DOBRA KMETIJSKA PRAKSA GNOJENJA V VINOGRADIH VSEBINA

DOBRA KMETIJSKA
PRAKSA GNOJENJA
V VINOGRADIH
Janez SUŠIN
Metlika, 29. januar 2013
VSEBINA
1. Kaj je dobra kmetijska praksa gnojenja?
2. Vzorčenje in kemijska analiza tal v vinogradu
3. Suša in gnojenje vinogradov
4. Posebnosti pri gnojenju vinogradov
5. Fiziološke motnje prehrane vinske trte
6. Kakšna tla imamo v vinogradih na Dolenjskem?
1
Kaj je dobra kmetijska praksa gnojenja ?
Dobra kmetijska praksa gnojenja so vsa strokovno
utemeljena priporočila, s katerimi zagotavljamo
ustrezno prehrano rastlin ob kar največjem
upoštevanju načel varovanja okolja.
Kaj je namen dobre kmetijske prakse gnojenja?
1. Zagotoviti uravnoteženo prehrano rastlin
2. Preprečiti prekomeren vnos hranil v tla
3. Preprečiti obremenjevanje okolja
4. Pridelati kakovosten pridelek
2
Kaj je pomembno za gnojenje vinske trte?
1. Odvzem hranil s pridelkom
2. Kemijska analiza tal
3. Vrsta in način delovanja gnojil
4. Fiziologija rasti vinske trte
5. Tehnologija gnojenja
6. Vremenske razmere
7. Zakonske omejitve
8. itd.
Pomen vzorčenja in kemijske
analize tal za gnojenje
vinogradov
3
Vzorčenje tal
Napaka pri vzorčenju tal je lahko
bistveno večja kot pri analitiki tal.
Napačno odvzet vzorec tal
Neustrezni rezultat analize
Neustrezni gnojilni nasvet in
posledično tudi gnojenje
Osnovna načela vzorčenja tal
Vzorec tal mora v kar največji možni meri izražati dejansko
stanje rodovitnosti tal na površini, ki jo želimo analizirati
(REPREZENTATIVNOST VZORCA !!)
Vzorec tal odvzamemo vedno
(HOMOGENOST PARCELE!!)
iz
izenačene
parcele
Enotnih navodil ni, so le priporočila !!!
4
“Povprečen” vzorec tal
Oprema za vzorčenje tal
5
Kdaj opraviti vzorčenje tal v vinogradih?
Jeseni po spravilu pridelka (september-november).
Interval vzorčenja: 5 let
Problem
zgodnjega
spomladanskega
termina
vzorčenja (februar - april)
Globina vzorčenja
0-30 cm (obstoječi nasad)
0-30 cm in 30-60 cm (obnova)
rigolanje
6
Sistem vzorčenja v vinogradih
Enakomerna
porazdelitev
vzorčenja po celotni
površini
Robni efekt !!
Napake pri vzorčenju
7
Vzorčenje tal v
vinogradih
Medvrstni prostor
Vrsta
(prostor pod trto)
Shema vinograda
Vrsta – prostor pod trtami
Medvrstni prostor
Vrsta – prostor pod trtami
Medvrstni prostor
Vrsta – prostor pod trtami
8
Vzorčenje tal v vinogradih
Vzorčenje po
celotni površini
Vzorčenje med vrstami
Vzorčenje v vrsti
Vzorčenje tal v vinogradih
Vzorčenje po
celotni površini
Vzorčenje med vrstami
Vzorčenje v vrsti
9
Kako torej vzorčiti tla v vinogradu ter nato gnojiti?
Vzorčimo in gnojimo
enakomerno po celotni
površini nasada!
Nikoli ne gnojimo tam,
kjer nismo vzorčili!
NE POZABIMO: Koreninski sistem vinske trte se ne nahaja samo
pod trto, temveč tudi v medvrstnem prostoru!!
Ali način vzorčenja vpliva na gnojilni odmerek?
Vpliv vzorčenja na gnojilni odmerek fosforja
Sadovnjak
V vrsti
45 mg P2O5/100g (E)
Nič gnojenja
Med vrstami
12 mg P2O5/100g (B)
60 kg P2O5/ha
Po celi površini
21 mg P2O5/100g (C)
40 kg P2O5/ha
10
Ali način vzorčenja vpliva na gnojilni odmerek?
