Bisnode Bilten marec 2012 (PDF datoteka)

Marec 2012
Telekomunikacijska dejavnost: plačilno disciplinirana in varna
Bisnode mesečni bilten je brezplačna e-publikacija.
Jernej Šteblaj, skrbnik ključnih strank iBON/IPIS
GLAVNA ANALITIKA:
Saša Štivan in Sanja Filipič
GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN TISK:
Oglaševalska agencija Costo
FOTOGRAFIJE:
Aleš Beno, David Page
FOTOGRAFIJA Z NASLOVNICE:
Martina Valenčič, svetovalka poslovnih rešitev
UVODNIK
Padec rodnosti v telekomunikacijah?!
Richard Florida v svoji knjigi Vzpon ustvarjalnega razreda – prevedena je
tudi v slovenščino – piše, da imajo prihodnost lokacije s tremi T-ji: talenti,
tehnologije in toleranca.
Nas mora skrbeti? V Bisnode smo pripravili analizo telekomunikacijske (TK)
dejavnosti za triletno obdobje. Ta razkriva, da je v zadnji tretjini
obravnavanega obdobja (1.2.2011 – 1.2.2012)
telekomunikacijska
dejavnost prvič zabeležila nižji indikator rodnosti od slovenskega
gospodarstva. Indikator rodnosti je bil namreč 1, kar pomeni, da se je v tem
obdobju ustanovilo in izbrisalo enako število subjektov. Ivica Kranjčevič,
predsednik uprave Telekoma Slovenije, v komentarju na strani 14
pojasnjuje: »Na osnovi podatkov, s katerimi razpolagamo, lahko
domnevamo, da je trg storitev in opreme za potrebe IKT dobro razvit in zelo
konkurenčen, tako da na splošno prihaja do zasičenosti trga, na katerem
ostajajo le najboljši.«
Sestavni del storitve Bisnode je, da vam pomagamo zmanjševati skrbi in
tveganja. Naše analize in kazalniki so svetilniki, ki vas varno usmerjajo pri plovbi v modrini oceanov tržnih
priložnosti.
Bodite pozorni in uporabljajte Bisnode svetilnike.
Maria Anselmi, direktorica
V spodnji tabeli prikazujemo sedem izbranih kazalcev mesečnega poslovnega utripa za zadnje tri mesece. Z indeksom je
predstavljeno gibanje kazalcev glede na predhodni mesec ter glede na isti mesec predhodnega leta.
Vsebina
December
Ustanovitve gospodarstvo
Insolvenčni postopki *
Indeks feb12/jan12
Indeks feb12/feb11
1.463
68
79
1.910
1.182
62
103
83
92
111
116
1.304
1.548
1.509
97
55
Januar
Februar
1.220
2.152
1.330
Osebni stečaji
Plačilne
navadepotrošnikov
***
83
90
Število blokiranih subjektov
Število narokov
2.566
2.673
2.517
94
101
Povprečne točke tveganja **
43
43
43
100
102
Povprečni dnevi zamude ***
Od 1 do 7 dni po valuti
MAKRO
Gibanje bruto domačega proizvoda (BDP)
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske
aktivnosti v državi. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v
enem letu.
Gibanje BDP v Sloveniji
Grafikon prikazuje vrednost BDP-ja v Sloveniji po četrtletjih za obdobje dveh let. Podatki so merjeni na podlagi temeljnih
agregatov nacionalnih računov v tekočih cenah in niso prilagojeni na vpliv sezone in število delovnih dni.
9.600
Padec
gospodarske aktivnosti
v Sloveniji se je v zadnjem
četrtletju lani še poglobil,
BDP pa se je v letu 2011
znižal za
0,2 odstotka.
9.400
9.200
9.000
8.800
8.600
8.400
8.200
8.000
7.800
7.600
Q1
Q2
Q3
Q4
2010
Q1
Q2
Q3
Q4
Vir: UMAR
2011
BDP
Primerjava gibanja BDP v Sloveniji in EU
Evropska komisija
za letos napoveduje
zmanjšanje BDP
v devetih državah članicah EU,
v ostalih pa stagnacijo oziroma
nižjo rast od napovedane
v jeseni.
