OBČINA CIRKULANE Številka:007-1/2015 Datum: 10. 2. 2015 Na

OBČINA CIRKULANE
Cirkulane 58
2282 Cirkulane
Telefon: 02/ 795 34 20
Telefax: 02/ 795 34 21
Email: [email protected]
[email protected]
Številka:007-1/2015
Datum: 10. 2. 2015
Na podlagi 47. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 112/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08
– ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 – odločba US, 92/13) in
30. člena Statuta občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/07, 5/08) Občina
Cirkulane daje
OBVESTILO
o sprejetem občinskem prostorskem načrtu Občine Cirkulane
V nadaljnjem besedilu se za prostorski akt, naveden v naslovu tega obvestila (občinski
prostorski načrt Občine Cirkulane), uporablja kratica OPN. OPN je bil sprejet z odlokom, ki
je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 22/14 (Odlok o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cirkulane).
Z uveljavitvijo OPN so prenehali veljati predhodno veljavni občinski prostorski akti, ki so
navedeni v 94. členu Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cirkulane. OPN velja
na celotnem območju Občine Cirkulane, razen na območju meddržavnega mejnega prehoda
Meje, kjer velja Uredba o določitvi ureditvenega območja meddržavnega mejnega prehoda
Meje (Uradni list RS, št. 108/03).
1. opis vključenosti okoljevarstvenih zahtev v OPN
Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-161/2010 z dne 2. 8. 2010 je za
OPN bilo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Postopek
CPVO je bil izveden na podlagi okoljskega poročila, katerega je izdelala MATRIKA ZVO,
d.o.o., pod št. projekta OP_011.10, datum končnega okoljskega poročila: avgust – oktober
2012. V nadaljnjem besedilu se za navedeno okoljsko poročilo uporablja pojem okoljsko
poročilo.
V okoljskem poročilu so presojani vplivi izvedbe OPN na okolje za naslednje segmente
okolja: tla, vode, zrak, hrup, kulturna dediščina in krajina, narava, naravni viri in kmetijska
zemljišča, odpadki, elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaženje, zdravje ljudi. Po Uredbi
o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na
okolje (Uradni list RS, št. 73/05) se ocena posledic učinkov izvedbe OPN ugotavlja v
naslednjih velikostnih razredih: A (ni vpliva / pozitiven vpliv), B (nebistven vpliv), C
(nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov)), D (bistven vpliv), E (uničujoč
vpliv), X (ugotavljanje vpliva ni možno).
Ocene posledic izvedbe OPN velikostnih razredov A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe
OPN sprejemljivi, pri čemer se z oceno B ocenjujejo vplivi s povsem splošnimi ukrepi za
omilitev, z oceno C pa se ocenjujejo vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih
omilitvenih ukrepov. Oceni posledic izvedbe OPN velikostnih razredov D in E pomenita, da
vplivi izvedbe OPN niso sprejemljivi. Pri ocenjevanju vplivov izvedbe OPN na posamezne
sestavine (segmente) okolja nobena ocena ni dosegla velikostnih razredov D, E ali X.
Ocene vplivov izvedbe OPN na posamezne segmente okolja so naslednje:
- vode: ocena A (pozitiven vpliv),
- tla, zrak, kulturna dediščina in krajina: ocena B,
- hrup, narava, naravni viri in kmetijska zemljišča, odpadki, zdravje ljudi: ocena C,
- elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaženje: ta segmenta okolja sta izvzeta iz
vrednotenja vplivov izvedbe OPN, saj:
- (glede elektromagnetnega sevanja) na območju občine ni visokonapetostnih daljnovodov
in tudi v prihodnosti ni planiranih novih visokonapetostnih daljnovodov, prav tako na
območju občine ni visokofrekvenčnih virov,
- (glede svetlobnega onesnaženja) poraba električne energije za osvetljevanje cest in
javnih površin na prebivalca je blizu 50% dovoljene porabe na prebivalca, 33 % svetilk
izpolnjuje zahteve Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega unesnaževanja okolja, za
ostale svetilke pa je predvidena zamenjava v naslednjih letih.
Navedeno pomeni, da je realizacija OPN sprejemljiva ob upoštevanju dodatnih omilitvenih
ukrepov, ki jih je potrebno izvesti za segmente okolja, za katere je vpliv izvedbe OPN na
okolje ocenjen z oceno C, to je za naslednje segmente okolja: hrup, narava, naravni viri in
kmetijska zemljišča, odpadki, zdravje ljudi. V nadaljnjem besedilu prve točke tega obvestila
je podana vključenost okoljevarstvenih zahtev v OPN (podana je vključenost omilitvenih
ukrepov v OPN za sestavine okolja, za katere okoljsko poročilo podaja oceno C (z oceno C se
ocenjujejo vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih omilitvenih ukrepov)).
