januar – marec 2015

Transcription

januar – marec 2015

CIKLI ODDAJ IN PROGRAMSKI POUDARKI
Ob sobotah, ob 20.00, razen, če ni drugače označeno, na 3. programu –
programu Ars
SOBOTNI OPERNI VEČERI
3. januarja
Giuseppe Verdi: Simon Boccanegra (Benetke)
10. januarja
Giuseppe Verdi: Rigoletto (Dunaj)
17. januarja
Franz Lehár: Vesela vdova
neposredni prenos iz Metropolitanske opere ob 19.00
24. januarja
Richard Wagner: Tristan in Izolda (London)
31. januarja
Gioacchino Rossini: Potovanje v Reims (Bad Wildbad)
7. februarja
Giuseppe Verdi: Macbeth (New York)
14. februarja
Enrique Granados: Goyescas;
Giacomo Puccini: Sestra Angelika (Torino)
21. februarja
Giuseppe Verdi: Trubadur (Neapelj)
28. februarja
Vincenzo Bellini: Puritanci,
neposredni prenos z Dunaja ob 20.05
7. marca
Giuseppe Verdi: Ples v maskah (London)
14. marca
Gioacchino Rossini: Gospa z jezera
21. marca
Jacques Fromental Halévy: Židinja (Dunaj)
28. marca
Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor;
Stran 1 od 55
NEPOSREDNI PRENOSI KONCERTOV PRVEGA
FILHARMONIČNEGA FESTIVALA BAROČNE GLASBE
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine
Petek, 9. januarja, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars
INFIDA
Orkester Slovenske filharmonije, solistka Barbara Kozelj, mezzosopran, dirigent
Matej Šarc
Spored:
Večer arij iz oper Alcina in Ariodante Georga Friedricha Händla
Posnetek koncerta na 3. programu – programu Ars v petek, 23. januarja ob
20.00
POROČENA
Ansambel Slovenske filharmonije, solistka Sally Sanford, sopran
Spored:
Johann Sebastian Bach: Suita št. 2 v h-molu, BWV 1067
Zbežite zdaj, vse temne sence, BWV 202 – poročna
kantata
O, prelepi dan, zaželeni trenutek, BWV 2010
poročna kantata
Brandenburški koncert št. 5 v D-duru, BWV 1050
LA BIZARRE
Orkester Slovenske filharmonije, solist Janez Podlesek, violina, dirigent in
oboist Matej Šarc
Stran 2 od 55
Spored:
G. Ph. Telemann: Uvertura v D-duru k Slavnostnemu oratoriju ob 100-letnici
hamburške admiralitete, TWV 24:1
Koncert za violino v A-duru Žabe, TWV 51: A4
Uvertura Alster; TWV 55:F11
Suita La Bizarre v G-duru, TWV 55:G2
Koncert za oboo v D-duru; TWV 51:D5
Uvertura, združena s tragikomično suito v D-duru, TWV
55:D22
Ob nedeljah, ob 14.05 na 3. programu – programu Ars
CIKEL HUMORESK
Januarja
Andrej Arko
Februarja
Britanski kulinarični humor: Julian Barnes in Mark Forsyth
Marca
Razsvetljenske humoreske: Denis Diderot in Voltaire
Ob petkih, ob 19.00 na 3. programu – programu Ars
ob 23.00 na 1. programu
NA VALOVIH HUMORJA
Cikel Literarnih nokturnov
2. januarja
Joel Stickley Kako dobro pisati slabo (2)
9. januarja
Monika Jerič Formiranje literarnih motivov
16. januarja
Sead Fatahagić Trenutek
23. januarja
Woody Allen Izbor iz Allenovih zapiskov
30. januarja
Tom Holt Paradoks v Sirakuzah
6. februarja
Uroš Marolt V tem gozdu ni nobenih medvedov
13. februarja
Irena Douskova Ponosni Smoker
Stran 3 od 55
20. februarja
Lu Xun Račja komedija
27. februarja
Revaz Inanišvili V iskanju smešnega
6. marca
Jaroslav Hašek Dobri vojak Švejk
13. marca
Djordje Gajić Tri humoreske
20. marca
Honoré de Balzac Obup iz ljubezni
CIKEL ODDAJ OB 100. OBLETNICI ZAČETKA PRVE SVETOVNE
VOJNE
10. januarja
Izbrana proza – Sebastian Faulks Ptičje petje
28. februarja
Izbrana proza – Pat Barker Okrevanje
6. marca
Literarni nokturno – Jaroslav Hašek Dobri vojak Švejk
15. marca
Spomini, pisma in potopisi – Jakob Prešeren Vojak 1915 –
1918
Vsak ponedeljek v februarju,
ob 19.00 na 3. programu – programu Ars
ČAS, MINEVANJE
CIKEL LITERARNIH NOKTURNOV:
V interpretaciji študentov AGRFT UL
2. februarja
Književnost Orienta
9. februarja
J. L. Borges et al. Klepsidra
16. februarja
L. Martinov et al. Sled
23. februarja
R. M. Rilke et al. Knjiga ur
Vse nedelje v marcu, ob 14.05 na 3. programu – programu Ars
Stran 4 od 55
RAZSVETLJENSKE HUMORESKE
Cikel humoresk
1. in 8. marca
Denis Diderot Spletka
15. in 22. marca
Voltaire Jeannot in Colin
29. marca
Voltaire Platonove sanje, Enooki nosač
Od petka, 13. marca, do torka, 17. marca, ob 19.30 na 3. programu – programu
Ars
NEPOSREDNI PRENOSI 30. SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV
Petek, 13. marca, ob 19.30
Cankarjev dom, Gallusova dvorana
Simfonični orkester RTV Slovenija in Ensemble Modern, Dirigent: Johannes
Kalitzke
Spored:
V. Žuraj: Runaround za trobilni kvartet in Ensemble (krstna izvedba)
A. Schönberg: Pet orkestrskih skladb op.16; Originalna verzija za veliki orkester
(1909)
A. Schönberg: Pet orkestrskih skladb op.16; avtorjeva priredba za komorni
orkester (1920)
V. Žuraj: Changeover – za instrumentalne skupine in simfonični orkester (2011)
Sobota, 14. marca, ob 19.30
Posnetek koncerta na 3. programu – programu Ars v nedeljo, 22. marca ob
20.00
Slovenska filharmonija, dvorana Marjana Kozine
Slovenski komorni zbor, dirigentka: Martina Batič
Spored:
Stran 5 od 55
Duhovna vokalna glasba slovenskih skladateljev od prve zapisane slovenske
pesmi do danes
I. Florjanc, A. Bohorič, I. Gallus, J. K. Dolar, J. F. Zupan, G. Rihar, H. Sattner,
F. Kimovec,
S. Premrl, A. Mav, J. Klemenčič, S. Osterc, P. Ramovš, U. Krek, M. Strmčnik,
A. Misson,
A. Čopi, D. Močnik
Nedelja, 15. marca, ob 11.00
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
Spored:
J. K. Dolar: Baletti à 5
F. J. Benedikt Dusik: Simfonija grande
L. M. Škerjanc: Simfonija št. 4
Ponedeljek, 16. marca, ob 19.30
Studio 14, RTV
Trobilni kvintet Sibrass
Jure Gradišnik, trobenta
Franc Kosem, trobenta
Mihajlo Bulajić, rog
Mihael Šuler, pozavna
Johannes Ogris, tuba
Spored (vse prve izvedbe):
Neville Hall: The sound a gemmed light
Božidar Kos: novo delo
Uroš Rojko: Brass
Jani Golob: novo delo
Stran 6 od 55
Andrej Misson: novo delo
Torek, 17. marca, ob 19.30
Orkester Slovenska filharmonije, dirigent: Lovrenc Blaž Arnič
Spored:
A. Kumar: Pomladni concertino
T. Svete: L'amour sul mar
M. Mihevc: Planeti
J. Golob: Zlatorog
D. Švara: Istrski plesi
P. Merku: Sijaj, sijaj sončece
Od 16. do 22. marca
TEDEN FRANKOFONIJE
Od 16. do 22. marca se bomo pridružili Francoskemu inštitutu v Slovenji in
dogodkom ob Tednu frankofonije. Ta bo v okviru našega literarnega programa
skoraj v celoti frankofono obarvan: za oddajo Literarni nokturno smo izbrali
avtorje, kot so Antonin Artaud, Philippe Claudel, Jean-Joseph Rabéarivelo,
Honoré de Balzac, Yves Bonnefoy in Jean de La Fontaine. Literarni večer bo v
znamenju 110. obletnice smrti Julesa Verna, oddajo Literarni portret bomo
posvetili Madame de Staël, s Simone de Beauvoir se bomo v Spominih, pismih
in potopisih spominjali njenih najlepših let, oddaja Humoreska tega tedna pa bo
ves marec v znamenju razsvetljenskega humorja. In še: v Izbrani prozi bomo
lahko poslušali odlomek iz dela letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za
književnost Patricka Modianója.
Stran 7 od 55
ODDAJE, RAZPOREJENE PO DATUMIH PREDVAJANJA
Četrtek, 1. januarja ob 22.05 na 3. programu – programu Ars
RADIJSKA IGRA
Jerzy Janicki
Plastična jelka ni prava jelka
Poljski pisatelj preprosto in neposredno kaže odtujenost, ki zavlada med ljudmi, ne da bi sami
to s čim posebnim zakrivili. Dva preprosta delavca se iz podeželjskega kraja odpravita v
Varšavo prodajat novoletna drevesca in pri tem doživita vsak svojo dogodivščino. Igra še
posebej poživljajo pevski vložki, ki povezujejo posamične prizore – in zato upamo, da vam bo
popestrila praznično razpoloženje. V prevodu Jaša Zlobca nastopata v glavnih vlogah Danilo
Benedičič in Bert Sotlar. Tonski mojster Jure Culiberg, avtor izvirne glasbe Aleš Kersnik,
režiser pa Aleš Jan.
Sobota, 3. januarja, ob 18.00 na 3. programu – programu Ars
IZBRANA PROZA
Patric Modianó
Pedigré
Pripovedni opus Patricka Modianója, Nobelovega nagrajenca za književnost v letu 2014,
obsega približno trideset besedil, v katerih pisatelj, rojen leta 1945, raziskuje bližnjo
preteklost in svoj položaj v njej. Med njimi ima pripoved Rodovnik (Un pedigree, 2005)
posebno mesto, saj z dokumentarno natančnostjo – in s sámoironično oznako »Pes sem, ki se
prenareja, da ima rodovnik« – poroča o pisateljevem življenju. Za oddajo smo izbrali začetni
odlomek, v katerem so se v zagatnem obdobju okupiranega Pariza spoznali avtorjevi starši.
Prevedel ga je Aleš Berger.
Sobota, 3. januarja ob 22.40 na 1. programu
KRATKA RADIJSKA IGRA
Stran 8 od 55
Aleš Berger
Tekalka
Humorna radijska igrica prevajalca, pisatelja in dramatika je na prvi pogled kaj vsakdanja.
Kdo še ni imel občudovalnih ali pomilovalnih misli ob pogledu na neumorne tekalce in
tekalke, džogerje, ki podnevi in ponoči, sredi prometa ali v samotnem gozdu, skrbe za svoje
zdravo telo? Avtorju se je ob pogledu nanje utrnila konstruktivna, humana in humorna misel.
Nastopata Ana Hribar in Janez Starina. Dramaturg Goran Schmidt, tonski mojster Matjaž
Miklič, režiser pa Jože Valentič.
Nedelja, 4. januarja ob 8.05 na 1. programu
RADIJSKA IGRA ZA OTROKE – PREMIERA
Franček Rudolf
Nova generacija
Igra se odvija v pravljično-podmorskem svetu morskih psov, meduz in modrih rib – modrih
namreč v pomenu pametnih, izkušenih. Glavni lik je radoveden morski psiček, ki začenja
spoznavati življenje, njegovo neizmernost in tudi neobvladljivost. Igra seveda kljub
nastopajočim živalim govori o nas, ljudeh, in zato ni samo pravljična, ampak tudi povsem
stvarna. V malega morskega psa se je vživel Klemen Janežič, v njegova mater pa Nina Valič;
kot meduze boste slišali Ljerko Belak, Darjo Reichman in Sašo Mihelčič, kot galeba Uroša
Mačka, kot ciplja pa Iztoka Jereba. Dramaturg Goran Schmidt, tonski mojster Nejc Zupančič,
režiser pa Jože Valentič.
Nedelja, 4. januarja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars
LITERARNI PORTRET
Ilias Venezis
Številka 31328
Grški pisatelj Ilias Mellos, bolj znan s psevdonimom Ilias Venezis, se je rodil leta 1904 na
obali Egejskega morja, v Ajvaliku v Turčiji, mestu z večinsko grško populacijo. Njegovo
Stran 9 od 55
usodo so močno zaznamovale vojne 20. stoletja. Poleg romanov je napisal več zbirk pripovedi
in nekaj potopisov. Njegova dela so bila takoj po drugi svetovni vojni prevedena v številne
tuje jezike. V oddajo smo uvrstili odlomek iz romana Številka 31328, ki sodi v zvrst
taboriščne literature. Gre za dokument, v katerem Venezis opisuje svoja doživetja med
internacijo. Naslov je internacijska številka, ki je v taborišču zamenjala njegovo osebno
identiteto. Poleg Številke 31328 sodita med Venezisove najpomembnejše romane še
Spokojnost in Eolska zemlja. Za Spokojnost, ki je bila izdana leta 1939, je prejel državno
nagrado za prozo, Eolska zemlja pa je izšla leta 1943 in bila v dveh tednih razprodana. Vse tri
