Pregled sadovnjakov Babnik

Inventarizacija sadnih vrst in sort v Volčjem Potoku in Rudniku
Strokovna naloga
Vsebina
1.
Stanje sadovnjakov v Volčjem Potok in Rudniku ............................................................................. 2
2.
Zastopanost vrst in sort ................................................................................................................... 2
2.1
Pregled sort jabolk ................................................................................................................... 4
2.2
Sorte drugih sadnih vrst .......................................................................................................... 7
3.
Usmeritve za prihodnost ................................................................................................................. 8
4.
Pregled stanja sadovnjakov po domačijah ...................................................................................... 9
4.1
Pr' Zobavnik ............................................................................................................................. 9
4.2
Pr Bohin ................................................................................................................................. 10
4.3
Pr Podlipcu............................................................................................................................. 11
4.4
Pr Kosirnik .............................................................................................................................. 12
4.5
Pr' Gorjanc' ............................................................................................................................ 13
4.6
Pr Kuštru ................................................................................................................................ 14
4.7
Pr' Ropet ................................................................................................................................ 16
4.8
Pr Orešnik .............................................................................................................................. 18
4.9
Pr Orešnik .............................................................................................................................. 19
4.10
Pr Grčarju............................................................................................................................... 20
V okviru projekt Sadje z Volčjega Potoka in Rudnika sem si ogledal sadovnjake na domačijah,
ki so se prostovoljno vključile v projekt in sprejele povabilo, da sadovnjak obišče sadjarski
strokovnjak. Območje, na katerem je bila izvedena strokovna naloga, je bila Krajevna
skupnost Volčji Potok-Rudnik z naseljema Volčji Potok in Rudnik.
1. Stanje sadovnjakov v Volčjem Potok in Rudniku
Sadovnjaki v Volčjem Potoku in Rudniku so namenjeni pridelavi sadja za pretežno domačo
porabo in za predelavo. Tržne viške kmetje brez težav prodajo na domačem dvorišču.
Kmetije so pretežno usmerjene v živinorejo, zato je sadjarstvo stranska dejavnost. Večinoma
so sadovnjaki visokodebelni in travniški, v katerih se površine kosijo in drevje z nizkimi
krošnjami ne ovira mehanizacije. Po pogovorih z gospodarji ni zaznati namer, da bi se
preusmerjali v intenzivne sadovnjake.
Sadovnjaki obsegajo različno število sadnih dreves, najpogosteje 20-30 visokodebelnih
dreves. Eno gospodarstvo ima več kot 80 visokodebelnih dreves. Sadilna razdalja med
drevesi je bila ob osnovanju sadovnjakov okoli 10 m.
Vitalnost starih dreves dokazuje, da so rastne razmere v kraju zelo primerne za sadjarstvo.
Listje je kljub vremensko neugodnemu poletju zelo zdravo in to kljub temu, da sadjarji
skoraj ne škropijo oziroma opravijo samo zimsko škropljenje. Plodovi so zato praktično bio brez ostankov škropiv.
Večina sadnih dreves je starih okoli 80 let. To pomeni, da jih je mogoče s pomladitveno rezjo
spodbuditi še k 20 letom dobre rodnosti. V tem času morajo gospodarji poskrbeti za obnovo
sadovnjakov, sicer bo s sadnim drevjem izginilo tudi znanje o pridelavi in predelavi sadja. Že
omenjeno povpraševanje po domačem sadju in izdelkih iz sadja bo verjetno dodatna
spodbuda za obnovo sadovnjakov.
2. Zastopanost vrst in sort
V sadovnjakih so navzoče naslednje sadne vrste:
Malus domestica - jablana
Pyrus communis – hruška
Prunus cerasifera – mirabolana
Prunus domestica – slive in češplje
Juglans regia - oreh
Prunus armeniaca - marelica
Prunus persica – breskev
Vitis vinifera – trta
Mespilus gremanica - nešplja
Cornus mas – rumeni dren
Prevladujejo jablane, po pogostnosti sledijo hruške, mirabolane in slive. Precej je orehov.
Marelice, breskve ter samorodna vinska trta dobro uspevajo ob hišah, ker so zaradi nasutij
tla prepustna in toplejša. Na istih legah bi lahko uspeval tudi kaki (Diospyros kaki) in kivi
(Actinidia arguta).
