URBANISTIČNI NAČRT ŠKOFJA LOKA

Transcription

URBANISTIČNI NAČRT
ŠKOFJA LOKA
KAZALO
TEKSTUALNI DEL
1
Konceptualni del ...............................................................................................................................................3
1.1
Koncept razvoja naselja............................................................................................................................3
1.2
Območje, ki se ureja z UN ........................................................................................................................3
1.3
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa ................................................................3
1.3.1
Državne ceste ...................................................................................................................................4
1.3.2
Lokalne ceste ....................................................................................................................................4
1.3.3
Železnica...........................................................................................................................................5
1.3.4
Mirujoči promet (parkiranje) ..............................................................................................................5
1.3.5
Kolesarske poti .................................................................................................................................6
1.3.6
Peš poti .............................................................................................................................................6
1.3.7
Javni potniški promet ........................................................................................................................7
1.4
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja .............................................................................7
1.4.1
Urbanistično oblikovanje ...................................................................................................................7
1.4.2
Arhitekturno oblikovanje ...................................................................................................................8
1.4.3
Krajinsko oblikovanje ........................................................................................................................8
1.4.4
Urbana oprema .................................................................................................................................8
1.5
Koncept zelenega sistema naselja ...........................................................................................................9
1.5.1
Zeleni sistem .....................................................................................................................................9
1.5.2
Športno rekreacijske površine ..........................................................................................................9
1.5.3
Parkovne površine ......................................................................................................................... 10
1.6
Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja ........................................................ 11
1.6.1
Varstvo pred požari ........................................................................................................................ 11
1.6.2
Varstvo pred poplavami ................................................................................................................. 11
1.6.3
Varstvo pred erozijo ....................................................................................................................... 12
1.7
Lokalni energetski koncept .................................................................................................................... 12
1.7.1
Oskrba s plinom ............................................................................................................................. 12
1.7.2
Daljinsko ogrevanje ....................................................................................................................... 12
1.7.3
Oskrba s elektriko .......................................................................................................................... 12
1
1.8
1.8.1
Območja okoljske infrastrukture .................................................................................................... 13
1.8.2
Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo komunalno opremljanje ........... 13
1.9
2
Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo ...................................................................... 13
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju ................................... 14
PODROBNEJŠI DEL URBANISTIČNEGA NAČRTA..................................................................................... 18
2.1
USMERITVE ZA UREJANJE POSAMEZNIH OBMOČIJ NASELJA ..................................................... 18
2.1.1
območja prenove ureditvenega območja UN Škofja Loka in koncept prenove ............................. 19
2.1.2
območja širitev naselja .................................................................................................................. 22
2.1.3
Ohranjanje in vzdrževanje obstoječega stavbnega fonda brez večjih posegov v prostor ............. 22
2.1.4
Posamezna večja območja javnih in zelenih površin naselja ........................................................ 22
2.2
OKVIRNA DOLOČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA ..................................................................... 24
2.3
PODROBNE USMERITVE PO EUP ..................................................................................................... 26
GRAFIČNI DEL:
Grafične priloge :
1. KONCEPTUALNI DEL M – 1:10.000
1
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
2
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja z opredelitvijo temeljnih struktur naselja, oblikovnih
izhodišč za razvoj in ohranjanje oblikovnih potez naselja in naselbinskih jeder naselja
3
Koncept zelenega sistema naselja
4
Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo in varstvo okolja
5
Energetski koncept
6
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
2. PODROBNEJŠI DEL
1. Prikaz območij notranjega razvoja in širitev naselja
2. Prikaz okvirnih območij prostorskih enot na DOF
3. Prikaz podrobnih izvedbenih pogojev po prostorskih enotah
M - 1:10.000
M - 1:10.000
M - 1:8500
2
1
1.1
Konceptualni del
Koncept razvoja naselja
Škofja Loka se bo razvijala kot občinsko središče in središče regionalnega pomena za območje Poljanske in
Selške doline.
Škofja Loka je upravno, gospodarsko, družbeno in kulturno središče širšega regionalnega pomena.
Kot središče regionalnega pomena bo razvijala obstoječe dejavnosti ter dejavnosti, ki glede na samo vlogo
mesta in potencial niso dovolj izkoriščene in razvite.
Prostorski razvoj mesta Škofja Loka bo usmerjen v nadaljevanje urejanja in izboljšanja razmer na obstoječih
poselitvenih območjih, kar vključuje prenovo in dopolnilno gradnjo. Hkrati pa bo prostorski razvoj usmerjen tudi v
razvoj na prostih, še nepozidanih stavbnih zemljiščih, zlasti na območju Kamnitnika. Za prostorski razvoj
industrije je predvidena širitev stavbnih zemljišč.
Staro mestno jedro skupaj s Kapucinskim predmestjem in območjem nekdanje vojašnice predstavlja kakovostno
urbano mestno središče s prepletom mestnih funkcij: poslovnih, oskrbnih (trgovina…), storitvenih, stanovanjskih,
upravnih, kulturnih, turističnih dejavnosti.
Osrednje območje razvoja in širitve gospodarske dejavnosti, ki vključuje območje namenjeno proizvodni
dejavnosti in obrti, predstavlja območje obstoječe industrijske cone skupaj z novo predvidenimi površinami za
širitev na vzhodu obstoječe cone na Trati.
Pospeševanje razvoja turizma (mestnega, kulturnega, kmečkega) v navezavi s prenovo starega mestnega jedra,
razvojem muzejske dejavnosti (interpretacija narave, zgodovine... v okviru učnih poti...) in pestre ponudbe
kulturnih dogodkov ter športno-rekreacijske ponudbe v navezavi s sosednjimi območji. Pri tem se krepi
dostopnost mesta in povezanost z Ljubljano ter s sosednjimi mesti in regijami.
Mesto se bo razvijalo v sožitju s podeželjem predvsem na območjih z večjim številom vitalnih kmetij. Širitev
mesta za preselitev kmetij se usmerja na vzhodni rob naselja Sv. Duh in deloma na S rob Stare Loke (pri severni
obvoznici)
1.2
Območje, ki se ureja z UN
Ureditveno območje UN Škofje Loke obsega širše območje naselja Škofja Loka z naselji, ki so med seboj
funkcionalno povezana in zrasla. Obsega poselitveno območje funkcionalno povezanih naselij Škofje Loke,
Stare Loke, Virloga, Veštra, Vincarij, Binklja, Trnja, Grenca, Virmaš, Trate, Sv. Duha, Form, Puštala in zaselka
Zabrajde vključno z razvojnimi območji predvidenimi za širitev; turistično rekreacijska območja Krancelj in
Gorajte območja obeh obvoznic ter območja kmetijskih zemljišč in gozdov, ki se jim raba ohranja, vendar jo je
treba podrejati potrebam poselitve v ureditvenem območju.
Skupna površina UN Škofja Loka obsega 951,72 ha.
1.3
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
Sistem prometne ureditve je zasnovan na principu umirjanja prometa v središču mesta, vzpostavitvi
povezovalnih cest med deli naselja, ter obvoznih cest namenjenih tranzitu ter glavnemu napajanju mestnih
območij.
3
1.3.1
Državne ceste
Območje UN je prometno navezano na regionalno cesto R1 210, ki poteka od Jeperce do Kranja, ter se v Škofji
Loki razcepi na R1 210 proti Poljanam ter R2 403 proti Železnikom.
Po izgradnji bo Poljanska obvoznica prevzela glavnino prometa v smeri proti Poljanski dolini.
Severna obvoznica bo razbremenila predvsem Kidričevo cesto ter bo postala glavna napajalna cesta za
Podlubnik in novo predvideno poselitev na Kamnitniku ter Selško dolino. S severno obvoznico se prometno
razbremeni središče mesta, omogoči dostop v nova razvojna območja severnega dela mesta in v posamezne
mestne predele iz severa. Za Selško (severno) obvoznico je potrebno varovati koridor na že obstoječih stavbnih
zemljiščih širok najmanj 50 metrov.
Predvidena je nova cestna povezava s Kranjem, s čimer bo razbremenjena obstoječa cesta skozi naselja
Virmaše, Sveti Duh in Forme, s povezavo s severno obvoznico.
Čez območje UN poteka četrta prioritetna razvojna os predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja ,
ki poteka od mejnega prehoda Robič z Italijo, preko Kobarida in Tolmina do Cerknega, kjer se skozi predor
usmeri proti Hotavljam. Nato se nadaljuje po Poljanski dolini do Škofje Loke in zaključi na Jeprci.
1.3.2
Lokalne ceste
Ceste so funkcionalno kategorizirane v štiri kategorije:
- regionalne (razbremenilne) ceste 1. in 2. reda (državne ceste)
- mestne zbirne ceste,
- napajalne ceste in
- pomembnejše dostopne ceste.
Na Poljansko obvoznico se navezujeta Suha in južni del Puštala preko napajalne ceste. Na Selško obvoznico
se navezujejo zbirne ceste iz mestnega središča ter napajalne ceste iz Gorajt in Binklja.
Mestne zbirne ceste so glavne mestne ceste, ki obdajajo zaključene zazidalne celote. Sestavljajo jih Kidričeva,
Cesta talcev, novo predvidena cesta ob Sori v Puštalu, prečna povezovalna cesta med Kidričevo ter severno
obvoznico preko Kamnitnika, sedanja regionalna cesta Škofja Loka-Kranj, cesta preko Sp. Trga v Poljansko
dolino, cesta na Trati ob zahodni strani železniške proge in nova povezava proti Kranju. Ta bo omogočila boljšo
dostopnost do industrijskih in poslovnih objektov tega območja. Ta cesta se priključuje na Ljubljansko cesto in
vzhodni podaljšek selške obvoznice, poleg tega pa še na predvideno cesto proti Kranju. V primeru prečkanja
železniške proge se uredijo zunaj nivojska križanja. V kategorijo mestnih zbirnih cest spadajo tudi ceste, ki
obdajajo naselja Virmaše, Sveti duh in Forme ter cesta po desnem bregu Sore, ki poteka proti Medvodam.
Napajalne ceste so ceste nižjega reda, ki služijo napajanju zaključenih zazidalnih celot. V to kategorijo so
vključene vse pomembnejše preostale obstoječe ceste. Izboljšati je potrebno prometno povezavo do Vincarjev z
izgradnjo nove napajalne ceste od Kidričeve ceste severno od območja osnovne šole in vrtca ter preko Sore z
izgradnjo premostitvenega objekta.
Varovati in zagotavljati je potrebno optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.
Zasnova cestnega sistema je prikazana na grafičnih prilogah Zasnova prometne infrastrukture in Zasnova
kolesarskih in peš poti.
4
Pri načrtovanju in urejanju cest je potrebno upoštevati naslednja izhodišča glede oblikovanja značilnega profila
ceste:
Regionalne ceste se naj načrtuje v minimalno sledečem profilu, vozišče za motorni promet široko 3,50 m,
kolesarsko stezo in pločnik ali posebno površino za kolesarje in pešce. Za ceste tega reda je primerno, da imajo
zeleni pas oziroma drevored. V območju zelenic je lahko tudi protihrupna zaščita. Širina priporočenega profila te
ceste je 13,50 m do 23,90 m.
Mestne zbirne ceste naj imajo vozišče za motorni promet široko 3,25 m, kolesarsko stezo in pločnik. Kjer ni
dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni
promet. Širina profila teh cest je minimalno 12,90 m do 23,40 m.
Mestne napajalne ceste imajo vozišča za motorni promet široka 3,00 m, kolesarsko stezo in pločnik. Kolesarski
promet lahko tudi tu poteka po vozišču za motorni promet in mora zadostiti spodaj navedenim kriterijem.
Nekatere napajalne ceste kot so Poljanska cesta, Puštal, Partizanska cesta, Stara cesta imajo mešano vozno
površino za pešce, kolesarje in motorni promet. Takšna ureditev je možna na tistih cestnih odsekih, kjer
prometna količina ne preseže vrednosti 150 vozil/h. To pomeni, da morajo biti te ceste ustrezno razbremenjene.
Širina profila teh cest z naša od 4,75 do 21,90 m.
Pomembnejše dostopne ceste imajo širino vozišča 2,75 m, kolesarske steze in pločnike. Tudi tu je kolesarski
promet lahko na vozišču za motorni promet, če zadošča spodaj navedenim kriterijem.
Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na mestnih zbirnih, mestnih napajalnih in pomembnejših dostopnih
cestah, kjer količina motornega prometa ne preseže 10.000 vozil/dan in je vozna hitrost omejena na 50 km/h.
Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na mestnih zbirnih, mestnih napajalnih in pomembnejših dostopnih
cestah, kjer količina motornega prometa ne preseže 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45
km/h.
Vse mestne zbirne, napajalne in dostopne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami,
drevoredi ali vzdolžnim parkiranja, ki je lahko tudi združena z drevoredi.
Samostojne površine za peš in kolesarski promet morajo biti široke najmanj 2,5 m. Če je močnejši peš,
kolesarski promet, je potrebna večja širina.
1.3.3
Železnica
Na področju železniškega prometa se predvideva izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana - Jesenice,
ter ureditev izven nivojskih križanj s cestno infrastrukturo. Po izgradnji drugega tira se opusti zahodni tir za
izogibanje.
1.3.4
Mirujoči promet (parkiranje)
Parkirnih mest primanjkuje predvsem za območje starega mestnega jedra ter Kapucinskega predmestja,
Partizanske ceste, na območju zdravstvenega doma, ter na območju srednješolskega centra Poden.
Za nadaljnje funkcioniranje ter širitev oziroma oživitev mestnega središča kot širšega regionalnega središča je
potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Rešitev tega problema je izgradnja parkirnih hiš:
- dve v Kapucinskem predmestju in sicer eno na južni strani, v bližini avtobusne postaje, drugo pa severneje v
sklopu načrtovanega nakupovalnega središča;
- dve parkirni hiši na območju vojašnice, ter
- parkirne površine na zahodni strani mestnega središča, to je na zahodnem delu nunskega vrta.
5
Predvidena je preureditev vzhodnega robu mestnega središča, oziroma na območju sotočja se uredijo javne
parkirne površine. Na območju zdravstvenega doma se zagotovijo dodatne parkirne površine, zgradi se novo
parkirišče ob železniški progi na Trati za vzpostavitev sistema parkiraj in se pelji.
Obstoječa parkirišča v okviru mestnega središča se večinoma ohranijo. Tako bodo ta parkirišča razen za
stanovalce namenjena predvsem obiskovalcem.
V Puštalu ob nogometnemu igrišču se uredijo parkirne površine za turistične avtobuse.
Na Trati je v južnem delu območja med tiroma predvideno parkirišče za tovornjake in avtobuse ter za osebna
vozila.
1.3.5
Kolesarske poti
Kolesarski promet je v največji meri vezan na cestni prostor in se najpogosteje pojavlja v okviru cest, trgov,
parkovnih površin in tudi kot samostojne površine ali poti.
Predvidene so štiri vrste kolesarskih poti:
- samostojna kolesarska in peš pot,
- kolesarska steza,
- mešana vozna površina (omejitev hitrosti na 30-50 km/h),
- kolesarska rekreacijska pot.
Samostojna dvosmerna kolesarska in peš pot poteka neodvisno od drugih prometnic ali pa je z zelenico ločena
od njih. Kolesarska steza je sestavni del cestnega telesa, ki je namenjen samo kolesarjem. Po mešani vozni
površini se lahko kolesari, hodi peš in po tej površini lahko vozijo tudi avtomobili. To sožitje je mogoče le, če je
hitrost primerno omejena.
Ogrodje sistema prihodnjih kolesarskih poti predstavljajo samostojne kolesarske poti, speljane ob Sori, Selški in
Poljanski Sori ter ob Suhi. Poleg tega samostojna kolesarska pot poteka tudi ob zahodni strani železniške proge
in se vključi v sistem republiških kolesarskih poti.
Ob bolj obremenjenih cestah so predvidene kolesarske steze, na manj obremenjenih pa je dovoljen mešan
promet. Mešan promet je dovoljen tudi na površinah, ki so rezervirane za pešce. V naravnem okolju so speljane
rekreacijske kolesarske poti, pri tem se uporabljajo, kjer je to mogoče obstoječe poljske poti.
1.3.6
Peš poti
Hoja je v največji meri vezana na osrednje mestne dejavnosti, zato je tu tudi največ pešcev. To pomeni, da tudi
peš površin mora biti največ na tem območju. Varno peš hojo je potrebno zagotoviti povsod.
Osnovne peš osi predstavljajo samostojno pešpot, ki poteka v smeri sever-jug od Kamnitnika, prek Mestnega
trga do Poljanske Sore in ob njej. V smeri vzhod-zahod poleg obstoječe peš osi Loški grad - Hribc uvajamo še
novo os Stara Loka - Stara cesta. Pešpot iz Podlubnika je povezana z območjem avtobusne postaje.
Pešec ima dominantno vlogo tudi na mešanih voznih površinah, kjer bo promet umirjen s strukturo tlakov. To so
ceste v Stari Loki, Kapucinski trg, Šolska ulica, Spodnji trg in Poljanska cesta, Puštal ter Stara cesta.
Drugod se zgradijo pločniki ali pa se vozna hitrost omeji na 30 km/h. Ob mestnih zbirnih in napajalnih cestah se