romane združuje izkušnja maloazijske katastrofe. Avtorica oddaje in prevajalka je Lara Unuk,
redaktor Marjan Kovačevič Beltram.
Ponedeljek, 5. januarja 2015 ob 22.05 na 3. programu – programu Ars
RADIJSKA IGRA
Harold Pinter
Nekakšna Aljaska
Igra angleškega dramatika, tudi dobitnika Nobelove nagrade za literaturo, je na Slovenskem
dobro poznan po gledaliških dramah Vrnitev, Zabava za rojstni dan in Hišnik, pogostokrat pa
je gost v programih Radia Slovenija, saj je napisal več odličnih radijskih iger: Večerna šola,
Pritlikavci, Pokrajina, Družinski glasovi, Soba in Postaja Viktorija. Junakinja Pinterjeve igre
je žrtev nenavadne nalezljive bolezni, ki se je v zimi leta 1916 razširila po Evropi in so jo
zdravniki poimenovali spalna bolezen. Bolniki so potonili v nekakšno komo oziroma spanec,
zavedajoč se sicer vsega, kar se je godilo okrog njih, toda bili so negibni in nemi. In šele čez
petdeset let, ko so iznašli zdravilo, so ti bolniki, podobno kakor junakinja Pinterjeve igre,
vnovič oživeli. Pinter se nam v tej navidez hermetični, v resnici pa pretresljivi igri spet kaže
kot mojster psihološko pretanjenega dialoga. Igro je prevedel Dušan Tomše, nastopili pa bodo
Anica Kumer, Sandi Krošl in Nadja Strajnar. Dramaturg Pavel Lužan, režiser pa Jože
Valentič.
Torek, 6. januarja,
LITERARNI NOKTURNO
Stran 10 od 55
Luko Paljetak
Trije kralji
Epifanija, razglašenje Gospodovo, ali teofanija, praznik treh modrih z Vzhoda, tako je
poimenovan 6. januar – vemo, zakaj. Pesem Trije kralji govori prav o tem, kako so kralji
Gašper, Miha in Boltežar prišli pogledat novorojenega Jezusa v jaslih in se mu poklonit.
»Trije kralji jezdijo iz sončnih dežela/ dva trezna, tretji pa še kar pijan za dva/ od zvezde, ki z
neba jim sveti …« Pesem Trije kralji je napisal hrvaški akademik Luko Paljetak, pesnik,
dramatik, prevajalec in pisatelj. V oddaji jo bomo slišali skupaj s še nekaterimi drugimi,
objavljenimi v knjigi Sacra; prevedel jih je pesnik Ciril Zlobec. Urednica je Tadeja Krečič
Scholten.
Foto:
Sveti trije kralji; Vir: commons.wikipedia.org
Torek, 6. januarja ob 21.05 na 1. programu
RADIJSKA IGRA
Goran Gluvić
Ugrabitev
Komedija sodi v znanstveno-fantastično zvrst, je pa avtor stari motiv kaznovanega
prešuštnika prestavil v čas vesoljskih poletov. Številčno zasedbo je vodil Igor Likar.
Sreda, 7. januarja ob 13.05 na 3. programu – programu Ars
Mark Twain, Mateja Tegelj
Američan v Evropi
Ameriški humorist je samokritično prikazal svoje rojake kot blebetave in neizobražene
vsiljivce, ki samozavestno in nezavedajoč se svoje preproščine križarijo po kulturni Evropi. V
prevodu Uroša Kalčiča nastopata v glavnih vlogah Aljaž Jovanović in Matija Rozman. Tonski
mojster Miro Marinšek, dramaturg Goran Schmidt, režiser pa Klemen Markovčič.
Stran 11 od 55
Sreda, 7. januarja, ob 22.00, na 3. programu – programu Ars
GLASNI NOVI SVET
Scelsi po Scelsiju
V začetku januarja bo minilo natanko 100 let od rojstva edinstvenega skladatelja Giacinta
Scelsija, ki je v glasno 20. stoletje zarezal s posebno zvensko občutljivostjo. Njegovo glasbo
so začeli odkrivati razmeroma pozno, še danes pa njegove vizije dobivajo nove in nove
odmeve iz najrazličnejših polj sodobne glasbe. K njemu se ozirajo mladi skladatelji, izkušeni
improvizatorji in zvočni umetniki, del tega odmeva, del Scelsija po Scelsiju bo v oddaji
Glasni novi svet predstavil Luka Zagoričnik.
Foto:
Giacinto Scelsi; Vir: www.mobile.ztopics.com
Ob četrtkih, 8. 1., 12. 2. in 26. 3, ob 21.05 na 1. programu
VEČERI UMETNIŠKE BESEDE
Lučka Počkaj
Branko Šturbej
Andrej Nahtigal
Na prvem programu radia Slovenija nadaljujemo niz Večerov umetniške besede. Enkrat v
vsakem prihodnjem mesecu bomo slišali oddaje, v katerih bodo nastopili dramska igralka
Lučka Počkaj in njena kolega Branko Šturbej in Andrej Nahtigal. Izbrali so umetniška
besedila, ki so jim blizu, in jih interpretirali; povedali bodo, kaj, zakaj in kako berejo. Tako se
pred poslušalcem – poleg zvočne podobe – zarisuje obris sorodnosti nastopajočega s
književniki, ki naseljujejo njegova bralska življenja. Večere umetniške besede režira Aleš Jan,
urednica oddaj je Tadeja Krečič Scholten.
RADIJSKA IGRA
Aleksandar Obrenović
Stran 12 od 55
Maščevanje Črne maske
Komedijska kriminalka z obilico ironije kaže človekovo nemoč in nerodnosti pri reševanju
vsakdanjih tegob. V prevodu Jaša Zlobca in s številčno zasedbo, med njimi z Marjeto
Gregorač in Danilom Benedičičem, je igro režiral Jože Valentič.
Aleksander Ščipenko, Simon Dobravec
Ljubimca iz Verone
Grotesken skeč ruskega avtorja o ljubezenskem odnosu, ki si ga ljubimca slikata na različne
domišljijske načine, je režiral Jože Valentič, dramaturg Pavel Lužan, nastopata pa Simon
Dobravec in Violeta Tomič.
RADIJSKA IGRA ZA OTROKE
Ludvik Aškenazy
Milena
Pravljica češkega pisatelja govori o dveh prepirljivih sosedih, ki se pravdata za prazen nič.
Ker sta zelo trmasta pravdača, pride njuna zadeva nazadnje celo pred kralja. Prevod Boruta
Trekmana je režiral Jože Valentič, v glavnih vlogah pa nastopajo Branko Miklavc, Niko
Goršič in Pavle Rakovec.
RADIJSKA IGRA
Milan Kleč, Pavel Lužan
Mrtva in živa
Stran 13 od 55
Od del avtorja, ki je že prejel nagrado Prešernovega sklada za knjigo izbrane proze, je
prirejevalec izbral istoimensko gledališko igro o mrtvi nevesti in o živem dekletu, ki je
pokojnico nadomestila v življenju ženinove družine. Priprave na poroko se spremenijo v
opravila pogrebnega obreda in v nenavadne rituale, polne črnega humorja. Nastopajo Iva
Zupančič, Radko Polič, Gojmir Lešnjak, Petra Govc, Ljerka Belak, Slavko Cerjak in Danilo
Benedičič.
Tonski mojster Miro Marinšek, izvirna glasba Mira Omerzel Terlep, Matija
Terlep in Trotamora Slovenica. Dramaturg Pavel Lužan, režiser pa Igor Likar.
RADIJSKA IGRA
Vladislav Terlecki
Urad za najdene predmete
Igra poljskega pisatelja v elegorični obliki prikazuje moralne dileme sodobnega sveta. Kljub
povsem realističnemu začetku se dejanje spretno zasuče v globlji smiselni red. V prevodu
Djurdje Flere jo je režirala Rosanda Sajko; dramaturg Borut Trekman, v glavnih vlogah pa
nastopajo Štefka Drolc, Danilo Benedičič, Lojze Rozman, Vida Juvan in Janez Albreht.
Andrej Blatnik
Mislim. Da.
V zelo kratki igrici pisatelja, prevajalca, esejista in urednika psihološko poglobljeno odseva
sodobni čas s tesnobami in samospraševanji urbanega človeka. V današnji miniaturi, kratkem
dialogu, se moški sprašuje o odgovornosti ali neodgovornosti za tujo vojno. Nastopata
Kristijan Ostanek in Blaž Šef v režiji Klemna Markovčiča.
Sreda, 14. januarja, ob 20.00, na 3. programu – programu Ars
ARSOV ART ATELJE in GLASNI NOVI SVET
Po festivalu Musikprotokoll 2014
Stran 14 od 55
V avstrijskem Gradcu se je tudi lani oktobra odvil festival sodobne glasbe Musikprotokoll.
Festival so v zadnjih dveh letih pestile finančne težave, pod vprašajem je bil celo njegov
obstoj, a vendar je tudi tokrat Musikprotokoll uspel s svojim enkratnim spojem sodobnih
glasb, prepletom novih del za Godalni kvartet Arditti, Simfonični orkester ORF in ansambel
Klankforum Wien, z nastopi eksperimentalnih zasedb in prvim skupnim nastopom dveh triov,
dunajskih Radian in avstralskih improvizatorjev The Necks. Glasbeni urednik Primož Trdan
bo tokrat v združenih večernih oddajah Arsov art atelje in Glasni novi svet pripravil triurno
zvočno predstavitev festivala s posnetki izvedb, intervjuji, komentarji in terenskimi posnetki.
Foto:
Festival Musikprotokoll; Vir: www.steirischerherbst.at
Četrtek, 15. januarja,
LITERARNI NOKTURNO
Inger Christensen
To
Danska pesnica Inger Christensen je leta 1969 objavila pesniško zbirko To (Det) in najprej
postala precej vplivna in znana doma, pozneje, ko so zbirko prevedli v druge jezike, pa še
drugod po Evropi. Ko danes iz časovne razdalje presojamo evropsko poezijo druge polovice
20. stoletja, lahko ugotovimo, da je To ena najpomembnejših pesniških zbirk; pesnica je zanjo
prejela številne nagrade, predvsem pa je ta zbirka aktualna, vplivna in zanimiva še zdaj – to
navsezadnje dokazujejo tudi danski politiki, ki v političnih govorih navajajo verze iz nje.
Pesnica v zbirki s trdno zgradbo (sestavljena je iz treh delov, Prologosa, Logosa in Epilogosa)
tenkočutno ubeseduje socialno kritiko in pesniško dojemanje stvari, razumevanje sveta ter nas
samih. Inger Christensen je pisala tudi eseje, igre in dela za otroke. Letos bi prav na ta dan
dopolnila 80 let. Ob tem jubileju se bomo spomnili te velike pesnice, ki je umrla leta 2009, in
objavili nekaj pesmi iz omenjene pesniške zbirke, ki jo je v celoti prevedla v slovenščino Sara
Grbović. Oddajo je uredil Gregor Podlogar.
RADIJSKA IGRA
Stran 15 od 55
Draga Potočnjak, Igor Serdarević
Ne danes, ubij me jutri
Begunstvo v igri je stanje, ko ni človek ne tu ne tam in ko prostor in čas prehoda pomenita
tudi življenje na robu eksistence, čeprav polno čisto posebne poetike, žalosti in spominov.
Dramaturginja Vilma Štritof, junaka igre Cundravega igra Gregor Čušin, režiser dela pa je
Gregor Tozon.
Evroradijski rojstni dan umetnosti 2015
Radiofonski večer evroradijske skupine Ars acustica
17. januar – ima že vrsto let prav posebno mesto za tiste umetnike, ki sledijo na prvi pogled
nekoliko nenavadni zamisli Roberta Filliouja, člana umetniškega gibanja fluxus. Filliou je
namreč 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila pred natanko milijon leti in s
tem spodbudil praznovanje rojstnega dne umetnosti. »Zaprite šole in tovarne!« je razglašal
Filliou. »Naj se vsi ljudje najedo torte in naj ustvarjajo! Prihodnjič naj bo praznik dvodneven,
naslednje leto še dan daljši, vse dokler ne bo vsak dan dan praznovanje umetnosti, in takrat
bomo lahko vsi nadaljevali s svojim življenjem.« Filliou je umrl leta 1987, nekaj let pozneje pa
je skupina umetnikov začela slediti njegovi nenavadni gesti. Po vseh takrat razpoložljivih
omrežjih so začeli širiti idejo o vsakoletnem praznovanju v čast umetnosti in udejanjati
njegovo zamisel mreže »večnega praznika«. Fillioujevo zamisel je v zadnjem času prevzela
tudi Evroradijska skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica. Vsaka sodelujoča radijska
postaja pripravi svoje 20-minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo umetnosti. Evroradio
prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih – Haydn in Liszt –, končno
podobo pa vsak radijski program oblikuje z mešanjem zvočnih sledi z dveh kanalov.
Sobota, 17. januarja, ob 19.00 na 3 programu – programu Ars
SOBOTNI OPERNI VEČER
Franz Lehár
Vesela vdova
Stran 16 od 55
Neposredni prenos iz Metropolitanske opere v New Yorku
Čeprav je Franz Lehár uglasbil Veselo vdovo, ki velja za najpomembnejšo dunajsko opereto
