Zgodovina_v_besedi - Radioklub Cirkulane

1
2
HALOŠKI CQ SKOZI 40 LET
40-LETNICA RADIOAMATERSTVA V CIRKULANAH
Radioklub Cirkulane 2008
3
Avtorica besedila: Nada Polajžer
Avtorica naslovnice: Aljana Primožič
Fotografije: last članov kluba
Glavni urednik: Boštjan Polajžer
Uredniški odbor: Jernej Golc (S59KM), Bruno Lubec (S51M), Boštjan Polajžer
(S57MTM), Nada Polajžer (S57NEL)
Oblikovanje in prelom: Romeo Štrakl
Tisk: Tiskarna Golc, Žalec
Naklada: 500 izvodov
Založnik: Radioklub Cirkulane (S59DDR, S59H)
Odgovorna oseba: Denis Jurgec (S52DJ)
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
379.825:621.396(497.4Cirkulane)"1968/2008"
689:621.396(497.4Cirkulane)"1968/2008"
RADIOKLUB (Cirkulane)
Haloški CQ skozi 40 let : 40-letnica radioamaterstva v
Cirkulanah / [avtorica besedila Nada Polajžer ; fotografije last
članov kluba]. - Cirkulane : Radioklub, 2008
ISBN 978-961-238-935-2
1. Gl. stv. nasl. 2. Polajžer, Nada
240156672
PREDGOVOR
Spoštovani bralci, članice in člani!
Pred vami je opisanih 40 let radioamaterstva v Cirkulanah. In kot marsikdo
med vami, tudi jaz menim, da si toliko let zasluži, da se jih spominjamo,
ter jih predstavimo tudi v pisni obliki. Upam, da tisti, ki pridejo za nami, ne
bodo imeli težav pri popisovanju zgodovine radioamaterstva, saj smo jim s
tem zbornikom dali obilo informacij.
Vodimo vas od začetkov leta 1968, ko smo v Cirkulanah ustanovili
sprejemno-oddajno sekcijo radioamaterjev. Lahko boste prebrali, kdo so
bili ljudje, ki so »krivi« za začetke, kdo so ljudje, ki so vestno delali vsa ta
leta, ter kdo so ljudje, ki so vnovič poskusili, ter ustanovili klub v Cirkulanah.
Videli boste različne izpovedi nekaterih članov; malce hudomušne, vendar
resnične, ter fotografije, ki vsemu skupaj dajejo še dodatno verodostojnost.
Preberete lahko, kako so se nekoč borili za svoje prostore, kdo jim je
pomagal in stal ob strani, ter kako izgleda to danes, ko je včasih še težje.
Razloženo je, kakšne postaje so uporabljali nekoč, kakšne so bile antene,
na kakšnih tekmovanjih so sodelovali ter še in še. Upam, da boste uživali
v prebiranju.
V imenu Radiokluba Cirkulane se zahvaljujem vsem posameznikom,
donatorjem in društvom, ki so pripomogli, da je radioamaterstvo v
Cirkulanah doseglo današnji nivo. Zahvala tudi Radiokluboma Ormož in
Rogaška Slatina, še posebej pa Radioklubu Ptuj, katerega del je bila tudi
naša sprejemno-oddajna sekcija dolgih 39 let.
Na koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem in vsakemu posebej za kakršnokoli
pomoč pri nastajanju tega zbornika. Vsem, ki so prispevali košček v besedi
ali sliki ali samo z nasveti in s spodbudo. Lepa hvala vsem!
Vabim vse, ki jih zanima radioamaterstvo in vse kar spada zraven, da se nam
pridružijo v klubu radioamaterjev v Cirkulanah, saj potrebujemo predvsem
mlade ljudi, ki bodo pripomogli k nadaljevanju našega dela. Vabljeni, da
se nam pridružite!
Predsednik Radiokluba Cirkulane
Denis JURGEC (S52DJ)
VSEBINA
UVOD ............................................................................................................ 1
ZAČETKI RADIOAMATERSTVA V CIRKULANAH 1968 .................................. 3
OBDOBJE LOKACIJE V VRTCU 1972 ........................................................... 8
NOVA LOKACIJA V SAMOSTOJNI SLOVENIJI 1992 ..................................... 14
Radioamaterska odprava po Halozah .................................................. 15
Aktivnosti ob tridesetletnici .................................................................. 18
Svetovno tekmovanje radioamaterskih ekip WRTC 2000 iz Haloz ......... 21
Gojenje tehnične in glasbene kulture ................................................... 22
SAMOSTOJNI RADIOKLUB 2007 ................................................................. 25
Ustanovitev Radiokluba Cirkulane S59DDR, S59H ............................... 25
Ureditev nove lokacije v Pohorju – JN76XH ......................................... 26
Praznovanje ob 40-letnici radioamaterstva v Cirkulanah ....................... 30
SEZNAM ČLANOV ...................................................................................... 32
UVOD
Radioamaterstvo je ljubiteljsko, nepoklicno ukvarjanje z radiom oziroma
radiotehniko. Toda radioamaterstvo je še mnogo več: aktivnost, gibanje,
organizacija, izobraževanje, ljubezen, in lahko rečemo, celo način življenja
ter tehničnega mišljenja skoraj treh milijonov ljudi obeh spolov, različnih
starosti in poklicev v praktično vseh državah sveta. Za nekatere je to
nepoklicno ukvarjanje z radiotehniko, za druge je radioamaterstvo teorija in
praksa vzpostavljanja amaterskih radijskih zvez. Oboji imajo po svoje prav,
vsi pa se s to dejavnostjo ukvarjamo ljubiteljsko, izključno iz osebnih pobud
in brez pridobitniških namenov. (povzeto iz Priročnika za radioamaterje)
Radioamaterji pri vzpostavljanju zvez, pa naj si bodo govorne, znakovne z
Morsejevo kodo, ali digitalne, uporabljamo posebna pravila, kode, znake
in kratice. Ena teh kratic, ki jo zelo pogosto slišimo na radioamaterskih
frekvencah, je CQ, in pomeni splošni klic vsem postajam oziroma vsem
radioamaterjem sveta. In ravno zaradi tega smo kratico CQ uporabili v
naslovu pričujočega zbornika.
Pri vzpostavljanju zvez se identificiramo po klicnih znakih, saj se mora po
pravilniku mednarodne organizacije ITU (International Telecommunication
Union) vsaka radioamaterska postaja ob začetku oddajanja predstaviti s
klicnim znakom. Klicni znak je sestavljen iz črk in številk, ki imajo določen
vrstni red in pomen. Klicna znaka Radiokluba Cirkulane sta S59DDR in od
nedavno tudi S59H.
• Pr vi del znaka (prefiks) označuje državo; v našem primeru S5 označuje
Slovenijo, v času bivše Jugoslavije pa je Slovenijo označeval prefiks YU3.
• Drugi del znaka (sufiks) zaznamuje točno določeno identiteto posameznika
ali kluba; v našem primeru je to 9DDR oziroma najnovejši 9H.
Današnji Radioklub Cirkulane S59DDR, S59H je začel delovati kot
samostojna sprejemno-oddajna sekcija Radiokluba Ptuj S59DJK leta
1968, in sicer kot druga sekcija izven Ptuja. V tem času so namreč med
člani ptujskega radiokluba delovali trije radioamaterji operaterji iz Cirkulan,
tako da so bili dani pogoji za ustanovitev sekcije. Prvim trem so sledili
mnogi drugi, nekateri so člani še danes, nekateri od njih so častni člani.
Na temeljih njihovega dela je po štiridesetih letih v Cirkulanah nastal novi
radioklub.
1
Pričujoči zbornik opisuje 40-letno zgodovino radioamaterske dejavnosti
v Cirkulanah. Sprejemno-oddajna sekcija YU3DDR je imela kmalu
po ustanovitvi kakih 30 članov, ki so osvojili več diplom na domačih in
mednarodnih tekmovanjih. Izreden uspeh je bila osvojitev prvega mesta na
tekmovanju Tito-kup SFRJ leta 1980. Največ članov je sekcija štela med
leti 1972 in 1981, v naslednjih letih pa je aktivnost počasi upadla. V tem
času so za obstoječo opremo skrbeli posamezni člani, ki so zaslužni, da se
je radioamaterstvo v Cirkulanah sploh ohranilo. Po osamosvojitveni vojni,
v katero smo se radioamaterji aktivno vključili, je sekcija ponovno zaživela,
tokrat z novim pozivnim znakom S59DDR. Članstvo se je povečalo, mladi
haloški radioamaterji pa smo kmalu postali znani predvsem kot domiselni
organizatorji številnih aktivnosti, saj smo velikokrat zveze vzpostavljali na
terenu, bodisi v šotoru, na splavu in celo iz balona. Cirkulanski radioamaterji
se lahko pohvalimo, da smo vzpostavili zveze z radioamaterji iz več kot 250
držav sveta.
Zaradi lažjega delovanja smo se odločili, da ustanovimo svoj radioklub.
