Preberite članek

Comments

Transcription

Preberite članek
GlasŽITA
dežele6
14 OZIMNA
|SEPTEMBER 2012
Jesenska uporaba
granulata PRP SOL
Pripravil Miha Sečnik, univ. dipl. inž. agr., Podružnica PRP Technologies
SPODBUDIMO INTENZIVNO DELOVANJE
MIKROORGANIZMOV V TLEH
M
ikroorganizmi (MO) v tleh za optimalno delovanje potrebujejo vlago, toploto in organsko snov, ki je njihova hrana.
Pozimi, ko je temperatura tal nižja od 10 ºC, in poleti, ko je v tleh
premalo vode, MO zmanjšajo ali ustavijo svoje aktivnosti. Optimalne razmere zanje so torej spomladi in jeseni. Predvsem jeseni, ko je na tleh veliko rastlinskih ostankov (koruznica, slama,
zeleni podor, korenine žit in koruze) ter organskih gnojil (gnoj,
gnojevka), se delovanje MO močno poveča.
V naštetih razmerah je tudi najbolj primeren čas za dodajanje
granulata PRP SOL (fr. sol pomeni tla). Granulat PRP SOL vsebuje točno določene mikroelemente v odmerkih, ki pospešujejo razmnoževanje MO in njihovo aktivnost v tleh. Dodani
mikroelementi nimajo neposrednega vpliva na rast rastlin, ampak
samo na spodbujanje MO in talnih procesov, povezanih z njimi.
PRP SOL »nahrani« MO. Intenzivno delovanje MO v tleh poveča
poroznost tal, izboljša zračno-vodni režim, pospeši razgradnjo organskih snovi in tvorbo humusa ter omogoči rastlini razviti gost
Ječmen in pšenica po uporabi PRP pripravkov sta bolj zdrava, posevek je gostejši in klasi so večji
in globok koreninski sistem. Zelo pomembna naloga MO je tudi
aktivacija nedostopnih hranil v rastlinam dostopne oblike.
Najbolje je, da PRP SOL raztrosimo pred pripravo tal za jesenske
setve ali čimprej po setvi ozelenitev, oljne ogrščice in ozimnih žit.
Hitrejše delovanje dosežemo, če granulat zaorjemo ali zadelamo
v tla ter tako omogočimo takojšnje »hranjenje« MO.
Priporočeni odmerki granulata PRP SOL
Ozimna žita in ozelenitve – odmerek 200 kg/ha. Rastline se gosto in globoko ukoreninijo, zato laže prenesejo zimske zmrzali in
obdobja brez snega. Že jeseni, predvsem pa spomladi, je opazno
boljše in hitrejše razraščanje žit.
Oljna ogrščica – odmerek 250 kg/ha. Izkušnje iz Prekmurja
kažejo na bolj enakomerno in izenačeno rast, čvrste rozete in
močna stebla. Rastline ne rastejo v višino, ker intenzivno razvijajo koreninski sistem. Opazno je tudi večje število stranskih
poganjkov.
Travniki – odmerek 200kg/ha; potrosimo takoj po zadnji košnji,
da izboljšamo trpežnost ruše in globino korenin. Večletne izkušnje kažejo spremembe v gostoti trave ter v sami sestavi travne
ruše, poveča se delež detelj v trajnih travnikih.
Zelo primerna je uporaba granulata PRP SOL v kombinaciji z
gnojem ali gnojevko zato, da pospešimo delovanje MO in s tem
razgradnjo organskih gnojil. Nastane več kakovostnega humusa, hranila so hitreje dostopna rastlinam in manj je izgub zaradi
izpiranja.
Podjetje PRP Technologies za svoje stranke na Kmetijskem inštitutu Slovenije opravlja analize tal, kjer določijo poleg klasičnih
parametrov tudi nedostopne oblike fosforja in kalija. V zadnjih
petih letih so opravili več kot 200 analiz tal in rezultati kažejo na
izredno velike zaloge nedostopnih hranil v tleh. Tam kjer je zaloga fosforja in kalija v nedostopnih oblikah velika, ni potrebno
dodajati PK-gnojil. Pri uporabi granulata PRP SOL je potrebno
dodajati le priporočene odmerke dušika glede na potrebe posameznih kultur.