dvajsetega stoletja, si je močno želel ustvariti tragično opero. Pri tem mu je svetoval celo
Giacomo Puccini. Ob prvem srečanju je Lehár Pucciniju omenil svoje operne ambicije,
vendar mu je italijanski skladatelj svetoval, naj dela tisto, kar najbolje obvlada. Lehárjev
talent se je najbolje izrazil z opereto, z njenimi očarljivimi valčki, romantičnimi ljubezenskimi
pesmimi in z duhovitimi dueti. V glavnih vlogah nastopajo: Renée Fleming kot Hana, Nathan Gunn
kot Danilo, Thomas Allen kot baron Zeta in Kelli O'Hara kot Valencienne. Zbor in orkester
Metropolitanske opere bo vodil sir Andrew Davis. Urednik prenosa Dejan Juravić.
Pavel Lužan
Moj prijatelj Sivi volk
Igra, nastala po motivih ruske ljudske pravljice, pripoveduje o treh bratih – carjevičih, ki ju
oče car jih pošlje po svetu iskat žar-ptico. V režiji Jožeta Valentiča nastopajo Dare Ulaga,
Marko Simčič, Srečo Špik, Branko Šturbej, Dare Valič in Milena Janežič.
RADIJSKA IGRA
Manfried Bieler
Poslednji penny
Pretanjena radiofonska stvaritev se po asociativni logiki spreminja v en sam notranji monolog
Človeka, čeprav je ta človek razstavljen na nekatere temeljne prvine svojega bivanja, ki se
izražajo z dramskimi osebami. Delo je prevedel Janez Gradišnik, dramaturg Borut Trekman,
režiserka Rosanda Sajko, zasedba pa Janez Albreht, Jurij Souček, Dare Valič, Majda Potokar
in Milena Zupančič.
Stran 17 od 55
Torek, 20. januarja,
LITERARNI NOKTURNO
Hilde Domin
Pesmi
Hilde Domin se je rodila leta 1909 v Kölnu judovskim staršem, ki so se pisali Löwenstein. Že
zelo zgodaj je zaslutila, kako nevaren je porajajoči se nacizem in z dovoljenjem staršev sta
skupaj z Erwinom Walterjem Palmom leta 1932 odšla na študij v Italijo. Pozneje se je z njim
tudi poročila. Čez sedem let, ko tudi tam ni bilo več milosti za Jude, sta pobegnila v Anglijo,
nato pa leta 1940 emigrirala v Dominikansko republiko, kjer sta ostala 12 let. Na začetku
petdesetih let sta večkrat obiskala Nemčijo, to je bil tudi čas, ko je Hilde Domin v hudi osebni
stiski začela pisati pesmi. Dokončno sta se z možem, ki jo je vse življenje tiraniziral in ki
zaradi svoje ambicioznosti ni prenesel, da je začela ustvarjati tudi ona, vrnila leta 1961. Svojo
prvo pesniško zbirko z naslovom Samo vrtnica kot opora je izdala pri petdesetih in takrat na
pobudo urednika tudi spremenila priimek – postala je Hilde Domin. Njene pesmi so »jasne in
precizne, preproste in popolne«, je ob prvencu zapisal eden najpomembnejših nemških
literarnih teoretikov Walter Jens. Pesmi za Literarni nokturno je prevedla Lučka Jenčič.
Oddajo je uredila Tesa Drev.
Torek, 20. januarja, ob 19.30, na 3. programu – programu Ars
S SOLISTIČNIH IN KOMORNIH KONCERTOV
Flavtistka Eva-Nina Kozmus in godalni kvartet
Na 3. koncertu cikla Carpe artem v Kazinski dvorani v Mariboru je nastopila flavtistka EvaNina Kozmus, ki je leta 2010 na Dunaju postala prva in doslej edina slovenska zmagovalka
tekmovanja Mladi evrovizijski glasbenik, v tem letu pa končuje magistrski študij flavte na
visokem državnem konservatoriju za glasbo in ples v Lyonu. Z godalci simfoničnega orkestra
SNG Maribor je izvedla Kvarteta za flavto, violino, violo in violončelo v D-duru, K. 285, in v
C-duru, K. 285b, avstrijskega klasicista Wolfganga Amadeusa Mozarta, Variacije za flavto in
godalni kvartet ameriške skladateljice s konca 19. in prve polovice 20. stoletja Amy Beach ter
Stran 18 od 55
Tri skice za flavto in godalni kvartet sodobnega slovenskega skladatelja Iva Petrića. V oddaji,
ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s flavtistko.
Foto:
Eva-Nina Kozmus; Vir: www.eva-ninakozmus.com
Torek, 20. januarja, ob 21.00 na 3. programu – programu Ars
LITERARNI VEČER
Valeria Luiselli
Priklenjena breztežnost
Valeria Luiselli je avtorica treh knjig v španščini in avtobiografije Pretoria, ki bo izšla zdaj;
napisana je v južnoafriški angleščini. Rojena je bila leta 1983 v Ciudadu de Méxicu, v
katerem je na univerzi UNAM doštudirala filozofijo. Živela je na vseh koncih sveta: v
Južnoafriški republiki, Kostariki, Indiji, ZDA, Španiji; trenutno biva v Ciudadu de México in
New Yorku, v katerem dokončuje doktorski študij primerjalne književnosti. Redno objavlja v
literarnih revijah in pomembnih časopisih, do zdaj pa je napisala tri knjige: zbirko literarnih
esejev Ponarejeni papirji in dva romana, Breztežni ter Zgodba o mojih zobeh. Njeno literarno
delo, o katerem boste več lahko izvedeli iz oddaje, ki jo je pripravila Veronika Rot, bi lahko
strnili v vprašanje: Koliko življenj in smrti lahko doživi človek?
RADIJSKA IGRA
Jerzy Janicki, Stanislav Stamfl
Številko sporoči centrala
Poljska avtorja obravnava posledice vojne, torej snov, ki je značilna za povojno poljsko
literaturo. Delo je prevedla Erna Musar, tonski mojster Dušan Mauser, režiser Hinko Košak.
Igra je bila posneta leta 1959 in zato bo zanimiva tudi zasedba – Maks Bajc, Saša Miklavc,
Tone Homar in Stane Sever.
Stran 19 od 55
Anton Pavlovič Čehov, Simon Dobravec
Konjski priimek
Ob melanholičnih, tragikomičnih in poetično simboličnih junakih in zgodbah je Čehov spisal
tudi nekaj humornih zgodb. Ena takšnih v prevodu prirejevalca govori o zapletu, ki ga
povzroči »kratka pamet« ali bolje »slab spomin« za imena ljudi, brez katerih človekovo
življenje ne mine brez bolečin in ne brez zobobola. Režija Elza Rituper, v glavnih vlogah pa
Marko Simčič, Majda Grbac, Jernej Kuntner in Boris Juh.
Sreda, 21. januarja, ob 18.00 na 3. programu – programu Ars
IZBRANA PROZA
Guadalupe Nettel
Pekinška kača
Pisanje Guadalupe Nettel odlikujeta izbrušen jezikovni slog in do podrobnosti premišljena
zgodba. Pripoved dramatično stopnjuje in presenetljivo sklene – včasih pomirljivo, kdaj ne.
Avtoričin jezik je natančen, očiščen balasta in neposreden. Srž vsake posamezne zgodbe je
metafora iz dejanskega življenja. Življenje pa je polno anomalij, ljudje smo nepopolni, polni
pomanjkljivosti, različnih obsedenosti, večjih in manjših norosti in čudaškosti. Te skrivamo
za masko, ki si je včasih niti v največji intimnosti in niti sami pred seboj ne upamo sneti. A za
Guadalupe Nettel se naš jaz skriva prav v potezah, ki nas delajo drugačne, posebne. V zgodbi,
ki ji boste lahko prisluhnili v prevodu Veronike Rot, skrite plati človeške osebnosti in
čustvovanja metaforično predstavlja kača.
RADIJSKA IGRA
Ruganda
Pogodba s smrtjo
Stran 20 od 55
Ugandski avtor v svojih delih združuje sodobno afriško družbo in mitološko izročilo afriških
ljudstev. Igra govori o mladi ženski, ki se po več letih v velemestu vrača domov. Režiser
Dušan Mausar, dramaturg Pavel Lužan, nastopajo pa Jožica Avbelj, Aleš Valič, Stanislava
Bonisegna in Boris Kralj.
Petek, 23. januarja ,
LITERARNI NOKTURNO
Woody Allen
Izbor iz Allenovih zapiskov
Woody Allen je znan predvsem kot scenarist in režiser številnih filmskih komedij, ki pogosto
prikazujejo nevrotične osebe, obsedene z ljubeznijo in smrtjo. V šestdesetih letih pa je napisal
tudi kopico humorističnih zgodbic. Objavljal jih je v reviji New Yorker in jih pozneje zbral v
treh knjigah: Zdaj sva si bot, Brez perja in Stranski učinki. Za oddajo iz cikla Na valovih
humorja smo izbrali kratko zgodbico z naslovom Izbor iz Allenovih zapiskov. Prevedel jo je
Janko Mrevlje Lozar. Urednik oddaje je Matej Juh.
Foto:
Woody Allen; Vir: funstuffcafe. com
Maksima Kuročkina
Biser smeha
Ruski pisatelj s humorjem govori o človekovi duhovni iznajdljivosti, s katero si je možno
ustvariti izvirne in samosvoje poglede celo na tako znano temo, kakršna je Shakespearova
tragedija Romeo in Julija. V prevodu Simona Dobravca, dramaturgiji Pavla Lužana in režiji
Jožeta Valentiča nastopajo Minca Jeraj, Romana Šalehar in Simon Dobravec.
Stran 21 od 55
Marjan Marinc
Ne bom!
Cela vrsta zgodb se včasih naplete iz takšnega »ne bom!«, je zapisala dramaturginja igre
Djurdja Flere. Igro moramo torej poslušati. Slišali bomo Janeza Hočevarja, Naceta Simončiča,
Berta Sotlarja, Branka Stariča, Maksa Furijana in Dušana Škedla – igralce, ki jih sicer redko
slišite. Režiral pa je kar avtor sam.
Nedelja, 25. januarja, ob 18.05 na 3. programu – programu Ars
SPOMINI, PISMA IN POTOPISI
Peter Bohinjec
Valentin Vodnik
Leta 1889 je v Knjižnici družbe sv. Cirila in Metoda izšla drobna knjižica z naslovom
»Valentin Vodnik«. Napisal jo je Peter Bohinjec, slovenski pisatelj in organizator katoliških
prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic. Pisal je v vse slovenske časopise. V
svojem času je bil med vodilnimi prozaisti Doma in sveta. Besedilo »Valentin Vodnik« je
napisal in objavil ob postavitvi Vodnikovega spomenika v Ljubljani. Zanimivi in izčrpni
biografski pripovedi daje jezikovna patina izpred več kot sto dvajsetih let posebno
privlačnost. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Foto:
Valentin Vodnik; Vir: sl.wikipedia.org
Torek, 26. januarja, ob 21.00 na 3. programu – programu Ars
LITERARNI VEČER
Mia Couto
Mesečna dežela
Mozambiški pisatelj Mia Couto je eden izmed tržno najuspešnejših luzofonih pisateljev,
ustvarjalcev v portugalščini, za svoj opus pa je dobil že številne ugledne nagrade. Za njegova
Stran 22 od 55
prozna dela so značilne slogovna inovacija, poetičnost, metaforika in dikcija, ki se približuje
pesmi. Zaradi mešanja realnega in nadnaravnega oziroma spiritualnega je pogosto označen za
magičnega realista. Poetiki Mia Couta se bomo v oddaji približali z odlomki iz romana
Mesečna dežela, ki je bil uvrščen med dvanajst najboljših afriških romanov 20. stoletja. V
njem se Couto dotakne tematike državljanske vojne, ki je dolga leta pustošila po njegovi
domovini. Oddajo je pripravila Maja Žvokelj, urednik je Matej Juh.
Foto:
Mia Couto; Vir: www.wook.pt
RADIJSKA IGRA
Ranko Marinković, Frane Adum
Prah
V kakšne zadrege lahko zaide človek, ki ni prebolel svoje nekdanje ljubezni, bodo oživeli
Jurij Souček, Angela Hlebce, Ivanka Mežan, Mila Kačič in Polde Bibič v režiji pionirja
slovenske radijske igre Mirča Kraglja. Posnetek je iz leta 1967.
RADIJSKA IGRA
Slobodan Turlakov
Norec
Srbski avtor v humorni parodiji na naše življenjske razmere, ki jih zlahka vidimo kot
sprevrnjeno sliko vsega, kar deklariramo kot človeka vredno življenje. Zaradi tega se junaku
Turklakovove komedije posveti domiselna rešitev – sprevrnjeno življenje normalnega
državljana je mogoče spremeniti v znosno tako, da svoje življenje postaviš na glavo in sebe
razglasiš za norca. V prevodu Bogdana Gjuda je igro s številno zasedbo primorskih igralcev
režiral Jože Valentič.
Stran 23 od 55
Eugene Ionesco
Avtomobilski salon
Nadrealistična groteska govori o popredmetenju človeka in ta pojav v sodobnih družbah
