Bilten marec 2014

Marec 2014
BISNODE MESE NI BILTEN
Temi meseca:
LAHEK ZASLU EK Z USTANAVLJANJEM DRU B
LESNOPREDELOVALNA PANOGA V SLOVENIJI: KRIZA NI BILA PRILO NOST
Bisnode Bilten marec 2014
VSEBINA
3
PRIPRAVLJENI NA NOVO RAST
5
4
4
LAHEK ZASLU EK Z USTANAVLJANJEM DRU B
LESNOPREDELOVALNA PANOGA V SLOVENIJI:
KRIZA NI BILA PRILO NOST
7
3
2
9
6
UVODNIK
8
TEMI
MESECA
DAV NI NEPLA NIKI, TRANSAKCIJE V TUJINO,
JAVNA NARO ILA, DINAMI NA OCENA LIKVIDNOSTI
10
PET KAZALNIKOV MESE NEGA POSLOVNEGA UTRIPA, BDP
GIBANJE RASTI CEN
GIBANJE BREZPOSELNOSTI, UVOZ IN IZVOZ BLAGA
MIKRO IZPOSTAVLJAMO
MIKRO
16
9
10
MAKRO
13
NOVOUSTANOVLJENA PODJETJA, IZBRISI PODJETIJ
BLOKADE, NAROKI
INSOLVEN NI POSTOPKI, OCENA TVEGANJA
11
15
14
13
12
Bisnode mese ni Bilten je brezpla na e-publikacija.
Izdaja:
BISNODE D.O.O.
Glavni analitik:
SANJA FILIPI
Uredni tvo:
Odgovorno uredni tvo: ESTER IGON, BISNODE D.O.O.
Izvr no uredni tvo: MEDIADE®
Direktorica:
MARIA ANSELMI
Gra no oblikovanje:
IGOR KO TOMAJ
Fotogra je:
ALE BENO
Viri:
AJPES, PRS, GVIN ARHIV LANKOV IZ POSLOVNEGA TISKA, URADNI LIST, SODNI REGISTER,
SURS, EUROSTAT, LASTNE BAZE, METODOLOGIJE IN MODELI BISNODE,
DURS, CURS, SUPERVIZOR, MINISTERSTVO ZA FINANCE
Fotogra ja iz naslovnice:
MAJA SOTO EK, POMO IN PODPORA NARO NIKOM
Fotogra ja na zadnji strani:
TOMA KREUTZ, PRODAJNI SVETOVALEC
Uvodnik
PRIPRAVLJENI NA NOVO RAST
Pozorni bralci Biltena ste e v lanskem letu br kone opazili, da smo
osve ili na o vizualno podobo. Komunikacija skozi v e en in u inkovit
izgled se e dlje. S tem pa smo ele za eli prenovo, ki bo letos zajela tudi
vsebine.
e v mar evskem Biltenu irimo obseg aktualnih analiz in informacij: temi
meseca prina ata temeljit vpogled v stanje lesnopredelovalne panoge po
krizi ter v to, kdo so ustanovitelji dru b z omejeno odgovornostjo, ki jih
lahko kupite po sme no nizki ceni brez ustanovnega kapitala. Namesto
enega intervjuja bomo odslej pri vsaki temi podali po en komentar
pristojnih strokovnjakov. Tokrat smo o usodi pohi tvene dejavnosti pri
analizi lesnopredelovalne teme povpra ali Igorja Milavca, direktorja
Zdru enja lesne in pohi tvene industrije, za komentar o eti nosti prodaje
d.o.o. pa smo prosili ekonomistko Sandro Damijan, vodjo delovne skupine
za pripravo Smernic korporativne integritete. Kot novost bomo odslej
redno spremljali tudi teko o statistiko dav nih nepla nikov, transakcij v
tujino, javnih naro il ter ocene likvidnosti v slovenskem gospodarstvu.
Ne le z Biltenom, tudi na na i spletni strani konstantno nadgrajujemo
ponudbo med drugim tam sedaj lahko preverite nova bonitetna poro ila
za Makedonijo, Albanijo in Kosovo.
Verjamemo, da z ve jim poudarkom na mikro kazalcih in ocenah, ki jih
omogo ajo na a orodja, e bolj krepimo na e poslanstvo: pomagati vam
sklepati le najpametnej e poslovne odlo itve!
Da boste li v pomlad kar najbolje pripravljeni na novo rast.
Verjamemo, da z ve jim poudarkom na mikro kazalcih
in ocenah, ki jih omogo ajo na a orodja, e bolj krepimo
n a e p o s l a n s t vo : p o m a g a t i va m s k l e p a t i l e
najpametnej e poslovne odlo itve!
Maria Anselmi
Generalna direktorica Bisnode Ju ni trgi
Tema meseca:
LAHEK ZASLU EK Z USTANAVLJANJEM DRU B
PREPRODANA PODJETJA: VSAKO ETRTO BREZ USTANOVITVENEGA KAPITALA
VSE USTANOVLEJNE D.O.O.
V 2013
V zadnjih nekaj letih je zaslediti porast ponudb za nakup d.o.o. po silno ugodnih cenah tudi zgolj po 300 ali 400 evrov. Za
ustanovitev dru be z omejeno odgovornostjo je po zakonu o gospodarskih dru bah potreben minimalni osnovni kapital v
vi ini 7.500 evrov. Ob nakupu od ustanovitelja pa se pri notarju zgolj spremeni lastni tvo, novi lastnik pa prevzame obveznost
dolga do podjetja v vi ini ustanovitvenega kapitala, ki ga mora vrniti v dolo enem asu preko nakazila na TRR ali v obliki
stvarnega vlo ka. Zanimalo nas je, koliko je bilo v 2013 ustanoviteljev, ki prodajajo nova podjetja, koliko so jih prodali in kaj se
zgodi z njimi potem.
