prazniki trkajo na naša vrata prazniki trkajo na naša
Transcription
prazniki trkajo na naša vrata prazniki trkajo na naša
S P O D E Ž E L JA . S I št. 9 / 2011, 15. december 2011 BOŽIČNE IN NOVOLETNE ŠEGE IN NAVADE ZADRUGA, PODJETJE Z VREDNOTAMI PRAZNIKI TRKAJO NA NAŠA VRATA VARNO POSLOVANJE S PLAČILNIMI KARTICAMI PREHRANA V PRAZNIČNIH DNEH OKRASNA PRAZNIČNA DREVESCA ■ IZ INTERVJUJA FRANCKA JAVERŠEK IZ KRISTAN VRHA Če bi se še enkrat odločala, kaj bom počela v življenju, bi se še enkrat odločila, da bom kmetica. Rada imam delo na kmetiji, rada imam živali, zelo rada živim na našem hribu in rada imam ljudi, ki živijo tod okoli. Ne, drugače kot kmetica sploh ne bi znala in mogla živeti. ■ PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE V NAŠIH DOMOVIH Božično-novoletni čas je poln spominov na bogato slovensko ljudsko izročilo, na stare šege in navade, ki izvirajo še iz poganskih verskih in posvetnih obredov. Praznike ponavadi preživljamo doma v družinskem krogu in pri obloženi mizi. SKLEDAR.TV je edinstvena slovenska strokovna televizija, katere video produkcija je namenjena predstavitvi kmetijstva, živilstva, kmetijskim nasvetom, posvetom, predstavitvi dogajanja na kmetjskih sejmih in promociji kmetijskih zadrug. Več informacij: Milan Skledar, tel: 041 788 404 ali [email protected] www.skledar.tv ø Hitre in odzivne video predstavitve predvajamo na televiziji SKLEDAR.TV, ki oddaja v omrežju T-2 in v živo prek istoimenskega spletnega naslova. ø Nudimo vam celostne video storitve in fotografiranje dogodkov ø Snemanje in montaža promocijskih filmov ø Izdelava konceptov in scenarijev za video vsebine ø Snemanje in montaža dogodkov, sporočil za javnost ø Prenos dogodkov v živo prek spleta in strokovne SKLEDAR.TV ter vaše spletne strani ø Izdelava najrazličnejših video projektov po dogovoru od predstavitvenih do izobraževalnih... ø Predstavitve izdelkov ali storitev ø Izdelava dokumentarnih filmov, reportaž in oddaj v HD formatu in formatih, primernih za objavo na drugih televizijah in spletnih straneh ø Izdelava spletnih strani in arhiviranje posnetega gradiva na najrazličnejših nosilcih zvoka in slike Fotografija: Darinka Mladenovič UVODNA MISEL PRAZNIČNA SPOROČILA IN IZZIVI prof. dr. Janez Bogataj S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik Zadružne zveze Slovenije, z.o.o., ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 15. december 2011 Vsak praznik ima svojo lupino ali zunanjo podobo, ima pa tudi globljo vsebino, pomene in sporočila. V sodobnem svetu se pomen praznikov pogosto prevesi k lupini. Življenjski ritem, agresija hitenja, pogosta odtujenost ter odsotnost komunikacije in skrbi za tiste, ki so nam najbližji in s katerimi pravzaprav najbolj neposredno sooblikujemo naše vsakdanjike in praznike, so le nekateri od vzrokov, da nam ti dnevi in obdobja, ko naj bi bili »prazni dela«, pogosto uidejo na raven povprečja in potrošniškega avtomatizma. Med vsemi prazniki in prazničnimi obdobji prinašajo največ globokih vsebin in pomenov prav dnevi in tedni v decembru, ki jim z nekaj več kot deset let starim poimenovanjem pravimo veseli december, v resnici pa je to obdobje, ki ga zaznamujejo advent, božič, Silvester in novo leto. Ob upoštevanju palete različnosti, ki nam jo sporoča božično-novoletna kulturna dediščina različnih časovnih obdobij ter različnih družbenih in geografskih okolij, lahko odkrijemo številne vrednote in ustvarjalnosti, ki pomenijo izzive našim sodobnostim. Za naše davne prednike so bili to dnevi pričakovanja. Pričakovanja ponovnega rojevanja sončeve moči, ki je pred tem, v jesenskem obdobju, začela postopoma ugašati. S ponovnim rojevanjem sonca se je rojevalo novo obdobje, ki so ga šele s koledarjem začeli pojmovati kot leto. Torej obdobje novega zagona in moči, novih gospodarskih prizadevanj, novih in predvsem boljših družbenih odnosov ter novih iskanj na področjih duhovnih ustvarjalnosti. To je bilo pričakovanje rojevanja vsega živega, vsega naravnega. V tem obdobju je vzklilo žito, ki so ga pred tem posejali v posodice, bivalno okolje so okrasili z zimzelenim rastlinjem, v posodo na mizi so položili orehe, lešnike, rožiče in jabolka, ki so zrasla v hišnem sadovnjaku. Polje je spočito čakalo na novo setev, živina v hlevu je bila deležna posebne skrbi s prazničnimi priboljški. Ljudje so se na praznik pripravljali. Bilo je tisto značilno stopnjevano vzdušje, ki je imelo tudi svoje vonjave. Po prazniku je dišalo že nekaj dni pred njim; vsak dan drugače, a vedno le po tistem, kar so z delom, znanjem, marljivostjo in vztrajnostjo sami pridelali, po tistem, kar je bilo sinteza človekovega prizadevanja v sodelovanju z naravo. Vse to so lahko še vedno sestavine naših sodobnih prazničnih premislekov in dejanj. ISSN 2232–4038 3 AKTUALNO Mednarodno leto zadrug 2012 140 let zadružništva na Slovenskem Imamo tradicijo, imamo prihodnost. Želimo vam vse najboljše, veliko dobrih poslovnih idej in priložnosti, zdravja in osebne sreče. Voščimo vam vesel božič in srečno novo leto. Zadružna zveza Slovenije ŠEGE IN NAVADE OKROG BOŽIČA IN NOVEGA LETA NAŠ DOM KRASI ADVENTNI VENČEK Božično-novoletni čas je poln spominov na bogato slovensko ljudsko izročilo, na stare šege in navade, ki izvirajo še iz poganskih verskih in posvetnih obredov. Prazniki so posebni dnevi v letu, ko si vzamemo čas za razmislek, se ustavimo, povežemo sami s seboj in svojim duhovnim življenjem, s soljudmi, ki nas obdajajo, in družbo, katere del smo. Zelo star obred je povezan z božično-novoletno mizo, lepo pogrnjeno s prtom, pod katerim je bil nekdaj obredni božični kruh ali poprtnik, ki