Gospodarnost pridelave
pšenice
Pripravil Štefan Kranjec, dipl. inž. kmet., Agrosaat
Foto Janko Verbič
EKONOMIKA PRIDELAVA DOLOČA TEHNOLOGIJO IN IZBOR SORT
V tem času, ko nas od vsepovsod oblegajo
informacije o nizki samooskrbi s hrano,
o vrtoglavih cenah na borzi in slabih pridelkih
žit po svetu je čas, da pred setvijo ozimnih žit
trezno premislimo o gospodarnosti pridelave,
vsak na svoji kmetiji, in kaj bo treba v prihodnje postoriti, da bo naša rentabilnost pridelave
še boljša.
Kmetijstvo je »tovarna« brez strehe in višina
pridelka ter njegova kakovost sta odvisni od
nas in narave. Zdaj, ko so odkupne cene visoke,
je čas, ko moramo razmišljati ali bi lahko
vložili kakšen evro več za boljši pridelek. Za
dober pridelek je pomembnih več dejavnikov,
vplivamo pa lahko le na dva: na rodovitna
tla in pravilen izbor sortimenta. V podjetju
Agrosaat sledimo trendom z vrhunskim
izborom sort, kar potrjuje tudi visok tržni
delež posejanih Agrosaatovih žit. Sorte pšenice
lahko razvrstimo v tri skupine: izboljševalke
- kakovost A, krušne - B1 in B2 ter krmne –
kakovost C.
Zelo pomembna, kot vir energetske krme na
slovenskih kmetijah, sta tudi ječmen in tritikala.
Pri ječmenu je pomembno, da ga uvrstimo
na tla, kjer je pH blizu nevtralnemu (6-7),
drugače imamo slabo rast in razvoj posevka.
V tujini seme, ki je namenjeno za zgodnje
setve običajno tretirajo tudi z insekticidom
iz skupine neonikotinoidov (v Sloveniji je
zadnji dve leti prepovedano). S tem namreč
varujejo posevek pred napadom uši in tako
preprečujejo prenos ječmenovega rumenega
pritlikavega virusa (YBDV), ki nam lahko zelo
zniža pridelek.
Tritikalo običajno razvrstimo na nekoliko
slabša rastišča. Velja za kulturo, ki je nezahtevna
za vlaganje in oskrbo. V naši prodajni paleti
je sorta Talentro, ki se je uveljavila tudi za
pridelavo silažne mase in ne samo zrnja.
Seveda po to pomeni, da jo je treba požeti na
začetku junija – ko je zrnje v voščeni zrelosti.
Taka silaža se uporablja tudi za proizvodnjo
bioplina ter zaradi visokih vsebnosti beljakovin
in energije za krmo goveda.
Kako izbrati sorte
Katere sorte bomo uvrstili v setveno strukturo,
se moramo odločiti na podlagi potreb na
kmetiji oziroma potreb trga, če bomo pridelek
prodajali. Naj omenim, da so se pridelki v
zadnjih letih z izborom ustreznega sortimenta
in tehnologije krepko dvignili iz povprečja.
Tako so se na nekaterih kmetijah sorte, kot so
Alixan, Apache, Kerubino izkazale s pridelkom
v višini več kot devet ton in kakovosti B (kar
je tudi cilj pri teh sortah). In kaj je treba storiti
za tak pridelek? Nedvomno je treba vsak ukrep
izvesti profesionalno.
Izbor pravilne sorte – stavimo na kakovost
ob žetvi in višjo odkupno ceno ali na pridelek
povprečne kakovosti? Na živinorejskih kmetijah
temelji mnogokrat tudi na podlagi tega, kako
visoka je slama, ki jo uporabljajo za nastil. Tako
so sorte, kot so Element, Energo in Winnetou
zelo zaželene zaradi obilnega pridelka slame.
 Certificirano seme – v strukturi stroškov
nam predstavlja nakup certificiranega
semena približno sedem odstotkov. Z
nakupom semena bomo dobili tudi vse
potrebne podatke za setev, kot so kaljivost,
čistoča, absolutna masa, ustrezno dodelano
seme, ki je razkuženo s fungicidom. Ne
smemo pozabiti, da tudi naše lastno seme ni
zastonj.
 Priporočena gostota setve glede na čas
setve, tip tal, sorto in ocenjene vegetacijske
izgube, ki se gibljejo lahko med 10 in 25
odstotkov.