6.200
KDO BOGATI S PREPRODAJO PODJETIJ
DELE PRODANIH D.O.O. V 2013
1.517
SOLD
= 24,5 %
BREZ USTANOVITVENEGA
KAPITALA
Kot je razvidno iz analize so skupna lastnost ustanoviteljev d.o.o. naslednje: za prodajo odprejo ve podjetij v enem dnevu ali
zelo kratkem obdobju, ta pa imajo enak naslov in zelo podobne nazive. V registru se jih zazna tako, da imajo zabele eno
spremembo » istopis spremenjenega akta o ustanovitvi/dru bene pogodbe/statuta« in spremembo lastnikov, sede a,
obi ajno pa nekoliko tudi naziv podjetja.
V letu 2013 je bilo od skupno 6.200 ustanovljenih d.o.o. 1.517 takih, ki so kmalu po ustanovitvi v PRS zabele ile spremembo
lastnika in istopis spremenjenega akta o ustanovitvi/dru bene pogodbe/statuta, kar se de nira kot prodaja. To pomeni, da
se je kar 24,5 ODSTOTKA vseh ustanovljenih d.o.o. ali vsaka etrta ustanovila brez ustanovitvenega kapitala lastnik je prevzel
dolg do podjetja.
ZNA ILNOSTI USTANOVITELJEV, KI PRODAJAJO NOVA PODJETJA
96
PRAVNIH
SUBJEKTOV
TEVILO
USTANOVITELJEV
1.730
TEVILO
USTANOVLJENIH D.O.O.
1.517
TEVILO E
PRODANIH D.O.O.
PODJETJE 1, D.O.O.
63,5%
PODJETJE 2, D.O.O.
36,5%
PODJETJE 3, D.O.O.
}
87,7%
FIZI NIH
OSEB
V letu 2013 je bilo 96 ustanoviteljev, ki so ustanovili ve d.o.o. in vsaj eno prodali. Skupno so ustanovili 1.730 d.o.o., od katerih
jih je 87,7 ODSTOTKA e zamenjalo lastnika. Med ustanovitelji je 63,5 ODSTOTKOV pravnih subjektov in 36,5 ODSTOTKOV zi nih
oseb. Slednje so ustanovile 360 d.o.o., od katerih jih je bilo kar 83,1 ODSTOTKOV prodanih naprej (spremenilo lastnika). Ena
zi na oseba je ustanovila in naprej prodala kar 57 d.o.o., e ena pa 23. Med pravnimi osebami pa so to ve inoma
novoustanovljena podjetja: 50 ODSTOTKOV teh jih posluje komaj leto, 35,6 ODSTOTKA jih posluje od 2 do 5 let, NAD 5 LET pa samo
13,6 ODSTOTKA.
TOP 5 PREPRODAJALCEV V 2013
NAZIV USTANOVITELJA
TEVILO USTANOVLJENIH D.O.O.
DELE PRODANIH
FIRMICA D.O.O.
106
87,7%
AGENCIJA SPIN D.O.O.
106
93,4%
REGENT-KNEZ D.O.O.
79
93,7%
INTERTIK D.O.O.
82
97,6%
RA UNOVODSTVO ALINA D.O.O.
74
98,6%
Med pravnimi osebami sta bili v letu 2013 prvakinji FIRMICA D.O.O. in AGENCIJA SPIN D.O.O., ki sta v ta namen ustanovili
vsaka po 106 d.o.o. Pri 90 ODSTOTKIH slednjih sta se sprememba lastnika in dogodek » istopis spremenjenega akta o
ustanovitvi/dru bene pogodbe /statuta« e zabele ila, kar pomeni, da so jih prodali naprej.
PRODANE D.O.O. Z NEPLA ANIMI DAV NIMI OBVEZNOSTMI
NAZIV USTANOVITELJA
DATUM USTANOVITVE
NAZIV PRODANE D.O.O.
OBVEZNOST DO DURS-A V *
FIRMICA D.O.O.
9.4.2013
GRADNJA AE D.O.O.
30.000 - 50.000
SATURN 3000 D.O.O.
28.1.2013
SIMPLE EVENTS D.O.O.
10.000 - 30.000
SATURN 3000 D.O.O.
28.1.2013
PLINPROM D.O.O.
10.000 - 30.000
ALERON D.O.O.
11.4.2013
INGI GRADNJE D.O.O.
5.000 - 10.000
PIKS D.O.O.
23.1.2013
PET-NOVA D.O.O. - V STE AJU
5.000 - 10.000
*Velja za seznam nepla nikov z dne 25.12.2013
10,4 ODSTOTKA prodanih d.o.o. je e imelo blokado podjetja za ve kot 3 dni, kar pomeni, da zaradi prevzema dolga lastnika ob
nakupu rahlo trpi likvidnost. To na podlagi dinami ne ocene lahko podkrepimo e s tem, da je med njimi kar 44,5 ODSTOTKA
takih, ki imajo v povpre ju ve kot 14-ODSTOTNO verjetnost, da bodo v naslednjih 12 mesecih zabele ile blokado TRR za 60 DNI
ali ve . Zaradi te nelikvidnosti se bele i tudi 8,2 ODSTOTKA ali 124 d.o.o., ki niso oddale REK Obrazcev, in 5 takih, ki na dan
25.12.2013 niso imele pla anih obveznosti do DURS-a.