je imel v vsaki slovenski pokrajini drugo ime (poprtnjak, župnik, obilnjak). Danes je poprtnjak na mizah nadomestila potica, ki je za božič obvezna po vsej Štajerski in Dolenjski, na Gorenjskem in Notranjskem ter v delu Primorske. Največkrat je to orehova potica, ponekod na Primorskem je med nadevom tudi popečen nariban kruh. Na Cerkljanskem poznajo več vrst »pajtic«, na Dolenjskem ocvirkovko. Ob številnih dobrih jedeh, ki jih na Slovenskem pripravljamo ob božiču in novem letu, pa mora biti predvsem obilo perjadi. Na Dolenjskem je to petelin, v Beli krajini puran ali kokoš. Na Primorskem pa med božičnimi jedmi ne sme manjkati bakalar ali polenovka. D. S. Z decembrom se začenja adventni čas in traja štiri tedne pred božičem. Adventni čas je skrivnostno čaroben in že nekdaj so poganska ljudstva v tem času krasila svoje domove z različnimi zaščitnimi rastlinami, predvsem v upanju, da se sonce kmalu vrne. Latinska beseda »adventus« pomeni prihod, v krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Njegov simboličen pomen spominja na štiri tisočletja od Adama do Kristusa, ko naj bi po nekdanjem pojmovanju trajala doba od začetka človeškega rodu do Kristusovega rojstva. Prvi znanilec božičnih praznikov v našem domu je adventni venček. Adventni venčki so se sprva pojavili v cerkvah, pozneje pa v družinskih domovih. Venčki so navadno okrogle oblike, kar simbolizira kroženje zemlje okrog sonca, in imajo štiri sveče na zelenem adventnem vencu. Po krščanskem izročilu svečke pomenijo celotno zgodovino odrešenja (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in drugi Kristusov prihod na svet), pripišemo jim lahko tudi simboliko letnih časov, da nas ob iztekajočem se letu spominjajo na pomenljive obrate v naravi in našem življenju. Liturgična barva ta čas je vijolična, ki pomeni spokornost. Adventni čas nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in se pripravimo na prihodnost v upanju in pričakovanju novega. Povzeto po različnih virih A. J. (Povzeto po Borisu Kuharju, Naše šege in navade, Prešernov koledar, 1991) 4 AKTUALNO Sonja Arlič iz Škal: »Praznike začnemo s prvo adventno nedeljo in prižiganjem prve svečke na adventnem venčku. Božič je zame praznik, ki ima posebno energijo. Je najlepši del leta, ko je dan krajši in imamo čas zase, za svoje bližnje. Pri nas vsa hiša diha s prazniki. Božično drevo in jaslice dela vsa družina. Na božično bilo pečemo potico in piškote, imamo post, zvečer gremo k polnočnici. Za silvestrovo se dobimo tri družine skupaj, nekaj dobrega pojemo in skupaj počakamo novo leto. Ob praznikih bi želela vsem več miru, da bi se poglobili vase, da bi nas božični plamen v jaslicah vse leto grel, da bi znali iskati luč za vse težave, s katerimi se bomo srečali v prihodnje. Želim si, da bi vse leto ohranili v sebi mir, da bi znali razmišljati ne samo o sebi, ampak tudi za drugega.« Dušan Pintar iz Sestranske vasi v Poljanski dolini. »Ti prazniki so zame in mojo družino največji krščanski prazniki. To je čas, ko se zberemo vsi skupaj in praznujemo v krogu družine. Kot ponavadi bomo tudi letos zbrani doma ob obloženi mizi domačih dobrot. Mogoče se bomo odločili za kak krajši izlet, ogled božičnega vzdušja v Salzburgu ali kakem drugem bližnjem mestu. Vsem zadružnicam, zadružnikom in bralcem časopisa S podeželja.si želim vesele božične praznike, zdravja in sreče v družini, na polju, v gozdu ter pri živini, v letu 2012 pa izpolnitev osebnih želja.« Jože Strgar iz Brežic: »Prazniki so čas, ko smo družina skupaj, in čas za sprostitev ob koncu leta. Ponavadi smo za praznike doma. Če je sneg, gremo za kakšen dan smučat. Zdravja, mirnih časov in lepe praznike voščim.« Fotografija arhiv Jožica Bolčič PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE V NAŠIH DOMOVIH ZADRUGA, PODJETJE Z VREDNOTAMI Jožica Bolčič iz Lucije pri Portorožu: »Decembrski dnevi so za nas delovni, pobiramo zelenjavo v rastlinjakih in na prostem. Praznike pa povezujem z družino in jih preživljam doma v družinskem krogu. Imam štiri krasne vnučke, sončke, ki me vedno navdahnejo in mi dajo energijo, tudi če sem utrujena. Kot družina smo zelo povezani in si vedno stojimo ob strani. Ob praznikih želim predvsem veliko zdravja, vsem kmetovalcem dobre letine, zdravih živali, uspehov pri delu pa tudi ščepec sreče.« Ema Zadel iz Pivke: »December je zame poseben mesec, saj sem se rodila in poročila v tem mesecu. Pri nas praznike ohranjamo tradicionalno v stari podobi, postavljamo smrekico, jaslice, gremo k polnočnici. Med božičnimi prazniki se zberemo vsa družina, kaj dobrega pojemo in si vzamemo čas za prijeten družinski klepet. Za novo leto pa greva z možem na potep z avtodomom po Sloveniji. Za praznike želim vsem predvsem zdravja, dobre volje, v teh kriznih časih pa tudi strpnosti. Sama sem optimistična, saj za dežjem vedno posije sonce.« Albin Oven iz Dobrove: »Prazniki so poseben čas. Poleg vsakodnevnega dela na kmetiji si za praznike vzamem čas zase in odmislim vsakodnevne skrbi. Ponavadi in tudi letos bom za praznike doma, v krogu svojih bližnjih. Imam vnučke, ki se jih vedno razveselim. Želim si, da bi bili prihajajoči dnevi novega leta čim mirnejši. Naj si vsak vzame čas zase in za večje spoštovanje in razumevanje med ljudmi. Spoštovati je treba drugače misleče in ne vedno uveljaviti svoj prav.