s predelavo mleka bližje potrošniku s predelavo

S P O D E Ž E L JA . S I
št. 14 / 2012, 1. marec 2012
STROKOVNA
PRILOgA O
MLEčNI
PREDELAVI
VELIKA
gOSPODARSKA
ŠKODA zARADI
BURJE IN
MRAzA
KMETIJSKE
SUBVENcIJE IN
DAVKI
zAŠčITENI SIRI
V SLOVENIJI
POMEN
gOzDNO
LESNEgA
SEKTORJA
MLEKARSKA
zADRUgA PTUJ,
NAJVEčJA
ODKUPOVALKA
MLEKA
140 let zadružništva
na Slovenskem
S PREDELAVO
MLEKA BLIŽJE
POTROŠNIKU
쮿 Iz INTERVJUJA
PROF. DR. LUDVIK TOPLAK
Mednarodno leto zadrug
Izhod iz krize vidim v krepitvi temeljev in
načel zadružništva oziroma socialno tržne
ekonomije, ki jo opredeljujem kot tretjo,
alternativno pot.
쮿 TRADIcIONALNI POSVET
zADRUŽNIKOV V PORTOROŽU
Zadružna zveza Slovenije 6. in 7. marca
2012 v Portorožu prireja tradicionalni
39. letni posvet zadružnikov.
VABILO NA XXXIX. LETNI POSVET zADRUŽNIKOV
PRIHODNJA SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA
S tradicijo v prihodnost
Portorož, Grand hotel Bernardin, 6. in 7. marec 2012
Spoštovane, spoštovani!
Letos mineva že 140 let, ko se je na Slovenskem začelo razvijati organizirano zadružništvo, najprej zadružne
hranilnice, pozneje kmetijske in gozdarske zadruge. Leto 2012 je Generalna skupščina Združenih narodov
razglasila tudi za mednarodno leto zadrug, s katerim želi okrepiti zavest ter poznavanje vloge in pomena
zadrug za širšo skupnost. Prav zdaj je čas, da pogledamo v preteklost, iz nje izluščimo vse dobro in se temeljito
pripravimo na prihodnost, prihodnost, ki jo napovedujejo nova skupna kmetijska politika do leta 2020 in
izzivi sodobnega trga. V tem odsevu bo potekalo tudi letošnje dogajanje v Portorožu.
Prijavnice in dodatna pojasnila so na voljo v vaši zadrugi ali na Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4,
Ljubljana, pokličete nas lahko na telefon 01 24 41 360 ali nam pišete na e-naslov [email protected].
Praznujmo skupaj in se veselimo dosežkov preteklosti, naše tradicije, ki nas bodo vodili k uspešnemu
skupnemu oblikovanju prihodnosti.
Zadružna zveza Slovenije
Torek, 6. marec 2012
PROgRAM POSVETA zADRUŽNIKOV V PORTOROŽU
9.30 –10.00 Zbiranje in registracija udeležencev
10.00 –11.00 Slovesnost ob mednarodnemu letu zadrug in 140-letnici
zadružništva na Slovenskem s podelitvijo jubilejnih priznanj
g. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in
podpredsednik Evropskega združenja kmetijskih zadrug
COGECA
Pozdravni nagovor
dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije
11.00 –11.30 Odmor
11.30 –11.40 Pozdravi gostov
11.40 –12.00 Usmeritve skupne kmetijske politike do leta 2020 in
perspektive za zadružništvo
g. Willi Schulz Greve, vodja enote za ekonomske analize
kmetijstva EU v Generalnem direktoratu za kmetijstvo in
razvoj podeželja Evropske komisije
12.00 –12.20 Izzivi Evrope – usmeritve za kmetijstvo in zadružništvo
g. Paolo Bruni, predsednik Evropskega združenja
kmetijskih zadrug COGECA
12.20 –12.40 Vplivi reforme skupne kmetijske politike na slovensko
kmetijstvo in prednostne naloge ministrstva
g. Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje
12.40 –13.00 Razprava udeležencev
13.00 –15.00 Odmor za kosilo
15.00 –15.45 Zadružništvo v Španiji – izkušnje za prihodnost
g. Eduardo Baamonde Noche, generalni direktor Kmetijskih
in živilskih zadrug Španije
15.45 –16.30 Skupna kmetijska politika do leta 2020 ter odprta
vprašanja za slovensko kmetijstvo in podeželje
prof. dr. Emil Erjavec, profesor na Biotehniški fakulteti v
Ljubljani
16.30 –17.15 Stanje v živilskopredelovalni industriji in prihodnja
skupna kmetijska politika
dr. Aleš Kuhar, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani
17.15 –17.45 Mladi na podeželju
g. Rok Sedminek, podpredsednik Evropskega sveta mladih
kmetov CEJA
17.45 –18.15 Socialno podjetništvo – priložnost za podeželje
ga. Katarina Hölzl, predsednica Slovenskega foruma
socialnega podjetništva
g. Miro Jenko, direktor Kmetijske zadruge Cerklje
18.15 –18.30 Skupna razprava in sklepi prvega dne posveta
Predstavitev zadrug Severnoprimorske regije
20.00 Gala večerja z Nušo Derenda
Sreda, 7. marec 2012
10.00 –10.30 Zadružno hranilništvo skozi čas in Deželna banka
Slovenije danes
g. Primož Žerjav, direktor Kapitalske zadruge
ga. Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke
Slovenije
10.30 –11.00 Kako povečati pridelavo zelenjave v Sloveniji
predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter
g. Janez Kužnik, KZ Krka Novo mesto
11.00 –11.30 Poslovno sodelovanje zadrug pri oskrbi z repromaterialom
g. Marjan Janžekovič, direktor Zadružne oskrbe, d.o.o.
11.30 –12.00 Odmor s prigrizkom Deželne banke Slovenije
12.00 –13.30 Kaj storiti za boljšo konkurenčnost mlečne predelave
Pogovor vodi Anemarija Gerold
g. Joško Ambrožič, predsednik uprave, Mlekarna Vipava
g. Marjan Jakob, predsednik uprave, Mlekarna Celeia
dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta Ljubljana
ga. Anka Lipušček Miklavič, direktorica, Mlekarna Planika
Kobarid
ga. Cvetana Rijavec, predsednica uprave, Ljubljanske
mlekarne
g. Mitja Vodnjov, direktor, KGZ Škofja Loka
13.30 –14.00 Zaključek posveta
UVODNA MISEL
gRADIMO BOLJŠO
PRIHODNOST
Bogdan Štepec,
direktor zadružne
zveze Slovenije
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik, ki
izhaja dvakrat mesečno
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
1. marec 2012
ISSN 2232–4038
Spoštovani. Leto 2012 je Organizacija združenih narodov razglasila za
mednarodno leto zadrug. Zadruge po vsem svetu združujejo milijardo
zadružnikov, delujočih v vseh sektorjih gospodarstva. Zadruge so pomemben
soigralec v nacionalnih ekonomijah ter ustvarjajo in zagotavljajo številna
delovna mesta. V zadrugah je zaposlenih več kakor 100 milijonov ljudi po
vsem svetu, kar je za več kot 20 odstotkov več kot v vseh multinacionalnih
družbah. Mednarodno leto zadrug, ki ga letos obeležujemo, naj bi spodbudilo
države, da zadruge prepoznajo kot izjemno pomembne partnerice družbenega,
gospodarskega in socialnega okolja ter temu primerno spodbujajo njihovo
delovanje.
V Sloveniji je bila prva zadružna hranilnica - posojilnica ustanovljena v
Ljutomeru leta 1872. Od tedaj pa do danes so se zadruge pri nas ohranile
ne glede na različne ideologije in družbene sisteme, v katerih so delovale.
Nedeljivo premoženje zadrug in etični cilji – vzajemnost in pomoč drug
drugemu – ter zadružna načela prostovoljnosti, gospodarske solidarnosti,
solidarne demokracije so zagotovilo, da zadružna oblika organiziranosti ne
more biti vprašljiva niti za prihodnost. Naša dolžnost je, da s temi plemenitimi
cilji seznanjamo soljudi, združujemo naše delo in kapital ter tudi združimo
vso našo energijo pri ustvarjanju boljših razmer za delovanje zadrug v vseh
gospodarskih panogah.
Zadružna zveza Slovenije v ta namen vseskozi od leta 1992, ko je bil sprejet
sedanji Zakon o zadrugah in je zveza ponovno reorganizirana in postavljena na
prostovoljne temelje, s svojo dejavnostjo interesnega zastopanja, izobraževanja,
obveščanja in svetovanja pomaga zadrugam in njihovim članom. Kljub temu pa
smo prepričani, da je v naši družbi še vedno preveč neznanja o zadružništvu in
gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja, ter ob prevladujočem gospodarskem
liberalizmu še vedno preveč ovir za zadružno obliko organiziranosti.
Vsako leto od svoje ustanovitve dalje Zadružna zveza Slovenije pripravlja
letni posvet zadružnikov in letošnji je že devetintrideseti. Z njim predstavljamo
naše delo, pomembne dosežke, primere dobrih domačih in tujih poslovnih
praks ter se oziramo v prihodnost, da čim bolje prepoznamo nevarnosti in
priložnosti ter izzive vedno bolj globalnega poslovnega okolja. Veseli smo,
da se bodo letošnjega dogodka udeležili zelo pomembni gostje, med njimi
predsednik Republike Slovenije, ki je tudi častni pokrovitelj mednarodnega leta
zadrug. Veseli bomo tudi vašega obiska, da boste z nami začutili vrednote, na
katerih temelji zadružništvo, da boste z nami delili vsebine, ki jih bodo
predstavili ugledni gostje, in da boste z nami sooblikovali usmeritve naše skupne
prihodnosti. Zadruge in zadružna podjetja gradijo boljši svet, gradimo ga skupaj.
3
STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI
TRADIcIJA SLOVENSKEgA
MLEKARSTVA
zgradbah in infrastrukturi. Leta 1956 so se mlekarne prvič
srečale z viški mleka, ki pa je bilo slabe kakovosti.