V 2014 USTANOVLJENIH E 166 NOVIH ZA PREPRODAJO
27 ustanoviteljev, ki so d.o.o. ustanavljali in prodajali v lanskem letu, je v januarju 2014 e ustanovilo 166 novih d.o.o. Od tega
jih je prodanih e 57 ali 34,3 ODSTOTKA. Med temi ustanovitelji so tudi 3 zi ne osebe. Najve jih je ustanovila FIRMICA d.o.o.
21, prodala pa zaenkrat 5. Podjetju BIZSTART d.o.o., pa je od ustanovljenih 18 uspelo prodati e 13 d.o.o.
KOMENTAR
»Ustanovitev dru be brez ustanovitvenega kapitala v enem dnevu za ceno nekaj sto evrov pravnoformalno na prvi pogled ni sporna. Je pa problemati na iz vidika eti nega in odgovornega poslovanja.
Kupci tak nih dru b velikokrat ne vedo, kaj kupujejo. Nemalokrat postanejo lastniki dru b s prikritimi
dolgovi, katerih ne morejo popla ati. Poceni d.o.o. utegnejo kupovati tudi za tretje osebe in pogosto se
zgodi, da lastniki teh dru b postanejo bodisi dav ni dol niki, insolventni podjetniki, bodisi pa do ivijo
blokado ra una, kar predstavlja veliko tveganje za dav ne utaje. Pri prodaji dru b s prikritimi dolgovi
oz. kupovanju dru b za tretje osebe, ki so bodisi v ste aju ali dav ni dol niki, so torej vgrajena tveganja
za nespo tovanje dobrih praks, neeti no in dru beno neodgovorno poslovanje, pa tudi tveganja za
poslovanje, ki je potencialno v kon iktu z zakonom.«
Sandra Damijan, Msc., vodja delovne skupine za pripravo Smernic korporativne integritete.
4 Bisnode Bilten marec 2014
TEMA MESECA
TEMA MESECA
Bisnode Bilten marec 2014
5
Tema meseca:
LESNOPREDELOVALNA PANOGA V SLOVENIJI:
KRIZA NI BILA PRILO NOST
NAPOVED LIKVIDNOSTI: NAJMANJ LIKVIDNA PROIZVODNJA POHI TVA
Analiza lesnopredelovalne panoge v Sloveniji za obdobje med 2000 in 2013 ka e, da je njen e tako skromen prispevek
gospodarstvu kriza e dodatno in ob utno oklestila. To e zlasti velja za predelavo lesa ter pohi tveno dejavnost, medtem ko
je proizvodnja papirja utrpela manj negativnih posledic.
Lesnopredelovalna panoga* se deli na naslednje dejavnosti: Obdelava in predelava lesa (proizvodnja izdelkov iz lesa, plute,
slame in protja, razen pohi tva), Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja ter Proizvodnja pohi tva. V letu 2013 je bilo v tej
panogi 3.470 delujo ih podjetij, ki so leta 2012 zaposlovala 16.778 delavcev in skupaj ustvarila 1.864,3 milijona evrov
prihodkov, kar je okoli 2 ODSTOTKA prihodkov slovenskega gospodarstva. V letu 2012 so po dolgem asu ponovno izkazala
dobi ek, in sicer v vrednosti 10,4 milijona evrov.
*Podjetja so bila izbrana na podlagi glavne dejavnosti
PROFIL LESNOPREDELOVALNE PANOGE V SLOVENIJI
TEVILO VSEH LESNOPREDELOVALNIH PODJETIJ V 2013:
PROIZVODNJA PAPIRJA
OBDELAVA
IN PREDELAVA LESA IN IZDELKOV IZ PAPIRJA
*Problemati na podjetja so tista, ki bele ijo v povpre ju 75-odstotno verjetnost, da bodo v prihodnosti zabele ila blokado TRR-ja dalj o od 60 dni v prihodnjih 12 mesecih.
OCENA LIKVIDNOSTI ZA FEBRUAR 2014
18,3%
19,2%
DELE PODJETIJ S 75-ODSTOTNO VERJETNOSTJO BLOKADE POVPRE JE PANOGE
POVPRE NA VERJETNOST NASTANKA BLOKADE TRR-JA ZA 60 DNI ALI VE V PRIHODNJIH 12 MESECIH POVPRE JE PANOGE
OCENA LIKVIDNOSTI PO DEJAVNOSTIH LESNOPREDELOVALNE PANOGE
ZAPOSLENI, PRIHODKI IN DOBI EK V 2012:
} 16.778 1.864,3
3.470
Podjetja iz panoge v povpre ju izkazujejo 19,2 ODSTOTNO verjetnost, da bodo zabele ila blokado TRR-ja v naslednjih 12
mesecih, kar je nad slovenskim povpre jem (ki zna a okoli 14 ODSTOTKOV) , znotraj panoge pa je ta odstotek razli en. Z vidika
blokade so najbolj tvegana podjetja iz dejavnosti Proizvodnje pohi tva, saj bele ijo najvi ji povpre ni odstotek nastanka
blokade in najvi ji odstotek problemati nih podjetij*, obratno pa velja za podjetja iz dejavnosti Proizvodnje papirja.
