Kako so nekoč hodili v šolo

Transcription

Kako so nekoč
hodili v šolo
Nataša Majerič Kekec
Kako so nekoč
hodili v šolo
Zgodovina
ptujskih osnovnih šol
Katalog k razstavi
17. november–8. december 2011
Ptuj 2011
Publikacija Zgodovinskega arhiva na Ptuju
Zbirka Katalogi
Kako so nekoč hodili v šolo
Zgodovina ptujskih osnovnih šol
Katalog k razstavi
v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
Izdal in založil:
Zgodovinski arhiv na Ptuju
Zanj:
Katja Zupanič, prof.
Avtorica besedila in razstave:
Nataša Majerič Kekec
Lektorirala:
mag. Darja Gabrovšek Homšak
Oblikovanje kataloga in razstave:
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
373.3(497.4Ptuj)(091)(083.824)
MAJERIČ Kekec, Nataša
Kako so nekoč hodili v šolo :
zgodovina ptujskih osnovnih šol :
katalog k razstavi / Nataša Majerič Kekec.
- Ptuj : Zgodovinski arhiv, 2011. (Publikacije Zgodovinskega arhiva Ptuj. Katalogi)
s.kolibri
Tisk:
Repro studio Lesjak
Naklada:
300 izvodov
ISBN 978-961-6305-17-4
Ptuj 2011
258623488
Razstavo in izid kataloga je omogočilo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Uvod
Velik del našega odraščanja je povezan s šolo. Čeprav smo na
začetku »morali« hoditi v šolo, se je »moram« čez čas spremenil v
»želim«. Tam so bili naši prijatelji, naše prve ljubezni, učitelji, ki so
nas spodbujali in nam dajali upanje ter veselje do vedeti še več.
Odpirali so se nam novi svetovi, nova spoznanja, dosegli smo več,
kot smo mislili, da zmoremo. Vsak izmed nas ima svoje spomine
na šolo, vsem pa nam je skupna nostalgija po šolskih časih.
Začetki načrtnega izobraževanja na Ptuju so prvič omenjeni v mestnem statutu
iz leta 1513. Tej šoli so sledile protestantska, pa mestna in župnijska šola ter
šola za okoliške otroke. Šele v času cesarice Marije Terezije so šole postale
državna skrb. Tedaj so jih morali ustanavljati na podlagi zakona. Običajno so
bile to eno- ali dvorazredne šole z enim ali dvema učiteljema, ki so učence
učili pisati, brati in računati. Na Ptuju je bila osnovna šola, ustanovljena leta
1778, namenjena otrokom nemške narodnosti, leta 1790 pa so se jim pridružili
še slovenski otroci. Leta 1843 sta se šoli ločili in šli druga ob drugi skozi zgodovino. Tako smo imeli na Ptuju že sredi 19. stoletja dve šoli, eno z nemškim
učnim jezikom, drugo s slovenskim. Konec 19. stoletja sta se obe šoli ločili na
šoli samo za dečke in samo za deklice. Vmes je nastala šola na Bregu. Tako je
ostalo v glavnem do druge svetovne vojne, po njej pa so na Ptuju v presledkih
nastale štiri osnovne šole, ki imajo odprta vrata še danes.
5
Kako so nekoč
hodili v šolo
Zgodovina
Začetki šolstva na Ptuju
Začetki načrtnega izobraževanja v mestu Ptuj so prvič
omenjeni v mestnem statutu iz leta 1513, v katerem
je zapisano, da naj mestni sodnik in mestni svet na
Ptuju nastavita sposobnega učitelja, mu izročita šolo
z vsem pripadajočim ter mu ukažeta, naj opravlja to,
kar od njega zahteva služba.1
V srednjem veku so se po večjih mestih, ob stolnicah in samostanih pojavljale
zasebne cerkvene šole, namenjene vzgoji redovniškega naraščaja, včasih pa
so celo sprejemale plemiške otroke. Župnijske šole so bile namenjene slovenskim otrokom, ki so jih učili petja psalmov, branja bogoslužnih obrazcev
in seznanjanja z verskimi nauki. Predvsem so bile namenjene duhovniškim
kandidatom. Poučevali so cerkovniki in organisti.2
Protestantizem je tudi na Ptuju prinesel prve slovenske šole. Njihov namen
je bil, da se otroci priučijo branja Svetega pisma in evangelijev. Iz protestantske dobe je znano ime učitelja Wagmeistra, ki je učil na protestantski šoli.
Tej je sledila mestna šola, ki jo je vzdrževal župnik, da bi zatrl in preprečil
protestantstvo. Pozneje jo je vodil Jože Prandt (med letoma 1684 in 1687),
za njim je na Ptuju učil Boštjan Zarpfl (1687–1713), njega pa je nasledil Janez
Pergar (1732–1761).3 Šola je leta 1789 za eno leto prenehala delovati, nato
pa je bila nameščena v minoritskem samostanu. Leta 1778 se je v Gradcu
za učitelja izobrazil Janez Arbeiter, za njim kantor Gregor Neuweth, ki je
po letu 1778 iz stare šole ustvaril ptujsko trivialko. Stala je poleg mestne
cerkve, leta 1790 pa se je preselila v ordonančno hišo.4 Tedaj so se nemškim
otrokom pridružili slovenski in se leta 1796 preselili v minoritski samostan.
Občina je za najem učilnice plačevala najemnino.5
Osnovna šola za okoliške kraje je bila ustanovljena pri župniji sv. Ožbalta.
Znana so imena učiteljev, ki so poučevali leta 1730, in sicer Anton Franc
Krepek, Andrej Rajšp, Janez Miha Ganster, Andrej Markovič, Jurij Krejač.
Župnija in šola pri sv. Ožbaltu sta bili leta 1789 razpuščeni, slednja pa se je
leta 1790 združila v mestno nemško šolo.6
1 Hernja Masten, Marija, Kos, Dušan: Statut mesta Ptuja 1513, Viri 3, Zgodovinski arhiv
Ptuj, Ptuj, Ljubljana, 1999, str. 73, fol. 4, člen 9.
2 Ciperle, Jože, Vovko, Andrej: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski
muzej, Ljubljana, 1987, str. 12.
3 Bojc, Etbin: Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju sedanje občine Ptuj.
V: Poetovio - Ptuj, 69–1969, Zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici, Založba Obzorja
Maribor, 1969, str. 227.
4 V Prešernovi ulici, danes stoji na njenem mestu Osnovna šola Olge Meglič.
6 Prav tam, str. 232.
6
7
Normalke so bile šole, ustanovljene v glavnih deželnih mestih; na njih so
učili podobne predmete kot v prejšnjih dveh šolah, le v večjem obsegu.8
Minoritski samostan – prostor, v katerem je potekal pouk
(ZAP, Fototeka, mapa 2/I, št. F-60)
Šolska obveznost je zajemala otroke od 6. do 12. leta, bila je zaželena, ne pa
tudi obvezna, dopuščala je izjeme in za izostanek ni predvidevala nobenih
kazni. Kmečki otroci so lahko zaradi obveznosti doma hodili v šolo le v
zimskem času. Trivialne šole na podeželju si običajno niso mogle privoščiti
več kot enega učitelja in ene učilnice. Učence so razdelili v dve skupini, starejši
so obiskovali pouk dopoldan, mlajši popoldan. Učni jezik je bila nemščina
in ponekod tudi slovenščina. Vzdrževanje osnovnih šol je država prenesla
na krajevne oblasti (občine in zemljiške gosposke), ki so se tej obveznosti
izogibale. Učitelji so si tako morali poiskati dodatne vire za preživetje (dodatne vire zaslužka so si iskali kot cerkovniki, krojači, godci, krčmarji), ni
pa jim bilo treba služiti vojaškega roka. V letih 1781 in 1787 je bila vpeljana
šolnina, vendar so imeli učitelji težave pri pobiranju denarja. Pomanjkanje
denarja je bilo velika ovira pri razvoju šolskega sistema. Šole so na najnižji
stopnji nadzorovali krajevni šolski nadzorniki (običajno so bili to župniki9),
za okrožje so bili pristojni okrožni šolski nadzorniki in na ravni dežele
deželna šolska komisija.10 Leta 1776 je šolska komisija ustanovila glavne
šole v Mariboru in Celju, vsako s po tremi učitelji in katehetom, v Radgoni,
Slovenski Bistrici in na Ptuju pa s po dvema učiteljema in katehetom. Po vseh
drugih krajih naj bi nastale trivialke s po enim učiteljem in katehetom.11
Uvedena je bila splošna šolska obveznost
Cesarica Marija Terezija je želela, da se podložniki seznanijo predvsem s
svojimi dolžnostmi do države, da bodo bolje gospodarili in laže plačevali
davke. Z gmotnim in umskim napredkom ljudstva je želela izboljšati stanje
državne blaginje.7 Njena želja, da šolstvo je in ostane državna stvar, je leta
1774 pripeljala do Obče (splošne) šolske uredbe opata Ignaca Felbingerja.
Uredba je v državi uvajala tri vrste šol. Najnižje in najmanj zahtevne so bile
enorazredne trivialne ali podeželske osnovne šole, ustanovljene v vsaki
župniji, v kateri je v premeru pol ure hoda živelo sto za šolo sposobnih
otrok. Na teh podeželskih šolah so poučevali verouk, branje, pisanje,
računanje, posvetno moralo in osnovne pojme gospodarstva. Namenjene so
bile opismenjevanju prebivalstva. Če so otroci šolanje hoteli nadaljevati, so
morali obiskovati večrazredno glavno ali mestno šolo, ki je bila namenjena
predvsem meščanskim otrokom in na kateri so poleg omenjenih predmetov
poučevali še nemško slovnico, elemente latinščine, naravoslovja, gospodarstva,
zgodovine, zemljepisa, osnove geometrije, stavbarstva, mehanike in risanja.
7 Bojc, Etbin: Začetni razvoj osnovnega šolstva na Slovenskem, ob 200-letnici
terezijanskih šol. V: Kronika, leto 1974, let. 22, zv. 3, str. 181–182.
8
Novi šolski zakoni
Leta 1805 je izšel drugi avstrijski osnovnošolski zakon (Politična šolska
ustava), ki ga je pripravil Slovenec Jožef Špendov. Veljal je do leta 1869, njegovi
najvažnejši ukrepi pa so bili razvijanje rednih in nedeljskih osnovnih šol.12
Za položaj šolstva je bilo pomembno sodelovanje države s Cerkvijo, ki je
pomagala pri razširitvi šolske mreže, saj so ji ljudje bolj zaupali. Trivialne
šole (ki so bile še vedno enorazredne) so na podeželju pogosto imenovali
muzej, Ljubljana, 1987, str. 39–40.
9 Okoliš, Stane: Zgodovina šolstva na Slovenskem, str. 44.
11 Bojc Etbin: Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju sedanje občine Ptuj.
12 Ciperle, Jože, Vovko, Andrej, Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski
9
župnijske.13 Za šole so morali v glavnem skrbeti občine in zemljiški gospodje
ter šolski patroni.14
Z odlokom Študijske dvorne komisije iz leta 1816 so postale nedeljske šole
obvezne za vse otroke od 12. do vključno 15. leta in za oba spola. Namenjene
so bile utrjevanju znanja iz osnovne šole, izpopolnjevanju v nemščini in
seznanjanju s koristnimi kmetijskimi nauki. Učitelji so morali tako prevzeti
še eno uro pouka ob nedeljah, včasih so jim pomagali tudi duhovniki.
Poučevali so v slovenskem jeziku. Na podeželju so učitelji še vedno živeli
predvsem od cerkovniških dohodkov, skoraj glavni vir dohodka pa je bila
šolnina, vendar so jo starši težko plačali. V mestih je bil glavni vir dohodka
že poučevanje. Na slovenskem Štajerskem so bile samo nemške šole, nedeljske
pa so bile povsod v glavnem slovenske.15
Leta 1869 je bil sprejet tretji osnovnošolski zakon, ki je z nekaterimi popravki
veljal do konca monarhije, pri nas pa še po vojni do sprejetja novega zakona
o narodnih šolah leta 1929. Na podlagi avstrijskega zakona so bili sprejeti
deželni šolski zakoni (za Štajersko leta 187016). Ukinjene so bile trivialke,
glavne šole in normalke ter vpeljane meščanske in splošne ljudske šole.
Ljudske so se delile glede na število učiteljev na eno-, dvo-, tri-, štiri- … in
osemrazrednice. Meščanske šole (ki so nasledile nekdanje glavne šole) so
ustanavljali predvsem v mestih. V meščansko šolo so učenci lahko vstopili
po končanih petih razredih osnovne šole in je trajala tri leta, učencem pa je
dajala predvsem znanje, ki so ga potrebovali, če so želeli delati pri obrtnikih
in trgovcih. Šole so postale državne in deželne ustanove, Cerkev je izgubila
svojo vlogo pri vodenju in nadzorovanju. Za ustanavljanje in vzdrževanje šol
so bile v prvi vrsti zadolžene občine, ki pa tega bremena niso mogle vedno
nositi. Posledica tega so bile slabo opremljene šole. V vsaki šolski občini
so morali ustanoviti krajevni šolski sklad, ki ga je upravljal krajevni šolski
svet. V sklad so se med drugim stekali prostovoljni prispevki, dediščine in
volila, občinske doklade, razni prispevki posameznikov in društev. Sredstva sklada so bila namenjena za financiranje tekočih šolskih potreb in le
izjemoma za učiteljske plače, saj je denar za slednje dajal okrajni šolski sklad
(torej dežela). Šolnino je pobiral župan tedensko ali mesečno ter jo moral
ob koncu meseca izročiti krajevnemu šolskemu svetu. Revni otroci so bili
delno ali v celoti oproščeni plačevanja šolnine, prav tako je ni bilo treba
plačati staršem, ki so imeli več kot dva šoloobvezna otroka. S 1. oktobrom
13 Okoliš, Stane: Zgodovina šolstva na Slovenskem, str. 59.
16 Deželni zakonik za Štajersko, št. 15/1870.
10
1874 je bila šolnina ukinjena.17 Nadučitelj je vsako leto med počitnicami
po vaseh opravil šolsko popisovanje. Popisal je dečke in deklice, ki so bili
sposobni za šolo.18 Ministrstvo za bogočastje in nauk je bilo vrhovna oblast na področju šolstva za vso državo. Za šolstvo v kronovinah so skrbeli
deželni šolski sveti, za šolstvo v okrajih pa okrajni šolski sveti. Skrb za šole
v posameznih šolskih okoliših so prevzeli krajevni šolski sveti.19 Nadzor
nad pedagoškim stanjem šol so opravljali šolski inšpektorji, nadzor nad
vzgojo pa šolski sveti.20
Učitelji niso smeli več opravljati del, ki bi škodila njihovi časti in ugledu.
Dobili so boljšo izobrazbo (štiriletno učiteljišče je bilo v Mariboru in
Ljubljani). Učiteljice so postale enakopravne svojim kolegom glede možnosti
poučevanja, ne pa tudi v višini plačila, ki je bilo za 40 % nižje kot pri učiteljih.
Za upokojene učitelje je bilo slabo poskrbljeno vse do leta 1870, ko je bil na
podlagi zakona ustanovljen pokojninski sklad, iz katerega so se plačevale
pokojnine, odpravnine, pokojnine sirotam in vdovam učiteljev.
Uveljavila se je osemletna obvezna osnovna šola od 6. do 14. leta. Šole so
ustanavljali povsod, kjer je bilo v petletnem obdobju več kot 40 otrok, ki
so imeli 4 km ali več do najbližje šole. Šolo je vodil učitelj laik – nadučitelj.
Navadno mu je pripadalo dvosobno stanovanje, ki je bilo v šolskem poslopju.
O jeziku na šolah so odločali deželni šolski sveti po nasvetu občine (ponekod
je imela prednost gospodarska moč prebivalstva pred številčnostjo).
Šolska dokumentacija
Ob koncu 18. stoletja je začela nastajati predpisana šolska dokumentacija,
ki se po letu 1848 ni več bistveno spreminjala. Uradni šolski spisi so bili
šolska matica, skupni pregled, katalog, razrednica ponavljalne šole, tednik, šolsko naznanilo (spričevalo), zaznamek šolskih zamud, izpustnica,
odhodnica, spisek ubožnih knjig, spisek izposojenih ubožnih knjig, imenik
knjig učiteljske knjižnice, imenik šolarske knjižnice ter navodilo, kako
pisati šolsko kroniko.21
Šolsko spričevalo se je imenovalo »Šolsko naznanilo« (še v času Kraljevine
SHS). Izdajali so ga ob koncu vsakega četrtletja ter ob koncu šolskega leta
za vsa četrtletja skupaj. Ob koncu šolanja so učenci dobili »Odpustnice«
17 Deželni zakonik za Štajersko, št. 32/1874.
18 Zgodovinski arhiv na Ptuju (dalje ZAP), OŠ Mladika, šk. 46, Kronika Deške šole Ptuj
1878–1899.
19 Gorup, Josip: Iz bojev za narodno šolstvo v Ptuju in okraju. V: Spominski list
septembrskih dogodkov, Ptuj, 8., 9., 10. september, 1933, str. 13.
11
(Entlassungs-Zeugnis), na katerih je bilo zapisano, da so zadostili zakonski
obveznosti obiskovanja šole. Tudi te so bile v nemškem jeziku ali dvojezične.22
Šolsko leto
Šolsko leto se je začelo 1. novembra in je trajalo do 15. septembra.23 Šole
prosti dnevi so bile velike počitnice med 16. septembrom in 1. novembrom,
nedelje, četrtki (ali na Štajerskem po krajevnih razmerah sreda in sobota
popoldan) in zapovedani cerkveni prazniki ter še 18. avgust (v župnijski
cerkvi je potekala slovesna maša ob rojstnem dnevu cesarja Franca Jožefa), 4.
oktober (god cesarja Franca Jožefa), 2. in 19. november (god cesarice Elizabete).
Iz šolskih kronik, ki so jih pisali šolski upravitelji, pa lahko vidimo, da se je
pouk vsaj na ptujskih šolah začel 15. septembra ter končal konec julija.24 Če
je bil na Štajerskem pouk samo dopoldan, v tednu ni bilo prostega dneva.25
Pouk je trajal v dopoldanskem času od 8. do 12. ure, popoldan pa od 13. do
15. ure. Ker so morali učenci pomagati pri košnji in drugih poljskih delih,
je bil pouk včasih prekinjen tudi za več dni.26 Božične počitnice so trajale
med božičem (24. decembrom) in novim letom (1. januarjem), sledile so
velikonočne počitnice (od velike srede do velikonočnega torka) ter binkoštne
počitnice (od sobote do binkoštnega torka).27 Šolsko leto se je začelo in
končalo s sveto mašo za vse učence in učitelje.28
Šolski pripomočki
Do leta 1870 je pouk v glavnem potekal po ustni metodi, takrat pa je bila
uvedena metoda pisanja in branja.29 Prvi učni načrt je bil šolam predložen
leta 1872. Pri pouku so uporabljali Abecednik za slovenske šole, Računico
dr. Močnika I–IV, Začetnico (Mikložič), Slovensko-nemško slovnico I–II,
Berilo I in II. V šolskem letu 1893/94 se omenja uporaba novih knjig, in
sicer Slovenska slovnica za obče ljudske šole (napisal Peter Končnik) in
Tretja računica (Močnik). V šolskem letu 1905/06 se omenjajo nove knjige:
Jezikovna vadnica I in II (H. Schreiner in dr. Bezjak), Računica za avstrijske
obče ljudske šole nižje stopnje (predelala Kraus in Habernal). V šolskem
letu 1909/10 se je uporabljala še Čitanka za obče ljudske šole II (napisala H.
Schreiner in Fr. Hubad). Pri učenju verouka so uporabljali Mali in Veliki
Zaključno spričevalo/odpustnica štirirazredne Dekliške ljudske šole Ptuj, 1893
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 3, ovoj 61, Entlassung-Zeugnis vierklasigen
allgemeinen Mädchen Volksschule zu Pettau)
22 ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 3, ovoj 63, Zaključno spričevalo trirazredne ljudske šole
pri Sv. Barbari v Halozah – dvojezično ter Zaključno spričevalo štirirazredne dekliške
ljudske šole na Ptuju.
12
23 ZAP, Zbirka Franca Goloba, Popotnikov Koledar za slovenske učitelje, uredil Mihael J.
Nerat, Maribor, 1894/95, str. 42.
24 ZAP, OŠ Mladika, šk. 46, Šolska kronika Deške šole na Ptuju 1878/79–1899/90 in
1890/91–1957/58
Nerat, Maribor, 1894/95, str. XIV.
26 Jurkovič, Nada: Zgodovina šole v luči kronike (1878–1910). V: Destrnik, čas, ljudje,
dogodki, Destrnik, Občina, 2006, str. 164.
Nerat, Maribor, 1894/95, str. XIV.
