naš delavski pisatelj - Digitalna knjižnica Jesenice

V e s l i
PREKLICI
Preklicujemo veljavnost izgubljenih izkaz­
nic za vstop v Železarno, gla&ečih se na
sledeča imena: Žust Janez, elektro peč, Zaje
Ivan, žična valjarna, Ravnik Maks, martinarna in Bekan Momčilo, Javornik III.
PREKLIC
Podpisana Angela Železnikar preklicu jem
žaljive besede, ki sem j i h izrekla Jakelj Jerci
iz konstrukcijske delavnice in se j i zahvalju­
jem, da je odstopila od tožbe.
Angela Železnikar
PREKLIC
Preklicujem kot neresnično in obžalujem
vse, kar sem žaljivega govorila o tov. Sedej
Vidi z Javornika, Savska 5 i n obljubljam,
da je ne bom več žalila ter s e j i zahvaljujem,
da je odstopila od tožbe.
Mežnarc Ivanka,
Vrba št. 27
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega
dobrega moža in očeta
FRANCA OSENKA
se najtopleje zahvaljujemo prebivalstvu Ja­
vornika in Koroške Bele za sočustvovanje.
Ob tej.priliki izrekamo iskreno zahvalo primariju v jeseniški bolnišnici dr. Fraincu
Brandsteterju in zdravniku dr. Vidaliju,
kakor tudi osebju internega oddelka za po­
zornost, skrb in nego v času njegovega
zdravljenja v omenjeni bolnišnici. Zahvalju­
jemo se tudi pevcem in godbi za ganljive
žalostinke, članom igralske družine D P D
Svoboda ter vsemi, k i so nam v težkih dneh
stali ob strani. Iskrena zahvala številnim da­
rovalcem vencev in cvetja, kakor tudi go­
vornikom za poslovilne besede pred osnov­
no šolo i n ob odprtem grobu, kakor tudi
mnogim prijateljem in znancem, k i so ga
spremili na njegovi zadnji poti v prerani
grob. Posebna zahvala tudi njegovim biv­
šim sodelavcem iz vzdrževalnih obratov Ja­
vornik III. za d en a r no pomoč.
Žalujoči:
žena Zofija, sin Franci, snaha Dana,
hčerki Marica in Anica ter ostalo
sorodstvo.
PREKLIC
Personalni oddelek Železarne Jesenice
preklicuje veljavnost izgubljenih izkaznic za
vstop v Železarno naslednjih delavcev." ki
se niso vrnili na delo: Simič Dragotin, mart i nama — št. izkaznice 15607, Ramovš
Franc, Javornik i — št. izkaznice 1893G
in Vončina Henrik, valjarna 2400 — št.
izkaznice 17385.
1
Pridno nabiramo denar za spomenik
V zadnjih številkah Železarja smo bralce
obvestili na začetek priprav namenjenih
zgraditvi centralnega spomenika padlim bor­
cem N O B na Jesenicah. Pripravljalni odbor,
ki ga vodi predsednik očinskega ljudskega
odbora tov. Maks Dolinar, je poleg drugih
del začel tudi z nabiralno akcijo med pre­
bivalstvom. Začetek te akcije, je b i l kar
uspešen, saj jer tloslej zbranih blizu din
100.000.-.
Pripravljalni odbor je med drugim od­
ločil, da bo imena darovalcev redno me­
sečno objavil v našem glasilu. V zvezi s
tem navajamo imena prvih darovalcev in
sicer:
din
Občinski sindikalni svet. Jesenice
100.000
Restavracija Triglav, Jesenice
100.000
Trgovsko podjetje Rožca, Jesenice
30.000
Železniško transp. podjetje, Ljubljana 25.000
Rešilna postaja Jesenice
10.000
Knjigarna Jesenice
10.000
Kinopodjetje Jesenice
25.000
Vino Gorenjka, Jesenice
27.000
Dovič Marta, šivilja, Jesenice
10.000
Kmetijska zadruga Kranjska gora
5.000
Kino Radio, gostišče
5.000
Gostišče Vipavec, Jesenice
5.000
Jugošpcd, Beograd
4.000
Podjetje „Kroj", Jesenice
4.000
Svete Henrik, mizarstvo, Jesenice
5.000
Soberl Leopold, dimnikar, Jesenice
1.000
Noč Alojz, pekovski mojster
1.000
Urbas Franc, Moste
1.000
Iludovernik Francka
1.500
Bizjak Fani, gostilničarka
2.000
Kavalar Jože. sobo slikar
5.000
Knific Jože
1.500
Trg. podjetje „Kovinar", Jesenice
10.000
Skupaj *
100.000
2 E L E Z A R - G L A S I L O D E L O V N E G A K O L E K T I V A Ž E L E Z A R N E J E S E N I C E 4 F E B R U A R 1957 — Š T . 2 — L E T O fi
Izdaja t o v a r n i š k i odbor Sindikalne p o d r u ž n i c e 2 J / U r e j a
u r e d n i š k i odbor / Odgovorni
urednik: Janko Burnik,
O b r t n i š k a 31 / N a s l o v u r e d n i š t v a : U r e d n i š t v o » Z e l e z a r j a c T e h n i š k i m u z e j Ž e l e z a r n e J e s e n i c e .
T e l . 271. - D o p i s e i n
fotografije
p o š i l j a j t e n a n a s l o v u r e d n i š t v a do v s a k e g a 10. v m e s e c u . - R o k o p i s i se ne v r a č a j o . / T i s k a l a t i s k a r n a
»Gorenjski tisk« v K r a n j u . / Klišeje izdelala k l i š a r n a »Gorenjskega tiska« v K r a n j u .
P r v a i n z a d n j a s t r a n o v i t k a : P r i P l a v ž i h — sta d e l o a k a d e m s k e g a s l i k a r j a J a k a T o r k a r j a .
Ivan Saksida,
sekretar
tovarniškega ZK
Včeraj, danes jutri
N e n e h n a je b o r b a delavskega r a z r e d a p r i
g r a d i t v i s o c i a l i s t i č n i h odnosov, p r a v tako
p a je p o g l a v i t n a v s e b i n a dela i n n a p o r o v
č l a n o v organizacije Zveze k o m u n i s t o v v to­
v a r n i i n i z v e n nje. K r e p i t e v vloge delavskega
razreda se i z r a ž a p r e d v s e m p r i utrjevanju
s o c i a l i s t i č n e d e m o k r a c i j e v c e l o t n e m živ­
ljenju i n r a z v o j u d r ž a v e , k a k o r t u d i p r i
delavskem s a m o u p r a v l j a n j u n a gospodar­
skem p o d r o č j u . T u p r i h a j a do vedno v e č j e
veljave t u d i r a z š i r j a n j e b o j a z a d v i g socia­
l i s t i č n e zavesti d e l o v n i h l j u d i , n j i h o v o po­
l i t i č n o , e k o n o m s k o i n t e h n i č n o usposablja­
nje za izpolnjevanje n a l o g , k i j i h narekuje
delavsko i n d r u ž b e n o upravljanje, vse to
j e v a ž n o i n p o m e m b n o delo o r g a n i z a c i j
Zveze komunistov. Te naloge zahtevajo v e č ­
jo samostojnost in tudi v e č znanja. Komu­
nisti se moramo boriti v n a š i h delavskih
svetih ter v delovnih kolektivih za dosled­
no in pravilno izvajanje gospodarske poli­
tike, Tiar terja tudi solidno p o l i t i č n o in
organizacijsko pripravo. Vedeti je treba,
da so n a š i delavski sveti š e razmeroma
mladi in n e i z k u š e n i , zato moramo prav ko­
m u n i s t i p r i s p e v a t i , d a b o d o č l a n i teh svetov
l i a s v o j i h zasedanjih r a z p r a v l j a l i i n d a j a l i
t u d i k o r i s t n e predloge, s k r b e t i p a b o treba
tudi ž a to, d a bo do veljave p r i h a j a l a k o ­
l e k t i v n a v o l j a itt odgovornost č l a n o v or­
ganov delavskega i n d r u ž b e n e g a u p r a v l j a n j a .
Komunisti moramo biti dosledni borci
za odpravljanje b i r o k r a t s k i h tendenc, k i sc
tu i n tam š e vedno pojavljajo v n a š i h grupn i h d e l a v s k i h svetih. K l j u b t e m u so delav­
ski sveti p r i svojem d e l u v č a s u svojega
obstoja dosegli lep napredek, o b o g a t i l i p a so
se t u d i z d r a g o c e n i m i i z k u š n j a m i . Če u p o ­
š t e v a m o , d a so b i l e m a t e r i a l n e m o ž n o s t i
omejene, so b i l i p r o i z v o d n i i n d r u g i uspehi
zadovoljivi.
Č l a n i organizacije Zveze k o m u n i s t o v m o ­
ramo biti nosilci socialistične misli, našim
sodelavcem v o b r a t n i h k o l e k t i v i h p a m o ­
r a m o p o s r e d o v a t i dragocene i n k o r i s t n e last­
nosti, k i m o r a j o k r a s i t i slehernega izmed
nas; vztrajnost, p r a v i č n o s t itd.
Z a v e d a t i se m o r a m o , da je n e n e h n o po­
udarjanje teh d o b r i h lastnosti p r i n a š i h
l j u d e h b i l o u s p e š n o i n da b o d o n a š i sode­
l a v c i t u d i v b o d o č e k a r najbolj ugodno
s p r e j e m a l i d o b r o n a m e r n e smernice, k i j i m
b o d o k o r i s t n e p r i n j i h o v e m n a d a l j n j e m de­
lu.
N a š n a r o d n o o s v o b o d i l n i boj je r o d i l d r a ­
gocene sadove i n rezultate, k i p a j i h v
m n o g i h p r i m e r i h ne c e n i m o p r a v i l n o . P r i ­
z n a t i m o r a m o , d a je ugled n a š e J u g o s l a v i j e
vedno v e č j i i n p o u d a r i t i m o r a m o , d a je
v l o g a Zveze k o m u n i s t o v i n n j e n i h č l a n o v
b i l a i n bo t u d i v b o d o č e o d l o č i l n e g a po­
m e n a za p o v e č a n j e n a p r e d k a i n b l a g i n j a
nas vseh. K o m u n i s t i ne smemo d o v o l i t i , d a
b i se u t o p i l i v svojem o k o l j u , p a č p a m o ­
r a m o b i t i n o s i l c i n a p r e d k a , k a k o r j i h je
d a l a znanost m a r k s i z m a - l e n i n i z m a . P r a v
tako k o m u n i s t i ne smemo d o v o l i t i , d a b i
p o p u š č a l i p r i svojem d e l u s p r i č o v s a k d a n j i h
težav, t e m v e č m o r a m o i m e t i p r i v s e m tem
š i r o k o obzorje. K o m u n i s t i smo b i l i v č a s u
N O B d o s l e d n i p r i i z p o l n j e v a n j u gesla o
b r a t s t v u i n edinstvu, m e d l j u d m i p a smo
sejali d u h a p r a v i č n o s t i i n l j u b e z n i , celo do
l i s t i h , k i so b i l i zapeljani. P r a v z a r a d i tega
m o r a m o b i t i t u d i danes s p r i č o t o l i k i h p r o ­
b l e m o v i n t e ž a v v z t r a j n i , k a k o r smo b i l i v
vojnih i n p r v i h povojnih letih.
33
N e b o j i m se j a v n o p o v e d a t i , d a t o v a r n i š k i
komite Z K z nekaterimi k o m u n i s t i n i za­
dovoljen, predvsem zaradi njihovega zadr­
ž a n j a , k a j t i p r e h i t r o so k l o n i l i p r e d v s a k o ­
dnevnimi težavami i n vrgli puško v koruzo.
Ce s m o se k o m u n i s t i z n a l i b o r i t i p r o t i p r e ­
m o č n e m u sovražniku med štiriletno narod­
n o o s v o b o d i l n o b o r b o , tedaj ne b o t e ž k o
p r e m a g a t i t e ž a v i n p r o b l e m o v , k i j i h se­
veda n i malo. N a š cilj je i n bo tudi v bo­
d o č e d o k o n č n a zgraditev socializma. V e n ­
d a r s o c i a l i z e m n i s a m o v tem, d a g r a d i m o
n o v e t o v a r n e i t d . S o c i a l i z e m je nekaj v e č .
N e smemo dovoliti, da b i b i l a ideja mark­
sizma - leninizma kompromitirana,
kajti
m n o g i n a r o d i , k i so s i ž e p r i b o r i l i s v o j o
neodvisnost i n tudi narodi, k i še živijo v
k o l o n i a l n e m sistemu, vidijo v n a š i Jugosla­
v i j i svetal v z o r . Če b i g r e š i l i v tej s m e r i ,
tedaj b i p r i z a d e j a l i v e l i k o š k o d o ne s a m o
sebi, t e m v e č t u d i s t v a r i m e d n a r o d n e g a so­
c i a l i z m a i n n a p r e d n i m i s e l n o s t i i n to p r a v
v č a s u , k o se utrjujejo m e d n a r o d n i o d n o s i .
Če je t e m u t a k o , tedaj n i p r a v , d a se
n e k a t e r i č l a n i Z v e z e k o m u n i s t o v odtegujejo
svojemu delu z i z g o v o r o m , češ, ne izpla­
č a se b o r i t i , saj j i h i t a k d o b i v a m o p o g l a v i ,
k a d a r r e č e m o a l i p r e d l a g a m o nekaj pamet­
nega i n p o š t e n e g a . T e g a ne z a n i k a m o , k e r
je res b i l o nekaj t a k š n i h p r i m e r o v . V e n d a r
b i se m o r a l v s a k p r i z a d e t i v t a k e m p r i m e r u
š e b o l j z a v z e t i z a svoje s t a l i š č e i n s s v o j i m
v z g l e d o m d o k a z a t i , d a je p r a v i c a n a nje­
g o v i s t r a n i . Z a r a d i tega seveda ne gre p o ­
p u š č a t i p r i d e l u i n z a v z e m a t i p a s i v n o sta­
lišče do udejstvovanja v d r u ž b e n i h i n p o l i ­
tičnih organizacijah.
Osnovne organizacije Zveze komunistov v
n a š i t o v a r n i , k i delujejo v p o s a m e z n i h o b r a ­
t i h i n o d d e l k i h , so p o l a g a l e o b r a č u n eno­
letnega d e l a v d n e h o d 9.—21. j a n u a r j a 1957.
O s n o v n e o r g a n i z a c i j e Z K so d o b r o u s p e v a l e
p r i s v o j e m d e l u v t i s t i h o b r a t i h , k j e r so
k o m u n i s t i u p o š t e v a l i že navedena n a č e l a i n
je v e d n o p r i š l a do p o l n e g a i z r a z a v l o g a
Z v e z e k o m u n i s t o v ter n i p r i š l o d o trenj,
k i več ali manj vplivajo na storilnost i n tudi
z a d o v o l j s t v o l j u d i . T e m o r g a n i z a c i j a m je
dala konferenca še b o l j š e smernice i n na­
p o t k e z a n j i h o v o b o d o č e delo. N e k a j n a ­
s p r o t n e g a p a so d o ž i v e l e tiste o s n o v n e or­
ganizacije Zveze k o m u n i s t o v v obratih, kjer
vodstva I n tudi k o m u n i s t i niso odigrali v
c e l o t i d o b r o svoje vloge. V teh o r g a n i z a c i ­
j a h je v e č k r a t p r i š l o d o i z r a z a l i c e m e r n o ,
d e m a g o š k o p o n a š a n j e vodstev i n č l a n o v
d e m a g o š k o 5n n e o d g o v o r n o p o n a š a n j e v o d ­
stev i n č l a n o v O O Z K , k a r je p o k a z a l o n a s a m i
konferenci, kakor tudi na vseh p o d r o č j i h
dela precejšnjo
škodo. Referati n a
teh
konferencah
so b i l i d o b r o
pripravljeni,
vsestransko
p a so b i l e ocenjene d o b r e
34
i n slabe s t r a n i d e l a O O Z K v o b r a t i h .
T o v a r n i š k i k o m i t e v n a š i t o v a r n i je p r a v
tako u g o t o v i l , d a se je p o l o ž a j p o z a d ­
n j e m a k t i v u , k i je b i l l a n i v
mesecu
o k t o b r u n a J e s e n i c a h , precej i z b o l j š a l . P r o ­
g r a m , k i je b i l sprejet n a o m e n j e n e m a k t i v u ,
pa koristno služi n a š i m osnovnim organi­
z a c i j a m p r i n j i h o v e m d e l u . P r a v tako so
n a m d r a g o c e n i n a p o t k i i n s m e r n i c e sekre­
tarja C K Z K S tov. M i h a M a r i n k a i n T o m a
B r e j c a i n ž e danes l a h k o u g o t a v l j a m o , d a
se je v p r e c e j š n j i m e r i d v i g n i l a zavest p r i
n a š i h k o m u n i s t i h k a k o r t u d i p r i o s t a l i h so­
delavcih v n a š e m kolektivu.
D n e 12. 2. 1957 je b i l a v v e l i k i d v o r a n i
sindikalnega d o m a p r i Jelenu I X . redna
letna konferenca
Zveze k o m u n i s t o v n a š e
Ž e l e z a r n e . K o n f e r e n c e se je u d e l e ž i l o 168
v o l j e n i h delegatov i z 27 o s n o v n i h o r g a n i ­
zacij Z K , k a k o r t u d i gostje iz Z e n i c e , L i t o ­
stroja, I s k r e , V e r i g e i z L e s c i n o r g a n i z a c i j ­
s k i s e k r e t a r O k r a j n e g a k o m i t e j a Z K tov.
Jensterle A l b i n , sekretar O b č . komiteja Z K
tov. I v o S č a v n i č a r , p r e d s e d n i k O b L O tov.
Maks Dolinar, tehnični direktor železarne,
tov. i n g . K o n s t a n t i n R e b e k ,
obratovodja
m a r l i n a r n e tov. i n g . P r e š e r e n i n d r u g i .
P o r o č i l o t o v a r n i š k e g a komiteja je p r i ­
p r a v l j e n o t a k o , d a so delegati k a k o r t u d i
gostje l a h k o s o d e l o v a l i v r a z p r a v i , k i je
b i l a zelo r a z g i b a n a . V r a z p r a v i so k o m u n i s t i
glasno i n j a s n o p o v e d a l i svoje
mneinje,
k o n f e r e n c a p a je s p r e j e l a t u d i v r s t o k o r i s t ­
n i h predlogov.
T o v . J e n s t e r l e je v s v o j i r a z p r a v i u g o d n o
o c e n i l d e l o n a š e o r g a n i z a c i j e , grajal p a je
tudi n a š e stališče do sprejemanja
mlajših
delavcev v vrste Zveze komunistov. P l o d n a
r a z p r a v a n a ž e o m e n j e n i k o n f e r e n c i je d a l a
n a p o t i l o n o v o i z v o l j e n e m u k o m i t e j u z a ak­
tivno delo p r i opravljanju č a s t n i h i n tudi
o d g o v o r n i h n a l o g , k i se p o s t a v l j a j o
pred
organizacijo Zveze komunistov. Konferenca
je i z v o l i l a n o v , 15 č l a n s k i t o v a r n i š k i k o m i t e ,
k e r so b i l i delegati m n e n j a , d a j e b i l o t r e b a
p o v e č a t i š t e v i l o č l a n o v sedanjega k o m i t e j a
o d 11 n a 15 č l a n o v .
V t o v a r n i š k i k o m i t e so b i l i i z v o l j e n i n a ­
slednji t o v a r i š i : F r a n c H o r j a k iz martinarne,
Janko Verdnik, garaža, J o ž e Ulčar, elektropeč, Peter Ž b o n t a r , J a v o r n i k L , ing. Ivan
A r z e n š e k i z glavne pisarne, R o k Globočnik,
ž e b l j a r n a , ing. A l o j z P o h a r , p l a v ž , Z d r a v k o
Č r v , J a v o r n i k I., J u s t i n T a l a r , J a v o r n i k III.,
Bogdan Knaflič, glavna pisarna, Ivan Žemva,
g r a d b e n i oddelek, D a n t e J a s n i č , g l a v n a p i ­
sarna, Stanko M u g e r l i , glavna pisarna, Slav­
ko M a r k c i j , jeklovlek i n Ivan Saksida, pro­
metni oddelek.
I z v o l j e n i č l a n i k o m i t e j a b o d o svojo d o l ž ­
nost o p r a v i l i , č e b o d o i z p o l n j e v a l i postav­
ljene n a l o g e p o ž e d o l o č e n i h s m e r n i c a h .
Sklepi IX. rednega zasedanja Delavskega sveta
1. D r u ž b e n i p l a n podjetja se ne sprejme
na tem zasedanju, k e r š e niso jasne per­
spektive glede cen i n se bo ta p l a n sprejel
obenem s f i n a n č n i m p l a n o m podjetja.