Hrup
Omilitveni ukrepi za segment okolja hrup so vključeni v odlok o OPN v 92. členu odloka (ta
člen govori o dodatnih pogojih in merilih za poseganje v prostor in merilih za pripravo
občinskega podrobnega prostorskega načrta) in v 69. členu odloka (varstvo pred hrupom).
V tretjem odstavku 92. člena odloka, ki se nanaša na širitev proizvodnega območja v Dolanah
v enoti urejanja prostora z oznako DO02 (to je širitev proizvodnega območja proti severu), je
v šesti točki določeno, da je potrebno vzpostaviti ločilni zeleni pas, ki bo sosednja območja
stanovanjskih površin varoval pred hrupom. Skladno s tem omilitvenim ukrepom je v
grafičnem delu OPN na severnem in vzhodnem robnem delu enote urejanja prostora z oznako
DO02 določena namenska raba prostora z oznako ZD (oznaka ZD pomeni druge urejene
zelene površine).
Skladno z omilitvenim ukrepom, da je potrebno popraviti stopnje varstva pred hrupom po
posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora, so v 69. členu odloka po posameznih
podrobnejših namenskih rabah prostora določene stopnje varstva pred hrupom. Tako je na
primer v območjih podeželskih naselij (podrobnejša namenska raba prostora z oznako SK) in
na površinah razpršene poselitve (podrobnejša namenska raba prostora z oznako A) določena
III. stopnja varstva pred hrupom, v območjih proizvodnih dejavnosti pa je določena IV.
stopnja varstva pred hrupom.
Narava
2
V nadaljevanju so podani omilitveni ukrepi za segment okolja narava, kakor so vključeni v
odlok o OPN.
Glede zavarovanih vrst dvoživk je omilitveni ukrep (to je omilitveni ukrep, ki je v okoljskem
poročilu podan pod zaporedno št. 1 pri segmentu okolja narava) vključen v prvi točki četrtega
odstavka 63. člena odloka (63. člen govori o ohranjanju narave), kjer je zapisano: »ob
načrtovanju rekonstrukcij ali vzdrževalnih del na odsekih cest, kjer so evidentirani prednostni
odseki, je potrebno načrtovati prehode in zaščitne ograje za neovirano prehajanje dvoživk«.
Glede netopirjev je omilitveni ukrep (to je omilitveni ukrep, ki je v okoljskem poročilu podan
pod zaporedno št. 2 pri segmentu okolja narava) vključen v drugi in tretji točki četrtega
odstavka 63. člena odloka (63. člen govori o ohranjanju narave), kjer je zapisano: »v cerkvah,
gradu Borl in ostalih objektih, kjer bi se morebitni netopirji lahko evidentirali, je potrebno
obnovitvena ali urejevalna dela prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci del naj
se obrnejo na pristojni organ za poseganje v območja ohranjanja narave (Zavod RS za varstvo
narave, Območna enota Maribor) oziroma na strokovnjaka za netopirje, pri čemer se, v
primeru, da so objekti kulturna dediščina, obnovitvena ali urejevalna dela izvaja na način, da
ta ni v nasprotju s potrebami varstva kulturne dediščine,« (opomba: konec druge točke
četrtega odstavka 63. člena) »pri urejanju okolice cerkva in ostalih objektov, kjer bi se
morebitni netopirji pojavili, je potrebno ohranjati drevesa, sklenjene mejice, grmovje in
gozd«.
Omilitveni ukrepi z vidika svetlobnega onesnaženja glede netopirjev, hroščev, nočnih
metuljev (ti omilitveni ukrepi so v okoljskem poročilu podani pod zaporedno št. 3 pri
segmentu okolja narava) so vključeni v 71. člen odloka (71. člen se nanaša na svetlobno
onesnaženje) in v osmi odstavek 81. člena odloka (v osmem odstavku 81. člena so zapisana
določila glede razsvetljave na in ob območju gradu Borl (območje gradu Borl je enota
urejanja prostora (EUP) z oznako DO07, območje ob gradu Borl je EUP z oznako DO08) ter
na površinah za turizem na lokaciji Cirkulane – Šumica (območje Šumice je EUP z oznako
CI14)).
