Ekolist 07 v PDF datoteki

Transcription

Ekolist 07 v PDF datoteki
3 Uvodnik
Članki
12
16
23
36
4
S058 Poplave septembra 2010
9
S059 Poplave med stroko in politiko
Andrej velkavrh,
dr.
univ. dipl. meteorol.
Žiga turk, univ. dipl. inž. grad.
12
S060 Poplavna nevarnost mesta Laško
16
S061 Celje, mesto ob Savinji, 18. in 19. septembra 2010
21
S062 Kako koristne so lahko hidrometrične meritve?
23
S063 Membranske tehnologije – možnosti je veliko
27
S064 Sanacija lagune Šturmovci s čiščenjem onesnažene zemlje in vodnih sedimentov
31
S065 Prvi regijski center za ravnanje z odpadki v Republiki Hrvaški
36
S066 Nova trasa železniške proge Ljubljana – Jesenice
40
Matic košak, univ. dipl. inž. grad., mag. Rok fazarinc, univ. dipl. inž. grad.
Tomaž oberžan, univ. dipl. inž. grad., Matija jurko, univ. dipl. inž. vki.
dr.
dr.
Alenka šajn slak, univ. dipl. biol., Samo čarman, dipl. inž. stroj.
Mojca podbrežnik, mag. Maja bauman, red. prof. dr. Aleksandra lobnik
Maša ignjatović, univ. dipl. biol., Sašo pocajt, univ. dipl. inž. grad.
Mario panjičko, univ. dipl. ing. kem.
Duška czurda, univ. dipl. inž. grad., mag. Janez šturm, univ. dipl. inž. grad.
S067 Kohezijski sklad EU - pridobivanje obveznih potrdil za prijavo projektov v sofinanciranje evropskih inštitucij
Maša ignjatović, univ. dipl. biol.
S068 Koroški regijski center za ravnanje z odpadki KOCEROD - odlagališče nenevarnih
odpadkov ZMES
43 Sonja strmšek,
46 Novice
43
48
52
univ. dipl. inž. grad.
S068 O posvetu: Poplavna varnost in uporabne informacijske tehnologije
S069 Začetek izvajanja dveh Kohezijskih projektov v Slovenski Bistrici
S070 Ocena vplivov na okolje in zdravje v gumarski industriji
S071 Delovanje čistilne naprave za odpadno vodo – z vidika osnovnošolke
S072 Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode zaradi gradnje SN kablovoda
S073 EkoRoševci – OŠ Frana Roša kot Ekošola
S074 Napredovanje projekta CERO Puconci, II. faza
S075 Infrastruktura naselja Cviblje, Dolenjske Toplice
S076 Odvajanje odpadnih voda z območja Čečovje, Ravne na Koroškem
S077 Padavinska odvodnja avtocestnih odsekov Maribor – Pince in Slivnica - Gruškovje
S078 Izgradnja L kanala v Ravnah na Koroškem
S079 Ureditev odvodnje z območja pokopališča in opuščenega odlagališča v Ljutomeru
S080 Arhitektura Vodarne Frankolovo
S081 razmišljanja: Vrečka na vrečko se splača?
Dragi.
Podarjamo vam glasbo.
Uroš Perić & The Bluenote Quartet
z gostjo, Ivo Stanič, vokal
17. 12. 2010 ob 19. uri v Veliki dvorani
Narodnega doma v Celju.
Sredstva, zbrana s pomočjo donatorjev, bomo
tudi tokrat namenili Zvezi prijateljev mladine.
Več, tudi rezervacija vstopnic, na www.ekolist.si
V sodelovanju s:
sponzorji,
donatorji
in Mestno občino Celje.
Septembrske poplave so prizadejale ogromno škodo,
pod vodo so bila tako območja, ki jih vodotoki ogrožajo pogosto, kot tudi tista, kjer poplav ne pomnijo
že desetletja. Zaradi izjemnih vremenskih razmer
sta sovpadli dve obliki poplav, dolinska in kraška. Ob
tokratni poplavi voda s poplavljenih območij ni odtekla že naslednji dan, pač pa ponekod po tednu, dveh.
Medijska pozornost tej poplavi in njenim posledicam
je bila izjemna in intenzivna, trajala je celih štirinajst
dni. Zdaj, po dveh mesecih, je redkoma še mogoče
prebrati časopisni prispevek na temo vzrokov in posledic poplave ter predlaganih rešitev za zmanjšanje
poplavne ogroženosti. Napovedi za izplačila škod
upravičencem so skrajno neugodne, skupna škoda
pa je presegla škodo, ki jo je povzročila poplava septembra 2007.
V tem trenutku so potrebne interventne in sistemske
rešitve. Interventne v smislu čim prejšnje pomoči
prizadetim ljudem, sistemske pa v smislu rešitev,
oživitev in zagotovitev ustreznega delovanja vodnega
gospodarstva. Vodno gospodarstvo, upravljanje z
vodami, je bilo v nekdanji skupni državi organizirano sistemsko in je bilo operativno učinkovito. Celo
več, rečemo lahko, da je bilo skladno s sedaj veljavno
evropsko vodno direktivo (Vodna direktiva (Water
Framework Directive) - 2000/60/EC). Doktrina tedanjega vodnega gospodarstva je bila v nekaterih
segmentih, s stališča sedaj sprejetih načel varovanja narave in zaščite okolja ter posegov v prostor,
napačna, a nikakor ne v takšnem obsegu, kot je bilo
vodnemu gospodarstvu očitano v devetdesetih letih
prejšnjega stoletja. Po osamosvojitvi je bil sistem v
celoti razstavljen, sredstva za njegovo delovanje pa
radikalno zmanjšana. Očitki na tedaj veljavno doktrino so bili, poredkoma sicer, izpostavljeni tudi v
razpravah ob tokratni poplavi.
Ali je bila poplava posledica spremenjenih klimatskih
razmer ali pa gre za normalen, sicer ekstremen vremenski pojav, sploh ni bistveno. Pomembno je zavedanje, da so bile posledice poplav (škoda, obsežnost
poplavljenih urbaniziranih območij, smrtne žrtve!)
neposreden odraz tako neustrezne in nepremišljene gradnje na poplavnih območjih kot dvajsetletne
investicijske zanemarjenosti sektorja vodnega gospodarstva. Sprejeta poplavna uredba (Uredba o pogojih
in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja, Ur. list RS
89/08), katere osnovni smisel je v preprečitvi ali vsaj
čim večji omejitvi gradenj na poplavnih območjih, v
praksi zaradi kratkega obdobja veljavnosti še nima
pozitivnih učinkov in samo upamo lahko, da bo v
bodoče z njo mogoče zajeziti pritiske investitorjev,
pri tem pa samega postopka pridobivanja vodnega
soglasja ne neučinkovito zbirokratizirati.
Posledice tokratne poplave so tako ekstremne, da se
od resornega ministrstva upravičeno pričakuje:
‒ razvojni program, planiran za obdobje desetih let,
ki bo obravnaval investicije za omejitev poplav na
urbanih področjih, za zadrževanje voda na mestu
njihovega nastanka, za namakanje, za energetsko
izrabo voda in za varstvo narave;
‒ sanacijski program, planiran za obdobje petih let,
za obnovo zanemarjenega rednega in investicijskega
vzdrževanja;
‒ investicijski program, v katerem se opredeli zakonsko stabilne finančne vire RS in pripravi program črpanja sredstev Kohezijskega sklada EU, po katerem je
v sprejetem Operativnem programu razvoja okoljske
in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013
rezerviranih 185 mio EUR za namen “Zmanjšanja
škodljivega delovanja voda”;
‒ sistemsko vzdržna ureditev vodnega gospodarstva, kar pomeni decentralizacijo vodne uprave na
povodja, pri kateri se decentraliziranim izpostavam
vodne uprave podeli a) upravne kompetence v zvezi
z vodnim gospodarstvom, b ) ustrezna investicijska
sredstva iz Vodnega sklada, c) odgovornosti in d) zagotovi ustrezne kadrovske in organizacijske rešitve.
Vode in gozdovi so slovenska primerjalna prednost.
Je misel na Ministrstvo za vodarstvo in gozdarstvo
utopična?
Tomaž oberžan
ekolist 07
3
S058
Poplave septembra 2010
floods in september 2010
Andrej velkavrh,
univ. dipl. meteorol.
but the consequences can still be seen in the
upper Savinjska valley. Some wounds heal very
slowly. (For nature, these are not wounds at all.
It is just changing of its surface, erosion. What
an impersonal word and how much human suffering is hidden behind it).
tega dne na zahodu spet okrepil. Na Primorskem so
bile zvečer nevihte. V noči na 19. september je spet
povsod deževalo. Največ dežja je padlo v jugozahodni
Sloveniji. V nedeljo zjutraj je dež slabel in od severozahoda postopno ponehal. Na Primorskem je pihala
zmerna do močna burja.
Many articles were written about the Železniki
floods. Let us investigate the cause of this year’s
floods, when, after a very long time, a part of
Ljubljana was under water.
Nekaj številčnih podatkov
Agencija za okolje RS, Urad za meteorologijo
ključne besede: poplave, povratna doba padavin,
primerjava poplav, obilne padavine keywords:
floods, rainfall return period, flood comparison,
heavy rainfall
Naravne nesreče so del našega življenja. Vsakič,
ko občutimo njeno moč in škodo, se vprašamo,
kaj bi lahko storili, da do tega ne bi prišlo. Težimo za absolutno varnostjo. A življenje nikoli ni
absolutno varno. Izgubljamo službe, propadajo banke, zbolimo … Tako človeški kot naravni
vzroki so številni, čeprav se težko sprijaznimo,
da na nekatere dogodke v naravi ne moremo
vplivati. Lahko le zmanjšamo njihov učinek, z
dobrim premislekom se jim velikokrat lahko
izognemo. Ne moremo pa jih preprečiti.
Eden takih pojavov v naravi so močne padavine in poplave. Seveda, vsak potok, vsaka reka
lahko ob močnem dežju naraste. Imamo kraška
polja, ki jih ob obilnem dežju zalije voda. Kaj
torej? Ne bomo zidali ob rekah, potokih? Cela
mesta so zgrajena ob rekah. Včasih so bile namreč reke pomembne prometne poti. Nekatere so še danes. Vodna sila je omogočala razvoj
obrti in industrije. Voda je poplavljala, a brez
nje tudi ni šlo. Če bi se izkazalo, da se poplave
ponavljajo prepogosto, bi naselje zamrlo. Tako
pa so človeške mravlje po poplavi obnovile, kar
je voda razdrla, in živele dalje. Tako se to vidi iz
vesolja, z dovolj velike oddaljenosti. Brž ko pa
se približamo, slišimo jok prizadetih, vidimo
razdejanje, ki ga je pustila voda. Za prizadete
posameznike je to katastrofa, za ostale pa novica, ki jo razmeroma hitro pozabijo.
Kdaj je pri nas nazadnje močneje poplavljalo?
Najbrž se nas večina še spomni Železnikov. Komaj tri leta je od tega. No, takrat ni poplavljalo
le v Železnikih, a tam je bila vodna ujma najhujša, skoraj apokaliptična. Časovno malo bolj
oddaljeno je divjanje vode po Savinjski dolini.
Zgodilo se je »davnega« leta 1990. Dvajset let
je že tega, pa boste v zgornji Savinjski dolini še
videli posledice te naravne nesreče. Nekatere
rane se celijo počasi. (Za naravo niti niso rane,
je le spreminjanje zemeljskega površja; erozi4
ekolist 07
članki
ja. Kako brezosebna beseda in koliko človeških
dram se skriva za njo!)
O poplavah v Železnikih je bilo napisanih kar
nekaj člankov. Poskusimo osvetliti še vzrok letošnjih poplav, ko je poplavilo tudi del Ljubljane,
ki res že dolgo ni »plavala«.
Natural disasters are a part of our lives. Every
time we feel the nature’s power and its consequences, we wonder, what could be done to
avoid the disaster. We are looking for absolute
safety. Alas, life is never absolutely safe. We
lose jobs, banks go bankrupt, we get sick ….
This happens because of many human related
and nature related causes. We find it hard to
adjust to the fact, that we can not influence
certain natural events. We can mitigate their
effects, and with careful planning maybe avoid
the worst, but we can not stop them entirely.
One of such events are heavy rainfall and floods.
Of course, every stream and every river can increase its discharge in such an event. We have
carstic fields, which are flooded during heavy
rainfall. So, what do to? Not build along side
rivers and streams? Whole cities are build along
rivers. Rivers used to be important for traffic.
Some still are today. If flooding occurs frequently, the settlements are abandoned. If not, human, like ants, rebuild what water destroys,
and live on. This is obvious from space, which
offers a view from far away. But as soon as we
look closer, we hear the cry of affected people
and we see the carnage caused by water. This
is indeed a disaster for the affected people, but
for others just a piece of news, which is forgotten quickly.
When were the last floods in Slovenia? Many
probably remember Železniki. Only three years
have passed since then. Not only Železniki were
flooded, other places we affected as well, but
in Železniki the disaster reached apocalyptic
proportions. Going further back in time, we
remember flooding in Savinjska valley. That
happened in 1990. Twenty years have passed,
Kratek opis vremenske situacije
15. septembra je nad severno Evropo nastal obsežen in globok ciklon. Razširil se je še nad severni del
srednje Evrope. Hladna fronta se je od severozahoda
počasi bližala Alpam. V višinah je bilo hkrati odcepljeno jedro hladnega in vlažnega zraka. Skoraj istočasno
je zahodno od Pirenejskega polotoka nastal plitev
ciklon, ki se je pomikal nad Pirenejski polotok. Pri
nas je začel pihati jugozahodnik. Naslednji dan (16.)
je oblačnost hladne fronte dosegla Slovenijo. Ciklon,
ki je bil dan prej nad Pirenejskim polotokom, se je
nekoliko poglobil in se počasi pomikal proti severni
Italiji. Nad našimi kraji in sosednjimi pokrajinami se
je vzpostavila stoječa vremenska fronta. Od severa
je pri tleh dotekal hladen zrak, na sprednji strani sredozemskega ciklona pa je proti Alpam narival topel
in z vlago nasičen zrak iznad Sredozemskega morja.
Višje je ves čas pihal jugozahodnik. V soboto, 18.
septembra, je sredozemski ciklon dosegel severno
Sredozemlje, medtem ko se lega ciklona nad severno
Evropo ni spremenila. V noči na 19. september se
je sredozemski ciklon južneje od nas pomaknil nad
srednji in južni Jadran, zato se je iznad naših krajev
končno umaknila tudi vremenska fronta.
Razvoj vremena nad Slovenijo
od 16. do 19. septembra
16. septembra se je pooblačilo, ponekod v severni in
osrednji Sloveniji je občasno deževalo. Do večera je
padlo le do okoli 10 litrov dežja na kvadratni meter,
ob morju je pihal jugo. V noči na 17. september se
je dež okrepil in postopno zajel vso Slovenijo. Tudi
v petek je bilo oblačno s padavinami. Najbolj je namočilo zahodno in srednjo Slovenijo, na Primorskem
je še pihal jugozahodni ali južni veter, drugod pa že
vzhodnik in severovzhodnik. V noči na 18. september
se je dež še okrepil, v zahodni polovici Slovenije so
bile tudi krajevne nevihte. Tudi čez dan je deževalo,
vendar pa se je intenziteta padavin nekoliko zmanjšala. Predvsem v severovzhodni Sloveniji je dež za
krajši čas ponehal, vendar se je popoldne in zvečer
Slika 1: Vsota padavin v l/m2 na avtomatskih postajah v
navedenem obdobju
V tem obdobju (od četrtka, 16., popoldne, do nedelje,
19., zjutraj) je največ dežja padlo na območju med
Vipavsko dolino in Idrijsko-cerkljanskim hribovjem,
krajevno tudi do okoli 500 l/m2. (preglednica 1) Posledično je močno narastel Hubelj pri Ajdovščini in nato
reka Vipava. Poplavljala je predvsem v spodnjem toku
v Mirnu in okolici. Padavinski maksimum je segel tudi
do Polhograjskih dolomitov (postaja Topol), kjer ima
povodje reka Gradaščica, ki je poplavila jugozahodni
del Ljubljane.
Preglednica 1: Kraji, kjer je v
obravnavanem obdobju padlo
največ padavin ( v l/m2)
postaja
17.9.
18.9.
19.9.
vsota
OTLICA nad Ajdovščino
41
326
172
539
TOPOL nad Ljubljano
60
158
101
319
MRZLA RUPA nad Idrijo
49
130
131
310
HOTEDRŠČICA
28
143
136
307
AJDOVŠČINA
23
163
108
294
Marsikje v zahodni in osrednji Sloveniji je bilo dežja
čez 200 l/m2 (slika 1) in na številnih postajah je ta
količina padla v 24 urah. Na Primorskem so bili tudi
močnejši nalivi. Povprečno je od petka do nedelje
zjutraj padlo okoli 180 litrov dežja na kvadratni mečlanki
ekolist 07
5
ter, kar je največ za 48-urno obdobje v zadnjih 60
letih. Marsikje je bila dosežena ali presežena 100letna povratna doba za dvodnevno vsoto padavin, kar
velja zlasti za zahodno, osrednjo in južno Slovenijo
(preglednica 2). Manj izrazite padavine so bile na
severovzhodu, severozahodu in tudi ponekod v zahodnih krajih. Tam povratna doba dvodnevnih padavin
večinoma ni presegla petih let.
Preglednica 2: Nekatere dvodnevne
količine padavin v l/m2 s
povratnimi dobami.
Preglednica 3: Postaje, na katerih so bili
zabeleženi najmočnejši nalivi
(količine v l/m2)
povratna
datum in čas
postaja
Ajdovščina
Bilje
Koper
trajanje
višina
doba
sep. 1926
sep. 1933
okt./nov. 1990
sep. 2007
sep. 2010
5
Ajdovščina/Vipava
282
102
151
54
294
Celje
157
221
123
104
220
Godnje
418
216
105
70
258
57
307
Dvodnevna vsota
postaja
18. 9. 2:45
60
46
18. 9. 0:10
10
17
2
18. 9. 20:55
15
13
<2
Hotedršica
216
18. 9. 20:50
15
16
2
Letališče Portorož
19. 9. 0:55
30
33
5
Kočevje
129
48
209
Nova Gorica
18. 9. 1:00
5
12
2
Kredarica
256
199
218
Laško
172
216
135
74
214
Lesce/Bled
134
194
150
184
201
Letališče Portorož/Sečovlje
107
64
30
77
155
Ljubljana Bežigrad
255
259
126
81
271
208
43
225
92
43
155
Letališče Portorož
Nove rekordne količine so v rdeči barvi.
postaja
Preglednica 4: Primerjava skupnih količin
padavin (v l/m2) z nekaterimi
drugimi poplavami
Povratna doba
Prejšnji rekord
Datum rekorda
265
13.6.1982
Novo mesto
Otlica
Otlica
498
Topol pri Medvodah
259
100
326
28.9.1926
Mrzla Rupa nad Idrijo
261
5
357
7.2.1951
Hotedršica
279
> 100
229
12.12.2008
Ajdovščina
271
> 100
265
28.9.1926
Ljubljana Bežigrad
227
> 100
200
Postojna
228
100
Bovec
157
skoraj vsako leto
Dobrnič
201
Nova Gorica
153
Celje
183
Kredarica
166
Kočevje
191
Letališče Portorož/Seča
152
Novo mesto
Letališče Cerklje ob Krki
Letališče ER Maribor
> 100
Nova Gorica
246
60
539
Postojna
305
321
113
90
235
Škofja Loka
274
207
196
226
242
Šmartno pri SG/Slovenj Gradec
127
203
143
88
141
28.9.1926
Topol pri Medvodah / Sv. Katarina
379
146
122
320
253
28.9.1926
Zgornje Loke/Blagovica
221
231
135
126
268
584
14.11.1969
Žiri
373
185
218
64
178
116
27.11.2005
319
7.10.1987
162
23.9.1933
5
240
14.11.1969
100
182
1.8.1941
25
147
23.9.1996
148
100
125
29.9.1989
132
50
103
10
141
5.8.2009
72
5
138
15.7.1972
Žiri
132
5
338
28.9.1926
Škofja Loka
213
100
231
28.9.1926
Zgornje Loke pri Blagovici
220
> 100
186
28.9.1926
Laško
186
> 100
160
24.9.1933
Godnje na Krasu
252
100
384
28.9.1926
Logatec
267
100
243
16.8.1963
Zalošče
246
100
191
19.10.1961
Murska Sobota
> 100
5
> 100
Če primerjamo padavine med 15. in 19. septembrom
2010 s prejšnjimi podobnimi dogodki, so tokrat obilne padavine zajele razmeroma veliko območje. V primerjavi s poplavami leta 1926 so bili nalivi tokrat
bistveno manj izraziti (preglednica 3). Kot vidimo,
tudi najmočnejši nalivi niso bili izjemni. Statistično
bi jih lahko pričakovali vsakih nekaj let.
6
ekolist 07
članki
Naše avtomatske postaje merijo polurne količine
padavin. Poglejmo si sedaj padavinsko obdobje še
s te plati. Na spodnjih slikah so prikazane polurne
padavine na štirih meteoroloških postajah z različnih
območij Slovenije (izpustili smo severovzhodni del,
kjer je bilo padavin vendarle precej manj kot drugod). Bodite seveda pozorni tudi na skalo, da ne bi
dobili napačnega vtisa o količinah. V Ljubljani (slika
2) lahko izluščimo pet izrazitejših obdobij z močnejšimi padavinami, ki so padle v le nekaj urah, vmes
so bili tudi močnejši nalivi. Podobno sliko dobimo v
Celju (slika 3), saj so padavinska območja potovala v
višinskem jugozahodnem zračnem toku prav v smeri
proti Zasavju in Celju.
Poplave leta 1933 so bile obsežnejše in prostorsko
enakomerneje porazdeljene kot leta 1926. V poplavah
1990. leta je bilo dežja sicer veliko, a le redkokje je
bila količina rekordna (preglednica 4). Veliko škode je
takrat namreč nastalo tudi zaradi tega, ker so bila tla
že predhodno precej namočena. Letos je bila večina
padavin razporejena v pet krajših obdobij, vendar
pa je bila v teh petih obdobjih jakost padavin dokaj
enakomerna. Ni pa bilo močnih nalivov in močne,
stacionarne nevihtne aktivnosti, ki je povzročila poplave v Železnikih.
članki
ekolist 07
7
S059
Ljubljana Bežigrad
Novo mesto
Poplave med stroko in politiko
floods between experts and politics
dr.
Žiga turk, univ. dipl. inž. grad.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
ključne besede: naravne nesreče, participacija,
demokracija, politika keywords: natural disaster,
participation, democracy, politics
Slika 2: Polurne padavine na postaji Ljubljana v l/m2
Celje
Slika 4: Polurne padavine na postaji Novo mesto v l/m2
Letališče Portorož
Slika 3: Polurne padavine na postaji Celje v l/m2
Nasprotno pa so se intenzivnejše padavine začele
pojavljati na območju Novega mesta (slika 4) šele v
noči iz 17. na 18. september. Skoraj vse padavine so
padle v 36. urah do 19. septembra dopoldne.
Še bolj odstopa dogajanje na letališču Portorož. Tu so
bile intenzivne padavine pravzaprav le 18. septembra zvečer in v zgodnjem jutru 19. 9. Najprej je 18.
9. zvečer v dobrih dveh urah padlo približno 50 l/m2
dežja, nato je v manj kot dveh urah sledil še močnejši
naliv. Skupaj sta povzročila izredno hiter porast reke
Dragonje, ki je v nekakšnem visokem valu opustošila
spodnji del doline in odnašala pred seboj, kar je dosegla. Tako hitro kot je narasla, je tudi upadla.