Tako smo imeli 16. junija 2007 ustanovni zbor in soglasno ustanovili
Radioklub Cirkulane S59DDR, za katerega smo po enem letu obstajanja
dobili dodatni klicni znak S59H. V začetku leta 2008 nam je uspelo izvesti
nakup objekta za našo dejavnost v Pohorju 25a pri Cirkulanah, katere
ureditev je zahtevala veliko angažiranost članov - tako pri iskanju sredstev
potrebnih za obnovo kot tudi za delo, ki je potekalo »udarniško«. Lokacija
JN76XH leži na nadmorski višini 340m in je neposredno odprta približno
300 stopinj, delno je zaprta samo proti jugu, kar je za radioamatersko
dejavnost skorajda idealno. Veseli smo, da nam je po štiridesetih letih
končno uspelo zagotoviti lastne prostore za delovanje, upamo pa, da bomo
za to dejavnost pridobili tudi mlade rodove, saj bodo pogoji za aktivnosti
odlični.
Novoustanovljeni Radioklub Cirkulane trenutno šteje 28 članov, med
katerimi so štirje častni člani, ki so pred 40 leti orali ledino haloškega
radioamaterstva. Med našimi člani sta tudi doktor znanosti s področja
elektrotehnike in edini slovenski član mednarodnega kluba operaterjev
telegrafistov najvišjega razreda - EHSC. Ponosni smo na vse, ki so skozi štiri
desetletja krmarili med vsemi čermi in uspešno gojili radioamaterstvo ter
svoje znanje kot štafeto predajali mlajšim rodovom. Predvsem zato lahko
letos skupaj s ponosom praznujemo štiridesetletnico.
2
ZAČETKI RADIOAMATERSTVA
V CIRKULANAH 1968
Vse skupaj se je začelo leta 1966, ko je Stanislav Golc kot vajenec podjetja
Elektrokovinar na Ptuju sprejel povabilo prijateljev in prišel na predstavitev
Radiokluba Ptuj. Tam je ugotovil, da ga ta dejavnost zanima bolj kot
padalstvo, kamor so takrat tudi vabili mlade, da bi se včlanili. Šest mesecev
je obiskoval tečaj radiotelegrafije in tehnike in nato pri Zvezi radioamaterjev
Slovenije opravil izpit za radioamaterja 3. (ali C) razreda. Čez nekaj let je
opravil še izpit za radioamaterja 2. (ali B) razreda in s tem pridobil pravico do
lastnega pozivnega znaka YU3TUN, ki pa se je z osamosvojitvijo Slovenije
spremenil v S52GD.
Leto 1968 pa je tisto, ki ga v zgodovino radioamaterstva v Cirkulanah
štejemo kot dejansko leto ustanovitve prve sprejemno-oddajne sekcije v
Cirkulanah. V ptujskem radioklubu so namreč začeli razmišljati o tem,
da bi formirali sekcije v okoliških krajih. Pogoj za ustanovitev sekcije v
nekem kraju so bili vsaj trije radioamaterji z opravljenim izpitom, kar je
bilo izpolnjeno, saj so bili radioamaterji Stanislav Golc, Marjan (njegovega
priimka žal nismo izvedeli) in Jože Vaupotič, ki je bil hkrati vojaški vezist.
Kasneje sta se jim pridružila še dva vojaška vezista in sicer Marjan Bratušek
iz Stojnc in Jože Rakuš-Džosi iz Pohorja. Vsi vojaški vezisti so bili že pravi
mojstri v vzpostavljanju vez, opraviti pa so morali še dodatno izobraževanje
o radioamaterskemu prometu, ki se razlikuje od vojaškega in iz tega opraviti
tudi izpit. Iz ptujskega kluba so dobili staro UKV postajo AO 10, postavili
antene in pričeli z aktivnostmi. Na razpolago so dobili prostor na podstrešju
Rajherjeve hiše v središču Cirkulan. Sami so si uredili električno napeljavo
in uredili prostor.
Kmalu sta Golc in Vaupotič z lastnimi sredstvi kupila kratkovalovno postajo,
ki jo je izdelal Ivan Švajgl, radioamater s tedanjim pozivnim znakom YU3TKV,
sicer domačin iz haloškega Brezovca. Ivan Švajgl, ki je tedaj delal in živel v
Nemčiji, je predelal stari nemški oddajnik KV ANTON, da je bil primeren
za radioamaterske namene. Potrebne dele, med njimi je še posebno
iskana tuljava, je našel na varaždinskem vojaškem odlagališču. Ivan Švajgl
danes uporablja znak S51KV, v Nemčiji pa so ga radioamaterji poznali
pod znakom D30XQ. Radioamaterski izpit je opravil že leta 1965 na Zvezi
3
Stanislav Golc v prostorih sprejemno-oddajne sekcije YU3DDR v Rajherjevi hiši
radioamaterjev Slovenije (v nadaljevanju ZRS), leta 1980 pa še preizkus za
A oziroma 1., najvišji razred. Več kot 20 let je bil član izpitne komisije pri
ZRS-u. Zadnjih 10 let pred upokojitvijo je bil zaposlen v državni službi za
nadzor radijskega spektra, kar je bila za prekaljenega radioamaterja kot
je on, služba, pisana na kožo. Svoj prvi detektorski sprejemnik je izdelal že
kot učenec Elektrogospodarske šole v Mariboru. V sedemdesetih letih se
je njemu in cirkulanskim radioamaterjem zgodila zanimiva iskalna akcija.
Tako jo je opisal Ivan sam:
Takrat sem bil na začasnem delu v Nemčiji. Ob večerih sem si krajšal
čas ob radijski postaji, redno sem se veliko pogovarjal z jugoslovanskimi
radioamaterji, posebno še s slovenskimi. Tako sem bil na tekočem o vsem,
kar se je dogajalo doma v Ormožu, pa tudi širše, posebej v mojih Halozah.
V Cirkulanah je bil tedaj zelo aktiven Stane Golc (YU3TUN). Redno sva se
srečevala na radioamaterskih frekvencah, včasih sem poslal pozdrave tudi
moji sestri, ki živi v Brezovcu. S tem sem jo skoraj malo razvadil. Zgodilo
se je, da me dalj časa ni bilo slišati. Ker me je pogrešala, je povprašala še
4
ženine starše v Ormožu, ki tudi že dalj časa niso vedeli kaj več o meni. Tudi
prijatelj Drago (YU3ZW) v Ormožu, me nekaj časa ni slišal, povedal je tudi
Stanetu, da to ni običajno - mogoče se mi je kaj zgodilo. Začele so se širiti
govorice, da so me "pospravili" tuji obveščevalci. Na srečo se to ni zgodilo,
nikoli nisem bil v takšni nevarnosti. Stane in Drago dobro govorita nemški
jezik, poskušala sta pridobiti kakšno postajo iz Bavarske v Nemčiji, ki bi
lahko pomagala pridobiti informacijo, če se mi je res kaj zgodilo. Oglasil se
je nemški radioamater v neposredni bližini Amberga, kjer sem bil zaposlen v
tovarni Siemens. Ker me je že poznal, saj sva se že večkrat pogovarjala, ni
pa me dalj časa slišal, se je odločil, da bo vse skupaj preveril pri tamkajšnji
policiji. Seveda tudi tam niso ničesar vedeli o mojem "izginotju". Povedati pa
moram, da so hoteli priti stvari do dna, saj sta me obiskala dva policista ob
22. uri zvečer. Presenečen sem ju povabil, da povesta, kaj je namen obiska.
To sta storila takoj, ko sta preverila mojo istovetnost in ugotovila, da pred
njima stoji oseba, ki jo radioamaterji tako vneto iščejo. Skupaj smo ugotovili,
da je že skrajni čas zopet vzpostaviti radijsko zvezo z domovino. Čez pol ure
sem že ujel slovenske radioamaterje, med njimi tudi Staneta, da sem mu
lahko razložil: meni se ni prav nič hudega zgodilo, le z drugimi aktivnostmi
sem se trenutno bolj ukvarjal. Zgodba je dosegla svoj vrhunec, ko sem se
čez nekaj časa vrnil domov. Znanci in prijatelji so mi vsi po vrsti čestitali k
mojemu "vstajenju". Naučili smo se: čenče je treba vzeti z rezervo...
Stanislav Golc je za radioamaterstvo navdušil mnoge mlade. Prva generacija
haloških radioamaterjev je že leta 1970 opravljala izpit na Ptuju. To so bili:
Zvonko Bratušek, Janko Prelog, Martin Žuran, Vili Vidovič in Stanislav
Zavec. S tem izpitom so si pridobili diplomo za 3.razred, kar je pomenilo,
da so lahko delali zveze na UKV frekvencah in na KV področjih 3,5 MHz in
7 MHz, v telegrafiji (Morsejeva koda) pa so morali biti sposobni sprejemati
in oddajati s hitrostjo 60 znakov na minuto. Sicer so v sprejemno-oddajni
sekciji v Cirkulanah organizirali vsakoletni tečaj za operaterje na UKV in
KV frekvencah, lotili pa so se tudi tečaja v konstruktorstvu, kar pomeni,
da so izdelovali lastne izdelke s področja radiotehnike. Imeli so srečo,
da je bil njihov mentor Božidar Djurica (YU3CM) - velik strokovnjak za
radiotehniko in odličen telegrafist, ki je med drugim uvedel elektronske
tasterje, bil pa je tudi predsednik Radiokluba Ptuj. Božidar-Boško je bil v
začetnih časih profesor na znanem IKŠ-u (Industrijska kovinarska šola) v
Mariboru, pozneje pa je delal na občini Ptuj, na Oddelku za zveze in nam
omogočil, da smo prišli do boljših postaj, pa tudi sicer je bil velik podpornik
cirkulanske sekcije.