naslika s humorno parodijo – in kaj bi bilo bolj primernega kot avtomobil, ta totem sodobne
jare gospode. Prevod Ivana Okorna je režiral Gregor Tozon, igrajo pa Zvone Hribar, Jožica
Avbelj in Ivo Ban.
RADIJSKA IGRA
Zlatko Verzelak
Obvezno letovanje
Komedija o srečniku, ki je nagrajen z letovanjem v hotelu, se zaplete s toliko neprijetnostmi,
da se je človek spremenil v žrtev totalitarnega sistema, ki ga v prispodobi predstavlja hotel in
njegovo osebje. V vlogi dopustniškega para nastopata Janez Hočevar in Maja Boh.
Dramaturginja Vilma Štritof, režiser pa Aleš Jan.
Milan Kleč
Lažno predstavljanje
Kritičarka Barbara Skubic je o tej erotični kratki igri zapisala: »Predvsem je ustvarjalcem
uspelo združiti erotiko in humor, kar je v današnjem svetu, kjer je spolnost pogosto povezana
z nasiljem, še posebej spodbudno.« Pripomnimo lahko, da je to gotovo tudi zasluga igralcev
Nataše Barbare Gračner in Jerneja Šugmana ter režiserja Zvoneta Šedlbauerja. Priča bomo
nenavadnemu obisku: mlado dekle obišče na domu moškega, ki ga je oklicala za svojega
očeta iz zelo nenavadnega razloga – da bi pojasnila svojemu fantu, zakaj mu ne dovoli iti do
konca. Hm ... Dramaturg Goran Schmidt.
Stran 24 od 55
Vsako nedeljo v februarju ob 14.05 na 3. programu – programu Ars
HUMORESKA TEGA TEDNA – CIKEL
Britanski kulinarični humor
Julian Barnes: Pedantnež in žlica
Mark Forsyth: Za mizo z Britancem
Čeprav je angleška hrana bolj medlega okusa, cikel februarskih humoresk, povezanih s
kulinariko, ne bo brez soli. Žlico in vilice bosta prekrižala pisatelj in etimolog. Prvi dve
humoreski nosita naslov Pedantnež in žlica, prinašata pa odlomke iz najnovejše knjige
znanega britanskega pisatelja Juliana Barnesa, v kateri opisuje svoje začetniške kuharske
izkušnje. V drugi polovici meseca vam bomo postregli z zgodovinskim in etimološkim
pregledom prehranjevalnih navad Otočanov, zapisanim v popopranem slogu duhovitega
mladega etimologa in blogerja Marka Forsytha; naslovili smo ga Za mizo z Britancem.
Humoreske je prevedla Mateja Perpar. Urednik oddaj je Matej Juh.
Foto:
Julian Barnes; Vir: prodavinci.com
Foto:
Mark Forsyth; Vir: www.timeslive.co.za
Nedelja, 1. februarja, ob 20.00, na 3. programu – programu Ars
GLASBENI PORTRET
Georg Christoph Wagenseil – ob 300. obletnici rojstva
Avstrijski skladatelj, izvajalec na glasbilih s tipkami in glasbeni pedagog Georg Christoph
Wagenseil je bil eden osrednjih glasbenih ustvarjalcev v 18. stoletju v srednji Evropi. Rodil se
je 29. januarja 1715 na Dunaju, kompozicijo ga je poučeval skladatelj in vodja dunajske
dvorne kapele Johann Joseph Fux, igranja na glasbila s tipkami pa se je učil pri organistu
Adamu Wegerju. Wagenseil je bil dvorni skladatelj na Dunaju od leta 1739 do smrti leta
1777. Medtem ko so njegova zgodnja dela še v poznobaročnem slogu, je zrelejša dela napisal
v galantnem in občutenjskem slogu preklasičnega obdobja, nekatera tudi z značilnostmi
zgodnjega klasicizma. Ustvaril je raznovrsten opus operne in zborovske duhovne glasbe,
Stran 25 od 55
kantate, simfonije, koncerte, komorno glasbo in skladbe za glasbila s tipkami. Oddajo je
pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
Foto:
Georg Christoph Wagenseil: Vir: www.classical-music-online.net
Vsak ponedeljek v februarju
LITERARNI NOKTURNO – CIKEL
V interpretaciji študentov AGRFT UL
Čas, minevanje
Študenti dramske igre in umetniške besede Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze
v Ljubljani bodo v februarskem ciklu pesmi na temo časa oziroma minevanja interpretirali poezijo vse
od starega Orienta pa do danes. Pesmi so izbrali Staša Grahek, Tesa Drev, Maja Žel Nolda in Matej
Juh, snemanje pa je potekalo v studiih našega igranega programa pod mentorstvom režiserjev prof.
Aleša Jana in asist. Klemna Markovčiča. Oddaje so oblikovali študenti radijske in gledališke režije:
Žiga Divjak, Tin Grabnar in Juš A. Zidar. Kot interpreti pa so nastopili študenti dramske igre: Sara
Gorše, Eva Jesenovec, Klara Kastelec, Miranda Trnjanin, Matic Lukšič, Žan Perko, Gregor Prah, Filip
Samobor in Tines Špik. Ton in montaža: Nejc Zupančič. Glasbena oprema: Tina Ogrin.
Ponedeljek, 2. februarja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars
RADIJSKA IGRA
Metod Pevec
Dve osebi, sedem vaj
Metod Pevec je svojo radoživo ljubezensko radijsko igro postavil med dva mlajša para in ju
poslal na plesni tečaj tanga. Tango je ples strasti in ob menjavi partnerjev med plesnimi
vajami se zgodi tudi zapeljevanje. V obeh parih se vzbudi zanimanje za partnerje drugega
para. Ko na zabavi prepovedani odnosi dosežejo mejo, se para odločita, da se ne bosta več
srečevala, saj bi to ogrozilo oba partnerska odnosa. Igro je s posluhom za ritem, glasbo,
nenehno flirtanje in dvoumnost dialoga zrežiral Gregor Tozon. Nastopili bodo Uroš Fürst,
Stran 26 od 55
Saša Mihelčič, Polona Juh, Marko Mandić in Igor Samobor. Za glasbo je poskrbela Darja
Hlavka Godina. Sodelovala sta tonski mojster Matjaž Miklič in dramaturginja Vilma Štritof.
Foto:
Metod Pevec; Foto: Blaž Samec/Delo
Torek, 3. februarja, ob 21.00 na 3. programu – programu Ars
LITERARNI VEČER
Ayn Rand
Živeti zase
Ayn Rand (1905–1982) se je rodila in šolala v Rusiji, leta 1926 pa je emigrirala v Združene
države Amerike. Bolj kot pisateljica je znana kot filozofinja, utemeljiteljica objektivizma.
Svojo filozofsko naravnanost je poleg strokovnih knjig prenašala tudi v romane Mi
živi (1936), Izvir (1943) in Atlas je skomignil (1957). Njene teze se ne ujemajo z običajnim
prepričanjem o tem, da mora človek delati za splošno dobro ali pomagati sočloveku tudi z
žrtvovanjem. Nasprotno, včasih so prav šokantno samoljubne. Barbara Branden jo v
biografiji Strast Ayn Rand celostno predstavlja z besedami: »Njeno življenje je imelo epske
razsežnosti. V 77 letih življenja je hodila po robu zmagoslavja in porazov, zanosa in tragedije,
strastne ljubezni in nepopustljivega sovraštva, predanega napora in brezupne pasivnosti.«
Avtorica literarnega večera Katarina Mahnič se bo Randove bolj kot filozofinje dotaknila kot
pisateljice – če je kaj takega sploh mogoče, saj so bili njena filozofija, življenje in pisanje
močno prepleteni in povezani. Redaktor Vlado Motnikar.
Torek, 3. februarja, ob 21.05 na 1. programu
RADIJSKA IGRA
Tone Partljič
Iz pedagoških razlogov
Partljič v komedijah zmeraj zajema snov iz okolja, ki ga dobro pozna, ki mu je blizu in v
katerem z ostrim, tudi satiričnim očesom, opaža vsakovrstna pretiravanja, ki so tako hvaležno
tkivo komedije. »Mojster za smeh« je ljubezensko radijsko igro postavil na podeželje. Oče
ima skrivno razmerje s profesorico matematike, ki v zadnjem razredu gimnazije poučuje
Stran 27 od 55
njegovo hčerko. Hčerka razmerje odkrije, vendar tega mami ne izda in si sama zada nalogo
razrešiti zadevo. V glavnih vlogah bodo nastopili Mojca Partljič, Peter Ternovšek, Barbara
Krajnc, Tina Vrbnjak, Majda Grbac, Matej Puc, Andrej Nahtigal, Jurij Drevenšek in Alenka
Tetičkovič. Tonski mosjter Miro Marinšek, dramaturginja Vilma Štritof.
Igro je po
tridesetletnem radijskem premoru zrežiral uveljavljeni televizijski režiser Slavko Hren.
Sreda, 4. februarja,
LITERARNI NOKTURNO
Doris Mühringer
Pesmi
Doris Mühringer sodi v izjemno nadarjeno generacijo mladih literatov in literatk, ki jih je v
petdesetih letih prejšnjega stoletja na Dunaju zbral okrog sebe književnik Hans Weigel. V
Gradcu, kjer je bila rojena leta 1920, je v premožni družini preživljala idilično otroštvo, toda
ko je oče bankrotiral, so se preselili na Dunaj, kjer se devetletna Doris ni mogla zares vživeti.
Po vojni se je preselila v Salzburg in se le s težavo prebijala skozi življenje. Delala je kot
tajnica pri različnih podjetjih, prevajala iz angleščine, lektorirala za različne založbe. Ko je na
enem od branj po naključju srečala Weigla, jo je ta pregovoril, da se je vrnila na Dunaj. Njen
opus ni obsežen, v letih od 1957 do 1984 je objavila štiri pesniške zbirke, a v vsa dela
odražajo močno pesniško osebnost. Prejela je vse pomembnejše literarne nagrade in priznanja.
Pesmi za Literarni nokturno je prevedla Lučka Jenčič. Oddajo je uredila Tesa Drev.
Četrtek, 5. februarja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars
RADIJSKA IGRA
Andrej Rozman
George Dundin
Čeprav si je avtor duhovite burke sposodil njen naslov pri Molièru, pa se njena zapletena
zgodba, ki zajema iz povojnega časa, ne ukvarja s Francozi, temveč s Slovenci in njihovimi
nravmi. Rozmanov pogled na slovensko zavest je nadvse domiseln in satiričen. Nastopili
bodo Grega Čušin, Janez Hočevar, Marjana Klanjšek, Borut Veselko, Polona Juh, Marijana
Stran 28 od 55
Brecelj, Niko Goršič, Nina Ivanič, Zvone Hribar, Aljoša Rebolj, Ivo Godnič in Tanja Žagar.
Glasbo je spisal Jani Golob. Režija je delo Aleša Jana.
Foto:
Gregor Čušin; Foto: Jože Suhadolnik/MGL
Petek, 6. februarja, ob 20.00, na 3. programu – programu Ars
PETKOV KONCERTNI VEČER
Orkester Camerata Salzburg in sir Roger Norrington
Na prvem koncertu orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor je
gostoval priznani orkester Camerata Salzburg, ki deluje že več kot 60 let, v njem pa igrajo
glasbeniki iz več kot dvajsetih držav. Ta mednarodni orkester je nastopil pod vodstvom
priznanega dirigenta, sira Rogerja Norringtona, ki je eden najpomembnejših pionirjev v
raziskovanju zgodovinske izvajalske prakse. Njihov spored je obsegal dela iz obdobja
klasicizma, romantike in 20. stoletja. Izvedli so Simfonijo št. 22 v Es-duru, Hob. I/22, z
naslovom Filozof, Josepha Haydna, Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93, Ludwiga van Beethovna,
Serenado za godala v e-molu, op. 20, Edwarda Elgarja in Preprosto simfonijo, op. 4,
Benjamina Brittna. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi
pogovor z dirigentom Rogerjem Norringtonom,.
Foto:
sir Roger Norrington; Vir: www.nd-mb.si
Nedelja, 8. februarja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars
LITERARNI PORTRET
Mirana Likar Bajželj
Mirana Likar Bajželj je zdaj že prepoznavno ime sodobnega slovenskega literarnega
prizorišča. Nanj je stopila razmeroma pozno, zato pa s toliko bolj izdelanim in prepričljivim
avtorskim pisanjem. Najprej so jo prepoznale žirije na različnih natečajih, leta 2009 pa je
objavila svojo prvo zbirko kratkih zgodb z naslovom Sobotne zgodbe; knjiga je bila uvrščena
med finaliste za nagrado fabula in nominirana za prvenec leta. Čez tri leta je objavila še
knjigo Sedem besed. Zgodba iz te zbirke, Nadin prt, je bila leta 2013 uvrščena v antologijo
Stran 29 od 55
najboljše evropske proze, Best European Fiction. Literarni portret bo prinesel odlomke iz že
