Odlok o prostorskem načrtu Občine Dobrovnik I. Uvodne določbe II

Transcription

Na podlagi 1. odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10, 57/12,
109/12 in 35/13) ter 16. člena Statuta Občine Dobrovnik (Uradni list RS št. 35/07, 2/09 in 66/10) je Občinski svet Občine Dobrov
nik na 23. seji dne 09.07.2013 sprejel
Odlok o prostorskem načrtu
Občine Dobrovnik
I. Uvodne določbe
1. člen
(podlaga za prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbe o prostor
skem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Dobrovnik (v nadaljevanju: prostorski
načrt).
(2) Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ure
ditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Prostorski načrt je podlaga za izdajo dovoljenj za posege
v prostor.
(3) Prostorski načrt je usklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora, oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje Občine Dobrovnik določijo:
- izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
- zasnova prostorskega razvoja občine,
- zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
- usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
- usmeritve za razvoj v krajini,
- usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
- usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,
- koncept prostorskega razvoja naselja Dobrovnik.
(3) V izvedbenem delu prostorskega načrta so po posameznih enotah urejanja prostora določene:
- enote urejanja prostora,
- območja namenske rabe prostora,
- prostorski izvedbeni pogoji,
- območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski
načrt.
(4) Sestavni deli prostorskega načrta so:
- besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški
del, izvedbeni del, končne določbe,
- grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega
dela in grafični prikazi izvedbenega dela,
- priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smerni
ce in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za javnost in okoljsko poročilo.
II. Strateški del prostorskega načrta
1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. člen
(stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Razmere v Občini Dobrovnik ne odstopajo od razmer širšega območja Prekmurja. Območje je izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi
njivskimi površinami in močvirnimi travniki, ki zavzemajo kar 61 % območja občine. Vendar kmetijstvo ni več vodilna gospodarska
panoga, saj se z njim ukvarja le 5 % prebivalstva, neposredno pa v kmetijstvu dela le 2,14 % prebivalstva. V občini so tri naselja, sedež
občine je naselje Dobrovnik, ki zadovoljuje potrebe na lokalnem nivoju. Prebivalstvo v občini upada, indeks staranja se povečuje. V
občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, ki jih želijo zagotoviti v naseljih bivanja.
(2) Območje Občine Dobrovnik je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije, ter zaradi komunalno opremljenih naselij,
kvalitetno bivalno okolje. V zadnjih letih je bilo izboljšanje usmerjeno predvsem v gradnjo infrastrukture za zbiranje in čiščenje
odpadnih voda, katere gradnja je bila v preteklosti zanemarjena. Ostala infrastruktura, kot je: prometna, vodooskrbna in telekomuni
kacijska infrastruktura, so bili izvedeni pred časom po celotnem območju Občine Dobrovnik. Pretežni del lokalnih cest je urejenih,
predvideva se ureditev cest, ki so v fazi odmere in povezujejo območja poselitve. Skoraj vse lokalne ceste in poti v obravnavanem
območju so asfaltirane. To omogoča mobilnost in neposredno povezavo vseh naselij in zaselkov z lokalnimi centri in z občinskimi
središči ter višje kategoriziranimi cestami, ki vodijo v večje centre (Mursko Soboto in Lendavo) in ostala sosednja območja. K
boljši povezanosti s širšim zaledjem in tujino pa prispeva tudi avtocesta, ki poteka južno od občine s priključkom regionalne ceste
Dobrovnik-Turnišče.
(3) Vsa naselja v Občini Dobrovnik so nižinska obcestna naselja, glede na tipologijo imajo vsa še pretežno kmečki značaj, kar
pomeni, da so stanovanjski objekti združeni z gospodarskim delom. Po funkciji so naselja bivalna območja, kmetije so ohranjene v
manjšem številu. Posebna naselja so vinogradniška naselja v gričevnatem delu občine, kjer se nekdaj izrazito vinogradniška območja
spreminjajo v območja stanovanj. Območja družbene infrastrukture so le v lokalnem centru Dobrovnik v centralnem delu naselja.
Javne površine so omejene na rekreacijske in športne površine ter lokalne ceste.
(4) V vseh strnjenih naseljih so še prosta nezazidana zemljišča. Skupna površina cca 19 ha predstavlja v povprečju 11 % površine
naselij. Zaradi neurejenega trga zemljišč, zasebnih zemljišč in še prisotne potrebe po večjih funkcionalnih zemljiščih ob kmetijah ter
zaradi lege v poplavnem območju pa navedena površina ni v celoti primerna za pozidavo.
(5) Občina želi zagotoviti ustrezna zemljišča za dejavnosti, ki bi zagotavljale delovna mesta v domačem kraju. Na južnem delu nase
lja Dobrovnik nastaja večja gospodarska in kmetijsko poslovna cona, v kateri že delujejo kmetijski objekti za vzgojo cvetja, piščančja
farma in bioplinarna, v bližini je tudi nadzemni pridobivalni prostor za gramoz s podeljeno rudarsko pravico.
(6) V občini so podani pogoji za razvoj turizma. Večje turistično območje se razvija ob akumulaciji Bukovniško jezero, kjer so poleg
že razvitega izletniškega turizma zagotovljene dodatne površine za nastanitev in športne površine. Načrtovano je tesnejše sodelova
nje med ponudbo ob jezeru in ponudbo na območju vinorodnih goric, kjer so poudarjene dopolnilne kmetijske dejavnosti.
(7) Na območju občine so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina
po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti
kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt
(OPPN). Za nelegalne kope se predvidijo ustrezni sanacijski ukrepi, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju
specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(8) V zadnjih letih so se obnovile raziskave vrtin termalne vode za gospodarske in turistične namene, izkoriščanje v gospodarske
namene se že izvaja (ogrevanje rastlinjakov). Celotno območje občine sodi v območje raziskovalnega prostora za ogljikovodike in
geotermični energetski vir, za katerega je podeljena rudarska pravica.
4. člen
(možnosti in cilji prostorskega razvoja občine)
(1) V občini je dovolj površin za individualno stanovanjsko gradnjo, zato občina prostorski razvoj naselij usmerja na proste povr
šine znotraj naselij. Zaradi neurejenega trga zemljišč in zaradi potreb po večjih funkcionalnih zemljiščih pri obstoječih kmetijah,
se dopušča tudi razširitev naselij. Za gospodarske dejavnosti so rezervirane površine v gospodarski coni v Dobrovniku, dodatno se
zagotovijo površine za bivanje in dopolnilne turistične dejavnosti v Strehovskih in Dobrovniških goricah.
(2) V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z uporabo geotermalne vode. V občini so tudi možnosti za
razvoj živinoreje, pri čemer se bo širitev in razvoj novih kmetij usmerjala na robove naselij in v odprti prostor.
(3) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja na Bukovniško jezero in z njim povezane vinorodne Strehovske in Dobrovniške gorice
ter na gramoznico, kjer se bodo rekreacijske dejavnosti razvile po končanem izkopu ob predhodni sanaciji.
5. člen
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in go
spodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora
in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se
izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.
(2) V občinskem središču Dobrovnik, ki je urbano naselje na podeželju, se spodbuja razvoj delovnih mest v gospodarski coni in v
kmetijstvu, in s tem se zmanjšuje vsakodnevna delovna migracija.
(3) Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in ra
cionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, z dostopnostjo do družbene javne
infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe z vodo, z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja, ter
z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) V Občini Dobrovnik ni posebnih ogroženih območij, ki bi ovirala prostorski razvoj ali predstavljala oviro za razmeščanje dejav
nosti. Poplavna območja segajo pretežno v odprti prostor. Občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje
prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče, v primeru, da pa to ni mogoče, pa zagotavlja
ustrezne ukrepe.
(5) Razvojne potrebe države so na območju Občine Dobrovnik omejene le na gradnjo daljnovoda 110 kV Murska Sobota-Lendava,
za kar je že sprejet državni prostorski načrt.
6. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Občina Dobrovnik je povezana s sosednjimi občinami Moravske Toplice, Kobilje, Turnišče in Lendava z dobro urejeno cestno
mrežo. Javni potniški promet je med večjimi lokalnimi centri omejen na avtobusne povezave, ki pa so minimalne in se opuščajo.
Delno so s sosednjimi občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih cestah.
(2) Dodatna povezava na prometnem področju je nastala z izgradnjo avtoceste, saj čez občino Dobrovnik poteka tranzitni promet iz
zahodnih občin (Moravskih Toplic, Kobilja) do avtocestnih priključkov v Občini Turnišče. Za boljšo povezanost Občina Dobrovnik
načrtuje dodatne cestne povezave do avtocestnih priključkov.
7. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
Cilji prostorskega razvoja Občine Dobrovnik so :
- zagotoviti delovna mesta v občini in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja. To bo zagotovljeno z razvojem gospodarskih dejavnosti v
razširjeni gospodarski coni v Dobrovniku, z ohranitvijo in širitvijo obstoječih obrtnih dejavnosti, z novimi bivalnimi površinami
in opremljenostjo vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo,
- kmetijsko dejavnost usmerjati v intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem z geotermalno vodo,
- razviti že pričeto turistično dejavnost ob Bukovniškem jezeru in na vseh
območjih ohranjanja narave,
- dopolniti funkcijo lokalnega središče Dobrovnik z razvojem dopolnjujočih centralnih dejavnosti,
sanirati in vzpostaviti zeleni
sistem v naselju,
- ohranjati dopolnilno gradnjo v naseljih; zaradi ohranjanja poselitve, ohranjanja kulturne krajine v krajinskem parku in v demo
grafsko ogroženem območju Goričkega in zaradi ohranjanja kmetijske dejavnosti se ohranja tudi dopolnilna gradnja v Strehovskih in Dobrovniških goricah,
- ohranjati prostorska identiteta naselij, predvsem vinogradniških območji Strehovskih in Dobrovniških goric,
- v skladu z občinskim energetskim konceptom izkoriščati obstoječe energetske potenciale, predvsem geotermalno vodo ter alter
nativne vire energije (biomasa, bioplinarne, sončna energija, energija okolja),
- celostno ohraniti in varovati objekte in območja kulturne dediščine,
- ohranjati biotsko raznovrstnost in ugodno stanje habitatnih tipov v vseh
območjih varstva narave.
2.
Zasnova prostorskega razvoja občine
8. člen
(zasnova prostorskega razvoja občine)
Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz razvojnih potreb, ki temeljijo na obstoječem stanju prostora in na naravnih danostih.
Zasnova prostorskega razvoja določa:
- prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,
- omrežje naselij, z njihovo vlogo in funkcijo,
- temeljne smeri prometnega povezovanja,
- razvojno pomembna območja in
- območje urbanističnega načrta.
(1)
9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
Poselitev se prioritetno usmerja na proste površine znotraj naselij, zaradi racionalne izrabe javne gospodarske infrastrukture
pa tudi na nova območja na robovih. Zaradi ohranitve morfološke strukture obcestnih vinogradniških naselij se omogoči gradnja v
vrzelih. Degradiranih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v občini ni. Uredijo in razširijo se rekreacijska območja v vseh naseljih.
Razširita se romska zaselka v Dobrovniku.
(2) Na področju kmetijstva se spodbuja pridelava pod rastlinjaki z možnostjo uporabe geotermalne vode. Za postavitev rastlinjakov
so primerna vsa zemljišča. Razvoj živinoreje se usmerja na robove naselij in v odprti prostor. Širitev kmetij v naseljih je možna le, če
so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.
(3) V namen razvoja gospodarskih dejavnosti se poveča gospodarska cona v Dobrovniku. Razširi se na južno stran za umestitev do
datnih kmetijskih in turistično rekreativnih dejavnosti. Razširi se tudi območje gramoznice, ki po končani eksploataciji postane športno-rekreacijski center. Manjše območje gospodarskih dejavnosti v Žitkovcih se nameni mirni obrtni, servisni ali trgovski dejavnosti.
(4) Turistične dejavnosti se prioritetno usmerjajo na Bukovniško jezero, v vinorodne gorice ter na vsa območja varstva narave.
(5) Športno-rekreacijske dejavnosti se razvijajo na obstoječi lokaciji ob Bukovniškem jezeru. Po prenehanju izkopa gramoza pa se
športno-rekreacijske dejavnosti usmerjajo tudi na gramoznico, kjer se predhodno izvede sanacija.
10. člen
(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)
(1) Občinsko središče Dobrovnik je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnev
no oskrbo, osnovno izobraževanje, osnovno zdravstveno oskrbo, informiranje in druženje. Ostale družbene funkcije prebivalcem
zagotavljata regijska centra Lendava (13 km) in Murska Sobota (15 km).
(2) Ostala naselja v območju obdelave so funkcijsko manj pomembna. So bivalna strnjena naselja, z vmesnimi kmečkimi gospodar
stvi, vzgojo rastlin pod rastlinjaki ter obrtjo. Tudi posebna naselja v vinorodnih goricah nimajo posebne funkcije, v njih se poleg
gospodarske vinogradniške dejavnosti razvija turistična dejavnost, spreminjajo pa se tudi v stanovanjska območja.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji)
Prometno je občina Dobrovnik navezana na sosednje občine in pomembnejša lokalna središča (Lendavo, Mursko Soboto) preko
državnih cest. Glavne prometne smeri so speljane še do Občine Turnišče, kjer je tudi priključek na avtocesto, ter do Občine Mo
ravske Toplice in Občine Kobilje. S širšim območjem Slovenije in sosednjo Madžarsko je občina posredno povezana z avtocesto.
Načrtovana je dodatna povezava na avtocestni priključek na vzhodni strani naselja Turnišče.
12. člen
(druga razvojno pomembna območja)
V Občini Dobrovnik so območja varstva narave na severnem delu vinorodna območja Strehovskih in Dobrovniških goric, ki so del
Krajinskega parka Goričko. Na južni strani občine pa so ekološko pomembna območja z naravno vrednoto in sicer Dobrovniški
log. Vsa območja varstva narave se prioritetno ohranjajo v obstoječem stanju, ob upoštevanju naravovarstvenih usmeritev se lahko
namenijo za turistične namene.
13. člen
(območje urbanističnega načrta)
Izdelan je urbanistični načrt za naselje Dobrovnik, ki sicer ni urbano središče, je pa lokalno središče, v katerem se v zasnovi pro
storskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi se površine za širitev ter vzpostavi
centralni del naselja. Območje urbanističnega načrta zajema stavbna zemljišča, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje
naselja in zemljišča, ki so predvidena za širitev naselja.
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
14. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Državne ceste v Občini Dobrovnik so regionalne ceste, ki povezujejo Občino Dobrovnik s sosednjimi občinami. Z izgradnjo
avtoceste se je povečal promet po priključni regionalni cesti Dobrovnik-Turnišče, zato je načrtovana rekonstrukcija regionalnih cest
v naselju Dobrovnik. Uredi se pločnik in kolesarska steza. Načrtovana je dodatna cestna povezava ob potoku Ledava s priključkom
na avtocesto v Občini Turnišče.
(2) Občinske ceste so lokalne ceste in javne poti, in povezujejo naselja v občini. Občina načrtuje postopno rekonstrukcijo in
obnovo lokalnih cest.
(3) Turistične pešpoti so v občini urejene, načrtovane so dodatne povezave v območju Dobrovniških in Strehovskih goric, pred
videno je sprotno vzdrževanje.
(4) Kolesarske poti potekajo po javnih cestah, ločenih kolesarskih poti ni. Zaradi porasta prometa na lokalnih in državnih cestah,
ki so posredno ali neposredno povezane z avtocesto, je načrtovana ureditev ločenih kolesarskih poti ob regionalnih in lokalnih
cestah, ter po poljskih poteh izven naselij, ki so tudi turistične in rekreacijske poti.
(5) Javni potniški promet je v upadanju. Občina novih povezav ne načrtuje, po potrebi se vzpostavijo lokalne turistične linije.
(6) Pri načrtovanju novih prometnih površin se le-te umeščajo tako, da pri tem niso prizadete varovane vrednote in substance
kulturne dediščine, ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.
15. člen
(telekomunikacije)
Občina bo na svojem območju spodbujala razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v infor
macijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. Nova omrežja se umešča
izven zavarovanih območij kulturne dediščine.
16. člen
(energetika)
(1) Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene
nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Potrebe bodo preverjene pred izdelavo dokumentacije in na podlagi
programa opremljanja stavbnih zemljišč. Nova omrežja se umešča izven zavarovanih območij kulturne dediščine.
(2) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno
energijo, sončno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov, ki nastajajo na kme
tijskih gospodarstvih.
(3) Plinovod v Občini Dobrovnik še ni zgrajen, zato bo občina spodbujala gradnjo in izvedbo priključkov v vseh naseljih.
(4) Spodbuja se izkoriščanje geotermalne vode. Toplotna energija pridobljena s črpanjem geotermalne vode se bo še naprej
uporabljala predvsem v kmetijstvu in turizmu. Dodatno se bo toplotna energija za ogrevanje objektov proizvajala v bioplinarnah.
(5) Po območju Občine Dobrovnik je vzporedno z Lendavo načrtovan daljnovod 110 kV Murska Sobota-Lendava, za katerega
je sprejet državni prostorski načrt.
(6) Na objekte, ki so zavarovani kot kulturna dediščine, objektov in naprav za izrabo obnovljivih virov energije ni dovoljeno
postavljati. Izjemoma je možna postavitev na notranjih dvoriščih objektov kulturne dediščine, v kolikor je postavitev obdelana
v posebni strokovni podlagi in je k tej strokovni podlagi pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
17. člen
(vodooskrba)
(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire v občini, in spod
buja varčna in smotrna raba pitne vode.
(2) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno
pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(3) Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen
tudi Občina Dobrovnik sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja. Nova omrežja se umešča izven zavarovanih
območij kulturne dediščine.
(1)
18. člen
(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)
Zaradi povečanih potreb po vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih odplak, zato je v vseh strnjenih delih naselij
urejeno kompleksno zbiranje in čiščenje, v razpršeni poselitvi pa se bo čiščenje izvajalo z individualnimi sistemi. Po potrebi se
poveča centralna čistilna naprava v Dobrovniku.
(2) Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla
na ožji lokaciji ali se preko zadrževalnikov spelje v površinske odvodnike (potoke).
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda se izvaja v skladu s predpisi o varstvu voda in s predpisi s
področja varstva okolja.
19. člen
(odpadki)
Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru, ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Pred
vsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
20. člen
(vodno gospodarstvo)
(1) Po Občini Dobrovnik teče potok Ledava, ki je vodotok 1. reda in Bukovniški potok, ki je vodotok 2. reda ter ostali manjši
potoki. Vodne površine so še gramoznice in akumulacija Bukovniško jezero. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter
krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upoštevajo naravni procesi. Na poplavnih, erozij
skih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2) Na področju vodnega gospodarstva občina ne načrtuje večjih posegov, saj so vsi vodotoki v pristojnosti države. Načrtovana je
sanacija brežine Bukovniškega potoka v naselju Dobrovnik in v območju turističnega območja ob Bukovniškem jezeru.
4. Določitev okvirnih območij naselij
21. člen
(določitev območij naselij)
(1) Naselja v Občini Dobrovnik so vsa strnjena naselja Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci ter strnjena obcestna vinogradniška
naselja v Dobrovniških, Strehovskih in Žitkovskih goricah.
(2) Posebnih območji razpršene gradnje v občini ni. Posamezni objekti razpršene gradnje v območju Dobrovniških in Strehovskih goric, ki mejijo na naselje se vključijo v naselje, ostali pa se prikažejo kot stavbno zemljišče v razpršeni poselitvi ali kot
fundus brez stavbnega zemljišča.
5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
22. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
V nižinskem delu občine ni pojava razpršene poselitve. Evidentni so le redki posamični objekti izven strnjenih delov naselij,
zgrajeni pred letom 1967. Tudi v Dobrovniških in Strehovskih goricah se poleg strnjenih slemenskih obcestnih zaselkov pojavljajo
posamični objekti ali manjše skupine v večjih vrzelih. Nekateri se lahko z dopolnilno gradnjo povežejo z naselji oziroma zaselki,
ostali posamični objekti pa se glede na leto izgradnje opredelijo kot del razpršene poselitve ali pa se prikažejo kot zemljišče pod
stavbo (fundus). Območja razpršene poselitve so v Občini Dobrovnik le v Strehovskih in Dobrovniških goricah.
6.
Usmeritve za prostorski razvoj občine
6.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
23. člen
(usmeritve za razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. Pri tem imata notranji razvoj in prenova prednost pred širitvijo.
(2) Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v vrzelih ob krajevnih cestah v vseh naseljih. Gradnja
stanovanjskih objektov v liniji gospodarskih objektov v notranjosti parcel ni možna. Proste vrzeli so pretežno namenjene za
gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ter objektov za dopolnilne servisne in obrtne delavnice. V naselju Dobrovnik je v cen
tralnem delu naselja možna tudi gradnja javnih in večstanovanjskih objektov.
(3) V naseljih ni degradiranih površin, prenova je omejena le na večjo izkoriščenost nepozidanih površin in prenovo gospodarske
javne infrastrukture. Nepozidana zemljišča so predvsem v lokalnem središču, kjer sta dve nepozidani območji, kjer zaradi še
ohranjene kmetijske dejavnosti ni interesa za gradnjo stanovanjskih objektov.
(4) Širitev naselij za stanovanjsko gradnjo je omejena na posamične parcele v zasebni lasti na robovih naselij in v nepozidanih
vrzelih, ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste. Razširi se
romski zaselek v Dobrovniku, ki se opredeli kot samostojni zaselek.
(5) Občina dopušča tudi širitve vinogradniških naselij, ki se mestoma spreminjajo v stanovanjska območja. S tem se racionalneje
izkoristi že zgrajena gospodarska javna infrastruktura, ohranja se vinogradniška dejavnost in s tem povezane dopolnilne in turi
stične dejavnosti.
24. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti)
(1) Razvoj gospodarskih dejavnosti je vezan na interes posameznih investitorjev, zato občina načrtuje širitev gospodarske cone
v Dobrovniku, v kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti, prednostno pa so zemljišča namenjena kmetijski proizvodnji pod
rastlinjaki. Manjša gospodarska cona v Žitkovcih je namenjena obrtni, servisni in trgovski dejavnosti.
(2) V odprtem prostoru je načrtovan razvoj kmetijskih dejavnosti z možnostjo postavitve rastlinjakov ter razvoja turističnih
dejavnosti, ki so vezane na danosti v prostoru, npr. ob Bukovniškem jezeru. Izven poselitvenih območij je gradnja možna, kadar
gre za gradnjo objektov, ki služijo potrebam kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanju voda, potrebam športa in rekreacije,
pridobivanju energije in izkoriščanju drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambi, varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami in potrebam javne gospodarske infrastrukture. Pri tem je treba upoštevati javno korist in
možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na
okolje, ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti in kakovosti naravnih virov. Gradnja prav tako ne sme ovirati osnovne rabe na
menskih površin.
(3) Centralne dejavnosti se razvijajo le v lokalnem centru, kjer se za morebitne širitve zagotovijo dodatna zemljišča na severni
strani naselja.
25. člen
(ohranjanje razpršene poselitve)
Razpršena poselitev je v Občini Dobrovnik omejena na posamične objekte izven strnjenih naselij v vinorodnem območju Strehovskih in Dobrovniških goric, ki se ohranjajo kot obstoječe stanje stavbnih zemljišč ob lokalni infrastrukturi.
26. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Pri vseh naseljih, njihovih strnjenih delih in naseljih v vinorodnih goricah se pri notranji prenovi in pri širitvah upošteva
obstoječa morfologija naselja. Predvsem je to obcestna pozidava z obcestno gradbeno linijo, značilno razporeditvijo objektov
(stanovanjski del ob cesti, pomožni objekti v notranjosti parcele). Nove širitve so načrtovane vzdolž obstoječih vaških ulic, ob
katerih je tudi zgrajena gospodarska javna infrastruktura, v vinorodnih goricah pa ob obstoječih cestah, kjer se prav tako nada
ljuje obcestna oblika naselij.
(2) V vseh naseljih, vključno z naseljem Dobrovnik, se upoštevajo tudi značilnosti prekmurske arhitekturne tipike, predvsem
so to nižji gabariti (tudi pri javnih objektih), enakostranične dvokapne strehe z napušči, opečna kritina, svetli fasadni opleski,
itd.
6.2. Usmeritve za razvoj v krajini
27. člen
(razvojna območja na temelju naravnih virov)
(1) Razvoj v krajini se usmerja v ohranjanje in razvoj naravnih potencialov. V Občini Dobrovnik so to predvsem kmetijska ze
mljišča. Na kmetijskih zemljiščih se spodbuja intenzivna pridelava cvetja, vrtnin in poljščin z možnostjo uporabe geotermalne
vode za ogrevanje in namakanje. Poleg že izvedenih hidromelioracij so predvidene dodatne kmetijske operacije na preostalih
zemljiščih, na celotnem območju občine pa tudi zložba kmetijskih zemljišč (komasacije).
(2) Na področju gozdarstva se ohranja gospodarska in ekološka funkcija gozdov, ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na
mešanih območjih. Gozdove se ohranja v obstoječem stanju.
(3) Turistično območje je ob Bukovniškem jezeru, kjer so že definirane posamezne ureditve. Gramoznica na južnem delu
občine se po izvedenem izkopu in sanaciji ter z izgradnjo pripadajočih površin in objektov opredeli kot športno-rekreacijsko
območje.
(4) V vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja kot zelena igrišča s pripadajočimi objekti. Osrednja športno-rekreacijska površina je v občinskem središču ob šoli. Ob vseh igriščih je načrtovana dodatna komunalna oprema. Večja športno-rekreacijska območja se razvijajo na obeh vodnih površinah: ob Bukovniškem jezeru in na gramoznici.
(5) Na območju občine Dobrovnik je podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine za delujočo
gramoznico na južni strani naselja Dobrovnik. Zaradi izkazanega interesa za dodatno raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih
surovin je občina opredelila dodatna območja kot območja mineralnih surovin v neposredni bližini obstoječe gramoznice. Za
namen izkoriščanja mineralnih surovin se izdela občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
28. člen
(posebna razvojna območja)
(1) Posebno območje, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajin
skih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti, so gričevnate Dobrovniške, Strehovske in Žitkovske gorice, ki so v Krajinskem
parku Goričko. Na vseh območjih se ob upoštevanju varstvenih pogojev spodbuja nadaljnji razvoj vinogradništva in kmetijskih
dopolnilnih in turističnih dejavnosti. V Strehovskih goricah se z ohranitvijo in širitvijo poselitve spodbujajo rekreativne in
turistične dejavnosti v povezavi z Bukovniškim jezerom.
(2) V ostalih območjih varstva narave in v celotnem odprtem prostoru občine se z načrtovanjem prostorskih ureditev v kra
jini in pri izvajanju kmetijske dejavnosti zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje vseh krajinskih struktur, ki so pomembne za
ohranjanje biotske raznovrstnosti, ohranja se ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogro
ženih vrst. Ohranjajo in ponovno se vzpostavijo »obmejki«, živice in gozdni otoki. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in
stabilnost gozdnih ekosistemov, ohranjajo se gozdne površine na kmetijskih območjih. Ohranja se tudi priobalni pas vodoto
kov in vodnih površin. Na območjih, ki imajo po predpisih ohranjanja narave poseben status (zavarovana območja, posebna
varstvena območja - območja Natura 2000), se komasacije in agromelioracije načrtujejo in izvajajo na podlagi prostorskih
izvedbenih načrtov in v soglasju pristojnega zavoda za varstvo narave.
(3) Pri zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se
usmerjajo tako, da se ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ki predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.
29. člen
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za
obrambo)
(1) Poplavna območja so v Občini Dobrovnik ob Bukovniškem potoku in na južnem delu občine ob Ledavi. V poplavnih
območjih niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Poplavna območja so zunaj naselij
in so po namenski rabi kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvi
deni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven
območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. V izvedbenem delu prostorskega načrta se na poplavnih območjih prepovejo
vse dejavnosti in vsi posege, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja. Dovoljeni bodo le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo
iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanja voda in vodnega režima oziroma se z
njimi zagotovijo izravnalni ukrepi. Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja se njihova ponovna vzpostavi
tev, če je to mogoče. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena
poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(2) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju gospodarske cone v Dobrov
niku. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj
prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora
živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost 14 km).
Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so ob šoli v Dobrovniku.
(3) V Občini Dobrovnik ni posebnih požarno ogroženih območij, razen posamičnih proizvodnih obratov v gospodarski coni
(npr. bioplinarna). V vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. V iz
vedbenem delu akta se upoštevajo ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa zakonodaja o varstvu pred požarom. Zagotovlje
ni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine
za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.
(4) Gričevnato območje občine je v območju zahtevnejših zaščitnih ukrepov zaradi erozije in plazov, zato se pri načrtovanju
prostorskih ureditev upoštevajo varstveni ukrepi oziroma se izogne načrtovanju ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo
erozijo in plazenje.
(5) Območje Občine Dobrovnik je v območju VII. stopnje potresne varnosti oziroma v območju z najnižjim projektnim pospe
škom tal, to je 0.100 [g], kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.
(6) V Občini Dobrovnik ni območij za potrebe obrambe.
6.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
30. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Dobrovnik, dopolnjena z no
vimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča in vodna zemljišča.
(2) Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter
območjih razpršene poselitve. Stavbna zemljišča se delijo na območja podrobne namenske rabe glede na pretežnost rabe. Pri
tem se upoštevajo naslednje usmeritve:
- vsa naselja, razen osrednjega dela naselja Dobrovnik, se opredelijo kot podeželska naselja z možnostjo ohranitve kmetijske
dejavnosti,
- osrednji del naselja Dobrovnik od šole do občinske zgradbe se opredeli kot urbani center z mešano centralno in stanovanj
sko funkcijo,
- območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti v naselju Dobrovnik se opredelijo kot stanovanjska območja z
možnostjo umestitve pripadajočih servisnih in obrtnih dejavnosti,
- proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo v gospodarsko cono v Dobrovniku.
(3) Kmetijska zemljišča z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom pokrivajo v Občini Dobrovnik kar 61 % celotnega
območja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih načrtuje kmetijske operacije za izboljšanje kvalitete in zložbo zemljišč kot
posledico reorganizacije kmetij. Spodbuja se tudi usmeritev posameznih kmetijskih gospodarstev in njihovo povečanje ob
upoštevanju prostorskih in okoljskih pogojev glede odmikov od stanovanjskih in drugih občutljivih območij.
(4) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno
funkcijo. Gozdovi so povzeti iz prostorskih sestavin planov Občine Dobrovnik in podatkov o gozdovih pristojnega zavoda
za gozdove. Večje strnjene gozdne površine so gozdovi ob Bukovniškem jezeru na severni strani občine in Dobrovniški log
na južni strani. V gozdovih se ohranja ekološka, socialna in proizvodna funkcija, ohranjajo pa se tudi vse gozdne površine v
kmetijski krajini: zaplate, obmejki, biokoridorji.
(5) Vodna zemljišča se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo
varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
6.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
31. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo
namensko rabo. Enote urejanja se določijo glede na značilnosti prostora.
(2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upoštevajo značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi
individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih - stanovanjski del ob
cesti, gospodarski del in pritikline v notranjosti parcele.
(3) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in naravovarstvena obmo
čja.
(4) Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilna obstoječa parcelacija in tipologija zazidave ter lastniška struktura
zemljišč.
(5) Na vseh območjih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur
v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki, ipd). Na teh območjih je v izvedbenem delu prostorskega
načrta zapisan tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in
dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.
32. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v naselju Dobrovnik)
(1) Ohranja se temeljna struktura naselja, to je strnjena obcestna pozidava. V naselju se vzpostavi dodaten ulični sistem, vse
dovozne ceste in ulice se formirajo tako, da je omogočena dopolnilna gradnja ob ulicah. Objekti se gradijo v ulični gradbeni
liniji, pri čemer se upošteva značilna zaporednost: stanovanjske in javne objekte se gradi ob cesti, gospodarske pomožne
objekte pa v notranjosti parcele.
(2) Ker je naselje pretežno namenjeno individualni stanovanjski gradnji, se omeji višinska gabarita: višina objektov ne sme
presegati dveh stanovanjskih etaž nad terenom. Višje objekte se lahko gradi le v urbanem centru. V urbanem centru se objekte
kombinira z javnimi funkcijami (lokali), v tem delu je možna tudi gradnja večstanovanjskih objektov (blokovska gradnja).
(3) V gospodarski coni je možno svobodnejše oblikovanje objektov, saj je to pogojeno z namembnostjo in velikostjo posame
znega objekta ali naprave. Nepozidana območja med objekti se v največji možni meri ozelenijo. Ozeleni se tudi celoten rob
gospodarske cone.
(4) Vse zelene in javne površine se povežejo v zeleni sistem naselja.
13
II. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Določitev enot urejanja prostora in podrobne namenske rabe zemljišč
33.
člen
(enote urejanja prostora)
(1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote
urejanja so naselja, zaselki in deli naselij Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci ter ostala območja stavbnih zemljišč, območja režimov
in območja krajine. V prostorski enoti so za posamezne površine določene osnovna in podrobnejša namenska raba prostora in
prostorski izvedbeni pogoji.
(2)
Pregled enot urejanja prostora v občini Dobrovnik:
Naselje
k.o.
Dobrovnik/
Strehovci
Opis enote
Turistično območje
ob Bukovniškem
jezeru
Oznaka
enote
Oznaka
podenote
Šifra in opis podrobnejše namenske rabe
Režimi*
Način
urej.
PIP
v členu
DO 1/1
IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
BT - površine za turizem
ZD - druge urejene zelene površine
PC - površine cest
PO - ostale prometne površine
VC - celinske vode
VI - območja vodne infrastrukture
G - gozdna zemljišča
KD
KP
EPO
NATURA
NV - del
Pp - del
erozija - del
OPPN
53
KP
EPO
NATURA
Pp - del
VVO (3) - del
erozija-del
OPPN
53
CD - druga območja centralnih dejavnosti
KD
KP
EPO
NATURA
erozija
OPPN
53
DO 1
DO 1/2
DO 1/3
Dobrovnik
Lovski dom
DO 2
BC - športni centri
ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport
KP
EPO
NATURA
Dobrovnik
Rastlinjaki ob
vodnem zajetju
DO 3
PC - površine cest
VVO (1,2) - del
Dobrovnik
Stanovanjski del
ob cesti
DO 4
SS - stanovanjske površine
PC - površine cest
KD
37
Dobrovnik
Centralni del
DO 5
CU - osrednje območje centralnih dejavnosti
PC - površine cest
KD
VVO (2) - del
35
Dobrovnik
Vzhodni del naselja
DO 6
SK - površine podeželskega naselja
PC - površine cest
KD
Pp - del
38
Dobrovnik
Osrednji del naselja
DO 7
PC - površine cest
Dobrovnik
Šola z igriščem
DO 8
Dobrovnik
Del naselja ob
pokopališču
DO 9
PC - površine cest
Dobrovnik
Pokopališče
DO 10
ZK - pokopališča
Dobrovnik
Zahodni del naselja
DO 11
PC - površine cest
Dobrovnik
Obrtna cona
DO 12
IG - gospodarska cona
PC - površine cest
Dobrovnik
Zahodni del naselja
DO 13
PC - površine cest
Dobrovnik
Ob potoku
DO 14
PC - površine cest
VC - celinske vode
Dobrovnik
Južni del
DO 15
PC - površine cest
49
OPPN
OPPN
53
53
36
KD
VVO (3) - del
38
47
VVO (3) - del
Pp - del
37
OPPN
Pp - del
HMO - del
Pp - del
Pp - del
53
38
38
38
Naselje
k.o.
Opis enote
Oznaka
enote
Dobrovnik
Kmetijsko zemljišče
Dobrovnik
Dobrovnik
Dobrovnik
Dobrovnik
Oznaka
podenote
Režimi*
DO 16
K1 - najboljša kmetijska zemljišča
K2 - druga kmetijska zemljišča
HMO - del
Vzhodni del
DO 17
PC - površine cest
Čistilna naprava
DO 18
O - območja okoljske infrastrukture
DO 19
IK - površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo
DO 20/1
E - območja energetske infrastrukture
VC - celinske vode
DO 20/2
VC - celinske vode
LN - površine nadzemnega pridobivalnega
prostora
EPO
NV
HMO - del
Širitev rastlinjakov
Kmetijsko poslovna
cona in gramoznica
DO 20
Način
urej.
PIP
v členu
50
38
OPPN
53
HMO - del
OPPN
53
EPO - del
NV - del
HMO - del
Obst.
LN
52
Obst.
LN
52
Dobrovnik
Širitev gramoznice
DO 21
LN - površine nadzemnega pridobivalnega
prostora
EPO
HMO - del
OPPN
53
Dobrovnik
Kmetijski center
DO 22
PC-površine cest
EPO - del
OPPN
53
Dobrovnik
Mešana kmetijska
cona
DO 23
VC - celinske vode
EPO
NV - del
OPPN
53
Dobrovnik
Romski zaselek
DO 24
EPO
NATURA - del
41
Dobrovnik
Zaselek
DO 25
EPO - del
39
39
Dobrovnik
Zaselek
DO 26
KP
EPO
NATURA
Dobrovnik
Vodno zajetje
DO 27
VVO (1,2) - del
46
DO 28
PC - površine cest
EPO - del
41
42
Dobrovnik
Romski zaselek
Dobrovnik
Dobrovniške gorice
DG 1
SP - površine počitniških hiš
KP
EPO
NATURA
erozija - del
Dobrovnik
Dobrovniške gorice
DG 2
KP
EPO
NATURA
erozija
42
KP
EPO
NATURA
erozija
42
SP-površine počitniških hiš
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
erozija
42
KP
EPO
NATURA
erozija
42
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
erozija-del
42
DG 5/1
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
erozija-del
42
DG 5/2
KP
EPO
NATURA
erozija
42
DG 3/1
Dobrovnik
Dobrovniške gorice
DG 3
DG 3/2
DG 3/3
Dobrovnik
Dobrovnik
Dobrovniške gorice
Dobrovniške gorice
DG 4
DG 5
Naselje
k.o.
Dobrovnik
Dobrovnik
Opis enote
Dobrovniške gorice
Dobrovniške gorice
Oznaka
enote
Oznaka
podenote
Režimi*
DG 6/1
KP
EPO
NATURA
43
DG 6/2
KP
EPO
NATURA
42
DG 7/1
KP - del
EPO - del
NATURA - del
VVO (3)
43
DG 7/2
SS - površine počitniških hiš
PC - površine cest
KP
EPO
NATURA
VVO (3) - del
40
DG 7/3
KD
KP - del
EPO-del
NATURA - del
42
DG 6
DG 7
Način
urej.
PIP
v členu
Dobrovnik
Dobrovniške gorice
DG 8
KP
EPO
NATURA
42
Dobrovnik
Dobrovniške gorice
DG 9
KP - del
EPO - del
NATURA - del
42
Dobrovnik
Dobrovniške gorice
DG 10
KP
EPO
NATURA
42
Dobrovnik
Dobrovniške gorice
DG 11
KP
EPO
NATURA
42
Dobrovnik
Dobrovniške gorice
DG 12
KP
EPO
NATURA
42
Dobrovnik
Vodohran v goricah
DG 13
KP
EPO
NATURA
erozija
46
Dobrovnik
Turistična kmetija
DG 14
BT- površine za turizem
KP
EPO
NATURA
Dobrovnik
Turistična kmetija
DG 15
KP
EPO
NATURA
erozija - del
42
Dobrovnik
Dobrovniške gorice
DG 16
KP
EPO
NATURA
42
Strehovci
Naselje
ST 1
PC - površine cest
VVO (2) - del
Pp - del
HMO - del
38
Strehovci
Pokopališče
ST 2
ZK - pokopališča
KP
EPO
NATURA
47
Strehovci
Turistično počiva
lišče
ST 3
KP
EPO
NATURA
45
KD
KP - del
EPO - del
NATURA - del
VVO (2,3) - del
39
49
Strehovci
Zaselek ob cesti
ST 4
PC - površine cest
Strehovci
Gozdarska hiša
ST 5
KP
EPO
NATURA
erozija
Strehovci
Kmetija
ST 6
Pm - del
Pp - del
HMO
OPPN
OPPN
53
53
Naselje
k.o.
Strehovci
Strehovci
Opis enote
Oznaka
enote
Med cesto in nase
ljem Strehovci
Vodno zajetje
Strehovci
Oznaka
podenote
Strehovci
Strehovci
Strehovske gorice
Strehovske gorice
Strehovske gorice
PIP
v členu
Režimi*
ST 7
PC - površine cest
KP - del
EPO - del
NATURA - del
50
ST 8
VVO (1,2) - del
46
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
42
SG 1/2
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
42
SG 1/3
KD
KP
EPO
NATURA
42
KP
EPO
NATURA
erozija - del
42
KD
KP
EPO
NATURA
erozija
44
42
SG 1/1
Strehovci
Način
urej.
SG 1
SG 2
SG 3
Strehovci
Strehovske gorice
SG 4
KD
KP
EPO
NATURA
erozija - del
Strehovci
Strehovske gorice
SG 5
KP
EPO
NATURA
44
Žitkovci
Naselje
ŽI 1
KD
38
Žitkovci
Žitkovske gorice
Riganoc
ŽI 2
KP
EPO
NATURA
42
Žitkovci
Pokopališče
ŽI 3
ZK - pokopališča
Žitkovci
Kmetijski center
ŽI 4
Žitkovci
Karavla
ŽI 5
49
ŽI 6
BC - športni center
48
Žitkovci
Igrišče
Žitkovci
Hiša ob cesti
ŽI 7
Žitkovci
Rastlinjak
ŽI 8
Žitkovci
Hiša ob cesti
ŽI 9
Žitkovci
Gostišče ob cesti
ŽI 10
Dobrovnik
Krajina
Krajina
Dobrovniški log
Čez Ledavo
Zahodno od gramo
znice do ceste za
Turnišče
47
OPPN
53
40
OPPN
53
40
40
EUP 1
PC - površine cest
VC - celinske vode
KD
EPO
NATURA - del
NV - del
Pp - del
57
EUP 2
PC - površine cest
VC - celinske vode
EPO
NATURA - del
Pp - del
HMO - del
54
PC - površine cest
VC - celinske vode
KD
EPO - del
NATURA - del NV
- del
Pm - del
Ps - del
Pp - del
POPL - del
HMO - del
54
EUP 3
Naselje
k.o.
Krajina
Krajina
Opis enote
Med regionalno
cesto in cesto za
Turnišče
Zahodno od Stre
hovcev pod cesto
Oznaka
enote
Oznaka
podenote
PIP
v členu
Režimi*
PC - površine cest
VC - celinske vode
KD
KP - del
EPO - del
NATURA - del
Pm - del
Pp - del
HMO - del
54
EUP 5/1
PC - površine cest
VVO (2)-del HMO
- del
55
EUP 5/2
PC - površine cest
VVO (2,3) - del
HMO - del
55
EUP 5/3
VVO (3)
HMO - del
55
55
55
EUP 4
EUP 5
Način
urej.
Krajina
Zahodno od Stre
hovcev nad cesto
EUP 6
KD
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
Krajina
Zahodno od Strehovskih goric
EUP 7
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
EUP 8
A - površine razpršene poselitve
KD
KP
EPO
NATURA
VVO (3) - del
Pp - del
erozija - del
EUP 9
A - površine razpršene poselitve
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
55
EUP 10
KP - del
EPO
NATURA - del
VVO (3) - del
56
PC - površine cest
KD
KP
EPO
NATURA
NV - del
erozija - del
57
PC - površine cest
VC - celinske vode
KP - del
EPO - del
NATURA - del
Pp - del
VVO (3) - del
erozija-del
55
EUP 12/2
KP - del
EPO - del
NATURA - del
VVO (3)
55
EUP 12/3
PC - površine cest
VVO (2) - del
55
EUP 13/1
EPO - del
NATURA - del
57
EUP 13/2
KP
EPO
NATURA
57
EUP 13/3
KP
EPO
NATURA
HMO - del
56
Krajina
Krajina
Krajina
Krajina
Strehovske, Dobrovniške
gorice
Dobrovniške gorice
Dobrovniške gorice
Gozd ob Bukovni
škem jezeru
EUP 11
EUP 12/1
Krajina
Krajina
Nad Dobrovnikom
Žitkovska šuma,
Žitkovske gorice v
območju varstva
narave
EUP 12
EUP 13
56
Naselje
k.o.
Opis enote
Oznaka
enote
Krajina
Žitkovska šuma
Krajina
Vzhodni del občine Žitkovci
Oznaka
podenote
Način
urej.
PIP
v členu
Režimi*
EUP 14
KD
57
EUP 15
EPO - del
NATURA - del
HMO - del
54
Krajina
Severno od Dobrov
nika do regionalne
ceste
EUP 16
PC - površine cest
KD
KP - del
EPO - del
NATURA - del
HMO - del
54
Krajina
Ob Žitkovcih do
regionalne ceste
EUP 17
Krajina
Vzhodno od
Dobrovnika pod
regionalno cesto
EUP 18
PC - površine cest
VC - celinske vode
KD
EPO - del
Pp - del
HMO - del
54
EUP 19
VC - celinske vode
KP
EPO
NATURA
Pp - del
erozija - del
56
EPO - del
NATURA - del
NV - del
Pp - del
HMO - del
DPA
EPO - del
NATURA - del
Pp - del
HMO - del
krajina
Med potokom in
goricami
krajina
Koridor
DV M. Sobota- Len
dava
EUP 20DPA
PC - površine cest
Krajina
Med DV in Ledavo
EUP 21
PC - površine cest
VC - celinske vode
Krajina
Med DV in Ledavo
EUP 22
VC - celinske vode
krajina
Koridor
DV M. Sobota- Len
dava
EUP 23DPA
PC - površine cest
VC - celinske vode
54
DPN
51
54
54
POPL - del
DPA
DPN
51
*Kratice v rubriki režimi pomenijo: KD - območja in objekti nepremične kulturne dediščine, KP - Krajinski park Goričko, EPO - eko
loško pomembna območja, NATURA - območja Nature 2000, NV - območja naravnih vrednot, POPL - poplavno območje na podlagi
opozorilne karte poplav (ARSO, januar 2011), Pm - območje majhne nevarnosti, Ps - območje srednje nevarnosti, Pp - območje preostale
nevarnost (Pm, Ps in Pp so razredi poplavne nevarnosti določeni na podlagi elaborata Analiza poplav v Občini Dobrovnik - strokovna
podlaga za OPN), VVO (1,2,3) - vodovarstveni pasovi na občinskem nivoju, erozija - erozijsko ogrožena območja na podlagi SPRS, HMO
- območja hidromelioracij, DPA - območja državnih prostorskih aktov. Celotno območje občine se nahaja na območju raziskovalnega
prostora za nafto, zemeljski plin in geotermične vire.
2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v
posameznih enotah urejanja prostora v naseljih
2.1.
Splošni pogoji na stavbnih zemljiščih
34. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji)
(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo:
- namembnost in vrsto posegov v prostor,
- lego, velikost in oblikovanje objektov,
- parcelacijo,
- priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
- celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb,
- varovanje zdravja ljudi,
- drugo.
(2) V vseh enotah urejanja prostora so na območjih stavbnih zemljišč z oznakami podrobnejše namenske rabe SS, SK, SP, CU, CD,
BC, BT, O, IK in IG, razen če za posamezno območje podrobne namenske rabe ni drugače določeno, dovoljeni naslednji posegi:
• izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,
• sprememba namembnosti objekta,
• vzdrževanje objekta in
• gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
a)
35. člen
(centralni del naselja Dobrovnik)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
V enoti urejanja DO 5 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so namenjena oskrbnim,
storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bi
vanju, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in spremembo
namembnosti ter vzdrževanje teh objektov:
• stanovanjske stavbe:
- enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe;
• nestanovanjske stavbe:
- gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice, stavbe za začasno bivanje),
- upravne in pisarniške stavbe (javna uprava, banke, pošta, zavarovalnica),
- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
- stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, muzeji, knjižnice, stavbe za izobraževanje, zdravstvo, kulturni
spomeniki),
- druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih stavb);
• gradbeno-inženirski objekti:
- objekti transportne infrastrukture: ceste (glavne ceste in regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste),
mostovi, podhodi,
- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, objekti za
črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za toplo vodo, cevovodi za odpadno vodo),
- drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča), drugi gradbeni inže
nirski objekti;
• nezahtevni objekti:
- objekti za lastne potrebe: garaža ali nadstrešek, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti,
- ograje,
- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, objekt za spremljanje stanja okolja,
- spominska obeležja,
- objekti za oglaševanje: stolpi, panoji;
• enostavni objekti:
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico,
enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,
- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekti za odvodnjavanje, objekt javne razsvetljave, varovalne in proti-
hrupne ograje), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distri
bucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti
(vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za
spremljanje stanja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstre
škom, pokriti prireditveni prostor,
- športno igrišče z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, cirkus,
- prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce in ograjeno zunanjo površino), začasna tribuna,
- spominska obeležja na fasadah,
- urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, vodnjak oziroma
okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.
(2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih so dovo
ljeni naslednji posegi:
- tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,
- gradnja kolesarskih in peš površin,
- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dovoljeni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen
objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte ter lega in velikost obstoječih
objektov. Stanovanjski in družbeni objekti se locirajo vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov. Nezahtevni in enostavni
objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele, lahko so samostoječi ali prizidani k osnovni stavbi.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina
najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovijo ustrezna osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih pro
storov ter drugi tehnični pogoji pri vseh sosednjih objektih. Ob glavni ulici velja za objekte zaporedni odmik od parcelne meje, kar
pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave.
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Pri posegih v bližini potokov se upošteva odmik 5,0 m od meje
vodnega zemljišča. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo le na parcelah, kjer je že zgrajen osnovni objekt in za vsa
ko stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežen faktor zazidanosti 0,6.
(4) Spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte
ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom, oziroma poho
dno površino. Namestitev novih velikih reklamnih panojev na fasade ni dovoljena.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Objekti
so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike z eno stranico vzporedno s cesto. Velikost objektov na posamezni parceli ne
sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino
gradbene parcele), ki znaša 0,6.
(2) Višina stanovanjskih objektov je največ tri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, vključno z izkoriščenim podstrešjem. Kota
tal pritličja je na višini 0,30 m nad urejenim terenom (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m). Višina javnih ali mešanih stanovanjsko-poslovnih objektov je prav tako 3 etaže nad terenom, višina objekta pa ne sme presegati višine 9,5 m do kapi oziroma do višine
ravne strehe.
(3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in se jih
šteje v površine za izračun faktorja zazidanosti.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna, kvadratna ali lomljena. Strehe na eno in dvostanovanjskih objektih so praviloma dvoka
pnice v naklonu od 25 do 45 stopinj in s poljubno kritino. Smeri slemen se določijo glede na pretežno smer ob ulici. Na stanovanj
skih objektih ob ulicah so lahko tudi štirikapne ali ravne strehe. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dopustne tudi pri večjih
javnih objektih in na enostavnih ter nezahtevnih objektih. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali
več, oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo
tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti in naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.
(2) Okenske odprtine na fasadah so praviloma pokončne, razporedijo se simetrično. Na uličnih fasadah niso dovoljeni balkoni
izven linije fasade, možne so pokrite terase in balkoni v liniji fasade. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko
in lesom, ni dopustna obdelava s keramiko in plastičnimi oblogami. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki
pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako ali podobno, kot osnovni objekt.
(3) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Ob večstanovanjskih objektih mora biti vsaj
25 % parcele namenjenih za ureditev zelenih površin.
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se
postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob
ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.
d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele
(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali
več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki
služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo
za gradbene parcele.
(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasno
ve ter tipologije zazidave. Zagotavljati se morajo odprte bivalne površine in površine za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, mani
pulativne in intervencijske površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah
so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina
parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Širina novih parcel za samostojne stanovanjske objekte ne sme
biti manjša od 14 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.
(3) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen
v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na javno gospodarsko infrastrukturo
na predmetni parceli.
(4) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:
Dejavnost
Večstanovanjski objekti
Poslovni in javni prostori
Prodajni prostori
Gostišča s prenočišči
Obrt, servisi
Število parkirnih mest (PM) na enoto
1,5 PM na stanovanje
1 PM na 30 m2 neto površine
1 PM na 30 m2 koristne površine
2 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže
1 PM na 2 zaposlena
(5) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javno
sti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Vsi objekti v enoti urejanja se priključijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode s streh in z utrjenih površin se
odvajajo ločeno. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja je enota kulturne dediščine EŠD 2944 in njegovo vplivno območje - cerkev Sv. Jakoba starejšega, ki je spomenik
sakralne dediščine. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnega spomenika Cerkev SV. Jakoba se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen
in materialno substanco kulturnega spomenika. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov,
v vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe. Dovoljeni so le posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških
lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. Pri posegih na objektu in v vplivnem območju se upoštevajo še pogoji iz 60. člena tega
odloka.
(2) Del enote urejanja je v varstvenem območju vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varo
vanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00).
(3) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66. 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.
36. člen
(šola)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja DO 8 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe CD, ki so območja centralnih
dejavnosti namenjena za izobraževanje (šola), dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekon
strukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:
- stavbe splošnega družbenega pomena (za izobraževanje, kulturo, razvedrilo, športne dvorane);
mostovi, podhodi,
črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za toplo vodo, cevovodi za odpadno vodo),
nirski objekti;
- objekti za lastne potrebe: garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti,
- ograje,
- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče,
- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekti za odvodnjavanje, objekt javne razsvetljave, varovalne in proti
hrupne ograje), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distri
bucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti
(vodovodni priključek na kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek),
- začasni objekti: oder z nadstreškom,začasna tribuna,
- urbana oprema: nadkrita čakalnica,
javna
kolesarnica, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, vodnjak oziroma
okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na
drogu javne razsvetljave.
(2) Na območjih zelenih površin, ki so namenjene rekreaciji z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna ureditev in vzdr
ževanje igrišč ter gradnja oziroma postavitev:
• gradbeno-inženirskih objektov:
- objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (igrišča, zelenice, parki);
• nezahtevnih objektov:
- ograje,
• enostavnih objektov:
- pomožni infrastrukturni objekti: objekti javne razsvetljave, nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, komunalni objekti
(vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, ekološki otok),
- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, pokrit prostor - šotor, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, cirkus, zača
sna tribuna,
- vadbeni objekti: igrišča za šport in rekreacijo,
- urbana oprema: montažna sanitarna enota, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča za 20 % sedanje tlorisne površine. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali
lomljene oblike. Višina objektov je največ štiri stanovanjske etaže nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju
kote kleti se upošteva višina talne vode.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so
lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta do
ločeni z linijami obstoječih objektov.
(3) Pri določanju velikosti enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo enostavnih objektov.
(4) Streha na vseh objektih je lahko v poljubnem naklonu ali ravna s poljubno kritino.
(5) Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko se delno obdela v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo.
(6) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma poho
dno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dovoljena.
c) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele
(1) Pri nadaljnjih gradnjah se upošteva faktor izkoriščenosti parcele (razmerje med bruto etažno površino vseh objektov na parceli
in celotno površino parcele), ki znaša 1,6.
(2) V območju se zagotovi predpisano število parkirnih mest glede na število zaposlenih in sicer 1 parkirno mesto na dva zaposlena.
Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Vsi objekti v enoti urejanja se priključijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode s streh in z utrjenih površin se
odvajajo ločeno. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 59., 60. in 73. člena tega Odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.
37. člen
(stanovanjska območja v Dobrovniku)
(1) V enotah urejanja DO 4 in DO 11 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij z oznako podrobnejše
namenske rabe SS, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo
novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:
- gostinske stavbe,
- upravne in pisarniške stavbe,
- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov);
mostovi, podhodi,
- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti,
objekti za
črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za toplo
vodo, cevovodi za odpadno vodo),
nirski objekti;
- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti,
- ograje,
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za
utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak,zbiralnik zakapnico,
- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekt javne razsvetljave), energetski objekti (nizkonapetostno distri
bucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje
jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče,
kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt,
- urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, vodnjak oziroma
okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.
(2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dovoljeni
naslednji posegi:
objekt, oziroma, če s posegom soglaša
upravljavec tega objekta.
(3) Na območju stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustna gradnja po
možnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja.
• gradbeno-inženirski objekti: cevovodi, komunikacijska omrežja in
- elektroenergetski vodi (vodovodi brez pripadajočih objektov, cevovodi za odpadno vodo);
- ograje;
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m2, višine do 3,5 m) zajetje, vrtina ali vodnjak, enoetažni pritlični objekt
(površino do 4 m2, višina do 2 m).
(b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjski in družbeni
objekti se locirajo vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov. Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notra
njost parcele, lahko so samostoječi ali prizidani k osnovni stavbi.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, v vseh enotah velja za vse objekte na eni parceli zaporedni odmik
od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost
obstoječe pozidave. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta, oziroma manj, če
se zagotovijo ustrezna osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter drugi tehnični pogoji pri vseh sosednjih
objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infra
strukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0, lahko
so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
dno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dovoljena.
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Pri
določanju velikosti objektov se upošteva optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in
celotno površino gradbene parcele), ki je 0,4. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopuščajo velikost parcele, faktor
zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov.
(2) Višina stanovanjskih in nestanovanjskih objektov sta dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, pri tem je višina stanovanjske
etaže do 3,0 m. Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju
kote kleti se upošteva višina talne vode.
(3) Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh
objektov in se jih šteje v površine za izračun faktorja zazidanosti.
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna, kvadratna ali lomljena. Strehe so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj in s poljub
no kritino. Smeri slemen se določijo glede na pretežno smer ob ulici. Na stanovanjskih objektih ob ulicah so lahko tudi štirikapne
strehe. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dovoljene pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Strešni napušči pri strehah v
naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in
čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti
oblika in višina strehe.
(2) Okenske odprtine na fasadah so praviloma pokončne, razporedijo se simetrično. Na uličnih fasadah niso dovoljeni balkoni,
možne so pokrite terase in mansarde. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko in lesom, ni dopustna obdelava
s keramiko in plastičnimi oblogami. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo
biti oblikovani in obdelani enako ali podobno, kot osnovni objekt.
(3) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo ureje
no dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati
višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost
in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane
enotno.
(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne za
snove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti odprte bivalne površine in površine za spremljajoče dejavnosti (parkirišča,
manipulativne in intervencijske površine). Ob večstanovanjskih objektih mora biti vsaj 25% parcele namenjene urejanju zelenih po
vršin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto, oziroma
vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne
in požarne odmike med objekti. Širina novih parcel za samostojne stanovanjske objekte ne sme biti manjša od 14 m, razen če gre
za strnjeno zazidavo.
Dejavnost
Stanovanjski objekti
Poslovni prostori (pisarne)
Gostinski objekti
1 PM na 30m2 neto površine
1 PM na 10 sedežev
(4) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javno
sti, se nameni parkiranju vozil invalidnih oseb.
(1) Vsi objekti v enotah urejanja se priključijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode s streh in z utrjenih površin
se odvajajo ločeno.
(2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.
(1) V enoto urejanja DO 4 sega vplivno območje enote kulturne dediščine EŠD 2944 - cerkev Sv. Jakoba starejšega, zato se pri
posegih upoštevajo pogoji iz 60. člena Odloka.
(2) Del enote urejanja DO 11 je v širšem območju vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o
varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 64. člena tega Odloka.
(3) Del enote urejanja DO 11 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju preostale nevarnosti (Pp),
zato se na teh območjih upoštevajo pogoji iz 63. člena tega Odloka.
Za enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.
38. člen
(prostorski izvedbeni pogoji v podeželskih naseljih)
(1) V enotah urejanja z oznakami DO 6, DO 9, DO 13, DO 14, DO 15, DO 17, ST 1 in ŽI 1 je na območjih stavbnih zemljišč
z oznako podrobnejše namenske rabe SK, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in
površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekon
strukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:
- enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe,
- gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice, stavbe za začasno bivanje),
- upravne in pisarniške stavbe (javna uprava, banke, pošta, zavarovalnica),
- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),
- stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, muzeji, knjižnice, stavbe za izobraževanje, zdravstvo, kulturni
spomeniki),
- druge nestanovanjske stavbe (kmetijske stavbe za rastlinsko pridelavo, za rejo živali in spravilo pridelka);
mostovi, podhodi,
črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za toplo vodo, vodni stolpi, cevovodi za odpadno vodo),
nirski objekti;
- objekti za lastne potrebe: drvarnica, nadstrešek, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti,
- ograje,
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice,
vodni zbiralnik, betonsko korito,
- začasni kiosk,
jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče,
kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: ribnik, vrtina ali vodnjak, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno
na zemlji s točkovnimi temelji, senik,
- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna, začasni objekt za
skladiščenje nenevarnih snovi,
- urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, večnamenski kiosk,
montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave.
(2) V enotah urejanja ST 1 in ŽI 1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti (vaški dom, gasilski dom), z
oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstruk
cijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. V objektih se lahko uredijo prostori v te namene:
• nestanovanjske stavbe
- gostinske stavbe (gostilne, točilnice),
- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),
- upravni in pisarniški prostori (javna uprava, banke, pošte, zavarovalnice),
- prostori za družbene, kulturne, vzgojno varstvene in storitvene dejavnosti,
- druge nestanovanjske stavbe (gasilski dom);
- cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
- drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča);
- ograje;
- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m),
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,
- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje,
tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, kana
lizacijski priključek), ekološki otok, cestni priključek),
- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi,
- urbana oprema: transparent, skulptura, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, otroško igrišče, obešanka na drogu javne
razsvetljave.
(3) V enotah urejanja DO 9 in DO 14 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine z oznako podrobnejše namenske
rabe ZD, dopustni:
- cevovodi, komunikacijska omrežja in -elektroenergetski vodi (vodovodi brez pripadajočih objektov, cevovodi za odpadno vodo);
- ograje,
- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m);
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zajetje, vrtina ali vodnjak, enoetažni pritlični objekt.
(4) V vseh enotah urejanja so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varo
valnih pasovih dopustni naslednji posegi:
objekt, oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(5) V enoti urejanja DO 14 so na vodnih zemljiščih in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, z oznako podrobnejše namenske
rabe VC, poleg osnovne rabe (to je izvajanje dejavnosti s področja rabe voda) dovoljeni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja:
- objektov javne infrastrukture in objektov potrebnih za rabo in varstvo voda,
- objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
- objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Dopustna je še dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja.
(6) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanj
ševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnože
vanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, prepovedano je
izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge
podobne snovi ter odlaganje odpadkov.
(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjski in družbeni
objekti se locirajo vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Kmetijski objekti ter nezahtevni in enostavni
objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni,
lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.
obstoječe pozidave. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če
se zagotovijo ustrezna osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter drugi tehnični pogoji pri vseh sosednjih
strukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Pri posegih v bližini potoka se upošteva odmik 5,0
m od meje priobalnega zemljišča. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom, oziroma poho-
dno površino. Namestitev novih velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Pri dolo
čanju velikosti objektov se upošteva optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno
površino gradbene parcele), ki znaša v kmečkih naseljih od 0,4 do 0,2. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča
velikost parcele, faktor zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov.
(2) Višina stanovanjskih objektov sta dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov
je prav tako do dve stanovanjski etaži nad terenom (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m). Kota tal pritličja je pri vseh objektih
do 0,50 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju
velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in se jih šteje
v površine za izračun faktorja zazidanosti.
(3) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo
kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. Gnoj in gnojevka se odvažata v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.
(1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna. Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, s
smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno ali opeki podobno kritino. Smeri slemen se določijo glede na pretežno smer ob
ulici. Na stanovanjskih objektih ob ulicah so lahko tudi štirikapne strehe. Manjši nakloni strešin so dovoljeni pri kmetijskih objektih
in pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več oziroma
do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni
kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.
biti oblikovani in obdelani enako in podobno, kot osnovni objekt.
(3) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje tere
na na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode,
s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine
1,20 m, razen v notranjosti parcele, če je treba zagotoviti varstvo živine, v tem primeru je ograja lahko visoka do 1,6 m. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po
javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.
(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasno
ve ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipu
lativne in intervencijske površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so
pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel
mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti
manjša od 14 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.
Dejavnost
Prodajni prostori
Obrt, servisi
Gostinski objekti
1 PM na 30 m2 koristne površine
1 PM na 2 zaposlena
1 PM na 10 sedežev
(4) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti
se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
V enotah urejanja, kjer je že izgrajena kanalizacija, se vsi objekti priključijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode s
streh in z utrjenih površin se odvajajo ločeno. V enotah urejanja, kjer še ni kanalizacije se začasno uredijo individualne ali skupinske
greznice ali male čistilne naprave. Vsebina se odvaža na čistilno napravo. Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in
72. člena tega odloka.
(1) V enoti urejanja DO 6 in DO 9 sega vplivno območje enote kulturne dediščine EŠD 2944 - cerkev Sv. Jakoba starejšega, ki je
spomenik sakralne dediščine. Za vsak poseg v vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
V vplivnem območju se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki
bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. V vplivnem območju enote
kulturne dediščine je gradnja ali postavitev objektov dopustna le s soglasjem pristojne varstvene službe. Dovoljeni so le posegi, ki
določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. Pri posegih na objektu in v njegovem vplivnem
območju se upoštevajo še pogoji iz 60. člena tega Odloka.
(2) V enoti urejanja ŽI 1 je enota kulturne dediščine EŠD 25008 - Žitkovci, kapela, ki je sakralna kulturna dediščina. Pri posegih
na objektu in njegovi okolici se upoštevajo pogoji iz 60. člena tega Odloka.
(3) Manjši del enote urejanja DO 9 je v varstvenem območju vodnega zajetja Dobrovnik, manjši del enote urejanja ST 1 pa v var
stvenem območju vodnega zajetja Strehovci, zato se pri posegih na ta območja upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode
(Uradni list RS, št. 34/00). Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 64. člena tega Odloka.
(4) Deli enot urejanja DO 6, DO 13, DO 14, DO 15 in ST 1 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahajajo v obmo
čju preostale nevarnosti (Pp), zato se na teh območjih upoštevajo pogoji iz 63. člena tega Odloka.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka.
39.
člen
(podeželski zaselki)
(1) V enotah urejanja DO 25, DO 26 in ST 4 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SK, ki so
površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, do
pustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti
in vzdrževanje teh objektov:
- enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe;
- gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice),
- druge nestanovanjske stavbe (kmetijske stavbe za rastlinsko pridelavo, za rejo živali in spravilo pridelka);
- objekti transportne infrastrukture: lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste,
- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, cevovodi
za odpadno vodo);
nepretočna greznica - v primeru, da ni kanalizacije,
- ograje,
- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza,
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice,
vodni zbiralnik, betonsko korito,
- spominska obeležja;
enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, mala komunalna čistilna naprava,
jeklenk), komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališč), kanalizacijski priključek, cestni priključek),
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: ribnik, vrtina ali vodnjak, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno
na zemlji s točkovnimi temelji, senik,
- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt.
(2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustni
naslednji posegi:
(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo lega obstoječih objektov. Stanovanjski objekti se locirajo ob cesti,
kmetijski objekti ter nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priključeni na
stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne
občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če
s tem soglaša upravljavec ceste.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo le na parcelah, kjer je že zgrajen osnovni objekt in največ
po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežen faktor zazidanosti 0,4.
(4) Spominska obeležja se postavijo tako, da ne ovirajo prometa. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dovoljena.
c)
Pogoji glede velikosti
(1) Velikost nadomestnih objektov je praviloma enaka velikosti obstoječih objektov. Določi se glede na velikost parcele in glede na
obvezne odmike od javnih cest. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele, faktor zazidanosti in
odmiki od meja in sosednjih objektov.
(2) Višina stanovanjskih objektov sta dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov je
prav tako do dve stanovanjski etaži nad terenom (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m). Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50
m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju velikosti
nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(4) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo, in velikostjo
kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v
tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč.
(*1 GVŽ je 500 kg žive teže živali)
(1) Tlorisna oblika novih in nadomestnih objektov je praviloma podolžna ali lomljena. Strehe so enakostranične dvokapnice v
naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno ali opeki podobno kritino. Smer slemena je po
ljubna, strehe so lahko tudi štirikapne. Manjši nakloni strešin so dovoljeni pri kmetijskih objektih in pri enostavnih ter nezahtevnih
objektih. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 ali več cm, oziroma do linije sosednje parcelne meje.
Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti
ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.
(2) Okenske odprtine na fasadah so praviloma pokončne, razporedijo se simetrično. Na uličnih fasadah niso dovoljeni balkoni.
Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko in lesom, ni dopustna obdelava s keramiko in plastičnimi oblogami.
Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako in
podobno, kot osnovni objekt.
(3) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje tere
na na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode,
s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
1,20 m, razen za varstvo živali do 1,6 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja se postavijo tako, da ne ovirajo
obdelave sosednjih kmetijskih zemljišč.
d)
Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele
(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne
zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča,
manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne
stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 14 m.
Dejavnost
Obrt, servisi
Gostinski objekti
1 PM na 2 zaposlena
1 PM na 10 sedežev
Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali
začasna nepretočna greznica. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena
tega Odloka.
(1) V enoti urejanja ST 4 je enota kulturne dediščine EŠD 8398 - domačija Strehovci 74. Enota EŠD je podrta, zato ni treba upo
števati pogojev iz 61. člena tega Odloka.
(2) Enota urejanja DO 26 in del enote urejanja ST 4 sta v Krajinskem parku Goričko, v ekološko pomembnem območju in območju
Natura 2000, del enote urejanja DO 25 pa v ekološko pomembnem območju, zato se pri posegih v enote upoštevajo pogoji varstva
iz 62. člena tega Odloka.
(3) Manjši del enote urejanja ST 4 je v širšem varstvenem območju vodnega zajetja Strehovci, zato se pri posegih upoštevajo pogoji
iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska
zemljišča z blatom iz ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline,
fenola, živosrebrnih spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi.
(4) Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.
40.
člen
(stanovanjski zaselki)
(1) V enotah urejanja DG 7/2, ŽI 7, ŽI 9 in ŽI 10 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih zaselkov, name
njene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki
obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:
- enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe;
- gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice),
- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
(brez bencinskih servisov);
• gradbeno inženirski objekti:
- objekti transportne infrastrukture: ceste in javne
poti,
- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, cevovodi
za odpadno vodo);
- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne pot,
- ograje,
- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekt javne razsvetljave), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko
električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), komu
nalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče), kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek,
(2) Na območju prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustni
naslednji posegi:
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen
(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upošteva lega obstoječih objektov. Stanovanjski in javni objekti se locirajo ob
cesti. Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele, lahko so samostoječi ali prizidani k osnovni stavbi.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati mo
žnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost.
Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navede
nih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
ko stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežen faktorja zazidanosti 0,4.
(4) Spominska obeležja se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Name
stitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
čanju velikosti nadomestnih objektov se upošteva velikost obstoječih objektov. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to
dopušča velikost parcele, faktor zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov.
etaže do 3,0 m. Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Nadomestni objekti so lahko podkleteni, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni
predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna, kvadratna ali lomljena. Strehe so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj in s poljubno
kritino. Smeri slemen so poljubne. Na stanovanjskih objektih ob ulicah so lahko tudi štirikapne strehe. Manjši nakloni strešin in
ravne strehe so dopustne pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do
80 cm ali več oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko
namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.
biti oblikovani in obdelani enako in podobno, kot osnovni objekt.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo ureje
1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne
ovirajo prometa po javni cesti, ob parcelni meji pa tudi tako, da je omogočena obdelava sosednjih kmetijskih zemljišč.
služijo tem objektom.
stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 14 m.
Dejavnost
Gostinski objekti
1 PM na 10 sedežev
začasna nepretočna greznica. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena
tega Odloka.
(1) Enota urejanja DG 7/2 je v Krajinskem parku Goričko, v ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se pri
posegih v enote upoštevajo pogoji varstva iz 61. člena tega Odloka.
(2) Del podenote urejanja DG 7/2 je v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz
Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska
(3) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.
41.
člen
(romski zaselki)
(1) V enotah urejanja DO 24 in DO 28 je na območjih
stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij, namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gra
dnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:
- gostinske stavbe,
- trgovske, obrtne in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),
- kmetijske stavbe za rejo živali do 50 m2;
- objekti transportne infrastrukture: ceste in javne poti,
- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, cevovodi
za odpadno vodo);
- ograje,
- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m), postajališče,
- pomožni kmetijski objekti: kmečka lopa, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice, vodni zbiralnik, betonsko korito,
jeklenk), komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališča, kanalizacijski priključek, ekološki otok,
cestni priključek),
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: ribnik, vrtina ali vodnjak, hlevski izpust, ograja za pašo, senik,
(2) V enoti urejanja DO 28 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varo
valnih pasovih dopustni naslednji posegi:
(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upošteva lega obstoječih objektov. Nezahtevni in enostavni objekti se predno
stno locirajo v notranjost parcele, lahko so samostoječi ali prizidani k osnovni stavbi.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati mo
žnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost.
Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo le na parcelah, kjer je že zgrajen osnovni objekt in za
vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste.
(4) Spominska obeležja se postavijo tako, da ne ovirajo prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih po
vršinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
čanju velikosti nadomestnih objektov se upošteva velikost obstoječih objektov. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to
dopušča velikost parcele, faktor zazidanosti in odmiki od meja in sosednjih objektov.
etaže do 3,0 m. Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Nadomestni objekti so lahko podkleteni, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva velikosti,
navedene v 1. točki poglavja a) tega člena.
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna, kvadratna ali lomljena. Strehe so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj in s poljubno
kritino. Smeri slemen so poljubne. Na stanovanjskih objektih so lahko tudi štirikapne strehe. Manjši nakloni strešin in ravne strehe
so dopustne pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski
objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.
(2) Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko in lesom, ni dopustna obdelava s keramiko in plastičnimi obloga
mi. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako
in podobno kot osnovni objekt.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo ureje
ovirajo prometa po javni cesti, ob parcelni meji pa tudi tako, da je omogočena obdelava sosednjih kmetijskih zemljišč.
več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena, in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki
stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 12 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.
Dejavnost
Gostinski objekti
1 PM na 10 sedežev
začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena
tega Odloka.
(1) Enota urejanja DO 24 je v celoti, enota urejanja DO 28 pa delno v ekološko pomembnem območju, del enote urejanja DO 24 se
nahaja tudi v območju Nature 2000, zato se pri posegih v enote upoštevajo pogoji varstva iz 61. člena tega Odloka.
(2) Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 61., 62. in 63. člena tega Odloka.
42.
člen
(vinogradniška naselja )
(1) V enotah in podenotah urejanja DG 1, DG 2, DG 3/1, DG 3/2, DG 3/3, DG 4, DG 5/1, DG 5/2, DG 6/2, DG 7/3, DG 8, DG
9, DG 10, DG 11, DG 12, DG 15, DG 16, SG 1/1, SG 1/2, SG 1/3, SG 2, SG 4 in ŽI 2 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako
podrobnejše namenske rabe SP, ki so površine počitniških hišic, namenjene bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, dovo
ljena izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje teh objektov:
počitniške stanovanjske stavbe,
nastanitvene turistične stavbe;
gostinske stavbe (vinotoči),
vinogradniške stavbe (vinske kleti, zidanice);
objekti transportne infrastrukture (ceste),
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežjain elektroenergetski vodi;
- objekti za lastne potrebe: drvarnica, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica - v primeru, da ni
kanalizacije,
ograje, škarpe in podporni zidovi,
spominska obeležja;
tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk do 30 m2), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priklju
ček, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja
okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, začasni objektza skladiščenje nenevarnih snovi,
urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen.
(3)
Gradnja novih objektov je dopustna ob pogoju, da je graditelj lastnik vinograda ali
sadovnjaka v velikosti najmanj 30 arov.
(3)
V podenoti urejanja DG 7/3 je na gozdnih zemljiščih z oznako
podrobnejšenamenske rabe G, poleg primarne gozdne rabe
dopustna le postavitev:
- objekti za lastne potrebe: drvarnica, uta oziroma senčnica;
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek,
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, gozdna cesta.
Postavitev objektov je dopustna pod pogojem, da so funkcionalno vezani na osnovni bivalni objekt. Za vsako bivalno enoto
selahko
postavi le ena vrsta enostavnega objekta.
(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte. Bivalni in gospodarski objek
ti se locirajo pravokotno na cestno gradbeno mejo oziroma pravokotno na višinske plastnice, v gradbeno linijo obstoječih objektov.
Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, razen pri že obstoječih objektih. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obsto
ječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik objektov od gozdnih površin mora
znašati najmanj eno drevesno višino.
ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5
m nadpohodno površino. Name
stitev velikih reklamnih panojev v navedenih enotah urejanja ni dopustna.
(1) Velikost novih objektov in objektov, ki se povečujejo je največ 80 m2, razen pri vinotočih in turističnih objektih, kjer velikost
lahko znaša do 150 m2, če to dopušča velikost parcele in odmiki od sosednih meja. V turističnih objektih je lahko do 30 ležišč. Širina
ožje stranice objekta ne sme presegati 7,0 m.
(2) Višina objektov je 1,5 stanovanjske etaže (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m), višina vidne fasade na izpostavljeni strani je
ena stanovanjska etaža nad terenom. Del objekta je lahko v celoti ali delno vkopan, podstrešje se lahko izkoristi v stanovanjske
namene. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo
teh objektov.
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic 1:1,5 ali 1:2, lahko je lomljena v L ali U, širina ožje stranice je do 7 m.
Strehe so enakostranične dvokapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj in z opečno kritino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico
strešine. Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Balkoni ali izzidki niso dovoljeni. Fasada se opleska
v svetlih barvah, lahko je obdelana z lesom, talni zidec je temen. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Manjši nakloni strešin
in ravne strehe so dovoljene le pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno, kot
osnovni objekt. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več, oziroma do linije sosednje parcelne
meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski
objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni, pri turističnih objektih se uredi gramozirano ali
tlakovano parkirišče. Pri umeščanju objektov na zemljiščih, ki so prednostni habitati, se v največji možni meri ohranjajo travniške
površine. Teh ni dovoljeno nasipavati ali odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere, uporaba pesticidov in mineralnih
gnojil pri vzdrževanju travniških površin ni dopustna. Pri parcelah, ki mejijo na gozdne površine se ohranja gozdni rob, upošteva
se odmik ene drevesne višine. V enoti urejanja SG-3/b se objekti umeščajo tako, da se v največji možni meri ohranijo visokodebelni
sadovnjaki. Zemljišča, ki so prednostni habitati so razvidna iz priloge Občinskega prostorskega načrta, Prikaz stanja prostora in iz
Okoljskega poročila.
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati
višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost
in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane
enotno.
(4) Urbana oprema se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območje.
(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave in je odvisna od namena, velikosti in zmoglji
vosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za spremljajoče dejavnosti (parki
rišča, manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.
(3) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in ure
jeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
Dejavnost
Počitniški objekti
Gostinski objekti (vinotoči)
1 PM na objekt
1 PM na 10 sedežev
(5) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil
invalidnih oseb.
(1) Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali
začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno.
(2) V enotah urejanja se pri zunanji razsvetljavi uporabijo svetilke, ki ne osvetljujejo širše okolice.
(3) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.
(1) V nekaterih podenotah urejanja prostora so te enote kulturne dediščine:
- v podenoti urejanja DG 7/3 so: EŠD 23794 - Dobrovnik, Martonova klet, EŠD 23793 - Dobrovnik Toplakova klet in EŠD 23868 Dobrovnik Kovačeva klet;
- v podenoti urejanja SG 1/3 so: EŠD 8399 - Strehovci Rozina klet, EŠD 8400 - Strehovci Bojnecova klet I, EŠD 23821 - Strehovci
Kermanova klet in EŠD 23819 - Strehovci Nemčeva klet;
- v enoti urejanja SG 4 so: EŠD 8404 - Strehovci Horvatova klet, EŠD 23820 - Strehovci Kulčarjeva klet, EŠD 23822 - Strehovci
Ferencekova klet in EŠD 23823 - Strehovci Bojnecova klet II.
(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pred izdajo dovoljenj za poseg v prostor pridobijo kulturno-varstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska identiteta,
pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti,
pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.
(3) Posamezni objekti stavbne dediščine se varujejo tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova objekta, gradivo in konstruk
cijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in priti
kline, stavbno pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute, celovitost
dediščine v prostoru, zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Varuje se tudi širša okolica objekta.
(4) Vse enote urejanja prostora so delno ali v celoti v Krajinskem parku Goričko, v ekološko pomembnem območju in območju
Natura 2000, zato se pri posegih upoštevajo splošni pogoji za varstvo in ohranjanje narave iz 61. člena Odloka ter ti pogoji iz Okolj
skega poročila:
- v podenotah urejanja SG 2, DG 6/1, DG 6/2, DG 8 in DG 11 se večja gradbena dela prilagodijo biološkemu ciklu kvalifikacijskih
vrst, dela se naj ne izvajajo med 15. aprilom in 30. julijem.
- v podenotah urejanja DG 3/2, DG 5/1, DG 6/2, DG 11, SG 1/2, SG 1/3, SG 2 in ŽI 2 se novi objekti umestijo tako, da se v največji
meri ohranjajo travniki. Travnikov ni dovoljeno nasipavati ali odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere. Ohranja naj se
ekstenzivna raba, ohranja se naj obstoječa vegetacija. Dosejevanje trave je dovoljeno le z lokalno značilno travno mešanico, uporaba
umetnih gnojil in pesticidov na travniških površinah ni dovoljena. Gradbišče se lahko organizira le znotraj območja predvidene
gradnje.
- v podenotah urejanja DG 6/2, DG 8, DG 11, SG 2 in ŽI 2 se pri novih objektih razsvetljava načrtuje tako, da se uporabijo žarni
ce, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in tako konstrukcijo svetilk, ki omogočajo osvetljevanje talne površine, ne osvetljujejo pa
neba in širše okolice. Javna razsvetljava v enotah urejanja naj bo minimalna, objektov naj se ne osvetljuje. Osvetlitev se naj načrtuje
skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/09). Razsvetljava naj bo
načrtovana s tipali, ki omogočajo osvetljevanje po potrebi.
- v enotah urejanja DG 6/2, DG 8, DG 11 in SG 2 se pri gradnji novih objektov ustrezno vzpostavi gozdni rob. Objekti se umestijo
tako, da se v čim večji meri ohranja habitatni tip obrečnega vrbovja, jelševja in jesenovja, v enoti urejanja DG 1 pa se od habitatnega
tipa naj ohranjajo ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi.
(5) V vseh enotah in podenotah urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo še usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrt Občine Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine.
(6) Enote in podenote urejanja DG 1, DG 2, DG 3/1, DG 3/2, DG 3/3, DG 4, DG 5/1, DG 5/2, DG 15, SG 2, SG 4 so delno ali v
celoti v erozijskem območju, zato se pri gradnji večjih objektov in pri posegih na obstoječih objektih uredi ustrezna odvodnja meteor
nih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih, ki
mejijo na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo
geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sana
cije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča.
(7) Podenoti urejanja SG 1/1 in SG 1/2 sta v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Strehovci, podenote urejanja DG 3/2, DG
4 in DG 5/1 pa v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju
pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom iz
ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih
spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi.
(8)
g)
Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 60., 61., 62. in 63. člena tega Odloka.
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
a)
43.
člen
(mešana naselja v goricah)
(1) V podenotah urejanja DG 6/1 in DG 7/1 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SP, ki so po
vršine počitniških hišic, namenjene bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki
obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:
- enostanovanjski objekti,
- počitniške stanovanjske stavbe,
- nastanitvene turistične stavbe;
- gostinske stavbe (vinotoči),
- vinogradniške stavbe (vinske kleti, zidanice);
- objekti transportne infrastrukture (ceste),
- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
- objekti za lastne potrebe: drvarnica, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica - v primeru, da ni
kanalizacije,
- ograje, škarpe in podporni zidovi,
enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, mala komunalna čistilna
naprava,
- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski
objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje,
tipski zabojnik za skladiščenje jeklen), telekomunikacijske antene in
oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina
ali vodnjak za raziskave,
- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi,
- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen.
(2) Gradnja novih objektov je dopustna ob pogoju, da je graditelj lastnik vinograda ali sadovnjaka v velikosti najmanj 30 arov.
(3) V podenoti urejanja DG 7/1 je na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1, ki so del enote urejanja, poleg
primarne travniške rabe dopustna postavitev:
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, ribnik.
Postavitev objektov je dopustna pod pogojem, da so funkcionalno vezani na osnovni bivalni objekt. Za vsako bivalno enoto se lahko
postavi le ena vrsta enostavnega objekta. V območju ni dopustno razprševanje gnojnice in gnojevke ter uporaba fitofarmacevtskih
sredstev za zaščito.
(4) V podenoti urejanja DG 7/1 je na gozdnih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe G, poleg primarne rabe dopustna
le postavitev:
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, gozdna cesta.
Postavitev objektov je dopustna pod pogojem, da so funkcionalno vezani na osnovni bivalni objekt in da ni potrebna dodatna odstra
nitev drevja. Za vsako bivalno enoto se lahko postavi le ena vrsta enostavnega objekta.
(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte. Bivalni in gospodarski objek
ti se locirajo pravokotno na cestno gradbeno mejo oziroma pravokotno na višinske plastnice, v gradbeno linijo obstoječih objektov.
Nezahtevni in enostavni objekti v območju namenske rabe SP se prednostno locirajo v notranjost parcele. V območjih z namensko
rabo K1 in G se enostavne objekte postavi ob dovozno pot.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, razen pri že obstoječih objektih. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obsto
ječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik objektov od gozdnih površin mora
znašati najmanj eno drevesno višino.
dno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(1) Velikost novih objektov in objektov, ki se povečujejo, je največ 80 m2, velikost stanovanjskih hiš, vinotočev in turističnih objektov
znaša do 100 m2 ali več, če to dopušča velikost parcele in odmiki od sosednjih meja. V turističnih objektih je lahko do 30 ležišč.
(2) Višina objektov je 1,5 stanovanjske etaže (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m), višina vidne fasade na izpostavljeni strani je
teh objektov.
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic 1:1,5 ali 1:2, lahko je lomljena v L ali U. Strehe so enakostranične dvo
kapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj in z opečno ali opeki podobno kritino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine.
Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Balkoni ali izzidki niso dovoljeni. Fasada se opleska v svetlih
barvah, lahko je obdelana z lesom, talni zidec je temen. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Manjši nakloni strešin in ravne
strehe so dovoljene le pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno, kot osnovni
objekt. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na
strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti
ali naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe.
tlakovano parkirišče. Pri umeščanju objektov na zemljiščih, ki so prednostni habitati, se v največji možni meri ohranjajo travniške
površine.
ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.
(2) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave in je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrto
vanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče
dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med
objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 14 m.
(3) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in ure
jeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
Dejavnost
1 PM na stanovanje
1 PM na objekt
1 PM na 10 sedežev
invalidnih oseb.
(1) Objekti se priključijo na vodovodno omrežje, za odvod komunalnih odplak se lahko zgradi mala komunalna čistilna naprava ali
začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno.
(2) V enotah urejanja se pri zunanji razsvetljavi uporabijo svetilke, ki ne osvetljujejo širše okolice.
(3) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.
(1) Obe podenoti urejanja sta v Krajinskem parku Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se pri
načrtovanju posegov v prostor upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Dobrovnik
(ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine. Upoštevajo se še pogoji iz 61. člena Odloka.
(2) V enoti urejanja prostora se upoštevajo pogoji iz okoljskega poročila:
- v podenoti urejanja DG 6/1 se večja gradbena dela prilagodijo biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst, dela se naj ne izvajajo med
15. aprilom in 30. julijem.
(3) Podenota urejanja DG 7/1 je v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz
Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska
(4) Za podenote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.
a)
44.
člen
(stanovanjski zaselki v goricah)
V enotah urejanja SG 3 in SG 5 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine za stanovanja in površine počitniških hišic, namenje
ne bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe SS ter območja varstva narave (Krajinski
park Goričko), dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremem
bo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:
- enostanovanjske stavbe,
- počitniške stanovanjske stavbe,
- nastanitvene turistične stavbe;
- gostinske stavbe (vinotoči),
- vinogradniške stavbe (vinske kleti, zidanice);
- objekti transportne infrastrukture (ceste, javne poti),
- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna
greznica - v primeru, da ni kanalizacije,
- ograje, škarpe in podporni zidovi,
tipski zabojnik za skladiščenje, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priklju
ček, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak za raziskave,
- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi,
- urbana oprema: skulptura, večnamenski kiosk, vodnjak oziroma okrasni bazen.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte. Bivalni in gospodarski
objekti (vinogradniški objekti) ter turistični objekti se locirajo pravokotno na cestno gradbeno mejo oziroma pravokotno na višinske
plastnice, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele.
obstoječe pozidave. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če
se zagotovi ustrezna osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter drugi tehnični pogoji pri vseh sosednjih
strukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javne občinske ceste ali poti so 4,0 m,
lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe
iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti 0,4.
(1) Velikost novih objektov in objektov, ki se povečujejo je največ 80 m2, velikost stanovanjskih hiš, vinotočev in turističnih objektov
znaša do 150 m2 ali več, če to dopušča velikost parcele in odmiki od sosednih meja. V turističnih objektih je lahko
do30 ležišč.
(2) Višina objektov je 1,5 stanovanjske etaže (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m), višina vidne fasade
na izpostavljeni
strani je
teh objektov.
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic 1:1,5 ali 1:2, lahko je lomljena v L ali U. Strehe so enakostranične
dvokapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj in z opečno kritino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Okenske od
prtine so pokončne, na čelnih fasadah razporejene simetrično. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z lesom, talni
zidec je temen. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dovoljene le pri enostavnih
ter nezahtevnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno, kot osnovni objekt. Strešni napušči pri strehah v
naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade,
zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti ali naprave, pri čemer se ne smeta
spremeniti oblika in višina strehe.
tlakovano parkirišče. Asfalt ni dopusten.
ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob ulicah oziroma dovoznih cestah morajo biti enake višine in oblikovane enotno.
(2) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave in je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrto
vanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati mora površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče
dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med
objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 14 m.
(3) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop
in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
Dejavnost
1 PM na stanovanje
1 PM na stanovanje
1 PM na 10 sedežev
invalidnih oseb.
začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena
tega Odloka.
(1) V enoti urejanja SG 3 sta enoti kulturne dediščine: EŠD 8401 - Strehovske gorice klet na parceli 49 in EŠD 8403 - Strehovci
- Gerenčerova klet podrti, zato ni treba upoštevati pogojev iz 60. člena Odloka. Pogoji celostnega ohranjanja veljajo za EŠD 8402 Strehovci Kovačeva klet.
Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pred izdajo dovoljenj za poseg v prostor pridobijo kulturnovarstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen
in materialno substanco kulturnega spomenika.
(2) Posamezne objekte stavbne dediščine se varujejo tako, da se ohranjajo tlorisna in višinska zasnova objekta, gradivo in konstruk
cijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in priti-
kline, stavbno pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute, celovitost
dediščine v prostoru, zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Varuje se tudi širša okolica objekta.
(3) Enoti urejanja prostora sta v Krajinskem parku Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se
upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.
(4) V enoti urejanja se upoštevajo še pogoji iz okoljskega poročila:
- v enoti urejanja SG 3 se pri gradnji novih objektov ustrezno vzpostavi gozdni rob. Objekti se umestijo tako, da se v čim večji meri
ohranja habitatni tip obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja ter ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi.
- razsvetljava se načrtuje tako, da se uporabijo žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in tako konstrukcijo svetilk, ki omo
gočajo osvetljevanje talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice. Javna razsvetljava naj bo minimalna, objektov naj se
ne osvetljuje. Osvetlitev se naj načrtuje skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS,
št. 81/07, 109/09). Razsvetljava naj bo načrtovana s tipali, ki omogočajo osvetljevanje po potrebi.
- čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo je treba prilagoditi biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst. Večja gradbena dela naj se
ne izvajajo med 15. aprilom in 30. julijem.
- v čim večji možni meri se naj ohranjajo visokodebelni sadovnjaki. Objekti se umestijo tako, da se izognejo habitatnemu tipu eks
tenzivno gojeni senožetni sadovnjak, ki se ohranja v ekstenzivni rabi. Ohranja se obstoječa vegetacija, po posegu se naj zasadijo
stare sorte sadnega drevja tako, da se ponovno vzpostavi visokodebelni ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjak;
(5) V enotah urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo še usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot
in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski
načrta Občine Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine.
(6) Enota urejanja SG 3 je v erozijskem območju, zato se pri gradnji večjih objektov in pri posegih na obstoječih objektih uredi
ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih
zemljiščih in zemljiščih, ki mejijo na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se
po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča.
(7) Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 60., 61., 62. in 63. člena tega Odloka.
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69., 70.in 71. člena tega Odloka.
45. člen
(turistično počivališče v goricah)
V enoti urejanja ST 3 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe BT, ki so površine za turizem, name
njene za turistično ponudbo, dopustna izvedba rekonstrukcija, obnova in vzdrževanje obstoječega objekta. Možna je še dodatna
zasaditev okolice objekta in namestitev urbane opreme.
b) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Objekti se priključijo na električno omrežje. Pri zunanji razsvetljavi se uporabijo svetilke, ki ne osvetljujejo širše okolice.
(2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.
c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
(1) Enota urejanja prostora je v Krajinskem parku Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se upo
števajo pogoji iz 61. člena Odloka ter pogoji iz okoljskega poročila:
- v enoti urejanja se posegi izvajajo tako, da se v največji meri ohranja travnik. Travnika ni dovoljeno nasipavati ali odvodnjavati in s
tem spreminjati hidrološke razmere. Ohranja naj se v ekstenzivni rabi, ohranja se naj obstoječa vegetacija. Dosejevanje trave je dovo
ljeno le z lokalno značilno travno mešanico, uporaba umetnih gnojil in pesticidov na travniških površinah ni dovoljena. Gradbišče
se lahko organizira le znotraj območja predvidene gradnje.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo še usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih
območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine
Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine.
(3) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji 61., 62. in 63. člena tega Odloka.
č) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65. 66., 67., 68., 69. in 70. člena tega Odloka.
46.
člen
(komunalni objekti)
V enotah urejanja DG 13, DO 27 in ST 8 je na območju okoljske infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe O, ki je name
njena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, dopustna gradnja in vzdrževanje teh objektov:
- prenosni in distribucijski cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vo
dnjaki, hidranti),
- naprave za oskrbo s pitno vodo (vodarna, črpališče), vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša
delovanje in poveča kapaciteta naprave;
- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, objekti vodne infrastrukture (vrtine, vodnjaki,
ponikovalniki in kontejnerjem);
- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, varovalna ograja, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko
omrežje, vodovodni priključek, objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem.
Objekti se locirajo v okviru enote urejanja. Velikost in oblika objekta sta poljubna, prilagojena tehnološkim potrebam.
c) Ureditev parcele
(1) Ob objektu se lahko uredi utrjeno dvorišče. Ostali del območja se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem.
(2) Ograja se postavi na meji enote urejanja ali znotraj enote urejanja do višine 2,0 m.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.
naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Enota urejanja DG 13 je v Krajinskem parku Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se pri
posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.
(2) Enota urejanja DG 13 je v erozijskem območju, zato se pri posegih na obstoječih objektih uredi ustrezna odvodnja meteornih
vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih, ki
mejijo na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo
geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sana
cije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča.
(3) Enota urejanja ST 8 je v vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Strehovci, enota urejanja DO 27 pa v vodovarstvenem pasu vo
dnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepo
vedano je urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom iz ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in
škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi.
(4)
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji 61., 62. 63. in 64. člena tega Odloka.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67., 68. in 69. člena tega Odloka.
47.
člen
(območja pokopališč)
(1) V enotah urejanja DO 10, ST 2 in ŽI 3 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZK, ki so zelene
površine namenjene za pokop in spominu na umrle, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo, rekonstrukcijo,
odstranitev in vzdrževanje teh objektov:
- drugi gradbeni inženirski objekti: pokopališča;
- ograje,
- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m);
- spomeniki in spominska obeležja na pokopališčih;
(2) Na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe CD, ki so zemljišča centralnih dejavnosti, je dopustna
izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in vzdrževanje teh objektov:
• nestanovanjski objekti:
- pokopališke stavbe, mrliške vežice;
- ograje,
- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m),
- utrjene dovozne poti;
- utrjena dvorišča,
- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, nizkonapetostno električno omrežje, vodovodni priključek, kanaliza
cijski priključek,
(3) Na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SS, ki je površina za stanovanja, je dovoljeno le vzdrževanje
obstoječega objekta ter postavitev ograje ob parcelni meji.
(1) Nove mrliške vežice se locirajo na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Velikost se lahko poveča za 20%. Oblika
objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina poljubna.
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov
na objekte ali območja.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih
parkirišč. Nove utrjene površine se izvedejo s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značil
ne vrste drevja in grmičevja (ciprese, pušpan). Nadomestna ograja, razen v primeru žarnega zidu, mora biti ozelenjena, zasaditev se
izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m, ob stanovanjskem objektu je višina ograje do 1,50 m.
začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena
tega Odloka.
(1) Enota urejanja ST 2 je v območju Krajinskega parka Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, zato se
pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.
(2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67., 68. in 69. člena tega Odloka.
a)
48.
člen
(travnato igrišče Žitkovci)
(1) V enoti urejanja ŽI 6 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so zelene površine, namenjene
oddihu, rekreaciji in športu na prostem, dopustna gradnja, oziroma postavitev teh objektov:
- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
- športna igrišča,
- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
- nepretočna greznica,
- ograje,
- škarpe in podporni zidovi,
- začasni kiosk;
- pomožni infrastrukturni objekti: energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko
električno omrežje, telekomunikacijske ante
ne in oddajniki, komunalni objekti,
- začasni objekti: pokrit prostor - šotor, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna,
- vadbeni objekti: igrišča za šport in rekreacijo, kolesarska steza, športno strelišče, trimska steza,
- urbana oprema: transparent, otroško igrišče.
(2) Na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe BC, ki so namenjena za športne objekte, je dopustna izved
ba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in vzdrževanje teh objektov:
- klubski objekt za športna društva;
- prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
- športna igrišča,
- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
- objekti za lastne potrebe: uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica,
- ograje,
- pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza,
- začasni kiosk,
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, nepretočna greznica,
- pomožni infrastrukturni objekti: energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje), telekomunikacijske an
tene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek), vrtina ali vodnjak za
raziskave,
- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, pokrit prostor - šotor, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, cirkus, zača
sna tribuna, začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi,
- urbana oprema: transparent, skulptura, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, otroško igrišče, obešanka na drogu javne
razsvetljave.
(1) Klubski objekti se locirajo ob igrišču v velikosti do 100 m2. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno
kritino. Objekt mora biti pritličen in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi.
(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in
obdelava objektov in urbane opreme se podredi namenu.
c) Ureditev parcele
(1) Ob objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče. Ostali del območja izven travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in
grmičevjem.
(2) Ograja na čelnih straneh igrišča je višine do 4 m, ob parcelni meji do 1,2 m.
dno površino.
začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena
tega Odloka.
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 61., 62. in 63. člena tega Odloka.
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67., 68. in 69. člena tega Odloka.
49.
člen
(ostala območja izven naselij)
(1) V enoti urejanja DO 2 je na območju lovskega doma v Dobrovniku z oznako podrobnejše namenske rabe BC, kjer so športne
površine in objekti, dopustna gradnja novih objektov ter rekonstrukcija in odstranitev naslednjih vrst objektov:
- gostinske stavbe (gostilna, restavracija, točilnica),
- upravne in pisarniške stavbe (društveni prostori),
- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjši trgovski prostori);
- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica,
- ograje,
tipski zabojnik za skladiščenje, komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek),
(2) V enoti urejanja DO 2 je na območju zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjene športu in re
kreaciji v naravi, dopustna ureditev travnatih in utrjenih igrišč, gradnja ograje ob meji območja, gradnja pomožnih energetskih in
komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna).
(3) V enoti urejanja ŽI 5 je na območju nekdanje mejne karavle z oznako podrobne namenske rabe BT, ki je namenjeno turistični
dejavnosti, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, spremembo namembno
sti, vzdrževanje in odstranitev teh objektov:
- gostinske stavbe (gostilna, restavracija, točilnica, nastanitveni objekti),
- upravne in pisarniške stavbe (društveni prostori),
- trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjši trgovski prostori);
- drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje;
- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, nadstrešek, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica,
- ograje,
tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek),
- mala komunalna čistilna naprava,
(4) V enoti urejanja ST 5 je na območju gozdarske hiše z oznako podrobnejše namenske rabe CD, ki je območje centralnih dejav
nosti, dopustna gradnja novih objektov ter rekonstrukcija in odstranitev naslednjih vrst objektov:
- upravne in pisarniške stavbe (društveni prostori);
- objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaž, nadstrešek, uta oziroma senčnica, lopa, utrjene dovozne poti, nepretočna greznica,
- ograje,
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,
- pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje), komunalni objekti
(vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek),
(2) V enoti urejanja ST 5 je med gozdno površino manjše območje kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K2,
kjer so poleg osnovne rabe dopustni:
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, obora za rejo živali, ograja za pašo živine, ribnik,
- ostale ureditve: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin
in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po
izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,
- rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih cest, ki so del osnovne namenske rabe in so razvidne iz katastra in iz dejanskega stanja
v prostoru ter so opredeljene kot javne površine.
(1) Objekti se locirajo na mesto obstoječih, velikost se lahko poveča za 20 %. Oblika objektov je poljubna, strehe so dvokapnice ali
štirikapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj z opečno kritino. Objekti morajo biti pritlični z izkoriščenim podstrešjem.
(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in
obdelava objektov in urbane opreme se podredijo namenu in osnovnemu objektu.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih igrišč za igre
z žogo in ureditev utrjenih poti ter utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvedejo v makadamu ali s tlakovci, parkirišča s travnimi
kockami. Pri zasaditvi se uporabijo listavci.
(2) Ob objektih za prireditve mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer 1 parkirno mesto na 30 m2 neto povr
šine prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine poslovnega prostora, 2 parkirni mesti na 5 sob v gostišču in 1
parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu.
(3) Ograja na čelnih straneh igrišč je višine do 4 m, ob parcelni meji do 1,2 m.
dno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna.
začasne nepretočne greznice. Meteorne vode se odvajajo ločeno. Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena
tega Odloka.
(1) Enoti urejanja DO 2 in ST 5 sta v območju Krajinskega parka Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura
2000, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.
(2) Enota urejanja ST 5 je v erozijskem območju, zato se pri posegih na obstoječem
s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih
na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za
mehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko
s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča.
objektu uredi ustrezna odvodnja meteornih vod,
na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih, ki mejijo
pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo geo
poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije,
(3) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 61., 62. in 63. člena tega Odloka.
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67., 68. in 69. člena tega Odloka.
50.
člen
(kmetijska zemljišča v naselju)
(1) V enotah urejanja DO 16 in ST 7 so na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za
kmetijsko proizvodnjo in ležijo znotraj poselitvenih območij naselij Dobrovnik in Strehovci, poleg primarne rabe dopustni ti posegi:
• agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
• pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
- nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kmečka lopa, rastlinjak, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice,
vodni zbiralnik,
- enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, naravni ribnik, vrtina ali vodnjak, krmišče, molzišče, hlevski izpust,
ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik;
• enostavni začasni objekti: čebelnjak;
• začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
• ostali posegi:
- vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,
- začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno
sanira in vzpostavi v prvotno stanje,
- rekonstrukcije lokalnih cest.
- rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
- športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo (travnata igrišča).
(2) V območju ni dopustno razprševanje gnojnice in gnojevke ter uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zaščito. Dovoljena je obde
lava z injiciranjem direktno v tla.
(3) Na območju prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustni
naslednji posegi:
- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih
objektov in omrežij.
b) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
(1) Enota urejanja ST 7 se delno nahaja na območju Krajinskega parka Goričko, ekološko pomembnem območju in območju Natura
2000, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.
2.2.
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
51. člen
(območja državnih prostorskih aktov)
(1) Na območju občine poteka območje urejanja iz državnega prostorskega načrta, ki ureja linijski objekt gospodarske javne infra
strukture - daljnovod 110 kV Murska Sobota-Lendava, zato se v enotah urejanja EUP 20 - DPA in EUP 23 - DPA, ki so namenjena
kmetijski in gozdni dejavnosti in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe - K1, ostala kmetijska
zemljišča z oznako podrobne namenske rabe - K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe - G, na vodna zemljišča
z oznako podrobne namenske rabe VC in na površine cest - PC upoštevajo prostorski ureditveni pogoji iz:
Uredbe o državnem prostorskem načrtu za daljnovod DV 110 kV M. Sobota-Lendava (Uradni list RS, št. 102/08).
(2) Enota urejanja EUP 23 - DPA se na podlagi opozorilne karte poplav nahaja na poplavnem območju. Enota urejanja EUP 20 DPA se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju preostale nevarnosti (Pp).
52. člen
(območja veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
(1) Enota urejanja DO 20 (podenoti DO 20/1 in DO 20/2) je območje kmetijsko - poslovne cone, kjer so zemljišča z oznako
podrobnejše namenske rabe IG, ki so namenjena gospodarski dejavnosti, zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe IK, ki
so namenjena kmetijski proizvodnji, zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe E, ki so namenjena energetski infrastrukturi,
zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe LN, ki so površine nadzemnega pridobivalnega prostora in zemljišča z oznako po
drobnejše namenske rabe VC, ki so vodne površine. Za vsa zemljišča v enoti urejanja se upoštevajo prostorski ureditveni pogoji glede
namembnosti iz tega prostorskega načrta, ostali pogoji pa iz:
Odloka o lokacijskem načrtu za kmetijsko - poslovno cono v Dobrovniku (Uradne objave Občine Dobrovnik, št. 5/06), sprem.
Uradne objave občine Dobrovnik, št. 1/10).
(3) Pri izvajanju in spremembi podrobnega prostorskega načrta se upoštevajo tudi vsi pogoji in ukrepi iz okoljskega poročila, ki je
priloga Občinskemu prostorskemu načrtu.
53.
člen
(območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
(1) V območjih enot in podenot urejanja DO 1/1, DO 1/2, DO 1/3, DO 3, DO 7, DO 12, DO 18, DO 19, DO 21, DO 22, DO 23,
DG 14, ST 6, ŽI 4 in ŽI 8, kjer je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, do izdelave le-teh niso dopustni
nobeni posegi, razen če ni s tem Odlokom določeno drugače.
(2) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja upoštevajo naslednji prostorski izvedbe
ni pogoji glede namembnosti in oblikovanja območij:
- v enoti urejanja DO 1 (v podenotah urejanja DO 1/1, DO 1/2 in DO 1/3):
(a) Pogoji glede namembnosti območja:
- zemljišča so namenjena turistični ponudbi in nastanitvi s podrobnejšo namensko rabo BT, drugi centralni dejavnosti z oznako
podrobnejše namenske rabe CD, kmetijski proizvodnji IK, vodnim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe VC, vodni
infrastrukturi z oznako podrobnejše namenske rabe VI, gozdnim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe G ter prometnim
površinam (PO, PC). V podenotah urejanja DO 1/1 in DO 1/3 so posegi omejeni le na vzdrževanje obstoječih objektov in površin,
zaradi kompleksnih ureditev pa sta vključeni v območje predvidenega podrobnega prostorskega načrta.
(b) Pogoji za začasne ureditve:
Do izdelave podrobnega prostorskega načrta je v enotah urejanja DO 1/1 in DO 1/2 dopustna postavitev:
• nezahtevnih objektov
- pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m, postajališče),
mala komunalna čistilna naprava (do 50 enot),
- začasni objekti: kiosk,
- pomol,
- objekt za oglaševanje;
- pomožni infrastrukturni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje, nizko
napetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem,
kanalizacijski priključek, tipska oziroma montažna greznica, zbiralnica ločenih frakcij - ekološki otok (površina do 100 m2),
cestni priključek na javno občinsko cesto,
- začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstre
škom, pokriti prireditveni prostor - športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, cirkus - prireditveni prostor
v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, začasna tribuna,
- vadbeni objekti: kolesarska steza, planinska pot, smučišče z montažnimi vlečnicami, sprehajalna pot, trimska steza s površinami
in opremo za telovadne vaje,
- urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, transparent, montažna sanitarna enota, otroško igrišče, obešanka na dro
gu javne razsvetljave.
Za vsak poseg v gozdno površino je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
V podenoti urejanja DO 1/3 je do izdelave podrobnega prostorskega načrta dopustna postavitev:
• nezahtevnih objektov
- začasni objekti: kiosk,
- pomožni infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste,
objekt javne razsvetljave,
- vadbeni objekti: kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza
s površinami in opremo za telovadne vaje.
Za vsak poseg v gozdno površino je treba pridobiti soglasje Zavoda
za gozdove.
(c) Ostali pogoji:
- vse podenote urejanja prostora so v območjih varstva narave: KP Goričko, EPO, Natura 2000, v območju so tudi posamezna obmo
čja naravnih vrednot. V enoti urejanja DO-1/3 je enota kulturne dediščine EŠD 2888 - Strehovci, kapela Sv. Vida. V vseh podenotah
se v največji možni meri ohranjajo gozdne površine, drevje se odstrani le na mestih načrtovanih objektov in drugih ureditev;
- vse podenote urejanja so v erozijskem območju, zato se v postopku izdelave podrobnega prostorskega načrta izdelajo geomehanske
raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se
preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča. Za posege na erozijskih območjih se pridobi vodno soglasje;
- del podenote urejanja DO 1/2 je v varstvenem območju vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri izdelavi podrobnega prostorskega
načrta upošteva Odlok o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00);
- del podenot urejanja DO 1/1 in DO 1/2 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju preostale nevar
nosti (Pp), zato se na teh območjih morajo pridobiti smernice in mnenja na občinski podrobni prostorski načrt in vodno soglasje
na projektne rešitve;
- v podrobnem prostorskem načrtu se glede na razporeditev objektov in površin določijo območja varstva pred hrupom.
- v enoti urejanja DO 7 so zemljišča namenjena individualni stanovanjski gradnji - SS. Objekti se umeščajo v cestno gradbeno linijo.
Oblika objektov je podolgovata ali kvadratna, višina dve etaži nad terenom, strehe v poljubnem naklonu;
- v enoti urejanja DO 12 so zemljišča gospodarske cone z oznako podrobnejše namenske rabe IG, namenjene obrtnim, skladiščnim,
prometnim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, območje enote urejanja je IV. območje varstva pred hrupom;
- v enoti urejanja DO 18 so zemljišča namenjena razširitvi čistilne naprave in ureditvi kompostišča, kar je okoljska infrastruktura
z oznako podrobnejše namenske rabe O. Do izdelave podrobnega prostorskega načrta se v območju lahko izvedejo vsi posegi na
obstoječi čistilni napravi, ki so potrebni za nemoteno delovanje. Enota urejanja je IV. območje varstva pred hrupom;
- v enotah urejanja DO 3, DO 19, DO 22, DO 23 in ŽI 8 so zemljišča namenjena kmetijski proizvodnji - IK v rastlinjakih z namaka
njem in ogrevanjem z geotermalno vodo ali drugim energentom. Območja v enotah urejanja DO 19, DO 22 in DO 23 se navezujejo
na že obstoječe rastlinjake za vzgojo orhidej. V enoti urejanja DO 3 je tudi enota urejanja DO 27, ki je obstoječe vodno zajetje s
črpališčem z oznako podrobnejše namenske rabe O, ki se lahko vključi v območje podrobnega prostorskega načrta. Enoti urejanja
DO 3 in DO 27 sta v vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri izdelavi podrobnega prostorskega načrta upošteva
Odlok o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). V vseh enotah urejanja so dopustne dodatne vrtine za geotermalno vodo
in reinjekcijske vrtine, gradnja dopolnilnih objektov (skladišča, energetski objekti) ter ureditev zunanjih površin. V sklopu podrobnih
prostorskih načrtov se izdelajo tudi načrti krajinske ureditve. V enotah urejanja DO 22 in DO 23 se upošteva, da sta enoti v območju
varstva narave (EPO), DO 23 pa še na območju naravne vrednote. V enoti urejanja DO 22 se na zahodnem delu območja oblikuje 25
m široka puferska cona brez posegov, ob jarkih se ohranja in obnovi lesna zarast. Enote urejanja so IV. območje varstva pred hrupom.
- v enoti urejanja DO 21 so zemljišča namenjena površinskemu izkopu gramoza - LN. Pri pripravi OPPN se upoštevajo ukrepi iz
okoljskega poročila in sicer:
- predvideti je treba pufersko mokriščno cono na zahodnem robu enote urejanja,
- sanacija se izvaja sproti, po končanem izkopu se območje uredi kot sekundarni habitat,
- preprečiti je potrebno vnos tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst,
- na vzhodni strani je meja izkopa vsaj 20 m od gozdnega roba habitatnega tipa ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi.
Pri izdelavi podrobnega prostorskega načrta se upošteva, da je enota urejanja v območju varstva narave (EPO). Enota urejanja je
IV. območje varstva pred hrupom;
- v enoti urejanja DG 14 je predvidena gradnja turističnega objekta - BT. Velikost objekta je omejena na 150 m2, število ležišč do 30.
Objekt naj bo podolžne oblike, postavljen pravokotno na plastnice, višina dve etaži, streha enakostranična dvokapnica z naklonom
od 35 do 450, širina strešnih napuščev od 30 do 80 cm. Pri pripravi podrobnega načrta se upošteva, da je enota urejanja v območjih
varstva narave (KP, EPO, Natura). Do izdelave podrobnega prostorskega načrta je v območjih s podrobno namensko rabo SP-območja počitniških hišic dovoljeno vzdrževanje obstoječih objektov ter izvedba priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo;
- v enoti urejanja ST 6 je predvidena gradnja rastlinjakov za vzgojo vrtnin s podrobnejšo namensko rabo IK, kjer so površine na
menjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin. V sklopu enote urejanja se lahko uredijo tudi potrebni energetski in
skladiščni prostori. Enota urejanja je IV. območje varstva pred hrupom. Enota urejanja ST 6 se na podlagi določitve razredov po
plavne nevarnosti nahaja v območju majhne (Pm) in preostale nevarnosti (Pp). Pred poseganjem na to območje je potrebno izvesti
omilitvene ukrepe predvidene z elaboratom: Analiza poplav v Občini Dobrovnik, POROČILO, št. elaborata: C-7, TC Vode, d.o.o,
februar 2013, ki je priloga k Občinskemu prostorskemu načrtu Občine Dobrovnik. Na tem območju se morajo pridobiti smernice in
mnenja na občinski podrobni prostorski načrt in vodno soglasje na projektne rešitve.
- v enoti urejanja ŽI 4 so zemljišča namenjena mešanim trgovskim, poslovnim, skladiščnim in proizvodnim dejavnostim - IG, lahko
pa tudi kmetijskim proizvodnim objektom - IK, vključno z bioplinarno. V tem primeru se namembnost območja nameni izključno
kmetijskim in proizvodnim objektom. Oblikovanje območja in objektov je svobodno, maksimalne višine objektov so P+3, poudari
se oblikovanje zelenih površin. Pred izdelavo OPPN se obstoječi objekti lahko vzdržujejo in rekonstruirajo. Enota urejanja je IV.
območje varstva pred hrupom.
V vseh enotah urejanja se upoštevajo še ukrepi iz okoljskega poročila, ki je priloga temu prostorskemu načrtu.
2.3. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih krajine
54. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča v nižinskem delu občine)
(1) Enote in podenote urejanja EUP 2, EUP 3, EUP 4, EUP 15, EUP 16, EUP 17, EUP 18, EUP 21 in EUP 22 so območja krajine,
namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti. Delijo se na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala
kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna
zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC in na površine cest z oznako podrobnejše namenske rabe PC. V nekaterih enotah
urejanja so še posamični objekti razpršene gradnje, ki so v grafičnih prilogah prikazani kot zemljišče pod stavbo (fundus).
(2) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg
primarne rabe dopustni ti posegi:
- objekti transportne infrastrukture: dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi,
- prenosni in distribucijski cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vodnjaki in hidranti), komu
nikacijski vodi, elektroenergetski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
- drugi gradbeni inženirski objekti: travnata športna igrišča, vojaški objekti, objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih;
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjak, vodni zbiralnik, poljska pot, obora za rejo živali, ograje in opore za trajne nasa
de, opore za mreže proti toči;
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak
za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči);
• ostali posegi:
- začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih grad
benih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,
- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno na
mensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe
zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste ter iz grafičnih prikazov stanja prostora:
Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(3) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K2, ki so namenjena kmetijski proizvodnji, so poleg primarne rabe
dopustni ti posegi:
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjak z montažno konstrukcijo, senik, gnojišče, vodni zbiralnik za namakanje, poljska
pot, obora za rejo živali, zbiralnik gnojevke in gnojnice, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči;
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak, hlevski izpust, ograja za pašo, krmišče,
molzišče, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik, ograje in opore za trajne nasade in opore za
mreže proti toči;
• ostali posegi: športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo (travnata igrišča), začasno sezonsko smučišče,
rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,
začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primer
no sanira in vzpostavi v prvotno stanje,
zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste ter so razvidne tudi iz grafičnih prikazov
stanja prostora: Prikaz območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(4) V vseh enotah urejanja so na kmetijskih zemljiščih izvedene lokalne kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo.
Na teh zemljiščih se vzdržujejo in obnavljajo drenažni sistem in sistemi osnovne odvodnje s kmetijskih zemljišč.
(5) V enotah in podenotah urejanja EUP 3, EUP 4, EUP 17 in EUP 22 so na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe
G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, poleg primarne rabe dopustni ti objekti:
- pomožni infrastrukturni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje,
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna cesta;
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, gozdna cesta;
• ostali posegi: športne in rekreacijske površine, pri katerih ni potrebna odstranitev drevja, rekreacijske in turistične poti po obstoje
čih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskoval
nih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.
(6) V enotah urejanja EUP 2, EUP 3, EUP 4, EUP 18 in EUP 22 so na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne
namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg osnovne rabe dovoljeni še
vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje
voda. Dopustni so še:
• objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda;
• objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;
• objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali
varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in
pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(7) V enotah in podenotah urejanja EUP 2, EUP 3, EUP 4, EUP 4/4, EUP 16, EUP 18 in EUP 21 so na območjih prometne infra
strukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja
kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za po
samezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Na teh površinah veljajo še pogoji iz 72. člena tega Odloka.
(8) Na zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč je dopustno le vzdrževanje obstoječih objektov. Posegi se nanašajo na
obstoječe objekte ne glede na namembnost, pri tem se namembnost objekta ne spreminja. Na funkcionalnem zemljišču, ki pripada
obstoječemu objektu in je bilo določeno v gradbenem dovoljenju, je dopustna še postavitev vrtne ute (površina do 15 m2, višina do
3 m), nadstrešek (površina do 30 m2, višina do 3,5 m), gradnja ograje do višine 1,20 m ter gradnja priključkov na javno gospodarsko
infrastrukturo.
(9) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov v območja arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki utegne poškodovati
arheološke ostaline. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev:
- če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
(1) Gradbeno-inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski
izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim
krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
(2) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvajajo v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki
med posameznimi infrastrukturnimi vodi. Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj
vodotokov.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.
c) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
(1) Na območju enot urejanja prostora iz tega člena, ki se nahajajo delno ali v celoti na ekološko pomembnem območju, območju
Nature 2000, območju naravnih vrednot in Krajinskem parku Goričko se pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena Odloka.
(2) V nekaterih enotah urejanja so enote kulturne dediščine - arheološka območja in sicer:
- v enoti urejanja EUP 3 so enote kulturne dediščine EŠD 1132 - Dobrovnik, rimskodobno gomilno grobišče Vonju (del območja),
EŠD 26144 - Dobrovnik, gomilno grobišče Pašnik, EŠD 9740 - Dobrovnik, gomilno grobišče Suhi jarek in EŠD 26143 - Dobrovnik,
gomilno grobišče Čepeleš,
- v enoti urejanja EUP 4 je enota kulturne dediščine EŠD 8349 - Strehovci, gomilno grobišče Plugi, EŠD 8375 - Dobrovnik, kape
lica z Janezom Nepomukom in enota kulturne dediščine EŠD 8347 - Dobrovnik, eneolitska naselbina,
- v enoto urejanja EUP 16 in enoto urejanja EUP 18 sega vplivno območje enote kulturne dediščine EŠD 2944 - Dobrovnik, cerkev
Sv. Jakoba starejšega.
(3) Na arheoloških območjih se varuje prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča. Zemljišča in zemeljske plasti se va
rujejo pred različnimi uničujočimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, gradnja). Gradnja ali postavitev pomožnih objektov je možna le
s soglasjem pristojne varstvene službe in ob predhodnih arheoloških raziskavah. Za vsak poseg v arheološko območje se pridobijo
kulturno-varstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. Pri posegih v zavarovana se upoštevajo tudi pogoji iz 60. člena Odloka.
(4) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih
koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu
vzpostavi v prvotno stanje. Odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno
funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na
mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znan
stvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega
roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem investitor nosi odgovornost za nastalo škodo v primeru porušitve drevja.
(5) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spre
menijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.
(6) Enote urejanja EUP 2, EUP 18 in EUP 21 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahajajo v območju preostale
nevarnosti (Pp). Enota urejanja EUP 4 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju majhne (Pm) in
preostale nevarnosti (Pp). Enota urejanja EUP 3 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju majhne
(Pm), srednje (Ps) in preostale nevarnosti (Pp). Del enote urejanja EUP 3 se na podlagi opozorilne karte poplav nahaja na poplav
nem območju.
55. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča v vodovarstvenih območjih)
(1) V podenotah urejanja EUP 5/1 in EUP 12/3, ki sta območji najboljših kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe
K1 in sta v notranjem vodovarstvenem območju vodnih zajetij Strehovci in Dobrovnik (VVO-2), so poleg primarne rabe dopustni
ti posegi:
- pomožni objekti: poljska pot, pločnik in kolesarska steza ob cesti, postajališče ob cesti;
- pomožni infrastrukturni objekti: pomožni energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, komunalni
objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, kanalizacijski priključek, cestni priključek),
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot;
• ostali posegi:
- športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo (travnata igrišča), rekreacijske in turistične poti po obstoje
čih poteh,
- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih
prikazih niso opredeljene s podrobno na
mensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč
ali del druge podrobnejše namenske rabe
zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste
ter so razvidne tudi iz grafičnih prikazov
(2) V podenotah urejanja EUP 5/2, EUP 5/3, EUP 6, EUP 9, EUP 12/1 in EUP 12/2, ki so na območjih najboljših kmetijskih
zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in na območjih ostalih kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe
K2, ki so v zunanjem vodovarstvenem območju vodnih zajetij Strehovci in Dobrovnik, so poleg primarne rabe dopustni ti posegi:
• agrarne operacije
- prenosni in distribucijski cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vodnjaki in hidranti),
komunikacijski vodi, elektroenergetski vodi in priključki nanje,
- drugi gradbeni inženirski objekti: travnata športna igrišča, vojaški objekti, objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem
voda na ogroženih območjih);
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: poljska pot, obora za rejo živali, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči;
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, senik, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak;
• ostali posegi:
- športne in rekreacijske površine, rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve
za vzdrževanje
vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod
pogojem, da se
območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,
- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene
s podrobno na
mensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše
namenske rabe
(3) V enoti urejanja EUP 7, ki je območje gozdnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe G in je v zunanjem vodovarstve
nem območju vodnega zajetja Strehovci, so poleg primarne gozdne rabe dopustni ti posegi:
• ostali posegi: športne in rekreacijske površine, pri katerih ni potrebna odstranitev drevja, rekreacijske in turistične poti po obsto
ječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima - vse pod pogojem, da se območje po
izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.
(4) V enoti urejanja EUP 9 je na območjih stavbnih zemljišč v razpršeni poselitvi, z oznako podrobnejše namenske rabe A, dopu
stna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje za naslednje vrste objektov:
- počitniške hiše, vinske kleti, turistični objekti (vinotoči, nastanitveni objekti);
objekti za lastne potrebe (nadstrešek, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena
dvorišča, enoetažni pritlični objekt, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico), nepretočna greznica (prostornina do 50 m3) - v
primeru, da ni kanalizacije,
- ograje;
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zajetje, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,
pomožni infrastrukturni objekti: nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priklju
ček, cestni priključek,
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, vrtina ali vodnjak, krmišče, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje
neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik,
- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave.
(5) V enoti urejanja EUP 9 je na zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč dopustno le vzdrževanje obstoje
čih objektov. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte ne glede na namembnost, pri tem se namembnost objekta ne spre
minja. Na funkcionalnem zemljišču, ki pripada obstoječemu objektu in je bilo določeno v gradbenem dovoljenju, je do
pustna še postavitev vrtne ute in nadstreška, gradnja ograje ter gradnja priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(6) V podenoti urejanja EUP 12/1, so na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih
vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
• objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,
• objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
(7) V podenotah urejanja EUP 5/1, EUP 5/2, EUP 12/1 in EUP 12/3 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnej
še namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dovoljena tekoča vzdrževalna dela, gradnja kolesarskih in peš površin ter
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s
posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(1) Pomožni infrastrukturni objekti, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvedejo v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se
pri tem ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter
po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
(2) Nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvajajo v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med
posameznimi infrastrukturnimi vodi. Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj
vodotokov.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 58., 59 in 72. člena tega Odloka.
c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
(1) V enoto urejanja EUP 6 delno sega enota kulturne dediščine EŠD 8398 Strehovci - domačija Strehovci 74. Enota je podrta, zato
ni potrebno upoštevati pogojev iz 60. člena tega Odloka.
(2) Enote urejanja EUP 6, EUP 7, EUP 9 in podenota urejanja EUP 12/1 so v območjih varstva narave (KP, EPO, Natura), zato se
pri posegih upoštevajo pogoji iz 61. člena tega Odloka.
(3) V podenotah urejanja, ki so v notranjih varstvenih pasovih vodnih zajetij, je v skladu z Odlokom o varovanju pitne vode (Uradni
list RS, št. 34/00) prepovedano rediti in pasti živino, opravljati dejavnosti, ki so škodljive za pitno vodo ter opravljati cestni promet
škodljivih in nevarnih snovi. Obvezno je označiti varstveno območje, s prometnih in manipulacijskih površin je potrebno meteorne
vode odvajati v kanalizacijo ter prekvalificirati gozdove v varovalne gozdove. Dovoljeno je izvajati le take dejavnosti, ki niso nevarne
za pitno vodo ter rekonstruirati objekte in naprave, če se s tem izboljša kvaliteta vode.
(4) V podenotah urejanja, ki so v zunanjih in varstvenih pasovih vodnih zajetij je v skladu z Odlokom o varovanju pitne vode (Uradni
list RS, št. 34/00) prepovedano urejati ponikovalnice odpadnih voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom iz ČN, opravljati tranzitni
promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, arzena in drugih
vodi škodljivih snovi. Obvezno je preurediti obstoječe državne ceste tako, da bo zagotovljena varnost za pitno vodo, gnojiti v skladu
z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in v skladu z gnojilnim načrtom ter omejiti hitrost vozil na 40 km/h.
Pogoji veljajo tudi za enote urejanja, ki so v notranjih pasovih vodnih zajetij. Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 64.
člena tega Odloka.
(5) Za vse posege v varstvene pasove se pridobi soglasje zdravstvene inšpekcije ter vodno soglasje. Za vsak poseg se izdela ustrezna
strokovna podlaga, po potrebi se izvede tudi presoja o vplivih na okolje.
(6) Kmetijska in gozdna zemljišča v podenoti urejanja EUP 12/1, se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahajajo v
območju preostale nevarnosti (Pp), zato se na tem območju upoštevajo pogoji iz 63. člena tega Odloka.
(7) Podenota urejanja EUP 12/1 je deloma v erozijskem območju, zato se pri večjih posegih uredi ustrezna odvodnja meteornih vod,
s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih, ki mejijo
na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo geo
mehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s
katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča. Za posege na erozijskih območjih se pridobi vodno soglasje.
č) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67. in 68. člena tega Odloka.
56. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča v gričevnatem delu občine)
(1) Enote in podenota urejanja EUP 8, EUP 10, EUP 13/3 in EUP 19 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti.
Delijo se na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobne
namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske
rabe VC in na površine cest z oznako podrobnejše namenske rabe PC. V nekaterih enotah urejanja so še posamični objekti razpršene
poselitve z oznako podrobnejše namenske rabe A ter posamični objekti razpršene gradnje, ki so v grafičnih prilogah prikazani kot
zemljišče pod stavbo (fundus).
(2) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji, so poleg primarne
rabe dopustni ti posegi:
• agrarne operacije,
nikacijski vodi, elektroenergetski vodi in priključki nanje,
- drugi gradbeni inženirski objekti: travnata športna igrišča, objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih
območjih;
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjak, vodni zbiralnik, poljska pot, obora za rejo živali, ograje in opore za trajne nasa
de, opore za mreže proti toči;
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak, ograja za pašo, ograje in opore za trajne
nasade in opore za mreže proti toči);
• ostali posegi:
- začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,
- športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo (travnata igrišča), rekreacijske in turistične poti po obstoje
čih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje razisko
valnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,
zemljišč. Razvidne so iz katastrskih načrtov kot površine, ki so po dejanski rabi ceste ter iz grafičnih prikazov stanja prostora:
Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(3) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K2, ki so namenjena kmetijski proizvodnji, so poleg primarne rabe
dopustni ti posegi:
• agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjak z montažno konstrukcijo, gnojišče, vodni zbiralnik za namakanje, poljska pot,
obora za rejo živali, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči;
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, ribnik, vrtina ali vodnjak, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje nepo
sredno na zemlji s točkovnimi temelji, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči;
• ostali posegi: športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo (travnata igrišča), začasno sezonsko smučišče,
rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,
začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primer
no sanira in vzpostavi v prvotno stanje,
(4) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena gozdarski dejavnosti, so poleg primarne rabe
dopustni ti objekti:
- pomožni infrastrukturni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste,
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna cesta;
ječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje razi
skovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno
stanje.
(5) V enoti urejanja EUP 8 je na območjih stavbnih zemljišč v razpršeni poselitvi, z oznako podrobnejše namenske rabe A, dopu
stna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje za naslednje vrste objektov:
- počitniške hiše, vinske kleti, turistični objekti (vinotoči, nastanitveni objekti);
- objekti za lastne potrebe (nadstrešek, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena
dvorišča, enoetažni pritlični objekt, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico), nepretočna greznica - v primeru, da ni kanalizacije,
- ograje;
- objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zajetje, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče,
pomožni infrastrukturni objekti: nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priklju
ček, cestni priključek,
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, vrtina ali vodnjak, krmišče, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje
neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik,
- urbana oprema: skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave.
(6) Na zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč je dopustno le vzdrževanje obstoječih objektov. Posegi se nanašajo na
obstoječe objekte ne glede na namembnost, pri tem se namembnost objekta ne spreminja. Na funkcionalnem zemljišču, ki pripada
obstoječemu objektu in je bilo določeno v gradbenem dovoljenju je dopustna še postavitev vrtne ute, nadstreška, gradnja ograje ter
gradnja priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(7) V enoti urejanja EUP 19 so na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne
infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
(8) V enoti urejanja EUP 19 so posegi za posamezno podrobno namensko rabo iz 2., 3. in 4. točke tega člena dopustni ob pogoju,
da se v največji možni meri ohranja zaraščenost površin v obstoječem stanju.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v območju razpršene poselitve in za objekte razpršene gradnje
(1) Novi objekti v območjih razpršene poselitve se locirajo v okviru funkcionalnega zemljišča, ki je bilo določeno v gradbenem
dovoljenju za obstoječe objekte. Odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki
od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2) Velikost objektov na vseh stavbnih parcelah se pri ponovni gradnji lahko poveča največ za 20 % obstoječe tlorisne velikosti, ob
pogoju, da velikost ne sega izven območja stavbnega zemljišča. Objektov, ki nimajo določene gradbene parcele (razpršena gradnja)
ni možno povečevati. Višina objektov se ne spreminja in je lahko 1,5 etaže nad terenom na odprti strani. Pri določanju velikosti
pomožnih objektov se upoštevajo predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(3) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 - 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta
in z opečno kritino. Enokapne in ravne strehe so možne le na pomožnih objektih.
(4) Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko se delno obdela v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen.
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Pomožni infrastrukturni objekti, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvedejo v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se
pri tem ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter
po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
(2) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji
se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Sanira se obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki nega
tivno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost.
(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
(1) V podenoto urejanja EUP 8 segata vplivni območji enot kulturne dediščine EŠD 8401 - Strehovske gorice, klet na parceli 49 in
EŠD 8400 - Strehovci, Bojnecova klet. Pri posegih v območja kulturne dediščine se upoštevajo pogoji iz 60. člena tega Odloka. Za
enoto EŠD 8401 Strehovske gorice - Klet na parceli 49 upoštevanje pogojev ni potrebno, ker je enota podrta.
(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njeno vplivno območje se pridobijo kulturno-varstveni pogoji in kulturno-varstveno
soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njnem vplivnem območju pa le s soglas
jem pristojne varstvene službe.
(3) Vse enote urejanja so v ekološko pomembnem območju, območju Natura 2000 in Krajinskem parku Goričko, zato se pri načrto
vanju posegov v prostor upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Dobrovnik (ZRSVN, OE
Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu občine. Upošteva se še pogoje iz 61. člena Odloka.
(4) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih
travišč. Spodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, raba zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja var
stvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo in ponovno vzpostavljajo
obmejke, živice, gozdni otoki.
(5) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih
tipov (EPO, Natura). Ohranjajo se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo
varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovijo prehodi za živali na
mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode določi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znan
(8) Regulirani vodotoki se vzdržujejo tako, da se omogoči obnova naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje.
Na akumulacijah, ki se uporabljajo v turistične in druge namene, se ohranja tudi biotopska namembnost mirne cone.
(9) Enoti urejanja EUP 8 in EUP 19 se deloma nahajata v erozijskem območju, zato se pri večjih posegih uredi ustrezna odvodnja
meteornih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena. Pri gradnji objektov in drugih posegih na nagnjenih zemljiščih in
zemljiščih, ki mejijo na stavbna zemljišča na nagnjenem terenu, se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko poročilo se po potrebi
izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča. Za posege na erozijskih območjih
se pridobi vodno soglasje.
(10) Enoti urejanja EUP 8 in EUP 19 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahajata v območju preostale nevarnosti
(Pp), zato se pri posegih na teh območjih upoštevajo pogoji iz 63. člena tega Odloka.
(11) Enoti urejanja EUP 8 in EUP 10 se
upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju
voda, gnojiti kmetijska zemljišča z blatom
cianovodikove kisline, fenola, živosrebrnih
pogoji iz 64. člena tega Odloka.
delno nahajata v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih
pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Prepovedano je urejati ponikovalnice odpadnih
iz ČN, opravljati tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, uporabljati biocide na bazi
spojin, arzena in drugih vodi škodljivih snovi. Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni
d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., 66., 67. in 68. člena tega Odloka.
57.
(kompleksi gozdnih zemljišč)
a) Pogoji glede namembnosti območja in pogoji za izvedbo:
člen
(1) V enotah in podenotah urejanja EUP 1, EUP 11, EUP 13/1, EUP 13/2 in EUP 14 je na območju gozdnih zemljišč, z oznako
podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, dopustna postavitev objektov in izvedba teh posegov:
- pomožni infrastrukturni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje,
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak;
ječih poteh, dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja v smislu parkovne ureditve in namestitev sedežnih klopi ob turističnih toč
kah, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih
gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira
in vzpostavi v prvotno stanje,
- rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih cest, ki so del osnovne namenske rabe in so razvidne
iz katastra in izdejanskega stanja
v prostoru ter so opredeljene kot javne površine.
(2) V enotah in podenotah urejanja EUP 1, EUP 13/1, EUP 13/2 in EUP 14 so med gozdnimi površinami manjša območja kmetij
skih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, kjer so poleg osnovne rabe dopustni:
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, obora za rejo živali, ograja za pašo živine, ribnik,
- ostale ureditve: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in
vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del - vse pod pogojem, da se območje po izvedbi
posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,
- rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih cest, ki so del osnovne namenske rabe in so razvidne iz katastra in iz dejanskega stanja v
prostoru ter so opredeljene kot javne površine.
(3) V enoti urejanja EUP 1 so na območju celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC in na priobalnih zemlji
ščih, ki jim pripadajo, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
(4) V enotah urejanja EUP 1 in EUP 11 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripa
dajočih varovalnih pasovih dovoljena tekoča vzdrževalna dela, gradnja kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastruk
ture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec
tega objekta.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
(1) V podenotah urejanja so enote kulturne dediščine:
- v enoti urejanja EUP 1 sta EŠD 9741 - Dobrovnik, gomilno grobišče ob Ginji in EŠD 9742 - Dobrovnik, gomilno grobišče Poseka,
- v enoti urejanja EUP 11 sta EŠD 24154 - Strehovci, gomilno grobišče Kiše in EŠD 28583 - Strehovci, trasa gozdne železnice,
- v enoti urejanja EUP 14 je EŠD 16795 - Žitkovci, gomila Preseke.
(2) V arheoloških območjih se varuje prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča. Zemljišča in zemeljske plasti se varuje
jo pred različnimi uničujočimi posegi in rabami (globoko oranje, melioracije, izkopi, nasipi, gradnja gozdnih vlak, gradnja začasnih
in trajnih objektov). Ob izpolnitvi naslednjih pogojev so izjemoma dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati prostor
robnih delov najdišč:
- če ni možno najti drugih rešitev in
- če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
(3) Vse enote in podenote urejanja, razen EUP 14, so v območjih varstva narave, zato se pri načrtovanju posegov v prostor upošte
vajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so
navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se
hranijo na sedežu občine.
(4) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se pri tem zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske razno
vrstnosti. Na kmetijska zemljišča, ki so v travniški rabi v območju gozdov se ne sme polivati gnojevka, ta se prednostno poliva na
zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se ekološko kmetovanje
in integrirana pridelava na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih površi
nah se ohranjajo in ponovno vzpostavljajo obmejke in živice.
(5) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih
tipov (EPO, Natura). Ohranjajo se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo
varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na
mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode določi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znan
(8) Regulirani vodotoki se vzdržujejo tako, da se omogoči obnova naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje.
Na akumulacijah, ki se uporabljajo v turistične in druge namene, se ohranja tudi biotopska namembnost mirne cone.
(9) Enota urejanja EUP 1 se na podlagi določitve razredov poplavne nevarnosti nahaja v območju preostale nevarnosti (Pp), zato
se pri posegih na teh območjih upoštevajo pogoji iz 63. člena tega Odloka.
(10) Enota urejanja EUP 11 je delno v erozijskem območju, zato se pri posegih v tla uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer
se prepreči erozija in plazenje terena. Pri posegih na nagnjenih zemljiščih in zemljiščih se v sklopu projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo geomehanske raziskave za širše območje nameravanega posega. Glede na geomehansko
poročilo se po potrebi izdela projekt sanacije, s katerim se preprečijo vplivi nameravane gradnje na sosednja zemljišča. Za posege
na erozijskih območjih se pridobi vodno soglasje.
3. Skupni in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
58. člen
(območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme)
(1) Gradbeni posegi v vseh prostorskih enotah naselij se izvedejo le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infra
strukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni
inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje,
ki je v javno korist. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za kanalizacijo, vodovod
in elektriko ter telekomunikacijsko omrežje.
(2) Grajeno javno dobro so zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma
predpis, izdan na podlagi zakona in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi. Grajeno javno dobro državnega pomena
je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih. Grajeno
javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in jav
na površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica,
trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna
oziroma rekreacijska površina in podobno.
(3) Vsa predvidena gospodarska javna infrastruktura se izvede v skupnih koridorjih, če to odmiki med posameznimi infrastruktur
nimi vodi dopuščajo.
(4) Gospodarska javna infrastruktura je razvidna iz grafične priloge k Občinskemu prostorskemu načrtu: Prikaz gospodarske javne
infrastrukture.
59. člen
(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Linijska infrastruktura se praviloma združuje v skupne koridorje. Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske
javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe
zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo.
(2) Vsi objekti, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključijo na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve ure
jajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Vsi objekti, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se priključijo tudi na
kanalizacijsko omrežje. Kjer kanalizacije ni, se zgradijo individualne ali skupinske greznice brez odtoka ali manjše čistilne naprave.
Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni pro
učitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(3) Za vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se reši tudi odvod komunalnih odpadnih vod. V enotah urejanja, kjer
še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak začasno reši z individualnimi ali skupinskimi greznicami brez odtoka ali manjšimi
čistilnimi napravami. Vsebina greznic se odvaža na komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi. Po izgradnji kanalizacije in či
stilne naprave v naseljih se objekti obvezno priključijo na kanalizacijsko omrežje. Odvajanje odpadnih voda neposredno v okolje ni
dopustno. Uporaba blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav za gnojenje na kmetijskih površinah ni dopustno.
(4) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. V nižinskem delu
občine se padavinske vode prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni
meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik).
Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvajajo preko lovilcev maščob. Zbiranje in odvod
meteornih vod v gričevnatem delu občine se izvede na način, ki ne povzroča erozije in plazljivosti območja. V teh območjih se pred
izdelavo projektov za gradnjo objektov in izvedbo drugih posegov v prostor izdela geološko poročilo in po potrebi ustrezne projekte
za sanacijo širšega območja.
(5) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča).
Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvedejo v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža
na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi, prednostno na zemljišča izven območij varstva narave. Prepovedan je razvoz gnojnice na
kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.
(6) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organi
zacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih
se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih
odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in se ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(7) Objekti se priključijo na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Novi in nadomestni električni
vodi in priključki se v odprtem prostoru izvedejo zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Za vsako natančnejšo
obdelavo se pridobijo
podatki o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(8) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posa
meznega območja preverijo morebitne prekoračitve mejnih vrednosti, ki so v skladu s predpisi.
(9) Nove transformatorske postaje se bodo gradile kot samostojni objekti ali v sklopu drugih objektov,
pri čemerse upoštevajo
zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči
se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Javna razsvetljava se uredi ob pomembnejših posameznih objektih v
celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah.
(10) Novi in nadomestni električni vodi in priključki v odprtem prostoru se izvedejo zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Pri vseh
posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2 x 40 m za zračne vode
oziroma 2 x 10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV; 2 x 15 m za zračne vode ali 2 x 3 m za podzemne vode
pri daljnovodih z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2 x 10 m za zračne vode ali 2 x 1 m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne
napetosti od 1 do vključno 20 kV. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec,
za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.
(11) Pri načrtovanju v prostoru se upoštevajo vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalne energije,
sončne energije in energije biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva. Spodbuja se tudi
priključevanje na plinovod, kar se bo izvajalo glede na izražen interes. Sončne kolektorje se prioritetno montirajo na strehe objektov
in nadstrešnice nad parkirišči.
(12) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom
izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo
5/2013 kozseg kozlonye
(13) Pri prostorskem urejanju se upošteva trasa obstoječega tk omrežja. V primeru premestitve tk naprav je potrebno obvestiti
operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo tk omrežje. Pred izgradnjo ko
munalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec tk omrežja. K posameznim gradnjam se pridobijo projektni
pogoji in soglasja upravljavca tk naprav.
(14) Telekomunikacijske antene in oddajniki se lahko locirajo v vseh enotah urejanja. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na
objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov. V stanovanjskih območjih se preverijo
vplivi sevanja.
(15) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi potreb z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti ali drugimi izvedbenimi
projekti.
(16) Varovalni pas državnih cest je prostor v katerem je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za
ceste. Varovalni pas pri glavnih cestah meri 25 m od zunanjega roba cestnega sveta, pri regionalnih cestah pa 15 m od zunanjega
roba cestnega sveta. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji
odmiki:
• globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,
• višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,
• odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno
ograjo.
(17) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov v območja arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki utegne poškodovati
arheološke ostaline. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev:
- če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za poseg.
68
4. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
60. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so tudi objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v
nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je
njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov,
aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
- gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
- rekonstrukcija objekta na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilno
sti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih dolo
čajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega Odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega
ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte
in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vo
dotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkre
tnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega Odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni
spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstve
nih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega Odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine,
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali
načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega Odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino,
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
Za registrirano stavbno dediščino velja, da se v primeru teh ohranjajo varovane vrednote, kot so:
- tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
- gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
- oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni de
tajli),
- funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
- sestavine in pritikline,
- stavbno pohištvo in notranja oprema,
- komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
- pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
- celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da v primeru teh ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheo
loške ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi
ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je
predvsem:
- odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
- poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
- ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
- gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
- postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih
oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč
ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
- če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave
najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja
se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino,
ki so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih po
gojev za prostorsko celoto Občine Dobrovnik, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege
po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(13) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz,
strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi
vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dovoljeni na podlagi Odloka ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne
dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo
in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno
pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna
javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se pred
gradnjo ali posegi v zemeljske plasti priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investi
torja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop
do zemljišč in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi na zemljiščih, kjer se bodo izvajala zemeljska dela.
61.
člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju Občine Dobrovnik je več območij varstva narave in sicer: območja naravnih vrednot, ekološko pomembno obmo
čje, posebna varstvena območja (območja NATURA 2000) in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave, razen območij
habitatnih tipov so razvidna iz javnih evidenc.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih ob
močij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Občinskega
prostorskega načrta za Občino Dobrovnik (ZRSVN, OE Maribor, junij 2008), ki se hranijo na sedežu Občine Dobrovnik.
62. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela
poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.
(2) Za posege, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, se v projektni dokumentaciji prikaže območje za določitev strank
na podlagi veljavnih predpisov. Območje za določitev strank predstavlja vplivno območje načrtovanega objekta oziroma posega.
(3) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varujejo se obstoječi in potencialno pomembni
viri in se spodbuja varčna in smotrna raba pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upoštevajo pogoji iz veljavnih
državnih in občinskih predpisov o zavarovanju vodnih virov.
(4) Gozdovi se varujejo v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se
predhodno pridobi soglasje
Zavoda za gozdove. Pri vseh posegih v gozdne površine je potrebno upoštevati še naslednje usmeritve:
- za krčenje gozdov v velikosti nad 5 ha se izvede presoja vplivov na okolje,
- za posege v gozd, ki lahko spremenijo življenjske razmere divjadi se predhodno pridobi mnenje upravljavca lovišča,
- pri gradnji objektov z ograjami se zagotovi prehode za živali. Pri določitvi prehodov sodeluje služba za varstvo narave, Zavod za
gozdove in pristojna lovska organizacija,
- ohrani se vse gozdne prometnice s priključki na ceste višjega reda. Na teh prometnicah se ne sme načrtovati drugih ureditev,
- za postavitev obore za divjad se predhodno pridobi gradbeno dovoljenje,
- v nižinskem delu se ohrani vse gozdne ostanke, obmejke in biokoridorje. Za posege na teh območjih
izda Zavod
zagozdove
strokovna navodila,
- za divja odlagališča v gozdu odgovarja lastnik gozda.
(5) Vsa kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč
je možna le s spremembo tega občinskega prostorskega načrta.
(6) V območju gramoznice se vzdrževalna dela, pretakanje goriva in maziv izvajajo na nepropustnih utrjenih površinah.
(7) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komu
nalnih odpadnih voda. V naseljih, kjer kanalizacija ne bo zgrajena, se odpadne vode odvajajo v greznice, vsebina se odvaža na komu
nalno čistilno napravo. Odvajanje odpadnih voda neposredno v okolje ni dopustno. Uporaba blata iz greznic, nepretočnih greznic in
malih komunalnih čistilnih naprav za gnojenje v kmetijstvu je prepovedano, razen za blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu
in je zmešano s komunalno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico, ter pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu skladiščeno najmanj šest
mesecev.
(8) Občina bo izboljšala tudi sistem zbiranja odpadkov (ločeno zbiranje, zmanjšanje odloženih odpadkov, itd).
63. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in
požarno ogroženih območjih ter ukrepi za zaklanjanje v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za zago
tavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih upoštevajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami.
(2) Na območjih z omejitvami (vodovarstvena, poplavna, erozijska območja) se posegi načrtujejo v skladu z omejitvami za posame
zno območje:
• na vodovarstvenih območjih se upoštevajo občinski in državni predpisi o varstvu vodnih virov,
• na poplavnih območjih se upoštevajo predpisi s področja varstva, urejanja in rabe voda,
• na erozijskih območjih se ne načrtuje ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.
Za vse posege na območjih z omejitvami (vodovarstvena območja, poplavna območja, erozijska območja) se mora pridobiti vodno
soglasje.
(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode,
vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. V kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je potrebno upoštevati pogoje in omeji
tve iz področnih predpisov. Skladno z določili veljavnih predpisov in ugotovljenimi razredi nevarnosti je na poplavno in erozijsko
ogroženih območjih znotraj območja občinskega prostorskega načrta potrebno načrtovati posege ter morebitne potrebne omilitvene
ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij.
(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih stro
kovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni
del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora
tudi opozorilna karta poplav.
(5) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načr
tovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor je potrebno upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za
posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je potrebno zagotoviti, da se obstoječe stopnje
ogroženosti na poplavnem območju in izven njega ne povečajo. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba pose
gov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je potrebno skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev za zmanjšanje
poplavne ogroženosti načrtovati celovite omilitvene ukrepe, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor
oziroma sočasno z njo.
(6) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, dovoljene samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni
režim in stanje voda.
(7) Ne glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti,
ki so namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki
jih določajo ti predpisi.
(8) V namen zmanjševanja poplavne ogroženosti se v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za posamezna
hidrografska območja lahko izdelajo strokovne podlage.
(9) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovlje
na njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikažejo nova poplavna območja, karte poplavne
nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(10) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšuje
jo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov,
vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoji za prevoz ljudi in živali ter transport v ce
stnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu.
(11) V projektu za graditev objektov in grajene strukture mora biti narejena študija varnosti pred naravnim in drugimi nesrečami, v
kateri se upoštevajo odmiki med objekti in potrebne protipožarne ločitve ter zagotovijo pogoji za varen umik ljudi, živali in premo
ženja pri požaru. Zagotovijo se dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila.
(12) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarna ogroženost posameznega
območja in po potrebi izdela ocena požarne ogroženosti ter predvidijo ukrepi za preprečitev požara. Poleg tehničnih ukrepov (pro
tipožarne ločitve za preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in
varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila) se zagotovijo tudi viri požarne vode iz hidrantnega omrežja,
ki mora imeti ustrezne pretoke in ustrezni tlak vode v omrežju. Na območjih, kjer ni hidrantnega omrežja in na območjih, kjer ni
možno zagotoviti ustreznih pretokov, se požarna voda zagotavlja iz požarnih vodnjakov in požarnih bazenov.
(13) V gričevnatem delu občine in na erozijskih območjih ob vodotokih se ne načrtuje ureditev, ki lahko s svojim delovanjem pov
zročijo naravne nesreče. Na erozijskih območjih so prepovedani vsi posegi, ki jih določa 87. člen Zakona o vodah, predvsem pa
ogoljevanje površin, zasipavanje izvirov, krčenje gozdnih sestojev, omejevanje pretoka hudourniških voda, zasipavanje z odkopnim
ali gradbenim materialom, odlaganje ali skladiščenje lesa. Pri posegih v bližini območij, ki so bila že sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni dokumentaciji preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več je možna ob predhodnih
geoloških raziskavah, na podlagi katerih se določi način temeljenja ter izvedejo stabilnostne analize pobočja. Uredi se odvodnjavanje
vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih voda.
(14) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po
MCS lestvici, oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o
tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačana plošča nad pritličjem.
(15) Na območju Občine Dobrovnik ni površin ali objektov za potrebe obrambe.
72
5. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
64. člen
(varstvo voda in zagotavljanje pitne vode)
(1) V Občini Dobrovnik je v zasnovi gospodarske javne infrastrukture posebej poudarjeno varovanje obstoječih in potencialno po
membnih virov za oskrbo z zdravo pitno vodo. Občina se s pitno vodo oskrbuje iz dveh vodnih zajetij, ki sta varovani z občinskim
Odlokom o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). Občina sodeluje tudi pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Po
murja, ki spodbuja povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Vsi objekti,
kjer je potrebno zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, so priključeni na javno vodovodno omrežje.
(2) Na območjih notranjih varstvenih pasov vodnih zajetij se ne umešča novih objektov, pri obstoječih objektih pa se dosledno upo
števajo določila občinskega odloka o varstvu pitne vode. Na kmetijskih zemljiščih, ki so v varstvenih območjih, se dosledno upošte
vajo ukrepi o uporabi grezničnih usedlin za gnojenje na podlagi gnojilnih načrtov in v skladu s predpisi, ki urejajo obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov. Na priobalnih površinah površinskih voda je v skladu s predpisi s področja voda prepovedano gnojenje in
uporaba sredstev za varstvo rastlin. Območja varstvenih pasov vodnih virov so v OPN opredeljena kot posebne podenote urejanja,
pogoji za posege in ukrepi za varovanje pa so navedeni v 56. členu tega Odloka.
(3) Vsi objekti, ki so priključeni na vodovodno omrežje, se morajo priključiti na kanalizacijsko omrežje, razen objektov izven nase
lij, kjer je obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le s prečrpavanjem. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se
odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih vodotesnih
greznic. Vsebina greznic se obdela na komunalni čistilni napravi. Tehnološke odpadne vode iz gospodarske cone se lahko odvajajo
v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi, oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje
snovi v javno kanalizacijo.
(4) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah, se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinska voda se
prioritetno ponika ali preko zadrževalnikov odvaja v površinske odvodnike. Pred izpustom se preveri ustreznost odpadnih voda in
odtočna prevodnost obstoječih odvodnikov. Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorna voda odvede
preko lovilcev maščob.
(5) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se v ustrezno urejenih gnojničnih jamah in gnoji
ščih ureja individualno. Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvedejo v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčena vsebina
gnojničnih jam se v skladu s predpisi odvaža na kmetijska zemljišča. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v
vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij ali ležijo ob vodotokih.
(6) Zaradi zagotavljanja varstva voda je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v naravna jezera,
ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda ter v
vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih surovin in so v stiku s podzemno vodo.
(7) V občini je urejeno zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov in jih po veljavnih predpisih izvaja pristojna komunalna
organizacija. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje
področna zakonodaja.
65. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak,
se upoštevajo vsi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je
dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varo
vanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kjer so upravljavci
dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
(2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se s stališča učinkovite rabe energije v stavbah prednostno uporabijo obnovljivi viri
energije. Če obstaja možnost priključitve na obnovljiv vir energije, se objekti priključijo na ta vir.
66. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, so območja varstva pred hrupom določena po podrobnejši
namenski rabi prostora in sicer:
- na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I.
stopnja varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest in železniških prog v širini 1000
m od sredine pomembne ceste oz. pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja gozdov na površinah
za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami,
- na območjih poselitve se za čiste stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine počitniških
hiš (SP) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom,
- na območjih poselitve se za površine podeželskega naselja (SK), območja centralnih dejavnosti (C), območja športnih centrov BC,
območja zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom,
- na območjih poselitve se za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred hrupom,
- na območjih prometnih površin (P), energetske infrastrukture (E), okoljske infrastrukture (O) in komunikacijske infrastrukture (T)
se določa IV. stopnja varstva pred hrupom,
- na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se določa IV. stopnja varstva pred
hrupom,
- na območju voda se za vse površine, razen za površine vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III.
stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti ob
močje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 100 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred
hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja
hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. ali II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne
vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV.
območjem varstva pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred hrupom zagotovi, da mejne vrednosti
kazalcev hrupa na objektih z varovanimi prostori ali območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene.
(4) Na posameznem območju poselitve lahko na pobudo občine in na podlagi ustrezne dokumentacije minister, pristojen za okolje
stopnjo varstva pred hrupom razvrsti v II. območje varstva pred hrupom. Stopnja varstva pred hrupom je navedena v izvedbenem
delu tega Odloka za vsako enoto urejanja.
(5) Pri načrtovanju posegov se po potrebi izdela ocena obremenjenosti okolja s hrupom ter se v primeru, da novi vir hrupa povzroča
čezmerne obremenitve s hrupom, na območju varstva pred hrupom, zagotovi ustrezne ukrepe za zaščito varovanih prostorov in zemljišč
pred hrupom. Prednostno se zagotovi zmanjšanje emisije hrupa pri njegovem izvoru, če to ni možno se objekti locirajo v primerni odda
ljenosti od vira hrupa, v objekte se vgrajujejo pasivni protihrupni elementi (fasade, okna), po potrebi se postavijo protihrupne bariere.
67.
člen
(elektromagnetno sevanje)
(1) V Občini Dobrovnik je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko frekvenčne vire EMS. Po južnem robu občine,
izven poselitvenih območij pa je načrtovan 110 kV daljnovod Murska Sobota-Lendava. V primeru gradnje novih elektroenergetskih
objektov se upoštevajo naslednje stopnje varstva pred sevanjem:
- I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. To so območja bolnišnic, zdra
vilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih
zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli
območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
- II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. To so zlasti
območja brez stanovanj, namenjena industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi
na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(2) V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se v primeru, da bodo presežene mejne vrednosti, ki veljajo za I. območje
varstva pred elektromagnetnim sevanjem, spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektroma
gnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v
vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(3) Ob elektroenergetskih vodih in objektih, kjer se smejo graditi objekti, navedeni v I. območju varstva pred elektromagnetnim se
vanjem, veljajo naslednji minimalni odmiki ali koridorji na nivoju tal od osi elektroenergetskega voda ali od zunanje ograje razdelilne
ali transformatorske postaje:
- 40 m za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV,
- 15 m za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV.
68.
člen
(svetlobno onesnaženje)
(1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesna
ževanja okolja, se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%,
razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlob
nega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost
javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava,
namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi
tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave.
(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo
javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati
ciljne vrednosti 44,5 kWh, največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje teh zahtev se ugotavlja v
postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo
elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
(3) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na
oknih varovanih prostorov:
Oddaljenost okna od osvetljene površine
Osvetljenost od večera do 24. ure
Osvetljenost od 24. ure do jutra
do 3 m
3 m do 10 m
10 m do 20 m
nad 20 m
25 lx
10 lx
5 lx
2 lx
5 lx
2 lx
1 lx
0,2 lx
Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna
na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom
osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni smeri.
69. člen
(zagotavljanje bivalnih pogojev)
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena
celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred
prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni biva
nju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi
funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
70. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upoštevajo tehnične zahteve so
dobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je potrebno zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo
sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja, ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se
uporabljajo obnovljivi viri energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko
varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode v sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po
MCS lestvici, oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o
tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačana plošča nad pritličjem.
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Potrebno je
zagotoviti tudi potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi,
živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila. Pri obstoječih objektih je možna
nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih pod pogoji iz prvega in drugega stavka tega odstavka in pod pro
storsko izvedbenimi pogoji, ki so predpisani za posamezno enoto urejanja prostora. Pomožni objekti, nezahtevni in enostavni objekti ali
prizidki kot so garaže, objekti storitvenih dejavnosti, nadstreški, vetrolovi, zimski vrtovi, pokrite terase se lahko gradijo tudi pred ali ob
stanovanjskem objektu pod pogojem, da upoštevajo obstoječo gradbeno linijo. Ograje, škarpe in podporni zidovi pa v okolici objektov.
(4) Viri vode za gašenje se v naseljih z zgrajenim vodovodom zagotovijo iz hidrantnega omrežja z ustreznimi pretoki in tlakom vode
v omrežju, v ostalih naseljih se voda za gašenje zagotovi iz požarnih vodnjakov in požarnih bazenov. Ob gramoznici v gospodarski
coni in ob Bukovniškem jezeru se uredi možnost dostopa za zajem vode za potrebe gašenja.
71. člen
(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir
omogočati dostope in prehode invalidnim osebam. Zagotovi se tudi parkiranje.
6. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora
72. člen
(pogoji nosilcev urejanja prostora)
(1) Varovalni pas državnih cest je prostor v katerem je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ce
ste. Varovalni pas pri glavnih cestah meri 25 m od zunanjega roba cestnega sveta, pri regionalnih cestah pa 15 m od zunanjega roba
cestnega sveta. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:
- globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,
- višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,
- odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno
ograjo.
(2) Varovalni pas pri občinskih cestah je 6,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri javnih poteh pa 4,0 m. Posegi v cestni svet in
varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste.
(3) Vodovarstvena območja vodnih virov so zavarovana z občinskim Odlokom o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00).
Območja obsegajo najožji varstveni pas z namensko rabo oskrbe z vodo in so ograjeni, ter ožji varstveni pas s sanitarnim režimom
varstva in širši varstveni pas, ki določa prispevno območje. Pri izvajanju osnovne namenske rabe in vseh posegih na tem območju je
potrebno upoštevati določila navedenega Odloka.
(4) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnega zemljišča
pri Ledavi, ki je voda 1. reda, sega v naseljih 15,0 m od meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča.
Pri ostalih potokih, ki so vodotoki 2. reda sega zunanja meja priobalnega zemljišča 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in
priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.
(5) Za pridobitev gradbenega dovoljenja na območjih, ki so vodna ali priobalna zemljišča se upoštevajo še ti pogoji:
- za vsak poseg, ki bi lahko začasno ali trajno vplival na vodni režim ali stanje voda se pridobi vodno soglasje,
- za odvzem vode se pridobi vodna pravica,
- za rabo vode se pridobi vodno dovoljenje,
- za dovoljenje gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, katerega lastnik je RS, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi
služnosti, razen v primeru, da je že podeljena vodna pravica,
- za dovoljenje za uporabo vodne infrastrukture za druge namene mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice.
(6) Območje občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko območja občine pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih
v prostor, ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje Ministrstva za promet.
Med ovire za zračni promet štejejo:
- objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 m,
- vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so po dolžini več
kot 75 m napeti nad dolinami,
- za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so najmanj 25 m višji od okoliškega terena, če se
nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
7.
Spremljanje stanja okolja
73.
člen
(spremljanje stanja okolja)
Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država, oziroma njene pooblaščene službe, občina spremlja
stanje okolja in izvajanje ukrepov iz okoljskega poročila pri izvajanju Občinskega prostorskega načrta za naslednje sestavine okolja:
• površinske in podzemne vode:
- količina odpadnih komunalnih vod na ČN,
- kakovost in količina tehnoloških odpadnih vod iz gospodarskih con,
- število obnovljenih gnojničnih jam in urejenih pretočnih greznic, dolžina kanalizacijskega omrežja, ločeno na vodovarstvenih
območjih,
- površina kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih,
- v primeru, da bodo na območju gospodarske cone nastajale odpadne tehnološke vode je treba
v skladu z Uredbo o emisiji snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05),
opraviti meritve kemičnega stanja
odpadnih tehnoloških vod pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje,
- spremljanje stanja podzemnih vod se izvede tudi za morebitno izrabo vode iz geotermalnih vrtin, ki se bo izvajalo v skladu s
programom izvajanja monitoringa za podzemne vode.
- pri načrtovanju odvajanja komunalnih odpadnih voda je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07), ki določa, da je potrebno do
31. decembra 2015 sanirati obsto
ječe pretočne greznice na občutljivem vodovarstvenem območju in do 31. decembra 2017 na ostalih območjih,
- število saniranih divjih odlagališč;
• zrak in podnebne razmere:
- stanje emisij v zrak v gospodarski coni in gramoznici (izvajajo investitorji in občina),
- prometne razmere na državnih cestah, ki potekajo skozi naselja,
- pregled števila objektov, ki uporabljajo različne energente in količino le-teh,
- pregled števila objektov, ki uporabljajo obnovljive vire energije;
• hrup:
- stanje hrupa v času gradnje v gospodarski coni in v gramoznici (izvajajo investitorji
in občina),
- stanje hrupa v času intenzivnih gradbenih del na območjih v bližini stanovanj ter ob transportnih poteh,
- pregled in spremljanje območij za proizvodne dejavnosti in območij za stanovanja z
vidika varstva pred prekomernim hrupom;
• elektromagnetno sevanje:
- pregled oddaljenosti stanovanjskih in javnih objektov od virov EMS,
- pregled števila stavb z varovanimi prostori, ki so v vplivnem območju EMS;
• svetlobno onesnaženje:
- število svetilk javne razsvetljave,
- pregled deleža ustreznih svetilk javne razsvetljave,
- spremljanje porabe električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca;
- na podlagi predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, se morajo prilagoditi svetilke obstoječe javne raz
svetljave (najkasneje do 31. decembra 2016);
• prebivalstvo in bivalno okolje:
- število rekreacijskih objektov,
- število novih delovnih mest,
- letni pregled nezazidanih stavbnih zemljišč.
IV. Končne in prehodne določbe
74. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega Odloka prenehajo veljati:
- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje
Občine Dobrovnik (Uradne objave Občine Dobrovnik, št. 01/04);
- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje izven ureditvenih območij naselij v
Občini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti (Uradne objave Občine Dobrovnik, št. 1/03);
- Odlok o urbanističnem redu v Občini Lendava (Uradne objave, št. 22/74 in njegove spremembe in uskladitve v Občini Dobrovnik.
75. člen
(dokončanje postopkov)
Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Občine Dobrovnik in na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev za
Občino Dobrovnik, ki so navedeni v 74. členu tega Odloka, se končajo na podlagi navedenih aktov.
76. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega Odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
77. člen
(veljavnost)
Ta Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Občine Dobrovnik.
Štev.: 031-0001/2010-98/2013
Dobrovnik, 09.07.2013
Župan - Polg&rmester:
Marjan Kardinar, l.r.
78
A Teruletrendezesi Torveny (Szloven Koztšrsasšg Hivatalos Kozlonye 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10, 57/12, 109/12 es
35/13) 52. cikkelyenek 1. bekezdese es Dobronak Kozseg Alapszabšlyšnak (Szloven Koztšrsasšg Hivatalos Kozlonye 35/07, 2/09
es 66/10) 16. cikkelye alapjšn, Dobronak Kozseg Kozsegi Tanšcsšnak, 2013. julius 9-en, 23. ulesen elfogadšsra kerult az alšbbi
Rendelet Dobronak Kozseg
Teruletrendezesi Terverol
I. BEVEZETO RENDELKEZESEK
1. cikkely
(a teruletrendezesi terv alapjai)
(1) A Szlovenia teruletfejlesztesi strategi&j&rol szolo rendelettel (Szloven Koztšrsasšg Hivatalos Kozlonye 76/04) es Szlovenia teruleti rendjerol szolo rendelettel (Szloven Koztšrsasšg Hivatalos Kozlonye 122/04) osszhangban, a jelen rendelettel elfogadšsra kerul
Dobronak Kozseg kozsegi Teruletrendezesi Terve (a tovšbbiakban: teruletrendezesi terv).
(2) A teruletrendezesi terv az a dokumentum, amely kijeloli a kozseg teruletfejlesztesi celjait es alapjait, a helyi jellegu teruletrendezeseket, valamint a letesftmenyeknek a teruletre valo behelyezesenek felteteleit. A teruletrendezesi terv kepezi a teruleti beavatkozšsok engedelyezesenek az alapjšt.
(3) A teruletrendezesi terv a teruletrendezes hordozoinak velemenyevel, illetve munkateruleteikre vonatkozo el6ušsokkal egyeztetve
lett elfogadva.
2. cikkely
(a rendelet tartalma)
(1) A teruletrendezesi terv strategiai es kivitelezesi reszb6l šll.
(2) A kozsegi teruletrendezesi terv strategiai reszeben, Dobronak Kozseg teljes teruletere vonatkozoan, kijelolesre kerulnek:
- a kozsegi teruletfejlesztes alapjai es celjai,
- a kozseg teruletfejlesztesi koncepcioja,
- a helyi jellegu muszaki infrastruktura koncepcioja,
- a letelepedes fejlesztes es az štfogo megujulšs iršnyelvei,
- a tšjfejlesztesi iršnyelvek,
- a teruletek celiršnyos hasznšlatšnak kijelolesere vonatkozo iršnyelvek
- a teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek kijelolesere vonatkozo iršnyelvek,
- Dobronak telepules teruletfejlesztesi koncepcioja.
(3) A teruletrendezesi terv kivitelezesi reszeben, a teruletrendezesi egysegek szerint az alšbbiak vannak kijelolve:
- teruletrendezesi egysegek,
- a terulet celiršnyos hasznšlatu tersegei,
- teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek,
- azok a teruletek, amelyekhez reszletes kozsegi teruletrendezesi tervet kell kesziteni.
(4) A teruletrendezesi terv elemei:
- a teruletrendezesi terv szoveges resze: bevezet6 rendelkezesek, strategiai resz, kivitelezesi resz, zšro rendelkezesek,
- a teruletrendezesi terv grafikai resze: a strategiai resz grafikai ismertet6i es a kivitelezesi resz grafikai ismertet6,
- a teruletrendezesi terv mellekletei: kivonat a hierarchikusan magasabb szintu teruletrendezesi dokumentumbol, szakmai alapok,
iršnyelvek es velemenyek, a teruletrendezesi terv ertelmezese es indoklšsa, osszefoglalo a nyilvšnossšgnak es kornyezeti jelentes.
II. A TERULETRENDEZESI TERV STRATEGIAI RESZE
1. A kozsegi teruletfejlesztes alapjai es celjai
3. cikkely
(a kozsegben a multban megvalositott teruletfejlesztes allapota, jellemzoi es sulypontjai)
(1)
Dobronak Kozseg viszonyai nem ternek el a szelesebb muravideki terseg viszonyaitol. A kimondottan mez6gazdasšgi teruleten
min6segi szšntok es lšpok vannak, amelyek a kozseg teruletenek 61 szšzalekšt foglaljšk el. Ennek ellenere a mez6gazdasšg mšr nem
vezet6 gazdasšgi šgazat, hiszen a lakossšgnak mindossze 5 szšzaleka foglalkozik vele, a kozvetve a mez6gazdasšghoz kapcsolodo
lakosok aržnya pedig mindossze 2,14 %. A kozsegben hžrom telepules van, a kozseg szekhelye Dobronak telepules, amely kielegfti
a helyi szintu igenyeket. A kozseg lakossžgžnak szžma csokken, az eloregedesi index pedig emelkedik. A kozsegben hižny van munkahelyekbol, ezeket a lakohely szerint kvžnjžk biztosftani.
(2) A nagyobb vžrosi kozpontok es ipar hižnyžban, valamint a kozmuvesitett telepulesek kovetkezteben Dobronak Kozseg terulete
minosegi lak6kornyezetnek minosftheto. Az utobbi evek fejlesztesei elsosorban a szennyvizek begyujteset es tisztMsžt szolgžlo,
koržbban elhanyagolt infrastruktura epftesere iržnyultak. Dobronak Kozseg teljes teruleten kiepult a kozlekedesi, valamint a wzellžtžsi- es a telekommunikžcios szuksegleteket kielegito infrastruktura is. A helyi utak zome rendezett, tervek vannak a jelenleg kijeloles
alatt levo, a telepuleseket osszekapcsolo utak rendezesere is. Az erintett terseg szinten osszes helyi utjžt aszfalt boritja. Ez lehetove
teszi a mobilitžst, illetve az osszes telepulest es telepulesreszt osszekapcsolja a helyi es kozsegi kozpontokkal, tovžbbž a nagyobb
kozpontokba (Muraszombat es Lendva) es a szomszedos tersegekbe vezeto foutvonalakkal. A szelesebb hžtterterseg es a kulfold
jobb megkozeHthetoseget biztosftja a kozsegtol delre vezeto autopžlya, a Dobronak-Turnišče lehajtoval.
(3) Dobronak Kozseg osszes telepulese s^ksžgi, ut menti telepules, jellegenel fogva az osszes megorizte tulnyom6reszt paraszti jelleget, vagyis a lakoepuletek az esetek tobbsegeben a gazdasžgi epuletekkel alkotnak egyuttest. Funkciojukat tekintve a telepulesek
lak6kornyezetek, es csak kisebb mertekben maradtak meg a parasztgazdasžgok. Kulon telepulestipust kepviselnek a sz6l6helyi telepulesek, ahol az egykor tipikus sz6l6hegyi teruletek lakoteruletekke alakulnak žt. A kozossegi infrastruktura teruletei csak Dobronak
Kozseg kozponti reszeben adottak. A kozteruletek rekrežcios es sportteruletekre, illetve helyi utakra korlžtozodnak.
(4) Az osszes csoportos telepulesen meg vannak szabad beepitetlen hžztelkek. A mintegy 19 ha osszterulet a telepulesek feluletenek
žtlagosan 11 %-žt kepezi. A rendezetlen telekpiaci viszonyok, a magžnteruletek es a parasztgazdasžgok nagyobb funkcionžlis foldteruletek iržnti igenye miatt azonban a teljes terulet nem alkalmas a beepftesre.
(5) A hazai munkahelyteremteshez, a Kozseg megfelelo telkeket kMn biztosftani a kulonbozo tevekenysegeknek. Dobronak telepu
les deli reszeben nagyobb gazdasžgi es mezogazdasžgi uzleti ovezet alakul, amelyben mžr mukodik a viržgtermesztesi tevekenyseg,
a csirkefarm es a biogžz uzem, ugyszinten a kozelben van az elnyert bžnyžszati jogu felszini kavicsbžnya is.
(6) A Kozsegben adottak a turizmusfejlesztes feltetelei. Nagyobb idegenforgalmi ovezet van alakuloban a Bakonaki to v^ztžroz6nžl,
ahol mžr fejlett kiržnduloturizmus mellett adottak a lehetosegek a szžllžsra es a sportturizmusra is. A tervek szerint szorosabb
egyuttmukodes fog kialakulni a to melletti es a sz6l6helyi klnžlat kozott, itt elsosorban a kiegeszito mezogazdasžgi tevekenysegeken
van a hangsuly.
(7) A kozseg terulete gazdag kavics- es homoklel6helyekben. Amennyiben erdeklodes mutatkozik az žsvžnyi nyersanyagok felhasznžlžsžra, a Kozseg az alapos teruleti bevizsgžlžsokat kovetoen merlegeli, mennyire esszeru egy adott teruletet alapvetoen az žsvžnyi
nyersanyagok kihasznžlžsi teruletenek nyilvžmtani. Az žsvžnyi nyersanyagok kiaknžzžsa celjžbol el kell fogadni a reszletes kozsegi
teruletrendezesi tervet (RKTT). Az illegžlis kitermelesre vonatkozoan megfelelo szanžlžsi intezkedeseket kell alkalmazni, amelyekkel a tžj es a mikro relief helyi jellegzetessegeinek figyelembe vetelevel tortenik meg a renaturžcio. Az illegžlis kitermelohelyek
szanžlžsa a letes^tmenyek epiteserol szolo el6^ržsokkal osszhangban tortenik.
(8) Az utobbi evekben gazdasžgi es idegenforgalmi celbol ujra zajlik a termžlviz forržsok kutatžsa - gazdasžgi celra mžr alkalmazzžk a meleg vizet (a novenyhžzak futese). A Kozseg teljes terulete a szenhidrogenek kutatžsi teruletehez es a geotermikus energiaforržsok tersegehez tartozik, amelyre bžnyžszati jog ervenyes.
4. cikkely
(a kozseg teruletfejlesztesi lehetosegei es celjai)
(1) A Kozsegben kello mennyisegu egyeni ep^tkezesre alkalmas telek žll rendelkezesre, ^gy a Kozseg, a telepules teruletfejleszteset
a telepuleseken beluli teruletekre iržny^tja. A rendezetlen telekpiaci viszonyok, a magžnteruletek es a mukodo parasztgazdasžgok
nagyobb funkcionžlis foldteruletek iržnti igenye miatt engedelyezett a telepulesek b6v^tese is. A gazdasžgi tevekenysegekhez a dobronaki gazdasžgi ovezetben tartanak fenn teruleteket, lakocelra es kiegesz^t6 turisztikai tevekenysegekhez a Strehovci- es a Dobronaki
hegyen jelolnek ki teruleteket.
(2) A mezogazdasžgot illetoen a novenyhžzak geotermikus v^zzel torteno futesevel, adottak az intenz^v termesztes feltetelei. A
kozsegben adottak az žllattenyeszteshez szukseges feltetelek is, azzal, hogy a mukodo parasztgazdasžgok boviteset, illetve az ujak
fejleszteset a telepules szelere es a nyitott teruletekre iržny^tjžk.
(3) Az idegenforgalmi tevekenysegek fejlesztese a Bakonaki ota, valamint a hozzž kapcsolodo Strehovci es Dobronaki hegyre, tovžbbž a kavicsbžnyžra iržnyul, ahol a kitermeles befejezeset koveto helyrežll^tžs utžn rekrežcios tevekenysegek fejlesztese kezdodik.
5. cikkely
(a kozseg fejlesztesi igenyei, valamint az orszag es a regio fejlesztesi igenyei)
(1) A Kozsegben zajlo tevekenysegek iržnyftžsa oly modon tortenik, hogy ezek pozitivan befolyžsoljžk a kiegyensulyozott teruleti es
hatekony gazdasžgi hatžsokat, a kozossegi kapcsolatokat, valamint a termeszeti es a lak6kornyezet minoseget. Megfelelo tervezessel,
tobbcelu felhasznžlžssal es az žgazati egyuttmukodessel biztosftott a terulet esszeru hasznžlata es a lakossžg biztonsžga. A terulet
kedvezotlen žllapotait teruletrendezesi es kornyezetvedelmi intezkedesekkel javftjžk.
(2) A Kozseg szekhelyen, Dobronakon, amely vžrosias videki telepules, a gazdasžgi ovezetben es a mezogazdasžgban osztonzik a
munkahelyteremtest, es ezzel a napi ingžzžsok mertekenek csokkenteset.
(3) A telepuleseknek biztonsžgosnak, tžrsadalmi szempontbol igazsžgosnak, vitžlisnak, egeszsegesnek es rendezettnek kell lenniuk.
A lak6kornyezet minoseget megfelelo es esszeru infrastrukturžlis ellžtottsžggal, a gazdasžgi es szolgžltatžsi tevekenysegek fejlettsegevel, a muszaki infrastruktura elerhetosegevel, a megfelelo wzellžtžssal, valamint az emberek, a vagyon, a kulturžlis orokseg es a
kornyezet vedelmevel, illetve a termeszeti es egyeb katasztrofžk elhžritžsžval biztosftjžk.
(4) Dobronak Kozsegben nincsenek kiemelten veszelyeztetett teruletek, amelyek akadžlyoznžk a teruletfejlesztest, illetve korlžtoznžk a tevekenysegek behelyezeset. Az žrterek tobbnyire a nyitott teruletekre nyulnak be. A Kozseg a teruletfejlesztes celjai koze
sorolja a teruletfejlesztesnek azon tersegeken kwulre torteno iržnyMsžt, amelyeket termeszeti vagy egyeb csapžsok sujthatnak,
amennyiben viszont ez nem lehetseges, biztosftja a szukseges intezkedeseket.
(5) Dobronak Kozseg teruleten, az žllami fejlesztesi igenyek csak a Muraszombat-Lendva 110 kV-s tžvvezetek kiepftesere korlžtozodnak, amelyhez viszont mžr elfogadtžk az žllami teruletrendezesi tervet.
6. cikkely
(kolcsonos hatasok es kapcsolatok a szomszedos kozsegek teruletevel)
(1) Dobronak Kozseg es a szomszedos Moravske Toplice, Kobilje, Turnišče es Lendva Kozsegek kozott rendezett kozuti hžlozati kap
csolatok vannak. A kozossegi kozlekedes a nagyobb helyi kozpontok kozotti autobusz osszekottetesekre korlžtozodik, amelyek azonban
minimžlisak es egyre ritkžbbak. A szomszedos kozsegekhez reszben, tobbnyire a kozutak melletti, rekrežcios kerekpžrutak vezetnek.
(2) Az autopžlya kiepftesevel tovžbbi kozlekedesi kapcsolat jott letre, mivel a nyugati kozsegek (Moravske Toplice, Kobilje) reszerol,
a Turnišče Kozsegben levo lehajtok iržnyžba, Dobronak Kozsegen keresztul vezet a tranzitforgalom. Az elerhetoseg javftžsa celjžbol, Dobronak Kozseg, az autopžlya lehajtokig, tovžbbi kozuti kapcsolatokat tervez kiepiteni.
7. cikkely
(a Kozseg teruletfejlesztesi celkituzesei)
Dobronak Kozseg teruletfejlesztesi celkituzesei:
- uj munkahelyek letesftese es a minosegi lak6kornyezet megteremtese a kozsegben. Ezt a dobronaki bovitett gazdasžgi ovezetben
torteno gazdasžgi fejlesztesekkel, a mukodo kisipari tevekenysegek megorzesevel es fejlesztesevel, az ujabb lak6kornyezetek
kialakftžsžval, valamint az osszes telepules muszaki infrastrukturžval valo ellžtžsžval kvžnjžk biztosftani,
- a mezogazdasžgi tevekenyseget az ontozessel es geotermikus vizzel torteno futessel ellžtott, intenzfr novenyhžzi termesztes,
- a Bakonaki to mellett, es az osszes termeszetvedelmi teruleten mžr megkezdett idegenforgalmi tevekenyseg fejlesztese,
kiegeszfto kozponti tevekenysegekkel Dobronak mint helyi kozpont kiteljesitese, a telepules zoldrendszerenek szanžlžsa es kialak^tžsa,
- a telepulesek mellekep^tkezeseinek fenntartžsa; a letelepedes, valamint a naturpark es a Goričko demogržfiai szempontbol veszelyeztetett tersege kulturtžjžnak megorzese, tovžbbž a mezogazdasžgi tevekenyseg fenntartžsa erdekeben, a mellekepitkezesek
a Strehovci es dobronaki hegyen is fennmaradnak,
- a telepulesek, elsosorban a Strehovci es dobronaki hegy szolotermesztesi terulete teruleti identit&s&nak megorzese,
- A kozsegi energetikai koncepcioval osszhangban tortenik az energetikai potencižlok, elsosorban a geotermikus viz es az alternat^v energiaforržsok (biomassza, biogžz-uzemek, napenergia, kornyezeti energia) kihaszn&l&sa,
- a kulturžlis orokseg letesitmenyeinek es teruleteinek žtfogo žpolžsa es vedelme,
- a biotikai sokszinuseg, valamint az elohely tipusok minden formžjžnak megorzese az osszes termeszetvedelmi teruleten.
2. A kozseg teruletfejlesztesi koncepcioja
8. cikk
(a Kozseg teruletfejlesztesi koncepcioja)
A Kozseg teruletfejlesztesi koncepcioja a terulet jelenlegi žllapotžra es a termeszeti adottsžgokra epulo fejlesztesi igenyekre tžmaszkodik. A teruletfejlesztesi koncepcio meghatžrozza:
- a letelepedes es a tevekenysegek fejlesztese szempontjžbol prioritžst elvezo teruleteket,
-
a telepuleshšlozatot, ezek szerepevel es funkcioival,
a kozlekedesi kapcsolatok alap iršnyelveit,
a fejlesztesi szempontbol fontos teruleteket, es
a telepulesrendezesi terv teruletet.
9. cikk
(a letelepedes es a tevekenysegek fejlesztese szempontjabol prioritast elvezo teruletek)
(1) A letelepedes els6sorban a telepuleseken beluli szabad teruletekre, a muszaki infrastruktura hatekonyabb kihasznšlšsa erdekeben
azonban a peremteruletekre is iršnyul. Az ut menti sz6l6hegyi telepulesek morfologiai szerkezetenek meg6rzese miatt, az epftkezes
a hezagokban is lehetseges. A kozsegben degradšlt, illetve hišnyosan kihasznšlt telkek nincsenek. Minden telepulesen rendezni es
b6viteni szukseges a rekrešcios teruleteket. B6vul a dobronaki ket romatelep is.
(2) A mezogazdasagi tevekenyseg teruleten a novenyhšzi termesztes osztonzese, a geotermikus viz felhasznšlšsšval. Az osszes terulet alkalmas a novenyhšzak telepftesere. Az šllattenyesztesnek a telepulesek peremere es a nyitott teruletekre torten6 štiršnyftšsa.
A telepulesen belul a parasztgazdasšgok b6vftese csak abban az esetben lehetseges, amennyiben adottak a teruleti es kornyezeti
feltetelek.
(3) A gazdasagi tevekenysegek fejlesztese celjabol b6vul a dobronaki gazdasšgi ovezet. A deli oldali b6vftessel tovšbbi mez6gazdasšgi,
valamint turisztikai-rekrešcios tevekenysegek helyezhet6k el. Ugyszinten b6vul a kavicsbšnya tersege is, amely a kitermeles
befejeztevel sportes rekrešcios kozponttš alakul. Zsitkocon egy kisebb gazdasšgi ovezet jon letre a csendes kisipari, illetve
kereskedelmi tevekenysegekhez.
(4) Az idegenforgalmi tevekenysegek els6sorban a Bakonaki to, a sz6l6hegyek es a termeszetvedelmi teruletek tersegeben zajlanak.
(5) A sportes rekreacios tevekenysegek fejlesztese a Bakonaki tonšl lev6 helyszinen folytatodik. A kavicskitermeles befejeztevel a
sportes rekrešcios tevekenysegek fejlesztese az el6zetesen szanšlt kavicsbšnya tersegere is iršnyul.
10. cikkely
(a telepuleshalozat, a szerepekkel es funkciokkal)
(1) A kozsegi kozpont, Dobronak, mint helyi kozpont biztosftja a telepules es kornyezete lakossšga reszere a mindennapi ellštšst, az
alapkepzest, az egeszsegugyi alapellštšst, a tšjekoztatšst es a kozossegi eletet. A lakossšg egyeb tšrsadalmi igenyeinek kielegfteset a
ket regionšlis kozpont, Lendva (13 km) es Muraszombat (15 km) lštja el.
(2) Funkcio szempontjšbol a vizsgšlt tersegen belul, a tobbi telepules kevesbe relevšns. Letelepedes szempontjšbol ezek csoportos
telepulesek, kozben parasztgazdasšgokkal, novenyhšzi termesztessel es kisiparral. Kulon funkcioval nem rendelkeznek a sz6l6hegyen lev6 telepulesreszek sem, bennuk a sz6l6termesztesi gazdasšgi tevekenyseg mellett az idegenforgalom fejl6dik, ugyanakkor
lakokornyezette alakulnak št.
11. cikkely
(a kozsegi es regionalis kozlekedesi kapcsolatok fo iranyelvei)
Kozlekedes szempontjšbol Dobronak Kozseg a szomszedos kozsegekhez es a jelent6sebb helyi kozpontokhoz (Lendva, Mura
szombat) šllami f6utak šltal kapcsolodik. F6utvonal vezet meg Turnišče kozseghez, ahol az autopšlya-lehajto is talšlhato, valamint
Moravske Toplice es Kobilje Kozseghez. Szlovenia es a szomszedos Magyarorszšg szelesebb tersegevel a Kozseg kozvetve, az autopšlya šltal van kozlekedesi kapcsolatban. A tervek szerint Turnišče keleti reszenel megepul egy ujabb autopšlya-lehajto.
12. cikkely
(fejlesztesi szempontbol fontos egyeb teruletek)
Dobronak Kozsegben a termeszetvedelmi teruletek az eszaki reszen, a Goričko Naturparkhoz tartozo Strehovci es dobronaki hegy
borterm6 tersegeben talšlhatok. A Kozseg deli oldalšn szinten okologiai szempontbol fontosnak min6sul a termeszeti erteket kepvisel6 Dobronaki erd6. Az osszes termeszetvedelmi terulet eleve megmarad a jelenlegi šllapotšban, a kornyezetvedelmi iršnyelvek
figyelembe vetelevel azonban idegenforgalmi celokra felhasznšlhato.
13. cikkely
(a telepulesrendezesi terv terulete)
Elkeszult Dobronak telepules telepulesrendezesi terve, es noha nem všrosi, hanem helyi kozpontrol van szo, a teruletfejlesztesi terv
koncepciojšban elkeszul a jelenlegi ep^t6telkek felmerese, es a teruletek uj felosztšsa. Kijelolesre kerul a b6v^tesre szolgšlo terulet es
a telepules kozponti resze. A telepulesrendezesi terv terulete kiterjed azokra az ep^t6telkekre, amelyek alapjšn a jelenlegi tervdokumentumok meghatšrozzšk a telepules teruletet, es azokra a teruletekre, amelyeken a b6vites všrhato.
3. A helyi jellegu muszaki infrastruktura koncepcioja
14. cikkely
(kozlekedesi infrastruktura)
(1) Dobronak Kozsegben az orszžgutak a Dobronak Kozseget a szomszedos kozsegekkel osszekoto regionžlis utak. Az autopžlya
megepftesevel megnott a Dobronak-Turnišče osszekoto ut forgalma, ezert tervbe vettek a Dobronak telepulesen levo regionžlis utak
felujftžsžt. Ide tartozik a jžrda es a kerekpžrosveny megepftese is. Ugyszinten tovžbbi kozuti kapcsolat letesul a Lendva patak menten, amely Turnišče Kozsegben csatlakozik az autopžlyžhoz.
(2) A kozsegi utak azok a helyi utak, amelyek osszekapcsoljžk a Kozseg telepuleseit. A Kozseg tervbe vette a helyi utak fokozatos
felujltžsžt.
(3) A Kozseg turisztikai gyalogosvenyei rendezettek, a tervek szerint ujabb szakaszok epulnek ki a dobronaki es a Strehovci hegy
tersegeben, a tervekben szerepel ezek folyamatos karbantartžsa is.
(4) A kerekpžrutak a kozutakon vezetnek, elkulonftett kerekpžrutak nincsenek. Az autopžlyžhoz kozvetlenul vagy kozvetve kapcsolodo helyi es orszžgutakon megnott forgalom miatt tervbe vettek a regionžlis es helyi utak melletti kerekpžrutak kiepfteset, valamint
a turista- es rekrežcios utak szerepet is ellžto, telepuleseken kwuli mezei utak kerekpžros forgalom szžmžra alkalmassž tetelet.
(5) A kozossegi kozlekedes merteke csokken. A Kozseg uj kapcsolatokat nem tervez, szukseg eseteben helyi idegenforgalmi vonalak
letesftese esedekes.
(6) Az uj kozlekedesi feluletek tervezesenel ezek elhelyezeset ugy kell megoldani, hogy ne seruljenek a kulturžlis orokseg vedett
ertekei es tartalmai, ugyanakkor pedig biztosftani kell ezek teruleti integritžsžt is.
15. cikkely
(telekommunikacio)
A Kozseg sajžt teruleten osztonozni kMnja a telekommunikžcios hžlozat fejleszteset, hogy a lakossžg minel szelesebb korben csatlakozhasson az informžcios tžrsadalomhoz. Ugyszinten osztonzi a mžr mukodo telekommunikžcios hžlozatok osszekapcsolžsžt es
egyesfteset. Az uj hžlozatok telepftese a kulturžlis orokseg vedett teruletein kvul tortenik.
16. cikkely
(energetika)
(1) A villamos energia nagyobb terhelesei es tovžbbi teljesitmeny iržnti igenyek miatt, a tervek szerint, egyes teruleteken uj transzformžtorok es hozzžjuk tartozo hžlozatok epulnek. A dokumentžcio elkeszftese elott, az epftotelkek kozmuvesftesi programja alapjžn,
igenyfelmeres tortenik. Az uj hžlozatok telepitese a kulturžlis orokseg vedett teruletein kivul tortenik.
(2) A kozseg a tervezes soržn figyelembe veszi a megujulo energia hasznžlatžnak osszes lehetoseget, elsosorban a geotermikus-, a
napes a biomasszžbol nyerheto energižt. A biomasszžbol nyerheto energia alapjžul elsosorban a parasztgazdasžgokban keletkezo
hulladek szolgžl.
(3) Dobronak Kozsegben meg nincs gžzvezetek, ^gy a Kozseg minden telepulesen osztonozni kivžnja ennek kiepfteset es a ržkapcsolžsokat.
(4) Osztonzesben reszesul a geotermikus viz kihasznžlžsa. A geotermikus viz kiaknžzžsžval kinyert hoenergižt tovžbbra is elsosorban a mezogazdasžgban es az idegenforgalomban kivžnjžk hasznosftani. A letesftmenyek futeset szolgžlo tovžbbi energiaforržs a
biogžz-uzemekbol nyerheto.
(5) Dobronak Kozseg teruleten, Lendvžval pžrhuzamosan epul meg a Muraszombat-Lendva 110 kV-s tžvvezetek, amelyhez mžr
elfogadtžk az orszžgos teruletrendezesi tervet.
(6) A kulturžlis orokseg reszet kepezo letesftmenyeken nem telepithetok a megujulo energižk felhasznžlžsžt szolgžlo letesftmenyeket es berendezesek. Kivetelesen telepfthetok a kulturžlis orokseghez tartozo letesftmenyek belso udvaržn, amennyiben a telepfteshez kulon szakmai alapok keszulnek, es ezekhez a kulturžlis oroksegvedelmi intezet jovžhagyžsžt adja.
17. cikkely
(vizellatas)
(1) A megfelelo ivoviz ellžtžs biztosftžsžhoz vedelmet elveznek a kozseg jelenlegi es potencižlisan fontos wzforržsai, valamint osztonzest elvez az ivowz takarekos es esszeru hasznžlata.
(2) A vizi javak žltalžnos fogyasztžsi mennyiseget meghalado fogyasztžsžhoz, a hordalek, illetve foldalatti vizek hasznžlatžhoz vizhasznžlati jogot, illetve koncessziot kell beszerezni.
(3) Osztonzest elvez a v^zellžt6 rendszereknek az esszerubb, hatekonyabb es szakmai felugyelettel ellžtott osszekapcsolžsa. Dobro
nak Kozseg ebbol a megfontolžsbol vesz reszt a Muravideki v^zellžtžsa regionžlis koncepciojžnak elkeszfteseben. Az uj hžlozatok
telepftese a kulturžlis orokseg vedett teruletein kivul tortenik.
18. cikkely
(szennyvizek tisztitasa es elvezetese)
(1) A fokozott vizszuksegletek miatt nagyobb a kommunžlis szennyvizek tisztftžsa iržnti igeny is, ezert a zžrt telepulesreszeken
biztositott a szervezett gyujtes es tisztitžs, m^g a szort telepulesreszeken a tisztitžs egyeni rendszerekkel fog megvalosulni. Szukseg
eseteben novelik a dobronaki tisztitoberendezes teljesftmenyet.
(2) A csapadekvizek gyujtese elkulomtetten tortenik, es minel hosszabb ideig maradnak a helyszinen, ahova lehullottak. Elkulonftett
elvezetessel elsodlegesen a szukebb helyszmen kerulnek a talajba, illetve a felszmi vizfolyžsokba (patakokba).
(3) A kommunžlis szennyvizek es csapadekvizek elvezetese es tisztitžsa a wzvedelmi es kornyezetvedelmi eloiržsokkal osszhangban
tortenik.
19. cikkely
(hulladekkezeles)
A Kozseg a hulladekkeletkezes helyen biztositja a hulladek szelektfv gyujteset, valamint egyes elkulomtetten begyujtott anyagok
ujrahasznositžsžt. Ezek elsosorban olyan hulladek anyagok, amelyek biomasszakent hasznžlhatok a megujulo forržsokbol torteno
energia eložlHtžsžhoz.
20. cikkely
(vizgazdalkodas)
(1) Dobronak Kozsegben folyik 1. osztžlyba sorolt Lendva patak es a 2. osztžlyba sorolt Bakonaki patak, valamint egyeb kisebb
patakok. A v^zfelUletekhez tartoznak meg a bžnyatavak es a Bakonaki to wztžrozo. A vizek hasznositžsa ellžtžsi, gazdasžgi, vala
mint idegenforgalmi-rekrežcios celokra tortenik, ugyelve a vizvedelemre, mind a fenntarthato vegyi- es okologiai žllapotuk, mind
tžji- es okologiai jelentoseguk szempontjžbol. A teruleti beavatkozžsok tervezese soržn a termeszeti folyamatok korlžtozo hatžssal
birnak. Az žrteri, erozios es csuszžsveszelyes teruleteken teruletrendezesi, illetve a fenti folyamatokat elindfto beavatkozžsokat nem
terveznek.
(2) Vizgazdžlkodžsi szempontbol a Kozseg nem tervez nagyobb beavatkozžsokat, mivel az osszes vizfolyžs žllami hatžskorbe tartozik. A tervek a Bakonaki patak rezsujenek a Dobronak telepulesen es a Bakonaki to melletti idegenforgalmi teruleten levo reszenek
szanžlžsžt tartalmazzžk.
4. A telepulesek keretteruletenek kijelolese
21. cikkely
(a telepulesek tersegenek kijelolese)
(1) Dobronak Kozsegben Dobronak, Strehovci es Zsitkoc zžrt telepulesek, valamint a dobronaki, Strehovci es zsitkoci hegy ut menti
csoportos telepulesei minosulnek telepulesnek.
(2) A Kozsegben szort beepitesi teruletek nincsenek. A dobronaki es a Strehovci hegyen, a telepulesek hatžržn levo szort beepitesi
teruletek a telepuleshez lesznek csatolva, a tobbieket pedig a szort letelepedesi teruletek epftotelkeikent, illetve epitotelkek nelkuli
funduskent lesznek kimutatva.
5. A szort telepulesrendszer keretteruletenek kijelolese
22. cikkely
(a szort telepulesrendszer teruletenek kijelolese)
A kozseg siksžgi reszeben szort telepulesrendszer nem talžlhato. A telepulesek zžrtrendszeru reszen kmul csupžn nehžny, 1967
elott epult letesftmeny van. Hasonloan a dobronaki es Strehovci hegyen is, az ut menti gerincszerek mellett talžlhatok egyes letesftmenyek, illetve viszonylag hezagos elhelyezkedessel, kisebb letesftmenycsoportok. Ezek kozul nehžny kiegeszfto epftkezessel
osszekapcsolhato a telepulesekkel, illetve szerekkel, mig a tobbi letesitmeny, az epites evenek fuggvenyeben a szort telepulesresz
elemekent, illetve hšztelekkent (fundus) kerul meghatšrozšsra. Szort telepulesreszek Dobronak Kozsegben csak a Strehovci es a
dobronaki hegy tersegeben talšlhatok.
6. A kozseg teruletfejlesztesi iranyelvei
6.1. A telepules rendszer fejlesztesenek es atfogo felujitasanak iranyelvei
23. cikkely
(telepulesfejlesztesi iranyelvek)
(1) A telepulesfejlesztes a bels6 fejlesztest, a feluj^tšst es a b6vitest foglalja magšba. A b6vftes el6tt els6bbseget elvez a bels6 fejlesztes es a felujftšs.
(2) A telepulesek bels6 fejlesztese, minden telepulesen, a helyi utak melletti, beepitetlen hezagok feltoltesere iršnyul. A parcellšk belsejeben, a gazdasšgi epuletek vonalšban, lakoepuletek nem epithet6k. A hezagokon els6sorban egyeni lakohšzak, valamint
szerviz- es kisipari muhelytevekenyseget szolgšlo letesftmenyek epfthet6k. Dobronak telepules kozponti reszeben kozepuletek es
tobblakšsos epuletek is epfthet6k.
(3) A telepuleseken nincsenek degradšlt feluletek, a felujMs csupšn a beepftetlen teruletek nagyobb kihasznšltsšgšra, valamint a
muszaki infrastruktura felujMsšra iršnyul. Beepftetlen telkek els6sorban a helyi kozpontban vannak, ahol ket beepitetlen terulet
talšlhato, ahol azonban a meg fennmaradt mez6gazdasšgi tevekenyseg kovetkezteben nincs erdek a lakoletesftmenyek epftese iršnt.
(4) A telepuleseknek a lakšsepftesi celokra torten6 b6vftese a telepulesek peremen, magšntulajdonban lev6 egyes telkekre, illetve a
beepitetlen hezagokra szukul le, amennyiben a teleken adott a muszaki infrastruktura es a telek kozutrol elerhet6. B6vftesre kerul a
dobronaki romatelep, amely onšllo telepulesresz lesz.
(5) A Kozseg engedelyezi a sz6l6hegyi telepulesek b6vfteset is, mivel ezek helyenkent lakoteruletekke alakulnak št. Ezšltal eszszerubb lesz a mšr kiepftett muszaki infrastruktura kihasznšltsšga, fennmarad a sz6l6termesztesi tevekenyseg, valamint a hozzš
kapcsolodo kiegeszit6 es idegenforgalmi tevekenysegek.
24. cikkely
(tevekenysegek fejlesztesenek iranyelvei)
(1) A gazdasšgi tevekenysegek fejlesztese az adott beruhšzok erdekeihez fuz6dik, ^gy a Kozseg a dobronaki gazdasšgi ovezet b6vfteset tervezi, ahol kulonboz6 tevekenysegek telepedhetnek meg, prioritšst viszont a novenyhšzi mez6gazdasšgi termesztes elvez. Egy
kisebb gazdasšgi ovezet Zsitkocon a kisipari-, szerviz es kereskedelmi tevekenysegeket szolgšlja.
(2) A nyitott teruleten, a tervek szerint, mez6gazdasšgi tevekenyseg fejlesztese es novenyhšzak telepftese, valamint a terseg adottsšgaihoz, peldšul a Bakonaki to tersegehez alkalmazkodo idegenforgalmi tevekenysegek valosulnak meg. A letelepedesi teruleten
kivuli epftkezesek csak abban az esetben engedelyezettek, ha a letesftmeny mez6gazdasšgi-, erdeszeti- es wzgazdšlkodšsi celokat
szolgšl, sportes rekrešcios igenyeket elegft ki, energia-el6šllMsšt es egyeb termeszeti forršsok kihasznšlšsšt biztosftja, tovšbbš
az šllampolgšrok es vagyonuk vedelmet, a termeszeti es egyeb csapšsok elleni vedelmet, valamint a muszaki infrastrukturšval oszszefugg6 igenyeket szolgšlja. Ezzel kapcsolatosan fontos szem el6tt tartani a kozjo erdekeit, valamint a nagyobb koltsegek nelkuli
kozmuvesites lehet6seget. A letelepedesi teruleten kivuli epftkezesek nem jšrhatnak kšros kornyezeti hatšsokkal, valamint nem
veszelyeztethetik a biotikai sokszinuseget es a termeszeti forršsok min6seget. Az epftkezes nem akadšlyozhatja a terulet els6dleges
hasznšlatšnak folytatšsšt.
(3) A kozponti tevekenysegek fejlesztese kizšrolag a helyi kozpontban tortenik, ahol az esetleges b6viteshez a telepules eszaki reszen
biztosit tovšbbi teruleteket.
25. cikkely
(a szort telepulesrendszer fenntartasa)
A szort telepulesrendszer Dobronak Kozsegben a zšr telepulesreszen kwul talšlhato Strehovci es dobronaki sz6l6hegy egyes letes^tmenyeire korlštozodik, ezek a helyi infrastruktura mellett a telkek adott šllapota szerint maradnak fent.
26. cikkely
(a telepulesek urbanisztikai alakitasa)
(1) Minden telepulesnel, mind a zšrt, mind pedig a sz6l6hegyi szort telepulesreszek bels6 felUj^tšsa es b6v^tese a telepules jelen
legi morfologišjšnak figyelembe vetelevel tortenik. Ez els6sorban az ut menti ep^tesi vonalu ut menti beep^test es a letesitmenyek
jellemz6 elosztšsšt jelenti (a lakoresz az ut mellett, a seged letes^tmenyek a telek bels6 reszen). Ujabb b6v^tesek a meglev6 falusi
utcžk vonalžban vžrhatok, ahol mžr adott a muszaki infrastruktura, mig a sz6l6hegyi reszen a meglevo utak mellet, ahol szinten
folytatodik az ut menti telepulesi forma.
(2) Az osszes telepulesen, Dobronak telepulest is beleertve, elsosorban a magassžg vonatkozžsžban (a kozepuleteknel is) figyelembe
kell venni a jellegzetes muravideki epiteszeti stilust, ereszes nyeregteto, tetocserep, vilžgos homlokzatvakolatok, stb.
6.2. Tajfejlesztesi iranyelvek
27. cikkely
(fejlesztesi teruletek a termeszeti eroforrasok alapjan)
(1) A tžjfejlesztes a termeszeti eroforržsok megorzesere es fejlesztesere epul. Dobronak Kozsegben ez elsosorban a mezogazdasžgi teruleteket jelenti. A mezogazdasžgi foldteruleteken a futesre es ontozesre alkalmazott geotermikus viz hasznžlatžval torteno
intenzfr viržg-, zoldseg es mezei termestermesztes elvez tžmogatžst. A mžr elvegzett meliorizžcio mellett tovžbbi talajjavMsokat
terveznek, a Kozseg teljes teruleten pedig tervezik a tagositžs megvalositžsžt is.
(2) Az erdeszet teruleten fennmarad az erdok gazdasžgi es okologiai szerepe, valamint a vegyes teruleteken a vegyes mezogazdasžgierdeszeti szerep.
(3) Az idegenforgalmi terulet a Bakonaki to mellett van, ahol bizonyos rendezesek mžr kijelolesre kerultek. A Kozseg deli reszeben
levo bžnyatavat a kitermeles befejeztevel es a szanžlžs utžn, a megfelelo feluletek kialakftžsžval es letesftmenyek telepftesevel sportes rekrežcios kozponttž alakftjžk.
(4) Minden telepulesen mžr van rendezett rekrežcios terulet, espedig zold sportpžlyžk formžjžban a szukseges letesftmenyekkel
egyutt. A kozponti sportes rekrežcios terulet a Kozseg kozpontjžban, az iskola mellett van. Az osszes sportpžlya eseteben tervbe
vettek a tovžbbi kozmuvesftest. Nagyobb sportes rekrežcios teruletek letrehozžsžt a ket wzfelulet, a Bakonaki to es a kavicsbžnya
mellett tervezik.
(5) Dobronak Kozseg teruleten, Dobronak telepules deli reszen levo kavicsbžnyžra ervenyes bžnyžszati engedely van ervenyben
az žsvžnyi nyersanyag kitermelesere. Mivel az žsvžnyi nyersanyagok tovžbbi feltžržsa es kitermelese iržnt adott az igeny, a Kozseg
kozvetlenul a meglevo kavicsbžnya kozeleben jelolt ki ujabb, žsvžnyi nyersanyag teruleteket. Az žsvžnyi nyersanyagok kiaknžzžsa
celjžbol el kell fogadni a reszletes kozsegi teruletrendezesi tervet (RKTT).
28. cikkely
(specialis fejlesztesi teruletek)
(1) Specižlis teruletnek minosul a Goričko Naturpark tersegehez tartozo dobronaki, Strehovci es zsitkoci sz6lohegy, ahol a tžji-,
urbanisztikai- es epiteszeti szempontbol fontos a terulet kulonleges minosegenek es ertekeinek megorzese es fejlesztese. A vedelmi
feltetelek biztositžsa mellett, az osszes teruleten tžmogatžst elvez a szoleszet, valamint a mezogazdasžgi kiegeszito es az idegenfor
galmi tevekenysegek fejlesztese. A Strehovci hegyen, a telepulesrend megorzesevel es bovftesevel, a Bakonaki tohoz kapcsolodoan
osztonzik a rekrežcios es idegenforgalmi tevekenysegek fejleszteset.
(2) A tobbi termeszetvedelmi kornyezetben es a Kozseg teljes nyitott teruleten, a tžji beavatkozžsok tervezesenel es a mezogazdasžgi
tevekenyseg folytatžsa mellett biztosftani kell az osszes, a biotikai sokszinuseg, a vedett el6hely tipusok kedvezo žllapota, valamint
a veszelyeztetett fajok el6helyeinek megorzese szempontjžbol fontos, tžji struktura fennmaradžsžt es kialakftžsžt. Meg kell orizni,
illetve ujra letre kell hozni a mezsgyeket, elo sovenyeket es erdos szigeteket. Tovžbbž meg kell orizni az osszefuggo erdoteruleteket
es az erdei okologiai rendszerek stabilitžsžt, valamint a mezogazdasžgi teruleteken levo erdos feluleteket. Ugyszinten meg kell orizni a vizfolyžsok es a vizes feluletek part menti ovezeteit. Azokon a teruleteken, amelyek termeszetvedelmi alapon specižlis stžtust
elveznek (vedett teruletek, kiemelten vedett teruletek - Natura 2000-es teruletek), a tagositžs es a meliorizžcios beavatkozžsok a
teruletrendezesi kivitelezesi tervek alapjžn, az illetekes termeszetvedelmi intezet jovžhagyžsžval vegezhetok.
(3) A tžjkoncepcio keszftese soržn megmarad a letelepedesi es megmuvelesi minta kontinuitžsa es a tžji mercek. A tevekenysegek
iržnyMsa a ter- es idobeli folytonossžgot kepezo tžji minosegi aržnyok es strukturžk figyelembe vetelevel tortenik.
29. cikkely
(az elemi es egyeb csapasok elleni vedelmi teruletek, a vedelmi es mentesi, valamint a honvedelmi teruletek fejlesztesi iranyelvei)
(1) Dobronak Kozsegben a Bakonaki tonžl es a kozseg deli reszen, a Lendva patak minosul žrteri teruletnek. Az žrterben nem ter
veznek olyan epitesi beavatkozžsokat, amelyekre vonatkozoan a terulet veszelyt jelentene. Az žrterek a telepuleseken kvul vannak,
mezogazdasžgi es erdoteruletek, amelyekre vonatkozoan muvelesi žg žtminositese nem esedekes. A teruleten tehžt nem terveznek
olyan epitesi beavatkozžsokat, amelyekre vonatkozoan a terulet veszelyt jelentene. A wzhez nem kapcsolodo tevekenysegeket olyan
teruleteken kivul helyeznek el, ahol a viz žllandoan vagy idolegesen jelen van. A teruletrendezesi terv kivitelezesi resze elrendeli,
hogy az žrteri teruleteken tilos minden olyan tevekenyseg es beavatkozžs, amely žrviz eseteben kžros hatžssal Wr a vizre, a vizi es
parti teruletekre, illetve noveli a terulet žrviz žltali veszelyeztetettseget. Csak a vizek kžros hatžsait akadžlyozo, illetve az alapveto
mezogazdasžgi es erdogazdžlkodžssal jžro hatžsok beavatkozžsok megengedettek. A beavatkozžsok nem ronthatjžk a vizek es a
v^zi rendszer žllapotžt, ellenkezo esetben kiegyenUto intezkedesek szuksegesek. Biztosftani kell a terulet vizmegtarto (retenzios)
kepessegenek megorzeset, illetve amennyiben ez lehetseges, ennek helyrežlUtžsžt. A vizek žthidalžsžt, illetve a vizi- es parti teruleten
vegzett epitkezeseket ugy kell megtervezni, hogy biztositva legyen az žmzvedelem, ugyanakkor ne romoljon a vizek žllapota es a
v^zrendszer.
