Jaslice 2010.indd

VSEBINA
4
5
6
8
10
12
13
15
16
17
18
20
26
32
Božična
legenda
Božična
zgodba
Božična
pesem
Božič
na znamkah
Naši jasličarji –
Anton Košenina
Društvo
ljubiteljev jaslic
Družina pri Mariji
Pomagaj in jaslicah
Naši jasličarji –
Tomaž Lavrih
Marijan Vodnik –
jasličar od otroštva
Utrinek jaslic
iz Avstralije
Božični pesmi
bl. Alojzija Grozdeta
Iz naših
župnij
Razstave
jaslic
Kam
k jaslicam
Uredništvo in uprava: Družina d.o.o., Krekov trg 1,
1000 Ljubljana, telefon: 01/360-28-00,
fax: 01/360-28-48, prodaja: 01/360-28-28
Direktor: Tone Rode ([email protected])
Odgovorni urednik: Franci Petrič ([email protected])
Urednik revije Jaslice: Jože Potrpin ([email protected])
Tehnični urednik: Robert Debevec ([email protected])
Lektorica: Ana Pavlek ([email protected])
Grafična priprava: Družina d.o.o.
Tisk: Povše Ljubljana, naklada: 1.000 izvodov
Slika na naslovnici: Družina Lenarčič iz Vojnika pri Celju,
foto: Jože Potrpin
Jaslice 2010.indd 3
UVODNA BESEDA
Jaslice.
Konec. In začetek stvarjenja.
... Beseda je meso postala
... in se naselila med nami.
V meni in tebi – da izbriše spomin greha,
v ogledalu spet zrem živo slutnjo Boga.
Ko si bomo v božičnih dneh ogledovali jaslice – znanih
in manj znanih jasličarjev, župnijske in domače ali celo
žive, katerih bogato bero nam ponuja letošnja revija Jaslice –, se potopimo vanje in premišljujmo tretjo skrivnost angelovega češčenja: In beseda je meso postala. Postala je meso. Zakaj? Saj človek ni samo meso. Kaj šele
bogočlovek! Da more Beseda, po kateri je vse nastalo,
priti na svet zgolj kot meso. Čista degradacija. Da Bog
– absolutno, popolno – izbere krhko lupino človeškega
telesa?! Nepojmljivo, absurdno! S človeškimi vati dojemanja. In vendar je vse res. Zgodil se je božji absurd.
Bog v jaslicah. Odvisen od ljudi. Res, nora je veličina
božje ljubezni. Preseže vse naravne in človeške zakone.
Spet se potopim v razmišljanje. Je moral Bog res priti
na svet nag, da bi se tudi mi slekli? Najprej napuha. Potem ko sta se Adam in Eva iz sramu pred Bogom zaradi
greha zakrila. Zakrila pred odrešujočim božjim pogledom in se odpovedala bogopodobnosti. A Bog želi s
človekom obuditi zavezo. Odpre novo zavezo. Zgodi se
čudež. Da bi mu človek spet postal podoben, Bog sestopi in obleče naše telo. Da bi bili spet lepi, da bi zalepil
razklanost telesa in duha.
S stene nad zakonsko posteljo starih staršev se je
v otroških letih vame vtisnila podoba Marije z Detetom. Za silo pokriti Jezus in Marija, ki v dalji zre trnjevo
krono. Konec. In začetek stvarjenja – novega človeštva.
Jezus v jaslih in na križu. Gol. Da odvzame sramotno
bolečino greha človeštva. In da človek skesan pade k
njegovim nogam – ob jaslicah in pod križem.
Pojdimo k jaslicam. Tam se konča staro in začne
novo.
Ana Pavlek
2010
13.12.2010 8:46:13
4
BOŽIČNA LEGENDA
Malo prostora za zvezde
Foto: J. Pt.
»S
Jaslice 2010.indd 4
e spomniš,« je vprašala v nebesih živali
duša oslička dušo krave, »noči pred tolikimi leti, ko sva bila v nekem hlevčku?«
»Naj pomislim ...« »Da,« je pritrdila krava,
»in v jaslih je ležal komaj rojeni otrok. Kako bi
pozabila? Bil je tako lep.«
»Ali veš,« je nadaljeval osliček, »koliko let je
od tedaj minilo? Dva tisoč! ... In veš, kdo je bil
ta otrok?«
»Kako naj vem? Bili so to popotniki.«
Osliček je nekaj zašepetal kravi na ušesa.
»Toda, ne!« je ta odgovorila presenečeno.
»Ali res?«
»Da. Pomisli, od tedaj ljudje vsako leto pripravijo velik praznik ob spominu na njegovo
rojstvo.
