Press 2010 - Hrvatska turistička zajednica

Press 2010
Hrvaška turistična skupnost
Iblerov trg 10/IV
10 000 Zagreb
Hrvatska
Telefon: + 385 (1) 4699 333
Faks: + 385 (1) 4557 827
E-mail: [email protected]
Press 2010
Izvor: Ministarstvo turizma Republike Hrvatske
Dragi prijatelji,
z veseljem lahko poudarim, da je Hrvaška v letu 2009
zabeležila enako število tujih nočitev v prvih enajstih
mesecih kot v istem obdobju v lanskem letu. Tako je v prvih
enajstih mesecih leta 2009 realiziranih več kot 50 milijonov
tujih nočitev in več kot 9 milijonov tujih prihodov, kar je 1 %
manj kot v istem obdobju v lanskem letu.
Skupaj je bilo zabeleženih 10,8 milijona turističnih prihodov,
kar je 3 % manj kot v istem obdobju v lanskem letu. Od tega
je bilo 9,3 milijona tujih in 1, 5 milijona domačih turistov. Od
januarja do novembra 2009 je bilo 56 milijonov nočitev, kar
je 1 % manj kot v istem obdobju v lanskem letu. Od tega je
bilo realiziranih 50,3 milijona nočitev s strani tujih turistov,
5,7 milijona nočitev pa s strani domačih obiskovalcev.
Med ukrepi za čim boljšo pripravo in realizacijo turistične
sezone 2010 bo osrednje mesto zavzelo združeno
oglaševanje domačih in tujih turističnih podjetij z državo
za pred- in posezono. Poudarek bo tudi na spodbujanju
turističnih prihodov z letalskim in avtobusnim prevozom.
V skladu s Strateškim načrtom za turizem (2010–2014)
se pričakuje, da bodo skupna sredstva za promocijo
turizma za leto 2010 znašala približno 30 milijonov evrov,
kar je 2 milijona evrov več kot je bilo porabljeno v letu
2009. Hrvaško bomo predstavili kot »lifestyle turistično
destinacijo«, saj bomo namreč v večji meri izkoristili
avtentičnost in raznolikost, ker razpolagamo s potenciali,
kakršnih naši konkurenti nimajo. Deset turističnih regij na
Hrvaškem se bodo razvijale v skladu s svojimi kakovostmi
in posebnostmi.
Program preusmeritve orientacije domačega turizma »v
lifestyle turizem« bi moral Hrvaško postaviti na položaj
destinacije »novih doživetij«. Temu v potrditev bomo začeli
s postopkom označevanja različnih hrvaških turističnih
proizvodov, kot so npr. »mali hoteli na Hrvaškem«,
»ekološke podeželske hiše na Hrvaškem«i ipd. Izdelani
so tudi posebni marketinški načrti za izboljšavo glavne
ponudbe: sonce in morje, navtika, sestanki, kultura in
potovanje, celinski turizem ter vino in gastronomija.
Čeprav so ena izmed poglavitnih smernic hrvaškega
turizma nadaljnje naložbe v kakovostno namestitev oz.
visokokakovostne turistične komplekse in visoki turizem,
Hrvaška ne bo ponujala samo hotel kot možnost za oddih,
ampak tudi ohranjene naravne lepote ter bogato kulturno in
zgodovinsko dediščino.
Hrvaška se bo prav tako v sklopu priprav na turistično
sezono 2010 spoprijela z bolj dinamičnim turističnim
pristopom v tujini, še posebej za kamping in navtiko.
Najverjetneje se bodo izvajale tudi ciljne kampanje za
posamezne trge, dodatno bo povečana kampanja na
spletu, kot pa je bilo že prej napovedano, lahko pričakujemo
tudi nadaljnjo ukinitev vizumskega režima tudi za Indijo in
Kitajsko, kot je bilo storjeno za Rusijo in Ukrajino v letošnjem
letu.
Turistična sezona 2010 bi lahko bila težja in zahtevnejša
od letošnje zaradi splošnega gospodarskega dogajanja,
vendar tudi zaradi turističnih ukrepov konkurenčnih držav,
ki bodo zagotovo storile kaj več kot lansko leto. Hrvaška
se bo s pravočasnimi in odločnimi ukrepi podala v »boj za
vsakega gosta«.
Minister Damir Bajs
1
Press 2010
Vsebina
Zakaj priti na hrvaško 3
Portret hrvaške
6
Dežela tisočih otokov
8
UNESCO
10
Narodni parki
13
Naravni parki
14
Hrvaška v številkah
15
Kako priti na hrvaško
17
Novosti v letu 2010
Hoteli
Kampi Mali družinski hoteli
Hostli
Zasebna namestitev
20
27
30
31
31
Oddih za vsakogar
Golf
Zvezde svetovnega slovesa
na hrvaškem jadranu
Navtični turizem
Kongresni turizem
Ruralni turizem
Kulturni turizem
Pustolovni turizem Zdravstveni in wellness turizem
Verski turizem
33
34
38
39
41
50
57
60
Gastro–eno kotiček
62
Hrvaška – domovina znanih
64
Statistika – januar–december 2008/2009
66
Kontakt
68
32
2
Press 2010
Zakaj priti na hrvaško
Autor: Damir Fabijanić
Hrvaška privlači širok spekter gostov, razvila je in obdržala
infrastrukturo, ki ustreza tako pustolovcem kot tudi gostom, ki
iščejo določeno raven ugodja. Prizadevamo si sistematično
in trajno dvigovati ravnovesje med ceno in kakovostjo na
višjo raven, istočasno pa uresničiti postavke trajnostnega
razvoja ter proizvesti harmoničnost med zadovoljstvom na
strani gosta kot uporabnika storitev in zadovoljstvom na
strani njegovega gostitelja kot ponudnika storitev.
Želimo torej uresničiti “win-win” situacijo, v kateri imata oba
dobiček. S takšnim razvojem, ki je skrojen po potrebah
hrvaškega državljana in hkrati po potrebah tujega gosta, si
prizadevamo doseči turizem, ki bo za domicilno prebivalstvo
imel funkcijo izboljševanja življenjskega standarda, prav
tako pa tudi ohranjanja narodne identitete.
V našem primeru to pomeni, da smo najprej uporabili
potenciale, ki izrabljajo naše izvorne komparativne
prednosti, sedaj pa se osredotočamo na potenciale, ki
so lahko objektivno turistično vrednoteni in ki vstopajo v
tekmovanje brez izrazite startne komparativne prednosti.
Torej, nismo statični, ampak dinamični, kreativni in proaktivni.
Hotenja, potrebe, pričakovanja in motivi turističnih potovanj
se namreč spreminjajo.
Treba je poudariti, da se je v letu 2009 nadaljeval postopek
intenzivnih naložb v javnem in zasebnem sektorju, in sicer
v namestitveno infrastrukturo, infrastrukturo mest, krajev ter
občin, vendar tudi v prometno infrastrukturo na nacionalni in
lokalni ravni. S tem je iz leta v leto gostom omogočena večja
kakovost destinacij od samega prihoda, v času bivanja in
gibanja znotraj izbrane destinacije na Hrvaškem, pa vse do
vrnitve domov.
Hrvaška si z neprestanim izboljševanjem ravni kakovosti
vseh vsebin prizadeva, da bi ugodila tudi najbolj zahtevnim
gostom. Temu v potrditev so že tradicionalni prihodi
kraljevskih in prinčevih družin, znanih tujih, svetovnih
filmskih zvezd, glasbenikov in likovnih umetnikov ter članov
mogočnih poslovnih dinastij na jadransko obalo v poletnih
mesecih.
Hrvaška je tudi velik naraven in zgodovinski oder za številne
edinstvene festivale, razstave, koncerte in srečanja, kot so
Dubrovniške poletne igre, Splitsko poletje, Rabske fjere,
Puljski in Motovunski filmski festival ali pa Špancirfest v
Varaždinu.
Več kot 20 % turistov, ki obiskujejo evropske metropole,
so primarno motivirani s kulturo. Kulturni turizem je nov
turistični segment na področju gospodarstva, ker postavlja
Hrvaško na kulturno karto sveta in dokazuje, da ne gre
zgolj za deželo sonca in morja samo v času dveh poletnih
mesecev v letu.
Zagreb je danes uvrščen med mesta na samem evropskem
vrhu glede na število organiziranih koncertov, razstav,
kulturnih prireditev in festivalov na odprtem.
Leto 2009 je rekordna letnica glede števila obiskov najvišjega
svetovnega razreda. Lahko trdimo, da gre za vrhunec
vsega tistega, kar se je dogajalo na Hrvaškem v zadnjih
10–15 letih. Poleg Stinga in Beyonce ter U2 naj omenimo
še tri velika rock festivala – INMusic na zagrebškem
Jarunu, Radar v Varaždinu in Rokajfest na Jarunu, ali pač
pomladno Jazzarello in jesenski Zagreb Jazz Festival. Leto
2009 vsekakor pomeni izziv za podiranje postavljenega
3
Press 2010
rekorda po številu in kakovosti gostovanj zvezdnikov s
samega vrha na pop sceni. Poleg naštetih zvezdnikov so
v Zagrebu in na Hrvaškem v letu 2009 gostovali še: Eros
Ramazzoti, Massive Attack, Cesaria Evora, Limp Bizkit,
Artic Monkeys, Elton John, Moby, Kraftwerk, Lily Allen,
Santana, Patti Smith, David Byrne, Bradford Marsalis,
Sonny Rollins, Diana Krall, Leningrad Cowboys,
Michael Bolton, Sinead O’Connor, Jose Carreras, Pet
Shop Boys in številni drugi.
Britanski dnevnik Guardian je na prvo mesto svoje top
lestvice alternativnih evropskih dogodkov za leto 2010, ki
jih nikakor ne smete zamuditi, postavil hrvaški Soundwave
– festival, ki že mnogo let navdušuje občinstvo v Petrčanih
pri Zadru.
Festival Soundwave, ki poteka v klubu Garden, je opisal
kot boljšo različico britanskega Bestivala, katerega je leta
2009 obiskalo 43 tisoč ljudi. »Soundwave, postavljen v
ribiški vasi na dalmatinski obali, ima vse lastnosti Bestivala,
vendar v veliko lepši in bolj sončni izdaji,« navaja Guardian.
Pohvalne besede, poleg tistih o mestih za ples in zabavo,
so namenjene tudi festivalski party ladji in klubu Barbarella,
namenjenemu resničnim ljubiteljem diskotek.
www.soundwavecroatia.com.
V letu 2009 je Hrvaška dobila prestižno nagrado vodilne
ameriške revije za turizem in turistično industrijo Travel
Age West (http://www.travelagewest.com) za Best Vacation
Value Europe destinacijo, ena izmed vodilnih potrošniških
revij Travel & Leisure (www.travelandleisure.com) pa je
dalmatinske otoke razglasila za vodilne v Evropi.
Televizijska hiša CNN je konec leta 2009 pod naslovom
»Dubai je out, Hrvaška pa in za zvezdniška potovanja«
objavila prispevek, v katerem je postavila Hrvaško na prvo
mesto med »novimi« destinacijami, kamor bodo potovale
slavne osebe v letu 2010.
Po mnenju CNN-a je Dubai v kratkem času postal
priljubljena destinacija za slavne osebe zaradi vrhunskih
hotelov, sončnega vremena skozi celo leto, odličnega
nakupovanja, slikovitih plaž in najvišje stavbe na svetu,
vendar je sedanja kriza na vprašanje Kam v letu 2010?
odprla številne možnosti, izmed katerih je prav Hrvaška.
Kam se bodo skrili zvezdniki pred očmi navadnih ljudi,
sedaj, ko je Dubai v stiski? CNN kot odgovor na to vprašanje
predlaga Hrvaško, postavlja jo celo na prvo mesto med
»novimi« destinacijami, kamor se bodo namenili zvezdniki v
letu 2010. Hrvaška je po mnenju CNN-a tudi edina evropska
dežela, ki bo in za zvezdnike.
Na CNN-u so poudarili, da je vojna na Hrvaškem že zdavnaj
končana in da sedaj slavne osebe odkrivajo tisto, kar je bilo
turistom znano že v 80-ih letih. Hrvaška na jadranskem
podaljšku Mediterana parira ostalim evropskim primorskim
področjem s plažami, z jadranjem in vrhunsko kuhinjo, ki je
pritegnila superzvezdnike kot so Steven Spielberg, Andre
Agassi, Gwyneth Paltrow, Robert De Niro, Clint Eastwood
in Sharon Stone (www.cnn.com).
Strateški cilj hrvaškega turizma: »lifestyle« destinacija
ohranjenih naravnih in kulturnih vrednosti
Strateški načrt za turizem za obdobje 2010–2014 zajema
pet glavnih pristopov, ki bodo ovrednotile Hrvaško kot
visoko cenjeno destinacijo življenjskega stila in ohranjenih
naravnih ter kulturnih vrednosti.
To so spletna trgovina, komunikacija prek spleta in
označevanje ponudbe. Hrvaška potrebuje še uveljavljene
blagovne znamke, kar pomeni, da je potrebno začeti s
postopkom uveljavljanja različnih proizvodov, npr. mali
hrvaški hoteli, ekološke podeželske hiše na Hrvaškem
ipd. Eden izmed pristopov bo usmerjen v spodbujanje
sodelovanja ključnih udeležencev v turizmu in
na izobraževanje, ker je na voljo veliko prostora za
izboljšanje izobrazbe na področju turizma. Narejeni so tudi
posebni marketinški načrti za izboljšavo glavnih turističnih
proizvodov: sonca in morja, navtike, sestankov, kulture
ter potovanj, celinskega turizma in vina ter gastronomije.
V skladu s strateškim načrtom bi morala Hrvaška do leta
2020 sprejeti 17,6 milijona turistov, namesto sedanjih 11,3
milijona, skupen dohodek z aktualnih 7,1 milijard pa bi moral
doseči 19,8 milijard evrov.
Hrvaški turizem bo razdeljen na deset regij ali skupin z
namenom, da ostane konkurenčen na mednarodnem
trgu, vendar na ta način, da se vsaka regija obravnava
neodvisno, na drugačen način, z upoštevanjem njenih
kakovosti in posebnosti v primerjavi z drugimi področji. V
skladu s cilji, h katerim bi morala posamezna regija stremeti,
so določene strategije uveljavljanja blagovnih znamk, čigar
namen je podaljševanje sezone, zvišanje števila prihodov
v predsezoni in posezoni ter nadaljnji razvoj spletnega
marketinga v vseh regijah.
Istra si bo prizadevala, da se uveljavi kot »zeleno
mediteransko
pribežališče«.
Njena
podoba
se
bo gradila na turističnih doživetjih skozi celo leto,
kot posebnost pa bodo poudarjena avtentična
mesta in vasi ter romantičen in sproščujoč oddih.
Tržna pozicija Kvarnerja bodo življenjski stil, zdravje
in sproščanje, podoba pa »jadranska destinacija
življenjskega stila«. Posebne vrednosti Kvarnerja so
opazne v sofisticiranem doživljanju, pomlajevanju in
prijetnem počutju
Dalmacija je razdeljena na štiri turistične regije, skupine,
med katerimi ima vsaka svoje posebnosti.
Regija Dalmacija – Zadar se bo na mednarodnem trgu
predstavila kot »očarljiv Jadran« z ustvarjanjem celostne
podobe na osnovi otoškega sveta in naravnih parkov. V
primerjavi z drugimi deli Dalmacije bo ta regija izstopala po
ponudbi in vzdušju »robinzonskega« turizma.
Regija Dalmacija – Šibenik bo dobila premiso »krona
Jadrana« in bo v prvi vrsti poudarjeno dejstvo, da gre za
»navtični raj«. Glede na marketinški načrt so prednosti tega
področja slikoviti otoki in ohranjena avtentična mesta.
Regija Dalmacija – Split bo postala »jadranska inspiracija«
s podobo dalmatinskega načina življenja in kulture.
4
Press 2010
Skrajni jug, Dalmacija – Dubrovnik, bo predstavljen kot
»dubrovniška riviera in otoki« – elegantna turistična
destinacija z bogato kulturo in dediščino.
Liško-karlovška skupina bo predvidoma predstavljena kot
»zeleno srce Hrvaške«, prostor, kjer se povezujeta obala
in posebno ohranjena celina.
Marketinški položaj Slavonije bo »resnična radost
življenja« s poudarkom na gastronomiji, naravi, miru in
podeželski okolici.
Osrednja Hrvaška bo postala »regija kratkih oddihov«, ki
je zaznamovana z barokom, zdravilišči in dvorci.
Zagreb se bo predstavil kot »vrata Hrvaške« s podobo
stičišča, mesta, kjer se celinska Evropa stika s Jadranom.
5
Press 2010
Portret hrvaške
www.croatia.hr
Autor: Romeo Ibrišević
Hrvaška, kot ena izmed najpomembnejših turističnih
destinacij na Mediteranu, ima dolgo turistično tradicijo in
velike možnosti za razvoj. Prednosti turističnega izdelka
so ohranjena naravna bogastva in okolje, kulturna in
zgodovinska dediščina, milo mediteransko podnebje, bližina
evropskih tržišč ter možnost aktivnega oddiha na ekološko
zaščitenih destinacijah. To je dežela, ki podnebno združuje
elemente Mediterana in Srednje Evrope. Geografsko sega
od Panonske nižine, Podonavja, gozdnatih in gričevnatih
predelov, do pravih vrhov in planinskih linij, ki se spuščajo
in ščitijo edinstveno in nepozabno Jadransko obalo.
Takšna različnost se morda najbolje zrcali v naravnem
bogastvu, ki ga predstavlja kar osem samostojnih
narodnih parkov. To so Kornati (www.kornati.hr),
Risnjak
(www.risnjak.hr),
Krka
(www.npkrka.hr),
Paklenica (www.paklenica.hr), Brioni (www.brijuni.hr),
Severni
Velebit
(www.np-sjeverni-velebit.hr),
Plitviška
jezera
(www.np-plitvicka-jezera.hr)
in
Mljet (www.np-mljet.hr). Plitviška jezera so tudi
na
UNESCOVEM
Seznamu
svetovne
naravne
dediščine. Narodnim parkom se pridružujejo tudi
naravni
parki
Kopaški
rit
(www.kopacki-rit.com),
Medvednica
(www.pp-medvednica.hr),
Lonjsko
polje
(www.pp-lonjsko-polje.hr),
Velebit
(www.pp-velebit.hr),
Biokovo
(www.biokovo.com),
Telaščica (www.telascica.hr), Učka (www.pp-ucka.hr),
Papuk
(www.pp-papuk.hr),
Vransko
jezero
(www.vransko-jezero.hr),
Žumberak
(www.zumberak-samoborsko-gorje.hr) in Lastovsko otočje
(www.lastovo.org).
O hrvaškem bogastvu raznovrstnosti slutijo mnogi, vodeni
s prefinjenim okusom, ko sedijo za mizo, ki ponuja jedi, ki v
imenu nosijo nazive posameznih hrvaških krajev: paški sir,
slavonski kulen,drniški pršut, istrska juha, creška jagnjetina,
goranski želodec, kvarnerski škampi, zagorski štruklji,
stonske ostrige, viška ali komiška pogača, medžimurska
gibanica … Okusi teh jedi so različni, vendar so popolnoma
jasno povezani – so hrvaški in izvrstni. Vse to je združeno
z naravno harmonijo posebnih vin, kakovostnega oljčnega
olja ter nostalgičnih napevov klap in živahne folklore.
Da je prepletanje hrvaških različnosti lahko nadvse
ustvarjalno in spodbudno, dokazujejo mojstrovine človekovih
rok. UNESCOV Seznam svetovne kulturne dediščine
navaja edinstvene in univerzalne vrednosti starega mesta
Dubrovnika, Dioklecijanove palače v Splitu, katedrale
sv. Jakoba v Šibeniku, srednjeveškega jedra Trogirja,
kompleksa Evfrazijeve bazilike v Poreču in Starigradskega
polja na otoku Hvaru.
Hrvaška se je uvrstila na prvo mesto med evropskimi
državami s svojimi sedmimi nematerialnimi dobrinami
kulturne dediščine, ki so uvrščene na Unescov seznam
svetovne nematerialne kulturne dediščine. Od leta 2009
se na tem seznamu nahajajo: dubrovniška Festa sv.
Vlahe, dvoglasno petje tesnih intervalov Istre in Hrvaškega
primorja, veščina izdelave lesenih tradicionalnih igrač za
otroke s področja Hrvaškega zagorja, letna spomladanska
procesija Kraljice (Ljelje) iz Gorjanov, procesija Za križem
na otoku Hvaru, letna pustna povorka zvončarjev s področja
Kastava in čipkarska tradicija na Hrvaškem (Pag, Hvar,
Lepoglava).
Ali veste, da se je hrvaški krš razširil kot svetovni pojem
za prostor, na katerem prevladuje kamenje? Ali veste,
da je Hrvaška z viri pitne vode ena izmed najbogatejših
evropskih dežel? Ko boste prispeli na Hrvaško, boste v
deželi, kjer je bil najden prvi evropski koledar. Narisan je na
keramični posodi, najdeni v Vučedolu blizu Vukovarja, ki je
izdelana 3000-2400 l. pred Kristusom, torej v času, ko se
je v Mezopotamiji pojavila klinasta, v Egiptu pa hieroglifska
pisava.
6
Press 2010
Turistična ponudba Hrvaške je različna in pestra −
od navtičnega turizma, potapljaškega, kongresnega,
ekološkega,
kmečkega,
kulturnega,
verskega,
pustolovskega, lovnega in ribolovnega turizma, do
zdravstvenega in wellness turizma, križarjenja na motornih
jadrnicah in ladjah izletniškega turizma.
Vsaka hrvaška turistična regija razvija svojo specifično
ponudbo v skladu s svetovnimi težnjami in z lastno tradicijo:
Istra, Kvarner, Zadar, Šibenik, Split, Dubrovnik, Zagreb
kot glavno mesto, Lika in Karlovac, Osrednja Hrvaška ter
Slavonija.
Hrvaška je dežela nasprotij: naravnih in kulturnozgodovinskih, kar je razlog več, da jo spoznate in doživite
nepozaben oddih na Mediteranu, kakršen je bil nekoč.
7
Press 2010
Dežela tisočih otokov
www.hhi.hr
Autor: Sergio Gobbo
Hrvaška je dežela s tisočerimi otoki, natančneje 1.244,
pomeni pa raj za navtike. Na 6.176 km morske obale je 50
naseljenih otokov, ostalo pa so otočki, grebeni in čeri, ki
prispevajo k razčlenjenosti hrvaške obale.
Vsak otok se nekoliko razlikuje od drugega, vsak ima svojo
zgodbo in usodo. Prvi obisk Jadranske obale in otokov je
potovanje v neznano. Vsako naslednje potovanje pa bo
vrnitev v že znano lepoto vedno različne, vendar enako
fascinantne dežele. Zgodbo o otokih začenjamo z Brioni.
Teh 14 otokov se nahaja na celotni dolžini sedmih kilometrov
med Puljem in Rovinjem. Narava je na tem kraju ustvarila
pravi mali raj – resničen sklad rastlinskega in živalskega
sveta, zgodovinskih spomenikov in udobnih hotelov. Zlat ali
zelen Krk je otok in ni otok. Otok je po svoji idilični naravi in
je mirna oaza, daleč od vsakodnevnosti, vendar glede na to,
da je s celino povezan z mostom, skorajda niti ni več otok.
Cres in Lošinj. En otok ali dva? Nekoč ju je ločeval kanal, ki
so ga izkopali Rimljani, danes pa sta povezana z mostom.
Med 1185 otoki in grebeni, ki so raztreseni vzdolž Jadranske
obale, iz čvrstega in ostrega kamenja ter peščice zemlje je
Susak eden izmed redkih, ki jih je narava ustvarila iz peska.
Ravno 20 milijonov kubičnih metrov peska daje poseben
okus vinu, ki ga pridelujejo na Susku.
Naslednji kvarnerski otok je Rab. Zaradi bogatega
mediteranskega rastlinja in peščenih plaž, ga je mestni svet
že leta 1889 razglasil za kopališče in zdravilišče.
Pag je otok, vzdolž katerega se razprostirajo mitski oljčni
nasadi, bogat je z morsko soljo in znan po svoji čipki ter siru,
ki je daleč naokoli znan kot svetovna specialiteta.
Autor: Ivo Pervan
Silba, otok lastnikov ladij in kapitanov, je zaradi svojih
pristanišč pravo zavetišče za pomorščake pred divjimi
naleti vetra. Silba je edinstvena zaradi številnih stvari, npr.
na otoku ni avtomobilov in motorjev, kolesa pa so prava
redkost. Na otoku vladata mir in tišina, kar obiskovalcem
omogoča popolno duševno sproščanje in relaksacijo v
dotiku z deviško naravo .
Otok Ugljan je “predmestje” in vrt Zadra, ime pa je dobil
po obilni proizvodnji olja. Bližnji otok Pašman je zrasel z
Ugljanom. Zdita se kot dvojčka, edina razlika je ta, da je
Pašman malo mirnejši.
Iž je otok ribičev, lončarjev in gojiteljev oljk ter eden izmed
najslikovitejših otokov v Zadrskem arhipelagu. Obrasel je
s tipičnim, mediteranskim rastlinjem in vzgojenimi oljkami.
Vsako leto se v mestu prireja Iška fešta, v sklopu katere
poteka tudi izbor iškega kralja – običaj, ki datira že iz
antičnih časov.
Na Dolgem (Dugom) otoku se lahko odpočijete v
naravnem rezervatu površine 114 km².
Kornati, labirint morskih prehodov in otočkov, so po
legendi nastali iz večjega števila sten, ki so Bogu ostale po
ustvarjanju sveta. Vrgel jih je v morje, pogledal in sklenil, da
ni treba ničesar več spreminjati.
Med otoki po svoji slikovitosti izstopa tudi Murter z 18
kvadratnih kilometrov površine. Murter je otok ribičev,
oljčnih nasadov in ladjarjev.Otok Prvić se nahaja v bližini
turističnega bisera – mesta Vodic, oaze mediteranske flore
in favne.
8
Press 2010
Otok Zlarin leži jugozahodno od Šibenika. V petnajstem
stoletju je bil znan po nabiranju koral in morskih spužev. Žirje
je najbolj oddaljen naseljen otok šibeniškega arhipelaga z
izvrstnimi ribolovnimi področji in številnimi zalivi za navtike.
Otok Brač je najvišji in tretji otok po velikosti v Jadranskem
morju. Otok je znan po kakovostnem kamenju, iz katerega
so zgrajene številne palače; edini izmed hrvaških otokov
ima klesarsko šolo.
Južno od Brača leži Hvar, najdaljši otok na Jadranu. To
je otok vinogradov, oljčnih nasadov in sivke. Hvar je,
nedvomno, izjemen otok. Njegova značilnost so ugodna
zimska in poletna letovišča, zmerno podnebje in bujna
subtropska vegetacija.
Pekleni otoki so posebno zanimiva skupina otokov s
prodnatimi in peščenimi, v glavnem nudističnimi plažami ter
skalnatim morskim dnom, ki je kot ustvarjeno za podvodni
ribolov. Daleč od kopnega in kopenskih problemov leži
otok Vis, bogat z južnim sadjem, s palmami in ribolovnimi
področji.
Otok Biševo se razprostira na 6 kvadratnih kilometrih, z
veliko votlinami, vklesanih v strme obale.
Čeprav je Pelješac uradno polotok, je resnično videti kot
otok. Od Korčule ga ločuje ozek kanal.
Pravijo, da je Korčula otok z največ legendami in spomeniki,
poleg Lokruma in Mljeta je tudi najbolj gozdnat otok na
Hrvaškem. Daleč na odprtem morju leži otok
Lastovo, površine 50 kvadratnih kilometrov, s členovito
prodnato obalo, peščenimi plažami in z nekoliko otoki na
zahodni in vzhodni strani.
Zraven Pelješca je zeleni Mljet, ki se razprostira na 100
kvadratnih kilometrih. Zaradi svojih gostih borovih gozdov,
kraških jam in dveh slikovitih jezer, povezanih z morjem,
ter prodnatih in peščenih plaž in ribolovnega področja, ki
je bogato z ribami in jastogi, ima zahodni del otoka status
narodnega parka.
www.hhi.hr
9
Press 2010
UNESCO
www.unesco.org
Autor: Sergio Gobbo
Uvrščena dediščina Republike Hrvaške na UNESCOVEM
Seznamu svetovne dediščine je:
Dioklecijanova palača in srednjeveški Split (1979) −
Cesarjeva palača je eno izmed najpomembnejših del
poznoantične arhitekture, ne samo po ohranjenosti
posameznih izvirnih delov in celine, ampak tudi po
nizu originalnih arhitektonskih form, ki oznanjajo novo
zgodnjekrščansko, bizantinsko in zgodnjesrednjeveško
umetnost. Katedrala je zgrajena v srednjem veku s pomočjo
materialov antičnega mavzoleja. Romanistične cerkve iz
dvanajstega in trinajstega stoletja, srednjeveške utrdbe ter
gotske, renesančne in baročne palače se nahajajo znotraj
rimskega obzidja, ustvarjajoč harmonično celino.
Staro mesto Dubrovnik (1979) − »Biser Jadrana« je postal
pomembna sila Mediterana po 13. stoletju. To pozno
srednjeveško načrtovano mesto na južnem delu hrvaške
obale vzhodnega Jadrana je s svojim zgodovinskim jedrom,
ki se nahaja ob vznožju hriba Srđ, ohranilo skozi stoletja
do danes značaj edinstvene urbane celine, definirane z
mestnim obzidjem, ki ima pomembno mesto v zgodovini
mestne gradnje. Čeprav ga je leta 1667 močno uničil potres,
je Dubrovnik uspel ohraniti svoje gotske, renesančne in
baročne cerkve, samostane, palače in fontane.
Narodni park Plitviška jezera (1979) – Za lepoto in
neprekosljivo atraktivnost Plitvic je zaslužen lehnjak in
rastlinje lehnjaka. S tvorbo lehnjaka in pregrajevanjem
rečnega korita je nastal niz 16-ih Plitviških jezer, ki
predstavljajo veličasten arhitektonski fenomen narave,
obdan z gostimi gozdovi, v katerih živijo medvedi, volkovi in
številne druge redke živalske in rastlinske vrste.
Autor: Damir Fabijanić
Zgodnje krščanski kompleks Evfrazijeve bazilike v Poreču
(1997) – Poreški katedralni sklop Evfrazijana nosi ime po
škofu Evfraziju, ki je sredi VI. stoletja temeljito preuredil
katedralo in jo okrasil z znanimi mozaiki. Pred Evfrazijevo
preureditvijo sta obstajali vsaj dve fazi zgodnjekrščanskih
zgradb na istem mestu. V Poreču je bilo krščanstvo
utemeljeno že v 4. stoletju. Bazilika, atrij, krstilnik in
episkopalna palača so izredni primeri religiozne arhitekture,
medtem ko sama bazilika izjemno združuje elemente
klasicizma in bizantinizma. Apsida je bogato okrašena s
figurativnimi mozaiki, ki so med najpomembnejšimi primeri
te vrste v Evropi.
Zgodovinsko jedro Trogirja (1997) – Trogir je izreden
primer razvoja mesta. Ortogonalen načrt ulic tega otoškega
naselja izhaja iz helenistične dobe, zaporedni vladarji pa
so nadaljevali z okraševanjem mesta z različnimi izjemnimi
javnimi in stanovanjskimi zgradbami ter utrdbami. Njegove
lepe romanistične cerkve so dopolnjene z izrednimi
renesančnimi in baročnimi poslopji. Najpomembnejša
zgradba je trogirska katedrala s portalom zahodnih vrat,
mojstrovina mojstra Radovana, najpomembnejši primer
romanistično-gotske umetnosti na Hrvaškem.
Katedrala Sv. Jakoba v Šibeniku (2000) – Katedrala
Sv. Jakoba, ki je bila zgrajena med 1431. in 1535. letom
je priča pomembnih izmenjav na področju spomeniške
umetnosti med Severno Italijo, Dalmacijo in Toskano v 15.
in 16. stoletju. Trije arhitekti – Francesco di Giacomo, Juraj
Dalmatinac in Nikola Firentinac – so razvili strukturo v celoti
zgrajeno iz kamna, z uporabo edinstvene tehnike za kupolo
katedrale. Rezultat je sklad kamnite celine, metode zlaganja
in absolutne harmonije v notranjosti katedrale.
10
Press 2010
Starigradsko polje (2008) – Od julija 2008 UNESCOVEM
Seznamu svetovne dediščine je pridruženo tudi Starigradsko
polje. V obrazložitvi Svetovne organizacije je poudarjeno,
da so tamkajšnji nasadi vinogradov in oljčni nasadi ostali
»praktično nespremenjeni« od prve kolonizacije starih Grkov
in, da so edinstveno pričevanje geometrijskega sistema
razdelitve zemlje, ki so ga uporabljal v Antiki. Leta 385 pred
Kristusom je bila iz mesta Parosa, na istoimenskem otoku
v Egejskem morju, proti Jonskem zalivu, kakor so Grki
imenovali Jadransko morje, napotena skupina približno
stotih družin, z namenom, da tam utemeljijo kolonijo. Njihov
cilj je bil otok Hvar, s starim imenom Fiteja, poveljeval jim
je Okist, katerega dolžnost je med drugim bila, da v novi
naselbini pravilno razdeli zemljišče priseljencem. Na sredi
polja, na mestu, od koder se s pogledom lahko objame
skoraj cela ravnica, je označena izhodiščna točka – omfalos.
S pomočjo grome, enostavnega merilnega instrumenta,
je polje premerjeno in razdeljeno na parcele od 1 do 5
stadijev, kar je približno 180 do 900 metrov. Izklesani so tudi
mejniki z imeni lastnikov parcel, vendar takšna razdelitev ni
bila všeč otočnim in obalnim Ilirom, zato so leta 384. pr.Kr.
napadli mesto. Grki so Ilire premagali, kar jim je omogočilo,
da razpolagajo s celotnim Starogradskim poljem, s to
največjo plodno ravnico na jadranskih otokih. Kaj kmalu so
priseljenci na poljih, na svojih imetjih, pričeli zidati pomožne
objekte in stanovanja. Razkošnejši so iz rimske dobe, do
danes je najdenih okoli šestdeset ostankov. Starogradsko
polje je danes najbolj ohranjen antično-grški pejsaž na
Sredozemlju.
Septembra 2007 je Koordinacijski odbor evropskih
geoparkov na kongresu v škotskem mestu Ullapoolu odločil,
da se Naravni park Papuk uvrsti v svetovno družino
geoparkov, pod zaščito UNESCA, ki združuje 31 evropskih
in 51 svetovnih geoparkov.
Tako je Papuk postal prvo zaščiteno področje na Hrvaškem
s tem statusom. Čeprav je težko našteti vse geološke
značilnosti in različnosti, ki Papuk izločajo iz ostalega
gorja celinske Hrvaške, je najpomembnejša lokacija
Rupnica pri Voćinu s 70 milijonov let starimi vulkanskimi
stopničastimi stenami, kakršne še lahko vidimo izključno
na treh lokacijah v svetu: v Novi Zelandiji, v Yellowstonu
v ZDA ter na Slovaškem. Vsak dan se odkrivajo nove, do
sedaj skrite naravne lepote gorja, ki gradijo stene v razponu
350 milijonov let.
Dediščina na pristopnem seznamu
Republika Hrvaška je poslala Centru za svetovno dediščino
(WHC) tudi pristopni seznam za vpis kulturne in naravne
dediščine. Kulturna dediščina je episkopalni sklop v
Zadru, hrvaški limes v Varaždinu, Trdnjava v Osijeku,
razširitev Dioklecijanove palače in zgodovinskega jedra
Splita, Lubenice na Cresu, grad Dvorec Veliki Tabor,
zgodovinsko urbanistična celina Stona z Malim Stonom,
Motovun, puščava Blaca, primoštenski vinogradi in
mesto Korčula.
Kot naravna dediščina so prijavljeni Severni Velebit in
narodni park Kornati ter Telaščica, v kategoriji kulturne
in naravne dediščine pa je Lonjsko polje.
Od leta 2009 je na Unescov seznam uvrščenih sedem
izmed šestnajstih hrvaških posebnosti, leta 2010 pa bo
Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške znova prijavilo
Sinjsko alko, bećarac (slavonsko kolo), nemo dinarsko
kolo in medičarstvo severne Hrvaške, nekatere izmed
posebnosti, ki letos niso bile uvrščene na seznam.
Na seznamu nematerialne dediščine so:
Dubrovniška Festa sv. Vlaha
Dubrovnik je izbral svetega Vlaha za svojega zaščitnika po
dogodku, ki se je zgodil leta 971. Po legendi je beneško
ladjevje prispelo s 112 ladjami v dubrovniške vode. Pred
tem so premagali Neretljane in jih prisilili, da so jim plačali
davek. Sklenili so, da bodo s prevaro osvojili tudi Dubrovnik.
V Mestu tega niso slutili, zato so jih prijateljsko sprejeli. V
stolnici sv. Štefana, ki je bila kasneje porušena v potresu, je
verni don Stojko molil dolgo v noč. Nenadoma je zagledal
veliko oboroženih vojakov v cerkvi, med katerimi je stal
sivobradi starec s palico v roki. Ta mu je razložil, da je škof,
mučenik sv. Vlaho, in je poslan z neba, da bi obvaroval
Dubrovnik. Skupaj z nebeškimi vojaki je celo noč branil in
uspešno obvaroval mestno obzidje pred Benečani, ki so
želeli osvojiti mesto. Takrat so se Dubrovčani odločili, da
bodo še bolj utrdili mestno obzidje, sv. Vlaha pa so imenovali
za zaščitnika in mu sezidali cerkev. V času Dubrovniške
republike je Festa sv. Vlaha tako bila državni praznik, ki se
je praznoval 3. februarja. Najstarejši pisni dokument priča,
da se praznik sv. Vlaha praznuje že od leta 1190. Tako
vsako leto 3. februarja škof in župniki nosijo relikvijo sv.
Vlaha, verniki pa s strahospoštovanjem poljubljajo njegove
dlani in se nežno dotikajo relikvije ob molitvi zase ter za
celo mesto. Ko se procesija konča, gredo zastavonoše s
svojimi zastavami po svojih vaseh, da prinesejo svetnikov
blagoslov tudi tistim vernikom, ki niso uspeli priti v mesto.
Dvoglasno petje tesnih intervalov Istre in Hrvaškega
primorja
Gre za kompleksen slog folklorne glasbe, ki ga lahko
zasledimo tudi izven Istre in Hrvaškega primorja, vsekakor
pa tukaj živi najbolj kompaktno. Dvoglasno petje temelji na
netemperiranih tonskih odnosih in značilni tonski barvi, ki
se pri vokalni glasbi dosega z močnim petjem deloma skozi
nos. Pri izvajanju dvoglasnega petja pogostokrat prihaja do
improvizacije in variacije, vendar so enoglasni zaključki ali
zaključki v lestvici strogo obvezni. Večina tonskih nizov je
sestavljena iz štirih do šestih tonov. Metroritemska formalna
zgradba in zgradba besedil se gibata od enostavnih do zelo
zapletenih obrazcev, odnos med glasbo in besedilom pa je
specifičen.
11
Press 2010
Veščina izdelave lesenih tradicionalnih igrač za otroke
s področja Hrvaškega zagorja
Lesene otroške igrače so prepoznavni tradicionalni izdelek
Hrvaškega zagorja z dolgo zgodovino. Prav na tem področju
se je v 19. st. razvila izjemna umetnost izdelovanja igrač, ki
se je še danes obdržala v nekaterih vaseh. Značilno je, da jih
ročno izdelujejo moški, poslikavajo pa jih večinoma ženske.
Ker je vsaka igrača ročno delo, nikoli ne boste zasledili
dveh popolnoma identičnih. Material, ki se uporablja, je
mehak les iz neposredne okolice, vrba, lipa, bukev in javor.
Rokodelci tešejo les po sušenju, potem pa ga s pomočjo
lesenih ali kartonskih šablon režejo in oblikujejo z uporabo
različnih orodij. Pri poslikavi uporabljajo ekološke barve, za
podlago pa najpogosteje služijo rdeča, rumena ali modra.
Igrače so poslikane s cvetnimi in geometričnimi okraski.
Danes izdelujejo okrog 50 vrst igrač, od raznovrstnih glasbil,
tamburic, igrač v obliki živali, pa vse do uporabnih predmetov.
Letna spomladanska procesija Kraljice (Ljelje) iz
Gorjanov
Velja prepričanje, da je Ljelja žena slovanskega boga
Peruna. Po legendi poteka običaj že iz turških časov, ko
so Turki ujeli vse moške v vasi, ženske pa so se domislile,
da se bodo preoblekle v nevsakdanjo obleko, v roke vzele
sablje in kose ter se odpravile v borbo proti Turkom. Turki
so mislili, da so to duhovi, ustrašili so se in pobegnili, ženske
pa so osvobodile svoje očete, brate ter može. Strokovnjaki,
ki so se ukvarjali s proučevanjem tega običaja, menijo, da
je veliko starejši in da poteka že iz praslovanske države
ter da gre za ostanek nekdanjega obreda iniciacije. Ta
običaj se ohranja na katoliški praznik Duhov, ko dekleta v
procesiji hodijo po vasi in obiskujejo posamezna dvorišča.
