PRILOGA ŠT. 7 K POSLOVNEMU POROČILU DOMA DR. JOŽETA

Transcription

Poročilo o delu služb in dodatnih programov-2013
PRILOGA ŠT. 7
K POSLOVNEMU POROČILU
DOMA DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE
ZA LETO 2013
I. POROČILO O DELU SLUŽB
ZA LETO 2013
II. POROČILO
O IZVAJNJU DODATNIH PROGRAMOV
ZA LETO 2013
Poljčane, februar 2013
1
I.
POROČILO O DELU SLUŽB V DOMU DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE ZA
LETO 2013
1. SOCIALNA SLUŽBA (SS)
V programu dela Socialne službe za leto 2013 je bilo zapisano, da je naša prva naloga
spoštovanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva uporabnikov, omogočanje enakega
dostopa do storitev, upoštevanje proste izbire pri vključevanju v dejavnosti, individualna
obravnava in prilagajanje storitev potrebam posameznika. Zapisali smo tudi, da bomo posebej
spoštovali načelo dogovarjanja z uporabniki in njihovimi svojci za vse tisto, kar je pomembno
za življenje posameznika v domu. Zavezali smo se, da bomo načelo dogovarjanja dosledno
upoštevali tudi pri urejanju različnih zadev na področju socialnega varstva in uveljavljanja
pravic posameznikov. Strokovni delavci naj bi pri delu z uporabniki vedno in sproti zaznali
občutljivost meja v odnosu do uporabnika, posebej zato ker smo v položaju premoči nad
uporabnikom, saj je le ta odvisen od naših storitev.
a.
Ključne naloge po področjih
Delo socialne službe v zavodu obsega naloge, ki jih lahko opredelimo kot področja in sicer:
-
P riprava na sprejem v dom, ki zajema dejavnosti od prve informacije do odločitve za
sprejem v dom, v katero je vključen bodoči uporabnik in njegova neformalna in formalna
socialna mreža. Vključeni so zaposleni v domu in stanovalci, sostanovalci bodočega
uporabnika. Uporabnik dobi vse informacije, tudi njegovi svojci. Po potrebi opravimo tudi
obisk na domu in pomagamo pri urejanju dokumentacije za sprejem in uveljavljanju
različnih pravic s področja socialnega varstva. V letu 2013 je bilo veliko zanimanja za
sprejem v dom, posamezno jih ne beležimo. Novih prošenj za sprejem v letu 2013 je bilo
vloženih 181.
-
P rihod v dom , ki poleg fizičnega prihoda uporabnika v zavod, vključuje še veliko
upravnega in administrativnega dela strokovnih delavcev. Tudi v tej fazi so vključeni
zaposleni in stanovalci doma, neformalna in formalna socialna mreža uporabnika - svojci
oziroma osebe, ki so vključene v postopek sprejema ter uradne službe, s katerimi imamo
do tedaj in po tem uradne - formalne stike. Novo sprejeti pri tem sodeluje glede na svoje
zmožnosti. Stanovalec oziroma njegovi svojci, pooblaščenec ali skrbnik, sodelujejo pri
pripravi individualnega načrta. V letu 2013 smo opravili 101 novih sprejemov.
-
P ri vključevanju novo sprejetega stanovalca na dom sko življenje ima socialna
služba enako pomembno nalogo. Pomaga mu pri vzpostavljanju nove in širjenju obstoječe
socialne mreže, predvsem formalne v povezovanju z drugimi službami. Pri vključevanju in
zagotavljanju participacije posameznika ter ohranitev samostojnosti in nadzora nad
lastnim življenjem. Gre za vključevanje v dejavnosti doma primerne za posameznika,
vključevanje pri odločanju o sebi in življenju v domu. Pomembno je tudi spodbujanje k
ohranitvi stikov s prejšnjim oziroma z domačim okoljem. Bilo je veliko preselitev oziroma
menjav sob. Pretežni razlogi za to so bili sprememba zdravstvenega stanja ali preselitev
2
na lastno željo. Enako kot predhodno leto smo se tudi v letu 2013 soočali s težavami pri
sprejemu pomičnih stanovalcev na stanovanjskem delu doma.
-
R edno inform iranje in sprem ljanje je tudi enako pomembna naloga socialne službe.
Tukaj so zajeti uporabniki in njihovi svojci. Potrebno je spremljati tudi uveljavljanje pravic
in koordinirati reševanje problemov z zunanjimi službami in svojci. Glede informiranja
imamo lahko v mislih domsko skupnost kot obliko lokalne skupnosti, kjer je pretok
informacij pomemben za stanovalce, njihove svojce in javnost. Socialna služba pomaga
stanovalcem pri vodenju postopkov pri uveljavljanju pravic ali urejanju statusa oziroma
položaja uporabnikov (ekonomski, pravni). Največkrat je to urejanje osebnih dokumentov
in uveljavljanje pravic iz socialnega varstva. V letu 2013 smo uredili osebne izkaznice za
42 stanovalcev, imeli smo 3 sestanke s svojci novo sprejetih stanovalcev (dne 24.
januarja, 23. aprila ter 6. novembra 2013). Imeli smo tudi dva skupna sestanka s svojci na
temo »Izguba in odziv nanjo«, dne 23. aprila 2013 in na temo »Demenca« dne 23.
oktobra 2013. Poleg tega smo imeli redne informativne sestanke s stanovalci v domu po
oddelkih.
-
Ob odhodu stanovalca oziroma vrnitvi v domače okolje ali odhodu v drug zavod, so
enako pomembne naloge, ki jih socialna služba izvaja na pobudo in v dogovoru z
uporabnikom in njegovimi svojci. Osebno sem takšnih opravil najbolj vesela, saj
sočustvujem z uporabnikom, mu pomagam pri dosegi njegovih ciljev ali razreševanju
problemov v zvezi s tem. Pomembno je ob tem krepiti moč uporabnika, in mu vlivati
zaupanje v možnost potrebne ponovne vrnitve. Veliko pozitivnih primerov je v naši praksi,
ko se uporabniki večkrat vračajo in večkrat odhajajo v domače okolje in na ta način
premagujejo težave v določenih obdobjih (v času zime, dopusta svojcev). V letu 2013 je
bilo skupaj 140 različnih odhodov, od tega je bilo odhodov v domače okolje 14, odhodov v
drug zavod 6, premestitev v novo enoto Slov. Bistrica 35. Skupaj 55 odhodov iz doma.
Razlika do 140 je 85 stanovalcev, ki so umrli v bolnišnicah ali v našem domu.
-
V prim eru sm rti stanovalca, ko se življenje zaključi, doživljajo svojci in tudi zaposleni
veliko stisko. Ne drži mišljenje, da se na takšne dogodke zaposleni v domu navadimo. Ob
izgubi smo tudi mi prizadeti, velikokrat smo tudi v stiski in takšna opravila zahtevajo veliko
dodatnega angažiranja, energije in človečnosti. Ob takšnem dogodku nudimo svojcem
pomoč s svetovanjem, informiranjem, pogovorom. Ob takšnem zaključku je tudi potrebno
sodelovanje z zunanjimi službami. Kot je zgoraj že napisano smo imeli v letu 2013 85
umrlih.
-
Poleg navedenih nalog socialne službe neposredno vezanih za uporabnika, so njene
naloge tudi povezovanje med službami v domu in z zunanjimi službami s področja
socialnega varstva, zdravstva, notranjih zadev, kulture, družabništva, nevladnih organizacij
in drugo. Naša najtesnejša mreža sodelovanja so Centri za socialno delo, zdravstvene
ustanove, krajevni uradi, Zavod za zdravstveno zavarovanje, zavarovalnice, izobraževalni
zavodi (osnovne šole, srednje šole in fakultete), druge javne ustanove, zavodi in nevladne
organizacije. Po vsem naštetem lahko ugotovimo, da je naša najtesnejša mreža kar velika.
3
Dinamika sodelovanja je odvisna od različnih situacij, frekvence prihodov in odhodov
stanovalcev, spremembe zakonodaje, strukture stanovalcev in še veliko dejavnikov vpliva
na pogostost sodelovanja, pomembnost sodelovanja pa ostaja vedno velika. Pri
sodelovanju z lokalnim okoljem in lokalno skupnostjo pa smo zelo uspešni z dodatnimi
programi, ki jih izvajamo preko vsakdanjih kontaktov z ljudmi, s katerimi prihajamo v stik.
-
Pri svojem delu smo uporabljali uveljavljene metode in veščine socialnega dela. Prizadevali
smo si za čim boljšo medsebojno koordinacijo dela in sodelovanje z drugimi službami v
zavodu in izven njega ter se povezovali na lokalni in regionalni ravni. Sodelovali smo pri
realizaciji bogatega kulturnega in družabnega življenja v domu ter izvajali posamezne
dodatne programe dela z uporabniki. Pri tem smo bili vedno pripravljeni prisluhniti
individualnim potrebam stanovalcev za kar smo se dogovarjali v partnerskem odnosu in se
trudili, da spoštujemo njihovo osebno integriteto. Poseben dogodek v letu je bila 100
letnica naše stanovalke Ane Druškovič, ki smo jo skupaj z njenimi svojci obeležili v mesecu
juliju.
b.
Realizacija nalog
V letu 2013 sva bili v socialni službi zaposleni dve socialni delavki, ki sva pokrivali različne
oddelke v stanovanjskem in negovalnem delu doma. Od junija dalje sta nama pri delu
pomagali dve pripravnici – socialni delavki. Od 1.12.2013 ena opravlja pripravništvo v Enoti
Slovenska Bistrica, druga pa je ostala v Poljčanah.
Kapaciteta doma je bila do 30. 11. 2013 295 mest. Imeli smo 144 različnih sob, od
enoposteljnih do pet posteljnih. Podrobni podatki bodo razvidni pri prikazu statističnih
podatkov doma v letu 2013.
Tudi v letu 2013 smo sodelovali pri razreševanju problemov v programu DOMIS, in napake
sproti odpravljali. Pri tem so se zaposleni, ki delajo na programu, hitro odzivali in nam
ustrezno pomagali.
V sodelovanju z lokalnim okoljem in skupnostjo smo bili v letu 2013 uspešni. Vključevali smo
prostovoljce - učence Osnovne šole Poljčane in dijake srednjih šol, sodelovali z društvi in
sicer največ preko programov, ki jih v domu izvajamo kot dodatne programe dela z
uporabniki. Spremljali smo naše stanovalce pri sodelovanju v društvih, pri različnih
svečanostih, jih bodrili in motivirali, da so se vabilom odzivali in ohranjali stik z zunanjim
svetom.
V socialni službi smo v letu 2013 nudili mentorstvo trem študentkam Fakultete za socialno
delo Ljubljana in študentki iz fakultete »Alma mater« Maribor.
Zastavljene naloge v letu 2013 smo uspešno izpolnili. Ugotavljamo, da se je frekvenca
prihodov in odhodov v domu (101 sprejem, 140 odhodov) dogajala pretežno na negovalnih
oddelkih zavoda. Imeli smo torej opravka z 241-mi ljudmi, najmanj toliko še svojcev ali
skrbnikov. Za vse novo sprejete smo izdelali tudi individualne načrte in uredili prijave
začasnega prebivališča. Imeli smo 9 rednih sej Komisije za sprejem, premestitev in odpust
4
stanovalcev, kjer smo obravnavali vse prispele prošnje (181), obravnavali spremembe
kategorije oskrbe pri stanovalcih in izrekli dva opomina zaradi kršenja hišnega reda. Po
odprtju nove enote v Slov. Bistrici smo v Poljčanah evidentirali le 4 novo prispele prošnje (v
mesecu decembru). Naše timsko delo je vsakodnevno in sprotno pri realizaciji zastavljenih in
dogovorjenih nalog znotraj zavoda. Timsko delo posebej koordiniramo z rednimi timskimi
sestanki, ki jih je bilo v letu 2013 70. Na timskih sestankih smo reševali različne probleme, se
dogovarjali in iskali najboljše rešitve za stanovalce.
V nadaljevanju so predstavljeni statistični podatki glede opravljenih sprejemov, stanja sob, ter
različna struktura stanovalcev, stanje na dan 31. 12. 2013.
c.
Sprejemi in odhodi stanovalcev in stanje 31.12.2013
Tabela 1.
Sprejemi
Odhodi
Premestitve v Premestitve
Umrli
Stanje
domov
drug zavod
V Sl.B.
31.12.2013
101
14
6
35
85
259
Na dan 31.12.2013 je v domu 259 stanovalcev, 173 žensk in 86 moških, povprečno starih 79
let.
d.
Pregled po kraju od koder so stanovalci sprejeti:
UKC Maribor
UKC Ljubljana
SB Celje,
SB Ptuj-oddelek PBZ
Iz drugih zavodov
Iz zdravilišč
Iz domačega okolja
Skupaj sprejemov
e.
25
1
5
6
2
3
59
101
Pregled po vzroku sprejema:
Bolezen
78
Drugo
3
Hujša duševna obolenja
3
Hujša telesna obolenja
1
Neurejene stanov. razmere
1
Zdravi, na svojo željo
15
Skupaj sprejemov
101
5
f.
Pregled strukture stanovalcev po občinah stalnega prebivališča:
občina stalnega
prebivališča
Slov. Bistrica
Poljčane
Makole
Oplotnica
Slov. Konjice
Maribor
Hoče Slivnica
Šmarje pri Jelšah
Ostale občine
Skupaj stanovalcev
število
stanovalcev
88
69
16
8
13
19
4
2
40
259
% stanovalcev
34
27
6
3
5
7
1,5
0,5
16
100%
Največ stanovalcev je bilo iz UE Slovenska Bistrica in sicer 70%, skupno pa smo imeli
nameščene stanovalce kar iz 30 občin.
g.
Stanovalci po kategoriji oskrbe na dan 31.12.2013:
Oskrba
Oskrba I
Oskrba II
Oskrba IIIa
Oskrba IIIb
Oskrba IV
Skupaj stanovalcev
število upor.
86
62
92
12
7
259
Moški
37
21
23
3
2
86
Ženske
49
41
69
9
5
173
Odstotek
33,20
23,94
35,52
4,63
2,70
100%
V letu 2013 se je v primerjavi z letom 2012 spremenila struktura glede kategorije oskrbe. Najbolj
opazna sprememba je pri oskrbi IV (iz 16 uporabnikov na 7), kar je posledica poslabšanja
zdravstvenega stanja stanovalcev, ki zaradi tega preidejo iz oskrbe IV v oskrbo III a. Občutno
zvišanje za 10% je pri oskrbi I (iz 23% na 33%). Znotraj drugih kategorij ni večjih sprememb.
h.
Stanovalci po starosti in spolu
Starost
ženske
moški
število
število
do 60 let
5
10
nad 60do 70 let
12
20
nad 70 do 80 let
33
25
nad 80 do 90 let
91
27
nad 90 let
32
4
ŞKUPAJ
73 (67%)
86 (33%)
vsi
število
15
32
58
118
36
259
%
število
1
13
24
48
14
100
Povprečna starost vseh stanovalcev v domu je bila 79 let, povprečna starost stanovalcev
starejših od 65 let pa 81 let. Najstarejša stanovalka je bila v letu 2013 stara 100 let.
6
Povprečna starost žensk je bila 82 let, moških pa 74 let. Odstopanja v starostni strukturi v
primerjavi s prejšnjim letom so majhna, večjih sprememb ni.
i.
Viri dohodkov in način plačevanja:
Način plačevanja
stanovalec sam v celoti
svojci v celoti
stanovalec in občina
stanovalec in svojci
v celoti občina
stanovalec, svojci, občina
SKUPAJ
Število
59
0
69
121
0
10
259
%
22,8
0
26,6
46,7
0
3,9
100
Število stanovalcev samoplačnikov je težko ugotovljivo, saj so nekateri stanovalci samoplačniki
vendar, če svojci prejemajo račune oziroma so plačniki s sredstvi stanovalcev, je samoplačniški
status težko opredeljiv. Jasno pa je razvidno stanje stanovalcev, katerim stroške
institucionalnega varstva doplačujejo občine.
j.
Kategorije sob:
Kategorije sob na dan 30. 11. 2013:
Kategorija sobe
Število sob
enoposteljna z lastno kopalnico
8
enoposteljna s souporabo
19
kopalnice
dvoposteljna
88
tri posteljna
22
štiri posteljna
3
pet posteljna
2
apartma
2
Skupaj sob v domu
144
Po otvoritvi nove enote v Slov. Bistrici smo pristopili k zmanjševanju mest v Poljčanah. V enoto
se je do konca leta preselilo 35 stanovalcev. Spraznjena mesta smo ali ukinili ali smo izvedli
preselitve stanovalcev znotraj doma. Ob tem smo stremeli k menjavi kategorij sob in
zmanjševanju več posteljnih sob. V mesecu decembru smo spremenili kategorijo 16 sobam.
Pred tem je bila v mesecu novembru pri adaptaciji pritličju stanovanjskega dela doma ena
triposteljna soba spremenjena v dvoposteljno, zato smo v letu 2013 imeli 17 sprememb
kategorij sob v primerjavi z zgornjo tabelo, ki prikazuje stanje na dan 30. 11. 2013. Število sob
do konca 31.12.2013 nismo spreminjali.
Sprem em be kategorije po sobah v letu 2013 so sledeče:
1.
2.
3.
4.
Soba
Soba
Soba
Soba
11 iz triposteljne v dvoposteljno od dne 3.11.2013 dalje.
017 iz dvoposteljne v enoposteljno od 20.12.2013.
7
5. Soba
6. Soba
7. Soba
8. Soba
9. Soba
10. Soba
11. Soba
12. Soba
13. Soba
14. Soba
15. Soba
16. Soba
17. Soba
15 iz triposteljne v dvoposteljno od 18.12.2013.
227 iz pet posteljne v štiri posteljno od 17.12.2013.
ZAKLJUČEK
Leto 2013 bo ostalo značilno po odprtju nove enote v Slov. Bistrici in začetku razbremenjevanja
kapacitet v Poljčanah. Značilno za to leto je tudi, da smo imeli izredno veliko število sprejemov
(101) in veliko število umrlih (85). Večinoma so se spremembe dogajale na negovalnih
oddelkih v prvi polovici leta. Velikokrat smo, zaradi prostorske stiske in reševanja problemov
občanov iz okolice, sprejeme začasno nameščali v dnevnem prostoru oddelka 2B do sprostitve
mest na negovalnih oddelkih. Proti koncu leta ni bilo več velikega pritiska za sprejem, kar je
odraz ekonomskega stanja in razpoložljivih kapacitet v naši enoti in v drugih domovih. V tem
letu je bilo tudi večje število odhodov iz doma v domače okolje, pri nekaterih je šlo za
ekonomske razloge, pri drugih se izboljšalo zdravstveno stanje. Večina tistih, ki so odšli v
domače okolje, je že vložila prošnjo za ponovni sprejem. V socialni službi je bilo v letu 2013
veliko dela izključno zaradi velike frekvence (101 sprejemov, 14 odhodov domov, 6 premestitev
v drug zavod, 35 premestitev v novo enoto Slov. Bistrica in 85 umrlih). Naloge v socialni službi
smo uspešno opravili.
Poročilo pripravila:
Stanija Ivajnšič, mag.soc.dela
Priloge izpisi iz programa Domis.
Pregled tipov oskrbe na dan 31.12.2013,
Pregled po vzroku odhoda od 1.1.2012 do 31.1.2013,
Pregled uporabnikov po občinah na dan 31.12.2013,
Pregled po starostnih skupinah uporabnikov 31.12.2013.
2. SLUŽBA ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE (SZNO)
2.1 ZDRAVSTVENA NEGA
Zdravstvena nega je temeljna sestavina zdravstvenega varstva kot celovitega sistema. Kot
profesionalna disciplina se dopolnjuje z drugimi zdravstvenimi strokami. Zdravstveno nego
lahko širše opredelimo kot skrb za zdravje celotne populacije. Je dejavnost, katere naloga je,
8
da posamezniku, družini in skupnosti pomaga v vseh stanjih zdravja in bolezni. Z zdravstveno
nego je neločljivo povezano spoštovanje življenja, dostojanstva in pravic človeka.
V Službi zdravstvene nege in oskrbe (SZNO) v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane so združene
dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, delovne terapije in fizioterapije. Za fizioterapijo imamo
izdano koncesijo in sprejemamo v obravnavo tudi zunanje uporabnike. Vodje SZNO, delovne
terapije in fizioterapije, diplomirane medicinske sestre – vodje delovnih enot (DE) in socialni
delavki tedensko medsebojno usklajujejo in načrtujejo aktivnosti za potrebe stanovalcev na
sestankih Strokovnega tima. Tedensko je vodja SZNO prisotna na kolegiju direktorice, kjer
poroča o delu v SZNO, morebitnih težavah v delovnem procesu in predlaga rešitve, ki jih je
potrebno uskladiti z ostalimi službami v zavodu. Na jutranjih delovnih sestankih ob predaji
službe je prisoten ves zdravstveno negovalni tim. Diplomirane medicinske sestre – vodje DE
tedensko izvajajo delovne sestanke z zaposlenimi na oddelkih.
SZNO je z izvajanjem zdravstvene nege in oskrbe povezana z vsemi drugimi službami v
Domu. Zdravstveno nego in oskrbo izvajajo medicinske sestre, zdravstveni tehniki, bolničarji –
negovalci, oskrbovalke ter bolniške strežnice kot samostojno dejavnost v okviru zdravstveno
negovalnega tima na vseh oddelkih ter v ambulanti Doma. Želimo izvajati kakovostno in
celostno zdravstveno nego in oskrbo stanovalcev z upoštevanjem individualnega pristopa,
etičnih načel in doseganjem najboljših izidov s čim manjšimi stroški. V ožjem in širšem okolju
smo znani po:
− izvajanju kakovostne zdravstvene nege in oskrbe s poudarkom na izboljšanju kakovosti
vseh naših storitev (visoko postavljeni standardi zdravstvene nege in oskrbe, navodila
za delo) in upoštevanju etičnih načel,
− aktivnem vključevanju stanovalca in njegovih svojcev v proces zdravstvene nege in
oskrbe,
− izvajanju dodatnih programov za stanovalce in svojce,
− vključevanju v življenje v lokalni skupnosti,
− sodelovanju s prostovoljci.
Struktura stanovalcev v Domu se glede na potrebe po aktivnostih zdravstvene nege in oskrbe
nenehno spreminja. Zaradi znanih trendov v slovenskih bolnišnicah po čimprejšnjem
odpuščanju bolnikov in ker ti ne morejo nadaljevati bivanja v domačem okolju zaradi
odvisnosti pri izvajanju življenjskih aktivnosti, se domovi praktično spreminjajo v enote
negovalnih bolnišnic. To pomeni, da pri nas narašča število nepomičnih stanovalcev s
potrebami po najzahtevnejši zdravstveni negi in oskrbi. Dodaten problem pri nameščanju
stanovalcev iz bolnišničnega okolja predstavljajo okužbe z MRSA, ESBL in VRE (visoko
odporne bakterije), saj je število postelj za izolacijo prostorsko omejeno.
Zato ob upoštevanju navodil za kohortno izolacijo stanovalce pogosto nameščamo nazaj v
njihove sobe, ko se iz bolnišnice vrnejo s pozitivnimi brisi. Posledično se večajo tudi stroški
zaradi večje porabe materiala za zdravstveno nego in oskrbo ter obremenitve kadra.
2.1.1 Sestanki s stanovalci
Na sestankih s stanovalci smo vključevali zdravstveno vzgojne vsebine glede na letni čas in
pojav viroz ter drugih zdravstvenih težav v določenem obdobju ter jim posredovali druge
aktualne informacije. Stanovalci pa imajo tako tudi možnosti, da izrazijo svoja mnenja, težave
ali pohvale glede bivanja na posameznem oddelku ali v Domu.
2.1.2 Delo s študenti
Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane je že nekaj let učna baza za študente zdravstvene nege in
dijake srednjih zdravstvenih šol udeležence poklicnega izobraževanja za poklic bolničar –
negovalec.
V Domu so opravljali obvezno prakso s področja gerontološke zdravstvene nege študenti
Visoke šole za zdravstveno nego Slovenj Gradec.
9
V mesecu juniju so v Domu opravljali vaje s področja gerontološke zdravstvene nege štirje
dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor. Praktično usposabljanje pri delodajalcu
(PUD) so opravljali dijaki poklicnega izobraževanja za poklic bolničar – negovalec iz Srednje
zdravstvene in kozmetične šole Maribor. Pripravnikom za poklic bolničar negovalec smo pod
vodstvom mentorjev zagotavljali vse vsebine po programu pripravništva.
2.1.3 Izobraževanje
V Domu so nam predstavniki podjetij za medicinsko opremo in negovalne pripomočke skozi
vse leto pripravili več predstavitev, predavanj ter delavnice in nas seznanjali z novostmi s tega
področja. Redno spremljamo kakovost in uporabnost različnih inkontinenčnih pripomočkov
zaradi zaščite kože pri stanovalcih, ki je pogosto zaradi več rizičnih dejavnikov zelo občutljiva.
Predstavniki proizvajalcev medicinsko tehničnih pripomočkov in opreme so nam predstavili
obloge za rane in prehranska dopolnila za starostnike. Testirali smo več pripomočkov za
zdravstveno nego in oskrbo.
Skozi vse leto smo se udeleževali izobraževanj po programu izobraževanja v domu in izven
njega.
2.1.4 Sodelovanje s svojci stanovalcev
Zaposleni v SZNO zaznavamo vse večje potrebe stanovalcev in njihovih svojcev glede dobre
informiranosti o zdravstvenem stanju in splošnem počutju stanovalcev. Zato veliko časa, v
okviru možnosti ob delu s stanovalci, namenjamo kakovostni komunikaciji s stanovalci in
svojci stanovalcev. Na sestankih za svojce novo sprejetih stanovalcev smo predstavili
aktivnosti SZNO v Domu in posredovali navodila za lažjo vključitev stanovalcev v našo
skupnost ob pomoči svojcev. Sodelovali smo na obdobnih sestankih za svojce v
pomladanskem in jesenskem času.
2.1.5 Programska oprema
Skozi vse leto so potekali dogovori za korekcije programa Domis za domove starejših.
Konstruktivno smo sodelovali na delavnicah za izboljšave v tem letu. Posodobili smo
programsko opremo na nekaterih računalnikih.
2.1.6 Zaposlitev delavk iz programa javnih del v SZNO
V letu 2013 so se v SZNO zaposlili delavci iz programa javnih del. Zaposleni so se dobro
vključili v delovni proces in kakovostno opravljali svoje delo. Z njihovo pomočjo se je izboljša
individualna obravnava posameznih stanovalcev pri vzpodbujanju izvajanja tistih veščin, ki jih
sami še zmorejo in znajo. Prvič sta se zaposlila 2 moška sodelavca, ki sta svoje delo opravljala
kakovostno in sta bila zelo dobro sprejeta pri stanovalcih ter zaposlenih v timu. Prav tako so
zadovoljivo opravljali delo udeleženci iz programa družbeno koristnega dela.
2.1.7 Komisija za preprečevanje in obvladovanje okužb
Komisija za preprečevanje in obvladovanje okužb je redno spremljala delovni proces v Domu
ter sproti pripravljala ustrezna navodila za delo.
Še vedno je večina stanovalcev z bolnišnično okužbo nameščenih na 1A oddelku. Ker pa je
prišlo v Domu do zmanjševanja več posteljnih sob v enoposteljne sobe, so stanovalci z
bolnišnično okužbo nameščeni tudi na ostalih negovalnih oddelkih in v stanovanjskem delu (v
enoposteljnih sobah).
Še naprej izobražujemo in opozarjamo tako stanovalce, svojce kakor tudi zaposlene o pravilni
higieni rok, ki je bistvenega pomena pri preprečevanju prenosa bolnišničnih okužb. Še
posebej smo pozorni na naše nove sodelavce, študente in dijake.
Svojcem stanovalca z bolnišnično okužbo predstavimo vrsto bolnišnične okužbe, potrebne
izolacijske ukrepe in jim damo zloženko o ESBL, MRSA in HIGIENI ROK.
Trenutno imamo v Domu 11 sob za izolacijo. V njih je nameščenih 13 stanovalcev z znano
kolonizacijo z ESBL (urin ali blato), 4 stanovalci z znano kolonizacijo z MRSA (nos, žrelo, koža)
in 2 stanovalca z kolonizacijo MRSA in ESBL.
10
Dvakrat smo izvajali dekolonizacijo pri kolonizaciji z MRSA, en stanovalec je imel trikrat
negativne brise, pri enem stanovalcu še čakamo na izvide brisov.
Pri vseh stanovalcih s potrjeno kolonizacijo z MRSA in ESBL smo odvzeli nadzorne kužnine v
skladu s sklepom o dodatni storitvi »Obravnava stanovalca z bolnišnično okužbo«, ki ga je
sprejel Svet Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane, 25.10.2012. Pri šestih stanovalcih so bili trije
zaporedno brisi na kužnine negativni in tako ne potrebujejo več sobe za izolacijo. Vsi ostali
stanovalci še ostajajo v sobah za izolacijo in se brisi ponovno odvzamejo predvidoma čez leto
dni. Svojce napotimo do osebnega zdravnika, kjer se dogovorijo o možnosti dekolonizacije.