Rumeni dren (na sliki spodaj) in nešplja sta zastopana samo s posamičnimi primerki. Nekaj je
tudi grmov jagodičja (ribez, netrnate robide) in lesk za lešnike .
2.1 Pregled sort jabolk
Med ogledom sadovnjakov in pogovori z lastniki smo zabeležili naslednje sorte jabolk.
Odstotek navzočnost v sadovnjakih pove, v koliko odstotkih sadovnjakov je bila sorta
zabeležena.
Sorta
fotografija
Carjevič
Odstotek navzočnosti v
sadovnjakih
40 %
Krivopecelj
30 %
Londonski peping
30 %
Dolenjska voščenka
30 %
Gorenjska (besniška)
voščenka
20%
Bobovec
20%
Boskopski kosmač
20%
Gloster
20%
Idared
20%
Jonagold
20%
Jonatan
20%
Kanadka
20%
Liberman
20%
Lonjon
Topaz
20%
20%
Zlata pramena (rožmarinček)
20%
Železnik
Beličnik
Citronka
20%
10 %
10 %
Delorina
Mutsu
10 %
10 %
Onatario
Pogačar
Produkta
10 %
10 %10 %
10 %
Rdeči jonatan
10 %
Reneta
10 %
Tafeljček
Topaz
Vipavka (goriška sevka)
Beli zimski kalvil
10 %
10 %
10 %
10 %
Zlati delišes
10 %
Plodovi so letos počrnjeni od glivic sajavosti. Pojav je bolj izrazit kot prejšnja leta zaradi
stalnih padavin. Drugače je hiba nadležna le v sadovnjakih ob gozdu, kje je višja zračna vlaga.
Sajavost je po drugi strani dokaz, da jablane v času dozorevanja niso bilo škropljene s
fungicidi.
2.2 Sorte drugih sadnih vrst
Stare hruške so v Volčjem Potoku in Rudniku najvišja in najbolj impozantna sadna drevesa.
Večina teh dreves je starih okoli 90 let in lahko ob dobri oskrbi ohranijo rodnost do
stodvajsetega leta.
Vsa visoka drevesa so cepljena na drobnico (sejanec divje hruške). Med sortami so najbolj
pogoste rjavka, moštnica in dišečka. Plodove različnih sort so imeli in imajo za svežo
uporabo, za sušenje in žganje ter skupaj z jabolki za sadno vino.
Od koščičačjev je največ nasajenih mirabel in sliv ( pretežno sorte 'stanley', 'bilska rana' in
'domača češplja'). Češenj je malo. Ob hišah zelo dobro uspevajo marelice in tudi breskve ter
samorodna vinska trta sort kraljevina, kvinton in izabela. V vasi se kot sadno drevo pojavlja
rumeni dren in nešplja, oboje nesortno.
Sajeni orehi v kraju zelo dobro uspevajo, posebno tam, kjer so orehova drevesa nekoliko
odmaknjena od preostalega nasada. Poleg običajnih orehov imajo ljudje posajene tudi
sodobne sorte, ki pozno odganjajo in tako uidejo kasnim pozebam, in takšne z večjimi
plodovi ter tanko lupino.
3. Usmeritve za prihodnost
Sadovnjaki nujno potrebujejo prenovo. Število sadnih dreves se zaradi postaranosti naglo
zmanjšuje (prevračanje dreves ob viharjih, lom zaradi žledu), s tem v zvezi se zmanjšuje tudi
količinski pridelek sadja. Z novosadnjami imajo sadjarji težave, ker se vraste in preživi zelo
malo posajenih sadik.
Pri večini starih jablan in hrušk je mogoče z odstranitvijo ali prikrajšanjem dveh ali treh
glavnih vej drevesa pomladiti. Z ukrepom znižamo krošnjo, tako da lahko jabolka spet
obiramo z lestve. Hkrati notranjost krošnje osvetlimo. Svetloba spodbudi preostale veje k
boljšemu cvetenju in boljši kakovostni plodov. Plodovi, ki zorijo na soncu, so lepše obarvani,
trajnejši in imajo izrazitejši okus.
Pomladitvena rez, opravljena na delavnici 6. aprila 2013 v okviru projekta »Sadje Volčjega
Potok in Rudnika« je dokazala, da so drevesa še zelo vitalna in odzivna. Zato je tak ukrep
smiseln. Z njim podaljšamo rodnost ostarelih jablan in hrušk za dvajset let.