Tretji odstavek 71. člena odloka določa: »Zaradi negativnih učinkov svetlobnega
onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (na primer nočni
metulji, netopirji) je potrebno osvetljevanje območij načrtovati tako, da bo svetloba časovno
omejena in usmerjena proti tlom. Osvetljevanje mora biti izvedeno s svetlobnimi telesi, ki so
v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem.«.
Osmi odstavek 81. člena odloka določa:
»Če je na območjih EUP DO07, DO08 in CI14 načrtovana ureditev javne razsvetljave površin
oziroma razsvetljave objektov, je dopustno:
1. načrtovati uporabo takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin oziroma objektov
in ne osvetljujejo neba in širše okolice površin oziroma objektov,
2. uporabiti svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru,
3. da v drugem delu noči (24.00-5.00) ostane prižgano minimalno število luči, če je osvetlitev
potrebno dopustiti zaradi varnostnih razlogov (pri osvetljevanju zunanjih površin je
potrebno namestiti svetila na samodejni vklop/izklop v skladu z določili veljavnih
predpisov s tega področja).«.
Omilitveni ukrepi z vidika ohranjanja ugodnega habitata potencialno prisotnih vrst, podani v
okoljskem poročilu za segment okolja narava pod zaporednima številkama 4, 6, ki so zajeti v
četrti, peti in šesti točki četrtega odstavka 63. člena odloka (63. člen govori o ohranjanju
narave):
3
-
nastale odpadke je potrebno deponirati na urejenem odlagališču izven Natura območja in
izven obvodnega pasu Drave,
v vodni in obvodni pas reke Drave se z nobenimi posegi ne posega,
prepreči se vsakršno morebitno onesnaževanje reke Drave.
Omilitveni ukrepi za segment okolja narava z vidika ohranjanja ugodnega habitata
potencialno prisotnih vrst, podani pod zaporedno št. 5 v okoljskem poročilu:
- v enajstem odstavku 87. člena odloka so za enoto urejanja prostora z oznako DO08, ki
zajema območje ob gradu Borl, na podlagi okoljskega poročila podani naslednji
omilitveni ukrepi:
1. ohranjati je potrebno avtohtono drevesno vegetacijo, predvsem stara drevesa, debela
drevesa in vrednejšo drevesno vegetacijo, kot so drevesa redkih drevesnih vrst, in jo
vključiti v ureditev območja,
2. vnašanje tujerodnih in eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno,
3. spreminjanje strukture in reliefa v območju gozdne vegetacije ni dopustno;
- v četrtem odstavku 46. člena odloka (ta člen govori o urejanju okolice objektov) je
določeno, da je zasaditev okolice objektov potrebno izvesti z zasaditvijo avtohtonega
drevja in grmovnic, zatravitev pa izvesti z mešanico semen avtohtonih trav;
- v drugi točki četrtega odstavka 63. člena odloka (ta člen govori o ohranjanju narave) so
podani omilitveni ukrepi glede varstva netopirjev na območju gradu Borl (druga točka
četrtega odstavka 63. člena odloka določa: »v cerkvah, gradu Borl in ostalih objektih, kjer
bi se morebitni netopirji lahko evidentirali, je potrebno obnovitvena ali urejevalna dela
prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci del naj se obrnejo na pristojni organ
za poseganje v območja ohranjanja narave (Zavod RS za varstvo narave, Območna enota
Maribor) oziroma na strokovnjaka za netopirje, pri čemer se, v primeru, da so objekti
kulturna dediščina, obnovitvena ali urejevalna dela izvaja na način, da ta ni v nasprotju s
potrebami varstva kulturne dediščine«).
Omilitveni ukrepi za segment okolja narava, podani pod zaporedno št. 6 v okoljskem
poročilu, so podani predhodno, in sicer v predprejšnjem odstavku – skupaj z omilitvenimi
ukrepi pod zaporedno št. 4 iz okoljskega poročila.