Razdeljene so po vlogah na kralje in kraljice, spremljajo
pa jih fantje v vlogi beračev ter godec na gajde s košaro
z darili. Na dvoriščih jih pričakajo domačini, Ljelje jim
zapojejo priložnostne pesmi, priredijo obredno igro in kolo v
spremljavi godca, domačini pa jih obdarujejo. Zatem gredo
po vrsti še do drugih hiš na vasi. Od leta 2007 se na praznik
Duhov prireja tudi folklorno srečanje Legenda o Ljeljah.
Letni pustni sprevod zvončarjev s področja Kastva
V pustnem času (od 17. januarja do pepelnice) se v
Kasavštini zbere približno deset skupin moških, ki obiskujejo
svoje in sosednje vasi po večkilometrskih tradicionalnih
poteh. Nekateri nosijo maske, drugi pa različne naglavne
rute, ki simbolizirajo vegetacijo in plodnost. Vsi so ogrnjeni
z narobe obrnjenimi ovčjimi kožami, nosijo pa tudi zvonove,
po katerih so poimenovani kot zvončarji. Zvonijo z gibanjem
na različne načine, kar pa vsekakor zahteva določeno
znanje in telesno kondicijo. Ta običaj se še danes izredno
neguje, pa čeprav upodablja starodavni magični pomen
ritualov, s katerimi se prikliče rodovitnost po koncu zime. S
tem običajem so povezane tudi posebne jedi, rokodelstvo
(izdelava mask, naglavnih rut, zvoncev), plesi in različne
oblike družbenega vedenja.
Čipkarska tradicija na Hrvaškem
Danes obstajajo tri glavna središča za izdelavo čipke
na Hrvaškem. Njihovo delovanje je nadaljevanje dolge
tradicije, ta središča pa so: Lepoglava v Hrvaškem zagorju
s klekljanjem, na Jadranu paška čipka mesta Paga in mesto
Hvar s čipko iz agave. Iz veščine izdelave vzorcev
klekljanja iz grobe lanene preje, ki so jih kmečke ženske v
Lepoglavi delale za okraševanje svojih oblačil ali za prodajo,
so se rodile prefinjene čipke v različnih oblikah. Paška čipka
je okrasen element, ki se pojavlja predvsem na folklornih
materialih in tudi kot samostojen okrasni predmet. Umetnost
izdelave čipke iz agave v mestu Hvaru je specifična prav
zaradi materiala, iz katerega nastaja, in zaradi povezave
izključno z benediktinskim samostanom.
Hrvaška ima osem narodnih parkov, to so: Brioni, Kornati,
Krka, Mljet, Paklenica, Plitviška jezera, Risnjak in Severni
Velebit. Največje število obiskovalcev je zabeleženo v najbolj znanem hrvaškem narodnem parku, Plitviških jezerih,
sledijo Krka, Brioni in Paklenica.
Procesija Za križem na otoku Hvaru
Gre za edinstven obred s posebnim pobožnim pomenom
in versko ter kulturno identiteto prebivalcev osrednjega
dela Hrvaške, ki se neprekinjeno izvaja že pet stoletij. V
noči z velikega četrtka na veliki petek procesija povezuje
6 mest na otoku: Jelso, Pitve, Vrisnik, Svirče, Vrbanj in
Vrbosko. Istočasno se iz šestih župnijskih cerkva (v 22
urah) pričenjajo procesije v znak prošnje ali hvaležnosti
osebne ali družinske zaobljube. Na čelu vsake je nosilec
križa, ki je težak tudi do 18 kilogramov, sledi pa mu izbrano
spremstvo v pobratimskih tunikah ter množica vernikov in
romarjev. Ustavljajo se v cerkvah in kapelicah ostalih mest,
kjer jih pričakajo župniki, da se še pred jutrom vrnejo v svojo
župnijsko cerkev. Procesija je izjemna zaradi trajanja, ker v
osmih urah prehodijo 25 kilometrov, in zaradi poudarjene
pasijonske vsebine. Osnova procesije je Gospin plač
(Žalostinka Matere božje), osmerski verz pasijonskega
besedila iz 15. st., ki ga izvajajo izbrani pevci kantadurji v
obliki glasbenega dvogovora.
12
Press 2010
Narodni parki
Autor: Milan Babić
Od Brionov do Mljeta
Brione (www.brijuni.hr) tvori 14 otokov in otočkov skupne
površine 36,3 km². Zahvaljujoč razčlenjeni obali, zgodovini,
raznovrstni flori in favni, Brione imenujejo tudi “raj na Zemlji”.
Narodni park Kornati (www.kornati.hr) se razprostira na
skupni površini okoli 220 km², sestavlja ga 89 otokov,
otočkov in grebenov. Od celotne površine parka, kopno
predstavlja le 1/4, preostali del je morski ekosistem.
Za Narodni park Mljet (www.np-mljet.hr), na skrajnjem jugu
Hrvaške, mnogi pravijo, da je najlepši jadranski otok, ker
ima zares tisto, kar lahko le redko vidimo – jezero na sredini
otoka, tudi na jezeru se nahaja otok in na otoku grad, benediktinski samostan iz 12. stoletja. Ta skoraj neresnična
slika je kot iztrgana iz najlepših zgodb, ena izmed njih pravi,
da je bil ravno Mljet del Odisejeve poti, kjer ga je imela nimfa Kalipso ujetega.
Autor: Damir Fabijanić
Paklenica (www.paklenica.hr) je kraj nenavadnega dotika
morja in planin, bogat z naravnimi gozdovi bukve, črnega
bora in planinskega bora.
Narodni park Plitviška jezera (www.np-plitvicka-jezera.hr)
je gozdnat planinski kraj, v katerem je nanizanih 16 manjših
in večjih jezer kristalne modro-zelene barve. Voda priteka
iz številnih rečic in potokov, ki so med seboj združeni s
penečimi kaskadami in šumečimi slapovi.
Narodni park Risnjak (www.risnjak.hr) se nahaja v Gorskem
kotarju, osnova parka je masiv planine Risnjak, z vrhom,
visokim 1528 metrov. Za uživanje v lepotah Risnjaka je
potrebno imeti posebno čutilo za čare naravnih fenomenov.
Narodni park Severni Velebit (www.np-sjeverni-velebit.hr)
ima izrazito raznolikost kraških fenomenov ter rastlinskega
in živalskega sveta, a to je le del te naravne
celine.
Nacionalni park Krka (www.npkrka.hr) je dobil ime po reki
Krki, ki je del parka. Narodni park se nahaja v srednji Dalmaciji, le nekaj kilometrov severovzhodno od mesta Šibenik.
13
Press 2010
Naravni parki
Autor: Sergio Gobbo
Autor: Renco Kosinožić
Od Biokova do Kopaškega rita
Naravni parki v Republiki Hrvaški so: Naravni park Biokovo,
Naravni park Kopaški rit, Naravni park Lonjsko polje, Naravni park Medvednica, Naravni park Papuk, Naravni park Telaščica, Naravni park Velebit, Naravni park Vransko jezero,
Naravni park Učka, Naravni park Žumberak- Samoborsko
gorje in Naravni park Lastovsko otočje.
Biokovo (www.biokovo.com) je razglašeno za Naravni park
zaradi izredno pomembnih rastlinskih in živalskih vrst, geomorfoloških oblik ter naravne lepote na površini 19.550
hektarjev.
Kopaški rit (www.kopacki-rit.com) je področje, ki med letom bistveno spremeni svojo zunanjo podobo, odvisno od
intenzitete poplavljanja, pretežno Donave ter občutno manj
Drave.
Naravni park Lonjsko polje (www.pp-lonjsko-polje.hr) je
največje zaščiteno močvirno področje, ne samo na Hrvaškem, ampak tudi v celotnem donavskem porečju.
Gozdovi Medvednice (www.pp-medvednica.hr) se spuščajo skoraj do središča Zagreba. Poleg miru in zelenila, je ta
planina bogata z različnimi živalskimi vrstami.
Značilnosti Papuka (www.pp-papuk.hr) predstavljajo pomemben segment biološke in pejsažne vrednosti področja
Slavonije. Različnost geoloških pojav, ohranjena flora in vegetacija ter naselbine večjega števila živalskih vrst, predstavljajo pravo bogastvo.
Naravni park Telaščica (www.telascica.hr) vsebuje tri temeljne fenomene – zaliv Telaščico kot največje in najvarnejše naravno jadransko pristanišče, strmine, ki se dvigajo do
200 m nad morjem in spuščajo v globino do 90 m, ter slano
jezero Mir z zdravilnimi lastnostmi.
Naravni park Velebit (www.pp-velebit.hr) je najpomembnejše endemično vozlišče flore in kopenske favne na Hrvaškem.
Naravni park Vransko jezero (www.vransko-jezero.hr) je
park, kjer se nahaja največje jezero na Hrvaškem.
Naravni park Učka (www.pp-ucka.hr) je značilen predvsem
zaradi izrazite različnosti obeležij na sorazmerno majhni površini.
NaravniparkŽumberak(www.zumberak-samoborsko-gorje.hr)
se razprostira na okoli 350 km², osnovni cilj pa sta zaščita in
promoviranje naravnih lepot tega kraja.
Lastovsko otočje (www.lastovo.org) zajema vseh 44 otokov, otočkov, čeri in grebenov, ki spadajo pod občino Lastovo. Največja v tej skupini sta Lastovo in Sušac. To področje je eno izmed najbolj ohranjenih morskih področij na
Jadranu.
14
Press 2010
Hrvaška v številkah
Uradni naziv:
Republika Hrvaška
Zemljepisna lega:
Hrvaška se razprostira od skrajnjih vzhodnih robov Alp na
severozahodu, do Panonske nižine in bregov reke Donave
na vzhodu, njen osrednji del prekriva Dinarski gorski masiv,
južni pa se končuje na obali Jadranskega morja. Morska
meja jo deli z Italijo, na kopnem pa meji s Slovenijo, Madžarsko, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno Goro.
Državna ureditev:
Hrvaška je večstrankarska parlamentarna republika
Naseljenost:
4.437.460 prebivalcev
Površina:
Kopenski del Hrvaške ima 56.594 km2, površina teritorialnega morja znaša 31.067 km2
Število otokov, čeri in grebenov:
1.185, največja otoka sta Krk in Cres
Dolžina morske obale:
6.278 km, od tega je 4.398 km otokov, čeri in grebenov
Glavno mesto:
Zagreb (779.145 prebivalcev – leta 2001) – gospodarsko,
prometno, kulturno in akademsko središče dežele
Denar:
Uradna valuta Hrvaške je kuna (1 kuna = 100 lip)
Podnebje:
Na Hrvaškem so tri podnebne cone; v notranjosti prevladuje
zmerno toplo deževno podnebje, na najvišjih vrhovih snežno gozdno podnebje, vzdolž Jadranske obale pa je ugodno mediteransko podnebje z obilico sončnih dni; poletja
so suha in vroča, zime pa blage in vlažne. Povprečna temperatura v notranjosti: januar od -2 do 0 ˚C in nekoliko nižja
na največjih nadmorskih višinah, avgust približno 20 ˚C in
okrog 12 ˚C na najvišjih vrhovih. Povprečna temperatura v
primorju: januar od 5 do 9 ˚C, avgust od 22 do 25 ˚C, temperatura morja je pozimi 12˚C, poleti pa okoli 25 ˚C.
Narodni parki:
Hrvaška ima osem narodnih parkov, 4 v kopenskem področju (Paklenica, Plitviška jezera, Risnjak in Severni Velebit)
in 4 narodne parke v obalnem področju (Brioni, Kornati,
Krka in Mljet)
Gospodarstvo:
BDP na prebivalca – 15.632 EUR (2008)
Gastronomija:
V celinskem delu Hrvaške bodo sladokusci prišli na svoj račun, prepuščajoč se gastronomskim čarovnijam slavonske,
medžimurske, zagorske, liške ali goranske kuhinje. Le redki
se bodo uprli specialitetam, kot so slavonski kulen, zagorski
puran z mlinci, baranjski ribji-paprikaš, liške police, goranski
želodec, žabe ali pa različne divjačinske jedi. Mediteranska
Hrvaška je carstvo lahke, zdrave hrane. To je področje z
okusi oljčnega olja, creške in paške jagnjetine, drniškega
in istrskega pršuta, paškega sira, kvarnerskih škampov,
stonskih ostrig, viške in komiške pogače, dalmatinskih rib in
rakov, istrskih tartufov in specialitet izpod peke. Ljubiteljem
vina je na voljo bogata ponudba – od kontinentalnih tramincev, rizlinga, graševine, burgundca, do jadranskih dingačev, postupa, malvazije, žlahtine, terana in vugave.
Srednje letne
temperature °C
Zagreb
Pula
Rijeka
Rab
Zadar
Split
Hvar
Dubrovnik
Povprečne dnevne
temperature v avgustu °C
11,1
14,4
14,1
15,5
15,2
16,4
16,6
16,6
21,4
24,9
24,7
25,7
24,9
27,4
26,1
26,3
15
Press 2010
Hrvaška ­– cenovna primerjava
kava
1,1–2 evra/€
mineralna voda 0,5 L
1,1–2 evra
sok 1,6–2,5 evra
pivo 0,33 L
2–2,9 evra
vino 0,75 L (kakovostno z geografskim poreklom)
13,8–25 evrov
gorivo za osebno vozilo – zaradi sprememb na svetovnem
trgu se cene spreminjajo skoraj vsak teden.
Eurosuper 1 L
1,1 evra
Eurodiesel 1 L
1 evro
Trajektna karta za vozilo in potnika
(kopno–otoki v eno smer)
21,2–64,2 evra
Povprečen turistični jedilnik
10,4–15 evrov
Zmogljivosti:
Skupno število hotelov Skupno število postelj v hotelski namestitvi Skupno število postelj v zasebni namestitvi Skupno število malih družinskih hotelov Skupno število turističnih naselij Skupno število postelj v turističnih naseljih Skupno število aparthotelov Skupno število postelj v aparthotelih Skupno število turističnih apartmajev Skupno število postelj
v turističnih apartmajih Skupno število kampov: Skupno število postelj v kampih Skupno število kmečkih turističnih
gospodinjstev Skupno število postelj v kmečkih
gospodinjstvih Skupno število marin Skupno število privezov Skupno število charter plovil
v hrvaških marinah www.hrvatski-farmer.hr;
www.camping.hr;
www.mint.hr;
584
98.680
421.000
220
47
25.650
13
858
54
9.497
231 +
311 manjših
v gospodinjstvih
229.004
353
891
54
12.107 v morju
in več kot
3.650 privezov
na kopnem
3.500
www.mmtpr.hr;
16
Press 2010
Kako priti na hrvaško
Izvrstna avtobusna povezanost
Hrvaška je povezana z rednimi mednarodnimi avtobusnimi linijami s Slovenijo, Avstrijo, Francijo, Italijo, Madžarsko,
Nemčijo, Slovaško in z drugimi evropskimi deželami. Zelo
razvejana mreža domačih avtobusnih linij potnikom omogoča, da na enostaven način prispejo na Hrvaško oziroma v
Zagreb in Split, kot tudi na vse druge turistične destinacije.
Slovenske vinjete
Slovenija je od 1. julija 2009 uvedla sedemdnevne vinjete
za 15 evrov. Ni popustila pod pritiskom Evropske komisije,
ki je menila, da bi enotedenska vinjeta morala stati 10 evrov. V prodajo je prišla tudi mesečna vinjeta za 30 evrov.
Polletne vinjete so ukinjene, cena celoletne vinjete pa se je
z 55 evrov dvignila na 95 evrov. Letna vinjeta velja do 31.
januarja 2010, ne glede na to, kdaj je kupljena.
Zaključek avtoceste od Ljubljane do mejnega prehoda Bregana lahko pričakujemo sredi leta 2010, ko bo
dokončana tudi načrtna dokumentacija za avtocesto od
Ptuja proti mejnemu prehodu Macelj.
Cestna mreža avtocest
www.hac.hr, www.arz.hr, www.azm.hr, www.bina-istra.hr
Odprt je polni profil avtoceste Reka–Zagreb na odseku Kikovica–Oštrovica, blizu Reke (7,4 kilo-metrov). To je eden
izmed najtežjih cestnih odsekov na Hrvaškem, na katerem
je 20 odstotkov njegove dolžine predstavljajo objekti – pet
viaduktov in dva podvozja. Avtocesta Reka–Zagreb je dolga
146,5 kilometrov v polnem profilu in je za promet odprta od
koncu oktobra 2008.
Potovanje traja okoli eno uro in 15 minut, cestnina za osebno vozilo od Reke do Zagreba znaša 60 kun (8,36 €).
Avtocesta Reka–Zagreb je del evropske smeri E65 in del
panevropskega prometnega koridora Vb ter je izjemno pomembna za razvoj turizma in gospodarstva. Glede na gostoto prometa je hrvaška avtocesta, ki se najbolj izplača.
22. oktobra leta 2008 je bil za promet odprt odsek avtoceste
med Goričanom in mejo z Madžarsko ter nov most preko
reke Mure (dolžine 216 metrov, sestavljata ga dva mostova,
širine 15 metrov) med Hrvaško in Madžarsko. V podaljšku
mostu Mura, z madžarske strani, je kilometer nove ceste, ki
skupaj z mostom Mura in novozgrajenim 1,4 kilometrom s
hrvaške strani, povezuje avtocesto Budimpešta–Letenye in
Zagreb–Goričan.
Z zaključitvijo izgradnje polnega profila na odsekih avtoceste A6 Reka–Zagreb, zadnjega odseka avtoceste A4
Zagreb–Goričan in avtoceste M7 Budimpešta–Letenye, je
končana izgradnja avtoceste Reka–Zagreb–Budimpešta na
panevropskem prometnem koridorju Vb, dolžine 496,2 kilometrov. Od tega je na Madžarskem 232,5 kilometrov, na
Hrvaškem pa 263,7 kilometrov. Potovanje traja 5 ur.
Druge cevi predorov Mala Kapela in Sveti Rok bodo odprte
za promet v juniju 2009. Mala kapela je najdaljši predor na
avtocesti Zagreb–Split; desna cev je dolga 5.780 m, leva
pa 5.821 m. Dela na izkopu desne cevi so se pričela v letu
2002, v mesecu juniju 2005 pa je bila odprta za promet.
Leva cev predora Sveti Rok je dolga 5.679 m, desna pa
5.670 m. Delo na odseku avtoceste Dalmatina (A1) Vrgorac–Ploče je ustavljeno zaradi vpliva finančne krize in prekinitve naložb v cestno infrastrukturo na hrvaškem jugu. Čeprav so odgovorne osebe v Hrvaških avtocestah do sedaj
poudarjale, da bo del od Ravče do pentlje Vrgorac odprt za
promet do konca leta 2009, se to vendarle ne bo zgodilo. Do
sedaj še ni znano, kdaj natančno bo avtocesta A1 povezana
z mestom in pristaniščem Ploče.
Zaradi recesije so se začasno ustavila tudi dela na splitski obvoznici, vredni 200 milijonov evrov. Njena gradnja
bo odrešilna rešitev za relacijo Trogir–Split–Omiš, najbolj
frekventni prometnici na Hrvaškem s povprečnim dnevnim
tranzitom 40.000 vozil.
18. junija 2009 je bil odprt odsek reške obvoznice pentlja
Škurinje–pentlja Diračje v polnem profilu s skupno dolžino
5,2 km, vključno z novozgrajeno pentljo Rujevica. Reška
obvoznica bo v celoti prometno funkcionalna do konca leta
2009.
Istrski ipsilon
Gradnja celotnega istrskega ipsilona se je pričela v oktobru 2008, načrtovana pa je bila po fazah v ta namen, da bi
celotno delo podvajanja cestnega omrežja bilo dokončano
v čim krajšem času. Pričakuje se, da bodo dela zaključena
v naslednjih dveh in pol letih, vrednost naložbe pa bo
znašala približno 313 milijonov evrov. S postavitvijo celotne avtoceste bo uveden tudi nov tarifni sistem – zaprt
sistem plačevanja. V tem primeru bo uporabnik plačal samo
tolikšen znesek, kolikšen del avtoceste bo prevozil.
Pri cestnem omrežju istrskega ipsilona je že poskrbljeno
za varovanje okolja – vgrajen je sistem za odvajanje in
prečiščevanje odpadnih voda, postavljeni so zidovi za
zaščito pred hrupom, uporablja se sončna energija za napajanje SOS telefonov in radarjev za merjenje hitrosti, postavljen je energetsko učinkovit sistem prezračevanja v predoru
itn. Gradnja celotnega istrskega ipsilona bo prispevala k
nadaljnjemu trajnemu razvoju. Namreč, vsa križišča bodo
imela vgrajeno ekološko razsvetljavo, ki bo osvetljevala
17
Press 2010
samo beton in asfalt ter ne bo ogrožala naravni bioritem ptic
in nočnih živali. Koncesionar Bina-Istra bo postavil dve cesti
v sklopu izgradnje celotne avtoceste, ki pa niso del njegovega koncesijskega področja. Tukaj se ne bo plačevala cestnina, po zaključku del pa bosta dani v upravljanje Hrvaškim
avtocestam oz. Županijski upravi za ceste. Gre za vezno
cesto v dolžini 1,5 km od pentlje Umag do državne ceste
D200 v smeri mejnih prehodov Kaštel in Plovanija ter vezno
cesto od pentlje Pulj (istrski ipsilon) do Pomera (Medulin)
v dolžini 8 km, ki je namenjena razbremenitvi prometa na
vhodu v mesto Pulj.
Neposredne železniške linije
www.hznet.hr
Hrvaška je z neposrednimi železniškimi linijami povezana z
Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Francijo, Italijo, Madžarsko,
Nemčijo, Slovenijo, Slovaško, Srbijo, Črno Goro in Švico. Z
drugimi evropskimi deželami je povezana indirektno.
Potniški prevoz Hrvaških železnic je v sodelovanju s Srbskimi železnicami uvedel poseben sezonski vlak Jadran-express, ki vozi v času od 20. junija do 7. septembra na relaciji
Beograd–Knin–Split–Beograd in Beograd–Reka–Beograd.
Tudi slovaške železnice Železničná spoločnost povezujejo
Bratislavo in Split v času turistične sezone. Hitri vlak City
Star vozi vsakodnevno od junija do septembra, omogočen
pa je tudi prevoz koles turistov. Cena karte Bratislava–Split
znaša 115,6 evrov.
www.slovakrail.sk
Letališča in nizko tarifni prevozniki
Mednarodna letališča na Hrvaškem so v Zagrebu, Splitu,
Dubrovniku, Osijeku, Zadru, Reki, med poletno sezono pa
sta odprti tudi letališči na Braču in Lošinju.
Športna letališča na Hrvaškem so v Zagrebu, Čakovcu,
Slavonskem Brodu, Reki, Vrsarju, Malem Lošinju, Sinju,
Otočcu, Čepinu, Ivanič Gradu, Koprivnici, Braču, Pulju in
Varaždinu.
Croatia Airlines (www.croatiaairlines.com), hrvaška narodna letalska družba, povezuje Hrvaško s številnimi evropskimi mesti. Poleg Croatia Airlines je s Hrvaško zračno
povezano še 35 letalskih družb, kot so British Airways
(www.britishairways.com),
Germanwings
(www.germanwings.com), Lufthansa (www.lufthansa.com),
SkyService Airlines (www.skyserviceairlines.com), SAS,
Delta, TAP Portugal in Austrian Airlines (www.aua.com).
Hrvaške letalske družbe so leta 2009 poslovale z 18 nizkocenovnimi letalskimi ponudniki. Kljub bankrotu družbe
SkyEurope, ki je konec avgusta pustila okrog 700 potnikov
na cedilu in jih izkrcala na zadrskem letališču, naj si sami
priskrbijo prevoz, lahko zatrdimo, da ni skrbi za podoben
scenarij z drugimi letalskimi družbami.
Hrvaško s približno 30 evropskimi mesti povezujejo tudi nizko tarifni zračni prevozniki, kot so Germanwings, Happag
Lloyd Express, Sky Europe, Norwegian Air Shutlle, Wizz
Air, Flyglobespan, Flybe, Thomsonfly, Easyjet, Ryanair in
EstonianAir. Največje število linij za Hrvaško ima nemški
Germanwings, po številu letov pa mu sledijo nemški TUIfly,
slovaški SkyEurope, madžarski Wizz Air, norveški NorwegianAir in britanski EasyJet.
Čeprav je recesija v precejšnji meri zajela tudi zračni promet, ki beleži zmanjšanje povsod po svetu, so napovedi
za sezono 2010 spodbudne, saj so potrjeni poleti za Dubrovnik kot privlačno destinacijo na Mediteranu. Do sedaj
je zanimanje za Dubrovnik pokazalo več letalskih družb, ki
bi hrvaški turistični biser povezale z Moskvo, Budimpešto,
Rimom, Amsterdamom, Istanbulom, Leedsom, Atenami,
Edinburghom, Manchestrom itn. Z začetkom nove sezone se odpira nov reprezentativni potniški terminal. Gre
za naložbo vredno približno 160 milijonov kun, s katero bo
dubrovniško letališče postalo edino hrvaško letališče z »aviomostovi« oz. s »suhimi prehodi« iz letal.
Letališče Split je v letu 2009 zabeležilo polete s 45 letalskimi
družbami, glavne destinacije pa so: Zagreb, Rim, London,
Pariz, Köln, Frankfurt, Stuttgart, Oslo in Stockholm. Največ
potnikov je prišlo iz Nemčije, temu pa sledijo Velika Britanija, Hrvaška, Francija, Norveška in Švedska.
Zadrsko letališče je v svoji 40-letni zgodovini zabeležilo rekordno število potnikov v letu 2008, in sicer 160.000 potnikov. V letu 2009 se je promet povečal za več kot 35 %,
s čimer bo zagotovo porušen rekord v številu potnikov. Po
pričakovanjih komercialnih služb zadrskega letališča bo
število potnikov doseglo 220.000. V precejšnji meri so k
temu prispevale nizkocenovne letalske družbe, s katerimi
je Zadar povezan s številnimi destinacijami iz cele Evrope.
Vsekakor je potrebno omeniti družbo Ryanair, ki je s svojimi sedmimi destinacijami na prvem mestu v zadrskem
letališču, takoj za njo pa je letalska družba Germanwings.
Zadrsko letališče je imelo v letu 2009 osem novih linij: Ryanair je uvedel Edinburgh, Stockholm, Frankfurt, Düsseldorf
in Piso, Germanwings pa Berlin. Priključila sta se še dva
nova letalska ponudnika, in sicer Low Cost Carrier Danube
Wings, ki je povezan z Berlinom, ter Orenburg Airlines, ki
ponuja charter polete za Moskvo.
Hrvaška je povezana s charter poleti s številnimi svetovnimi
mesti. Kuoni Travel ponuja za leto 2010 naslednje charter
polete:
• Zürich–Split z družbo Swissair ob sobotah;
• Zürich–Krka–Pulj–Zürich z družbo Helwetica ob sobotah v juliju, avgustu in septembru;
• Fridrichshafen–Pulj in Fridrichshafen–Zadar z letalsko
družbo Intersky;
• Basel–Dubrovnik z Dubrovnik Airline.
Croaticum znova ponuja charter polete Zürich–Split z družbo Dubrovnik Airline. V pripravah so charter poleti iz Ženeve
za Split in Dubrovnik. V letu 2010 bodo v charter linije uvrščeni poleti iz Milana, Palerma in Catania za Split, najverjetneje tudi za Dubrovnik.
V letu 2010 bo s Hrvaško sodelovalo 11 britanskih letalskih
družb z 19 letališči in z 80 poleti na teden.
18
Press 2010
Smart Connect tudi za lete iz Hrvaške
Germanwings je vodilni nizko cenovni prevoznik na Hrvaškem, ki je, kot prvi izmed vseh nizko tarifnih prevoznikov,
že junija 2004 uvedel stalne lete proti Zagrebu in Splitu, kasneje je na redno linijo letenja uvrstil tudi Dubrovnik in leta
2007 še Zadar. Hrvaška je ena izmed redkih dežel v Evropi,
proti kateri Gremanwings leti iz vseh svojih glavnih letališč
v Nemčiji, s povprečno 90-odstotno zasedenostjo letal. V
2008 je za lete iz Hrvaške uvedena tudi nova storitev “Smart
Connect”, kakršne
nima nobena nizko cenovna družba v Evropi. Tako Germanwings uvaja celo 141 letov več in 500 dodatnih povezav
na teden. Uporaba storitev je zelo enostavna. Na spletni
strani lahko potniki rezervirajo let s presedanjem na enak
način, kot so tudi do sedaj rezervirali lete, s tem da je presedanje omogočeno na letališčih Köln/Bonn, Stuttgart in
Berlin.
Celo 50 naseljenih otokov je povezanih z
ladijskimi linijami
Hrvaška je pomorska dežela. Njena obalna mesta so medsebojno povezana z ladjami in trajekti. Kar 50 naseljenih
otokov je s trajekti ali ladjami povezanih z obalo. V poletnih
mesecih so trajektne in ladijske linije okrepljene. Lokalne
trajektne linije povezujejo obalo in otoke Cres, Lošinj, Pag,
Rab, Ugljan, Pašman, Dolgi
otok, Iž, Rava, Olib, Silba, Premuda, Ist, Molat, Brač, Šolta,
Hvar, Vis, Pelješac, Korčula, Lastovo in Mljet.
Redne potniške in trajektne linije povezujejo italijanska (Benetke, Trst, Ancona, Pescara, Bari) in hrvaška pristanišča.
Trajektna linija povezuje Reko, Split in Dubrovnik vse leto,
dvakrat tedensko.
Trajekti, ki pljujejo z Reke proti južnemu delu obale, so dobra rešitev za voznike, ki se lahko na ta način izognejo lepi,
vendar naporni vožnji ob obali. (Vse podatke o sezonskih
ladijskih linijah lahko najdete na spletni strani Agencije za
obalni linijski pomorski promet www.agencija-zolpp.hr.)
V letu 2008 je bilo v infrastrukturne projekte na hrvaških
otokih vloženih 680,680.000,00 hrvaških kun iz državnega
proračuna in državnih javnih podjetij.
V skladu z Zakonom o otokih se izvajajo različne aktivnosti, povezane z gradnjo novih in dogradnjo, sanacijo
ter rekonstrukcijo starih, že obstoječih otoških pristanišč in
pristajališč v ta namen, da bi se pospešil napredek pomorskega povezovanja med samimi otoki ter otoki s kopnim.
Poseben cilj predstavlja ustvarjanje infrastrukturnih pogojev
v pristaniščih, ki so odprta za javni promet za sprejemanje
novih, večjih in sodobnejših ladij.
Program gradnje ladij, ki je bil sprejet 22. januarja 2009 s
strani Vlade, bo do leta 2011 omogočil uresničitev državne
podpore v višini 240 milijonov hrvaških kun, s čimer bo
pokritih do največ 30 % upravičenih stroškov dodatnega
investiranja v gradnjo ladij. Cilj tega programa je obnova
ladjevja hrvaških ladjarskih družb oz. večja varnost plovbe
ter višja stopnja zaščite morja in okolice.
Po podatkih Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo je
s programom za obnovo potniških ter izletniških ladij v letu
2008 zajetih 12 plovil, katerim je namenjenih 4,605.720,30
kun.
V reškem pristanišču je bil 6. oktobra 2008 odprt pomorskopotniški terminal, vreden 95 milijonov hrvaških kun. Terminal je opremljen z najsodobnejšim nadzornim centrom
za pristanišča na Jadranskem morju, gostinskimi objekti
in drugimi potniškimi vsebinami ter je del projekta Rijeka
Gateway, ki zajema posodabljanje pristanišč in pristaniških
pogonov, gradnjo dodatne infrastrukture, vključno s prometnicami ter železniškim omrežjem od Reke proti notranjosti.
www.jadrolinija.hr; www.croatiaairlines.com;
www.splittours.hr; www.hznet.hr; www.hrvatske-ceste.hr;
www.luka-vukovar.hr; www.port-osijek.hr;
www.blueline-ferries.com; www.snav.it; www.venezalines.com;
www.lnp.hr; www.medplov.hr; www.miatours.hr;
www.ivante.hr; www.krilo.hr; www.gv-line.hr
19
Press 2010
Napovedujemo za leto 2010
Autor: Petar Trinajstić
Hoteli
www.croatia.hr, www.huh.hr
Hrvaška – destinacija s kakovostno
namestitvijo
Hotelski sektor na Hrvaškem je v letošnjem, kriznem
letu 2009 zabeležil nadaljevanje zniževanja profitne
stopnje z nezadostno stopnjo vračila kapitala. Ocenjuje
se, da bo do konca leta na ravni dobička to znižanje
znašalo približno 15 %. V hotelirskem sektorju se ne
pričakuje zvišanje fizičnega povpraševanja, nočitev in
prihodov v letu 2010.
Nadaljevanje trenda rasti hrvaškega turizma je med ostalim
tudi rezultat investiranja. Skupne naložbe v hrvaški turizem
v letu 2008 so presegle 7 milijard kun, od tega je bil največji
delež investiran v obstoječe objekte, gradnjo novih in vnovično aktiviranje že obstoječih objektov. Po nekaterih
ocenah je v letu 2008 v hotele vloženih približno 5,5 milijard
kun, v letu 2009 pa še približno dve milijardi.
Vsi strokovnjaki soglašajo, da je edini način ohranjanja
konkurenčnosti nadaljnje investiranje v kakovostno namestitev. V primerjavi z letom 2008 je bil v letu 2009 investicijski
cikel upočasnjen, kljub temu pa je letos bilo odprtih približno
deset hotelov, z gradnjo katerih se je pričelo že v lanskem
letu ali še prej.
To lahko opazimo v Istri in Kvarnerju, še posebej pa v
Dalmaciji, Splitsko-dalmatinski županiji in samem Splitu,
kjer raste nekaj velikih ekskluzivnih objektov in precejšnje
število manjših, družinskih luksuznih hotelov.
Dokončano je tudi največje jadransko turistično pribežališče
v Novem Vinodolskem, v Petrčanih pa bo novo, luksuzno
turistično naselje. Istra je v Rovinju, točneje na Crvenem
otoku, dobila svoj drugi hotel s petimi zvezdicami in še tretjega v luksuznem turističnem naselju Kempinski.
Izvor: HTZ
Najvišje investicije v hotelskem sektorju
Kempinski Adriatic Resort 5* – Savudrija:
www.kempinski-adriatic.com
V septembru je bil v Savudriji odprt prvi Kempinski na
Hrvaškem – Kempinski hotel Adriatic, hkrati tudi prvi hrvaški
Golf & Spa Resort s petimi zvezdicami.
Nekdanja Rezidenca Skiper je sedaj dobila luksuzni hotel
z 22 ekskluzivnimi vilami z ogrevanimi bazeni in prvo novo
igrišče za golf z 18 luknjami na Hrvaškem. Hotel ima 186
sob in apartmajev (dva predsedniška apartmaja zasedata vsak po 650 m2 z bazeni na terasi), spa cono velikosti
3.000 m2, zunanji ter notranji bazen in številne restavracije
ter bare. Vile so velike od 500 do 1.000 m2, tiste največje pa
imajo tudi
vinsko klet, savno in mali wellness ter po dva manjša apartmaja za spremstvo in postrežni servis. Turistično naselje
ima tudi svojo marino z 38 privezi, ki lahko sprejema tudi
mega jahte do 50 metrov. Skupna vrednost investicije
znaša 190 milijonov evrov.
20
Press 2010
Izvor: HTZ
Hotel Istra 5* – Rovinj, Crveni otok: www.maistra.hr
Na Crvenem otoku, kamor prispete v samo petnajstih minutah vožnje z majhno ladjo iz Rovinja, je bil v začetku
septembra odprt prvi hrvaški all-suite hotel. Ta zajema 32
apartmajev, ki imajo, ob prepoznavnem dizajnu in vrhunski
opremljenosti, še eno dodatno odliko – vsak apartma ima
razgled na morje in čudovit rovinjski arhipelag. Vrednost te
investicije je 30 milijonov hrvaških kun (nekaj več kot 4 milijone evrov). Vendar to ni vse, kar se tiče posebnosti objekta, ki bo ob že obstoječi turistični ponudbi hotela Istra in
Crvenega otoka imel lastne dodatne vsebine. V sklopu hotela Istra so tudi luksuzni wellness center Otok in vrhunske
restavracije, bogate vsebine ter kongresne dvorane. Crveni
otok je skupen naziv dveh
otočij rovinjskega arhipelaga, Sveti Andrija in Maškin, povezanih z nasipom, njihova skupna površina pa je približno
233.000 m2.
Izvor: HTZ
Izvor: HTZ
Family Hotel Diadora 4*, Punta Skala Residence & Vacation Club – Petrčani: www.punta-skala.com
Avstrijska veriga Falkensteiner, ki je tudi lastnik turističnega
naselja Borik v Zadru, je to poletje odprla prvega izmed treh
hotelov v svojem novem naselju v Petrčanih. Hotel Diadora ima 250 sob s površino od 33 do 47 m2, vse imajo zaseben spalni prostor za otroke, dnevni kotiček, kopalnico
s kopalno kadjo in prho, internetni priključek, mini bar ter
TV sprejemnik z ravnim zaslonom. V hotelu so na voljo
tudi sobe, povezane z vrati, in sobe, prilagojene osebam
v invalidskih vozičkih. Vse vsebine so namenjene odraslim
in otrokom, kar prispeva k prednostim tega hotela. Tako
otroci kot odrasli lahko uživajo v ponudbi spa programov.
Falky-Land se nahaja na skoraj 1.000 m2, vsebuje pa skoraj
izključno vsebine za otroke: vrtec za majhne otroke, prostor za dojenčke, TV sobo in diskoteko za otroke. Family
Hotel Diadora je prvi košček velike investicije na polotoku
Punta skale, ki je odprl svoja vrata. Nadaljevanje z deli na
preostalih dveh objektih, Aparthotelu Senia in Hotelu Jadera, je predvideno ob koncu turistične sezone oz. v začetku
novembra. Hotel Jadera bo prvi hotel s petimi zvezdicami
v Zadrski županiji, namenjen pa bo predvsem za odrasle
osebe brez otrok. Gostje, ki bodo za svoj oddih izbrali
Aparthotel Senio, bodo lahko uporabili storitev postrežbe z
dodatnim doplačilom. Celotno turistično naselje bo predvidoma sprejelo 1.000 ljudi, skupna vrednost investicije pa bo
znašala 220 milijonov evrov.
Hotel Palazzo 4* – Poreč: www.hotel-palazzo.hr
V mesecu juliju je bil v Poreču odprt hotel Palazzo, nekdanja Riviera, v obnovo katerega je bilo vloženih 5 milijonov
evrov. Gre za najstarejši hotel v mestu, ki je bil zgrajen že
leta 1910, nahaja pa se na atraktivni lokaciji poreške rive.
Novi hotel Palazzo je kombinacija tradicionalnega in sodobnega – ima 70 sob in 4 predsedniške apartmaje, največji pa
meri 400 m2. Zunanji bazen se lahko uporablja tudi pozimi,
v ponudbo pa so vključeni tudi vrhunska restavracija, spa v
kombinaciji z edinstvenim tretmajem za obraz s kavijarjem,
tartufi in vinom ter široka izbira atraktivnih masaž, manikura, pedikura in depilacija. Med hotelsko ponudbo so tudi
športne aktivnosti, kot so npr. golf, tenis in jezdenje.
21
Press 2010
Izvor: HTZ
President 5* – Solin www.hotelpresident.hr
Skupina President je v neposredni bližini Gospinega otoka,
na obali reke Jadro, v mesecu juniju 2009 postavila luksuzni
hotel s petimi zvezdicami. Investitor je potreboval dve leti
od pridobitve gradbenega dovoljenja za realizacijo projekta v vrednosti 14 milijonov evrov. Projekt na obali Jadra je
drugi hotel iz skupine President na tem področju, je prvi v
središču Splita z istim imenom, vendar s štirimi zvezdicami.
Namestitvena kapaciteta zajema 80 enoposteljnih in dvoposteljnih sob ter 4 apartmaje, torej lahko sprejme približno
160 gostov. Večina sob ima balkone s kamnito ograjo ali iz
kovanega železa, kakršno lahko občudujete tudi v atriju na
osrednjih stopnicah, ki se dvigujejo v zgornje nadstropje.
Ob obvezni restavraciji in kavarni je potrebno poudariti,
da ima hotel še štiri konferenčne dvorane, ki lahko sprejmejo od 50 do 200 ljudi, zahvaljujoč premičnim pregradnim površinam pa se dvorane lahko povežejo skupaj in tako
sprejmejo tudi do 500 oseb. Dvorane so oblikovane kot amfiteater, zato se tukaj lahko prirejajo tudi gledališke predstave. Kongresni turizem je zgolj en del ponudbe, zraven je
na voljo še zdravstveni. Hotel se lahko pohvali celo s tremi
bazeni: zaprti bazen je napolnjen z morsko vodo, odprti je
dolg 25 m in namenjen tekmovanjem, plavanju ter vaterpolu, tretji pa je primeren za rekreativce in za otroke. V gradnjo
hotela je bilo vloženih 10 milijonov evrov.
Izvor: HTZ
Katarina 4* – Dugopolje: www.hotelkatarina.hr
Hotel Katarina je novozgrajen hotel s 74 namestitvenimi
enotami in 170 ležišči, spada v kategorijo s štirimi zvezdicami, nahaja pa se v Dugopolju na izhodu z avtoceste za
Split. To je prvi hotel na področju Dugopolja, zaradi dobrega
položaja pa zagotavlja hitro povezanost s Splitom in hitro
naraščujočo poslovno cono Dugopolje.