28 ZAP, OŠ Mladika, Šolska kronika Deške osnovne šole Ptuj 1899–1958.
29 Jurkovič, Nada: Zgodovina osnovne šole v luči kronike (1878–1910). V: Destrnik, čas,
ljudje, dogodki, Destrnik, Občina, 2006, str. 164.
13
katekizem ter Zgodbe Svetega pisma. Šola je najbolj revnim učbenike posojala
iz svojega učbeniškega sklada.30
Predmeti
Na podlagi formularja izkaza vzorne šole na Ptuju lahko ugotovimo, kateri
predmeti so se ocenjevali v ljudskih enorazrednih šolah. Takrat so poučevali
verouk, pisanje in branje (poznavanje črk, črkovanje z uporabo pravil,
branje s spraševanjem, začetno pisanje, pisanje gotice, pravilno govorjenje,
osnovne besedne vrste nemškega jezika) ter računanje (na pamet ter začetne
osnove računanja).31
Predmetnik v ljudskih šolah se je z novim zakonom iz leta 1869 razširil
s prirodoslovjem (naravoslovjem), prirodopisom, 32 zemljepisom in zgodovino, geometrijo, risanjem, petjem in telovadbo za dečke ter ročnimi
deli za deklice. Učenje jezika se je delilo na učni jezik ter na drugi deželni
jezik (slovenščina).33
V 19. stoletju je bilo ocenjevanje opisno. Ocenjevali so obnašanje,
pridnost/marljivost ter napredek pri posameznih predmetih. Obnašanje
je bilo lahko zelo primerno, primerno, manj primerno in neprimerno.
Marljivost se je ocenjevala z vztrajno, zadovoljivo, nestanovitno, premalo.
Napredek predmetov se je ocenjeval z zelo dobro, dobro, zadostno, komaj
zadostno, nezadostno.
V šolskem letu 1908/09 se je začelo številčno ocenjevanje. Ocene so bile
od 1 do 5 (1 je bila najboljša ocena), ocenjevali pa so vedenje (ki je lahko
bilo hvalevredno (1), dobro (2), primerno (3), manj primerno (4) in neprimerno (5)), marljivost (ki je lahko bila vztrajna (1), zadovoljiva (2), zadostna
(3), nestanovitna (4) in premajhna (5)), napredek (ki je lahko bil prav dober
(1), dober (2), zadosten (3), komaj zadosten (4) in nezadosten (5)) ter zunanjo
obliko pisnih nalog (ki je bila lahko prav lepa (1), lepa (2), manj lepa (3), ne
lepa (4) in nemarna (5)).34
30 Jurkovič, Nada: Zgodovina osnovne šole v luči kronike (1878–1910). V: Destrnik, čas,
ljudje, dogodki, Destrnik, Občina, 2006, str. 164.
31 ZAP, Zbirka muzejskega društva, šk. 41, oznaka MD IV–1/1, Formular vzorne šole na
Ptuju, 18.
32 Učni predmet, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo (veda o človeškem
telesu), SSKJ, gesli prirodopis in somatologija.
33 ZAP, Deška šola v Ptuju, šk. 6, Katalog za leto 1908/09 za 5. razred.
34 Prav tam.
14
Redovalnica 1. razreda Deške ljudske šole Ptuj, prva stran, 1881/82
(ZAP, Deška šola Ptuj, šk. 2, Katalog I. Klasse, 1881/82)
15
Nastanek in razvoj
Ljudske šole z nemškim
učnim jezikom
Leta 1870 se je šola preimenovala v Štirirazredno ljudsko šolo (Vierklassige
städtische Volksschule zu Pettau). Leta 1873 sta se odprli dve vzporednici za
deklice, naslednje leto tretja vzporednica ter leta 1877 še četrta vzporednica
za deklice. Leta 1878 se je šola delila na štirirazredno Dekliško in petrazredno
Deško šolo. Ker je primanjkovalo prostora, so v šolskem letu 1887/88 zgradili
novo šolsko poslopje (v Raičevi ulici, danes je v tej stavbi OŠ dr. Ljudevita
Pivka) za potrebe Deške osnovne šole. Šola je imela šest učilnic.40 Konec
19. stoletja so na njej poleg upravnika Jakoba Ferka poučevali še Boštjan/
Sebastian Krajnc, Franc Suher, Ivan/Johan Lackner ter Jožef/Josef Metzinger.
S šolo so bili združeni 1. in 2. razred obrtne nadaljevalne šole ter 3. razred
pripravljalne trgovske šole.41
Mestna ljudska šola Ptuj/
Deška ljudska šola Ptuj
(z nemškim učnim jezikom) 1787–1958
1787–1918
V letih 1787–1809 sta bili na Ptuju dve učilnici z dvema učiteljema, pouk
je potekal v nemškem jeziku. Leta 1796 se je župnijska šola (Pfarrschule)
združila z enorazrednico za otroke iz okolice, ustanovljeno leta 1792, v enotno
šolo. Ob združitvi sta obe šoli postali dvorazredni. Na tej šoli so poučevali v
nemškem jeziku. Nova šola je imela prostor v minoritskem samostanu, nato
v mestni hiši, pa spet v samostanu. Učitelj Josef Gerhold, ki je v Mariboru
leta 1784 naredil izpit za učitelja, je poučeval med letoma 1788 in 1821. Pouk
je bil utrakvističen35 od leta 1842 pa vse do leta 1920.36 Leta 1843 sta se šoli
ločili. Župnijska (meščanska) šola se je leta 1850 preimenovala v Glavno
šolo, njen patron je bil deželni knez, lastne prostore pa je dobila šele leta
1853 (v stari mežnariji pri mestni cerkvi37). Učitelje je nastavljal magistrat
in jih tudi plačeval. Prvi ravnatelj je bil ptujski kanonik Jakob Standegger.
Šolo je v prvih desetih letih obiskovalo 1631 dečkov in 888 deklic ter še 135
vajencev.38 Standeggerja je kot vodja nasledil mestni kaplan Jakob Meško,
njega pa vikar Andrej Vuk. Vodji šole sta bila še Anton Amschl (1867–1874)
in Jakob Ferk (1874–1898). Leta 1898 je vodja šole postal Anton Stering in to
ostal do leta 1904, ko ga je nasledil Johan Wolf, ki je bil vodja do leta 1919.39
35 V stari Avstriji smer, ki zagovarja raznarodovalno dvojezičnost, zlasti v šolstvu.
37 Jurkovič, Nada: Historiat fonda Deška šola v Ptuju. V: register fondov ZAP.
38 B
ojc Etbin, Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju sedanje občine Ptuj.
39 Slovenski šolski muzej, mapa Deška ljudska šola Ptuj, Zgodovina deške ljudske šole.
16
Zgradba Deške šole Ptuj na razglednici, 1900 (ZAP, Zbirka razglednic, št. 872)
1918–1941
Leta 1919 so bili nemški učitelji odpuščeni in nadomestili so jih slovenski. Na
šoli so učili Josip Gorup, Franc Šegula (leta 1920/21 odšel na deško meščansko
šolo), Drago Rustja, Lojzka Kocmut, Marija Menard ter Marija Jurman, ki je
bila premeščena na dekliško meščansko šolo in jo je nadomestila Štefanija
40 ZAP, zbirka Šolski listi in popisnice, št. popisnice 24, Kronika Deške osnovne šole v
Ptuju.
Nerat, Maribor, 1894/95, str. 11.
17
Jerše. Naslednje leto je prišel na šolo še Ivo Jančič (leta 1920/21 premeščen
na deško šolo Ptuj okolica). Za vodjo šole je bil imenovan Josip Gorup, ki
je ostal na šoli kot vodja do leta 1925, ko ga je nasledil Uroš Peček. Učence
so razdelili po narodnosti. Na šoli so ostali dečki nemške narodnosti, dečki
slovenske narodnosti pa so se zamenjali z deklicami nemške narodnosti, ki
so prišle z Dekliške ljudske šole.42 Šola je bila petrazredna Mestna mešana
nemška ljudska šola. Učni jezik je bila nemščina, slovenščino so poučevali
od tretjega šolskega leta dalje. V šolskem letu 1918/19 so na šoli lahko ostali
tudi učenci slovenske narodnosti, nato pa je višji šolski svet izdal odlok,
da lahko obiskujejo šolo samo otroci, katerih starši so nemške narodnosti.
Nekaj otrok je prišlo tudi iz ukinjene breške šole. V šolskem letu 1918/19 je
šolo obiskovalo 169 otrok, 80 dečkov ter 89 deklic. Ker pa je primanjkovalo
otrok nemške narodnosti, je imela šola leta 1919 tri razrede (vpisalo se je
43 dečkov in 45 deklic), leta 1920 pa samo še dva (poučevala sta Štefanija
Jerše in Josip Gorup). Leta 1921 sta se mešana nemška in mešana slovenska
osnovna šola spremenili v Deško in Dekliško osnovno petrazredno šolo,
vsaka s po enim nemškim oddelkom (oktobra 1921 sta se oba nemška razreda
združila v en razred, deška šola pa je postala šestrazredna). Vodstvo Deške
šole je prevzel Josip Gorup. Na šolo so prišli naslednji učitelji: Uroš Peček
(šolski upravitelj je bil v letih med 1925 in 1933/34), Andrej Baša, Mirko
Majcen, Edvard Praprotnik, Rado Komac in Milica Nežić, ki je poučevala
srbohrvaščino, ter Nike Flere.43 Leta 1925 je bil nemški oddelek dokončno
ukinjen (premalo otrok), prav tako je bil ukinjen (začasno) šesti razred Deške
šole. Na šolo sta kasneje prišla še Štefanija Jerše in Karol Pahor (kasneje je
bil dodeljen Glasbeni matici), Marija Kostanjevec in Justina Bezjak sta bili
otroški vzgojiteljici. Z Deško šolo je bila združena Obrtno nadaljevalna šola
za vajenke in vajence vseh obrti.44 V isti stavbi je bil tudi otroški vrtec.45
V šolskem letu 1935/36 je postal šolski upravitelj Ljudevit Musek, ki je na
tem mestu ostal do šolskega leta 1939/40.46
Tik pred vojno je imela deška šola 180 dečkov. Delovala je v lastnem poslopju.
Učitelji so bili Štefanija Jerše, Ljudevit Musek, Andrej Baša, Edvard Praprotnik, Uroš Peček ter Antonija Musek. Šola je imela štiri razrede nižje in
dva razreda višje osnovne šole. V šolskem letu 1941/42 se je preimenovala
v Glavno šolo za dečke v Ptuju (Hauptschule für Jungen in Pettau) in je
imela prostor v Deški šoli.47
42 ZAP, OŠ Mladika, šk. 47, Kronika Državne dekliške narodne šole.
43 ZAP, OŠ Mladika, šk. 46, Šolska kronika Deške osnovne šole Ptuj 1899–1958.
44 Prav tam.
45 ZAP, zbirka Šolski listi in popisnice, št. lista 24, Kronika deške šole v Ptuju.
47 Slovenski šolski muzej, mapa Deška ljudska šola Ptuj, Podatki o dogodkih na šoli za
časa domovinske vojne.
18
1941–1945
Do konca šolskega leta 1940/41 je okupator še pustil staro ureditev osnovnih
šol. Deška šola je bila v lastnem poslopju, dekliška v Mladiki, deška in
dekliška okoliška sta bili prav tako v lastnem poslopju. Vsaka šola je imela
po pet razredov. V šolskem letu 1941/42 so Nemci zbrali vse dečke v deški
osnovni šoli, vse deklice pa v okoliški šoli. Mestni otroci so hodili v šolo
dopoldan, iz okolice pa popoldan.48
1945–1958
Ker se je takoj po osvoboditvi na Ptuj vrnil del učiteljev, se je pouk začel že
25. maja in je trajal do konca julija. Organizirati ga je začel Ljudevit Musek,
upravnik pred vojno, ki je bil nato premeščen v Sela pri Ptuju.49 Deška in
dekliška osnovna šola sta se po vojni združili v Mestno mešano osnovno
šolo. Vpisanih je bilo 265 otrok, ki so bili razdeljeni v pet oddelkov. Stavba
okoliške šole je bila neuporabna, zato se je šola preselila v nekdanjo Deško
osnovno šolo, ki je tudi imela požgan en razred. Vse oddelke sta na začetku
poučevala Andrej Kovač in Drago Zupančič, ki je prevzel upraviteljstvo,
kasneje pa so se jima pridružili še Terezija Vindišman, Julka Kancler, Ivan
Vadnjal, Ciril Kafol, Štefanija Jerše in Antonija Musek (ki sta naslednje
leto odšli na druge šole). Z novim šolskim letom 1945/46 so bili na šoli
zaposleni še Ivan Stropnik, Andrej Baša, Verena Nemce, Ana Vadnjal. V. d.
upravitelja je postal Andrej Žvan, ki ga je v šolskem letu 1947/48 zamenjal
Mirko Majcen. Šola je imela 301 učenca v petih razredih, kasneje se je vsak
razred razdelil v dva oddelka. Pouk je potekal dvoizmensko. En razred je
bil namenjen bosanskim otrokom (15 dečkov in 28 deklic). V šolskem letu
1946/47 je bilo ob koncu šolanja na šoli 387 učencev v štirih razredih nižje
ter v dveh razredih višje osnovne šole.50
S šolskim letom 1947/48 sta bili okoliška in mestna šola združeni v novo
šolo z imenom Osnovna šola v Ptuju. Upravitelj je postal Mirko Majcen
(kot upravitelj je ostal na šoli do leta 1952). Deset oddelkov je imelo svoje
prostore v nekdanji okoliški šoli, deset pa v nekdanji mestni šoli. V šestih
razredih (razdeljenih v 20 oddelkov) je bilo 847 otrok (442 dečkov ter 405
deklic). Na Osnovni šoli v Ptuju so poučevali Neža Venderl, Janja Šegula,
Katica Šebart, Neda Tominc, Ana Poznik, Josipina Stefanciosa, Mira Dernač,
Ivana Čič, Berta Faganeli, Verena Kolarič, Ana Hasl, Zora Švajger, Milojka
Alič, Matilda Flajšaker, Julka Kancler, Berta Kosmač, Ivan Vadnjal, Terezija
Vindišman, Albin Čič, Marta Peček, Katica Bračko, Dana Žagar, Andrej
Žvan, Sabina Meliva. V nedeljo, 31. oktobra 1948, je bila svečana otvoritev
48 Z
AP, OŠ Mladika, šk. 46, Šolska kronika Deške osnovne šole Ptuj 1899–1958.
49 Prav tam.
19
obnovljene Mladike in osnovna šola se je preselila vanjo. Pouk je potekal
samo dopoldan, saj je bilo v poslopju dvajset učilnic ter velika telovadnica,
pionirska soba in kuhinja.51 V šolskem letu 1948/49 je bil zaradi uvedbe
sedemletke ukinjen peti razred, v naslednjem šolskem letu pa še šesti. V
šolskem letu 1952/53 je upravitelja Mirka Majcna zamenjal Janez Arsenjak,
njega pa marca 1953 učitelj Vlado Klemenčič. S šolskim letom 1954/55 je
upraviteljstvo šole prevzela učiteljica na šoli Kristina Šepec. V šolskem
letu 1953/54 je bil po načelih družbenega samoupravljanja na Osnovni
šoli v Ptuju ustanovljen šolski odbor. Njegova naloga je bila, da pri vzgoji,
pouku in upravi šole sodelujejo poleg učiteljev tudi starši in razne družbene
organizacije. Predsednik šolskega odbora je sodeloval pri sestavi šolskega
proračuna, ustanovitvi šolske kuhinje (v šolskem letu 1956/57), organizaciji
roditeljskih sestankov, pripravi novoletne jelke, skrbel je za zdravje, higieno
in uspeh otrok. Junija 1958 je komisija pri Občinskem ljudskem odboru
ustanovila štiri osnovne šole. Poimenovala jih je Ptuj I, Ptuj II, Ptuj III
in Ptuj IV. Kasneje so jih preimenovali v Osnovno šolo Toneta Žnidariča,
Osnovno šolo Jožeta Lacka, Osnovno šolo Franca Osojnika in Osnovno
šolo Ivana Spolenjaka.52
Dekliška ljudska šola Ptuj
(z nemškim učnim jezikom) 1878–1945
1853–1878
Lastne prostore je mešana mestna šola dobila leta 1853 (imenovala se je
Vierklassigen Städtische Volksschule zu Pettau), in sicer v stari mežnariji pri
mestni cerkvi.53 Od leta 1850 se je imenovala Glavna šola, njen patron pa je
bil deželni knez. Učitelje je nastavljal in tudi plačeval magistrat. Njen prvi
ravnatelj je bil Jakob Standegger. V tem času so se učitelji lahko izobrazili
za svoj poklic na glavnih šolah v Celju in Mariboru. Leta 1873 sta se odprli
dve vzporednici za deklice, naslednje leto tretja ter leta 1877 še četrta.
1878–1918
Leta 1878 se je šola razdelila na štirirazredno dekliško in petrazredno
deško šolo.54 Ker je stavba mestne (glavne) šole kmalu postala pretesna, so
v šolskem letu 1887/88 zgradili novo šolsko poslopje s šestimi učilnicami
za potrebe Deške osnovne šole. V starih prostorih je od leta 1888 ostala
51ZAP, OŠ Mladika, šk. 46, Šolska kronika Deške osnovne šole Ptuj 1899–1958.
52 Prav tam.
53 Jurkovič, Nada: Historiat fonda Deška šola v Ptuju. V: register fondov ZAP.
54 ZAP, zbirka Šolski listi in popisnice, št. popisnice 24.
20
Zapis 1. učiteljske konference Mestne dekliške ljudske šole v Ptuju za šolsko leto 1882/83,
kot upravnik je podpisan Franc Löschnigg (ZAP, Dekliška meščanska šola v Ptuju, šk. 5,
št. 86, Conferenz Protokolle Städtischen Mädchenvolksschule in Pettau)
21
samo še dekliška šola, ki se je leta 1902 preselila v novozgrajeno stavbo z
internatom ob Dravi (danes OŠ Mladika). Na šoli so konec 19. stoletja (1895)
učili Viktoria Zurhaleg kot upravnica, Franc Löschnigg (nekdanji upravnik),
Leopoldina Mayer, Maria Strobach, Rozina Vettori.55 V novi stavbi sta imeli
prostor Dekliška ljudska šola (Mädchen Volksschule), namenjena deklicam
iz okolice Ptuja, in Dekliška meščanska šola (Mädchen Bürgerschule),
namenjena deklicam iz mesta Ptuj, ter dekliški internat (Deutschen Mädchenheim). Pouk v Dekliški ljudski šoli je bil v nemškem jeziku. Na šoli so
po preselitvi učile Viktoria Zurhaleg, Maria Strobach, Hermina Kremer,
Helena Piscinger in Amalia Danko, ravnatelj pa je bil Jože Löbl. Leta 1902 je
bil v stavbi šole ustanovljen dekliški dom za dekleta. Pozneje so za gojenke
doma organizirali pouk strojepisja in knjigovodski tečaj.56
1919–1941
V šolskem letu 1918/19 so bili po razpadu Avstro-Ogrske s 1. januarjem 1919
nemški učitelji odslovljeni in na šoli je bil uveden slovenski jezik. Učence
so razdelili po narodnosti. Na šoli so ostala dekleta slovenske narodnosti,
dekleta nemške narodnosti pa so se preselila v deško (nemško) šolo in se
zamenjala s slovenskimi dečki. Šolo je prvo leto obiskovalo 123 dečkov ter
109 deklic. Tako je nemška dekliška petrazredna šola postala petrazredna
mešana Ljudska šola na Ptuju. Na njej so učili Ivan Klemenčič (voditelj),
Avgust Pečko, Mirko Majcen, Filomena Gorup, Viktorija Flere, Janja Šegula,
Marta Božič, Marija Jurman. V šolskem letu 1919/20 se je šola razširila v
šestrazrednico.57 Starši s slovensko šolo niso bili zadovoljni, saj so želeli, da
se njihovi otroci vzgajajo v nemškem duhu.58 Kot samostojna šola je delovala
še dvorazredna (en razred za dečke, en za deklice) nemška šola, ki je bila s
šolskim letom 1920/21 razpuščena.59 Obe mešani ljudski šoli (ena v Mladiki,
druga na današnji Raičevi ulici 2) sta se v šolskem letu 1920/21 spremenili v
samostojni deško in dekliško šolo (z imenom Državna dekliška narodna šola
Ptuj), vsaka s po eno nemško vzporednico. Vodstvo dekliške osnovne šole
je prevzel Ivan Klemenčič. Že oktobra 1921 sta se obe nemški vzporednici
združili v en razred, dekliška šola pa se je spremenila v šestrazrednico.
55 ZAP, Zbirka Franca Goloba, Popotnikov Koledar za slovenske učitelje, uredil Mihael
J. Nerat, Maribor, 1894/95, Imenik, str. 11, ter Schematismus der Volksschulen
Steiermarks, Graz, 1892, str. 16.
56 Slovenski šolski muzej, mapa Državna dekliška šola v Ptuju – platnice; Bojc, Etbin:
Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju sedanje občine Ptuj. V:
Poetovio - Ptuj, 69–1969, Zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici, Založba Obzorja
57 S lovenski šolski muzej, mapa Državna dekliška šola v Ptuju – platnice; Bojc Etbin:
Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju sedanje občine Ptuj. V: Poetovio
- Ptuj, 69–1969, Zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici, Založba Obzorja Maribor,
1969, str. 228.
58 ZAP, OŠ Mladika, šk. 47, Kronika Državne dekliške narodne šole 1918–1939/40.
59 Prav tam.
22
Pouk je potekal samo dopoldan. Šolo je obiskovalo 183 deklic. Septembra
1924 je bil razrešen vodja šole Ivan Klemenčič, na njegovo mesto pa je bila