Slika 5: Polurne padavine na postaji Letališče Portorož v l/m2
Zaključek
Dogajanje v času obilnega dežja med 16. in 20. septembrom 2010 je bilo po Sloveniji različno. Ponekod
(porečje Dragonje) so poplave povzročili intenzivni,
kratkotrajni nalivi, ki pa niso bili samo lokalnega značaja, ampak je močno deževalo na širšem območju
reke Dragonje. Tudi drugod so se obilne padavine
pojavljale na večjih območjih, ne le lokalno. Napolnila
so se kraška polja na Notranjskem; povirja kraških
vodotokov, kot sta Ljubljanica in Krka, so bila dobesedna napolnjena z vodo, zato so, s pričakovanim
eno- do dvodnevnim zamikom, konstantno naraščali
tudi kraški vodotoki in poplavljali v večjem obsegu
kot običajno. Poleg pretoka vode iz povirij zahodno
od tokov Ljubljanice in Krke pa so njun vodostaj poviševali tudi njuni pritoki. Odtok vode naših glavnih
rek na območjih, kjer so poplavljale, Savinje, Krke in
Ljubljanice, pa je blokirala tudi izredno visoka gladina
reke Save. Zaradi vsega tega je voda tudi zelo počasi
upadala. Tako je marsikje sovpadlo več vzrokov, da
je prišlo do tako obsežnih poplav.
Viri: Arhiv Agencije za okolje Republike Slovenije
8
ekolist 07
članki
Temeljni razlog za naravne in družbene nesreče,
ki se nam dogajajo, je, da je v naravnih, družbenih in finančnih sistemih vse manj rezerve, da so
vse manj robustni in vse bolj krhki. H krhkosti
in občutljivosti vodi ekonomski interes po optimizaciji, ki pa mu mora stati nasproti interes
po zanesljivosti in varnosti. Varnost (npr. pred
poplavami) ni strokovno vprašanje, ampak je
vprašanja političnih prioritet. Politika mora na
probleme v družbi gledati celovito, povezovati
in medsebojno tehtati in primerjati pogosto
neprimerljive nasvete različnih strok. Pri tem jo
ovira kratkovidna želja volivcev po popularnih
ukrepih, ki pa niso nujno dolgoročno dobri. Politika se mora precej bolj kot v preteklosti naslanjati na strokovna znanja, ki so zunaj hodnikov
oblasti, stroka pa bolj upoštevati modrosti iz
časov, ko tehnika še ni bila vsemogočna.
The key reason for natural and social disasters,
which affect us all, can be recognized in the fact
that in natural, social and financial systems there
is very little reserve and that the systems are
less robust and more and more fragile. Leading
society towards adopting fragile and sensitive
systems is the economical interest for optimization, which must be balanced by an interest for
reliability and safety. Safety (for example against
flooding) is not an expert question, but rather
a question of political priorities. Politics must
have a comprehensive view on the problems of
society and connect and compare frequently opposite advice from different experts. Short term
wish for popular, but not always long term right,
measures, which help win elections, is always a
burden. Politics must, more than it use to, base
its decisions on recommendations of experts.
On the other hand, experts must listen to the
wisdom of former times, when technical solutions were not at all powerful.
Septembra je voda zalila Slovenijo. Preveč ljudi je imelo vodo v kleteh in dnevnih sobah, preveč hiš ogrožajo
zemeljski plazovi, preveč je bilo škode v gospodarskih
objektih. V soboto, nedeljo in še kakšno popoldne
med tednom sem hodil po Ljubljani in okolici ter
gledal, kaj se dogaja. Verjamem v heideggerjanski
»being in the world«, verjamem, da je treba vso tisto
močo občutiti, če sem vsaj zasebno imel srečo, da
me ni prizadela.
Verjetno ne bom nikoli pozabil stare ženice, ki so jo
po poplavljeni ljubljanski ulici v samokolnici peljali
na suho. Ne bom pozabil do stropa zalitih garaž v
novih prestižnih blokih na Viču, poplavljenih stavbnih
parcel, poplavljenih ulic v elitnih Murglah. Ne bom
pozabil, da so me gasilci na poti iz Podpeči proti Ljubljani ustavili, češ, na cesti je 80 cm vode. In če je je
toliko na cesti, koliko jo imajo ljudje v dnevnih sobah
v Črni vasi? Marsikje po Sloveniji je bilo še huje.
Za dežjem je posijalo sonce. Na zazidljivih parcelah
sta plavala laboda. V kak meter globoki in nenavadno
bistri vodi sta se dobro počutila. Bodoči investitor pa
je ugotavljal, kako visoko bo treba nasuti, da bodo
nove hiše na suhem.
Barje je sončen dan praznovalo pod vodo. Še nikoli
ni bilo tako lepo kot tistega 20. septembra. Bilo je
tako kot nekoč, preden smo regulirali Ljubljanico in
zgradili Gruberjev prekop. Na Barju je še nekaj kotičkov, kjer ti širok pogled do obzorja ne pokvari nobena
človeška gradnja, ampak bolj kot ga izsušujemo, bolj
kot nam tehnično znanje daje samozavest v boju z
naravo, manj jih je.
Kdo je kriv?
Naša civilizacija je pač takšna, da mora biti nekdo
kriv, če gre kaj narobe. Da je bilo pač slabo vreme,
tega ne razumemo več. Naravo smo si navajeni podrejati, jo premagovati. Če res hočemo, pridemo na
luno, cepimo atome in dešifriramo človeški genom.
Pravzaprav samo smrti še nismo premagali. Vsaj tako
si mislimo. Do prve poplave. In priznajmo, da v 21.
stoletju ni prehuda zahteva, da naj naša bivališča
ostanejo na suhem.
Zdaj poslušamo prelaganje krivde. Ljubljančani bi
krivili občine, iz katerih hudourniki pritečejo. Mečlanki
ekolist 07
9
stna oblast bi krivila državno. Tisti, ki živijo na suhem,
tiste, ki so šli gradit na poplavna območja in niso
kupili niti škornjev. Opozicija koalicijo, in koalicija
prejšnjo koalicijo. Vsi bi si umili roke in vode za to
res ne manjka.
Dejstvo je, da smo v preteklosti naredili niz napak,
posledica katerih je katastrofa. Trdim pa, da ni slučajno, da nas je zalilo, ampak je to posledica načina,
kako deluje politika in da doživljamo katastrofe tudi
na drugih področjih zaradi precej podobnih vzrokov.
Samo vzroke in posledice je tam precej lažje zamegliti.
Krhkost in robustnost
Bolj kot smo razviti, bolj smo občutljivi na okolico.
Vse, kar odstopa od tistega prijetnega sončnega dne,
ko je 22 stopinj, je predmet pogovorov, kako večje
odstopanje, malo večji naliv ali daljša suša pa sproži
niz pravičniških komentarjev o podnebnih spremembah.
Glede na to, da imamo vendarle dosti boljšo tehnologijo, da hladimo in kurimo, da so naša bivališča
bistveno bolje zavarovana pred vplivi vremena kot
tista izpred stoletij, je to pravzaprav čudno. A po drugi
strani smo se kot družbeni in tehnični sistem samooptimizirali, kot se s sistemi povsod dogaja. Vsaka
rezerva v sistemu, pa naj bo naš čas, ki nam ga še
niso zasedla opravila iz rokovnika, ali pa zemlja, po
kateri bi se lahko razlila poplavna voda, je znamenje
neracionalnosti, neoptimiziranosti, je priložnost, da jo
v imenu ekonomike še bolje izkoristimo. To se včasih
kasneje maščuje.
Celotna družba in vsi njeni podsistemi postajajo vedno bolj krhki, ker je vsaka rezerva neekonomična.
Optimalen dirkalnik formule 1 je tisti, kjer se vse
pokvari istočasno, tik po koncu dirke. Če motor zdrži
dlje od menjalnika, potem je pač preveč robustno
narejen, torej pretežak. Konkurenca z lažjim motorjem bo uspešnejša.
Tehnika zna narediti sistem robusten ali krhek in zna
ga ekonomsko optimizirati. Ob dogodku, kakršne so
poplave, spustijo pred mikrofone inženirje in druge
strokovnjake, in zdi se, da stroka ve, kako bi problem
rešila. Ob neki drugi priliki pridejo pred mikrofone
epidemiologi in tudi ta stroka pozna odgovor, kako
bi preprečili epidemijo ptičje gripe. Pedagoška stroka
ima odgovor na vprašanje, kako izboljšati izobrazbeno
strukturo ljudi. Stroka s področja sociale zna preprečiti
revščino. Agronomska stroka zna nahraniti državo.
10
ekolist 07
članki
Stroka in politika
Ob vsaki katastrofi slišimo, da bi bilo treba bolj poslušati stroko. Ampak, kot rečeno, stroka ni ena, strok je
več, nobena pa nima zares holističnega pogleda na
probleme. Lahko bi zašel v razpravo o teoriji znanosti
Thomasa Khuna ali Karla Popperja, ki sta pokazala, da znanost in posledično stroka težita k vedno
boljšemu razumevanju čedalje bolj specializiranih,
razdrobljenih problemov. Celostni pogled pa je zanemarjen in šele na političnem nivoju tehtamo, ali
bomo npr. urejali poplavno varnost ali pa zgradili
tovarno in nova delovna mesta ali pa postavili novo
šolo. Za vse ni denarja.
Zato trdim, da poplave, plazovi in druge naravne nesreče niso strokovni problem. Stroka stvari zna rešiti.
Vprašanje pa je, čemu, kateri stroki dati prednost.
Zato je odločanje v politiki težko – ker mora tehtati
med mnogimi strokovnimi odločitvami. In zato se
vseeno bolje obnesejo demokracije, kjer med raznimi
strokami tehtajo laiki, kot pa diktature, ki bi vsilile
eno samo »stroko« in jo postavile v ospredje na račun drugih.
Priljubljenost in potrebnost
V primeru poplav nas je narava grobo opozorila na
naše napake. Naravnih zakonov hidrodinamike se ne
da goljufati, vode se ne da zamolčati, poplavljenih hiš
ne moremo skriti pod preprogo. Opozorila je vse. Politiko, medije, stroko, podjetnike, občane - vse ljudi.
Poplave so simptom stanja, ko politika dela tisto, kar
je popularno, ne pa tistega, kar bi bilo potrebno. Popularnemu daje prednost pred potrebnim tudi na številnih drugih področjih. Finančna kriza je izbruhnila
tudi zato, ker si je politika kupovala glasove revnejših
Američanov tako, da jim je vseeno omogočila dostop
do kreditov za hiše. Toplogredni izpusti se večajo,
ker uvajanje davka na CO2 ne prinaša glasov. Ko se
varčuje pri plačevanju v javnem sektorju, se najprej
poreže sredstva za nagrajevanje najbolj prizadevnih,
ker so ti seveda v manjšini. Tako politika deluje in
nobena stroka ji pri tem ne more pomagati. K boljšim
odločitvam jo lahko prisilijo edino volivci.
Volivci svet dojemajo samo še v manjšem delu neposredno, večinoma pa skozi medije. Ti pišejo stvari, ki
jih ljudje radi berejo, vse manj pa o stvareh, ki bi jih
ljudje morali vedeti. Poplave so voda pod mostom, to
je bilo prejšnji mesec. Pritisk na politiko, da s tem v
zvezi kaj naredi, je popustil. Hidrotehnična stroka, ki
je bila dober teden v soju žarometov, se zdaj za sekunde in kvadratne centimetre bori z »aktualno« tehniko.
Stroka se je naveličala opozarjati in čaka, da jo bo kdo
kaj vprašal, ob tem pa pozablja na Heideggerjev rek,
da je bistvo tehnike zunaj tehnike – namreč v vplivu,
ki ga ima tehnika na družbo in svet.
Ljudje volijo tako politiko, spremljajo medije, od državnih uradnikov pa pričakujejo, da bodo namesto
njih premišljevali, ali je na nekem plazišču ali poplavnem območju varno graditi ali ne.
Pravica do neumnosti
Nerealno je pričakovati, da bo država varovala ljudi
pred njihovo lastno neumnostjo. V teh dneh sem bral
razpravo na nekem forumu, v katerem se bodoči graditelj pritožuje, da mu država komplicira s soglasjem,
češ da je nevarnost poplave. Ampak on ve, da tukaj
še nikoli ni poplavljalo. To je pisal avgusta. In natanko
tako so govorili investitorji v Viško Sončavo, kjer se v
garažah niti plavati ni dalo, tako visoka je bila voda.
Seveda, človek bi rad za svojo družino postavil dom
in država mu stoji na poti. Posamezniki nosijo koline uradnikom po občinah, veliki investitorji si dajo
popravljati zazidalne načrte. Morda se jim zdi, da
bo gradnja varnejša, če bodo dobili papir. Ne bo. Ni
verjetno, da bi uradnike bolj skrbelo za varnost graditeljev kot njih same. Zato bi se kazalo čim prej znebiti
prepričanja, da je naloga države, da varuje ljudi pred
njihovo neumnostjo. Ja, v tem smislu, da pripravi
pametne prostorske akte, s katerimi za gradnjo zapre nevarna področja. V splošnem pa je to napačno
razmišljanje.
Početi neumnosti je temeljna človekova pravica. Država ni prepovedala kajenja. Dovoli pitje alkohola. Dovoli, da ljudje gledajo Kmetijo. Če se država ne odloča
namesto posameznika, če mu je dala svobodo in z njo
odgovornost, pa mu je dolžna zagotoviti informacijo,
na podlagi katere se bo odločil. Zato zahteva, da se
na škatlice cigaret napiše, da kajenja ubija; da je na
etiketi od pijače zapisana stopnja alkohola. Podobno
bi lahko zahtevali, da kupec nepremične v tehnični
dokumentaciji dobi podatek, na kateri koti v njegovi
dnevni sobi je stoletna voda. In kakšna je verjetnost,
da mu bo garažo voda v celoti zalila.
Navaditi se moramo, da svoboda s seboj prinaša
odgovornost. Odgovorni smo za to, kje gradimo, kaj
beremo in tudi kakšne politike si izberemo. Osnovni
problem je, da se naša politika preredko zaveda, za
kaj jo imamo; da ureja interese med ljudmi, da se
postavi v bran posameznika proti posebnim interesom močnejših, da išče ravnotežje med različnimi
interesi v družbi. Da je čuvaj, ki skrbi, da stvari tečejo po pravilih. Če bi obstoječo zakonodajo razlagali
dovolj restriktivno in bi uveljavljali inštitut vodnega
soglasja, bi naredili marsikatero neumnost manj.
Država pa je nenadomestljiva, ko bi eden s svojimi
dejanji ogrožal varnost drugega. Zato seveda mora
posredovati, ko bi novogradnje poslabšale poplavno
varnost okolice, ko bi nova cesta naredila oviro vodi,
da bi se neškodljivo razlila po poljih. Država je prepovedala kajenje v zaprtih prostorih, ker ne pusti, da s
svojim ravnanjem povzročamo škodo drugim.
Odprtost in modrost
Zgoraj sem naštel nekaj faktorjev, ki vplivajo na to,
da smo od časa do časa v težavah. Sistemi - naravni,
družbeni in finančni - sami od sebe težijo k temu, da
so krhki, da zavračajo robustnost. Stroke so razdrobljene, že na svojih področjih pogosto zanemarjajo
celostni pogled. Politika je tista, ki lahko v sisteme
skozi regulativo in planiranje vgradi določeno robustnost, do katere nevidna roka trga sama od sebe
ne bi pripeljala. Na celotno družbo celostno pogleda
šele politika, ki je v večni skušnjavi, ali delati, kar je
popularno, ali tisto, kar je dolgoročno dobro.
Na drugo pot ji lahko pomagajo mediji, volivci in še
posebej stroka, ki mora biti družbeno angažirana in
zahtevati, da se sliši in upošteva njen glas. V času
računalnikov, interneta in široko dostopne izobrazbe je normalno, da se država bolj kot v preteklosti
naslanja na strokovna znanja, ki so zunaj hodnikov
oblasti, stroka pa bolj upošteva modrosti iz časov, ko
tehnika še ni bila vsemogočna.
Vsi morajo vedeti, kakšne nevarnosti prinaša kakšna
lokacija, temu primerno se morajo oblikovati cene,
ponudba in povpraševanje ter nenazadnje tudi zavarovalne premije. Če nas že spoštovanje do narave
ne bo prepričalo, da se ji moramo prilagajati, ne pa
je arogantno ignorirati, naj nas na to spomni vsaj
denarnica.
članki
ekolist 07
11
S060
Poplavna nevarnost mesta Laško
Preglednica 1: Značilne vrednosti visokih
vod v Laškem
flood safety of the city of laško
Matic košak, univ. dipl. inž. grad.
mag. Rok fazarinc, univ. dipl. inž. grad.
ključne besede: Laško, poplavna nevarnost,
Savinja, povratna doba keywords: Laško, flood
threat, Savinja, return period
Mesto Laško je med poplavno najbolj ogroženimi urbanimi območji v Republiki Sloveniji.
Zmanjšanje ogroženosti je možno le s kombinacijo številnih ukrepov, ki povečujejo pretočnost
Savinje skozi Laško in zadržujejo del poplavne vode na porečju Savinje in Voglajne. Poleg
tega je potrebno sedanjo rabo in načrtovanje
(planiranje) prilagoditi dejanski poplavni nevarnosti.
The city of Laško belongs to the most flood
threatened areas in the Republic of Slovenia.
The threat can only be reduced by a combination of countless measures, which increase
discharge of Savinja thought Laško and keep a
part of the flood water in the catchment area
of Savinja in Voglajna. Besides, it is necessary
to adjust today’s urban planning to the actual
flood threat.
Mesto Laško stoji v ozki dolini ob spodnjem toku reke
Savinje. Celotno dolino Savinje od Celja do Zidanega
Mostu je izoblikovala reka Savinja. Dolina je najožja
tik nad Zidanim Mostom (Veliko Širje), južno od Polul
pri Celju in na območju samega mesta Laško. Porečje
reke Savinje je do Laškega (VP Laško pod izlivom Rečice) veliko 1.664 km2. Na območju Celja se velikost
porečja Savinje s pritoki Ložnico, Voglajno in Hudinjo
poveča za 50 % (s 1.029 km2 na 1.548 km2). Porečje
Savinje se razprostira od Kamniško-Savinjskih Alp na
zahodu do zahodnega in osrednjega Kozjanskega na
vzhodu. Na severu porečje omejuje Pohorje in greben
Graške gore, na jugu pa Zasavsko hribovje. Zaradi
razgibanosti porečja in pahljačaste oblike se Savinja v
spodnjem toku odziva na različne padavinske pojave
kjer koli na porečju. Visoke vode v spodnjem toku so
posledica tako dolgotrajnejših padavin na severozahodnem ali vzhodnem delu porečja kot kratkotrajnih
intenzivnih padavin - poletnih neurij (na primer 1994,
2005 in 2007) na južnem, osrednjem ali severnem
delu porečja.
12
ekolist 07
članki
Savinja VP Laško
Q100
Q50
Q20
Q10
Q5
3
m /s
3
m /s
3
m /s
3
m /s
m3/s
1.400
1.267
1.078
939
798
V obdobju zadnjih dvajsetih let so Laško prizadele
štiri poplave. V preglednici 2 podajamo pretoke in
odčitke na VP Laško:
Visoke vode, ki so posledica naštetih padavinskih
dogodkov, se oblikujejo do sotočja Savinje in Voglajne v Celju in naprej proti Zidanemu Mostu potujejo
kot visokovodni val, ki s pritoki Rečico, Lahomnico
in Gračnico še dodatno narašča. Ob spodnjem toku
Savinje ni razlivnih površin, ki bi zmanjševale visokovodne valove.
Preglednica 2: Primerjava pretokov in
vodostajev poplav leta 1990, 1998, 2007
in 2010 v prerezu VP Laško (nad mestnim
mostom)
pretok [m3/s]
vodostaj [cm]
1. november 1990
1.406
694
4.-5. november 1998
1.395
692
18.-19. september 2007
1.254
639
18.-19. september 2010
1.017
557
datum
Po poplavah leta 1990 je vodno gospodarstvo saniralo nasipe v Spodnji Savinjski dolini. Prav tako se
je z nekaterimi ukrepi povečala poplavna varnost
mesta Celje (urejena mešana kanalizacija s črpališči,
sanacija ali dvig nasipov). Struga reke Savinje se je na
območju nad Žalcem poglobila do lapornate podlage
(tudi en meter ali več). Zaradi tega se je pretočnost
struge povečala in do pretoka 1.000 m3/s v Celju so
izločena obsežna poplavna območja (v Celju pod Ložnico je Q100 = 1.208 m3/s). Zmanjšanje razlivnih
površin vpliva na visoke vode na območju Laškega.
Te so bolj pogoste, predvsem pa so vrednosti konic
(maksimumov) višje. Vpliv je največji pri visokih vodah s povratno dobo od pet do petdeset let. Pri povratni dobi sto let bi se poplavna območja ob Savinji
ponovno aktivirala in prav tako bi bilo poplavljeno
Celje, vendar bi bil vpliv manjši kot pred letom 1990.
Ureditve na območju Hudinje se prav tako odražajo na visokih vodah Savinje pod Celjem. Poplavne
površine ob Hudinji so bistveno manjše, kot so bile
pred dvajsetimi leti. Poplavne površine ob Voglajni
in pritokih se sicer ohranjajo, vendar se poplav ne
kontrolira kljub izredno velikemu potencialu.
Poplavi leta 1990 in 1998 sta dosegli 100-letno povratno dobo, poplava leta 2007 skoraj 50-letno povratno dobo in letošnja poplava (dva maksimuma) pa
10- do 20-letno povratno dobo.
Savinja poplavi posamezna območja v Laškem že pri
bistveno nižjih pretokih, in sicer:
Zdraviliški park pri Q = 720 m3/s
Kulturni dom pri Q = 810 m3/s
Zdraviliška cesta pri Q = 720 m3/s
Staro zdravilišče (kletni prostori) pri Q = 720 m3/s
Trubarjevo nabrežje pri Q = 910 m3/s
Iz primerjave gladin med visokimi vodami leta
2007 in 1998 je možno povzeti nekatere zaključke
oziroma vplive posameznih objektov, ki vplivajo na
visokovodne razmere. Primerjava gladin je podana
v preglednici 3.
Današnja poplavna nevarnost
na območju mesta Laško
Poplavna nevarnost v Laškem se je v zadnjem obdobju torej povečala. Na poplavnost v Laškem ne
vplivata oblika in dolžina visokovodnega vala, temveč
le konica (maksimalna vrednost pretoka). V preglednici 1 podajamo značilne pretoke visokih vod za VP
Laško, ki smo jih povzeli po Hidrološki študiji Savinje
od vtoka Pake do izliva v Savo brez povodja Voglajne
(VGI, C-158, september 1994).
Preglednica 3: Razlika med merjenimi
gladinami poplave 1998 in 2007 na
posameznih mestih v Laškem
Razlika med odčitki
Primerjalno mesto (prerez)
2007 in 1998 [cm]
opomba
pod Pivovarno
64
vpliv mostu SŽ
pod mostom SŽ
79
vpliv obeh mostov
pod mestnim mostom
58
vpliv širitve skalne
VP Laško
53
ožine
izliv Rečice
79
vpliv širitve struge
nad novim zdraviliščem
89
zmanjšanje vpliva
most v Jagoče
68
širitve
nad mostom v Jagoče
53
vpliv mostu v Jagoče
Slika 1, 2: Poplavljena Zdraviliška cesta z zdraviliškim parkom
in poplavljeno Trubarjevo nabrežje 18. septembra 2010
(foto: M. Košak)
Iz primerjave podatkov in hidravličnih analiz je ugotovljeno naslednje:
1. Negativni vpliv marijagraškega ovinka je večji pri
večjih pretokih, kar je hidravlično smiselno (vpliv
vztrajnosti vodnega toka v krivini se s pretokom povečuje).
