MLEKO PREŽIVLJA ŠTEVILNE SLOVENSKE

Transcription

MLEKO PREŽIVLJA ŠTEVILNE SLOVENSKE
S P O D E Ž E L JA . S I
št. 5 / 2011, 15. oktober 2011
ŠIROKA
UPORABNOST
MLEKA
NADZOR MLEKA
V MLEKOMATIH
LETOŠNJI MLEČNI
ŠAMPIONI
COPA COGECA O
PRIHODNOSTI
SKUPNE KMETIJSKE
POLITIKE
16. OKTOBER –
SVETOVNI DAN
HRANE
MLEKO PREŽIVLJA
ŠTEVILNE
SLOVENSKE KMETIJE
■ IZ INTERVJUJA
DR. DANILO TÜRK
V kriznih časih se ljudje še bolj zavemo svoje povezanosti z
zemljo, ki je najbolj izrazita vsebina našega odnosa do
domovine. Zdi se mi, da se ljudje danes tega bolj zavedamo
kot v kakšnih drugačnih časih, in mislim, da mora to
slovenskim kmetom in podeželanom dati dodatno samozavest.
■ MLEKO POMEMBEN DEL
VSAKODNEVNE PREHRANE
Mleko vsebuje veliko kakovostnih hranil in vitaminov B1, B2,
C, A, D in E, zato je nepogrešljiv del prehrane, ki podpira
zdravje. Mleko je tudi dober vir kalcija, ki je zelo pomemben
za zdravje kosti, mišic in imunskega sistema.
UVODNA MISEL
Anemarija Gerold,
predsednica strokovnega
odbora za govedorejo
in podpredsednica
Zadružne zveze Slovenije
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik
Zadružne zveze Slovenije, z.o.o.,
ki izhaja dvakrat mesečno
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
15. oktober 2011
KMETIJSKE
ZADRUGE –
SOOBLIKOVALKE
SKUPNE MLEČNE
POTI
Mlečna veriga, kot radi poimenujemo pridelavo, predelavo in prodajo mleka in
mlečnih izdelkov, je sestavljena iz številnih procesov, skozi katere se »pretaka«
mleko kot osnovna surovina v različnih oblikah. Mleko daje zaslužek tako
kmetijstvu, živilsko-predelovalni industriji kot trgovini. Vsi trije gospodarski
sektorji smo med seboj življenjsko povezani in vsak prispeva svoj delež k
zadovoljstvu potrošnika, ki se na koncu verige ob prodajni polici odloči za nakup
mlečnega izdelka. Kmetijske zadruge smo v tej verigi močan in odgovoren člen, saj
povezujemo in organiziramo odkup mleka, preko predstavnikov smo glavne
sogovornice mlekarnam pri oblikovanju pogojev odkupa surovega mleka, hkrati pa
smo tudi pomembne lastnice mlekarn.
Kaj o delu kmetijskih zadrug, o njihovi organiziranosti in poslanstvu ve
povprečen potrošnik?
Zadružno organiziranje je v svetu zelo razširjena oblika prostovoljnega
povezovanja članov, ki se povežejo z namenom pospeševati gospodarske koristi ter
z namenom enakopravnega sodelovanja in upravljanja. Zadruge temeljijo na
vrednotah enakosti, pravičnosti, solidarnosti, samouprave. Kmetijsko zadružništvo
je le del te organiziranosti, je pa v slovenskem prostoru najbolj prepoznavno.
Večina delujočih kmetijskih zadrug v Sloveniji je povezana v krovno organizacijo
Zadružno zvezo Slovenije, ta pa je dalje včlanjena v mednarodne zveze in povezave.
Ker je govedoreja, še posebej prireja mleka, zaradi naravnih danosti najbolj
razširjena kmetijska panoga v Sloveniji, je z njo povezano tudi preživetje večine
slovenskih kmetij. Večina kmetijskih zadrug vključuje kot pomembno dejavnost
tudi organizacijo odkupa in prodaje mleka. Kmetje sicer sami skrbijo in
odgovarjajo za kakovost surovine, ki jo dajejo na trg, zadruge pa zanje organizirajo
zbiranje, prevoz, opravljajo kontrolo kakovosti, se dogovarjajo za pogoje odkupa in
sklepajo pogodbe o prodaji mleka. Preko predstavnikov zadrug so kmetje v večini
primerov zastopani v raznih nadzornih funkcijah v mlekarnah, zanje spremljamo
informacije o razmerah na trgu doma in v tujini ter jih argumentirano poskušamo
unovčiti pri pogajanjih za boljše cene njihovih izdelkov.
Kmetijske zadruge so ne le sooblikovalke podeželja, so najboljše zagotovilo, da
bodo z ohranjanjem proizvodnje tudi na hribovskih kmetijah ohranile urejeno
okolje in infrastrukturo, s tem pa kakovostno življenje na podeželju.
ISSN 2232–4038
3
AKTUALNO
ŠIROKA UPORABNOST MLEKA
MLEKU
NAKLONJENE
TUDI
SLOVENSKE
DANOSTI
Prireja mleka v Sloveniji je pomembna gospodarska
dejavnost, saj se z njo ukvarja več kakor 16.000
slovenskih kmetij, ki letno priredijo več kakor 600
tisoč ton mleka. Mleko živali predelujejo v različne
mlečne izdelke. To so siri in skute, smetana, maslo
in fermentirani izdelki (kamor sodijo jogurt, kefir,
kislo mleko), sladoled ter stranski proizvodi, kot
sta sirotka in pinjenec. Konzumno mleko je surovo
mleko ali toplotno obdelano mleko, namenjeno
za dobavo potrošniku brez nadaljnje predelave.
»Mlekarstvo ima pri nas
dobre naravne možnosti,
saj je Slovenija izjemno
primerna za prirejo mleka
in premore dovolj čiste vode, kar daje trdno osnovo
tako za obstoj kot za razvoj panoge,« je prepričana
predsednica Gospodarskega interesnega združenja
(GIZ) mlekarstva Slovenije Ivanka Valjavec.
Slovenska proizvodnja mleka letno daje okoli 600 mio
litrov mleka, dobro polovico oziroma 350 mio litrov od
te količine odkupijo in predelajo slovenske mlekarne,
100 mio litrov mleka porabijo pridelovalci za domače
potrebe, ostalo količino pokupijo tuje mlekarne. Po
ocenah sodeč je skupna poraba v ekvivalentih mleka
okoli 230 litrov na prebivalca na leto. Poraba jogurtov
se giblje okoli 20 litrov, masla kilogram, skute in sirov
15 kilogramov in konzumnega mleka 60 litrov.