« Pripravila B.J. gradijo boljši svet«. Zadruge so uspešna podjetja, ki temeljijo na zadružnih vrednotah in načelih, kot so samopomoč, demokratičnost, enakopravnost, pravičnost in solidarnost, ter so v lasti in demokratičnem upravljanju svojih članov. Podjetja, organizirana po zadružnih načelih, ob trdnem prepričanju v etična načela odprtosti, poštenosti, družbene odgovornosti in skrbi za druge, prispevajo k odpravi revščine, ustvarjanju novih delovnih mest in socialni integraciji. Zadruge delujejo v vseh regijah sveta in v vseh sektorjih od kmetijstva, bančništva, zdravstva, sociale do stanovanj in pri prodaji. B. J. V času, ko se nacionalna gospodarstva soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti in finančne nestabilnosti, je Generalna skupščina Združenih narodov leto 2012 razglasila za mednarodno leto zadrug. Mednarodno leto zadrug, ki se je začelo 31. oktobra 2011, poteka pod sloganom »Zadružna podjetja 5 AKTUALNO NOVICE IZKUŠNJE IN ZNANJE SO TEMELJ SKRBNEGA DELA Z GOZDOM ZELENJADARJI SE POVEZUJEJO Fotografija Robert Kruh Za povečanje samooskrbe z zelenjavo se v Sloveniji izvajajo številne aktivnosti in ustanavljajo različne delovne skupine in verige. Zadružna zveza Slovenije je na skupnem sestanku strokovnih odborov in delovnih skupin v začetku decembra predlagala ustanovitev zadruge drugega reda za področje zelenjave, v katero bodo povabljeni vsi, ki si prizadevajo za povečanje pridelave slovenske zelenjave in so danes združeni v raznovrstna združenja. Zadruga drugega reda bo specializirana zadruga za področje zelenjave, ki bi lahko pridobila tudi status organizacije proizvajalcev in s tem kandidirala za evropska sredstva. Na enem mestu bi se zbirali vsi potrebni podatki ter načrtovali pridelava, terminski plani, distribucija, pogovori z dobavitelji, ekološka in integrirana pridelava. M. A. in M. P. Zavod za gozdove Slovenije je 30. novembra že trinajstič podelil priznanja 14 najbolj skrbnim lastnikom gozdov iz vse Slovenije. Slavnostna podelitev priznanj je potekala v bližini Novega mesta. Priznanja so iz rok kmetijskega ministra mag. Dejana Židana in direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Jošta Jakše prejeli Srečko Ipavec iz Tolmina, Jože Soklič z Bleda, Janez Vrhunc iz Kranja, Franc Mrčun iz Ljubljane, Lidija Žužek Šajn iz Postojne, Miran Perhaj iz Kočevja, Gregor Gešelj iz Novega mesta, Anton Krajnc iz Brežic, Franc Pertinač - Branko iz Celja, Martin Lenko iz Nazarij, Maksimiljan Sušek iz Slovenj Gradca, Srečko Šarh st. iz Maribora, Jože in Jožica Bovha iz Murske Sobote ter Aljoša Franetič iz Sežane. Prejemniki s svojim delom in odnosom do gozda izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom, tesno življenjsko povezanost z gozdom, vsestransko skrb zanj ter prizadevanje za varno delo in usposobljenost za delo v gozdu. Odlikujeta jih vsestranska dejavnost v družbenem okolju ter nesebično prenašanje znanja in pozitivnega odnosa do gozda na druge lastnike gozdov, svoje družinske člane pa tudi na obiskovalce gozdov. Damjan Oražem, ZGS KAJ BODO JEDLI NAŠI POTOMCI? »Največji slovenski trgovec je za slovenskega kmeta in predelovalno industrijo izjemno pomemben, zato pričakujemo premišljene korake in razumno odločitev vseh, ki pri prodaji sodelujejo,« pravi Ivan Kure, predsednik kluba svetnikov Kmečke liste, društva za razvoj kmetijstva in podeželja, o napovedani prodaji največjega slovenskega trgovca. Nepremišljena prodaja ima lahko za Slovenijo ter slovensko pridelavo in predelavo veliko negativnih posledic, ki jih bodo čutile še prihodnje generacije. S prodajo bi se pomembno zmanjšali možnost in odgovornost za zagotavljanje prehranske varnosti in večanje samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi proizvodi in živili v Sloveniji, zmanjšala bi se tudi možnost vzpostavljanja trajnih poslovnih odnosov v prehranski verigi, s tem pa tudi odgovornost za trajnostno rabo virov za proizvodnjo hrane in skladen razvoj slovenskega podeželja. A. J. RAZPISANA EVROPSKA NAGRADA ZA ZADRUŽNE INOVACIJE Na zadnjem srečanju predsedstva Evropskega združenja kmetijskih zadrug – COGECA v letu 2011 so udeleženci, med njimi tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, razpravljali o prihodnji skupni kmetijski politiki. Pomembna tema srečanja je bila zakonodaja o zaščiti dobrobiti kokoši nesnic, saj je Evropska komisija določila rok 1. januar 2012, po katerem se v Evropski uniji ne smejo uporabljati več konvencionalne kletke za kokoši nesnice. Podaljšali so mandat obstoječemu vodstvu COGECA do konca naslednjega leta in razpisali natečaj za »evropsko nagrado za zadružne inovacije v letu 2012«, katere cilj je spodbujati inovacije in inovativne rešitve v kmetijsko-živilskih zadrugah. Izbor bo predvidoma potekal v Bruslju 20. junija 2012. B. J. Dan samostojnosti in enotnosti je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 26. decembra. Na ta dan obeležimo razglasitev rezultatov plebiscita 26. decembra 1990, na katerem je 95 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« odgovorilo pritrdilno, s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije. Informacije o dogodkih v vašem kraju nam lahko posredujete na [email protected] in z veseljem jih bomo objavili. 