Lutke na zadružni sceni

Dvesto evrov za jogi
Neurejen nepremičninski trg
občutijo tudi študentje
Milijoni za dediščino
Ko te izda telo
POLITIKA >12
KRIMINAL >11
Za obnovo parlamenta smo
porabili trinajst milijonov evrov
NEPREMIČNINE >10
Kako deluje poligrafska naprava
in ali jo lahko pretentate
ozadja
Uvodnik
16,591.616
Luka Jakše, namestnik urednice
[email protected]
198,669.110
Pod pokrovom
evrov kapitala je lani
imela Zadružna zveza
Slovenije.
evrov je znašal kapital
76 zadrug, ki so članice
zveze.
624
milijonov
evrov letnega prometa
ustvari 76 zadrug, ki
imajo 16 tisoč članov in
3000 zaposlenih.
Skrivnostna ZZS
Po neuradnih informacijah je
ZZS lastnica poslovne stavbe
na Miklošičevi 4, ki jo vso oddaja (razen prvega nadstropja,
kjer ima svoje prostore), med
drugim vrhovnemu sodišču in
DBS. Prav tako oddaja celotno
poslovno stavbo nekdanje
gospodarske zbornice. Poleg
tega ima na elitni lokaciji na
Krvavcu brunarico, v njeni
lasti pa je tudi apartma v
Barbarigi. Informacije smo
preverjali na ZZS, vendar
nam niso odgovorili. Na vrsto
vprašanj – kolikšno je premoženje zveze (v nepremičninah
in deležih podjetij), koliko je
bilo pridobljenega po zakonu
o denacionalizaciji, koliko so
vredne nepremičnine v njeni
lasti in kolikšen je prihodek
od oddajanja nepremičnin
– smo dobili tale odgovor:
»Premoženje ZZS je nedeljivo
premoženje zadrug, članic
zveze, ki ga zveza odgovorno
in smotrno upravlja v skladu s
sklepi organov zveze.«
P
o lestvici, ki jo je objavila ameriška revija Newsweek, je Slovenija
24. najboljša država za življenje. Države so primerjali v petih kategorijah: izobraževanje, zdravje, kakovost življenja, dinamičnost
gospodarstva in politično okolje. V nasprotju s splošnim prepričanjem na tej strani Alp ugotavljajo, da je slovensko politično življenje precej sproščeno. Koliko je k temu pripomogla politika Janeza
Janše, ki si je v prejšnjem mandatu postavila za cilj sproščanje
Slovenije, iz raziskave ni jasno, bo pa nekaj o tem moralo reči sodišče na procesih proti Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju.
V senci prestižnega političnega boja med koalicijo in opozicijo
in med interesnimi skupinami znotraj vladajoče strukture se mora
slehernik boriti za preživetje, kar pa mu pogosto otežujejo prav
ti višji interesi. Tako lahko danes v Ozadjih preberete članek o
mukah množice študentov, ki v Ljubljani iščejo streho nad glavo.
Uka željni se morajo pogosto sprijazniti z dragim ležiščem v kakšni luknji,
plačilo za to storitev pa je skrito pred
davčnim uradom. Zanje Slovenija,
v tem primeru Ljubljana, gotovo ni
najboljše mesto na svetu, kot rad
poudarja ljubljanski župan Zoran
Janković. Nekje v stožiški vročici se je
izgubila njegova obljuba o cenovno
dostopnejših stanovanjih za mlade,
k opaznemu splošnemu znižanju cen
pa ne more prispevati niti morebitna
razprodaja Celovških dvorov, ki naj bi
prinesla vsaj nekaj sredstev na račun zlomljenega Vegrada.
Denarja za poceni stanovanja ni, zato se naš hibrid, zaznamovan po eni strani s socialistično miselnostjo in po drugi s surovim
kapitalističnim pohlepom, še dolgo ne bo preobrazil v opevano
družbo znanja, v kateri bi bil uspeh odvisen od človekove ustvarjalnosti in marljivosti, ne pa od političnih, sorodstvenih ali katerih
drugih zvez.