D. S.
V trgovini na prodajnih policah najdemo:
• surovo mleko: mleko, ki ni bilo segreto na temperaturo,
višjo od 40 ºC, ali obdelano po postopku z enakim učinkom;
• polno mleko: toplotno obdelano mleko (pasterizirano
ali UVT) z vsebnostjo maščobe najmanj 3,5 % (m/m);
• polposneto mleko: toplotno obdelano mleko
(pasterizirano ali UVT), katerega vsebnost maščobe
znaša najmanj 1,5 % (m/m) in največ 1,80 % (m/m);
• posneto mleko: toplotno obdelano mleko (pasterizirano
ali UVT), katerega vsebnost maščobe znaša največ
0,5 % (m/m);
• homogenizirano mleko: maščobne kroglice v mleku
so zelo dobro mehanično razbite, kar preprečuje
izločanje maščobe na površino;
• mleko v prahu: izdelek, ki ga dobimo z odstranjevanjem
vode iz mleka.
TOPLOTNA OBDELAVA MLEKA
IN MLEČNIH IZDELKOV
Pasterizirano mleko – je toplotno obdelano mleko,
pri katerem surovo mleko na temperaturi 75 °C zadr žujemo 15 sekund in ga nato ohladimo na 4 °C. S
tem uničimo zdravju škodljive mikroorganizme ter
ohranimo kar največ hranilnih snovi.
Trajno (UVT) mleko – mleko segrejemo na ultra
visoko temperaturo (142 °C) za nekaj sekund. S tem
mleku podaljšamo rok uporabe brez dodajanja kakršnih
koli konzervansov na 120 dni v zaprti embalaži pri
sobni temperaturi.
Obe vrsti mleka lahko homogeniziramo, to pomeni,
da s fizikalnim postopkom zmanjšamo velikost
maščobnih kroglic, s čimer preprečimo njihovo
izločanje na površini.
Mikrofiltrirano mleko – mleku s postopkom mikrofiltracije odstranimo večino mikroorganizmov, zato ga
lahko toplotno obdelamo pri nižji temperaturi. Takšno
mleko ima okus svežega mleka, vendar je dlje obstojno.
PRIREJA MLEKA V SVETU
Na svetu se priredi okrog 700 milijonov ton mleka,
pretežni del tega mleka je kravje mleko.
Največ mleka priredi Evropska unija okrog 130
milijonov ton mleka. Sledijo ji ZDA (84 mio t),
Indija (43 mio t), Kitajska (36 mio t), Rusija (32 mio t),
Brazilija (27 mio t) in Nova Zelandija (16 mio t).
Od držav članic EU največ mleka priredi Nemčija
(28 mio t), sledijo ji Francija (24 mio t), Velika
Britanija (13 mio t), Nizozemska (11 mio t), Italija
(10 mio t) in Poljska (8,8 mio t).
M. P.
Po podatkih MKGP in GIZ mlekarstva povzela B. J.
4
Fotografija: arhiv Mlekarna Celeia
AKTUALNO
KRALJICA
OZAVEŠČA
O POMENU
MLEKA
KRAVE MOLZEJO Z ROBOTOM
Kmetija Lavre iz Podgorja pri Slovenj Gradcu je velika
le dobrih 12 ha, toda polna zanimivih tehničnih novosti
in rešitev, med drugim na njej najdemo tudi robota za
molžo krav. Njena lastnika Darko in Sabina Krivec redita
35 krav molznic in na trg oddata letno 260.000 l mleka.
Sodobna
tehnološka
oprema je
prinesla družini
Krivec mnoge
prednosti, med
bistvenimi pa
omenjata manj
angažirane
fizične delovne
sile za sam proces molže, lažje časovno razporejanje dela
ter predvsem veliko informacij in spremljanje podatkov,
ki jih omogoča računalnik. Boljši je pregled nad zdravstvenim
in proizvodnim statusom črede, prednost pa so tudi
večkratna molža visoko produktivnih krav ter mir v hlevu
in spontan proces krmljenja in molže. V prihodnost
mlečne proizvodnje na kmetiji kljub težavam Krivčeva
zreta z optimizmom.
Besedilo in fotografija Ani Gerold
Vesna Črepinšek,
22-letna študentka
prava, glasbenica,
doma z mlekarske
kmetije v
Zg. Grušovljah v
Savinjski dolini, je
bila aprila letos
okronana za četrto
mlečno kraljico
Zelene doline
Slovenije. Njeno
temeljno poslanstvo je usmerjeno v promocijo
mlekarstva ter ozaveščanje ljudi o koristih uživanja
slovenskega mleka in mlečnih izdelkov, na svetovnem
prehranskem sejmu Anuga, ki se je končal pred nekaj
dnevi v nemškem Kölnu, pa je slovensko mlekarstvo
predstavila tudi tujcem.
D. S.
Fotografiji: arhiv Mlekarna Planika
TRADICIONALNO
SREČANJE
V MLEKARNI
PLANIKA
Tradicionalno srečanje zaposlenih v slovenskih mlekarnah,
mlekarskih šolah in drugih zavodih, ki poteka vse od leta
1982, se je tokrat odvijalo v mlekarni Planika v Kobaridu.
Več kot sto udeležencev iz vse Slovenije si je 10. september
zapomnilo po prekrasnem, sončnem dnevu ter po predstavitvi mlekarne Planika in muzejske zbirke »Od planine do
Planike«. Po obilnem zajtrku so se udeleženci odpravili na
planino
Kuhinja
pod Krn,
kjer so si
ogledali
pravo
planinsko
sirarno, in
nadaljevali
pot do slapa Kozjak v bližini Kobarida. »Planikovci smo
bili zelo veseli, da je po dolgem času mlekarsko srečanje
potekalo v naši mlekarni,« je povedala Anka Lipušček
Miklavič, direktorica Mlekarne Planika Kobarid.
MLEKO POTREBNO PRI
RAZVOJU OTROK IN
MLADOSTNIKOV
Strokovnjaki s področja prehrane in zdravja so konec
septembra na okrogli mizi, ki jo je pripravilo Gospodarsko
interesno združenje mlekarstva, razpravljali o vlogi mleka
in mlečnih izdelkov pri razvoju otrok in mladostnikov.