Vpliv vzorčenja na gnojilni odmerek kalija
Sadovnjak
V vrsti
31 mg K2O/100g (D)
30 kg K2O/ha
Med vrstami
12 mg K2O/100g (B)
80 kg K2O/ha
Po celi površini
25 mg K2O/100g (C)
60 kg K2O/ha
Kemijska analiza tal
Vrste analiz
Osnovne
Razširjene
Zahtevnejše
pH
organska snov
skupna hranila
P2O5 - dostopni
Mg - dostopni
težke kovine
K2O - dostopni
tekstura tal
N-min
...
11
Kislost tal (pH)
pH = - log H+
Kislost tal (pH)
< 4,5
4,5 - 5,5
5,6 – 6,7
6,8 – 7,2
> 7,2
Opis tal
Zelo kisla tla
Kisla tla
Slabo kisla tla
Nevtralna tla
Alkalna (bazična) tla
1 pH enota pomeni 10-krat bolj kisla tla !!
Pomen kislosti tal (pH)
Kislost tal uravnava
dostopnost hranil
za rastline
12
Pomen kislosti tal (pH)
pH tal
4,0
4,5
5,0
5,5
Zelo kisla tla
6,0
6,5
7,0
Zmerno kisla tla
7,5
8,0
Bazična tla
Dostopnost hranil
Fiziološke motnje prehrane vinske trte zaradi
neustrezne kislosti tal (pH)
1. kloroza: razbarvanost listne površine (magnezij, železo)
2. motena (neenakomerna) oplodnja (bor)
3. težave pri cvetenju in zorenju (fosfor)
4. slaba rast (dušik)
5. manjša odpornost na sušo, slabša dozorelost lesa (kalij)
13
Kaj vpliva na pH tal?
1. naravne danosti tal (matična podlaga)
2. vsebnost organske snovi
3. raba tal
4. klimatske razmere
5. gnojenje
6. kisle padavine
7. itd
Kako se v naravi spreminja pH tal?
V naravi se pH tal znižuje (TLA SE ZAKISUJEJO) zaradi
naslednjih procesov:
1.
odvzem bazičnih kationov (Ca, Mg) s pridelki
2.
razgradnja rastlinskih ostankov (tvorijo se organske in
anorganske kisline)
3.
kisle padavine (dušikova in žveplena kislina)
4.
izpiranje bazičnih kationov (predvsem Ca in Mg)
5.
uporaba fiziološko kislih gnojil
14
Kako lahko vplivamo na pH tal?
Večji pH
Manjši pH
APNJENJE
1. fiziološko kisla
mineralna gnojila
uporaba apnenih gnojil
na podlagi Ca (apno,
hidratizirano apno,
apnenec)
2. kisli organski
substrati (šota ipd.)
3. “kisel dež” (SO2)
Koliko je na Dolenjskem v vinogradih prekislih tal?
Bazična tla
pH>7,2
27 %
Zelo kisla tla
Kisla tla
pH<4,6
pH 4,6 - 5,5
2%
9%
Slabo kisla tla
pH 5,6 - 6,5
28 %
Nevtralna tla
pH 6,6 - 7,2
34 %
15
Sredstva za apnjenje
1.
CaCO3
(apnenec)
2.
CaMg(CO3)2
(dolomit)
3.
CaO
(apno oz. žgano apno)
4.
Ca(OH)2
(gašeno oz. hidratizirano apno)
Apno in gašeno apno delujeta hitro, vendar sta zelo agresivna za
žive organizme v tleh (deževnike, korenine rastlin), zato ju
smemo odmerjati le malo naenkrat (od 1 t CaO/ha na lahkih do
največ 3 t CaO/ha na težkih tleh) in še to najbolje pozno jeseni ali
pozimi, ko organizmi v tleh niso aktivni.
Sredstva za apnjenje
Apnenec in dolomit nista agresivna; pH talne raztopine se po
vnosu apnenca v tla poveča le nekoliko nad nevtralno
vrednostjo, četudi damo zelo velike odmerke.
Dolomit ima tršo kristalično strukturo kot apnenec, zato se
počasneje raztaplja (mora biti fino mlet). Ni priporočljivo
odmerjati več kot 2 - 4 t/ha dolomita v obdobju 2 - 4 let, ker
se v tleh lahko nakopiči preveč dostopnega Mg.
16
Kako določimo odmerek za apnjenje?