Ni torej sredstev, da bi po zgledu zahodnih univerz zgradili
kampuse, kjer bi lahko prebivali vsi študenti, zato pa ga denimo za
obnovo parlamenta nikoli ne zmanjka. Dokopali smo se namreč
do podatka, da je od leta 1996 za lepotičenje hrama demokracije
šlo že skoraj 13 milijonov evrov. Zato menim, da so v ugledni reviji
dali preveč poudarka zunanjemu videzu naše lepe države in niso
pogledali pod pokrov, kjer brbotajo številne krivice, nepravilnosti
in umazanije. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da Slovenijo skozi
brošuro občutimo (I feel Slovenia) oziroma prodajamo kot raj na
zemlji, v resnici pa nas dušijo dvojna merila, ki odmikajo lepši jutri
v nedoločeno prihodnost.
Denarja za poceni
stanovanja ni,
zato se naš hibrid
še dolgo ne bo
preobrazil v
opevano družbo
znanja.
Premoženje Zadružne zveze Slovenije je velika uganka – Že več kot desetletje ni mogoče dobiti natančnega odgovora, saj se mu na zvezi
spretno izogibajo. Foto Voranc Vogel
Kmetijstvo
Lutke na zadružni sceni
Na začetku avgusta smo v Ozadjih pisali o
ugotovitvah študije o viziji razvoja slovenskega
kmetijstva, ki opozarja na slabo organizirano
zadružništvo, zaradi česar kratko potegne predvsem
slovenski kmet. Hkrati z vprašanjem ustrezne
organiziranosti je bilo načeto tudi vprašanje vodenja,
češ da slovensko zadružništvo že leta obvladuje ozek
krog ljudi in da je v čedalje slabšem položaju. Kaže,
da smo odprli Pandorino skrinjico, kajti prejeli smo
vrsto odzivov članov posameznih zadrug v zvezi
z dogajanjem v trikotniku med Zadružno zvezo
Slovenije (ZZS), Kapitalsko zadrugo in Deželno banko
Slovenije (DBS).
Mateja Babič
Z
adnja, za zadružnike zelo
neprijetna zgodba je povezana z nakupom večinskega deleža Ljubljanskih
mlekarn in še zdaleč ni
končana. Vse zadruge, ki oddajajo
mleko tej mlekarni, se namreč ubadajo z vprašanjem, kako priti do
denarja za nakup. Ker imajo tako
zadruge kot lastniki težave z denarjem, iščejo kapital. In del premoženja, ki bi ga lahko prodali ali zastavili pri banki za pridobitev posojila,
so do nedavna videli tudi v Deželni
banki Slovenije.
Hladna prha
Ker so zadruge prek Kapitalske
zadruge večinski lastnik DBS, so
kmetje računali, da imajo premoženje v njej (nekateri so ga želeli
zastaviti, drugi prodati, ker se jim
banka pač ni zdela tako pomembna kot mlekarne), vendar so pred
dvema tednoma doživeli hladno
prho. Ko so namreč v DBS začeli
povpraševati po kreditih, so dobili
odgovor, da nič ni mogoče storiti,
ker je Peter Vrisk celotno premoženje zadrug v DBS (po neuradnih
ocenah vredno okoli 50 milijonov
evrov) zastavil na avstrijski BKS,
ko je pred tremi leti dokapitaliziral
DBS. Zadružniki so bili šokirani, saj
nihče o tem ni nič vedel, verjetno pa
niti zdaj zadeva ne bi prišla na dan,
če ne bi bilo interesa po nakupu
Ljubljanskih mlekarn. Informacije
nam je potrdil tudi Boris Rožman,
direktor Zveze zadrug Maribor, ki
je pred nedavnim v Mariboru vodil sestanek o omenjeni temi. »To
drži. Izvedeli smo, da nas DBS ne bo
mogla v celoti podpreti pri nakupu
mlekarn in da morajo zadruge iskati druge banke. Vrisk je na sestanku
povedal, da je vse zastavljeno. Dali
smo mu rok, do kdaj mora zadeve
pojasniti in najti ustrezno rešitev,
tako da bi svoje premoženje lahko
zastavili. Res je, vsi smo se samo
nemo spogledovali in nikomur ni
bilo jasno, kaj to pomeni.«
Tudi razdelilnik, ki ga je ZZS poslala zadrugam, koliko naj bi katera prispevala za nakup mlekarn, je