Poudarili so, da bi morali otroci in mladostniki vsak dan v
priporočenih vrednostih uživati mlečne izdelke, saj so ti vir
številnih hranilnih snovi, kot so visokovredne beljakovine,
laktoza, maščoba, vitamini in minerali.
Povzela B. J.
5
AKTUALNO
NOVICE
ZASIČEN TRG S KROMPIRJEM
NAPOVEDUJEMO:
Slovenski proizvajalci krompirja svojega pridelka ne morejo
prodati, kljub temu, da Slovenija ni samozadostna s pridelavo krompirja. Polna skladišča in izjemno nizka odkupna
cena, ki ne pokriva niti polovico stroškov proizvodne cene,
so pridelovalce napotili, da svoje težave predstavijo kmetijskemu ministru in ga pozvali k takojšnjemu ukrepanju.
Pridelovalci sumijo, da se uvožen krompir označuje kot
slovenski. Prav tako pa naj bi bil uvožen krompir obdelan
tudi s posebnimi konzervansi, ki daljšajo obstojnost krompirju. Ministrstvo je
težavam pridelovalcev
prisluhnilo in na trg
poslalo kmetijske
inšpektorje, da preverijo
izvor in prehransko
varnost krompirja. M. P.
Tradicionalni slovenski zajtrk
Tradicionalni slovenski zajtrk bo potekal 18. novembra
2011 v vseh slovenskih šolah in vrtcih. Tako bodo otroci
imeli za zajtrk na mizi kruh, maslo, med, mleko in jabolko
– vse slovenskega porekla, kar slovenskim otrokom
in njihovim vzgojiteljem podarjajo kmetje in kmetijska
podjetja, čebelarji in živilskopredelovalna podjetja.
Otvoritev vrtca KGZ Škofja Loka
Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka bo 26.
oktobra 2011 ob 17. uri odprla vrtec v prenovljenem
zadružnem domu Bukovica, kjer bo v dveh sodobno
opremljenih oddelkih vrtca prostor dobilo 28 otrok
prve starostne skupine.
Kmetijska konferenca v Varšavi
V Varšavi bo od 24. do 26. oktobra 2011 potekala 35.
Severnoameriško-evropska kmetijska konferenca, kjer
bodo osrednje teme razvoj trgovine, nove perspektive
na področju bioenergije, ekološko kmetijstvo in dolgoročna prihodnost kmetijske politike med EU in ZDA.
LOKALNA ŽIVILA
V PONUDBI OBALNIH HOTELOV
SVETOVNI DAN HRANE –
16. OKTOBER
KGZ SLOGA KRANJ PRAZNOVALA
Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga Kranj je v nedeljo,
2. oktobra 2011, praznovala 50-letnico zadruge in
110-letnico zadružništva na Kranjskem. Prireditev, ki jo
Fotografija: arhiv KGZ Sloga Kranj
Predstavniki obalnih gostincev in hotelov ter lokalni
pridelovalci in ponudniki kmetijskih pridelkov, med njimi
tudi zadruge, so skupaj z obrtno zbornico, turistično zvezo
in občino Izola v septembru podpisali pismo o nameri
»km 0«, s katerim so izrazili skupen interes za promocijo
lokalnih kmetijskih izdelkov. Obalni gostinci in hotelirji
bodo tako v letu 2012 ponudili gostom živila iz lokalnega
okolja, pridelovalci lokalnih kmetijskih pridelkov pa bodo
zagotavljali vrhunsko kakovost, ki temelji na lokalnih
posebnostih. Številni udeleženci, med njimi tudi Peter
Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, so poudarili
pomen tovrstnega sodelovanja, ki prinaša koristi celotni
regiji, spodbuja potrošnjo lokalno pridelanih živil,
povečuje pridelavo in samooskrbo.
A. J.
16. oktobra 1945 je bila ustanovljena Organizacija
Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO),
zato ta dan vsako leto praznujemo kot svetovni dan
hrane. Slogan letošnjega svetovnega dneva hrane je
»Cena hrane – od krize do stabilnosti«, s katerimi nas
FAO poziva k razmisleku o tem, kaj povzroča nihanje
cen hrane in kaj je treba storiti, da bi zmanjšali njegov
vpliv na najšibkejše člene globalne družbe. Ob tej
priložnosti je Inštitut za varovanje zdravja RS v
sodelovanju z Ministrstvom za zdravje organiziral
posvet ob pripravi nove prehranske politike.
je zadruga Sloga Kranj pripravila v počastitev jubileja,
se je začela s povorko »Od motike do kombajna« in
nadaljevala s priložnostno slovesnostjo, na kateri so
zbrane med drugim pozdravili predsednik zadruge
Tomaž Šifrer, direktor zadruge Marijan Roblek, osrednji
govornik direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem
ministrstvu Branko Ravnik, predsednik Zadružne zveze
Slovenije Peter Vrisk in drugi. Ob tej priložnosti je izšel
zbornik, ki odkriva zgodovino in razvoj zadružništva na
območju zadruge.
B. J.
Informacije o dogodkih v vašem kraju nam lahko posredujete na [email protected] in z veseljem jih bomo objavili.
6
ZAKONODAJA
Analize uradnih vzorcev
surovega mleka opravijo
v akreditiranem laboratoriju in trajajo različno
dolgo, odvisno od mikrobioloških parametrov. V
letošnjem letu so mikrobiološki parametri, ki jih določajo
v laboratorijih, naslednji: bakterije Listeria monocytogenes,
Salmonella, Bacillus cereus, Coxiella burnetii, verotoksična
Escherichia coli, ugotavljajo pa tudi prisotnost stafilokoknega
enterotoksina. Ob neskladnih rezultatih laboratorij takoj
obvesti VURS, ki odvisno od analize tveganja izvede
nadaljnje ukrepe za odpravo ugotovljenih neskladij.
Poleg spremljanja povzročiteljev zoonoz VURS v surovem
mleku izvaja tudi monitoring na rezidue, to je ostanke antibiotikov in drugih nedovoljenih substanc. V letošnjem letu
je predviden odvzem 310 uradnih vzorcev kravjega mleka,
16 uradnih vzorcev ovčjega mleka ter 10 uradnih vzorcev
kozjega mleka. Po do zdaj znanih rezultatih analiz že
odvzetih vzorcev v letošnjem letu, kar se tiče reziduov v
surovem mleku, neskladnosti še niso bile ugotovljene.
Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NADZOR MLEKA V MLEKOMATIH
Pristojnosti nadzora mleka na mlekomatih je
14. aprila 2010 prevzela Veterinarska uprava RS.
Pred tem je to področje sodilo v pristojnost Zdravstvenega inšpektorata RS. Lani so se na VURS odločili
za vzorčenje surovega mleka na gospodarstvih
za proizvodnjo surovega mleka, ki oddajajo
surovo mleko v promet tudi preko mlekomatov.
Pri izboru teh gospodarstev so uradni veterinarji upoštevali
informacijo, ali nosilec živilske dejavnosti na mlekomatih
označuje, da je mleko namenjeno za neposredno uživanje
(delno ali v celoti). Upoštevali so tudi poročila o preteklosti
nosilcev živilske dejavnosti na področju živil glede skladnosti
z zakonodajo o živilih ter pravili o zdravstvenem varstvu
živali in vse druge razpoložljive informacije.
V letošnjem letu bo VURS skladno s programom svojega
dela odvzel uradne vzorce surovega mleka iz vseh mlekomatov po Sloveniji.
sredna plačila kmetom tudi v prihodnje, skrbi pa zahteva po
okolju prijaznejši skupni kmetijski politiki, ki predvideva 30 %
neposrednih plačil pogojenih z okoljskimi pogoji, kar nalaga
dodatna bremena kmetom in lahko ogrozi njihovo konkurenčnost. Slednja bi morala biti stvar prostovoljne odločitve.
Na njem je aktivno sodelovala tudi Zadružna zveza Slovenije,
saj je njen predsednik Peter Vrisk, ki je tudi prvi podpredsednik COGECA, vodil sekcijo o razvoju podeželja in podpori
konkurenčnosti kmetijskega sektorja. Izpostavil je potrebo po
učinkovitih in prilagodljivih ukrepih za upravljanje trgov, ki
bodo zagotovili večjo stabilnost, ureditev razmerij v prehranski verigi in okrepitev pogodbenega sodelovanja med kmeti
in predelovalci. Poudaril je izjemno pomembno vlogo zadrug
pri razvoju kmetijstva in podeželja danes in v novi skupni
kmetijski politiki. Pri razvoju podeželja je potrebno upoštevati različnost držav članic in zagotoviti ustrezna sredstva za izvajanje programov razvoja podeželja tudi v prihodnje, zlasti
pri učinkoviti rabi obnovljivih virov, upravljanja z vodami in
ohranjanja zemlje ter zagotavljanja konkurenčnosti podeželja.
Poseben poudarek je treba nameniti tudi učinkovitemu mehanizmu zavarovanj, ki bo prostovoljna izbira države članice.
Komisija je 12. oktobra 2011 objavila predlog zakonodajnih
dokumentov skupne kmetijske politike za obdobje do 2020,
ki so dosegljivi na spletni strani Komisije. A. J. in K. K. H.
COPA-COGECA o prihodnosti
skupne kmetijske politike
Evropsko združenje kmetov (COPA) in Evropsko
združenje kmetijskih zadrug (COGECA) sta 6. in
7. oktobra 2011 v Bruslju organizirala pomemben
seminar o prihodnosti skupne kmetijske politike,
tik pred objavo novih smernic skupne kmetijske
politike po letu 2013.
Seminarja so se udeležili številni visoki uradniki Evropske
komisije, med njimi Peter Pascher predsednik svetovalne
skupine DG Agri za razvoj podeželja, Eugenia Pommaret,
predsednica svetovalne skupine DG Agri za okojevarstvo, in
vodilni evropski poslanci, med njimi Paolo De Castro, predsednik odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega
parlamenta, poslanci Evropskega parlamenta Luis Manuel
Santos Capoulos, Michel Dantin in Giovanni La Via, predsedniki panožnih združenj ter predstavniki vseh držav članic
EU. Osrednji poudarek je bil namenjen pregledu dosedanje
skupne kmetijske politike in pogledom na prihodnjo reformo skupne kmetijske politike. Okrepiti je treba vlogo kmetov pri proizvodnji hrane, kmetijstvo pa mora postati bolj
dinamično, inovativno in donosno. Ohraniti je treba nepo-
Fotografija: Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in prvi podpredsednik COGECA med vodenjem seminarja o prihodnosti skupne kmetijske politike
7
INTERVJU
KMETIJSTVO
IN PODEŽELJE
STA DEL NAŠE
SKUPNE
KULTURNE
DEDIŠČINE
Intervju z dr. Danilom Türkom,
predsednikom Republike Slovenije
Kmetijstvo je ena od najstarejših vsebin občečloveške
kulture, saj izkazuje naš odnos do kultiviranja zemlje
in naravnega okolja, s tem pa tudi do kakovosti našega
bivanja, ste poudarili na sejmu v Gornji Radgoni ter
med ključnimi cilji slovenske strategije razvoja
kmetijstva izpostavili ustrezno prehransko varnost,
tržno uspešnost in okoljsko primernost kmetijstva ter
obenem tudi vsestranski razvoj našega podeželja.
Kako kot predsednik države vidite sliko
slovenskega kmetijstva in podeželja?
Veliko potujem po Sloveniji in vsako leto obiščem tudi
radgonski kmetijsko-živilski sejem Agra. Dogajanje v
slovenskem kmetijstvu stalno spremljam in mislim, da
napredujemo. Zelo dobro se mi zdi, da je letos prišlo do
dogovora v pšenično-žitni verigi, do povezovanja vseh
dejavnikov v kmetijstvu ter tudi v pekarski industriji. V tem
je pomembno sporočilo za vse na področju kmetijstva.
Posebej pa bi rad poudaril, da je treba kmetijstvo in
podeželje obravnavati skupaj, kot del naše skupne kulturne
dediščine, za katero moramo skrbeti. Podeželje je
pomemben vidik varovanja in kultiviranja našega okolja,
skrb za podeželje je neločljiva od kmetijstva kot
gospodarske panoge. Podpirati moramo vse tiste oblike
življenja in dela na podeželju, ki lepšajo našo deželo, ki
skrbijo za to, da se proizvodnja hrane zagotavlja v čim večji
meri, da se krepi samopreskrba in da bo naše podeželje v
prihodnje še prijaznejše in še lepše, kot je danes.
