Šolska pravila GSŠRM - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra

2) Pohvalo, priznanje ali nagrado lahko dobi posameznik ali skupina.
Šolska pravila Šolskega centra Rudolfa Maistra
3) Pohvala, priznanje ali nagrada se lahko dobi za uspešno delo v okviru pouka,
interesnih dejavnosti oziroma izbirnih vsebin ali drugih aktivnosti v šoli ali izven nje.
Splošne določbe
1. člen
(vsebina šolskih pravil)
4) Predlog za podelitev pohvale, priznanja ali nagrade lahko da vsak zaposleni v
ŠCRM, dijaki, zunanji sodelavci ali druge fizične ali pravne osebe.
1) S temi pravili se določa:
– merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj
dijakom,
– hišni red,
– način sodelovanja s starši,
– pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti,
– upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka,
– način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih
razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času
oprostitve sodelovanja pri pouku,
– način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri
pouka oziroma pouku določenega dne in način vključitve dijaka v vzgojnoizobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma
pouku določenega dne,
– pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in
telekomunikacijskim omrežjem.
– druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe ter pravila o
varnosti in zdravju,
– število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev,
– ostala pravila v skladu z drugimi predpisi.
4. člen
(stopnje in kriteriji za podeljevanje)
1) Pohvale nagrade in priznanja imajo več stopenj:
a) pohvala
b) priznanje
c) knjižna nagrada
d) knjižna nagrada in priznanje.
2) Pohvala se podeli predvsem za prizadevno delo v razredni skupnosti, pri šolskem
delu ali drugih dejavnostih v ali izven šole.
3) Priznanje se podeli za uspešno raziskovalno delo, vidne rezultate na tekmovanjih,
večletno prizadevno delo v razredni skupnosti ali odličen učni uspeh.
4) Knjižna nagrada se podeli za:
raziskovalne naloge, ki so dobile priznanja na državnih tekmovanjih,
odličen učni uspeh na splošni ali poklicni maturi ali v zaključnem letniku,
zelo uspešno delo v šoli ob sočasni uspešni športni ali drugi aktivnosti na
državni ravni,
vrhunske dosežke na področju šolskega dela in obšolskih dejavnosti,
druge vrhunske rezultate, ki so pomembni za promocijo šole.
2. člen
(sprejemanje šolskih pravil)
5) Knjižna nagrada in priznanje se podeli za:
uvrstitev na prva tri mesta na državnih tekmovanjih, povezanih s šolskim
delom,
uvrstitev na mednarodna tekmovanja, ki so povezana s šolskim delom,
druge izjemne dosežke pri šolskem ali obšolskem delu.
1) Šolska pravila sprejme direktor Šolskega centra Rudolfa Maistra po predhodni
uskladitvi ravnateljev obeh šol in predhodno pridobljenem mnenju učiteljskih zborov
obeh šol, sveta staršev in skupnosti dijakov. Če skupnost dijakov, učiteljski zbor in
svet staršev ne posredujeta mnenja v roku 15 dni od zaprosila, direktor sprejme
pravila brez njihovega mnenja.
6) Pri določanju stopnje nagrade se upoštevajo primerljivost dosežkov in okoliščine, v
katerih so bili doseženi uspehi.
7) O podelitvi odloča pedagoški zbor posamezne šole ali andragoški zbor, podeli pa
jo ravnatelj šole, na kateri je dijak vpisan oziroma, ki izvaja program, ki ga obiskuje
dijak ali slušatelj izobraževanja odraslih.
Merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom
3. člen
(pridobitev pohval, nagrad in priznanj)
Hišni red
1) Pohvalo, priznanje ali nagrado lahko dobijo dijaki, vpisani v ŠCRM, po sklepu
posameznega pedagoškega zbora šole ali po sklepu andragoškega zbora tudi
udeleženci izobraževanja odraslih in druge osebe, ki so pripomogle k uspešnemu
delu zavoda.
5. člen
(splošno)
1) S hišnim redom se podrobneje določi
1
pravila, ki jih morajo v prostorih in na
zunanjih površinah ŠCRM (v nadaljevanju – območje šole) upoštevati zaposleni,
dijaki, slušatelji izobraževanja odraslih in vsi ostali obiskovalci.
2) Po koncu pouka morajo biti okna zaprta. Prav tako mora biti zaklenjena tehnična
ali druga oprema. Vsakdo, ki je zadolžen za posamezno tehnično ali drugo opremo in
vsak zaposleni mora morebitno izginotje ali poškodbo nemudoma javiti v tajništvo.
2) Pravila hišnega reda veljajo za vse osebe, ki prihajajo na območje šole, v kolikor iz
posameznih določb ne izhaja, da veljajo za samo določene osebe.
3) Morebitna prenesena oprema iz enega v drug prostor šole mora biti po končani
dejavnosti vrnjena. Trajne premestitve mora odobriti direktor, ki podatke o lokaciji
posreduje računovodstvu.
6. člen
(red na območju šole)
4) Izvajanje ostalih dejavnosti, ki niso v okviru izvajanja pouka in letnega delovnega
načrta, odobri direktor ali ravnatelj.
1) Vsak, ki se nahaja na območju šole, mora upoštevati varnostne, sanitarno tehnične
in ostale predpise, ki urejajo delovanje zavoda.
5) Dijaki se med odmori zadržujejo v avli, pred pričetkom posamezne ure pa
profesorje počakajo na dostopih v učilnico. Zadrževanje dijakov na mostu ni
dovoljeno.
2) Reševalne in komunikacijske poti morajo biti ves čas proste.
3) Vsakdo se mora vzdržati vseh ravnanj, s katerimi bi motil potek vzgojnoizobraževalnega dela in ostalih dejavnosti, ki potekajo v zavodu.
4) Na območju šole je prepovedano uživanje, prinašanje in posedovanje alkohola in
drog ter prihajanje pod vplivom alkohola in drog, ter druga dejanja, povezana z
uporabo alkohola in drog.
6) Dijaki in ostali obiskovalci šole se morajo v času prisotnosti v šoli predvsem pa
med odmori vzdržati ravnanj in aktivnosti, ki predstavljajo nevarnost in povečano
tveganje za nastanek poškodb in škode. V okviru tega zlasti niso dovoljene nikakršne
oblike nasilnega vedenja, prerivanje, spotikanje, prikazi borilnih veščin ali katerekoli
druge aktivnosti, ki lahko pripeljejo do poškodb drugih oseb ali šolskega premoženja.
5) Kajenje je prepovedano v šolskih prostorih in na zunanjih površinah.
Nespoštovanje pravil v zvezi s kajenjem se obravnava kot kršitev Pravilnika o
šolskem redu.
8. člen
(red v garderobah)
6) Prepovedana so dejanja, s katerimi se povzroča škoda. O nastali poškodbi
šolskega premoženja je vsakdo dolžan obvestiti direktorja, ravnatelja, tajništvo,
hišnika ali druge delavce šole, ki morajo poškodbo javiti v tajništvo ali zabeležiti v
zvezek v zbornici.
1) Dijaki se po prihodu v šolo napotijo v garderobe, kjer se preobujejo v copate, ki jih
uporabljajo samo znotraj šolskih prostorov. Prepovedan je izhod iz šole v copatih.
7) Obiskovalci se morajo javiti dežurnemu dijaku, varnostniku ali v tajništvo šole. Na
zahtevo varnostnika ali uradne osebe šole se morajo identificirati. Zunanji obiskovalci
se morajo najprej javiti na upravi. Brez dovoljenja direktorja, ravnatelja ali druge
pooblaščene osebe se zunanji obiskovalci ne smejo gibati po ostalih prostorih šole.
3) Morebitno krajo morajo dijaki takoj sporočiti svetovalnim delavcem ali prijaviti na
upravi šole. Izven uradnih ur krajo lahko sporočijo tudi vsakemu strokovnemu
delavcu, ki mora prijavo čim prej posredovati v tajništvo.
2) Morebitno poškodbo garderobne omarice mora dijak takoj sporočiti hišniku ali
drugim delavcem šole.
O kraji se napravi zapisnik. O kraji šola obvesti policijo.
8) Dijaki v času pouka, oziroma med odmori ne zapuščajo območja šole. Šola v času
odmorov oziroma med potekom vzgojno izobraževalnih dejavnosti ne odgovarja za
škodo oziroma poškodbe, ki bi jih utrpeli dijaki, ki so samovoljno zapustili območje
šole.
4) V garderobi dijaki ne smejo shranjevati denarja, nakita in drugih vrednejših
predmetov, hrane ali nevarnih snovi. Zavod ne odgovarja za vrednejše predmete, ki
bi jih dijaki hranili v garderobnih omaricah. Dijaki lahko denar ali vrednejše predmete,
ki jih prinesejo v šolo zaradi izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, shranijo v
tajništvu zavoda.
9) Dijaki in vsi, ki se nahajajo na območju šole, se morajo vzdržati ravnanj in
dejavnosti s katerimi bi komerkoli, ki se nahaja na območju šole lahko povzročili
škodo ali kakršnekoli poškodbe.
9. člen
(red v kuhinji in jedilnici)
7. člen
(red v šolskih prostorih)
1) Vstop v kuhinjo je dovoljen zaposlenim v kuhinji.
1) Učilnice so med odmori zaklenjene. Strokovni delavci ali drugi uporabniki so
odgovorni za red, čistočo in varnost opreme. Po koncu ure morajo učilnico pregledati
in javiti poškodbe ali druge nepravilnosti v učilnici oziroma jih zabeležiti v knjigo
poškodb, ki se nahaja v zbornici.
2) Dijaki malicajo v jedilnici. Vsak dijak je odgovoren za kulturno hranjenje in čistočo.
Po končani malici vsak dijak odnese pladenj na odlagalno površino pri razdelilnem
pultu.
2
Dijaki morajo v jedilnici upoštevati hišni red ter navodila vodje šolske prehrane,
osebja kuhinje in profesorjev.
Hrane ni dovoljeno nositi iz jedilnice, razen če gre za spremenjen režim malice (npr.
ob izrednih dejavnostih izven šole ipd.).