(2) A kozsegi vedelmi es mentesi terv kijeloli romok lerakžsžnak helyszmet, espedig a dobronaki gazdasžgi ovezet tersegeben. Mivel
minden telepulesen van falusi temeto, amely biztosftja a tomegtemetesi igenyeket is, a kozseg nem jelol ki kulon tomegtemetkezesi
teruleteket. Ugyszinten nincs a kozsegben žllati tetemek elfoldelesere kijelolt terulet, mivel nagyobb szžmu elhullžs eseteben a tisztftoberendezes teruleten van a gyujtohely, ahonnan a tetemeket a nemščaki farmra szžllitjžk (14 km tžvolsžg). Balesetek eseteben a
lakossžg gyulekezesi es elhelyezesi helyszme a dobronaki iskola mellett van.
(3) Dobronak Kozsegben, a gazdasžgi ovezetben levo egyes uzemek kivetelevel (pl. biogžz-uzem) nincsenek kulonosebb tuzveszelyes teruletek. Minden telepulesen mukodik tuzolto egyesulet, amely rendelkezik a helyi tuzesetek eseteben szukseges szokžsos
felszerelessel. A dokumentum kivitelezesi resze figyelembe veszi a tuzvedelmi jogszabžlyokban meghatžrozott tuzvedelmi intezkedeseket. Biztositani kell az emberek, az žllatok es a vagyon biztonsžgos kimenekiteset, a letesftmenyek kozotti meghatžrozott tžvolsžgot, a beavatkozžsban resztvevo jžrmuvek felvonulžsi teruletet, valamint a megfelelo mennyisegu tuzvizet. Figyelembe kell venni a
tuzveszelyre vonatkozo kockžzatokat is.
(4) A Kozseg dombvideki resze, az erozio es a csuszžsveszely miatt alaposabb vedelmi intezkedeseket igenyel, ezert a teruletrendezesi beavatkozžsok soržn figyelembe kell venni a vedelmi intezkedeseket, illetve kerulni kell az olyan beavatkozžsokat, amelyek eroziot
es foldcsuszamlžst okoznak, illetve okozhatnak.
(5) Dobronak Kozseg terulete a legalacsonyabb, 0.100 [g] talaj projektgyorsulžsi, VII. foldrenges-biztonsžgi ovezethez tartozik, amit
az osszetettebb letesftmenyek epftesenek es egyeb beavatkozžsoknžl figyelembe kell venni.
(6) Dobronak Kozsegben nincsenek honvedelmi celokra kijelolt teruletek.
6.3. A terulethasznalat kijelolesenek iranyelvei
30.
cikkely
(a terulethasznalat kijelolesenek iranyelvei)
(1) Az elsodleges terulethasznžlati adatokat Dobronak Kozseg tervdokumentumainak teruletrendezesi elemeibol foglaltuk ossze,
kiegeszftve azokat a hasznžlat uj modosMsaival. A felosztžs szerint epitotelkek, mezogazdasžgi foldteruletek, erdoteruletek es v^zi
teruletek vannak.
(2) Epitoteleknek minosul a letelepedesi teruleten, azaz a zžrt telepuleseken, telepulesreszeken es egyeni epftesi teruleteken, tovžbbž
a szort telepulesreszeken talžlhato osszes foldterulet. Az epftotelkek besorolžsa a reszletes felhasznžlžsi teruletekre, az elsodleges
hasznžlat alapjžn tortenik. Ekozben az alžbbi iržnyelveket vesszuk figyelembe:
- az osszes telepules, Dobronak telepules kozponti reszenek kivetelevel, a mezogazdasžgi tevekenyseg megorzeset lehetove tevo
videki telepuleskent kerul meghatžrozžsra,
- Dobronak telepules kozponti resze, az iskolžtol a kozsegi hivatalig, vegyes kozponti es lakofunkciot ellžto, urbanisztikai kozpontkent kerul meghatžrozžsra,
- Dobronak telepules tobbnyire egyeni lakoepuletes resze, kozbeiktathato szerviz- es kisipari tevekenysegekkel, lakoteruletkent
kerul meghatžrozžsra,
- a termelesi, kisipari, uzleti es egyeb tevekenysegeket a dobronaki gazdasžgi ovezetbe iržnyftjžk.
(3) Dobronak Kozsegben, a magas es jo termesztesi adottsžgokkal rendelkezo mezogazdasžgi foldteruletek, a kozseg teruletenek 62
szžzalekžt teszik ki. A gazdasžgok žtszervezese kovetkezteben, a mezogazdasžgi terulteken a Kozseg tovžbbi talajjavitžsi es tagos^
tžsi muveleteket tervez elvegezni. A lakoes egyeb erzekeny teruletektol valo tžvolsžgra vonatkozo teruleti- es kornyezeti feltetelek
mellett, ugyszinten tžmogatja az egyes parasztgazdasžgok szakosodžsžt es bovfteset.
(4) Az erdoteruletek a bžrmilyen erdei funkciot betolto erdei fžs vagy egyeb novenyi tžrsulžsok alkotta erdei fžkkal benott teruletek.
Az erdok adatait Dobronak Kozseg tervdokumentumainak teruletrendezesi elemeibol, valamint az illetekes erdeszeti intezet adataibol foglaltuk ossze. Nagyobb zžrt erdoteruletek a kozseg eszaki reszeben, a Bakonaki tonžl, valamint a deli reszen levo Dobronaki
erd6 tersegeben vannak. Az erd6kben meg kell 6rizni az okologiai, tšrsadalmi es termel6i funkciot, ugyszinten fenn kell tartani a
mez6gazdasšgi tšjban lev6 osszes erd6s teruletet is: mezsgyek, foltok, biokorridorok.
(5) A vizes teruletek felhasznšlšsa ellštšsi, gazdasšgi, valamint idegenforgalmi-rekrešcios celokra tortenik, mikozben gondoskodni
kell ezek vedelmer6l, nevezetesen vegyi- es okologiai šllapotuk fenntarthato vedelmer6l, valamint tšj- es kornyezeti jelent6seguk
meg6rzeser6l.
6.4. A teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek kijelolesi iranyelvei
31. cikkely
(a teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek kijelolesi iranyelvei)
(1) A teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek, az alapvet6, illetve reszletes hasznšlat fuggvenyeben, meghatšrozzšk az egysegekben
engedelyezett beavatkozšsokat. A rendezesi egysegek kijelolese a terulet adottsšgai alapjšn tortenik.
(2) A letesitmenyek formšjšval kapcsolatos feltetelek kijelolese soršn a muravideki epfteszeti jellegzetessegeket kell figyelembe venni. Az egyeni lakoletesftmenyek elhelyezesenel a hšztelkek beepitesi jellegzetessegeit kell figyelembe venni - a lakoresz az ut menten,
a gazdasšgi resz es mellekepuletek a telek belsejeben.
(3) A teruleti beavatkozšsok felteteleinek kijelolese soršn figyelembe kell venni a kulturšlis orokseg teruleteit es letesftmenyeit, valamint a termeszetvedelmi teruleteket.
(4) A telepuleseken, a parcellšzšs soršn figyelembe kell venni a jelenlegi telekkialakitšsokat es tipusokat, valamint a teruletek tulajdonosi osszetetelet.
(5) Mindazokon a teruleteken, amelyekre teruletrendezesi tervek keszulnek, figyelembe kell venni a terulet letez6 strukturšinak ept
tesi vonalšt (peldšul a meglev6 utak, kozeli letesftmenyek, patakok, stb.). Ezeken a teruleteken, a teruletrendezesi terv kivitelezesi
resze tartalmazza a feltetelt, miszerint a teruleteket a lehet6 legnagyobb mertekben zoldesfteni kell, vagyis zoldesfteni kell az osszes
parkolot, bekot6utat es a telkek beepitetlen reszeit is.
32. cikkely
(a teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek kijelolesi iranyelvei Dobronak telepulesen)
(1) Fennmarad a telepules alapszerkezete, azaz az ut menti csoportos beepites. A telepulesen tovšbbi utcarendszer jon letre, az
osszes bekot6utat es utcšt ugy kell kialakitani, hogy az utcšk menten lehet6ve všljon a beepftes. A letesftmenyeket az utca epftesi
vonalšban kell epiteni, espedig figyelembe veve a jellegzetes egymšsutšnisšgot: a lakoes kozepuleteket az ut menten, a gazdasšgi
mellekepuleteket pedig a telek belsejeben kell elhelyezni.
(2) Mivel a telepulesen az egyeni lakšsepites elvez prioritšst, az epitmenyeknel magassšgi korlštozšs ervenyes: a letesftmenyek
magassšga nem haladhatja meg a terep feletti ket lakšsszintet. Magasabb letesitmenyek csak a telepuleskozpontban epfthet6k. A
telepuleskozpontban a letesitmenyek kozfunkcioval kombinšlhatok (uzletek), ebben a reszben megengedett a tobblakšsos letesftmenyek (lakotombok) epftese is.
(3) A gazdasšgi ovezetben a letesitmenyek formšja szabadabban alakfthato, mivel ez osszefugg az adott letesftmeny celjšval, illetve
az adott letesitmeny vagy berendezes mereteivel. A letesitmenyek kozotti beepftetlen teruleteket a lehet6 legnagyobb mertekben
zoldesfteni kell. Ugyszinten zoldesfteni kell a gazdasšgi ovezet teljes peremet is.
(4) Az osszes zold- es kozterulet a telepules zoldrendszeret alkotja.
II. A TERULETFEJLESZTESI TERV KIVITELEZESI RESZE
1. A teruletrendezesi egysegek es a terulethasznalat reszletes celiranyos hasznalatanak kijelolese
33.
cikkely
(teruletrendezesi egysegek)
(1) A teruletrendezesi egysegek kialakftžsa a terulet termeszeti es alkotott jellegzetessegei, valamint alapveto felhasznžlžsa lapjžn
tortent. A teruletrendezesi egysegek Dobronak, Strehovci es Zsitkoc telepulesek, szerek es telepulesreszek, valamint az epitesi telkek egyeb teruletei, az egyes rezsimek es tžji egysegek teruletei. A teruleti egysegekben, az egyes teruletekre vonatkozoan kijelolesre
kerult a terulet alap- es reszletes hasznžlata, valamint a teruleti kivitelezesi feltetelek.
(2)
Teruletrendezesi egysegek žttekintese Dobronak Kozsegben:
Telepules
k. k.
Egyseg leirasa
Egyseg
jelolese
Alegyseg
jelolese
DO 1/1
Dobronak/
Strehovci
A Bakonaki
to melletti
idegenforgalmi
ovezet
Kod es a hasznžlat reszletes lelrdsa
IK- teruletek mezogazdasžgi termelesi
letesltmenyekkel
BT-idegenforgalmi teruletek
ZD- egyeb rendezett zoldteruletek
PC- utfeluletek
PO- egyeb kozlekedesi feluletek
VC- kontinentžlis vizek
VI- vizi infrastruktura terulete
G - erdoteruletek
DO 1
Rezsimek*
Rendezes
modja
TKT
cikkelyben
KD
KP
EPO
NATURA
NV - reszben
Pp - reszben
erozio - reszben
RKTT
53
KP
EPO
NATURA
Pp - reszben
VVO (3) - reszben
erozio-reszben
RKTT
53
RKTT
53
DO 1/2
BT-idegenforgalmi teruletek
DO 1/3
CD- kozponti tevekenysegek egyeb
teruletei
G - erdoteruletek
KD
KP
EPO
NATURA
erozio
KP
EPO
NATURA
Dobronak
Vaddszhdz
DO 2
BC- sportkozpontok
ZS- kikapcsolodžsi-, rekrežcios- es
sportteruletek
Dobronak
A viznyero
hely melletti
n6venyhazak
DO 3
letesltmenyekkel
PC-utfeluletek
Dobronak
Az ut melletti
lakoovezet
DO 4
SS- lakoteruletek
PC- utfeluletek
Dobronak
Kozponti ovezet
DO 5
CU- centržlis tevekenysegek kozponti
terulete
PC- utfeluletek
Dobronak
A telepules keleti
ovezete
DO 6
SK- videki telepules terulete
PC- utfeluletek
VVO (1,2) - reszben
49
RKTT
53
KD
37
KD
VVO (2) - reszben
35
KD
Pp - reszben
38
Telepules
k. k.
Egyseg lelržsa
Egyseg
jelolese
Alegyseg
jelolese
Dobronak
A telepules koz
ponti ovezete
DO 7
SS- lakoteruletek
PC- utfeluletek
Dobronak
Az iskola a
sportpžlyžval
DO 8
CD- centržlis tevekenysegek egyeb
teruletei
sportteruletek
Dobronak
A temeto melletti telepulesresz
DO 9
PC- utfeluletek
Dobronak
Temeto
DO 10
teruletei
ZK- temetok
Dobronak
A telepules nyugati ovezete
DO 11
SS- lakoteruletek
PC- utfeluletek
Dobronak
Ipari ovezet
DO 12
IG- gazdasžgi ovezet
PC- utfeluletek
Dobronak
A telepules nyugati ovezete
DO 13
PC- utfeluletek
Kod es a hasznžlat reszletes lelržsa
5/2013 kozseg kozlonye
Dobronak
A pataknžl
DO 14
PC- utfeluletek
Dobronak
Deli ovezet
DO 15
PC- utfeluletek
Dobronak
Mezogazdasžgi
terulet
DO 16
K1- legjobb minosegu termofoldek
K2- egyeb mezogazdasžgi teruletek
Dobronak
Keleti ovezet
DO 17
PC- utfeluletek
Dobronak
Tisztlto
berendezes
DO 18
O - kornyezeti infrastruktura ovezetei
Dobronak
Novenyhžzak
bovitese
DO 19
letesltmenyekkel
DO 20/1
letesltmenyekkel
E-energetikai infrastruktura ovezetei
DO 20/2
Dobronak
Mezogazdasžgiuzleti ovezet es
kavicsbžnya
DO 20
Rezsimek*
Rendezes
modja
TKT
cikkelyben
RKTT
53
36
KD
VVO (3) - reszben
38
47
VVO (3) - reszben
Pp - reszben
37
RKTT
53
Pp - reszben
HMO - reszben
38
Pp - reszben
38
Pp - reszben
38
HMO - reszben
50
38
RKTT
53
HMO - reszben
RKTT
53
EPO - reszben
NV - reszben
HMO - reszben
Letezo
HT
52
LN- felszlni kitermelesi teruletek
EPO
NV
HMO - reszben
Letezo
HT
52
Dobronak
A kavicsbžnya
bovitese
DO 21
LN- felszlni kitermelesi teruletek
EPO
HMO - reszben
RKTT
53
Dobronak
Mezogazdasžgi
kozpont
DO 22
letesltmenyekkel
PC- utfeluletek
EPO - reszben
RKTT
53
Dobronak
Vegyes mezogazdasžgi ovezet
DO 23
letesltmenyekkel
EPO
NV - reszben
RKTT
53
90
Telepules
k. k.
Egyseg leirasa
Egyseg
jelolese
Dobronak
Romatelep
DO 24
SS- lakoteruletek
Dobronak
Telepulesresz
DO 25
Dobronak
Telepulesresz
Dobronak
Vlzellšto
Dobronak
Dobronak
Dobronak
Romatelep
Dobronaki hegy
Dobronaki hegy
Alegyseg
jelolese
Dobronak
Dobronak
Dobronak
Dobronak
Dobronak
Dobronaki hegy
Dobronaki hegy
Dobronaki hegy
Dobronaki hegy
Dobronaki hegy
Dobronaki hegy
Rezsimek*
Rendezes
modja
TKT
cikkelyben
EPO
NATURA - reszben
41
EPO - reszben
39
DO 26
KP
EPO
NATURA
39
DO 27
VVO (1,2) - reszben
46
DO 28
SS- lakoteruletek
PC- utfeluletek
EPO - reszben
41
SP- hetvegi hšzak terulete
KP
EPO
NATURA
erozio - reszben
42
KP
EPO
NATURA
erozio
42
KP
EPO
NATURA
erozio
42
DG 3/2
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
erozio
42
DG 3/3
KP
EPO
NATURA
erozio
42
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
erozio-reszben
42
DG 5/1
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
erozio-reszben
42
DG 5/2
KP
EPO
NATURA
erozio
42
DG 6/1
KP
EPO
NATURA
43
DG 6/2
KP
EPO
NATURA
42
DG 7/1
G- erd6teruletek
KP - reszben
EPO - reszben
NATURA - reszben
VVO (3)
43
DG 7/2
SS- hetvegi hšzak terulete
PC- utfeluletek
KP
EPO
NATURA
VVO (3) - reszben
40
DG 7/3
G- erd6teruletek
KD
KP - reszben
EPO- reszben
NATURA - reszben
42
KP
EPO
NATURA
42
DG 1
DG 2
DG 3/1
Dobronak
Kod es a hasznšlat reszletes leirasa
DG 3
DG 4
DG 5
DG 6
DG 7
DG 8
Telepules
k. k.
Egyseg lelržsa
Egyseg
jelolese
Dobronak
Dobronaki hegy
DG 9
SP- hetvegi hžzak terulete
KP - reszben
EPO - reszben
NATURA - reszben
42
Dobronak
Dobronaki hegy
DG 10
KP
EPO
NATURA
42
Dobronak
Dobronaki hegy
DG 11
KP
EPO
NATURA
42
Dobronak
Dobronaki hegy
DG 12
KP
EPO
NATURA
42
46
Alegyseg
jelolese
Kod es a hasznžlat reszletes leirasa
Rezsimek*
Dobronak
Hegyi vlztžrozo
DG 13
KP
EPO
NATURA
erozio
Dobronak
Falusi
vendegfogado
DG 14
SP- hetvegi hžzak terulete BT-idegenforgalmi teruletek
KP
EPO
NATURA
Dobronak
Falusi
vendegfogado
DG 15
Dobronak
Dobronaki hegy
DG 16
Strehovci
Telepules
ST 1
Strehovci
Temeto
Strehovci
Turisztikai
pihenohely
Strehovci
Ut menti
telepulesresz
Rendezes
modja
RKTT
TKT
cikkelyben
53
KP
EPO
NATURA
erozio - reszben
42
KP
EPO
NATURA
42
teruletei
PC- utfeluletek
VVO (2) - reszben
Pp - reszben
HMO - reszben
38
ST 2
SS- lakoteruletek
teruletei
ZK- temetok
KP
EPO
NATURA
47
ST 3
BT- idegenforgalmi terulet
KP
EPO
NATURA
45
KD
KP - reszben
EPO - reszben
NATURA - reszben
VVO (2,3) - reszben
39
KP
EPO
NATURA
erozio
49
ST 4
PC- utfeluletek
Strehovci
Erdeszhžz
ST 5
teruletei
Strehovci
Parasztgazdasžg
ST 6
letesltmenyekkel
Strehovci
Az ut es Strehov
ci telepules kozott
ST 7
PC- utfeluletek
KP - reszben
EPO - reszben
NATURA - reszben
50
Strehovci
Vlzellžto
Strehovci
ST 8
O -kornyezeti infrastruktura teruletei
VVO (1,2) - reszben
46
42
Strehovci
Strehovci hegy
SG 1
Pm - reszben
Pp - reszben
HMO
RKTT
53
SG 1/1
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
SG 1/2
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
42
SG 1/3
KD
KP
EPO
NATURA
42
Telepules
k. k.
Strehovci
Strehovci
Egyseg lelržsa
Strehovci hegy
Strehovci hegy
Egyseg
jelolese
SG 2
SG 3
Alegyseg
jelolese
SS- lakoteruletek
Rezsimek*
Rendezes
modja
TKT
cikkelyben
KP
EPO
NATURA
erozio - reszben
42
KD
KP
EPO
NATURA
erozio
44
KD
KP
EPO
NATURA
erozio - reszben
42
KP
EPO
NATURA
44
KD
38
KP
EPO
NATURA
42
Strehovci
Strehovci hegy
SG 4
Strehovci
Strehovci hegy
SG 5
SS- lakoteruletek
Zsitkoc
Telepules
Zsitkoc
Zsitkoci hegy
Rigžnoc
ŽI 2
Zsitkoc
Temeto
ŽI 3
teruletei
ZK- temetok
Zsitkoc
Mezogazdasžgi
kozpont
ŽI 4
Zsitkoc
Laktanya
ŽI 5
BT- idegenforgalmi teruletek
49
Zsitkoc
Sportpžlya
ŽI 6
BC- sportkozpont
sportteruletek
48
Zsitkoc
Ut menti hžz
ŽI 7
SS- lakoteruletek
40
Zsitkoc
Novenyhžz
ŽI 8
letesltmenyekkel
Zsitkoc
Ut menti hžz
ŽI 9
SS- lakoteruletek
40
Zsitkoc
Ut menti
vendeglo
ŽI 10
SS- lakoteruletek
40
Dobronak
Dobronaki erdo
Tžj
A Lendva
patakon tul
Tžj
A kavicsbžnyžtol
nyugatra
ŽI 1
EUP 1
EUP 2
EUP 3
teruletei
47
RKTT
RKTT
53
53
PC- utfeluletek
G - erdoteruletek
KD
EPO
NATURA - reszben
NV - reszben
Pp - reszben
57
PC- utfeluletek
EPO
NATURA - reszben
Pp - reszben
HMO - reszben
54
PC- utfeluletek
G - erdoteruletek
KD
EPO - reszben
NATURA - reszben
NV - reszben
Pm - reszben
Ps - reszben
Pp - reszben
POPL - reszben
HMO - reszben
54
Telepules
k. k.
Tšj
Tšj
Tšj
Tšj
Tšj
Egyseg leirasa
A regionšlis es
a Turniščera
vezet6 ut kozott
Strehovcitol
nyugatra, az ut
alatt
Strehovcitol
nyugatra, az ut
felett
A Strehovci
hegyt6l nyugatra
Strehovci-,
Dobronaki hegy
Egyseg
jelolese
Alegyseg
jelolese
PC- utfeluletek
VC- kontinentšlis vizek
K1- legjobb min6segu term6foldek
K2- egyeb mez6gazdasšgi teruletek
G - erd6teruletek
KD
KP - reszben
EPO - reszben
NATURA - reszben
Pm - reszben
Pp - reszben
HMO - reszben
54
EUP 5/1
PC- utfeluletek
VVO (2)-reszben
HMO - reszben
55
EUP 5/2
PC- utfeluletek
VVO (2,3) - reszben
HMO - reszben
55
EUP 5/3
VVO (3)
HMO - reszben
55
EUP 6
G - erd6teruletek
KD
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
55
EUP 7
G - erd6teruletek
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
55
EUP 8
A- szort telepulesrendszer
G - erd6teruletek
KD
KP
EPO
NATURA
VVO (3) - reszben
Pp - reszben
erozio - reszben
KP
EPO
NATURA
VVO (3)
55
KP - reszben
EPO
NATURA - reszben
VVO (3) - reszben
56
KD
KP
EPO
NATURA
NV - reszben
erozio - reszben
57
PC- utfeluletek
VC- kontinentšlis vizek
KP - reszben
EPO - reszben
NATURA - reszben
Pp - reszben
VVO (3) - reszben
erozio-reszben
55
EUP 12/2
KP - reszben
EPO - reszben
NATURA - reszben
VVO (3)
55
EUP 12/3
PC- utfeluletek
VVO (2) - reszben
55
EUP 4
EUP 5
Tšj
Dobronaki hegy
EUP 9
Tšj
Dobronaki hegy
EUP 10
K2- egyeb mezdgazdasdgi teruletek
G - erd6teruletek
A Bakonaki to
melletti erd6
PC- utfeluletek
G - erd6teruletek
EUP 11
EUP 12/1
Tšj
Dobronak felett
TKT
cikkelyben
Rezsimek*
A- szort telepulesrendszer
K2-- egyeb mez6gazdasšgi teruletek
Tšj
Rendezes
modja
Kod es a hasznšlat reszletes leirasa
EUP 12
56
Telepules
k. k.
Egyseg lelržsa
Egyseg
jelolese
Alegyseg
jelolese
Tžj
EUP 13
Rezsimek*
Rendezes
modja
TKT
cikkelyben
G - erdoteruletek
EPO - reszben
NATURA - reszben
57
EUP 13/2
G - erdoteruletek
KP
EPO
NATURA
57
EUP 13/3
G - erdoteruletek
KP
EPO
NATURA
HMO - reszben
56
KD
57
EUP 13/1
Zsitkoci erdo,
Zsitkoci hegy
a termeszetvedelmi teruleten
belul
Tžj
Zsitkoci erdo
EUP 14
G - erdoteruletek
Tžj
A Kozseg keleti
resze - Zsitkoc
EUP 15
EPO - reszben
NATURA - reszben
HMO - reszben
54
EUP 16
PC- utfeluletek
KD
KP - reszben
EPO - reszben
NATURA - reszben
HMO - reszben
54
EUP 17
G - erdoteruletek
EUP 18
PC- utfeluletek
KD
EPO - reszben
Pp - reszben
HMO - reszben
54
EUP 19
G- erdoteruletek
KP
EPO
NATURA
Pp - reszben
erozio - reszben
56
EUP 20DPA
PC- utfeluletek
G - erdoteruletek
EPO - reszben
NATURA - reszben
NV - reszben
Pp - reszben
HMO - reszben
DPA
EUP 21
PC- utfeluletek
EPO - reszben
NATURA - reszben
Pp - reszben
HMO - reszben
Tžj
Dobronaktol
eszakra a regionžlis utig
Tžj
Zsitkoc mellet a
regionžlis utig
Tžj
Dobronaktol
nyugatra, a regionžlis ut alatt
Tžj
Tžj
Tžj
A patak es a
hegy kozott
A MuraszombatLendva tžvvezetek korridorja
A tžvvezetek es
a Lendva patak
kozott
Tžj
A tžvvezetek es
a Lendva patak
kozott
Tžj
A MuraszombatLendva tžvvezetek korridorja
EUP 22
EUP 23DPA
54
Att
54
G- erdoteruletek
PC- utfeluletek
G -erdoteruletek
51
54
POPL - reszben
DPA
Att
51
*A rezsim rovat rovidtieseinek jelentese: KD - ingatlan kulturžlis orokseg teruletei es letesftmenyei, KP - Goričko Naturpark, EPO
- kornyezetvedelmi kiemelt teruletek, NATURA - Natura 2000-es teruletek, NV - termeszeti ertekek teruletei, POPL - žrvizi figyelmezteto terkep alapjžn žrternek nyilvžmtott terulet (ARSO, 2011. janužr), Pm - alacsony veszelyeztetettsegu terulet, Ps - kozepesen
veszelyeztetett terulet, Pp - egyeb modon veszelyeztetett terulet (a Pm, Ps es Pp jelolesek Dobronak Kozseg Arvizelemzesi Tanulmžnya alapjžn lettek kijelolve - Kozsegi Teruletrendezesi Terv szakmai alapjai), VVO (1,2,3) - kozsegi szintu Hzvedelmi ovezetek,
erozio - Szlovenia Teruletfejlesztesi Strategižja (SPRS) ertelmeben erozio žltal veszelyeztetett teruletek, HMO - hidromeliorizžcios
ovezetek, DPA - orszžgos teruletrendezesi tervhez tartozo teruletek. A Kozseg terulete egeszeben a koolaj-, foldgžz- es geotermikus
forržsok kutatžsi tersegehez tartozik.
2. A teruletfejlesztes tervezesere vonatkozo teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek,
valamint letesftmenyek epftese a telepulesek egyes teruletrendezesi egysegeiben
2.1.
Epftotelkekkel kapcsolatos altalanos feltetelek
34. cikkely
(altalanos teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek)
(1) A telepulesek teruleten torteno teruleti beavatkozžsok tervezesi feltetelei az alžbbiakra vonatkoznak:
- a teruleti beavatkozžsok celja es fajtžja,
- a letesftmenyek fekvese, merete es formžja,
- parcellžzžs,
- a letesftmenyeknek a muszaki infrastrukturžra es az
epftettkozvagyonra torteno
ržkapcsolžsa,
- a kulturžlis orokseg komplex megorzese, termeszetmegorzes,
kornyezet- estermeszeti javak vedelme, elemi es egyeb csapžsok
elleni vedelem es honvedelmi szuksegletek,
- humžn egeszsegvedelem,
- egyeb.
(2), Amennyiben az adott celhasznžlati teruletre egyeb rendelkezesek nem vonatkoznak, az epitotelkek SS, SK, SP, CU, CD, BC,
BT, O, IK es IG celhasznžlati jelolesu ovezeteben, minden teruletrendezesi egysegben, az alžbbi beavatkozžsok engedelyezettek:
• epftesi es egyeb munkžk vegzese, ami kiterjed az uj letesftmeny epftesere, a letesitmeny felujftžsžra es a letesftmeny eltžvolitžsžra,
• a letesftmeny celhasznžlatžnak modositžsa,
• a letesftmeny karbantartžsa, valamint
• mellek- es egyszeru letesftmenyek epftese es telepftese.
a)
35. cikkely
(Dobronak telepules kozponti resze)
A teruleti beavatkozasok celjaval es fajtajaval kapcsolatos feltetelek
(1)
A DO 5 teruletrendezesi egysegben, az epitesi telkek teruleten, CU reszletes celhasznžlati jeloles jeloli az ellžto-, szolgžltato-,
igazgatžsi-, szocižlis-, egeszsegugyi-, nevelesi-, oktatžsi-, kulturžlis-, vallžsi es hasonlo tevekenysegeket, valamint lakžscelu teruleteket,
amelyeken engedelyezett az alžbbi uj letesftmenyek epftesevel, felujftžsžval es eltžvolftžsžval kapcsolatos epêsi es egyeb munkžlatok vegzese, a celhasznžlat modosftžsa, valamint a letesftmenyek karbantartžsa:
• lakoepuletek:
- egylakžsos vagy tobblakžsos epuletek;
• nem lakascelu epuletek:
- vendeglžto epuletek (vendeglok, ettermek, italmerok, ideiglenes tartozkodžst szolgžlo epuletek),
- igazgatžsi es irodaepuletek (kozigazgatžs, bankok, posta, biztosito),
- kereskedelmi es egyeb szolgžltatžsi epuletek,
- žltalžnos tžrsadalmi celokat szolgžlo kozepuletek (kultura, szorakozžs, muzeumok, konyvtžrak, oktatžs, egeszsegugy, muemlekepuletek),
- egyeb, nem lakžscelu epuletek (a mezogazdasžgi epuletek kivetelevel);
• mernoki letesftmenyek:
- szžllitžsi infrastruktura letesftmenyei: utak (foutak es regionžlis utak, helyi utak, osztžlyozatlan utak), hidak, aluljžr6k,
- szžllito- es eloszto csorendszerek, kommunikžcios hžlozatok es villamosenergia-vezetekek (wzvezetekek es kiser6letesitmenyeik,
v^z szivattyuzžsžt, szureset es meriteset szolgžlo letesftmenyek, meleg vizes csovezetekek, szenn^zcsatornžk),
- egyeb mernoki letesftmenyek: sport-, rekrežcios- es egyeb szabadidos letesftmenyek (sportpžlyžk), egyeb mernoki letesitmenyek;
• mellekletesftmenyek:
- sajžt igenyeket kielegfto letesftmenyek: garžzs vagy teto, filagoria, medence, sufni, szilžrd burkolatu bekotoutak,
- keritesek,
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: jžrda es kerekpžrut, megžllo, bžzismegžllok, kornyezeti žllapotokat nyomon koveto letesftmeny,
- emlektžblžk,
- hirdetesi letesftmenyek: oszlopok, pannok;
• egyszeru letesftmenyek:
- sajžt igenyeket kielegito letesftmenyek: bežllo, folyekony gžz vagy koolajtartžly, fur6kut vagy kut, csatornavizgûjto, egyszintu
foldszinti letesftmeny, szilžrd burkolatu udvar,
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: kozuti segedletesftmenyek (wzelvezeto letesftmeny, kozvilžgftžsi letesftmeny, vedo- es zajve-
d6 keritesek), energetikai letesitmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohšlozat, eloszto gšzvezetek, eloszto gšzvezetek
hšlozati csatlakozšs, gšzpalackok tšrolšsšra alkalmas tipuskontener), telekommunikšcios antennšk es leadok, kommunšlis letesftmenyek (vizvezetek-csatlakozšs, hidrofor-šllomšs, štemel6, szenn^zcsatorna-csatlakozšs, okologiai sziget, bekot6ut), šllapotfigyel6 letesftmeny, kutato furokut vagy kut.
- ideiglenes letesitmenyek: idenyjellegu nyitott vendegl6i kerthelyiseg, felfujhato szerkezetu vagy szerelhet6 sštorban kialakitott
fedett helyiseg, tet6s szinpad, fedett rendezvenyter,
- felfujhato szerkezetu vagy szerelhet6 sštorban kialakftott sportpšlya, cirkusz,
- szerelhet6 sštorban kialakitott rendezvenyter (nez6terrel es bekeritett kulterulettel ellštott arena), ideiglenes tribun
- homlokzatokon elhelyezett emlektšblšk,
- telepulesi mutšrgyak: fedett všro, nyilvšnos kerekpšrtšrolo, nyilvšnos telefonfulke, transzparens, szobor, szok6kut vagy d^szmedence, jštszoter, ceger kozvilšgftšsi poznšn.
(2) A reszletesebb celhasznšlatu PC jelzesu kozlekedesi infrastruktura teruletein es a hozzšjuk tartozo ved6ovezetekben az alšbbi
beavatkozšsok engedelyezettek:
- folyamatos karbantartšs es feluj^tšs,
- buszmegšllok epftese, illetve telepftese,
- kerekpšros- es gyalogosovezetek letrehozšsa,
- foldalatti es felszmi kommunšlis es energetikai letesitmenyek es hšlozatok kiepftese es felujftšsa.
Az infrastrukturšlis letesftmenyek ved6ovezeteben abban az esetben engedelyezettek a beavatkozšsok, ha ezek nincsenek ellentetben az adott letesftmenyre vonatkozo hatšlyos el6fršsokkal, illetve amennyiben ezzel a letesitmeny uzemeltet6je egyetert.
b) A letesftmenyek fekvesevel kapcsolatos feltetelek
(1) Az uj es helyettesit6 letesftmenyek behelyezesenel figyelembe kell venni a beepites tipologišjšt es a regulšcios vonalakat, va
lamint a letez6 letesftmenyek fekveset es mereteit. A lakoes kozepuleteket a letez6 letesftmenyek ut menti epitesi vonalšban kell
elhelyezni. Az onšllo, vagy a f6epulethez csatolt, mellek- es egyszeru letesftmenyeket els6sorban a telkek belsejeben kell elhelyezni.
(2) A letesftmenyeknek a szomszedos telekhatšrtol valo legkisebb tšvolsšga 1,0 m. A letesitmenyek kozotti tšvolsšgok rendszerint a
legmagasabb szomszedos letesitmeny magassšgšhoz igazodnak, illetve annšl alacsonyabbak, azzal, hogy a szomszedos lakoreszeknek biztositani kell megfelel6 napfenyt, intimitšst, biztonsšgot es elerhet6seget, illetve minden szomszedos letesitmeny eseteben a
szukseges muszaki felteteleket. A f6 utcšn a letesitmenyekre a telekhatšrtol valo sorozatos tšvolsšg biztositando, ami azt jelenti,
hogy a kisebb tšvolsšgok csak a telek egyik oldalšn ismetl6dnek. A kisebb tšvolsšgot a meglev6 beepftes tulnyomo jellege alapjšn
kell megšllapftani. A telekhatšrtol es a szomszedos letesftmenyekt6l valo tšvolsšgnak biztositania kell a muszaki infrastrukturšnak
az adott telekre valo rškapcsolšsi lehet6seget, valamint a megfelel6 tuzbiztonsšgot. A patakok kozeleben torten6 beavatkozšsok eseteben a vizes terulet hatšrštol szšmftott 5,0 m tšvolsšgot kell betartani. A kozsegi kozutak eseteben a tšvolsšg 4,0 m. Amennyiben
a meglev6 epuletek kozelebb vannak az uthoz, es ha ezzel egyetert az ut uzemeltet6je is, a kozutaktol szšmftott tšvolsšg kisebb is
lehet.
(3) Mellekepuletek es egyszeru letesftmenyek csak azokon a telkeken epithet6k, ahol mšr talšlhato alapletesftmeny, espedig mindegyik lakšshoz legtobb egy sajšt hasznšlatu letesftmeny, es osszesen legtobb annyi letesftmeny, ami nem haladja meg 0,6-os beepftesi
korlštot.
(4) Emlektšblšk es telepulesi mutšrgyak ugy šllfthatok, hogy azok nem zavarjšk a kozlekedest, valamint a letesftmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ršlštšst. A kozlekedesi feluleteken elhelyezett hirdet6- es nem kozlekedesi jelzesu tšblšk magassšga legalšbb
2,5 meterrel a jšrda, illetve a kozlekedesi felulet felett kell, hogy legyen. Uj, nagymeretu homlokzati hirdet6tšblšk elhelyezese nem
engedelyezett.
c) A meretre vonatkozo feltetelek
(1) Az egyes telkeken lev6 letesftmenyek mereteit a telek merete es a kozutaktol valo kotelez6 tšvolsšg kotelezettsege hatšrozza meg.
A letesitmenyek negyzet alakuak, hosszukšsak, illetve tortvonaluak lehetnek, azzal, hogy az egyik szšrnynak az uttal pšrhuzamosnak
kell lennie. Az egyes telkeken lev6 epftmenyek merete nem haladhatja meg a telekre vonatkozo 0,6-os beepftesi korlštot (a beepftett
felulet es a telek teljes felulete kozotti aršny).
(2) A lakoepuletek magassšga, a funkcionšlis padlšshelyiseget is beleszšmitva, legtobb hšrom szint lehet a rendezett terep felett.
A foldszint alapjšnak szintje, a rendezett terep felett 0,30 cm-re lehet (a lakohelyiseg magassšga legtobb 3,0 m lehet). Ugyszinten
a terep felett 3 szintesek lehetnek a kozepuletek es vegyes uzleti- es lakšsepuletek, az epftmeny magassšga az ereszig, illetve a lapos
tet6ig nem haladhatja meg a 9,5 m-t.
(3) A segedletesitmenyek meretenek meghatžrozžsa soržn, az ilyen letesftmenyek epitesi felteteleire vonatkozo hatžlyos eloiržsokat
kell figyelembe venni, es a beepftesi korlžt ezek vonatkozžsžban is ervenyes.
č) Az epftmenyek alaki kovetelmenyei
(1) Az epftmenyek alaprajza teglalap vagy negyzet alaku, illetve tortvonalu. Az egy- ketlakžsos epftmenyek tetozete rendszerint 25
45 fokos lejtesu, szabadon vžlasztott hejazattal ellžtott nyeregteto. A nyereg iržnyžt az utcžra jellemzo iržnyban kell kivitelezni. Az
utcžk menten levo lak6epftmenyek sžtor- vagy lapos tetovel is rendelkezhetnek. A tetozet kisebb lejtese es a lapos tetok a nagyobb
kozepuleteknel, valamint az egyszeru- es mellekepuleteknel is megengedettek. A lejtett tetok ereszhossza 30-80 cm vagy tobb kell,
hogy legyen, illetve a szomszedos telekhatžrig erhet. A teton manzžrdablakok, oromzat, pžrkžnyzat, kontyok alakfthatok ki. Az oszszes tetore napelemek, illetve egyeb energetikai letesftmenyek es berendezesek helyezhetok, ami azonban nem modosfthatja a teto
alakjžt es magassžgžt.
(2) A homlokzati ablaknyilžsok rendszerint fuggolegesek es szimmetrikus beosztžsuak. Az utca feloli homlokzatokon tilos a homlokzat vonalžt tullepo erkelyek kialakftžsa, a fedett teraszok es erkelyek kialakitžsa a homlokzat vonalžban engedelyezett. A homlokzatot vilžgos szmekkel lehet szinezni, tegla es faburkolat alkalmazhato, nem engedelyezett a keržmia- es muanyag burkolat. A
foepulethez tartozo telkeken sajžt celra kialakftott letesitmenyeknek, kialakMs szempontjžbol, a foepuletet kell kovetniuk.
(3) Az epftmenyek korêket a letesftmeny hasznžlatžtol fuggoen kell rendezni. A telek egy reszet zoldesfteni kell. A tobblakžsos
letesftmenyeknel, a teleknek legalžbb 25 szžzalekžt kell zoldterulette alakftani.
(4) A telkek bekerithetok. A keritest a telekvonalon belul, illetve amennyiben a szomszedok ebben megegyeznek, a telekhatžron
kell kialakitani. A kerites magassžga nem haladhatja meg az 1,20 m-t. A bekotoutak, behajtok es egyeb kozlekedesi feluletek menti
keriteseket ugy kell kialakftani, hogy ne zavarjžk a terep belžtžsžt es a kozuton valo kozlekedest. A teruletreszek kulso hatžržn (az
utcžk menten) a keriteseknek azonos magassžgunak es egyseges kialakftžsuaknak kell lenniuk.
d) A parcellazas feltetelei es mercei, es a parcellak rendezese
(1) Az epftotelkek parcellžzžsa egy vagy tobb parcella osszevonžsžt, illetve elosztžsžt jelenti. Az osztžs akkor valosithato meg, ha
azzal ket vagy tobb olyan epftotelek jon letre, amelyeken mžr van epitmeny, illetve a terv szerint megtortenik a beepftes, es ha az
uj parcellžk biztosftjžk az epftmenyekhez szukseges teruletet. Az osztott uj parcellžkon biztosftani kell a beepitesi korlžtot, es az
epftotelkekre vonatkozo egyeb felteteleket.
(2) Az uj epftesi parcellžk merete es alakja fugg a tervezett epftmenyek celjžtol, meretetol es kapacitžsžtol, valamint az alaprajzi
tervtol es a beepites tipologižjžtol. Biztosftani kell a nyitott lakoteruleteket es a Wser6tevekenysegekhez szukseges feluleteket is (parkolok, felvonulžsi terulet). A meret kijelolesenel figyelembe kell venni a beepftesi korlžtot is. Az utca vonalžban, az ut mellett levo
parcellžk az uthoz viszonyitva negyszogletuek, illetve a meglevo parcellžzžssal pžrhuzamosak. A belso teruleteken a parcellžk alakja
ettol eltero lehet. A parcellžk szelessegenek biztosftania kell az epftmenyek kozotti egeszsegugyi es tuzvedelmi tžvolsžgokat. Zžrt
epitkezes (sorhžzak) kivetelevel, az onžllo epftkezesekhez kijelolt uj parcellžk legalžbb 14 m szelesek kell, hogy legyenek.
(3) Minden onžllo epftesi parcellžhoz a kozutrol bekotout, es behajto kell, hogy tartozzek. A kozuthoz valo csatlakozžsnak biztonsžgosnak kell lennie, es a kozutakra vonatkozo eloužsok ertelmeben kell azt kialakitani. A parcellžk meretenek biztositania kell a
muszaki infrastrukturžra valo ržkapcsolžs lehetoseget is.
(4) Mindegyik parcellžhoz, az epitmeny hasznžlati celja es kapacitžsa fuggvenyeben, biztosftani kell az eloirt parkol6helyek szžmžt,
espedig:
Tevekenyseg
Parkolohelyek szama (PH) egysegenkent
Tobblakžsos epftmenyek
1,5 PH lakžsonkent
Uzletheîsegek-kozepuletek
1 PH 30m2 netto teruletenkent
Uzletek
1 PH 30 m2 hasznost teruletenkent
Vendeglžt6-szžllžshelyek
2 PH 5 szobžnkent es 1 PH 4 ul6helyenkent
Kisipar, szervizek
1 PH 2 alkalmazottankent
(5) Legalžbb 1 parkol6helyet, illetve a kozepuleteknel vagy nyilvžnossžg szžmžra nyitott letesftmenyeknel az osszes parkol6hely 5
%-žt kell fenntartani a rokkantsžggal elo szemelyek jžrmuveinek parkolžsžhoz.
e) A muszaki infrastrukturara es az epitett kozvagyonra torteno rakapcsolas feltetelei
A rendezesi egyseg minden epitmenyet rž kell kapcsolni a vizes szennymcsatorna hžlozatra. A tetokon es a szilžrd feluleteken
osszegyult vizeket kulon kell elvezetni. A rendezesi egysegre a jelen rendelet 58., 59. es 72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
f) A kulturalis orokseg komplex megorzesevel, a termeszetmegorzessel, a kornyezeti- es termeszeti javak vedelmevel, az elemi es
egyeb csapasok elleni vedelemmel, valamint a honvedelemmel kapcsolatos feltetelek
(1) A rendezesi egysegbe talžlhato az EŠD 2944 szžmu kulturžlis oroksegi egyseg es ennek vonzžskorzete - az idosebb Szent
Jakab temploma, mint szakržlis muemlek. A kulturžlis orokseg egysegeben es vonzžskorzeteben torteno minden beavatkozžshoz
teljesfteni kell a muemlekvedelmi felteteleket, es be kell szerezni a muemlekvedelmi engedelyeket. A Szent Jakab templom muemlek
vonzžskorzeteben meg kell orizni az orokseg azonossžgžt, kifejezokepesseget es dominancižjžt. Tilos minden olyan rendezes es
beavatkozžs, amely negativan befolyžsolnž a muemlek tulajdonsžgait, jelentoseget es anyagi žllagžt. A muemlekegyseg teruleten
tilos, a vonzžskorzetben pedig csak az illetekes muemlekvedelmi hivatal j6vžhagyžsžval lehetseges a letesftmenyek epftese, illetve
žllitžsa. Csak olyan beavatkozžsok engedelyezettek, amelyek fenntartjžk a muemlek eredetiseget es erintetlenseget. A letesftmenyen
es vonzžskorzeteben torteno beavatkozžsok eseteben a jelen rendelet 60. cikkelyebe foglalt rendelkezeseket is figyelembe kell venni.
(2) A rendezesi egyseg reszenek minosul a dobronaki vizellžto hely vedoovezete, ^gy a beavatkozžsok eseteben az Ivoviz-vedelmi
rendelet (UL RS 34/00) rendelkezeseit kell figyelembe venni.
(3) A rendezesi egysegre tovžbbž a jelen rendelet 62. es 63. cikkelyebe foglalt žltalžnos feltetelek is ervenyesek.
g) Human egeszsegvedelmi feltetelek
A rendezesi egysegre tovžbbž a jelen rendelet 64., 65., 66. 67., 68., 69., 70. es 71. cikkelyebe foglalt žltalžnos feltetelek is ervenyesek.
36. cikkely
(iskola)
a) A teruleti beavatkozasok celjaval es fajtaival kapcsolatos feltetelek
(1) A DO 8 rendezesi egysegben, oktatžsi kozponti tevekenysegeket (iskola) szolgžlo, CD celhasznžlati jelzesu epftesi telkek tersegeben, az uj letesitmenyek epftesere, illetve a letezo epitmenyek felujftžsžra es eltžvolftžsžra, valamint celhasznžlat modosftžsžra es a
letesftmenyek karbantartžsžra vonatkozo, epftesi es egyeb munkžlatok engedelyezettek:
• nem lakžscelu epuletek:
- kozepuletek (oktatžsi, kulturžlis es sz6rakoztat6 celokat szolgžlo epuletek es sporttermek);
- szžllitžsi infrastruktura letesftmenyei: utak (foutak es regionžlis utak, helyi utak, osztžlyozatlan utak), hidak, aluljžrok,
- szžllito- es eloszto csorendszerek, kommunikžcios hžlozatok es villamosenergia-vezetekek (wzvezetekek es Wser6letesftmenyeik,
v^z szivattyuzžsžt, szureset es meriteset szolgžlo letesftmenyek, meleg vizes csovezetekek, szenn^zcsatornžk),
- egyeb mernoki letesftmenyek: sport-, rekrežcios- es egyeb szabadidos letesftmenyek (sportpžlyžk), egyeb mernoki letesitmenyek;
- sajžt igenyeket kielegfto letesftmenyek: garžzs vagy teto, filagoria, medence, sufni, szilžrd burkolatu bekotoutak,
- keritesek,
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: jžrda es kerekpžrut, megžllo, bžzismegžllok, kornyezeti žllapotokat nyomon koveto letesftmeny,
- emlektžblžk,
- sajžt igenyeket kielegfto letesftmenyek: bežllo, folyekony gžz vagy k6olajtartžly, furokut vagy kut, csatornavizgyujt6, egyszintu
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: kozuti segedletesftmenyek (wzelvezet6 letesftmeny, kozvilžgitžsi letesftmeny, vedo- es zajved6 keritesek), energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, eloszto gžzvezetek, eloszto gžzvezetek
hžlozati csatlakozžs, gžzpalackok tžrolžsžra alkalmas tipuskontener), telekommunikžcios antennžk es leadok, kommunžlis letesftmenyek (rizvezetek-csatlakozžs, hidrofor-žllomžs, žtemelo, szennyrizcsatorna-csatlakozžs, okologiai sziget, bekotout).
- ideiglenes letesftmenyek: fedett szinpad, ideiglenes tribun
- homlokzatokon elhelyezett emlektžblžk,
- telepulesi mutžrgyak: fedett vžro, nyilvžnos kerekpžrtžrolo, nyilvžnos telefonfulke, transzparens, szobor, szokokut vagy diszmedence, jžtszoter, ceger kozvilžgftžsi poznžn.
(2)
A reszletes celhasznšlatu, rekrešcios celu, ZS jelzesu zoldfeluletek teruleten sportpšlyšk kialakltšsa es karbantartšsa, valamint
az alšbbi letesftmenyek epftese, illetve felšllitšsa engedelyezett:
• mernoki letesitmenyek:
- sport-, rekrešcios- es egyeb szabadid6s letesftmenyek (sportpšlyšk, zoldovezetek, parkok),
• mellekletesitmenyek:
- keritesek;
- infrastrukturšlis segedletesitmenyek: jšrda es kerekpšrosveny, megšllo,
- infrastrukturšlis segedletesitmenyek: kozvilšgftšsi letesftmeny, alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohšlozat, kommunšlis letesitmenyek (Uzvezetek-csatlakozšs, szenn^zcsatorna-csatlakozšs, okologiai sziget),
- ideiglenes letesitmenyek: idenyjellegu nyitott vendegl6i kerthelyiseg, felfujhato szerkezetu vagy szerelhet6 sštorban kialakftott
fedett helyiseg, fedett szinpad, fedett rendezvenyter,
- gyakorlo (edz6) letesftmenyek: sportes rekrešcios pšlyšk,
- telepulesi mutšrgyak: szerelhet6 tisztasšgi egyseg, jštszoter, ceger kozvilšgitšsi poznšn.
b) A letesftmenyek fekvesevel, meretevel es formajaval kapcsolatos feltetelek
(1) A letez6 epftmenyek merete jelenleg alaprajzuk 20 %-šval b6vithet6. Az epftmenyek alaprajza teglalap vagy negyzet alaku illetve
tortvonalu. Az epuletek magassšga, legtobb negy lakšsszint lehet a rendezett terep felett. Az epftmenyek alšpincezhet6k, a pincek
fekveset a talajUz magassšgšnak fuggvenyeben kell meghatšrozni.
(2) A letesftmenyeknek a szomszedos telekhatšrtol valo legkisebb tšvolsšga 1,0 m, a kozsegi kozutak eseteben a tšvolsšg 4,0 m.
Amennyiben a meglev6 epuletek beepitesi vonala kozelebb van az uthoz, es ha ezzel egyetert az ut uzemeltet6je is, a kozutaktol
szšmitott tšvolsšg kisebb is lehet. A telekhatšrtol es a szomszedos letesitmenyekt6l valo tšvolsšgnak biztositania kell a muszaki
infrastrukturšnak az adott telekre valo rškapcsolšsi lehet6seget, valamint a megfelel6 tuzbiztonsšgot. Az utca menten a letez6 letesftmenyek vonala šltal jelolt beepftesi vonalat kell figyelembe venni.
(3) Az egyszeru epftmenyek meretenek kijelolesenel az egyszeru epftmenyekre vonatkozo epftesi felteteleket tartalmazo hatšlyos
el6fršsokat kell figyelembe venni.
(4) A tet6 az osszes letesitmenyen všlaszthato lejtesu vagy lapos, valamint všlaszthato hejazatu lehet.
(5) A homlokzat vilšgos szinu, reszben faburkolatu lehet. A lšbazat sotet sz^nU.
(6) A letesftmenyek kornyezetet a bennuk folyo tevekenyseg fuggvenyeben kell rendezni. A parcella egy reszet zoldesfteni kell.
(7) Az emlektšblškat es a telepulesi mutšrgyakat ugy kell elhelyezni, hogy ezek a kozlekedest ne zavarjšk, valamint ne takarjšk el a
letesftmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ršlštšst. Az emlektšblškat es a telepulesi mutšrgyakat ugy kell elhelyezni, hogy ezek a
kozlekedest ne zavarjšk, valamint ne takarjšk el a letesftmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ršlštšst. A kozlekedesi feluleteken
elhelyezett hirdet6- es nem kozlekedesi jelzesu tšblšk magassšga legalšbb 2,5 meterrel a jšrda, illetve a kozlekedesi felulet felett kell,
hogy legyen. Uj, nagymeretu homlokzati hirdet6tšblšk elhelyezese nem engedelyezett.
c) A parcellazas feltetelei es mercei, es a parcellak rendezese
(1) A tovšbbi epftkezesek soršn figyelembe kell venni a parcella 1,6-os kihasznšltsšgi szorzojšt (a parcellšn lev6 osszes letesftmeny
brutto szintfelulete es a parcella teljes felulete kozotti aršny).
(2) A tersegben az alkalmazottak letszšmštol fugg6en kell biztositani az el6frt parkolohely szšmot, espedig ket alkalmazottra egy
parkolohelyet. Legalšbb 1 parkolohelyet, illetve az osszes parkolohely 5 %-št kell fenntartani a rokkantsšggal el6 szemelyek jšrmuveinek parkolšsšhoz.
č) A muszaki infrastrukturara es az epitett kozvagyonra torteno rakapcsolas feltetelei
A rendezesi egyseg minden epftmenyet rš kell kapcsolni a vizes szennyUzcsatorna hšlozatra. A tet6kon es a szilšrd feluleteken
osszegyult vizeket kulon kell elvezetni. A rendezesi egysegre a jelen rendelet 59., 60. es 73. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
d) A kulturalis orokseg komplex megorzesevel, a termeszetmegorzessel, a kornyezeti- es termeszeti javak vedelmevel, az elemi es
A rendezesi egysegre a jelen rendelet 62. es 63. cikkelyebe foglalt, šltalšnos feltetelek ervenyesek.
e)
Human egeszsegvedelmi feltetelek
A rendezesi egysegre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67., 68., 69., 70. es 71. cikkelyebe foglalt žltalžnos feltetelek ervenyesek.
37.
(lakoovezetek Dobronakon)
cikkely
(1) A lakotelepek DO 4 es DO 11 teruletrendezesi egysegeben, az SS reszletes celhasznžlati jelolesu lakžscelu es kisero tevekenysegeknek helyet ado epftesi telkeken engedelyezett az alžbbi uj letesftmenyek epftesevel, felujftžsžval es eltžvolftžsžval kapcsolatos
epftesi es egyeb munkžlatok vegzese, a celhasznžlat modositžsa, valamint a letesftmenyek karbantartžsa:
• lakoepuletek:
- vendeglžto epuletek,
- igazgatžsi es irodaepuletek,
- kereskedelmi es egyeb szolgžltatžsi epuletek (toltožllomžsok nelkul);
- szžllftžsi infrastruktura letesitmenyei: utak (foutak es regionžlis utak, helyi utak, osztžlyozatlan utak), hidak, aluljžrok,
- szžllfto- es eloszto csorendszerek, kommunikžcios hžlozatok es villamosenergia-vezetekek (wzvezetekek es Wser6letesftmenyeik,
viz szivattyuzžsžt, szureset es meriteset szolgžlo letesftmenyek, meleg vizes csovezetekek, szennyvizcsatornžk),
- egyeb mernoki letesftmenyek: sport-, rekrežcios- es egyeb szabadidos letesitmenyek (sportpžlyžk), egyeb mernoki letesftmenyek;
- sajžt igenyeket kielegito letesftmenyek: garžzs vagy teto, filagoria, medence, sufni, szilžrd alapu bekotoutak,
- keritesek,
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: jžrda es kerekpžrut, megžllo, bžzismegžllok, kornyezeti žllapotokat nyomon koveto letesitmeny,
- emlektžblžk,
- sajžt igenyeket kielegfto letesitmenyek: bežllo, folyekony gžz vagy koolajtartžly, furokut vagy kut, csatornav^zgyujt6, egyszintu
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kozuti segedletesftmenyek (kozvilžgftžsi letesftmeny), energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, eloszto gžzvezetek, eloszto gžzvezetek hžlozati csatlakozžs, gžzpalackok tžrolžsžra alkalmas
tipuskontener), telekommunikžcios antennžk es leadok, kommunžlis letesftmenyek (wzvezetek-csatlakozžs, hidrofor-žllomžs, žtemelo, szennywzcsatorna-csatlakozžs, okologiai sziget, bekotout), kornyezeti žllapotfigyelo letesftmeny, kutato furokut vagy kut,
- ideiglenes letesftmenyek: idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg,
- homlokzati emlektžblžk,
- telepulesi mutžrgyak: fedett vžro, nyilvžnos kerekpžrtžrolo, nyilvžnos telefonfulke, transzparens, szobor, szokokut vagy d^szmedence, jžtszoter, ceger kozvilžgitžsi poznžn.
(2) A reszletesebb celhasznžlatu PC jelzesu kozlekedesi infrastruktura teruletein es a hozzžjuk tartozo vedoovezetekben az alžbbi
beavatkozžsok engedelyezettek:
- folyamatos karbantartžs es feluj^tžs,
- buszmegžllok epftese, illetve telepftese,
- kerekpžros- es gyalogosovezetek letrehozžsa,
- foldalatti es felszmi kommunžlis es energetikai letesftmenyek es hžlozatok kiepitese es felujftžsa.
Az infrastrukturžlis letesitmenyek ved66vezeteben abban az esetben engedelyezettek a beavatkozžsok, ha ezek nincsenek ellentetben az adott letesftmenyre vonatkozo hatžlyos elofržsokkal, illetve amennyiben ezzel a letesftmeny uzemeltetoje egyetert.
(3) Az epftotelkek tersegeben levo, ZD reszletes celhasznžlati jelzesu, egyeb zoldteruleteken energetikai es kommunžlis infrastruk
turžlis segedletesitmenyek epfthetok, illetve fžsitžs, zoldesftes vegezheto.
• mernoki letesftmenyek: csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos energia vezetekek ^zvezetekek a hozzžjuk tartozo
letesftmenyek nelkul, szennywzvezetekek);
- keritesek;
- sajžt igenyeket kielegit6 letesftmenyek: bežllo (felulete 30 m2-ig, magassžga 3,5 m-ig) wzgyujt6, furokut vagy kut, egyszintu foldszinti letesitmeny (felulete 4 m2-ig, magassžga 2 m-ig).
(b) A letesftmenyek fekvesevel kapcsolatos feltetelek
(1) Az uj es helyettesit6 letesitmenyek behelyezesenel figyelembe kell venni a beepites tipologižjžt es a regulžcios vonalakat. A lakoes kozepuleteket a letezo letesftmenyek ut menti ephesi vonalžban kell elhelyezni. Az onžllo, vagy a foepulethez csatolt, mellek- es
egyszeru letesftmenyeket elsosorban a telkek belsejeben kell elhelyezni.
(2) A letesftmenyeknek a szomszedos telekhatžrtol valo legkisebb tžvolsžga 1,0 m, valamint minden egysegben, minden letesitmenyre
vonatkozik, hogy a telekhatžrtol valo sorozatos tžvolsžg biztositando, ami azt jelenti, hogy a kisebb tžvolsžgok csak a telek egyik oldalžn
ismetlodnek. A kisebb tžvolsžgot a meglevo beepites tulnyom6 jellege alapjžn kell megžllapitani. A leteshmenyek kozotti tžvolsžgok
rendszerint a legmagasabb szomszedos letesftmeny magassžgžhoz igazodnak, illetve annžl alacsonyabbak, azzal, hogy a szomszedos
lakoreszeknek biztositani kell megfelelo napfenyt, intimitžst, biztonsžgot es elerhetoseget, illetve minden szomszedos letesftmeny eseteben a szukseges muszaki felteteleket. A telekhatžrtol es a szomszedos letesftmenyekt6l valo tžvolsžgnak biztositania kell a muszaki
infrastrukturžnak az adott telekre valo ržkapcsolžsi lehetoseget, valamint a megfelelo tuzbiztonsžgot. A kozsegi kozutak eseteben a
tžvolsžg 4,0 m, ami kisebb is lehet, amennyiben a meglevo epuletek kozelebb vannak az uthoz, es ha ezzel egyetert az ut uzemeltetoje is.
(3) Mellekepuletek es egyszeru leteshmenyek csak azokon a telkeken epithetok, ahol mžr talžlhato alapleteshmeny, espedig mindegyik lakžshoz legfeljebb egy sajžt hasznžlatu letesftmeny, es osszesen legtobb annyi letesftmeny, ami nem haladja meg 0,4-es beeph
tesi korlžtot.
(4) Emlektžblžk es telepulesi mutžrgyak ugy žllfthatok, hogy azok nem zavarjžk a kozlekedest, valamint a letesftmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ržlžtžst. A kozlekedesi feluleteken elhelyezett hirdeto- es nem kozlekedesi jelzesu tžblžk magassžga legalžbb
2,5 meterrel a jžrda, illetve a kozlekedesi felulet felett kell, hogy legyen. Nagymeretu homlokzati hirdetotžblžk elhelyezese nem
engedelyezett.
c)
A meretre vonatkozo feltetelek
(1) Az egyes telkeken levo leteshmenyek mereteit a telek merete es a kozutaktol valo kotelezo tžvolsžg kotelezettsege hatžrozza
meg. A leteshmenyek meretezesenel figyelembe kell venni az epftesi telek optimžlis, 0,4-es beepitesi szorzojžt (a beepitett felulet
es a telek teljes felulete kozotti aržny). Amennyiben a telek meretei, a beepitesi szorzo, valamint a telekhatžroktol es a szomszedos
letesftmenyekt6l valo tžvolsžg ezt lehetove teszi, a letezo ephmenyek meretei bovhhetok.
(2) A lakoes nem lakžscelu epuletek magassžga a rendezett terep felett ket lakžsszint lehet, a lak6helyisegek magassžga nem haladhatja meg 3,0 m-t. A foldszint alapjžnak szintje, a rendezett terep felett 0,50 cm-re lehet. Az epftmenyek alžpincezhetok, a pincek
fekveset a talajviz magassžgžnak fuggvenyeben kell meghatžrozni.
(3) A mellek- es egyszeru ephmenyek meretenek kijelolesenel az ilyen epftmenyekre vonatkozo epftesi felteteleket tartalmazo hatžlyos eloftžsokat kell figyelembe venni, es beszžmftanak a beepitesi korlžt kiszžmitžsžba.
(1) Az epftmenyek alaprajza teglalap vagy negyzet alaku, illetve tortvonalu. A tetozet 25-45 fokos lejtesu, szabadon vžlasztott
hejazattal ellžtott nyeregteto. A nyereg iržnyžt az utcžra jellemzo iržnyban kell kivitelezni. Az utcžk menten levo lak6epftmenyek
sžtortetovel is rendelkezhetnek. A tetozet kisebb lejtese es a lapos teto az egyszeru- es mellekepuleteknel megengedett. A lejtett tetok
ereszszelessege 30-80 cm vagy tobb kell, hogy legyen, illetve a szomszedos telekhatžrig erhet. A teton manzžrdablakok, oromzat, pžrkžnyzat, kontyok alakfthatok ki. Az osszes tetore napelemek, illetve egyeb energetikai letesftmenyek es berendezesek helyezhetok,
ami azonban nem modosithatja a teto alakjžt es magassžgžt.
(2) A homlokzati ablaknyilžsok rendszerint fuggolegesek es szimmetrikus beosztžsuak. Az utca feloli homlokzatokon tilos az erkelyek kialakftžsa, csak fedett teraszok es manzžrdok kialakftžsa engedelyezett. A homlokzatot vilžgos szinekkel lehet szmezni, tegla
es faburkolat alkalmazhato, nem engedelyezett a keržmia- es muanyag burkolat. A foepulethez tartozo telkeken sajžt celra kialakftott
letesftmenyeknek, kialakftžs szempontjžbol, a foepuletet kell kovetniuk.
(3) Az epftmenyek k6rnyeket a letesftmeny hasznžlatžtol fuggoen kell rendezni. Ha a telken, a szomszedos teruletek elžrasztžsžnak
megakadžlyozžsžra, rendezett a csapadekviz elvezetes, a telek felulete, a kialakitott bekotouthoz viszonyftva 0,50 m magassžgig
feltoltheto.
(4) A keritest a telekvonalon belul, illetve amennyiben a szomszedok ebben megegyeznek, a telekhatžron kell kialakitani. A kerites
magassžga nem haladhatja meg az 1,20 m-t. A bekotoutak, behajtok es egyeb kozlekedesi feluletek menti keriteseket ugy kell kialakft
tani, hogy ne zavarjžk a terep belžtžsžt es a kozuton valo kozlekedest. A teruletreszek kulso hatžržn (az utcžk menten) a keriteseknek azonos magassžgunak es egyseges kialakftžsuaknak kell lenniuk.
(1) Az epit6telkek parcellšzšsa egy vagy tobb parcella osszevonšsšt, illetve elosztšsšt jelenti. Az osztšs akkor valosfthato meg, ha
azzal ket vagy tobb olyan epit6telek jon letre, amelyeken mšr van epitmeny, illetve a terv szerint megtortenik a beepftes, es ha az
uj parcellšk biztosftjšk az epftmenyekhez szukseges teruletet. Az osztott uj parcellškon biztosftani kell a beepitesi korlštot, es az
epft6telkekre vonatkozo egyeb felteteleket.
(2) Az uj epftesi parcellšk merete es alakja fugg a tervezett epftmenyek celjštol, meretet6l es kapacitšsštol, valamint az alaprajzi
tervt6l es a beepites tipologišjštol. Biztosftani kell a nyitott lakoteruleteket es a Wser6tevekenysegekhez szukseges feluleteket is (parkolok, felvonulšsi terulet). A meret kijelolesenel figyelembe kell venni a beepftesi korlštot is. Az utca vonalšban, az ut mellett lev6
parcellšk az uthoz viszonyftva negyszogletuek, illetve a meglev6 parcellšzšssal pšrhuzamosak. A bels6 teruleteken a parcellšk alakja
ett6l elter6 lehet. A parcellšk szelessegenek biztosftania kell az epftmenyek kozotti egeszsegugyi es tuzvedelmi tšvolsšgokat. Zšrt
epitkezes kivetelevel, az onšllo epitkezesekhez kijelolt uj parcellšk legalšbb 14 m szelesek kell, hogy legyenek.
(3) Minden onšllo epftesi parcellšhoz a kozutrol bekot6ut, es behajto kell, hogy tartozzek. A kozuthoz valo csatlakozšsnak biztonsšgosnak kell lennie, es a kozutakra vonatkozo el6iršsok ertelmeben kell azt kialakitani. A parcellšk meretenek biztosftania kell a
muszaki infrastrukturšra valo rškapcsolšs lehet6seget is.
(4) Mindegyik parcellšhoz, az epitmeny hasznšlati celja es kapacitšsa fuggvenyeben, biztosftani kell az el6irt parkolohelyek szšmšt,
espedig:
Tevekenyseg
Lakoepuletek
1,5 PH lakšsonkent
Uzlethelyisegek (irodšk)
Vendeglšto egysegek
1 PH 10 ul6helyenkent
(5) Legalšbb 1 parkolohelyet, illetve a kozepuleteknel vagy nyilvšnossšg szšmšra nyitott letesftmenyeknel az osszes parkolohely
5 %-št kell fenntartani a rokkantsšggal el6 szemelyek jšrmuveinek parkolšsšhoz.
(1) A rendezesi egyseg minden epitmenyet rš kell kapcsolni a vizes szennywzcsatorna hšlozatra. A tet6kon es a szilšrd burkolatu
feluleteken osszegyult vizeket kulon kell elvezetni.
(2) A rendezesi egysegre a jelen rendelet 58., 59. es 72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
(1) A D4 rendezesi egyseg teruletere benyulik az EŠD 2944 muemlekvedelmi egyseg - Id. Szent Jakab temploma - vonzšskorzete,
ezert a beavatkozšsokra a rendelet 60. cikkelyenek rendelkezesei ervenyesek.
(2) A DO 11 rendezesi egyseg a dobronaki vizellšto szelesebb tersegeben talšlhato, ezert a beavatkozšsokra az Ivovizvedelmi
Rendeletbe (UL RS 34/00) foglalt feltetelek ervenyesek. A fenti feltetelek mellett a jelen rendelet 64. cikkelyebe foglalt šltalšnos
rendelkezesek is ervenyesek.
(3) A DO 11 rendezesi egyseg egyes reszei az šrvizveszelyre vonatkozo besorolšs alapjšn az egyeb veszelyek (Pp) tersegeben vannak,
igy ezeken a jelen rendelet 63. cikkelyebe foglaltak ervenyesek.
A rendezesi egysegre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67., 68., 69., 70. es 71. cikkelyebe foglalt šltalšnos feltetelek ervenyesek.