2. Hidravlični padec vzdolž Savinje se bistveno spreminja, in sicer je pod železniškim mostom približno
2 ‰, na območju mostov 0,5 ‰ in na območju zdravilišča do mostu v Jagoče približno 0,9 ‰.
3. Lokalne izgube na mostovih so relativno velike (od
10 do 25 cm).
4. Načrtovana ureditev marijagraškega ovinka bo
imela pozitiven vpliv (znižanje gladin do 25 cm) le do
obeh mostov v Laškem. Vpliv se bo zaradi morfoloških
procesov sčasoma zmanjševal.
5. Regulacijska dela, ki vplivajo na večjo pretočnost
oziroma nižje gladine imajo omejen vpliv na samo
območje ukrepa, prva gorvodna premostitev praktiččlanki
ekolist 07
13
no izniči znižanje gladin. Ureditev Savinje na širšem
območju zdravilišča je znižala gladine do 35 cm.
6. Območje Debra (zahodno od železniške proge in
severno od Rečice) zaradi ureditve Savinje na območju novega in starega zdravilišča leta 2007 ni bilo
poplavljeno. Če Savinja ne bi bila razširjena, bi bilo
območje verjetno poplavljeno.
7. Če bi se izvajale le ureditve Savinje (širitev struge),
območje novega zdravilišča pa bi bila še vedno poplavna ravnica, bi bile gladine Savinje nad Rečico ob
visokih vodah nižje še za 5 do 10 cm.
Kako povečati poplavno varnost
v Laškem?
Laško poplavno ogroža Savinja, Rečica, delno Lahomnica in več manjših neustrezno urejenih hudournikov, ki se s strmih pobočij stekajo proti Savinji.
Varovanje pred visokimi vodami Savinje je najzahtevnejše in tudi najkompleksnejše. Gladine ob poplavnih
dogodkih je možno znižati na naslednje načine:
‒ z izenačitvijo pretočnosti rečne struge (ureditve
marijagraškega ovinka do železniškega mostu)
‒ z zmanjšanjem vpliva premostitev (predvsem železniški most in mestni most)
‒ z zmanjšanjem visokih vod Savinje z zadrževanjem
v Spodnji Savinjski dolini in na porečju Voglajne.
Izenačitev pretočnosti struge, med katere sodijo tudi
ureditve marijagraškega ovinka in ureditve Savinje
do železniškega mostu, bo imela pozitiven vpliv
do obeh premostitev. Hidravlično izračunan vpliv
(znižanje gladin) z 1D-modelom po podatkih projektanta je 25 centimetrov. Tudi časovno se bo vpliv
novooblikovane krivine zaradi naravnih morfoloških
14
ekolist 07
članki
sprememb zmanjševal. Optimistična pričakovanja,
da bo regulacija ovinka prinesla Laškemu poplavno
varnost, niso realna.
Železniški most v Laškem in delno cestni most predstavljata ključno hidravlično oviro (slika 4, 5). Predvsem železniški most bo izničil pozitivni vpliv ureditve
v marijagraškem ovinku. Oba mostova določata hidravlične pogoje na severnem delu mesta. Vpliv mostov
sega do mostu v Jagoče. Z zamenjavo obeh mostov bi
bilo možno vzpostaviti enoten niveletni potek Savinje
od marijagraškega ovinka do mostu v Jagoče.
Savinja na širšem območju zdravilišča do mostu v
Jagoče je že urejena na način, kolikor dopuščajo naravne danosti (širina, padec). Kakršno koli dodatno
poseganje v vplivno območje Savinje bo razmere
samo poslabševalo (nove premostitve, zmanjševanje
poplavnih območij).
Zmanjšanje dotoka visokih vod z zadrževanjem v
Spodnji Savinjski dolini bo imelo omejen vpliv. Ciljno zmanjšanje pretoka Savinje v Celju je 200 m3/s,
vpliv zadrževanja v Laškem pa bo zaradi vpliva ostalih
pritokov, predvsem Voglajne s Hudinjo, verjetno še
nekoliko manjši. Če primerjamo dva dogodka, bo vpliv
zadrževanja verjetno takšen, kot je razlika med poplavo leta 1998 in 2007. Zato bo potrebno obratovanje
zadrževalnikov prilagoditi tudi zmanjševanju visokovodne konice v Laškem. Hkrati je potrebno načrtovati
tudi kontrolirano zmanjševanje visokovodnih konic
na Voglajni s pritoki.
Ob omenjenih ureditvah bi se pretok Savinje s konico
pri 100-letni povratni dobi zmajšal na 10- do 20-letno
povratno dobo, kar pa ne bi zagotovilo poplavne varnosti Laškega. Potrebna bi bila še ureditev poplavne
varnosti na območju samega Laškega na visoke vode
s 10- do 20-letno povratno dobo.
Slika 3: Poplavna ravnica na območju novega zdravilišča 18.
septembra 2010 (foto: M. Košak)
Na območjih, ki so poplavna, je potrebno predvideti
tudi pasivne gradbene ukrepe na obstoječih objektih
in prilagoditi rabo ter dejavnost dejanski poplavni
nevarnosti. Poleg gradbenih ukrepov je v prihodnje
nujno dosledno upoštevanje novih predpisov (Uredba
o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav
in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.
list RS 89/2008)) in razvoj, predvsem pa prostorsko
načrtovanje, prilagoditi poplavni nevarnosti.
Poleg posegov na Savinji severozahodni del mesta
(Debro) ogroža hudourniška Rečica, ki je neprimerno urejena ter bi jo bilo za poplavno varnost naselja
Debro nujno urediti v spodnjem toku. Laško ogrožajo še trije hudourniki, ki so na prehodu v dolinsko
dno prekriti in poddimenzionirani. Tudi te objekte
je potrebno sanirati. Poleg tega je celotno hribovito obrobje mesta pogojno stabilno ali celo labilno,
kar še dodatno ogroža obstoječo pozidavo, oziroma
omejuje razvoj.
Sklep
Poplavno ogroženost Laškega je možno zmanjšati le s
celovitim načrtovanjem potrebnih gradbenih ukrepov
na porečju Savinje in na območju Laškega. Vzporedno
s tem je potrebno prilagoditi dejavnosti in urbanistično načrtovanje na poplavnih območjih. Politično
podprti projekti gradnje na poplavnih območjih praviloma ne prispevajo k večji poplavni varnosti oziroma
so stroški izravnalnih ukrepov neracionalni.
Slika 4, 5: Vpliv železniškega mostu in cestnega mostu v
Laškem (foto: J. Damiš, M. Košak)
članki
ekolist 07
15
S061
Celje, mesto ob Savinji,
18. in 19. septembra 2010
celje, city alongside savinja river, september 18th and 19th 2010
Tomaž oberžan, univ. dipl. inž. grad.
Matija jurko, univ. dipl. inž. vki.
ključne besede: črpališče, kanalizacija, razbremenjene vode, Savinja, Celje keywords: pumping
station, sewerage, discharged water, Savinja River,
Celje
Primarni kanalizacijski sistem mesta Celje je
bil v letih 2004 in 2005 v sklopu projekta »CČN
Celje Nadgradnja primarnega kanalizacijskega
sistema« dograjen z zadrževalnimi bazeni, črpališči razbremenjenih voda in nekaj kilometri
kanalov. V prispevku je prikazano obratovanje
črpališč razbremenjenih voda v času visokih
voda Savinje 18. in 19. septembra 2010 s primerjavo s podobnim dogodkom pred natanko
tremi leti. Oba dogodka pomenita test črpališč v
realnih razmerah – osrednji del mesta, ki je bil v
podobnih razmerah v letih 1990 in 1998 močno
poplavljen, je tokrat ostal neprizadet.
Primary sewerage of the city of Celje was expanded in the framework of the project »WWTP
Celje: upgrade of primary sewerage« in 2004
and 2005. The expansion included construction
of retention tanks, pumping stations for discharged water and a few kilometres of sewers.
The article shows the operation of the pumping
stations for discharged water during the high
Savinja water on September 18th and 19th 2010
with comparison with a similar event that happened three years ago. Both events represent
a test of the pumping station under real conditions protecting the central part of the city,
which was, in similar events in 1990 and 1998,
flooded, and was now unaffected.
O dokončani kanalizaciji
V letu 2005 je bila zaključena investicija v dograditev
primarnega kanalizacijskega sistema Celje z zadrževalnimi bazeni in črpališči razbremenjenih voda; ta
delujejo le v času visokega vodostaja Savinje. Detajlneje so objekti opisani v prispevku v ekolist 04, kjer
so analizirane tudi razmere ob visoki vodi Savinje
septembra 2007. Takrat je bilo delovanje črpališč prvič
preverjeno tudi v realnih razmerah, delovanje je bilo
16
ekolist 07
članki
nemoteno, depresijski del mesta je bil obvarovan pred
poplavnimi vodami.
Savinja skozi Celje ob poplavah
2007 in 2010
Po zadnji poplavi v letu 2007 se razmere na prispevnem področju Savinje niso bistveno spremenile. Novih
vodnih objektov, ki bi konkretno vplivali na hidravlične razmere Savinje skozi Celje, ni. Predvideni in nujno
potrebni suhi zadrževalniki na Savinji in Bolski še niso
izgrajeni. Kot kaže, še tudi kmalu ne bodo. Poplavno
območje 2007 so na območju Celja povzročile visoke
vode Koprivnice na odseku od Šmartinskega jezera
do iztoka v Ložnico in Savinjo. Kasneje je bila struga
očiščena, na novo oblikovana in septembra 2010 je
vodotok večinoma ostal znotraj svoje struge. Ureditve
na Koprivnici bistvenega vpliva na pretočne razmere
v Savinji nimajo.
Ponoviti je potrebno, da je septembra 2007 Savinja
ob svojem maksimalnem pretoku segala natanko do
kote krone levoobrežnega nasipa na najnižjem mestu
(Splavarjeva brv), območje na desnem bregu (Mestni
park z drsališčem) je bilo poplavljeno.
Ob zadnji visoki vodi pa je najvišji vodostaj Savinje segal do nivoja Mestnega parka, ki je ostal nepoplavljen.
Enako velja za depresijsko urbanizirano območje na
levem bregu, kjer je bila zaščita pred preplavitvijo z
vodami iz kanalizacijskega sistema zagotovljena z
ustreznim delovanjem črpališč.
V nadaljevanju navajamo podatke o delovanju črpališč RZ-2, RZ-3, RZ-4, RZ-5, ki varujejo nizko-ležeče
osrednje območje mesta. Lokacije objektov so podane
na risbi 1.
Na Savinji je bilo 18. 9. 2007 razvidno izjemno hitro
naraščanje pretoka ob ekstremnih padavinah na celotnem prispevnem območju (ponekod nad 150 l/
m2 – 24-urne padavine, podatek Arso). Kljub relativno
ugodnim razmeram na površini v tem dnevu (predhodno praktično nenamočena tla, listje na drevju) je
maksimalni pretok v Celju pri Splavarjevi brvi 19. 9.
2007 ob 00:30 znašal 1.050 m3/s. Še nekaj ur prej,
recimo ob 13:00, je pretok Savinje znašal običajih
25 m3/s.
Risba 1: Prikaz lokacij rajonskih zbiralnikov in objektov:
zadrževalnih bazenov in razbremenilnih objektov s črpališči
razbremenjenih voda. Navedeni so podatki o volumnu
zadrževalnih bazenov in kapaciteti črpališč razbremenjenih
voda. ( literatura, vir: 2).
Na grafu 2 je razviden časovni potek naraščanja in
upadanja pretokov med 16. in 20. septembrom 2010.
Jasno sta razvidni dve konici pretoka, za ugodne poplavne razmere na območju Celja je bilo odločilno, da
konici nista sovpadli in da je pred nastopom druge
konice pretok izjemno hitro upadal in to vse do pretoka približno 400 m3/s. Konici sta nastopili 18. 9.
2010 ob 6. uri zjutraj (807 m3/s) ter ob polnoči med
18. in 19. 09. 2010 (802 m3/s).
Zaradi možnosti spremljanja ažurnih podatkov z avtomatskih opazovalnih postaj na spletnih Agencije
RS za okolje navajamo še podatke za postajo Medlog
(http://www.arso.gov.si/vode/podatki/stanje_voda.
html):
– 18. 9. 2007 (922 m3/s),
– 19. 9. 2010 (740 m3/s).
članki
ekolist 07
17
Q/t krivulja
Q/t krivulja
t [h]
t [h]
Graf 1: Hidrogram Savinje septembra 2007 za postajo Celje,
Splavarjeva brv. (literatura, vir: 6)
Graf 2: Hidrogram Savinje septembra 2010 za postajo Celje,
Splavarjeva brv. (literatura, vir: 6)
Q/t krivulja
t [h]
Graf 3: Primerjava obeh konic hidrogramov Savinje za
postajo Celje, Splavarjeva brv.
Graf 4: Podatki o količini prečrpane vode septembra 2007 in
2010
Reševanje poplavne varnosti
mostne konstrukcije (zajezba Čopov most!) in bi po
Trubarjevi vtekala v depresijsko območje Otoka.
Državni prostorski načrt za dolgoročno zagotavljanje
poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini predvideva
izgradnjo suhih zadrževalnikov na obstoječih poplavnih območjih rek Savinja in Bolska. Suhi zadrževalniki
predstavljajo celovito rešitev pred naraslimi vodami
za Celje in Laško z zagotavljanjem zniževanja konic
poplavnega vala. Na Savinji je predvidenih osem zadrževalnikov na območju od Levca do Latkove vasi ter
dva na reki Bolski (Kaplja vas in Trnava).
Mestna občina Celje v projektu zmanjševanja poplavne
ogroženosti mesta z izgradnjo protipoplavnih ukrepov
na območju občine kot enega izmed ukrepov vključuje
tudi nadvišanje levega brega Savinje v obliki nasipa
ali zidu med Čopovim mostom in Splavarjevo brvjo.
Predvidena rešitev je vprašljiva z več vidikov. Sam nasip
bi bil nepotreben ob izvedbi zadrževalnih bazenov v
Spodnji Savinjski dolini, saj se po izvedbi zadrževalnikov zniža konica pretoka stoletnih voda Savinje na 950
m3/s. V primeru nastopa stoletnih pretokov približno
1.200 m3/s (pred izgradnjo zadrževalnikov) bi izvedba
visokovodnega nasipa pomenila dodatno zapiranje
depresijskega območja mesta, voda pa bi vtekala preko
Število dogodkov
Pretok
Ustrezna rešitev za zagotavljanje poplavne varnosti
levega brega je zamenjava Splavarjeve brvi, delno
nadvišanje levega brega mestoma na najbolj ogroženih točkah. To je možno zagotoviti s protipoplavnimi
vrečami ali daljšimi, estetsko oblikovanimi zidovi s
funkcijo klopi. Levi breg s sprehajalno potjo je tako
pomembna mestna točka, da je zavoljo minimalnega
izboljšanja poplavne varnosti pač ni mogoče zaščititi s
tehničnimi ukrepi, kot so nasip, protipoplavni zid in podobno. Potreben je inderdisciplinarni pristop več strok,
oziroma ob zavedanju, da se s tem poplavna varnost
levega brega minimalno izboljšuje (ob tem pa seveda
dodatno ogroža desni breg, ki je ogrožen že pri pretoku
850 m3/s), investicijska sredstva nameniti za poplavno
zaščito drsališča, v poplavi 2007 praktično edinega
poplavljenega objekta ob Savinji. Še posebej zaradi
tega, ker so bila v objekt vložena investicijska sredstva
za izboljšanje delovanja (obnova drsalne ploskve).
Kot zanimivost še tabela konic pretokov Savinje na
vodomerni postaji Celje za čas njenega delovanja od
leta 2007 s kratkimi komentarji:
Datum
Poplavno območje
poplavljeno območje mestnega parka, ogrožen
Primerjava konic obeh hidrogramov nazorno pokaže
izjemno hitro naraščanje in upadanje pretoka v septembru 2007 ter dve konici v septembru 2010. V tem
dogodku je ključno (za manjšo poplavno ogroženost),
da sta bili konici časovno zamaknjeni in da je bil upad
pretoka pri prvi konici najhitrejši.
Pretočna količina 1.050 m3/s je maksimum, do katerega je varno območje mesta na levem bregu, seveda
ob ustreznem delovanju črpališč. Približno to količino
prevaja tudi mostna konstrukcija (Čopov most) na
vstopu Savinje v mesto, če na mostnih opornikih ni
zajete ekstremne količine plavja. Splavarjeva brv pri
tej količini ustvarja zajezbo, zato je najbolj problematično mesto na levem bregu tik nad Splavarjevo
brvjo, v dogodku 2010 so bile tam nameščene protipoplavne vreče. Z odstranitvijo Splavarjeve brvi in
zamenjavo z ustrezno konstrukcijo bi bilo mesto na
levem bregu varno do pretoka približno 1.100 m3/s
brez kakršnihkoli dodatnih varnostnih ukrepov. To
pa je tudi maksimum, ki ga Čopov most prevaja brez
bistvene zajezbe.
Pretočna količina 800-850 m /s pa je maksimum,
do katerega je poplavno varno območje na desnem
bregu; Mestni park z drsališčem.
3
18
ekolist 07
članki
19. 9. 2007 (1.052 m3/s)
Razmere na črpališčih
levi breg, črpališča prvič preizkušena,
delovanje odlično
poplavljeno mesto in park,
Črpališča so dimenzionirana na pretok, ki ga povzroči
merodajni naliv s povratno dobo enega leta.
nad 1000m3/s
4
5. 11. 1998 (1.200 m3/s)
kanalizacija v tem dogodku
še ni dograjena s črpališči
poplavljenih 95% površin mesta Celja,
V vseh črpališčih sta nameščeni po dve črpalki istih
kapacitet. Napajanje z električno energijo je preko
dizelagregatov, nameščenih v energetskih objektih
E-2 (napajanje objektov RZ-1, RZ-2, RZ-3 in RZ-4) in
E-5 (napajanje RZ-5). V objektih je dvojna varnost, nameščena sta po dva dizelagregata, kjer vsak omogoča
napajanje vseh objektov hkrati pri najbolj neugodnih
razmerah – obratovanju vseh črpalk na črpališčih.
Obratovanje energetskih objektov in črpališč je avtomatsko, omogočeno je tudi ročno vklapljanje/izklapljanje. (literatura, vir: 3)
1. 11. 1990 (1.208 m3/s)
stik Savinje s kanalizacijo
9. 10. 1980 (1.014 m3/s)
delno poplavljeno mesto in park
ni preprečen
18. 9. 2010 (807 m3/s)
800–1000 m /s
3
2
25. 9. 1973 (863 m /s)
3
ogrožen desni breg, levi breg zavarovan (črpališča)
delna preplavitev (brez črpališč)
poplavna nevarnost mesta za poplavljanje iz
3. 7. 1996 (670 m3/s)
kanalizacije (brez črpališč), ocena: 600-700 m3/s
6. 12. 1992 (718 m /s)
3
17. 11. 1992 (653 m3/s)
500–800 m3/s
13
29. 10. 1992 (732 m3/s)
20. 11. 1991 (575 m3/s)
1. 8. 1989 (618 m3/s)
Sistem črpališč in zadrževalnih sistemov na kanalizacijskem sistemu je ob letošnjih visokih vodah že drugič pozitivno deloval. Na grafu 4 je razvidna prečrpana količina vode ob visokih vodah v septembru 2007
in septembru 2010. Zaradi daljšega trajanja visoke
vode Savinje (graf 3) v septembru 2010 je količina
prečrpane vode v tem dogodku seveda bistveno večja,
saj pretoki v sami kanalizaciji niso upadli takoj.
31. 7. 1989 (626 m3/s)
14. 11. 1987 (554 m3/s)
5. 8. 1987 (552 m3/s)
29. 3. 1987 (678 m3/s)
14. 11. 1982 (651 m3/s)
15. 11. 1979 (696 m3/s)
5. 10. 1974 (564 m3/s)
200-500 m3/s
104
ni poplavne nevarnosti
Tabela 1: Podatki o koničnih pretokih ob visokih vodah
Savinje na VP Celje (1973-2010).
članki
ekolist 07
19
S062
Kako koristne so lahko
hidrometrične meritve?
Z zeleno so označeni dogodki, ko je bila poplavna
varnost mesta zagotovljena s črpališči na kanalizacijskem sistemu, z modro tisti, v katerih bi bila varnost zagotovljena, če bi bil kanalizacijski sistem že
dograjen, z rdečo pa tista, ko poplavne varnosti ni več
mogoče zagotoviti le s črpališči, pač pa s celovitimi
ukrepi na Savinji (zadrževalniki). Nadvišanje levega
brega na odseku Čopov most-Splavarjeva brv v nobeni
izmerjeni konici ne bi bistveno izboljšal poplavnih
razmer.
how useful can hydrometric measurements be?
Alenka šajn slak, univ. dipl. biol.
Samo čarman, dipl. inž. stroj.
dr.
Zgornja meja, ko črpališča še zagotavljajo poplavno varnost mesta, je pri pretoku Savinje 1.050 m3/s;
spodnjo mejo, ko se varnost zagotovi z delovanjem
črpališč, pa je brez natančne študije težko določiti.
Lahko jo ocenimo na pretok Savinje 600–700 m3/s.
Jasno je, da so škode ob teh pretokih bistveno manjše.
Zanimivo je, da sta v obdobju 2005–2010 dve konici
Savinje natanko v mejah, ko je poplavno varnost možno zagotoviti s črpališči. V obdobju 1973-2005 pa
beležimo dve konici Savinje nad pretokom, ko varnost
mestu zagotavljajo le črpališča ter le štiri, od tega dve
z minimalnimi škodami, ko bi bilo varnost možno
zagotoviti, če bi bil tedaj kanalizacijski sistem že v
celoti dograjen (25. 9. 1973 in 9. 10. 1980).
Z vidika zmanjševanja škode pri enakih poplavnih
dogodkih in enakih vloženih sredstvih je smiselno namesto nadvišanja levega brega izvesti protipoplavno
zaščito Mestnega drsališča v parku. Poplavna varnost
tega objekta se zagotavlja vse od pretoka Savinje
850 m3/s, medtem ko je funkcionalnost investicije
v nadvišanje levega brega Savinje le od pretoka nad
1.050 m3/s. Pa še ta je zagotovljena le ob hkratnih
ustreznih razmerah na vodotokih (plavje na mostnih
opornikih Čopovega mostu, ostali protipoplavni ukrepi na Savinji, Ložnici … ) in časovno le do izgradnje
zadrževalnikov na Savinji in Bolski.
Nagrajeni projekt urbanizacije
rečnega nabrežja
Rdeči trak oziroma Tanghe River Park, ki se vije ob
reki v kitajski provinci Hebei (Qinhuangdao City) je
prejel nagrado ASLA (American Society of Lansdcape Architects, več lahko preberete v literaturi, vir: 8)
za projekt urbanizacije rečnega nabrežja, s tem, da
na 500 m dolžine ponudi možnosti za sprehajanje,
sedenje in igranje z minimalnim posegom v prostor.
To se jim je zelo lepo posrečilo in rezultat je dolga
sprehajalna pot, ki je kombinacija lesene brvi in neskončne rdeče klopi za sedenje in poležavanje. Pot je
opremljena tudi s svetilkami. Pred posegom je bilo
zemljišče odlagališče za številne odpadke in popolnoma neprimerno za javno rabo ali celo za park.
20
ekolist 07
članki
Slike 1-4: Primer projekta odlične urbanizacije rečnega
nabrežja (Kitajska).
Literatura:
1. Črpališča na razbremenilnikih rajonskih zbiralnikov RZ-1, RZ-2, RZ-3,
RZ-4 in RZ-5, Idejni projekt, Institut za ekološki inženiring, maj 2000.
ključne besede: merilniki, vodostaj, pretok,
poplave keywords: hydrometric instruments,
water level, discharge, floods
določenem času. Paleta instrumentov za merjenje
vodostajev je raznolika, na voljo so tudi različni principi merjenja.