zgradijo obojestranski pločniki. Kjer je samo enostranska pozidava, so lahko tudi enostranski. Na dostopnih
cestah je lahko mešan promet, v teh primerih se hitrost omejena na 30 km/h.
6
1.3.7
Javni potniški promet
Javni promet bo v prihodnje imel večjo vlogo, kot jo ima sedaj. Osebni promet bo še prevladoval, avtobusni in
železniški potniški promet se krepita . Zato je med drugim potrebno posodobiti obe potniški postaji (železniška in
avobusna) ter prilagoditi vozne rede.
Avtobusna postaja ima ustrezno lokacijo, saj dobro pokriva staro in novo mestno središče ter šolski center.
Predvidena je prestavitev železniške postaje cca. 250m proti vzhodu, z izgradnjo podvoza pod železnico do
parkirišča za potrebe potniškega prometa ter ureditvijo "trga" pred novo postajo.
Medkrajevni avtobusni promet proti Kranju, Ljubljani in Železnikom ostane nespremenjen, saj je potrebno, da
poteka skozi ali ob težišču pozidave. Zaradi izgradnje poljanske obvoznice se spremeni potek linij proti Žirem.
Okrepi se mestni in primestni javni promet, in sicer z uvedbo nekaterih dodatnih linij in minibusov.
Mestni javni promet naj bi torej obratoval samo z manjšimi in okretnejšimi minibusi, ki lahko vozijo tudi po ožjih
ulicah in omogočajo večjo pogostnost voženj. Uvedejo se nova postajališča mestnega javnega prometa.
1.4
1.4.1
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
Urbanistično oblikovanje
Z umeščanjem družbenih in oskrbnih funkcij ter bolj ambicioznim oblikovanjem javnega prostora (ulice, trgi,
manjši parki) se poudari mestno središče. Pri avtobusni postaji se oblikuje osrednji mestni trg. Šolska ulica
postane promenada oziroma glavna os med starim mestnim jedrom in območjem vojašnice.
Z umeščanjem družbenih in centralnih dejavnosti in oblikovanjem javnega prostora (ulice, trgi, manjši parki) se
okrepi lokalne oskrbne centre v Podlubniku, Frankovem naselju, Kamnitniku in v Sv. Duhu.
Poseben center se oblikuje tudi v središču industrijskega območja pri železniški postaji z umeščanjem storitvenih
in spremljajočih ter oskrbnih dejavnosti, ki neposredno služijo razvoju industrijskega območja .
Pomembnejše odseke cest skozi center mesta Škofje Loke (Kidričeva cesta, Partizanska cesta) in dele
Ljubljanske ceste skozi Grenc in Sv. Duh se preoblikuje tako, da dobijo bolj urban značaj (spodbujanje odpiranja
dejavnosti v ulični prostor, vzpostavitev drevoredov, ureditev hodnikov za pešce in kolesarskih poti, bogatejša
ulična oprema, vzpodbujanje ustvarjanja mikro uličnih ureditev s trgi...);
Z vzpostavljanjem oziroma ohranjanjem zelenih pasov se zagotavlja členitev poselitvene strukture in ločevanje
stanovanjskih naselij od industrijske cone oziroma različnih naselij med seboj. Pri tem so pomembne členitvene
poteze naravni koridorji (vodotoki z obsežno vegetacijo), ki se jih ohranja, pa tudi ustvarjene členitvene poteze
(predvsem varovani zeleni zaščitni pasovi med industrijsko cono in poselitvijo), ki se jih načeloma varuje kot
široke drevesne in grmovne živice, mestoma pa se jih na novo vzpostavlja kot obsežna, z drevjem bogato
obrasla parkirišča.
Varovanje vedut
Varuje se poglede na ustvarjene dominante (cerkev, grad...) in naravne dominante v prostoru (Kamnitnik, hrib
Sten, Krancelj z grajskim hribom).
Z Ljubljanske ceste z J roba Frankovega naselja ter s Kidričeve ceste od mostu čez Suho do centra mesta se
varuje sekvence pogledov na staro mestno jedro Škofje Loke z Loškim gradom ter poglede na cerkev Sv. Križ v
Puštalu. Vedute na Loški grad in cerkev Sv. Križa se varuje tudi z območja Kamnitnika.
7
Z območja starega mestnega jedra se varuje poglede na cerkev Sv. Križa v Puštalu.
1.4.2
Arhitekturno oblikovanje
Pri obnavljanju stavbnega fonda in strukture naselja se ohranja staro mestno jedro Škofje Loke in stara
poselitvena jedra nekdanjega Karlovškega predmestja, Puštala in Stare Loke, varuje se stavbno dediščino in
spodbuja ohranjanje značilnosti tradicionalne arhitekturne identitete.
Objekti v novih poselitvenih območjih naj bodo oblikovani tako, da povzemajo značilnosti prostora in ne rušijo
identitete mesta. Pripadajoče funkcionalne površine se parkovno uredi. Odprte površine namenjene parkiranju je
treba zasaditi z drevesno vegetacijo.
1.4.3
Krajinsko oblikovanje
Pri urejanju zelenih površin znotraj historičnih poselitvenih območij je osrednje vodilo ustrezna prezentacija
elementov kulturne dediščine območja.
Ohranja se odprte, zelene in rekreacijske površine v mestnem središču, ki so preko naravnih koridorjev povezani
v zeleni sistem in preko tega z zelenim zaledjem mesta.
Z varovanjem robov strnjenega mesta in s prenavljanjem in zgoščevanjem mestnih struktur se varujejo območja
trajno odprtega prostora.
Oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih površinah znotraj starih poselitvenih območij
naj gradi na uporabi tipičnih elementov urbane krajine, medtem ko naj bodo ureditve v novejših delih mesta
ambiciozno in sodobno zasnovane.
Posamezna pomembnejša drevesa predvsem v starem mestnem jedru se ohranja in po potrebi nadomešča. Vse
zunanje ureditve morajo biti izvedene tako, da obstoj dreves ne bo ogrožen.
Z oblikovanjem uličnega in cestnega prostora se v strukturo mesta umešča in v primeru obstoječih ohranja več
pomembnejših drevorednih potez: ob Kidričevi cesti skozi celo mesto, ob Šolski ulici oziroma ob glavni peš
promenadi skozi novejši del mestnega središča ter ob pomembnejši peš povezavi skozi novo stanovanjsko
pozidavo Kamnitnik in skozi območje Grenc s trgovsko-poslovnim in turističnim programom.
Znotraj urbane strukture mesta se ohranja več zelenih površin, ki se jih nameni parkovni rabi z možnostjo
ureditve otroških igrišč.
Ohranja se obstoječe zaščitne vegetacijske pasove in vzpostavlja takšne nove, ki so pomembni za členitev
strukture mesta. To so zeleni pasovi z visoko drevnino (drevoredi, drevesne živice).
1.4.4
Urbana oprema
Neprometne oz. obvestilne in usmerjevalne oznake je potrebno oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na
prostor mesta. Pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi varovane
poglede). Lokacije in oblikovanje turističnih oznak, obvestilnih in reklamnih tabel ter panojev je določeno v
Oblikovalskih pogojih za prometne in neprometne znake občine Škofja Loka, 2001.
8
1.5
1.5.1
Koncept zelenega sistema naselja
Zeleni sistem
Zaradi značilnosti poselitvenega območja, ki združuje več posameznih naselij, zeleni sistem na območju UN
vključuje tako zelene površine naselja kot tudi kmetijske in gozdne površine v zaledju naselij.
V samem historičnem jedru je zelo malo zelenih površin. Osrednjo socialno funkcijo nosijo trgi. Večje zelene
površine se pojavljajo na robu poselitve predvsem kot posebne parkovne ureditve ali pa kot varovalno zelenje. V
novejših delih poselitve je manj zelenih površin in se pojavljajo predvsem kot športno-rekreativne površine ali pa
kot členitveno zelenje.
Z zelenim sistemom se zagotavlja:
zadovoljitev raznolikih potreb prebivalcev po športu, rekreaciji in drugih prostočasnih dejavnostih,
varovanje tistih odprtih prostorov in zelenih površin, ki so prepoznani kot bistveni za zeleni sistem in
izboljšanje ekološke in funkcionalne povezave med prvinami zelenega sistema in njihovo programsko
dopolnjevanje.
1.5.2
Športno rekreacijske površine
Športni parki
Na območju UN Škofja Loka se nahaja veliko različnih športnih objektov kot so balinišča, naravna plezalna stena
Kamnitnik, nogometna igrišča, športni parki, teniška igrišča, večnamenska športna igrišča, strelišča, bazen CSS,
odbojkarsko igrišče na mivki.
Predvidena je ureditev večjega športnega parka ali tudi razširitev in dograditev obstoječih kapacitet (Športno
rekreacijski center Puštal, Športni center Frankovo naselje), predvidena je tudi nova lokacija (novi športni park v
Vincarjih,).
Predvidena je ureditev letnega naravnega kopališča na Poljanski Sori v Puštalu kot razširitev in preureditev
nekdanjega mestnega kopališča od jezu v Puštalu do sotočja obeh Sor. Takšna ureditev zahteva ustrezno
kakovost vode s sprejetjem ustreznih režimov tako na vodotoku kot v njegovem zaledju (določitev območja
kopalne vode).
Predvidena je ureditev zimskega bazena. Možne lokacije so: v Puštalu v okviru letnega kopališča na Sori, na
območju sedanje betonarne ali ob športni dvorani Poden.
Otroška igrišča
Otroška igrišča so predvidena v sklopu zelenih površin ali drugih površin in morajo biti primerno razporejena ob
šolah in v stanovanjskih soseskah.
Predvidi se mestna otroška igrišča: večje mestno otroško igrišče na Nunskem vrtu, v osrednjem območju bivše
vojašnice, na vznožju Kamnitnika ali v sklopu šolskih kompleksov, v športnem parku Vincarje, v športnem parku
Puštal, manjše otroško igrišče v starem mestnem središču (območje klavnice), v športnem parku Frankovo
naselje, in v posameznih delih mesta (v sklopu zelenih površin ob osnovnih šolah in osrednjih parkih sosesk).
Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi
potrebami.
Šport in rekreacija v naravi
9
Velik poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in kolesarskih poti. Območja
rekreacijskih površin in kolesarskih poti se deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven
območja poselitve (kmetijske in gozdne površine znotraj območja UN) in skupaj tvorijo enovit sistem rekreacije.
Pasivna rekreacija a v mestu se zadovoljuje na področju parkov. Hkrati pa se zagotavlja rekreacijo v odprti
krajini. Okoljsko neobremenjujoče oblike rekreacije v naravi se zagotovi tako, da se uredi potrebna osnovna
infrastruktura (poti, počivališča, razgledišča). Ostale, bolj intenzivne oblike rekreacije in tiste, ki zahtevajo
dodatno infrastrukturo, se v prostor umešča točkovno (npr. dostope za kanu ob Sori).
Večji rekreacijski območji v odprtem prostoru sta območji Gorajt in Kranclja, v samem središču mesta pa
Kamnitnik, kjer se ureja razgledišča in počivališča, ki jih sistem peš in kolesarskih poti povezuje v enovit sistem.
1.5.3
Parkovne površine
Parki
Pomembnejši parki znotraj območja UN so grajski park, park pri hotelu Transturist, park pri starološkem gradu,
park pri O.Š. Cvetko Golar, in novi parki ob Sušici, na območju Kamnitnika ter predviden osrednji mestni park na
območju nekdanje vojašnice.
Zagotavlja se kvalitetna in strokovna prenova ali rekonstrukcija zgodovinskih parkov (grajski park, nunski
vrtovi...) v skladu s konservatorskimi smernicami in avtentično podobo.
Pomembnejše mestne parke (osrednji mestni park na območju nekdanje vojašnice, grajski park) se krepi tako s
simbolno reprezentativnimi vsebinami kot tudi programsko.
Trgi in promenade
Trgi, promenadne ulice in manjši parki, ki se nizajo ob pomembnejših mestnih ulicah so nosilci ključnih socialnih
funkcij z izrazito mestotvorno funkcijo in s poudarjenim simbolno-reprezentativnim pomenom in so hkrati
pomembni elementi mestne krajine. Medsebojno jih povezuje sistem peš poti, ob katerih se pojavlja bogatejša
ulična oprema (klopi, svetilke...) in bolj bogate ureditve (tlaki, zelenice, drevoredi...). To so trgi v starem delu
Škofje Loke, mestna promenada v Kapucinskem predmestju in druge odprte površine. Stare trge in se ohranja v
kar najbolj avtentični podobi, nove pa gradi ambiciozno z elementi značilne sodobne mestne krajine.
Pokopališča
Na območju UN sta obstoječi stari pokopališči (pokopališče Stara Loka in staro mestno pokopališče Škofja
Loka), ki ležita sredi mesta, za kateri ni možna širitev, pokope pa se dovoljuje v okviru obstoječih kapacitet.
Pokope se usmerja v novo centralno pokopališče Lipica, ki ima zadosti površin za nadaljnje širitve in omogoča
vse vrste pokopa.
Avtokamp
Predvidena je lokacija za kamp visoke kvalitete južno od nekdanjega Karlovškega predmestja, ki je v neposredni
bližini starega mestnega jedra in kopališča s katerim se lahko poveže preko nove peš brvi. Dostop do kampa je
predviden iz nove obvoznice.
Členitvene in varovalne zelene površine
Členitvene in varovalne zelene površine členijo poselitveno strukturo na prepoznavne enote, varujejo pred
erozijo izpostavljene brežine, varujejo nezaželene poglede in kakovostne elemente kulturne krajine. To so
10
površine, ki obkrožajo industrijsko cono, deloma pa to funkcijo vršijo tudi zelene površine ob vodotokih. Urejanje
teh površin je podrejeno njihovi osnovni funkciji, to je usmerjanju pogledov ter varovanju.
Drevoredi imajo členitveno funkcijo poselitvenega tkiva (ob glavnih prometnicah), zakrivajo neželene poglede
(na parkirišča, industrijsko območje) ali pa poudarjajo pomen nekaterih poti. To so zlasti drevoredi ob Kidričevi
cesti, Partizanski cesti, ob železnici ter v delu severne obvoznice, ki prečka območje Kamnitnika in Grenca.
Zelene površine ob vodotokih
Zelene površine in rekreacijska območja mesta Škofja Loka se medsebojno povežejo z obvodnimi pasovi v
celovit sistem mestnih zelenih in javnih površin. Za razvoj zelenega sistema in rekreacije so vodotoki s svojim
obvodnim zelenim pasom nosilci peš, kolesarskih in rekreacijskih povezav, če so le dovolj široki.
Zeleni pas ob vodotokih se ureja tako, da se v obvodnem pasu najprej zagotovi pogoje za zagotavljanje
ustreznega ekološkega in hidrološkega stanja vodotoka. Kot nadgradnja temu sistemu pa so možne ureditve
peš poti, kolesarskih stez in mestoma razširjena območja za rekreacijo. Z ureditvami se zagotavlja dobro stanje
voda ter javna dostopnost vodotoka. V območja ob vodi se usmerjajo dejavnosti, ki imajo značaj skupne oz.
javne rabe. Omejujejo se vsi posegi, ki bi lahko razvrednotili sedanje kvalitete tega prostora.
Zelene površine ob vodotokih so določene v namenski rabi površin, zagotavlja pa se jih tudi na območjih drugih
namenskih rab. Večja območja zelenih površin ob vodotokih v območju UN so:
ob Selški Sori, ob Poljanski Sori, na sotočju obeh Sor in ob Sori dolvodno;
ob Prifarškem potoku od Stare Loke do Selške Sore,
ob Suhi od Grenca do Sore.
Območja gozda in kmetijskih površin
Območja gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja gozdov ter manjša
območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se vzpodbuja sočasna rekreativna raba prostora.
Območja kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezane na naravno zaledje
poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturno krajinski značaj. To so površine
njiv, deloma travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del ureditvenega območja UN. Sočasno
so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in
naprav ter brez grajenih objektov.
1.6
1.6.1
Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja
Varstvo pred požari
Za zagotavljanje varstva pred požari je izgrajeno hidrantno omrežje, ki se ga po potrebi dopolni. Na novih
območjih se ustrezno uredi hidrantno omrežje. Na območju UN se nahaja gasilski dom.
1.6.2
Varstvo pred poplavami
Poplavna varnost mesta Škofje Loke je na nekaterih območjih ogrožena. Ogroženo je predvsem območje
srednješolskega centra, del Puštala in območje med Suško cesto in Soro in območja nepozidanih površin ob
Sorah.
11
Za omilitev poplav je potrebno ohraniti obstoječe retencijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se
poplavna varnost ne bo poslabšala. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno
izjemoma, a le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne
poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Za zagotavljanje ustreznega varstva urbaniziranih območij pred poplavami se poleg različnih ukrepov
zadrževanja vode gorvodno, izvajajo naslednji protipoplavni ukrepi:
•
Nadvišanje oz. gradnja ter ustrezno vzdrževanje protipoplavnih nasipov in protipoplavnih zidov (odsek
Sore Suha - Sotočje, na Poljanski Sori na odseku Sotočje-jez Puštal).
•
Izgradnja zemeljskega nasipa in protipoplavnega zidu, nadvišanje obstoječih protipoplavnih zidov,
rekonstrukcija treh mostov na Selški Sori na odseku Šeširjev jez-Krevsov jez.
Zaradi zagotavljanja ustreznega varstva urbaniziranih območij pred poplavami, je potrebno odpadne meteorne
vode s streh in tlakovanih površin ponikati kjerkoli je to možno. V kolikor ponikanje ni možno, se meteorno vodo
odvaja dolvodno od naselja in pred iztokom meteorne kanalizacije v vodotok, le te zadržuje v ustreznih
zadrževalnikih.
1.6.3
Varstvo pred erozijo
Na območju UN Škofja Loka ni evidentiranih erozijskih problemov, zato veljajo splošni ukrepi za varstvo pred
erozijo.
1.7
1.7.1
Lokalni energetski koncept
Oskrba s plinom
Občina bo spodbujala širitev plinifikacije. Razvejanost plinskega omrežja in pokritost oskrbe z zemeljskim plinom
je na območju mesta zadovoljiva, spodbujati pa je potrebno priključevanje porabnikov na obstoječe omrežje. V
bodoče je treba plinovodno omrežje razvijati in širiti uporabo plina predvsem za ogrevanje tudi na preostalem
območju UN, predvsem v bodočih večjih zaokroženih stanovanjskih soseskah in v starem mestnem jedru. Širitev
plinovodnega omrežja je predvidena tudi po celotnem novem industrijskem območju UN Škofja Loka, predvsem
v industrijski in obrtni coni na Trati, predvidena je tudi plinifikacija CČN Suha. Dolgoročno se vzpostavi povezavo
obstoječega plinovodnega sistema še preko visokotlačnega plinovoda Trata - Gorenja vas - Reteče na obstoječi
plinovod na območju sosednje občine Medvode (Ladja – Goričane). S krožno povezanim plinovodom se
zagotovi kvalitetna in stalna oskrba občine z zemeljskim plinom.
1.7.2
Daljinsko ogrevanje
Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja na posameznih območjih UN Škofja Loka.
1.7.3
Oskrba s elektriko
Na območju UN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežje predvideva zamenjava prostozračnih
vodov za kabelske, zamenjava (povečevanje ) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav
12
odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj za sodobne postaje. Koncept
opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
1.8
Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
1.8.1
Območja okoljske infrastrukture
(oskrba za vodo)
Na območju UN Škofja Loka je oskrba z vodo zagotovljena pretežno prek javnega vodovoda. Zajetje pitne vode
na Virškem polju in Veštrskem polju je zavarovano z vodovarstvenim območjem, na katerih veljajo zakonske
omejitve.
Predvidena je rekonstrukcija in obnova vodovoda na celotnem območju UN Škofja Loka.
(odvod in čiščenje odpadnih voda)
Na ločeno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi s CČN Suha so priključena naselja ali deli naselij Škofja Loka,
Sv. Duh, Virmaše, Stara Loka, Grenc, Trata in Binkelj. Predvidena je dograditev omrežja za odvajanje odpadnih
vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja. Pri obnovi in dograditvi