2. Glede ureditve p l a č v podjetju je D S
posamezno sprejel s l e d e č e sklepe:
a) K o t o s n o v a za ureditev p l a č u s l u ž b e n ­
cev se sprejme i z v r š e n a a n a l i t i č n a ocenitev
d e l o v n i h mest u s l u ž b e n c e v . T a o s n o v a naj
bo o r i e n t a c i j a z a to ureditev. Z a d r u g a
d e l o v n a mesta ocenitev š e n i i z v r š e n a i n se
zato to v p r a š a n j e r e š i samo z a u s l u ž b e n c e .
b) Z a d e l o v n a mesta delavcev je š e n a ­
dalje o s n o v a z a ureditev p l a č sedaj v e l j a v n a
tarifna p o s t a v k a z m o ž n o s t j o p r e h o d n e g a
popravka.
c) D S sprejme p r e d l o g k o m i s i j e za p l a č e ,
da se z a u s l u ž b e n c e i n delavce, k i delajo
po č a s u ter delovodje, odrede tarifne po­
stavke v r a z p o n u . Z a delavce, k i delajo v
n o r m i , se f o r m i r a j o fiksne tarifne postavke.
d) D S p o o b l a s t i U O , d a u r e d i p r e l i v mase
p l a č e i z d e l o v n i h mest delavcev po č a s u , n a
d e l o v n a mesta, k i delajo po n o r m i . D e ­
l o v n i m m e s t o m se d o d a poleg 500 d i n i n 10
odnosno 5% p o v i š k a š e f i k s n i znesek za V K
5, z a K V 3 i n z a P K 1 d i n . N a isti n a č i n
se u r e d i r a z p o n z a u s l u ž b e n c e iz mase, k i
je d o l o č e n a z a u s l u ž b e n s k e p l a č e .
e) D S p o o b l a s t i U O , d a p o d r o b n e j e u r e d i
prelivanje mase p l a č iz višje v nižjo sku­
p i n o i n b o o tem p o d r o b n e m p r e d l o g u D S
naknadno sklepal.
t) Z a d o k o n č n o ureditev t a r i f n i h postavk
delavcev i n u s l u ž b e n c e v se g r u p n i m delav­
s k i m svetom o d o b r i p r i m e r n a vsota.
g) N a č e l n o se je d r ž a t i p r i d o l o č a n j u p l a č
i n t a r i f n i h p o s t a v k ocenitve d e l o v n i h mest,
ne glede n a to a l i se s tem tarifne postavke
ali plače znižajo.
h) P r v i o b r a č u n z a tista d e l o v n a mesta,
k i b o d o p l a č a n a v r a z p o n u , se i z v r š i v p r e d ­
v i d e n e m p o v p r e č j u . V r a z p o n u b o d o odre­
jene p l a č e i n tarifne postavke v n a s l e d n j i h
o b r a t i h : v z d r ž e v a l n i o b r a t i , promet, trans­
port, energijski, O T K , k o m u n a l a , sekreta­
riat i n nabavni.
V p r a š a n j e o b r a t n i h v z d r ž e v a l c e v se p r e d ­
loži U O v p o n o v n o r a z p r a v o .
3. O d o b r i se p r e d l o g k o m i s i j e z a tarifna
v p r a š a n j a glede n o v i h d e l o v n i h mest z a
obrate: vis. p e č , j e k l a r n o , ž i č n o v a l j a m o ,
transport, e l e k t r o d n i oddelek i n š a m o t a r n o ,
k i predlagajo v vsakem od n a v e d e n i h o b r a ­
tov po eno n o v o d e l o v n o mesto i n sicer
„a,si!stenta za v z d r ž e v a n j e " .
P r e d l a g a n o p o v i š a n j e t a r i f n i h postavk za
asistente v z d r ž e v a n j a v v a l j a r n i 2400, J a v o r n i k u I. J a v o r n i k u III naj se u r e d i po no­
v e m t a r i f n e m p r a v i l n i k u z veljavnostjo o d
1. 1. 1957.
4. V zvezi z i n v e s t i c i j a m i z a leto 1957 so
b i l i postavljeni n a s l e d n j i s k l e p i :
a) D S smatra, d a se pogodbe z b a n k o ne
m o r e j o s t o r n i r a t i , t e m v e č se k v e č j e m u l a h k o
spremene v s m i s l u k r i t e r i j e v , k o t j i h je
p o s t a v i l a s k u p š č i n a . T o r e j se s m a t r a transa,
d o d e l j e n a z a leto 1957, kot p a r c i a l n a transa
v okviru posojila.
b) V p r i m e r u storno pogodb z i n o z e m s k i ­
m i d o b a v i t e l j i m o r a n a š e podjetje s t o r n i r a t i
š t i r i pogodbe. O d r e j e n i č a s 14 d n i s m a t r a m o ,
d a j e z a r a z č i š č e n j e v p r a š a n j a obvez, k i po
s t o r n u nastajajo, prekratek. D S predlaga
vsaj 30 d n i .
c) K e r se ne m o r e o c e n i t i , v k a k š n i fazi
se nahajajo d e l a p r i podjetjih — dobavite­
l j i h i n d a ne b i m o g e l obstojati v s l u č a j u
storna sum o k a k r š n i h k o l i nepravilnostih,
je nujno, d a r a z g o v o r o m prisostvuje p r e d ­
s t a v n i k investicijske banke, k e r ta n o s i stro­
š k e storna.
5. P o t r d i se I. d e l p r o g r a m a k o r i š č e n j a
a m o r t i z a c i j s k i h s k l a d o v z a leto 1957 i n sicer:
Amortizacijski del za
vzdrževanje
552,567.366 d i n
Amortizacijski del za
zamenjavo
296,474.909 d i n
Skupno
849,012.275 d i n
6. Iz s k l a d a p r o d a n i h o s n o v n i h sredstev
se p r i o r i t e t n o n a b a v i naslednje:
J e k l a r n a : N a b a v a 5 voz
s haubami
10,000.000 d i n
E l e k t r o d n i odd.: N a b a v a
s t r o j č k a z a varenje p o l i vinil vrečk
245.500 d i n
P r o m e t n i o d d . : 2 n o v a 4-osna
voza
1,405.200 d i n
Elektrod, odd.: Globinska p e č
z a s u š e n j e b a z i č n i h elektrod 1,761.078 d i n
C e v a r n a : 2,5 t ž e r j a v v tem
oddelku
11,194.700 d i n
T u d i v b o d o č e naj se za č r p a n j e sredstev
iz s k l a d a p r o d a n i h o s n o v n i h sredstev po
s t r o k o v n i k o m i s i j i sestavi p r i o r i t e t n a lista.
7. V b o d o č e je z a o s t r i t i b o r b o z a z m a n j ­
š a n j e p r e k r š i t v e r o k o v p l a č i l a r a č u n o v na
d e l i h po a m o r t i z a c i j i za v z d r ž e v a n j e , k e r
se d r u g a č e b r e m e n i a m o r t i z a c i j a za p r i ­
hodnje leto.
8. P r i U p r a v i stanovanjskega s k l a d a p r i
O b L O Jesenice najame Ž e l e z a r n a Jesenice
posojilo za zgraditev s t a n o v a n j s k i h objek­
tov, t. j . s t a n o v a n j s k i h b l o k o v X I . , X I I . i n
X V I ter ureditev fasad o s t a h h b l o k o v v
višini 141,719.128 d i n .
9. D S p o t r d i p r a v i l n o s t s t a l i š č a k o m i s i j e
za v z d r ž e v a n j e p r i D S , d a naj b i i m e l a
35
Ž e l e z a r n a Jesenice, k i i n v e s t i r a izgradnjo
s t a n o v a n j s k i h objektov, t u d i p r a v i c o raz­
deljevanja v teh b l o k i h s tem, d a u r e d i to
u p r a v a podjetja <pri m e r o d a j n i h f o r u m i h
n a O b L O i n š e l e p o t e m p r e d a objekte sta­
novanjski skupnosti.
10. O d o b r i se p r o d a j a o s n o v n i h sredstev
po s p i s k u , k i ga je p r e d l o ž i l a k o m i s i j a z a
v z d r ž e v a n j e v s k u p n i v r e d n o s t i 11,179.665
Nova pota
V s i z n a k i k a ž e j o , d a smo v p o g l e d u nagra­
jevanja delavcev i n u s l u ž b e n c e v k r e n i l i na
pot, k i obeta p o z i t i v n e rezultate. V k l j u č i t e v
500-dinarskega d o d a t k a v p l a č e i n z v i š a n j e
p l a č z a 5°/o za P K i n N K delavce ter nižje
s t r o k o v n e u s l u ž b e n c e ter 10°/o za K V , V K de­
lavce i n SS i n V S u s l u ž b e n c e , je samo
n a m e r a , d a se ob tej p r i l i k i izvede p r a v i č ­
n e j š a d i f e r e n c i a c i j a v r e d n o s t i d e l a po p o ­
s a m e z n i h d e l o v n i h mestih. K o l e k t i v o m je
p r e p u š č e n o , k a k o naj sredstva tako z v i š a nega p l a č n e g a s k l a d a porazdele. D o v o l j e n o
je p r e l i v a n j e mase p l a č n e g a s k l a d a iz P K ,
N K delavcev i n n i ž j i h s t r o k o v n i h u s l u ž b e n ­
cev v K V , V K i n SS i n V S u s l u ž b e n c e ter
obratno. V d r u g e m p r i m e r u t. j . p r e l i v a n j e
K V , V K delavcev, SS i n V S u s l u ž b e n c e v v
P K i n N K delavce i n n i ž j e strokovne u s l u ž ­
bence, je seveda dovoljeno s p r i v o l j e n j e m
o d n . p r i s t a n k o m okrajne k o m i s i j e za p l a č e .
D o s e d a n j i togi sistem t a r i f n i h p o s t a v k je
m o g o č e s p r e m e n i t i i n d o l o č a t i p l a č e v raz­
p o n u . P r i sistemu d o l o č a n j a p l a č iz r a v n i v
r a z p o n e je t r e b a uvesti i s t o č a s n o t u d i oce­
njevanje p o s a m e z n i k a n a d e l o v n e m mestu.
T a sistem nagrajevanja o m o g o č a potrebno
vzpodbujanje z a v e č j o d e l o v n o s t o r i l n o s t
tako p r i d e l a v c i h k a k o r u s l u ž b e n c i h . D o ­
slej smo tak n a č i n nagrajevanja m o č n o po­
g r e š a l i i n zato t u d i n i s m o m o g l i z a d o v o l j i v o
p o v e č a l i delovne s t o r i l n o s t i .
Ž e l e z a r n a Jesenice se je p r a v iz navedenih
r a z l o g o v o d l o č i l a , d a z a leto 1957 uvede
n o v sistem nagrajevanja s p l a č a m i v raz­
p o n u i n to z a u s l u ž b e n c e i n delavce v z d r ž e ­
v a l n i h obratov, k i delajo po č a s u . Z a p r o ­
i z v o d n e o b r a l e p a b o d o tarifne postavke
določene v fiksnih zneskih. V proizvodnih
o b r a t i h je n a m r e č t e ž k o uvesti sistem p l a č
v r a z p o n u , k e r m o r a n o r m n i cenik temeljiti
n a v naprej določeni tarifni postavki. P r i
p l a č a h v r a z p o n u p a se z ocenjevanjem ta­
rifna postavka spreminja navzdol a l i na36
dinarjev, r a z e n osnovnega sredstva, k i je
b i l o d o l o č e n o , d a ga bo p r i d o b i l tov. P i k o n Janez, k e r p r i v a t n i k i n i s o u p r a v i č e n i
do n a k u p a o s n o v n i h sredstev.
11. Z a r a d i h i t r e j š e prodaje o s n o v n i h sred­
stev, k i ležijo n a B l e j s k i D o b r a v i , se po­
oblasti s t r o k o v n a k o m i s i j a , d a samostojno
p r o d a j a , n a k n a d n o p a p o r o č a D S za odo­
britev.
V NAŠEM
PLAČNEM SISTEMU
vzgor. K e r m o r a b i t i o b r a č u n c e n i k a n o r m
i z r a ž e n n a odrejeno tarifno postavko, s p l a ­
č a m i v r a z p o n u p a bo n u j n o , d a bodo ne­
k a t e r i d e l a v c i i m e l i v e č j o tarifno postavko
od tarifne postavke z a o b r a č u n n o r m e i n
bo tako faktor n o r m e višji, z a r a d i č e s a r
bodo ostali delavci o š k o d o v a n i n a zaslužku.
Z a d o l o č a n j e v i š i n e t a r i f n i h postavk u s l u ž ­
bencev za t a r i f n i p r a v i l n i k za leto 1957 bo s l u ­
ž i l a a n a l i t i č n a ocena d e l o v n i h mest, katero
je izdelal B i r o z a o r g a n i z a c i j o v letu 1956.
Sistem p l a č v r a z p o n u b o z i n d i v i d u a l n i m
ocenjevanjem o m o g o č i l n e k o l i k o v e č j e p l a ­
če, k a k o r b i b i l o to s t a r i f n i m i p o s t a v k a m i
v f i k s n i h z n e s k i h . N a ta n a č i n se b o d o t u d i
i z r a v n a l e p l a č e n a d e l o v n i h m e s t i h , katera
so b i l a n i ž j e ocenjena od sedanje v r e d n o s t i .
N a ta n a č i n dejansko u s l u ž b e n c i ne b o d o
i z g u b i l i n a z a s l u ž k u . L e nekaj d e l o v n i h mest
bo ostalo n a d o s e d a n j i h p r e j e m k i h , to p a
zato, k e r so b i l a o d p r t a v letu 1956 i n se je
višina tarifnih postavk določila že na pod­
lagi a n a l i t i č n e ocene d e l o v n i h mest.
Z a delavce a n a l i t i č n a ocena d e l o v n i h mest
še n i do k o n c a izvedena. Zato se p r i n o v e m
d o l o č a n j u t a r i f n i h p o s t a v k v r a z p o n u za
t a r i f n i p r a v i l n i k z a leto "1957 n i m o g l o upo­
r a b i t i a n a l i t i č n e ocene d e l o v n i h mest, m a r ­
v e č se je i s k a l o p r a v i č e n r a z p o n glede na
vrednost i n o d g o v o r n o s t n a d e l o v n i h me­
stih i n p r a v i l n o razmerje m e d p o s a m e z n i m i
k v a l i f i k a c i j a m i . V g l a v n e m b o d o v s i , tako
d e l a v c i k a k o r u s l u ž b e n c i , d o b i l i nove p l a č e
p o v e č a n e za 5—10°/o, z r a z p o n o m p a še celo
nekaj v e č . O b tej p r i l i k i je p o t r e b n o naglasiti naslednje:
S tem, k o smo š l i n a d o l o č a n j e t a r i f n i h
p o s t a v k v razpone, je b i l o m o g o č e dati ne­
k o l i k o v i š j e tarifne postavke d e l a v c e m v
proizvodnji, d o č i m bodo delavci i n usluž­
benci s tarifnimi postavkami v razponu pri­
šli do e n a k i h t a r i f n i h p o s t a v k z ocenjeva-
njem. P r v a ocenitev bo izvršena že vzpo­
redno s sprejetjem novega tarifnega pravil­
nika. Druga ocenitev pa v teku leta, o čemer
bo posebej sklepal CDS. Sistem plač v raz­
ponu nam tedaj omogoča, da smo delavcem
v proizvodnji takoj zvišali fiksne tarifne po­
stavke za nekaj več kakor 5 i n 10%, vsem
ostalim pa bo to omogočeno preko ocenje­
vanja, k i bo upoštevalo doprinos posamez­
nika glede na strokovnost in pridnost.
Morda nekaterim to ne bo všeč. Hoteli
bi, da se novi piačni sklad podeli linearno
na vse enako. S tem pa bi gotovo ne dosegli
zaželenega cilja v pogledu večje proizvod­
nosti dela. Dosedaj smo vsi ugotavljali, da
piačni sistem ni stimulativen i n ne dovo­
ljuje, da b i večjo delovno storilnost tudi
delu i n vloženemu naporu pravilno in pra­
vično nagradili. No, to bo sedaj mogoče.
Potrebno bo samo kar najbolj objektivno
ocenjevanje posameznikov od strani nadre­
jenih, k i bodo za ocenitev zadolženi. Z no­
vim piačni m sistemom bomo tako dokončno
prelomili z dosedanjim sistemom, v katerem
res ni bilo mogoče v teku leta še tako prid­
nemu delavcu povečati tarifne postavke niti
za 0,50 din.
A l i gredo razponi v plačali med posamez­
nimi kvalifikacijami predaleč oz. v prevelik
razkorak, je vprašanje, na katerega naj od­
govori sam kolektiv. £ n o je gotovo, dosedanji razponi so odločno premajhni i n pre­
malo stimulativni za odgovorna delovna
mesta. To velja za delavce kakor uslužben­
ce. Vprašanje pravilne višine osnovnih plač
in življenjske ravni je druga zadeva, k i ne
sodi v sklop te razprave. Resnica pa je, da
bomo z novim plačnim sistemom, k i bo,
kakor vse kaže, v najbližji bodočnosti še
bolj sproščen, to, kar bomo več naredili in
prihranili, sami lahko dali tistim, k i se bo­
do bolj zalagali.
R. J.
Poročilo o obratnih nezgodah za mesec januar
Nezgod
Stalež
Obrat
V i s o k e jpeči
Martinarna
Elektropeč
J a v o r n i k I.
V a l j a r n a 2400
J a v o r n i k II.
Javornik IV.
Žična valjarna
Jeklovlek
Predelovalni
Cevarne
Elektrodni
Livarna
Samotama
OTK
Energijski
Mehanična del.
Konstrukcijska
Elektrodelavnica
Gradbeni
J a v o r n i k II.
Promet
Transport
Kapitalna
Garaža
Direkcij a
Pomožna služba
Komunalna odd.
MIS
Nabavni oddelek
Skupno
365
538
88
733
220
390
60
207
125
638
194
114
192
206
153
174
297
189
126
218
380
389
205
61
20
216
122
132
16
44
6812
Smrtne
m
2
_
—
—
—
—
—
—
—
—
—
—
—
—
—
—
—
—
—
—
.—
—
—
—
—
—.
—
—
—
—
—
-
—
—
—
—
—
—
—
—,
—
—,
—
—-
. —
—•
—.
—
Izpad
Ostalo
m
Skupaj
m
ž
11
14
—
15
3
9
1
9
—
9
—
1
—
1
1
2
3
4
11
14
—
15
3
9
1
9
—
9
—
1
—
1
1
2
3
4
.—
1
5
5
5
Z
—•
1
—
—
—
—
—
—
—
—
_
—
—
—
—
—.
—
1
1
1
—
—
—
—.
—
—
—
—
—
89
3
99
1
5
5
5
—
%
—
—
1
—
—
—,
—,
—
—
—
—
—
:
—
—
—
—.
1
—.
1
-,
—
—.
'.
—
—
—
3
3,0
2,6
—
2,1
1,3
2,3
1,6
—
1,3
—
0,9
_
0,5
0.6
1,1
1,3
2,5
—
0,3
1,4
1,2
2,7
—
—
—
—
—
—
1,4
dn123
154
—
182
121
10?
12
42
—
70
34
1
—
8
2
34
29
82
M.
18
90
144
58
—.
—
—
—
—
—
—
1307
ur
v din
984
1232
—
1456
968
824
96
336
—
560
272
8
—
64
16
272
2?2
656
—
144
720
1152
464
—
—.
—
—.
—
—
—
59.354.—
74.314.—
—
87.325.—
53.389.—
49.705.—
5.790.—
20.267.—
—
33.779.—
16.407.—
484.—
—
3.360.—
965.—
16.407.—
13.99«.—
39.569.—
—
3.688.—
43.430.—
69.488.—
27.938.—
—
10.456
630.705.--
—
•
—
S k u p a j n e z g o d 102
37
predsednik komisije
za plan
pri delavskem svetu
O družbenem
planu
za leto 1957
P r o i z v o d n i p l a n Ž e l e z a r n e za l e l o 1957
z n a š a 772.600 t o n p r o i z v o d o v . Z v i š a n j e p l a n a
n a p r a m i z p o l n i t v i 1956 z n a š a 7.534 t o n a l i
0.97«/o, n a p r a m p l a n u 1956 p a z n a š a z v i š a n j e
14.620 t o n a l i 1,9 o/ .
P r i m e r j a l n a t a b e l a i z p o l n i t v e 1956 i n p r e d ­
v i d e n e g a p l a n a 1957 p o p o s a m e z n i h o b r a t i h
je t a k a l e :
i
-:
• •'
0
Izpolnitev 1956
Visoke peči
Martinarna
Električna peč
Težka proga
L a h k e proge
Žična valjarna
V a l j a r n a 2400
V a l j a r n a 1300
Jeklovlek
Hladna valjarna
Žičarna
Žebljarna
Cevarna
E l e k t r o d n i odd.
Livarne
Opekarna
ton
Plan
1957
117.981
96,7 116 009
239.813
102 215 C03
9.670
98,9 11.100
115.227
109.7 111.C03
+ 13.0001 u s l u g
108
45.346
15.000
41.694
97
13.000
57.398
95,7 60.000
93,1 38.100
35.010
3.863
113,6
3.400
9.389
97,3 10.000
35.434
97,1 37.000
10.230
94,6 10 000
10.688
106,9 10.000
2.413
60,3
3030
8.055
117,4
7.000
22.850
102
22.400
B l a g o v n a p r o i z v o d n j a sicer ne k a ž e b i ­
stvenega p o v e č a n j a , p a č p a se z a p a ž a v e l i k
38
Rezalci starega železa
Foto Torkar
skok v kvalitetnem p r e m i k u asortimana i n
to š e p r a v p o s e b n o v o n i h o b r a t i h , kjer so
bile v l o ž e n e investicije.