imenovana učiteljica Marijana Luknar. Oktobra 1925 je bil nemški razred
ukinjen in deklice so se priključile Dekliški narodni šoli. V šolskem letu
1927/28 je bil na šoli ustanovljen Podmladek Rdečega križa, v katerega so bile
včlanjene učenke od 3. do 5. razreda. Predvsem so zbirale denar za ubožne
po državi. V poslopje se je v šolskem letu 1928/29 priselila gospodinjska šola,
ki so jo vodile šolske sestre iz Maribora. Ker pa njihovi gospodinjski tečaji
niso uspevali zaradi premajhnega zanimanja, so se sestre morale izseliti. V
šolskem letu 1932/33 se je na šoli organiziral Podmladek Jadranske straže,
ki je širil ljubezen do domovine in lepot Jadranskega morja in v katerega
so bile včlanjene učenke vseh razredov. V šolskem letu 1933/34 je šola prvič
odprla 1. in 2. razred višje ljudske šole. V naslednjih letih je imela namesto
dveh razredov samo enega z dvema do štirimi oddelki. Šolo je zadnje leto
pred vojno obiskovalo 235 učenk.
Marca 1935 je zaradi bolezni in kasneje smrti upraviteljice Marijane Luknar
(na šoli je bila od leta 1924) vodenje šole prevzela Albina Kovač, ki je to delo
opravljala do novembra 1935. Za kratek čas (štiri mesece) jo je nasledila Ana
Hasl, njo pa nato Janja Šegula, ki je bila upravnica do druge svetovne vojne.60
1941–1945
Okupator je učence obeh ljudskih šol (dekliške in deške) ločil po spolu ter
deklice nastanil v okoliški šoli (Raičeva ulica), dečke pa v nekdanji deški
mestni šoli.61
60 Prav tam.
61 Golob, Franc: Album pripoveduje: ob stoletnici Mladike Ptuj, Ptuj, Osnovna šola
Mladika, 2002, str. 5.
23
Ljudske šole s slovenskim
učnim jezikom
Ptuj na Raičevi ulici). Stavba je imela štiri učilnice in stanovanje za učitelja.
Šola se je takrat preimenovala v Narodno šolo Ptuj okolica. Učitelji, ki so
poučevali v tem obdobju, so bili nadučitelj Karel Schweigl, ki ga je kot
upravnika nasledil Ivan Kaukler, ter Anton Porehar, Vinko Vauda, Franc
Zopf in Dragotin Zupančič kot podučitelji. Šolo so obiskovali otroci iz Brstja,
Budine, Krčevine, Grajene, Mestnega Vrha, Nove vasi, Rogoznice, Žabjaka,
Dornave, Pacinj, Velovleka, Kicarja, Podvincev in Mezgovcev, Spuhlje.64
Mešana ljudska šola Ptuj okolica
1792–1890
1792–1890
Otroci iz okolice Ptuja v 18. stoletju niso imeli svoje šole. Tisti, ki so razumeli
nemško, so hodili v mestno šolo, ki je delovala v ordonančni hiši. Pouk je
potekal v nemškem jeziku. Okoli leta 1792 je bila ustanovljena enorazredna
šola za okoliške otroke, ki ji je uspelo ohraniti slovenski značaj vse do propada
avstro-ogrske monarhije. Prostore je združena šola dobila v minoritskem
samostanu. Sprva je imela dve učilnici, kasneje je dobila še dve. Leta 1796
so v to hišo naselili vojne ranjence, zato se je šola preselila v mestno hišo, pa
spet na staro mesto in leta 1798 je bila ponovno v samostanu. Leta 1795 je bil
za učitelja postavljen Matija Holz. Istega leta je na šoli poučeval Gerhold.62
Leta 1843 so se slovenski otroci na predlog zavednega učitelja Karla Schweigla
ločili od nemških in dobili svojega slovenskega učitelja. Oblasti so ga štele
za pomočnika in plače ni dobival vse do leta 1852, ko je postal pravi učitelj
slovenske dvorazredne šole pri sv. Petru in Pavlu. Šola je bila pod patronatom minoritskega samostana in je dobila prostore v žitnici minoritskega
konventa (od 1852 do 1853), nato pa se je preselila v minoritsko hišo (do leta
1871). Karel Schweigl je bil prvi stalni slovenski učitelj na tej šoli ter šolski
upravitelj. Obenem je opravljal še službo organista in mežnarja. Skupaj s
pomočnikom je poučeval 177 otrok. Zaradi velikega števila otrok (nad 500)
se je šola leta 1871 razširila v trirazrednico, že leta 1878 pa v štirirazrednico.63
Sprejemala je dečke in deklice. Poučevali so v slovenskem jeziku, nemščina
je bila samo učni predmet. Takratni načelnik krajevnega šolskega odbora
Ferdinand Reisp (tudi oskrbnik ptujskega gradu) je v dominikanskem
samostanu najel tri sobe. Slovenska šola se je tja preselila leta 1871 in ostala
do leta 1874. Potem je bila še v različnih mestnih hišah, med drugim tudi
v hiši dr. Alojza Gregoriča (gostilna Novi svet), dokler leta 1878 ni bilo
dograjeno poslopje Narodne šole Ptuj okolica (danes je v njej enota vrtca
62 B
ojc, Etbin: Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju sedanje občine Ptuj.
63 Z
AP, Zbirka šolski listi in popisnice, št. popisnice 27.
24
Šola z okolico na razglednici, 1901 (ZAP, Zbirka razglednic, št. 1023)
Dekliška ljudska šola Ptuj okolica
1890–1945
1890–1918
Do leta 1890 so deklice in dečki iz okolice hodili v skupno štirirazredno
mešano šolo. Nadučitelj Ivan Kaukler (ki je nasledil upravnika Karla Schweigla
v šolskem letu 1888/89) je prosil krajevni šolski svet, da bi se dekliška šola
osamosvojila. To mu je tudi uspelo in aprila 1890 je nastala trirazredna
Dekliška šola za okolico Ptuj. Obe šoli sta bili v skupnem šolskem poslopju.
Vodenje je začasno prevzel Ivan Kaukler. Šola se je leta 1899 povečala v
64 Slovenski šolski muzej, Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole z dvema
vsporednicama v okolici Ptujski, 1885/1886, inventarna št. 40/6831, sig. XXč-146.
25
štirirazrednico. Zaradi vedno večjega števila otrok so prizidali še dva razreda.
Na šoli so ob njeni ustanovitvi poučevale učiteljice Adela Machnitsch (ki je
poučevala od ustanovitve do svoje upokojitve, bila je zelo učena, zavedna
Slovenka, skromna in radodarna), Marija Terstenjak (prav tako je poučevala
od ustanovite do svoje upokojitve), Minka Michelitsch (1890–1897), Franica
Bayer (1897–1898), Vida Lapajne (1899–1901), Marija Luknar (1901–1924, ko
je bila imenovana za upraviteljico Državne dekliške šole v Mladiki), Valentina
Kaukler (1897–1936, upraviteljica šole v obdobju 1920–1936). Učiteljica
ročnih del je bila Hermina Omulec. Po smrti nadučitelja Ivana Kauklerja
(1913) so šolo provizorično vodili Franc Vobič, Vinko Šerona ter nadučitelj
Franc Žolnir.65 Julija 1914 so se v šolsko poslopje nastanili vojaki in pouk je
bil ukinjen. Avgusta je oblast stavbo spremenila v vojaško bolnišnico. Šola
je v naslednjih letih gostovala v Narodnem domu, v gostilni Zupančič, v
mestni deški šoli ter v gostišču Švicarija v Ljudskem vrtu.66
1918–1941
Šele 15. aprila 1918 se je pouk ponovno začel. Leta 1920 je bila Dekliška
narodna šola Ptuj okolica razširjena v šestrazrednico. Vodstvo šole je
prevzela Valentina Kaukler. Ker je v šoli začelo primanjkovati prostora (za
šestrazredno deško in šestrazredno dekliško), je krajevni šolski svet najel tri
učilnice v mestni deški šoli (danes OŠ dr. Ljudevita Pivka). Že leta 1921 pa
so prezidali dve veliki učilnici v dekliški šoli in vsi razredi dekliške šole so
bili spet skupaj. Učiteljice, ki so poučevale v šolskem letu 1921/22 na dekliški
šoli okolica, so bile Valentina Kaukler, Adela Mahnič, Marija Luknar (ki
je bila v šolskem letu 1924/25 imenovana za upraviteljico mestne dekliške
šole), Roza Randl, Dora Mervič, Pavla Herbst, Julka Hočevar. Kasneje so na
šoli poučevale še Mila Senčar, Ljudmila Gulin, Marija Šterk, Ana Poznik,
Ljudmila Kafol, Josipina Cenčič in Ana Grebena. Ko se je upraviteljica
Valentina Kaukler leta 1936 upokojila (na šoli je bila od leta 1897), jo je
zamenjala Ljudmila Gulin (upraviteljica je bila do druge svetovne vojne).67
Leta 1936 je bil ustanovljen tretji razred višje narodne šole.68 Tik pred drugo
svetovno vojno je okoliška dekliška osnovna šola imela sedem razredov (380
deklic). Obe šoli sta bili v istem poslopju (danes je v tej stavbi enota vrtca),
ki je bilo v dobrem stanju.69
65 Slovenski šolski muzej, mapa Državna dekliška ljudska šola okolica Ptuj, Oris
zgodovine in razvoja Državne dekliške ljudske šole v Ptuju okolica.
66 ZAP, OŠ Mladika, šk. 47, Šolska kronika okoliške osnovne šole v Ptuju za leto 1946.
67 Slovenski šolski muzej, mapa Državna dekliška ljudska šola v Ptuju okolica, Oris
zgodovine in razvoja Državne dekliške ljudske šole Ptuj okolica.
68 ZAP, Zbirka Šolski listi in popisnice, št. lista 28.
26
1941–1945
Do konca šolskega leta 1940/41 je okupator še pustil staro ureditev osnovnih
šol. Deška šola je bila v lastnem poslopju, dekliška v Mladiki, deška in
dekliška okoliška sta bili prav tako v lastnem poslopju. Vsaka šola je imela
po pet razredov. V šolskem letu 1941/42 so Nemci zbrali vse dečke v deški
osnovni šoli, vse deklice pa v okoliški šoli. Mestni otroci so hodili v šolo
dopoldan, iz okolice pa popoldan.70
Deška ljudska šola Ptuj okolica 1890–1947
1890–1918
Do leta 1890 so deklice in dečki iz okolice hodili v skupno mešano šolo
(imenovano Narodna šola na Raičevi ulici). Nadučitelj Ivan Kaukler (ki je
nasledil upravnika Karla Schweigla v šolskem letu 1888/89) je prosil krajevni
šolski svet, da bi se dekliška šola osamosvojila. To mu je tudi uspelo in aprila
1890 je nastala trirazredna Dekliška šola za okolico Ptuj in štirirazredna
Deška šola za okolico Ptuj (leta 1899 se je razširila v petrazrednico). Obe
šoli sta bili v skupnem šolskem poslopju. Zaradi vedno večjega števila otrok
so prizidali še dva razreda.71
Velike zasluge za razvoj šole ima upravnik Karel Kaukler, ki je takoj po
prevzemu uprave začel uvajati slovensko administracijo, šolsko kroniko je
že leta 1888 pisal v slovenskem jeziku. Za šolo so bili pomembni še učitelj
Karel Zupančič, glasbenik Hinko Druzovič ter učitelja verouka rodoljub p.
Peter Žirovnik in p. Alfonz Svet. Poučevali so v slovenskem jeziku, za kar
so uporabljali slovenske knjige. Nemščina je bila samo učni predmet, za
katerega pa so uporabljali nemške knjige.72 Julija 1914 so se v šolsko poslopje
nastanili vojaki in pouk je bil ukinjen. Avgusta je oblast stavbo spremenila v
vojaško bolnišnico. Šola je v naslednjih letih gostovala v Narodnem domu,
v gostilni Zupančič, v mestni deški šoli ter v gostišču Švicarija v Ljudskem
vrtu, vendar nikoli ni bilo prostora za vse razrede.73 Šele 13. aprila 1917 se
je ponovno začel pouk za vse v dveh dvoranah Narodnega doma ter v sobi
gostilne Zupančič.74
71 Slovenski šolski muzej, mapa Državna dekliška ljudska šola v Ptuju okolica, Oris
zgodovine in razvoja Državne dekliške ljudske šole Ptuj okolica.
72 ZAP, OŠ Mladika, šk. 47, Šolska kronika okoliške osnovne šole v Ptuju, 1945/46,
Zgodovina in razvoj šole.
73 Prav tam.
74 Slovenski šolski muzej, mapa Okoliška deška ljudska šola Ptuj, Kratek oris zgodovine in
razvoja okoliške deške ljudske šole v Ptuju.
27
1918–1941
Leta 1919 je postala Deška narodna šola Ptuj okolica šestrazredna.75 Obe šoli
(deška in dekliška) sta bili v istem poslopju (danes je v tej stavbi enota vrtca),
ki je bilo v dobrem stanju. Od leta 1915 je bil njen upravitelj Ivan Žolnir.76
Na šoli so leta 1929 poučevali Ivan Žolnir, Vinko Šerona, Valentin Kajnih,
Martin Šterk, Albin Štribar, Ivan Jančič. Šolo je obiskovalo 308 dečkov.77
Deška osnovna šola Ptuj okolica je imela tik pred okupacijo šest razredov
in 320 dečkov, upravnik je bil Aleksander Majhen.78
1941–1945
Dne 6. aprila 1941 je Ptuj zasedla nemška vojska. Razen dveh učiteljev
na obeh šolah so bili drugi preseljeni ali so sami odšli. Deklice so ostale
v lastnem šolskem poslopju, dečki pa so šli na deško mestno šolo. Vse
slovenske knjige je okupator takoj uničil. Na šolo so prišli učitelji iz Avstrije,
ki so že poučevali na naših šolah v času avstro-ogrske monarhije in ki so
dobro poznali metode ponemčevanja. Pouk je potekal samo v nemškem
jeziku. Učnih knjig niso uporabljali, saj so poučevali samo petje in telesno
vzgojo. Oktobra 1944 je bil pouk popolnoma prekinjen, saj se je v šolsko
poslopje preselila nemška vojska. Šola v času okupacije si sploh ne zasluži
imena šola, saj je bila samo raznarodovalnica in vzgajališče za nemški
nacionalni socializem.79
V šolskem letu 1945/46 se je pouk začel 15. oktobra v prostorih gimnazije in
je potekal od 13. ure dalje. Tedaj je šola sprejela tudi učence v prve razrede.
Organiziranih je bilo pet deških in pet dekliških razredov ter prvi in šesti
mešani razred. Na šoli je bilo 535 učencev v dvanajstih oddelkih. Na novo
so se zaposlili Josipina Cenčič, Tatjana Cenčič, Aleksander Koprivc, Peter
Nemec, Josipina Stefanciosa, Marija Šterk, Marta Peček. Šolski upravitelj
je postal Mirko Majcen. Šolo so obiskovali otroci iz Krajevnih ljudskih
odborov Krčevina, Mestni Vrh, Nova vas, Rogoznica, Kicar, Podvinci in
Spuhlja. Obnova šolskega poslopja je bila pereče vprašanje. Otroci so se
v popravljeno šolo vselili marca 1946. Pri obnovi so vojska, mladina in
ljudstvo pomagali tako, da so odstranili ruševine. Od Osnovne šole Grajena
so si izposodili klopi, od šole Hajdina pa stolčke. Šola je bila razdeljena na
štiriletno osnovno ter dveletno višjo osnovno šolo. Ker je imela samo šest
učilnic, oddelkov pa dvanajst, je bil pouk izmenski. Učenci so bili zaostali
in zanemarjeni. Najprej je bil poudarek na slovenskem jeziku in računstvu.
Učne knjige so nadomeščale mladinske revije Ciciban in Pionir. Izhodišče
za pouk je bil osvobodilni boj, ki je narekoval smer tudi metodi poučevanja.
Učenci so bili organizirani v mladinski organizaciji Pionirji (334 učencev)
ter Podmladek Rdečega križa (287) učencev.81
S šolskim letom 1947/48 sta bili okoliška in mestna šola Ptuj združeni v novo
šolo z imenom Osnovna šola v Ptuju. Deset oddelkov je bilo nastanjenih v
prostorih nekdanje okoliške šole, deset pa v nekdanji mestni šoli.82
1945–1946
Nemci so 8. maja popoldan razstrelili stavbo šole Ptuj okolica. Šolsko poslopje
je bilo neuporabno, saj je bila polovica popolnoma podrta, preostali del pa
tako poškodovan, da ga ni bilo mogoče uporabljati. Že 7. julija se je pouk
začel v prostorih gimnazije (Prešernova ulica) v popoldanskem času. Šola
je imela šest razredov (z dvanajstimi oddelki), vpisanih je bilo 234 dečkov
ter 241 deklic. Novih niso sprejemali. Sedem učiteljev je poučevalo vsak
drugi dan en oddelek predvsem slovenski jezik, računstvo, zgodovino
narodnoosvobodilnega boja. Vodstvo šole je začasno prevzela Ljudmila
Gulin, kot učitelji pa so bili nameščeni Milojka Alič, Marjeta Jakhel, Uroš
Peček, Mirko Podgornik, Ana Poznik, Janja Šegula.80
75 ZAP, OŠ Mladika, šk. 47, Šolska kronika okoliške osnovne šole v Ptuju, 1945/1946.
76 Prav tam.
77 Slovenski šolski muzej, mapa Državna deška ljudska šola v Ptuju okolica, Poročilo o
nadzorovanju šestrazredne Deške osnovne šole Ptuj okolica, 11. januar 1929.
78 ZAP, OŠ Mladika, šk. 47, Šolska kronika okoliške osnovne šole v Ptuju, 1945/1946.
79 Prav tam.
80 Prav tam.
28
82 ZAP, OŠ Mladika, šk. Šolska kronika Deške osnovne šole Ptuj 1899–1958.
29
Meščanske šole
Osnovnošolski zakon iz leta 1869 je predvideval ustanovitev meščanskih
šol (Bürgerschule). Te naj bi otrokom posredovale obsežnejše in bolj
poglobljeno praktično znanje, namenjeno potrebam obrtnega, trgovskega
in poljedelskega poklica, obenem pa bi morale izobraževati za vstop v
strokovne šole in učiteljišča. Meščanska šola je predstavljala višjo stopnjo
zadnjih treh let osemletne ljudske šole. Vanjo so se lahko vpisali učenci, ki
so vsaj z zadostnim uspehom končali peto šolsko leto na ljudski šoli. Šoli
so lahko dodali še četrti razred, saj ponekod snovi niso utegnili predelati
v treh letih. Šolske oblasti so podpirale ustanavljanje teh šol predvsem v
mestih. Meščansko šolo so že od začetka obiskovali otroci iz bolje situiranih
in izobraženih družin ter sposobnejši otroci. Meščanske šole so bile lahko
samo dekliške ali deške.83
Stavba, v kateri je imela prostor tudi dekliška Meščanska šola Ptuj, razglednica je bila
natisnjena ok. 1910 (ZAP, Zbirka razglednic, št. 95)
Dekliška meščanska šola v Ptuju 1902–1928
1902–1918
1919–1928
Dne 1. marca 1902 je bila ustanovljena trirazredna Dekliška meščanska
šola (Mädchen Bürgerschule in Pettau), ki se je šele oktobra 1902 preselila
v novozgrajeno stavbo (Žnidaričevo nabrežje). Učni jezik je bil nemški. V
Dekliški meščanski šoli v Ptuju je bil za ravnatelja imenovan Jožef Löbl (iz
Brücka na Štajerskem), kot učitelji pa so bili nastavljeni Jožef Just (učil je 3.
razred, leta 1905 ga je nasledil učitelj Franc Lukas), Antonija Pransa (učila
1. razred), Ana Kašovic (učila 2. razred) ter Julijana Rogozinski (učiteljica
ročnih del). V prvem šolskem letu je bilo vpisanih 86 učenk, kasneje se je
število gibalo okoli 115. Josefa Löbla je v šolskem letu 1904/05 nasledil Anton
Stering s Ptuja (ravnatelj je bil do leta 1917). V šolskem letu 1905/06 je bila
v vseh razredih uvedena francoščina kot neobvezen predmet, poučevala pa
jo je učiteljica Hortenza Bradač. V šolskem letu 1906/07 se je za absolventke
meščanske šole in gojenke dijaškega doma odprl enoletni gospodinjski tečaj.
Leta 1910 se je šoli kot nekakšen četrti razred priključil enoletni tečaj za
praktično izobrazbo deklet v gospodinjski in trgovski smeri. Novembra
1917 je umrl ravnatelj šole in nasledil ga je A. Kern.84
V novi državi so vsi reformatorji spoštovali meščansko šolo ter ji priznavali
mesto v osnovnem izobraževanju. S tem je bila meščanska šola še naprej
umeščena med ljudsko ter srednjo šolo in je predstavljala odmik od enotne
popolne osemletne obveznosti.85
Aprila 1919 so bili odpuščeni nemški učitelji. Začasna ravnateljica je postala
Irma Šeligo, na šoli pa so učile še Ivana Kobal, Marija Voršič, Alojzija
Kocmut in Marta Božič. Nemščina se je kot učni jezik začasno obdržala
v vseh razredih. Pouk slovenščine je bil uveden kot učni predmet, in sicer
štiri ure tedensko. Tudi enoletni nadaljevalni tečaj se je obdržal. V šolskem
