docPoslovodno računovodstvo 4/2012 - Tax-Fin-Lex
download 
Report Transcription
Poslovodno računovodstvo 4/2012 - Tax-Fin-Lex
PROJEKTNA TERMINOLOGIJA S PREPROSTIM ZGLEDOM RAZMIŠLJANJA O NOTRANJEM POROČANJU EVROPSKI POSLANCI, NJIHOVE PLAČE TER OSTALI PRIVILEGIJI (TUDI) Z VIDIKA NJIHOVE OBDAVČITVE DIFFERENT FORMS OF LEGAL SUPERVISION OF PUBLIC ADMINISTRATION IN SOME EUROPEAN STATES KNJIGOVODENJE POSLOVNIH DOGODKOV PRIMERJAVA NEKATERIH VRST POSLOVNIH IN DENARNIH IZIDOV 4 123 Letnik 5 • Številka 4 • December 2012 • ISSN 1855 – 4032 • UDK 657 Poslovodno računovodstvo JAVNO NAROČANJE IN IZVRŠEVANJE PRORAČUNA Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 4/2012, Letnik 5 December 2012 Revija izhaja: marca, junija, septembra in decembra Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka šola za računovodstvo, Ljubljana Uredniški svet: Predsednik: doc.dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana Člani: prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem Srdan Tovornik, Nova Gorica Aleš Hauc, NKBM d.d. Tibor Šimonka, Slovenska industrija jekla Ljubljana prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija Izdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana Navodila piscem prispevkov 1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov [email protected] 2. Tehnični napotki: na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja, naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov; obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic: Enojno, Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, Slog: Hitri slogfont; velikost strani je B5. Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v slovenskem in tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva naslov dela) – citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti). Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic. Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene. Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke. Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983) 3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se strokovno recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Recenzent lahko brez avtorjevega dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove pripombe, preden ponovno odda besedilo. 4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in naslov banke, davčno številko in EMŠO. 5. Prispevki se ne vračajo. JAVNO NAROČANJE IN IZVRŠEVANJE PRORAČUNA PROJEKTNA TERMINOLOGIJA S PREPROSTIM ZGLEDOM RAZMIŠLJANJA O NOTRANJEM POROČANJU EVROPSKI POSLANCI, NJIHOVE PLAČE TER OSTALI PRIVILEGIJI (TUDI) Z VIDIKA NJIHOVE OBDAVČITVE DIFFERENT FORMS OF LEGAL SUPERVISION OF PUBLIC ADMINISTRATION IN SOME EUROPEAN STATES KNJIGOVODENJE POSLOVNIH DOGODKOV PRIMERJAVA NEKATERIH VRST POSLOVNIH IN DENARNIH IZIDOV Ljubljana, december 2012 1 Poslovodno računovodstvo 4/2012 Iz vsebine: Kazalo DR. ŽIVKO BERGANT DRUGA KONFERENCA O NOTRANJEM POROČANJU .....................................................7 MAG. IRENA PRODAN JAVNO NAROČANJE IN IZVRŠEVANJE PRORAČUNA .........................................................9 1. JAVNO NAROČANJE ......................................................................................................... 9 2. POMEN JAVNIH NAROČIL ............................................................................................... 11 3. PREVZEMANJE OBVEZNOSTI .......................................................................................... 11 4. SKLEP ............................................................................................................................. 13 DR. TOMAŽ KRALJ PROJEKTNA TERMINOLOGIJA S PREPROSTIM ZGLEDOM ............................................ 15 1. UVOD ............................................................................................................................ 15 2. PROJEKT IN PROJEKTNI MENEDŽMENT .......................................................................... 17 2.1 OSNOVNI POJMI ....................................................................................................................... 17 3. PROJEKTNO VODENJE NA PREPROSTEM ZGLEDU ........................................................... 24 4. SKLEP ............................................................................................................................. 26 DARKO BERGANT RAZMIŠLJANJA O NOTRANJEM POROČANJU .................................................................... 28 1. UVOD ............................................................................................................................ 28 2. VLOGA IN NAČELA POROČANJA ..................................................................................... 28 3. NAČELA ZUNANJEGA POROČANJA Z VIDIKA NOTRANJEGA POROČANJA ........................ 29 4. 5. 3.1 OBJEKTIVNOST NASTANKA POSLOVNIH DOGODKOV ............................................................... 29 3.2 POROČANJE V DENARNI ENOTI IN IZBIRA AGREGACIJE ............................................................ 29 3.3 PRIMERLJIVOST (DOSLEDNOST) V ČASU IN MED ENTITETAMI ................................................ 29 3.4 MEJE ENTITET IN POLNOST POROČANJA.................................................................................. 29 ZAKAJ JE NOTRANJE POROČANJE VEČ OD ZUNANJEGA POROČANJA .............................. 30 4.1 USPEŠNOST IN UČINKOVITOST ................................................................................................ 30 4.2 VIDIKI USPEŠNOSTI.................................................................................................................. 31 ZAKAJ JE NOTRANJE POROČANJE TUDI MANJ OD ZUNANJEGA POROČANJA .................. 32 2 6. KAKO DO NAČEL NOTRANJEGA POROČANJA? ................................................................ 32 7. PRAVILA IGRE SO LAHKO RAZLIČNA ............................................................................... 32 7.1 VELIKOST JE POMEMBNA ......................................................................................................... 33 7.2 RAZNOLIKOST VELIKOSTI IN EKONOMIKA INFORMACIJ .......................................................... 33 7.3 RAČUNOVODSKA NAČELA – PONOVNI PREGLED Z VIDIKA NOTRANJEGA POROČANJA ............. 34 7.3.1 Objektivnost nastanka poslovnih dogodkov ......................................................... 34 7.3.2 Poročanje v denarni enoti in izbira agregacije ................................................... 34 7.3.3 Primerljivost (doslednost) v času in med entitetami ............................................ 34 7.3.4 Meje entitet in polnost poročanja ........................................................................ 34 7.4 8. POROČANJA ............................................................................................................................. 35 SKLEP ............................................................................................................................. 35 MAG. BORUT AMBROŽIČ IN MAG. DEJAN PETKOVIČ EVROPSKI POSLANCI, NJIHOVE PLAČE TER OSTALI PRIVILEGIJI (TUDI) Z VIDIKA NJIHOVE OBDAVČITVE ....................................................................................................... 37 1. EVROPSKI PARLAMENT (EUROPEAN PARLIAMENT) ........................................................ 39 2. FORMALNI OKVIRI EVROPSKEGA PARLAMENTA Z VIDIKA DOHODKOV EVROPSKIH POSLANCEV ............................................................................................................................. 46 3. OBDAVČITEV DOHODKOV POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA.............................. 61 DR. BOJAN TIČAR DIFFERENT FORMS OF LEGAL SUPERVISION OF PUBLIC ADMINISTRATION IN SOME EUROPEAN STATES ................................................................................................. 65 1. INTRODUCTION ............................................................................................................. 65 2. DIFFERENT FORMS OF SUPERVISION ON PUBLIC ADMINISTRATION ............................... 67 3. LEGAL ANALYSIS OF INSPECTION ................................................................................... 67 4. DISCUSSION AND CONCLUSIONS ................................................................................... 71 DR. BRANKO MAYR KNJIGOVODENJE POSLOVNIH DOGODKOV ....................................................................... 74 KNJIGOVODSKI PRIROČNIK IPR (OKVIR) ................................................................................................ 75 DR. ŽIVKO BERGANT PRIMERJAVA NEKATERIH VRST POSLOVNIH IN DENARNIH IZIDOV .............................. 121 3 1. UVOD .......................................................................................................................... 121 2. POSLOVNI IZID IZ CELOTNEGA POSLOVANJA ................................................................ 121 3. DENARNI IZID IZ POSLOVANJA ..................................................................................... 122 4. 123 PRIMERJAVA POSLOVNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA IN DENARNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA 5. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA ................................................................................. 123 6. DENARNI IZID IZ FINANCIRANJA ................................................................................... 124 7. PRIMERJAVA POSLOVNEGA IZIDA IZ FINANCIRANJA IN DENARNEGA IZIDA IZ FINANCIRANJA ....................................................................................................................... 126 PREDSTAVITVE VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO ...................................................................................... 127 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VŠR ........................................................ 130 ABECEDA SVETOVANJE .......................................................................................................... 131 ABC REVIZIJA ......................................................................................................................... 133 RAČUNOVODSKA HIŠA CONTALL............................................................................................ 137 ABECEDA RAČUNOVODSTVO ................................................................................................. 139 CERIFICIRANO ZNANJE: .......................................................................................................... 140 CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA CPR.................................................................. 140 REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) ............................................ 142 CERTIFICIRAN POSLOVODNI RAČINOVODJA (CIMA) ............................................................... 144 STROKOVNI SEMINARJI ................................................................................................ 150 1. BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA DIREKTORJE (DELAVNICA) ...................................................... 151 2. BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA PRAVNIKE ................................................................................. 151 3. KAKO ORGANIZIRATI IN VODITI UČINKOVITO RAČUNOVODSTVO? (CELODNEVNI SEMINAR) .... 152 SVETOVANJA ......................................................................................................................... 154 ZALOŽBA IPR .......................................................................................................................... 155 4 UVODNIK Spoštovane kolegice, kolegi! Pa smo v letu 2013! Vsa je po starem, še vedno se bojujemo s krizo, še vedno imamo neučinkoviti bančni sistem in drugo. Novo pa je, da se ljudje zavzemajo za spremembe. Svoje nestrinjanje z obstoječim manifestirajo na ulicah, žal tudi na način, ki nam ne bo koristil. Ukrepov, ki nam bi pomagali iz krize, še kar ni. Žal so se uresničila najbolj črnogleda predvidevanja, da se nismo sposobni dogovoriti ničesar, ne ali želimo iz krize ne ali želimo ostati v njej. Vsak brani svoj ''kurnik'' in je prepričan v svoj prav. Pri tem lahko opazimo neverjetno sebičnost in zavzemanje zgolj za lastne interese. Ekonomisti in poslovni računovodje že nekaj let vpijemo, kaj je treba narediti. Pri tem smo žal osamljeni. V Sloveniji je zveličavnih nekaj praviloma starejših ekonomskih teoretikov, ki so se kalili že v prejšnjem režimu, bili so vedno aktualni in nas vedno znova učijo ‒ ne vem kaj. Mogoče je to neomarksizem, mogoče neokapitalizem, mogoče pa to, kar je trenutku primerno. Ne morem se otresti bojazni, da je njihovo mnenje pogosto pogojeno z dnevnimi interesi njihovih podpornikov. Kolegice, kolegi, kot že nekaj časa ponavljam, smo sami. Ko smo se zavzemali za zadolževanje, s katerim bi pospešili gospodarsko rast, so nam naši voditelji zagotavljali, da to ni prav; danes, ko nimamo več sposobnosti najemanja ugodnih kreditov, nas isti voditelji prepričujejo, da se je treba zadolžiti za spodbujanje gospodarske rasti. Ali je to novodobna dialektika? Vendar vse ostaja enako. Tako prej kot danes se zadolžujemo za ohranjanje socialnega miru. Če želimo naprej, ne bo pomagala misel visokega politika, ki pravi, da nam je svet pripravljen pomagati in da je obrestna mera le 5-odstotna. Tudi te kredite bo treba vrniti, s pridobljenimi sredstvi pa zaslužiti več kot 5 %. Kako? Kakor koli ‒ to je pač problem, s katerim se bo ukvarjala naslednja generacija. Da, za vračilo kreditov bo treba veliko zaslužiti. To je mogoče le v realnem sektorju, seveda pa ne brez sodelovanja javnega sektorja. (Samo) skupaj imamo prihodnost. Žal v prehodnem obdobju ne bo šlo brez odrekanja. Na dolgi rok lahko porabimo le toliko, kolikor ustvarimo. Potrebujemo dobra podjetja, pri tem je popolnoma nepomembno, v čigavi lasti so. Pri tem pa ne smemo osiromašiti zdravstva, šolstva in drugih javnih služb, ki morajo prispevati k blaginji. Povsem nepomembno je, čigavo je kaj. Pomembno je, da je učinkovito in da služi ljudem. Naloga države pa je, da omogoči vsem državljanom enakopraven dostop do teh dobrin. No, pa dovolj o naši realnosti. Upajmo, da bo v prihajajočem letu bolje. Želim vam obilo uspehov. Branko Mayr 5 OGLAS 6 AKTUALNO Dr. Živko Bergant1 DRUGA KONFERENCA O NOTRANJEM POROČANJU2 V četrtek, 29. novembra 2012 je bila v Ljubljani na Gospodarski zbornici Slovenije izvedena druga konferenca o notranjem poročanju z delovnim naslovom Načela notranjega poročanja po področjih poročanja. Organizirali so jo Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter Zveza ekonomistov Slovenije. Pomeni že drugi korak v nizu predvidenih letnih konferenc, vse bodo namenjene obravnavi notranjega poročanja v organizacijah. Prve tri konference so namenjene pripravi gradiva za izdelavo osnutka Kodeksa načel notranjega poročanja (KNNP), ki naj bi celovito zajel zahtevno, vendar zelo pomembno področje informacij za notranje uporabnike, kot so poslovodstvo, aktivni lastniki in njihovi nadzorni organi ter zaposleni in sindikat. Zbornik referatov druge konference (252 strani) in zbornik prve konference (270 strani) pomenita odlično osnovo za oblikovanje osnutka Kodeksa načel notranjega poročanja (KNNP). Dopolnjena bo z zbornikom referatov tretje konference, ki bo 28. novembra 2013. Drugo konferenco je pozdravil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je tudi generalna pokroviteljica projekta KNNP. Poudaril je zlasti potrebo po kakovostnih informacijah za poslovno odločanje v organizacijah. Vodja dopoldanske razprave je bil prof. dr. Stanko Koželj. V tem okviru se je razvrstilo devet predavateljev: ddr. Neven Borak, Marko Štebe, Tomaž Glažar, mag. Nataša Pustotnik, Branka Babič, dr. Živko Bergant, mag. Dejan Petkovič, mag. Jože Kaligaro, dr. Aleša Svetic. Razprava je pokazala pomembnost vprašanj, ki so jih odpirali prispevki avtorjev. 1 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni finančnik, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. 2 notranjega- Več informacij o projektu KNNP je na http://www.ipr.vsr.si/35/kodeks-načelporočanja . 7 Popoldansko razpravo je vodil doc. dr. Živko Bergant s sedmimi predavatelji: mag. Sergeja Planko, Matej Trtnik, mag. Matjaž Prusnik, Vili Perner, dr. Stankom Koželj, dr Jožica Knez-Riedl, dr. Franko Milost. Dnevni red se je izčrpal ob 18. uri. Teme konference so bile izbrane načrtno, da so lahko zajele izvajalni, informacijski in poslovodni vidik notranjega poročanja po posameznih področjih poročanja. Organizatorji ocenjujejo, da se je kot pravilna potrdila odločitev povabiti na konferenco tudi študente ob minimalni kotizaciji, kar bo ostala praksa tudi v prihodnje. Uspeh konference ni samo potrditev ocene o koristnosti projekta KNNP, temveč tudi zahtevna naloga organizatorjem, da nadaljujejo začrtano delo. Zato se organizatorji zahvaljujemo za izkazano podporo vsem udeležencem, avtorjem, sponzorjem in pokrovitelju. Obenem pa poudarjamo, da naloge ni mogoče uspešno dokončati brez te podpore tudi v prihodnje. Posebno naj poudarimo, da bo za naslednjo konferenco še bolj potrebno sodelovanje strokovnjakov iz prakse, saj bo obravnavala vse več podrobnosti. Zato že sedaj opozarjamo na delovni naslov naslednje konference v novembru 2012: Strokovne podlage načel notranjega poročanja po posameznih dejavnostih. Organizatorji smo prepričani, da bo predvidena konferenca zanimiva in koristna, ne le za oblikovalce informacij, temveč tudi za njihove uporabnike, saj bodo teme še bolj konkretne in se neposredno približale posebnosti notranjega poročanja po specifičnih dejavnostih. Ta trend je bil viden že na drugi konferenci, kjer je sodeloval pomemben delež strokovnjakov iz prakse. Zato že sedaj vabimo tudi nosilce poslovnih funkcij in poslovodstva podjetij k udeležbi in sodelovanju na konferenci prihodnje leto. Posebno povabilo velja tistim strokovnjakom, ki bi lahko prispevali k izboru konkretnih tem konference. Za pripravljalni odbor KNP: Dr. Živko Bergant 8 Mag. Irena Prodan3 JAVNO NAROČANJE IN IZVRŠEVANJE PRORAČUNA Povzetek Pričakovano se v sedanjem obdobju svetovne gospodarske krize marsikatero podjetje srečuje z vprašanjem, kako preživeti. Zato se bodo ob napovedanem še dodatnem zmanjševanju splošne potrošnje za javna naročila verjetno začela zanimati tudi podjetja, ki so s svojimi produkti doslej ciljala predvsem na zasebni sektor. To pa narekuje njihovo ustrezno usposobitev v relativno specifičnem javnonaročniškem razmišljanju in poslovanju. Postopki javnega naročanja so ena izmed najpomembnejših dejavnosti v občini (v javnem sektorju nasploh), predvsem zaradi velike porabe proračunskega denarja, ki izhaja iz predmetov javnega naročanja. Zato v nadaljevanju o javnem naročanju in s tem sprejetih obveznostih. Ključne besede: javno naročanje, proračun, pogodbene obveznosti, odplačnost, javna sredstva. Summary As expected in the current era of global economic crisis many companies face the problem of how to survive. Therefore, due to the forecast of an additional reduction of the overall consumption, also the companies, which up to now aimed their products mostly at the private sector will probably start showing their interest. This also requires them to be trained properly in a relatively specific public procurement and business thinking. The public procurement procedures are one of the most important activities in the municipality (in the public sector in general), mainly due to the high budgetary spending of money derived from the objects of public procurement. Therefore, in continuation of the Public Procurement and the obligations accepted. Key words: public procurement, budget, contractual obligations, remuneration, public funds. 1. JAVNO NAROČANJE Javno naročanje opredeljujemo kot skupek dejanj, ki jih naročniki (kot je zakon ''poimenoval'' osebe javnega prava, ki so zavezane voditi postopke javnega 3 Višja svetovalka II v občinski upravi Občine Izola. 9 naročanja) izvajajo s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj v skladu s temi predpisi. To torej pomeni, da je javno naročanje poseben postopek sklepanja pogodb za dobavo blaga oziroma izvedbo storitev ali gradenj, ki so jih zavezani izvajati predvsem posredni in neposredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov (kot npr. organi Republike Slovenije in njenih samoupravnih lokalnih skupnosti, javni skladi, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava), in sicer s ciljem kar najgospodarnejše zadovoljitve svojih potreb po teh dobrinah. Ureditev javnega naročanja na ravni Evropske unije določata Direktiva 2004/18/ES, ta ureja javno naročanje v tako imenovanem klasičnem sektorju, in Direktiva 2004/17/ES, ki ureja javno naročanje v tako imenovanih infrastrukturnih sektorjih (na vodnem, energetskem in transportnem področju ter na področju poštnih storitev). Na podlagi slednjih sta bila decembra 2006 sprejeta Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Nadomestila sta prej veljavni Zakon o javnih naročilih (ZJN-1) in v primerjavi z njim vpeljala tudi nekatere pomembne novosti; veljati sta začela januarja 2007. Poudarek v nadaljevanju teksta je na ZJN2, saj se večji del javnega naročanja izvaja v tako imenovanem klasičnem sektorju. Izvajanje javnih naročil lahko razdelimo na tri glavne faze, in sicer na predrazpisno, razpisno in porazpisno. Tri glavne faze lahko nadalje zopet razdelimo na posamezne faze, vendar vseh seveda ne obravnavamo. Slika 1: Deli postopka javnega naročanja 10 2. POMEN JAVNIH NAROČIL Javna naročila v Republiki Sloveniji so pomemben del javnih financ, saj je njihov obseg izredno velik. V letu 2007 so obsegala približno 3.676 mio evrov, skupno pa je bilo oddanih 185.604 javnih naročil. Javna naročila so tako obsegala 12,98-odstotni delež v BDP in 47,36-odstotni delež v proračunskih odhodkih Republike Slovenije v letu 2007. Glede na navedeno so skoraj polovica državnega proračuna sredstva, ki jih proračunski uporabniki namenjajo dobavi blaga, storitev in gradenj, preostala proračunska sredstva pa se porabijo za plače javnih uslužbencev in transferje – subvencije, državne pomoči idr. (Skupno poročilo o oddanih javnih naročilih v letu 2007, 4). Za sedanje stanje javnih naročil v Republiki Sloveniji je značilna neenakomerna porazdelitev javnih naročil glede na število in vrednost. Po eni strani velika razdrobljenost in razpršenost javnih naročil male vrednosti in obenem njihov velik delež v vrednosti vseh javnih naročil ter po drugi strani močna gostitev vrednostno pomembnejših javnih naročil pri samo nekaj največjih naročnikih (Statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v letu 2007, 4). Pomen javnih naročil se odraža v mnogih segmentih družbe. To nam dokazuje oddaja javnih naročil, ki pomeni porabo javnih sredstev, torej posredno obremenitev davčnih zavezancev. Hkrati pa davčni zavezanci (državljani, občani) predmete javnih naročil uporabljamo (včasih samo posredno) v vsakdanjem življenju, na primer uporaba najrazličnejše infrastrukture ali drugih javnih storitev. 3. PREVZEMANJE OBVEZNOSTI Posebej je treba izpostaviti, da mora v občinah župan zagotoviti izpeljavo postopkov za načrtovanje in izvrševanje proračunov in finančnih načrtov ter za računovodenje in poročanje z namenom doseči zastavljene cilje, ob čemer so sredstva zavarovana pred izgubo, oškodovanji in prevarami. Prav tako je odgovoren za pravilno uporabo načel in vzpostavitev in izvajanje urejenega finančnega poslovodenja in kontrol, skladno z veljavno zakonodajo. Investicija mora biti načrtovana v proračunu občine, to torej pomeni, da je o njej odločil občinski svet; pripravljena mora biti pregledno, načeloma ločeno od ostalih investicij, zanjo pa morajo biti predvidena potrebna sredstva. Če je to večletna investicija, se v proračunu predvidijo potrebna sredstva samo za vsako proračunsko obdobje. Obseg celotne investicije pa je potem razviden iz investicijskega programa, ki je tudi (pred)pogoj, da se odda javno naročilo investicijskega značaja. Že v tej fazi priprave javnega naročila je treba izvesti študije in analize stroškov in koristi skladno z veljavno Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in 11 obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006 in spremembe ter dopolnitve). Obveznosti se smejo prevzemati samo za s proračunom načrtovane namene in v načrtovani višini. Cela vrsta razlogov lahko torej pokaže, ali občine delujejo gospodarno in racionalno. Začetek investicije formalno pomeni tudi začetek oddaje javnega naročila. To določajo postopkovna določila, ki jih morajo naročniki upoštevati. Vsebovana so v Zakonu o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2) in predpisih, ki so bili izdani na njegovi podlagi. Pomanjkljivo načrtovanje dejanskih in upravičenih potreb v predrazpisni fazi lahko pomeni najmanj tveganje za kršitev načela gospodarnosti (6. člen ZJN-2C in 12. člen ZJNVETPS; v nadaljevanju ZJNVETPS). Napake naročnikov, ki se zgodijo v predrazpisni fazi, lahko imajo verižni učinek za nadaljnje faze (izvedba postopka javnega naročanja, izvajanje pogodbe, uporaba oziroma izkoriščanje predmeta nakupa v njegovi življenjski dobi). Javno naročanje je povezano s porabo javnih sredstev in je namenjeno pravočasnemu pridobivanju pravih dobrin na pravem mestu ob porabi čim manjših finančnih sredstev. Zagotavljalo naj bi transparentno porabo le-teh, na ta način vzpodbudilo zaupanje davkoplačevalcev v delovanje javnega sektorja in omogočalo zdravo konkurenco med ponudniki. Ne nazadnje je že v ZJN-2 (14. točka 2. člena) in ZJNVETPS (15. točka 2. člena) določena odplačnost pogodb kot ena bistvenih značilnosti javnonaročniškega razmerja. V navedenih členih je določeno, da je pogodba o izvedbi javnega naročila odplačna pogodba med enim ali več ponudniki in enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev. Pomeni plačilo, za katero se javni naročnik zaveže ponudniku – če odplačnost iz sredstev naročnika ni podana, potem to ni javno naročilo. Pri oddaji javnih naročil morajo proračunski uporabniki upoštevati pravna in ekonomska pravila ter načela javnega naročanja, ki jih ureja ZJN-2. V javnem interesu je, da se sredstva, ki jih proračunski porabniki pridobivajo z davki, carinami in drugimi dajatvami, porabljajo zakonito, gospodarno in učinkovito. Sistem javnega naročanja mora biti transparenten in mora zagotavljati enakopravnost in konkurenco med ponudniki (Kranjc, 2004, 18). Kljub pravilom lahko prihaja do nepravilnosti pri naročnikih (nezakoniti, negospodarni in neučinkoviti postopki javnega naročanja) in pri ponudnikih (kartelno dogovarjanje, neobičajno nizke cene). Večkrat se tudi zgodi, da zaradi napak pri načrtovanju in opredelitvi tehničnih specifikacij prihaja do sklepanja aneksov zaradi dodatnih del. V teh primerih bi bilo treba predhodno opredeliti odgovornost projektantov. Izbira pogodbene stranke v postopku javnega naročanja torej pomeni eno izmed zaključnih faz izvrševanja proračuna. Če taka obremenitev proračuna nima 12 ustrezne pravne podlage, ni veljavna. »Ustrezna pravna podlaga je torej proračun ali akt, sprejet na podlagi proračuna. Naročnik sme skleniti pogodbo o izvedbi javnega naročila (ki se financira iz proračuna) le, če je to predvideno v proračunskih aktih. Ker odplačnost pogodbe pomeni porabo javnih sredstev, je pri tem treba upoštevati pravila prevzemanja obveznosti v breme proračuna, kot so določena v Zakonu o javnih financah. Le-ta v 11. odstavku 2. člena določa, da lahko neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna v breme proračuna tekočega leta samo za namen in do višine, ki sta določena s proračunom, in če so za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji, razen če ni z zakonom določeno drugače. Neposredni uporabnik prevzema obveznosti v breme proračuna tekočega leta s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno, za obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, pa prav tako s pogodbami, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta (50. in 51. člen ZJF). Obveza, da mora imeti naročnik na voljo v proračunu planirana sredstva, pomeni zagotovilo ponudnikom, da bodo za dobavljeno blago ali opravljeno storitev ali gradnjo prejeli v pogodbi dogovorjeno plačilo.« (Žvipelj, 2009, 44) 4. SKLEP Boštjan Ferk v svojem članku4 pojasni, da je sistem javnega naročanja v Sloveniji v nenehni krizi, katere glavni krivec je neizdelana strategija sistema na ravni države, ki se kaže tudi v (pre)pogostih in slabo premišljenih spremembah zakonodaje. Kot navaja, je bil trenutno veljavni Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), ki je bil sprejet leta 2006, korenito spremenjen v letih 2008, 2010 in 2011. Odsotnost premisleka naj bi bila razvidna iz sprememb v letih 2010 in 2011, saj se zadnja novela večinoma nanaša na člene, ki so bili spremenjeni že leto poprej. S stališči, izraženimi v povzetem članku, se strinjam. Zaradi različnih stališč so pri javnih naročilih nasprotovanja med naročniki in ponudniki stalnica. Prvi ne izbirajo sredstev, da dobijo posel, javna uprava kot naročnik pa mora bolj paziti, da varuje temeljna načela javnih naročil. Glavni varovalki za preprečitev korupcije in klientelizma sta zagotovo javnost in transparentnost. 4 Ferk, Boštjan (2011). Zakon o javnem naročanju – ZJN2. Pravna praksa, št. 37, str. 30, september 2011. GV založba Ljubljana. 13 VIRI IN LITERAUTRA: Javornik, Marjan (2011). V katerih delih postopka javnega naročanja so še možnosti za izboljšanje učinkovitosti. Revija za javna naročila in javne finance. SIB d. o. o. Maribor, november 2011, letnik VI, številka 6. Skupno poročilo o oddanih javnih naročilih v letu 2007, str. 4. Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006, ter spremembe in dopolnitve). Zakon o javnem naročanju. Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11. Žvipelj, Marko (2009). Pravna narava pogodbe o izvedbi javnega naročila z vidika evropskega in nacionalnega prava, magistrsko delo. Pravna fakulteta, Ljubljana. Stališča, zapisana v tem prispevku, niso nujno tudi stališča organizacije, v kateri je avtorica zaposlena. OGLAS Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiit od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas. www.vsr.si 14 EMPIRIČNE RAZISKAVE IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA Dr. Tomaž Kralj1 PROJEKTNA TERMINOLOGIJA S PREPROSTIM ZGLEDOM Povzetek Projekti so stalnica na poslovnem področju. Pojem projekt opredeljuje veliko definicij, ki so si enotne v tem, da projekt ponuja unikaten rezultat v omejenem času in z omejenimi sredstvi. V prispevku so predstavljeni osnovni pojmi projektne terminologije in projektnega menedžmenta, ki vzpostavlja organizirano izvajanje aktivnosti znotraj projekta s ciljem njegovega uspešnega zaključka. Znanje projektnega menedžmenta omogoča lažje in bolj transparentno upravljanje s projektnimi viri, časom in stroški. Prispevek zaključujemo z zgledom preprostega projekta, na katerem povzemamo izbrane pojme projekta in projektnega menedžmenta. Ključne besede: projekt, projektna terminologija, projektni menedžment. Summary Projects are a fixture in the business area. Many different definitions defines the project slightly differently, but there is a consensus on the fact that the project offers a unique result for a limited time and with limited resources. This paper presents the basic concepts and terminology encountered in the project management, which establishes the organized implementation of activities within the project with the aim of its successful completion. Knowledge of project management facilitate transparent management of project resources, time and costs. Article concludes example of a simple project that highlights certain concepts of project and project management. Key words: project, project terminology, project management. 1. UVOD Računalništvo je panoga, ki se nenehno spreminja. To velja tako za področje strojne opreme, kjer znameniti Moorov zakon2 narekuje dinamiko napredka, kot 1 Dr. Tomaž Kralj – Davčna uprava Republike Slovenije, [email protected] 15 tudi za področje programske opreme. Vedno znova smo priča novim napravam, ki so bolj ali manj uporabne, novim aplikacijam, brez katerih si ne zamišljamo dela na računalniku, pa tudi pojavu raznih tehnologij in metodologij, ki se integrirajo v naše delo tako, da se jim ni moč izogniti. Primeri so aplikacije arhitekturnega tipa odjemalec/strežnik (client/server), portali, servisi (angl. services) in še veliko drugih novosti. Stvari, ki so aktualne, srečujemo na vsakem koraku in posledično imamo občutek, da jih razumemo, čeprav s težavo opredelimo njihove glavne lastnosti. Naj ponazorimo na primeru portala. Kar naenkrat je vsako spletno mesto, kjer so zbrani podatki, označeno kot portal. Še več, spletno mesto velikokrat vsebuje besedo ''portal'' celo v imenu, čeprav personalizacija sploh ni omogočena, le-ta pa je ena od osnovnih značilnosti portala. V prispevku bodo podrobneje predstavljeni projekti in projektno vodenje, tako imenovani projektni menedžment. Zdi se, da je vse, kar se dogaja znotraj posamezne organizacije, projekt. Tudi v medijih je govora o raznovrstnih projektih. Treba se je zavedati, da projekti niso domena računalniške panoge, temveč različnih področij osebnega in javnega življenja. Projekte najdemo v gradbeništvu (npr. izgradnja hiše), farmaciji (npr. raziskava novega zdravila), zdravstvu (npr. preučitev nove tehnike operiranja), pri delovanju društev (npr. nabava vozila za namen delovanja društva), v avtomobilizmu (npr. študija varnosti vozila) in tako naprej. Za razumevanje pojma projekt je potrebna seznanitev z osnovno projektno terminologijo, razlaga pa se bo navezovala na projekte in projektno metodologijo s področja računalniških projektov. Glede na to, da ima veliko posameznikov kakšno izkušnjo s področja projektov, se postavlja vprašanje, ali znamo opredeliti osnovne značilnosti projekta in na podlagi le-teh določiti, ali je nekaj projekt ali zgolj nabor povezanih aktivnosti. 