P r o i z v o d n i p l a n v i s o k i h p e č i je z n i ž a n v
p r i m e r j a v i s p l a n o m v l e t u 1956 z a 6.000 t,
zaradi predvidenega remonta visokih peči
št. 1. K o l i č i n s k o je p l a n 116.0001 s i c e r m o ž n o
i z v e s t i , v e n d a r s p r e d p o s t a v k o , d a se z a ­
g o t o v i p r a v o č a s n o t u d i vse p r e d v i d e n e su­
rovine i n m l i n za ostružke.
M a r t i n a r n a z v i š u j e svoj p r o i z v o d n i p l a n
z a 10.000 t o n . M o ž n o s t v e č j e p r o i z v o d n j e
daje u v e d b a o l j n e k u r j a v e n a p e č e h , b o l j š e
i z k o r i š č a n j e k a p a c i t e t i n k o l i č i n s k e g a fonda
in b o l j š a organizacija dela.
O s n o v n i p o g o j i z a i z p o l n i t e v p l a n a elektr o p e č i so v g l a v n e m d a n i , r a z e n zagoto­
v i t v e e l e k t r i č n e energije, k a r l a h k o b i s t v e n o
vpliva n a izpolnitev plana.
V r o č e v a l j a r n e z v i š u j e j o svoje p l a n e v
s m i s l u b o l j š e g a k o r i š č e n j a kapacitet i n ko­
l i č i n s k i h f o n d o v , b o l j š e o r g a n i z a c i j e dela
i n p o v e č a n j a storilnosti. Za u s p e š n o izvaja­
nje p o s t a v l j e n i h p l a n o v je v v a l j a r n a h p o ­
trebno rešiti č i m p r e j nekatere v a ž n e pro­
bleme kakor:
Zmanjšanje
zastojev p r o g ,
zagotovitev
rezervnih motorjev i n potrebne rekonstruk­
cije o g r e v n i h peči.
T u d i p r e d e l o v a l n i o b r a t i z v i š u j e j o v glav­
n e m svoje p r o i z v o d n e p l a n e v s m i s l u b o l j ­
šega k o r i š č e n j a kapacitet i n p o v e č a n j a sto­
r i l n o s t i ter s o p l a n i dosegljivi.
Zagotoviti
j i m je treba l e p o t r e b n o k o l i č i n o kvalitet­
nega p o l f a b r i k a t a . V ž i č a r n i je z n a b a v o
š t i r i h n o v i h v l e č n i h strojev za patentirano
žico m o ž n o d v i g n i t i p r o i z v o d n j o na 40.000 t.
V a r i l n e stroje n a š - e c e v a r n e b o t r e b a v
doglednem č a s u zamenjati s stroji k a p a c i ­
tete 15—20.000 t o n . E l e k t r o d n i o d d e l e k z n i ••uje svojo p r o i z v o d n j o z a r a d i p o m a n j k a n j a
n a r o č i l z a gole elektrode. D a se sedanje
stanje v tem o d d e l k u p o p r a v i , b o p o t r e b n o
p r a v o č a s n o p r i č e t i z n o v i m i i z d e l k i i n slediti
r a z v o j u v a r i l n e tehnike, p o j a č a t i delo n a š e
k o m e r c i a l n e s l u ž b e s tečaji z a tuje varilce,
z demonstracijami p r i kupcih, z b r o š u r a m i
in prospekti.
V a ž e n d e l k o l i č i n s k e g a p l a n a so t u d i n o r ­
m a t i v i izplenov, k i bistveno v p l i v a j o n a i z polnjenje f i n a n č n e g a p l a n a podjetja. N a ­
č e l n o se postavlja, d a se z n i ž a n j e i z p l e n o v
za leto 1957 v p r i m e r j a v i z i z p o l n i t v i j o v
letu 1956 o d o b r i i n u p o š t e v a samo v t i s t i h
o b r a t i h , kjer obstojajo zato o b j e k t i v n i v z r o ­
k i , t. j . p o s l a b š a n j e o s n o v n i h s u r o v i n a l i
premik v kvalitetnejši asortiman izdelkov.
P r e g l e d p r e m i k a a s o r t i m a n a v letu 1957 n a ­
p r a m r e a l i z a c i j i 1956 n a m daje naslednjo
sliko:
Plan 1957 Izvršenie 1956
v tonah
v tonah
Kotlovska pločevina
Ladijska pločevina
2.100
19.000
2.100
25.000
podjetja z o z i r o m na p r e d v i d e n o p o d r a ž i ­
tev r u d e z a 45«/o o d o s n o v n e cene i n nepo­
p o l n e uspehe p o i z k u s n e g a o b r a t o v a n j a v i ­
sokih peči po varianti B I i n B 2 .
Pregled produkcije prodaje in ustvarjenega
d o b i č k a v letih 1954, 1955, 1956 in predlog
za leto 1957
Leto
1954
1955
1956
1957
Produkcija
% izvr.
Prodaja
plana
708.023 105,8
744.993 98,9
765.066 100,9
772.600
20.727
21.511
22.992
23.360
Dobi­
ček
Udeležba
pod j etja
4.899
364.936
3.864 356.083
2.607 216.628
še n i poznano
Iz zgoraj navedene tabele o u s t v a r j e n i
p r o d u k c i j i , p r o d a j i i n d o b i č k u v l e t i h 1954,
1955, 1956 je r a z v i d n o , d a n a m p r o i z v o d n j a
vsako leto vztrajno raste, d o č i m se ustvar­
j e n i d o b i č e k i n u d e l e ž b a podjetja n a d o ­
b i č k u k l j u b p r e m i k u v k v a l i t e t n e j š i asor­
t i m a n vedno m a n j š a . Z a leto 1957 f i n a n č n a
s i t u a c i j a podjetja z a r a d i n a m e r a v a n e p o ­
dražitve rude i n dela visokih peči še n i
jasna. Glede n a to, d a se p l a n v i s o k i h p e č i
še p r e v e r j a i n b o p o t r e b n o v i z d e l a v i f i ­
n a n č n e g a p l a n a podjetja za leto 1957 u p o ­
š t e v a t i nekatere k o r e k t u r e v p r e d v i d e n i h
postavljenih normativih p o t r o š n j e materiala
(koks) ter p o d r a ž i t e v r u d e z a 45 »/o, je D e ­
l a v s k i svet Ž e l e z a r n e s k l e n i l , d a se d r u ž b e n i
p l a n ne b o sprejel l o č e n o p o k o l i č i n i i n
f i n a n č n i p l a n , t e m v e č se b o sprejel k o l i č i n ­
ski plan skupno s finančnim, ko bo jasna
tudi f i n a n č n a situacija podjetja.
Inter. obv.
31.000 t
Dinamo pločevina
Dekapirana pločevina
Pocinkana pločevina
H l a d n o valj. trakovi
P a t e n t i r a n a žica
P o c i n k a n a žica
E l e k t r o d e gole
Elektrode oplaščene
B r u š e n o jeklo
500
3.000
1.900
1.000
2.900
600
1.800
600
2.000
9.500
6.000
500
4.100
. 5.000
900
2.100
400
(ni naroč.)
Z a n a l i z o pogojev d e l a i n m o ž n o s t i i z polnjenja k o l i č i n s k i h p l a n o v po o b r a t i h se
ugotavlja, d a je izpolnitev k o l i č i n s k e g a o l a na Železarne globalno m o g o č a , s predpo­
stavko, d a so zagotovljene osnovne suro­
vine, e l e k t r i č n a energija i n p o t r e b n a delov­
na sila, n i p a š e jasen f i n a n č n i u s p e h
Karel Destovnik - Kajuh
Moj ded
Petdeset let je v tovarni umiral
in delal za druge kot vol;
nikdar se smejal ni, nikdar se upiral,
po šihtu je sklonjeno šepal domov.
Tih je in skromen, navajen trpljenja,
da skoraj govorit ne upam se z njim;
vsega naveličan, sit vsega življenja,
zajetega v bol in v tovarniški d i m
A kadar ob vinu mu v žilah vzkipi,
takrat bi vso plačo naenkrat zapil
in dolg svoj tovarnarju vrnil s pestmi,
z veseljem — ko psa b i takrat ga ubil.
39
DIM, P R A H IN B O J
T e ž k o je p o p r a v l j a t i nekaj, k a r je n a p i s a n o
i n i z r e č e n o ter p o d k r e p l j e n o s š t e v i l k a m i ,
p a č e p r a v n a p a č n i m i . T a k o je t u d i s š i r o k o
r a z p r a v o n a r a z n i h sestankih i n v č a s o p i ­
sih o z a p r a š e n o s t i o z r a č j a n a Jesenicah.
N i h č e ne o p o r e k a , da je n u j n o p o t r e b n o
u k r e p a t i . D a je v o z r a č j u p r e v e č p r a h u i n da
nekatere z v r s t i r a s t l i n s t v a ne
prenesejo!
v p l i v a š k o d l j i v i h sestavin d i m n i h p l i n o v , k i
izhajajo iz p e č i n a š i h o b r a t o v i n d a ta p r a h
i n p l i n i š k o d l j i v o vplivajo t u d i n a l j u d i .
N i m o j n a m e n , d a b i r a z p r a v l j a l o posa­
meznih izjavah a l i člankih. D a pa uvidite
k a k o m a l o resnosti i n stvarnosti je v objav­
l j e n i h č l a n k i h , se b o m p o s l u ž i l p r i m e r j a v e
p o d a t k o v i z č l a n k a „ Z a č i s t o o z r a č j e " , k i je
izšel 4. 2. 1957 n a p e l i s t r a n i v „ L j u d s k i
p r a v i c i " . A v t o r navaja, da odide dnevno v
atmosfero iz n a š i h p l a v ž e v 48 ton p r a h u , i z
pokurjenega p r e m o g a k a r 110 t o n pepela,
r a z e n tega š e 8 t o n ž v e p l a i n tako nastane
samo iz teh v i r o v v Ž e l e z a r n i dnevno 166 ton
m a t e r i a l a , k i u n i č u j e n a š e zdravje i n rast­
linstvo b l i ž n j e okolice. Če u p o š t e v a m , d a
žveplo izhaja v obliki H S i n ,S0 , S 0
H S 0 , H S 0 , ta k o l i č i n a š e narasle. N o ,
p a č e to t u d i z a n e m a r i m , zadostujejo samo
v č l a n k u navedene k o l i č i n e , k i dajejo teden­
sko 1.162 t o n m a t e r i a l a , k a r je že za dve
v l a k o v i g a r n i t u r i , M e s e č n o torej 4.980 t o n
a l i p r i b l i ž n o 10 v l a k o v i n letno 59.760 a l i
p r i b l i ž n o 120 v l a k o v . Sicer sle p a ž e s a m i
u v i d e l i , d a so te navedbe s m e š n e i n d a pepel
pokurjenega p r e m o g a ne p i h a m o v zrak,
t e m v e č ga v o z i m o n a o d v a l .
P r a v l a k o p o z a b l j a avtor, da t u d i ves h l a p n i
del ž v e p l a iz p r e m o g a ne p r e h a j a v atmo­
sfero. D o s t i ga ostaja v k a t r a n u , v ž l i n d r i i n
drugod. K o l i k o lepše b i bilo, če b i prišli
p i s c i t a k i h č l a n k o v do u p r a v e podjetja. Zve­
d e l i b i z a t o č n e podatke i n t u d i to, kaj je
podjetje ž e u k r e n i l o p r o t i tej n a d l o g i .
G l a v n i v i r p r a h u so ž e 'nekaj let p l a v ž i .
O b s t o j e č i čistilci p l a v ž n e g a p l i n a i m a j o pre­
n i z k o z m o g l j i v o s t i n tako s p u š č a m o v z r a k
p r i b l i ž n o 25°/o p r o i z v e d e n e k o l i č i n e p l a v ž ­
nega p l i n a . Že o d leta 1952 je podjetje p r i ­
p r a v l j a l o d o k u m e n t a c i j o z a gradnjo n o v i h
č i s t i l c e v p l a v ž n e g a p l i n a . Z gradnjo so p r i ­
čeli leta 1954. V l o ž e n i h je b i l o do leta 1955
ca 180 m i l i j o n o v . V letu 1955 so b i l a d e l a
zaradi nepopolne t e h n i č n e dokumentacije
ustavljena. K e r se je m e d t e m i z k a z a l o , da so
v p r o j e k t u d o l o č e n e osnovne
pomanjklji­
vosti, je t e h n i č n i b i r o podjetja p r e v e r i l i z r a ­
č u n e i n res u g o t o v i l napake. T r e b a je i z premeniti predvideno konstrukcijo. Inozem­
ska f i r m a , k a t e r a g r a d i s l i č n e naprave, je
izrazila tudi dvom o pravilnosti konstrukcije
za čisto ozračje na Jesenicah
2
2
40
3
2
4
2
3 )
elektro-filtra. Če bi kupili pri tej firmi po­
trebne n a č r t e i n nekatere dele, b i i m e l i sicer
m a t e r i a l n o garancijo, stalo b i nas p a 1/2 m i ­
l i j o n a n e m š k i h m a r k . Z a d e v a je b i l a nekaj­
k r a t p r e d l o ž e n a v r a z p r a v o t e h n i č n e m u svetu
podjetja. Izdelane so b i l e p r e d k a l k u l a c i j e z a
razne n a č i n e izvedbe. D o k o n č n o je b i l č r t a n
k o n s t r u k t i v n i del naprave, k i zahteva p o p o l n o
i z p r e m e m b o vodnega č i š č e n j a . D a se u g o t o v i
p r a v i l n o s t k o n s t r u k t i v n e izvedbe elektrofiltrov, je b i l a i z v e d e n a v r s t a p o i z k u s o v .
T i so b i l i z a k l j u č e n i d e c e m b r a 1956. R e z u l ­
tati teh p o i z k u s o v so p o k a z a l i t u d i pot za
izvedbo k o n s t r u k c i j e vodnega čistilca. L e ­
tos so sredstva z a gradnjo č i s t i l c e v zago­
tovljena. R e z u l t a t i p r e i z k u s o v so trenutno
v š t u d i j u p r i s t r o k o v n j a k i h , katere smo p r i ­
tegnili za r e š i t e v tega v p r a š a n j a . Sedaj je
t r e b a š e e m p i r i č n o d o l o č i t i sistem č i š č e n j a
i n p o t r e b n o k o l i č i n o vode za m o k r o č i š č e n j e ,
d a b i d o b i l i z a d o v o l j i v e rezultate. Z b r a n o
potrebno d o k u m e n t a c i j o b o m o m o r a l i dati
z a r a d i i z p r e m e m b v p o n o v n o revizijo. D a
o d s t r a n i m o ta del nadlege v j e s e n i š k i atmo­
sferi, je potrebno v l o ž i t i š e o k o l i 60 m i l i j o ­
nov dinarjev. Z nadaljevanjem gradnje se
bo p r i č e l o takoj po o d o b r i t v i k o n s t r u k t i v n i h
i z p r e m e m b , k a r bo s p r i p r a v o dokumentacije
trajalo š e gotovo do 1. 5. t. 1. V p l a v ž n e m
p l i n u je sedaj 90—100 g p r a h u v v s a k e m
p r o s t o r n i n s k e m m e t r u . D o k l e r smo d o b i v a l i
lepo k o s o v n o r u d o , je b i l o le o k o l i C0 g p r a h u
v m p l i n a . O d t a k r a t se je z v i š a l a t u d i k a p a ­
citeta p e č i . K o t ž e r e č e n o , z m o g l j i v o s t čistil­
cev p l i n a ne z a d o š č a v e č . V s a k o u r o uhaja
v o z r a č j e o k o l i 14.000m p l i n a , a l i dnevno
336.000 m . V s a k o u r o gre v o z r a č j e o k o l i
1360 k g p r a h u , a l i dnevno 32.640 kg. Žal
pa, č e p r a v M L O Jesenice š e tako e n e r g i č n o
p o s t a v l j a sklepe, t a p r o b l e m ne bo r e š e n v
12 mesecih, t e m v e č n e k a k o do s p o m l a d i leta
1958 — č e b o š l o vse po s r e č i . R e š i t e v p a
n i v a ž n a samo z a r a d i p r a h u , t e m v e č t u d i
z a r a d i gospodarnosti, saj i z g u b l j a m o dnevno
o g r o m n e k o l i č i n e toplote s p l a v ž n i m p l i n o m
p r i tej k r i t i č n i situaciji z g o r i v i .
3
3
3
D r u g a n a p r a v a , k i n a m d e l a preglavice, so
p r a ž i l n e p e č i . T e so b i l e postavljene za p r a ­
zen je sideritne rude. K e r p a sideritne r u d e n i .
o d n o s n o je je p r e m a l o , i m a m o velike t e ž a v e s
p r i p r a v o ostale rude, — s l u ž i j o p e č i sedaj
t u d i p r i n a p r a v i l i m o n i t n e rude. S tem p a
se š e p o v e č u j e z a p r a š e v a n j e o k o l i c e i n
p r i n o v o g r a d n j i n i b i l o p r e d v i d e n i h potreb­
n i h n a p r a v za p r e p r e č e v a n j e tega pojava. Že
nekako pred d v e m i leti so z a č e l i s p r i p r a v a m i ,
d a se zajame p r a h p r a ž i l n i h p e č i . R e š i t e v
tega v p r a š a n j a n i enostavna. P r a š i se l e ob
p r a z n i t v a h i n to je 18 k r a t dnevno po 15 m i ­
nut. P r a š i se p r i o d p r t i n i z a p r a z n i t v e i n skozi
d i m n i k . D n e v n o uhaja v n a j n e u g o d n e j š e m
p r i m e r u o k r o g 15 ton p r a h u .
N a j p r e j smo n a m e r a v a l i zajeli p r a h v na­
pravi, podobni iskrni k o m o r i kupolk. K a ­
sneje je b i l a i z d e l a n a k o n s t r u k c i j a , k i se
že m o n t i r a n a d i m n i k e p r a ž i l n i h p e č i . N a ­
p r a v a je grajena n a p r i n c i p u vodnega čišče­
nja.. P r a š e n j e bo o m i l j e n o , ne p a odstranjeno.
K a r zadeva p r a h , ga sedaj v l o v i m o o k o l i 60°/o',
ko b o d o vse te predvidene n a p r a v e gotove,
ga b o m o zajeli o k o l i 85°/o, o s t a l i d e l p a bo
še vedno u h a j a l v o z r a č j e .
V e l i k o t e ž j e je v p r a š a n j e ž v e p l a i n v p l i v a
tega š k o d l j i v c a n a o k o l i c o . P r e m o g i , katere
k u r i m o v generatorjih, imajo p a č p r e v e č
ž v e p l a . Z a nas b i b i l o v e l i k o b o l j š e , d a b i ga
b i l o m a n j . V p l i v a ž v e p l a iz d i m n i h p l i n o v
ne b o m o o d s t r a n i l i . Z z b o l j š a n j e m kvalitete
p r e m o g a i n uvajanjem oljne kurjave b i se
stanje i z b o l j š a l o . P r i n e k a t e r i h n a p r a v a h ,
kjer se p o r a b i v e l i k e k o l i č i n e p r e m o g a n a
enem mestu, se i z p l a č a u g r a d i t i m o r d a t u d i
č i s t i l c e p l i n a , odnosno ž v e p l a . Investicija
z a to p a b i b i l a zelo v i s o k a i n za n a š e p r i l i k e
i n pogoje s p l o h ne p r i d e v pristev.
P r a v i j o , d a je s k u p n a š k o d a , k i jo je doslej
p o v z r o č i l p r a h i n p l i n i iz n a š e g a podjetja,
cenjena n a 150 m i l i j o n o v d i n . A v t o r j i t a k i h
pregledov naj b i š e r e g i s t r i r a l i , k o l i k š e n je b i l
v istem č a s u d o p r i n o s s k u p n o s t i , k i ga je
ustvarila jeseniška železarna. P a tudi, kolik
je b i l d o h o d e k poedincev, k i danes vstajajo
kot p o b o r n i k i „čistega o z r a č j a " tudi vezan
na delo i n u s p e h n a š e g a podjetja. M o g o č e
b i b i l o d o b r o , d a b i o tem r a z m i s l i l i m a l o
t u d i n a M L O Jesenice, k a d a r p r i n a š a j o svoje
sklepe. A l i so b i l i d o v o l j i n f o r m i r a n i i n so
dovolj r e s n o r a z m i s l i l i o tem, k a k o b i
b i l o n a J e s e n i c a h , č e b i u r e s n i č i l i svoj
sklep i n b i čez 3 mesece u s t a v i l i o b r a t o v a ­
nje p r a ž i l n i h p e č i a l i čez 12 mesecev obrato­
vanje p l a v ž a , č e v tem č a s u podjetje ne
u s p o s o b i č i s t i l c e v , k a r je t u d i d o c e l a n e m o ­
goče.
P a š e nekaj. P r a h b o i z g i n i l — p l i n i b o d o
ostali. M o g o č e n e k a t e r a č e š n j a a l i zelenjava
ne bo p r e n e s l a v p l i v a teh š k o d l j i v i h p l i n o v .