5
Potrdilo o usposobljenosti in pravico do dela na radioamaterskih frekvencah
(bandih) je tako pridobilo preko 30 ljudi, med njimi tudi nekaj deklet. Po
besedah Stanislava Golca so v sprejemno-oddajni sekciji usposobili tudi
preko 10 sprejemnih operaterjev, kar pomeni, da so na radioamaterskem
sprejemniku samo poslušali in zapisovali svoja opažanja.
Radioamaterstvo je bilo v tistih časih organizacija posebnega pomena, saj
je imelo vojaški in političen pomen. V klube so se hkrati vključevali ljudje
iz vojaških služb in tehnično izobraženi ljudje, ki so svoje znanje prenašali
na mlajše generacije. Tudi financiranje radioklubov je urejala vojska. Zato
je moral vsak član na leto imeti vsaj 50 potrjenih radijskih zvez, kar je
dokazovalo, da je klub aktiven in si ta denar tudi zasluži.
Radioamaterstvo ima še danes velik pomen pri humanitarnih akcijah,
posebej v okoliščinah, ko vse druge povezave odpovedo (na primer v vojnih
časih, pri naravnih nesrečah…). V preteklosti, ko telekomunikacij, s katerimi
danes vsakodnevno živimo, še ni bilo, pa sta bila radioamatersko znanje in
postaja še posebej dragocena. Cirkulanski radioamaterji so na tak način
pomagali bolnemu otroku iz Bosne, da je v tistih svinčenih časih, ko so
bile meje še precej zaprte in zelo nadzorovane, dobil potrebno zdravilo
iz Avstrije. Bosanski radioamaterji so stopili v stik s slovenskimi, le-ti pa
z avstrijskimi. Treba je povedati, da v tistih časih tudi znanje tujih jezikov
ni bilo tako pogosto kot je danes, zato so Cirkulančani lahko pomagali
tudi s svojim znanjem nemščine. Zaradi bližine meje so lahko organizirali
prevzem zdravila od Avstrijcev in jih posredovali naprej do Bosne.
Za mlade je bila to zelo privlačna dejavnost; privlačila jih je možnost
komuniciranja z daljnimi, tudi eksotičnimi deželami, saj takrat drugih
možnosti ni bilo. Zanimivo je bilo tudi konstruiranje, reševanje tehničnih
problemov in nasploh ukvarjanje s tehniko. Stanislav Golc je pripovedoval,
kako je kot vajenec večkrat po pouku hodil v ptujski radioklub, kjer so
imeli na razpolago razne tehnične revije, ki so vsebovale načrte in sheme
za izdelovanje radiotehnike. Ker fotokopirnih strojev še ni bilo, je vse to
prerisoval in potem izdeloval. Radioklub ga je še kot vajenca poslal v
Ljubljano na tečaj radiotehnike, kjer je izdelal prvo t.i. »zujalico« (tonski
generator).
Tudi antene so velikokrat izdelovali sami. UKV anteno so z dovoljenjem
takratnega cirkulanskega duhovnika, Jožeta Feguša, postavili na cerkvenem
6
zvoniku. Da so jo spravili na vrh (prav na »špic«), je bilo precej nevarno,
saj so jo morali najprej razstaviti, odnesti gor in nato tam spet sestaviti.
Kasneje so iz zvonika na bližnji kostanj razpeli tudi žično KV dipol anteno,
ki jo je močan veter kmalu poškodoval, zato so jo raje pripeli na smreko, ki
je stala pred starim učiteljskim domom. No, tudi ta smreka je bila pravcati
zalogaj, kajti visoka je bila kar 25 metrov, tako da je upal splezati na njo le
Marjan Bratušek.
Pa tudi dogodivščin ni manjkalo. Ko so nekoč v Gruškovcu na Zg. Humu
postavili šotor, ki so si ga sposodili od Planinske zveze, je prišla nevihta.
Šotor se ni preveč izkazal, saj je teklo skozi vse špranje. Se pa je izkazalo
dno, ki je bilo očitno najbolj močan del tega šotora, kajti v njem je kmalu
nastal pravi bazen!
Zanimiv pa je bil odziv domačinov, ki so slišali, da se v Rajherjevi hiši
postavljajo neke radijske postaje in antene. V tistem času so namreč vsi
poznali popularno amatersko radijsko postajo iz hrvaške Višnjice, ki je seveda brez dovoljenja, »divje« - predvajala popularno domačo glasbo na
srednjem in kratkem valu. To jim je bilo všeč in zdaj so pričakovali, da
pomeni dogajanje v Rajherjevi hiši skorajšnje oddajanje njihovega Radia
Cirkulane. Da bi ljudem razložili, kaj pomeni radioamaterstvo, je takratni
šolski upravitelj Lado Štumberger radioamaterjem dovolil, da so v šolskih
prostorih pripravili razstavo.
7
OBDOBJE LOKACIJE V VRTCU 1972
Alojz Kolednik, ki je kasneje večkrat prevzel tudi vlogo vodje cirkulanske
sekcije, pripoveduje, da sta z bratom Francem že kot osnovnošolca v letu
1968 hodila ob nedeljah v Rajherjevo hišo gledat, kaj vendar počnejo ti
radioamaterji. Potihem sta si želela, da bi se jim lahko pridružila, saj se
jima je zdelo, da je to delo za svojevrstno elito, med katero sebe nista
prištevala. Želja se jima je kmalu izpolnila, saj sta vojaški rok odslužila kot
vezista telegrafista in tam opravila izpit za 2. vojaški razred. Ko sta se vrnila
domov, sta med radioamaterji že našla svoje vrstnike: Maksa Kolednika,
Zvonka Bratuška, Stanislava Zavca, Mileno in Ido Golc. Tudi Alojz in Franc
sta uspešno opravila dodatno izobraževanje in izpit iz radioamaterskega
prometa in se vključila v cirkulansko radioamaterstvo.
V letu 1972 je sekcija dobila prostor v vrtcu, kjer danes shranjujejo igrala.
Zvonko Bratušek meni, da se moramo za to zahvaliti Ladu Štumbergerju,
ki je dosegel, da so Cirkulane dobile vrtec in seveda Stanislavu Golcu, ki je
tam uspel pridobiti prostor za radioamatersko sekcijo s posebnim vhodom
z igrišča. Ob vratih je visel star televizijski ekran, na katerem je bil nalepljen
klicni znak naše sekcije - YU3DDR. V ekranu je bila žarnica, ki smo jo
prižgali, čim je bil kdo v prostoru, tako da je bil napis naše sekcije tudi lepo
viden.
V tem obdobju so Zvonko Bratušek, Stanislav Zavec ter Alojz in Franc
Kolednik opravili izpit in pridobili diplomo za B razred, kar pomeni, da so
lahko delali z večjo močjo in na višjih KV frekvencah. S tem so tudi pridobili
pravico za delo na lastni postaji, lahko pa so dobili tudi svoj radioamaterski
pozivni znak. Kasneje so izpite opravili še: Marjan Korpar (YU3UEU),
Martina Korpar (YU3UEU/X), Stanko Krajnc (E razred), Tatjana Kolednik
(D razred), Igor Gomilšek (C razred) in Andrej Hvalec (C razred).
O svojih izkušnjah, ki so se mu še posebej vtisnile v spomin pripoveduje
Stanislav Zavec (YU3TSZ):
Kako živo se spomnim svojega prvega "Mayday" (SOS v foniji)! Neko nedeljo
dopoldne sem zaslišal radioamaterje iz otoka Brača. V mislih me je takoj
spreletelo: nekdo je v življenjski nevarnosti! Po prejeti telefonski številki sem
8
Diploma B razreda iz leta 1979
odhitel do Jankovičevih poklicat v Zadar, da se morajo nujno javiti na radijsko
postajo. Jeza in razočaranje pozneje sta bila velika, saj so se dogovarjali za
manjkajoče kozarce za piknik.
Ali pa našega sodelovanja pri poročanju iz volitev. Kako sem bil ponosen,
ko sem dobil vojaško prenosno postajo (RUP-ovko) in se z njo odpravil na
volišče pri Zavčevih na Veliki Okič! Padel je spomladanski aprilski sneg, nekje
25 cm. Ko sem udaril na hrib po bližnjici, mi je tik pod vrhom spodrsnilo in
skupaj z RUP-ovko in snežnim plazom sem zdrvel v dolino. Seveda sem s
prvim poročanjem zamudil. Dobra novica pa je bila, da so imeli samo 12
volivcev in ravno tisti dan koline. Okus prave haloške gibanice pa imam še
sedaj v ustih.
Tekmovanja v vzpostavljanju zvez so »delali« tudi celo noč. Zvonko
Bratušek je povedal, da so nekoč z (zdaj že pokojnim) Martinom Žuranom
in Stanislavom Zavcem sodelovali v 24-urnem tekmovanju v foniji (prenos
govora preko mikrofona) na KV. To mu je tako obremenilo glasilke, da je
moral poiskati zdravniško pomoč.