Bivanje v hotelu Katarina zagotavlja luksuzno in udobno
namestitev, zato predstavlja idealno kombinacijo tako za
poslovne ljudi kot za goste, ki iščejo oddih in sproščanje.
Elegantne in večfunkcijske dvorane so odličen prostor za
konference, sestanke in ostale poslovne dogodke.
Na najvišjem, sedmem nadstropju je wellness center. Hotel je v prvi vrsti zasnovan kot poslovni hotel, vendar lahko
gostje uporabljajo tudi zasebni jacuzzi in savno. Vrednost
investicije je 10 milijonov evrov.
22
Press 2010
Izvor: HTZ
Hotel The View 5*, Novi Spa Hotel & Resorts – Novi Vinodolski: www.novi.hr
Hotel The View je bil odprt januarja 2009 in je del največjega hotelskega kompleksa Novi Spa Hotel & Resorts na
Jadranu, ki se razprostira na 15 hektarjih. Lastnika sta nekdanji teniški igralec Bruno Orešar in njegov
partner Gordan Širola iz Opatije. Kompleks je odprt od leta
2004, od takrat je bilo v celoten projekt vloženih 150 milijonov evrov, najnovejše investicije pa so bile namenjene
za luksuzni spa center v velikosti 14.000 m2 in vrednosti
25 milijonov evrov. The View je luksuzni dizajnerski hotel,
zgrajen iz kamna z otoka Brača, s 130 namestitvenimi enotami, od tega je največ apartmajev. V okolici je 36 vil s 336
luksuznimi apartmaji.
Sobe in apartmaji so razvrščeni v petih hotelskih krilih, ki
so poimenovana po petih najbolj znanih lokalnih vetrovih:
Bura, Jugo, Maestral, Tramontana in Levant. Vsi so obrnjeni proti morju, z njihovih balkonov pa se odpira čudovit
pogled na Kvarnerski zaliv in otok Krk. Notranjost hotela je
prostorna, sodobno in bogato opremljena, vključno z najbolj prefinjeno posteljnino ter kopalniško kozmetiko, hitro
spletno povezavo in s telefonom v kopalnici. Prostori so zasnovani s ciljem čim prijetnejšega in kakovostnega bivanja
za goste. V sklopu kompleksa so na voljo tudi otroške igralnice s celodnevnim programom in z zabavnimi aktivnostmi
za najmlajše goste, celo 12 različnih restavracij in lounge
barov, bazeni z baldahini, peščena plaža, prodnata plaža,
športni tereni in zabavne aktivnosti na odprtem, nakupovalna galerija, večfunkcijske kongresne dvorane ter bogata izbira večernih zabav.
Izvor: HTZ
Hotel Hilton Marjan Split 5* – Split:
www.hotel-marjan.com
Lastnik hotela Marjan je v letu 2009 sklenil franšizno
pogodbo z znano svetovno verigo Hilton za obdobje 22
let, tako se bo ta popolnoma obnovljen splitski hotel imenoval Hotel Hilton Marjan Split. Do sedaj je edini hotel
Hilton na celotnem Jadranu bil zgolj v Dubrovniku. Otvoritev
hotela je prestavljena na sredino leta 2010. Hotel bo po
končanih delih imel 254 sob, 27 luksuznih apartmajev in en
predsedniški apartma v zadnjem, 11. nadstropju. V prvi fazi
bo dokončanih 220 sob, restavracije in bari, wellness ter
3 manjše konferenčne dvorane. Ostale sobe in apartmaji
ter glavna kongresna dvorana bodo predvidoma dokončani
naslednje leto.
Skupna vrednost investiranih sredstev v obnovo in ureditev
hotela znaša 135 milijonov evrov.
Izvor: HTZ
Hotel Radisson Split 4* – Split: www.radissonblu.com
Na ruševinah starega hotela Split je postavljen nov hotel,
s katerim bo upravljala svetovna veriga Radisson. V prvi
fazi, vredni 40 milijonov evrov, ki bo predvidoma končana
do konca leta 2009, bo zgrajenih 250 sob in apartmajev,
dve restavraciji, velika kongresna dvorana, wellness ter fitness center na 2.000 m2, podzemna garaža z 200 parkirnimi mesti. V drugi fazi, vredni 20 milijonov evrov, bo zgrajen aparthotel s petimi zvezdicami in 110 namestitvenimi
enotami ter depandansa s 50 sobami. Otvoritev hotela je
načrtovana v začetku leta 2010.
23
Press 2010
Izvor: HTZ
Radisson Blu Resort & Spa Dubrovnik Sun Gardens
Hotel 5*: www.radissonblu.com/resort-dubrovnik
V mesecu juliju je bil v turističnem kompleksu Dubrovački
vrtovi sunca (Dubrovniški vrtovi sonca) v Orašcu odprt prvi
hrvaški hotel prestižne svetovne hotelske verige Radisson
BLU. Novo turistično središče v Orašcu ima 201 sobo in 207
luksuznih apartmajev ter je eden izmed največjih centrov
v sklopu Radisson BLU, kar je od februarja leta 2009 nov
naziv nekdanjega znanega Radisson SAS-a.
Turistični kompleks se nahaja ob samem morju in je idealna
destinacija za umik ter oddih pred vsakodnevnim stresom,
obenem pa tudi priložnost za prebujanje življenjske moči in
optimizma.
Radisson Blu Resort & Spa je s svojimi Vrtovi sonca posrečena kombinacija sodobne arhitekture z odlikami lepote
in funkcionalnosti ter mediteranske gostoljubnosti, ki vas
sprejema kot povsem posebnega posameznika. Tukaj bo
udovoljeno tudi najzahtevnejšemu gostu prav zaradi bogate
vsebine in možnosti udobne ter prijetne namestitve v hotelu
ali rezidenčnem apartmaju z odsevom morske modrine in
razgledom na romantično Elafitsko otočje. Zahvaljujoč raznovrstni ponudbi vsebin (zavidljivo opremljen sodoben spa
kompleks, športni center, večfunkcijske kongresne dvorane, restavracije, prodajalne in bari), ta del kompleksa deluje
kot zasebno mestece, ki diha na svoj način. V hotelu bo
obratoval tudi nočni klub, uspehu celoletnega poslovanja pa
bo prispeval tudi veliki kongresni center na več kot 1.100
m2, s kapaciteto do 900 obiskovalcev.
Ena izmed posebnosti kompleksa Radissson BLU v Orašcu
je majhna marina za prevoz gostov v Dubrovnik.
Izvor: HTZ
Hotel Punta Osejava 4* – Makarska: www.osejava.com
Eden izmed najstarejših hotelov v Makarski se nahaja na
sami obali in je bil zgrajen v 30-ih letih prejšnjega stoletja.
Prenovljen je v popolnoma nov hotel, odprt v avgustu 2009,
ponuja pa 48 sob, kongresno dvorano, bazen, restavracijo,
taverno in dvorano za sprejeme. Gostinska ponudba je prilagojena vsakodnevnim potrebam mesta. Caffe bar Kantun
spominja na sobo starega kapitana, na voljo je ponudba,
namenjena vsem starostim, tudi konoba z domačimi specialitetami in restavracija Žalo z razgledom na mesto, ob
katerem vam bo zastal dih. Tudi ostali prostori te veličastne
zgradbe so načrtovani za reprezentativne mestne dogodke – koktajl zabave, predstavitve, razstave in seminarje. V
hotelu Osejava je gostom na voljo bazen z luksuznim spa
centrom, s prodajalno s spominki, turistično agencijo, z lastnim parkiriščem in garažo. V projekt je bilo vloženih šest
milijonov evrov.
24
Press 2010
Izvor: HTZ
Valamar Lacroma Resort 4* – Dubrovnik:
www.valamar.com
V začetku septembra 2009 je bila v Dubrovniku svečana
otvoritev hotela Valamar Lacroma Resort, največjega kongresnega in spa hotela v mestu pod Srđem. Hotel ima 385
udobnih, prostornih in sodobno opremljenih dvoposteljnih
sob ter 16 apartmajev, izmed katerih je celo 13 dvonadstropnih. Še posebej izstopajo predsedniški apartma, ki se
razteza na 140 m2, z lastno wellness cono na 70 m2, velika
kongresna dvorana za tisoč oseb in sedem manjših dvoran
ter spa področje na tisoč kvadratnih metrov. Investicija je
vredna 33 milijonov evrov. Valamar Lacroma Resort je del
skupine Valamar, ki ima v lasti 5 hotelov na Babinem kuku.
Njegova izjemna prednost se kaže v dodatni kongresni kapaciteti in možnosti namestitve večjih poslovnih zborovanj.
Hotelski wellness center Ragusa Spa ponuja oddih pred
stresnim vsakdanom z raznovrstnimi vsebinami v delu
The Spa – na voljo je več vrst savn (finska, bio, infrardeča,
parna kopel, ledena fontana, soba za sproščanje z vodnimi
posteljami) – in delu Afrodita Spa, ki je namenjen izključno
ženskam. Regusa Spa vključuje še fitness center, center
lepote, sobe za masažo in sproščanje, zunanji jacuzzi, wellness bar ter notranji in zunanji bazen.
Raznovrstne gostinske vsebine, restavracije in bari omogočajo vrhunske enološke in gastronomske užitke v hotelu.
Poleg prostorne restavracije Lacroma ob show kuhinji vrhunskega kuharja, hotel razpolaga tudi z ribjo restavracijo
Langusto Fine Dining s teraso in čudovitim razgledom na
morje ter Elafitske otoke. Tukaj je še Nocturno Wine & Coctail Bar z bogato izbiro vin in koktajlov.
Izvor: HTZ
Spa & Golf Resort Sveti Martin 4* – Sveti Martin na Muri:
www.toplicesvetimartin.hr
V prvi polovici septembra 2009 je bil odprt luksuzni hotel s
štirimi zvezdicami Spa & Golf Resort Sveti Martin v zdravilišču Sveti Martin na Muri. Ta občina je bila leta 2008 imenovana za evropsko destinacijo izvrstnosti. Hotel ima 151 sob,
6 suit, wellness center na 1.800 m2, kongresni del za 500
oseb, športno dvorano v dveh delih in center za rekreacijo
z vadbiščem za golf, dve restavraciji, piano bar, nočni bar,
lounge bar ter otroški vrtec. V sklopu milijonske investicije
v Svetem Martinu so vam na voljo golf igrišča z devetimi
luknjami in ogrevanimi travnatimi površinami, teniška igrišča, aqua aerobika, odbojka na mivki ter še cela vrsta športnih vsebin. V spa hotelu so na voljo savne, kopeli, jacuzzi,
masaže in različni kozmetični tretmaji. Spa & Golf Resort
Sveti Martin predstavlja največji projekt v celinskem turizmu
zaradi dosedanje investicije, ki znaša več kot 300 milijonov,
in zaradi več kot 200 zaposlenih. Glede na to, da je pred
začetkom samega projekta tukaj obstajal samo en odprti
bazen, hkrati pomeni tudi eno izmed največjih investicij v
travnate površine v celotni Hrvaški.
25
Press 2010
Izvor: HTZ
Bluesun hotel Kaj 4* – Marija Bistrica:
www.bluesunhotels.com
Na severnih pobočjih Zagrebške gore, približno 30 km iz Zagreba, se na jugovzhodnem delu Hrvaškega zagorja nahaja
Marija Bistrica. To starodavno hrvaško marijansko svetišče
je kraj, kjer hrvaški narod že stoletja išče svoj duhovni mir. V
letu 2009 je bila svečana otvoritev Bluesun hotela Kaj s štirimi zvezdicami, in sicer na praznik Marijinega vnebovzetja v
znanem marijanskem svetišču Marija Bistrica. Hotel ponuja
namestitev v 66 sobah, kongresne in wellness & spa vsebine, poleg tega pa še vrhunski gastronomski program, ki
temelji na inovativni interpretaciji tradicionalne kuhinje pod
vodstvom ekipe strokovnjakov, šolanih na kuharski akademiji Ritz Escoffier Ecole v Parizu.1. V hotelu je restavracija
Bistricza s 400 mesti za organizacijo poročnih svečanosti in
različnih slavnostnih pogostitev. Na voljo je tudi restavracija
Academia s 60 mesti z ekskluzivno gastronomsko ponudbo, s teraso z odprtim žarom in zimskim vrtom, vinoteko z
200 etiketami iz svetovnih ter hrvaških vinorodnih regij in
aperitiv barom z zunanjo teraso. Površina z wellness & spa
ponudbo zajema 350 m2 s savnami, z whirlpooli ter bogato
izbiro klasičnih in eksotičnih tretmajev. Kongresna dvorana
lahko sprejme do 150 oseb, omogoča pa prijetno organizacijo raznovrstnih dogodkov: kongresov, seminarjev, team
building seminarjev, tečajev in podobnih dogajanj.
Izvor: HTZ
Aparthotel 'Villa Magdalena' 4*– Krapinske Toplice,
www.villa-magdalena.net
Konec junija v letu 2009 je bil v Krapinskih Toplicah odprt
prvi boutique, ekskluzivni aparthotel Villa Magdalena s štirimi zvezdicami. Na voljo je 8 luksuzno opremljenih apartmajev in ena enoposteljna soba. V sklopu apartmajev so hidromasažne kadi z neposredno povezavo z zdravilno termalno
izvirsko vodo. V hotelu je na voljo še restavracija, ki temelji
na sodobni fusion kuhinji , s panoramskim razgledom. Hotel
ponuja še majhno multimedijsko dvorano za sestanke. Villa
Magdalena bo v letu 2010 obogatena z wellness vsebinami.
Hotelska mreža na Hrvaškem se je konec septembra v letošnjem letu razširila na 142 hotelov s štirimi in 23 hotelov
s petimi zvezdicami, zahvaljujoč najnovejšim hotelskim pridobitvam. Domača ponudba je v nekaj več kot dveh letih
pridobila približno dvajset vrhunskih hotelov.
Največje število hotelov s petimi zvezdicami ima dubrovniško
področje, in sicer 13 takšnih hotelov. V zadnjih dveh letih in
pol je še hitreje naraščalo število hotelov s štirimi zvezdicami,
ki je zelo znana in cenjena kategorija na zunanjih trgih.
V kolikor želi Hrvaška iti v korak s svojo konkurenco, mora
še naprej nadaljevati z investiranjem in gradnjo, saj manjka
več kot deset tisoč postelj v hotelih. Samo na ta način se
lahko obdržijo kakovost, konkurenčnost in dobičkonosnost
v hotelirstvu.
www.huh.hr
26
Press 2010
Kampi
Po podatkih hrvaškega Kamping združenja (Kamping udruga Hrvatske) je na Hrvaškem 231 večjih kampov in 311
manjših v gospodinjstvih, njihova skupna kapaciteta pa je
ocenjena na 229.004 postelj. Kampi predstavljajo 25 %
skupne namestitvene kapacitete na Hrvaškem. V kampih
na Hrvaškem je od otvoritve pa vse do konca septembra 2009 doseženih 14,000.000 nočitev oz. 3,4 % več od
lanskega leta, kar je, kljub optimizmu v turističnem sektorju, rezultat, kakršnega nihče ni pričakoval. Združenje kampov je na letošnjih mednarodnih sejmih in po drugih marketinških poteh promoviralo Hrvaško kot »idealno deželo
za kampiranje«, in sicer v sodelovanju s Hrvaško turistično
skupnostjo (HTS) in z več denarnih sredstev kot lani.
Poudarek na kakovostni ponudbi in varnosti
Hrvaški kampi so priljubljeni in zelo dobro poznani, še posebej v krogu tujih turistov, zaradi svojih čudovitih lokacij ter
vse bolj kakovostne ponudbe. Splošni trend v zadnjih letih
je tudi prilagoditev zahtevam tržišča, ki se spogleduje z vse
večjo ponudbo mobilnih hišic v kampih, vendar tudi z bolj
kakovostno ureditvijo bungalovov in apartmajev v sklopu
kampa. Zaradi tega je danes na voljo nekaj holliday village
naselij, kot sta npr. Zaton v Ninu ali Bi-Village v Fažani. Izrazita pozornost je usmerjena tudi na zvišanje ravni gostinskih
in trgovinskih ponudb v kampu ter varnost gostov. Vsi večji
in skoraj vsi srednji kampi imajo organizirano animacijo in
različne vsebine za otroke. Kampi na Hrvaškem postajajo
pravi »hoteli na odprtem«, ki ponujajo gostom visokokakovostno namestitev v ohranjenem in atraktivnem okolju. Poleg namestitve na prostorni, urejeni in opremljeni površini
so gostom na voljo tudi kakovostne gostinske ter trgovinske
vsebine, animacija, različne športne in zabavne vsebine,
hkrati pa vse pogosteje tudi wellness ter bazeni.
Nagrade za hrvaške kampe v letu 2009
Visoko uvrstitev potrjujejo številne pohvale uveljavljenih
svetovnih organizacij.
V letu 2009 so kampi na Hrvaškem prejeli številna priznanja
in nagrade (ADAC, ANWB, ALAN ROGERS, Leading Campings itn.), ki so rezultat neprestanih naložb in rasti kakovosti v kampingu.
Nemški avtoklub ADAC, z več kot 12 milijonov članov, je
podelil svoje najvišje priznanje SuperPlatz celo dvema hrvaškima kampoma v vodniku za leto 2009. To sta ninski
Zaton in največji istrski kamp Park Umag.
Hrvaška je predstavljena s 103 ocenjenimi kampi v ADACovem Camping Caravaning vodniku za leto 2009. Pri 24
kampih, dveh več kot lani, je ADAC opazil pomembne izboljšave. ADAC-ovi inšpektorji so posebej izpostavili:
• 6 kampov, katerim so dodelili posebno oznako za Izjemno nego in urejenost kampa, in sicer Park Umag,
Valalta, Poljana, Nevio, Adriatic in Mungos;
• 11 kampov, katerim so dodelili posebno oznako za
Izjemno vzdrževanje sanitarnih prostorov, in sicer:
Pila, Straško, Zaton, Kozarica, Jezera Lovišća, Kanun,
Vira, Nevio, Adriatic, Solitudo in Monika.
Deset kampov je pridobilo priznanje za posebne dosežke v
prejšnjem letu – ADAC-ovo Rumeno ploščo, in sicer kampi
Kanegra, Stella Maris, Finida, Park Umag (Umag), Solaris
(Poreč), Poljana (Mali Lošinj), Zaton (Zaton) in Vira (Hvar)
ter dva novozgrajena kampa – kamp Lanterna v Poreču
in kamp Nevio v Orebiću.
ANWB
ANWB-jev vodnik je v letu 2009 predstavil 82 hrvaških kampov. Za leto 2009 je 6 kampov dobilo posebno priznanje
ANWB-ja (ANWB erkend), in sicer:
• Konobe, Pila in Kovačine (Primorsko-goranska županija);
• Adriatic (Šibeniško-kninska županija);
• Zaton ter Rio (Zadrska županija).
Confedercampeggio
Tudi italijanski gostje, ki ocenjujejo kampe v organizaciji
italijanskega združenja kampistov Confedercampeggio, so
zabeležili izboljšave glede kakovosti hrvaških kampov. Prepoznali so in nagradili naslednje hrvaške kampe z:
nagrado »Simpatija in ekologija«:
1. nagrada – kamp Bor, otok Krk;
2. nagrada – kamp Bijar, Osor;
3. nagrada – kamp Nevio, Orebić.
nagrado »Simpatija in kakovost«:
1. nagrada – kamp Park Umag, Istra;
2. nagrada – kamp Park Soline, Biograd na Moru,
Dalmacija;
3. nagrada – kamp Šimuni, otok Pag, Kolan.
1.
Leading Campings Membership ZATON Turisthotel d.
d. Zadar
Leading Campings je izključno evropska, široko razširjena
korporacija posameznih vrhunskih kampov. Organizacija je
v letu 2009 sprejela prvi in edini kamp Zaton Nin v svoje
združenje vrhunskih kampov ter kakovosti. Kamp ima 38
članov iz Evrope, Evropska skupnost pa je sprejela Leading Camps v Bruslju leta 2009 kot svetovalno institucijo za
kakovost kampov v Evropi.
Leading Campings je ravno tako priznan kot merilo za
kakovost na globalnem kamping trgu. Vsak posamezen
Leading Camping je zaščiten na svojem področju, vedno
je priznan kot najboljši, pogostokrat pa tudi kot najstarejši v
svoji regiji. Vsekakor te regije tekmujejo kot počitniške destinacije. Ponavadi je proizvod počitniškega kraja predvsem
kakovost, in sicer takšna, ki presega zahtevane standarde
in vključuje veščine »storitve z nasmehom«.
Novosti v kampih v letu 2010
-
-
Vse večje število kampov ima možnost rezervacije prek
spleta. Trenutno je na voljo 45 kampov s to možnostjo.
Vsi kampi iz skupine Valamar ukinjajo rezervacijsko
pristojbino. Znesek, plačan za rezervacijo, bo obračunan in vrnjen gostu pri izdaji računa.
27
Press 2010
V sklopu kampa Lanterna je urejen novi del naselja
Istarsko selo, in sicer kot naselje z mobilnimi hišicami v istrskem stilu. Mobilne hiške imajo dve spalnici,
dve kopalnici, stranišče, kuhinjo, udobno dnevno sobo
in balkon s sedežno garnituro. Poleg tega je Istarsko
selo značilno zaradi hortikulture istrskega podnebja in
mediteranskega rastlinja, nahaja pa se v neposredni
bližini kompleksa z bazeni ter igriščem za otroke in v
bližini mini kluba.
- Kamp Park Umag je v celoti opremljen in urejen po
konceptu hotela na odprtem, pogosto pa je poimenovan
kot majhen naravni park prav zaradi valorizacije naravnega okolja ter hortikulturne ureditve z zabavno-izobraževalnim ekološkim parkom Istra. Na površini 13.000
m2 so predstavljene izvirne istrske znamenitosti: od kamnitega okolja in avtohtonih rastlin do predstavitve vrst
prsti v Istri, predstavitve avtohtonih izdelkov, kot so npr.
med, sivka, vino, pršut, tartufi itn. V kampu je postavljen tudi sistem bazenov na površini približno 1.350 m2
s široko dodatno ponudbo aktivnosti za animacijo otrok
in odraslih, s športnimi vsebinami ter igrišči za otroke.
V novi sezoni bosta goste dočakali novo vadbišče za
golf in wellness center. Od 18. do 25. junija 2010 bo v
kampu organiziran 76. FICC Rally, svetovno srečanje
kampistov, in sicer prvič na Hrvaškem, pričakuje pa se
več kot 2.000 udeležencev iz 60 držav.
- V kampu Stoja bo od 10. do 16. junija 2010 potekal 11.
Adria Rally – preopening 76. FICC Rally. Podrobnosti
o dogodku in posebni ponudbi za leto 2010 bodo objavljene na spletnih straneh kampa.
- V kampu Stobreč-Split je urejen nov sanitarni objekt,
ki je v celoti zgrajen po pravilih ADAC-a. Na voljo so
nove športne vsebine, odbojka in nogomet na mivki,
dva igrišča za mali nogomet, ulična košarka ter mini
fitness na odprtem.
- Kamp Bijar je od leta 2009 opremljen s čistilno napravo
za odpadne vode na naraven način, s čimer so izpuščene odpadne vode 98-odstotno prečiščene.
- Kamp Kovačine uvaja v ponudbo za leto 2010 odprti
bazen z ogrevano vodo. Gostom, ki kampirajo 7 dni,
bo kamp povrnil ceno trajektne karte v eni smeri, za
14-dnevno bivanje pa karto v obeh smereh.
- Kamp Turist Grabovac ponuja od leta 2009 brezplačno brezžično spletno povezavo, za naslednje leto pa je
kamp parceliran.
- Kamp Sirena v Rogoznici obratuje celo leto.
- Kamp Tiha Šilo ima urejen poseben del za kampiste, ki
kampirajo za kratek čas.
- Za edino spletno stran z vsemi hrvaškimi kampi
www.camping.hr – na uradni strani Kamping združenja
Hrvaške – je načrtovano celotno preoblikovanje in dodajanje novih vsebin z interaktivnim pristopom ter predstavitvijo kampov na še kakovostnejši način. Podatke o
najbolj kakovostnih kampih na Hrvaškem lahko najdete
na spletni strani www.camping.hr/best.
V Kamping združenju Hrvaške je zbranih več kot 190 članov, kot najboljši hrvaški kampi pa je omenjenih celo
18 kampov v Istri, 9 na Kvarnerju, 6 v Dalmaciji in 1 na
celini. Del teh kampov je namenjen izključno za naturiste.
-
Zvezde med kampi
Kamp Park Umag je največji in najkakovostnejši istrski
kamp, ki se nahaja v čudoviti naravi z odlično urejenimi prodnatimi in kamnitimi plažami ter raznovrstnimi vsebinami,
kot so bazen s slapovi in utrdbami ter botanični ekološki
park z avtohtonimi rastlinami. V bližini je tudi znani Stella
Maris z obilico restavracij, prodajaln in športnih vsebin, ki
so na voljo gostom kampa ter turističnega naselja z istim
nazivom. Med Umagom in Lovrečico se nahaja miren in
intimen kamp Finida s svojimi skritimi zalivi, prodnatimi in
kamnitimi plažami ter z betoniranim prostorom za sončenje.
V sosednji Savudriji, najzahodnejšem delu hrvaške obale, se nahaja kamp Pineta. Kilometer in pol obale ponuja kamnite in prodnate plaže, restavracije, teraso za večerno zabavo ob glasbi v živo, picerijo ter nekaj kavarn.
Gostje lahko uživajo v bazenu, športnih vsebinah in animacijah v apartmajskem naselju v neposredni bližini.
Kamp Lanterna se nahaja med Novigradom in Porečom,
ima pa tri kilometre prodnate plaže v borovem in hrastovem
gozdu, celo dva bazena s hidromasažo ter še obilico dodatnih vsebin. V poreški okolici se po mnenju Kamping združenja Hrvaške med najboljše uvrščata Bijela uvala in Zelena laguna. Ta naziv jima pripada zaradi športne, zabavne
in gastronomske ponudbe, ki je najcelovitejša na Jadranu.
Oba kampa imata na voljo tudi ločene dele za naturiste na
plažah.
V bližini Vrsarja so kampi Valkanela, Porto Sole in Orsera, v njihovi neposredni bližini pa se nahaja park s skulpturami Dušana Džamonje. Na rovinjskem področju so
kampisti navdušeni nad kampoma Polari in Veštar. Nasproti Brijonov, blizu Fažane, se nahaja najnovejši turistični center v Istri Bi Village s popolnoma opremljenimi in z
raznovrstnimi namestitvenimi enotami ter velikim apartmajskim naseljem. Na polotoku nedaleč od mesta je dobro pogozden kamp Kovačine s kamnitimi in prodnatimi
plažami ter ločeno plažo za naturiste. Med številnimi aktivnostmi je treba izpostaviti priljubljene tečaje potapljanja.
Sosednji Lošinj je med kampisti znan po kampu Poljana v
zalivu na najjužnejšem delu otoka, v bližini Malega Lošinja.
Zanimivo je, da se kamp nahaja v rezervatu delfinov, zaradi katerih je otok tudi znan. Kot sestavni del kompleksa je
majhno pristanišče s 150 privezi, zraven pa še plaža in številne druge vsebine. Nedaleč od središča zgodovinskega
mesta Krka je kamp Ježevac, ki je v večjem delu naravno
pogozden z borovim gozdom, na voljo pa so 800-metrska
prodnata in skalnata plaža ter številne rekreacijske vsebine. V sosednjem Puntu se nahaja kamp Pila, ki je oddaljen
samo nekaj korakov od mesta, gostom pa ponuja bogate
vsebine. Številne osamljene peščene plaže so dostopne z
ladjico ali peš, gostje s šotori pa lahko uporabljajo tudi urejeno kuhinjo v kampu.
Že nekajkrat nagrajen Zaton Holiday Village blizu Nina
je največji dalmatinski kamp, ki je popolnoma prenovljen, nahaja pa se v borovem gozdu. Poleg kampa je
na voljo še naselje s športnim centrom, plaža pa je še
28
Press 2010
posebej primerna za otroke in neplavalce. Po ocenah
Kamping združenja Hrvaške je naselje izjemno, pravi
družinski raj, zaradi atraktivnega ogrevanega bazena za
odrasle in otroke, številnih raznovrstnih vsebin ter izjemno dobro organiziranih programov za šport ter zabavo.
Kamp Adriatic se nahaja 3 kilometre severozahodno od
Primoštena, med prometnico plaže in morjem. Star borov
gozd prekriva približno 80 % prostora za kampiranje, preostali del pa je okrašen s črniko in oljkami. Plaže so prodnate
in skalnate, zares primerne za vse obiskovalce, od otrok do
parov, ki si želijo kopanja ali potapljanja na samem.
Kamp Park Soline se nahaja v hladu borovega gozda ob
peščeni plaži v samem srcu Biograda. Novozgrajeno sprehajališče se razteza vzdolž celotnega kampa, od najatraktivnejše plaže v Biogradu do strogega mestnega središča.
Nedaleč od Novalje se nahaja paški kamp Straško, obkrožen z borovim gozdom in oljkami. Na voljo je velik in udoben
kompleks z različnimi vsebinami ter prostrano prodnato plažo.
Ljubitelji južnejšega dela obale se lahko brez strahu odločijo za kamp Nevio v neposredni bližini Orebića z lepo
peščeno plažo. Kamp je obkrožen z zelenjem in popolnoma zavarovan pred hrupom, poleg mest za šotore in
kamp hišic pa so na voljo še nove klimatizirane mobilne
hiške za največ pet oseb. Vsaka hišica ima teraso s panoramskim razgledom na morje in lastno parkirno mesto.
Nekaj kilometrov od mesta Hvara se nahaja kamp Vira, ki
je bil pred tremi sezonami popolnoma prenovljen. Delno
je pogozden, plaža pa prodnata in skalnata s prostori za
sončenje na ravnih skalah. Gostje kampa lahko uporabljajo
športno-rekreacijske vsebine bližnjega športnega
centra. Posebnost kampa so sanitarni vozli, ki se v skladu z
zaščito okolja napajajo z energijo iz solarnih celic.
Naturistični kampi
Pravi naturisti cenijo kampe kot privrženci ideje o ravnovesju med človekom in naravo ter radi bivajo na odprtem, uživajo v športu in zdravi hrani.
Med vsemi takšnimi kampi vzdolž obale se najkakovostnejši
in najbolj priljubljeni nahajajo v Istri. Po ocenah Mednarodne federacije naturistov
(INF) si najboljšo oceno zasluži rovinjska Valalta. Društvo
naturistov Hrvaške (DNH) in INF sta prvič v Evropi izvedli
akcijo za vzpostavitev naturističnega sistema kakovosti z
INF-DNH certifikatom prav na Hrvaškem. INF ima v svojem
sistemu 26 evropskih in 12 neevropskih držav, s pol milijona
registriranih članov pa zastopa tudi druge naturiste, katerih
je po nekaterih ocenah 25 milijonov samo v Evropi. Hrvaška
je prva evropska država, ki je v 60-ih letih odprla svoja vrata
komercialnim centrom v naturizmu in prva, ki je prejela certifikat za kakovosten naturistični kamp. Gre za prvorazredni
marketinški dogodek, s katerim Hrvaška pridobiva prednost
v primerjavi z ostalimi evropskimi naturističnimi destinacijami. Prvič v Evropi je dodeljen certifikat za naturistično kakovost prav kampu Valalta iz Rovinja.
V skladu s trendi na področju naturizma ter turizma nasploh
Valalta ponuja wellness center, marino in lastno pivnico. Ob
neprestanem urejanju sanitarnih vozlov, apartmajev in bungalovov je na voljo še prva nasuta peščena plaža v Istri. Valalta je v tej sezoni ponudila novost, in sicer mobilne hišice
za štiri do pet oseb na približno 30 m2 v neposredni bližini
bazena z morsko vodo.
Društvo naturistov Hrvaške uvršča Solaris v Poreču in Kanegro v Umagu med najbolj kakovostne izmed 11 službenih
naturističnih kampov.
Koversada pri Vrsarju v Istri je najstarejši in največji naturistični kamp v Evropi, nahaja pa se na 120 hektarjih z več
kot 5.000 metrov obale. Vrh sezone vsekakor predstavlja
tradicionalno tekmovanje za miss nudizma, ki se odvija v
mesecu avgustu na plaži.
Ostali kampi so Ulika v Poreču, Istra v Funtani, Bunculuka, Politin in Konobe na otoku Krku, Brajdi na Cresu, Savinje v Tkonu na Pašmanu ter Nudist v Vrboski na Hvaru.
Zaradi kampiranja na črno dva meseca brez kamp hišice
Nova pooblastila Državnega inšpektorata, ki temeljijo na
Zakonu o gostinstvu, omogočajo drastične kazni za kampiranje na črno, glede na to, da se je dosedanje denarno
sankcioniranje izkazalo kot neučinkovito. Po novih zakonskih določilih lahko inšpektorji, ki ugotovijo, da osebe kampirajo na zemljišču v zasebni lasti in ki ni registrirano kot
kamp, takoj zapečatijo opremo za kampiranje in to za obdobje 60 dni. Kazen je vsekakor drastična, saj osebe, ki so v
prekršku, nimajo dostopa do svoje zapečatene lastnine dva
meseca, kar predstavlja glavno sezono v poletnem času.
Z novim zakonom oblasti skušajo ustaviti vse pogostejše
kampiranje na črno. Divji kampisti so veliki onesnaževalci
okolja, ker bivajo na mestih, ki v večini primerov niso namenjena kampiranju, poleg tega pa še ustvarjajo primanjkljaj v državnem turističnem proračunu. Tarča so tudi kamp
hišice in mobilne hišice ter šotori. Zakon predpisuje, da
imajo inšpektorji pravico na ustno in pisno izrekanje prepovedi kampiranja, ki jo lahko izvajajo na mestu prekrška
in to z zapečatenjem opreme za kampiranje. Nezakonitim
kampistom je dovoljeno, da v roku 24 ur in v navzočnosti
inšpektorja
začasno odprejo zapečateno opremo, da lahko vzamejo
osebne stvari ali pokvarljiva živila. Zatem sledi vnovično
zapečatenje. Odstranitev pečata ni priporočljiva, saj prav
tako sodi v prekršek. Zakon določa, da so lahko kaznovani
tudi lastniki zemljišča, ki brez dovoljenja začasno bivajo v
kamp hišici ali šotoru.
Uporabne povezave:
www.camping.hr; www.istraturist.com; www.omh.hr;
www.topcamping.hr; www.camping-adriatic.com;
29
Press 2010
Mali družinski hoteli
www.croatia.hr, www.omh.hr
Mali družinski hoteli – del novega obraza hrvaškega turizma
Na Hrvaškem trenutno obratuje nekaj več kot 200 malih in
družinskih hotelov v skoraj vseh hrvaških mestih, večina pa
je združenih v Nacionalno združenje družinskih in malih hotelov (Nacionalna udruga obiteljskih i malih hotela). Nihova
namestitvena kapaciteta znaša nekaj več kot 13.000 postelj. Ti hoteli ustvarjajo približno 13-odstotni delež s svojo
namestitveno ponudbo v skupnem številu hotelskih postelj
na Hrvaškem. Zagovorniki malih hotelov menijo, da bi se
morala Hrvaška v prihodnosti zgledovati po Italiji, Avstriji,
Švici ali Franciji, pri katerih 70 % celotne namestitvene ponudbe v turizmu temelji prav na malih indružinskih hotelih.
Hrvaški hoteli so še vedno 20–30 % cenejši, kljub pogosto
višji kakovosti v primerjavi s podobnimi hoteli v državah, iz
katerih prihajajo turisti v največjem številu (iz cele zahodne
Evrope, Skandinavije in ZDA). Gostje ocenjujejo male hotele kot konkurenčne in celo boljše od hotelov iz omenjenih
držav. Temu v potrditev priča tudi kategorizacija hrvaških
malih in družinskih hotelov, po kateri je že zdaj večina označenih s štirimi zvezdicami. Vsak nov mali hotel in penzion,
zgrajen v zadnjih dveh ali treh letih, ima to kategorijo, podobno pa se bo zgodilo s približno 60 takšnimi objekti, ki so
trenutno v postopku gradnje.
Lastniki malih družinskih hotelov pravzaprav »tekmujejo«
med seboj, kateri izmed njih si bo zamislil boljšo in bogatejšo ponudbo dodatnih ter raznovrstnih vsebin: od izletniških
tur, športno-rekreacijskih aktivnosti, srečanj, sodelovanj v
dejavnostih z lokalnim prebivalstvom, pa vse do rent-a-car
ponudbe, rezerviranja letalskih poletov ipd.
Mali in družinski hoteli spadajo v najkakovostnejši del ponudbe hrvaškega turizma, ki znatno prispeva k podaljšanju
turistične sezone na 240 dni v letu in zaposluje štiri tisoč
ljudi. Od približno dvesto družinskih hotelov je skoraj 90
odstotkov odprtih v zadnjih desetih letih, 70 odstotkov v
zadnjih petih letih, zahvaljujoč podpornemu programu Ministrstva turizma »Spodbuda za uspeh«. Družinski hoteli
postopoma postajajo eden izmed najbolj iskanih turističnih
izdelkov na Hrvaškem. Kar 70 odstotkov družinskih hotelov
je odprto vse leto.
Kar tisoč novih hotelov v prihodnjih sedmih letih
V prihodnjih sedmih letih je načrtovanih 1000 novih hotelov
in najmanj 70 tisoč novih ležišč. Večina novih objektov bo
kategorizirana s štirimi zvezdicami, rezervacijo pa bo mogoče izvršiti on-line. To nazorno dokazuje, da je Hrvaška ujela
ritem tudi v tej niši, posebej zato, ker se v svetu od tako
imenovanega humanega turizma vse bolj zahteva, da je,
poleg vrhunske hrane in namestitve, gost v središču pozornosti gostitelja, oziroma da se gostitelj popolnoma posveti
gostu. Gre za investicijo, vredno najmanj milijardo evrov.
Na temelju teženj v sodobnem hotelskem in turističnem
okrožju, z obeležji hrvaškega turizma ter konkurenčnih
prednosti družinskih in malih hotelov na Hrvaškem, je za
specializacijo izbrano šest naslednjih proizvodnih skupin:
hoteli za družine z otroki, hoteli za aktiven oddih, wellness
hoteli, »heritage« hoteli, eno-gastro hoteli in poslovni hoteli.
Mali družinski hoteli so člani Nacionalnega združenja družinskih in malih hotelov in negujejo izvirno hrvaško gastronomijo. Recepture in načini priprave se prenašajo z generacije na generacijo. Naravno pridelana živila (meso, ribe in
podobno) in izvirne vrste zelenjave in žitaric so specifične in
edinstvene za vsak kraj, kjer se nahajajo hoteli; Istra, Kvarner, Dalmacija, Slavonija, severozahodna Hrvaška. Izvirna
gastronomska ponudba v restavracijah malih družinskih hotelov je danes na visoki ravni, ravno tako kot ponudba vin,
kvaliteta storitev in interjer.
Od leta 2009 si lahko gostje na večkrat nagrajeni spletni strani Nacionalnega združenja družinskih
in malih hotelov (www.omh.hr) rezervirajo namestitev v hotelih, ki so člani omenjenega združenja.
Izvor: HTZ
Hotel Marco Polo iz Gradca je najboljši mali in družinski
hotel v letu 2009 – www.hotel-marcopolo.com.
V sklopu četrtega tekmovanja po vrsti za najboljši mali
družinski hotel je bilo predstavljenih 123 hotelov, nagrado
Adrian 2009 pa je prejel hotel na makarski rivieri – Marco
Polo iz Gradca.
Hotel v središču Gradca ponuja namestitev v 32 luksuzno opremljenih sobah. V tekmovanje za najboljši mali in
družinski hotel v letu 2009 je bilo vključenih 18 hotelov iz
Istre, 20 iz Kvarnerja in gorja, 12 hotelov iz zadrske in 6 iz
šibeniške regije, 31 iz splitske ter 9 iz dubrovniške regije, 23
pa iz celinske Hrvaške. V finalu so se za prvo mesto potegovali hoteli Valsabbion iz Pulja, Mozart iz Opatije, Bastion
iz Zadra, Skradinski buk iz Skradina, Marco Polo iz Gradca,
Vila Marija iz Tučepov, Villa dvor iz Omiša, Villa Pattiera
iz Cavtata, Waldinger iz Osijeka in Savus iz Slavonskega
Broda.
www.omh.hr
30
Press 2010
Hostli
Zasebna namestitev
Na Hrvaškem je v mrežo mladinskih hostlov vključenih 10
hostlov, s katerimi upravlja Hrvaška počitniška in hostelska zveza (Hrvatski ferijalni i hostelski savez – Croatian
Youth Hostel Association). Mladinski hostli se nahajajo v
Zagrebu, Osijeku, Reki, Velem Lošinju, Pulju, Zadru, Zaostrogu, Gradcu in Dubrovniku, odprti pa so skozi celo
leto, razen v Malem Lošinju, ki obratuje skozi sezono.
Hrvaška je popolna dežela za oddih v hišah, apartmajih in
zasebnih sobah. Prav vstop v lokalne hiše in druženje z domačini je najboljši način za spoznavanje določene države.