Razvoj je nato potekal v smeri zmanjševanja števila kmetij,
ki oddajajo mleko, in povečevanja števila krav na kmetijo
ter povečevanja mlečnosti po kravi. Izboljšali sta se tudi
kemijska sestava in higienska kakovost mleka.
Začetke mlekarstva na Slovenskem
beležimo v 19. stoletju. Zibelka našega
organiziranega mlekarstva so bili zadružni
obrati na Tolminskem in v Bohinju.
Na začetku so bili mlečni izdelki ob dokaj enostavni
proizvodnji slabi in nekonkurenčni številnim izdelkom iz
sodobnejših obratov v tujini. Leta 1941 je bila proizvodnja
mleka v Sloveniji zelo majhna, kmetje so imeli v povprečju
le eno do tri krave z mlečnostjo okrog 1.300 litrov mleka v
laktaciji. Po letu 1945 je mleka primanjkovalo predvsem v
urbanih središčih, leta 1947/48 pa so bila v Sloveniji
ustanovljena Republiška kmetijska gospodarstva Slovenije
s sedežem v Kočevju, ki predstavljajo začetek nastajanja
kmetijskih kombinatov in industrijske proizvodnje v
kmetijstvu. Prednost je imela živinorejska proizvodnja,
predvsem proizvodnja mleka. Po drugi svetovni vojni
so bile slovenske mlekarne majhne, zastarele po opremi,
Po različnih internetnih in pisnih virih povzela B. J.
Od pradavnine do sodobne zgodovine
6000 let pr. n. št.: Udomačenje molznih živali
19. stoletje: Prve zadruge za zbiranje in predelavo
mleka na Tolminskem in v Bohinju
1899: Ustanovitev mlekarske zadruge v Škoi Loki
1937: Mlekarna Celeia
Od 1945 dalje: Ustanavljanje in prenavljanje mlekarn v
Ljubljani, Novem mestu, Murski Soboti, Mariboru,
Ptuju, Kobaridu, Tolminu, Dekanih, Sežani, Celju,
Bohinju, Kranju, na Vrhniki, v Škoi Loki, Prestranku,
na Cerknem, v Godoviču in Kočevski Reki
1945: Pomurske mlekarne
1956: Ljubljanske mlekarne
1957: Mlekarna Planika v Kobaridu
1958: Prva serijska izdelava sladoledov
1967: Prvo trajno mleko – Alpsko mleko
1982: Mlekarna Yoviland Vipava
1993: Mlekarna Krepko v Lazah
Vir: GIZ mlekarstva Slovenije
SLOVENEc LETNO POUŽIJE 230 LITROV MLEKA
V Sloveniji smo lani pridelali okoli 600 milijonov litrov
mleka, 353 milijonov litrov smo ga predelali v različne
mlečne proizvode, okoli 100 milijonov litrov so ga
porabili sami pridelovalci mleka, ostalo količino pa
pokupile tuje mlekarne. Količina predelanega mleka
ostaja v Sloveniji že nekaj let na isti ravni in se bistveno
ne spreminja, pojasnjuje predsednica Gospodarskega
interesnega združenja (GIZ) mlekarstva Slovenije
Ivanka Valjavec, tudi količine proizvodov iz predelanega
mleka ostajajo približno enake že več let.
Sicer pa je bilo tudi lani največ mleka, okoli 160 milijonov
litrov, predelanega v sveže in trajno mleko, 31 milijonov
litrov pa v jogurte. Pridelano je bilo 19 tisoč ton sirov
in skute, 15 tisoč ton smetane in 2600 ton masla.
4
»Nepredelanega mleka v Sloveniji
nimamo, saj ga mlekarne od pridelovalcev odkupijo toliko, kolikor ga
za predelavo potrebujejo. Okoli 80
odstotkov mleka in mlečnih izdelkov
predelovalci prodajo doma, 20 odstotkov pa jih izvozijo,« še dodaja
Valjavčeva. Statistični podatki kažejo, da vsak Slovenec povprečno na leto použije okoli
230 litrov mleka in mlečnih proizvodov.
D. S.
STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI
zDRUŽEVANJE EVROPSKIH MLEKARN
zA VEčJO KONKURENčNOST
MLEKARNE V SLOVENIJI
SO SE POVEzOVALE
V Evropski uniji se združitve in pripojitve mlekarn dogajajo tako
znotraj posamezne države kot med državami. Z združevanjem si
mlekarne želijo zagotoviti boljši položaj na trgu in posledično več
možnosti za plasma svojih izdelkov. Poleg tega združevanje omogoča
tudi zmanjševanje proizvodnih stroškov in boljši izkoristek proizvodnih
zmogljivosti mlekarn.
Četrta največja zadružna mlekarna na svetu je švedsko-danska
mlekarna Arla foods, ki zaposluje več kakor 16.000 zaposlenih in
združuje več kakor 11.000 rejcev iz Danske, Švedske in Nemčije.
Podjetje je nastalo z združitvijo švedske skupine Arla in danskega
podjetja MD Food. Od takrat so prevzeli mlekarne Hansa Milch iz
Nemčije, Boxhom Mejeri in Milko iz Švedske, sirarno Allgäuland
Käsereien iz Nemčije in White Clover Dairy iz ZDA.
Berglandmilch je največja avstrijska mlekarna in med največjimi
mlekarnami v srednji Evropi, ki je tudi v zadružni lasti. Združuje okrog
11.000 rejcev in zaposluje okrog tisoč zaposlenih. Nastala je leta 1995 z
združitvijo šestih velikih avstrijskih mlekarn, pozneje pa so pripojili
še mlekarne Landfrisch Molkereien, Tirol Milch in Stainzer Milch.
Mlekarna Lactalis, ki je prisotna v 140 državah in zaposluje več
kakor 20.000 ljudi, je ena od največjih mlekarn v Evropi in po svetu.
Pripojila je španski mlekarni Forlasa in Puleva, švedsko mlekarno
Skanemejer in odmevni Parmalat v Italiji.
Število mlekarn se je v preteklosti zmanjševalo in danes imamo v Sloveniji sedem
mlekarn: Ljubljanske mlekarne, Mlekarno
Celeia, Pomurske mlekarne, Mlekarno
Vipava, Mlekarno Planika, KGZ Škoa
Loka in Mlekarno Krepko - Kele&Kele,
d.o.o.. Razlogi za zmanjšanje števila mlekarn so različni, med drugim so k temu
prispevale tudi pripojitve in združitve.
Ljubljanske mlekarne so bile ustanovljene leta 1956 kot podjetje glavne Zadružne zveze Slovenije. Leta 2000 so se
pripojile Gorenjske mlekarne, leto zatem
pa Mariborske mlekarne. Leta 2003 so
Ljubljanske mlekarne kupile večinski
delež mlekarn v Tuzli in s tem začele
zgodbo o Skupini Ljubljanske mlekarne.
Mlekarni celeia se je leta 1979 pridružila
sirarna Šmarje. Pomurskim mlekarnam
so se leta 1998 pripojile Mlekarne Ptuj.
Leta 2001 je mlekarna postala večinski
lastnik Mlekoprometa iz Ljutomera, ki
so ga dokončno pripojili čez tri leta.
Po spletnih straneh mlekarn in wikipediji povzel Matjaž Podmiljšak
V »zDRAVI« ŠOLI LAVA JEDO TUDI SKUTO
»Pri oskrbi s sadjem smo sicer vključeni v 'shemo šolskega
sadja', ki jo financira šolsko ministrstvo in nam zagotavlja
nabavo sadja iz našega neposrednega okolja. Pri oskrbi z
mlekom pa se v 'shemo šolskega mleka' nismo vključili, ker
nas že pri sadju jezijo visoki kupi obrazcev in drugih papirjev, ki jih zahteva vključenost v shemo. Smo pa vseeno
poiskali dobro in tudi cenovno ustrezno rešitev,« je povedala ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko.
Fotografija: arhiv OŠ Lava Celje
Celjska EKO osnovna šola Lava se je po letih prizadevanj v
letošnjem šolskem letu znašla v skupini tistih slovenskih
»zdravih« šol, ki otroke z izobraževalnimi vsebinami in
vsakodnevnim ravnanjem spodbujajo k zdravi prehrani in
zdravemu načinu življenja. Kot »zdrava« šola se je sicer
hotela pri pripravi malic in kosil šolarjem in zaposlenim
oskrbovati predvsem z živili, pridelanimi v svoji neposredni
okolici, a jo je čezmerna papirologija od tega odvrnila.
Učenci OŠ Lava Celje na različne načine spoznavajo pomen zdrave prehrane in zdravega načina življenja
5
In kakšna je ta dobra rešitev? »Vseh deset
celjskih osnovnih šol se je povezalo in se
po objavi javnega razpisa skupaj odločilo
za enotnega dobavitelja mleka,« je
pojasnila Kolenkova. »Zaradi ustrezne
cene in tudi bližine smo za dve leti za
dobavitelja mleka in mlečnih izdelkov
izbrali Mlekarno Celeia iz Arje vasi. Na
naši šoli otrokom ponudimo mleko trikrat
na teden kot napitek, pogosto tudi kot
obrok, pripravljen kot mlečni griz ali
mlečni riž. Seveda pa v šolsko prehrano
vključujemo tudi jogurte in sire, zadnje
čase, ko v »zdravi« šoli spoznavamo njene
prednosti, pa vse bolj tudi skuto.«
D. S.
STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI
SLOVENSKE MLEKARNE IN
NJIHOVI KLJUčNI PROIzVODI
Izjemna pestrost slovenske predelave mleka in številni kakovostni proizvodi, ki jih slovenske mlekarne ponujajo na trgu, dajejo potrošnikom široko možnost izbire. Predstavljamo
mlekarne, kjer so zadruge in kmetje njihovi pomembni ali celo večinski lastniki.