letu 1919/20 je šolo obiskovalo 120 učenk. V šolskem letu 1920/21 je bila
uvedena slovenščina kot učni jezik, nemški in srbohrvaški jezik pa sta se
poučevala kot neobvezna predmeta.
Avgusta 1928 se je Dekliška meščanska šola združila z Deško meščansko
šolo v »mešano meščansko šolo v Ptuju« v poslopju Mladike. Obenem je
bila Dekliška meščanska šola ukinjena.86
83 Maček, Jure: Slovensko meščansko šolstvo po letu 1918 do sprejetja zakona o
meščanskih šolah. V: Arhivi 30 (2007), št. 1, str. 123–125.
84 Državna meščanska šola v Ptuju. V: Spominski list septembrskih dogodkov, Ptuj, 8., 9.,
10. september 1933, str. 11.
85 Maček, Jure: Slovensko meščansko šolstvo po letu 1918 do sprejetja zakona o
meščanskih šolah. V: Arhivi 30 (2007), št. 1, str. 126–127.
30
31
Deška meščanska šola v Ptuju 1919–1928
ustanovila »dijaško kuhinjo«. Tako so vsi otroci, ki v času opoldanskega
odmora zaradi oddaljenosti niso odšli domov, opoldne dobili toplo kosilo.
Ob prizadevanjih ravnatelja ptujske gimnazije Franja Vajde ter mestnega
šolskega nadzornika Pavla Flereta je višji šolski svet v Ljubljani ustanovil
Deško meščansko šolo na seji dne 17. julija 1919. Mestna občina Ptuj ter
okrajni zastop na Ptuju sta se zavezala, da bosta vzdrževala šolsko poslopje
ter oskrbovala šolo z učnimi pripomočki. Leta 1922 se jima je pridružila s
4-odstotnim pokritjem stroškov še občina Breg. Upravitelj Deške meščanske
šole je postal Dragotin Kveder. Kot pomožni strokovni učitelj je bil nastavljen Franjo Cilenšek.87 V prvem šolskem letu je bilo vpisanih 32 učencev,
z vsakim šolskim letom je bil odprt nov razred. V šolskem letu 1924/25
je imela šola v treh razredih 95 učencev, v šolskem letu 1925/26 pa je bilo
v štirih razredih že 120 učencev. Deška meščanska šola je svoje prostore
dobila v neprimernih prostorih nekdanje vojašnice (Panonska ulica 5, danes
Lackova ulica). Učence je izobraževala za delo pri obrtnikih in trgovcih.
V 1. razred meščanske šole so sprejemali učence, ki so dokončali 5. razred
osnovne šole s splošnim dobrim uspehom.88
Leta 1931 je bil sprejet zakon o meščanskih šolah, 90 ki jim je priznal
status nižje srednje šole. Iz triletnih so nastale štiriletne meščanske šole,
razdeljene v tri smeri: obrtno-industrijske, trgovske in kmetijske. Učencem
so dajale obsežnejšo splošno izobrazbo kot višje narodne šole. Po končanem
izobraževanju so lahko učenci nadaljevali šolanje na srednjih strokovnih
šolah in učiteljiščih, ne pa na višjih gimnazijah.91
Mestna občina Ptuj in okrajni zastop sta šolo že po nekaj letih obstoja
želela čim prej ukiniti, saj sta bila prepričana, da bi na Ptuju le tako lahko
zagotovili obstoj višje gimnazije. Vzrok za združitev je bil tudi neprimeren
prostor Deške meščanske šole, medtem ko mestna občina ni imela finančnih
sredstev za gradnjo novega poslopja. Ugotovili so, da bi bilo najbolje, da
se obe meščanski šoli združita v en zavod, s tem da se Deška meščanska
šola preseli k Dekliški meščanski šoli v poslopje Mladike. Z odlokom
ministrstva za prosveto sta se 21. avgusta obe meščanski šoli združili v
»mešano meščansko šolo v Ptuju«.89
Predmetnik se z zakonom ni bistveno spremenil. Poleg splošnih predmetov,
ki so bili obvezni v osnovnih šolah, je zakon v meščanskih predvideval še
pouk v kmetijstvu vseh panog s praktičnimi vajami, pouk v industriji in
trgovini s praktičnimi vajami ter deška in dekliška ročna dela, za deklice
pa je predvideval še pouk gospodinjstva, pri katerem bi se naučile kuhati,
strojepisje in podobne spretnosti.92 Prednost pri vpisu so imeli učenci iz
mesta Ptuj, iz sreza Ptuj. Od drugod so jih sprejemali glede na prosta mesta
v razredih. V 1. razred so se lahko vpisali učenci, ki so končali najmanj štiri
razrede ljudske šole brez slabe ocene in niso smeli biti starejši od 14 let.93
V šolskem letu 1938/39 so bili na šoli zaposleni učitelji Joško Babšek kot
v. d. upravitelja, Marija Cilenšek, Albert Fras, Danica Glinšek, Drago
Hasl, Alojzija Kocmut, Emilija Lešnik, Janko Pertot, Milica Senčar, Ferdo
Šentjurc.94
1941–1945
Med drugo svetovno vojno so Nemci v Mladiki obdržali samo meščansko
šolo za deklice (Hauptschule für Mädchen in Pettau) ter meščansko šolo
za dečke (Hauptschule für Jungen in Pettau).95
Mešana meščanska šola v Ptuju 1928–1941
Upravitelj nove mešane meščanske šole je postal dotedanji upravitelj Deške
meščanske šole Dragotin Kveder. Ob ustanovitvi je imela šola 73 dečkov in
111 deklic, njihovo število pa je neprestano raslo, tako da je imela v šolskem
letu 1932/33 že 101 dečka in 124 deklic, skupaj 225 otrok. Stavba je ob takem
naraščanju števila otrok seveda postajala premajhna. Zato so šoli dodelili
izpraznjene prostore dekliškega doma v Mladiki, ko so jih zapustile sestre iz
Maribora. Organizacija Podmladek Rdečega križa je v šolskem letu 1929/30
87 ZAP, Deška meščanska šola v Ptuju, šk. 2, Šolska kronika 1919–1940.
88 ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 1, ovoj 30, Zbirka važnejših novih naredb in odredb za
ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, Fr. Fink, Ljubljana, 1921.
90 Zakon o meščanskih šolah, Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine,
št. 83/1660 (28. 12. 1931).
91 Okoliš, Stane: Zgodovina šolstva na Slovenskem, Slovenski šolski muzej, Ljubljana,
2006, str. 94–98.
10. september 1933, str. 12–13.
93 ZAP, Zbirka muzejskega društva, šk. 41, ovoj 1/10, Letno poročilo Državne meščanske
šole Maksa Pleteršnika v Ptuju za šolsko leto 1937/38, str. 29–30.
94 ZAP, Zbirka muzejskega društva, šk. 41, ovoj 1/10, Letno poročilo Državne meščanske
šole Maksa Pleteršnika v Ptuju za šolsko leto 1937/38, str. 3–4.
95 95 let lepotice ob Dravi, Osnovna šola Mladika, Ptuj, 1997.
32
33
Šolstvo v Kraljevini
Srbov, Hrvatov in Slovencev
(1918–1929)
ter v Kraljevini Jugoslaviji
(1929–1941)
podružnice).98 Zaradi vpetosti politike v šolsko področje in učiteljev v politiko
so učitelje pogosto premeščali v odročne kraje. Med vzgojno-izobraževalnimi
teorijami in koncepti se je uveljavila ideja kulturne pedagogike, ki si je za cilj
postavila oblikovanje celovite kulturne osebnosti. Izhajala je iz krščanskega
vzgojnega smotra. Zavzemala se je za ohranjanje starih vrednot in razvoj
človeka je presojala po kulturnih dosežkih. Razvijala je idejo o nevtralni šoli,
o navezanosti vzgoje na kulturo, ki mora biti neodvisna od politike, strank
in ideologije. Učiteljsko delo ni smelo biti vezano samo na učilnico, temveč
na širše socialno okolje. Učitelji so z izobraževalnimi tečaji in organizacijo
drugega kulturnega dela med odraslimi dvigali njihovo kulturno zavest.99
Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bilo področje šolstva potrebno obnove na materialnem in idejnem področju. Odpravili so nemški učni jezik,
nemški učitelji so bili odpuščeni, uvedli so slovenski učni jezik. Krajevni
in okrajni šolski sveti so delovali naprej. Katoliška verska vzgoja ni bila
ogrožena. Ohranili so se organiziranost in delovanje šol, učne navade ter
odnos do šole, vsebina pa se je spreminjala. Vlogo dinastije Habsburžanov
je v šoli prevzela dinastija Karađorđevićev. Z uporabo slovenščine na vseh
stopnjah izobraževanja se je krepila slovenska narodna zavest. Nov zakon
za slovensko šolstvo ni bil novost, kajti vse bistvene pridobitve je Slovenija
že poznala v okviru avstro-ogrske monarhije.96
Novi šolski Zakon o narodnih šolah97 je uvedel splošno in obvezno osemletno
osnovno šolo, kar je bila novost za druge dele države. Novost je bil skupni
pouk za dečke in deklice, kjer je bilo to le mogoče izvesti, prepovedana je bila
telesna kazen, uvedeni so bili razredi, oddelki in ocene (najboljša ocena je bila
po novem petica, prej enica, kar se je ohranilo do danes). Zakon je poenotil
osnovno šolstvo v Jugoslaviji. Šola je bila na podlagi zakona označena kot
»narodna« in razdeljena v štiriletno »osnovno« in štiriletno »višjo narodno«
šolo. Otroci so šolanje lahko nadaljevali v nižji gimnaziji, meščanski, strokovni
ali vajenski šoli. Na podeželju višja narodna šola običajno ni imela rednega
sedmega in osmega razreda, ampak neke vrste ponavljalno šolo, ki je trajala
od novembra do marca. K osnovnemu šolstvu so spadali tudi vrtci, ki so se
imenovali zavetišča, šole za nerazvite, analfabetski tečaji, gospodinjske in
gospodarske šole in podobno. Za ustanavljanje narodnih šol in plačevanje
učiteljev je skrbela država. Občine so skrbele za zemljišča, vrtove in poti,
krajevni šolski sveti pa so morali zidati in vzdrževati šolska poslopja ter
skrbeti za nabavo učil in drugih pripomočkov. Obveljalo je pravilo, da naj
bo šola tam, kjer je v premeru 4 km najmanj 30 šoloobveznih otrok, tam,
kjer jih je od 10 do 20, pa naj bodo začasne šolske »stanice« (iz njih so nastale
2006, str. 92–94.
97 Ur. l. kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 25-110, 28. 1. 1930.
34
Navodilo učencem o obnašanju v šoli in zunaj nje, 1936 (ZAP, Zbirka Franca Goloba,
šk. 4, ovoj 74, Knjižica za učence/ke narodnih šol, Državna dekliška narodna šola Ptuj)
2006, str. 94–98.
35
Predmetnik
Predmetnik osnovnih šol je obsegal narodni (srbohrvaško-slovenski) jezik,
narodno zgodovino z dogodki iz obče zgodovine, verouk z moralnimi
nauki, zemljepis Jugoslavije, osnovno poznavanje drugih držav, računstvo
z osnovami geometrijskega risanja, spoznavanje narave, praktična gospodarska znanja, higieno, gospodinjstvo, ročna dela, risanje, lepopis, petje in
telovadbo po sokolskem sistemu.100 S šolskim letom 1921/22 so od tretjega
šolskega leta dalje poučevali srbohrvaščino kot učni predmet, nemščine
pa niso poučevali.101
1. december (praznik združenja v novo državo), 17. december (rojstni dan
prestolonaslednika, kasneje kralja Aleksandra), 24. maj (god Cirila in Metoda),
28. junij (spomin na padle na Kosovem polju – Vidov dan), 12. julij (rojstni
dan in god kralja Petra I.). Pouka prosti dnevi so bili še 2. november (vernih
duš dan), 21. junij (dan sv. Alojzija) ter med božičnimi, velikonočnimi ter
binkoštnimi počitnicami. Državni praznik je bil tudi 9. januar (rojstni dan
kraljice), kratke počitnice pa so bile ob koncu polletja (konec januarja).
Učenci so maja ali junija hodili na izlete v bližnje kraje. Ob polletju leta
1933 so prvič vse učenke Dekliške narodne šole dobile izkaze, saj so do tedaj
zanje morale plačati koleke, česar pa si vse očitno niso mogle privoščiti.108
Šolsko leto in prazniki
Šolsko leto se je začelo s slavnostno mašo za vse učence vseh šol v mestu. Po
koncu maše so šli v svoje šole, kjer so jim prebrali šolski red. Šolsko leto se je z
mašo tudi končalo. Učenci so se v spremstvu razrednikov udeleževali šolskih
maš, ki so bile junija, ter procesij za praznika telovo102 in križevo.103, 104
Šolske počitnice so prva leta trajale od konca junija do sredine septembra,
od šolskega leta 1922/23 dalje pa na podlagi odloka Višjega šolskega sveta v
Ljubljani od 28. junija do 30. avgusta. Tako se je po novem šolsko leto začelo
prve dni septembra.105 Pouk je najprej potekal od ponedeljka do sobote od
8. do 12. ure ter od 14. do 16. ure. V sredo in soboto popoldan je bilo prosto.
Od 20. januarja 1920 pa je pouk trajal od 8. do 13. ure vsak dan. Odmori so
bili dolgi 5, 15, 10 in 15 minut.106 Prvo polletje se je končalo konec januarja,
ko so učenci dobili polletni izkaz. Za drugo polletje je bil izkaz podeljen
najpozneje 26. junija. 107
Nova država je prinesla nove državne praznike. Praznovali so 6. september
(rojstni dan kralja Petra II.), 29. oktober (praznik narodne osvoboditve),
101 ZAP, OŠ Mladika, šk. 47, Kronika Državne dekliške narodne šole.
102 Krščanski praznik, imenovan sveto Rešnje telo in kri. Vsebina praznika temelji na
dogajanju velikega četrtka zvečer, ko je Jezus s svojimi učenci obhajal zadnjo
večerjo.
103 Krščanski praznik, imenovan tudi Kristusov vnebohod; praznovali so v četrtek po
peti nedelji po veliki noči. Grotefend Herman, Taschenbuch der Zeitrechnung des
deutschen Mittelalters und der Neuzeit, Hahnsche Buchhandlung, Hannover, 1991,
str. 65.
104 Z
AP, OŠ Mladika, šk. 46, Šolska kronika Deške osnovne šole Ptuj 1899–1958.
105 ZAP, OŠ Mladika, šk. 47, Šolska kronika Državne dekliške narodne šole.
107 Z
AP, OŠ Mladika, šk. 47, Šolska kronika Državne dekliške narodne šole.
36
108 Prav tam.
37
Ptujske šole med drugo
svetovno vojno (1941–1945)
Dne 6. aprila 1941 je Ptuj zasedla nemška vojska. Cilj okupatorja je bil
ponemčiti slovensko Štajersko in največji pomočnik pri ponemčenju – ne
samo otrok, temveč tudi zunaj šole in med odraslimi – naj bi bile nemške
šole. Spomladi in poleti leta 1941 so bile ukinjene vse slovenske šole,
slovenski učitelji izgnani na Hrvaško in v Srbijo, na novo pa so bili nastavljeni nemški učitelji ali drugo osebje, ki sploh ni imelo prave in primerne
pedagoške izobrazbe.109 Nemci so poskušali uvesti nemški pouk na vseh
osnovnih in meščanskih šolah. Slovenski jezik je bil prepovedan tudi med
odmori. Kršitelje so običajno hudo telesno kaznovali in tako kaznovanje
se je v šolah ponovno zelo razbohotilo. Pouk je vseboval predvsem učenje
nemščine, življenjepis Adolfa Hitlerja, petje in vojaške vaje. S šolo je bila
tesno povezana nacistična mladinska organizacija Nemška mladina (Hitler
Jugend), v katero so bili vključeni otroci od 7. do 12. leta. Otroci, vključeni
v nemško mladinsko organizacijo, so dobivali brezplačno obleko, obutev
in druge nujno potrebne stvari.
Šolstvo v novi državi –
FLR/SFR Jugoslavija
(1945–1991)
Vzpostavljanje normalnih razmer za učenje
Učitelji, ki so se vrnili iz pregnanstva, so po svojih močeh začeli vzpostavljati
slovensko šolstvo. Učenci so bili zanemarjeni in podivjani, pouk jih ni zanimal.
Prvo leto so poučevali slovenščino, zemljepis, zgodovino, računstvo in
prirodopis. Slovenščine otroci niso znali niti prav govoriti, kaj šele pisati.112
V začetku leta 1943 so Nemci določili, kdo sploh lahko obiskuje katere
šole. Nemški državljani so neovirano lahko obiskovali vse šole. Zaščitenci
in tisti, ki so imeli nemško državljanstvo na preklic, so smeli obiskovati le
osnovne in poklicne šole ter izjemoma meščanske. Okupator se je bal preveč
izobraženih ljudi, ki bi lahko postali preveč protinemški.110 Dne 8. maja
1945, ko je Nemčija kapitulirala, se je opoldne začelo bombardiranje Ptuja.
Najprej so bili porušeni oba mosta, meščanska in okoliška šola ter zasebne
hiše. Bombardiranje je trajalo ves popoldan. Ob 19. uri je Ptuj zapustil zadnji
nemški vojak. Ptuj je bil svoboden!111
Porušen most čez reko Dravo in v ozadju stavba Mladike, 1945
(ZAP, Fototeka, 10/II, pozitivi Ptuja, št. 537)
Šolskih prostorov je primanjkovalo zaradi bombardiranja mesta Ptuj. Pouk
je potekal v delno porušenih šolskih poslopjih in drugih prostorih. Razredi
so bili natrpani z učenci. Prav tako je primanjkovalo primernih knjig, zato
so si na šolah pomagali z mladinskima listoma Ciciban in Pionir.113
110 C
iperle, Jože, Vovko, Andrej: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski
111 Z
AP, OŠ Mladika, šk. 47, Šolska kronika okoliške osnovne šole v Ptuju za leto 1946.
38
112 ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Šolska kronika Deške osnovne šole Ptuj 1899–
1958.
113 Prav tam.
39
Politična in domovinska vzgoja
Organiziranost pouka
Staro načelo, ki je veljalo v Kraljevini Jugoslaviji, da politika ne spada v
šolo, je bilo odpravljeno. Šolstvo je postalo sestavni del državnega aparata
za marksistično preobrazbo celotne družbe. V šolstvu so se dogajale tako
globoke spremembe kot v nobenem prejšnjem obdobju.114 Mladina je imela
po novem prav tako kot odrasli možnost in dolžnost, da spremlja domače
in tuje življenje, da opazuje in ocenjuje dogodke doma in po svetu, saj bo
prav ona nekoč gonilna sila javnega življenja, ki sloni na demokraciji in
ljudski oblasti. Želeli so, da mladi mislijo tako, kot misli partija, in zatirali
so vsako drugačno mišljenje. Najbolj so pazili, da so iz šole odstranili vsak
vpliv Cerkve. Vzgoja je bila politična, tudi pedagogika je bila v celoti odvisna
od politike. Nezaupljiva je bila celo do družinske vzgoje.115 Oblast je hudo
pritiskala tudi na učitelje, saj so morali uresničevati ideološke vzgojne cilje.
Kdor se ji ni uklonil, ga je iz šole odstranila.116
Šolsko leto se je začelo 1. septembra in končalo 31. avgusta.118 Šolske maše
na začetku in na koncu šolskega leta so bile ukinjene. Šolski teden je potekal
od ponedeljka do sobote, kar se je spremenilo z Zakonom o petdnevnem
delovnem tednu v SR Sloveniji,119 ki je dovoljeval prehod na petdnevni delovni
teden, vendar so morale šole o tem pridobiti soglasje od ustanovitelja, potem
ko so dobile dovoljenje od Sekretariata za prosveto in kulturo (ponekod so se
o tem odločale šole posamezno – tudi tajno120). Pouka ni bilo med šolskimi
počitnicami ter ob nedeljah in praznikih. Med božičem ter novim letom so
bile božične počitnice,121 zimske počitnice so bile konec januarja. V času
velike noči so bile velikonočne počitnice.122
Že prvo leto sta bili na šolah organizirani mladinski organizaciji Pionirji
ter Podmladek Rdečega križa. Člani pionirske organizacije so se seznanjali
s sodobnimi problemi družbe ter se utrjevali kot Titovi borci. Udeleževali
so se nabiralnih akcij, obdelovali šolske vrtove, sodelovali pri obnavljanju
porušenih šolskih poslopij, pogozdovali. Sestajali so se v raznih krožkih
na šoli.117
Proslave in druge prireditve
Način za vnašanje ideologije v šolo so bila šolska praznovanja. Nekdanjega