M o g o č e b o d o m o r a l i posekati š e katero
smreko. Z a v e d a t i se pa m o r a m o , da daje Že­
l e z a r n a delo i n k r u h d e s e l t i s o č e m l j u d i Je­
senic i n b l i ž n j e o k o l i c e , s k u p n o s t i p a letno
m i l i j a r d e d o h o d k a . D a , tu m e n d a ne bo t e ž k a
o d l o č i t e v . N a m e s t o d a nekateri tarnajo, naj
raje pogledajo, katero rastlinje je odporneje,
kako bodo č i m p r e j preselili šolo iz najožjega
o b m o č j a podjetja, k a k o bodo n u d i l i delov­
n e m u č l o v e k u i n njegovi d r u ž i n i m o ž n o s t ,
d a se izogne n e p o s r e d n i o k o l i c i tovarne,
i z v e n delovnega č a s a . T e investicije b o d o
e n o s t a v n e j š e , n i ž j e i n gotovo rentabilne. N a g l a š a m p a š e enkrat. P r e d e n se i z n a š a k r i ­
t i k a i n n e p r a v i l n i p o d a t k i , je p a č p r i m e r ­
neje p o z a n i m a t i se za stanje p r i u p r a v i p o d ­
jetja. Saj Ž e l e z a r n a n i podjetje, k i d e l a za
interes p o s a m e z n i k o v . N i h č e i z v o d s t v a p o d ­
jetja n i m a interesa, k o g a r k o l i v a r a t i z n a ­
pačnimi podatki ali j i h mogoče prikrivati.
A l i je m o g o č e , d a se l o č i j o n a J e s e n i c a h
interesi Ž e l e z a r n e i n M L O ? N i h č e ne bo
k r i t i z i r a l i n n e g o d o v a l , č e bo v s a k p r o b l e m ,
k i nastaja, p r a v i l n o o b r a z l o ž e n i n d o k u m e n ­
t i r a n . T o d a treba se je p o s l u ž e v a t i r e s n i č n i h
p o d a t k o v i n p r a v e p o t i ter p r a v i l n o p r e c e n i l i
p o l o ž a j i n dane m o ž n o s t i za r e š e v a n j e p r o ­
b l e m o v , k a t e r i so s k u p n a skrb.
Ing. M i l a n
Marolt
Z vestnim in požrtvovalnim delom so preprečili
S o d e l a v c i , z a p o s l e n i na p r o m e t n e m o d ­
d e l k u opravljajo v s a k o d n e v n o t e ž k o i n h k r a t i
t u d i o d g o v o r n o delo. P o l e g p o s l u ž e v a n j a
p r o i z v o d n i h o b r a t o v je osebju n a š e g a p r o ­
metnega o d d e l k a z a u p a n a l u d i v a r n o s t l j u d i ,
z a p o s l e n i h v n a š i ž e l e z a r n i . V e n d a r to n i
l a h k a n a l o g a , č e u p o š t e v a m o , da se delo
zaposlenega osebja n a p r o m e t n e m o d d e l k u
o p r a v l j a p o d t e ž k i m i pogoji ( p i č l o odmerjen
prostor). P r o m e t n i k i , strojevodje, k u r j a č i i n
d r u g i sodelavci, k i so z a p o s l e n i n a promet­
n e m o d d e l k u , d o b r o vedo, d a le m a j h n a n a ­
p a k a a l i n e p r a v i l n o s t terja t e ž k e posledice,
večmilijonsko
škodo
zato svoje o d g o v o r n o delo o p r a v l j a j o k a r
najbolj p r e v i d n o . D a je temu tako, potrjuje
tudi p r i m e r , k o so č l a n i obratnega k o l e k t i v a
prometnega o d d e l k a p r e p r e č i l i n e s r e č o , k i
b i lahko p o v z r o č i l a gospodarsko š k o d o v
v r e d n o s t i v e č m i l i j o n o v dinarjev.
O b k o n c u vsakega ]ela je na ž e l e z n i š k i po­
staji precej vagonov i n v l a k o v , k i č a k a j o n a
razvrstitev k o m p o z i c i j ter p r e v o z o v v druge
kraje. T a k o je b i l o t u d i d n e 30. 12. 1956 ob
41
Požrtvovalni
in vestni
delavci iz
prometnega
oddelka
4. u r i z j u t r a j . V l a k F 9 9 2 je štel 50 v a g o n o v ,
ž e l e z n i š k o osebje n a j e s e n i š k i p o s t a j i p a ga
je p o s t a v i l o n a n o v i i z v o z n i t i r n a š e t o v a r n e
i n je b i l t a k o p o t i s n j e n v p a d e c p r e k o r a z t i r n i k a . P r v i h 11 v a g o n o v iz n e z n a n i h r a z ­
logov n i b i l o p r i v e z a n i h . V a g o n i so z a r a d i
p a d c a u t e k l i v t o v a r n o . D r v e č e v a g o n e je
p r v i o p a z i l p o s t a j n i k r e t n i k na p o s t o j a n k i L ,
k i je telefonsko o b v e s t i l n a š e g a blokarja Černeta. H k r a t i je d v i g n i l s l u š a l k o t u d i č u v a j
J a n ' a na križišču pred marlinarno. Trenutek
pozneje je č u v a j J a n š a p o l o ž i l z a v o r n o c o k l o
n a ž e l e z n i š k i t i r i n s tem o m o g o č i l z m a n j ­
š a n j e h i t r o s t i u l e k l i h v a g o n o v , v e n d a r le do
k u r i l n i c e , k j e r je c o k l a z d r k n i l a i z p o d k o l e s
z a r a d i g l a d k i h t i r o v . B l o k a r Černe je m e d t e m
zaprl zapornice i n obvestil o veliki nevarnosti
t o v a r n i š k i k o l o d v o r , k j e r je i m e l s l u ž b o tov.
Korbar. L e - l a je o b v e s t i l p r o m e t n i k a K o v a č a ,
k i je u k r e n i l vse p o t r e b n o , d a se je k u r j a č
S i m o n e t i č s svojo lokomotivo umaknil s tira,
po k a t e r e m so d r v e l i u t e k l i v a g o n i . V a g o n i
so p r i d r v e l i s h i t r o s t j o 60 k m n a u r o . K o v a č
in Korbar sta z z a v o r n i m i c o k l a m i z m a n j ­
š a l a h i t r o s t v a g o n o v , k i so se n a t o u s t a v i l i
t i k p r e d z a k l j u č k o m t i r a . C e l o t n i p o t e k za­
u s t a v l j a n j a u l e k l i h v a g o n o v je t r a j a l le nekaj
minut, vendar uspeh ni izostal. Vestni i n
p o ž r t v o v a l n i p r o m e t n i d e l a v c i so p o n o v n o
dokazali sposobnost upravljanja odgovorne­
ga dela, kajti z a v e d a l i so se, da b i u t e k l i v a ­
goni l a h k o r a z b i l i p a r n o lokomotivo i n po­
vzročili smrt k u r j a č a Simonetiča. Razbiti
vagoni b i obležali pred Zdravstvenim d o m o m
n a S c n o ž e t i h , p o t e m k o b i u n i č i l i t u d i elek­
t r i č n i d r o g z v i s o k o napetostjo. S k u p n a go­
s p o d a r s k a š k o d a b i v tem p r i m e r u z n a š a l a
nekaj sto m i l i j o n o v d i n a r j e v , saj je b i l a v že
o m e n j e n i h u l e k l i h t o v o r n i h v a g o n i h natov o r j e n a 250 t o n s k a m a s a .
Prometni delavci Černe Anton, Kova!: Pa­
vel, Korbar Franc, S i m o n c t i č Peter in J a n š a
Franc so v tem p r i m e r u p o s t a l i v z o r v s e m
ostalim delavcem, zaposlenim v naši tovarni.
Upravni odbor Ž e l e z a r n e , je na eni izmed
zadnjih sej nagradil prizadevne t o v a r i š e iz
prometnega oddelka v skupnem znesku din
40.000.—. O m e n j e n i d o g o d e k b o ostal sode­
lavcem iz prometnega oddelka v trajnem
spominu, delovni kolektiv naše železarne
pa se o m e n j e n i m t o v a r i š e m z a h v a l j u j e za
vestno i n p o ž r t v o v a l n o o p r a v l j e n o d e l o v
u s o d n e m t r e n u t k u , k o so s r e d i n o č i z v e l i k o
prizadevnostjo p r e p r e č i l i gospodarsko škodo,
k a k r š n e je b i l o le m a l o v v e č desetletnem
razvoju n a š e ž e l e z a r s k e zgodovine.
Drugi program praktične izobrazbe vodilnih
K j e r k o l i s t o p a č l o v e k v o d n o s do o k o l j a ,
srečuje nove neznanke, odkriva nova pota
v i z k o r i š č a n j u energije, n o v e m e t o d e dela.
Č i m b o l j je n a š a p r o i z v o d n j a m e h a n i z i r a n a
i n č i m b o l j je n j e n a o r g a n i z a c i j a p o p o l n e j š a ,
t e m b o l j se z a h t e v a od č l o v e k a , d a je t u d i o n
p r i m e r n e j š i za delo v tem procesu. T u d i
l j u d j e se m o r a m o z n a t i p r i l a g o d i l i n o v i m
zahtevam i n pogojem dela, če h o č e m o iti
v š t r i c a l i p a vsaj d o h i t e v a t i one, k i so p r o ­
izvodnost dela r a z v i l i n a višjo stopnjo i n
hitijo še naprej.
O b s p o z n a n j u , d a je č l o v e k danes p r a v ­
z a p r a v n a j b o l j n e p o p o l e n „ s t r o j " ob m n o g o
42
b o l j p o p o l n i h , k i j i h je s a m u s t v a r i l , se po­
s v e č a sedaj v e l i k o p o z o r n o s t p r a v č l o v e k u ,
da b i b i l tudi on č i m b o l j p r a v i l n o i n sklad­
no v k l j u č e n v d e l o v n i p r o c e s . M o r d a res n i
m o g o č e takoj r e š i t i vseh stvari na najbolj
s o d o b e n n a č i n , z a l o p a se m o r a m o t r u d i l i ,
d a b o m o vsaj n a d o l o č e n e t e ž a v e i n p r o ­
b l e m e i m e l i p o g l e d , k i ga z a h t e v a sedanji
čas in poskušali v okviru možnosti, ki jih
i m a m o , r e š e v a t i te p r o b l e m e i n t e ž a v e s
tega v i d i k a .
T e m u namenu koristi tudi
„Praktična
i z o b r a z b a v o d i l n e g a k a d r a " ( P I V ) i n p r i nas
se je s p r v i m p r o g r a m o m te i z o b r a z b e se-
z n a n i l o že p r e c e j š n j e š t e v i l o n a š e g a vodilnega
osebja. P r i č e n j a se že, k l j u b temu, da p r v i
program še n i k o n č a n , z drugim programom,
v želji, d a se seznani č i m p r e j v e č j e š t e v i l o
l j u d i t u d i s tem p r o g r a m o m . N a p o t i je
n a m r e č že n a s l e d n j i p r o g r a m i n p r a v je, če
n a š e podjetje, k o t eno n a j v e č j i h v d r ž a v i ,
osvaja i n u p o r a b l j a n a j s o d o b n e j š e metode
vodenja i n u p r a v l j a n j a p r o i z v o d n j e . S k r b e t i
je treba, da nas m a n j š a i n kasneje ustanov­
ljena podjetja v tem ne b o d o p r e h i t e l a , oz.
prekašala.
Sedanji p r o g r a m daje v o d i l n i m osebam
m o ž n o s t a n a l i z i r a t i p r o b l e m e , n a katere
nalete dnevno p r i svojem p r a k t i č n e m d e l u
v proizvodnji. Metoda analiziranja, n a č i n
r a z č l e n j e v a n j a , je p o p o l n o m a
preprosta,
v e n d a r p a d o c e l a l o g i č n a . N a v a j a nas n a
to, d a n i bistvo p r o b l e m a v tem, d a
i š č e m o za v s a k o nezgodo v p r o i z v o d n j i k r i v c a
ter ga p o t e m kaznujemo. M i m o r a m o ugo­
toviti, kje tiči n a p a k a , b o d i s i č l o v e k a a l i
o k o l j a dela, ter s i p r i z a d e v a t i , da se v bo­
d o č e v e č ne p o j a v i . T u d i d i s c i p l i n s k i u k r e p i
m o r a j o i m e t i v k o n č n e m p o m e n u samo ta
namen. Prizadevanje, d a b i d e l a l i č i m m a n j
napak, p a p o m e n i , da se j i h m o r a m o t u d i
s a m i i z o g i b a t i . M n o g o k r a t n a m r e č nevede
i n nehote p o z a b i m o a l i p r e z r e m o t u d i s a m i
kaj, k a r se n a m kasneje m a š č u j e . L j u d e m pre­
m a l o o b r a z l o ž i m o vse p o d r o b n o s t i , p r e m a l o
j i h p o u č i m o i n n e k o č se z g o d i tisto, č e s a r n i ­
smo p r i č a k o v a l i , p o š k o d u j e se č l o v e k , p o k v a ­
r i se stroj a l i p a i m a m o izgubo v č a s u a l i
denarju. L j u d i ne z a i n t e r e s i r a m o d o v o l j za
delo, o z i r o m a z a p r a v i l e n n a č i n dela i n ne
p o s v e č a m o z a d o s t i p o z o r n o s t i , d a fbi res(
t o č n o i n p r a v i l n o d e l a l i . V e č j e zanimanje
z a l j u d i , k i j i h i m a m o , n a m l a h k o t u d i pove,
d a m a r s i k d o za d o l o č e n o delo n i dovolj p r i ­
m e r e n i n tu ž e t u d i l a h k o i z v a j a m o d o l o č e n e
p r e m i k e i z enega delovnega mesta n a d r u g o .
E n a k o bomo tudi opazili, d a lahko že
z m a n j š i m i i z b o l j š a v a m i pogojev dela a l i
metode d e l a o l a j š a m o č l o v e k u delo, pove­
č a m o njegovo v a r n o s t p r i d e l u i n dvignemo
proizvodnost.
Prav s temi drobnimi razmišljanji, anali­
z a m i i n i z b o l j š a v a m i , k i j i h daje dnevno
opazovanje, b o m o l a h k o p o p r a v i l i m a r s i k a j
i n si t u d i d v i g n i l i ugled p r i s v o j i h delav­
cih. T u d i tu velja pregovor: „lz malega
raste v e l i k o . " D o b e r d e l o v o d j a n i samo o n i ,
k i v i d i vsakogar, k i ne dela, a l i k i slabo dela,
temveč oni, k i zna s pravilnimi ukrepi, pri­
stopom do l j u d i o p a z i t i vse p o m a n j k l j i v o s t i
p r i svojih podrejenih, v metodah dela i n
p o g o j i h dela, j i m p o m a g a t i , da j i h o d p r a ­
vijo ter t u d i p r e d v i d e v a t i , kaj te p o m a n j k l j i ­
vosti l a h k o p o v z r o č i j o , č e se ne odstranijo.
Problem P I V „Analiza problemov v pra­
k s i " je i z d e l a n tako, d a že ob p r i l i k i r a z č l e ­
2
njevanja p r o b l e m a nakazuje v o d i l n i osebi
t u d i vrsto u k r e p a , k i b i b i l n a j p r i m e r n e j š i
i n p r a v i l e n , d a se p r o b l e m ne b o v e č po­
j a v i l . Z a h t e v a p a se seveda, da je p r o b l e m
p r a v i l n o r a z č l e n j e n , k e r le od tega zavisi,
a l i bo o d k r i l a res p r a v a n a p a k a , k i je po­
v z r o č i l a n e p r e d v i d e n i dogodek, ta p a posle­
dico, k i nas je o p o z o r i l a n a p r o b l e m . Glede
n a to, d a se najde p r a v o n a p a k o , pa izbere­
m o ustrezen u k r e p , k i ga bo p a treba
vedno izvesti tudi ob u p o š t e v a n j u z n a č a j e v
l j u d i , s k a t e r i m i i m a m o o p r a v i t i . Zato p a
je treba p r a v i l n e g a p r i s t o p a do l j u d i , k a r
l a h k o s t o r i m o le, č e j i h d o b r o p o z n a m o
i n č e nas t u d i o n i cenijo kot s t r o k o v n j a k a
in spoštujejo kot človeka.
T a k e analize, č e j i h b o m o v e č k r a t n a p r a ­
v i l i , a l i r e š e v a l i vse p r o b l e m e n a tak n a č i n ,
nas b o d o s č a s o m a p r i v e d l e ^do tega, d a
b o m o m n o g o v e č v i d e l i v svojem d e l o v n e m
o k o l j u , da b o m o l a h k o v e l i k del n a p a k , k i
j i h p o v z r o č a j o ljudje a l i p a i m a j o svoj i z v o r
v o k o l j u dela, p r e p r e č i l i še preje, p r e d e n
b o d o l a h k o te n a p a k e p o v z r o č i l e n a m ne­
predvidene dogodke, t i p a p o š k o d b e l j u d i ,
o k v a r e strojev a l i p a m a t e r i a l n e izgube.
N i p a ta m e t o d a seveda n i k a k a č a r o b n a
f o r m u l a , k i bo r e š i l a č l o v e k a vseh t e ž a v , je
samo p r i p o m o č e k , k i p r a v e m u v o d i l n e m u
č l o v e k u daje m o ž n o s t i n v p o g l e d , k a k o
l a h k o svoje s p o s o b n o s t i vodje res d o b r o
u p o r a b l j a . M e t o d a zahteva, ua č l o v e k raz­
vije d o l o č e n e spretnosti vodje, to so spo­
sobnost vodenja, sposobnost p o u č e v a n j a i n
sposobnost i z b o l j š e v a n j a d e l o v n i h metod.
T e s p o s o b n o s t i so nujne za vodjo i n ena
o d teh je ž e b i l a o b r a v n a v a n a na p r v e m
p r o g r a m u P I V , ostale b o d o p a še v n a s l e d ­
n j i h . V e n d a r bolj a l i m a n j si je t u d i v s a k
s a m r a z v i l te sposobnosti i n s i zase u s t v a r i l
neko m e t o d o v o d e n j a i n u p r a v l j a n j a . V s a k
p a s i m o r a p r i z a d e v a t i , d a bo t u d i tu, k a k o r
na t e h n i č n e m , strokovnem p o d r o č j u , na­
predoval i n „ P r a k t i č n a izobrazba vodilnega
osebja" ( P I V ) daje samo m o ž n o s t o p o z o r i t i
l j u d i , k a k o naj t u d i t u i z k u š n j e d e ž e l , k i
imajo višje razvito proizvodnjo, koristijo
t u d i n j i m p r i osvajanju s o d o b n i h metod i n
principov p r i vodenju ljudi i n proizvodnje.
T u p a obstoja zahteva, p r i l a g o d i t i te p o t e m
p r i l i k a m , v k a t e r i h m i delamo. Seveda p a
m o r a t a p r i l a g o d i t e v zasledovati o s n o v n i
c i l j , d v i g n i t i p r o i z v o d n o s t d e l a ob n a j v e č j i
v a r n o s t i z a č l o v e k a i n p r a v i l n i h medseboj­
n i h o d n o s i h , ne p a p r i l a g o d i t i m e t o d o i n
p r i n c i p e zato, d a bo n e k d o d e l a l m a n j n a
b r e m e d r u g i h . Zato p a je t r e b a t u d i delati
i n urejevati odnose po e n o t n i h n a č e l i h i n
v i d i k i h ter po eni m e t o d i k o r i s t n o i n m o r a ,
če ves v o d i l n i k a d e r dela po i s t i h p r i n c i p i h ,
to r o d i t i n a k o n c u uspehe, k a k r š n e v i d i m o ,
da dosegajo d r u g i , k i delajo tako.
43
Rjazancev Aleksander O T K
Kaj
v e m o
o prašnih delcih
Z razvojem industrializacije nastopajo ne­
kateri problemi, med katerimi je eden od
najvažnejših odprava industrijskih odvod­
nih plinov. Največ onečiščenega zraka je v
tistih krajih, kjer so metalurške,, cemcnlnc
in ostale večje industrije.
Prah se ustvarja v industriji pri drob­
ljenju trdih materialov, p r i mešanju, presipavanju i n odpremi. Prah je lahko ko­
vinski ali nekovinski, v kemičnem pogledu
pa anorganski in organski. Prah nima nikdar
ekonomske vrednosti, temveč je nevarnost
za delavca i n svojca.
Najnevarnejše snovi za živ organizem v
industriji in izven nje so odvodni plini, k i
vsebujejo škodljiv žveplov dioksid, žvcplov
vodik, ogljikov monoksid, pepel i n prah.
K e r se zadnje čase toliko govori „o ]eseniškem prahu" ne bo odveč, če bralce „Železarja" seznanimo z lastnostmi p r a š n i h del­
cev. V znanosti poznamo dve vrsti prahu,
ki nastaneta na priroden i n umeten način.
Priroden in umeten prah delimo v:
1. Kozmični prah,
2. vulkanski prah,
3. puščavski prah
i
4. solni prah,
5. mestni prah
6. industrijski ali dimni prah.
Za prah pravijo, da so to mali delci trdne
materije, ki se daljši ali krajši čas zadržujejo
v zraku v lebdečem stanju. Pravi spoznavni
znak za prah je velikost ali bolje rečeno
majhnost posameznega delca. Te male di­
menzije omogočajo prašnim delcem, da se
dolgo časa zadržujejo v zraku.
Vzemimo, da tehta 10 p r a š n i h delcev l g ;
padanje teh delcev bo hitro. Drugače pa je,
če imajo delci premer 0,01 mm in težo
2,7 g/m (1 g je 700 milijonov p r a š n i h del­
cev), l i delci bodo padali s hitrostjo 0,8 m
na sekundo. Delci s premerom 0,001 mm
(1 mikron) pa imajo znatno manjšo hitrost
to je 0,08m/sek. Čas padanja iz trideset
meterskega dimnika bo trajal 4,3 dni i n to
pri mirnem zraku, v lepem vremenu, p r i
20°C i n 760mmHg.