ZAPOSLENIH
mio
PRIHODKOV
10,4 mio
ISTEGA DOBI KA
PROIZVODNJA
POHI TVA
POSLOVANJE PODJETIJ V PANOGI: MED 2000 IN 2013 V STE AJU VSAKO ESTO,
SKORAJ POLOVICA VSEH V POHI TVENI PANOGI
Od leta 2000 do 2013 je v lesnopredelovalni panogi postopek ste aja ali prisilne poravnave za elo skupaj kar 518 podjetij, kar
je 15,7 ODSTOTKA povpre nega tevila podjetij v panogi v tem obdobju. To hkrati pomeni, da je VSAKO 6. PODJETJE bele ilo
za etek ste aja ali prisilne poravnave. Izbrisalo pa se je kar 2.011 podjetij, v povpre ju letno okoli 180 podjetij.
PROIZVODNJA PAPIRJA
IN IZDELKOV IZ PAPIRJA
DELE PODJETIJ
S 75-ODSTOTNO
VERJETNOSTJO BLOKADE
POVPRE NA VERJETNOST
NASTANKA BLOKADE
TRR-JA ZA 60 DNI ALI VE
V PRIHODNJIH 12 MESECIH
25%
18,8%
21,0%
20%
15%
12,3%
16,9%
10%
21,7%
11,7%
5%
0%
OBDELAVA
IN PREDELAVA LESA
PROIZVODNJA
POHI TVA
TEVILO STE AJEV/PRISILNIH PORAVNAV IN IZBRISOV MED 2000 IN 2013 PO DEJAVNOSTIH
Od leta 2000 do 2013 se je skoraj polovica ste ajev 48,8 ODSTOTKA zgodila v dejavnosti Proizvodnje pohi tva, najmanj pa v
Proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja z le 8,5 ODSTOTKA. Izbrisov je bilo znatno ve . Najvi je tevilo slednjih je bele ila
dejavnost Obdelave in predelave lesa kar 52,5 ODSTOTKA, najmanj pa dejavnost Proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja, le
8,3 ODSTOTKA.
STE AJ/PRISILNA PORAVNAVA (SKUPNO):
IZBRISI (SKUPNO):
518
2.011
ALI VSAKO
6. PODJETJE
ALI 180
NA LETO
PROIZVODNJA
POHI TVA
253 ali 48,8 %
789 ali 39,2 %
OBDELAVA
IN PREDELAVA LESA
221 ali 42,7 %
1055 ali 52,5 %
PROIZVODNJA PAPIRJA
IN IZDELKOV IZ PAPIRJA
44 ali 8,5 %
167 ali 8,3 %
6 Bisnode Bilten marec 2014
TEMA MESECA
BONITETNA ODLI NOST PANOGE:
V SLOVENSKEM POVPRE JU
V analizirani panogi se bele i 14,3 ODSTOTKA podjetij, ki dosegajo
kriterij za pridobitev certi kata bonitetna odli nost*. Od tega je
samo 1,7 ODSTOTKA takih z najvi jo oceno AAA, kar je nekje okoli
slovenskega povpre ja. Iz vidika bonitetne odli nosti med
lesnopredelovalnimi dejavnostmi ni ve jih razlik.
*Bonitetno odli na podjetja, so podjetja, ki ustrezajo kriterijem in so se uvrstila na
najvi ji del lestvice bonitetne odli nosti. Bonitetna ocena odli nosti predstavlja
nadpovpre no bonitetno vrednost podjetja. Ta temelji na ra unovodskih izkazih za
zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih dvanajstih
mesecih. Poslovni subjekt lahko dose e bonitetno odli nost A, AA ali najvi jo oceno
AAA.
BONITETNA ODLI NOST
LESNOPREDELOVALNE PANOGE V 2013
CERTIFIKAT
BONITETNE ODLI NOSTI
PROIZVODNJA
POHI TVA
14,0 %
OBDELAVA
IN PREDELAVA LESA
14,2 %
PROIZVODNJA PAPIRJA
IN IZDELKOV IZ PAPIRJA
16,4 %
SKUPAJ
TEMA MESECA
14,3 %
Bisnode Bilten marec 2014
7
SUPERVISOR: DEJAVNOST OBDELAVA IN PREDELAVA LESA PREJELA SKORAJ
POLOVICO SREDSTEV S STRANI UPORABNIKOV DR AVNEGA PRORA UNA
1.627 podjetij iz lesnopredelovalne panoge je s strani uporabnikov prora una oz. javnih institucij v letu 2013 pridobilo
prejemke v vrednosti skupno 38.767.861,15 evrov. Kar 46,6 ODSTOTKA te vrednosti so pridobila podjetja iz dejavnosti
Obdelave in predelave lesa, 41,9 ODSTOTKA podjetja iz dejavnosti Proizvodnje pohi tva in samo 11,5 ODSTOTKA podjetja iz
dejavnosti Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja.
TOP 3 PODJETJA PO PREJEMKIH S STRANI UPORABNIKOV DR AVNEGA PRORA UNA
ZA LETO 2013
PANOGA
PODJETJE
PREJEMKI SKUPAJ V EUR
OBDELAVA IN PREDELAVA LESA
MARLES HI E MARIBOR D.O.O.
4.035.216,64
PROIZVODNJA PAPIRJA IN IZDELKOV IZ PAPIRJA
TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA D.O.O.
2.465.328,69
PROIZVODNJA POHI TVA
GONZAGA-PRO PROIZVODNJA, TRGOVINA, IN ENIRING, D.O.O.