Fotografija: FA BOBO
8
INTERVJU
Kje na našem podeželju in kmetijstvu se po vašem
mnenju za zdaj kažejo največje razvojne priložnosti?
Menim, da je to na področjih pridelave zelenjave in
oskrbovanja Slovenije z lastno zelenjavo, kajti tu nam je
članstvo v Evropski uniji prineslo konkurenco zelenjave
slabše kakovosti, ki jo uvažamo. Zbrati je treba vse sile,
da razvoj obrnemo v nasprotno smer, da okrepimo
povezovanje v kmetijstvu in trgovini, da bi povečali
samopreskrbo in uvedli tudi kakšno inovativno spremembo.
Na primer, v Prekmurju bi lahko razvijali rastlinjake za
pridelavo zelenjave v veliko večji meri, kot nam to uspeva
zdaj. Take rešitve so mogoče tudi v drugih delih Slovenije,
ampak mislim, da bi zlasti v Prekmurju lahko bilo tega več.
Kaj bi v zdajšnjem kriznem času sporočili
slovenskim kmetom in podeželanom?
V kriznih časih se ljudje še bolj zavemo svoje povezanosti
z zemljo, ki je najbolj izrazita vsebina našega odnosa do
domovine. Zdi se mi, da se ljudje danes tega bolj zavedamo
kot v kakšnih drugačnih časih, in mislim, da mora to
slovenskim kmetom in podeželanom dati dodatno
samozavest. Življenje na deželi je lepo, z razvojem
prometne infrastrukture je postalo tudi bolj povezano z
življenjem v mestih in veliko ljudi, ki jih tudi osebno
poznam, je obnovilo domove svojih prednikov na
podeželju. To je po mojem mnenju zelo dobrodošlo.
Fotografija: FA BOBO
Naslednje leto slovensko zadružništvo praznuje 140 let
uspešnega delovanja. Prav tako je leto 2012 razglašeno
za mednarodno leto zadrug, kjer ste prijazno sprejeli
častno pokroviteljstvo nad dogodkom. Kaj za vas
pomenijo zadruge, ki v svoji organiziranosti združujejo
vrednote demokratičnosti, poštenosti, solidarnosti,
pravičnosti in družbene odgovornosti ter so v današnji
družbi lahko pomemben sooblikovalec njenega razvoja?
Omenili ste vse vrednote, ki so pomembne za naše zadružno
gibanje in tudi za prihodnost kmetijstva. Želel bi, da bi bile
zadruge čedalje bolj vodilna sila razvoja našega kmetijstva.
Fotografija: FA BOBO
dr. Danilo Türk osebno
Družina?
Soproga Barbara in hči Helena.
Kaj radi berete?
Veliko berem strokovno literaturo, pravniško, politično,
ekonomsko in drugo, povezano z mojim delom. Rad berem
tudi leposlovje, vendar mi za dobro literaturo včasih zmanjkuje
časa. No, moram reči, da sem pred kratkim naletel na zanimivo
knjigo o življenju apostola Pavla, ki jo je napisal francoski avtor
Alain Decaux in je prevedena v zelo lepo in živahno slovenščino.
Kam najraje greste?
Kadar imam prosti čas, grem rad na nordijsko hojo bodisi
na Rožnik ali pa v kakšne gozdove v Sloveniji.
Domače živali?
Krškopoljski prašič, tega poznam še iz otroštva, ko sem
poletne počitnice preživljal na kmetiji starih staršev na
Krškem polju. Tam sem se vživel v poletna opravila na
kmetiji – zlasti v pomoč pri košnji in žetvi.
Vaši hobiji?
Klasična glasba, branje knjig.
Kako poteka običajen delovni dan predsednika
Republike Slovenije?
Zelo različno, vsak dan se razlikuje glede na obveznosti,
ki jih imam. Dan navadno začnem s pogovori s svojimi
sodelavci v uradu, pregledom poročanja v medijih,
nadaljujem pa z uradnimi sestanki, s sprejemi tujih
delegacij, večkrat tudi z obiski občin. Mislim, da sem
aktiven predsednik, kar pomeni, da sem veliko na terenu,
med ljudmi in v pogovorih z njimi skušam ujeti utrip
naše države in vsakdanjega življenja. Zvečer večkrat
obiskujem kulturne prireditve.
mag. Anita Jakuš
9
STROKOVNJAK
AKTUALNO
SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
Ksenija Jalšovec,
vodja službe razvoja bančnih storitev pri Deželni banki
Slovenije
dr. Franci Avsec,
pravni strokovnjak
ALERGIJA IN DODATEK
ZA NEGO OTROKA
V MESECU
VARČEVANJA ŠE
UGODNEJŠE OBRESTNE MERE
Pod katerimi pogoji pripada za otroka, ki ima
alergijo na mleko in mlečne izdelke, dodatek za
nego otroka?
V oktobru, mesecu varčevanja, izkoristite
ugodno priložnost za naložbo v prihodnost na
finančnem področju. V Deželni banki Slovenije
smo v ta namen dvignili obrestne mere za
obročno varčevanje.
Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
je dodatek za nego otroka vrsta družinskega prejemka,
ki se zagotavlja enemu od staršev ali drugi osebi, če ima
otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če
otrok potrebuje posebno nego in varstvo, kar ima za
posledico povečane življenjske stroške, ki jih ima
družina zaradi nege in varstva takšnega otroka. Pravica
do dodatka za nego otroka se uveljavlja na podlagi
mnenja zdravniške komisije. Natančnejše pogoje za
pridobitev pravice do dodatka za nego otroka so
predpisane s Pravilnikom o kriterijih za uveljavljanje
pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in
varstvo. Po kriterijih za opredelitev otrok, ki potrebujejo
posebno nego in varstvo, se med takšne otroke uvrščajo
dolgotrajno hudo bolni otroci oziroma kronično bolni
otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne
posledice bolezni, oziroma otroci s takimi boleznimi, ki
zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj
kot šest mesecev. Seznam hudih bolezni, zaradi katerih
se prizna pravica, je sestavni del tega pravilnika. V 7.
točki priloge seznama hudih bolezni je navedena
alergija na hrano (pri preobčutljivosti na večje število
osnovnih hranil po devetem mesecu starosti tudi na
mleko in mlečne izdelke), pri čemer je za ugotovitev
bolezni potrebno mnenje alergologa.