6
7
8
9
10
11
12
10. člen
(red na športnih površinah)
1) Dijaki se pred poukom športne vzgoje preoblečejo in preobujejo v garderobah v
športna oblačila in obutev. Profesorji športne vzgoje nato zaklenejo garderobe in jih
po koncu ure pregledajo.
12.50 - 13.35
13.40 - 14.25
14.30 - 15.15
15.20 - 16.05
16.10 - 16.55
17.00 - 17.45
17.50 - 18.35
Način sodelovanja s starši
13. člen
(sodelovanje s starši)
2) Na športne površine je v času pouka športne vzgoje dovoljen vstop samo v športni
opremi.
1) Šola sodeluje s starši preko sveta staršev, na roditeljskih sestankih, govorilnih urah
in na druge načine, o katerih se s starši dogovorijo posamezni strokovni delavci.
3) Uporaba športnih površin je dovoljena samo ob prisotnosti profesorjev športne
vzgoje ali pooblaščenih oseb, ki skrbijo za spoštovanje pravil.
Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti od pouku
4) Podrobnejši red na športnih površinah določi aktiv profesorjev šprotne vzgoje v
soglasju z vodstvom zavoda. Red na športnih površinah se objavi na vidnih mestih v
garderobah, pred in v telovadnici.
14. člen
(obveščanje o odsotnosti)
5) Zunanji uporabniki telovadnice vstopajo pri hišniškem stanovanju. Upoštevati
morajo vsa pravila, ki so določena za vzdrževanje reda in varnosti v zavodu. Nadzor
po končani dejavnosti zunanjih uporabnikov opravi za to pooblaščena oseba.
1) Starši, zakoniti zastopniki ali skrbniki (v nadaljevanju starši) so dolžni najkasneje v
3 delovnih dneh od dne nastopa odsotnosti o izostanku dijaka obvestiti razrednika
oziroma šolo, na način, določen v 3. odstavku tega člena oziroma skladno z
dogovorom med starši in razrednikom oziroma šolo.
11. člen
(odpiranje in zapiranje šole)
1) Glavni vhod je odprt od 6.00 do 19.00. V času počitnic je glavni vhod odprt od 8.00
- 12.00.
2) V primeru, da razrednik oziroma šola v roku iz prejšnjega odstavka ni obveščena o
odsotnosti, je razrednik oziroma šola dolžna vzpostaviti stik s starši v roku štirih
delovnih dni od dne nastopa odsotnosti, razen, če se razrednik oziroma šola in starši
ne dogovorijo drugače.
2) Izven zgoraj navedenih ur je vstop in izstop mogoč pri hišniškem stanovanju. Ta
vhod se zapre ob 22.00 ali po končanih dejavnostih.
3) Javljanje odsotnosti se praviloma izvaja po telefonu, glede na dogovor med
razrednikom in starši pa tudi drugače (npr. osebno, po elektronski pošti….).
3) Šolo odklepa in zaklepa hišnik oziroma za to pooblaščena oseba.
4) Odsotnost dijakov se sporoča v tajništvo zavoda med 7.00 in 8.00. Tajništvo
telefonsko najavo odsotnosti zabeleži v poseben zvezek, ki se nahaja v tajništvu. Pri
tem se zabeleži ime in razred odsotnega dijaka, kdo je poslal sporočilo ter kdo je
sprejel sporočilo.
12. člen
(urnik zvonjenja)
Pouk v šoli poteka skladno z urnikom po sledečem urniku zvonjenja:
ŠOLSKA URA
0
1
2
3
4
5
5) Razrednik je dolžan redno spremljati vpise in s podpisom potrditi seznanjenost s
sporočilom.
ČAS
7.00 - 7.45
7.50 - 8.35
8.40 - 9.25
9.55 - 10.40
11.10 - 11.55
12.00 - 12.45
6) Kadar se poraja dvom v resničnost sporočila, ali če razrednik v 3 (treh) dneh od
nastopa odsotnosti ne dobi obvestila, preveri razloge odsotnosti ali resničnost
obvestila.
15. člen
(opravičevanje odsotnosti)
3
1) Starši morajo najkasneje v 5 (petih) delovnih dneh po prihodu dijaka v šolo
razrednika pisno obvestiti o razlogih odsotnosti.
zdravstveno dokumentacijo oziroma druge dokaze, iz katerih so razvidni razlogi za
oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku ali drugih dejavnostih, povezanih z vzgojnoizobraževalnim delom.
2) Način obveščanja o odsotnosti določi razrednik na začetku vsakega šolskega leta
in ga posreduje dijakom ter njihovim staršem. Na prvem roditeljskem sestanku starše
podrobneje seznani z načinom obveščanja o razlogih odsotnosti in opravičevanje
izostankov.
2) Ravnatelj o oprostitvi dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov odloči s sklepom.
Pred izdajo sklepa ravnatelj lahko pridobi mnenje svetovalne službe, razrednika,
strokovnih delavcev predmeta oziroma dejavnosti, na katere se nanaša vloga ali
učiteljskega zbora.
3) Če se med letom pri posameznih dijakih pojavlja pogosta odsotnost, razrednik
lahko spremeni način medsebojnega obveščanja o razlogih odsotnosti dijaka. (npr.
osebno opravičevanje staršev).
3) Način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja
pri pouku določi ravnatelj v sklepu, s katerim odloča o upravičenosti oprostitve.
4) Obvestila o odsotnosti morajo biti praviloma lastnoročno napisana in podpisana s
strani staršev.
Način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka
oziroma pouku določenega dne in način vključitve dijaka v vzgojnoizobraţevalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma
pouku določenega dne
5) Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti.
Upravičeni razlogi za zamujanje in predčasno odhajanje od pouka
18. člen
(začasna prepoved prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih)
16. člen
1) Dijaku se lahko skladno z 20. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah
začasno prepove prisotnost pri pouku.
1) Dijaki lahko zamujajo k pouku ali predčasno odhajajo od pouka v primeru, če bi bil,
skladno z njihovim urnikom, pravočasen prihod ali odhod iz šole za dijaka časovno
bistveno neugoden.
2) Začasno prepoved prisotnosti pri uri pouka oziroma pouku določenega dne ali
drugi dejavnosti lahko ustno odredi strokovni delavec, ki vodi pouk ali drugo
dejavnost, v primeru, da dijak s svojim ravnanjem ogroža življenje ali zdravje
udeležencev dejavnosti ali drugih oseb.
2) Dijak lahko zamuja k pouku ali predčasno odhaja od pouka tudi v primeru
dodatnega izobraževanja izven šole, sodelovanja v različnih organizacijah in
dejavnostih izven šole, kadar sodelovanje pri teh dejavnostih nikakor ni mogoče izven
časa pouka.
3) Strokovni delavec, ki vodi dejavnost, pri kateri se dijaku prepove prisotnost,
pospremi dijaka do ravnatelja, pomočnika ravnatelja, svetovalnega delavca ali
vzpostavi stik s starši. Predno dijaka pospremi iz razreda ali kadarkoli bi moral učitelj
zapustiti razred, mora poskrbeti za nadzor nad ostalimi dijaki, tako da dežurnemu
dijaku, predsedniku razredne skupnosti ali drugemu dijaku poveri nadzor in glede na
okoliščine dijakom za ta čas naloži zaposlitev.
3) Zamujanje in predčasno odhajanje od pouka na podlagi pisne vloge staršev odobri
razrednik. Pri tem mora razrednik preveriti upravičenost razlogov. Dovoljeno
zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka se zabeleži v šolski evidenci (dnevniku
dela). Dovoljeno zamujanje in predčasno odhajanje, ki je zabeleženo v šolski
evidenci, se ne šteje za neopravičeno odsotnost.
4) Strokovni delavec, ki vodi pouk ali dejavnost, ne sme odstraniti dijaka ali ga pustiti
brez nadzora, če iz okoliščin izhaja, da bi bila s tem ogrožena varnost in zdravje
dijaka.
4) V primeru enkratne potrebe po predčasnem odhodu od pouka ali zamudi k
posamezni uri, upravičenost presodi strokovni delavec, ki vodi posamezno uro
oziroma dejavnost. Strokovni delavec, ki je dovolil zamudo ali predčasen odhod v
evidenci odsotnosti to zabeleži, tako da pri vpisu odsotnega dijaka vpiše kratico »zd«.
5) Začasno prepoved pri pouku določnega dne lahko izreče tudi razrednik ali
ravnatelj, v nujnih primerih pa tudi drug strokovni delavec šole.
Način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih
razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraţevalno delo v času
oprostitve sodelovanja pri pouku
6) Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, za katero se mu lahko izreče izključitev, se lahko
prepove obiskovanje pouka že pred vročitvijo oziroma pred dokončnostjo odločbe o
izključitvi.
17. člen
O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi odloči ravnatelj s
sklepom, pri čemer se upošteva predvsem vrsto in težo kršitve.
1) Oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov dovoli ravnatelj
posamezne šole na podlagi pisne vloge staršev. Starši morajo vlogi priložiti
7) O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi odloči
4
učiteljski zbor v postopku odločanja o izključitvi.
izrekajo vzgojni in alternativni ukrepi.
8) Dijak, ki mu je bila izrečena prepoved obiskovanja pouka, se v tem času lahko
vključi v druge dejavnosti ali programe znotraj ali izven zavoda (npr. pomoč v
knjižnici, tajništvu, tehničnih službah, sodelovanje s svetovalno službo, centrom za
socialno delo in drugimi institucijami). Način vključitve v drugo delo v primeru
prepovedi prisotnosti pri uri ali določenega dne določi strokovni delavec, ki je
prepoved izrekel, v primeru prepovedi, ki jo izda ravnatelj s sklepom, pa v sklepu
določi tudi o morebitni vključitvi dijaka v druge dejavnosti.
2) Pristojni organ, ki je v skladu s Pravilnikom o šolskem redu pristojen za uvedbo in
vodenje postopka (v nadaljevanju pristojni organ) se po prostem preudarku odloči,
ali bo za določeno kršitev uvedel postopek izrekanja vzgojnega ukrepa ali bo dijaku
dan predlog za določitev alternativnega ukrepa. Pri tem mora pristojni organ
upoštevati okoliščine, določene v 24. členu Pravilnika o šolskem redu.