9
Antene in postaje, s katerimi smo bili aktivni, so bile stare in nekatere
tudi slabše kvalitete, zato se je občasno dogajalo, da so lahko tudi motile
televizijski signal v bližnji okolici. Nekateri so menili, da to radioamaterji
počnemo nalašč. Seveda je bila za te njihove TV motnje kriva tudi slabša
ozemljitev na nekaterih starih stavbah, saj je lahko motil že kakšen kavni
mlinček. Upamo, da smo se zanje vsaj malo odkupili, saj smo nekoč celo
pomagali s svojo tehniko. Nekega večera je namreč zmanjkalo elektrike
ravno takrat, ko je bila pomembna tekma za Jugoslavijo, ki so jo želeli vsi
videti. Stane Golc je vklopil agregat, s katerim smo podpirali svoje delo
na zunanjih lokacijah, televizijo pa postavil na okno svojega stanovanja v
Rajherjevi hiši. Tako so si lahko sosedje ogledali tekmo kar s ceste.
Zaradi bližine vrtca nismo dobili lokacijskega dovoljenja za postavitev
kovinskega antenskega stolpa. Iz tega razloga smo si za vrtcem v 80-ih letih
postavili lesen drog za antene, ki smo ga dobili pri Kolednikovih v Pohorju. V
Cirkulane nam ga je z malim traktorjem potegnil Zvonko Bratušek, Lojzek
Milošič, rajonski elektrikar, nam je priskrbel betonski podstavek. V tistih
časih smo uporabljali YAGI in dipol žično anteno, KV radijski postaji pa sta
bili japonske izdelave, oznak YAESU FT DX - 401 in FT-101 E.
Sodelovali smo v mnogih radioamaterskih dogodkih. Ena izmed njih je bila
Postavljanje antene za vrtcem – na drogu je Alojz Kolednik
10
prireditev Zveze radioamaterjev Jugoslavije, ki se je imenovala Pomlad na
radijskih valovih. Glavni namen je bil širjenje prijateljstva med občinami in
republikami Jugoslavije. Radioamaterji smo vzpostavljali zveze z operaterji
iz drugih občin, šolska mladina pa je pripravila vsaj 30-minutni kulturni
program, ki je vseboval zgodovino kraja in glasbeno-kulturni del.
Tudi drugih dogodkov se radi spominjamo. Za Alojza Kolednika je bilo
vredno spomina tekmovanje na Ravni Gori, ki smo ga izvedli radioamaterji
iz slovenskega kluba (sekciji Destrnik in Cirkulane) in hrvaškega kluba
Ivanec. Ker takrat še nismo imeli svojih avtomobilov, nam je vso opremo
pripeljal Franček Kolednik z avtomobilom, izposojenim od tasta. Drog za
anteno smo si priskrbeli kar v gozdu, na katerem je bilo nekaj vej za lažje
vrtenje v več smeri. Tekmovanje je trajalo dva dni. Alojz se spominja, da
je zelo rad sodeloval v zvezah tudi na UKV frekvencah, še posebno na t.i.
skedu vampirjev, ki je potekal v organizaciji kidričevske sekcije in ga je vodil
Vlado Šerc, na njem pa je sodelovalo veliko radioamaterjev iz Slovenije in
Hrvaške. Svoje ime je dobil zaradi poznih ur, saj se je pričel šele ob 23. uri,
vsak petek na tedanjem S 23. kanalu (145,575 MHz).
UKV tekmovanja v vzpostavljanju zvez so velikokrat potekala v Gruškovcu
pri Mislovičevih in v haloškem Pohorju, na domačiji Jožeta Rakuša. KV
tekmovanja smo izvajali tudi še v Rajherjevi hiši, antena je bila napeljana s
stare zadruge na Rajherjevo hišo in naprej na šolo.
Konec sedemdesetih je bil v sekciji zelo aktiven Primož Jankovič - Pino.
Tečaj je opravljal v Cirkulanah pod vodstvom Stanislava Zavca, ki je bil
takrat tudi vodja sekcije. Izpit iz C kategorije je opravil leta 1979 na Ptuju.
Leta 1981 je opravljal še izpit iz B kategorije. Deloval je pod znakom sekcije
YU3DDR. Velik uspeh za celoten klub je bil njegov dosežek leta 1980,
ko je dobil diplomo in pokal za »osvojeno 1. mjesto u SR Sloveniji u QSO
takmičenju radioamatera Jugoslavije povodom 88. rođendana predsjednika
SFRJ Josipa Broza Tita i Dana mladosti«, t.i. TITO KUP. Tako je komaj
šestnajstleten sam odšel v Dervento v Bosni in Hercegovini, kjer je prejel
priznanje in pokal. Z operaterji iz sosednjih klubov (Lendava, Rače…) je
imel na 3,5 in 7 MHz pravo malo interno tekmovanje v potrjenih zvezah na
teh frekvencah (zbral jih je približno 120 – 130, kar je bilo seveda največ).
Med temi je bilo potrjenih kar nekaj odprav na Himalajo ali kak eksotičen
kraj. Sicer pa je bil kot šestnajstletnik zelo aktiven in vzpostavljal tudi po
nekaj tisoč zvez letno, skupaj v dobrih štirih letih približno 10.000 zvez.
11
Največji dosežek našega radiokluba – osvojen Tito Kup
12
Pino je največ zvez vzpostavil ponoči, ko so bili ugodni atmosferski pogoji
za vzpostavljanje KV zvez z določenimi celinami. Tako je večkrat lahko
spremljal, kako se intenzivnost signala pomika po zemeljski obli s potekom
časa (ob 1h ponoči je »dobro lovil« Američane, od 3 – 4ih, Brazilce itd.).
Za to delo je bilo potrebno veliko zbranosti in tišine, saj je postaje iz
»eksotičnih« delov sveta hotelo ujeti veliko operaterjev, ki so planili nanje
s svojimi sporočili. Zato je ponavadi delal v popolni temi in s slušalkami
na glavi. Tako mu je v spominu ostal dogodek, ko ga je nekoč v takem
trenutku, sredi noči, ob popolni skoncentriranosti na ujet signal, presenetil
Alojz, ki je vstopil in se ga dotaknil za ramo. To je bil zanj pravi šok in pravi,
da če bi takrat imel kaj v rokah, bi to lahko bilo zaradi nagonske reakcije
za prišleka nevarno. Večkrat je bil aktiven na radijski postaji do jutra, ko je
šel kar na avtobus in v šolo (ptujsko gimnazijo).
V drugi polovici 80-ih let je v sekciji zavladalo mrtvilo. Oprema je bila
spravljena pri Zvonku in pri bratih Kolednik v Pohorju. Tako je bilo vse do
leta 1992, ko smo radioamaterji dobili nove prostore v kulturnem domu.
13
NOVA LOKACIJA V SAMOSTOJNI SLOVENIJI 1992
Leta 1992 se je sekcija preselila iz vrtca v nove prostore kulturnega doma.
Le-ta se je gradil udarniško, zato smo pri delu sodelovali tudi radioamaterji.
Pridružili so se nam Jernej Golc, ki se je z radioamaterstvom spoznal preko
očeta in je tudi delal pod njegovim znakom, Hugo Slapničar, Boštjan
Polajžer in Toni Štumberger. Prostore smo opremili s pohištvom iz prostora
v vrtcu ter z opremo iz sekcije v Kidričevem (YU3DEU). Imeli smo tudi
dve radijski postaji iz tanka in samohodke, ki jih je v osamosvojitveni vojni
med spopadom v Gornji Radgoni skupaj z majorjem Satlerjem zasegel
Stanislav Golc, kot vodja vezistov haloškega odreda pri TO. Ob pregledu
antenskega sistema iz vrtca smo ugotovili, da je bolj ali manj neuporaben,
zato je anteno za KV podaril Kolednik Franc, KV postajo FT-101 E pa smo
dobili s Ptuja. Tako smo 14. avgusta 1992 vzpostavili prvo zvezo iz novih
prostorov.
Tudi ta generacija radioamaterjev je dobila priložnost uporabiti svoj hobi
v humanitarne namene. V tistem času je že divjala vojna v državah bivše
Jugoslavije. Vesna, sestra Tanje Krajnc, sicer naše bivše članice, je bila
poročena z bosanskim častnikom. Ta je imel prijatelja, s katerim sta se
borila okrog Sarajeva. Žena tega prijatelja je s hčerko pribežala k Vesni
v Slovenijo. Telefonskih zvez z Bosno in nekaterimi predeli Hrvaške ni
bilo, radioamaterji smo bili tedaj ključni za posredovanje informacij. Zato
so se s Tanjino pomočjo obrnili po pomoč k Hugu Slapničarju, članu
cirkulanskih radioamaterjev. Kar nekaj večerov smo se trudili vzpostaviti
zvezo z radioamaterji iz okolice Sarajeva, kar je bilo precej težko, saj so Srbi
uporabljali tudi motilce signalov. Vendar smo uspeli prenesti sporočilo, da
sta žena in hčerka srečno prispeli v Slovenijo in se dogovoriti za čas, kdaj
se bodo spet lahko slišali.
Aktivnosti sekcije so se povečevale skladno s povečevanjem članstva v sekciji.
V letih od 1994 – 1997 smo pripravili nekaj radioamaterskih tečajev, opravili
so jih Marjan Emeršič, Denis Jurgec, Slavko Arbeiter, Marija Petrovič,
Boštjan Polajžer, Nada Jerenec in Matjaž Golc. V sekcijo so se vključili
nekateri radioamaterji iz drugih klubov: Marko Vidovič, Franc Petrovič,
častni član pa je postal Ivan Švajgl. Sodelovali smo na več prireditvah, ki
jih je organizirala tedanja KS Cirkulane.