objavljenih besedil Mirane Likar Bajželj in še iz kakšnega novega, v oddaji pa bo nastopila
avtorica sama. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.
Foto:
Mirana Likar Bajželj; Foto: Matic Bajželj
RADIJSKA IGRA – PRMIERNO PREDVAJANJE NA TRETJEM
Marie NDiaye
Hilda
Radijska igra, ki izpostavlja temo novodobnega suženjstva, pripoveduje zgodbo o meščanski
gospodarici, ki postane obsedena s svojo hišno pomočnico. Skozi dolge govore gospe
Lemarchandove, igra jo Nataša Barbara Gračner, ne veje samo zgodba o agoniji, o mučenju, o
izkoriščanju in nemoči, veje tudi zgodba o najbolj temnih straneh neoliberalizma in je tudi
kritika socialnega brezčutja finančnih in političnih elit. Hilda, ki služi pri gospe, se v drami ne
pojavi. Vzeta ji je beseda - tako kot številnim žrtvam trgovine z ljudmi ali brezpravnim in
oropanim delavcem, ki se ne morejo in ne znajo braniti. Priča smo srhljivi zgodbi, ki nas
opominja, da smo lahko vsi gospa Lemarchand ali Hilda. Radijsko igro Hilda je režiral Alen
Jelen. Nastopila bosta še Gregor Gruden in Vesna Pernarčič. Glasbo je oblikovala Darja
Hlavka Godina, za ton in montažo je poskrbel Matjaž Miklič.
RADIJSKA IGRA
Peter Kolšek
Valentinovo
V zgodbi o treh kolegicah jezikoslovkah, ki se sredi februarja odpravijo na sproščujoč vikend
v sindikalne toplice, se avtor, dolgoletni novinar za kulturo Peter Kolšak, loteva različnih
pojmovanj in uživanj ljubezni, pa tudi hrepenenj po iluzornih predstavah. Nastopile bodo
Vesna Jevnikar, Nataša Barbara Gračner in Silva Čušin. Ton in montaža Sonja Strenar,
glasbena oprema Dragan Bulič, dramaturgija Pavel Lužan. Režiser je Boštjan Vrhovec.
Stran 30 od 55
Foto:
Peter Kolšek; Foto: Jure Eržen/Ludliteratura
Sreda, 11. februarja, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars
Viliam Klimaček
Made in Slovakia
Da naslov ni »Narejeno na Slovaškem«, ampak je v angleščini, je že prvi znak satirične osti,
ki jo Klimaček zabada v posocialistično obubožanje duha. Obljubljena svoboda, ki naj bi
nadomestila tako imenovani represivni socializem, se je tudi na Slovaškem kmalu izkazala kot
iluzija. Nastopili bodo Polde Bibič, Robert Vrtovšek in Maja Šumej. Izvirna glasba je delo
Bojana Jurjevčiča. Tonski mojster Matjaž Miklič, dramaturg pa Goran Schmidt. Pod režijo se
podpisuje Igor Likar.
Foto:
Polde Bibič; Foto: Igor Modic/Delo
RADIJSKA IGRA
Marguerite Duras, Diana Koloini
Suzana Andler
Drama, ki jo je za radio priredila in prevedla Diana Koloini, se zajeda v bistvo skupnega
življenja moškega in ženske. Durasova ne pristaja na utečeno pojmovanje ljubezenskega
trikotnika, v njem ne priznava zmagovalcev in poražencev, saj ljubezni ne pojmuje tako
absolutno. Dramo je režirala Mateja Koležnik. Tonski mojster Miro Marinšek, dramaturginja
Vilma Štritof. V glavni vlogi nastopa Silva Čušin.
Foto:
Diana Koloini; Foto: Nada Žgank/Sigledal
Petek, 13. februarja,
Stran 31 od 55
LITERARNI NOKTURNO – CIKEL
Na valovih humorja
Irena Douskova
Ponosni Smoker
Češka pisateljica Irena Douskova, rojena leta 1964, je sprva objavljala poezijo, nato pa
presedlala na prozni zapis. Njen roman Ponosni Smoker, ki izhaja iz evropskega izročila
družbenega romana, nas prestavi na sredino sedemdesetih let na Češkoslovaško. V njem
pisateljica z zornega kota otroške junakinje, devetletne debeluške Helenke, prikazuje
obsežnejše družbeno dogajanje, socializem, zamračen z rusko nadoblastjo. A kljub malodušju,
ki prežema vse pore bivanja v rudarskem mestecu, se v romanu nizajo humorni dialogi in
groteskni preobrati, ob katerih se spomnimo na Jaroslava Haška in njegovega legendarnega
Dobrega vojaka Švejka, obenem pa v njem lahko vidimo dopolnilo Čudovitim pasjim časom
znanega Michala Viewegha. Ker ima knjiga podnaslov Kako se je vse dobro končalo, se po
dramatičnih peripetijah in izgubah nazadnje vsaj začasno razreši marsikatera zagata. Kdo je
skrivnostni Smoker, pa s Helenko vred izvemo prav na koncu knjige. Odlomek iz knjige je
izbrala Tesa Drev.
Petek, 13. februarja, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars
Neposredni prenos 4. koncerta za Oranžni abonma Orkestra
Slovenske Filharmonije
Spored:
M. Lazar: novo delo
A. Glazunov: Koncert za altovski saksofon in godalni orkester v Es-duru, op. 109
J. Massenet: El Cid – plesi iz opere
R. Strauss: Don Juan, op. 20
Orkester Slovenske filharmonije, solist Miha Rogina, saksofon, dirigent Pedro Halffter.
Urednica prenosa je Anuša Volovšek.
Stran 32 od 55
RADIJSKA IGRA
Mario LlosaVargas
Mikavne oči, odvratne slike
V Mikavnih očeh nobelovec LLosa Vargas pripoveduje zgodbo o tragični prepletenosti usod
mlade slikarke, njenega profesorja in njenega zaročenca. Slišati bo moč Jurija Součka, Igorja
Samoborja in Natašo Tič Ralijan. Ton in montaža sta delo Jureta Culiberga, glasbena oprema
Larisa Vrhunc, dramaturgija Pavel Lužan in režija Irena Glonar.
Foto:
Mario Vargas Llosa; Vir: wikipedia.org
Neposredni prenos 5. koncerta abonmajskega cikla Kromatika
Simfoničnega orkestra RTV Slovenija
Spored:
M. Bonin (novo delo)
P. I. Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35
J. Sibelius: Simfonija št. 1 v e-molu, op. 39
Simfonični orkester RTV Slovenija, solistka: Lana Trotovšek, violina,
dirigent: George Pehlivanian
Matej Bonin trenutno študira pri znanem skladatelju Beatu Furrerju v Gradcu, pogosto
sodeluje v novih glasbeno-odrskih predstavah, ustvaril je že vrsto komornih del in
ansambelskih skladb – omenimo, da je njegovo delo Kaleidoscope z dirigentom Petrom
Eötvösem izvedel znameniti Ensemble Modern, ki marca prihaja tudi k nam. Tokrat bomo
lahko v najnovejšem delu slišali simfonične zvočne vizije mladega skladatelja. Dirigentsko
delo bo prevzel naš stari znanec George Pehlivanian. Poleg Boninove novitete bo z mlado in
že v svetu uveljavljeno slovensko violinistko Lano Trotovšek predstavil Koncert za violino in
orkester v D-duru P. I. Čajkovskega in v drugem delu koncerta še Sibeliusovo Simfonijo št. 1
v e-molu. Urednik prenosa je Primož Trdan.
Stran 33 od 55
LITERARNI VEČER
François Rabelais
Gargantua in Pantagruel
Francoski pisatelj François Rabelais, rojen leta 1483, je veliko ime francoskega humanizma in
renesanse. Bil je menih in duhovnik, predvsem pa zdravnik, ki je zaradi svojih spisov večkrat
prišel navzkriž s cerkvenimi in posvetnimi oblastmi, a ga to ni odvrnilo od humorja in ironije,
s katerima je prežel svoj kar 30 let nastajajoči roman v 5 knjigah Gargantua in Pantagruel.
Junaka romana sta domišljijska velikana iz starih ljudskih pravljic, postavljena v realen čas in
prostor, kar ima močen učinek parodije in satire. Delo je jezikovna mojstrovina, polna
metafor in jezikovnih iger, ki v radijski interpretaciji zaživi s posebno močjo. Za oddajo smo
v prevodu Branka Madžareviča izbrali nekaj poglavij. Urednik oddaje je Marjan Kovačevič
Beltram.
Foto:
François Rabelais; Vir: en.wikipedia.org
RADIJSKA IGRA
Alex Haridij
Učiteljica klavirja
Na festivalu otroških in mladinskih radijskih iger leta 2010 v Bratislavi je bila ta pretresljiva
radijska igra, ki govori o fantku, ki se prvič v življenju sooči s kompleksnostjo življenja,
nagrajena. Za naš radio pa so jo, pod režijskim vodstvom Klemena Markovčiča, zasnovali
igralci Gašper Rojc, Jernej Šugman, Jožica Avbelj, Rok Vihar, Kristijan Ostanek,
dramaturginja Vilma Štritof in tonski mojster Matjaž Miklič. Glasbeno podobo sta oblikovala
Darja Hlavka Godina in pianist Žiga Stanič.
Foto:
Jožica Avbelj; Vir: MGL
Stran 34 od 55
Sreda, 18. februarja, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars
Janja Vidmar
Brez
Igra govori o mladeniču, ki je zašel na kriminalna pota, vendar pa se mu ob zavzeti skrbi šole
in domačih vendarle kažejo tudi svetlejše perspektive. Na mednarodnem festivalu Ex aequo v
Bratislavi je leta 2012 glasbeni opremljevalec in montažer Mitja Vrhovnik Smrekar prejel
prvo nagrado za posebne dosežke. Nastopili bodo Jure Henigman , Maša Derganc Veselko,
Bernarda Oman, Janez Starina, Blaž Šef, Milena Zupančič in Iva Zupančič. Tonska mojster
Miro Marinšek. Igro Janje Vidmar je režirala Mateja Koležnik.
Foto:
Mateja Koležnik; Foto: Aleš Černivec/Delo
RADIJSKA IGRA
Drago Jančar
Halštat
Jančarjevo igro smo posneli v Rudniku svinca in cinka Mežica pod režijskim vodstvom Igorja
Likarja in s prvovrstno igralsko ekipo Radkom Poličem, Mileno Zupančič, Brankom
Šturbejem, Polono Juh in Vesno Jevnikar. Halštat žanrsko deluje dvoumno: kot grozljiva
komedija in kot sarkastična drama. Ta Jančarjev oblikovni prijem, poln duhovite avtorjeve
samoironije in distance, učinkovito prikazuje večno aktualno tematiko: metamorfoze človeške
zgodovine, ki je s svojimi vojnimi in revolucionarnimi grozodejstvi predvsem zgodovina
tragičnega uničevanja, po drugi strani pa je s svojimi nenehnimi skrivanji ter zapovedmi
molčečnosti o človeških žrtvah predvsem absurdno ponavljanje zla v obliki farse. Ton in
montaža Miro Marinšek. Digitalna tonska montaža Sašo Romih, dramaturgija Pavel Lužan in
glasbena oprema Darja Hlavka Godina.
Foto:
Drago Jančar; Vir: wikipedia.org
Stran 35 od 55
Petek, 20. februarja, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars
Neposredni prenos 5. koncerta za Modri abonma Orkestra
Slovenske filharmonije
Spored:
W. A. Mozart: La Clemenza di Tito – uvertura, K. 621
W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 18 v B-duru, K. 456
A. Ljadov: Kikimora, op. 63
I. Stravinski: Simfonija v treh stavkih
Orkester Slovenske filharmonije, dirigent in solist Ignjat Solženicin, klavir.
Urednica prenosa je Vesna Istenič.
Sobota, 21. februarja, ob 22.40 na 1. programu
Franz Xaver Kröetz, Jaša Jamnik
Moška zadeva
Gre za nenavadno radijsko priredbo poznane gledališke igre nemškega dramatika Franza
Xavera Kröetza. Igro, ki prikazuje prizore iz življenja delavskega zakonskega para, je za radio
priredil in jo tudi zrežiral Jaša Jamnik. Igrala sta Maja Vidmar in Borut Veselko.
Nedelja, 22. februarja, ob 8.05 na 1. programu
Jana Kolarič, Tatjana Kokalj
Koga se strah boji
Strah se potika po gozdu in straši živali, v tem pa neizmerno uživa. Ko živali ugotovijo, da jih
napada samo takrat, ko so same ali pa takrat, ko vidi, da se ga zares bojijo, stopijo skupaj. V
slogi je moč, ki premaga še takšnega slabiča in napihnjenca, kakršen je gozdni strah. V igrici
je veliko pesmic, saj tudi pesem lahko prežene strah. Peli in igrali bodo Vesna Pernarčič, Uroš
Smolej, Iva Krajnc, Lara Jankovič in Gašper Jarni. Za ton je skrbel Mirko Marinšek. Glasbo
Stran 36 od 55
je skladal Črt Sojar Voglar. Za dramaturgijo brez strahu je poskrbela Vilma Štritof. Za ves
strah, ki je votel, okrog pa ga nič ni, je kriv režiser Alen Jelen.