Videl bi: to je čas vedrine, sladkosti, miru,
družinskega veselja. Imenujejo ga božič. Prijateljica, zamisel imam, popeljem te na zemljo.«
Odpravila sta se. Lahkotno sta se spustila z
neba na zemljo, na kraj s tisoč lučmi. Bilo je velikansko mesto z barvitimi izložbenimi okni, hišnimi venci, svetlikajočimi se jelkami in z brezmejnim zamaškom avtomobilov, vrtoglavim
mravljiščem ljudi, ki so hodili sem in tja, vstopali v trgovine, se iz njih vračali z manjšimi ali
večjimi paketi, vsi nemirnega in burnega videza.
Ob tem pogledu se je zdelo, da se je osel zabaval, krava je nasprotno pogledovala prestrašeno naokoli.
»Poslušaj, prijatelj osliček, dejal si mi, da si
bova ogledala božič. Toda zmotil si se. Tu se gredo vojno!«
»Toda, ali ne vidiš, kako so vsi zadovoljni?«
»Zadovoljni! Meni se zdijo ponoreli!«
»Ne, ne, je samo božič. Preveč božiča.«
»Se ne spomniš tiste noči v Betlehemu: hlevčka, pastirjev in tistega otroka? Bilo je hladno,
vseeno pa je bil spokoj.«
»Res je. In komaj slišne piščali v daljavi. In
zvezda? Se spomniš posebne zvezde, ki je stala
nad hlevčkom. Kdo ve, ali je še nad njo?«
»Mislim, da ne,« je odvrnila krava. »Malo
prostora je tu za zvezde.«
Dvignila sta gobčka in zrla v nebo: resnično,
ničesar ni bilo videti.
DINO BUZZATI, prevedel J. Pt.
13.12.2010 8:46:16
6
BOŽIČNA PESEM
Foto: arhiv Družine/T.P.
Sveta noč,
blažena
noč ...
V tišino zimske moči je na okno potrkal
farni zvon. Začenja se polnočnica. Prižgala
je radio in iskala Sveto noč. Ni je bilo težko najti, v nemščini, italijanščini, le v slovenskem jeziku je ni bilo. Misel ji je spet zatavala
v čas italijanske okupacije Primorske, ko je
v zakotnih vaseh otroke na skrivaj še učila
po domače, dokler ni bila prisiljena zbežati
v Jugoslavijo. Na slovensko-madžarski meji
je pristala. Pri blagi ravnateljevi družini, ki
jo je ščitila.
»Bogu hvala, da mi jo je poslal na pot. Oče
naš ...«
Na radijskih valovih je našla prenos maše,
lepe pete latinske maše. Bilo ji je, kot da ves
svet prepeva: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!
Maše je bilo že zdavnaj konec, radio je še
vedno igral, gospodična Ida je ob peči, ki se
je počasi hladila, zaspala.
Sanjala je, da se v mrzlem božičnem jutru
odpravlja k maši. Mraz jo je prebudil in lepe
sanje so zbežale. Zavzdihnila je in vedela, da
se skozi sneg ne bo mogla dokopati do ceste.
»To bo moj prvi božič brez maše,« je pomislila in šla spat.
Belo jutro je pod njenimi okenci zacingljalo z zvonkimi mladimi glasovi: »Vesel božič, gospodična Ida! Gaz je narejena. Greste z
nami k maši?«
MARINKA SVETINA
V Oberndorfu so se leta 1818 ljudje pripravljali na polnočnico v cerkvici sv. Nikolaja.
To leto naj bi maša ne bila tako očarljiva,
ker so stare orgle popolnoma odpovedale.
Niso vedeli, da sta kaplan Joseph Mohr in
učitelj Franz Gruber rešila zadrego. Popoldne 23. decembra je kaplan Mohr oddal besedilo organistu Gruberju. Čez nekaj ur je
imel Gruber besedilo uglasbeno za dvospev
in zbor. Za spremljavo si je izbral enega najbolj posvetnih glasbil: kitaro. Ne vemo, kdaj
so pesem prvič peli, ali med mašo ali po njej.
Gotovo pa je, da je pesem ljudi te male skupnosti prevzela. Šele leta 1854 se je neki član
kraljevske dvorne kapele začel zanimati za
skladbo. Decembra tega leta je Franz Gruber
poslal pismo v Berlin, v katerem je opisal
nastanek pesmi in kratek življenjepis pesnika in skladatelja.
V slovenščino je Sveto noč prevedel Radoslav Silvester, ki jo je leta 1879 objavil v
katoliškem tedniku Zgodnja danica. Prevod je dokaj okoren, ker poskuša biti preveč
zvest izvirniku. Štiriglasni glasbeni stavek je
leta 1885 prvi objavil Anton Foerster v prilogi Cerkvenega glasbenika z naslovom Pri
jaslicah in z opombo: »Kakor že naslov kaže,
ne sme se ta pesem peti pri službi Božji.«
Drugič je izšla leta 1904, in sicer v Ljudski
pesmarici za nabožno petje v cerkvi, v šoli
in doma, ki jo je v Ljubljani izdal duhovnik
in cerkveni glasbenik Fran S. Špindler. Še tu
je pesem med tistimi, ki niso namenjene za
petje v cerkvi. Ker je besedila za to pesmarico priredil Gregor Pečjak, smemo sklepati,
da je sedanje besedilo Svete noči plod njegovega prizadevanja. Stanko Premrl v svoji
Cerkveni ljudski pesmarici iz leta 1928 pa jo
ima že med božičnimi pesmimi.
