) je pacient deležen posebnega zdravljenja. Velikokrat spremlja
te bolezni zastoj urina, ki vodi do hidronefroze, ta pogojuje razvoj infekta in povzroča druge
uničujoče spremembe na uropoetskem sistemu. Lahko pride tudi do odpovedi ledvic. Ena od
osnov v urologiji je omogočiti normalni odtok urina iz telesa. Nemalokrat je potreben kirurški
poseg, za vstavitev ene izmed urinskih drenaž, odvisno od patologije. Drenaže so lahko
začasne ali doživljenjske. Dokončno zdravljenje je odvisno od vzroka, ki povzroča zaporo.
Za pravilno delovanje in preprečevanje zapletov, ki se pojavljajo pri pacientih z ur inskimi
drenažami, je na prvem mestu temeljita, kontinuirana zdravstvena nega. Z doslednim
izpolnjevanjem navodil in postopkov, ki so določeni v standardih zdravstvene nege, lahko
preprečimo mnoge zaplete.
Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami
URINSKE DRENAŽE
I. NEFROSTOMA
Nefrostoma (NS) je umetna odprtina z vstavljenim NS katetrom, po katerem odteka urin iz
ledvice. V ledvenem predelu vstopa skozi kožo in mišičje v ledvico oziroma v ledvični meh.
Vstavi se ga operativno s pomočjo rentgena ali ultrazvoka. Nefrostomski kateter je lahko
vstavljen začasno (razbremenilna NS) ali trajno (paliativna NS).
Vzroki, ki privedejo do potrebe po NS katetru so:
-
blokada ureterija – sečevoda (tumor, napredovala maligna bolezen, kamen….), ki sicer
v normalnih razmerah vodi urin iz ledvice v mehur,
-
odprtina v ureteriju – fistula,
-
začasna razbremenitev pri pripravi na operativni poseg,
-
med operacijo, kot delovni kanal,
-
po operaciji.
Proble mi, ki se lahko pojavijo pri pacientih z NS katetrom
Glavni problem, ki se lahko pojavi je vnetje. Sam kateter lahko povzroči vnetje kože ali
ledvice, vnetje pa se lahko pojavi tudi zaradi zamašenega NS katetra. Vnetje ledvic je resnejši
zaplet kot vnetje kože, vendar se mu je s pravilno nego možno izogniti.
NS kateter lahko zaradi slabe pritrditve ali zaradi vnetno spremenjene kože izpade.
Znaki inficirane kože
Znaki kožnega vnetja so rdečina, skelenje in edem kože okrog NS katetra. Ob pojavu teh
znakov se ravnamo po zdravnikovih navodilih.
Znaki zamašenega NS katetra in znaki ter simptomi, ki se kažejo pri infektu ledvic
Običajno se ta dva problema pojavljata vzporedno. Kateter se lahko zamaši kljub skrbni negi.
Pojavi se bolečina v ledvenem predelu, urin uhaja ob katetru, diureza se zmanjša ali urin
popolnoma preneha iztekat. Znaki ledvičnega vnetja so bolečina, vročina in mrzlica.
Kaj je potrebno narediti ob sumu, da je NS kateter zamašen ali ob sumu, da gre za
ledvični infekt?
Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami
Vedno se je potrebno posvetovati z zdravnikom, ki je vstavljal NS kateter in preveriti
prehodnost katetra. Pri večini teh pacientov je potrebno kateter zamenjati in uvesti
antibiotično terapijo. Pacienta je potrebno sprejeti v bolnišnico. Če je kateter zaprt z
zamaškom, ga je potrebno odpreti in priključiti na sterilno urinsko vrečko.
Kdaj se je potrebno posvetovati z zdravnikom?
Zdravnika obvestimo ob napredovanju kožnega vnetja, kljub dobri zdravstveni negi, kadar je
NS kateter zamašen in pri sumu na vnetje ledvic. Takojšnja konzultacija pa je potrebna pri
vsaki spremembi položaja katetra, če je deformiran, pretrgan, če popusti šiv, kadar kate ter
pušča in ko se pojavi krvavitev okrog katetra ali po njem.
Kako dolgo je potre ben NS kateter?
NS kateter je lahko začasen ali stalen. To je odvisno od vzrokov zaradi katerih je bil narejen.