V zadnjih letih je bilo vloženih precej sredstev v adaptacijo
mladinskih hostlov, ki so del Hrvaške počitniške in hostelske zveze (HPHZ), hkrati pa s svojo ponudbo izpolnjujejo
mednarodne standarde združenja Hostelling Internatonal.
Več kot 70 tisoč mladih letno obišče navedene mladinske
hostle, ki ustvarijo več kot 150.000 nočitev.
Prav mladi posameznikii in različne skupine iz tujine uporabljajo ponudbo hrvaških mladinskih hostlov ter s tem predstavljajo več kot 80 % skupnega števila gostov in nočitev v tovrstnih hostlih.
Mladinski hostli se nahajajo v samih mestnih središčih (Zagreb, Osijek, Dubrovnik, Reka) ali v turističnih conah (Zadar, Pulj, Gradac, Zaostrog) in so zato odlične izhodiščne
točke za raziskovanje bogate naravne ter kulturne dediščine v regiji. Hrvaški mladinski hostli so vse bolj zaželena
oblika namestitve in izvajanja izobraževalnih programov,
treningov in zabave za skupine iz Hrvaške ter tujine prav
zaradi svoje lokacije, standardov in zagotovljenih pogojev
za omogočanje vseh storitev (namestitve, prehrane in uporabe večfunkcijskih dvoran).
Na Hrvaškem je bilo v zadnjih letih odprtih več zasebnih
hostlov z manjšo kapaciteto (od 15 do 40 postelj), tako da
je trenutno registriranih približno 40 hostlov s tistimi, ki so
del omrežja HPHZ in ki imajo licenco združenja Hostelling
International.
Število mladih potnikov, ki obiskujejo Hrvaško, iz leta v leto
narašča, zato je načrtovana gradnja novih večfunkcijskih
hostlov v naslednjih 3–5 letih kot del programa za razvoj
turizma s strani Vlade Republike Hrvaške in Ministrstva za
turizem, ki posvečajo posebno pozornost t.i. »turizmu z nahrbtnikom«.
Mladim so omogočeni tudi številni popusti v muzejih, gledališčih, restavracijah, barih in prodajalnah. Za uveljavljanje
popusta potrebujete izkaznico EURO<26, ki jo lahko dobite
v mladinskih hostlih HPHZ-ja, ali mednarodno študentsko
izkaznico ISIC.
www.hfhs.hr www.hihostels-croatia.com
V svoji sobi, apartmaju ali hiši imate svobodo, ki ste si jo
želeli, lahko sprejemate obiske in se družite s prijatelji, katere ste spoznali med svojim dopustom, hkrati pa čutite utrip
življenja v mestu, ki ste ga izbrali za svoj oddih. Lastniki, ki
dajejo svoja bivališča v najem, so opremili hiše, apartmaje
in sobe na takšen način, da udobje in čistoča zagotavljata
prestižne standarde tudi za najzahtevnejše goste. Gostoljubje domačinov je odgovor na vprašanje, zakaj za tovrsten oddih obstaja pregovor »Počutite se kakor doma!«. V
Hrvaški je registriranih približno 600.000 gospodinjstev za
najemniško dejavnost, precejšen del te kapacitete pa je na
ravni kategorije s tremi, štirimi in petimi zvezdicami. Izmed
944.077 ležišč je celo 421.378 takšnih v družinski namestitvi. Ocenjuje se, da znaša delež neregistriranih ponudnikov
vsaj 1/3–1/2 skupnega števila registriranih zasebnih najemnikov. Podatki Državnega zavoda za statistiko s svojo raziskavo o nekomercialnem turističnem prometu dokazujejo,
da je v obdobju od 15. junija do 15. septembra 2009 bilo
uresničenih 10 % več turističnih prihodov in 7 % več nočitev
kot v istem obdobju v letu 2008, kar se tiče namestitve v
hišah in stanovanjih za oddih v lasti turistov, njihovih družin,
sorodnikov ali prijateljev. Raziskava temelji na evidencah o
plačilu turistične pristojbine, ki jih vodijo turistične skupnosti.
V takšnih hišah in stanovanjih za oddih je v obdobju od 15.
junija do 15. septembra v tem letu bivalo 270,3 tisoč oseb,
ki so realizirale 40,1 milijona nočitev.
Istro odlikujeta bogata ponudba in kakovost zasebnih namestitev. V začetku leta 2006 je Turistična skupnost Istrske
županije pričela s projektom za kakovostno zasebno namestitev – Domus Bonus. S tem projektom so postavljeni
standardi za kakovostno zasebno namestitev, po katerih
je objektom, ki zadovoljujejo predpisane pogoje, dodeljen
certifikat kakovosti. Glede na to, da je omenjeni projekt
dosegel precej visoke rezultate, so ga začele uvajati tudi
druge županije.
Uporabne povezave:
www.iznajmljivaci.com; www.apartmanija.hr;
www.apartmani-hrvatska.com;
www.travel-tourist.com/hrvatska_hr.htm;
www.kroatien-online.com; www.uniline.hr/hrvatska;
http://www.croatia-apartments-kroatien.com;
www.adriatic.hr; www.adriatic-home.com;
www.hrvatskituristickicentar.com; www.adriatica.net;
www.kompas.hr; www.generalturist.com; www.dalmatia.net
31
Press 2010
Oddih za vsakogar
Izvor: HTZ
Golf
Po programu za razvoj golfa na Hrvaškem je predvidena
gradnja več kot 30 golf igrišč na obali jadranskega morja
in v notranjosti. Nova igrišča z 18 luknjami so bila odprta v
letu 2009 v Golf & Country clubu v Zagrebu in v Crvenem
Vrhu pri Savudriji v sklopu verige Kempinski, medtem ko
je bil nov teren z 9 luknjami odprt v Svetemu Martinu na
Muri. Novo golf vadbišče Molindrio (www.golfporec.com)
v Poreču se nahaja na samem vhodu v Zeleno Laguno.
Vzdolž vijugastega potoka so postavljene oznake do 250
metov narazen za vadbo dolge igre, nedaleč stran pa sta
v senci ob žuborenju vodometa postavljena pitching green na 120 m2 (za vadbo kratke igre) in velik putting green
na 300 m2 z 18 luknjami (za vadbo bližanja na zelenici),
kar je idealen način za vadbo vseh elementov kratke igre.
Novi tereni z vsemi dodatnimi vsebinami so dokaz, da ta
šport pridobiva vse večji pomen.
Poleg novoodprtih terenov v Istri in Zagrebu obstajata še
dve igrišči z 18 luknjami na Hrvaškem, in sicer na Brijonih in
v Krašiću, ostalo pa so igrišča z 9 luknjami ter manjša golf
vadbišča.
Čeprav na Hrvaškem golf ni še popolnoma zaživel in četudi
je zanimanje za ta šport v povprečju manjše kakor v Evropi
in svetu, lahko rečemo, da je vsako leto vse več turnirjev,
delajo pa se tudi načrti za ureditev novih igrišč in ustanavljajo novi klubi. Ne smemo zanemariti igro amaterjev v primerjavi s profesionalci, tukaj gre vendarle za velik posel, ne
samo za šport, o čemer priča tudi odpiranje novih terenov.
Greg Norman, najbolj znan svetovni oblikovalec golf igrišč,
je skupaj s podjetjem Razvoj Golf d. o. o. 13. novembra
2009 predstavil ekskluzivni projekt za golf teren na Srđu z
imenom Golf park Dubrovnik. Pred mestnimi svetovalci in
dubrovniškim županom Androm Vlahušićem ter številnimi
ostalimi povabljenci so bile predstavljene prednosti in videz
tega projekta. Vanj bo investiranih približno 6,5 milijard kun
s strani mednarodnih vlagateljev, med katerimi je tudi Greg
Norman, in preko projektnega podjetja Razvoj Golf.
Na 310 hektarjih danes opuščenega zemljišča na hribu
Srđa nad mestom je v skladu s prostorskimi načrti predvidena gradnja dveh golf terenov z najvišjimi svetovnimi,
profesionalnimi PGA standardi z 18 in s 6 luknjami, poleg
tega pa še prestižna golf akademija Grega Normana z golf
vadbiščem. Poleg tega je v načrtu še postavitev številnih
športno-rekreacijskih vsebin, kot so npr. konjeniški klub,
amfiteater na odprtem, wellness centri, kolesarske steze
in peš poti ter ustrezne namestitvene kapacitete. Kot del
projekta je predvidena še celotna obnovitev zelo poškodovane trdnjave Imperial na Srđu, za katero je podjetje Razvoj
Golf d. o. o. dobilo koncesijo marca leta 2009. Obnova bo
narejena v skladu s smernicami Konzervatorskega oddelka Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške in z izvirnim
videzom trdnjave na osnovi starih načrtov, ki so najdeni v
Vojnem arhivu nekdanje avstroogrske vojske na Dunaju.
Z razvojem celotnega golf centra s številnimi spremljajočimi
kapacitetami nastaja nov, konkurenčen turistični proizvod,
ki zagotavlja ekskluzivnost, visoko donosnost, revitalizacijo
podeželskega področja in maksimalno podaljšanje turistične sezone.
Pred drugo svetovno vojno se je golf igral na treh lokacijah
– na otoku Veli Brijon, v Zagrebu in v Ičićih med Opatijo in
Lovranom. Na žalost je golf na Hrvaškem v obdobju od konca 30-ih do začetka 90-ih let popolnoma izumrl, vse dokler
ga skupina entuziastov z začetkom 90-ih ni znova uvedla
na Hrvaškem.
Prvo pravo golf igrišče z 18 polji je bilo odprto 14. julija
1998 v bližini mesta Krašić na pol poti med Zagrebom in
Karlovcem. Spomladi leta 2006 je bilo rekonstruiranih vseh
18 polj na Velikem Brijonu po načrtih iz prejšnjega stoletja,
spomladi in poleti 2008 pa sta bili odprti igrišči v Zagrebu in
Savudriji.
Znano je, da je golf drag šport, saj stane najem terena z 9 ali
več luknjami za samo nekaj ur tudi po več sto evrov, oprema pa je vse drugo, razen običajna in poceni. Vsemu temu
navkljub se je pomen golfa nekaj desetletij nazaj razširil in
zavzel zelo visok položaj na lestvici priljubljenih športov.
32
Press 2010
Zvezde svetovnega slovesa na
hrvaškem jadranu
Paparazzi so tudi poleti 2009, kakor doslej, skušali ujeti na Jadranu vsaj eno izmed svetovnih zvezd. Resda
je »sezono lova« na zvezdnike že v februarju odprl slavni ameriški igralec Nicolas Cage, ki je v Istri v Naravnem
parku Kamenjak snemal scene za novi film Sezona čarovnic (The Season of the Witch), v katerem igrajo še
Ron Periman, Stephen Campbell Moore, Robbie Sheehan, Claire Foy in Stephen Graham. Režiser je Dominic Sena, film pa prihaja v kinematografe v letu 2010.
Očarljiva pevka Beyoncé Knowles se je navdušila nad Hrvaško v času svojega gostovanja, ko je priredila koncert v
zagrebški Areni, tako da se je odločila za uživanje v lepotah
hrvaške obale konec avgusta. Zasidrala je jahto Va bene,
dolgo 47 metrov, nasproti otoka Lokruma pri Dubrovniku,
pred tem pa so jo opazili s soprogom rap izvajalcem JayZ-jem med sprehodom po Cavtatu v spremstvu telesnih
stražarjev.
Ameriški igralec in oskarjevec Kevin Spacey je ob prvem
obisku Hrvaške v avgustu 2008 povedal, da je Dubrovnik
eden izmed najbolj impozantnih mest na svetu in da se bo
zagotovo še kdaj vrnil. Spacey je tudi izpolnil svojo obljubo
v avgustu 2009, ko je v Dubrovniku z družbo štiridesetih
prijateljev praznoval svoj 50. rojstni dan. Tudi tokrat je bival
v isti Villi Agave kakor v letu 2008.
Najslavnejši agent 007, Roger Moore, je prav tako ostal
zvest Dubrovniku, ko je s svojo prisotnostjo znova poveličal
festival Julian Rachlin & friends.
Po rdeči preprogi impresivnega odra v Dubrovniku pred
Kneževim dvorom sta se sprehodila Mickey Rourke in
slavna agentka Scully, Gillian Anderson. Na projekciji filma Rokoborec (The Wrestler), ki je bil prikazan v
sklopu manifestacije na odprtem Dubrovnik Film Meeting v zgodovinskem mestnem jedru je prisostvoval tudi
režiser filma Daren Aronofsky, ki je najbolj zaslužen
za vrnitev igralca Mickeya Rourkea na velike ekrane.
Tudi basist iz skupine U2, Adam Clayton, se ni mogel
upreti očarljivosti Dubrovnika, ravno tako kot znani režiser
George Lucas, čigavo ime stoji za filmi Vojna zvez (Star
Wars), Indiana Jones in Ameriški grafiti (American Graffiti).
Letošnje največje presenečenje je bil obisk italijanskega
modnega oblikovalca Giorgia Armania, ki se je zasidral v
nekaterih jadranskih pristaniščih med plovbo ob hrvaški
obali. Na črni, 65-metrski jahti Main je odrinil iz marine v
Splitu, do katerega je prispel z letalom iz Milana. Sprva se
je odpravil proti Braču in Hvaru, po ogledovanju srednjejadranskega arhipelaga je šel proti jugu, in sicer do Korčule
in Dubrovnika. Znani oblikovalec je bil posnet na hvarskem
sprehajališču in dubrovniškem Stradunu med ogledovanjem znamenitosti ter med poskušanjem lokalnih specialitet
s prijatelji.
Najbogatejši človek na svetu, utemeljitelj Microsofta, Bill
Gates, je bil opažen v mesecu juliju v Skradinu, za ogled
katerega si je, skupaj s slapovi Krke, vzel dve uri časa.
Hrvaška je postala zanimiva ne samo lastnikom jaht, ampak
tudi lastnikom hiš v Istri, ki je nekaj let nazaj obveljala kot
svetovni hit na ravni Provanse ali Toskane.
Prvakoma Formule 1 Michaelu in Ralphu Schumacherju sta
se v Istri pridružila še »kralj pudingov in praška za pecivo« Richard Oetker ter Andreas von Bismarck, eden izmed
naslednikov prvega kanclerja Združene Nemčije Otta von
Bismarcka. Škotski lord Alexander McEwen je iz klasične
istrske hiše v Oprtlju naredil dvorec, na katerem plapolata
hrvaška in škotska zastava.
Na otvoritvi luksuznega hotela Rixos Libertas v Dubrovniku
je poleg predsednika uprave, turškega podjetnika Fettaha
Tamince, bil še arabski milijonar Mohammed Al Hashimi,
eden izmed tisoč najbogatejših oseb na svetu po Forbesovem seznamu Turgay Ciner. Zraven se je pridružil še
Mustafa Koc, član ene izmed najbogatejših turških družin s
poslovnim cesarstvom Ayd. Naj omenimo še, da je Mohammed Al Hashimi ponudil 450 milijonov, da bi postal lastnik
Arsenala.
Vendar ob pravih pripadnikih svetovne elite skušajo pozornost paparazzov pritegniti tudi »wannabe zvezde«, kot
je npr. francoska stevardesa Nicole Coste, ki je bila poleti
opažena na Hvaru. Svojih pet minut slave je požela, ko je s
princem Albertom iz Monaka povila zunajzakonskega sina
Alexandra, za katerega je princ po nekaj letih potrdil očetovstvo.
Hrvaški obali so zvesti tudi njeni največji oboževalci in redni
obiskovalci kot je solastnik Formule 1, Bernie Ecclestone,
čeprav je za njim ločitev od hrvaške »boljše polovice« Slavice Radić, zaradi katere je vzljubil hrvaško jadransko obalo.
Ločitev ni zadržala soproge ruskega milijarderja Romana
Abramoviča, Irine, ki se je odločila obiskati Hrvaško in križariti v njenih vodah. V začetku julija je bila opažena v zadrskih vodah na jahti, dolgi več kot 90 metrov.
33
Press 2010
Autor: Ljubo Gamulin
Navtični turizem
www.croatia.hr, www.hgk.hr, www.aci-club.hr,
www.croprodive.info
Kljub recesiji je navtični turizem zabeležil zvišanje v prvih 9
mesecih v letošnjem letu s 55.800 izdanimi vinjetami, kar je
3,8 % več kot lansko leto.
Državni sekretar Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo Branko Bačić je v začetku septembra 2009 poudaril,
da podatki za dosedanje obdobje dokazujejo priljubljenost
Jadranskega morja in lepot hrvaške obale med navtiki. V
primerjavi z drugimi državami je Hrvaška zabeležila zvišanje navtičnega turizma s 55 tisoč plovil in z 275.637 navtiki
v letošnjem letu. Če tem podatkom prištejemo še 254.241
gostov s charterji, je bilo na hrvaškem Jadranu 531.625
navtikov, kar je skoraj 1,7 % več kot lansko leto.
Hrvaška pristanišča navtičnega turizma
Hrvaška ima 21.020 privezov oz. 2,6 navtična priveza na
kilometer v 97 pristaniščih za navtični turizem, med katere
se štejejo sidrišča, privezišča, suhe marine in marine. Če
temu prištejemo še število privezov v pristaniščih za javni
promet in športnih pristaniščih, se skupno število privezov
povzpne na 35 tisoč.
Skupna kapaciteta pristanišč za navtični turizem Republike Hrvaške je 16.403 plovil v morju in 5.189
mest na suhem (po podatkih DZS, 2008). Na Hrvaškem je letno prodanih 55.000 vinjet tujim navtikom.
Navtična pristanišča šestih jadranskih županij so
tudi v letošnjem avgustu zabeležile znižanje turističnih prihodov in nočitev, in sicer 12-odstotno pri prihodih in 4-odstotno znižanje pri nočitvah v primerjavi z istim mesecem v prejšnjem letu. Pristanišča so v
primerjavi z lanskimi osmimi meseci letos zabeležila
16- in 6-odstotno znižanje fizičnega turističnega prometa.
Po podatkih Državnega zavoda za statistiko je v mesecu
avgustu prispelo 187,4 tisoč turistov v navtična pristanišča,
pri tem pa so realizirali 354,1 tisoč nočitev.
V letošnjih osmih mesecih je bilo 540,4 tisoč obiskov in 1,06
milijona nočitev v teh pristaniščih.
Tuji navtiki so realizirali 97 % skupnega števila prihodov in nočitev tako v avgustu kot v osmih mesecih, vendar jih je bilo manj kot prejšnje leto.
Autor: Braslav Karlić
V mesecu avgustu je 180,6 tisoč tujih navtikov ustvarilo 342,4 tisoč nočitev v navtičnih pristaniščih, kar je 9 in
2 % manj kot v lanskem avgustu. Nekoliko večje znižanje, in sicer 13 % pri prihodih in 3 % pri nočitvah,
so realizirali tujci v teh pristaniščih s 520,4 tisoč prihodi in 1,03 milijona nočitev v letošnjih osmih mesecih.
Domači navtiki so letos zabeležili precej večje znižanje v
primerjavi s tujimi navtiki, in sicer so ustvarili 53 in 39 % s
komaj 6,8 tisoč prihodov ter 11,6 tisoč nočitev v mesecu avgustu. V osmih mesecih je bilo znižanje v navtičnih pristaniščih še večje, in sicer 57 % pri prihodih in 45 % pri nočitvah
s skupnimi 19,9 tisoč prihodi in 34 tisoč nočitev.
Samo ena navtično pristanišče Primorsko-goranske županije (izmed šestih jadranskih županij) je v mesecu avgustu zabeležilo zvišanje prihodov in nočitev v primerjavi z lanskim
avgustom, in sicer 4 in 14 %.
Zvišanje nočitev s 4 % so opazila tudi pristanišča Splitsko-dalmatinske županije, vendar z 2 % manj prihodov, medtem ko so vse ostale županije zabeležile znižanje v mesecu avgustu v svojih pristaniščih.
Podobno je pri statistiki osmih mesecev, vendar so samo
pristanišča Primorsko-goranske županije zabeležila 8 %
zvišanje nočitev, znižanje navtičnih obiskov pa je opazno
pri vseh.
Največ navtičnih pristanišč je v Primorsko-goranski županij,
in sicer 32, v Zadrski jih je 24, Istrski 14, Šibeniško-kninski
11, enako v Splitsko-dalmatinski, v Dubrovniško-neretvanski pa 5.
Nov prostorski načrt za obdobje do leta 2015 vključuje gradnjo novih skupnih kapacitet s 33.655 mesti,
in sicer 25.755 privezov v morju in 7.900 na kopnem.
Strategija razvoja na področju navtičnega turizma predvideva za obdobje 2009–2015 gradnjo novonačrtovanih kapacitet v skladu s prostorskimi načrti županije.
Z že obstoječimi kapacitetami bi bilo na voljo 54.675
mest, in sicer 41.589 v morju in 13.086 na kopnem.
Gradnja 15 tisoč novih privezov za navtike je del Vladine strategije »tri krat petnajst«, v kateri je načrto-
34
Press 2010
vano, da bo v naslednjih desetih letih zgrajeno 15
tisoč novih privezov na 15 prestižnih lokacijah na Jadranu, kar bi omogočilo 15 milijard kun zaslužka.
www.dzs.hr www.hgk.hr, www.mmpi.hr
Pomembno povečanje kapacitet čarter-flot
Na Hrvaškem je aktivnih več kot 900 visoko profesionalnih,
sodobno in strokovno organiziranih charter podjetij s približno 3.500 kakovostno in vrhunsko opremljenimi plovili, ki
osvajajo srca tako profesionalnih kot rekreativnih jadralcev.
Charter podjetja imajo v svoji ponudbi jadrnice, motorne
ladje, katamarane, manjše barke in gliserje. V hrvaškem
charterju je okrog 75 % jadrnic, ostalo pa so motorne jahte
in druge ladjice.
Krožna potovanja
Po podatkih iz vpisnikov ladij, ki jih vodijo luške kapitanije, je bilo vpisanih okrog 250 ladij, namenjenih za
enodnevne izlete ali večdnevna križarjenja. Ocenjeno je, da ima skupno ladjevje več kot 2.000 ležišč in lahko prepelje več kot 5.000 potnikov z enim vkrcanjem.
Na hrvaškem Jadranu je bilo v letošnjem avgustu in v osmih
mesecih leta 2009 manj krožnih potovanj tujih ladij v primerjavi z letom 2008, po podatkih Državnega zavoda za
statistiko pa je bilo manj tudi njihovih bivanj.
V avgustu 2009 je bilo 104 ali 37 manj krožnih potovanj tujih
ladij kot v istem mesecu v prejšnjem letu, skupaj pa so na
Hrvaškem bivali 174 dni ali 67 manj kot v lanskem avgustu.
Prav tako je bilo manj potnikov na teh ladjah v primerjavi s
prejšnjim letom, in sicer 154.071 ali 18.000 potnikov manj.
V letošnjih osmih mesecih je bilo 492 tujih ladij, kar je 48 ali 8,9
% manj od istega obdobja v lanskem letu, medtem ko je zabeleženih 639.779 potnikov oz. 2,9 % ali 18.200 potnikov več.
Te ladje so bile v osmih mesecih tega leta na Hrvaškem 861 dni,
kar je 20,6 % ali 224 dni manj kot v istem obdobju v letu 2008.
Največje število izmed vseh letošnjih krožnih potovanj je bilo v letu 2009 realizirano v mesecu juliju, in sicer 126 križarjenj, medtem ko je največ potnikov, in sicer 154.071, prispelo na Hrvaško v mesecu avgustu.
Ladje na krožnih potovanjih, ki so prispele na Hrvaško, so
plule pod zastavami 19 držav, izmed katerih je največje število potovanj uresničeno s strani Bahamov (94), Maršalovih otokov (71), Italije (70), Paname (67) in Francije (33).
Po podatkih Turistične skupnosti mesta Dubrovnika je do
konca septembra 2009 Dubrovnik obiskalo 513 ladij na krožnem potovanju s 676.000 potniki. Do konca leta se pričakuje približno 845.000 potnikov na približno 580 ladjah za
krožna potovanja. V reviji Dream World Cruise Destinations
je Dubrovnik postavljen na zavidljivo deseto mesto izmed
50 najbolj prometnih svetovnih pristanišč, na Mediteranu
pa na tretje mesto (za Neapljem in Livornom). Primarni cilji
Urada za krožna potovanja, ki je začel s pripravljalnimi deli
v sklopu Turistične skupnosti mesta Dubrovnika, so širjenje
aktivnosti pri sprejemu gostov z ladjami na krožnem potovanju, obogatitev ponudbe izletov in marketinških aktivnosti na oglaševanju Dubrovnika kot privlačne destinacije za
križarjenje ter nadaljnja uveljavitev mesta kot »home port«.
Vukovar in Osijek sta hrvaški rečni pristanišči, ki nista namenjeni samo tovoru, ampak tudi prehodu več tisoč turistov
letno. Obstaja zelo veliko zanimanje za potniške ladje, ki v
času sezone od marca do oktobra prispejo večkrat na teden
v Vukovar. Gre za luksuzne ladje tujih ladjarjev, na katerih
so najpogosteje turisti iz ZDA, Nemčije in drugih evropskih
držav, ki največkrat potujejo na relaciji Madžarska–Romunija in obratno. Poleti 2009 je v Osijek prispela prva sodobna,
rečna potniška ladja – križarka s 150 potniki iz ZDA. V letu
2010 se pričakuje, da bo v osješko pristanišče prispelo 50
križark s približno 7.000 potniki.
Samo v organizaciji agencije Centratour je v zadnjih nekaj
letih v Vukovar prispelo več kot 59 tisoč gostov s križarkami.
Zgodba o križarki na Donavi se je pričela v aprilu 2004, ko je
prva takšna ladja v organizaciji Centratoura prispela s 6.704
gosti v Vukovar. Za tem je ista agencija pripeljala v Vukovar
9.700 gostov, leta 2006 celo 11.300, leto dni zatem 15.000,
v letu 2008 pa 17.135.
Ocenjuje se, da je skupni prihodek od krožnih potovanj po
Hrvaškem približno 32 milijonov evrov ter da bi lahko v naslednjih 10 letih skupni posredni in neposredni dohodek od
mednarodnega cruisinga dosegel 200 milijonov evrov.
www.dzs.hr, www.portdubrovnik.hr; www.luka-vukovar.hr;
www.port-osijek.hr
35
Press 2010
Autor: Ivo Perva
Modre zastave
www.blueflag.org
Na Hrvaškem je bilo v letu 2009 podeljenih vse skupaj 114
Modrih zastav za plaže in 20 za marine. Program zaščite
okolja morja in obalnega pasu pod nazivom Modra zastava
za plaže in marine v Evropi se uspešno odvija že več kot
21 let. Nosilec in mednarodni voditelj programa je Evropska
fundacija za okoljevarstveno vzgojo in izobraževanje (Foundation for Enviromental Education in Europe – FEEE), ki je
bila leta 1981 ustanovljena pri Svetu Evrope. V ta program
je danes vključenih preko trideset evropskih držav in deset
držav z drugih celin, katerim je turizem eden izmed strateških ciljev. Prva modra zastava je na Hrvaškem zaplapolala
pred enajstimi leti. Modra zastava simbolizira ohranjeno,
varno in prijetno okolje, ki je namenjeno oddihu, zabavi in
rekreaciji, ter dobro obdelan sistem gospodarjenja z obalnim področjem in trajnostni razvoj v turizmu. Nositi Modro
zastavo za plažo in marino pomeni vrhunsko turistično promocijo, ki temelji na visoki kakovosti storitve, čistoči morja
in obale ter opremljenosti in urejenosti plaž.
Uporabne povezave:
www.aci-club.hr; www.lijepa-nasa.hr; www.blueflag.org;
Preko 300 regat na hrvaški strani Jadrana
Naložbe v hrvaški jadralni šport pomagajo pri izboljšavi
navtične podobe v svetu. V končni etapi ACI Match Race
2009 v Splitu je sodeloval tudi trenutno najboljši svetovni
skiper v dvobojskem jadranju, 24-letni Novozelandec Adam
Minoprio, ki je prehvalil hrvaške jadralce. Namreč, približno
deset hrvaških jadralcev, kot so npr. Karlo Kuret, Mato Arapov, Marin Mušura, Tina Mihelić, Šime Fantela, Igor Marenić, Ivan Kljaković Gašpić itn., so uvrščeni med svetovno
jadralno elito, kar je najboljša reklama za hrvaški navtični
turizem. V letu 2009 je bilo na hrvaškem Jadranu izpeljanih okrog 320 regat, posebej na srednje dalmatinskem
področju, kjer se tudi odvijajo največje in najbolj znane regate, ki so s časom postale prestižen športni dogodek, kot
na primer Splitske Mrduje. Poleg Mrduje je tu tudi vodiška
Velikonočna regata, murterski »Kornati Cup« in »Bussines
cup«, reška »Fiumanka« ali pa regata Združenja »Latinsko
idro« iz Murterja, katere cilj je predstavljanje tradicije, nekdanjega načina življenja in plovbe ter gradnja lesenih gajet
(ribiških jadrnic), levtov (istrski ribiški čoln z enim jamborom
in latinskim jadrom), čolnov in bracer (braških jadrnic z enim
jamborom). Regate so postale pravo »morsko gibanje« oziroma način življenja, ki imajo za posledico izgradnjo malih
ladij in njihovega remonta, navtično-jadralske sejme, prodajo ladijske in druge opreme, servise ali pa povpraševanje po
kadrih, kot so skiperji in ladijski kuharji. www.hjs.hr
Orientacija hrvaških marin proti tržnemu segmentu
mega jaht
V 54 hrvaških marinah je 16.000 privezov, na prost privez
pa čaka več tisoč tujih ladij, kar ni pogost primer, saj je
povpraševanje večje od ponudbe. Na hrvaškem delu Jadrana je danih v najem več kot 3.500 plovil letno, od tega je več
kot 75 % jadrnic, ostalo pa so motorne jahte. Cena enotedenskega najema je od 1.500 evrov za najmanjša plovila
do 60.000 evrov za mega jahte, dolge okrog 30 m.
V zadnjih letih se je pojavilo nekaj hrvaških ponudnikov za
najem jaht, njihove ladje pa najamejo ne samo bogati tujci,
v prvi vrsti Rusi, ampak tudi uspešna hrvaška podjetja in
posamezniki, poleg najemnikov iz tujine. Najem motorne
ladje, dolge 17–18 m, stane okrog 20.000 evrov za en
teden, na njej pa je dovolj prostora za udobno bivanje do
10 ljudi.
ACI d. d. (Adriatic Croatia International Club) je
edinstvena veriga marin na Mediteranu, ki je v devetih mesecih letošnjega leta uresničila 33,7 milijonov kun prihodka, kar je 26-odstotno zvišanje v primerjavi z istim obdobjem v prejšnjem letu, po poročilih ACI-ja.
Celoten ACI-jev prihodek v letošnjih devetih mesecih znaša
138,2 milijona kun, kar je 5 % več kot lansko obdobje.
Do konca letošnjega septembra je z letnim privezom bilo
realiziranih 63 milijonov kun prihodka ali 11 % več v primerjavi z istim obdobjem v prejšnjem letu, pri čemer je potrebno
poudariti, da je bilo 3.675 manj (letnih) privezov v marinah
ali 4 % manj plovil.
To zmanjšanje pojasnjujejo s spremembo strukture
plovil na letnih privezih. Z obnavljanjem pogodbe prihaja do tega, da lastniki pripeljejo novo ladjo z večjo
dolžino, ki pravzaprav zavzema večji prostor od načrtovanega. Na ta način se kapaciteta marin zmanjšuje, vendar je s finančnega stališča ta sprememba registrirana kot povečanje prihodka, po poročilu v ACI-ja.
ACI-jeve marine so do 30. septembra zabeležile 3 % višji
prihodek od tranzita ali 44,3 milijona kun, kljub načrtovanemu 15-odstotnemu zmanjšanju tranzita.
V ACI-ju poudarjajo, da tudi do konca tega leta pričakujejo
višji prihodek, in sicer 3-odstotni, v primerjavi s prejšnjim
letom za vse kategorije privezov.
Skupna investirana sredstva v sistem ACI-jevih marin v letu
2009 so znašala 56 milijonov kun, kar je 26 % več kot v
lanskem letu. Najbolj pomembna so vlaganja v marino Pomer, Pulj in marino Cres. Drugače je ACI v zadnjih treh letih
realiziral naložbe v skupni vrednosti višji od 120 milijonov
kun svojih sredstev brez dodatnega zadolževanja s posojili.
36
Press 2010
Prenovljeni so bili dotrajani pontoni v skoraj vseh marinah,
kjer je to bilo potrebno, obnovljenih je bilo več sanitarnih
prostorov in recepcij v marinah, tudi okolica je bila urejena.
Postavili so tudi digitalne rampe na vhodih, tako da se lahko
izvaja nadzor nad vstopi v marino z uporabo kartic.
Na letnem privezu je registriranih največ plovil pod hrvaško
zastavo (30 % plovil), ki jim sledijo nemška (19 %), avstrijska (17 %) in italijanska plovila (7 %). Potrebno je poudariti,
da so med 30 % hrvaških plovil tudi tista, ki se ukvarjajo s
charterji. V tranzitu je registriranih največ plovil pod hrvaško
zastavo (54 %), temu sledijo italijanska (14 %) in nemška
plovila (9 %). Ti podatki dokazuje, da so plovila, ki so realizirala največ tranzita, v večjem delu charterji.
Hrvaški navtični sistem se postopoma usmerja v trg
mega jaht, saj je zabeleženo zvišanje prihodov takšnih
jaht v ACI marine. Pod pojmom mega jahta se podrazumeva plovilo z dolžino od 30 do 150 metrov, ki stanejo
do 10 do 300 milijonov evrov, odvisno od opremljenosti.
Med gradnjo večine hrvaških marin, skupaj z ACI-jevimi,
pred 20 in več leti so bili privezi načrtovani za povprečno
dolžino plovil desetih metrov, ki danes presega celo 12 metrov.
Zato bo ACI v letu 2010 delal na razširitvi marin Dubrovnik, Split, Ičići, Skradin in Vodice.
V marini Opatija v Ičićih, ki ima 290 privezov, bi razširitev
oz. podaljšanje valobrana in postavitev plavajočih valobranov zagotovilo sprejem približno 80 mega jaht, dolgih od 30
do 50 metrov. V sklopu marine bi bil zgrajen tudi heliodrom
zlasti zaradi bližine letališča na Grobničkem polju in Krku.
Ena izmed novih aktivnosti, ki bo vsekakor zanimiva za jadralce, bo ustanovitev navtično-turističnega centra ACI Sailing Center Cres v ACI
marini Cres. ACI ima v svoji lasti ladjevje z 12 plovili Jeanneau One Design 35 – jadrnice, s katerimi so jadrali in
tekmovali največji svetovni tekmovalci v Match Raceu, kot
so Rusell Couts, Dean Barker, Chris Dickson, Paolo Ciano
itn. Te jadrnice bodo še naprej uporabljene v regatah Match
Race, poleg tega pa še pri učenju flotnega in match race
jadranja v akvatoriju pred otokom Cresom. Ustanovljen je
center, v katerem se bodo izvajale različne aktivnosti, poleg jadranja, povezane z otokom Cresom – spoznavanje
otoka, obiski centra beloglavega jastreba, spoznavanje otoka Zeča, Silbe in Oliba, razgledovanje znamenitosti otoka
Cresa, druženja v svetovno znanih Lubenicah itn. Delovanje centra je zamišljeno tako, da bodo jadralske skupine iz
evropskih držav imele možnost za vadbo skozi vse letne
čase. Prav edinstvenost otoka ter njegova flora in favna zagotavljajo uspešnost projekta. Dodatno bo zgrajen še botanični vrt v sklopu centra, kjer bodo obiskovalci spoznavali in
občudovali jadransko floro.
www.aci-club.hr
Najava izgradnje prve marine za mega jahte www.ncp.hr
Navtični center Prgin (NCP) in ameriško podjetje Island
Global Yachting, eden od največjih svetovnih lastnikov developera in upravitelj razkošnih marin, sta javnosti uradno
predstavila projekt Hotel Šibenik in Mandalina Megayacht
marina, prvi specializirani marini na Hrvaškem za potrebe
mega jaht dolžine 40 do 60, pa tudi od 80 do 100 metrov,
vreden več kot 80 milijonov evrov. Poleg te razkošne marine se bo ločeno zgradila tudi marina za manjše ladje s
400 privezi. Na polotoku, na katerem se bosta nahajali,
bo razvita nakupovalna cona s trgovinami in restavracijami, wellness centrom, z več zunanjimi in notranjimi bazeni,
garažami v podzemlju in s športnimi tereni kot tudi pristanišče za manjše cruisere. V neposredni bližini je tudi remontna ladjedelnica, v kateri NCP že servisira mega jahte.
www.ncp.hr
Celotna marina s 400 privezi, izmed katerih bo 65 namenjenih za mega jahte od 30 do 100 metrov, bi morala biti dokončana do konca leta 2009, vendar je zaradi gospodarske
krize rok podaljšan na leto 2010.
Najpomembnejši sejmi navtike
Navtični turizem prinaša 800 milijonov evrov letno v državni proračun, kar je 10 % prihodka od turizma. Pristojne
državne institucije se zavedajo pomembnosti in finančne
perspektivnosti v navtičnem turizmu, čigar prihodek bo v
zelo kratkem času podvojen. Napovedane so še nadaljnje
naložbe in še bolj dinamična propaganda na tem področju
turizma v letu 2010. Sejmi navtike so idealna priložnost
za predstavitev Hrvaške kot centra navtičnega turizma.
Croatia Boat Show, Split: www.croatiaboatshow.com
Spomladi se v Splitu odvija mednarodni sejem navtike Croatia Boat Show, eden izmed desetih najboljših navtičnih sejmov na svetu. Takrat se zbere okrog 50.000 obiskovalcev
s celega sveta. Croatia Boat Show ima tudi prodajni značaj,
zato se lahko tukaj predstavijo hrvaška ladjedelska podjetja.
Obiskovalci sejma si lahko poleg ladij ogledajo tudi vse od
opreme do oblačil vodilnih svetovnih proizvajalcev, npr. ladijsko elektroniko, motorje, ribiško opremo ter ponudbo bank
in zavarovalnih družb. V sklopu sejma se že tradicionalno
odvijajo še številne dodatne prireditve, npr. modne revije,
regate, predavanja, novinarske konference in okrogle mize
v zvezi z morjem in navtično dejavnostjo.
Biograd Boat Show: www.bbs.com.hr
Biograd Boat Show je prvi in največji jesenski navtični sejem z 11-letno tradicijo na Hrvaškem. Na samem začetku je
v organizaciji Yacht Cluba Biograd potekal kot regionalna
navtična manifestacija in je označeval začetek navtične sezone. Od leta 2003 je organiziran s strani Ilirija d. d., enega
izmed treh vodilnih podjetij v Zadrski županiji in lastnika
marine Kornati. To podjetje je prepoznalo potencial sejma,
hkrati pa potrebo za uvajanjem pomembnih sprememb.
37
Press 2010
Že jeseni v istem letu je v ospredje postavilo prednost organiziranja sejma kod jesenskega navtičnega dogodka in
tako ustvarilo nov uspešni koncept. Njihova zamisel zajema jesenski termin kot udarni termin za navtično tržišče,
štiridnevno trajanje sejma kot optimalno dolžino za številne
razstavljalce, infrastrukturo in kapacitete Ilirije d. d., vključno
z marino, hoteli ter restavracijami z ugodnimi cenami za
namestitev in bivanje razstavljalcev ter obiskovalcev. Vse
skupaj vključuje še bogate zabavne vsebine in prispeva k
splošnemu vzdušju, kar je pri tovrstnih dogodkih izjemno
pomembno.
Adriatic
Boat
Show,
Šibenik:
http://abs.ncp.hr
Najmlajši navtični sejem Adriatic Boat Show je prvo mednarodno navtično srečanje v Šibeniku, ki poteka od leta
2008. Na samem začetku je Adriatic Boat Show dosegel
sodelovanje z dvema svetovnima in znanima sejmoma navtike – Salon Nautica de Madrid, ki obstaja že 10 let, in Boot
Tulln, največjim avstrijskim sejmom navtike, ki obstaja že
37 let. Oba sejma bosta partnerja sejma Adriatic Boat Show
in bosta sodelovala v vzajemnem oglaševanja. Organizator
sejma je Navtični center Prgin, največja charter družba na
Hrvaškem, ki dela na realizaciji projekta novega hotelskoturističnega kompleksa Hotel Šibenik in gradnji prve specializirane marine za mega jahte na Jadranu. Cilj sejma
Adriatic Boat Show je, da se v naslednjih treh do petih letih
uveljavi kot najpomembnejši dogodek navtičnega segmenta
na Hrvaškem in v sosednjih državah v jesenskem terminu,
zahvaljujoč svojim značilnostim in dosežkom.
Šport in navtika, Zagreb:
www.zv.hr/sajmovi/144/index_hr.html
V 17-ih letih svojega obstoja se je zagrebški sejem Sport
& Nautika uveljavil kot mesto za srečanje proizvajalcev in
zastopnikov najbolj uveljavljenih svetovnih znamk športnih
ter navtičnih izdelkov, hkrati pa kot vodilni poslovni in
marketinški dogodek športno-navtične stroke v državah jugovzhodne Evrope, ki ga ne smete zamuditi. Sejem poteka
v mesecu februarju na Zagrebškem velesejmu.