Zanimiv je tudi slučaj, ki ga navaja ruska
literatura o potovanju vulkanskega prahu
iz Aljaske. Izbruh vulkana se je začel 1912.
leta, prah pa so opazili dve leti pozneje v
Leningradu, K r i m u i n Zapadni Evropi.
Tudi n a š industrijski prah se dolgo časa
zadržuje v ozračju i n potuje na vse strani.
Možnost potovanja pa imajo le tisti delci,
ki imajo majhne dimenzije. P r i meritvah se
je izkazalo, da jeseniški prah doseže Moj­
strano. Verjetno zanima bralca, kako je
mogoče ugotoviti, če je ta prah res z Jesenic.
P r i ugotavljanju p r a š n i h delcev se poslu­
žujemo najrazličnejših aparatur, tako n. pr.
uporabljamo konimeter po Zeissu ali Ovcnu, impinger, tvndalometer, termo-specipitator in elektronski mikroskop. Teh omenje­
nih aparatur pa žal nimamo, edina sred­
stva in aparature so laboratorijski mikro­
skop, vata, sladkor, salicilna kislina, ste­
klene cevke, plinska ura in rotacijska
črpalka na električni pogon. Pa tudi brez
teh sredstev si lahko pomagamo, če vza­
memo steklene plošče 25 X 12,5 cm, katere
p r e m a ž e m o s tanko plastjo vazelina. K o so
plošče premazane na zgornji strani, jih na­
mestimo v določenih razdaljah na vse štiri
strani neba. Po določene;m času prinesemo
vse plošče v laboratorij, kjer j i h makroskop­
sko pregledamo. Makroskopski pregled ima
namen, da se odstranijo s pomočjo pincete
vse tuje snovi razen prahu. Med tuje snovi
spadajo ptičji odpadki i n deli insektov. K o
smo to delo opravili, vsako od plošč pose­
bej izperemo s tekočino ,ki jo imenujemo
tetraklorogljik. Telraklorogljikova tekočina
3
N o v i stroji za b r u š e n j e diamantov
v predelovalnih obratih
Foto T o r k a r
s l u ž i z a r a z t a p l j a n j e v a z e l i n a , tako d a l a h k o
s p o m o č j o filtriranja o d l o č i m o trdne dele«
o d t e k o č i n e . F i l t r i r a n j e se i z v r š i s k o z i p o ­
seben t a r i r a s t i filter p a p i r , k i i m a i z r e d n o
m a l o p e p e l a , č e ga u p e p e l i m o . Z o d l o č i t v i j o
p r a š n i h delcev o d t e k o č i n e , m o r a m o filter
p a p i r z vsednostjo s u š i t i p r i 105° C o d k o n ­
stantne leže. P o t e h t a n j u se i z v r š i u p e p e l j c vanje p r i 950—2000° C. K o je u p e p e l j e v a n j e
k o n č a n o , pregledamo pepel z
mikrosko­
pom oziroma s pomočjo mikro - kemične
analize. P r a h iz p r a ž i l n e p e č i res n i t e ž k o
d o l o č i t i , - saj v e m o , d a so ti p r a š n i d e l c i ,
d e l c i ž e l e z n e r u d e . D o l o č i t i je t r e b a s a m o
ž e l e z o , p a smo d o s e g l i vse, k a r nas z a n i m a .
Ce p a nas z a n i m a p r e m e r delcev, ne i z v r š i ­
m o u p e p e l j e v a n j a . P o s u š e n e p r a š n e delce
n a n e s e m o n a p o s e b n o o b j e k t i v n o stekelce
in pregledujemo s p o m o č j o laboratorijskega
mikroskopa, k i ima mikrometerski okular.
Mikroskopske meritve nam o m o g o č a j o raz­
v r s t i t e v p r a š n i h d e l c e v po v e l i k o s t i .
N . pr.: V g r o b i p r a h spadajo d e l c i , v e č j i
o d 0.001—0.003 m m ( a l i 1—3 m i k r o n e ) . V f i n
p r a h spadajo d e l c i , m a n j š i od 0.001 m m a l i
1 mikron.
PRIMERI ZA P R A H
Grobi prah
Fini
prah
P r e m e r delcev
večji od
1—3
mikrone
m a n j š i o d 1—3 m i k r o n e i n v s i s i l i k a t i
Tipični primeri
M o k a , k o r k , t r d a g u m a , saje. p r e m o g ,
apnenec, k r e d a .
T i p i č n i p r e d s t a v n i k finega a l i t a k o i m e n o vanega k o l o i d n e g a p r a h u je k o v i n s k a p a r a .
P r a h , k i i m a p r e m e r p o d 1 m i k r o n , je t e ž k o
d o l o č e v a t i , k e r gre n e o v i r a n o v p a r o a l i
p l i n i n i m a p r e m e r 0,000001 m m , to je 1 m i l i m i k r o n . Ugotavljanje velikosti p r a š n i h del­
cev je s i l a v a ž n o p r i p r e p r e č e v a n j u t o k s i č ­
nega d e l o v a n j a n a d i h a l n e organe.
Toksični prah v mg/m
železovi oksidi
barij
arzen
antimon
fluoridi
svinec
magnezijev oksid
mangan
megla H S 0
megla A c ,
cink oksid
magnezijeve pare
megla kromove kisline
2
4
3
zraka
15.0
0.5
0.5
0.5
2.5
0.15
15.0
6.0
5.0
10.0
10.0
0.15
0.10
N e v a r e n je p r e d v s e m tak z r a k , k i ga
p l j u č n o t k i v o ne m o r e r e s o r b i r a t i . M e d take
vrste s p a d a k v a r č n i p r a h , k i se v p l j u č i h
z a d r ž i kot tuje telo. P r o s t a k r e m e n č e v a k i ­
slina napravi v najfinejših p l j u č n i h delih
K a m e n i n e , k i vsebujejo k r e m e n č e v o k i s l i n o ,
v prvi vrsti kvarc. Kovinske pare in dimi,
k o t n . p r . c i n k , svinec, a l u m i n i j . R a z n e b a r v e .
o p e k l i n e i n p r i p r a v l j a m e s t o za n a s e l i t e v
bacilov tuberkuloze. T u d i v naši železarni
je precej p r i m e r o v s i l i k o z e , p o v z r o č e n e p o
p r a š n i h d e l c i h k r e m e n č e v e k i s l i n e p r i za­
poslenih v obratih š a m o t a r n e i n visoke peči.
Padec k v a r č n i h delcev v odvisnosti i n h i ­
trosti:
premer delcev
v mikronih
a
v 1 uri
100
10
1
0.1
2829.6 m
282.96 m
28.296 m
2.8296 m
Zaščitne mere predpisujejo dovoljno kon­
c e n t r a c i j o . N e š k o d l j i v a k o n c e n t r a c i j a b i torej
b i l a 4 m g / m , č e vsebujejo p r a š n i d e l c i 70<>/o
proste S i 0 .
P r a h se v e d n o n a h a j a v o z r a č j u . V v i š i n i
10 k m n i v e č p r a h u , r a z e n k o z m i č n e g a i n
vulkanskega prahu. Količina prah u
nad
z e m l j o je o d v i s n a o d m e t e o r o l o š k i h f a k t o r j e v
( t e m p e r a t u r a , v l a g a , v e t r o v i itd.).
Zračni
p r a h z m a n j š u j e i n t e n z i t e t o s o n č n e svetlobe
predvsem v p o d r o č j u ultravijoletnega dela
spektra.
3
2
Razpredelnici) po
Višina v km
Število p r a š n i h
delcev v c m
snovi
Wigandu
0.10
1.0
2.0
3.0
1.0
5.0
6.0
15.000
6.090
700
400,
100
50
20
45
Srednja vrednost prahu v zraku
mg/ m .
3
n a d e ž e l i po d e ž j n
na deželi p r i suši
v mestih (odvisno od prometa)
stanovanje
spalnice, učilnice
trgovine
okolice industrije
navadne delavnice
t o b a č n a tovarna
č i š č e n j e o d l i t k o v sive l i t i n e
cementarna
-rudnik rude - dnevni kop
tovarniški dimni plini
P r i r a z i s k o v a n j u p r a h u se p o s t a v l j a r e d n o
v p r a š a n j e , č e j e p r a h s e s t a v l j e n iz p o s a m e z ­
n i h d e l c e v a l i p a so n a j f i n e j š i d e l c i z d r u ž e n i
v konglomerat.
V prvi primer prištevamo prah oziroma
delce z l a s t n o s t r u k t u r o n . p r . k v a r c - s i l i k a l i .
V d r u g p r i m e r za delce, k i ne n a s t o p a j o p o ­
samezno, t e m v e č v grobem povezani m e d
seboj.
P r a h z m o č n i m d r a ž i l n i m u č i n k o m je re­
dek, to so p r a v e k e m i k a l i j e . T i s t i p r a h , k i
p o v z r o č a d r a ž e n j e p o n a j k r a j š e m č a s u , je
manj nevaren, kot prah, p r i katerem n i no­
benega d r a ž e n j a . T a p r i m e r m o r e m o n a l e p
način primerjati s klorom in ogljikovim
m o n o k s i d o m . K l o r je vsled svoje s t r u p e n o s t i
veliko manj nevaren kot ogljikov monoksid,
k e r ga n i m o g o č e z n a š i m i č u t i l i z a z n a v a t i .
P r a h je z a č l o v e š k i o r g a n i z e m n e p o t r e b n o
zlo, k e r p a obstoja, se je t r e b a b o r i t i p r o t i
n j e g o v i m u č i n k o m . S r e č a za č l o v e š t v o je,
d a je v e č i n a takega p r a h u , k i n i š k o d l j i v .
P r i r o d a je že s a m a p r e s k r b e l a , d a je č l o ­
v e š k i n o s n a j b o l j š i filter. Če p a so d e l c i le
p r e m a j h n i , j i h n a r a v n i filter ne m o r e z a d r ­
ž a t i . P n a š n i d e l c i gredo v o r g a n i z e m po
p o t i s k o z i u s t a i n nos. D e l c i potujejo v
p l j u č a zelo d o l g o , p o s l e d i c e 'se p o k a ž e j o
celo č e z nekaj let. Č e je p r a h take k e m i č n e
sestave, d a ga p l j u č n o t k i v o l a h k o r e s o r b i r a i n p r e t v o r i v t o p n o stanje, n i n o b e n e
n e v a r n o s t i . T a k i p r i m e r i se dogajajo z de­
l a v c i v c e m e n t a r n a h . P r a h c e m e n t a r n n i ne­
v a r e n , k e r so k a l c i j e v e s p o j i n e topne i n
k r v i p o t r e b n e . D r u g a č e p a je, č e ga p l j u č n o
t k i v o ne m o r e r e s o r b i r a t i . Ves p r a h , k i ga
p l j u č a ne m o r e j o r e s o r b i r a t i , se s m a t r a kot
strup. N a j h i t r e j š e p o s l e d i c e se o p a z i j o , č e
p r i d e j o p r a š n i d e l c i v b r o n h i j e i n alveole.
Č a s o b o l e n j a j e r a z l i č e n glede n a v e l i k o s t ,
k o l i č i n o , strupenost delcev i n odpornost pri­
zadetega o r g a n a . Z d r a v n i k i i m e n u j e j o t a k a
46
0.05
3
0.3
1
S
5
1
1
50
70
100
200
1.000
zraka
0.1
5
3
2
10
10
5
10
120
100
200
400
15.000
obolenja, p o v z r o č e n a po prahu, pneumokonioza.
D a se ne b i p o j a v i l i v e č j i p r i m e r i p o š k o d b
po p r a š n i h d e l c i h , je t r e b a s k r b e t i z a oseb­
no higieno i n z a p r a v i l n o u p o r a b o z a š č i t n i h
sredstev. N a j b o l j š e m e r e v b o j u p r o t i r a z ­
l i č n i m v r s t a m p r a h u so v l a ž n a t l a , d i h a n j e
s k o z i nos, u m i v a n j e , o č a l a , p r a š n o c e d i l u
in zrakotesna obleka.
Stare
Marjan
V dima
P u s t i h saj
i n g r d i h sanj
stopinje r j a v e
gazijo d e h l e č e cvetje.
Koprena barv
se u t a p l j a
v žarečih
žlindrinih livadah.
S o n c e se
krvavorjavo
je vsesalo
v ž e l e z n o listje
in posijalo
n a staro, r a z k o p a n o pot.
S t o p i n j e rjaste p o v s o d .
I n le ž e l j e
n a š l e so kot,
kamor z nasipov
s t r u p e n i s m r a d ne zajde,
kjer le z a k l a d
v zasanjanih očeh
m i t r u d n a m i s e l najde.
•
Tone Čufar-
naš delavski pisatelj
Gre v b o r b o z a k r u h , d e m o n s t r i r a s t o v a r i š i
z a m i r i n k r u h ter p a d e p r i d e m o n s t r a c i j i .
Te zamisli Čutar n i mogel realizirati. Sam
p r a v i : „ D o l g o ž e n o s i m v sebi. T o d a . . . Saj
v e š , k a k o je. D e n a r , k r u h ! A v te r e č i (v
u s t v a r i t e v p r e j o m e n j e n e z a m i s l i — op. p.)
b i d a l sebe vsega, vse n a j b o l j š e . " I n Č u f a r
te z a m i s l i , v k a t e r i s l u t i m jaz p r e t r e s l j i v o
fabulo, orisano v obdobje prebujanja raz­
r e d n e zavesti v j e s e n i š k e m d e l a v c u i n za­
k l j u č e n o v delavskih demonstracijah leta
1918, n i m o g e l n i k o l i u s t v a r i t i . V e r j e t n o b i
m u je t a k r a t ne t i s k a l i i n m o r a l b i jo s h r a ­
n i t i v p r e d a l . T u d i n j e n a u s t v a r i t e v b i za­
h t e v a l a n a j m a n j l e t o dela, raje p a š e v e č .
K a j , t a k e g a p a si Č u f a r n i m o g e l p r i v o š č i t i
v r a z m e r a h , v k a k r š n i h je živel. , . D e l o terja
svoje p o g o j e , " je z a p i s a l nekje. T e h pogojev
p a v tesnih razmerah, v katerih je živel, n i
b i l o . I n z a r a d i tega se m u je ž i v l j e n j e spre­
v r g l o k o t p o k l i c n e m u p i s a t e l j u v s t a l e n ne­
m i r , k a r se p o z n a t u d i v š k o d o n e k a t e r i h
d e l , k i j i h je n a p i s a l . K o se je p o s v e t i l s a m o
p i s a t e l j e v a n j u , je zdaj o b i s k o v a l p r e d a v a n j a
n a u n i v e r z i , zdaj se vsega p o s v e t i l n a p r e d ­
n i m o r g a n i z a c i j a m , zdaj k r u t i b o r b i z a k r u h .
P o g o j i d e l a so b i l i zanj n e m o g o č i . D o m a
ga n i s o r a z u m e l i . B i l j i m je v e č a l i m a n j n a
r a m e n i h i n to ga je m o r i l o . O d l o č i l se je
z a l i t e r a t u r o i n je b i l p r i p r a v l j e n n a r a z ­
l i č n e o d p o v e d i , d a b i se r e š i l m e z d n e g a
suženjstva, ker n i „niti m i n u t o p r i s t a l na
to, d a p o č a k a v t o v a r n i n a p e n z i j o a l i p r e ­
z g o d n j o s m r t , " k o t s a m p r a v i . . . T a k o je
zapisala med drugim o njem E d a K o m a v l i
v predgovoru k Čufarjevemu zadnjemu ro­
m a n u , k i je i z š e l š e l e p o v o j n i , k n j e g o v e m u
največjemu delu „ P o d kladivom".
„Nemo
p r o p h e t a i n sua p a t r i a est — N i h č e .ni
p r e r o k v svoji d o m o v i n i . " T a stari latinski
p r e g o v o r je v e l j a l t u d i z a Cufarja i n njegove
Jesenice. L e r e d k i so ga r a z u m e l i i n p o d ­
p i r a l i , l a h k o b i j i h n a š t e l n a prste.
T o n e Čufair se je p o s v e t i l p o k l i c n e m u p i ­
sateljevanju, k o m u je a m e r i š k a „ P r o s v e l a "
n a k a z a l a h o n o r a r 40 d o l a r j e v . L e t a 1932, k o
je i z š l a v k n j i g i „ F e b r u a r s k a n o č " , je Cufar
ž e ž i v e l v L j u b l j a n i . K r i t i k a je z a v z e l a do
te k n j i g e p r e c e j n e g a t i v n o s t a l i š č e . T o n e
B r o d a r ( B o r i s K i d r i č ) ocenjuje m e d v s e m i
k r i t i k a m i , k i so o tej k n j i g i i z š l e , š e n a j b o l j
o b j e k t i v n o ( K n j i ž e v n o s t 1933). V p o d o b n o ­
s t i " g o v o r i o njej V i n k o K o š a k , k i i m e n u j e
ljudi, k i j i h opisuje Cufar ,,nepolnokrvne"
i n „ l i t e r a r n e t v o r b e " . K n j i g o sta
ocenila
t u d i „ Ž e n s k i svet" i n „ M l a d i k a " . V s e h teh
k r i t i k ne b o m n a v a j a l , k e r j i h b r a l e c l a h k o
najde v s e s t a v k u M i l a n a K o b l a r j a v s o c i a ­
l i s t i č n i m i s l i " , šl. 8, l e t n i k 1953, v sestavku
„ T o n e Č u f a r " . Iz teh k r i t i k u g o t a v l j a m o le
eno. V s i k r i t i k i so o c e n j e v a l i to Č u f a r j e v o
d e l o k o t povest, ne kot k n j i ž e v n o r e p o r t a ž o
Z a h t e v a l i so od C u f a r j a v e č kot k a r je h o t e l
on sam s „ F e b r u a r s k o n o č j o " povedati. Zlasti
B r o d a r j e v a i n K o š a k o v a k r i t i k a sta
me
v z p o d b u d i l i , d a sem „ F e b r u a r s k o n o č " š e
enkrat temeljito prebral. S T o n e t o m B r o d a r j e m se s t r i n j a m , da je g l a v n i j u n a k T i n e
p r e p l i t e v i n p a p i r n a t o n a p i s a n . D a p a so
vsi ljudje iz „ F e b r u a r s k e n o č i " neživljenski, oziroma, k a k o r pravi K o š a k , „ b r e z k r v n i „ i n „ p a p i r n a . t i " , ne d r ž i . J a z sem o b ­
č u t i l ob n e k a t e r i h l i k i h v „ F e b r u a r s k i n o ­
č i " ž i v e l j u d i . T a k o sem n a š e l v d e l a v c u
Petru, k i r a d pije i n pretepa ž e n o i n k i
si p r i z a d e v a , d a b i p o s t a l p r e d d e l a v e c i n
m o r d a celo m o j s t e r , č l o v e k a , k i sem g a
kot otrok p o z n a l i n k i je b i l Čufarjev pred­
delavec, k o j e b i l p i s a t e l j š e d e l a l v t o v a r ­
n i , i n k i je kasneje z a r a d i svojega p r i g a n j a š t v a res p o s t a l m o j s t e r . K a d a r je b i l p i j a n , je
kričal: „Ich bin Feldwebel". Čufar v f e ­
b r u a r s k i n o č i " u p o r a b i p r a v ta stavek: ,,Jaz
sem narednik". T u d i D o r i c a m i iz j e s e n i š k e
p r e t e k l o s t i n i n e z n a n a . T a k i h D o r i c je b i l o
več. In p r a v tako , n a m e š č e n s k a veselica,
k i j o s l i k a jnsafelj, se b o z a z d e l a v s a k e m u
J e s e n i č a n u , k i je d o ž i v l j a l t a k r a t n e r a z m e ­
re, z n a n a . K a z i n a je v e r n o o p i s a n a , p a t u d i
l j u d j e n a tej v e s e l i c i n i s o „ p a p i r n a t i " t e m ­
v e č p r i s t n i j e s e n i š k i m a l o m e š č a n i , ali bolje,
ljudje, k i so se p o m a l o m e š č a n i l i . S t e m m a l o m e š č a n s t v o m " so o k u ž e n i t u d i n e k a t e r i
d e l a v c i , k i j i h Č u f a r opisuje.
„ F e b r u a r s k a n o č " je k n j i ž e v n a r e p o r t a ž a .
Že o z n a k a te k n j i ž e v n e z v r s t i p o v e , d a p i ­
satelju n i š l o z a to, d a b i n a p i s a l z g o d b o z
z a p l e t i i n r a z p l e t i , dejanje č l o v e š k i h u s o d .