38. cikkely
(teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek videki telepuleseken)
(1) A DO 6, DO 9, DO 13, DO 14, DO 15, DO 17, ST 1 es ŽI 1 teruletrendezesi egysegben, a videki telepulesek teruleten, SK reszletes celhasznšlati jeloles jeloli a lakšscelu es kiser6tevekenysegek, valamint a kisegeszft6 mez6gazdasšgi tevekenysegek teruleteit,
amelyeken engedelyezett az alžbbi uj letesftmenyek epitesevel, felujftžsžval es eltžvolftžsžval kapcsolatos epftesi es egyeb munkžlatok vegzese, a celhasznžlat modosftžsa, valamint a letesftmenyek karbantartžsa:
• lakoepuletek:
- vendeglžto epuletek (vendeglok, ettermek, italmerok, ideiglenes tartozkodžst szolgžlo epuletek),
- igazgatžsi es irodaepuletek (kozigazgatžs, bankok, posta, biztosfto),
- kereskedelmi es egyeb szolgžltatžsi epuletek (toltožllomžsok kivetelevel),
- žltalžnos tžrsadalmi celokat szolgžlo kozepuletek (kultura, szorakozžs, muzeumok, konyvtžrak, oktatžs, egeszsegugy, muemlekepuletek),
- egyeb, nem lakžscelu epuletek (n6venytermesztesi-, žllattenyesztesi- es takarmžnytžrolžsi mezogazdasžgi epftmenyek);
• epftett-mernoki letesftmenyek:
szžllftžsi infrastruktura letesftmenyei: utak (foutak es regionžlis utak, helyi utak, osztžlyozatlan utak), hidak, aluljžrok,
- szžllft6- es eloszto csorendszerek, kommunikžcios hžlozatok es villamosenergia-vezetekek (wzvezetekek es kiser6letesftmenyeik,
v^z szivattyuzžsžt, szureset es meriteset szolgžlo letesftmenyek, meleg vizes csovezetekek, szennyvizcsatornžk),
- egyeb mernoki letesftmenyek: sport-, rekrežcios- es egyeb szabadidos letesftmenyek (sportpžlyžk), egyeb mernoki letesftmenyek;
- sajžt igenyeket kielegfto letesftmenyek: fatžrolo, bežllo, garžzs, filagoria, medence, sufni, szilžrd alapu bekotoutak,
- keritesek,
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: jžrda es kerekpžrut, megžllo, bžzismegžllok, kornyezeti žllapotokat nyomon koveto letesftmeny,
- ideiglenes bode,
- emlektžblžk,
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: bežllo, folyekony gžz- vagy olajtartžly, furokut vagy kut, ereszwz gyujt6, egyszintu foldszinti letesftmeny, szilžrd burkolatu udvar,
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kozuti segedletesftmenyek (kozvilžgftžsi letesftmeny), energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, eloszto gžzvezetek, eloszto gžzvezetek hžlozati csatlakozžs, gžzpalackok tžrolžsžra alkalmas ripuskontener), telekommunikžcios antennžk es leadok, kommunžlis letesftmenyek (vizvezetek-csatlakozžs, hidrofor-žllomžs, žtemelo, szennywzcsatorna-csatlakozžs, okologiai sziget, bekotout), kornyezeti žllapotfigyelo letesftmeny, kutato furokut
vagy kut,
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: halasto, furokut vagy kut, istžllokifuto, legelokaržm, pontalapu novenyhžz kozvetlen termofoldi termeszteshez, szenatžrolo,
- ideiglenes letesftmenyek: idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg, fedett szmpad, fedett rendezvenyter, ideiglenes tribun, nem
veszelyes hulladekok tžrolžsžra alkalmas ideiglenes letesftmeny,
- telepulesi mutžrgyak: fedett vžro, nyilvžnos kerekpžrtžrolo, nyilvžnos telefonfulke, transzparens, szobor, tobbcelu bode, szerelheto tisztasžgi egyseg, szokokut vagy d^szmedence, jžtszoter, ceger kozvilžgftžsi poznžn.
(2)
Az ST 1 es ŽI 1 teruletrendezesi egysegben, a kozponti tevekenysegeket (faluotthon, tuzoltootthon) szolgžlo epftesi telkek
teruleten, a CD reszletes hasznžlati jelzesu engedelyezett az alžbbi uj letesftmenyek epitesevel, felujftžsžval es eltžvolftžsžval
kapcsolatos epftesi es egyeb munkžlatok vegzese, a celhasznžlat modositžsa, valamint a letesftmenyek karbantartžsa:
- vendeglžto epuletek (vendeglok, italmerok),
- kereskedelmi es egyeb szolgžltatžsi epuletek (toltožllomžsok kivetelevel),
- igazgatžsi es irodaepuletek (kozigazgatžs, bankok, posta, biztosito),
- tžrsadalmi-, kulturžlis, ovodai es szolgžltatžsi tevekenysegeket szolgžlo helyisegek;
- egyeb, nem lakžscelu epuletek (tuzoltootthon);
- csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos energia vezetekek,
- egyeb mernoki letesftmenyek: sport-, rekrežcios- es egyeb szabadidos letesftmenyek (sportpžlyžk);
- keritesek;
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: jžrda es kerekpžr6sveny (teljes szelesseg 3 m),
- emlektžblžk,
- sajžt igenyeket kielegito letesitmenyek: bežllo, folyekony gžz- vagy olajtartžly, egyszintu foldszinti letesftmeny, szilžrd burkolatu
udvar
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kozvilžgftžsi letesftmeny, energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, gžzpalackok tžrolžsžra alkalmas tipuskontener), telekommunikžcios antennžk es leadok, kommunžlis letesftmenyek
(vizvezetek-csatlakozžs, szennymcsatorna-csatlakozžs, okologiai sziget, bekotout),
- ideiglenes letesftmenyek: idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg, fedett szmpad, nem veszelyes hulladekok tžrolžsžra alkal
mas ideiglenes letesftmeny,
- telepulesi mutžrgyak: transzparens, szobor, tobbcelu bode, szerelheto tisztasžgi egyseg, szokokut vagy d^szmedence, jžtszoter,
ceger kozvilžgftžsi poznžn.
(3) A DO 9 es DO 14 teruletrendezesi egysegben, az egyeb zoldteruletek koze sorolt, ZD reszletes celhasznžlati jelolesu epftesi
telkek teruleten, az alžbbiak engedelyezettek:
- csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos-energia vezetekek ^zvezetekek Wser6letesftmenyek nelkul, szenn^zcsatornžk);
- keritesek,
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: jžrda es kerekpžrosve^ (teljes szelesseguk legfeljebb 3 m);
- sajžt igenyeket kielegfto letesftmenyek: bežllo, rizgyujt6, furokut vagy kut, egyszintu foldszinti letesftmeny.
- foldalatti es felszmi kommunžlis es energetikailetesftmenyek es hžlozatok kiepftese es felujftžsa.
Az infrastrukturžlis letesftmenyek vedoovezeteben abban az esetben engedelyezettek a beavatkozžsok, ha ezek nincsenek ellentetben az adott letesftmenyre vonatkozo hatžlyos eloftžsokkal, illetve amennyiben ezzel a letesftmeny uzemeltetoje egyetert.
(5) A DO 14 teruletrendezesi egysegben, a hozzžjuk tartozo, VC reszletes celhasznžlati jelolesu vizes- es part menti teruleteken, a fo
muvelesi žg (vizhasznžlati tevekenysegek folytatžsa) mellett olyan beavatkozžsok engedelyezettek, amelyek javitjžk a felszmi vizek
hidromorfologiai es biologiai tulajdonsžgait, illetve hozzžjžrulnak a vizek megorzesehez. Tovžbbž az alžbbi letesftmenyek epfthetok:
- a vizek hasznžlatžt es vedelmet segfto kozinfrastruktura es letesftmenyek,
- a vizek szennyez6desvedelmet szolgžlo letesftmenyek,
- honvedelmi, valamint a szemelyek-, žllatok- es vagyon vedelmet es menteset, tovžbbž rendorsegi feladatok ellžtžsžt szolgžlo
letesftmenyek,
Ugyszinten engedelyezett a kiegeszfto fžsitžs es cserjesftes.
(6) A vizi es part menti teruleteken tilos minden olyan beavatkozžs, amely veszelyeztetheti a rizi es part menti teruletek stabilitžsžt,
csokkentheti a vizek kžros hatžsaival szembeni biztonsžgot, zavarnžk a vizek, a hordalek es uszadek normžlis folyžsžt, valamint
megakadžlyoznžk a vizi- es riz menti szervezetek fennžllžsžt es szaporodžsžt. Tilos a jžrmuvek mosžsa, a tržgyžzžs es a novenêdo
szerek hasznžlata,a veszelyes anyagok es egyeb hulladek kiontese, lerakžsa es žtrakodžsa, kižsott- es hulladek anyagok, valamint
egyeb hasonlo anyagok lerakžsa es žtrakodžsa, valamint a hulladek lerakžsa.
(1) Az uj es helyettesfto letesftmenyek behelyezesenel figyelembe kell venni a beepftes tipologižjžt es a regulžcios vonalakat. A
lakoes kozepuleteket a letezo letesftmenyek ut menti epftesi vonalžban kell elhelyezni. Az onžllo, vagy a foepulethez csatolt mezo
gazdasžgi, mellek- es egyszeru letesftmenyeket elsosorban a telkek belsejeben kell elhelyezni. Ezek derekszogben csatlakoztathatok
a lakoepulethez, derekszogben tortek lehetnek, illetve onžlloan žllhatnak a telek belso reszeben.
(2) A letesftmenyeknek a szomszedos telekhatžrtol valo legkisebb tžvolsžga 1,0 m, valamint minden egysegben, minden letesftmenyre vonatkozik, hogy a telekhatžrtol valo sorozatos tžvolsžg biztositando, ami azt jelenti, hogy a kisebb tžvolsžgok csak a telek egyik
oldalžn ismetlodnek. A kisebb tžvolsžgot a meglevo beepites tulnyom6 jellege alapjžn kell megžllapftani. A letesftmenyek kozotti
tžvolsžgok rendszerint a legmagasabb szomszedos letesftmeny magassžgžhoz igazodnak, illetve annžl alacsonyabbak, azzal, hogy a
szomszedos lakoreszeknek biztositani kell megfelel6 napfenyt, intimitšst, biztonsšgot es elerhet6seget, illetve minden szomszedos
letesftmeny eseteben a szukseges muszaki felteteleket. A telekhatšrtol es a szomszedos letesitmenyekt6l valo tšvolsšgnak biztositania kell a muszaki infrastrukturšnak az adott telekre valo rškapcsolšsi lehet6seget, valamint a megfelel6 tuzbiztonsšgot. A patak
kozeleben torten6 beavatkozšsok soršn be kell tartani a vizparti ovezet hatšrštol szšmftott 5,0 m tšvolsšgot. A kozsegi kozutak
eseteben a tšvolsšg 4,0 m, ami kisebb is lehet, amennyiben a meglev6 epuletek kozelebb vannak az uthoz, es ha ezzel egyetert az ut
uzemeltet6je is.
(3) Mellekepuletek es egyszeru letesftmenyek csak azokon a telkeken epithet6k, ahol mšr talšlhato alapletesitmeny, espedig mindegyik lakšshoz legtobb egy sajšt hasznšlatu letesftmeny, es osszesen legtobb annyi letesftmeny, ami nem haladja meg 0,4-es beepitesi
korlštot.
(4) Emlektšblšk es telepulesi mutšrgyak ugy šllfthatok, hogy azok nem zavarjšk a kozlekedest, valamint a letesftmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ršlštšst. A kozlekedesi feluleteken elhelyezett hirdet6- es nem kozlekedesi jelzesu tšblšk magassšga legalšbb
2.5 meterrel a jšrda, illetve a kozlekedesi felulet felett kell, hogy legyen. Nagymeretu homlokzati hirdet6tšblšk elhelyezese nem
engedelyezett.
(1) Az egyes telkeken lev6 letesftmenyek mereteit a telek merete es a kozutaktol valo kotelez6 tšvolsšg kotelezettsege hatšrozza meg.
A letesftmenyek meretenek kijelolesenel figyelembe kell venni az epftesi telek optimšlis beepitesi szorzojšt (a beepitett terulet es
az epft6telek teljes terulete kozotti aršny), amely a paraszti telepuleseken 0,4-0,2. Amennyiben a telek meretei, a beepftesi szorzo,
valamint a telekhatšroktol es a szomszedos letesitmenyekt6l valo tšvolsšg ezt lehet6ve teszi, a letez6 epitmenyek meretei b6vfthet6k.
(2) A lakoepuleteknek, a rendezett terep feletti magassšga legfeljebb ket lakšsszmt lehet, a nem lakšscelu es mez6gazdasšgi letesitmenyek magassšga szinten a rendezett terep felett ket lakšsszint lehet (a lakohelyiseg magassšga legfeljebb 3,0 m lehet). A foldszint
alapjšnak szintje, a rendezett terep felett 0,50 cm-re lehet. Az epitmenyek alšpincezhet6k, a pincek fekvesi szintjet a talajwz magassšgšnak fuggvenyeben kell meghatšrozni. A mellek- es egyszeru epftmenyek meretenek kijelolesenel az ilyen epftmenyekre vonatkozo epitesi felteteleket tartalmazo hatšlyos el6fršsokat kell figyelembe venni, es beszšmftanak a beepitesi korlšt kiszšmitšsšba.
(3) A mez6gazdasšgi termel6i letesftmenyek mereteit es kapacitšsšt az epft6telek meretei es fekvese, valamint annak a mez6gazdasšgi teruletnek a meretei befolyšsoljšk, amelyre a tršgyšt es a tršgyalevet szšllftjšk. A tršgya es a tršgyale elszšlHtšsa a veszelyes
anyagok es tršgyšk talajba juttatšsi hatšrertekeir6l szolo el6fršsok szerint tortenik.
(1) Az epftmenyek alaprajza rendszerint hosszukšs alaku. Az epftmenyek tet6zete 30- 45 fokos lejtesu nyeregtet6, a nyereg iršnya
a letesftmeny hosszabb oldalvonalšt koveti, a hejazat tet6cserep vagy ehhez hasonlo anyag. A nyereg iršnyšt az utcšra jellemz6
iršnyban kell kivitelezni. Az utcšk menten lev6 lakoepftmenyek sštortet6vel is rendelkezhetnek. A tet6zet kisebb lejtese mez6gazdasšgi epuleteknel, valamint egyszeru- es mellekepuleteknel megengedet. A lejtett tet6k ereszhossza 30-80 cm vagy tobb kell, hogy
legyen, illetve a szomszedos telekhatšrig erhet. A tet6n manzšrdablakok, oromzat, pšrkšnyzat, konty alakfthato ki. Az osszes tet6re
napelemek, illetve egyeb energetikai letesftmenyek es berendezesek helyezhet6k, ami azonban nem modosithatja a tet6 alakjšt es
magassšgšt.
(2) A homlokzati ablaknyilšsok rendszerint fugg6legesek es szimmetrikus beosztšsuak. Az utca fel6li homlokzatokon tilos erkelyek
epftese, fedett teraszok es manzšrdok engedelyezettek. A homlokzatot vilšgos szinekkel lehet szmezni, tegla es faburkolat alkalmazhato, nem engedelyezett a keršmia- es muanyag burkolat. A f6epulethez tartozo telkeken sajšt celra kialakftott letesftmenyeknek,
kialakitšs szempontjšbol, a f6epulethez kell igazodniuk.
(3) Az epftmenyek kornyeket a letesftmeny hasznšlatštol fugg6en kell rendezni. A gazdasšgoknšl, a telek egy reszet, a parasztudvar
kepezi. Ha a telken, a szomszedos teruletek elšrasztšsšnak megakadšlyozšsšra, rendezett a csapadekviz elvezetes, a telek felulete, a
kialakitott bekot6uthoz viszonyftva 0,50 m magassšgig feltolthet6.
(4) A keritest a telekvonalon belul, illetve amennyiben a szomszedok ebben megegyeznek, a telekhatšron kell kialakitani. A kerites
magassšga nem haladhatja meg az 1,20 m-t, kiveve a telek belsejeben, ha az šllatok vedelmet kell biztositani, a kentes magassšga
1.6 m lehet. A bekot6utak, behajtok es egyeb kozlekedesi feluletek menti keriteseket ugy kell kialakitani, hogy ne zavarjšk a terep
belštšsšt es a kozuton valo kozlekedest. A teruletreszek kuls6 hatšršn (az utcšk menten) a keriteseknek azonos magassšgunak es
egyseges kialakltšsuaknak kell lenniuk.
d)
A parcellazas feltetelei es mercei, es a parcellak rendezese
(1) Az epitotelkek parcellžzžsa egy vagy tobb parcella osszevonžsžt, illetve elosztžsžt jelenti. Az osztžs akkor valosithato meg, ha
azzal ket vagy tobb olyan epftotelek jon letre, amelyeken mžr van epitmeny, illetve a terv szerint megtortenik a beepftes, es ha az
uj parcellžk biztosftjžk az epftmenyekhez szukseges teruletet. Az osztott uj parcellžkon biztosftani kell a beepitesi korlžtot, es az
(2) Az uj epêsi parcellžk merete es alakja fugg a tervezett epftmenyek celjžtol, meretetol es kapacitžsžtol, valamint az alaprajzi
tervtol es a beepites tipologižjžtol. Biztosftani kell a nyitott lakoteruleteket es a Wser6tevekenysegekhez szukseges feluleteket is (parkolok, felvonulžsi terulet). A meret kijelolesenel figyelembe kell venni a beepftesi korlžtot is. Az utca vonalžban, az ut mellett levo
parcellžk az uthoz viszonyitva negysz6gletuek, illetve a meglevo parcellžzžssal pžrhuzamosak. A belso teruleteken a parcellžk alakja
ettol eltero lehet. A parcellžk szelessegenek biztosftania kell az epftmenyek kozotti egeszsegugyi es tuzvedelmi tžvolsžgokat. Zžrt
epitkezes kivetelevel, az onžllo epitkezesekhez kijelolt uj parcellžk legalžbb 14 m szelesek kell, hogy legyenek.
(3) Minden onžllo epftesi parcellžhoz a kozutrol bekotout, es behajto kell, hogy tartozzek. A kozuthoz valo csatlakozžsnak biztonsžgosnak kell lennie, es a kozutakra vonatkozo eloiržsok ertelmeben kell azt kialakitani. A parcellžk meretenek biztositania kell a
espedig:
Tevekenyseg
Lakoepuletek
1,5 PH lakžsonkent
Uzlethelyisegek (irodžk)
Uzletek
1 PH 30 m2 hasznost teruletenkent
Kisipar, szervizek
Vendeglžt6helyek
Vendegfogad6k-szžllžshellyel
(5) Legalžbb 1 parkol6helyet, illetve a kozepuleteknel vagy nyilvžnossžg szžmžra nyitott letesftmenyeknel az osszes parkol6hely
5 %-žt kell fenntartani a rokkantsžggal elo szemelyek jžrmuveinek parkolžsžhoz.
e) A muszaki infrastrukturam es az epitett kozvagyonra torteno rakapcsolas feltetelei
Azokban a rendezesi egysegekben, ahol mžr van kiepftett szennywzcsatorna, a rendezesi egyseg minden epftmenyet rž kell kapcsolni
a vizes szennyvizcsatorna hžlozatra. A tetokrol es a szilžrd burkolatu feluletekrol a szennyvizeket kulon kell elvezetni. Azokban a
rendezesi egysegekben, ahol meg nincs szennyvizcsatorna, žtmeneti egyeni es csoportos emesztoket, illetve kis tisztfto berendezeseket kell kialakftani. A tartalmat a tisztitoberendezesbe kell elszžllftani. A rendezesi teruletekre tovžbbž a jelen rendelet 58., 59. es
72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
(1) A DO 6 es DO 9 rendezesi egyseg teruletere benyulik az EŠD 2944 muemlekvedelmi egyseg - Id. Szent Jakab temploma - vonzžskorzete. A kulturžlis orokseg egysegeben es vonzžskorzeteben torteno minden beavatkozžshoz teljesfteni kell a muemlekvedelmi
felteteleket, es be kell szerezni a muemlekvedelmi engedelyeket. A vonzžskorzetben meg kell orizni az orokseg azonossžgžt, kifejezokepesseget es dominancižjžt. Tilos minden olyan rendezes es beavatkozžs, amely negativan befolyžsolnž a muemlek tulajdonsžgait,
jelentoseget es anyagi žllagžt. A muemlekegyseg vonzžskorzeteben csak az illetekes muemlekvedelmi hivatal j6vžhagyžsžval lehetseges a letesitmenyek epftese, illetve žllftžsa. Csak olyan beavatkozžsok engedelyezettek, amelyek fenntartjžk a muemlek eredetiseget
es erintetlenseget. A letesftmenyen es vonzžskorzeteben torteno beavatkozžsok eseteben a jelen rendelet 60. cikkelyebe foglalt
rendelkezeseket is figyelembe kell venni.
(2) A ŽI 1 rendezesi egysegben talžlhato az EŠD 25008 - Zsitkoc, kžpolna kulturžlis orokseg egysege, amely szakržlis kulturžlis
oroksegnek minosul. A letesitmenyen es k6rnyezeteben torteno beavatkozžsok eseteben a jelen rendelet 60. cikkelyebe foglalt rendelkezeseket is figyelembe kell venni.
(3) A DO 9 rendezesi egyseg egy resze a dobronaki vizellžto ved66vezeteben, az ST 1 rendezesi egyseg kisebb resze pedig a strehov
ci v^zellžt6 ved66vezeteben talžlhato, igy a beavatkozžsokra az Iv6v^zvedelmi Rendeletbe (UL RS 34/00) foglalt feltetelek ervenyesek. A fenti feltetelek mellett a jelen rendelet 64. cikkelyebe foglalt žltalžnos rendelkezesek is ervenyesek.
(4) A DO 6, DO 13, DO 14, DO 15 es ST 1 rendezesi egyseg egyes reszei az žrvizveszelyre vonatkozo besorolžs alapjžn az egyeb
veszelyek (Pp) tersegeben vannak, igy ezeken a jelen rendelet 63. cikkelyebe foglaltak ervenyesek.
A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67., 68., 69., 70. es 71. cikkelyebe foglalt žltalžnos feltetelek ervenyesek.
39.
(videki telepulesreszek)
cikkely
(1) A DO 25, DO 26 es ST 4 teruletrendezesi egysegben, a videki telepulesek teruleten, SK reszletes celhasznžlati jeloles jeloli a lakžscelu es Wser6tevekenysegek, valamint a kisegeszito mezogazdasžgi tevekenysegek teruleteit, amelyeken engedelyezett az alžbbi uj
letesftmenyek epftesevel, felujftžsžval es eltžvolitžsžval kapcsolatos epêsi es egyeb munkžlatok vegzese, a celhasznžlat modosMsa,
valamint a letesftmenyek karbantartžsa:
• lakoepuletek:
• nem lakžscelu epuletek:
- vendeglžto epuletek (vendeglok, ettermek, italmerok),
- egyeb, nem lakžscelu epuletek (novenêrmesztesi-, žllattenyesztesi- es takarmžnytžrolžsi mezogazdasžgi epftmenyek);
• epftett-mernoki letesitmenyek:
- szžllftžsi infrastruktura letesftmenyei: utak (helyi utak, osztžlyozatlan utak), hidak, aluljžrok
- szžllfto- es eloszto csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos-energia vezetekek ^zvezetekek es Wser6letesftmenyeik,
szennyvizcsatornžk);
- sajžt igenyeket kielegfto letesftmenyek: fatžrolo, garžzs, bežllo, uveghžz, filagoria, medence, sufni, szilžrd burkolatu bekotoutak,
folyadekzžr6 derito - amennyiben nincs szennywzcsatorna,
- keritesek,
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: jžrda es kerekpžrut,
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: paraszt sufni, novenyhžz, silo, pajta, szenatžrolo, tržgyadomb, tržgyalegyujt6, vfcgyujto tartžly, betonvžlyu,
- emlektžblžk,
- sajžt igenyeket kielegfto letesftmenyek: bežllo, folyekony gžz- vagy olajtartžly, furokut vagy kut, ereszwz gyujt6, egyszintu fold
szinti letesitmeny, szilžrd burkolatu udvar, kis kommunžlis tisztitoberendezes
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: kozuti segedletesftmenyek (kozvilžgftžsi letesftmeny), energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, eloszto gžzvezetek, eloszto gžzvezetek hžlozati csatlakozžs, gžzpalackok tžrolžsžra alkal
mas tipuskontener), kommunžlis letesftmenyek (vizvezetek-csatlakozžs, hidrofor-žllomžs, žtemelo, szennymcsatorna-csatlakozžs, bekotout),
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: halasto, furokut vagy kut, istžllokifuto, legelokaržm, pontalapu novenyhžz kozvetlen termofoldi termeszteshez, szenatžrolo,
- ideiglenes letesitmenyek: idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg,
- foldalatti es felszmi kommunžlis es energetikai letesitmenyek es hžlozatok kiepftese es felujitžsa.
Az infrastrukturžlis letesftmenyek vedoovezeteben abban az esetben engedelyezettek a beavatkozžsok, ha ezek nincsenek ellentetben az adott letesftmenyre vonatkozo hatžlyos eloftžsokkal, illetve amennyiben ezzel a letesitmeny uzemeltetoje egyetert.
(1) Az uj es helyettesfto letesftmenyek behelyezesenel figyelembe kell venni a letezo letesitmenyek
fekveset.A lakoepuleteket az
ut mellett, a mezogazdasžgi, mellek- es egyszeru letesftmenyeket elsosorban a telkek belsejeben kell elhelyezni.
Ezek derekszogben
csatlakoztathatok a lakoepulethez, derekszogben tortek lehetnek, illetve onžlloan žllhatnak a telek belso reszeben.
(2) A letesitmenyeknek a szomszedos telekhatšrtol valo legkisebb tšvolsšga 1,0 m. A telekhatšrtol es a szomszedos letesitmenyekt6l
valo tšvolsšgnak biztositania kell a muszaki infrastrukturšnak az adott telekre valo rškapcsolšsi lehet6seget, valamint a megfelel6
tuzbiztonsšgot. A kozsegi kozutak eseteben a tšvolsšg 4,0 m, ami kisebb is lehet, amennyiben a meglev6 epuletek kozelebb vannak
az uthoz, es ha ezzel egyetert az ut uzemeltet6je is.
(3) Mellekepuletek es egyszeru letesftmenyek csak azokon a telkeken epithet6k, ahol mšr talšlhato alapletesftmeny, espedig legfel
jebb egy azonos celu, sajšt hasznšlatu letesitmeny, es osszesen annyi letesftmeny, ami nem haladja meg 0,4-es beepitesi korlštot.
(4) Az emlekmuveket (tšblškat) ugy kell elhelyezni, hogy azok a forgalmat ne akadšlyozzšk. Nagymeretu homlokzati hirdet6tšblšk
elhelyezese nem engedelyezett.
(1) A helyettesit6 letesftmenyek merete alaphelyzetben azonos a letez6 epftmenyek meretevel. A mereteket az epft6telek meretenek,
valamint a kozutaktol valo kotelez6 tšvolsšg fuggvenyeben kell kijelolni. Amennyiben a telek meretei, a beepitesi szorzo, valamint a
telekhatšroktol es a szomszedos letesitmenyekt6l valo tšvolsšg ezt lehet6ve teszi, a letez6 epftmenyek meretei b6vithet6k.
(2) A lakoepuleteknek, a rendezett terep feletti magassšga legfeljebb ket lakšsszint lehet, a nem lakšscelu es mez6gazdasšgi letesftmenyek magassšga szinten a rendezett terep felett ket lakšsszint lehet (a lakohelyiseg magassšga legfeljebb 3,0 m lehet). A foldszint
alapjšnak szintje, a rendezett terepszint felett 0,50 cm-re lehet. Az epftmenyek alšpincezhet6k, a pincek fekvesi szintjet a talajviz
magassšgšnak fuggvenyeben kell meghatšrozni. A mellek- es egyszeru epitmenyek meretenek kijelolesenel az ilyen epftmenyekre
vonatkozo epftesi felteteleket tartalmazo hatšlyos el6fršsokat kell figyelembe venni.
(4) A mez6gazdasšgi termel6i letesftmenyek mereteit es kapacitšsšt az epft6telek meretei es fekvese, valamint annak a mez6gazdasšgi teruletnek a meretei befolyšsoljšk, amelyre a tršgyšt es a tršgyalevet szšllftjšk. A veszelyes anyagok es tršgyšk talajba juttatšsi
hatšrertekeir6l szolo el6fršsokkal osszhangban, az šllati eredetu tršgyšzšs eseteben, 1 szšmosšllatra* lebontva, eves szinten 0,4-05
hektšr mez6gazdasšgi teruletet kell biztositani.
(*1 szamosallat azonos 500 kg elosullyal)
(1) Az uj es helyettesft6 epftmenyek alaprajza rendszerint hosszukšs alaku vagy tortvonalu. Az epitmenyek tet6zete 30-45 fokos
lejtesu nyeregtet6, a nyereg iršnya a letesftmeny hosszabb oldalvonalšt koveti, a hejazat tet6cserep vagy ehhez hasonlo anyag. A
nyereg iršnya szabadon všlaszthato, a tet6zet lehet sštortet6 alaku is. A tet6zet kisebb lejtese mez6gazdasšgi epuleteknel, valamint
egyszeru- es mellekepuleteknel megengedett. A lejtett tet6k ereszhossza 30-80 cm vagy tobb kell, hogy legyen, illetve a szomszedos
telekhatšrig erhet. A tet6n manzšrdablak, oromzat, pšrkšnyzat, konty alakithato ki. Az osszes tet6re napelemek, illetve egyeb ener
getikai letesitmenyek es berendezesek helyezhet6k, ami azonban nem modosithatja a tet6 alakjšt es magassšgšt.
(2) A homlokzati ablaknyilšsok rendszerint fugg6legesek es szimmetrikus beosztšsuak. Az utca fel6li homlokzatokon tilos az erkelyek kialakitšsa. A homlokzatot vilšgos szmekkel lehet szinezni, tegla es faburkolat alkalmazhato, nem engedelyezett a keršmia- es
muanyag burkolat. A f6epulethez tartozo telkeken sajšt celra kialakftott letesftmenyeknek, kialakMs szempontjšbol, a f6epulethez
kell igazodniuk.
(3) Az epftmenyek kornyeket a letesftmeny hasznšlatštol fugg6en kell rendezni. A gazdasšgoknšl, a telek egy reszet, a parasztudvar
kepezi. Ha a telken, a szomszedos teruletek elšrasztšsšnak megakadšlyozšsšra, rendezett a csapadekviz elvezetes, a telek felulete, a
kialakitott bekot6uthoz viszonyftva 0,50 m magassšgig feltolthet6.
(4) A keritest a telekvonalon belul, illetve amennyiben a szomszedok ebben megegyeznek, a telekhatšron kell kialakitani. A kerites
magassšga nem haladhatja meg az 1,20 m-t, kiveve a telek belsejeben, ha az šllatok vedelmet kell biztositani, a kentes magassšga
1,6 m lehet. A bekot6utak, behajtok es egyeb kozlekedesi feluletek menti keriteseket ugy kell kialakftani, hogy ne zavarjšk a terep
belštšsšt es a kozuton valo kozlekedest. A teruletrendezesi egysegek kuls6 hatšrain lev6 keriteseket ugy kell felšllitani, hogy azok ne
zavarjšk a szomszedos mez6gazdasšgi foldteruletek megmuveleset.
(1) Az epit6telkek parcellšzšsa egy vagy tobb parcella osszevonšsšt, illetve elosztšsšt jelenti. Az osztšs akkor valosfthato meg, ha
azzal ket vagy tobb olyan epft6telek jon letre, amelyeken mšr van epftmeny, illetve a terv szerint megtortenik a beepites, es ha az
uj parcellšk biztositjšk az epftmenyekhez szukseges teruletet. Az osztott uj parcellškon biztositani kell a beepitesi korlštot, es az
epit6telkekre vonatkozo egyeb felteteleket.
(2) Az uj epitesi parcellžk merete es alakja fugg a tervezett epftmenyek celjžtol, meretetol es kapacitžsžtol, valamint az alaprajzi tervtol es a beepftes tipologižjžtol. Biztosftani kell a nyitott lakoteruleteket es a kiser6tevekenysegekhez szukseges feluleteket is (parkolok, felvonulžsi terulet). A parcellžk szelessegenek biztosftania kell az epitmenyek kozotti egeszsegugyi es tuzvedelmi tžvolsžgokat.
Zžrt epitkezes kivetelevel, az onžllo epftkezesekhez kijelolt uj parcellžk legalžbb 14 m szelesek kell, hogy legyenek.
(3) Minden onžllo epftesi parcellžhoz a kozutrol bekotout, es behajto kell, hogy tartozzek. A kozuthoz valo csatlakozžsnak biztonsžgosnak kell lennie, es a kozutakra vonatkozo eloftžsok ertelmeben kell azt kialakitani. A parcellžk meretenek biztositania kell a
(4) Mindegyik parcellžhoz, az epftmeny hasznžlati celja es kapacitžsa fuggvenyeben, biztosftani kell az eloirt parkolohelyek szžmžt,
espedig:
Tevekenyseg
Lakoepuletek
1,5 PH lakžsonkent
Kisipar, szervizek
Vendeglžt6helyek
(5) Legalžbb 1 parkolohelyet, illetve a kozepuleteknel vagy nyilvžnossžg szžmžra nyitott letesftmenyeknel az osszes parkolohely 5
%-žt kell fenntartani a rokkantsžggal elo szemelyek jžrmuveinek parkolžsžhoz.
A letesftmenyeket rž kell kapcsolni a vizvezetek hžlozatra, a kommunžlis szennyvizek elvezetesehez kis kommunžlis tisztitoberendezes, illetve ideiglenes emeszto epftheto. A csapadekvizeket kulon kell elvezetni. A rendezesi teruletekre tovžbbž a jelen rendelet 58.,
59. es 72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
(1) Az ST 4 rendezesi egyseg teruleten talžlhato az EŠD 8398 - Strehovci 74 gazdasžg - kulturžlis oroksegi egyseg.
egyseget leromboltžk, rž nem vonatkoznak a jelen rendelet 61. cikkelyenek rendelkezesei.
Mivelaz EŠD
(2) A DO 26 rendezesi egyseg es az ST 4 rendezesi egyseg egy resze a Goričko Naturparkban, kiemelt termeszetvedelmi ovezetben
es a Natura 2000, a DO 25 rendezesi egyseg egy resze pedig kiemelt termeszetvedelmi ovezetben van, igy a rendezesi egysegekben
torteno beavatkozžsok soržn, a jelen rendelet 62. cikkelyebe foglalt felteteleket kell teljesiteni.
(3) Az ST 4 rendezesi egyseg egy kis resze a strehovci vizellžto vedoovezetenek szelesebb tersegeben van, ^gy
a beavatkozžsokra
az
Ivowzvedelmi Rendeletbe (UL RS 34/00) foglalt feltetelek ervenyesek. A teruleten tilos szennyvizemeszt6ket telepfteni, a mezogazdasžgi foldteruleteket a tisztitoberendezesekben keletkezett iszappal tržgyžzni, veszelyes es kžros anyagok tranzitszžllftžsžt vegezni,
valamint cižnhidrogen-, fenol-, higanyvegyulet-, arzen- es egyeb kžros anyagokat tartalmazo biocidokat hasznžlni.
(4) A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 62. es 63. cikkelyebe foglalt žltalžnos rendelkezesek is ervenyesek.
40.
(lako telepulesreszek)
cikkely
(1) A lakotelepek DG 7/2, ŽI 7, ŽI 9 es ŽI 10 teruletrendezesi egysegeben, az SS reszletes celhasznžlati jelolesu lakžscelu es ^sero
tevekenysegeknek helyet ado epftesi telkeken engedelyezett az alžbbi uj letesftmenyek epftesevel, felujftžsžval es eltžvolitžsžval kap
csolatos epftesi es egyeb munkžlatok vegzese, a celhasznžlat modositžsa, valamint a letesftmenyek karbantartžsa:
• lakoepuletek:
- vendeglžto epuletek (vendeglok, ettermek, italkimerok),
- kereskedelmi es egyeb szolgžltatžsi epuletek (toltožllomžsok nelkul);
- szžllftžsi infrastruktura letesftmenyei: utak es kozutak,
- szžllfto- es eloszto csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos-energia vezetekek ^zvezetekek es Wser6letesftmenyeik,
szennywzcsatornžk);
- sajžt igenyeket kielegfto letesftmenyek: fatžrolo, garžzs, bežllo, uveghžz, filagoria, medence, sufni, szilžrd burkolatu bekotoutak,
folyadekzžr6 derfto - amennyiben nincs szennyvizcsatorna,
- keritesek,
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: jžrda es kerekpžrut, megžllo,
- emlektžblžk;
- sajžt igenyeket kielegfto letesftmenyek: bežllo, folyekony gžz- vagy olajtartžly, furokut vagy kut, ereszriz gyujt6, egyszintu foldszinti letesftmeny, szilžrd burkolatu udvar, kis kommunžlis tisztftoberendezes
infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kozuti segedletesftmenyek (kozvilžgftžsi letesftmeny), energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, eloszto gžzvezetek, eloszto gžzvezetek hžlozati csatlakozžs, gžzpalackok tžrolžsžra alkalmas tipuskontener), kommunžlis letesftmenyek (rizvezetek-csatlakozžs, hidrofor-žllomžs, žtemelo), szennyrizcsatorna-csatlakozžs, okologiai sziget, bekotout,
- ideiglenes letesftmenyek: idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg.
- foldalatti es felszmi kommunžlis es energetikai letesftmenyek es hžlozatok kiepftese es felujitžsa.
Az infrastrukturžlis letesftmenyek ved66vezeteben abban az esetben engedelyezettek a beavatkozžsok, ha ezek nincsenek ellentetben az adott letesftmenyre vonatkozo hatžlyos eloftžsokkal, illetve amennyiben ezzel a letesftmeny uzemeltetoje egyetert.
(1) Az uj es helyettesfto letesftmenyek behelyezesenel figyelembe kell venni letezo epftmenyek fekveset. A lakoes kozepuleteket az
ut mellett kell elhelyezni. A mellek- es egyszeru letesftmenyeket elsosorban a telkek belsejeben kell elhelyezni, ezek csatlakoztathatok
a lakoepulethez, illetve onžlloan žllhatnak.
(2) A letesftmenyeknek a szomszedos telekhatžrtol valo legkisebb tžvolsžga 1,0 m. A telekhatžrtol es a szomszedos letesftmenyekt6l
valo tžvolsžgnak biztosftania kell a muszaki infrastrukturžnak az adott telekre valo ržkapcsolžsi lehetoseget, valamint a megfelelo
tuzbiztonsžgot. A kozsegi kozutak eseteben a tžvolsžg 4,0 m, ami kisebb is lehet, amennyiben a meglevo epuletek kozelebb vannak
az uthoz, es ha ezzel egyetert az ut uzemeltetoje is.
(3) Mellekepuletek es egyszeru letesftmenyek csak azokon a telkeken epithetok, ahol mžr talžlhato alapletesftmeny, espedig mindegyik lakžshoz legfeljebb egy, azonos jellegu, sajžt hasznžlatu letesftmeny, es osszesen annyi letesftmeny, ami nem haladja meg 0,4-es
beepftesi korlžtot.
(4) Emlektžblžk ugy žllfthatok, hogy azok nem zavarjžk a kozlekedest, valamint a letesftmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ržlžtžst. A kozlekedesi feluleteken elhelyezett hirdeto- es nem kozlekedesi jelzesu tžblžk magassžga legalžbb 2,5 meterrel a jžrda, illetve
a kozlekedesi felulet felett kell, hogy legyen. Nagymeretu homlokzati hirdetotžblžk elhelyezese nem engedelyezett.
(1) Az egyes telkeken levo letesftmenyek mereteit a telek merete es a kozutaktol valo kotelezo tžvolsžg kotelezettsege hatžrozza
meg. Helyettesit6 letesftmenyek meretezesenel a meglevo letesftmenyek meretei szolgžlnak alapul. Amennyiben a telek meretei, a
beepitesi szorzo, valamint a telekhatžroktol es a szomszedos letesftmenyekt6l valo tžvolsžg ezt lehetove teszi, a letezo epftmenyek
meretei bovfthetok.
(2) A lakžs- es nem lakžscelu epuletek magassžga a rendezett terepszint felett ket lakžsszint lehet, a lak6helyisegek magassžga nem
haladhatja meg 3,0 m-t. A foldszint alapjžnak szintje, a rendezett terepszint felett 0,50 cm-re lehet. A helyettesfto epftmenyek alž-
pincezhet6k, a pincek fekvesi szintjet a talajviz magassšgšnak fuggvenyeben kell meghatšrozni. A mellek- es egyszeru epftmenyek
meretenek kijelolesenel az ilyen epftmenyekre vonatkozo epitesi felteteleket tartalmazo hatšlyos el6iršsokat kell figyelembe venni.
(1) Az epftmenyek alaprajza teglalap vagy negyzet alaku, illetve tortvonalu. A tet6zet 25-45 fokos lejtesu, szabadon všlasztott hejazattal ellštott nyeregtet6. A nyereg iršnya szabadon všlaszthato. Az utcšk menten lev6 lak6epftmenyek sštortet6vel is rendelkezhetnek. A tet6zet kisebb lejtese egyszeru- es mellekepuleteknel megengedett. A lejtett tet6k ereszhossza 30-80 cm vagy tobb kell, hogy
legyen, illetve a szomszedos telekhatšrig erhet. A tet6n manzšrdablak, oromzat, pšrkšnyzat, konty alakfthato ki. Az osszes tet6re
napelemek, illetve egyeb energetikai letesftmenyek es berendezesek helyezhet6k, ami azonban nem modosithatja a tet6 alakjšt es
magassšgšt.
(2) A homlokzati ablaknyilšsok rendszerint fugg6legesek es szimmetrikus beosztšsuak. Az utca fel6li homlokzatokon tilos az erkelyek kialakftšsa, csak fedett teraszok es manzšrdok kialakftšsa engedelyezett. A homlokzatot vilšgos szinekkel lehet szinezni, tegla
es faburkolat alkalmazhato, nem engedelyezett a keršmia- es muanyag burkolat. A f6epulethez tartozo telkeken sajšt celra kialakftott
letesftmenyeknek, kialakitšs szempontjšbol, a f6epulethez kell igazodniuk.
(3) Az epftmenyek kornyeket a letesitmeny hasznšlatštol fugg6en kell rendezni. Ha a telken, a szomszedos teruletek elšrasztšsšnak
megakadšlyozšsšra, rendezett a csapadekviz elvezetes, a telek felulete, a kialakftott bekot6uthoz viszonyftva 0,50 m magassšgig
feltolthet6.
(4) A keritest a telekvonalon belul, illetve amennyiben a szomszedok ebben megegyeznek, a telekhatšron kell kialakitani. A kerites magassšga nem haladhatja meg az 1,20 m-t. A bekot6utak, behajtok es egyeb kozlekedesi feluletek menti keriteseket ugy kell
kialakitani, hogy ne zavarjšk a terep belštšsšt es a kozuton valo kozlekedest, a telekhatšron pedig ugy is, hogy az lehet6ve tegye a
szomszedos mez6gazdasšgi foldteruletek megmuveleset.
(1) Az epft6telkek parcellšzšsa egy vagy tobb parcella osszevonšsšt, illetve elosztšsšt jelenti. Az osztšs akkor valosfthato meg, ha
azzal ket vagy tobb olyan epftritelek jon letre, amelyeken mšr van epftmeny, illetve a terv szerint megtortenik a beepftes, es ha az uj
parcellšk biztosftjšk az epitmenyekhez szukseges teruletet.
(2) Az uj epftesi parcellšk merete es alakja fugg a tervezett epftmenyek celjštol, meretet6l es kapacitšsštol, valamint az alaprajzi tervt6l es a beepftes tipologišjštol. Biztosftani kell a nyitott lakoteruleteket es a kiser6tevekenysegekhez szukseges feluleteket is (parkolok, felvonulšsi terulet). A parcellšk szelessegenek biztosftania kell az epitmenyek kozotti egeszsegugyi es tuzvedelmi tšvolsšgokat.
Zšrt epftkezes kivetelevel, az onšllo epitkezesekhez kijelolt uj parcellšk legalšbb 14 m szelesek kell, hogy legyenek.
(3) Minden onšllo epitesi parcellšhoz a kozutrol bekot6ut, es behajto kell, hogy tartozzek. A kozuthoz valo csatlakozšsnak biztonsšgosnak kell lennie, es a kozutakra vonatkozo el6ftšsok ertelmeben kell azt kialakitani. A parcellšk meretenek biztositania kell a
(4) Mindegyik parcellšhoz, az epftmeny hasznšlati celja es kapacitšsa fuggvenyeben, biztosftani kell az el6irt parkolohelyek szšmšt,
espedig:
Tevekenyseg
Lakoepuletek
1,5 PH lakšsonkent
Vendeglšt6helyek
(5) Legalšbb 1 parkolohelyet, illetve a kozepuleteknel vagy nyilvšnossšg szšmšra nyitott letesftmenyeknel az osszes parkolohely
5 %-št kell fenntartani a rokkantsšggal el6 szemelyek jšrmuveinek parkolšsšhoz.
A letesftmenyeket rš kell kapcsolni a vizvezetek hšlozatra, a kommunšlis szennyvizek elvezetesehez kis kommunšlis tisztitoberendezes, illetve ideiglenes emeszt6 epfthet6. A csapadekvizeket kulon kell elvezetni. A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 58., 59. es
72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
(1) A DG 7/2 rendezesi egyseg a Goričko Naturparkban, kiemelt termeszetvedelmi ovezet es a Natura 2000 teruleten van, igy a
rendezesi egysegekben torteno beavatkozžsok soržn, a jelen rendelet 61. cikkelyebe foglalt felteteleket kell teljesiteni.
(2) A DG 7/2 rendezesi alegyseg egy resze a dobronaki vizellžto vedoovezetenek szelesebb tersegeben van igy a beavatkozžsokra az
Ivovizvedelmi Rendeletbe (UL RS 34/00) foglalt feltetelek ervenyesek. A teruleten tilos szennyvizemeszt6ket telepfteni, a mezogazdasžgi foldteruleteket a tisztftoberendezesekben keletkezett iszappal tržgyžzni, veszelyes es kžros anyagok tranzitszžllftžsžt vegezni,
valamint cižnhidrogen-, fenol-, higanyvegyulet-, arzen- es egyeb kžros anyagokat tartalmazo biocidokat hasznžlni.
(3) A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 62. es 63. cikkelyebe foglalt žltalžnos rendelkezesek is ervenyesek.
41.
cikkely
(romatelepek)
(1) A lakotelepek DO 24 es DO 28 teruletrendezesi egysegeben, az SS reszletes celhasznžlati jelolesu lakžscelu es ^sero tevekenysegeknek helyet ado epftesi telkeken engedelyezett az alžbbi uj letesftmenyek epftesevel, felujftžsžval es eltžvolftžsžval kapcsolatos
epitesi es egyeb munkžlatok vegzese, a celhasznžlat modosftžsa, valamint a letesftmenyek karbantartžsa:
• lakoepuletek:
- vendeglžto epuletek,
- kereskedelmi, kisipari es egyeb szolgžltatžsi letesftmenyek (toltožllomžsok nelkul),
- žllattenyesztesi celu mezogazdasžgi epuletek 50 m2-ig;
- szžllitžsi infrastruktura letesftmenyei: utak es kozutak,
- szžllfto- es eloszto csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos energia vezetekek ^zvezetekek es kisero letesftmenyek,
szennyvizes csovezetekek);
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: fatžrolo, garžzs, bežllo, uveghžz, filagoria, medence, sufni, szilžrd burkolatu bekotoutak,
folyadekzžr6 derfto - amennyiben nincs szennywzcsatorna,
- keritesek,
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: jžrda es kerekpžrosve^ (teljes szelesseg 3 m),
- mezogazdasžgi segedletesftmenyek: mezogazdasžgi sufni, tržgyadomb, tržgyalegyujt6, wzgyujt6, betonvžlyu,
- emlektžblžk;
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: bežllo, folyekony gžz- vagy olajtartžly, furokut vagy kut, ereszwz gyujt6, egyszintu fold
szinti letesftmeny, szilžrd burkolatu udvar, kis kommunžlis tisztftoberendezes,
infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kozuti segedletesftmenyek (kozvilžgftžsi letesftmeny), energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, eloszto gžzvezetek, eloszto gžzvezetek hžlozati csatlakozžs, gžzpalackok tžrolžsžra alkalmas tipuskontener), kommunžlis letesftmenyek (vizvezetek-csatlakozžs, hidrofor-žllomžs, žtemelo, szennymcsatorna-csatlakozžs, okologiai sziget, bekotout),
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: halasto, furokut vagy kut, istžllokifuto, legelokaržm, szenatžrolo,
- ideiglenes letesftmenyek: idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg.
- foldalatti es felszmi kommunžlis es energetikai letesftmenyek es hžlozatok kiepftese es felujftžsa.
Az infrastrukturžlis letesftmenyek vedoovezeteben abban az esetben engedelyezettek a beavatkozžsok, ha ezek nincsenek ellentetben az adott letesftmenyre vonatkozo hatžlyos eloftžsokkal, illetve amennyiben ezzel a letesftmeny uzemeltetoje egyetert.
(1) Az uj es helyettesito letesitmenyek behelyezesenel figyelembe kell venni letezo epftmenyek fekveset. A mellek- es egyszeru letesitmenyeket elsosorban a telkek belsejeben kell elhelyezni, ezek csatlakoztathatok a lakoepulethez, illetve onžlloan žllhatnak.
(2) A letesitmenyeknek a szomszedos telekhatžrtol valo legkisebb tžvolsžga 1,0 m. A telekhatžrtol es a szomszedos letesitmenyekt6l
valo tžvolsžgnak biztositania kell a muszaki infrastrukturžnak az adott telekre valo ržkapcsolžsi lehetoseget, valamint a megfelelo
tuzbiztonsžgot. A kozsegi kozutak eseteben a tžvolsžg 4,0 m.
(3) Mellekepuletek es egyszeru letesitmenyek csak azokon a telkeken epithetok, ahol mžr talžlhato alapletesftmeny, espedig mindegyik lakžshoz legfeljebb egy sajžt hasznžlatu, azonos jellegu letesftmeny.
(4) Az emlekmuveket (tžblžkat) ugy kell elhelyezni, hogy azok a forgalmat ne akadžlyozzžk. A kozlekedesi feluleteken elhelyezett
hirdeto- es nem kozlekedesi jelzesu tžblžk magassžga legalžbb 2,5 meterrel a jžrda, illetve a kozlekedesi felulet felett kell, hogy legyen. Nagymeretu homlokzati hirdetotžblžk elhelyezese nem engedelyezett.
(1) Az egyes telkeken levo letesitmenyek mereteit a telek merete es a kozutaktol valo kotelezo tžvolsžg kotelezettsege hatžrozza
meg. Helyettesfto letesitmenyek meretezesenel a meglevo letesftmenyek meretei szolgžlnak alapul. Amennyiben a telek meretei, a
beepitesi szorzo, valamint a telekhatžroktol es a szomszedos letesitmenyekt6l valo tžvolsžg ezt lehetove teszi, a letezo epftmenyek
meretei bovithetok.
(2) A lakžs- es nem lakžscelu epuletek magassžga a rendezett terepszint felett ket lakžsszint lehet, a lak6helyisegek magassžga nem
haladhatja meg 3,0 m-t. A foldszint alapjžnak szintje, a rendezett terepszint felett 0,50 cm-re lehet. Az epitmenyek alžpincezhetok,
a pincek fekvesi szintjet a talajwz magassžgžnak fuggvenyeben kell meghatžrozni. A mellek- es egyszeru epftmenyek meretezesenel
a jelen cikkely a) fejezetenek 1. pontjžba foglaltakat kell figyelembe venni.
(1) Az epftmenyek alaprajza teglalap vagy negyzet alaku, illetve tortvonalu. A tetozet 25-45 fokos lejtesu, szabadon vžlasztott hejazattal ellžtott nyeregteto. A nyereg iržnya szabadon vžlaszthato. A lak6epftmenyek sžtortetovel is rendelkezhetnek. Az egyszeru- es
mellekepuleteknel megengedett a tetozet kisebb lejtese es a lapos teto. Az osszes tetore napelemek, illetve egyeb energetikai letesftmenyek es berendezesek telepfthetok, ami azonban nem modosithatja a teto alakjžt es magassžgžt.
(2) A homlokzatot vilžgos szinekkel lehet szinezni, tegla es faburkolat alkalmazhato, nem engedelyezett a keržmia- es muanyag
burkolat. A foepulethez tartozo telkeken sajžt celra kialakitott letesftmenyeknek, kialakMs szempontjžbol, a foepulethez kell igazodniuk.
(3) Az epftmenyek k6rnyeket a letesftmeny hasznžlatžtol fuggoen kell rendezni. Ha a telken, a szomszedos teruletek elžrasztžsžnak
megakadžlyozžsžra, rendezett a csapadekviz elvezetes, a telek felulete, a kialakitott bekotouthoz viszonyitva 0,50 m magassžgig
feltoltheto.
(4) A keritest a telekvonalon belul, illetve amennyiben a szomszedok ebben megegyeznek, a telekhatžron kell kialakitani. A kerites
magassžga nem haladhatja meg az 1,20 m-t. A bekotoutak, behajtok es egyeb kozlekedesi feluletek menti keriteseket ugy kell kialakftani, hogy ne zavarjžk a terep belžtžsžt es a kozuton valo kozlekedest, a telekhatžron pedig oly modon is, hogy lehetove vžljek a
szomszedos mezogazdasžgi foldteruletek megmuvelese.
(1) Az epitotelkek parcellžzžsa egy vagy tobb parcella osszevonžsžt, illetve elosztžsžt jelenti. Az osztžs akkor valosfthato meg, ha
azzal ket vagy tobb olyan epftotelek jon letre, amelyeken mžr van epftmeny, illetve a terv szerint megtortenik a beepites, es ha az
uj parcellžk biztositjžk az epftmenyekhez szukseges teruletet. Az osztott uj parcellžkon biztositani kell a beepftesi korlžtot, es az
(2) Az uj epêsi parcellžk merete es alakja fugg a tervezett epftmenyek celjžtol, meretetol es kapacitžsžtol, valamint az alaprajzi tervtol es a beepftes tipologižjžtol. Biztosftani kell a nyitott lakoteruleteket es a Wser6tevekenysegekhez szukseges feluleteket is (parkolok, felvonulžsi terulet). A parcellžk szelessegenek biztosftania kell az epitmenyek kozotti egeszsegugyi es tuzvedelmi tžvolsžgokat.
Zšrt epitkezes kivetelevel, az onšllo epitkezesekhez kijelolt uj parcellšk legalšbb 14 m szelesek kell, hogy legyenek.
(3) Minden onšllo epftesi parcellšhoz a kozutrol bekot6ut, es behajto kell, hogy tartozzek. A kozuthoz valo csatlakozšsnak biztonsšgosnak kell lennie, es a kozutakra vonatkozo el6fršsok ertelmeben kell azt kialakitani. A parcellšk meretenek biztositania kell a
(4) Mindegyik parcellšhoz, az epftmeny hasznšlati celja es kapacitšsa fuggvenyeben, biztosftani kell az el6irt parkolohelyek szšmšt,
espedig:
Tevekenyseg
Lakoepuletek
1,5 PH lakšsonkent
Vendeglšt6helyek
(4) Legalšbb 1 parkolohelyet, illetve a kozepuleteknel vagy nyilvšnossšg szšmšra nyitott letesftmenyeknel az osszes parkolohely 5
%-št kell fenntartani a rokkantsšggal el6 szemelyek jšrmuveinek parkolšsšhoz.
A letesftmenyeket rš kell kapcsolni a vizvezetek hšlozatra, a kommunšlis szennyvizek elvezetesehez kis kommunšlis tisztitoberendezes, illetve ideiglenes emeszt6 epfthet6. A csapadekvizeket kulon kell elvezetni. A rendezesi teruletekre tovšbbš a jelen rendelet 58.,
59. es 72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
(1) A DO 24 rendezesi egyseg egeszeben, a DO 28 rendezesi egyseg pedig reszben kiemelt termeszetvedelmi ovezetben, a DO 24
rendezesi egysegnek egy resze pedig a Natura 2000 teruleten is fekszik, a rendezesi egysegekben torten6 beavatkozšsok soršn, a
jelen rendelet 61. cikkelyebe foglalt felteteleket kell teljesiteni.
(2) A rendezesi egysegre a jelen rendelet 61., 62. es 63. cikkelyebe foglalt, šltalšnos feltetelek ervenyesek.
A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67., 68., 69., 70. es 71. cikkelyebe foglalt šltalšnos feltetelek ervenyesek.
42.
cikkely
(szolohegyi telepulesek )
(1) A DG 1, DG 2, DG 3/1, DG 3/2, DG 3/3, DG 4, DG 5/1, DG 5/2, DG 6/2, DG 7/3, DG 8, DG 9, DG 10, DG 11, DG 12, DG
15, DG 16, SG 1/1, SG 1/2, SG 1/3, SG 2, SG 4 es ŽI 2 teruletrendezesi egysegekben es alegysegekben, az SP reszletes celhasznšlati jelolesu, lakšs- es sz6l6termesztesi gazdasšgi celu nyaraloknak helyet ado epftesi telkeken, az alšbbi uj letesitmenyek epftesevel,
felujftšsšval es eltšvolftšsšval kapcsolatos epftesi es egyeb munkšlatok vegzese, a celhasznšlat modosftšsa, valamint a letesitmenyek
karbantartšsa:
• lakoepuletek:
- nyaralo- es lakoepuletek,
- szšllšsado idegenforgalmi epitmenyek;
- vendeglšto epuletek (borkimer6k),
- sz6leszeti epuletek (borospincek);
- szšllftšsi infrastruktura letesitmenyei (utak),
- szšllfto- es eloszto cs6vezetekek, kommunikšcios hšlozatok es villamos energia vezetekek ;
- sajšt igenyeket kielegft6 letesitmenyek: fatšrolo, filagoria vagy szaletli, sufni, szilšrd burkolatu bekot6utak, folyadekzšro derit6 amennyiben nincs szennywzcsatorna,
- keritesek, toltesek es tžmfalak,
- emlektžblžk;
- sajžt igenyeket kielegft6 letesitmenyek: bežllo, folyekony gžz- vagy olajtartžly, furokut vagy kut, ereszUz gyujt6, egyszintu fold
szinti letesitmeny, szilžrd burkolatu udvar, kis kommunžlis tisztftoberendezes,
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kozvilžgftžsi letesftmeny, energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, gžzpalackok tžrolžsžra alkalmas tipuskontener 30 m2-ig), telekommunikžcios antennžk es leadok, kommunžlis letesftmenyek ^zvezetek-csatlakozžs, hidrofor-žllomžs, žtemelo, szennyUzcsatorna-csatlakozžs, okologiai sziget, bekotout), kornyezeti žllapotfigyelo letesftmeny, kutato furokut vagy kut,
- ideiglenes letesftmenyek: idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg, nem veszelyes hulladekok tžrolžsžra alkalmas ideiglenes
letesftmeny,
- telepulesi mutžrgyak: szobor, szokokut vagy d^szmedence.
(3) Uj letesftmenyek epftese azzal a feltetellel megengedett, ha az epftteto tulajdonžban legalžbb 30 žr szolo vagy gyUm6lcs6s van.
(3) A DG 7/3 rendezesi egysegben, a G reszletes celhasznžlati jelolesu erdei teruleteken, az alapveto erdeszeti hasznžlat mellett az
alžbbi letesftmenyek alakfthatok ki:
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: fatžrolo, filagoria vagy szaletli,
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: bežllo
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, erdei tanosveny, erdei ut.
A letesftmenyek abban az esetben telepfthetok, ha funkcionžlisan a fo lak6letesftmenyhez kapcsolodnak. Minden lakoegyseghez
legfeljebb egy egyszeru letesftmeny žllfthato.
(1) Az uj es helyettesfto letesftmenyek behelyezesenel figyelembe kell venni a beepites tipologižjžt es a regulžcios vonalakat. A lakoes gazdasžgi epuleteket az uti epftesi vonalra, illetve a magassžgi retegekre derekszogben, a meglevo letesftmenyek epftesi vonalžra
kell elhelyezni. A mellek- es egyszeru letesftmenyeket elsosorban a telkek belsejeben kell elhelyezni.
(2) A letezo letesftmenyek kivetelevel, a letesftmenyeknek a szomszedos telekhatžrtol valo legkisebb tžvolsžga 1,0 m. A telekhatžrtol
es a szomszedos letesftmenyekt6l valo tžvolsžgnak biztositania kell a muszaki infrastrukturžnak az adott telekre valo ržkapcsolžsi
lehetoseget, valamint a megfelelo tuzbiztonsžgot. A kozsegi kozutak eseteben a tžvolsžg 4,0 m, ami kisebb is lehet, amennyiben a
letezo letesftmenyek epftesi vonala a fenti tžvolsžgnžl kisebb, es ha ezzel az ut uzemeltetoje is egyetert. A letesftmenyeknek az erdei
teruletektol valo tžvolsžga legalžbb egy famagassžgnak kell lennie.
(3) Emlektžblžk es telepulesi mutžrgyak ugy žllfthatok, hogy azok nem zavarjžk a kozlekedest, valamint a letesftmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ržlžtžst. A kozlekedesi feluleteken elhelyezett hirdeto- es nem kozlekedesi jelzesu tžblžk magassžga legalžbb
2,5 meterrel a jžrda, illetve a kozlekedesi felulet felett kell, hogy legyen. Nagymeretu hirdetotžblžk elhelyezese a fenti rendezesi
egysegekben nem engedelyezett.
c)
A meretre vonatkozo feltetelek
(1) Az uj letesftmenyek es a bovftett letesftmenyek merete, legfeljebb 80 m2 - a borkimerok es idegenforgalmi letesftmenyek kivetelevel, ahol amennyiben ezt a telek nagysžga es a szomszedos telekhatžrokrol valo tžvolsžg megengedi, akkor maximum 150 m2.
Az idegenforgalmi letesftmenyekben legtobb 30 szžllžshely letesitheto. A letesftmeny szukebb oldalžnak szelessege nem haladhatja
meg a 7,0 m-t.
(2) A letesftmenyek magassžga 1,5 lakžsszint (a lakžsszint magassžga legfeljebb 3,0 m), a kiemelt oldalon a lžthato homlokzat
magassžga a terepszint felett egy lakžsmagassžgu lehet. A letesftmeny egeszeben vagy reszben foldbe žsott lehet, a padlžs lakžscelra
hasznžlhato. A mellek- es egyszeru epftmenyek meretenek kijelolesenel az ilyen epftmenyekre vonatkozo epitesi felteteleket tartalmazo hatžlyos eloiržsokat kell figyelembe venni.
(1) Az epftmenyek alaprajza derekszogu, az oldalaržnyok 1:1,5 vagy 1:2, az epftmeny L vagy U alaku tortvonalu, a rovidebb oldal
hossza legfeljebb 7 m lehet. A tetozet 35-45 fokos lejtesu, cserephejazattal ellžtott nyeregteto. A nyereg iržnya a tetozet hosszabb
oldalžval pžrhuzamos. A homlokzati ablaknyilžsok rendszerint fuggolegesek es szimmetrikus beosztžsuak. Erkelyek es kižllo epitmenyreszek nem epfthetok. A homlokzat vilžgos szinu, reszben faburkolatu, a lžbazat sotet szmu lehet. A faburkolat lecei derekszoguek lehetnek. A tetozet kisebb lejtese es a lapos teto egyszeru- es mellekepuleteknel megengedett. Ezeket a letesftmenyeket a
foepulethez hasonloan kell kialakftani. A lejtett tetok ereszhossza 30-80 cm vagy tobb kell, hogy legyen, illetve a szomszedos telekhatžrig erhet. A teton manzžrdablak, oromzat, pžrkžnyzat, konty alakfthato ki. Az osszes tetore napelemek, illetve egyeb energetikai
letesftmenyek es berendezesek helyezhetok, ami azonban nem modosfthatja a teto alakjžt es magassžgžt.
(2) Az epitmenyek k6rnyeket a letesitmeny hasznžlatžtol fuggoen kell rendezni. A telek egy reszet zoldesfteni kell, az idegenforgalmi letesftmenyeknel kavicsos vagy terkoves parkolot kell kialakitani. A prioritžst elvezo elohelyek eseteben, a letesftmenyek epftese
soržn, a leheto legnagyobb mertekben meg kell orizni a gyepfeluleteket. Ezeket nem szabad feltolteni, illetve kiszžritani es ez žltal
a hidrologiai k6rulmenyeket megvžltoztatni, a gyepteruletek gondozžsžnžl tilos a n6venyved6 szerek es mutržgyžk hasznžlata. Az
erdovel hatžros telkeken meg kell orizni az erdoszelt, espedig egy famagassžg tžvolsžggal. Az SG-3/b rendezesi egysegben, a letesftmenyek ep^se soržn, a leheto legnagyobb mertekben meg kell orizni a magas torzsu gyum6lcs6s6ket. A prioritžst elvezo elohelyeknek minosulo teruleteket a kozsegi teruletendezesi terv Teržllapotok bemutatžsa melleklet es a Kornyezeti jelentes tartalmazza.
(3) A keritest a telekvonalon belul, illetve amennyiben a szomszedok ebben megegyeznek, a telekhatžron kell kialakftani. A kerites
magassžga nem haladhatja meg az 1,20 m-t. A bekotoutak, behajtok es egyeb kozlekedesi feluletek menti keriteseket ugy kell kialaki
(4) Telepulesi mutžrgyak ugy žllfthatok, hogy azok nem zavarjžk a kozlekedest, valamint a letesitmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ržlžtžst.
(1) Az epftotelkek parcellžzžsa egy vagy tobb parcella osszevonžsžt, illetve elosztžsžt jelenti. Az osztžs akkor valosfthato meg, ha
azzal ket vagy tobb olyan epftotelek jon letre, amelyeken mžr van epftmeny, illetve a terv szerint megtortenik a beepites, es ha az uj
parcellžk biztositjžk az epftmenyekhez szukseges teruletet..
(2) Az uj epftesi parcellžk merete es alakja osszefugg a negyzet alaku beepftes tipologižjžval, es fugg a tervezett epftmenyek celjžtol,
meretetol es kapacitžsžtol, valamint az alaprajzi tervtol es a beepites tipologižjžtol. Biztosftani kell a kiser6tevekenysegekhez szukseges feluleteket is (parkolok, felvonulžsi terulet). A parcellžk szelessegenek biztosftania kell az epftmenyek kozotti egeszsegugyi es
tuzvedelmi tžvolsžgokat.
(3) Minden onžllo epftesi parcellžhoz a kozutrol bekotout, es behajto kell, hogy tartozzek. A kozuthoz valo csatlakozžsnak biztonsžgosnak kell lennie, es a kozutakra vonatkozo eloftžsok ertelmeben kell azt kialakitani.
espedig:
Tevekenyseg
Nyaralo letesftmenyek
1 PH letesitmenyenkent
Vendeglžt6helyek (borkimerok)
(5) Legalžbb 1 parkol6helyet, illetve a nyilvžnossžg szžmžra nyitott letesftmenyeknel az osszes parkol6hely 5 %-žt kell fenntartani a
rokkantsžggal elo szemelyek jžrmuveinek parkolžsžhoz.
(1) A letesitmenyeket rž kell kapcsolni a vizvezetek hžlozatra, a kommunžlis szennyvizek elvezetesehez kis kommunžlis tisztftoberendezes, illetve ideiglenes, folyadekzžr6 emeszto epftheto. A csapadekvizeket kulon kell elvezetni.
(2) A rendezesi egysegekben, a kozvilžgitžsnžl olyan egoket kell hasznžlni, amelyek nem vilžgftjžk meg a szelesebb kornyezetet.
(3) A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 58., 59. es 72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
(1) Egyes teruletrendezesi alegysegekben az alšbbi kulturšlis oroksegi egysegek talšlhatok:
- a DG 7/3 teruletrendezesi alegysegben: EŠD 23794 - Dobronak, Marton pince, EŠD 23793 - Dobronak Toplak pince es EŠD
23868 - Dobronak Kovač pince;
- A SG 1/3 teruletrendezesi alegysegben: EŠD 8399 - Strehovci Roza pince, EŠD 8400 - Strehovci Bojnec pince I, EŠD 23821 Strehovci Kerman pince es EŠD 23819 - Strehovci Nemec pince;
- A SG 4 teruletrendezesi alegysegben: EŠD 8404 - Strehovci Horvat pince, EŠD 23820 - Strehovci Kulčar pince, EŠD 23822 Strehovci Ferencek pince es EŠD 23823 - Strehovci Bojnec pince II.
(2) A kulturšlis orokseg egysegeben es vonzšskorzeteben torten6 minden beavatkozšshoz teljesiteni kell a muemlekvedelmi felteteleket, es be kell szerezni a muemlekvedelmi engedelyeket. A muemlekek vonzšskorzeteben fenn kell tartani az orokseg terbeli
identitšsšt, kifejez6kepesseget es dominancišjšt. Tilos minden olyan rendezes es beavatkozšs, amely negativan befolyšsolnš a
muemlek tulajdonsšgait, jelent6seget es anyagi šllagšt.
(3) Az epitett orokseg egyes letesitmenyeinek a vedelme a letesitmeny alaprajzi es magassšgi kialakftšsšnak, epft6anyagšnak es szerkezeti alapjainak, a kuls6 formšjšnak, valamint a belteri es a hozzš tartozo kulterulet funkcionšlis koncepciojšnak, az epuletasztalosi es bels6 berendezesi tšrgyainak a meg6rzesevel, a kornyezeti infrastrukturšlis es kommunikšcios csatlakozšsokkal, a megjelenessel es arculattal, az oroksegnek a terbeli komplexitšsšval, a foldretegek esetleges regeszeti maradvšnyainak a meg6rzesevel tortenik.
(4) Az osszes teruletrendezesi egyseg a Goričko Naturparkban, kiemelt termeszetvedelmi ovezetben es a Natura 2000 teruleten
van, igy a rendezesi egysegekben torten6 beavatkozšsok soršn, a jelen rendelet 61. cikkelyebe foglalt termeszetvedelmi es meg6rzesi,
šltalšnos felteteleket, valamint a Kornyezeti Jelentesbe foglalt alšbbi felteteleket kell teljesiteni:
- az SG 2, a DG 6/1, a DG 6/2, a DG 8 es a DG 11 rendezesi alegysegben az epêsi munkšk vegzeset a min6sitett fajtšk biologiai
ciklusšhoz kell igazitani, ^gy šprilis 15-e es julius 30-a kozott kerulni kell az ilyen beavatkozšsokat.
- a DG 3/2, a DG 5/1, a DG 6/2, a DG 11, az SG 1/2, az SG 1/3, az SG 2 es a ŽI 2 rendezesi alegysegben az uj letesftmenyeket, a
retek legnagyobb lehetseges merteku meg6rzesevel kell elhelyezni. Tilos a reteket feltolteni vagy kiszšritani, es ezšltal a hidrologiai
šllapotokat modosftani. Meg kell 6rizni a belterjes gazdšlkodšst es a jelenlegi vegetšciot. Fumagvetes csak a helyi jellegzetes fufajtškbol engedelyezett, a reteken tilos a mutršgyšk es a novenyved6 szerek alkalmazšsa. Epitkezes csak a beepitesi teruleten belul
vegezhet6.