MU VITA, ALPSKO MLEKO,
PLANIcA IN JOŠT
PRIHAJAJO Iz
LJUBLJANSKIH MLEKARN
Mlekarna Planika Kobarid, ki je v stoodstotni lasti
Kmetijske zadruge Tolmin, odkupuje mleko od 150
posoških kmetov, poleg tega pa imajo lastno farmo v
Bovcu, kjer redijo 130 krav molznic. Mleko odkupujejo
tudi v občini Bohinj, iz njega pa izdelujejo izdelke pod
blagovno znamko Bohinjka.
Letno odkupijo 9,5 milijona
litrov mleka, ki ga predelajo
v sire z naravno skorjo, kot
sta Tolminc in Planika, sire
Kober, Brincl in Bric, ki je
zoren v briškem vinu in
soljen s soljo iz piranskih
solin, ter surovo maslo,
kislo mleko, kefir, sladko
smetano in skuto, vse pod
blagovno znamko Planika. Iz sladke sirotke kuhajo
sladko albuminsko skuto, ki jo odlikuje visok delež
beljakovin, kot sta albumin in globulin.
Anka Lipušček Miklavič,
direktorica mlekarne pravi:
»Kralj naših izdelkov je sir Tolminc, ki
bo v letošnjem letu kot eden od redkih
slovenskih proizvodov pridobil evropsko
zaščito geografskega porekla. Posebno
pozornost posvečamo našemu konzumnemu mleku, ki ga bomo našim kupcem
v kratkem ponudili tudi v stekleni embalaži. Pri svojem
delu upoštevamo tradicijo in znanje naših prednikov,
kakovostno mleko, ki ga odkupimo od naših kmetov, pa
nam omogoča, da lahko izdelamo odlične proizvode. Še
naprej se bomo trudili za visoko kakovost vseh naših
izdelkov, ki jih želimo približali čim širšemu krogu kupcev.«
Fotografija arhiv Mlekarna Planika Kobarid
Posebnost Mlekarne Planika je, da so vsi izdelki narejeni
iz pasteriziranega, nehomogeniziranega mleka, v
katerem so uničeni zdravju škodljivi mikrobi, hkrati
pa so ohranjene bistvene lastnosti surovega mleka.
Ljubljanske mlekarne že več kot pol stoletja rastejo iz
trdnih korenin mlekarstva, iz katerih črpajo moč za
nenehen razvoj ter z novimi in inovativnimi izdelki
ohranjajo vodilni položaj na slovenskem trgu in širijo
svoje veje poslovanja na tuje trge. Letno v treh obratih
Ljubljana, Maribor in Kočevje predelajo okoli 50
odstotkov vsega v Sloveniji odkupljenega mleka.
Z dobro zasnovanimi in uspešnimi blagovnimi
znamkami Mu, Alpsko mleko, Ego, Maxim premium,
Lučka, Planica in Jošt dokazujejo svojo tržno
naravnanost. S stalno skrbjo za kakovost in
nenehnimi posodabljanji, ki omogočajo novosti, se
trudijo ohranjati zadovoljstvo kupcev.
»Izzive in priložnosti za mlekarno
vidimo v novih trendih na področju
zdrave prehrane in v razvoju
inovativnih naravnih izdelkov.
Veliko priložnosti
za rast vidimo na
tujih trgih«, pravi
cvetana Rijavec,
predsednica uprave Ljubljanskih
mlekarn.
Jogurtovi napitki Mu Vita
poleg vseh koristi jogurta
vsebujejo 30 % manj sladkorja,
60 % manj maščob in ne
vsebujejo umetnih sladil.
Odlikujeta jih visok sadni delež
in svežina odličnih sadnih
okusov. Primerni so tudi za ljudi
z laktozno intoleranco, saj je
vsebnost laktoze na 100 g
izdelka največ 0,1 %.
6
Fotografije arhiv Ljubljanske mlekarne
SIR TOLMINc
KRALJ PLANIKE KOBARID
STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI
Daljnega leta 1907 je skupina kmetov v Podnanosu
ustanovila manjšo mlekarno. Po drugi svetovni vojni
se je mlekarna posodabljala in se maja 1982 preselila
na sedanjo lokacijo v Vipavo, kjer nadaljuje s tradicijo
mlekarstva na Vipavskem. Mlekarna Vipava odkupuje
mleko s širšega območja Primorske in v zadnjih letih
predela približno 8 milijonov litrov mleka letno.
Najprepoznavnejši izdelki njihove blagovne znamke
MLEKO VIPAVA so: Nanoški sir, prvi probiotični
jogurt Bifidus, vipavske skute, smetane in fermentiran
program jogurtov.
Fotografije arhiv Mlekarna Vipava
Nanoški sir z zaščitenim
geografskim poreklom
predelujejo po posebni
tradicionalni tehnologiji,
ki so jo že v 16. stoletju
uporabljali sirarji na
Nanosu. Prav zato ima
sir znak »zaščiteno
geografsko poreklo«, kar
pomeni, da je sir izdelan
izključno iz kakovostnega
domačega mleka krav,
hranjenih samo z
naravnimi krmili.
POMURSKE MLEKARNE ŽELIJO
POSTATI PROIzVAJALEc
OTROŠKE HRANE
Fotografije arhiv Pomurske mlekarne
NANOŠKI SIR Iz
MLEKARNE VIPAVA
Pomurske mlekarne so začele poslovati leta 1945, ko je
takratni Mlekopromet začel odkupovati in predelovati
viške pridelanega mleka prekmurskih kmetov. Leta 1954 je
bila ob pomoči UNICEF postavljena ena od prvih sušilnic
mleka. Takrat so se preimenovali v Tovarno mlečnega
prahu Murska Sobota. Od leta 1990 nosi družba ime
Pomurske mlekarne. Leta 2000 je bila pripojena Mlekarna
Ptuj in v letu 2001 je bil pridobljen večinski delež v Mlekoprometu, ki je bil nato leta 2004 pripojen matični družbi.
Bernardka Hlebič, direktorica
Pomurskih mlekarn: »Naša vizija je
v prihodnjih nekaj letih postati
proizvajalec otroške hrane. Na ta
način želimo pomanjkljivosti pri
prireji mleka (neintenzivnost reje)
spremeniti v prednosti. Zavedamo
se, da je prestop v kategorijo
proizvodov izjemno drag in tehnološko zahteven.«
Trenutno so njihova najpomembnejša skupina proizvodov siri in maslo. Vse te proizvode odlikuje vrhunska
kakovost, priznana tudi na mednarodnih ocenjevanjih.
Siri so izdelani ročno in zoreni na klasičen način.
Joško Ambrožič, predsednik
uprave: »Mlekarna Vipava gradi
svojo prepoznavnost na tradiciji in
lokalnih posebnostih ter zdravju
prijaznih izdelkih višje kakovosti,
izdelanih izključno iz domačega
mleka. Dolgoročni partnerski odnos z
dobavitelji mleka je garancija za
kakovostno mleko in vrhunske mlečne izdelke.«
zA VARNOST ŽIVIL SE IzVAJA REDNI NADzOR
Mlekarne pri odkupu mleka vsakodnevno kontrolirajo
vse mleko, ki ga pripeljejo v mlekarno. Najprej se opravi
vzorčenje mleka na temperaturo, prisotnost antibiotikov,
kemično sestavo, zmrzliščno točko, skupno število
mikroorganizmov v mleku in na prisotnost aflatoksinov.
V kolikor je mleko neoporečno, se ga sprejme v mlekarno.
Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) nad
mlekom, ki dnevno prihaja na slovenski trg, ne izvaja
posebnega nadzora, saj v skladu z oceno tveganja izvaja stalni nadzor pri vseh nosilcih dejavnosti v celotni
verigi mleka, tako pri primarnih proizvajalcih in predelovalcih mleka kot tudi pri njegovih distributerjih, nam
7
je sporočil predstavnik službe za stike z javnostmi na VURS
Matjaž Emeršič. Tako Veterinarska uprava skladno z zakonodajo nadzira tehnične in higienske pogoje nosilcev
dejavnosti, zdravstveno stanje živali pa tudi vrsto in
količino proizvodnje in načine posredovanja mleka na
trg. VURS nadzira tudi izvajanje notranjih kontrol, vodenje evidenc in še drugih obveznosti nosilcev dejavnosti.
Z vzorčenjem in analizami mleka in mlečnih izdelkov pa
VURS redno spremlja tudi pojave kemijskega in mikrobiološkega tveganja ter v primerih, ko takšno tveganje
zazna, opravi poseben nadzor, katerega cilj je tveganje
odpraviti, so še sporočili z VURS.
A. J. in D. J.
STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI
zELENE DOLINE z NOVO
EKOLOŠKO EMBALAŽO
MLEKARNA ŠKOFJA LOKA SE
USMERJA V EKOLOŠKO
PREDELAVO
Mlekarna Celeia s sedežem v Arji vasi že več kot 70 let trži
svoje proizvode pod krovno blagovno znamko Zelene
doline. Izdelki so narejeni iz mleka, ki je odkupljeno
izključno na slovenskem geografskem območju in je po
kakovosti visoko nad slovenskim povprečjem. Na letni
ravni v mlekarni odkupijo več kot 90 milijonov litrov mleka.
Prenovljeno celostno podobo blagovne znamke Zelene
doline, ki so jo začeli leta 2010, odlikuje nova
ekološka embalaža proizvodov.
»V najtežjih ekonomskih časih smo
imeli v Mlekarni Celeia pogum in
optimizem povečati vlaganja v
razvoj in tehnološke posodobitve.
Rezultat je uspešna rast tako na
slovenskem trgu kot na tujih, in to v
času, ko je mlečna panoga v recesiji,«
pravi Marjan Jakob, direktor
Mlekarne Celeia. »Kot srednje veliko podjetje smo zelo
fleksibilni in prilagodljivi, tako da se lahko hitro in
učinkovito odzovemo na nestabilne gospodarske razmere.