Zaradi širjenja virusnih prehladnih obolenj smo 7.10.2013 pričeli z ukrepi za preprečevanje
širjenja le-teh. Tako smo opozarjali (pisno in ustno) stanovalce, svojce in njihove bližnje.
Za stanovalce in zaposlene smo tako kot vsako leto v skladu z navodili Inštituta za varovanje
zdravja izvedli cepljenje proti sezonski gripi. Svojce tistih naših stanovalcev, ki zaradi
nezmožnosti odločanja sami o tem niso zmogli odločati, smo povabili k sodelovanju, da nam
vrnejo podpisano soglasje za cepljenje proti sezonski gripi, če se s cepljenjem strinjajo. V
cepilni sezoni 2013-2014 se je cepilo 121 stanovalcev in 8 delavcev.
Po odprtju enote v Slovenski Bistrici smo pripravili POPBO v fizioterapevtski dejavnosti in
Navodila o ravnanju z odpadki, pripravljamo in usklajujemo pa še POPBO za enoto Slovenski
Bistrici.
2.1.8 Delo v ambulanti Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane
V Domu dr. Jožeta Potrča deluje ambulanta splošne medicine. Dnevno po 4 ure je opravljal
delo splošni zdravnik. V času dežurstva so za nujne zdravstvene preglede stanovalcev prihajali
zdravniki iz Zdravstvenega doma Slov. Bistrica. Nujne prevoze in prevoze stanovalcev na
specialistične preglede ali bolnišnico je opravljala Reševalna služba Zdravstvenega doma Slov.
Bistrica.
V letu 2013 je bilo v ambulanti doma opravljenih veliko število pregledov in sicer:
− 910 (1034) prvih pregledov,
− 2522 (2628) ponovnih pregledov,
− 1607 (1631) obiskov stanovalcev brez pregleda,
− 1284 (1271) posvetov z zdravnikom.
V primerjavi s preteklim letom se je povečalo število prvih pregledov in število posvetov z
zdravnikom. Podatki za leto 2012 so navedene v oklepaju.
V ambulanti doma so bili opravljeni odvzemi krvi:
− 55 (59) za sedimentacijo,
− 178 (168) za kompletno krvno sliko,
− 32 (6) enkratnih odvzemov urina,
− 73 (81) odvzemov krvi za biokemijo za laboratorij v ZD Slov. Bistrica,
− 274 (344) odvzemov krvi za UKC Maribor.
V primerjavi s preteklim letom se je zmanjšalo število odvzemov krvi za UKC Maribor,
povečalo se je število enkratnih odvzemov urina, pri ostalih vrednostih ni večjih odstopanj.
Vrednosti za leto 2012 so navedene v oklepaju.
Psihiatrinja je prihajala v zavod trikrat mesečno, praviloma pa je bila dosegljiva tudi po
telefonu. Nevrolog je za potrebe naših stanovalcev prihajal enkrat mesečno. Zobozdravnik je
enkrat mesečno opravljal preglede pri stanovalcih v Domu. Po potrebi pa so bili naši
stanovalci odpeljani k njemu v ambulanto oz. k izbranemu zobozdravniku. Specialistične
preglede so stanovalci opravili v UKC Maribor, Splošnih bolnišnicah Celje in Ptuj, v Zdravilišču
Rog. Slatina in Zreče ter v zasebnih specialističnih ambulantah.
Pri stanovalcih se je zaradi njihovega zdravstvenega stanja povečalo število infuzij,
intravenoznih injekcij, intramuskularnih injekcij, subkutanih injekcij, aplikacije inzulina in
odvzemi krvi za določitev krvnega sladkorja zaradi vse večjega števila stanovalcev s sladkorno
11
boleznijo. Dnevno so bila stanovalcem razdeljena zdravila v obliki tablet, kapsul, dražej,
sirupov in svečk po navodilu zdravnika.
2.1.9 Protokol spremljanja padcev pri stanovalcih v Domu
Poročilo o zabeleženih padcih v letu 2013 je sestavljeno iz pregleda števila padcev v 2013 in
iz primerjave padcev v letih 2011, 2012 in 2013.
Analiza padcev v letu 2013
Na podlagi zbranih Poročil o številu padcev pri stanovalcih po oddelkih, ugotavljam da
je bilo skupno število padcev v lanskem letu 315. Podrobnejši pregled kaže naslednje:
- največ padcev se je zgodilo podnevi in sicer 194 oz. 62%, ostali pa med vikendi
in prazniki 76 oz. 24% ter ponoči 45 oz. 14%;
- pregled padcev po oddelkih kaže, da je bilo teh največ v stanovanjskem delu,
133 padcev oz. 42%, nato na oddelku 2B, kjer je bilo zabeleženih 64 padcev
oz. 20% ter v pritličju 61 padcev oz. 19%. V treh oddelkih tako beležimo 258
padcev oz. 81% vseh;
- največ padcev je bilo v mesecu marcu 44 oz. 14%, najmanj pa v mesecu
oktobru 11 oz. 3%.
Tabela 1 – Pregled števila padcev stanovalcev v letu 2013 po oddelkih
padcev
Št. padcev- Št. padcev- Št.
%
Oddelek
Skupaj
dan
noč
vikend, praznik
skupaj
Pritličje
1A
1B
Stan.del
2A
2B
3A
Skupaj
% skupaj
36
14
8
79
10
38
9
194
62
12
2
2
19
3
7
0
45
14
13
5
1
35
2
19
1
76
24
61
21
11
133
15
64
10
315
100
19
7
3
42
5
20
3
100
Graf 1 – Primerjava števila padcev v letih 2011, 2012 in 2013 v številu
12
350
300
250
število padcev
200
število stanovalcev
150
cilj
100
50
0
leto 2011 leto 2012
leto 2013
Graf 1 prikazuje število padcev v letih 2011, 2012 in 2013. V letu 2012 je bilo število
zabeleženih padcev najnižje v zadnjih treh letih. V letu 2013 je število padcev
nekoliko višje kakor v 2012 (18 več oz. 6%), vendar nižje kot 2011 (12 oz. 3,5%
manj).
Graf 2 – Primerjava števila padcev po času (podnevi, ponoči in med vikendi ter
prazniki) v odstotkih
70%
60%
50%
dan
40%
noč
30%
vikend/praznik
20%
10%
0%
leto 2011
leto 2012
leto 2013
Graf 2 kaže na to, da so se odstotki (%) padcev podnevi v letu 2013 povečalo za 9%
v primerjavi z 2012 in za 6% v primerjavi z 2011. Število padcev ponoči je v 2013
enako kakor v 2012, ter nižje za 3% kakor 2011. Med vikendi in prazniki je število
padcev v 2013 najnižje v zadnjih treh letih in sicer 8% manj kakor v 2012.
Graf 3 – Primerjava števila padcev v treh oddelkih z največ padci po letih
13
140
120
100
stanovanjski del
80
2B
60
pritličje
40
20
0
leto 2011
leto 2012
leto 2013
Graf kaže na to, da je število padcev v 2013 na stanovanjskem delu poraslo za 19 v
primerjavi z letom 2012 in za 22 v primerjavi z letom 2011. To pomeni, da moramo
na tem oddelku, preventivnim ukrepom nameniti več pozornosti. Nekoliko je v 2013
poraslo število padcev tudi v pritličju.
Graf 4 – Prikaz števila padcev po mesecih v letih 2011, 2012 in 2013
50
40
dec
nov
okt
sept
avg
jul
0
jun
leto 2013
maj
10
apr
leto 2012
mar
20
feb
leto 2011
jan
30
Če sta bili leti 2011 in 2012 po vzorcu skoraj povsem nasprotni ima leto 2013 bolj ali
manj enakomerno gibanje.
Kakor v vseh dosedanjih poročilih tudi tokrat poudarjamo, da je zastavljen cilj
zmanjšanja števila padcev in povečanja varnosti stanovalcev, mogoče doseči le s
skupnimi močmi, skupno željo, voljo in skupnim trudom.
2.1.10 Protokol spremljanja RZP (razjeda zaradi pritiska)
Razjede zaradi pritiska (RZP) nastanejo ob dolgotrajnem stisku kože in podkožja med podlago
in trdimi globokimi tkivi (kostmi). Zaradi tega je moten odtok krvi skozi podkožne vene, v njih
posledično naraste krvni tlak, pride do edemov v koži, hiperemične hipoksije in naposled do
odmrtja dela kože (vir: Wikipedija).
V tabeli 1 prikazujemo podrobne podatke o številu stanovalcev z RZP v letu 2013.
Tabela 1 – Pregled števila stanovalcev z RZP v letu 2013
14
B=D+E+
F
A
Oddele
k
Pritličje
1A
1B
Stan.de
l
2A
2B
Skupaj
%
skupaj
C=B/48*10
0
D
Skupaj
% skupaj
Preno
Spreje Nastal
s
iz
% nastali v Zaceljen
m ali iz i
v
leta
Domu
o
UKC
Domu
2012
%
zaceljeno
6
9
12
13
19
25
1
2
1
0
0
3
5
7
8
10
15
17
4
2
2
8
4
4
RZP
ob
konc
u
2013
1
4
3
11
23
0
1
10
21
7
15
1
7
3
48
15
6
100
1
1
6
4
1
9
2
1
33
4
2
69
2
2
19
4
4
40
1
2
12
12
19
69
100
E
G=F/B*10
0
F
H
I=H/B*10
0
J
Iz Tabele 1 – Pregled števila stanovalcev z RZP v letu 2013 je razvidno:
- iz leta 2012 je bilo prenesenih 6 primerov oz. 12% RZP-jev;
- skupno zabeleženo 48 primerov;
- sprejetih je bilo 9 stanovalcev z RZP oz. 19%;
- v domu je nastalo 33 primerov oz. 69%;
- zaceljeno je bilo 19 primerov RZP oz. 40%;
- ob koncu leta je ostalo še 12 primerov;
- največ zabeleženih primerov je bilo na oddelku 1B, 12 primerov, najmanj pa na 2B, 3
primeri;
- največ novo nastalih RZP-jev je na stanovanjskem oddelku, 10 primerov in najmanj na
2B, 1 primer; zaceljenih je bilo na stanovanjskem oddelku 15%, najmanj pa na 1A, 2A,
1B in 2B po 4%;
- ob koncu leta je bilo največ primerov na 1A, in sicer 4.
Graf 1 – Primerjava stanja RZP med letoma 2012 in 2013
15
50
40
30
20
leto 2012
10
leto 2013
0
V letu
-
2013 se je:
povečalo skupno število RZP za 1 (2%);
zmanjšalo število prenosa iz preteklega leta za 3 (33%);
zmanjšalo število sprejetih primerov za 6 (40%);
povečalo število nastalih v domu za 10 (30%);
povečalo število zaceljenih za 2 (12%);
število RZP ob koncu leta je ostalo enako, kakor preteklo leto (12).
Tudi v letu 2014 se bomo zelo zavzemali preprečevati nastajanje ter zmanjšati obstoječe
število razjed pri naših stanovalcih. Verjamem, da nam bo s skupnimi močni in doslednim
strokovnim delom to tudi uspelo.
2.1.11 Druge aktivnosti
V SZNO smo sodelovali pri pripravi poročil za leto 2012 in pri pripravi planov dela, nabave
osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter plana izobraževanje za leto 2013. Zaposleni smo
bili vključeni pri izvedbi inventurnih popisov ter različnih prazničnih prireditvah za stanovalce v
prazničnem času.
V domu smo v prvi polovici meseca februarja 2013 zaznali večje število prehladnih obolenj pri
stanovalcih in zaposlenih. Posledično se je povečal obseg storitev pri obolelih stanovalcih. Že
od začetka zimskega obdobja pa smo opozarjali obiskovalce Doma, da prihajajo na obisk le
zdravi brez prehladnih obolenj.
31.1.2013 je v Domu opravila redni inšpekcijski pregled zdravstvena inšpektorica. Preverila je
področje preprečevanja legionele v vodovodnem omrežju, ravnanje odpadkov ter program
preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Prvič je bil z njene strani opravljen nadzor
za področje fizioterapije glede čakalnih dob za zunanje uporabnike, upoštevanja bolnikovih
pravic ter preprečevanja bolnišničnih okužb. Pri pregledu zdravstvena inšpektorica ni
ugotovila nepravilnosti in je pohvalila evidence ter dokumentacijo. V razgovoru pa smo dobili
tudi odgovore oz. pojasnila glede težav, s katerimi se srečujemo pri izvajanju programa
preprečevanja okužb.
V prvi polovici leta je bila realizirana planirana nabava osnovnih sredstev in drobnega
inventarja po planu nabave za letošnje leto. Prav tako smo, kot vsako leto, posodobili opremo
na fizioterapiji ter pripomočke na delovni terapiji.
16
V drugi polovici meseca januarja, v februarju in v prvi polovici meseca marca so bili v SZNO
opravljeni redni letni razgovori z zaposlenimi. Opravljenih je bilo 78 razgovorov, razen s tistimi
zaposlenimi, ki so odsotni zaradi porodniškega dopusta ali dolgotrajnega bolniškega staleža.
Zaposleni so pred razgovorom dobili vabilo z vsebino razgovora, da so se lahko pripravili.
Razgovori so potekali v pisarni vodje SZNO. Zaposleni so bili naprej obveščeni o datumu
razgovora. Na razgovoru so bili seznanjeni z oceno uspešnosti pri delu in možnostjo
napredovanja v višji plačni razred. Vsi zaposlenih so prišli na razgovor pripravljeni z
napisanimi opornimi točkami ter izrazili pozitivno mnenje glede razgovorov. V času razgovorov
je bilo v službi posebno razpoloženje pričakovanja in nekateri so vnaprej spraševali, kdaj
dobijo vabilo za razgovor. Imeli smo skupen cilj in ob fleksibilnosti ter prilagajanju smo ga
skupaj dosegli.
Vse pogosteje se srečujemo s pritožbami posameznih svojcev glede obsega storitev za
njihove svojce. Najpogosteje so vzrok nesprejemanje sprememb v zdravstvenem stanju pri
njihovih svojcih, nerealna pričakovanja in težave glede plačila. Pritožbe rešujemo sproti s
povabilom svojcem na pogovor, po potrebi vključimo tudi domskega zdravnika ter psihiatrinjo.
Zaposleni se zavedamo in prepoznavamo potrebe po storitvah pri stanovalcih in vedno znova
ugotavljamo, da nas je za vse njihove potrebe in pričakovanja premalo.
V Domu smo kot vsako leto izvedli generalno pomladansko in jesensko čiščenje v sodelovanju
delavk MIV servisa in bolniških strežnic ter delavk pralnice. Po opravljenem čiščenju so bili
odvzeti brisi na snažnost, ki so potrdili uspešnost opravljenega dela.
V pritličju stanovanjskega dela Doma je potekala obnova apartmajev, za stanovalce smo
zagotovili namestitev v dnevnem prostoru na 2B oddelku. Poskrbeli smo tudi za hrambo
njihovih osebnih stvari v tem času. Stanovalci so zelo zadovoljni z bivanjem v obnovljenih
prostorih.
Zaposleni smo v okviru strokovne ekskurzije obiskali dom v Avstriji ter izmenjali izkušnje pri
delu s starejšimi.
Skozi vse leto smo sodelovali z drugimi domovi v naši soseščini in širše. Bilo je opravljenih
nekaj obiskov med domovi s strani stanovalcev in zaposlenih ter stikov po e – pošti ali
telefonu za izmenjavo informacij in izkušenj. Sodelovali smo pri vseh aktivnostih za
preživljanje prostega časa za naše stanovalce (prireditve, izleti, obiski društev in organizacij v
Domu).
Sodelovali smo pri številnih aktivnostih za odprtje enote v Slov. Bistrici v skladu z
individualnimi zadolžitvami. Po prevzemu opreme smo le to namestili po prostorih v enoti ter
pripravili vse potrebno za vselitev stanovalcev in pričetek dela. Priprave stanovalcev, ki so se
v enoto preselili iz Doma, so se pričele že dober teden prej. Urediti je bilo potrebno
stanovalce, pripraviti perilo, terapijo in dokumentacijo ter zagotoviti prevoze. V večini so
sodelovali svojci stanovalcev. Nepomične stanovalce pa so premestili z reševalnimi vozili iz ZD
Slov. Bistrica. 1.12. je bilo ob odprtju enote do 13. ure preseljenih 34 stanovalcev.
V decembru smo po preselitvi stanovalcev tudi v Domu pričeli z reorganizacijo namestitev
stanovalcev. Več stanovalcev je na njihovo željo nameščenih v eno- ali dvoposteljne sobe. S
tem smo jim zagotovili več zasebnosti in boljšo kakovost bivanja v Domu, zaposlenim pa
boljše pogoje za delo.
Konec decembra smo skupaj z drugimi službami v zavodu sodelovali pri organizaciji
silvestrovanja za naše stanovalce, ki so ga vsi ocenili zelo pozitivno. Na silvestrovanju
stanovalcev z demenco so bili prisotni tudi njihovi svojci. Zaposleni so kot nastopajoče
vključili v praznični program svoje otroke, ki so z nastopom ponovno navdušili vse prisotne.
Skozi vse leto so nekateri delavci iz SZNO delovali tudi v skupinah za samopomoč.
17
2.1.12 Delo na oddelku s povečano pozornostjo-2 B
Cilji in plan dela, ki se izvaja na oddelku, so sestavljeni v sodelovanju delovnega inštruktorja,
vodje SZNO in vodje DE Delovne terapije.
Pri osebah z demenco, ki bivajo na 2B oddelku, skuša delovni inštruktor usmerjati svojo
pozornost in usklajevati delo glede na to:
o kar stanovalec zmore, naj opravi sam,
o aktivnosti prilagodi njihovim sposobnostim,
o ob pogovoru je obvezen očesni stik,
o vzpodbuda k opravljanju aktivnosti, nikakor se stanovalca v ničesar ne sili,
o dajanje enostavnih navodil, ki jih po potrebi večkrat ponovi,
o izogibanje motečim dejavnikom (radio, tv,…),
o izbira primernega prostora in časa (dopoldanski),
o redna pohvala za trud,
o strpnost, čeprav za opravilo določenega dela porabijo več časa,
o zaradi krajše koncentracije in zbranosti, aktivnosti niso predolge,
o če je aktivnost prezahtevna in je stanovalec ne izpelje do konca, mu delovni inštruktor
diskretno pomaga,
o ponavljajoča opravila naj so na vrsti vsak dan ob istem času in na istem kraju.
Delovni inštruktor izvaja na oddelku s povečanim nadzorom naslednje aktivnosti:
 Trening dnevnih aktivnosti - dnevne aktivnosti zadevajo vsakodnevne dejavnosti, s
katerimi se stanovalci z demenco navajajo na samostojnost v dnevnih aktivnostih, kot
so oblačenje, slačenje, umivanje, osnovna higiena, uporaba wc-ja, urejanje skupnih
prostorov, gospodinjska opravila.
 Telesne aktivnosti – cilji teh aktivnosti je izboljšanje in ohranjanje psihofizične
kondicije. Te aktivnosti so vsakodnevna vodena telesna aktivnost, sprehodi, ples,
različne igre, ročne spretnosti.
 Intelektualne aktivnosti – te so umerjene v zagotavljanje stanovalcu primernega
miselnega treninga in oblikovanje prijaznega okolja: spominske vaje, vaje orientacije,
zbranosti, logičnega razmišljanja, branje, pisanje, risanje, sestavljanje različnih zgodb,
besedne igre.
 Ohranjanje socialnih stikov – usmeritev stanovalcev k aktivnemu udejstvovanju
kulturno-razvedrilnih dejavnosti in vključitev v domske aktivnosti: družabne igre,
obiskovanje kulturnih prireditev v Beli dvorani, razvedrilne prireditve ob pustovanju,
praznovanju materinskega dne, silvestrovanju…, pikniki, praznovanje osebnih
praznikov stanovalcev, poslušanje glasbe.
Pri izvajanju dnevnih aktivnostih in vseh ostalih aktivnostih nudi delovni inštruktor
stanovalcem pomoč, predvsem pa vzpodbudo. Ob vzpodbudi skuša delovni inštruktor doseči,
da se čim dlje ohrani samostojnost pri vsakodnevni osnovnih opravilih. Prav tako sodeluje pri
zajtrku, opoldanskem prigrizku in kosilu, kjer je spet ključnega pomena vzpodbuda, da se čim
dlje ohrani samostojnost pri hranjenju.
Po zajtrku zbere delovni inštruktor stanovalce iz 2B oddelka v večnamenskem skupnem
prostoru, kjer sledi pogovor o aktualnih dnevnih dogodkih, branje vremenske napovedi, nato
pa sledi še jutranja telovadba. Namen vodene telovadbe je izboljševanje in ohranjanje
gibljivosti sklepov, moč mišic ter splošne kondicije stanovalcev. Izboljšata se tudi
koncentracija in počutje, obenem pa se vzpostavljajo družbene vezi med udeleženci skupine.
Posebna pozornost se namenja spodbujanju in motivaciji za vadbo. Telovadba poteka sede na
18
stolih. Pri vadbi se uporabljajo razni pripomočki, kot so žoge, palica, vrvica. Vaje delovni
inštruktor sproti prilagaja sposobnostim stanovalcev, ki se telovadbe udeležijo.
Na jutranjo telovadbo kot tudi na vse delavnice, ki se izvajajo, se vključujejo stanovalci iz
drugih oddelkov, pri katerih se že kažejo znaki demence.
Tedenski plan aktivnosti, ki se izvajajo na 2B oddelku, je razdeljen na različne dnevne
delavnice, ki se izvajajo v dopoldanskem času v dnevnem prostoru. Od ponedeljka do petka
potekajo naslednje delavnice:
- ustvarjalna (risanje različnih motivov, barvanje pobarvank, praskanke, trganke,
kroglice iz krep papirja, izdelovanje različnih motivov iz papirja in lepljenje),
- m olitvena (molitev rožnega venca, petje cerkvenih pesmi, branje liturgične vsebine),
- kuharska (pripravljanje napitkov, kuhanje preprostih jedi, peka peciva in piškotov,
pogovori o najljubših jedeh, pripovedovanje receptov),
- bralno-m iselna (branje prispevkov različne tematike in nato pogovor o prebranem,
iskanje besed na posamezne črke, prepoznavanje slik, branje pesmic, iskanje besednih
nasprotij, iskanje pravilnih slovenskih izrazov za udomačene besed oz. tujke,
prepoznavanje barv, rastlin, predmetov, gledanje slovenskih filmov),
- glasbena (prepevanje starih slovenskih pesmi, pogovor o ljudskih pesmih,
spoznavanje različnih inštrumentov, igranje na preproste inštrumente, obisk
harmonikarja, poslušanje ljudskih pesmi na CD-ju).
Delovni inštruktor se prav tako vključuje in sodeluje pri aktivnostih, ki se odvijajo in izvajajo v
okviru Delovne terapije.
Stanovalci iz 2B oddelka se prav tako vključujejo v kulturne in družabne aktivnosti, ki se
odvijajo v Domu. V poletnih mesecih se zbirajo v domskem parku ali utici, kjer se opravi
telovadba in načrtovana aktivnost tistega dne.
Delovni inštruktor si po vnaprej načrtovanem delu izbere stanovalca, s katerim izvaja
individualno delo. Individualno obravnavo nameni predvsem nepomičnim stanovalcev v
zadnjem stadiju demence. Aktiviranje organa kože – mazanje oziroma masiranje z mazilom,
oljem ali losionom, zlasti po nogah, je zelo blagodejno in se smatra za aktivacijo, hkrati pa
pospeši cirkulacijo. Z različnimi eteričnimi olji in prižiganjem čajnih lučk se aktivira čutenje
vojna, kar je zelo prijetno, hkrati pa tudi zdravilno. Z prepevanjem in včasih tudi umirjeno
glasbo skušamo aktivira sluh in prijetne občutke.
Prisotnost stanovalcev na jutranji telovadbi, dnevnih delavnicah, individualni obravnavi in na
različnih kulturnih in družabnih dogodkih v Domu se dnevno evidentira v program Domis.
Na 2B oddelku se vsi zaposleni trudimo, da stanovalce vzpodbujamo k čim večji samostojnosti
pri izvajanju vseh življenjskih aktivnostih, hkrati pa jim zagotavljamo kakovostno in prijetno
bivanje v Domu.
2.2 POROČILO O DELU DE DELOVNE TERAPIJE V LETU 2013
Že v zgodnjem 19. stoletju so odkrili, da ima vključenost v aktivnost moč zdravljenja.
Aktivnost, ki je smiselna in namenska, je glavno terapevtsko sredstvo delovnih terapevtov.
Namen delovne terapije je, da stanovalcu omogoča, da kljub fizičnim in psihičnim omejitvam
lahko opravlja zanj pomembne naloge in uresničujejo vloge v vsakodnevnem življenju z
najvišjo možno mero neodvisnosti in samostojnosti.
Aktivnosti delovne terapije so se izvajale s ciljem izboljšati in ohranjati psihofizično stanje
stanovalcev. Aktivnosti sva izvajali dve delovni terapevtki, razen meseca decembra, ko je ena
delovna terapevtka odšla v enoto Slovenska Bistrica.
19
Pri načrtovanju delovno terapevtskih aktivnosti smo upoštevali zdravstveno stanje stanovalca,
želje, potrebe, interese in psihofizične sposobnosti stanovalcev, kar je bistvenega pomena pri
načrtovanju in izvedbi aktivnosti.
Z metodami in aktivnostmi delovne terapije smo stanovalcem ponudili možnost, da se aktivno
vključujejo v domsko skupnost, jo sami sooblikujejo in ustvarjajo utrip življenja v njej.
Vsakega novo sprejetega stanovalca smo ob prihodu v Dom obiskali v sobi, z njim opravili
razgovor, mu predstavili aktivnosti in pripravili individualni načrt aktivnosti za posameznega
stanovalca. Strokovno smo sodelovale s fizioterapevti preko različnih aktivnosti s ciljem
ohraniti in izboljšati funkcionalno stanje stanovalcev, ki so vključeni v rehabilitacijsko
obravnavo.
Elementi okupacije so obsegali naslednje aktivnosti delovne terapije:
- skrb za samega sebe (učenje dnevnih aktivnosti, osebna nega, funkcionalna
mobilnost, funkcioniranje v družbenem okolju),
- produktivnost (skrb za ureditev bivalnega okolja, prostovoljno delo),
- prosto časovne aktivnosti (socializacija, kreativno ustvarjanje).
Dnevne aktivnosti
− Učenje samostojnosti v osnovnih dnevnih aktivnostih in učenje funkcionalne
mobilnosti v ožjem življenjskem okolju smo izvajali vsak dan po sobah
stanovalcev in v prostorih delovne terapije. Zaradi bolezni, oslabelosti (možganska
kap, demenca) so stanovalci delno ali popolno odvisni od tuje pomoči in s ponovnim
učenjem dnevnih aktivnosti, prilagoditvami in s pomočjo pripomočkov (pripomoček za
obuvanje nogavic, pripomoček za pobiranje predmetov, deska za presedanje) smo
izvajale aktivnosti, da ohranijo in izboljšajo samostojnost na področju skrbi zase
(hranjenje, oblačenje, obuvanje, presedanje na invalidski voziček).
− Delovna terapija na nivoju telesnih funkcij se je izvajala vsak dan v prostorih
delovne terapije in je obsegala:
• terapevtske vaje (aktivnosti za gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, vzdržljivost in
sprostitev delov telesa),
• vaje za pridobivanje in vzpostavljanje spretnosti in koordinacije rok, funkcije rok,
• aktivnosti za kognitivno-perceptivno področje (funkcijsko usposabljanje s pomočjo
glasbe, reševanje križank, ugank, miselna telovadba). Za stanovalce, ki so na
negovalnih oddelkih so se miselne aktivnosti izvajale v prostorih delovne terapije, v
stanovanjskem delu pa smo aktivnosti izvajale v čajnih kuhinjah, kar je pokazalo
večje število in interes vključenosti stanovalcev v aktivnosti.
Produktivne aktivnosti
- Učenje kreativnih in drobnih terapevtskih tehnik: kreativne tehnike so se izvajale
vsak dan v prostorih delovne terapije. V času praznikov (pust, velika noč, božič) smo
skupaj s stanovalci poskrbeli za okrasitev in aranžiranje prostorov doma. Za Veliko noč,
Dan doma in za Božič smo pripravili razstavo izdelkov delovne terapije na stojnicah, kjer
smo stanovalcem, njihovim svojcem in ostalim pokazali spretnost in kreativnost
stanovalcev, ki so vključeni v kreativno ustvarjalno skupino. Glede na potrebe smo
izdelovale izdelke za poslovna darila, kot pozornost za nastope različnim pevskim zborom
in glasbenim, dramskim skupinam. S prostovoljci OŠ Poljčane smo v mesecu decembru
izvedle novoletno delavnico, kjer smo izdelovali voščilnice. Enkrat tedensko se je kreativni
skupini pridružila zunanja prostovoljka.
− Gospodinjske aktivnosti - kuharska skupina: skupina se je sestajala dvakrat
mesečno v dnevnem prostoru 2B oddelka. Skupino je vodila Jožica Drozg, namestnica
vodje SZNO.
20
− Zeliščna skupina se je sestajala enkrat na teden. Skrbela je za vzgojo in nego zeliščne
grede. Skupino sta vodili zunanji prostovoljki Dragica Štih in Romana Spolenak.
− Prostovoljno delo: Stanovalci so se vključevali v različne aktivnosti, ki so se izvajale
znotraj in izven doma in je natančneje predstavljen kot dodatni program.
− Vinogradniška skupina: skupino je vodil zunanji prostovoljec, skupina se je sestajala po
potrebi.
Prostočasovne aktivnosti
− Aktivnosti na računalniku: glede na interes in sposobnosti stanovalcev so se aktivnosti
izvajale v prostoru delovne terapije.