Trg hidrometričnih instrumentov ponuja širok
spekter instrumentov za merjenje višin vodne
gladine z različnimi merilnimi principi. Katerega
izbrati? Kateri merilni principi so primerni za
določena hidrološka stanja? Rezultati kažejo,
da instrumenti z vgrajenim tlačnim kompresorjem (merilni princip z mehurčki) nimajo lezenja
(drift) in so primerni za področja izpostavljenja udarom strele in za merilna mesta, kjer v
zimskem času prihaja do zamrzovanja; v takih
okoliščinah so tudi instrumenti na plovec neuporabni. Radarska tehnologija pa omogoča
brezkontaktno merjenje vodostaja in je zanesljiva alternativa konvencionalnim senzorjem
za meritve vodostaja (npr. tlačnim sondam), še
posebej v času poplav.
Brez merilnih letev še vedno ne gre. Na hidroloških
postajah so potrebne za umerjanje in kontrolo digitalnih merilnikov, omogočajo pa tudi trenutni odčitek
opazovalca. Na voljo so v različnih materialih (emajlirano ali nerjaveče železo) in v standardnih oblikah
ter velikostih.
The market of hydrometric instruments offers
a wide range of instruments for the measurement of water level with different measurement principles. Which one to choose? Which
measurement principle is suitable for a certain
hydrological condition? The results show that
the bubble principle as a drift-free measurement
is suitable for areas, where lightning can occur,
and the areas where, for example, shaft encoders are disabled by ice in winter time. The radar
technology provides contact-less measurement
of water level and it is a reliable alternative to
the conventional level sensors (pressure probes),
especially during flood conditions.
2. Črpališča na razbremenilnikih rajonskih zbiralnikov RZ-1, RZ-2, RZ-3,
RZ-4 in RZ-5 v Celju, PGD, PZI, PID; Hidrosvet, september 2005.
3. Hidravlični preračun kanalizacijskega omrežja Celja, Idejna zasnova,
PUV Celje, april 1997.
4. Dograditev primarnega kanalizacijskega omrežja Celje, Tomaž Oberžan,
Slovenski vodar 15, december 2004.
5. Podatki o obratovanju črpališč,, Vodovod-kanalizacija Celje.
Kakovostne meritve okoljskih parametrov, posebno
hidroloških, imajo v času, ko smo priča intenzivnim
meteorološkim pojavom, ki povzročajo obsežne suše
in vse pogostejše poplave, velik pomen. Tej potrebi so
se odzvali tudi proizvajalci opreme in tržišču ponudili
nove, zmogljivejše merilne instrumente.
6. Podatki o Savinji in meteorološki podatki, Agencija RS za okolje.
7. ekolist 04.
8. http://www.asla.org/awards/2007/07winners/056_tbtd.html
Vodostaj je hidrološki parameter, definiran kot višina vodne gladine, merjena na določenem mestu ob
Merilnike s plovcem uporabljamo za kontinuirano
merjenje podzemnih in površinskih vodostajev.
Spremembe v vodostaju se prenašajo preko plovnega kabelskega protiutežnega sistema do plovnega
škripca na zapisovalni enoti. Rotacija, ki jo povzroči
sprememba vodostaja, se pretvori v električni signal,
ki ga pretvorni kabel prenese v zapisovalnik podatkov,
kjer se shrani kot izmerjena vrednost.
Tlačna sonda je še vedno največkrat uporabljen merilnik za merjenje vodostaja. Meri hidrostatski tlak
vodnega stolpca na referenčno meritveno tlačno celico. Tlačno-kompenzirajoča kapilara v kablu sonde
omogoča meritveni celici referenčno merjenje atmosferskega pritiska. Tako se preprečijo nenatančne
meritve, ki bi jih povzročilo nihanje atmosferskega
pritiska. Kljub naporom proizvajalcev pri iskanju
ustreznih materialov za membrano pa pri tlačnih
sondah ni mogoče preprečiti zdrsa kovinske ali keramične membrane, torej lezenja merilnika v daljšem
časovnem obdobju.
Zelo prikladen fizikalni princip merjenja vodostaja je
princip z mehurčki. Stisnjen zrak, ki ga ustvari batna
črpalka, potuje skozi merilno cevko in posebni nastavek v vodo. Nadtlak, ki pri tem nastane v merilni
cevki, je neposredno sorazmeren vodnemu stolpcu
nad potopnim nastavkom in zračnemu tlaku skupaj.
Merilnik nato ločeno izmeri zračni tlak. S pomočjo
razlike med signaloma instrument izračuna višino
gladine vode. Ta fizikalni princip merjenja omogoča
meritve brez lezenja (drifta). Prednost merilnikov na
mehurčke je tudi majhna poraba električne energije
za delovanje.
članki
ekolist 07
21
S063
Vse do sedaj opisane tehnike merjenja vodostajev
pa se ob povodnji, kakršni smo bili priča letošnjega
septembra, lahko izkažejo za manj primerne. Potopne
merilnike lahko odnese deroča voda, ki s seboj nosi
sedimente, drevesa in druge večje predmete. Merilne
postaje, ki niso dovolj dvignjene, lahko voda zalije in
onemogoči delovanje elektronike na postaji.
Slika 1: Samodejna vodomerna postaja Medija Zagorje
(ARSO mreža) po povodnji septembra 2010
In kaj še lahko storimo, da bodo meritve ob povodnji
zanesljivejše? Redundančne meritve, to so meritve
istega parametra z dvema različnima merilnima
principoma na isti postaji hkrati (npr. tlačna sonda
in radarski merilnik), so gotovo pravi odgovor.
Ob izrednih hidroloških situacijah pa se meritve
opravljajo tudi na lokacijah, ki niso zajete v mreži
merilnih mest. Gre za meritve pretokov. Ker ob visokih
vodah prehod struge peš in merjenje s klasičnimi ali
ultrazvočnimi krili ni mogoče, se je zelo uveljavilo
merjenje z akustično Dopplerjevo metodo s sprotno
integracijo hitrostnega polja in površine prečnega
prereza. Meritve se izvajajo tako, da z dvema vrvema
in dvema izvajalcema na nasprotnem bregu vlečemo
ADCP-instrument (navadno čolniček trimaran) čez
vodotok. Meritve pa se lahko izvajajo tudi iz čolna, z
mostu ali preko žične premostitve.
Slika 3: Merjenje pretokov z ADCP merilnikom.
22
ekolist 07
članki
membrane technology
Mojca podbrežnik
mag. Maja bauman
red. prof. dr. Aleksandra lobnik
dr.
Zato postaja vse pogostejše merjenje vodostajev z
brezkontaktnimi radarskimi merilniki. Ti temeljijo
na impulzni radarski tehnologiji. Oddajna antena
pošilja kratke radarske impulze. Ločena sprejemna
antena sprejema impulze, ki se odbijajo od vode, in
jih uporabi za določitev razdalje med senzorjem in
površino vode: čas med pošiljanjem in prejemanjem
radarskih impulzov je sorazmeren razdalji med senzorjem in površino vode.
Nekateri proizvajalci ponujajo tudi radarske merilnike
za brezkontaktno merjenje vodostaja, ki nameščeni
pod kotom 45° glede na rečno gladino in merijo površinsko hitrost vode, iz katere se preračunava pretok.
Tudi ta rešitev se je ob poplavnih dogodkih izkazala
za zelo zanesljivo in koristno.
Slika 2: Merjenje vodostaja z radarskim merilnikom
Membranske tehnologije –
možnosti je veliko
Zakaj so zanesljive hidrometrične meritve tako pomembne? Kakovostne hidrometrične meritve pomenijo zanesljiv vhodni podatek za modeliranje in
predvidevanje, kar je v veliko podporo pri odločanju
in predpogoj za učinkovito ukrepanje; tudi ob poplavah. Seveda ob tem ne smemo pozabiti, da so enako
pomembne tudi meritve meteoroloških parametrov,
na primer meritve padavin.
ključne besede: membranska tehnologija, filtracijski moduli, membrane, »cross-flow« princip,
odpadna voda, pitna voda keywords: membrane
technology, filtration modules, membranes,
»cross-flow« principle, wastewater, drinking water
Membranske filtracije predstavljajo nepogrešljive tehnološke rešitve zaradi vedno večje
onesnaženosti in omejenosti površinskih in
podzemnih virov (pitne) vode. Prispevek podaja pregled osnovnih lastnosti membranskih
tehnologij z njihovimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Opisani so najpogosteje uporabljeni tipi membran in membranskih modulov po
področjih uporabe s ciljem doseganja želene
kakovosti očiščene vode.
Membrane filtration technology is becoming
an indispensable technology due to increasing
pollution of surface- and ground- water sources. The article presents basic characteristics of
membrane filtration showing their strengths
and weaknesses. Most commonly used types
of membranes and membrane modules are
described and sorted for their application area
and the required water quality.
Različne membranske tehnologije omogočajo doseganje zahtevane kakovosti vode v procesih čiščenja,
recikliranja, priprave tehnološke in pitne vode brez
uporabe dodatnih kemikalij ter predstavljajo globalno
nepogrešljivo tehnološko rešitev.
Omejeni viri površinske in podtalne vode povečujejo
pomen morske vode, slanic ter manj onesnaženih
odpadnih vod kot alternativnega vira pitne vode.
Pomembno se veča tudi pomen odpadne vode kot
vira sanitarne vode. Še po tridesetih letih izrazito
narašča predvsem uporaba reverznoosmoznih (RO)
večstopenjskih razsoljevalnih membranskih naprav
(MSF). Te trenutno veljajo za najcenejšo tehnologijo
priprave pitne iz slane vode, cena priprave pitne vode
pa znaša okoli 0,4 EUR/m3 [1].
Membranske filtracije –
možnosti je veliko
Membranske separacije so tehnološko najhitreje
razvijajoča se vrsta filtracij. Čeprav zanje veljajo vse
lastnosti in zakonitosti filtracijskih sistemov, so mnogo bolj kompleksne in tehnološko zahtevne. Pravilno
izbran in voden postopek membranske filtracije omogoča doseganje želene oziroma zahtevane kakovosti
široke palete voda: pitne, tehnološke, bazenske, hladilne, tehnološke in najrazličnejše odpadne vode. Procesi so uporabni tako za razsoljevanje morske vode, za
čiščenje vode z možnostjo ponovne uporabe kot tudi
za koncentriranje raztopin v prehrambeni in biotehnološki industriji (mlekarstvo, proizvodnja piva in pijač, vinarstvo), farmacevtski industriji, za proizvodnjo
procesne in ultračiste vode v galvanski, avtomobilski
industriji, rudarstvu ipd. Intenzivni razvoj materialov
za izdelavo membran je okrepil pomen membranskih
separacij za obdelavo sekundarnih in terciarnih odpadnih vod (odstranjevanje mikroonesnaževal) ter
zaoljenih vod [2,3].
Membranske procese lahko glede na vrsto gonilne
sile razdelimo na [4,2]:
– tlačnovodene: mikrofiltracija (MF), ultrafiltracija
(UF), nanofiltracija (NF), reverzna osmoza (RO),
plinska separacija (GS);
– difuzijske: izhlapevanje, perstrakcija, dializa,
membranska ekstrakcija, membranska adsorbcija
– toplotne: membranska destilacija, vakumska
membranska destilacija
– električne: elektrodializa, elektrostatske psevdotekoče membrane
– hemodializo, filtracijo s tekočimi in nosilnimi
membranami …
Membranski postopki so okolju prijazni in potekajo
brez uporabe kemikalij. Ločevanje in koncentriranje
se doseže brez spremembe agregatnega stanja, brez
uporabe kemikalij in vlaganja termične energije, zaradi česar so ti procesi energijsko učinkoviti. Filtracija
se lahko izvaja kontinuirano ter s pomočjo avtomatiziranega nadzora. Instalacija filtracijskih sistemov
članki
ekolist 07
23
raztopino skozi membrano in iz nje ločuje delce različnih velikosti, odvisno od lastnosti membrane oz. od
parametrov membranskega procesa (slika 1) [5,2].
Slika 1. Vrste membranskih procesov, kjer je gonilna
sila tlak [6,2]
Tlačnovodene membranske procese lahko glede na
velikost por membrane oz. delcev, ki se ločujejo, razdelimo na:
– mikrofiltracijo MF (velikost por 50 do 100 nm –
ločevanje na nivoju delcev)
– ultrafiltracijo UF (1 do 100 nm – ločevanje na nivoju
makromolekul)
– nanofiltracijo NF (0,5 do 5 nm – ločevanje molekul
in divalentnih ionov)
– reverzno filtracijo RO (reverzna osmoza – polprepusta membrana), pri kateri je velikost por manjša
kot 1 nm (ločevanje na nivoju ionov).
Pri teh vrstah je sila, ki poganja sistem, posledica razlike v tlaku na obeh straneh membrane [6,2].
Slika 2. Shematski prikaz tangencialno pretočne membranske filtracije (angl. cross-flow) [8]
Slika 3. Primerjava pretočne in konvencionalne filtracije [3]
ni zahtevna, naprave pa ne zasedejo veliko prostora.
Glede na raznolikost membran je možno želeno kakovost vode doseči tudi s kombinacijo procesov. Membranske filtracije imajo tudi nekatere pomanjkljivosti,
kot so odlaganje nastalih sekundarnih snovi, mašenje
membran, kar skrajša življenjsko dobo membran ter
zniža selektivnost ali pretok, to pa vodi k tehničnim
težavam in ekonomski izgubi [3].
V tehnologiji obdelave voda prevladujejo tlačnovodeni membranski procesi, pri katerih gonilna sila potiska
24
ekolist 07
članki
Princip tangencialno pretočne membranske filtracije
(TPF) (angl. cross-flow), ki je bil razvit z namenom
zmanjševanja mašenja membrane (angl. fouling) je
v zadnjih desetletjih doživel velik napredek v razvoju
(slika 2). Zagotavlja tehnično inovativen in stroškovno
učinkovit proces ločevanja, ki se lahko kosa s konvencionalnimi postopki ločevanja, kot so npr. destilacija,
ekstrakcija, kristalizacija [7]. Prednost TPF filtracije
pred konvencionalnim (»dead-end«) postopkom je v
zmanjšanju koncentracijske polarizacije in nezaželene
zamašitve zaradi vzdrževanja glavne mase raztopine
na mejni površini med membrano (slika 3) [9].
Ločevanje oz. koncentriranje snovi pri vseh membranskih procesih poteka na osnovi sejalnega mehanizma,
torej na osnovi velikosti delcev. Pri NF in RO na separacijo vplivata še difuzija in elektrostatični odboj.
Velikost por se od mikrofiltracije preko ultra- in nanofiltracije do reverzne osmoze manjša, s tem se manjša
tudi velikost (molekulska masa) zadržanih delcev. Z
manjšanjem por se veča upornost membrane, zato je
za doseganje enakega pretoka potreben višji tlak.
MF uporabljamo za sterilizacijo in prečiščevanje pijač,
v farmacevtski industriji, v elektrokemični industriji
za pripravo popolnoma čiste (ultračiste vode) in v
vedno večjem obsegu na področju biotehnologije in
biomedicinske tehnologije. To je proces, ki je najbolj
podoben konvencionalni filtraciji, glede na velikost
por zadržuje patogene bakterije, ciste in druge bakterije. UF se uporablja predvsem v prehrambni in mlečni industriji, farmaciji, tekstilni, papirni in kemični
industriji. Temelji na odstranjevanju makromolekul
(suspendirane snovi) in koloidnih delcev (silikata,
železa …) ter odstrani skoraj vse mikroorganizme iz
raztopin. NF in RO se uporabljata za ločevanje nizko-
molekularnih raztopljenih snovi, kot so anorganske
soli ali majhne organske molekule, kot so glukoza in
sladkorji. Proces NF učinkovito odstrani mikroorganizme, dvovalentne ione (SO42-, Mg2+…), odstranjuje
organske snovi, omogoča ločevanje različnih tekočin
ter delno zmehča vodo. RO se uporablja kot tehnologija za razsoljevanje vode, ter za koncentriranje v
prehrambni, galvanski in mlečni industriji [9].
a
b
Na tržišču so za filtracijske procese na voljo različne
membrane, ki se razlikujejo v strukturi in funkcionalnosti. Glede na strukturo so membrane lahko homogene ali heterogene, simetrične ali asimetrične, goste
ali porozne in trdne ali tekoče (slika 4). Lahko imajo
pozitiven/negativen naboj ali pa so nevtralne. Običajno so membrane sestavljene iz naravnih (modificiranih naravnih celuloznih materialov) ali sintetičnih
polimerov ali anorganskih keramičnih materialov [2].
Večina industrijskih membranskih materialov je izdelana iz kombinacije odpornih sintetičnih polimerov,
imenovanih tankoslojni kompoziti – TFC (angl. thin
film composite) po postopku polimerizacije dveh ali
več različnih monomerov.
c
d
e
f
V industrijskem merilu so velike površine membran
integrirane v membranske module (slika 5) [17]. Razvitih je šest osnovnih oblik modulov: slika 6a prikazuje ploščati modul (angl. flat sheet-FS) [18], slika 6b)
votlovlaknasti modul (angl. hollow fibre-HF) [19],
večcevni (angl. (multitubular-MT) na sliki 6c [20], na
sliki 6d kapilarni (angl. capillary tube-CT) [21], na
sliki 6e nagubana filtrirna kolona (angl. pleated filter
catridge-FC) [22] in spiralno naviti modul na sliki 6f
(angl. spiral-wound SW) [23]. Na sliki 6g je prikazan
ploščni DT-modul (angl. Disc Tube™ Module), ki ima
v jedru TFC RO ali UF ali NF membrane. DT modul se
uporablja za učinkovito razsoljevanje morske vode in
čiščenje zelo onesnaženih voda, kot so npr. izcedne
vode [24].
g
Multibarierni sistemi in možnosti kombiniranja postopkov med seboj omogočajo pripravo kakovostne
pitne vode iz različnih vrst voda. Membranske čistilne
naprave so vse manjše in manj zapletene, zato tudi
investicijsko in pogonsko cenejše. Na področju priprave pitne vode se v zadnjem času povečuje pomen
uporabe kombiniranih postopkov. Samostojni tangencialni membranski procesi se pojavljajo kot del kombiniranih postopkov v kombinaciji z ozoniranjem (UF/
O3; MF/O3; NF/O3). Z uporabo primerne tehnologije
se izognemo nekaterim tehnološkim postopkom oz.
zmanjšamo količine dodanih (in prebitnih) kemikalij
na minimum. Proizvedena pitna voda ima naravnejši
okus in izgled, je mikrobiološko neoporečna in sprejemljivejša za končnega uporabnika.
Slika 4. Primeri membranskih materialov a) naravna
membrana (celulozni acetat), b) sintetična, c) teflonska, d)
zeolitna, e) keramična, f) kovinska, g) kompozitna [10, 11,
12, 13, 14, 15, 16]
Sklep
Živimo v Evropi, kjer je v določenih delih zaradi visoke
stopnje onesnaženosti veliko vode za pitne namene
neuporabne. Z razvojem novih membranskih materialov in konfiguracij membranskih modulov, ki so
učinkoviti pri nizkih tlakih, postajajo membranske
filtracije cenovno konkurenčne metode v primerjavi s konvencionalnimi postopki obdelave vode, s
katero je možno vodo skoraj popolnoma očistiti. Pri
optimizaciji industrijskih procesov in za dosego žečlanki
ekolist 07
25
S064
Slika 5. Integrirani moduli [17]
a
b
d
f
c
e
g
Slika 6. a) ploščati, b) votlo vlaknasti, c) cevni, d) kapilarni,
e) nagubana filtrirna kolona, f) spiralno naviti membranski
modul, g) cevnoploščni DT – modul.
lenega učinka čiščenja/priprave vode so ključnega
pomena: izbor primerne membranske tehnologije
(glede na velikost odstranjenih delcev); izbor strojne
opreme (pilotna naprava, filtracijski modul); definiranje delovnih parametrov procesa separacije (nizki
tlak, T, pH raztopine, čas filtracije); vrsta in lastnosti
izbrane membrane (fizikalne in kemijske lastnosti);
način čiščenja membran (glede na količino vode, ki
jo je potrebno očistiti). Med procesom je poleg tega
potrebno spremljati izkoristek pilotne naprave, faktor zadrževanja nečistoč, fluks in permeabilnost ter
selektivnost.
26
ekolist 07
članki
Literatura:
1. Liu, S., Ashaar, R., Persson, K.M., Prospects for desalination as
water supply method, V: 9th Conference Membranes in Drinking and Industrial Water Treatment, MDIW 2010, 27-30 June,
2010, NTNU - Trondheim, Norway. Book of abstracts, 2010
2. BAUMAN, M. Membranske tehnologije v pripravi pitne vode.
V: LOBNIK, Aleksandra (ur.), TUREL, Matejka (ur.), BAUMAN,
Maja (ur.), Priprava in kakovost pitne vode : strokovna monografija. Maribor: IOS - Inštitut za okoljevarstvo in senzorje,
str. 43-56, 2010
3. LOBNIK, A., POBERŽNIK, M., BAUMAN, M. Priprava vode za
tehnološke procese. V: Strokovno posvetovanje Tehnološke vode
'08, Ljubljana, 03. in 04. december 2008. Tehnološke vode '08 :
strokovno posvetovanje, Ljubljana, 03. in 04. december 2008 :
zbornik predavanj. Ljubljana: Zavod za tehnično izobraževanje,
str. 63-88, 2008
4. KOŁTUNIEWICZ, A.B., The history and state of the art in
membrane technologies Wroclaw University of Technology,
Chemistry Department Institute of Chemical Engineering,
ERASMUS, Tarragona, 2005. Dosegljivo na svetovnem spletu
[30.5.2010] http://www.etseq.urv.es/assignatures/ops/presentacio_membranes.pdf.
5. BAUMAN, M., POBERŽNIK, M., LOBNIK, A. Čiščenje vode z
membranami. Varčujem z energijo, maj-jun. letn. 4, št. 4, str.
21, Tematska priloga Okoljsko ogledalo Slovenije, 2010
6. ŠKERJANEC, M. Hormonski motilci – grožnja prihodnosti?
Seminar »VARSTVO OKOLJA«, Univerza v Ljubljani, 2009/2010,
Dosegljivo na svetovnem spletu [11.10.2010] http://www.
let-group.com/ARENA05/letarenae.nsf/ae76a4ee10890d4bc
1256fb9005f74fe/03b3afb58410f492c125773300551524/$
FILE/Mateja_Skerjanec.ppt
7. Cost-effective Pilot Trials, Cost-effective research and development with membrane separation processes, Koch Membrane
Systems, 2010, Dosegljivo na svetovnem spletu [18.9.2010]
http://www.kochmembranesystems.com/pdf/Case_Studies/
Cost%20Effective%20Pilot%20Trials-FINAL.pdf
8. Dow Liquid Separations FILMTEC™ Reverse Osmosis Membranes Technical Manual, Trademark of The Dow Chemical
Company, Form No. 609-00071-0705, p. 182
9. ŠPANBAUER, A. Učinkovitost nanofiltracije pri odstranjevanju kovinskih ionov iz modelne vode : diplomska naloga.
Maribor, 2010.
