Naselja KS Tomaj - Kraška vinska cesta

2011
M
AD
ŽA
RS
ITALIJ A
KA
AV STRIJ A
S LOV E NIJ A
Ljubljana
Sežana
HR VAŠKA
Naselja KS Tomaj
V OSRČJU DEŽELE TERANA
Izdajatelj in organizacija prireditve: Krajevna skupnost
Tomaj, predsednik Borut Babuder.
Organizacijski odbor: člani sveta KS Tomaj
Tekst: Pavel Skrinjar, Tomaž Škerlj, Vojko Terčon,
Majda Brdnik, arhiv pršutarne Kras d.d.
Zemljevidi in ureditev: Tanja Samec
Priprava za tisk: DTP Studio, Sežana
Tiskanje: Print Luin, Sveto
Naklada: 600 izvodov
KS Tomaj, 2011
Spoštovani ljubitelji terana!
Teran je svetovno znana vinska posebnost, s tisočletno tradicijo, je del naše kulturne dediščine in
zgodovine, ki bogati naš Kras.
Današnja prireditev »V osrčju dežele terana« v organizaciji Krajevne skupnosti Tomaj (združuje vasi
Tomaj, Križ , Šepulje, Filipčje Brdo, Grahovo Brdo, Utovlje), je postala v tem prostoru tradicionalna in
je prepoznavna po odličnem vinu teranu. Ta pokrajina je vredna ogleda, saj jo krasijo lepi vinogradi
in kraške vinske kleti s prijaznimi Kraševci.
Teran je tista dobrota , ki zahteva posebno zbranost ob konzumiranju,, če ga hočemo razumeti in
doživeti z vsemi svojimi čutili. Prav ta umetnina narave ustvarja poseben odnos, ki ga zaznamuje to
vino. Zato je vsak kozarec vina, ki vam ga ponujamo, nekaj posebnega, edinstvenega. V njem je skrita
zgodba o zemlji, soncu, vetru in ljudeh, ki to vino pridelujejo z vsemi specifikami, katere se odražajo
v njegovi izraziti sadni cvetici, ki nas spominja na sveže gozdne sadeže. Po okusu je vino je sadno,
strukturno, polno, mineralno, z dolgim pookusom.
Dolgoletne izkušnje človeškega rodu potrjujejo tudi njegove blagodejne in zdravilne učinke pri
slabokrvnosti, vnetjih črevesja in utrujenosti. Vino vsebuje veliko vitaminov B-kompleksa, ki znižujejo
holesterol in s tem nastanek bolezni srca in ožilja. Je bogato z antioksidanti kot sta resveratrol in
antociani, ki zavirajo oksidacijo lipoproteinov.
Prav zaradi teh odlik spada teran med izbrane posebneže, ki krasijo naš Kras.
dr. Friderik Vodopivec
Krajevna skupnost Tomaj sodi s svojo nad 2070 ha veliko površino in s šestimi vasmi: Filipčje Brdo,
Grahovo Brdo, Križ, Šepulje, Tomaj in Utovlje med večje krajevne skupnosti v občini Sežana. Za vse
vasi je značilno, da so bile postavljene na vzpetinah, da so bile hiše zidane tesno druga ob drugi in
da je med njimi vodila ozka ulica. Bile so nizke, prvotno krite s slamo, šele kasneje s korci in le hiše
bogatejših so bile enonadstropne in krite s kamnitimi skrlami.
STARA REFOŠKOVA TRTA V ŠEPULJAH
Na Turkovi domačiji v Šepuljah raste preko 215 let stara refoškova trta, po domače teranovka - verjetno je
najstarejša trta na Krasu.
Strokovnjaki Biotehniške fakultete so leta 1972 ugotavljali starost te trte in ji določili okrog 180 let. Takratni
gospodar in velik vinogradnik Tone Turk, kateri je obiskoval tudi slovito vinogradniško - sadjarsko šolo v
Kloster - Neuburgu v bližini Dunaja je trto zapustil Duši in Anamariji, ki jo zvesto obdelujeta in povezujeta na
latnik s kamnito in leseno oporo.
V slovenskem merilu je sorta refošk ena naših najstarejših udomačenih sort z različnimi nazivi: refošk istarski,
teran, Refosco del Carso, istrijanac…
V vinorodnem okolišu Kras, kateri obsega 590 ha vinogradov, je z refoškom zasajenih preko 70 % vinogradov.
Refošk je tudi vodilna sorta v vinorodni deželi Primorska.
Na Krasu , kjer domuje rdeča zemlja »terra rossa« ali jerina, burja in sonce, pridelajo pridni kraševci vsako jesen
iz grozdja refošk edinstveno vino TERAN s priznanim tradicionalnim poimenovanjem.