6 ZAKONODAJA AKTUALNO določene sheme kakovosti, da je avtentičen in visoko kakovosten, dokazujejo certifikati. Visok standard kakovosti teh živil zagotavlja tudi dodatni nadzor inšpektorjev in certifikacijskih organov. Če je proizvod certificiran ima na embalaži nacionalni zaščitni znak, proizvodi, ki so registrirani v EU pa tudi znak Skupnosti. Na nacionalnem nivoju je do sedaj zaščitenih 39 proizvodov, od tega jih je 26 certificiranih (www.mkgp.gov.si). Pri Evropski komisiji je skupaj registriranih 9 slovenskih proizvodov, in sicer Kočevski gozdni med, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Prleška tünka, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica. Želimo vam lepe in prijetno doživete praznike, ki naj vam jih polepšajo izbrana kakovostna živila iz naše bližine. Besedilo in fotografije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NA PRAZNIČNI MIZI TUDI SLOVENSKI ZAŠČITENI KMETIJSKI PRIDELKI IN ŽIVILA V času pred božičem in novim letom se običajno mize šibijo pod težo dobrot. Pri izbiri pravih pridelkov in živil za praznično mizo ne smemo pozabiti na slovenske zaščitene kmetijske pridelke in živila. Slovenija je po običajih in tradiciji zelo raznolika dežela, kar se močno izraža tudi v pestrosti ponudbe tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Prazniki bodo zagotovo prijetnejši, če boste v svojo kulinarično ponudbo stkali tudi nekaj kakovostnih in okusnih domačih živil oziroma pridelkov iz shem kakovosti. Sheme kakovosti v Sloveniji so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost, ekološka proizvodnja in integrirana pridelava. Da določen kmetijski pridelek ali živilo dejansko izhaja iz ANKETA O STALIŠČU KMETOV DO VKLJUČEVANJA V ZADRUGE AKTUALNI RAZPISI: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije in Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije izvaja ciljni raziskovalni projekt z naslovom Analiza ovir za učinkovitejše združevanje in povezovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov za skupno trženje, v okviru katerega želimo natančneje preučiti, kateri ključni socioekonomski dejavniki vplivajo na dinamiko povezovanja v organizirane oblike skupinskega trženja. Ker je zadružni način povezovanja v Sloveniji najpogostejša in zgodovinsko najstarejša oblika skupinskega delovanja kmetov, smo za pridobitev čim širšega in neposrednega anonimnega mnenja o različnih vidikih delovanja zadrug v Sloveniji izdelali posebno spletno anketo. Vljudno vas naprošamo, da na spletnem naslovu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (www.bf.uni-lj.si) ali neposredno na spletnem naslovu (http://www.1ka.si/a/9426) izpolnite pripravljeno anketo. Če bi želeli, da vam posredujemo tiskano verzijo ankete, nas pokličite na telefon 01/320 32 56 ali nam pišite na elektronski naslov [email protected]. Že vnaprej se vam iskreno zahvaljujemo za vaše sodelovanje. Dr. Andrej Udovč, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani 7 Javni poziv Eko sklada za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Javni poziv velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, vendar najpozneje do 31. 12. 2011. Informacije so na voljo po telefonu na številki 01/241 48 28, vsak dan med 8. in 12. uro, oziroma na elektronskem naslovu: [email protected]. Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov. Poziv je odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do 31. 1. 2012. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu na številki 01/241 48 20 in na spletni strani: www.ekosklad.si. Javna razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izbor in potrditev Obalne akcijske skupine in lokalne razvojne strategije za izvajanje trajnostnega razvoja ribiških območij. Več informacij dobite v tajništvu Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, po telefonu na številki 01/478 91 44 v času uradnih ur ali po elektronski pošti na naslovu: [email protected]. B. J. INTERVJU ČE BI ŠE ENKRAT IZBIRALA, BI BILA SPET KMETICA Intervju s kmetico leta 2011 Francko Javeršek Če zapišem trideset, je zagotovo malo za množico priznanj, diplom, zahval in vseh drugih obeležij, ki jih je v svojem dejavnem življenju prejela za predano družbeno in društveno delo. Pred 37 leti pobudnica ustanovitve Aktiva kmečkih žena, ki se je pozneje preoblikoval v Društvo kmetic Ajda, rejnica, ugledna skrbnica kulinarične dediščine svojega kraja, prostovoljka, predvsem pa kmetica in mati treh sinov – vse to in še veliko več je 65-letna Francka Javeršek iz Kristan Vrha v šmarski občini, ki jo je slovenska Zveza društev kmetic letos proglasila za kmetico leta 2011. Kako zmorete opraviti vsakodnevna kmečka opravila in biti hkrati dejavni na tako različnih in številnih področjih? Veste, zame je najpomembnejše, da imam za sabo tri sinove, Miša, Robija in Gregorja, ki mi skupaj z družinami pomagajo in me podpirajo. Če njih ne bi imela, ne bi zmogla vsega. Tako pa kljub številnim kmečkim opravilom najdem dovolj časa, da se redno dobivam s članicami društva Ajda ter z njimi vezem in se udeležujem društvenih srečanj, da hodim v gledališče, na potopisna predavanja v knjižnico, včasih tudi na ekskurzije. Kako poteka vaš običajen delovni dan? Vstajam okoli šestih, poleti tudi prej, nato grem v hlev, kjer imamo 16 govedi, in v svinjak, kjer imamo 29 prašičev. Ko oskrbim živali, me čakajo gospodinjska dela 8 AKTUALNO INTERVJU v hiši pa vrt, njive, travniki. Imamo 7 hektarov veliko kmetijo in najetih še 8 hektarov obdelovalne zemlje, tako da je dela zelo veliko. A kar gre, ker je mlajši sin doma, veliko pa na kmetiji pomaga tudi starejši. Srednji sin Robi živi na Dolenjskem, vendar pride, ko ga potrebujemo. Desetletja ste dejavni v društvu kmetic. Kaj vas žene? Prepričana sem, da je za kmečke ženske zelo pomembno, da se povezujemo, izmenjujemo mnenja in se naš glas sliši do ministra in države. Težav, s katerimi se kmetice srečujemo vsak dan, je ogromno, od tistih, ki zadevajo vrednotenje našega dela, socialno varnost naših družin in položaj celotnega kmetijstva. Dajatve so velike, cene pridelkov prenizke, slovenske kmetije, ki so večinoma majhne, so premalo zaščitene. Kmetje se srečujemo z nesmiselnimi predpisi, ki nam onemogočajo boljšo prodajo naših izdelkov. Denimo: domačih jabolk ali domačega korenčka v vrtce ali šole ne moremo prodajati, kar je velika neumnost. Kaj bi glede na vaše izkušnje sporočili politikom? Naj se ravnajo po zdravi kmečki pameti in omogočijo slovenskim kmetom, da bodo lahko pridelali in po ustreznih cenah prodali več kakovostne in zdrave hrane. Kaj vam pomeni naziv kmetica leta 2011? Naziv mi je v veliko čast, hkrati pa mi nalaga odgovornost, da še dejavneje zastopam slovenske kmečke ženske in opozarjam na njihove težave. Ob zimskih večerih Francka sama ali v družbi s članicami društva kmetic rada veze Ste ponosni na to, da ste kmetica? Če bi se še enkrat odločala, kaj bom počela v življenju, bi se še enkrat odločila, da bom kmetica. Rada imam delo na kmetiji, rada imam živali, zelo rada živim na našem hribu in rada imam ljudi, ki živijo tod okoli. Ne, drugače kot kmetica sploh ne bi znala in mogla živeti. Besedilo in fotografije Damjana Stamejčič Francka Javeršek osebno Še kot neporočena mlada ženska je Francka vzela v rejo prvega od 14 otrok, ki so mladost in šolanje preživljali na njeni, po domače Vehovarjevi kmetiji. Z vsakim od rejencev je ostala povezana tudi potem, ko so odšli na svoje. Francka je nenehno z ljudmi in med ljudmi, zelo rada ima tudi živali. Do njih ima poseben odnos, celo pogovarja se z njimi. Denimo, zjutraj s kravami, ko stopi v hlev, in ves dan tudi s psom Tačkom. Ob večerih rada bere povesti in časopise, pri druženju z drugimi kmeticami veze prtičke, zelo rada pa tudi kuha, posebej jedi, značilne za njen kraj. Pes Taček jo spremlja na vsakem koraku 99 STROKOVNJAK AKTUALNO SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI mag. Brankica Prodanović, vodja Službe sodobnih plačilnih poti v Deželni banki Slovenij Primož Žerjav, pravni strokovnjak VARNO POSLOVANJE S PLAČILNIMI KARTICAMI NOVELA NE VELJA ZA ZADRUGE December je mesec nakupovanja, zato je treba v tem času predprazničnih nakupov posvetiti dodatno pozornost varnosti pri poslovanju s plačilnimi karticami. Plačilne kartice Deželne banke Slovenije so pametne kartice oziroma kartice z vgrajenim čipom, ki omogočajo najvišjo raven varnosti pri poslovanju s plačilnimi karticami. Za njihovo uporabo potrebujete osebno identifikacijsko številko (PIN-kodo), ki jo poznate le vi. PIN-kodo si zapomnite in je nikamor ne zapisujte, še zlasti ne na kartico ali v denarnico. Svetujemo vam, da PIN-kode nikomur ne sporočate ali kako drugače posredujete. Ob uporabi plačilnih kartic na prodajnih mestih bodite pozorni na znesek nakupa, preden potrdilo podpišete oziroma ga potrdite z vnosom PIN-številke. V primeru neuspešno opravljenega plačila zahtevajte od prodajalca pojasnilo za zavrnjeno plačilo. Pazite, da vaše PIN-številke ob vnosu nihče ne vidi. Kartico imejte vedno pred očmi, tudi medtem ko plačujete. Pri spletnem nakupu vedno preverite prodajalčev ugled. Nakupujte na varnih spletnih straneh in pri zanesljivih, preverjenih trgovcih. Bodite pazljivi pri posredovanju številke kartice, njenega datuma veljavnosti in CVC-kode. Zahtevane številke vpišite le takrat, ko ste se odločili za nakup. Pri poslovanju na bančnih avtomatih priporočamo, da pri vpisovanju PIN-kode z roko zakrijete tipkovnico. Če na bančnem avtomatu opazite kakršna koli odstopanja od običajnega delovanja, bančnega avtomata ne uporabljajte. Svetujemo vam, da si shranite številko Servisnega centra Activa, ki je zapisana na zadnji strani kartice. Slednjega kontaktirajte v primeru morebitnih težav pri poslovanju s plačilnimi karticami. V zadnjem času je v strokovni javnosti in dnevnem časopisju dvignila precej prahu novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E). Novela med drugim določa, da ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe ne more biti, kdor je član poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet eden od postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Sodišče, pristojno za odločanje v postopku zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, po uradni dolžnosti takšni osebi odvzame pooblastilo oziroma upravičenje za vodenje poslov oziroma jo odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh družbah, kjer ta oseba opravlja tovrstno funkcijo. Določene pa so tudi še druge omejitve pri registraciji družb. Temeljna argumenta proti navedeni noveli sta, da bo novela dodatno zavirala podjetništvo in ne bo dosegla učinkov za nazaj, kar naj bi bil njen prvotni namen. V praksi je prišlo celo do tega, da sodišča in AJPES nista mogla izvajati registracijskih postopkov družb in samostojnih podjetnikov, vendar je Ustavno sodišče RS odločilo, da se izvajanje novele do končne odločitve v postopku za oceno ustavnosti, zadrži. Zakon pa ni posegal v registracijo zadrug, ki se lahko še vedno neomejeno registrirajo. KAJ JE BORZNI INDEKS Borzni indeks predstavlja sintetičen prikaz celotnega borznega trga. Sestavljajo ga posamezne naložbe, ki na tem trgu kotirajo, in sicer v vnaprej določenih deležih, ki se ponavadi določijo glede na relativno pomembnost posameznega izdajatelja na trgu. Poznamo različne vrste indeksov glede na vrsto naložbe – delniške indekse, obvezniške indekse, indekse surovin itd. Slovenski borzni indeks SBITOP je primer delniškega borznega indeksa, ki ga sestavljajo najpomembnejše delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, njihove uteži v indeksu pa so izračunane z upoštevanjem tržne kapitalizacije posameznega izdajatelja. Med njimi so Krka, Mercator, Petrol, Telekom Slovenije, Nova kreditna banka Maribor in Gorenje. Uteži posameznih izdajateljev in sestavo indeksa Ljubljanska borza periodično revidira. Namen