Vir: UMAR
4
Želite zmanjšati tveganje svojega poslovanja?
Marec 2012
MAKRO
Rast cen
na letni ravni je bila
februarja 2,9-odstotna
(v enakem obdobju lani
1,4-odstotna).
Povprečna 12-mesečna rast
pa je bila 2,0-odstotna
(v enakem obdobju lani
1,9-odstotna).
3,5
3
2,5
2
1,5
Vir: SURS
1
0,5
0
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
1
2
2012
Letna
Mesečna
Spodnji grafikon prikazuje mesečno stopnjo inflacije v Sloveniji in EU v zadnjih dvanajstih mesecih.
Primerjava inflacije v Sloveniji in EU
4
3,5
3
Pričakovana letna
inflacija v evro območju
v februarju 2012 znaša
2,7 odstotka,
v januarju pa je bila
2,6-odstotna.
2,5
2
1,5
1
0,5
Vir: Eurostat
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
2011
EU
Marec 2012
Slovenija
Želite biti obveščeni o vseh javnih razpisih v Sloveniji in EU?
5
MAKRO
120.000
12,50
115.000
12,00
Konec januarja
je bilo registriranih
11,50
115.965
11,00
brezposelnih oseb, kar je
0,7 odstotka več
kot januarja leto prej.
110.000
105.000
10,50
100.000
10,00
Vir: UMAR
9,50
95.000
12
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
2011
Registrirane brezposelne osebe
Stopnje brezposelnosti
10,00
9,00
8,00
7,00
6,00
5,00
4,00
3,00
2,00
1,00
0,00
Stopnja
brezposelnosti v EU
je v januarju znašala
10,1 odstotka –
0,1 odstotka več
kot decembra 2011.
Vir: Eurostat
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
2011
EU
6
Slo
Potrebujete kakovostne podatke za hitro odločanje? - BONITETNA POROČILA
Marec 2012
MAKRO
Slovenija
je v januarju 2012 izvozila
za 1.562,7,
uvozila pa za
1.704,4 milijona evrov blaga.
Pokritost uvoza z izvozom
je bila
91,7-odstotna.
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
Vir: SURS
(prvi začasni podatki)
12
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
2011
Izvoz
2009
-3,5
- industrijske
2010
3,0
Uvoz
2011
2012
1,5
0,7 Q4 11*
-0,3 Q4 11*
- 0,3 **
1,7
1,6 Q4 11*
0,7 Q4 11*
2,2 **
23,2
- 17,8 feb.12
20,7
- 23,9 feb.12
25,5
- 12,1 feb.12
111,0
119,7 feb.12
2,7
2,7 feb.12
3,2
2,9 jan.12
1,00 feb.12
0,00-0,25 feb.12
** Consensus, februar 2012
Marec 2012
Iščete nove poslovne partnerje iz tujine?
7
MIKRO
2.500
2.000
Do konca
februarja 2012 se je v Sloveniji
ustanovilo 3.615
gospodarskih subjektov,
kar je za 369 manj
kot lani v enakem obdobju.
1.500
1.000
500
0
1
2
3
4
5
6
2011
7
8
9
10
11
12
2012
Grafikon prikazuje gibanje izbrisov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij, v katerih se
izvaja gospodarska dejavnost. Prikazani so izbrisi v Sloveniji v tekočem in predhodnem letu.
2.500
Število izbrisanih
gospodarskih subjektov
se je s 3.271 v enakem
obdobju lani zmanjšalo
na 2.979 subjektov.
2.000
1.500
1.000
500
0
1
2
3
4
5
6
2011
8
7
8
9
10
11
12
2012
Iščete nove poslovne partnerje iz Slovenije?
Marec 2012
MIKRO
80
70
Februarja 2012
je bilo v Sloveniji oklicanih
49 novih
insolvenčnih postopkov proti
pravnim osebam –
23 odstotkov manj
kot mesec prej.