Obročno varčevanje je dolgoročno varčevanje z
rednimi mesečnimi vplačili v enakih ali različnih
zneskih. Varčevanje lahko sklenete za dobo od 6
mesecev do 10 let, višino mesečnega pologa izberete
sami, vendar ta ne sme biti manjši od 20 EUR.
Privarčevano vsoto lahko po zaključenem varčevanju
dvignete v roku 30 dni ali najamete kredit pod
ugodnejšimi pogoji.
Nominalna obrestna mera v %:
nad 6 mesecev
2,85
nad 1 leto
3,85
nad 2 leti
4,05
nad 3 leta
4,30
nad 4 leta do 10 let
4,55
Vabimo vas, da se oglasite v eni od 86 poslovalnic
Deželne banke Slovenije, kjer vam bomo z veseljem
predstavili našo široko ponudbo bančnih in finančnih
storitev. Informacije o ponudbi so na voljo tudi na
spletni strani www.dbs.si.
KAJ JE EURIBOR?
EURIBOR je kratica za »Euro Interbank Offered Rate«, vsebinsko pa pomeni povprečno obrestno mero, po kateri
si skupina izbranih 57 evropskih bank med seboj posoja denar na evrskem medbančnem trgu. EURIBOR se
dnevno izračunava za različne ročnosti od enega tedna pa do 12 mesecev. Predstavlja obrestno mero, po kateri
si med seboj posojajo nizko tvegane stranke, zato dobro odraža trenutne razmere na denarnem trgu. Uporablja
se kot referenčna obrestna mera pri dolgoročnih posojilnih pogodbah. V posojilnih pogodbah se obrestna mera
določi tako, da se k referenčni obrestni meri EURIBOR za izbrano ročnost doda še fiksen pribitek, ki odraža
tveganji konkretnega posojilojemalca in posla. Pribitek je ponavadi višji za daljše ročnosti posojila in za bolj
kreditno tvegane posojilojemalce. Skupna obrestna mera za posojilojemalca je enaka vsoti veljavnega
EURIBOR-a in dogovorjenega pribitka. Zaradi finančno-gospodarske krize so trenutne vrednosti EURIBOR-a
zgodovinsko gledano zelo nizke.
A. G.
10
EKOLOGIJA IN GOZDARSTVO
LESENI OBJEKTI IN
OGNJEVARNOST
V Skandinaviji je delež novogradenj iz lesa približno polovičen, v Severni
Ameriki pa presega 90 odstotkov. Zlasti gostje iz severnih dežel se ob
obisku pri nas kar ne morejo načuditi, da ob tolikšni gozdnatosti nimamo
več lesenih hiš. Ko človek pri nas gradi stavbo iz lesa, pa največkrat sliši od
opazovalcev: Joj, kako je lepo, ampak: kako pa bo, če bo gorelo? Povsem točno je, da se v leseni hiši ne moremo
kar na tleh igrati z ognjem, ampak tega najverjetneje ne počnemo niti v objektih iz betona, mar ne?
Pa poglejmo na kratko, kako se lesena konstrukcija obnaša v ognju. V nasprotju z večino drugih gradbenih materialov
se les v ognju obnaša predvidljivo: na površini nastane zogleneli sloj, ki ščiti notranje strukture in tako ostaja nosilnost
dlje časa nespremenjena. Gorenje konstrukcije je počasnejše, enakomerno in predvidljivo, kar vse
olajša delo gasilcem, ki lahko s precejšnjo gotovostjo ocenijo, kdaj se bo lesena konstrukcija
podrla. V nasprotju s tem jeklena konstrukcija izgubi stabilnost naenkrat in brez opozorila.
Tudi navidezno v požaru »preživele« betonske stavbne konstrukcije je ravno zaradi tega dejstva
največkrat najbolj modro namesto obnove do konca podreti, saj v nasprotju z lesom sploh ne
vemo, kaj se skriva v pregretem betonu.
Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije
Foto: Kajndol
O prednostih, ki jih imajo leseni
objekti za bivanje, ste bralci v
zadnjih časih gotovo že velikokrat
slišali in o njih vam bomo še pisali.
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali
predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
Na škofjeloškem območju poteka evropski projekt Leader »Mreža kotičkov«, katerega
partnerja sta KGZ Škofja Loka in Klavnica Škofja Loka. V okviru tega projekta je bil
konec septembra v trgovini na Poljanah odprt nov kotiček »Ko vem, kaj jem«, kjer je
kupcem na voljo raznovrstna ponudba domačih izdelkov z ekoloških kmetij škofjeloških
hribov in okolice ter ekoloških izdelkov iz Loške mlekarne. Najstarejša slovenska
mlekarna s 110-letno tradicijo je znana po mlečnih izdelkih, ki so narejeni in pridelani
iz ekološkega mleka izključno slovenskega porekla in kontrolirani po strogih merilih
ekološke predelave. Ponujajo ekološko mleko, ekološki sir in ekološko skuto.
A. J.
Naročilo na časopis
Fotografija arhiv KGZ Škofja Loka
»KO VEM, KAJ JEM« NA POLJANAH
S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek:
Naslov (kraj in hišna številka)
Telefon:
.................................................................................................................................................................................
.....................................................................................................
......................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE
Elektronska pošta:
Katere:
Poštna številka: ........................ Pošta: ........................................................................
..........................................................................................................................................................................
..................................................
Datum: ...................................................... Podpis: ...............................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga
izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
11
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
Mleko na našem jedilniku
MLEKO DEL VSAKODNEVNE
PREHRANE
Ker mleko vsebuje toliko kakovostnih hranil, je nepogrešljiv
del prehrane, ki podpira zdravje. Edini razlog proti mleku so
le bolezenski zadržki, predvsem preobčutljivostne narave.
Tako priporočajo tudi sodobna prehranska priporočila, ki
uvrščajo mleko in mlečne izdelke med nujen vsakodnevni
del našega jedilnika. Ali ga bomo zaužili v polnomastni ali
manj mastni obliki, pa je predvsem povezano s tem, ali je
naš energijski vnos že sicer (z drugimi hranili) visok.