− Športne aktivnosti: aktivnosti so se izvajale v športnem parku, v zimske času pa v
prostorih delovne terapije. Udeležili smo se športnih iger socialno varstvenih zavodov v
Domu Lipa Štore.
− Literarna skupina: vodila jo je zunanja prostovoljka, skupina se je sestajala dvakrat
mesečno.
− Tombola: se je izvajala enkrat mesečno, dobitke je sponzoriral Donat Mg. Skupaj s
prostovoljci smo izvedli Martinovo tombolo s kulturnim programom.
− Pevski zbor Velikonočnica: v mesecu maju smo se udeležili srečanja pevskih zborov
socialnih zavodov v Domžalah, sodelovali smo na prireditvi ob Dnevu doma, na otvoritvah
slikarskih razstav ter na otvoritvi enote v Slovenski Bistrici.
− Glasbene aktivnosti: meseca decembra smo vključili v te aktivnosti enkrat tedensko
prostovoljca, ki igra harmoniko. Aktivnosti so se izvajale v dnevnih prostorih oddelkov in
prostorih delovne terapije.
− Bralne aktivnosti - domska knjižnica: stanovalci so imeli možnost izposoje knjig iz
domske knjižnice, omogočena jim je bila izposoja knjig iz knjižnice Josipa Vošnjaka
Slovenska Bistrica in branje dnevnih, tedenskih časopisov ter revij.
− Družabne igre so glede na interes izvajale po sobah stanovalcev in v prostorih delovne
terapije vsak drugi petek v mesecu.
Aktivnosti delovne terapije smo prilagajali koledarskemu razporedu pomembnih praznikov in
drugih kulturnih dogodkov ter letnemu času. Stanovalci se radi vključujejo v aktivnosti, ki so
jih opravljali že doma. Tako smo čistili buče, luščili fižol in orehe, obirali fižol, nabirali
kostanje. V okviru medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja z okoljem smo sodelovali z
otroki iz vrtca Poljčane.
Kot voditeljici skupin starih ljudi za samopomoč sva delovni terapevtki enkrat na teden vodili
vsaka svojo skupino. Preko celega leta smo aktivno sodelovali s številnimi izvajalci kulturnega
življenja v ožjem in širšem okolju. Mesečno smo v Beli dvorani organizirali nastope različnih
glasbenih skupin, pevskih zborov, dramskih skupin in praznovanja ob praznikih (Pust, Dan
žena, silvestrovanje). Pripravili smo slikarske razstave v avli Doma s kulturnim programom.
Ob mednarodnem dnevu starejših smo v parku pripravili likovno kolonijo Društva ljubiteljev
likovne ustvarjalnosti Mavrica Rogaška Slatina. Enkrat tedensko je bila v kapelici Doma sveta
maša. Dvakrat mesečno je bila ob nedeljah molitvena skupina, ki jo vodita zunanja
prostovoljca.
Stanovalcem smo omogočili ogled slovenskih filmov na večjem platnu ter potopisna
predavanja po različnih državah sveta. Skozi vse leto smo spremljali in vodili arhiv člankov in
fotografij življenja stanovalcev v Domu. Zbirali smo članke in sodelovali pri pripravi domskega
glasila Izviri. Vse prireditve in aktivnosti smo izvedli ob timskem sodelovanju in pomoči ostalih
služb v Domu.
Poročilo o izvedbi kulturnih nastopov ter različnih dejavnosti za stanovalce je sestavni del
poročila o dodatnih programih, izvedenih v letu 2013.
21
2.3 POROČILO O DELU DE FIZIOTERAPIJE ZA LETO 2013
Fizioterapija je veja medicine, ki z neinvazivnimi terapevtskimi metodami skrbi predvsem za
izboljšanje, vzdrževanje in povrnitev gibalnih ter funkcijskih sposobnosti uporabnika.
Ključnega pomena za fizioterapijo je interpretacija gibanja in drže telesa, s fizikalnega in
patološkega zornega kota, pri upoštevanju socioloških in psiholoških vplivov. Fizioterapija je
osredotočena na posameznike in/ali skupine ljudi z okvarjeno, omejeno ali ogroženo funkcijo
telesa zaradi bolezni ali poškodb, v zvezi s kostnim, živčnim, dihalnim, srčno-žilnim in
sistemom presnove.
Temeljna naloga fizioterapevta je skrb za ohranjanje, izboljševanje in obnavljanje telesnega in
duševnega zdravja naših stanovalcev ob upoštevanju njihovega dostojanstva in človekovih
pravic. Fizioterapevt s svojim delom močno vpliva na stanovalčevo počutje in zdravje ter s
tem prevzema veliko odgovornost, ki je ni mogoče opredeliti samo z zakoni in predpisi.
Fizioterapevtske storitve za stanovalce Doma se izvajajo na podlagi izdanega internega
obrazca za izvajanje fizioterapije katerega predpiše domski zdravnik. Postopek
fizioterapevtske obravnave stanovalca:
• pred začetkom obravnave stanovalca se seznanimo z medicinsko dokumentacijo
stanovalca;
• sledi pregled stanovalca (anamneza);
• ocena stanovalca (uporaba različnih testov);
• fizioterapevtska diagnoza;
• izbor fizioterapevtskih metod in tehnik (individualno prilagajanje glede na zdravstveno
stanje stanovalca);
• fizioterapevtska obravnava (stanovalca seznanimo s terapevtskimi postopki, trajanju,
njihovimi učinki in ciljih fizioterapije);
• dokumentiranje.
Fizioterapevt testira, oceni, načrtuje, izvaja in dokumentira terapijo individualno glede na
potrebe, zdravstveno stanje, sposobnost sodelovanja in želje stanovalca.
V letu 2013 smo za stanovalce doma opravili 21740 fizioterapevtskih storitev. V povprečju je
bilo na mesec v fizioterapevtski obravnavani 90 stanovalcev.
Metode in tehnike dela v fizioterapiji, katere smo izvedli pri stanovalcih:
KINEZIOTERAPIJA
-
individualne vaje 5413 storitev,
skupinske vaje 3673 storitev,
kompresijsko povijanje 3 storitve,
učenje usedanja in vstajanja 663 storitev,
nameščanje ortopedske nogavice 14 storitev,
šola hoje 3181 storitev,
trening hoje po stopnicah 192 storitev.
RESPIRATORNA TERAPIJA
- inhalacije 930 storitev,
- vibracijska masaža 2 storitvi.
MEHANOTERAPIJA
- motomed 5956 storitev.
LOKALNO OGREVANJE
- sollux 65 storitev,
- termopak 38 storitev.
LOKALNO OHLAJEVANJE
22
- kriopak 13 storitev.
ELEKTROTERAPIJA
- interferentni tokovi 262 storitev,
- tens 302 storitev,
- funkcionalna elektrostimulacija 570 storitev.
APLIKACIJA ULTRAZVOKA 152 storitev.
TERAPIJA Z LASERJEM
MAGNETOTERAPIJA 268 storitev.
HIDROTERAPIJA
- galvanske kopeli 42 storitev.
ROČNE TEHNIKE
Fizioterapevtske obravnave smo izvajali v prostorih fizioterapije, vsak dan od 9.30 do 12.00
ure, za nepomične stanovalce pa ob delovnikih po kosilu na oddelkih v njihovih sobah.
V stanovanjskem delu doma je bila organizirana skupinska jutranja telovadba, kjer napravimo
vaje za celo telo. Z vajami okrepimo mišice, predihamo pljuča in poskrbimo za boljše
ravnotežje. Jutranja telovadba poteka od ponedeljka do petka ob 7.15 uri ter traja 15 minut.
Fizioterapevt kot strokovni sodelavec sodeluje pri različnih domskih aktivnostih (pikniki, izleti,
prireditve v domu), organih zavoda ter strokovnem timu. S strokovnimi sodelavkami smo
pripravljali na sestankih strokovnega tima individualne načrte za vsakega novega stanovalca,
s čimer skušamo starejšega človeka čim bolj aktivirati in vključiti v dogajanje v domu.
Individualne načrte smo pripravljale s timskim delom, da čim obširneje zajamemo celotno
življenjsko problematiko posameznega stanovalca.
V preteklem letu smo se tudi strokovno izobraževali. Udeležili smo se naslednjih izobraževanj:
- Terapija s statičnim ultrazvokom in shockwave terapija (16.3.2013 – 3 udeleženci);
- Aktiv fizioterapevtov pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je organiziral
izobraževanje na temo Gerontologije (17.4.2013);
- Temeljne potrebe starejših ljudi (22.,29.11.2013);
- Tečaj kineziotapinga (2 udeleženca - samoplačniško).
Z ZZZS je podpisana koncesija, s katero izvajamo fizioterapevtske storitve za zunanje
uporabnike. Za zunanje uporabnike izvajamo fizioterapijo je med 6.30 in 10.00 uro.
Za zunanje uporabnike smo v letu 2013 opravili 21588,51 točk.
Število bolnikov v obdelavi na fizioterapiji v letu 2013 je bilo 349:
- ZZZS
349,
- samoplačniki
17.
Izvajali smo fizioterapevtske storitve na podlagi delovnih nalogov, katere so predpisali osebni
zdravniki, zdravniki specialisti in fiziatri. Inštitutu za varovanje zdravja smo mesečno poročali
o čakalnih dobah za fizioterapijo pri zunanjih uporabnikih.
Poročila so pripravile:
1. Stanka Pušaver, dipl.del.ter., vodja DE Delovna terapija
2. Nataša Pirš, dipl. fizioterapevtka, vodja DE Fizioterapija
3. Kristina Golob, delovna inštruktorica
4. Valerija Kapun, dipl.m.s., vodja DE
5. Tanja Perkovič Iršič, dipl.m.s., vodja DE
Vodja
Službe zdravstvene nege in oskrbe:
Alma Hren, dipl.m.s., spec.
23
3. FINANČNO RAČUNOVODKA SLUŽBA (FRS)
V Finančno računovodski službi Doma dr. Jožeta Potrča (FRS) dela pet delavk na sedežu
doma v Poljčanah. V Enoti Slov. Bistrica dela blagajniškega poslovanja in likvidacije računov
opravlja poslovna sekretarka.
V FRS opravljamo dela in naloge na področju knjigovodstva (glavna knjiga, materialno
knjigovodstvo, osnovna sredstva, blagajna, obračun DDV, izdaja faktur za oskrbnino in ostale
storitve), vršimo obračun in izplačilo plač, regresa, povračilo stroškov po potnih nalogih za
zaposlene, obračun in izplačila po podjemnih in avtorskih in drugih pogodbah,
ter
pripravljamo potrebne kalkulacije cen. Izvajamo plačila ter spremljamo terjatve do kupcev in
obveznosti do dobaviteljev.
Skrbimo za področje zavarovanja tako premoženja kot odgovornosti ter uveljavljanje
odškodnin.
Sledimo spremembam zakonodaje na področju financ in računovodstva in
predpisana poročila.
pripravljamo
Trudimo se, da so načrtovanje dela, nadzor nad opravljenim delom in analiza opravljenih
nalog, stalne naloge v procesu dela.
V FRS smo pripravili poročila, ki se nanašajo na preteklo leto:
do 31. januarja 2013 je bilo potrebno oddati DURS podatke o vzdrževanih družinskih
članih za potrebe odmere dohodnine za vse zaposlene delavce, in o vplačanih
premijah prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence,
- za zaposlene je bilo potrebno pripraviti podatke za informativni izračun dohodnine za
leto 2012 oz. podatke o izplačanih dohodkih v letu 2012 od katerih je bil obračunan
davek, o izplačanih dohodkih od katerih davek ni bil obračunan in o vplačanih premijah
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence,
- do 28. februarja na AJPES zaključni račun za leto 2012 z vsemi prilogami,
- do 31. marca na DURS obračun davka od odhodka za leto 2012,
- letno poročilo SOC-DOM za Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve,
- premoženjsko bilanco za leto 2012 za potrebe Ministrstva za finance,
- računovodsko poročilo za leto 2012 za MDDSZ,
- polletno poročilo za leto 2013 za MDDSZ,
- letno poročilo o investicijah INV-1 v osnovna sredstva v letu 2012 za statistični urad,
- finančna poročila o porabi sredstev, ki smo jih dobili za javna dela in pripravnike,
- finančni načrt za leto 2013 in dva rebalansa FN za leto 2013,
- obrazec M4/M8 za delavce za leto 2012 za ZPIZ in obvestilo o višini obračunanih
prispevkov za PIZ za delavce,
- poročilo Banki Slovenije – Statistika finančnih računov – poročilo je potrebno oddajati
četrtletno,
- poročilo za Ministrstvo za finance o stanju zadolženosti e-dolg,
- poročanje v ETN za najemne pogodbe.
Tekom leta smo pripravili poročila, ki jih zahtevajo na osnovi zakonodaje pristojne institucije,
kot so mesečna poročila o obračunu davka na dodano vrednost za davčni organ, mesečna
-
24
poročila o izplačanih plačah za AJPES ipd. ter poročila za potrebe odločanja v domu, kot so
mesečni izkazi uspeha, mesečna realizacija plana nabave OS in DI, mesečna finančna
realizacija plana izobraževanja, mesečna realizacija števila dni zdravstvene nege in oskrbe,
poročilo o stanju zalog in druga.
V okviru priprave Finančnega načrta doma za leto 2013 in Rebalansa I in II Finančnega načrta
za leto 2013 je služba sodelovala v okviru zbiranja in urejevanja podatkov iz predlogov planov
služb in pri pripravi končnih dokumentov Finančnega načrta doma in rebalansov za leto 2013
za obravnavo na Svetu doma in za pristojno ministrstvo.
CENE, VEZAVA SREDSTEV, PLAČILA, ZAVAROVANJE PREMOŽENJA
Na področju cen je dolžnost službe skrbeti za ažurno spremembo cen oskrbe in cenikov blaga
v okrepčevalnici, cenikov za pridelke ekonomije ter cenikov za izdelke delovne terapije ob
prodaji izdelkov za Dan doma ter za Miklavžev sejem.
V začetku leta so se spremenile cene oskrbe II., III. a in III. b zaradi spremembe dodatkov
za pomoč in postrežbo. Drugih zvišanj cen za institucionalno varstvo v letu 2013 ni bilo, razen
na novo oblikovanih cen oskrbe in dnevnega varstva s 1.12.2013 za Enoto Slovenska
Bistrica.
Pripravili smo kalkulacije cen za storitve pomoči na domu, ki smo jo pričeli opravljati v letu
2013.
S spremembo stopnje davka na dodano vrednost s 1.7.2013 so bile preverjene cene izdelkov
v vseh cenikih in na novo oblikovane cene izdelkov tistih storitev in izdelkov, na katere je
sprememba prometnega davka vplivala.
Dopolnjeni so bili ceniki dodatnih storitev in storitev, ki nimajo značaja socialno varstvenih
storitev in cene v ceniku storitev, ki nimajo značaja socialnovarstvenih storitev in sicer se je
uskladila cena malic in kosil, ter povečal nabor storitev v ceniku.
Cene v gostinskem obratu in cene pridelkov ekonomije so se spremenile ob spremembah cen
pri dobaviteljih, izbranih v postopku javnega naročanja, oziroma ob zbiranju ponudb
predvidenih v teh postopkih. Ob spremembah cen so bile pripravljene ustrezne spremembe
cenikov.
Za gospodarno ravnanje s prostimi finančnimi sredstvi smo skrbeli z redno vezavo prostih
finančnih sredstev pri enotnem zakladniškem računu države. S tem se zagotavljajo zavodu
dodatna finančna sredstva iz naslova obresti, ki so letos še nižje od preteklih let, zaradi nižjih
obrestnih mer.
Sledili smo novostim, ki jih je na področju plačilnega prometa pripravila Uprava za javna
plačila ter uskladili programe in postopke z dodatnimi zahtevami za plačevanje in sprejemanje
plačil v okviru evropskega plačilnega sistema SEPA.
25
Sproti smo opravljali izterjavo za neplačane račune s pošiljanjem pozivov in opominov ter
ustno izterjavo. Sodna izvršbo smo nadaljevali v primerih dolžnikov, ki svojih obveznosti kljub
večkratnim opominom in ustni izterjavi niso poravnali. Pri sodni izvršbi smo se posluževali tudi
izterjave v okviru zavarovanja pravne zaščite pri zavarovalnici Arag in preko njihovega
pooblaščenega odvetnika poskušali doseči poplačilo dolga. Udeležili smo se zapuščinskih
razprav na sodišču, kjer smo na osnovi prijave terjatev v zapuščinskih postopkih v dveh
primerih uspeli s poplačilom dolga iz naslova oskrbnine iz zapuščinske mase.
Vsakoletne kontrole investicijske olajšave Davčnega urada Maribor za leto 2012, ki smo jo
uveljavljali v Obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2012 v letu 2013 ni bilo.
Olajšave so priznane v uveljavljeni višini.
FRS je, na osnovi podpisane pogodbe za zavarovanja pravne zaščite pri ARAG d.d. in pogodbe
z Zavarovalnico Maribor, sodelovala z posredniško zavarovalno družbo Sipos pri zagotavljanju
ugodnih pogojev kritja in uveljavljanju odškodnin.
Za zavarovanje premoženja smo po bilanci pripravili podatke za zavarovalne police za leto
2013 za namene ugotavljanja ustreznosti premije.
Postopek izbire najugodnejšega izvajalca zavarovanja za čas od leta 2014 do 2018 se je vodil
v sodelovanju s posredniško hišo Sipos d.o.o. preko javnega razpisa na skupnosti (SSZS). Kot
najugodnejši ponudnik je bila izbrana Zavarovalnica Generali z za dom ugodnimi
zavarovalnimi premijami za celotno zavarovanje premoženje in odgovornost zaposlenih na
obeh lokacijah. Postopek izbire izvajalca zavarovanja še ni končan zaradi pritožbe na izbiro, ki
jo je na komisijo vložil neizbran ponudnik.
STROJNA IN PROGRAMSKA OPREMA
Svoje delo imamo v večini podprto z računalniškimi programi. Finančno-računovodsko
področje je že od leta 2009 v celoti podprto z informacijskim sistemom Domis. Od leta 2012,
ko je potekel rok implementacije informacijskega sistema Domis pod nadzorom Ministrstva
za delo, družino in socialne zadeve, ki je sistem tudi uvedel ima dom za uporabo sistema z
izvajalci sklenjeno lastno pogodbo o licenciranju in vzdrževanju sistema za spremljanje
poslovanja in poročanja. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve projekta ne razvija in
financira več zaradi krčenja finančnih sredstev vlade za namene razvoja informatizacije na
tem področju. Zavodi sami zagotavljajo podlage in sredstva za delovanje in razvoj še
nedograjenega poslovno-informacijskega sistema, ki ga je vpeljalo ministrstvo. Na področju
informacijskega sistema Domis je bila v začetku leta 2013 izvedena nadgradnja programa na
modulu zdravstvo za obračun, s katerim se spremeni način zaračunavanja in posredovanja
podatkov za storitve iz naslova zdravstvene nege, fizioterapije in ločeno zaračunljivega
materiala Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sredi leta je služba z izvajalci
sodelovala pri nadgradnji informacijskega sistema z vključitvijo novega modula za podporo
dejavnosti pomoč na domu.
Sprememba davčnih predpisov je predvsem na področju blagajniškega poslovanja zahtevala
dograditev programov za potrebe izpisov za davčni organ in zagotovitvi izvajalcev, da so
26
programi ustrezni glede novih zahtev zakonodaje na področju blagajniškega poslovanja.
Delavke službe so bile udeležene in so aktivno sodelovale v postopkih sprememb oz. dodelav
informacijskega sistema Domis zaradi potrebnih nadgradenj programov ob odprtju nove
enote doma v Slov. Bistrici. Zaradi stalnih težav s programsko in strojno opremo za popis
osnovnih sredstev in povečanega števila premoženja za popis zaradi odprtja enote, smo v letu
2013 nabavili nov čitalec za popis OS. Inventurni popis je potekal brez vsakoletnih težav,
katerih vzrok je bila predvsem neustrezna oprema.
Za registracijo delovnega časa in obračun ur smo v letu 2013 nabavili novo programsko in
strojno podjetja Groma d.o.o., ki je kompatibilna z informacijskim sistemom Domis in
omogoča avtomatski prenos podatkov prisotnosti v obračun plač v sistemu Domis.
Vzdrževalna pogodba za spletno informacijsko rešitev Plandela se sklepa za lokacijo v
Poljčanah in za enoto v Slov. Bistrici.
Za fakturiranje zdravstvenih storitev fizioterapije za zunanje uporabnike, uporabljamo
program Hipokrat podjetja List na katerem so se v letu 2013 nadaljevale nadgradnje
programske opreme zaradi projekta Izdatki, s katerim Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije že v letu 2012 pričel uvajati nov projekt z namenom usklajevanja postopkov
beleženja in obračuna zdravstvenih storitev z članicami EU. Nadgradnja programa je bila
potrebna tudi konec leta zaradi novega načina obračunavanja storitev fizioterapije za
koncesijsko dejavnost iz razloga spremembe normativov za fizioterapijo s strani zavoda.
Za vzdrževanje in servisiranje računalniške opreme, za strokovno pomoč pri uporabi, izbiri in
nakupu strojne in programske opreme ter izgradnji informacijskega sistema ima zavod
vpeljano dobro poslovno sodelovanje z podjetjem Coala, ki je tudi dobavitelj večine
računalniške opreme, v katero vlaga dom. Skrbnik pogodbe za sodelovanje s podjetjem Coala
je FRS. Računalniška oprema enote v Slov. Bistrici je bila nabavljena preko javnega razpisa.
Izbran dobavitelj je bila Lesnina d.o.o..
IZOBRAŽEVANJE
Na področju izobraževanja so se delavke FRS v preteklem letu udeležile seminarjev s
vsebinami s področja računovodstva (priprava letnih poročil, spremembe prometno davčne
zakonodaje in sprememb predpisov na področju plač, ipd.). Sicer pa smo se poleg
seminarjev, ki jih organizira Zveza računovodij, udeležile še seminarjev, ki jih organizira
Forum media, Aktuar, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Skupnost socialnih
zavodov Slovenije, Uprava za javna plačila in drugi.
Vodja FRS se je z računovodjo udeležila posveta na temo sodil za razvrščanje stroškov po
stroškovnih nosilcih, ki ga je v januarju organizirala Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Pri
sestavi navodil za razvrščanje je aktivno sodelovala tudi FRS doma.
Vodja FRS se je s sodelavko udeležila izobraževanja na temo sprememb, ki jih je na področju
zdravstva prinesel obširen projekt Izdatki in srečanja računovodij in finančnikov socialno
varstvenih ustanov v Portorožu ter delavnice računovodij zavodov v Velenju.
27
Prisotni smo bili tudi na posvetu v Mariboru, ki je bil organiziran v zvezi s spremembami na
področju plačne politike Uprave za javna plačila, ki je v letu 2013 uvedla nov način
plačevanja preko trajnikov v skladu z evropskim plačilnim prometom SEPA in seznanitvami v
zvezi z uveljavljanjem e-računov za javni sektor.
Sprotno izobraževanje in informiranje je na področju dela službe nujno potrebno zaradi
nenehnega spreminjanja zakonodaje. V letu 2013 je bilo zelo veliko sprememb predpisov na
način, po katerem je zelo težko slediti in uvajati spremembe v prakso.
Pod mentorstvom vodje službe je bila v FRS na praktičnem usposabljanju študentka
Ekonomsko poslovne fakultete Maribor, smer računovodstvo.
NOTRANJA REVIZIJA
Finančno računovodska služba je aktivno sodelovala v revizijskem postopku. Služba je
sodelovala pri pripravi predloga in pridobitvi ponudbe za z zakonom obvezen postopek
revidiranja na področju notranjega nadzora. Za leto 2012 se je v domu revidiralo področje
povračil stroškov delavcem in ostalih osebnih prejemkov.
Revizijo poslovanja za leto 2012 je v skladu s pogodbo opravila revizorka ga. Milena Gorjup iz
Ljubljane. V postopku revizije, ki je v zavodu potekala v mesecu maju in juniju 2013, je služba
sodelovala s pripravo dokumentacije, pojasnili in izračuni, kasneje pri pripravi odzivnega
poročila in v porevizijskih postopkih s podatki, potrebnimi pri odločitvah vodstva glede
ugotovitev in priporočil revizijskega poročila ter izvedbo ukrepov za odpravo pomanjkljivosti
priporočenih v revizijskem poročilu.
OSTALO
Sodelovali smo pri pripravi sprememb internih predpisov in bili vključeni v analize delovanja
določenih delovnih procesov in področij delovanja, z namenom priprave predlogov za
učinkovitejše delovanje in boljšo organizacijo dela in poslovanja. Tako smo skrbeli za nadzor
sistema javnih financ s spremljanjem opredeljenih tveganj in ukrepov za njihovo obvladovanje
zapisanih v Registru tveganj ter na tej osnovi pripravili Izjavo o notranjem nadzoru javnih
financ, ki je obvezna priloga Letnega poročila za Ajpes.
Sodelovali smo v aktivnostih zavoda kot so aktivnosti za vzpostavitev sistema kakovosti Eqalin, v komisiji za obvladovanje bolniških staležev, pri izvajanju praktičnega usposabljanju
praktikantov in pripravnikov, v inventurnih komisijah, v postopkih javnih razpisov in družabnih
dogodkih za stanovalce in delavce doma, kot so Dan doma, otvoritev enote v Slov. Bistrici in
podobno.
Vodja Finančno računovodske službe:
Cvetka Damše, univ. dipl. ekon.
28
4. SPLOŠNO KADROVSKA SLUŽBA (SKS)
4.1. ZAPOSLOVANJE PO SLUŽBAH
Tabela 1: Število vseh zaposlenih delavcev na dan 1. 12. 2013 po službah
Služba
Služba zdravstvene nege
oskrbe
Služba prehrane in distribucije
Tehnične službe
Finančno računovodska služba
Splošno kadrovska služba
Socialna služba
Vodstvo
skupaj
za
nedoločen
čas
in
78
za določen čas – delavci
nadomeščanje in v javnih
pripravniki
delih
10
10
17
12
5
4
2
2
120
1
1
12
10
skupaj
98
18
12
5
4
3
2
142
Opom ba h gornji tabeli:
Zaradi boljše preglednosti gibanja zaposlenih med letom 2013, ko je zavod z dnem 1. 7. 2013
začel izvajati dejavnost pomoč na domu, s 1. 12. 2013 pa z delovanjem v Enoti Slovenska
Bistrica, prikazujemo v gornji tabeli stanje na dan 1. 12. 2013, v tabeli 2 pa stanje na dan 31.
12. 2013.
V kadrovski službi smo tudi v letu 2013 pričeli najprej aktivnosti s pripravo podatkov za
poslovno poročilo in kadrovski plan, še posebej zato, ker smo načrtovali vrsto aktivnosti in
priprav za začetek delovanja Enote Slovenska Bistrica. Pripravili smo vso dokumentacijo za
dobro izvedbo letnih razgovorov z delavci in pripravo ocenjevalnih listov za napredovanja,
čeprav se zaradi interventnih zakonov le-ta niso realizirala.
Z dnem 12. 4. 2013 je pričel veljati novi Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ki je prinesel kar
nekaj sprememb: zaposleni za določen čas imajo pravico do odpravnine, razen če
nadomeščajo začasno odsotnega delavca, opravljajo sezonsko delo do 3 mesece ali javna
dela; v primeru, da zaradi bolniške odsotnosti ali starševskega dopusta ni mogoče koristi
rednega letnega dopusta, ga delavec izkoristi v naslednjem letu do 31. 12. 2013 v celoti; v
primeru sklenitve ali prenehanja delovnega razmerja med letom, lahko delavec izkoristi le
sorazmerni del dopusta in prejme sorazmerni del regresa.
Tudi v letu 2013 smo nadomeščanje za čas bolniške odsotnosti reševali na način, da je za
določen čas na drugo delovno mesto razporejen delavec, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo
delovnega mesta tako, da smo z novo zaposlenim za določen čas nadomeščali nižje ocenjeno
delovno mesto. Na tak način omogočamo zaposlenim opravljanje poklica, za katerega so
usposobljeni, pa tudi zaradi tega, da pridobijo delovne izkušnje.