Odmerki se določijo na podlagi pH tal, vsebnosti humusa ter
talnega tipa glede na teksturo.
Apnjenje se razlikuje tudi glede kulture (travnik ali njiva).
Lažja tla se apni vsake 3 - 4 leta, težka pa na 4 - 6 let.
Apneno sredstvo je priporočljivo zadelati v tla.
Apnimo vedno izven rastne dobe (zgodaj pomladi ali jeseni po
spravilu pridelkov)
Potrebni odmerki za apnjenje glede na pH in tip tal
Meliorativno apnjenje pri
prekislih tleh
Vzdrževalno apnjenje
Apnjenje ni
potrebno
pri pH
vrednosti
največji enkratni
odmerek
(t CaO/ha)
pri optimalnem
pH območju v
tleh
količina za
tri leta
(t CaO/ha)
pri pH tal
peščena
< 5,4
1,5
5,4 - 5,8
0,7
> 5,8
peščeno
ilovnata
< 5,8
2,0
5,8 - 6,3
1,2
> 6,3
Srednje
težka tla
ilovato
peščena
do
ilovnata
ali
meljasta
< 6,2
6,0
6,2 - 6,5
1,7
Težka tla
meljasto
glinasta
ali
glinasta
< 6,6
10,0
6,6 - 6,7
2,0
Tip tal
Lahka tla
> 6,8
> 7,2
17
Vpliv gnojenja na pH tal
Večina gnojil v tleh deluje kislo:
FIZIOLOŠKO KISLA GNOJILA
Gnojila na podlagi amonija in sulfata
Delovanje amonijskih gnojil v tleh
Amonijska gnojila zakisajo tla, ker se pri nitrifikaciji
amonija sproščajo kisli vodikovi protoni
2NH4+ (amonij) + 4O2  2NO3- (nitrat) + 4H+ (kisli protoni) + 2H2O
Primerno za gnojenje bazičnih tal
18
Mineralna gnojila s fiziološko kislim delovanjem
Mineralno gnojilo
Amonijev sulfat
Urea/sečnina
Monoamonijevfosfat (MAP)
NPK gnojila
KAN
Superfosfat
Bazični ekvivalent za 100 kg gnojila
(kg CaCO3)
110
80
65
10-40
20
4
Superfosfat: 16-18 % P2O5 + 50 % sadre (CaSO4xH2O)
Fosforna gnojila, ki v tleh delujejo bazično
Mineralno gnojilo
Hiperfosfat
Hipercorn
Thomasov fosfat
% P2O5
28-30
32-33
14-16
% CaO
20
50-52
45
% MgO
1-2
2-3
Omenjena gnojila v tleh delujejo bazično zaradi
dodatka bazičnih kationov (Ca, Mg)
19
Vpliv kalijevih gnojil na pH tal
Kalijevo gnojilo
Vpliv na pH tal
Kalijevi kloridi
nevtralen
Kalijevi sulfati
kisel
Kako gnojiti na bazičnih tleh?
Dušik
Uporaba amonijskih gnojil
Fosfor
superfosfat, monoamonijevfosfat (MAP)
Kalij
Uporaba gnojil na podlagi sulfata
Ostalo
kisli organski substrati (šota …)
20
Kako gnojiti na prekislih tleh?
Najprej je potrebno opraviti APNJENJE, šele
nato gnojiti!!
Oskrbljenost tal z rastlinam lahko dostopnimi hranili
Oskrbljenost tal
Opis
Kako gnojiti
A siromašna
hudo pomanjkanje hranila; več kot 2x
premalo
Gnojenje je NUJNO! Gnojiti je potrebno več od
odvzema rastlin s pridelkom
B srednja
zmerno pomanjkanje hranila: 50 %
premalo
Gnojenje je večinoma nujno potrebno. Gnojiti je
potrebno več od odvzema rastlin s pridelkom
C optimalna
optimalna raven hranila v tleh
Gnojimo toliko, kot rastlina potrebuje
D čezmerna
zmerno preveč hranila: 50 % preveč
Gnojimo pol manj, kot potrebuje rastlina.