ZDRAVSTVENA NEGA
Cilj zdravstvene nege
Pacientu zagotovimo kakovostno, kontinuirano zdravstveno nego, tudi po odpustu iz
bolnišnice in ga obvarujemo vseh zapletov, ki so povezani z nego NS katetra. Zagotovimo mu
varnost, dobro psihično in fizično počutje.
Pri izvajanju zdravstvene nege bolnika z NS katetrom se člani negovalnega tima ravnamo po
naslednjih negovalnih standardih:
a. standard – prevezovanje kože okoli NS katetra
b. standard – prebrizgavanje NS katetra
c. standard – menjava in izpraznjevanje urinske vrečke
Iz naštetih standardov so povzeti sledeči postopki zdravstvene nege:
1. Okolico katetra oskrbimo po vseh postopkih negovalnega standarda - prevez aseptične
rane, razen v primeru, ko je okolica vneta, secernira ali izteka gnojni izcedek. V teh primerih
se ravnamo po standardu oskrbe septične rane. Mesto okoli NS katetra prvič previjemo skupaj
z zdravnikom prvi dan po vstavitvi katetra. Nadalje prevezo menjavamo vsakih 48 ur oz. po
Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami
potrebi, če je umazana ali slabo pritrjena. Namen preveze kože okoli katetra je nadzor
vhodnega mesta, njegove okolice, položaja NS katetra ter fiksacija in preprečitev okužbe. NS
kateter še dodatno pritrdimo na kožo, da ne izpade.
2. Redno moramo vzdrževati prehodnost NS katetra. Na dan operacije prebrizgavamo kateter
na 2 uri, kasneje v skladu z njegovim delovanjem. Če je urin gost, krvav, gnojen ali zelo
koncentriran je prebrizgavanje potrebno pogosteje. Če pa je urin kasneje bister, diureze
zadovoljive tako pogosto prebrizgavanje ni več potrebno. Pri prebrizgavanju je potrebno
upoštevati aseptične postopke. Uporabljamo sterilno 0,9% fiziološko raztopino. NS kateter
mora biti dobro podložen in pritrjen na kožo, da se ne pripogiba. Posebno pozorni moramo
biti na stišček, ki regulira pretok urina. Ne smemo pozabiti na redne menjave NS katetra,
glede na navodila proizvajalcev. NS katetri se menjavajo na tri do šest mesecev, lahko pa tudi
prej ob zapletih in slabem delovanju. Natančno beležimo bilanco tekočin. Bolnik mora zaužiti
zadostno količino tekočine.
3. Urinska vrečka mora zagotoviti zaprti drenažni sistem, ki ga prekinjamo samo ob menjavi
vrečke ali prebrizgavanju katetra. Urinska vrečka mora biti sterilna. Imeti mora suho
nepovratno komoro ali nepovratno zaklopko, mesto za sterilen odvzem urina, poseben stišček
za izpust urina. Vrečka naj bi bila zaobljene oblike. Vrečko menjamo po navodilih
proizvajalca oz. kadar je poškodovana, ne tesni ali je vidno umazana. Pri menjavi upoštevamo
aseptično metodo. Vzdržujemo neoviran pretok urina. Urinska vrečka naj bo vedno pod
nivojem ledvic. Vrečko redno izpraznjujemo, nikoli ne čakamo, da je polna. Ob menjavi
urinske vrečke zamenjamo tudi vmesni nastavek med NS katetrom in urinsko vrečko.
4. Vse postopke zdravstvene nege natančno dokumentiramo.
II. CISTOSTOMA
Cistostostoma je skozi trebušno steno vstavljena cevka direktno v mehur. Vstavimo jo takrat,
kadar ni možno uvesti stalnega urinskega katetra, ker se zapora urina nahaja v uretri –
sečnici, vratu mehurja ali predelu prostate. Zapora lahko nastane zaradi benigno povečane
prostate, napredovalega karcinoma prostate ali mehurja, strikture sečnice (različne etiologije)
ipd. Cistostoma je v večini primerov začasna rešitev.
Zdravstvena nega cistostomskega katetra je enaka, kot nefrostome.
Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami
III. UROSTOMA
O urostomi govorimo takrat, ko je seč speljan po novi umetni poti na trebušno steno, kjer
prosto odteka. Večina tovrstnih operacij je posledica malignega obolenja mehurja, ki ga v
celoti odstranijo in naredijo novega iz dela tankega a li debelega črevesa, ki ga všijejo kot
premostitveno cev, na enem koncu spojeno z sečevodoma, na drugem pa izpeljano na kožo
kot urostoma. Ponavadi je ta izpeljana na desnem spodnjem delu trebuha, kjer seč stalno
izteka .
Kot pri vseh urinskih drenažah moramo skrbeti za normalen odtok urina, pozorni moramo biti
na količino, barvo in vonj urina, da ne spregledamo morebitnih komplikacij (infekt,
hematurijo, anurijo…). Prav tako je izrednega pomena pravilna nega stome, uporaba ustreznih
pripomočkov in zdravstvena vzgoja pacienta in njegovih svojcev. Ko je pacient odpuščen iz
bolnišnice mora biti naučen, koko bo skrbel zase. Seveda mu pri tem pomagajo svojci,
medicinske sestre pa mu moramo zagotoviti kontinuirano zdravstveno nego tudi doma, pri
čemer imajo glavno vlogo patronažne medicinske sestre.
IV. STALNI URINSKI KATETER
Urinska keteterizacija je aseptična vstavitev katetra v sečni mehur za odvajanje urina pri
zastoju urina, za odvzem vzorca urina za različne preiskave ali za aplikacijo intravezikalne
terapije.
Kateterizacija je lahko enkratna, stalna ali intermitentna. Glede na to, se odločamo za pravilno
izbiro trajnega urinskega katetra (TUK)
-
PVC kateter za enkratno kateterizacijo,
-
silikonizirani latex katetri za kratkotrajno kateterizacijo (do 7dni),
-
silikonski ali teflonski kateter za dolgotrajnejšo kateterizacijo (4 do 6 tednov)
-
kateter iz hidrogela za predvideno daljše obdobje 2-3 mesece
Prav medicinske sestre, ki ob bolniku preživimo največ časa, bi morale skrbeti za pacientovo
čimbolj naravno izločanje urina. Zato moramo kot zagovornice pacientove koristi dajati
pobudo za odstranitev TUK ko zanj ni več indikacij. Kadar pa je TUK vstavljen kot
neizogibna rešitev medicinskega problema pa moramo zagotavljati kakovostno, sistemsko in
strokovno zdravstveno nego ter individualen pristop k pacientu.
Okužbe sečil povezane s kateterizacijo, sodijo med najpogostejše bolnišnične okužbe (40%
vseh bolnišničnih okužb) in kar 80% pacientov z okužbo sečil ima vstavljen TUK.
Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami
TUK je tujek, ki okvari normalno obrambo sluznice.
20 – 30% pacientov z urinskim katetrom razvije bakteriurijo, od tega ima 2-6% pacientov
simptome okužbe sečil.
Klinična znaki in simptomi okužbe sečil se največkrat kažejo v povišani TT, pekoči bolečini v
predelu sečnice, bolečine nad sramno kostjo s krči v predelu mehurja in ledvic, sprememba
barve in vonja seča, včasih tudi splošna utrujenost.
Pacienti z TUK predstavljajo rezervoar večkratno odpornih bakterij. Pri njih je pogosto
prisotna mešana bakteriurija. Največkrat izoliramo seve bakterij E colli, Pseudomonas
aeruginoza, Klebsiella pneumoniae, Proteus mirabilis, Enterobacter, MRSA in ESBL.
Vsak dan kateterizacije povečuje možnost bakteriurija za 10% in po 1.mesecu kateterizacije je
bakteriurija sigurno prisotna in pogosto postane kronična.
Če pride pri pacientih z TUK do znakov uroinfekta moramo menjati kateter, odvzeti
urinokulturo ter začeti zdraviti. Samo zdravljenje brez menjave TUK pomeni slabše rezultate.
Možna vstopna mesta in viri okužb
Mikroorganizmi vstopajo na tri načine:
-
ob vstavitvi TUK
-
skozi svetlino katetra
-
vzdolž zunanje površine katetra
Možnosti okužbe
-
ob vstavitvi katetra, stik med katetrom in odprtino sečnice, vir okužbe je
neupoštevanje aseptične tehnike pri vstavljanju in vnos periuretralne flore v mehur
-
skozi svetlino TUK, stik med TUK in kateterskim sistemom, odvzemno mesto urina
-
kateterskim sistemu in zatekanje kontaminiranega urina, vir okužbe je vdor bakterij v
zaprt kateterski sistem
-
vzdolž zunanje površine TUK, vir okužbe je vezan na rokovanje z TUK in kateter skim
sistemom, higiena rok.