Omilitveni ukrepi za segment okolja narava z vidika ohranjanja ugodnega habitata
potencialno prisotnih vrst, podani pod zaporedno št. 7 v okoljskem poročilu:
- v enajstem odstavku 87. člena odloka so za enoto urejanja prostora z oznako DO08, ki
zajema območje ob gradu Borl, na podlagi okoljskega poročila podani naslednji
omilitveni ukrepi:
1. ohranjati je potrebno avtohtono drevesno vegetacijo, predvsem stara drevesa, debela
drevesa in vrednejšo drevesno vegetacijo, kot so drevesa redkih drevesnih vrst, in jo
vključiti v ureditev območja,
2. vnašanje tujerodnih in eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno,
3. spreminjanje strukture in reliefa v območju gozdne vegetacije ni dopustno;
- v četrtem odstavku 46. člena odloka (ta člen govori o urejanju okolice objektov) je
določeno, da je zasaditev okolice objektov potrebno izvesti z zasaditvijo avtohtonega
drevja in grmovnic, zatravitev pa izvesti z mešanico semen avtohtonih trav.
Omilitveni ukrep za segment okolja narava z vidika ohranjanja ugodnega habitata potencialno
prisotnih vrst, podan pod zaporedno št. 8 v okoljskem poročilu:
v petem odstavku 63. člena odloka (63. člen govori o ohranjanju narave) je določeno, da se na
in ob območju gradu Borl (območje gradu Borl je enota urejanja prostora z oznako DO07,
4
območje ob gradu Borl je enota urejanja prostora z oznako DO08) ter v sosednjih območjih
ohranjanja narave hrupna dela lahko izvajajo izven sezone gnezditve potencialno prisotnih
ptic, izvajajo se lahko od začetka julija do konca februarja.
Omilitveni ukrep z vidika ohranjanja ugodnega habitata potencialno prisotnih vrst je glede
morebiti nastalih odpadkov pri gradnji (omilitveni ukrep pod zaporedno št. 9 v okoljskem
poročilu za segment okolja narava) vključen v četrto točko četrtega odstavka 63. člena odloka
(63. člen govori o ohranjanju narave), kjer je zapisano: »nastale odpadke je potrebno
deponirati na urejenem odlagališču izven Natura območja in izven obvodnega pasu Drave«.
Omilitveni ukrepi z vidika ohranjanja ugodnega habitata potencialno prisotnih vrst glede
območij vodne infrastrukture (omilitveni ukrep pod zaporedno št. 10 v okoljskem poročilu za
segment okolja narava) so vključeni v peti odstavek 88. člena odloka (ta člen govori o
podrobnejših pogojih za območja voda), kjer je določeno, da je pri vodnoinfrastrukturnih
ureditvah (ribnikih) potrebno upoštevati naslednje omilitvene pogoje:
1. pri morebitnih dodatnih ureditvah obstoječih vodnih površin in pri gradnji novih vodnih
površin je potrebno vsaj del brežin urediti na način, s katerim bo izvedena razgibanost
brežin z različnimi globinami in plitvinami ter omogočeni pogoji za rast vodne vegetacije,
2. območij ni dopustno umetno osvetljevati.
Vsebina omilitvenih ukrepov, zapisana pod zaporednima št. 11 in 12 v okoljskem poročilu za
segment okolja narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja ugodnega habitata potencialno
prisotnih vrst na lokaciji Cirkulane – Šumica (območje Šumice je enota urejanja prostora z
oznako CI14, na območju katere sta določeni dve namenski rabi prostora: na zahodnem delu
območja namenska raba prostora z oznako BT (površine za turizem), na osrednjem in
vzhodnem delu območja namenska raba prostora z oznako ZS (površine za oddih, rekreacijo
in šport na prostem)), je vključena v sedmi in osmi odstavek 81. člena odloka takole:
A) v sedmem odstavku 81. člena odloka je za območje namenske rabe prostora z oznako ZS
(površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem) določeno:
- pri urejanju je potrebno v čim večji meri ohranjati značilen videz krajine in obstoječo
vegetacijo ter gozdni rob na robu območja,
- izvajanje dejavnosti ne sme povzročati prekomernega hrupa in onesnaževati gozdnega
prostora.
B) v osmem odstavku 81. člena odloka je glede osvetljevanja območja enote urejanja prostora
z oznako CI14 (Cirkulane – Šumica) določeno: če je na območju enote urejanja prostora z
oznako CI14 načrtovana ureditev javne razsvetljave površin oziroma razsvetljave objektov, je
dopustno:
1. načrtovati uporabo takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin oziroma objektov
in ne osvetljujejo neba in širše okolice površin oziroma objektov,
2. uporabiti svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru,
3. da v drugem delu noči (24.00-5.00) ostane prižgano minimalno število luči, če je osvetlitev
potrebno dopustiti zaradi varnostnih razlogov (pri osvetljevanju zunanjih površin je
potrebno namestiti svetila na samodejni vklop/izklop v skladu z določili veljavnih
predpisov s tega področja).