E ekstremna
izrazito preveč hranila: več kot 2x
preveč
Gnojenje NI potrebno
21
Oskrbljenost tal z rastlinam lahko dostopnimi hranili
Fosfor
Stopnja
oskrbljenosti
A - siromašna
B - srednja
C - optimalna
D - čezmerna
E - ekstremna
Kalij
mg P2O5/100g
<6
6-12
13-20
21-30
> 30
Stopnja
oskrbljenosti
A - siromašna
B - srednja
C - optimalna
D - čezmerna
E - ekstremna
mg K2O/100g
Lahka-srednje težka tla
<8
8-15
16-25
26-40
> 40
Težka tla
< 12
12-20
21-30
31-45
> 45
Magnezij
Stopnja
oskrbljenosti
A - siromašna
B - srednja
C - optimalna
D - čezmerna
E - ekstremna
mg Mg/100g
Lahka-srednje težka tla
<6
6-14
> 14
Težka tla
<8
8-17
> 17
Organska snov
Pomen organske snovi v tleh
1. vezava hranil (manjše izpiranje)
2. mikrobiološka aktivnost tal
3. večja odpornost rastlin na sušo
4. boljši zračno-vodni režim tal
22
Organska snov
Organska snov (%)
<1
1-2
2-4
4-8
>8
Opis tal
Slabo humozna tla
Zmerno humozna tla
Humozna tla
Močno humozna tla
Zelo močno humozna tla
V zgornjem sloju tal v vinogradu naj bo vsaj 2 % organske snovi
Suša in gnojenje vinogradov
23
Zakonitosti prehrane rastlin v suši
Prisotnost vlage v tleh je glavni
predpogoj za delovanje in sprejem
hranil v rastline ter predpogoj za
sproščanje hranil v talno raztopino iz
oblik, ki rastlinam trenutno niso na
voljo.
Motnje v prehrani rastlin so v suši
posledica slabše dostopnosti hranil!
Zakonitosti prehrane rastlin v suši
V obdobju suše je sprejem
hranil v rastline oviran
Manjši pridelek
(manjši odvzem hranil iz tal)
V tleh ostane več hranil
24
Zakonitosti prehrane rastlin v suši
Prekomerno izhlapevanje
(transpiracija) vode skozi listne reže
V rastlinah se povečuje
koncentracija hranil
Negativni vpliv na
kakovost pridelka
Zakonitosti prehrane rastlin v suši
Prikriti znaki pomanjkanja hranil v rastlinah v obdobju suše
Pomanjkanje fosforja v
posevku koruze
SUŠA
(oviran sprejem P v rastlino)
25
Zakonitosti prehrane rastlin v suši
V sušnem obdobju gnojenja ne usmerjajmo na
podlagi vidnih fizioloških motenj v prehrani rastlin,
saj so pravi vzroki za te motnje ponavadi “prikriti”,
oziroma niso posledica pomanjkanja hranil v tleh!
Preventivni ukrepi za zmanjševanje posledic suše
Preventivni ukrepi so vsa tista opravila, s katerimi lahko
že pred pojavom suše vplivamo na zmanjšanje njenih
posledic, ko se le-ta pojavi. To so vsi ukrepi dobre
kmetijske prakse pri gnojenju.
S preventivnimi ukrepi posledice suše ne moremo
popolnoma preprečiti, temveč jih zgolj ublažimo!
26
Gnojenje v obdobju suše
1. PRAVILO: Rastlinam omogočimo dotok vode (namakanje)
2. PRAVILO: Pri gnojenju v suši je potrebno biti posebej previden,
saj gnojenje v takšnih razmerah rastlinam (in okolju) lahko prej
škodi kot koristi.
Gnojenje v obdobju suše
POGOSTA NAPAKA: V sušnih razmerah rastline začnemo gnojiti
samo zato, ker se je rast ustavila.
Kopičenje hranil v tleh, ki jih rastline ne morejo uporabiti
3. PRAVILO: V suši gnojimo le na način, ki bo omogočal, da
bodo rastline hranila lahko uporabila
27
Kako gnojimo vinograde v suši?
GRANULIRANA GNOJILA
4. PRAVILO: V sušnih razmerah se izogibajmo gnojenju z
granuliranimi gnojili, saj zaradi pomanjkanja vlage v tleh leta ne bodo delovala tako, kot bi morala.
Kako gnojimo vinograde v suši?