60
50
40
30
20
10
0
1
2
3
4
5
6
2011
7
8
9
10
11
12
1
2
3
2012
12
10
8
6
4
2
0
4
5
6
2011
9
7
8
9
10
11
12
2012
8
7
6
5
4
3
2
1
0
1
2
3
4
5
6
2011
Marec 2012
Želite sprejemati boljše poslovne odločitve?
7
8
9
10
11
2012
9
12
MIKRO
4.500
Februarja 2012
je bilo blokiranih
1.509 subjektov,
kar je 45 odstotkov manj
kot v enakem obdobju lani,
ko je bilo blokiranih
2.733 subjektov.
4.000
3.500
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
1
2
3
4
5
6
2011
7
8
9
10
11
12
2012
4.000
3.500
V primerjavi
z enakim obdobjem
v lanskem letu je bilo število
razpisanih narokov v mesecu
februarju večje za
17.
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
1
2
3
4
5
2011
10
6
7
8
9
10
11
12
2012
Želite izterjati svoj zaslužen denar?
Marec 2012
MIKRO
V januarju 2012
so povprečne točke tveganja
v gospodarstvu znašale
43,29.
V primerjavi z enakim obdobjem
v lanskem letu se je
tveganje v gospodarstvu
znižalo za 1,04 točke
tveganja.
pet mesecev in primerjalno glede na isti mesec predhodnega leta.
100%
6,07%
7,56%
6,07%
7,51%
6,09%
7,58%
6,05%
7,49%
6,17%
7,55%
28,63%
29,29%
28,76%
29,08%
28,80%
29,20%
28,80%
28,83%
29,08%
28,93%
41,44%
41,63%
42,13%
42,26%
42,37%
42,88%
42,46%
43,18%
42,96%
24,21%
21,71%
23,54%
21,29%
22,86%
20,85%
22,27%
21,22%
21,58%
20,55%
2010
2011
2010
2011
2010
2011
2011
2012
2011
2012
90%
80%
70%
60%
50%
41,09%
40%
30%
20%
10%
0%
Oktober
November
Od 0 do 25 točk
December
Od 26 do 50 točk
Januar
Od 51 do 75 točk
Februar
Od 76 do 100 točk
Vir: www.creditcheck.si
zamuja nad 60 dni.
100%
90%
80%
70%
52,70%
47,49%
50,70%
52,47%
50,99%
56,77%
60%
1 - 7 dni
po valuti.
50%
40%
30%
Po zadnjih podatkih
podjetja v Sloveniji
v povprečju plačujejo
v roku
39,08%
43,16%
39,07%
39,27%
41,34%
35,80%
20%
10%
0%
4,58%
3,64%
5,38%
3,97%
5,42%
4,82%
4,52%
3,74%
4,69%
2,98%
4,44%
2,99%
2011
2011
2011
2011
2011
2011
-
-
-
-
-
-
7
8
9
10
11
12
Nad 60 dni zamude
Nad 30 do 60 dni zamude
Marec 2012
Do 30 dni zamude
Na ali pred valuto
Vir: www.bonitete.si
Želite nadzorovati tveganje vašega portfelja poslovnih partnerjev?
11
TEMA MESECA
Telekomunikacijska dejavnost:
plačilno disciplinirana in varna
Bisnode analiza se tokrat ukvarja s telekomunikacijsko (TK) dejavnostjo, pod
drobnogled pa smo vzeli njeno rodnost, plačilno disciplino in tveganost – skozi
prizmo vseh 12 slovenskih statističnih regij ter skozi primerjavo s celotnim
slovenskim gospodarstvom.
Analiza za triletno obdobje (od 1.2. 2009 do 1.2. 2012), ki je zaobjela vse
samostojne podjetnike in gospodarske družbe, ustanovljene do 1.2.2012, je
pokazala: kljub padcu rodnosti je telekomunikacijska dejavnost v povprečju
plačilno bolj disciplinirana in manj tvegana od povprečja slovenskega
gospodarstva.
Indikator rodnosti
TK dejavnosti
je v zadnjem letu
z indeksom
1
prvič padel pod povprečno
rodnost subjektov
v slovenskem
gospodarstvu.