Ob pričakovani ekstenzivni oskrbi v bodoče priporočam saditi sorte jabolk in hrušk, cepljenih
na sejanec. Šibko rastoče podlage ne pridejo v poštev, ker ne zdržijo pritiska voluharja. Saditi
je treba na 10 m medsebojne razdalje.
Sadike je treba saditi v mreže proti voluharjem. Prva tri leta je sadike nujno okopavati v širini
najmanj sadilne jame oziroma kasneje vertikalne projekcije krošnje. Mlada drevesa
potrebujejo gnojenje. Sadike, ki enkrat zastane v rasti, si praviloma več ne opomore.
Priporočam gnojenje z mineralnimi gnojili in ne s hlevskim gnojem, ker ta privlači voluharja.
Sadjarji morajo glavno pozornost posvetiti preganjanju voluharja in ne obupati ob
neuspehih. Podlaga sejanec ima to prednost pred vegetativnimi podlagami, da razvije močan
koreninski sistem, ki ga voluhar ponavadi samo delno poškoduje.
Sortni izbor je treba v skladu z ekstenzivno oskrbo sadovnjakov zožiti na odporne sodobne
sorte in uporabiti tudi odpornejše stare sorte. Stare sorte je treba izbirati po izkušnjah v
starih sadovnjakih in sicer med tistimi sortami, ki so se odkazale kot kraju in podnebju
primerne. Ker so stara drevesa vitalna, so še uporaben vir cepičev za domače cepljenje.
4. Pregled stanja sadovnjakov po domačijah
4.1 Pr' Zobavnik
Lokacija sadovnjaka v kraju:
V sadovnjaku so vitalna stara drevesa. Vsa drevesa so visoko cepljena in z dvignjeno krošnjo,
da so spodaj kosili seno in normalno delali, prej s konji zdaj s kosilnico in traktorjem. V
sadovnjaku prevladujejo jablane. Poleg jablan so hruške, oreh, češnje (hrustavke), slive,
marelica in breskve.
Sorte jablan: jonatan, rdeči jonatan, voščenka, bobovec, liberman, carjevič, boskovski
kosmač, krivopecelj, londonski peping, delorina idr.
Ocena sadovnjaka: za namen domače uporabe sadja je sadovnjak dobro vzdrževan. Lastnik
skuša sadovnjak obnavljati, vendar brez pravega uspeha. Sadike na vegetativnih podlagah
slej ko prej uniči voluhar.
Pri obnovi sadovnjaka saditi samo sadike, cepljene na sejanec. Ohraniti sorte, ki so se v
sadovnjaku dokazale kot dobre. Lastnik želi saditi kaki – posadi naj ga ob hišo, kjer je
peščena zemlja.
4.2 Pr Bohin
Lokacija sadovnjaka v kraju:
Pri hiši sta stari in mladi sadovnjak. Drevje je dobro oskrbovano, lastnik tudi bolj redno od
drugih v kraju škropi proti boleznim. V mladem sadovnjaku lastnik sistematično dosaja,
zamenjuje in preceplja drevesa.
Drevje v starem sadovnjaku (posajeno po 1. svetovni vojni) kaže, da je tu za sadjarstvo zelo
dobra lega.
Sadne vrste: jablane, orehi, češnje, slive (bilska rana), domače češplje
Sorte jablan: carjevič, kanadka, topaz, produkta, idared, jonagold, mutsu, voščenka,
rožmarinček (zlata pramena), lonjon, krivopecelj, jonagold, gloster
Ocena sadovnjaka: urejen in za ekstenzivno pridelavo primerno vzdrževan sadovnjak s
sortami, ki so primerne za kraj. Rast je dobra. Zdravstveno stanje dreves in plodov je dobro.
Pridelek za domačo porabo, sok in žganje.
4.3 Pr Podlipcu
Lega v kraju:
Pri domačiji sta dva sadovnjaka, visokodebeln ob gozdu in mlad ob hiši. V starem so drevesa
stara 50-100 let. S sedemdesetimi drevesi je stari sadovnjak največji v kraju.
Zastopanost sadnih vrst: jablane, hruške, ringlo, češnja, marelica.