kanalizacijskih sistemov je potrebno izvajati ločene vode za fekalno in meteorno kanalizacijo. Potrebna je
sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih površin.
Obstoječo centralno čistilno napravo Suha je potrebno posodobiti in povečati kapaciteto s 85.000 na 100.000
PE.
Vsa območja UN Škofja Loka je potrebno priključiti na centralno kanalizacijsko omrežje, ki se navezuje na CČN
Suha. Do priključitve se urejajo z greznicami oziroma malimi čistilnimi napravami.
(ravnanje z odpadki)
Za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir, steklo, plastika, pločevina) so predvideni ekološki otoki.
Ekološke otoke je potrebno predvideti v vseh novih večjih območjih namenjenih poselitvi. Na poselitvenem
območju UN je organizirano zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki ga izvaja pooblaščena gospodarska
javna služba. Zagotovljen in urejen je tudi odvoz kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Na območju UN Škofja Loka se uredi zbirna centra komunalnih odpadkov na vzhodnem in zahodnem delu
2
območja UN, kjer se predvidi po cca 1.000 m površine z dovozom na javno cesto; zbirni center se uredi tudi
znotraj območja med obema železniškima tiroma.
1.8.2
Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo komunalno opremljanje
Vsa območja naselij na katerih je predvidena gradnja je treba ustrezno komunalno opremiti, območja na katerih
je predvidena zgostitev gradnje pa ustrezno rekonstruirati.
Območja, ki so opredeljena za gradnjo morajo biti tako opremljena da zagotavljajo:
_
prometno varnost na javnih prometnih napravah,
_
varstvo okolja, zlasti glede odvajanja odplak in odstranjevanja trdnih odpadkov,
13
_
ustrezne zaščitne zahteve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Objekti, ki so namenjeni za bivanje ali delo, se bodo priključevali na komunalno opremo, ki na območju, kjer se
bo objekt gradil, obstaja.
Območja, ki so opredeljena za gradnjo morajo biti opremljena z javnimi cestami, z javnim vodovodnim
omrežjem, fekalno kanalizacijo, elektroenergetskim omrežjem in javno razsvetljavo ter imajo urejen sistem za
zbiranje odpadkov. Z meteorno kanalizacijo in plinovodnim omrežjem pa, v kolikor na območju obstaja.
Če na območju ni meteornega kanalizacijskega omrežja, morajo imeti objekti lastne naprave za odvod
padavinskih voda.
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
1.9
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč UN Škofja Loka predvideva naslednje
podrobne namenske rabe:
_
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi;
_
stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene stalnemu bivanju ostarelih;
_
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju;
_
osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne,
socialne, zdravstvene,vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske dejavnosti, garažne hiše, avtobusna
postaja, gasilski dom ter bivanje;
_
druga območja centralnih dejavnosti; kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj;
_
površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim dejavnostim;
_
gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim;
_
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo;
_
posebno območje - površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za
turistično ponudbo in nastanitev;
_
posebno območje - površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom,
(območje obstoječih in predvidenih manjših nakupovalnih centrov);
_
območja zelenih površin - površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in
športom na prostem;
_
parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju;
_
druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo;
_
pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle;
_
območja prometne infrastrukture, površine cest;
_
območja prometne infrastrukture, površine železnic;
_
ostale prometne površine, ki so namenjene objektom in napravam za odvijanje prometa;
14
_
območje energetske infrastrukture, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja energetike;
_
območje okoljske infrastrukture, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanje z odpadki;
_
območja voda.
USMERITVE
OBMOČJA STANOVANJ
Na vseh območjih stanovanj na območju UN se ohranja in dviguje kvaliteto bivanja
(urbana prenova, prenova in izboljšanje komunalne opremljenosti naselij…). Prenovi
se stare stanovanjske soseske, ki so prometno slabo pretočne in nimajo
zagotovljenega zadostnega števila parkirnih mest.
V stanovanjskih območjih se zagotavljajo zdravi bivalni pogoji (osončenje,
prezračenost naselja, dostopnost zelenih in rekreacijskih površin), možnost
opremljanja z družbenimi in oskrbnimi dejavnostmi za potrebe območja.
Izrabi se proste in neracionalno zasedene ali degradirane površine v današnjih
poselitvenih območjih. Predvidi se prenovo in rekonstrukcijo obstoječih
stanovanjskih območij vključno s starimi jedri.
Pri izgradnji novih območij za stanovanja se upošteva obstoječo tipologijo gradnje in
zasnovo stanovanjskih sosesk, ki so prepoznavne in nudijo visoko kvaliteto bivanja.
Tipologija nove zazidave mora biti usklajena s tipologijo obstoječe zazidave.
Primerna je nizka gostota v obliki vrstnih in atrijskih hiš. Na območju Kamnitnika se
predvidi tudi umeščanje posameznih točkovnih skupin 3-4 nadstropnih stavb.
Stanovanjska območja, ki se gradijo postopoma in območja pretežno enodružinske
individualne zazidave je potrebno zasnovati tako, da je parcelacija čim bolj
racionalna in omogoča smotrno komunalno in prometno infrastrukturo.
OBMOČJA
CENTRALNIH
DEJAVNOSTI
V mestu se krepi in prenavlja staro mestno jedro in širše mestno središče z
oblikovanjem zunanjega mestnega prostora predvsem s spodbujanjem centralnih
dejavnosti.
Posegi v starem mestnem jedru se usmerjajo v dodatno ponudbo stanovanj v
povezavi s programsko prenovo dejavnosti ob javnih prostorih, izboljšanje kakovosti
odprtih prostorov in javnih odprtih površin.
Osrednje območje se oblikuje ob glavni mestni cesti skozi mesto ter v smeri proti
Kranju.
Območja centralnih dejavnosti je območje srednješolskega centra (Poden) in
območje Kapucinskega predmestja z območjem nekdanjih vojašnic.
Posamezne centralne dejavnosti so umeščene znotraj stanovanjskih območij.
OBMOČJA
PROIZVODNIH
DEJAVNOSTI
Na območjih obstoječih proizvodnih dejavnosti na območju Trate imajo pred
novogradnjami prednost rekonstrukcije, odstranitve objektov in novogradnje.
Pri razvoju proizvodnih dejavnosti se izvaja tudi prestrukturiranje, zgostitev in
racionalna izraba obstoječih območij.
15
Nova območja predvidena za proizvodne dejavnosti z območjem predvidene širitve
vred se urejajo s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi akti.
Spreminjanje obstoječih območij za proizvodne dejavnosti v druge ne-proizvodne
namene ni sprejemljiva. Na območjih za proizvodnjo razvoj trgovskih dejavnosti ni
dopusten, razen tovarniških trgovin.
OBMOČJA ZELENIH IN
JAVNIH ODPRTIH
POVRŠIN
Javne odprte površine se oblikuje kot privlačna, kompleksna, pestra in
spreminjajoča se okolja. Uporabljajo naj se prvine, kot so: voda, travnate ploskve,
drevnina in grmovnice, organske oblike ter materiali različnih tekstur, oblik in barv.
Na javnih odprtih površinah naj se zagotavljata tako zasebnost kot tudi vključevanje
v socialno okolje.
Javne odprte površine in zelene površine naj se oblikuje na način, ki nudi udobje in
sprostitev. Prostor naj omogoča tako zaščito pred soncem, kot tudi dostopnost do
njega, zaščito pred motornim prometom.
Zelene površine naj bodo sistem, ki povezujejo mesto z njegovim zelenim zaledjem
in so v sistem mesta vključene kot površine, ki sooblikujejo mestni prostor in so
prostor zadovoljevanja potreb prebivalcev ter nosilec ekoloških funkcij.
Kot zelene in pasivne rekreacijske površine se urejajo vsa obvodna območja znotraj
območja UN. Kot zelene površine so opredeljeni zeleni členitveni pasovi Traški
graben, območje Sušce.
Zelene površine se opredelijo na območju Frankovega naselja.
Kot območje zelenih površin znotraj območja UN se opredeli Kamnitnik.
POSEBNA OBMOČJA
Kot površine posebnih območij namenjenih nakupovalnim centrom se opredelijo
površine na območju Grenca.
Na območju Betonarne Tehnik je možno organizirati območje posebnih površin za
turizem.
OBMOČJA PROMETNIH
POVRŠIN
Za območje mesta so dolgoročno predvidene obvozne ceste: proti Poljanski dolini,
proti Selški dolini z povezavo do industrijske cone Trata in naprej proti Retečam ter
proti Kranju.
Mirujoči promet se organizira kot javna parkirišča v območjih centralnih dejavnosti in
družbene infrastrukture, z izgradnjo garažnih hiš ter zunanjih parkirnih površin ob
starem mestnem jedru, poljavna parkirišča se organizirajo na območjih
večstanovanjske gradnje in območjih zgoščene individualne gradnje.
Mirujoči promet v industrijskih conah in za potrebe industrije se zagotavlja v okviru
lastnih zemljišč (prednostno v več nivojskih objektih). Odprta parkirišča se bogato
ozelenijo z drevesno vegetacijo.
Peš promet se odvija po površinah urbanega središča in na območju starega
mestnega jedra. Ta območja so prednostno namenjena pešcem. Območje starega
mestnega jedra je območje peš prometa. Kot prednostno območje peš prometa se
uredi Šolska ulica z podaljšanjem preko Kamnitnika do novih stanovanjskih območij
Kamnitnik. Glavna prometna os skozi mesto je opremljena z obojestranskim
pločnikom in kolesarsko stezo od Trate do Podlubnika.
16
Javni mestni potniški promet je organiziran med Podlubnikom in Trato. Medkrajevni
potniški promet pa v vse bistvene smeri: proti Poljanski in Selški dolini, Kranju in
Ljubljani.
OBMOČJA
KOMUNIKACIJSKE
INFRASTRUKTURE
Vsi fiksni telekomunikacijski vodi naj se vodijo podzemno. Pri prenovi infrastrukture
naj se fiksno telekomunikacijsko omrežje posodablja sočasno z ostalo komunalno
infrastrukturo.
OBMOČJA OKOLJSKE
INFRASTRUKTURE
Kot območja okoljske infrastrukture je opredeljeno območje komunalnih čistilnih
naprav, območja vodnih zajetij in območje odlagališča Draga (zaprto odlagališče
nenevarnih odpadkov, zbirni center, sortirnica in prekladalna rampa in ostale
servisne površine tega območja).
Mesto se opremlja s kanalizacijskem omrežjem, ki je priključeno na komunalno
čistilno napravo z izpustom v Soro. V okviru rekonstrukcije obstoječe CČN je
potrebno zagotoviti postajo za prevzem blata iz komunalne in iz malih komunalnih
čistilnih naprav in greznične gošče iz obstoječih greznic celotnega območja občine
Škofja Loka.
Javni kanalizacijski sistem je pretežno gravitacijski, razen tam, kjer je zaradi
konfiguracije terena potrebno prečrpavanje (tlačni vodi in črpališča). Javna
kanalizacija se gradi z dinamiko širjenja naselja. Kanalizacija naj prvenstveno
poteka po trasah javnih cest in poti ter po javnih površinah.
Organizirana so mesta za prevzem ločeno zbranih odpadkov. Biološki odpadki iz
urejanja javnih zelenih površin in biološko razgradljivi odpadki z območij, kjer ni
individualnega kompostiranja, se odvažajo kompostirat izven občine.
Nevarne ali posebne odpadke iz proizvodnje je povzročitelj dolžan zbirati in varno
hraniti na parcelah, kjer taki odpadki nastajajo in jih redno odvažati (predajati na
uničenje ali skladiščenje) skladno s predpisi.
OBMOČJA
ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE
Na pretežnem delu mestnega območja je mogoč priklop na javni plinovod in odjem
zemeljskega plina. Širitev plinifikacije bo potekala skladno z lokalnim energetskim
konceptom.
Območje elektroenergetske infrastrukture je območje RP. Elektroenergetsko
omrežje se na ureditvenem območju mesta kablira. Omrežje se gradi na javnih
površinah, izjemoma, kjer vodi niso možni na javni površini, se trasa pelje po
zasebnih zemljiščih.
Krepitev prenosnih sistemov in izgradnja novih električnih vodov sledi dinamiki
širjenja naselja in gradnji v naselju.
Na pretežnem delu mesta je sistem javne razsvetljave urejen in se nadgrajuje.
Osrednja območja centralnih dejavnosti so določena kot podrobnejša namenska raba na območju: Starega
mestnega jedra, Kapucinskega predmestja.
Druga območja centralnih dejavnosti so območje srednješolskega centra Poden s površinami za razvoj
izobraževalnih dejavnosti.
17
Ko posamezna območja centralnih dejavnosti so opredeljena manjša območja znotraj stanovanjskih območij (
zdravstveni dom).
Območje proizvodnih dejavnosti je območje obstoječih industrijskih con z predvidenimi širitvami.
Posebna območja so območja za nakupovalne centre na Grencu. Območja za gospodarske dejavnosti na delu
obstoječe industrijske cone.
Za potrebe turistične nastanitve z dodatnim športno rekreacijskih programom je variantno predvideno območje
betonarne Tehnik.
Največji del naselja obsegajo območja stanovanj, pozidana območja in nepozidana območja stavbnih zemljišč.
Obstoječa večstanovanjska gradnja na območju Podlubnika, Groharjevega naselja, Novi svet, Frankovo naselje,
del območja Kamnitnik . Na območju predvidene stanovanjske gradnje Kamnitnik se na delu območja umesti
večstanovanjsko gradnjo do P+4.
Območja pretežno enostanovanjske gradnje so ostala stanovanjska območja.
Območja podeželskih naselij so območja Virlog, Vešter, Binkelj, Dorfarje, Sv.Duh, Virmaše, vas Trata in Trnje.
Območja zelenih površin so območja ob Sorah, členitvene zelene površine Sušca, Traškega grabna, območja
pokopališč, območja parkov in mestna zelena površina Kamnitnik ter območje Gorajt in Grajskega hriba.
Območja prometnih površin je območje Poljanske obvoznice, koridor severne obvoznice z podaljškom do
industrijske cone Trata, območja parkirišč med železniškima tiroma.
2
2.1
PODROBNEJŠI DEL URBANISTIČNEGA NAČRTA
USMERITVE ZA UREJANJE POSAMEZNIH OBMOČIJ NASELJA
Posamezne enote urejanja prostora so določene kot območja širitev, ko gre za širitev območij stavbnih zemljišč ;
Območje notranjega razvoja so območja še nepozidanih stavbnih zemljišč, obstoječa večinoma pozidana
območja, ki jih je potrebno zgostiti, prenoviti v delih območja ali območja, ki se zgradijo na podlagi sprejetega
izvedbenega akta.
Območja prenove so območja kulturne dediščine, kjer je potrebna celostna prenova in degradirana območja, ki
se zgradijo na novo.
Območja ohranjanja stanja so večinoma območja zgrajene z načrtno in se predvideva v večjem delu ohranjanje
obstoječih struktur .
Območja javnih in zelenih površin so območja zelenih in javnih površin v posameznih primerih območja, kjer se
ohrani primarna namenska raba, a se uporablja kot rekreativno območje (hoja tek, kolesarjenje) brez gradbenih
ureditev ali posegov.
18
2.1.1
območja prenove ureditvenega območja UN Škofja Loka in koncept prenove
Celovita prenova je predvidena za območje starega dela Škofje Loke kot območja izjemne kulturne dediščine,
ter za območja starih vaških jeder Stare Loke, Puštala in Karlovca, kjer se predvideva prenovo tako stavbne
strukture kot komunalne infrastrukture.
Prenova se predvidi tudi za degradirana urbana območja v centru mesta z umeščanjem novih dejavnosti, za
neustrezno izrabljene površine delov industrijske cone, za degradirane površine ob reki s slabo izkoriščenimi
rekreacijskimi potenciali ter za območje Kranclja, kjer se v izjemni kulturni krajini pojavljajo nelegalno postavljeni
vikendi.
Prenova ima prednost pred novogradnjo v območjih z ohranjeno in prepoznavno prostorsko identiteto in
predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne
strukture in zgrajene infrastrukture. Pri posodabljanju se ohranja in varuje značilnosti, členjenost, strukturo in
druge podrobnosti posameznega območja oziroma objekta. S prenovo infrastrukture (komunala, promet) in
urbanimi ureditvami (zelene in rekreativne površine, nova urbana oprema) se oblikujejo ustrezne bivalne
kvalitete.
3.1.1.1. Območja prenove
Območje prenove starega mestnega jedra Škofje Loke
V starem mestnem središču se celovito prenavlja stavbno tkivo z dominantami zgodovinskega pomena
(cerkve...), okrepi se z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi, izvedejo se povezave s Kapucinskim
predmestjem in območjem nekdanje vojašnice kot novim poslovnim, oskrbnim in družbeno upravnim centrom
mesta. Mestno jedro se prometno razbremeni. Izoblikuje se kvaliteten javni mestni prostor mestnega središča,
krepi se njegova turistična vloga .
Da bi staro mestno jedro Škofje Loke kot zgodovinsko naselje revitalizirali in okrepili turistično dejavnost, je treba
pristopiti k celostni prenovi spomenika.
Mestno jedro se prenavlja na podlagi programov obnove zgodovinskega spomenika. V mestno jedro se
usmerjajo dejavnosti za potrebe lokalnega prebivalstva, za širše gravitacijsko zaledje in za potrebe turizma, v
skladu s programom prenove. Potrebno je zagotoviti programsko pestrost. Upravne in druge mestotvorne
dejavnosti ostanejo v jedru oz. se krepijo. V mestnem jedru bo prisotna tudi prenova stanovanjskih objektov s
čimer se ohranja vitalnost mestnega jedra.
Jedro je potrebno z ureditvijo obstoječih in novih pešpoti čim tesneje povezati s sosednjimi območji.
Sočasno s prenovo se izboljšuje mirujoči promet na obrobju mestnega jedra, tako da se omogoči njegova boljša
dostopnost. Parkirišča za potrebe mestnega jedra se zagotavlja sočasno z urejanjem območja na obrobju
mestnega jedra.
Za območje klavnice na desnem bregu Selške Sore je planirana sprememba namembnosti in reurbanizacija
območja. Na to mesto se umesti mestoslužne dejavnosti – npr.: tržnica, parkirišče, park, otroško igrišče...
Območje reurbanizacije Kapucinskega predmestja z območjem nekdanje vojašnice bo novi oskrbni, poslovni in
družbeno-upravni center Škofje Loke
Pri prenovi Kapucinskega predmestja gre predvsem za reurbanizacijo neustrezno izrabljenih mestnih območij.
19
Opuščena zemljišča vojašnice in neustrezno izrabljene površine med Kidričevo in Partizansko cesto so primerne
za nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti (izobraževanje, zdravstvo, kultura, javna uprava, socialno
skrbstvo),oskrbnih, turističnih in poslovnih dejavnosti.
Območje med Kidričevo, Partizansko in Šolsko ulico je primerno tudi za večje trgovske programe, saj bi na ta
način dopolnjevali in razširili pestrost ponudbe središča mesta.
Pomembna je sočasnost in kakovost prometnega urejanja, z novim urejanjem se uredi tudi primanjkljaj parkirišč
obstoječe poselitve (stolpnice in bloki ob Partizanski ulici, centralne dejavnosti ob Kidričevi cesti).
Uredi se povezovalna pešpot – »mestna promenada« od območja mestnega jedra preko celotnega območja
Kapucinskega predmestja z območjem nekdanje vojašnice do zelenega zaledja Kamnitnik.
Obstoječe izobraževalne objekte se ohranja in dogradi, dogradi se obstoječa športna igrišča.
Območje Puštal z posameznimi območji prenove.