1.672.957,99
Najvi je prejemke s strani uporabnikov prora una je pridobilo podjetje MARLES HI E MARIBOR D.O.O., ki je registrirano v
dejavnosti Obdelave in predelave lesa, sledita pa podjetji TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA D.O.O. v dejavnosti
Proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja ter GONZAGA-PRO PROIZVODNJA, TRGOVINA, IN ENIRING, D.O.O. v dejavnosti
Proizvodnje pohi tva.
DAV NI NEPLA NIKI: 2013 NAJBOLJ USODNO ZA PREDELAVO POHI TVA
Po dav nem seznamu z dne 25.01.2014 je bilo v panogi 227 dav nih nepla nikov* in 70 podjetij, ki niso oddala REK
obrazcev. To pomeni, da je znotraj lesnopredelovalne panoge okoli 10,2 ODSTOTKA takih, ki nimajo poravnanih vseh
obveznosti do dr ave. Najvi ji odstotek jih je v dejavnosti Proizvodnje pohi tva.
*Dav ni nepla niki so tisti dav ni zavezanci, kateri imajo zapadle nepla ane dav ne obveznosti, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 EUR
in so starej e od 90 dni.
TOP 7 DAV NIH NEPLA NIKOV V LESNOPREDELOVALNI DEJAVNOSTI NA DAN 25.1.2014
V ZNESKU 1 MIO DO 10 MIO EUR
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
ACER FURNIRNICA, spajalnica furnirja in trgovina d.o.o.
HD PROJEKTI, proizvodnja in storitve, d.o.o.
JAVOR PIVKA, lesna industrija, d.d.
NOVOLES lesna industrija Stra a, d.d.
PROIZVODNJA POHI TVA, MIRKO POMBERG s.p.
ROGA KA LES lesna industrija, d.o.o.
TERA ENA, proizvodnja in storitve d.o.o.
V STE AJU
V LIKVIDACIJI
V STE AJU
V STE AJU
V STE AJU
KOMENTAR
»Lesnopredelovalna podjetja so pri nas v krizo vstopila e oslabljena, saj jim je vse od osamosvojitve
dalje zmanjkovalo akumulacije za razvojne in marketin ke dejavnosti. Za mnoga pohi tvena podjetja
pa je bila usodna kombinacija ve kot 20-odstotnega padca prodaje in dviga minimalne pla e med
krizo ter drugih, nanjo vezanih javnih izdatkov. Z obstoje imi obremenitvami dela ter ob tako rigidni
delovnopravni zakonodaji ne morejo enakovredno tekmovati s tujo konkurenco. Delno jih bodo
okrepili dose eni dogovori z MGRT, ki bo odslej kot razpisni kriterij upo tevalo dodano vrednost na
zaposlenega po posameznih dejavnostih in ne ve povpre je predelovalnih dejavnosti. Tako bodo
mo nost za uspeh dobila vsa nadpovpre na podjetja. V zadnjih letih smo precej prispevali tudi h
krepitvi porabe lesa, veliko naporov pa vlagamo e v oblikovanje sektorskega razvojnega modela za
celovit in sistemati en pristop k prestrukturiranju panoge.«
Igor Milavec, direktor Zdru enja lesne in pohi tvene industrije
8 Bisnode Bilten marec 2014
TEMA MESECA
Mikro - izpostavljamo:
DAV NI NEPLA NIKI - FEBRUAR 2014
Dav ni nepla niki so dav ni zavezanci z zapadlimi nepla animi dav nimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred
mesecem objave presegajo 5.000 evrov ter so starej e od 90 dni. Zadnji dav ni seznam je bil objavljen 25. februarja 2014.
tevilo nepla nikov skupaj: 7.168
tevilo nepla nikov, ki prejemajo javna sredstva*: 204
Dele nepla nikov z dolgom nad 1 mio €: 1,3 % ali 92
Dele insolventnih nepla nikov: 17,1 %
* Prejeta javna sredstva v 90-dnevnem roku pred objavo
TRANSAKCIJE V TUJINO - DECEMBER 2013
Zajete so transakcije nad 30.000 evrov, ki so potekale preko transakcijskih ra unov v tujino. Upo tevane so tiste dr ave, v
katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za prepre evanje in odkrivanje pranja denarja ali nanciranja terorizma oziroma se le-ti ne
izvajajo v zadostni meri, iz objave podatkov o transakcijah, ki jih Uradu RS za prepre evanje pranja denarja posredujejo
organizacije na podlagi drugega odstavka 38. lena ZPPDFT (eznam dr av po 22. a lenu in 38. lenu ZPPDFT).
Datum zajetja podatkov: 31.12.2013
Skupni znesek transakcij v €: 21.918.671,55
Gibanje skupnega zneska transakcij v primerjavi z mesecem prej: 3,5 %
Gibanje skupnega zneska transakcij v primerjavi z letom prej: 805,5 %
Dr ava z najvi jim dele em transakcij v tujino: TUR IJA
JAVNA NARO ILA - DECEMBER 2013
Podatki so javno objavljeni na spletni strani Ministrstva za nance, kamor naro niki v skladu z Zakonom o javnem naro anju
in Zakonom o javnem naro anju na vodnem, energetskem, transportnem podro ju in podro ju po tnih storitev neposredno
po iljajo v objavo obvestila o javnih naro ilih in razpisne dokumentacije.
Datum zajetja podatkov: 31.12.2013.
Skupno tevilo javnih naro il: 327
Skupni znesek javnih naro il v €: 163.369.784,64
Gibanje skupnega zneska javnih naro il v primerjavi z mesecem prej: 50 %
Izdajatelj javnega naro ila z najvi jo vrednostjo: HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI, D.O.O.