Sorte jablan: idared, londonski peping, mutsu, beličnik, carjevič, topaz, lonjon (londonski
peping×jonatan), vipavka (goriška sevka) idr.
Sorte hrušk: rjavka (mehka, sočna), tepka (moštarica)
Mah na starih drevesih lastnik zatira z lesnim pepelom.
Ocena sadovnjaka: stara drevesa so v dobri kondiciji in jih je smiselno pomladiti. Mlado
drevje lahko uspešno gojimo le, če obvladamo voluharja. Da sadike ne zastanejo v rasti, je
potrebno mlado drevje okopavati.
4.4 Pr Kosirnik
Lega v kraju:
Ekstenziven sadovnjak, posajen po letu 1918. Stara drevesa so še v dobri kondiciji in dajejo
pridelek za domačo uporabo in predelavo. Lega je vetrovna, ker pomeni manj glivičnih
bolezni. Lepa rast dreves pove, da je lega pod ježo primerna za sadovnjak.
Izbor vrst: jablane, hruške, češnje, slive, mirabele, marelice. Med starimi jablanami je tudi
lesnika.
Napotki: drevesa so potrebna pomladitve, ki se jo izvede v 2-3 korakih. Obnova sadovnjaka:
saditi le sorte, cepljene na sejanec. Sadike vsaj tri leta okopavati. Za osnovanje novega
sadovnjaka je primerna tudi lega na travniku pri hiši in cerkvi.
4.5 Pr' Gorjanc'
Ostanki starega sadovnjaka. Drevje hitro propada, v zadnjih letih sta drevesa ruvala žled in
veter. Za delo s sadnim drevjem pri hiši ni časa. Mlada drevesa se niso prijela, kar
gospodarju jemlje dobro voljo do sadjarjenja. Vseeno želijo imeli pri hiši sadje za domačo
porabo.
Od sadnih vrst so ostale jablane in hruške.
Napotki za obnovo sadovnjaka: za ekstenziven sadovnjak, ki potrebuje malo dela,
priporočam saditi samo odporne sorte, cepljene na sejanec; sadike je treba tri leta okopavati
in opustiti gnojenje dreves s hlevskim gnojem.
4.6 Pr Kuštru
Lega v kraju:
Pri hiši je precej sadnih dreves in drevje sistematično dosajajo. Rast kaže na to, da tla in lega
za sadje nista najboljši. Posebej na pobočju, ki se spušča proti zahodu, sadno drevje slabo
uspeva. Gospodarji posvečajo veliko truda obnavljanju, ki ni zelo uspešno. Kmetija je
orientirana v živinorejo, zato gospodarji potrebujejo sadovnjak, v katerem bo malo dela in ki
bo zanesljivo dajal obstojno sadje.
Pri gospodarskem poslopju je še funkcionalna sušilnica za sadje. V njej ne sušijo več sadja,
sušijo pa orehe.
Stara drevesa so v preteklosti vsa cepili sami na lesnike iz gozda. Obnova sadovnjaka ni
uspešna, ker voluhar uničuje drevesa. Poskušali so tudi z mrežami, ki sežejo 20 cm nad
zemljo, a tudi brez uspeha. Spomladi vrane lomijo vejice za gnezda. Zadnje bio-sadike so
kupili pri Ocepku v Moravčah.
Sadne vrste: jablane, hruške, orehi, češnje, trta
Sorte jablan: idared (odlično rodi), landsberška reneta, blenheimska reneta, pogačarji, zlati
delišes (ne dozori, ostane zelen), ontario (pobrani zeleno-rdeči do velike noči dozorijo v
rumeno rdeče), boskopski kosmač, rožmarinček.
Hruške: mlajša drevesa so bolje rodila; stara mati je povedala, da je včasih nabrala po 12
zabojčkov hrušk v enem popoldnevu.
Oreh: sorta elite, ki olista mesec dni kasneje od drugih orehov in ima tanko lupino.
Češnja: težav imajo s češnjevo muho in monilijo. Obseg škode je odvisen od vremena: v
letošnjem hladnem letu muha ni bila problematična.
Trta: kvinton in kraljevina, 100 let stara izabela je propadla.
Napotki: kot v drugih sadovnjakih. Lega na pobočju med kmetijo in cesto za sadje ni
optimalna, če je mogoče, naj lastniki poskusijo mlado drevje saditi drugje.