Prenova stare vasi Puštal se nanaša na celovito prenovo grajenih struktur in območij kulturne dediščine z
umestitvijo primerne vsebine in na prenovo komunalne infrastrukture.
Območje prenove starega vaškega predmestje Škofje Loke Karlovc .
Prenova starega vaškega predmestja Karlovc se nanaša na prenovo kvalitetne grajene strukture in komunalne
infrastrukture. Pri tem je potrebno ohranjati historični značaj vaškega jedra. Ohranja se pretežno stanovanjska
dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi
Območje prenove Stare Loke
Prenova zgodovinskega vaškega jedra Stare Loke s Starološkim gradom in cerkvijo Sv. Jurija. Potrebna je
obnova posameznih kvalitetnih objektov na območju vključno z revitalizacijo neizkoriščenega dela grajskega
kompleksa z umestitvijo kulturnih in izobraževalnih dejavnosti (širitev muzejske dejavnosti, delavnice s prikazom
starih obrti ipd.).
Območje prenove Vincarje - Unitech
Območje, iz katerega se proizvodna dejavnost seli, na njeno mesto pa se predlaga umestitev stanovanj z
dopolnilnimi dejavnostmi za potrebe območja.
Potrebna je celostna prenova, ki vključuje gradnjo novih objektov, prometne in komunalne ureditve ter nove
premostitve (potrebna nova premostitev Selške Sore za motorni promet, nova brv čez Selško Soro za peš
povezavo s srednješolskim kompleksom).
Območje prenove proizvodne cone Tehnik (betonarna) na Grencu
Območje z neustrezno rabo glede na širitev naselja, kjer je obstoječe dejavnosti podjetja Tehnik (betonarna)
potrebno preseliti in območje nameniti posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem in nakupovalna
središča. Območje predstavlja tudi možno lokacijo wellness centra, pokritega bazena, hotela.
3.1.1.2. usmeritve glede postopnega uresničevanja prenov
Celostna prenove in revitalizacije posameznih delov mestnega prostora se izvaja postopno.
Prenova komunalnih ureditev predvidena za območje Puštala se rešuje postopno brez prioritetnega reda,
odvisno od interesa lastnikov in spodbujanja prenove lokalne skupnosti z ukrepi kot so, ugodni krediti,
sofinanciranje prenove, itd.
20
Za območje Industrijske cone I je potrebna komunalna, prometna in okoljska prenova in se izvaja postopno
skladno s potrebami.
Večina degradiranih območij znotraj poselitvenega območja urbanističnega načrta prestavljajo manjše površine
v novejših stanovanjskih območij in znotraj območij prometnih površin. Sanacija teh površin ne zahteva
celostnega pristopa in se rešuje posamično, brez prioritetnega reda znotraj posameznih funkcionalnih enot.
3.1.1.3. Območja notranjega razvoja
Območje notranjega razvoja in prenove industrijske cone Škofja Loka I.
Območje je potrebno organizacijsko prestrukturirati, urbanistično regulirati in prometno urediti.
Na stiku s stanovanjskimi območji se vzpostavi široke zaščitne vegetacijske pasove, na stiku s kmetijskimi
površinami se vzpostavi gozdne otoke (vizualne bariere).
Uredi se dostop iz novega krožišča Virmaše (severna obvoznica, nova regionalna cesta v smeri Kranja, vzhodna
obvoznica) in izven nivojsko križišče z železnico. Vzpostavi se parkirne hiše ali parkirišča »park and ride« v
bližini železniške postaje.
Predvidi se ureditev drugega tira železnice z vzpostavitvijo nove železniške postaje. Ob hkratni ukinitvi starega
avstro ogrskega železniškega loka se relocira cesto ob progi, ki se jo krajinsko uredi. Predvidi se krajinska
ureditev Kidričeve ceste (drevoredi, peš in kolesarske povezave, itd.).
V osrednjem območju južno od železniške postaje se vzpostavi poslovni center Trata (poslovni hotel, kongresni
center, restavracije, itd.). V območje je možna umestitev Tehnološkega parka Škofja Loka
Pri prestrukturiranju prostora je potrebno upoštevati racionalnost parcelacije, ki mora omogočiti smotrno
prometno in komunalno ureditev ter energetsko oskrbo, pri čemer se ohranja večje komplekse.
Območja Vešter , Virlog, Vincarje, Virmaše, Sv.Duh, Forme, Grenc, Binkelj in Trnje so območja notranjega
razvoja z predvideno zgostitvijo pozidave in pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč.
V enoti urejanja prostora Binkelj se nahaja območje širitve za potrebe kmetij.
Kamnitnik I
Območje obsega obstoječe pozidane površine in nepozidana stavbna zemljišča na severovzhodnem delu
Škofje Loke med območjem OLN Kamnitnik I. in severno obvoznico.
Območje predvidene stanovanjske gradnje z dopolnilnimi dejavnostmi za potrebe območja.
Kamnitnik II
Območje obsega nepozidana stavbna zemljišča na severovzhodnem delu Škofje Loke severno od severne
obvoznice.
Območje predvidene stanovanjske gradnje z dopolnilnimi dejavnostmi za potrebe območja.
Območje stanovanj Žolšče;
Območje obsega površine na južnem delu Škofje Loke – Puštal.
Območje je namenjeno enodružinski stanovanjski gradnji.
21
Kot območje notranjega razvoja je opredeljeno območje mestnega pokopališča, centralne ćistilne naprave,
območje Poljanske obvoznice.
2.1.2
območja širitev naselja
Širitev površin za industrijsko cono IV
Območje obsega površine med železnico, državno cesto Reteče Škofja Loka in V od Traškega grabna.
Predvidena gradnja objektov za potrebe industrijske proizvodnje .
Širitev prometnih površin
Prometne površine v območju med železniškima tiroma z območjem obstoječe železniške postaje namenjene
predvsem izgradnji parkirišč tako osebnega kot avtobusnega in tovornega prometa.
Prometne površine – varovani koridor za izgradnjo severne obvoznice z podaljškom do železniške proge za
vzpostavitev nove prometne povezave med severno obvoznico in predvideno novo cesto v Kranj ob železnici,
2.1.3
Ohranjanje in vzdrževanje obstoječega stavbnega fonda brez večjih posegov v prostor
Na območjih , ki so bila načrtno zgrajena se predvideva ohranjanje stavbnega fonda brez večjih posegov v
prostor:
Območje Podlubnika, Groharjevo naselje, Območje med Soro in Kidričevo cesto, Stanovanjska območja
Frankovo naselje, Območje Pod Plevno, Novi svet,
Stanovanjska gradnja Virmaše.
2.1.4
Posamezna večja območja javnih in zelenih površin naselja
Območje kopališča na Sori, športne površine ob sotočju ter kmetijske površine
Območje prenove rekreacijskih površin ob vodotoku in ureditev na vodotoku Sora .
Za območje je predvidena predvsem prenova vodnogospodarske in komunalne infrastrukture (iztoki
kanalizacije).
Zelene površine na območju potoka Suha;
Območje se iz kmetijskih in gozdnih zemljišč spremeni v stavbna zemljišča – zeleni sistem.
Območje obsega površine ob Potoku Suha od Grenca na S do Ljubljanske ceste na J.
Zelene površine na območju Traškega grabna
Območje se iz kmetijskih in gozdnih zemljišč spremni v stavbna zemljišča – zeleni sistem.
Območje obsega površine ob Potoku Žabnica skozi proizvodno območje Trata.
Površine za kamp južno od Karlovca;
Območje se spremeni v stavbno zemljišče – zeleni sistem, območje za potrebe kampa.
Območje obsega površine na južnem delu Škofje Loke ob Poljanski Sori.
Zelene površine med Selško Soro in Podlubnikom
22
Območje se iz kmetijskih in gozdnih zemljišče spremni v stavbna zemljišča – zeleni sistem. Območje obsega
površine med naseljem Podlubnik in Selško Soro.
Območja Kamnitnik, Gorajte in Krancelj.
23
2.2
OKVIRNA DOLOČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA
OZNAKA ENOTE UREJANJA PROSTORA
Določena prevladujoča
namenska raba
ŠK 001 VEŠTER
S območje stanovanj
ŠK 002 - TRNJE
ŠK 003 VIRLOG
ŠK 004 PODLUBNIK
ŠK 005 SELŠKA SORA
Z območje zelenih površin, V
površine voda
ŠK 006 VINCARJE
ŠK 007 DEL STARE LOKE Z BINKELJEM IN
DEL CESTE TALCEV
ŠK 008 STARA LOKA
ŠK 009 OBMOČJE SREDNJEŠOLSKEGA
CENTRA PODEN
C območje centralnih
dejavnosti
ŠK 010 OBMOČJE VINCARJE UNITECH
ŠK 011 NOVI SVET
ŠK 012 GROHARJEVO NASELJE
ŠK 013 KAPUCINSKO PREDMESTJE
dejavnosti
ŠK 014 KAMNITNIK
Z območje zelenih površin
ŠK 015 GRAJSKI HRIB
ŠK 016 STARO MESTNO JEDRO
dejavnosti
ŠK 017 KARLOVC
ŠK 018 KRANCELJ
ŠK 019 ZABRAJDA
ŠK 020 OB SORI
ŠK 021 ŽOLŠČE
ŠK 022 KOPALIŠČE SORA
ŠK 023 PUŠTAL
ŠK 024 SELŠKA SORA CENTER
ŠK 025 MED KIDRIČEVO CESTO IN SORO
Območje
širitve
Območje
notranje
ga
razvoja
Območje
celovite
prenove
Območje
vzdrževa
nja
obstoječ
ega
stavbneg
a fonda
Območje
javnih
površin
in
zelenih
površin
24
ŠK 026 KAMNITNIK I
ŠK 027 KAMNITNIK II
ŠK 028 SUŠCA
ŠK 029 POSLOVNA CONA GRENC
B območje posebnih
dejavnosti
ŠK 030 GORAJTE
G gozd
ŠK 031 VIRMAŠE, SV.DUH, FORME
ŠK 032 SELŠKA OBVOZNICA
P območje prometnih površin
ŠK 033 GRENC
ŠK 034 FRANKOVO IN HAFNERJEVO
NASELJE
ŠK 035 CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA
O območje okoljske
infrastrukture
ŠK 036 ŠOLSKI KOMPLEKS TRATA
dejavnosti
ŠK 037 INDUSTRIJSKA CONA I
I – območje za industrijo
ŠK 038 TRATA
ŠK 039 TERMO
ŠK 040 SORŠKO POLJE PRI TRATI
K1 območje kmetijskih
zemljišč
ŠK 041 OBVOZNA CESTA SELŠKA
OBVOZNICA – NOVA IND.CONA
ŠK 042 TRAŠKI GRABEN
ŠK 043 ŽELEZNICA
ŠK 044 INDUSTRIJSKA CONA III
ŠK 045 INDUSTRIJSKA CONA IV
ŠK 046 POKOPALIŠČE
ŠK 047 POLJANSKA OBVOZNICA
ŠK 048 SUŠCA
K1 območje kmetijskih
zemljišč
25
2.3
PODROBNE USMERITVE PO EUP
Objekti se glede na tipologijo delijo na:
a - prosto stoječi objekti manjšega merila, ki se z nobeno stranico ne stikajo z drugimi objekti , višine do 3 etaže (K), P+1 do P+1+1M
b - objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki višine do 3 etaže (K), P+1 do P+1+1M,
ac – prostostoječi objekti srednjega merila podolgovatega tlorisa – nestanovanjski kmetijski objekti višine, manjši proizvodno obrtni objekti
do 2 etaži - (P+M, P+1)
j - ohranjena območja jeder, vaška in mestno jedro
av – visoki prosto stoječi objekti večjega merila, višine nad 3 etaže (bloki, poslovni objekti)
bv- visoki objekti večjega merila v nizu, višine nad 3 etaže (bloki, poslovni objekti v nizu)
c - objekti svojstvenega oblikovanja ,objekti centralnih dejavnosti (cerkve, šole, poslovilni objekti, objekti zdravstvene dejavnosti, hotelski
objekti , gostinski objekti…)
e - objekti velikega merila ( pritlični ali nadstropni objekti velikih razponov, namenjeni proizvodni dejavnosti, športu, posebnim dejavnostim
kot so nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki…)
f - tehnološki objekti (silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava, transformatorska postaja,
betonarna itd)
Za celotno območje UN so po posameznih enotah urejanja prostora določena oziroma prikazana območja
namenske rabe prostora, ki ji določa naslednja preglednica:
OBMOČJA OSNOVNE
NAMENSKE RABE
OBMOČJA PODROBNEJŠE
NAMENSKE RABE
ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
I.OBMOČJA STAVBNIH
ZEMLJIŠČ
S-OBMOČJA STANOVANJ
SS-Stanovanjske površine
SSes-čiste stanovanjske površine enodružinska strnjena
gradnja
SSea- stanovanjske površine z dejavnostmi enodružinska
gradnja
SSv – stanovanjske površine večstanovanjska gradnja
SB-stanovanjske površine za posebne
namene
/
SK-površine podeželskega naselja
SKj-območja historičnega jedra naselja
SKk – površine izključno za kmetije in nestanovanjske
kmetijske objekte
C-OBMOČJA CENTRALNIH
DEJAVNOSTI
CU –osrednja območja
/
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
i - območja centralnih dejavnosti za izobraževanje
c- območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih
obredov
z – območje centralnih dejavnosti za potrebe zdravstva
I-OBMOČJA PROIZVODNIH
DEJAVNOSTI
IP-površine za industrijo
/
IG-območja gospodarskih con
/
IK-območja z objekti za kmetijsko
proizvodnjo
/
26
B-POSEBNA OBMOČJA
BT-površine za turizem
/
BD-površine drugih območij
/
Z-OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS –površine za rekreacijo in šport
/
ZP-parki
/
ZD-druge urejene zelene površine
/
ZK-pokopališča
/
P- OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN
PC-površine cest
/
PŽ-površine železnic
/
PO-ostale prometne površine
/
E-OBMOČJA ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE
/
O-OBMOČJA OKOLJSKE
INFRASTRUKTURE
/
A-POVRŠINE RAZPRŠENE
POSELITVE
A (SK) - površine podeželskega naselja
RAZPRŠENA GRADNJA
Zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč
(informacija o dejanskem stanju)
II.OBMOČJA KMETIJSKIH
ZEMLJIŠČ
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA
K2-DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
III.OBMOČJA GOZDNIH
ZEMLJIŠČA
G-GOZDNA ZEMLJIŠČA
IV.OBMOČJA VODA
VC-CELINSKE VODE
27
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTE UREJANJA PROSTORA (EUP) IN PODENOTE UREJANJA
PROSTORA ZA OBMOČJE UN ŠKOFJA LOKA
OZNAKA ENOTE UREJANJA
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
ŠK 001 VEŠTER
Nekdaj kmečki zaselek danes združen z Škofjo Loko.
Čez območje poteka manjši vodotok.
Na severu predvidene površine za individualno stanovanjsko gradnjo.
SSes-čiste stanovanjske površine enodružinska gradnja
a, b
OPPN
Na območju se predvideva individualna stanovanjska gradnja brez dopolnilnih dejavnosti
skladno z določili za podrobno namensko rabo SSEs.
Predvidena gostota prebivalcev do 60 preb/ha oziroma do 20 stanovanj na hektar..
Prostostoječa individualna gradnja, lahko v kombinaciji z dvojčki in vrstnimi hišami – do
največ 4 hiše v nizu.
Višinski gabarit do(K), P+1.
Tlorisni gabarit prostostoječi objekti in dvojčki 1: 1,6.
Daljša stranica vzporedno z potekom plastnic. Sleme vzporedno z daljšo stranico.
Naklon strešin 40 do 45 stopinj, dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi
strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto
pred vhodom …;
Kritina objektov naj bo sive barve.
Ob potoku urediti javne površine, otroško igrišče, sprehajalno pot v navezavi na obstoječo
pot, ki vodi proti kmetijskim površinam.
Urediti je potrebno prometno povezavo do Kidričeve ceste glede na predvidene prometne
obremenitve.
Upoštevati je potrebno odmike od vodotoka.
Območje arheološke dediščine.
SK
a, ac
OPN
Območje prvotnega zaselka ohranja podrobno namensko rabo SK. Območje ob vpadnici je
območje individualne gradnje s posameznimi poslovnimi dejavnostmi.
Upoštevanje gradbene linije in gradbene meje ob Kidričevi cesti.
Ob rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev drevoreda, kjer to dopuščajo
prostorske možnosti.
Posamezni objekti kulturne dediščine.
SSea
a
OPN
Območje ob vpadnici v mesto je območje individualne gradnje s posameznimi poslovnimi
dejavnostmi. Dopustna je gradnja dvojčkov.
Višinski gabarit dovoljen do P+2.
FI do 0,5.
Objekti naj imajo kritine odtenkov sive barve.
Upoštevanje gradbene meje odmika od ceste.
ŠK 002 - TRNJE
28
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
SK
OPN
Nekdaj kmečki zaselek danes povezan z Škofjo Loko.
Ohranja svoj kmečki značaj.
Predvidene so manjše širitve za potrebe širitve kmetij.
Območje prvotnega zaselka ohranja podrobno namensko rabo podeželsko naselje.
Dovoljena dopolnilna gradnja skladno z podrobno namensko rabo.
Objekti kulturne dediščine. Za dopolnilne gradnje na območju arheološke dediščine je pred
gradnjo potrebno izvesti predhodne raziskave.
Upoštevati koridor severne obvoznice.
ŠK 003 VIRLOG
OPN
Nekdaj kmečki zaselek Virlog danes povezan z Škofjo Loko.
Ohranja svoj kmečki značaj.
Širitve naselja niso predvidene.
SK
a, ac
OPN
Območje prvotnega zaselka ohranja podrobno namensko rabo podeželsko naselje.
Dovoljena dopolnilna gradnja skladno z podrobno namensko rabo.
Upoštevati koridor severne obvoznice. Posamezni objekti stavbne dediščine.
ŠK 004 PODLUBNIK
Območje obstoječe načrtno zgrajene stanovanjske soseske za katero je značilna visoka
gostota .Območje obsega mešano stanovanjsko pozidavo : visoke stolpnice, individualno
stanovanjsko gradnjo sestavljeno iz vrstnih hiš, atrijskih hiš in prostostoječe
enostanovanjske hiše.
Gostota območja je visoka in zgoščevanje območja ni dopustno.
Pojavljajo se dopolnilne dejavnosti v posameznih objektih z manjšimi dozidavami in
nadzidavami.
SSv - stanovanjske površine večstanovanjska gradnja
av
OPN
Posamezne stolpnice se prenovi v celoti. Nadzidave in dozidave ter gradnje novih stavb ni
dovoljeno. Zasteklitev in zapiranje balkonov, menjava oken mora biti enotna (materiali,
barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma polnih površin.)
Zgostitve območja niso dovoljene. Dopolnilne gradnje na prostih in javnih površinah niso
dovoljene.
Ohranjanje zelenih površin.
Dovoljene gradnje podzemnih garažnih hiš z »zeleno« streho , v tem primeru se lahko
gradijo na obstoječih zelenih površinah. Plast zemlje mora biti takšna, da je možna
zasaditev grmovnic.
Stavbe morajo ohranjati enotno podobo (strehe, oblikovanje fasad, barve fasad..)
SSes – stanovanjske površine brez dejavnosti enodružinska strnjena gradnja
a, b
OPN
Dovoljene manjše dograditve za izboljšanje stanovanjskega standarda obstoječih
stanovanjskih enot vendar ne ob dostopni cesti, praviloma na vrtni strani.
Dopolnilne gradnje na prostih javnih površinah niso dovoljene.
Povečevanje enot za gradnjo novih stanovanjskih enot in dejavnosti , ki na območju niso
dopustne ni dovoljeno.
Dovoljene dopolnilne dejavnosti so dovoljene ob zagotovitvi zadostnega števila parkirnih
mest na posamezni gradbeni parceli.
29
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
Od dozidavah za dovoljen namen se ohranja potrebne zunanje zelene bivanjske površine
glede na podrobno namensko rabo.
Tip gradnje a FI največ 0,5, FZ 0,4, FZOP 0.3
Tip gradnje b FI največ 0,7, FZ 0,5, FZOP 0,25
Za dvojčke, atrijske in vrstne hiše veljajo naslednji dodatni pogoji:
Dovoljena je dozidava obstoječih končnih stanovanjskih stavb, če velikost zemljišča
gradbene parcele ustreza pogojem novogradnje objektov. Prizidani objekt mora biti
usklajen z objekti v nizu, kjer se prizida v gabaritih objekta, v naklonu strehe in v
oblikovanju fasad, strehe, odprtin za osvetljevanje in barvi fasade in kritine.
Nadzidave obstoječih atrijskih hiš in vrstnih niso dovoljene.
Obvezna je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v nizih in vrstah.
Drugi pogoji:
- dozidave so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu prostoru, v primeru
končnega objekta v nizu in ob upoštevanju dopustne izrabe ter splošnih pogojev glede
odmikov;
- dozidave na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu prostoru, so dopustne, če se skladnost
ulične fasade niza s tem ne poslabša in če se ne presega obstoječe gradbene linije, ki jo
tvorijo objekti v nizu ;
- nadzidave so dopustne, če se uredijo po celotnem nizu, vrsti istočasno in če se s tem ne
preseže faktorjev FZ in ZS ter FZOP.
- zagotovi se skladna prenova niza, vrste oz. medsebojna usklajenost posamičnih prenov v
nizu.
Postavljanje ograj ni dovoljeno.
Postavljanje objektov za lastne potrebe naj upošteva gradbene meje.
Ohranjanje obstoječih drevoredov, pešpoti za prehodnost območja.
CU
c
OPN
Na območju oskrbnega centra možne gradnje za dopolnitev oskrbnih dejavnosti območja,