2 Gordon Moore je napovedal, da se bo število tranzistorjev na površini kvadratnega inča (inch = 2,54 cm) podvojilo vsakih 18 mesecev. 16 2. PROJEKT IN PROJEKTNI MENEDŽMENT 2.1 Osnovni pojmi Projekt Obstaja veliko definicij projekta, ki povzemajo njegove osnovne značilnosti. Poglejmo si nekatere izmed njih. Metodologija PRINCE23 (OGC, 2009) opredeljuje projekt kot začasno organizacijo, ustanovljeno z namenom zagotavljanja enega ali več poslovnih izdelkov v skladu z dogovorjeno poslovno študijo oziroma idejno rešitvijo (angl. bussiness case). Organizacija Project Management Institue (PMI) definira projekt kot začasen nabor aktivnosti, katerih cilj je izdelava edinstvenega izdelka, storitve ali rezultata (Project Management Institute, 2008). V standardu ISO 10006 (ISO, 1997) je projekt opredeljen kot unikaten proces, ki vsebuje nabor terminsko natančno opredeljenih koordiniranih in nadzorovanih aktivnosti, katerih cilj je doseganje rezultata projekta v okviru opredeljenega časa, stroškov in virov. Če povzamemo skupne točke posameznih definicij, lahko ugotovimo, da je projekt časovno in stroškovno omejen nabor aktivnosti, katerega cilj je zagotovitev edinstvenega rezultata. Ugotovitve pregleda pomena definicij: 1. Projekt je ciljno usmerjen, saj mora biti rezultat projekta znan in natančno opredeljen. Rezultat je lahko izdelek (npr. programska rešitev), storitev ali drug rezultat, npr. v obliki študije. 2. Rezultat projekta mora biti edinstven. Kot na primer pri projektu, v katerem se razvije nek izdelek s preučitvijo možnosti proizvodnje tega izdelka. Ko je projekt zaključen, se lahko podjetje odloči, da bo pričelo proizvajati izdelek s pomočjo spoznanj, ki so bila rezultat predhodnega projekta. 3. Časovna omejenost projekta pomeni, da ima projekt točno opredeljen časovni okvir začetka in zaključka. Časovni okvir se lahko spreminja, v kolikor je to potrjeno s strani naročnika oziroma sponzorja projekta, vendar je pomembno omeniti, da projekt ne more trajati v nedogled. 4. Projekt je omejen s finančnimi sredstvi. Veljajo enaki pogoji kot pri časovni omejenosti: sredstva za izvedbo projekta se lahko v času izvajanja projekta spreminjajo, vendar samo ob predhodni potrditvi naročnika oziroma sponzorja projekta. 3 PRINCE2 (PRojects IN Controlled Environments) je procesno orientirana metodologija projektnega menedžmenta. 17 Značilnost mnogih kompleksnih in obsežnih projektov je, da so nepregledni in težko obvladljivi. Zaradi tega jih je treba velikokrat razdeliti na manjše, obvladljive dele, ki jih imenujemo podprojekti. Podprojekt je projekt, ki je del večje projektne strukture. Ker so podprojekti deli projekta, imajo vse njegove značilnosti: točno določen cilj, časovno omejenost, znano finančno konstrukcijo in omejenost virov. Sorodne projekte, ki so praviloma namenjeni doseganju strateških poslovnih ciljev, združujemo v programe. Znotraj progama so projekti koordinirani, saj je njihov skupni cilj doseganje skupne vizije na nivoju strateških ciljev organizacije. Povezavo programa, projektov in podprojektov prikazuje slika 1. Slika 1: Povezava programa, projekta in podprojekta Organizacija Program 1 Projekt 1 Program 2 Podprojekt 1 Podprojekt 2 Projekt 2 Projekt 3 Projekt 4 Projekt 5 Projekt 6 Podprojekt 3 Podprojekt 4 Podprojekt 5 Projektni menedžment Projektni menedžment je uporaba znanja, spretnosti in tehnik pri izvajanju aktivnosti projekta z namenom doseganja ciljev, ki so bili postavljeni na začetku projekta. Je organiziran pristop za doseganje projektnih zahtev (Project Management Institute, 2008). Vodenje projektov poteka prek različnih faz, ki jih različni avtorji poimenujejo nekoliko drugače. Po pristopu, ki ga definira Project Management Institute (PMI), so to: vzpostavitev projekta, planiranje, izvedba, kontrola in sklep. 18 Na začetku projekta je treba izvesti aktivnosti za vzpostavitev projekta, predstavi se obseg projekta (kaj je predmet projekta in kaj ne), določi se projektni vodja, finančni okvir, časovni okvir, identificirajo se deležniki oziroma vsi tisti, na katere bo rezultat projekta vplival, in podobno. V tej fazi se izdela tudi formalni dokument, ki je lahko različno poimenovan (npr. projektna listina, poslovnik, vzpostavitveni dokument projekta), v katerem so zapisane osnovne zahteve, naloge posamezne skupine in vloge v projektni organizaciji. Potrditev dokumenta s strani naročnika pomeni formalno inicializacijo projekta. Planiranje je ključni del projekta, saj v tej fazi nastanejo načrti za izvedbo aktivnosti projekta, ki se nanašajo na porabljeni čas, na porabo virov in finančnih sredstev, doseganje kriterijev kakovosti, način komunikacije z deležniki projekta in na ostale vidike, ki so pomembni za ustrezno izvajanje ter nadzor nad projektom. V fazi izvedbe se izvajajo aktivnosti v skladu z načrti, ki so nastali v fazi planiranja. Fazi izvedbe je namenjenega največ časa, virov in kadrov, saj v tej fazi nastane rezultat projekta. Trdimo lahko, da so vse ostale faze namenjene podpori faze izvedbe. Postopki kontrole so ključni za uspešen konec projekta. Potrebno je nenehno sledenje in nadzorovanje napredka, identifikacija odstopanj od planiranega, poročanje o stanju ter predlaganje korektivnih ukrepov s ciljem doseganja planiranih rokov ali korekcija le-teh. V postopke kontrole spadajo tudi aktivnosti preverjanja kvalitete izdelkov, saj se na ta način že med izvajanjem projekta nadzira ustreznost izvajanja aktivnosti s ciljem, da bo končni produkt oziroma rezultat projekta zadoščal kriterijem, ki so bili definirani pred začetkom projekta in so zapisani v zahtevah le-tega. Aktivnosti, ki so predvidene v fazi zaključevanja projekta, je treba izvesti tako v primeru uspešnega zaključka projekta kot tudi v primeru neuspešnega zaključka le-tega (večja poraba finančnih virov ali večja poraba finančnih sredstev). Enako je treba postopati tudi ob prekinitvi projekta, ki jo lahko potrdi samo naročnik. Zaključne aktivnosti so vezane na več vidikov. Prvi vidik je preverjanje, ali so doseženi cilji v skladu z zapisanimi zahtevami. Drugi vidik je kadrovski: izpeljani morajo biti postopki razpustitve projektne skupine, da se lahko uslužbenci, ki so bili člani projektne skupine in so zaposleni v organizaciji, v kateri se je projekt izvajal, vrnejo k zadolžitvam, ki so jih imeli pred projektom. Pomemben nabor aktivnosti v fazi zaključevanja je tudi arhiviranje projektne dokumentacije, izdelava končnega poročila in dokumentiranje dobrih praks ter izkušenj, ki so bile pridobljene med izvajanjem projekta. Nabor takih informacij bo namreč zelo uporaben pri izvajanju naslednjih projektov. 19 Vloge v projektu V projekt je vključenih veliko oseb, katerih skupni cilj je uspešna realizacija projekta. Ker je projekt po definiciji začasna organizacijska struktura, se vloge za vsak projekt vzpostavijo na novo. Tako lahko imajo zaposleni v organizaciji, v kateri se izvaja več projektov, različne vloge v posameznih projektih. Na vrhu projektne strukture je naročnik, ki je odgovoren za financiranje oziroma zagotavljanje finančnih sredstev za izvedbo projekta. Naročnik je največkrat najvišji menedžer znotraj organizacije, v kateri se projekt izvaja, in ima neposredni interes za uspešno izvedbo projekta. Skrbeti mora, da so cilji projekta povezani s strateškimi cilji organizacije. Njegove odgovornosti so neposredno vezane na doseganje ciljev projekta. Odloča o usodi projekta od začetka projekta, o njegovi začasni ali dokončni prekinitvi in o zaključku projekta. Ena od ključnih nalog naročnika je zagotavljanje virov za izvedbo projekta, to so: finančna sredstva, kadri in ostali viri (npr. infrastruktura, informacijska tehnologija). Naročnik izdaja sklepe o imenovanju projektnih skupin, v katerih so definirane vloge posameznikov v projektu in njihove odgovornosti. Bistvene zadolžitve naročnika so torej: zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo projekta, vzpostavitev kadrovske strukture za izvedbo projekta (izdaja sklepov z zadolžitvami), omogočanje izvedb aktivnosti projekta, potrjevanje projektne dokumentacije, ki jo pripravi projektno vodstvo, potrditev zaključka projekta. Naročnik lahko za nadzor projekta določi skrbnika projekta, ki v njegovem imenu odloča o projektu. Skrbnik projekta je lahko član uprave, eden od menedžerjev znotraj organizacije ali kolektivni organ, ki je največkrat poimenovan projektni svet. Projektni svet vodi predstojnik oziroma predsednik, ostali člani pa so praviloma vodje oziroma menedžerji področij, na katere se projekt nanaša. Projektni vodja je ena izmed najbolj vidnih in pomembnih funkcij v okviru projekta. Ena od najpomembnejših oziroma najbolj obsežnih zadolžitev projektnega vodja je izvajanje komunikacije z vsemi deležniki projekta. Vsebina komunikacije se nanaša na delo v projektu, stanje projekta, probleme pri izvajanju projekta in na ostala področja, ki so povezana s projektom. Njegove zadolžitve lahko povzamemo s splošno kategorijo: projektni vodja je zadolžen za dosego ciljev projekta. Njegove dolžnosti in odgovornosti so: planiranje projektov – to fazo največkrat povezujemo s planiranjem časovnega poteka projekta, čeprav le-ta zajema veliko več, in sicer: 20 o o o terminski načrt – pri izdelavi terminskega načrta je najprej treba identificirati aktivnosti, ki so potrebne za realizacijo ciljev projekta. Temu sledi določanje trajanja posamezne aktivnosti, ugotavljanje povezanosti aktivnosti in njihovo usklajevanje. Na podlagi teh podatkov in razpoložljivosti ljudi (projektna skupina) je mogoče izdelati terminski načrt poteka projekta. Ko je le-ta potrjen, postane referenčna točka (angl. baseline), ki pa se med projektom pogosto spremeni zaradi usklajevanja z dinamiko izvajanja projekta; planiranje stroškov (angl. budget) – identificiranim aktivnostim lahko na podlagi planiranega časa za izvedbo le-teh določimo stroške za njihovo izvedbo kot produkt potrebnega časa in cene ure strokovnjaka, ki bo aktivnost izvedel. Zraven je treba prišteti še porabo sredstev, ki so potrebne za izvedbo aktivnosti. Na podlagi ocen izvedbe posamezne aktivnosti je mogoče oceniti stroške za izvedbo projekta. Tudi ta načrt zagotavlja referenco oziroma osnovo, ki se lahko spreminja (stroški lahko med izvajanjem projekta narastejo ali celo padejo); planiranje kakovosti – planiranje kakovosti se osredini tako na projektni menedžment kot tudi na produkt oziroma rezultat projekta. Standard ISO 9001 (ISO, 2008) definira kakovost kot stopnjo doseganja zahtev. Če želimo kakovosten rezultat projekta, to je rezultat, ki bo zadoščal zahtevam, mora biti tudi izvedba aktivnosti na ustreznem kakovostnem nivoju, ki daje dobre rezultate. Zato je pomembno, da se kakovost načrtuje na nivoju projektnega menedžmenta in izvajanja aktivnosti ter tudi na nivoju opredelitve karakteristik rezultata projekta; komunikacija – različni viri navajajo različen procent časa, ki ga projektni vodja porabi za komuniciranje, in sicer od 75 % pa vse do 90 %. Projektni vodja torej izvaja obsežno komunikacijo in posledično je planiranje le-te smotrno; upravljanje tveganja – med izvajanjem projekta se pogosto pojavljajo nove situacije, ki jih je treba reševati s ciljem realizacije zahtev, zapisanih v načrtu poslovnih procesov (angl. Blue Print). Pri novonastalih situacijah je treba pregledati, ali so nastala nova tveganja. Slednja morajo biti naslovljena (analiza in načrtovanje odprave incidentov) oziroma je treba izbrisati tista, ki več ne obstajajo. Na ta način lažje izvajamo nadzor nad projektom; vodenje terminskega in finančnega plana – projektni vodja mora ves čas skrbeti, da se bo projekt zaključil uspešno, kar pomeni v okviru planiranega časa in finančnega načrta. Če se finančni ali terminski načrt med izvajanjem projekta spremenita in ju je potrdil skrbnik oziroma naročnik, potem se šteje, da je projekt uspešno zaključen tudi v primeru, da se je zaključil v okviru spremenjenih postavk glede časa in financ; vodenje sprememb – izkušnje potrjujejo veljavnost naslednje ugotovitve: spremembe so edina stalnica projekta. Ko se poda zahtevek za spremembo, ga je treba analizirati tako s strani finančnih učinkov kot tudi glede porabe dodatnega časa. Če je zahtevek za spremembo potrjen, je treba izvesti 21 korekcijo terminskega plana, saj lahko nasprotno veliko zahtevkov povzroči nenačrtovani časovni zamik zaključka projekta. Terminski plan je treba sproti prilagajati, tako da imajo vsi deležniki pravočasno informacijo o morebitnem načrtovanem zamiku zaključka projekta. Če to ni sprejemljivo, je treba zahtevke za spremembo izvesti z dodatnimi kadri (ne vpliva na delo ostalih članov) ali pa se zahtevek zavrne; ostali vidiki vodenja – projektni vodja je ''vodja'', zato veljajo osnovna pravila vodenja, kot na primer delegiranje nalog, izvajanje nadzora, postavljanje prioritet, identifikacija in reševanje konfliktov ter ostale naloge, ki jih ''vodja'' izvaja; vodenje projektne skupine – projektna skupina se formira v fazi vzpostavitve projekta. Velikokrat je naloga formiranja projektne skupine, s katero se bo izvedel projekt, dodeljena projektnemu vodji. V fazi izvajanja projekta je njegova naloga delo s projektno skupino, v katerega spada tudi razvoj članov projektne skupine (t. i. teambuilding), reševanje konfliktov med posameznimi člani skupine in ostali vidiki dela s kadri. Projektni vodja mora biti čustveno stabilna in pozitivna oseba, ki je hkrati drzna in samozavestna. Imeti mora izpopolnjene veščine komuniciranja in pogajanja ter posedovati znanje s področja projektnega vodenja, pri čemer ni nujno, da je to znanje vezano na točno določen pristop projektnega menedžmenta (kot npr. PRINCE2 ali PMI). Projektni tim Pri projektih večjega obsega lahko celotna projektna skupina šteje tudi sto članov ali več. Njihova naloga je, da s svojim delom in strokovnim znanjem pripomorejo k realizaciji ciljev projekta. Formiranih je več projektnih skupin in vsaka ima določenega vodjo, ki skrbi za komunikacijo med projektnim vodjem in člani skupine ter hkrati odgovarja za delo skupine. Člani skupine so lahko zaposleni znotraj organizacije, v kateri se izvaja projekt, ali pa so zunanji sodelavci, s katerimi organizacija vzpostavi pogodbo. Notranji sodelavci se lahko ukvarjajo s projektom ves čas, lahko pa sodelujejo samo občasno, na primer tri dni v tednu sodelujejo v projektu, dva dni pa delajo na svojem rednem delovnem mestu. Če je obseg dela majhen, lahko delo izvaja samo en član skupine, ki je hkrati tudi vodja skupine. Ostali deležniki projekta Deležniki (angl. stakeholders) so udeleženci oziroma skupine, na katere bo imel rezultat projekta neposreden ali posreden vpliv. Če želimo, da je projekt uspešen, je treba v prvi fazi življenjskega cikla projekta identificirati deležnike in pridobiti njihove zahteve oziroma pričakovanja glede projekta. Vpliva 22 deležnikov ne smemo zanemariti, saj je zadovoljstvo deležnikov velikokrat mogoče s pridom uporabiti pri upravičevanju ali pridobivanju novih virov za izvedbo projekta. Deležniki so lahko naslednje skupine ljudi: organizacija, v kateri se izvaja projekt in ki bo koristila njegove rezultate; projektna skupina (vključno s projektnim vodstvom); neposredni uporabniki rezultata projekta. Če je to informacijska rešitev, lahko tudi uporabnike razdelimo na več skupin, na primer: spletna trgovina bo imela skupino uporabnikov, ki bodo naročali blago na spletu, skupino zaposlenih, ki bodo izvajali postopke prodaje vključno s pošiljanjem izbranega izdelka in računa, skupino, ki bo zadolžena za informacijsko podporo (ažuriranje šifrantov, izdelava cenikov ipd.) ter vodstvo, ki bo načrtovalo strategijo in zagotavljalo vse potrebno za nemoten potek procesa; dobavitelji; sponzorji; javnost (npr. v projektu, v katerem so porablja davkoplačevalski denar). Slika 2 (na drugi strani) prikazuje poenostavljen prikaz vlog posameznih skupin in njihove udeležbe v projektu. Zgled prikazuje izvajanje projekta v organizaciji, v kateri je tudi naročnik in projektna skupina. Ostali zaposleni v organizaciji, ki niso del projektne skupine, so deležniki, saj bodo uporabljali rezultat projekta. Deležniki so tudi izven organizacije; v omenjenem zgledu so to zunanji uporabniki in dobavitelji. 23 Slika 2: Vloge v projektu Deležniki Organizacija Vodje Projekt Naročnik Projektni svet ALI Skrbnik Dobavitelji Skupina za kakovost Projektni vodja Skupina za varnost Delovna skupina 1 Zunanji uporabniki Delovna skupina 2 Zaposleni uporabniki Deležnike je treba ustrezno evidentirati, ob tem so pomembni naslednji podatki: vloga identificirane skupine, interes skupine, vpliv skupine, tveganje, če zahtevam skupine ne bi bilo zadoščeno, in tako dalje. Treba je tudi ugotoviti, kakšen je odnos deležnikov do projekta oziroma do njegovih rezultatov. Odnos je lahko pozitiven – naklonjenost projektu (npr. novi, boljši izdelek, možnost dostopa do podatkov na spletu) ali negativen (npr. strah pred izgubo zaposlitve zaradi rezultata projekta, rezultat projekta povzroči dodatno delo uporabnikom). Glede na to, da so predvsem pri večjih projektih praviloma identificirani številni deležniki, je treba načrtovati izvajanje komunikacije s posameznimi skupinami, in sicer definirati način komunikacije, njeno pogostost (npr. mesečno, polletno, ob zaključku sklopa) in komunikacijski kanal (npr. osebno, pisni medij, splet). 3. PROJEKTNO VODENJE NA PREPROSTEM ZGLEDU Izberimo preprost zgled projekta, ki bo pomagal pri ponazoritvi projektne terminologije, predstavljene v prispevku. Za zgled projekta naj bo odločitev družine za nakup novega televizorja diagonale 42'' LCD tehnologije. Televizor mora imeti možnost priklopa na spletno mesto YouTube. Nakup lahko bremeni družinsko blagajno za največ 600 evrov, televizor pa mora biti nameščen in priklopljen do začetka olimpijskih iger v Londonu. 24 Zapišimo zahteve produkta, ki bodo rezultat ali cilj projekta: rezultat projekta: LCD TV-sprejemnik, diagonala 42'', priklop na YouTube (televizor mora imeti omrežni vmesnik); časovni okvir: do začetka olimpijskih iger v Londonu; finančni okvir: največ 600 €. Naslednji korak je vzpostavitev projektne strukture: naročnik projekta so starši – hkrati tudi sponzorji; projektni vodja je starejša hči, ki je študentka in dovolj odgovorna oseba; formirana bo delovna skupina, ki se bo imenovala tehnična skupina. Vodja skupine bo starejši sin; v skupini bo tudi mlajši sin, ki bo pomagal pri iskanju oziroma pridobivanju tehničnih informacij o televizorju. Notranji deležniki so celotna družina, zunanji pa očetovi prijatelji, ki bodo občasno prišli na ogled športnih dogajanj na olimpijskih igrah. Interes zunanjih deležnikov je čim večja diagonala televizorja, vendar je ocenjeno, da je postavljena diagonala dovolj velika, da bo še vedno sprejemljiva tako za notranje kot tudi zunanje deležnike. V naslednjem koraku je treba določiti aktivnosti, ki so potrebne za realizacijo končne naloge projekta: PRVI KORAK: pridobitev tehničnih zmožnosti LCD TV-sprejemnikov na tržišču. Na ta način bo mogoče izbrati med televizorji, ki imajo zahtevane specifikacije, ki so bile postavljene na začetku projekta, tako da je najustreznejši tisti, ki ima več dodatnih tehničnih zmožnosti; DRUGI KORAK: pridobitev seznama televizorjev, ki ustrezajo zahtevam, postavljenim na začetku projekta; TRETJI KORAK: pridobitev referenc oziroma mnenj različnih uporabnikov za tiste televizorje, ki so prišli v ožji izbor primernih izdelkov glede na postavljene zahteve. Zadnji korak te aktivnosti je izbira ustreznega modela televizorja; ČETRTI KORAK: pridobitev ponudb za izbrani televizor, izbira najbolj ugodne ponudbe in nakup televizorja; PETI KORAK: priklop in nastavitev televizorja. Koraki oziroma aktivnosti so definirani/-e, treba je določiti vrstni red izvajanja aktivnosti in se odločiti, ali se lahko določene aktivnosti izvajajo sočasno. Naslednji korak je določitev trajanja posamezne aktivnosti in izbira izvajalca. Če se ugotovi, da projekta do postavljenega roka ni mogoče izvesti, projektni vodja o stanju poroča naročniku in mu (v tem primeru) v obliki zahtevka za spremembo ponudi dve možnosti: 1. zamik roka izvedbe; 2. uvedbo dodatnih članov v projektno skupino, kar pomeni dodatne stroške. V fazi planiranja je 25 treba oceniti tudi stroške izvedbe posamezne aktivnosti. Pri izvajanju poizvedb bosta največkrat uporabljena internet in telefon, v določenih primerih pa tudi obisk trgovine. Odločeno je, da ti stroški ne bodo bremenili finančnega okvira projekta. Člani projektne skupine za svoje delo ne prejmejo plačila. V fazi izvajanja projekta je potekalo vse po načrtu. Izbran je bil ustrezni televizor, ki ga je dobavitelj dostavil na dom. Vse je potekalo v okviru postavljenih stroškov. Pri montaži je bilo ugotovljeno, da televizorja ni mogoče postaviti na obstoječo omarico (neustrezna višina), zato je projektni vodja poiskal novo rešitev: montaža televizorja na steno. Ker to v začetnem načrtu ni bilo predvideno, je projektni vodja v sodelovanju s svojo skupino pripravil zahtevek za spremembo in ga predal naročniku. Zahtevek je vseboval oceno časa za montiranje nosilca in stroške nabave nosilca. Starša sta odločila, da je to edina prava rešitev in sta zahtevku ugodila. S tem se je povečal finančni okvir projekta. Ker je bila že na začetku načrtovana časovna rezerva, dodatna poraba časa za montažo nosilca ni negativno vplivala na končni rok izvedbe projekta. Zadnje dejanje, priklop in nastavitev televizorja, je potekalo brez problemov, tako da je bil projekt uspešno zaključen v zahtevanem roku, vendar ne v ob začetku projekta postavljenem finančnem okviru. Spremembo finančnega okvirja je naročnik potrdil, zato lahko projekt ocenimo kot uspešen. Zgled na preprost način prikazuje osnovne elemente projekta in projektnega menedžmenta, ki vpeljuje transparentno vodenje projektov in z dobrimi praksami ter ustreznimi tehnikami omogoča doseganje ciljev projekta. 4. SKLEP Velika dinamika družbenih procesov nas sili v nenehne spremembe, ki morajo biti (še posebej to velja za kompleksne in obsežne spremembe) uvedene na organiziran način. Na ta način se zmanjša tveganje za previsoke stroške ob uvedbi sprememb in tveganje, da spremembe ne bodo uvedene pravočasno. Problematiko naslavlja projektni menedžment, ki vpeljuje organiziran pristop na področju izvajanja projektov. Čeprav je teorija projektov in projektnega menedžmenta dobro raziskano in uveljavljeno področje, pa pri mnogih članih projektnih skupin ni osnovnega poznavanja principov le-tega, kar otežuje njihovo sodelovanje. Problem je še posebej izrazit, ko v projektu komunikacija ne poteka na ustrezen način. Enako velja tudi za ostale deležnike, ki niso člani projektnih skupin. Ker se mnogi od nas s projekti aktivno ukvarjamo in obstaja velika verjetnost, da bomo v bližji prihodnosti v njih tudi aktivno sodelovali, postaja osnovni nivo poznavanja lastnosti projektov in projektne terminologije nujnost, saj se lahko samo na ta način bodisi izkažemo s kompetentnim sodelovanjem v projektni skupini bodisi zaščitimo lastne interese. 26 VIRI IN LITERATURA ISO (1997). International standard ISO 10006: Quality management – Guidelines to quality in project management. International Organization for Standardisation. Geneve, Switzerland. 1997. ISO (2008). International standard ISO 9001: Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve (ISO 9001:2008). International Organization for Standardisation. Geneve, Switzerland. 2008. OGC (2009). Managing Successful Projects with PRINCE2TM. The UK Office of Government Commerce. United Kingdom. 2009. Project Management Institute (2008). A Guide to the Project Management Body of Knowledge (PMBOK® Guide) - Fourth Edition. Project Management Institute. Atlanta, USA. 2008 OGLAS ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 27 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU Darko Bergant1 RAZMIŠLJANJA O NOTRANJEM POROČANJU 1. UVOD Pri razmišljanju o načelih notranjega poročanja se postavlja samoumevno vprašanje, kaj od načel in dobrih praks zunanjega poročanja je ali ni dobro upoštevati tudi pri notranjem poročanju. Z vidika nabora informacij ni sporno, da notranje poročanje vključuje vse, kar ima tudi finančno računovodstvo – koga znotraj firme ne zanima končni rezultat podjetja? Lahko torej preprosto razširimo klasična računovodska načela tudi za potrebe notranjega poročanja? Na prvi pogled moramo za pomembnejše informacije ta načela opustiti in začeti znova. Finančnemu računovodstvu njegov položaj v družbi določa načela, ki ne dopuščajo dovolj prilagodljivosti in priprave informacij, potrebnih za odločitve. Kljub temu ugotavljamo, da so računovodska načela smiselna tudi za notranje poročanje, če jih razbremenimo ''prtljage'' preveč konkretnega in podrobnega razumevanja. Pogoj za razvoj notranjega poročanja pa ni samo odpravljanje ovir – prisotna mora biti tudi želja po bistvenih informacijah. 2. VLOGA IN NAČELA POROČANJA Finančno računovodstvo deležnikom podjetja omogoča sodelovanje v podjetju. Vsak, ki nekaj prispeva ''k skupnemu kupu'', želi imeti čiste račune (kaj je kdo ''dal na kup'' in kaj vzel iz njega). Posledično to pomeni, da se od finančnega računovodstva pričakuje objektivnost, jasnost metode merjenja in poročanja, predvsem pa stalnost metod priprave informacij, ki omogoča primerljivost v času in med podjetji. Kdo bi na primer vlagal v podjetje, ki se lahko kadar koli odloči za neko inovativno vrsto vrednotenja sredstev? Rigidnost finančnega računovodstva ima namen in je nujna, da sploh pride do sodelovanja med deležniki – torej do samega podjetja. Nasprotno pa ta togost omejuje možnosti in namene poročanja. Za odločanje večkrat potrebujemo ''nekaj več, pa manj natančno'', ''danes drugače kot včeraj'' in ''kaj bi bilo, če bi bilo'' različice informacij. Katera načela računovodskega poročanja torej oslabijo pri notranjem poročanju? Na kakšen način jih ali jih ne upoštevamo? Ali obstaja kateri drugi nabor načel, ki jih lahko opisujemo v povezavi s klasičnimi? 1 Študent VŠR 28 3. NAČELA ZUNANJEGA POROČANJA Z VIDIKA NOTRANJEGA POROČANJA 3.1 Objektivnost nastanka poslovnih dogodkov Objektivno poročanje o tem, ali je do poslovnega dogodka res prišlo, zahteva precej (mednarodnega) napora pri usklajevanju klasifikacije dogodkov in načinu pripoznavanja, poleg tega pa tudi dobro organiziranost priprave obračunskih podlag znotraj podjetja, ki omogoča preverjanje verodostojnosti. V notranjem poročanju potrebujemo veliko več svobode. Ne gre samo za to, da so informacije, ki temeljijo na objektivnih podlagah, večinoma le stvar preteklosti. Pri izbiri podatkov in metod za notranje poročanje ne potrebujemo širšega družbenega konsenza o poslovnih dogodkih na izbranem področju. 3.2 Poročanje v denarni enoti in izbira agregacije Pretvorba različnih poslovnih dogodkov v denarne enote zahteva klasifikacijo vrst transakcij in načina merjenja v denarju (vrednotenja) po teh vrstah. Način agregacije in vrednotenja pri notranjem poročanju je prepuščen izbiri v vsakem konkretnem primeru, kar ne velja za finančno računovodstvo. Poleg tega so nekatere informacije o poslovnih dogodkih koristne brez pretvorbe v denarne enote. Velikokrat potrebujemo informacije (npr. zasedenost kapacitet in velikost poslovnih tokov), ki niso vedno tudi vrednostno predstavljene. 3.3 Primerljivost (doslednost) v času in med entitetami Stalnost načinov pripoznavanja in metod merjenja je za finančno računovodstvo ključna. Brez časovne primerjave ''pade v vodo'' večina dogovorov med deležniki – na primer že sama delitev rezultatov poslovanja. Podobno kot primerljivost v času je vsaj za del uporabnikov informacij pomembna tudi primerjava med različnimi podjetji. Za notranje poročanje pa potrebujemo vedno nove poglede, ki se prilagajajo trenutnemu dojemanju poslovanja podjetja in njegovega položaja v okolju. Pri različnih informacijah za odločanje je načelo primerljivosti lahko omejujoče, saj se mora notranje poročanje prilagajati vplivu časa in okolja. 3.4 Meje entitet in polnost poročanja Naloga finančnega računovodstva je celostno poročanje o neki entiteti (podjetje, skupina podjetij, skupni projekt itn.), ki ima jasne organizacijske meje. Bilanca stanja mora zajeti vsa sredstva in obveznosti, ki so povezana s to entiteto, saj mora izražati pošteno sliko poslovanja. To načelo je mogoče prenesti tudi na notranje poročanje pri jasnih organizacijskih enotah znotraj podjetja. Meje pa so lahko (organizacijsko in vsebinsko) zelo različne, če zbiramo informacije o procesih in funkcijah, poslovnih tokovih in položaju podjetja na trgu in z različnih vidikov. 29 4. ZAKAJ JE NOTRANJE POROČANJE VEČ OD ZUNANJEGA POROČANJA 4.1 Uspešnost in učinkovitost Načela finančnega računovodstva vsebujejo omejitev, ki je skrita med vrsticami. Finančno računovodstvo ima vedno nadzorno vlogo, ki omogoča preverjanje učinkovitosti agenta (oziroma uspešnosti, če imamo podlago za primerjavo). Uspešnost (angl. effectiveness) je velikokrat definirana kot mera doseganja pričakovanj oziroma ciljev, medtem ko je učinkovitost (angl. efficiency) samo razmerje med rezultati in vložkom. Taka definicija žal zelo slabo loči različne namene merjenja ‒ po njej lahko vsako izmerjeno vrednost namreč hitro spremenimo v mero uspešnosti, če ji izberemo še neko ciljno vrednost. Druga, bolj opisna definicija pravi, da učinkovitost meri, kako dobro delamo, medtem ko uspešnost pove, ali delamo prave stvari. S to definicijo je lažje operirati, če se strinjamo, da lahko o tem, kaj je prav in kaj ne, presojamo tako z vidika postavljenih ciljev kot tudi z vidika uspeha, ki nam ga prizna šele okolje (dejanski rezultati na trgu). Ločiti moramo torej med notranjimi (postavljenimi) cilji in zunanjim namenom (funkcijo), ki je definiran z okoljem. Dejanski namen podjetja je namreč samo to, kar deležniki od podjetja potrebujejo. Na ta način torej dobimo vpogled v vsaj dve vrsti uspešnosti ‒ notranjo (subjektivno) in zunanjo (objektivno). Slika 1 shematsko prikazuje povezanost vrst uspešnosti. Slika 1: Različne vrste uspešnosti Uspešnost Doseženi rezultati, učinkovitost Uspešnost spoznavanja Subjektivna uspešnost Postavljeni cilji 30 Potrebe okolja 4.2 Vidiki uspešnosti Namen in končni uspeh podjetja je sicer res definiran z okoljem (rezultati, ki jih prizna trg), vendar okolja ne moremo razumeti kot statično niti kot vnaprej dano. Okolje se po eni strani spreminja, po drugi strani pa nanj aktivno vpliva tudi podjetje – spreminja sestavo in usklajuje interese deležnikov. Podjetje tako vedno ''išče'' nek idealni položaj in ga poskuša doseči. Načrtovanje kot postavljanje ciljev je namenjeno predvsem usmerjanju in usklajevanju izvajanja. Težava teh merilnih in usmerjevalnih instrumentov (ciljev, kazalcev uspešnosti) je lahko v njihovi izbiri (kaj merimo) in tudi v slabi ''kalibraciji'' (konkretne ciljne vrednosti). To moramo zagotoviti s spoznavanjem dejanskega namena – v procesu planiranja moramo spoznavati tudi položaj v okolju in ugotavljati pravilnost in ustreznost mer ter ciljnih vrednosti. Moramo se torej učiti. Slika 2: Aktivnosti, ki potrebujejo informacije Izvajanje Uspešnost Pozicioniranje Doseženi rezultati, učinkovitost Potrebe okolja Uspešnost spoznavanja Subjektivna uspešnost Postavljeni cilji Plan iranj e S tem smo ločili tri aktivnosti v podjetju (slika 2), ki potrebujejo informacije: pozicioniranje ‒ vplivanje na spremembo namena podjetja (položaja v okolju); načrtovanje ‒ opredeljevanje ciljev podjetja; izvajanje ‒ doseganje zastavljenih ciljev. Te aktivnosti najdemo tako pri posamezniku kot tudi v podjetju oziroma delu podjetja. 31 To, da zunanje poročanje ne vsebuje vseh treh vidikov informacij, je očitno: položaj in načrt podjetja je večinoma postavljen ali predpostavljen v predpostavki delujočega podjetja (angl. going concern). Zanima nas samo odnos principal/agent in končna uspešnost (na sliki z debelimi črkami). Notranje poročanje poleg končne uspešnosti daje tudi odgovore, zakaj je do nekega stanja prišlo. Smo narobe načrtovali – zakaj? Nismo pravilno zaznali položaja? Bi lahko bili v drugačnem položaju? Mogoče pa je težava samo v učinkovitosti … 5. ZAKAJ JE NOTRANJE POROČANJE ZUNANJEGA POROČANJA TUDI MANJ OD Zadnjega poglavja ne smemo razumeti kot teze, da je zunanje poročanje samo del notranjega poročanja. Finančno računovodstvo mora tako v poklicni vlogi (v povezavi z zakonodajo, mednarodnimi standardi računovodenja in revidiranja) kot tudi v organizacijski vlogi podjetja zagotavljati zaupanje vase. Zaupanje pa je vedno lažje zapraviti kot zgraditi, kar pomeni, da več ni vedno tudi bolje. Omejitve, ki jih postavljajo načela zunanjega poročanja, lahko omejujejo metode zbiranja in predstavitev informacij, vendar z objektivnostjo in primerljivostjo zagotavljajo večje zaupanje. Notranje poročanje sicer lahko oslabi osnovna načela računovodstva, se ukvarja s širšo domeno podatkov, uvaja vedno nove metode in analize, vendar pri tem ne more prevzeti vloge, ki jo ima standardizirano zunanje poročanje. 6. KAKO DO NAČEL NOTRANJEGA POROČANJA? Ugotovili smo, da se moramo pri notranjem poročanju pogosto odmakniti od splošnih računovodskih načel v prid ustreznosti informacij. Dodali smo še, da sta verodostojnost in zaupanje lahko ogrožena s preobsežno individualno, svobodno izbiro. Oboje skupaj lahko razumemo narobe, namreč ''da moramo sobane za princesko (organiziranost finančnega računovodstva) in hlev za domačo žival (notranje poročanje) strogo ločiti s protipožarno pregrado''. S tako segregacijo žal ne moremo uporabljati skupnih virov in optimalnega sodelovanja v pripravi informacij, kar narekuje že sama ekonomika. Poizkusili bomo zagovarjati tezo, da so načela na področju zunanjega poročanja v svojem bistvu pomembna tudi na področju notranjega poročanja, vendar ne na način in v podrobnostih, kot jih uporabljajo računovodje v praksi danes. 