FERTIGACIJA: gnojenje skupaj z namakanjem
5. PRAVILO: Če z namakanjem rešimo problem vlage v tleh, s
tem rešimo tudi problem dostopnosti hranil za rastline, zaradi
česar dodatno dovajanje hranil z namakanjem vedno ni
potrebno. Fertigacijo zato uporabimo le takrat, ko rastline
poleg vode potrebujejo tudi rastlinska hranila.
28
Kako gnojimo vinograde v suši?
FOLIARNO GNOJENJE: gnojenje preko površine rastlin (preko listov)
Prednosti:
1. hitrejše in učinkovitejše delovanje
2. možna hkratna uporaba s FFS
Slabosti:
1. izkoristek hranil je lahko slabši (izgube na listu)
2. ožigi na listih
3. finančno zahtevnejši ukrep (poraba vode)
Kako gnojimo vinograde v suši?
FOLIARNO GNOJENJE
Splošno pravilo: Ker rastline večino hranil dobijo preko
korenin, nam mora biti pri gnojenju osnovno vodilo oskrba
rastlin s hranili preko tal. Foliarno gnojenje naj torej predstavlja
zgolj dopolnilni ukrep v prehrani rastlin, ne pa glavni način
oskrbe rastlin s hranili.
29
Kako gnojimo vinograde v suši?
Splošna navodila za foliarno gnojenje
1. ustrezna koncentracija hranila
2. ustrezna temperatura raztopine (raztopine sečnine se ohladi!!)
3. uporaba v oblačnem vremenu in brezvetrju
4. gnojenje čim bližje rastlinam (oziroma tlem)
Kakšno je stanje v tleh in trti po suši?
TLA
- v tleh ostane več hranil (manjši odvzem)
- intenzivnejša mineralizacija organske snovi po suši
RASTLINE
- rastline kot odziv na pomanjkanje vode v tleh sprožijo t.i.
»obrambni mehanizem«, kar povzroča intenzivno črpanje hranil
- prekomerno črpanje hranil iz tal lahko povzroča nezaželeno
kopičenje prevelikih koncentracij hranil v rastlinah (nitrati)
30
Pravila za gnojenje vinogradov po suši
ZELO PREVIDNO!!!
1. Ni nujno, da je gnojenje sploh potrebno (odvisno od posledic suše in
razvojne faze).
2. Gnojimo samo v primeru, če ocenimo, da bo gnojenje imelo vpliv.
3. Če gnojimo preveč, lahko to povzroči preveliko koncentracijo hranil v
rastlini.
4. Odmerki gnojil morajo biti manjši zaradi manjšega pridelka
5. Ustrezno izravnati bilanco hranil tudi v prihodnjih letih
Pravila za gnojenje vinogradov po suši
ZELO PREVIDNO!!!
6. Gnojenje s fosforjem, kalijem in magnezijem praviloma ni potrebno, saj
glede na običajni čas pojava suše (julij-avgust) in rastno fazo (cvetenjezorenje) takšno gnojenje ne bi učinkovalo.
7. Za gnojenje z dušikom je po koncu suše običajno že prepozno (to še
posebej velja za klasično gnojenje!)
31
Posebnosti pri gnojenju vinogradov
- trajni nasad
- založno gnojenje
- majhne potrebe po hranilih
- antagonistično delovanje hranil
Odvzem hranil s pridelkom v vinogradu
Pridelek
40 t jabolk
10 t grozdja
10t grozdja + 3 t rožja
10t grozdja + 3 t rožja + 8 t listja
4 t mrve - negnojenjo
8 t mrve - gnojenjo
50 t sladkorne pese+ listje z glavami
10 t koruze zrnje+ koruznica
N
25
28
48
82
65
150
220
220
P2O5
12
8
15
22
15
50
90
100
K2O
60
28
53
82
75
150
380
250
Iz vinograda odnesemo zelo malo hranil !!
32
Odvzem hranil s pridelkom v vinogradu
100%
80%
Listje
60%
Rožje
40%
Grozdje
20%
0%
Dušik
Fosfor
Kalij
Samo okoli 1/3 hranil se porabi za grozdje!!
Odvzem hranil s pridelkom
300
Grozdje
Koruza + koruznica
250
kg/ha
200
Pridelek:
150
10t/ha
100
50
0
N
P2O5
K2O
1:8
1 : 12
1:9
33
Antagonizmi med hranili
Neusklajeno razmerje med
hranili
v
tleh
antagonistično
povzroči
delovanje
med hranili. Preveč enega
hranila
zavira
delovanje,
oziroma sprejem drugega
hranila v rastlino.