Vsebina omilitvenega ukrepa pod zaporedno št. 13 v okoljskem poročilu za segment okolja
narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja ugodnega habitata potencialno prisotnih vrst na
območju zelenih površin v enoti urejanja prostora z oznako CI08, to je na območju južno in
vzhodno od pokopališča v Cirkulanah, je vključena v šesti odstavek 83. člena odloka, kjer je
določeno, da je v enoti urejanja prostora z oznako CI08 potrebno upoštevati:
5
1. poseganje v gozdni rob ni dopustno,
2. v celoti je potrebno ohranjati obstoječo gozdno vegetacijo,
3. zaradi varstva jadranske smrdljive kukavice je potrebno ohranjati obstoječo ekstenzivno
rabo zemljišč ter ohranjati avtohtono vegetacijo in drevesno vegetacijo.
Glede omilitvenega ukrepa pod zaporedno št. 14 v okoljskem poročilu za segment okolja
narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja ugodnega habitata potencialno prisotnih vrst, je
v petem odstavku 88. člena odloka določeno:
Pri vodnoinfrastrukturnih ureditvah (ribnikih) je potrebno upoštevati naslednje omilitvene
pogoje:
1. pri morebitnih dodatnih ureditvah obstoječih vodnih površin in pri gradnji novih vodnih
površin je potrebno vsaj del brežin urediti na način, s katerim bo izvedena razgibanost
brežin z različnimi globinami in plitvinami ter omogočeni pogoji za rast vodne vegetacije,
2. območij ni dopustno umetno osvetljevati.
Vsebina omilitvenega ukrepa pod zaporedno št. 15 v okoljskem poročilu za segment okolja
narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja ugodnega habitata potencialno prisotnih vrst na
območju proizvodnih dejavnosti v enoti urejanja prostora z oznako DO04, to je na območju
južno od obstoječe proizvodne cone v Dolanah, je vključena v četrti odstavek 92. člena
odloka (92. člen določa dodatne pogoje in merila za poseganje v prostor in merila za pripravo
občinskega podrobnega prostorskega načrta (za enoto urejanja prostora DO04 je zahtevana
izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta)), kjer je določeno:
1. v celoti je potrebno ohranjati vodni in obvodni pas potoka Bela (v pas 5 m od potoka se ne
posega),
2. na delu območja, na katerem se ne bo izvajala pozidava, je potrebno ohranjati travniške
površine,
3. preprečiti je potrebno vsako morebitno onesnaženje potoka (tako med gradnjo kot v času
obratovanja – preprečiti izpust odplak).
Vsebina omilitvenega ukrepa pod zaporedno št. 16 v okoljskem poročilu za segment okolja
narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja ugodnega habitata potencialno prisotnih vrst na
območju strelišča za glinaste golobe v Brezovcu, je vključena v osmi odstavek 82. člena
odloka, kjer je določeno: »Na vplivnem območju (v dolžini leta glinastih golobov ali dometa
šiber) ureditve strelišča za glinaste golobe – območje z namensko rabo ZS, na delih parcel
152/1 in 153/1, obe k.o. Brezovec, je potrebno namestiti lovilne mreže za glinaste golobe in
šibre, zbrane odpadke pa redno odvažati na deponijo tovrstnih odpadkov.«.
Omilitveni ukrepi z vidika ohranjanja ugodnega habitata potencialno prisotnih vrst glede
območja vodne infrastrukture v Gruškovcu (omilitveni ukrep pod zaporedno št. 17 v
okoljskem poročilu za segment okolja narava) so vključeni v peti in šesti odstavek 88. člena
odloka (ta člen govori o podrobnejših pogojih za območja voda), kjer je v petem odstavku
določeno, da je pri vodnoinfrastrukturnih ureditvah (ribnikih) potrebno upoštevati naslednje
omilitvene pogoje:
1. pri morebitnih dodatnih ureditvah obstoječih vodnih površin in pri gradnji novih vodnih
površin je potrebno vsaj del brežin urediti na način, s katerim bo izvedena razgibanost
brežin z različnimi globinami in plitvinami ter omogočeni pogoji za rast vodne vegetacije,
2. območij ni dopustno umetno osvetljevati,
v šestem odstavku pa je določeno, da je pri vodno infrastrukturni ureditvi za ribnik na delih
parcel 225/1, 278/1, 278/3, vse k.o. Gruškovec, poleg pogojev iz petega odstavka 88. člena
potrebno upoštevati še naslednje omilitvene pogoje:
6
1. na območju namenske rabe prostora z oznako VI, kjer je predvidena nova vodna površina,
je potrebno fizično preprečiti prehajanje živalskih (ribjih) vrst iz te površine v obstoječi
potok,
2. na južni strani ribnika je potrebno obrežno zarast nadaljevati v gozdne površine,
3. odvzem vode iz ribnika mora zagotavljati ekološko sprejemljiv pretok v naravnem
vodotoku.