Prav stare trte na Krasu dokazujejo tradicijo in tudi gospodarski pomen vinogradništva in vinarstva.
KRAŠKI PRŠUT
Kras je mozaik naravne in kulturne dediščine ter domačih dobrot. Je čarobna dežela kamna, terana in
kraškega pršuta, kjer v harmoniji miru, lepote in starodavnih izročil iz roda v rod zorijo biseri neokrnjene
narave. Kraški pršut je dediščina bogatih izkušenj, mojstrskih spretnosti in starodavnih izročil prijaznih,
gostoljubnih in radodarnih domačinov. Skrivnost te edinstvene kulinarične specialitete se odraža v bogati
aromi, intenzivni barvi in nekoliko čvrstejši, vendar sočni in rahlo slani rezini. Ugodna klima, tradicija in
izkušnje starih mojstrov dajejo pršutu dušo, skupaj z burjo pa potrpežljivo ustvarjajo njegovo drugačnost,
prepoznavnost ter mu zagotavljajo nenadomestljivi okus brezčasne žlahtnosti.
Kraški pršut je geografsko zaščiten, kar pomeni, da je zaščiten tehnološki postopek, ki v posebnih
klimatskih pogojih omogoča proizvodnjo kraškega pršuta posebne kakovosti. Območje za proizvodnjo
kraškega pršuta je natančno določeno, kar pomeni, da so lahko s prestižno oznako kraški pršut označeni
samo pršuti, ki so proizvedeni znotraj geografskega območja Krasa. Kraški pršut spada v skupino pršutov,
ki ohranjajo tradicijo suhega soljenja brez dodatkov. Umetnost uporabe samo morske soli brez aditivov
pa ni edini razlog, da je kraški pršut kot izdelek visoke prehranske vrednosti edinstven, kakovosten in
zdrav proizvod.
Do
br
av
lje
STARA
TURKOVA
TRTA
Šepulje
PRŠUTARNA
Kr
iž
lje
tov
Du
31
ŠEPULJE je gručasto naselje (347 m)leži med Križem in Tomajem, ob cesti, ki se v Križu odcepi proti
Dobravljam. Pravzaprav samo cesta, ki se proti koncu Križa odcepi proti Utovljam in Dobravljam,
danes loči Križ od Šepulj. Sredi vasi je kal – eden redkih tako dobro ohranjenih. V okolici so obsežni
vinogradi, kjer pridelujejo teran.
Pršutarna vabi na ogled: Kras d.d., Šepulje 31
Tomaj
CERKEV
53
75b
46
AP
Du
tov
lje
18
29
88
Sež
ana
AP
Avtobusna postaja
TOMAJ je razpotegnjeno gručasto naselje, na nadmorski višini 381 m, leži na južnem in
jugovzhodnem vznožju griča Tabora (387m) ob cesti Sežana – Dutovlje. Od tod je čudovit
razgled na celoten Kras. Tu je čutiti prav poseben toplotni vpliv, kar blagodejno vpliva na
rast in zorenje teranovke.
Vinarji in sirar, ki so odprli svoja vrata, so:
Marko Pupis, Tomaj 29
Marijan Rogelja, Tomaj 18
Boris Škerlj, Tomaj 46
Izidor Škerlj, Tomaj 53
Matjaž Žerjal, Tomaj 75b
Danilo in Bogomil Starc, Tomaj 88
BELA VINA
Bele vinske sorte so na Krasu malo zastopane. Vina se tod najpogosteje pojavljajo kot zvrst različnih
sort. Najbolj poznani sta dve sortni vini, ki sta že dolgo uveljavljeni na tem področju. To sta Malvazija
in manj pogosta Vitovska grganija.
V osemdesetih letih pa so zrasli tudi novi vinogradi svetovno znanih sort, kot so Chardonnay,
Sauvignon, Beli pinot. Navedene sorte dajejo vrhunska vina z prepoznavnim kraškim temperamentom.
Prepoznavna so po poudarjeni svežini ter izrazito polnem in trajnem okusu. Cvetica je sadna in
nežna.
Grahovo Brdo
KAPELICA
Utov
lje
3
Sežan
a
Seno ,
žeče
GRAHOVO BRDO ( 340 m) ali Veliko Brdo, kot so mu nekoč rekli, je strnjena kraška
vasica sredi vinogradov.
Vinar, ki je odprl svojo klet, je: Tadej Grahor, Grahovo Brdo 3
Filipčje Brdo
K
Dobr riž,
avlje
6
Sežan
a
Seno ,
žeče
FILIPČJE BRDO ( 330 m) je najmanjša vas v krajevni skupnosti. Nekoč so ga imenovali
tudi Malo Brdo in leži med Križem in cesto, ki pelje od Sežane proti Ljubljani. Nekaj zelo
starih hiš tvori tipično kraško strnjeno naselje, zidano iz kamna.