7. PRAVILA IGRE SO LAHKO RAZLIČNA Osebe, ki želijo sodelovati, si med seboj navadno postavijo pravila igre. Pomembno je, da ta pravila vsi sodelujoči poznajo in vedo, da jih poznajo tudi drugi. Sodelovanje med pripravljavci in uporabniki informacij ni izjema. 32 Uporabniki informacij le-te vsaj delno vrednotijo (upoštevajo) tudi na podlagi verodostojnosti vira in načina, kako je do teh informacij sploh prišlo. 2 Ne moremo pa trditi, da so ta pravila vedno in povsod enaka. Pogosta napaka pri organiziranju notranjega poročanja je postavljanje občih podrobnih pravil, ki naj veljajo za vse in v vseh primerih. V praksi to ni potrebno – v ZDA lahko na primer igrajo nogomet ali košarko po čisto drugačnih pravilih kot v Evropi, pa se na svetovnem prvenstvu kljub temu vsi držijo občih pravil. 7.1 Velikost je pomembna Za manjše skupine je veliko lažje postaviti pravila igre. To najbolje dokazuje obstoj in skupna uporaba množice različno strukturiranih elektronskih preglednic, ki so v vsakem podjetju. Razume jih večinoma le omejeno število ljudi, struktura in način zajema podatkov pa se lahko hitro prilagajata. V večjih skupinah je tak način spremembe pravil otežen. Pri neki velikosti organizacije se prilagodljivo in agilno pripravo informacij označi kot coklo razvoja in nadomesti z bolj togimi pravili, ki služijo širšemu krogu uporabnikov. Vendar pa si v nobeni organizaciji vsi ne delijo vseh informacij. Tudi v korporaciji z nekaj tisoč zaposlenimi posameznik sodeluje samo z omejenim številom sodelavcev. Znotraj take skupine (klike) pa je mogoče doseči agilnost dogovorov. Dokaz za obstoj manjših in prilagodljivih mikro informacijskih sistemov tudi v večjih podjetjih je (seveda spet) množica elektronskih preglednic, ki jih navkljub soobstoju bolj urejenih informacijskih podlag ustvarjajo zaposleni za lažje medsebojno sodelovanje. 7.2 Raznolikost velikosti in ekonomika informacij Med urejenim sistemom za finančno poročanje (mnogo uporabnikov) in mikro informacijskimi sistemi (npr. 2‒5 uporabnikov informacij) navadno soobstajajo tudi vmesne velikosti. Med temi sistemi, ki zaradi različnih namenov temeljijo na drugačnih strukturah, v praksi obstajajo povezave – pogosto v obe smeri, gledano z vidika zajema podatkov in priprave informacij. V številnih sistemih je rešitev med velikostjo in prodornostjo postopno opuščanje pravil, če se pomikamo od večjega k manjšemu. Pri gradnji avtoceste imamo na primer veliko več zahtev (glede varnosti, trajnosti, načina označevanja ipd.) kot pri gradnji regionalne ceste. Vendar pa so regionalne ceste veliko bolj regulirane kot pešpoti. Tudi pešpoti so lahko še omenjene v pravnih dokumentih, medtem ko so pasje steze z vidika uveljavljanja pravil in označevanja 2 Natančnost teh ocen je odvisna od pomembnosti in vrste odločitev, pa tudi od pristranskosti in prirojenih napak, ki so del človeške narave. Večinoma je za upoštevanje pravil dovolj videti, da se jih držijo tudi drugi. 33 prepuščene svojim uporabnikom. Ekonomska logika je preprosta – pravila ostanejo tam, kjer ima njihovo uveljavljanje več koristi kot stroškov. Podobno lahko pristopimo tudi k oblikovanju načel za notranje poročanje. Število uporabnikov, ki se mora dogovoriti za pravila igre (oziroma število tistih, ki jih morajo tudi razumeti), posredno določa smiselno raven togosti oziroma prilagodljivosti. Na ta način lahko ponovno revidiramo pregled načel zunanjega poročanja z vidika notranjega poročanja. Namesto črno-belega pristopa, v katerem smo v ozadju naštetih načel podzavestno razmišljali o mednarodno sprejetih računovodskih načelih, lahko razmišljamo z vidika uporabnikov, ki si lahko ta načela krojijo po svoje. 7.3 Računovodska načela – ponovni pregled z vidika notranjega poročanja 7.3.1 Objektivnost nastanka poslovnih dogodkov Tudi v manjših skupinah potrebujemo skupno razumevanje o tem, kaj kdaj merimo in kako to poimenujemo. Res je, da je uvajanje novih pojmov veliko bolj prilagodljivo kot pri zunanjem poročanju, ne moremo pa spreminjati stvari brez vednosti, če že ne brez konsenza vseh vpletenih. 7.3.2 Poročanje v denarni enoti in izbira agregacije Različne skupine v podjetju dojemajo iste stvari na različne načine. Vendar znotraj skupine uporabnikov obstaja soglasje o tem, ''kdaj se ločuje hruške od jabolk in kdaj le sadje od čevljev''. Uporaba denarnih enot je velikokrat smiselna tudi v notranjem poročanju, še posebej če lahko s tem izkoristimo finančno računovodstvo kot način preverjanja informacij. 7.3.3 Primerljivost (doslednost) v času in med entitetami Tudi pri notranjem poročanju je praktično časovno uskladiti spremembe poročanja s poenotenjem razumevanja teh sprememb znotraj skupine, ki informacije uporablja. Meja med fleksibilnostjo in kaosom je torej relativna in odvisna od sposobnosti siceršnje medsebojne komunikacije uporabnikov teh informacij. Prav tako si vsi želijo doslednosti pri poročanju o stvareh, ki so si sorodne. Koristna sprememba za nek namen je lahko ob drugačni uporabi dojeta kot nedoslednost. 7.3.4 Meje entitet in polnost poročanja Informacije v notranjem poročanju se navadno omejujejo na določen del podjetja: na njegove oddelke ali procese. Vendar je tudi pri tem popolnost naravna kvaliteta informacije – gre le za skupno razumevanje domene, o kateri govorimo. 34 7.4 Poročanja Poleg naštetih načel, ki smo si jih sposodili iz zunanjega poročanja, moramo omeniti še načelo ustreznosti. Predvsem zato, ker igra ta beseda v razvoju poslovodnega računovodstva pomembno vlogo. Skoraj ni literature, ki ne bi poudarjala skladnosti izbire informacij s strategijo podjetja, upoštevanja sprejetih ciljev in organiziranosti izbrane funkcije. Priznati pa moramo, da je to pravzaprav nenavadna omejitev. Tako nekako, kot da bi nekdo v kodeks trgovskih načel zapisal, da je treba prodajati stvari, ki jih kupci želijo kupiti. V skladu z ekonomiko poslovanja je pravzaprav nepredstavljivo, da bi znotraj podjetja zbirali podatke in se informirali o stvareh, ki nas ne zanimajo. To kaže, da lahko pride do naslednjih težav: oblikovanje notranjega poročanja je zaupano osebam, ki jih stroški poročanja in/ali potrebe uporabnikov informacij ne zanimajo; v podjetju obstajajo odločevalci, ki izrazijo želje po informacijah, ki jih pri odločitvah ne potrebujejo ‒ in/ali obratno: ne zahtevajo informacij, ki bi jih pravzaprav morali imeti. Prevladujoče mnenje je, da se to v praksi res dogaja. Na to kažejo številne raziskave, ki velikokrat izražajo dvom o smiselnosti postavljenih sistemov notranjega poročanja (mnenja uporabnikov) in o vplivu sistemov notranjega poročanja na uspešnost podjetij. Če nadaljujemo z omenjeno prometno analogijo – v ospredju je vprašanje, ali ceste sploh vodijo tja, kamor hočemo, četudi smo upoštevali vsa splošna načela in pravila gradnje. 8. SKLEP Zastavili smo si vprašanje, ali so računovodska načela iz zunanjega poročanja uporabna tudi v notranjem poročanju. Verjamemo, da so smiselna, če jih ne gledamo ozko in po črkah standardov. Pri tem moramo razumeti, da sistem notranjega poročanja nikdar ne bo strukturno in funkcionalno homogen ter da je način uporabe načel in agilnost posameznega dela poročanja odvisna tudi od siceršnjih sposobnosti komuniciranja med njegovimi uporabniki. Taki pogled na upoštevanje računovodskih načel lahko odpravi ovire k razvoju bolj prilagodljivega sistema notranjega poročanja, vendar ne zagotavlja napredka. Prilagodljivost je mogoče izkoristiti, če uporabniki oblikujejo konkretne želje po spremembah v smeri bolj ustreznih informacij. Prevladuje mnenje, da je na tem področju precej prostora za diskusijo. 35 OGLAS Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiit od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas. 36 www.vsr.si Mag. Borut Ambrožič1 in Mag. Dejan Petkovič2 EVROPSKI POSLANCI, NJIHOVE PLAČE TER OSTALI PRIVILEGIJI (TUDI) Z VIDIKA NJIHOVE OBDAVČITVE Povzetek Evropski parlament je demokratičen organizem, v katerega so na podlagi proporcionalnega volilnega sistema s preferenčnim glasovanjem izvoljeni poslanci in poslanke iz 27 držav članic. Evropski parlament je edini organ EU, ki se oblikuje z neposrednimi volitvami. Je politično predstavniško telo, v katerem so zastopani interesi s pomočjo demokratično izvoljenih predstavnikov. Republika Slovenije ima na podlagi Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati 1. decembra 2009, pravico do osem poslancev oziroma poslank v Evropskem parlamentu. Poslanci oziroma poslanke iz Slovenije v Evropskem parlamentu se volijo neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem za obdobje petih let. Z nastopom funkcije pa nastopijo za izvoljene predstavnike ljudstva tudi davčne obveze, vezane na njihove prihodke, ki pa so zaradi ''dvojnosti statusa'' evropskega poslanca različno urejene. Za plače evropskih parlamentarcev namenja Evropski parlament na letni osnovi približno 220 milijonov evrov. Evropski parlamentarci so deležni tudi določenih nadomestil, ki so namenjena kritju stroškov, nastalih pri opravljanju njihovih poslanskih dolžnosti. Evropski parlamentarci so v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavarovanja za starševsko varstvo ter zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovani na podlagi Statuta poslancev EP in drugih aktov EU. Statut prav tako ureja pravico družinskih članov poslanca ali nekdanjega poslanca oziroma poslanke do vdovske ali družinske pokojnine. Vsa plačila se krijejo neposredno iz proračuna EU. V Zakonu o dohodnini – ZDoh-2, 1 Mag. Borut Ambrožič, univ. dipl. pravnik, magister delovnega prava in socialne varnosti, imetnik licence Corporate Social Expert, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, član Odbora za ekonomsko in socialno sodelovanje pri Parlamentarni skupščini Mediteranskih držav, raziskovalec iz področja družbene odgovornosti, delovnega prava in socialne varnosti. 2 Mag. Dejan Petkovič, Abeceda Svetovanje d.o.o. davčni svetovalec in direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo, višji predavatelj za davke in računovodstvo na Visoki šoli za računovodstvo Ljubljana, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje ter Fakulteti za podjetništvo Ljubljana 37 obdavčitev dohodkov evropskih parlamentarcev ni posebej urejena, saj naslavlja rezidente Slovenije in njihove dohodke iz delovnega razmerja, dosežene v tujini (Evropskem parlamentu). Enoten sistem plač evropskih parlamentarcev velja od junija 2009 oziroma začetka aktualnega sklica Evropskega parlamenta. Prispevek se zato posveča tudi temu vprašanju. Ključne besede: Evropski parlament, zakonodajno telo, evropski poslanec, dvojnost statusa poslanca, poslanska plača. Summary The European Parliament is a democratic body, in which, on the basis of a proportional electoral system with preferential voting sistem the deputies from 27 countries are elected. The European Parliament is the only body in the EU, which is formed by direct elections. It is a political representative body, in which the interests are through democratically elected representatives. By the Lisbon Treaty, which entered into force on 1 December 2009, the Republic of Slovenia has eight members or MPs in the European Parliament. Members from Slovenia in the European Parliament are elected directly by universal and equal suffrage by secret ballot for a period of five years.With the elected function representatives of the people, cames also the tax obligation related to their revenue, but due to the "duality status" of MPs, this question in differently arranged. The wages of European parliamentarians on an annual basis are estimated approximately up to 220 million euros. European parliamentarians are also receiving certain benefits, which are intended to cover costs during the performance of their parliamentary duties. European parliamentarians The questions about pension, disability insurance, parental insurance and unemployment insurance are regulated under the Statute for Members of Parliament and other EU acts. Statute also regulates the right of parliamentarian family members or former MP to a widow's pension or contributory pension. All payments shall be made directly from the EU budget. In the Law on Personal Income Tax - Personal Income Tax Act-2, income taxation of European parliamentarians is not specifically regulated, because in their case we are talking about residents of Slovenia and their income from employment, achieved abroad. Unified Salary System of European parliamentarians is in force since June 2009, with the beginning of the current European Parliament mandate. The paper therefore also pays attention to this issue. Key words: The European Parliament, Legislative body, MP, duality status of the MP, parliamentary salary. 38 1. EVROPSKI PARLAMENT (EUROPEAN PARLIAMENT) Evropski parlament kot institucija V času ekonomske in finančne (fiskalne) krize v večini članic EU je toliko bolj pogosto in smiselno razmišljanje o izdatkih, ki nastajajo pri njenem vodenju. EU ni zveza združenih držav in temu smiselno je oblikovana tudi vloga evropskega parlamenta, kar je podrobno pojasnjeno v nadaljevanju. Trdimo lahko, da nas državljane predvsem zanimajo dogajanja v nacionalnem parlamentu, dogajanje v evropskem parlamentu pa nas velika večina razume kot nekaj oddaljenega. Kljub temu se je treba zavedati, da je breme financiranja institucij EU posredno in včasih tudi neposredno na ramenih vsake posamične države članice. Prav je, da državljani članic EU podrobneje spoznajo njeno financiranje, delovanje in tudi (visoke) dohodke, ki se v teh institucijah izplačujejo. To je tudi namen prispevka, ki je pred vami. Evropski parlament (v nadaljevanju; EP) je v petdesetih letih od svojega nastanka v letu 1958 z določili pogodb kot temeljnih pravnih aktov EU postopno pridobival pristojnosti in ima danes široka pooblastila pri sprejemanju evropskega proračuna ter pri sprejemanju skupne zakonodaje. Je predstavniško telo državljanov vseh članic EU na evropski ravni. Od leta 1958 je Parlament doživel veliko sprememb, ki so predvsem posledica širitve in poglabljanja evropskih povezav. S 6 držav članic se je Unija razširila na 27, število poslancev je s 142 zraslo na 785, hkrati pa se je število uradnih jezikov s prvotnih 4 povečalo že na 23. Spremembe ustanovnih evropskih pogodb so vlogo EP iz posvetovalnega organa razširile na pristojnost soodločanja, v čemer je enakovreden s Svetom EU pri sprejemanju večine skupne zakonodaje3. EP se sestaja na mesečnih plenarnih zasedanjih v Strasbourgu, sicer pa evropski parlamentarci večinoma delujejo v Bruslju4. Prav tako pa EP deluje še v Luksemburgu, ki ga uporablja predvsem njegova uprava. Evropski parlament ima tri glavne naloge: 3 po razpravi skupaj s Svetom sprejme predloge zakonov EU; nadzoruje druge evropske institucije, zlasti Evropsko komisijo, in preverja demokratičnost njihovega delovanja; po razpravi skupaj s Svetom sprejme proračun EU5. http://www.zdruzenjeobcin.si/index.php?page=novice&action=more&page_id=466 4 Mesečne selitve evropskih parlamentarcev in evropskih uradnikov iz Strasbourga v Bruselj stanejo proračun EU na letni osnovi približno 200 milijonov evrov. 5 http://europa.eu/about-eu/institutions-bodies/european-parliament/index_sl.htm 39 Proračunski postopek EP Proračunski postopek se običajno začne februarja, ko generalni sekretar predstavi predlog prednostnih nalog in vire dohodkov za naslednje leto. Predsedstvo parlamenta na podlagi tega dokumenta pripravi predhodni osnutek ocene proračuna in ga posreduje odboru za proračun. Eden od članov tega odbora pripravi poročilo, o katerem nato glasuje odbor. V poročilu so opredeljene prednostne naloge in predlagani znesek za njihovo izvedbo. Na podlagi tega poročila Parlament na plenarnem zasedanju maja sprejme načrt proračuna, ki je vključen v osnutek proračuna EU. O proračunu Unije poslanci razpravljajo in pripravijo dopolnila v dveh branjih – zadnja obravnava in sprejem predloga sta na dnevnem redu decembra6. Proračun EP za leto 2011 je znašal 1,686 milijarde evrov, od tega je bilo 41 odstotkov namenjenih za plače 6000 zaposlenih v administraciji in zaposlenih v političnih skupinah. Proračun krije tudi stroške službenih potovanj, tolmačenja in prevajanja zunanjih služb7. Sestava Evropskega parlamenta Praviloma so sedeži v EP razdeljeni sorazmerno glede na število prebivalstva v posamezni državi. Sedeže v EP zaseda 754 poslancev oziroma poslank iz 27 držav članic EU. Ženska kvota v EP se stalno povečuje in trenutno tvori približno 1/3 poslanskih sedežev. Poslanci EP se združujejo glede na svoje politično prepričanje in ne glede na svojo narodnost. Tabela 1: Poslanci po državah članicah in po političnih skupinah (Evropski poslanci se združujejo v poslanske skupine po politični pripadnosti, ne po nacionalnosti ali državljanstvu.) VSE SKUPAJ 5 5 5 7 4 5 2 7 4 1 9 1 4 1 22 2 18 22 6 http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/sl/00059f3ea3/Prora%C4%8Dun-Evropskegaparlamenta.html 7 Leta 2008 je bilo prevedenih več kot 1,5 milijona strani različnih dokumentov (Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/sl/00059f3ea3/Prora%C4%8Dun-Evropskegaparlamenta.html). 40 VSE SKUPAJ 1 4 3 2 1 1 42 23 12 14 1 1 3 1 4 3 4 7 8 1 1 3 25 23 2 2 1 30 14 6 15 5 35 22 6 2 2 4 1 1 4 3 2 3 1 1 14 4 2 4 5 3 6 5 29 7 10 7 14 11 5 4 2 2 6 5 1 1 13 8 99 6 1 12 2 1 22 1 54 3 74 10 1 1 73 2 6 1 9 1 2 12 1 6 1 3 22 6 6 3 1 2 1 2 11 1 5 26 6 19 4 51 4 22 3 33 8 1 41 13 VSE SKUPAJ 4 2 4 2 5 6 4 4 13 12 5 1 13 1 26 1 20 10 6 73 SKUPAJ Skupaj 271 190 85 58 52 34 34 30 754 Vir: http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/search.html. PLAČNI SISTEM EVROPSKIH PARLAMENTARCEV Evropski parlamentarci uživajo pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz njihovega mandata, hkrati pa morajo imeti zagotovljeno samostojnost in neodvisnost, da se izognejo pritiskom vseh nosilcev družbenih interesov. Prav to pa jim zagotavlja osnovna plača, nadomestila in ostali privilegiji, ki jih imajo poslanci in poslanke, med katerimi so nastanitveni stroški, potni stroški, pisarniški stroški, stroški poštnin in drugi materialni stroški, stroški protokolarnih daril, plačila strokovnim sodelavcem in ugodnosti zaradi odhoda s položaja (angl. departure benefit – pay-off)8. V aktualnem mandatu Evropskega parlamenta (2009‒2014) je za poslance v Evropskem parlamentu začel veljati nov plačni sistem. Po novem so evropski poslanci plačani iz proračuna Evropskega parlamenta (in ne več iz posameznega proračuna države članice, kot je to veljalo prej), kar pomeni, da so njihove plače postopoma poenotene. Nov statut Evropskega parlamenta določa, da bodo evropski poslanci dobivali 38,5 odstotka plače sodnika Evropskega sodišča, kar znaša 7.665 evrov bruto, po obdavčitvi (odtegljaj gre v proračun EU) pa 5.963 neto9. 8 Ambrožič, B. (2012): ABC poslanskih plač in ostalih nadomestil v evropskih parlamentih Avstrije, Belgije in Češke. Revija Denar. Ljubljana. str. 1. 9 http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogostavprasanja/news/3d0ce180de/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=384 42 Bruto plača poslanca/mesečno 7.956 evrov Potni stroški - povrnjeni stroški za tedensko pot v Bruselj in Strasbourg in nazaj; - okoli 4.200 evrov na leto še za dodatna potovanja Dnevnice - dnevnica za stroške bivanja v Bruslju ali Strasbourgu, ki znaša 302 evra; - 152 evrov dnevno za stroške nastanitve in zajtrka za udeležbo na srečanjih zunaj Evropske unije Stroški pisarne v matični državi 4.300 evrov za stroške pisarne, ki jo vodijo v domači državi, vključno s telefonskimi in poštnimi računi, z računalniško opremo in s podobnim Stroški pomočnikov okoli 19.000 evrov (prepoved zaposlovanja sorodnikov v prvem kolenu) Vir: povzeto iz spletne strani http://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlancem-visokeplace-da-bi-preprecili-korupcijo/253584. Države članice se lahko za trajanje največ dveh mandatov (do leta 2019) odločijo, da svoje poslance oziroma poslanke obdržijo na nacionalnih sistemih in jim plačo izplačujejo iz nacionalnega proračuna. Poslanci oziroma poslanke, ki so že bili v Evropskem parlamentu pred letom 2009 in so bili ponovno izvoljeni, se prav tako lahko odločijo, da ostanejo na starih plačnih sistemih. Pomočniki evropskih poslancev Evropskim poslancem pri njihovem delu lahko pomagajo akreditirani ali lokalni pomočniki. Akreditirani pomočnik deluje v enem od treh krajev dela Evropskega parlamenta (v Bruslju, Luxembourgu ali Strasbourgu) in ima neposredno s Parlamentom sklenjeno pogodbo po evropskem pravu. Lokalni pomočnik deluje v eni od držav članic EU in ima s poslancem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi zasebnega prava, zanj pa velja zakonodaja te države10. 10 http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/assistants.html 43 Opazovalci v EP Opazovalci se udeležujejo parlamentarnih postopkov in imajo pravico do besede v odborih in političnih skupinah. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za položaje v Parlamentu. Njihovo delovanje nima pravnega učinka na parlamentarne postopke. V zvezi z uporabo zmogljivosti Parlamenta in s povračilom stroškov, nastalih pri njihovem delu kot opazovalci, so obravnavani na enak način kot vsi drugi poslanci11. Po podpisu pogodbe o pristopu Hrvaške k EU 9. decembra 2011 je hrvaški parlament med svojimi poslanci imenoval 12 opazovalcev, katerih mandat se je začel 1. aprila 2012 in se bo končal ob pristopu Hrvaške k Evropski uniji. Področje plač je v večini držav urejeno z zakoni in internimi akti parlamenta, v nekaterih državah, kot so Belgija, Italija, Nemčija, Estonija in Poljska, pa celo na ustavni ravni. Osnovna plača, ki jo poslanci prejemajo, je vezana bodisi na plače državnih funkcionarjev ali pa na povprečno plačo v državi, ponekod se določa tudi samostojno12. Različni sistemi plač so posledica različnih tradicionalnih ureditev, ki se navezujejo na različne načine urejanja položaja in statusa funkcionarjev in javnih uslužbencev. Prav tako na sistem plač vpliva tudi organizacija organov oblasti (npr. močan položaj vlade v Franciji) in razmerje med posameznimi decentraliziranimi teritorialnimi enotami (npr. deželna ureditev v Zvezni Republiki Nemčiji in Avstriji oziroma podobno kantonalna ureditev v Švici)13. 11 http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/observers.html 12 MMMC RTVSLO Erna Strniša. 13 Predlog odloka o uvrščanju funkcij v plačne razrede. 44 Tabela 2: Prikaz plač parlamentarcev po ključu nacionalnega proračuna države članice EU Št. Država Bruto plača evrih 1. Italija14 11.704 2. Avstrija15 8.160 3. Irska 7.791 4. Nizozemska 7.339 5. Francija 6.953 6. Nemčija 6.950 7. Danska 6.393 8. Belgija16 6.244 9. Velika Britanija 5.906 10. Finska 5.860 11. Luksemburg 5.742 12. Grčija 5.496 13. Madžarska 4.975 14. Slovenija 4.957 v *Lestvica od najvišje do najnižje (leto 2013) 7.418,62 14 Poročilo italijanske državne statistične agencije razkriva, da so plače 630 italijanskih poslancev več kot 60 odstotkov višje od evropskega povprečja, plače in nadomestila 315 senatorjev pa še nekoliko višje. 15 V Republiki Avstriji ureja pravice funkcionarjev Zvezni zakon o (Bundesbezügegesetz - BGBl. Nr. 64/1997 idF 142/2004), ki je začel veljati leta uporablja za predsednika republike, člane vlade, državne sekretarje, predsednika sodišča in za člane urada varuha človekovih pravic, prav tako pa ureja tudi prejemke nacionalnega parlamenta in za poslance v Evropskem parlamentu. 16 prejemkih 1997 in se računskega za poslance V Zvezni demokratični ustavni monarhiji Belgiji se na plačila, privilegije in dolžnosti nanašajo posamezna določila belgijske ustave. 45 15. Švedska 4.805 16. Portugalska 3.632 17. Ciper 3.271 18. Estonija 3.146 19. Španija 3.127 20. Poljska 2.484 21. Češka17 2.177 22. Romunija 1.876 23. Latvija 1.725 24. Slovaška 1.512 25. Malta 1.263 26. Litva 1.183 27. Bolgarija 900 Vir: povzeto po: www.delo.si/assets/...//0507__2STRAN__PlaceEvropskihPoslancev. 2. FORMALNI OKVIRI EVROPSKEGA PARLAMENTA Z VIDIKA DOHODKOV EVROPSKIH POSLANCEV Poslovnik Evropskega parlamenta18 Privilegije in imunitete evropskih poslancev določa Poslovnik Evropskega parlamenta v 5. členu, ki se sklicuje na Protokol o privilegijih in imunitetah 17 V Republiki Češki ureja pravice funkcionarjev Zakon o plačah in drugih prejemkih, povezanih z izvajanjem funkcije predstavnikov državne oblasti, določenih državnih organov, sodnikov in članov Evropskega parlamenta iz leta 1995 (Act No. 236/1995 on Salary and Other Appurtenances Connected with Execution of Function for Representatives of State Power, Some State Authorities, Judges and Members of European Parliaments). 18 http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+RULESEP+20080901+TOC+DOC+XML+V0//SL 46 Evropskih skupnosti (UL C 321E, 29. 12. 2006), ki je v Lizbonsko pogodbo vključen kot Protokol št. 719. Med zasedanjem Evropskega parlamenta evropski parlamentarci uživajo: - na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države; - na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom; - imuniteto tudi med potovanjem do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj, saj pri tem ne sme biti ovirana njihova pravica do prostega gibanja. Če pa je poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče. Evropski parlament lahko v takšnih primerih poslancu odvzame imuniteto20. Priloga I Poslovnika Evropskega parlamenta: Določbe o izvajanju člena 9(1) – preglednost in finančni interesi poslancev21: Člen 1 1. Vsak poslanec, ki ima v predmetu razprave neposreden finančni interes, mora bodisi pred nastopom v Parlamentu ali enem izmed njegovih teles bodisi tedaj, ko je predlagan za poročevalca, svoj interes na seji ustno razkriti. 2. Preden je poslanec lahko veljavno imenovan za nosilca funkcije v Parlamentu ali enem izmed njegovih teles v skladu s členom 12, 182 ali 188(2) ali se udeleži uradne delegacije v skladu s členom 64 ali 188(2), mora pravilno izpolniti prijavo iz člena 2. 19 Protokol 7 določa, da se zoper evropskega parlamentarca ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti. 20 http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogostavprasanja/news/f53f4b8519/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=584 21 http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+RULESEP+20070606+ANN-01+DOC+XML+V0//SL&language=SL&navigationBar=YES 47 Člen 2 Kvestorji vodijo register, v katerem vsak poslanec osebno in natančno prijavi: a) svoje poklicne dejavnosti in druge funkcije ali dejavnosti, za katere prejema plačilo, b) kakršno koli podporo, bodisi finančno bodisi v obliki osebja ali stvari, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije. Poslanci se pri opravljanju svojih nalog vzdržijo prejemanja vseh drugih daril ali ugodnosti. Za prijave v registru je osebno odgovoren vsak poslanec in se vsako leto posodobijo. Predsedstvo lahko občasno pripravi seznam zadev, za katere meni, da bi morale biti prijavljene v registru. Če poslanec po ustreznem pozivu ne izpolni svoje obveznosti predložitve prijave v skladu s točkama a) in b), ga predsednik ponovno opomni, naj prijavo predloži v roku dveh mesecev. Če prijava v tem roku ni predložena, se ime poslanca z navedbo kršitve objavi v zapisniku prvega dne vsakega delnega zasedanja po poteku roka. Če poslanec po objavi kršitve še vedno ne predloži svoje prijave, predsednik ukrepa v skladu s postopkom za izključitev poslanca iz člena 147 tega poslovnika. Predsedniki združenj poslancev, in sicer tako medskupinskih kot tudi drugih neuradnih združenj poslancev, morajo prijaviti vsako denarno ali drugačno podporo (npr. pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena po tem členu, če bi bila ponujena poslancem kot posameznikom. Kvestorji so pristojni za vodenje registra in sestavo podrobnih pravil glede prijave zunanje podpore takih združenj. 48 Člen 3 Register je javen. Register je javnosti lahko dostopen elektronsko. Člen 4 Do sprejetja statuta poslancev Evropskega Parlamenta, ki bo nadomestil različne nacionalne predpise, veljajo za poslance glede prijavljanja premoženja predpisi držav članic, v katerih so bili izvoljeni. Statut poslancev Evropskega parlamenta22 Statut poslancev Evropskega parlamenta določa pravila in splošne pogoje za opravljanje nalog poslancev Evropskega parlamenta. Določbe o finančnih vsebinah so zapisane v členih od 9 do 29: Člen 9 1. Poslanci imajo pravico do primernega nadomestila, ki jim zagotavlja neodvisnost. 2. Po izteku mandata so upravičeni do začasnega nadomestila in pokojnine. 3. Sporazumi o razporeditvi nadomestil, začasnih nadomestil in pokojnin v namene, ki niso zasebne narave, so nični. 4. Družinski člani poslanca ali nekdanjega poslanca imajo pravico do vdovske ali družinske pokojnine. Člen 10 Višina nadomestila znaša 38,5 % osnovne plače sodnika Sodišča Evropskih skupnosti. 22 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32005Q0684:SL:NOT 49 Člen 11 Nadomestilo, ki ga je poslanec prejel za izvrševanje mandata v drugem parlamentu, se upošteva pri nadomestilu. Člen 12 1. Za nadomestilo iz člena 9 se plača davek Skupnosti v skladu s pogoji, ki so bili določeni na podlagi člena 13 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti. 2. Prispevki za poklicne in osebne stroške ter družinski dodatki ali pomoči iz socialnih razlogov v skladu s členom 3(2) do (4) Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti [4] se ne uporabljajo. 3. Odstavek 1 ne posega v pristojnosti držav članic, da nadomestilo obdavčijo v skladu z nacionalno davčno zakonodajo, če pri tem ne pride do dvojne obdavčitve. 4. Države članice lahko upoštevajo nadomestilo pri določitvi davčne stopnje za druge dohodke. 5. Ta člen velja tudi za začasna nadomestila in starostne, invalidske ter vdovske in družinske pokojnine v skladu s členi 13, 14, 15 in 17. 6. Prispevki iz členov 18, 19 in 20 ter prispevki v pokojninski sklad iz člena 27 niso obdavčljivi. Člen 13 1. Poslanci imajo po koncu mandata pravico do začasnega nadomestila v višini nadomestila iz člena 10. 2. Ta pravica velja za vsako leto izvrševanja mandata en mesec, vendar najmanj 6 in največ 24 mesecev. 3. V primeru, da je poslanec izvoljen v drug parlament ali prevzame javno funkcijo, se začasno nadomestilo izplačuje tako dolgo, dokler se tak mandat ne prične izvrševati ali se javna funkcija dejansko ne nastopi. 50 4. V primeru smrti poslanca se začasno nadomestilo zadnjič izplača v mesecu, v katerem je nekdanji poslanec umrl. Člen 14 1. Nekdanji poslanci so z dopolnjenim 63. letom starosti upravičeni do pokojnine. 2. Pokojnina znaša za vsako dopolnjeno leto izvrševanja mandata 3,5 % nadomestila v skladu s členom 10 in za vsak nadaljnji dopolnjen mesec dvanajstino nadomestila, vendar skupaj ne sme presegati 70 % nadomestila. 3. Pravica do pokojnine obstaja neodvisno od katere koli druge pokojnine. 4. Smiselno se uporablja člen 11. Člen 15 1. Poslanci imajo pravico do pokojnine, če pride do nastanka invalidnosti med njihovim mandatom. 2. Smiselno se uporabi člen 14(2). Višina pokojnine znaša najmanj 35 % nadomestila v skladu s členom 10. 3. Pravica nastane z odstopom zadevnega poslanca. 4. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice. 5. Smiselno se uporablja člen 11. Člen 16 Če je nekdanji poslanec sočasno upravičen do izplačila začasnega nadomestila v skladu s členom 13 in pokojnine v skladu s členom 14 ali 15, se lahko odloči za eno izmed ureditev. Člen 17 1. Zakonec in nepreskrbljeni otroci imajo v primeru smrti poslanca ali nekdanjega poslanca, ki je v trenutku smrti bil upravičen ali bi v prihodnje bil 51 upravičen do pokojnine v skladu s členom 14 ali 15, pravico do vdovske ali družinske pokojnine. 2. Skupni znesek vdovske in družinske pokojnine ne sme biti višji od pokojnine, do katere bi bil poslanec upravičen ob koncu mandatne dobe ali do katere je bil upravičen ali bi bil upravičen nekdanji poslanec. 3. Ovdoveli zakonec prejme 60 % v odstavku 2 navedenega zneska, vendar najmanj 30 % nadomestila v skladu s členom 10. Ponovna poroka ne vpliva na omenjeno pravico. Pravica ne obstaja, če okoliščine, ki izhajajo iz posameznega primera, nedvomno nakazujejo, da je bil zakon sklenjen z namenom prejemanja vdovske ali družinske pokojnine. 4. Nepreskrbljeni otrok prejema 20 % zneska iz odstavka 2. 5. Po potrebi se najvišji znesek vdovske ali družinske pokojnine razdeli med zakonca in otroke v odstotkovnem razmerju, predvidenem v odstavkih 3 in 4. 6. Pokojnina se izplačuje od prvega dne koledarskega meseca, ki sledi dnevu smrti. 7. V primeru smrti zakonca njegova pravica preneha z zadnjim dnem meseca, v katerem je zakonec umrl. 8. Pravica otroka preneha z zadnjim dnem meseca, v katerem je dopolnil 21 let, oziroma ob koncu šolanja, vendar najkasneje zadnji dan meseca, v katerem je dopolnil 25 let. Pravica ne preneha, dokler se otrok zaradi bolezni ali invalidnosti ni zmožen sam preživljati. 9. Partnerji iz zunajzakonskih zvez, priznanih v državah članicah, so izenačeni z zakonci. 10. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice. Člen 18 1. Poslanci in nekdanji poslanci, ki prejemajo pokojnino, ter družinski člani, ki prejemajo vdovsko ali družinsko pokojnino, imajo pravico do povračila dveh tretjin stroškov, nastalih zaradi bolezni, nosečnosti ali rojstva otroka. 2. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice. 52 Člen 19 1. Poslanci imajo pravico do zavarovanja za kritje tveganj, povezanih z izvrševanjem mandata. 2. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice. Poslanci sami krijejo tretjino zapadlih zavarovalnih premij. Člen 20 1. Poslanci imajo pravico do povračila stroškov, nastalih v zvezi z izvrševanjem mandata. 2. Parlament povrne dejansko nastale stroške za potovanja do delovnega mesta in nazaj ter druga službena potovanja. 3. Druge stroške, nastale v zvezi z mandatom, se lahko povrne v pavšalnih zneskih. 4. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice. 5. Smiselno se uporablja člen 9(3). Člen 21 1. Poslanci imajo pravico do izbire osebnih sodelavcev, ki jim pomagajo. 2. Parlament krije dejanske stroške njihove zaposlitve s strani poslancev. 3. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice. Člen 22 1. Poslanci imajo pravico do uporabe pisarniške in komunikacijske opreme ter službenih vozil Parlamenta. 2. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice. 53 Člen 23 1. Vsa plačila se krijejo iz proračuna Evropske unije. 2. Plačila iz členov 10, 13, 14, 15 in 17 se izvedejo mesečno v eurih oziroma, če se tako odloči poslanec, v valuti države članice, kjer biva. Parlament določi pogoje, pod katerimi se izvedejo plačila. Člen 24 Sklepi o izvajanju tega statuta začnejo veljati po objavi v Uradnem listu Evropske unije. NASLOV II PREHODNE DOLOČBE Člen 25 1. Poslanci, ki so pred začetkom veljavnosti tega statuta že bili v Parlamentu in bili vanj ponovno izvoljeni, se lahko glede nadomestila, začasnega nadomestila in pokojnine odločijo za nacionalno ureditev za celotno obdobje opravljanja funkcije. 2. Ta plačila se krijejo iz proračuna države članice. Člen 26 1. Poslanci, ki želijo v skladu s členom 25(1) ohraniti pravice v dosedanji nacionalni ureditvi, to pisno sporočijo predsedniku Evropskega parlamenta v 30 dneh od začetka veljavnosti tega statuta. 2. Odločitev je dokončna in nepreklicna. 3. Če poslanci svoje odločitve ne posredujejo v navedenem roku, veljajo določila tega statuta. 54 Člen 27 1. Prostovoljni pokojninski sklad, ki ga je ustanovil Evropski parlament, bo obstajal tudi po začetku veljavnosti tega statuta za poslance ali nekdanje poslance, ki so že pridobili pravice in pričakovanja iz tega sklada. 2. Poslanci ohranijo pridobljene pravice v polnem obsegu. Parlament lahko določi pogoje za pridobitev novih pravic ali pričakovanj. 3. Poslanci, ki prejemajo nadomestilo v skladu s členom 10, ne morejo več pridobiti novih pravic iz prostovoljnega pokojninskega sklada. 4. Sklad ni na voljo poslancem, ki so bili prvič izvoljeni v Parlament po začetku veljavnosti tega statuta. 5. Smiselno se uporabljata člena 9(3) in 14(3). Člen 28 1. Poslanec v polnem obsegu ohrani pravico do pokojnine, ki jo je pridobil v času veljavnosti tega statuta v skladu s predpisi posamezne države. 2. Če doba izvrševanja mandata v Evropskem parlamentu ali v drugem nacionalnem parlamentu v skladu s predpisi posamezne države ne omogoča pravice do pokojnine, se ta doba upošteva pri izračunu pokojnine na podlagi tega statuta. Parlament lahko s pristojnimi organi držav članic sklene sporazume o prenosu pridobljenih pravic. Člen 29 1. Vsaka država članica lahko uredi nadomestila, začasna nadomestila in pokojnine poslancev Evropskega parlamenta, ki so bili izvoljeni v tej državi, na drugačen način, kot ga določa ta statut, trajanje prehodnega obdobja pa ne sme biti daljše od dveh zakonodajnih obdobij Evropskega parlamenta. 2. Takšna ureditev mora preprečiti, da bi bil položaj poslancev Evropskega parlamenta slabši od položaja poslancev nacionalnih parlamentov. 3. Plačila se krijejo v celoti iz proračuna države članice. 4. Takšna ureditev ne posega v pravice poslancev iz členov 18 do 22 tega statuta. 55 14. julija 2009 je začel veljati novi statut poslancev Evropskega parlamenta, ki zagotavlja večjo preglednost pogojev poslovanja evropskih poslancev in zagotavlja enake plače za vse. Kodeks ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v zvezi s finančnimi interesi in z navzkrižji interesov23 Temeljno načelo sprejetega kodeksa je preglednost ‒ poslanci bodo morali jasno objaviti vse svoje plačane dejavnosti, ki jih opravljajo izven Parlamenta, in vse morebitne druge zadolžitve ter delovanja, ki lahko pomenijo navzkrižje interesov. Kodeks uvaja tudi izrecno prepoved prejemanja plačil ali drugih nagrad v zameno za vplivanje na parlamentarne odločitve in postavlja jasna pravila o sprejemanju daril ter o delovanju nekdanjih poslancev kot lobistov. Evropski parlamentarci morajo javno in na spletu objaviti seznam vseh svojih poklicnih dejavnosti, ki so jih opravljali v obdobju treh let pred izvolitvijo, pa tudi vsa članstva v upravah podjetij, nevladnih organizacijah in drugih združenjih v tem času. Vsako plačano dejavnost, ki jo, četudi le občasno, želijo opravljati v času mandata ‒ publiciranje, predavanja, strokovno svetovanje, morajo prijaviti, če z njo zaslužijo več kot 5000 evrov na leto. Prav tako morajo prijaviti podatke o kakršnih koli finančnih podporah ali interesih, ki lahko povzročijo konflikt interesov. Vse spremembe morajo poslanci sporočiti najkasneje v 30 dneh, v primerih kršitev pa se jim izrečejo kazni. Vsako darilo ali uslugo v vrednosti več kot 150 evrov, ki ga dobi pri opravljanju svojih dolžnosti, mora poslanec zavrniti ali pa, če ga dobi med uradnim zastopanjem Parlamenta, izročiti predsedniku. Povrnitev neposrednih stroškov udeležbe na dogodku se ne šteje kot darilo, če se poslanec dogodka udeleži na podlagi uradnega vabila. 23 Kodeks, ki ga je pripravila in soglasno sprejela delovna skupina za kodeks ravnanja za poslance in zunanje interese, je Evropski parlament sprejel s 619 glasovi za, 2 proti in 6 vzdržanimi glasovi na plenarnem zasedanju 1. decembra 2011. Veljati je začel 1. januarja 2012 (Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/news/sl/pressroom/content/20111201IPR32927/html/Nov-kodeksravnanja-za-evropske-poslance). 56 V primeru kršitve lahko predsednik Parlamenta po posvetovanju s svetovalnim odborom poslancu izreče opomin, mu odvzame dnevnice, ga začasno ‒ največ 10 dni ‒ izključi iz dejavnosti Parlamenta (razen glasovanj) ali mu odvzame status poročevalca o zakonodajnem predlogu. Kazni morajo biti objavljene na spletni strani Evropskega parlamenta. Nekdanji poslanci, ki začnejo delati kot lobisti na neposredno z evropskimi zadevami povezanih področjih, v času opravljanja te dejavnosti izgubijo privilegije, ki jim sicer pripadajo. Členi Kodeksa: Člen 1: Glavna načela Poslanci Evropskega parlamenta pri izvrševanju svojih funkcij: a) se zgledujejo in ravnajo po naslednjih splošnih načelih ravnanja: nepristranskost, integriteta, preglednost, marljivost, poštenost, odgovornost in spoštovanje ugleda Parlamenta, b) delujejo izključno v splošnem interesu in ne pridobivajo niti si ne prizadevajo, da bi pridobili kakršno koli neposredno ali posredno finančno korist ali drugo nagrado. Člen 2: Glavne dolžnosti poslancev Poslanci Evropskega parlamenta v okviru svojega mandata: a) ne sklenejo nikakršnega dogovora, na podlagi katerega bi delovali ali glasovali v interesu tretjih fizičnih ali pravnih oseb, ki bi lahko ogrozil njihovo svobodo glasovanja iz člena 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976 in iz člena 2 Statuta poslancev Evropskega parlamenta; b) ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma nimajo nikakršne neposredne ali posredne finančne koristi ali drugačne nagrade v zameno za izvrševanje pritiska 57 ali za glas v zvezi z zakonodajo, predlogi resolucij, pisnimi izjavami ali vprašanji, vloženimi v Parlamentu ali enem od njegovih odborov, in vestno skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na korupcijo. Člen 3: Navzkrižja interesov 1. Navzkrižje interesov obstaja, ko ima poslanec Evropskega parlamenta osebni interes, ki bi lahko neprimerno vplival na izvrševanje njegove funkcije poslanca. Ne gre za navzkrižje interesov, ko poslanec pridobi ugodnosti le zaradi dejstva, da pripada prebivalstvu kot celoti ali veliki skupini ljudi. 2. Vsak poslanec, ki ugotovi, da bo izpostavljen navzkrižju interesov, nemudoma sprejme potrebne ukrepe, da tako stanje odpravi, v skladu z načeli in določbami tega kodeksa ravnanja. Če poslanec ne more rešiti navzkrižja interesov, na to pisno opozori predsednika. V primeru negotovosti se lahko poslanec zaupno posvetuje s posvetovalnim odborom o ravnanju poslancev, ustanovljenem v skladu s členom 7. 3. Brez poseganja v člen 2 poslanci pred nastopom ali glasovanjem na plenarnem zasedanju ali v organih Parlamenta ali ko so predlagani za poročevalce, javno naznanijo vsakršno dejansko ali morebitno navzkrižje interesov v zvezi z obravnavanim vprašanjem, če to ni očitno iz podatkov, prijavljenih v skladu s členom 4. Ta naznanitev se opravi pisno ali ustno predsedniku med zadevno parlamentarno razpravo. Člen 4: Izjava poslancev24 1. Zaradi preglednosti poslanci Evropskega parlamenta predsedniku pred koncem prvega zasedanja po volitvah v Evropski parlament (če je to med zakonodajnim obdobjem, pa v 30 dneh po prevzemu poslanske funkcije) v skladu s svojo osebno odgovornostjo predložijo izjavo o finančnih interesih na obrazcu, ki ga v skladu s členom 9 sprejme predsedstvo. Predsednika obvestijo o vsakršni spremembi, ki vpliva na izjavo, v 30 dneh po nastopu take spremembe. 24 Obrazec Izjave o finančnih interesih poslancev je dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/pdf/meps/201206_Decl_financial_interests_SL.pdf. 58 2. Izjava o finančnih interesih vsebuje naslednje natančno navedene podatke25: a) poklicne dejavnosti poslanca v treh letih pred nastopom funkcije v Parlamentu, pa tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb v istem obdobju, b) vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v drugem parlamentu, c) vsaka redna plačana dejavnost, ki jo poslanec opravlja ob svoji poslanski funkciji, ne glede na to, ali gre za zaposlitev ali samostojen poklic, d) sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti, ki se jim posveča poslanec, ne glede na to, ali sta plačana, e) vsaka druga občasna plačana zunanja dejavnost (vključno s pisanjem, konferencami ali izvedenskimi storitvami), če skupno plačilo presega 5 000 EUR v koledarskem letu, f) sodelovanje v družbi ali partnerstvu, če ima to možne posledice na javno politiko ali če ima poslanec zaradi takega sodelovanja vpliv na delovanje te pravne osebe, g) kakršna koli podpora, bodisi finančna bodisi v obliki osebja ali dobrin, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije, 25 Izjava o finančnih interesih ni davčna ali dohodninska napoved, ampak izjava, ki je potrebna zaradi preglednosti. Ker se davčne osnove in davčne stopnje v državah članicah razlikujejo, morajo poslanci navesti bruto znesek prihodkov. Znesek prihodkov je treba navesti v evrih, pri pretvarjanju zneska pa je treba uporabiti menjalni tečaj, veljaven na dan predložitve izjave. Poslanci, ki so zapored izvoljeni za več mandatov, morajo navesti delovna mesta, na katerih so bili zaposleni v obdobju treh let pred aktualnim parlamentarnim obdobjem. Pojem samostojni poklic pomeni redno plačano dejavnost, ki jo poslanec opravlja v okviru podrejenega razmerja ali neodvisno, kar vključuje svobodne poklice, ne glede na posebne nacionalne zahteve za opravljanje posamezne poklicne dejavnosti. Kodeks ravnanja od poslanca ne zahteva, da predloži podatke o lastništvu nepremičnine ali navede dohodke od tega lastništva, razen če prejema te prihodke kot plačilo za opravljanje storitev upravljanja nepremičnin kot zaposlena ali samozaposlena oseba. Članstva v odborih, ustanovljenih v Evropskem parlamentu, ni treba navajati, saj ne gre za zunanjo dejavnost. Po drugi strani pa mora poslanec sam oceniti, kako tesno oz. posredno je odbor povezan s Parlamentom in ali mora zato članstvo v njem navesti kot zunanjo dejavnost. Dolgoročnih državnih obveznic, pokojninskih skladov in drugih vrednostnih papirjev, ki ne omogočajo identifikacije sredstev, ni treba navesti. Poslanec lahko navede lastništvo nepremičnine in prihodke od tega lastništva, če meni, da je to finančni interes, ki bi lahko vplival na opravljanje poslanske funkcije. Izjava o finančnih interesih odraža položaj poslanca v času predložitve, spremeniti pa jo je treba ob vsaki spremembi, ki vpliva na podatke v njej. Izjav ni več treba posodabljati vsako leto (Dostopno na: www.europarl.europa.eu/pdf/meps/201206_Users_manual_on_the_COC_SL.doc). 59 h) drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali na izvrševanje poslanske funkcije. Redna plačila, ki jih poslanec prejema v zvezi z vsako točko prvega pododstavka, se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij: - 500 do 1 000 EUR na mesec; - 1 001 do 5 000 EUR na mesec; - 5 001 do 10 000 EUR na mesec; - več kot 10 000 EUR na mesec. Vsa druga plačila, ki jih poslanec prejema, prijavljena v skladu z vsako točko prvega pododstavka, se izračunajo na letni ravni, delijo z dvanajst in nato uvrstijo v eno od kategorij iz drugega pododstavka. 3. Podatki, ki jih na podlagi tega člena dobi predsednik, se na lahko dostopen način objavijo na spletni strani Parlamenta. 4. Če poslanec ni oddal izjave o finančnih interesih, ne more biti izvoljen za opravljanje položaja v Parlamentu ali njegovih telesih in ne more biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji. Člen 5: Darila ali podobne koristi 1. Poslanci Evropskega parlamenta se pri izvrševanju njihove funkcije vzdržijo sprejemati darila ali podobne koristi, razen tistih v približni vrednosti, ki je nižja od 150 EUR in so podarjena iz vljudnosti, ali tistih, ki so podarjena iz vljudnosti, ko poslanci uradno predstavljajo Parlament. 2. Vsa darila, ki so poslancem podarjeni v skladu z odstavkom 1, ko poslanci uradno predstavljajo Parlament, se prepustijo predsedniku in se z njimi ravna v skladu z izvedbenimi pravili, ki jih določi predsedstvo, v skladu s členom 9. 3. Določbe iz odstavka 1 in 2 se ne uporabljajo za povračilo potnih stroškov, stroškov bivanja in dnevnic poslancev ali neposredno plačilo teh stroškov s strani tretje strani, če se poslanec odzove vabilu in se pri izvrševanju svojih dolžnosti udeleži dogodkov, ki jih organizira tretja stran. 60 Področje uporabe tega odstavka, zlasti določb za zagotavljanje preglednosti, se opredeli v izvedbenih pravilih, ki jih določi predsedstvo, v skladu s členom 9. Člen 6: Dejavnosti nekdanjih poslancev Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja ali zastopanja, ki so v neposredni zvezi s postopkom odločanja Unije, med opravljanjem te dejavnosti ne morejo koristiti ugodnosti, ki v skladu s pravili, ki jih je določilo predsedstvo(1) , pripadajo nekdanjim poslancem. Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije26 Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije v prvem odstavku 12. člena določa, da morajo uradniki in drugi uslužbenci Unije plačevati davek od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Unije v skladu s pogoji in postopki, ki jih določa evropski zakon. Protokol v drugem odstavku 12. člena določa, da so uradniki in drugi uslužbenci Unije oproščeni nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih izplačuje Unija. OBDAVČITEV PARLAMENTA 3. DOHODKOV POSLANCEV EVROPSKEGA Glede položaja poslancev, pridobitve in prenehanja mandata, nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami, poslanske imunitete, materialnih in drugih pogojev za delo poslanca, pravice poslanca po prenehanju mandata ter omejitev in obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca v EP, se uporabljajo določbe predpisov Evropske unije27. Za vprašanja, ki s predpisi Evropske unije niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe drugih zakonov, ki veljajo za poslance Državnega zbora28. 26 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2004:310:0261:0266:SL:PDF 27 Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (Uradni list RS, št. 96/02, 22/04, 40/04 - upb1; Uradni list RS, št. 109/09; NPB-2). 28 Zakon o poslancih (ZPos-UPB2, Uradni list RS, št. 112/2005). 61 Poslanci, izvoljeni v Evropski parlament iz Slovenije, imajo od julija 2009 naprej plače in druge dohodke izplačane v skladu s Statutom Evropskega parlamenta29. Obdavčevanje dohodkov poslancev EP po predpisih Skupnosti V skladu z določbo prvega odstavka 12. člena Statuta se od teh dohodkov plačuje davek Skupnosti, in sicer upoštevaje pogoje, določene na podlagi 13. člena Protokola* o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti. V skladu z določbo tretjega, četrtega in petega odstavka 12. člena Statuta lahko država članica navedene dohodke obdavči v skladu z nacionalno zakonodajo, če pri tem ne pride do dvojne obdavčitve; navedeni dohodki pa se lahko upoštevajo pri določitvi davčne stopnje za druge dohodke. Navedena davčna obravnava velja v skladu z določbami petega odstavka 12. člena Statuta tudi za začasna nadomestila in starostne, invalidske, vdovske ter družinske pokojnine. Za nekatere ugodnosti, vključno s povračili stroškov in prispevki v prostovoljni pokojninski sklad, je v skladu s šestim odstavkom 12. člena Statuta določeno, da niso obdavčljive30. Obdavčevanje dohodkov poslancev EP po nacionalni zakonodaji Dohodki iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti dosežejo v tujini, se v celoti vključijo v davčno osnovo v Sloveniji (določba prvega odstavka 5. člena ZDoh2), pri tem pa se uporabi metoda odprave dvojne obdavčitve, po kateri se pri izračunu davčne obveznosti v Sloveniji kot odbitek davka upošteva davek, plačan v tujini (določbe IX. poglavja ZDoh-2: Odprava dvojnega obdavčevanja dohodka rezidenta z virom izven Slovenije). To pomeni, da morajo poslanci EP obravnavane dohodke napovedati v Sloveniji in plačati razliko v dohodnini, če je davek, odmerjen od teh dohodkov, na ravni Skupnosti nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji31. 29 Sprejet 28. septembra 2005 s Sklepom Evropskega parlamenta (Uradni list L 262, 07/10/2005). 30 http://www.durs.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_obdavcevanje/zakonodaja_evropske_u nije/obdavcitev_dohodkov_poslancev_evropskega_parlamenta_izvajanje_predpisov/ 31 http://www.durs.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_obdavcevanje/zakonodaja_evropske_u nije/obdavcitev_dohodkov_poslancev_evropskega_parlamenta_izvajanje_predpisov/ 62 SKLEPNO Ob poznavanju predpisov, ki urejajo vprašanja o položaju poslancev, pridobitvi in prenehanju mandata, nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami, poslanski imuniteti, materialnih in drugih pogojih za delo poslanca, pravicah poslanca po prenehanju mandata, in ob poznavanju omejitev in obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca, lahko ugotovimo, da se slovenska in evropska ureditev zgledujeta ena po drugi. Vprašanje plač in njihovih obdavčitev pa zaradi njihove dvojnosti izraža razliko, ki jo obravnavamo v našem prispevku. S koncem tega mandata leta 2014 bodo slovenski poslanci, ki so bili izvoljeni v EP, izgubili možnost izbire prejemanja plače po nacionalnem ključu. VIRI: Ambrožič, B. (2012): ABC poslanskih plač in ostalih nadomestil v evropskih parlamentih Avstrije, Belgije in Češke. Revija Denar. Wolfgang, B., Lahodinsky, O., Služba vlade RS za evropske zadeve: Opa, Evropa! Kako deluje Evropska unija. Služba Vlade RS za evropske zadeve. Ljubljana. 2007. Poslovnik Evropskega parlamenta (Dostopno http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+RULESEP+20080901+TOC+DOC+XML+V0//SL). na: Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske Unije (Dostopen na: http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2004:310:0261:0266:SL:PDF). Statut poslancev Evropskega parlamenta (Dostopen na: http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32005Q0684:SL:NOT). Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (Uradni list RS, št. 96/02, 22/04, 40/04 - upb1; Uradni list RS, št. 109/09; NPB-2). Zakon o poslancih (ZPos-UPB2, Uradni list RS, št. 112/2005 z dopolnitvami). Izjava o finančnih interesih poslancev skladno s prilogo poslovnika Evropskega parlamenta o preglednosti in finančnih interesih poslancev (Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/pdf/meps/201206_Decl_financial_interests_SL.pdf). Navodilo za izpolnjevanje izjave o finančnih interesih (Dostopno www.europarl.europa.eu/pdf/meps/201206_Users_manual_on_the_COC_SL.doc). na: http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/volilna_zakonodaja/v olitve_poslancev_iz_republike_slovenije_v_evropski_parlament/ http://www.durs.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_obdavcevanje/zakonodaja_evr opske_unije/obdavcitev_dohodkov_poslancev_evropskega_parlamenta_izvajanje_predpi sov/ http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/search.html 63 http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogostavprasanja/news/3d0ce180de/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=384 http://www.zdruzenjeobcin.si/index.php?page=novice&action=more&page_id=466 http://www.siol.net/novice/svet/2012/03/evropski_poslanci_znova_za_ukinitev_sedeza_ parlamenta_v_strasbourgu.aspx http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/sl/00059f3ea3/Prora%C4%8DunEvropskega-parlamenta.html http://www.rtvslo.si/svet/italijanski-poslanci-prekasajo-evropske-kolege-po-visiniplace/274054 http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/assistants.html http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/observers.html http://europa.eu/about-eu/institutions-bodies/european-parliament/index_sl.htm http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogostavprasanja/news/f53f4b8519/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=584 http://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlancem-visoke-place-da-bi-preprecilikorupcijo/253584 http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+RULESEP+20070606+ANN-01+DOC+XML+V0//SL&language=SL&navigationBar=YES Act No. 236/1995 on Salary and Other Appurtenances Connected with Execution of Function for Representatives of State Power, Some State Authorities, Judges and Members of European Parliaments. Bundesbezügegesetz - BGBl. Nr. 64/1997 idF 142/2004. OGLAS 64 Dr. Bojan Tičar1 DIFFERENT FORMS OF LEGAL SUPERVISION OF PUBLIC ADMINISTRATION IN SOME EUROPEAN STATES Summary Inspections are used for the purpose of determining if administrative body is complying with regulations. The inspector examines the criteria and talks with involved individuals. A report and evaluation follows such visits. The idea is that an independent and specially constituted authority may be created to monitor, scrutinize, and criticize the actions, or some particular part of the actions, of a primary administrative authority. The main object of this form of oversight is to improve the quality of decision-making through extensive monitoring. Law on public inspections and organization of administrative inspection and inspection for civil servants and salaries system should regulate the status of a public inspector and the position of inspector as independent civil servant and professional, authorized to run administrative supervision and control over the respecting legal rules and regulations; in addition the above law should set up unified organization of different field of inspection according to same and standardized principles and rules. Key words: inspections, administrative inspection, public inspection, civil servants, public salaries system, public sector, public administration 1. INTRODUCTION All European (and not just EU) countries recognize that the building or rebuilding of a professional, stable, and effective public administration is a vital element in the creation of a modern, democratic society. The achievement of that Bojan Tičar is an associate professor and doctor of legal sciences. He works at the University of Maribor, Faculty of Criminal Justice and Security (FVV UM - as vice dean and assoc. professor), at University of Primorska, Faculty of Management (FM UP- as assoc. professor and senior researcher) and at College for Accountancy Ljubljana (VŠR - as assoc. professor). At these institutions he researches and teaches Law, Financial Law, Public Law, Public Administration and Legal Regulation of the Management. 1 65 objective depends fundamentally on having professional senior civil servants, who will be political independent and highly professional. A second aspect of the legal dimension of public administration supervision is the relationship between the administrative authority on the one hand and the citizen on the other. That relationship should not depend on the will or whim of the authority but ought to be mediated by legal principles2. Next aspect of the legal dimension of administrative supervision turns on the idea that each administrative authority ought to be subject to supervision by other authorities, of both; (1) judicial and (2) non-judicial kind. Judicial supervision has a key role in ensuring that administration is conducted within the terms of the law and according to established legal principles. But other forms of supervision by non-judicial institutions, such as ombudsmen, special inspectorates, and parliamentary committees, are also of great importance in maintaining good quality decision-making, which is also open, transparent, and fair. Whether these legal dimensions are respected in practice is very much linked to the quality and training of both those responsible for primary administration and those charged with supervising it; but however imperfect the legal dimension may be in practice, it is an essential component in creating a legitimate administrative service3. Beside this, each European country has created also an extensive network of parliamentary committees, although in most cases the committees are only beginning to function as effective forms of scrutiny of the administration. While judicial supervision by independent courts is a central plank in the reforms of all new EU member states, this is confined to matters of legality. The most suitable forms of supervision of the content and merits of administrative actions are more debatable and divergent views are expressed. The ombudsman device for administrative supervision has been adopted in Austria, Hungary and Poland and seems to be working well; it has not, however, won support in some of the other countries. Considerable weight is placed in each of the countries on the role of inspectorates and special commissions, of which the Supreme Audit Institution 2 See: OECD (1997), “Administrative Procedures and the - Supervision of Administration in Hungary, Poland, Bulgaria, Estonia and Albania”, Sigma Papers, No. 17, OECD, Publishing. p. 11-12 3 OECD (1997), ibidem, p. 12 66 is one of the most important, as forms of supervision, although a detailed study of the many forms such bodies take is beyond the scope of this study. 2. DIFFERENT FORMS OF SUPERVISION ON PUBLIC ADMINISTRATION In discussing the different forms of supervision on public administration, the following order is adopted: 1. judicial review, 2. prosecutor, 3. appeal on the merits, 4. ombudsmen, 5. internal complaints procedures, 6. administrative inspectorates and 7. parliament and the committees of parliament4. Whether there is a best order in which to consider the list is bound to be a matter of opinion. Some might prefer to take a different view and treat the forms of supervision in the order of heaviest use, or perhaps according to the degree of their likely impact on the administration5. In the absence of any obvious or compelling order, we have chosen to take judicial supervision first, not because it has the most impact on the administration or because it is heavily used, but simply because a sound system of judicial review is a fundamental requirement of constitutionalism and the rule of law.6 Nevertheless, according to title topic, we will discuss in the next text about inspectorial form of administrative supervision. 3. LEGAL ANALYSIS OF INSPECTION An inspection is, most generally, an organized examination or formal evaluation exercise. In government and politics, an inspection is the act of a monitoring authority administering an official review of various criteria such as: 1. documents and administrative procedures, 2. facilities, 4 Ibidem: OECD (1997), ibidem, p. 12 5 For full discussion of these issues, see D.J. Galligan, Discretionary Powers (Clarendon, Oxford, 1986). 6 OECD (1997), ibidem, p. 77-78 67 3. records, 4. employment and salaries of civil servants and 5. any other assets. Inspections are used for the purpose of determining if administrative body is complying with regulations. The inspector examines the criteria and talks with involved individuals. A report and evaluation follows such visits. The idea here is that an independent and specially constituted authority may be created to monitor, scrutinize, and criticize the actions, or some particular part of the actions, of a primary administrative authority. The main object of this form of oversight is to improve the quality of decisionmaking through extensive monitoring. With a general commission to examine administrative activity, inspectorates and the like complement the functions of ombudsmen; for while the former may initiate general investigations itself, the powers of the latter are normally triggered only by an individual complaint. The division between the two should not be drawn too strictly, since each may to a degree stray into the territory of the other; the division of functions is nevertheless useful and practical. The powers of inspectorates and similar bodies in different countries naturally vary, but typically they include a general authority to inquire into some aspect of administrative behavior. They may require the production of documents and the disclosure of information by the department or agency. In many cases, they may also question officials and require answers from them. Where defects or shortcomings are detected, an inspectorate may have the power to order their correction for the future. In the countries, where the administrative supervision is under administrative inspectorates, few stand out are especially important. One purpose is to assist administrative institutions in carrying out the tasks set by government. The other is to ensure that people who are affected by the actions and decisions of administrative institutions should be treated properly and fairly. The first purpose may be called effective administration, the second respect for the rights and interests of persons. In some countries (i.e. Slovenia, Portugal) administrative inspection supervises also: 1. Employment system of public servants; and 2. Salaries system of public servants. Anyhow the principle of legality is the foundation stone of all administrative inspections in all analyzed countries. Much of what has been said in this section 68 is related to the principle of legality, but a brief restatement of its main elements may be useful. The principle means at its simplest that: a) All administrative and executive authorities are created by law and have only such powers and duties as are conferred on them by law; and b) In exercising their powers and duties such authorities should act within the law, and any act or decision which goes beyond the scope of legal authority or violates the law in a significant way should have no legal effect7.. Law on public inspections and organization of administrative inspection and inspection for civil servants and salaries system should regulate the status of a public inspector and the position of inspector as independent civil servant and professional, authorized to run administrative supervision and control over the respecting legal rules and regulations; in addition the above law should set up unified organization of different field of inspection according to same and standardized principles and rules. In following comparative table we will compare different legal regulation of administration inspection. 7 See: D.J. Galligan, Due Process and Fair Procedures (Clarendon, Oxford, 1996); J.Baldwin, N.Wikeley, and Young, Judging Social Security (Clarendon, Oxford, 1994). 