Dej,anja p r a v z a p r a v n i . V s i d o g o d k i se o d ­
igrajo v e n i n o č i . P i s a t e l j nas p o p e l j e v
b a r a k o , k j e r živi d e l a v e c Š t e f a n s s v o j o
d r u ž i n o : ž e n a , t r i j e n e o d r a s l i o t r o c i -in
p u n č k a - d o j e n č e k , k i je b o l n a . O d t u nas
v o d i pisatelj v D e l a v s k i d o m , k j e r je za­
u p n o d e l a v s k o posvetovanje. T u n a m p o k a ž e
d e l a v c a T i n e t a i n njegovo d e k l e A n č k o , k i
pogledata p o tem posvetovanju v b a r a k o
k Š t e f a n u , k i ga je b i l T i n e n a p o s v e t o v a n j u
p o g r e š i l . T u z v e m o , zakaj je b i l o p o s v e t o ­
v a n j e , k o p r a v i T i n e : „ N i č p r i d a se n a m
ne o b e t a . . . P o d j e t j e h o č e spet z n i ž a t i n a š e
m e z d e i n o d p u s t i t i v e č sto l j u d i . " Iz b a r a k e
nas v o d i „ v v e l i k o p o s l o p j e s r e d i i n d u ­
s t r i j s k e k o t l i n e " i n nas s e z n a n i z nekate­
r i m i stanovalci: uradniki, mojstri i n k o n č ­
no z delavci i n l j u d m i v p o d s t r e š j u , z ,.bol47
n i k p m z opeklinami na nogah, z davno
dobljenimi, a z nikdar zaceljenimi ranami",
s s t a n o v a n j e m , k j e r je „ j o k a l a b l e d a ž e n a " ,
a j i m o ž , k i so ga o d p u s t i l i , n i m o g e l d a t i
n i t i besede t o l a ž b e , s s t a n o v a n j e m „z naj­
večjim številom človeških bitij, k u š t r a v i h
otrok", med k a t e r i m i „je j e č a l a petintridesetletna ž e n a , se k r č i l a v p o r o d n i h p o p a d ­
k i h i n s s t r a h o m p r i č a k o v a l a r o j s t v o enaj­
stega o t r o k a " , s s t a n o v a n j e m d e l a v s k e g a
z a u p n i k a G r a b n a r j a , k i je „ n a z a u p n e m
z b o r o v a n j u d o b i l m n o g o d e l a " i n je zdaj,
k o je p r i š e l d o m o v , z a č e l r a č u n a t i m e z d e
svojega o b r a t a , k a j t i » v o d s t v o t o v a r n e n i
p r i p r a v l j a l o le o d p u s t a n e k a t e r i h d e l a v c e v ,
a m p a k t u d i z n i ž a n j e m e z d " , s s a m s k i m sta­
n o v a n j e m t e k a č a L o v r a , k i je » s p a d a l m e d
t o v a r n i š k e delavce, po p r e p r i č a n j u p a m e d
l j u d i , k i j i h v a r l j i v o s t d r u ž b e zapelje i n
o m a m i " i n k i se je zdaj g l e d a l v z r c a l o , s i
p o m e r j a l m a s k o , a nato „ p o m e t a l v s o m a š k e r a d n o n a v l a k o r a z sebe" i n „ z a č e l p r e ­
š t e v a t i d e n a r " , se , n a t o s k r e m ž i l ,
kajti
„ l i s t n i c a je b i l a m r š a v a k a k o r o n s a m " . O d
tu nas p i s a t e l j p o p e l j e k d r u ž i n i p i j a n c a
i n d e l a v s k e g a p r i g a n j a č a P e t r a , n a t o v go­
s t i l n o k „ M r t v i v r a n i " , k j e r nas s e z n a n i z
Dorico, k i pleše na stolu i n k i zahteva vina.
P e t e r h o č e d a t i zanj, a m u ga n a t a k a r i c a ne
da. D o l ž a n j i je i n „ n a r e d n i k je ob s a b l j o " .
» V č a s i h je v o j a k e t r p i n č i l " , zdaj p a „ h o č e
b i t i m o j s t e r " . Z a t o se m u d e l a v c i , k e r ne
dobi vina, posmehujejo. O n pa: »Jaz v a m že
p o k a ž e m ! Še d a n e s ! " I n ta danes je p o m e ­
nilo, da bo na n o č n i dnini nadomestil bol­
nega preddelavca. P r i „ m r t v i v r a n i " p o k a ž e
pisatelj š e g o d c a F e r d a , l e p o t c a A l b e r t a i n
predpustno vzdušje v gostilni, k a m o r zaha­
jajo delavci. P o t e m n a m p o k a ž e T i n e l o v
d o m , o č e t o v o stanovanje, z a katerega je
o č e š e v e d n o d e l a l v t o v a r n i i n k i je „ o k u š a l u s o d o v s e h s t a r i h d e l a v c e v , k i so do
s m r t i n a v e z a n i n a t o v a r n i š k o d e l o " , i n nas
p o s t a v i zopet v b a r a k o k Š t e f a n u , k i m o r a
p r a v tako k a k o r T i n e n a n o č n i š i h t , A n č ­
k a p a o s t a n e p r i Š t e f a n o v i ž e n i , d a b i ne
bila sama z majhno, težko bolno deklico
M a r i c o . P r e d n a m i se o d p r e t o v a r n a , n o č n a
izmena prihaja, popoldanska z a p u š č a delo.
I n v tej m n o ž i c i n a m pisatelj p r i k a ž e de­
l a v c a V i n k a , k i se p o t e m o d p r a v i z L o v r o m
n a m a š k e r a d n i ples, o b l e č e n a v m a š k e r a d n i
obleki, v restavracijo, k i „ni b i l a samo lepo
razsvetljena, t e m v e č za prireditev tudi p r i ­
m e r n o o k r a š e n a " i n k j e r so „ p l e s a l i v d v e h
prostorih: v pritličju in v prvem nadstrop­
j u " , i n sicer v p r i t l i č j u m o j s t r i i n n i ž j i u r a d ­
n i k i s svojimi ž e n a m i i n h č e r a m i , gornje
n a d s t r o p j e p a je b i l o z a » b o l j š e
ljudi".
P i s a t e l j n a m v tej m a š k e r a d i v e r n o o p i s u j e
» m a l o m e š č a n s t v o " — s l a b o e p i g o n s t v o ve48
l i k o m e s t n e g a sveta v ,,pusti k o t l i n i " , kjer
„ j e l e ž a l i n d u s t r i j s k i r e v i r " . K r i t i k a torej
k r i v i č n o očituje Čufarju neverno risanje
u r a d n i š t v a . Č u f a r ga je r i s a l t a k o , k a k r š n o
je b i l o , v vsej n e p r i s t n o s t i
posnemanja
velikomestnega
življenja, prenesenega iz
slabih m e š č a n s k i h filmov v »boljše kroge",
pa tudi med nekatere delavce v » i n d u s t r i j ­
s k e m r e v i r j u " . . . M e d tem p a v Š t e f a n o v e m
s t a n o v a n j u š e g o r i l u č . N j e g o v a ž e n a je od
u t r u j e n o s t i z a d r e m a l a . B e d i le š e A n č k a .
Z d a j z v e m o , da je A n č k a d e l a v k a v z a v i j a l nici. V pivnici p r i ,,Mrtvi v r a n i " pa »niso
v e č gorele vse l u č i " . O s t a l o j « le nekaj
gostov — d e l a v c e v , tisti, k i je vesel, k e r m u
je u m r l n e z a k o n s k i s i n " . T o n i s r e č a , d a
t i j e u m r l o t r o k . . . " „ P a je. D v e l e t i so m i
o d t r g o v a l i zanj. Že t a k o sem s l a b o z a s l u ž i l ,
p o t e m m e je p a š e z a tega p a m ž a i z t o ž i l a . "
T u d i take l j u d i n a m r i š e Č u f a r v » F e b r u a r s k i n o č i " . Se nas v o d i pisatelj s k o z i r e v i r ,
K Petrovi ženi, k i v svoji n e s r e č i l j u b i m k a
z l e p o t c e m A l b e r t o m , i n o d tu zopet n a
n a m e š č e n s k o veselico i n nato v tovarno,
p o t e m p a v stanovanje d e l a v c a Š t e f a n a , k j e r
je z o t r o k o m v e d n o s l a b š e . A n č k a se o d l o č i ,
d a gre p o t o v a r n i š k e g a z d r a v n i k a , a ga ne
najde. J e p i j a n n a v e s e l i c i . V t e m p a
se
pripeti v tovarni nesreča in žrtev nesreče
je n j e n fant T i n e . „ T a k i h l j u d i je m e d n a ­
m i vedno premalo", 'zvemo od starca v
b o l n i c i . „ J a z sem star i n v e m , k a k o je b i l o
p r e d d o l g i m i l e t i i n k a k o je d a n d a n e s . M a r ­
sikaj je d r u g a č e " . T a k o p r a v i fantu, k i leži
p o l e g njega o T i n e t u i n š e p r i s t a v i : „ T i b o š
p a šte !več d o č a k a l . Časi se č u d n o s p r e m i ­
njajo". I n pisatelj z a k l j u č i — „V r e v i r j u se
je d r a m i l o ž i v l j e n j e novega d n e . . . T i n e je
u m i r a l . . . P r e d b o l n i c o je j o k a l a A n č k a .
K n j e m u n i s m e l a . . . N o č se je u m i k a l a
dnevu. Sonca p a še n i bilo".
T a k o se v r s t e d o g o d k i v » F e b r u a r s k i n o ­
č i " . P i s a t e l j u n i š l o z a to, da b i n a p i s a l zao­
k r o ž e n o z g o d b o , d a s i se s k o z i r e p o r t a ž o p r e ­
pleta Tinetova i n A n č k i n a ljubezen. Vsaj
m e n i se z d i , d a je h o t e l p i s a t e l j p o k a z a t i
z r c a l o j e s e n i š k i d r u ž b i , d a se je v i d e l a v
n j e m . S a m o z r c a l o j i je p o k a z a l . V e č z
r e p o r t a ž o » F e b r u a r s k a n o č " Čufar n i hotel.
T e g a k r i t i k i n i s o o p a z i l i i n zato je n j i h o v a
s o d b a , k a r se t i č e ž i v l j e n j s k o s t i o z i r o m a ne­
živi j e n s k o s t i » F e b r u a r s k e n o č i " , p r o t i Ču­
f a r j u k r i v i č n a . T o , k a r je h o t e l od » F e b r u ­
arske n o č i " T o n e B r o d a r (Boris Kidrič),
je b i l o Č u f a r j u n e m o g o č e . Če b i to s t o r i l , b i
z r c a l o ne p o k a z a l o tiste p o d o b e , k i j o je
v i d e l pisatelj i n k i so jo p o n a p i s a n i r e p o r ­
t a ž i l a h k o v i d e l i t u d i J e s e n i č a n i . K o je
r e p o r t a ž a n a s t a j a l a , je b i l a r e v o l u c i o n a r ­
n o s t m e d j e s e n i š k i m ' d e l a v s t v o m š e zelo
majhna. Pravzaprav lahko komaj govorimo
o njej.
(Dalje)
Ob otvoritvi
elektrificirane proge n~
železniški postaji
F. Torka:
Odprta je elektrificirana proga
Jesenice Podrožca
V s e k a ž e l a k o , d a se v e d n o b o l j u r e s n i č u j 2
želja po modernizaciji n a š e g a železniškega
p r o m e t a . P r e d l e t i so z a č e l i z e l e k t r i f i k a ­
cijo ž e l e z n i š k e proge P o s t o j n a — L j u b l j a n a ,
v l e t o š n j e m l e t u p a so b i l a k o n č a n a d e l a n a
odseku J e s e n i c e — K a r a v a n š k i predor—Pod­
rožca. P r i h a j a čas, ko bodo parne lokomo­
tive d o k o n č n o o d š l e v p o z a b o i n m e d staro
š a r o , zamenjale pa jih bodo e l e k t r i č n e l o k o ­
motive. Le-te o m o g o č a j o cenejši i n tudi h i ­
trejši prevoz p o t n i k o v po železniških p r o ­
gah, d a s i r a v n o je e l e k t r i f i k a c i j a p r o g e d o k a j
draga. E n kilometer elektrificirane proge
s t a n e p o d o s e d a n j i h i z r a č u n i h c a 22 m i l i j o ­
n o v d i n a r j e v . V e n d a r se v l o ž e n a d e n a r n a
sredstva p r i elektrifikaciji železniške proge
k m a l u b o g a t o o b r e s t u j e j o , kajti elek. l o k o m o ­
tive b o d o skozi K a r a v a n š k i p r e d o r v A v s t r i j o
prevažale veliko večje število vagonov v
enem viaku. V ilustracijo omenjamo primer,
da bo v o ž n j a po e l e k t r i f i c i r a n i p r o g i iz Je­
s e n i c d o P o d r o ž c e t r a j a l a le 11 m i n u t , i n
n e v e č 28 m i n u t k a k o r d o s l e j . O m r e ž j e n o v e
e l e k t r i f i c i r a n e proge n a odseku, k i nas v e ž e
š sosednjo d r ž a v o Avstrijo, b o d o napajali
A v s t r i j c i i n s i c e r z n a p e t o s j o 15.000 V o l t o v ,
kar ustreza tudi napetosti v omrežju
v
Avstriji.
V s r e d o , d n e 6. 2. 1957 j e n a s l a v n o s t n o
o k r a š e n o železniško postajo na Jesenicah
pripeljal poseben vlak iz P o d r o ž c e ,
kjer
je b i l a ž e » p r e d t e m o t v o r i t v e n a slovesnost.
S p o s e b n i m v l a k o m so se p r i p e l j a l i n a J e s e ­
nice številni ugledni predstavniki
avstrij­
s k i h ž e l e z n i c ter z v e z n i m i n i s t e r z a p r o m e t
ing. K a r e l W a l d b r u n e r , k o r o š k i deželni glavaz F e r d i n a n d W e d e n i g g , generalni d i r e k t o r
avstrijskih železnic Maks Schantel, poslanci
in drugi. Otvoritvene svečanosti na jeseniški
ž e l e z n i š k i p o s t a j i so se u d e l e ž i l i t u d i š t e v i l n i
predstavniki javnega, kulturnega i n politič­
n e g a ž i v l j e n j a . A v s t r i j s k e goste je p o z d r a v i l
predsednik Občinskega
l j u d s k e g a (Odbora
J e s e n i c e tov. D o l i n a r M a k s , n a t o p a sta go­
vorila generalna direktorja jugoslovanskih
in avstrijskih d r ž a v n i h železnic. Generalni
d i r e k t o r jug. d r ž a v n i h ž e l e z n i c , tov. B l a g o j e
B o g a n e c je g o v o r i l o p o m e n u
elektrifikacije
železnic, govor predstavnika avstrijskih
dr­
ž a v n i h ž e l e z n i c g. M a k s a S c h a n l a p a je v e l j a l
predvsem medsebojnemu sodelovanju obeh
držav. K d o b r e m u medsebojnemu sodelova­
nju j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v n a eni strani i n
avstrijskega n a r o d a na d r u g i strani pa ve­
l i k o prispevajo tudi ž e l e z n i š k e proge, k i svoje
koristno delo opravljajo n e m o t e n o dalje,
kljub K a r a v a n k a m , kjer poteka d r ž a v n a meja,
k i nas loči.
P o z a k l j u č n i s l a v n o s t i , k a t e r e se j e u d e ­
l e ž i l o v e č sto l j u d i t e r g o d b a n a p i h a l a j e s e ­
n i š k e S v o b o d e , je b i l a gostom iz A v s t r i j e
prirejena z a k u s k a v novi k o l o d v o r s k i restav­
r a c i j i , z a s t o p n i k i a v s t r i j s k i h ž e l e z n i c p a so
pogostili n a š e v Beljaku.
Elektrifikacija
železniške proge
Jesenice—Podrožca
je zahtevala
odstranitev mostu
pri Kurilnici.
DROBNE VESTI
3
0
£
£)
N a j a v n e m roditeljskem sestanku,
k i je b i l 18. f e b r u a r j a v M e s t n e m
g l e d a l i š č u , so predavate j l i jeseni­
ške gimnazije, zlasti pa ravnatelj,
nanizali Številne probleme. Ugotov­
l j e n o j e 'bilo, d a v e č i n a s t a r š e v p o ­
sveti vse p r e m a l o č a s a s v o j i m o t r o ­
k o m p r i u č e n j u . S tem seveda ni
mišljeno, da b i j i h poučevali, tem­
v e č »da b i j i h v s a j n a d z i m M . T u d i
povezava med šolo in starši je po­
manjkljiva.
V februarju je v prostorih l u t k o v ­
nega g l e d a l i š č a Svobode Jesenice
razstavljal svoja s l i k a r s k a i n k i p a r ­
ska dela M a r i o V i l h a r . Razstava je
i m e l a d o k a j l e p u s p e h , saj j e v
nekaterih delih uspel prikazati V i l ­
h a r ž i v l j e n j e t a k o s o n č n o , d a se j e
človek rade volje p o m u d i l pred
njegovo s l i k o , p r e d v s e m pa je v
p l a s t i k i n a š e l svoj s v o j s k i izraz i n
tudi posebno tehniko metalizacije
gline, k i pomeni v umetnosti osve­
žujočo novost. R a z s t a v a je b i l a p r i ­
jetno o p r e m l j e n a , v e n d a r ob tem
t e ž k o č a k a m o , kdaj bomo na Jese­
nicah imeli toliko razumevanja, da
bomo kaj k m a l u d o č a k a l i razstavo
katerega d o m a č i h slikarjev. Posne­
m a n j a v r e d n a je b i l a p r i V i l h a r jevi razstavi pozornost Litostroja,
k a t e r e g a u s l u ž b e n c i s o ga p o č a s t i l i
s š t e v i l n i m o b i s k o m , t a k o da smo
Jeseničani ostali v manjšini.
M e s t n o g l e d a l i š č e na J e s e n i c a h je
17. f e b r u a r j a p r i p r a v i l o a v d i c i j o z a
sprejem
n o v i h č l a n o v , k i j o je
uspešno opravilo 6
udeležencev.
P r e s e n e t i l a sta z l a s t i d v a m l a d i n c a ,
k i bosta s svojim prijetnim glasom
l e p a p r i d o b i t e v za j e s e n i š k o g l e d a ­
lišče.
Igralska d r u ž i n a Svobode Javorn i k je v f e b r u a r j u
gostovala s
Streicherjevo
k o m e d i j o » K a m iz
zadreg« v Zdravilišču Golnik in v
L e s c a h . I g r a l c i o m e n j e n e d r u ž i n e so
dosegli posebno lep uspeh, na G o l ­
n i k u , k j e r so z z d r a v i m h u m o r j e m
r a z v e s e l i l i p a c i e n t e i n osebje t a m ­
kajšnjega zdravilišča.
<g N a J a v o r n i k u j e g o s t o v a l a i g r a l ­
ska s k u p i n a Svobode iz Lesc z
Priestlevo dramo
»Inšpektor
na
o b i s k u « . O b i s k p r e d s t a v e je b i l z a ­
d o v o l j i v , p o l e g tega p o so se č l a n i
obeh Svobod dogovorili za t e s n e j š e
sodelovanje v prihodnosti.
Q D P D Svoboda »France Prešeren *
Z i r o v n i c a - B r e z n i c a lepo napreduje.
V ' l e t o š n j i s e z o n i so u p r i z o r i l i ž e
t r e t j o i g r o , to j e M i k l o v o z a l o , s
k a t e r o so d o s e g l i l e p u s p e h . U s t a ­
n o v i l i so t u d i 5 0 - č l a n s k i
mešani
p e v s k i z b o r , k i ga v o d i p e v o v o d j a
Ulaga Polde z Jesenic.
% N a osnovna šoli i n nižji g i m n a z i j i
n a K o r o š k i B e l i obstoja dobra pio­
nirska organizacija. P i o n i r s k i stare­
šinski
svet
pripravlja pionirsko
konferenco, poleg tega pa posve­
čajo p r e c e j š n j o pozornost tudi pio­
nirskim krožkom.
50
Miha Klinar
Ilustriral Jaka Torkav
„ Z a k a j ,se niste oglasili, k o sem vas dopoldan dal
poklicati k sebi v pisarno ?"
Podzavestno ,se jie vzravnal k a k o r na ukaz, a se takoj
nato .otresel te nehotene podrejenosti. Samo oči so m u
trznile ,in začele b r o d i t i po spominu, kdaj i n zakaj ga je
poklical tale srednje visoki, gospodovalni človek, oblečen
v toplo, s k r z n o m p o d l o ž e n o suknjio s k r z n e n i m ovratni­
kom, ,v katerem se j e skrival čokati, skoro b i k o v s k i vrat, .
človek, k i je že petintrideset let trepet vseh delavcev i n
uradnikov p r i K r a n j s k i industrijski d r u ž b i i n k i ga vsi,
kadar govore z njim, z b o j e č i m s p o š t o v a n j e m skoro v
vsakem ,stayku ogovarjajo z — blagorodnim gospodom
generalnim direktorjem.
T u d i on ga je nagovorj al tako, le da je b i l njegov
glas hladen. Človek z d o b r i m posluhom b i opazil, da vej e
iz tega glasu le rahlo p r i k r i t o s o v r a š t v o , zaničljivost i n
prezir, (četudi je b i l človek v o b n o š e n i pelerini zadnji,
najbolj p r e z i r a n i i n n a j s l a b š e p l a č a n i pisar p r i d r u ž b i .
Težje pa b i uganil, če b i ne poznal njegove zgodbe, odkod
i z v i r a ta n e z a s l i š a n a predrznost.
„Zakaj niste p r i š l i ? " je ponovil generalni direktor.
