docNaravna vrednota Savinja s pritoki
download 
Report Transcription
Naravna vrednota Savinja s pritoki
Naravna vrednota Savinja s pritoki Reka Savinja – poplave in regulacije Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri Zidanem Mostu izliva v Savo. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije. Ima izrazit hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamnine in več zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja. Iz starih dokumentov je razvidno, da so vode Savinje in njenih pritokov vse od rimske Celeie dalje predvsem v nižinskem delu povzročale hude povodnji. Savinja je često spreminjala svojo strugo, prinašala veliko proda in plavja, rušila in uničevala, odnašala pridelke in jemala življenja. Da bi pridobili nove obdelovalne površine in zaščitili naselja, so začeli Savinjo sistematsko urejati proti koncu 19. stoletja. V prvi fazi so njen vijugasti tok od Nazarij do Levca v dolžini 30 km izravnali in poglobili. Vzporedno ob osnovni strugi, ki je bila obdana z nasipi, so se ohranjala poplavna območja, dno Savinje pa je bilo utrjeno s sistemom kaštnih jezov. Po poplavi leta 1933 je bila izvedena še regulacija Savinje pod Celjem in po drugi svetovni vojni regulacija pritokov Ložnice in Bolske. Zaradi hidrološko ugodnih let se je v obdobju po drugi svetovni vojni, intenzivneje pa po letu 1970, začela gradnja počitniških in bivalnih objektov na poplavnih območjih. S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004), je kot naravna vrednota opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki. Na območju Občine Braslovče ta vključuje tudi večje ostanke gmajne med Mali Braslovčami in Preserjem ter med Preserjem in Orlo vasjo, ki imajo zaradi biotske pestrosti status ekološko pomembnega območja ter območja NATURA 2000. Skromni ostanki nekdanjih obsežnih poplavnih gozdov so zavarovani kot varovalni gozd. Savinjo z obrežjem kot pomembno območje ohranjanja narave v Savinjski dolini ogrožajo predvsem različni vodnogospodarski ukrepi (gradnja nasipov, odstranjevanje prodišč, uničenje obvodne vegetacije), intenzivno kmetijstvo in gradnja v poplavnem pasu. Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko, naravna sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih združb ob njenih bregovih. Dinamika reke tako še vedno omogoča nastajanje občasnih in stalnih prodišč. Stoletne vode občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene travnike in gozdove - loge, ki so danes ohranjeni kot borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo vezanih vrst. Raznolikost habitatnih tipov v strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor ob selitvah. Ob regulaciji, ki se je izvajala med leti 1876 in 1893, so bili med drugim izvedeni tudi jezovi v Letušu, v Podvinu – Male Braslovče, kjer se nahajamo, in na Polzeli. Visoke vode leta 1990 so podrle spodnji Letuški in Podvinski jez ter jez na Polzeli. Spodnji Letuški in Podvinski jez sta bila po poplavi obnovljena. Kljub vsem prizadevanjem, da bi razdiralno moč Savinje ukrotili, je ta še vedno poplavljala. Večje poplave so bile še leta 1954, 1998, 2007 in 2010, prizadele pa so tudi mesti Celje in Laško. V letu 2010 je vlada RS sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij ob Savinji od Ločice pri Polzeli do Letuša, v okviru katere je predvidena tudi vnovična obnova Podvinskega jezu, očiščenje prodišča in vegetacije ter obnova brežin. UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST!/At your own risk! Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar, vir: ARSO. Pot ob Savinji NARAVNA VREDNOTA Pot ob Savinji Območje Natura 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče Reka Savinja: poplave in regulacije Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, namenjeno ohranjanju evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Združuje in povezuje posebna območja varstva, opredeljena na podlagi Direktive o pticah ter posebna varstvena območja, opredeljena na podlagi Direktive o habitatih. Iz starih dokumentov je razvidno, da so vode Savinje in njenih pritokov vse od rimske Celeie dalje predvsem v nižinskem delu povzročale hude povodnji. Savinja je često spreminjala svojo strugo, prinašala veliko proda in plavja, rušila in uničevala, odnašala pridelke in jemala življenja. Da bi pridobili nove obdelovalne površine in zaščitili naselja, so začeli Savinjo sistematsko urejati proti koncu 19. stoletja. V prvi fazi med letoma 1876 in 1893 so njen vijugasti tok od Nazarij do Levca v dolžini 30 km izravnali in poglobili, ob osnovni strugi, obdani z nasipi, pa so uredili