Nedelja, 22. februarja, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars
GLASBENI PORTRET
Wilhelm Friedrich Ernst Bach
Wilhelm Friedrich Ernst Bach je bil edini vnuk Johanna Sebastiana Bacha, ki je postal
poklicen skladatelj. Bil je tri leta mlajši sodobnik Wolfganga Amadeusa Mozarta, ustvarjal je
v zadnji tretjini 18. in v prvi polovici 19. stoletja. W. F. E. Bach je bil sin Johanna Christopha
Friedricha Bacha, tretjega sina skladatelja J. S. Bacha. Bil je deležen temeljite glasbene
izobrazbe, za katero sta poleg očeta in kantorja mestne cerkve v Bückeburgu Ch. F. Geyerja
poskrbela njegova strica, zelo uspešna skladatelja Carl Philipp Emanuel in Johann Christian.
Wilhelm Friedrich Ernst je postal glasbeni vodja kapele v Mindnu, nato pa dolgoletni glasbeni
vodja dvorne kapele kralja Friedricha Wilhelma II. Pruskega v Berlinu. Ustvaril je
raznovrsten glasbeni opus, v katerem so klavirska dela za klasični pianoforte in pozne
klavirske skladbe v zgodnjeromantičnem slogu, komorne skladbe, koncerti in druga dela za
orkester, vokalno-instrumentalne skladbe, večglasne pesmi in samospevi. Oddajo je pripravila
in uredila Tjaša Krajnc.
Foto:
Wilhelm Friedrich Ernst; Vir: www. classical-music-online.net
RADIJSKA IGRA
Marjan Tomšič in Petra Tanko
Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd
V dokumentarnem okolju v vaseh slovenske Istre posneta igra je posebno slušno doživetje, ki
pripoveduje o šavrinkah, kmečkih Istrankah, ki so v prejšnjem stoletju nosile v Trst domače
pridelke. Po romanu Šavrinke pisatelja Marjana Tomšiča jo igro za radio priredila Petra
Tanko, režijsko pa je je oblikoval Igor Likar. Nastopili Ljerka Belak, Nataša Tič Ralijan,
Damjana Černe, Janez Škof, Neda Bric, Štefanija Drolc, Mojca Fatur, Gojmir Lešnjak in
Stran 37 od 55
Bogdana Herman. Dramaturg Pavel Lužan, tonski mojster Miro Marinšek, glasbena
opremljevalka Cvetka Bevc, svetovalka za jezik in običaje pa Lori Konestabo Pergar.
RADIJSKA IGRA
Cvetka Bevc
Zapoj še enkrat, Lojzka
Zgodba o namišljeni ljubiteljici oper prikazuje zabavno prevaro, ki jo pomaga izpeljati
neotesana pamet v podeželskem mestu tako, da iz tujke naredi operno zvezdo, ki so jo
pripravljeni častiti kot popularno krajevno znamenitost. Nastopajo Ljerka Belak, Bojan
Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Borut Veselko in Milena Vehovar. Glasbena oprema je
delo avtorice Cvetke Bevc. Dramaturg Pavel Lužan. Pod režijo se podpisuje Peter Zobec.
Foto:
Peter Zobec; Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Četrtek, 26. februarja,
LITERARNI NOKTURNO
Elizabeth Spencer
Glas pri zadnjih vratih
Elizabeth Spencer je ameriška pisateljica, ki se je rodila leta 1921 na ameriškem jugu. Še
vedno je dejavna in prav letos je objavila svojo osmo zbirko kratkih zgodb. Naslovila jo je
Starting Over ali Novi začetki. Je avtorica številnih romanov in kratkih zgodb, napisala pa je
tudi spomine (Landscapes of the Heart ali v provodu Pokrajine srca, 1998) in dramo For
Lease or Sale (V najem ali naprodaj,1989).
Literarni nokturno bo predstavil njen roman The Voice at the Back Door ali v prevodu Glas
pri zadnjih vratih iz leta 1956. Roman, ki ga je Spencerjeva napisala v Italiji, v kateri je bivala
zaradi Guggenheimove štipendije, pripoveduje o rasni napetosti na jugu ZDA. Spenserjeva
ponuja bralcu pestro paleto polnokrvnih literarnih likov, hkrati pa odpira vprašanja, ki so
aktualna še danes. Odlomek je prevedla Lea Flis.
Stran 38 od 55
Foto:
Elizabeth Spencer; Vir: nclhof.org
Četrtek, 26. februarja, ob 21.05 na 1. programu
LITERARNI VEČER
Gioconda Belli
Erotika v poeziji in romanih Gioconde Belli
Gioconda Belli se je rodila leta 1948 v Managvi (Nikaragva) in spada med najpomembnejše
latinskoameriške pisateljice. Že pri 20 letih se je pridružila sandinistični revoluciji in najprej
opravljala tajna kurirska dela, nato pa je po Evropi in Latinski Ameriki zbirala denar za orožje
gverilcev ter hkrati iskala politično podporo za njihov boj proti diktaturi Anastasia Somoze.
Zaradi svojega delovanja proti diktaturi se je morala umakniti v politično emigracijo. Živela
je v Kostariki in Mehiki, po zmagi revolucije pa je opravljala pomembne funkcije v
sandinistični vladi, med drugim je skrbela za stike z javnostjo. V sedemdesetih letih je z
objavljanjem svoje erotične literature v Nikaragvi povzročila pravi šok. Prvi roman Naseljena
ženska je napisala šele leta 1986, ko je zapustila politične funkcije. Za svojo literaturo je
dobila več pomembnih nagrad. Za roman Država žensk je leta 2010 v konkurenci 615
rokopisov kot prva ženska dobila prestižno nagrado za najboljši hispanoameriški roman »La
Otra Orilla«, vredno 100 tisoč dolarjev, leta 2013 pa jo je za njeno literarno delovanje
odlikovalo tudi francosko ministrstvo za kulturo. Njen zadnji roman Močna lunina toplota je
izšel konec leta 2014 in je že velika uspešnica. Njena dela so prevedena v 14 svetovnih
jezikov. Literarni večer pripravlja Marko Jenšterle.
RADIJSKA IGRA
Tone Peršak
Kamen
V igri Peršak kritično obravnava nekatere malomeščanske norme in konvencije, ki
preprečujejo posamezniku samouresničitev. Osrednja oseba je mladi profesor Mare, ki se mu
sredi mesta pripeti majhna nerodnost, to pa sproži pravi plaz nevšečnosti, ki pomembno
Stran 39 od 55
posežejo v njegovo življenjsko usodo. Igra je bila posneta leta 1985. V glavnih vlogah
nastopajo Ivo Ban, Slavko Cerjak in Milena Zupančič. Ton in montaža igre Jure Culiberg,
skladatelj in izvajalec songov Jani Kovačič, dramaturg pa Borut Trekman. Igro je režirala
Irena Glonar.
Foto:
Tone Peršak; Foto: Blaž Samec/Delo
Sobota, 28. februarja, ob 20.05 na 3. programu – programu Ars
Vincenzo Bellini
Puritanci
Neposredni prenos z Dunaja
Puritanci so zelo priljubljena in zelo zahtevna opera Vincenza Bellinija iz zgodnjih let 19.
stoletja. Z njo je Bellini sklenil svoj gledališki opus. Snov za svoja dela je iskal v
zgodovinskih dogodkih in literaturi velikanov pesniške in dramske besede. Tudi v operi
»Puritanci« ga je zanimala zgodovinska snov iz angleške preteklosti.
V glavnih vlogah nastopajo: Olga Peretjatko kot Elvira, John Tessier kot lord Arthur, Carlos
Alvarez kot Richard in Jongmin Park kot Walton. Zbor in orkester Dunajske državne opere
bo vodil Marco Armiliato. Urednik prenosa je Dejan Juravić.
Sobota, 28. februarja, ob 22.40 na 1. programu
Kristijan Muck
Poročnik in kurat
V zaledju soške fronte poteka kratek, a intenziven dialog med starejšim kuratom in mlajšim
poročnikom. Odpira in zgošča številna teološka in eksistencialna vprašanja o Bogu, veri,
odgovornosti, krivdi in odpuščanju. Nastopila bosta Rok Vihar in Marko Okorn. Glasbena
oblikovalka Darja Hlavka Godina. Tonska mojstrica Sonja Strenar in dramaturginja Vilma
Štritof. Režiser Zvone Šedlbauer.
Foto:
Stran 40 od 55
Kristijan Muck; Vir: zdus.si
Nedelja, 1. marca, ob 08.05 na 1. programu
Frane Puntar
Bobnanje od znotraj
Frane Puntar velja za najbolj prevajanega slovenskega pisatelja radijskih iger, zlasti tistih,
namenjenih otrokom. Bil je inovator v pisanju za radio, saj je besedilno strukturo ves čas
nadgrajeval z zvočno sliko in tako ustvarjal prave radiofonske scenarije. Poslušalce je na tak
način izzval, da so igri sledili na drugačen način in da so ji dejansko prisluhnili. Tokratna
zgodba pripoveduje o Bambrbamu, ki se je naselil v boben in lahko bobna od znotraj, kadar se
mu zahoče. Igralska zasedba: Zlatko Šugman, Jože Zupan, Duša Počkaj, Saša Miklavc, Jana
Osojnik, Franček Drofenik in Brane Ivanc. Izvirno glasbo je napisal dr. Urban Koder, za ton
je poskrbela Metka Rojc, dramaturginja Djurdja Flere, igro je zrežirala Rosanda Sajko.
Vse nedelje v marcu, ob 14.05 na 3. programu – programu Ars
HUMORESKA TEGA TEDNA – CIKEL
Razsvetljenske humoreske
Denis Diderot
Spletka
Voltaire
Jeannot in Colin
Platonove sanje, Enooki nosač
Pet nedelj zapored vas vabimo k poslušanju dramatiziranih radijskih priredb zgodbe Spletka
Denisa Diderota in Voltairovih zgodb Jeannot in Colin, Platonove sanje ter Enooki nosač. V
oddajah se lahko prepričate o tem, da sta velika filozofa in misleca razsvetljenstva premogla
veliko čuta za humor, ki je izhajal predvsem iz opazovanja okolice in človeške nravi oziroma
človeške šibkosti. Cikel oddaj pripravlja Tesa Drev.
Nedelja, 1. marca, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars
Stran 41 od 55
LITERARNI PORTRET
Carmen Martín Gaite
Carmen Martín Gaite, rojena leta 1925 v Salamanci, je ena izmed osrednjih avtoric, ki so
izjemno zaznamovale špansko literaturo v obdobju po španski državljanski vojni. Posvečala
se je pisanju kratkih zgodb, romanov, esejev, literarnih kritik in pesmi, obsežen je tudi njen
prevajalski opus. V svojih delih se je osredotočala predvsem na ženske like, ob tem pa veliko
pozornost namenila psihološki analizi oseb, medsebojnim odnosom ter odnosom med
posameznikom in družbo.
Slovenskemu občinstvu je postala znana z romanom Spremenljiva oblačnost, v Literarnem
portretu pa bomo slišali odlomke iz njenega romana Drobci notranjosti, ki jih je prevedla Lia
Scagnetti.
Foto:
Carmen Martin Gaite; Vir: commons.wikimedia.org
Torek, 3. marca ob 21.00 na 3. programu – programu Ars
LITERARNI VEČER
Evgen Car
Matrni jezik, kinč predragi, žijvi žijvi vu sakšon časi
Leta 2015 bo minilo natanko 300 let od izida prve tiskane knjige v starem prekmurskem
knjižnem jeziku. Ob tej priložnosti je dramski igralec Evgen Car pripravil pregleden literarni
večer prekmurske poezije v narečju in jo začinil s spremno besedo, prav tako v prekmurščini.
V oddaji bo seveda nastopil tudi sam Evgen Car. Urednik oddaje je Matej Juh.
Foto:
Evgen Car; Vir: ars.rtvslo.si
Četrtek, 5. marca, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars
RADIJSKA IGRA
Gordana Kunaver, Rosanda Sajko
Bela krajina
Stran 42 od 55
Pesnica in pisateljica Gordana Kunaver je poiskala ljudi iz Semiča in okolice, ki so ji
pripovedovali o življenju po ekološki katastrofi v osemdesetih, o svojih občutkih in o svojem
strahu pred prihodnostjo. Kratke izjave nekaterih tamkajšnjih prebivalcev je nanizala okoli
osrednje izpovedi mlade žene, matere dveh otrok, bivše delavke v semiški Iskri in kasnejše
invalidske upokojenke Anice Krašna, ki je bila gotovo ena najbolj prizadetih žrtev v tej
nesreči. To dokumentarno gradivo je Kunaverjeva prepletla s svojimi premišljanji in jih
strnila v notranji monolog Aničinega moža, fiktivne osebe v tej igri, ki pa s svojimi
čustvenimi reakcijami opozarja na splošne in individualne razsežnosti vseh takih katastrof. Ta
dokumentarna igra utrjuje v nas zavest o nedopustnosti takih dogodkov. V dokumentarnih