Zanimiv je člančič, ki je izšel leta 1936 v
Cerkvenem glasbeniku: »Lepa zadnja številka Slovenca je prinesla na str. 10 zgodovino
2010
Jaslice 2010.indd 6
13.12.2010 8:46:22
10
NAŠI JASLIČARJI
Dar jaslicam
Tone Košenina
»G
ospod Košenina, bodo tudi letos jaslice?« so ga na jesen začeli spraševati jasličarji in domačini, ki vsako leto na
prvo adventno nedeljo radi pridejo v kulturni dom na Rodici pri Domžalah, kjer naj bi
jih letos, če Bog da, že šestič pričakalo razkošje jaslic slovenskih ustvarjalcev. Obiskovalci vedo, da so vsako leto drugačne, ročno izdelane in iz najrazličnejših materialov.
Kdor bi štel, bi vsako leto naštel od 70 do 80
ustvarjalcev in njihovih jaslic – tistih lesenih
iz trzinskega Vodnikovega krožka pa drugih
iz lesa, žgane gline, betona,
železa, stekla, papirja, kipcev, slik, še svežih in starodavnih izpred sto in več let,
iz sosednje vasi in od tam
daleč, čez planine in reke. A
prav vse z neizbrisnim slovenskim pridihom.
Tone Košenina, ki je bil
invalidsko upokojen in je
že vse svoje življenje vpet
v kulturne dejavnosti, je bil
leta 1993 skupaj s Stanetom Cotmanom tudi
pobudnik za ustanovitev Kulturnega društva
Groblje, od leta 1997 je tudi njegov predsednik. V letih 2001 in 2002, ko še ni bilo velike
dvorane, je v eni izmed sob pripravil razstavo
10 ali 12 jaslic. Razstava je bila lepo obiskana,
čeprav ni bila nič oglaševana.
2010
Jaslice 2010.indd 10
13.12.2010 8:46:36
MUZEJI JASLIC
13
Družina pri Mariji
Pomagaj in jaslicah
K
o smo stopili v svetišče Marije Pomagaj na Brezjah in obstali pred njeno milostno podobo, so se Marijine oči potopile
v našo notranjost z vprašanjem: »Ali smem
položiti to božje Dete v tvoje srce?« Takrat
smo zaznali, da je podoba Marije Pomagaj, ki
je ena najmilejših Marijinih podob na svetu,
nenehen spomin na brezmejno Božje usmiljenje, ki se je božični noči učlovečilo v Betlehemu. Kapela Marije Pomagaj na Brezjah
je nenehen klic, naj se zazremo z Marijinimi
očmi v Dete, ki ga je ona povila in položila v
jasli, in razmislimo, kaj nam ta Božji otrok
želi povedati!
Današnje obsežne, globoko segajoče in hitre spremembe v družbi in kulturi so družino prizadele prav tako ali pa morda celo bolj
kot druge ustanove. Mnoge družine ostajajo v
teh razmerah zveste vrednotam, ki pomenijo
temelj družine kot ustanove. Druge pa so ob
spremembah zapadle negotovosti, zmedenosti
ali celo dvomu in se skoraj več ne zavedajo pomena in vrednosti zakonskega in družinskega življenja (Apostolsko pismo o družini 1,1).
Koncil pravi: »V družini, tej tako rekoč
domači cerkvi, morajo biti starši svojim otrokom z besedo in z zgledom prvi oznanjevalci
vere in gojiti morajo v vsakem njegov lastni
poklic« (C 11). Vprašajmo se: »Kje so družine
in kje bodo to svoje poslanstvo lažje izpolnile,
kakor pred jaslicami?«
Akademik dr. Niko Kuret (1906–1995)
je zapisal, da je na tisoče družin hvaležnih
jaslicam, da se je razbita družinska skupnost
v adventnem času spet strnila in taka tudi
ostala, ker se je vsa družina lotila priprav na
postavitev domačih jaslic!
Ker so varuhi Marijinega narodnega svetišča na Brezjah že več kot sto let bratje sv.
Frančiška Asiškega, bomo laže razumeli,
kar je omenil sveti oče in kar je predstavil
sv. Frančišek v Grecciu: »V živo je pokazal
prizor rojstva Božjega Deteta, da bi ga mogel premišljevati in moliti, predvsem pa, da
bi mogel še bolje uresničiti sporočilo Božjega
Sina, ki se je iz ljubezni do nas odrekel vsemu
in postal mali otrok.«
»Poglejmo jaslice,« pravi sveti oče Benedikt XVI., »Marija in sv. Jožef se ne zdita zelo
srečna. Prvorojenca Jezusa sta dobila sredi
velikih stisk in vendar sta polna globokega
veselja, ker se spoštujeta, si pomagata, predvsem pa, ker sta prepričana, da je njuno življenje Božje delo, ker se je v njem učlovečil
mali Jezus – Bog. In pastirji? Zakaj se vesele?