Pravila uporabe osebnih naprav
telekomunikacijskim omreţjem.
za
povezovanje
s
podatkovnim
3) Pri izbiri vzgojnega oziroma alternativnega ukrepa mora pristojni organ izbrati
tistega, ki bo za dijaka ugodnejši in s katerim pričakuje, da bo dosežen namen
uvedbe postopka, to je spoštovanje Pravilnika o Šolskem redu in Šolskih pravil
ŠCRM.
in
4) Za izrekanje vzgojnih in alternativnih ukrepov se uporabljajo obrazci, ki so priloga
tega pravilnika.
19. člen
(uporaba telekomunikacijskih naprav)
5) Pristojni organ mora o postopku voditi pisno dokumentacijo skladno s pravili o
šolski dokumentaciji in temi pravili.
1) Dijaki morajo imeti pri pouku in drugih dejavnostih izključene naprave za
povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.
6) Kršitve, ki so bile podlaga za izrekanje vzgojnih ali alternativnih ukrepov, morajo
biti evidentirane v dnevniku oziroma predpisani šolski dokumentaciji, pristojni organ
pa mora o kršitvah, ki so podlaga za odločanje o vzgojnem ali alternativnem ukrepu,
ugotoviti dejansko stanje, ki je podlaga za uvedbo postopka.
2) V primeru, da dijak med poukom ali drugimi dejavnostmi uporablja naprave za
povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem, se to šteje kot lažja
kršitev šolskih pravil.
7) Ugotavljanje dejanskega stanja se evidentira v šolski dokumentaciji (npr. dnevniku
dela...), z izjavami udeležencev, prič ali na drug ustrezen način, ki morajo biti
praviloma pisno evidentirane.
3) V primeru, da dijak neupravičeno uporablja naprave za povezovanje s
podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem med pisnim ali drugim ocenjevanjem
znanja, se to šteje kot kršitev pravil v zvezi z ocenjevanjem znanja, za kar dijak lahko
dobi negativno oceno oziroma se prekine ocenjevanje znanja.
22. člen
(odločanje o alternativnih ukrepih)
Število ur, ki se štejejo za laţjo oziroma teţjo kršitev
1) O določitvi alternativnih ukrepov se odloča z dogovorom med dijakom, starši in
razrednikom oziroma učiteljskim zborom posamezne šole, kadar gre za premestitev v
drug oddelek. O doseženem dogovoru se podpiše izjava, iz katere je razvidno
strinjanje z alternativnim ukrepom.
20. člen
(neopravičena odsotnost)
1) Neopravičena odsotnost dijaka se obravnava kot kršitev Pravilnika o šolskem redu
in Šolskih pravil ŠCRM.
2) Postopek določanja alternativnih ukrepov vodi razrednik, razen alternativnega
ukrepa premestitve v drug oddelek, ki ga vodi ravnatelj.
2) Za lažjo kršitev se šteje neopravičena odsotnost od 1 do 5 ur.
3) Za težjo kršitev se šteje neopravičena odsotnost od 6 do 35 ur.
3) O določitvi alternativnega ukrepa odloči razrednik, razen o alternativnem ukrepu
premestitve v drug oddelek, o katerem odloča učiteljski zbor šole, pri čemer se
upošteva postopek, ki velja za izrekanje vzgojnega ukrepa ukora učiteljskega zbora.
4) Neopravičena odsotnost nad 35 ur se šteje za najtežjo kršitev, za katero se dijaku
lahko izreče izključitev iz šole ali pogojna izključitev.
23. člen
(alternativni ukrepi)
Druge pravice, dolţnosti, prepovedi, kršitve, alternativni ukrepi ter pravila o
varnosti in zdravju
1) Dijaku se za kršitve namesto vzgojnih ukrepov lahko določijo alternativni ukrepi.
21. člen
(izbira vzgojnih in alternativnih ukrepov)
Alternativni ukrepi se dijakom izrečejo skladno z določili Pravilnika o šolskem redu v
srednjih šolah.
1) Dijakom se skladno s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah in temi pravili
5
2) Poleg ukrepov, določenih v 19. členu Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah,
se dijaku lahko izrečejo še sledeči alternativni ukrepi:
nastala poškodba, mora glede na težo poškodb in okoliščin primera zagotoviti
ustrezno spremstvo dijaka do ZD Kamnik ali poklicati medicinsko pomoč ter zagotoviti
varnost ostalih dijakov.
skrb za urejenost šole in njene okolice,
pomoč pri delu tehničnim ali drugim službam v šoli,
pomoč uporabnikom, varovancem in drugim osebam v javnih socialnih in
humanitarnih institucijah.
Odškodninska obveznost dijakov
27. člen
(škodni dogodek )
3) Izjava o strinjanju z alternativnim ukrepom se podpiše na obrazcu, ki je priloga tega
pravilnika.
Dijaki in drugi obiskovalci zavoda so za povzročeno škodo odgovorni skladno z
določili Obligacijskega zakonika.
Kadar zaposleni ali druge osebe opazijo škodno ravnanje, morajo storiti vse, kar je
potrebno, da se ugotovi, kdo je povzročitelj škode in da se zavarujejo dokazi (npr.
identificirajo dijaka, evidentirajo priče, obvestijo vodstvo zavoda oziroma policijo...).
24. člen
(pravila na ekskurzijah in dejavnostih izven šole)
1) Dijaki morajo na strokovnih ekskurzijah in drugih dejavnostih, ki potekajo izven
šolskih prostorov, upoštevati Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah, ta pravila, ter
posebna Pravila vedenja na ekskurzijah, s katerimi mora organizator dejavnosti dijake
vedno posebej seznaniti pred pričetkom ekskurzije ali dejavnosti.
28. člen
(povrnitev škode)
Vodstvo zavoda, glede na vrsto in višino povzročene škode, poskuša s povzročiteljem
doseči dogovor o njeni povrnitvi. Če je povzročitelj škode mladoletni dijak, o tem
obvesti starše.
V primeru, da ne pride do dogovora o načinu in roku povrnitve škode, se zoper
povzročitelja lahko vloži tožba, če je glede na vrsto in višino škode to primerno.
2) Dijaki in starši ob prijavi na dejavnost s podpisom potrdijo seznanjenost s
posebnimi pravili.
25. člen
(zdravstveno varstvo)
1) Zavod zagotavlja zdravstveno varstvo dijakov v sodelovanju s šolskim
dispanzerjem Zdravstvenega doma Kamnik.
Posebni statusi dijakov
29. člen
(statusi dijakov)
2) Zdravstveno varstvo se izvaja s sistematskimi zdravstvenimi pregledi in cepljenji
dijakov.
Dijaki lahko pridobijo poseben status skladno s Pravilnikom o prilagajanju šolskih
obveznosti.
Posamezna šola lahko podeli poseben status tudi dijaku, ki ne izpolnjuje pogojev,
določenih s Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti, predvsem v primerih, ko se
dijak intenzivno ukvarja z delom na področju kulture, športa ali drugih dejavnosti, ki
pa niso rangirane na državni ravni.
3) Preventivna zdravstvena dejavnost se izvaja z načrtovanjem predavanj, delavnic in
drugih dejavnosti, s katerimi se dijake seznanja zlasti z zdravim načinom življenja ter
nevarnostmi in tveganimi ravnanji za varnost in zdravje.
4) Zavod navedene dejavnosti načrtuje in izvaja v sodelovanju z Zdravstvenim
domom Kamnik in drugimi zunanjimi institucijami, skladno z letnim delovnim načrtom.
Za podelitev statusa morajo dijak in starši podati vlogo skladno s pravili, ki urejajo
prilagajanje šolskih obveznosti.
Vlogi morajo priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja upravičenost vloge. Na
podlagi vloge ter pridobljenega mnenja razrednika ali oddelčnega učiteljskega zbora,
ravnatelj sprejme sklep o podelitvi ali zavrnitvi statusa.
V obrazložitvi sklepa o pridobitvi statusa se dijaka seznani tudi z razlogi za mirovanje
in prenehanje statusa po tem pravilniku. Priloga sklepa o pridobitvi statusa je osebni
izobraževalni načrt. Sklep o pridobitvi statusa velja največ za eno šolsko leto.
5) Za koordinacijo sodelovanja in organizacijo preventivnih zdravstvenih pregledov se
v zavodu imenuje pooblaščena oseba.
26. člen
(varnost in zdravje dijakov pri šolskem delu)
1) Pri posameznih dejavnostih in pouku strokovni delavec, ki vodi dejavnost, dijakom,
ki nimajo ustrezne ali predpisane opreme ali zaščitnih sredstev, ne dovoli sodelovanja
pri dejavnosti. Navedena kršitev se lahko obravnava kot kršitev, za katero se lahko
izrekajo vzgojni ali alternativni ukrepi.
Ostala pravila
30. člen
(javnost dela zavoda)
2) V primeru poškodb dijaka, ki so nastale pri pouku ali drugih dejavnostih, nujno
medicinsko pomoč nudi ZD Kamnik. Strokovni delavec, ki vodi dejavnost, pri kateri je
6
Delo in poslovanje zavoda je javno. Javnost se zagotavlja z objavljanjem informacij o
delu zavoda skladno s posebnimi predpisi.
Informacije in obvestila, ki se nanašajo na delovanje zavoda, se lahko posredujejo
samo z vednostjo vodstva zavoda.
Javnost se zagotavlja tudi z javnostjo sej organov zavoda. Javnost sej ali posameznih
točk se omeji, kadar je to potrebno zaradi varstva poslovne, poklicne ali druge tajnosti
ter varstva osebnih podatkov skladno s predpisi.
Reklamiranje in plakatiranje na oglasnih deskah je dovoljeno s privolitvijo direktorja
oziroma ravnatelja.
34. člen
(delovanje skupnosti dijakov)
Za dajanje informacij o vprašanjih iz poslovanja zavoda kot celote je pristojen
direktor, za dajanje informacij, ki spadajo v delovno področje posamezne šole, pa
ravnatelj. Direktor ali ravnatelj lahko pisno pooblasti posameznega delavca, da v
okviru pooblastila posreduje določene informacije javnosti.