Dne 31. 5. 2013 se je starostno upokojila Irena Smogavec, ki je delo pomočnice dietnega
kuharja opravljala za določen čas, nadomeščala je Strnad Marjetico, ki je v bolniškem staležu
od 6. 5. 2010 dalje, od julija 2013 dalje pa 4 ure dnevno, kar smo nadomestili z zaposlitvijo
Golavšek Ane za določen čas v polovičnem delovnem času.
29
Z dnem 26. 8. 2013 je nastopila bolniški stalež druga pomočnica dietnega kuharja, odsotnost
smo nadomestili z zaposlitvijo Močnik Cvetke za določen čas od 7. 10. 2013 dalje.
Na podlagi podpisanih Pogodb o organizaciji in izvajanju socialnovarstvene storitev »Pomoč
družini na domu v obliki socialne oskrbe« na območju Občine Slovenska Bistrica in Poljčane
smo z dnem 1. 7. 2013 pričeli izvajati storitev pomoč na domu. Podpisali smo Dogovor o
prevzemu delavcev s Centrom za socialno delo Slovenska Bistrica, na podlagi katerega smo
zaposlili 9 socialnih oskrbovalk. Z njimi smo podpisali pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
sklenili dogovore o uporabi osebnih avtomobilov v službene namene in izdali sklepe o uporabi
službenih vozil, ter pripravili ostalo delovnopravno dokumentacijo. Delo koordinatorja pomoči
na domu je prevzela socialna delavka Tanja Kajtna. Od 1. 12. 2013 dalje se dejavnost pomoči
na domu opravlja v Enoti Slovenska Bistrica, organiziranje in koordiniranje dela opravlja Tanja
Kajtna v okviru vodenja dislocirane enote.
V začetku septembra 2013 smo pričeli s pripravami na otvoritev Enote v Slovenski Bistrici ter
na podlagi skupnega kadrovskega normativa obvestili delavce o predvidenih kadrih z
namenom, da se delavci, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo drugega delovnega mesta prijavijo
in razporedijo na delo, za katero imajo pravno-formalno izobrazbo. V objavljenem roku do 19.
9. 2013 je oddalo vlogo 45 delavcev. Po pregledu vlog in po preveritvi izpolnjevanja pogojev
za zasedbo posameznega delovnega mesta smo izbrali 23 delavcev, ki so bili premeščeni na
drugo delovno mesto, in sicer: 2 bolničarja, 1 dipl. med. sestra - vodja tima, 1 delovni
inštruktor, 5 gospodinj-oskrbovalk, 1 gospodinja usklajevalka oskrbe, 1 oskrbovalka, 1
pomočnica dietnega kuharja, 1 perica, 2 telefonista-receptorja, 1 poslovna sekretarka, 6
srednjih medicinskih sester, 1 vodja dislocirane enote. Z vsemi smo sklenili pogodbe o
zaposlitvi z dnem 1. 12. 2013, s poskusno dobo 3 mesecev s klavzulo, da se v primeru
neuspešno opravljenega poskusnega dela vrnejo na prejšnje delovno mesto.
Po tako opravljeni notranji prerazporeditvi delavcev, smo 11. 10. 2013 objavili 15 delovnih
mest na Zavodu za zaposlovanje in prejeli 503 prošenje za delo. Direktorica je imenovala
komisijo, ki je v času od 30. 10. do 11. 11. 2013 opravila razgovore s kandidati za posamezna
delovna mesta in opravila izbor. Neizbranim kandidatom smo posredovali odgovore
priporočeno s povratnico, kot zahteva zakonodaja in prejeli nekaj zahtevkov za vrnitev
dostavljene dokumentacije, predvsem dokazil o izobrazbi. Po preteku 30-dnevnega roka smo
dokumentacijo neizbranih kandidatov uničili.
Z vsemi novo zaposlenim, prav tako pa tudi z delavci, ki so že bili zaposleni bodisi za
nedoločen ali določen čas, ki so premeščeni na drugo delovno mesto ali v drugi kraj dela, smo
sklenili nove pogodbe o zaposlitvi z dnem 1. 12. 2013. Direktorica je s sklepom imenovala
člane komisij, ki spremljajo poskusno delo v času od 1. 12. 2013 do 28. 2. 2014.
Tabela 2: Število vseh zaposlenih delavcev na dan 31. 12. 2013 po službah
služba
Služba zdravstvene nege in
oskrbe
Služba prehrane in distribucije
Tehnične službe
Finančno računovodska služba
za
nedoločen
čas
65
za določen čas – javni
nadomeščanje in delavci
pripravniki
3
9
15
13
5
1
30
skupaj
77
16
13
5
Splošno kadrovska služba
Socialna služba
Vodstvo
ENOTA Slovenska Bistrica
- Pomoč na domu
skupaj
4
1
2
34
9
148
1
1
6
9
4
2
2
35
9
163
Opom ba h gornji tabeli:
148 zaposlenih delavcev je bilo na dan 31.12.2013 zaposlenih za nedoločen čas; na dan 31.
12. 2013 je prikazanih še 9 javnih delavcev, čeprav se program s tem dnem zaključi, stanje
delavcev, zaposlenih za določen čas je 6, od tega 3 pripravniki in 3 zaposleni za
nadomeščanje bolniške odsotnosti.
Pripravništvo
Vsa pripravništva za navedene poklice so financirana v skladu s podpisano pogodbo z
Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije.
Pričeta pripravništva v letu 2012 so v letu 2013 končali naslednji pripravniki:
− 2 bolničarki, z dnem 31. 1. 2013,
− 1 zdravstveni tehnik, z dnem 12. 2. 2013,
− 2 bolničarki, z dnem 26. 2. 2013,
− 1 socialna delavka, z dnem 4. 3. 2013.
V skladu s kadrovskim načrtom in zaradi pričetka izvajanja programa pomoči na domu smo z
dnem 10. 6. 2013 za čas enoletnega pripravništva zaposlili socialno delavko Ravnikar Urško, s
24. 6. 2013 pa še drugo socialno delavko-pripravnico Marčič Nino. Obema je bila mentorica
Tanja Kajtna, od 1. 12. 2013 pa je mentorstvo za Marčič Nino, ki je ostala v Poljčanah,
prevzela Stanija Ivajnšič. Objavili smo še dve prosti delovni mesti za šestmesečno
pripravništvo za poklic bolničar-negovalec, vendar smo prejeli samo eno vlogo in z dnem 2. 7.
2013 omogočili pripravništvo bolničarki Pišotek Renati.
Na dan 31. 12. 2013 smo imeli zaposlene 3 pripravnike, in sicer:
− 2 socialni delavki,
− 1 bolničarko - negovalko.
Javna dela in javni razpisi zavoda za zaposlovanje.
V skladu s Pogodbo o izvajanju programa javnega dela št. 11071-279/2012-0500-4-90922 z
dne 17. 12. 2012 smo v programu DRUŽABNIŠTVO IN SPREMLJANJE dobili odobrene 4
udeležence – invalide z II. stopnjo izobrazbe, za čas od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013. Za vse 4
spodaj navedene udeležence, smo že v letu 2012 pridobili ustrezno pozitivno mnenje ZPIZ-a
in so kot invalidi lahko nadaljevali delo tudi v letu 2013, in sicer s 14. 1. 2013:
1.
2.
3.
4.
FERDINAND KOTNIK
HARTWIGA ČIBRI
JELKO LESKOVAR
EMO LEVA
Na podlagi podpisane pogodbe št. 11071-280/2012-0500-4-0922 z dne 17. 12. 2012 za
program Družabništvo in spremljanje smo prejeli sklep o vključitve še za 4 udeležence za
31
čas od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013. Ker so imele 4 udeleženke pogoje za nadaljevanje
programa iz leta 2012, smo prav tako s 14. 1. 2013 vključili v program naslednje:
1.
2.
3.
4.
SLAVICO ERKER
KRISTINO KOROŠEC
MELITO PAŠIČ
MARTINO KOLAR
od
od
od
od
14.
14.
14.
14.
1.
1.
1.
1.
2013
2013
2013
2013
do
do
do
do
30.
30.
30.
31.
7.
7.
7.
7.
2013
2013
2013
2013.
Po preteku pogodb smo opravili razgovore z novimi kandidati, ki jih je posredoval Urad za
delo Slovenska Bistrica in od 1. 8. 2013 do 31. 12. 2013 vključili v zgoraj navedeni program 4
nove udeležence:
1.
2.
3.
4.
MARIJO TRATNJEK
DANICO HRIBERŠEK
CVETKO DOLANIČAR
MAJDO GABER.
Vseh 8 udeležencev v programu Družabništvo in spremljanje je opravljalo delo 5 dni v tednu
po 8 ur, in sicer naslednja opravila:
-
razvijanje družabništva s stanovalci (igranje družabnih iger, pogovor, branje revij in
časopisov, pisanje pisem, razglednic…),
spremstvo na kontrolne preglede v bolnišnico ali specialistične preglede,
pomoč pri organizaciji prireditev v zavodu in spremstvo stanovalca na prireditve,
pomoč in spremstvo na dnevne aktivnosti (jutranja telovadba, fizioterapija, delovna
terapija),
spremstvo na sprehodih po parku in v bližnjo okolico zavoda,
pomoč pri telefoniranju,
druga drobna opravila za stanovalce (priprava napitkov izven obroka, pomoč pri
osebnem urejanju stanovalca in njegove ožje okolice).
Zaradi pričetka opravljanja dejavnosti pomoči na domu in na podlagi javnega povabila Zavoda
za zaposlovanje smo dne, 10. 7. 2013 vložili dokumentacijo za program javnega dela »Pomoč
in varstvo za invalide« in prejeli sklep o odobritvi za 1 udeleženca s IV. ravnjo strokovne
izobrazbe. Tako smo po opravljenih razgovorih s kandidati in po pripravi dokumentacije
vključili v program Vido Kunstek od 3. 9. 2013 do 31. 12. 2013. Ta program se izvaja na
terenu, krajevna pristojnost oz. kraj opravljanja dela je Upravna enota Slovenska Bistrica.
Na javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2014 smo na prvi razpisani rok dne
28. 11. 2013, na Območno enoto Maribor oddali ponudbo za 3 programe:
− Družabništvo in spremljanje – invalidi za 5 udeležencev
− Družabništvo in spremljanje za 8 udeležencev
− Pomoč invalidom na domu za 2 udeleženca.
Vse programe smo dobili odobrene, tako da smo v začetku leta 2014 zaposlili skupaj 15
udeležencev javnih del.
Invalidi
Na dan 31. 12. 2013 smo imeli zaposlenih 16 delavcev - invalidov, med njimi 4 invalide, ki so
bili vključeni v program javnega dela v letu 2013. Praviloma so delovni invalidi razporejeni na
32
delo samo v dopoldanski izmeni, od teh so 3 delavci razporejeni po odločbi ZPIZ-a na delo v
polovičnem delovnem času – 4 ure dnevno:
1. KOROŠEC GABRIJELA, na delovnem mestu srednja med. sestra,
2. LEVA BRIGITA, srednja med. sestra,
3. ŠEGA VERONIKA, srednja med. sestra,
4. BELAK IRENA, bolničarka.
5. BOŠAK ROMANA, receptorka,
6. STRNAD MARJETICA, pomočnica dietnega kuharja,
7. DROZG JOŽICA, namestnica vodje SZNO,
8. PIVEC MARJETA, strežnica,
9. LORBER VIKA, strežnica,
10. KRAJNČAN MARTINA – polovični delovni čas, srednja med. sestra,
11. GLAZER SLUGA MILENA –polovični delovni čas, fizioterapevtka,
12. POTOČNIK LJUBA – polovični delovni čas, bolničarka-negovalka,
13. ČIBRI HARTWIG – v programu javnega dela,
14. LESKOVAR JELKA – v programu javnega dela,
15. KOTNIK FERDINAND – v programu javnega dela,
16. LEVA EMA – v program javnega dela.
Tudi v letu 2013 smo presegali kvoto 6 % za več kot 8 delavcev - invalidov, za kar smo
prejemali nagrado Sklada RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov. V invalidskem postopku
delavke, zaposlene na delovnem mestu bolničarke - negovalke, smo prejeli zavrnjen zahtevek
za priznanje invalidnosti. V letu 2013 smo imeli tudi 2 revizijska postopka za delovne invalide,
v katerih se ponovno preverja delovna zmožnost, vendar sprememb ni bilo.
Delo študentov in počitniško delo
Na podlagi podpisanih pogodb s šolskimi ustanovami smo v program praktičnega
usposabljanja za poklic ekonomski tehnik sprejeli dijakinjo Kodrič Polonco od 14. 1. 2013 do
25. 1. 2013. Z istim dnem je pričela z usposabljanjem tudi študentka DOBE Maribor za poklic
poslovna sekretarka, Vidmar Sandra, ki je opravila 400-urno prakso od 14. 1. 2013 do 22. 3.
2013. Usposabljanje na delu smo omogočili tudi študentki EPF Maribor Nataši Galun, ki je v
času 1. 7. 2013 do 9. 8. 2013 opravila 200-urno prakso.
Štirje dijaki – kuharji iz Srednje turistične in gostinske šole so opravili praktično usposabljanje
v kuhinji v času od 15. 5. do 25. 6. 2013. Praktično usposabljanje z delom so zaključili s
samostojno pripravo štirih različnih menijev, ki so jih sami najprej predstavili in nato servirali.
Dijaki Srednje zdravstvene šole Maribor opravljajo praktično usposabljanje z delom (PUD) v
našem zavodu že nekaj let. V šolskem letu 2012/2013 so opravljali PUD naslednji dijaki:
•
•
•
bolničarji-negovalci 76-urno prakso od 14. 1. 2013 do 25. 1. 2013
1. Renata Pišotek
2. Ksenija Erdemir
3. Andreja Vorša
bolničarja -negovalca 266-urno prakso od 13. 5. 2013 do 28. 6. 2013
1. Tamara Kitak
2. Daniela Kolednik
zdravstveni tehniki 152-urno prakso od 4. 3. 2013 do 29. 3. 2013
1. Tadej Galun
33
2. Martina Krošel
3. Lara Mesarič
4. Katja Pelko.
Zaposlitveno rehabilitacijo v pralnici zavoda je od 15. 1. 2013 do 6. 5. 2013 opravljala Špela
Šošter, na podlagi podpisane Pogodbe o usposabljanje na konkretnem delovnem mestu z
Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom RS- SOČA.
Študentsko delo v recepciji so ob vikendih, praznikih in v času letnega dopusta receptork
opravljali trije študenti: Katja Šurbek, Niko Valand in Polonca Kodrič, ki pa zaradi študijskih
obveznosti med tednom ne morejo pričeti z delom pred 16. uro popoldan. Glede na
interventno zakonodajo in omejevanje dela študentov, ter na podlagi Pravilnika o delovnem
času, ki velja od 1. 12. 2013, smo reorganizirali delo receptork tako, da opravljajo delo tudi v
nedeljo in na praznike in smo s tem močno zmanjšali strošek študentskega dela v recepciji.
V letu 2013 smo po planu izvajali tudi počitniško delo dijakov in študentov, kot je navedeno v
spodnji preglednici.
P regled počitnišk ega dela v letu 2013
Mesec
junij
julij
avgust
september
SKUPAJ
SZNO
1
3
3
1
TS
SPD
2
2
2
1
Na podlagi izdane napotnice študentskega servisa
opravljalo skupaj 15 dijakov in študentov (v letu
pridobijo prakso na oddelkih zdravstvene nege in
opravljajo delo v pralnici zavoda; s svojim delom pa
zaposlenih delavcev.
skupaj
1
7
6
1
15
v poletnih mesecih je počitniško delo
2012 28), predvsem z namenom, da
v kuhinji, v sklopu tehničnih služb pa
omogočijo izrabo letnih dopustov redno
4. 2. DRUŽBENO KORISTNO DELO
V letu 2013 smo na podlagi podpisanih pogodb s Centrom za socialno delo Slovenska Bistrica,
Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah vključili v družbeno koristno delo osebe, ki so zaradi
brezposelnosti in nezmožnosti plačila stroškov različnih prekrškov, praviloma pa prometnih
prekrškov, napoteni na družbeno koristno delo. Praviloma vsakega pred pričetkom napotimo
na zdravniški pregled, ob vključitvi pa jih seznanimo z varnim delom, nudimo jim toplo malico
in jim izplačamo potne stroške. Vse stroške mesečno refundiramo pri centru za socialno delo
občine, iz katere je udeleženec napoten. Večina opravlja delo v sklopu Tehničnih služb,
programe pa imamo tudi v sklopu Službe zdravstvene nege in oskrbe ter Službi prehrane in
distribucije. Po opravljenem delu za vsakega udeleženca posredujemo poročilo.
V letu 2013 se je v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2013 v program družbeno koristnega dela
vključilo 6 oseb (v letu 2012 19), kar pomeni manjši obseg tega dela zaradi določil ZUJF-a in
varčevalnih ukrepov vlade.
34
Skupaj je bilo opravljenih 1068 ur družbeno koristnega dela (v letu 2012 3382 ur). Za
vsakega udeleženca moramo na pristojni CSD posredovati pisno poročilo o poteku dela s
priloženo evidenco opravljenih ur.
4.3. POČITNIŠKE KAPACITETE
Počitniške kapacitete v Termah Čatež smo kot vsako leto ponudili najprej našim delavcem,
nato upokojenim delavcem in zunanjim uporabnikom. V letu 2013 je število dni koriščenja
naših objektov ponovno naraslo.
V primerjavi z letom 2011 in 2012 so bile počitniške kapacitete v letu 2013 za 25 dni več
izkoriščene kot v letu 2012. Apartma je bil v letu 2013 koriščen 317 dni, brunarica pa 301
dan. Od tega števila so apartma koristili zunanji uporabniki 65 dni, brunarico pa 62 dni.
V času od 1. novembra do 29. februarja so cene letovanja za naše delavce bistveno nižje,
zato je bila zasedba polna. V letu 2013 smo po programu za preprečevanje bolniškega staleža
ponovno stimulirali delavce, ki v preteklih 4 letih niso bili v bolniškem staležu. V ta namen
smo z brezplačnim koriščenjem dveh ni v naših počitniških kapacitetah nagradili 38 delavcev
in od tega jih je 28 to boniteto izkoristilo, kar je pomenilo koriščenje 56 dni. Predvidoma
delavci koristijo 2 prosta dneva v času, ko letujejo 7 ali več dni.
Iz spodnjega grafa je razvidna primerjava koriščenja počitniških kapacitet po dnevih za
obdobje 5 let.
Graf 1: Pregled koriščenja počitniških kapacitet v Čatežu v petletnem obdobju po dnevih
Koriščenje
objektov
brunarica
apartma
SKUPAJ
Leto
2013
301
317
618
Leto
2012
293
300
593
Leto
2011
259
276
535
Leto
2010
229
177
406
Leto
2009
194
213
407
Leto
2008
144
192
336
Graf 2: Odstotek koriščenja počitniških objektov v primerjavi med leti od leta 2008 do leta
2013
Koriščenje
objektov
%
med
%
2013
in % med 2012
2011
in 2008
2008
2008
Brunarica % 109%
med %
in 2010
2008
med %
in 2009
2008
103%
80%
59%
35%
Apartma %
65%
56%
44%
-8%
11%
SKUPAJ %
84%
76%
59%
21%
21%
35
med
in
Iz grafikona je razvidno, da se počitniške kapacitete v Termah Čatež iz leta v leto bolj
koristijo. Če primerjamo leto 2013 in leto 2008 vidimo, da se je koriščenje objektov v šestih
letih povečalo za 109%.
4.4. RECEPCIJA DOMA
V Splošno kadrovsko službo spadata tudi dve delavki, ki opravljata delo receptork. Zaradi
zmanjšanja študentskega dela ob sobotah, smo v začetku leta reorganizirali delo v recepciji v
dveh izmenah tako, da delo v dopoldanskem času poteka 5 dni po 8 ur oziroma od 7. do 15.
ure, v popoldanskem času pa od ponedeljka do petka od 15. do 21. in v soboto od 7. do 19.
ure tako, da opravita obe obveznost 40-urnega delovnega tedna. V nedeljo, ob praznikih in v
času letnega dopusta, opravljajo delo v recepciji študenti preko Študentskega servisa tako, da
ob nedeljah in praznikih dela študentka od 9. do 20. ure, za čas letnega dopusta pa v
popoldanskem času od 15. do 20. ure. S sprejetjem novega Pravilnika o delovnem času in
zagotavljanju neprekinjenega institucionalnega varstva, ki velja od 1. 12. 2013 smo delovni
čas receptor še bolj reorganizirali in optimizirali tako, da smo študentko delo zmanjšali na
minimum, to je za čas koriščenja dopusta in morebitne bolniške odsotnosti. Po novem
pravilniku receptorke opravljajo delo v dopoldanskem času od ponedeljka do petka od 7. do
15. ure, popoldan od ponedeljka do petka od 15. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 19. ure in
ob nedeljah in praznikih od 12. do 17. ure.
Delo receptork pa še zdaleč ni samo spremljanje gibanja obiskovalcev našega zavoda ter
stanovalcev in beleženje njihove odsotnosti. Receptorke dajejo prve informacije o stanovalcu
v domu, ki zajemajo informacije o namestitvi na oddelku, ali je stanovalec v zavodu ali na
dopustu, na pregledu pri zdravniku ali bolnišnici in podobno. V recepciji se prodajajo žetoni za
kavomat, telefonske kartice ter prodaja izdelkov delovne terapije. Receptorke sprejemajo
telefonske klice ter jih preusmerjajo naprej. Sprejemajo vso prispelo in odposlano pošto, jo
razvrstijo in vpišejo v računalniški sistem Doksis in razdelijo osebno pošto za stanovalce. Ob
koncu delovnega dne evidentirajo vso odposlano pošto, ki jo hišnik odda na Pošto Poljčane.
Opravljajo tudi fotokopiranje za potrebe zavoda, skrbijo za vzdrževanje fotokopirnega stroja
in popravila le-tega.
4.5. PROGRAM ZMANJŠEVANJA BOLNIŠKEGA STALEŽA
Program zmanjševanja bolniškega staleža, po katerem izvajamo vrsto ukrepov za
izboljševanje zdravja delavcev poteka od 1. 9. 2010 dalje. Ugotavljamo, da se povprečna
starost delavcev zvišuje in bo še višja glede na novo pokojninsko zakonodajo, zato ne bomo
mogli več toliko vplivati na zmanjševanje daljše bolniške odsotnosti. Kljub temu izvajamo
program tako, kot je zastavljen in nadaljujemo začete aktivnosti za vzdrževanje psihofizične
kondicije zaposlenih. Nadaljujemo s tedensko aerobiko pod vodstvom fizioterapevtke.
Delavce, ki v predhodnem letu niso bili v bolniškem staležu stimuliramo z dvema kopalnima
kartama v Termah Olimija, tisti delavci, ki v preteklih štirih letih niso bili v staležu pa koristijo
dva brezplačna dneva počitniških kapacitet v Termah Čatež.
V letu 2013 je prejelo kopalne karte 89 delavcev (v letu 2012 72 delavcev) dva dni v
počitniških kapacitet v Čatežu pa je koristilo 38 delavcev (v letu 2012 29 delavcev).
36
Pregled odsotnosti zaradi bolniškega staleža za obdobje 2010-2013
vzrok odsotnosti
boleznine do 30 dni
boleznine nad 30 dni
nesreče pri delu do 30 dni
nesreče pri delu nad 30 dni
vse odsotnosti zaradi bolniškega
staleža
2010
2,25 %
1,14 %
0,18 %
1,14 %
6,08 %
2011
2,04 %
2,40 %
0,38 %
0,09 %
7,83 %
2012
1,55 %
1,05 %
0,04 %
0,21 %
4,50 %
2013
1,82%
2,39%
0,17%
0,08%
5,64%
Iz tabele je razvidno, da se je zvišalo število bolniškega staleža skoraj pri vseh postavkah
glede na vzrok odsotnosti. Pri odsotnosti zaradi bolezni do 30 dni gre predvsem za virusna
obolenja dihal (ponovljena pljučnica pri enem delavcu), pri odsotnosti zaradi bolezni nad 30
dni pa je povečanje predvsem glede daljše odsotnosti starejših delavcev – invalidov, saj je
bilo odsotnih v obdobju januar-december kar 8 delavk (ena od teh je v bolniškem staležu že
tretjo leto).
Problem obvladovanja bolniške odsotnosti bo predvsem zaradi tega, ker se delavci staramo in
posledično pride zaradi bolezni do daljših odsotnosti, ki se ne morejo nadomestiti z letnim
dopustom. Komisija za obvladovanje bolniškega staleža bo podrobneje pregledala stanje
odsotnosti in pripravila program obvladovanja stanja za leto 2014.
Vodja Splošno kadrovske službe:
Irena Kuhar
4.6. IZOBRAŽEVANJE
V letu 2013 smo izvedli večino izobraževanj, ki smo jih planirali na začetku leta. Določenih
planiranih izobraževanj ni bilo možno izvesti, saj so bila nekatera izobraževanja odpovedana
zaradi premajhnega števila prijavljenih. Na osnovi tega smo izobraževanja, ki niso bila
izvedena, nadomestili z drugimi izobraževanji s podobno vsebino. V letu 2013 smo se
zaposleni izobraževali 574 dni. V letu 2012 je bilo število dni izobraževanj višje za 316 dni.
Razlika, ki je nastala v številu dni, je tako velika zato, ker smo v letu 2012 imeli več
izobraževanj po večjih skupinah.
Skozi leto smo zbirali ponudbe različnih izvajalcev izobraževanj in pri tem izbrali veliko
izobraževanj, ki so bila brezplačna ali zelo ugodna za nas.
Veliko izobraževanj smo izvedli znotraj Doma zaradi tega, da se jih je lahko udeležilo čim več
zaposlenih. Trajala so povprečno 3 do 4 ure. Nekatera izobraževanja so izvedla podjetja, s
katerimi imamo sklenjene pogodbe za opravljanje različnih storitev in nabave medicinskega
materiala in sicer brezplačno.
Delavci se zelo radi izobražujejo v večjih skupinah v Domu, saj se takšnih izobraževanj lahko
udeleži večje število delavcev in se kaže kot dobra praksa. S tem pa se zmanjšajo stroški
kotizacije, stroški potovanja in dnevnic.
Izobraževanja, ki so v letu 2013 potekala znotraj ustanove so naslednja:
- Obvezne vsebina za pridobitev licence – Temeljni postopki oživljanja; Zdravstveni dom
Slovenska Bistrica,
- Zdrava in varovalna prehrana; IZZA Slovenska Bistrica,
- Osebna odgovornost pri ustvarjanju spodbudnega delovnega okolja; Zavod Modrin
Železniki, Damjana Šmid,
37
-
Sodelovanje s svojci; Zavod Modrin Železniki, Damjana Šmid,
Temeljne potrebe v tretjem življenjskem obdobju; Sitera Ljubljana, Renata Bačer,
Izguba in odziv nanjo; Sitera Ljubljana, predavateljica Renata Bačer,
Učeča se organizacija – Temelji organizacije; Unika Logatec, Jože Škrlj,
Profesionalni odnos do sodelavca in uporabnika; IZZA Slovenska Bistrica,
Medsebojni odnosi in čustva; Šola odličnosti, Metlika, Nena Dautanac
Naši delavci so se izobraževali tudi pri naslednjih izvajalcih:
− Firis, Zbornica zdravstvene nege, URI Soča, Aktuar, Zveza računovodij, finančnikov in
revizorjev, Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev, Socialna zbornica Slovenije,
Obrtno podjetniška zbornica, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Center za
poslovno usposabljanje, Ministrstvo za pravosodje, SIB, Kadring d.o.o., Skupnost
socialnih zavodov Slovenije, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Verlag
Dashofer, Zveza ljudskih univerz Slovenije, Skupina Fabrika, Slovenska filantropija,
Inštitut za računovodstvo, Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, Dom za
varstvo odraslih Velenje, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Društvo
fizioterapevtov Slovenje…, ter še pri mnogih drugih.
Pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije smo iz leta 2012 nadaljevali
izobraževanje Usposabljanje skupin starih ljudi za samopomoč, kjer so se izobraževale štiri
zaposlene. Usposabljanje so uspešno zaključile. V letu 2013 pa smo z usposabljanjem začeli
ponovno. Vključili smo dva zaposlena, usposabljanje bo potekalo tudi v letu 2014.
Določeno število dni izobraževanj smo porabili tudi za projekt E-qalin, kjer so se usposabljali
moderatorji in procesni vodje.
Na izobraževanje smo napotili tudi naše odrasle prostovoljce, da so se udeležili Uvodnega
usposabljanja za prostovoljce.
Število dni izobraževanja po službah v letu 2013 je razvidno iz tabele 1 in grafa 1.
Tabela 1: Število dni izobraževanja po službah
SLUŽBA
SZNO
FRS
SKS
SS
TS
SPD
VODSTVO
VSE SLUŽBE
OSTALO
ŠT. DNI
114
8
3
12
5
28
78
243
83
SKUPAJ
574
38
Graf 1: Število dni izobraževanja po službah
Število dni izobraževanja
83 po službah
114
8
3
12 5
SZNO
FRS
SKS
28
SS
TS
243
78
SPD
VODSTVO
VSE SLUŽBE
Pripravila:
Polajžer Maja, poslovna sekretarka
5. POSLOVNI SEKRETAR (PS)
1.1. Projektno delo
V letu 2013 je potekalo več projektov. Predvsem smo čas in pozornost posvetili pripravi
popisa opreme in razpisne dokumentacije ter projektne dokumentacije za javno naročilo
»Dobava in montaža opreme v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska Bistrica«.
Projektno smo pristopili tudi k aktivnostim in pripravi programa otvoritve enote v Slovenski