marsikoga razburil, predvsem zato,
ker zveza ni bila navedena kot ena
od plačnic. Zadružniki so o tem
spraševali Vriska neposredno, saj je
bila dana pobuda, da bi zveza prav
tako prispevala sredstva, vendar se
o njej ni izrekel. Na naše vprašanje,
zakaj ZZS ni v razdelilniku, pa so
se na zvezi odzvali tako: »Glede na
zastavljeno vprašanje ugotavljamo,
da je delovni osnutek nekaterih
možnih rešitev v medije prišel nepooblaščeno in ogroža legitimne
gospodarske interese udeleženih
pravnih oseb.«
»Nakup pomembne živilske industrije, kot je mlekarna, je za nas
preizkusni kamen. Celoten sistem
se je premalo zavzel. V trgovini nismo dovolj navzoči, saj smo iz vseh
velikih verig skoraj povsem izrinjeni. Glede tega bi morali več storiti,
kajti doslej smo samo izgubljali. Pri
zadružni zvezi pa ni čutiti nobenih
premikov. Zadruge imajo velike
težave z zagotavljanjem tekočega
poslovanja, in če se ne bodo povezovale, ne morejo dosti pričakovati.
Lahko še naprej samo životarimo,«
pravi Rožman.
Zapovedan molk
kot metoda
Sicer pa se je izkazalo, da v zadružnih krogih že dlje časa opozarjajo na
težave in svoje pomisleke glede načina vodenja omenjenih institucij, saj
smo med drugim pridobili pismo, ki
je bilo že pred več kot letom dni poslano članom nadzornega sveta DBS
(predsednik nadzornikov je Peter
Vrisk), vendar se o njegovi vsebini,
tako trdijo naši viri, nikoli ni smelo
razpravljati. V pismu, podpisanem z
anonimnim imenom (avtorstvo je
redakciji znano), med drugim piše,
da bo »veliko vprašanj postavljenih
tudi o nadzoru največjega lastnika
Kapitalske zadruge nad DBS in njenim slabim poslovnim rezultatom.
Vsi se sprašujemo, kako je možno,
da nadzorni svet dovoli neustrezno
vodstveno strukturo v Kapitalski zadrugi (Nataša Belingar) in DBS (Štefan Belingar). Kako lahko mož in
žena iz nekmetijskega sektorja vodita dve tako pomembni instituciji
in nadzirata sama sebe. Marsikdo
si predstavlja, da za tako postavitev
vodstvene strukture stoji nadzorni
svet banke, ki to dovoli oziroma ste
le lutke v rokah vašega predsednika (Vriska). Menimo, da je družina
Belingar le nastavljena za vodenje
kmetijskega finančnega sistema ter
da za vsem tem stojijo večji osebni
interesi posameznih ljudi (tajkunov) iz kmetijskega sektorja in KD.«
pisanje popravkov, saj so v zadnjem
obdobju zelo podobne vsebine pošiljali na Kmetovalca, Kmečki glas in
Delo), so na ZZS posegli po drugačni
metodi. Predsednikom zadrug so s
podpisi direktorja zveze Bogdana
Štepca, predsednika upravnega odbora Petra Vriska in predsednika
nadzornega odbora Miroslav Pirca
poslali dopis (skupaj z zahtevanimi
vsebinami popravkov), v katerem
medijem med drugim očitajo »sistematično politično kampanjo zoper obstoječo obliko organiziranja
kmetov«, iz zapisanega pa vejejo
celo grožnje, saj pišejo, da »če nam
z objavami ne bo uspelo, imamo
pripravljene korake za nadaljnje
ukrepanje«. Ker smo tudi pri pripravi tega članka na ZZS naslovili nekaj
vprašanj, nad katerimi očitno niso
bili navdušeni, so v nadaljevanju
pisma direktorjem zadrug zapisali:
»Ker pričakujemo, da se bodo napadi na zadruge in zadružno obliko
organiziranja v medijih v prihodnje
še nadaljevali, načrtujemo skupni
kolegij predsednikov in direktorjev
zadrug po sejmu v Gornji Radgoni,
kjer se bomo pogovorili in dogovo-
Peter Vrisk kot predsednik upravnega odbora Kapitalske zadruge
upravlja premoženje vseh zadrug,
ki imajo v njej različne deleže.