monarha so v šoli nadomestili Titov kult in druge množične mladinske
prireditve: Titova štafeta, kurirčkova pošta, mladinske delovne brigade,
pionirske igre, pionirski odredi. Stare verske obrede so nadomestili z novimi
(prvo sv. obhajilo in sv. birmo so nadomestili s sprejemom v pionirsko in
kasneje v mladinsko organizacijo). V šoli so praznovali pomembne zgodovinske dogodke, na primer 10. september (dan Jugoslovanske mornarice),
20. oktober (dan osvoboditve Beograda), 29. september (dan pionirjev),
1. november (dan mrtvih), 29. november (2. zasedanje Avnoja/dan republike), 22. december (dan Jugoslovanske ljudske armade), 8. februar (kulturni
praznik), 23. februar (obletnica Rdeče armade – do spora z Rusijo), 8. marec
(dan žena), 27. april (dan Osvobodilne fronte), 1. maj (praznik dela), 9. maj
(praznik zmage), 25. maj (dan mladosti – Titov rojstni dan).123
Zaslužen počitek med nabiralno
akcijo, 1965 (fotografija je last
OŠ Ljudski vrt)
2006, str. 108–111.
115 Z
AP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Šolska kronika Deške osnovne šole Ptuj 1899–
1958.
116 O
koliš, Stane: Zgodovina šolstva na Slovenskem, Slovenski šolski muzej, Ljubljana,
2006, str. 112–13.
117 Prav tam.
40
118 Splošni zakon o šolstvu, Ur. l. FLRJ, št. 28-535 (16. 7. 1958).
119 Zakon o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji, Ur. l. SRS, št. 8-53/1969, in
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR
Sloveniji, Ur. l. SRS, št. 28-186/1971 (28. 7. 1971).
120 M
lakar, Karmen: Zgodovinski pregled prvih 25 let šole (1958–1983). V: Oda moji šoli,
50 let osnovne šole Ljudski vrt Ptuj, Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj, 2008, str. 46.
121 ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Šolska kronika Deške osnovne šole Ptuj 1899–1958.
122 Prav tam.
123 Mlakar, Karmen: Zgodovinski pregled prvih 25 let šole (1958–1983). V: Oda moji šoli,
41
Pedagoško delo
Višji razredi sedemletnih šol so imeli predmetni pouk ter enak učni načrt
in predmetnik kot nižje gimnazije.
Verouk je postal izbirni predmet, starši pa so morali prijaviti otroka k temu
predmetu s posebnim pooblastilom. Oblast je želela zmanjšati obisk verouka
z grožnjami in pritiskom, dokler ga ni leta 1952 dokončno pregnala iz šol.
Nadomestil ga je predmet moralna vzgoja.124
Leta 1950 je bila ponovno uvedena osemletna šolska obveznost (odlok o
obveznem osemletnem šolanju je izšel 8. oktobra 1953) od 7. do 15. leta
starosti. Otroci so se najprej šolali v štirih nižjih razredih osnovne šole,
potem pa so lahko nadaljevali obvezno šolanje v višjih razredih osnovne šole,
nižjih gimnazijah ali drugih srednjih šolah. Leta 1958 je bila izvedena šolska
reforma z dvema zakonoma (Splošni zakon o šolstvu ter Zakon o osnovni
šoli). Splošni zakon o šolstvu je uzakonil enotno osemletno osnovno šolo
kot edino obliko osnovnega šolstva. Šolska obveznost je zajemala otroke od
7. do 15. leta. Gimnazije so postale štirirazredne in omejene na nekdanje
višje razrede. Nižje organizirane osnovne šole so bile ukinjene.131
V šolskih berilih je po novem prevladovala borbena, partizanska vsebina.
Leta 1945 je bilo kot prostovoljen predmet uvedeno gospodinjstvo. Leta
1953 so v šolo uvedli šolske interesne dejavnosti s področja kulturne in
športa. Prirejati so začeli šolska tekmovanja. Začeli so ustanavljati krožke,
uvedli so počitniške kolonije. Delovati so začele šolske kuhinje.125 Po letu
1960 so začeli uvajati dopolnilni pouk za tiste, ki so zaostajali v znanju, ter
podaljšano bivanje za tiste, ki so po koncu pouka potrebovali varstvo.126
Pisno ocenjevanje vzgojnih predmetov (glasba, tehnični in likovni pouk ter
telesna vzgoja in gospodinjstvo) je bilo uvedeno v šolskem letu 1975/76.127
V šolskem letu 1980/81 je bil v šolski koledar prvič vpeljan rekreativni
odmor za učence,128 v šolskem letu 1981/82 pa prvič organiziran zdravniški
pregled za novince.129
Prizadevanja po ponovnem reformiranju osnovne šole so se začela v 70.
letih najprej s spremenjenim predmetnikom in učnim načrtom leta 1973
in z uvajanjem celodnevne osnovne šole v drugem polletju šolskega leta
1974/75.132 S celodnevno odtegnitvijo otrok od staršev so želeli povečati
idejni vpliv nad mladino. Poskus se ni obnesel in je po nekaj letih zamrl.133
Zakonodajne spremembe
V prvih povojnih letih so v okviru osnovnošolskega izobraževanja obstajale nižje gimnazije, sedemletne osnovne šole ter navadne osnovne šole.
Meščanske šole so bile ukinjene že leta 1945 z obrazložitvijo, da so učencem
preprečevale nadaljnje šolanje. Namesto njih so ustanavljali nižje gimnazije.
Zakon o sedemletnem obveznem šolanju130 je po sovjetskem vzoru uvedel
obvezno sedemletno šolanje (štirje razredi osnovne in trije razredi višje
osnovne šole) in je za Slovenijo pomenil korak nazaj, ker je bilo že pred
drugo svetovno vojno uveljavljeno obvezno osemletno šolanje. Vzrok za to
odločitev je bilo predvsem pomanjkanje prosvetnih delavcev. Namesto na
višjih osnovnih šolah so otroci lahko nadaljevali šolanje na nižjih gimnazijah.
2006, str. 112–13.
125 Prav tam, str. 118–119.
130 Splošni zakon o sedemletnem osnovnem šolanju, Ur. l. FLRJ, št. 56-385/1946
(12. 7. 1946).
42
133 O
koliš, Stane: Zgodovina šolstva na Slovenskem, Slovenski šolski muzej, Ljubljana,
2006, str. 121.
43
Šolstvo v samostojni
Sloveniji od 1991 dalje
Osamosvojitev Slovenije, ki jo je samostojna država razglasila 25. junija
1991, je prinesla temeljne strukturne spremembe na vseh področjih družbe.
Družbene spremembe so povzročile tudi nove reforme in spremembe na
področju šolstva. Slovensko šolstvo se je prvič začelo razvijati samostojno
in neodvisno od drugih šolskih sistemov. Začele so se strukturne šolske
reforme na vseh področjih. Poleg državnega šolstva je država po letu 1991
dovolila tudi zasebne šole.134
Novi zakon
Zakon o osnovni šoli, ki je bil sprejet leta 1996,135 je prinesel precej sprememb, osrednja novost zakona pa je bila uvedba devetletne osnovne šole,
ki je zajela otroke od 6. do 15. leta starosti. Z notranjo prenovo se je šola
začela razvijati v sodobnejšo in humanejšo institucijo.
Devetletna osnovna šola je razdeljena na tri obdobja po tri šolska leta. V
prvem triletju (1.–3. razred) je ocenjevanje opisno (notranja diferenciacija),
v drugem obdobju (od 4.–6. razreda) opisno in številčno (fleksibilna diferenciacija), v tretjem obdobju (7.–9. razred) pa številčno (zunanja diferenciacija). V prvem razredu ob učiteljici v okviru dogovorjenih normativov
pri vzgojno-izobraževalnem delu enakovredno sodeluje še vzgojiteljica.
Učiteljica in vzgojiteljica opravljata delo timsko, interakcija v razredu je
prepuščena obema. V učne načrte so vgrajene različne metode in oblike
poučevanja, ki naredijo pouk raznolik in zanimiv in ki so primernejše za
mlajše učence. Učni načrti so pripravljeni tako, da ostaja učitelju dovolj časa
za ponavljanje in utrjevanje snovi, več časa je tudi za pogovore in vzpostavljanje pristnejšega stika med učiteljem in učencem. Tako je poudarjena večja
vzgojna vloga učitelja.136
134 Okoliš, Stane: Zgodovina šolstva na Slovenskem. Slovenski šolski muzej, Ljubljana,
2008, str. 129–132.
135 Zakon o osnovni šoli (ZOsn), Ur. l. RS, št. 12-570/1996.
136 Od Osnovne šole Olga Meglič do Olgice. Ptuj: Osnovna šola Olge Meglič, 2008, str. 40.
44
1. razred – nove metode poučevanja (fotografija je last OŠ Olge Meglič)
Predmeti
Obvezni predmeti v osnovni šoli so slovenski jezik, tuji jezik, zgodovina,
zemljepis, državljanska vzgoja in etika, matematika, kemija, biologija, fizika,
likovna, glasbena, športna in tehnična vzgoja ter gospodinjstvo.137
Šolski koledar
Šolsko leto se začne 1. septembra in konča zadnji teden junija; pouk traja
največ 38 tednov po pet dni v tednu. Tedenska obveznost učencev je v prvem
obdobju (1.–3. razred) 22 ur tedensko, v drugem obdobju (4.–6. razred) 26
ur tedensko ter v tretjem obdobju (7.–9. razred) 30 ur tedensko. Ura pouka
traja praviloma 45 minut. Med urami imajo učenci 5-minutne odmore in
najmanj enkrat dnevno še 20 do 30 minut odmora. Pouka prosti dnevi so
z zakonom predpisani državni prazniki in drugi dela prosti dnevi, šolske
počitnice in nedelje ter sobote, če ni z delovnim načrtom šole drugače
137 Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3), Ur. l. RS, št. 81/2006.
45
določeno. Učenci imajo jesenske, novoletne, zimske, prvomajske in poletne počitnice. Jesenske trajajo en teden v času praznikov 31. oktober in 1.
november, božično-novoletne trajajo od 25. decembra do izteka novoletnih
praznikov, zimske so februarja in trajajo en teden, prvomajske se začnejo
27. aprila in trajajo do izteka prvomajskih praznikov. Poletne počitnice
trajajo od konca pouka do 31. avgusta.138
Slavnostno odprtje šolskega poslopja
Dne 4. oktobra 1911 je potekalo slovesno odprtje enonadstropne novozgrajene šole. Šola je imela šest učilnic. Obiskovali so jo otroci z Zgornjega
in Spodnjega Brega ter iz Dražencev, ki so takrat sestavljali občino Breg.
Najprej je bila trirazrednica s tremi učitelji. Šolo je obiskovalo 248 učencev.141
Zaradi propagande je njihovo število neprestano naraščalo, tako da so že
1. aprila 1912 odprli četrti razred, leta 1917 petega, leta 1938 pa še šestega.
Šolska skupnost
V šolskem letu 1990/91 je na vseh osnovnih šolah postala osrednja organizacija šolska skupnost, ki je nadomestila dotedanji pionirsko in mladinsko
organizacijo. Sprememba družbenega reda je prinesla tudi nove oblike
združevanja učencev.139 Na njihovo pobudo je bil na šolah ustanovljen šolski
parlament, kjer lahko učenci javno spregovorijo o sebi in izražajo svoja
mnenja, ideje in probleme. Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti
učencev in ga sestavljajo učenci, ki jih izvoli skupnost.140
Osnovna šola Breg
od 1911 dalje
Otroci z Brega so že od nekdaj hodili v ptujsko meščansko nemško šolo.
Ob ljudskem štetju leta 1901 se je glede na pogovorni jezik za Nemce na
Zgornjem Bregu izreklo 142 ljudi, na Spodnjem Bregu pa 449, še deset let
prej pa jih je bilo na Zgornjem Bregu 56, na Spodnjem Bregu pa 93. Ker je
bilo v ptujskih mestnih šolah vedno več otrok iz breške občine, so začeli
šolski krogi pritiskati na občino Breg, naj ustanovi svojo šolo. Če je ne
bodo, so jim zagrozili, bodo njihovi otroci prešolani v šolo Ptuj okolica ali
v šolo Hajdina. Tedaj se je občina le odločila, da zgradi svojo šolo za celotno
občino Breg. Problem so predstavljali Draženci, saj s temi otroki šola ne bi
bila popolnoma nemška in ne bi spadala pod nemški mestni šolski svet.
Brežani so izsilili, da bo imel nadzor nad šolo mestni šolski svet, otroci iz
Dražencev pa se ne smejo prešolati iz šole Hajdina, ampak bo nova šola
sprejemala samo otroke v 1. razred.
138 Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole, Ur. l. RS, št. 63/2008.
140 Od osnovne šole Olga Meglič do Olgice, Ptuj, Osnovna šola Olge Meglič, 2008, str. 17.
46
Osnovna šola Breg na razglednici, 1915 (ZAP, Zbirka razglednic, št. razglednice 1109)
Prvi učiteljski zbor so sestavljali nadučitelj Albin Wankmüller, učitelj
Emmerich Dereani ter učiteljica Ida Rodoschegg. Otroci so prihajali tudi
iz Hajdine, Slovenje vasi, Sel, Lancove vasi in iz Sv. Vida pri Ptuju, čeprav
niso znali učnega jezika, tj. nemščine. Po koncu prve svetovne vojne so bili
slovenski učitelji nastavljeni s 1. aprilom 1919 in šola je postala slovenska,
z izjemo nadučitelja Wankmüllerja, ki je ostal na šoli do 1. decembra 1921.
Prvi slovenski učitelji so bili Hinko Klenovšek, Marija Drobnič in Marija
Duler. Novi upravitelj šole je leta 1925/26 postal Alfonz Mazlu, ki ga je
nasledil Franjo Jamšek (1930/31–1934/35). Zadnji ravnatelj pred vojno je bil
Cezar Sancin (1935/36–1949/41).142
Nemci so šolo na Bregu leta 1941 spremenili v nemško šolo. Po koncu druge
svetovne vojne je bil prvi ravnatelj Ivo Jančič (1945/46–1946/47), v šolskem letu
141 Na sončnem Bregu, Zbornik ob 100-letnici OŠ Breg, Ptuj, OŠ Breg, 2011, str. 73.
142 ZAP, Zbirka šolski listi in popisnice, št. lista 6, Zgodovina breške šole, 1929.
47
1947/48 ga je nasledil Franjo Vičar, njega pa Vida Vičar (1948/49–1957/58).143
Leta 1958/59 je z novo zakonodajo šola postala osemrazredna in poimenovali
so jo po rojaku Ivanu Spolenjaku (leta 1984 se je šola spet preimenovala, saj
je Zgodovinsko društvo ugotovilo, da je pravi zapis imena Spolenak). Zaradi
večjega števila otrok je pouk potekal tudi v dvorani Komiteja in Kmetijske
šole v Turnišču, deloma je bil pouk v Kulturnem domu na Bregu ali celo
na prostem. Med letoma 1958/59–1960/61 je bil ravnatelj France Gorup.
Nasledil ga je Adolf Praprotnik, ki je bil ravnatelj do šolskega leta 1980/81,
takrat pa ravnatelj postal Jože Korošec.
Osnovna šola Mladika
od 1947 dalje
Obnovitev poslopja
Po vojni je bilo poslopje Mladike zelo poškodovano in za pouk neuporabno.
Del pouka je potekal v poslopju nekdanje deške meščanske šole, del v okoliški
šoli, del pa v popoldanskem času v gimnaziji.
Nadzidava in prizidava
Septembra 1960 so dokončali nadzidavo šolskega poslopja še z enim nadstropjem. V šoli je bilo po novem devet učilnic, pouk pa je potekal za nižjo
stopnjo popoldan, za višjo pa dopoldan.144 Maja 1979 je bilo na zemljišču
v neposredni bližini šole urejeno telovadišče.145 Leta 1987 je bil dograjen
prizidek, v katerem so bile štiri učilnice z dvema kabinetoma, jedilnico
in zakloniščem ter za tisti čas ena najmodernejših telovadnic. Pouk je do
šolskega leta 1988/89 potekal v dveh izmenah, prvi razredi so imeli celo tri
izmene. Leta 1989/90 je postala ravnateljica Darija Radičevič, ki je nasledila
Sonjo Purgaj, ravnateljico od leta 1982/83. Leta 1992 se je šola ob soglasju
krajanov, staršev in občine preimenovala v Osnovno šolo Breg. Ob koncu
leta 1992 je šola v popoldanskem času svoje prostore odstopila za otroke
begunce iz nekdanjih jugoslovanskih republik.146 V šolskem letu 1999/2000
se je šola začela pripravljati na uvajanje devetletke. V šolskem letu 2002/03
so za potrebe devetletke preuredili mansardo prizidka in galerijo telovadnice. V šolskem letu 2008/09 je postal ravnatelj Milan Fakin. Šola je imela
v šolskem letu 2010/11 vpisanih 266 učencev, kar je približno toliko, kot ob
njenem nastanku (248).147
Vizija šole: Vsak ima svoje močno področje – razvijajmo ga!
143 Na sončnem Bregu, Zbornik ob 100-letnici OŠ Breg, Ptuj, OŠ Breg, 2011, str. 78.
147 Prav tam, str. 42–43, 75.
48
Ustanovitev Osnovne šole v Ptuju
S šolskim letom 1947/48 sta bili okoliška in mestna šola združeni v novo
šolo z imenom Osnovna šola v Ptuju. Upravitelj je bil Mirko Majcen (kot
upravitelj je ostal na šoli do leta 1952). Deset oddelkov je delovalo v prostorih
nekdanje okoliške šole, deset pa v nekdanji mestni šoli. V šestih razredih
(razdeljenih v 20 oddelkov) je bilo 847 otrok (442 dečkov in 405 deklic).
Na Osnovni šoli v Ptuju so poučevali Neža Venderl, Janja Šegula, Katica
Šebart, Neda Tominc, Ana Poznik, Josipina Stefanciosa, Mira Dernač,
Ivana Čič, Berta Faganeli, Verena Kolarič, Ana Hasl, Zora Švajger, Milojka
Alič, Matilda Flajšaker, Julka Kancler, Berta Kosmač, Ivan Vadnjal, Terezija
Vindišman, Albin Čič, Marta Peček, Katica Bračko, Dana Žagar, Andrej
Žvan, Sabina Meliva.
V nedeljo, 31. oktobra 1948, je bilo svečano odprtje obnovljene Mladike in
osnovna šola se je preselila vanjo. Pouk je potekal samo dopoldan, saj je bilo
v poslopju dvajset učilnic, velika telovadnica, pionirska soba ter kuhinja.148
V šolskem letu 1948/49 je bil zaradi uvedbe sedemletke ukinjen peti razred,
v naslednjem šolskem letu pa še šesti. V šolskem letu 1952/53 je upravitelja
Mirka Majcna zamenjal Janez Arsenjak, njega pa marca 1953 Vlado Klemenčič.
S šolskim letom 1954/55 je upraviteljstvo šole prevzela učiteljica Kristina
Šepec. V šolskem letu 1953/54 je bil po načelih družbenega samoupravljanja
na Osnovni šoli v Ptuju ustanovljen šolski odbor. Njegova naloga je bila, da
pri vzgoji, pouku in upravljanju šole sodelujejo poleg učiteljev tudi starši
in razne družbene organizacije. Predsednik šolskega odbora je sodeloval
pri sestavi šolskega proračuna, ustanovitvi šolske kuhinje (v šolskem letu
1956/57), organizaciji roditeljskih sestankov, pripravi novoletne jelke, skrbel
je za zdravje, higieno in uspeh otrok.
49
Reorganizacija osnovnih šol na Ptuju
Leta 1958 so bile zaradi šolske reforme šole na Ptuju preurejene. Z ukinitvijo nižjih gimnazij so nastale štiri osemletne osnovne šole. V Mladiki
sta dobili prostore Osnovna šola Toneta Žnidariča (najprej se je imenovala
Osnovna šola Ptuj I) in Osnovna šola Jožeta Lacka (najprej Osnovna šola
Ptuj II). Ravnateljica I. osnovne šole je bila Kristina Šepec. Šola je imela
18 oddelkov, pouk, ki je bil izmenski, pa je potekal v devetih učilnicah.149
II. osnovna šola je imela prav tako 18 oddelkov, pouk je potekal v devetih
učilnicah izmensko. Na šoli je bilo vpisanih 660 učencev. Ravnatelj je bil
Franc Borko.150
Ptuju ter otroci 6. in 7. razreda iz Zavrča. V šolskem letu 1976/77 se je šoli
pridružila še podružnična Osnovna šola Vinka Jurančiča iz Vitomarcev,
naslednje leto pa se je združila s podružnično šolo Trnovska vas.152 Ker je
imela šola preveč učencev, so leta 1979 v mestu Ptuj ustanovili Osnovno
šolo Olge Meglič, kamor so vpisali učence iz okolišev osnovnih šol Franca
Osojnika in Toneta Žnidariča.
V šolskem letu 1985/86 je bil zgrajen prizidek pri telovadnici, namenjen
shranjevanju telovadnega orodja. Leta 1991 se je šola preimenovala v