Nautica, Reka: www.nautica-rijeka.com
Reška Nautica je najstarejši navtični sejem na Jadranu, ki
je leta 2009 obeležil svojo 25. obletnico, na prostoru reške
Gata Karoline in Rive Boduli, kjer se je predstavilo okrog
140 razstavljalcev z več kot 75 plovili, razstavljenimi na kopnem in v morju.
Podjetje Riječki sajam, ki je organizator prireditve, je
poudarilo, da je naloga sejma Nautica v prvi vrsti motiviranje, oglaševanje ter spodbujanje domače navtične proizvodnje in ponudbe. Najboljši razstavljalci in njihovi razstavni
predmeti bodo nagrajeni s tradicionalno nagrado Zlato jadro.
Nautica je razstava vseh vrst plovil: motornih ladij, katamaranov, gumenjakov, jadrnic, lesenih bark, jet skijev ter ladijskih in zunanjih motorjev. Na sejmu se zberejo ponudniki
opreme za plovbo in navigacijo, kot so npr. satelitska navigacija, ladijska elektronika, jadra, barve in laki, poliestrske
smole ter kompozitni materiali, naprave za krmarjenje, palubna oprema, hladilniki in ostala vgradna oprema. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi Razstavo inovacij v pomorstvu
in navtičnem turizmu poleg sejma v zadnjih 14 letih.
Izvor: HTZ
Kongresni turizem
Na Hrvaškem je registriranih samo nekaj hotelov s kongresnim značajem, vendar se tej turistični panogi pripisuje
večja pozornost na obali in v celinskem delu države, saj je
znano, da gostje, ki prihajajo zaradi udeležbe na kakšnem
kongresu, strokovnem zborovanju, seminarju ali podobnem
poslovnem programu, zapravijo celo do trikrat več kot »navaden« obiskovalec.
V zadnjih nekaj letih je bilo v gradnjo kongresnih dvoran in
dodatnih vsebin v prenovljenih hotelih po nekaterih ocenah
investiranih več kot pol
milijarde evrov, tako ima Hrvaška približno 80 hotelov z večjimi ali manjšimi kongresnimi dvoranami.
Največji kongresni centri so v Zagrebu, Opatiji, Dubrovniku,
Pulju, Rovinju, Cavtatu, Poreču, na Brijonih, v Crikvenici in
na Plitviških jezerih.
Kvarner, kot prvak na tem področju, razpolaga z 42 hoteli in
več kot 120 dvoranami za zborovanja in sestanke s kapaciteto 14.000 sedišč, Grand Hotel Adriatic pa ima najdaljšo
tradicijo v kongresnem turizmu na Jadranu s približno 200
organiziranimi kongresi. Hkrati je tudi eden izmed treh službeno registriranih kongresnih hotelov na Hrvaškem.
Ministrstvo za turizem načrtuje gradnjo treh novih poslovno-kongresnih kompleksov v Splitu, Opatiji in Dubrovniku
v sklopu projekta za gradnjo kongresnih centrov kot dela
turistične infrastrukture, ki je bila do sedaj postavljena na
stranske tire.
Izplačanih je bilo že 500.000 kun, in sicer Splitu, Opatiji in
Dubrovniku, na podlagi podpisanih pogodb z Ministrstvom.
O tem, ali bodo bodoči lastniki teh centrov sama mesta ali
bo prišel v veljavo model javno-zasebnega partnerstva,
bodo odločale enote lokalne samouprave. Po besedah Ministrstva bodo morala biti upoštevana določila razpisa, po
katerih morajo biti turistično-poslovni kompleksi dostopni
vsem zainteresiranim osebam.
Splitski turizem je poleg otvoritve novih in prenove obstoječih hotelov, kot sta ponosa družbe Le Meridien Lav in Hilton Marjan, po težkih letih brez znatnega naložbenega cikla naredil velik korak naprej proti
odpravljanju razumevanja mesta kot tranzicijskega sre-
38
Press 2010
dišča, kjer se turisti zadržujejo samo toliko, da bi si ogledali njegovo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino.
Preobrazba Splita v vrhunsko turistično metropolo Jadrana
se je začela pred tremi leti in je spodbudila investitorje za
naložbe v turistični sektor, čigar krona bo veličasten kongresni center. Minister za turizem Damir Bajs poudarja, da Split
postaja resen konkurent najbolj znanim turističnim destinacijam v svetu, ker poleg že znane gostoljubnosti prebivalcev, primernega podnebja in popolnega položaja pridobiva
še vrhunske hotele, s tem pa tudi priložnost, da se uveljavi
kot najmočnejši kongresno-poslovni center. Gradnja tega
kompleksa s kapaciteto približno 1.500 mest je načrtovana
na lokaciji nekdanje vojašnice v Dračevcu, ki jo je Vlada
podarila mestu Splitu.
Dubrovnik se je odločil, da bo kongresni center zgrajen v
bližini hotelskega naselja Babin kuk, medtem ko Opatija zaostaja s svojim načrtom, saj je pripravljala razpis za gradnjo
kompleksa že v začetku leta 2009.
Delež poslovnih ljudi, ki potujejo po svetu zaradi sestankov,
v precejšnji meri narašča, saj dosega celo 10 % in povprečno ustvarja celo polovico prihodkov svetovnih hotelov
po ocenah Svetovne turistične organizacije. »Industrija sestankov« sodeluje z 20 % deležem v letalskem prometu,
kar znaša 300 milijard evrov letnega prihodka. Hrvaška je
v letu 2007 imela 400.000 kongresnih gostov oz. približno
2.700 kongresov z registriranimi nočitvami. V prvi polovici
leta 2008 je bilo zabeleženo 8,5-odstotno naraščanje števila kongresov. Raziskava Inštituta za turizem je pokazala,
da »navadni« gostje porabijo povprečno 55 evrov na dan,
hkrati pa strokovnjaki trdijo, da je poraba »kongresnega«
gosta celo trikrat višja, kar pomeni, da vsak udeleženec na
kongresu porabi okrog 165 evrov dnevno.
Pomembna spodbuda za to turistično panogo je tudi podatek, da je v letu 2009 v novoodprtem kompleksu Valamar
Lacroma Resort v Dubrovniku potekala vodilna evropska
konferenca o kongresnem turizmu MICE Europe, ki je v zadnjih šestih letih tradicionalno organizirana v Monacu. Na
tem prestižnem dogodku je bilo zbranih več kot 200 evropskih menedžerjev, ki stojijo v ozadju vseh odločitev o organizaciji poslovnih dogodkov.
Uporabne povezave:
www.kvarner.hr; www.valamar.com;
http://grandhotellav.com/; www.hotelantunovic.com;
www.zagreb-touristinfo.hr; www.tzdubrovnik.hr ;
www.istra.hr.
Autor: Sergio Gobbo
Ruralni turizem
Hrvaška podeželska področja beležijo v zadnjih nekaj letih opazen razvoj v posebnih oblikah turizma na podeželskem prostoru – od proizvodnje avtohtonih in tradicionalnih izdelkov, zaščite ter ohranjanja naravne in kulturne
dediščine, tradicionalnih oblačil, ljudskih običajev, pa vse
do prepoznavnosti hrvaškega podeželskega prostora in
oblikovanja podeželskih turističnih destinacij. Prednosti
hrvaškega podeželskega turizma so prav njegove najbolj
značilne lastnosti – mirno okolje, odsotnost hrupa, ohranjena okolica, komunikacija z domačini, domača prehrana in spoznavanje kmečkih opravil. Povprečna zapolnjenost kapacitet v vseh vrstah podeželskega turizma je 111
dni, povprečnobivanje je 9-dnevno, največjo zapolnjenost
pa imajo podeželske hiše za oddih s 134 dnevi letno.
Po podatkih Ministrstva za turizem je 319.987 gostov obiskalo 13 celinskih županij, od tega je bilo 150.383 domačih gostov, od januarja do konca avgusta v tem letu. Število obiskov je na ravni prejšnjega leta, kar ni slab dosežek, glede na
gospodarsko stanje.
Kljub dejstvu, da je bilo v osmih mesecih registriranih
670.959 nočitev oz. 6 % več kot lansko leto, celinski turizem
s svojimi skupnimi prihodi v državi sodeluje samo s 4 %.
Zabeleženo je 6 % naraščanje nočitev s strani tujih gostov,
ki so do konca avgusta ustvarili 302.427 nočitev v kmečkih
gospodinjstvih.
Trenutno je registriranih 353 turističnih kmečkih družinskih gospodarstev z 891 posteljami, vendar se število
spreminja iz meseca v mesec, ker nastajajo nova, nekatera stara pa izginjajo iz turistične ponudbe. Po podatkih združenja Hrvatski farmer je bilo največ registriranih v Dubrovniško-neretvanski županiji, in sicer 70,
temu pa sledi Istra s 64 gospodarstvi in z 253 posteljami.
39
Press 2010
V zadnjih časih je razvoj kmečkega turizma vse
bolj opazen v Osješko-baranjski županiji, kjer je registriranih
56
gospodarstev
s
192
posteljami.
z žara, pršut, pečenico in kulenico (vrsta klobase s svinjskim mesom), kaštradino (soljeno in prekajeno meso drobnic) in divjačino ter mnoge druge specialitete te pokrajine.
Enako število obiskov, oz. približno 50 % zvišanje nočitev v
primerjavi s prvimi šestimi meseci v letu 2008, je podatek,
ki v vsakem primeru zadovoljuje pričakovanja vsaj dela baranjskih turističnih delavcev.
O Baranji se vse več govori, saj si tukajšnji turistični delavci
zelo prizadevajo, da bi pritegnili goste z gradnjo nove infrastrukture in izboljšanjem storitev.
Največ tujih gostov na področju Baranje je bilo iz Nemčije,
Avstrije, Srbije, Slovenije ter Bosne in Hercegovine.
Na področju občine Bilje je tudi Naravni park Kopački rit, katerega je obiskalo približno 20.000 gostov iz različnih delov
sveta v istem obdobju.
Turistični podeželski, eko-etno in rekreativni kompleks v lasti družine Škopljanac v zaselku Škopljanci v vasi Radošić,
v občini Lećevica pri Splitu,
se razprostira na površini celo 300.000 m2, v njegovem središču pa je prenovljena dalmatinska vas z 20 hišami. Gre
za največji in najbolj znani kompleks te vrste v Zagorju, zahvaljujoč bikoborbam, vaški olimpiadi in izboru za najlepše
dekle Dalmatinske zagore v narodnih nošah v času t.i. Šentjanževe noči. Poleg vsega naštetega, gostje lahko uživajo
ob poslušanju glasbe na goslih in diplah ter petju gange,
rere, ojkavice, treskavice, suke in ostalih napevov, značilnih
za Dalmatinsko zagoro.
Zagrebška županija, imenovana tudi Zagrebački prsten
(Zagrebški prstan), se vse bolj zaveda svojega potenciala v kmečkem turizmu. Kmečka gospodinjstva v Zagrebški županiji ponujajo številne storitve: od ogleda okolice s
poleti z balonom, vožnje s kočijo oz. konjsko vprego, jezdenja, različnih športno-rekreacijskih vsebin, sprehodov
skozi gozd do vinogradov ali starih kleti, obiskov vinskih
kleti, namestitve v avtohtonih kmečkih hišah, uživanja v
gastronomskih specialitetah, pokušanja vin iz družinskih vinskih kleti, ogledov pokrajinskih etno zbirk, prikazov delovanja mlinov ali tkalskih statev, vse do prijetnega bivanja v zeleni, naravni neposredni okolici Zagreba.
Edinstvena izletniška točka je nastala tudi v zaledju Šibenika, kjer je bil odprt prvi hrvaški tematski park Etnoland Dalmati. V sklopu spoznavanja z običaji in s tradicijo tega kraja
lahko gostje obiščejo še staro dalmatinsko hišo, prostor za
živali, guvno (prostor za sušenje in mlatev žita) in delavnice
starih obrti.
Hrvaško zagorje je regija z bogato tradicionalno kulturo,
ohranjenost podeželske celote pa je najbolj opazna v edinem hrvaškem muzeju na odprtem – Muzeju Staro selo
v Kumrovcu, kjer si lahko obiskovalci ogledajo avtentičen
videz zagorske vasi s prehoda 19. v 20. st. Poleg izvirne
arhitekture in številnih razstav se tukaj prirejajo tudi različni
tradicionalni dogodki, kot npr. Obhod Zelenega Jurija ali priljubljena Zagorska svatba, prikaz tradicionalnih obrti in delavnic, v katerih lahko sodelujejo tudi turisti. Zagorje ponuja
tudi obilico gastronomskih užitkov v številnih novourejenih
objektih agroturizma, vse večja pa je tudi ponudba kakovostne namestitve v kmečkih gospodinjstvih ob zanimivih
sprehodih po okolici in zelo dobro zastavljenih peš poteh ali
kolesarskih stezah.
Izletniške točke Zagrebške županije so prav tako zelo raznolike. Tukaj lahko najdete jezera in ribnike, posebnost pa
so ekološka vzreja postrvi,
pridelava in priprava zdrave hrane, prodaja izdelkov iz
zdravilnih rastlin, čajnih mešanic ter zeliščnih kapljic.
Potencial kmečkega turizma je prepoznan tudi na področju Dalmacije oz. Dalmatinske zagore, kjer rastejo številne eko-etno vasi. Bivanje v starih kamnitih hišah, na
kmečkih posestvih, uporaba predmetov, ki se že zdavnaj
ne uporabljajo, srečanja z živalmi, ki jih v mestih lahko
vidite samo v knjigah – vse to pomeni izziv za izletnike,
ne pozabimo pa na čudovit kruh izpod peke, jagnjetino
Vodilna vloga istrskega podeželskega turizma
Zaenkrat je Istra tista, ki ima vodilno vlogo v hrvaškem podeželskem turizmu, zahvaljujoč naravnem geografskem,
prometnem in kulturnem
položaju ter spodbudi proaktivne lokalne skupnosti in posameznih finančnih institucij. Začetni postopek se odvija
načrtno in neprestano napreduje, predstavlja pa smerokaz
za razvoj podeželskega turizma v ostalih hrvaških regijah.
Z razvojem turističnih storitev v istrskih kmečkih gospodinjstvih sta se oblikovali svojevrstnost in organizacijska različnost od gospodinjstva do gospodinjstva. Te posebnosti
so pogojene z resursnimi osnovami, občasnim ali stalnim
bivanjem lastnikov gospodinjstev v ambientu za nudenje
storitev, z organizacijskimi modeli tako kot pogojenost z
kmetijsko proizvodnjo. Če izhajamo iz teh dejstev, so se v
Istri oblikovale naslednje vrste kmečkih gospodinjstev:
• agroturizem (15 gospodinjstev);
• podeželska hiša za oddih (143 gospodinjstev);
• podeželski B & B (17 gospodinjstev);
• podeželski družinski hotel (10 gospodinjstev);
• oddih na vinski cesti (5 gospodinjstev).
Agroturizem je turizem v gospodinjstvu s kmetijsko proizvodnjo. Ta gospodinjstva ponujajo poleg namestitvenih
storitev še možnost prihoda na krajši, enodnevni izlet in
uživanje v gastronomskih specialitetah, pripravljenih iz domačih pridelkov.
Podeželske hiše za oddih so tradicionalne istrske hiše,
popolnoma prenovljene ob izpolnjenih okoljevarstvenih
pogojih in uporabi naravnih materialov. Gostom se daje v
najem celotna hiša s pripadajočim prostorom, kljub popolni
zasebnosti pa stik z gostiteljem vendarle obstaja.
40
Press 2010
Podeželski B & B (bed & breakfast) je naziv za gospodinjstvo, ki poleg nočitve ponuja še zajtrk, pripravljen iz domačih pridelkov. Gostitelj živi v tem gospodinjstvu, gost biva v
njegovi hiši, vendar so življenjski prostori (posebne sobe s
kopalnico) ločeni, zasebnost pa vsekakor obstaja.
Podeželski družinski hoteli so mali, intimni hoteli, organizirani v starih poslopjih, njihova kapaciteta pa ni večja od 35
postelj. Upravljajo ga lastniki, zato je tudi tukaj prisoten stik
med gostiteljem in gostom. Storitve so prilagojene obiskovalcu, na voljo pa so tudi številne dodatne vsebine. Poleg
hotelskih storitev je gost napoten tudi v druge destinacije.
Hoteli pridelujejo tudi svoje lastne proizvode.
Oddih na vinski cesti pomeni gospodinjstvo, specializirano za proizvodnjo vin. Gostom je na voljo spoznavanje same proizvodnje in seveda tudi konzumacija. Glede na to, da je oddaljenost med vinsko kletjo
in vašo posteljo zelo kratka, ne potrebujete osebnega
avtomobila, si lahko privoščite kakšen kozarček več.
Podpora podeželskemu turizmu
V zadnjem letu in pol je bilo storjeno mnogokaj za razvoj
podeželskega turizma – izdelanih je bilo sedem programov
izključno za razvoj celinskega turizma. Ustvarjen je kakovosten okvir možnega razvoja, v postopku načrtovanja pa
so tudi atrakcije, ki bi pritegnile ljudi za oddih na celini, da
preživijo svoj dopust v kraju, ki doslej ni imel turistične ponudbe.
Ministrstvo za turizem subvencionira agencije, ki si zamislijo
i ponujajo kakovostne programe za hrvaške vasi z 20.000
kun sredstev.
Ministrstvo za turizem je sklenilo pogodbe o poslovnem sodelovanju s Hrvaško banko za prenovo in razvoj ter s 14
poslovnimi bankami za uresničitev Programa kreditiranja
kmečkega turizma »Razvoj turizma na vasi«.
V sklopu omenjenega programa lahko podjetniki dobijo
posojilo od 10 do 300 tisoč evrov z rokom odplačevanja do
15 let. S programom se skuša spodbuditi razvoj kmečkega
turizma kot dopolnilne in osnovne dejavnosti v kmetijskih
gospodarstvih. Posojila bodo odobrena za prenovo starih,
tradicionalnih in za gradnjo novih hiš ter za gostinske kapacitete in dodatne vsebine.
Vse to bi moralo prispevati k ohranjanju in zvišanju kakovosti življenja na vasi, uveljavitvi kmetijskih izdelkov ter ustvarjanju novega turističnega proizvoda.
Ministrstvo za turizem ter Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo
in ruralni razvoj bosta intenzivneje sodelovali pri razvoju
kmečkega turizma ter domačih eko in kmetijskih izdelkov
kot njihove boljše uveljavitve v turizmu. Cilj tega sodelovanja je okrepitev pridelave domačih, avtohtonih, ekološko
usmerjenih proizvodov.
Na ta način se širi program Ministrstva za turizem o kreditiranju razvoja turizma na vasi, glede
na to, da ima Hrvaška velike potenciale napodeželskih prostorih prav pri tej obliki turistične ponudbe.
Vsa mesta in občine na otoku Hvaru so vključeni v projekt
napredovanja podeželskega turizma skozi razvoj etno-eko
vasi, ki jih bo Agencija za razvoj Re.Ra. Splitsko-dalmatinske županije predlagala za financiranje v sklopu evropskega IPA Programa jadranskega čezmejnega sodelovanja.
Kar se tiče denarja, ki je nujno potreben za program, se
ocenjuje poraba najmanj enega milijona evrov. Program
vključuje prenovo starih, zapuščenih kamnitih vasi in njihovo vključitev v edinstveno, otoško turistično ponudbo.
Kakor pri vsakem poslu, posameznikova navdušenost in
ustvarjalnost lahko obrodita samo ob finančni podpori.
Porušena dediščina v malem Sušiku v crikveniškem zaledju je tako postala čudovit etno hotel Balatura, zahvaljujoč
sprva entuziazmu in delu posameznika, nato pa še naložbi
približno 700.000 evrov sredstev s strani Ministrstva za turizem izproračuna Projekta Pod stoljetnim krovovima (Pod
stoletnimi strehami), s katerim se spodbuja ohranjanje
stavbne dediščine.
Uporabne povezave:
www.hotel-balatura.hr ; www.istra.hr; www.hrvatski-farmer.hr;
www.ruralis.hr; www.seoski-turizam.net; www.kezele-vino.hr;
www.agroklub.com; http://ziviselo.com/.
Autor: Damil Kalogjera
Kulturni turizem
www.kulturniturizam.croatia.hr;
www.croatica.net/hr/portal/unesco/
Več kot 20 odstotkov turistov, ki obiskujejo evropske metropole, je primarno motiviranih s kulturo. Gledano z gospodarskega vidika, je nov turistični segment ravno kulturni
turizem, ker Hrvaško uvršča na kulturni zemljevid sveta, s
čimer se odmikamo od tiste klasične, da smo le dežela sonca in morja z dvema poletnima mesecema na leto. Hrvaška
je edinstvena, ne samo zaradi svojega kristalno čistega in
modrega morja, ampak tudi zaradi resničnih dobrin, ki ležijo
v raznolikosti slojev bogate kulturne dediščine. Od predzgodovine do danes se po vsej deželi vrstijo številne spomeniške vrste, od katerih je prav vsaka nesebično zapustila
svojo zgodovinsko sled.
Če izberete obalo za začetno točko svojega potovanja, boste imeli priložnost videti neposredne vplive in zapuščino
mediteranske kulture, številne antične spomenike, spomenike iz rimske dobe in zgodnjega srednjega veka, romantično sakralno dediščino ter vrsto ohranjenih karakterističnih
mediteranskih urbanih celin.
41
Press 2010
Nekatere so na seznamu Svetovne dediščine UNESCA, kot
na primer Dioklecijanova palača v Splitu, ki jo je rimski
car Dioklecijan dal zgraditi v bližini svojega rojstnega kraja
Aspalathos v Dalmaciji.
Mesto Trogir predstavlja najbolj ohranjeno srednjeveško
urbano celino, ne samo na Jadranu, ampak tudi v vsej srednji Evropi.
Mesto Dubrovnik, biser Jadrana, mesto edinstvene kulturne in politične zgodovine, je svojo samostojnost dobilo po
14. stoletju, ko se je razvila Dubrovniška republika, na daleč
znana po največji mornarici v Sredozemlju. Dubrovčani so
tedaj svojo svobodo varovali s trgovskimi in diplomatskimi
odnosi ter s čvrstim obrambnim obzidjem (višina: 25 m,
dolžina: 2 km) in trdnjavami, ki so danes največja mestna
atrakcija.
Evfrazijeva bazilika v Poreču, katere apsida je razkošno
okrašena s figurativnimi mozaiki, ki, poleg mozaikov San
Vitale v Raveni, spadajo med najbolj izjemne primere umetnosti mozaika v Evropi, brez dvoma predstavlja impozanten primer sakralnih zgradb iz 6. stoletja.
Vsekakor si velja ogledati renesančno šibeniško katedralo
Sv. Jakoba, kot tudi Areno v Pulju, ki je ena izmed najbolj
ohranjenih rimskih amfiteatrov v Evropi.
časa in življenja, kakršno je bilo nekoč v teh krajih. Najbolj
značilna spomeniška obeležja Hrvaškega Zagorja so nedvomno številni dvorci.
Avanturisti lahko začnejo svoj obhod z utrdbami, ki so branile zahodno Evropo pred osmanskimi vdori in prisostvujejo številnim dogajanjem, ki ohranjajo stare običaje in na ta
način prenašajo dediščino na generacije, ki šele odraščajo.
Podravsko mesto Đurđevac in njegova legenda o Picokih
sta uvrščena v turistično mrežo dvajsetih evropskih destinacij izvrstnosti, ki negujejo nematerialno kulturno dediščino.
»Legenda o Picokih« opisuje pogum in iznajdljivost prebivalcev mesta Đurđevec, ki so se, po dolgotrajnem obleganju mesta, domislili, kako prelisičiti turško vojsko.
Raj tudi za ljubitelje arheologije
Za ljubitelje arheologije je Hrvaška resnično odkritje zaradi
treh neizogibnih lokacij. Vsekakor je najpomembnejše svetovno bogato fosilno nahajališče pri Krapini, na katerem
je najdena najštevilnejša in najbogatejša zbirka neandertalskega človeka, znanstveno znanega pod imenom Homo
sapiens neanderthalensis, ki je odkrita leta 1899.
Zatem, Vučedolska neolitska kultura blizu Vukovarja, ter
Salona, največji kompleks antičnih spomenikov in metropola rimske province Dalmacije.
Autor: Milan Babić
Strani UNESCOVE kulturne dediščine so samo začetek
prekrasnega navdušujočega potovanja po Hrvaški. Zanimiva je cerkev sv. Križa v mestu Nin, na daleč znana kot
najmanjša katedrala na svetu.
V mestu Zadar, ki je prav tako eden izmed zgodovinskih
biserov, ki je bil v svoji burni zgodovini napaden in zrušen,
obnovljen in znova napaden, je vsako obdobje pustilo arhitektonske značilnosti, katere turistični vodniki z razlogom
omenjajo in pravijo: »Samo nekoliko mest je na svetu, kjer
se različni vplivi prepletajo na tako majhnem prostoru«. Sodobna ikona mesta so postale »morske orgle«, edinstven
arhitektonski čudež, ki je bil nedavno zgrajen v podmorskem delu mestne obale. Tu morski valovi, s kroženjem in
prehodom skozi glasbene cevi, postavljene pod morjem,
ustvarjajo neverjeten zvok, tako imenovano »morsko glasbo«. Na samem vrhu zadrskega polotoka je zasvetil tudi
»Pozdrav soncu«. »Pozdrav soncu« je sestavljen iz tristotih
večplastnih steklenih plošč, postavljenih v isti ravni s tlakovci, v obliki kroga, premera 22 metrov. Zamišljen je kot
prostorna instalacija v obliki amfiteatra, okoli katerega je na
kamnitih kockah stiliziran prikaz vseh planetov Sončnega
sistema in njihovih poti.
Burna zgodovina celinske Hrvaške
Kot del srednje-evropskega kulturnega kroga, je razprostranjena celinska Hrvaška vsekakor zanimiva destinacija
obhoda. Izstopa s številni predzgodovinskimi najdbami
svetovnega značaja, s starim gradovi, utrdbami in dvorci poznega srednjega veka, s kulturnimi spomeniki in
arhitekturo iz obdobja baroka, ki ponujajo zanimiv prikaz
Od festivala do festivala
Zagreb je danes uvrščen med mesta na samem evropskem
vrhu zaradi števila organiziranih koncertov, razstav, kulturnih prireditev in festivalov na odprtem. Projekt Sobote v
Zagrebu vključuje promenadne koncerte, Sobotno folklorno
sceno in Glasbeno veduto Gornjega gradu. Tri glasbene
poslastice predstavljajo presek bogate kulture in običajev
iz preteklosti Zagreba ter okolice, in sicer vsako soboto od
srede aprila do začetka oktobra. Multikulturni projekt Jesen
v Zagrebu je povezal Festival svetovnega gledališča, Zagreb Film Festival, Queer Zagreb, Festival novega cirkusa,
Jazz-festival VIP Zagreb, vendar tudi velike razstavne projekte.
Ko se umetnost preseli na obalo, se pričenja poletna sezona – vse mrgoli od dramskih festivalov, gledališč, klasične
in tradicionalne glasbe. Skoraj da ni dneva na obali brez
kakšnega dogodka. Najstarejše in najbolj uveljavljene so
Dubrovniške poletne igre z mednarodnim slovesom, ki so
uvrščene v združenje evropskih festivalov. Naj izpostavimo
42
Press 2010
še Splitsko poletje, Glasbene večere v sv. Donatu, Puljsko
poletje, Poletni festival v Opatiji, Filmski festival v Motovunu
in Pulju, Teater Ulysses na Brijonih, Festival dalmatinskih
klap v Omišu, Festival dalmatinskih šansonov v Šibeniku
itn. V Zadru poteka zelo atraktivna prireditev Noč polnega
meseca, ko se ugasnejo luči v mestu in se v mesečini ob
siju bakel in lampijonov uživa v hrani, pesmi ter plesu.
Spomlad in jesen sta obdobji, ko potekajo prireditve v celinskem delu Hrvaške – od Alternativnega filmskega festivala
v dvorcu Mali tabor, Špancirfesta in Baročnih večerov v Varaždinu do npr. Vinkovških jeseni. Poleg dvorcev in trdnjav
s kulturnimi dogodki so tukaj še prizori npr. podravskega
naivnega slikarstva. Z umetniškim vpogledom v nekdanje
vaško življenje so njegov sloves razširili Krsto Hegedušić,
Ivan Generalić, Ivan Rabuzin in Ivan Lacković Croata. Tudi
Slavonija je v času kulturnih prireditev neprimerljivo kulturno
doživetje.
Mednarodni otroški festival šibenik
Edina manifestacija za najmlajše z mednarodnim značajem
praznuje svoj petdeseti rojstni dan prav poleti 2010. Potrebno je poudariti, da tradicija te prireditve ni bila prekinjena
celo v času trajanja domovinske vojne na Hrvaškem. Šibeniško gledališče je najstarejše gledališče, ki še vedno deluje, in drugo najstarejše med vsemi hrvaškimi gledališči. Že
skoraj 50 let je glavni organizator Mednarodnega otroškega
festivala in gosti različne umetnike, umetniške skupine in
strokovnjake, s čimer prispeva k »otroškemu« duhu mesta.
Šibenik v teh dveh tednih Festivala postane odprt oder. Več
informacij najdete na spletni strani www.mdf-si.org.
Mednarodni srednjeveški sejem v šibeniku
Manifestacija poteka konec septembra ob prazniku dneva
mesta – zaščitnika sv. Mihovila – v namen ohranjanja folklorne in etno dediščine tega kraja, še posebej rokodelskih
izdelkov in spominkov ter izvirnih izdelkov iz lesa in kovine.
Dodatne informacije poiščite na spletni strani
www.sibenik-tourism.hr.
Libertas film festival
libertas film festival poteka sredi junija in v začetku julija
v Dubrovniku, gledalcem pa ponuja številna presenečenja, kot so npr. brezplačna predvajanja pod vedrim nebom.
Namreč, Libertas je filmski festival na prostem, tako da
njegovo občinstvo lahko pričakuje edinstveno doživetje
spremljanja neodvisnih filmov v neponovljivem ambientu
srednjeveškega obzidja in mediteranskih vonjav.
Na sporedu so igrani, dokumentarni in kratki filmi. Pogumnejši
obiskovalci se lahko preizkusijo v Ponoćnem ludilu (Polnočni
norosti), v programu, posvečenem grozljivkam in trilerjem.
Dodatne informacije najdete na spletni strani
www.libertasfilmfestival.com.
Puljski festival
Festival igranega filma v Pulju poteka v mesecu juliju v
čudovitem ambientu puljske Arene (Vespazijanovem amfiteatru iz 1. st. n. št.). Gre predvsem za pregled najboljših
hrvaških filmov, ki se potegujejo za prestižno nagrado Zlata
arena. Puljski festival ima poleg domačih filmov tudi mednarodni program in številne dodatne vsebine, kot so npr.
Program za otroke Pulica, filmska delavnica Puljska filmska
tovarna, razstava Cinemania(c), Videodrom in natečaj za
amaterske filme 640 x 480 maks. Leta 2009 se je na 56.
festivalu začel program Evropski filmski režiserji, ki je bil
organiziran v sodelovanju med Španijo in Zagrebom, začel
pa se je z retrospektivo filmov znanega španskega režiserja
Pedra Almodovara. Več informacij dobite na spletni strani
www.pulafilmfestival.com
Gledališče ulysses na brijonih
Od začetka julija pa do konca avgusta lahko ljubitelji gledališča uživajo v čudoviti pokrajini otočja Brijoni v predstavah
Teatra Ulysses, čigava ustanovitelja sta Rade Šerbedžija
(igralec in režiser) in pokojni Borislav Vujčić (književnik in
dramatik). Delovanje gledališča je tesno povezano z istrskim področjem okrog Vodnjana, Fažane, Brijonov in Pulja,
naziv pa pomeni poklon književniku Jamesu Joyceu, čigava biografija in delo pričata o njegovi prisotnosti na tem otočju. Joyce je bival v Pulju kot profesor angleščine v Berlitzovi šoli za tuje jezike med novembrom 1904 do aprila 1905.
V naslednjih letih so v sklopu gledališča, poleg gledališke
produkcije, delovale še šola in delavnice za film, ples, pisanje, igranje, režijo in scenografijo, kjer mednarodno priznani
gledališki in filmski umetniki skozi kreativno druženje prenašajo svoje izkušnje ter znanje na obiskovalce.
Več informacij najdete na službenih straneh www.ulysses.hr.
Splitsko poletje
Splitsko poletje redno poteka od leta 1954, posebno mesto v njegovem programu pa zavzemajo operne produkcije.
Tradicionalni poletni festival opere, drame, plesa in glasbe
se prireja od polovice julija do polovice avgusta v ambientalnih prostorih Splita – v samem zgodovinskem jedru in zunaj mesta. Poleg lastne produkcije Hrvaškega narodnega
gledališča Split gostujejo tudi številni glasbeni, scenski in
plesni izvajalci iz Hrvaške in tujine. Dnevnik Slobodna Dalmacija podeljuje nagrado Judita najboljšim glasbenim in
dramskim predstavam.
Leta 2009 je glasbeni program 55. splitskega poletja postal del mednarodnega festivala Evropsko glasbeno poletje,
ki zbira partnerje iz štirih držav – Hrvaške, Slovenije, Italije
in Češke –, sofinancira pa ga Evropska skupnost. Več podrobnosti o festivalu si oglejte na spletni strani
www.splitsko-ljeto.hr.
43
Press 2010
Vukovar film festival
Vukovar Film Festival je mednarodni filmski festival držav
ob Donavi, ki poteka konec avgusta. Namen tega festivala
je dati novo, mednarodno dimenzijo kulturnega življenja Vukovarju in vzhodni Slavoniji. Prostor, kjer se odvija festival,
so določile vojne razmere, ko sta bili uničeni obe vukovarski
kinodovorani. Rečna vlečna ladja, ki drugače služi za prevoz tovora, je bila preurejena v odprti kino na reki Donavi.
Kolikor je znano, noben festival ali tovrstni kino ni zasnovan
na tak način, zato je ta specifična kinoprojekcija postala zaščitni znak festivala in atrakcija za vse obiskovalce. Vukovar
postaja poletna destinacija sodobne urbane scene ob aktivni siesti skozi dan, na peščenih donavskih rečnih otokih,
izpolnjenih z glasbenimi ritmi.
Prejšnje leto je bil od stavbi Hrvaškega doma odprt tudi kulturni dom Ružičkina hiša (po Lavoslavu Ružički, dobitniku
Nobelove nagrade za kemijo), s katerim so se razširile dodatne možnosti za prikazovanje filmov v zaprtem prostoru,
kar zagotavlja načrtovano razširitev programa. Več informacij najdete na spletni strani http://vukovarfilmfestival.com/.
Dubrovniške poletne igre
Dubrovniške poletne igre so največja in najbolj reprezentativna kulturna manifestacija na Hrvaškem – mednarodni
glasbeni, scenski in plesni festival v mestu s stoletno civilizacijsko dediščino. V času trajanja Iger v edinstvenem
ambientu zaprtih in odprtih scenskih prostorov renesančnobaročnega Dubrovnika se odvija veliko dramskih, opernih
in plesnih predstav, koncertov, predstavitev, razstav,
pesniških nastopov ter drugih programov. Podeljuje se tudi
nagrada Orlando za največje dosežke v glasbenem oz.
dramskem programu.
Več informacij si oglejte na spletni strani
www.dubrovnik-festival.hr.
Reške poletne noči
Konec junija pa vse do srede julija se reški trgi, ulice in terase spremenijo v gledališki oder. Priljubljene mestne lokacije in prostori, katera si še sami Rečani ne morejo zamisliti
kot zbirališča igralcev in gledaliških rekvizitov, se na nekaj
tednov prepustijo umetnikom različnega glasbeno-scenskega izražanja.
Program festivala sestavljajo izvedbe klasičnih dram,
starejše izvedbe novejših dramskih besedil in koncertov
klasične glasbe, nastopi uličnega gledališča ter koncerti
estradnih zvezdnikov. Neizogiben del festivala je tudi tisti,
v katerem se razpravlja o sodobnih odnosih industrijske
arhitekture in gledališča, zato nekatere predstave potekajo
v prostorih nekdanjih industrijskih obratov. Več informacij
dobite na spletni strani www.rijeckeljetnenoci.com.
Vinodolski poletni večeri
Poletni gostje vinodolske obale se pripravite na letni dopust,
ki vas bo ob uživanju v soncu in lepotah jadranske obale
presenetil še s pravo glasbeno izkušnjo. Od polovice julija
do predzadnjega tedna v mesecu avgustu se prirejajo koncerti, ki s svojo raznolikostjo širijo hrvaške glasbene horizonte, na zgodovinskih lokacijah v bližini Novega Vinodolskega, kot sta stari frankopanski razvalini Bribir in Drivenik.
Vinodolski poletni večeri ponujajo izvedbe klasičnih glasbenih del. Posamezni večeri so rezervirani za hrvaško etno
glasbo in gledališka presenečenja. Več informacij najdete
na spletni strani www.tz-vinodolski.hr.
Liburnia jazz festival
Mednarodni Liburnia Jazz Festival & Workshops se je začel
prirejati leta 2001 v Lovranu in Opatiji, od leta 2005 pa v
Opatiji poteka tudi Liburnia Jazz Ex Tempore. Ideja o Liburnia Jazz Festivalu je nastala že pred več kot desetimi leti,
njen začetnik pa je Elvis Stanić, priznani hrvaški jazz glasbenik in prebivalec Liburnije. Poslanstvo festivala je preprosto, vendar zahtevno – jazz približati občinstvu in občinstvu
približati jazz.
V začetku julija na festivalu v glavnem gostujejo izjemni glasbeniki, ki lahko s svojo osebnostjo in umetniškim
delovanjem pokažejo, kaj vse je jazz in kaj bo postal.
S preselitvijo v Opatijo v letu 2003 se je Liburnia Jazz Festival povzdignil na višjo raven zaradi izvajalcev, poteka tudi
deset koncertov na nekajodrih v mestu, glasbeni program
pa traja od zgodnjih popoldanskih pa do večernih ur.
Več informacij poiščite na spletni strani www.liburniajazz.hr.
Dalmatinske klape omiš
V mesecu juliju poteka nacionalni festival klapskega petja s
ciljem ohranjanja in predstavljanja posvetnih ljudskih napevov ter spodbujanja ustvarjanja novokomponiranih klapskih pesmi. Festival ima tekmovalni značaj, podeljujejo se
nagrade, in sicer strokovne ocenjevalske komisije – Zlati,
Srebrni in Bronasti ščit –, poslušalcev – Zlati, Srebrni in
Bronasti leut, nagrada Bašćinski glasi ter plakete in ostale
nagrade. Festival se prireja od leta 1967.
Več informacij poiščite na spletni strani http://www.fdk.hr.
44
Press 2010
Motovun film festival
mednarodni filmski festival, posvečen filmom, ki so nastali v malih kinematografih in neodvisnih produkcijah, je bil
ustanovljen leta 1999 s ciljem, da se vzpostavijo mednarodni stiki in menjave idej, ki prispevajo k razvoju in produkciji
neodvisnega filma na Hrvaškem. Festival je prerasel v eno
izmed najbolj pomembnih kulturnih manifestacij v državi.
Konec julija do začetka avgusta se v petih dneh in nočeh v
nekaj selekcijskih kategorijah prikazuje približno 90 filmov,
projekcije pa so pretežno na odprtem. Motovun, slikovito istrsko mestece, ki v teh dneh živi v festivalskem duhu, obišče
več kot 20.000 gledalcev. Najboljšim filmom v posameznih
selekcijah so podeljene nagrade. Glavna filmska nagrada
je Propeler Motovuna za najboljši film v glavnem programu.
Festival spremljajo številni dogodki in dinamično življenje na
motovunskih ulicah.
Več informacij dobite na spletni strani
www.motovunfilmfestival.com.
Labin art republika
Labin Art Republika je projekt oživljanja zgodovinske in kulturne dediščine starega istrskega mesta Labina. V poletnih
mesecih, v juliju in avgustu, v času trajanja projekta Labin
Art Republika, na odprtih in zaprtih lokacijah labinskega
starega mestnega jedra potekajo glasbeni, scenski, likovni
ter drugi programi, v katerih sodelujejo domači in tuji izvajalci. Za obiskovalce so odprti ateljeji, galerije in zbirke, saj v
mestu sodeluje več kot 30 akademskih slikarjev.
Projekt Labin Art Republika se je začel v letu 2003.
Več informacij poiščite na spletni strani www.labin.hr.
Zagrebški poletni večeri
V celi vrsti umetniških dogodkov v mesecu juliju v Zagrebu
sodelujejo priznani glasbeni umetniki iz Hrvaške in tujine.
Največji del programa poteka v atraktivnih prostorih Gornjega gradu, najpogosteje v Atriju Galerije Klovićevi dvori.
Na repertoarju Zagrebških poletnih večerov so opere in
koncerti z resno, tradicionalno ter jazz glasbo, potekajo pa
od leta 1982, včasih so se imenovali Večeri na Griču, potem
pa še Zagrebško poletje.
Več informacij najdete na spletni strani http://www.kdz.hr.
Klubska gledališko-glasbena scena amadeo
Gledališki, glasbeni in filmski program v poletnih mesecih
v Zagrebu v organizaciji Klubske scene Amadeo združuje
koncerte klasične glasbe, jazza, etno in popularne glasbe,
medtem ko gledališki del programa vključuje komorne
gledališke in baletne predstave.