gradnje podzemne garažne hiše z zeleno streho, ki omogoča zasaditev grmovnic in
ohranjanje zelenih površin.
Ob rekonstrukciji državne ceste zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo prostorske
možnosti.
Ohranjanje obstoječih drevoredov in zelenih površin.
SSea/1, /2 – stanovanjske površine enodružinska gradnja
a
OPN
Ob rekonstrukciji državne ceste zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo prostorske
možnosti.
ŠK 005 SELŠKA SORA
Območje vodotoka in poplavnih površin ob vodotoku. Površine so večinoma v kmetijski
rabi.
Na območju se nahaja območje manjše hidroelektrarne in objekti razpršene gradnje.
Gre za večje površine, ki ostajajo v primarni rabi, z ohranjanjem, oziroma vzpostavitvijo
pasivne rekreacije – sprehodi. Vodotok se na tem delu ureja sonaravno z ohranjanjem
obstoječe obrežne vegetacije brez nasipavanja brežin in struge Selške Sore.
Izgradnja zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami (rastlinski sistemi) za
dodatno čiščenje odpadne meteorne vode s cest in tlakovanih površin,
varovanje retencijskih (poplavnih) površin,
peš povezave z mestom in z zelenim zaledjem skozi območje ob vodotoku.
Zeleni pas ob vodotoku in vodotok se ohranja, sonaravno se ureja brežine vodotoka,
ohranja se obrežna vegetacija in morfologija struge.
Na poplavnem območju se možnost gradnje ugotavlja na osnovi izdelane hidrološko
hidravlične študije z določitvijo razredov nevarnosti, na osnovi katerih je mogoče ugotoviti
30
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
možnost gradnje.
Obvezna izhodišča:
Zasnova naj upošteva hidrološke značilnosti prostora (ohranjanje retencijskih površin
visokih voda).
Območje obstoječe elektrarne se ohranja.
ZD
OPN
Gre za večje površine, ki ostajajo v primarni kmetijski rabi, z ohranjanjem pešpoti za
ohranjanje in vzpostavljanje peš povezave z mestom in z zelenim zaledjem skozi območje
ob vodotoku.
Postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov ni
dovoljena.
ZS
OPN
možnost gradnje.
Gre za večje površine, ki ostajajo v primarni kmetijski rabi do izvršitve omilitvenih ukrepov
glede na poplavnost območja, z ohranjanjem pešpoti za ohranjanje in vzpostavljanje peš
povezave z mestom in z zelenim zaledjem skozi območje ob vodotoku.
Ureditev športno rekreacijskih ureditev , izgradnja nove povezovalne dostopne ceste z
premostitvenim objektom Kidričeva cesta – Vincarje oziroma na delu nepoplavnega
območja v povezavi z obstoječim hotelom in športno rekreacijskimi površinami ob hotelu.
Možna lokacija za ureditev manjšega kampa v povezavi s hotelom ter prostorom za
organizirane piknike
Na JV delu območja dovoljena ureditev enostavnega objekta : športno strelišče.
Postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov ni
dovoljena.
Na območju vrtičkov ograjevanje in postavljanje pomožnih objektov ni dovoljeno.
VC
OPN
Vodotok se na tem delu ureja sonaravno z ohranjanjem obstoječe obrežne vegetacije brez
nasipavanja brežin in struge Selške Sore.
Izgradnja zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami (rastlinski sistemi) za
dodatno čiščenje odpadne meteorne vode s cest in tlakovanih površin,
varovanje retencijskih (poplavnih) površin,
zgraditev brvi za pešce in kolesarje preko Selške Sore,
E
f
OPN
Območje manjše elektrarne se ohranja.
OPIS OBMOČJA
ŠK 006 VINCARJE
Starejši zaselek s pretežno enostanovanjskimi hišami in območje manjšega družinskega
hotela s športnimi površinami-tenis igrišča.
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
BT
a, c
OPN
Območje družinskega hotela se širi z gradnjo predvsem športnih površin.
Predvidene širitve za ureditev športnih površin, možna ureditev manjšega kampa v
povezavi s hotelom ter prostorom za organizirane piknike.
Obstoječi stanovanjski objekti na območju se ohranjajo.
SSea/1
PODENOTA
31
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
a, ac
OPN
Na delu zemljišč je evidentirano poplavno območje, zato se pri načrtovanju in gradnji
upoštevajo določila skupnih prostorsko izvedbenih pogojev varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami.
Pri ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila oz. taka
svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico.
Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop.
Ohranja naj se drevesna in grmovna vegetacija gozdnega roba.
Obstoječe travišče naj se ohrani v čim večji meri.
SSea/2
a, ac
OPN
Ureditev komunalne infrastrukture.
ŠK 007 DEL STARE LOKE Z BINKLJEM IN DEL CESTE TALCEV
Starejši naselja, preplet stanovanjske gradnje in kmetij. Manjše območje strnjene
enodružinske gradnje je zgrajeno načrtno.
Na območje sega območje arheološke kulturne dediščine.
Del območja ob predvideni Selški obvoznici je nepozidan.
SSea/1
a
OPPN
Nepozidani del območja se pozida na podlagi OPPN.
Do sprejetja OPPN dovoljene rekonstrukcije in nadomestne gradnje obstoječih stavb.
Za del nepozidanega območja je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave.
Upoštevanje koridorja severne obvoznice.
V delu ob Kidričevi cesti umestitev objektov z dopolnilnimi dejavnostmi, dovoljena višina
objektov do P+2.
SSes
b
OPN
stanovanjskih enot vendar ne ob dostopni cesti, praviloma na vrtni strani.
Dopolnilne gradnje na prostih javnih površinah niso dovoljene.
dopustne ni dovoljeno.
Tip gradnje a FI največ 0,5, FZ 0,4, FZOP 0.3
Tip gradnje b FI največ 0,7, FZ 0,5, FZOP 0,25
Za dvojčke, atrijske in vrstne hiše veljajo naslednji dodatni pogoji:
usklajen z objekti v nizu, kjer se priziduje v gabaritih objekta, v naklonu strehe in v
oblikovanju. Fasad, strehe, odprtin za osvetljevanje in barvi fasade in kritine.
Nadzidave obstoječih atrijskih hiš in vrstnih niso dovoljene hiš niso dopustne.
Obvezna je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v nizih in vrstah.
SSea/2
a, ac
OPN
32
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
SSea/3
a, ac
OPN
Upoštevanje koridorja severne obvoznice.
SK/1
a, ac
OPN
Na območju je potrebno pred gradnjo izvesti predhodne arheološke raziskave.
Vrstne hiše ob državni cesti: ob prenovi se ohranja enotna višina, oblikovanje fasad in
strehe, enotna barvna kritina.
SK/2
a, ac
OPN
Upoštevanje koridorja severne obvoznice, upoštevanje gradbene linije.
Na delu območja se ohranja domačija , ki se varuje kot stavbna dediščina.
SKk
a, ac
OPN
Območje namenjeno izključno širitve obstoječe kmetije severozahodno od območja.
Upoštevati vodotok, območje kulturne dediščine in traso severne obvoznice.
ŠK 008 STARA LOKA
Območje vaškega jedra Stara Loka, ki ga tvori staro vaško jedro s cerkvijo, grajskim
kompleksom Starološkega gradu z domom starejših občanov.
Območje ohranjanja naselbinske dediščine in območje kulturnega spomenika.
CDc
c
OPN
Območje cerkve s pokopališčem ter spremljajočimi objekti in parkiriščem se prenovi z
predhodno izdelavo konservatorskih smernic, usmeritev in soglasjem pristojnega zavoda
za varstvo kulturne dediščine.
Pokopališče se ohranja, nima možnosti širitve.
Na območju možna umestitev dejavnosti P – izobraževanje.
CDi
c
OPN
Območje Starološkega gradu se prenovi z predhodno izdelavo konservatorskih smernic,
usmeritev in soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Območje parka se ohranja.
Možno je spremeniti namembnost za opravljanje dejavnosti šolskega programa oziroma za
potrebe izobraževalnih dejavnosti.
Odmiki od vodotoka min. 5,00m
SSea
a, ac, c
OPPN
Območje Stare Loke se prenovi z predhodno izdelavo konservatorskih smernic, usmeritev
in soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Upoštevanje gradbene linije, upoštevanje območja naselbinske dediščine.
FI 0,5
FZ 0,5
FZOP 0,25
33
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
EUP
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
EUP
TIPOLOGIJA STAVB
Odmiki od vodotoka min. 5,00m.
Do izdelave OPPN dovoljene rekonstrukcije obstoječih stavb z upoštevanjem usmeritev in
soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine
SSv
av, bv
OPN, OPPN
Upoštevanje gradbene meje, vzpostavitev drevoreda ob Kidričevi cesti.
FI 0,8
FZ 0,5
FZOP 0,3
Na območju nepozidanih stavbnih zemljišč izdelava OPPN.
Dovoljena višina P+3, parkirišča se urede v kletnih etažah stavbe.
SK
a, ac
OPN
Območje kmetij se ohranja.
Območje kulturne dediščine
Ohranjanje zelenega pasu ob cesti.
SB
c
OPN
Dozidave in nadzidave doma za starejše občane niso dovoljene.
Območja gradbenih parcel enostanovanjskih objektov na območju se ureja skladno z
določili za območje SSea. Dovoljena sprememba namembnosti teh stavb za potrebe
dejavnosti doma starejših občanov.
ŠK 009 OBMOČJE SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA - PODEN
CD
c
OPN
Območje objektov vrtca, osnovne šole, srednješolskega centra z dvorano Poden in
dijaškim domom , šolske delavnice, galerija.
Območje poplavnih površin.
Namembnost območja se ohranja.
Obstoječi vrtec se odstrani in zgradi nadomestni objekt. Zgradi se nova dostopna cesta od
obstoječe državne ceste do Vincarij.
Osnovna šola se ohranja, z možnostjo manjših dozidav za potrebe opravljanja šolskega
programa.
Dijaški dom je možno dograditi ali spremeniti namembnost za opravljanje dejavnosti
šolskega programa oziroma nadgradnja za potrebe izobraževalnih dejavnosti.
Preveritev možnosti gradnje zimskega bazena.
Na območju se ohranjajo in dograjujejo dejavnosti za šport in rekreacijo, igrišča za potrebe
vrtca, šole, srednješolskega centra.
Dovoljena dejavnost manjšega gostinskega objekta do 50m2 BEP.
možnost gradnje.
Posegi dovoljeni za posege enakovrstne namembnosti ob predhodno izvedenih omilitvenih
ukrepih in v skladu s smernicami in pogoji vodnega soglasja zagotoviti, je potrebno
zagotoviti, da njihov vpliv na prostor ni bistven.
ŠK 010 OBMOČJE VINCARJE UNITECH
SSv
av, bv, c
34
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
TIPOLOGIJA STAVB
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPPN
Območje industrijske dejavnosti in objektov. Območje predstavlja degradirano območju tudi
zaradi neprimerne lokacije tovrstne dejavnosti.
Predvidena namembnost območja je stanovanjska.
Predvidena gradnja večstanovanjskih objektov z dopolnilnimi dejavnostmi , ki bodo služile
prebivalcem območja (vrtec ).
V sklopu ureditve območja se del potrebnih zelenih površin zagotavlja na območju otoka
(Benetke).
Ob ureditvi območja se uredi del Sore ob območju ter premostitveni objekt za novo
povezovalno cesto.
ŠK 011 NOVI SVET
av, bv, c
SSv
OPN
Območje starejše stanovanjske soseske z stolpiči, garažami, vrtcem, trgovino osnovne
oskrbe in parkiriščem .
Na del območja segata vplivni območji spomenikov: Kapucinskega samostana in Mestnega
jedra.
Namembnost območja se ohranja.
Gradnje novih objektov so dovoljene samo po prejšnji odstranitvi obstoječih. Nadzidave in
dograditve večstanovanjskih objektov niso dovoljene.
Pozidanost območja se ne povečuje.
Posamezne stolpiče se prenovi v celoti. Zastekljevanje in zapiranje balkonov, menjava
oken mora biti enotna (materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma polnih
površin.
Območje obstoječih garaž je poplavno. Posegi dovoljeni za posege enakovrstne
namembnosti ob predhodno izvedenih omilitvenih ukrepih in v skladu s smernicami in
pogoji vodnega soglasja je potrebno zagotoviti, da njihov vpliv na prostor ni bistven.
Dovoljena gradnja več nivojskih podzemnih garaž na območju parkirišč.
ŠK 012 GROHARJEVO NASELJE
Območje starejše načrtno zgrajene stanovanjske soseske z večstanovanjskimi objekti
,garažami, ter strnjeno enodružinsko stanovanjsko gradnjo .
Gostota območja je visoka in povečevanje ni dopustno.
Umeščanje dopolnilnih dejavnosti in dozidave niso dovoljene.
Dopolnilne gradnje na prostih in javnih površinah niso dovoljene
dovoljene ni dovoljeno.
Posamezne bloke ali nize blokov se prenovi v celoti. Zastekljevanje in zapiranje balkonov,
menjava oken mora biti enotna (materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma
polnih površin).
SSv
bv
OPN
35
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
SKUPNE USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
Posamezne bloke se prenovi v celoti. Zastekljevanje in zapiranje balkonov, menjava oken
mora biti enotna (materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma polnih
površin).
SSes
b
OPN
usklajen z objekti v nizu, kjer se priziduje v gabaritih objekta, v naklonu strehe in v
oblikovanju. Fasad, strehe, odprtin za osvetljevanje in barvi fasade in kritine.
Nadzidave obstoječih atrijskih hiš in vrstnih niso dovoljene hiš niso dopustne.
Obvezna je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v nizih in vrstah. Drugi
pogoji:
FS 0,7
FZ 0,4
FZOP 0,25
ŠK 013 KAPUCINSKO PREDMESTJE
Območje obsega Kapucinsko predmestje, stolpnice ob Partizanski cesti, območje bivših
vojašnic, območje pokopališča, območje državnih cest-Kidričeve ceste in priključno cesto iz
Poljanske smeri, območje Kapucinskega samostana, avtobusne postaje z vstopom v staro
mestno jedro, območja hotela in Tehnika.
Za posamezne dele območja sta sprejeta dva OLN (OPPN) tretji je v postopku
sprejemanja.
Čez celotno območje je potrebno v smeri Kamnitnika in novih stanovanjskih območij od
vstopa v staro mestno jedro urediti povezovalno pešpot . mestno alejo . Ta se začne z
vstopom v staro mestno jedro , poteka čez predvideni trg med avtobusno postajo in
objektom Name, nato poteka po Šolski ulici mimo pokopališča, čez območje bivših vojašnic
ter čez Kamnitnik na novo predvidena stanovanjska območja ter naprej do predvidenega
posebno območje za nakupovalne in športno rekreativne dejavnosti.
CU/1
c
OPN
Območje Kapucinskega samostana s cerkvijo je območje kulturnega spomenika, vsakršne
gradnje, prenove in spremembe namembnosti so možne na podlagi izdelanih kulturno
varstvenih smernic, in podlagi izdelanih smernic, konseravtorskega programa in
kulturnovarstvenega soglasja .
Dejavnost osrednjih mestnih centralnih funkcij se ohranja.
CU/2
c
OPPN (OLN)
Ureditve skladno s sprejetim OLN.
CU/3
a, bv, c, e
OPPN
Območje poslovnih dejavnosti, manjši trgovski objekt.
Ureditve skladno z veljavnim OLN.
CU/4
a, c
36
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPN
Območje južno od Kidričeve ceste z avtobusno postajo in posameznimi poslovnimi objekti
leži v vplivnem območju kulturnega spomenika Staro mestno jedro. Ohranjanje obstoječih
višinskih gabaritov in s tem vedutni pogledi na Staro mestno jedro. Dovoljena višina P+2,
dvokapnice naklona 40 do 45 stopinj, kritina rdeče barve.
Oblikovanje mestnega trga pred vstopom v staro mestno jedro na podlagi razpisanega
natečaja .
Ureditev avtobusne postaje.
Ohranjanje in ureditev povezovalnih pešpoti ter ohranjanje oziroma vzpostavljanje novih
drevoredov.
CU/5
Ab, av
OPPN
Območje hotela se ohranja. Najprimernejša namembnost je hotelska dejavnost , centralne
in poslovne dejavnosti ob ureditvi zadostnega števila parkirnih mest. Zelene parkovne
površine v zaledju hotela se ohranja.
Spreminjanje v stanovanjsko dejavnost ni dovoljeno.
Pozidanost območja se ohranja. Dovoljena je izgradnja podzemnih garaž.
Ohranjanje in obnova drevoreda ob Kidričevi cesti.
Ob prenovi preveriti možnost znižanja stavb za vsaj eno etažo, nadvišanja obstoječih stavb
ob prenovi ali rekonstrukciji ni dovoljeno.
CU/6
c
OPPN
Območje Tehnika je območje današnjih parkirišč in poslovnih stavb podjetja Tehnik.
Predvidena je sprememba namembnosti za osrednje centralne, poslovne dejavnosti z
možnostjo umestitve večje trgovine osnovne preskrbe.
OPPN se izdela na podlagi izbrane rešitve javnega natečaja.
SB
ab, av
OPPN
Na območju bivših vojašnic na SZ delu je predvidena izgradnja doma za starejše občane,
varovanih stanovanj in večstanovanjskih objektov.
Ob Partizanski cesti se ob rekonstrukciji ohranja obstoječi drevored.
ZP
c
OPPN
Ureditev parka z otroškim igriščem in manjšim pritličnim objektom BEP do 100m2, kamor
se umeste sanitarije za potrebe parke, manjši gostinski lokal (bife, kavarna..). Ob
Partizanski cesti se ob rekonstrukciji ohranja obstoječi drevored.
CU/7
av, c, bv
OPPN
Na SV območju bivših vojašnic se predvidi umestitev osrednjih mestnih centralnih
dejavnosti (mladinski center, mladinski hotel, knjižnica, otroški vrtec…….)
Ob Partizanski cesti se ob rekonstrukciji ohranja obstoječi drevored, v primeru da to ni
mogoče se ga nadomesti.
SSv/1, 2
av
OPN
Območje stolpnic ob Partizanski cesti se ohranja. Dopolnilne gradnje na območju niso
dovoljene razen urejanja parkirišč (večnivojske garažne hiše z zeleno streho, kjer debelina
humuza omogoča zasaditev grmovnic). Zelene površine na območju stolpnic se ne smejo
zmanjševati. Manjkajoča parkirna mesta zagotoviti ob izgradnji sosednjih območij v novih
37
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA OBJEKTOV
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA OBJEKTOV
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
parkirnih hišah. Posamezne stolpnice in bloke se prenovi v celoti. Zastekljevanje in
zapiranje balkonov, menjava oken mora biti enotna (materiali, barve, oblikovanje in
razdelitve steklenih oziroma polnih površin)
SSv/3
av
OPN
Območje blokovne stanovanjske gradnje z dopolnilnimi dejavnostmi in garažami ob
Partizanski cesti se ohranja. Dopolnilne gradnje na območju niso dovoljene razen urejanja
parkirišč (večnivojsko parkiranje). Zelene površine na območju se ne smejo zmanjševati.
Posamezne bloke se prenovi v celoti. Zastekljevanje in zapiranje balkonov, menjava oken
mora biti enotna (materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma polnih
površin)
Ohranjanje prehodnosti območja za pešce.
ZK
c
OPPN
CDi
av
OPPN
SSea
av
OPN
ŠK 014 KAMNITNIK
Hrib Kamnitnik , ki je nekoliko dvignjen nad Škofjo Loko in predstavlja območje zelenih
površin v osrčju mesta z visoko socialno funkcijo. Na območju se nahaja nekdanje območje
kamnoloma. Na območju sta območji okoljske infrastrukture s področja urejanja voda –
vodno zajetje.
Območje kulturne krajine Kamnitnik.
Območje naravne dediščine. Na gozdnih površinah dopustno gospodarjenje z gozdovi,
gradnja gozdnih cest, grajena gozdna vlaka, gozdna učna pot.
Na območju se ohranja tradicionalno rabo zemljišč, sonaravno se uredi se peš in
kolesarsko povezavo med mestnim središčem in novim stanovanjskim območjem
Kamnitnik.
Ohranja se morfologija naravne vrednote, posegi se omejijo na najmanjšo možno mero.
ZS
OPN
Območje opuščenega kamnoloma se sanira v površine za šport in rekreacijo( plezanje,
lokostrelstvo..).
O
f
OPN
Območji okoljske infrastrukture se varuje skladno z njunim namenom.
ŠK 015 GRAJSKI HRIB
Grajski hrib je kompleks zelenih površin , ki sodijo k grajskemu kompleksu , območje
Loškega gradu. Območje površin nunskih vrtov je neurejeno.
38
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA OBJEKTOV
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA OBJEKTOV