Dijaki lahko organizirajo
organizacija…).
svojo
skupnost
(npr.
dijaški
parlament,
dijaška
Zavod zagotovi pogoje za njihovo delo ter po dogovoru pomoč mentorja, ki pomaga
pri delu dijaške skupnosti.
Informacije so pod enakimi pogoji dostopne vsem zainteresiranim osebam.
Sprotne informacije se lahko posredujejo pisno ali ustno, informacije o izrednih
dogodkih pa pooblaščena oseba posreduje na podlagi predhodne zahteve
upravičenca, ki mora biti posredovana najmanj en dan prej.
Dijaška skupnost deluje skladno s svojimi pravili, pri tem pa mora upoštevati vsa
pravila, ki urejajo delovanje zavoda in posamezne šole.
Pooblaščena oseba zavrne dajanje informacij če:
to pomeni kršitev uradne ali poslovne tajnosti,
to predstavlja kršitev varstva osebnih podatkov,
je zavrnitev posredovanja podatkov skladna z zakonodajo.
Prehodne in končne določbe
35. člen
(objava šolskih pravil )
Posredovanje podatkov javnosti s strani nepooblaščenih oseb predstavlja hujšo
kršitev, za kar se glede na težo kršitve ukrepa skladno z delovnopravno zakonodajo.
Šolska pravila se javno objavijo na oglasnih deskah in na spletni strani zavoda.
Razredniki s šolskimi pravili na začetku šolskega leta seznanijo dijake, na prvem
roditeljskem sestanku pa tudi starše.
31. člen
(dežurni profesorji in odgovornosti profesorjev)
36. člen
(prenehanje veljavnosti
1) Dežurstvo profesorjev je opredeljeno z urnikom. Dežurni profesor nadzoruje
izvajanje hišnega reda. Naloge dežurnega profesorja so natančneje določene s
posebnimi navodili, ki jih sprejme direktor.
Z dnem, ko pričnejo veljati ta pravila, prenehajo veljati Šolska pravila Šolskega centra
Rudolfa Maistra z dne, 10.10.2007.
2) Strokovni delavci so v času izvajanja dejavnosti odgovorni za zagotavljanje reda in
varnosti. Na začetku dejavnosti mora strokovni delavec evidentirati prisotnost dijakov.
Posamezna dejavnost se zaključi skladno z urnikom zvonjenja oziroma v skladu z
načrtom izvedbe dejavnosti. Strokovni delavec med časom izvajanja dejavnosti
praviloma ne sme dijaku dovoliti predčasnega odhoda.
37. člen
(sprejem in veljavnost pravil
Pred sprejemom teh pravil je mnenje posredoval svet staršev dne, 28.9.2010,
skupnost dijakov dne, 28.9.2010 in učiteljski zbor obeh šol dne, 26.8.2010.
32. člen
(varstvo osebnih podatkov)
Šolska pravila Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik je sprejel direktor zavoda
dne, 6.10.2010.
Varstvo osebnih podatkov se skladno z veljavno zakonodajo uredi s posebnim aktom.
Šolska pravila pričnejo veljati trideseti dan po javni objavi.
33. člen
(obveščanje zaposlenih, staršev in dijakov)
Javno objavljeno na oglasnih deskah in spletni strani zavoda dne, 6.10.2010.
Zavod o vseh pomembnih informacijah naslovnike obvešča z obvestili in okrožnicami.
Direktor zavoda:
Vse okrožnice in obvestila morajo biti žigosane in podpisane s strani pooblaščene
osebe, ki je pristojna za posredovanje posamezne vrste informacij.
mag. Šemso Mujanovič
7
(1) Učitelj pri ocenjevanju znanja:
– upošteva izobraževalni program,
– uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,
– spoštuje pravice dijakov, njihovo osebno integriteto in različnost.
Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(2) Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet
ocenjevanja znanja. Preverjanje se izvaja praviloma po obravnavi učne snovi, vendar
najpozneje pred pisnim ocenjevanjem znanja.
S tem pravilnikom se ureja ocenjevanje znanja, spretnosti in veščin (v nadaljnjem
besedilu: znanje) ter napredovanje in ponavljanje letnika za dijake in udeležence
izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: dijak) po javno veljavnih
izobraževalnih programih srednjega splošnega izobraževanja, srednjega strokovnega
in tehniškega izobraževanja ter nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja.
2. člen
(predmet oziroma programska enota)
(3) V izobraževanju odraslih se organizira poskusno opravljanje izpitov, s čimer se
udeležencu izobraževanja odraslih omogoči, da preveri in spozna najmanj obseg in
zahtevnost izpita ter primere izpitnih vprašanj.
5. člen
(dijaki s posebnimi potrebami)
Izvajanje določb tega pravilnika se za dijaka s posebnimi potrebami prilagodi v
skladu z odločbo o usmeritvi.
(1) V gimnazijskem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu in
obveznih izbirnih vsebinah (v nadaljnjem besedilu: predmet).
(2) V poklicnem in strokovnem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri
predmetu, strokovnem modulu, modulu odprtega kurikula, praktičnem usposabljanju z
delom pri delodajalcu in interesnih dejavnostih (v nadaljnjem besedilu: programska
enota).
3. člen
(javnost ocenjevanja znanja)
II. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJA
6. člen
(ocenjevanje znanja)
(1) Znanje pri pouku oziroma izpitu praviloma ocenjuje učitelj, ki predmet oziroma
programsko enoto poučuje. Ravnatelj šole, direktor organizacije za izobraževanje
odraslih ali vodja za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) lahko iz
utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje znanja drugega učitelja, ki izpolnjuje
pogoje za poučevanje tega predmeta oziroma programske enote.
(1) Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku
izvajanja predmeta oziroma programske enote v šolskem letu seznani z:
– učnimi cilji,
– obsegom učne vsebine,
– oblikami in načini ocenjevanja znanja,
– merili za ocenjevanje znanja,
– dovoljenimi pripomočki.
(2) Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja
razrednik, v izobraževanju odraslih pa odgovorna oseba za izobraževanje odraslih (v
nadaljnjem besedilu: razrednik).
(2) Z roki za pisno ocenjevanje znanja seznani učitelj dijake najpozneje pet
delovnih dni po sprejetju načrta ocenjevanja znanja.
(3) Izpolnjevanje obveznosti dijaka pri praktičnem usposabljanju z delom pri
delodajalcu ugotavlja delodajalec v skladu z učno pogodbo in o tem obvešča šolo.
(3) Na pisnem izdelku je navedeno število točk (v nadaljnjem besedilu: točkovnik)
za posamezno nalogo in meje za ocene.
7. člen
(minimalni standard znanja)
(4) Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri predmetu oziroma programski
enoti javno pri pouku v oddelku oziroma skupini in mu omogoči vpogled v ocenjen
pisni izdelek. Če se rezultati ocenjevanja znanja objavijo na drug javno dostopen
način, se osebno ime dijaka nadomesti z ustrezno šifro.
(1) Minimalni standard znanja predstavlja stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali
kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oziroma za zadovoljivo sledenje
pouku pri posameznem predmetu oziroma programski enoti.
(2) Če minimalni standard znanja pri predmetu oziroma programski enoti ni
določen v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, ga določi strokovni aktiv oziroma
učitelj. V poklicnem in strokovnem izobraževanju pri tem strokovni aktiv oziroma
učitelj sodeluje s programskim učiteljskim zborom.
(5) Udeleženca izobraževanja odraslih se ob začetku izobraževanja v šolskem letu
seznani najmanj z obsegom učne vsebine, načinom in roki ocenjevanja znanja ter
obveščanja o rezultatih.
8. člen
(merila ocenjevanja znanja)
4. člen
(načela preverjanja in ocenjevanja znanja)
8
(1) Strokovni aktiv šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni aktiv) na začetku
šolskega leta uskladi merila ocenjevanja znanja.
(1) Roki za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti (v
nadaljnjem besedilu: načrt ocenjevanja znanja) se določijo najpozneje štirinajst dni po
začetku ocenjevalnega obdobja. Načrt ocenjevanja znanja določi strokovni aktiv
oziroma programski učiteljski zbor v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
(2) Merila ocenjevanja znanja za predmet oziroma programsko enoto se določijo
na podlagi kataloga znanja oziroma učnega načrta.
(2) Oddelek oziroma skupino z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj
predmeta oziroma programske enote. Roke za pisno ocenjevanje znanja iz načrta
ocenjevanja znanja napiše učitelj v dnevnik dela.
9. člen
(oblike in načini ocenjevanja znanja)
13. člen
Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogu znanj oziroma
učnem načrtu, jih določi strokovni aktiv oziroma učitelj.
(druga pravila ocenjevanja znanja)
10. člen
(1) Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti se izvede
najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je z učnim načrtom oziroma katalogom znanj
določeno drugače oziroma določi drugače ravnatelj iz utemeljenih razlogov.
(osebni izobraţevalni načrt za udeleţenca izobraţevanja odraslih)
(1) V izobraževanju odraslih se oblikuje osebni izobraževalni načrt za vsakega
udeleženca izobraževanja odraslih. Pripravi ga razrednik v sodelovanju z
udeležencem izobraževanja odraslih.
(2) Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan.
(3) Pisanje pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco ni
dovoljeno.
(2) Osebni izobraževalni načrt vsebuje najmanj podatke o predhodno pridobljenem
in priznanem formalnem in neformalnem znanju ter predviden način in časovni potek
izobraževanja, opredelitev vsebin, načinov in rokov preverjanja in ocenjevanja znanja,
ki so določeni z učnim načrtom oziroma katalogom znanja.
(4) Če dijak ponavlja pisni izdelek v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega
pravilnika oziroma ga piše na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila iz
drugega in tretjega odstavka tega člena. Če dijak piše pisni izdelek na lastno željo,
zapiše soglasje na pisni izdelek.
III. PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA
(5) Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki, v oddelku, skupini
ali individualno.
11. člen
(šolska pravila ocenjevanja znanja)
(6) Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in
najmanj en datum ocenjevanja znanja.
(1) Šolska pravila ocenjevanja znanja obsegajo najmanj:
– načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma
katalogom znanja,
– pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
– roke za vračanje izdelkov,
– izpitni red,
– kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe,
– postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja,
– pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
– druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih.