Maščobam v mleku se namreč lahko odrečemo in tako
nekoliko znižamo dnevni energijski vnos in obremenitev
organizma z nasičenimi maščobami. To so tudi razlogi, ki
naj nas vodijo pri tem, po kakšni vrsti mleka bomo posegli.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za
prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
Za večino ljudi, ki živijo na podeželju, ni večje dileme:
mleko in mlečni izdelki so del njihovega vsakodnevnega
jedilnika. Rekli bi celo lahko, mleko je del njihovega življenja.
Kaj je mleko?
Mleko je izloček, ki nastaja v mlečnih žlezah sesalcev.
Že samo življenje nam kaže, da je mleko za sesalce,
kamor spada tudi človek, izjemno pomemben vir
energije in posameznih hranil. Če pogledamo mleko
malo bolj »tehnično«, lahko vidimo, da gre za zelo
kakovostno hranilno raztopino, ki vsebuje večino
potrebnih hranil. V mleku so raztopljena vsa tri glavna
hranila: sladkorji (mlečni sladkor ali laktoza), beljakovine
in maščobe ter številna mikrohranila. V mleku najdemo
tako vodotopne kot tudi maščobotopne vitamine.
Najpomembnejši vitamini, ki jih vsebuje mleko, so
vitamini B1, B2, C, A, D in E. Prvo mleko, ki ga dobijo
novorojenčki, vsebuje celo zaščitne snovi, ki jih sicer
proizvaja imunski sistem in jih imenujemo imunoglobulini. Takšno obliko mleka imenujemo kolostrum in
ga lahko celo kupimo v uprašeni obliki kapsul. Mleko je
tudi dober vir kalcija, ki je zelo pomemben za zdravje
kosti, mišic in imunskega sistema. Zdi se celo, da so v
mleku biološki substrati, ki pripomorejo k uravnavi
telesne teže.
IZ ZAKLADNICE NARAVE
Buča je tudi zdravilna rastlina
V jedilnih bučah se skriva bogastvo hranilnih snovi. V svetu je registriranih
več kot 600 sort buč. Okrasne in grenke buče niso primerne za uživanje.
Zadnja leta se vse bolj širi pridelava posebne sorte navadne buče (Cucurbita pepo), ki se
imenuje oljna buča in se prideluje zaradi semena, bogatega z oljem. Poznani sta dve
obliki oljne buče: buča – golica in oljna buča, katere seme obdaja lupina. Bučno meso
zaradi vsebnosti celuloze pomaga pri čiščenju organizma. Vsebuje pa tudi betakaroten,
ki ima antioksidativne lastnosti, zaradi česar pripisujejo bučam
antikancerogeno delovanje, še posebej to velja za muškatne buče in
tudi oljne buče. Bučno seme vsebuje veliko encimov, lecitina,
kalija, kalcija, železa, magnezija, fosforja, bakra in mangana.
Vsebuje tudi vitamine, predvsem pa vitamin E, ki je poznan
biološki antioksidant. Bučno seme deluje diuretično,
protibakterijsko in protiglivično ter pomaga odpravljati
notranje zajedavce. Pomembna sestavina semen so tudi
beljakovine. Zaradi vsebnosti fitosterolov bučno olje krepi
mehur in ščiti prostato.
Besedilo in foto: Jožica Polajžer,
specialistka za svetovanje v kmetijstvu
12
TURIZEM IN KULINARIKA
LETOŠNJI MLEČNI ŠAMPIONI
V Gornji Radgoni je v okviru sejma AGRA 2011 potekalo
25. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov.
Predstavljamo vam šampione slovenskih mlekarn z letošnjega
ocenjevanja.
MU lahki mlečni namaz kumarice,
gorčica, koper Ljubljanskih mlekarn je
izdelan iz pasterizirane smetane z
dodatkom kumaric, gorčičnih semen
in kopra. Odlikujeta ga mazava
konsistenca in zanimiv okus, ki s svojo
svežino pričara lahkotnost vsakega
dobrega prigrizka. Vsebuje 30 odstotkov
manj maščob kot konkurenčni izdelki iz
skupine mlečnih namazov, zato nosi oznako Lahek.
Besedilo in fotografija Mateja Juvančič, Ljubljanske mlekarne
Vanilijev jogurt in Desert
jogurtova smetana s
podloženimi višnjami
blagovne znamke Zelene
doline iz mlekarne Celeia sta
bila že tretje leto zapored
odlikovana z najvišjim
priznanjem, letos s šampionom.
Desert jogurtova smetana s
podloženimi višnjami je
pripravljen iz pasterizirane
homogenizirane smetane, ki je
pridobljena iz slovenskega mleka.
Desert je fermentiran z izbranimi mlečnokislinskimi
kulturami. Vsebuje 40 odstotkov dodanega sadnega pripravka, ki vsebuje
sočne in velike delce višenj. Vanilijev jogurt je narejen iz pasteriziranega
fermentiranega mleka z dodanim vanilijevim pripravkom.
Besedilo in fotografija Darja Tržan, Mlekarna Celeia
Mleko v prahu je zaradi daljšega roka uporabe
zelo koristno za uporabo v kulinariki, na
potovanjih in podobno. V Pomurskih mlekarnah
proizvajamo visoko kakovostno dehidrirano
mleko po posebnem postopku s popolnim
odstranjevanjem vode. Pred dehidracijo mleku
samo delno odvzamemo maščobo. Tako dobimo
polnomastno mleko v prahu in ohranimo vse
hranljive snovi. Mleku niso dodani konzervansi ali
kakršni koli drugi aditivi. Proizvod je pakiran pod
sterilnimi pogoji. Vsebina embalažne enote je
0,5 kg in 1 kg.
Besedilo in fotografija Darja Ficko, Pomurske mlekarne
13
MILKI NOVA
BLAGOVNA
ZNAMKA ZA
OTROKE IN MLADE
Konec letošnjega poletja so Pomurske
mlekarne dale na trg novo blagovno
znamko Milki. Izdelki so namenjeni
otrokom in mladim, na policah pa
najdete mleko in čokoladno mleko,
pudinge, kreme in topljeni sirček. V
prihodnosti se bodo tem proizvodom
priključili še drugi, zastavljeni plani so
zelo ambiciozni. Znamka je narejena
tudi za tujino, prav temu je pripisati ne
čisto slovensko ime. Izdelke blagovne
znamke Milki začenjajo spoznavati v
Bosni in Hercegovini, na Madžarskem
in v Makedoniji. Z rojstvom blagovne
znamke Milki so Pomurske mlekarne
začele pisati novo poglavje v svojih
razvojnih programih in si zastavile cilj
postati proizvajalec otroške hrane.