Rodnost* padla pod povprečje slovenskega
gospodarstva, …
Bisnode analiza je ugotovila, da je v zadnji tretjini obravnavanega obdobja (1.2.2011 – 1.2.2012)
telekomunikacijska dejavnost prvič zabeležila nižji indikator rodnosti od slovenskega gospodarstva. Indikator
rodnosti je bil namreč 1, kar pomeni, da se je v tem obdobju ustanovilo in izbrisalo enako število subjektov.
Še v obdobju 1.2.2009 – 1.2.2010 je indikator znašal kar 3,1 (najvišji v analiziranem obdobju), v obdobju 1.2.2010 –
1.2.2011 pa se je spustil že na 1,8. V obeh obdobjih je bil indikator sicer še vedno višji od tega, ki ga je zabeležilo
slovensko gospodarstvo. Najvišja rodnost v celotnem obdobju opazovanja se je zabeležila v gorenjski regiji, sledi pa
ji savinjska regija. Slednja je sicer v obdobju 1.2.2011 – 1.2.2012 hkrati zabeležila več izbrisov kot
novoustanovljenih subjektov.
*Rodnost je razmerje med novoustanovljenimi subjekti in subjekti, ki so prenehali s poslovanjem. Vrednost nad 1 pomeni, da obstaja pozitivni trend, kar pomeni, da
se ustanovi več subjektov, kakor jih preneha z poslovanjem v določenem obdobju.
… plačilna disciplina pa zrasla nad.
Bisnode analiza je po drugi strani ugotovila, da so v obravnavanem obdobju v izbrani dejavnosti subjekti v
povprečju sicer plačevali enako povprečju slovenskega gospodarstva: 1 do 7 dni po valuti. Toda skozi obravnavno
obdobje je bil indeks TK dejavnosti ves čas znatno višji od povprečja celotnega slovenskega gospodarstva.
V dejavnosti so bili plačilno tako še najbolj nedisciplinirani subjekti, registrirani v savinjski regiji (v povprečju so
plačevali od 16 do 30 dni po valuti). Ta regija je hkrati beležila najnižji odstotek deleža plačilnih indeksov (PI-jev), ki
so plačevali na dan valute ali prej. Najvišji odstotek slednjih pa je imela spodnje-posavska regija. Delež PI-jev z več
kot 60-dnevno zamudo je bil v dejavnosti ves čas nižji od slovenskega gospodarstva in se je skozi obravnavano
obdobje samo še nižal.
Povprečni plačilni indeks telekomunikacijske dejavnosti
STATISTIČNA REGIJA
POMURSKA REGIJA
PODRAVSKA REGIJA
KOROŠKA REGIJA
SAVINJSKA REGIJA
ZASAVSKA REGIJA
SPODNJEPOSAVSKA REGIJA
JUGOVZHODNA SLOVENIJA
OSREDNJESLOVENSKA REGIJA
GORENJSKA REGIJA
NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA
GORIŠKA REGIJA
OBALNO-KRAŠKA REGIJA
Dejavnost skupaj
SLO Gospodarstvo
POVPREČNI INDEKS
1.2.2009 – 1.2.2010
83,6
83,6
79,2
68,9
75,0
84,6
100,0
79,7
80,6
73,4
83,1
73,2
79,2
76,4
1.2.2010 – 1.2.2011
84,4
84,1
79,6
70,9
72,5
81,8
/
79,5
83,3
76,7
82,0
73,1
79,8
76,6
1.2.2011 – 1.2.2012
81,8
83,8
85,1
69,0
100,0
85,5
70,0
79,4
81,5
78,5
83,8
76,5
79,8
77,6
Vir: www.bonitete.si
12
Ste med podjetij, ki se ponašajo z boniteto odličnosti?
Februar 2012
TEMA MESECA
Tveganost TK dejavnosti pod slovenskim povprečjem,
niža pa se še naprej
Bisnode analiza je ugotovila, da so subjekti izbrane dejavnosti v povprečju v obravnavanem obdobju tudi manj tvegani
kakor povprečno slovensko podjetje. Skozi celotno obdobje so bila podjetja v dejavnosti v povprečju uvrščena v razred
tveganja B.