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
TIPOLOGIJA OBJEKTOV
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA OBJEKTOV
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
Značilna je strma brežina, ki se zravna in preide v grajski park – nunske vrtove.
Območje varstva kulturnega spomenika, območje varstva narave – park.
Kompleks Loškega gradu se prenavlja in revitalizira , skupaj z njim nunski vrtovi. Na delu
vrtov se zgradi otroško igrišče, strme zelene površine se ohranja. Del ob Sori se uredi
parkirne površine za potrebe prebivalcev starega mestnega jedra. Oranžerijo se ohranja
kot manjši gostinski lokal.
ZD/1
OPN
Območje kulturne dediščine , v naravi gozd. Ohranja se primarna raba, gospodarjenje z
gozdovi. Dopustna gradnje enostavnih in nezahtevnih kmetijsko-gozdarskih objektov:
gozdne ceste, grajena gozdna vlaka, gozdna učna pot.
ZD/2
OPN
Območje kulturne dediščine , v naravi kmetijska zemljišča. Preprečevanje zaraščanja.
Ohranja se primarna raba. Urejanje pešpoti, postavitev urbane opreme, spominska
obeležja.
PO
c
OPN
Območje parkirnih površin namenjenih prebivalcem starega mestnega jedra. Objekt
oranžerije se ohranja in se prenovi za potrebe gostinske dejavnosti.
CU
c
OPPN
Območje Loškega gradu, kulturni spomenik, obnova skladno z konservatorskimi
smernicami.
ZP
OPN
Območje nunskih vrtov, urejanje vrtov, ureditev otroškega igrišča, urbana oprema.
ŠK 016 STARO MESTNO JEDRO
Območje kulturnega spomenika, historično jedro mesta Škofja Loka. Kulturni spomenik z
lastnostmi urbanističnega spomenika. Izdelan je konservatorski program.
Problemi območja so degradirane površine na območju spomenika (klavnica, območje
Šešir) in urejanje motornega in mirujočega prometa. Čez območje po južnem in vzhodnem
robu poteka državna cesta v Poljansko dolino.
CU/1
j, c
OPPN, veljavni ZN
Območje se prenavlja skladno z konservatorskim programom in veljavnim izvedbenim
aktom.
Veliko pozornost naj se posveti ohranjanju in umeščanju trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, kulturnih , verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. Le preplet raznih
dejavnosti ohranja območje vitalno.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti urejanju brežin Sore. Kjer je to mogoče urediti
dostop do Sore .
Gradnje na poplavnem delu območju se lahko izvaja po predhodno izvedenih omilitvenih
ukrepih.
CU/2
j, c
OPPN
Za območje klavnice je sprejet izvedbeni akt, ki določa časovni okvir za preselitev klavnice
izven območja mestnega jedra. Na tem mestu se zgradi mestna tržnica in peš povezava
39
(brv) z območjem Tehnik in manjše otroško igrišče.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti urejanju brežin Sore. Kjer je to mogoče urediti
dostop do Sore . Na poplavnem območju se možnost gradnje ugotavlja na osnovi izdelane
hidrološko hidravlične študije z določitvijo razredov nevarnosti, na osnovi katerih je mogoče
ugotoviti možnost gradnje.
ukrepih.
PODENOTA
TIPOLOGIJA OBJEKTOV
ŠK 017 BIVŠE KARLOVŠKO PREDMSTJE
SSea
a, b, c
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
OPN
Staro vaško predmestje Škofje Loke z sorazmerno dobro ohranjeno arhitekturno dediščino.
Posamezni spomeniki z značajem urbanistične dediščine, območje arheološke dediščine in
vplivno območje starega mestnega jedra.
Problem odvijanja tranzitnega motornega prometa v Poljansko dolino in mirujoči promet
pomanjkanje parkirišč.
Izgradnja obvoznice (Poljanska obvoznica) bo rešila probleme tranzitnosti območja.
Območje se delno prenovi v smislu prenove objektov posamezne kulturne dediščine z
izdelavo konservatorskih smernic, prenovo komunalne in prometne infrastrukture.
Pri gradnjah je potrebno upoštevati prostorsko integriteto in pričevalnost ter dominantnost
dediščine. Glede oblikovanja se upoštevajo usmeritve za varovana in zavarovana območja
– jedra.
Območje ostaja pretežno stanovanjsko z posameznimi dopolnilnimi dejavnostmi.
Namenjeno predvsem individualni stanovanjski gradnji.
Upoštevanje gradbenih linij.
Na območjih oziroma objektih ki niso varovani kot stavbna dediščina, kot nadomestne
gradnje dovoljeni prostostoječi objekti ali vrstne hiše. Upoštevanje višinskih gabaritov
kvalitetnih objektov na območju, ter tlorisni gabariti, ki naj ne presegajo tlorisne velikosti in
razmerja stranic kvalitetnih objektov na območju.
Oblikovanje objektov naj upošteva oblikovanje fasad stavbne dediščine v razporeditvi oken,
oziroma fasadnih odprtin.
USMERITVE
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
TIPOLOGIJA STAVB
EUP
ŠK 018 KRANCELJ
ZD
OPN
Kulturna krajina Krancelj , vplivno območje spomenika staro mestno jedro, območje
varovanja arheološke dediščine. Ohranja se primarna namenska raba. Preprečevanje
zaraščanja.
Pomembno rekreacijsko območje s kmetijskimi in gozdnimi površinami, ki je krajinsko
degradirano, saj je podvrženo različnim nelegalnim posegom v prostor.
Atraktivno območje za rekreacijo z lepimi razgledi.
Območje se varuje pred nelegalnimi posegi.
Ureditev območja z ureditvijo peš in kolesarskih poti razgledišč, ki naj bodo urejene
sonaravno.
Gradnja objektov za lastne potrebe ni dovoljena. Gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih
objektov: rastlinjaki, kozolci seniki niso dovoljeni. Gradnja čebelnjakov samo na
neizpostavljenih delih, ki niso v vedutnem pasu starega mestnega jedra in gradu.
ŠK 019 ZABRAJDA
a, ac
SSea
40
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
OPN
Manjši zaselek novejših stanovanjskih enodružinskih hiš ob vznožju Kranclja.
Urejeno stanovanjsko naselje, ki se zaradi prostorskih danosti ne širi.
OPIS OBMOČJA
ŠK 020 OB SORI
Območje kmetijskih površin ob Sori in površin vodotoka z obvodnimi površinami. Večji del
območja so poplavne površine in predstavljajo pomembne retencijske površine za
razlivanje visokih voda.
N jugu meji na novo Poljansko obvoznico.
Kulturna krajina Poljanska dolina.
Ob vodotoku se sonaravno uredi peš in kolesarsko stezo.
možnost gradnje.
Na vzhodnem delu območja se ob predhodni izvedbi protipoplavnih ukrepov lahko uredi
površine za avtocamp in površine za šport in rekreacijo.
ZD
OPN, OPPN
možnost gradnje.
ukrepih.Ob vodotoku se sonaravno uredi peš in kolesarsko stezo.Na vzhodnem delu
območja se ob predhodni izvedbi protipoplavnih ukrepov uredi površine za avtocamp in
površine za šport in rekreacijo. Varuje se obstoječi obrežni vegetacijski pas ob Selški Sori,
na predelih brez vegetacijskega pasu pa naj se ga vzpostavi. V brežine in strugo Selške
Sore naj se ne posega. Vse dejavnosti naj se načrtujejo v oddaljenosti min. 15 metrov od
vodotoka.- Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim bolj naravnega
izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih materialov...) Dopustno je oblikovanje piknik
prostorov ob vodotoku.
Obstoječe nogometni igrišče se ohranja.
Do izvedbe protipoplavnih ukrepov se ohranja namenska raba K1, K2, G. Dopustni
pomožni kmetijsko gozdarski objekti: kozolec, poljske poti.
VC
OPN
Ob vodotoku se sonaravno uredi peš in kolesarsko stezo.
Ohranja se obrežna vegetacija in morfologija struge.
ZS
OPN
Manjše območje površin za šport in rekreacijo. Ureditev športnih igrišč, manjši objekt za
sanitarije in garderobo.
O
f
OPN
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
ŠK 021 ŽOLŠČE
Stanovanjsko območje z novejšo enodružinsko stanovanjsko pozidavo ,prostimi
poselitvenimi površinami ter kmetijskimi in gozdnimi površinami.
SSea/2
a, b
OPPN
Proste površine za individualno stanovanjsko gradnjo , ob predhodni ureditvi prometnega
dostopa in ureditvi druge javne gospodarske infrastrukture.
Na območju za individualno stanovanjsko gradnjo urediti potrebne površine za otroško
41
igrišče. Predvidena gostota preb. do 80 preb/ha.
Predvidene ureditve:
ureditev zahodnega roba,
ureditev peš povezav z zelenim zaledjem,
ureditev dostopa iz južne obvoznice,
rob ob predvideni poljanski obvoznici se ustrezno krajinsko uredi
Priporočena tipologija:
Predlaga se stanovanjsko gradnja nižjih oz. srednjih gostot, primerna je gosta nizka
zazidava v obliki prostostoječih individualnih hiš oz. vrstnih hiš.
Priporočena izraba: FSI od 0.4 – 0.5
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
SSea/1
a
OPN
Obstoječa individualna prostostoječa gradnja.
možnost gradnje.
Gradnja na poplavnem območju ni dovoljena brez predhodno izvedenih omilitvenih
ukrepov.
Upoštevanje gradbene meje.
PC
OPN
Prometna navezava za predvideno območje individualne stanovanjske gradnje.
ZD
OPN
Območja se ohranjajo v primarni namenski rabi. Urejanje pešpoti in kolesarskih poti. Na
gozdnih površinah dopustno gospodarjenje z gozdovi, gradnja gozdnih cest, grajena
gozdna vlaka, gozdna učna pot.
ZD/1
OPN
Na območju se ohranja gozd. Na gozdnih površinah dopustno gospodarjenje z gozdovi,
gradnja gozdnih cest, grajena gozdna vlaka, gozdna učna pot.
A
a, ac
OPN
Območje kmetije.
ŠK 022 KOPALIŠČE SORA
Območje vključuje staro kopališče ob Sori pri jezu, športne površine ob sotočju, vodotok ter
kmetijske površine.
Večinoma so to poplavne površine. Na poplavnem območju se možnost gradnje ugotavlja
na osnovi izdelane hidrološko hidravlične študije z določitvijo razredov nevarnosti, na
osnovi katerih je mogoče ugotoviti možnost gradnje.
Območja kulturne dediščine in naravne vrednote.
Obstoječe parkirišče se razširi za potrebe avtobusov in osebnih vozil.
Kmetijske in gozdne površine ostajajo v primarni rabi.
Za zagotavljanje poplavne varnosti poseljenih območij je potrebno izvesti vrsto
protipoplavnih ukrepov (visokovodni zidovi in nasipi, zadrževalniki meteorne vode...)
VC
OPN
Ohranja se obrežna vegetacija in morfologija struge.
ZD
42
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
ohranja se obrežna vegetacija in morfologija struge.
OPN
ZS/1
OPN
možnost gradnje.
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
Znotraj območja se ob upoštevanju predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepov umesti
športna igrišča, prenovi oziroma uredi območje letnega kopališča, preveri možnost
umestitve zimskega bazena. Sprejme se vrsto ukrepov za vzpostavitev in zagotavljanje
ustrezne kakovosti vode Sore in opredeli območje kopalnih voda.
ZS/2
OPN
možnost gradnje.
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
Obstoječe nogometno igrišče se ohranja. Gradnja objektov možna po predhodni ureditvi
protipoplavnih ukrepov.ZD
OPN
ohranja se obrežna vegetacija in morfologija struge , urejanje pešpoti in dostopov do vode.
Na območjih kmetijskih zemljišč se ohranja primarna namenska raba K1.
Gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov samo urejanje poljskih poti.
PO
OPN
možnost gradnje.
Obstoječe parkirišče se razširi in uredi, izvedba protipoplavnih ukrepov.ŠK 023 PUŠTAL
Staro poselitveno območje z pretežno vaškim značajem s Puštalskim gradom in cerkvijo.
Večji del se nahaja v vplivnem območju spomenika kulturne dediščine – Mestno jedro
Škofja Loka.
Del območja ob Sori se nahaja na poplavnem območju. Na poplavnem območju se
možnost gradnje ugotavlja na osnovi izdelane hidrološko hidravlične študije z določitvijo
razredov nevarnosti, na osnovi katerih je mogoče ugotoviti možnost gradnje.
Območje nima možnosti širitve zaradi omejitev v prostoru.
V območju se prenovi vsa gospodarska javna infrastruktura.
Na vplivnem območju spomenika se oblikovanje objektov podreja ohranjanju arhitekturne
dediščine.
Ohranjanje obstoječih gradbenih linij.
Območje Puštalskega gradu in cerkve se celovito prenovi.
možnost gradnje.Na prostih površinah ob letnem kopališču se uredi površine za šport in
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
rekreacijo.
ZS
c
OPN
43
možnost gradnje.
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
Na območju je možna gradnja objektov za šport in rekreacijo po izvedbi predhodnih
omilitvenih protipoplavnih ukrepov v navezavi z letnim kopališčem gradnja zimskega
bazena.
Višina objekta ne sme presegati višine 9,00m.
SSea/1
a,ac
OPN
Na poplavnem delu območja so gradnje možne po izvedbi predhodnih omilitvenih
protipoplavnih ukrepov.
Vplivno območje kulturne dediščine omejitev višine objektov, največ 9,00m , oblikovanje
streh dvokapnice naklon 40 do 45 stopinj rdeča kritina…
Objekti varstva KD,
Upoštevanje gradbene linije.
SSea/2
a,ac
OPN
Vplivno območje kulturnega spomenika omejitev višine objektov, največ 9,00m ,
oblikovanje streh dvokapnice naklon 40 do 45 stopinj rdeča kritina…
Objekti varstva kulturne dediščine.
SSea/3
a,ac
OPN
Upoštevanje obstoječe gradbene meje
CU
c
OPN
Območje Puštalskega gradu, obnova kulturne dediščine po konservatorskem programu.
Umeščanje proizvodnih in obrtnih dejavnosti ni primerno, ohranjanje gradbene linije.
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe ni dovoljena.
CDc
c
OPN
Območje kulturne dediščine.
ŠK 024 SELŠKA SORA CENTER
VC
OPPN
Območje vodotoka in površin neposredno ob vodotoku.
Vplivno območje spomenika Mestno jedro Škofja Loka.
Zelene površine je potrebno ohranjati v največji možni meri.
Kjer je to mogoče naj se vzpostavi stik z vodo, ki je v tem delu popolnoma odrezana od
mesta in potencialnih obiskovalcev.
Pri urejanju brežin, ki se jih ne more urejati sonaravno se uporablja naravne materiale.
ŠK 025 MED KIDRIČEVO CESTO IN SORO
Pretežno stanovanjsko območje individualne stanovanjske gradnje z dopolnilnimi
dejavnostmi in dejavnostmi občinskega in medobčinskega pomena: zdravstveni dom,
bencinska črpalka.
Del območja ob Sori-obstoječe strnjene gradnje se nahaja na poplavnem območju.
44
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
možnost gradnje.
Območje je pozidano.
Na območju ZN Pod Plevno se ohranja obstoječe stanje in se gradnje izvajajo skladno z
določili ZN.
Na območju obstoječih kmetij gradnje izključno za potrebe kmetijske dejavnosti.
Zelene površine ob cesti se ohranja.
Na površinah ob Kidričevi cesti se umešča dopolnilne dejavnosti.
Gradnje in posegi v prostor na tem delu območja so mogoče ob predhodno izvedenih
omilitvenih ukrepih.
Kjer so za to prostorske možnosti, umestitev drevoreda ob Kidričevi cesti.
CDz
c
OPN
Območje zdravstvenega doma se ohranja. Dovoljena gradnja in urejanje podzemnih
parkirišč, garažne hiše za rešitev problema parkiranja.
SSea/1
a,b
OPN
Območje obstoječe enodružinske stanovanjske gradnje.
Ureditev prometnega in komunalnega omrežja.
FSI 0,5
FZ 0,5
FZOP 0,30
SSea/2
a,b
OPN
Ureditev prometnega in komunalnega omrežja.
SSea/3
a,b
OPN
Na območju do izvedbe omilitvenih protipoplavnih ukrepov dovoljene rekonstrukcije,
spremembe namembnosti legalno zgrajenih objektov.
SSes
b
OPPN
Območje obstoječe strnjene enodružinske stanovanjske gradnje.
Območje se ureja skladno z veljavnim ZN.
SK
a,ac
OPN
Objekti kulturne dediščine.
ZD
OPN
Ohranjanje zelenega pasu..
ŠK 026 KAMNITNIK I
Območje stanovanjskih površin z dopolnilnimi dejavnostmi.
Območje obstoječe enostanovanjske in večstanovanjske gradnje.
Območje veljavnega OLN za individualno stanovanjsko gradnjo.
Obsežno območje še nepozidanih prostih površin za stanovanjsko gradnjo .
45
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
EUP
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
EUP
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
Območje kulturne krajine.
SSea/1
a
OPN
Območje obstoječe enodružinske stanovanjske gradnje
SSea/2
a,b
OPPN
Območje se ureja skladno z veljavnim OLN.
SSv/1
av, bv
OPN
Območje obstoječe večstanovanjske stanovanjske gradnje.
BD
a,c
OPPN
Območje bencinskega servisa, trgovskih dejavnosti.
Omejena višina objektov, območje se nahaja v območju varovanja vedute na staro mestno
jedro.
SSes/1
b,c
OPPN
Usmeritve za izdelavo OPPN: pred izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se
preveri obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem otroško varstvo, varstvo
starejših in osnovno šolstvo). Če se izkaže potreba po izgradnji novih kapacitet
posameznih družbenih dejavnosti se te lahko umesti znotraj območja. Dovoljena umestitev
ene dejavnosti.
Možna je fazna pozidava območja, v tem primeru se lahko izdela več OPPN, a je potrebna
predhodna skupna strokovna podlaga v smislu skupnih usmeritev glede reševanja
prometnega napajanja celotnega območja Kamnitnik, oblikovanja peš in kolesarskih
povezav in reševanja komunalne infrastrukture za celotno območje.
Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja, otroškega varstva, osnovnega šolstva in varstva
starejših občanov, še nemoteče spremljajoče storitvene dejavnosti, manjše trgovine za
oskrbo območja in manjši gostinski lokali.
Na območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe vseh starostnih skupin
otrok.Predvidi se lahko otroško igrišče, za potrebe območij SSes/1 in SSes/2 ali samo za
območje SSes/1.
Območje se oblikuje tako, da se znotraj celotnega območja predvidi manjši center z
osrednjimi javnimi površinami.
Pomembnejše dostopne ceste imajo širino vozišča 2,75 m, kolesarske steze in pločnike.
kolesarski promet je lahko na vozišču za motorni promet, če so za to pogoji.
Ob pomembnejših dostopnih cestah je obvezno predvideti enostranski drevored.
Čez območje je potrebno predvideti peš povezave proti območjem zelenih površin (Grič
Kamnitnik, območje Sušce…)
Oblikovanje objektov:
b - objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki ali druge oblike strnjene
individualne gradnje višine do 3 etaže (K), P+1 do P+1+1M
Lega objektov naj poudarjeno sledi topografiji območja (daljše stranice vzporedno s
platnicami).
Na posameznem zaključenem območju naj bo tipologija enostanovanjskih objektov enotna.
Izraba območja :
FSI 0,4.
Znotraj območja je na posamezni gradbeni parceli (parceli namenjeni gradnji za
46
EUP
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
enodružinske objekte dovoljen FSI 0,6, za družbene dejavnosti 0,8. Pozidava območij, ki bi
bile namenjene družbenim dejavnostim pa se oblikuje tudi skladno z normativi posamezne
dejavnosti.
Predvidena gostota pozidave cca 80 – 100 preb/ha
Velikost območja:2,80 ha
Predvideno št. prebivalcev ob predlagani izrabi in gostoti ter tipu pozidave: 250 do 300
prebivalcev.
SSes/2
b,c,a
OPPN
Predvidena podrobnejša namenska raba:
Strnjena enodružinska gradnja. Na delu ob Sušci je možno predvideti prostostoječe
enodružinske objekte.
Faznost pozidave:
Gradnja na območju je možna skupaj z območjem SSes/1 ali v kasnejši fazi, glede na
opremljenost z dopolnilnimi dejavnostmi, kar pomeni, da se potrebne dopolnilne družbene
dejavnosti umešča na območju SSes/1 z upoštevanjm kapacitet za območje SSes/2.
Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se preveri obstoječe kapacitete
družbenih dejavnosti (predvsem otroško varstvo, varstvo starejših in osnovno šolstvo). Če