14
Radioamaterska odprava po Halozah
Ob 40-letnici radiokluba Ptuj smo se v sekciji Cirkulane odločili organizirati
radioamatersko odpravo po haloških gričih. Odprava je trajala 10 dni in
sicer od 30. julija do 8. avgusta 1994. Namen odprave je bil oddajati
radioamaterske signale iz različnih UL lokatorjev na področju Haloz in
raziskovati lepote narave v Halozah.
Že teden dni prej (23. julija, na »aninsko soboto«) smo opravili generalko za
odpravo. Na hribčku ob cerkvici sv. Ane smo postavili šotor in vso potrebno
tehniko za oddajanje. S seboj smo imeli 1,5kW agregat, KV postajo FT101 E in UKV postajo Kenwood TR 9130, Ivan Švajgl (S51KV) je prinesel
sončni panel, akumulatorje in anteno HB9CV. Za sistem UKV anten je
poskrbel Korpar Franc (S52GC), za kratki val pa smo napeli delta loop. Vse
skupaj smo imeli okrog 500 kg opreme. Do nočitve smo spravili v pogon
KV postajo in tako vzpostavili prve zveze z lokacije. Boštjan, Toni, Jernej,
Mira, Nada in Matjaž so noč prespali kar na prostem v spalnih vrečah,
Franc pa si je postavil šotor. Naslednji dan se je na žegnanju pri sv. Ani kot
vedno zbralo veliko ljudi in radioamaterji smo vzbudili precejšnjo pozornost.
Marsikdo sploh ni vedel, s čim se radioamaterji ukvarjamo.
Desetdnevna odprava do Donačke gore je bila razdeljena na dve skupini.
V prvi so bili operaterji, ki so se oglašali z vrhov, dostopnih s prevoznimi
sredstvi in so uporabljali naslednje klicne znake: S59DJK/p, S52SK/p,
S52GC/p. Druga skupina je iz Cirkulan peš krenila na pot v soboto 30.
julija 1994 ob 17. uri v smeri Zg. Hum (377m), Turški klanec (347m), sv.
Avguštin (503m), Debeli vrh (627m), Resenik (735m) in Donačka gora
(887m). Sestavljali so jo trije operaterji: Lojze (S52PO), Toni (S57MAK) in
Nejc (S57NOJ), uporabljali smo klicni znak S59DDR/p. Sodelovali so še
Boštjan Polajžer, Nada Jerenec in Matjaž Golc, ki so tečaj obiskovali po
odpravi.
V desetih dneh je bilo aktiviranih 13 lokatorjev na območju Haloz. Naslednje
je aktivirala skupina, ki je hodila peš:
• Zg. Hum - JN86AI,
• Turški klanec - JN86AH,
• Sv. Avguštin - JN76XH,
• Debeli vrh - JN76WG,
• Resenik - JN 76VG,
• Donačka Gora - JN76UG.
15
Skupina, ki se je premikala z avtomobili je aktivirala te lokatorje:
•
•
•
•
Kamen - JN76WH,
Bolfenk - JN76VH,
Jelovice - JN76UH,
Janžev vrh - JN76VI,
• Gorca - JN76WI,
• Gradišča - JN76XI,
• Švabovo - JN86AJ.
Matjaž je v dnevnik odprave zapisal:
4. avgust 1994, šesti dan odprave. Ob 6.30 smo že bili na jutranji kavici
pri lastniku vinograda, kjer smo prenočili in ki je pohvalil naše pevske
sposobnosti. Pot je bila dolga približno 16 km in ni vsebovala večjih vzponov,
razen zaključnega vzpona na Resenik. Pot nas je vodila skozi Žetale, kamor
smo prispeli ob 11.00 in se osvežili v bližnji okrepčevalnici s pijačo in dvema
pikadoma. Jernej in Toni sta šla na pošto, da oddata telegram za Nado, na
KS pa sta se dogovorila, da se lahko stuširamo pri Bukovičevih. Ob šoli v
Žetalah smo postavili začasni tabor in čakali Zlatka (S57HJT), da pripelje
agregat. Tabor smo postavili v Medgorah. Na Resenik smo vzeli agregat,
postajo, anteno, dnevnik in svinčnik. Pot je bila strma, za prenos agregata
pa sta poskrbela Toni in Boštjan. Delali smo do 23.00, nato smo se odpravili
proti 400 m nižje ležečemu taboru. Hodili smo po trdi temi z eno svetilko,
čez podrast, ki nam je segala najprej do gležnjev, nato do kolen, pasu,
vratu, ušes, vrh glave in preko glave. Vseeno smo srečno prispeli.
Na Reseniku – Nejc (S57NOJ) in Lojz (S52PO): »Lahko noč Slovenija, kjerkoli že si…«
16
Celotna pot je bila dolga 60 km, najtežja naloga odprave pa je bila prenos
opreme. Pri tem so članom odprave pomagali drugi radioamaterji, pa tudi
domačini, ki so velikokrat poskrbeli tudi za pijačo in hrano. Posebej so
bili prizadevni Zlatko Kondrič (S57HJT), Tatjana Emeršič (S57BET), Franc
Kolednik (S52MJ), Franc Petrovič (S56FZF) in Stanislav Golc (S52GD). Od
domačinov neradioamaterjev so se izkazali Klajderičevi iz Gruškovca, ki so
članom odprave pripravili kar celo kosilo ter Ana, mama Lojzeta in Franca
Kolednika, ki nas je gostila ves dan. Udeleženci odprave smo morali dobro
paziti, kje smo se gibali, saj je celotna pot potekala ob meji s Hrvaško.
Predzadnji dan odprave smo se na Donački gori zbrali člani obeh skupin,
prišli pa so tudi radioamaterji iz Rogaške Slatine (S59DRO). Naslednji dan
smo vsi sodelovali v Alpe Adria Contestu, kjer je bilo vzpostavljenih 140
zvez.
Pri vzpostavljanju zvez smo uporabljali naslednjo opremo: UKV postajo
KENWOOD TR-9130, anteno HB9CV, sončni panel 50 W, suhi akumulator
20 Ah, agregat 750 W (težak kar 42,3 kg). Seveda pa smo potrebovali tudi
spalne vreče, šotor, nahrbtnike, oblačila, hrano in pijačo. Odprava je dobro
uspela, skupaj je bilo vzpostavljenih 500 zvez.
22. oktobra istega leta je bil v Cirkulanah organiziran Hamfest, kjer je
bila razstava fotografij iz odprave, predstavljena pa je bila tudi brošurica
z naslovom Radioamaterska odprava Haloze 1994; Cirkulane – Donačka
gora, v kateri sta Nada Jerenec in Matjaž Golc vsakodnevno dogajanje
strnila v dnevniške zapiske. Ob tej priložnosti smo predstavili tudi novo UKV
postajo KENWOOD TM 255 in vzpostavili prve zveze z njo.
Vsem, ki so uspeli vzpostaviti zveze z odpravo S59DDR/p (s prvo skupino)
iz vseh šestih lokatorjev smo podelili diplome. To so bili: S56LLM, S51RU,
S57NYL, S57UGP, S53AK, S59DTU, S59DXU, S56IQW, S51DI, S51TW,
S56BKW, S51KV, S57HJT, S51WP, S57WW, S56FZF, S51TE, S57BET,
S56BEL, S57UQX in S56LLB.
Radioklub Ptuj je podelil tudi štiri pohvale radioamaterjem, ki sicer niso
bili člani ptujskega radiokluba, a so veliko pripomogli k uspešno izpeljani
akciji. To so bili: Ivan Švajgl (S51KV) za tehnično pomoč, Stanko Habjanič
(S55HS) za uspešno organiziran pohod iz Rogaške Slatine na Donačko
goro, Nada Obran (S56LLM) za pomoč pri prenosu sporočil preko telefona
in Omer Hadžič (S56BEL) za pomoč pri delu na frekvencah. Sekcija je dala
17
natisniti tudi QSL kartice z motivi iz odprave. Ostali pa so nepozabni spomini
in nova prijateljstva, ki smo jih kronali naslednje poletje z nogometno tekmo
s prijatelji iz Rogaške Slatine.
V naslednjih letih je bila sekcija zelo aktivna. Sodelovali smo v raznih
domačih in mednarodnih tekmovanjih v vzpostavljanju zvez - ponavadi
smo postavili tabor in oddajali kar od tam (grad Borl, sv. Ana, Debeli vrh,
…). V teh letih smo s svojimi sredstvi kupili tudi sodobno DSP KV radijsko
postajo KENWOOD TS870.
Aktivnosti ob tridesetletnici
Ob 30-letnici obstoja (leta 1998) smo izvedli aktivnosti, kot jih med
radioamaterji v Sloveniji še ni bilo. Najprej smo v vročih julijskih dneh
postavili antene na Vrbanjšaku in v tednu dni z vrha Haloz vzpostavili na
stotine zvez z vsemi celinami. Preko UKV frekvenc smo na obisk povabili
druge radioamaterje iz Slovenije in sledila so prijetna družabna srečanja
v Halozah. Veliko smeha je bilo tudi na račun UKV antene, ki jo je Lojze
Kolednik (S52PO), takratni vodja cirkulanske sekcije, naredil iz starega
zarjavelega kolesa in je delovala bolje kot nova UKV antena.