Njegove ustnice pod k o š a t i m i , navzgor z a v i h a n i m i sivimi
b r k i so se stisnile v bledo zarezo, k i je izražala jezo, in
čelo pod prav tako sivimi, r a h l o valovitimi i n na p r e č o
p o č e s a n i m i lasmi se je nagubalo. B i k o v s k i vrat se j *
napel j n r a h l o upognil naprej, kakor da se bo ta negovani
človek pravkar prav po živalsko pognal v drobnega človeka,
k i je b i l tako droban i n je b i l na videz tako krhek, da bi
ga lahko podrl že prvi m o č n e j š i sunek vetra, ko bi se ujel
v č r n o jadro njegove o b n o š e n e pelerine.
Stala sta drug proti drugemu i n se gledala. Človek v
p o n o š e n i pelerini j,e še vedno molčal. Odgovoril b i , a nje­
gove m i s l i so bile še vedno onstran ceste na zelenih
latnicah d u r i i n p r i napisu nad njimi, k i ga zaradi nenad­
nega s r e č a n j a z direktorjem n i mogel d o č r k o v a t i do kraja.
L e s t e ž a v o se je odtrgal od napisa (potreben je b i l napor,
k i ga porabi človek, da lahko p r e l o m i desko, š i r o k o i n
dolgo, kakor j<e b i l gostilniški napis nad durmi). Volja,
s katero se je iztrgal p r e j š n j i m m i s l i m , je z a h r e š č a l a i n
nove misli, k i m u j i h je b i l vsilil direktor, so začele bo(
(
leče iskati, kaj pravzaprav hoče od njega ta osovraženi
stavljenega.
„Was? Pozabili ste?!"
I uckmannov obraz jie od srda zaripel, Rouard pa je
odgovoril z brezbrižnim glasom kakor prej:
„Da, Herr Generaldirektor."
Neprizadet i n brezbrižni odgovor je Luckmanna še
bolj osupnil. K r i mu je udarila v glavo. Besede so mu
kakor hudournik navrele na ustnice i n udarile obnje
kakor ob jez i n se razbile. Šele ko je njihov naval prodrl
oviro v nerazumljivih glasovih, so sc sprostile.
„Ali ste pozabili tudi, gospod Roiuurd, da ste samo
uslužbenec naše d r u ž b e i n da sem jaz vaš direktor? (Glas
mu j<e trepetal; morda od jeze i n razburjenja, morda od
česa drugega, morda je celo v Rouardovem brezbrižnem
pogledu bral strahove, k i so ga zadnje čase večkrat vzne­
mirjali. K d o ve, zakaj se mu je ,glas po prvem izbruhu
jeze nenadoma znižal in spremenil melodijo. Morda zaradi
sence, k i je stala za njim i n ob kateri se je čutil majhnega
in poraženega.). K o bi ne imel sočutja s spominom vašega
blagopokojnega očeta, bi vas že zdavnaj odpustil. (Obrnil
se je do visokoraslega človeka, k i je stal ob strani in
molčal, kakor da ga pogovor med Luckmamiom i n zane­
marjenim pisarjem ne zanima. Zganil se je šele, ko se je
Luckmann obrnil nanj z vprašanjem:) A l i ne gospod,
Trappen?"
£
£
V p o l e t n i h m e s e c i h bo gasi-sko
d r u š t v o n a K o r o š k i B e l i s l a v i l o 60
l e t n i c o s v o j e g a obstoja. O b tej p r i l i k i bodo r a z v i l i n o v d r u š t v e n i p r a p o r i n o d l i k o v a l i n e k a j s v o j i h starejših članov.
S r e d i f e b r u a r j a je b i l o in>a J a v o r niku in Koroški Beli
konferenca
o r g a n i z a c i j e S Z D L , l o č e n o z a ob9
okoliša. O b i s k posvetovanja na K o ­
roški B e l i je b i l dokaj k l a v r n , m e d ­
t e m k o je b i l o n a J a v o r n i k u n e k o ­
l i k o v e č l j u d i . N a obeh k o n f e r e n ­
cah so r a z p r a v l j a l i o v a ž n i h p r o ­
b l e m i h . V e l i k o so g o v o r i l i o gospo­
darskem p o l o ž a j u ter p r o b l e m u no­
v i h g r a d e n j i n stanovanj n a J e s e ­
nicah. K r a j e v n e konference S Z D L
n a K o r o š k i B e l i se j e u d e l e ž i l t u d i
predsednik Občinskega
ljudskega
odbora Jesenice tov. M a k s Dolinar,
k i je odgovarjal na nekatera v p r a ­
šanja članov S Z D L .
V m e s e c u f e b r u a r j u se j e d v a k r a t
sestal i n i c i a t i v n i o d b o r Z v e z e ž e n s k i h
d r u š t e v za občino Jesenice. P o l e g re­
š e v a n j a n a l o g je b i l o s k l e n j e n o , d a
bo k o n f e r e n c a Z v e z e ž e n s k i h d r u š t e v
21. f e b r u a r j a 1957. T o b o p-rva k o n f e ­
renca ženskih d r u š t e v v
občinskem
m e r i l u . N a p r o g r a m u je p o l e g o b r a z ­
l o ž i t v e p o m e n a zveze š e o b r a v n a v a
vprašamo o s p l o š n i i n d r u ž b e n i p r e ­
hrani v občini, o pravilih ženskih
d r u š t e v i n v o l i t v e O b č i n s k e g a odbora
zveze ženskim d r u š t e v .
V februarju imajo osnovne organi­
zacije S Z D L svoje letne k o n f e r e n c e .
O b r a v n a v a j o se p r e d v s e m o r g a n i z a ­
cijska v p r a š a n j a , p o r o č i l a o delu, po­
litična v p r a š a n j a i n gospodarski pro­
b l e m i . K l j u b t e m u , d a je m a n d a t n a
doba vodstev organizacij S Z D L 2 leti,
se pogosto p o j a v l j a t e ž n j a p o k a d r o v ­
skih spremembah
v odborih S Z D L .
B o l j š e stanje je v t i s t i h o r g a n i z a c i j a h
k j e r gre d e i o p o d o l o č e n e m p r o g r a ­
m u i n j e d e l o stalno, s l a b š e p a j e
tam, kjer n i stalne s k r b i za razvoj
organizacije.
Tudi Rouardov pogled se je obrnil k Trappnu, tehnič­
nemu direktorju Kranjske industrijske družbe, i n v njem
se je utrnilo nekaj škodoželjnega, a samo za hip, potem
pa je ugasnilo, dasi je užival ob spremenjenem Luckmannovem glasu, k i se je v vprašanju prelil že skoro v poniž­
nost. Rouard je dobro vedel, zakaj, in z zadoščenjem
opazil h u d o m u š e n preblesk v očeh tehničnega direktorja,
zastopnika delničarjev, k i so pred dobrimi šestnajstimi
leti spodrinili Luckmanne s prvega mesta p r i družbi.
Vedel je, da ta h u d o m u š e n preblesk velja Luckmannu,
dasi so Trappnove oči takoj nato dobile svojo ledeno
barvo. (Take oči so imeli morski razbojniki iz povesti, k i
jih je kot otrok tako rad poslušal in prebiral. Tudi
Luckmann j e imel podobne oči, le da sta j i h načela že
utrujenost in nemir, k i je zaradi poraza pred šestnajstimi
leti začel razjedati njegovo notranjost.).
V o b č i n i se j e v z a d n j e m č a s u p o v e ­
čalo prizadevanje za r a z š i r i t e v P r e š e r ­
nove d r u ž b e . D o s e d a n j i o d b o r se je
p r e o b l i k o v a l i n z a č e l z r e s n e j š i m de­
lom za pridobivanje v e č j e g a števila
članov in naročanje knjig Prešernove
d r u ž b e . N u j n o je p o t r e b n o p o o b r a t i h
v Ž e l e z a r n i in po terenih postaviti po­
v e r j e n i k e , k i bodo v n a p r e j s k r b e l i z a
r a z š i r i t e v te a k c i j e .
V j a n u a r j u i n f e b r u a r j u so b i l e l e t ­
ne k o n f e r e n c e o r g a n i z a c i j Z - e z e b o r ­
c e v v n a š i o b č i n i . D o s l e j s m o i m e l i 12
o r g a n i z a c i j . N a n o v o p a bo p o s t a v l j e ­
na organizacija v M a r t u l j k u . P r e d v i ­
d e n a samostojnost z a o r g a n i z a c i j o v
J a v o r n i š k e m r o v t u ne p r i d e v p o š t e v
zaradi enotnega s t a l i š č a o s k u p n e m
sodelovanju za organizacijo na J a ­
vor niku, k i je n a j b o l j š a v o b č i n i . V
z a č e t k u m a r c a bo o b č i n s k a konferenca
Z v e z e b o r c e v , iza k a t e r o s o v v s e h o r ­
g a n i z a c i j a h i z v o l i l i 180 d e l e g a t o v . N a
občinski konferenci bodo izvoljeni tudi
4 delegati z a kongres Zveze borcev
N O V Slovenije, k i bo spomladi.
51
R E Z U L T A T I
n a š e
p r o i z v o d n j e
IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA
ZA JANUAR 1957
Skupna proizvodnja
_ ,
Obrat:
Indeiks izvršitve v %
K o 1 i či n a
Plavž
Martinarna
Elektro p e č
92.6
111.0
113.3
Skuipaj
Težka proga
Lahke proge
Žična valjarna
Valjarna 2400
Valjarna 1300
Jeklo vlek
104.5
107.0
117.5
94.9
101.1
96.7
118.9
Skupaj
Hladna valjarna
Zičarna
Vzmeti
Žeblji
Bodeča žica
104.4
103.0
100.8
103.0
102.5
128.8
Skupaj
Cevarna
Elektrodni oddelek
103.8
111.3
83.7
Skupaj
Siva livarna
Jeklo livarna
Skupaj
Opekarna
102.4
134.3
123.3
132.8
104.3
Skupaj
104.5
IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA
ZA JANUAR 1957
Blagovna proizvodnja
Obrat •
Indeks izvršitve V %
Količina
Plavž
Martinarna
Elektro peč
Skupaj
Težka proga
Lahke proge
Zidna valjarna
Valjarna 2400
Valjarna 1300
Jeklovlek
796.3
125.9
126.2
106.0
96.7
118.9
Skupaj
Hladna valjarna
Zičarna
Vzmeti
Žeblji
Bodeča žica
119.0
103.0
96.5
103.0
102.5
128.8
Skuipaj
Cevarna
Elektrodni oddelek
103.8
111.3
83.7
Skupaj
Siva livarna
Jeklo livarna
100.9
Skupaj
Opekarna
32.7
130.4
Skupaj
113.5
52
32.7
„Da," je odgovoril Trappen na Luckmaimovo vpra­
šanje, nato pa ledeno gledal oba. „To bi se lahko" kaj
hitro zgodilo. Vi, Rouard, ste pri delu silno nemaren člo­
vek in že zdavnaj bi leteli, ko bi ne imeli z vami usmilje­
nja.. .
obraz z bikovskim vratom, pogreznjenim v krznen ovratnik.
Da! Dopoldan ga je velel poklicati k sebi v pisarno.
Tako mu je že zjutraj povedal vratar, a je pozabil takoj,
ko je vstopil v svojo pisarno in sedel k naročilnicam.
Zdaj se je spomnil in začel razmišljati, zakaj naj bi ga
direktor zopet klical.
— Morda nerednost pri pošiljkah? — je pomislil.
Že mogoče. Vsak človek se lahko kdaj zmoti. Sicer
pa...
— Prava reč, — si je rekel in odsotno gledal v direk­
torjeve zelenkastosive oči. Zinil pa ni besedice.
Direktor ni mogel več zatajevati jeze.
„Ali ste gluhi, gospod?" je rekel z zvišanim glasom.
„Odgovorite vendar, zakaj niste prišli?!"
„Pozabil sem, fierr Luckmann," je rekel Rouard brez­
brižno, ne da bi s službenim nazivom tituliral predpo— Usmiljenje? — je pomislil človek v obnošeni pelerini.
Vedel je, da je to ^usmiljenje" pravica, ki si je edine ni
pustil ukrasti. Zato je srepo pogledal Trappna, ko je
nadaljeval:
„Menda vas ne bomo učili, da morajo nesposobni
prepustiti mesto sposobnim, malomarni uslužbenci vestnim,
neelastični denarniki se morajo umakniti elastičnim, šibki
silnim in tako dalje. Ne bom vam našteval. Ali ne, gospod
Luckmann?" se je obrnil k Luckmannu.
Luckmann j<e samo nekaj zamrmral. Trappnove be­
sede, namenjene Rouardu, so zabolele tudi njega. Ne
zaradi ubogega in zapitega človeka v obnošeni pelerini,
marveč zaradi sebe, kajti kolegove besede o elastičnih
in neelastičnih denarnikih so letele tudi nanj. Ali ga niso
dunajski finančniki prav s Trappnovo pomočjo leta 1888
prelisičili podobno, kakor je on sedemnajst let poprej
prelisičil Viktorja Rouarda, očeta te krhke drobnjadi v
obnošeni pelerini? Ali ga ni prav ta prekleti Prus, ki je
zdaj tehnični direktor družbe, pripravil do tega, da je
sprejel vse pogoje, ki mu jih je postavila dunajska finančna
in industrijska tvrdka Vogel & Noot, dobro prikrite po­
goje, ki jih je spregledal šele kasneje, ko se je zavedel,
da so ustanovitelji in ustanovni delničarji Kranjske družbe
naenkrat postali delničarji druge vrste in so morali pre­
pustiti vodilno mesto dunajskim finančnikom? Prav tale
Trappen ga je pretental, da ni spregledal nevarne igre, ko
je v zameno *za finančno .pomoč Kranjska industrijska
družba prepustila dunajski tvrdki koncesije pri trgovanju
svojih izdelkov, namesto da bi trgovala sama, in ji napo­
sled celo omogočil nakup prioritetnih delnic, ki so izpod­
rinile njega — Karla Luckmanna, njegovega očeta Lam**
breta Carla in brata Jožefa, njegove ljubljanske zaveznike
in barone Zoise s prvega in odločujočega mesta pri KID.
Da. Besede o elastičnih in neelastičnih denarnikih so
letele tudi nanj. Čutil se je ponižanega in nemočnega pred
tem severnim volkom, kajti Luckmann je prav dobro
vedel, kaj se pravi biti elastičen in neelastičen. Spozna*
J g J poučilo. Nekoč so bili tudi on in njegovi elastični
in silni. Uničili in izigrali so vse fužinarske gospode na
Gorenjskem. Rouarda so stisnili s posojili, Zoise so pre­
lisičili s tem, da so jih pregovorili za pristop k družbi,
n
e
a
e
Jaborneggi in baron Dietrich, dedič kneza
Sulkovskcga,
so s v o j e r a z m a j a n e f u ž i n e v T r ž i č u m o r a l i p r o d a t i . N a j ­
v r e d n e j š i m e d n j i m i so b i l i s e v e d a V i k t o r R o u a r d i n b a r o n i
Z o i s i , d a n e s v s i ž e m r t v i . Z a d n j i Z o i s je u m r l p r e d m e ­
secem s k o r o brez v s a k i h sredstev v b o l n i š n i c i v C e l o v c u .
Z d a j Z o i s o v i n R o u a r d o v n i v e č , r a z e n tega d r o b n e g a
č l o v e k a v o b n o š e n i p e l e r i n i , tega F r i c a R o u a r d a , k i n i t i
R o u a r d n i v e č . R o u a r d i so b i l i b o g a t a š i , š e p r e d d o b r i m i
petdesetimi leti n a j b o g a t e j š i n a K r a n j s k e m , lastniki fužin,
r u d n i k o v , g o z d o v i n b l e j s k e g a v e l e p o s e s t v a , f u ž i n e i n jejeklarne na Savi, fužine v Mojstrani, v Globokem; rudnikov
p r i S a v s k i h j a m a h i n n a B e g u n j š č i c i ; b l e j s k o posest, n e k o č
l a s t b r i ž i n s k i h š k o f o v ; g o z d o v i , k i se t e m n i j o n a s e v e r u
n a d j e s e n i š k o d o l i n o vse do g o l i h t r a v n a t i h v r h o v K a r a ­
v a n k ; g o z d o v vse o d J e s e n i c d o B e l e p e č i . . . D a , to so b i l i
R o u a r d i , stoletni ž e l e z a r s k i r o d : Valentin, L e o p o l d , V i k t o r .
T i so b i l i v r e d n i tega i m e n a i n ne t a l e d r o b n j a d v o b n o š e n i
p e l e r i n i , t a l e F r i c , s i n p o s l e d n j e g a , k i je z a s l u ž i l to i m e ,
sin Viktorja Rouarda, pijanec i n izgubljenec... T a n i
v e č R o u a r d , č l a n r o d u , k i j e c e l o stoletje s l o v e l v s v e t u
ž e l e z a — v m o n a r h i j i i n v tujini. T a je s a m o n a v a d e n
p i s a r , b r e z p o m e m b n o č l o v e č e ! L a h k o b i se p i s a l k a k o r
k o l i , le R o u a r d n e !
I n v e n d a r n o s i ta p i s a r R o u a r d o v o i m e i n s t o j i
p r e d K a r l o m L u c k m a n n o m k a k o r svarilo usode.
B
E
S
E
D
A
M
L
A
D
I
H
zdaj
Ž
Dne 9. februarja je bila občinska
mladinska konferenca, ki je obravna­
vala politična, gospodarska, vzgojna in
družbena vprašanja ter organizacijske
probleme organizacij LMS. Konferen­
ca je dobro uspela. Izvoljen je bil
mladinski komite, v katerem so: Feldin, Golbočrnik, Nemec, Delavec, Horjak, Mežnarc, Peganova in še vrsta
drugih dosedanjih in novih mladin­
skih funkcionarjev.
V občini se zelo počasi razvija delo
Društva prijateljev mladine. V seda­
njem obdobju se ponovno izpostavljajo
Pionirski odredi po šolah, ker sedanja
praksa pionirskih odredov na terenu,
razen nekaj primerov, ni dala najbolj­
ših rezultatov. Najvažnejše vprašanje
je izvolitev starešinskih svetov, ki
vodijo organizacije. Od prizadevnosti
in odgovornosti odborov SZDL in
drugih organizacij je odvisno, kdaj
bodo starešinski sveti povsod izvoljeni
in kakšni ljudje bodo v njih. Na pro­
gramu so poleg stalne skrbi za vzgoj­
na, družabna, socialna in kulturna
vprašanja tudi smučarska in sankaška
tekmovanja za otroke.primerno praz­
novanje »Dneva pomladi«, priprave
na taborjenje in izlete ter ostale obli­
ke dela.
E
L
E
Z
A
R
J
E
V
Korislno delo kluba mladih proizvajalcev
2 e tretje l e t o t e č e o d u s t a n o v i t v e „ K l u b a
m l a d i h p r o i z v a j a l c e v " , k i naj v z g a j a m l a d e
ljudi za delo v organih delavskega upravlja­
nja, s i n d i k a t u , v L M S i n d r u g i h v o d s t v i h
političnih i n d r u ž b e n i h organizacij. T u d i
to l e t o j e m l a d i n s k i k o m i t e p r i p r a v i l n a ­
č r t predavanj za delo „ K l u b a m l a d i h pro­
i z v a j a l c e v " , o k a t e r e m je v e č k r a t r a z p r a v l j a l
n a s v o j i h s e j a h , p r i k a t e r i h sta s o d e l o v a l a
t u d i p r e d s e d n i k C K L M S tov. M i r t i č i n č l a n
p r e d s e d s t v a C K L M S tov. B r e g a r , k i sta v
r a z p r a v i dala tudi koristne napotke za delo
kluba. V šestindvajsetih predvidenih pre­
d a v a n j i h je z b r a n a s n o v , k i j o b o k l u b p o ­
s r e d o v a l v tej s e z o n i .
D n e 14. n o v e m b r a p o p o l d n e se j e 34 m l a ­
d i n c e v , k i se z a n i m a j o z a d e l o v k l u b u , z b r a l o
v čitalnici p r i Jelenu n a p r v e m sestanku,
k j e r so se p o g o v o r i l i , k a k o b o k l u b d e l o v a l .
T e ž a v e z a i z v e d b o n a č r t a so s p r e d a v a ­
telji, k i ne m o r e j o b i t i z a r a d i s v o j i h d o l ž ­
nosti vedno n a r a z p o l a g o k l u b u , zato preda­
vanja do danes niso b i l a redna. K l j u b temu
p a s m o p r e p r i č a n i , d a se b o d e l o v k l u b u
u s p e š n o nadaljevalo po n a č r t u . Z a pre­
davatelje smo predvideli v i d n e strokovne i n
p o l i t i č n e m o č i , s k a t e r i m i so s l u š a t e l j i d o
sedaj z a d o v o l j n i . D o k o n c a d e c e m b r a s m o
i m e l i t r o j e p r e d a v a n j , n a k a t e r i h so p r e d a ­
v a l i tov. V a r i J o ž e , p r e d s e d n i k o b č i n s k e g a
komiteja L M S Jesenice, J a s n i č Dante, k i
je p r e d a v a l o p o p i s u d e l o v n i h m e s t i n g l a v n i
d i r e k t o r tov. K r i s t a n , k i j e p r e d a v a l o sto­
rilnosti dela i n o nagrajevanju. P o predava­
n j i h je vselej precej ž i v a r a z p r a v a , v k a t e r i
č l a n i k l u b a postavljajo v p r a š a n j a i n dajejo
svoja mišljenja. V klubu bodo še sledeča
predavanja:
1. V l o g a č r n e m e t a l u r g i j e v g o s p o d a r s k e m
sistemu F L R J .