se izkaže potreba po izgradnji novih kapacitet posameznih družbenih dejavnosti se te lahko
umesti znotraj območja SSes/1.
Dopustne dejavnosti:
Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja, še nemoteče spremljajoče storitvene dejavnosti,
manjše trgovine za oskrbo območja in manjši gostinski lokali.
Na območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe vseh starostnih skupin otrok.
Lahko pa se otroško igrišče zgradi na območju SSes/1 z upoštevanjem potreb območja
SSes/2.
Oblikovanje območja:
Oblikovanje objektov
b - objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki ali druge oblike strnjene
individualne gradnje višine do 3 etaže (K), P+1 do P+1+1M
a - na delu območja ob Sušci . višine do 3 etaže (K), P+1 do P+1+1M
Lega objektov naj poudarjeno sledi topografiji območja (daljše stranice vzporedno s
platnicami).
Na posameznem zaključenem območju naj bo tipologija enostanovanjskih objektov enotna.
Če se ob delu ob Sušci predvidi izgradnja enodružinskih prostostoječih stanovanjskih
objektov morajo biti ti oblikovani skladno z oblikovanjem objektov znotraj posameznega
območja. (nakloni in oblikovanje streh, barve streh, višinski gabariti, oblikovanje gabarita
objekta, barve, …
Izraba območja :
FSI 0,4.
Znotraj območja je na posamezni gradbeni parceli (parceli namenjeni gradnji za
enodružinske objekte strnjene gradnje dovoljen FSI 0,6, za enodružinske prostostoječe
objekte dovoljen FSI 0,4.
Predvidena gostota pozidave cca 80 preb/ha
Predvideno št. Prebivalcev ob predlagani izrabi in gostoti ter tipu pozidave: do 100
47
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
prebivalcev.
SSea/3
a
OPN
Predvidena podrobnejša namenska raba:
Prostostoječa individualna enodružinska gradnja z spremljajočimi dejavnostmi.
Dejavnosti dovoljeno za podrobnejšo namensko rabo SSea.
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
Skladno z določili za podrobnejšo namensko rabo SSea.
Območje se navezuje na obstoječe prometnice, katere je potrebno pri prometnrm urejanju
celotnega območja obravnave navezati na novo prometno omrežje.e
SSv/2
av, bv
OPPN
posameznih družbenih dejavnosti je gradnja na območju dovoljena po zagotovitvi ustreznih
kapacitet.
Faznost pozidave:
Gradnja na območju ob navezavi na obstoječe prometno omrežje ni pogojena z izgradnjo
novega prometnega omrežja na obravnavanem območju.
Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja: nemoteče spremljajoče storitvene dejavnosti v
pritličju.
Na območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe vseh starostnih skupin otrok, če
v bližini oziroma znotraj območja obstoječega OLN Kamnitnik ni umeščenega otroškega
igrišča.
Oblikovanje objektov: tipologija objektov:
av - manjši bloki enake višine , kakršna je predvidena za večstanovanjsko gradnjo na
območju OLN Kamnitnik. Oblikovanje objektov mora biti enotno za celotno območje.
Parkirišča - garaže naj se zgradijo v kletnih etažah.
Lega objektov in oblikovanje objektov naj sledi legi in oblikovanju objektov predvidenih
večstanovanjskih objektov na območju OLN Kamnitnik.
Izraba območja :
FSI do 1.
Velikost območja:2350m2.
Predvideno št. Prebivalcev: do 80 prebivalcev.
Območja ob obstoječi večstanovanjski gradnji na Kamnitniku.
SSv/3
av, bv
OPPN
48
posameznih družbenih dejavnosti je gradnja na območju dovoljena po zagotovitvi ustreznih
kapacitet.
Faznost pozidave:
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
pritličju.
Prometni dostop do območja se lahko uredi preko obstoječih prometnic (Tavčarjeva ulica)
ali pa z predvidene mestne napajalne ceste če se odloči za tovrstno prometno urejanje
območja.
av - manjši podolgovati bloki , lahko dupleksi, višina za eno etažo manjša, kakor obstoječi
večstanovanjski bloki na jugu. Višina objektov se niža od juga proti severu za eno etažo.
Od P+3 do P+2 na severu. Oblikovanje objektov mora biti enotno za celotno območje in
upoštevati oblikovanje obstoječih večstanovanjskih objektov. Parkirišča - garaže naj se
zgradijo v kletnih etažah.
Predvideno št. prebivalcev: do 80 prebivalcev.
SSv/4
av, bv
OPPN
Usmeritve za izdelavo OPPN:
se izkaže potreba po izgradnji novih kapacitet posameznih družbenih dejavnosti je gradnja
na območju dovoljena po zagotovitvi ustreznih kapacitet.
Faznost pozidave:
pritličju.
Prometni dostop do območja se lahko uredi preko obstoječih prometnic (Tavčarjeva ulica)
ali pa z predvidene mestne napajalne ceste če se odloči za tovrstno prometno urejanje
območja.
av - manjši podolgovati bloki , lahko dupleksi, višina za eno etažo manjša, kakor obstoječi
večstanovanjski bloki na jugu. Višina objektov se niža od juga proti severu za eno etažo.
Od P+3 do P+2 na severu. Oblikovanje objektov mora biti enotno za celotno območje in
upoštevati oblikovanje obstoječih večstanovanjskih objektov. Parkirišča - garaže naj se
zgradijo v kletnih etažah.
Predvideno št. Prebivalcev: do 80 prebivalcev.
CU
a,c
OPPN
49
USMERITVE
Za urejanje območja je potrebna izdelava OPPN .
Predvidena podrobnejša namenska raba in dopustne dejavnosti:
centralne dejavnosti (šola, vrtec, dom za starejše po potrebi), oskrbne dejavnosti za
potrebe območja, večstanovanjska gradnja, površine za šport in rekreacijo, parkovne
površine, enostanovanjska strnjena gradnja na robovih območja, otroško igrišče.
se izkaže potreba po izgradnji novih kapacitet posameznih družbenih dejavnosti se te
umesti znotraj območja. Gradnja na območju je dovoljena po zagotovitvi ustreznih kapacitet
družbenih dejavnosti.
Faznost pozidave:
Možna je fazna pozidava območja, v tem primeru se lahko izdela več OPPN, a je potrebna
predhodna skupna strokovna podlaga v smislu skupnih usmeritev glede reševanja
prometnega napajanja celotnega območja Kamnitnik in celotnega območja s podrobnejšo
namensko rabo CU, oblikovanja peš in kolesarskih povezav , reševanje komunalne
infrastrukture za celotno območje in znotraj le tega območja obdelave v posamezni fazi
izvedbe.
Za oblikovanje območja bi bilo potrebno izvesti javni natečaj.
Promet:
Območje se prometno navezuje na novo mestno napajalno cesto, ki se bo navezovala na
predvideni krožišči severne obvoznice. Cesta naj ima vozišča za motorni promet široka
3,00 m, kolesarsko stezo in pločnik.Ob cesti se zasadi vsaj enostranski drevored.
Čez območje poteka peš povezava iz smeri Kamnitnika čez predvideno severno obvoznico
do območja zelenih površin Sušce in Gorajt. Pešpot mora biti povezana s predvideno peš
povezavo čez grič Kamnitnik do Kidričeve ceste.
Na območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe vseh starostnih skupin otrok.
Predvidi se lahko otroško igrišče, za potrebe območij SSes/1 in SSes/2 ali samo območje
SSes/1.
Na območju se oblikuje osrednja javna površina (trg, aleja..) na katero se navezuje
družbene dejavnosti.
Potrebne družbene dejavnosti se naj umesti na jugozahodnem delu območja proti
Kamnitniku. Na ta del se umesti tudi površine za šport in rekreacijo. V primeru izgradnje
osnovne šole na območju se te površine umesti v sklopu površin šole.
Večstanovanjsko gradnjo ali v primeru izgradnja doma za stare varovana stanovanja se
lahko zgradi tudi na tem delu, če ni potrebo za izgradnjo vseh družbenih dejavnosti.
Večstanovanjsko gradnjo se umesti v delu med obvoznico in mestno napajalno cesto.
Vzhodno od mestne napajalne ceste se umesti strnjeno individualno gradnjo.
Oblikovanje objektov
av - manjši podolgovati bloki , lahko dupleksi, višina objektov od P+3 ob obvoznici do P+2
ob mestni napajalni cesti. Oblikovanje objektov mora biti enotno za celotno območje.
Parkirišča - garaže naj se zgradijo v kletnih etažah.
Pritlične etaže ob mestni napajalni cesti naj imajo javni program.
b- območje strnjene individualne gradnje. Lega , oblikovanje in tip strnjene gradnje naj
upošteva izoblikovanost reliefa, osončenost. Višinski gabariti (K)+P+1 največ.
c- oblikovanje objektov družbenih dejavnosti naj bo za celotno območje skladno.
Izraba območja : FSI 0,8 do 1.
Predvidena gostota pozidave na območju individualne gradnje cca 100 preb/ha, na
območju večstanovanjske gradnje pa do 150 preb/ha.
.Območje večstanovanjske gradnje 1,7ha.
Predvideno število prebivalcev do 300 v primeru gradnje stanovanj samo na delu med
obvoznico in mestno napajalno cesto.
Območje strnjene enostanovanjske gradnje 1ha
Predvideno št. prebivalcev: do 100 prebivalcev.
50
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
ZD
OPPN
Za urejanje območja je potrebna izdelava OPPN .
Predvidena podrobnejša namenska raba in dopustne dejavnosti:
Območje zelenih površin, ki obsega najizpostavljenejši del griča Kamnitnik in se povezuje z
hribom Kamnitnik in območjem zelenih površin ob Sušci.
Na območju naj se ohranja obstoječa raba zemljišč in obstoječa drevesna in grmovna
vegetacija.
Preko območja naj se uredijo peš povezovalne poti posameznih območij Kamnitnika kot
celote in povezave z območji na katere meji obravnavano območje.
Pešpoti naj se izvedejo v peščeni površini z potrebno urbano opremo, klopi, koši za smeti,
prostori z razgledom za posedanje. Na območju se lahko uredijo tudi površine za otroško
igrišče ob območju SSv/3.
Promet:
Čez območje ali ob območju je možno speljati primarno mestno napajalno cesto, ki pa naj
bo v primeru prečkanja območja speljana tako, da je na najvišjem delu griča Kamnitnik
vkopana, oziroma je možen nivojski peš prehod čez cesto.
Čez območje poteka peš povezava iz smeri Kamnitnika čez predvideno severno obvoznico
do območja zelenih površin Sušce in Gorajt. Pešpot mora biti povezana s predvideno peš
povezavo čez grič Kamnitnik do Kidričeve ceste.
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
ŠK 027 KAMNITNIK II
SSes
OPPN
Območje večinoma nepozidanih stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji z
dopolnilnimi dejavnostmi za potrebe območja.
Območje obstoječe enodružinske stanovanjske gradnje z predvidenimi širitvami – obstoječi
OLN.
Območje kulturne krajine.
USMERITVE
Območje namenjeno za stanovanja se ohranja kot strateško območje za širitev poselitve.
Območje se bo navezovalo na severno obvoznico.
Na območju naj se predvidi mešana nizka večstanovanjska gradnja ter strnjena
individualna gradnja z dopolnilnimi oskrbnimi in potrebnimi družbenimi dejavnostmi.
Območje se neposredno poveže z območjem pod obvoznico z zelenim pasom nad samo
cesto, kar omogoča povezavo obeh območij za peš in kolesarki promet.
Območje potrebno urediti prehodno za peš promet, kolesarje.
Velikost območja 10, 50 ha
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
EUP
Glede na predlagane tipe pozidave z izrabo območja FSI 0,4 se na območje umesti do 600
prebivalcev.
SSea
A,b
OPPN
Območje obstoječega OLN se zgradi skladno z določili OLN ob upoštevanju koridorja
predvidene Selške obvoznice.
ŠK 028 SUŠCA
ZD
51
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
OPN
Vodotok Sušca skupaj z zelenim koridorjem, poplavnimi ravnicami in predvidenimi
zadrževalniki meteorne vode.
Območje kulturne krajine Kamnitnik, območje naravne vrednote.
Območje se ohranja v sonaravni obliki. Služi urbanemu zaledju z sonaravnimi ureditvami
pasivne rekreacije: pešpoti, kolesarske poti..)
Ohranja se vsa obrežna vegetacija.
Program:
sonaravno urejanje vodotoka,
izgradnja zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami (rastlinski sistemi) za
dodatno čiščenje odpadne meteorne vode s cest in tlakovanih površin
ureditev zadrževanja visoke vode vodotoka z varovanjem retencijskih površin,
ureditev peš povezav z mestom in z zelenim zaledjem preko območja in skozi območje ob
vodotoku,
ureditev več brvi za pešce in kolesarje preko potoka Suha,
ureditev prostora za piknike in druženja.
Zasnova naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v zeleno) ter geomorfološke in
hidrološke značilnosti prostora.
PODENOTA
ŠK 029 POSLOVNA CONA GRENC
Območje obstoječe betonarne SGP Tehnik – poslovno proizvodno območje, območje
prostih, zazidljivih zemljišč.
BD/1
TIPOLOGIJA
e
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
Območje se ureja skladno z veljavnim OPPN.
PODENOTA
BD/2
TIPOLOGIJA
e
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
PODENOTA
Predvidena je izselitev obstoječe dejavnosti in na območje umestiti predvsem posebna
območja (nakupovalni centri), in gospodarsko poslovnih dejavnosti.
Predvideni OPPN. Dovoljene dejavnosti nakupovalnih centrov, poslovne dejavnosti,
bencinska črpalka, in druge dejavnosti, ki sodijo v posebna območja vključno z zabaviščno,
športnimi dejavnostmi, zimski bazen…Upoštevanje koridorja Selške obvoznice.
BD/3
TIPOLOGIJA
e
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
PODENOTA
Predvideni OPPN.
Dovoljene dejavnosti nakupovalnih centrov, poslovne dejavnosti, bencinska črpalka.
BD/4
TIPOLOGIJA
e
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
Poslovno, centralne dejavnosti, klinika za male živali, dvokapnice strmega naklona, višina
P+1.
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
ŠK 030 GORAJTE
ZD
OPN
Nižinski gozd, dobrava z manjšimi vodotoki. Znotraj urejen manjši kompleks za šport in
rekreacijo.
52
PODENOTA
Območje varstva narave.
Čez območje teče več manjših vodotokov, ki se na koncu območja stečejo v potok Sušica.
Čez območje poteka lokalna povezava Škofja Loka-Sv.Duh. Ob tej cesti je nastalo manjše
zaključeno območje individualne stanovanjske gradnje.
Območje služi kot rekreacijsko zaledje Škofje Loke in združenih naselij od Grenca do Form.
Območje se razvija v smislu sonaravno urejenega turistično rekreativnega območja.
Na območju ima urejanje rekreacijske infrastrukture pred izkoriščanjem gozda. Urejanje
peš in kolesarskih poti ter prostočasnih dejavnosti brez posebne infrastrukture.
Ohranjanje gozdnih in kmetijskih površin s primarno rabo. Dopustno gradnje enostavnih in
nezahtevnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki služijo gospodarjenju z gozdom in sicer:
gozdne ceste, grajena gozdna vlaka, gozdna učna pot, poljska pot.
ZS
TIPOLOGIJA
a
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
PODENOTA
Ureditve športno rekreacijskih površin, objekta za garderobe in sanitarije. V obstoječih
objektih dovoljena ureditev dejavnosti za fitnes.
SSea
TIPOLOGIJA
a
USMERITVE
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
Območje obstoječih enostanovanjskih objektov, se ne širi.
OPIS OBMOČJA
ŠK 031 VIRMAŠE, SV.DUH, FORME
Območje podeželskega naselja sestavljeno iz območij posameznih vasi z kmetijskimi
gospodarstvi, ki so zraščene predvsem z individualno stanovanjsko gradnjo. Posamezne
oskrbne in dopolnilne dejavnosti. Predvidena območja za širitev kmetij.
Predvideti je potrebno prečno lokalno prometno povezavo nova napajalna cesta Škofja
Loka – Kranj cesta Sv.Duh Škofja Loka.
Na območju Ajmanovega gradu se ohranja samostan z vrtom.
Območje predvideno za širitev oziroma selitev kmetij na vzhodnem robu območja:
Gradnja objektov za potrebe širitev oziroma selitev kmečkih gospodarstev ali novih kmetij,
prometne in komunalne ureditve,
ureditev povezave s predvideno cesto ob železniški progi,
prometna prehodnost območja oziroma dostopnost kmetijskih površin za potrebe
obstoječih kmetij Priporočena tipologija: Objekti namenjeni kmetijam z upoštevanjem
tipologije obstoječih kmetij na območju
Priporočena izraba: FSI od 0.3 – 0.5
Oblikovanje naj upošteva prostorske danosti .
SB
c
OPN
Na območju Ajmanovega gradu se ohranja samostan z vrtom.
Območje kulturne dediščine.
IK
f, ac, e
OPN
Območje vrtnarskega centra.
SK/1, /2
a,ac,c
OPN
Na prostih zemljiščih umestiti spremljajoče družbene dejavnosti, otroški vrtec, športna
igrišča, otroška igrišča za potrebe območja.
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
53
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
EUP
NAČIN UREJANJA
V obcestnem pasu ceste Kranj-Škofja Loka umeščati dejavnosti z večjim obiskom strank.
Višina objektov največ 11m.
SK/3
a,ac,c
OPN
Upoštevanje območja zelenih površin.
SKk/1,/2,/3,/4
a,ac
OPN
Območja namenjena kmetijam in funkcionalnim območjem posameznih kmetij.
SKk/5
a,ac
OPN
Območja namenjena kmetijam in funkcionalnim območjem posameznih kmetij
Upoštevanje območja zelenih površin.
SKk/6,7
a, ac
OPPN
Gradnja objektov za potrebe širitev oziroma selitev kmečkih gospodarstev ali novih kmetij,
prometne in komunalne ureditve, možna je ureditev povezave s predvideno cesto proti
Kranju.
Ohranjanje prometne prehodnosti območja oziroma dostopnost kmetijskih površin za
potrebe obstoječih kmetij Priporočena tipologija: Objekti namenjeni kmetijam z
upoštevanjem tipologije obstoječih kmetij na območju
Priporočena izraba: FSI od 0.3 – 0.5.
SSea/1
a
OPN
Območja obstoječe enostanovanjske gradnje, dozidave objektov ni dovoljena.
SSes
a,ac
OPPN
Območje se ureja v skladu z veljavnim OLN.
SSea/2
a,ac
OPPN
Območje se ureja v skladu z veljavnim OLN.
ZS
OPN
Ureditev igrišča.
ŠK 032 Selška obvoznica
PC
OPPN
Območje predvidene Selške obvoznice z navezavo na industrijsko cono Trata.
Koridor se ohranja pred pozidavo do izgradnje obvozne ceste z vsemi navezavami na
obstoječe prometno omrežje.
Ureditev peš in kolesarskih povezav z mestom in z zelenim zaledjem vzporedno z novo
cestno povezavo,ureditev prečnih povezav za pešce in kolesarje, ureditev drevoredov na
vsaki strani ceste in varovanjem zelenega zaščitnega pasu (prepoved gradnje)
ZD
OPPN
54
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
Območje predvidene Selške obvoznice z navezavo na industrijsko cono Trata.
Ohranjanje zaščitnih zelenih površin in ohranjanje primarne namenske rabe.
Prepoved gradnje. Koridor se ohranja pred pozidavo do izgradnje obvozne ceste z vsemi
navezavami na obstoječe prometno omrežje.
Ureditev peš in kolesarskih povezav z mestom in z zelenim zaledjem vzporedno z novo
cestno povezavo,ureditev prečnih povezav za pešce in kolesarje, ureditev drevoredov na
vsaki strani ceste in varovanjem zelenega zaščitnega pasu
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
ŠK 033 GRENC
Pretežno stanovanjsko območje s prevladujočo stanovanjsko gradnjo. Na območju se
nahaja nekaj območij večinoma nekdanjih kmetijskih gospodarstev.
Na območju se nahaja Loška Komunala in trgovski objekt.
Območje Komunale se nameni trgovsko poslovni dejavnosti.
Na območju prevladujoče stanovanjske gradnje se le ta ohranja, možna dopolnilna gradnja
za stanovanja z spremljajočimi dopustnimi dejavnostmi.
Na območju kmetijskih gospodarstev gradnja v skladu z podrobno namensko rabo.
Ob Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored.
SSea
TIPOLOGIJA
a, ac
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
PODENOTA
Umestitev drevoreda ob Kidričevi cesti. Ob Kidričevi cesti umestitev objektov z dopolnilnimi,
poslovnimi dejavnostmi z večjim obiskom strank.
SK
TIPOLOGIJA
a, ac