Glede omilitvenega ukrepa pod zaporedno št. 18 v okoljskem poročilu za segment okolja
narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja ugodnega stanja habitatnega tipa ter lastnosti
Natura območja, je v trinajstem odstavku 86. člena odloka določeno:
Pri novogradnjah in rekonstrukcijah v območjih razpršene poselitve je potrebno posege
izvajati tako, da bodo škodljivi vplivi na sosednje suhe travniške površine minimalni in bo
preprečeno onesnaženje ob gradnji.
Vsebina omilitvenega ukrepa pod zaporedno št. 19 v okoljskem poročilu za segment okolja
narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja ugodnega stanja prednostnega habitatnega tipa
ter lastnosti Natura območja na območju za geotermalne raziskave v Cirkulanah ob
Gradiškem potoku in potoku Belana, je vključena v šestnajsti odstavek 85. člena odloka, kjer
je določeno:
»Pri poseganju v prostor na območju z namensko rabo prostora LP za namen raziskovanja
geotermalne energije je dopustna ureditev raziskovalnega prostora ter postavitev začasnih
objektov in naprav za potrebe raziskovanja. V postopku raziskovanja je potrebno izvajati
omilitvene ukrepe tako, da bodo vplivi na sosednja zemljišča čim manjši. Odlaganje
izkopanega materiala na vodne in obvodne površine, opredeljene kot travniški habitatni tip, ki
jih je potrebno prednostno ohranjati, ni dopustno.«. Opomba: v legendi grafičnega dela
občinskega prostorskega načrta kratica LP pomeni: površine podzemnega pridobivalnega
prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo.
Vsebina omilitvenega ukrepa pod zaporedno št. 20 v okoljskem poročilu za segment okolja
narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja ugodnega stanja prednostnega habitatnega tipa
ter lastnosti Natura območja na območju enote urejanja prostora z oznako CI04, to je na
območju športnega centra v Cirkulanah, je vključena v sedmi odstavek 88. člena odloka, kjer
je določeno:
»Pri poseganju v bližino potokov v EUP CI04 in ostalih enotah urejanja prostora ni dopustno
posegati v vodne in obvodne površine, ki so opredeljene kot travniški habitatni tip in se
prednostno ohranjajo, zato je pri posegih v bližino potokov potrebno zagotoviti sodelovanje
pristojne naravovarstvene službe.«.
Vsebina omilitvenega ukrepa pod zaporedno št. 21 v okoljskem poročilu za segment okolja
narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja lastnosti zavarovanega območja drevesa v
Cirkulanah na območju enote urejanja prostora z oznako CI01, je vključena v trinajsti
odstavek 77. člena odloka, kjer je določeno:
»Pri poseganju v bližino naravnih spomenikov v EUP CI01 je potrebno upoštevati naslednje
omilitvene ukrepe:
1. pri morebitnih novogradnjah in rekonstrukcijah v okolici se zavarovani drevesni spomenik
ustrezno fizično zaščiti z ograjo,
2. v času gradnje je potrebno preprečiti odlaganje gradbenega materiala ter odpadkov na
območje zavarovanega drevesa,
3. življenjske razmere na rastišču drevesa je potrebno ohranjati nespremenjene, zato se ne
odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad
7
koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače se ne tepta tal, ne poplavlja rastišča, ne
spreminja višine podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali
plinastih snovi na rastišče,
4. podlago na rastišču je dopustno utrjevati le v tolikšni meri, da bo še vedno omogočena
zadostna zračnost in vodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom.«.
Vsebina omilitvenega ukrepa pod zaporedno št. 22 v okoljskem poročilu za segment okolja
narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja ekosistemskih in botaničnih lastnosti naravne
vrednote, je vključena v trinajsti odstavek 86. člena odloka, kjer je določeno:
»Pri novogradnjah in rekonstrukcijah v območjih razpršene poselitve je potrebno posege
izvajati tako, da bodo škodljivi vplivi na sosednje suhe travniške površine minimalni in bo
preprečeno onesnaženje ob gradnji.«.