69 Table 1: Comparation of ADMINISTRATIVE SUPERVISiON8 MODEL OF ADMINISTRATIVE SUPERVISION STATE INTERNAL 1. AUSTRIA 2. CROATIA 3. FRANCE 4. FYRM (MACEDONIA) 8 EXTERNAL - second authority, - ministries, - internal auditing - second authority, - ministries, - internal auditing - second authority, - ministries, - internal auditing - second authority, Administrative inspectoral model - ministries, - - internal auditing Special ombudsman model - “Volksanwaltschaft” independent institution - board of mediators Administrative inspectoral model - Central State Office for Public Administration, Department of Administrative Inspection supervise Administrative inspectoral model - L'Inspection générale de l’administration (IGA) State Administrative Inspectorate Sources for the table: http://dec2010.wordpress.com/2010/03/29/public-administration-inspection-and-control-service-satisfactionsurvey/ (19.9.2012) http://www.arhiv.mju.gov.si/en/areas_of_work/inspectorate_of_the_republic_of_slovenia_for_public_administ ration/index.html (3.10.012) http://www.arhiv.mju.gov.si/en/areas_of_work/management_and_personnel/index.html (3.10.2012) http://www.dgap.gov.pt/eng/index.cfm?OBJID=888fc989-914e-43fb-a4ac-46e342db24de (2.10.2012) http://www.interieur.gouv.fr/sections/a_l_interieur/le_ministere/organisation/inspection-generaleadministration (20.9.2012) http://www.oecd.org/portugal/1910921.pdf (3.10.2012) http://www.oecd.org/site/sigma/publicationsdocuments/43913104.pdf (23.9.2012) http://www.portugal.gov.pt/pt.aspx and http://www.dgap.gov.pt/eng/index.cfm?OBJID=e146d378-589e-4a96ba6a-3f5160c11148 (3.10.2012) http://www.publico.pt/sociedade/noticia/portugal-tem-92212-quilometros-quadrados-por-enquanto-1552831 (3.10.2012) http://www.seedd.gr//tabid/131/Default.aspx (19.9.2012) http://www.stat.gov.mk/pdf/kniga_13.pdf. (24.9.2012) 70 5. GREECE 6. PORTUGAL - second authority, Administrative inspectoral model - ministries, - - internal auditing General Inspector Administration and - S.E.E.D.D. - The Inspectors-Controllers Body for Public Administration - second authority, - ministries, - internal assessment of publicadministration of Public Combined administrative-finance inspectoral model - Public-financial inspection; and Hetero-assessment of public administration which may be carried out by administration's internal entities, p.e. inspectorates-general. Administrative tribunal model 7. UK 8. SLOVENIA 4. - First-tier tribunal - Upper tribunal - Administrative Justice Council (AJTC). and - second authority, Administrative inspectoral model - ministries, - - internal auditing Tribunal Ministry for Public Administration, State Administrative Inspectorate DISCUSSION AND CONCLUSIONS According to legal analysis inspection should be performed by professional inspectors organized in special independent administrative body and established by special law. Such law should regulate the status and the position of inspector as independent civil servant and professional, authorized to run administrative supervision and control over the respecting legal rules and regulations. Inspection should mean administrative control of the implementation of or compliance with administrative procedures, civil servants regulation, salary system and other administrative regulations. In order to perform their duties inspectors should be trained. In performing inspection duties, inspectors should conduct the procedure independently and issue decisions in administrative procedure and offence proceedings9. 9 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200256&stevilka=2758 (10.12.2012) 71 An inspector should have the right to enter the premises, buildings, land and access equipment and facilities without prior notification and without the permission of the person liable or the responsible person acting on behalf of the person liable and regardless of working hours10. Where an inspector establishes that the person liable has gained financial benefit by committing a criminal offence or a minor offence, the inspector shall propose to the competent court that such proceeds be forfeited. State should be liable for financial damage suffered by the person liable or other person due to an inspector's unlawful action or omission during the performance of inspection duties11. State should have a recourse claim against the inspector if the damage was inflicted deliberately or through gross negligence. The person liable or a third person may claim compensation for damage directly from the administrative inspector if the damage arose due to a criminal offence committed by the administrative inspector. Literature D.J. Galligan (1986), Discretionary Powers , Clarendon, Oxford. Ed. Julian Webb, Dictonary of Law (2009), Penguin Reference Library, Penguin books, London p. 12-13 http://dec2010.wordpress.com/2010/03/29/public-administration-inspection-and-controlservice-satisfaction-survey/ (19.9.2012) http://www.arhiv.mju.gov.si/en/areas_of_work/inspectorate_of_the_republic_of_sloveni a_for_public_administration/index.html (3.10.012) http://www.arhiv.mju.gov.si/en/areas_of_work/management_and_personnel/index.html (3.10.2012) http://www.dgap.gov.pt/eng/index.cfm?OBJID=888fc989-914e-43fb-a4ac46e342db24de (2.10.2012) http://www.interieur.gouv.fr/sections/a_l_interieur/le_ministere/organisation/inspectiongenerale-administration (20.9.2012) http://www.juradmin.eu/seminars/Trier2005/Autriche_en.pdf (26.9.2012) http://www.oecd.org/portugal/1910921.pdf (3.10.2012) http://www.oecd.org/site/sigma/publicationsdocuments/43913104.pdf FORMER YUGOSLAV REPUBLIC OF MACEDONIA ADMINISTRATIVE LEGAL 10 Ibidem. 11 Ibidem. 72 FRAMEWORK ASSESSMENT MAY 2009; Sigma Assessment May 2009 former Yugoslav Rep of Macedonia Administrative Legal Framework (23.9.2012) http://www.portugal.gov.pt/pt.aspx http://www.dgap.gov.pt/eng/index.cfm?OBJID=e146d378-589e-4a96-ba6a3f5160c11148 (3.10.2012) and http://www.publico.pt/sociedade/noticia/portugal-tem-92212-quilometros-quadradospor-enquanto-1552831 (3.10.2012) http://www.seedd.gr//tabid/131/Default.aspx (19.9.2012) http://www.stat.gov.mk/pdf/kniga_13.pdf. (24.9.2012) J.Baldwin, N.Wikeley, and Young (1994), Judging Social Security, Clarendon, Oxford. OECD (1997), “Administrative Procedures and the - Supervision of Administration in Hungary, Poland, Bulgaria, Estonia and Albania”, Sigma Papers, No. 17, OECD, Publishing. p. 11-12 Račel Lucija (2011), Analiza pristojnosti delovanja inšpektorata za javno upravo, magistrsko delo, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani Routledge Revision, Lawcards (2012), Constitutional and administrative law, Roudledge Taylor and Francis Group, New York, London. OGLAS 73 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Dr. Branko Mayr1 KNJIGOVODENJE POSLOVNIH DOGODKOV UVOD Pred vami je nastajajoči priročnik knjigovodenja. Število avtorjev ni omejeno. Vsak prispevek na posamezno temo je dobrodošel. Zbirka vseh člankov bo po vsebini knjigovodski priročnik, katerega okvir prikazujemo v tej številki. Ne glede na avtorja bo vsak članek umeščen v vsebinsko primerno rubriko. Bralci naše revije imate priložnost, da posamezne prispevke zbirate v posamezne skupine, kadar koli pa vam bomo na vašo željo posredovali do takrat oblikovano celoto. Celotna zbirka bo objavljena na naših spletnih straneh. Zgradba priročnika bo skladna z veljavnim kontnim okvirom. Članki bodo obravnavali posamezne poslovne vsebine in dogodke; v glavnem bodo temeljili na listinah, ki jih sprožajo (listine nakupa, prodaje, proizvodnje itd.). Posamezne dogodke bomo knjigovodsko obravnavali v skladu z veljavnimi Slovenskimi računovodskimi standardi, in kjer je to smiselno, z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Za začetek pa nekaj o zgradbi knjigovodskega priročnika IPR. 1 Kontni okvir je oblikovan na podlagi 16. člena Zakona o revidiranju ZRev-2 (Uradni list RS, št. 65/08), 54. in 73. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/2009UPB3, 83/2009 Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011 Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012), SRS 39.12 – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih (2006) (Uradni list RS, št. 118/05, popr. 10/06, 1/10, popr. 90/10 in 2/12), drugega odstavka prvega člena Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/06 in 52/07), SRS 34.27 – Računovodske rešitve v zadrugah(2008) (Uradni list RS, št. 12/08), tretjega odstavka 41.a člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 79/09), SRS 36.27 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava (2006) (Uradni list RS, št. 118/05) in SRS 33.13 – Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah (2007) (Uradni list RS, št. 3/07 in 1710, popr. 90/10). Sprejel ga je Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na 145. seji 29. avgusta 2012. 74 KNJIGOVODSKI PRIROČNIK IPR (OKVIR) Vsebine posameznih kontov prikazujemo v vsebinah kontnega okvira in priporočeno strukturo kontov v vsebinah priporočenega kontnega načrta, kot veljata od 1. januarja 20132. Veljavne konte razvrščamo glede na dejavnosti na: gospodarske družbe (D), samostojne podjetnike posameznike (P), kmečka gospodinjstva (K), zadruge (Z), nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava (N) in društva ter invalidske organizacije (DI). Društva bomo obravnavali ločeno. RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA Klasifikat: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE V tej skupini se izkazujejo dobro ime, odloženi stroški razvijanja, premoženjske in druge pravice, druga neopredmetena sredstva, popravek njihove vrednosti in oslabitev njihove vrednosti ter dolgoročne aktivne časovne razmejitve. Priporočeni konti 00 – Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 000 – Dobro ime 002 – Odloženi stroški razvijanja 003 – Premoženjske in druge pravice 005 – Druga neopredmetena sredstva (tudi emisijski kuponi) 007 – Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi amortiziranja 009 – Oslabitev vrednosti neopredmetenih sredstev D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Poslovni dogodki V rubriki Poslovni dogodki obljavljamo tipične poslovne dogodke, povezane z obravnavano kategorijo. Prikazali bomo mesto kategorije v poslovnem procesu in jo vsebinsko umestili v poslovanje. Na enak način bomo obravnavali vse klasifikate. 75 Knjiženje V rubriki Knjiženje objavljamo tipične knjižbe. Klasifikat: 01 – NALOŽBENE NEPREMIČNINE Vsebina V tej skupini se izkazujejo naložbene nepremičnine, popravek njihove vrednosti in oslabitev njihove vrednosti. Priporočeni konti 01 – Naložbene nepremičnine 010 – Naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu nabavne vrednosti 011 – Naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu poštene vrednosti 015 – Popravek vrednosti naložbenih nepremičnin zaradi amortiziranja 019 – Oslabitev vrednosti naložbenih nepremičnin D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 02 – NEPREMIČNINE Vsebina V tej skupini se izkazujejo zemljišča, zgradbe in nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi, posebej glede na izbrani model vrednotenja. Priporočeni konti 02 – Nepremičnine 020 – Zemljišča, vrednotena po modelu nabavne vrednosti 021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti 022 – Zemljišča, vrednotena po modelu prevrednotenja 023 – Zgradbe, vrednotene po modelu prevrednotenja 027 – Nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije Klasifikat: 03 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI NEPREMIČNIN Vsebina 76 Ta skupina je namenjena izkazovanju popravka vrednosti nepremičnin. Posebej se izkazujeta popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja in oslabitev vrednosti zemljišč in zgradb. Priporočeni konti 03 – Popravek in oslabitev vrednosti nepremičnin 031 – Oslabitev vrednosti zemljišč 032 – Popravek vrednosti zemljišč (kamnolomov, odlagališč odpadkov) zaradi amortiziranja 035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja 039 – Oslabitev vrednosti zgradb D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Vsebina V tej skupini se izkazujejo oprema in nadomestni deli, drobni inventar, biološka sredstva, druga opredmetena osnovna sredstva, oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi. Opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo posebej glede na izbrani model vrednotenja. Posebej se izkazujejo umetniška dela in drugi predmeti kulturne in/ali zgodovinske vrednosti, ki se ne amortizirajo. Priporočeni konti 04 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti 041 – Drobni inventar 042 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu prevrednotenja 043 – Biološka sredstva – večletni nasadi 044 – Biološka sredstva – osnovna čreda 045 – Druga opredmetena osnovna sredstva 046 – Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti 047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi 048 – Umetniška dela in drugi predmeti kulturne in/ali zgodovinske vrednosti, ki se ne amortizirajo D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 77 Klasifikat: 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV Vsebina V tej skupini se izkazuje popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov, drobnega inventarja, bioloških sredstev in drugih opredmetenih osnovnih sredstev zaradi amortiziranja. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti opreme in nadomestnih delov ter drugih opredmetenih osnovnih sredstev. Priporočeni konti 05 – Popravek in oslabitev vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev 050 – Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja 051 – Popravek vrednosti drobnega inventarja zaradi amortiziranja 052 – Oslabitev vrednosti opreme in nadomestnih delov 053 – Popravek vrednosti bioloških sredstev – večletnih nasadov zaradi amortiziranja 054 – Popravek vrednosti bioloških sredstev – osnovne črede zaradi amortiziranja 055 – Popravek vrednosti drugih opredmetenih osnovnih sredstev zaradi amortiziranja 056 – Popravek vrednosti vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti 058 – Oslabitev vrednosti bioloških sredstev 059 – Oslabitev vrednosti drugih opredmetenih osnovnih sredstev D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 06 – DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE, RAZEN POSOJIL Vsebina V tej skupini se izkazujejo dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže ter druge dolgoročne kapitalske naložbe, in sicer posebej razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti, posebej razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ter posebej razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala oziroma lastnega vira sredstev. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti dolgoročnih finančnih naložb. 78 Priporočeni konti 06 – Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 060 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v skupini, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti 061 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 062 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala 063 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti 064 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 065 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala 066 – Druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti 067 – Druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 068 – Druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala oziroma lastnega vira sredstev 069 – Oslabitev vrednosti dolgoročnih finančnih naložb D P K Z DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 07 – DANA DOLGOROČNA POSOJILA IN TERJATVE ZA NEVPLAČANI VPOKLICANI KAPITAL Vsebina V tej skupini se izkazujejo dolgoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb in z odkupom obveznic, dolgoročne terjatve za nevplačani vpoklicani kapital, dolgoročne terjatve iz finančnega najema ter dolgoročni depoziti. Dana dolgoročna posojila se razčlenjujejo na posojila v državi in tujini. Dana dolgoročna posojila, ki zapadejo v plačilo v letu dni po datumu bilance stanja, se v bilanci stanja prenesejo med kratkoročne finančne naložbe. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti danih dolgoročnih posojil. 79 Priporočeni konti 07 – Dana dolgoročna posojila in terjatve za nevplačani vpoklicani kapital 070 – Dolgoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb družbam v skupini, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema 071 – Dolgoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb pridruženim družbam in skupaj obvladovanim družbam, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema 072 – Dolgoročna posojila, dana drugim, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema 073 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od družb v skupini 074 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb 075 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od drugih 076 – Dolgoročne terjatve za nevplačani vpoklicani kapital 077 – Druga dolgoročno vložena sredstva 078 – Dani dolgoročni depoziti 079 – Oslabitev vrednosti danih dolgoročnih posojil D P K Z DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 08 – DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE Vsebina V tej skupini se izkazujejo dolgoročni blagovni in potrošniški krediti, dani dolgoročni predujmi in varščine ter druge dolgoročne poslovne terjatve. Dolgoročne poslovne terjatve se razčlenjujejo na terjatve do strank v državi in tujini. Dolgoročne poslovne terjatve, ki zapadejo v plačilo v letu dni po datumu bilance stanja, se v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročne terjatve. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev. 80 Priporočeni konti 08 – Dolgoročne poslovne terjatve 080 – Dolgoročni blagovni krediti, dani v državi 081 – Dolgoročni blagovni krediti, dani v tujini 082 – Dani dolgoročni potrošniški krediti 083 – Dani dolgoročni predujmi 084 – Dane dolgoročne varščine 086 – Druge dolgoročne poslovne terjatve 089 – Oslabitev vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat : 09 – TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK IN TERJATVE DO SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV TER NOSILCEV KMEČKIH GOSPODINJSTEV Vsebina V tej skupini se izkazujejo terjatve za odloženi davek iz odbitnih začasnih razlik, iz neizrabljenih davčnih izgub, prenesenih v naslednja davčna obdobja, in iz davčnih dobropisov, prenesenih v naslednja davčna obdobja. V tej skupini se izkazujejo tudi terjatve do samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev kmečkih gospodinjstev. Priporočeni konti 09 – Terjatve za odloženi davek ter terjatve do samostojnih podjetnikov posameznikov in do nosilcev kmečkih gospodinjstev 090 – Terjatve za odloženi davek iz odbitnih začasnih razlik 091 – Terjatve za odloženi davek iz neizrabljenih davčnih izgub, prenesenih v naslednja davčna obdobja 092 – Terjatve za odloženi davek iz davčnih dobropisov, prenesenih v naslednja davčna obdobja 095 – Terjatve do samostojnih podjetnikov posameznikov 098 – Terjatve do nosilcev kmečkih gospodinjstev D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 81 RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG, IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Klasifikat: 10 – DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UDENARLJIVI VREDNOSTNI PAPIRJI Vsebina V tej skupini se izkazujejo denarna sredstva (bankovci in kovanci) v blagajni, prejeti čeki, netvegani takoj udenarljivi dolžniški vrednostni papirji (skladno s SRS 7) in denar na poti. Domača in tuja denarna sredstva v blagajni se izkazujejo posebej. Izdani čeki se izkazujejo kot odbitna postavka. Priporočeni konti 10 – Denarna sredstva v blagajni in takoj udenarljivi vrednostni papirji 100 – Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih 101 – Devizna sredstva v blagajni 102 – Izdani čeki (odbitna postavka) 103 – Prejeti čeki 104 – Netvegani takoj udenarljivi dolžniški vrednostni papirji 109 – Denar na poti D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH INŠTITUCIJAH V tej skupini se izkazuje dobroimetje na računih pri bankah in drugih finančnih inštitucijah. Vsebina Dobroimetje na računih se razčlenjuje na takoj razpoložljiva denarna sredstva in na tista, ki so vezana na odpoklic. Posebej se izkazuje dobroimetje v domači in tuji valuti. Posebej se izkazujejo tudi denarna sredstva na posebnih računih oziroma za posebne namene. 82 Priporočeni konti 11 – Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih inštitucijah 110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih 111 – Kratkoročni depoziti oziroma depoziti na odpoklic, razen deviznih 112 – Devizna sredstva na računih 113 – Kratkoročni devizni depoziti oziroma devizni depoziti na odpoklic 114 – Denarna sredstva na posebnih računih oziroma za posebne namene D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 12 – KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročne terjatve do kupcev iz prodaje sredstev. Posebej se izkazujejo kratkoročne terjatve do kupcev v državi in tujini. V njej se izkazujejo tudi dani kratkoročni blagovni in potrošniški krediti. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev. Društva in invalidske organizacije ločeno izkazujejo vse kratkoročne terjatve do članov iz naslova članarine, prodaje blaga in storitev ter iz drugih naslovov. Priporočeni konti 12 – Kratkoročne terjatve do kupcev 120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi 121 – Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini 122 – Kratkoročni blagovni krediti, dani kupcem v državi 123 – Kratkoročni blagovni krediti, dani kupcem v tujini 124 – Kratkoročni potrošniški krediti, dani kupcem v državi 125 – Kratkoročne terjatve do članov 129 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 83 Klasifikat: 13 – DANI KRATKOROČNI PREDUJMI IN VARŠČINE Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročni predujmi, dani za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, zaloge in še ne opravljene storitve, drugi dani kratkoročni predujmi, pa tudi dana preplačila in dane kratkoročne varščine. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti danih kratkoročnih predujmov in varščin. Dani kratkoročni predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Priporočeni konti 13 – Dani kratkoročni predujmi in varščine 130 – Kratkoročni predujmi, dani za opredmetena osnovna sredstva 131 – Kratkoročni predujmi, dani za neopredmetena sredstva 132 – Kratkoročni predujmi, dani za zaloge materiala in blaga ter še ne opravljene storitve 133 – Drugi dani kratkoročni predujmi in preplačila 134 – Dane kratkoročne varščine 139 – Oslabitev vrednosti danih kratkoročnih predujmov, preplačil in varščin D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 14 – KRATKOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA ZA TUJI RAČUN Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročne terjatve do izvoznikov, kratkoročne terjatve iz uvoza za tuji račun, kratkoročne terjatve iz komisijske in konsignacijske prodaje ter druge kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuji račun. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti teh terjatev. Priporočeni konti 14 – Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun 140 – Kratkoročne terjatve do izvoznikov 141 – Kratkoročne terjatve iz uvoza za tuj račun 142 – Kratkoročne terjatve iz komisijske in konsignacijske prodaje 145 – Druge kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun 149 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev iz poslovanja za tuj račun D P K Z N DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 84 Klasifikat: 15 – KRATKOROČNE TERJATVE, POVEZANE S FINANČNIMI PRIHODKI Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročne terjatve za obresti, kratkoročne terjatve za dividende in druge deleže v dobičku ter druge kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti teh terjatev. Posebej se izkazujejo tudi kratkoročne terjatve do pravnih in fizičnih oseb v državi in tujini. Priporočeni konti 15 – Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki 150 – Kratkoročne terjatve za obresti 151 – Kratkoročne terjatve za dividende 152 – Kratkoročne terjatve za druge deleže v dobičku 155 – Druge kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki 159 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev, povezanih s finančnimi prihodki D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 16 – DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročne terjatve za odbitni DDV, kratkoročne terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb, vključno z davkom, plačanim v tujini, druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij ter ostale kratkoročne terjatve. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti teh terjatev. V tej skupini samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih gospodinjstev ločeno izkazujejo kratkoročne terjatve za davek od dohodka iz dejavnosti, vključno z davkom, plačanim v tujini. 85 Priporočeni konti 16 – Druge kratkoročne terjatve 160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV 161 – Kratkoročne terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb, vključno z davkom, plačanim v tujini 162 – Kratkoročne terjatve za davek od dohodkov iz dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov, vključno z davkom, plačanim v tujini 163 – Kratkoročne terjatve za davek od dohodkov iz dejavnosti kmečkih gospodinjstev, vključno z davkom, plačanim v tujini 164 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij 165 – Ostale kratkoročne terjatve 166 – Kratkoročne terjatve za DDV, vrnjen tujcem 167 – Kratkoročne terjatve za DDV, plačan v tujini 169 – Oslabitev vrednosti drugih kratkoročnih terjatev D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 17 – KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE, RAZEN POSOJIL Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže ter druge kratkoročne finančne naložbe, in sicer posebej razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti, posebej razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ter posebej razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala oziroma lastnega vira sredstev. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti kratkoročnih finančnih naložb. 86 Priporočeni konti 17 – Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 170 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v skupini razporejene in izmerjene po naložbe nabavni vvrednosti 171 – Kratkoročne finančne delnice in deleže družb v skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 172 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala 173 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti 174 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 175 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala 176 – Druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti 177 – Druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 178 – Druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala oziroma lastnega vira sredstev 179 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih finančnih naložb D P K Z DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 18 – KRATKOROČNA POSOJILA IN KRATKOROČNE TERJATVE ZA NEVPLAČANI KAPITAL Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročna posojila, kratkoročni depoziti v bankah in drugih finančnih organizacijah, prejete menice in kratkoročne terjatve do financerjev za nevplačani vpoklicani kapital. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti kratkoročnih posojil. 87 Priporočeni konti 18 – Kratkoročna posojila in kratkoročne terjatve za nevplačani kapital 180 – Kratkoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb družbam v skupini 181 – Kratkoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb pridruženim družbam in skupaj obvladovanim družbam 182 – Kratkoročna posojila, dana drugim, vključno s kratkoročnimi terjatvami iz finančnega najema 183 – Kratkoročni depoziti v bankah in drugih finančnih organizacijah 184 – Kratkoročno dana posojila z odkupom obveznic 185 – Prejete menice 186 – Kratkoročno dana posojila z odkupom drugih dolžniških vrednostnih papirjev 187 – Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital 189 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih posojil D P K Z DA DA DA DA N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 19 – KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Vsebina V tej skupini se izkazujejo za največ leto dni vnaprej plačani stroški in prihodki, ki niso mogli biti zaračunani v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. V tej skupini se izkazujejo tudi vrednotnice in DDV od dobljenih predujmov. Priporočeni konti 19 – Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 190 – Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki 191 – Kratkoročno nezaračunani prihodki 192 – Vrednotnice 195 – DDV od prejetih predujmov DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 88 RAZRED 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Klasifikat: 21 – OBVEZNOSTI, VKLJUČENE V SKUPINO ZA ODTUJITEV Vsebina V tej skupini se izkazujejo obveznosti, vključene v skupino (skupine) za odtujitev. Priporočeni konti 21 – Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 210 – Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 22 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) DO DOBAVITELJEV Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi in tujini ter kratkoročni blagovni krediti, prejeti v državi in tujini. Posebej se izkazujejo tudi kratkoročne obveznosti za nezaračunane blago in storitve. Priporočeni konti 22 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev 220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi 221 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v tujini 222 – Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v državi 223 – Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v tujini 224 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) za nezaračunane blago in storitve D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 23 – PREJETI KRATKOROČNI PREDUJMI IN VARŠČINE Vsebina V tej skupini se izkazujejo vnaprejšnja prejeta plačila in denarna zavarovanja kupcev in drugih dolžnikov. 89 Priporočeni konti 23 – Prejeti kratkoročni predujmi in varščine 230 – Prejeti kratkoročni predujmi 231 – Prejete kratkoročne varščine D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 24 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA ZA TUJI RAČUN Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročne obveznosti iz izvoza za tuji račun, kratkoročne obveznosti do uvoznikov, kratkoročne obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje ter druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuji račun. Priporočeni konti 24 – Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun 240 – Kratkoročne obveznosti iz izvoza za tuj račun 241 – Kratkoročne obveznosti do uvoznikov 242 – Kratkoročne obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje 245 – Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 25 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PLAČE Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročne obveznosti za plače, nadomestila plač in drugi prejemki iz delovnega razmerja ter z njimi povezani prispevki in davki. 90 Priporočeni konti 25 – Kratkoročne obveznosti za plače 250 – Kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA 251 – Kratkoročne obveznosti za neto plače in nadomestila plač DA DA DA DA DA DA 252 – Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost po DA DA DA DA DA DA vrstah prispevkov 253 – Kratkoročne obveznosti za prispevke iz bruto plač in DA DA DA DA DA DA nadomestil plač 254 – Kratkoročne obveznosti za davke iz bruto plač in nadomestil DA DA DA DA DA DA plač 255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega DA DA DA DA DA DA razmerja 256 – Kratkoročne obveznosti za prispevke iz drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki se ne obračunavajo skupaj s DA DA DA DA DA DA plačami 257 – Kratkoročne obveznosti za davek iz drugih prejemkov iz delovnega DA DA DA DA DA DA razmerja, ki se ne obračunavajo skupaj s plačami 258 – Obveznosti za prispevke izplačevalca DA DA DA DA DA DA V primeru, da se organizacija odloči spremljati obveznosti za prispevke skladno z vplačilnimi računi (prispevke za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje), predlagamo spremljanje v okviru konta 252, kjer jih organizacija spremlja ločeno po vrstah prispevkov.V primeru, da uporablja način spremljanja glede na fazo obračuna plače (prispevki iz plač, prispevki na plače), pa za ta namen uporablja konta 253 in 258. Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 26 – OBVEZNOSTI DO DRŽAVNIH IN DRUGIH INŠTITUCIJ Vsebina V tej skupini se izkazujejo obveznosti za obračunani DDV, DDV od uvoženega blaga, carino, davek od izplačanih plač in davek od dohodkov ter druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij. V tej skupini samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih gospodinjstev ločeno izkazujejo obveznosti za davek od dohodka iz dejavnosti. Priporočeni konti 26 – Obveznosti do državnih in drugih inštitucij 260 – Obveznosti za obračunani DDV 261 – Obveznosti za DDV, carino in druge dajatve od uvoženega blaga 263 – Obveznosti za davek od dohodkov iz dejavnosti 264 – Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 265 – Obveznosti za davčni odtegljaj 266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 91 D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 27 – KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI Vsebina V tej skupini se izkazujejo dobljena kratkoročna posojila in izdani kratkoročni vrednostni papirji. Posebej se izkazujejo kratkoročne obveznosti do bank in drugih pravnih in fizičnih oseb, posebej v državi in tujini, ter obveznosti iz vplačila kapitala do vpisa v sodni register. Priporočeni konti 27 – Kratkoročne finančne obveznosti 270 – Kratkoročna posojila, dobljena pri družbah v skupini 271 – Kratkoročna posojila, dobljena pri pridruženih družbah in skupaj obvladovanih družbah 272 – Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi 273 – Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini 274 – Kratkoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami 275 – Kratkoročne obveznosti iz finančnega najema 276 – Kratkoročne finančne obveznosti do fizičnih oseb 277 – Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida 278 – Obveznosti iz vplačila kapitala do vpisa v sodni register 279 – Druge kratkoročne finančne obveznosti D P K Z DA DA DA DA N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 28 – DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Vsebina V tej skupini se izkazujejo kratkoročne obveznosti za obresti, kratkoročne menične obveznosti, obveznosti v zvezi z odtegljaji od plač in nadomestili plač zaposlencem ter ostale kratkoročne poslovne obveznosti. V tej skupini se izkazujejo tudi kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev kmečkih gospodinjstev. 