Biti konkurenčen pomeni biti stroškovno učinkovit in v
zadnjih letih smo v Mlekarni Celeia temu vprašanju
namenili veliko pozornosti. Tako bo tudi v prihodnje.«
Mlekarna v Škoi Loki je enota Kmetijsko-gozdarske
zadruge Škoa Loka. Je mlekarna z najdaljšo tradicijo
predelave mleka v Sloveniji – od leta 1899, ko je bila
ustanovljena Mlekarska zadruga, ki je ustanovila lastno
mlekarno. Mlekarna predeluje mleko izključno slovenskega, lokalnega izvora. Vsi izdelki so narejeni iz
nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, tako da so
mlečne sestavine ohranjene v čimbolj nepoškodovani
obliki. Proizvajajo konzumno in ekološko mleko, ekološko
sirotko, sveže sire, skute s sadjem, maskarpone, mehke
sire, poltrde sire, kajmak, topljene sire za mazanje in
rezanje, ekološke čvrste jogurte, ekološke sadne jogurte,
ekološke sire ter sladko in kislo smetano.
Leta 2011 so pridobili certifikat o ekološki pridelavi
kmetijskih pridelkov oziroma živil.
cecilija Lukančič Valič, vodja mlekarne pravi: »Tudi v
prihodnje želimo potrošnikom nuditi dnevno sveže, lokalno
pridelane mlečne proizvode. Izdelkov ne delamo serijsko,
izdelane količine so majhne in ne tipizirane. Vsak zase daje
videz doma narejenega izdelka. Velik izziv so nam kakovostni ekološki izdelki iz slovenskega, ekološkega mleka.«
LcA najbolj prodajan
jogurt v Sloveniji
Sladka albuminska skuta
Narejena je iz sladke sirotke, ki
nastane kot stranski proizvod pri
proizvodnji sira edamca in trapista.
Sirotko zakisamo, dodamo kanček
mleka in segrejemo na ustrezno
temperaturo, da se izločijo sirotkini proteini –
albumini. Skuta je zrnate konsistence, mlečni
sladkor – laktoza pa ji daje prijetno sladek okus.
Uživate jo lahko svežo, uporabite za zelenjavne
namaze in kot polnilo za razna zavitke in peciva.
Posoljeno lahko na hladnem hranite več mesecev.
Izdelki LCA Zelene doline so na trgu
že več kot desetletje. Odlikuje jih
visoka vsebnost probiotičnih kultur,
so pa tudi dober vir prehranskih
vlaknin, pomembnih za dobro prebavo
in imunski sistem. So brez umetnih sladil in barvil,
zahvaljujoč nizki vsebnosti maščob in nasičenih
maščob pa nosijo tudi znak varovalnega živila, ki ga
podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Fotografije arhiv Mlekarna Celeia
8
Fotografije arhiv KGZ Škoa Loka
AKTUALNO
Kz AgRARIA IzgUBILA
čEz 150 TISOč SADIK
MALI SIRARJI
TEŽIJO H KAKOVOSTI
Burja, ki je minule dni pustošila na Primorskem, in izjemno
nizke temperature so povzročile ogromno gospodarsko
škodo na kmetijskih gospodarstvih in v zadrugah. Največ
škode je na rastlinjakih, kjer je potrgalo folijo in plastične
kritine, lomilo loke in zvijalo konstrukcije. Škoda na
vrtninah je podvojena, saj je pomrznila zelenjava za
prodajo, prav tako pa tudi mlade sadike, ki si jih kmetje
sami in KZ Agraria Koper pripravljajo za spomladansko
sajenje. Škoda je tudi na vrtninah in sadju, ki rastejo na
prostem, na oljkah pa bo po mnenju strokovnjakov škoda
vidna šele čez čas. Izjemna škoda je nastala tudi v centru
KZ Agraria za vzgojo sadik Purisima, in kot pravi Jožica
Bolčič, predsednica KZ Agraria Koper: »Burja in nizke
temperature so pokazale vso svojo moč in uničevale
vse pred seboj. V zadrugi smo izgubili 150 tisoč sadik.
Pridelovalci in zadruga ne bomo zmogli finančno pokriti
stroškov nastale škode in bojimo se, da letos prve
zgodnje zelenjave iz Slovenske Istre ne bo.« Zadružna
zveza Slovenije je v imenu svojih članic pozvala
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da poišče vse
razpoložljive možnosti in pomaga prizadetim kmetom
in zadrugam.
B. J.
Vrsto svežih, poltrdih, trdih in dimljenih sirov iz kravjega,
kozjega in ovčjega mleka pa tudi jogurte, smetano, kislo
mleko, maslo in skuto ponujajo na slovenskem trgu mali
sirarji. Povezali so se pred štirinajstimi leti in ustanovili
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, ki danes združuje
120 članov z vseh koncev Slovenije. Kot je povedala
predsednica združenja Monika Ravnik.
»Združenje je oralo ledino pri izobraževanju svojih članov tako na področju
tehnologije predelave mleka in izdelave
mlečnih izdelkov kot tudi pri sprejemanju in spoznavanju standardov varne
prehrane. Še danes je ena ključnih
nalog našega združenja vezana na
izobraževanje članov, bolj kot na
začetku našega delovanja pa je izražena tudi skrb za
predstavitev in promocijo naših izdelkov. Sire in druge
mlečne proizvode naših članov v okviru združenja
predstavljamo na vrsti prireditev, vsako leto v oktobru
pa tudi na prazniku sira na ljubljanski tržnici.«
Nasploh mali sirarji pretežno ponujajo svoje izdelke
na lokalnih tržnicah, kjer imajo
posamezniki tudi svoje prodajalne, le
nekaj malih proizvajalcev sirov se je s
svojimi izdelki prebilo tudi na
police večjih trgovin. Ravno
izobraževanje za boljše trženje je
med ključnimi nalogami prihodnjega
delovanja združenja, saj želimo, da bi
se ponudba naših izdelkov okrepila in
razvejala. Naš cilj je med drugim
usposobiti ekipo za delikatesno
prodajo, ki bo znala naše sire
ustrezno predstaviti slovenskim
potrošnikom,« je o prihodnjem delu
združenja povedala Monika Ravnik.
D. S.
Fotografija arhiv KZ Agraria Koper
FRANc BOgOVIč, NOVI MINISTER zA KMETIJSTVO IN OKOLJE
Državni zbor Republike Slovenije
je 10. februarja 2012 potrdil deseto
Vlado Republike Slovenije.
V njej se ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano pridružuje
še okolje v novo skupno Ministrstvo
za kmetijstvo in okolje.
9
Vodenje ministrstva prevzema Franc
Bogovič, ki je zadnja štiri leta vodil
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Državnega zbora RS.
Za državnega sekretarja na Ministrstvu
za kmetijstvo in okolje je bil imenovan
Branko Ravnik.
INTERVJU
NA NOVO
NAPIŠIMO
SLOVAR
POJMOV
Intervju s profesorjem dr. Ludvikom Toplakom, pravnim
strokovnjakom, diplomatom, nekdanjim parlamentarcem
in bivšim rektorjem Univerze v Mariboru, članom
Evropske akademije znanosti in umetnosti
Priča smo pojmovni in vrednostni zmedi tako
gospodarskih, državnih, političnih, medijskih in vseh
drugih institucij ter tudi zmedi med ljudmi in v
družinah. Ozračje nemira krepijo finančna stiska ter
velika socialna in politična protislovja. Priča smo
splošni krizi vrednot, ugotavlja prof. dr. Ludvik Toplak.
Izhod iz krize vidi v krepitvi temeljev in načel
zadružništva oziroma socialno-tržne ekonomije, ki jo
opredeljuje kot tretjo, alternativno pot med liberalnokapitalistično in državno-kapitalistično ekonomijo.
Lahko podrobneje opredelite koncept socialno
tržne ekonomije, za katerega se zavzemate že ves
čas od osamosvojitve Slovenije?
Socialno-tržna ekonomija predvideva organizacijo
velikega števila malih pridelovalcev, potrošnikov,
varčevalcev, kreditojemalcev ali zavarovalcev, ki se
svobodno združijo v zadrugo zato, da v njej zadovoljujejo
svoje gospodarske, socialne in kulturne potrebe.
Vrednote zadružništva temeljijo na samopomoči,
demokraciji, enakopravnosti in solidarnosti ter v praksi
predpostavljajo etično načelo poštenosti, javnosti,
družbene odgovornosti in vzajemne pomoči. V socialnotržni ekonomiji se vzpostavljajo kooperative, ki so po
načelu samooskrbe in podpore, zgrajene od spodaj
navzgor in v vertikali, povezujejo proizvodnjo, predelavo,
potrošnjo, hranilno-posojilno ali zavarovalno dejavnost
in tudi znanstvenoraziskovalno področje.
10
Kako se je koncept socialno-tržne ekonomije oziroma
zadružništva uveljavljal pri nas?
Leta 1992 smo tudi na mojo pobudo sprejeli Zakon o
zadrugah, s katerim smo želeli vzpostaviti evropsko
primerljiv model zadružništva, ki bi bil podlaga za
dograjevanje koncepta socialno tržne ekonomije. Z
zakonom smo zadrugam vrnili nacionalizirano
premoženje in kmete - zadružnike postavili za 45odstotne lastnike celotne slovenske živilskopredelovalne
industrije, katere premoženjska vrednost je takrat
znašala okoli 4 milijone mark, ekonomski delež pa 8
do 10 odstotkov v nacionalni ekonomiji. Vendar se
socialno-tržna ekonomija ni uveljavila, ker je prišlo do
odklonov in so prevladali drugačni interesi.
AKTUALNO
INTERVJU
Kateri?
Pojasnil jih bom na primeru zavarovalnice Vzajemna,
ki je bila postavljena na načelih solidarnosti,
medgeneracijskega sožitja in zadružništva. A kaj se je
zgodilo? Vzajemna je postala plen drugih dveh
ekstremnih modelov, privatizacijskega oziroma
liberalnokapitalističnega na eni ter etatističnega oziroma
državnokapitalističnega na drugi strani.
Kje v svetu se je model socialno-tržne ekonomije
najbolj uveljavil?