Ta Novorojeni gotovo ne bo spremenil okoliščin njihove revščine in odrinjenosti. Toda
vera jim pomaga prepoznati v tem Detetu,
'povitem v plenice in položenem v jasli', 'znamenje', da so se Božje obljube izpolnile za vse
ljudi, ki jih on ljubi (Lk 2,12.14), tudi zanje.«
Zato je kipec deteta Jezusa, ki ga polagamo v jasli hlevčka ali votline, srčika vsega,
središče in srce sveta.
Muzej jaslic ob Marijinem narodnem svetišču na Brezjah s svojimi več kot 400 razstavljenimi jaslicami iz domovine, Evrope
in iz drugih delov sveta, od Peruja, Bolivije pa do Madagaskarja, želi obiskovalcem Marije Pomagaj pokazati resničnost Jezusovih besed: »Bog je namreč
svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor
vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni
poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da
bi se svet po njem rešil« (Jn 3,16–17).
p. dr. LEOPOLD GRČAR
2010
Jaslice 2010.indd 13
13.12.2010 8:46:56
14
MUZEJI JASLIC
Na blejskem otoku
B
kakšnem natečaju, kakšne so značilne slovenske jaslice. Priznanje dajejo ljudem, ki so se
voljni tako skrbno posvetiti jaslicam in njihovemu postavljanju – poslanstvo te stalne
razstave se uresničuje iz dneva v dan.
Avtorji razstavljenih jaslic so Janko Testen, Konrad Triller, Jelka Koselj, Vanja Bajt,
Anton Dolenc, Alojz Škvarč, Ana Korenč,
Vinko Ribnikar, Miha Kern, Martin Cigler,
Marjeta Kodrič, Ivan Halec, Marija Kastelec,
g. Jarc, Jernej Mali, Marijan Vodnik, Viktor
Konjedic, Jaka Jeraša, Ekizabeta Vedenik, izdelovalci iz zadruge Pomelaj iz Veržeja, na
ogled so tudi stare župnijske jaslice in še nekatere druge.
V proštiji na Otoku je tačas še ena ogleda vredna razstava. V nadstropju so na ogled
prikupni kipci narodnih noš iz Slovenije ter
prebivalcev drugih evropskih držav, članic
Evropske unije.
Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak
dan v letu, in sicer: od začetka novembra do
konca marca med 9. in 18. uro, v aprilu in
oktobru od 9. do 18. ure, od začetka maja do
konca septembra pa od 9. do 19. ure.
J. S.
Foto Miran Kozmus
lejski otok je starosvetno krščansko svetišče in nekoč zelo priljubljen romarski
kraj z Marijino cerkvijo, v kateri imajo posamezne bližnje župnije tudi zdaj vsako leto
zaobljubljene maše. Oltar v Marijini cerkvi
na blejskem otoku je davnega leta 1465 posvetil ljubljanski škof Lamberg, dvesto let
pozneje so naredili 99 stopnic do pristana,
pod cerkvijo in ob njej so odkrili staroslovanske grobove in temelje štirih starejših
cerkva, kar pomeni, da se Slovenci na tem
zanje svetem kraju zatekamo k Bogu in Jezusovi materi Mariji neprekinjeno že dolga
stoletja.
Zbirka razstavljenih slovenskih jaslic v
proštiji na Blejskem otoku ima zato še poseben pomen: obiskovalcem – ti so v veliki
večini tujci – izpričuje krščansko duhovnost
in kulturno tradicijo tamkajšnjih slovenskih
prebivalcev že iz davnine. Občudujejo razstavljene jaslice, navdušujejo se nad njihovo
lepoto in sporočilnostjo, pozdravljajo to, da
so njihovi avtorji tako poklicni in akademsko
izobraženi likovniki kot tudi amaterji, ljubitelji jaslic. Zanima jih, ali so bile izdelane na
2010
Jaslice 2010.indd 14
13.12.2010 8:46:57
Sveta noč
Ko s sladkimi zvoki se noč prepoji,
ko zadnja nam prošnja v pokoj izzveni,
tedaj se odprejo potihoma vrata
in stopi Marija, vsa lepa in zlata,
v naročju nebogljeno Dete drži.
Pristopi in vsem nam v naročje ga da
in Ježušček nas blagoslovi,
obriše solze in odvzame skrbi.
V sladkosti neskončni nam srca bijo,
ko znova za Njima se vrata zapro.
bl. Alojzij Grozde
Foto: J. Pt.