Bistrici.
Hkrati so potekale aktivnosti na področju reševanja obstoječih energetsko neučinkovitih
sistemov ogrevanja in prezračevanja kuhinje in jedilnice.
1.1.1. Priprava dokumentacije za javno naročilo za Nabavo in montažo opreme v
Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska Bistrica
Javno naročilo na Nabavo in montažo opreme v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota
Slovenska Bistrica, objavljenega v letu 2012, smo morali na zahtevo MDDSZ preklicati pred
odpiranjem ponudb. Z MDDSZ smo morali uskladiti popis opreme v skladu s Pravilnikom o
minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev ter zahtevami MDDSZ.
Rok za pripravo novega popisa opreme DIIP-a je bil zelo kratek, zato sva na tem z direktorico
delala zelo aktivno, kar je velikokrat pomenilo tudi delo preko polnega delovnega časa in delo
doma. Skupaj z direktorico ter vodji služb smo pripravili noveliran popis opreme ter DIIP in ga
v roku posredovali na MDDSZ. Komisija za investicije na MDDSZ je potrdila vlogo za dodelitev
sredstev za opremo ter izdala sklep št. 1222-60/2012/6 z dne 8.3.2013 o potrditvi DIIP-a ter
zagotovitvi sredstev za sofinanciranje opreme v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota
Slovenska Bistrica. Na podlagi tega sklepa smo z MDDSZ podpisali pogodbo o sofinanciranju
nakupa opreme Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane za enoto Doma v Slovenski Bistrici šele
10.05.2013, kar je bila tudi podlaga za objavo javnega naročila Nabava in montaža opreme v
Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska Bistrica, ki je bil objavljen pod št.
JN6222/2013 z dne 23.05.2013.
39
1.1.2. Odprava pomanjkljivosti pri izgradnji Enote v Slovenski Bistrici
Pri sami dobavi in montaži opreme smo naleteli na nekatere nepravilnosti, ki se tičejo
izgradnje objekta in so predmet odprave napak v garancijskem roku. Seznam, ki smo ga
posredovali na Občino Slovenska Bistrica je bil obsežen. V kratkem času smo morali odpraviti
ključne nepravilnosti in pomanjkljivosti, da smo lahko enoto odprli pravočasno. V zaključni fazi
smo tako imeli poleg dobave in montaže opreme na objektu še veliko ostalih izvajalcev del, ki
so odpravljali pomanjkljivosti. Za organizacijo in usklajevanje izvajanja del sem skupaj z
hišnikom skrbel praktično cele dneve od jutra do večera. Kljub dodatnim naporom nam je
uspelo pravočasno odpraviti ključne pomanjkljivosti.
1.1.3. Otvoritev enote v Slovenski Bistrici
Pred otvoritvijo enote je morala Občina Slovenska Bistrica pridobiti uporabno dovoljenje na
Upravni enoti Slovenska Bistrica. Pri pridobivanju uporabnega dovoljenja smo aktivno
sodelovali ter usklajevali delo izvedencev za pridobitev dovoljenja. Tako smo sodelovali pri
izvajanju klornih šokov za ustreznost vode ter temperaturnih šokov za odpravo legionele.
Sodelovali smo tudi pri pregledu tehnične ustreznosti naprav v kuhinji ter električnih meritev.
Ob prizadevanju Občine Slovenska Bistrica je le-ta pravočasno pridobila uporabno dovoljenje.
Hkrati je ustreznost dobavljene opreme pregledala tudi komisija s strani MDDSZ. V zapisniku
komisije za ugotavljanje minimalnih tehničnih zahtev za izvajalce socialnovarstvenih storitev
št. 012-63/2010-72 z dne 28.11.2013 je ugotovljeno, da objekt zasnovan brez arhitekturnih
ovir ter da velikost bivalnih, skupnih servisnih in gospodarskih prostorov, finalna obdelava ter
oprema ustrezajo zahtevam iz Pravilnika. V nadaljevanju so podali ugotovitve o odpravi
manjših nepravilnosti kot so ročaji na hodnikih stopnišč, nalepke na steklenih površinah,
ploščice v atriju in ročaji na vratih kopalnic v sobah stanovalcev. Ugotovljene nepravilnosti, ki
bi lahko vplivale na varnost stanovalcev, smo takoj odpravili (ročaji na hodnikih stopnišča,
nalepke na steklenih površinah).
Za odpravo ostalih nepravilnosti smo se z Občino Slovenska Bistrica dogovorili, da jih
odpravimo najkasneje do konec aprila 2014.
Otvoritev enote je bila 9.12.2014. S strani kabineta Predsednika države g. Boruta Pahorja je
bilo potrjeno, da bo predsednik prisoten na otvoritvi. V ta namen smo pripravili vse potrebno
kot to zahteva protokol ob prisotnosti predsednika. Žal so nam v tednu otvoritve iz kabineta
predsednika sporočili, da se predsednik ne bo mogel udeležiti otvoritve zaradi obveznosti.
Z direktorico sva pripravila program ob otvoritvi. S projektno skupino pa smo poskrbeli, da je
na dan otvoritve potekalo vse brezhibno.
1.1.4. Projekt Prezračevanje kuhinje in izkoristek odpadne energije v pralnici
Tudi v letu 2013 smo v obnovo prezračevanja kuhinje vlagali veliko energije in pozornosti, saj
smo v preteklosti imeli izdelane projekte z rešitvami, ki so za nas bili predragi. Ko smo
ponovno proučevali možnosti rešitev prezračevanja kuhinje in jedilnice smo velikokrat naleteli
na rešitve, ki so bile pisane na določenega ponudnika, kar je dražilo investicijo, zato smo v
mesecu avgustu sklenili pogodbo o izdelavi projekta za obnovo in prezračevanje kuhinje s
podjetjem KLIMA GEP d.o.o., v upanju, da bodo podali optimalno rešitev za nas. Projekt je
pripravljen za razpis, trenutno preverjamo samo še popis gradbenih del.
Prav tako je bil izdelan popis in PZI za termični blok in menjavo talnih ploščic, plinske in
vodovodne instalacije.
1.1.5. Menjava kotla in prehod na lesno biomaso
40
V letu 2013 smo zbirali informacije o ustreznosti prehoda iz kurilnega olja na lesno biomaso. V
teku je priprava popisa opreme za objavo javnega naročila.
Hkrati smo upoštevali dejstvo, da je potrebno ukiniti proizvodnjo pare, zato bomo v pralnici
montirali generatorje za ozonsko pranje, ki ne bo zahtevalo zagotavljanje pare.
1.1.6. Dan doma v Poljčanah
Tudi v letošnjem letu smo skrbno pripravili vsakoletno prireditev za Dan doma. Projektna
skupina je skrbno pripravila vse potrebno za še eno uspešno izpeljano prireditev.
Oblikovali in pripravili za tisk smo glasilo »Izviri«.
1.2. Javna naročila
1.2.1. Oddana poročila in statistični podatki za leto 2012
Na portalu javnih naročil smo objavili poročila o javnih naročilih za prehrano, zdravstveni
material in čiščenje v skladu z določili ZJN.
Do konec februarja smo v zvezi z javnimi naročili objavili statistične podatke na portalu javnih
naročil v skladu z določili ZJN-2.
1.2.2. Javljanje podatkov Komisiji za preprečevanje korupcije
Komisiji za preprečevanje korupcije smo posredovali podatke o premoženjskem stanju oseb
odgovornih za javna naročanja.
1.2.3. Izvajanje naročil z izbranimi ponudniki na podlagi že izvedenih javnih
razpisov
− V zvezi z javnimi naročili sem urejal reklamacije na področju dobave prehrane, dobave
zdravstvenega materiala in na področju potrošnega materiala.
− Za dobavo čistil, pralnih ter pomivalnih sredstev je bil na odpiranju konkurence izbran
ponudnik Kimi d.o.o. Z izdelki novega ponudnika smo zadovoljni in so hkrati odpravljene
posledice vplivov čistil na zaposlene.
1.2.4. Odpiranje konkurence
Na podlagi določil okvirnega sporazuma smo odpirali konkurenco za naslednja javna naročila:
− Sukcesivno dobavo medicinsko potrošnega in obvezilnega materiala v Domu dr. Jožeta
Potrča Poljčane. Na podlagi ponudbo smo ponudnikom posredovali obvestila o izbiri
najugodnejših ponudnikov, ki smo jim oddali naročilo za naslednjo od 01.12.2013 do
30.11.2014.
− Sukcesivno dobavo prehrambnega blaga v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane. Na podlagi
ponudbo smo ponudnikom posredovali obvestila o izbiri najugodnejših ponudnikov, ki smo
jim oddali naročilo za naslednjo od 01.12.2013 do 30.11.2014.
1.2.5. Novo objavljeni razpisi:
− Na portalu za javno naročanje smo na Portalu za javno naročanje dne 23.05.2013 pod
številko objave JN6222/2013 in v Uradnem listu EU pod št. 2013/S 100-171170 z dne
25.5.2013 objavili javno naročilo »Dobava in montaža opreme v Domu dr. Jožeta Potrča
Poljčane, enota Slovenska Bistrica«, po odprtem postopku v skladu s 25. členom Zakona o
javnem naročanju (ZJN-2; Uradni list RS št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo) s
sklenitvijo pogodb. V zvezi z javnim naročilom so potekale predvsem naslednje aktivnosti:
41
o Strokovna komisija je ocenjevala prispele ponudbe;
o Strokovna komisija je opravila izbiro ponudnika, ki je imel popolno ponudbo in
ponudil najnižjo končno ceno za posamezen sklop;
o Ponudnikom smo izdali zapisnik o odpiranju ponudb, ter obvestila o oddaji javnega
naročila;
o Na obvestilo naročnika o oddaji javnega naročila je podal v zakonitem roku
revizijski zahtevek v predrevizijskem postopku KOVINASTROJ SERVIS d.o.o. za
sklop C: KUHINJSKA TEHNOLOGIJA IN APARATI.
o Naročnik je sprejel Sklep št. 1/7-430/1/97-2013, z dne 02.09.2013, s katerim je
zavrnil revizijski zahtevek kot neutemeljen. Vlagatelj je prejel Sklep naročnika z dne
03.9.2013.
o Dne 05.09.2013 je vlagatelj revizijskega zahtevka KOVINASTROJ SERVIS d.o.o.
pred naročnikom vložil Umik zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila
za dobavo in montažo opreme v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska
Bistrica za SKLOP C: KUHINJSKA TEHNOLOGIJA IN APARATI.
o Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-327/2013-2 z dne 12.9.2013
ustavila revizijski postopek.
o Z vsemi ponudniki so bile sklenjene pogodbe ter predložene garancije za dobro
izvedbo pogodbenih obveznosti.
o Ker so nam bile pri vlomu v FRS odtujene garancije za dobro izvedbo pogodbenih
obveznosti, smo s ponudniki urejali vse potrebno za izdajo duplikatov izdanih
garancij.
o V zvezi z izvedbo javnega naročila smo potrdili vzorčne sobe ter skupne dnevne
prostore – jedilnice na oddelkih.
o Za prevzem dobavljenega blaga so bile imenovane komisije za prevzem po sklopih.
o Izbrani ponudniki so dobavljali in montirali opremo v II. sklopih. Komisija za
prevzem in potrditev dobavljenega blaga je sproti prevzemala blago in podajala
pripombe o ustreznosti prevzetega blaga. Hkrati je vodila seznam dobavljenega in
prevzetega blaga.
o Povečana je bila pozornost za varovanje objekta v času dobave pohištva in opreme.
V zaključku dobave opreme smo čez noč zagotovili fizično varovanje objekta in s
tem preprečili morebitno odtujitev že dobavljene opreme.
− Objavili smo javno naročilo za Čiščenje prostorov in opreme v Domu dr. Jožeta Potrča
Poljčane in za Enoto v Slovenski Bistrici z dne 20.09.2013 pod št. objave JN11944/2013;
Uradni list EU 2013/S 186-321038. Ponudnikom smo posredovali zapisnike o odpiranju
ponudb ter obvestila o izbiri ponudnika. Izbran je bil ponudnik MIV d.o.o. za obdobje 4 let
s sklenitvijo pogodbe. Na portal smo oddali poročilo o oddaji javnega naročila.
− V letu 2013 smo dva krat objavili JN male vrednosti za dobavo tekstila in delovnih oblek in
sicer za obdobje do 30.11.2013 ter za obdobje od 1.12.2013 do 30.11.2014.
1.3. Drugo
− Sodeloval sem na srečanjih osrednje skupine projekta E-Qalin ter moderiral delo
vodstvene skupine.
− V letu 2013 se je Svet doma sestal 3 krat. Sodeloval sem pri pripravah gradiva za seje in
pisal zapisnike sej Sveta doma. Svet doma je imel tudi 2 korespondenčni seji.
− Kolegij direktorice je imel 47. sej, kjer sem poleg sodelovanja na sejah pisal tudi zapisnike.
− V preteklem letu sem za vsak mesec izdelal izvleček informacij za zaposlene, ki jih
prejmejo ob plači.
− Oblikoval sem razne tiskovine, kot so reklamni oglasi v časopisih in KTV.
42
− Posodabljal sem spletno stran DDRJPP in posodabljal programsko ozadje spletne strani.
Poslovni sekretar:
Frangež Goran, dipl.ekon.
6. SLUŽBA PREHRANE IN DISTRIBUCIJE (SPD)
V Službi prehrane in distribucije (SPD) je bilo v letu 2013 zaposlenih za nedoločen čas 17
oseb in 1 delavka za določen čas, za čas nadomeščanja daljše bolniške odsotnosti. V
pomladnem mesecu je na delo v službo SPD razporejena še vrtnarica. V času poletnih počitnic
smo imeli na počitniškem delu dve dijakinji in dijaka ter s tem omogočili lažje koriščenje
letnega dopusta zaposlenim v kuhinji. Zelo dobro sodelujemo s Srednjo gostinsko šolo
Maribor. Na obvezni šolski praksi smo imeli štiri dijake, ki so nam ob zaključku samostojno
pripravili in tudi predstavili vsak svojo jed. Nad idejo in novo izkušnjo so bili zelo navdušeni.
Dnevni delovni proces v kuhinji je organiziran v dveh izmenah, dopoldan in popoldan, vse dni
v tednu. Naše delo je skrb za pripravo in postrežbo dnevno svežih toplih in hladnih obrokov
stanovalcem, zaposlenim ter drugim uporabnikom. Zaradi vedno slabšega zdravstvenega
stanja in staranja stanovalcev imamo v kuhinji vedno večji poudarek na področju dietne
prehrane in strukturno spremenjene hrane, kot je (kašasta in pasirana hrana). V našo službo
spada tudi okrepčevalnica, ki je odprta vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Največja
intenzivnost dela v njej je ob vikendih in praznikih, saj imajo naši stanovalci takrat največ
obiskov.
V okrepčevalnici ponujamo vse vrste napitkov in pijač, svežega sadja, velikokrat pa ob koncu
tedna gostom ponudimo v kuhinji pripravljeno razno domače pecivo.
Tudi v letu 2013 smo za pusta pekli krofe, organizirali piknike, poskrbeli za kulinariko ob
dnevu Doma ter pogostili številne obiske skozi vse leto.
Na podlagi opravljenih anket s stanovalci in svojci ugotavljamo, da so z našo hrano zadovoljni
in smo na to lahko ponosni vsi zaposleni. Tudi z dobrimi rezultati na področju prehrane
izkazujemo kakovost našega dela in pozitivno podobo našega Doma širšemu okolju.
V sodelovanju s Tehničnimi službami skrbimo za lastno pridelavo zelenjave in poljščin, v veliko
veselje pa nam je novi rastlinjak, ki nam omogoča pridelavo več vrst svežih pridelkov. Tako
lahko našim stanovalcem, ki jih tudi povabimo in vključimo v delo v delo na vrtu, pripravimo
resnično pravo domačo hrano. Imamo tudi lastno rejo prašičev, tako da pripravimo skoraj
vsak mesec domače koline. Jeseni pa, kot je že v navadi, pospravljamo pridelke z njiv in za
kisanje ribamo zelje ter repo.
Poskrbeli smo za vsa tekoča oz. redna popravila na strojih in napravah v kuhinji in dokupili
manjkajoči drobni inventar.
Žal nam tudi to leto ni uspelo renovirati prezračevanja in realizirati nakupa novega termičnega
bloka v kuhinji, vsekakor pa nameravamo investicijo izvesti v letu 2014.
Opravili smo letno interno predavanje s področja HACCP in na novo verificirali lasten načrt.
Udeležili smo se raznih strokovnih srečanj in tako pridobljena nova znanja z veseljem
uporabljamo pri svojem delu.
43
S prvim dnem v decembru je začela za delom naša Enota v Slov. Bistrici in tako smo se tudi
zaposleni v kuhinji razdelili na dve skupini. Za potrebe obeh kuhinj smo zaposlili dva nova
kuharja, del zaposlenih pa prerazporedili na novo lokacijo. Kot za vse je tudi za nas to bil velik
organizacijski projekt in vesel sem, da smo pričeli z delom v enoti zelo dobro, z manjšimi
začetnimi težavami, ki smo jih sproti odpravljali.
Povzamem lahko, da nam je v veliki meri uspelo realizirati zastavljene cilje in naloge, ki smo
si jih zadali v letu 2013. Vsi zaposleni v SPD se nenehno trudimo zadovoljiti in ustreči čim
večjemu številu stanovalcev in ostalim s kakovostno dnevno sveže pripravljeno hrano.
Vodja Službe prehrane in distribucije:
Zoran Stopinšek
6. TEHNIČNE SLUŽBE (TS)
Tudi za leto 2013 smo si v TS zastavili obširen program. Največ pozornosti smo namenili
dvigu kvalitete bivanja in urejenosti doma in okolice.
6.1 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST
Razširili smo obstoječo deponijo za odpadke. Zaradi ločevanja odpadkov je potrebno več
prostora za različne posode za smeti. Nabavili smo tudi nov vodotesen stiskalnični kontejner
za inkontinenčne pripomočke. S tem odpade zamudno vakumiranje teh pripomočkov. Zaradi
slabega vremena so zamujala planirana dela v okolici doma, zato smo nov rastlinjak dokončno
postavili in predali namenu šele v drugi polovici meseca maja. Rastlinjak smo prestavili na
novo, primernejšo lokacijo in ga opremili
s sistemom namakanja ter avtomatskega
prezračevanja. V mesecu juniju je potekalo čiščenje prezračevalnih kanalov v domu. Čiščenje
je z zakonom predpisano in tudi zelo učinkovito. Predvsem v pralnici klimat deluje dosti bolje.
V oktobru smo prebelili hodnik v pritličju negovalnega dela doma in hkrati zamenjali dotrajana
in nefunkcionalna stenska oprijemala. V pritličju stanovanjskega dela smo obnovili še
preostalih šest bivalnih sob. Tako je sedaj celotno pritličje v stanovanjskem delu obnovljeno.
Sobe smo prebarvali, zamenjali dotrajano pohištvo in talne obloge.
6.2 REDNA VZDRŽEVALNA DELA IN RAZNE MANJŠE INVESTICIJE
Zaradi vse toplejših poletij smo tudi recepciji doma namestili klimatsko napravo. V domu smo
opravili meritve elektro instalacij in označili vse tokokroge in stikala v objektih doma. Skladno
z novo zakonodajo je bilo potrebno označiti vse vtičnice, stikala in drugo opremo ter izdelati
nove sheme v vseh elektro razdelilnih omaricah. Dokončali smo dela na razširitvi požarne
centrale na podstrešja doma. Tako imamo sedaj celoten dom pokrit s sistemom za odkrivanje
in javljanje požara. Seveda je bilo opravljeno še veliko sprotnih del, katera pa so našteta v
mesečnih poročilih.
6.3 VZDRŽEVANJE POČITNIŠKIH KAPACITET
Tudi letos smo v naših objektih v Četežu opravili redna in investicijska vzdrževalna dela. Ker
smo v prejšnjih letih opravili večja vzdrževalna dela in so objekti v dobrem stanju, smo letos
le pobarvali okna in popravili okovje.
6.4 DELO NA EKONOMIJI DOMA-KMETIJSKE POVRŠINE
44
Ker je bil obstoječi rastlinjak že dotrajan in potreben temeljite obnove smo se odločili za
postavitev novega sodobnega rastlinjaka. Dela smo želeli opraviti do konca meseca aprila, kar
pa nam žal ni uspelo. V sodelovanju z delovno terapijo smo pripravili tudi več skupnih
aktivnosti s stanovalci (pobiranje pridelka, urejanje okolja, trgatev itd).
6.5 PRALNICA
V pralnici smo preko javnega razpisa zamenjali dobavitelja pralnih sredstev in prešli na
obračunavanje porabljenih pralnih sredstev po količini opranega perila. Sam prehod je
zahteval veliko dela in prilagajanja (vodenje evidenc, primerjave), cenovno pa smo stroške
pranja zmanjšali za cca 40% glede na prejšnje leto. Na zahtevo okoljske inšpektorice je bil
opravljen monitoring odpadnih voda, rezultati so bili ustrezni. Smo ena redkih pralnic, ki
dosega čistočo odpadnih voda, zahtevano za izpust v vodotok.
6.6 KADRI, IZOBRAŽEVANJE, RAZNO
Čez leto so potekala različna organizirana izobraževanja in tečaji. Iz naših služb smo se jih
redno udeleževali. Vodja službe je obiskoval predvsem energetske seminarje in seminarje iz
področja varstva pri delu, hišniki pa so se udeležili strokovnih seminarjev iz njihovega
področja.
V petek 11.10.2013 smo imeli požarno vajo. Vaja je bila sestavljena iz dveh delov. Najprej
smo imeli predavanje iz varne evakuacije in praktično gašenje s gasilnim aparatom. Ob 16. uri
se je požarna vaja začela s predpostavko požara na strehi stanovanjskega dela doma. V vaji
je sodelovalo 76 zaposlenih in 66 gasilcev iz petih društev. Vaja je odlično uspela.
Prav tako smo v letu 2013 vsi zaposleni opravili tečaj iz varstva pri delu.
Zaposleni v TS smo pomagali pri prireditvah v okviru dodatnih dejavnosti Doma, opravili
veliko prevozov in razna ostala dela z namenom, da bi bil Dom s svojo okolico v ponos
zaposlenim in stanovalcem.
Sodelovali smo pri vseh aktivnostih za odpiranje Enote Slov. Bistrici.
Vodja Tehničnih služb:
Vojko Težak
7. E-QALIN - II. faza
V letu 2013 smo izvedli II. fazo ocenjevanja kriterijev po projektu E – QALIN. Sodelovalo je
48 zaposlenih in 2 predstavnika svojcev ter stanovalcev v petih skupinah za kakovost, skupini
za vodstvo ter osrednji skupini in 7 moderatorjev. Na srečanjih so ocenili 22 kriterijev, ki so
jih predhodno pripravile procesne vodje (Soršak, Kajtna, Hren).
Potek II. faze ocenjevanja:
• Zbiranje prijav za sodelovanje v skupinah za zaposlene
• Nabor in priprava kriterijev
• Testna verzija nove spletne aplikacije MAPP
• Terminski plan izvedbe
• Srečanja skupin za zaposlene
• Srečanja skupin za vodstvo
• Srečanja osrednje skupine
Oblikovanje skupin za ocenjevanje:
• Udeleženci izobraževanja „Učeča se organizacija“
45
• Prostovoljne prijave zaposlenih
• Oblikovanje skupin
• Sestanek z moderatorji
Ocenjeni kriteriji v letu 2013:
1.5.1 Sodelovanje in spremljanje / asistenca
1.5.2 Socialni odnosi
1.5.3 Omejitev svobode
1.7.2 Upoštevanje potreb/želja in individualnosti
2.2.2 Združljivost družine in poklica
2.4.2 Interdisciplinarno sodelovanje
2.4.4 Prostovoljci
2.5.1 Sistemi vzpodbud
3.2.2 Struktura komuniciranja
3.5.3 Prekinitev in prenehanje zaposlitvenega razmerja
3.7.2 Načrtovanje osebnega razvoja in poklicnega napredovanja
3.7.3 Uvajanje novih delavcev
3.8.2. Upoštevanje zakonov
3.9.1 Zgradba in oprema
3.9.2 Računalniška obdelava podatkov in informacijska tehnologija
4.1.1 Komunikacije in obveščanje
4.2.1 Izbira
4.2.2 Komuniciranje in sodelovanje
5.1.1 Učenje iz izkušenj in od drugih
5.1.2 Osnovno, dodatno in dopolnilno izobraževanje
5.1.3 Praktično učenje
5.3.2 Refleksija in povratna informacija
5.2.1 Ravnanje z izboljšavami in pritožbami
Na podlagi predlogov pri delu v skupinah so bile uvedene naslednje novosti:
- anketiranje praktikantov,
- seznam dokumentacije, ki jo prejme novo zaposleni delavec,
- obrazec za poročanje o izobraževanju, obveznost poročanja v ožjem delovnem timu ali
službi,
- čestitka direktorice z rožico zaposlenim ob osebnem prazniku (od 1.1.2013 dalje),
- zapisi vseh sestankov,
- javne pohvale in zahvale delavcem,
- uvedba dežurstva članov kolegija ob sobotah ali nedeljah (od 15. maja dalje),
- možnost izmenjave na delovnem mestu (od 15. maja dalje),
- razširjeni kolegij – 1x na dva meseca oz. po potrebi (direktorica, vodje služb, vodje DE,
socialna delavka, poslovni sekretar).
Udeležili smo se izobraževanj za vodje kakovosti, moderatorje in konference za E – QALIN, ki
jih je pripravilo podjetje FIRIS.
MERJENJE ZADOVOLJSTVA
Izvedli smo ankete o zadovoljstvu stanovalcev, svojcev in zaposlenih. Obdelavo podatkov je
opravilo podjetje Fabrika.
46
Model raziskave
Merjenje zadovoljstva je osnovano na merjenju dveh dimenzij: zadovoljstvo s storitvijo in
pomembnost določene storitve za uporabnika/zaposlenega.
• Razlog: Bolj kot je ponudba v skladu s potrebami uporabnikov, večje je njihovo
zadovoljstvo.
• V modelu so rezultati zoperstavljeni obema dimenzijama hkrati: stopnji zadovoljstva in
stopnji pomembnosti, ki jo stanovalci, svojci ali zaposleni pripisujejo različnim
področjem.
• To je pomembno za identificiranje tistih elementov storitev, ki ne dosegajo zadovoljive
stopnje izpolnjevanja pričakovanj in jih je potrebno v prihodnosti nujno izboljšati.
• V idealnem primeru bi se tako pomembnost merjene storitve povečala v enaki ali
manjši meri kot zadovoljstvo, saj bi to pomenilo, da storitev dosega zadovoljivo raven
glede na pričakovanja. Če se pomembnost poveča bolj kot zadovoljstvo, je potrebno
storitev izboljšati.
Pri skupini zaposlenih spremljamo 5 kazalnikov oz. 5 različnih področij delovanja.
Seznam merjenih kazalnikov:
1. Zadovoljstvo z interdisciplinarnim sodelovanjem
2. Sprejemanje vizije
3. Zadovoljstvo s klimo v organizaciji
4. Zadovoljstvo z možnostjo osebnega in poklicnega razvoja
5. Zadovoljstvo z dodatnim usposabljanjem
Za vsakega od merjenih kazalnikov je v nadaljevanju predstavljeno, kakšni sta stopnji
pomembnosti in zadovoljstva na posameznem področju in njun trend naraščanja ali upadanja
v preteklem letu, skupaj z razlago rezultatov.
V raziskavi je sodelovalo 69 zaposlenih. Njihova porazdelitev glede na organizacijsko enoto,
starost in delovno dobo je sledeča:
7
7
7%
10%
10%
KUHINJA
PRALNICA/VZD
RŽEVANJE
7.1. ORGANIZACIJSKA ENOTA
5
46
n:
0
4
100%
67%
50%
0%
6%
47
BREZ
ODGOVORA
DRUGO
VODSTVO/UPR
AVA ali
STROKOVNE
SLUŽBE
NEGA/OSKRBA
0%
1. Interdsciplinarno sodelovanje
2.
2.1.
2.1.2.
I.
VIDIK
REZULTAT
DELNI REZULTAT
KAZALNIK
ZAPOSLENI
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH
KLIMA V ORGANIZACIJI IN SKUPINI
INTERDISCIPLINARNO SODELOVANJE
SAMOOCENJEVALNI
LIST
OPIS: Zadovoljstvo z interdisciplinarnim sodelovanjem.
2011
2012
3,36
*
3,38
Stopnja zadovoljstva
*
3,96
*
3,13
*
3,93
2013
Cilj*
Dejanska
Indeks zadovoljstva Q
Cilj*
Dejanska
Cilj*
Dejanska
*
*
3,85
* ciljno vrednost določite sami. V pomoč naj vam bo Skupna letna primerjalna analiza, ki daje vpogled v primerjave ocen vašega doma, z drugimi
domovi. Glede na primerjavo z ostalimi se odločite kakšen je vaš cilj izboljšav (npr. višina ciljne vrednosti naj se orientira glede na najvišje in najnižje
rezultate vseh domov – znotraj SPLA, ciljna vrednost, ki znatno presega dosežen rezultat med vsemi domovi bi bila verjetno nerealna).
Trend indeksa zadovoljstva Q
 pozitiven
Trend stopnje zadovoljstva
 pozitiven