BISNODE OCENA LIKVIDNOSTI - JANUAR 2014
Bisnode ocena likvidnosti podaja verjetnost, da bo pri subjektu v naslednjih 12 mesecih pri lo do blokada vseh odprtih TRRjev za ve kot 60 dni. Ocena je podana na nivoju gospodarstva in je predstavljena s tirimi kategorijami, ki ozna ujejo
manj o/ve jo verjetnost blokade.
Povpre na ocena za celotno slovensko gospodarstvo: 14,6 %
Dele podjetij s povpre no 75-odstotno verjetnostjo blokade: 17,8 %
Gibanje dele a s povpre no 75-odstotno verjetnostjo blokade v primerjavi z
mesecem prej: 1,8 %
Dejavnost z najvi jo povpre no verjetnostjo blokade: GRADBENI TVO
Kategorija z najvi jo povpre no verjetnostjo blokade po velikosti: MIKRO
MIKRO-IZPOSTAVLJAMO
Bisnode Bilten marec 2014
9
POSLOVNI UTRIP
PET KAZALNIKOV MESE NEGA POSLOVNEGA UTRIPA
V spodnji tabeli prikazujemo pet izbranih kazalcev mese nega poslovnega utripa za zadnje tri mesece. Z indeksom je
predstavljeno gibanje kazalcev glede na predhodni mesec ter glede na isti mesec predhodnega leta.
VSEBINA
NOVEMBER
DECEMBER
JANUAR
INDEKS JAN14/DEC13
INDEKS JAN14/JAN13
USTANOVITVE GOSPODARSTVO
1.928
1.599
1.972
123
91
INSOLVEN NI POSTOPKI *
493
501
478
95
109
TEVILO BLOKIRANIH SUBJEKTOV
14.410
13.856
13.247
96
93
TEVILO NAROKOV
1.037
650
886
136
103
1.043
2.149
1.196
56
115
IZBRISI PODJETIJ
*Vklju uje ste aje pravnih oseb, prisilne poravnave in likvidacije.
Vir: www.bisnode.si
MAKRO PREGLED GOSPODARSTVA
GIBANJE BRUTO DOMA EGA PROIZVODA (BDP)
_
_
Bruto doma i proizvod (BDP) je najpomembnej i agregat nacionalnih ra unov in najobse nej e merilo celotne ekonomske
aktivnosti v dr avi. Je tr na vrednost vseh kon nih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke dr ave v enem
letu.
Grafikon prikazuje vrednost BDP-ja v Sloveniji po etrtletjih. Podatki so merjeni na podlagi temeljnih agregatov
nacionalnih ra unov v teko ih cenah in niso prilagojeni na vpliv sezone in tevilo delovnih dni.
Vrednost BDP-ja v Sloveniji po etrtletjih (mio EUR)
Vir: www.stat.si
1,0%
0,1%
2,9%
9.000
8.800
8.600
9.141
9.044
8.966
8.400
8.200
-4,6%
gibanje glede na leto prej
8.124
2013
8.000
Q1
etrtletje
Vrednost BDP v mio EUR
Q2
Q3
Q4
Q1 2013
Q2 2013
Q3 2013
Q4 2013
8.124
9.044
9.141
8.966
Bruto doma i proizvod (BDP) se je v etrtem etrtletju 2013 v primerjavi z istim etrtletjem leta 2012 pove al. K rasti so najve
prispevale bruto investicije, torej bruto investicije v osnovna sredstva ter spremembe zalog.
Vir: SURS, 28.02.2014
10 Bisnode Bilten marec 2014
MAKRO
GIBANJE RASTI CEN
In acija ozna uje rast ravni cen na splo no, stopnjo rasti in acije pa prikazuje spremembo ravni cen. V Sloveniji se za merilo
in acije uporablja indeks cen ivljenskih potreb in, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev,
ki jih doma e prebivalstvo namenja za nakupe predmetov kon ne porabe doma in v tujini.
In acija v Sloveniji
INFLACIJA V SLOVENIJI
Gra kon prikazuje letno in acijo v Sloveniji. Mese na
in acija ka e spremembe cen v teko em mesecu na
pretekli mesec. Letna in acija ka e spremembe cen v
teko em mesecu glede na isti mesec preteklega leta.
Vir: www.stat.si
2,5
2
1,5
1
0,5
0
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
1
2
-0,5
2014
2013
-1
Letna
Mese na
Mesec/leto
mar.13
apr.13
maj.13
jun.13
jul.13
avg.13
sep.13
okt.13
nov.13
dec.13
jan.14
feb.14
Letna in acija
2,0
1,5
1,2
1,9
2,6
2,1
1,4
1,3
1,3
0,7
0,8
0,1
Mese na in acija
0,3
0,7
0,3
0
-0,3
0,3
0,3
0
-0,1
-0,9
-0,6
0,1
Rast cen na letni ravni je bila v februarju 0,1-ODSTOTNA (v januarju 0,8-ODSTOTNA), v istem obdobju prej njega leta pa je bila
2,7-ODSTOTNA. Povpre na 12-mese na rast je bila 1,4-ODSTOTNA (v istem obdobju prej njega leta 2,6-ODSTOTNA).
Vir: SURS, 07.03.2014
PRIMERJAVA INFLACIJE
V SLOVENIJI IN EU
Primerjava letne in acije v Sloveniji in EU
Vir: www.eurostat.com
2,8
2,3
Gra kon prikazuje primerjavo letne in acije
v Sloveniji in EU po indeksu HICP.