10. http://www.advantecmfs.com/filtration/membranes/
mb_ca.shtml
11. http://atom.uni-mb.si/~ukelaborg/Slike/SEM-membrana.
jpeg
12. http://www.thomassci.com/Supplies/Filters/_/MAGNAPTFE-TEFLON-MEMBRANE-FILTERS/
13. http://www.dct.tudelft.nl/thepore/people/L.Gora.html
14. http://sti.srs.gov/fulltext/ms2002431/ms2002431.html
15. http://news.thomasnet.com/fullstory/Metal-Filter-removes-solids-down-to-10-microns-11344
16. http://www.rustore.info/en/rustore/index.html
17. http://www.projectconnect.com.au/Project_Preview.
asp?PID=70583893
18. http://www.gkss.de/institute/polymer_research/structure/
geestacht/equipment/modules/index.html.en
19. http://nitrogentirefilling.com/parker-tyre-saver-tire-wand.
html
20. http://www.ecn.nl/units/ei/eei/rd-programme/molecularseparation-technology/inorganic-membrane-technology/
21. http://www.cee.vt.edu/ewr/environmental/teach/wtprimer/revosmo/revosmo.html
22. http://www.pdblowers.com/t5-universal-air-filter-elementservice-instructions.php
23. http://www.lenntech.com/images/Boiler%20FE%20images/membrane.JPG
24. http://www.rotreat.at/english/index.htm
Sanacija lagune Šturmovci s
čiščenjem onesnažene zemlje in
vodnih sedimentov
sanitation of šturmovci lagoon with treatment of polluted
earth and water sediments
Maša ignjatović, univ. dipl. biol.
Sašo pocajt, univ. dipl. inž. grad.
ključne besede: laguna Šturmovci, čezmerna
obremenitev, mulj, smrad, sanacijski program
keywords: Šturmovci lagoon, excessive burdening,
sludge, bad odour, sanitation program
Na odseku med jezom v Markovcih in izlivom v
Dravo, na področju Šturmovcev, se v drenažnem
jarku bazena HE Formin nahaja večja razširitev, imenovana laguna. Laguna je ob izgradnji
jezu v Markovcih služila kot obtok Drave mimo
gradbišča jezu. Pred letom 1989 so se po jarku v
laguno stekale vse tehnološke in odpadne vode
Kidričevega in dela Ptuja, vključno z vodami
iz perutninske klavnice in farme v Dražencih.
Rezultat desetletnih aktivnosti je debela plast
usedlega gnijočega mulja, ki povzroča močan in
neprijeten smrad. Občina Markovci namerava
sanirati Laguno Šturmovci z izkopom mulja iz
lagune in ureditvijo njenih brežin.
Institut za ekološki inženiring je izdelal idejno
zasnovo sanacije lagune s čiščenjem onesnažene
zemlje in vodnih sedimentov.
On the section between the dam in Markovci
and outflow of Drava river in Šturmovci, there is
large widening in the ditch, called lagoon. During construction of the dam this lagoon served
as the circulation of Drava past the construction
site. Before 1989 all waste water from settlements Kidričevo and partly Ptuj, including water from poultry slaughterhouse and farm in
Draženci, flowed into the lagoon. The result of
this ten-year activity is a thick layer of deposited
rotting sludge, which is causing a strong and
unpleasant smell. The Municipality of Markovci
intends to improve conditions of the lagoon
with the extraction of sludge from the lagoon
and the regulation of its banks.
Institut za ekološki inženiring made the conceptual design of the improvement of conditions in
the lagoon with purification of soil and water
sediments.
Zakon o varstvu okolja določa, da je obremenitev okolja vsak poseg v okolje ali posledica posega v okolje,
ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, tveganje za okolje, okoljsko škodo
ali rabo naravne dobrine. Čezmerna obremenitev pa
je obremenitev, ki presega mejne vrednosti emisije,
standarde kakovosti okolja, pravila ravnanja ali dovoljeno rabo naravne dobrine.
Za odpravo čezmerne obremenitve in odpravo posledic čezmernega obremenjevanja okolja je odgovoren
povzročitelj obremenitve. Kadar pa posledic čezmerne
obremenitve ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem oz. za naložitev obveznosti ni
pravne podlage, mora za odpravo posledic po načelu
subsidiarne odgovornosti poskrbeti država oziroma
občina sama.
Ob izgradnji HE Formin v sedemdesetih letih je nastal
desnoobrežni drenažni jarek, ki služi za dreniranje
desnega bočnega nasipa akumulacije ter kot odvod
zalednih in izvirskih vod z dravske terase. Laguna leži
na mestu nekdanje gradbene jame.
Pred letom 1989 so se po jarku v laguno stekale vse
tehnološke in odpadne vode TGA Kidričevo, naselja
Kidričevo, dela mesta Ptuj na desnem bregu, farme
bekonov v Dražencih – KK Ptuj in perutninske klavnice – Perutnina Ptuj. Po zagonu CČN Ptuj se v jamo
izlivajo njene delno prečiščene vode (nekaj časa tudi
le mehansko čiščene odpadne vode), kanalizacija naselja Kidričevo, odpadne vode iz industrijske cone
v Kidričevem in dela mesta Ptuj na desnem bregu.
Debela plast usedlega gnijočega mulja v laguni povzroča močan in neprijeten smrad. Poleg emisij v zrak
obremenjuje laguna z odpadno vodo tudi podtalnico,
s tem pa predstavlja potencialni vir okužb za ljudi
in živali.
članki
ekolist 07
27
Slika 1: Prikaz lokacije in območij Natura 2000, EPO, zavarovanega območja in območja naravne vrednote (vir: http://
Slika 2: Prikaz varovalnih gozdov v okolici lagune
(vir: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/)
Slika 3: Kategorizacija urejanja vodotokov s prikazom okvirne lokacije lagune (vir: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/)
Construction_machinery_Watermaster_Classic_III.html )
www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/profile.aspx?id=N2K@ZRSVN)
Pri izdelavi sanacije so bili postavljeni naslednji cilji:
– zmanjšanje tveganja za zdravje, ki je povezano z
nakopičenimi odpadki in usedlinami
– preprečitev nadaljnjega širjenja neugodnih vonjav
in s tem izboljšanje bivalnih pogojev
– preprečitev nadaljnjega onesnaževanja dela podtalnice krajinskega parka
– preprečitev vnosa nezaželenih snovi v prehranjevalne verige ter ob visokih vodah izplavljanje mulja
v Dravo in na površje parka
– z odstranitvijo židkega globokega blata zmanjšati
nevarnost za otroke, saj je območje neograjeno
– ohranitev vodnega in obvodnega ekosistema, kar
vpliva tako na biodiverziteto, kot tudi na redno bogatenje podtalnice zavarovanega območja
– možnost razvoja različnih razvojnih aktivnosti, ki
niso v konfliktu z naravovarstvenimi zahtevami (na
primer pešpoti ipd.).
Sanacijski ukrepi so bili načrtovani skladno s 25.
členom Zakona o varstvu okolja (Ur. l. 39/2006 in
njegove spremembe in dopolnitve).
Predstavitev lokacije in z njo
povezane omejitve
Laguna leži v celoti na območju občine Markovci in
ima izreden naravovarstveni pomen tako za ptiče
(območje je pomembno kot gnezdišče, počivališče in
zimovališče številnih vrst vodnih in obvodnih ptic) kot
tudi za druge živalske in rastlinske vrste (poplavno
območje in nižinski tok Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi je kompleksen ekosistem z veliko pestrostjo habitatov in vrst, življenjski prostor ogroženih
živalskih in rastlinskih vrst ter evropsko pomemben
28
ekolist 07
članki
Slika 4: Primer stroja za izsuševanje in izkop mulja - gradbeni
stroj Watermaster (vir: http://www.truck1.eu/_TEN_auto_424716_
selitveni koridor). V območje Nature 2000 je uvrščeno
celotno območje, vključno z akumulacijo HE Formin,
laguno, drenažnim jarkom in reko Dravo.
Območje lagune z bližnjo okolico je uvrščeno med:
– Območje Natura 2000 (SPA* 5000011 - Drava in
SCI* 3000220 – Drava)
– Zavarovana območja – »Krajinski park
Šturmovci« (ID 1132)
– Ekološko pomembna območja in
(41500 Drava - spodnja)
– Naravne vrednote (3684 Šturmovci in
6953 Drava – rečna loka 2).
Desnoobrežni drenažni jarek je nastal v sedemdesetih letih ob izgradnji HE Formin in služi za dreniranje
desnega bočnega nasipa akumulacije ter kot odvod
zalednih in izvirskih vod z dravske terase. Na odseku
med jezom v Markovcih in izlivom v Dravo, na področju Šturmovcev, se v jarku nahaja večja razširitev
- laguna, ki je ob izgradnji jezu v Markovcih služila
kot obtok Drave mimo gradbišča jezu.
Območje lagune leži v območju obširnega in srednjedo visokoizdatnega vodonosnika: prodnopeščeni
zasip Drave - aluvialni vodonosnik in izven vodovarstvenih območij.
**Območja Natura 2000 temeljijo na dveh direktivah in sicer
Site of Community interest, na »Habitatni direktivi«.
Lokacija lagune se glede na karte poplavne nevarnosti
(atlas okolja MOP Arso) ne nahaja znotraj poplavnih
območij.
Zato je bilo za pripravo dokumentacije za izvedbo
sanacije potrebno upoštevati pogoje Zavoda RS za
varstvo narave (ZRSVN), MOP ARSO in Zavoda za
gozdove.
Identifikacija obstoječega
stanja lagune
SPA- Special Protected Areas na »Ptičji direktivi in SCI območja-
Okrog lagune je varovalni gozd št. 12715 (gozdnogospodarsko območje 12).
V bližini lagune je večje vodno telo – akumulacijsko
Ptujsko jezero. Laguna leži pod jezom v Markovcih
in meri v dolžino (vzdolž drenažnega jarka) približno
500 m, v širino pa 50 m, globina naj bi bila približno
dva metra. Od naselja Nova vas v Markovcih je laguna
oddaljena 200 metrov zračne linije. Laguna služi kot
usedalnik in gnilišče za kanalizacijske vode, ki skupaj
z drenažnimi vodami in zajetimi studenčnicami pritekajo po jarku. Vtok jarka v laguno je speljan preko
stopnje na gorvodnem koncu, iztok v Dravo pa, v primeru nizkih vod Drave, preko hrapave drče.
Predhodno so bile izvedene analize vodnih vzorcev in
mulja (rezultati so bili povzeti po podatkih v razpisni
dokumentaciji), ki so pokazale naslednje:
– kritično so presežene vrednosti usedljivih in neraztopljenih snovi ter celotnega fosforja, kar pomeni, da je
voda iz lagune uvrščena v najslabši (četrti) razred
– v laguni so prevladovali anoksični pogoji, kar kaže
na veliko vsebnost organske mase, ki se razgrajuje in
porablja kisik
– koliformne bakterije kažejo na svež izvor fekalne
kontaminacije
– sulfitreducirajoči klostridiji kažejo na onesnaženje
starejšega datuma
– alg je malo, posamično so prisotne fitoplanktonske
in perifitonske alge, masovno so prisotne bakterije in
nekaj protozojev, pogosta je nitasta bakterija Sphaerotilus natans
– genotoksični testi so na posameznih področjih pokazali tudi 58-odstotno stopnjo, ki sploh ne dovoljuje
rasti poskusnih rastlin.
Analiza mulja je pokazala, da sediment, odložen v laguni, vsebuje visoke vsebnosti snovi organske narave
(izražene kot skupni organski ogljik od 14 % C do 21 %
C), za druge parametre pa velja naslednje:
– visoke vsebnosti fosforja in dušika
– sediment je anaeroben
– izmerjene koncentracije kislinotopnega aluminija
so visoke
– v sedimentu so akumulirane razne kovine: baker,
cink, kadmij, krom in svinec
– v sedimentu so prisotni tudi drugi kemijski elementi:
arzen, berilij, kobalt, molibden, srebro, talij in vanadij
– sediment je močno onesnažen tudi z mineralnimi
olji.
V laguni se nahaja približno en meter debela plast
mulja, nad katero je v povprečju en meter vode. Ocena
količine mulja, ki ga je potrebno odstraniti in obdelati,
znaša približno 22.000 m3. Laguna danes predstavlja
zgolj usedalnik in gnilišče za kanalizacijske vode, ki
skupaj z drenažnimi vodami in zajetimi studenčnicami
pritekajo po jarku. Glavni problem lagune, ki bi lahko
predstavljala krajinsko ustrezen in naravovarstveno
pomemben habitat, predstavlja po kanalu dolvodno
prinešen in v laguni nakopičen, onesnažen mulj. Neustrezne rešitve v preteklosti so samo preselile okoljske
probleme dolvodno in tako preložile breme na lokalno
prebivalstvo (občasni smrad in potencialni zdravstveni
problemi).
članki
ekolist 07
29
S065
Začetek obratovanja čistilne naprave Ptuj bo pripomogel k izboljšanju kvalitete vod na vtoku v laguno.
Predlog sanacije
Na osnovi preučenega stanja in po strokovni presoji
smo izdelali zasnovo sanacijskega programa, ki podaja omilitvene ukrepe, s katerimi bodo eliminirani
prekomerni vplivi na okolje, hkrati pa tudi usmeritve
za nadaljnje načrtovanje. Pred pričetkom izvajanja del
se je namreč potrebno posvetovati z nosilci urejanja
prostora, upoštevati njihove usmeritve za varstvo
okolja in pridobiti ustrezne pogoje, smernice in soglasja.
Predlagana dela in tehnološki postopki obsegajo:
– izkop mulja iz lagune z gradbenim strojem
– izločevanje kosovnih primesi na situ
– ciklonsko obdelavo mulja (dehidracijo mulja)
– nakladanje dehidriranega mulja na vozila za transport za nadaljnjo obdelavo na drugi lokaciji.
Izkop mulja iz lagune
Predlagan je bil izkop mulja s strojem, s katerim je
omogočeno delo v izredno plitkih vodah. Predvideti
je potrebno stroj, ki lahko izkopava mulj s kopalno
žlico ali pa ga izčrpava s sesalno cevjo. Stroj mora
omogočati delo v zelo plitkih vodah.
Zaključek
Kot je razvidno iz zgornjih opisov, ima območje, v
katerem se nahaja laguna (skupaj z laguno), izreden
naravovarstveni pomen. Neodgovorno ravnanje v
preteklosti je povzročilo onesnaženje, ki predstavlja
tveganje za okolje, hkrati pa smrad in potencialni
vpliv na vire pitne vode moti ali celo ogroža lokalno
prebivalstvo.
Sanacija lagune pomeni bistveno izboljšanje stanja
okolja in sanacijo starega bremena. S predvidenimi
sanacijskimi ukrepi se bo ob splošnem izboljšanju
stanja lagune preprečilo nadaljnje širjenje neugodnih
vonjav, onesnaževanje podtalnice krajinskega parka
in vnos nezaželenih snovi v prehranjevalne verige.
Tako bomo pripomogli k obnovitvi in ohranitvi vodnega ter obvodnega ekosistema, s bomo prispevali
k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ureditev območja bo imela ugoden vpliv na lokalno prebivalstvo in
hkrati na razvojni potencial območja.
Viri:
Sanacije lagune s čiščenjem onesnažene zemlje in vodnih sedimentov, IDZ (IEI, d. o. o., št. projekta: 6D-10254.1, julij 2010);
Sanacija lagune na desnobrežnem drenažnem jarku v Markovcih, Idejni projekt (Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d., št.
projekta: 104/06-AS, Ptuj, 2006);
Idejne rešitve sanacije lagune ob Ptujskem jezeru (Limnos d.
Sejanje mulja
Obdelava izčrpanega mulja se vrši na za to pripravljenem utrjenem platoju, ki se ga uredi ob laguni.
Izčrpani mulj se preko cevi vodi na sito, kjer se s sejanjem izločijo kosovne primesi. Te se odvisno njihove
strukture vračajo v laguno (gramoz, kamenje), vsi
odpadki, ki bi ostali na situ (folije, steklo in ostali
odpadki), pa se predajo družbi za ravnanje z odpadki
skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Dehidracija mulja
Presejani mulj se v nadaljnjem postopku vodi na
dehidracijo, ki se izvaja s hidrociklonom. Hidrociklon je naprava, ki deluje na principu gravitacijske
in centrifugalne sile. S pomočjo centrifugalne sile se
izločajo delci, ki imajo večjo specifično težo od tekoče
komponente. Pomikajo se proti steni hidrociklona in
se nato izločijo. V tej fazi se mulju doda zgoščevalec.
Izločena voda iz postopka dehidracije se po odvodni
cevi vrača v laguno. S postopkom dehidracije se doseže, da delež suhe snovi v mulju znaša približno 20
odstotkov.
Predvideno je, da se dehidrirani mulj odvaža sproti.
Nadaljnji postopki obdelave mulja in lokacija odvoza
niso bili predmet projekta sanacije.
30
ekolist 07
članki
o. o., oznaka: VI-1/01-kp, Ljubljana, 2001);
Razpisna dokumentacija za javno naročilo za oddajo naročila
po odprtem postopku za sanacijo lagune Šturmovci s čiščenjem
onesnažene zemlje in vodnih sedimentov, št. 430-0023/2010,
Občina Markovci;
Atlas okolja MOP-ARSO (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso, oktober 2010)
Naravovarstveni atlas ARSO, ZRSVN (http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/, oktober 2010).
Prvi regijski center za ravnanje z
odpadki v Republiki Hrvaški
first regional waste management centre in
the republic of croatia
Mario panjičko, univ. dipl. ing. kem.
ključne besede: odpadki, regijski center, Republika
Hrvaška keywords: waste, regional centre, republic of Croatia
Reševanje problematike odpadkov že dolgo
ni samo ekološka nuja, ampak tudi ogledalo
družbe, v kateri živimo. Strategija ravnanja z
odpadki Republike Hrvaške daje prioriteto izgradnji regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Cilj takšnega pristopa je izboljšanje stanja
in doseganje evropsko primerljivih rezultatov
na področju odpadkov. Na Hrvaškem potekajo
aktivne priprave za prehod na regijski koncept
reševanja problematike odpadkov. Prvi tak center, ki bo šel v izgradnjo, je Regijski center za
ravnanje z odpadki Piškornica, v katerega so
vključene Koprivniško-križevska, Varaždinska,
Krapinsko-zagorska in Međimurska pokrajina.
Waste management is not only an ecological
need, but it is becoming a mirror of the society
we live in. Waste management strategy in the
Republic of Croatia favours construction of regional waste management centres. The goal of
this approach is an improvement of conditions
and achieving European standards in the field
of waste management. At the moment active
preparations are taking place in the Republic
of Croatia to start handling waste management regionally. This first such centre, which
will be built, will serve Koprivniško-križevska,
Varaždinska, Krapinsko-zagorska in Međimurska
regions.
Republika Hrvaška je na področju ravnanja z odpadki
sprejela Plan ravnanja z odpadki za obdobje od2007
do 2015 (Plan gospodarenja otpadom u Republici
Hrvatskoj (PGO RH) za razdoblje 2007.–2015. godine (NN 85/07)), katerega osnovni cilj je organizacija
izvajanja glavnih ciljev Strategije ravnanja z odpadki
Republike Hrvaške (Strategija gospodarenja otpadom
Republike Hrvatske (NN130/05)) ,sprejete za obdobje
od 2005. do 2025. leta. V sklop tega načrtovanja je
vključen tako razvoj kot tudi vzpostavitev regijskih
in pokrajinskih centrov za ravnanje z odpadki, kjer se
vrši obdelava odpadkov pred končnim odlaganjem.
Izgradnja centrov za ravnanje z odpadki v Republiki
Hrvaški (RH) je del Operativnega programa za varovanje okolja (Operativni program za zaštitu okoliša
(OPZO)), ki se v sklopu predpristopnega programa IPA
sofinanciran s sredstvi EU. OPZO predstavlja enega od
treh operativnih programov pod komponento III – Regionalni razvoj. Prvenstveno je usmerjen na področja
gospodarjenja z odpadki in vodami ter predstavlja
programski okvir za koriščenje finančnih sredstev
EU. Nepovratna pomoč IPA za izvajanje OPZO-a je
znašala za obdobje 2007–2009 53,5 milijona evrov, za
obdobje 2010–2011 pa je načrtovano sofinanciranje
v višini 43,2 milijona evrov.
Stanje na področju vzpostavitve centrov
za ravnanje z odpadki v RH
Po odobritvi projektne aplikacije s strani EU so bili v
juniju leta 2009 podpisani sporazumi za postavitev
dveh pokrajinskih centrov za ravnanje z odpadki, in
sicer v Istrski (lokacija Kaštijun) in Primorsko–goranski (lokacija Marišćina) pokrajini, ki bosta zgrajena
v skladu s standardi EU. Za gradnjo centra Bikarac v
Šibensko- kninski pokrajini so bila sredstva v višini
6 milijonov evrov zagotovljena že prej v okviru programa ISPA. V teku je priprava dokumentacije tudi za
ostale centre za ravnanje z odpadki.
Od 1. 1. 2012 bo imela Hrvaška za projekte gospodarjenja z odpadki na razpolago 170 milijonov evrov
letno iz strukturnih fondov, kar bo z domačimi sredstvi znašalo 240 milijonov evrov. Ob zgoraj navedenih
centrih, ki so v izgradnji oziroma potekajo priprave na
izgradnjo, potekajo tudi zaključne priprave za center
v Benkovcu za Zadarsko pokrajino, regijski center v
Piškornici za Koprivniško-križevsko, Međimursko, Varaždinsko in Krapinsko-zagorsko pokrajino ter center
Lećevica v Splitsko-dalmatinski pokrajini. Za dodatnih
pet centrov je definirana lokacija, poslana so pisma o
nameri za začetek priprav (Osješko-baranjska, Vukovarko-srijemska, Bjelovarsko-bilogorska, Karlovaška in
Virovitičko- podravska pokrajina). Brodsko -posavska
pokrajina je izbrala lokacijo in od nje se še pričakučlanki
ekolist 07
31
je pismo o nameri. Šest pokrajin je pa je še v fazi
končnega definiranja lokacije oziroma v začetni fazi
priprave dokumentacije. To so Sisaško-moslavaška
pokrajina, Dubrovaško-neretvanska pokrajina, Liško-senjska pokrajina, Požeško-slavonska pokrajina,
Zagrebška in mesto Zagreb.
Prvi regijski center za ravnanje
z odpadki v RH
Ideja za vzpostavitev regionalnega centra za ravnanje
z odpadki severozahodnega dela Hrvaške je nastala
v sklopu EU INTERREG III B CADSES projekta Drava
River Basin. Koncem leta 2001 je Ministrstvo za javna
dela, obnovo in gradbeništvo pričelo s pilotnim projektom vzpostavitve regijskega centra za ravnanje z
odpadki severozahodnega dela Hrvaške, v katerega
so se vključile štiri pokrajine: Koprivniško- križevska,
Varaždinska, Krapinsko-zagorska in Međimurska.
Vse štiri pokrajine in mesta so leta 2003 ustanovile
Javni zavod za odlaganje komunalnih in nenevarnih tehnoloških odpadkov severnozahodne Hrvaške
(Javnu ustanovu za odlaganje komunalnog i neopasnog tehnološkog otpada sjeverozapadne Hrvatske
(JUSZH)), ki postane nosilec in odgovorni partner za
gospodarjenje z odpadki v regiji. Realizacija vzpostavitve regionalnega sistema za ravnanje z odpadki je
načrtovana v fazah.
V postopku sprememb in dopolnitev Prostorskega
plana Koprivniško- križevske pokrajine je za lokacijo
regijskega centra za ravnanje z odpadki predvidena Piškornica, ki se nahaja v občini Ivanec. Lokacija
Piškornica je vnesena v Prostorski plan Koprivniškokriževske pokrajine in ima gradbeno dovoljenje za
sanacijo obstoječega odlagališča z nadaljevanjem
odlaganja. Območje obstoječega odlagališča je neurejeno, saj se odpadki odlagajo že od leta 1982.
Trenutno je 11 hektarjev odlagališča v fazi sanacije,
ki poteka od leta 2005. Načrtovana je prestavitev
obstoječih odpadkov na novo urejeno površino, s čimer bi zmanjšali škodljiv vpliv na okolje. Predvidena
višina odloženih odpadkov bi znašala 30 metrov, na
tak način bi lahko odložili 900.000 m3 zbitih odpadkov. V postopku sanacije je realizirana tudi izgradnja
spremljajočih objektov: garaža, prostori za delavce,
tehtnica za vozila, plato za pranje vozil in opremljenost s komunalno infrastrukturo: priključek na vodovodno in nizkonapetostno omrežje.