92 Priporočeni konti 28 – Druge kratkoročne obveznosti 280 – Kratkoročne obveznosti za obresti 281 – Kratkoročne menične obveznosti 282 – Kratkoročne obveznosti v zvezi z odtegljaji od plač in nadomestil plač zaposlencem 283 – Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost samostojnih podjetnikov posameznikov 284 – Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost nosilcev kmečkih gospodinjstev 285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 29 – KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Vsebina V tej skupini se izkazujejo za največ leto dni vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki in plačani prihodki, ki se nanašajo na naslednje obračunsko obdobje. Posebej se izkazuje DDV od danih predujmov. Priporočeni konti 29 – Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki 291 – Kratkoročno odloženi prihodki 295 – DDV od danih predujmov D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. RAZRED 3 – ZALOGE SUROVIN IN MATERIALA Klasifikat: 30 – OBRAČUN NABAVE SUROVIN IN MATERIALA (TUDI DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE) Vsebina V tej skupini se izkazuje oblikovanje nabavne vrednosti kupljenih surovin in materiala. V njej se izkazujejo poleg obračunane vrednosti še odvisni nabavni stroški, in sicer tako dajatve v okviru nabavne cene kot tudi neposredni izdatki za nabavo. Ko se uporabljajo konti te skupine, se obračunana nabavna vrednost prek posebnega konta obračuna nabave prenese v zaloge surovin in materiala. 93 Priporočeni konti 30 – Obračun nabave surovin in materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) 300 – Vrednost surovin in materiala po obračunih dobaviteljev 301 – Odvisni stroški nabave surovin in materiala 302 – Carina in druge uvozne davščine od surovin in materiala 303 – DDV in druge davščine od surovin in materiala 309 – Obračun nabave surovin in materiala D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 31 – ZALOGE SUROVIN IN MATERIALA Vsebina Ta skupina se razčleni na konte surovin in materiala v skladišču, dodelavi in predelavi ter na poti, nabavljenih polizdelkov in sestavnih delov, goriva in maziva v zalogi ter režijskega materiala. Pri vodenju zalog surovin in materiala po stalnih cenah se vodijo odmiki od stalnih cen na posebnem kontu odmikov. Priporočeni konti 31 – Zaloge surovin in materiala 310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču 311 – Zaloge surovin in materiala v tujem skladišču 312 – Zaloge surovin in materiala na poti 316 – Zaloge surovin in materiala v dodelavi in predelavi 319 – Odmiki od cen zalog surovin in materiala D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 32 – ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE Vsebina V tej skupini se izkazujeta samo drobni inventar in embalaža. Razčlenjuje se na konte drobnega inventarja in embalaže v skladišču in uporabi. Pri vodenju zalog po stalnih cenah je potreben posebni konto odmikov od stalnih cen. 94 Priporočeni konti 32 – Zaloge drobnega inventarja in embalaže 320 – Zaloge drobnega inventarja in embalaže v skladišču 321 – Zaloge drobnega inventarja in embalaže, dane v uporabo 329 – Odmiki od cen drobnega inventarja in embalaže D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. RAZRED 4 – STROŠKI Klasifikat: 40 – STROŠKI MATERIALA Vsebina V tej skupini se izkazujejo stroški surovin, materiala, kupljenih polizdelkov in vgradnih delov, pomožnega materiala, energije ter nadomestnih delov za osnovna sredstva in material za vzdrževanje osnovnih sredstev, odpisi drobnega inventarja in embalaže, uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih popisnih razlik, stroški pisarniškega materiala in strokovne literature ter drugi stroški materiala. Priporočeni konti 40 – Stroški materiala 400 – Stroški materiala 401 – Stroški pomožnega materiala 402 – Stroški energije 403 – Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev 404 – Odpis drobnega inventarja in embalaže 405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih popisnih razlik 406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature 407 – Drugi stroški materiala D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 95 Klasifikat: 41 – STROŠKI STORITEV Vsebina V tej skupini se izkazujejo stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev, stroški transportnih storitev in storitev v zvezi z vzdrževanjem, najemnine, povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom, stroški plačilnega prometa, bančnih storitev, stroški posla, zavarovalne premije, stroški intelektualnih in osebnih storitev, stroški sejmov, reklame in reprezentance, stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje, ter stroški drugih storitev. Priporočeni konti 41 – Stroški storitev 410 – Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA 411 – Stroški transportnih storitev 412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem 413 – Najemnine 414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in zavarovalne premije 416 – Stroški intelektualnih in osebnih storitev 417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance 418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine zaposlencem in drugim osebam …) DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA 419 – Stroški drugih storitev DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 43 – AMORTIZACIJA Vsebina V tej skupini se izkazuje amortizacija neopredmetenih sredstev, zgradb, opreme in nadomestnih delov, drobnega inventarja in drugih opredmetenih osnovnih sredstev. Ločeno se izkazuje amortizacija naložbenih nepremičnin, vrednotenih po modelu nabavne vrednosti. Ločeno se izkazuje tudi amortizacija bioloških sredstev. 96 Priporočeni konti 43 – Amortizacija 430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev 431 – Amortizacija zgradb 432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov 433 – Amortizacija drobnega inventarja 434 – Amortizacija drugih opredmetenih osnovnih sredstev 435 – Amortizacija naložbenih nepremičnin 436 – Amortizacija bioloških sredstev D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 44 – REZERVACIJE Vsebina V tej skupini se izkazujejo rezervacije za stroške reorganizacije podjetja, dana jamstva, kočljive pogodbe in rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz preteklega poslovanja. Priporočeni konti 44 – Rezervacije 440 – Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja 441 – Rezervacije za dana jamstva 442 – Rezervacije za kočljive pogodbe 449 - Rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz preteklega poslovanja D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 45 – STROŠKI OBRESTI Vsebina V tej skupini se izkazujejo stroški obresti. 97 Priporočeni konti 45 – Stroški obresti 450 – Stroški obresti D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 47 – STROŠKI DELA Vsebina V tej skupini se izkazujejo plače zaposlencev, nadomestila plač zaposlencev, stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev, regres za letni dopust, povračila in drugi prejemki zaposlencev, delodajalčevi prispevki in druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev ter nagrade vajencem skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje. Med stroški dela se izkazujejo tudi rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Priporočeni konti 47 – Stroški dela 470 – Plače zaposlencev 471 – Nadomestila plač zaposlencev 472 – Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in z njega, za prehrano, za ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev 474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev 475 – Druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev 476 – Nagrade vajencem skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje 479 – Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 48 – DRUGI STROŠKI Vsebina V tej skupini se izkazujejo dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov, izdatki za varstvo okolja, nagrade dijakom in študentom na 98 delovnih praksah skupaj z dajatvami, štipendije dijakom in študentom ter ostali podobni stroški. V tej skupini samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih gospodinjstev ločeno izkazujejo stroške prispevkov za socialno varnost in povračila stroškov samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma nosilcem kmečkih gospodinjstev. Društva in invalidske organizacije v tej skupini izkazujejo tudi zneske dotacij, ki jih skladno z nameni, za katere so ustanovljene, odstopijo drugim društvom in drugim pravnim osebam. Priporočeni konti 48 – Drugi stroški 480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov 481 – Izdatki za varstvo okolja 482 – Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami 483 – Štipendije dijakom in študentom 484 – Prispevki za socialno varnost samostojnih podjetnikov posameznikov 485 – Prispevki za socialno varnost nosilcev in članov kmečkih gospodinjstev 486 – Povračila stroškov samostojnim podjetnikom posameznikom 487 – Povračila stroškov nosilcem kmečkih gospodinjstev 488 – Dotacije drugim društvom in pravnim osebam 489 – Ostali stroški D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 49 – PRENOS STROŠKOV Vsebina Prek te skupine se prenašajo stroški iz razreda 4 v zaloge v razredu 6 oziroma neposredno v odhodke. Priporočeni konti 49 – Prenos stroškov 490 – Prenos stroškov v zaloge 491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z 99 = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: RAZRED 5 Vsebina Uporaba tega razreda je prosta in jo bomo podrobneje obravnavali v naslednjih številkah. RAZRED 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO Klasifikat: 60 – NEDOKONČANE PROIZVODNJA IN STORITVE Vsebina V tej skupini se izkazujejo nedokončana proizvodnja in nedokončane storitve, polizdelki, proizvodnja v dodelavi in predelavi ter odmiki od cen nedokončane proizvodnje in storitev. Priporočeni konti 60 – Nedokončane proizvodnja in storitve 600 – Nedokončana proizvodnja 601 – Nedokončane storitve 602 – Polizdelki 604 – Proizvodnja v dodelavi in predelavi 609 – Odmiki od cen nedokončanih proizvodnje in storitev D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 61 – ZALOGE PRIDELKOV (POSPRAVLJENIH) IZ BIOLOŠKIH SREDSTEV PO POŠTENI VREDNOSTI, ZMANJŠANI ZA STROŠKE PRODAJE Vsebina V tej skupini kontov se izkazujejo vse zaloge vseh vrst pospravljenih pridelkov iz bioloških sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje. 100 Priporočeni konti 61 – Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje 610 – Pospravljeno žito 611 – Pospravljene poljščine 612 – Pospravljena zelenjava 613 – Zaklane živali (meso in drugi deli) 614 – Namolženo mleko 615 – Pospravljeno sadje 616 – Pospravljene oljke 617 – Pospravljeni hlodi in drva 618 – Pospravljeno seno, travna silaža 619 – Drugi pospravljeni pridelki po pošteni vrednosti D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 62 – ZALOGE PRIDELKOV (POSPRAVLJENIH) IZ BIOLOŠKIH SREDSTEV PO NABAVNI VREDNOSTI Vsebina V tej skupini kontov se izkazujejo zaloge tistih (izredno redkih) pospravljenih pridelkov iz bioloških sredstev, katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti. Priporočeni konti 62 – Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev po nabavni vrednosti 620 – Pospravljeni pridelki po nabavni vrednosti 629 – Odmiki od cen pridelkov D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 63 – PROIZVODI Vsebina V tej skupini se izkazujejo proizvodi v lastnem skladišču, tujem skladišču, na poti in v lastni prodajalni, vračunani DDV proizvodov v prodajalni, proizvodi v dodelavi in predelavi ter odmiki od cen proizvodov. Ločeno se izkazujejo biološka sredstva za zakol in druga biološka sredstva, ki so zaloge. 101 Priporočeni konti 63 – Proizvodi 630 – Proizvodi v lastnem skladišču 631 – Proizvodi v tujem skladišču 632 – Proizvodi na poti 633 – Proizvodi v lastni prodajalni 634 – Vračunani DDV od proizvodov v prodajalni 635 – Proizvodi v dodelavi in predelavi 636 – Pitana živina (za zakol) 637 – Perutnina (za zakol) 638 – Druga biološka sredstva, ki so zaloge 639 – Odmiki od cen proizvodov D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 65 – OBRAČUN NABAVE BLAGA Vsebina V tej skupini se izkazujejo vrednost blaga po obračunih dobaviteljev, odvisni stroški nabave blaga in obračun nabave blaga. Priporočeni konti 65 – Obračun nabave blaga 650 – Vrednost blaga po obračunih dobaviteljev 651 – Odvisni stroški nabave blaga 652 – Carina in druge uvozne davščine od blaga 653 – DDV in druge davščine od blaga 659 – Obračun nabave blaga D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 66 – ZALOGE BLAGA Vsebina V tej skupini se izkazujejo blago v lastnem skladišču, tujem skladišču, na poti in v lastni prodajalni, DDV, vračunan v zalogah blaga, in vračunana razlika v cenah zalog blaga. 102 Priporočeni konti 66 – Zaloge blaga 660 – Blago v lastnem skladišču 661 – Blago v tujem skladišču 662 – Blago na poti 663 – Blago v lastni prodajalni 664 – DDV, vračunan v zalogah blaga 669 – Vračunana razlika v cenah zalog blaga D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 67 – NEKRATKOROČNA ODTUJITEV) ZA PRODAJO SREDSTVA (SKUPINE ZA Vsebina V tej skupini se izkazujejo opredmetena osnovna sredstva, namenjena prodaji, naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu nabavne vrednosti in namenjene prodaji, druga nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, ter sredstva denar ustvarjajočih enot ali njihovih delov, namenjena prodaji. Priporočeni konti 67 – Nekratkoročna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 670 – Opredmetena osnovna sredstva, namenjena prodaji 671 – Naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu nabavne vrednosti, namenjene prodaji 672 – Druga nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji 673 – Sredstva dela denar ustvarjajoče enote, namenjena prodaji 674 – Sredstva denar ustvarjajoče enote, namenjena prodaji D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 103 RAZRED 7 – ODHODKI IN PRIHODKI ODHODKI Klasifikat: 70 – POSLOVNI ODHODKI (I. različica izkaza poslovnega izida) Vsebina V tej skupini se izkazujejo vrednost prodanih poslovnih učinkov, vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, nabavna vrednost prodanih materiala in blaga ter drugi poslovni odhodki. Priporočeni konti 70 – Poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida) 700 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov 701 – Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev 702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga 703 – Drugi poslovni odhodki 704 – Odhodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve kmetijskih pridelkov D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 71 – POSLOVNI ODHODKI (II. različica izkaza poslovnega izida) Vsebina V tej skupini se izkazujejo vrednost prodanih poslovnih učinkov, nabavna vrednost prodanih materiala in blaga, stroški prodajanja, stroški splošnih dejavnosti (nabave in uprave) ter drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah. Priporočeni konti 71 – Poslovni odhodki (II. Različica izkaza poslovnega izida) 710 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov 711 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga 712 – Stroški prodajanja 713 – Stroški splošnih dejavnosti (nabave in uprave) 714 – Drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah D P K Z N DI DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 104 Klasifikat: 72 – PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI Vsebina V tej skupini se izkazujejo prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami, prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami, s terjatvami in z drugimi kratkoročnimi sredstvi, razen finančnih naložb, in prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela. Priporočeni konti 72 – Prevrednotovalni poslovni odhodki 720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami 721 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami 722 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi terjatvami 723 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami 724 – Drugi prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami 725 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 74 – FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH NALOŽB Vsebina V tej skupini se izkazujejo finančni odhodki tako iz posojil, izdanih obveznic in drugih finančnih obveznosti kot tudi iz poslovnih obveznosti in odprave pripoznanja finančnih naložb. Posebej se izkazujejo odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Med finančnimi odhodki se izkazujejo tudi negativne tečajne razlike, tako v zvezi s sredstvi kot z obveznostmi. 105 Priporočeni konti 74 – Finančni odhodki iz finančnih naložb 740 – Odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 741 – Odhodki iz posojil, prejetih od bank 742 – Odhodki iz izdanih obveznic 743 – Odhodki iz drugih finančnih obveznosti 744 – Odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 745 – Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti 746 – Odhodki iz sredstev, drugih poslovnih obveznosti 747 razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 748 – Odhodki iz oslabitve finančnih naložb 749 – Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb Odhodki na kontih od 740 do 746 vključujejo zlasti obresti in negativne tečajne razlike (tudi če se pojavijo v zvezi s terjatvami). D P DA DA DA DA DA K Z DA DA DA DA DA N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 75 – DRUGI FINANČNI ODHODKI IN OSTALI ODHODKI Vsebina V tej skupini se izkazujejo odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti. V tej skupini se izkazujejo tudi denarne kazni in odškodnine ter ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnim izidom. Priporočeni konti 75 – Drugi finančni odhodki in ostali odhodki 750 – Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti 751 – Odhodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti 752 – Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki 753 – Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki 754 – Donacije 755 – Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki 758 – Negativne evrske izravnave 759 – Ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 106 PRIHODKI Klasifikat: 76 – POSLOVNI PRIHODKI Vsebina V tej skupini se izkazujejo prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu, prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem in tujem trgu, prihodki od odprave rezervacij, prihodki od poslovnih združitev (presežek iz prevrednotenja − slabo ime), drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije ipd.), ter prevrednotovalni poslovni prihodki. Prihodki iz najemnin vključno z najemninami od naložbenih nepremičnin se izkazujejo ločeno. Ločeno se izkazujejo tudi prihodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve kmetijskih pridelkov. Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ločeno izkazujejo poslovne prihodke iz lastne dejavnosti in poslovne prihodke od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb. Slednje izkazujejo ločeno po vrstah in namenih, in sicer posebej prihodke iz proračunskih in drugih javnih sredstev ter posebej druge. Prav tako posebej izkazujejo prihodke, prejete za določen namen. Društva in nepridobitne organizacije v tej skupini ločeno izkazujejo dotacije (dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev, dotacije fundacij, skladov in ustanov), donacije pravnih in fizičnih oseb, članarine in prispevke članov. Posebej se izkazujejo tudi prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov, ki jih izvajajo invalidske organizacije. 107 Priporočeni konti 76 – Poslovni prihodki D P K Z N DI 760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu DA DA DA DA DA DA 761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu DA DA DA DA DA DA 762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na DA DA DA DA DA DA domačem trgu 763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem DA DA DA DA DA DA trgu 764 – Prihodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve DA DA DA DA DA DA kmetijskih pridelkov 765 – Prihodki od najemnin DA DA DA DA DA DA 766 – Prihodki od odprave rezervacij DA DA DA DA DA DA 767 – Prihodki od poslovnih združitev (presežek iz prevrednotenja – DA DA DA DA slabo ime) 768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, DA DA DA DA DA DA dotacije, regresi, kompenzacije, premije ...) 769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki DA DA DA DA DA DA Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ločeno izkazujejo poslovne prihodke iz lastne dejavnosti in poslovne prihodke od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb. Slednje izkazujejo ločeno po vrstah in namenih, in sicer posebej prihodke iz proračunskih in drugih javnih sredstev ter posebej druge. Prav tako posebej izkazujejo prihodke, prejete za določen namen. Društva in invalidske organizacije ločeno izkazujejo dotacije (dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev, dotacije fundacij, skladov in ustanov), donacije pravnih in fizičnih oseb, članarine in prispevke članov. Posebej izkazujejo tudi prispevke uporabnikov posebnih socialnih programov, ki jih izvajajo invalidske organizacije. Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 77 – FINANČNI PRIHODKI IZ FINANČNIH NALOŽB Vsebina V tej skupini se izkazujejo finančni prihodki iz deležev in drugih naložb, posojil in poslovnih terjatev. Med finančnimi prihodki se izkazujejo tudi pozitivne tečajne razlike, tako v zvezi s sredstvi kot z obveznostmi. 108 Priporočeni konti 77 – Finančni prihodki iz finančnih naložb 770 – Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 771 – Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah in skupaj obvladovanih družbah 772 – Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 773 – Finančni prihodki iz drugih naložb 774 – Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 775 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim (tudi od depozitov) 776 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 777 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 778 – Finančni prihodki iz finančnih sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Prihodki na kontih od 774 do 777 vključujejo zlasti obresti in pozitivne tečajne razlike (tudi če se pojavijo v zvezi z obveznostmi) pa tudi odpise finančnih obveznosti. D P K Z DA DA DA DA N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 78 – DRUGI FINANČNI PRIHODKI IN OSTALI PRIHODKI Vsebina V tej skupini se izkazujejo prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti in iz odtujitve naložbenih nepremičnin. Ločeno se izkazujejo tudi prihodki od subvencij, dotacij, odškodnin in kazni ter tudi vsi ostali prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki Priporočeni konti 78 – Drugi finančni prihodki in ostali prihodki 780 – Prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti 781 – Prihodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenihpo pošteni vrednosti 784 – Subvencije, Donacije dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s 785 poslovnimi učinki 786 – Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki 787 – Kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki 788 – Pozitivne evrske izravnave 789 – Ostali prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Klasifikat: 79 – USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 109 Vsebina V tej skupini se izkazujejo usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve. Priporočeni konti 79 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. RAZRED 8 – POSLOVNI IZID Klasifikat: 80 – POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO Vsebina V tej skupini se izkazuje dobiček kot pozitivni poslovni izid ali izguba kot negativni poslovni izid. V tej skupini kontov samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih gospodinjstev izkazujejo dohodke samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma dohodke nosilcev kmečkih gospodinjstev ali negativni poslovni izid. Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, društva in invalidske organizacije v tej skupini izkazujejo presežek prihodkov nad odhodki ali presežek odhodkov nad prihodki. V tej skupini izkazujejo tudi namensko razporejeni presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju presežka odhodkov v tem obračunskem obdobju, in presežek odhodkov iz prejšnjih let, ki se pokriva iz presežka prihodkov obračunskega obdobja. Priporočeni konti 80 – Poslovni izid pred obdavčitvijo 800 – Dobiček ali izguba pred obdavčitvijo oziroma presežek prihodkov ali presežek odhodkov 801 – Ugotovitev in prenos dohodkov samostojnih podjetnikov posameznikov 802 – Ugotovitev in prenos dohodkov nosilcev kmečkih gospodinjstev 803 – Ugotovitev in prenos negativnega poslovnega izida 804 – Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju presežka odhodkov obračunskega obdobja 805 – Presežek odhodkov iz prejšnjih let, ki se pokriva iz presežka prihodkov obračunskega obdobja 806 – Celotni presežek prihodkov ali celotni presežek odhodkov 110 D P K DA Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 81 – RAZPOREDITEV DOBIČKA OZIROMA DOHODKA IN CELOTNEGA PRESEŽKA PRIHODKOV Vsebina V tej skupini se izkazujeta razporeditev dobička oziroma celotnega presežka prihodkov za davek od dohodka, za druge davke, ki niso izkazani v drugih postavkah, za prihodke (odhodke) iz naslova odloženega davka in za čisti dobiček poslovnega leta oziroma čisti presežek prihodkov. V tej skupini kontov samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih gospodinjstev izkazujejo davek od dohodka iz dejavnosti. Priporočeni konti 81 – Razporeditev dobička oziroma dohodka in celotnega presežka prihodkov 810 – Davek od dohodkov pravnih oseb 811 – Davek od dohodka iz dejavnosti 812 – Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 813 – Prihodki (odhodki) iz naslova odloženega davka 815 – Čisti dobiček poslovnega leta oziroma čisti presežek prihodkov 816 – Prenos čistega dohodka D P K DA DA DA DA DA DA DA DA DA Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 82 – RAZPOREDITEV ČISTEGA DOBIČKA POSLOVNEGA LETA OZIROMA ČISTEGA PRESEŽKA PRIHODKOV Vsebina V tej skupini se izkazujeta razporeditev čistega dobička oziroma čistega presežka prihodkov za kritje prenesenih izgub, za oblikovanje zakonskih rezerv, za oblikovanje rezerv za lastne delnice oziroma deleže, za oblikovanje statutarnih rezerv in za druge rezerve iz dobička ter neuporabljeni del čistega dobička poslovnega leta oziroma čistega presežka prihodkov. 111 Priporočeni konti 82 – Razporeditev čistega dobička poslovnega leta oziroma čistega presežka prihodkov 820 – Čisti dobiček za kritje prenesenih izgub 821 – Čisti dobiček za oblikovanje zakonskih rezerv 822 – Čisti dobiček za oblikovanje rezerv za lastne delnice oziroma deleže 823 – Čisti dobiček za oblikovanje statutarnih rezerv 824 – Čisti dobiček za druge rezerve iz dobička 825 – Čisti presežek prihodkov za določen namen (sklad) 829 – Prenos neuporabljenega dela čistega dobička oziroma čistega presežka prihodkov poslovnega leta D P K Z DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA N DI DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat 89 – ČISTA IZGUBA OZIROMA ČISTI PRESEŽEK ODHODKOV IN PRENOS ČISTE IZGUBE OZIROMA ČISTEGA PRESEŽKA ODHODKOV Vsebina V tej skupini se izkazujeta čista izguba tekočega leta oziroma presežek odhodkov in njun prenos. Priporočeni konti 89 – Čista izguba oziroma čisti presežek odhodkov in prenos čiste izgube oziroma čistega presežka odhodkov 890 – Izguba tekočega leta oziroma čisti presežek odhodkov 899 – Prenos izgube tekočega leta oziroma prenos čistega presežka D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE Klasifikat: 90 – VPOKLICANI USTANOVITVENE VLOGE IN ZAČETNI KAPITAL TER Vsebina V tej skupini se izkazuje osnovni kapital družbe, ki je lahko delniški kapital, kapitalski deleži ali kapitalska vloga. Osnovni delniški kapital se izkazuje po 112 vrstah delnic (prednostne, navadne). Posebej se izkazuje nevpoklicani kapital kot odbitna postavka. V tej skupini kontov samostojni podjetniki posamezniki izkazujejo začetni kapital samostojnih podjetnikov posameznikov, nosilci kmečkih gospodinjstev pa začetni kapital nosilcev kmečkih gospodinjstev. V tej skupini kontov zadruge izkazujejo nerazdeljivi zadružni kapital in deleže članov zadruge. Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, društva in invalidske organizacije v tej skupini kontov izkazujejo ustanovitveno in kasnejše vloge ter učinke prevrednotenja sredstev. Društva in invalidske organizacije v bilanci stanja izkazujejo društveni sklad, ki zajema znesek ustanovitvene in kasnejših vlog iz te skupine kontov, razporejeni čisti presežek prihodkov za določen namen (sklad) iz skupine kontov 92 in čisti nerazporejeni presežek prihodkov ali presežek odhodkov iz skupine kontov 93. Priporočeni konti 90 – Vpoklicani in začetni kapital ter ustanovitvene vloge 900 – Osnovni delniški kapital – delnice 901 – Osnovni kapital – kapitalski deleži ali kapitalska vloga 902 – Začetni kapital samostojnih podjetnikov posameznikov 903 – Začetni kapital kmečkih gospodinjstev 905 – Nerazdružljivi zadružni kapital 906 – Deleži članov zadruge 907 – Ustanovitvena in kasnejše vloge 908 – Presežek iz prevrednotenja sredstev 909 – Nevpoklicani kapital (odbitna postavka) D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 91 – KAPITALSKE REZERVE IN PRENOSI SREDSTEV Vsebina V tej skupini se izkazujejo vplačila, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic oziroma deležev, vplačila, ki presegajo knjigovodsko vrednost pri odtujitvi začasno odkupljenih lastnih delnic oziroma deležev, vplačila nad najmanjšim emisijskim zneskom, pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo, vplačila družbenikov za pridobitev dodatnih pravic iz delnic oziroma deležev, druga vplačila družbenikov na podlagi statuta, zneski iz poenostavljenega manjšanja osnovnega kapitala in zneski zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic oziroma deležev, splošni 113 prevrednotovalni popravek kapitala ter zneski učinkov iz potrjene prisilne poravnave. V tej skupini kontov samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih gospodinjstev izkazujejo prenose stvarnega premoženja med opravljanjem dejavnosti ter pritoke in odtoke denarnih sredstev. Priporočeni konti 91 – Kapitalske rezerve in prenosi sredstev 910 – Vplačila nad najmanjšimi emisijskimi zneski delnic oziroma deležev (vplačani presežek kapitala) 911 – Vplačila nad knjigovodsko vrednostjo pri odtujitvi začasno odkupljenih lastnih delnic oziroma deležev 912 – Vplačila nad najmanjšim emisijskim zneskom kapitala, pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo 913 – Vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz delnic oziroma deležev 914 – Druga vplačila kapitala na podlagi statuta 915 – Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala in zneski zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic oziroma deležev 916 – Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 917 – Zneski iz učinkov potrjene prisilne poravnave 918 – Prenosi stvarnega premoženja med opravljanjem dejavnosti 919 – Pritoki in odtoki denarnih sredstev D P K DA DA DA DA DA DA Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 92 – REZERVE IZ DOBIČKA OZIROMA RAZPOREJENI ČISTI PRESEŽEK PRIHODKOV Vsebina V tej skupini se izkazujejo zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice oziroma lastne poslovne deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička. Posebej se izkazujejo pridobljene lastne delnice oziroma lastni poslovni deleži kot odbitna postavka. Zadruge v tej skupini ločeno izkazujejo prostovoljne zadružne rezerve in prostovoljne zadružne sklade. Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, društva in invalidske organizacije v tej skupini kontov izkazujejo tudi razporejeni čisti presežek prihodkov za določen namen (sklad). 114 Priporočeni konti 92 – Rezerve iz dobička oziroma razporejeni čisti presežek prihodkov 920 – Zakonske rezerve 921 – Rezerve za lastne delnice oziroma lastne poslovne deleže 922 – Statutarne rezerve 923 – Druge rezerve iz dobička 924 – Prostovoljne zadružne rezerve 925 – Prostovoljni zadružni skladi 926 – Del čistega presežka prihodkov za določen namen (sklad A) 927 – Del čistega presežka prihodkov za določen namen (sklad B) 929 – Pridobljene lastne delnice oziroma lastni poslovni deleži (odbitna postavka) D DA DA DA DA P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 93 – ČISTI DOBIČEK ALI ČISTA IZGUBA OZIROMA NERAZPOREJENI ČISTI PRESEŽEK PRIHODKOV ALI ČISTI PRESEŽEK ODHODKOV Vsebina V tej skupini se izkazujeta preneseni čisti dobiček oziroma prenesena čista izguba iz prejšnjih let in neuporabljeni del čistega dobička poslovnega leta oziroma čista izguba poslovnega leta ter njuno povečanje zaradi prenosa iz presežka iz prevrednotenja. V tej skupini kontov se izkazujejo dohodki samostojnih podjetnikov posameznikov in dohodki nosilcev kmečkih gospodinjstev oziroma negativni poslovni izid samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev kmečkih gospodinjstev. Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, društva in invalidske organizacije v tej skupini kontov izkazujejo tudi čisti nerazporejeni presežek prihodkov ali čisti presežek odhodkov. 