Kapitalska zadruga je večinska
lastnica DBS, kjer je Vrisk predsednik nadzornega sveta, prav tako
je predsednik ZZS, katere članici
sta tudi Kapitalska zadruga in DBS.
Vrisk na neprijetna vprašanja novinarjev – nemara zaradi prezaposlenosti – nerad odgovarja.
Foto Igor Zaplatil
Po analizi podjetja Infohit Computers so
slovenske zadruge lani svojim dobaviteljem
podarile 14,2 milijona evrov.
Tako pred lanskim kot pred letošnjim posvetom zadružnikov v Portorožu so direktorji zadrug prejeli
pisma anonimnega avtorja (tudi to
avtorstvo nam je znano) z vrsto
opozoril o tem, kako delujejo ljudje
in sistem v omenjenih treh ustanovah. Očitki so zelo konkretni (pismi
si lahko preberete na spletni strani
našega časopisa www.delo.si/ozadja), toda kot so nam povedali nekateri navzoči na obeh posvetih, se ne
lani ne letos niti z besedico ni govorilo oziroma se ni smelo govoriti o
»neprijetnih vsebinah«.
Mediji – razlog za kolegije?
Da imajo v ZZS res nekoliko nenavadne metode delovanja, smo navsezadnje občutili tudi v naši redakciji. Ko smo se namreč odpravili po
sledi zapisanega v študiji, omenjeni
v uvodu, smo na zvezo naslovili vrsto vprašanj. Namesto odgovorov
smo dva tedna po objavi članka (2.
avgusta) prejeli zahtevek za popravek, in ko je Delo objavo popravka zavrnilo (mimogrede, na zvezi
imajo očitno pripravljen vzorec za
rili o nadaljnjih korakih.« Zanimivo,
da je treba kolegije sklicevati zaradi
pisanja v medijih, ne pa denimo zaradi problemov v zadružništvu, ki
so, tako kaže, precej veliki.
Podarjeni milijoni
Kakorkoli, po objavi vsebine študije, ki je dvignila toliko prahu, smo
pridobili še eno analizo, iz katere
izhaja, da so slovenske zadruge lani
svojim dobaviteljem podarile 14,2
milijona evrov. Do te ugotovitve so
prišli v podjetju Infohit Computers,
d. o. o., kjer se že dvajset let ukvarjajo z zadrugami – v preteklosti z zadružnimi hranilno-kreditnimi službami, zadnjih šest let pa z enotno
informatizacijo slovenskih kmetijskih zadrug na osnovi skupnega
računalniškega centra. Po besedah
direktorja Aleksandra Šemrla so z
dovoljeno analizo nabavnih podatkov vseh zadrug v sistemu dokazali,
da dobaviteljem na letni ravni pustijo več kot pet odstotkov svoje marže
brez dodatnih pogajanj, s katerimi
bi dosegli še mnogo več. »Ko smo
na letošnjem srečanju zadružnikov
Aleksander Šemrl pravi, da se direktorji kmetijskih zadrug premalo
ukvarjajo s svojim poslovanjem in
mislijo, da bo to večno teklo samo
od sebe. Foto arhiv Ozadij
Ciril Smrkolj: Zadružna zveza bi
morala svojo vlogo opravljati veliko
bolje. Foto Jože Pojbič
analizo hoteli razdeliti vsem udeležencem, so nam to na zadružni zvezi prepovedali. Večkrat sem Vrisku
povedal o vrednosti skupnega informacijskega sistema vseh zadrug,
pa mi je rekel, da je to stvar zadrug,
ne zadružne zveze,« pravi Šemrl, ki
meni, da je zadružni informacijski
sistem močno in še vedno neizkoriščeno orožje v boju z dobavitelji in