Poglejte, po svetu se države v tem kriznem času odločajo
različno. Tisti, ki gradijo na delu in vzpostavljajo
ravnotežje med realnim in finančnim sektorjem
ekonomije, kot denimo na Kitajskem, v Indiji, Braziliji,
na Poljskem ali v ZDA, krizo premagujejo. V Evropi pa
je Nemčija pred 20 leti, ko so vsi drugi poveličevali novo
liberalno ekonomijo in globalizacijo, na univerzi v
Marbourgu intenzivno razvijala model socialno-tržne
ekonomije in lokalne samooskrbe. To je bistveno
prispevalo, da je Nemčija prva v Evropi premagala
gospodarsko krizo.
Kaj bi po vašem morali storiti pri nas, da bi lahko
uveljavili model socialno-tržne ekonomije in
zadružništva kot tretjo razvojno ekonomsko pot?
Ko so ob razpadu kitajskega cesarstva vprašali modreca,
kaj storiti, je odvrnil: Na novo napišite slovar pojmov!
Tudi pri nas bi morali marsikaj na novo opredeliti, sam se
med drugim zavzemam tudi za ustanovitev združenja
davkoplačevalcev Slovenije, ki bi izvajalo politični in
strokovni nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja
na vseh področjih. V gospodarstvu pa bi morali model
socialno-tržne ekonomije uveljaviti z uporabo znanih
rešitev iz domačega in v Evropi primerljivega prava ter ob
upoštevanju načel solidarnosti, pravičnosti, vzajemnosti
in sodelovanja. S posebnimi zakoni bi morali spodbujati
zadružništvo oziroma kooperativo v proizvodnji,
predelavi in trgovini ter se hkrati zavzemati za razvoj
hranilnic, posojilnic in vzajemnih zavarovalnic. Seveda
razvojnega preboja brez znanja ne gre pričakovati, zato bi
morali med drugim razmišljati tudi o ustanovitvi
Prof. dr. Ludvik Toplak z družino na sprejemu pri papežu Benediktu XVI,
maja 2006, ob zaključku mandata veleposlanika pri Svetem sedežu
Razgovor s predsednikom Evropske akademije znanosti in umetnosti Salzburg,
prof. dr. Felix Unger
Fotografije arhiv dr. Ludvik Toplak
ustreznih šol za kooperativo, kakršna je pred drugo vojno
že delovala v Ljubljani.
Kakšne pa bi bile za državljane občutne posledice
uveljavitve socialno-tržne ekonomije?
S pomočjo zadružnega sistema bi bilo vzpostavljeno
ravnotežje med finančnim in realnim sektorjem v
ekonomiji, ravnotežje med delom in kapitalom, ravnotežje
med bogatimi in revnimi. V družbi bi bila vzpostavljena
socialna pravičnost in model socialno-tržne ekonomije
kot ekonomski temelj, na katerem bi lahko svojo politiko
gradile tako desno kot levosredinske stranke.
Damjana Stamejčič
Ludvik Toplak osebno
V Mostjeh pri Ptuju rojen kot šesti od enajstih otrok v kmečki in narodnostno opredeljeni slovenski družini se
je po končani gimnaziji Ludvik Toplak odločil za študij prava. Po opravljenem doktoratu je vrsto let predaval na
različnih šolah, ko je postal rektor Univerze v Mariboru pa se je zlasti posvečal razvoju temeljnih akademskih
disciplin in povezovanju mariborske univerze s tujimi.
Kot raziskovalec je napisal vrsto knjig in razprav, kot politik in predsednik družbenopolitičnega zbora v samostojni
Sloveniji je bil predlagatelj zakonov o zadrugah, zakona o denacionalizaciji in zakona o omejeni obrestni meri, na
civilnodružbenem področju pa je bil med ustanovitelji Ustanove dr. Antona Trstenjaka kot prve slovenske
fundacije. V letih med 2002 in 2006 je bil veleposlanik pri Svetem sedežu, zdaj pa kot predsednik vodi Evropsko
središče Maribor, visokošolski zavod in raziskovalno organizacijo, ki uresničuje in razvija nove programe, zlasti v
Murski Soboti, ki jih javna mreža ne ponuja. Kako pa Ludvik Toplak osebno gleda na svoje vsestransko in dejavno
življenje? »Poleg moje poklicne usmeritve me je v življenju posebej zaznamovala kultura, v prostem času pa
jadranje, lov in golf. Družina je moje varno pribežališče, v katerem pa me najbolj pomirja druženje z vnuki.«
11
NOVIcE
Na zadnjem srečanju v Bruslju sredi februarja je
COPA COGECA potrdila dokument, v katerem so
zapisani odzivi evropskih kmetov in zadrug na predlog
Evropske komisije o prihodnji skupni kmetijski politiki.
COPA COGECA se strinja z zakonodajnim predlogom
Komisije glede prerazporeditve neposrednih plačil
med državami članicami. Peter Vrisk je izpostavil
problematiko slovenskega kmetijstva, kjer prevladujejo
majhne kmetije, ki delujejo v težkih obdelovalnih
pogojih, zato se ne strinjamo s predlogom za zmanjšanje
neposrednih plačil, saj bi zmanjšanje slednjih, slovenskim
kmetom bistveno poslabšalo konkurenčni položaj.
Najnižji znesek neposrednih plačil imajo baltske
države, in sicer od 100 do 150 EUR/ha, medtem ko je
povprečje v EU 290 EUR/ha. COGEGA se je strinjala
s predlogom glede ukrepov za krepitev vloge organizacij
proizvajalcev v kmetijskem sektorju ter predlaga
večjo skladnost med mehanizmi skupne kmetijske
politike, politike konkurenčnosti in trgovinske politike
v Evropski uniji. Podprli smo stališče, da je pomembno
vzpostaviti pravila, ki temeljijo na večstranskem
trgovinskem sistemu z WTO, ki je najboljši pristop za
zagotavljanje poštenih pravil trgovanja. Strinjamo se,
da bi se morala mednarodna prizadevanja osredotočiti
na zagotavljanje povečanja investicij v kmetijstvu
predvsem na področju izobraževanja, inovativnosti,
tehnologije, zmogljivosti in raziskav.
ŠESTA LIcITAcIJA
VISOKOVREDNE HLODOVINE
V SLOVENJ gRADcU
Fotografija: foto Kajndol
cOPA cOgEcA SE JE ODzVALA
NA zAKONODAJNI PREDLOg
NOVE SKUPNE KMETIJSKE
POLITIKE
V Slovenj Gradcu je bil 9. februarja dan predstavitve
rezultatov licitacije najvrednejše hlodovine. Organizacijo
dogodka, ki je bil tokrat rekorden v skoraj vseh pogledih,
so zgledno pripravili Društvo lastnikov gozdov Mislinjske
doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za
gozdove Slovenije. Privabil je 410 lastnikov gozdov s
skoraj 2.500 hlodi, 30 kupcev pa je oddalo 5.353 ponudb,
pri čemer 328 hlodov ni našlo svojega kupca. Največ
pozornosti tako kupcev kot tudi množice obiskovalcev
je poželo nekaj hlodov gorskega javorja, od katerih je
bil en kos v izmeri 1,77 kubičnega metra prodan za kar
16.577,58 evra. Uspešna licitacija napoveduje svoje nadaljevanje tudi v prihodnje, v tem delu Evrope pa je že
postala glavni tovrstni tržni dogodek.
Damjan Oražem, ZGS
A. J. in K. K. H.
Posveta v Državnem svetu RS
Uporaba rastlinskega olja za pogon vozil
V Državnem svetu Republike Slovenije bosta v začetku
meseca marca 2012 potekala dva dogodka. V ponedeljek,
5. marca bo potekal posvet namenjen predstavitvi
priporočil OVSE/ODIHR o volitvah v Sloveniji in
mednarodnih standardih demokratičnih volitev. V
četrtek, 8. marca 2012 pa Državni svet RS skupaj z
Zavodom Ypsilon organizira medgeneracijsko srečanje
»Veliko nam imajo povedati«.
Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko
tehniko, organizira seminar v okviru projekta
CIVITAS – ELAN z naslovom »Uporaba rastlinskega
olja za pogon vozil«, ki bo v torek, 13. marca 2012,
v dvorani Kmetijskega inštituta Slovenije,
Hacquetova 17, Ljubljana. Kotizacije za seminar ni.
Seminar je namenjen strokovnjakom, ki se ukvarjajo
s področjem kmetijske tehnike, oziroma vsem
uporabnikom, ki se v praksi srečujejo z vprašanji s
tega področja.
Ekološka tržnica v Škoi Loki vabi
18. gregorjev sejem v Novem mestu
Z marcem 2012 bodo v Škoi Loki na Mestnem trgu
ponovno zaživele Ekološke tržnice. Vsako sredo od
16. do 19. ure boste lahko izbirali v bogati ponudbi
ekoloških pridelkov in izdelkov, kot so zelenjava, sadje,
sadni izdelki, sadni sokovi in kis, čaji, zelišča, različne
vrste moke in pekovski izdelki.
Kmetijska zadruga Krka pripravlja tradicionalni
Gregorjev sejem, ki bo potekal od 9. do 11. marca
2012 od 9. do 18. ure na Grabnu v Novem mestu.
Gre za sejem kmetijstva, vrtičkarstva,
vinogradništva in kletarstva.
12
AKTUALNO
NOVIcE
8. MAREc – mednarodni dan žena
VALENTINOVA TRgATEV
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v februarju
2012 predstavilo razpis za spodbujanje razvoja socialnega
podjetništva. Javni razpis je namenjen sofinanciranju razvoja novih ali širitvi obstoječih tržnih dejavnosti, usposabljanju oseb iz ranljivih ciljnih skupin za delo v okviru
razvite tržne dejavnosti in ustvarjanju novih delovnih
mest za zaposlitev oseb iz ranljivih ciljnih skupin v okviru
razvite tržne dejavnosti. Cilj razpisa je podpreti projekte,
ki bodo z razvijanjem dejavnosti socialnega podjetništva
osebam iz ranljivih ciljnih skupin zagotavljali zaposlitve
in ustvarjali nova delovna mesta. Ministrstvo bo sofinanciralo posamezen projekt v višini do 300.000 evrov. Rok
za oddajo prijav je do vključno 3. aprila letos.