Kmalu nato je bil - prvič v zgodovini Cirkulan in Ptuja - v svet oddan pomorski
pozivni znak s končnico /MM. Po predpisih sme biti ta znak uporabljen
le tedaj, če je ladja v mednarodnih vodah. Nekoliko za šalo smo si naši
radioamaterji rekli, da je Ptujsko jezero mednarodno, saj meji na tri občine,
z njega vidimo tri države in prosili ZRS za uporabno dovoljenje. V čast
našega jubileja je bila prošnja uslišana. Kako je vse skupaj potekalo opisuje
Bruno Lubec (S51M):
Kar lep čas smo razmišljali, če bi to lahko izvedli kar na Ptujskem jezeru, toda
navdušenje je hitro pošlo, ko smo se spomnili, da moramo nekam postaviti
antene, radijsko postajo, agregat, mizo… Ogledovali smo si manjše in večje
dravske rance, toda vse so bile premajhne. Povrhu vsega bi bila plovba po
jezeru z vso opremo nevarna. Kmalu smo opazili, da ima Brodarsko društvo
Ranca Ptuj velik splav, ki bi bil kot nalašč za našo haloško mornarico in so
nam ga tudi ljubeznivo posodili.
18
S59DDR/MM – haloška mornarica
Rečeno - storjeno, bil je avgust 1998. Z majhno ranco smo pripeljali na
splav šotor, antene, agregat, mizo, računalnik… se zasidrali, uredili prijetno
bivališče in celo prostor za sončenje. Postavili smo več kratkovalovnih in UKV
anten, vsaka pa je imela odlično ozemljitev, saj smo bili na vodi. Električno
energijo nam je dal bencinski agregat v ozadju splava.
Sledil je prvi klic z radijsko postajo z mornarskim pozivnim znakom S59DDR/
MM, ki ga lahko prevedemo kot: “Poziv radioamaterjem sveta, kliče slovenska
ladja!” Oh, kakšna gneča je nastala, naenkrat so vsi želeli vzpostaviti zvezo z
nami, nas kaj vprašati… Bili smo prijetno presenečeni, da je bila prva zveza
kar z Angležem, ki je bil do upokojitve častnik na vojni ladji. Seveda nas je
takoj vprašal, kako je ime naši ladji, koliko bruto registrskih ton ima in kje
se nahajamo. Odgovorili smo, da plujemo na Ptujskem jezeru, ki je največje
umetno jezero v Sloveniji in s katerega vidimo v tri države, naši haloški ladji
pa je ime Ranca - tako smo jo namreč krstili. Isti dan smo vzpostavili številne
zveze z državami vseh celin sveta, še posebno je bila osvežilna zveza z
odpravo na Antarktiki, kjer je bilo takrat minus 36 stopinj Celzija, pri nas
pa plus 36. Zvečer smo priredili na splavu prijeten piknik in srečanje članov
19
kluba, ponoči pa vzpostaviljali zveze z oddaljenimi otoki na Pacifiku.
Drugi dan, v nedeljo, je bilo čudovito poletno vreme. Slednje je privabilo
na jezero veliko čolnov, ki so se radovedno vozili okrog naše odprave in
opazovali radijske postaje, računalnike, antene in ostalo opremo. Pozno
popoldan smo se tudi javili v program Radia Ptuj.
Zadovoljni smo, da nam je uspela promocija Cirkulan po celem svetu s
pomorskim pozivnim znakom S59DDR/MM. Stotine vzpostavljenih zvez in
prejetih kartic nam je vzpodbuda, da podobno akcijo kdaj ponovimo.
Radioamaterji, ki so ponesli ime S59DDR/MM po svetu so bili: Bruno
Lubec (S51M), Jernej Golc (S57NOJ), Alojz Kolednik (S52PO), Ivan
Švajgl (S51KV), Franc Korpar (S52GC), Miran Kolednik (S56PKG),
Zlatko Kondrič (S57HJT), Tomislav Gorišek (S56GTU), Zlatan Šimunovič
(S56PZS), Stanislav Golc (S52GD) in Toni Tomanič (S57XZ).
Naslednja akcija je bila oddajanje UKV in KV signalov iz balona in sicer
pod znakom S59DDR/AM. Dolgo smo čakali na sončno in hladno jutro,
ko bi imeli dobre pogoje za letenje in oddajanje, saj je bil september zelo
deževen. Tako smo 28. oktobra poleteli nad Ptujem in v eni uri poleta
vzpostavili kar 60 zvez na UKV področju. Ekipo sta sestavljala balonar
Balonarskega kluba Ptuj Branko Ambrožič in radioamaterski mecen,
mentor in prekaljen radioamater Ivan Švajgl (S51KV).
Osrednja slovesnost ob 30-letnem jubileju je bila septembra na gradu
Borl. Že v jutranjih urah smo radioamaterji pričeli s t.i. lovom na lisico
(iskanje skritega oddajnika oziroma amatersko radiogoniometriranje), ki
ga je odlično organiziral radioklub Ormož (S59DIQ). Sledil je preizkus
tekmovalnih sprejemnih sposobnosti vezistov v telegrafiji, kjer se je po
pričakovanjih najbolje izkazal naš član Bruno Lubec (S51M), saj je zbral več
točk kot vsi ostali sodelujoči skupaj. V ta namen smo uporabili simulacijski
računalniški program PED 5.19. Po končanem tekmovanju smo pripravili
proslavo s kulturnim sporedom, ki sta se je udeležila tudi župana občin
Gorišnica in Ptuja, Slavko Visenjak in Miroslav Luci, in obljubila več
finančne podpore. Na praznovanju sta bila tudi radioamaterska veterana
(zdaj že pokojni) Mihael Gobec (S51MD), ustanovitelj ptujskega radiokluba
in Franc Cetl (S51VU). In še beseda o nastopajočih: tamburaški skupini iz
Cirkulan, pod vodstvom Boštjana Polajžerja (S57MTM), in vokalni skupini
20
NASMEH, pod vodstvom Daniela Tementa. Recitali Gordane Črnivec, ki
jih je izbrala Nada Jerenec (S57NEL), so lep jesenski dan v Halozah še
polepšali. Na prireditvi so bili predstavljeni tudi diapozitivi iz Patagonije,
kjer je bil vrhunski alpinist - Sandi Kelnerič (S56KGS). Ob tej priložnosti
smo posneli tudi dokumentarni film in številne diapozitive. Natisnili smo
QSL kartice z motivi aktivnosti tistega leta in izdelali svojo spletno stran.
V naslednjih letih smo si uredili tekmovalne prostore v Gruškovcu, v zidanici
družine Jurgec iz Medribnika. Tam smo postavili tudi antenski sistem in
izpeljali nekaj tekmovanj v vzpostavljanju zvez. Na tej lokaciji smo delovali
dobra tri leta.
Svetovno tekmovanje radioamaterskih ekip WRTC 2000 iz Haloz
Tudi radioamaterji imamo svetovna tekmovanja. Eno izmed njih je WRTC
(World Radiosport Team Championship), kjer sodelujejo člani tekmovalnih
klubov iz skoraj vseh držav sveta. Takšno se je leta 2000 odvijalo v Sloveniji;
prvič izven meja ZDA. Od 8. do 11. julija je potekalo na 57 različnih
WRTC v Halozah – Japonca sta bila navdušena
21
lokacijah v Sloveniji; osrednja je bila na Bledu. Ena od tekmovalnih lokacij
je bila tudi v Halozah, v Velikem Okiču - JN76XI, na Kmetiji Pintarjevi, ki
je v lasti družine Golc. Tukaj je tekmovala ekipa iz Japonske: Akira Asai
(JA8RWU) in Junuchi Tanaka (JH4RHF), skupaj s sodnikom Johnom W.
Brosnahanom, ki je sicer lastnik tovarne najzmogljivejših radioamaterskih
linearnih ojačevalnikov Alpha. Tehnični pregled pogojev in nadzor nad
tekmovalno lokacijo in delom je izvajal Boško Djurica (S51CM) s Ptuja.
Vzpostavljanje radioamaterskih zvez je potekalo 24 ur, pri čemer se je
ocenjevalo število zvez, množilcev in razdalja.
V tem obdobju smo kupili kar nekaj nove opreme, kar je bilo delno financirano
v sklopu WRTC-ja, delno pa iz projekta čezmejnega sodelovanja. Kupili
smo nov rotor, 3-elementno KV beam anteno za 14, 21 in 28 MHz in dva
antenska teleskopska stolpa.
Gojenje tehnične in glasbene kulture
20. marca 2004 je bila v prostorih romanskega palacija na ptujskem gradu
32. konferenca ZRS-a. Gostitelj je bil Radioklub Ptuj (S59DJK), vendar smo
tudi člani njegove sprejemno-oddajne sekcije Cirkulane (S59DDR) aktivno
sodelovali pri pripravah in pri izvedbi tega srečanja. Tudi v kulturnem
programu smo sodelovali, saj so Nada (S57NEL), Toni (S57MAK), Jernej
(S59KM) in Boštjan (S57MTM) člani haloške ljudske zasedbe Tamburaši
iz Cirkulan. V našem radioklubu se torej združujemo ljudje, ki nas poleg
tehnike povezuje tudi ljubiteljsko udejstvovanje na glasbenem področju.