4.7 Pr' Ropet
Lega v kraju:
Star sadovnjak, osnovan po letu 1918, je že močno preredčen. V sadovnjaku so jablane,
hruške, mirabele in domače češplje. Več je orehov. Lastnik je pred dvema letoma prvič
poskusil s pomladitveno rezjo stare jablane in dosegel lep uspeh. Drevo se je živahno odzvalo
in obraslo.
Jablane: dolenjska voščenka, boskopski kosmač,
Hruške: moštarica ne rodi več, rast je zastala
Mirabele: rumene in rdeče (za sok),
Na novem delu vrta je zametek novega sadovnjaka. Posajene so sadike na šibkih podlagah,
bile so okopane in dobro uspevajo. Drevesa so podsajena s česnom, ki odvrača voluharje.
Nakup sadik: Podobnik v Horjulu, a dvoletne sadike z vejicami slabo napredujejo.
Jagodičje (maline, jagodičje, ameriške borovnice).
Priporočila: nižanje krošnje in spodbuditev rodnosti je mogoče izvesti še na več jablanah. V
glavnem je za presvetlitev krošnje dovolj odstranitev 2 ali 3 veje. Upogibanje vej je možno
tudi poleti, ko so obložene s plodovi. Priporočam preverjene starejše sorte, kot sta carjevič in
lonjon, in novejše odporne sorte, npr. topaz.
Treba je kupovati enoletne sadike in ne dvoletnih, kot so bile kupljene za sajenje v novem
sadovnjaku.
Za sadnjo novih orehov priporočam sorte Frenet ,Fenor, Franquette. Saditi na medsebojno
razdaljo 10 m.
Lastnik sprašuje za kivi. Lega zanj je primerna pred hišo, a ga je treba ob suši zalivati.
4.8 Pr Orešnik
Lega v kraju:
Velik, vzdrževan in sproti obnavljan sadovnjak. Jablane so cepljene na sejance (starejše je
cepil arboretski vrtnar Lado Pregovnik). Pridelek za domačo uporabo.
Sadne vrste: jablane, hruške, orehi, češnja, slive, marelica, rdeči dren (močan primerek), trta.
Posebne sorte jabolk: trta (bela jurka in izabela), golobar (gambovec, tip mošanclja), rdeči
jonatan.
Hruške: rjavke, moštnice, dišečke (za svežo uporabo, za sušenje in žganje).
Češnja: oblino cveti in ne rodi.
Priporočila: Pri mladih drevesih je treba vzgajati le en vrh na drevo. Dovolj so 4 ogrodne veje.
Češnja bogato cveti in komaj kaj rodi: verjetno je vzrok slaba oploditev, ker v bližini ni
primerne opraševalne sorte. Lahko bi poskusili cepiti eno vejo s sorto 'van', ki je univerzalna
opraševalna sorta.
4.9 Pr Orešnik
Lega v kraju:
Ostanki zelo velikega sadovnjaka, sajenega leta 1935. Prodaja sadja, kisa in sadnega vina je
bila včasih glavna dejavnost na domačiji.
Sadne vrste: jablane, hruške, breskve, mirabele, orehi, kostanj, trta, jagodičje.
Jablane so vse cepljene na sejanec, sorte so jonatan, zlata pramena, londonski peping,
železnik, tafeljček, bobovec, krivopecelj.
Breskve: žlahtne redcover in vinogradniške. Glavni bolezni sta monilija in listna luknjičavost
koščičarjev, ki sta letos zelo prizadeli vse breskve.
Kostanj: bouche de betizac
Jagodičje: rdeči in črni ribez.
Priporočila: kot pri drugih sadjarjih v kraju.
4.10
Pr Grčarju
Lega v kraju:
Stari sadovnjak lastnik načrtno zamenjuje z novim. Imajo novejšo zasaditev jablan in hrušk na
šibki podlagi in na sejancu. Novo sajena drevesa na sejancu lepo rastejo. Glavni problem je
voluhar.
Sadne vrste: jablane, hruške, rdeči dren, jagodičje.
Starejše jablane: dolenjska voščenka
Hruška ob hiši (60-80 let) – odrezati vrh, ker se suši, drugače je še vitalna
Jagodičje: rdeči ribez
Priporočila: prednost naj imajo sadike cepljene na sejancu. Ostalo kot pri drugih sadjarjih v
kraju.