indeksa je predstaviti zbirno informacijo o povprečnem gibanju cen največjih in najlikvidnejših delnic na Ljubljanski borzi. Indeksi se uporabljajo tudi kot merilo (»benchmark«) za spremljanje uspešnosti upravljanja oziroma donosnosti tržnega premoženja. A. G. 10 EKOLOGIJA IN GOZDARSTVO OKRASNA PRAZNIČNA DREVESA V času božičnih in novoletnih praznikov krasijo domove ter javne prostore okrasna drevesca in drugo praznično zelenje. Vsako leto je v ta namen posekanih na tisoče mladih drevesc. Večinoma so to mlade smrečice, čeprav jih iz navade imenujemo novoletne jelke. Z namenom preprečevanja škode lastnikom gozdov in varovanja gozda pri pridobivanju okrasnih drevesc to področje ureja Zakon o gozdovih. Okrasna drevesca v svojih gozdovih lahko sekajo le lastniki na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, v kateri so določeni usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih dreves. Vsa posekana okrasna drevesca domačih gozdnih drevesnih vrst morajo biti že pri prevozu vidno označena s plombami v obliki nalepk. Lastniki gozdov dobijo do 25 plomb brezplačno pri lokalno pristojnih revirnih gozdarjih. Če jih potrebujejo več, morajo zanje plačati po 26 centov na plombo. Plombe so letos rožnate barve. Prodajo prazničnih drevesc nadzirata Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano RS ter Tržni inšpektorat RS. Prodajalci okrasnih drevesc morajo imeti pri sebi odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za pridobivanje drevesc ali račun za plačilo plomb, če so smrečice pridobljene iz nasadov zunaj gozda. Zavod usmerja lastnike gozdov, da pridobivajo okrasna drevesca na z gozdom zaraščajočih se površinah, na območjih pod daljnovodi in na gozdnih površinah, kjer posek drevesc ne škoduje nadaljnjemu razvoju gozda. Jelko je za okras dovoljeno sekati le tam, kjer se obilno pomlajuje. Prepovedano je sekanje tise in bodike, ki sta naši zavarovani vrsti. Za pripravo jaslic se iz gozda iznosi tudi veliko mahu. Na enem mestu je dovoljeno odvzeti mah le z ene petine površine, ki jo mahovi preraščajo. Priporočamo, da tako kot rezano cvetje tudi posekano smrečico postavite v posodo z vodo, da bo ostala sveža in dišeča vse praznične dni. Marija Kolšek, Zavod za gozdove Slovenije Simbolična delitev okrasnih dreves meščanom Ljubljane V sredo, 21. decembra 2011 ob 13. uri, bo Zavod za gozdove Slovenije skupaj z Zadružno zvezo Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije delil okrasno drevje na Pogačarjevem trgu za stolnico v Ljubljani. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: Naslov (kraj in hišna številka) Telefon: ................................................................................................................................................................................. ..................................................................................................... ...................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Elektronska pošta: Katere: Poštna številka: ........................ Pošta: ........................................................................ .......................................................................................................................................................................... .................................................. Datum: ...................................................... Podpis: ............................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ZDRAVJE IN PROSTI ČAS PRAZNIČNE PREHRANSKE PRIPRAVE Praznični december spremlja tudi praznična prehrana. A praznično prehranjevanje marsikdaj ni praznik za naša prebavila in naše zdravje. Zato, navkljub temu da so prazniki namenjeni sprostitvi, velja vseeno pomisliti na nekaj osnovnih pravil prehranjevanja, ki nam bodo polepšala praznične dni. Red: Red pri prehranjevanju se začne že pri nabavi hrane. V času praznikov se ponudba nezdrave hrane v trgovinah zelo poveča in njihovo privlačnost velikokrat še povečuje nalepka »ugoden nakup«. Naj vas ti ugodni nakupi ne zapeljejo. Slaščice vseh vrst so nabite s koncentriranimi sladkorji in nasičenimi maščobami. Že en zapeljiv kolaček lahko vsebuje energetsko vrednost uravnoteženo sestavljenega sendviča iz polnovrednih hranil. Zato nakupite le toliko sladkih dobrot, da si potešite okus po praznikih, in ne nakupujte »za vsak primer« ali pa kar tako, ker je pač cena izdelka ugodna. Večino izdelkov v vaši nakupovalni košarici naj zasedejo živila, ki so osnovna in jih tudi redno nabavljate. Red naj bo tudi pri obrokih. Ne preskakujte obrokov, ker bo zvečer velika pojedina. Za vaše telo in zdravje bo bolje, če boste pojedli normalen lahek obrok in nato na slavnostni večerji posegli po hrani z dobro mero zmernosti. Saj ni hrana tista, zaradi katere ste se udeležili dogodka. Raje se posvetite ljudem, ki jih srečate na slavnostnih dogodkih. Gibanje: Preobilica hrane nam sicer ponuja veliko energije, a hkrati nas poleni. Zato se v prazničnih dneh nekoliko bolj potrudimo, toplo oblecimo in zakorakajmo ali stecimo med lučke. Telesna vadba med prazniki je lahko prav poseben užitek. Gneča na vadbenih točkah je po navadi manjša, praznično vzdušje pa ponuja še dodaten čar pri telesnih aktivnostih na prostem. Ob redni telesni vadbi bodo tudi užitki pri praznični prehrani večji. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Kaj pa odrasli? V zadnji reviji sem pisala o tem, ali se otroci počutijo dobrodošli, ko se vrnejo domov. Kako pa je z odraslimi? Kaj je smisel, kaj je razlog, da ostajamo skupaj. Otroci, finance, ljubezen, navezanost? Janez: »Domov se vračam okoli 18h. Imam svoje podjetje, od katerega vsi odlično živimo. Največkrat znerviran in utrujen, to je res. Otrok ni več nikjer, žena navadno sedi s prijateljico, gleda televizijo, lika. Odsotno zamomlja svoj dober dan in deklamira, kje naj si vzamem kosilo. Najraje bi se obrnil in šel v gostilno. Počutim se odveč in bilo bi najbolje, če bi samo bančno kartico porinil pod vrata. Želim si le topel nasmeh, vprašanje, kako sem, kdaj pa kdaj bi rad, da sem postrežen ali da jeva skupaj. Rad bi imel občutek, da me je kdo vesel, ko pridem. Rad bi dal smisel svojemu delu, da za nekoga delam, ki se tega zaveda. Pravzaprav se ne veselim priti domov in velikokrat ostajam dlje, ker težko preživljam domače vzdušje.« Naslednjič: Druga stran odraslega – njen pogled. Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal Vabimo vas, da nam na e-pošto [email protected] posredujete vprašanja na temo partnerstva in družine. IZ ZAKLADNICE NARAVE NEŠPLJA – sadež pozne jeseni Poleg okusnih plodov nešplja (Mespilus germanica) polepša naš sadni vrt s cvetočo krošnjo pozno pomladi in zanimivimi sadeži, ko je narava odeta že v ivje ali sneg. Včasih, ko ostalo sadno drevje še ni bilo tako razširjeno, je bila nešplja kar pogosta in danes se ponovno vrača v sadovnjake. Sadež nešplje je velik do pet centimetrov, rjavkaste barve z veliko muho. Omedena čežanasta sredica ima poseben eksotičen okus in je polna pešk. Ko plodovi nešplje dozorijo, še niso užitni, ker so zelo trdi in trpki. Užitni postanejo šele, ko jih zmehčajo prve zmrzali. Nešplja vsebuje veliko sladkorjev in škroba, čreslovine, vitamin C, pektin, smole, jabolčno, citronsko in vinsko kislino. Ljudsko zdravilstvo svetuje uživanje plodov za lajšanje prebavnih težav in za zdravljenje skorbuta. Omedeni plodovi pospešijo izločanje vode iz telesa, odpravljajo zaprtje, spodbujajo delovanje slinavke in želodčnih žlez. Neomedene plodove in liste so nekdaj uporabljali proti driski in za izpiranje ran, zlasti v ustni votlini, ter pri udarninah. Plodove uživamo sveže ali iz njih pripravimo marmelado, čežano, sadno vino in žganje. Cele plodove pa lahko vložimo v med, žganje ali kis. Včasih so jih sušili in zmleli v moko. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 12 TURIZEM AKTUALNO IN KULINARIKA ISKRIVI MEHURČKI VIPAVSKE DOLINE MLINČEVA POTICA KOT KULINARIČNO IZROČILO Penina Zelena – izdelana po klasični metodi zadružne Vinske kleti Vipava 1894 je extra brut peneče vino, pridelano iz avtohtone sorte zelen, značilne za Vipavsko dolino. Mlinčeva potica ali mlinčevka je posebna potica z nadevom iz jajčnega sira, ki so jo kmetice pekle ob božiču, veliki noči ali pred binkošti, pomeni pa izvirno kulinarično izročilo okolice Kristan Vrha v občini Šmarje pri Jelšah. Recept zanjo nam je zaupala Francka Javeršek, ki je za svojo mlinčevko prejela že več priznanj. Fotografija arhiv Društvo kmetic Ajda Grozdje sorte zelen je pridelano v zgornji Vipavski dolini ter ročno obrano v septembru. Trgatvi sledijo kratka hladna maceracija drozge, fermentacija pri 15 ºC ter sekundarna fermentacija po klasični metodi, pri kateri vino odleži 20 mesecev na kvasni usedlini. Penina ima slamnato rumeno barvo z zelenimi odtenki in sorten Kvašeno testo: 1,2 kg bele moke, 6 dag kvasa, 8 dag masla, zvrhana žlica sladkorja, 5 rumenjakov, malo soli, 2 do 3 dcl mlačnega mleka Nadev iz jajčnega sira: 18 jajc, 1,5 l mleka Orehov nadev: 1,5 kg mletih orehov, 2 dcl vrelega mleka, vanilijev sladkor, 20 do 30 dag sladkorja, ščep cimeta, limonina lupinica, pol dcl ruma Izdelava: Vmesimo testo in ga pustimo vzhajati. Vzhajano razdelimo na tri dele, na enega večjega in dva manjša, enako velika, iz katerih bomo oblikovali mlinca. Hlebčke zopet pustimo vzhajati, nato dva manjša za mlinca razvaljamo na 2 cm debelo v okrogli obliki, ju popikamo z vilicami in zlatorumeno spečemo. Medtem ko testo vzhaja, pripravimo nadev. Najprej jajca stepemo v večji posodi, prilijemo mleko, zmešamo in zmes postavimo v ogreto pečico, da skrkne v jajčni sir. Ko se ohladi, z vrha poberemo nastalo kožico in zmes preložimo v cedilo, da iz nje odteče odvečna tekočina. Jajčni sir z roko zgnetemo v gladko maso. Primešamo ohlajen orehov nadev, ki ga naredimo tako, da mlete orehe poparimo z vročim mlekom in dodamo ostale sestavine. Ko sta mlinca pečena in nadev pripravljen, razvaljamo še tretji hlebček testa na 2 cm debelo in ga položimo v okrogli pekač tako, da testo obilno visi čez njegov rob. Na testo razmažemo tretjino nadeva, čezenj položimo mlinec, ga pomažemo z drugo tretjino nadeva, nanj zopet postavimo mlinec in tudi tega premažemo z nadevom. Potico pripravimo za peko tako, da testo, ki visi čez rob pekača, lepo potegnemo proti sredini, da se oblikuje v cvet. Potico namažemo s stepenim jajcem in jo v pečici pečemo dobre pol ure pri 180 do 200 stopinjah Celzija. V pekaču jo pustimo čez noč, da se ohladi. D. S. rastlinski vonj, značilen za to sorto z nežno cvetno-sadno aromo. Okus je prijeten, svež ter hkrati bogat in dozorel. V svoji popolnosti se izrazi pri temperaturi serviranja od 6 do 8 ºC, poda se aperitivom in desertom, ob katerih bo zažarela v vsej svoji iskrivosti. Monika Kosmač, enologinja kleti, o vinu pravi: »Penino odlikuje svežina vipavskih vin z nežno aromo cvetno-sadne zaznave, ki jo dopolnjujejo mediteranske dišavnice (sivka, rožmarin). V svečan trenutek iskrivi mehurčki vnesejo opojnost z aromo začimb (cimeta, klinčkov) in citrusov. Občutek v ustih je simpatično peneč, okus pa osvežilen.« Besedilo in fotografije Vinska klet Vipava 1894 Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škuduje zdravju. 