V letu 2006 smo v okviru mednarodnega projekta PHARE uspešno sodelovali
s Poklicno in tehniško šolo Ptuj in izvedli nekaj skupnih izobraževalnih
srečanj na temo tehnika in naravoslovje za vse generacije. Dogajanje
opisuje Bruno Lubec (S51M):
Udeleženci izobraževanja, bilo jih je skupno preko 40 in iz devetih občin,
so praktično spoznali osnove konstruiranja tiskanih vezij s pomočjo
računalnika, fotopostopka, izdelave tiskanih vezij, meritve in montaže
elektronskih elementov. Izdelali so si več elektronskih naprav, med drugim
tudi elektronske tasterje z mikrokrmilniki, ki jih že koristno uporabljamo pri
vzpostavljanju zvez. Zadnje tako izobraževanje smo imeli v letu 1976. Takšno
izobraževanje je namreč povezano z večjimi stroški, potrebno pa je imeti
tudi sodobno opremljene laboratorije, kar nam je omogočil Šolski center
22
Ptuj, tamkajšnja elektro šola. Po končanem prvem delu izobraževanja smo
izvedli še teoretično izobraževanje kot priprave na radioamaterske izpite,
ki so mednarodno priznani, s tem pa smo dobili tudi nove člane kluba.
Dosedanje vzorno sodelovanje s šolami nam je vzpodbuda tudi v bodoče,
tako da bomo stike s Poklicno in tehniško elektro šolo Ptuj in Osnovno šolo
Cirkulane-Zavrč še poglobili. Želimo sodelovati na čim več izobraževalnih
dejavnostih, seveda pa je to za nas povezano predvsem s finančnimi stroški,
zato upamo, da bomo našli posluh pri donatorjih.
Sicer pa je Bruno Lubec radioamater že od leta 1976. Kot sam pravi, je
99% CW OP; torej aktiven predvsem v telegrafiji. Ker sodobne digitalne
zvrsti zvez (PSK, RTTY...) opravljajo bolj stroji kot ljudje, je v njih zelo redko
aktiven, zvez v foniji pa ima zaenkrat dovolj kar z mobilnim telefonom. Zanj
pomenijo najlepšo (in najzahtevnejšo) zvrst zvez v radioamaterstvu zveze v
telegrafiji, ki je kraljica radioamaterstva; in to brez pripomočkov, seveda,
če to niso le kratke zveze tipa 599 TU ali 599 001. Tako je Bruno že od
leta 1996 še vedno edini iz Slovenije, ki je izpolnil ekstremno zahtevne
operaterske pogoje in postal aktivni član v Extremely High Speed Club-u,
EHSC. To pomeni operaterske sposobnosti za ure in ure dolgo telegrafsko
zvezo, ne oziraje se, če je ali ni DX in to pri hitrosti vsaj 300 znakov na
minuto. Seveda brez kakršnihkoli tehničnih pripomočkov, dovoljen je le
elektronski taster in sprejem na sluh. EHSC normative je potrdil v kar štirih
tujih jezikih: nemškem, angleškem, francoskem in srbohrvaškem. O svojih
trenutnih aktivnostih pa Bruno pravi:
Zadnje čase sem bolj malo aktiven, vendar tu in tam s prijatelji iz klubov
S59DJK in S59DDR sodelujem v kakšnem tekmovanju v vzpostavljanju zvez,
vendar nočem dajati visokih denarjev v tekmovalno opremo in lokacijo,
ki predstavljata nekje dve tretjini doseženega rezultata. Menim, da so ta
tekmovanja postala razvrednotena (zveze, ki so zelo kratke in enostavne vse
bolj vzpostavljajo in vodijo stroji) in nas vse bolj odtujujejo. Tu gre predvsem
za zavest ljudi.
Na Brunovo pobudo se je Radioklub Cirkulane v septembru 2007 uspešno
predstavil tudi na Tržnici naravoslovja in tehnike, ki je bila na Ptuju in kjer so
sodelovale šole, fakultete, podjetja in društva. Obiskovalcem smo predstavili
sodobna sredstva za vzpostavljanje zvez, antene in lastne izdelke s področja
radiotehnike in elektronike. Sodelovanje na tej tržnici nas vzpodbuja, da
bomo v bodoče predstavitev naše lepe dejavnosti še okrepili, saj je potreba
po strokovnjakih na področju tehnike vse večja.
23
Tržnica naravoslovja in tehnike, na desni naš častni član Ivan Švajgl (S51KV)
V naslednjem obdobju je lokacija na Velikem Okiču ostala domača lokacija
sekcije, vendar smo imeli težave zaradi tehničnih ovir in po dveh letih smo
vso opremo preselili v Pohorje k Lojzetu Koledniku. Tam je ostala, dokler
nismo leta 2007 našli nove lokacije v Pohorju in jo uredili za radioamatersko
dejavnost.
24
SAMOSTOJNI RADIOKLUB 2007
Ustanovitev Radiokluba Cirkulane S59DDR, S59H
Zaradi lažjega delovanja smo se radioamaterji iz območja Haloz odločili, da
ustanovimo svoj klub. 16. junija 2007 smo imeli ustanovni zbor in soglasno
ustanovili Radioklub Cirkulane S59DDR. Ustanovni člani so: Jernej Golc
(S59KM), Boštjan Polajžer (S57MTM), Franc Kolednik (S52MJ), Denis
Jurgec (S52DJ), Marjan Emeršič (S56KEM) in Miran Kolednik (S56PKG).
Pri ustanavljanju kluba smo dobili podporo Občine Cirkulane, ponudili so
nam tudi možnost ureditve prostorov v gasilskem domu. Tudi Radioklub
Ptuj je podprli ustanovitev samostojnega kluba v Cirkulanah in se dogovorili
za prenos opreme, ki se je nahajala na inventurni listi sprejemno-oddajne
sekcije v Cirkulanah za simbolično ceno. Klicni znak sprejemno-oddajne
sekcije Cirkulane (S59DDR) se je prenesel na novo ustanovljeni klub, po
približno letu dni pa smo dobil še znak z enočrkovnim sufiksom, S59H. Za
predsednika kluba je bil izvoljen Denis Jurgec, za podpredsednika Alojz
Kolednik, za blagajnika Franc Kolednik in za tajnika Jernej Golc. Vsi smo
bili mnenja, da potrebujemo podmladek in da nam manjka cela generacija
Ustanovni zbor leta 2007
25
ljudi. Zato smo se odločili v novem šolskem letu povezati z osnovno šolo
in drugimi društvi v Cirkulanah, povezati pa se želimo tudi z bivšimi člani
sprejemno-oddajne sekcije Cirkulane.
Ureditev nove lokacije v Pohorju – JN76XH
Ob ogledovanju prostorov v gasilskem domu v Cirkulanah smo ugotovili,
da bi za ureditev le-teh bil potreben precejšen finančni vložek, ker pa
so Cirkulane v dolini, tudi pogoji za delo na višjih frekvencah ne bi bili
najboljši. Po premisleku smo se odločili poiskati morebitno drugo lokacijo
izven Cirkulan, nekje na vrhu okoliških hribov. Ogledali smo tri razpoložljive
lokacije. Za lokacijo v Paradižu se nismo odločili, ker je dokaj zaprta
(nadmorska višina je 266 m); v bližini sicer ni višjih hribov, vendar Mariborsko
Pohorje ni vidno. Poleg tega tudi ni mogoč dostop z avtomobilom, streha
in fasada sta bili v slabem stanju, zraven pa je bilo še 1 ha zemljišča.
Tudi lokacija v Slatini je zaprta (nadmorska višina je 305 m) in Mariborsko
Pohorje ni vidno. Težave bi imeli s postavitvijo antenskega stolpa, objekt
pa je precej velik in bi bila cena za nas najverjetneje prevelika, zato tudi
te lokacije nismo izbrali. Najbolj nam je "padla v oko" lokacija v Pohorju
(tukaj gre za kraj v Halozah). Nadmorska višina znaša 340 m (merjeno z
GPS), lokacija je neposredno odprta približno 300 stopinj, delno je zaprta
samo proti jugu. Vidljivost proti Mariborskemu Pohorju je odlična, kar
omogoča tudi digitalne komunikacije na višjih frekvencah (GHz). Dovoz do
lokacije je zadovoljiv; 200 m je makadama, vendar bi naj naslednje leto
tudi to cesto asfaltirali. Lokacija je na samem in morebitno radioamatersko
udejstvovanje za okolico ne bi bilo moteče. Med ogledom smo opazili, da
je hiška v dokaj dobrem stanju, velikost etaže je 40 m2, ima pa tudi klet, le
okolica je bila zapuščena.
Odločitev ni bila težka. Izbrali smo lokacijo v Pohorju 25a - JN76XH. Ker
smo imeli zbranega že večino denarja, smo 22. decembra 2007 opravili
strokovni ogled. Denis Jurgec (S52DJ), Franc Kolednik (S52MJ), Ivan Švajgl
(S51KV) in Bruno Lubec (S51M) so ugotovili, da je lokacija primerna. Tako
smo v začetku leta 2008, za ceno, primerljivo s stroški, ki bi bili potrebni
za ureditev prostorov v gasilskem domu, kupili vikend dr. Rakuša v Pohorju
25a. Nakup so omočili številni donatorji:
• Občina Cirkulane,
• Polona d.o.o.,
• Poslovni center Halo,
26
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
SMM d.o.o.,
Microtronic d.o.o.,
Unuk Šped d.o.o.,
EMG d.o.o.,
RE-MONT d.o.o.,
EME T&T d.o.o.,
Danijel Fajfar s.p. Dani-Trans,
Ban Štefan s.p. ŠTEF-AN zaključna gradbena dela,
Lesjak Marija s.p. Računovodske storitve in
Brlek Iztok s.p. Avtoprevozništvo in posredništvo.