negativen

je enak

negativen

je enak
2. Sprejemanje vizije
2.
2.1.
2.1.1.
I.
VIDIK
REZULTAT
DELNI REZULTAT
KAZALNIK
ZAPOSLENI
PRIPADNOST ZAPOSLENIH
SPREJEMANJE VIZIJE
SAMOOCENJEVALNI
LIST
OPIS: Nivo zadovoljstva s sprejemanjem vizije.
2011
2012
Dejanska
Cilj*
3,73
*
3,97
3,98
2013
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
*
*
4,10
*
3,63
*
3,93
*
 pozitiven
 pozitiven

negativen

je enak

negativen

je enak
3. Zadovoljstvo s klimo v organizaciji
2.
2.1.
2.1.2.
III.
VIDIK
REZULTAT
DELNI REZULTAT
KAZALNIK
ZAPOSLENI
KLIMA V ORGANIZACIJI IN SKUPINI
ZADOVOLJSTVO S KLIMO V ORGANIZACIJI
SAMOOCENJEVALNI
LIST
OPIS: Nivo zadovoljstva s klimo v organizaciji.
2011
Dejanska
Cilj*
3,23
2012
*
3,37
3,88
2013
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
*
3,20
*
4,04
*
*
3,95
*
 pozitiven
 pozitiven

negativen

je enak

negativen

je enak
48
4. Zadovoljstvo z možnostjo osebnega in poklicnega razvoja
VIDIK
REZULTAT
DELNI REZULTAT
KAZALNIK
2.
2.1.
2.1.3.
III.
ZAPOSLENI
RAZVOJNE MOŽNOSTI
ZADOVOLJSTVO Z MOŽNOSTJO OSEBNEGA IN POKLICNEGA RAZVOJA
SAMOOCENJEVALNI
LIST
OPIS: Nivo zadovoljstva s poklicnimi in osebnimi razvojnimi možnostmi.
2011
Dejanska
Cilj*
3,52
2012
*
3,69
3,98
2013
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
*
3,45
*
4,06
*
*
3,98
*
 pozitiven
 pozitiven

negativen

je enak

negativen

je enak
5. Zadovoljstvo z organiziranimi oblikami izobraževanje
5.
5.1.
5.1.2.
I.
VIDIK
REZULTAT
DELNI REZULTAT
KAZALNIK
NARAVNANOST NA PRIHODNOST
RAZVOJ
USPOSABLJANJE
ZADOVOLJSTVO Z ORGANIZIRANIMI OBLIKAMI USPOSABLJANJA
SAMOOCENJEVALNI
LIST
OPIS: Nivo zadovoljstva z uporabnostjo organiziranih oblik usposabljanja.
2011
Dejanska
Cilj*
3,42
2012
*
3,71
*
3,49
3,91
2013
Cilj*
Dejanska
Dejanska
Cilj*
*
4,01
*
*
3,92
*
 pozitiven
 pozitiven