115 Priporočeni konti 93 – Čisti dobiček ali čista izguba oziroma nerazporejeni čisti presežek prihodkov ali čisti presežek odhodkov 930 – Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let 931 – Prenesena čista izguba iz prejšnjih let 932 – Neuporabljeni del čistega dobička poslovnega leta oziroma nerazporejeni čisti presežek prihodkov 933 – Čista izguba poslovnega leta oziroma čisti presežek odhodkov D 934 – Prenos iz presežka iz prevrednotenja 935 – Dohodki samostojnih podjetnikov posameznikov 936 – Dohodki nosilcev kmečkih gospodinjstev 937 – Negativni poslovni izid samostojnih podjetnikov posameznikov P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA 938 – Negativni poslovni izid nosilcev kmečkih gospodinjstev DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 95 – PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA Vsebina V tej skupini se izkazujejo presežki iz prevrednotenja zemljišč, zgradb, opreme, neopredmetenih sredstev, dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb. Posebej se izkazuje popravek vrednosti presežkov iz prevrednotenja za odloženi davek. Priporočeni konti 95 – Presežek iz prevrednotenja 950 – Presežek iz prevrednotenja zemljišč 951 – Presežek iz prevrednotenja zgradb 952 – Presežek iz prevrednotenja opreme 953 – Presežek iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev 954 – Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb 955 – Presežek iz prevrednotenja kratkoročnih finančnih naložb 956 – Prenos presežkov iz prevrednotenja na ustanovitveno vlogo 959 – Popravek vrednosti presežkov iz prevrednotenja za odloženi davek D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 116 Klasifikat: 96 – REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Vsebina V tej skupini se izkazujejo rezervacije za stroške reorganizacije podjetja, za pokrivanje prihodnjih stroškov oziroma odhodkov zaradi razgradnje in/ali ponovne vzpostavitve prvotnega stanja ter druge podobne rezervacije, rezervacije za kočljive pogodbe, pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, za dana jamstva ter druge rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov. Posebej se izkazujejo prejete državne podpore, prejete donacije in druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Priporočeni konti 96 – Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 960 – Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja 961 – Rezervacije za pokrivanje prihodnjih stroškov oziroma odhodkov zaradi razgradnje in ponovne vzpostavitve prvotnega stanja ter druge podobne rezervacije 962 – Rezervacije za kočljive pogodbe 963 – Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi 964 – Rezervacije za dana jamstva 965 – Druge rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov 966 – Prejete državne podpore 967 – Prejete donacije 968 – Druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 97 – DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI Vsebina V tej skupini se izkazujejo dolgoročna posojila, dobljena pri bankah, družbah in fizičnih osebah, ter dolgoročna posojila, dobljena na podlagi obveznic in menic, dolgoročni dolgovi iz finančnega najema ter druge dolgoročne finančne obveznosti. Posebej se izkazujejo dolgoročne finančne obveznosti pri bankah in družbah v državi in tujini. Iz dolgoročnih finančnih obveznosti se izključujejo zneski obveznosti, ki zapadejo v plačilo najkasneje v enem letu po datumu bilance stanja, in se izkazujejo med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. 117 Priporočeni konti 97 – Dolgoročne finančne obveznosti 970 – Dolgoročna posojila, dobljena pri družbah v skupini 971 – Dolgoročna posojila, dobljena pri pridruženih družbah 972 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi 973 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini 974 – Dolgoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami in menicami 975 –Dolgoročni dolgovi iz finančnega najema 976 – Dolgoročne finančne obveznosti do fizičnih oseb 979 – Druge dolgoročne finančne obveznosti D K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA P Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: 98 – DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI Vsebina V tej skupini se izkazujejo dolgoročni krediti, dobljeni na podlagi kreditnih pogodb, obveznosti iz dolgoročnih kreditov dobaviteljev v zvezi s kupljenimi blagom in storitvami, dobljenih v državi in tujini, obveznosti za odloženi davek pa tudi dobljeni dolgoročni predujmi in varščine ter druge dolgoročne obveznosti. Iz dolgoročnih poslovnih obveznosti se izključujejo zneski obveznosti, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni po datumu bilance stanja, in se izkazujejo med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi. Priporočeni konti 98 – Dolgoročne poslovne obveznosti 980 – Dolgoročni krediti, dobljeni na podlagi kreditnih pogodb od družb v skupini 981 – Dolgoročni krediti, dobljeni na podlagi kreditnih pogodb od pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb 982 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih domačih dobaviteljev 983 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih tujih dobaviteljev 985 – Dolgoročne menične obveznosti 986 – Dolgoročni dobljeni predujmi in varščine 988 – Obveznosti za odloženi davek 989 – Druge dolgoročne poslovne obveznosti D P K Z DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. 118 Klasifikat: 99 – ZUNAJBILANČNI KONTI Vsebina V tej skupini se izkazujejo postavke, ki nimajo neposrednega učinka na velikost in sestavo sredstev in obveznosti do njihovih virov, prav tako pa tudi ne na prihodke, stroške ali odhodke, vendar so pomembne za predstavitev finančnega položaja. Razčlenitev ni predpisana, niti dvomestni konti ne. Vedno je potreben par zunajbilančnih kontov. Priporočeni konti 99 – Zunajbilančni konti Naš predlog zunajbilančnih kontov je samo eden izmed možnih. Vedno pa je potreben par zunajbilančnih kontov. Aktivni zunajbilančni konti 990 – Najeta, izposojena in zakupljena (tuja) sredstva 991 – Menice in drugi vrednostni papirji, prejeti za zavarovanje plačil 992 – Blago, prejeto v komisijsko in konsignacijsko prodajo 993 – Vrednotnice, izdane za obračunavanje znotraj pravne osebe 994 – Drugi aktivni zunajbilančni konti Pasivni zunajbilančni konti 995 – Lastniki najetih, izposojenih in zakupljenih sredstev 996 – Dolžniki, ki so zavarovali plačila z menicami in drugimi vrednostnimi papirji 997 – Obveznosti iz blaga, prejetega v komisijsko in konsignacijsko prodajo 998 – Nominalna vrednost vrednotnic, izdanih za obračunavanje znotraj pravne osebe 999 – Drugi pasivni zunajbilančni konti D P K Z N DI DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K = kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije. Klasifikat: USKUPINJEVANJE Vsebina Družbe in zadruge, katerih izkazi se vključujejo v skupinske računovodske izkaze, v posameznih skupinah kontov izkazujejo posebej razmerja do družb v skupini ter posebej do drugih pridruženih in skupaj obvladovanih družb v skladu z računovodskimi standardi. 119 OGLAS 120 TERMINOLOŠKI KOTIČEK Dr. Živko Bergant1 PRIMERJAVA NEKATERIH VRST POSLOVNIH IN DENARNIH IZIDOV 1. UVOD Računovodski standard (SRS 19) obravnava različne vrste poslovnih in denarnih izidov. Vsaka vrsta ima svojo izrazno moč in svoj namen uporabe. Izidi so si po vsebini razmeroma podobni, kar poraja nevarnost njihovega neustreznega pojasnjevanja.2 Naslov prispevka najprej vzbuja vprašanje, v čem je vsebinska razlika med poslovnim izidom iz celotnega poslovanja in denarnim izidom iz poslovanja in kakšno je njuno medsebojno razmerje. Naslednje vprašanje je razlika med poslovnim izidom pri financiranju in denarnim izidom iz financiranja Njune izrazne moči (koristnosti informacije) ne moremo primerjati preprosto zato, ker sta namenjena drugačnim odločitvam. To bomo pokazali v nadaljevanju. 2. POSLOVNI IZID IZ CELOTNEGA POSLOVANJA Poslovni izid iz celotnega poslovanja je (SRS 19.7, drugi odstavek) razlika med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. Od poslovnega izida iz prodaje se razlikuje, ker le-ta ne vsebuje drugih poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov, med katerimi so tudi prevrednotovalni poslovni prihodki in prevrednotovalni poslovni odhodki (istotam, 1. odstavek). Zato je poslovni izid iz prodaje običajno čista oblika teoretične kategorije EBIT (angl. earnings before interest and taxes).3 Poslovni izid iz celotnega poslovanja moramo razlikovati tudi od celotnega poslovnega izida, ki je razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki (istotam, 4. odstavek). Poslovni izid iz celotnega poslovanja (krajše 1 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni finančnik, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. 2 Umeščenost obravnavanih tokov v okvir pomembnejših poslovnih tokov in njihove osnovne značilnosti lahko razberemo iz tipologije poslovnih tokov (Bergant, 2011, 8−24). 3 EBIT smo podrobneje obravnavali v: Poslovodno računovodstvo (št. 4/2011, 23). 121 poslovni izid iz poslovanja − PIP) je torej sestavni del računovodskega izkaza poslovnega izida (IPI). PIP moramo razumeti kot razliko med povečanjem gospodarskih koristi iz poslovanja (poslovni prihodki) in zmanjšanjem gospodarskih koristi iz poslovanja (poslovni odhodki). Označuje torej čisto povečanje gospodarskih koristi iz (osnovnega) poslovanja. Pozitivni izid (dobiček) iz poslovanja je običajno pomemben pogoj za pozitivni celotni dobiček. PIP je očitno odvisen predvsem od odločitev v zvezi s prihodki in z odhodki v okviru osnovne dejavnosti podjetja. To pomeni, da izraža računovodsko informacijo o temeljnem učinku (izložku) posameznega podjetja z vidika povečanja ali zmanjšanja vrednosti enote njegovega navadnega lastniškega kapitala. Kategoriji PIP kot pomembnemu kazalcu pripadajo tudi kazalniki, ki v časovni in prostorski primerjavi dodatno ponazarjajo njegovo izrazno moč in vlogo te informacije pri odločanju v poslovanju. To so zlasti kazalniki poslovnega vzvoda (Bergant, 2011), finančnega vzvoda (Bergant, 2012a) in celotnega vzvoda (Bergant, 2012b), ki so povezani s kazalniki dobičkonosnosti kapitala, dobičkonosnosti vseh sredstev in dobičkovnosti prodaje (Bergant, istotam).4 3. DENARNI IZID IZ POSLOVANJA Denarni izid iz poslovanja (SRS 19.9) je razlika med prejemki in izdatki pri poslovanju. Celotni denarni izid vsebuje še denarni izid iz naložbenja in denarni izid iz financiranja.5 Denarni izid iz poslovanja je sestavni del računovodskega izkaza denarnega izida (IDI), ki vsebuje vse prejemke in izdatke podjetja. Denarni izid iz poslovanja (DIP) moramo razumeti kot razliko med povečanjem denarnih sredstev iz poslovanja in zmanjšanjem denarnih sredstev iz poslovanja. Izraža torej čisto povečanje denarnih sredstev podjetja iz (osnovnega) poslovanja. Pozitivni denarni izid iz poslovanja je običajno pomemben pogoj za pozitivni celotni denarni izid. DIP je očitno odvisen predvsem od odločitev v zvezi s prejemki in izdatki v okviru osnovne dejavnosti podjetja. To pomeni, da izraža računovodsko informacijo o temeljnem učinku (izložku) posameznega podjetja z vidika povečanja ali zmanjšanja njegovih denarnih sredstev. 4 Več o dobičkonosnosti vseh sredstev v Bergant (2012b, 102−108). 5 Podrobneje o strukturi denarnega izida in vrstah denarnega toka v Bergant (2012, 181). 122 Kategoriji DIP kot pomembnemu kazalcu pripadajo tudi kazalniki, ki dodatno ponazarjajo njegovo izrazno moč in vlogo te informacije pri odločanju v poslovanju. To so zlasti kazalniki razmerij DIP z nekaterimi kategorijami bilance stanja (Bergant, 2002, 124), razmerij z nekaterimi kategorijami poslovnega izida (istotam, 125) in razmerij z drugimi vrstami denarnega izida in denarnih tokov (istotam, 126). 4. PRIMERJAVA POSLOVNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA IN DENARNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA Če primerjamo obe vrsti izida, lahko ugotovimo njuno temeljno podobnost v dejstvu, da oba ponazarjata osnovni, najpomembnejši del poslovanja podjetja. Razlikujeta se predvsem v zornem kotu proučevanja tega poslovanja. Medtem ko je poslovni izid iz poslovanja usmerjen v gibanje gospodarske koristi podjetja in s tem v kapital na pasivni strani bilance stanja, je denarni izid iz poslovanja usmerjen v denarna sredstva in s tem na aktivno stran bilance stanja. Na prvi pogled torej nimata ničesar skupnega, saj imata vsak svoj namen in svojo izrazno moč. Natančnejši pogled pa izhaja iz dejstva, da povečanje gospodarske koristi podjetja iz poslovanja prej ali slej vpliva tudi na njegova denarna sredstva. Prihodki od prodaje se na primer prej ali slej spremenijo v denarno obliko. Zato je smotrno proučiti razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in poslovnim izidom iz poslovanja kot kazalec (razlika) ali kazalnik (ulomek), ki nam na skupen način kažeta razmerje med denarnim in gospodarskim (ekonomskim) učinkom poslovanja. Tako denarni izid iz poslovanja kaže, kolikšen delež poslovnega izida iz poslovanja je denarno razpoložljiv. 5. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA Poslovni izid iz financiranja je razlika med poslovnim izidom iz rednega delovanja (SRS 19.7, 3. odstavek) in poslovnim izidom iz poslovanja. Ta razlika pomeni rezultat finančnih prihodkov in finančnih odhodkov. Je torej sestavina izkaza poslovnega izida podjetja. Pri tem naj posebej poudarimo, da finančni prihodki in odhodki vsebujejo tudi tečajne razlike, ki so posledica preračuna terjatev ali obveznosti, izraženih v tujih valutah (SRS 5.30). Če torej želimo ugotoviti pravi izid iz financiranja, moramo računovodsko izkazani poslovni izid iz financiranja zmanjšati za vpliv pozitivnih in negativnih tečajnih razlik pri poslovnih terjatvah in obveznostih. 123 Poslovni izid iz financiranja lahko za namene analiziranja učinkovitosti finančne funkcije vsebuje namreč samo prihodke in odhodke, ki so neposredno povezani z dejavnostjo finančne funkcije (npr. obresti, stroški garancij, blagajniški popusti (kasaskonto), okrepitve in slabitve finančnih naložb in obveznosti ter v tem okviru tudi njihove tečajne razlike). Pogosto se pozitivni izid iz financiranja pojasnjuje kot pozitivno stanje oziroma gibanje. Resnica pa je nasprotna. Pozitiven poslovni izid lahko podjetje praviloma doseže samo s plasiranjem lastnega kapitala,6 za katerega pa lastniki pričakujejo več, kot je tržna obrestna mera.7 To pomeni, da podjetje zmanjšuje ekonomski dobiček oziroma povečuje ekonomsko izgubo.8 Tako lahko zunanji analitik ugotavlja, da poslovodstvo podjetja nima ali pa ne vidi razvojnih možnosti. Podjetje je zato tipična tarča prevzemov, saj se mu tržna vrednost znižuje, prevzemnik pa si lahko z zmanjšanjem (odvečnega) kapitala poplača dober del kupnine. Običajno stanje je torej negativni poslovni izid iz financiranja, saj podjetje izkorišča finančni vzvod (Bergant, 2012a). S tem kazalcem v zvezi je lahko koristen kazalnik: Negativni poslovni izid iz financiranja -------------------------------------------------. Neto dolg9 Kazalnik kaže povprečno obrestno mero na zadolženost podjetja. Le-ta naj ne bi bila višja od tržne obrestne mere. 6. DENARNI IZID IZ FINANCIRANJA Denarni izid iz financiranja je izkazan v posebnem računovodskem izkazu (Izkaz denarnih tokov, SRS 26). Načeloma je namenjen pregledu povečanj in zmanjšanj denarnih sredstev zaradi povečanja ali zmanjšanja virov financiranja podjetja. 6 V razvitem trgu denarja je redko, da ima podjetje cenejša posojila in jih drugim naprej posoja dražje(brez povečanega tveganja). 7 Lastniki zahtevajo vsaj premijo za tveganje. 8 Več o ekonomskem dobičku (angl. economic value added ‒ EVA) v Bergant (2011, 99). 9 V imenovalcu upoštevamo le terjatve in dolgove, ki se obrestujejo. 124 Zato lahko Slovenskim računovodskim standardom očitamo pomembno vsebinsko nedoslednost v tem, da med izdatke pri financiranju vštevajo tudi izdane obresti (26.4 in 26.9), čeprav je v uvodu SRS 26 trditev, da sledijo finančnemu načinu razmišljanja. Vsebinska nedoslednost SRS 26 se kaže zlasti v naslednjem: v denarne izdatke pri financiranju se štejejo »izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje«, obenem pa so prejemki od obresti všteti v prejemke pri naložbenju. Taka ureditev pomembno zmanjšuje izrazno moč tako denarnemu toku pri naložbenju kot tudi denarnemu toku pri financiranju. Ne kažeta namreč pravega vpliva na denarna sredstva niti pri naložbenju niti pri financiranju; s finančnega vidika bi morale biti obresti zajete v prejemkih in izdatkih iz poslovanja. Podjetje namreč vsebinsko pokriva dane obresti s prihodki iz poslovanja (zato se zadolžuje), ne pa s prihodki od obresti, kot to delajo banke. Prav tako pa s prejemki obresti iz naložbenja podjetje ne poravnava izdatkov pri naložbenju, saj mora za naložbe zagotoviti ustrezne vire. Povedano v celoti velja za prejete in dane dividende, ki jih SRS 26 obravnava enako kot obresti. Dividende so po svoji finančni vsebini namreč prav tako samo nadomestilo za uporabo sredstev kot obresti. Navedeno je lep primer, v katerem so računovodski standardi (tudi mednarodni) samo "računovodski" in ne upoštevajo finančne logike. Vidimo, da bi moral biti denarni izid iz financiranja samo rezultat prejemkov in izdatkov pri financiranju (tokov financiranja in tokov definanciranja), ki niso poslovnoizidni tokovi ali pa dividende in nastajajo na pasivni strani bilance stanja. S takim popravkom bistveno izboljšamo izrazno moč denarnega izida iz financiranja. Skladno z zgornjo opredelitvijo ostane denarni izid iz naložbenja kot rezultat prejemkov in izdatkov naložbenja (investiranja in dezinvestiranja), ki prav tako niso poslovnoizidni tokovi in nastajajo na aktivni strani bilance stanja. Kazalnik, ki bi pojasnjeval težo denarnega izida iz financiranja kot kazalca, lahko oblikujemo na naslednji način: Denarni izid iz financiranja ------------------------------------. Celotni denarni izid Kazalnik kaže del strukture denarnega izida podjetja v nekem obdobju. Druga dva dela te strukture sta še denarni izid iz poslovanja in denarni izid iz 125 naložbenja. Kazalnik torej kaže vpliv povečanja ali zmanjšanja virov financiranja poslovanja na spremembo denarnih sredstev podjetja. Če kazalniku v števec vnesemo denarni izid iz naložbenja, pojasnimo vpliv povečanja ali zmanjšanja naložb podjetja na spremembo denarnih sredstev. 7. PRIMERJAVA POSLOVNEGA IZIDA IZ FINANCIRANJA IN DENARNEGA IZIDA IZ FINANCIRANJA S primerjavo obeh vrst izidov lahko ugotovimo njuno temeljno podobnost v tem, da oba ponazarjata drugi najpomembnejši del poslovanja podjetja, to je financiranje poslovanja. Razlikujeta se predvsem v zornem kotu proučevanja financiranja. Medtem ko je poslovni izid iz financiranja usmerjen v neposredne poslovnoizidne učinke financiranja podjetja, je denarni izid iz financiranja usmerjen v učinke financiranja na denarna sredstva podjetja. Za doseganje take izrazne moči je treba samo nekoliko popraviti računovodski izkaz denarnih tokov (za obresti in dividende). Oba kazalca torej nimata neposredne povezave, razen tega, da imata razmeroma podoben naziv, kar lahko povzroča težave pri njunem pojasnjevanju. LITERATURA IN VIRI Bergant, Živko (2011): Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko (2002): Kritična presoja tradicionalnega analiziranja računovodskih podatkov v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Bergant, Živko (2012): Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko (2012a): Finančni vzvod. Poslovodno računovodstvo, št. 1/2012, str. 9−26. Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo. Bergant, Živko (2012b): Celotni vzvod. Poslovodno računovodstvo, št. 3/2012, str. 54−71. Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo. SRS 19−Slovenski računovodski standard. Neuradno prečiščeno besedilo SRS 2006, avgust 2012. (Pridobljeno: 8. 9. 2012). http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php 126 PREDSTAVITVE VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in finančne funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih računovodsko-finančnih šol ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni Evropi. Prispevati želimo k višji ravni računovodskega in finančnega znanja ter praktičnih izkušenj med različnimi ciljnimi skupinami že uveljavljenih in prihodnjih podjetnikov, direktorjev, finančnikov, računovodij ter drugih, ki se neposredno ali posredno vključujejo tako na domače kot tudi na mednarodne trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še večjo uporabnost in prispevek računovodstva v procesu poslovnega odločanja. Namen visokošolskega programa računovodstvo Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno poslovanje. V relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej poudarjeno poslovodno računovodstvo in finance (poslovne finance in davki). Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili s praktičnim izobraževanjem v delovnem okolju. Diplomanti bodo torej: usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in pravočasnimi informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših poslovnih odločitev; usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da bodo prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno sliko poslovanja poslovnega sistema; znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo informacijsko dejavnost v poslovnem sistemu. 127 Način dela in cilji študija V ustvarjalnem okolju kolegialnega odnosa med profesorji in študenti boste pridobljena teoretična znanja prenašali v prakso. Posebno smo ponosni na neposreden odnos in dialog med profesorji in študenti, ki je usmerjen v reševanje konkretnih problemskih situacij. V takem ustvarjalnem okolju bodo učitelji poleg znanj posredovali tudi svoje praktične izkušnje. Cilj dialoga je, da študente naučimo reševati probleme in jih tako oborožimo z vsemi potrebnimi znanji za učinkovito delovanje v poslovnem okolju. Delamo v številčno omejenih skupinah. Posamezna učna enota je sestavljena iz nujnega teoretičnega dela in pretežnega praktičnega dela, kjer teoretična znanja prenesemo v prakso. Poudarek je na praktičnem delu, vajah. Vpis in strokovni naziv Izvajamo dodiplomski visokošolski strokovni študijski program računovodstva. Program je prilagojen pogojem Bolonjske deklaracije in s tem enakovreden podobnim programom širom Evrope in ZDA. Diplomantkam in diplomantom, ki pridobijo naslov diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS) omogoča priznanje njihove izobrazbe, znanja in kompetenc ter statusa po svetu. Pridobljena izobrazba je dobra podlaga za nadaljevanje študija (II. Bolonjska stopnja, strokovni magisterij in pridobitev različnih strokovnih nazivov). Izvajanje študija Študij se izvaja kot: redni študij na sedežu šole Stegne 21/c v Ljubljani (pogoj izvedbe je 30 vpisanih študentov); izredni študij, ki se izvaja na sedežu šole Stegne 21/c Ljubljana in v dislocirani enoti Dunajska 101 Ljubljana. Pogoji za vpis V 1. letnik se lahko vpišete, če ste opravili: zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. 128 V 2. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na katerem od višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in če izpolnjujete pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Glede na smer študija morate: diplomanti sorodnih študijskih področij (poslovni sekretar, komercialist, računovodja, turizem, gostinstvo, poštni promet) med študijem opraviti diferencialna izpita iz predmetov Ekonomika podjetja in Uvod v računovodstvo – skupaj 18 ECTS, ki ju opravite pred vpisom v 3. letnik. diplomanti nesorodnih študijskih področij med študijem opraviti diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika Podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I – skupaj 27 ECTS, ki jih opravite pred vpisom v 3. letnik. V 3. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na višješolskem programu, sprejetem pred letom 1994. Glede na smer študija morate opraviti izpite, s katerimi pridobite manjkajoča znanja, in sicer: diplomanti sorodnih študijskih področij (družbene vede (ekonomija), poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, management, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo) med študijem opravite diferencialna izpita iz predmetov Stroškovno računovodstvo in Finančno računovodstvo – skupaj 12 ECTS; diplomanti višješolskih programov drugih strokovnih področij med študijem opravite še diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I, skupaj 27 ECTS. Podrobnosti: www.vsr.si ali po telefonu 059 090 960 129 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VŠR VIZIJA: Postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji za področje poslovodnega računovodstva. Na spletni strani www.poslovodnoracunovodstvo.si lahko spremljate: objave brezplačnih e-knjig najave seminarjev knjižnico strokovne literature strokovne članke in druge zanimive vsebine 130 ABECEDA SVETOVANJE Verjamemo, da je izbira našega podjetja prava odločitev za vas in vaše podjetje: predani smo vašim željam in zahtevam, vsebino vaših podatkov štejemo kot strogo poslovno skrivnost, zagotavljamo vam popolno paleto storitev (od davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja ter ocenjevanja vrednosti do izobraževanja), nudimo vam oseben pristop. Poslanstvo Želimo se uveljaviti kot eno izmed najkakovostnejših slovenskih podjetij na področju davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja. Pridobljeno znanje, dolgoletne izkušnje in povratne informacije naših strank nam omogočajo pripravo kvalitetnih seminarjev in strokovnih delavnic. Znanje, ki ga boste pridobili na naših izobraževanjih, boste lahko že naslednji dan uporabili pri svojem delu. Trudili se bomo razumeti želje in potrebe stranke, se učiti in graditi na dobrem medosebnem zaupanju. Vizija Naša vizija je preprosta: Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti. Največje zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami boste lažje: obvladovali davčna tveganja, sprejemali pravilne poslovne odločitve, pridobili nova znanja. DEJAVNOST DRUŽBE DAVČNO SVETOVANJE svetovanje v davčnem postopku, preventivni davčni pregledi, izbira optimalnih davčnih rešitev, davčna pojasnila strankam, izdelava pravilnika o transfernih cenah, davčno svetovanje pri pripravi internih aktov, drugo. POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, priprava ekonomskega dela pripojitvenega ali združitvenega elaborata, sanacijski programi, izdelava dolgoročnega strateškega načrta podjetja, izdelava letnega poslovnega načrta podjetja, priprava investicijskih programov, podrobna analiza računovodskih izkazov podjetja, izdelava delitvenega načrta, načrt finančne reorganizacije, uvajanje računovodskih sistemov oziroma podsistemov, izdelava pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi, izdelava izvedenskih mnenj. 131 OCENJEVANJE VREDNOSTI ocenjevanje vrednosti podjetij, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ocenjevanje vrednosti strojev in opreme, ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine (blagovnih znamk, patentov in podobnega). MNENJE POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA PODJETIJ V ZVEZI S 146. ČLENOM ZFPPIPP VREDNOSTI V mnenju mora biti jasno navedeno: ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. IZOBRAŽEVANJE Aktualnost in praktična uporabnost so vodila pri organiziranju naših seminarjev in delavnic, ki jih izvajajo poleg naših tudi zunanji predavatelji. Naš izobraževalni program je usmerjen v praktične rešitve, ki jih iščejo računovodje in knjigovodje. Paleta vsebine predavanj se razteza od zakonodajnih do strokovnih področij. Poleg tega omogočamo neposreden kontakt in komunikacijo med udeleženci delavnic in predavateljem po predavanjih ali v vmesnem času med izvedbo posamezne delavnice. Področja, ki jih obravnavamo, so: davki, finance, računovodstvo in gospodarjenje. Kontaktni podatki: ABECEDA SVETOVANJE d.o.o. Stegne 21c 1000 LJUBLJANA Telefon: 00386 (0)59 090 960 Fax: 0386 (0)59 090 962 e-mail: [email protected] spletna stran: http://www.abecedasvetovanje.si 132 ABC REVIZIJA Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register revizijskih družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v Sloveniji. ABC revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba Abeceda Ptuj. Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO revizija, Valuta in Simam revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo ABC revizija. Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj računovodskih in revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili prepoznavnost na vse celine sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili svoje sodelovanje z JPA (Jacques Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da predstavljamo interese JPA tudi na drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Tako imamo v Beogradu lastno družbo, prek katere opravljamo enake storitve kot v Sloveniji (revizija, ocenjevanje vrednosti, davčno svetovanje, računovodenje in druga svetovanja). JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih revizijskih in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko se je vanjo včlanilo sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic mreže naraslo na sto trideset družb, ki delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in 'gonilna sila' JPA International je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v francoskih in svetovnih strokovnih združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008 predsednik v Zvezi evropskih revizorjev in računovodij (Fédération des Experts Comptable Européens – FEE10) s sedežem v Bruslju, največjem združenju predstavnikov nacionalnih računovodskih in revizijskih strokovnjakov (skupno okrog 500.000 članov), trenutno pa je član predsedstva IFAC11. Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice – poleg Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je polnopravna članica najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC12. Člani JPA 10 FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka Evropske komisije. 11 IFAC je globalna računovodska organizacija. Ima 159 članov iz 124 držav, ki združujejo interese 2.5 milijona računovodij. 12 Polnopravni člani so: Baker Tilly International Limited, BDO International, Constantin Associates Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst & Young Global Limited, Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT Audit Limited, JHI, JPA International, KPMG International, Mazars, Moore Stephens International , Limited, PKF International 133 International mreže se redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo v različnih državah članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od 11. do 14. junija 2009 takšno srečanje organizirali tudi v Sloveniji. Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano z revidiranjem. Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so najvišji standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu spoštujemo smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Te smernice so: zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična področja; ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti delovnih timov brez konflikta interesov; ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov; razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam; ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe; metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela; angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s pomočjo zunanjih strokovnjakov; ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam; utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami; ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo poročila; spremljanje zadovoljstva in spoštevanje predlogov strank. Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo gonilno silo naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so: Limited, PricewaterhouseCoopers International, RSM International Limited, Russell Bedford International, SMS Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co. International, UHY International Limited. 134 Pooblaščeni revizorji v delovnem razmerju: Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica; Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, certificirani poslovodni računovodja, državni notranji revizor, pridruženi član ameriškega združenja forenzičnih računovodij, stalni sodni izvedenec, visokošolski učitelj izvoljen v naziv docent; Katarina Kolarič, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica; Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica; in revizorji v delovnem razmerju: Albina Hojski Ilijevec, Simona Valenko, Darinka Meško in Vid Plohl. Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abcrevizija.si ali nam pišete na e-mail: [email protected]. Veseli bomo, če nas boste povabili k sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v Ljubljani, Dunajska 101, 1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386 1 59 091 401). Dejavnost opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali poslovno enoto v MARIBOR-u in na PTUJ-u. 135 136 RAČUNOVODSKA HIŠA CONTALL Računovodstvo Celovite računovodske storitve za vse statusne oblike gospodarskih subjektov, kakovostna računovodska poročila za zunanje deležnike in poslovodstva - krojene po potrebi naročnika. Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje in Finančno svetovanje in analiza finančnih kazalnikov, izdelava finančnih načrtov, kontroling nadzor in analiza finančnega in nefinančnega poslovanja, skrbni finančni pregledi. Davčno svetovanje Celovito davčno svetovanje, načrtovanje, spremljanje in obveščanje, priprava elaboratov o uporabi transfernih cen, davčna optimizacija, preventivni davčni pregledi, zastopanje v davčnih postopkih. Pravno svetovanje Svetovanje na področju civilnega oz. obligacijskega, gospodarskega, korporacijskega in delovnega prava, sestava različnih vrst pogodb, izvršb, poizvedb, internih aktov, sklepov direktorjev in družbenikov, aktov o ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih dokumentov. Razpisi načrti Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri izbiri ustreznega sklada EU in drugih virov financiranja, priprava vlog in poslovnih načrtov. in poslovni Krizno upravljanje in Preventivni pregledi in analiza in ocena finančnega sodelovanje v stečajnih stanja, predlogi za finančno reorganizacijo ter postopkih sodelovanje v postopkih prisilne poravnave in stečajev. Izobraževanje in usposabljanje Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s področja računovodstva, davkov in financ. 