Povprečna ocena tveganja
STATISTIČNA REGIJA
POMURSKA REGIJA
PODRAVSKA REGIJA
KOROŠKA REGIJA
SAVINJSKA REGIJA
ZASAVSKA REGIJA
SPODNJEPOSAVSKA REGIJA
JUGOVZHODNA SLOVENIJA
OSREDNJESLOVENSKA REGIJA
GORENJSKA REGIJA
NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA
GORIŠKA REGIJA
OBALNO-KRAŠKA REGIJA
Dejavnost skupaj
SLO Gospodarstvo
1.2.2010
48,5
39,9
55,4
42,4
55,0
61,2
36,9
48,3
47,5
55,9
36,6
42,0
46,0
45,4
1.2.2011
46,7
41,0
61,0
40,2
48,0
53,1
46,0
47,3
47,8
50,5
39,8
53,6
46,1
42,9
1.2.2012
46,4
42,3
62,5
44,2
45,5
43,3
45,6
48,3
49,7
54,9
46,0
45,8
47,1
44,1
Subjekti v
TK dejavnosti so
v obravnavnem obdobju
postajali vse manj tvegani
– povprečna ocena
se je s 46 povzpela
na 47,1.
Vir: www.creditcheck.si
V analizi smo ugotovili tudi, da so omenjeni subjekti postali celo manj tvegani, saj se jim ocena tveganja* skozi
obravnavano obdobje v povprečju – za razliko od slovenskega gospodarstva – ves čas zviševala. Kot v povprečju še
najbolj tvegani so se v analizi pokazali subjekti, registrirani v goriški regiji, najmanj tvegani pa subjekti iz koroške regije.
* Ocena tveganja, izdelana s pomočjo Failure Score Modela bonitetne hiše Bisnode, določa verjetnost enega od insolventnih postopkov ali izbris v naslednjih 12
mesecih. Nižja ocena pomeni višje tveganje in obratno.
»Top 5« po tveganosti
_
Poglejmo še, kdo spada med pet najmanj in pet najbolj tveganih slovenskih gospodarskih subjektov v
telekomunikacijski dejavnosti.
Pet najmanj tveganih TK subjektov na dan 1.2.2012
Naziv
Ocena
tveganja
Razred
tveganja
FONET, storitve in trgovina d.o.o.
94
AAA
STUDIO PROTEUS, produkcija audio/video kaset, d.o.o., Postojna
94
AAA
TOTAL TV, telekomunikacije in razvoj programskih paketov d.o.o.
94
AAA
SI.MOBIL, telekomunikacijske storitve, d.d.
93
AAA
SANTERA, podjetje za računalništvo in storitve, d.o.o.
88
AA
Vir: www.creditcheck.si
Pet najmanj tveganih TK subjektov na dan 1.2.2012
Ocena
tveganja
Razred
tveganja
BILIKO, telekomunikacije d.o.o.
5
C
AOMS, informacijske tehnologije d.o.o.
6
C
TOK TELEKOMUNIKACIJE , družba za telekomunikacije d.o.o.
6
C
STRANDO, storitve d.o.o.
8
C
Aleš Lubej s.p., telekomunikacijske dejavnosti
9
C
Naziv
Vir: www.creditcheck.si
Februar 2012
Med petimi
najmanj tveganimi
TK podjetji v obravnavanem
obdobju najdemo kar štiri
v najnižjem razredu
tveganja AAA.
Želite dostop do poslovnih informacij znotraj vašega sistema? - REŠITVE PO MERI
13
INTERVJU
Na zasičenem trgu se obdržijo lahko le najboljši
Pogovor z Ivico Kranjčevićem,
predsednikom uprave Telekoma
Slovenija
Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike Ivica
Kranjčević je s telekomunikacijami in Telekomom
tesno povezan že vrsto let. Bogate izkušnje v
vodenju, pa tudi širina poznavanja področja in
strokovnega znanja so ga pred dvema letoma
ustoličili na čelu uprave največje telekomunikacijske
družbe v Sloveniji. Z bilten Bisnode je pokomentiral
dinamiko poslovanja TK dejavnosti zadnjih nekaj let.