B. J.
Družina Perko ob stiskanju grozdja
Fotografija arhiv Anton Perko
4,5 MILIJONA EVROV POMOčI
zA SOcIALNO PODJETNIŠTVO
V Spodnji Velki so na kmetiji Antona Perka, kjer se z
vinogradništvom ukvarjajo že 12 let, pripravili prav
posebno trgatev, poimenovali so jo »valentinova trgatev«.
V lepem, sončnem in hladnem dnevu so na Valentinovo,
14. februarja 2012 opravili trgatev grozdja Laški rizling,
ki ga bodo predelali v vino Laški rizling suhi jagodni
izbor in ga poimenovali »valentinovo vino«. Da bo
grozdje postalo »valentinovo vino« bo potrebno še
precej časa. Prva priložnost za pokušino vina bo čez
dve leti na dan zaljubljencev.
B. J.
Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga v
številnih državah praznujemo vsako leto 8. marca.
Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne
enakopravnosti in dosežkov žensk. Ob mednarodnem prazniku žensk vsem iskreno čestitamo!
FINANčNE SPODBUDE, NAMENJENE VARSTVU OKOLJA
Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju Eko sklad)
spodbuja investicije v varstvo okolja in v te namene je
tudi za leto 2012 pripravil možnosti pridobitve ugodnih
kreditov in nepovratnih sredstev.
Ugodni krediti: odprta sta javna poziva za ugodno
kreditiranje okoljskih naložb za občane ter pravne
osebe, samostojne podjetnike posameznike in
zasebnike. Dodatna ugodnost, ki jo Eko sklad ponuja
občanom v letu 2012, je možnost najema ugodnega
kredita ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za
naložbe občanov, ki lahko združujejo enega ali več
različnih ukrepov, ki jih sklad sofinancira in ki skupaj
presežejo 10.000 evrov priznanih stroškov, kot so
opredeljeni v javnih pozivih.
Nepovratna sredstva: za dodeljevanje nepovratnih
sredstev je skupaj razpisanih 11,8 milijona evrov sredstev. Za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah bo na
voljo 10 milijonov evrov. Za naložbe v nizkoenergijske
in pasivne gradnje ali obnove stavb v lasti občin za izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti bo razpisan
1 milijon evrov. Skupaj 800.000 evrov pa bo na voljo
za naložbe v vozila, ki manj obremenjujejo okolje.
Po spletnih straneh Eko sklada povzela B. J.
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿
IzJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROčNIKU:
Ime in priimek: ...............................................................................................................................................
Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................
Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki
ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
STROKOVNJAK SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANčNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
mag. Brankica Prodanović,
vodja Službe sodobnih plačilnih poti pri Deželni banki Slovenije
dr. Franci Avsec,
pravni strokovnjak
POSLOVANJE S PLAčILNO
KARTIcO JE VARNEJŠE z UPORABO
SMS-OBVESTILA
KMETIJSKE
SUBVENcIJE
IN DAVKI
Višjo stopnjo varnosti pri poslovanju s plačilno kartico si lahko zagotovite
z uporabo storitve »SMS-obvestilo o transakcijah, opravljenih s plačilno
kartico«.
Storitev vam omogoča, da ob vsakem dvigu gotovine ali opravljenem
nakupu s plačilno kartico, tudi za nakupe prek spleta, doma in v tujini,
prejmete SMS-obvestilo s podatki o opravljeni transakciji. Tako ste vselej
prepričani, da ste nakup ali dvig gotovine dejansko opravili vi. V primeru
suma morebitne zlorabe lahko hitro ukrepate, saj je kontaktna številka,
kamor pokličete, izpisana že v sms-sporočilu.
Uporaba plačilne kartice namesto gotovine vam prinaša številne prednosti:
– razpoložljivost sredstev – ne potrebujete gotovine ali čekov, saj
lahko nakup blaga ali storitev opravite s plačilno kartico,
– enostavnost – kartico lahko uporabljate v okviru razpoložljivih sredstev,
nakup blaga in storitev potrdite s svojo PIN-številko ali podpisom,
– prihranek časa – sredstev vam ni treba vsakokrat dvigniti v
poslovalnicah banke, saj lahko gotovino dvignete na bankomatu
ali s plačilno kartico plačate neposredno na prodajnem mestu,
– mednarodna veljava – kartico lahko uporabljate tudi v tujini,
– preglednost poslovanja – vsak nakup ali dvig gotovine je razviden
iz mesečnega izpiska ali v sistemu elektronskega bančništva,
– varnost – kartica je opremljena z večnamenskim čipom, ki omogoča
tudi varno spletno nakupovanje.
KAJ JE REVOLVINg KREDIT?
Revolving kredit je kombinacija kredita in limita na transakcijskem računu
ter ga ponavadi uporabljajo pravne osebe za tekoče financiranje primanjkljaja likvidnih sredstev. Pri revolving kreditu banka odobri podjetju
kredit v določeni višini, posebnost revolving kredita v primerjavi z drugimi
krediti pa je v tem, da je črpanje kredita v okviru odobrenega zneska v
domeni kreditojemalca, in sicer v odvisnosti od njegovih likvidnostnih
potreb. Črpanje mora kreditojemalec predhodno najaviti banki, vendar
to kljub temu zagotavlja veliko fleksibilnost pri vzdrževanju likvidnosti.
Prednost revolving kredita je tudi v tem, da črpano glavnico kredita
podjetje lahko kadar koli predčasno poplača, lahko tudi v delnem znesku,
s čimer podjetje stroškovno učinkovito uravnava svojo likvidnostno
situacijo. Zaradi navedenih prednosti je obrestna mera pri revolving
kreditu ponavadi nekaj višja kot pri klasičnem kreditu za financiranje
primanjkljaja gibljivih sredstev. Banka lahko zaračunava tudi provizijo
za nečrpani del kredita, saj mora imeti ta sredstva v pripravljenosti
za morebitno takojšnje črpanje.
A. G.
14
Bralec sprašuje, kako je Ustavno
sodišče RS odločilo v postopku za
oceno ustavnosti nekdanjega
154. člena Zakona o dohodnini
(ZDoh), po katerem se je v
davčno osnovo všteval poleg
katastrskega dohodka tudi
povprečni znesek subvencij na
hektar kmetijskih zemljišč,
zaradi česar so bili nekateri
zavezanci obdavčeni od osnove,
ki je bila višja od vsote
katastrskega dohodka in
dejansko prejetih subvencij.
Odgovor: Zahtevo za oceno
ustavnosti 154. člena ZDoh je
vložilo Upravno sodišče RS. Po
njegovem mnenju je bila izpodbijana določba v neskladju z
načelom enakosti pred zakonom,
ker je v prehodnem obdobju (za
leto 2008) izenačila davčno
obremenitev prejemnikov
subvencij na podlagi povprečnega
zneska izplačanih subvencij, ne
glede na njihove različne dejanske
prejemke iz tega naslova.
Ustavno sodišče je 19. januarja
2012 ugotovilo, da so bili nekdanji
prvi do tretji odstavek 154. člena
ZDoh v neskladju z Ustavo RS v
delu, v katerem so določali, da se
v davčno osnovo všteje povprečni
znesek subvencij na hektar
kmetijskih in gozdnih zemljišč
oziroma na panj. Odločitev
Ustavnega sodišča RS se izvrši
tako, da se v še nepravnomočno
končanih postopkih v davčno
osnovo všteje znesek dejansko
prejetih subvencij na hektar, če je
ta znesek nižji od povprečnega.
KMETIJSTVO IN gOzDARSTVO
sredstvo za dajatve
takratni zemljiški gospodi.
Tolminc je rumenkaste
barve, očesa so redka, v
velikosti leče ali graha.
Okus je sladko-pikanten.
zAŠčITENI SIRI V SLOVENIJI
Tradicija, znanje in mojstrstvo ljudi so omogočili, da
so slovenski siri postali znani preko lokalnih meja. V
Sloveniji imamo zaščitenih več vrst sirov. Med njimi
so najbolj poznani Nanoški sir, Tolminc in Mohant, ki
so zaščiteni z označbo porekla. Z označbo višje kakovosti
pa je zaščiten poltrdi sir brez konzervansov (poltrdi siri
Zelene doline).
MOHANT
Ime Mohant se je prvič pojavilo že
v 18. stoletju in še danes se
proizvaja po tradicionalnem
postopku. Mohant je mazavi sir z
močno izraženim vonjem ter
pikantnim okusom, ki sta lahko za
marsikoga celo odbijajoča. Ker
sta zanj značilna, mu pravijo tudi
posebnež med siri.
NANOŠKI SIR
Sir so na planoti Nanos
izdelovali že v 16. stoletju.
Mleko za proizvodnjo
Nanoškega sira se odlikuje
po visoki vsebnosti beta
karotena, zato je Nanoški
sir intenzivno rumene
barve. Zaradi specifične mikroflore vinorodnega
območja, kjer se nahajajo zorilnice sira, se po
dvomesečnem zorenju sira izoblikuje poseben,
pikanten okus sira, ki je značilen za Nanoški sir.
POLTRDI SIR BREz KONzERVANSOV
Poltrdi siri Zelene doline so višje kakovosti, ker so proizvedeni brez dovoljenih dodatnih konzervansov. Narejeni
so po običajnem tehnološkem postopku, vendar med
postopkom pasterizacije poteka tudi baktofugiranje, ki
iz mleka odstrani od 99 do 99,5 % bakterij. Tako mleko
praktično ne vsebuje nezaželenih mikroorganizmov in
mu zato ni treba dodajati konzervansov.
TOLMINc
Tolminc je dobil ime po mestu Tolmin ter ima zelo
dolgo in bogato tradicijo. Prvi zapisi o »siru Tolminc«
segajo v 13. stoletje, ko je bil sir naveden kot plačilno
Besedilo in fotografije Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
POMEN gOzDNO-LESNEgA SEKTORJA
Stanje in perspektive panoge so vidni v marsičem tudi
v višini investicij.