Jaslice 2010.indd 19
13.12.2010 8:47:40
IZ NAŠIH ŽUPNIJ
21
Trbovlje
V novi župniji sv. Marije v Trbovljah postavljajo člani župnijskega pastoralnega sveta jaslice
od posvetitve župnijske cerkve leta 2000. 40 cm visoki kipi svete družine, svetih treh kraljev
in pastirjev z manjšimi ovcami so delo Vojka Hribarja iz Ljubljane. Sicer klasične jaslice so
imele leta 2003 podobo trboveljske doline, pred tremi leti je bila sveta družina postavljena v
pomanjšani »hunt«, to je rudniški voziček. Lani s poleg stoječim plakatom evharističnega leta
so opozarjale, da se novorojeno božje Dete danes rojeva pri vsaki maši kot neprestani božji
dar. Enako sporočilo je nosila tudi božičnica pred polnočnico, ko so otroci zaigrali božični
prizor. Na praznik svetih treh kraljev pa so koledniki, ki so obiskali triinosemdeset domov, k
jaslicam prinesli zbrane prispevke za slovenske misijonarje, zapeli in voščili praznike. J. Pt.
Dol pri Hrastniku
Že četrto leto (leta 2009) je bila posebnost cerkvenih jaslic na Dolu pri Hrastniku velika maketa kozolca, pod katerim namesto v štalici najdejo svoj prostor sveta družina, vol in osel,
angelci in miniaturni stari vozovi. V razmerju 1 : 15 po vzoru kozolca iz okolice Trebnjega,
ki je spomeniško zaščiten, ga je za jaslice izdelal domačin Milan Podmenik s svojima sinovoma. Pobudo zanj pa je dal župnik Franc Ornik, da bi bile jaslice slovensko in postopoma tudi
dolsko obarvane. Postavila jih je jasličarska skupina: ključarja Mirko Peklar in Jure Bantan,
Miro Seničar, Edi Pufler, Matej Roter in Pavel Strgaršek. Manjše jaslice iz zaščitene črne pločevine inovatorja in umetnika Zdravka Tomazinija iz Kočevja, ki so bile pred leti razstavljene
na Sveti Gori in so sedaj našle stalno mesto na Dolu, pa krasijo zimsko kapelo. Njeni pastirji
predstavljajo slovenske planšarje.
J. Pt.
2010
Jaslice 2010.indd 21
13.12.2010 8:47:55
22
IZ NAŠIH ŽUPNIJ
Voličina
Velike jaslice z naravnim okoljem so v župniji sv. Ruperta že postale tradicija. Do nedavnega
je jaslice postavljala Marica Krajnc. Lani pa so že drugič zapovrstjo jaslice postavili mladi iz
naše župnije, ki so od malega srkali navdihe ob velikih župnijskih jaslicah. Površina jaslic je
obsegala kar 20 m², na katerih smo lahko občudovali pristno naravno okolje. Mladi so v to
delo vložili veliko svojega časa in truda. Ob pogledu na jaslice so bili župljani zelo navdušeni,
še zlasti najmlajši. Veliko zadovoljstva čutijo mladi, ki so te jaslice postavili. Župljani pa so
zelo hvaležni mladim, da se trudijo in vključujejo v župnijsko občestvo. Zagotovo bo njihov
trud poplačan.
Janez Kurnik
Sveti Peter pri Mariboru
V naši župnijski cerkvi imajo jaslice prav poseben namen, ker so vedno narejene pred glavnim oltarjem, tako da krasijo našo cerkev. Vsak lahko poklekne in zmoli pred novorojenim
Detetom v jaslicah. Lani je jaslice postavil naš župljan Marko Cukoja. Blagoslovil jih je domači
župnik Jožef Lipovšek. Bile so zelo lepe. Marsikdo jih občuduje. Vsako leto jih fotografiramo
in sliko ob koncu leta uporabimo za koledar.
Marija Zelenik Andre
2010
Jaslice 2010.indd 22
13.12.2010 8:48:06
24
IZ NAŠIH ŽUPNIJ
Žiri
Leto 2009 je bilo za žirovske jasličarje prav
posebno leto, ker smo praznovali 10. obletnico obstoja jasličarske skupine v naši župniji.
Pred letom 1999 so jaslice postavljali mladi
iz mladinske skupine, ki je bila zelo močna.
Tistega leta pa se je zaradi različnih razlogov oblikovala skupina fantov in nadaljevala
delo postavljanja jaslic. In tako smo lansko
leto naredili že jubilejne desete jaslice.
Vsako leto smo pripravili klasične jaslice,
vendar so vedno nosile neko sporočilo, aktualno za današnji čas. Tako smo leto kasneje, ko smo praznovali 2000 let rojstva našega Odrešenika, pripravili jaslice spominskih
letnic in dogodkov, ki so se zgodili tega leta.