137 IPR Ljubljana, PE Nova Gorica Erjavčeva 2, 5000 Nova Gorica Contall svetovanje d.o.o. PE Nova Gorica Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid 1210 Ljubljana Contall svetovanje d.o.o. Erjavčeva 2 5000 Nova Gorica Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija inštituta je postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji, za področje poslovodnega računovodstva. Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo v večini organizirali tudi na PE Nova Gorica. V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l., priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na vseh področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi v Ljubljani. 138 ABECEDA RAČUNOVODSTVO Poslanstvo družbe je pomagati tistim, ki računovodijo ali po SRS ali po MSRP. Prizadevamo si biti koristni. Naš slogan je: Računovodenje ni strošek, je prispevek k uspešnosti poslovanja. Svoje poslanstvo in vizijo uresničujemo z naslednjimi storitvami: Vodenje poslovnih knjig. Vodenje posameznih analitičnih evidenc. Pomoč tistim, ki sami knjižijo, potrebujejo pa pomoč pri sestavi posameznih poročil (letna poročila, obdobna poročila, enkratna poročila itd.). Oblikovanje poslovodnih informacij in sodelovanje z upravami pri oblikovanju poslovnih odločitev. Izdelava najrazličnejših vlog, elaboratov itd. Davčno svetovanje. Notranje revizije. Pregledi računovodstva in ocena njegovega delovanja. Vzpostavitev sistema notranjih kontrol. Preveritev delovanja notranjih kontrol. Izvedba preiskovalnih revizij (forenzične revizije). Uvedba celovitega kontrolinga ali področnih kontrolingov. In še veliko drugega. Pri izvajanju storitev sodelujejo učitelji Visoke šole za računovodstvo, delavci revizijske družbe ABC revizija, d.o.o. in člani Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Informacije: 059 091 400 ali 031 338 149. ali na sedežu VŠR, v družbi ABC REVIZIJA, D.O.O., na INŠTITUTU ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO 139 CERIFICIRANO ZNANJE Certificirani poslovodni računovodja CPR Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po kriznem vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi tudi CIMA. Za tiste, ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo pripravili izobraževanje za pridobitev naziva Certificirani poslovni računovodja. Znanja, ki jih daje CPR: CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje predlogov poslovnih odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših finančnih analiz. Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se znanja pridobivajo z obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s teorijo. Uspeh je zagotovljen z izborom predavateljev, ki so praktiki z ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji. Veliko od njih je nosilcev najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani poslovodni računovodja itd.). Poklici, kjer potrebujete znanja, ki jih daje CPR. Poklicna pričakovanja nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le najrazličnejše vodstvene položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu poslovnih subjektov. Kaj in zakaj? Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju. Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel jeseni 2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega računovodje CPR. Pridobljene sposobnosti: Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za praktično uporabo znanj s področja: poznavanja in razumevanja podjetja, poznavanja in razumevanja poslovnega procesa, poznavanja in razumevanja poslovanja; 140 razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na področju računovodstva in poslovnih financ; sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju poslovodnega računovodstva, poslovnih financ in poročanja; sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev; sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil; sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju. Kako poteka študij? Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o obravnavanih vsebinah (kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago na Visoki šoli za računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od tega 125 kontaktnih ur (ostalo je individualno delo slušatelja). Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna srečanja so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog in reševanju problemov. Kje in kdaj? Program se izvaja v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah 21 c, Ljubljana. Program se izvaja od novembra do junija. Seveda se lahko priključite le pri posameznih predmetih (pridobite delne certifikate). Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta, na katerega se nanaša. Pogoj za pridobitev certifikata CPR so pridobljeni delni certifikati iz vseh predmetov programa CPR. Certifikat CPR podeljuje Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo iz Ljubljane. Več informacij o vsebinah, poteku študija, pogoji pa je na razpolago na: www.poslovodno-racunovodstvo.si, www.vsr.si Vsebine izvaja: 141 REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije vpisani: Št.vpisa naziv, priimek in ime 1 doc.dr. Živko Bergant 2 doc.dr. Branko Mayr 3 mag. Darinka Kamenšek 4 mag. Dejan Petkovič 5 mag. Nataša Pustotnik 6. mag. Vladimir Bukvič 7. prof.dr. Marko Hočevar 8. prof.dr. Gordana Ivankovič 9. prof.dr. Franko Milost 10 Vili Perner 11 Gregor Jus 12 Mag. Bernarda Grahek Ličer 13 Terezija Kvas 14 prof.dr. Bojan Tičar 142 OGLAS 143 CERTIFICIRAN POSLOVODNI RAČINOVODJA (CIMA) Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA) omogočamo pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je certifikat certificiranega poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje poteka v angleškem jeziku. Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za izpit. Gonilna sila pridobitve CIMA v Sloveniji je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA trained). Benovo predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku. Njegove besede so: ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION The need for “finance transformation” within companies has been recognized for over a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of finance operations has been maximized, management information is insightful and actionable and finance is seen less as a necessary overhead and more as an important management discipline that enables value creation. The recession has intensified companies’ critical examination of their finance functions in recent years to determine how best to align them with changing business needs. Technological improvements in communications means that commodity finance transactions, such as invoicing, payroll, historical reporting, can be outsourced to specialist service providers, whether in Iceland or India. For those who want to remain pivotal within their company’s finance function in this global finance evolution, a classic finance qualification may no longer be enough. When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and are increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly reserved for finance staff who provide a great deal more than in a traditional finance function. Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the chosen business option delivers the highest financial value at an acceptable level of risk. This is not about delivering highly technical or complicated analysis but 144 more a matter of supporting business decisions with the right analysis, insights and judgements so that better decisions are made. Driving the evolution of the finance business partner is the global phenomenon of management accounting. For those outside the accounting profession, it is common to refer to finance staff as if they were all one type. A distinction has to be made here between the classic model of financial accounting and the evolutionary animal, the management accountant. Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and CIMA technical specialist, explains: “The difference between them is one of emphasis. Financial accountants prepare information ultimately for external reporting purposes, to record transactions which have taken place and report the financial performance of the organisation. Consistency of the financial statements is vitally important, so there is a regime of standards which govern how transactions are recorded and financial reports are produced. Financial accountants are expected to master these standards and justify occasional deviations from a reporting standard in order to present a truer and fairer account. “Management accountants, on the other hand, prepare information to support management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s needs and providing data on which managers can make decisions. Management accountants have to be future orientated: which means that they have to be comfortable handling uncertain, qualitative or probabilistic information, not merely historic numerical data. Overall, the top tools most likely to be introduced were: Balanced scorecard Customer profitability analysis Rolling forecasts Activity based management Environmental management accounting Product/service profitability analysis Activity based costing Post-completion audits Business process re-engineering CIMA strategic scorecard They have to use their professional judgment about which measurement or evaluation techniques to use according to the decision being made. The responsibility for the best possible management information available to the company becomes exactly the responsibility of the management accountant.” Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor at ABC Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana, 145 explains: “In Slovenia to date, the focus has been for preparing students interested in finance for the profession of financial accountant. The highly regarded Slovenian xxx syllabus mirrors the American CPA in many respects and is an excellent grounding for financial reporting. What we are seeing, however, is an extraordinary demand from leading Slovenian and international companies for a new type of finance animal within the finance department, one who is expected to master financial reporting but additionally to move far beyond the scope of the financial accountant’s role. “The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person who provides the necessary financial analysis which allows management to accurately predict the company’s future. The finance business partner is by no means a financial astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative scientist, predicting outcomes based on sound testing of empirical financial data.” In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily on financial reporting standards. What governs the syllabus for management accounting in the absence of management accounting standards? The answer is best practice. In addition to understanding standards, the management accountant acquires a variety of tools and techniques which they learn about during their professional qualification and subsequent continuing professional development. Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the Chartered Institute of Management Accountants. Said Managing Director of Mayr & Marr Ben Marr, “We found that study after study on management practices and organisational performance show that companies which used widely accepted management techniques that feature on the CIMA syllabus and in part in the curricula of the good business schools do consistently outperform their competitors. These studies invariably conclude that better management practices (the right techniques, properly implemented) were significantly associated with higher productivity, profitability, rate of sales growth and survival rates. Rather than just studying how an organization has performed in the past, students of the CIMA management accountancy programme are geared to analyzing performance, assessing business possibilities, grasping opportunities and shaping the future. “Staff qualified as management accountants, with their business focused skills, have much to offer a company. Besides adding value to the business finance 146 staff will also benefit from performing broader roles that offer them more professional satisfaction and an opportunity to apply their skills on a wider business canvas. Shell, CISCO, Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a few examples of global companies currently partnered with CIMA to train their staff.” Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian scene. “Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There has been a global explosion of interest in CIMA from persons already in industry finance positions, who may already hold other accounting qualifications or MBAs. There is also strong demand worldwide from high achieving finance or business students interested in a career in business finance or management. We expect this trend to continue in Slovenia.” INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. 147 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za pridobitev certifikata IAB: Informacije o vpisu www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIVE IAB Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. 148 Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji IAB Level 1 CERTIFIKAT Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping) IAB Level 2 – CERTIFIKAT certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping) IAB Level 3 DIPLOMA diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in knjigovodstva (Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping ) IAB Level 4 - DIPLOMA diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi (Diploma in Accounting to International Standards ) IAB Level 3 – DIPLOMA diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma in Cost & Management Accounting ) IAB Level 3 - CERTIFIKAT certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for non-Financial Managers) IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT! 149 STROKOVNI SEMINARJI Na Inštitutu za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva, davkov, financ in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in predavateljev dokazujejo izvedbe naših seminarjev pri različnih izvajalcih izobraževalne dejavnosti (Contall Nova Gorica, GV Planet, Združenje delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra Ljubljana, Ambicij in drugi). Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.poslovodnoracunovodstvo.si Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju. Vsebina teh srečanj je prilagojena vašim potrebam. Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR, AIB in VŠR. Popusti na kotizacijo: za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30 % popusta, za študente Visoke šole za računovodstvo: 30 % popusta, člani Zbornice računovodskih servisov: 10 % popusta. (Popusti se ne seštevajo.) Nekaj pomembnejših seminarskih vsebin, ki jih izvajamo. 1. Branje in analiza bilanc za direktorje (delavnica) 2. Branje in analiza bilanc za pravnike 3. Kako organizirati in voditi učinkovito računovodstvo? 150 Kratka predstavitev seminarjev : 1. Branje in analiza bilanc za direktorje (delavnica) Predavatelja:: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek Cilj seminarja: Sprejemati boljše odločitve na podlagi dostopnih računovodskih informacij. Vsebina delavnice: Katero so ključne informacije bilance stanja in izkaza poslovnega izida? Kako razumeti postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida in vrednotenje kategorij? Ali je varno poslovanje z izbranim podjetjem? Ugotovite, kakšna je verjetnost, da izterjate svoje terjatve? Kako posluje konkurenca in zakaj? Ali bi bilo vlaganje v izbrano podjetje dobra poslovna odločitev? Kakšne novosti in spremembe lahko pričakujemo? Praktične primere bomo opravljali na zbirki iBON. (seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu: Proces oblikovanja odločitev) 2. Branje in analiza bilanc za pravnike I. del (delavnica): Predavatelja dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek Cilj delavnice: Na konkretnih primerih spoznati osnove branja bilanc. Vsebina: podjetje kot poslovni sistem, poslovanje (potrebne prvine za poslovanje, njihova priskrba, potrošek, poslovni tok, računovodska poročila); bilanca stanja: osnovni pojmi, vsebina bilance stanja; aktiva (kaj prikazuje aktiva), pasiva (kapital in njegove vsebine, povezava med opredelitvami sestavin kapitala v zakonu o gospodarskih družbah in sestavinami kapitala), obveznosti (dolgoročne, kratkoročne); 151 izkaz poslovnega izida: osnovni pojmi, vsebina izkaza uspeha, poslovni izid in njegove vrste (med drugimi tudi EBITDA, EBIT, EBT, E), bilančni dobiček, stroški, prihodki, odhodki, izdatki, prejemki itd. Tipične slike v bilancah, ki lahko pomenijo, da podjetju grozi stečaj ali prisilna poravnava, da je podjetje kapitalsko neustrezno (povezava z opredelitvami zakona o finančnem poslovanju; kako na podlagi javno objavljenih računovodskih poročil ugotoviti prezadolženost, plačilno nesposobnost itd. poenostavljeni primeri branja bilanc: podlaga so javno objavljene bilance; cilj branja je v bilanci poiskati informacije, ki nakazujejo na npr. nevarnost stečaja, prisilne poravnave, kapitalske neustreznosti, prezadolženosti, plačilne nesposobnosti itd. (Seminar prinaša 8 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev.) II. del (delavnica) Pridobljena znanja iz delavnice Branje bilanc za pravnike I so podlaga za spremljanje delavnice Branje bilanc za pravnike II, na kateri spoznamo zahtevnejše primere branja bilanc (delavnica traja 6 ur), s poudarkih na vprašanjih, ki so povezana z določili ZGD-ja in ZFPPIPP-ja. 3. Kako organizirati in voditi učinkovito računovodstvo? (celodnevni seminar) Predavatelj: dr. Živko Bergant Cilj seminarja: Pridobiti ključne računovodske informacije, pravočasno, v pravi obliki in na pravi način za boljše strateško odločanje. Temeljna vprašanja učinkovite organiziranosti računovodstva: Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu? Katere so računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja računovodska služba? 152 Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju? Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis? Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja? Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna? Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov? Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji? Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah? (seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Podjetje in poslovanje.) več seminarjev na WWW.POSLOVODNO-RACUNOVODSTVO.SI 153 SVETOVANJA Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna strokovna svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo predmet, roke, izvajalce in ceno storitve. Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so: Svetovalno področje: kontroling, analiza, vrednotenje, organizacija poslovanja Nosilec svetovalne dejavnosti: Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR; Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, preizkušeni poslovni finančnik, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent na VŠR; Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, predavateljica na VŠR. knjigovodstvo in revizija Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, višja predavateljica na VŠR; Katarina Kolarič, univ.dipl.oec., pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, predavateljica na VŠR. gospodarsko pravo Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava, višja predavateljica na VŠR. davki Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani poslovodni računovodja, višji predavatelj na VŠR. delovno pravo Zdenka Pavlovič, odvetnica Poleg navedenega svetovanja partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne storitve, razvidne iz splenih strani družb. 154 ZALOŽBA IPR Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja delovanja Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki jo vodi ureniški svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je zagotovljena visoka kakovost edicij IPR. Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo diplome VŠR in ceritfikati IPR-ja. Novo na spletni strani www.poslovodno-racunovodstvo.si: Brezplačne objave on-line knjige. Trenutno sta na voljo: Stroškovno računovodstvo s temelji oblikovanja odločitev, Dr. Branko Mayr Finančno računovodstvo I, Dr. Branko Mayr Knjigi sta na spletu na voljo brezplačno, v kolikor pa jih želite imeti knjigi na elektronsem mediju pripravljeni za tiskanje pa ju lahko naročite preko na emaila [email protected] Finančno računovodstvo: cena na e-mediju 20 eur (+DDV) Stroškovno računovodstvo: cena na e-mediju 15 eur (+DDV) 155 UVOD V RAČUNOVODSTVO (2011) 5 ponatis AVTOR: DR. BRANKO MAYR Računovodstvo je informacijska dejavnost podjetja, ki se pojavlja skupaj z začetki podjetniških aktivnosti in ostaja do danes kot ena najpomembnejših informacijskih dejavnosti podjetja. Prav enostavno je povedati, da bo tudi v prihodnje tako. V knjigi so predstavljena potrebna znanja, ki jih računovodja potrebuje za obvladovanje osnovnih knjigovodskih tehnik, knjigovodski račun, osnovna pravila evidentiranja na kontih, knjigovodske listine in poslovne listine. Spoznali boste vsebino nadzora, funkcijo nadzora in njegove vrste, ter razumeli vsebine poročil, ki so namenjene zunanjim in notranjim uporabnikom. Razumeli boste vsebino poročila in jo znali suvereno predstavljati. Avtor v knjigi natančno predstavi vse ključne sestavine računovodstva – obvezno branje za začetnike v računovodski dejavnosti, kot osvežitev ter nadgradnja znanje za vse, ki v stroki delujejo že vrsto let. O AVTORJU: Dr. Branko Mayr: Diplomiral je na VEKŠ Maribor, magistriral je s področja ustanavljanja, poslovodenja in svetovanja manjšim podjetjem. Doktor znanosti je postal s področja poslovno organizacijskih ved. Je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, davčni svetovalec in stalni sodni izvedenec in certificirani poslovodni računovodja. Dr. Branko Mayr je avtor oziroma soavtor več kot 250 bibliografskih enot s strokovnega področja, ki ga pokriva (sanacija, poslovni načrti, ocenjevanje vrednosti, davki, revizija, računovodstvo itd.). Branko Mayr je dekan Visoke šole za podjetništvo in nosilec ter predavatelj pri več predmetih na Visoki šoli za računovodstvo, Fakulteti za podjetništvo in drugje. V vlogi pooblaščenega revizorja, ocenjevalca vrednosti podjeti, davčnega svetovalca, stalnega sodnega izvedenca in certificiranega poslovodnega računovodje je sodeloval pri veliko slovenskih in tujih podjetjih (podrobnosti so v referenčni listi). OSNOVNE ANALIZE POSLOVANJA (2007) AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT Temeljno poslanstvo računovodstva, kot najpomembnejšega dela informacijskega sistema podjetja je oblikovanje informacij za poslovno odločanje poslovodstva. 156 V knjigi je posebej izpostavljen vidik računovodskih informacij, ki so po eni strani najštevilčnejše v podjetju, po drugi strani pa tudi med najzahtevnejšimi, saj jih je možno pojasnjevati na najrazličnejše načine, pogosto pa nekatere v podjetju sploh niso pojasnjene ali pa so neustrezno pojasnjene. V knjigi je pojasnjeno, kaj je analiza poslovanja, njen namen in cilj; avtor opredeli analizo skozi tehnični in vsebinski vidik, razloži pomen računovodske analize ter njene vsebine ter se posveti analizi učinkovitosti, uspešnosti poslovanja ter analizi finančnega položaja podjetja. Delo je namenjeno tako študentom kot tudi računovodjem in praktikom v podjetju, ki se vsakodnevno soočajo s problematiko analiziranja. O AVTORJU: Dr. Živko Bergant: Je nosilec dveh certifikatov Slovenskega inštituta za revizijo: pooblaščeni revizor od leta 1993 in preizkušeni poslovni finančnik od leta 1997. Deluje kot veščak Zveze ekonomistov Slovenije, registrirani raziskovalec pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Je član komisije Zveze ekonomistov Slovenije za pridobitev naziva veščak, član izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije pri Ministrstvu za pravosodje ter predsednik nadzornega odbora Zveze ekonomistov Slovenije. Bil je presojevalec poslovne odličnosti in član odbora razsodnikov za nagrado Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in različnih nadzornih svetov v slovenskih podjetjih. Deloval je na različnih delovnih mestih: vodja računovodstva, finančni direktor, pomočnik direktorja, član uprave, nazadnje kot svetovalec v družbi ITEO Svetovanje d.o.o. Ljubljana. Je avtor šestih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva, ekonomike in financ. Je glavni oblikovalec besedila Kodeksa poslovnofinančnih načel ter Kodeksa poklicne etike finančnika znotraj delovne skupine pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Trenutno predava na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani in je predsednik sveta Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Je pogost predavatelj na različnih izobraževalnih institucijah in seminarjih. ORGANIZIRANJE RAČUNOVODSTVA (2010) AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije? 157 Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu? Katere računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja računovodska služba? Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju? Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis? Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja? Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna? Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu? Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca? Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca? Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju? Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu? Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov? Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji? Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah? PLAČILNA SPOSOBNOST IN KAPITALSKA PODJETJA (računovodska analiza) (2011) USTREZNOST AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT Plačilna sposobnost podjetja (opredelitev, Kodeks PFN, insolvenčna zakonodaja, etika, optimalna struktura financiranja) Kapitalska ustreznost (zasnova modela) Obratni kapital podjetja (računovodska analiza obratnega kapitala) Potrebni obratni kapital podjetja (opredelitev, obseg, informacije in analiziranje) Informacije o kapitalski ustreznosti podjetja (osnovne in analitične informacije, vrste kapitalske ustreznosti, povezava z denarnim tokom, kratkoročno zadolženostjo, dolgoročno zadolženostjo) 158 Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja (analiza strukture in kakovosti kapitalske ustreznosti, odmikov in sprememb, analiziranje ustreznih kazalnikov) Upravljanje kapitalske ustreznosti podjetja (model upravljanja kapitalske ustreznosti, načrtovanje, tveganje in cilji poslovanja v povezavi s kapitalsko ustreznostjo) Zasnova modela celovite finančne politike podjetja (dopolnitev "trade-off" teorije z informacijsko podporo) Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja z vidika zunanjih uporabnikov (zasnova modela in ustreznih kazalnikov, testiranje njihove izrazne moči, analiziranje kazalnikov, kritična presoja modela) OBDAVČITEV PODJETIJ (2009) AVTOR: Mag. DEJAN PETKOVIČ Namen knjige oziroma priročnika OBDAVČITEV PODJETIJ je opozoriti na osnove obdavčitve v gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih in seveda tudi pri fizičnih osebah. Knjiga obravnava najpomembnejše podjetniške davčne oblike v Republiki Sloveniji: davek na dodano vrednost, dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb. Navedena so le tista osnovna zakonska določila, za katera avtor meni, da so tudi del evropske davčne harmonizacije (najlažje je to pri davku na dodano vrednost) in torej ne bodo podvržena velikim spremembam. V knjigi se torej ne navajajo gola zakonska dejstva, temveč je obdavčitev predstavljena na bolj poljuden način skozi kar nekaj primerov in praktičnih spoznanj avtorja. Delo je primerno tako za tiste, ki se prvič srečujejo z davčnim področjem, kot tudi za tiste, ki bi želeli poglobiti svoja znanja. Seveda je treba računati z dejstvom, da se bo davčna zakonodaja tudi v prihodnje spreminjala, s poznavanjem osnov obdavčitve pa je seveda lažje slediti spremembam. O AVTORJU: mag. Dejan Petkovič: Mag. Dejan Petkovič je diplomiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaključil je tudi podiplomski specialistični študij javne finance in davčno svetovanje, kasneje pa še znanstveni magistrski študij ekonomija in poslovne vede. 159 Poklicno pot je začel kot pripravnik za področja analize in nadzora poslovanja, po opravljenem pripravništvu pa dobil redno zaposlitev v finančno računovodskem sektorju - analize in nadzor. Strokovnost in vestnost sta botrovala novi zaposlitvi v podjetju Koloniale Veletrgovina d.d. kot direktor računovodskega sektorja. Nove izzive je našel v podjetju Abeceda Svetovanje d.o.o. (in njeni predhodniki) kot Davčni in podjetniški svetovalec. Mag. Dejan Petkovič je višji predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. Mag. Dejan Petkovič je avtor približno 100 bibliografskih enot, od tega dveh visokošolskih učbenikov (Obdavčitev podjetij ter Upravljalno računovodstvo). Je tudi mentor večjemu številu diplomantov RAČUNOVODSTVO (Predviden izid: kmalu) Avtorja: DR. BRANKO MAYR, MAG. DARINKA KAMENŠEK Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja finančnega računovodstva, stroškovnega računovodstva in poslovodnega računovodstva. V knjigi bo zajeto: - Podjetje in njegov pojem Ekonomske kategorije, kot jih obravnava finančno računovodstvo (opredelitev iz Slovenskih računovodskih standardov in Mednarodnih standardov računovodskega poročanja) Stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga stroškovnega računovodstva Oblikovanje poslovnih odločitev (metode in tehnike kot jih obravnava poslovodno računovodstvo) Osnovna pravila financiranja poslovanja (statični in dinamični princip) Koliko je vredno podjetje (metode in tehnike) Analitična orodja in njihova uporaba pri odločanju (temeljna in tehnična analiza) Knjiženje in tehnike knjigovodenja Računovodska poročila za zunanje in notranje uporabnike Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri.Priloga knjige je CD, na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s pomočjo katerih se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev, vrednotenja zalog, analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov, orodje za analiziranje poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega položaja podjetja, orodja za izračunavanje podlag za oblikovanje poslovnih odločitev itd.Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani. 160 BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH ODLOČITEV (BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE). Predviden izid: kmalu AVTORJA: DR. BRANKO MAYR, MAG. DARINKA KAMENŠEK Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo vsak dan z bilancami in računovodskimi vsebinami. V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri prenosu znanj računovodstva in poslovnih financ na neračunovodje, obravnavata najpomembnejše ekonomske kategorije računovodskih poročil (bilanc). Prikaz je poenostavljen, prilagojen pravnikom, tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z bilancami. Izhaja iz Mayrjeve opredelitve bilance, ki je »laž, velika laž, bilanca«. V knjigi so utemeljene te trditve in tveganja, ki jim je izpostavljen uporabnik bilance. Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo na bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo plačilo (tveganje je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti blago, material ali storitev z rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da naročenega ne bodo prejeli) ali odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice (pomembna je donosnost). V knjigi bo bralec našel pripomočke, ki mu pomagajo oblikovati odgovore na postavljena vprašanja. Priložen je CD, na katerem so uporabni pripomočki za branje bilanc, ocenjevanje bonitete podjetja, obrestni izračuni, finančno načrtovanje in podobno Postanite člani IPR! Prejemali boste izvod revije Poslovno računovodstvo. Ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij IPR-ja. Ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira Inštitut. Ugodnosti pri šolnini VŠR za člane Inštituta. Prijavnica na www.poslovodno-racunovodstvo.si 161 Cenik nakupa knjig šifra Cena z DDV v € Uvod v računovodstvo R1 40 Osnovno analize poslovanja R2 35 Obdavčitev podjetij R3 40 Organiziranje računovodstva R4 50 Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska analiza) R7 45 Računovodstvo (izide 2012) R5 50 Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev (izide 2012) R6 35 Naslov dela POPUSTI: Cena z DDV v € Člani IPR 20 % Člani Zbornice računovodskih servisov 10 % Študenti visoke šole za računovodstvo 20 % KNJIGE V PREDPRODAJI Za prednaročila za člane IPR in študente 25 % Za vse druge 15 % Knjige lahko naročite preko elekronskega obrazca na spletni strani www.poslovodno-racunovodstvo.si. 162 Pridobite si naziv: Diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS) smer: RAČUNOVODSTVO Temeljni cilj je izobraziti študenta v lik, ki bo znal organizirati, voditi in izvajati različne naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah, javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih za vodenje računovodstva. Kontakt: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, II/nadstropje, Ljubljana Telefon: 00386 (0) 59 090 960 Faks: 00386 (0) 059 090 962 Elektronska pošta: [email protected]