 Dobra predsetvena priprava - slabo zaorani
koruzni ostanki so lahko vir okužbe s
fuzariozo in povzročajo težavo ob setvi.
 Natančna setev – globina setve. Paziti
moramo, da je seme pravilno odloženo na
ustrezni globini (4 centimetre). Težave se
pojavijo, če imamo rastlinske ostanke slabo
zaorane ali če je hitrost setve prevelika.
 Gnojenje – poudarek dajemo dobri
prehranjenosti predvsem z dušikom ter
mikroelementi, kjer je predvsem žveplo
eden od pomembnih elementov pri tvorbi
beljakovin.
 Zaščita pred pleveli, boleznimi in škodljivci.
Opažamo, da nekateri pridelovalci poskušajo
varčevati predvsem pri fungicidih, vendar je
bolje, če se posvetujete s strokovno službo
o izbiri optimalnega pripravka za določeno
sorto in glede na trenutne rastne razmere.
 Spravilo pridelka – bodimo pozorni na
tehnološko zrelost. Predvsem pri sortah, kjer
smo stavili na kakovost, jih tudi prioritetno
žanjemo (ob nastopu daljših padavin nam
lahko kakovostni parametri padejo).
Glede na to, da bodo jesenski pridelki
pravočasno pospravljeni, je čas, da se pri
predsetveni pripravi opravijo vsi ukrepi.
Opažamo, da se mnogo pridelovalcev žit odloča
za spomladansko gnojenje z NPK 15 15 15, pri
čemer moramo vedeti, da žita del dušikovih
gnojil (20-30 kg) potrebujejo že v jeseni, ter
da se fosfor in kalij v povprečju izpirata za en
centimeter. To pomeni, da si spomladansko
gnojenje z osnovnimi hranili lahko privoščijo
Grafi
Ker predstavlja pšenica pri žitih največje
vlaganje, je prav, da pregledamo ekonomičnost
pridelave po kakovostnih skupinah. Iz grafa
lahko razberemo primerjavo prihodka ob
različnem pridelku in doseženi kakovosti.
Za referenčni pridelek smo določili razliko
med pridelki ene tone glede na kakovostno
skupino. Ob predpostavki, da lahko ob enaki
tehnologiji v praksi pridelamo 6-6,5 ton
pšenice kakovosti A ali 7-7,5 ton kakovosti B1
ali 8-8,5 ton kakovosti B2. Odkupne cene smo
povzeli po ceni večjih odkupovalcev v času
žetve (kakovost A 210 eur/t, kakovost B1 190
eur/t in kakovost B2 180 eur/t). Iz tega sledi,
da kakovost še vedno ni dovolj nagrajena.
Zavedati se moramo, da je pri izboljševalkah
večja verjetnost, da bo kakovost A slabša
kot pa, da bo pridelek krušne sorte dober.
Vendar razmerja cen žit ne vemo vnaprej.
Tako priporočamo, da večje kmetije, ki se
ukvarjajo s pridelavo krušne pšenice, stavijo
na več sort.
pridelovalci, ki imajo s hranili njive dobro
založene in v kolobarju uporabljajo tudi
organska gnojila.
Ustrezna kislost tal je naslednji pomemben
dejavnik za dober razvoj rastlin. Apnenje je
najcenejše gnojenje. Vemo, da predvsem nizek
pH preprečuje dostopnost nekaterih makroin mikroelementov, da bi se rastlina lahko
normalno razvijala in rasla. V zadnjih letih je zato
poudarek tudi na uporabi mikroelementov
(pri žitih so najpomembnejši žveplo, magnezij
in cink), kar je v tujini že stalna praksa.
pridelek
suh. zrnja
pridelek
kakovostna
skupina
pridelek
prihodek
A 210 eur/t
6,00
1.260,00
A 210 eur/t
6,50
1.365,00
B1 190 eur/t
7,00
1.330,00
B1 190 eur/t
7,50
1.425,00
B2 180 eur/t
8,00
1.440,00
B2 180 eur/t
8,50
1.530,00
kakovostna cena za pridelek
skupina
tono
v tonah
prihodek
v eur
A
210,00
6,00
1.260,00
A
210,00
6,50
1.365,00
B1
190,00
7,00
1.330,00
B1
190,00
7,50
1.425,00
B2
180,00
8,00
1.440,00
B2
180,00
8,50
1.530,00
Primerjava prihodka med pridelkom in kakovostno skupino