Kmalu smo pričeli s prenovitvenimi deli na samem objektu, ki smo jih
opravljali člani kluba sami. No, najprej smo morali urediti okolico, ki je
bila precej zaraščena. Pomagati smo si morali celo z motornimi žagami
in kosami, pa tudi vinograd ni bil obdelan že kar nekaj let. Šibja se je
nabralo za ogromen kres, drv pa nam ne bo zmanjkalo še najmanj dve
leti. Bazena, ki stoji za hiško, nismo popravljali in ga zaenkrat še ne
nameravamo uporabljati. Ko smo izpraznili prostore, smo jih začeli zares
prenavljati. Zamenjali smo vso napeljavo. Električno napeljavo smo seveda
položili sami, saj smo po osnovni izobrazbi skoraj sami elektrikarji (Denis,
Toni, Jernej, Bruno in Boštjan), pa tudi Hugo in Zmago, ki sta strojnika,
sta vešča tega dela. Vodovodarja smo morali poiskati drugje in sedaj je
tudi on (Branko Majhen) naš član. Ista usoda je doletela tudi Tončeka
Kelca, ki nam je pomagal pri zidarskih delih. Z obnovo objekta smo imeli
veliko dela, včasih tudi takega, ki ni bilo načrtovano. Neko nedeljo se je
zgodilo, da je vrtalnik kar naenkrat utihnil. Pregledali smo vse od vrtalnika,
glavne varovalke do FID stikala, Boštjan je celo splezal na streho, da bi
preveril prisotnost električne napetosti na dovodnem kablu. Izkazalo se je,
da je nekomu v okolici pri podiranju drevo padlo na napačno stran in je to
povzročilo prekinitev električnega toka.
Med člani imamo na srečo tudi dva mojstra, brata Kolednik. Lojzek in
Franček, eden pleskar, drugi keramik, sta opravila veliko delo. Potreben
material in tudi finančna sredstva smo vsak po najboljših močeh prispevali
člani sami, pri tem pa so nam velikodušno pomagali tudi številni posamezniki
in obrtniki:
• Gorazd Tušek s.p Računovodstvo Tušek,
• Branko Majhen s.p.Montaža vodovodnih in ogrevalnih naprav,
• Marjan Fuks s.p.Splošno zidarstvo,
27
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Silvo Bedrač s.p. Mizarstvo,
Franjo Tolič s.p. Slikopleskarstvo in izolaterstvo,
Vlado Koren s.p. Transporti in keramičarstvo,
Zoran Dernikovič Krona,
Marijana Arbeiter s.p. Bar Marinka,
Bojan Prašnički s.p. Vzdrževanje mehatronika,
Darko Rakuš s.p. Avtoprevozništvo,
Martin Kokol s.p. Kleparstvo,
Stane Štumberger s.p. Dimnikarstvo,
Štrakl d.o.o.,
Sigma Ptuj d.o.o.,
Siegfried Gugg (OE2GSG)
Milan Fridauer – Fredi,
Aljana Primožič,
Jože Petrovič in
Bojan Mesarič.
Sedaj se naša hiška blešči kot nova, antene so postavljene, postaje že
brnijo. Vinograd bo, kljub toči, že letos nekaj obrodil.
Zelo smo veseli, da nam je po štiridesetih letih delovanja končno uspelo
zagotoviti lastne prostore za delovanje, saj bomo z razvojem tehnologije in
elektronskih naprav lahko ustvarili odlične pogoje za aktivnosti, predvsem
za mlade, ki se želijo v prihodnosti ukvarjati z elektrotehniko, radiotehniko
in sorodnimi dejavnostmi.
Lokacija Pohorje v Halozah - JN76XH
28
V letu 2008 smo sodelovali v mednarodnem projektu Evropski (EU) sončni
dnevi, ki se je odvijal v več evropskih državah hkrati, in sicer 16. in 17. maja.
Prvi dan je naš član Boštjan Polajžer (S57MTM), doktor znanosti s področja
elektrotehnike, na osnovni šoli Cirkulane-Zavrč učencem 8. in 9. razreda
predaval o energiji sonca. Ker pa naš namen ni bil zgolj izobraževalen, je
Jernej Golc (S59KM) skušal mladini predstaviti radioamaterstvo in morda
v njih vzbuditi željo po spoznavanju tega lepega hobija. Za zaključek je
prekaljeni radioamater Ivan Švajgl (S51KV) tako v Cirkulanah, kakor tudi
v Zavrču prikazal praktično uporabo sončne energije. S pomočjo fotovoltaičnih celic smo si skupaj ogledali, kako je proizvodnja električne energije
odvisna od vremena (s senco smo simulirali oblak) in od kota, pod katerim
padajo sončni žarki. Seveda smo pridobljeno energijo s pridom izkoristili
za napajanje UKV postaje in vzpostavili tudi nekaj zvez. Naslednji dan sta
Jernej Golc in Ivan Švajgl na gradu Borl izvedla predstavitev uporabe fotovoltaičnih celic v radioamaterstvu.
Sodelovali smo še na
razstavi Razvojni dosežki
društev v Občini Cirkulane
ob prvem občinskem
prazniku, ki so jo postavila
društva iz občine v
prostorih osnovne šole
v Cirkulanah. Ob prvem
občinskem prazniku smo
prejeli
tudi
Priznanje
občine
Cirkulane
za
štiridesetletno delovanje.
12. julija 2008 je bil prvi
občni zbor Radiokluba
Cirkulane, ki je potekal
na novi lokaciji JN76XH
v Pohorju. Zbrali smo se v
velikem številu, poudariti
pa velja, da so prišli tudi
skoraj vsi člani izpred 20
oziroma 40 let in se nam
29
ponovno pridružili. Vsi smo bili zelo veseli ponovnega druženja na naši
novi lokaciji. Pogovarjali smo se o programu slavnostne otvoritve objekta,
ter določili mesto za postavitev antenskega stolpa. Sprejeli smo tudi dva
»sklepa«; in sicer, da bazen ostane, ter da bomo skupaj skrbeli za vinograd.
Na svojem vikendu je bil tudi naš najbližji sosed, Zoran Kolednik s Ptuja,
za katerega se je izkazalo, da je tudi radioamater. Tudi on se je včlanil v
naše vrste in obljubil, da bo poleg svojega, skrbel tudi za naš vinograd, saj
se držita čisto skupaj.
Prvi občni zbor Radiokluba Cirkulane S59DDR, S59H
Praznovanje ob 40-letnici radioamaterstva v Cirkulanah
Člani Radiokluba Cirkulane smo častitljiv jubilej radioamaterstva v
Cirkulanah sklenili proslaviti s praznovanjem. V vabilo smo zapisali nekako
takole:
Vabimo te na praznovanje 40-letnice radioamaterstva v Cirkulanah, ki bo v
nedeljo, 7. septembra 2008, s pričetkom ob 14. uri v dvorani v Cirkulanah. Na
30
proslavi bomo skozi kratko zgodovino našega delovanja predstavili zbornik,
ki smo ga izdali ob tej priložnosti. Za kulturni program bodo poskrbeli člani
Kulturnega društva Cirkulane.
Posebej ponosni smo, da nam je uspelo pridobiti in urediti lasten prostor na
lokatorju JN76XH, v t.i. Rakišovi hiši v Pohorju, ki ga bomo ta dan pričeli
uporabljati hkrati z enočrkovnim pozivnim znakom radiokluba, S59H. Po
slavnostni otvoritvi in blagoslovu objekta te vabimo k ogledu razstave, ki smo
jo pripravili ob našem jubileju. Praznovanje bomo zaključili s Hamfestom in
zabavo za vse obiskovalce.
Celoten dogodek se bo odvijal v Pohorju 25a pri Cirkulanah. Usmeritvene
table bodo ob cesti iz smeri Cirkulan, informacije pa bodo dostopne tudi na
UKV področju 145,550 MHz.
31
SEZNAM ČLANOV
Člani do septembra 2008 (po abecednem vrstnem redu):
1. Slavko Arbeiter (S56KAW)
2. Zvonko Bratušek
3. Boštjan Emeršič
4. Marjan Emeršič (S56KEM)
5. Zmago Fajfar
6. Jernej Golc (S59KM)
7. Matjaž Golc (S57MGX)
8. Primož Jankovič
9. Denis Jurgec (S52DJ)
10. Tonček Kelc
11. Jože Kirn (S56WWK)
12. Alojz Kolednik (S52PO)
13. Franc Kolednik (S52MJ)
14. Miran Kolednik (S56PKG)
15. Zoran Kolednik
16. Bruno Lubec (S51M)
17. Branko Majhen
18. Ivo Marguč (S53IM)
19. Boštjan Polajžer (S57MTM)
20. Nada Polajžer (S57NEL)
21. Bojan Prašnički
22. Hugo Slapničar
23. Anton Štumberger (S57MAK)
24. Stanislav Zavec
In častni člani:
1. Stanislav Golc 2. Jožef Rakuša
3. Ivan Švajgl 4. Jožef Vaupotič
32
(S52GD)
(S51KV)
33
NAŠE QSL KARTICE
QSL kartica je radioamaterska razglednica, ki se pošilja kot fizična potrditev radioamaterske zveze.
34