1,8
1,3
0,8
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
1
2014
2013
EU
Slovenija
Mesec/leto
feb.13
mar.13
apr.13
maj.13
jun.13
jul.13
avg.13
sep.13
okt.13
nov.13
dec.13
EU
2,0
1,9
1,4
1,6
1,7
1,7
1,5
1,3
0,9
1,0
1,0
0,9*
Slovenija
2,9
2,2
1,6
1,6
2,2
2,8
2,2
1,5
1,1
1,2
0,9
0,9
jan.14
*Za asni podatki
Letna stopnja in acije v dr avah lanicah EU je bila v januarju 2014 0,9-ODSTOTNA (decembra 1,0-ODSTOTNA). Najni ja je bila
na Cipru, 1,6-ODSTOTNA, najvi ja pa na Finskem in v Zdru enem kraljestvu, 1,9-ODSTOTNA. V Sloveniji je bila 0,9-ODSTOTNA.
Vir: SURS, 28.02.2014, EUROSTAT, 11.03.2104
MAKRO
Bisnode Bilten marec 2014
11
GIBANJE STOPNJE BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI
Brezposelnost je stanje brez uradne zaposlitve. Merimo jo s stopnjo brezposelnosti kot dele em brezposelnih oseb v
aktivnem prebivalstvu. Gra kon prikazuje gibanje stopnje brezposelnosti v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih.
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji
Vir: ZRSZ
14
13,5
13
12,5
12
11,5
11
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
2013
Mesec/leto
jan.13
feb.13
mar.13
apr.13
maj.13
jun.13
jul.13
avg.13
sep.13
okt.13
nov.13
dec.13
Stopnje brezposelnosti
13,6
13,6
13,4
13,3
13,0
12,8
12,9
12,8
12,6
13,0
13,0
13,5
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je v decembru 2013 po dveh mesecih mirovanja zvi ala za 0,5 ODSTOTNE
to ke, na 13,5 ODSTOTKA. Na ZRSZ je bilo ob koncu februarja 2014 registriranih 129.764 brezposelnih oseb ali 0,1 ODSTOTKA
manj kot januarja, v primerjavi s februarjem 2013 pa je bila brezposelnost ve ja za 4,6 ODSTOTKA.
Vir: SURS, 28.02.2014; ZRSZ, 11.03.2014
UVOZ IN IZVOZ BLAGA
Uvoz in izvoz blaga v Sloveniji
Zunanja trgovina predstavlja blagovno
menjavo s tujino: izvoz blaga v tujino
oziroma uvoz blaga iz tujine. Grafikon
prikazuje mese no izmenjavo blaga
Slovenije s tujino v zadnjih dvanajstih
mesecih.
Vir: www.stat.si
2050000
1800000
1550000
1300000
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
2013
2014
Izvoz
Mesec/leto
feb.13
mar.13
apr.13
maj.13
jun. 13
Izvoz
1.701.201
1.895.880
1.922.951
1.805.648
1.796.328
1.917.852
1.518.500
1.892.556
Uvoz
1.771.348
1.880.856
1.909.014
1.949.885
1.756.626
1.889.539
1.582.217
1.867.474
jul.13
avg.13
sep.13
nov.13
dec.13
jan.14*
1.994.354
1.869.737
1.641.879
1.827.067
2.015.785
1.967.903
1.742.306
1.802.205
okt.13
1
Uvoz
*Podatki so za asni
Slovenija je po za asnih podatkih v prvem mesecu leto njega leta izvozila za 1.827,1 MILIJONA, uvozila pa za 1.802,2 MILIJONA
evrov blaga. Izvoz v januarju 2014 je bil za 9,4 ODSTOTKA vi ji, uvoz pa za 3,3 ODTSOTKA ni ji kot v januarju 2013.
Vir: SURS, 12.03.2014
12 Bisnode Bilten marec 2014
MAKRO
MIKRO PREGLED GOSPODARSTVA
NOVOUSTANOVLJENA PODJETJA
tevilo novoustanovljenih podjetij zajema gospodarske dru be, samostojne podjetnike in ostale pravne oblike, v katerih se
izvaja gospodarska dejavnost. V gra konu je prikazano tevilo novoustanovljenih podjetij v Sloveniji v teko em in
predhodnem letu po mesecih.
tevilo novoustanovljenih podjetij v Sloveniji
Vir: www.gvin.com
-9,4%
2.000
1.800
1.600
1.972
1.400
1.200
gibanje glede na leto prej
2014
1.000
1
2
4
3
5
6
7
8
9
10
11
2013
12
Mesec v letu
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november december
Novoustanovljena 2013
2.177
1.735
1.855
2.007
1.442
1.111
1.939
1.154
1.920
2.351
1.928
Novoustanovljena 2014
1.972
1.599
V januarju 2014 se je v Sloveniji ustanovilo 1.972 gospodarskih subjektov, kar je za 9,4 ODSTOTKA manj kot v enakem obdobju
lani, ko se jih ustanovilo le 2.177.
IZBRISI PODJETIJ
Gra kon prikazuje gibanje izbrisov gospodarskih dru b, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij, v katerih se izvaja
gospodarska dejavnost. Prikazani so izbrisi v Sloveniji v teko em in predhodnem letu.