Integrirana pridelava grozdja: gnojenje
Gnojenje le na osnovi analize tal in gnojilnega načrta
Analiza tal na vsakih 5 let, v večjih kompleksih najmanj ena na 10 ha
vinograda
Prepovedana raba kompostov s preseženimi vsebnostmi težkih kovin
Zagotoviti je potrebno povratni vnos vseh organskih odpadkov v
vinograd
Foliarna gnojila je dovoljeno uporabiti le ob pomanjkanju posameznih
hranil ter ob daljšem sušnem obdobju.
34
Gnojenje vinograda
Gnojenje pred saditvijo
Gnojenje med rastjo
(založno gnojenje)
Gnojenje s hranili mora biti prilagojeno stopnji založenosti
tal, odvzemom hranil ter rezultatom kemijskih analiz.
Založno gnojenje
rigolanje
Vnos hranil v globlje plasti tal, torej tja, kamor jih po postavitvi
vinograda več ne moremo vnesti.
35
Založno gnojenje
Fosfor, kalij, magnezij
Stopnja
oskrbljenosti
A - siromašna
B - srednja
C - optimalna
D - čezmerna
E - ekstremna
Odmerek hranila (kg/ha)
P2O5
K2O
300-400
400-500
200-300
200-400
100
100-200
-
Odmerek magnezija:
Največ 100 kg MgO/ha
Rigolanje parcele
Gnojenje z dušikom za založno gnojenje je v
integrirani pridelavi prepovedano.
Gnojenje vinogradov med rastjo
Fosfor, kalij in magnezij
Stopnja
oskrbljenosti
A - siromašna
B - srednja
C - optimalna
D - čezmerna
E - ekstremna
Odmerek hranila (kg/ha)
P2O5
K2O
MgO
100
120
70
60
80
40
15-25
50-75
10
40
-
Gnojenje opravimo zgodaj pomladi pred začetkom rasti ali jeseni po trgatvi
(izpiranje je zanemarljivo).
36
Gnojenje vinogradov med rastjo
Dušik
Največja poraba: junij/julij
Čas gnojenja: konec aprila – sredina maja
Gnojenje vinogradov med rastjo
Dušik
RODNOST VINOGRADA
BUJNOST
TRTE
NIZKA (pod 5000 kg/ha)
sorte z malimi gozdi
SREDNJA (5000-10000 kg/ha)
sorte z velikimi grozdi
močna
0-40
50
70
60
70
80
srednja
slaba
Priporočilo:
največ 50 kg N/ha v enkratnem odmerku
Pri ozelenitvi:
+ 20-30 kg N/ha
Za pridelke nad 10 t/ha: za vsako tono pridelka: + 3 kg N/ha
Prepoved gnojenja z N gnojili (IP grozdja): 30. november – 1. februar
Letni vnos N: največ 100 kg N/ha (nitratna direktiva)
37
Fiziološke motnje v prehrani vinske trte
Dušik (N)
Pomanjkanje dušika
- svetlozeleni listi
- pordečitev listnih pecljev
- slaba rast
- predčasno obledeli listi
- drobne mladike
38
Dušik (N)
Rumenenje listov zaradi
pomanjkanja dušika
Fosfor (P)
Pomanjkanje fosforja
- temnozeleno listje
- zgoraj svetlikajoče listje
- slabo razvita očesa
- rjavi robovi listov
39
Kalij (K)
Pomanjkanje kalija
- slabo dozorevanje lesa
- občutljivost na pozebo
- občutljivost na bolezni
- večja potreba po vodi
- poslabšanje kakovosti vina
- pomanjkljiva rast cvetov
- pomanjkljiva rast korenin
Povečana občutljivost na bolezni
(Botrytis cinera)
Kalij (K)
Pomanjkanje
kalija
Stari listi belih sort imajo vijoličaste do
Mladi listi imajo rjavkast,
navzgor zavihan rob.