19. 11. 2009 je konzorcij v sestavi, ki je navedena
spodaj, podpisal pogodbo o izdelavi dokumentacije
za Regijski center za ravnanje z odpadki Piškornica (v
nadaljevanju Center). Konzorcij sestavljajo:
32
ekolist 07
članki
– Brodarski institut d. o. o., Zagreb
– Institut za ekološki inženiring d. o. o., Maribor
– IPZ Uniprojekt TERRA d. o. o, Zagreb
Dokumentacija bo obsegala naslednje elemente:
1. Študijo o vplivih na okolje z vsemi potrebnimi
raziskovalnimi deli
2. Izdelavo dokumentacije za pridobitev lokacijskega dovoljenja
– Idejni projekt
– Elaborat požarne varnosti
– Elektrotehnični elaborat za napravo za pridobivanje električne energije
3. Izdelavo razpisne dokumentacije za izvedbo mednarodnega natečaja (FIDIC – Yellow book, PRAG)
– Izdelavo razpisne dokumentacije za izvajanje del
– Izdelavo razpisne dokumentacije za nadzor pri
delu
– Izdelavo razpisne dokumentacije za delo z javnostjo
– Izdelavo razpisne dokumentacije za tehnično
pomoč
– Izdelavo razpisne dokumentacije za nabavo opreme
4. Izdelavo razpisne dokumentacije, potrebne za
izgradnjo naprave za mehansko-biološko obdelavo
odpadkov (FIDIC – Yellow book, PRAG)
– Izdelavo razpisne dokumentacije za izgradnjo
objekta MBO
– Izdelavo razpisne dokumentacije za nadzor nad
izvajanjem del za napravo za MBO
Regijski center za ravnanje
z odpadki Piškornica
Piškornica se nahaja 8 km severno od centra mesta Koprivnice, v občini Koprivniški Ivanec, ki je
del Koprivniško-križevske pokrajine. Širše območje
predstavlja mozaik kultiviranih površin, na katerih
prevladujejo travniki, medtem ko na sami lokaciji v
prostoru dominira obstoječe odlagališče komunalnih
odpadkov.
V sklopu Centra se bodo izvajale naslednje dejavnosti:
– sprejem, obdelava in odlaganje komunalnih
odpadkov
– sprejem in odlaganje obdelanih nenevarnih
industrijskih odpadkov
– sprejem in začasno skladiščenje ločeno zbranih
odpadkov
– sprejem in začasno skladiščenje nevarne komponente komunalnih odpadkov iz gospodinjstev
– obdelava odpadnih vod, nastalih znotraj Centra
– zajemanje odlagališčnega plina in proizvodnja
električne energije
– pranje in servis vozil za prevoz odpadkov.
Center je projektiran na osnovi letne ocene količine
odpadkov, ki se bodo dovažale z območja Koprivniško-križevske, Krapinsko-zagorske, Međimurske in
Varaždinske pokrajine. Predvidena doba obratovanja
centra je ocenjena na 25 let.
Za dimenzioniranje objektov in strojev je ob količini proizvedenih komunalnih odpadkov pomemben
podatek tudi njegova sestava. Sejalna analiza komunalnih odpadkov na obravnavanem območju še ni
bila izvedena, izdelana bo morala biti na vsakih 3-5
let. Povprečna sestava komunalnih odpadkov v RH
je prikazana na spodnji sliki in je dobljena z analizo
sortiranja v preteklih letih na Hrvaškem.
Slika 1: Predvidena sestava komunalnih odpadkov za
pokrajine vključene v Regijski center za ravnanje z odpadki
Piškornica (IPZ Uniprojekt)
Razen komunalnih odpadkov se bodo znotraj Centra
odstranjevali tudi nenevarni industrijski odpadki,
inertni in gradbeni odpadki.
Obdelava komunalnih odpadkov se bo vršila v dveh
stopnjah. Prva stopnja predstavlja mehansko-biološko obdelavo, druga stopnja pa obdelavo ostanka
odpadkov v bioreaktorskih odlagališčih.
Mehansko – biološka obdelava
komunalnih odpadkov
Naprava MBO deluje kot kompleks medsebojno povezanih hal:
– dve medsebojno povezani hali za sprejem in
mehansko predobdelavo odpadkov dimenzij vsaka
po 40 x 25 m
– dve povezani hali za biološko obdelavo dimenzij
120 x 25 m
– hala za mehansko obdelavo dimenzij 5 x 50 m.
Hale so zasnovane kot armiranobetonske konstrukcije višine 16 m.
Vzdolž kompleksa so locirani biofiltri. Ob vsaki od hal
za biološko obdelavo odpadkov je predviden biofilter
tlorisnih dimenzij 120 x 17 m, ob hali za mehansko
obdelavo pa sta na vsaki strani vzdolž hale predvidena biofiltra dimenzij 47,5 x 17 m.
Slika 2: Objekt za MBO Regijskega centra za ravnanje z
odpadki Piškornica 3D-prikaz (IPZ Uniprojekt)
Po obdelavi komunalnih odpadkov v objektu MBO
dobimo naslednje produkte:
– gorivo iz odpadkov (SRF)
– koristni material za nadaljnjo uporabo
– biološko obdelano frakcijo, pripravljeno za proizvodnjo bioplina.
članki
ekolist 07
33
Gorivo, proizvedeno iz odpadkov, se odvaža na lokacijo izven območja Centra, kjer se bo energetsko
izkoriščalo. Koristni materiali se bodo usmerili v postopek ponovno uporabe, biološko obdelana frakcija
se bo odvažala na nadaljnjo obdelavo in odlaganje
znotraj Centra v kontrolirano bioreaktorsko odlagališče, pri čemer se bo proizvajal bioplin in nato
električna energija.
Kontrolirano bioreaktorsko odlagališče
V kontrolirano bioreaktorsko odlagališče se odlaga
biološko obdelana frakcija komunalnih odpadkov –
energetsko obnovljiv ostanek komunalnih odpadkov,
ki je biološko osušen in delno stabiliziran. Z dodajanjem točno določene količine vode lahko stabiliziran
material biološko aktiviramo in na ta način sprožimo
nadaljnjo obdelavo, ki poteka z anaerobnimi biološkimi procesi – anaerobno vrenje.
Bioreaktorski moduli so dimenzionirani na način,
da bi zadostili dvoletnim potrebam za odlaganje biološko obdelane frakcije iz MBO. Biološko obdelana
frakcija se odloži v bioreaktorski modul in prekrije z
začasnim tesnilnim slojem. Ko se v telesu modula
pričnejo anaerobni procesi, se pristopi k izsesavanju
bioplina za proizvodnjo električne energije. Kontrolirano bioreaktorsko odlagališče sestavlja 15 modulov
in rezervni prostor.
Bioreaktorsko odlagališče sestavljajo: temeljni tesnilni sloj, začasni nasipi, sistem odvodnje izcednih
vod, sistem odvodnje padavinskih vod, sistem za odplinjevanje, sistem za dovod vode, začasni in končni
krovni tesnilni sistem.
Odlagališče za odlaganje nenevarnih
industrijskih odpadkov
Odlagališče za nenevarne industrijske odpadke bo
zgrajeno v južnem delu centra. Na tem odlagališču
se bo odlagal neizkoriščen del obdelanih gradbenih
odpadkov in ostanek od obdelave nenevarnih industrijskih odpadkov.
V sklopu izgradnje odlagališča nenevarnih industrijskih odpadkov se bo uredilo:
– telo zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov
– obodni kanal za zbiranje padavinske vode
– zbirni bazen za zbiranje izcednih vod
– zelene površine.
34
ekolist 07
članki
Naprava za obdelavo in izkoriščanje
odlagališčnega plina
Konverzija biorazgradljive komponente odpadkov v
bioplin omogoča pridobivanje električne energije iz
odpadkov, obdelanih v postopku MBO.
Napravo za proizvodnjo električne energije iz bioplina
(odlagališčnega plina) sestavljajo plinska postaja,
modul za proizvodnjo električne energije in visokotemperaturna bakla.
S pomočjo plinske postaje se plin izsesava iz telesa
odlagališča. Nato se prečisti in usmeri na osnovni
modul, kjer se preko motorja in generatorja proizvaja električna energija. Visokotemperaturna bakla je
predvidena za sežig odlagališčnega plina v nujnih primerih ter za primer remonta bioplinske naprave.
V sklopu naprave za proizvodnjo električne energije
je predvidena vgradnja osmih plinskih motorjev, od
katerih je eden rezervni. Vsak plinski motor ima instalirano moč približno 300 kW.
Obdelava odpadnih plinov iz
naprave za MBO
Zrak, ki se bo izsesaval iz hale za sprejem odpadkov
in hale za biološko obdelavo odpadkov, se pred izpustom v atmosfero obdela na biofiltru. Predvidena sta
dva biofiltra vzdolž vsake hale za biološko obdelavo
odpadkov.
Biofiltri so projektirani tako, da ustrezajo naslednjim
minimalnim tehničnim pogojem:
– minimalna površina je 1m2/100m3 obdelanega
zraka
– minimalna debelina sloja biofiltra je 1,5 m
– minimalni čas zadrževanja zraka v biofiltru znaša
30 sekund.
Celoten zrak se najprej odpraši s pomočjo vodne megle in nato vodi na biofilter.
Obdelava odpadnih vod
V sklopu Centra bodo nastajali trije tipi odpadnih vod:
potencialno onesnažene padavinske vode, tehnološke
in izcedne vode ter sanitarno -fekalne vode.
Padavinske vode se bodo čistile na usedalnikih in
lovilcih olj, ostale odpadne vode se bodo obdelovale
na lastni napravi za čiščenje odpadnih vod znotraj
centra.
Naprava za čiščenje odpadnih vod je načrtovana z
dvema linijama, da bi bila s tem fleksibilnejša in da
bi omogočala nemoteno obratovanje.
Vsaka od linij je sestavljena iz treh stopenj obdelave:
– fizikalno-kemične obdelave
– biološke obdelave
– filtracije.
preostane projektnemu timu konzorcija končanje
postopka presoje vplivov na okolje po zahtevah strokovne komisije in izdelava razpisne dokumentacije,
ki jo je možno izdelati le na podlagi končnih verzij
posameznih dokumentov.
Literatura in viri:
Regionalni centar za gospodarenje otpadom Piškornica, Brodarski institut d. d., Institut za ekološki inženiring d. o. o., IPZ
Uniprojekt TERRA d. o. o., 2010
Očiščena odpadna voda se odvaja v rezervoar za
očiščene odpadne vode volumna 250 m3. Očiščena
odpadna voda se lahko, če je to dopustno, koristi ponovno kot voda za aktiviranje in delo bioreaktorskega
odlagališča. Ostanek očiščene vode se po predhodni
analizi izpusti v odvodni kanal in nato v vodotok Gliboki.
Infrastruktura
Infrastruktura Centra je načrtovana z ozirom na
potrebe za načrtovano obdobje delovanja in zajema naslednje segmente:
– sistem oskrbe z vodo
– sistem odvodnje odpadnih vod
– sistem dobave električne energije in plasiranje v
omrežje
– notranje telekomunikacijsko omrežje
– sistem centraliziranega nadzora in tehnične
zaščite objektov
– sistem za spremljanje kamionov
– solarne sisteme za proizvodnjo električne energije
– naprave za kontrolo parametrov na odlagališču
– ureditev zelenih površin.
Trenutno stanje projekta Regijskega
centra za ravnanje z odpadki
Piškornica
Konzorcij projektantov je končal revizijo projektne
dokumentacije, ki obsega Študijo o vplivih na okolje
z vsemi potrebnimi raziskovalnimi deli, Idejni projekt,
Elaborat požarne varnosti, Elaborat varnosti pri delu
in Elektrotehnični elaborat naprave za proizvodnjo
električne energije. Študija o vplivih na okolje je trenutno v postopku ocene vplivov na okolje. Prva seja
strokovne komisije je končana in podani so bili odgovori na vsa vprašanja članov. V bližnji prihodnosti se
pričakujejo ostale seje, javni vpogled in javne razprave. Trenutno je projektni tim konzorcija v pričakovanju
izdelave pogojev zaščite okolja, Feasibility študije in
Aplikacije za sofinanciranje, ki so bili dodeljeni drugim izvajalcem in niso predmet pogodbe konzorcija
in investitorja. Po izdelavi navedenih dokumentov
članki
ekolist 07
35
S066
Nova trasa železniške proge
Ljubljana – Jesenice
new route of ljubljana – jesenice railway
Duška czurda, univ. dipl. inž. grad.
mag. Janez šturm, univ. dipl. inž. grad.
Republika Slovenija potrebuje zmogljivejšo železniško povezavo od Ljubljane na sever, proti
Avstriji. V ta namen je v letu 2009 naročila izdelavo študije upravičenosti za novo elektrificirano progo Ljubljana–Kranj–Jesenice. Študija je
del globalne študije Generalna rešitev letališča
Jožeta Pučnika Ljubljana, vključno z železniško
povezavo z Ljubljano in Kranjem.
Študijo smo izdelali v dveh korakih: v prvem
smo iskali najugodnejši koridor na posameznem
odseku in v nadaljevanju obravnavali po tri variante poteka trase znotraj izbranega koridorja.
Kot rezultat študije je bila izbrana varianta, ki je
izkazovala največ ugodnosti glede na vse ocenjevane vidike.
Za izbor variante so bile izdelane tri variante v
koridorju ob avtocesti, tri variante v koridorju
vzhodno od Lesc ter tri variante navezave letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
The Republic of Slovenia needs a more efficient
railway connection of Ljubljana with the northern part of the country heading towards Austria.
In 2009, a feasibility study for a new railway
Ljubljana – Kranj . Jesenice was commissioned.
The study is a part of a global study of the Jože
Pučnik airport including the railway connection
of Ljubljana and Kranj.
The study was made in two steps: firstly, we
were looking for the most advantageous corridor on each individual section and in the second
step considered three route variants within each
corridor. The result was the optimal route, which
preformed best considering all aspects.
Finally, three variants in the corridor along side
the motorway, three variants in the corridor
east of Lesce and three variants that connect
the airport were prepared for selection.
Naša država potrebuje zmogljivejšo železniško povezavo od Ljubljane na sever, proti Avstriji. V ta namen
36
ekolist 07
članki
je v letu 2009 naročila izdelavo študije upravičenosti
za novo elektrificirano progo Ljubljana–Kranj–Jesenice. Študijo je izdelal Prometni institut v sodelovanju
s podizvajalci, Projektivnim podjetjem SŽ, Geoinženiringom d. o. o. in Institutom za ekološki inženiring
d. o. o.
Na posameznih odsekih je bila obstoječa trasa železniške proge neustrezna za izvedbo visokozmogljive
železniške proge za hitrosti 160 km/h, zato je bilo
potrebno umestiti novo traso in preveriti ustreznost z
gradbenotehničnega, prometnotehnološkega, geološko-hidrološkega, okoljskega in finančno-ekonomskega vidika. Traso proge smo razdelili na tri dele: odsek
Ljubljana–Kranj in Kranj–Jesenice ter priključevanje
na letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Nalogo smo izdelali v dveh korakih: v prvem smo
iskali najugodnejši koridor na posameznem odseku
in v nadaljevanju obravnavali po tri variante poteka
znotraj izbranega koridorja. Kot rezultat študije je bila
izbrana varianta, ki je izkazovala največ ugodnosti
glede na vse ocenjevane vidike.
Nova proga Ljubljana–Jesenice je visokozmogljiva
železniška proga za hitrosti 160 km/h in več. Vlaki na takšnih železniških progah nimajo pogostih
postankov, saj se na ta način poveča vozni čas. Tako
so predvideni postanki samo na postajah Ljubljana,
Kranj, Jesenice in letališče. Obstoječa proga bo namenjena izboljšanju lokalnega potniškega prometa
(Medvode, Škofja Loka, Radovljica …) in tovornega
prometa, namenjenega lokalnemu gospodarstvu.
Na ta način bodo naselja med Ljubljano in Kranjem
do Jesenic kvalitetnejše in na višjem nivoju povezana
z lokalnimi centri in prestolnico. Kranj bo imel dve
železniški postaji, katerih medsebojna železniška
povezava ni predvidena.
Gradbenotehnični vidik
Z gradbenotehničnega vidika je varianta a-V1 prednostna varianta. V velikem delu poteka paralelno skupaj
z avtocesto. Okoljsko tehnični in urbanistični vplivi so
znatno manjši kot pri drugih dveh variantah. Nadalje
je večina izvennivojskih cestnih križanj že obstoječih,
tako da mora biti izvedena samo prilagoditev in niso
potrebne premestitve ali zaprtje.
Obe varianti priključka na letališče Jožeta Pučnika
Ljubljana imata na severnem delu skupen potek. Predlagamo izbiro variante l-V1. Za postajo na letališču
je potrebnih v tem primeru manj tirov, stroški gradnje
se minimalno razlikujejo.
Vse tri variante na odseku Kranj–Jesenice imajo za
izhodišče postajo Kranj in tudi potek do Ljubnega je
podoben. Od tod naprej se variante bolj razlikujejo.
Predlagamo izbiro variante b-V2, saj najmanj prizadene obstoječo progo Ljubljana–Jesenice. Prizadene
pa progo Jesenice–Sežana, ki pa je bistveno manj
obremenjena s prometom. Varianta b-V2 prizadene manj urbanega območja (mišljeno je predvsem
območje Jesenic in Žirovnice). Ta varianta prizadene naselja na desnem bregu Save med HE Moste in
Jesenicami, predvsem naselje Lipce. Varianta b-V2
tudi edina omogoča kasnejšo priključitev direktno
v predor Karavanke, kar pomeni, da se tranzitni promet, ki ga je na tej progi 80 %, v celoti izogne postaji
Jesenice. To pripomore tudi h krajšim voznim časom.
Ta varianta je skoraj v celoti predvidena za hitrost 160
km/h in več. Samo uvoz v postajo Jesenice preko Save
v dolžini približno 1.100 metrov ima hitrost 80 km/h,
kar pomeni, da so vozni časi krajši. Z vidika stroškov
gradnje je varianta b-V2 najugodnejša.
Prometnotehnološki vidik
Na osnovi prometnega modela izračunan pričakovan
obseg prometa zadostuje zmogljivost obstoječe proge
do leta 2018 za nizek oz. do leta 2016 za visok scenarij prometne napovedi. Po tem terminu so potrebni
dodatni organizacijski ukrepi vodenja prometa, ki
se nanašajo predvsem na združevanje tras praznih
in lokomotivskih vlakov ter na dosledno uporabo
elektrovleke (lokomotiva serije 541). Ob izvajanju
omenjenih organizacijskih ukrepov bo zmogljivost
obstoječe proge glede na pričakovan obseg prometa
zadoščala do leta 2023 za visok oz. do leta 2025 za
nizek scenarij napovedi prometa.
Obstoječa proga med Ljubljano in Jesenicami bo ob
obratovanju nove proge namenjena lokalnim počlanki
ekolist 07
37
Slika 4: Koridorji A med Ljubljano in Kranjem
Slika 1: Prikaz trase predlagane variante v primerjavi s
potekom obstoječe proge
tniškim vlakom in vožnji nabiralnih tovornih vlakov.
Ker se bo kapaciteta obstoječe proge sprostila, bo
ta lahko sprejela dodatne lokalne potniške vlake, s
čimer bo lahko uveden taktni promet teh vlakov, kar
bo povečalo kakovost storitve potniškega prometa.
Nova proga Ljubljana–Kranj–Jesenice z navezavo na
letališče Jožeta Pučnika Ljubljana bo namenjena vožnji predvsem mednarodnih tovornih in potniških vlakov, regionalnih potniških vlakov, direktnih tovornih
vlakov na relaciji Ljubljana–Jesenice ter obratovanju
letaliških vlakov.
Pomembno je poudariti, da bo šele druga faza oz.
zaključena celotna nova povezava med Ljubljano in
Jesenicami rešila problematiko zmogljivosti obstoječe
proge, saj je omejitveni odsek, ki predstavlja ozko
grlo obstoječe proge, med Kranjem in Jesenicami.
Torej mora biti glede na pričakovan obseg prometa
nova proga v celoti predana v obratovanje najkasneje do leta 2023 za visok oz. do leta 2025 za nizek
scenarij.
Z vidika odvijanja prometa med Ljubljano in novo
postajo Kranj sta varianti a-V1 in a-V2 primernejši od variante a-V3, saj ta varianta zaradi navezave
proge na letališče »prečka« (izvennivojski nadvoz)
avtocesto, zaradi česar ima ta varianta večje vzpone
in posledično večji upor, ki negativno vpliva na vo38
ekolist 07
članki
Slika 2: Prikaz obravnavanih variant trase na odseku
Ljubljana-Kranj
denje prometa letaliških vlakov, še posebej če se le-ti
zadržujejo na loku zanke oz. čelne postaje.
Najbolj optimalno rešitev odvijanja železniškega
prometa na letališču predstavlja zaključena zanka.
Ta omogoča uvoze oz. izvoze vlakov z vseh smeri (Ljubljana, Kranj/Jesenice/ Avstrija). Ta rešitev omogoča
sočasne uvoze in izvoze vlakov, kar je še posebej pomembno ob prometnih konicah. V tem primeru tudi
ni potrebno obračanje klasičnih vlakov, saj nadaljujejo
vožnjo po zanki, s čemer se poveča pretočnost letališke postaje, kar pomeni, da se vlaki po nepotrebnem
ne zadržujejo na letališču.
Z vidika odvijanja prometa med novo postajo Kranj
in Jesenicami je varianta b-V2 najprimernejša, saj se
le tri kilometre pred Jesenicami priključi na obstoječo
progo Jesenice–Nova Gorica–Sežana. Torej je skupni
potek obstoječe in nove proge po varianti b-V2 bistveno krajši, kot to predvidevata ostali dve varianti.
To pomeni, da je tudi čas zasedenosti nove proge oz.
levega tira nove proge z vlaki, ki vozijo po obstoječi
progi, zelo kratek. Tudi dnevno število vlakov, ki vozijo
po obstoječi progi Jesenice–Nova Gorica–Sežana je
bistveno manjše od tovrstnega števila vlakov, ki vozijo
po obstoječi progi Ljubljana–Jesenice. Iz tega sledi, da
v primeru variante b-V2 ni pričakovati motenj vodenja
prometa zaradi skupnega poteka obstoječe in nove
proge. Varianta b-V2 je ustreznejša od ostalih dveh
Slika 3: Prikaz obravnavanih variant trase na odseku KranjJesenice
variant tudi zato, ker omogoča lažjo izvedbo obvozne
proge mimo Jesenic, kar je glede na pričakovano število mednarodnih tovornih vlakov smiselno izvesti.
Okoljski vidik
Pri obravnavi okoljskega vidika smo obravnavali večino predvidenih področij, kot jih upoštevamo tudi
pri izdelavi okoljskih poročil: s stališča rabe tal, zalog
podzemnih voda, poplavnih in erozijskih območij,
naravnih ekosistemov, kulturne dediščine, krajine,
vidnih značilnosti in umetnih ekosistemov ter s stališča povečanja hrupa.
Veliko dela smo izvedli na način prekrivanja in sestavljanja kart z različnimi vsebinami.
Pri poglavju 'narava' je bila težava, da je bila v času
izdelave naloge mrtva sezona, študijo smo izdelovali
predvsem od decembra do aprila, ko v naravi ne moremo zaslediti dejanskega stanja.