Izbrisi podjetij v letih 2013 in 2014
Vir: www.gvin.com
1.300
15,2%
1.100
900
1.196
700
gibanje glede na leto prej
2014
500
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
2013
12
Mesec/leto
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september oktober
november
december
Izbrisi 2013
1.038
985
866
1.054
1.090
818
1.043
532
1.076
1.043
2.149
Izbrisi 2014
1.196
824
V januarju 2014 se je v Sloveniji izbrisalo 1.196 gospodarskih subjektov ali 158 ve kot v enakem obdobju lani.
MIKRO
Bisnode Bilten marec 2014
13
BLOKADE
Blokada podjetja pomeni, da dolo ena obveznost bremeni transakcijski ra un (TRR) ter na tem ra unu ni zadostnega
razpolo ljivega stanja. Med blokirana podjetja so v teta vsa podjetja, ki so v teko em mesecu na odprtih TRR-jih bele ila
blokado najmanj 1 dan. Gra kon prikazuje blokade podjetij po mesecih v teko em in predhodnem letu.
Blokade podjetij v letih 2013 in 2014
14.000
Vir: www.bonitete.si
-7,0%
13.000
12.000
11.000
13.247
10.000
9.000
8.000
gibanje glede na leto prej
7.000
2014
1
2
4
3
5
6
7
8
9
10
11
2013
12
Mesec/leto
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september oktober
november
december
Blokade 2013
14.241
15.256
15.401
14.653
14.479
14.539
12.569
13.610
16.034
14.410
13.856
Blokade 2014
13.247
14.823
Januarja 2014 je bilo blokiranih 13.247 subjektov, kar je dobrih 7 ODSTOTKOV manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo
blokiranih 14.241 subjektov.
NAROKI
Narok pomeni sodelovanje strank s sodi em, razpisano v postopku za dolo en as in kraj oziroma sre anje ali obravnavo
sodi a ali drugega organa in strank, na katerem se opravljajo dolo ena procesna dejanja. Gra kon prikazuje tevilo podjetij,
za katera so bili v teko em mesecu razpisani novi naroki.
Naroki v gospodarstvu v letih 2013 in 2014
950
Vir: www.bonitete.si
3,0%
750
550
886
350
gibanje glede na leto prej
2013
2014
7.000
1
2
4
3
5
6
7
8
9
10
11
12
Mesec/leto
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september oktober
november
december
Naroki 2013
860
873
1.015
1.030
1.093
970
458
253
932
1.037
650
Naroki 2014
886
1.151
V leto njem januarju je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani razpisanih 26 narokov ve .
14 Bisnode Bilten marec 2014
MIKRO
INSOLVEN NI POSTOPKI
Insolven ni postopki so postopki, ki se vodijo zoper tiste gospodarske in druge subjekte, ki so postali prezadol eni ali so dalj
asa pla ilno nesposobni. V Sloveniji med insolven ne postopke tejemo ste ajni postopek, prisilno poravnavo in
likvidacijo. Gra kon prikazuje tevilo podjetij, ki so v teko em mesecu za eli enega od ste ajnih postopkov.
tevilo ste ajev v letih 2013 in 2014
500
Vir: www.bisnode.si
0,5%
450
400
350
300
478
250
200
gibanje glede na leto prej
150
2014
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
2013
12
Mesec/leto
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
Insolven ni postopki 2013
438
401
430
408
551
595
332
280
411
456
493
501
Insolven ni postopki 2014
478
Januarja 2014 je bilo v Sloveniji oklicanih 478 novih insolven nih postopkov proti pravnim osebam
decembra 2013 in dobrih 9,1 ODSTOTKA ve kot v enakem obdobju lani.
to je le 40 ve kot
OCENA TVEGANJA
To ke tveganja, ki jih po lastni metodologiji (Failure Score Model) izra unava dru ba Bisnode, temeljijo na dvajsetih
podatkih, zajetih iz tirih segmentov: nan nih in demografskih podatkov, pla ilnih navad podjetij ter javno dostopnih
podatkov o to bah, blokadah itn. Statisti ni model izra unava verjetnost neuspeha podjetja v naslednjih dvanajstih mesecih
(ste aj, prisilna poravnava, likvidacija, izbris). Ocene tveganja se gibljejo od D do AAA, vi ja vrednost pomeni ni je tveganje
za etka insolventnega postopka v letu dni.
Na spodnjem gra konu je prikazana odstotna struktura po oceni tveganja, razdeljena v tiri skupine: AAA, AA, A (najni je
tveganje), BBB, BB, B (srednje tveganje), CCC, CC, C (najvi je tveganje) in D ter S (D: za etek insolventnega postopka, S:
trenutno se ne ocenjuje). Struktura je podana za zadnji teko i mesec in primerjava glede na isti mesec predhodnega leta.
C, CC, CCC: 46,9%
JANUAR 2014
V primerjavi z januarjem 2013:
rast za 8,5 ODSTOTKA
B, BB, BBB: 42,0%
42,6%
A, AA, AAA: 10,0%
44,6%
V primerjavi z januarjem 2013:
padec za 10,0 ODSTOTKA
S, D: 0,5%
12,2%
0,6%
JANUAR 2013
Januarja 2013 je bilo z ocenami tveganja A, AA in AAA ocenjenih 14.778 podjetij 10 ODSTOTKOV manj kot v enakem obdobju
lani, ko je bilo takih podjetij 16.429.
MIKRO
Bisnode Bilten marec2014
15
Bisnode d.o.o.
Likozarjeva ul. 3,
SI-1000 Ljubljana
T: 01 620 2 700
E: [email protected]
W: www.bisnode.si