Foto vir: arhiv Telekom Slovenije, d.d.
Kako komentirate rezultate TK dejavnosti, kot izhajajo
iz analize Bisnode?
V analizi Bisnode so, sodeč po seznamu petih najbolj in
najmanj tveganih subjektov, očitno obravnavani
gospodarski subjekti v panogi elektronskih komunikacij v
najširšem pomenu besede. To pomeni, da gre tako za
klasične telekomunikacijske operaterje kot ponudnike
televizije, informacijsko-računalniških storitev, trgovce z
izdelki za potrebe telekomunikacij, informacijskoračunalniških tehnologij, računalniške strojne in
programske opreme itd., in sicer od velikih, že
uveljavljenih, do najmanjših podjetij. Prav zato je splošno
oceno analize zelo težko podati.
Po eni strani tako govorimo o večjih telekomunikacijskih operaterjih in ponudnikih storitev elektronskih
komunikacij, katerih število je zaradi zasičenosti trga sorazmerno stabilno, po drugi strani pa o manjših
gospodarskih subjektih z majhnim številom zaposlenih, ki nastajajo in izginjajo. Na osnovi podatkov, ki ste nam jih
posredovali, lahko potegnemo le nekatere splošne ugotovitve in trende.
Kaj je temeljni vzrok znižanja rodnosti TK podjetij kot izhaja iz analize?
Na osnovi podatkov, s katerimi razpolagamo, lahko domnevamo, da se je trg storitev in opreme za potrebe IKT v
preteklosti zelo hitro razvijal, da je dobro razvit in zelo konkurenčen, tako da na splošno prihaja do zasičenosti
trga, na katerem ostajajo le najboljši, tako po strateških razvojnih usmeritvah, ekonomičnosti poslovanja kot po
kakovosti.
Kako ta bliskovit razvoj telekomunikacij pravzaprav vpliva na poslovanje TK podjetij: v smislu zahtevnosti
prilagajanja novostim, sledenja/narekovanja tempa … in posledične (ne)uspešnosti? Oziroma: Kolikšen
potencial za krepitev slovenskega gospodarstva dejansko ima področje TK?
Čeprav je sektor elektronskih komunikacij še do pred treh let dobro kljuboval nazadovanju gospodarstva, prinaša
zrelost oz. razvitost tradicionalnih trgov, npr. trga fiksne in mobilne govorne telefonije, velike izzive za rast. Nekdaj
hitra rast se je v zadnjih letih upočasnila. Večji prihodki od podatkovnih storitev še vedno ne nadomeščajo manjših
prihodkov od govornih storitev. Zaradi gospodarske klime tudi potrošniki trošijo manj. Naložb je bilo manj,
usmerjene pa so bile predvsem v fiksna omrežja. V večini držav so naložbe v omrežja naslednje generacije še
vedno premajhne, čeprav se zaradi konkurence med kabelskimi ponudniki in zaradi naložb lokalnih skupnosti
povečujejo. Tako visoke stopnje rasti kot v preteklosti bo težko doseči.
Glede na upadanje prihodkov iz 'osnovnih' telekomunikacijskih storitev je uvajanje in nadgrajevanje novih storitev,
kot so IP TV, in novih storitev na platformi IP TV kot tudi vertikalnih storitev ter novih storitev na poslovnem
segmentu, nujno. Zaostrene razmere na trgu zahtevajo vse več inovativnosti, prilagodljivosti v odnosih z
uporabniki in kreativnosti pri tržnem nastopu.
Poleg tega pa ostrejša konkurenca in kriza ustvarjajo vedno bolj cenovno občutljive uporabnike. Do izraza prihaja
konvergenca omrežij in storitev - fiksnih in mobilnih telekomunikacij, širokopasovnega dostopa do interneta,
celovitih informacijskih rešitev, elektronskih medijev, vsebin in zabave. To so resnični izzivi. Kdor jih bo predvidel in
zmogel, bo ostal na trgu.
14
Želite imeti hiter in enostaven vpogled v poslovanje partnerjev?