- a DG 6/2, a DG 8, a DG 11, az SG 2 es a ŽI 2 rendezesi alegysegben, az uj letesitmenyeknel a vilšgitšst minel alacsonyabb UV
sugšrzšsu eg6kkel kell megtervezni, a vilšgitotestek szerkezete pedig olyan kell hogy legyen, hogy a fenyt els6sorban a talajra, nem
pedig az eg es a szelesebb kornyezetre szorjšk. A rendezesi egysegekben a kozvilšgitšs minimšlis, a letes^tmenyek megvilšgitšsa
nelkuli legyen. A megvilšg^tšst a kornyezeti fenyszennyezes hatšrertekeir6l szolo rendelettel (UL RS, 81/07, 109/09) osszhangban
kell megtervezni. A vilšgitšst lehet6seg szerint, a szukseg eseteben torten6 bekapcsolšst biztos^t6 szenzorokkal kell mukodtetni.
- a DG 6/2, a DG 8, a DG 11 es az SG 2 rendezesi egysegekben, az uj letes^tmenyek epitesenel szukseges az erd6szel megfelel6 kialak^tšsa. A letes^tmenyeket ugy kell behelyezni, hogy a lehet6 legnagyobb mertekben fennmaradjanak a part menti fuzes-, egeres- es
k6rises el6helyek, a DG 1 rendezesi egysegben pedig az ill^r gyertyšnos-tolgyes el6helyek.
(5) Az osszes teruletrendezesi egysegben es alegysegben tervezett beavatkozšsoknšl figyelembe kell venni a Dobronak Kozseg Kozsegi Teruletrendezesi Tervehez keszult, a termeszeti ertekek es vedett teruletek, tovšbbš a biotikai sokszinuseg meg6rzesere vonatkozo termeszetvedelmi iršnyelvek utmutatšsšt, kiindulopontjait es felteteleit (ZRSVN, OE Maribor, 2008 juniusa) - a dokumentum
a kozsegi hivatalban erhet6 el.
(6) A DG 1, a DG 2, a DG 3/1, a DG 3/2, a DG 3/3, a DG 4, a DG 5/1, a DG 5/2, a DG 15, az SG 2 es az SG 4 teruletrendezesi
egysegek, illetve alegysegek, reszben vagy egeszeben erozios teruleten vannak, igy a nagyobb letesitmenyek epitesenel, es a meglev6
ep^tmenyeken torten6 beavatkozšsoknšl rendezni kell a csapadekvizek megfelel6 elvezeteset, es ezšltal megakadšlyozni az eroziot
es a terep csuszšsšt. A rezsus terepen, illetve a lejt6s terepeken lev6 ep^t6telkekkel hatšros teruleteken torten6 ep^tkezeseknel es
egyeb beavatkozšsoknšl, az epêsi engedelyhez szukseges tervdokumentšcio kereten belul el kell kesz^ttetni a tervezett beavatkozšsi
terulet szelesebb tersegere vonatkozo terepmechanikai felmereseket is. A terepmechanikai jelentest6l fugg6en el kell kesziteni a
szanšlšsi tervet is, amellyel ki kell zšrni a tervezett epitkezesnek a szomszedos telkekre valo hatšsait.
(7) Az SG 1/1 es az SG 1/2 rendezesi alegyseg a vizellšto ved6ovezetenek szelesebb tersegeben, a DG 3/2, a DG 4 es a DG 5/1
rendezesi alegyseg pedig resze a dobronaki vizellšto ved6ovezetenek szelesebb tersegeben van, igy a beavatkozšsokra az Ivovizvedelmi Rendeletbe (UL RS 34/00) foglalt feltetelek ervenyesek. A teruleten tilos szennyvizemeszt6ket telepiteni, a mez6gazdasšgi foldteruleteket a tiszt^t6berendezesekben keletkezett iszappal tršgyšzni, veszelyes es kšros anyagok tranzitszšllitšsšt vegezni, valamint
cišnhidrogen-, fenol-, higanyvegyulet-, arzen- es egyeb kšros anyagokat tartalmazo biocidokat hasznšlni.
(8)
A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 60., 61., 62. es 63. cikkelyebe foglalt žltalžnos rendelkezesek is ervenyesek.
a)
43.
cikkely
(szdlohegyi vegyes telepulesek)
A teruleti beavatkozasok celjaval es fajtaival kapcsolatos feltetelek
(1) A DG 6/1 es a DG 7/1 teruletrendezesi alegysegekben, az SP reszletes lakžs- es szolotermesztesi gazdasžgi celu nyaraloknak
helyet ado epftesi telkeken,az alžbbi epftesi munkžk, illetve egyeb, uj letesftmenyek epftesevel, felujftžsžval es eltžvolitžsžval kapcso
latos epftesi es egyeb munkžlatok vegzese, a celhasznžlat modositžsa valamint a letesftmenyek karbantartžsa vegezheto:
• lakoepuletek:
- egylakžsos epftmenyek,
- lakžscelu nyaralok,
- szžllžsado idegenforgalmi epftmenyek;
- vendeglžto epuletek (borkimerok),
- szoleszeti epuletek (borospincek, preshžzak);
- szžllftžsi infrastruktura letesftmenyei (utak),
- szžllfto- es eloszto csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos energia vezetekek;
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: fatžrolo, filagoria vagy szaletli, sufni, szilžrd burkolatu bekotoutak, folyadekzžr6 derito amennyiben nincs szennyUzcsatorna,
- emlektžblžk;
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: bežllo, folyekony gžz- vagy olajtartžly, furokut
vagy kut, ereszviz gyujt6, egyszintu foldszinti letesftmeny, szilžrd burkolatu udvar, kis kommunžlis tisztftoberendezes,
infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kozvilžgftžsi letesftmeny, energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, gžzpalackok tžrolžsžra alkalmas tipuskontener), telekommunikžcios antennžk es leadok, kommunžlis letesftmenyek
(Uzvezetek-csatlakozžs, hidrofor-žllomžs, žtemelo, szenn^zcsatorna-csatlakozžs, okologiai sziget, bekotout), kornyezeti žllapotfigyelo letesftmeny, kutato furokut vagy kut,
ideiglenes letesftmenyek: idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg, nem veszelyes hulladekok tžrolžsžra alkalmas ideiglenes
letesftmeny,
(2) Uj letesftmenyek epftese azzal a feltetellel megengedett, ha az epftteto tulajdonžban legalžbb 30 žr szolo vagy gyUm6lcs6s van.
(3) A DG 7/1 rendezesi alegysegben, a K1 reszletes celhasznžlati jelolesu mezogazdasžgi teruleteken, az alapveto gyepgazdžlkodžsi
hasznžlat mellett az alžbbi letesftmenyek alakfthatok ki
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: fatžrolo, filagoria vagy szaletli;
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: bežllo,
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, mezei ut, halasto.
A letesftmenyek abban az esetben telepithetok, ha funkcionžlisan a fo lak6letesftmenyhez kapcsolodnak. Minden lak6egyseghez
legfeljebb egy, azonos rendeltetesu, egyszeru letesftmeny žllfthato. A tersegben nem engedelyezett a tržgyale permetezese, es a novenyvedelmi szerek hasznžlata.
(4) DG 7/1 rendezesi egysegben, a G reszletes celhasznžlati jelolesu erdei teruleteken, az alapveto erdeszeti hasznžlat mellett az
alžbbi letesftmenyek alakfthatok ki:
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: fatžrolo, filagoria illetve szaletli;
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: bežllo,
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, erdei tanosveny, erdei ut.
A letesftmenyek abban az esetben telepithetok, ha funkcionžlisan a fo lak6letesitmenyhez kapcsolodnak. Minden lak6egyseghez
legfeljebb egy, azonos rendeltetesu, egyszeru letesftmeny žllfthato.
(1) Az uj es helyettesfto letesftmenyek behelyezesenel figyelembe kell venni a beepftes tipologižjžt es a regulžcios vonalakat. . A
lakoes gazdasžgi epuleteket az uti epftesi vonalra, illetve a magassžgi retegekre derekszogben, a meglevo letesftmenyek epftesi vonalžra kell elhelyezni. A mellek- es egyszeru letesftmenyeket elsosorban a telkek belsejeben kell elhelyezni. A K1 es a G celhasznžlati
jelolesu teruleteken, a mellekepuletek a bekotout melle žllfthatok.
(2) A letezo letesitmenyek kivetelevel, a letesftmenyeknek a szomszedos telekhatžrtol valo legkisebb tžvolsžga 1,0 m. A telekhatžrtol
es a szomszedos letesitmenyekt6l valo tžvolsžgnak biztositania kell a muszaki infrastrukturžnak az adott telekre valo ržkapcsolžsi
lehetoseget, valamint a megfelelo tuzbiztonsžgot. A kozsegi kozutak eseteben a tžvolsžg 4,0 m, ami kisebb is lehet, amennyiben a
letezo letesitmenyek epitesi vonala a fenti tžvolsžgnžl kisebb, es ha ezzel az ut uzemeltetoje is egyetert. A letesitmenyeknek az erdei
teruletektol valo tžvolsžgžnak legalžbb egy famagassžgnak kell lennie.
(3) Emlektžblžk es telepulesi mutžrgyak ugy žllfthatok, hogy azok nem zavarjžk a kozlekedest, valamint a letesftmenyekre es a teruletre
valo jellegzetes ržlžtžst. A kozlekedesi feluleteken elhelyezett hirdeto- es nem kozlekedesi jelzesu tžblžk magassžga legalžbb 2,5 meterrel
a jžrda, illetve a kozlekedesi felulet felett kell, hogy legyen. Nagymeretu homlokzati hirdetotžblžk elhelyezese nem engedelyezett.
(1) Az uj letesftmenyek es a bovitett letesftmenyek merete, legfeljebb 80 m2 - a borkimerok es idegenforgalmi letesftmenyek kivete
level, ahol amennyiben ezt a telek nagysžga es a szomszedos telekhatžrokrol valo tžvolsžg megengedi, akkor maximum 150 m2. Az
idegenforgalmi letesitmenyekben legtobb 30 szžllžshely letesftheto.
(2) A letesitmenyek magassžga 1,5 lakžsszint (a lakžsszint magassžga legfeljebb 3,0 m), a kiemelt oldalon a lžthato homlokzat
magassžga a terepszint felett egy lakžsmagassžgu lehet. A letesitmeny egeszeben vagy reszben foldbe žsott lehet, a padlžs lakžscelra
hasznžlhato. A mellek- es egyszeru epftmenyek meretenek kijelolesenel az ilyen epitmenyekre vonatkozo epftesi felteteleket tartalmazo hatžlyos eloftžsokat kell figyelembe venni.
(1) Az epftmenyek alaprajza derekszogu, az oldalaržnyok 1:1,5 vagy 1:2, az epitmeny L vagy U alaku tortvonalu lehet. Az epitmenyek tetozete 30-45 fokos lejtesu nyeregteto, a nyereg iržnya a letesitmeny hosszabb oldalvonalžt koveti, a hejazat tetocserep vagy ehhez hasonlo anyag. A nyereg iržnya a tetozet hosszabb oldalžval pžrhuzamos. A homlokzati ablaknyilžsok rendszerint fuggolegesek
es szimmetrikus beosztžsuak. Erkelyek es kižllo epftmenyreszek nem epfthetok. A homlokzat vilžgos szmu, reszben faburkolatu, a
lžbazat sotet szmu lehet. A faburkolat lecei derekszoguek lehetnek. A tetozet kisebb lejtese es a lapos teto csak az egyszeru- es mellekepuleteknel megengedett. Ezeket a letesitmenyeket a foepulethez hasonloan kell kialakftani. A lejtett tetok ereszhossza 30-80 cm
vagy tobb kell, hogy legyen, illetve a szomszedos telekhatžrig erhet. A teton manzžrdablak, oromzat, pžrkžnyzat, konty alakfthato ki.
Az osszes tetore napelemek, illetve egyeb energetikai letesitmenyek es berendezesek helyezhetok, ami azonban nem modosithatja a
teto alakjžt es magassžgžt.
(2) Az epitmenyek k6rnyeket a letesftmeny hasznžlatžtol fuggoen kell kialakftani. A telek egy reszet zoldesfteni kell, az idegenforgal
mi letesftmenyeknel kavicsos vagy terkoves parkolot kell kialakftani. A kiemelt elohelyek eseteben, a letesftmenyek epftese soržn, a
leheto legnagyobb mertekben meg kell orizni a gyepfeluleteket.
magassžga nem haladhatja meg az 1,20 m-t. A bekotoutak, behajtok es egyeb kozlekedesi feluletek menti keriteseket ugy kell kialakft
(4) Telepulesi mutžrgyak ugy žllfthatok, hogy azok nem zavarjžk a kozlekedest, valamint a letesftmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ržlžtžst.
azzal ket vagy tobb olyan epitotelek jon letre, amelyeken mžr van epftmeny, illetve a terv szerint megtortenik a beepftes, es ha az uj
parcellžk biztositjžk az epftmenyekhez szukseges teruletet.
(2) Az uj epftesi parcellšk merete es alakja osszefugg a negyzet alaku beepftes tipologišjšval, es fugg a tervezett epftmenyek celjštol,
meretet6l es kapacitšsštol, valamint az alaprajzi tervt6l es a beepites tipologišjštol. Biztosftani kell a nyitott lakoteruleteket es a Wser6tevekenysegekhez szukseges feluleteket is (parkolok, felvonulšsi terulet). A parcellšk szelessegenek biztositania kell az epftmenyek
kozotti egeszsegugyi es tuzvedelmi tšvolsšgokat. Zšrt epftkezes kivetelevel, az onšllo epftkezesekhez kijelolt uj parcellšk legalšbb 14
m szelesek kell, hogy legyenek.
(3) Minden onšllo epitesi parcellšhoz a kozutrol bekot6ut, es behajto kell, hogy tartozzek. A kozuthoz valo csatlakozšsnak biztonsšgosnak kell lennie, es a kozutakra vonatkozo el6iršsok ertelmeben kell azt kialakftani.
(4) Mindegyik parcellšhoz, az epftmeny hasznšlati celja es kapacitšsa fuggvenyeben, biztositani kell az el6irt parkolohelyek szšmšt,
espedig:
Tevekenyseg
Lakoepuletek
1 PH lakšsonkent
1 PH letesftmenyenkent
Vendeglšt6helyek (borkimer6k)
Vendegfogad6k-szšllšshellyel
2 PH 5 szobšnkent es 1 PH 4 ul6helyenkent
(5) Legalšbb 1 parkolohelyet, illetve a nyilvšnossšg szšmšra nyitott letesftmenyeknel az osszes parkolohely 5 %-št kell fenntartani a
rokkantsšggal el6 szemelyek jšrmuveinek parkolšsšhoz.
(1) A letesftmenyeket rš kell kapcsolni a vizvezetek hšlozatra, a kommunšlis szennyvizek elvezetesehez kis kommunšlis tisztitoberendezes, illetve ideiglenes, folyadekzšro emeszt6 epfthet6. A csapadekvizeket kulon kell elvezetni.
(2) A rendezesi egysegekben, a kozvilšgitšsnšl olyan eg6ket kell hasznšlni, amelyek nem vilšgftjšk meg a szelesebb kornyezetet.
(3) A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 58., 59. es 72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
(1) Mindket teruletrendezesi egyseg a naturpark, a kiemelt termeszetvedelmi ovezet es a Natura 2000 teruleten van, igy a tervezett
beavatkozšsoknšl figyelembe kell venni a Dobronak Kozseg Kozsegi Teruletrendezesi Tervehez keszult, a termeszeti ertekek es vedett teruletek, tovšbbš a biotikai sokszinuseg meg6rzesere vonatkozo termeszetvedelmi iršnyelvek utmutatšsšt, kiindulopontjait es
felteteleit (ZRSVN, OE Maribor, 2008 juniusa) - a dokumentum a kozsegi hivatalban erhet6 el. Ugyszinten figyelembe kell venni a
rendelet 61. cikkelyenek rendelkezeseit is.
(2) A teruletrendezesi egysegben figyelembe kell venni a kornyezeti jelentesbe foglalt felteteleket:
- a DG 6/1 rendezesi alegysegben az epftesi munkšk vegzeset a min6sftett fajtšk biologiai ciklusšhoz kell igazftani, igy šprilis 15-e es
julius 30-a kozott kerulni kell az ilyen beavatkozšsokat.
(3) A DG 7/1 rendezesi alegyseg a dobronaki vizellšto szelesebb tersegeben talšlhato, ezert a beavatkozšsokra az Ivovizvedelmi
Rendeletbe (UL RS 34/00) foglalt feltetelek ervenyesek. A teruleten tilos szennyvizemeszt6ket telepiteni, a mez6gazdasšgi foldteruleteket a tisztitoberendezesekben keletkezett iszappal tršgyšzni, veszelyes es kšros anyagok tranzitszšllftšsšt vegezni, valamint
cišnhidrogen-, fenol-, higanyvegyulet-, arzen- es egyeb kšros anyagokat tartalmazo biocidokat hasznšlni..
(4) A rendezesi alegysegekre a jelen rendelet 62. es 63. cikkelyebe foglalt šltalšnos rendelkezesek is ervenyesek.
44.
cikkely
(szolohegyi lakott telepulesreszek)
Az SG 3 es az SG 5 teruletrendezesi alegysegekben, az SS reszletes lakžs- es szologazdžlkodžsi celu nyaraloknak helyet ado epftesi
telkeken, valamint a termeszetvedelmi teruleteken (Goričko Naturpark) az alžbbi epftesi munkžk, illetve egyeb, uj letesftmenyek
epftesevel, felujftžsžval es eltžvolltžsžval kapcsolatos epftesi es egyeb munkžlatok vegzese, a celhasznžlat modosftžsa valamint a
letesftmenyek karbantartžsa vegezheto:
• lakoepuletek:
- egylakžsos epftmenyek,
- lakžscelu nyaralok,
- szžllžsado idegenforgalmi epftmenyek;
- vendeglžto epuletek (borkimerok),
- szoleszeti epuletek (borospincek, preshžzak);
- szžllftžsi infrastruktura letesftmenyei (utak, kozutak),
- szžllft6- es eloszto csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos energia vezetekek;
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: fatžrolo, garžzs, bežllo, uveghžz, filagoria illetve szaletli, sufni, szilžrd burkolatu bekotoutak, folyadekzžr6 derito - amennyiben nincs szennyvizcsatorna,
- emlektžblžk;
- sajžt igenyeket kielegft6 letesftmenyek: bežllo, cseppfolyo gžz- vagy olajtartžly, furokut vagy kut, ereszriz gyujt6, egyszintu foldszintes letesftmeny, szilžrd burkolatu udvar, kis kommunžlis tisztftoberendezes,
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kozvilžgftžsi letesftmeny, energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, tžrolžsra alkalmas ripuskontener, kommunžlis letesftmenyek (rizvezetek-csatlakozžs, hidrofor-žllomžs, žtemelo, szenynymcsatorna-csatlakozžs, okologiai sziget, bekotout), kornyezeti žllapotfigyelo letesftmeny, kutato furokut vagy kut,
- ideiglenes letesftmenyek: idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg, nem veszelyes hulladekok tžrolžsžra alkalmas ideiglenes
letesftmeny,
- telepulesi mutžrgyak: szobor, tobbcelu bode, szokokut vagy d^szmedence.
b) A letesftmenyek fekvesevel feltetelek
(1) Az uj es helyettesfto letesftmenyek behelyezesenel figyelembe kell venni a beepites tipologižjžt es a regulžcios vonalakat. A
lakoes gazdasžgi epuleteket (szoleszeti letesftmenyeket), valamint idegenforgalmi epftmenyeket, az uti epftesi vonalra, illetve a
magassžgi retegekre derekszogben, a meglevo letesftmenyek epftesi vonalžra kell elhelyezni. A mellek- es egyszeru letesftmenyeket
elsosorban a telek belsejeben kell elhelyezni.
(2) A letesftmenyeknek a szomszedos telekhatžrtol valo tžvolsžga legalžbb 1,0 m, az epftotelken levo osszes letesftmenyre vonatkozik a telekhatžrtol valo sortžvolsžg, vagyis a kisebb tžvolsžgok csak a telek egyik oldalžn ismetlodhetnek. A kisebb tžvolsžgot a
meglevo beepites tulnyom6 jellege alapjžn kell megžllapftani. A letesftmenyek kozotti tžvolsžgok rendszerint a legmagasabb szomszedos letesftmeny magassžgžhoz igazodnak, illetve annžl alacsonyabbak, azzal, hogy a szomszedos lakoreszeknek biztosftani kell
megfelelo vilžgossžgot, intimitžst, biztonsžgot es elerhetoseget, illetve minden szomszedos letesftmeny eseteben a szukseges muszaki felteteleket. A telekhatžrtol es a szomszedos letesftmenyekt6l valo tžvolsžgnak biztositania kell a muszaki infrastrukturžnak az
adott telekre valo ržkapcsolžsi lehetoseget, valamint a megfelelo tuzbiztonsžgot. A kozsegi kozutak eseteben a tžvolsžg 4,0 m, ami
kisebb is lehet, amennyiben a letezo letesftmenyek epftesi vonala a fenti tžvolsžgnžl kisebb, es ha ezzel az ut uzemeltetoje is egyetert.
(3) Minden lak6egyseghez legfeljebb egy, azonos rendeltetesu, egyszeru letesftmeny žlllthat6, es osszesen annyi letesftmeny, ami
eleri 0,4-es beepftesi korlžtot.
(1) Az uj letesftmenyek es a b6vltett letesftmenyek merete, legfeljebb 80 m2 - a lakohžzak, borkimerok es idegenforgalmi letesftmenyek kivetelevel, ahol amennyiben ezt a telek merete es a szomszedos telekhatžrokrol valo tžvolsžg megengedi, akkor maximum 150
m2 vagy tobb. Az idegenforgalmi letesftmenyekben legtobb 30 szžllžshely letesftheto.
(2) A letesitmenyek magassžga 1,5 lakžsszint (a lakžsszint magassžga legfeljebb 3,0 m), a kiemelt oldalon a lžthato homlokzat
magassžga a terepszint felett egy lakžsmagassžgu lehet. A letesitmeny egeszeben vagy reszben foldbe žsott lehet, a padlžs lakžscelra
hasznžlhato. A mellek- es egyszeru epftmenyek meretenek kijelolesenel az ilyen epftmenyekre vonatkozo epftesi felteteleket tartalmazo hatžlyos eloftžsokat kell figyelembe venni.
(1) Az epftmenyek alaprajza derekszogu, az oldalaržnyok 1:1,5 vagy 1:2, az epftmeny L vagy U alaku tortvonalu lehet. Az epftmenyek
tetozete 30-45 fokos lejtesu, tetocserep hejazatu nyeregteto. A nyereg iržnya a tetozet hosszabb oldalžval pžrhuzamos. A homlokzati
ablaknyilžsok rendszerint fuggolegesek es szimmetrikus beosztžsuak. A homlokzat vilžgos sz^nU, reszben faburkolatu, a lžbazat sotet
szinu lehet. A faburkolat lecei derekszoguek lehetnek. A tetozet kisebb lejtese es a lapos teto csak az egyszeru- es mellekepuleteknel
megengedett. Ezeket a letesftmenyeket a foepulethez hasonloan kell kialakitani. A lejtett tetok ereszhossza 30-80 cm vagy tobb kell, hogy
legyen, illetve a szomszedos telekhatžrig erhet. A teton manzžrdablak, oromzat, pžrkžnyzat, konty alakfthato ki. Az osszes tetore napelemek, illetve egyeb energetikai letesftmenyek es berendezesek helyezhetok, ami azonban nem modosfthatja a teto alakjžt es magassžgžt.
(2) Az epitmenyek k6rnyeket a letesftmeny hasznžlatžtol fuggoen kell kialakftani. A telek egy reszet zoldesfteni kell, az idegenforgal
mi letesitmenyeknel kavicsos vagy terkoves parkolot kell kialakftani. Az aszfalt nem megengedett.
magassžga nem haladhatja meg az 1,20 m-t. A bekotoutak, behajtok es egyeb kozlekedesi feluletek menti keriteseket ugy kell kiala
kftani, hogy ne zavarjžk a terep belžtžsžt es a kozuton valo kozlekedest. Az utcžk, illetve bekotoutak menten, a keritesnek azonos
magassžgunak es egyseges kialakftžsunak kell lennie..
(4) Telepulesi mutžrgyak ugy žllfthatok, hogy azok ne zavarjžk a kozlekedest, valamint a letesftmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ržlžtžst.
azzal ket vagy tobb olyan epftotelek jon letre, amelyeken mžr van epftmeny, illetve a terv szerint megtortenik a beepftes, es ha az uj
parcellžk biztositjžk az epftmenyekhez szukseges teruletet.
(2) Az uj epftesi parcellžk merete es alakja osszefugg a negyzet alaku beepites tipologižjžval, es fugg a tervezett epftmenyek celjžtol,
meretetol es kapacitžsžtol, valamint az alaprajzi tervtol es a beepftes tipologižjžtol. Biztosftani kell a nyitott lakoteruleteket es a kiser6tevekenysegekhez szukseges feluleteket is (parkolok, felvonulžsi terulet). A parcellžk szelessegenek biztosftania kell az epftmenyek
kozotti egeszsegugyi es tuzvedelmi tžvolsžgokat. Zžrt epftkezes kivetelevel, az onžllo epitkezesekhez kijelolt uj parcellžk legalžbb 14
m szelesek kell, hogy legyenek.
(3) Az uj epftesi parcellžk merete es alakja osszefugg a negyzet alaku beepftes tipologižjžval. Minden onžllo epftesi parcellžhoz a
kozutrol bekotout, es behajto kell, hogy tartozzek. A kozuthoz valo csatlakozžsnak biztonsžgosnak kell lennie, es a kozutakra vonatkozo eloiržsok ertelmeben kell azt kialakftani.
(4) Mindegyik parcellžhoz, az epftmeny hasznžlati celja es kapacitžsa fuggvenyeben, biztosftani kell az eloirt parkolohelyek szžmžt,
espedig:
Tevekenyseg
Parkolohelyek szžma (PH) egysegenkent
Lakoepuletek
1 PH lakžsonkent
1 PH lakžsonkent
Vendeglžt6helyek (borkimerok)
(5) Legalžbb 1 parkolohelyet, illetve a nyilvžnossžg szžmžra nyitott letesftmenyeknel az osszes parkolohely 5 %-žt kell fenntartani a
rokkantsžggal elo szemelyek jžrmuveinek parkolžsžhoz.
A letesftmenyeket rž kell kapcsolni a vizvezetek hžlozatra, a kommunžlis szennyvizek elvezetesehez kis kommunžlis tisztftoberendezes, illetve ideiglenes, folyadekzžr6 emeszto epftheto. A csapadekvizeket kulon kell elvezetni. A rendezesi egysegekre a jelen rendelet
58., 59. es 72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
(1) Az SG 3 rendezesi egysegben a kovetkez6 kulturšlis oroksegi egysegek talšlhatok: EŠD 8401 - Strehovci hegy borospince a 49.
telken es EŠD 8403 - Strehovci - Gerenčer pince lebontva, igy nem rš nem vonatkoznak a rendelet 60. cikkelyebe foglalt feltetelek.
Az štfogo meg6rzes feltetelei az EŠD 8402 - Strehovci Kovač pincere vonatkoznak.
A kulturšlis orokseg egysegeben es vonzšskorzeteben torten6 minden beavatkozšshoz teljesiteni kell a muemlekvedelmi felteteleket,
es be kell szerezni a muemlekvedelmi engedelyeket. A vonzšskorzetben meg kell 6rizni az orokseg azonossšgšt, kifejez6kepesseget
es dominancišjšt. Tilos minden olyan rendezes es beavatkozšs, amely negativan befolyšsolnš a muemlek tulajdonsšgait, jelent6seget
es anyagi szubsztancišjšt.
(2) Az epftett orokseg egyes letesftmenyeinek a vedelme a letesftmeny alaprajzi es magassšgi kialakitšsšnak, epft6anyagšnak es
szerkezeti alapjainak, a kuls6 formšjšnak, valamint a belteri es a hozzš tartozo kulterulet funkcionšlis koncepciojšnak, az epuletasztalosi es bels6 berendezesi tšrgyainak a meg6rzesevel, a kornyezeti infrastrukturšlis es kommunikšcios csatlakozšsokkal, a megjelenessel es arculattal, az oroksegnek a terbeli komplexitšsšval, a foldretegek esetleges regeszeti maradvšnyainak a meg6rzesevel
tortenik. A letesftmeny szelesebb kornyezete is vedelmet elvez.
(3) Mindket teruletrendezesi egyseg a naturpark, a kiemelt termeszetvedelmi ovezet es a Natura 2000 teruleten van, igy a rendelet
61. cikkelyebe foglalt feltetelek ervenyesek.
(4) A teruletrendezesi egysegben figyelembe kell venni a kornyezeti jelentesbe foglalt felteteleket:
- az SG 3 rendezesi egysegben, az uj letesitmenyek epftesenel szukseges az erd6szel megfelel6 kialakMsa. A letesftmenyeket ugy
kell behelyezni, hogy a lehet6 legnagyobb mertekben fennmaradjanak a part menti fuzes-, egeres- es k6rises valamint az illir
gyertyšnos-tolgyes el6helyek.
- a vilšgitšst minel alacsonyabb UV sugšrzšsu eg6kkel kell megtervezni, a vilšgftotestek szerkezete pedig olyan kell hogy legyen,
hogy a fenyt els6sorban a talajra, nem pedig az eg es a szelesebb kornyezetre szorjšk. A kozvilšgftšs minimšlis, a letesitmenyek megvilšgftšsa nelkuli legyen. A megvilšgitšst a kornyezeti fenyszennyezes hatšrertekeir6l szolo rendelettel (UL RS, 81/07,
109/09) osszhangban kell megtervezni. A vilšgitšst lehet6seg szerint, a szukseg eseteben torten6 bekapcsolšst biztosfto szenzorokkal kell mukodtetni.
- az epitesi gepezettel vegzett munka idejet a min6sftett fajtšk biologiai ciklusšhoz kell igazftani. Aprilis 15-e es julius 30-a kozott
kerulni kell a nagyobb epêsi beavatkozšsokat.
- a lehet6 legnagyobb mertekben meg kell ovni a magas torzsu gyumolcsosoket. A letesitmenyeket ugy kell behelyezni, hogy ezek
ne nyuljanak a belterjes kaszšl6gyumolcsosokbe, amelyeken fenn kell tartani az extenziv hasznšlatot. Meg kell 6rizni a mostani
novenyzetet, a beavatkozšst kovet6en regi gyumolcsfafajtškat kell telepiteni, amelyekkel ujra kialakul a belterjes, magas torzsu
kaszšlogyumolcsos.
(5) A teruletrendezesi egysegekben, a beavatkozšsok tervezesenel figyelembe kell venni a Dobronak Kozseg Kozsegi Teruletrendezesi Tervehez keszult, a termeszeti ertekek es vedett teruletek, tovšbbš a biotikai sokszinuseg meg6rzesere vonatkozo termeszetvedelmi iršnyelvek utmutatšsšt, kiindulopontjait es felteteleit (ZRSVN, OE Maribor, 2008 juniusa) - a dokumentum a kozsegi hivatalban
erhet6 el.
(6) Az SG 3 teruletrendezesi egyseg erozios teruleten van, igy a nagyobb letesftmenyek epftesenel, es a meglev6 epftmenyeken torten6 beavatkozšsoknšl rendezni kell a csapadekvizek megfelel6 elvezeteset, es ezšltal megakadšlyozni az eroziot es a terep csuszšsšt.
A rezsus terepen, illetve a lejt6s terepeken lev6 epit6telkekkel hatšros teruleteken torten6 epftkezeseknel es egyeb beavatkozšsoknšl,
az epêsi engedelyhez szukseges tervdokumentšcio kereten belul el kell keszittetni a tervezett beavatkozšsi terulet szelesebb tersegere vonatkozo terepmechanikai felmereseket is. A terepmechanikai jelentest6l fugg6en el kell kesziteni a szanšlšsi tervet is, amellyel
ki kell zšrni a tervezett epitkezesnek a szomszedos telkekre valo hatšsait.
(7) A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 60., 61., 62. es 63. cikkelyebe foglalt šltalšnos rendelkezesek is ervenyesek.
45.
cikkely
(szolohelyi idegenforgalmi pihenohely)
Az ST 3 teruletrendezesi egysegekben, a BT jelzesu, idegenforgalmi teruleteken, amelyek idegenforgalmi kmšlat kialakftšsšt szol-
gžljžk, a meglevo letesftmenyek rekonstrukcioja, felujitžsa es karbantartžsa vegezheto. Engedelyezett a letesitmeny k6rnyekenek
beultetese, valamint a telepulesi mutžrgyak elhelyezese.
b) A muszaki infrastrukturam es az epitett kozvagyonra torteno rakapcsolas feltetelei
(1) A letesitmenyeket rž kell kapcsolni az elektromos hžlozatra. A kulso megvilžgftžsnžl olyan egoket kell hasznžlni, amelyek nem
vilžgltjžk be a szelesebb kornyezetet.
(2) A rendezesi egysegre a jelen rendelet 58., 59. es 72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznakc) A kulturalis orokseg komplex megorzesevel, a termeszetmegorzessel, a kornyezeti- es termeszeti javak vedelmevel, az elemi es
(1) A teruletrendezesi egyseg a naturpark, a kiemelt termeszetvedelmi ovezet es a Natura 2000 teruleten van, igy a rendelet 61. cikkelyebe, es a kornyezeti jelentesbe foglalt feltetelek ervenyesek:
- a rendezesi tersegben torteno beavatkozžsok soržn a leheto legnagyobb mertekben meg kell orizni a retet. A gyepfeluleteket nem
szabad feltolteni, illetve kiszžritani es ez žltal a hidrologiai korulmenyeket megvžltoztatni. Meg kell orizni a belterjes hasznžlatot es
a meglevo vegetžciot. A ret csak helyi fufajta-keverekkel gazdagfthato, a gyepteruletek gondozžsžnžl tilos a novenêdo szerek es
mutržgyžk hasznžlata. Epftkezes csak a tervezett epêsi teruleten belul letesftheto.
(2) A tervezett beavatkozžsoknžl figyelembe kell venni a Dobronak Kozseg Kozsegi Teruletrendezesi Tervehez keszult, a termeszeti
ertekek es vedett teruletek, tovžbbž a biotikai sokszmuseg megorzesere vonatkozo termeszetvedelmi iržnyelvek utmutatžsžt, kiindulopontjait es felteteleit (ZRSVN, OE Maribor, 2008 juniusa) - a dokumentum a kozsegi hivatalban erheto el.
(3) A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 61., 62. es 63. cikkelyebe foglalt žltalžnos rendelkezesek is ervenyesek.
č) Human egeszsegvedelmi feltetelek
A rendezesi egysegre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67., 68., 69., 70. es 71. cikkelyebe foglalt žltalžnos feltetelek ervenyesek.
46.
cikkely
(kommunalis letesftmenyek)
A DG 13, DO 27 es ST 8 teruletrendezesi egysegekben, az ivowz ellžtžsi kozuzemi tevekenyseget szolgžlo O reszletes jelzesu kornyezeti infrastruktura teruleten az alžbbi letesitmenyek epftese es karbantartžsa engedelyezett:
- ivoviz- es szennywzszžlUt6- es eloszto csovezetekek, villamos energia vezetekek es kommunikžcios hžlozatok a hozzžjuk tartozo
letesftmenyekkel (viztornyok, kutak, tuzcsapok),
- ivoviz ellžtžsi berendezesek (wzmu, szivattyu), a berendezes mukodeset segfto es teljesftmenyet novelo osszes muszaki letesitmenyt es berendezest is beleertve;
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kornyezeti žllapotfigyel6 segedletesftmeny, vizi infrastruktura letesftmenyei (furo kutak,
kutak, emesztok es kontenerek);
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: kozvilžgftžsi letesftmeny, vedokerites, alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, wzvezetek csatlakozžs, hidrofor žllomžs, illetve žtemelo letesftmenye.
b) A letesftmenyek fekvesevel, meretevel es kialakftasaval kapcsolatos feltetelek
A letesitmenyeket a teruletrendezesi egyseg kereten belul kell elhelyezni. A letesitmeny merete es formžja, a technologiai igenyeknek
megfeleloen, szabadon vžlaszthato.
c) A parcella rendezese
(1) A letesftmeny mellett szilžrd burkolatu udvar alakithato ki. A terulet tobbi resze fuvesitheto, illetve fžkkal es cserjekkel beultetheto.
(2)
A legfeljebb 2,0 m magas kentes a rendezesi terulet hatšršn, illetve azon belul šllithato.
A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 58., 59. es 72. cikkelyenek rendelkezesei is vonatkoznak.
egyeb csapasok elleni vedelemmel kapcsolatos feltetelek
(1) A DG 13 teruletrendezesi egyseg a naturpark, a kiemelt termeszetvedelmi ovezet es a Natura 2000 teruleten van, a beavatkozš
soknšl igy a rendelet 61. cikkelyebe foglalt feltetelek ervenyesek.
(2) A DG 13 teruletrendezesi egyseg erozios teruleten van, igy a meglev6 letesftmenyeken torten6 beavatkozšsoknšl rendezni kell a
csapadekvizek megfelel6 elvezeteset, es ezšltal megakadšlyozni az eroziot es a terep csuszšsšt. A rezsus terepen, illetve a lejt6s terepeken lev6 epit6telkekkel hatšros teruleteken torten6 epftkezeseknel es egyeb beavatkozšsoknšl, az epêsi engedelyhez szukseges
tervdokumentšcio kereten belul el kell keszittetni a tervezett beavatkozšsi terulet szelesebb tersegere vonatkozo terepmechanikai
felmereseket is. A terepmechanikai jelentest6l fugg6en el kell keszfteni a szanšlšsi tervet is, amellyel ki kell zšrni a tervezett epitkezesnek a szomszedos telkekre valo hatšsait.
(3) Az ST 8 rendezesi egyseg a strehovci vizellšto ved6ovezeteben, a DO 27 rendezesi egyseg pedig a vizellšto dobronaki ved6ovezeteben talšlhato, ^gy a beavatkozšsokra az Ivovizvedelmi Rendeletbe (UL RS 34/00) foglalt feltetelek ervenyesek. A teruleten
tilos szennyvizemeszt6ket telepfteni, a mez6gazdasšgi foldteruleteket a tisztftoberendezesekben keletkezett iszappal tršgyšzni,
veszelyes es kšros anyagok tranzitszšlHtšsšt vegezni, valamint cišnhidrogen-, fenol-, higanyvegyulet-, arzen- es egyeb kšros anyagokat
tartalmazo biocidokat hasznšlni.
(4) A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 61., 62., 63. es 64. cikkelyebe foglalt šltalšnos rendelkezesek is ervenyesek.
e) Human egeszsegvedelmi feltetelek
A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67., 68. es 69. cikkelyebe foglalt šltalšnos feltetelek ervenyesek.
47.
cikkely
(temetok terulete)
(1) A DO 10, ST 2 es ŽI 3 teruletrendezesi egysegekben, a ZK reszletes celhasznšlati jelolesu, temetkezesi es a halottak valo emlekezest szolgšlo teruleteken, az alšbbi, a letesitmenyek epitesi, felujMsi, eltšvolftšsi es karbantartšsi, valamint ezzel kapcsolatos,
egyeb tevekenysegek engedelyezettek:
- egyeb mernoki letesftmenyek: temet6k,
- keritesek,
- infrastrukturšlis segedletesitmenyek: jšrda es kerekpšrosveny (3 m teljes szelessegben);
• egyszeru letesitmenyek:
- temet6i emlekmuvek es emlekjelek;
- telepulesi mutšrgyak: szobor, szok6kut vagy d^szmedence.
(2) A CD reszletes celhasznšlati jelolesu, a kozponti tevekenysegeket szolgšlo epit6telkek teruleten, az alšbbi, a letesitmenyek ep^
tesi, feluj^tšsi, eltšvolftšsi es karbantartšsi, valamint ezzel kapcsolatos, egyeb tevekenysegek engedelyezettek:
• nem lakascelu letesitmenyek:
- temet6i epftmenyek, ravatalozok;
- szšllitšsi infrastrukturšlis letesftmenyek (utak),
- keritesek,
- infrastrukturšlis segedletesitmenyek: jšrda es kerekpšrosveny (maximum 3 m teljes szelessegben),
- szilžrd burkolatu utak;
- szilžrd burkolatu udvarok,
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kozvilžgftžsi letesftmeny, alacsonyfeszultsegu elektromos hžlozat, vizvezetek csatlakozo,
szennyvizcsatorna-csatlakoz6,
(3) Az SS reszletes celhasznžlati jelolesu, lakžscelu epftotelkek teruleten, kizžrolag a meglevo letesitmeny karbantartžsa, valamint
a telekhatžron, kentes felžllftžsa engedelyezett.
b) A letesftmenyek fekvesevel, meretevel es kialakitasaval kapcsolatos feltetelek
(1) Az uj ravatalozokat a meglevok helyere, illetve megfelelo szabad teruleten kell elhelyezni. A meret 20 %-kal novelheto. Az epitmeny alakja szabadon vžlaszthato, a tetozet lejtett vagy lapos lehet, a hejazat szabadon vžlaszthato.
(2) A muemlekeket, emlektžblžkat es a telepulesi mutžrgyakat ugy kell elhelyezni, hogy ezek a kozlekedest ne zavarjžk, valamint ne
takarjžk el a letesitmenyekre es a teruletre valo jellegzetes ržlžtžst.
(1) Engedelyezett a cserjek es facsemetek telepitese, a kozos feluletek viržgkerteszeti rendezese, valamint szilžrd burkolatu utak es
parkolok kialakftžsa. Az uj kozlekedesi feluleteket terkovekkel kell burkolni, a parkolokat gyepkockžkkal kell kialakftani. A fžsitžs
soržn a temetokre jellemzo fžkat es cserjeket (cedrus, puszpžng) kell telepiteni. A keritest, az urnafal kivetelevel zoldesfteni kell, az
ultetest a parcellžn belul kell elvegezni. A kerites magassžga nem haladhatja meg a 2,0 m-t, a lak6epitmenynel a kentes legfeljebb
1,50 m lehet.
č) A muszaki infrastrukturam es az epitett kozvagyonra torteno rakapcsolas feltetelei
A letesftmenyeket rž kell kapcsolni a vizvezetek hžlozatra, a kommunžlis szennyvizek elvezetesehez kis kommunžlis tisztftoberendezes, illetve ideiglenes, folyadekzžr6 emeszto epitheto. A csapadekvizeket kulon kell elvezetni. A rendezesi egysegre a jelen rendelet
(1) Az ST 2 teruletrendezesi egyseg a naturpark, a kiemelt termeszetvedelmi ovezet es a Natura 2000 teruleten van, igy a rendelet
(2) A rendezesi egysegre a jelen rendelet 62. es 63. cikkelyebe foglalt žltalžnos rendelkezesek is ervenyesek.
A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67., 68. es 69. cikkelyebe foglalt žltalžnos feltetelek ervenyesek.
a)
48.
cikkely
(fuves sportpalya Zsitkoc)
(1) A ŽI 6 teruletrendezesi egysegben, a szabad teri kikapcsolodžsi, rekrežcios es sporttevekenysegekre szolgžlo ZS reszletes celhasznžlatu epftotelkek teruleten az alžbbi letesitmenyek epftese, illetve telepftese engedelyezett:
- szžllfto- es eloszto csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos energia vezetekek ,
- sportpžlyžk,
- egyeb sport-, rekrežcios- es szabadidos mernoki letesftmenyek;
- folyadekzžro emeszto,
- keritesek,
- toltesek es tžmfalak,
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: jžrda es kerekpžrosven^ megžllo,
- ideiglenes kioszk;
infrastrukturžlis segedletesitmenyek: energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, telekommunikž
cios antennžk es leadok, kommunžlis letesftmenyek,
- ideiglenes letesftmenyek: fedett helyiseg - sžtor, fedett szinpad, fedett rendezvenyter, cirkusz, ideiglenes tribun,
- gyakorlo (edzo) letesftmenyek: sportes rekrežcios pžlyžk, kerekpžrosven^ sportloter, szerpžlya, telepulesi mutžrgyak:
transzparens, jžtszoter.
(2)
A BC reszletes celhasznžlati jelzesu, sportletesftmenyeknek szžnt epitotelkeken, az alžbbi epêsi munkžk, illetve egyeb, uj
letesftmenyek epftesevel, felujitžsžval es eltžvoHtžsžval kapcsolatos epêsi es egyeb munkžlatok vegzese, valamint a letesitmenyek
karbantartžsa vegezheto:
- sportegyesuletek klubletesftmenyei;
- szžllftžsi infrastruktura letesitmenyei (utak),
- szžllfto- es eloszto csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos energia vezetekek ,
- sportpžlyžk,
- egyeb sport-, rekrežcios- es szabadidos mernoki letesftmenyek;
- sajžt igenyeket kieleglto letesftmenyek: filagoria, illetve szaletli, sufni, szilžrd burkolatu bekotoutak, folyadekzžr6 emeszto,
- keritesek,
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: jžrda es kerekpžrosven^
- ideiglenes kioszk,
- emlektžblžk,
- sajžt igenyeket kieleglto letesftmenyek: bežllo, egyszintu foldszintes letesftmeny, szilžrd burkolatu udvar, folyadekzžr6 emeszto,
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat), telekommuni
kžcios antennžk es leadok, kommunžlis letesftmenyek (wzvezetek-csatlakozžs, szennywzcsatorna-csatlakozžs, bekotout), kutato
furokut vagy kut,
- ideiglenes letesftmenyek: idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg, fedett helyiseg - sžtor, fedett szmpad, fedett rendezvenyter,
cirkusz, ideiglenes tribun, nem veszelyes hulladekok tžrolžsžra alkalmas ideiglenes letesitmeny,
- telepulesi mutžrgyak: transzparens, szobor, tobbcelu bode, szerelheto tisztasžgi egyseg, jžtszoter, ceger kozvilžgftžsi poznžn
(1) A maximum 100 m2 teruletu klubletesftmenyek a sportpžlya mellett helyezhetok el. Az epitmeny alakja szabadon vžlaszthato, a
tetozet lejtett vagy lapos lehet, a hejazat szabadon vžlaszthato. A letesitmeny foldszintes, szžrazepftesu, illetve tipus-kivitelezesu is
lehet.
(2) A mellekepuletek meretenek kijelolesekor figyelembe kell venni az ilyen jellegu letesftmenyek epitesere vonatkozo hatžlyok eloftžsokat. A letesitmenyek es a telepulesi mutžrgyak alakjžt es kialakftžsžt a rendeltetesuknek kell alžrendelni.
(1) A letesitmeny mellett szilžrd burkolatu parkolo alakithato ki. A terulet tobbi resze fuvesftheto, illetve fžkkal es cserjekkel beultetheto.
(2) A sportpžlya ket vegenel a kerites legfeljebb 4 m, a telekhatžrnžl legfeljebb 1,2 m lehet.
(3) Az emlekmuveket es a telepulesi mutžrgyakat ugy kell elhelyezni, hogy azok ne zavarjžk a forgalmat es ne zžrjžk el a letesitmenyekre es teruletekre a jellemzo ržlžtžst. A kozlekedesi feluleteken elhelyezett hirdeto- es nem kozlekedesi jelzesu tžblžk magassžga
legalžbb 2,5 meterrel a jžrda, illetve a kozlekedesi felulet felett kell, hogy legyen.
A letesftmenyeket rš kell kapcsolni a vizvezetek hšlozatra, a kommunšlis szennyvizek elvezetesehez kis kommunšlis tisztitoberendezes, illetve ideiglenes, folyadekzšro emeszt6 epithet6. A csapadekvizeket kulon kell elvezetni. A rendezesi egysegekre a jelen rendelet
A rendezesi egysegre a jelen rendelet 61., 62. es 63. cikkelyebe foglalt šltalšnos rendelkezesek is ervenyesek.
A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67., 68. es 69. cikkelyebe foglalt šltalšnos feltetelek ervenyesek.
a)
49.
cikkely
(telepuleseken kMli egyeb teruletek)
(1) A DO 2 teruletrendezesi egysegben, a dobronaki vadšszhšz kornyeken lev6 BC reszletes celhasznšlati jelzesu, sportteruletek es
letesftmenyek ovezeteben az alšbbi uj letesftmenyek epfthet6k, illetve ujithatok fel es tšvolfthatok el:
- vendeglšto epuletek (vendegl6, etterem, borkimer6),
- igazgatšsi- es irodaepuletek (egyesuleti helyisegek),
- kereskedelmi es egyeb szolgšltatšsi tevekenysegek epuletei (kisebb uzlethelyisegek);
- szšllftšsi infrastruktura letesitmenyei (utak),
- sajšt igenyeket kieleglt6 letesftmenyek: fatšrolo, garšzs, bešllo, filagoria, illetve szaletli, sufni, szilšrd burkolatu bekot6utak, folyadekzšro derit6,
- keritesek,
- emlektšblšk;
- sajšt igenyeket kieleglt6 letesftmenyek: bešllo, cseppfolyos gšz vagy k6olajtartšly, furokut vagy kut, ereszwz gyujt6, egyszintu
foldszinti epftmeny, szilšrd burkolatu udvar,
- infrastrukturšlis segedletesftmenyek: kozvilšgftšsi letesitmeny, energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohšlozat, tšrolšsra alkalmas tipuskontener, kommunšlis letesftmenyek (wzvezetek-csatlakozšs, szenn^zcsatorna-csatlakozšs,
bekot6ut),
- ideiglenes letesftmenyek: idenyjellegu nyitott vendegl6i kerthelyiseg,
- telepulesi mutšrgyak: szobor, szok6kut vagy d^szmedence.
(2) A DO 2 rendezesi tersegben, a ZS reszletes celhasznšlati jelzesu, termeszeti sportes rekrešcios tevekenysegeknek szšnt terule
ten, fuves es szilšrd burkolatu sportpšlyšk, a terulet hatšršn keritesek, tovšbbš energetika es kommunšlis infrastrukturšlis segedletesftmenyek, valamint ideiglenes letesftmenyek (sštor, fedett szmpad, cirkusz, ideiglenes lelšto) epftese, illetve telepftese engedelyezett.
(3) A ŽI 5 rendezesi tersegbe, az egykori hatšr6rlaktanya BT reszletes celhasznšlati jelzesu, idegenforgalmi tevekenysegre szšnt
teruleten, az alšbbi uj letesitmenyek epftese, illetve letesftmenyek rekonstrušlšsa, celhasznšlati modositšsa, karbantartšsa es eltšvolftšsa engedelyezett:
- vendeglšto epuletek (vendegl6, etterem, borkimer6, szšllšshelyek),
- igazgatšsi- es irodaepuletek (egyesuleti helyisegek),
- kereskedelmi es egyeb szolgšltatšsi tevekenysegek epuletei (kisebb uzlethelyisegek);
- szšllftšsi infrastruktura letesftmenyei (utak),
- szšllfto- es eloszto cs6vezetekek, kommunikšcios hšlozatok es villamos energia vezetekek;
- egyeb mernoki letesftmenyek: sport-, rekrešcios- es szabadid6s letesftmenyek, mšshova nem sorolt mernoki letesftmenyek;
- sajžt igenyeket kieleglto letesitmenyek: fatžrolo, garžzs, bežllo, filagoria, illetve szaletli, sufni, szilžrd burkolatu bekotoutak, folyadekzžro derito,
- keritesek,
- emlektžblžk;
- sajžt igenyeket kieleglto letesitmenyek: bežllo, cseppfolyos gžz vagy koolajtartžly, furokut vagy kut, ereszwz gyujt6, egyszintu
foldszinti epftmeny, szilžrd burkolatu udvar,
infrastrukturžlis segedletesftmenyek: kozvilžgftžsi letesftmeny, energetikai letesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, gžzpalackok tžrolžsžra alkalmas tipuskontener), kommunžlis letesftmenyek ^zvezetek-csatlakozžs, szennyvizcsatorna-csatlakozžs, bekotout),
- kommunžlis kis tisztitoberendezes,
- telepulesi mutžrgyak: szobor, szokokut vagy diszmedence.
(4)
Az ST 5 rendezesi egysegben, az erdeszhžz CD reszletes celhasznžlati jelzesu, kozponti tevekenysegeknek szžnt teruleten uj
letesftmenyek epftese, valamint az alžbbi letesitmenyek rekonstružlžsa es eltžvolftžsa engedelyezett:
• nem lakascelu letesftmenyek:
- igazgatžsi- es irodaepuletek (egyesuleti helyisegek);
- szžlllto- es eloszto csovezetekek, kommunikžcios hžlozatok es villamos energia vezetekek ;
- sajžt igenyeket kieleglto letesftmenyek: fatžrolo, garžzs, bežllo, filagoria, illetve szaletli, sufni, szilžrd burkolatu bekotoutak, folyadekzžro derito,
- keritesek,
- emlektžblžk;
- sajžt igenyeket kieleglto letesftmenyek: bežllo, ereszwz gyujt6, egyszintu foldszinti epftmeny, szilžrd burkolatu udvar,
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: kozvilžgftžsi letesftmeny, alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat), kommunžlis letesftmenyek (wzvezetek-csatlakozžs, szenn^zcsatorna-csatlakozžs, bekotout),
(2) Az ST 5 rendezesi egysegben, az erdos ovezetben egy kisebb K2 jelzesu reszletesebb celhasznžlatu mezogazdasžgi terulet talžlhato, ahol az alapveto hasznžlat mellett meg az alžbbiak engedelyezettek:
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, mezei ut, karžm žllattartžshoz, legelokaržm, halasto,
- egyeb rendezesek: rekrežcios- es turistautak a meglevo utakon, vizfeluletek es wzrendszer karbantartžsžt szolgžlo vizgazdžlkodžsi beavatkozžsok, epftesi es egyeb munkžk vegzesehez szukseges ideiglenes munkahelyek - mindez azzal a feltetellel, hogy a
megvalositžst kovetoen a teruletet kelloen rendezik es visszažllftjžk az eredeti žllapotokat,
- az alaptevekenyseg reszet kepezo, a kataszterben kimutatott es a tenyleges teruleti žllapotok alapjžn kozteruleteknek minosftett,
meglevo utak rekonstrukcioja es karbantartžsa.
(1) A letesftmenyeket a meglevok helyen kell elhelyezni, meretuk 20 %-kal novelheto. A letesftmenyek alakja szabadon vžlaszthato, a
tetozet cserephejazatu, 35-45 fokos lejtesu nyereg- vagy sžtorteto lehet. A letesftmenyek kihasznžlt padlžsteru foldszintes epftmenyek
lehetnek.
(2) A segedletesftmenyek meretezesenel figyelembe kell venni az ilyen letesftmenyek epftkezesere vonatkozo hatžlyos eloftžsokat.
A letesftmenyek es a telepulesi mutžrgyak formžjžt es kialakftžsžt a hasznžlatnak es a f6letesftmenynek megfeleloen kell kialakftani.
(1) Megengedett a facsemetek es cserjek ultetese es a kozos feluletek viržgkerteszeti kialakftžsa, a labdajžtekokhoz szukseges pžlyžk,
valamint a szilžrd burkolatu utak es parkolok kialakftžsa. A szilžrd burkolatu feluletek makadžm vagy terkoves kialakltžsuak lehetnek, a parkolok gyepkockžkkal kivitelezhetok. A fžsitžshoz lombhullato fžk ultethetok.
(2) A rendezvenyeknek szolgžlo letesitmenyeknel kello szžmu parkolohelyet kell biztositani, espedig az ertekesitesi hely 30 m2 netto
feluleti egysegere 1 parkolohelyet, uzlethelyisegek eseteben, 30 m2 netto feluleti egysegre 1 parkolohelyet, vendegfogado eseteben 5
szobžra 2 parkolohelyet, es vendeglo eseteben, 4 ulohelyre 1 parkolohelyet.
(3) A sportpžlya ket vegenel a kerites legfeljebb 4 m, a telekhatžrnžl legfeljebb 1,2 m lehet
(4) Az emlekmuveket es a telepulesi mutžrgyakat ugy kell elhelyezni, hogy azok ne zavarjžk a kozlekedest, valamint a letesitmenyekre es teruletekre valo jellemzo ržlžtžst. A kozlekedesi feluleteken elhelyezett hirdeto- es nem kozlekedesi jelzesu tžblžk magassžga
legalžbb 2,5 meterrel a jžrda, illetve a kozlekedesi felulet felett kell, hogy legyen. Nagymeretu homlokzati hirdetotžblžk elhelyezese
nem engedelyezett.
č) A muszaki infrastrukturam es az epitett kozvagyonra torteno rakapcsolas feltetelei
A letesftmenyeket rž kell kapcsolni a vizvezetek hžlozatra, a kommunžlis szennyvizek elvezetesehez kis kommunžlis tisztftoberendezes, illetve ideiglenes, folyadekzžr6 emeszto epitheto. A csapadekvizeket kulon kell elvezetni. A rendezesi egysegekre a jelen rendelet
d) A kulturalis orokseg komplex megorzesevel, a termeszetmegorzessel, a kornyezeti- es termeszeti javak vedelmevel, az elemi es egyeb
csapasok elleni vedelemmel kapcsolatos feltetelek
(1) A DO 2 es az ST 5 rendezesi egyseg a naturpark, a kiemelt termeszetvedelmi ovezet es a Natura 2000 teruleten van, igy a rendelet
(2) Az ST 5 rendezesi egyseg erozios teruleten van, ^gy a meglevo epitmenyeken torteno beavatkozžsoknžl rendezni kell a csapadekvizek megfelelo elvezeteset, es ezžltal megakadžlyozni az eroziot es a terep csuszžsžt. A rezsus terepen, illetve a lejtos terepeken
levo epitotelkekkel hatžros teruleteken torteno epftkezeseknel es egyeb beavatkozžsoknžl, az epftesi engedelyhez szukseges tervdokumentžcio kereten belul el kell keszittetni a tervezett beavatkozžsi terulet szelesebb tersegere vonatkozo terepmechanikai felmereseket is. A terepmechanikai jelentestol fuggoen el kell keszfteni a szanžlžsi tervet is, amellyel ki kell zžrni a tervezett epitkezesnek a
szomszedos telkekre valo hatžsait
(3) A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 61., 62. es 63. cikkelyebe foglalt žltalžnos rendelkezesek is ervenyesek.
A rendezesi egysegre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67., 68. es 69. cikkelyebe foglalt žltalžnos feltetelek ervenyesek.
a)
50. cikkely
(a telepulesen levo mezogazdasagi teruletek)
(1) A DO 16 es az ST 7 rendezesi egysegben, a mezogazdasžgi celhasznžlatu, Dobronak es Strehovci telepulesek belteruleten levo,
K1 es K2 reszletes celhasznžlatu teruleteken, az alaphasznžlat mellett az alžbbi beavatkozžsok megengedettek:
• agrarmuveletek es v^ztžroz6k mezogazdasžgi teruletek ontozesehez;
• mezogazdasagi-erdeszeti segedletesftmenyek:
- mezogazdasžgi-erdeszeti seged-mellekletesitmeêk: mezogazdasžgi sufni, novenyhžz, pajta, szenatžrolo, tržgyadomb, tržgyale
es higtržgya gyujt6, wzgyujt6,
- egyszeru mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesitmenyek: mehes, termeszetes halasto, furokut vagy kut, takarmžnyozo, fejohely,
istžllokifuto, legelokaržm, pontalapu novenyhžz kozvetlen termofoldi termeszteshez, szenatžrolo;
• egyszeru ideiglenes letesftmenyek: mehes;
• ideiglenes rendezesek termeszeti es egyeb csapžsok elleni vedekezes es vedelem celjžbol;
• egyeb beavatkozasok:
- a vizi feluletek es a wzrendszer karbantartžsžt szolgžlo vizgazdžlkodžsi beavatkozžsok,
- ideiglenes munkahelyek kutatžsi es egyeb tevekenysegek vegzesehez, amennyiben a megvalosftžst kovetoen a teruletet kellokeppen rendezik, es az eredeti žllapotokat visszažllitjžk,
- helyi utak rekonstrukcioja.
- rekrežcios es turistautak a meglevo utak vonalžn,
- sportes rekrežcios teruletek egyideju elsodleges mezogazdasžgi hasznžlat mellett (fuves sportpžlyžk).
(2) A tersegben nem engedelyezett a tršgyale es a higtršgya kiszoršsa, sem pedig novenyved6 szerek hasznšlata. A kozvetlenul a
talajba injektšlšs engedelyezett.
(3) A reszletesebb celhasznšlatu PC jelzesu kozlekedesi infrastruktura teruletein es a hozzšjuk tartozo ved6ovezetekben az alšbbi
beavatkozšsok engedelyezettek:
- folyamatos karbantartšs es feluj^tšs,
- buszmegšllok epftese, illetve telepitese,
- kerekpšros- es gyalogosovezetek letrehozšsa,
- foldalatti es felszini kommunšlis es energetikai letesftmenyek es hšlozatok kiepftese es felujftšsa.
Az infrastrukturšlis letesitmenyek ved6ovezeteben abban az esetben engedelyezettek a beavatkozšsok, ha ezek nincsenek ellentetben az adott letesftmenyre vonatkozo hatšlyos el6iršsokkal, illetve amennyiben ezzel a letesitmeny uzemeltet6je egyetert.
b) A kulturalis orokseg komplex megorzesevel, a termeszetmegorzessel, a kornyezeti- es termeszeti javak vedelmevel, az elemi es
(1) Az ST 7 rendezesi egyseg reszben a naturpark, a kiemelt termeszetvedelmi ovezet es a Natura 2000 teruleten van, a beavatkozšsoknšl ezert figyelembe kell venni a rendelet 61. cikkelyenek rendelkezeseit.
2.2. Teruleti kivitelezesi feltetelek a reszletes kozsegi teruletrendezesi tervek teruletein
51. cikkely
(orszagos teruletrendezesi teruletek)
(1) A kozseg teruleten talšlhato a Muraszombat-Lendva 110 kV-s tšvvezetek kozuzemi infrastruktura sorletesftmenyre vonatkozo
orszšgos teruletrendezesi terv alš es6 terulet, igy az EUP 20 - DPA es az EUP 23 - DPA rendezesi egysegekben, a K1 reszletes
celhasznšlati jelolesu , mez6gazdasšgi es erdeszeti tevekenysegek - legjobb mez6gazdasšgi foldteruletek ovezetben, a K2 reszletes
celhasznšlati jelolesu egyeb mez6gazdasšgi teruleteken, a G reszletes celhasznšlati jelolesu erd6s teruleteken, a VC reszletes celhasz
nšlati jelolesu vizes teruleteken es a PC utak felulete teruleteken, a Muraszombat-Lendva 110 kV-s tšvvezetek orszšgos teruletrendezesi terver6l szolo rendeletbe (UL RS 102/08) foglalt feltetelek alkalmazandok.
(2) Az šrvizveszelyre figyelmeztet6 terkepek szerint, az EUP 23 - DPA rendezesi egyseg šrterben talšlhato. Az šrvizveszely osztšlyok besorolšsa szerint az EUP 20 - DPA rendezesi egyseg az egyeb veszelyek (Pp) tersegeben van.
52. cikkely
(hatalyos reszletes kozsegi teruletrendezesi tervek ovezetei)
(1) A DO 20 rendezesi egyseg (a DO 20/1 es a DO 20/2 alegyseg) mez6gazdasšgi-uzleti ovezet terulete, ahol IG reszletes celhasznšlati jelzesu gazdasšgi tevekenysegnek szšnt, IK reszletes celhasznšlati jelzesu mez6gazdasšgi termelesnek szšnt, E reszletes celhasznšlati jelzesu energetikai infrastrukturšnak szšnt, LN reszletes celhasznšlati jelzesu felszini bšnyšszatnak szšnt, es VC
reszletes celhasznšlati jelzesu vizes feluletek talšlhatok. A rendezesi egysegben lev6 osszes teruletre a celhasznšlatot illet6en a
jelen teruletrendezesi terv rendelkezesei, az egyeb felteteleket illet6en pedig A dobronaki mez6gazdasšgi-uzleti ovezet helykijelolesi
terver6l szolo rendelet (Dobronak Kozseg Hivatalos Kozlemenyei 5/06, modositšsok, Dobronak Kozseg Hivatalos Kozlemenyei
1/10) rendelkezesei vonatkoznak.
(3) A reszletes teruletrendezesi terv kivitelezese es modosftšsa eseteben figyelembe kell venni a kozsegi teruletrendezesi terv mellekletet kepez6 kornyezeti jelentesbe foglalt felteteleket es intezkedeseket is.
53. cikkely
(reszletes kozsegi teruletrendezesi tervek tervezett ovezetei)
(1) Amennyiben a jelen rendelet elter6en nem rendelkezik, a DO 1/1, DO 1/2, DO 1/3, DO 3, DO 7, DO 12, DO 18, DO 19, DO
21, DO 22, DO 23, DG 14, ST 6, ŽI 4 es ŽI 8 rendezesi egysegekben es alegysegekben, amelyekhez a tervek szerint elkeszulnek a
reszletes kozsegi teruletrendezesi tervek, ezek elkeszulteig semmilyen beavatkozšs nem engedelyezett.
(2) A reszletes kozsegi teruletrendezesi tervek elkeszitese soršn, az egyes teruletrendezesi egysegekre vonatkozoan, a celhasznšlatra
es az ovezetek kialakftšsšra vonatkozoan, az alšbbi teruleti kivitelezesi felteteleket kell teljesiteni:
- a DO 1 rendezesi egysegben (a DO 1/1, DO 1/2 es DO 1/3 rendezesi alegysegekben):
(a) A terulet celhasznšlatšra vonatkozo feltetelek:
- a BT reszletes celhasznšlatu jelzesu teruletek idegenforgalmi kinšlat es szšllšshelyek kialakitšsšra, a CD reszletes celhasznšlatu
jelzesu teruletek az egyeb kozponti tevekenysegekre, az IK reszletes celhasznšlatu jelzesu teruletek mez6gazdasšgi termelesre, a
VC reszletes celhasznšlatu jelzesu vizes teruletek, a VI reszletes celhasznšlatu jelzesu teruletek a vizi infrastrukturšra, a G reszletes
celhasznžlatu jelzesu erdos teruletek, valamint a kozlekedesi feluletek (PO, PC). A DO 1/1 es DO 1/3 rendezesi egysegekben a be
avatkozžsok kizžrolag a meglevo letesftmenyek es teruletek karbantartžsžra korlžtozodnak, a komplex rendezes miatt a ket terulet a
reszletes kozsegi teruletrendezesi terv reszet kepezi.
(b) Az ideiglenes rendezesek feltetelei:
A reszletes kozsegi teruletrendezesi terv elkeszfteseig, a DO 1/1 es DO 1/2 rendezesi egysegben az alžbbi letesitmenyek alakfthatok
ki:
infrastrukturžlis segedletesftmenyek (jžrda es kerekpžrosven^ a ketto teljes szelessege maximum 3 m lehet, megžllo), kommunž
lis kis tisztftoberendezes (50 egysegig),
- ideiglenes letesftmenyek: kioszk,
- steg,
- emlektžblžk,
- hirdetesi letesftmenyek;
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: utak vizelvezeto letesftmenye, kozvilžgftžsi letesftmeny, vedo- es zajfalak, alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, vizvezetek csatlakozo, hidrofor-žllomžs vagy žtemelo letesftmeny, szennymcsatorna csatlakozo,
tipus- vagy szerelheto emeszto, szelektiv hulladekgyujt6 - okologiai sziget (100 m2 teruletig), a kozsegi kozutig vezeto bekotout,
- ideiglenes letesftmenyek (idenyjellegu nyitott vendegloi kerthelyiseg, felfujhato szerkezetu vagy szerelheto sžtorban kialakftott
fedett helyiseg, fedett szmpad, fedett rendezvenyter - felfujhato szerkezetu vagy szerelheto sžtorban kialakitott sportpžlya, cirkusz
- szerelheto sžtorban kialakitott rendezvenyter (nezoterrel es bekeritett kulterulettel ellžtott arena), ideiglenes tribun,
- gyakorlo (edzo) letesftmenyek: kerekpžrosven^ hegyi ut, sipžlya szerelheto
felvonokkal, setaosven^ szerpžlya
- telepulesi mutžrgyak: fedett vžro, nyilvžnos kerekpžrtžrolo, transzparens, szerelheto tisztasžgi egyseg, jžtszoter, ceger kozvilžgft
tžsi poznžn.
Az erdos teruleten torteno minden beavatkozžshoz be kell szerezni az Erdeszeti Intezet j6vžhagyžsžt.
A DO 1/3 rendezesi alegysegben, a reszletes kozsegi teruletrendezesi terv elkeszfteseig az alžbbi letesftmenyek telepitese engedelyezett:
- ideiglenes letesftmenyek: kioszk,
- emlektžblžk;
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek (utak wzelvezeto letesftmenye, kozvilžgftžsi letesftmeny,
- gyakorlo (edzo) letesftmenyek: kerekpžrosven^ setaosven^ szerpžlya
Az erdos teruleten torteno minden beavatkozžshoz be kell szerezni az Erdeszeti Intezet j6vžhagyžsžt.
(c) Egyeb feltetelek:
- Az osszes teruletrendezesi alegyseg termeszetvedelmi teruleten van: Goričko naturpark, kiemelt termeszetvedelmi ovezetek, Natu
ra 2000, a tersegben termeszeti ertekek teruletei is vannak. A DO-1/3 rendezesi egysegben talžlhato EŠD 2888 kulturžlis orokseg
egysege - Strehovci, Szent Vid kžpolna. Az osszes alegysegben a leheto legnagyobb mertekben meg kell orizni az erdos teruleteket,
a fžk csak a tervezett letesftmenyek helyszmen es egyeb beavatkozžsok miatt tžvolfthatok el;
- az osszes teruletrendezesi egyseg erozios teruleten van, ^gy a reszletes kozsegi teruletrendezesi terv keszftesi folyamatžban a ter
vezett beruhžzžs szelesebb tersegere vonatkozoan foldmechanikai felmeresi tervet kell kesziteni. A terepmechanikai jelentestol
fuggoen el kell keszfteni a helyrežllltžsi tervet is, amellyel ki kell zžrni a tervezett epftkezesnek a szomszedos telkekre valo hatžsait.
Az erozios teruleteken torteno beavatkozžsokhoz vizugyi j6vžhagyžst kell beszerezni;
- a DO 1/2 rendezesi alegyseg egy resze a dobronaki vizellžto vedoovezeteben talžlhato ^gy a beavatkozžsokra az Ivovizvedelmi
Rendeletbe (UL RS 34/00) foglalt feltetelek ervenyesek;
- a DO 1/1 es DO 1/2 rendezesi alegyseg egyes reszei az žmzveszelyre vonatkozo besorolžs alapjžn az egyeb veszelyek (Pp) tersegeben vannak, ^gy ezeken a teruleteken a reszletes kozsegi teruletrendezesi tervhez be kell szerezni az iržnyelveket es velemenyt,
valamint a projektmegoldžsokhoz a wzugyi j6vžhagyžst;
- a reszletes teruletrendezesi tervben, a letesftmenyek es a feluletek fekvesenek fuggvenyeben kell kijelolni a zajvedelmi ovezeteket.