Osnovno šolo Mladika in v šolskem letu 1996/97 izgubila obe podružnici.
Učenci od 6. do 8. razreda omenjenih podružnic so še vedno obiskovali
osnovno šolo Mladika. Leta 1999 so na šoli odprli preurejeno mansardo, v
kateri so pridobili nove učilnice in s tem delno izpolnili pogoje za prehod
na devetletko.153 Šola je z obnovo mansarde ponovno pridobila razgibano
streho, kot jo je imela ob svojem nastanku davnega leta 1902.154 Šola se je
leta 2000 vključila v evropsko mrežo partnerskih šol Comenius,155 pridobila
certifikat SIQ – Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, vključena
je v projekta Ekošola in Slovenska mreža zdravih šol.
V šolskem letu 2011/12 je v šolo vpisanih 357 učencev, ki so organizirani v
osemnajstih oddelkih.156
Vizija šole je: Skupaj s starši skrbimo za osebnostno rast učencev v spodbudnem okolju.
Fotografija stavbe, v kateri sta imeli svoje prostore osnovni šoli Jožeta Lacka in
Toneta Žnidariča, 1961 (ZAP, Fototeka, Stavbe osnovnih šol, št. 18)
Obe osnovni šoli sta se leta 1961 združili v enotno šolo Toneta Žnidariča, ki
je ob združitvi imela kar 1382 učencev v 38 oddelkih. Ravnateljica združene
šole je bila vse do upokojitve v šolskem letu 1966/67 Kristina Šepec. Zamenjala
jo je Angelca Gašperšič (1966/67–1968/69), eno leto je ravnateljske posle
opravljala v. d. Zofka Kodrič, v šolskem letu 1969/70 pa je ravnatelj postal
Franjo Hribernik.151 V šolskem letu 1964/65 je bila dograjena Osnovna šola
Franca Osojnika in nekaj učencev je bilo prešolanih. Kljub temu je imela
šola še vedno 33 oddelkov. Na šolo sta se vozila še dva oddelka iz Vidma pri
149 ZAP, OŠ Mladika, šk. 48, Konferenčni zapisnik I. osemletke, 1958–1960.
150 ZAP, OŠ Mladika, šk. 48, Konferenčni zapisnik II. osemletke, 1958–1959.
151 95 let lepotice ob Dravi, Ptuj, Osnovna šola Mladika, 1997, str. 39–40.
50
152 Prav tam, str. 35–36.
153 http://www. šola.mladika.si.
154 Golob, Franc :Album pripoveduje, ob stoletnici Mladike Ptuj, Ptuj, Osnovna šola
Mladika, 2002, str. 35.
156 http://www. šola.mladika.si.
51
Osnovna šola
dr. Ljudevita Pivka
od 1953 dalje
Začetki
V šolskem letu 1950/51 so iz oddelkov prvega razreda Osnovne šole v Ptuju
izločili učence, primerne za šolo s prilagojenim programom. Otroke, 16
dečkov in 5 deklic, je poučeval učitelj Adalbert Slekovec, ki je bil usposobljen
za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Pomožni razred je bil samo
v 1. in 2. šolskem letu. Svoje prostore je imel v poslopju Mladike.157
Ustanovitev
Dne 1. oktobra 1953 je šola postala samostojna ustanova s samostojnim
upraviteljem z imenom Posebna osnovna šola Ptuj (ustanovila jo je Skupščina
občine Ptuj).158 V statutu je kot namen zavoda zapisano: »usposabljanje
učljivih duševno nezadostno razvitih otrok za delo in poklice, ki ustrezajo
njihovim nagnjenjem in zmožnostim, da bi mogli koristno in aktivno
sodelovati v družbenem življenju …«159 Kot učiteljica se je na šoli 1. decembra
1955 zaposlila še Marija Ačko.160 Šola se je kot samostojna ustanova začela
počasi širiti. Od leta 1955 je imela dva oddelka s tremi razredi. Kombinirani
oddelek je bil sestavljen iz drugega in tretjega razreda. V šolskem letu 1957/58
je šola postala trioddelčna s štirimi razredi, na razpolago je imela dve učilnici,
zaposlila se je še Albina Lohkar.161 Šolski upravitelj si je že zadal cilj, da
šola vsako drugo leto pridobi en razred, tako da bi se postopno razširila do
petoddelčne šole. Pri razširitvi sta bila problem denar in posledično prostor.
Ko so učenci končali šolanje na posebni šoli, so ga nadaljevali na osnovni,
kjer pa se niso znašli in napredovali, kot se je od njih pričakovalo, in so bili
potem stalni ponavljavci.162 Na šoli je delovala šolska kuhinja, v kateri so
otroci dobili mleko ter kruh in košček sira.163
157 ZAP, OŠ Mladika, šk. 46, Kronika Deške šole Ptuj.
158 ZAP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, šk. 2, ovoj 4, statut Posebne osnovne šole Ptuj, 19. 11. 1973.
159 Z
AP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, šk. 2, ovoj 4, statut Posebne osnovne šole Ptuj, 6. 3. 1964.
160 ZAP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, šk. 1, ovoj 1, spisi 1953–1958, Poročilo ob zaključku
1. polletja 1955/56.
161 Z
AP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, šk. 1, ovoj 1, spisi 1953–1958, Zapisnik ob pregledu
Pomožne šole v Ptuju, 11. 1. 1958.
162 ZAP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, šk. 1, ovoj 1, spisi 1953–1958, Odgovori na anketo, 28. 5. 1957.
163 ZAP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, šk. 1, ovoj 1, spisi 1953–1958.
52
Odlok o finančni osamosvojitvi posebnega oddelka pri Osnovni šoli Ptuj v samostojno
enoto Pomožno šolo Ptuj, 1953 (ZAP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, škatla 1, ovoj 1, spisi
1953–1958, spis 1/53)
53
Preselitev
Iz Mladike, kjer je šola imela eno učilnico, se je s 73 učenci preselila v
minoritski samostan leta 1962, ko je bil ukinjen internat vajeniške šole
za lesno stroko. V samostanu je šola dobila šest učilnic v pritličju in v 2.
nadstropju. Na šoli so poleg upravitelja Adalberta Slekovca poučevali še
Antonija Štrukelj, Marija Puklavec, Kristina Ledinek, Margareta Javernik
ter Nada Ranfl. V šestih oddelkih je bilo 94 učencev.164 S šolskim letom
1966/1967 je šola postala popolna osemletka z imenom Posebna osnovna
šola Ptuj. Zaradi prostorske stiske je leta 1970 dobila dve učilnici v dijaškem
domu v Prešernovi ulici ter kletne prostore v samostanu. Leta 1972 je
imela 21 oddelkov z 261 učenci, kar je presegalo normative o številu otrok
v posameznih oddelkih. Primanjkovalo je tudi učiteljev. Pouk je potekal v
treh izmenah. Prva izmena je pouk začela ob 7.10, druga ob 13.00, tretja ob
10.30.165 Ravnateljica šole je bila med letoma 1992 in 1998166 Hilda Slekovec
(kasneje Slekovec - Slivnik167). Leta 1977 se je šola preimenovala v Osnovno
šolo dr. Ljudevita Pivka.168
Ponovna selitev
Leta 1979 se je šola preselila v izpraznjeno stavbo na Raičevi ulici 2, iz
katere se je izselila Ekonomska srednja šola. Šola je imela ob selitvi 17
oddelkov in 226 učencev. Stavba je dobila prepoznavno rdečo fasado leta
1981. Od leta 1987 je na šoli organizirano podaljšano bivanje. Do tedaj je
postala močan regijski center, saj so jo obiskovali učenci iz 18 občin. Leta
1993 se je priključila projektu Specialne olimpijade Slovenije, leta 2005 pa
evropskemu projektu Comenius, ki povezuje osnovne šole s posebnimi
potrebami na mednarodni ravni. V šolskem letu 2005/06 je začela delovati
devetletka. Šola je vključena tudi v mednarodno gibanje Ekošola kot način
življenja, ki v šole vpeljuje okoljsko vzgojo in navaja mlade na odgovorno
ravnanje v naravi.169
Ravnatelji na šoli so bili še: Rudolf Lenart (1998–2004), Zdenka Kokol
(2004–2005), Irena Cvetko (2005–2007) ter Dragica Emeršič, ki je ravnateljica
od leta 2007.170
Pedagoški izzivi
Ob začetku novega tisočletja se je v osnovnem šolstvu začel proces
vključevanja (integracije) otrok s posebnimi potrebami v redno osnovno
šolo. Število otrok na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka je drastično upadalo
in se do leta ustalilo pri okoli 70 otrocih. Šola je ob rednem prilagojenem
programu razvila močno mobilno defektološko službo, ki s 13 specialnimi
pedagoginjami zagotavlja strokovno delo na 30 osnovnih šolah in vrtcih
na Ptuju in v okolici. Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj izvaja vzgojnoizobraževalni proces za otroke z motnjo v duševnem razvoju. Ustanoviteljice
regijske šole so: Mestna občina Ptuj, občine Destrnik, Dornava, Gorišnica,
Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Videm, Zavrč in Žetale. V
šolo prihajajo učenci iz navedenih občin ter še iz občin Sv. Andraž, Trnovska
vas, Kungota, Moravske Toplice in Ormož.171
Integracija v družbi
Zaradi zahtevnosti procesa integracije se je OŠ dr. Ljudevita Pivka pokazala
kot nepogrešljiv dejavnik pri zagotavljanju nemotenega in strokovnega dela z
otroki s posebnimi potrebami, zato je bilo doseženo soglasje o novogradnji.
Leta 2007 je bil izdelan projekt za izgradnjo novega šolskega poslopja pri
Dijaškem domu Ptuj, saj stavba ni več primerna za šolsko delo.172
164 Z
AP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, šk. 1, ovoj 5, spisi 1963/64, Podatki o zasedbi učnih
delovnih mest na šoli na dan 1. 9. 1964.
165 Z
AP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, šk. 22, ovoj 56, Letni delovni načrt Posebne osnovne šole
Ptuj za šolsko leto 1973/74.
166 http://www.osl-pivka.si/index.php?option=com_content&view=article&id=53&Ite
mid=61.
167 ZAP, Skupščina občine Ptuj, 1979, šk. 25, ovoj 61-1/77/1, Preimenovanje Posebne
osnovne šole Ptuj.
168 ZAP, Skupščina občine Ptuj, 1979, šk. 25, ovoj 61-1/77/1, Preimenovanje Posebne
osnovne šole Ptuj.
169 http://www.osl-pivka.si/index.php?option=com_content&view=article&id=53&Itemid=61.
171 http://www2.arnes.si/~osmblpi/kje_smo.htm.
54
55
Osnovna šola Ljudski vrt in
podružnična šola Grajena
od 1958 dalje
Ustanovitev
Osnovna šola Franca Osojnika je bila ustanovljena173 leta 1958 kot Osnovna
šola Ptuj III. Šolski okoliš je zajemal: Prešernovo in Cafovo ulico, Muzejski
trg, Vičavo, Orešje, Novo naselje, Štuke, Krčevino pri Ptuju in del Mestnega
Vrha. Obiskovali so jo tudi učenci višjih razredov Osnovne šole Grajena, ki
je bila le štirirazredna. Začasni upravitelj šole je bil Stane Horvat.174
Šola se je preselila v novo stavbo leta 1964 (fotografija je last OŠ Ljudski vrt)
Prostorska stiska, šola brez svoje stavbe
Šola je imela ob nastanku 417 učencev v 11 oddelkih, pouk je bil dvoizmenski. Ker ni imela svojih prostorov, je gostovala v popoldanskem času
v prostorih gimnazije v Prešernovi ulici, leta 1960 pa se je samo začasno
preselila v novozgrajeno poslopje na Potrčevi cesti (stavba je bila zgrajena
za potrebe vrtca), kjer so bile na razpolago štiri učilnice (za osem oddelkov),
medtem ko so imeli od tretjega do petega razreda pouk še vedno v gimnaziji.
Februarja 1959 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Franca Osojnika.
Avgusta 1959 je Katica Bračko postala njena nova upraviteljica. Šola se
je v prvih letih ubadala s pomanjkanjem prostora in kadra. Telovadnice
ni imela, zato so gostovali na Srednji ekonomski šoli. Prav tako ni imela
mlečne kuhinje, zato so hrano vozili iz gimnazije, leta 1962/63 pa je šola od
ptujske bolnišnice pridobila pritlično stavbo, v kateri si je uredila kuhinjo
in tehnično delavnico.
na 675, razporejeni pa so bili v 21 oddelkov. Šola je leta 1964 dobila nov šolski
okoliš, ki je zajemal del mesta (Zoisova pot, Levstikova ulica, Trubarjevo
naselje, Potrčeva cesta (delno), Ciril-Metodov drevored, Ljutomerska cesta
(delno)) ter okolice (Grajena, Krčevina, Mestni Vrh, Kicar, Nova vas, Rabelčja
vas, del Rogoznice in Podvinci). Pouk je potekal izmensko. Vodenje šole je leta
1963 na podlagi ustave prešlo na vse zaposlene (družbeno samoupravljanje),
ustanovljena je bila delovna skupnost s pravico odločanja o vseh skupnih
zadevah. Delovno skupnost je vodil štiričlanski upravni odbor (tega pa je
nadomestil štirinajstčlanski svet šole). Ravnateljica je ostala Katica Bračko
(ravnateljica je bila v letih med 1959 in 1976). V šolskem letu 1965/66 je šola
prvič uredila prevoze za učence, ki so bili oddaljeni več kot 5 kilometrov.
Dograjena telovadnica
Telovadnica je bila dograjena leta 1966, šola pa je tako postala ena redkih
s sodobno urejeno pokrito telovadnico.
Novo šolsko poslopje
V šolskem letu 1964/65 je bilo v groben dograjeno novo šolsko poslopje v
Trubarjevem naselju (danes Župančičeva ulica 10). Število otrok se je povzpelo
173 Ustanovil jo je Občinski ljudski odbor Ptuj 7. 8. 1958.
56
Varstveni oddelek je deloval od šolskega leta 1967/68. Mala šola je bila
prvič organizirana v šolskem letu 1968/69. Število učencev je neprestano
naraščalo in v šolskem letu 1971/72 je bilo 918 otrok v 29 oddelkih. Pojavila se je potreba po nadzidavi šolskega poslopja. Prostorska stiska je bila
nepopisna, saj je bila šola zgrajena za 500 učencev. Pouk je potekal v treh
izmenah. Naraščanje števila otrok se je nadaljevalo do leta 1974/75, ko je
bilo vpisanih 1012 učencev v 32 oddelkih. Podružnična šola Grajena se je v
57
šolskem letu 1975/76 spremenila v osemletko in tako se je na račun njenih
zadnjih razredov zmanjšalo število učencev v matični šoli. Nekaj učencev se
je zmanjšalo tudi v šolskem letu 1979/80 zaradi novoustanovljene Osnovne
šole Olge Meglič. Leta 1976 je dotedanjo ravnateljico, ki se je upokojila,
zamenjal Ivan Težak (ravnatelj med letoma 1976 in 1997). V šolskem letu
1976/77 so bila prvič organizirana šolska kosila.175
Sredi 80. let je šola imela okoli 700 učencev in pouk v dveh izmenah. Tudi
konec desetletja je pouk še vedno potekal izmensko.176
Na pobudo sveta šole in sveta staršev se je marca 1992 šola preimenovala
v Osnovno šolo Ljudski vrt Ptuj, Osnovna šola Grajena pa v Osnovna šola
Ljudski vrt, Organizacijska enota Grajena.177 V šolskem letu 1993/1994 sta
bili odprti računalniška učilnica ter prenovljena knjižnica.178 Marca 1995
je bila dokončana 1. faza adaptacije in nadzidave, ko so bile dokončane štiri
učilnice. Opremo so sofinancirali starši z mesečnimi prispevki. V šolskem
letu 1995/96 so bile dograjene še štiri nove učilnice. Januarja 1998 je bila za
ravnateljico imenovana Tatjana Vaupotič.179 Zaradi pomanjkanja prostora
(šola bi potrebovala najmanj 12 novih učilnic, telovadnico ter kuhinjo)
šola ni mogla izvesti prehoda na devetletno osnovno šolo vse do šolskega
leta 2002/03, ko se je začelo uvajanje devetletke. Pouk je še vedno potekal
izmensko, kar je bilo takrat v Sloveniji že redkost.180 Mestna občina Ptuj je
v šolskem letu 2004/05 vpis omejila.
Nov prizidek
Prizidek šole je bil dograjen v šolskem letu 2005/06 in pouk je bil prvič po
47 letih organiziran samo dopoldne. V novem prizidku je bilo 9 učilnic za
učence prvih treh razredov, računalniška učilnica ter knjižnica. Osnovna šola
Ljudski vrt je največja šola v mestni občini Ptuj.181 Vanjo je bilo v šolskem
letu 2011/12 vpisanih 619 učencev, v podružnično pa 137.
Učenci in delavci Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj so se v šolskem letu 2003/04
vključili v mednarodni projekt Ekošola kot način življenja. Njegova osnovna
naloga je z novimi zamislimi in pobudami graditi čustven in strokoven
175 M
lakar, Karmen: Zgodovinski pregled prvih 25 let šole (1958–1983). V: Oda moji šoli, 50
let osnovne šole Ljudski vrt Ptuj, Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj, 2008, str. 38–47.
176 Kosi, Petra: Zgodovinski pregled zadnjih 25 let šole (1983–2008). V: Oda moji šoli, 50
let osnovne šole Ljudski vrt Ptuj, Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj, 2008, str. 54.
179 Prav tam, str. 58–59.
58
odnos do človekovega ravnanja z okoljem in naravo. Obe šoli sta z osvojitvijo ekozastave že prvo leto delovanja potrdili, da je bilo delo učencev
in učiteljev zelo kakovostno in opazno v okolju. Šola je že trinajsto leto
tudi članica projekta Zdrava šola. Na šoli deluje tim, ki pripravlja naloge,
povezane z zdravim načinom življenja. V šolskem letu 2008/09 je bila šola
kot pilotska v Sloveniji izbrana v projekt Samoevalvacija. Projekt poteka
v okviru evropskih socialnih skladov. Gre za zasnovo in uvedbo sistema
ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij.
V šolskem letu 2008/09 se je šola pridružila mreži UNESCO šol Slovenije,
saj želijo ohranjati naravno in kulturno dediščino, vzgajati k miru, strpnosti
in sodelovanju, krepiti vezi med šolami, iskati dobro v nas samih in naši
okolici. Na šoli poteka inovativni projekt Formativno spremljanje učencev
(sprotno, stalno, permanentno).
Podružnica Grajena
Leta 1942 so Nemci začeli v Grajeni ob glavni cesti graditi vojaško bolnišnico.
Stavba je po njihovem odhodu ostala v surovem stanju in leta 1946 se je
oblast odločila, da bo v njej delovala osnovna šola. Dne 9. februarja je bila
samostojna osnovna šola slavnostno odprta in 12. februarja se je začel redni
pouk. Prvo leto je bilo vpisanih 128 otrok. S šolskim letom 1952/53 je bila
zaradi upada učencev popolna osemletna šola ukinjena; učenci od 1. do 5.
razreda so ostali v matični šoli, preostali pa so morali v šolo na Ptuj, Vurberk
ali Destrnik. Dne 1. januarja 1963 je šola postala podružnica Osnovne šole
Franca Osojnika, v šolskem letu 1975/76 pa je ponovno postala osemletna
popolna šola. V šolskem letu 1996/97 je dobila težko pričakovano računalniško
učilnico, v šolskem letu 2001/02 pa je bila stavba obnovljena.182
Cilj šole je celostni razvoj učencev z močnim poudarkom na vseživljenjskem
znanju, vrednostni orientaciji, kakovostnih odnosih in odprti komunikaciji
z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in tudi s tistimi, ki
niso neposredno vključeni vanj.183
Vizija šole: Gradimo kvalitetno delo z dobrimi medsebojnimi odnosi vseh
udeležencev, s kvalitetnim poukom in z odmevnimi rezultati na različnih
področjih.184
Vrednote šole so spoštovanje, strpnost, znanje.
182 http://www2.arnes.si/~osmblvg/sola/index.htm.
183 Kosi, Petra: Zgodovinski pregled zadnjih 25 let šole (1983–2008). V: Oda moji šoli, 50
let osnovne šole Ljudski vrt Ptuj, Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj, 2008, str. 64.
184 Vaupotič, Tatjana: Petdeset prehojenih let. V: Oda moji šoli, 50 let osnovne šole
Ljudski vrt Ptuj, Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj, 2008, str. 12.
59