Slika 5: Koridorji B med Kranjem in Jesenicami
Zaključek
Pri izdelavi naloge je bila največja težava kratek rok za
izdelavo naloge. Zato ni bil mogoč sukcesiven pristop,
ki je sicer dobrodošel pri izdelavi okoljskih poročil, ko
z večkratnim vmesnim preverjanjem še lahko popravljamo predlagane umestitve v prostor.
Naša opažanja ob zaključku naloge so, da je bil za
tako obsežno nalogo prekratek rok: redko se zgodi,
da na tako dolgem odseku na novo umeščamo traso
za tako velik infrastrukturni projekt. Menimo, da je
ključno, da se v tem začetnem času dobro pretehta in
preveri variante – to je ključen del celotnega projekta,
ki lahko pomeni tudi prihranek pri kasnejši izvedbi.
Vsi sodelujoči pri študiji nove elektrificirane proge
Ljubljana–Kranj–Jesenice smo bili ob zaključku naloge zadovoljni, da smo izkazali utemeljen predlog
izbora na podlagi zahtevanih kriterijev.
Kljub kratkim rokom smo se uspešno povezali z izdelovalci prostorskih dokumentov in na najbolj občutljivem območju, na območju občine Kranj, dogovorili predvideni skupni potek bodoče trase in nove
železniške postaje.
članki
ekolist 07
39
S067
Kohezijski sklad EU - pridobivanje
obveznih potrdil za prijavo
projektov v sofinanciranje
evropskih inštitucij
the cohesion fund eu – obtaining certificates, which are
necessary for application of projects for co-funding
by european institutions
Maša ignjatović, univ. dipl. biol.
ključne besede: Potrdilo za prijavo v sofinanciranje
evropskih inštitucij, Kohezijski sklad, NATURA
2000 keywords: Certificate for the registration of
projects into co-financing of European institutions,
Cohesion fund, NATURA 2000 Sites
Pri pripravi obrazcev za pridobivanje sredstev
Kohezijskega sklada (obrazec vloge – Annex XXI,
ki je del skupne projektne prijave), se pogosto
srečamo s problemom izpolnitve tako imenovane Priloge I – Izjave organa, pristojnega za
spremljanje stanja območij NATURA 2000. Po
različnih navodilih v preteklosti , kdo je pristojen za izpolnjevanje te priloge, sedaj velja
navodilo, da je za pridobitev potrdila zadolžen
prijavitelj projekta.
V nadaljevanju bomo poskušali predstaviti kaj
kot prijavitelj projekta potrebujemo, da pridobimo ustrezno izjavo organa, pristojnega za
NATURO 2000, in posledično podpis ministra
za okolje, hkrati pa tudi, zakaj je to potrebno.
In preparing the Application forms for the Cohesion Fund (Annex XXI), we often encounter the
problem of filling out the Annex I - Declaration
By Authority Responsible For Monitoring Natura
2000 Sites. According to various directions in the
past on who is actually responsible for the fulfilment of this Annex, now stands that the project
applicant himself is responsible for obtaining
the mentioned certificate/declaration.
Below we will try to present what, as the project
applicant, we need to obtain this certificate and
the consequent signature of the Minister for
the Environment, but also why the certificate
is necessary.
40
ekolist 07
članki
Veliko projektov, ki jih prijavljamo v sofinanciranje iz
evropskih skladov, lahko pomembno vpliva na okolje.
To pomeni, da je potrebno izvesti presojo vplivov na
okolje v skladu z Uredbo o vrstah posegov v okolje,
za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.
list RS, št. 78/2006, 72/2007, 32/2009) oz. preveriti, ali bi lahko imeli pomembne vplive na varovana
območja narave – predvsem NATURO 2000, in sicer
v postopku Presoje sprejemljivosti vplivov v skladu s
Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.
list RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010).
Vse te informacije je potrebno zajeti v obrazcu vloge za prijavo v sofinanciranje Kohezijskega sklada. Z
okoljskim delom se ukvarja poglavje F - Analiza vpliva
na okolje. V tem poglavju se navede na primer, kako
projekt prispeva k cilju okoljske trajnosti, ali je bilo
opravljeno posvetovanje z okoljskimi organi, izvedena
presoja vplivov na okolje ter ali se predvideva vpliv
projekta na območja NATURA 2000.
V povezavi z utemeljevanjem vpliva na območja
NATURA 2000, predvsem v primeru, da projekt ne
bo imel znatnih negativnih vplivov na območja, ki
so vključena ali se jih namerava vključiti v omrežje
NATURA 2000, je potrebno priložiti še popolno izjavo
iz Priloge I, ki jo izpolni ustrezni organ.
Problemi izpolnjevanja Priloge I
Pri pripravi dosedanjih vlog (imenovanih tudi projektna prijava) za sredstva evropskih skladov izdelovalci
dokumentacije nismo prejeli enoličnih navodil, kako
naj izpolnimo Prilogo I oz. kdo je pristojen za izpolnjevanje in potrjevanje te priloge. Tako smo jo včasih
pustili prazno, včasih izpolnili delno, za izpolnitev
oziroma potrditev pa je poskrbelo Ministrstvo za
okolje in prostor samo, in sicer v zaključnem pregledu.
Priloga I je prikazana na spodnji sliki.
Slika 1: Priloga I obrazca prijave/vloge za potrditev pomoči
Kohezijskega sklada (izjava)
Ta nedorečenost v postopku je večkrat predstavljala
problem tako naročniku kot tudi pripravljalcem vloge,
saj se je lahko zgodilo, da zaradi neizpolnjene priloge
postopek potrditve dokumentacije ni tekel, izdelovalce dokumentacije pa so o tem pozabili obvestiti
oziroma so bili obveščeni z zamudo. Prav tako ni bilo
jasno, koliko sme izdelovalec izpolniti sam, kaj sme
vpisati in tako naprej.
Letos, v letu 2010, smo prejeli obvestilo, da mora
naročnik oziroma izdelovalec vloge za izpolnitev
Priloge I poskrbeti sam. Za izpolnitev in potrditev
omenjene priloge pa je potrebno pridobiti obvezno
potrdilo za prijavo projektov v sofinanciranje evropskih inštitucij.
Kaj je potrdilo za prijavo projektov v
sofinanciranje evropskih inštitucij
in kako ga pridobimo?
Prijavljeni projekt lahko izpade iz financiranja zaradi
okoljskih razlogov. To pomeni, da ima ali nesprejemljiv vpliv na okolje ali pa niso bili izpeljani ustrezni
postopki, predpisani v evropski zakonodaji. Pogoj za
potrditev financiranja je tudi izdano ustrezno potrdilo
pristojnega organa. Pristojni organ za izdajo potrdil za
prijavo projektov v sofinanciranje evropskih inštitucij
je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje.
Bistvo izdaje potrdila je torej preveritev, ali je bil projekt vsebinsko in postopkovno pripravljen v skladu z
evropskim pravom na okoljskem področju. S pridobitvijo tega potrdila, ki ga v praksi predstavlja izpolnitev
Priloge I, obrazca vloge in podpis ministra, pristojnega
za okolje, je potrjeno tudi, da so informacije, navedene v poglavju F obrazca vloge, pravilne in resnične.
članki
ekolist 07
41
S068
Navodilo za pridobitev omenjenega potrdila je objavljeno na spletni strani MOP-a pod naslovom: Financiranje iz Kohezijskih skladov in Evropske banke; Izdaja
potrdil Ministrstva za okolje in prostor kot pristojnega
organa za Naturo 2000 Potrjevanje obrazcev (Priloga 1, Priloga 2) (http://www.mop.gov.si/fileadmin/
mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/cpvo/
kohezijska_potrdila.pdf, oktober 2010)
Navodilo navaja, da mora prijavitelj za izdajo potrdil
podati pisno vlogo na naslov ministrstva, Sektor za
celovito presojo, z označbo: Potrdilo za financiranje
kohezijskih skladov /Evropske banke.
Pisna vloga mora vsebovati (citiranje omenjenega
navodila):
1. Dopis z naslovom vlagatelja, kamor potrdilo pošljemo, želeno število izvodov, navedbo jezika v katerem
želite potrdilo, navedbo časovnega okvirja, v katerem
želite oddati prijavo
2. Celotno zadnjo izpolnjeno projektno prijavo
3. Karto s posegom in označenim območjem Nature
4. Dokumentacijo postopka Celovite presoje vplivov
na okolje ali Presoje vplivov na okolje z originali okoljskega poročila oz. poročila o vplivih na okolje
5. Presoje sprejemljivosti na varovana območja/dodatek za varovana območja
6. Potrdilo o sprejemljivosti plana Ministrstva za okolje in prostor in/ali okoljevarstveno soglasje Agencije
RS za okolje
7. Končno mnenje Zavoda RS za varstvo narave
8. Prazen projektni obrazec v elektronski obliki – Izjava (priloga I).
Če je bila opravljena presoja sprejemljivosti na varovana območja v skladu z Zakonom o varstvu narave
in Pravilnikom o presoji sprejemljivosti na varovana
območja zaradi verjetnega pomembnega vpliva na
Naturo 2000 evropsko ekološko omrežje, je treba v
projektni prijavi opisati variante ter obrazložiti, zakaj
je bila izbrana predlagana varianta (konec citata).
Navodilo navaja, da je potrebno popolno pisno vlogo
predati v vložišče, vendar pa ne navaja ali v papirnati
ali v elektronski obliki, veliko nejasnosti pa je tudi v
zvezi s pridobivanjem določenih mnenj. Tako smo
izdelovalci dokumentacije vloge v dveh primerih od
Ministrstva za okolje in prostor, Sektor za kohezijsko
politiko in investicije prejeli navodilo, da moramo
Končno mnenje Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN)
pridobiti sami. To je pomenilo pripravo posebne vloge,
naslovljene na ZRSVN, v kateri smo posebej pojasnili,
za kakšen projekt gre, priložili pa smo tudi karto s
42
ekolist 07
članki
posegom in označenimi območji NATURA 2000.
Kmalu se je izkazalo, da ta način samo podvaja postopek, saj Ministrstvo v vsakem primeru, ne glede
na to, da je izjava ZRSVN že priložena, pošlje vlogo
na ZRSVN.
Po dosedanjih izkušnjah in po posvetovanju z Direktoratom za prostor je torej postopek naslednji:
Popolno vlogo s prej omenjeno vsebino se lahko v
elektronski obliki, vendar ne z elektronsko pošto (možna torej predaja na CD-ju), pošlje na MOP, Direktorat
za prostor.
Potrebno je navesti, komu naj MOP pošlje oz. vrne
zahtevana potrdila, v katerem jeziku in v kolikšnem
številu. Predlagamo, da se za potrdilo zaprosi v vsaj
treh originalih, saj se v treh izvodih v končni pregled
in potrditev predaja tudi popolna dokumentacija
prijave/vloge.
Potrdilo je izpolnjena Priloga I s podpisom ministra
za okolje in prostor. Po prejemu potrdil se ta priložijo
obrazcu vloge (zamenja se originalni list obrazca – Priloga I), vse skupaj pa pošlje na drug oddelek MOP-a,
v našem primeru na Sektor za kohezijsko politiko in
investicije.
Zaključek
Potrdilo za prijavo projektov v sofinanciranje evropskih inštitucij je obvezna priloga prijav za pridobitev
pomoči evropskih skladov. Priprava pisne vloge za
izdajo potrdila in sam postopek pridobitve potrdila
zahtevata čas, ki ga mora naročnik upoštevati pri pripravi terminskega plana za potrditev projektne prijave. Naloga izdelovalcev vloge pa je, da naročnika na
postopek in dodatno delo pravočasno opozorijo. Samo
če poznamo postopke in zahteve za pripravo popolne
prijave, lahko skrajšamo in ustrezno pospešimo potrditev dokumentacije s strani pristojnih inštitucij, s
tem pa hitreje pristopimo k črpanju sredstev.
Koroški regijski center za ravnanje
z odpadki KOCEROD - odlagališče
nenevarnih odpadkov ZMES
carinthian regional waste management centre kocerod –
landfill of municipal waste zmes
Sonja strmšek, univ. dipl. inž. grad.
ključne besede: Koroški regijski center KOCEROD,
Odlagališče nenevarnih odpadkov ZMES, Mehanska in biološka obdelava odpadkov, ZMES, Mislinjska
Dobrava keywords: Carinthian regional waste
management centre KOCEROD, landfill of municipal waste ZMES, Mechanical and Biological waste
treatment, ZMES, Mislinjska Dobrava
V začetku pomladi 2009 so se pričela gradbena
dela za Koroški regijski center za ravnanje z odpadki KOCEROD. Dela so se izvajala na Mislinjski
Dobravi v Mestni občini Slovenj Gradec, kjer so
predvideni objekti za mehansko-biološko predelavo odpadkov, in na lokaciji ZMES v občini
Prevalje, kjer je predvideno regijsko odlagališče
za nenevarne odpadke.
Dela na obeh lokacijah so v fazi zaključevanja.
Težave pri potrjevanju projektne dokumentacije
so se pojavile predvsem takrat, kadar je prišlo
do odstopanj od razpisne dokumentacije (v nadaljevanju RD). Do odstopanj je prišlo bodisi
zaradi nastalih sprememb predpisov, ki urejajo
ravnanje z odpadki, bodisi zaradi novih spoznanj
na področju tehnologije obdelave odpadkov in
sodobnejših tehničnih rešitev pri projektiranju
odlagališč.
Kratek opis bistvenih sprememb, ki so bile sprejete in potrjene s strani investitorja in inženirja
za odlagališče nenevarnih odpadkov ZMES:
– tesnjenje brežin odlagališča
– sistem za odplinjevanje
– način tesnjenja pokrova odlagališča
– izvedba čelnega nasipa.
In early spring 2009 work began on construction
of Carinthian regional waste management centre KOCEROD. Work was preformed in Mislinjska
Dobrava in the Municipality of Slovenj Gradec.
There, structures for mechanical-biological
treatment of waste are foreseen. The second
location is ZMES in the Municipality of Prevalje.
There construction of a regional landfill for municipal waste began.
Work in both locations is in the final phase.
The problems with confirmation of the project
design happened mostly when there were discrepancies with the tender documentation. The
discrepancies occurred because of changes in
regulations, which govern waste management,
as well as because of new discoveries in the field
of waste management and because of new technical solutions for landfill design.
In the following we present a short description
of essential elements of changes, which were
accepted and confirmed by the investor and by
the engineer for municipal landfill ZMES:
– sealing landfill banks,
– landfill gas system,
– sealing of the landfill lid and
– construction of head dyke.
Tesnjenje brežin
Težava pri tesnjenju brežin se je pojavila v trenutku,
ko je bilo potrebno zagotoviti takšen drenažni geokompozit, ki ne bo spremenil svojih karakterističnih
lastnosti oz. poslabšal dreniranja padavinskih in izcednih vod proti dnu odlagališča v času odlaganja
odpadkov. Po izračunih naj bi čas odlaganja v 1. etapo
trajal približno 19 let. Sprva je bila investitorju predlagana rešitev postopnega prekrivanja, s katero pa se ni
strinjal. V nadaljevanju je bila investitorju predlagana
funkcionalno enakovredna rešitev, in sicer da se za
izvedbo drenažnega sloja predvidi kamniti drenažni
sloj v debelini 30 cm (k = 1 x 10-3) iz drobljenih eruptivnih kamenin granulacije 16-32 mm ojačenega, z
armaturnim geosintetikom natezne trdnosti min.
110 kN/m.
članki
ekolist 07
43
Prvotno tesnjenje brežin odlagališča je bilo predvideno iz:
– nadomestnega tesnjenja talne podlage GCL bentonitna membrana oz. bentonit (min. 5.000 g/m2), ki
nadomešča 2 x 25 cm mineralne tesnilne plasti
– GMB-PEHD tesnilne membrane (dvostransko hrapava), min. deb. 2,5 mm
– drenažnega geokompozita T=50 kN/m, k=0.35 l/s
pri i=1 (služi dreniranju padavinskih oziroma izcednih
vod proti dnu odlagališča), ki mora zagotavljati UVstabilnost v trajanju najmanj toliko časa, kolikor bo
izpostavljen UV sevanju, to je do njegovega prekritja
za odpadki.
Slika 1: Prikaz tesnjenja odlagališča v času gradnje
Kamniti drenažni sloj po
brežinah od 1:1.5 do 1:2
Izvedeno tesnjenje brežin odlagališča:
– bentonitna membrana (GCL), min. 5.000 g/m2
PE-HD membrana, ki je dvostransko hrapava in debeline 2,5 mm
– 800 g/m2 zaščitni geotekstil
– armaturni geosintetik natezne trdnosti min. 110
kN/m, ki se sidra v sidrni jarek na bermi, skupaj s
ostalimi zaščitnimi in tesnilnimi sloji
– kamniti drenažni sloj debeline 30 cm in k = 1 x
10-3 iz drobljenih eruptivnih kamenin granulacije
16-32 mm
Iz slike 2 je lepo viden kamniti drenažni sloj, ki je izveden po brežinah odlagališča. Brežine so oblikovane
v naklonih od 1 : 1,5 do 1 : 2.
Sistem za odplinjevanje
Slika 2: Pogled na izvedeno skledo odlagališča
Pogled na dva od treh
izvedenih plinjakov
Za odlagališče je bil prvotno predviden aktivni zajem
odlagališčnega plina. Plini naj bi se zajemali z vertikalnimi plinjaki, ki bi se gradili sproti v rastru 40 x 40 m, z
nastankom zadostne količine odlagališčnega plina pa
bi se sežigali na plinski bakli. Vendar je v projektu za
izvedbo načrtovana tehnologija obdelave odpadkov
povzročila zmanjšanje ostankov odpadkov, ki jih bo
potrebno odlagati, in tudi spremembo njihove sestave v smislu dovoljenih količin biorazgradljivih snovi.
Zato je bilo potrebno ponovno oceniti smiselnost v
RD zahtevanega sežiga plinov na bakli.
Za pline, ki bodo nastajali med obdobjem obratovanja
odlagališča, je zato predviden pasivni sistem odplinjevanja s plinjaki. Na posameznih nivojih bodo nad
plinjaki izvedeni točkovni biofiltri v obliki trapezoidnih
kopic biofilterskega materiala. Skladno z odlaganjem
odpadkov in višanjem nivojev odloženih odpadkov med
posameznimi bermami bodo biofiltre prestavljali.
Izvedba tesnilnih slojev pokrova odlagališča po prenehanju obratovanja odlagališča:
humus
biofiltrski sloj
Način tesnjenja pokrova odlagališča
gradbeni odpadki 16/64
mm (beton, opeka)
Zaradi nastajanja premajhnih količin odlagališčnega plina se je posledično spremenilo tudi tesnjenje
pokrova odlagališča. Tesnjenje je bilo načrtovano po
zahtevah Pravilnika o odlaganju odpadkov (Ur. list št.
5/00), ki ga je v letu 2006 nadomestila Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. list št. 32/2006
in njena sprememba 62/08, 53/09).
Tesnilni sloji pokrova odlagališča, ki so bili predvideni
prvotno:
– izravnalni mineralni sloj iz grobozrnatega materiala (lahko tudi predelani gradbeni odpadki ustrezne
kvalitete in granulacije), ki služi tudi kot razplinjevalni
sloj v debelini 50 cm
– glinasti sloj debeline 50 cm, alternativno se lahko
uporabi tudi bentonitna iglana polst z vsebnostjo
min. 4.800 gr/m2 natrijevega bentonita
– 50 cm drenažnega materiala granulacije 16/32
mm
– rekultivacijska plast min. debeline 100 cm
Končni prekrivni sloj je sedaj načrtovan na podlagi
spoznanj o uspešnih alternativnih metodah oksidacije metana. Tako opravljeni pilotni projekti kakor tudi
praksa iz tujine so dali dobre rezultate in dokazujejo,
da se lahko z uporabo primernih materialov in tehničnih ukrepov vzpostavi efektivna oksidacija metana,
tako v poletnih mesecih kot tudi v zimskem času.
Izvedba tesnilnih slojev pokrova odlagališča v času
obratovanja odlagališča:
obdelani odpadki
Slika 5: Prikaz ravnanja plinov po prenehanju obratovanja
odlagališča
Konstrukcija čelnega nasipa
Za dodatno stabilizacijo vznožja odlagalnega polja
v I. etapi je bil predviden čelni nasip. Konstrukcija
čelnega nasipa se je izvajala po natančnih navodilih
geomehanika, gospe dr. Ane Petkovšek. Pri izgradnji nasipa je bilo potrebno upoštevati nekaj zelo
pomembnih faktorjev, tako da je zagotovljena njegova dolgoročna funkcionalnost.
Upoštevati je bilo potrebno naslednje:
– nasip, vključno z odlagališčem, mora biti varen
proti zdrsu
– nasip mora biti dobro prepusten, da ne pride do
zastajanja vode in povečanih hidrostatskih tlakov
za nasipom in pornih tlakov v nasipu pod dnom odlagališčne sklede
– za funkcionalnost objektov v nasipu je pomembno,
da se po njihovi vgradnji ne deformira (poseda).
Čelni nasip
točkovni biofilter nad
Slika 3: Pogled na izvedena plinjaka
44
ekolist 07
članki
Na podlagi preliminarne prognoze nastajanja odlagališčnega plina in na podlagi izkušenj podobnih objektov drugod po Evropi, predvsem v Avstriji in Nemčiji,
se je izkazalo, da klasični sistem odplinjevanja za to
vrsto odlagališča ne pride več v poštev. Prisilno odsesavanje bi bilo onemogočeno oz. nesmiselno že zaradi
fizikalnih značilnosti vgrajenih odpadkov, ki s pravilno
vgradnjo in zgoščevanjem s kompaktorjem oz. valjanjem lahko dosežejo zelo visoko gostoto in zelo slabo
prepustnost (1 x 10-9 m/s).
plinjakom
ločilni geotekstil 400 g/m2
obdelani odpadki
Slika 4: Prikaz ravnanja plinov v času obratovanja odlagališča
Slika 6: Pogled na izvedeno stanje
članki
ekolist 07
45
N068
O posvetu
Poplavna varnost in uporabne
informacijske tehnologije
dr. Alenka šajn slak, univ. dipl. biol.
Podjetje CGS plus d. o. o., ki že več kot dvajset let razvija programsko opremo in rešitve na področju nizkih gradenj, hidrotehnike in okoljskih tehnologij, je v torek, 26. oktobra 2010, na
Gospodarskem razstavišču pripravilo posvet z naslovom Poplavna varnost in uporabne informacijske tehnologije. Posveta
se je udeležilo preko 90 strokovnjakov s področja hidrotehnike,
vodarstva, geologije, zaščite in reševanja ter IT. Na posvetu se je
zvrstilo osem strokovnih predavanj na temo nedavnih septembrskih poplav. Potekale so tudi predstavitve CGS-ovih IT-rešitev,
seminar pa so pomembno vsebinsko obogatili priznani strokovnjaki, kot so Janez Polajnar (ARSO), mag. Rok Fazarinc (IZVO),
dr. Marko Komac (GeoZS), dr. Tatjana Veljanovski (ZRC SAZU)
in Torben Strange Jensen (DHI). Posebno vzdušje je pričaral
video letalskega preleta nad poplavljeno Slovenijo, ki so ga za
to srečanje pripravili na Oddelku za multimedije na Ministrstvu
za obrambo, pokomentiral pa ga je gospod Borut Podgoršek.
Dogodek je prispeval k ozaveščanju o poplavni ogroženosti in
ogroženosti, ki jo povzročajo plazovi v naši državi, prav tako
pa je predstavljal korak v smeri povezovanja strokovnjakov s
področja hidrotehnike in informacijskih tehnologij.
N069
N070
V Slovenski Bistrici so v začetku leta 2010 začeli z izvajanjem
dveh Kohezijskih projektov:
– »Celovito urejanje porečja Dravinje – izgradnja komunalne
infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne
vode – občina Slovenska Bistrica«, oznaka projekta: KS OP
ROPI/5/1/Dravinja-Slovenska Bistrica. Izvajalska pogodba v
vrednosti 6.290.916 EUR (z DDV) je bila sklenjena s podjetjem
Nivo d. o. o. in partnerjem Hidroinženiring d. o. o.