Vsebina omilitvenega ukrepa pod zaporedno št. 23 v okoljskem poročilu za segment okolja
narava, ki zajema ukrepe z vidika ohranjanja lastnosti drevesne naravne vrednote na območjih
razpršene poselitve, je vključena v štirinajsti odstavek 86. člena odloka, kateri napotuje na
predhodno zapisane določbe odloka glede ohranjanja lastnosti drevesne naravne vrednote.
Vsebina omilitvenih ukrepov glede ohranjanja lastnosti drevesne naravne vrednote je razvidna
v predprejšnjem odstavku tega obvestila.
Naravni viri in kmetijska zemljišča
Omilitveni ukrepi za segment okolja naravni viri in kmetijska zemljišča so vključeni v odlok
o OPN v poglavju »Usmeritve za razvoj poselitve«, in sicer v 26. členu odloka (ta člen govori
o razvoju naselij), kjer je v šestem odstavku določeno: »V nadaljnje širitve na najboljša
kmetijska zemljišča bo občina usmerjala razvoj naselij le pod pogojem, da so predhodno
izkoriščene vse možnosti notranjega razvoja naselja (izvedba prostorskih ureditev na sedaj
načrtovanih stavbnih zemljiščih, območja delnih prenov in gostitev, degradirana zemljišča,
gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča zajeta v območja naselij).«.
Odpadki
Omilitveni ukrep za segment okolja odpadki je vključen v odlok o OPN v 20. členu odloka (ta
člen govori o ravnanju z odpadki), kjer je v tretjem odstavku določeno: »Občina bo
nadaljevala s spremljanjem in dopolnjevanjem evidence divjih odlagališč odpadkov in
pripravila ukrepe za sanacijo teh odlagališč.«.
Zdravje ljudi
Okoljsko poročilo ugotavlja, da ob upoštevanju omilitvenih ukrepov za ostale segmente
okolja, niso potrebni dodatni ukrepi.
2. upoštevanje mnenj in pripomb iz postopka celovite presoje vplivov izvedbe OPN na
okolje
Za OPN je v času od 5. 11. 2012 do 4. 12. 2012 potekala javna razgrnitev dopolnjenega
osnutka OPN in okoljskega poročila (okoljsko poročilo je bilo izdelano v avgustu 2012 in
dopolnjeno v oktobru 2012). V času javne razgrnitve ni bilo danih pripomb na razgrnjeno
okoljsko poročilo. Podane pa so bile pripombe k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku OPN.
K podanim pripombam k dopolnjenemu osnutku OPN je občinski svet sprejel stališča, na
podlagi katerih je bil pripravljen predlog OPN.
8
Na vlogo v postopku CPVO za izdajo odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na
okolje je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izdalo odločbo št. 35409-161/2010/31 z dne 6. 5.
2014, da so vplivi OPN-ja na okolje, ugotovljeni v postopku CPVO, sprejemljivi in potrdilo
Občinski prostorski načrt Občine Cirkulane. V postopku CPVO je Ministrstvo za kmetijstvo
in okolje prejelo mnenja nosilcev urejanja prostora, pristojnih za posamezne zadeve varstva
okolja, varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine, varstvo zdravja ljudi, varstvo kulturne
dediščine:
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za kmetijstvo,
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (za področje gozdarstva),
- Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor,
- Agencija Republike Slovenije za okolje (za področje upravljanja z vodami),
- Ministrstvo za zdravje,
- Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
- Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor.
3. razlogi za sprejete odločitve glede na možne alternative
V sklopu priprave OPN so bile iskane variantne rešitve predvsem glede širjenja gospodarske
cone v Dolanah. Z namenom optimizacije in čim racionalnejše rabe najboljših kmetijskih
zemljišč je bilo prvotno predlagano območje cone zmanjšano (zmanjšanje širitve cone v smer
proti jugu).