- a DO 7 rendezesi egyseg teruletei egyeni lakžsepitesi teruletek - SS. A letesftmenyeket az uti epftesi vonalban kell elhelyezni. A
letesftmenyek alakja hosszukžs vagy negyzet alaku, magassžguk a terepszint felett ket szint, a tetozet lejtese szabadon vžlaszthato;
- a DO 12 rendezesi egyseg teruletei IG reszletes celhasznžlati jelzesu, gazdasžgi ovezetek, ahol kisipari, raktžrozžsi, kozlekedesi,
uzleti es termelesi tevekenysegek telepitheto, a rendezesi egyseg a IV. zajvedelmi ovezetnek minosul;
- a DO 18 rendezesi egyseg teruletei, kornyezeti infrastruktura O reszletes celhasznžlati jelzesu, a tisztitoberendezes bovitesere es
a komposztžlo kialakitžsžra szžnt terulet. A reszletes teruletrendezesi terv elkesziteseig a tersegben a meglevo tisztitoberendezes
zavartalan mukodeset szolgžlo beavatkozžsok engedelyezettek. A rendezesi egyseg a IV. zajvedelmi ovezetnek minosul;
rendezesi egyseg a dobronaki vizellžto ved66vezeteben talžlhato ^gy a beavatkozžsokra az Ivovizvedelmi Rendeletbe (UL RS 34/00)
foglalt feltetelek ervenyesek
- a DO 3, DO 19, DO 22, DO 23 es ŽI 8 rendezesi egysegek teruletei IK jelzesu mezogazdasžgi termelesi teruletek - novenyhžzi
termesztes ontozessel es geotermikus v^zzel, illetve egyeb energiahordozoval torteno futessel. A DO 19, DO 22 es DO 23 rendezesi
egysegek a mžr meglevo orchideatermesztesi novenyhžzakhoz kapcsolodnak. A DO 3 rendezesi egysegben talžlhato a DO 27 rendezesi egyseg, amely a meglevo wzellžt6 es žtemelo O jelzesu, reszletes celhasznžlati terulete, es bevonhato a reszletes teruletrendezesi
terv ovezetebe. A DO 3 es DO 27 rendezesi egyseg a dobronaki wzellžt6 ved66vezeteben talžlhato, ^gy a reszletes teruletrendezesi
terv keszftese soržn figyelembe kell venni az Ivovizvedelmi Rendeletbe (UL RS 34/00) foglalt felteteleket. Az osszes rendezesi
egysegben megengedett a geotermikus vizkutak es visszasajtolo kutak furžsa, kiegeszfto letesftmenyek epftese (raktžrok, energetikai
letesftmenyek) es a kulso teruletek rendezese. A reszletes teruletrendezesi tervek kereten belul elkeszulnek a tžjrendezesi tervek is. A
DO 22 es DO 23 rendezesi egysegekben figyelembe kell venni, hogy az egysegek kornyezetvedelmi szempontbol kiemelt tersegben
(EPO) vannak, a DO 23 pedig meg a termeszeti ertekek tersegeben is talžlhato. A DO 22 se rendezesi egyseg nyugati reszeben 25
meter szeles, beavatkozžsok nelkuli puffer ovezet jon letre, az žrkoknžl a fžsnovenyzetet meg kell orizni es fel kell ujitani. A rendezesi
egysegek IV. zajvedelmi ovezetnek minosulnek.
- a DO 21 rendezesi egyseg teruletei felszini kavicsbžnya teruletek - LN. A RKTT keszitesenel a kornyezeti jelentes alžbbi intezkedeseit kell figyelembe venni:
- a rendezesi egyseg nyugati peremen vizes puffer ovezet kialakftžsa,
- folyamatos helyrežllftžs, a bžnyžszžs befejezeset kovetoen mžsodlagos elohely kialakftžsa,
- az idegen žllat- es n6venyfajtžk behozatalžnak megakadžlyozžsa,
- A bžnya keleti oldali hatžrvonala, legalžbb 20 m tžvolsžgra kell hogy legyen, az illir tolgyes-gyertyžnos erdoszel el6hely-tipust6l.
A reszletes teruletrendezesi terv keszitese soržn figyelembe kell venni, hogy a rendezesi egyseg kiemelt termeszetvedelmi ovezetben
(EPO) van. A rendezesi egyseg IV. zajvedelmi ovezetnek minosul;
- a DG 14 rendezesi egyseg turisztikai letesftmeny epitesere tervezett terulet - BT. A letesftmeny merete maximum 150 m2, a fekhelyek szžma legfeljebb 30 lehet. A letesftmeny hosszukžs alaku, a szintvonalakhoz viszonyftva derekszogu legyen, magassžga ket
szint, tetozete azonos oldalhosszusžgu, 35-45o-os nyeregteto, a tetoeresz szelessege 30-80 cm lehet. A reszletes terv keszftesenel
figyelembe kell venni, hogy a rendezesi egyseg termeszetvedelmi ovezetben van (naturpark, kiemelt termeszetvedelmi ovezet, Na
tura). A reszletes teruletrendezesi terv elkeszfteseig, a hetvegi hžzak (nyaralok) SP jelzesu ovezeteben a meglevo letesftmenyek
karbantartžsa, valamint a kozuzemi infrastrukturžra valo ržkapcsolžs engedelyezett.
- az ST 6 rendezesi egysegben az IK jelzesu reszletes novenyhžzi zoldsegtermesztesre szžnt celhasznžlati teruleten, az intenziv novenytermesztessel kapcsolatos mezogazdasžgi epuletek teruletei vannak. A rendezesi egyseg kereten belul a szukseges energetikai
es raktžrhelyisegek is kialakfthatok. A rendezesi egyseg IV. zajvedelmi ovezetnek minosul. Az žrvizvedelmi besorolžsi osztžlyok
szerint, az ST 6 A rendezesi egyseg alacsony (Pm)- es egyeb (Pp) veszelyszintu ovezetnek minosul. A tersegben torteno beavat
kozžsokat megelozoen a Dobronak Kozseg Kozsegi Teruletrendezesi Terve, Dobronak Kozseg žrvizi elemzese, BESZAMOLO,
tanulmžny szžma: C-7, TC Vode kft, 2013 febružr, mellekleteben levo intezkedeseket el kell vegezni. A teruleten a reszletes kozsegi
teruletrendezesi tervhez be kell szerezni az iržnyelveket es a velemenyt, valamint a projektmegoldžsokhoz a vizugyi j6vžhagyžst.
- a ŽI 4 rendezesi egysegben, IG jelzesu vegyes kereskedelmi, uzleti, raktžrozžsi es termelesi teruletek vannak, amelyeken ugyszinten
engedelyezett az IK jelzesu mezogazdasžgi termelesi letesftmenyek kialakltžsa, a biogžz uzemet is beleertve. Ebben az esetben az ovezet kizžrolag mezogazdasžgi es termelesi letesftmenyek telepftesere hasznosfthato. A terulet es a letesftmenyek szabadon alakfthatok, a
letesftmenyek maximžlis magassžga P+3 lehet, hangsulyos a zoldfeluletek kialakftžsa. A reszletes kozsegi teruletrendezesi terv elkesziteseig a meglevo letesftmenyek karbantartžsa es rekonstrukcioja engedelyezett. A rendezesi egyseg IV. zajvedelmi ovezetnek minosul.
Az osszes rendezesi egysegben figyelembe kell venni a jelen teruletrendezesi terv mellekleteben talžlhato kornyezeti jelentes intezkedeseit is.
2.3. Teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek a taji ovezetekben
54. cikkely
(mezogazdasagi es erdos teruletek a kozseg siksagi reszeben)
a) Celhasznalati es a teruleti beavatkozasok tipusaival kapcsolatos feltetelek
(1) Az EUP 2, EUP 3, EUP 4, EUP 15, EUP 16, EUP 17, EUP 18, EUP 21 es EUP 22 rendezesi egysegek es alegysegek a mezogazdasžgi es erdeszeti tevekenysegekre szžnt tžjreszek. Megoszlžsuk szerint K1 reszletes celhasznžlati jelzesu legjobb mezogazdasžgi
foldteruletek, K2 reszletes celhasznšlati jelzesu egyeb mez6gazdasšgi foldteruletek, G reszletes celhasznšlati jelzesu erd6teruletek,
VC reszletes celhasznšlati jelzesu vizes teruletek, es PC reszletes celhasznšlati jelzesu utfeluletek. Nehšny rendezesi egysegben
elszortan epitmenyek is talšlhatok, ezeket a grafikai mellekletekben hšztelekkent (fundus) jeloltuk.
(2) A K1 reszletes celhasznšlati jelzesu, tartosan mez6gazdasšgi termelesre szšnt mez6gazdasšgi foldteruleteken, az alaphasznšlat
mellett az alšbbi beavatkozšsok engedelyezettek:
• agrarmuveletek es a mez6gazdasšgi foldteruletek ontozesehez szukseges wztšrozok,
- szšllftšsi infrastruktura letesftmenyei: bekot6- es elvezet6 csatornšk, ontoz6- es szšritorendszerek,
- ivoviz- es szennywzszšllfto- es eloszto cs6vezetekek a hozzšjuk tartozo letesftmenyekkel (viztornyok, kutak, tuzcsapok), kommunikšcios vezetekek, villamos energia vezetekek, k6olajvezetekek, gšzvezetekek, h6vezetekek es ezek csatlakozšsai,
- egyeb mernoki letesftmenyek: fuves sportpšlyšk, katonai letesftmenyek, a veszelyeztetett teruleteken a vizek kšros hatšsšt megakadšlyozo letesftmenyek;
- mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesftmenyek: novenyhšz, wztšrozo, mezei ut, šllattartšsi karšm, keritesek es tšmaszok tartos
ultetvenyekhez, jegvedelmi hšlotartok;
- mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, mezei ut, halasto, furokut vagy kut, istšllokifuto, legel6karšm, pontalapu
novenyhšz kozvetlen term6foldi termeszteshez, szenatšrolo, keritesek es tšmasztekok evel6 ultetvenyeknek, es jegved6 hšlok
tšmasztekai);
- az elemi es egyeb csapšsok elleni vedelemmel kapcsolatos ideiglenes intezkedesek,
- a vizes teruletek es vizrendszer karbantartšsšt szolgšlo rizgazdšlkodšsi beavatkozšsok, rekrešcios es turistautak a meglev6 utak
vonalšn, epftesi kutatšsi es egyeb munkšk vegzesehez szukseges ideiglenes munkahelyek - mindez azzal a feltetellel, hogy a
megvalosftšst kovet6en a teruletet kell6en rendezik es visszašllitjšk az eredeti šllapotokat,
- helyi utak rekonstrukcioja, amely soršn figyelembe kell venni a grafikai kimutatšsokban, kozlekedesi infrastruktura reszletes
celhasznšlati jelolessel nem szerepl6, viszont a foldteruletek alaphasznšlatšnak, vagy egyeb reszletes celhasznšlatšnak reszet
kepez6 osszes kozlekedesi feluletet. Ezek a kataszteri tervekben, valamint a terulet grafikai kimutatšsaiban tenylegesen utakkent
szerepelnek: A rendezesi egysegek ovezetenek es a kozuzemi infrastruktura kimutatšsa.
(3) A K2 reszletes celhasznšlati jelzesu, mez6gazdasšgi termelesre szšnt mez6gazdasšgi foldteruleteken, az alaphasznšlat mellett az
alšbbi beavatkozšsok engedelyezettek:
• agrarmuveletek es a mez6gazdasšgi foldteruletek ontozesehez szukseges viztšrozok,
- ivoviz- es szennyrizszšllfto- es eloszto cs6vezetekek a hozzšjuk tartozo letesftmenyekkel (viztornyok, kutak, tuzcsapok), kommunikšcios vezetekek, villamos energia vezetekek, k6olajvezetekek, gšzvezetekek, h6vezetekek es ezek csatlakozšsai,
- egyeb mernoki letesftmenyek: fuves sportpšlyšk, katonai letesftmenyek, a veszelyeztetett teruleteken a vizek kšros hatšsšt megakadšlyozo letesftmenyek;
- mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesftmenyek: osszeszerelhet6 szerkezetu novenyhšz, szenatšrolo, tršgyadomb, rizgyujt6 ontozeshez, mezei ut, šllattartšsi karšm, tršgyale- es Mgtršgyagyujt6, keritesek es tšmaszok tartos ultetvenyekhez, jegvedelmi
hšlotartok;
• egyszeru letesftmenyek: furokut vagy kut, istšllokifuto, legel6karšm, takarmšnyozo, fej6hely, pontalapu novenyhšz kozvetlen
term6foldi termeszteshez, szenatšrolo, keritesek es tšmaszok tartos ultetvenyekhez, valamint jegvedelmi hšlotartok;
• egyeb beavatkozasok: sportes rekrešcios feluletek az els6dleges mez6gazdasšgi hasznšlat mellett (fuves sportpšlyšk), ideiglenes
idenyjellegu s^pšlya, rekrešcios- es turistautak a meglev6 utakon, vizfeluletek es rizrendszer karbantartšsšt szolgšlo vizgazdšlkodšsi beavatkozšsok, epftesi es egyeb feltšršsi munkšk vegzesehez szukseges ideiglenes munkahelyek - mindez azzal a feltetellel,
hogy a megvalosftšst kovet6en a teruletet kell6en rendezik es visszašllftjšk az eredeti šllapotokat,
(4) Az osszes rendezesi egysegben lev6 mez6gazdasšgi foldteruleteken, a mez6gazdasšgi hasznšlatu foldteruleteken megtortentek a
talajjavftšsi helyi mez6gazdasšgi beavatkozšsok. Ezeken a foldteruleteken biztositani kell a drenrendszer fenntartšsšt es feluj^tšsšt,
valamint a mez6gazdasšgi foldteruletek rizelvezetesenek alaprendszeret.
(5) Az EUP 3, EUP 4, EUP 17 es EUP 22 rendezesi egysegekben es alegysegekben, a G reszletes celhasznšlati jelzesu, erdeszeti
tevekenysegu teruleteken, az alaphasznšlat mellett az alšbbi letesftmenyek megengedettek:
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: utak vizelvezeto letesitmenye, alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat,
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesitmenyek: mehes, erdei ut;
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesitmenyek: mehes, erdei tanosveny, erdei ut;
• egyeb beavatkozasok: olyan sportes rekrežcios feluletek, amelyekhez nem szukseges a fžk eltžvolitžsa, rekrežcios- es turistautak
a meglevo utakon, vizfeluletek es wzrendszer karbantartžsžt szolgžlo v^zgazdžlkodžsi beavatkozžsok, epftesi es egyeb feltžro
munkžk vegzesehez szukseges ideiglenes munkahelyek - mindez azzal a feltetellel, hogy a megvalosftžst kovetoen a teruletet
kelloen rendezik es visszažllftjžk az eredeti žllapotokat.
(6) Az EUP 2, EUP 3, EUP 4, EUP 18 es EUP 22 rendezesi egysegekben, a VC reszletes celhasznžlati jelzesu kontinentžlis vizes
teruletek tersegeben, a vizi infrastruktura ovezeteben es a hozzž tartozo part menti teruleteken, az alaphasznžlat mellett a felszini
vizek hidromorfologiai es biologiai tulajdonsžgait javfto, illetve a vizek megorzeset celzo beavatkozžsok megengedettek. Tovžbbi
engedelyezett beavatkozžsok:
• kozuzemi infrastrukturžlis letesftmenyek, valamint wzhasznžlati es vedelmi letesftmenyek;
• a vizeket szennyezessel szemben vedo letesftmenyek;
• žllamvedelmi, valamint humžn-, žllat- es vagyonmentesi es vedelmi, tovžbbž a rendorsegi feladatok ellžtžsžhoz szukseges letesftmenyek.
A vizi es part menti teruleteken tilos minden olyan beavatkozžs, amely veszelyeztetheti a vizi es part menti teruletek stabilitžsžt,
csokkentheti a vizek kžros hatžsaival szembeni biztonsžgot, zavarnž a vizek, a hordalek es uszadek normžlis folyžsžt, valamint
megakadžlyoznž a vizi- es viz menti szervezetek fennžllžsžt es szaporodžsžt. Tilos a jžrmuvek mosžsa, a tržgyžzžs es a novenêdo
(7) Az EUP 2, EUP 3, EUP 4, EUP 4/4, EUP 16, EUP 18 es EUP 21 rendezesi egysegek es alegysegek PC reszletes celhasznžlati
jelzesu kozlekedesi infrastruktura teruletein es a hozzžjuk tartozo vedoovezetekben karbantartžsi munkžk, kerekpžros- es gyalogosfeluletek, valamint kozuzemi infrastruktura epftese engedelyezett. A beavatkozžsok abban az esetben megengedettek, ha nincsenek
ellentetben az adott letesftmenyre vonatkozo hatžlyos eloiržsokkal, illetve ha ezzel egyetert a letesftmeny uzemeltetoje is. Ezeken a
teruleteken a jelen rendelet 72. cikkebe foglalt feltetelek is ervenyesek.
(8) A lakotelkek ovezeten kivuli, az epftmenyek alatti teruleteken csak a meglevo letesftmenyek karbantartžsa engedelyezett. A be
avatkozžsok a letezo, hasznžlati celtol fuggetlen letesftmenyekre vonatkoznak, es ezek hasznžlati celja nem modosithato. A letezo
epftmenyhez tartozo, az epftesi engedelyben kijelolt funkcionžlis teruleten (maximum 15 m2 teruletu es 3 m magas) filagoria, (maximum 30 m2 teruletu es 3,5 m magas) bežllo epitheto, maximum 1,20 m magas kerftes žllfthato, tovžbbž a kozuzemi infrastrukturžra
torteno ržkapcsolžs engedelyezett.
(9) Az elozo bekezdesek rendelkezeseire valo tekintet nelkul, tilos a regeszeti lelohelyeken minden olyan beavatkozžs, amely kžrosfthatnž a regeszeti maradvžnyokat. Az alžbbi feltetelek teljesftese eseteben, kivetelesen engedelyezettek a beavatkozžsok az egyidejuleg a lelohelyek peremreszehez tartozo a lelohelyeken:
- amennyiben nem talžlhato mžs megoldžs, es amennyiben az elvegzett elozetes regeszeti feltžržsok eredmenyei azt mutatjžk, hogy
a terulet epftkezesi celokra felszabadithato.
A szukseges regeszeti feltžržsok terjedelmet es idotartamžt az illetekes kulturžlis oroksegvedelmi hatosžg hatžrozza meg.
(1) A mezogazdasžgi foldteruleteken vezeto nyomvonalu epftesi mernoki es infrastrukturžlis segedletesftmenyeket foldi kivitelben, a
mezogazdasžgi foldteruletek termesztesi kapacitžsainak megorzesevel, azzal a feltetellel kell kiepiteni, hogy az infrastruktura kozos
korridorban a leheto legrovidebb nyomtžvon, lehetoleg az osszefuggo mezogazdasžgi foldteruleteken kvul helyezkedik el, es az
epftkezes utžn a foldterulet eredeti žllapotžt vissza kell žllitani.
(2) Amennyiben az egyes infrastrukturavezetekek ezt lehetove teszi, az uj es a helyettesit6 kommunžlis, energetikai es tžvkozlesi
hžlozatokat kozos korridorokban kell telepfteni. A kozuzemi infrastruktura tervezese soržn minel alacsonyabb szžmu wzfolyžs-keresztezest kell tervbe venni.
(3) A fenti feltetelek mellett a jelen rendelet 58., 59. es 72. cikkelyenek žltalžnos rendelkezesei is ervenyesek.
c) A kulturalis orokseg komplex megorzesevel, a termeszetmegorzessel, a kornyezeti- es termeszeti javak vedelmevel, az elemi es
(1) A jelen cikkelybe foglalt, reszben vagy egeszeben a kiemelt termeszetvedelmi teruleten, a Natura 2000, a termeszeti ertekek es
a naturpark tersegeben levo teruletrendezesi egysegekben torteno beavatkozžsok eseteben a jelen rendelet 61. cikkelyebe foglalt
felteteleket is figyelembe kell venni.
(2) Egyes teruletrendezesi egysegekben kulturžlis oroksegi egysegek - regeszeti lelohelyek talžlhatok, espedig:
- az EUP 3 teruletrendezesi egysegben az EŠD 1132 - Dobronak, romai kori Vonyu halomsir (a terulet egy resze), az EŠD 26144
- Dobronak, Legelo halomsir, az EŠD 9740 - Dobronak, Szžraz žrok halomsir es az EŠD 26143 - Dobronak, Csepeles halomsir
kulturžlis oroksegi egysegek,
- az EUP 4 teruletrendezesi egysegben az EŠD 8349 - Strehovci, Plugi halomsir, az EŠD 8375 - Dobronak, Nepomuki Szent Jžnos
kžpolna es az EŠD 8347 - Dobronak, korezkori telepules kulturžlis oroksegi egysegek,
- az EUP 16 es az EUP 18 teruletrendezesi egysegbe benyulik az EŠD 2944 - Dobronak, Id. Szent Jakab temploma kulturžlis oroksegi egyseg.
(3) A regeszeti teruleteken vedeni kell a regeszeti lelohelyek teruleti es tartalmi kontextusžt. A foldteruleteket es retegeket meg
kell vedeni a kulonbozo megsemmisito beavatkozžsokkal es hasznžlattal szemben (kižsžs, feltoltes, epitkezes). Segedletesitmenyek
epftese, illetve telepitese csak az elozetes regeszeti feltžržsokat kovetoen, az illetekes vedelmi hivatal engedelyevel engedelyezett.
A regeszeti teruleten vegzett minden beavatkozžshoz teljesiteni kell a kulturžlis-vedelmi felteteleket es be kell szerezni a kulturžlisvedelmi j6vžhagyžst. A vedett teruleteken torteno beavatkozžsoknžl a jelen rendelet 60. cikkelyebe foglalt feltetelek is ervenyesek.
(4) Az erdoteruleti beavatkozžsok feltetele az erdei fžk es bokrok megorzese, az infrastrukturžk kozos korridorokban, a leheto
legrovidebb szakaszon, es lehetoseg szerint a kiemelt termeszetvedelmi teruleteken kivul torteno vezetese, valamint a beavatkozžst
kovetoen, az eredeti žllapotok helyrežllitžsa. Tilos a vedo-, illetve tžjjellegu funkciot betolto facsoportok, egyes fžk es sovenyek eltžvolftžsa. Tilos az erdoteruletek bekeritese. A kozlekedesi utvonalak menten epftett keritesek kialakftžsžnžl, a meglevo csapžsok es
termeszetes žtkelok menten, biztositani kell a vadak reszere az žtjžržst. Az žtjžrokat a k6rnyezetvedelmi hivatalokkal, tudomžnyos
intezmenyekkel es vadžsz-szervezettekkel egyetemben a Szloven Erdeszeti Intezet jeloli ki. Az erdoteruletek kozeleben levo uj letesitmenyek epftesenel, az erdoszeltol a tžvolsžg legalžbb egy famagassžg kell hogy legyen, ellenkezo esetben a fžk kivžgžsžval jžro
kžrokozžsi felelosseg a beruhžzot terheli.
(5) Az erdosteruleteken torteno minden beavatkozžshoz be kell szerezni az illetekes Erdeszeti Intezet jovžhagyžsžt, a vadžllomžny
eletk6rulmenyeit nagymertekben befolyžsol6 beavatkozžsokhoz pedig a vadžszati korzet uzemeltetojenek elozetes velemenyet is.
(6) Az EUP 2, az EUP 18 es az EUP 21 teruletrendezesi egyseg az žrvizveszelyi besorolžs szerint az egyeb veszelyek (Pp) ovezeteben
vannak. Az EUP 4 teruletrendezesi egyseg az žrazveszelyi besorolžs szerint az alacsony (Pm) es egyeb veszelyek (Pp) ovezeteben
van. Az EUP 3 teruletrendezesi egyseg az žrvizveszelyi besorolžs szerint az alacsony (Pm), kozepes (Ps) es egyeb veszelyek (Pp)
ovezeteben van. Az EUP 3 rendezesi egyseg egy resze az žrazveszelyi besorolžs szerint žrterben van.
55. cikkely
(vizvedelmi ovezetben levo mezogazdasagi- es erdoteruletek)
a) Celhasznalati es teruleti beavatkozasi fajtak szerinti feltetelek
(1) A K1 reszletes celhasznžlati jelolesu, legjobb mezogazdasžgi teruleteken levo, a strehovci es dobronaki vizellžto helyek (VVO-2)
ovezeteben levo EUP 5/1 es EUP 12/3 rendezesi alegysegekben, az alaphasznžlat mellett az alžbbi beavatkozžsok megengedettek:
- segedletesitmenyek: mezei ut, jžrda es kerekpžr6sveny az ut mellett, ut menti megžllo;
- infrastrukturžlis segedletesitmenyek: energetikai segedletesftmenyek (alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat, kommunž
lis letesftmenyek (vizvezetek-csatlakozžs, hidrofor-žllomžs, szennywzcsatorna-csatlakozžs, bekotout),
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, mezei ut;
- a mezogazdasžgi alaphasznžlattal egyideju sportes rekrežcios teruletek (fuves sportpžlyžk), rekrežcios- es turistautak a meglevo
utak vonalžn,
- helyi utak rekonstrukcioja, amely soržn figyelembe kell venni a grafikai kimutatžsokban, kozlekedesi infrastruktura reszletes
celhasznžlati jelolessel nem szereplo, viszont a foldteruletek alaphasznžlatžnak, vagy egyeb reszletes celhasznžlatžnak reszet
kepezo osszes kozlekedesi feluletet. Ezek a kataszteri tervekben, valamint a terulet grafikai kimutatžsaiban tenylegesen utakkent
szerepelnek: A rendezesi egysegek ovezetenek es a kozuzemi infrastruktura kimutatžsa.
(2) A K1 reszletes celhasznžlati jelolesu, legjobb mezogazdasžgi teruleteken, es a K2 reszletes celhasznžlati jelolesu egyeb mezo
gazdasžgi teruleteken levo, a strehovci es a dobronaki vizellžto ovezet kulso teruleten levo EUP 5/2, EUP 5/3, EUP 6, EUP 9, EUP
12/1 es EUP 12/2 rendezesi egysegekben es alegysegekben, az alaphasznšlat mellett az alšbbi beavatkozšsok megengedettek:
• agrarmuveletek
- ivoviz- es szennyvizszšllfto- es eloszto cs6vezetekek a hozzšjuk tartozo letesftmenyekkel (viztornyok, kutak, tuzcsapok), kommunikšcios vezetekek, villamos energia vezetekek, es ezek csatlakozšsai,
- egyeb mernoki letesftmenyek: fuves sportpšlyšk, katonai letesftmenyek, a vizek kšros tevekenyseget6l megved6 letesftmenyek a
veszelyeztetett teruleteken;
- mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mezei ut, šllattartšsi karšm, keritesek es tšmaszok tartos ultetvenyekhez, jegvedelmi hšlotartok;
mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, szenatšrolo, mezei ut, halasto, furokut vagy kut;
- sportes rekrešcios teruletek, rekrešcios- es turistautak a meglev6 utak vonalšn, v^zgazdšlkodšsi beavatkozšsok a vizes feluletek
es a vizrendszer karbantartšsšhoz, epftesi es egyeb feltšro munkšk vegzesehez szukseges ideiglenes munkahelyek - mindez azzal
a feltetellel, hogy a megvalosftšst kovet6en a teruletet kell6en rendezik es visszašllitjšk az eredeti šllapotokat,
(3) A G reszletes celhasznšlati jelolesu, a strehovci vizellšto ovezet kuls6 vizvedelmi teruleten lev6 EUP 7 rendezesi egysegben, az
els6dleges erd6hasznšlat mellett az alšbbi beavatkozšsok megengedettek:
- mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, erdei tanosveny, erdei ut;
• egyeb beavatkozasok: olyan sportes rekrešcios teruletek, amelyekhez nem szukseges a fšk eltšvolitšsa, rekrešcios- es turistautak
a meglev6 utak vonalšn, - mindez azzal a feltetellel, hogy a beavatkozšs utšn megtortenik a terulet rendezese es az eredeti šllapot
helyrešllftšsa.
(4) Az A reszletes celhasznšlati jelolesu, szort telepulesrendszeru epftritelkek teruleten lev6 EUP 9 rendezesi egysegben, az uj letesftmeny epftesevel, valamint az alšbbi letesftmenyek rekonstrukciojšval, eltšvolitšsšval es celhasznšlati modosftšsšval kapcsolatos
epitesi es egyeb munkšk megengedettek:
- nyaralok, borospincek, turisztikai letesftmenyek (bormer6k, szšllšshelyek);
- sajšt igenyeket kielegftri letesftmenyek (bešllo, filagoria illetve szaletli, medence, egyszintu foldszinti sufni, szilšrd burkolatu
bekot6utak es udvarok, egyszintu foldszinti letesftmeny, furokut vagy kut, ereszv^z gyujt6), folyadekzšro emeszt6 (maximum 50m
terfogat) - amennyiben nincs szennymcsatorna,
- keritesek;
- sajšt igenyeket kielegftri letesftmenyek: bešllo, wzgyujt6, furokut vagy kut, ereszwz gyujt6, egyszintu foldszinti letesftmeny, szilšrd burkolatu udvar,
infrastrukturšlis segedletesftmenyek: alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohšlozat, vizvezetek-csatlakozšs, szennymcsatornacsatlakozšs, bekot6ut,
- mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, furokut vagy kut, takarmšnyozo, istšllokifuto, legel6karšm, pontalapu novenyhšz kozvetlen term6foldi termeszteshez, szenatšrolo,
- telepulesi mutšrgyak: szobor, szok6kut vagy diszmedence, ceger kozvilšgftšsi poznšn.
(5) Az EUP 9 rendezesi egysegben, a lakotelkek ovezeten kivuli, az epftmenyek alatti teruleteken csak a meglev6 letesftmenyek karbantartšsa engedelyezett. A beavatkozšsok a letez6, hasznšlati celtol fuggetlen letesftmenyekre vonatkoznak,
es ezek hasznšlati celja nem modosfthato. A letez6 epftmenyhez tartozo, az epftesi engedelyben kijelolt funkcionšlis teruleten filagoria, bešllo epfthet6, kerites šllithato, tovšbbš a kozuzemi infrastrukturšra torten6 rškapcsolšs engedelyezett.
(6) Az EUP 12/1 teruletrendezesi alegyseg, VC reszletes celhasznšlati jelolesu szšrazfoldi vizes teruletek teruleten, a vizi infrast
ruktura es a vizekhez tartozo parti ovezetekben, a f6 muvelesi šg mellett olyan beavatkozšsok engedelyezettek, amelyek javftjšk a
felszmi vizek hidromorfologiai es biologiai tulajdonsšgait, illetve hozzšjšrulnak a vizek meg6rzesehez. Tovšbbš az alšbbi letesitmenyek epfthet6k:
• a vizek hasznšlatšt es vedelmet segit6 kozinfrastruktura es letesftmenyek,
• a vizek szennyez6desvedelmet szolgžlo letesftmenyek,
• honvedelmi, valamint a szemelyek-, žllatok- es vagyon vedelmet es menteset, tovžbbž rendorsegi feladatok ellžtžsžt szolgžlo
letesftmenyek.
A vizi es part menti teruleteken tilos minden olyan beavatkozžs, amely veszelyeztetheti a vizi es part menti teruletek stabilitžsžt,
csokkentheti a vizek kžros hatžsaival szembeni biztonsžgot, zavarnžk a vizek, a hordalek es uszadek normžlis folyžsžt, valamint
megakadžlyoznžk a vizi- es viz menti szervezetek fennžllžsžt es szaporodžsžt. Tilos a jžrmuvek mosžsa, a tržgyžzžs es a novenêdo
(7) Az EUP 5/1, EUP 5/2, EUP 12/1 es EUP 12/3 rendezesi alegysegek PC reszletes celhasznžlati jelzesu kozlekedesi infrastruk
tura teruletein es a hozzžjuk tartozo vedoovezetekben karbantartžsi munkžk, kerekpžros- es gyalogosfeluletek, valamint kozuzemi
infrastruktura epitese engedelyezett. A beavatkozžsok abban az esetben megengedettek, ha nincsenek ellentetben az adott letesitmenyre vonatkozo hatžlyos elofržsokkal, illetve ha ezzel egyetert a letesftmeny uzemeltetoje is.
(1) A mezogazdasžgi foldteruleteken vezeto nyomvonalu epêsi mernoki es infrastrukturžlis segedletesftmenyeket foldi kivitelben, a
mezogazdasžgi foldteruletek termesztesi kapacitžsainak megorzesevel, azzal a feltetellel kell kiepiteni, hogy az infrastruktura kozos
korridorban a leheto legrovidebb nyomtžvon, lehetoleg az osszefuggo mezogazdasžgi foldteruleteken kivul helyezkedik el, es az
epftkezes utžn a foldterulet eredeti žllapotžt vissza kell žllitani.
(2) Amennyiben az egyes infrastrukturavezetekek ezt lehetove teszi, a helyettesito kommunžlis, energetikai es tžvkozlesi hžlozatokat
kozos korridorokban kell telepfteni. A kozuzemi infrastruktura tervezese soržn minel alacsonyabb szžmu v^zfolyžs-keresztezest kell
tervbe venni.
c) A kulturalis orokseg komplex megorzesevel, a termeszetmegorzessel, a kornyezeti- es termeszeti javak vedelmevel, az elemi es
(1) Az EUP 6 rendezesi egysegbe reszben benyulik az EŠD 8398 Strehovci - Strehovci 74 porta kulturžlis oroksegi egyseg. Az egyseget lebontottžk, igy rž a jelen rendelet 60. cikkelyebe foglalt feltetelek nem ervenyesek.
(2) Az EUP 6, EUP 7, EUP 9 rendezesi egyseg es az EUP 12/1 rendezesi alegyseg termeszetvedelmi ovezetben (naturpark, kiemelt
kornyezetvedelmi ovezet, Natura) van, igy a beavatkozžsoknžl a jelen rendelet 61. cikkelyenek rendelkezesei ervenyesek.
(3) A vizellžto ovezetek belso vedelmi ovezeteiben levo rendezesi alegysegekben, az ivoviz-vedelmi rendelet (UL RS 34/00) ertelmeben tilos az žllattartžs es legeltetes, valamint az ivovizet kžrosfto tevekenysegek folytatžsa, tovžbbž kžros- es veszelyes anyagok
kozuti szžllitžsa. Kotelezo a vedoovezet megjelolese, a csapadekvizeknek a kozlekedesi- es felvonulžsi teruletekrol a csatornžkba
torteno elvezetese, valamint az erdoknek vedoerdove torteno žtminositese. Csak olyan tevekenysegeket folytathatok, amelyek nem
veszelyeztetik az ivovizet, es amennyiben ez javftja a vizminoseget, fel kell ujftani a letesitmenyeket es a berendezeseket.
(4) A vizellžt6 ovezetek vedelmi ovezeteiben levo rendezesi alegysegekben, az iv6viz-vedelmi rendelet (UL RS 34/00) ertelmeben,
tilos szennyvizemeszt6ket telepfteni, a mezogazdasžgi foldteruleteket a tisztftoberendezesekben keletkezett iszappal tržgyžzni, veszelyes es kžros anyagok tranzitszžllftžsžt vegezni, valamint cižnhidrogen-, fenol-, higanyvegyulet-, arzen- es egyeb kžros anyagokat
tartalmazo biocidokat hasznžlni. A meglevo orszžgutakat ugy kell žtalakitani, hogy biztosftva legyen az ivoviz vedelme, tržgyžzni a
veszelyes anyagok es novenyi tžpanyagok bevitelerol szolo rendelettel, es a tržgyžzžsi tervvel osszhangban szabad, a jžrmuvek sebesseget pedig 40 km/h-ban kell korlžtozni. A feltetelek a vizellžto ovezetek belso vedelmi ovezeteire is vonatkoznak. A fenti feltetelek
mellett meg a jelen rendelet 64. cikkelyebe foglalt feltetelek is ervenyesek.
(5) A vedelmi ovezetekben vegzett osszes beavatkozžshoz be kell szerezni az egeszsegugyi felugyel6seg j6vžhagyžsžt es a vizvedelmi
j6vžhagyžst. Minden beavatkozžshoz el kell keszfteni a megfelelo szakmai alapokat, szukseg eseteben a kornyezeti hatžstanulmžnyt
is.
(6) Az EUP 12/1 rendezesi alegyseg mezogazdasžgi- es erdoteruletei az žmzveszelyre vonatkozo besorolžs alapjžn az egyeb veszelyek (Pp) tersegeben vannak, ^gy ezeken a jelen rendelet 63. cikkelyebe foglaltak ervenyesek
(7) Az EUP 12/1 rendezesi alegyseg reszben erozios teruleten van, igy a nagyobb beavatkozžsoknžl rendezni kell a csapadekvizek
megfelelo elvezeteset, es ezžltal megakadžlyozni az eroziot es a terep csuszžsžt. A rezsus terepen, illetve a lejtos terepeken levo epftotelkekkel hatžros teruleteken torteno epftkezeseknel es egyeb beavatkozžsoknžl, az epftesi engedelyhez szukseges tervdokumentžcio
kereten belul el kell keszittetni a tervezett beavatkozžsi terulet szelesebb tersegere vonatkozo terepmechanikai felmereseket is. A
terepmechanikai jelentestol fuggoen el kell kesziteni a szanžlžsi tervet is, amellyel ki kell zžrni a tervezett epitkezesnek a szomszedos
telkekre valo hatžsait. Az erozios ovezetekben torteno beavatkozžsokhoz vizugyi j6vžhagyžst kell beszerezni.
č) Human egeszsegvedelmi feltetelek
A rendezesi egysegre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67. es 68. cikkelyebe foglalt žltalžnos feltetelek ervenyesek.
56. cikkely
(a kozseg dombsagi reszeben levo mezogazdasagi- es erdoteruletek)
(1) Az EUP 8, EUP 10, EUP 13/3 es EUP 19 rendezesi egysegek es alegysegek a mezogazdasžgi es erdeszeti tevekenysegekre szžnt
tžjreszek. Megoszlžsuk szerint K1 reszletes celhasznžlati jelzesu legjobb mezogazdasžgi foldteruletek, K2 reszletes celhasznžlati
jelzesu egyeb mezogazdasžgi foldteruletek, G reszletes celhasznžlati jelzesu erdoteruletek, VC reszletes celhasznžlati jelzesu vizes
teruletek, es PC reszletes celhasznžlati jelzesu utfeluletek. Nehžny rendezesi egysegben elszortan epftmenyek is talžlhatok, ezeket a
grafikai mellekletekben hžztelekkent (fundus) jeloltuk.
(2) A K1 reszletes celhasznžlati jelolesu, tartosan mezogazdasžgi termelesnek szžnt mezogazdasžgi teruleteken, az alaphasznžlat
mellett az alžbbi beavatkozžsok megengedettek:
• agrarmuveletek,
• epitett-mernoki letesitmenyek:
- iv6v^z- es szennywzszžllft6- es eloszto csovezetekek a hozzžjuk tartozo letesitmenyekkel ^ztornyok, kutak, tuzcsapok), kommunikžcios vezetekek, villamos energia vezetekek ezek csatlakozžsai,
- egyeb mernoki letesftmenyek: fuves sportpžlyžk, a veszelyeztetett teruleteken a vizek kžros hatžsžt megakadžlyoz6 letesitmenyek;
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: novenyhžz, wztžrozo, mezei ut, žllattartžsi karžm, keritesek es tžmaszok tartos
ultetvenyekhez, jegvedelmi hžlotartok;
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesitmenyek: mehes, mezei ut, halasto, furokut vagy kut, legelokaržm, keritesek es tžmaszok
tartos ultetvenyekhez es jegvedelmi hžlotartok);
- az elemi es egyeb csapžsok elleni vedelmet szolgžlo ideiglenes intezkedesek,
- a vizes teruletek es wzrendszer karbantartžsžt szolgžlo vizgazdžlkodžsi beavatkozžsok,
- sportes rekrežcios feluletek az elsodleges mezogazdasžgi hasznžlat mellett (fuves sportpžlyžk), rekrežcios es turistautak a
meglevo utak vonalžn, vizfeluletek es v^zrendszer karbantartžsžt szolgžlo vizgazdžlkodžsi beavatkozžsok, epftesi es egyeb feltžro
munkžk vegzesehez szukseges ideiglenes munkahelyek - mindez azzal a feltetellel, hogy a megvalosftžst kovetoen a teruletet
kelloen rendezik es visszažllftjžk az eredeti žllapotokat,
- helyi utak rekonstrukcioja, amely soržn figyelembe kell venni a grafikai kimutatžsokban, kozlekedesi infrastruktura reszletes
celhasznžlati jelolessel nem szereplo, viszont a foldteruletek alaphasznžlatžnak, vagy egyeb reszletes celhasznžlatžnak reszet
kepezo osszes kozlekedesi feluletet. Ezek a kataszteri tervekben, valamint a terulet grafikai kimutatžsaiban tenylegesen utakkent
szerepelnek: A rendezesi egysegek ovezetenek es a kozuzemi infrastruktura kimutatžsa.
(3) A K2 reszletes celhasznžlati jelolesu, mezogazdasžgi termelesnek szžnt mezogazdasžgi teruleteken, az alaphasznžlat mellett az
alžbbi beavatkozžsok megengedettek:
• agrarmuveletek es a mezogazdasžgi foldteruletek ontozeset szolgžlo viztžrozok,
• epitett-mernoki letesitmenyek:
- ivoviz- es szennyvizszžllft6- es eloszto csovezetekek a hozzžjuk tartozo letesftmenyekkel ^ztornyok, kutak, tuzcsapok), kommunikžcios vezetekek, villamos energia vezetekek, koolajvezetekek, gžzvezetekek, hovezetekek es ezek csatlakozžsai,
- egyeb mernoki letesftmenyek: fuves sportpžlyžk, katonai letesftmenyek, a veszelyeztetett teruleteken a vizek kžros hatžsžt megakadžlyozo letesftmenyek;
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: szerelheto szerkezetu novenyhžz, tržgyagyujt6, wzgyujt6 ontozeshez, mezei ut,
žllattartžsi karžm, keritesek es tžmaszok tartos ultetvenyekhez, jegvedelmi hžlotartok;
- mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, mezei ut, halasto, furokut vagy kut, legelokaržm, pontalapu novenyhžz
kozvetlen termofoldi termeszteshez, keritesek es tžmaszok tartos ultetvenyekhez, jegvedelmi hžlotartok;
• egyeb beavatkozasok: sportes rekrešcios feluletek az els6dleges mez6gazdasšgi hasznšlat mellett (fuves sportpšlyšk), ideiglenes
idenyjellegu sipšlya, rekrešcios- es turistautak a meglev6 utakon, wzfeluletek es wzrendszer karbantartšsšt szolgšlo wzgazdšlkodšsi beavatkozšsok, epêsi es egyeb feltšro munkšk vegzesehez szukseges ideiglenes munkahelyek - mindez azzal a feltetellel,
hogy a megvalosftšst kovet6en a teruletet kell6en rendezik es visszašllitjšk az eredeti šllapotokat,
(4) A G reszletes celhasznšlati jelolesu, erdeszeti tevekenysegnek szšnt erd6teruleteken, az alaphasznšlat mellett az alšbbi beavatkozšsok megengedettek:
- infrastrukturšlis segedletesitmenyek: utak vizelvezet6 letesitmenye,
- mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesitmenyek: mehes, erdei ut;
- mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, erdei tanosveny, erdei ut;
• egyeb beavatkozasok: : olyan sportes rekrešcios feluletek, amelyekhez nem szukseges a fšk eltšvolitšsa, rekrešcios- es turistautak
a meglev6 utakon, vizfeluletek es wzrendszer karbantartšsšt szolgšlo vizgazdšlkodšsi beavatkozšsok, epftesi es egyeb feltšro
munkšk vegzesehez szukseges ideiglenes munkahelyek - mindez azzal a feltetellel, hogy a megvalosftšst kovet6en a teruletet
kell6en rendezik es visszašllftjšk az eredeti šllapotokat.
(5) Az EUP 8 rendezesi egysegben, az A reszletes celhasznšlati jelolesu, szort beepitesi teruleten, az uj letesitmeny epitesevel, vala
mint az alšbbi letesitmenyek rekonstrukciojšval, eltšvolftšsšval es celhasznšlati modosftšsšval kapcsolatos epftesi es egyeb munkšk
megengedettek:
- nyaralok, borospincek, turisztikai letesitmenyek (bormer6k, szšllšshelyek);
- sajšt igenyeket kieleglt6 letesitmenyek (bešllo, filagoria, illetve szaletli, medence, egyszintu foldszinti sufni, szilšrd burkolatu bekot6utak es szilšrd burkolatu udvarok, egyszintu foldszinti epftmeny, furokut vagy kut, ereszwz gyujt6), folyadekzšro emeszt6 amennyiben nincs szennyvizcsatorna,
- keritesek;
- sajšt igenyeket kielegit6 letesitmenyek: bešllo, rizgyujt6, furokut vagy kut, ereszviz gyujt6, egyszintu foldszinti sufni, szilšrd burkolatu udvar,
- infrastrukturšlis segedletesitmenyek: alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohšlozat, rizvezetek-csatlakozšs, szennyvizcsatornacsatlakozšs, bekot6ut,
- mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, furokut vagy kut, takarmšnyozo, istšllokifuto, legel6karšm, pontalapu novenyhšz kozvetlen term6foldi termeszteshez, szenatšrolo,
- telepulesi mutšrgyak: szobor, szok6kut vagy d^szmedence, ceger kozvilšgftšsi poznšn.
(6) A lakotelkek ovezeten kvuli, az epftmenyek alatti teruleteken csak a meglev6 letesftmenyek karbantartšsa engedelyezett. A be
avatkozšsok a letez6, hasznšlati celtol fuggetlen letesftmenyekre vonatkoznak, es ezek hasznšlati celja nem modosfthato. A letez6
epftmenyhez tartozo, az epftesi engedelyben kijelolt funkcionšlis teruleten filagoria, bešllo epfthet6, kerites šllfthato, tovšbbš a
kozuzemi infrastrukturšra torten6 rškapcsolšs engedelyezett.
(7) Az EUP 19 teruletrendezesi egysegben, a hozzšjuk tartozo, VC reszletes celhasznšlati jelolesu vizes- es part menti teruleteken, a
f6 muvelesi šg mellett olyan beavatkozšsok engedelyezettek, amelyek javftjšk a felszini vizek hidromorfologiai es biologiai tulajdonsšgait, illetve hozzšjšrulnak a vizek meg6rzesehez. Tovšbbš az alšbbi letesitmenyek epfthet6k:
• a vizek hasznšlatšt es vedelmet segft6 kozinfrastruktura es letesftmenyek,
• a vizek szennyez6desvedelmet szolgšlo letesftmenyek,
• honvedelmi, valamint a szemelyek-, šllatok- es vagyon vedelmet es menteset, tovšbbš rend6rsegi feladatok ellštšsšt szolgšlo
letesftmenyek.
A vizi es part menti teruleteken tilos minden olyan beavatkozšs, amely veszelyeztetheti a rizi es part menti teruletek stabilitšsšt,
csokkentheti a vizek kšros hatšsaival szembeni biztonsšgot, zavarnšk a vizek, a hordalek es uszadek normšlis folyšsšt, valamint
megakadšlyoznšk a vizi- es riz menti szervezetek fennšllšsšt es szaporodšsšt. Tilos a jšrmuvek mosšsa, a tršgyšzšs es a novenyved6
szerek hasznšlata,a veszelyes anyagok es egyeb hulladek kiontese, lerakšsa es štrakodšsa, kišsott- es hulladek anyagok, valamint
egyeb hasonlo anyagok lerakšsa es štrakodšsa, valamint a hulladek lerakšsa
(8) Az EUP 19 rendezesi egysegben a jelen cikkely 2., 3. es 4. pontjžban foglalt reszletes celhasznžlati teruleteken a beavatkozžsok
a meglevo novenyzet leheto legnagyobb merteku megorzese eseteben megengedettek.
b) A letesftmenyek fekvesevel, meretevel es kialakitasaval kapcsolatos feltetelek a szort telepulesresz tersegeben es a szort epitesu
letesftmenyekre vonatkozoan
(1) A szort beepitesi ovezetben, az uj letesitmenyeket, a meglevo epitmenyekre kiadott epftesi engedelyben meghatžrozott funkcionžlis teruleten lehet elhelyezni. A letesftmenyek tžvolsžga a szomszedos telekhatžrtol 1,0 m, a kozsegi kozuttol, illetve uttol pedig
4,0 m. Az ut uzemeltetojenek beleegyezesevel a tžvolsžg kisebb is lehet.
(2) Az ujjžepftesnel, a letesftmenyek merete, minden parcellžn legfeljebb a jelenlegi alaprajzi terulet 20 szžzalekžval novelheto,
azzal, hogy a meret nem lepheti tul epftotelek hatžržt. A kijelolt epftotelek nelkuli letesftmenyek (szort beepites) nem bovfthetok. A
letesftmeny magassžga nem vžltozhat, a nyilt oldalon a terep felett 1,5 szint lehet. A segedletesftmenyek meretezesenel figyelembe
kell venni az ilyen letesftmenyek epftkezesere vonatkozo hatžlyos eloiržsokat.
(3) A tetozet, az osszes letesitmenyen, 30-45 fokos lejtesu, cserephejazattal ellžtott, azonos oldalszelessegu nyeregteto, az oromzat
iržnya a letesftmeny hosszabb oldalžt koveti. Egyoldali es lapos teto csak a segedletesftmenyeken lehet.
(4) A homlokzat vilžgos szmu, reszben fžbol kialakitott lehet. A lžbazat sotet szmu (hagyomžnyosan szurkes-barna). Az epftmenyek
k6rnyeket a letesftmeny hasznžlatžtol fuggoen kell kialakftani. A telek kulso peremet be kell ultetni.
c) A muszaki infrastrukturam es az epitett kozvagyonra torteno rakapcsolas feltetelei
(1) A mezogazdasžgi foldteruleteken vezeto nyomvonalu infrastrukturžlis segedletesftmenyeket foldi kivitelben, a mezogazdasžgi
foldteruletek termesztesi kapacitžsainak megorzesevel, azzal a feltetellel kell kiepfteni, hogy az infrastruktura kozos korridorban a
leheto legrovidebb nyomtžvon, lehetoleg az osszefuggo mezogazdasžgi foldteruleteken kwul helyezkedik el, es az epftkezes utžn a
foldterulet eredeti žllapotžt vissza kell žllitani.
(2) A kozuzemi infrastrukturžt a meglevo korridorokban, a termeszetvedelmi szempontbol serulekeny teruleteken kwul kell megtervezni. az epftes soržn biztosftani kell a termeszeti ertekek vedelmet es a biotikai sokszmuseg megorzeset. A termeszeti ertekeket es
a biotikai soksz^nUseget negativan befolyžsol6 gazdasžgi infrastrukturžt megfeleloen žt kell alakitani.
(3) A kozuzemi infrastruktura tervezese soržn minel kevesebb vizfolyžs keresztezodest kell betervezni.
č) A kulturalis orokseg komplex megorzesevel, a termeszetmegorzessel, a kornyezeti- es termeszeti javak vedelmevel, az elemi es
(1) Az EUP 8 rendezesi alegyseg teruletere benyulik az EŠD 8401 - Strehovci hegy, a 49. hrsz. pince es az EŠD 8400 - Strehovci,
Bojnec pince kulturžlis oroksegi egyseg teruletenek vonzžskorzete. A kulturžlis orokseg egysegenek teruleten vegzett beavatkozžsoknžl a jelen rendelet 60. cikkelyebe foglalt feltetelek ervenyesek. Az EŠD 8401 Strehovci hegy 49. hrsz. pince eseteben a felteteleket
nem kell teljesiteni, mivel az egyseget lebontottžk.
(2) A kulturžlis orokseg egysegebe es ennek vonzžskorzetebe torteno minden beavatkozžshoz teljesfteni kell a kulturžlis-vedelmi
felteteleket es be kell szerezni a kulturžlis-vedelmi j6vžhagyžst. A kulturžlis orokseg egysegenek ovezeteben tilos, a vonzžskorzeteben
pedig csak az illetekes vedelmi hivatal engedelyevel megengedett az epftkezes, illetve letesftmenyek žllftžsa.
(3) Minden teruletrendezesi egyseg a naturpark, a kiemelt termeszetvedelmi ovezet es a Natura 2000 teruleten van, igy a tervezett
beavatkozžsoknžl figyelembe kell venni a Dobronak Kozseg Kozsegi Teruletrendezesi Tervehez keszult, a termeszeti ertekek es vedett teruletek, tovžbbž a biotikai sokszinuseg megorzesere vonatkozo termeszetvedelmi iržnyelvek utmutatžsžt, kiindulopontjait es
felteteleit (ZRSVN, OE Maribor, 2008 juniusa) - a dokumentum a kozsegi hivatalban erheto el. Ugyszinten figyelembe kell venni a
rendelet 61. cikkelyenek rendelkezeseit is.
(4) A mezogazdasžgi tevekenysegeket ugy kell megtervezni, hogy biztosftva legyen a termeszeti ertekek vedelme es a biotikai sokszinuseg megorzese. A tržgyale elsosorban a vedett teruleteken kivul eso foldteruletekre szžllfthato. Meg kell orizni a belterjesen muvelt
gyepteruletek jelenlegi merteket. Osztonzest elvez az okologiai gazdžlkodžs, az integržlt termesztes, valamint a benovo mezogazdasžgi teruletek oly modon torteno hasznžlata, ami biztositja a termeszeti ertekek vedelmet es a biotikai sokszinuseg megorzeset.
A nagyobb mezogazdasžgi feluleteken meg kell orizni, illetve ujra letre kell hozni a mezsgyeket, elo sovenyeket es erdos szigeteket.
(5) Kulon hangsullyal a kiemelt el6hely tipusokon (kiemelt termeszetvedelmi terulet, Natura) meg kell orizni az osszefuggo erdosfeluleteket es az erdorendszerek stabilitžsžt. Fenn kell tartani a mezogazdasžgi ovezetekben levo erdofeluleteket, mivel ezek a
mozaikjellegu kulturtžj reszet kepezik, es lehetove teszi a biotikai sokszinuseg megorzeset.
kovetoen, az eredeti žllapotok helyrežllitžsa. Tilos a vedo-, illetve tžjjellegu funkciot betolto facsoportok, egyes fžk es sovenyek eltžvolitžsa. Tilos az erdoteruletek bekeritese. A kozlekedesi utvonalak menten epftett keritesek kialakitžsžnžl, a meglevo csapžsok es
termeszetes žtkelok menten, biztosftani kell a vadak reszere az žtjžržst. Az žtjžrokat a kornyezetvedelmi hivatalokkal, tudomžnyos
intezmenyekkel es vadžsz-szervezettekkel egyetemben a Szloven Erdeszeti Intezet jeloli ki. Az erdoteruletek kozeleben levo uj letesftmenyek eprtesenel, az erdoszeltol a tžvolsžg legalžbb egy famagassžg kell hogy legyen, ellenkezo esetben a fžk kivžgžsžval jžro
(7) Az erdosteruleteken torteno minden beavatkozžshoz be kell szerezni az illetekes Erdeszeti Intezet jovžhagyžsžt, a vadžllomžny
eletk6rUlmenyeit nagymertekben befolyžsolo beavatkozžsokhoz pedig a vadžszati korzet uzemeltetojenek elozetes velemenyet is.
(8) A szabžlyozott wzfolyžsok karbantartžsžt ugy kell vegezni, hogy lehetove vžljek a termeszetes folyamatok megujulžsa es javuljon
ezen hidromorfologiai žllapota. Az idegenforgalmi es egyeb celokra hasznosftott wztžrozok eseteben meg kell orizni a bekes ovezet
eredeti elohelyeit is.
(9) Az EUP 8 es az EUP 19 teruletrendezesi egysegek reszben erozios teruleten vannak, igy a nagyobb beavatkozžsoknžl rendezni
kell a csapadekvizek megfelelo elvezeteset, es ezžltal megakadžlyozni az eroziot es a terep csuszžsžt. A rezsus terepen, illetve a lejtos
terepeken levo epftotelkekkel hatžros teruleteken torteno epitkezeseknel es egyeb beavatkozžsoknžl, az epftesi engedelyhez szukseges tervdokumentžcio kereten belul el kell keszittetni a tervezett beavatkozžsi terulet szelesebb tersegere vonatkozo terepmechanikai
felmereseket is. A terepmechanikai jelentestol fuggoen el kell keszfteni a szanžlžsi tervet is, amellyel ki kell zžrni a tervezett epftkezesnek a szomszedos telkekre valo hatžsait. Az erozios teruleteken torteno beavatkozžsokhoz vizugyi j6vžhagyžst kell beszerezni.
(10) Az EUP 8 es az EUP 19 rendezesi egyseg az žrvizveszelyre vonatkozo besorolžs alapjžn az egyeb veszelyek (Pp) tersegeben
vannak, igy ezeken a jelen rendelet 63. cikkelyebe foglaltak ervenyesek.
(11) Az EUP 8 es az EUP 10 rendezesi egyseg reszben a dobronaki vizellžto szelesebb vedoovezeteben talžlhato, ezert a beavatkozžsokra az Ivovizvedelmi Rendeletbe (UL RS 34/00) foglalt feltetelek ervenyesek). A teruleten tilos szennyvizemeszt6ket telepfteni, a
mezogazdasžgi foldteruleteket a tisztftoberendezesekben keletkezett iszappal tržgyžzni, veszelyes es kžros anyagok tranzitszžllftžsžt
vegezni, valamint cižnhidrogen-, fenol-, higanyvegyulet-, arzen- es egyeb kžros anyagokat tartalmazo biocidokat hasznžlni. A fenti
feltetelek mellett a jelen rendelet 64. cikkelyebe foglalt žltalžnos feltetelek is ervenyesek.
d) Human egeszsegvedelmi feltetelek
A rendezesi egysegekre a jelen rendelet 64., 65., 66. 67. es 68. cikkelyebe foglalt žltalžnos feltetelek ervenyesek.
57.
(erdoteruleti komplexumok)
a) A teruleti beavatkozasok celjaval es fajtaival kapcsolatos feltetelek:
cikkely
(1) A G reszletes celhasznžlati jelolesu, erdogazdžlkodžsi teruleteken levo, EUP 1, EUP 11, EUP 13/1, EUP 13/2 es EUP 14 teruletrendezesi egysegekben, illetve alegysegekben az alžbbi letesftmenyek žllfthatok, illetve az alžbbi beavatkozžsok vegezhetok:
- infrastrukturžlis segedletesftmenyek: utak wzelvezeto letesftmenye, alacsonyfeszultsegu elektromos elosztohžlozat,
mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes;
mezogazdasžgi-erdeszeti segedletesftmenyek: mehes, erdei tanosveny, erdei ut;
• egyeb beavatkozasok: olyan sportes rekrežcios feluletek, amelyek kialakftžsžhoz nem szukseges a fžk eltžvolitžsa, rekrežcios- es
turistautak a meglevo utvonalakon, potlžsos parkosftžs fa- es cserjeultetessel, padok telepftese a turisztikai pontok menten, a vizfeluletek es a vizrezsim fenntartžsžt szolgžlo wzgazdžlkodžsi rendezesek, epftesi es egyeb feltžro munkžk vegzesehez szukseges
ideiglenes munkahelyek - mindez azzal a feltetellel, hogy a megvalositžst kovetoen a teruletet kelloen rendezik es visszažllftjžk
az eredeti žllapotokat,
- az alaptevekenyseg reszet kepezo, a kataszterben kimutatott es a tenyleges teruleti žllapotok alapjžn kozteruleteknek minositett,
meglevo utak rekonstrukcioja es karbantartžsa.
(2) Az EUP 1, EUP 13/1, EUP 13/2 es EUP 14 teruletrendezesi egysegek, illetve alegysegek teruleten, az erd6ovezetek kozott
kisebb, K1 es K2 reszletes celhasznšlati jelolesu mez6gazdasšgi teruletek vannak, amelyeken az alaphasznšlat mellett az alšbbiak
megengedettek:
- mez6gazdasšgi-erdeszeti segedletesitmenyek: mehes, mezei ut, šllattartšsi karšm, legel6karšm, halasto,
- egyeb rendezesek: rekrešcios- es turistautak a meglev6 utvonalakon, a vizfeluletek es a wzrezsim fenntartšsšt szolgšlo vizgazdšlkodšsi rendezesek, epêsi es egyeb feltšro munkšk vegzesehez szukseges ideiglenes munkahelyek - mindez azzal a feltetellel, hogy a
megvalosftšst kovet6en a teruletet kell6en rendezik es visszašllftjšk az eredeti šllapotokat,
- az alaptevekenyseg reszet kepez6, a kataszterben kimutatott es a tenyleges teruleti šllapotok alapjšn kozteruleteknek min6sftett,
meglev6 utak rekonstrukcioja es karbantartšsa.
(3) Az EUP 1 rendezesi egysegben, a szšrazfoldi vizes teruletek VC reszletes celhasznšlati jelolesu teruleten es a hozzšjuk tartozo
part menti ovezetekben, az alaphasznšlat mellett, minden olyan beavatkozšs engedelyezett, amely javftja a felszini vizek hidromorfologiai es biologiai tulajdonsšgait, valamint a vizek meg6rzesere iršnyulo beavatkozšsok megengedettek, tovšbbš:
• kozuzemi infrastruktura letesitmenyei, valamint a vizek hasznšlatšt es vedelmet szolgšlo letesitmenyek,
• a vizek szennyezese ellen ved6 letesftmenyek,
• honvedelmi, valamint a szemelyek-, šllatok- es vagyon vedelmet es menteset, tovšbbš rend6rsegi feladatok ellštšsšt szolgšlo
letesftmenyek.
A v^zi es part menti teruleteken tilos minden olyan beavatkozšs, amely veszelyeztetheti a vizi es part menti teruletek stabilitšsšt,
csokkentheti a vizek kšros hatšsaival szembeni biztonsšgot, zavarnšk a vizek, a hordalek es uszadek normšlis folyšsšt, valamint
megakadšlyoznšk a v^zi- es viz menti szervezetek fennšllšsšt es szaporodšsšt. Tilos a jšrmuvek mosšsa, a tršgyšzšs es a novenyved6
szerek hasznšlata,a veszelyes anyagok es egyeb hulladek kiontese, lerakšsa es štrakodšsa, kišsott- es hulladek anyagok, valamint
egyeb hasonlo anyagok lerakšsa es štrakodšsa, valamint a hulladek lerakšsa
(4) Az EUP 1 es az EUP 11 rendezesi tersegekben, a PC reszletes celhasznšlati jelolesu kozlekedesi infrastruktura ovezeteben es a
hozzš tartozo ved6ovezetekben karbantartšsi munkšk, kerekpšros- es gyalogos feluletek, es kozuzemi infrastruktura letesftmenyei
epfthet6k. A beavatkozšsok nem lehetnek ellentetesek az adott letesitmenyre vonatkozo hatšlyos szabšlyokkal, illetve a letesitmeny
uzemeltet6jenek jovšhagyšsšval vegezhet6k.
č) A kulturalis orokseg komplex megorzesevel, a termeszetmegorzessel, a kornyezeti- es termeszeti javak vedelmevel, az elemi es
(1) A rendezesi alegysegekben a kulturšlis orokseg egysegei talšlhatok:
- az EUP 1 rendezesi egysegben az EŠD 9741 - Dobronak, halomsir a Ginya mellett es az EŠD 9742 - Dobronak, a Poseka halomsir,
- az EUP 11 rendezesi egysegben az EŠD 24154 - Strehovci, a Kiše halomsir es az EŠD 28583 - Strehovci, erdei vasut nyomvonala,
- az EUP 14 rendezesi egysegben az EŠD 16795 - Zsitkoc, Preseke halom.
(2) A regeszeti teruleteken vedeni kell a regeszeti lel6helyek teruleti es tartalmi kontextusšt. A foldteruleteket es retegeket meg
kell vedeni a kulonboz6 megsemmisft6 beavatkozšsokkal es hasznšlattal szemben (melyszšntšs, melioršcio, kišsšs, feltoltes, erdei
vontatok, ideiglenes es šllando letesftmenyek epftese). Az alšbbi feltetelek teljesitese eseteben, kivetelesen engedelyezettek a beavatkozšsok az egyidejuleg a lel6helyek peremreszehez tartozo a lel6helyeken:
- amennyiben nem talšlhato mšs megoldšs es
- amennyiben az elvegzett el6zetes regeszeti feltšršsok eredmenyei azt mutatjšk, hogy a terulet epftkezesi celokra felszabadfthato.
A szukseges regeszeti feltšršsok terjedelmet es id6tartamšt az illetekes kulturšlis oroksegvedelmi hatosšg hatšrozza meg.
(3) Az EUP 14 kivetelevel, az osszes teruletrendezesi egyseg es alegyseg kornyezetvedelmi teruleten van, igy a tervezett beavatkozšsoknšl figyelembe kell venni a Dobronak Kozseg Kozsegi Teruletrendezesi Tervehez keszult, a termeszeti ertekek es vedett teruletek, tovšbbš a biotikai sokszmuseg meg6rzesere vonatkozo termeszetvedelmi iršnyelvek utmutatšsšt, kiindulopontjait es felteteleit
(ZRSVN, OE Maribor, 2008 juniusa) - a dokumentum a kozsegi hivatalban erhet6 el.
(4) A mez6gazdasšgi tevekenysegeket ugy kell megtervezni, hogy biztosftva legyen a termeszeti ertekek vedelme es a biotikai soksz^nUseg meg6rzese. Az erd6s ovezetekben lev6, gyepes mez6gazdasšgi teruleteken tilos a tršgyale szoršsa, ez els6sorban a vedett
teruleteken kivul es6 foldteruletekre szšllfthato. Meg kell 6rizni a belterjesen muvelt gyepteruletek jelenlegi merteket. Osztonzest
elvez az okologiai gazdšlkodšs es az integršlt termesztes, ami biztosftja a termeszeti ertekek vedelmet es a biotikai sokszinuseg meg6rzeset. A mez6gazdasšgi feluleteken meg kell 6rizni, illetve ujra letre kell hozni a mezsgyeket es sovenyeket.
(5) Kulon hangsullyal a kiemelt el6hely tipusokon (kiemelt termeszetvedelmi terulet, Natura) meg kell 6rizni az osszefugg6 erd6sfeluleteket es az erd6rendszerek stabilitšsšt. Fenn kell tartani a mez6gazdasšgi ovezetekben lev6 erd6feluleteket, mivel ezek a
mozaikjellegu kulturtšj reszet kepezik, es lehet6ve teszi a biotikai sokszinuseg meg6rzeset.
kovetoen, az eredeti žllapotok helyrežllitžsa. Tilos a vedo-, illetve tžjjellegu funkciot betolto facsoportok, egyes fžk es sovenyek eltžvoHtžsa. Tilos az erdoteruletek bekeritese. A kozlekedesi utvonalak menten epitett keritesek kialakMsžnžl, a meglevo csapžsok es
termeszetes žtkelok menten, biztositani kell a vadak reszere az žtjžržst. Az žtjžrokat a k6rnyezetvedelmi hivatalokkal, tudomžnyos
intezmenyekkel es vadžsz-szervezettekkel egyetemben a Szloven Erdeszeti Intezet jeloli ki. Az erdoteruletek kozeleben levo uj letesftmenyek epftesenel, az erdoszeltol a tžvolsžg legalžbb egy famagassžg kell hogy legyen, ellenkezo esetben a fžk kivžgžsžval jžro
(7) Az erdos teruleten torteno minden beavatkozžshoz be kell szerezni az Erdeszeti Intezet j6vžhagyžsžt, az vadžllomžny eletkorulmenyeit lenyegesen befolyžsol6 teruleti beavatkozžsokhoz pedig a vadžszati korzet uzemeltetojenek elozetes velemenyet is.
(8) A szabžlyozott vizfolyžsok karbantartžsžt ugy kell vegezni, hogy lehetove vžljek a termeszetes folyamatok megujulžsa es javuljon
ezen hidromorfologiai žllapota. Az idegenforgalmi es egyeb celokra hasznosftott wztžrozok eseteben meg kell orizni a bekes ovezet
eredeti elohelyeit is.
(9) Az EUP 1 rendezesi egyseg az žrvizveszelyre vonatkozo besorolžs alapjžn az egyeb veszelyek (Pp) tersegeben van, igy ezeken a
jelen rendelet 63. cikkelyebe foglaltak ervenyesek.
(10) Az EUP 11 rendezesi egyseg reszben erozios ovezetben van, igy a talaji beavatkozžsok rendezni kell a csapadekvizek megfelelo
elvezeteset, es ezžltal megakadžlyozni az eroziot es a terep csuszžsžt. A rezsus terepen, illetve a lejtos terepeken torteno beavatkozžsoknžl, az epitesi engedelyhez szukseges tervdokumentžcio kereten belul el kell keszittetni a tervezett beavatkozžsi terulet szelesebb
tersegere vonatkozo terepmechanikai felmereseket is. A terepmechanikai jelentestol fuggoen el kell keszfteni a szanžlžsi tervet is,
amellyel ki kell zžrni a tervezett epitkezesnek a szomszedos telkekre valo hatžsait. Az erozios teruleteken torteno beavatkozžsokhoz
vizugyi j6vžhagyžst kell beszerezni.
3. Kozos es altalanos teruletrendezesi kivitelezesi tervek a letesltmenyeknek
a muszaki infrastrukturara es az epitett k6zvagyonra torteno rakapcsolasahoz
58. cikkely
(kozmuvesftesi terulet es altalanos kiepitesi feltetelek)
(1) A telepulesek teruleti egysegein epitesi beavatkozžsok kizžrolag kozuzemi infrastrukturžval kozmuvesitett, illetve kozmuvesftesre
eloiržnyzott teruleteken vegezhetok. Kozuzemi infrastrukturžlis letesftmeny az az epitett mernoki letesitmeny, amely meghatžrozott
žllami vagy helyi kozmuvet szolgžlo vagy kozhasznu hžlozatot alkot. Kozmuvesitett terulet az a terulet, amelynek van kozuti csatlakozžsa es be van kotve a csatorna, viz, villamos es tžvkozlesi hžlozatba.