Leta 2001 smo izdelali maketo sveta in s tem
smo se spomnili vseh slovenskih misijonarjev, ki delujejo po različnih državah sveta in
prinašajo ljudem veselje, jim blažijo žalost in
trpljenje ter prinašajo sporočilo o Jezusu. V
letu 2002 smo žirovski jasličarji pomagali pri
pripravi jaslic, ki jih je izdelal domačin akademik Tomaž Kržišnik. V letu 2003 pa smo v
Žireh obnovili našo lepotico, t. j. žirovsko farno cerkev, zato smo se tega dogodka spomnili
tudi v jaslicah. Naslednje leto so bile postavljene skoraj preroške jaslice, ki so govorile
o naravnih in drugih nesrečah (potres, poplave, suša, požar, plaz) in o tem, da je Jezus
naše upanje v vseh nesrečah, ki nas zadanejo. Zakaj preroške? Leta 2005 smo predstavili
verstva sveta, in sicer tako, da smo postavili
za posamezna verstva značilne verske stavbe: mošejo, sinagogo, hindujski in budistični tempelj ter afriško vas, ki je simbolizirala
različna verovanja. Prvič pa smo izdali tudi
zgibanko s predstavitvijo jaslic in zgoščenko, na kateri smo pripravili predstavitev vseh
verstev v besedi in sliki. Leta 2006 smo hoteli
prikazati, kaj delamo s talenti, ki nam jih Jezus naklanja. Spomnili smo se na človekove
izume. To so bile zelo moderne jaslice in bil je
čas, da se vrnemo na začetek. In to smo drugo
leto res storili, ko smo postavili jaslice, ki so
prikazovale stvarjenje sveta v sedmih dneh,
učlovečenje oz. rojstvo Jezusa pa je bilo predstavljeno kot osmi dan. V naslednjem letu
smo nadaljevali s svetopisemskimi zgodbami.
Lansko leto, ko smo postavili jubilejne,
desete jaslice, smo predstavili vsem dobro
znano in Bog si ga vedi kolikokrat zmoljeno
molitev, molitev rožnega venca.
Ko letos prevzema izdelavo jaslic in ohranjanje te lepe tradicije mlajša skupina jasličarjev, vas vabimo, da nas obiščete in si jaslice, ki jih ustvarjamo, ogledate v naši župnijski
cerkvi svetega Martina v Žireh. S tem boste
prav gotovo spodbudili naše mlajše jasličarje, da bodo vsako leto postavili jaslice z veseljem in s tem prinesli veselje v srca ljudi.
Predvsem pa se trudimo, da prinesemo ljudem KRISTUSA. In pokažimo, da se je Kristus rodil, zate, zame, za vse ljudi.
Žirovski jasličarji
2010
Jaslice 2010.indd 24
13.12.2010 8:48:25
26
RAZSTAVE
Vseslovenska razstava jaslic v Celju
V soboto, 4. decembra, so v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Celju odprli in blagoslovili
vseslovensko razstavo jaslic, ki bo na ogled
do 9. januarja 2011.
V Sloveniji bo letos več kot dvajset jasličnih razstav, najpomembnejša je v Celju – šesta osrednja po vrsti in druga v tem mestu.
Prvo je pred nekaj leti pripravil v svojih prostorih celjski pokrajinski muzej.
Tokratna je bila organizirana v zahvalo
celjski škofiji za zgledno pripravo in izvedbo vseslovenskega evharističnega kongresa,
kot dar mučencu Alojziju Grozdetu ob njegovi razglasitvi za blaženega in da obenem bl.
Grozdeta razglasijo za zavetnika Društva ljubiteljev jaslic Slovenije. Komorni zbor Emanuel iz Celja je prvič zapel Grozdetovo pesem K
polnočnici (eno od njegovih številnih o božiču in jaslicah), ki jo je uglasbil Andraž Slakan.
Uvodni govornik, prof. dr. Metod Benedik, je zgodovinsko in teološko podal začetke
in razvoj upodabljanja Gospodovega rojstva.
Predsednik Društva ljubiteljev jaslic p. dr.