Ukrepi za preprečevanje okužb sečil
1. Splošni ukrepi
-
urinski kateter uvaja in z njim rokuje usposobljeno zdravstveno osebje
-
dobra higiena rok
-
izobraževanje osebja, pacientov in svojcev
Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami
-
zadostna hidracija, tekočinska bilanca
-
opazovanje izločenega urina
2. Ocena potrebe po kateterizaciji
-
upoštevanje indikacij za kateterizacijo
-
redna ocena potrebe po kateterizaciji
3. Pravilna izbira urinskega katetra in urinske vrečke
-
izbira materiala glede na čas trajanja kateterizacije
4. Vstavitev TUK
-
postopek asepse
-
delo po standardih
5. Pravilni postopki dela z vstavljenim TUK
-
delo po standardih pri vseh postopkih
6. Dokumentiranje
-
evidentiranje datuma vstavitve TUK, vrsta, številka in proizvajalec in negovalnih
postopkov
7. Vzdrževanje zaprtega sistema drenaže in pravilna anogenitalna nega bolnika z TUK
Vsi drenažni sistemi imajo naslednje značilnosti:
Predstavljajo neposredno povezavo med površino in notranjostjo telesa kar pomeni veliko
nevarnost za kontaminacijo drenažnega sistema in posledično temu okužb.
Plastični , gumijasti in sintetični materiali so skupaj s telesnimi tekočinami idealna gojišča za
razvoj bakterij,
Vse vstavljene drenažne cevi predstavljajo tujek, ki draži tkivo in sproža vnetne ali alergične
odzive.
Ovirajo bolnikovo gibanje in vplivajo na njegovo fizično in psihično počutje in socializacijo.
Danes imamo na voljo številne urinske katere, cistostome, nefrostome in pripomočke za
urostomo, katerih uporaba je odvisna od več faktorjev. Pomembno je da izberemo prave
materiale, kakovostne izdelke in zagotovimo bolniku varnost in dobro počutje. Izbira
materialov ni velikokrat odvisna od nas samih, ampak od ponudbe, ki nam je na voljo.
Upoštevati je treba strokovne kriterije, tako v času hospitalizac ije, kot tudi v domači oskrbi..
Kakovostni izdelki omogočajo uspešno zdravljenje in kakovostno zdravstveno nego.
Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami
ZAKLJUČEK
Oskrba pacienta z urinskimi drenažami zahteva kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego.
Zdravstveno nego začnemo izvajati že pred operacijo, s poudarkom na psihični pripravi,
nadaljujemo med in po operaciji vse do odpusta. Ob odpustu poskrbimo, da dobijo pacienti
in njihovi svojci vsa potrebna navodila o delovanju drenažnega katetra in rokovanju urinske
vrečke. Napišemo tudi poročilo zdravstvene nege za patronažno službo. Skrb za nego
prevzame pacient sam, njegovi svojci in patronažna medicinska sestra. Vsi izvajalci
zdravstvene nege moramo biti strokovno usposobljeni, ter pri svojem delu upoštevati
dogovorjene negovalne standarde. Le tako bomo opravili kakovostno zdravstveno nego,
pacientu pa preprečili marsikateri zaplet.
Za pacienta, ki imajo vstavljeno kakršno koli urinsko drenažo je pomembno preprečiti
nastanek okužbe, zagotoviti nemoteno izločanje urina, preprečiti izpad drenažne cevi.
LITERATURA:
1. Slovensko društvo za bolnišnično higieno. Okužbe povezane s katetri. Zbornik
predavanj. Velenje, 2005
2. Topler M., Tisnikar R. Zdravstvena nega pacienta s perkutano nefrostomo, povzetki
negovalnih standardov. Zbornik predavanj. 4. simpozij urološke zdravstvene nege,
Čatež, 2005.
3. Vrbanec V., Horvat Z. Urinske drenaže pri pacientih z rakom prostate. Zbornik
predavanj. 8. simpozij urološke zdravstvene nege. Velenje, 2009.
4. Železnik D., Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Visoka
zdravstvena šola, 2002.
Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami