Slavica Frelih

DESTIGMATIZIRAJMO INKONTINENCO
UVOD
Težave z uhajanjem urina prizadenejo 5 -10%, po nekaterih podatkih celo 20% ljudi starejših
od 35 let. Mednarodno združenje za inkontinenco je nedavno postreglo s podatkom, da 70%
teh ljudi ne poišče zdravniške pomoči in se s to težavo pač sprijaznijo. Pri tem pa se zapirajo
vase, ne hodijo na družabne prireditve, plese in velikokrat o tem ne spregovorijo niti s svojimi
prijatelji…
Uhajanje seča, se vse prepogosto obravnava kot normalen starostni pojav, pri katerem ni kaj
ukreniti. V resnici to ni več usoda, v katero se je treba vdati - postala je obvladljiva usoda.
Obstajajo namreč učinkovite metode zdravljenja ter različni pripomočki, ki lahko prizadetim
še kako olajšajo in izboljšajo kakovost življenja. Življenjska doba prebivalstva narašča, z njo
pa postane večji odstotek ostarelih, ki so pogosto tudi težko bolni. Mnoge med njimi pesti
nenadzorovano uhajanje seča, nekateri so v nejevolji še bolj, ker uhaja tudi blato…
KAJ JE URINSKA INKONTINENCA?
Je nehoteno odtekanje urina. Pojavi se lahko v različni starosti, pogostnost pa se s starostjo
povečuje. Dve tretjini bolnikov je starejših od 60 let. Pri ženskah je dvakrat pogostejša kot pri
moških, kar gre pripisati razlikam v zgradbi sečil ter spremembam v nosečnosti in pri porodih.
Pri obeh spolih pa je razlog za inkontinenco lahko okvara živčevja, prirojene nepravilnosti,
možganska kap, multipla skleroza ter spremembe povezane s staranjem.
V ledvicah stalno nastaja seč, ki teče po sečevodih v sečni mehur, kjer se zbira. Najnižji del
sečnega mehurja, vrat, obkroža mišica imenovana sfinkter, ki je skrčena in tako preprečuje
iztekanje seča. Seč ostaja v sečnem mehurju, dokler se ta ne napolni in pošlje sporočilo v
možgane, da bo treba »na vodo«. Človek se potem zavestno odloči za odvajanje seča. Pri tem
postane mišica zapiralka (sfinkter) ohlapna, stena sečnega mehurja pa se skrči in potisne seč
ven. Če gre pri tem zapletenem procesu karkoli narobe, nastane urinska inkontinenca.
Urinske inkontinence so po hitrosti nastajanja razvrščene na hitre (akutne) in počasne (stalne).
Akutna, prehodna urinska inkontinenca je največkrat posledica okužbe sečnega mehurja,
lahko je tudi posledica zdravil, slabše gibljivosti, kave, alkohola, hudega zaprtja… Kronična
inkontinenca nastane zaradi sprememb v možganih, v sečnem mehurju ali sečnici ali v
živčnem sistemu, ki sečni mehur oživčuje. Glede na simptome pa urinsko inkontinenco
delimo na urgentno, stresno, prelivno, popolno. psihogeno in mešano inkontinenco.
STRESNA INKONTINENCA
Če se pojavi uhajanje urina pri kašljanju, kihanju ali drugih gibih, ki povečajo pritisk v
mehurju, to imenujemo stresna inkontinenca. Pojavi se pogosto zaradi sprememb v
nosečnosti, pri porodu ali v menopavzi. Je najpogostejša vrsta urinske inkontinence pri
ženskah in jo je moč uspešno zdraviti. Mišice medeničnega dna dajejo oporo sečnemu
mehurju. Če postanejo te mišice šibke, se mehur pomakne navzdol proti nožnici. Zaradi tega
premika je učinkovitost zapiralk na vratu mehurja oslabljena in urin priteče iz mehurja v
sečnico med gibi, ki povečajo pritisk v mehurju. Poleg tega tudi oslabitev samih zapiralk
povzroči stresno inkontinenco. V tednu pred menstruacijo se težave zaradi stresne
inkontinence ponavadi poslabšajo, saj se zniža količina estrogena (ženskega spolnega
hormona) v krvi. To povzroči zmanjšanje mišičnega pritiska okrog sečnice in večjo možnost
za uhajanje urina. Iz enakega razloga se poslabšajo težave tudi v menopavzi.
NUJNA INKONTINENCA
Nujna inkontinenca pomeni uhajanje urina, ki sledi nenadnemu hudem tiščanju na vodo brez
posebnega razloga. Najpogostejši vzrok je nepravilno krčenje mehurja. Nujna inkontinenca je
prisotna tudi, če uhaja voda med spanjem, po pitju manjše količine vode, ob dotiku vode ali
ob šumu tekoče vode. Nehoteno krčenje mišic v steni mehurja se lahko pojavi pri okvari
živcev, ki vodijo do mehurja, centralnega živčnega sistema (hrbtenjača in možgani) ali samih
mišic v steni mehurja.
FUNKCIONALNA INKONTINENCA
Funkcionalna inkontinenca se pojavlja, če je oviran pravočasen prihod na stranišče zaradi
preprek v mišljenju, gibanju ali komunikaciji.
Razlogov za nastanek težav z uhajanjem urina je veliko. Različni razlogi opredeljujejo
različne vrste inkontinence.
Najpogostejša je STRESNA inkontinenca in običajno tudi najbolj razširjena.
KAKO OLAJŠATI INKONTINENTNE NEVŠEČNOSTI?
Večino bolnikov z inkontinenco seča je mogoče ozdraviti ali jim vsaj precej olajšati težave. Je
pa optimalno zdravljenje odvisno od specifičnega bolnikovega problema. Za izboljšanje
kvalitete življenja lahko pri inkontinenčnih težavah posameznik veliko naredimo sami, s
spremembo načina življenja in nekaj samodiscipline. Pri nekaterih bolnikih zadostuje že
redno odvajanje urina, kar imenujemo načrtovano uriniranje ali vadba mehurja. Le-ta
vključuje Keglove vaje za jačanje medeničnih mišic, ki zadržujejo urin v mehurju. Povečan
tonus teh mišic pomaga podpirati mehur in to zmanjša občutek tiščanja na vodo in pogostost
mokrenja.
Keglove vaje
1. vaja: mišice medeničnega dna se stisnejo in zadrži se 5 sekund, nato se popusti;
2. vaja: mišice se 10 krat hitro stisnijo in popustijo;
3. vaja: predstava o vožnji z dvigalom; s pomočjo mišic medeničnega dna je potrebno dvigniti
tovor; ko se prispete na »vrh«, se nekaj časa tovor zadrži in nato počasi spusti v pritličje.
Med vajami je potrebno enakomerno dihati in ne zadrževati diha. Vsaka vaja se ponovi do 15
krat. Lahko se ponavljajo v več sklopih tekom dneva. Najbolje je, da so uvrščene v dnevni
urnik, kajti takrat bodo postale stvar navade in njihov učinek bo največji.
Zelo pomembna je tudi prevzgoja mehurja, ki pomeni, da se bolnik navadi odvajati seč v
rednih časovnih presledkih, običajno na 2-3 ure. Možgani na ta način dobijo nadzor nad
praznjenjem sečnega mehurja. Postopoma se lahko ti intervali podaljšujejo in dosežejo
običajno vrednost, ki je nekje 4 ure.
Bistvene za zmanjšanje težav so tudi spremembe v prehrani; priporočljivo je popiti dovolj
tekočine, vsaj 2 litra dnevno in se izogibati snovem, ki dražijo mehur, kot je kofein v kavi,
čaju, alkohol in umetna sladila. Alkoholne pijače in osvežilni kofeinski napitki po
nepotrebnem namreč ženejo na vodo, preveč začinjene jedi dražijo sečne poti - ne piti dovolj
tekočine je zato medvedja usluga, ki tako spodbudi kakor oteži inkontinenco. Pomanjkljiva
higiena in nega pa vname in poškoduje kožo ali na njej povzroči celo razjede.
ZDRAVLJENJE INKONTINENCE
Urinska inkontinenca je zdravstveni problem, ki se ga lahko odpravi s pomočjo zdravnika ali
medicinske sestre. Obstaja več načinov zdravljenja in vsi niso enako učinkoviti pri vseh
bolnicah. Načeloma velja, da je večino težav z inkontinenco možno ozdraviti brez operacije.
Izbira načina zdravljenja je odvisna od želja posameznika in njegovega načina življenja.
Vsekakor pa je prav, da se najprej poskusi s prej naštetimi enostavnejšimi, preventivnimi
načini zdravljenja (sprememba navad in vadba za ojačanje mišic zapiralk). V primeru, da na
ta način ni uspeha, se nadaljuje bodisi z zdravili bodisi z nožničnimi (vaginalnimi) vstavki pri
ženskah. Izbor metode zdravljenja je odvisen od tipa in izraženosti težav, načina življenja ter
posameznikovih želja. Najprej se začne s preprostejšimi in manj invazivnimi načini. Veliko
moških ponovno doseže popoln nadzor nad odvajanjem vode že s spremembo navad ter
vajami za jačanje mišic, ki zadržujejo urin v mehurju. Če nič od tega ne zadostujeta, velja
poskusiti z zdravili ali stimulatorjem. Za nekatere pa je najuspešnejše kiruško zdravljenje.
Pomembna sestavina zdravljenja je oskrbeti inkontinenčne ljudi z vpojnimi izdelki, ki so
namenjeni posebej za inkontinenco. Takšne izdelke je mogoče nositi povsem neopazno pod
spodnjim perilom, še posebno tiste, ki so v pomoč pri urinski inkontinenci. Varujejo
občutljivo kožo in preprečijo nastanek neprijetnega vonja. Pomanjkljiva higiena in nega
namreč vname in poškoduje kožo ali na njej povzroči celo razjede. Kakovostne predloge
omogočajo bolniku tudi prosto gibljivost brez bistvene omejitve, varujejo njega in okolico
pred neprijetnim vonjem in mu s tem omogočajo normalne socialne stike, če jih pravilno
uporablja. To je izbira prave velikosti, pravilna namestitev, dobra kakovost in pravočasno
menjavanje. Do inkontinenčnega programa imajo pravico v okviru zdravstvenega
zavarovanja. Farmacevti v lekarni poznajo dobre in slabe strani različnih predlog in znajo
svetovati.
ZAKLJUČEK
Problem inkontinence je večplasten in ga je treba obravnavati z različnih vidikov. Z
medicinskega stališča je inkontinenca nehotno in nekontrolirano uhajanje urina, ki ima telesne
in psihične posledice in je bolezensko stanje. S socialnega vidika je inkontinenca problem
osamitve in izločitve bolnika iz družabnega življenja bližnje in širše okolice. Tudi z
ekonomskega vidika je inkontinenca velik problem, saj njegovo kolikor toliko uspešno
obvladovanje pomeni velik finančni zalogaj. Malo je pravzaprav motenj, ki bi bile tako
neprijetne, kot so težave z obvladovanjem mehurja. Ljudje, ki jih inkontinenca prizadene, po
navadi neradi govorijo o tem in obiščejo zdravnika le, ko se stanje poslabša do nevzdržnega.
Inkontinenca kot bolezenska motnja je torej predvsem osebni in medosebni problem, ki
zahteva veliko osebne discipline, poznavanje problema in metod njegovega obvladovanja.
Oseba z inkontinenco se lahko popolnoma normalno giblje in lahko večinoma opravlja vse
poklicne in osebne dejavnosti, ne da bi kdor koli opazil njeno težavo. Zanjo ni čudežne
tabletke, treba je predvsem verjeti, da imajo zdravje v svojih rokah. In v svojih rokah ga prav
gotovo imajo, če se imajo radi, verjamejo in zaupajo vase ter krepijo svojo samozavest.
Samozavest pa je del samospoštovanje, ki pomeni zaupanje v lastno vrednost. Tisti človek, ki
se spoštuje, je zadovoljen sam s seboj in se ceni, občuti, da je vreden ljubezni, sreče in
spoštovanja drugih ljudi ter je kljub težavam z inkontinenco in drugim težavami, ki pestijo
življenje, lahko tudi srečen.
V Kopru, 10. februarja 2011
SLAVICA FRELIH