negativen

je enak

negativen

je enak
V preteklem letu je v raziskavi merjenja zadovoljstva zaposlenih v domovih za starejše sodelovalo
30 domov za starejše oz. skupno kar 1640 zaposlenih. Poročilo je namenjeno primerjavi
rezultatov vseh vključenih domov, pri čemer so v poročilu primerjani individualni rezultati Doma dr.
Jožeta Potrča Poljčane s povprečjem vseh ostalih domov.
Sumarni indeks zadovoljstva zaposlenih
Pri skupnem indeksu zadovoljstva pri zaposlenih smo od 30 domov na 6. mestu. Indeks zadovoljstva
v Domu je 3,31 in odstopa od povprečja za 0,34 navzgor. Indeks zadovoljstva zaposlenih je višji od
povprečja pri vseh kazalnikih in podkazalnikih.
49
V zvezi s stanovalci je raziskava spremljala sedem kazalnikov, zraven pa je
vključen še dodaten kazalnik – Zadovoljstvo z zdravstveno nego, ki po poslovniku EQalin ni posebej predpisan, a ga lahko uporabljamo pri ocenjevanju kriterijev.
1. Zadovoljstvo s standardom nege in oskrbe
2. Zadovoljstvo s ponudbo dodatnih dejavnosti
3. Zadovoljstvo s komunikacijo
4. Zadovoljstvo z avtonomijo
5. Zadovoljstvo s potekom dneva
6. Upoštevanje želja pri negi in oskrbi
7. Zadovoljstvo z zasebnostjo
1. Zadovoljstvo s standardom nege in oskrbe
1.
1.1.
1.1.1.
VIDIK
REZULTAT
DELNI REZULTAT
I.
KAZALNIK
STANOVALCI
KAKOVOST NEGE
NEGOVALNI PROCES
ZADOVOLJSTVO S STANDARDOM NEGE IN
OSKRBE
SAMOOCENJEVALNI
LIST
OPIS: Nivo zadovoljstva, ki se nanaša na bivalne pogoje, prehrano, čistočo, vzdrževanje in dodatne
dejavnosti.
2011
2012
2013
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
4,50
*
4,16
4,14
*
*
4,61
4,49
*
*
4,66
*
2. Zadovoljstvo s ponudbo dodatnih aktivnosti
1.
1.3.
1.3.2.
VIDIK
REZULTAT
DELNI REZULTAT
I.
KAZALNIK
STANOVALCI
ZADOVOLJSTVO STANOVALCEV
INTEGRACIJA
ZADOVOLJSTVO S PONUDBO DODATNIH
DEJAVNOSTI
SAMOOCENJEVALNI
LIST
OPIS: Nivo zadovoljstva s ponudbo dodatnih dejavnosti.
2011
2012
2013
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
5,00
*
4,08
*
4,23
*
5,00
4,37
*
1.
1.2.
VIDIK
REZULTAT
4,69
3. Zadovoljstvo s komunikacijo
STANOVALCI
KAKOVOST SPREMLJANJA
50
*
*
DELNI REZULTAT
KAZALNIK
1.2.1.
III.
KOMUNICIRANJE
ZADOVOLJSTVO S KOMUNIKACIJO
SAMOOCENJEVALNI
LIST
OPIS: Nivo zadovoljstva z zaupnim sogovornikom, odzivanjem na kritiko in splošnim odnosom
osebja.
2011
2012
2013
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
3,57
*
4,03
*
3,97
*
4,15
4,38
*
*
4,50
*
4. Zadovoljstvo z avtonomijo
VIDIK
REZULTAT
DELNI REZULTAT
KAZALNIK
1.
1.3.
1.3.1.
I.
STANOVALCI
SAMOODLOČANJE/INDIVIDUALNOST
ZADOVOLJSTVO Z AVTONOMIJO
SAMOOCENJEVALNI LIST
OPIS: Nivo zadovoljstva stanovalcev s samostojnostjo odločanja in izražanja ter avtonomijo pri prehranjevanju, negi in dnevnih aktivnostih.
2011
Dejanska
4,68
*
Cilj*
4,37
4,04
2013
2012
Cilj*
Dejanska
*
*
4,32
Cilj*
Dejanska
*
4,61
*
4,58
*
5. Zadovoljstvo s potekom dneva
1.
1.3.
1.3.1.
III.
VIDIK
REZULTAT
DELNI REZULTAT
KAZALNIK
STANOVALCI
SAMOODLOČANJE/INDIVIDUALNOST
ZADOVOLJSTVO S POTEKOM DNEVA
SAMOOCENJEVALNI
LIST
OPIS: Nivo zadovoljstva stanovalcev s potekom in organizacijo dnevnih aktivnosti.
2011
2012
2013
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
4,94
*
4,06
*
4,49
*
4,64
*
4,88
*
4,75
*
6. Upoštevanje želja pri negi in oskrbi
1.
VIDIK
STANOVALCI
1.1.
REZULTAT
KAKOVOST NEGE
1.1.2.
DELNI REZULTAT
INDIVIDUALNA NEGA IN OSKRBA
I.
KAZALNIK
ZADOVOLJSTVO GLEDE UPOŠTEVANJA OSEBNIH ŽELJA PRI
NEGI IN OSKRBI
OPIS: Nivo zadovoljstva (in pomembnosti) z upoštevanjem želja pri negi in oskrbi.
51
2011
2012
Dejanska
Cilj*
4,41
*
4,04
*
Dejanska
2013
Cilj*
Dejanska
4,46
Cilj*
*
4,22
*
4,41
4,46
*
*
7. Zadovoljstvo z zasebnostjo
1.
VIDIK
STANOVALCI
1.2.
REZULTAT
KAKOVOST SPREMLJANJA
1.2.2.
DELNI REZULTAT
ZASEBNOST
I.
KAZALNIK
ZADOVOLJSTVO Z ZASEBNOSTJO
OPIS: Nivo zadovoljstva z zasebnostjo in varstvom osebne integritete.
2011
Dejanska
2012
Cilj*
4,03
*
4,10
*
Dejanska
2013
Cilj*
Dejanska
4,13
*
4,43
4,63
*
Cilj*
*
4,70
*
V preteklem letu je v raziskavi merjenja zadovoljstva stanovalcev v domovih za
starejše sodelovalo 28 domov za starejše oz. skupno kar 2105 stanovalcev.
Pričujoče poročilo je namenjeno primerjavi rezultatov vseh vključenih domov, pri
čemer so v poročilu primerjani individualni rezultati Doma s povprečjem vseh ostalih
domov.
Sumarni indeks zadovoljstva stanovalcev
Pri skupnem indeksu zadovoljstva pri stanovalcih smo od 28 domov na 2. mestu.
Indeks zadovoljstva v Domu je 4,53 in odstopa od povprečja za 0,39 navzgor.
Indeks zadovoljstva stanovalcev je višji od povprečja pri vseh kazalnikih in
podkazalnikih.
Pri skupini svojcev spremljamo 3 kazalnike oz. 3 različna področja delovanja.
1. Zadovoljstvo svojcev s standardom nege in oskrbe
2. Zadovoljstvo svojcev z vključenostjo
3. Imidž doma
Za vsakega od merjenih kazalnikov je v nadaljevanju predstavljeno, kakšni sta stopnji
pomembnosti in zadovoljstva na posameznem področju in njun trend naraščanja ali
upadanja v preteklem letu, skupaj z razlago rezultatov.
52
1. Zadovoljstvo svojcev s standardom nege in oskrbe
4.
VIDIK
DRUŽBENI UČINEK
4.1.
REZULTAT
ZADOVOLJSTVO
DELNI
4.1.1.
ZADOVOLJSTVO SVOJCEV
REZULTAT
ZADOVOLJSTVO SVOJCEV S STANDARDOM
OSKRBE
KAZALNIK
I.
OPIS: Nivo zadovoljstva s sprejemom v dom, informiranostjo, nego in oskrbo, samostojnostjo
ter varstvom osebne integritete.
2011
Dejanska
2012
Cilj*
3,98
Dejanska
4,28
Cilj*
Indeks zadovoljstva
Q
*
2013
3,91
4,21
Cilj*
Indeks zadovoljstva
Q
*
*
Dejanska
3,87
*
*
4,25
*
2. Zadovoljstvo svojcev s vključenostjo
3. Imidž doma
4.
VIDIK
DRUŽBENI UČINEK
4.2.
REZULTAT
DELNI
REZULTAT
KAZALNIK
PODOBA
4.2.1.
I.
STOPNJA POZNANOSTI IN UČINEK JAVNOSTI
IMIDŽ DOMA
SAMOOCE
NJEVALNI
LIST
OPIS: Nivo zadovoljstva s kakovostjo delovanja, zunanjo podobo doma in ugledom ustanove.
2011
2012
2013
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
Dejanska
Cilj*
Indeks zadovoljstva Q Indeks zadovoljstva Q Indeks zadovoljstva Q
53
3,84
*
4,24
*
4,05
*
4,28
4,19
*
*
4,42
*
4.
VIDIK
DRUŽBENI UČINEK
4.2.
REZULTAT
PODOBA
4.2.1.
DELNI REZULTAT STOPNJA POZNANOSTI IN UČINEK JAVNOSTI
I.
KAZALNIK
IMIDŽ DOMA
OPIS: Nivo zadovoljstva s kakovostjo delovanja, zunanjo podobo doma in ugledom ustanove.
2011
Dejanska
2012
Cilj*
3,84
*
4,24
*
Dejanska
2013
Cilj*
Dejanska
4,05
*
4,19
4,28
Cilj*
*
*
4,42
*
V preteklem letu je v raziskavi merjenja zadovoljstva svojcev v domovih za starejše
sodelovalo 27 domov za starejše oz. skupno kar 1223 svojcev. Pričujoče
poročilo je namenjeno primerjavi rezultatov vseh vključenih domov, pri čemer so v
poročilu primerjani individualni rezultati Doma s povprečjem vseh ostalih domov.
Sumarni indeks zadovoljstva svojcev
Pri skupnem indeksu zadovoljstva pri svojcih smo od 27 domov na 14. mestu.
Indeks zadovoljstva v Domu je 3,99 in odstopa od povprečja za 0,06 navzgor.
Indeks zadovoljstva stanovalcev je višji od povprečja pri vseh kazalnikih in
podkazalnikih, razen pri kazalniku Standard zdravstvene nege.
Dom se glede na indeks kazalnika Standard nege in oskrbe nahaja na 17. mestu.
Indeks tega kazalnika v Domu znaša 3,87. Od skupnega povprečnega indeksa na tem
kazalniku Dom odstopa za 0,02 ocene. Za primerjavo navajamo podatek, da so
stanovalci ocenili, da se Dom glede na indeks kazalnika Standard nege in oskrbe
nahaja na 3. mestu. Indeks tega kazalnika pri stanovalcih v Domu znaša 4,61. Od
skupnega povprečnega indeksa na tem kazalniku Dom odstopa za 0,48 ocene in se
nahaja nad skupnim povprečjem. Možna je razlaga, da so svojci bistveno bolj
zahtevni in imajo višja pričakovanja glede zdravstvene nege, ki jo pogosto
zamenjujejo z zdravljenjem.
V letu 2014 nam je ostalo še 18 kriterijev za ocenjevanje ter ocenitev kazalnikov.
Zaradi menjave programa in zagotavljanja kontinuitete so bili v letu 2013 preneseni
ročno vsi podatki I. faze ocenjevanja. Pripraviti pa bo potrebno še številne podatke in
dokumentacijo za presojo za pridobitev certifikata, kar načrtujemo za naslednje leto.
Vodja kakovosti:
Alma Hren, dipl.m.s.,spec.
54
II. POROČILO O DODATNIH PROGRAMIH V DOMU DR. JOŽETA
POTRČA POLJČANE ZA LETO 2013
1. PROGRAM SKUPIN STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ
Program skupin starih ljudi za samopomoč je med starejšimi dodatnimi programi, ki
se v našem domu izvaja od leta 1994. Lahko rečemo, da je to prvi formalno
zastavljen dodatni program. V domu smo od nekdaj vključevali stanovalce v različne
dejavnosti. Stanovalci doma so pomagali zaposlenim pri različnih opravilih pri delu.
Za svoje udejstvovanje pri delu v domu so dobivali nagrade, njihovo delo je bilo
evidentirano in zajeto v uradnih poročilih o delu. Takšna dela se takrat niso
imenovala »programi«. Šlo je za vključevanje stanovalcev, za njihovo dodatno
prostovoljno delo na različnih področjih: delo na njivi in pomoč pri vzreji prašičev,
vzdrževanje domskega parka, pomoč v pralnici, delo v recepciji in drugo. Paradigma
razvoja stroke kot priznano strokovno dogajanje je tudi na našem področju prinesla
»programiranost« kot obliko oziroma model in prakso. Tako smo že obstoječe delo s
stanovalci dodatno formalno dopolnili in tudi obogatili z novimi programi. Enako kot
nekoč, se tudi danes nekateri med zaposlenimi dodatno ukvarjamo z vključevanjem
stanovalcev v različne aktivnosti v domu, ki jih imenujemo »dodatni programi«. Za to
svoje dodatno angažiranje potrebujemo zaposleni dodatno notranjo motivacijo,
dodatne napore in čas za to, da so naši programi uspešni. Skupine za samopomoč
zagotovo lahko ocenimo kot uspešen program, saj dolgoletni obstoj in delo v
skupinah potrjuje potrebo po tovrstnem druženju. Dolgoletne pozitivne izkušnje so
potrdile doseganje namena in ciljev ter primernost in potrebnost izvajanja programa
skupin starejših ljudi za samopomoč. Vse navedeno je ugotovitev, ki temelji na
osebnih in skupnih izkušnjah vseh, ki smo vanj vključeni.
Skupine za samopomoč so prerasle v pogovorne skupine, kjer se člani skupin družijo,
pogovarjajo, bolje spoznavajo in izmenjujejo svoje življenjske izkušnje. Stanovalcem
druženje v skupinah veliko pomeni za krepitev njihove moči. V skupinah dobijo
želeno socialno oporo, se počutijo sprejete in enakovredne z drugimi. Druženje v
skupinah pozitivno vpliva na njihovo počutje, prispeva k splošni informiranosti ter jim
pomaga pri vzdrževanju socialne mreže med sostanovalci in širše.
V Domu dr. Jožeta Potrča deluje 9 skupin, ki jih vodijo za to usposobljeni voditelji/ce,
prostovoljci. Voditelji/ce skupin in člani skupi se povezujemo v Medgeneracijsko
društvo Mavrica. Društvo združuje tudi skupine v domačem okolju v Poljčanah,
Slovenski Bistrici in Oplotnici.
Posebnost domskih skupin je ta, da se število članov nenehno spreminja, skupine so
odprte in sprejemajo nove člane. Spremembe znotraj skupin so pogoste predvsem
zaradi zdravstvenega stanja stanovalcev. Vključevanje v skupino je izbira
stanovalcev, za to se sami odločijo.
Program temelji na medgeneracijskem povezovanju. Članom skupin omogoča
druženje, ohranjanje in krepitev socialne mreže in preprečevanje socialne
izključenosti.
55
Obenem je to možnost kvalitetnejšega preživljanja prostega časa, kjer se starejši
ljudje družijo, pogovarjajo, bolje spoznavajo in izmenjujejo svoje življenjske izkušnje.
1.1. P regled vk ljučenosti v dom sk e skupine in evalvacija
Naslednji podatki nam pokažejo stanje skupin in vključenost članov v zadnjih letih:
- Na dan 31.12.2009 je bilo 119 oseb vključenih v 10 domskih skupin, vodilo
jih je 18 zaposlenih v domu in 3 zunanji voditelji, skupaj 21 voditeljev.
- Na dan 31.12.2010 je bilo vključenih 127 oseb. Bilo je 11 skupin, vodilo jih
je 19 zaposlenih in 4 zunanji sodelavci prostovoljci, skupaj 23 voditeljev.
- Na dan 31.12.2011 je 121 oseb vključenih v 9 skupin, ki jih je vodilo 20
zaposlenih in 2 zunanja voditelja, skupaj 22 voditeljev. V letu 2011 smo
pridobili novo voditeljico iz vrst zaposlenih in zmanjšali število skupin.
- Na dan 31.12.2012 je bilo vključenih 114 oseb, kar je v primerjavi z letom
2011 za 7 članov manj.
Voditeljev skupin je bilo 24 ( 22 voditeljic in 2
voditelja, od teh je 22 redno zaposlenih v domu ).
- Na dan 31.12.2013 je bilo 114 oseb vključenih, enako število v primerjavi z
lanskim letom. Voditeljev skupin je 22 (1 voditelj in 21 voditeljic, med njimi je
le Cvetka Poslek zunanja sodelavka, 19 je redno zaposlenih v domu in 2
voditeljici pripravnici); v primerjavi z lanskim letom imamo 2 voditeljici manj.
V letu 2013 je sodelovanje v skupinah zaključilo 5 voditeljev:
- Mojca Ačko, iz skupine Marjetice (pripravnica v domu, po zaključku
pripravništva);
- Štefan Kolar, dolgoletni zunanji sodelavec - voditelj skupine Veseljaki, ki je
skupino vodil od njene ustanovitve;
- Nataša Pirš, ki je v lanskem letu dala svojo vlogo voditeljice »v mirovanje«, je
v letu 2013 prenehala z delom, bila je v skupini Marjetice;
- Janja Očko, ki je zaradi prezasedenosti prenehala delo v skupini Vijolice;
- Nataša Pečovnik, ki je z odhodom v Enoto Slov. Bistrica prenehala delo v
skupini Spominčice.
V letu 2013 smo pridobili 3 nove voditeljice:
- Nina Marčič, socialna delavka - pripravnica, v skupino Spominčice;
- Urša Ravnikar, socialna delavka - pripravnica, v skupino Metulji;
- Natalija Drozg, delovna terapevtka, ki je v preteklosti že sodelovala kot
voditeljica, v skupino Spominčice.
V naslednji tabeli je prikazano stanje skupin v domu na dan 31.12.2013, število
članov skupin ter njihovi voditelji. Voditelji so zajeti v skupnem številu članov.
Tabela 1. Dom sk e skupine v Dom u dr. Jožeta P otrča P oljčane - stanje na
dan 31.12.2013:
1
Priimek in ime
Zaposlen/a
Stanija Ivajnšič
Dom
Skupina
Cvetje v
jeseni
56
Štev. čl.
Opomba
31.12.2012
11
Ivica Kavka
Andreja Flis
Jožica Drozg
Ida Kaukler
Tanja Iršič Perkovič
Irena Kuhar
Romana Bošak
Dušan Toplak
Štefka Jug
Cvetka Poslek
Darinka Aler
Ivanka Soršak
Natalija Drozg
Nina Marčič
Tanja Kajtna
Kristina Golob
Urša Ravnikar
Marjeta Novak
Stanka Pušaver
Marija Verle Bradarič
Ljuba Potočnik
2
3
4
5
6
7
8
9
SK UP AJ: voditelji: 22
,,
,,
,,
,,
,,
,,
,,
,,
,,
Upokojena
,,
15
,,
,,
Kafetarice
,,
"
Vrtnice
"
Šmarnice
,,
Marjetice
,,
Spominčice
"
,,
,,
Metulji
,,
11
11
12
15
12
Vključena dec. 2013
Vključena julij 2013
Vključena julij 2013
Dom
,,
,,
,,
skupine: 9
,,
"
Vijolice
,,
15
12
člani: 114
1.2. P regled aktivnosti v letu 2013
V letu
−
−
−
−
−
−
−
−
−
2013 so potekale naslednje aktivnosti:
Skupine so se sestajale enkrat tedensko.
Za pogovore so izbirali zanimive teme in dogodke.
Voditelji skupin so imeli tudi individualne pogovore s člani skupine
(motiviranje, suport, obiski v času bolezni).
Skupine so se med seboj obiskovale; nekatere skupine so pisale svojo kroniko
skupine.
V posameznih skupinah smo organizirali družabne dogodke, obeleževali
pomembne praznike (praznovali rojstne dneve, obujali spomine na praznike v
preteklosti).
Brali smo strokovne in druge zanimive članke, si naredili prijetno vzdušje z
igranjem na glasbenih inštrumentih, s petjem in z raznimi običaji vezani za
letne čase (različna opravila)…
Skupine so se srečevale tudi v domskem parku, kjer so se družili ob kavici.
Domske skupine so sodelovale pri pustovanju, skupine so tekmovale v pustnih
maskah. Takšen način pustovanja organiziramo že nekaj let, stanovalci so
zadovoljni.
Dne 26. 9. 2013 smo organizirali skupni piknik za člane domskih skupin v
parku doma. K druženju smo povabili voditelje zunanjih skupin. Udeležilo se je
110 članov.
57
− Voditelji smo v letu 2013 imeli 4 intervizijska srečanja. Intervizijsko skupino
sestavljajo 24 voditeljev domskih skupin in 5 voditeljev skupin v domačem
okolju v Poljčanah, skupaj 29 voditeljev. Intervizijo vodim Stanija Ivajnšič.
− V sodelovanju s Slovensko filantropijo smo dne, 16. 5. 2013 organizirali
enodnevno izobraževanje voditeljev našega društva na temo »Vloga voditelja
v skupini in postavljanje meja v prostovoljskem delu«. Udeležilo se je 23
voditeljev skupin, med njimi 15 voditeljev domskih skupin.
− Štiri voditeljice domskih skupin so v mesecu decembru zaključile izobraževanje
za voditelje skupin pri Zvezi društev za socialno gerontologijo v Mariboru:
Štefka Jug, Marija Verle Bradarič, Ljuba Potočnik in Kristina Golob.
Izobraževanje je potekalo od 11. 12. 2012 do 10. 12. 2013 v Mariboru. V
sklopu izobraževanja so, med drugim obiskovale skupine v domačem okolju in
o svojih vtisih in izkušnjah sta poročali na intervizijskih srečanjih.
− Imeli smo občni zbor Društva Mavrica, kjer smo predstavili poročilo o svojem
delu ter sprejeli plan dela.
− V začetku leta smo vsi voditelji domskih skupin sklenili dogovore z
Medgeneracijskim društvom Mavrica o medsebojnih pravicah in obveznostih
pri izvajanju organiziranega prostovoljskega dela, kar nam nalaga Zakon o
prostovoljstvu.
− Aktivno smo sodelovali v organih Društva Mavrica v Poljčanah in se povezovali
z Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije.
− Pripravljali smo poročila o delu skupin, potrebno dokumentacijo za prijavo
Društva Mavrica na občinske razpise za sofinanciranje izvajanja našega
programa.
− Delovanje društva smo predstavljali (poročila, prispevki o delovanju) v lokalni
skupnosti in širše.
1.3. Evalvacija intervizijskega procesa
V mesecu novembru 2013 smo med udeleženci intervizijske skupine, ki združuje
voditelje domskih skupin in skupin v domačem okolju v Poljčanah opravili anketo v
cilju evalvacije intervizijskega procesa. V anketi je bilo zajetih 10 vprašanj, ki so se
nanašala na odnos posameznika do intervizije ter na doseganje skupnih in lastnih
ciljev. Glede na velikost intervizijske skupine v kateri sodeluje 29 voditeljev, je bilo
posebej zastavljeno vprašanje »Ali menite, da je intervizijska skupina prevelika?«.
V anketi je sodelovalo 22 voditeljev ali 75% vseh članov intervizijske skupine.
Rezultati ankete so pokazali sledeče:
- Večina (72%) anketirancev je v intervizijo vključena od začetka dela v skupini
za samopomoč. Vsi radi prihajajo na intervizijska srečanja.
- 21 voditeljev je odgovorilo, da intervizijska srečanja doživljajo kot možnost
razreševanja dilem in izmenjavo izkušenj. To pomeni, da intervizijo vidijo kot
možnost za učenje, pridobivanje novih znanj in osebno rast ter možnost za
doseganje lastnih in skupnih ciljev. Všeč jim je, da na intervizijskih srečanjih
izmenjujemo izkušnje in rešujemo praktične primere. Ocenili so tudi, da
intervizija prispeva k boljšemu počutju pri delu njihovem delu v skupini.
- Glede doseganja lastnih ciljev je 15 anketirancev odgovorilo z »da«, 7 z
»delno«.
58
-
Dogajanja na interviziji oziroma delo intervizije so anketiranci ocenili z oceno
6, kar je visoka ocena v postavljeni lestvici od 1 do 7, kjer je 1 najnižja, 7 pa
najvišja ocena.
Vseh 22 anketirancev meni, da je sodelovanje v intervizijski skupini potrebno
in nam sporočajo, da nadaljujemo uspešno zastavljeno delo.
1.4. Zaključek
Program skupin je bil tudi v letu 2013 uspešno izvajan. Voditelji in voditeljice,
prostovoljci smo bili pri svojem delu uspešni. Dolgoletno druženje v skupinah in v
interviziji predstavlja dinamiko naše osebne in skupne rasti ter bogatenje naših
medsebojnih odnosov.
Domske skupine vključene v Medgeneracijsko društvo Mavrica so zagotovo realizirale
svoje zastavljene cilje na področju medgeneracijskega povezovanja in promocije
prostovoljskega dela v lokalni skupnosti. Medgeneracijsko društvo Mavrica ima s
skupinami starejših ljudi za samopomoč v domu in domačem okolju pomembno vlogo
nevladne organizacije na širšem področju Upravne enote Slovenska Bistrica. Poseben
pomen in vpliv ima na kakovost življenja starejših ljudi na tem območju.
Materialne in druge pogoje za izvajanje programa domskih skupin v letu 2013 je
zagotavljal zavod, delno tudi Društvo Mavrica iz sredstev članarin in iz pridobljenih
sredstev na javnih razpisih.
2. PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO SREDNJEŠOLCEV
Program Prostovoljno socialno delo srednješolcev izvajamo v našem Domu od leta
2001. Program traja eno šolsko leto in ga obnavljamo ob vsakem novem šolskem
letu. Cilji programa so povezovanje in zbliževanje generacij v lokalni skupnosti in
širše, osebnostna rast mladih, zadovoljevanje nematerialnih potreb obeh generacij,
zapolnitev prostega časa in bogatenje življenja mladih in starejših ter dvig kvalitete
življenja obeh generacij. Z medgeneracijskim druženjem se izmenjujejo življenjske
izkušnje in krepijo socialne mreže. Pregled po vključenosti dijakov iz srednjih šoj je
prikazan v spodnjih tabelah.
2.1. Pregled vključenosti in evalvacija
Odziv prostovoljcev za sodelovanje v programu je predvsem pogojen z oddaljenostjo
stalnega prebivališča dijakov, tudi od motiviranosti mladih in njihove obveščenosti o
programu.
V mesecu maju smo zaključili delo s skupino dijakov vključenih v šolskem letu
2012/2013. Zaključek smo, enako kot prejšnje leto, organizirali skupaj s prostovoljci
iz Osnovne šole Poljčane. Skupno druženje s podelitvijo potrdil dijakom in učencem
smo pripravili v delovni terapiji.
Ugotovili smo, da so zastavljeni cilji programa ter pričakovanja prostovoljcev
doseženi. Prostovoljci dijaki in stanovalci doma so se radi družili, srečevali so se
59
pretežno v sobah stanovalcev, občasno tudi v skupnih prostorih in domskem parku.
Srečanja so trajala eno uro, bila so individualna, v obliki pogovorov, sprehodov,
družabnih iger, igranja šaha, branja zanimivih člankov, gledanja fotografij in obujanja
spominov. Včasih so se prostovoljci in stanovalci združevali v skupine in se tako
skupno družili. Teme pogovora so bile zelo različne, izbrane so bile spontano. Mladi
so v dom prinašali informacije od zunaj, radi so poslušali pripovedovanja o izkušnjah
starejših. Starši dijakov so bili obveščeni o vključenosti v program prostovoljnega
dela. O druženju so bili seznanjeni tudi sorodniki stanovalcev. Krog sodelujočih se je
na ta način širil in je vključeval tudi sorodnike stanovalcev, ki so spoznali mlade
prostovoljce in obratno. Mentorice na šolah ter jaz kot vodja programa, smo
prostovoljcem bili vedno dosegljivi in na voljo za individualne razgovore. Delo v
programu je bilo koordinirano in vodeno.
Tabela 1. Dijaki prostovoljci v šolsk em letu 2012/ 2013
Zap.
Št.
Dijak-inja
1.
Lučka Goričan
2.
3.
4.
5.
6.
Nina Perhavec
Nastja Emeršič
Denis Emeršič
Julija Leskovar
Klavdija
Lesnika
Šola
Stanovalec/ka
Srednja šola Slov. Marija Šetar
Bistrica
,,
Nada Straus
,,
Angela Lunežnik
,,
Marjan Farazin
,,
Marija Jerebic
Opomba
Vključena v 2009/2010
Vključena v 2010/2011
,,
,,
Vključena 2012/2013
7.
8.
Srednja zdrav. in Avguštin Vidmar Vključena 2011/2012
kozmet. šola MB
Sabina Babšek
,,
Antonija Ahej
,,
,,
Daniela Berdnik
,,
Ljudmila Kripec
9.
Alja Rozman
II. gimnazija MB
Skupaj: 9 prostovoljcev
Silva Pančič
Vključena 2012/2013
9 stanovalcev
Iz gornje tabele je razvidno, da je bilo v šolskem letu 2012/2013 vključenih 9 dijakov
prostovoljcev iz treh srednjih šol ter 9 stanovalcev doma.
Z novim šolskim letom 2013/2014 smo program prostovoljnega dela srednješolcev
obnovili z novimi prostovoljci. Skupina šteje 13 dijakinj. Ena nadaljuje prostovoljsko
delo iz predhodnega šolskega leta in se druži z gospo od prej, ostale dijakinje so
nove v našem programu. V primerjavi s prejšnjimi leti nismo imeli velikega osipa
novih prostovoljcev. To kaže, da so bili prostovoljci o programu dobro obveščeni ter
da izhajajo iz okolja v bližini doma. Le ena dijakinja je opustila sodelovanje oziroma
je prenehala že po prvem srečanju. Skupina 13-ih dijakinj redno prihaja v dom.
V šolskem letu 2013/2014 so vključeni dijaki iz naslednjih srednjih šol:
- Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, 7 prostovoljk,
- Prva gimnazija Maribor, 2 prostovoljki,
- II. gimnazija Maribor, 1 prostovoljka, ki nadaljuje delo iz prejšnjega leta,
60
-
III. gimnazija Maribor, 1 prostovoljka,
Srednja šola Slovenska Bistrica, 2 prostovoljki.
Prvo skupno srečanje v novem šolskem letu smo imeli 15. 10. 2013. Za prostovoljce
sem pripravila uvodno izobraževanje in usposabljanje. V druženje smo vključili
stanovalce doma. Prostovoljci so seznanjeni z ustanovo, s pomenom prostovoljstva,
etičnim kodeksom ter z obveznostmi prostovoljcev, ki jih imajo do ustanove in
starejših ljudi, s katerimi sodelujejo. S prostovoljci smo sklenili dogovore o
prostovoljskem delu. Na podlagi evidence o prihodih prostovoljcem mesečno
povrnemo potne stroške.
Tabela 2. Dijaki prostovoljci v šolsk em letu 2013/ 2014
Zap.
Št.
Dijak-inja
Šola
Stanovalec/ka
Srednja zdrav.
in kozmetična
šola Maribor
Mavčič Ana
1.
Černigoj Janja
2.
Janžek Larisa
3.
Lovrenčič Patricija
,,
Vanček Justina
4.
Mlakar Ana
,,
Purg Jožefa
5.
Pažon Nives
,,
Vanček Justina
6.
Potisk Marjetka
,,
Papež Kristina
7.
Potočnik Nadja
,,
Colnarič Sonja
8.
Lončarič Sara
9.
Šošter Julija
10.
Rozman Alja
II. gimn. MB
11.
Zlodej Barbara
12.
Petelinšek Nika
III. gimn. MB Lamut Dušan
Srednja šola
Slov.Bistrica
Lunežnik Ivana Angela
13.
Zorko Lucija
,,
Lunežnik Ivana Angela
Opomba
prihaja v paru
prihaja v paru
prihaja v paru
Prva gimn. MB Kropec Ljudmila
,,
,,
Skupaj: 13 dijakinj-prostovoljk
Mesarič Matilda
Pančič Silvija
prihaja v paru
Jug Elizabeta
11 stanovalcev
Kot je razvidno iz tabele, je v šolskem letu 2013/2014 v program vključenih 13
prostovoljcev in 11 stanovalcev; k dvema stanovalkama prihajata po dve prostovoljki.
Prostovoljci prihajajo na obiske redno, kar pomeni, da v primeru zadržanosti oziroma
opravičene odsotnosti to sporočijo stanovalcem oziroma se za srečanja sproti
dogovarjajo. Dan in ura srečanja sta določena, srečanje traja eno uro. Prihodi dijakov
k našim stanovalcem so le ob delavnikih. S skupino dijakov posamezne šole se
občasno srečujemo na skupnih supervizijskih razgovorih. Dijaki se radi udeležujejo
skupnih sestankov in tudi z veseljem prihajajo v naš zavod. Stanovalci so zadovoljni.
61
Zaključim lahko, da sodelovanje z mladimi navdušuje naše stanovalce, vnaša
razigranost in dobro voljo, vpliva na njihovo dobro počutje, jim zapolnjuje prosti čas
in jim dviguje kvaliteto življenja. Tudi meni kot vodji programa delo z mladimi veliko
pomeni. Program vnaša svežino v moje delo s starejšimi in mi daje navdih za
nadaljnje delo. Pogoje in materialna sredstva za delovanje programa zagotavlja
zavod.
3. PROGRAM PROSTOVOLJNO DELO DEVETOŠOLCEV OŠ POLJČANE
Program smo začeli izvajati v sodelovanju z OŠ Poljčane v šolskem letu 2005/2006,
takrat kot inovativni program na področju socialnega varstva. Program se je pokazal
kot uspešen v povezovanju generacij in vključevanju naših stanovalcev v lokalno
okolje. Poimenovali smo ga »Socialna integracija starejših ljudi preko prostovoljnega
dela mladih devetošolcev Osnovne šole Poljčane«. Program smo v letu 2010
predstavili na 10. Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v
Ljubljani, kot primer dobre prakse.
Z mentorico Osnovne šole gospo Nado Druškovič sva v letu 2013 program predstavili
tudi na 9. Slovenskem kongresu prostovoljstva 6. 12. 2013 v Murski Soboti, ki ga je
organizirala Slovenska filantropija. Tema kongresa je bila »Gradimo skupnost za
jutri«, ki se dotika vseh nas. Na kongresu smo iskali odgovor na vprašanje: Kakšna je
vloga prostovoljstva in kako lahko s pomočjo prostovoljstva gradimo skupnost?
Predstavitev našega programa kot primera dobre prakse, je priznanje in potrditev, da
uspešno delamo na povezovanju generacij in s tem prispevamo k izboljšanju življenja
v skupnosti. Prisotni so pokazali veliko zanimanje za naš program.
S programom nadaljujemo. Do sedaj smo pridobili veliko pozitivnih izkušenj in
prijetnih doživetij v medgeneracijskem sodelovanju. V programu je poudarek na
skupinskem druženju učencev in stanovalcev preko različnih delavnic v skladu s
sprejetim urnikom. Delo je koordinirano in vodeno, izvaja se v obliki delavnic.
Mentorici sva na vsaki delavnici obe ves čas prisotni. Posebnost programa je tudi ta,
da se za vsako srečanje oziroma delavnico formira skupina stanovalcev, ki ni stalna.
Stanovalci se v delavnice vključujejo glede na njihove interese in psihofizične
zmožnosti. V program se vključujejo tudi drugi zaposleni v domu, kar je tudi
posebnost tega programa. Kot izvajalci so vključene socialne delavke, delovne
terapevtke, fizioterapevtka, medicinske sestre, bolničarji in drugi zaposleni iz našega
zavoda, odvisno od vrste delavnice. O sodelovanju učencev in o vsebini programa so
seznanjeni tudi starši učencev, ki so za to dali svojo privolitev.
3.1. Pregled vključenosti in evalvacija
Od začetka izvajanja programa leta 2005 do danes, je v programu sodelovalo
skupaj 138 učencev. Lahko rečemo, da so vsakokrat vključene tudi družine iz
lokalnega okolja in sicer posredno, preko njihovih otrok prostovoljcev. Družine s
programom seznani Osnovna šola; starši dajo pristanek za sodelovanje otroka v
programu in pozneje se vzpostavijo kontakti staršev z osnovno šolo in domom, kjer
se program izvaja.
62
Sledi pregled vključenosti učencev devetošolcev po šolskih letih:
- v šolskem letu 2005/2006 je bilo v program vključenih 12 učencev,
- v 2006/2007 = 16 učencev,
- v 2007/2008 = 21 učencev,
- v 2008/2009 = 19 učencev,
- v 2009/2010 = 14 učencev,
- v 2010/2011 = 14 učencev,
- v 2011/2012 = 17 učencev,
- v 2012/2013 = 16 učencev,
- v 2013/2014 = 9 učencev.
V letu 2013 smo zaključili delo z generacijo iz predhodnega šolskega leta 2012/2013.
Načrtovali smo in opravili 30 ur druženja. Srečanja so bila omejena oziroma se niso
izvajala v času prehladnih obolenj v domu. Vsa srečanja oziroma delavnice smo
opravili v popoldanskem času, po končanem pouku učencev, kot je bilo dogovorjeno
z Osnovno šolo.
Zaključno srečanje smo imeli 28. 5. 2013, skupaj z dijaki srednjih šol, kjer sva skupaj
z mentorico podelili potrdila učencem o sodelovanju v programu. Na zaključnem
srečanju smo opravili evalvacijo. Uporabljamo enak vprašalnik kot v predhodnih letih.
Učenci so bili zelo navdušeni nad načinom dela. Naslednji generaciji devetošolcev
priporočajo več sprehodov, družabnih iger s stanovalci doma in nasploh so zelo
pohvalno in zadovoljno govorili o svojem sodelovanju in izkušnjah, ki so jih pridobili.
Pri vseh dejavnostih sva bili vedno prisotni vodja programa Stanija Ivajnšič in
mentorica na šoli Nada Druškovič. V druženje sva vključevali tudi druge zaposlene
(fizioterapevtko, delovne terapevtke). Zadovoljstvo učencev in njihovih staršev s
sodelovanjem otrok v programu odraža pomen programa v lokalnem okolju, njegovi
vsebini in interakcijah med udeleženci programa ter kroženju informacij v lokalnem
okolju, kar vpliva na boljšo obveščenost prebivalcev o našem zavodu. Vse to
pozitivno vpliva na spreminjanje podobe o življenju v starosti in predvsem na
medgeneracijsko zbliževanje in solidarnost med ljudmi.
Po zastavljenem planu dela smo v letu 2013 izvedli še naslednje aktivnosti za učence
iz predhodnega šolskega leta:
- Dne 22. 1. 2013 so učenci sodelovali v kuharski skupini, ki jo vodi medicinska
sestra Jožica Drozg. Skupaj s sostanovalci so pripravljali in pekli sladice po
starih receptih.
- Osmega marca ob Dnevu žena so devetošolci Osnovne šole skupaj s
podmladkom LEO-Lions kluba Slovenka Bistrica pripravili praznovanje s
kulturnim programom. Po prireditvi so mladi iz podmladka LEO obiskali vse
stanovalce po sobah in jim za praznik izročili vrtnice, ki so jih sami naredili iz
papirja.
- Ob Materinskem dnevu, dne 22.3.3013, so učenci pripravili kulturno prireditev
za stanovalce.
- Družabne igre učencev in stanovalcev doma, dne 18. 4. 2013. Igranje šaha, in
družabnih iger, druženje.
63
-
Dne 9. 5. 2013 smo izvedli sprehod z gibalno oviranimi stanovalci z
invalidskimi vozički, ogled vrtnarije v soseščini in skupno druženje v domskem
parku.
- Zaključek programa smo imeli dne 28. 5. 2013, z evalvacijo izvajanja
programa, vtisih in izkušnjah, ki so jih učenci pridobili v druženju s stanovalci
doma in podelitev potrdil o vključenosti učencev.
Z novo skupino prostovoljcev v šolskem letu 2013/2014 smo tudi zadovoljni. Je
nekoliko manjša od predhodnih, ker je na začetku bilo nekaj več osipa. Skupina šteje
9 učencev devetošolcev. Do 31.12.2013 smo imeli naslednje aktivnosti:
− Dne 11. 11. 2013 usposabljanje za prostovoljno delo, značilnosti in obveznosti
prostovoljca. Po uvodnem usposabljanju so učenci sodelovali v »Martinovi
tomboli«, v domski jedilnici. Za stanovalce so pripravili kratek kulturni program
in po tem pri tomboli pomagali našim stanovalcem pri iskanju pravih števil.
− Dne 5. 12. 2013 delavnica »Izdelovanje novoletnih voščilnic« v quilling tehniki,
ali papirni filigran – oblikovanje papirja, kjer papirnate trakove navijemo okrog
palčke in oblikujemo v različne dekorativne oblike. V delavnici so stanovalci in
prostovoljci pokazali svoje spretnosti in domišljijo.
Do konca šolskega leta bomo organizirali še: sodelovanje v kuharski skupini,
družabne igre, sprehode z gibalno oviranimi stanovalci, sodelovanje v kulturnem
programu ter pogovor na temo »Šola nekoč in danes«. Realizacija načrta je odvisna
predvsem od zdravstvenega stanja stanovalcev; upamo, da ne bo večjih omejitev
zaradi različnih bolezenskih stanj v domu.
Pogoje in materialna sredstva za izvajanje programa je zagotavljal zavod.
3.2. Zaključek:
Z mentorico Nado Druškovič ocenjujeva, da je bilo izvajanje programa v letu 2013
zelo uspešno. Zastavljeni cilji so bili doseženi. Zelo pomembno je, da smo s tem
programom zagotovili ustvarjanje bogatega socialnega kapitala, ne le med mladimi in
našimi stanovalci, temveč tudi širše v lokalnem okolju. To, da so učenci navdušeni
nad izvajanjem programa, dokazuje tudi njihovo poznejše vključevanje v
prostovoljsko delo v srednji šoli, kar se v praksi pogosto dogaja.
Pripravila:
2.3. PROGRAM ODRASLI PROSTOVOLJCI V DOMU DR. JOŽETA POTRČA
Program Odrasli prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane je začel delovati v
mesecu juniju 2011. Program deluje nemoteno z manjšimi nihanji zaradi zanemarljive
fluktuacije prostovoljcev in tudi stanovalcev Doma. Poročilo zajema delovanje
programa za leto 2013.
V programu Odrasli prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane trenutno opravlja
svoje delo in poslanstvo 22 članov. Od tega 11 članov opravlja skupinsko delo in 11
članov individualno delo s posamezniki, trije člani opravljajo skupinsko in individualno
64
delo hkrati. Ena članica je letos zapustila program, zaradi družinskih obveznosti,
pridobili pa smo štiri nove člane. Od tega je eden, ki opravlja skupinsko delo in trije
delo s posamezniki.