14. člen
(obvezno ponavljanje pisnega izdelka)
(1) Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot je določeno s šolskimi pravili
ocenjevanja znanja, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.
(2) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih.
IV. OCENE IN UGOTOVITVE
15. člen
(ocene)
(2) Šolska pravila ocenjevanja znanja določi ravnatelj po predhodni obravnavi na
učiteljskem zboru.
(1) Znanje dijakov se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami.
12. člen
(načrt ocenjevanja znanja)
(2) Znanje dijaka se oceni s številčno oceno od 1 do 5, in sicer nezadostno (1),
zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).
9
18. člen
(določanje končne ocene)
(3) Izpolnitev obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu,
interesnih dejavnostih in drugih obveznosti (npr. delovna praksa, obvezne izbirne
vsebine) določenih z učnim načrtom oziroma katalogom znanj, se ocenjuje z
opisnima ocenama »opravil« in: »ni opravil«.
(1) Končno oceno pri predmetu oziroma programski enoti določi učitelj, ki dijaka pri
tem predmetu oziroma programski enoti poučuje.
(4) Številčne ocene od 2 do 5 in opisna ocena »opravil« so pozitivne.
(5) Za udeleženca izobraževanja odraslih se uporabljajo le pozitivne ocene. Če
udeleženec izobraževanja odraslih pri ocenjevanju znanja ne doseže pozitivne ocene,
se to evidentira.
(2) Če predmet oziroma programsko enoto poučujeta dva ali več učiteljev, ti
vnaprej določijo razmerja za oceno med posameznimi deli predmeta oziroma
programske enote. Končno oceno določijo skupaj. Če se o končni oceni ne
sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski zbor.
16. člen
(ugotovitve)
19. člen
(splošni uspeh)
(1) Če je dijak iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri predmetu
oziroma programski enoti, se njegovo znanje iz tega predmeta oziroma programske
enote ne ocenjuje. To se v ustrezni dokumentaciji in ob koncu pouka evidentira z
besedo »oproščen (opr)«.
(1) Oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv, potrdi na
predlog razrednika splošni uspeh dijaku po tem, ko ta uspešno opravi vse obveznosti,
določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj.
(2) Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober in zadosten.
(2) Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni
dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo: »ni ocenjen (noc)«.
(3) Dijak doseže:
– odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno
odlično (5), pri ostalih pa z oceno prav dobro (4),
(3) Za udeleženca izobraževanja odraslih se ne uporabljajo določbe prvega in
drugega odstavka tega člena. Za udeleženca izobraževanja odraslih se športna
vzgoja ne izvaja in ne ocenjuje. V ustrezni dokumentaciji se to evidentira z besedo
»oproščen«.
– prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno
prav dobro (4), pri ostalih pa z oceno dobro (3),
17. člen
(seznanitev z oceno)
– dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno dobro
(3), pri ostalih pa z oceno zadostno (2),
(1) Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj oceni dijakovo znanje takoj po
končanem izpraševanju.
– zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno
zadostno (2), pri ostalih pa z oceno pozitivno.
(2) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v
sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz utemeljenih
razlogov za posamezno ocenjevanje določi drug rok.
(4) Pri določanju splošnega uspeha, če gre za odstopanje od meril iz prejšnjega
odstavka, se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in
samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja
obveznosti. Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka poučuje ali
ravnatelja, določi oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv.
(3) Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek.
(4) Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v
tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj
ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju.
Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.
20. člen
(listine o uspehu)
(1) Na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, razen zadnjega, izda šola dijakom v
pisni obliki prepis ocen, ugotovitev in opravljenih obveznosti.
(5) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni
vzgojitelj v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) lahko v času do
izročitve pisnih izdelkov, pisno zahteva vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo
izdelka.
(2) Ko dijak uspešno izpolni vse obveznosti za posamezen letnik, določene z
učnim načrtom oziroma katalogom znanj, se mu izda letno spričevalo.
(3) Dijaku, ki ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnjega odstavka, se na koncu pouka
oziroma po opravljanju izpitov izda obvestilo o uspehu.
(6) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja
odraslih.
10
(4) Dijak dobi spričevalo, obvestilo o uspehu oziroma prepis ocen oziroma
ugotovitev in opravljenih obveznosti v šoli.
(sprejemni izpit)
Pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost oziroma sposobnosti dijaka, lahko
pa tudi znanje jezikov, če so v skladu z izobraževalnim programom pogoj za vpis.
(5) Dijaku, ki je prekinil izobraževanje, šola na njegovo zahtevo izda obvestilo o
opravljenih obveznostih.
24. člen
(predmetni izpit)
(6) Udeleženec izobraževanja odraslih ob zaključku šolskega leta lahko prejme:
obvestilo o uspehu za opravljene obveznosti v šolskem letu v skladu z osebnim
izobraževalnim načrtom ali letno spričevalo za opravljene obveznosti za posamezen
letnik, v skladu s katalogi znanj oziroma učnim načrtom.
(1) Predmetni izpit pri predmetu oziroma izpit pri programski enoti opravlja dijak, ki:
– hitreje napreduje,
– izboljšuje končno oceno predmeta oziroma programske enote,
– se želi vpisati v drug izobraževalni program.
V. NAPREDOVANJE IN PONAVLJANJE
21. člen
(ponavljanje)
(2) Dijak lahko po uspešno opravljenem predzadnjem oziroma zaključnem letniku
enkrat izboljšuje oceno enega ali več predmetov oziroma programskih enot
posameznega letnika, in sicer:
– v predzadnjem letniku od konca pouka do zaključka tekočega šolskega leta
oziroma do vključitve v zadnji letnik izobraževanja,
– v zaključnem letniku od konca pouka do začetka opravljanja zaključka
izobraževanja.
(1) Dijak, ki ne opravi vseh obveznosti, ne napreduje v naslednji letnik oziroma
lahko letnik ponavlja.
(2) Če dijak letnik ponavlja, opravlja vse obveznosti iz tega letnika, pri čemer se ga
ponovno ocenjuje pri vseh predmetih oziroma programskih enotah. Pri ugotavljanju
splošnega uspeha v letniku se upoštevajo ocene oziroma ugotovitve, pridobljene v
tekočem šolskem letu.
(3) Pri določitvi končne ocene predmeta oziroma programske enote se upošteva
boljša ocena.
(3) Pravico do ponavljanja letnika zagotovi šola, kjer je dijak vpisan.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih.
(4) Za udeleženca izobraževanja odraslih se prvi in tretji odstavek tega člena ne
uporabljata.
VI. IZPITI
25. člen
(dopolnilni izpit)
22. člen
(splošno o izpitih)
(1) Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu oziroma
programski enoti ni bil ocenjen.
(1) Dijak lahko opravlja sprejemne, predmetne, dopolnilne in popravne izpite.
(2) Dopolnilni izpit lahko opravlja dijak do začetka opravljanja zaključka
izobraževanja.
(2) Dijak opravlja dopolnilni in popravni izpit v šoli, v katero je vpisan, sprejemni in
predmetni izpit pa v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati
oziroma je že vpisan.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih.
26. člen
(popravni izpit)
(3) Ustni del izpita se opravlja v skladu z izpitnim redom pred šolsko izpitno
komisijo, ki jo imenuje ravnatelj med učitelji šole. Šolska izpitna komisija ima
predsednika, izpraševalca in še vsaj enega člana. Izpraševalec mora biti učitelj
predmeta oziroma programske enote iz katere dijak opravlja izpit. Vsaj dva člana
komisije sta praviloma učitelja predmeta oziroma programske enote iz katere dijak
opravlja izpit.
(1) Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov oziroma programskih enot, kjer ima
ob zaključku pouka nezadostno oceno.
(2) Kadar pouk predmeta oziroma programske enote ne traja do konca pouka v
šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga
določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski izpitni rok. Ta
določba se ne uporablja za praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu.
(4) Udeleženec izobraževanja odraslih lahko, poleg izpitov iz prvega odstvaka tega
člena, opravlja tudi delne in končne izpite, ki jih opravlja pri učitelju izbranega
predmeta oziroma programske enote v šoli, v katero je vpisan.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih.
23. člen
11
27. člen
(delni in končni izpit za udeleţence izobraţevanja odraslih)
(2) Izpitni nastop, izdelavo praktičnega izdelka oziroma opravljanje storitve in vaj
spremlja mentor, ki za šolsko izpitno komisijo pripravi strokovno mnenje.
(1) Pri delnem in končnem izpitu znanje udeležencev izobraževanja odraslih
ocenjuje učitelj izbranega predmeta oziroma programske enote.
(3) Pri ustnem delu izpita in zagovoru izprašuje izpraševalec. Šolska izpitna
komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca. Če se izpit opravlja po
delih, predsednik šolske izpitne komisije dijaka obvesti o končni oceni takoj po
končanem zadnjem delu izpita.
(2) Z delnim izpitom se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih delih predmeta
oziroma programske enote. S končnim izpitom se ocenjuje znanje po zaključenih
vsebinskih sklopih iz predmeta oziroma programske enote v posameznem programu.
(4) Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini,
ki opravljajo izpit. Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni
listki z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal, se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj.
(3) Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posameznega predmeta oziroma
programske enote, je s tem opravil obveznosti določenega predmeta oziroma
programske enote.
(5) Na pisno zahtevo udeleženca izobraževanja odraslih oziroma na predlog
razrednika ali ocenjevalca, se pred šolsko izpitno komisijo opravlja tudi delni oziroma
končni izpit.
(4) V izobraževanju odraslih se tretje in nadaljnje opravljane končnega izpita
opravlja pred šolsko izpitno komisijo.
31. člen
(trajanje)
28. člen
(omejitve)
(1) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut.
(1) V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita.
Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v tem roku opravljati tudi več izpitov.
(2) Izpitni nastop traja največ 45 minut (ena pedagoška ura).
(3) Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ šest
pedagoških ur.
(2) Na isti dan lahko dijak opravlja največ izpit ali dele izpita iz enega predmeta.
(4) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Dijak
ima po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni
del izpita.