Več informacij dobite na spletni strani
http://www.scenaamadeo.hr.
Glasbeni večeri v svetem donatu
Glasbeni večeri v cerkvi sv. Donata so najstarejša in najbolj ugledna umetniška manifestacija, ki poteka od leta
1960, na spodbudo skupine Zadranov, ljubiteljev kulturne in
umetniške vrednosti zadrske dediščine.
Na tem mednarodnem glasbenem festivalu, ki traja dvajset
dni v juliju in nekaj dni v mesecu avgustu, v cerkvi sv. Donata in v drugih ambientih Zadra nastopajo priznani glasbeniki iz Hrvaške in tujine. Tradicionalni Glasbeni večeri v sv.
Donatu so še posebej usmerjeni v glasbo srednjega veka,
renesanse in zgodnjega baroka.
Več informacij poiščite na spletni strani www.donat-festival.hr.
Noč polne lune
V noči polne lune sredi poletja je zadrsko sprehajališče
osvetljeno z baklami in sijem sveč. Ladje se spremenijo v
stojnice na vodi, kjer je na voljo vse od najboljše tunine in
sardel kaljskih ribičev do novigradskih klapavic. Starinske,
začasne konobe strežejo različne tradicionalne jedi – od
ninskega šokola (avtohtonega suhomesnatega proizvoda),
do fig, sira, žganja in drugih specialitet.
Noč polne lune seveda poteka v noči polnega meseca na
koncu julija ali v začetku avgusta.
Mednarodni glasbeno-scenski histria festival
Atraktivna poletna, mednarodna glasbeno-scenska manifestacija je festival baleta, opere, resne in rock glasbe v
znani puljski Areni ter na drugih odprtih odrih Istre.
Obiskovalci imajo priložnost videti nastope velikih opernih,
baletnih in glasbenih ansamblov ter solistov in rock glasbenikov iz hrvaške ter tujine na nekaj deset festivalskih prireditev, razporejenih v poletnih mesecih v juliju in avgustu.
Več informacij najdete na spletni strani
http://www.histriafestival.com.
Obletnica kmečkega upora
Stubica je kraj, ki je že stoletja znan po veliki vstaji Matije
Gubca, o kateri so napisana pomembna dela priznanih
hrvaških književnikov, kot sta Šenoa in Krleža, ovekovečili
pa so jih tudi umetniki npr. Oton Iveković, Rački, ali pa kiparja Augustinčić in Ružić. Konec januarja in v začetku
februarja se uprizarjajo dogodki iz oživljene preteklosti npr.
legendarna Stubiška bitka, edinstvena na Hrvaškem, v
spremstvu cele vrste zanimivih vsebin za obiskovalce.
Več informacij poiščite na spletni strani www.mhz.hr.
45
Press 2010
Osješko poletje kulture
Velika poletna multikulturna manifestacija in hkrati največja
na Hrvaškem se prireja od leta 2001. Od konca junija do
skoraj konca julija se v prostorihTvrđe v Osijeku izmenjujejo številni glasbeni programi, dramske predstave, plesne
izvedbe, nastopi, razstave, filmske projekcije in književni
nastopi. Poleg osjeških izvajalcev sodelujejo tudi gostje iz
drugih delov Hrvaške in tujine.
Več informacij najdete na spletni strani
http://ljeto kulture.osijek.hr/.
Mednarodno srečanje folklore
Mednarodna letna folklorna manifestacija, ki poteka sredi
julija v Zagrebu, je najbolj pomembno tovrstno srečanje na
Hrvaškem, saj se tukaj zberejo skupine, ki izvajajo izvirno
folkloro in skrbijo za ohranjanje izvirnih ljudskih običajev iz
vseh hrvaških županij in tujine. V času trajanja prireditve se
poleg glasbeno-scenskih programov kot glavnega dogodka
prirejajo še dodatne razstave, delavnice, svetovalnice, filmske in video projekcije ipd.
Prvo Mednarodno srečanje folklore je bilo organizirano leta
1966. Več informacij poiščite na spletni strani
http://www.msf.hr.
Večeri dalmatinskih šansonov
Festival dalmatinskih šansonov poteka v drugi polovici avgusta v Šibeniku, in sicer v dveh delih – Večer starih skladb
in Večer novih skladb, ki se izvajajo ob spremljavi festivalskega orkestra, klape ali ansambla oz. ob klavirju ali kitari.
Strokovna ocenjevalska komisija, občinstvo in šest hrvaških
radijskih postaj podeljujejo nagrade, in sicer za najboljši
šanson, najboljšo interpretacijo, najboljšega debitanta,
najcelovitejše kantavtorsko delo in za najbolj pogosto predvajani šanson.
Festival Večeri dalmatinskih šansonov obstaja od leta 1998.
Več informacij dobite na spletni strani
http://www.sansona-sibenik.com.
Poletne prireditve krk
Tradicionalna poletna, glasbeno-scenska manifestacija je
ena najstarejših na Hrvaškem, saj se organizira že od leta
1957. Program zajema opero, dramo, oratorij, balet, koncertne nastope (od zgodnje do sodobne glasbe) in folkloro,
izvajalci pa so ugledni umetniki. Prireditve potekajo od druge polovice julija in skoraj do konca avgusta v zaprtih ter
odprtih prostorih starega mestnega jedra Krka.
Več informacij poiščite na spletni strani http://www.grad-krk.si
Festival plesa in neverbalnega gledališča SvetVinčenat
Mednarodni festival plesa in neverbalnega gledališča
poteka v drugi polovici julija v slikovitem istrskem mestecu
Svetvinčentu. Eden redkih tovrstnih festivalov na hrvaškem
predstavlja široko paleto dogodkov ­– od plesnih predstav in
nastopov, uličnega gledališča ter cirkusa do likovnih inštalacij
in plesnih delavnic. Festival ima poleg izobraževalnega in
predstavitvenega tudi produkcijski značaj – po principu dela
»artists in residence« ter skozi koprodukcijo z gledališkimi
hišami in skupinami.
Prvi Festival plesa in neverbalnega gledališča je bil organiziran leta 2000.
Več informacij najdete na spletni strani
http://www.svetvincenatfestival.com.
Sinjska alka
Tradicionalno viteško tekmovanje sinjskih alkarjev se prireja
v spomin na zmago prebivalcev Cetinske krajine nad Turki,
ki se je zgodila 15. avgusta 1715. Slikovito tekmovanje, ki
poteka od 7. do 9. avgusta, predstavlja spretno kombinacijo
jezdenja na konju v galopu in merjenja s kopjem, dolgim 295
cm, v alko – železen obroč, obešen na vrvi na višini 332 cm.
Alka je sestavljena iz treh dirk – prvi dan je Bara, drugi
Čoja, tretji pa Alka. Zmagovalcem Bare in Čoje ter slavnostnemu prejemniku Alke se podeljujejo denarne nagrade in
priložnostne plakete. Alka je v novejših časih del širše manifestacije z nazivom Dnevi Alke in Marijinega vnebovzetja, ki
traja od 20. julija do 20. avgusta v Sinju.
Več informacij najdete na spletni strani http://www.alka.hr.
Jazz v lapidariju
Serija približno desetih koncertov jazz glasbe različnih smeri
in stilskih znamenj v izvedbi domačih in tujih jazz glasbenikov poteka v Lapidariju Pokrajinskega muzeja Poreštine v
Poreču v mesecu juliju in avgustu.
Več informacij poiščite na spletni strani
http://www.jazzinlap.com.
Festival Julian Rachlin & friends
Konec avgusta in do srede septembra se odvija festival
komorne glasbe v čudovitem ambientu Kneževega dvora v
Dubrovniku, kjer nastopajo številni svetovno priznani umetniki, zbrani okrog violinista Juliana Rachlina.
Občinstvo ima priložnost spremljati že tradicionalne nastope violončelista Mische Maiskega, pianista Itamara Golana, violonistke Janine Jansen in vsekakor Juliana Rahlina
ter drugih priznanih glasbenikov.
Več informacij poiščite na spletni strani
http://www.rachlinandfriends.com.
Street art festival (s.A.F.)
Festival uličnega dogajanja v Poreču se prireja v prvi polovici avgusta, zajema pa različne oblike neverbalno-perfomativnega umetniškega izražanja (ulično gledališče, klovni,
akrobacije, performansi ipd.) in likovno-umetniške projekcije ter delavnice. Na festivalu nastopajo številne gledališke
skupine, plesne skupine, glasbeniki, žonglerji, performerji,
likovni umetniki ter drugi domači in tuji izvajalci. Več informacij najdete na spletni strani http://www.poup.hr.
46
Press 2010
Pif – mednarodni festival lutkovnega gledališča
mednarodni festival lutkovnega gledališča je svetovno priznan, od same ustanovitve pa je odprt za vse lutkarske izraze, tehnike, žanre in teme. V začetku septembra potekajo
lutkarske predstave za otroke in odrasle, od tradicionalnih
do eksperimentalnih, v zagrebških gledaliških dvoranah ter
na ulicah in mestnih trgih. Na PIF-u si lahko ogledate še
celo vrsto dodatnih vsebin: razstave, okrogle mize, vezane
na temo lutkovnega gledališča, predstavitve knjig, filmske
projekcije ter tradicionalno lutkarsko delavnico za otroke in
starše.
Festival je bil ustanovljen leta 1968 s strani članov zagrebškega Študentskega esperantskega kluba. Akronim PIF je
naziv festivala v esperantu – Pupteatra Internacia Festivalo.
Glavna nagrada je poimenovana po hrvaškem lutkarju, gledališkem kritiku in pisatelju, Milanu Čečuku (rojen v Omišu
1925–umrl v Zagrebu 1978).
Na festivalu je do leta 2009 nastopilo več kot 450 lutkovnih
gledališč z vseh celin. Preko Hrvaškega centra UNIM je PIF
vključen v omrežje IFEA (International festivals and events
association – Mednarodno združenje festivalov).
Več informacij poiščite na spletni strani http://www.mcuk.hr
Poletje na gradini
Cela vrsta glasbenih, gledališko-scenskih in filmskih programov poteka v organizaciji KUD Bašćinski glasi, in sicer od
polovice junija do srede septembra v slikovitem ambientu
trsatske Gradine na Reki.
Več informacij najdete na spletni strani
http://www.bascinskiglasi.hr.
Kulturno poletje v kastavu
tradicionalna poletna kulturna manifestacija v istrskem mestecu Kastavu poteka v mesecu juliju in do konca avgusta,
sestavljena pa je iz nekaj programskih celin: likovne, dramske in glasbene celine s koncerti uglednih
domačih ter tujih glasbenikov. V sklopu dogodka se prireja
priljubljeni Triglav mednarodni festival kitare, na katerem
nastopajo znameniti kitaristi iz Hrvaške in tujine.
Več informacij poiščite na spletni strani http://www.kkl.hr.
Rapska fjera (rabski sejem)
rabska fjera je manifestacija, s katero želijo prebivalci Raba
predstaviti svojo bogato in slavno preteklost. Konec julija
skušajo otočani v treh dneh v kostumiranih predstavah in na
čim bolj pristen način prikazati življenje svojih prednikov. Prvi
večer je svečana otvoritev, drugi ribiška vas s pečeno ribo in
tretji, zaključni večer pa viteški turnir rabskih samostrelcev.
Vsako leto sodeluje vse več delavnic, na katerih se prikazujejo
veščine starih obrti. Srednjeveški mojstri, obrtniki in trgovci izdelujejo kovance, krožnike (pjate), pletenke (bocune), kamene
posode, sode, škarje, čevlje (postole), česano volno, izpisujejo
imena in sporočila v glagolici ter rišejo na svilo, poleg tega pa
še ponujajo pečen kruh izpod peke z domačim pršutom, s sirom in z domačim vinom. Na voljo so tudi bolj zahtevne jedi,
pripravljene po starih receptih, kot so jagnječji vampi.
Nekoč je bil sejem povezan z zaključkom poljedelskega
obdobja, danes pa pomeni največje praznovanje v celem
letu na otoku, s katerim se izkazuje spoštovanje do kralja
Ludvika Velikega, ki je osvobodil Rab pred Benečani, in sv.
Krištofa, zaščitnika mesta. Več informacij poiščite na spletni
strani http://www.fjera.hr.
Viteški turnir
Muzeji Hrvaškega zagorja so prvi začeli z organizacijo viteških tekmovanj, ki so bila zelo dobro sprejeta med obiskovalci, hkrati pa so edini, ki ponujajo pravo poslastico
– viteške dvoboje na konjih. Turnirji so zasnovani na resnični zgodbi o pripravah veljakov na spopad s Turki, ki se je
resnično zgodil leta 1545 v turnirskem stilu. Številna združenja, nastopajoči, stari mojstri, gledališki umetniki in pevci
zagotavljajo nepozabno izkušnjo vsem obiskovalcem, ki v
mesecu juniju obiščejo Gornjo Stubico.
Več inforamcij najdete na spletni strani
www.viteski-turnir.com.
Špancirfestival
Špancirfestival je ulični festival, ki poteka v drugi polovici
avgusta na varaždinskih ulicah in trgih. Sestavljen je iz
nekaj manjših festivalov, in sicer Komedija fest, Hlapec fest
(predstave za otroke do 14. leta starosti), Moderato fest (za
ljubitelje resne glasbe, koncerti), Jazz festival, Ritam fest
(koncerti, različne glasbene zvrsti), Ulica fest (ulični umetniki, akrobati, žonglerji, ulični glasbeniki, lutkovne predstave).
Festival zajema celo približno 300 podprogramov, saj sta
en dan in ena noč premalo za ta bogat festival, ki traja
povprečno 27 ur na petih trgih in sedmih ulicah z več kot
1.600 izvajalci iz približno 15 držav. Festival Špancirfest je
dobil status super blagovne znamke na Hrvaškem!
Več informacij poiščite na spletni strani
http://www.spancirfest.com.
Organum Histriae
Festival orgelske glasbe v Umagu je del programa mednarodnega projekta Organum Histriae, posvečenega orgelski
dediščini in glasbi. Gre za dolgoročni intersektorski projekt
za zaščito, obnovo in revitalizacijo orgelske dediščine v Istri.
Cilj projekta je saniranje zgodovinskih orgel kot vredne sestavine v sakralni arhitekturi in vrnitev restavriranih glasbil v
praktično uporabo tako v bogoslužju kot na koncertih.
Festival se začenja konec avgusta v trajanju osmih dni,
zajema pa še izdajateljsko in restavratorsko dejavnost ter
druge aktivnosti, povezane z ohranitvijo orgelske dediščine.
Od leta 2005 poteka v sklopu projekta tudi Mednarodno
orgelsko tekmovanje Andrea Antico de Montana.
Mesto Umag in Mednarodni festival Organum Histriae sta
včlanjena v Evropsko združenje mest z zgodovinskimi orglami in so del mednarodnega projekta Hydraulis, ki spodbuja raziskovanje in obnovo spomeniške dediščine v državah
Jadranskega bazena. Več informacij dobite na spletni strani
http://www.organum-histriae.org.
47
Press 2010
Varaždinski baročni večeri
Mednarodni festival baročne glasbe poteka v drugi polovici
septembra v ambientih baročnega Varaždina in njegove
okolice. Vsakodnevne koncerte baročne glasbe izvajajo
priznani hrvaški in svetovni orkestri ter solisti.
Posebna pozornost je posvečena raziskovanju in izvajanju
glasbene dediščine hrvaškega baroka. V zadnjih letih se
program ne izvaja samo v Varaždinu in njegovi okolici, ampak tudi v drugih hrvaških mestih, koncerti Varaždinskih
baročnih večerov pa potekajo tudi v tujini.Festival ponuja
poleg glasbenega programa tudi številne atraktivne, dodatne dogodke: razstave, predavanja, predstavitve ipd.Festival Varaždinski baročni večeri je bil ustanovljen leta 1971
in so osrednja manifestacija severozahodne Hrvaške. Več
informacij poiščite na spletni strani http://www.vbv.hr.
Vinkovške jeseni
Vinkovške jeseni so največja in najbolj znana manifestacija
izvirne hrvaške folklore, ki poteka v prvi polovici septembra v Vinkovcih. Cela vrsta folklornih prireditev se prireja
že od leta 1966, osrednji dogodek pa je Državno srečanje
izvirne folklore, kjer nastopajo najboljša kulturno-umetniška
društva iz Hrvaške in izseljenstva.
Začenja se z rednim Folklornim srečanjem Vukovarskosremske županije z izvirnimi pesmimi, plesi in prizori iz
slavonskih tradicionalnih običajev, ki jih izvajajo folklorne
skupine.
Več informacij najdete na spletni strani http://www.vk-jeseni.hr.
25 Fps – mednarodni festival eksperimentalnega
filma in videa
V drugi polovici septembra se na Mednarodnem festivalu
eksperimentalnega filma in videa v Zagrebu prikazujejo
najboljši filmi iz svetovne produkcije. Vsak član mednarodne strokovne žirije ocenjuje dela in podeljuje nagrade
po svojem izboru, sodeluje pa tudi žirija Hrvaškega društva
filmskih kritikov.
Festival je prvič potekal v letu 2005, naziv 25 FPS pa
označuje število sličic v sekundi (frames per second) po evropskem PAL sistemu.
Več informacij dobite na spletni strani http://www.25fps.hr.
Festival svetovnega gledališča
Mednarodni festival gledališča je od začetka sprejet s strani
profesionalcev in zagrebškega občinstva. Polemike in konflikti so samo okrepili razloge za njegov obstoj in status. Estetske (in politične) dileme, boj za uveljavitev meščanske
zavesti in umetniške vesti ter občasna didaktična nagibanja nas zbirajo okrog ideje festivala, ki povzdiguje sodobno kreacijo, edinstvenost užitkov v gledališkem dejanju
in občutek za pripadnost širši evropski kulturni skupnosti.
Festival poteka v drugi polovici septembra. Več informacij
poiščite na spletni strani www.zagrebtheatrefestival.hr.
Zagreb film festival
Zagreb Film Festival se je z ustanovitvijo v letu 2003 uvrstil
med najbolj pomembne hrvaške kulturne dogodke. V drugi
polovici oktobra se prostori Študentskega centra in kina
Evropa spremenijo v svojevrstno mesto v mestu, ki živi od
devete ure zjutraj do četrte ure po polnoči.
Zagrebški filmski festival je ob glavnem, tekmovalnem programu razdeljen v tri kategorije – celovečerni igrani, kratki
igrani in dokumentarni film. Enaka pozornost je posvečena
tudi dodatnemu programu, ki vsako leto ponuja pet ali šest
posebnih filmskih programov, predstavitev knjig, filmskih
in kulturnih projektov ter prezentacij novih tehnoloških
dosežkov, povezanih s filmsko produkcijo. Neizogiben
zabavni program poteka v Galeriji Študentskega centra,
MultiMedijskem centru, Klubu Študentskega centa in preddverjih kina. Nagrada dogodka Zagreb film festival se imenuje Zlatna kolica (Zlat voziček). Več informacij najdete na
spletni strani www.zagrebfilmfestival.com.
Vip zagreb jazz festival
V začetku novembra lahko občinstvo uživa v štirih festivalskih večerih ob nastopih vrhunskih, svetovnih jazz glasbenikov. Zagreb Jazz Festival je postal sinonim za prihod
nekaterih izmed najbolj pomembnih in najbolj spoštovanih
svetovnih glasbenikov v hrvaško prestolnico. Gre za glasbeno srečanje, na katerem se zberejo nekatere izmed
ključnih ikon 20. stoletja, osebe, ki jih je težko zaslediti tudi
v tujini na istem odru.
Prvi Zagreb Jazz Festival je bil leta 2005, od leta 2008 pa
je del novoustanovljenega mednarodnega multikulturnega
projekta Jesen v Zagrebu – Yes Zgb.
Več informacij najdete na spletni strani
www.zagrebjazzfestival.com.
Zagrebdox
Največji mednarodni festival dokumentarnega filma v regiji
poteka v mesecu marcu v Zagrebu. ZagrebDox ponuja vpogled v sodobno svetovno, še posebej pa regionalno produkcijo dokumentarnega filma.
Festival je sestavljen iz regionalnega tekmovalnega programa (filmi iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije,
Hrvaške, Makedonije, Moldavije, Romunije, Srbije, Črne
Gore ter Slovenije), mednarodnega tekmovalnega programa
(filmi iz ostalih držav), retrospektiv in posebnih programov.
V sklopu festivala so organizirane tudi delavnice, razprave,
pitching forumi itn., ki so namenjeni profesionalcem s
področja dokumentarnega filma.
Prvi ZagrebDox je bil v letu 2005.
Več informacij poiščite na spletni strani
http://www.zagrebdox.net.
48
Press 2010
Queer festival
Queer Festival Zagreb je največji queer festival v jugovzhodni Evropi, na katerem se zbere več kot 400 izvajalcev
in izvajalk z vseh koncev sveta.
Festival se poleg predstavitve queer umetniškega izražanja
ukvarja s produkcijo queer umetnosti na Hrvaškem in v regiji. Program ponavadi poteka v začetku maja. Več informacij
poiščite na spletni strani www.queerzagreb.org.
Evrokaz
Mednarodni festival novega gledališča EVROKAZ se prireja
vsako leto v Zagrebu v drugi polovici junija. Prvi EVROKAZ je
bil organiziran leta 1987 kot del kulturnega programa Univerziade, danes pa je redna letna manifestacija. Tukaj so nastopali številni umetniki in gledališča s celega sveta, velja pa
za najbolj pomemben gledališki dogodek v tem delu Evrope.
Na EVROAKAZU so predstavljeni gledališče, ples, performans in ostale sorodne umetnosti. Koncept programa izpostavlja inovacijo in ustvarjanje novih gledaliških jezikov.
Deli programa so pogosto posvečeni določenim temam,
ki se ukvarjajo s pomembnimi gledališkimi fenomeni. Poleg mednarodnega programa EVROKAZ redno spremlja hrvaško sceno, od produkcije neodvisnih skupin do
inovativnih predstav nacionalnega gledališča. Program
pogostokrat spremljajo tudi razprave, simpoziji, filmske in
video projekcije, delavnice, koncerti ter razstave. Več informacij najdete na spletni strani http://www.eurokaz.hr.
Reški karneval
Šest stoletij pustne tradicije tega kraja in vpliv benečanskega
ter avstrijskega meščanskega karnevala sta temelj, na
katerem je prenovljeni Reški karneval v letu 1982 začel
postavljati svojo posebno identiteto. Začelo se je s samo
tremi domačimi karnevalskimi skupinami in približno stotimi
udeleženci, prerasel pa je v mednarodno manifestacijo, ki
danes šteje več kot deset tisoč udeležencev iz približno
desetih držav. Karnevalska norost se začenja obredno
z Izborom kraljice Karnevala in izročitvijo mestnih ključev
karnevalskemu mojstru. Koncerti, razstave, predstave,
redute in zabave zapolnjujejo dni v pričakovanju krone
karnevalske svečanosti – velike pustne povorke. Tekmovanje v domišljiji, duhovitosti in izvirnosti ter ognjemet
barv in oblik se kažejo v paradi približno stotih alegoričnih
pustnih vozov, tisočerih mask in številu obiskovalcev, ki jih
ni mogoče prešteti.
Več informacij poiščite na spletni strani
www.ri-karneval.com.hr.
Klubska scena
Glede na izbiro glasbenikov se v letošnje kulturne dogodke
lahko uvrstijo še festivali klubske elektronske glasbene
scene.
Papaya
V klubu Papaya na paški plaži Zrće potekata glasbena festivala Papaya Day & Night in Tuborg Green Beat, zaradi katerih je Hrvaška dobila sloves ene izmed najbolj zaželenih
destinacij za mlade v Evropi. S svojim bogatim programom
in z lastno zgoščenko Papaya Day & Night si je ta klub zaslužil nominacijo za strokovno nagrado SeeME AWARDS
kot najboljša clubbing scena v jugovzhodni Evropi.
Ustanovitelji Papaye so v letošnjem poletju odprli še dve
novi destinaciji za hedonistične užitke v Umagu – Jimmy
Woo Club in GoldFish Beach Bar. Utemeljitelji menijo, da je
Jimmy Woo Club odprt v ta namen, da bi Umag postal ena
izmed najbolj zaželenih destinacij za mlade in ekskluziven
kraj za vroče poletne zabave. GoldFish Beach Bar je zasnovan kot prostor za after beach partyje po vzoru na najlepše
svetovne plaže kot je Miami Beach. Več informacij najdete
na spletni strani www.papaya.com.hr.
The Garden Festival
Tudi v letošnjem poletju ljubitelji zabav na zadrskem obzidju
ne bodo razočarani, saj bodo lahko uživali v enem izmed
najlepših barov na odprtem, The Garden, ki že leta žanje
pohvale številnih svetovnih medijev. Lastnik bara, britanski
glasbeni producent Nick Colgan, je prinesel vzdušje Ibize v
Zadar z otvoritvijo kluba. Tako je začel The Garden Festival,
eden izmed najuspešnejših festivalov z elektronsko glasbo,
ki je po dveh letih prestavljen z obzidja v turistični kompleks
Pinija v Petrčanih. Britanski dnevnik Guardian je na prvo
mesto svoje top lestvice alternativnih evropskih dogodkov
za leto 2010, ki jih nikakor ne smete zamuditi, postavil prav
festival Soundwave v organizaciji festivala Garden.
Na Garden Festivalu so nastopale skupine v živo in DJ-i vseh
zvrsti klubske glasbe. Ne obstaja veliko festivalov, kjer lahko
plavate v bleščečem Jadranskem morju in kjer lahko uživate
v neverjetni okolici. Številni obiskovalci, ki so prišli na festival,
so se odločili podaljšati svoj dopust na cel teden za ogled bližnjih Plitviških jezer, slapov Krke in mirnih otokov blizu Zadra.
Najbolj iskan britanski dnevni časopis The Times je uvrstil
The Garden med prvih 20 top festivalov v poletju 2009.
Več informacij najdete na spletni strani
www.thegardenfestival.eu.
49
Press 2010
Byblos
Vrhunsko zabavo v poletnem času zagotavlja tudi dosedanji
center za zabavo – Byblos v Poreču. Mediji ga predstavljajo
kot največji in najlepši nočni klub v Evropi. Razteza se na
5.000 m2, razpolaga pa s štirimi šanki in VIP ložo ter z dvema bazenoma in ogromnim parkiriščem. Nahaja se v čudoviti Zeleni Laguni. Več informacij poiščite na spletni strani
http://www. byblos.hr.
Monvi
Rovinjski Monvi je edini na Jadranu, ki svojim obiskovalcem
na enem mestu ponuja koncerte na odprtem v Amfiteatru,
zabave z elektronsko glasbo v klubih Temple, Gallery in
President, kakovostno hrano, picerijo, hitro hrano, vinske
ter koktajl bare, videoigrice itn. Tudi tukaj nastopajo znani
DJ-i, domače in tuje skupine, saj se na tem mestu lahko organizira skoraj vse. Več informacij poiščite na spletni strani
www.monvicenter.com.
Hacienda, Aurora, Summer club Lana, Klub Deep in
Petar Pan
Kultni klub Hacienda v Vodicah že leta igra glavno vlogo v nočnem življenju področja okrog Šibenika. Vsako poletje se tukaj
že vrsto let zbirajo znana imena elektronske glasbe. Več informacij poiščite na spletni strani http://www.hacienda.hr.
Za Haciendo ne zaostaja niti Aurora v Primoštenu, kjer se
od konca julija do srede avgusta zvrstijo svetovna imena
elektronske klubske scene. Več informacij najdete na spletni strani http://www.auroraclub.hr.
Odlično zabavo za mlade zagotavljajo tudi Summer club Lana v Supetru na otoku Braču
(http://www.summerclubluna.com) in Klub Deep ter Petar
Pan iz Makarske.
Več informacij poiščite na spletni strani
www.petarpan-makarska.som.
Carpe Diem
V kategoriji koktajl barov ni boljšega od hvarskega Carpe
Diema, ki slovi po svoji ponudbi koktajlov in after beach
partyjev, brez katerih si ni mogoče zamisliti hvarske obale
tudi pozno v noč. Več informacij najdete na spletni strani
http://www.carpe-diem-hvar.com/.
Uporabne povezave:
www.kulturniturizam.croatia.hr;
www.croatica.net/hr/portal/unesco/; www.culturenet.hr.
Autor: Zlatko Ramničar
Pustolovni turizem
Potapljanje
Jadranska obala velja za eno izmed najlepših obal na svetu, vendar če jo želite dodobra spoznati, morate pokukati tudi pod njeno morsko površino. Iz sezone v sezono se
vse več turistov odloča za raziskovanje njenega podmorskega sveta, odpirajo se novi klubi in šole potapljanja, letno pa se proda več kot 40 tisoč dovoljenj za potapljanje.
Posebnost globin Jadranskega morja so poleg bogatega rastlinskega in živalskega sveta tudi arheološka najdišča ter ostanki ladij, od antičnih plovil do
sodobnih vojnih razbitin iz 1. in 2. svetovne vojne.
Potapljaški turizem beleži precejšnje zvišanje v zadnjih desetih letih, saj je potapljanje možno skoraj vsepovsod. V
kolikor se odločite za takšno vrsto oddiha, nekaterih lokacij
preprosto ne smete zamuditi.
Potapljaške lokacije, ki so na Jadranu najbolj atraktivne,
so zagotovo podvodne stene in grebeni, podmorske votline ter razbitine ladij in letal. Neposredni kopenski masiv
Hrvaške je eden posebnih na svetu – Dalmacija leži na
t.i. krasu ali kraškem terenu, ki je bogat s precepi, z votlinami, jamami in s kanali. Razen specifičnih rastlinskih in
živalskih vrst, ki živijo samo na Jadranu ter so zanimive
za podvodni foto in video safari, se med najbolj iskanimi
znajdejo tudi arheološka najdišča in podmorske razbitine.
Z drugimi besedami – na Jadranu se lahko potapljate kjerkoli, vendar v spremstvu strokovno usposobljenega vodnika
(voditelja ali inštruktorja potapljanja), ki skrbi za vašo varnost in vam predstavlja potapljaške lokalitete na neposreden in vsebinsko bogat način. Vsak profesionalno organiziran potapljaški center zadovoljuje vse pogoje za varno,
zabavno in nepozabno potapljanje.
50
Press 2010
Posebnost – 1.500 neodkritih votlin in podmorskih
jam ter 15.000 razbitin
Dekompresijska komora Split – Inštitut za pomorsko
medicino Tel.: ++ 385 (0) 21 354 511
Potapljaški turizem na Jadranu doživlja velik porast, zahvaljujoč izjemno bistremu in bogatemu podmorskemu svetu,
votlinam, podmorskim jamam in grebenom. Jadran je uvrščen med najbogatejša morja na svetu po številu razbitin,
domneva pa se, da obstaja še najmanj 1.500 neodkritih
votlin in podmorskih jam. Na njegovem dnu je celo več kot
petnajst tisoč potopljenih ladij – nasukanih ladij, podmornic,
letal in torpednih ladij. Ogled razbitin je edinstveno doživetje. Vsaka ladja ima zanimivo zgodbo, vsaka zgodba pa
pomeni spomenik posameznikovemu pogumu ali tragediji.
V zadnjih desetih letih je zabeleženo 15–20 % zvišanje v
potapljaškem turizmu, vzporedno s tem pa narašča tudi število profesionalnih potapljaških centrov, ki so organizirani
ob najatraktivnejših lokacijah na Jadranu. Obstaja več kot
sto registriranih in licenciranih potapljaških centrov, največ
pa jih je v Istri, Kvarnerju ter na področju Srednje Dalmacije.
Dekompresijska komora Split
Tel./Faks: ++ 385 (0) 21 361 355, 343 980,
GSM: ++385(0)91 546 13 13
Potapljaški centri in strokovnjaki za potapljaški turizem
razpolagajo z opremo in s strokovnimi voditelji za urjenje športnega potapljanja na dih ter s kisikovo bombo,
organizirajo šole za začetnike in napredne potapljače ter
vodene potapljaške izlete. Pomagali vam bodo tudi pri
pridobitvi potapljaške izkaznice za globinsko potapljanje
v dovoljenih področjih. Naravno in kulturno bogastvo podmorskega sveta je zaščiteno z Zakonom o potapljanju, ki
obravnava individualno in skupinsko potapljanje. Potapljanje ni dovoljeno v nekaterih zaščitenih področjih, za
druga pa potrebujete posebno dovoljenje vodstva parka
ali lokalne uprave.
(www.diving-hrs.hr.)
Dekompresijske komore v Zagrebu in vzdolž cele obale
Dekompresijske komore so izjemno pomembne pri zdravljenju dekompresijske bolezni, nahajajo pa se v Zagrebu,
Splitu, Pulju, Zadru, Dubrovniku in Crikvenici. Letno je zabeleženih več kot 70 tisoč potopov, izmed katerih je približno trideset takšnih, pri katerih je potrebna intervencija, po
nekaterih ocenah pa bo to število iz leta v leto naraščalo.
Zadrska dekompresijska komora lahko sprejme šest pacientov naenkrat, njena prednost pa je predkomora. V kolikor
pride do zapletov med zdravljenjem pacienta, zdravnik intervenira z vstopom v predkomoro, v kateri se pritisk izenači
s tistim v glavni komori. V Zadru je vzpostavljen Mednarodni
center za podvodno arheologijo za celotni Mediteran, potekajo pa tudi priprave za ustanovitev študija potapljaških
tehnik.
Dekompresijska komora Pulj - OXY – Poliklinika za baromedicino
Tel. +385 (0)52 215 663, Tel./Faks: ++ 385 (0) 52 217 877
GSM: ++385(0)98 219 225 (za nujne intervencije)
www.oxy.hr
Dekompresijska komora Crikvenica – OXY – Poliklinika
za baromedicino Tel. +385 (0)51 785 229
Dekompresijska komora Dubrovnik
Tel.: ++385 (0) 20 431 687, GSM: ++385(0)98 945 3435
Dekompresijska komora Zagreb
Tel.: ++385 (0)1 290 23 00, Faks: ++385 (0)1 290 3723,
GSM: ++385 (0)91 501 5556 Tel.: ++385 (0) 20 431 687,
GSM: ++385(0)98 945 3435
Dekompresijska komora Zagreb
Tel.: ++385 (0)1 290 23 00, Faks: ++385 (0)1 290 3723,
GSM: ++385 (0)91 501 5556
Kolesarstvo
Vožnja s kolesom je eden izmed najboljših načinov za spoznavanje kakšne dežele, hkrati pa priložnost za popoln
oddih. Posamezniki, ki se odločijo za tak način potovanja
skozi Hrvaško, lahko pričakujejo kilometre raznovrstnih kolesarskih stez.
Navdušenci nad dvema kolesoma sicer napredujejo počasneje, vendar doživljajo hrvaško okolico z vsemi čuti, še
posebej travniške dišave in svežino slapov, petje ptic ali čudovit okus izvirske vode. Vaške ceste, gozdne poti ter steze
skozi polja in vinograde peljejo do krajev, ki niso v programih navadnih turističnih izletov. V narodnih in naravnih parkih so tudi opisane krožne kolesarske steze.
Vsa področja so odprta za potovanje s kolesom, glede na
nezahteven napor pa zagotavljajo neverjetno raznolikost
pokrajine – doline in hribi sončne Istre, steze skozi gozdnati
Gorski kotar, zelene griče Hrvaškega zagorja, ravnine Slavonije ali Turopolja. S kolesom lahko pridete tudi na otoke, ki so v poletnem času sicer manj zeleni, vendar objeti z
očarljivo modrino. V pustolovščini s kolesom ne gre zamuditi otoških narodnih parkov – Mljet in Brijone – ter večjih
otokov – Krk, Cres, Rab, Pag, Ugljan, Pašman, Dugi otok,
Brač, Hvar, Vis in Korčulo.
Kjerkoli boste prispeli do hriba ali gore na Hrvaškem, boste
našli odlične terene za gorsko kolesarstvo ali mountainbiking. Zelo dobra izbira za težje vzpone in adrenalinske
spuste so vsekakor Učka, planine Gorskega kotarja, Žumberak ali poti skozi Vinodol na Velikem Kapelu, iz Like na
Velebit, v hribovitih predelih med dalmatinskimi rekami ter
na kopenski strani Biokova.
Kakovost kolesarjenja po hrvaških gorah se skriva v raznovrstnosti terena, pokrajine, vegetacije in podnebja. Otoška,
gorska in celinska področja ter predeli ob obali so specifični
in zanimivi vsak na svoj način. Od kolesarjev se pričakuje
spoštovanje narave in njenih obiskovalcev, zato se izognite
vožnji po peš poteh in naravni vegetaciji.
51
Press 2010
Kombinacija križarjenja in spoznavanja otoka s kolesom je
vse bolj priljubljena. Istra je področje, ki je najbolj napredovalo v razvoju kolesarskega turizma in ureditvi stez. Glede
na to, da večina stez poteka skozi slikovite in neasfaltirane
istrske predele, bi bila prava škoda zamuditi tovrstno avanturo.
Informacije o istrskih kolesarskih stezah s podatki o pogojih
in dolžini vožnje, namestitvi, vremenskih razmerah ter aranžmajih lahko najdete na spletni strani www.bike-istra.com.
Za preostali del Hrvaške je največ kolesarskih poti s
kartami in celo z GPS podatki dostopnih na povezavi
www.pedala.hr.
Rafting
Rafting kot vrsta vodnega transporta ima dolgo tradicijo na
Hrvaškem. Resnični sodobni pustolovski rafting se je začel
na divjih hrvaških vodah šele konec osemdesetih let. Takrat so bile odkrite osupljive lepote hrvaških rek, ki so do
tedaj bile znane samo redkim pustolovcem, zanesenjaškim
kajakašem in ribičem. Tudi pionirji komercialnih potovanj
po rekah in dobri poznavalci hrvaških voda niso pričakovali
takšno priljubljenost raftinga na rekah, ki imajo redkokdaj
močne brzice in visoke valove. Zahvaljujoč temu, več tisoč
ljudi je od blizu začutilo nepozabno moč rek, zelenih obal,
strmih kanjonov in bistrih globin. Reke na celini so obkrožene z gostim gozdom in gorami, medtem ko imajo tiste ob
morju zelene obale in globoke skalnate kanjone, združuje
pa ju zeleno in prozorno dno.
Težavnost divje vode je ocenjena v povprečju s III., samo
na Dobri in Uni pa s IV. stopnjo. Umirjene vožnje zajemajo
mirne reke z nekaj brzicami, ki so ocenjene s I. in z II. težavnostno stopnjo, primerne pa so za vse starostne skupine,
vključujoč nepripravljene posameznike in neplavalce.
Zmerne vožnje dosegajo brzice II. in III. težavnostne stopnje, primerne pa so za osebe s povprečno telesno pripravljenostjo brez predhodnih izkušenj. Predvidoma bodo
vključeni tudi kratki pohodi in kopanje.
Kolpa izvira v Narodnem parku Risnjak med gozdnatimi hribi in bujnimi dolinami. Za rafting je vode
dovolj samo spomladi in po močnem deževju.
Dobra ima nadzemeljski in podzemeljski tok, rafting pa je odličen zaradi jezov in akumulacijskega jezera, ki zagotavljajo zadosten pretok vode.
Mrežnica je bogata s slapovi, med njimi pa je umirjena. V
zgornjem, kanjonskem delu reke, rafting zajema elemente
kanjoninga
Korana izvira v Plitviških jezerih, po močnem deževju in kopnenju snega pa je zanimiv odsek pod slikovitimi Rastokami
in po kanjonu v smeri rečnega toka.
Una je meja med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, rafting pa je izjemen v smeri toka od 20-metrskega Štrbačkega buka v visoki vodi, malo
manj vznemirljiv pa je v času nizkega vodostaja.
Zrmanja je bogata z vodo spomladi, poleti pa se
za spuste po najlepših hrvaških kanjonih morajo uporabljati manjša plovila – kanuji in kajaki.
Plovba po Krki v zgornjem delu narodnega parka je možna
zaradi pritoka Butišnica, ki ga nadzira jez. Rafting je edini
način za raziskovanje tega neokrnjenega dela parka, samo
12-metrski Bilušića buk pa je potrebno zaobiti po obali.
Vode reke Cetine se skozi predor usmerjajo do elektrarne na
obali, zato v naravni kanjonski strugi ni veliko vode za rafting.
Doživetje je kljub temu dragoceno, zahvaljujoč gosti vegetaciji ob reki, bistri vodi, visokim skalam, slapovom in votlinam.
Čolni za rafting, izdelani iz odpornih materialov in zelo okretni, se uporabljajo na vseh hrvaških rekah. Pri organiziranem raftingu je navzoč voditelj čolna (skipper), obvezna pa
je uporaba osebne opreme za vsakega udeleženca: varnostni jopič, neoprenska obleka in obutev, čelada ter veslo.
Rafting ni zaželen na rekah ali rečnih odsekih z veliko ozkih
prehodov in drugih tveganih elementov ali krhkih lehnjakovih slapov.
Kajak
Bistre in tople, zelene vode hrvaških rek izvirajo v podnožjih gora, tečejo skozi kanjone, pretakajo se po lehnjakovih
pregradah v pršeči zavesi slapov, s čimer pritegnejo vašo
pozornost, vendar ne zaradi nevarnosti. Še vedno pa lahko
zaobidete visoke slapove in nevarne brzice po kopnem, če
niste strokovnjak.
Visoki pomladni vodostaji omogočajo vrhunski užitek na divjih vodah, poletni spusti pa so idealni za začetnike. Vsakodnevno se organizirajo izleti s kajaki po rekah Kolpi, Gacki,
Zrmanji in Trebižat iz vseh večjih turističnih središč na obali.
Med polzenjem po reki v kajaku boste opazovali pokrajino,
ki se ponekod zapira z gozdom, drugod pa se odpira razgled na jezero, obkroženo s travnikom. Mlini, leseni mostovi, cerkve in samostani potrjujejo tradicijo življenja ob rekah.
Do obal najbolj vznemirljivih kanjonov segajo samo sonce in
pogosto neprehodne steze.
Zato boste z veslanjem v kajaku odkrili tudi takšne stvari,
katerih še številni staroselci niso nikoli videli. Čeprav ima
kajakaštvo na Hrvaškem že dolgo tradicijo s čudovitimi rekami, ta šport ni tako razširjen. Najpogosteje boste na rekah
samo vi in vaša skupina v družbi narave in njenih prebivalcev – rib, ptic, dvoživk ter malih sesalcev.
Pomlad in zgodnje poletje sta najboljša letna časa za pustolovščine s kajakom na Dobri, Mrežnici, Uni, Kolpi, Kora-
52
Press 2010
ni, Cetini, Krupi in Zrmanji. Reke so bogate z vodo, veliko
je slapov, težavnost pa od III. do IV. stopnje. V narodnem
parku reke Krke obstajajo omejitve, zato se za vožnjo s kajakom obrnite na vodstvo.
Enako velja za reko Krupo v Naravnem parku Velebit, medtem ko za plovbo po Zrmanji morate odšteti nadomestilo
parku. Na večini ostalih rek delujejo mestni ponudniki izletov s kajaki, kanuji in za rafting, ki vam bodo z veseljem
pomagali pri organiziranju vaše ekspedicije in vam dali potrebne informacije. Več informacij: www.riverfree.hr
Kajak na morju
potepanja s kajaki na Jadranu se v mnogočem razlikujejo
od veslaških izkušenj na oceanih, sredozemskih ali severnih morjih. Bistro in toplo morje, neskončno število zalivčkov
ter plaž je tisto, kar naredi sea kayaking na Jadranu za najboljšega v Evropi. Na plovbi vas spremljajo jate manjših rib,
srečanja z velikimi tuni in delfini pa ravno tako niso redka.
Uživali boste v potovanjih s kajaki, ki vas bodo pripeljali na
kraje, do katerih z jahto ne morete prispeti – v skrite zalivčke
s peščenimi, prodnatimi ali skalnatimi plažami, plitvimi lagunami in votlinami. Številni kulturni spomeniki, impozantna
arhitektura in običaji izpopolnjujejo razkošno doživetje.
Otoške skupine, od Brijonov na severu do Elafitskih otokov
in Mljeta na jugu, so idealne za island hopping pustolovščino: od majhnega pristanišča do majhnega pristanišča, od
zaliva do zaliva, nekaj milj veslanja s številnimi pristanki.
Oddaljenost med otoki ni velika, s kajakom pa lahko priplujete tudi v ustja rek Mirne, Zrmanje, Krke, Cetine ali v delto
Neretve.
Polietilenski kajaki so primernejši od laminiranih ali zložljivih
zaradi velikega števila ostrih skal. Lahko najamete polietilenske eno- in dvosede priznanih evropskih proizvajalcev.
Obvezno vzemite s seboj masko, plavuti in dihalko za pristnejše uživanje v bistrem ter bogatem podmorskem svetu.
Skrb za namestitev je odveč, saj so na voljo kampi, otoške
hiše, penzioni, apartmaji ali hoteli, prav tako pa prodajalne
za oskrbo z življenjskimi potrebščinami.
Največ zanimanja zagotovo vzbujajo otoški narodni parki Mljet, Brijoni in Kornati, vendar je vsak izmed njih izjemen zaradi svojih posebnih lastnosti. Na otočku Lokrumu,
pred starim dubrovniškim pristaniščem, se nahaja izjemen
gozdni rezervat. Vsak izmed trinajstih Elafitskih otokov je
izjemna destinacija za kajakaštvo: čudovita narava, renesančne poletne hiše, lesene cerkvice in mirno življenje brez
avtomobilov. Poleg svojih zanimivosti zagotavljajo tudi varnost in oskrbo na poti iz Cavtata ali Dubrovnika do Mljeta.
Kanu
Najlepše hrvaške reke tečejo skozi kraška področja, kar pomeni, da so bogate z lehnjakovimi slapovi, poraslimi z bujno
vegetacijo, kateri ustreza bogastvo vode in sonca za rast.
Slapovi zadržujejo zadostno količino vode med lehnjakovimi skladovi tudi v sušnih mesecih, kar je primerno za spuste
s kanuji, kopanje in potapljanje.
Reke ne zgubljajo na bistrini in zeleni barvi, razen v močnem spomladanskem ali jesenskem deževju. Izleti s kanuji
omogočajo pristop do mirnih, vendar zanimivih rek z očarljivimi mesti za kampiranje in športni ribolov. Pogostokrat vas
lahko zmotijo slapovi, ki jih z lahkoto zaobidete, saj je uživanje v bogatih rečnih slapovih eden izmed redkih privilegijev.
Poleti lahko priplavate pod slapove, ali se pod njih priplazite
s čolnom, in raziščete njihove impresivne votline.
Reke z izjemnimi kanjoni niso daleč od turistično usmerjene obale, čeprav se njihove reliefne in biološke lastnosti v
veliki meri razlikujejo od morskih. Na rekah so pogostokrat
organizirani enodnevni izleti z odhodom iz predelov ob obali
v turističnih središčih. Glede na to, da so voditelji izletov
izkušeni veslači, se ne obremenjujte s svojim znanjem
ali močjo za veslanje, zato pa so ti izleti primerni za celo
družino.
Hrvaška ima več stoletij dolgo tradicijo uporabe kanujev.
Ostanki enostavnih kanujev, izdolbenih iz debla, so bili najdeni na Plitviških jezerih, tradicionalne trupice (rečno plovilo
z ustja reke Neretve, ponavadi narejeno iz desk, premazanih s katranom) pa se še danes rabijo za ribolov in prevoz
v rodovitnem predelu delte reke Neretve. Na večini rek in
jezer obstajajo omejitve za plovbo s kanuji zaradi zaščite
občutljivih rastlinskih in živalskih vrst ali geoloških formacij.
Vodstvo zaščitenih področij in organizatorji komercialnih
potovanj vam lahko pomagajo pri načrtovanju vašega potovanja s kanujem, pridobitvi dovoljenja za kampiranje in vas
oskrbijo z vsemi potrebnimi informacijami.
www.riverfree.hr
Potovanja s kanuji po hrvaških rekah so tudi kulturno doživetje. Samostani Visovac in Sv. Nadangel ter Krupa se
nahajajo v zeleni okolici rek Krke in Krupe. Radmanovi mlini
na reki Cetini so zanimiva celota ljudske arhitekture, kakor
tudi mlini na Krki.
Pogostokrat so ob vodah tudi dvorci, stari gradovi in utrdbe.
Nekateri izmed njih so dobro ohranjeni, tako kot dvorec Trakošćan nad jezerom z istim imenom ter Ozalj in Dubovac ob
reki Kolpi. Masivna trdnjava Knin in ostanki rimskega Burnuma se nahajajo na področju Krke, ostanki antične Narone
pa ob Neretvi.
Hrvaško morje je relativno varno in prijetno za potovanja s
kajaki. Večina otokov ima podolgovato obliko, vzporedno z
obalo, zato je ena stran vedno zaščitena pred neprijetnimi
vetrovi in valovi, izmed katerih pričakujte popoldanski maestral, severovzhodni (burjo) ali jugovzhodni veter (jugo).
53
Press 2010
Jadranje na deski
Autor: Ivo Pervan
med številnimi jadranskimi otoki ni težko uloviti veter s kopnega ali morja. Jakost vetrov in valov običajno ni premočna, če vam je vetra dovolj, se umaknite v zaliv, ko pa se
veter ustavi, pa uživajte v brezvetrju.
Jadranje na deski vam omogoča svobodo za odkrivanje
krajev, do katerih ne prihajajo navadni turisti in jahte – zalivčki med skalami, plaže, na katerih se sončijo raki…
Hrvaška je najbolj primerna dežela za učenje jadranja na
deski, zato ni presenetljivo, da tukaj obstaja veliko šol za
jadranje na deski in to skoraj v vsakem turističnem mestecu
vzdolž cele obale.
Jadranska obala ponuja neverjetno veliko zanimivosti, ne
glede na to, kakšne pogoje si želite ali v katerem obdobju
jadrate. V poletnih mesecih se najbolj izkoristijo t.i. termični
vetrovi, kot je maestral.
Najbolj znane poletne destinacije za jadranje na deski sta
Bol na Braču in Viganj na Pelješcu, maestral pa lahko dodobra zapiha tudi vzdolž cele obale, po pravilih pa se okrepi
proti jadranskemu jugu.
Jeseni in spomladi so pogoste burje in juga, ti vetrovi pa so lahko močnejši od omenjenih termičnih, vendar so prava poslastica za zanesenjaške surferje.
Lokacije so odvisne od tega, kje je veter najmočnejši in kje so najboljši pogoji oz. valovi ali pristop v morje.
Ko piha jugo, so najpogostejše destinacije Premantura (pri
Pulju), Medulin, Biograd, Žnjan (pri Splitu), ko pa piha burja pa so to Ližnjan (pri Pulju), Baška na Krku, Sabunike (pri
Zadru), Povlja na Braču…
Jadranski vetrovi:
burja (bora) – suh, hladen severovzhodni rafalni veter, ki
najmočneje piha z Velebita in Biokova, poleti pa prečiščuje
zrak in je osvežujoč, prevladuje pa pozimi;
jugo (široko, širok) – vlažen veter z morja, pogosteje na jugu
obale, lahko pa ustvari velike valove;
maestral (mistral) – dnevni, osvežujoči poletni veter z morja,
ki ponavadi piha od poldneva in preneha pred večerom.
Vse bolj priljubljen wakeboard, ki ima v zadnjih letih vse
več privržencev, je šport, pri katerem gre za morsko različico deskanja na snegu in rolkanja. Wakeboard ima tri discipline – prva je vožnja za ladjo ali boat wakeboard, druga
disciplina je vožnja z vlečnimi vrvmi za smučanje na vodi
ali ski lift oz. cable wakeboard, tretja, novejša disciplina pa
wakeskate oz. deskanje brez vezi pri vožnji za ladjo ali na
ski liftu.
Planinarjenje in pohodništvo
neštete poti in steze vas vabijo v odkrivanje lepote in čarov
narave – v gorah, rečnih dolinah in kanjonih, skozi kraška
polja ter globoke gozdove, na kamnitih otokih in zelenih
gričih. V tem prepletenem reliefu so popotnikom dosegljivi
tudi najbolj skrivnostni predeli med morsko gladino in najvišjim vrhom na Dinari (1.831 m): naravnih parkih, rezervatih,
narodnih parkih in drugih pustolovsko privlačnih predelih
– v Slavoniji in Baranji, severni Hrvaški (Hrvaško zagorje,
Međimurje, Podravina), Gorskem kotarju, Istri, Dalmaciji ter
Zagori, na stoterih otokih in vzdolž dinarske gore ob obali.
Učka, Velebit, Mosor, Biokovo in Sniježnica na skrajnem
jugu razkrivajo celo vrsto izzivov. Dostop s celinske strani
je lažji, vendar vzponi z obale zapeljivo odpirajo razgled na
morje in otoke.
Čeprav hrvaške gore niso tako visoke, saj vrhovi ne presegajo 2.000 m, so zelo zanimive za planince. Dinarska veriga, ki se v večjem delu razteza čez Hrvaško, je svetovno
znana kot tipična kraška regija. Osnovna lastnost krasa,
reliefa, ki je bogat tako nad kot pod površjem, omogoča izjemno planinarjenje in alpinizem na Hrvaškem.
Planinarjenje po kraških planotah ima marsikaj skupnega
z bivanjem v visokih gorah. Ostre kraške formacije, prevlada golega krasa, pomanjkanje vode in vegetacije, težavno
podnebje ter redka naseljenost zahtevajo od planincev in
alpinistov skoraj enak napor kot veliko višje gore. Vendar
dinarske gore ponujajo tudi številne raznolikosti. Tako so
na severu, npr. v Gorskem kotarju, nižje in bolj obvladljive,
medtem ko so južnejše, predvsem dalmatinske gore, višje
in bolj puste. Gore med Savo in Dravo so povsem drugačne. Starejše mase, krotkih oblik, so relativno nizke, bogate
z vodo in vegetacijo, kot takšne pa idealne za sprehod po
hribih in umirjeno planinarjenje.
54
Press 2010
Za pustolovsko pohodništvo so primerna vsa štiri letna
obdobja ob najmanjšem naporu od zgodnje pomladi do
pozne jeseni, izkušeni outdoor navdušenci pa se ne boste
mogli upreti zimskim užitkom. Če ste vešči v uporabi smuči,
krpelj, derez in cepina, ste pripravljeni za zimske vzpone
na Risnjak, Snježnik in druge vrhove Gorskega kotarja, Samarske ter Bele stene (Velika Kapela), Severni in Srednji
Velebit. Bogata zimska doživetja ob manj zahtevnih podvigih in veliko pozitivne energije vas pričakujejo v naravnih parkih Medvednica, Samoborsko gorje Žumberak, na
zagorskih gorah Ivanšćici ter Kalniku, v naravnem parku
Papuku, na Krndiji in Psunju.
Navdušenci nad alpinizmom in prostim plezanjem bodo
našli primerno področje za plezanje v celinskih in primorskih regijah, ponekod pa se plezališča nahajajo povsem blizu mesta ali letovišča (Zagreb, Ogulin, Rovinj, Pazin, Split,
Omiš…).
Nekajmetrske smeri za začetnike in tiste z več stotimi metri za strokovnjake so odprte v stenah Paklenice, Velebita,
Učke, na Dinari in Omiški Dinari, Mosorju, Biokovu ter na
otokih Brač, Vis in Mljet.
Klek, Samarske in Bele stene, Kalnik ter Papuk so najbolj
odmevne destinacije za plezanje s celinske strani.
Plezalci načeloma uporabljajo svojo opremo, organizatorji
šol in tečajev plezanja pa priskrbijo tečajnikom plezalsko
opremo.
Prosto plezanje ali free climbing je avanturistični šport,
ki vse bolj pridobiva na priljubljenosti kljub svojim nevarnostim. Plezalec uporablja samo svojo telesno moč pri vzponu do cilja. Prosto plezanje v pravem pomenu besede ima
nekaj izjemno omejujočih pravil, ki vključujejo preverjanje
in preučevanje terena pred vzponom, ne dovoljujejo počivanje na vrveh ter opremi, predčasno postavljanje opreme
ipd. Cilj je povzpeti se kot da nimate opreme, vsak izmed
vzponov pa vas nagrajuje z edinstvenim in neprimerljivim
razgledom.
Hrvaški alpinisti so sodelovali (tudi kot organizatorji) v številnih himalajskih in drugih visokogorskih ekspedicijah v
svetu. Prosto plezanje ima krajšo tradicijo vendar bogate izkušnje pri mednarodnih srečanjih in tekmovanjih plezalcev.
Klubi prostega in tehničnega plezanja delujejo v celinskih in
primorskih centrih, v Hrvaški planinski zvezi (Hrvatski planinski savez) in izven krovnega združenja.
Skromno vendar prijetno prenočišče v hribih lahko najdete
v številnih planinskih kočah, zavetiščih, kmečkih gospodinjstvih in kampih. Mali hoteli in penzioni se nahajajo v naseljenih mestih. Planinske poti so označene z belo piko v rdečem krogu (na drevesu ali kamnu), začrtani so tudi pristopi
do vrhov, izvirov, votlin, planinskih domov in zavetišč.
Pohodniška (treking) liga je sklop planinskih tekmovanj na
področju najlepših hrvaških gora: Velebita, Učke, Risnjaka,
Mosorja in Medvednice. Tekmovanja so razdeljena v dve
težavnostni kategoriji in so prilagojena zahtevam različnih
skupin: rekreativcem, vrhunskim športnikom, turistom in
ljubiteljem gora. Tekmovalci morajo upoštevati vsa pravila
med tekmovanjem, in sicer s seboj morajo nositi vso obvezno opremo, orientirati se po različnih terenih, načrtovati
zalogo hrane, strategijo premikanja, počivanja in spanja.
Treking liga je projekt velikega športnega, turističnega in
ekološkega pomena, ki na edinstven način promovira najlepše gore na Hrvaškem. Od leta 2005 je bila štirikrat organizirana in je postala priljubljena med številnimi domačimi in
tujimi športniki.
Jamarstvo
Hrvaško kraško območje je bogato z votlinami in jamami,
in sicer z več kot 8.500 na kopnem in otokih, ob rekah, pod
morjem ter v gorah. Več kot polovica je neraziskanih in neznanih. Nekatera atraktivna mesta so deloma ali v celoti
dostopna tudi obiskovalcem brez izkušenj v jamarstvu – v
Istri, Gorskem kotarju, na Medvednici in Papuku, Kordunu,
v Liki, Dalmaciji ter Zagori. Različno so oblikovane in bogate s kapniškim okrasjem ter drugimi jamskimi tvorbami.
Številni podzemeljski prostori so zaščiteni geomorfološki
naravni spomeniki, kot npr. morska Modra špilja na otoku
Biševu, Cerovaške špilje pri Gračcu, Manita peć v Paklenici,
Veternica blizu Zagreba itn. Zaščitene so tudi vse podzemeljske živali, ostanki in endemi (žuželke, školjke, jamske
spužve in človeške ribice), med katerimi je tudi jamska pijavka, biospeleološko odkritje v Lukini jami na Velebitu. V
Šandalji pri Pulju se nahaja najstarejša najdba Homo erectusa, stara približno milijon let. V votlini Hušnjakovo pri Krapini se nahajajo odkritja nahajališča neandertalcev, stara
približno 120.000 let. Med številnimi znamenitostmi otoka
Brača so Zmajeva špilja in oltarji v puščavi Blaca.
Urejene votline za obisk turistov so osvetljene, steze omogočajo varno gibanje, vodenje pa organizira služba za varstvo jam ali organizator
obiskov. Jamarska društva, klubi in jamarski odseki planinskih društev raziskujejo votline in jame, na večjih dogodkih
pa so prisotni tudi speleologi iz tujine. Jamsko potapljanje
je vse bolj popularno, saj številni speleološki objekti razkrijejo svoje najbolj zanimive prostore in povezave z drugimi
podzemeljskimi prostori ter tokovi šele takrat, ko premagate
vodne prepreke (sifone).
55
Press 2010
Autor: Ivo Pervan
Temu še dodajmo zelene celinske lokacije – Hrvaško zagorje, Medvednico, Samoborsko gorje in Žumberak, Papuk,
Krndijo ter Moslavačko goro.
Hrvaški letalci in padalci so zbrani v klubih (www.caf.hr) ter
zasebnih šolah letenja in so najboljši vir informacij za prijavo
letenja, dovoljenja ter meteoroloških pogojev.
Pustolovska tekmovanja
Jezdenje
Veščina jezdenja in vzreja konj za šport, lov ter delo imajo
v nižinah rek Save, Drave in Donave dolgo tradicijo. Ježa
na konju skozi planjave in gozdove odpira možnost spoznavanja atraktivnih prebivališč ptic, rib in divjadi, tradicionalne
ljudske arhitekture na vaseh ter kmečkih gospodinjstev. Na
pobočjih Papuka boste uživali v buketu izvrstnih vin iz Kutjeva, izvirski vodi in sproščanju v zdraviliščih.
V Đakovu (Slavonija) je najbolj znana vzreja in selekcija lipicancev, polnokrvnih konj hrvaške linije Tulipan – skladni,
čvrsti in vzdržljivi konji srednje višine ter visokega koraka.
V Istri je vzgojen rasni domači toplokrvni konj istrijanec. Ta
regija razpolaga z več konjeniških centrov in čudovitih predelov za pustolovščine na konju. Takšna je tudi tiha divjina
Žumberka. Jezdenje sinjskih alkarjev iz doline dalmatinske
reke Cetine je postalo viteška naloga že v začetku 18. stoletja. Ježa s konjem skozi dolino vam bo odkrila naravne, kulturne in zgodovinske posebnosti ter običaje tega slikovitega kraja. Ne pozabite na domače specialitete – žganje, sir,
kruh izpod peke, pečeno jagnjetino ali kozličevino. Pustolovski jezdeci bodo na velebitskih kraških stezah nagrajeni z
doživljanjem naravnih fenomenov in veličastnim razgledom
z gore na morje ter otoke.
Poleti s padali, z zmaji ali balonom
poleti s padalom, z zmajem ali balonom nad raznoliko pokrajino v ugodnih podnebnih razmerah vabijo vse več letalcev na Hrvaško. Sonce in gore ob obali, kot sta Učka in
Biokovo, ustvarjajo izjemne pogoje za letenje, zanjimi pa
ne zaostajajo niti otoki. Posamezniki, ki prihajajo zaradi uživanja v letenju, niso omejeni na samo eno lokacijo. Gore
vzdolž obale so ustvarjene za cross country polete (večurno
letenje z razgledom na obalo, morje in otoke), pravo pustolovsko doživetje s pomočjo vetra.
Gore ob obali in otokih zagotavljajo vrhunske letalske pogoje za pustolovščino z jadralnim letalom ali zmajem. Za razliko od kamnitih primorskih gora so hribi in nižine celinske
hrvaške bogate z zelenjem ter gozdovi. Hrvaško zagorje in
slavonske planjave so zato odlične za polete z balonom.
Kot področja za največje letalske pustolovščine priporočamo Učko in Ćićarijo v Istri, Gorski kotar, Velebit, Mosor ter
gore Dalmatinske zagore do Dinare, Biokovo, Rilić in polotok Pelješac na jugu ter otoke Krk, Brač in Hvar.
pustolovska tekmovanja na Hrvaškem so organizirana približno desetkrat v letu, vključujejo pa enostavnejša in krajša ter izjemno zahtevna, večdnevna tekmovanja. Športniki in rekreativci so pripravljeni na ekstremne podvige, pri
čemer odkrivajo tudi divjino in lepoto gorskih ter gozdnatih
predelov, rek, otokov in morja. Pustolovsko tekmovanje povezuje različne vrste športa v naravi kot so planinarjenje,
alpinizem, kajakaštvo, gorsko kolesarstvo, rafting in številne
druge. Tekmovalno areno izzivov predstavljajo divji in nedostopni naravni predeli, zato raznolikost in bogastvo tako
pokrajine kot terena omogoča organizatorjem nešteto možnosti za načrtovanje pustolovskih tras.
Vsebina in zaporedje disciplin sta odvisni od terena ter naravnega območja. Tekmovanja so lahko različno dolga in
trajajo od nekaj ur pa celo do nekaj tednov.
Ohranjena hrvaška narava ponuja s svojo lepoto in pastmi
nešteto izzivov na tleh in pod zemljo, pod vodo in ob njej.
Prav zaradi tega so pustolovska tekmovanja na Hrvaškem
pridobila na priljubljenosti med domačimi in tujimi skupinami. Pogostokrat se prirejajo tudi tekmovanja v raftingu, s
kajaki in z gorskimi kolesi, orientacijsko jadralno padalstvo
in plezalska tekmovanja, maratoni, troboji ter drugi športni outdoor dogodki. Vse našteto prispeva k širjenju znanja o aktivnostih v naravi, razvijanju veščin med športniki
in rekreativci, ravno tako pa med profesionalnimi voditelji,
ki pogostokrat sodelujejo kot organizatorji in tekmovalci.
Aktivnosti in tekmovanja se v lažjih oblikah uvajajo v team
building programe ter dogajanja v naravi. Možnosti za druženje ob kampiranju in taboriščnem ognju so skoraj neomejene, zato so team building in motivacijska potovanja
skupinska izkušnja, ki okrepi sodelovanje, samozavest ter
prijateljstvo med udeleženci, ostanejo pa dolgo časa v spominu.
Po besedah strokovnjakov so skupinsko delo, telesna pripravljenost, sposobnost iznajdljivosti v divjini, načrtovanje
opreme, hrane in počitka ter orientacija podnevi in ponoči
na različnih terenih ob nepredvidljivih vremenskih razmerah
samo nekateri izmed pogojev za uspeh. V tem športu velja
pravilo – močan si toliko, koliko je šibak tvoj člen, hiter pa
toliko, koliko je ta počasen.
Hrvaška specifičnost škraping - ta turistično-športni dogodek je kombinacija plezanja, skakanja, teka, hoje in iznajdljivosti v naravi, poimenovan pa je po dalmatinskemu
nazivu škrapa, ki pomeni ostro kamenje. Škraping je pohodniško tekmovanje po ostrem kamenju in gostem rastlinju,
sodi pa v vrsto pustolovskega tekmovanja in zajema dve
tekmi – 40–45 km za profesionalce in člane hrvaške treking
like ter 15–20 km za rekreativce in amaterje. Letošnji Škraping je na Ugljan privabil petsto tekmovalcev iz nekaj držav.
56
Press 2010
Paintball
Naravna prostranstva v bližini mest in turističnih središč so
izjemno primerna za igranje paintballa, najverjetneje najbolj
razširjenega ekstremnega športa v zadnjih desetletjih, ki se
igra v približno petdesetih državah.
Gre za adrenalinski šport, kjer nasprotne ekipe streljajo s
kroglicami z barvo, izstreljenih iz posebnih pušk t.i. markerjev. V paintballu so vsi enakopravni, na trenutek pa se lahko
umaknete od vsakodnevnih obveznosti in prebudite duha
za pustolovščinami in zabavo. Uspeh pri igranju je odvisen
od skupinskega dela, taktiziranja in odločnosti skupine.
Obstaja več oblik igranja paintballa, običajno pa se igralci
razdelijo v dve ali več skupin. Število igralcev v skupini lahko variira od enega ali dveh pa vse do več sto udeležencev,
število pa je omejeno z velikostjo terena oz. domišljijo tekmovalcev.
Igra na prvi pogled deluje grobo, kljub temu pa obstajajo
pravila glede varnosti in pravilne uporabe profesionalne ter
preverjene opreme, zaradi česar je paintballl eden izmed
varnejših športov.
Poligoni za paintball obstajajo v številnih mestih v Istri in
celinskem delu Hrvaške, vendar je ta šport vse bolj prisoten
v Dalmaciji. Nekateri poligoni so odprti samo v poletnih mesecih, medtem ko večina obratuje skozi celo leto.
Autor: Sergio Gobbo
Bivanje v svetilnikih
Svetilniške stavbe na otokih in rtih na hrvaškem Jadranu
predstavljajo edinstveno sintezo sedanjosti in preteklosti.
Človeške usode in legende so na njih stkale zgodovino,
o kateri priča kamnita svetloba. Svetilniške stavbe, ki se v
glavnem nahajajo na težko dostopnih osamljenih področjih
z neokrnjeno naravo, zagotavljajo edinstven poletni oddih
za goste, željne »robinzonskega« dopusta. Svetilniki so postavljeni vzdolž Jadrana, od Istre do Dubrovnika, na najbolj
odročnih delih Hrvaške. Turisti se bodo umaknili pred stresom v neposredni stik z resnično naravo na enega izmed
trinajstih svetilnikov: Savudrija, Rt Zub, Sv. Ivan na pučini,
Porer, Veli Rat, Prišnjak, Sv. Peter, Pločica, Sušac, Struga, Palagruža, Sveti Andrija in Host. Namestitev v svetilniku
je možna samo od sobote do sobote v času pred, po in v
glavni sezoni, v preostalem delu leta pa je možna rezervacija tudi za krajše časovno obdobje (npr. vikend) na vseh
svetilnikih, razen na Palagruži in Sušcu. Na vseh svetilnikih je tudi svetilničar, razen na svetilniku Rt Zub, Prišnjak,
Pločica in Sv. Peter. Več informacij dobite na spletni strani
www.lighthouses-croatia.com.
Uporabne povezave
www.croatia.hr; www.adventure-sport.net
Autor: Milan Babić
Zdravstveni in wellness turizem
Potenciali za medicinski turizem
Vse več tujih turistov iz zahodnih držav izkorišča svoj
letni dopust tudi za opravljanje nekaterih specialističnih
zdravstvenih storitev, ki so enako kakovostne, vendar veliko
cenejše, opravljajo pa jih hrvaški stomatologi ali specialisti
plastične kirurgije.
Kombinacija medicine in turizma je relativno nova vrsta
turizma, ki beleži visoko stopnjo rasti. Tržišče na področju
medicinskega turizma danes beleži več kot 60 milijard dolarjev. Trend naraščanja se bo nadaljeval tudi v prihodnosti,
na njegovo upočasnitev pa lahko vpliva izključno pomanjkanje kapacitet, nikakor pa ne zmanjšanje povpraševanja.
Po podatkih UNWTO-a se 2,5 % vseh mednarodnih potovanj nanaša na medicinski turizem. Po ocenah McKinsey &
Company Ltd. se rast tržišča giblje približno 20–25 % letno,
pričakovani prihodek od medicinskega turizma v naslednjih
dveh letih pa je ocenjen na več kot 100 milijard dolarjev.
Naraščanje povpraševanja za storitvami medicinskega turizma v svetu izhaja predvsem iz krize v zdravstvenem sistemu razvitih držav, visokih cen zdravstvenih storitev, dolgih
čakalnih vrst ter splošno prisotnega trenda staranja prebivalcev. V dosedanjem razvoju in ocenah za nadaljnji razvoj
zdravstvenega turizma na Hrvaškem so glavni potencial in
podpora prav raznolikost naravnega bogastva, ekološke kakovosti hrvaškega prostora, razviti medicinski standardi,
ravno tako tudi sistem izobraževanja medicinske in kineziološke stroke, zdravilne vode, morje, blagodejno podnebje ter zdrava hrana. Vse skupaj predstavlja primerljive
prednosti, ki so razvile nov hrvaški proizvod – zdravstveni
in wellness turizem.
Razvoj zdravstvenega turizma je opazen v najbolj atraktivnih
regijah za turiste, in sicer v Istri in Dalmaciji, vse pogosteje
pa tudi v Zagrebu, zaradi njegove dobre geografske lege in
bogate izbire storitev. Obstaja kakšnih dvajset zasebnih poliklinik z dobrimi pogoji za delo, med njih pa se uvrščajo npr.
Klinika za plastično rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo v
57
Press 2010
Kliničnem centru Dubrava ter oddelki za plastično kirurgijo v
Klinično bolniških centrih Zagreb, Reka in Split, poleg manjših enot v Osijeku, Varaždinu in Dubrovniku.
Stomatologi na Jadranu vse pogosteje kombinirajo ponudbo namestitve in zobozdravstvenih storitev. Tako turisti iz
Italije preživljajo svoj letni dopust v apartmaju stomatologa
in hkrati opravijo protetične preglede. Takšna praksa je najbolj razširjena na področju Kvarnerja in Istre.
Odličen primer uporabe zdravstvenega turizma v praksi je
Specialna bolnišnica za medicinsko rehabilitacijo Biokovka
v Makarski, ki obratuje komercialno 365 dni v letu in s svojo ponudbo omogoča zapolnjenost kapacitet tudi v drugih
hotelih v bližini. Kot zanimivost – najštevilčnejši so gostje
iz Norveške.
Če govorimo o ponudbi specialističnih medicinskih storitev
za tuje turiste kot o obliki zdravstvenega turizma, lahko rečemo, da je za celovit razvoj na tem področju potrebno podpisati sporazum na ravni države. Namreč, države Evropske
skupnosti so medsebojno povezane, zato se sredstva, investirana v zdravstveno oskrbo v drugi državi članici, povrnejo
uporabniku storitev s strani zdravstvene zavarovalnice njegove matične države.
Upoštevajoč to možnost, dubrovniški župan Andro Vlahušić
je poudaril, da je to za Hrvaško ogromen izziv, ki omogoča,
da ostanejo najboljši hrvaški zdravniki, medicinske sestre
in zdravstveni delavci v svojim mestih, v svojih bolnišnicah,
hkrati pa nudijo vrhunske zdravstvene storitve evropskim bolnikom in bodočim turistom. Kot primer je naveden ameriški
zdravnik, ki se je iz Frankfurta preselil v Dubrovnik. Univerzitetni profesor in nevrokirurg Walten Bean dela v dubrovniški
bolnišnici, kjer se zdravi več kot 20.000 ljudi. Bolnišnica ima
zaseben oddelek ter sklenjene posebne pogodbe z Real
Carribean in Carneval Cruises za potnike, ki križarijo na Mediteranu od Barcelone do Benetk. V nujnih primerih ali zaradi bolezni je potnik oskrbljen nikjer drugje kot v Dubrovniku.
Britanska agencija Treatment Abroad trdi, da ima Hrvaška
velik potencial v zdravstvenem turizmu, vendar jo čaka še
dolga pot, saj znaša delež zdravstvenega turizma zgolj 1 %
v celotnem prihodku turizma.
Kirurg Miljenko Bura je v letu 2009 ustanovil skupino Medicinska grupa, v kateri je zbranih 26 zasebnih klinik, zobozdravnikov in kirurgov v namen zdravstvene oskrbe
tujih pacientov, hkrati pa promovirajo zdravstveni turizem
na Hrvaškem. Bura smatra, da ima Hrvaška odlično zdravstveno osebje in dolgo tradicijo, s čimer je lahko v vsakem pogledu konkurenčna, kar se tiče zelo dobro razvite
stomatologije in estetske kirurgije. Njegova skupina načrtuje gradnjo vrhunskega zdravstvenega centra v Vodicah,
kar je že obrodilo z močnim odzivom tujih skladov in domačih vlagateljev iz turistične stroke za hotelski in wellness del, dobaviteljev medicinske opreme ter zasebnih investitorjev, pripravljenih za naložbe v zdravstveni turizem.
Baza podatkov za turiste
Leta 2008 se je začel projekt CroatiaMedicine.com, katalog specialističnih in stomatoloških ordinacij, poliklinik, klinik ter lekarn v namen oglaševanja zdravstvenega turizma.
Cilj projekta je nudenje kakovostnih in izčrpnih informacij
o hrvaškem zdravstvenem sektorju ter njegovih strokovnjakih, omogočanje kakovostnih, dostopnih in ugodnih storitev
tujcem na Hrvaškem, potrjevanje, da so hrvaški zdravniki,
stomatologi ter ostalo osebje v zdravstvenem sektorju konkurenčni na evropskem tržišču, hkrati pa informiranje hrvaških pacientov o ponudnikih zdravstvenih storitev. Projekt
CroatiaMedicine.com je obenem korak naprej v hrvaškem
turizmu v doslej neznanih vodah povezovanja turizma in
storitev na spletu.
www.croatiamedicine.com
Wellness
Wellness turizem na Hrvaškem je prepoznaven skozi naraščajočo ponudbo wellness storitev, kot del hotelskih
vsebin, vendar v okvirju samostojnih wellness centrov pri
hotelih ali samostojno organiziranih wellness ponudbah.
Po podatkih Odbora za zdravstveni turizem ima Hrvaška
celo 222 zdravilnih izvirov. Potenciali hrvaškega wellnessa so aromaterapije, morski izvlečki, avtohtona esencialna
olja in izvlečki avtohtonih zdravilnih rastlin, izvirske vode,
avtohtona zdrava hrana v kombinaciji z edinstvenimi wellness terapijami, navdihnjenih z eksotičnimi kulturami.
Urejena zdravilišča na temelju zdravilnih mineralnih in
termalnih izvirov
Na področju osrednje Hrvaške se nahajajo naslednja zdravilišča: Tuheljske toplice, Krapinske toplice, Stubičke toplice, Varaždinske toplice, Ivanić grad (Naftalan), Terme Jezerčica, Daruvar, Sveti Martin in Topusko. V Slavoniji sta
na voljo zdravilišči Lipik in Bizovac, v Istri in na Jadranu pa
Istrske toplice, Vela Luka, Šibenik, Lovran in Duga Uvala.
Zdravljenje z morskimi kopelmi, morskim zrakom, s sončno
svetlobo in toploto t.i. talasoterapija je na voljo v Opatiji, Crikvenici, Velem Lošinju, Hvaru ter Makarski.
Po podatkih Zajednice zdravstvenog turizma Hrvatske
(Združenja zdravstvenega turizma Hrvaške) Hrvaške gospodarske zbornice je v tem segmentu turistične ponudbe
na voljo 6.000 postelj v 18 zdraviliških ustanovah, od tega
je za 2.100 postelj sklenjena pogodba s Hrvaškim zavodom
za zdravstveno zavarovanje.
Wellness in spa ponudba v hotelih
Wellness turizem se intenzivno razvija kot nova oblika turizma, zato lahko rečemo, da je naredil velike spremembe v
preventivnih tretmajih. V zadnjih letih so na Hrvaškem zrasli
številni hotelski wellness centri, tako se danes s to dejavnostjo ukvarja več kot 60 oseb. Hrvaška gospodarska zbornica se je že spoprijela z varstvom blagovne znamke Hrvatski wellness v ta namen, da se uveljavijo vse posebnosti in
prednosti, ki jih Hrvaška ponuja na področju aromaterapije,
zdravilnih rastlin, čistega morja itn.
58
Press 2010
V Lovranu je bila odprta tudi prva SPA Wellness akademija na Hrvaškem za izobraževanje kadrov za ta segment
turističnega proizvoda. Med hrvaškimi hoteli s pridevkom
wellness oaza izpostavljamo naslednje:
Le Meridien Lav v Splitu je v letu 2009 dosegel neverjeten uspeh med ostalim z osvojitvijo priznanja World Travel
Awards, ki slovi kot eno izmed najboljših svetovnih priporočil za turistični proizvod in destinacijo, za vodilni hrvaški
spa hotel.
Wellness center hotela Istra je eden izmed največjih in najbolje opremljenih centrov na Hrvaškem na površini 1.650
m2, nahaja pa se na otoku Sv. Andrija, ki je oddaljen samo
približno deset minut vožnje z ladjo od Rovinja. Wellness
otok je zasnovan na temo Mediterana in ponuja oddih v
avtentičnem mediteranskem vrtu, izjemno prijetnem in naravnem ambientu s sodobnim interierjem ter najsodobnejšo
opremo. Ideja wellness otoka temelji na blagodejnih učinkih
mediteranskega rastlinja, elementih morja in blagega rovinjskega podnebja, zaradi katerih je Rovinj znan po celem
svetu.
Novi Vinodolski Spa Hotels & Resort je največji wellness/
spa center v Evropi. Več kot 10.000 m2 notranjega in 4.000
m2 zunanjega prostora skrivajo številne edinstvene masaže,
tretmaje in programe. Ponudbo izpopolnjuje Poliklinika za
estetsko kirurgijo, dentalne storitve in sistematske preglede.
Tradicija zdraviliškega turizma v Opatiji izvira že iz 19.
stoletja. Liburnia Riviera Hoteli so prepoznali magnetno
privlačnost spa centra Five Elements Ambasador, ki je tematski zasnovan na vodi. Luksuzne wellness vsebine so
razprostranjene na 1.300 m2, zaradi česar je hotel Amdasador s petimi zvezdicami konkurenčen tudi izven sezone.
Ena izmed posebnosti wellness centra je parna kopel z
ritualom rasul – zdravilni tretma, ki temelji na egipčanski
tradiciji nege telesa in duha.
Solaris, v sklopu šibeniškega hotelskega kompleksa, je
eden večjih wellness centrov na Hrvaškem, ki zajema šest
ogrevanih bazenov, od katerih sta dva napolnjena z morsko
vodo in imajo temperaturo 28 °C. Notranji bazeni s sladko
vodo in podvodnimi masažami imajo 30 °C, med ostalim pa
ponujajo še možnost masaže s pomočjo podvodnih gejzirjev, plavanje proti toku in slapove.
Wellness ponudba v Umagu temelji na filozofiji kakovostnega načina življenja, ki vključuje poseben buffet kotiček
z zdravimi živili, razgled na odprto morje in vonj svežine.
V wellness ponudbo Istraturista iz Umaga sodijo naslednji
hoteli:
Hotel Sol Coral – Coral Fusion Spa, ki ponuja eksotične
zdravilne tretmaje in masaže po starodavnih vzhodnjaških
tehnikah. Hotel Sol Umag ponuja atraktivni whirlpool, tematske savne in lepotne masaže v imenitnem, sproščujočem
wellness centru Istrian Relax Village. Wellness center The
Body Holiday v hotelu Sol Garden Istra ponuja celo vrsto
tretmajev za revitalizacijo in stimulacijo s ciljem ponovnega
oživljanja duha in telesa.
Znani wellness centri se nahajajo v dubrovniških hotelih
Uvala, President, Palace, Excelsior in Grand Vila Argentina,
tudi v Orašcu v Vrtovih sonca v hotelu Radisson Blu Ressort & Spa ter na Babinem kuku v hotelu Valamar Lacroma
Resort. Izjemno wellness ponudbo za odrasle in otroke ponuja Family Hotel Diadora v Petrčanih blizu Zadra. Hotel
Valamar Diamant je hotel s štirimi zvezdicami v Poreču, ki
na enem mestu ponuja celoten beauty in wellness program.