Besedilo in fotografija Bernardka Hlebič,
direktorica Pomurskih mlekarn
PREDSTAVLJAMO
NA GORIČKEM ŠIRIJO
SIRARSTVO
KRIŽANKA
Ekološka pridelava in predelava mleka je v
Pomurju vedno večji trend in potreba. To se
odraža predvsem v potrošnji pridelanega
domačega goričkega sira, ki ga pridelujejo v
Ratkovcih na Goričkem. Sirarna Gorički raj je
zaživela v letu 2010 in od takrat naprej je
povpraševanje po njenih izdelkih vedno večje.
GESLO:__ __ __ __ __
1 2 3 4 5
Rešitev prejšnje
križanke je MERLOT.
PARTNERSTVO IN DRUŽINA
Za kakovostne izdelke uporabljajo kakovostno surovino,
ki jo pridobivajo od okoliških kmetov. Tako ponujajo
izdelke iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. S sirarno
posredno spodbujajo in ohranjajo tradicionalno pašo in
rejo živali ter biotsko raznovrstnost travnikov in pašnikov.
Več na www.park-goricko.si ter www.goricki-sir.si.
Besedilo in fotografija mag. Silva Nemeš,
Center za zdravje in razvoj Murska Sobota
Dojenček pri hiši
Dojenček je malo človeško bitjece, ki ga ponavadi
načrtujemo, se ga veselimo, in ko se rodi, smo popolnoma
iz sebe. Želimo mu vse najboljše, želimo mu, da ga nikoli
ne bi nič prizadelo, vso energijo usmerimo vanj. Ko se rodi
dojenček, ob vlogi žene in moža dobimo še vlogo mame
in očeta. Pri tem je prisotna velika nevarnost, da vloga
žene ali moža postane nepomembna, samoumevna. Mati
dojenčka doji, in ker je tako lažje, ga prenese v zakonsko
posteljo. Pogosto se zgodi, da v tej postelji počasi ni več
prostora za moža, zato se preseli na kavč, v dnevno sobo.
Zaradi našega prepričanja, da moramo otroka zaščititi pred
hudim, otrok v zakonski postelji postane navada.
Ker je naša potreba po bližini nujna, se prepogosto
zgodi ločitev zaradi tretje osebe in naš otrok ostane
brez povezane družine. Tukaj se postavi vprašanje: »Ali
smo ga s tem, da smo vso energijo usmerili vanj, zares
zaščitili pred najhujšim?«
Svetujeta dr. Albert Mrgole, psiholog, sociolog, družinski
terapevt in imago partnerski terapevt, ter Leonida Mrgole,
direktorica Zavoda Vezal, refleksoterapevtka in imago
edukator.
NEKOČ JE BILO …
Zadovoljni
sirarji pred
sirarno v
bohinjski vasi,
kjer so še v
šestdesetih
letih prejšnjega
stoletja zorili
sir s planine
Pečana, Albin Sušnik pa je bil eden zadnjih, ki so v tej
sirarni skrbeli za sir. Sedaj je stavba stanovanjski objekt.
Razglednica je nastala okoli leta 1930, njen avtor pa je
po vsej verjetnosti fotograf Janez Cvetek, po domače
Suheljnov iz Stare Fužine.
Fotografija in besedilo: Stanislav Čičerov
Vabimo vas, da nam na e-pošto [email protected]
posredujete vprašanja na temo partnerstva in družine.
14
OGLASI
MALI OGLASI
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
PRODAM ZAZIDLJIVE PARCELE
Prodam zazidljive parcele z urejenim dostopom in
mejniki. Sončne parcele na vrhu hriba z razgledom v
Logatcu, Kalcah po ceni 80 EUR/m2. Tel.: 051 626 034
PRODAM HLADILNI BAZEN ZA MLEKO
Prodam hladilni bazen za mleko 350 l, cena po
dogovoru. Tel.: 041 961 524
AKTUALNE CENE
od 26. septembra do 2. oktobra 2011 v EUR
€/kg
Mleko, avgust
0,32
0,31
0,30
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,26
0,25
0,24
0,30
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
OBRESTNE MERE ZA OBROČNO VARČEVANJE
FIZIČNIH OSEB
Obročno varčevanje:
Nespremenljiva
obrestna mera
nad 180 dni
2,85 %
nad 1 leto
3,85 %
nad 2 leti
4,05 %
nad 3 leta
4,30 %
nad 4 leta do 10 let
4,55 %
dec
Mlado pitano govedo, razred R3
3,7
3,6
3,5
3,41
€/kg k.t.
3,4
3,3
3,2
3,1
3
KOZJEREJA IN ZDRAVILNE
KORISTI KOZJEGA MLEKA IN
MESA
2,9
2,8
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
Klavni prašiči, razred E
1,60
1,55
Kozje mleko in meso sta izjemnega
pomena v človeški prehrani, zlasti zaradi
njunih bioloških vrednosti in zdravilnih
učinkov, ki ju imata pri zdravljenju
predvsem rakavih obolenj. Kozje mleko
je bogato s fosforjem, kalcijem, klorom
in mikroelementi, ki so pomembni pri
tvorbi hormonov, vitaminov in
encimov, ter ga zaradi lahke prebavljivosti
priporočajo v zdravstvu za prehrano
bolnikov z rano na želodcu, bolnikom s
tuberkulozo, živčnimi boleznimi, rakom
in osebam, ki so alergične na kravje
mleko. Več o kozjereji in uporabi
kozjega mesa in mleka skupaj z recepti
za pripravo jedi najdete v knjigah Jožefa
Škofa, Kozjereja ter Kozje meso in mleko. Knjigi lahko
naročite po telefonu 01/427 52 06.
A. J.
1,53
1,50
€/kg k.t.
1,45
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
1,15
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
45
49
53
Pšenica
0,34
0,31
0,28
€/kg
0,25
0,22
0,22
0,19
0,16
0,13
0,10
1
5
9
2009
13
17
21
25
29
2010
33
37
41
2011
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko
predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.
Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo!
15