– »Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske regije – izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica«,
oznaka projekta: KS OP ROPI /4/1/RCERO-Slovenska Bistrica/0.
Izvajalska pogodba v vrednosti 8.971.910 EUR je bila sklenjena
s podjetjem Riko d. o. o. s partnerjema Granit d. d. in Drava
VGP d. d. ter podizvajalcem Econo d. o. o.
Dela za oba projekta so bila oddana na način ‘Ključ v roke’
(FIDIC - rumena knjiga), zato so v začetni fazi potekala predvsem dela s pridobitvijo ustreznih podlag in podatkov, da bi
bilo projektiranje ustrezno izvedeno.
Institut za ekološki inženiring d. o. o. je kot okoljski izvedenec v avgustu 2010 sodeloval z naročnikom Amec (Nemčija)
pri izvedbi postopka ocene vplivov na okolje in zdravje ljudi.
Vključen je bil kot lokalni strokovnjak.
Začetek izvajanja dveh Kohezijskih projektov
v Slovenski Bistrici
Duška czurda, univ. dipl. inž. grad.
Pri obeh projektih izvaja podjetje Institut za ekološki inženiring delo nadzornega inženirja v skladu s FIDIC in v skladu z
Zakonom o graditvi objektov.
Ocena vplivov na okolje in zdravje
v gumarski industriji
Duška czurda, univ. dipl. inž. grad.
Generalni naročnik je podjetje iz Evropske unije, ki ima v lasti
več tovarn v Evropi na področju gumarske industrije. V tehnološkem postopku namerava izvesti zamenjavo ene sestavine
in potrebno je bilo preveriti, kako bo to vplivalo na okolje in
zdravje ljudi. V posameznih državah so sodelovali lokalni strokovnjaki, izmenjevali smo mnenja in izkušnje, imeli smo tudi
pomoč naročnikovih strokovnjakov. Zanimivo je bilo intenzivno
sodelovanje z vsemi udeleženci, saj je bilo za izdelavo poročila
na voljo malo časa, veliko pa je bilo odprtih vprašanj. Tudi
na podlagi naših ugotovitev se bo naročnik odločal, ali gre v
spremembo tehnologije proizvodnje.
N071
Delovanje čistilne naprave za odpadno vodo –
z vidika osnovnošolke
Daša ravter, Osnovna šola Bojana Ilicha, 6. b razred
N072
Analiza tveganja za onesnaženje
podzemne vode zaradi izvedbe objekta
SN kablovod RTP Dobrava – TP Hoče –
TP Slovenijales in TP Hoče 2
Duška czurda, univ. dipl. inž. grad.
Institut za ekološki inženiring d. o. o. je kot okoljski izvedenec v avgustu 2010 sodeloval z naročnikom Amec (Nemčija)
pri izvedbi postopka ocene vplivov na okolje in zdravje ljudi.
Vključen je bil kot lokalni strokovnjak.
Generalni naročnik je podjetje iz Evropske unije, ki ima v lasti
več tovarn v Evropi na področju gumarske industrije. V tehnološkem postopku namerava izvesti zamenjavo ene sestavine
in potrebno je bilo preveriti, kako bo to vplivalo na okolje in
zdravje ljudi. V posameznih državah so sodelovali lokalni strokovnjaki, izmenjevali smo mnenja in izkušnje, imeli smo tudi
pomoč naročnikovih strokovnjakov. Zanimivo je bilo intenzivno
sodelovanje z vsemi udeleženci, saj je bilo za izdelavo poročila
na voljo malo časa, veliko pa je bilo odprtih vprašanj. Tudi
na podlagi naših ugotovitev se bo naročnik odločal, ali gre v
spremembo tehnologije proizvodnje.
V šoli smo se že pogovarjali o čistilnih napravah. Pri mami v
službi pa sem videla načrte za čistilne naprave in so zelo veliki.
Tudi ko se peljeva v avtu, me mama opozori na kakšno čistilno
napravo in kdaj pove, da so sodelovali pri gradnji.
Vrste čistilnih naprav za odpadno vodo:
– Za čiščenje komunalne odpadne vode se največ uporabljajo
biološke čistilne naprave.
– Obstaja več vrst bioloških čistilnih naprav, ki jih jaz ne poznam.
Delovanje čistilnih naprav
V čistilno napravo priteče umazana voda, trdni delci se usedejo
in izločijo na dno. Umazana voda teče dalje v velik bazen, kjer
jo čistijo mikroorganizmi (mikroorganizmi so mikroskopsko
majhni organizmi, ki pojedo umazanijo, ki je v vodi). Prečiščena
voda nato odteče v reko.
Slika 1: Preiskava terena na lokaciji CČN Pragersko
46
ekolist 07
novice
Slika 2: Območje bodočega odlagališča Pragersko
Zakaj je koristno, da se odpadna voda očisti?
Kratka zgodbica, kaj bi se zgodilo, če ne bi imeli čistilnih naprav:
Ljudje uporabljajo vodo, ki odteka v kanalizacijo, in kanalizacija odteka v reko, jezera, potočke … iz teh vseh virov pa jo
tudi črpajo, da jo pijejo. Iz jezer bi črpali umazano vodo in se
zastrupili. Organizmi v jezeru bi umrli. In večina bitij na Zemlji
bi umrla, če se le ne bi neki človek spomnil, da potrebujejo
napravo, ki bi prečiščevala umazano vodo.
Vodnjaka Bohova I in Bohova II, ki se jima trasa kablovoda približa
na 380 m oziroma 620 m
Porazdelitev najvišje koncentracije onesnažila v prečnem prerezu
vodonosnika na oddaljenosti 620 in 380 m od izvora
novice
ekolist 07
47
N073
N074
Ekološka osveščenost pri vsakem človeku iz dneva v dan narašča. Prav tako pri 381 učencih in 50 delavcih OŠ Frana Roša.
Stavba šole na griču nad Novo vasjo v Celju je pritlična. Obdana je z veliko zelenja; od velikih dreves do malih travnih bilk,
obkrožajo pa jo tri velika igrišča. To so košarkarsko, igrišče za
rokomet (mali nogomet) in travnato igrišče za nogomet, poleg
katerega je tekalna steza, posuta z rdečim peskom.
Investitor, Občina Puconci, je leta 2000 začela z izvedbo regijskega projekta CERO Puconci I. faza, ki se je zaključil v letu
2008. Načrtuje se CERO Puconci II. faza, s katerim se nadaljuje
širitev odlagališča, zgrajeni pa bodo tudi objekti za mehansko
biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, urejena
bo kompostarna zaprtega tipa. Načrtovana je tudi čistilna
naprava za izcedne in ostale industrijske vode, ki bo očistila
vse onesnažene vode, poleg izcednih in industrijskih vod II.
faze tudi vode iz I. faze.
Napredovanje projekta CERO Puconci,
II. faza
Maša ignjatović, univ. dipl. biol.
EkoRoševci – OŠ Frana Roša kot Ekošola
ekokoordinatorica prof. Marija Maja grenko
Filip jeram, Osnovna šola Frana Roša, Celje, 7. a razred
Sebastjan rajšter, Osnovna šola Frana Roša, Celje, 7. a razred
Peter testen, Osnovna šola Frana Roša, Celje, 7. a razred
V zadnjem času je šola kupila nove mize, prebarvala hodnike
in jih tako popestrila, obnovila pa je tudi telovadnico. Nekatere
učilnice imajo napredne projektorje in tablo Star Board. Tako
so olajšali delo učiteljev in zmanjšali uporabo šolskih kred.
Na šoli imamo tudi nove pitnike, ki smo jih dobili v začetku
šolskega leta. Na razredni stopnji so kupili nove garderobne
omarice, ki jih prej ni bilo. Šola je stara, čeprav zgleda kot nova,
ker jo prenavljajo in s tem izboljšujejo njen videz.
Svoja ekoprizadevanja seveda nadaljujemo tudi v tem letu in
tako bomo izvedli tri vodilne sklope: učinkovita raba energije,
ločevanje odpadkov in voda. Spremljali bomo porabo energije
na šoli, šli se bomo energetske detektive, izračunali bomo
ogljikov odtis, imeli bomo dan energetske učinkovitosti, zbirali
bomo odpadni papir, izrabljene baterije in tonerje, obiskali bomo bližnji potok, izvedli številne čistilne akcije, naredili
model biološke čistilne naprave … Izvedli bomo še številne
druge projekte, kot so ekobranje za ekoživljenje, sodelovali
Pri načrtovanju II. faze objektov CERO Puconci so bili zasledovani cilji zakonodaje s področja ravnanja z odpadki, ki zahteva
recikliranje odpadkov in njihovo snovno izrabo ter dovoljuje le
odlaganje obdelanih odpadkov. Narekuje tudi izločanje deleža
odpadkov, ki je primeren za pripravo nadomestnega goriva.
Po Uredbi o vrstah posegov, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. list RS št. 78/06 in 72/07, zdaj tudi
sprememba 32/09), je bilo za CERO Puconci II. faza potrebno
izvesti postopek presoje vplivov na okolje.
Institut za ekološki inženiring je v letu 2008/2009 pripravil
Poročilo o vplivih na okolje za CERO Puconci II. faza in 6. 5.
2009 je bilo pridobljeno okoljevarstveno soglasje (MOP-ARSO,
št. 35402-27/2008-23).
IEI d.o.o. izdeluje tudi vso potrebno dokumentacijo za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada. Projekt se v skladu z
Operativnim programom razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI) vodi pod imenom
Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje - II. faza (CERO
Puconci II. faza).
Naša šola se s tem šolskim letom že tretje leto vključuje v
mednarodni projekt ekošol in v tem času smo zaznali vidno
povečanje ekološke osveščenosti tako pri učencih kot pri ostalih
delavcih šole. V projektu izvajamo številne zanimive dejavnosti,
kot so npr. ekorgov kviz, ekodan, ekoavtobus, zbiranje nevarnih
odpadkov, zbiranje starega papirja, ločevanje odpadkov na
anorganske, nevarne in komunalne odpadke. Pred dvema letoma smo dobili v dar dve sadiki hruške in letos je ena obrodila.
Vsa ta naša prizadevanja so dosegla vrhunec 21. septembra
2010, ko smo podpisali ekolistino, s katero smo se zaobljubili,
da bomo ločevali odpadke, urejali okolico šole, varčevali z
energijo, vodo in papirjem; da bomo skrbeli za svoje zdravje
in osebno higieno, spoštljivo ravnali s hrano, da bomo sočutni
do vseh živih bitij in da se bomo veliko smejali. Ekolistino so
podpisali ravnateljica, predstavnik skupnosti učencev in drugi
pomembni ljudje na naši šoli in v lokalni skupnosti. 6. oktobra
2010 pa smo na konferenci ekokoordinatorjev prejeli zastavo
ekošol, s katero smo tudi uradno postali ekošola.
48
ekolist 07
novice
na festivalu Altermed, se vključili v ekokviz za osnovne šole,
spoznavali drevo od brsta do plodu, raziskovali ptičji svet
okrog nas, se udeležili likovnega natečaja Prednovoletni čas
in v projektu Šolska VRTilnica zasnovali šolski zeliščni vrtiček.
O vsem tem pestrem dogajanju bodo vestno poročali mladi
poročevalci.
Vse našteto je vzpodbudilo, da smo se trije sošolci iz 7. a-razreda odločili za raziskovalno nalogo, v kateri bomo raziskovali
odpadke in ločevanje odpadkov pri povprečni družini. Doma
bomo spremljali porabo papirja, plastike, pločevink, mešanih
komunalnih in nevarnih odpadkov. Z raziskovalno nalogo bi
radi pridobili podatke o količini odpadkov štiričlanske družine
in odstotek odpadkov, ki jih družina lahko razvrsti in odloži v
ekoloških otokih ter tako prispeva k zmanjševanju onesnaženosti okolja. Posebej pa nas bo zanimalo tudi ločevanje odpadkov
na naši šoli, in sicer katere odpadke ločujemo, kako poteka
ločevanje in koliko smo pri tem vestni.
V fazi priprave dokumentacije smo od pristojnega organa MOP, Direktorat za prostor, Sektor za celovito presojo vplivov
na okolje, pridobili tudi obvezno potrdilo za prijavo projektov
v sofinanciranje evropskih inštitucij (izjavo o Naturi 2000).
N075
Infrastruktura naselja Cviblje, Dolenjske Toplice
Zdravko tuvič
Občina Dolenjske Toplice je v letu 2009 sprejela občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjsko naselje Cviblje v Dolenjskih Toplicah.
Območje nove predvidene stanovanjske pozidave na Cvibljah
je locirano na vzhodni strani ureditvenega območja naselja
Dolenjske Toplice. Razprostira se na obsežnem gozdnatem
pobočju nad obstoječim naseljem, kjer do danes ni prišlo do
pozidave, z izjemo domačije v osrednjem delu ter nekaj »počitniških« objektov.
Projektna dokumentacija se izdela za del območja prostorskega načrta. Celotno območje se ureja v več fazah, predmet
projekta je opredeljen kot prva faza projektne dokumentacije
za urejanje prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture za območje prostorskega akta OPPN
Stanovanjsko naselje Cviblje v Dolenjskih Toplicah.
Za gradnjo objektov in potrebne infrastrukture je potrebno
pripraviti PGD-PZI projektno dokumentacijo, ki jo načrtuje
Institut za ekološki inženiring d. o. o.
V PGD- in PZI-dokumentaciji je potrebno obdelati naslednja
omrežja gospodarske javne infrastrukture skladno z vsebino,
določeno v projektni nalogi:
– cesta v dolžini L = 620 m
– elektroenergetsko omrežje
(SN 20kV do TP L = 286 m, NN 0,4kV L = 687 m in TP Cviblje)
– javna razsvetljava L = 587 m
– TK-omrežje L = 727 m
– vodovodno omrežje L = 955 m
– kanalizacijsko omrežje
(komunalne odpadne vode L = 1.000 m, padavinske odpadne
vode L = 995 m)
Dokumentacija za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada
(projektna prijava) je bila večkratno usklajena z Ministrstvom
za okolje in prostor (MOP), Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), upoštevane pa so bile tudi
usmeritve iniciative JASPERS (angl. Joint Assistance to Support
Projects in European Regions).
Dokumentacija je trenutno v fazi končnega potrjevanja na
MOP, pričakujemo pa, da bo kmalu potrjena. Celovit projekt Regionalni center za ravnanje z odpadki Pomurje (CERO Puconci II.
faza) predstavlja rešitev problematike predelave in ustreznega
odlaganja odpadkov na območju 27 občin Pomurske regije.
novice
ekolist 07
49
N079
N080
Podjetje Institut za ekološki inženiring d. o. o. je izdelalo projektno dokumentacijo za ureditev odvodnje z območja pokopališča in nekdanjega odlagališča komunalnih odpadkov
v Ljutomeru.
Vodarne so, podobno kot vsi proizvodni objekti, podrejeni
funkciji in tehnologiji, ki se v njih nahaja, oblikovni vidiki pa
so pogostokrat zapostavljeni. A ravno v primeru objektov za
pripravo pitne vode, ki so pogostokrat umeščeni v občutljivo
naravno okolje, je premišljena arhitekturna in krajinska zasnova še potrebnejša.
Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno septembra 2010.
Predmet dokumentacije je bila ureditev padavinskih vod (tudi
zalednih), ki se stekajo na odlagališče in pokopališče.
Vodarna ob vodnem viru Verpete pri Frankolovem je umeščena
ob vznožje opuščenega kamnoloma, med regionalno cesto in
vodotokom Tesnico.
Ureditev zajema postavitev objekta za pripravo pitne vode
ob črpalnih vrtinah, umestitev usedalnikov pralnih vod med
objektom in potokom ter ureditev ozelenjenega platoja pred
objektom.
N078
Odvodnjo smo zasnovali tako, da smo večino padavinskih in
zalednih vod iz območja odlagališča in pokopališča odvedli v
zaledni jarek z izpustom v Kostanjeviški potok. Padavinske vode
severnega dela pokopališča pa smo, preko linijskih požiralnikov,
muld in kanalov, odvedli v obstoječi kanalizacijski sistem.
Za Občino Ravne na Koroškem smo izdelali projektno dokumentacijo (PGD) za izgradnjo odvodnje komunalnih odpadnih
vod na območju naselja ob Suhi. Del kanala je bil zgrajen
avgusta 2009, sedaj se pa nadaljuje z izgradnjo kanala (predmet te projektne dokumentacije), ki bo povezal višje ležeči
del naselja ob vodotoku Suhi do dela novozgrajenega kanala
ob novih blokih.
Skupna dolžina linijskih požiralnikov, muld, kanalet in kanalov je približno 1.500 m, dolžina ureditve zalednega jarka s
kanaletami pa 200 m. Izbrani so bili vodotesni polipropilenski
cevovodi premera od 300 do 600 mm, linijski požiralniki iz
polimernega betona in kanalete iz vodotesnega betona. Posebnost projekta je v tem, da se ureja odvodnja na območju,
kjer je še vedno delno aktivno odlagališče (faza razkrajanja)
in s tem povezano posedanje. Temeljenje objektov je predvideno na saniranih temeljnih tleh (prodno-peščenih blazinah,
vgrajenih na raščena temeljna tla).
N076
Ureditev odvodnje z območja pokopališča
in nekdanjega odlagališča komunalnih
odpadkov v Ljutomeru
Sabina žaja, univ. dipl. inž. grad.
Odvajanje odpadnih voda z območja naselja
Čečovje – jug in Ulšek, Ravne na Koroškem
Sabina žaja, univ. dipl. inž. grad.
V fazi načrtovanja novih zazidalnih površin naselja Čečovje
- jug in Ulšek smo sodelovali pri izboru optimalne variante
odvodnje komunalnih odpadnih voda.
Tako smo izdelali projektno dokumentacijo sistema odvodnje
(33 parcel območja Čečovje - jug in 9 parcel območja Ulšek).
Rešitve iz idejne zasnove se upoštevajo v Občinskem podrobnem načrtu (OPN). Predvideli smo ločen sistem odvodnje za
padavinske in komunalne odpadne vode. Sledili smo ideji,
da neonesnažene padavinske odtoke ponikamo na mestu
nastanka ali neporsedno površinsko odvajamo v bližnje vodotoke, komunalne odpadne vode pa smo odvedli v obstoječi
kanalizacijski sistem. Obravnavali smo dve varianti odvodnje.
Trasa obeh kanalov poteka pretežno po javni površini, dolžina
komunalnega sistema je približno 700 m, predviden je vodotesen cevovod premera 200 do 300 mm. Dolžina padavinskega
sistema (deloma odprt jarek) je cca 800 m, vodotesen cevovod
je premera od 300 do 500 mm.
N077
Padavinska odvodnja avtocestnih odsekov
Maribor – Pince in Slivnica - Gruškovje
Petra kralj marhold, univ. dipl. inž. grad.
V zadnjih letih je Institut za ekološki inženiring sodeloval pri
načrtovanju nekaterih avtocestnih odsekov, za katere je izdelal
projektno dokumentacijo za odvod padavinskih odpadnih
voda:
– AC A5 Maribor (Dragučova) – Pince, odsek Lenart – Senarska
– AC A5 Maribor (Dragučova) – Pince, odsek Maribor (Dragučova) - Lenart
– AC Slivnica – Draženci - Gruškovje, sklopi A, B in C
– AC A5 Maribor – madžarska meja, odsek Spodnja Senarska - Cogetinci
Skupno je bilo projektiranih skoraj 19 km cevovodov kanalizacijskega sistema.
Slika: Odsek ureditve odvodnje novih zazidalnih površin naselja
Čečovje - jug in Ulšek
Izgradnja L-kanala komunalnih odpadnih vod
ob Suhi, Ravne na Koroškem
Sabina žaja, univ. dipl. inž. grad.
Arhitektura Vodarne Frankolovo
Denis rovan, univ. dipl. arh.
Oblika stavbe, arhitektov Nataše Rovan Gračner in Denisa
Rovana (Navor d. o. o.), je skladno s tehnološkim procesom
vzdolžna, višina dvoetažnega objekta pa je pogojena s tehnološko opremo. S prilagajanjem kamnolomu sicer velik monoliten objekt dobi videz dveh manjših spojenih enot. Njeno
pojavnost v prostoru zmanjšuje tudi trodelna zasnova fasade s
podzidkom in strešnim vencem iz vidnega betona ter vmesnim
fasadnim plaščem iz horizontalno pritrjenih lesenih letev, ki
previsno segajo nad vhode v objekt. Tako se vodarna z zasnovo
stavbnih členov prilagaja lokalnemu grajenemu prostoru in
se hkrati v naravno okolje vključuje manj vsiljivo.
Trasa predvidenega kanala poteka v neposredni bližini hudourniškega vodotoka Suhe. Predvidena so tri podvrtanja Suhe.
V sklopu izgradnje tega kanala bo urejena tudi brežina, ki je v
času nalivov najbolj izpostavljena.
Občina Ravne na Koroškem tako sistematično in gospodarno
ureja sistem odvodnje odpadnih vod. Skupna dolžina kanala
je približno 800 m, izbrani so bili vodotesni cevovodi premera
250 mm.
Slika: Odsek odvodnje severnega dela pokopališča Ljutomer
Slika: Dotočne kanalete v čistilni objekt na AC odseku Slivnica
Draženci, sklop A
50
ekolist 07
novice
Slika: Odsek kanala komunalnih odpadnih vod ob Suhi
novice
ekolist 07
51
N081
Vrečka na vrečko se splača?
Katarina mrvar, univ. dipl. ind. oblikovalka
V okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je v centru
mesta v Ljubljani od 20. do 28. novembra 2010 potekala akcija
Vrečka na vrečko, ki je združila ekologijo in umetnost s ciljem
ozavestiti javnost o problematiki prekomerne rabe plastičnih
vrečk in plastičnih kozarčkov. Akcijo so izvedli na povsem prostovoljni bazi Ekologi brez meja, ekološko društvo Eco Vitae,
vizualni oblikovalci The Miha Artnak in studio Lukatarina.
V začetni fazi akcije so aktivirali več kot polovico vrtcev in šol
v Ljubljani, ki so zbirali rabljene plastične vrečke in lončke, iz
katerih je v živo na ulici nastajala prava smetiščna umetnost
(trash art). Ustvarjanju so se lahko priključili tudi naključni
mimoidoči. Poleg tega se je znotraj akcije zgodila predstavitev
že tretje kolekcije Mula vrečk za večkratno uporabo. Veliko
pozornosti pa je vzbudil tudi BAGFOOT, čudno vrečasto bitje,
ki je pred, med in po akciji s svojo pojavo in dejanji nastavljal
zrcalo vsem nam, običajnim potrošnikom, ki še vedno nepremišljeno nakupujemo s plastičnimi vrečkami.
Projekt se bo nadaljeval spomladi s stvaritvijo umetnine velikih
dimenzij, ki bo vidna po vsej Ljubljani. Celoten projekt Vrečka
na vrečko apelira na zakonsko ureditev omenjene problematike z željo, da tudi Slovenija postane ena izmed držav, kjer so
vrečke vsaj obdavčene, če ne celo prepovedane.
Viri:
1. Več o projektu na Facebook Vrečka na vrečko
2. Dokaz o obstoju Bagfoota na Youtube:
www.youtube.com/watch?v=YALSiGOxnrw&NR=1
www.youtube.com/watch?v=JS9BIOwwtsk
www.youtube.com/watch?v=_nhy66ewOBo
www.youtube.com/watch?v=3OGZm7qCHtk&feature=related
3. Več o nakupovanju brez plastičnih vrečk:
www.mula.si
52
ekolist 07
razmišljanja
Slika: Bagfoot (vrečasta pošast) med sprehodom in nakupovanjem