njihovimi cenami. »Analiza vseh podatkov je pokazala, da je povprečna
razlika med nabavnimi cenami 5,68
odstotka. V njej je bilo zajetih dovolj
zadrug, da podatek lahko vzamemo
kot verodostojen statistični vzorec
za vse.« Torej bi pri dobaviteljih z
urejenimi nabavnimi pogoji lahko
že zdaj iztržili dobrih 14 milijonov
evrov. Dosegli pa bi lahko še veliko
več, če bi nastopali organizirano, trdi
Šemrl. Po njegovem je težava tudi v
direktorjih kmetijskih zadrug, ki se
premalo ukvarjajo s svojim poslovanjem in mislijo, da bo to večno teklo
samo od sebe. Zanimivo, da so v analizi prišli do zelo podobnih ugotovitev oziroma opozarjajo na podobne
probleme kot avtorji študije o viziji
razvoja slovenskega kmetijstva.
žila obravnave teh dveh točk, sta
bila nepovabljeno navzoča tudi pri
samo ustni predstavitvi izvlečka
delovne verzije vizije, ki jo je članom upravnega odbora predstavil
dr. Stane Kavčič. Članom je bil na
seji izročen manj kot tristranski zapis izvlečka s podpisom dr. Kavčiča.
ZZS študija ni bila nikoli izročena v
celoviti in dokončni pisni obliki. V
glasilu zbornice smo prebrali, da bo
podrobneje predstavljena javnosti šele po obravnavi na seji sveta
KGZS.«
Ker je bil na omenjenem sestanku
v imenu ZZS navzoč njen direktor
Bogdan Štepec, smo posebej prosili
za njegovo mnenje, vendar so nas
odpravili z odgovorom: »Bogdan
Štepec ni mogel komentirati predstavljenih vsebin, temveč je lahko samo člane upravnega odbora
KGZS seznanil z dosedanjim delom
zveze in članic na tem področju.«
Toda kot pravijo udeleženci sestanka, Štepec ne le da ni imel nobenih
pripomb, temveč je študijo celo
pozdravil kot dobrodošlo.
Ciril Smrkolj, predsednik KGZS,
pa pravi, da študija brez dvoma
opozarja na ključna nerešena vprašanja znotraj zadružnega sistema.
ZZS bi po njegovem morala svojo
funkcijo opravljati veliko bolje, torej v smislu prizadevanj za skupno
zadružno nabavo, poceni material
za kmeta in čim boljše učinke na
trgu. »Vse se je razdrobilo. Organi
zadrug velikokrat niti ne poznajo
zadev, o njih ne odločajo, ampak
večinoma odločajo kar direktorji,
pri čemer je sporno, da vse ni vedno najbolj učinkovito za zadruge.
Upam, da bo kmetijski minister v
strategiji zadružni zvezi dal jasno
nalogo.«
[email protected]
Študija za slabo vest
ZZS je lani poslovala slabše kot
predlanskim, kar je razvidno iz
poslovnega izida. Na zvezi glede
podrobnosti ne odgovarjajo.
Prav ta študija je, tako kaže, precej razburila vodilne predstavnike zadružne zveze. O njej namreč
pravijo: »ZZS na predstavitev vizije slovenskega kmetijstva uradno
ni bila povabljena. Povabljena je
bila k točkama dnevnega reda na
seji upravnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije
(KGZS) 10. avgusta 2010, da poda
pripombe in predloge na predlog
zakona o davku na nepremičnine
in na osnutek zakona o promociji
kmetijskih in živilskih proizvodov.
Sodelavca zveze, ki sta se udele-