Marec 2012
www.kompass.si
uje trge?
t
a
n
i
t
re
d
ro
p
o
b
d
Želite s svojo ponu
na svetu?
i
lj
e
it
v
a
b
o
d
i
im
š
lj
najbo
Želite sodelovati z
sveta?
a
g
le
e
c
iz
e
rj
e
n
t
r
a
ne p
Iščete nove poslov
preozka?
n
o
rd
a
p
,
a
n
jh
a
m
posel pre
Je Slovenija za vaš
izvozom?
z
i
t
a
č
e
v
o
p
k
e
d
o
h
Želite svoj pri
Svetovni B2B spletni iskalnik
Kontaktni podatki o podjetjih
doma in po svetu - 3 milijone podjetij iz 65 držav
Sistem povpraševanja in ponudbe
znotraj sistema Kompass - brez vsiljene pošte
Prodajni kanal,
ki odpira in razširja nove poslovne poti po svetu
Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana, T: 01 620 2 810, E: [email protected], www.kompass.si
Podjetja
AMZS D.D.
AUTOCOMMERCE D. D.
COCA-COLA HBC SLOVENIJA D.O.O.
DROGA KOLINSKA D. D.
ELEKTRO LJUBLJANA D.D.
GEOPLIN D.O.O.
GORENJE D.D.
HELLA SATURNUS SLOVENIJA D.O.O.
HSE D.O.O.
IBM SLOVENIJA D.O.O.
INTEREUROPA D. D.
ISKRATEL, D.O.O.
KNAUF INSULATION D.O.O.,
LEKARNA LJUBLJANA
LJUBLJANSKE MLEKARNE D.D.
MAVI MARIBOR D.O.O.
MERCATOR D.D.
OMV SLOVENIJA, D.O.O.
PETROL D.D.
PIVKA PERUTNINARSTVO D.D.
PORSCHE SLOVENIJA D.O.O.
POŠTA SLOVENIJE D. O. O.
PRICEWATERHOUSECOOPERS
PRISTOP SKUPINA D.O.O.
SI.MOBIL D.D.
SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D.
SPAR SLOVENIJA D.O.O.
TELEKOM SLOVENIJE D.D.
ŽITO D.D.
Banke in finančne institucije
ABANKA VIPA D. D.
UNICREDIT BANKA SLOVENIJE D.D.
BANKA KOPER D. D.
GORENJSKA BANKA D.D.
HYPO BANK D.D.
KD BANKA D.D.
LJUBLJANSKA BORZA D.D.
NACIONALNA FINANČNA DRUŽBA D.O.O.
NOVA KBM D.D.
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D
POŠTNA BANKA SLOVENIJE D.D.
PROBANKA D.D.
RAIFEISSEN KREKOVA BANKA, D.D.
SKB BANKA D. D.
SLOVENSKA IZVOZNA DRUŽBA D.D.
SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O.
VBS LEASING D.O.O.
VOLKSBANK D.D.
ZAVAROVALNICA GENERALI D.D.
ZAVAROVALNICA MARIBOR D. D.
ZAVAROVALNICA TILIA, D. D.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV D. D.
Javne ustanove
Špela Redjko, vodja naročniške službe
DAVČNA UPRAVA RS
DARS
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE
GZS – INFOLINK
EKO SKLAD
JAPTI
MINISTRSTVO ZA FINANCE
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
AGENCIJA ZA UPRAVLJANJE S KAPITALSKIMI NALOŽBAMI
STATISTIČNI URAD RS
TRŽNI INŠPEKTORAT RS
SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD
Bisnode d.o.o.,
Likozarjeva ulica 3,
1000 Ljubljana
T: 01 620 2 700
F: 01 620 2 708
E: [email protected]
W: www.bisnode.si
Tuja predstavništva v Sloveniji
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE POLJSKE
PREDSTAVNIŠTVO NEMŠKEGA GOSPODARSTVA
VELEPOSLANIŠTVO KRALJEVINE NIZOZEMSKE
AMERIŠKA AMBASADA
FRANCOSKO VELEPOSLANIŠTVO
...in drugi