posnetkih sta poleg Anice Krašna nastopili še njena tašča in hčerka Petra, vlogo Aničinega
moža pa je interpretiral Dare Valič. Tonski mojster Miro Marinšek, za dramaturgijo in režijo
je poskrbela Rosanda Sajko.
Sobota, 7. marca, ob 22.40 na 1. programu
Alma Maksimiljana Karlin, Irena Glonar
Lantana
Istoimensko kratko zgodbo je avtorica napisala po vrnitvi z osemletnega potovanja po
Kitajski, Novi Gvineji, Javi, Kambodži in Indiji, na katerega se je podala kot mlada učiteljica
osmih jezikov, objavila pa jo je v knjigi leta 1930 v Celovcu. Dramaturg Pavel Lužan, tonski
mojster Jure Culiberg, v režiji prirediteljice nastopajo Saša Mihelčič, Ivo Ban in Branko
Šturbej.
Ifigenija Simonovič
Mama zna
Zgodba ni zapletena. Nekega jutra je mama slabe volje. Njena otroka Urška in Jaka pa
napravita tako, da mama lahko slabo voljo prežene. Vendar zgodba še zdaleč ni nezanimiva.
Mama je namreč pisateljica in pomagati pisateljici do dobre zgodbe je že prava umetnost.
Stran 43 od 55
Nastopali so: Tanja Žagar, Martin Petrovčič, Jožica Avbelj in Janez Albreht. Glasbena
opremljevalka Cvetka Bevc, tonska mojstrica Metka Rojc, ki podpisuje tudi režijo, dramaturg
pa Ervin Fritz.
SPOMINI, PISMA IN POTOPISI
Meret Oppenheim
Spomini in sanje
Najbolj znana umetniška stvaritev Meret Oppenheim, leta 1913 v Nemčiji rojene in do svoje
smrti leta 1985 v Švici živeče umetnice iz kroga nadrealistov, je izzivalni Zajtrk v krznu,
skulptura skodelice, krožnika in čajne žlice, oblečenih v krzno. Meret Oppenheim pa se ni
omejevala na področje likovne umetnosti, temveč je globine in višave življenja, kot ga je
dojemala, raziskovala tudi s pesmimi in dnevniškimi vnosi spominov in sanj. V oddaji
Spomini, pisma in potopisi boste lahko slišali izbor spominov in sanj, ki so navdihovali
življenje in ustvarjanje te izjemne umetnice. Izbrala in prevedla jih je Tesa Drev.
Ponedeljek, 9. marca, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars
Andrej Rozman
Neznani predmet
V tej radijski igri se pisec poigrava z božjimi zadevami in jih oblikuje v žanrski kolaž. Zgodba
najprej teče naprej, od ključnega trenutka dalje pa spet po isti poti nazaj. Zanimiv pristop
bogatijo še duhovite domislice, ki jih ima pisec te igre v svojih dramskih besedilih in
gledaliških predstavah zmeraj na pretek. Režiser Gregor Tozon, nastopajo pa Boris Ostan,
Aljoša Rebolj, Mirjam Korbar, Jernej Kuntner, Andrej Nahtigal, Grega Čušin, Pavle
Ravnohrib in drugi. Tonska mojstrica Metka Rojc, avtor izvirne glasbe Lado Jakša,
dramaturginja Vilma Štritof.
Sreda, 11. marca, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars
Stran 44 od 55
Marko Elsner Grošelj
Postmoderna sfinga
V metafikcijski grozljivki dramski junak zamenja stvarnost s svojo domišljijsko ali fiktivno
resničnostjo, svojo ženo pa nadomesti z lutko iz izložbe, ki zanj postane nič manj kot
svetovno znana literarna junakinja Lulu, usodna ženska iz drame Lulu Franka Wedekinda.
Z njo hoče junak začeti novo življenje, vendar pa se njegova izmišljija izteče na podoben
način, kakor je sam opravil s svojo ženo in s stvarnim svetom. In kot nam kaže Elsner Grošelj
v svoji igri, je očitno, da tudi postmoderna sfinga zastavlja človeku ravno tako usodna
vprašanja o svetu, kakor so to počele njene
klasične grške prednice. Igrala sta Pavle
Ravnohrib in Judita Hahn – Kreft. Radijsko izvedba: dramaturg Pavel Lužan, tonski mojster
Staš Janež, glasbeni oblikovalec Marko Stopar in režiser Gregor Tozon.
Četrtek, 12. marca, ob 21.00 na 1. programu
LITERARNI VEČER
Marjan Strojan
Pesmi iz iger
V nocojšnjem literarnem večeru se bosta združila duha dveh obdobij. Prvo obdobje zastopa
William Shakespeare s pesmimi, vloženimi v gledališke igre (na primer Hamlet, Othello ...),
drugo pa pesnik in prevajalec Marjan Strojan, ki so mu bile te pesmi navdih pri pisanju
poezije. Izvirne pesmi so po večini uglasbene, namenjene glasbeni izvedbi v gledaliških
predstavah v Globu, Strojanove pesmi pa so izraz, kot pravi, njegovega lastnega
doživljajskega in čustvenega sveta ter življenjskih izkušenj. Pri nekaterih je izhajal iz vsebine,
pri drugih iz forme, včasih je za izhodišče vzel prvi verz, drugič motiv, tretjič refren, četrtič je
večji del Shakespearove pesmi z variacijami postavil v nov kontekst. Redaktor Vlado Motnikar.
Foto:
Marjan Strojan; Vir: ars rtvslo.si
Četrtek, 12. marca, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars
RADIJSKA IGRA
Stran 45 od 55
Goran Gluvić
Dezider in Šostakovič
Groteskna komedija govori o poletni avanturi gospoda Deziderja, ki je poslal ženo in otroka
na morje, ker se je odločil preživeti dopust doma ob glasbi. Toda potem na vrata mirnega
doma potrkajo nepričakovani dogodki in osebe in ljubitelju dobre glasbe dodobra zapletejo
ure zasluženega počitka. Nastopajo: Jernej Kuntner, Sandi Pavlin, Marko Simčič, Majda
Kohek, Grega Čušin, Majda Grbac in Romana Šalehar. Tonski mojster Miro Marinšek,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, dramaturg Pavel Lužan in režiserka Elza Rituper.
Petek, 13. marca, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars
Neposredni prenos 6. koncerta abonmajskega cikla Kromatika
Simfoničnega orkestra RTV Slovenija
Spored:
V. Žuraj: Übürall za sopran in ansambel
A. Schonberg: Pet skladb za orkester op. 16 (verzija za komorni ansambel)
A. Schonberg: Pet skladb za orkester op. 16 (verzija za simfonični orkester, 1949)
V. Žuraj: Changeover za ansambel in simfonični orkester
Simfonični orkester RTV Slovenija, Ensemble Modern, solistka: Helene Fauchere, sopran,
dirigent: Johannes Kalitzke
Šesti abonmajski koncert povzema naslov »Moderno«. Simfoničnemu orkestru se bo pridružil
vodilni svetovni ansambel za sodobno glasbo, Ensemble Modern iz Frankfurta, ki so ga leta
1980 ustanovili študentje Mlade nemške filharmonije z namenom, da bi spodbudili nastanek
novih del in jih kakovostno izvajali. Oba ansambla bo vodil nemški dirigent in skladatelj
Johannes Kalitzke, ki je študiral v Kölnu in se pozneje izpopolnjeval v Parizu pri Vinku
Globokarju. Kot dirigent in skladatelj je vselej dobrodošel gost na festivalih sodobne glasbe,
pa tudi v velikih opernih hišah. S sopranistko Hélène Fauchère bo izvedel skladbo Vita
Žuraja, slovenskega skladatelja, ki je bil lani štipendist slovite Ville Massimo v Rimu.
Žurajevi skladbi Changeover (2011) in Übürall (2013) sta nastali za koncerta ob odprtju
Stran 46 od 55
novega nemškega bienalnega festivala moderne glasbe ''cresc...'', ki ga je leta 2011 ustanovil
Ensemble Modern. Osnova obeh skladb je ansambel, postavljen v skupinah okoli občinstva.
Medtem ko v skladbi Changeover ansambelske skupine igrajo ob pointilistični spremljavi
velikega simfoničnega orkestra, so v skladbi Übürall ansambelske skupine aktivna zvočna
kulisa za sopranistko v vlogi Madame Ubu ter za četrttonske instrumente na odru. Vito Žuraj
je leta 2012 za skladbo Changeover dobil 1. nagrado na 57. skladateljskem tekmovanju mesta
Stuttgart, ki velja za najstarejšo nemško nagrado za sodobno glasbo. Zanimivo pa bo tudi
poslušati Pet skladb za orkester Arnolda Schönberga v dveh različicah, za komorni ansambel
in simfonični orkester. Urednik prenosa je Primož Trdan.
Rudi Šeligo
Lokostrelstvo na oborah
Domiselna groteska o zamisli za politično kampanjo, ki bi stranki prinesla volilne točke in
denar od turizma, se dogaja v neokrnjenem vaškem okolju in tako postane absurd še bolj
očiten. Radijska izvedba: dramaturg Pavel Lužan, tonski mojster Staš Janež, glasbeni
oblikovalec Marko Stopar in režiser Jože Valentič. Igrajo: Brane Završan, Mojca Partljič in
Ivan Rupnik.
Sobota, 14. marca, ob 18.00 na 3. programu – programu Ars
Gioacchino Rossini
Gospa z jezera
To opero v zadnjem času spet pogosteje uprizarjajo. Povod za oživitev tega muzikalno
tehtnega dela je bila gotovo uprizoritev opere na Rossinijevem festivalu v Pesaru leta 1983.
Takrat so jo v odlični pevski zasedbi tudi posneli. Nekateri menijo, da je Gospa z jezera
Rossinijeva najbolj romantična opera. Liki so zelo natančno izdelani, prav nič šablonski, in
muzikalno spretno oblikovani. Zgodbo Walterja Scotta Gospa z jezera je Rossiniju predlagal
Stran 47 od 55
eden njegovih francoskih varovancev. Nastopili bodo: ta hip eden najboljših rossinijevskih
tenoristov, Perujec Juan Diego Flórez kot Hubert, ameriška mezzosopranistka Joyce Di
Donato kot Ellen in Italijanska Daniela Barcellona kot Malcolm. Zbor in orkester
Metropolitanske opere bo vodil Michele Mariotti. Urednik prenosa Dejan Juravić.
LITERARNI PORTRET
Jana Bodnárová
Skoraj nevidna
V Literarnem portretu predstavljamo slovaško pisateljico, pesnico in umetnico Jano
Bodnarovo (roj. 1950), ki je bila gostja lanskega ptujskega festivala Dnevi poezije in vina.
Življenjski poti in poetiki Bodnárove se bomo približali z odlomki iz njene poetične
avtobiografije Skoraj nevidna, v kateri so v fragmentarni pisavi in brez kronološkega reda
izrisani bolj ali manj naključni spomini iz njenega življenja. Delo, ki ne želi biti zvesti popis,
je bilo v njeni domovini izdano leta 2008 in leto zatem uvrščeno med finaliste za
najuglednejšo slovaško literarno nagrado anasoft litera. Oddajo pripravlja Maja Žvokelj.
Torek, 17. marca, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars
S SOLISTIČNIH IN KOMORNIH KONCERTOV
Violinistka Lana Trotovšek in klavirski kvartet
Na 4. koncertu cikla Carpe artem je nastopila medarodno uveljavljena slovenska violinistka
Lana Trotovšek, ki je po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo študirala v Salzburgu pri
Ruggieru Ricciju, nato pa na glasbenem kolidžu Trinity in Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu.
Kot solistka uspešno nastopa s priznanimi orkestri in v komornih zasedbah. Z violinistom
Miladinom Batalovićem, violistom Leventejem Gidrojem, violončelistom Nikolajem Sajkom
in pianistom Miho Haasom je izvedla Klavirski kvintet v g-molu, op. 49, španskega skladatelja
zadnjih desetletij 19. in začetka 20. stoletja Enriqueja Granadosa, Klavirski kvintet v g-molu,
op. 57, ruskega ustvarjalca 20. stoletja Dmitrija Šostakoviča ter Passacaglio za klavirski
kvartet in The Seventh Avenue Blues sodobnega slovenskega skladatelja Janija Goloba. V
oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z violinistko.
Stran 48 od 55
Foto:
Lana Trotovšek; Vir: www.lanatrotovsek.info
Slawomir Mrožek, Emil Smasek
Otroci
Znano kratko zgodbo znanega poljskega dramatika in satirika Slawomira Mrožka je za radio
priredil dramaturg in urednik Emil Smasek. Posneta je bila leta 1961 in smeši oblastnika, ki
vidi grožnjo že v nedolžni otroški igri. Lahko boste prisluhnili nekaterim slovitim, a že