Holističen pristop
Nekateri wellness centri temeljijo na holističnem pristopu,
kot npr. zagrebški Centar kvalitete života Nova Noa (Center kakovosti življenja Nova Noa), ki želi pri svojih pacientih
vzpostaviti ravnovesje v vseh pogledih ter spodbuditi zdravo in kakovostno življenje že od malih nog. Ponudba centra
Nova Noa zajema posebne vrste masaž in tretmajev: yumeiho – japonsko manualno terapijo, dinamično masažo,
shiatsu tretmaje, tradicionalno tajlandsko masažo, klasično medicinsko športno masažo, tudi masažo za nosečnice in matere, osteopatski pristop pri tretmaju čeljusti ipd.
Na podoben način deluje tudi Ayurveda center Somalata v
Zagrebu in Ludbregu, ki ponuja različne naravne metode
in tretmaje pri različnih zdravstvenih motnjah ter težavah s
kožo, naravne metode regeneracije, revitalizacije in pomlajevanja ter popolne razstrupitve organizma, zasnovane na
ayurvedskem nauku. Ayurveda temelji na vedski filozofiji, ki
v prevodu pomeni »znanost o življenju«.
Uporabne povezave:
www.spa-wellness.com.hr; www.novanoa.hr;
www.somalata.com; www.medicinska-grupa.com;
www.dubrovnikpalace.hr; www.hotel-excelsior.hr;
www.istraturist.com; www.maistra.com;
www.porec-diamant.com; www.adriatica.net;
www.wellness.hr; www.gva.hr; www.akademija.wellness.hr;
www.toplicesvetimartin.hr; www.minerva.hr;
www.tuheljsketoplice.com; www.bizovacke-toplice.hr;
www.daruvarske-toplice.hr; http://toplice.com;
www.bolnicastubicketoplice.com; www.krapinsketoplice.com;
www.terme-tuhelj.hr; www.stubicketoplice.net;
www.ljeciliste-topusko.com; www.biokovka.hr.
59
Press 2010
Autor: Srgio Gobbo
Verski turizem
Katoliška cerkev na Hrvaškem je izrazila pripravljenost, da
se bolj aktivno vključi v verski turizem, ki je sicer eden izmed
zgodovinsko najstarejših oblik turizma.
To je že poprej trdil tudi poreško-puljski škof, ki je na Hrvaški škofovski konferenci zadolžen za verski turizem, in poudaril, da je to velika, vendar ne dovolj izkoriščena možnost.
Znana hrvaška verska središča so: Marija Bistrica, Vepric,
Sinj, Solin, Ludbreg, Aljmaš, Vočin, Trsat, Karlovac in
Biskupija blizu Knina. Območje severnega dela Karlovške
županije ima največjo gostoto sakralnih objektov na enoto
prostora v tem delu Evrope, ki so deloma pripadali pavlinskemu redu, prisotnemu več kot 600 let na tem področju.
Prazniki svetnikov zaščitnikov na romarska mesta tradicionalno privabljajo na tisoče obiskovalcev tudi v druga mesta, kot
na primer praznik sv. Vlaha v Dubrovnik in sv. Dujma v Split.
Marijine romarske poti Marije Bistrice se raztezajo v več
smereh iz različnih mest in krajev proti nacionalnemu svetišču Matere božje Bistriške. V Mariji Bistrici se končuje mednarodna romarska pot I 23: Čenstohova–Levoča–Mariazzel–Gradec–Mureck–Ptujska gora–Marija Bistrica.
V Mariji Bistrici so še posebej zanimive procesije s svečami
v času večernih molitev na bistriški Kalvariji ali proti staremu
svetišču na Vinskem Vrhu.
Bistriška Kalvarija s postajami križevega pota predstavlja
vredna dela vrhunskih hrvaških mojstrov skulptur. Park
skulptur Galerija Hudek je kulturno-turistična ponudba sakralne umetnosti. Stare obrti, lectarji, lončarji, izdelovalci
lesenih igrač za otroke so predstavljeni skozi delavnice v
poletnem času pri info hišici pod baziliko Matere božje Bistriške. Skozi celo leto potekajo predstavitve v obrtniških
delavnicah, ki že vrsto let kljubujejo nekakovostni ponudbi
spominkov na stojnicah in tako zavzemajo pomembno mesto na področju turistične ponudbe v Mariji Bistrici.
Kip matere božje bistriške
je delo neznanega hrvaškega mojstra iz 15. stoletja, izdelan
iz lesa, visok 112 cm in v črni barvi. Monsinjor dr. Svetozar
Rittig, župnik cerkve sv. Marka v Zagrebu, je opisal kip z
naslednjimi besedami: »Biser bistriškega svetišča je nenavaden kip Matere božje Bistriške. Kip ni nikakršna dragoce-
nost ali umetnina. Ne odlikuje ga nikakršna zunanja lepota.
Izdelan je iz lesa in že na prvi pogled nenavadno seže v
srce s svojo skromnostjo in temnim obrazom, vendar dlje
časa, ko stojiš in moliš pred nenavadnim likom, vse bolj te
osvaja in prevzema. Solze ti navrejo v oči in občutiš notranjo lepoto skromne madone ter sprejmeš smisel biblijskih
besed Nigra sum sed formosa – Temna sem, a čedna.« Kip
Matere božje z malim Jezusom je bil po izročilu v Marijini
kapeli na Vinskem Vrhu, nedaleč od Marije Bistrice. Ko so
leta 1545 vdrli Turki vse do Konjščine, je tedanji bistriški
župnik prenesel Marijin kip iz cerkvice na Vinskem Vrhu v
bistriško župnijsko cerkev sv. Petra in Pavla ter ga zakopal
pod korom, da bi ga zavaroval pred oskrunitvijo. Leta 1588
je župnik Luka opazil nenavadno svetlobo v cerkvi pod korom. Ko je naslednji dan naročil, da se tamkaj koplje, je bil
najden Marijin kip. Zaradi vnovične turške nevarnosti v letu
1650, je župnik dal sezidati Marijin kip v vdolbino cerkve,
tako da je iz stene gledal samo njen obraz. V teh prilikah se
je čaščenje Marijinega kipa prenehalo.
Od leta 1676 do 1679 je bil župnik v Mariji Bistrici Petar Brezarić. Drugo nedeljo v mesecu septembru je pri sveti maši
do njega pristopila ženska s čudovito podobo v modri obleki
in mu izročila voščeno svečo z besedami: »Molite z vsem
ljudstvom v ta namen, da se mi povrne vid.« Župnik se je
začudil, kako ženska prosi za vid, vendar sama pride k prižnici, potem pa sama odide med ženski svet.
Istega popoldneva je župnik odhajal s kaplanom iz Bistrice proti Podgrađu, k fevdalnemu dvorcu naslednika župnije
Malerića, ko se jim je prikazala spet ista ženska. Hoteč jo
dohiteti z vozom, na katerem so potovali, je izginila.
V času bistriškega župnika Ivana Molitorisa je zagrebški
škof Martin Borković poslal v Bistrico svojega kanonika kustosa Matijo Stoklasa, naj poišče pozabljeni Marijin kip.
15. julija 1684 je bil kip najden in postavljen na glavni oltar
med kipoma sv. Petra in Pavla.
Naslednji dan, v nedeljo 16. julija 1684, je Magdalena Paulec, plemkinja in patron župnije, prinesla svojo ohromelo
hčer, katero so prenesli trikrat okrog oltarja, nakar je čudežno ozdravela. Istega dne se je v turški Kaniži (na Madžarskem) sedmerici ujetih kristjanov prikazala Blažena Devica
Marija z besedami: »Nikar se ne bojte, otroci, ampak imejte
zaupanje. Bila sem več kot 40 let slepa, danes pa sem v Bistrici spregledala, zatorej se zaobljubite, da boste odšli tja in
boste rešeni.« Kmalu je bila Kaniža osvobojena pred Turki,
tako kot cela Madžarska. Od tega dne naprej neprekinjeno
potekajo romanja v Marijo Bistrico.
Od leta 1688 do 1786 je zabeleženih 1.109 čudežnih dogodkov,
ki so bili priznani šele po skrbnih raziskavah in zanesljivih pričah.
Unescova odločitev, da uvrsti tudi hrvaške manifestacije
verskega značaja, kot je hvarska procesija Za križen (Za
križem), na seznam svetovne nematerialne kulturne dediščine, bi lahko prispevala hrvaškemu turizmu na ta način,
da bi se v času pred veliko nočjo podaljšala turistična sezona. Če ima Dunaj svoj advent, zakaj ne bi dalmatinski otoki
imeli svojo veliko noč. Množica vernikov in romarjev hodi
več noči od vasi do vasi v času hvarskega križnega pota v
60
Press 2010
velikonočnem tednu. Glavni dogodek v procesiji je Gospin
plač (Žalostinka Matere božje), osmersko pasijonsko besedilo iz 15. stoletja v obliki glasbenega dvogovora, pojejo pa
ga izbrani pevci kantadurji.
Od leta 2009 poteka v božičnem času pred svetiščem Matere božje Zavetniške v Aljmašu najlepša božična zgodba –
ŽIVE JASLICE. V lesenih hiškah ob živih jaslicah je prikazano življenje na vasi v času Jezusa. Prebivalci Betlehema so
meščani Aljmaša in Dalj Planine, oblečeni v oblačila iz jute.
Obiskovalci se sproščajo ob čaju, kuhanem vinu in aljmaških lepinjicah ter uživajo v prazničnem vzdušju in bogatem
programu, ki poteka od 24. do 26. decembra. Program Žive
jaslice se konča 6. januarja na praznik svetih treh kraljev,
ko poleg bogatega vsebinskega programa sveti trije kralji
prinašajo darila.
61
Press 2010
Gastro–eno kotiček
Autor: Sergio Gobbo
Hrvaška kuhinja je raznovrstna in je znana tudi kot kuhinja
regij. Svoje sodobne korene vleče iz praslovanske in antične dobe. Razlike pri izbiri živil in načinu priprave so najbolj
očitne, če primerjamo celinske in obalne regije. Za celinsko
kuhinjo so tipični bolj zgodnji praslovanski koreni ter novejši kontakti z znanimi gastronomskimi šolami – madžarsko,
dunajsko in turško kuhinjo. Dominirajo mesni proizvodi,
sladkovodne ribe in zelenjava. Za obalno regijo je značilen
vpliv Grkov, Rimljanov in Ilirov ter poznejših mediteranskih
kuhinj – italijanske in francoske. Odlikuje se s številnimi ribjimi specialitetami (lignji, sipe, hobotnice, škampi, jastogi
...), pripravljenimi na vse razne načine, z oljčnim oljem, pršutom, razno zelenjavo ter z vini, kot so babić, malvazija,
dingač, teran, muškat, prošek ter različni likerji, kot na primer znan Maraskino. Nacionalna kulinarska reprezentacija
je leta 2008 prvič sodelovala na svetovnem srečanju kuharjev in slaščičarjev – Kulinarski Olimpijadi, ki se je odvijala v
nemškem gradu Erfurtu, in osvojila bronasto medaljo.
Prva hrvaška kuharica
Bogat književni opus dokazuje visoko raven in tradicijo gastronomske kulture na Hrvaškem, kakor zapisi v latinsko-hrvaškem slovarju iz leta 1740, ki je bil predhodnik podobnega francoskega slovarja, beletristična dela znanih hrvaških
renesančnih pisateljev vse do dela, ki ga je leta 1813 napisal Ivan Bierling in ki vsebuje recepte za pripravljanje 554
različnih jedi in je uveljavljeno kot prva hrvaška kuharica.
Mnoge hrvaške tradicionalne svečanosti so neposredno povezane s hrano, ne glede na to, ali se nanašajo na naporno
delo (žetev ali mlatev žita, trgatev grozdja ali krstitev vina,
končanje hiše), religijo (največkrat katoliški prazniki - božič,
velika noč, romanja, proslave dni krajevnih svetnikov zaščitnikov) ali na pomembne trenutke v življenju posameznika
(krst, poroka, rojstni dan, god, smrt).
Autor: Damir Fabijanić
Za vsak praznik posebna jed
Nekatere svečanosti so javnega značaja, kot na primer dionizijski dan sv. Martina, ki se praznuje na posestvu, v vinskih kleteh in restavracijah, medtem ko se druge praznujejo
izključno v družinskem krogu (poroka, krst, božič, novo leto,
velika noč itd.). Za vsak praznik je značilna ena jed. Svinjski
golaž in krompir se je na romanjih in sejmih, polenovka se
pripravlja na sveti večer in veliki petek, svinjina se je za novo
leto, krofi so neločljivo povezani s karnevalskimi prireditvami, na jugu se pripravlja podobna sladica – fritule. Šunka in
kuhana jajca z zeleno zelenjavo se servirajo ob veliki noči,
za desert so tradicionalne sladice (recimo pinca). Kulen ob
žetvi, gos na dan sv. Martina, puran in druga perutnina ter
sarma se postrežejo za božič. Na porokah se postreže cela
vrsta jedi s sladicami in piškoti, kot so breskvice, medvedje
šape, poprnjaki, fritule.
Številnim so ob vsaki priložnosti na voljo priljubljene jedi kot
so jagnjetina in odojek z ražnja, riba na žaru, lignji na različne načine, meso z ražnja, pršut in ovčji sir, prekajena šunka
in skuta s kislo smetano, ribji paprikaš ter teletina.
Široka paleta kvalitetnih vin
Hrvaška je z razlogom ponosna na svojo široko paleto
kvalitetnih vin (obstaja celo 700 vrst vin z zaščitenim geografskim poreklom), žganj, sadnih sokov, piva in mineralnih
voda. Na jugu prebivalci praviloma ob hrani pijejo bevando
(težko črno vino z bogatim okusom, pomešano z navadno
vodo), v severozahodnih področjih pa gemišt (suha, aromatična vina, pomešana z mineralno vodo). Preko programa
»Traminac express – Trije vagoni – Tri zgodbe« hrvaško
Podonavje promovira svoja vina, predvsem traminec, pa
tudi svojo gastronomijo, v kombinaciji s kulturno-zgodovinskimi aktivnostmi. V Lučkem blizu Zagreba je odprta Hiša
hrvaških vin, ki na površini 250 kvadratnih metrov ponuja
okoli 1.500 etiket kvalitetnih in vrhunskih vin iz vse Hrvaške.
62
Press 2010
Vsaka hrvaška turistična regija ima svoje vinske adute,
ki so v ponudbi projekta Vinske ceste kot posebna oblika prodaje kmetijskih izdelkov vinorodnega področja,
kjer kmečka gospodarstva in ostali udeleženci ponujajo
svoje proizvode ter ostale izvirne specialitete, še posebej
pa vino. Poleg turistične in gostinske ponudbe so sestavni del projekta tudi posebnosti območja, zgodovinske
in kulturne znamenitosti ter lepote narave, skozi katero
poteka cesta. Z gradnjo vinske ceste se določa gostinska
ponudba področja, trasa vinske ceste, ureja se prostor
za sprejem gostov, načrtuje se turistična ponudba, izdelujejo pa se tudi oznake za vinsko cesto. Odločilno vlogo
za videz in velikost vinske ceste imajo ponudba vina in
ostalih domačih specialitet na vinarskih gospodarstvih.
Z vinskimi cestami sta izprepleteni dve vinorodni regiji, in
sicer primorski in celinski del Hrvaške, obe pa se delita na
vinogradniške podregije. Primorska regija se razčlenjuje na
Istro, Hrvaško primorje, Dalmatinsko zagoro ter Severno,
Srednjo in Južno Dalmacijo, celinska pa je sestavljena iz
cele vrste podregij, ki se razprostirajo od predela ob Donavi do Slavonije, Moslavine, podregije v bližini Zagreba, do
Međimurja in Zagorja. Po nekaterih virih so ključnega pomena tri regije: Dalmacija, Istra in Primorje ter Slavonija. Vinske ceste so vključene v ponudbo vseh vodilnih turističnih
agencij na Jadranu in celini. Izleti, ki zajemajo obisk vinskih
kleti in spoznavanje vinskih cest, so v enaki meri priljubljeni
v glavni turistični sezoni kot v jesenskih in spomladanskih
mesecih.
Uporabne povezave:
www.ibus.hr/html/hr/vinskacesta.htm; www.vinailok.hr;
www.kutjevacki-vinari.hr;
http://www.knezevi-vinogradi.hr/vinske-ceste-podrumi;
www.tzbaranje.hr; www.tzm.hr; www.istria-gourmet.com;
www.izvorno.hr; www.tzosbarzup.hr/; www.tzzz.hr;
www.vinskiputi.org; www.vinski-klub.hr;
www.vina-hrvatske.com; http://vinistra.com.
Hrvaška razpolaga z več kot petimi milijoni dreves na površini 5.500 hektarjev, do leta 2012 pa bo imela predvidoma
10 milijonov dreves. Hrvaško oljčno olje ima visoko vrednost v evropski skupnosti, še posebej tisto iz starih oljčnih
nasadov, ki niso bili obdelovani v zadnjih petdesetih letih
z nikakršnimi zaščitnimi sredstvi, tako kot prst, na katerih
rastejo oljke.
Hrvaško oljčno olje je pridelano v podnebnih razmerah,
v katerih geografski položaj, podnebje in sestava prsti zagotavljajo odlične pogoje za gojenje oljk. Izkušnje, pridobljene skozi tisočletno tradicijo predelave oljk, in strokovnost v kombinaciji s spremljanjem svetovnih tehnoloških
trendov v proizvodnji so ustvarili vrhunski proizvod, ki je prepoznaven na mednarodni ravni in je uvrščen med najboljša
oljčna olja na svetu.
Celo 54 hrvaških predelovalcev oljk se je leta 2009
uvrstilo v prestižni svetovni vodnik najboljših oljčnih olj
L’extravergine, in sicer med več kot 5.000 konkurentov s
celega sveta. Priznani strokovnjaki postavljajo Istro na sam
svetovni vrh zaradi kakovosti oljčnega olja in same uvrstitve
v vodnik L’extravergine, in sicer na drugo mesto za Toskano.
Še posebej je treba poudariti, da so Istra in njeni proizvajalci nagrajeni in uvrščeni že četrto leto (2009) zaporedoma
med 15 najboljšimi proizvajalci na svetu. Namreč, v vodniku
L’extravergine so uvrščena olja 36 istrskih predelovalcev.
Na drugem mestu lestvice 15 najboljših olj leta 2009 sta se
znašla tudi Bosiljka in Duilio Belić iz Fažane, saj je njuno
podjetje Olea B.B. v zadnjih štirih letih napredovalo tako v
kakovosti kot v marketingu.
Uporabne povezave:
www.sibiba.com; www.7maslina.net; www.istria-gourmet.com;
www.orkula.com; www.ipsa-maslinovaulja.hr; www.oleabb.hr.
Hrvaško oljčno olje
Hrvaški gojitelji oljk prenavljajo oljčne nasade svojih prednikov, prizadevajo pa si ohraniti tradicijo pridelave oljk in
spoštovati naravo ter ekološko proizvodnjo, zato da lahko
ob vrhunski aromi in okusu ponudijo jamstvo neškodljivega
proizvoda. Predelava v hrvaških oljarnah poteka z uporabo
sodobne opreme za hladno predelavo, kar omogoča ohranjanje izvirnega okusa, arome ter bogastva antioksidantov
in vitaminov. Tako pridelano hrvaško oljčno olje se hrani
v ustrezni embalaži in pod skrbno nadzorovanimi pogoji.
63
Press 2010
Hrvaška – domovina znanih
Izvor: HTZ
Eden izmed njih je Korčulan Marko Polo, legendarni potnik, ki je Zahodu v 13. stoletju odkril Kitajsko. Šibeničan Faust Vrančić je bil človek širokega znanstvenega interesa,
ukvarjal se je z leksikografijo, filozofijo, teologijo in tehniko.
V 16. stoletju je izumil sodobno padalo, ki ga je osebno preizkusil v Benetkah. Vrančić je prav tako konstruiral mlin, ki
ga poganjajo morske mene, žičnico, predstavil je novo konstrukcijo kovinskih mostov (ki visijo na železnih verigah, tj.
visečih mostov), ki jo je opisal v svoji znani knjigi o mehaniki
Machinae novae (61 konstrukcij, Benetke, 1595.). Šele ob
koncu 18. stoletja oziroma dva stoletja kasneje so bili tovrstni mostovi zgrajeni. Marko Marulić, pogosto imenovan
tudi oče hrvaške književnosti, je bil rojen leta 1450 v Splitu.
Istočasno je bil šolan humanistični pesnik (poeta doctus),
krščanski pesnik (poeta christianus) in »začinjavac« (v hrvaških primorskih mestih med najstarejšimi po imenu znanimi pesniki, pesnik duhovnih pesmi v ljudskem jeziku). Pisal
je v hrvaškem in latinskem jeziku. Njegov ep Judita je eden
najpomembnejših hrvaških stvaritev.
Marin Držić, eden izmed največjih hrvaških pisateljev renesanse, človek, ki je vrhunec svojega ustvarjanja vgradil
v dve komediji; Dundo Maroje in Skup, dela, ki so tudi dandanes, čez pol tisočletja, še kako aktualna, poleg pisanja
je bil aktiven na številnih drugih družbenih področjih, v svojem času je izzival razne kontroverze. Poleg naštetega je
bil tudi duhovnik, univerzitetni rektor, politični aktivist, kratko
rečeno, človek z zanimivim življenjepisom. Julije Klović,
iz mesta Grižane blizu Novega Vinodolskega, je največji
evropski slikar malih formatov, imenovan »Michelangelom
miniature«. Njegov učenec El Greco je v 16. stoletju naslikal
Klovičev lik skupaj z Michelangelom, Rafaelom in Tizianom.
Kamnosek Marin iz Raba je utemeljil v 4. stoletju mesto
oziroma državo San Marino. Nikola Tesla, iz vasi Smiljan v
Liki, je izumitelj, brez čigar izumov s področja elektrotehnike
in radiofonije si je težko zamisliti sodobno civilizacijo. Njegov briljanten um je omogočil elektrifikacijo sveta in močan
gospodarski napredek. Njegovi izumi zajemajo številna po-
dročja, od katerih so najbolj pomembna elektroenergetika,
radiotehnika, telekomunikacije, teleavtomatika, razsvetljava idr. Leta 1888 je prijavil nič koliko patentov, vezanih na
okretno magnetno polje in izmensko elektriko, a patente je
odkupil George Westinghouse. Ob koncu 19. stoletja je bil
Tesla popolnoma posvečen delu v laboratorijih in izumih,
med katerimi velja omeniti aparate za proizvodnjo elektrike visokih frekvenc (Teslini transformatorji), fluorescentno
razsvetljavo, osnove radiotehnike, teleavtomatike, X-sevanje in še številne druge. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je
delal na brezžičnem prenosu energije. V Ameriki je patentiral skupaj 112 izumov. Leta 1917 mu je bila dodeljena Edisonova medalja, istega leta je odkril tudi osnovne principe
delovanja radarja. Zaradi njegovih naprednih idej in izumov
Teslo imenujejo znanstvenik, ki je »izumil« 20. stoletje.
Ivana Brlić-Mažuranić iz Slavonskeg Broda, pisateljica za
otroke iz začetka 20. stoletja, je zasluženo imenovana »hrvaški Andersen«. Zagrebčan David Schwartz je v 19. stoletju izumil zračno ladjo, vendar je ni uspel patentirati, ker
ga je prehitela smrt. Po njegovih načrtih je grof von Zeppelin
kreiral slavno letalo. Drug Zagrebčan, Slavoljub Penkala,
je svet obremenil s patentiranjem kemičnega svinčnika. Rečan Giovanni Luppis je v 19. stoletju izumil torpedo, na
Reki pa je ustanovljena prva tovarna torpedov na svetu.
Hrvaška je domovina vrhunskih športnikov, med katerimi je
najboljša hrvaška športnica vseh časov Janica Kostelić.
S tremi olimpijskimi zlatimi medaljami in z eno srebrno na
Olimpijadi v Salt Lake Cityju leta 2002, je Janica postala
najuspešnejša alpska smučarka v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Njen brat Ivica Kostelić je prav tako smučar
z več ali manj uspehi na vseh pomembnih smučarskih
tekmovanjih. Odkar nastopa, je devetkrat zmagal na tekmovanjih FIS svetovnega pokala (osemkrat v slalomu plus
in enkrat v superkombinaciji). Na Zimskih olimpijskih igrah
leta 2006 v Torinu so se mu uresničile življenjske sanje –
osvojil je olimpijsko srebrno medaljo in to v kombinaciji.
Blanka Vlašić je najboljša hrvaška skakalka v višino in ena
izmed najboljših svetovnih skakalk v višino. Osvojila je več
zlatih medalj in drugih priznanj na svetovnih prvenstvih. Na
Olimpiadi v Pekingu leta 2008 je osvojila srebrno medaljo.
Evropska atletska zveza jo je izbrala za najboljšo atletinjo
leta 2007, v istem letu pa je Mednarodna atletska zveza
(IAAF) razglasila njen 207-centimetrski skok za dosežek
leta. Na prvem tekmovanju v letu 2009 je 26. januarja na
Reki dosegla impresivno število stotih skokov čez 2 m v 63
tekmovanjih.
Najboljši rokometaš v hrvaški zgodovini je Ivano Balić, ki
prav tako velja za enega izmed najboljših igralcev vseh
časov. Nekoliko prvenstev zapored je bil izbran v najboljšo
64
Press 2010
sedmerico tekmovanj, l. 2003, 2006. in 2007 je bil tudi najboljši rokometaš na svetu. V obrazložitvi odločitve je pisalo
– »njega je enostavno užitek gledati«. Večkrat je bil izbran
za najboljšega evropskega in hrvaškega igralca. Znani teniški igralec Goran Ivanišević je leta 2001 osvojil Wimbledon. Čeprav ni bil favorit – ker se ni plasiral na turnir, ampak
je na turnirju tekmoval zahvaljujoč vabilu organizatorja – se
je uspel prebiti do finala in poraziti Patricka Raftera. Ivan
Ljubičić, Mario Ančić in mladi Marin Čilić, za katerega predvidevajo sijajno prihodnost v tenisu, danes branijo hrvaške
barve v »belem športu«. Hrvaški nogometaši so od bronaste
reprezentance leta 1998, pod vodstvom Davorja Šukerja,
Zvonimirja Bobana in Slavena Bilića, spoštovani s strani
konkurence, imajo pa tudi oboževalce po celem svetu.
Maksim Mrvica, mlad hrvaški pianist, je svetovno publiko prvenstveno osvojil z vrhunskim crossoverjem in tudi
s klasičnim igranjem klavirja. Zmes modernega zvoka in
klasičnih tonov, klasika v ritmu rocka z elektronskimi »dodatki«, nikogar ne pusti ravnodušnega. Simpatičen Šibeničan
uspešno gradi mednarodno kariero, največjo priljubljenost
pa si je pridobil v Aziji, kjer se njegovi oboževalci dobesedno »tepejo« za vstopnice.
Dva najbolj znana in najbolj cenjena hrvaška znanstvenika v svetu sta v tem trenutku dr. Ivan Đikić in dr. Miroslav Radman. Ivan Đikić, molekularni biolog, je bil rojen v
Zagrebu, znanstveno pa se je izpopolnjeval v ZDA in na
Švedskem. Konec leta 2002 je postal najmlajši profesor na
Medicinski fakulteti Univerze Goethe v Frankfurtu in je eden
najmlajših članov Evropske organizacije za molekularno biologijo (EMBO), v kateri je zbranih 36 prejemnikov Nobelove
nagrade. Objavil je več kot 80 del v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, ki so citirani več kot 5.100-krat. Dr. Đikić
je dobitnik cele vrste mednarodnih priznanj, med katerimi
izstopa nagrada AACR za izjemne dosežke v raziskovanjih rakastih obolenj Ameriškega združenja za raziskovanje
tumorja in nagrada Evropskega združenja za raziskovanje
raka (EACR) za najboljšega mladega raziskovalca. Marca
2009 je priznana znanstvena revija Molecular Cell objavila
odkritje dr. Ivana Đikića o mehanizmih, s pomočjo katerih
se celice sesalcev lahko očistijo od različnih povzročiteljev
bolezni. Do tega odkritja je prišel v sodelovanju z znanstveniki norveške univerze Tromso, izraelskega inštituta
Weizmann in japonskega inštituta Tokyo Metropolitan, gre
pa za čiščenje celic od usedlin beljakovin, poškodovanih
organelov in bakterij, mehanizem pa je pomemben za razlago razvoja nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot
sta Alzheimerjeva in Parkinosonova bolezen.
V isti številki revije Molecular Cell je bilo objavljeno tudi senzacionalno odkritje dr. Radmana. Skupaj s svojimi sodelavci je identificiral glavne proteine za popravilo poškodovane DNA v bakteriji Deinococcus radiodurans. Ta čudežna
bakterija lahko zaščiti svoje proteine pred poškodovanjem,
povzročenim zaradi sevanja. Učinkovita zaščita proteina
bi pomenila upočasnitev procesa staranja, farmacevtska
industrija pa bi, zahvaljujoč temu odkritju, lahko proizvedla
eliksir večne mladosti. Splitčan Miroslav Radman je biolog,
ki se je specializiral za področje DNA, je član Francoske
akademije za znanost, Evropske akademije za znanost in
umetnost, Svetovne akademije za znanost in Evropske organizacije za molekularno biologijo (EMBO). Dr. Radman je
profesor citologije na pariški Medicinski fakulteti (Faculté de
Médecine – Necker, Université Paris V) in voditelj Laboratorija za evolucijsko in molekularno genetiko Inštituta Necker
v Parizu. Hkrati je tudi soustanovitelj in direktor Mediteranskega inštituta za raziskovanje življenja v Splitu, v katerem
so zbrani imenitni znanstveniki iz Hrvaške in sveta.
Navdih Ianu Flemingu za Jamesa Bonda je bil resnični
Dubrovčan, Dušan Popov, rojen leta 1912 v Vojvodini
(tedanja Avstro-Ogrska, današnja Srbija), odrasel pa je v
Dubrovniku. Nemci so ga imenovali Ivan, Angleži pa Tricycle. Ta iznajdljiv tajni agent je med drugo svetovno vojno
služboval pri zaveznikih tako, da je dezinformiral nemško
obveščevalno službo. Z akcijami »Fortitude« in »Človek,
ki ni obstajal« je prispeval k porazu Nemcev in si še kako
prislužil neslužbeni naziv največjega dvojnega agenta v drugi svetovni vojni. Pred napadom na Pearl Harbor je Duško
Popov osebno obvestil FBI in njegovega ravnatelja Edgara
J. Hooverja o bližajočem se japonskem napadu, vendar
ta ni ukrepal, saj ni verjel mlademu balkanskemu vohunu.
Popov je sodeloval v dezinformiranju na mestu dogodkov
v času zavezniškega izkrcanja v Normandiji v juniju leta
1944, s čimer je nastala zmeda v nemški obrambi. Obraz
njegovega vsakodnevnega življenja v teh vojnih časih je
bila maska poslovnega človeka, obkroženega s sanjskimi
ženskami, športnimi avtomobili, palačami in z igralnicami.
Vendar so njegovo resnično življenje bili izpraševanje,
spletke in vohunstva. Iana Fleminga je v tem času britanska
obveščevalna služba MI5 zadolžila, naj opazuje Popova,
ki ga ja navdihnil za njegovega slovitega agenta Jamesa
Bonda.
Veliki hrvaški slikar Julije Knifer (rojen v Osijeku 23. aprila
1924, umrl v Parizu 7. decembra 2004) je zadnja leta svojega življenja preživel v Parizu, kjer je užival status uglednega
umetnika. Knifer je štiri desetletja slikal motiv meandra, pri
čemer je izpostavljal, da sta črna in bela istočasno minimum
ter maksimum. Razstavljal je v znanih evropskih muzejih in
galerijah, danes pa so njegova številna dela v lasti najbolj
prestižnih svetovnih muzejev, galerij, skladov in zasebnih
zbirk, kar prav tako priča o ugledu, ki ga uživa njegov opus.
V čast temu velikemu umetniku je konec junija 2007 bil razkrit Kniferova stenska slika v Toulouseu v sklopu velikega
projekta, v katerem so pomembni svetovni umetniki (Roman Opalka, Sophie Calle in drugi) naredili rešitev za 19
postaj podzemne železnice.
65
Press 2010
PRIHODI IN NOČITVE TUJIH TURISTOV GLEDE NA DRŽAVO PREBIVALIŠČA 2009
JANUAR–NOVEMBER 2008/JANUAR–NOVEMBER 2009
Prihodi
jan.–nov.
2008
Nočitve
jan.–nov.
2009
indeksi
jan. - nov.
2009
jan. - nov.
2008
jan.–nov.
2008
jan.–nov.
2009
indeksi
jan.–nov.
jan. 2009
nov.
struktura
povpreč2009
no
jan.–nov. nočitev
v%
število
2008
nočitev
po obisku
11,089.566
10,786.365
97
56,703.487
55,970.870
99
100,0
5,2
Domači turisti
1,761.038
1,528.082
87
6,301.801
5,648.911
90
10,1
3,7
Tuji turisti
Skupaj
9,328.528
9,258.283
99
50,401.686
50,321.959
100
89,9
5,4
Avstrija
806.635
874.372
108
4,144.971
4,496.088
108
8,9
5,1
Belgija
97.394
99.127
102
512.889
519.334
101
1,0
5,2
3.851
3.627
94
23.628
20.076
85
0,0
5,5
232.050
208.368
90
1,179.224
1,066.582
90
2,1
5,1
Belorusija
Bosna in Hercegovina
Bolgarija
29.103
33.973
117
56.946
69.491
122
0,1
2,0
Ciper
2.064
1.236
60
5.519
3.833
69
0,0
3,1
Črna Gora
9.760
9.453
97
41.262
32.066
78
0,1
3,4
Češka
621.054
606.963
98
4,114.419
4,019.074
98
8,0
6,6
Danska
81.651
77.698
95
593.665
565.752
95
1,1
7,3
Estonija
9.621
7.588
79
30.466
24.628
81
0,0
3,2
25.368
26.556
105
108.642
97.469
90
0,2
3,7
436.805
404.033
92
1,628.965
1,528.145
94
3,0
3,8
Grčija
12.658
18.483
146
28.329
42.389
150
0,1
2,3
Irska
36.391
31.258
86
168.046
130.045
77
0,3
4,2
Finska
Francija
Islandija
Italija
2.604
1.789
69
14.750
5.413
37
0,0
3,0
1,147.369
1,179.906
103
5,023.585
5,092.753
101
10,1
4,3
Latvija
13.417
7.839
58
40.399
24.788
61
0,0
3,2
Litva
35.076
24.173
69
110.572
83.499
76
0,2
3,5
3.406
3.970
117
13.830
15.894
115
0,0
4,0
Madžarska
368.853
322.213
87
1,929.976
1,641.569
85
3,3
5,1
Makedonija
29.100
30.194
104
146.550
138.293
94
0,3
4,6
1.317
1.496
114
4.333
6.249
144
0,0
4,2
296 383
306 919
104
2 331 789
2 443 094
105
4,9
8,0
Luksemburg
Malta
Nizozemska
Norveška
Nemčija
Poljska
77 .635
71.981
93
428.201
394.809
92
0,8
5,5
1,539.026
1,573.204
102
10,961.274
11,432.480
104
22,7
7,3
416.081
453.892
109
2,506.019
2,736.412
109
5,4
6,0
Portugalska
32.147
26.287
82
75.715
58.441
77
0,1
2,2
Romunija
67.088
65.004
97
309.224
294.399
95
0,6
4,5
Rusija
174.416
132.543
76
1,444.056
1,065.982
74
2,1
8,0
Slovaška
297.880
306.388
103
1,919.114
1,999.633
104
4,0
6,5
Slovenija
1,032.270
1,003.382
97
5,777.086
5,616.317
97
11,2
5,6
Srbija
84.135
85.845
102
378.567
434.865
115
0,9
5,1
Španija
167.384
181.545
108
338.674
360.668
106
0,7
2,0
Švedska
133.946
122.685
92
720.764
643.452
89
1,3
5,2
Švica
131.171
136.525
104
554.034
561.866
101
1,1
4,1
Turčija
17.178
20.619
120
48.111
61.094
127
0,1
3,0
259.340
247.413
95
1,218.148
1,223.536
100
2,4
4,9
Ukrajina
31.473
37.135
118
226.476
249.511
110
0,5
6,7
Ostale evropske države
23.165
16.536
71
62.774
52.883
84
0,1
3,2
Južnoafriška republika
6.610
5.529
84
14.764
15.062
102
0,0
2,7
Zedinjena kraljevina
66
Press 2010
Ostale afriške države
5.084
5.165
102
20.249
22.487
111
0,0
4,4
37.994
35.860
94
104.326
100.581
96
0,2
2,8
156.603
122.558
78
393.297
319.040
81
0,6
2,6
Ostale države Severne Amerike
3.466
1.476
43
9.109
4.167
46
0,0
2,8
Brazilija
8.023
9.986
124
20.522
25.386
124
0,1
2,5
15.242
15.333
101
40.257
38.925
97
0,1
2,5
Kanada
ZDA
Ostale države Južne in
Srednje Amerike
Izrael
Japonska
Kitajska
34.553
29.813
86
72.778
68.340
94
0,1
2,3
139.371
159.531
114
196.038
216.790
111
0,4
1,4
6.235
7.477
120
11.666
15.346
132
0,0
2,1
Republika Koreja
11.832
10.268
87
16.960
14.479
85
0,0
1,4
Ostale azijske države
20.111
24.862
124
53.784
61.197
114
0,1
2,5
Avstralija
79.894
53.840
67
188.260
132.323
70
0,3
2,5
Nova Zelandija
14.386
11.377
79
32.045
28.635
89
0,1
2,5
2.859
2.990
105
6.639
6.329
95
0,0
2,1
Ostale države Oceanije
67
Press 2010
Contact
Hrvatska turistička zajednica
Iblerov trg 10/4, 10 000 ZAGREB, HRVATSKA
tel. + 385 1 4699 333
fax. + 385 1 4557 827
e-mail: [email protected]
Horvát Idegenforgalmi Közösség
Magyar u. 36, 1053 BUDAPEST, MAGYARORSZÁG
tel/fax: +36 1 266 65 05; +36 1 266 65 33
e-mail: [email protected]
Kroatische Zentrale für Tourismus
Rumfordstr. 7, 80469 MÜNCHEN, DEUTSCHLAND
tel: +49 89 22 33 44
fax: +49 89 22 33 77
e-mail: [email protected]
Kroatische Zentrale für Tourismus
Am Hof 13, 1010 WIEN, ÖSTERREICH
tel: +43 1 585 38 84
fax: +43 1 585 38 84 20
e-mail: [email protected]
[email protected]
Kroatische Zentrale für Tourismus
Kaiserstr. 23, 60311 FRANKFURT, DEUTSCHLAND
tel: +49 69 23 85 350
fax: +49 69 23 85 35 20
e-mail: [email protected]
Chorvátske turistické združenie
Trenčianska 5, 821 09 BRATISLAVA, SLOVAKIA
tel: +421 2 55 562 054
fax: +421 2 55 422 619
e-mail: [email protected]
Ente Nazionale Croato per il Turismo
Piazzetta Pattari 1/3, 20122 MILANO, ITALIA
tel: +39 02 86 45 44 97
fax: +39 02 86 45 45 74
e-mail: [email protected]
Croatian National Tourist Office
350 Fifth Avenue, Suite 4003,
NEW YORK 10118, U.S.A.
tel: +1 212 279 8672
fax: +1 212 279 8683
e-mail: [email protected]
Ente Nazionale Croato per il Turismo
Via Dell’Oca 48, 00186 ROMA, ITALIA
tel: +39 06 32 11 0396
fax: +39 06 32 11 1462
e-mail: [email protected]
Chorvatské turistické sdružení
Krakovská 25, 110 00 PRAHA 1, ČESKÁ REPUBLIKA
tel: +420 2 2221 1812
fax: +420 2 2221 0793
e-mail: [email protected]; [email protected]
Office National Croate de Tourisme
48, Avenue Victor Hugo, 75116 PARIS, FRANCE
tel: +33 1 45 00 99 55
fax: +33 1 45 00 99 56
e-mail: [email protected]
Office National Croate du Tourisme,
Vieille Halle aux Bles 38, 1000 BRUXELLES, BELGIUM
tel: +32 255 018 88
fax: +32 251 381 60
e-mail: [email protected]
Oficina de Turismo de Croacia
Calle Claudio Coello 22, esc. B, 1°C,
28001 MADRID, ESPAÑA
tel.: +34 91 781 5514
fax.: +34 91 431 8443
e-mail: [email protected]
Croatian National Tourist Office
2 Lanchesters, 162-164 Fulham Palace Road
LONDON W6 9ER, UNITED KINGDOM
tel: +44 208 563 79 79
fax: +44 208 563 26 16
e-mail: [email protected]
Narodowy Ośrodek Informacji Turystycznej, Republiki
Chorwacji
IPC Business Center, ul. Koszykowa 54,
00-675 WARSZAWA, POLSKA
tel: +48 22 828 51 93
fax: +48 22 828 51 90
e-mail: [email protected]
Kroatiska Turistbyrån
Kungsgatan 24, 11135 STOCKHOLM, SVERIGE
tel: +46 853 482 080
fax: +46 820 24 60
e-mail: [email protected]
Kroatisch Nationaal Bureau Voor Toerisme
Nijenburg 2F, 1081 GG AMSTERDAM,
NETHERLANDS
tel: +31 20 661 64 22
fax: +31 20 661 64 27
e-mail: [email protected]
68