Prostovoljci vodijo dnevnik opravljenega prostovoljskega dela in število ur, ki jih
oddajo v tajništvo Doma. Prostovoljce seznanimo in jim v pisni obliki predamo Etični
kodeks organiziranega prostovoljstva ter Zakon o prostovoljstvu (ZProst). S
prostovoljci imamo sklenjene pisne dogovore, v katerih so navedene tudi pravice in
dolžnosti prostovoljcev. Od prostovoljcev pridobimo tudi pisne izjave za prevoz,
izjavo o dovoljenju za uporabo osebnih podatkov, izjavo o seznanitvi z etičnim
kodeksom ter ostale izjave. Prostovoljci so o opravljenem delu vodili dnevnik,
opravljene delovne ure prostovoljcev pa je beležila mentorica tega programa.
Vsi prostovoljci so v letošnjem letu dobili identifikacijske priponke. Pomen priponk je
funkcija imenovanja. Identifikacijska priponka igra pomembno vlogo, pomaga pri
definiranju odnosov, pri vzpostavljanju stikov s stanovalci, delavci in svojci kakor tudi
z drugimi sogovorniki.
V letu 2013, je bilo v Programu odrasli prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča
Poljčane, opravljenih skupno 3038 ur prostovoljskega dela. Od tega je bilo
opravljenih 2456 ur individualnega dela z našimi stanovalci in 582 ur dela v skupini s
stanovalci po programih. Vsi prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, ki so
podpisali izjave o prevozu na delo, so imeli povrnjene potne stroške za prevoz na
delo in iz dela v skladu z določili 31. člena Zakona o prostovoljstvu. Omenila bi še tri
prostovoljke, ki so dosegle največje število ur, to so ga. Kalšek Jožica, Mirjana
Kresnik in Vuk Slavica; vse tri so naše upokojene sodelavke.
V letu 2013 smo v programu Odrasli prostovoljci izvedli 9 skupnih sestankov. Skupni
sestanek v mesecu februarju je odpadel zaradi izobraževanja prostovoljcev.
Prostovoljci se redno udeležujejo naših skupnih sestankov, ki potekajo v obliki
intervizije. Z dogovorom na 1. sestanku s prostovoljci v letu 2013 naše skupne
sestanke vršimo vsako zadnjo sredo v mesecu, razen v poletnih mesecih, (julij in
avgust) ko sestanke organiziramo na željo prostovoljcev. Na teh srečanjih si
prostovoljci izmenjujejo mnenja in se pogovarjajo o dosežkih in težavah, s katerimi
se srečujejo pri svojem prostovoljskem delu. Sestanke sva vodili mentorica in
somentorica Nataša Pečovnik in se praviloma končajo v eni uri. Po potrebi se opravijo
tudi individualni pogovori s prostovoljci in stanovalci, ki so uporabniki prostovoljnega
dela.
Prostovoljci v omenjenem programu se udeležujejo tudi izobraževanj in družabnih
dogodkov , ki jih organizira Dom ali pa druge prostovoljske organizacije in Slovenska
Filantropija. Uvodnega izobraževanja, ki ga organizira Slovenska Filantropija in
poteka dva dni, so se v letu 2013 udeležile prostovoljke: Kresnik Mirjana, Unterlehner
Katja, Vuk Slavica in Ganziti Ivanka, dne 11. In 12. 5. 2013 v Ljubljani. Trenutno je v
skupini še pet članov, ki tega izobraževanja še niso opravili.
V mesecu februarju so se prostovoljci udeležili predavanja iz varstva pri delu, ki je bil
organiziran v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, dne 27.2.2013.
65
Dne 23.4.2013 so bili prostovoljci vabljeni na predavanje oziroma izobraževanje o
izgubah in odzivih nanje z psihoterapevtko, ki je potekalo v Domu . Predavanje je
bilo namenjeno vsem, ki se srečujejo z izgubami in je potekalo interaktivno.
Predavanje o demenci je potekalo v Domu, 23.10.2013 in so se ga skupaj z
zaposlenimi in s svojci stanovalcev udeležili tudi prostovoljci.
V letu 2013 pa so potekali družabni dogodki, ki so se jih prostovoljci redno
udeleževali. Tako se je manjša skupina prostovoljcev skupaj z dramsko skupino in
pevskim zborom zaposlenih delavcev v Domu udeležila in aktivno sodelovala na
nastopu v Topolščici v Centru za starejše Zimzelen, dne 14. 2. 2013. Prostovoljci in
zaposleni se tega druženja spominjajo kot zelo prijetnega in koristnega. Dne, 7.
5.2013 je bil organiziran sprehod z delovno terapijo in nepomičnimi stanovalci na
invalidskih vozičkih skupaj s prostovoljci v okolico Poljčan. Tudi v letu 2013 je potekal
Vseslovenski festival prostovoljstva v Ljubljani med 18. in 25. majem. Naši
prostovoljci so se skupaj z somentorico Natašo Pečovnik udeležili osrednje prireditve
z okroglo mizo, ki je potekala, 23.5.2013 v Ljubljani.
Dan Doma je bil organiziran, 15.6.2013, na prireditev so bili vabljeni vsi prostovoljci
kot gostje, vendar pa se vsi niso odločili za to obliko druženja, temveč za delovno
prisotnost, kar je potrebno spoštovati in negovati.
Dne 25.10.2013 je bil organiziran kostanjev piknik skupaj s stanovalci in prostovoljci
v parku Doma. Dne 14.10.2013 je bila trgatev v Domu, skupaj z mentorjem
vinogradniške skupine gospodom Potiskom in prostovoljcem, ki je poskrbel za
glasbeno vzdušje s harmoniko, gospodom Viktorjem Podjavorškom. Vsi prostovoljci
so bili vabljeni tudi na otvoritev Enote doma dr. Jožeta Potrča Poljčane v Slovenski
Bistrici, ki je bila dne 9.12.2013.
Letos smo izbrali tudi tri prostovoljke v programu Odrasli prostovoljci, ki so po naši
oceni zelo uspešne in angažirane, zato smo jim podelili simbolično nagrado oziroma
priznanje za uspešno prostovoljno delo, ki jim je bilo javno podeljeno na prireditvi ob
dnevu Doma. Nagrado jim je podelila direktorica Doma, gospa Iva Soršak. Priznanje
so dobile: Jožica Kalšek, Dragica Štih in Majda Majcen.
Leto 2013, smo zaključili z delovnim sestankom in pogostitvijo prostovoljcev, dne 14.
12. 2013 v jedilnici Doma. Za njihov prispevek, ki je pomembno vplival na kakovost
življenja naših stanovalcev sta se jim osebno zahvalili tudi direktorica Iva Soršak in
Alma Hren, vodja Službe zdravstvene nege in oskrbe v Domu. Ob tej priložnosti sem
se prostovoljcem zahvalila tudi sama in prostovoljce seznanila, da se skupaj z mojo
somentorico Natašo Pečovnik poslavljava od vodenje programa, ker sva nastopili delo
v Enoti Slovenska Bistrica, kjer bomo zasnovali nov program prostovoljstva in
medgeneracijsko sodelovanje z novim okoljem. Prostovoljce sem pozvala in prijazno
povabila tudi za sodelovanje v Slovenski Bistrici, saj je kar nekaj prostovoljcev iz
tega okolja. Vodenje programa Odrasli prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča v
Poljčanah bo prevzela Stanka Pušaver.
Prostovoljci so se zahvalili direktorici za prijazne in pohvalne besede. Izrazili so
veliko zadovoljstvo, da so lahko del družbe in okolja, kjer jim je takšna oblika dela
66
omogočena in so toplo sprejeti. S kratkim skečem v zahvalo za odlično vodenje
programa so se poslovili tudi od mene in somentorice.
Prostovoljci so pomemben člen v naši družbi, zato je pomembno, da jim damo
prostor, kjer bodo lahko pomagali graditi in ustvarjati boljši in lepši svet tako za nas,
kot za naše zanamce. Vesela sem, da lahko soustvarjam takšen svet.
Pripravila:
Zdenka Flajnik, org.soc.mreže,
vodja Programa odraslih prostovoljcev
3. INTERVIZIJA
Intervizija kot metoda izobraževanja in izkustvenega učenja, ki se v našem domu
izvaja od leta 2007, omogoča članicam skupinsko podporo pri razreševanju različnih
dilem in problemov, s katerimi se srečujemo pri delu. Problemi, ki se pojavljajo se v
interviziji pravočasno identificirajo in sproti rešujejo. Intervizija zaposlenim omogoča
tudi boljše medsebojno spoznavanje in sprejemanje ter spoznavanje dela drugih
služb v zavodu.
Od treh skupin, ki so bile ustanovljene, sta ostali še dve. Vodiva ju Tanja Kajtna in
Stanija Ivajnšič. Skupini vključujeta 15 zaposlenih iz različnih služb. V letu 2013 je
bilo skupaj 8 srečanj obeh skupin. Pogoje in materialna sredstva za delovanje
programa je zagotavljal zavod.
3.1. Pregled dela in evalvacija
Skupina, ki jo vodi moderatorka Tanja Kajtna se je v tem letu sestala 3 krat. Skupina
šteje 7 članov. Ena od članic je bila veliko odsotna zaradi bolniškega dopusta in se
srečanja ni udeleževala. Vsa tri srečanja so bila v prvi polovici leta. Pozneje se
skupina ni več sestajala zaradi prezasedenosti moderatorke skupine. Na srečanjih so
obravnavale različne teme. Glede na medsebojno povezanost članice želijo
nadaljevati z delom v skupini tudi v letu 2014. V skupini so članice dosegle visoko
stopnjo medsebojne zaupnosti. Izmenjava izkušenj in iskanje rešitev problemov jim
pomaga pri delu s stanovalci in pri odnosih z zaposlenimi. Skupina načrtuje naslednje
srečanje v januarju 2014.
Skupina, ki jo vodim Stanija Ivajnšič šteje 8 članic. V letu 2013 smo se sestale 5 krat.
Na srečanjih je bilo prisotnih povprečno 7 članic. Enako kot v predhodnem letu smo
na srečanjih obravnavale probleme iz naših delovnih področij, izvedle smo delavnice
na temo: socialne spretnosti - z vajami, socialna opora v delovnem okolju. Članicam
skupine so posebej bile všeč delavnice na temo krepitev moči. Tudi v tej skupini so
članice dosegle visoko stopnjo zaupnosti. Na srečanja rade prihajamo. Kljub
prezasedenosti z delovnimi obveznostmi je bila udeležba na srečanjih dobra. Eno
srečanje smo organizirale izven zavoda. Delo v skupini nas veseli, povezuje, krepi in
lajša naše delo. Enako smo se tudi v naši skupini dogovorili, da z delom nadaljujemo.
67
4.2. Zaključek:
Delo v intervizijskih skupinah veseli tiste, ki so vanj vključeni. Kljub prezasedenosti na
delovnem mestu smo pripravljeni sodelovati še naprej. Uspele smo premagati
organizacijske ovire, ki so nam delale veliko težav. Zaposleni se v interviziji dobro
počutimo. V skupini dobivamo potrebno podporo. Preko intervizije se problemi v
službah dejansko lažje zaznajo in pravočasno rešijo, kar olajša delo z uporabniki in
krepi medsebojne odnose med posamezniki in med službami.
Pripravila:
4. OSTALI PROGRAMI ZA STANOVALCE
4.1. PROSTOVOLJNO DELO STANOVALCEV
S programom Prostovoljnega dela stanovalcem omogočamo, da opravljajo
aktivnostih, ki jih veselijo, ki so jih že opravljali doma ali so se za to navdušili kasneje
po prihodu v Dom. Z opravljanjem aktivnosti prostovoljnega dala stanovalci ohranjajo
svoje psihofizične sposobnosti in koristno preživljajo prosti čas.
Aktivnosti so bile prilagojene željam in zmožnostim stanovalcev ter letnemu času.
Stanovalci so bili vključeni v naslednje aktivnosti:
− urejanje okolja,
− pomoč v pralnici in sušilnici,
− živinoreja, poljedelstvo in vrtnarstvo,
− raznašanje časopisa,
− skrb za hišne živali,
− urejanje kapelice,
− izdelovanje izdelkov v okviru kreativno ustvarjalnih aktivnosti.
Tabela 1: Seznam stanovalcev, vrsta aktivnosti in obdobje vključenosti v
program prostovoljnih aktivnosti-dela v letu 2013
STANOVALEC
OBDOBJE IZVAJANJA VRSTA AKTIVNOSTI
Marija Kampuš
1.1.- 31.12.2013
pralnica
Petar Vidović
1.1.-31.12.2013
pralnica
Leonard Horvat
1.1.-31.12.2013
pralnica
Marija Bezjak
1.1.-31.12.2013
skrb za okolje
Jože Mihelič
1.1.-31.12.2013
skrb za okolje
Željko Vrečko
1.1.-31.12.2013
raznašanje časopisa in skrb
za domače živali
Helena Vivod
1.1. – 31.12.2013
urejanje kapelice
68
Vera Tajnikar
1.9. – 31.11.2013
poljedelstvo
Marta Natlačen
1.7. – 30.11.2013
skrb za okolje, poljedelstvo
Slobodan Čopič
1.1. – 31.12.2013
izdelovanje izdelkov iz lesa
Ljubomir Rajh
1.9. – 31.11.2013
poljedelstvo
Sonja Colnarič
1.10. – 31.11.2013
poljedelstvo
Stanovalci so mesečno prejeli nagrado za opravljeno delo, kar je bila spodbuda za
vključevanje v program in dokaz, da je njihovo delo koristno in pomembno.
V mesecu oktobru so nagrado prejeli tudi stanovalci, ki so sodelovali pri izdelovanju
izdelkov v okviru kreativno ustvarjalnih aktivnosti. Njihove izdelke smo predstavili in
prodajali na stojnicah.
Stanovalci so se v program vključevali prostovoljno na podlagi podanega soglasja, s
podpisom izjave o vključevanju v program ter navodilom za varno delo pri
posameznih aktivnosti po programu prostovoljnega dela. V programu so sodelovali
tudi sodelavci, ki so vodili stanovalce in spremljali njihovo delo oziroma aktivnosti, ki
so jim bile opredeljene.
4.2 AKTIVNOSTI S POMOČJO ŽIVALI
Z aktivnostmi s pomočjo živali smo spodbujali:
− skrb za drugo živo bitje,
− povezavo z zunanjim svetom,
− sprejemanje in zbliževanje,
− preprečevanje osamljenosti,
− ohranjanje in krepitev psihofizičnih funkcij (ravnotežje, koordinacija, mišična
moč, gibljivost, kognitivne sposobnosti)
− socialne stike, verbalno in neverbalno komunikacijo,
− empatijo,
− pozitivne učinke fizičnega kontakta z živaljo (sprostitev).
Enkrat mesečno, ob sobotah, so se izvajale aktivnosti s pomočjo psov. Aktivnosti je
skupaj z delovnima terapevtkama izvajala zunanja prostovoljka Saša Hren, članica
Slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali Ambasadorji nasmeha, ki ima
opravljeno izobraževanje za opravljanje terapije s pomočjo psov. V aktivnosti so bili
vključeni stanovalci, pri katerih želimo ohraniti in izboljšati psihofizične sposobnosti in
doseči pozitivne učinke fizičnega kontakta s psom. Aktivnosti so se izvajale predvsem
individualno po sobah stanovalcev.
Sodelovali smo tudi s Kinološkim društvom Akademija za pse Cigonca. Aktivnosti s
pomočjo psov so se izvajale skupinsko v prostorih fizioterapije in v parku doma.
V prostoru delovne terapije imamo dve nimfi, ki vplivata na pozitivne občutke
stanovalcev, ki dnevno prihajajo na aktivnosti delovne terapije.
Na 2B oddelku, kjer bivajo stanovalci z demenco, je nameščen akvarij z ribami, kjer
imajo stanovalci možnost opazovanja in skrbi za njih, kar ugodno vpliva na počutje
stanovalcev in zaposlenih na oddelku. Za akvarij z ribami so skrbeli zaposleni na
oddelku.
69
Aktivnosti s pomočjo zajcev so se izvajale na delovni terapiji in na oddelkih. S
pomočjo prenosne košare smo slabše pomičnim stanovalcem omogočili stik in
druženje z živalmi. Za zajce je skrbel stanovalec, ki je vključen v Program
prostovoljnega dela stanovalcev.
V domu imamo tudi hišnega ljubljenčka, mačka z imenom Jaka, ki je vnesel med
stanovalce in zaposlene veselje in dobro počutje.
Z vključevanjem živali v naše bivalno in delovno okolje želimo stanovalcem omogočiti
vse tisto, kar jim daje pozitivne, spodbudne misli in občutke.
4.3 MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE Z OTROKI IZ VRTCA POLJČANE
Medgeneracijski odnosi so predvsem pomembni zaradi prenosa življenjskih izkušenj,
vrednot, tradicije, sprejemanja drugačnosti ter predvsem zato, da se ljudje različni
generacij med seboj spoznajo in povežejo.
Tega se pri našem delu zavedamo, zato sodelujemo tudi z otroci in vzgojiteljicami iz
vrtca Poljčane.
Obiskali so nas za pusta, kjer so se predstavili s pustnimi maskami, petjem in plesom.
Družili smo se tudi z najmlajšimi, ki so v jaslih enote vrtca Mehurčki. S petjem
preprostih pesmi, izdelovanjem izdelkov, pogovori smo preživeli del dneva v njihovi
družbi.
Otroci z vzgojiteljicami so sodelovali v kulturnem programu na otvoritvi slikarske
razstave v avli doma.
Ob tednu otroka smo jih obiskali v vrtcu, kjer smo se z njimi družili ob športnih igrah
in ustvarjali na temo Bučarijada.
Zastavljeni cilji programa medgeneracijskega sodelovanja z otroki iz vrtca Poljčane so
doseženi. Skozi skupne družabne, ustvarjalne in kulturne aktivnosti stanovalcev,
otrok in zaposlenih dosegamo medgeneracijsko sodelovanje, ki temelji na druženju,
zaupanju in dobremu počutju.
4.4 LITERARNA SKUPINA
Literarno skupino stanovalcev vodi zunanja mentorica – prostovoljka, ga. Majda
Furman. Vključenih je 8 stanovalcev, ki se srečujejo vsak drugi in četrti ponedeljek v
mesecu.
Srečanja so vezana na literarno in drugo vsebino. Člani so si v skupini enakovredni,
upoštevajo se njihovi interesi in želje. Na skupini prebirajo pesmi, kratke zgodbe ter
se o vsebini pogovarjajo in s tem ohranjajo komunikacijske in miselne spretnosti ter
sposobnosti. Članice skupine so napisale tudi nekaj člankov, ki so bili predstavljeni v
domskem glasilu Izviri. Skupina z mentorico je sodelovala na natečaju ljubiteljskega
pisanja na temo mama, in nastal je prispevek Pismo mami, ki je bil predstavljen v
Izvirih.
Literarna skupina je vodena aktivnost, ki daje članom podporo in usmerjanje za lažje
izražanje in opravljanje nečesa, kar jih motivira. S skupino nadaljujemo z željo po
novih zbirkah zapisanih misli in verzov naših stanovalcev v glasilu in drugih lokalnih
časopisih. Z doseženimi cilji nadaljujemo delovanje literarne skupine, ki ima pozitiven
vpliv na dobro počutje in zadovoljstvo članov.
Pripravila:
Stanka Pušaver, dipl.del.ter., vodja DE Delovna terapija
70
4.5 VINOGRADNIŠKA SKUPINA STANOVALCEV
V letu 2013 smo nadaljevali z uresničevanjem zastavljenih ciljev programa
vinogradniške skupine stanovalcev. V skupino je bilo vključenih od 15 do 20
stanovalcev. Vodil jo je prostovoljec Ferdo Potisk pod mentorstvom delovnih
terapevt. Aktivnosti smo prilagajali glede na letne čase ter delo, ki se v določenem
obdobju izvaja v vinogradu.
Z obrezovanjem, dognojevanjem, vršičkanjem, okopavanjem, postavitvijo klopotca
smo prišli do trgatve, na kateri smo potrgali grozdje.
V mesecu decembru smo se zadnjič sestali in opravili evalvacijo našega dela ter si
začrtali nove smernice in cilje za naslednje leto.
4.6 POHODNIŠKO TURISTIČNE AKTIVNOTI STANOVALCEV
Pohodniško – turistična skupina stanovalcev je v letu 2013 opravila naslednje oglede,
sprehode in pohode v bližnjo in daljno okolico Poljčan:
- večkratni sprehod stanovalcev težje in lažje oviranih,
- ogled jaslic v Visolah,
- ogled Studenic in krajši sprehod po Studenicah,
- večkratni ogled Slovenske Bistrice,
- ogled Tinja in bližnje okolice.
V pohodniško – turistično skupino je bilo vključenih od 30 do 40 stanovalcev, ki
sopomični ter težje in lažje gibalno ovirani. Prilagajali smo se glede na njihove
sposobnosti, zmožnosti in z namenom, da doživijo stik z naravo, svež zrak,
sproščenost, prijetnost ter videnje nekaj drugačnega in nevsakdanjega.
Vse načrtovane aktivnosti so dosežene ter s programom nadaljujemo v naslednjem
letu.
4.7 FOTOGRAFSKE AKTIVNOSTI STANOVALCEV
V letu 2013 je skupina stanovalcev delovala pod mentorstvom Vojka Težaka in
Branka Podvršnika.
Tekom leta so se fotografirale domske aktivnosti, katerih fotografije in posnetke smo
potem skupaj pogledali. Vsak mesec smo predvajali tudi slovenske in tuje filme za
stanovalce.
V spomladanskem času smo se odpravili v Studenice, kjer smo si ogledali in poslikali
znamenitosti kraja. S planinsko - turističnimi aktivnostmi stanovalcev smo združili tudi
sprehod ter se odpravili do bližnje cvetličarne, kjer so nam razkazali delo vrtnarjev.
Fotografiranje nam daje možnost in razsežnost, da si trenutke in dogodke »shranimo
kot fotografijo«, kjer jo lahko vedno kasneje pogledamo in se spomnimo naše
preteklosti. Zato tudi s fotografskimi aktivnostmi nadaljujemo v naslednjem letu, ko si
bomo zastavili nove cilje in izmenjali ideje.
Pripravila:
Nataša Pečovnik, dipl del. ter.
4.8 KUHARSKA SKUPINA
Člani kuharske skupine smo se sestajali v letu 2013 drugi in četrti četrtek v mesecu.
Na srečanjih je bilo prisotnih od 12 do 15 stanovalcev. Kuhali smo različne jedi, po
želji stanovalcev. Sestajali smo se v drugem nadstropju, v dnevnem prostoru 2 B
oddelka.
71
Januar:
Na prvem srečanje v letu 2013 smo pripravili pogostitev za začetek uspešnega leta in
sicer puranji pariški zrezki s kislo smetano in sirom, glavnato solato in kruhom; z
domačim vinom smo nazdravili novemu letu.
Drugo srečanje smo imeli z učenci Osnovne šole Poljčane. Srečanja se je udeležilo 15
devetošolcev. Pripravili smo kvašene rogljičke z nadevom s šunko in sirom.
Februar:
Na prvem srečanju smo pripravili bograč. Na drugem srečanju smo cvrli pustne krofe
in nazdravili smo s kuhanim vinom.
Marec:
Na prvem srečanju smo pripravili »žemeljšek« in mešan kompot. »Žemeljšek« je po
starem receptu pripravila stanovalka ga. Štrucl. Na drugem srečanju smo pripravili
regrat s krompirjem in jajci.
April:
Na prvem srečanju smo pekli pico in skuhali smo čaj, stanovalci so bili zelo
navdušeni. Na drugem srečanju smo pripravili šunko v testu in francosko solato.
Maj:
Na srečanju smo pripravili štefani pečenko in glavnato solato s fižolom.
Julij:
Imeli smo zaključek skupine pred počitnicami. Zbrali smo se v parku in tam nam je
vodja kuhinje na žaru pripravil čevapčiče, perutnino, hrenovke in mešano zelenjavo.
Predhodno smo spekli domači kruh. Na zaključku je bilo 50 stanovalcev.
Oktober:
Na prvem srečanju smo pripravili plan hrane, katero bomo kuhali v jesensko zimski
sezoni. Posladkali smo se s palačinkami z marmelado.
November:
Na prvem srečanju smo pripravili sladko zelje, pire krompir in pečene piščančje
krače.
December:
Na prvem srečanju smo pripravili puranje pariške zrezke s smetano in sirom in peso v
solati.
Na srečanjih smo se tudi pogovorili o aktualnih novicah, se pošalili in si zapeli stare
ljudske pesmi. Rada bi se zahvalila vsem, ki nam pomagate pri izvedbi naših srečanj.
Želimo si, da s srečanji uspešno nadaljujemo v letu 2014.
Pripravila:
Jožica Drozg, dipl.m.s.
5. PROGRAMI ZA SVOJCE
5.1. SUPORTIVNA SKUPINA ZA POMOČ SVOJCEM STANOVALCEV
Z DEMENCO
Program Suportivna skupina za pomoč svojcem stanovalcev z demenco, ki smo ga
uvedli v letu 2007, je uspešno zaživel in dobil svoje mesto med dodatnimi programi
dela s svojci in stanovalci. Skupina združuje stanovalce z diagnozo demence in
njihove svojce. Stanovalci so pretežno nastanjeni na oddelku 2B.
72
Uvedbo programa so nam narekovale dotedanje izkušnje, ki so kazale, da svojci
stanovalcev z demenco potrebujejo veliko strokovne in človeške podpore.
Sodelovanje v suportivni skupini ni le čustveno razbremenjevanje svojcev ter
izmenjava izkušenj, temveč tudi prenos strokovnih znanj in spoznanj o bolezni
demence, kar svojcem omogoča lažje sprejemanje stanja ter učinkovitejše
spoprijemanje s problemi, ki jih bolezen prinaša. Suportivna skupina je v pomoč tudi
zaposlenim v smislu boljšega navezovanja stikov s svojci in razbremenitve pri
vsakdanjem delu.
V letu 2013 smo nadaljevali z izvajanjem programa; člani skupine so se menjavali,
vendar je število stanovalcev s svojci, ki so bili vključeni v skupino ostalo enako (18),
vse do 1. 12. 2013, ko so se 4 stanovalci preselili v novo Enoto Slovenska Bistrica,
ena stanovalka pa se je preselila v drug zavod. Tudi to leto smo imeli 7 srečanj;
izpolnili smo dosedanje povprečje števila srečanj v enem letu. Srečanje v mesecu
avgustu smo odpovedali zaradi prevelike poletne vročine. Na dan 31.12.2013 so bili
v skupini vključeni svojci 13-ih stanovalcev, kar je v primerjavi z lanskim letom za 5
manj, zaradi prej navedenega osipa. Skupina je odprta za nove člane, predvsem za
svojce novo sprejetih stanovalcev z demenco. V primerjavi s prejšnjim letom se je
sestava skupine spremenila. Trije stanovalci - člani so umrli, dva sta bila premeščena
v druge zavode. Nadomestili so jih novi člani. Na dan 31. 12. 2013 je bilo vključenih
15 stanovalcev oziroma njihovih svojcev. Starih članov iz prejšnjih let je 11 ali 73%.
Srečanja smo organizirali v obliki delavnic, druženja ali sprehodov, ki so se jih
udeleževali svojci in stanovalci. Nekatere stanovalce na srečanjih spremlja več
svojcev (sin, hčerka, vnuk, vnukinja…), tako je srečanje včasih druženje več
generacij. Skupini se pridružijo tudi stanovalci brez svojcev oziroma tudi drugi
stanovalci iz oddelka 2B. Skupina se je v letu izoblikovala tako, da imamo stalne
člane. Svojci so vpeljali tudi določene navade, ki so že splošno sprejete v skupini,
npr. za srečanje prinesejo pecivo ali sadje. Po potrebi v delo suportivne skupine
vključujemo ostale zaposlene in tudi zunanje sodelavce, posebej za srečanja, ki imajo
elemente informativnega in edukativnega značaja. Suportivno skupino vodiva Stanija
Ivajnšič in Alma Hren. V delo skupine se vključujejo tudi zaposleni na oddelku 2B.
5.1. 1 Pregled aktivnosti v letu 2013
V letu 2013 smo imeli 7 srečanj, poleg tega so se člani suportivne skupine udeležili
Dneva doma v mesecu juniju in skupnega silvestrovanja s stanovalci oddelka 2B.
Aktivnosti so bile sledeče:
− Dne 29. 1. 2013 je potekala delavnica na temo »Zimska pravljica«. Stanovalci
in njihovi svojci so izdelovali snežinke različnih oblik iz stiroporja, vatiranih
palčk in zlate nitke. Sodelovalo je 9 svojcev in 22 stanovalcev.
− V mesecu aprilu smo dne 4. 4. 2013 imeli delavnico na temo »Pomlad«. Za
tokratno srečanje je Kristina Golob, delovna inštruktorica na oddelku 2B,
pripravila delavnico ter svojcem in stanovalcem razložila namen delavnice in
način dela. Na razpolago je bilo veliko pripomočkov (barvice, listi za risanje, že
pripravljene risbe za barvanje, izrezano pomladansko cvetje za lepljenje).
Prisotnih je bilo 6 svojcev in 20 stanovalcev. Svojci in stanovalci so izdelovali
svoje izdelke, skupaj barvali, lepili, se ob tem pogovarjali in družili.
73
− Dne 6. 6. 2013 smo pripravili delavnico, namenjeno le svojcem naših
stanovalcev, na temo »Življenje z bolnikom z demenco«. Delavnico je vodila
Valerija Kapun, vodja delovne enote oddelka 2B. Tokratno srečanje je bilo v
beli dvorani. Svojci so sodelovali, pripovedovali so o svojih izkušnjah o
življenju s svojcem z demenco v domačem okolju, o dolgi poti do prave
diagnoze in terapije, odzivih drugih svojcev in okolja na stanje njihovega
svojca in sprejete odločitve.
− Druženje v domskem parku smo imeli dne 9. 7. 2013. Družili smo se v senčni
uti v domskem parku. Ob kavici smo se pogovarjali o domačih opravilih na
vrtu in v sadovnjaku, ki so jih opravljali stanovalci pred prihodom v dom.
Pogovor je vedno dober način spoznavanja in zbliževanja stanovalcev in
svojcev. Druženja se je udeležilo 14 svojcev in 6 stanovalcev. Pri tem srečanju
je bilo zanimivo to, da so v času dopustov na srečanje prišli drugi svojci naših
stanovalcev in ne tisti, ki redno prihajajo, ker so bili odsotni, na dopustu. Ti so
z navdušenjem opazovali način druženja in se aktivno vključevali. Po srečanju
so se svojci oglasili še na individualne razgovore.
− V mesecu oktobru, dne 29. 10. 2013 smo imeli dolgo načrtovano ponovno
srečanje v domskem parku, ki smo ga zaradi prevelike vročine v avgustu in
septembru preložili. Tudi tokratno srečanje skupine je bilo dobro obiskano,
prišlo je 12 svojcev in 23 stanovalcev. Ob kavici in pecivu, ki nam ga je
pripravila domska kuhinja, smo se družili. Pogovarjali smo se tudi o
zadovoljstvu z delom v skupini v tem letu. Svojci so izražali zadovoljstvo, pri
tem so pripovedovali svoje izkušnje. Predlagali so, da bi novoletno srečanje v
decembru organizirali prej, v prvi polovici meseca, zaradi preobsežnih delovnih
urnikov svojcev, ki so še zaposleni. Po srečanju smo s svojci opravili še
individualne razgovore.
− Novoletno srečanje s svečanim kosilom smo organizirali dne 17. 12. 2013 ob
13. uri. Pripravili smo kratek kulturni program. Skupaj je sodelovalo 28 oseb,
16 svojcev in 12 stanovalcev, kar je v primerjavi z lanskim letom manj (lani je
bilo 24 svojcev in 15 stanovalcev). Razlog je predvsem osip članov suportivne
skupine.
5.1.2 Pregled vključenosti po letih in evalvacija
Na dan 31.12.2008 je bilo v program vključenih 21 stanovalcev oziroma njihovih
svojcev. Na dan 31.12.2009 je bilo vključenih 22, enako tudi na dan 31.12.2010, 22
stanovalcev. Leto 2011 smo zaključili s 23 člani suportivne skupine, v skupini je bilo
le še 11 starih članov iz prejšnjega leta, na novo vključenih je bilo 12, kar je več kot
50%. Na dan 31. 12. 2012 je bilo vključenih 18 stanovalcev in njihovih svojcev, v
skupini je bilo 10 svojcev iz prejšnjega leta in 8 novih oziroma 44% novih v skupini.
Na dan 31. 12. 2013 je bilo vključenih 15 stanovalcev oziroma njihovih svojcev.
Starih članov iz prejšnjih let je 11 ali 73%.
Srečanja trajajo predvidoma eno uro do uro in pol. Pretežno jih organiziramo v
dnevnem prostoru oddelka 2B. O vsebini srečanja in zadovoljstvu smo udeležence
spraševali sproti in tudi delo prilagajali njihovim potrebam. Na njihovo željo je čas
srečanja ob 16.30 uri. Lahko rečemo, da smo izvajali formativno evalvacijo, saj smo
sproti zbirali mnenja svojcev oziroma med potekom sodelovanja in program
74
prilagajali potrebam ciljne skupine. Ustaljena praksa je postala, da se svojci, po
srečanju suportivne skupine oglasijo še na dodatni individualni razgovor. Srečanja so
bila dobro obiskana, svojci so navezali medsebojne stike, izmenjevali so izkušnje in
se družili. Svojci so vedno in sproti poudarjali koristnost in hvalili program.
Osip skupine se je dogajal tudi v letu 2013 (odhajanje članov iz skupine zaradi
premestitve v drugi zavod ali zaradi smrti stanovalca). Tudi v takšnih primerih so
svojci ob odhodu iz skupine izražali svoja pozitivna mnenja o potrebnosti takšnih
srečevanj in vključevanj svojcev. S sodelovanjem so bili zadovoljni. Njihova mnenja
so bila, da so v programu veliko pridobili, tako znanje kot razumevanje za
spremembe pri njihovih svojcih, ki so zboleli z demenco. Svojci so se ob tem naučili
tudi sprejemati spremembe pri stanovalcih.
5.1.3 Zaključek
Vodji programa se skupaj z zaposlenimi na oddelku 2B maksimalno trudimo pri
dejavnostih po programu zato, ker delo v suportivni skupini pripomore k boljšemu
medsebojnemu razumevanju in sprejemanju med stanovalci, svojci in zaposlenimi.
Ugotavljamo, da ima naše delo smisel in je koristno za premagovanje težav svojcev
oseb z demenco. Opažamo, da svojci pogosto prihajajo na obiske, so dobro
obveščeni in sledijo našemu delu; svoje pripombe, mnenja in sugestije nam sproti
povedo. Lahko rečemo, da je delo v skupini pripomoglo k boljši komunikaciji vseh
udeleženih v procesu skrbi za osebe z demenco v našem zavodu. Zadovoljni smo, ker
nam svojci na koncu posameznega srečanja povedo, da so se dobro počutili. Vse
navedeno nam lajša naše vsakdanje delo ter prispeva k boljšemu medsebojnemu
razumevanju. Kazalec uspešnosti je tudi v tem programu zadovoljstvo uporabnikov
oziroma udeležencev.
Pripravila:
5.2. KLUB SVOJCEV
Eden od načinov premagovanja sprememb, ki jih prinese namestitev starega človeka
v institucionalno varstvo za svojce stanovalcev, je sodelovanje v dodatnih programih,
ki jih nudimo kot pomoč pri prilagoditvi in sprejemanju domskega življenja. Eden teh
je v našem domu Klub svojcev.
Klub svojcev je program, ki je namenjen, da se svojci stanovalcev med seboj
povežejo, povedo svoje izkušnje, prisluhnejo izkušnjam drugih svojcev ter se na ta
način vzajemno podpirajo. Srečanja so tako namenjena medsebojni podpori,
opogumljanju, informiranju in izobraževanju.
Klub svojcev v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane je bil ustanovljen leta 2008. V
sodelovanje se je prijavilo 16 svojcev stanovalcev. Voditeljici skupine sva direktorica
Iva Soršak in socialna delavka Tanja Kajtna. Na nekaj srečanjih so sodelovale tudi
pripravnice socialne delavke.
75
Skupina je tako ob koncu leta štela 11 članov. Skupina je stalna in še vedno primerno
velika. Čas in dan srečanj smo izvedli v skladu z planom srečanj za leto 2013.
V letu 2013 smo imeli 3 srečanja. Prvo srečanje je bilo namenjeno predstavitvi
rezultatov ankete o delu kluba v letu 2012, v drugem delu srečanja pa smo si
ogledali film Prijatelja, ki lepo prikaže različnost dveh oseb, tako po osebnostnih
lastnostih kot po socialnem statusu ter njuno sodelovanje in medsebojno pomoč in
učenje drug od drugega. Film je pri vseh navzočih pustil globoke vtise, o katerih smo
spregovorili na drugem srečanju in pri tem izmenjali naše poglede in občutenja ter
izrazili zadovoljstvo z vsebino obeh srečanj. Naslednje srečanje smo imeli v obliki
sprehoda okrog ribnikov na Videžu, ki smo ga zaključili s prijetnim druženjem ob
klepetu in pogostitvi iz naše kuhinje. V povprečju je na srečanjih sodelovalo 8 članov,
tako kot v preteklem letu.
Po zastavljenem programu imamo predvideno tudi evalvacijo srečanj v letu 2013. V
ta namen imava pripravljeno anketo o sodelovanju v Klubu svojcev Doma dr. Jožeta
Potrča Poljčane, ki jo bova izvedli v začetku leta 2014.
Po več letih dela je Klub svojcev trdna prijateljska skupina. V skupini je prisotna
velika mera odprtosti in medsebojnega zaupanja. Očitno je, da daje članom in
voditeljicama moč in izkušnje s katerimi lažje premagujemo težave. To nam
dokazujejo ravno člani skupine, katerih svojci so že umrli, sami pa ostajajo člani in
prenašajo svoje izkušnje na druge ljudi.
Pripravila:
Iva Soršak, univ.dipl.soc.del.
5.3. SESTANKI S SVOJCI
5.3.1. Sestanki s svojci novosprejetih stanovalcev
Večletna praksa Doma je, da nekajkrat na leto povabimo svojce novosprejetih
stanovalcev na skupni sestanek, ki ga vodi direktorica, sodelujejo pa tudi socialne
delavke in vodja Službe zdravstvene nege in oskrbe. Svojcem predstavimo Dom,
domsko življenje, organizacijo in način dela strokovnih in drugih služb, storitve, ki jih
nudimo našim stanovalcem ter vse ostalo, kar jih zanima. Po končanem sestanku
imajo svojci možnost individualnega razgovora z zaposlenimi, ki na sestanku
sodelujemo.
V letu 2013 smo imeli tri takšne sestanke in sicer v januarju, aprilu in novembru.
5.3.2. Skupni sestanki svojcev s predavanji
Dvakrat letno povabimo na skupni sestanek vse svojce. Ponudimo jim strokovno
predavanje na določeno temo ter jih seznanimo z aktualnimi zadevami.
V letu 2013 smo imeli prvi skupni sestanek konec aprila, ko je ga renata Bačer
svojcem predavala o izgubi in našem odzivu nanjo.
76
Drugi skupni sestanek svojcev je bil konec oktobra. Mag. Jože Škrlj je kot
prostovoljcev pri ZDUS predaval na temo demence.
Obisk svojcev na obeh predavanjih je bil velik, prav takšno pa je bilo tudi njihovo
zadovoljstvo s slišanim. Takšni skupni sestanki so za svojce priložnost za neposredno
izmenjavo mnenj, predlogov in informacij. Na teh srečanjih s strani svojcev pogosto
slišimo tudi precej pohval glede našega dela in odnosa do stanovalcev ter dobre želje
za uspešno delovanje Doma v bodoče.
Vse svojce smo povabili tudi na tradicionalno prireditev Dan doma 2013. Njihov odziv
je bil odličen, saj je bilo na prireditvi največ prisotnih v zadnjih desetih letih, preko
500. Prejeli smo številne čestitke za dobro organizirano prireditev in njeno vsebino,
kot tudi za odlično opravljeno delo za uporabnike.
Direktorica:
Iva Soršak, univ.dipl.soc.del.
77

PRILOGA ŠT. 7 K POSLOVNEMU POROČILU DOMA DR. JOŽETA

Transcription

Similar documents

KO VEŠ, DA NISI SAM - Dom starejših občanov Novo mesto

Ohranimo dostojanstvo - Dom starejših občanov Ljubljana Bežigrad

Številka 52

Razvojna strategija DNPG - Dom Nine Pokorn Grmovje

Številka 44

Številka 42

Pod Klobukom št. 14 - Ljubljana Vič – Rudnik

Pod Klobukom št. 13 – 60 let

Srca zaposlenih - Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane

številka 10, december 2013