Vinar, ki je odprl svojo klet, je: Tomaž Škerlj , Filipčje Brdo 6
Križ
Duto
vlje
Dobr
avlje
AP
Filipč
je Br
137
201
159
158
VD
Sežan
a
AP
Avtobusna postaja
VD
Vaški dom
do
KRIŽ ( 316 m) leži ob glavni cesti Sežana – Nova Gorica. Staro vaško jedro s tipično
kraško arhitekturo se je naslonilo na položno pobočje, ki ga obdajajo vinogradi in polja. V
zadnjih letih se je naselje precej razširilo.
Vinarji, ki so odprli svoje kleti, so:
VINO TERAN Darko Bole, Križ 137
Milena in Bogdan Tavčar, Križ 158
Darjo Pipan, Križ 159
Dimitrij Macarol, Križ 201
Teran je rdeče vino (Kraševci rečemo tudi črno) pridelano iz grozdja vinske trte refošk, ki uspeva
na Krasu. Rdeča barva je intenzivna z vijoličnim odtenkom. Je vrhunsko vino močnega značaja in z
zmernim alkoholom. Mlado vino je prepoznavno po svojstveni sadni cvetici. Intenziven vonj včasih
spominja na maline ali borovnice. Živahnost in svežina okusa sta rezultat bogatega spektra kislin.
Posebej velja poudariti visoko vsebnost mlečne kisline. Vinu daje večjo harmoničnost in žlahtnost
okusa. V mladem teranu je pogosto tudi ogljikova kislina. Prepoznamo jo po nekoliko rezkem okusu.
Njeno prisotnost lahko ugotovimo tudi po gosti peni, ki se pojavi ob nalivanju v kozarec. Vino je
zelo polno, ekstraktno in mineralno. Intenziven in trajen okus je tudi ena izmed njegovih značilnosti.
Pravimo, da bi teran lahko jedli, ker je včasih tako gost, da bi ga lahko zarezal. Prav gotovo pa pridejo
njegove odlike najbolj do izraza, ko ga zaužijemo ob ustrezni hrani, saj je dokazano, da vzbuja in
pospešuje tek. Zaradi vsebnosti mlečne kisline, železa in višje koncentracije polifenolnih snovi, ki z
antioksidacijsko močjo zaviralno vplivajo na razvoj bolezni srca in ožilja, se šteje kot zdravilno vino.
Program prireditve 2011:
13.00
Otvoritev prireditve na igrišču na Grahovem Brdu:
- Kraška pihalna godba,
- pozdravni nagovor predsednika Krajevne
skupnosti Tomaj Boruta Babudra,
- pevski zbor Kulturnega društva Kraški
šopek iz Sežane,
- pozdravni nagovor predstavnika Občine
Sežana,
- folklorna skupina Kulturnega društva
Borjač Sežana,
- pozdrav reda Evropskih vitezov vina,
konzul Slovenije Karl Recer,
- pozdrav reda Slovenskih vitezov vina,
konzul Slovenije dr. Livio Jakomin,
- nagovor kraljice terana Martine Marc,
- Kraška pihalna godba.
Program bo povezovala Arin Čebokli.
14.00 - 19.00
degustacija vin po odprtih domačijah
14.15
Na Turkovi domačiji v Šepuljah: Druženje z
redom Slovenskih vitezov vina, pod latnikom
najstarejše trte teranovke
15.30
ogled pršutarne Kras v Šepuljah
13.00 in 19.00
ogled Kosovelove domačije v Tomaju
19.00
zaključek degustacij
19.30
zaključna prireditev pri vaškem domu
v Križu.
*
Ob obisku se lahko sprehodite po Kosovelovi
poti ali obiščete kakšno izmed cerkva v naši
krajevni skupnosti.
Na kmetiji Grahor na Grahovem Brdu bodo
razstavljene slike Slavka Guština iz ciklusa Nova
Zemlja – energije Krasa.
V dvorani v Tomaju bo od 10.00 do 20.00
odprta razstava trofej jelenjadi, divjega
prašiča, srnjadi ter velikih zveri uplenjenih v
letu 2010. Ogledate si lahko video projekcijo
naravovarstvenih filmov o divjadi in gozdu.
»Na placu« v Tomaju bo stojnica »Sivke s
Krasa«, pridelane na Mihelovi domačiji v
Povirju. Izdelke si boste lahko ogledali in kupili.
UDELEŽBA NA LASTNO ODGOVORNOST