(2) Epftett kozvagyon az a terulet, amely žltalžnos hasznžlatžt, illetve rendelteteset torveny alapjžn hozott torvenyi vagy mžs elofržs
szabžlyozza, es a rajta žllo mutžrgyak, ha žltalžnos hasznžlati celuak. Allami jellegu epftett kozvagyon az az epitett kozvagyon,
amely az žllami jellegu kozuzemi infrastrukturžhoz es a hozzž kapcsolodo kozteruletekhez tartozik. Helyi jellegu epitett kozvagyon
az az epitett kozvagyon, amely a helyi jellegu kozuzemi infrastrukturžhoz es a hozzž kapcsolodo kozteruletekhez tartozik, valamint
mindazon mutžrgy vagy mutžrgy resz, amelyet mindenki azonos feltetelekkel hasznžlhat, peldžul ut, utca, ter, koz es egyeb helyi
jellegu nyilvžnos kozlekedesi felulet, piac, jžtszoter, parkolo, temeto, park, zoldterulet, sportes rekrežcios terulet, es hasonlok.
(3) Minden eloiržnyzott kozuzemi infrastrukturžt kozos korridorokban kell megepiteni, amennyiben az egyes infrastrukturavezetekek kozotti tžvolsžg ezt lehetove teszi.
(4) A kozuzemi infrastruktura a kozsegi teruletrendezesi terv grafikus mellekleteben lžthato: A kozuzemi infrastruktura bemutatžsa.
59. cikkely
(a kozuzemi infrastrukturara torteno rakapcsolas feltetelei)
(1) A vonalas infrastrukturžt žltalžban kozos korridorba vonjuk ossze. A kozuzemi infrastruktura korridorai felett vagy alatt elhelyezkedo terulet rendeltetesszeru hasznžlata nem akadžlyozhatja vagy veszelyeztetheti vezetekek mukodeset. Ugyamgy az infrastrukturavezetekek sem akadžlyozhatjžk az alattuk (vagy felettuk) levo terulet rendeltetesszeru hasznžlatžt.
(2) Az ivo- vagy hasznžlati vizet biztosito minden mutžrgyat rž kell kotni a nyilvžnos wzhžl6zatra. A ržkotesi felteteleket az ivowz
szolgžltatžsžt es vetelezeset szabžlyozo kozsegi eloiržsok Ejžk elo. Minden mutžrgyat, amelyet ržkotnek a wzhžl6zatra, rž kell kotni
a csatornahžlozatra is. Ahol nincs csatornahžlozat, ott kifolyo nelkuli egyeni vagy csoportos emesztoket vagy kis viztisztito berendezeseket kell kialakitani. A vžrhatoan nagyobb ivoUz vagy ipari v^z igenyu mutžrgyakat csak azt kovetoen szabad csatlakoztatni, hogy
megvizsgžltžk, biztosithato-e a szukseges vizmennyiseg a nyilvžnos Uzforržsbol.
(3) A vizvezetekhžlozatra kotendo minden mutžrgy eseten gondoskodni kell a kommunžlis szennyviz elvezeteserol is. Azokban a
rendezesi egysegekben, ahol meg nincs szennyvizcsatorna, a szennyUzelvezetest žtmenetileg egyeni vagy csoportos emesztokkel
vagy kis tisztito berendezesekkel kell megoldani. Az emesztok tartalmžt az elohžsokkal osszhangban viztisztito berendezesekbe kell
elszžllhani. A csatornarendszer es a Uztisztfto berendezesek megepulese utžn a mutžrgyakat kotelezo ržkotni a csatornahžlozatra.
Tilos a szennyvizet kozvetlenul a kornyezetbe juttatni. Tilos az emesztokbol es kis kommunžlis viztisztito berendezesekbol szžrmazo
iszapot tržgyžzžsra hasznžlni mezogazdasžgi foldteruleteken.
(4) Nagyobb mutžrgyak ephese es a parcellžkon vegzett nagyobb beavatkozžsok kapcsžn kulon csapade^z elvezetesrol kell gon
doskodni. A kozseg siksžgi reszeben a csapadekvizet lehetoleg el kell nyeletni a talajban vagy felszmi elvezetokbe kell terelni. Az
elvezetest ugy kell megoldani, hogy a beepitett feluletekrol a leheto legkevesebb hirtelen žradat erkezzen, azaz tžrolni kell a vizet (fuvesftett feluleten, reten, szžraz tžrozoban). Nagyobb beepitett feluletekrol, ahol fennžll a csapadekviz elszennyez6desenek veszelye,
a csapadekvizet zsirfogo kozbeiktatžsžval kell elvezetni. A kozseg dombvideki reszerol ugy kell elvezetni a csapadekvizet, hogy az
ne okozzon eroziot es foldcsuszamlžst. Ezeken a teruleteken az epitesi es mžs teruletrendezesi projektek megkezdese elott geologiai
szakvelemenyt kell keszhtetni, es szukseg eseten gondoskodni kell a szelesebb terseg szanžlžsžrol.
(5) Parasztgazdasžgokban a tržgyale es mžs hulladekok žrtalmatlanftžsžrol egyedileg kell gondoskodni (tržgyag6d6rrel es tržgyadombbal). A tržgyale es tržgya gyujtesere szolgžlo mutžrgyakat Uzzžro kivitelben, kifolyo nelkul kell elkesziteni. A tržgyag6dr6k
highott tartalmžt a vonatkozo eloiržsok szerint kell a mezogazdasžgi foldteruletekre kijuttatni, lehetoleg a termeszetvedelmi terule
teken klvul. Tilos a tržgyalet Uzvedelmi vedoovezetben levo mezogazdasžgi foldteruletre juttatni.
(6) A kommunžlis hulladek gyujteset, elszžllitžsžt es lerakžsžt az illetekes kommunžlis szervezet vegzi, a vonatkozo eloiržsok sze
rint. Kisebb mennyisegu szerves hulladek komposztžlžsi celbol gyujthet6 a kertekben es mezokon. Uj epftmenyeknel a hulladekgyujto helyeket ugy kell kialakhani, hogy ne legyenek szem elott es hulladekszžlhto jžrmuvel elerhetok legyenek. A specižlis hulladekokat
a tobbi kommunžlis hulladektol kulonvžlasztva kell gyujteni es a torvenyben eloht modon kell kezelni.
(7) Az ephmenyek villamos hžlozatra kapcsolžsžt az uzemelteto žltal szerzodesben meghatžrozott feltetelek szerint kell vegezni. Az
uj es helyettesit6 vezetekeket es csatlakozžsokat nyht teruleten a levegoben, telepuleseken pedig emellett a foldben kell kialakhani.
A pontos kialakitžshoz be kell szerezni a villamos vezetekek es mutžrgyak nyomvonali adatait.
(8) Az elektromžgneses sugžrzžssal a kornyezetet terhelo objektumok es eszkozok elhelyezesekor ellenorizendo az adott korzet
erzekenysege az eloht hatžrertekek esetleges tullepesere.
(9) Uj transzformžtoržllomžsok onžllo mutžrgykent vagy mžs mutžrggyal egyuttes ephesekor be kell tartani az elektromžgneses
sugžrzžsra es zajra vonatkozo teruleti eloiržsokat. Uj csatlakozžsokhoz vagy a csatlakozžsi teljeshmeny novelesehez ki kell kerni a
villamos leteshmeny uzemeltetojenek j6vžhagyžsžt. Fontosabb epuletek eseten az egesz telepulesen, kotelezoen pedig az uj teruleti
egysegeken gondoskodni kell a kozvilžghžsrol.
(10) Az uj es helyettesho vezetekeket es csatlakozžsokat nyflt teruleten a levegoben, telepuleseken pedig emellett a foldben kell
kialakitani. Meglevo es tervezett villamos vezetekek kozeleben vegzett minden beavatkozžs soržn be kell tartani a vedotžvolsžgokat,
amelyek erteke 2 x 40 m 400 kV nevleges feszultsegu legvezetek es 2 x 10 m 400 kV nevleges feszultsegu foldkžbel eseten, 2 x 15 m
110 es 35 kV nevleges feszultsegu legvezetek es 2 x 3 m 110 es 35 kV nevleges feszultsegu foldkžbel eseten, 2 x 10 m 1-20 kV nevleges
feszultsegu legvezetek es 2 x 1 m 1-20 kV nevleges feszultsegu foldkžbel eseten. A megnevezett korridorokban az uzemelteto žltal a
projektfeltetelekben meghatžrozott korlžtozžsokkal vegezheto munka, a korridorokban vegzendo beavatkozžsokhoz pedig meg kell
szerezni az uzemelteto engedelyet.
(11) A tervezes soržn figyelembe kell venni a megujulo energia hasznžlatžnak osszes lehetoseget, elsosorban a geotermikus-, a napes a biomasszžbol nyerheto energižt. A biomasszžbol nyerheto energia alapjžul elsosorban a parasztgazdasžgokban keletkezo hulladek szolgžl. Osztonozzuk emellett a ržcsatlakozžst a gžzvezetekre, amely az igenyek szerint epul meg. A napkollektorokat lehetoleg
a hžztetokon es a parkolok vedotetoin kell elhelyezni.
(12) Az 1000 m2-nel nagyobb alapteruletu ephmenyek rekonstrukcioja es ephê soržn a helyi energetikai koncepcio szerint tanulmžnyt kell kesz^teni az alternativ energiaellžto rendszerek megval6s^that6sžgžr6l
(13) A teruletrendezes soržn figyelembe kell venni a meglevo tžvkozlesi hžlozat nyomvonalait Tžvkozlesi berendezesek žthelyezese
elott legalžbb 30 nappal ertesiteni kell uzemeltetojuket. Uj zonžk vagy nagyobb mutžrgyak korzeteben uj tžvkozlesi hžlozatot kell
tervezni. Adott korzet kommunšlis infrastrukturšjšnak kiepitese el6tt ertesiteni kell a tšvkozlesi hšlozat uzemeltet6jet. Az egyes
epftesi tevekenysegekhez be kell szerezni a tšvkozlesi berendezesek uzemeltet6jenek projektfelteteleit es beleegyezeset.
(14) Tšvkozlesi antennšk es adoberendezesek minden rendezesi egysegben elhelyezhet6k. Minden epftmenyen es mutšrgyon elhelyezhet6k, kiveve a muemlekeket es ezek befolyšsolšsi ovezetet. Lakoepuletek eseten ellen6rizni kell a sugšrzšsi befolyšsolšst.
(15) A gšzvezetek hšlozat igeny szerint epul ki, osszhangban a kozseg reszletes teruletrendezesi terveivel vagy mšs kivitelezesi projektekkel.
(16) Az šllami utak ved6ovezete az a ter, amelyben csak az Utugyi Igazgatosšg engedelyevel szabad epiteni vagy mutšrgyakat es
eszkozoket felšllitani. A ved6ovezet szelessege f6utaknšl 25 m, regionšlis utaknšl 15 m az utfelulet szelet6l szšmftva. Allami utakon
(uttesten, utfeluleten, ved6ovezetben, legterben) vegzett beavatkozšsok soršn a kovetkez6 tšvolsšgokat kell betartani:
az ut alatt a kommunšlis vezetekek 1,20 meterrel a jšrofelulet szintje alatt vezetend6k,
az ut feletti legterben vezetett kommunšlis, energiatovšbbfto es egyeb vezetekek uttest feletti magassšga 7,0 m, a legnagyobb belogšs
mellett,
bšrmely eszkoz vagy berendezes jšrofelulett6l mert tšvolsšga az eszkoz magassšgšval kell, hogy egyenl6 legyen, vagy ha ez nem
lehetseges, akkor biztonsšgi keritessel vedend6.
(17) Az el6z6 bekezdesek rendelkezeseire valo tekintet nelkul, tilos a regeszeti
kšrosfthatnš a regeszeti maradvšnyokat. Az alšbbi feltetelek teljesitese eseteben,
egyidejuleg a lel6helyek peremreszehez tartozo a lel6helyeken:
- ha nem talšlhato mšs megoldšs, es
- ha el6zetes archeologiai kutatšsok eredmenyei szerint a terulet felszabadithato
lel6helyeken minden olyan beavatkozšs, amely
kivetelesen engedelyezettek a beavatkozšsok az
a beavatkozšshoz.
4. A kulturalis orokseg atfogo vedelmere, a termeszet megorzesere, a kornyezeti es termeszeti kincsek
vedelmere, a termeszeti- es egyeb katasztrofak elleni vedelemre, valamint a vedelmi igenyekre vonatkozo
kozos teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek
60.
cikkely
(a kulturalis orokseg komplex megorzese)
(1) A Kozsegi Teruletrendezesi Terv reszet kepezik a kulturšlis orokseg vedelmere vonatkozo el6iršsok szerint vedett letesftmenyek
es teruletek (a tovšbbiakban a kulturšlis orokseg teruletei es letesftmenyei). Ezek koze tartoznak a muemlekek, muemlekek vonzšskorzetei, az oroksegi ved6ovezetek, a regisztršlt kulturšlis oroksegek, az oroksegek vonzšskorzetei.
(2) A kulturšlis orokseg teruletei es letesitmenyei fel vannak tuntetve a teruletrendezesi dokumentum hatšlyba lepesekor ervenyes,
es e dokumentum kotelez6 mellekletet kepez6 Teršllapotok bemutatšsa dmu dokumentumban es a hatšlyos kulturšlis oroksegvedelmi el6ftšsokban (muemlekke nyilvšmtšsi aktusok, oroksegi ved6ovezeteket kijelol6 aktusok).
(3) A kulturšlis orokseg teruletein es letesitmenyein olyan beavatkozšsok vegezhet6k, amelyek hozzšjšrulnak az orokseg tartos
vedelmehez vagy ertekenek novelesehez es helyben (in situ) vedik es biztositjšk az orokseget.
(4) A kulturšlis orokseg teruletein es letesftmenyein tiltottak a kovetkez6k:
- uj mutšrgy epftese, beleertve olyan reszek hozzš- es ršepfteset is, amelyek jelent6sen megvšltoztatjšk a mutšrgy kuls6 megjeleneset,
es
- a mutšrgyon vegzett minden olyan rekonstrukcios beavatkozšs, amely rontanš a mutšrgy vagy kulturšlis oroksegi korzet erteket,
valamint az ezt az erteket hordozo megkulonboztet6 jegyeket es anyagokat.
(5) Tilos a kulturšlis orokseget kepvisel6 mutšrgyak vagy tersegek vagy ezek reszeinek eltšvolitšsa, kiveve a kulturšlis oroksegvedelmi el6iršsokban meghatšrozott felteteleket es eseteket.
(6) A kulturšlis orokseg teruletein es letesftmenyein vegzend6 epftesi munkškra es egyeb beavatkozšsokra a kulturšlis orokseg
komplex meg6rzesenek teruletrendezesi kivitelezesi feltetelei vonatkoznak. Ha utkoznenek a jelen rendelet egyeb rendelkezesei a
kulturšlis orokseg komplex meg6rzese teruletrendezesi kivitelezesi felteteleivel, akkor a kulturšlis orokseg komplex meg6rzesenek
feltetelei alkalmazandok.
(7) A kulturžlis orokseg teruleteit es letesitmenyeit epites kozben is vedeni kell a serules vagy megsemmisules ellen - a kulturžlis
orokseg teruletein es letesftmenyein nem letesitheto epêsi vagy kerulo ut, wzvezetek, ontozorendszer, kommunžlis, energetikai es
tžvkozlesi infrastruktura es nem vegezhetok ezekhez szukseges beavatkozžsok, nem hasznžlhatok felesleges anyagok es hasonlok
tžrolžsžra, stb.
(8) A muemlekekre es vonzžskorzetukre a muemlekke nyilvžmt6 aktusukban lefektetett vedelmi rezsimnek megfelelo teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek vonatkoznak. Ha utkoznenek a jelen rendelet rendelkezesei a muemlekre vonatkozo vedelmi rezsimmel, a
muemlekke nyilvžmto aktussal meghatžrozott vedelmi rezsimnek megfelelo teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek alkalmazandok.
(9) Az orokseg ved66vezetere az oroksegi vedoovezetet meghatžrozo aktussal meghatžrozott vedelmi rezsimnek megfelelo teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek vonatkoznak. Ha utkoznenek a jelen rendelet rendelkezesei a vedoovezetre vonatkozo vedelmi
rezsimmel, az orokseg vedoovezetet meghatžrozo aktussal meghatžrozott vedelmi rezsimnek megfelelo teruletrendezesi kivitelezesi
feltetelek alkalmazandok.
(10) Muemleknek vagy oroksegi vedoovezetnek nem minosulo regisztržlt kulturžlis orokseg eseten tiltottak azok a terbeli beavatkozžsok vagy tevekenysegi formžk, amelyek rontanžk a vedett erteket, valamint az ezt az erteket hordozo megkulonbozteto jegyeket
es anyagokat. Ha utkoznenek a jelen rendelet rendelkezesei a regisztržlt kulturžlis oroksegre vonatkozo vedelmi rezsimmel, a jelen
cikkelyben meghatžrozott teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek alkalmazandok. Regisztržlt kulturžlis oroksegre emellett vonatkoz
nak az egyes oroksegtipusokra vonatkozo vedelmi rezsimekben meghatžrozott teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek is:
Regisztržlt epitett orokseg eseten: a kovetkezo es hasonlo ertekek vedendok:
- alaprajzi es magassžgi sajžtossžgok,
- epftesi anyagok es konstrukcio,
- kulso megjelenes (az epftmeny tagolžsa es homlokzata, a tetozet formžja es lejtese, a hejazat,
epuletasztalosi reszek, homlokzatszin, a homlokzat reszei),
- az epuletek belteri es a hozzž tartozo kulterulet funkcionžlis koncepcioja,
- osszetevok es mellekterek,
- az epuletasztalosi reszek es belso berendezesi tžrgyak,
- kozlekedesi es infrastrukturžlis kapcsolat a kornyezettel,
- megjelenes es arculat (elsosorban a kiemelt epitmenyek, pl. templomok, vžrak, emlekmuvek,
stb.),
- az orokseg egesze a terben (a k6rnyeken vegzett beavatkozžsok hozzžigazftžsa az epftett orokseghez,
- esetleg regeszeti maradvžnyokat tartalmazo talajretegek.
Regisztržlt regeszeti lelohelyeken tilos minden olyan terbeli beavatkozžs, amely kžrosfthatnž a regeszeti maradvžnyokat. A kulturžlis
retegeket, strukturžkat es ingo leleteket tartalmazo regisztržlt regeszeti lelohelyeket vedeni kell az olyan beavatkozžs vagy hasznžlat
ellen, amely kžrosfthatnž a regeszeti maradvžnyokat vagy modosfthatnž tartalmi es terbeli kontextusukat. Kulonosen tiltottak a
kovetkezok:
- a terep kimelyitese, bžnyžszžsa es feltoltese, mezogazdasžgi terulet melyszžntžsa, rigolžzžsa es meliorizžlžsa, erdei vasut epftese,
- tengerfenek, tofenek es v^zfolyžsok medrenek melyitese,
- fenekhžlos halžszat es horgonyvetes,
- erc- es kobžnya gazdasžgi hasznositžsa, es
žllando vagy ideiglenes mutžrgyak felžllftžsa, ideertve a fold feletti es alatti infrastruktura letesfteset es reklžmhordozok vagy mžs
tžblžk elhelyezeset, kiveve, ha ezek szuksegesek a regeszeti lelohely hatekony vedelmehez es bemutatžsžhoz.
Az alžbbi feltetelek teljesitese eseteben, kivetelesen engedelyezettek a beavatkozžsok olyan lelohelyeken, amelyek telepuleshatžron
beluli epitesi telkek es egyidejuleg a lelohelyek peremreszehez tartoznak:
- ha nem talžlhato mžs megoldžs, es
- ha elozetes regeszeti kutatžsok eredmenyei szerint a terulet felszabadithato a beavatkozžshoz.
A szukseges regeszeti feltžržsok terjedelmet es idotartamžt az illetekes kulturžlis oroksegvedelmi hatosžg hatžrozza meg.
Ha a korzetre reszletes RKTT keszul, a lelohely tartalmžnak es osszetetelenek pontosabb meghatžrozžsžra szolgžlo elozetes regeszeti kutatžst žltalžban mžr a kivitelezesi aktus elokeszftesenek kereteben el kell vegezni.
(11) Oroksegek vonzžskorzeteben a beavatkozžsokat es tevekenysegeket az orokseg komplex megorzesere tekintettel kell vegezni.
Meg kell orizni az orokseg terbeli sertetlenseget, kifejezokepesseget es dominancižjžt, amelyek miatt a vonzžskorzetet kijeloltek.
(12) A Dobronak kozseg teljes teruletere vonatkozo teruletrendezesi terv rendelkezeseinek modosftžsžrol es kiegesziteserol szolo
rendelet hatžlyba lepesekor hatžlyos Teržllapotok bemutatžsžn feltuntetett muemleken, vonzžskorzeten, muemlekeken, oroksegi
vedoovezeten vagy regisztržlt oroksegen vegzendo beavatkozžshoz be kell szerezni a muemlekvedelmi rendelkezeseket es a muemlekvedelmi engedelyt a kulturžlis oroksegvedelmi eloiržsok szerinti beavatkozžsokhoz.
A muemlekvedelmi rendelkezeseket es a muemlekvedelmi engedelyt be kell szerezni az egyes EUPokon vegzendo beavatkozžsokhoz
is, ha a korzet rendezesere vonatkozo kulon teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek ezt eloirjžk.
(13) Kulturžlis oroksegi mutžrgyon vagy korzeten vegzett beavatkozžsnak szžmit minden munka, tevekenyseg es eljžržs, amely bžrmely modon megvžltoztatja az orokseg megjeleneset, strukturžjžt, belso viszonyait es hasznžlatžt, vagy amely megsemmisiti vagy
lerontja az orokseget vagy megvžltoztatja helyet. Ide tartoznak mindazok a karbantartžsi munkžk es mžs terbeli beavatkozžsok is,
amelyek nem minosulnek epftesnek, es amelyeket engedelyez valamely rendelet vagy mžs eloiržs.
(14) Muemlekek, regisztržlt regeszeti lelohelyek, epftett orokseg, telepulesi orokseg, kulturtžj vagy tortenelmi orokseg korzeteben
elozetes regeszeti kutatžs vegzesehez a kulturžlis oroksegvedelmi elofržsok szerint be kell szerezni a muemlekvedelmi engedelyeket
a regeszeti maradvžnyok kutatžsžhoz es eltžvolitžsžhoz. A regeszeti maradvžnyok kutatžsžhoz es eltžvolftžsžhoz szukseges muemlekvedelmi engedely megszerzese elott a Szloven Kulturžlis Oroksegvedelmi Intezet teruletileg illetekes egysegetol be kell szerezni
az elvegzendo elozetes regeszeti kutatžsokra vonatkozo adatokat - az elozetes regeszeti kutatžsok tartalmžt es idejet az illetekes
hatosžg hatžrozza meg.
(15) Olyan korzetekben, ahol meg nem vegeztek elozetes regeszeti kutatžst es nem ismert a terulet regeszeti potencižlja, ajžnlatos
elozetes regeszeti kutatžst vegezni az epites vagy a talajretegbe torteno beavatkozžs elott.
(16) A talajretegbe torteno minden beavatkozžsra vonatkozik az žltalžnos regeszeti vedelmi rezsim, amely oroksegi lelet felfedezesekor arra kotelezi a megtalžlot/a terulet tulajdonosžt/a beruhžzot/a felelos munkavezetot, hogy gondoskodjon a talžlt lelet sertetlen
meg6rzeser6l a felfedezes helyen, es haladektalanul ertesftse a Kulturžlis Oroksegvedelmi Intezet illetekes egyseget, amely a regeszet
szakmai szabžlyai szerint dokumentžlja a helyzetet.
(17) A regeszeti maradvžnyok biztositžsa vegett a Szloven Kulturžlis Oroksegvedelmi Intezet illetekes kepviseloje szžmžra hozzžferest kell biztosftani a helyszinhez, ahol elvegzi a foldmunkžkat es szakmai felugyeletet gyakorol a beavatkozžs felett.
61. cikkely
(a termeszet vedelme)
(1) Dobronak kozseg teruleten tobb termeszetvedelmi terulet is talžlhato: a termeszeti ertekek teruletei, a kiemelt termeszetvedelmi
ovezet, a kiemelten vedett teruletek (NATURA 2000), es az el6hely tipusok ovezete Az elohely tipusok ovezetei kivetelevel minden
termeszetvedelmi terulet szerepel a koznyilvžntartžsokban.
(2) A tervezett beavatkozžsoknžl figyelembe kell venni a Dobronak Kozseg Kozsegi Teruletrendezesi Tervehez keszult, a termeszeti
ertekek es vedett teruletek, tovžbbž a biotikai sokszmuseg megorzesere vonatkozo termeszetvedelmi iržnyelvek utmutatžsžt, kiindulopontjait es felteteleit (ZRSVN, OE Maribor, 2008 juniusa) - a dokumentum a kozsegi hivatalban erheto el.
62. cikkely
(a kornyezet es a termeszeti javak vedelme)
(1) Minden beavatkozžsrol, amely feltetelezhetoen tulzott kornyezetterhelest eredmenyez a kornyezetvedelmi elofržsokkal osszhangban kornyezeti hatžsvizsgžlati jelentest kell keszfteni es a beavatkozžsra kornyezetvedelmi engedelyt kell szerezni.
(2) Az epitesiengedel^koteles beavatkozžsokhoz a projektdokumentžcioban fel kell tuntetni a korzetet az erintett felek meghatžrozžsžhoz az ervenyes elofržsok alapjžn. Az erintett felek meghatžrozžsžra szolgžlo korzet a tervezett projekt, illetve beavatkozžs
vonzžskorzete.
(3) A termeszeti javak reszet kepezo viz elsosorban ivoviz-szolgžltatžsra hasznžlando. Vedeni kell a meglevo es a jelentos potencižlis ivovizforržsokat, es osztonozni kell a takarekos es racionžlis iv6v^z hasznžlatot. A vizforržsok vedoovezeteiben be kell tartani a
vizforržsok vedelmere vonatkozo hatžlyos žllami es kozsegi eloiržsok felteteleit.
(4) Vedeni kell az erdok meglevo meretet, formžjžt es funkciojžt. Erdos teruleten vegzendo minden beavatkozžshoz elozetesen be
kell szerezni az Erdeszeti Intezet jovžhagyžsžt. Erdos teruleten vegzendo minden beavatkozžs eseten a kovetkezo iržnyelveket is
figyelembe kell venni:
- 5 hektžrnžl nagyobb erdoterulet kivžgžsžhoz kornyezeti hatžsvizsgžlatot kell
vegezni,
- minden olyan erdei beavatkozžshoz, amely megvžltoztathatja a vadžllatok
eletk6rUlmenyeit, be kell szerezni a vadžszterulet
igazgatojžnak velemenyet,
- keritessel vedett mutžrgy epftesekor gondoskodni kell žllatžtjžrokrol. Az žtjžrok kialakftžsžban reszt vesz a termeszetvedelmi
szolgžlat, az Erdeszeti Intezet, es az illetekes vadžsztžrsasžg,
- vedeni kell minden erdei utat, amely magasabb rendu uthoz csatlakozik. Ezekre az erdei utakra mžs letesitmenyek nem tervezhetok,
- vadkaržmok letesitesehez elozetesen epêsi engedelyt kell szerezni,
- a siksžgi reszen meg kell orizni minden erdomaradvžnyt, mezsgyet es biokorridort. Az e korzetekben vegzendo
beavatkozžsokhoz az Erdeszeti Intezet ad szakmai iržnymutatžst,
- erdei vad szemetlerakoert az erdo tulajdonosa felelos.
(5) Minden mez6gazdasšgi teruletet vedunk az alapvet6 hasznositšsi mod megvšltoztatšsa ellen. Mez6gazdasšgi terulet hasznositšsi modja csak a kozsegi teruletrendezesi terv modositšsšval všltoztathato meg.
(6) Kavicsbšnya teruleten karbantartšsi munkšt, tuzel6- es ken6anyag šttoltest csak vizzšro szilšrd feluleten szabad vegezni.
(7) A feluleti es foldalatti vizek vedelme es šllapotuk javMsa vegett a kozsegben tervezzuk a kommunšlis szennyviz csatornarendszerben torten6 elvezeteset es tisztftšsšt. Azokon a telepuleseken, ahol nem epul csatorna, a szennyvizet emeszt6kbe kell vezetni,
amelyek tartalmšt a kommunšlis tisztftomube kell juttatni. Tilos a szennyvizet kozvetlenul a kornyezetbe juttatni. Tilos az štfolyo
es nem štfolyo emeszt6k es kis kommunšlis szennywztisztftok szennyviziszapjšt tršgyšzšsra hasznšlni a mez6gazdasšgban, azon
iszapok kivetelevel, amelyek parasztgazdasšgokban keletkeztek, vegyesen tartalmaznak kommunšlis vizet es tršgyalet, illetve tršgyšt,
es a tršgyšzšsra valo felhasznšlšs el6tt legalšbb hat honapig voltak tšrolva.
(8) A kozseg a hulladekgyujtes rendszeret is javftani fogja (a szelektiv gyujtes, a lerakott hulladek mennyisegenek csokkentese, stb.
utjšn).
63.
cikkely
(az elemi es egyeb csapasok elleni vedelem)
(1) Mutšrgyak epitesekor es egyeb beavatkozšsok soršn gondoskodni kell az šrviz-, erozio- es tuzveszelyes korzetek vedelmer6l, es
az elemi es egyeb csapšsok ellen vedett 6vohelyek el6fršsszeru kialakftšsšrol. Az elemi es egyeb csapšsok elleni vedettseg biztosMsšhoz minden beavatkozšs soršn be kell tartani az elemi es egyeb csapšsok elleni vedelemre vonatkozo el6iršsokat.
(2) Azokon a teruleteken, amelyekre korlštozšsok vonatkoznak (vizvedelmi ovezetek, šrterek, erozios teruletek) a beavatkozšsokat
az adott korzetre vonatkozo korlštozšsokkal osszhangban kell megtervezni:
• vizvedelmi korzetekben be kell tartani a vizforršsok vedelmere vonatkozo kozsegi es šllami el6iršsokat,
• šrtereken be kell tartani a vizvedelmi, vizellštšsi es wzhasznšlati el6fršsokat,
• erozios korzetekbe nem tervezhet6k olyan letesftmenyek, amelyek mukodesukkel elemi csapšst všlthatnak
ki.
Azokon a teruleteken, amelyekre kulonboz6 korlštozšsok vonatkoznak (wzvedelmi ovezetek, šrterek, erozios teruletek) a beavatkozšsokhoz vizugyi jovšhagyšst kell beszerezni.
(3) Arteren tilos minden olyan tevekenyseg es beavatkozšs, amely kšros befolyšst gyakorolhat a v^zre, az elšrasztott es a part menti
teruletekre, vagy amely megnoveli az šrvizveszelyes teruletet; ez alol kivetelt kepeznek a viz kšros hatšsa ellen ved6 beavatkozšsok.
Ha az el6iršnyzott telepulesfejlesztesi terulet šrteret erint, a fejlesztest a szakteruleti el6fršsokban foglalt feltetelek es korlštozšsok
figyelembe vetelevel kell vegezni. A kozsegi teruletrendezesi tervben szerepl6 šrterekre es erozios teruletekre a hatšlyos el6fršsok
es megšllapftott besorolšs szerint kell megtervezni a beavatkozšsokat es az esetleg szukseges korlštozo intezkedeseket. Ezek nem
ronthatjšk a v^z šllapotšt es nem novelhetik a szomszedos teruletek šrviz-veszelyeztetettseget.
(4) Az šmzveszelyes terulet es az šmzveszelyessegi besorolšs meghatšrozšsa a kidolgozott es jovšhagyott szakmai alapvetesekre
epul6 wzugyi el6fršsok szerint tortenik. Az šrterek, šrvizveszelyessegi terkepek es az aktušlis šllapotot tukroz6 šrazveszelyessegi
besorolšsi terkepek a Teršllapotok bemutatšsšnak reszet kepezik. Amzveszelyessegi besorolšst meg nem kapott teruletek eseten a
Teršllapotok bemutatšsšban az šrvizveszelyre figyelmeztet6 terkepnek kell szerepelnie.
(5) Azon šrterek eseten, amelyekre elkeszultek az šrazveszelyessegi terkepek es meg van hatšrozva az šrvizveszelyessegi besorolšs,
a teruletrendezes megtervezese, illetve a beavatkozšsok vegrehajtšsa soršn be kell tartani az šrvizveszelyes teruleteken vegzend6
teruletrendezesi beavatkozšsok es tevekenysegek felteteleit es korlštozšsait tartalmazo el6fršsokat. Ennek kapcsšn gondoskodni kell
arrol, hogy ne novekedjen az šrteruleten es azon kwul a meglev6 veszelyessegi besorolšs. Ha az uj teruletrendezesi beavatkozšsok
tervezese, illetve megvalosftšsa megnoveli a meglev6 veszelyessegi besorolšst, az uj teruletrendezesi beavatkozšsok tervezesevel
pšrhuzamosan štfogo enyhft6 intezkedeseket kell tervezni az šrvizveszely csokkentesere, es ezen enyhit6 intezkedesek kivitelezeset
a teruletrendezesi beavatkozšsok el6tt, illetve azokkal egyidejuleg kell elvegezni.
(6) Amzveszelyessegi besorolšst meg nem kapott šrtereken lev6 mutšrgyakon csak rekonstrukcio es karbantartšs vegezhet6, a
mutšrgyak epfteset szabšlyozo el6fršsok szerint, es csak akkor, ha ezek a tevekenysegek nem novelik az šrazveszelyt es nem befolyšsoljšk a v^zgazdšlkodšs rendjet es a viz šllapotšt.
(7) A jelen cikkely otodik es hatodik bekezdese rendelkezeseire valo tekintet nelkul engedelyezettek šrtereken azok a teruletrendezesi beavatkozšsok es tevekenysegek, amelyek celja a vizek kšros hatšsai elleni vedekezes, valamint a vizugyi el6fršsokban meghatšrozott felteteleknek megfelel6 beavatkozšsok es tevekenysegek.
(8) Az šrvizveszely csokkentese erdekeben a kozsegi reszletes teruletrendezesi terv kidolgozšsa kereteben szakmai alapvetesek
keszfthet6k egyes vizrajzi korzetekre.
(9) Az enyhito intezkedesek elvegezhetok fžzisokra bontva, a j6vžhagyott szakmai alapvetes szerint, de a vegrehajtžs teljes idotartama alatt gondoskodni kell komplexitžsukr6l. Az enyhito intezkedesek elvegzeset kovetoen a Teržllapotok bemutatžsžban fel kell
tuntetni az uj žrtereket, žmzveszelyessegi terkepeket es az žrvizveszelyessegi besorolžsi terkepeket.
(10) Minden beavatkozžsnžl figyelembe kell venni a tuzek kialakulžsžt csokkento vagy megelozo nem tuzveszelyes technologižk
es teruletrendezesi beavatkozžsok, tuzžllo anyagok es technologiai eljžržsok es a tuzterjedes megakadžlyozžsa elomozdftžsžnak
felteteleit, valamint a meglevo es uj ipari objektumok hatžsžt uj telepulesek tervezesere, tovžbbž az emberek es žllatok szžllftžsžra,
valamint a kozuti, vasuti, vezetekes, vizi es legi kozlekedesre es szžllitžsra vonatkozo felteteleket es rendelkezeseket.
(11) Mutžrgyak es epftett szerkezetek epêsi projektje kereteben tanulmžnyt kell kesziteni az elemi es egyeb csapžsok elleni vedekezesrol, be kell tartani az epitmenyek elofrt tžvolsžgžt es a tuzvedelmi vedotžvolsžgokat, valamint biztositani kell az emberek, žllatok
es ingosžgok biztonsžgos menteset tuz eseten. Biztosftani kell a keszenleti szolgžlatok jžrmuveinek hozzžfereset, be- es kijžržsžt es
munkavegzesi helyet.
(12) Nagyobb mutžrgyak epftese es egyeb nagyobb beavatkozžsok kapcsžn a projektdokumentžcioban ellenorizni kell az adott korzet tuzveszelyeztetettseget es szukseg szerint ki kell dolgozni a tuzveszelyeztetettseg ertekeleset, valamint tuzmegelozo intezkedeseket kell eloiržnyozni. A muszaki intezkedesek mellett (tuzvedelmi vedotžvolsžgok a tuz szomszedos mutžrgyakra valo žtterjedesenek
megelozesere, feltetelek az emberek, žllatok es ingosžgok biztonsžgos mentesere, a keszenleti szolgžlatok jžrmuveinek biztonsžgos
es akadžlymentes hozzžferese, be- es kijžržsa es munkavegzesi helye) gondoskodni kell megfelelo viznyomžs mellett megfelelo wzszžllftžsu tuzolt6wz hžlozatrol is. Olyan korzetekben, ahol nincs tuzoft^z hžlozat es nem biztosfthato a megfelelo vizszžllitžs, a
tuzolto vizet kutakbol es tuzi v^z medencekbol kell nyerni.
(13) A kozseg dombvideki reszere es wzfolyžs melletti erozios korzetekbe nem tervezhetok olyan letesftmenyek, amelyek mukodesukkel elemi csapžst vžlthatnak ki. Erozios korzetekben tiltott a Vizekrol szolo torveny 87. cikkelyeben megnevezett minden
beavatkozžs, kulonosen a feluletek lekopaszitžsa, forržsok eltomese, erdoirtžs, zžpomz utjžnak szukftese es kitermelt vagy epftesi
anyaggal valo feltoltese, fa lerakžsa vagy tžrolžsa. Szanžlt vagy csuszžsveszelyes teruletek kozeleben vegzett beavatkozžsok projektdokumentžciojžban szerepeltetni kell a talaj teherbfto kepessegenek ellenorzeset. 20 fokos es meredekebb lejtokon epftes elott
geologiai felmeressel kell megžllapitani a lejto žllekonysžgžt, es ez alapjžn az alapozžs modjžt. Mzmentesfteni kell minden mutžrgyat
es kornyeket, valamint el kell vezetni a talajvizet es a belvizet.
(14) Mutžrgyak es magas letesftmenyek tervezesekor figyelembe kell venni, hogy a kozseg terulete VII. foldrenges veszelyessegi
fokozatu az MCS skžlžn, illetve hogy a talajgyorsulžs legkisebb meretezesi erteke 0,100 g. Az 6v6helyekre es bunkerekre vonatkozo
muszaki normativžk eloftžsaiban meghatžrozott mutžrgyak foldszinti resze fole megerosftett lemez epftendo.
(15) Dobronak kozseg teruleten nincs honvedelmi celu terulet vagy mutžrgy.
5. A teruletrendezesi kivitelezesi feltetelek es az egeszsegvedelem osszefuggesei
64.
cikkely
(vizvedelem es ivoviz-szolgaltatas)
(1) Dobronak kozseg kozuzemi infrastrukturžjžnak koncepciojžban kiemelten szerepelnek a meglevo es a jelentos potencižlis ivov^zforržsok es a gondoskodžs az egeszseges ivovizrol. A kozseg ket v^znyer6 helyrol szerzi az ivovizet; ezeket a helyeket a kozseg
iv6v^zvedelmi rendelettel vedette nyilvžnftotta (a SzK Hivatalos K6zlonye, 34/00. szžm). A kozseg emellett reszt vesz a muravideki
regionžlis wzellžtžsban is, amely osztonzi a wzszolgžltat6 rendszerek osszekapcsolžsžt racionžlisabb, hatekonyabb es szakmailag
felugyelhetobb rendszerekke. Az ivo- vagy hasznžlati vizet biztosito minden mutžrgy rž van kotve a nyilvžnos wzhžl6zatra.
(2) A viznyero helyek belso vedoovezeteiben nem epfthetok uj mutžrgyak, a meglevok eseten pedig kovetkezetesen be kell tartani a
kozseg ivovizvedelmi rendeletenek rendelkezeseit. A vedoovezetekben fekvo mezogazdasžgi teruleteken kovetkezetesen be kell tar
tani az emesztoiszap tržgyžzžsi felhasznžlžsžra vonatkozo intezkedeseket a tržgyžzžsi tervek alapjžn es a biologiailag lebomlo hulladekok feldolgozžsžt szabžlyozo eloftžsok szerint. Felszmi vizek parti ovezeteiben a v^zUgyi rendelkezesek szerint tilos a tržgyžzžs
es a n6venyved6 szerek hasznžlata. A vizforržsok vedoovezetei a Kozsegi Teruletrendezesi Tervben kulon rendezesi reszegysegkent
szerepelnek, amelyek eseten a beavatkozžsokrol es vedelmi intezkedesekrol a jelen rendelet 56. cikkelye rendelkezik.
(3) A vizhžlozatra kotott minden epftmenyt a csatornahžlozatra is rž kell kotni, azon kulteruleti epftmenyek kivetelevel, amelyek
szennyvize kis mennyisegu es žtszivattyuzžssal eltžvolithato. Kozcsatorna hžlozattal nem rendelkezo teruleteken a kommunžlis viz
elvezetese es tisztitžsa kis kommunžlis v^ztiszt^t6 berendezesek vagy nem žtfolyo der^t6k epitesevel oldando meg. Az emesztok tartalmžt kommunžlis v^ztiszt^t6kban kell feldolgozni. A gazdasžgi zona technologiai szennyvizei a kozcsatorna hžlozatba vezethetok,
amennyiben osszeteteluk megfelel a kommunžlis szennyvizenek, illetve az anyagok kozcsatorna hžlozatba juttatžsžt szabžlyozo
el6^ržsnak.
(4) Nagyobb mutžrgyak epitese es a parcellžkon vegzett nagyobb beavatkozžsok kapcsžn kulon csapadekviz elvezetesrol kell gondos
kodni. A csapadekvizet lehetoleg el kell nyeletni a talajban vagy tžrozo kozbeiktatžsžval felszmi elvezetokbe kell terelni. Kibocsžtžsa
elott ellenorizni kell a szennyvizek megfeleloseget es a meglevo v^zelvezet6k szžlHtokapacitžsžt. Nagyobb beepftett feluletekrol, ahol
fennžll a csapadekviz elszennyez6desenek veszelye, a csapadekvizet zsirfogo kozbeiktatžsžval kell elvezetni
(5) A tržgyale es mžs hulladekok gyujtese es eltžvolftžsa a parasztgazdasžgokbol egyenileg tortenik, megfeleloen kialakftott tržgyagodrok es tržgyadombok segftsegevel. A tržgyale es tržgya gyujtesere szolgžlo mutžrgyakat Uztomor kivitelben, kifolyo nelkul kell
elkeszfteni. A tržgyag6dr6k higitott tartalmžt a vonatkozo elofržsok szerint kell a mezogazdasžgi foldteruletekre kijuttatni. Tilos a
tržgyalet Uzvedelmi vedoovezetben levo vagy v^zfolyžsok mellett fekvo mezogazdasžgi foldteruletre juttatni.
(6) Vizvedelmi okokbol tilos a szennyvizet kozvetlenul a talajUzbe, termeszetes tavakba, halastoba, es egyeb žllando vagy alkalmi
felszini- vagy talajUz be- vagy elfolyžsu termeszetes Uztžrozokba, vagy žsvžnykincs kiaknžzžsa kapcsžn keletkezett es a talajvizzel
kapcsolodo bžnyatoba engedni.
(7) A kozsegben szervezett kommunžlishulladek gyujtest, elszžllftžst es lerakžst mukodtet az illetekes kommunžlis szervezet, a
vonatkozo eloiržsok szerint. A specižlis hulladekokat a tobbi kommunžlis hulladektol kulonvžlasztva kell gyujteni es a szakteruletre
vonatkozo torvenyben eloirt modon kell kezelni.
65. cikkely
(a levego vedelme)
(1) Minden teruletrendezesi beavatkozžs soržn, kulonosen a levegot agresszUan szennyezo epftmenyek es eszkozok helyenek kivžlasztžsakor, be kell tartani a levego vedelmere vonatkozo eloiržsokat. Potencižlisan jelentos legszennyezest okozo epftmenyeket
elhelyezni, illetve tevekenysegeket folytatni csak ipari tevekenysegre kijelolt (IG, IP, IK) ovezetben szabad, ahol nem helyezhetok el
olyan epftmenyek, amelyekben vedett helyisegek vannak. Legszennyezo tevekenyseget folytatni csak gazdasžgi vagy ipari zonžban
szabad, ahol az uzemelteto koteles merni a levegobe torteno kibocsžtžst es szukseg eseten gondoskodni a megfelelo vedelemrol es
helyrežlHtžsr6l.
(2) Uj es feluj^tott epftmenyekben lehetoleg megujulo energiaforržsokat kell hasznžlni, es gondoskodni kell a hatekony energiafelhasznžlžsrol. Ha van lehetoseg az epftmeny megujulo energiaforržsra kotesere, akkor arra kell ržkotni.
66. cikkely
(zajvedelem)
(1) A kornyezeti zaj-mutatok hatžrertekeire vonatkozo elofržsok alapjžn a kovetkezo zajvedelmi ovezeteket kulonboztetjuk meg:
- I. zajvedelmi szintuek a termeszetvedelmi eloiržsok szerint vedett ovezetet befoglalo csendes szabadteri teruletek, kiveve a vedett
ovezetben levo telepules teruletet, fontos ut vagy vasut kozepvonalžtol szžmftott 1000 m szeles ovezetet, kozlekedesi infrastruktura
teruletet, erdos teruleteket, ahol erdeszeti tevekenyseget folytatnak, honvedelmi es rendvedelmi celokra hasznžlt teruleteket, vala
mint az elemi es egyeb csapžsok elleni vedelmet szolgžlo teruleteket,
- II. zajvedelmi szintuek a tiszta lakokorzetek (SS), a kulonleges lakokorzetek (SB), a hetvegi hžzas korzetek (SP) es az idegenforgalmi korzetek (BT),
- III. zajvedelmi szintuek a videki telepulesi teruletek (SK), a centržlis tevekenysegek teruletei (C), a sportkozpontok (BC), a zoldteruletek (Z) es a szort telepulesrendszeru teruletek,
- IV. zajvedelmi szintuek azok a teruletek, ahol termelesi tevekenyseg folyik (I),
- IV. zajvedelmi szintuek a kozlekedesi (P), energetikai infrastrukturžt tartalmazo (E), kornyezeti infrastrukturžt tartalmazo (O) es
kommunikžcios infrastrukturžt tartalmazo (T) teruletek,
- IV. zajvedelmi szintuek a nyilt teruletek, a csendes szabadteri teruletek kivetelevel,
- III. zajvedelmi szintu minden vizes terulet, a vizi infrastruktura teruleteinek es a csendes szabadteri teruletek kivetelevel. IV. zajve
delmi szintuek a vizi infrastruktura teruletei.
(2) Az I. es IV., valamint a II. es IV. zajvedelmi szintu ovezetek hatžrteruletein a IV. zajvedelmi szintu ovezet koral 100 m vizszintes
vetuletu szelessegben III. zajvedelmi szintu ovezetet kell letesiteni. Ez az ovezet 1000 meternel keskenyebb is lehet, ha termeszetes
zajgžtak, zajvedelmi intezkedesek vagy mžs okok miatt az I. es II. zajvedelmi szintu ovezetben a zaj nem haladja meg az ovezetre
meghatžrozott hatžrertekeket.
(3) Az elozo bekezdes rendelkezeseire valo tekintet nelkul az I. es IV., valamint a II. es IV. zajvedelmi szintu ovezetek hatžrteruletein alkalmazhatok olyan muszaki vagy konstrukcios beavatkozžsok, amelyekkel megakadžlyozhat6 az I. es II. zajvedelmi szintu
ovezetben a zaj hatžrertekek tullepese
(4) A telepulesek egyes korzeteire a kornyezetugyi miniszter, a kozseg kezdemenyezesere es megfelelo dokumentžcio alapjžn, II.
zajvedelmi szintet hatžrozhat meg. A jelen rendelet vegrehajtžsi resze minden rendezesi egysegre meghatžrozza a zajvedelmi szintet.
(5) A beavatkozšsok megtervezesekor szukseg szerint ertekelhet6 a kornyezeti zajterheles es ha egy uj zajforršs tulzottan terheli a
zajvedelmi korzetet, megfelel6 intezkedesek hozhatok a vedett helyisegek es teruletek zaj elleni vedelmere. Zajvedelmi megoldšskent
els6sorban a zajkibocsštšs csokkentesere kell torekedni a zajforršsnšl, de ha ez nem lehetseges, akkor az epftmeny helye kell6en
tšvolra všlaszthato a zajforršstol, illetve a zajterheles passzU zajcsillapfto elemekkel (homlokzat, nyilšszšrok), szukseg szerint pedig
zajved6 falakkal csokkenthet6.
67. cikkely
(elektromagneses sugarzas)
(1) Dobronak kozsegben er6sšramu hšlozat mukodik, amely kisfrekvencišs elektromšgneses sugšrzšst (EMS) bocsšt ki. A tervek
szerint a kozseg deli szegelyen, a lakott teruleten klvul, 110 kV-os Muraszombat - Lendva tšvvezetek epul. Uj er6sšramu mutšrgyak
epitesekor a kovetkez6 EMS vedelmi fokozatokat kell alkalmazni:
- az I. EMS vedelmi fokozat vonatkozik az I. ovezetre, ahol fokozott vedelem szukseges az elektromšgneses sugšrzšs ellen. Ide tartoznak a korhšzak, szanatoriumok, udul6k es kikapcsolodšsra szolgšlo idegenforgalmi letesitmenyek, tiszta lakokorzetek, epuletek,
amelyekben oktato-nevel6 es kepz6 vagy egeszsegugyi alapellšto munka folyik, jštszoterek es kozparkok, nyilvšnos zold- es szabadid6-teruletek, vegyes kereskedelmi-uzleti-lako teruletek, ahol kisipari es hasonlo termel6 tevekenyseg is folyik, kozossegi kozpontok,
ahol igazgatšsi, kereskedelmi, szolgšltatšsi vagy vendeglštšsi tevekenysegeket folytatnak, valamint a lako es termel6 rendeltetesu
parasztgazdasšgok (a tovšbbiakban: I. ovezet).
- a II. EMS vedelmi fokozat vonatkozik a II. ovezetre, ahol megengedett az EMS miatt zavarobb kornyezeti beavatkozšs. Ide tartoznak a lakoteruletet nem tartalmazo korzetek, amelyek ipari, kisipari vagy hasonlo termel6 tevekenyseg folytatšsšra vannak kijelolve
es nem esnek az el6z6 bekezdesben az I. ovezetbe sorolt teruletek koze. A II. EMS vedelmi fokozat vonatkozik ezenkivul azokra a
korzetekre is, amelyek az I. ovezetben kozuti vagy vasuti forgalmat bonyol^tanak le.
(2) Ha EMS befolyšsi ovezetbe es6 meglev6 ep^tmenyekben az elektromšgneses sugšrzšs meghaladja az I. ovezetre meghatšrozott
hatšrertekeket, a lak6ep^tmenyeket št kell sorolni II. EMS vedelmi fokozatba, ami kizšrja bennuk a lakhatšst es olyan tevekenysegek folytatšsšt, amely emberek hosszu ideju ott tartozkodšsšval jšr. EMS befolyšsi ovezetbe es6 teruleteken nem ep^thet6 I. EMS
vedelmi fokozatba tartozo uj lakoepulet.
(3) Er6sšramu vezetekek es mutšrgyak kornyezeteben, ahol ep^thet6k I. EMS vedelmi fokozatu ep^tmenyek, a kovetkez6 minimšlis
ved6tšvolsšgok alkalmazandok a talaj szintjen az er6sšramu vezetek tengelyet6l vagy az eloszto vagy transzformštor šllomšs kuls6
ker^teset6l:
- 40 m a fold feletti tšvvezetek es eloszto transzformštor šllomšs eseten,400 kV es 220 kV nevleges feszultseg mellett,
- 15 m a fold feletti tšvvezetek es eloszto transzformštor šllomšs eseten, 110 kV es 35 kV nevleges feszultseg mellett.
68. cikkely
(fenyszennyezes)
(1) Telepulesek lakokorzeteiben korlštozni kell a fenyterhelest. A kornyezeti fenyterheles hatšrertekeit meghatšrozo el6^ršsoknak
megfelel6en uj kozvilšgitšs letes^tesekor olyan lšmpatesteket kell alkalmazni, amelyek a fenyšram 0 szšzalekšt sugšrozzšk felfele,
kiveve a muemlekek koruli kOzvilšg^tšst, ahol a lšmpatestek a fenyšram legfeljebb 5 szšzalekšt felfele sugšrozhatjšk, ha az egyes lšmpatestek teljes^tmenye kisebb 20 wattnšl, vagy ha az ilyen lšmpatestekkel megvilšg^tott kozteruletek štlagos megvilšgitšsa legfeljebb
2 lx, vagy ha a megvilšgitott kozterulet gyalogosok, kerekpšrosok es legfeljebb 30 km/ora sebessegu lassu jšrmuvek kozlekedesere
szolgšl. Ezekhez a kovetelmenyekhez kell igaz^tani a meglev6 k0zvilšg^tšs lšmpatesteit is.
(2) Az egyes kozsegekben a kozseg šltal igazgatott utak es egyeb kozteruletek megvilšg^tšsšra hasznšlt osszes lšmpatestnek az adott
kozseg egy f6nyi šllando vagy ideiglenes lakojšra vetitett eves šramfogyasztšsa nem haladhatja meg a 44,5 kWo celerteket, 1000-nel
kevesebb lelekszšmu kozsegekben az utak es egyeb kozteruletek megvilšg^tšsšra hasznšlt osszes lšmpatest egyuttes eves fogyasztšsa
pedig legfeljebb 44,5 MWo lehet. E kovetelmeny teljesuleset az utak es kozteruletek uzemeltetesehez felhasznšlt eves šrammennyiseget kozvetve vagy kozvetlenul befolyšsolo programok es teruletrendezesi tervek kornyezeti hatšsšnak štfogo ertekelesi folyamatšban
kell ellen6rizni.
(3) A vedett helyisegek ablakainak megvilšgitšsšnak korlštozšsšnšl a kovetkez6 megvilšgitšsi hatšrertekeket kell betartani:
Az ablak tavolsaga a megvilagitott felulettol
Megvilagitas estetol 24 oraig
Megvilagitas 24 oratol reggelig
<3m
25 lx
5 lx
3 m - 10 m
10 lx
2 lx
10 m - 20 m
> 20 m
5 lx
2 lx
1 lx
0,2 lx
A megvilžgitžsi hatžrertek a megvilžgitott ablaknyilžs kozepen, az ablak uvegfeluletere meroleges iržnyban mert megvilžgftžsra vonatkozik. Az ablak es a megvilžgitott felulet tžvolsžga egyenlo az ablak es a megvilžgftott nyilt feluletek legkozelebbi szegelye kozott
vizszintes iržnyban mert tžvolsžggal.
69. cikkely
(az eletfeltetelek biztositasa)
(1) A lakoepuleteket es azokat az epftmenyeket, amelyekben hosszabb idon žt tartozkodnak emberek, ugy kell megtervezni, hogy
az ev minden napjžn legalžbb napi 2 oržn žt biztositva legyen a tartozkodžsra szolgžlo helyisegek benapozžsa. Korszeru anyagok
beepftesevel kell gondoskodni a tulzott zaj elleni vedelemrol, az epuletek tžjolžsžval pedig az egyes parcellžk es lak6egysegek kello
elkulonteserol egymžst6l.
(2) Minden onžllo lakoes k6zepftmeny kozuti vagy utcai hozzžferessel kell, hogy rendelkezzen. Egyidejuleg lakžs es uzleti vagy
gyžrtžsi funkcioju epftmenyeknel kulon bejžratokrol kell gondoskodni. A kozepuleteket, kozteruleteket es az uzleti funkcioju epftmenyekbe valo belepest mozgžsserultek szžmžra akadžlymentesfteni kell, elottuk megfelelo parkolorol kell gondoskodni.
70. cikkely
(mutargyak epitesenek technikai feltetelei)
(1) Mutžrgyak es eszkozok epftese es felujftžsa, valamint parcellžkon valo elhelyezese kapcsžn be kell tartani a korszeru epftes mu
szaki kovetelmenyeit. Az epuletek celszeru elhelyezesevel kell csokkenteni muszaki infrastruktura koltsegeit, es korszeru anyagok
beepftesevel, valamint az epuletek szanžlžsžval kell csokkenteni a futes-hutesi koltsegeket es az energiaveszteseget. Torekedni kell
a megujulo energiaforržsok hasznžlatžra (napkollektorok, csapadekviz-felhasznžlžs, hewzhasznosftžs, energiamegtakarito rendszerek). A hasznžlati vizet ajžnlatos a csapade^zbol nyerni.
(2) Mutžrgyak es magas letesftmenyek tervezesekor figyelembe kell venni, hogy a kozseg terulete VII. f6ldrengesveszelyessegi fokozatu az MCS skžlžn, illetve hogy a talajgyorsulžs legkisebb meretezesi erteke 0,100 g. Az 6v6helyekre es bunkerekre vonatkozo
muszaki normativžk eloftžsaiban meghatžrozott mutžrgyak foldszinti resze fole megerosftett lemez epftendo.
(3) A mutžrgyak tuzvedelmet a telken valo alkalmas elhelyezesukkel, szetvžlasztžsukkal es kivitelukkel kell biztosftani. Gondoskodni kell a tuzvedelmi vedotžvolsžgokrol a tuz szomszedos mutžrgyakra valo žtterjedesenek megelozesere, a kello feltetelekrol az
emberek, žllatok es ingosžgok biztonsžgos mentesere, valamint a keszenleti szolgžlatok jžrmuveinek biztonsžgos es akadžlymentes
hozzžfereserol, be- es kijžržsžrol es munkavegzesi helyerol. Meglevo mutžrgyak eseten a koztuk levo terkozokben ržepftes, hozzžepites es rekonstrukcio a jelen bekezdes elso es mžsodik pontja felteteleinek es az adott egyseg teruletrendezesere eloftt teruletrendezesi
kivitelezesi feltetelek betartžsžval vegezheto. Seged-, mellek- es egyszeru letesftmeny, vagy csatolt epftmeny, peldžul garžzs, szolgžltato tevekenyseghez szukseges epftmeny, vedoteto, szelfogo, telikert, fedett terasz a meglevo epftesi vonal megorzesevel lakoepulet
ele vagy melle is epftheto. Keritesek, toltesek es tžmfalak az epftmenyek kozeleben epfthetok.
(4) Tuzolt6wzr6l kiepftett vizvezetekes telepuleseken tuzmz csapokbol kell gondoskodni, kello vizszžllitžssal es nyomžson, mžs
telepuleseken pedig a tuzolto vizet kutakbol es tuziwz medencekbol kell nyerni. A gazdasžgi zonžban mukodo kavicsbžnyžnžl es
Bakonaki tonžl gondoskodni kell a tuzoltoviz veteli lehetosegrol.
71. cikkely
(akadalymentesftes)
A kozepuleteket, kozteruleteket es a hozzžjuk vezeto utakat mozgžsserultek szžmžra akadžlymentesfteni kell, az akadžlymentes
kialakftžsra vonatkozo rendelkezesek szerint. Gondoskodni kell a parkolžsi lehetosegrol is.
6. Terulethasznalati korlatozasok az egyes teruletkezelok elolrasai alapjan
72. cikkely
(a teruletrendezesi felelosokre vonatkozo feltetelek)
(1) Az žllami utak vedoovezete az a ter, amelyben csak az Utugyi Igazgatosžg engedelyevel szabad epfteni vagy mutžrgyakat es
eszkozoket felžllftani. A vedoovezet szelessege foutaknžl 25 m, regionžlis utaknžl 15 m az utfelulet szeletol szžmftva. Allami utakon
(uttesten, utfeluleten, vedoovezetben, legterben) vegzett beavatkozžsok soržn a kovetkezo tžvolsžgokat kell betartani:
- az ut alatt a kommunžlis vezetekek 1,20 meterrel a jžrofelulet szintje alatt vezetendok,
- az ut feletti legterben vezetett kommunžlis, energiatovžbbito es egyeb vezetekek uttest feletti magassžga 7,0 m, a legnagyobb
belogžs mellett,
- bžrmely eszkoz vagy berendezes jžrofelulettol mert tžvolsžga az eszkoz magassžgžval kell, hogy egyenlo legyen, vagy ha ez nem
lehetseges, akkor biztonsžgi keritessel vedendo.
(2) A vedoovezet szelessege foutaknžl 6,0 m, regionžlis utaknžl 4,0 m az utfelulet szeletol szžmitva, mindket oldalon. Kozsegi
utak es kozutak utfeluleten es vedoovezeteben beavatkozžs csak a kozsegi utigazgatžs illetekes szolgžlatžnak elozetes engedelyevel
vegezheto.
(3) A viznyero helyek wzvedelmi korzetet a kozseg Ivovizvedelmi rendelettel vedette nyilvžnitotta (a SzK Hivatalos K6zl6nye,
34/00. szžm). A korzet hžrom reszbol žll: a belso vedelmi ovezet szolgžl a tenyleges v^zellžtžsra es ez korbe van keritve; ezt veszi
korbe a fokozott tisztasžgi rendu kozepso vedelmi ovezet es a v^zgyUjt6 teruletet tartalmazo kulso vedelmi ovezet. A korzet rendeltetesszeru hasznžlata es a korzetben vegzett beavatkozžsok soržn be kell tartani a fent megnevezett rendelet rendelkezeseit.
(4) A vizi terulettel kozvetlen hatžros terulet a felszmi viz part menti terulete. A part menti terulet kulso hatžra az 1. rendu viznek
minosulo Lendva eseten lakott teruleteken a vizi terulet szeletol mert 15,0 m, lakott teruleten kivul 40 m. Egyeb patakoknžl, amelyek 2. rendu viznek minosulnek, a part menti terulet kulso hatžra a vizi terulet szeletol mert 5,0 m. Vizi es part menti teruleteken
beavatkozžsok csak kivetelesen, a vizugyi eloiržsokban rogzitett esetekben vegezhetok.
(5) Vizi vagy part menti teruletekre epftesi engedely a kovetkezo feltetelekkel kaphato:
- elozetesen vizugyi engedelyt kell szerezni minden beavatkozžsra, amely žtmenetileg vagy tartosan befolyžsolhatja a wzgazdžlkodžs rendjet vagy a viz žllapotžt,
- vizkivetelhez v^zhasznžlati jogot kell szerezni,
- vizhasznžlathoz wzugyi engedelyt kell szerezni,
- a Szloven Koztžrsasžg tulajdonžban žllo vizi vagy part menti teruleten torteno epitkezes engedelyeztetesehez a beruhžzonak
szolgalmi szerzodest kell kotnie, kiveve, ha wzhasznžlati joggal rendelkezik,
- a vizi infrastruktura mžs celu felhasznžlžsžra vonatkozo engedely megszerzesehez a beruhžzonak epftesi engedely szerzesere
iržnyulo szerzodest kell kotnie.
(6) Bžr a kozseg terulete nem esik egyetlen repuloter befolyžsi korzetebe sem, felette legifolyos6k huzodnak, s ezert teruleten csak
a Kozlekedesugyi Miniszterium engedelyevel vegezheto olyan teruletrendezesi beavatkozžs, amely magassžga miatt befolyžsolnž a
legiforgalom biztonsžgžt. A kovetkezok tartoznak a legi forgalmat akadžlyozo tenyezok koze:
- mutžrgyak, letesftmenyek es szerkezetek, amelyek 30 meternel magasabbak es a kornyezetb6l 100 meternel magasabbra kiemelkedo termeszetes vagy mesterseges magaslaton žllnak,
- mutžrgyak, letesftmenyek es szerkezetek, amelyek 100 meternel magasabbak, valamint tžvvezetekek, kotelvasutak es hasonlo
mutžrgyak, amelyek 75 meternel nagyobb tžvolsžgot hidalnak žt volgyek felett,
- a legi utakat akadžlyozo tenyezok koze tartoznak azok a lakott teruleten kivul levo mutžrgyak, letesitmenyek es szerkezetek is,
amelyek legalžbb 25 meterrel emelkednek ki a kornyez6 teruletbol, ha valamely ut, vasutvonal, nagyfeszultsegu tžvvezetek es
hasonlo mutžrgy vedoovezeteben talžlhatok.
7. Kornyezeti allapotok nyomon kovetese
73.
cikkely
(a kornyezet allapotanak nyomon kovetese)
A kornyezet žllapotžnak torvenyileg eloftt nyomon kovetese mellett, amelyet az žllam, illetve az erre feljogositott žllami szolgžlatok
vegeznek, a kozseg is nyomon koveti a kornyezet alžbbi osszetevoinek žllapotžt es figyelemmel ^seri a kornyezeti jelentes szerinti
intezkedesek elvegzeset a kozsegi teruletrendezesi terv vegrehajtžsa kapcsžn:
• felszmi es foldalatti vizek:
- a szennyvizek mennyisege a tisztitoberendezesekben,
- a gazdasžgi ovezetben keletkezo szennyvizek mennyisege es minosege,
- a felujftott tržgyag6dr6k es kialakitott žtfolyo emesztok szžma, valamint a csatornahžlozat hossza, wzvedelmi
korzetenkent
kulon-kulon,
- parasztgazdasžgi foldteruletek wzvedelmi korzetekben,
- amennyiben a gazdasžgi zona teruleten technologiai szenn^z keletkezik, A szennyvizek vizekbe
es kozcsatornžba engedese
kapcsžn keletkezo anyag- es hokibocsžtžsrol szolo rendelet (a SzK Hivatalos Kozlove, 47/05. szžm)
rendelkezesei szerint merni
kell a technologiai szenn^z vegyi žllapotžt a kozcsatorna hžlozatba engedes elott,
- a foldalatti vizek žllapotžnak nyomon kovetese hewzkutak eseten, a foldalatti vizek monitorozžsi programja szerint.
- a kommunžlis szennyviz elvezetesenek megtervezesekor be kell tartani A kis kommunžlis viztisztito berendezesek szennyvizenek
elvezetesekor kibocsžtott anyagokrol szolo rendelet (a SzK Hivatalos Kozlove, 98/07. szžm) eloiržsait, amelyek szerint erzekeny v^zvedelmi korzetekben 2015. december 31-ig, egyeb korzetekben 2017. december 31-ig fel kell szžmolni a meglevo žtfolyo
emesztoket,
- a felszžmolt vad szemetlerakok szžma;
• levego es klfmaviszonyok:
- a leveg6be torten6 szennyez6anyag-kibocsštšs figyelese a gazdasšgi zonšban es a kavicsbšnya teruleten (a beruhšzo es a
vegzi),
- forgalmi viszonyok a telepulesen šthalado šllami utakon,
- a kulonboz6 energiahordozokat hasznšlo mutšrgyak szšmšnak es a felhasznšlt energiamennyiseguknek az šttekintese,
- a megujulo energiaforršsokat hasznšlo mutšrgyak szšmšnak šttekintese;
• zaj:
- zajhelyzet a gazdasšgi zonšban valo epitkezes soršn es a kavicsbšnya teruleten (a beruhšzok es a kozseg figyelik),
- zajhelyzet lakohšzak kozeleben vegzett intenzfr epftesi munkšk idejen es kozlekedesi utak menten,
- a termel6 es lako tersegek šttekintese es nyomon kovetese a tulzott zajterheles elleni vedelem szempontjšbol;
• elektromagneses sugarzas
- lakoes kozepuletek EMS forršsoktol valo tšvolsšgšnak šttekintese,
- vedett helyiseget tartalmazo es EMS befolyšsolšsi zonšba es6 epuletek szšmšnak šttekintese;
• fenyszennyezes
- a kozvilšgftšsi lšmpatestek szšma,
- a megfelel6 kozvilšgftšsi lšmpatestek szšmaršnyšnak šttekintese,
- az egy f6re es6 kozvilšgftšsi šramfogyasztšs nyomon kovetese;
- a kornyezeti fenyszennyezes hatšrertekeire vonatkozo el6ftšsok alapjšn modosftani kell a meglev6 kozvilšgitšsi lšmpatesteket
(legkes6bb 2016. december 31-ig);
• nepesseg es lakokornyezet:
- a rekrešcios epftmenyek szšma,
- az uj munkahelyek szšma,
- a beepitetlen epftesi telkek eves šttekintese.
kozseg
IV. ZARO ES ATMENETI RENDELKEZESEK
74. cikkely
(hatalyvesztes)
Jelen rendelet hatšlyba lepesevel hatšlyukat veszitik az alšbbi rendeletek:
- Rendelet Lendva Kozseg Dobronak Kozseg teruletere vonatkozo hosszu- es kozeptšvu terve teruletrendezesi osszetev6inek modosftšsšrol es kiegeszfteserol (Dobronak Kozseg Hivatalos Kozlemenyei, 01/04);
- Rendelet Lendva Kozseg Teruletrendezesi Terve hatšlyšn kvul es6, a teruletendezesi kivitelezesi tervekkel nem rendezett
teruletendezesi feltetelekr6l szolo Rendelet modositšsšrol es kiegeszfteserol (Dobronak Kozseg Hivatalos Kozlemenyei, 1/03);
- Rendelet Lendva Kozseg urbanisztikai rendjer6l (Hivatalos kozlemenyek 22/74 es ezek modositšsai es egyeztetesei Dobronak
Kozsegben).
75. cikkely
(eljarasok befejezese)
Az epftkezesekre es egyeb teruleti beavatkozšsokra vonatkozo epftesi engedelyek beszerzesevel kapcsolatos azon eljšršsokat, amelyek Dobronak Kozseg teruletere vonatkozo, hosszu es kozeptšvu terve teruletrendezesi osszetev6ir6l szolo rendelet, valamint a je
len rendelet 74. cikkelyebe foglalt, a Dobronak Kozseg teruletere vonatkozo teruletrendezesi feltetelek alapjšn kezd6dtek, a nevezett
szabšlyok alapjšn kell befejezni.
76. cikkely
(felugyelet)
A jelen rendelet megvalosftšsšnak felugyelete az illetekes felugyel6i hatosšg illetekessegi korebe tartozik.
77. cikkely
(hatalybalepes)
Jelen rendelet a Dobronak Kozseg Hivatalos Kozlemenyeiben torten6 kozzetetel utšni nyolcadik nap lep hatšlyba.
Iktatoszšm: 031-0001/2010-98/2013
Dobronak, 2013.07.09
Župan - Polgšrmester:
Marjan Kardinar

Odlok o prostorskem načrtu Občine Dobrovnik I. Uvodne določbe II

Transcription

Similar documents

Preglednica D - Občina Slovenske Konjice

Sonaravno urejanje površinskih voda

Državni prostorski načrt za HE Hrastje - Mota na Muri

ODPRAVLJANJE TEŽAV regulatorji konstantne temperature

Comfort 150 / 160

AEG T 61270 ACE szárítógép letölthető használati útmutató

wireless thermometer + sensor bezdrátový teploměr + čidlo

URBANISTIČNI NAČRT ŠKOFJA LOKA