(3) Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom.
(4) Dijak opravi izpit, ko opravi vse dele izpita.
(5) Za udeleženca izobraževanja odraslih se uporablja določba prejšnjega
odstavka, pri čemer velja, da lahko udeleženec izobraževanja odraslih opravlja izpite
večkrat, tudi izven rokov, ki so določeni v šolskem koledarju, vendar v skladu z letnim
delovnim načrtom šole. O tem odloči ravnatelj šole.
VII. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJA
32. člen
(kršitve)
29. člen
(priprava izpitnega gradiva)
(1) Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj
dijaka zaloti pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih
kršitvah šolskih pravil ocenjevanja znanja, ga lahko oceni z negativno oceno ali
predlaga ustrezen ukrep.
(1) Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljnjem
besedilu: izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv. Če šola nima strokovnega aktiva,
izpitno gradivo pripravi izpraševalec oziroma ocenjevalec (v nadaljevanju:
ocenjevalec).
(2) Udeležencu izobraževanja odraslih se pri kršitvah iz prejšnjega odstavka
prekine ocenjevanje znanja oziroma izpit in se ga ne oceni.
(2) Vodja strokovnega aktiva ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju
najpozneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo se varuje na način, določen s šolskimi
pravili ocenjevanja znanja.
VIII. UGOVOR ZOPER OCENO OZIROMA UGOTOVITEV
33. člen
(odločanje ravnatelja)
30. člen
(potek izpitov)
(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu
ali v obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.
(1) Ustni izpiti in zagovori se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo.
(2) Ravnatelj mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost.
12
38. člen
(uveljavitev pravilnika)
(3) Če ugovor ni utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne.
(4) Če je ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od dneva
ugotovitve utemeljenosti ugovora imenovati tričlansko komisijo.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2010.
(5) Sklep ravnatelja iz drugega odstavka tega člena je dokončen.
Št. 0070-43/2010
34. člen
(odločanje komisije)
Ljubljana, dne 21. julija 2010
EVA 2010-3311-0036
(1) Komisija iz prejšnjega člena s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od njenega
imenovanja.
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister
za šolstvo in šport
(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno
oceno oziroma ugotovitev. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti
odločitvi.
(3) Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno oziroma
spremeni ugotovitev na podlagi dokumentacije ali s ponovnim ocenjevanjem znanja
dijaka.
(4) Če je dijaka treba ponovno oceniti, mora sklep vsebovati tudi datum, čas, kraj in
način ter obseg ponovnega ocenjevanja znanja, s čimer mora biti dijak seznanjen
najpozneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja znanja.
(5) Odločitev komisije je dokončna.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(izjeme)
(1) Dijaki, ki so do 1. septembra 2010 napredovali v naslednji letnik z nms oziroma
ponavljajo letnik z izpiti, lahko opravijo manjkajoče obveznosti najpozneje do 31.
avgusta 2011.
(2) Dijake iz prejšnjega odstavka se ocenjuje v skladu s tem pravilnikom.
36. člen
(vajenci)
Dijaki, ki so v dualnem sistemu izobraževanja zaključili izobraževanje najpozneje
31. avgusta 2009, lahko opravljajo manjkajoče obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
37. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o ocenjevanju znanja
v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 76/05) in Pravilnik o ocenjevanju znanja v
poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 78/07 in 8/08), ki
pa se uporabljata do začetka uporabe tega pravilnika.
13
Šolska pravila ocenjevanja znanja
Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik
3) V izrednem izobraževanju so roki določeni s koledarjem izpitnih rokov oz. z
osebnim izobraževalnim načrtom udeležencev.
Splošne določbe
1) Načini izpolnjevanja obveznosti na Gimnaziji se določijo v usklajenih merilih za
preverjanje in ocenjevanje znanja, ki jih ob začetku šolskega leta sprejmejo
posamezni strokovni aktivi.
5. člen
1. člen
1) S šolskimi pravili ocenjevanja znanja se določa:
a) načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma
katalogom znanja,
b) pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
c) roke za vračanje izdelkov,
d) izpitni red,
e) kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe,
f) postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja,
g) pripravo in hrambo izpitnega gradiva.
2) Načine izpolnjevanja obveznosti pri posamezni programski enoti v obeh programih
na Srednji ekonomski šoli določi strokovni aktiv, učitelj ali strokovni delavec, ki je
zadolžen za vodenje posamezne programske enote.
3) V strokovnih programih dijak opravi vse obveznosti pri posamezni programski enoti
oziroma modulu, ko pridobi zahtevano število pozitivnih ocen v vsakem sklopu
programske enote ali modula, v nasprotnem primeru se šteje da dijak ni pozitivno
ocenjen iz te programske enote ali modula. O številu ocen posameznega sklopa
programske enote ali modula je dijak seznanjen na začetku šolskega leta.
2. člen
6. člen
1) Šolska pravila ocenjevanja znanja določi direktor Šolskega centra Rudolfa Maistra,
po predhodni uskladitvi ravnateljev obeh šol in predhodni obravnavi na učiteljskih
zborih obeh šol.
(ugotovitve o izpolnjevanju obveznosti)
1) Učiteljski zbor posamezne šole ob koncu pouka v posameznem šolskem letu in po
opravljenih izpitih na predlog razrednika ugotovi, ali je dijak izpolnil vse obveznosti v
skladu z izobraževalnim programom, načrtom ocenjevanja znanja oziroma osebnim
izobraževalnim načrtom.
2) Določbe teh pravil se smiselno uporabljajo tudi pri izobraževanju odraslih
(izrednem izobraževanju), v kolikor s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih
šolah (Uradni list RS 60/2010) in predpisi o izobraževanju odraslih ni določeno
drugače.
2) Določbe tega člena se ne uporabljajo v izrednem izobraževanju.
Načini in roki izpolnjevanja obveznosti, določeni z učnim načrtom oziroma
katalogom znanja
Pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov
3. člen
1) Pisno ocenjevanje se obvezno ponovi, če polovica (50 %) ali več dijakov, ki so
sodelovali pri pisnem ocenjevanju znanja ne doseže pozitivne ocene.
7. člen
1) Načine in roke izpolnjevanja obveznosti pri posameznem predmetu, obveznih
izbirnih vsebinah, modulu, praktičnem usposabljanju in interesnih dejavnostih (v
nadaljevanju programske enote) določi na predlog strokovnega aktiva (andragoškega
zbora za izredno izobraževanje) oziroma strokovnega delavca, zadolženega za
organizacijo in izvajanje posamezne programske enote, vsaka šola posebej.
2) Ocenjevanje se enkrat ponovi, razen za tiste dijake, ki so prvič dosegli pozitivno
oceno in ne želijo ponovnega ocenjevanja. Vpišeta se obe oceni.
3) Učitelj skupaj z dijaki analizira vzroke za neuspeh in to evidentira v dnevnik dela.
4) Določbe tega člena se ne uporabljajo v izrednem izobraževanju.
4. člen
Roki za vračanje izdelkov
1) Roki izpolnjevanja obveznosti na Gimnaziji se določijo v usklajenih merilih za
preverjanje in ocenjevanje znanja, ki jih ob začetku šolskega leta sprejmejo
posamezni strokovni aktivi.
8. člen
Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih
dneh po vpisu ocene v redovalnico.
2) Roki izpolnjevanja obveznosti pri posamezni programski enoti v obeh programih na
Srednji ekonomski šoli se določijo v terminski plan, ki je del Načrta
ocenjevanja znanja. Načrt ocenjevanja znanja na začetku posameznega šolskega
leta sprejme programski učiteljski zbor ustreznega programa.
Izpitni red
14
9. člen
11. člen
1) Roke opravljanja izpitov uskladita in določita na začetku šolskega leta ravnatelja
obeh šol v šolskem koledarju v skladu z izobraževalnim programom in pravilnikom, ki
ureja šolski koledar za srednje šole, da lahko dijak pravočasno opravi vse obveznosti
za napredovanje v naslednji letnik.
Potek pisnega izpita praviloma nadzoruje učitelj predmeta oziroma programske
enote, iz katerega se opravlja izpit.
V primeru, da dijak moti potek izpita, ga nadzorni učitelj, glede na težo kršitve, najprej
opozori, če z motenjem pri poteku izpita dijak ne preneha, se ga odstrani iz izpitnega
prostora.
2) Ravnatelj lahko dijaku iz utemeljenih razlogov v skladu s predpisi določi tudi
izredne izpitne roke. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje učiteljskega zbora
oziroma programskega učiteljskega zbora.
Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi
12. člen
3) V izrednem izobraževanju roke opravljanja izrednih izpitov določi vodja IO ob
začetku šolskega leta, redni izpitni roki pa se določajo sproti v dogovoru s
predavatelji.
(1) V primeru, da učitelj pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja
znanja zaloti dijaka pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma
drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja, ga lahko oceni z negativno oceno ali
predlaga druge ustrezne ukrepe.
4) Udeleženec izrednega izobraževanja se na en izredni izpitni rok lahko prijavi za
največ 3 izpite. Če udeleženec izrednega izobraževanja pri določenem predmetu
opravlja delne izpite, predmeta pa v enem šolskem letu ne opravi v celoti, opravljenih
posameznih delnih rezultatov ne more prenesti v naslednje šolsko leto.
2) V primeru kršitev iz prvega odstavka, učitelj to evidentira na izdelku in v šolski
dokumentaciji.
5) Drugi odstavek tega člena ne velja za izredno izobraževanje.
3) V izrednem izobraževanju učitelj o kršitvi obvesti vodjo IO, za hujše kršitve pa
vodjo IO in ravnatelja ali direktorja.
10. člen
1) Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka
njihovega opravljanja.
Postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja
13. člen
2) Dijak se mora k opravljanju izpitov prijaviti najkasneje 2 (dva) dni pred objavo
razporeda izpitov, odjavi pa se lahko najkasneje 2 (dva) dni pred njihovim
opravljanjem.
Dijak se prijavi k izpitu z obrazcem »Zapisnik o izpitu«, ki je na voljo v tajništvu
zavoda in pri svetovalni službi.