črnorjave ploskve, rdečih sort pa rdečkaste ploskve
40
Kalij (K)
Slaba rast zaradi
pomanjkanja kalija
Stanje po gnojenju s
kalijem
Magnezij (Mg)
Pomanjkanje magnezija
- medžilni prostor obledi
- starejši listi v območju grozdov
- osipanje cvetov
- sušenje pecljevine
Mg kloroza
41
Magnezij (Mg)
Sušenje pecljevine zaradi
pomanjkanja Mg ter
antagonizma s kationi
Magnezij (Mg)
Znaki pomanjkanja Mg
42
Bor (B)
Pomanjkanje bora
- slaba in metličasta rast
- deformacija mladik
- težave pri oplodnji jagod
- deformacija listov
Bor (B)
Odebeljeni internodiji zaradi
pomanjkanja B
43
Železo (Fe)
Pomanjkanje železa
- kloroza
- belkasto rumeni listi
- na vrhu mladik (mladi listi)
- pomanjkljiv razvoj mladik
- pomanjkljiv razvoj lesa
Železo (Fe)
Fe kloroza
Vzrok za železovo klorozo ni
pomanjkanje
železa
v
tleh
temveč oviran sprejem Fe v
rastline zaradi težkih, zbitih in
slabo zračnih tal.
44
KAKŠNA TLA IMAMO V
VINOGRADIH NA
DOLENJSKEM?
Vzorčenje: 2005-2009
Število vzorcev: 316
Kislost tal (pH)
Bazična tla
pH>7,2
27 %
Zelo kisla tla
Kisla tla
pH<4,6
pH 4,6 - 5,5
2%
9%
Povprečje
Slabo kisla tla
pH 5,6 - 6,5
28 %
pH = 6,6
Nevtralna tla
pH 6,6 - 7,2
34 %
45
Oskrbljenost tal s fosforjem
E ekstremna
22%
A siromašna
28%
D čezmerna
14%
B srednja
20%
C optimalna
16%
Oskrbljenost tal s kalijem
A siromašna
1%
B srednja
9%
E ekstremna
23%
C optimalna
31%
D čezmerna
36%
46
Oskrbljenost tal s fosforjem in kalijem
Kalij
A siromašna
B srednja
C optimalna
D čezmerna
E ekstremna
Skupaj
1
8
14
5
0,3
28
1
6
11
2
20
1
5
7
3
16
D čezmerna
3
6
5
14
E ekstremna
2
7
13
22
31
35
23
100
Fosfor
A siromašna
B srednja
10 %
C optimalna
Skupaj
1
9
31 %
Oskrbljenost tal z magnezijem
A siromašna
4%
B srednja
36%
C optimalna
60%
47
Organska snov
Mineralna tla
OS< 1%
5%
Humozna tla
OS 4-10%
16%
Slabo humozna tla
OS 1-2%
18%
Povprečje
2,9 %
Srednje humozna tla
OS 2-4%
61%
Vpliv načina pridelave na rodovitnost tal
Povprečne vrednosti
Pridelava
Analiza
Ekološka
Integrirana
Konvencionalna
-
6,2
6,7
6,6
Fosfor (P2O5)
mg/100g
7
25
24
Kalij (K2O)
mg/100g
23
31
36
Magnezij (Mg)
mg/100g
15
17
19
Organska snov
%
2,6
2,8
2,9
Število vzorcev
-
6
148
139
pH
Enota
48
Kakšna mineralna gnojila bi potrebovali za gnojenje vinogradov s
fosforjem in kalijem na območju KGZ Novo mesto?
30
25
25
NPK 8-26-26
Odstotek (%)
20
NPK 15-15-15
15
15
13
NPK 6-18-36
9
10
NPK 5-15-30
10
NPK 8-16-24
7
NPK 7-20-30
5
5
6
4
NPK 7-14-21
5
1
0
brez
gnojenja
K gnojilo
P gnojilo
PK 10-10
PK 10-15
PK 10-20
PK 10-30
PK 10-40 PK 10-40+ PK 15-10
PK 20-10
Ali je dodatek magnezija v NPK gnojilih potreben?
Mg+PK gnojilo
31%
Gnojenje z Mg ni
potrebno
61%
Mg+K gnojilo
3%
Mg+P gnojilo
3%
samo Mg gnojilo
2%
49
.... pa še “zanimivost” za konec ...
“Optimalna” tla v vinogradu so takšna, ki imajo slabo kisel pH (pH
5,6-6,5), so optimalno oskrbljena s P , K in Mg ter imajo vsaj 2 %
organske snovi.
Koliko je takšnih vinogradov
na Dolenjskem?
0,63 % (2 od 316)
1. Leto 2005:
Podbočje
2. Leto 2008:
Trebnje
50