13 PREDSTAVLJAMO Da bi povezali ljubitelje vin, so v Vinski kleti Krško ustanovili Klub ljubiteljev Vinske kleti Krško, ki so ga prvič predstavili na martinovanju 11. novembra letos. Janez Živič, direktor KZ Krško, z.o.o., je ob ustanovitvi Kluba ljubiteljev Vinske kleti Krško dejal: »Posebnost kluba je, da ponuja svojim članom ugodnosti pri nakupu vina, ekskluziven dostop do vin izbranih leg, KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS KREPČILO STAROEGIPČANSKA KRALJICA IN FARAONKA PLOŠČA, NAREJENA IZ VEČ SLOJEV NEKE SNOVI PRIPADNIK ESEROV ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD) MESTO NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM OB BISTRICI 7 KOSTNA BOLEZEN ROD GRMIČEVJA, SIBIRSKA BOROVNICA ZELIŠČAR 3 HOLMIJ PREPROSTA VRATA IZ LAT, ZLASTI V PLOTU SREDSTVO, KI SILI NA BRUHANJE, BLJUVALO POJEDINA, GOSTIJA IMRE NAGY 6 GOLI POLŽ, RDEČKASTE BARVE DNEVNI METULJ Z BELIMI KRILI MANJŠE NASELJE PRIPADNIKI LJUDSTVA VENETOV ZAJEC IVAN 5 4 PROSTORSKO OMEJENA RAZPRŠENA SVETLOBA 8 STAROŽIDOVSKI KRALJ ŽULJ, OTIŠČANEC GESLO:__ __ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 8 NEKOČ JE TOMISLAV NERALIĆ 1 2 sort in letnikov ter tudi priložnosti za druženje ob vrhunskih vinih in izbrani kulinariki.« Vinska klet Krško je za svoja vina prejela številne prestižne nagrade, med vidnejšimi zlato medaljo za predikat Sauvignon suhi jagodni izbor 2009 na sejmu AGRA. Slednji je dobil tudi najvišjo oceno med vsemi vini, ki so sodelovala na ocenjevanju 14. Slovenskega festivala vin v Ljubljani, in srebrno medaljo na svetovnem ocenjevanju vin Decanter. Besedilo: KZ Krško, z.o.o. AMERIŠKI PISATELJ (CONRAD POTTER) Rešitev prejšnje križanke je VZREJA. JASLICE Jaslice so miniaturni prikaz Jezusovega rojstva v Betlehemu. Na Slovenskem so prve jaslice izpričane leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz cerkva so se širile med BILO … mestne družine, v 19. stoletju pa so se Pred koncem devetnajuveljavile tudi na stega in daleč v dvajseto podeželju. Jaslice so bile pred božičnim drevesom osrednji stoletje so bile voščilnice božični okras. Postavljali so jih v bogkov kot ali skupaj z neizogibne praznične božičnim drevesom. Izdelali so jih zadnji teden v adventu. V spremljevalke. Na tej, ki Porabju so v tem času hodili in prepevali »betlehemštje«, trije si jo lahko ogledate, je božični koledniki. Eden med njimi je imel okrog vratu obešene napisano »Ti želim vesele jaslice. Ko so domačim pokazali jaslice, so prosili denar »za praznike svetih trejh bosega Jezusa, da mu kupijo čevlje«. kraljev R. Š.« Poslana je bila pred koncem božičnih V Pomurskem muzeju Murska Sobota hranijo en primer jaslic s praznikov (2. 1. 1901) iz papirnatimi figurami. Prizorišče je postavljeno v leseno škatlo, ki Vidma (Štajerska) v Marx- je s sprednje strani zastekljeno. Jaslice so se obesile na steno. loch (Porenje, Nemčija). Papirnate figurice so kupljene, okviri in leseni deli pa so verjetno izdelani doma. Najverjetneje so jih uporabljali v prvi polovici Fotografija in besedilo: 20. stoletja. Stanislav Čičerov Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd 14 Jaslice v zastekljeni škatli. Hrani: Pomurski muzej Murska Sobota. Foto: Tomislav Vrečič Martinovanje pri Vinski kleti Krško, 11. november 2011 LJUBITELJI VIN KLETI KRŠKO IMAJO SVOJ KLUB OGLASI MALI OGLASI PRODAM MEŠANA DRVA Prodam mešana drva – 15 m3 (gaber, hrast, bukev) po ceni 45 EUR/m3 na lokaciji Suha krajina (Hinje). Drva so narezana na dolžino 50–60 cm. Telefon 041 638 517 ali [email protected] POSEBNA PONUDBA KREDITOV ZA NOVE STRANKE – PRAVNE OSEBE Ročnost Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. €/kg Mleko 0,32 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Mlado pitano govedo, razred R3 3,6 3,5 €/kg k.t. 3,44 3,3 Do 181 dni 4,00 2,50 4,20 2,63 Nad 181 do 1 leta 4,40 2,70 4,62 2,84 Nad 1 leto do 2 let 4,70 2,90 4,94 3,05 Nad 2 leti do 3 let 5,00 2,93 5,25 3,08 Nad 3 leta do 5 let 5,30 2,97 5,57 3,12 Strankam, ki še ne opravljajo plačilnega prometa preko Deželne banke Slovenije, banka odobri ugodnejšo obrestno mero za obdobje najmanj šestih mesecev. Ugodna obrestna mera se ohrani tudi po preteku tega obdobja, če stranka opravlja preko banke določen odstotek plačilnega prometa. Skupni znesek kreditov, vezanih na zgornjo posebno ponudbo, je omejen. Več informacij na telefonski številki 01/472 74 46 ali na elektronskem naslovu [email protected]. dec 3,7 3,4 Obrestna mera v % za boniteto B Fiksna 3M EURIBOR + Fiksna 3M EURIBOR + AKTUALNE CENE od 28. novembra 2011 do 4. decembra 2011 v EUR 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 Obrestna mera v % za boniteto A 3,2 KNJIGA »UMNO KLETARSTVO« 3,1 3 2,9 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 Pri založbi Avrora je na pobudo Vilija Gombača izšel ponatis knjige Umno kletarstvo avtorja dr. Josipa Vošnjaka iz leta 1873. Knjiga je prvi pravi slovenski priročnik za vinogradništvo, v katerem izvemo vse o pripravi vinograda, kleti, sodih, orodju, kemiji v vinu, boleznih vin, poboljšanju vin in vinskih sortah. Vsebuje opis vinskih sort na Kranjskem in pridelavo vin v tujini. Knjiga je kulturnega in zgodovinskega pomena, saj govori o bogati tradiciji slovenskega vinarstva. B. J. Klavni prašiči, razred E 1,60 1,59 1,55 1,50 €/kg k.t. 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 Pšenica 0,34 0,31 0,28 €/kg 0,25 0,22 0,19 0,20 0,16 0,13 0,10 1 5 9 2009 13 17 21 25 29 2010 33 37 41 45 49 53 2011 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! 15 Fotografija arhiv Vili Gombač 2,8