1) V primeru napake pri ocenjevanju, ki izhaja iz računske ali druge očitne napake,
povezane z ocenjevanjem, lahko učitelj na podlagi lastne ugotovitve, na predlog
razrednika, ravnatelja, dijaka ali staršev, odpravi napako sam in to pisno zabeleži v
ustrezni šolski dokumentaciji (redovalnici, zapisniku o izpitu v izrednem
izobraževanju).
O popravku učitelj obvesti dijaka.
2) V primeru, da se učitelj ne strinja z odpravo oziroma ugotovitvijo napake v skladu
s prejšnjim odstavkom, o odpravi napake odloči ravnatelj.
3) Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko
opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora
dijak ali njegov zakoniti zastopnik šoli pisno sporočiti predhodno, najkasneje pa v
enem dnevu po roku za opravljanje izpita ter prošnji priložiti ustrezna dokazila.
3) V primeru, da se v postopku odpravljanja napake ugotovi, da so bila kršena pravila
ocenjevanja, se ravna skladno s postopkom reševanja ugovora zoper oceno.
4) O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj s sklepom najkasneje v treh dneh po
prejemu vloge.
14. člen
5) V primeru, da se dijak oziroma udeleženec izrednega izobraževanja ne odjavi
pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov izpita ne udeleži, se šteje, da je izrabil
izpitni rok.
1) Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala ali obvestila o uspehu, vloži
pisni ugovor zoper oceno oziroma ugotovitev.
6) V izrednem izobraževanju se morajo udeleženci za izredne izpite prijaviti do dne, ki
je določen s koledarjem izpitov. Udeleženci izrednega izobraževanja se prijavijo s
posebnim obrazcem »Prijava na izpit«, ki je na voljo v pisarni IO, v tajništvu,
fotokopirnici ter na Spletni oglasni deski IO.
2) Ravnatelj s pisnim sklepom odloči o utemeljenosti ugovora. V primeru, da ravnatelj
ugotovi, da je ugovor utemeljen, najkasneje v 3 (treh) dneh od izdaje sklepa imenuje
tričlansko komisijo za ugovore.
7) Tretji in četrti odstavek tega člena ne veljata za izredno izobraževanje.
1) O utemeljenosti ugovora zoper oceno odloča komisija za ugovore najkasneje v 3
(treh) dneh od imenovanja.
15. člen
15
2) Komisijo za ugovore sestavljajo trije člani. Ravnatelj v komisijo imenuje najmanj
enega člana komisije, ki je učitelj predmeta, zoper katerega je podan ugovor. Član
komisije je lahko tudi učitelj ali drug strokovni delavec, ki ni zaposlen v šoli.
Priprava in hramba izpitnega gradiva
16. člen
1) Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem
besedilu: izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv. Če na šoli za določen predmet ali
programsko enoto ni strokovnega aktiva, pripravi gradivo izpraševalec oziroma
ocenjevalec.
2) Vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec oziroma ocenjevalec izroči izpitno
gradivo v tajništvo najkasneje en dan pred izpitom. Tajništvo na posebnem obrazcu
evidentira prejem izpitnega gradiva.
3) Izpitno gradivo se varuje v ognjevarni omari v prostorih tajništva.
4) Na dan opravljanja izpita učitelj, ki nadzoruje potek izpita oziroma izpraševalec
pred pričetkom opravljanja izpitov prevzame izpitno gradivo v tajništvu.
5) V izrednem izobraževanju izpitno gradivo pripravi nosilec predmeta.
6) Drugi, tretji in četrti odstavek tega člena ne veljajo za izredno izobraževanje.
Prehodne in končne določbe
17. člen
Ta pravila je sprejel direktor Šolskega centra Rudolfa Maistra, dne 15.9.2010.
Pravila je obravnaval učiteljski zbor obeh šol na pedagoški konferenci dne 26.8.2010.
Z dnem sprejema teh pravil prenehajo veljati Šolska pravila ocenjevanja znanja
Srednje ekonomske šole Šolskega centra Rudolfa Maistra z dne 1. 9. 2008.
Objavljeno na oglasni deski zavoda ŠCRM dne 15.9.2010.
Kamnik, dne 15.9.2010.
Direktor zavoda:
mag. Šemso Mujanovič
16
Evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov
Na podlagi 6. člena Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS 43/2010) je Svet zavoda
Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik na 16. seji, dne 31. 8 . 2010, sprejel sledeča
3. člen
(evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov)
Pravila o šolski prehrani
Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik
Za evidentiranje in nadzor nad dnevnim koriščenjem obrokov sta zadolžena vodja
šolske prehrane in administrator.
4. člen
(nadzor nad koriščenjem obrokov)
Splošne določbe
1. člen
(vsebina in sprejemanje pravil)
Nadzor nad koriščenjem obrokov se zagotavlja na sledeč način:
- dijaki se evidentirajo ob prevzemu malice z elektronskim ključem ali elektronsko
kartico v jedilnici pri razdelilnem pultu ter s tem potrdijo prevzem malice.
S temi pravili se določa:
prijava na šolsko prehrano,
evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov,
čas in način odjave posameznega obroka,
ravnanje z neprevzetimi obroki,
načine seznanitve dijakov in staršev s pravili, organizacijo ter pravicami in
dolžnostmi v zvezi s subvencionirano prehrano,
spremljanje in nadzor,
postopek uveljavljanja subvencije,
skupina za šolsko prehrano;
Čas in način odjave posameznega obroka
5. člen
(odjava posameznih obrokov)
Posamezni obrok šolske prehrane se lahko odjavi.
Odjavo posameznega obroka lahko poda dijak, starši oziroma zakoniti zastopniki ali
skrbniki za primer individualne odsotnosti dijaka (bolezen in drugi osebni razlogi).
V primeru odsotnosti zaradi bolezni ali drugih razlogov s strani dijaka, morajo dijak,
starši, zakoniti zastopniki oziroma skrbniki o dijakovi odsotnosti nemudoma obvestiti
Zavod in odjaviti prehrano.
Pravila o šolski prehrani pred sprejemom ali pred njihovo spremembo obravnava Svet
staršev, učiteljski zbor in dijaki (skupnost dijakov), ki lahko o predlogu podajo svoje
mnenje. V primeru, da dijaki (skupnost dijakov), učiteljski zbor in Svet staršev ne
posredujejo mnenja v roku 15 dni od zaprosila, Svet zavoda sprejme pravila brez
njihovega mnenja.
Dijaka, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri dejavnostih, ki jih organizira
Zavod (tekmovanja, ekskurzije....), odjavi od prehrane strokovni delavec, ki skrbi za
organizacijo in izvedbo dejavnosti.
6. člen
(način odjave posameznih obrokov)
Prijava na šolsko prehrano
Dijaki posamezne obroke odjavljajo preko spletne aplikacije.
2. člen
(prijava na šolsko prehrano)
V izrednih primerih odsotnosti zaradi bolezni ali drugih razlogov s strani dijaka se
odjava posameznega obroka lahko sporoči telefonsko ali osebno v tajništvo Zavoda.
Tajništvo Zavoda v primeru ustne ali telefonske odjave sporočilo o odjavi obroka
evidentira v obliki uradnega zaznamka v arhiv evidence odjavljenih obrokov.
Prijavo na šolsko prehrano oddajo dijaki oziroma njihovi starši, zakoniti zastopniki ali
skrbniki praviloma ob zaključku pouka za prihodnje šolsko leto, lahko pa tudi
kadarkoli med šolskim letom.
Dijaki, ki se vpišejo v posamezno šolo, prijavo praviloma oddajo ob vpisu.
Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki je priloga Zakona o šolski prehrani.
Uradni zaznamek mora vsebovati:
datum in uro odjave,
ime in priimek osebe, ki je posredovala sporočilo,
kontaktno številko telefona,
ime in priimek dijaka, na katerega se nanaša odjava,
predvidene dneve, za katere se daje odjava,
podpis osebe, ki je odjavo sprejela;
Prijava na šolsko prehrano se v primeru, da je podana ob zaključku pouka, odda
razredniku, ob vpisu, svetovalnemu delavcu, ki vodi postopek vpisa, v ostalih primerih
pa v tajništvo zavoda. Oddane prijavnice zbira tajništvo, ki jih posreduje organizatorju
šolske prehrane.
Oddane prijavnice hrani organizator šolske prehrane.
17
Zavod vsako šolsko leto vsaj enkrat preverja stopnjo zadovoljstva dijakov in staršev s
šolsko prehrano in dejavnostmi, s katerimi se v Zavodu spodbuja zdravo prehrano ter
kulturo prehranjevanja.
V primeru odjave posameznih obrokov zaradi sodelovanja pri dejavnostih, ki jih
organizira Zavod, mora strokovni delavec najmanj 10 dni pred začetkom izvajanja
dejavnosti, zaradi katerih bodo dijaki odsotni iz Zavoda, organizatorju šolske prehrane
posredovati seznam dijakov z navedbo oddelkov, iz katerih prihajajo, ter termin
odsotnosti.
Zadovoljstvo se praviloma preveri z anketo, ki je posredovana vsem dijakom in
staršem.
Odjava posameznega obroka je pravočasna, če je bila posredovana v tajništvo ali
organizatorju šolske prehrane vsaj en delovni dan prej, in sicer najkasneje do 8. ure
zjutraj.
Zavod preverja stopnjo zadovoljstva s šolsko prehrano tudi med letom, dijaki pa imajo
možnost podajanja pobud in predlogov za jedilnike. Pobude oddajo vodji šolske
prehrane ali v za to namenjen poštni nabiralnik pri tajništvu.
Tajništvo dnevno, najkasneje do 9. ure, posreduje najavljene odjave obrokov
organizatorju šolske prehrane.
Skupina za šolsko prehrano
10. člen
(skupina za šolsko prehrano)
Ravnanje z neprevzetimi obroki
7. člen
(ravnanje z neprevzetimi obroki)
Skupino za šolsko prehrano sestavljajo:
- organizator šolske prehrane, ki vodi skupino za prehrano,
- administrator,
- svetovalna delavca obeh šol,
- vodja kuhinje;
Ob koncu organizirane prehrane po 13. uri se ne prevzeti obroki odstopijo drugim
dijakom.