pokojnim slovenskim igralcem: Stanetu Severju, Pavlu Koviču, Franetu Milčinskemu, Maksu
Furijanu, Jožetu Zupanu, Mini Jeraj in Marjanu Marincu, ki je igro tudi zrežiral. Ob njih je
zaigral še Jurij Souček, kot otroci pa so nastopili: Boris Trošt, Joco Jurišič in Matjaž Seljak.
Ton Ivica Dolinar.
RADIJSKA IGRA ZA OTROKE – PREMIERA
Sanja Jurca Avci
Sam
Sanja Jurca Avci je v slovenskem kulturnem prostoru uveljavljena kot scenografka. Tokrat se
prvič pojavlja kot avtorica radijske igre za otroke. Mali Samo se s staršema izgubi v gozdu, ko
že pade mrak. Z mamico utrujena sedeta pod drevo in ko Samo zaspi v njenem naročju, doživi
gozd v čisto drugačni luči – fantazijsko, kjer oživijo tudi gozdni prebivalci. Fantkovo sanjsko
pustolovščino, v kateri je zaznati gozdne sence, skrivnostne zvoke in živahen gozdni utrip, je
režiral Jože Valentič, dramaturginja Vilma Štritof, tonski mojster Nejc Zupančič, za glasbena
oblikovalka Darja Hlavka Godina. V vlogi Sama Lovro Žunić, v vlogi staršev Mojca Funkl in
Gregor Gruden, gozdni prebivalci pa: Martina Maurič Lazar, Maja Šugman, Vesna Jevnikar,
Uroš Smolej, Vesna Pernarčič, Uroš Maček, Tines Špik, Jur Kunaver in Blaž Dolenc.
Stran 49 od 55
LITERARNI NOKTURNO
Alja Adam
Angelski laski
Alja Adam, rojena leta 1976 v Ljubljani, je na Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne
književnosti in iz sociologije kulture, na tej fakulteti je leta 2007 doktorirala iz študij spolov
in literarne teorije. Poleg knjige, v kateri problematizira koncept ljubezni skozi zgodovino in v
sodobnem času, je med drugim objavila že dve samostojni pesniški zbirki – leta 2003 je pri
založbi Aleph objavila zbirko z naslovom Zaobljenost, leta 2008 je pri isti založbi izdala
knjigo poezije Zakaj bi omenjala Ahila. Na Radiu Slovenija se tokrat predstavlja s ciklom
pesmi Angelski laski.
RADIJSKA IGRA
Peter Zobec
Skrivnostno izginotje Vitomila Z.
Avtor in režiser Peter Zobec je dramatiziral in zrežiral svoj spomin na ljubljansko boemo
zgodnjih šestdesetih let. V njem ima glavno vlogo slovenski pisatelj, pesnik, dramatik,
scenarist, partizan, zapornik in boem Vitomil Zupan. V igrani del so vtkani tudi spomini še
živečih Zupanovih prijateljev. Dogodek, ki je predmet dramskega zapleta, se je odvijal v času,
ko je Vitomil Zupan po svojih zaporniških letih spet prišel »v milost« pri političnih
oblastnikih in bil poslan na mednarodno pisateljsko srečanje v Italijo. Prejel je tudi denar za
potne stroške, vendar ga je še pred odhodom zapravil. Zvesti prijatelji, ki so bili pri tem
udeleženi, so zaskrbljeni na legendarnem vrtu hotela Turist takoj zbrali potrebno vsoto in jo
hoteli izročiti Zupanu. Pisatelj pa je v tistem trenutku skrivnostno izginil… Tu se začne
radijska igra. V njej nastopajo: Boris Cavazza v vlogi Vitomila Zupana, ob njem pa še: Matjaž
Tribušon, Jure Ivanušič, Andrej Nahtigal, Ljerka Belak, Mojca Ribič, Matija Barl,
napovedovalka Nataša Dolenc in drugi. Spomine obujajo: Danijel Roškar, Peter Zobec,
Matija Barl, Mojmir Sepe in Katja Šoltes. Tonski mojster Jure Culiberg, glasbeni
Stran 50 od 55
opremljevalec Marko Stopar, solo kitara Andraž Polič, skladatelj izvirne glasbe Mojmir Sepe,
na besedilo Vitomila Zupana poje Vita Mavrič, dramaturg Goran Schmidt.
Torek, 24. marca, ob 21.00 na 3. programu – programu Ars
LITERARNI VEČER
Tadeusz Różewicz
Priča smrti poezije
Tadeusz Różewicz, eden najbolj znanih, cenjenih in prevajanih poljskih pesnikov 20. stoletja,
sicer pa tudi pisatelj, dramatik in scenarist, se je rodil leta 1921 v Radomskem, umrl pa aprila
2014 v Vroclavu. Med drugo svetovno vojno se je kot partizan udeležil poljskega
narodnoosvobodilnega boja. Za njegov pesniški debi velja pesniška zbirka Nemir iz leta 1947.
Vojna ga je močno zaznamovala in njegova poezija je poskus odgovora na vprašanje, kako po
grozotah, ki jih je videl, sploh še pisati pesmi. V njej je veliko etičnega posluha, pa tudi
humorja. V svojem dolgoletnem ustvarjanju je pesnik prehodil pot od avantgarde do
postmodernizma, njegove pesmi pa se sestavljajo v svojevrstno pesniško avtobiografijo, ki
individualnemu in epizodnemu podeljuje splošno, trajno vrednost in pomen. Med njegove
zadnje pesniške zbirke sodijo Vedno fragment – Recycling (1998), Mati odhaja (1999),
Profesorjev nožek (2001), Siva cona (2002), Izhod (2004), Učenje hoje (2007) in Kupi mačka
v žaklju (2008). Zaslovel je tudi kot dramatik, med drugim s Kartoteko (1960). Prejel je
številne pomembne literarne nagrade, med zadnjimi so evropska nagrada za literaturo (2008),
silesius (2008) in griffin poetry prize (2012). Avtorica oddaje in prevajalka je Jana Unuk,
urednik oddaje Marjan Kovačevič Beltram.
Foto:
Tadeusz Różewicz; Vir: culture.pl
Sreda, 25. marca, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars
Dragotin Kette, Elza Rituper
Hoja, di hoja, ljubica moja
Pesnik slovenske moderne Dragotin Kette je napisal pesem Pijanec, po kateri je zvočni
Stran 51 od 55
scenarij napisala režiserka Elza Rituper. Njeno zamisel sta realizirala igralec Jurij Souček,
interpret Kettejeve pesmi, in igralka Jerca Mrzel, ki je igrala na kitaro in pela znano koroško
narodno pesem. Igro je tonsko oblikoval mojster Miro Marinšek.
Petek, 27. marca, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars
Neposredni prenos 6. koncerta za Modri abonma Orkestra
Slovenske Filharmonije
Spored:
E. Grieg: Peer Gynt – suita št. 1
K. Saariaho: Krilo sanj – concert za flavto in orkester
C. Nielsen: Simfonija št. 5, op. 50
Orkester Slovenske filharmonije, solist Aleš Kacjan, flavta, dirigent Ari Rasilainen.
Urednica prenosa je Vesna Istenič.
Sobota, 28. marca, ob 17.00 na 3. programu – programu Ars
Gaetano Donizetti
Lucia di Lammermoor
Gaetano Donizetti, skromen in preprost človek, je bil kar presenečen zaradi velikanskega
uspeha, ki ga je doživela prva uprizoritev njegove opere v gledališču San Carlo. Pa vendar je
bil izjemen uspeh zagotovljen že vnaprej. Donizetti je bil takrat na vrhuncu svojega
ustvarjanja; v operi sta nastopila dva najslavnejša pevca takratne dobe. Roman sira Walterja
Scotta Nevesta Lammermoorska, na katerem operna zgodba temelji, je po vsej Evropi užival
veliko občudovanje in je veljal za Scottovo najboljše delo. V naslovni vlogi bo nastopila
Albina Šagimuratova, kot Enrico se bo predstavil Fabio Capitanucci, Edgardo pa bo Joseph
Calleja. Zbor in orkester Metropolitanske opere bo vodil Maurizio Benini. Urednik prenosa je
Dejan Juravić.
Stran 52 od 55
Ivan Cankar, Klemen Markovčič
Prepir v krčmi
Klemen Markovčič je priredil za radio istoimensko novelo Ivana Cankarja, gotovo eno izmed
njegovih njegovih najbolj realističnih. Dogodek je namreč postavil v gostilno, v kateri se
srečajo moški različnih poklicev. Vsak hoče očrniti drugega, vendar se kmalu razkrije njihova
dvoličnost. V satiri, ki je prava učna ura slovenskega folklornega licemerstva, nastopajo:
Gregor Baković, Gorazd Logar, Jožef Ropoša, Andrej Nahtigal in Pavle Ravnohrib. Glasbena
oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, dramaturginja
Vilma Štritof, režiser pa Klemen Markovčič.
Miroslav Košuta
Fižolček
Zgodba o fižolčku tokrat ne govori o rastlini ali o zrnu, čeprav nosi takšno ime. V pravljični
igri z drobnimi junaki je najmanjši med najmanjšimi glavni junak vojaček Fižolček. V glavnih
vlogah: Jože Mraz kot Fižolček, ob njem pa Janez Hočevar, Franček Drofenik, Tone Homar,
France Presetnik, Franjo Kumer in Jože Zupan. Glasba Borut Lesjak, ton Mladen Fortič,
dramaturgija Djurdja Flere, igrico pa je zrežirala Rosanda Sajko.
LITERARNI PORTRET
Max Frisch
Človek v holocenu
V proznem delu Človek v holocenu Slovencem dobro znani švicarski avtor Max Frisch s
presenetljivim strukturiranjem zgodbe in natančnim izborom asociacij izriše zgodbo o starosti,
Stran 53 od 55
o želji po ohranjanju samostojnosti in orientiranosti v svetu. S pripovedjo tretjeosebnega
pripovedovalca Maxu Frischu uspe ustvariti svojevrsten dialog med nevtralnim opazovalcem
dogajanja in intenzivnim dogajanjem v notranjem svetu glavnega junaka. Prav ta dialog, ki
pred bralcem slišno oživi življenje ostarelega gospoda Geiserja – ta je zaradi vremenskih
razmer še bolj omejen na »kvadraturo svojega stanovanja in duše« v odročnem švicarskem
kantonu –, je bil pobuda za dramatizirano obliko, ki jo je za oddajo pripravila Ana
Krauthaker. Literarni portret sicer predstavlja skrajšano obliko Človeka v holocenu in želi
bralce predvsem spodbuditi k branju tega tankočutnega dela, ki je izšlo v prevodu Renate
Zamida. Urednik oddaje je Matej Juh.
Foto:
Max Frisch; Vir: ro.wikipedia.org
RADIJSKA IGRA
Tone Perčič
Misija
Besedilo je na javnem natečaju za radijsko igro leta 1992 prejelo prvo nagrado, igra pa je
sodelovala tudi na mednarodnem festivalu radijskih iger Prix Italia. Misija se odlikuje kot
prodorna vizija prihodnjega sveta. Kriza postindustrijske civilizacije z neustrezno
razporeditvijo političnega vpliva in moči spodbuja posameznika k akciji, ki pa sredi do kraja
skorumpirane in spervertirane družbe deluje smešno in naivno. Zato se junakovo mesijanstvo
iz prvotnega idealizma na koncu sprevrže v razočaranje in gnev. Nastopajo: Pavle Ravnohrib,
Aleš Valič, Tone Gogala, Boris Cavazza, Borut Veselko, Violeta Tomič in
Stannia
Boninsegna. Tonska mojstrica Metka Rojc, glasbena oprema Peter Čare, dramaturginja Vilma
Štritof, režiser pa Aleš Jan.
Stran 54 od 55
RTV Slovenija
Radio Slovenija
3. program – program Ars
Tavčarjeva ulica 17
SI – 1550 Ljubljana
Programska knjižica 3. programa Radia Slovenija – programa Ars
januar – marec 2015
Letnik: XIX
Številka: 1
Odgovorni urednik 3. programa:
mag. Matej Venier
Uredniški odbor:
Ingrid Kovač Brus
Gregor Pirš
Gabrijela Gruden
Urednik:
Klemen Markovčič
Področni redaktorji:
Marjan Kovačevič Beltram (Kultura)
Tjaša Krajnc (Glasba)
Klemen Markovčič (Igra)
Boštjan Debevec (Verstva)
Lektura: radijski lektorji
Prelom in filmi: Studio DTS
Tisk: Tiskarna Januš d. o. o.
Naklada: 2000 izvodov
Ljubljana, december 2014
[email protected]
ISSN 2350-6172
*
Stran 55 od 55

januar – marec 2015

Transcription

Similar documents

Program seminarja

Nagrajenke in nagrajenci nagradne igre, ki je

Med politiko in glasbo

vrhunec sezone 2010, svetovno adventure race

socialistična« gospodarska diplomacija: dejavnost socialistične

prodane neveste barona raigersfelda ali ženitno posredništvo v

Koncertni list - Cankarjev Dom

Rado Likon okt 2014 - resnica in sočutje 1945 – 2015

Orkester Slovenske filharmonije 2. in 3. oktober 2014 ob 19.30

2. SREČANJE VODSTVENE SKUPINE LLDG STARA LOKA

kategorija do 40 priso tnih

Iasae Aquae - Cankarjev Dom

Radijski sistem ZARE