Leopold Grčar se je zahvalil opatu Marjanu
Jezerniku, ki je tudi blagoslovil razstavo, za
gostovanje v Celju, nato vsem umetnikom, ki
so izdelali in postavili na ogled svoja dela, ter
vsem, ki so jo pripravili ter mojstrsko vpeli v
cerkveni prostor. Opat Jezernik pa je s pogledom na praznovanje božiča spregovoril tudi
o slovenski družini. Še posebej je poudaril:
»Ta družina, ki je danes tako ogrožena in jo
hočejo nekateri razvrednotiti; ki je nekoč držala naš narod pokonci in bila polna božičnih
večerov, nam je pomagala preživeti.«
Celjska razstava prikazuje pestrost in
žlahtnost jaslične ustvarjalnosti na naših tleh
in njeno navezanost na vzgojno poslanstvo
jaslic – ikone učlovečenja. Na njej se predstavlja okoli sedemdeset avtorjev iz vse Slovenije, vsak s po enim unikatnim razstavnim
predmetom. Precej jih nosi letošnji datum:
jaslice iz Celja, pa jaslice iz testa in slame, božični motiv Marijana Vodnika z naslovom
Rešilna barka v stiski, evharistične jaslice
Antona Šegine, jaslice na svečah Vere Orač,
če omenimo le nekatere. Posebno pozornost
in spoštovanje zaslužijo večje jaslice, ki so nastale izpod rok stanovalcev Doma sv. Jožefa
v Celju. Neprecenljivo težo in sporočilo pa
nosijo jaslice, ki jih je leta 1955 v jetniški celici skrivaj naredil duhovnik Ljubo Marc. V
pričevanje so postavljene tik pred daritvenim
oltarjem. Zgodovinsko gledano so najstarejše iz župnijske cerkve v Mengšu (19. stoletje), nato tiskane iz okoli leta 1950. Prav tako
preseneča raznolikost in raznovrstnost materiala, iz katerega so izdelane. »Ko stopamo
v vrsti od jaslic do jaslic, spoznavamo, da je
naše bivanje osebno in občestveno, obiskano
in napolnjeno z veliko Skrivnostjo, skrivnostjo Božje ljubezni.«
Jože Potrpin
2010
Jaslice 2010.indd 26
13.12.2010 8:48:43
32
KAM K JASLICAM
ŽIVE JASLICE
Pod Šmarno goro – na Peskah
25. decembra ob 17.30: tradicionalno molitveno in pevsko srečanje okoliških faranov z upokojenim nadškofom Alojzom
Uranom, domačinom. Tel.: 051-606- 029.
Ligojna pri Vrhniki
25., 26. decembra in 2. januarja, zbor pred gasilskim domom
ob 17. uri. Tel.: 040-873-285.
Hrovača pri Ribnici
23. decembra v Dolenji vasi ob 17. uri
25. januarja v Hrovači ob 17. uri. Inf. daje turistično društvo:
01/836-14-59.
Bled, otok
Stalna razstava jaslic je odprta vsak dan od 9. do 16. ure do
konca marca, v poletnem času pa od 9. do 18. ure. e-pošta:
[email protected].
Rodine pri Žirovnici
V Jalnovi galeriji bodo na ogled papirnate jaslice iz zbirke
Marjana Marinška od 24. decembra do 6. januarja med 11. in
19. uro (ali po dogovoru). Tel.: 04/580-30-95.
Domžale
V galeriji Beseda bodo jaslice na ogled od 1. decembra do 7.
januarja. Tel.: 051- 307-539.
Idrija
25. in 26. decembra ob 17.uri. Tel.: 041-614-008.
V galeriji sv. Barbare, v kripti nekdanje cerkve, bodo od 12.
do 19. decembra na ogled jaslice iz Idrije in okolice. Odprta
bo vsak dan od 15. do 18. ure, v soboto tudi od 10. do 12. ure.
Tel.: 05/377-35-42.
Razkrižje
Piran
Studenice
24. decembra ob 19. uri ter 1. in 8. januarja ob 18. uri. Tel.:
041-797-606.
Postojnska jama
25., 26., 27., 28., 29. decembra ter 1. in 2. januarja ob 14., 15. in
16. uri. Tel.: 05/700-01-00 ter www.turizem-kras.si.
Mojstrana – soteska Mlačca, pod ledno steno
25., 26., 27., 28. decembra in 1., 2. januarja ob 16. 17. in 18. uri.
Tel.: 031-495-275 ter www.lednoplezanje.com.
Jama Pekel pri Žalcu
25., 26. decembra od 15. do 17. ure. Tel.: 03/700-20-56 ter
[email protected].
Rečica ob Savinji
25. in 26. dec. ob 17. uri in 18.30. Tel.: 041/354-560.
Snovik v Tuhinjski dolini
26. decembra ob 17. uri (rezervni datum 2. jan.). Tel.: 041-917-045.
Skorno
26. decembra ob 18. uri. Tel.: 041-374-172.
Škocjan na Dolenjskem
25. decembra ob 17. uri ter 26. dec. ob 17. in 20. uri. Vse prireditve bodo letos v hiši skupnosti Cenacolo. Tel.: 031-271-145.
Zavinek pri Škocjanu
Božični koncert 25. decembra ob 18. uri, električne »žive« jaslice
vsako noč od 22. decembra do 7. januarja. Tel.: 041-764-766.
Tržišče (med Trebnjim in Sevnico)
Električne »žive« jaslice, teden pred božičem do konca januarja, vsak večer. Tel.: 07/818-04-18.
Šmarčna pri Boštanju
25. in 26. decembra ob 18. uri. Tel.: 041-704-136
RAZSTAVE
Celje
Marijina cerkev na Prešernovi 20, vseslovenska razstava jaslic
od 4. decembra do 9. januarja. Odprtje te osrednje razstave
jaslic in blagoslov bo 4. decembra ob 17. uri. Tel.: 041-698-511.
Sveta Gora nad Solkanom
Odprtje mednarodne razstave v frančiškanskem samostanu
bo 19. decembra ob 15. uri, odprta bo do 16. januarja. Tel.:
031-235-488.