Okoljsko poročilo je kot varianto obravnavalo izvedbo brez realizacije OPN in podalo oceno
razvoja stanja brez realizacije OPN. V primeru ne-izvedbe OPN bi lahko prišlo do
neskladnega, okoljsko nesprejemljivega in bivanjsko neustreznega umeščanja dejavnosti v
prostor, kar bi se v prostoru kazalo kot:
- razpršeno širjenje poselitve izven obstoječih poselitvenih območij (neracionalna raba
zemljišč),
- otežkočeno prostorsko načrtovanje zaradi velikih neskladnosti veljavnega prostorskega
akta z dejanskim stanjem,
- ohranjanje območij razpršene in stihijske pozidave,
- mešanje posameznih rab (dejavnosti) in s tem nastajanje konfliktov v prostoru,
- nepovezan razvoj posameznih dejavnosti,
- večja verjetnost razvrednotenja biotske raznovrstnosti in večji negativni vplivi na naravne
vrednote,
- umeščanja, ki bi razvrednotila območja in zmanjšala kakovost življenja ter zavirala
trajnostni razvoj.
4. opis načina spremljanja vplivov na okolje pri izvajanju OPN
V nadaljevanju so povzeti načini spremljanja vplivov na okolje pri izvajanju OPN, kakor so
za posamezne sestavine okolja določeni v okoljskem poročilu.
Spremljanje stanja okolja z vidika tal:
občina naj zbira podatke in jih predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila; kazalca
stanja okolja za spremljanje:
- analiza tal na vzorčnih ROTS (raziskava onesnaženosti tal v Sloveniji) lokacijah (kodi
05455, 06259),
9
-
število in stanje erozijskih žarišč (okoljsko poročilo pravi, da se pri številu in stanju
erozijskih žarišč naj upoštevajo tista, ki lahko nastanjeno zaradi neustrezne dejavnosti v
prostoru in so rezultat plana (OPN-ja) – ne pa erozijska žarišča, ki so evidentirana na
Agenciji RS za okolje).
Spremljanje stanja okolja z vidika voda:
občina naj zbira podatke in jih predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila; kazalca
stanja okolja za spremljanje:
- delež gospodinjstev, ki nimajo ustrezno urejenega odvajanja komunalne odpadne vode,
- vrednosti merjenih parametrov na iztoku čistilne naprave.
Spremljanje stanja okolja z vidika zraka:
občina naj zbira podatke in jih predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila; kazalca
stanja okolja za spremljanje:
- število konfliktnih območij, kjer se stikajo območja stanovanj (S) z območji proizvodnih
dejavnosti (I),
- število priključenih enot na daljinsko ogrevanje.
Spremljanje stanja okolja z vidika hrupa:
občina vodi evidenco o kazalcih in jo predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila;
kazalca stanja okolja za spremljanje:
- povprečni letni dnevni promet (PLDP) na regionalni cesti Borl – mejni prehod Meje,
- število neposrednih stikov območij stanovanj (S) z območji proizvodnih dejavnosti (I).
Spremljanje stanja okolja z vidika kulturne dediščine in krajine:
občina naj zbira podatke in jih predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila; kazalca
stanja okolja za spremljanje:
- ohranjanje kulturnih kakovosti, predvsem z aktivnim varovanjem kulturne dediščine v
usklajenem prostorskem razvoju,
- ohranjanje krajinske podobe območja.
Spremljanje stanja okolja z vidika narave:
Spremljanje stanja narave izvaja Zavod RS za varstvo narave. Kazalci stanja okolja za
spremljanje:
- razširjenost prisotnih zavarovanih/ogroženih vrst in habitatnih tipov na območju SPA
Drava in SCI Haloze – vinorodne (Spremljanje stanja za netopirje se izvaja na območjih
cerkva in gradu Borl. Evidentirana so območja črnih točk za dvoživke. V primeru
predvidenih rekonstrukcij cest na območjih evidentiranih črnih točk se predpiše
vzpostavitev ograj in prehodov ter spremljanje uspešnosti prehajanja. Spremljanje stanja
ostalih vrst se ne izvaja. Na območju občine je bil izveden popis smrdljive kukavice.
Popisi habitatnih tipov na območju občine so bili izvedeni v okviru SPA Drava in SCI
Haloze – vinorodne.),
- prisotnost in stanje vrst in habitatnih tipov na območjih notranjih con Natura območij in
EPO (ekološko pomembno območje) na območju občine Cirkulane,
- stopnja ohranjenosti lastnosti zavarovanih območij Lipa, Cirkulane 25 in Spomenik
narave – rastišče tise v k.o. Pohorje: občina skrbi za ohranjanje lastnosti zavarovanih
območij,
- stopnja ohranjenosti lastnosti naravnih vrednot na območju občine Cirkulane glede na
določene zvrsti naravnih vrednot: občina skrbi za ohranjanje naravnih vrednot,
spremljanje stanja naravnih vrednot izvaja Zavod RS za varstvo narave.
10