Osnovna šola Olge Meglič
od 1979 dalje
Ustanovitev
Zaradi velikega števila otrok, ki so konec 70. let obiskovali osnovni šoli
Toneta Žnidariča in Franca Osojnika na Ptuju, je bila potreba po novi šoli
velika. V obe šoli je bilo vključenih 2050 učencev. Možnosti za novo šolo
so se pokazale ob izpraznjenosti stavbe na Prešernovi ulici 31, v kateri je
bila do takrat gimnazija, ter na Raičevi ulici 2, v kateri je imela do takrat
prostore Srednja ekonomska šola. Skupščina občine Ptuj je z odločbo z
dne 18. 4. 1979 ustanovila Osnovno šolo v ustanavljanju, ki je dobila svoje
prostore v nekdanji stavbi gimnazije, Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka pa
v nekdanji stavbi Ekonomske srednje šole. Osnovna šola v nastajanju je v
stavbi na Prešernovi ulici dobila 16 učilnic. Ker je bila to stara stavba, ni
bila najbolj primerna na sodobno šolo. Na začetku je bilo vloženega mnogo
udarniškega dela. V šolskem letu 1979/80 se je na šolo vpisalo 498 učencev.
Na svečani seji zbora delavcev, učencev in delegatov družbenopolitičnih
organizacij so razglasili ustanovitev nove delovne vzgojno-izobraževalne
Prvi šolski dan na šolskem dvorišču (fotografija je last OŠ Olge Meglič)
60
organizacije, poimenovane po revolucionarki Olgi Meglič.185 Šolski okoliš
novoustanovljene šole so bili kraji: Mestni Vrh, Krčevina, Štuki, Tiha pot,
Med vrti, Jankova ulica, Na gradu, Prešernova ulica, Muzejski trg, Cankarjeva
ulica, Cafova ulica, Raičeva ulica, Ob Grajeni, Cvetkov trg, Jadranska ulica,
Hrvatski trg, Aškerčeva ulica, Bezjakova ulica, Krepljeva ulica, Murkova
ulica, Slovenski trg.186
V prvem šolskem letu so na šoli učili Anica Anželj, Olga Zupanič, Silva
Lačen, Ervin Hojker kot ravnatelj, Marija Korpar, Marija Foltin, Marija
Belšak, Marija Mislovič, Irena Drobnič, Cilka Ivanuša, Anica Šegula, Dragica
Levičnik, Marjeta Vaupotič, Milojka Prelesnik, Veronika Golob, Ivo Kornik,
Lojzka Rozman, Dragica Voljč, Breda Korenjak ter Milan Sagadin.187
Pedagoški in drugi izzivi
Šola je postala prepoznavna kot drugačna, ustvarjalna, odprta za spremembe.
Šolski kolektiv je želel šolo približati učencem, jo narediti življenjsko, otroku
prijazno, da razvija vedoželjnost, ustvarjalnost, kritičnost, da lahko otroci
v njej razvijajo svojo samopodobo, da bodo znali uresničiti svoje želje in
načrte.188 V začetku 80. let so na šoli med prvimi uvedli tako imenovano
notranjo fleksibilno diferenciacijo, metodo dela, s pomočjo katere so prešli
tradicionalno poučevalno shemo ter učence postavili na prvo mesto. Med
prvimi so uvedli individualiziran pouk, skupinske in individualne oblike dela, začeli napovedano ustno spraševati, uvedli so integrirani pouk,
izkustveno in sodelovalno učenje, ki je pripomoglo k razvoju učencev. Šola
je želela biti odprta za vse, tudi za tiste s posebnimi potrebami in za nadarjene. Bila je tudi med prvimi, ki je že leta 1990 v pedagoški proces uvedla
pomoč mobilnega specialnega pedagoga.189 V šolskem letu 1990/91 so na
šoli uvedli opisno ocenjevanje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju,
v šolskem letu 1994/95 pa je bil uveden trinivojski pouk. Zakonu o osnovni
šoli iz leta 1996, ki je vpeljal devetletno osnovno šolo od otrokovega 6. do
15. leta, je šola lahko ugodila v šolskem letu 2003/04.190 Leta 2003 so se
na mestni občini Ptuj pojavila razmišljanja o ukinitvi Olgice predvsem z
obrazložitvijo, da se njen šolski okoliš nenehno krči. Naposled so dosegli
dogovor in temeljni kamen za prizidek je bil položen 23. januarja 2004.
185 30 let, Olgica, šola mojih sanj. Osnovna šola Olge Meglič, Ptuj, 2008, str. 8.
187 30 let, Olgica, šola mojih sanj. Osnovna šola Olge Meglič, Ptuj, 2008, str. 17–28.
188 30 let, Olgica, šola mojih sanj. Osnovna šola Olge Meglič, Ptuj, 2008, str. 10.
61
Posebnost Olgice je tudi ta, da konca šolske ure že od leta 1994 ne oznanja
šolski zvonec.191 Na šoli je sprememba družbenega reda prinesla tudi nove
oblike združevanja učencev. Na njihovo pobudo je bil ustanovljen šolski
parlament, v katerem lahko učenci javno spregovorijo o sebi in izražajo svoja
mnenja, ideje in probleme. Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti
učencev in ga sestavljajo izvoljeni učenci.192 Šola že od leta 1997 sodeluje v
mednarodnem projektu zdravih šol. Pri načrtovanju si prizadevajo uresničiti
dvanajst ciljev Evropske mreže zdravih šol. V šolskem letu 2003/04 se je šola
prijavila na projekt Ekošola. Junija 2005 je šola dobila ekozastavo. V šolskem
letu 2007/08 je začela izvajati inovacijski projekt na področju posodabljanja
razredne klime kot kriterija kakovosti delovanja šole z naslovom Oddelčna
skupnost kot osnova ustvarjalne klime šole.193
Prenova šole
V šolskem letu 2001/02 je bilo prenovljeno zunanje igrišče za šolo. Zaradi
pedagoških in demografskih potreb ter zaradi ohranitve starega mestnega
jedra se je začela prenova stavbe. Najprej so v šolskem letu 2003/04 prenovili sanitarije ter jedilnico in kuhinjo, nato pa sta se začeli adaptacija in
novogradnja prizidka šole. Prizidek je bil dokončan do začetka šolskega leta
2005/06. Šola je pridobila telovadnico ter športno dvorano, računalniško
učilnico in knjižnico. Na začetku delovanja je bilo v šoli 498 učencev v 16
oddelkih, njihovo število se je povečalo v prvi polovici 90. let, ko je bilo
okoli 770 otrok v 28 oddelkih. V šolskem letu 2011/12 se je v šolo vpisalo
319 otrok, ki so razdeljeni v 18 oddelkov.194
V šolskem letu 2008/09 je postala ravnateljica šole Diana Bohak Sabath,
ki je zamenjala Ervina Hojkerja, ravnatelja šole od ustanovitve leta 1979.
Vizija šole je izgradnja inovativne, odprte in ustvarjalne šole.195
193 http://www.olgica.si/index.php?option=com_content&view=article&id=82&Item
id=69.
195 Od osnovne šole Olga Meglič do Olgice, Ptuj: Osnovna šola Olge Meglič, 2008, str. 84.
62
63
Viri in literatura
Članki in monografije
Arhivsko gradivo
Bojc, Etbin: Začetni razvoj osnovnega šolstva na Slovenskem
(ob 200-letnici terezijanskih šol). V: Kronika, leto 1974, letnik 22, zvezek 3.
Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje SI_ZAP/št. fonda ali zbirke):
SI_ZAP/5, Mestna občina Ptuj (1864–1941),
SI_ZAP/6, Zbirka muzejskega društva (1660–1961),
SI_ZAP/69, Skupščina občine Ptuj (1966–1987),
SI_ZAP/96, Zbirka zemljevidov in načrtov (1703–1974),
SI_ZAP/102, Deška osnovna šola Ptuj (1867–1945),
SI_ZAP/121, Osnovna šola Mladika (1878–1992),
SI_ZAP/143, Dekliška meščanska šola Ptuj (1882–1945),
SI_ZAP/144, Deška meščanska šola Ptuj (1900–1945),
SI_ZAP/201, Zbirka šolski listi in popisnice ptujskega sreza (1923–1939),
SI_ZAP/219, Zbirka razglednic (1892–1995),
SI_ZAP/386, Fototeka (1880–2002),
SI_ZAP/419, Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj (1953–2000),
SI_ZAP/428, Zbirka Franca Goloba (1764–1992).
Slovenski šolski muzej, mape ptujskih šol:
Deška narodna šola,
Državna dekliška ljudska šola Ptuj okolica,
Državna deška ljudska šola Ptuj okolica.
Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož:
fototeka muzeja,
Kulturnozgodovinski oddelek.
Bojc Etbin, Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju sedanje občine
Ptuj. V: Poetovio - Ptuj, 69–1969, Zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici,
Založba Obzorja, Maribor, 1969.
Ciperle, Jože, Vovko, Andrej: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja,
Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 1987.
Golob, Franc: Album pripoveduje, ob stoletnici Mladike Ptuj, Ptuj,
Osnovna šola Mladika, 2002.
Hernja Masten, Marija, Kos, Dušan: Statut mesta Ptuja 1513, Viri 3,
Zgodovinski arhiv Ptuj, Ptuj, Ljubljana, 1999.
Jurkovič, Nada: Zgodovina osnovne šole v luči kronike (1878–1910).
V: Zbornik Destrnik: čas, ljudje, dogodki, Destrnik, Občina, 2006.
Maček, Jure: Slovensko meščansko šolstvo po letu 1918 do sprejetja zakona o
meščanskih šolah. V: Arhivi 30 (2007), št. 1.
Na sončnem Bregu, Zbornik ob 100-letnici OŠ Breg, Ptuj, OŠ Breg, 2011.
Od osnovne šole Olga Meglič do Olgice, Ptuj, Osnovna šola Olge Meglič, 2008.
Oda moji šoli: 50 let osnovne šole Ljudski vrt Ptuj, Ptuj,
Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj, 2008.
Popotnikov Koledar za slovenske učitelje, uredil Mihael J. Nerat, Maribor, 1894/95.
Okoliš, Stane: Zgodovina šolstva na Slovenskem, Slovenski šolski muzej,
Ljubljana, 2008.
Spominski list septembrskih dogodkov, Ptuj, 8., 9., 10. september 1933.
30 let, Olgica, šola mojih sanj, Ptuj, Osnovna šola Olge Meglič, 2009.
95 let lepotice ob Dravi, Ptuj, Osnovna šola Mladika, 1997.
Pravilniki in zakoni
Ur. l. ljubljanske in mariborske oblasti, št. 1929.
Internetne strani
Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 83/1660 (28. 12. 1931).
http://www.olgica.si/index.php?option=com_content&view=article&id=
82&Itemid=69.
Ur. l. FLRJ, št. 56-385 (12. 7. 1946).
http://www. šola.mladika.si.
Ur. l. FLRJ, št. 28-535 (16. 7. 1958).
http://www2.arnes.si/~osmblvg/sola/index.htm.
Ur. l. SRS, št. 8-53/1969.
Ur. l. SRS, št. 28-186/1971.
Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3), Ur. l. RS, št. 81/2006.
http://www.osl-pivka.si/index.php?option=com_content&view=article&id=
53&Itemid=61.
Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole, Ur. l. RS, št. 63/2008.
64
65
Katalog k razstavi
Pano 1
1 Statut mesta Ptuj, 1513
(ZAP, Rokopisna zbirka, R-69, fol. 4, člen 9)
2 Minoritski samostan – prostor, v katerem je potekal pouk
(ZAP, Fototeka, mapa 2/I, št. F-60, original hrani Pokrajinski muzej
Ptuj - Ormož, foto dokumentacija)
3 Župnijska cerkev sv. Ožbalta s staro mežnarijo
(ZAP, Fototeka, mapa 3/I, št. F-92, original hrani Pokrajinski muzej
Ptuj - Ormož, foto dokumentacija)
4 Habsburška monarhija v obdobju 1815–1918
(ZAP, Fototeka, mapa 11/I, št. F-3)
5 Učitelj Franc Suher prosi občino za stanarino, 1891
(ZAP, Mestna občina Ptuj, 1880–1896, šk. 35, spis 5723)
6, 7, 8 Seznam slovenskih in nemških ljudskih šol na Ptuju, 1894/95
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 1, ovoj 29, Popotnikov Koledar za slovenske
učitelje, uredil Mihael J. Nerat, Maribor, 1894/95, str. 11–12, 41)
9 Seznam šol z njihovimi učitelji za mestno šolsko okrožje Ptuj, 1908
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 1, ovoj 30, Standes-Ausweis der
steiermärkischen Volksschule, Graz, 1908, str. 30–31)
10 Šolsko naznanilo/spričevalo – dvojezično, zadnja stran, 1901/02
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 3, ovoj 61, Šolsko naznanilo/Schulnachrichten
trirazredne Ljudske šole v Vidmu)
11 Navodila za starše, kako morajo ravnati v primeru obolelosti otrok
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 1, ovoj 30, Izvleček iz odredbe c.kr. namestnika
za Štajersko z dne 11. aprila 1905 v zavarovanje razširjanja nalezljivih bolezni
po šolah)
Pano 2
1 Prazen formular spričevala za ljudske šole iz prve polovice 19. stoletja
(ZAP, Zbirka muzejskega društva, šk. 41, sig. MD IV-1/1)
Pano 3
1 Prva stran iz najstarejše ohranjene kronike ptujskih osnovnih šol, 1878
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Kronika Deške šole Ptuj 1878–1899)
2 Redovalnica/katalog 2. razreda Ljudske šole Ptuj za zimski semester, 1870/71
(ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 1, Katalog II. Klasse der Volkschule zu Pettau
im Winterkurse 1870/71)
3 Zaključno spričevalo/odpustnica štirirazredne Dekliške ljudske šole v Ptuju, 1893
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 3, ovoj 61, Entlassung-Zeugnis 4 klasigen
4 Šolsko naznanilo/spričevalo štirirazredne Dekliške ljudske šole v Ptuju, 1889/90
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 3, ovoj 61, Schulnachrichten 4 klasigen
5 Šolsko spričevalo/naznanilo dvojezično, 1901/02
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 2, ovoj 33, Šolsko naznanilo/Schulnachrichten
trirazredne ljudske šole)
6 Abecednik za slovenske šole, 1853
(Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski oddelek, sig. R 5341)
7 Računica za slovenske šole na deželi v avstrijskem cesarstvu, Dunaj, 1863
8 Anton Janežič, Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo, Celovec, 1864
9 Abecednik, slovensko–nemški, Dunaj, 1878
(Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski oddelek, sig. 673)
10 Dr. Fr. Ilešič, O pouku slovenskega jezika, priročnik za učitelje, Ljubljana, 1902
11 H. Schreiner in dr. J. Bezjak,
Učne slike k ljudskošolskim berilom, 2. del, Ljubljana, 1903
(Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski oddelek, sig. 3304/2)
12 Šolski zemljevid avstro-ogrske monarhije za ljudske šole
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 1, ovoj 6)
13 Delovni zvezek za pisanje latinice
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 1, ovoj 29, Die Lateinschrift, Für Schulen und
zum Selbstunterrichte, Karl Schönswetter, Warnsdorf, 1910)
2 Seznam otrok in njihovo skupno število za šolsko leto 1870/71
(ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 1, Kathalog pro 1870/71)
3, 4 Redovalnica 1. razreda Deške ljudske šole Ptuj, prva in notranja stran, 1881/82
(ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 2, Katalog I. Klasse, 1881/82)
5, 6 Učni načrt za enorazredne in petrazredne
osnovne ljudske in meščanske šole obalnih dežel – v štirih jezikih
(Lehrpläne für die Volks und Bürgerschulen des Küstenlandes), Dunaj, 1896
(Slovenski šolski muzej, knjižnica)
7, 8 Prva in notranja stran redovalnice 4. razreda Deške ljudske šole Ptuj za šolsko
leto 1914/15 (ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 8, Katalog IV. Klasse 1914/15)
9 Stran v šolski kroniki, kjer je zapisano, da se je pouk začel
15. septembra 1899/1900
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Kronika Deške šole na Ptuju
1878/79–1899/00)
66
67
Pano 4
Pano 5
1 Najstarejša ohranjena redovalnica Glavne šole Ptuj – prva stran, 1867–1870
(ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 1, Knabeschule Pettau, Kathalog pro 1867/70,
Aufname Fleissverzeichnisse und Schulpläne)
1 Zapis 1. učiteljske konference Mestne dekliške ljudske šole v Ptuju
za šolsko leto 1882/83, kot upravnik je podpisan Franc Löschnigg
(ZAP, Dekliška meščanska šola Ptuj, šk. 5, št. 86, Conferenz Protokolle
Städtischen Mädchenvolksschule in Pettau)
2 Zgradba Deške šole Ptuj na razglednici, 1900
(ZAP, Zbirka razglednic, št. 872)
3, 4 Zapis v kroniki o učiteljih, ki so leta 1878 poučevali na Deški šoli Ptuj
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Kronika Deške šole Ptuj 1878–1899/
Knabenschule Pettau)
5 Dopis o velikosti razredov ter o prepovedi za slovenske otroke, 1887
(ZAP, Mestna občina Ptuj 1880–1889, šk. 15, spis 2005)
6 Matična knjiga – seznam šoloobveznih otrok po posameznih
ulicah in naseljih za petrazredno Deško šolo Ptuj, 1902/03
(ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 11,
Matrik der Knabenschule Pettau für 1902/3)
7, 8 Zapis v kroniki Deške šole Ptuj,
ko je razpadla avstro-ogrska monarhija, 1918/19
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Kronika Deške osnovne šole Ptuj
1900/01–1957/58)
2 Odprtje stavbe, v kateri so bile nemška Dekliška ljudska šola, nemška Dekliška
meščanska šola ter dekliški internat, 2. oktober 1902
(ZAP, Fototeka, 2/I, št. F-58)
3 Zgodovina Dekliške ljudske šole, prva stran
(ZAP, Zbirka šolski listi in popisnice, št. lista 25)
4 Prvi zapis v šolsko kroniko Dekliške šole na Ptuju za šolsko leto 1918/19
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 47, Kronika Dekliške šole na Ptuju 1918/19–
1939/40)
5 Preglednica o številu učencev po razredih za Mešano osnovno šolo, 1918/19
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 47, Kronika Dekliške šole na Ptuju 1918/19–
1939/40)
6 Šolsko spričevalo/naznanilo šestrazredne Mešane ljudske šole v Ptuju, 1919/20
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 47, Kronika Dekliške šole Ptuju 1918/19–
1939/40, vpis za šolsko leto 1918/19)
9 Redovalnica 2. razreda dvorazredne Mestne nemške ljudske šole, 1920/21
(ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 10, Razredni katalog)
7 Upraviteljica Dekliške šole Ptuj Marijana Luknar
(ZAP, Osnovna šola Mladika, Kronika Dekliške osnovne šole 1918/19–1939/40)
10 Redovalnica 1. razreda Državne deške šole kralja Petra I. Osvoboditelja
v Ptuju, prva stran in stran, 1936/37
(ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 11, Razredni katalog)
8 Tloris šolskega poslopja Državne dekliške narodne šole v Ptuju, 1929
11 Spričevalo Deške ljudske šole v času okupacije, 1943/44
(ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 12, Zeugnisse der Deutschen Volksschule,
Knabenvolksschule II., 1. Klasse)
Pano 6
12 Zapis v kroniki Deške osnovne šole Ptuj,
ko je nastala združena Osnovna šola v Ptuju, 1947/48
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Kronika Deške osnovne šole Ptuj
1900/1901–1957/1958)
1 Šolsko poročilo štirirazredne ljudske šole
z dvema vzporednicama v okolici Ptujski, 1885/86
(Slovenski šolski muzej, inventarna št. 40/6831, sig. XXč-146)
2 Dominikanski samostan na razglednici, ok. 1910
3 Šola za okolico Ptuj na razglednici, 1901
4 Fotografija učencev, verjetno ok. 1920 (učitelj Ivan Jančič)
(Slovenski šolski muzej, mapa Državna dekliška ljudska šola Ptuj okolica, št. 20)
5 Tloris šolskega poslopja Deške osnovne šole Ptuj okolica ter
Dekliške osnovne šole Ptuj okolica iz leta 1929
6 Fotografija 1. b-razreda Narodne šole Ptuj okolica, 1932/33
(Slovenski šolski muzej, mapa Okoliška deška ljudska šola, št. 19)