Veržej
Razstava slovenskih jaslic in jaslic iz drugih držav bo v zavodu
Marianum od 10. decembra do 10. januarja. Tel.: 041-357-640.
Brezje
Stalna razstava v muzeju Sončna pesem je odprta vsak dan od
8. ure do večera. Tel.: 04/537-07-00.
V piranskih cerkvah bo od 19. decembra do 6. januarja na
ogled izbor razstavljenih jaslic iz zadnjih desetih let. Tel.:
05/673-34-40.
Tržič
Galerija Ribnikar, stalna razstava, odprta od božiča do svečnice od
9. do 19. ure, med letom vsak dan po dogovoru. Tel.: 041-734-123.
Železniki
V učilnici v župnišču bodo na ogled jaslice domačina Konrada Trillerja od 19. do 26. januarja od 9. do 10. ure, v soboto
in nedeljo do 12. ure in od 15. do 19. ure. Tel.: 04/510-24-70.
Jurklošter
Razstava domačih in drugih jaslic bo na ogled od 12. decembra do 2. februarja. Ob nedeljah pred mašo ob 9. uri in po njej.
Tel.: 041-756-201.
Postojna
V župnijski dvorani bodo od 21. decembra do 6. januarja na
ogled jaslice, ki so bile izdelane na dekanijskem natečaju z
naslovom »Nosite bremena drug drugega«. Tel.: 041-724-884
Spodnje Duplje na Gorenjskem
V graščini Duplje bodo od 17. decembra razstavljene jaslice
iz znane zbirke Gregorja Tozona. Informacije: spletna stran
http://grascinaduplje.atspace.com/duplje.
Ljubljana
Na magistratu od 15. decembra do sredine januarja 2011.
Črnuče pri Ljubljani
Domačin Jernej Mali bo razstavljal svoje jaslice v župnišču od
26. decembra do 2. februarja. Tel.: 031-337-347.
Velenje
Na velenjskem gradu bodo jaslice na ogled od 9. decembra do
6. januarja. Tel.: 031-646-751.
Šentjur pri Celju
V Šentjurju pod Vrbco bodo Žličarjeve jaslice na 100 m² površine na ogled od božiča do svečnice. Tel.: 03/574-30-64.
Planina pod Golico
Domačin Cena Razingar bo imel pred svojo hišo postavljene
svoje jaslice na površini 80 m². Ogledati si jih je mogoče kadarkoli, najlepše so na večer. Tel.: 04/580-00-15.
Spodnje Duplje
V graščini Duplje, kjer je letos festival jaslic, so bili od 26. 11.
do 2. 12. na ogled izdelki, ki so nastali pri pouku in na tečaju
v Biotehniškem centu Naklo v okviru projekta Unescove kulturne dediščine. Od 17. decembra do svečnice pa bodo v organizaciji Biotehniškega centra Naklo razstavili v Vogvarjevi
hiši božične voščilnice ter izbor narisanih jaslic, ki so jih za
festival jaslic na podlagi razpisa poslali iz vrtcev, osnovnih in
srednjih šol ter od drugod. Tel.: 04/277-21-17.
2010
Jaslice 2010.indd 32
13.12.2010 8:49:24
ZANIMIVOSTI
35
Mozaik p. Marka Ivana Rupnika – Marijino oznanjenje, Slovenik, Rim
Podobo Marijinega oznanjenja izpolnjujeta dve pomembni sestavini: angel in Marija. Zvitek
Božje besede nas spominja na Besedo, ki je Bog, pri Bogu, je od vekomaj in na veke ter postaja
meso po Devici Mariji preko njenega poslušanja. Naslednja ikonografska sestavina je klobčič
v Marijinih rokah. Z njim plete telo za to Božjo besedo: da bi ta ne bila le za poslušanje, ampak
da postane vidna v Kristusu. Angel, ki je odšel od Marije, pa še vedno hodi od srca do srca,
dokler sleherni človek ne bo sprejel to Besedo v srce in dovolil, da v njem prebiva.
2010
Jaslice 2010.indd 35
13.12.2010 8:49:57
V stajici pri Betlehemu
luč gori opolnoči:
v odrešenje svetu vsemu
Božje Dete se rodi.
Dete to rajsko lepo
je prišlo odrešit vso zemljo.
Tudi mi smo zdaj pred hlevčkom:
v tabernaklju bivaš tu,
Jezus – pravi Bog in človek –
vir življenja, Kralj miru.
Kristus, mi naj Te prav vsi
ljubimo iz srca vse svoje dni.
Glej, želimo te prejeti
v svetem obhajilu zdaj.
Pridi in nas blagoslovi,
moč, pogum, svoj mir nam daj.
Ti srce sprejmi – da vse
bitje moje hvali, slavi Te.
s. M. Marjeta
iz knjige M. Stanonik Večna luč,
poezija slovenskih klaris, 2008
Peter Jovanovič, tablične jaslice, 2009,
foto: J. Pt.
Jaslice 2010.indd 36
13.12.2010 8:50:03