Neprevzeti obroki se odstopijo drugim dijakom na posebnem mestu. Izdajo
neprevzetih obrokov zainteresiranim dijakom izvaja delavec kuhinje, ki posamezen
dan skrbi za izdajo obrokov.
Skupina za prehrano je imenovana za šolsko leto, to je od 1. 9. tekočega leta do 31.
8. naslednjega leta. Skupina za prehrano se lahko imenuje v isti sestavi večkrat.
Seznanitev dijakov in staršev s pravili, organizacijo in pravicami ter dolţnostmi
v zvezi s subvencionirano prehrano
Naloge skupine za prehrano so:
- sodeluje pri pripravi šolskih pravil o prehrani in pri načrtu izvedbe šolske
prehrane za posamezno šolsko leto,
- daje mnenja in predloge pri organizaciji šolske prehrane,
- obravnava predloge in pripombe dijakov oziroma staršev,
- sodeluje pri sestavi jedilnikov,
- vsaj enkrat med šolskim letom preverja stopnjo zadovoljstva dijakov in staršev
s šolsko prehrano in izvajanje dejavnosti, s katerimi zavod vzpodbuja vzgojnoizobraževalne dejavnosti v zvezi s prehrano, zdravo prehrano in kulturo
prehranjevanja,
- opravlja druge dogovorjene naloge.
8. člen
(seznanitev dijakov in staršev)
Zavod seznani dijake, starše, zakonite zastopnike ali skrbnike o pravici do
subvencionirane šolske prehrane, načinu in postopku uveljavljanja subvencije, načinu
in postopku odjave posameznih obrokov ter ostalimi pravili, organizacijo in pravicami
ter dolžnostmi v zvezi s subvencionirano prehrano.
Obveščanje poteka s pisnim obvestilom, ki ga Zavod posreduje dijakom oziroma
staršem ob koncu pouka v mesecu juniju. Obvestilu se priloži obrazec za prijavo
dijaka na šolsko prehrano.
Prehodne in končne določbe
Poleg pisnega obvestila ob koncu pouka, Zavod na spletnih straneh ves čas objavlja
informacije in spremembe v zvezi s pravili, organizacijo in pravicami ter dolžnostmi v
zvezi s subvencionirano prehrano.
11. člen
(prehodne in končne določbe)
Šolska pravila prehrane sprejme Svet zavoda najkasneje do 25. avgusta 2010. O
sprejetih pravilih Svet zavoda najkasneje do 30. septembra 2010 pridobi mnenje
Sveta staršev, učiteljskega zbora in dijakov (dijaške skupnosti).
Spremljanje in nadzor
9. člen
(spremljanje in nadzor)
Zavod po sprejetju šolskih pravil seznani dijake, starše, zakonite zastopnike ali
skrbnike o pravici do subvencionirane šolske prehrane, načinu in postopku
uveljavljanja subvencije, načinu in postopku odjave posameznih obrokov ter z ostalimi
18
pravili, organizacijo in pravicami ter dolžnostmi v zvezi s subvencionirano prehrano z
dopisom, ki ga prejmejo dijaki prvi šolski dan v šolskem letu 2010/11.
12. člen
(veljavnost pravil)
Pravila o šolski prehrani Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik je sprejel Svet
zavoda na 16. seji, dne 31. 8. 2010.
Pravila o šolski prehrani Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik začnejo veljati z
dnem sprejema.
Štev.: 776-2010
Datum: 01. 09. 2010
Svet ŠCRM Kamnik
Marta Zabret
predsednica Sveta
19
PRAVILNIK
o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja prilagoditev šolskih obveznosti po javno veljavnem izobraževalnem
programu (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni program) dijaku, ki se vzporedno
izobražuje, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku in dijaku, ki
se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne
izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave (v nadaljnjem besedilu: dijak
tekmovalec).
II. VRSTE STATUSOV IN POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSOV
2. člen
(vrste statusov)
Vrste statusov so:
– status dijaka, ki se vzporedno izobražuje,
– status dijaka perspektivnega športnika,
– status dijaka vrhunskega športnika,
– status dijaka tekmovalca.
3. člen
(pogoji za pridobitev statusa)
Status dijaka, ki se vzporedno izobražuje, lahko pridobi dijak, ki se hkrati izobražuje
po več izobraževalnih programih.
Status dijaka perspektivnega športnika lahko pridobi dijak, ki je registriran pri
nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih
nacionalnih panožnih športnih zvez.
Status dijaka vrhunskega športnika lahko pridobi dijak, ki doseže vrhunski športni
dosežek mednarodne vrednosti.
Status dijaka tekmovalca lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na mednarodna
tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter
izmenjave.
20
III. POSTOPEK PRIDOBITVE STATUSA IN OSEBNI IZOBRAŢEVALNI NAČRT
(priprava osebnega izobraževalnega načrta)
4. člen
(postopek pridobitve statusa)
Osebni izobraževalni načrt pripravi strokovni delavec, ki ga imenuje ravnatelj.
Strokovni delavec pripravi osebni izobraževalni načrt v sodelovanju z dijakom in ga
uskladi z oddelčnim učiteljskim zborom ter s starši, če to želijo.
Če se dijak vzporedno izobražuje, strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni
načrt tudi s strokovnim delavcem drugega izobraževalnega programa oziroma druge
šole.
Za dijaka perspektivnega športnika oziroma dijaka vrhunskega športnika, strokovni
delavec uskladi osebni izobraževalni načrt tudi s športnim društvom oziroma z
nacionalno panožno športno zvezo.
Za dijaka tekmovalca strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni načrt tudi z
organizacijo, ki organizira ali vodi priprave na mednarodna tekmovanja v znanju ali na
druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.
Za pridobitev statusa lahko dijak zaprosi s pisno vlogo na šoli, kjer ima status dijaka
in opravlja večino obveznosti po izobraževalnem programu.
V vlogi iz prejšnjega odstavka je potrebno navesti tudi:
– za pridobitev statusa dijaka, ki se vzporedno izobražuje, podatke o šoli, na kateri se
dijak vzporedno izobražuje, in o izobraževalnem programu, po katerem se vzporedno
izobražuje,
– za pridobitev statusa dijaka perspektivnega športnika podatke o nacionalni panožni
športni zvezi, pri kateri je dijak registriran in podatke o tekmovanjih dijaka v uradnih
tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez,
– za pridobitev statusa dijaka vrhunskega športnika podatke o pridobljenem statusu
vrhunskega športnika,
– za pridobitev statusa dijaka tekmovalca podatke o organizaciji, ki vodi priprave na
mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne
prireditve ter izmenjave.
Vlogo je potrebno vložiti najkasneje do 30. septembra za tekoče šolsko leto oziroma
do 31. marca tekočega šolskega leta, če se šolsko leto začne 1. marca, iz
utemeljenih razlogov pa lahko tudi med šolskim letom.
IV. MIROVANJE OZIROMA PRENEHANJE STATUSA
8. člen
(mirovanje statusa)
Dijaku status lahko miruje:
– če ne izpolnjuje obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu,
– če ne dosega minimalnih standardov pri dveh ali več programskih enotah oziroma
predmetih,
– če mu je izrečen ukor razrednika ali ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
– v primeru daljše bolezni oziroma poškodbe,
– iz drugih utemeljenih razlogov.
O mirovanju in obdobju mirovanja statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči
dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po odločitvi.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor.
5. člen
(sklep o pridobitvi statusa)
O vlogi za pridobitev statusa odloči ravnatelj najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
popolne vloge s sklepom, ki ga vroči dijaku najkasneje v osmih dneh po odločitvi.
V obrazložitvi sklepa o pridobitvi statusa je potrebno dijaka seznaniti tudi z razlogi za
mirovanje in prenehanje statusa po tem pravilniku.
Priloga sklepa o pridobitvi statusa je osebni izobraževalni načrt.
Sklep o pridobitvi statusa velja največ za eno šolsko leto.
9. člen
(prenehanje statusa)
6. člen
(vsebina osebnega izobraževalnega načrta)
Dijaku status preneha:
– če ob poteku obdobja mirovanja statusa ne izpolni obveznost iz druge alinee prvega
odstavka prejšnjega člena,
– če preneha pogoj za pridobitev statusa,
– če mu je izrečen ukor učiteljskega zbora oziroma pogojna izključitev,
– če mu preneha status dijaka po drugih predpisih,
– na njegov predlog oziroma na predlog staršev,
– s potekom obdobja, za katerega mu je bil status podeljen.
O prenehanju pogoja za pridobitev statusa je dijak dolžan obvestiti šolo v petih
delovnih dneh po prenehanju pogoja.
O prenehanju statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem
najkasneje v osmih dneh po odločitvi.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor, športno
društvo, nacionalno panožno športno zvezo ali organizacijo, ki organizira ali vodi
Z osebnim izobraževalnim načrtom, ki vsebuje prilagoditev šolskih obveznosti dijaku,
se določi:
– obdobje prilagoditve šolskih obveznosti,
– obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,
– roke in način ocenjevanja znanja,
– roke in način izpolnjevanja drugih obveznosti,
– roke za obveščanje pristojnih organov o neizpolnjevanju osebnega izobraževalnega
načrta,
– druge pravice in obveznosti šole in dijaka.
Med šolskim letom se vsebina osebnega izobraževalnega načrta iz utemeljenih
razlogov lahko spremeni.
7. člen
21
priprave na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne
izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.
V. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV
10. člen
(pritožba na sklep)
Zoper sklep o zavrnitvi vloge za pridobitev statusa in sklep o prenehanju statusa je
dovoljena pritožba na pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic (v
nadaljnjem besedilu: pritožbena komisija) v skladu z Zakonom o gimnazijah oziroma
Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju v roku osmih dni po prejemu
sklepa.
Pritožbena komisija odloči o pritožbi najkasneje v petnajstih dneh po prejemu
pritožbe.
Odločitev pritožbene komisije je dokončna.
VI. KONČNI DOLOČBI
11. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o prilagajanju šolskih
obveznosti (Uradni list RS, št. 89/98 in 56/07), uporablja pa se še do 31. avgusta
2009.
12. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne 1. septembra 2009.
22