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
Umestitev drevoreda
PODENOTA
CU/1
TIPOLOGIJA
a,c
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
PODENOTA
Predviden OPPN. Višina objektov maksimalno P+1+Po. Objekti so lahko podkleteni.
Usmeritve za oblikovanje strehe – upoštevajo se usmeritve za SSea. Dovoljena pozidanost
30%, FSI 0,6, FZOP 0,35. umestitev drevoreda ob rekonstrukciji Kidričeve ceste.
Na območju niso dopustni bencinski servisi. Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP
CU/2
TIPOLOGIJA
a,c
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
Višina objektov maksimalno P+1+Po ali maksimalno 10m. Objekti so lahko podkleteni.
Dovoljena pozidanost 30%, FSI 0,6, FZOP 0,35. Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji
Kidričeve ceste.
Na območju niso dopustni bencinski servisi.
OPIS OBMOČJA
ŠK 034 FRANKOVO IN HAFNERJEVO NASELJE
Območje starejše načrtno zgrajene soseske eno in večstanovanjske gradnje z dopolnilnimi
oskrbnimi in družbenimi dejavnostmi.
Gostota območja je visoka in povečevanje ni dopustno. Nujno je ohranjanje obstoječih
nepozidanih zelenih površin.
Povečevanje parkirnih površin na račun zelenih ni sprejemljivo. Smiselno je reševanje
problema pomanjkanja parkirnih mest v podzemnih in več nivojskih garažah.
SSv
av, bv
USMERITVE
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
55
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPN
Gostota območja je visoka in povečevanje ni dopustno. Nujno je ohranjanje obstoječih
nepozidanih zelenih površin.
Povečevanje parkirnih površin na račun zelenih ni sprejemljivo. Smiselno je reševanje
problema pomanjkanja parkirnih mest v podzemnih in več nivojskih garažah.
Posamezne stolpnice in bloke ter nize blokov se prenovi v celoti. Zastekljevanje in
zapiranje balkonov, menjava oken mora biti enotna (materiali, barve, oblikovanje in
razdelitve steklenih oziroma polnih površin.
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
SSes
a,b
OPN
stanovanjskih enot, a ne ob dostopni cesti, praviloma na vrtni strani.
Na območjih individualne gradnje z dopolnilnimi dejavnostmi ni dovoljeno preseganje
dopustne pozidanosti, z zagotovitvijo potrebnih zelenih površin glede na podrobno
namensko rabo.
Povečevanje enot za gradnjo novih stanovanjskih enot in dejavnosti, ki na območju niso
dopustne, ni dovoljeno.
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
SSea
a, ac
OPN
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
K1
OPN
Zeleni pas med cesto in stanovanjskim območjem. Gradnja enostavnih in nezahtevnih
kmetijsko gozdarskih objektov ni dovoljena.
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
ŠK 035 CČN
O
OPN
Območje centralne čistilne naprave.
Poplavno območje.
Predvidene manjše širitve. Pri načrtovanju izgradnje je potrebno izdelati hidrološko
hidravlično analizo prevodnosti vodotoka. Gradnje in ureditve na območju voda ni
dovoljeno (oddaljenost 15 m od vodotoka)
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
ŠK 036 ŠOLSKI KOMPLEKS TRATA
Območje vrtca, osnovne šole, športnih dvoran, manjšega parka, športnih igrišč, obstoječa
RTP postaja in območje kmetije.
CDi
TIPOLOGIJA
c
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
Območje družbenih dejavnosti osnovna šola , vrtec, območje športne dvorane in športnih
igrišč ter manjšega gostinskega objekta do 50m2 BEP..
Obstoječa kmetija se dolgoročno preseli izven območja. Dovoljene prenove, komunalno
urejanje, vzdrževanje objektov.
56
PODENOTA
Na prostih površinah širitve za potrebe športa in rekreacije.
Območje kmetije se ne širi, gradnja objektov za potrebe kmetije v okviru obstoječe
gradbene parcele.dolgoročno se seli izven območja.
E
TIPOLOGIJA
f
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
PODENOTA
Območje razdelilne transformatorske postaje
Območje RTP se ohranja, se ne širi.
ZP
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
Zelene parkovne površine se uredijo kot osrednji park naselja.
Ohranjanje in urejanje obstoječih zelenih površin, urbana oprema.
USMERITVE
PODENOTA
ŠK 037 INDUSTRIJSKA CONA I
Obstoječe zelene površine na delih napram stanovanjskim območjem se ohranjajo zelene
površine, ki se jih uredi kot široke drevesne in grmovne pasove ali z drevjem bogato
porasla parkirišča.
Širitev obstoječih industrijskih objektov proti območjem stanovanjske ni dovoljeno. Na teh
delih se vzpostavi zelene zaščitne pasove ali ozelenjena parkirišča z drevesi.
Na ostalih delih mora povzročitelj hrupa zagotoviti potrebne ukrepe napram stanovanjskim
območjem (primerno oblikovane protihrupne zaščite)
Na delu območja se uredi parkirne površine za potrebe železniške postaje.
Ob novi povezovalni cesti iz novega industrijskega območja se zasadi drevored.
CU/1
TIPOLOGIJA
av,c
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
PODENOTA
Območju stanovanjskih hiš, ki jim ni možno zagotoviti primernih bivalnih pogojev ob
železniški postaji, se spremeni raba za potrebe dejavnosti, ki služijo industrijski coni in
železniški postaji: gostinska, nastanitvena dejavnost, informacijska turistična točka.
CU/2
TIPOLOGIJA
av,c
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
PODENOTA
FSI 0.4.
Višina objektov največ P+1. Na območju niso dopustni bencinski servisi. Velikost trgovskih
stavb do 150 m2 BEP
CU/3
TIPOLOGIJA
av,c
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
PODENOTA
FSI 0,4. Oblikovanje objektov skladno z določili za oblikovanje objektov za podrobnejšo
namensko rabo SSea. Na območju niso dopustni bencinski servisi. Velikost trgovskih stavb
do 150 m2 BEP
IP/1
TIPOLOGIJA
f, av,c
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
Ob Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored oziroma ohranja obstoječi
drevored. Trgovine so dovoljene v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti do 20% BEP na
gradbeni parceli posameznega proizvodnega objekta.
IP/2
PODENOTA
57
TIPOLOGIJA
f, av,c
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
PODENOTA
drevored. Gradnja novih samostojnih trgovskih ali poslovnih objektov namenjenih izključno
pisarniški dejavnosti ni dovoljena. Trgovine in pisarniški prostori so dovoljene v sklopu
osnovne proizvodne dejavnosti
IP/3
TIPOLOGIJA
f, av,c
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
PODENOTA
Ob Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored, oziroma ohranja obstoječi
drevored. Gradnja novih samostojnih trgovskih ali poslovnih objektov namenjenih izključno
pisarniški dejavnosti ni dovoljena. Trgovine in pisarniški prostori so dovoljene v sklopu
osnovne proizvodne dejavnosti
ZD
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
Obstoječe zelene površine na delih napram stanovanjskim območjem se ohranjajo zelene
površine, ki se jih uredi kot široke drevesne in grmovne pasove ali z drevjem bogato
porasla parkirišča.
PODENOTA
IG/ 1
TIPOLOGIJA
f, av,c
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
PODENOTA
Ob Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored. Območje industrije z
dopolnilnimi tovarniškimi trgovinami. Gradnja novih samostojnih trgovskih ali poslovnih
objektov namenjenih izključno pisarniški dejavnosti ni dovoljena. Trgovine in pisarniški
prostori so dovoljene v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti.
IG /2
TIPOLOGIJA
f, av,c
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
PODENOTA
Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Trata kot del ureditvenega območja P1/2,
Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98, 43/03, 21/07)
IG/ 3
TIPOLOGIJA
f, av,c
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
PODENOTA
Gradnja novih samostojnih trgovskih ali poslovnih objektov namenjenih izključno pisarniški
dejavnosti ni dovoljena. Trgovine in pisarniški prostori so dovoljene v sklopu osnovne
proizvodne dejavnosti.
IG /4
TIPOLOGIJA
f, av,c
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
PODENOTA
drevored. Trgovine so dovoljene v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti do 20% BEP na
gradbeni parceli posameznega proizvodnega objekta.
PO/1
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
Ureditev parkirišč, območje podvoza in oblikovanje javne površine nove železniške postaje.
PODENOTA
PO/2
NAČIN UREJANJA
OPPN
58
USMERITVE
Urejanje garaž in parkirišč.
PODENOTA
PC
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
Cesta Industrijska cona Trata III se zgradi skladno z veljavnim OLN.
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
TIPOLOGIJA
ŠK 038 TRATA
Podeželsko naselje, ki se je s enodružinsko stanovanjsko gradnjo razširilo do
industrijskega območja Trata.
Neposredna lokacija stanovanjskega območja ob industriji ter dostop čez železniško progo
sta problematična.
Na delu južno od obstoječega naselja se razprostirajo nepozidana stavbna zemljišča na
delu do industrijskega območja.
SK/1
a, ac
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPN
Z ureditvijo dostopa pod železniško progo se uredi problem prometnega dostopa.
PODENOTA
ZD
TIPOLOGIJA
-
NAČIN UREJANJA
OPN
USMERITVE
Ob predvideni cesti proti vasi Trata se zasadi drevored.
Območje gradbene parcele obstoječega stanovanjskega objekta se ureja skladno z določili
za podrobnejšo namensko rabo SSea.
TIPOLOGIJA
ŠK 039 TERMO INDUSTRIJSKA CONA II
f, av,c
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
I
OPN
Obstoječa proizvodna cona , kjer je locirano podjetje Termo, ki ima neugoden dostop
(nivojsko prečkanje železnice). Na delu južno od železniške postaje se nahaja manjše
območje stanovanjskih objektov z posameznimi dejavnostmi.
Podjetje proizvaja viške toplote, ki bi jih bilo smiselno izkoristiti za ogrevanje stanovanjskih
in industrijskih območij v bližini. Območje je s strani Sorškega polja močno izpostavljeno ,
zato se ob dostopni cesti zasadi drevored in locira z drevjem ozelenjena parkirišča s čimer
se izboljša vizualno podobo mesta iz smeri Sorškega polja.
Na delu, kjer območje meji na obstoječe območje za stanovanja je potrebno urediti
protihrupno bariero, ki naj bo oblikovana vizualno primerno oziroma ozelenjena.
Z ureditvijo dostopa pod železniško progo se uredi problem prometnega dostopa.
USMERITVE
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
ŠK 040 POLJANSKA OBVOZNICA
PC
OLN
Območje predvidene obvozne ceste.
Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek
1078, R1-210, odsek 1110) (Ur. list RS, št. 48/02).
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
ŠK 041 SUŠCA
K1
OPN
Območje kmetijskih zemljišč.
Ohranja se primarna raba.
Zaradi bližine urbanega naselja naj se temu prilagodi način kmetijske rabe na območju.
59
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
ŠK 042 TRAŠKI GRABEN
ZD
OPN
Zeleni pas, območje Traškega grabna.
Zeleni pas Traškega grabna se ohranja. Ščiti vodotok in predstavlja zaščitni pas in vizualno
bariero med naseljem Trata in industrijsko cono.
Program:
sonaravno urejanje vodotoka,
izgradnja zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami (rastlinski sistemi) za
dodatno čiščenje odpadne meteorne vode s cest in tlakovanih površin
možne ureditve brvi za pešce in kolesarje preko potoka
Zasnova naj upošteva geomorfološke in hidrološke značilnosti prostora.
Drevesno živico in grmovje se ohranja..
PC
OPPN
Cesta Industrijska cona Trata III se zgradi skladno z veljavnim OLN.
ŠK 043 ŽELEZNICA
Območje železniške postaje, območje med železniškimi tiri.
Degradirano območje z več delno saniranimi nelegalnimi kopi gramoza.
PŽ
f, c
OPPN
Območje železniške proge Z izgradnjo drugega tira Ljubljana – Jesenice je predvidena
ukinitev zunanjega železniškega tira, ki poteka po zahodnem robu območja.
Območje železniške postaje se uredi, uredi se podvoz in podhod za osebni promet.
Železniška postaja za potnike se prestavi. Uredi se tovorni terminal. Na območju se uredijo
parkirišča P&R
PO1
f
OPN
Na delu območja. nova industrijska cona Trata se uredi parkirišče P&R za osebne
avtomobile.
PO2
f
OPN
Na delu območja severno od nove povezovalne ceste Selška obvoznica se uredi parkirišče
za tovornjake in avtobuse. Na severnem delu ob predvideni cesti se uredi zbirni center za
ločene frakcije komunalnih odpadkov.
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PC
OPN
Ni posebnih PIP.
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
ŠK 044 INDUSTRIJSKA CONA III
Nova industrijska cona vzhodno od Traškega grabna.
Območje se zgradi skladno z določili veljavnih OLN.
Na delih območja , ki jih OLN ne pokriva se ohranja primarna namenska raba.
IP/3,4,5,6
f, av,c
OPPN
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
60
USMERITVE
PODENOTA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
PODENOTA
TIPOLOGIJA
NAČIN UREJANJA
USMERITVE
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
Območje se zgradi skladno z določili veljavnih OLN.
Na delih območja , ki jih OLN ne pokriva se ohranja primarna namenska raba.
PC
OPPN
Območje ceste – cesta se zgradi skladno z OPPN
IP/1,2,7,8,9
f, av,c
OPPN
Območje za industrijsko proizvodnjo, upošteva se odmik in zelene površine Traškega
grabna. Obvezna organizacija prostora je od ceste proti notranjosti:
1. cesta,
2. zeleni pas z drevoredom,
3. vsaj ena vrsta parkiranja (oz. vsaj parkiranje za obiskovalce),
4. poslovni objekt oz. del,
5. proizvodni, skladiščni, storitveni del,
6. manipulativno dvorišče.
Dopustna je ureditev manipulativnega dvorišča oz. površin okrog vseh proizvodnih
objektov.
Parkirna mesta so lahko razporejena tudi kjerkoli na parceli (obvezna pa so ob cesti).
V primeru panoge, ki se ne deli na klasične prostorsko-funkcionalne dele, je dopustna tudi
drugačna ureditev, vendar mora slediti redu: da je na cesto orientiran najbolj reprezentativni
del. Zeleni pas in prva vrsta parkiranja je obvezna tudi za takšne dejavnosti.
Stranice vseh objektov morajo biti vzporedne s severno oz. vzhodno cesto. Stranice
objektov ob
železniški progi so lahko tudi vzporedne z železniško progo.
V primeru, da objekt meji na dve cesti, mora biti orientiran vzporedno z vzhodno cesto.
Najvišja dopustna višina objektov je 20 metrov. Objekti imajo lahko do tri etaže pod nivojem
terena oz. najgloblje do 2 metra nad nivojem talne vode.
Strehe objektov morajo biti ravne oz. z naklonom do 10 stopinj.
Fasade objektov morajo biti oblikovane tako, da vizualno čim manj izstopajo iz krajinske
slike širšega območja. Fasade objektov, ki so daljše kot 50 m, višje kot 7 m ali imajo
površino večjo od 230 m2 morajo biti zasnovane bodisi kot arhitekturno ali vsaj vizualno
členjene ali vsaj delno ozelenjene. Ob robovih občinskih cest je obvezna ozelenitev.
Minimalna širina zelenega pasu je 4 metre. Pas mora teči vzporedno s cestiščem. V tem
pasu mora biti zasajen enojen drevored.
Če je neposredno ob občinski cesti urejeno parkiranje, je dopustno zeleni pas zožiti na
minimalno 2,5 metra širine zelenega pasu, vendar mora biti v tem primeru namesto
vsakega četrtega parkirnega mesta urejena ozelenitev enakih dimenzij, kot sosednja
parkirna mesta. Zeleni pas ob cesti je dopustno prekiniti zaradi uvoza/izvoza.
Na gradbeni parceli poslovne stavbe je potrebno zagotoviti zeleno površino v ne manj kot
polovični tlorisni površini poslovne stavbe in ne manj kot 25% BEP poslovne stavbe brez
kleti.
ŠK 045 INDUSTRIJSKA CONA IV
Predvideno območje za širitev industrijske cone III vzhodno od Traškega grabna.
IP
TIPOLOGIJA
f, av,c
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
Območje se zgradi skladno z določili OPPN.
Na delu območja ob Traškem grabnu je predvidena povezovalna cesta med industrijsko
cono III in Ljubljansko cesto.
Ureditev širokega zelenega zaščitnega pasu (vizualne bariere) na robovih območja, kjer je
možno organizirati »zelena« parkirišča.
Priporočena tipologija:
Objekti namenjeni proizvodnji.
Na robovih območja je obvezno vzpostavljanje zelenih zaščitnih pasov vegetacije.
ŠK 046 POKOPALIŠČE
61
OPIS OBMOČJA
PODENOTA
Območje obstoječega pokopališča s predvidenimi funkcionalnimi površinami.
ZK
TIPOLOGIJA
c
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
PODENOTA
Območje pokopališča s širitvami se ureja skladno z določili veljavnega OLN. Pokopališče
omogoča vse vrste pokopov (klasični, žarni, območje za posip pepela, skupna grobišča.
Potok , naravna vrednota se v naravni obliki vključuje v strukturo novega dela pokopališča.
PO
NAČIN UREJANJA
OPPN
USMERITVE
Obstoječe parkirišče se razširi z parkiriščem za avtobuse.
Parkirišče se ozeleni vsaj 1 drevo na 4 PM.
Ob vodotoku se zagotovi zeleni varovalni pas, v območje vodotoka se ne posega, ohranja
se morfologijo struge.
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
ŠK 047 KMETIJA
SKk
OPN
Obstoječe kmetijske površine
Območje za preselitev kmetije
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
ŠK 048 IČN
O
OPN
Predvidena industrijska čistilna naprava.
V strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi posegi, razen v delih, kjer je
to nujno potrebno za izvedbo iztokov iz čistilne naprave, zadrževalnega bazena in
razbremenilnika. Tu naj se posegi omejijo na najmanjšo možno mero.
Strugo in brežine vodotoka naj se ne nasipuje ali zasipa z odkopnim in gradbenim
materialom.
Morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oz.
izvajalec del odpelje izven posebnega varstvenega območja.
V obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekavanjem in redčenjem, razen v
delih, kjer je to nujno potrebno za potrebe izvedbe iztokov. Posegi v vegetacijo naj se
omejijo na najmanjšo možno mero. Po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z
avtohtono vegetacijo.
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
ŠK 049 SORŠKO POLJE PRI TRATI
K1
OPN
Ohranja se primarna raba. Vsi posegi, ki bi onemogočali poglede z vasi Trata na Sorško
polje so prepovedani.
EUP
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
ŠK 050OBVOZNA CESTA SELŠKA OBVOZNICA – NOVA IND.CONA
PC
OPPN
Dolgoročno predvidena obvozna cesta, ki bo povezovala podaljšek Selške obvoznice z
novo industrijsko cono in z predvideno novo prometnico proti Kranju.
62

URBANISTIČNI NAČRT ŠKOFJA LOKA

Transcription

Similar documents

Odlok o spremembah in dopolnitvah (OPPN)

OPN Obvestila Za Vodje

OPN Obvestila Za Vodje

Športna dvorana Poden uradne ure: ponedeljek od

Sonaravno urejanje površinskih voda

Dopis KS Trata – prošnja za najem igrišč (PDF, 319 KB)

Program Komunalno ekoLOŠKE liste (PDF, 100KB)

Dragi skavti, spoštovani starši! Letošnja prijavnica izgleda malo

Na podlagi 40 - Občina Turnišče

KORAK VODITELJA - Poverjeništvo za usposabljanje voditeljev

peticija SRP - 05.cdr

Odlok o prostorskem načrtu Občine Dobrovnik I. Uvodne določbe II

Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za