V Sloveniji govorimo o velikem upadu števila zaposlenih v
lesni industriji, s približno 40.000 na morda celo samo
dobrih 10.000 ljudi. V zadnjem desetletju je bil v EU
zabeležen upad zaposlenosti v gozdno-lesnem sektorju za
22 odstotkov. Ta sektor trenutno zaposluje 2,6 milijona
ljudi, večinoma v majhnih in srednje velikih podjetjih,
izjema po velikosti so le tovarne celuloze in papirnice. Za
naslednja desetletja analitiki gozdarsko-lesnemu sektorju
napovedujejo, da bo po pomembnosti postajal ena od
najpomembnejših in najhitreje rastočih panog industrije.
Nekatere države oziroma gozdarski grozdi v teh državah v
to prihodnost že vstopajo. Na primer, na Finskem ta sektor
zaposluje 90.000 ljudi, od tega polovico doma in pol na
tujem (Fincev je dobrih 5 milijonov), in ustvarja 5,5 % BDP.
Celotna finska industrija bo letos za investicije namenila 4
milijarde evrov, od tega v gozdarsko-lesni sektor (ali samo
gozdarski, kot ga oni imenujejo) kar 549 milijonov evrov.
Letošnje investicije bodo na ravni lanskega leta, pri čemer
Fotografija: foto Kajndol
jih približno tretjino namenjajo za nadomeščanje starih
zmogljivosti, tretjino za nove zmogljivosti, tretjino pa za
izvedbo racionalizacij in prilagoditev proizvodnje. S
tolikšnimi investicijami so na prvem mestu pred svojo
zelo znano industrijo elektronike, strojegradnje ipd. Za
ponazoritev: Finci posekajo 50 % prirastka svojih gozdov
in na trg pripeljejo letno dobrih 50 milijonov m³ lesa.
V Sloveniji je bilo lani posekanih okoli 4 milijonov
m³ lesa, zanesljive podatke
o investicijah v gozdnolesni grozd pa je zelo težko
zbrati, a so najverjetneje
nekaj desetkrat nižje od
finskih. Kakor koli: upamo,
da tudi k nam pridejo
kmalu obdelanega lesa
vredni časi.
Damjan Oražem, Zavod za
gozdove Slovenije
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva
ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
15
zDRAVJE IN PROSTI čAS
BELO zLATO
Za večino sesalcev je mleko prva hrana. Zakaj se je mati narava tako
odločila, verjetno nikoli ne bomo popolnoma razumeli. Nekaj odgovorov pa
nam ponuja že sestava mleka sama.
Kaj je mleko
Mleko je raztopina hranil, ki je blizu popolnemu živilu. Glavni delež mleka
predstavlja voda, in sicer v kar 87 %. Če pogledamo sestavo kravjega mleka,
ki ga najpogosteje uporabljamo, vidimo, da so v njem dobro zastopana
glavna hranila (povprečne vrednosti): beljakovine 3,6 %, maščobe 3,5 %
in mlečni sladkor 7,4 %. Vsebuje tudi vitamine A, D, E, B1, B2 in vitamin C
ter številne minerale. Najboljša oblika mleka pa je prvo mleko ali kolostrum.
Kolostrum je »obogatena« oblika navadnega mleka, odlikuje ga predvsem
visoka vsebnost snovi, ki ščitijo mlad organizem pred infekti.
Mleko koristi zdravju
Visok delež vode ter dobra zastopanost sladkorjev, beljakovin, kalcija in drugih
mineralov uvrščajo mleko tudi v skupino živil, ki je zelo primerna za vse, ki
živijo aktivno in bi radi zavarovali svoje zdravje. Zdravstveni učinki mleka
se začnejo že v ustih. Mlečna beljakovina kazein ima namreč neposredni
zaščitni vpliv na zobe. Kazein skupaj z beljakovinami sirotke zagotavlja telesu
odličen vir vseh potrebnih aminokislin, ki jih telo potrebuje za rast in obnovo.
Mleko torej predstavlja dobro hrano v obdobjih rasti, okrevanja po boleznih,
poškodbah in tudi po telesnih naporih. Kombinacija hranil v mleku:
beljakovin, vitamina D in kalcija ter drugih mineralov, je zelo ugodna za
normalno gradnjo kosti in preprečevanje osteoporoze. In, ne nazadnje,
kombinacija hranil v mleku na čelu z bioaktivnimi peptidi in kalcijem
pripomore k regulaciji telesne teže. Zato velja kozarec mleka vključiti v
prehrano vsak dan. Zelo aktivni lahko uživajo polnomastno obliko, za
večino pa je primerno posneto mleko in izdelki iz njega. Mleko pa ne
koristi le telesu, koristi tudi duši. Marsikomu topel kozarec mleka pomeni
tudi topel spomin na dom in mladost.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek,
strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
PARTNERSTVO
IN DRUŽINA
Vse za ljubezen
Valentinovo je za nami in tako za
mnoge ljudi tudi stiska, kaj naj naredijo
za ta na novo ustanovljeni praznik
ljubezni. Čeprav kroži veliko prepričanj,
da je ta dan nesmiseln, da lahko ljubezen
izkazujemo vsak dan. Pa nikoli zares ne
vemo, kakšna so pričakovanja naše
partnerke, partnerja. V nas lahko nastane
stiska, ker si želimo narediti prav, ker si
želimo razveseliti, ker si želimo pokazati
ljubezen in ne vemo kako. Ali je res način,
da podpiramo potrošniško evforijo,
edini pravi? Srčki, taki in drugačni, v
obliki rože, čokoladni, pohani zrezki v
obliki srčka. Ja, tako daleč gre lahko
človeška neumnost, da to kupi, ali pa
pamet, da to izumi. Mi smo se dobili s
skupino Modri ključ, fantje so nam
puncam pripovedovali ljubezenske
zgodbe. Bilo je nepozabno. Med nami
se je ustvarila bližina, darilo je bilo
nepopisno ogromno, ne da se ga kupiti.
Lahko pa vi idejo uporabite naslednje
leto ali ob bližajočem prazniku 8. marcu,
dnevu žena! Kar naredimo drug
drugemu, ima veliko večjo vrednost,
kot kar kupimo drug drugemu!
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
Iz zAKLADNIcE NARAVE
Žajbelj ima neprecenljivo zdravilno moč
»Zoper silo smrti je žajbelj na vrti,« pravi star ljudski pregovor. Žajbelj (Salvia officinalis)
naj bi podaljševal življenje. Beseda salvia izhaja iz latinske besede salvare, ki pomeni zdraviti.
Žajbelj vsebuje učinkovine, kot so čreslovine in triterpeni, tujon, cineol in kafra. Krepi
celo telo in varuje pred okužbami. V ljudskem zdravilstvu se žajbelj uporablja za lajšanje
prebavnih motenj, kot so izguba teka, napenjanje, driska in vnetje črevesa, pri čezmernem
potenju (npr. v meni), pri težavah z jetri in žolčem ter obolenju žlez. Cenjen je tudi kot
krepčilo za živce, zdravi pljuča in nahod. Pomaga pri protinu in revmi, znižuje raven
sladkorja v krvi in krvni tlak, varuje pred kapjo ter izboljšuje spomin starejših ljudi. Je
uspavalo ter podaljša učinek drugih uspaval in zdravil proti epilepsiji. Uporablja se pri
kožnih boleznih, kot sta ekcem in garje, sooru (glivična okužba), kot sredstvo za izpiranje
in grgranje pri krvavenju dlesni, vnetju ustne in žrelne sluznice, mandljev, pri vnetju glasilk,
pri majavih zobeh in paradontozi. Uporabljamo liste žajblja, nabrane pred cvetenjem, za
čaj ali poparek, žajbljev kis, eterično olje, vodne in alkoholne izvlečke. Slednje uporabljamo
v manjših količinah, ker vsebujejo večje količine tujona, ki je živčni strup.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
16
PREDSTAVLJAMO
Iz navedenih podatkov je mogoče razbrati, da se je
število članov Mlekarske zadruge Ptuj od leta 1994,
ko je bilo zabeleženih 2.228 članov, zmanjšalo v letu
2011 na 478 članov. Od ustanovitve pa do danes so se
kmetije začele specializirati, za mnoge kmetije je
postala pridelava mleka edina kmetijska dejavnost. V
naslednjih letih je pričakovati, da bodo proizvajalci z
malo čredo krav opustili prirejo mleka.
MLEKARSKA
zADRUgA PTUJ
NAJVEčJA
ODKUPOVALKA
MLEKA
V SLOVENIJI
Mlekarska zadruga Ptuj letos praznuje 20 let delovanja.
Danes je v zadrugi včlanjenih 478 proizvajalcev
mleka, od katerih odkupi zadruga skoraj 36 milijonov
litrov mleka. V povprečju član zadruge odda več kakor
74 tisoč litrov mleka ali osemkrat več kot v letih
ustanovitve. Pred dvajsetimi leti je zadruga štela
2.450 članov in odkupila 18 milijonov litrov mleka.
V strukturi predelanega mleka slovenskih mlekarn
odkup mleka predstavlja dobrih deset odstotkov, kar
zadrugo uvršča v sam vrh odjemalcev mleka v
Sloveniji.
Osnovne dejavnosti Mlekarske zadruge Ptuj so
organizacija odkupa mleka, obračun mleka, nakup
opreme in hladilne tehnike za zbiralnice ter oskrba
članov z reprodukcijskim in trgovskim blagom, kot so
umetna gnojila, semena, zaščitna sredstva, krmila in
drugo. Zadruga je lani kupila 2.100 ton umetnih gnojil
in 3.500 ton krmil, 400 ton soje, semensko koruzo,
semena trav, apnenec in zaščitna sredstva. Zadruga
odkupljeno mleko večinoma prodaja v Ljubljanske
mlekarne, približno 24 milijonov litrov, 18 % mleka
proda v Pomurske mlekarne, lani junija pa je začela
mleko prodajati tudi v Italijo, kamor ga odpelje 13 %
ali 4,5 milijona litrov.