odprtine in ohranili prostor, kamor se je voda ob visokih vodostajih lahko brez večje škode razlivala. Po poplavi leta 1933 je bila izvedena še regulacija Savinje pod Celjem in po drugi svetovni vojni regulacija pritokov Ložnice in Bolske ter izgradnja razbremenilnih kanalov. Celotno območje reke Savinje z obrežjem je v občini Prebold opredeljeno kot naravna vrednota in kot območje NATURA 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče. Ta sega od Grušovelj v Občini Rečica ob Savinji do Petrovč v Občini Žalec in z velikostjo 464,175 ha sodi med večja območja NATURE 2000 v Sloveniji. Opredeljeno je bilo zaradi ohranjanja ugodnega stanja več ogroženih vrst, kot je: netopir - mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), metulj črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), rak navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in dveh vrst rib: pohre (Barbus meridionalis) ter sulca (Hucho hucho). Za obe vrsti rib predstavlja Savinja s prodišči in prodnatimi plitvinami primeren življenjski prostor za življenje in razmnoževanje. j vin Sa a Plitvine, prodišča, rečni bregovi in poplavna območja pa nudijo ugodne pogoje za uspevanje rastlinskih združb vrbovja in ilirsko hrastovih belogabrovih gozdov. Bols ka Območje Natura 2000 Ekološko pomembno območje Naravna vrednota Varovalni gozd Tukaj sem Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar, vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. Sulec (Hucho hucho) zraste do 200 cm. Kot samotarska riba naseljuje večje srednjegorske potoke in velike reke. Po veliki regulaciji se je struga Savinje poglobila, na območju med Šempetrom v Savinjski dolini in Polzelo tudi do 5 m, zato so bile v zadnjih treh desetletjih zgrajene še tri kamnite drče: v Ločici, v Šempetru, kjer se nahajamo, in pri Šeščah. Kljub vsem prizadevanjem, da bi razdiralno moč Savinje ukrotili, je ta še vedno poplavljala. Večje poplave so bile še leta 1954, 1990, 1998, 2007 in 2010, prizadele pa so tudi mesti Celje in Laško. V letu 2004 je vlada RS pristopila k pripravi državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Poplavno območje ob reki naj bi se preoblikovalo v zadrževalni prostor s kontroliranim polnjenjem in praznjenjem. Na območju občine Prebold sta predvidena dva večja suha zadrževalnika, od tega eden ob Savinji na izlivu Bolske. UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk! Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar, vir: ARSO. VAROVANO OBMOČJE NARAVE NARAVNA VREDNOTA Pot ob Savinji Naravna vrednota Savinja s pritoki Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri Zidanem Mostu izliva v Savo. Ima izrazit hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamnine in več zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja. S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) je kot naravna vrednota opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki, dolvodno v Občini Žalec pa tudi Krajinski park ribnik Vrbje z zaledjem. Savinja z obrežjem vključuje na tem odseku še dve ekološko pomembni območji: Savinja-Letuš in Vrbje pri Žalcu ter posebno varstveno območje NATURA 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče. Ostanki poplavnih gozdov so zavarovani kot varovalni gozd. UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk! Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko z oblikovanjem prodišč in okljuk, naravna sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih združb ob bregovih. Stoletne vode občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene travnike in gozdove - loge, ki so danes ohranjeni kot borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo vezanih vrst. Raznolikost habitatnih tipov v strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor ob selitvah. Pot ob Savinji NARAVNA VREDNOTA Naravna vrednota Savinja s pritoki Poplavni gozd Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri Zidanem Mostu izliva v Savo. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije. Ima izrazit hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamnine in več zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja. V preteklosti so bili poplavni gozdovi v Spodnji Savinjski dolini prisotni v precej večjem obsegu kot danes, ko so izrinjeni zaradi urbanizacije in kmetijstva. Ohranili so se le v ozkem pasu ob Savinji in kot ostanki nekdanjih obsežnih logov sredi agrarne krajine. S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004), je kot naravna vrednota opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki. Na območju Občine Prebold ta vključuje tudi večje ostanke gmajne med avtocesto in regionalno cesto ter v Latkovi vasi, ekološko pomembno območje: Savinja-Letuš ter posebno varstveno območje NATURA 2000 Savinja Grušovlje Petrovče. Skromni ostanki nekdanjih obsežnih poplavnih gozdov so zavarovani kot varovalni gozd. Savinjo z obrežjem kot pomembno območje ohranjanja narave v Savinjski dolini ogrožajo predvsem različni vodnogospodarski ukrepi (gradnja nasipov, odstranjevanje prodišč, uničenje obvodne vegetacije), intenzivno kmetijstvo ter gradnja v poplavnem pasu. Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko, naravna sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih združb ob njenih bregovih. Dinamika reke tako še vedno omogoča nastajanje občasnih in stalnih prodišč. Stoletne vode občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene travnike in gozdove - loge, ki so danes ohranjeni kot borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo vezanih vrst. Raznolikost habitatnih tipov v strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor ob selitvah. Velik del nižinskih poplavnih gozdov ob Savinji je zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena zavarovan z Uredbo vlade RS o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Takšen gozd se nahaja tudi na območju, kjer se nahajamo, in v gmajni v Latkovi vasi. Varovalni gozd Tukaj sem UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk! Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. Poplavni gozdovi ob Savinji imajo pomembno varovalno in hidrološko vlogo, saj s svojim koreninskim sistemom preprečujejo erozijo rečnih bregov, sooblikujejo vodno bilanco ter vplivajo na obnavljanje podtalnice. Pomembna je tudi njihova estetska vloga. Z razvejanimi mejicami, bogatim plodonosnim grmovnim slojem in razgibanim gozdnim robom predstavljajo pomemben življenjski prostor za živali in jim kot zeleni koridor omogočajo selitev med biotopi. Med drevesnimi vrstami so najpogostejše bela vrba, beli in črni topol, črna jelša, hrast dob, češnja, lipa, trepetlika, veliki jesen, rdeči bor ... Zelo bogat je sloj grmovnic, kjer najdemo več vrst drena, glog, navadno kalino, navadno trdolesko, dobrovito, brogovito, navadno krhliko, lesko in številne druge. Prisoten je tudi pester zeliščni sloj s številnimi zdravilnimi zelišči. ZAVAROVANO OBMOČJE NARAVE NARAVNI SPOMENIK ROBINIJA NA POLZELI (Robinia pseudoacacia) Robinija v Sloveniji ni domorodna vrsta. Njen naravni življenjski prostor je na severovzhodu ZDA. Okoli l. 1600 je bila prenesena v Evropo, od takrat pa se je razširila praktično po celi Evropi ter po severni Afriki in Aziji. Robinija je zaradi svojih lastnosti priljubljena in pogosto sajena drevesna vrsta. Njen les ima veliko uporabno vrednost, saj je trd, gosto vlaknat, močan in trajen. Zelo dobro prenaša onesnažen zrak in je v urbanem okolju pogosto drevo, kjer navdušuje tudi z veliko estetsko vrednostjo, predvsem v času cvetenja, ko obilno medi. Akacijev med pa je eden izmed najbolj cenjenih zaradi svoje arome in čvrste strukture. Predvsem kot okrasno drevo je in še služi tudi robinija pri cerkvi sv. Marjete na Polzeli. Nekoč je rasla znotraj obzidja cerkve na tedanjem pokopališču, danes pa krasi okolico cerkve in daje kraju poseben pečat. Ali veš? V Evropi je zaradi svojih pionirskih lastnosti in možnosti prilagoditve na različne pogoje postala invazivna vrsta (neofit), ki ponekod izriva samoniklo vegetacijo. Robinijo je iz ZDA v Evropo prinesel vrtnar francoskega kralja Henrika IV. Robin, po katerem je rastlina dobila znanstveno ime. Robinijo pogosto zamenjujejo z akacijo in je znanstveno tudi imenovana neprava (pseudo) akacija, vendar gre za popolnoma različni vrsti. Robinija na Polzeli je bila v l. 2012 strokovno sanirana predvsem zaradi varnosti. Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; Avtor: Matej Demšar, Zavod RS za varstvo narave, OE Celje Z obsegom debla 485 cm in višino 22 m je med vsemi robinijami, ki so v Sloveniji določene kot naravne vrednote, najdebelejša prav ta. Z namenom ohranitve in zagotavljanja posebnega varstva je bilo drevo leta 1998 zavarovano kot dendrološki naravni spomenik. VAROVANO OBMOČJE NARAVE Pot ob Savinji Naravna vrednota Savinja s pritoki Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri Zidanem Mostu izliva v Savo. Ima izrazit hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamenine in več zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja. S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) je kot naravna vrednota opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki. Savinja z obrežjem vključuje v občini Polzela še ekološko pomembno območje Savinja - Letuš ter posebno varstveno območja NATURA 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče. Ostanki poplavnih gozdov so zavarovani kot varovalni gozd. UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk! Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko z oblikovanjem prodišč in manjših okljuk, naravna sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih združb ob bregovih. Stoletne vode občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene travnike in gozdove - loge, ki so danes ohranjeni kot borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo vezanih organizmov. Raznolikost habitatnih tipov v strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor ob selitvah. Naravna vrednota Savinja s pritoki Podtalnica in vodovarstvena območja Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri Zidanem Mostu izliva v Savo. Ima izrazit hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamenine in več zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja. Kljub regulaciji konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko z oblikovanjem prodišč in manjših okljuk, naravna sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih združb ob njenih bregovih. S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) je kot naravna vrednota opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki, v Podvinu pa je vključena tudi večja gmajna in varovalni gozd pod jezom. Podtalnica je pomemben naravni vir pitne vode. Nahaja se v kameninah in sedimentih v podtalju, t. i. vodonosniku. Kamenine in sedimenti delujejo kot filter, ki mehansko ter kemično očiščuje vodo, ki pronica skozi. Globlja, kot je gladina podtalnice, večja je sposobnost samoočiščenja. Za črpanje vode izvrtamo v podtalnico vodnjake. Vodonosnik v Spodnji Savinjski dolini je sestavljen iz dveh slojev: prepustnejšega površinskega sloja iz rečnih sedimentov ter manj propustnega spodnjega sloja iz jezerskih sedimentov. Površinski sloj, ki sega vse od Bolske na jugozahodu do reke Ložnice na severu, je sorazmerno plitek. Podtalnica se nahaja v globini od 1 do 3 m, le pri Šempetru in Gotovljah je globina večja in znaša od 7 do 9 m. Spodnji vodonosnik je po prostornini večji, vendar dosti manj propusten, kar zmanjšuje možnosti obnavljanja vode ter povečuje stroške črpanja. Podtalnica se napaja s pronicanjem vode, ki pade na površje, skozi tla, pa tudi z dotoki - infiltracijo vode iz Savinje in z podpovršinskimi dotoki iz hribovitih obrobij Savinjske doline. Ker je bila Savinja od nekdaj nemirna reka in za izrabo vodne sile manj primerna, so že za časa Celjskih grofov na njeni levi strani, od Podvina nad Polzelo do Kasaz, izkopali umetno strugo ali mlinščico, dolgo približno 14 km. Tako imenovana »Podvinsko-Žalska Struga« je v preteklosti poganjala celo vrsto mlinov, žag in prvih industrijskih obratov. Mlini in žage ob Strugi so se v 50 letih morali umakniti modernim virom energije ali pa so jih preuredili v male hidroelektrarne. Struga pa še vedno vpliva na značaj in podobo krajine ter daje intenzivni agrarni in urbani krajini vsaj nekaj ekološke pestrosti. Z vodo napaja ribnik v Vrbju in Ribogojnico Žalec, z obvodno vegetacijo sivih jelš in vrb pa predstavlja pomemben habitatni tip, ki nudi zatočišče številnim živalim, predvsem pticam. Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. Struga – mlini žage in male hidroelektrarne Gladina podtalnice niha preko leta tudi do 2,5 m. Veliko nižanje gladine podtalnice je povzročila regulacija Savinje konec 19. stoletja in porušenje jezov ob poplavah. Na spremembo toka podtalnice pa je vplivala tudi gradnja avtoceste. Danes je podtalnica v površinskem sloju onesnažena zaradi kmetijstva in urbanizacije in ni več primerna kot vir pitne vode, uporablja pa se v kmetijstvu za namakanje zemljišč. Črpališče pitne vode v Podvinu črpa vodo iz večjih globin (7m in 12 m) in oskrbuje naselje Podvin. Varovano je z odlokom, v katerih so določena tudi vodovarstvena območja in režim. UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk! Pripravila: Razvojna agencija Savinja 2013; tekst: Marjana Kopitar; vir: JPK Žalec. Pot ob Savinji NARAVNA VREDNOTA Naravna vrednota Savinja s pritoki Reka Savinja: Poplave in regulacije Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri Zidanem Mostu izliva v Savo. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije. Ima izrazit hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamnine in več zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja. Iz starih dokumentov je razvidno, da so vode Savinje in njenih pritokov vse od rimske Celeie dalje predvsem v nižinskem delu povzročale hude povodnji. Savinja je često spreminjala svojo strugo, prinašala veliko proda in plavja, rušila in uničevala, odnašala pridelke in jemala življenja. Da bi pridobili nove obdelovalne površine in zaščitili naselja, so pričeli Savinjo sistematsko urejati proti koncu 19. stoletja. V prvi fazi so njen vijugasti tok od Nazarij do Levca v dolžini 30 km izravnali in poglobili. Vzporedno ob osnovni strugi, ki je bila obdana z nasipi, so se ohranjala poplavna območja, ki so se ob visokih vodostajih polnila skozi prelivna polja v nasipih. Dno Savinje pa je bilo utrjeno s sistemom kaštnih jezov. Po poplavi leta 1933 je bila izvedena še regulacija Savinje pod Celjem in po drugi svetovni vojni regulacija pritokov Ložnice in Bolske ter izgradnja razbremenilnih kanalov. Zaradi hidrološko ugodnih let se je v obdobju po drugi svetovni vojni, intenzivneje pa po letu 1970, začela gradnja počitniških in bivalnih objektov na poplavnih območjih. Ob regulaciji, ki se je izvajala med letoma 1876 in 1893, so bili med drugim izvedeni tudi jezovi v Letušu, v Podvinu in na Polzeli, ki pa so jih visoke vode leta 1990 podrle. Spodnji Letuški in Podvinski jez sta bila po poplavi obnovljena. Kljub vsem prizadevanjem, da bi razdiralno moč Savinje ukrotili, je ta še vedno poplavljala. Večje poplave so bile v letih 1954, 1998, 2007 in 2010, prizadele pa so tudi mesti Celje in Laško. V letu 2010 je vlada RS sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij ob Savinji od Ločice pri Polzeli do Letuša, v okviru katere je predvidena tudi izgradnja Polzelskega jezu pod mostom, obnova brežin ter ureditev dostopa. S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004), je kot naravna vrednota opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki. Na območju Občine Polzela ta vključuje tudi večje ostanke gmajne v Podvinu, ekološko pomembno območje Savinja - Letuš ter posebno varstveno območje NATURA 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče. Skromni ostanki nekdanjih obsežnih poplavnih gozdov so zavarovani kot varovalni gozd. Savinjo z obrežjem kot pomembno območje ohranjanja narave v Savinjski dolini ogrožajo predvsem različni vodnogospodarski ukrepi (gradnja nasipov, odstranjevanje prodišč, uničenje obvodne vegetacije), intenzivno kmetijstvo ter gradnja v poplavnem pasu. Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko, naravna sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih združb ob njenih bregovih. Dinamika reke tako še vedno omogoča nastajanje občasnih in stalnih prodišč. Stoletne vode občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene travnike in gozdove - loge, ki so danes ohranjeni kot borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo vezanih vrst. Raznolikost habitatnih tipov v strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor ob selitvah. UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk! Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar; vir: ARSO. Pot ob Savinji NARAVNA VREDNOTA VAROVANO OBMOČJE ZAVAROVANO OBMOČJENARAVE NARAVE Naravni spomenik reka Ložnica s poplavnim območjem Območje ob reki Ložnici je eno izmed redkih še ohranjenih območij v Spodnji Savinjski dolini, ki še ni povsem podvrženo intenzivnemu kmetijstvu. Ložnica tukaj vijuga in meandrira v svojem naravnem toku ter občasno poplavlja okoliške travnike. Za območje so značilne mejice, pasovi drevja in grmovja, ki še dandanes razmejujejo parcele med seboj. Vidni so še ostanki nižinskih gozdov z velikim deležem hrasta doba. Ob reki so večinoma prisotni bolj ali manj mokrotni travniki, nekoliko dlje od reke pa so na bolj suhih tleh prisotne tudi posamezne njive. Vasi so odmaknjene od vodotoka, nekako na meje visokih voda. Ohranjenost območja prispeva tudi k veliki biotski raznovrstnosti. Pomembna je predvsem raznovrstnost rastlin, živali in habitatnih tipov vezanih na mokrotne travnike, reko in mejice. Krajinski park PONIKOVSKI KRAS meja naravnega spomenika Jama Pekel ekološka učna pot Novi Klošter pot Polzela informacije P informacijska točka Zgornje Grušovlje P P izvir tople vode povezave Podlog Reka SAVINJA Šempeter poplave l. 1990, 1998 Od leta 1998 je območje reke Ložnice s poplavnim območjem zavarovano z odlokom občine Žalec kot naravni spomenik (Odlok, UL RS, št. 89/98). Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; Tekst: Milan Vogrin; vir ZRSVN, OE Celje Šempeter parkirišče Območje Natura 2000 Ložnica s Trnavo Da bi se tudi v prihodnje ohranjalo ugodno stanje zavarovanih in ogroženih vrst, je na vodotokih potrebno preprečevati izvajanje posegov in dejavnosti, ki bi privedle do sprememb v naravni morfologiji struge, razrasti avtohtonega obvodnega rastlinja in kakovosti vode. Na okoliških mokrotnih travnikih je potrebno ohranjati ekstenzivno pridelovanje travinja ter prilagoditi čas in način košnje. Blistavec (Telestes souffia) zraste do 25 cm. Živi v jatah na delih vodototokov z zmernim do hitrim tokom in kamnitim dnom. Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; Avtorica: Ljudmila Strahovnik, ZRSVN, OE Celje; Foto: Paul Veenvliet Poplavno območje z mokrotnimi travniki ob Ložnici je življenjski prostor ogroženih in redkih vrst ptic, dvoživk, rib ter metuljev in zato ima status ekološko pomembnega območja. Na območju je mreža izsuševalnih kanalov, ki potekajo ob intenzivno gojenih travnikih in njivah. Fragmenti ekstenzivno gospodarjenih in opuščenih vlažnih travnikov so ohranjeni predvsem ob izsuševalnih kanalih. Skupaj z mezotrofnimi, zmerno gnojenimi vlažnimi travniki so pomemben habitat zavarovanih vrst metuljev temnega mravljiščarja in strašničnega mravljiščarja. Obrežja Ložnice, ki je v tem delu še ohranila naraven meandrirajoč tok, poraščajo grmovni sestoji. Ložnica s pritokom Trnavo je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, saj prestavlja ugodno življenjsko okolje večjega števila ogroženih vrst: raka navadnega koščaka ter rib blistavca, pezdirka, pohre, zlate nežice in navadne nežice. Pot ob Savinji VAROVANO OBMOČJE NARAVE Območje Natura 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče Poplavni gozd Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, namenjeno ohranjanju evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Združuje in povezuje posebna območja varstva, opredeljena na podlagi Direktive o pticah ter posebna varstvena območja, opredeljena na podlagi Direktive o habitatih. V preteklosti so bili poplavni gozdovi v Spodnji Savinjski dolini prisotni v precej večjem obsegu kot danes, ko so izrinjeni zaradi urbanizacije in kmetijstva. Ohranili so se le v ozkem pasu ob Savinji in kot ostanki nekdanjih obsežnih logov sredi agrarne krajine. Sulec (Hucho hucho) zraste do 200 cm. Kot samotarska riba naseljuje večje srednjegorske potoke in velike reke. Ekološko pomembno območje Naravna vrednota Varovalni gozd Tukaj sem Velik del nižinskih poplavnih gozdov ob Savinji je zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena zavarovan z Uredbo vlade RS o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Poplavni gozd v Ločici je bil uničen s pozidavo po letu 1970, tako so danes ostali le še skromni ostanki. Ohranimo jih! UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST/At your own risk! Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; Tekst: Marjana Kopitar Vir: Zavod RS za gozdove, KE Žalec Plitvine, prodišča, rečni bregovi in poplavna območja pa nudijo ugodne pogoje za uspevanje rastlinskih združb vrbovja in ilirsko hrastovih - belogabrovih gozdov. Med drevesnimi vrstami so najpogostejše bela vrba, beli in črni topol, črna jelša, hrast dob, češnja, lipa, trepetlika, veliki jesen, rdeči bor … Zelo bogat je sloj grmovnic, kjer najdemo več vrst drena, glog, navadno kalino, navadno trdolesko, dobrovito, brogovito, navadno krhliko, lesko in številne druge. Prisoten je tudi pester zeliščni sloj s številnimi zdravilnimi zelišči. Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; Tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje Območje reke Savinje z obrežjem je od Grušovelj v Občini Rečica ob Savinji do Petrovč v Občini Žalec varovano kot območje Natura 2000 Savinja Grušovlje – Petrovče in z velikostjo 464,175 ha sodi med večja območja NATURE 2000 v Sloveniji. Opredeljeno je bilo zaradi ohranjanja ugodnega stanja več ogroženih vrst, kot je: netopir - mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), metulj črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), rak navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in dveh vrst rib: pohre (Barbus meridionalis) ter sulca (Hucho hucho). Za obe vrsti rib predstavlja Savinja s prodišči in prodnatimi plitvinami primeren življenjski prostor za življenje in razmnoževanje. Območje Natura 2000 Poplavni gozdovi ob Savinji imajo pomembno varovalno in hidrološko vlogo, saj s svojim koreninskim sistemom preprečujejo erozijo rečnih bregov, sooblikujejo vodno bilanco ter vplivajo na obnavljanje podtalnice. Pomembna je tudi njihova estetska vloga. Z razvejanimi mejicami, bogatim plodonosnim grmovnim slojem in razgibanim gozdnim robom predstavljajo pomemben življenjski prostor