7 Šolski okoliš Narodne deške osnovne šole Ptuj okolica iz leta 1937
(ZAP, Zbirka šolskih listov in popisnic, št. lista 27)
8 Zapis v kroniki Okoliške osnovne šole v Ptuju o njeni zgodovini in razvoju
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 47, Šolska kronika okoliške osnovne šole v
Ptuju, 1945/46)
9 Gostišče Švicarija v Ljudskem vrtu na razglednici.
Gostišče je med prvo svetovno vojno nudilo prostore za okoliško šolo.
Razglednica je bila odposlana leta 1907.
68
69
Pano 7
Pano 8
1 Vrt ob Mladiki, ki so ga obdelovale učenke gospodinjskega pouka dekliških šol,
začetek 19. stoletja
(ZAP, Zbirka muzejskega društva, šk. 41, ovoj 1/3, Reklamna brošura, ki
predstavlja študentski dom ter dekliški dom na Ptuju, Städtische Unterrichts-u.
Erziehungs-Anstalten, Deutsches Mädchenheim, Deutsches Studentenheim der
autonomen landesfürstl. Kammerstadt Pettau)
1 Zemljevid Kraljevine Jugoslavije
(ZAP, Zbirka zemljevidov in načrtov, št. 259/1)
2 Razpored praznovanja ob 100-letnici smrti nemškega pesnika in dramatika
Johanna von Schillerja, prva stran, 1905
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 4, ovoj 69, Vortrags-Ordnung, Schillerfeier)
3 Spričevalo Dekliške meščanske šole Ptuj, 1912/13
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 2, ovoj 34, Zeugnis)
4 Redovalnica o šolskem obiskovanju in napredku učenk 1. razreda Dekliške
meščanske šole v Ptuju za šolsko leto 1926/27, popis šolskih predmetov ter
imena učiteljev, ki so jih poučevali, druga notranja stran
(ZAP, Dekliška meščanska šola Ptuj, šk. 5, št. 78, Katalog)
5 Odpustnica, ki je potrjevala, da je učenka opravila dolžnost šolanja
na Dekliški meščanski šoli na Ptuju, ker je dopolnila 14 let in
ji ni treba več hoditi v osnovno šolo, 1927/28
(ZAP, Dekliška meščanska šola Ptuj, šk. 5, št. 84)
6 Prvi vpis v Kroniko Deške meščanske šole v Ptuju, kjer so opisani njeni začetki
(ZAP, Deška meščanska šola Ptuj, šk. 2, št. 30, Kronika Deške meščanske šole v
Ptuju 1919/20–1939/40)
7 Seznam učiteljev na Državni meščanski šoli v Ptuju v šolskem letu 1934/35
(ZAP, Zbirka muzejskega društva, šk. 41, ovoj 1/10)
8 Fotografija 4. razreda Meščanske šole Ptuj za šolsko leto 1934/35
(ZAP, Fototeka, 10/II 6, št. 419)
9 Letno poročilo Državne meščanske šole
»Maksa Pleteršnika« v Ptuju, 1937/38, prva stran
(ZAP, Zbirka muzejskega društva, šk. 41, ovoj 1/10)
2 Zakon o narodnih šolah s kratko razlago in stvarnim kazalom,
priredil Pavle Flere, Ljubljana, 1929
(Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski oddelek, št. 2887)
3 Navodila staršem o šolanju otrok, zadnja stran izkaza, 1929
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 4, ovoj 74, Izkazi o šolskem napredku,
Državna dekliška osnovna šola Ptuj)
4 H. Schreiner in Fr. Fink, Zemljepisne in zgodovinske slike iz kraljestva
Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dodatek k čitankam za ljudske šole,
Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1919
(Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski oddelek, sg. 1518)
5 Ocenjevanje predmetov in vedenja, 1922
Deška narodna šola v Ptujski okolici)
6 Ocenjevanje predmetov in vedenja, 1929/30
Državna dekliška osnovna šola Ptuj)
7 Notranja stran knjižice za učence narodnih šol,
kamor so vpisovali ocene, 3. razred, 1936/37
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 4, ovoj 74, Knjižica za učence/ke narodnih šol,
Državna dekliška narodna šola Ptuj)
8, 9 Navodilo učencem o obnašanju v šoli in zunaj nje, 1936
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 4, ovoj 74, Knjižica za učence/ke narodnih
šol, Državna dekliška narodna šola Ptuj)
10 Zapisnik o nadzorovanju šestrazredne Dekliške osnovne šole Ptuj, 17. maj 1929
(Slovenski šolski muzej, mapa Dekliška ljudska šola v Ptuju)
10 Učni načrt za meščanske šole v šolskem letu 1937/38
(ZAP, Zbirka muzejskega društva, šk. 41, ovoj 1/3, Letno poročilo državne
meščanske šole »Maksa Pleteršnika« v Ptuju, 1937/1938, str. 8)
11 Katalog 1. razreda Glavne šole za dečke v Ptuju, 1943/44
(ZAP, Deška meščanska šola Ptuj, šk. 6, št. 84)
70
71
Pano 9
Pano 10
1 Zapis o okupatorjevi prizadevnosti za ponemčevanje
slovenskih otrok v osnovnih šolah
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Šolska kronika Deške osnovne šole Ptuj
1899/1900–1957/1958)
1 Prisega učiteljev iz leta 1946
(ZAP, Osnovna šola Breg, šk. 24, ovoj 73)
2 Fotografija, objavljena v knjigi o izgradnji šolstva na Spodnjem Štajerskem,
1941. Pod sliko je napisano: »To so bili težki začetki.«
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 1, ovoj 29, Der Aufbau des Schulwesens in der
Untersteiermark)
3 Vpis v Knjigo pohvaljenih učencev za leto 1949/50
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 45, Knjiga pohvaljenih
Osnovne šole Ptuj 1948–1954)
3 Fotografija, objavljena v knjigi o izgradnji šolstva na Spodnjem Štajerskem
iz leta 1941. Pod sliko je napisano: »Tega prej niso poznali.«
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 1, ovoj 29, Der Aufbau des Schulwesens
in der Untersteiermark)
4 Poziv šolskega upravitelja staršem,
naj nemudoma pošljejo svojega otroka v šolo, maj 1945
5 Redovalnica 1. razreda dekliške šole za šolsko leto 1944/45
(ZAP, Dekliška meščanska šola Ptuj, šk. 5, št. 87, Klassenbuch 1. Klasse
der Mädchen – Volks und Haupschule in Pettau, Schuljahr 1941)
6 Matični list učenca, 1941–1944
(ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 12, Knabenvolksschule II,
1. Klasse, Schülerstammkarte)
7 Obrazec spričevala, ki so ga uporabljali v Dekliški šoli Ptuj med okupacijo
8 Porušen most čez reko Dravo, v ozadju stavba Mladike, 1945
9 Porušena stavba Mladike, 1945
2 Tednik 1. razreda Osnovne šole Ptuj za šolsko leto 1947/48
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 37)
4 Tednik 1. razreda Osnovne šole Ptuj za šolsko leto 1956/57
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 43)
5 Stran v kroniki Deške osnovne šole, kjer je navedeno,
kako so se reformirale osnovne šole na Ptuju, 1957/58
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Šolska kronika
Deške osnovne šole Ptuj 1899–1958)
6 Navodila za izvedbo Titove štafete v osnovnih šolah, 1956
(ZAP, Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, šk. 1, ovoj 1, spisi 1953–1958,
št. spisa 55/56)
7 Vpis v pionirsko kroniko, 1954/55
(ZAP, Osnovna šola Breg, šk. 18, št. 40, Pionirska kronika 1954–1979)
8 Navodila na zadnji strani izkaza, 1957
(ZAP, Zbirka Franca Goloba, šk. 4, ovoj 74)
9 Kurirčkova pošta, 1965
(Fotografija je last OŠ Ljudski vrt.)
10 Novoletno praznovanje, 1965
11 Praznovanje dneva mladosti, 25. maj 1964
12 Tito med učenci Osnovne šole Franca Osojnika, 1962
13 Nastop pionirjev na šolski prireditvi, 1980/81
(Fotografija je last OŠ Olge Meglič.)
14 Nastop pionirjev v Domu krajanov na Bregu
(Fotografija je last OŠ Breg.)
15 Pust veselih ust, pustna povorka, 1964
16 Počitek med nabiralno akcijo
17 Nastop pionirjev pred šolo, 1965
72
73
Pano 11
Pano 12
1 1. razred – nove metode poučevanja
1 Zgodovina Osnovne šole Breg
(ZAP, Zbirka Šolski listi in popisnice, št. lista 6,
Zgodovina osnovne šole Breg – prva stran)
2 Šolska prireditev
2 Osnovna šola Breg na razglednici, 1915
(ZAP, Zbirka razglednic, št. razglednice 1109)
3 Učilnica sredi devetdesetih let
4 Prireditev Evropska vas v mestu Ptuju, 2011
(Fotografija je last OŠ Breg.)
5, 6 Prireditev ob 50. obletnici šole Ljudski vrt, 1998
7 V hod v avlo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka in slika s prireditve Športnik šole
(Fotografija je last OŠ dr. Ljudevita Pivka.)
8 Prireditev ob dnevu šole, 2011
(Fotografija je last OŠ Mladika.)
9 Koncert na šoli, 2002
10 Gledališka predstava v šolski telovadnici
11 Pustno rajanje v šoli, 2005
3 Šolski okoliš OŠ Breg, 1937
(ZAP, fond Zbirka šolski listi in popisnice, št. lista 6)
4 Tloris pritličja Osnovne šole Breg, 1929
(ZAP, Zbirka Šolski listi in popisnice, št. lista 6)
5 Prva stran redovalnice 3. razreda osnovne šole na Bregu, 1912/13
(ZAP, Osnovna šola Breg, šk. 4, Katalog 3. razreda za šolsko leto 1912/13)
6 Dokument, s katerim je bila dovoljena ustanovitev
šestega oddelka na ljudski šoli Breg, 1938
(ZAP, Zbirka Šolski listi in popisnice, št. lista 6)
7 Del zapisnika učiteljske konference, v katerem so navedeni
učitelji in šolski upravnik, 3. 9. 1934
(ZAP, Osnovna šola Breg, šk. 16, št. 25, Zapisnik učiteljskih konferenc 1934–1940)
8 Ravnatelj osnovne šole na Bregu Fran Jamšek, 1934
(ZAP, Fototeka, Družina Jamšek)
9 4. razred ljudske šole na Bregu, 1928/29
(ZAP, Fototeka, Družina Jamšek)
12 Šola v naravi, 2007
10 Pouk na breški šoli leta 1966
(Fotografija je last Dragice Širec.)
13 Valeta, 2007
11 Šola je leta 1960 dobila še eno nadstropje
(Vse fotografije od št. 11 do št. 19 so last OŠ Breg.)
12 Otvoritev prizidka, 1987
13 Benka Pulko na obisku, 2011
14 Tone Partljič na obisku, 2011
15 Otroci so sodelovali pri projektu Evropska vas, 2011
16 Prireditev 100 let Osnovne šole Breg
(Foto Langerholc)
(Foto Langerholc)
(Foto Langerholc)
(Foto Langerholc)
74
75
Pano 13
Pano 14
1 Del 1. zapisnika mesečne učiteljske konference v šolskem letu 1948/49; zapisana
so imena učiteljev ter število učencev po posameznih razredih
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 45, št. knjige 5, Zapisniki sej učiteljskega sveta
1948/49–1949/50)
1 Odlok o finančni osamosvojitvi posebnega oddelka pri Osnovni šoli Ptuj
v samostojno enoto Pomožna šola Ptuj, 1953
(ZAP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, škatla 1, ovoj 1, spisi 1953–1958, spis 1/53)
2 Zapisnik nadzorovalne konference iz leta 1949, v katerem je
Osnovna šola v Ptuju poimenovana kot osnovna šola Mladika,
kar je v resnici uradno postala šele leta 1991
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 45, št. knjige 6,
Zapisniki nadzorovalnih konferenc )
3 1. zapisnik učiteljske konference I. osnovne šole Ptuj
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 48, Konferenčni zapisnik
I. osemletke, 1958–1960)
4 1. zapisnik učiteljske konference II. osnovne šole Ptuj
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 48, Konferenčni zapisnik
II. osemletke, 1958–1959)
5 Šolska stavba, v kateri sta imeli svoje prostore Osnovna šola Jožeta Lacka in
Osnovna šola Toneta Žnidariča, 1961
(ZAP, Fototeka, Stavbe osnovnih šol, št. 18)
6 Dan šole, 2011
(Vse fotografije od št. 6 do št. 13 so last osnovne šole Mladika.)
2 Šolski okoliš Pomožna šola Ptuj, 1955
(ZAP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, škatla 1, ovoj 1, spisi 1953–1958, spis 34/55)
3 Šolski predmetnik Pomožna šola Ptuj, brez datuma
(ZAP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, škatla 1, ovoj 1, spisi 1953–1958)
4 Podatki o delovanju šole kot odgovor na anketo
(ZAP, Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, šk. 1, ovoj 1, spisi 1953–1958, spis 106/57)
5 Sklep o preimenovanju Posebne osnovne šole v Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka
(ZAP, Skupščina občine Ptuj, 1979, šk. 25, ovoj 61-1/77/1)
6, 7, 8 Prostori šole v minoritskem samostanu, 1972:
dvoriščna stran samostana, hodnik in učilnica za praktično delo
(Fotografije od št. 6 do št. 11 so last OŠ dr. Ljudevita Pivka.)
9, 10 U
čilnica in zunanjost šole, kjer je bila postavljena razstava fotografij s
prireditev Športne igre in Športnik šole, 1993
11 Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka
12 Poročilo o delovanju šolske mlečne kuhinje, 1957
(ZAP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, šk. 1, ovoj 1, spisi 1953–1958, spis 69/57)
7 Gradimo prijateljstvo, 2004
8 Pouk v mansardnih učilnicah, 2002
Pano 15
9 V kiparski delavnici, 2002
1 Prostori, kamor se je Osnovna šola Franca Osojnika začasno preselila leta 1960
(ZAP, Fototeka, Zgradbe osnovnih šol, št. 17)
10 Dan šole, 2005, Antika
11 Tone Partljič na prireditvi za bralno značko
12 Predstavitev časopisa ob stoletnici šole, 2002
2 Šola se je preselila v novo stavbo leta 1964
(Vse fotografije od št. 2 do št. 15 so last OŠ Ljudski vrt.)
13 Primož Suhodolčan na obisku
3 V avli šole
14 Himna OŠ Mladika, 1993
(Osnovna šola Mladika Ptuj, Ptuj, 1995)
5, 6 Končana 1. faza adaptacije in nadgradnje šole, 1995
4 Maske gredo v pustni sprevod, 1973
7 Zidanje prizidka, 2005
8, 9, 10 Odprtje prizidka, 2006
11 Odprtje telovadnice in jedilnice, 2010
12 Praznovanje ob 50. obletnici šole, 2008
13 Podružnica Grajena, 1961
14 Rušenje podružnične šolske stavbe na Grajeni, 2001
15 Obnovljena stavba Podružnice Grajena – sprednja stran in dvorišče, 2001/02
76
77
Pano 16
Vitrina 2
1 Stavba na Prešernovi ulici,
v katero se je šola Olge Meglič vselila v šolskem letu 1979/80
Abecednik za slovenske šole, 1853
2 Prvi učiteljski zbor, 1979/80
(Vse fotografije od št. 2 do št. 16 so last OŠ Olge Meglič.)
3 Nagovor ravnatelja Ervina Hojkerja na prvi šolski dan na dvorišču
4 Razvitje prapora pionirskega odreda Olge Meglič, 1979/80
5 Na obisku sin Olge Meglič Boris Meglič, 1982/83
6 Na dvorišču, priprava na kolesarski izpit
7 Dvorišče, pred letom 2003
8 Igrišče za šolo, 2001
9 Postavitev temeljnega kamna za nov prizidek, 2003/04
10 Rušenje starih objektov ob šoli, 2003/04
11 Nov prizidek
12 Šola je pridobila nov prostor na dvorišču – amfiteater
13,14,15 V prizidku sta športna dvorana in knjižnica
16 Novo dvorišče
17 Projekt Ptuj v 19. stoletju
Stielers Schul-Atlas, Gotha, 1855
(Last zasebnega zbiralca Franca Goloba)
Računica za slovenske šole na deželi v Avstrijskem cesarstvu, Dunaj, 1863
Anton Janežič, Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo, Celovec, 1864
Abecednik, slovensko-nemški, Dunaj, 1878
Pervo berilo in Slovnica za drugi razred slovenskih šol, Dunaj, 1876
Ivan Miklošič: Začetnica in prvo berilo za obče ljudske šole, Dunaj, 1892
H. Schreiner in dr. J. Bezjak,
Učne slike k ljudskošolskim berilom, 2. del, Ljubljana, 1903
(Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski oddelek, sig. 3304/2)
Tretje berilo za obče ljudske šole, Dunaj, 1913
H. Schreiner in J. Bezjak:
Prva nemška vadnica za slovenske obče ljudske šole, Dunaj, 1913
18 Priložnostna nalepka
Dr. Fr. Vitez pl. Močnik:
Računica za avstrijske obče ljudske šole, Dunaj, 1913
Vitrina 3
Mladinski tisk:
Predmeti v vitrinah
Naš rod 1929–1931
(Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski oddelek)
Vitrina 1
H. Schreiner, Fr. Fink: Zemljepisne in zgodovinske slike iz kraljestva
Srbov, Hrvatov in Slovencev: dodatek k čitankam za ljudske šole, Ljubjana, 1919
Šolska kronika Deške šole Ptuj 1878/1879–1898/1899
(ZAP, Osnovna šola Mladika, šk. 46, Schulkronik der Schule für Knaben in Pettau)
Najstarejša ohranjena redovalnica, ki jo hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju,
1867–1870, Ljudska osnovna šola Ptuj
(ZAP, Deška osnovna šola Ptuj, šk. 1, Kathalog pro Jahre 1867–1870)
Tablica s kamenčkom, lesene peresnice, peresniki s peresi, stari svinčniki s
kovinskimi ščitniki, papirnato ravnilo, papirnati kotomer, stekleni črnilnik,
kvačkani vzorec pravokotnika
Zemljepis za osnovne šole v Kraljevini SHS, 1923
Zgodovina starega veka za 1. razred meščanskih šol, Beograd, 1934
E. L. Gangl: Druga čitanka, Ljubljana, 1935
Tablica z gobico in krpico
(Last Feliksa Majeriča)
Globus, 19. stoletje, inv. št. UO 656/d-DP
(Last Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Kulturnozgodoviski oddelek)
78
79
Vitrina 4
Globus, 19. stoletje, inv. št. UO 656/d-DP
(Last Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Kulturnozgodoviski oddelek)
Slika Josipa Broza Tita (Last zasebnega zbiralca Franca Goloba)
Spominska knjiga pionirjev Okrajni partijski konferenci v Ptuju, 23. 10. 1948
(ZAP, Okrajni komite Zveze komunistov Ptuj, šk. 33)
Pivnik Mursa Mill Osijek (Last zasebnega zbiralca Franca Goloba)
Koledar prosvetnih delavcev, Ljubljana, 1946 (Last zasebnega zbiralca Franca
Goloba)
Šolski zemljevid SFLR Jugoslavije (Last zasebnega zbiralca Franca Goloba)
Fink, Fran, Kopriva, Alfonz, Žerjav, Albert: Slovenska jezikovna vadnica za 2.
razred osnovnih šol, Ljubljana, 1947 (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski
oddelek, sg. 7975)
Računica za 4. razred osnovne šole, Ljubljana, 1949 (Last zasebnega zbiralca
Franca Goloba)
Mladinski tisk:
Pionir 1945–1949 (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski oddelek)
Kurirček 1963–1964, 1982–1983 (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski
oddelek)
Ciciban 1971–1972, 1983–1984 (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Domoznanski
oddelek)
Vitrina 5
Šolska glasila:
OŠ dr. Ljudevita Pivka: Črički 1972–1976
(ZAP, OŠ dr. Ljudevita Pivka, škatla 22)
OŠ Olge Meglič: Mi kujemo 1983, 1995, Vestnik 1996–1997, Kriki iz Olgice
1997–2006
OŠ Mladika: Mlado klasje 1972–1989, Mladika 1993–2011
OŠ Breg: Sledi 1990/91, Radovedneži 1994/95, Mladi ustvarjalci 1997/98, 1998/99,
Utrinki 2009
OŠ Ljudski vrt: Lokvanj 1998–2009, Utrinki 1996–2006
Zgodovina
Katalog k razstavi

Kako so nekoč hodili v šolo

Transcription

Similar documents

Miran Senčar je bil rojen 10. julija 1963 na Ptuju v delavski

bilten športno – družabne igre stanovalcev domov celjske regije

seznam otrok za šolsko leto 2012/2013 čardak

Elaborat gasilske vaje

tukaj - Društvo vinogradnikov Suha krajina

Skrivnosti zbirke pohištva v Ptujskem gradu

Prejemniki znaka SQ

KAKO NAPREJ - Asociacija

Ime in priimek: Razred - mag. Janja Jakončič

Številka 44

Zbornik - Komorni Moški Zbor Ptuj