Jožef Lah,
predsednik Mlekarske zadruge
Ptuj: »Ponosni smo na našo
zadrugo, ki je v vseh 20 letih
beležila nenehno rast odkupa
mleka. Odkupljene količine mleka
so naraščale iz leta v leto
povprečno za dobrih 5 %.
Nenehno pa se je dvigovala tudi kakovost mleka,
ki ga je zadruga odkupovala od svojih članov, in
danes dosegamo najvišjo raven kakovosti mleka po
vseh parametrih odkupa. To pa ni naključje, saj
smo si vsa leta prizadevali strokovno izpopolnjevati
znanje svojih članov s tematskimi predavanji, jih
sproti obveščali o novostih in bili z njimi vedno v
neposrednem stiku.«
Drago zupanič,
direktor Mlekarske zadruge Ptuj:
»Zadruga, ki ima pet zaposlenih,
je leta 2011 ustvarila skoraj 15
milijonov evrov skupnih
prihodkov, kar je za 20 % več kot
leto prej. Največji delež v višini
70 % predstavljajo prihodki od
prodaje mleka, drugi prihodki so iz naslova prodaje
trgovskega blaga in reprodukcijskega materiala.
Zadruga ves čas dela z minimalnimi stroški in se trudi
del prihodka v obliki ristorna vračati članom.
Povprečna odkupna cena v letu 2011 izplačanega
mleka je bila 31,96 centa na liter brez DDV. Zadruga
načrtuje tudi v prihodnje dvigovati svoj prihodek,
predvsem z večjim odkupom in prodajo mleka. Kot
največji odkupovalec mleka se zavedamo pomena
slovenskega lastništva mlekarn, ki je ključno za
dolgoročni odkup mleka, zato podpiramo nakup
največje mlekarne ter si bomo še naprej prizadevali
tudi za združevanje slovenskih mlekarn, zniževanje
stroškov in organiziran nastop do trgovskih verig.«
Rast povprečja prireje mleka na kmetijo
Vir: arhiv MZ Ptuj
17
Več o zadrugi najdete na spletni strani www.mz-ptuj.si.
RAzVEDRILO IN PROSTI čAS
NEKOč JE BILO …
Mlekarska zadruga r. z. z. o. z. v Srednji
vasi je začela delovati 10. oktobra 1926.
Razglednica prikazuje svečanost ob njeni
otvoritvi. Danes je v njeni nekdanji stavbi
gasilski dom, pravi bohinjski ementaler pa
se je v Bohinj vrnil 21. junija 2008, ko so
ga zopet začeli zoriti v Bohinjski sirarni,
d.o.o., v Srednji vasi.
KRIŽANKA
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
NEHOTEN
ODZIV
ORGANIZMA
NA
DRAŽLJAJ
VRSTA
RAZSTRELIVA,
PIKRINSKA
KISLINA
SIRSKI
POLITIK
(BAŠAR AL)
LOJZE
PETERLE
NEKDANJI
NAZIV
MONGOLSKEGA
VLADARJA
TRENJE,
FRIKCIJA
IZRAELSKI
POLITIK
WEIZMAN
ZDRAVILNA
ALI
ZAČIMBNA
VRTNA
RASTLINA
UTELEŠENJE
BOGA
VIŠNUJA V
HINDUIZMU
RESNIČNOST,
STVARNOST
3
10
RAZSTRELIVO
MAZILO,
POMADA
SAMOSTANSKI
BRAT
VOZILO
ZA
PLOVBO
PO VODNI
GLADINI
6
LOV
(pogovorno)
11
8
JUŽNOAMERIŠKA
KUKAVICA
NIKOLAJ
OMERSA
12
5
1
ZADNJICA,
RITA
SLOVENSKA
HUMORISTKA PUTRIH
9
EMIL
ZATOPEK
AMERIŠKI
PISATELJ
(STEPHEN)
2
JOHN
ADAMS
7
DEBELO
ČREVO
(zastarelo)
13
MARJAN
FORTIN
4
ŽENSKA Z
IZUMETNIČNIM
VEDENJEM
FILOZOFIJA
STOIKOV
__ __ __ __ __ __
8 9 10 11 12 13
Rešitev prejšnje križanke je RAzVOJNI PROgRAM.
Besedilo: Stanislav Čičerov
MLEčNA PREDELAVA
NA gORIčKEM
Prav zanimivo podjetno in lokalno razvojno
usmerjeno idejo s predelavo mleka na
Goričkem razvija kmečka sirarna Gorički raj,
ki je v okviru evropskega projekta Krajina v
harmoniji, čezmejnega programa Slovenija
Madžarska 2007–2013, pridobila možnost
najema opreme za pridelavo sira. Pri pridelavi sira nabavljajo predvsem lokalno kravje
mleko, zelo intenzivno pa spodbujajo tudi
rejce drobnice k pridelavi kozjega in ovčjega
mleka, da bi pridelali čim več sira iz te
surovine. Več na www.goricki-sir.si.
Ovčji sir iz kmečke sirarne Gorički raj z domačo marmelado,
orehi in medom
Besedilo in fotografija Silva Nemeš
ETNOLOŠKA
zBIRKA NA
KMETIJI
LUŽNIK,
Sv. Primož na
Pohorju
Z ispe, od tu in tam v
zbirko starin je bistvo
zbiranja družine
Lužnik. »Neuporabne« predmete je družina načrtno začela zbirati
leta 2007. Nekatere predmete so jim podarili prijatelji in znanci. V
zbirki so razstavljena kmečka orodja, orodja obrtnikov in rokodelcev
(kovaška, mizarska, tesarska), predmeti za gospodinjska opravila,
posodje, pohištvo (bogato rezljan stol). Posebnost zbirke so trije zvezki
iz prve polovice 20. stoletja, ki so bili najdeni na sosednji kmetiji Pri
Petelinu. Zvezek iz leta 1933 je gospodinjska knjiga, v katerega je –
verjetno gospodinja Cencka ali njeni predniki – vpisovala vse šihte, ki
jih je opravila po drugih kmetijah. Takole piše: »29. aprila sem štihala
in cikuro plela, 2. majnika sem v hmelji bla.« V zvezek pa so vpisani
tudi odhodki oziroma seznam stvari, ki jih je gospodinja kupovala
(meso, blago, čevlje, plačilo šivilji …).
Muzej si lahko ogledate po predhodni najavi: Mateja Klug,
tel.: 041 213 066
18
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
Fotografija: Mateja Klug
gESLO:__ __ __ __ __ __ __
1 2 3 4 5 6 7
OgLASI
AKTUALNE cENE
za obdobje od 6. do 12. februarja 2012 v EUR
€/kg
Mleko
0,34
0,33
0,32
0,31
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,25
0,24
0,33
OBROčNO VARčEVANJE zA OBčANE
Obročno varčevanje:
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
nad 180 dni
nad 1 leto
nad 2 leti
nad 3 leta
nad 4 leta do 10 let
dec
teden
Najnižji obrok znaša 20 EUR.
€/kg k.t.
Mlado pitano govedo, razred R3
3,70
3,60
3,50
3,40
3,30
3,20
3,10
3,00
2,90
2,80
3,60
MALI OgLASI
ODKUP VOzIL
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
Odkupujem cela, poškodovana ali vozila v okvari
od letnika 1997 dalje. Telefon 041 597 309 ali
[email protected].
49
PRODAM BUKOVA DRVA
teden
Prodam bukova drva, razrezana in pripeljana na
dom (Škoa Loka). Telefon 041 758 958 ali
[email protected]
Klavni Prašiči, razred E
1,60
1,57
1,55
KUPIM MANJŠI zAPRAVLJIVčEK zA
PONIJA
1,50
1,45
€/kg k.t.
Nespremenljiva
obrestna mera
2,85 %
3,85 %
4,35 %
4,50 %
4,65 %
1,40
Kupim manjši zapravljivček v dobrem stanju za ponije.
Telefon 031 888 689 ali [email protected]
1,35
1,30
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
1,25
1,20
1,15
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
teden
Pšenica
3,40
3,10
2,80
€/kg
2,50
2,20
2,19
1,90
Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in
podeželja v prihodnji skupni kmetijski politiki
pričakuje ustrezne podpore za male in srednje
velike kmetije in tiste, ki kmetujejo na območjih
z omejenimi dejavniki ter skrbijo za ohranjanje
poseljenega in obdelanega podeželja.
1,60
1,30
1,00
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
teden
2010
2011
2012
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav
tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.
Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo!
19
548*'3&543:)'&
?&21&)*
S plaËilno kartico Activa Maestro
)JüJQSJGFSPJ8QT[JSNOJQFMPTI[NLZOJÅLTYT[NST
SF[XJMGFSPTRFYNM[8QT[JSNONNS
[J[WTTGRT§OZ'7*?574;.?./*
Odpri RA»UN ZA MLADE UWN)JýJQSNGFSPN8QT[JSNOJ
NSN_PTWNXYNÅJÅYJ[NQSJIWZLJ:,4)3489.
'WJ_UQF§ST[TIJSOJWF§ZSF
ZLTISTTGWJXYT[FSOJXWJIXYJ[SFWF§ZSZ
RTýSTXYUWNITGNY[JQNRNYF_FINOFPJNSÅYZIJSYJ
N_WJISNQNRNYXUTQT[N§SNRNXYWTÅPNTITGWNY[J_FÅYZIJSYJ
RTýSTXYUWNITGNY[JPFWYNHJ&HYN[F2FXYJW(FWI_FÅYZIJSYJNS
GWJ_UQF§JSITXYTUITJQJPYWTSXPJGFSPJ
;FWSJOÅJUTXQT[FSOJ_828TG[JŊFSOJR
Za 1 EUR na mesec ob vsakem dvigu ali opravljenem nakupu s kartico Activa Maestro
ali Activa MasterCard prejmeš sms-obvestilo o opravljeni transakciji. Tako si vselej
prepriËan, da si nakup s kartico ali dvig gotovine na bankomatu zagotovo opravil ti!
Veè na www.dbs.si in v 86 poslovalnicah banke v Sloveniji.