za živali in jim kot zeleni koridor omogočajo selitev med biotopi. ZAVAROVANO OBMOČJE NARAVE Drevored ob graščini Žovnek Dvorec je enonadstropna, nepodkletena stavba, pravokotnega tlorisa in s štirikapno streho. V pritličje vstopimo skozi kamniti portal »savinjskega tipa«. Pritličje je obokano, v vhodni avli so trije bogato profilirani portali. Dvoriščna fasada je členjena z rizalitom, v nadstropju okrašena s pilastri. Na vzhodni strani se k stavbi prislanja altan z balustradno balkonsko ograjo. Leta 1986 so ga obnovili, zdaj pa so v njem stanovanja. Dvorec obdajajo ostanki mogočnega parka. Zasnova parka je iz 2. polovice 19. stol., značilni so drevored, eksotična drevesa, vodnjak in pripadajoč vedutni prostor. Objekt s parkom je zavarovan kot kulturni spomenik. Dvojni kostanjev drevored, ki spremlja dostopno pot do graščine Žovnek na dolžini 450 m, je zavarovan kot spomenik oblikovane naravein ima status naravne vrednote. Sestavlja ga pretežno divji kostanj (Aesculus hippocastanum) izjemnih dimenzij in je markantna linearna struktura tudi v širšem prostoru. Drevored je bil ob razglasitvi leta 1997 v slabem stanju, zato je bila izvedena obnova. Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 201; .tekst: Marjana Kopitar; vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje; Ivan Stopar Knjiga o gradovih; ZVKDS, OE Celje. Dvorec Žovnek z gospodarskimi poslopji je bil zgrajen po letu 1816, ko je takratni lastnik gradu Žovnek Jožef Čokl pl. Ruhethal dal v dolini postaviti nov stanovanjski objekt (Novi Žovnek, imenovan tudi Ruhethal). Dvorec je po letu 1838 zamenjal številne ugledne lastnike, pred II. svet. vojno pa je bil v posesti industrijalca Westna iz Celja. V dvorcu je bil sedež davčnega urada, od leta 1825 dalje zemljiška knjiga, do srede 19. stol tudi sedež krvnega sodišča. Pot ob Savinji VAROVANO OBMOČJE NARAVE Območje Natura 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče Poplavni gozd Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, namenjeno ohranjanju evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Združuje in povezuje posebna območja varstva, opredeljena na podlagi Direktive o pticah ter posebna varstvena območja, opredeljena na podlagi Direktive o habitatih. V preteklosti so bili poplavni gozdovi v Spodnji Savinjski dolini prisotni v precej večjem obsegu kot danes, ko so izrinjeni zaradi urbanizacije in kmetijstva. Ohranili so se le v ozkem pasu ob Savinji in kot ostanki nekdanjih obsežnih logov sredi agrarne krajine. Eno izmed takih območij je tudi ob Savinji med Malimi Braslovčami in Preserjem. Sulec (Hucho hucho) zraste do 200 cm. Kot samotarska riba naseljuje večje srednjegorske potoke in velike reke. Ekološko pomembno območje Naravna vrednota Varovalni gozd Tukaj sem Med drevesnimi vrstami so najpogostejše bela vrba, beli in črni topol, črna jelša, hrast dob, češnja, lipa, trepetlika, veliki jesen, rdeči bor … Zelo bogat je sloj grmovnic, kjer najdemo več vrst drena, glog, navadno kalino, navadno trdolesko, dobrovito, brogovito, navadno krhliko, lesko in številne druge. Prisoten je tudi pester zeliščni sloj s številnimi zdravilnimi zelišči. Velik del nižinskih poplavnih gozdov ob Savinji je zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena zavarovan z Uredbo vlade RS o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST!/At your own risk! Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; Tekst: Marjana Kopitar, Vir: Zavod RS za gozdove, KE Žalec Območje Natura 2000 Lokacija, kjer se nahajamo, je največje območje NATURE 2000 v Občini Braslovče in zajema širše obrežje Savinje kot naravno vrednoto z gmajno in poplavnim - varovalnim gozdom. Ohranimo jo! Poplavni gozdovi ob Savinji imajo pomembno varovalno in hidrološko vlogo, saj s svojim koreninskim sistemom preprečujejo erozijo rečnih bregov, sooblikujejo vodno bilanco ter vplivajo na obnavljanje podtalnice. Pomembna je tudi njihova estetska vloga. Z razvejanimi mejicami, bogatim plodonosnim grmovnim slojem in razgibanim gozdnim robom predstavljajo pomemben življenjski prostor za živali in jim kot zeleni koridor omogočajo selitev med biotopi. Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar, vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. Območje reke Savinje z obrežjem je od Grušovelj v Občini Rečica ob Savinji do Petrovč v Občini Žalec varovano kot območje Natura 2000 Savinja Grušovlje – Petrovče in z velikostjo 464,175 ha sodi med večja območja NATURE 2000 v Sloveniji. Opredeljeno je bilo zaradi ohranjanja ugodnega stanja več ogroženih vrst, kot je: netopir - mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), metulj črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), rak navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in dveh vrst rib: pohre (Barbus meridionalis) ter sulca (Hucho hucho). Za obe vrsti rib predstavlja Savinja s prodišči in prodnatimi plitvinami primeren življenjski prostor. Plitvine, prodišča, rečni bregovi in poplavna območja pa nudijo ugodne pogoje za uspevanje rastlinskih združb vrbovja in ilirsko hrastovih - belogabrovih gozdov. Hrast dob (Quercus robur) Reka Savinja: poplave in regulacije Reka Savinja, po kateri je Savinjska dolina dobila ime, je 102 km dolga reka, ki izvira v KamniškoSavinjskih Alpah. Teče po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško ter se pri Zidanem Mostu izliva v Savo. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije. Ima izrazit hudourniški značaj. Za njen zgornji tok je značilen koritast tok skozi nepropustne kamnine in več zožitev. Pod Ljubnim pa se začenja aluvialna ravnica, ki sega vse do Celja. Iz starih dokumentov je razvidno, da so vode Savinje in njenih pritokov vse od rimske Celeie dalje predvsem v nižinskem delu povzročale hude povodnji. Savinja je često spreminjala svojo strugo, prinašala veliko proda in plavja, rušila in uničevala, odnašala pridelke in jemala življenja. Da bi pridobili nove obdelovalne površine in zaščitili naselja, so začeli Savinjo sistematsko urejati proti koncu 19. stoletja. V prvi fazi so njen vijugasti tok od Nazarij do Levca v dolžini 30 km izravnali in poglobili. Vzporedno ob osnovni strugi, ki je bila obdana z nasipi, so se ohranjala poplavna območja, ki so se ob visokih vodostajih polnila skozi prelivna polja v nasipih. Dno Savinje pa je bilo utrjeno s sistemom kaštnih jezov. Po poplavi leta 1933 je bila izvedena še regulacija Savinje pod Celjem in po drugi svetovni vojni regulacija pritokov Ložnice in Bolske ter izgradnja razbremenilnih kanalov. Zaradi hidrološko ugodnih let se je v obdobju po drugi svetovni vojni, intenzivneje pa po letu 1970, začela gradnja počitniških in bivalnih objektov na poplavnih območjih. Kljub regulaciji Savinje konec 19. stoletja, ko se je izravnala njena struga med Mozirjem in Celjem, je reka vsaj znotraj korita v veliki meri ohranila svojo dinamiko z oblikovanjem prodišč in okljuk, naravna sukcesija pa je omogočila razvoj sonaravnih združb ob bregovih. Stoletne vode občasno poplavijo ekstenzivno izkoriščene travnike in gozdove – loge, ki so danes ohranjeni kot borni ostanki nekdanje gmajne. Savinja s pritoki je tako pomemben habitat vodnih in na vodo vezanih vrst. Raznolikost habitatnih tipov v strugi in na brežinah omogoča razvoj vrstno pestrih združb, predstavlja pa tudi koridor ob selitvah. S Pravilnikom vlade RS o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004), je kot naravna vrednota opredeljen celoten tok reke Savinje s pritoki. Na območju Občine Braslovče ta vključuje tudi večje ostanke gmajne med Parižljami in Orlo vasjo, ki ima status ekološko pomembnega območja Savinja - Letuš ter posebno varstveno območje NATURA 2000 Savinja Grušovlje - Petrovče. Skromni ostanki nekdanjih obsežnih poplavnih gozdov na omenjenih Območje Natura 2000 Ekološko pomembno območje območjih so zavarovani kot varovalni Tukaj sem Naravna vrednota Varovalni gozd gozd. Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar, vir: Zavod RS za varstvo narave, OE Celje Naravna vrednota Savinja s pritoki Ob regulaciji, ki se je izvajala med letoma 1876 in 1893, so bili med drugim izvedeni tudi jezovi v Letušu, v Podvinu in na Polzeli, ki pa so jih visoke vode leta 1990 podrle. Spodnji Letuški in Podvinski jez sta bila po poplavi obnovljena. Kljub vsem prizadevanjem, da bi razdiralno moč Savinje ukrotili, je ta še vedno poplavljala. Večje poplave so bile še leta 1954, 1998, 2007 in 2010, prizadele pa so tudi mesti Celje in Laško. V letu 2010 je vlada RS sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij ob Savinji od Ločice pri Polzeli do Letuša, v okviru katere je predvidena tudi izgradnja Polzelskega jezu pod mostom, obnova brežin ter ureditev dostopa. UPORABA POTI NA LASTNO ODGOVORNOST!/At your own risk! Pripravila: Razvojna agencija Savinja, 2013; tekst: Marjana Kopitar; vir: ARSO. Pot ob Savinji NARAVNA VREDNOTA NARAVNI SPOMENIK Občina Tabor STIPLOŠKOV HRAST ( Quercus robur) Mere drevesa Obseg: 533 cm Premer: 170 cm Višina: 25 m Ocena starosti: 350 let (vir: lastnik kmetije) NARAVNI SPOMENIK Občina Tabor RAMŠAKOVA LIPA ( Tilia platyphyllos) Mere drevesa Obseg: 614 cm Premer: 196 cm Višina: 26 m Ocena starosti: 400 let (vir: lastnik kmetije)