2. N a š e p o d j e t j e v o k v i r u č r n e m e t a l u r g i j e .
3. O r g a n i z a c i j s k a s h e m a p o d j e t j a .
4. O r g a n i z a c i j s k a s h e m a g l a v n i n o b r a t o v
oziroma grup.
5. O s n o v e g o s p o d a r s k e p o l i t i k e F L R J .
6. O s n o v e d r u ž b e n e g a p l a n a .
7. D r u ž b e n i p l a n o b č i n e i n p o d j e t j a i n
njegovo izvajanje.
8. O c e n t r a l n e m D S i n g r u p n i h D S .
9. U p r a v n i o d b o r i n d i r e k t o r p o d j e t j a .
10. O k o m i s i j i
za
ekonomsko-finančna
vprašanja.
53
11. O k o m i s i j i z a p r o i z v o d n i p l a n i n v s k l a jevanje p r o i z v o d n j e .
12. O k o m i s i j i za v z d r ž e v a n j e .
13. O k o m i s i j i za o r g a n i z a c i j s k o - k a d r o v ska v p r a š a n j a .
14. O k o m i s i j i za p r o i z v o d n o s t dela.
15. O k o m i s i j i z a tarifna v p r a š a n j a .
16. O o r g a n i z a c i j i dela.
17. N o r m e i n p r e m i r a n j e .
18. P r o d u k t i v n o s t dela ter r a z n i p o z i t i v n i
i n negativni v p l i v i n a p r o i z v o d n j o .
19. T e h n i č n a z a š č i t a dela.
20. V p r a š a n j a k a d r a i n s t r o k o v n o š o l s t v o .
21. D e l a v s k a zakonodaja.
22. S o c i a l n o zavarovanje.
23. P s i h o l o g i j a dela.
Že iz n a č r t a je r a z v i d n o , d a se zahteva
od č l a n o v k l u b a resno sodelovanje. V izva­
j a n j u n a č r t a je o p a z i t i , d a nekateri m l a ­
d i n c i p o p u š č a j o i n ne h o d i j o v e č n a pre­
davanja. T o je r a z u m l j i v o , k e r smo posebno
m i m l a d i p o d v r ž e n i r a z n i m v p l i v o m i n so
nam mnogokrat že n a j m a n j š i napori odveč,
č e p r a v b i premagovanje teh n a j v e č k o r i s t i l o
p r a v n a m . O d b o r k l u b a v o d i strogo evidenco
n a d u d e l e ž b o p r i p r e d a v a n j i h , tako da bo ob
z a k l j u č k u predavanj i m e l t u d i t o č e n r e z u l ­
tat.
K e r se vedno p o j a v l j a v p r a š a n j e , k d o l a h k o
sodeluje v „ K l u b u m l a d i h p r o i z v a j a l c e v " ,
naj bo s tem č l a n k o m pojasnjeno, da se l a h k o
s l e h e r n i m l a d i n e c , k i i m a v o l j o i n željo, da
i z p o p o l n j u j e svoje znanje, l a h k o v k l j u č i v
k l u b p r e k o svojega m l a d i n s k e g a v o d s t v a v
obratu.
Zaključki mladinske konference Železarne
Z a k l j u č k i niso b i l i p r e c i z i r a n i i n je b i l a
dana naloga mladinskemu komiteju, da vodi
o r g a n i z a c i j o po n a č e l i h , k i so b i l a i z n e š e n a
n a k o n f e r e n c i v referatu i n r a z p r a v i .
N a p o d l a g i tega m o r a m l a d i n s k a o r g a n i z a ­
c i j a tesneje sodelovati z o r g a n i u p r a v l j a n j a
i n s p o l i t i č n i m i f o r u m i podjetja.
Posebno
s k r b je t r e b a posvetiti v s e m g o s p o d a r s k i m
p r o b l e m o m , k e r je č u t i t i , da se r a v n o n a tem
p o d r o č j u v m l a d i n s k i h o r g a n i z a c i j a h pre­
malo razpravlja.
N e n e h n a s k r b v s e h m l a d i n s k i h vodstev
m o r a b i t i , d a s k r b i j o z a s i s t e m a t i č n o ekon o m s k o - p o l i t i č n o vzgojo svojega č l a n s t v a .
P r i z a d e v a t i si, da se bo m l a d i n a v o b r a t i h
s t r o k o v n o i z p o l n j e v a l a . N a tem p o d r o č j u
pade odgovornost t u d i n a s t r o k o v n i kader,
p o s e b n o p a n a i n ž e n i r j e i n tehnike, k a j t i č e
m l a d i n c i slabo obvladajo svojo stroko, je
to d e l n o t u d i k r i v d a n j i m predpostavljenega
strokovnega k a d r a .
U s t v a r i t i v l j u d n e j š e odnose m e d m l a d i n o
i n m o j s t r i ter b r i g a d i r j i . T u d i s k r b teh p r v i h
predpostavljenih za mlade ljudi b i m o r a l a
b i t i v e č j a . P o s e b n o p a ž n j o p r i tem je treba
posvetiti n o v o sprejetim m l a d i n c e m .
N i d o v o l j , d a se m l a d i n a u s p o s a b l j a samo
s t r o k o v n o , m o r a se t u d i p o l i t i č n o , k e r l e
takrat, k a d a r bo m l a d i n e c r a z u m e l s m i s e l
svojega s t r o k o v n e g a dela,, b o m n o g o v e č
lahko koristil skupnosti.
P o l e g navedenega je p o t r e b n o nadaljevati
utrjevanje o s n o v n i h m l a d i n s k i h organizacij
po o b r a t i h .
P r e d odgovorne l j u d i p a se p o s t a v l j a n a ­
loga, da s k r b i j o za stalno povezavo z m l a d i ­
54
m i člani kolektiva, uresničujejo njih težnje
s t r o k o v n e i n p o l i t i č n e i z o b r a z b e želi t u d i
zdravega r a z v e d r i l a i n zabave.
Mladinci na obisku v J s k r i " in Jnteksu"
M l a d i ž e l e z a r j i z Jesenic so b i l i v k r a n j ­
s k i h t o v a r n a h — I s k r i i n Inteksu — lepo
sprejeti. V t o v a r n i Inteks so m l a d i n c i v i ­
d e l i m l a d e tekstilne delavce p r i t k a l s k i h
s t r o j i h . D e l o v n i proces p r i i z d e l a v i blaga
je b i l za m l a d e delavce iz n a š e tovarne po­
sebno z a n i m i v , kajti n e k a t e r i i z m e d č l a n o v
m l a d i n s k e organizacije prometnega o d d e l k a
so b i l i p r v i č v svojem ž i v l j e n j u v tekstilni
tovarni.
N e k a j podobnega so n a š i m l a d i n c i d o ž i ­
v e l i t u d i v t o v a r n i fine m e h a n i k e „ I s k r a " .
M l a d e o b i s k o v a l c e iz n a š e Ž e l e z a r n e je po­
sebno z a n i m a l o delo t a m k a j š n j i h delavcev,
k i so z a p o s l e n i v o d d e l k u z a izdelavo k i n o ­
projektorjev, e l e k t r i č n i h š t e v c e v i n telefon­
s k i h aparatov. P r i j a z n i v o d i č i so m l a d e so­
delavce iz n a š e tovarne s e z n a n i l i s pre­
c i z n i m d e l o m v ž e o m e n j e n i h o d d e l k i h , nato
p a so j i m p r i r e d i l i v v e l i k i r e s t a v r a c i j i k o ­
silo.
Č l a n i m l a d i n s k e g a a k t i v a iz prometnega
o d d e l k a so ob p r i l i k i b i v a n j a v k r a n j s k i h
t o v a r n a h i z k o r i s t i l i p r i l o ž n o s t za medsebojni
r a z g o v o r č l a n o v m l a d i n s k i h organizacij v
naši Železarni i n v njihovih tovarnah. Orga­
n i z a c i j o izleta je v p r e c e j š n j i m e r i o m o g o č i l
t u d i s i n d i k a l n i o d b o r prometnega o d d e l k a ,
k i je v ta n a m e n p r i s p e v a l d e n a r n i znesek
v v i š i n i 10.000 dinarjev.
Pišejo nam ...
Deset let planinskega društva na Javorniku
V e č k r a t smo ž e p o r o č a l i o d e l o v a n j u i n
uspehih planinskega d r u š t v a na Javorniku.
T o d r u š t v o š t e j e danes v e č k a k o r 600 čla­
n o v j n je po š t e v i l u vpisanega č l a n s t v a n a
r v e m m e s t u m n o ž i č n i h organizacij v tem
raju. V soboto dne 19. 1. 1957 se j e v
d v o r a n i f i z k u l t u r n e g a d o m a z b r a l o 270 p l a ­
n i n c e v i n p r e c e j š n j e š t e v i l o gostov n a
10. d r u š t v e n i o b č n i z b o r . M e d gosti so b i l i
t u d i č l a n i u p r a v n e g a o d b o r a P l a n i n s k e zve­
ze Slovenije, tov. B u č a r i n P r o s e n c , k a k o r
tudi zastopniki ostalih m n o ž i č n i h organi­
zacij z J a v o r n i k a i n K o r o š k e Bele. J a v o r n i š k e p l a n i n c e je o b tej p r i l i k i o b i s k a l t u d i
Č o p o v J o ž a z Jesenic, k a t e r e m u p r a v i j o o č e
gorenjskih planincev.
E
L e t o š n j i o b č n i z b o r je b i l h k r a t i t u d i
10. i n j u b i l e j n i o b č n i z b o r p l a n i n s k e g a d r u ­
štva na Javorniku. P o r o č i l o o delovanju
d r u š t v a v l a n s k e m letu, je p o d a l p r e d s e d n i k
tov. F r a n c Svetina. Iz k r a t k e g a t o d a i z č r p ­
nega p o r o č i l a je b i l o r a z v i d n o , d a i m a j o
t u d i p l a n i n c i svojo t r a d i c i j o , d a s i r a v n o je
b i l o d r u š t v o ustanovljeno šele, p r e d desetimi
leti. Številni l j u b i t e l j i g o r a i n p l a n i n so b i l i
že v p r e d v o j n i h l e t i h o r g a n i z i r a n i v P l a n i n ­
s k e m d r u š t v u n a Jesenicah, po o s v o b o d i t v i ,
to je o d leta 1945, p a so b i l i v č l a n j e n i v
planinskem odseku pri lizkulturnem
dru­
š t v u . V letu 1947 p a se je 16 t o v a r i š e v
o d l o č i l o za to, d a se n a J a v o r n i k u u s t a n o v i
P l a n i n s k o d r u š t v o . P r v i p l a n i n c i — ustano­
vitelji v t i s t i h d n e h p r a v gotovo niso m i s l i ­
l i , d a b o n j i h o v a n o v a o r g a n i z a c i j a postala
v b l i ž n j i b o d o č n o s t i t a k o m o č n a . F a n t j e so
k r e p k o p r i j e l i za delo, iz leta v leto p a se
je v e č a l o t u d i š t e v i l o n j i h o v i h č l a n o v i n
danes š t e j e d r u š t v o 613 č l a n o v . V desetlet­
n e m r a z d o b j u so u r e d i l i 3 p l a n i n s k e po­
stojanke, katere t u d i danes p r i d n o i n v z o r n o
oskrbujejo.
P r i z n a t i je treba, d a o s k r b o v a n j e p l a n i n ­
ske k o č e v o d d a l j e n i h h r i b i h n i enostavno,
vedno p a je v zvezi s p r e c e j š n j i m i n a p o r i
i n t e ž a v a m i . T o posebno velja za S t a n i č e v o
k o č o v T r i g l a v s k e m p o g o r j u , k i je najbolj
oddaljena, nato p o s t o j a n k a v d o l i n i K r m e
ter k o n č n o P l a n i n s k i d o m n a P r i s t a v i v
J a v o r n i š k e m rovtu.
R a z u m l j i v o je, da je v p l a n i n s k e m d r u š t v u
n a J a v o r n i k u v č l a n j e n i h n a j v e č delavcev, k i
so z a p o s l e n i v o b r a t i h valjarne. Iz p o r o č i l ,
k i so b i l a p o d a n a n a o b č n e m z b o r u p a po­
grešajo mladino, ki žal še ni n a š l a poti,
d a b i se u v r s t i l a med j . a v o r n i š k e p l a n i n c e .
V s e s t r a n s k o p o ž r t v o v a l n i p l a n i n c i so si ure­
d i l i d r u š t v e n i p r o s t o r , v k a t e r e m se sestaja
n j i h o v u p r a v n i o d b o r , v tem p r o s t o r u p a
imajo urejeno t u d i k n j i ž n i c o , v k a t e r i i m a j o
76 k n j i g ter ostalo p l a n i n s k o l i t e r a t u r o .
D e l o p l a n i n s k e g a d r u š t v a je v p r e c e j š n j i
m e r i m o t i l o t u d i slabo d e ž e v n o v r e m e , tako
d a so b i l i i z l e t i i n 4 d n e v n o taborjenje v
K r m i slabo o b i s k a n i . K l j u b t e m u , da vremenarji niso b i l i naklonjeni n a š i m planin­
c e m p a je b i l o t u d i f i n a n č n o p o s l o v a n j e
v d r u š t v u aktivno.
V e č g o v o r n i k o v je p o z d r a v i l o p l o d n o i n
u s p e š n o delo j a v o r n i š k i h p l a n i n c e v , v e l i k o
p a so r a z p r a v l j a l i t u d i o v z d r ž e v a n j u S l a n i č e v e k o č e i n o s t a l i h p o s t o j a n k a h , dalje o
takoimenovanem ,,himalajskem prispevku"
ter o n o v i h p l a n i n s k i h
izkaznicah.
Č l a n u p r a v n e g a o d b o r a P Z S , tov. B u č a r ,
je i z r o č i l o d l i k o v a n j e ( d i p l o m o ) enemu i z ­
med najbolj p o ž r t v o v a l n i h p l a n i n c e v v na­
š e m gorenjskem k o t u tov. V i l m a m i , d r u ­
š t v e n i u p r a v n i o d b o r p a je ob 10. o b l e t n i c i
ustanovitve p l a n i n s k e g a d r u š t v a r a z d e l i l
lepa priznanja t v o a r i š e m planincem: F r a n ­
cu N o č u , J o ž e t u B e r č i č u , A n t o n u M i k l i č u ,
M a t i j u I s t e n i č u . O m e n j e n i t o v a r i š i so v zad­
n j i h desetih letih n a p r a v i l i za p l a n i n s k o
d r u š t v o n a J a v o r n i k u p r a v o p i o n i r s k o delo,
vodstvo d r u š t v a p a p r i č a k u j e o d n j i h , k a k o r
od ostalega č l a n s t v a p o m o č i t u d i v p r i h o d ­
nje, kajti n a č r t i so p r e c e j š n j i . V l e t o š n j e m
letu n a m e r a v a j o o r g a n i z i r a t i p l a n i n s k i te­
den, katerega b o d o z a k l j u č i l i s p l a n i n s k i m
veseljem i n s r e č o l o v o m n a P r i s t a v i , m i s l i j o
p a t u d i na granjo novega p l a n i n s k e g a d o m a
v d o l i n i K r m e . O m e n j e n a akcija b i b i l a po­
membna, toda brez p o m o č i P Z S i n ostalih
m e r o d a j n i h o r g a n o v p a b o le t e ž k o izved­
ljiva.
O b č n i z b o r so n a t o p o z d r a v i l i z a s t o p n i k i
sosednjih d r u š t e v , s k a t e r e m i i m a j o p l a n i n c i
n a J a v o r n i k u d o b r o povezavo, g o v o r i l je
t u d i Č o p o v J o ž a , k i je s s v o j i m h u m o r j e m
n a v d u š i l zbrane udeležence o b č n e g a zbora,
p l a n i n c i p a so toplo p o z d r a v i l i t u d i besede
z a s t o p n i k a n a š i h o b m e j n i h č u v a r j e v — gramčarjev.
Ob zaključku
so p l a n i n c i i z v o l i l i n o v
u p r a v n i o d b o r , v k a t e r e m je ostala v e l i k a
večina p o ž r t v o v a l n i h i n i z k u š e n i h planincev.
55
Franc Osenk
Njegovo
življenje je bilo
en sem
delovni dan
Številni prijatelji i n z n a n c i p o k o j n e g a to­
v a r i š a O s e n k a skoraj n i s o verjeli, da je
s m r t v e l i k o prezgodaj p r e t r g a l a nit življe­
n j a d o b r e m u i n n e u m o r n e m u o d r s k e m u de­
l a v c u . V e n d a r je b i l o res. T o v . Osenk F r a n c
je po k r a t k i b o l e z n i u m r l v j e s e n i š k i b o l n i š ­
n i c i dne 5. fedruarja. D P D „ S v o b o d a " n a
J a v o r n i k u je s smrtjo tov. O s e n k a i z g u b i l a
č l o v e k a , k i ga bo le t e ž k o nadomestiti. P r a v
v l e t o š n j e m letu b i m o r a l p r a z n o v a t i 35-letn i c o aktivnega udejstvovanja na
odrskih
deskah. P o k o j n i k je b i l v svojem živ­
ljenju tesno p o v e z a n z d e l o m n a o d r u .
V r a z d o b j u njegovega udejstvovanja
na
o d r u n i b i l o n i t i ene same g l e d a l i š k e
sezone, d a ne b i r e ž i r a l a l i k a k o d r u g a č e
p o m a g a l p r i d e l u n a o d r u . Samo v z a d n j i h
p o v o j n i h letih je n a o d r u j a v o r n i š k e s v o ­
b o d e " r e ž i r a l z a h t e v n a o d r s k a dela, k a k o r
Kreftovo d r a m o „ L a c k o i n K r e f l i " , P i n ž g a r jevo „ N a š o k r i " , J u r č i č e v e g a ,,Desetega b r a ­
ta", spevoigro „ N ' m a v čez i z a r o " , „ P o d to
goro zeleno", d r a m o „ S t i l m o n d s k i ž u p a n " ,
i g r o „ D e t e k t i v M e g l a " i n druge, poleg n j i h
p a je b i l n o s i l e c g l a v n i h v l o g v i g r a h „ G l o b o k o so k o r e n i n e " , „ S k o p u h " , „ D r " itd. T o ­
v a r i š Osenk n i sodeloval samo kot r e ž i s e r
i n igralec p r i i g r a h , t e m v e č je p o m a g a l tudi
p r i u r e j a n j u svetlobnega p a r k a , bogate i z ­
k u š n j e 35 let d e l a p a je v z t r a j n o i n p o ž r t v o ­
valno p r e n a š a l n a svoje sodelavce na o d r u .
Iz vsega tega je r a z v i d n o , da je b i l t o v a r i š
O s e n k eden n a j s t a r e j š i h r e ž i s e r j e v i n i g r a l ­
cev n a G o r e n j s k e m . O d e r je b i l njegov d r u g i
d o m , saj n i b i l o d n e v a a l i tedna v l e t u , da
ne b i vsaj za trenutek p o g l e d a l ž a r o m e t o v
i n d r u g i h o d r s k i h r e k v i z i t o v , za katere je
posebno v z a d n j i h l e t i h po u p o k o j i t v i skr­
bel vzorno i n očetovsko.
D o o d r a je i m e l v e l i k o s p o š t o v a n j e , saj
je d o s t i k r a t z v n e m o n a v d u š e v a l m l a j š e
i g r a l c e z b e s e d a m i : „ 0 d e r je kraj, k i z a s l u ž i ,
d a se o d k r i j e š , k a d a r s t o p i š n a njegove de­
56
ske" i t d . T o v . Osenk je vse svoje d e l o i n
ž i v l j e n j e posvetil delu n a o d r u . T e d e n d n i
p r e d svojo p r e r a n o smrtjo je b i l še skupaj
s svojimi soigralci v J a v o r n i š k e m rovtu,
kjer so i g r a l i Sehtreiherjevo veseloigro „ K a m
iz zadreg". T o nedeljo je med predstavo h u d o
zbolel, nato p a je m o r a l i s k a t i z d r a v n i š k e
p o m o č i v j e s e n i š k i b o l n i š n i c i , kjer je nekaj
d n i pozneje t u d i u m r l , star G2 let.
Njegovo t r u p l o so p o l o ž i l i n a m r t v a š k i
oder n a o d r u „ S v o b o d e " v o s n o v n i šoli, k a ­
m o r je zahajal t o l i k o let. Zadnje slovo je
b i l o posebno ganljivo. V e l i k ž a l n i sprevod,
k a k r š n e g a n a J a v o r n i k u niso v i d e l i že nekaj
let, se je p o m i k a l n a t a m k a j š n j e p o k o p a l i ­
š č e O d p o k o j n i k a so se p o s l o v i l i v a v l i
osnovne š o l e i n ob o d p r t e m g r o b u p r e d ­
sednik D P D „ S v o b o d e " J a v o r n i k , tov. J a n ­
ko N o č , p r e d s e d n i k Sveta za prosveto i n
k u l t u r o p r i O b L O Jesenice tov. T r e v e n F r a n c
i n njegov d o l g o l e t n i soigralec n a o d r u to­
v a r i š J a n k o O r e š n i k . V r z e l , k i je n a s t a l a z
njegovo smrtjo, b o d o n a o d r u j a v o r n i š k e
„ S v o b o d e " le t e ž k o i z p o l n i l i m l a j š i i g r a l ­
ci, k i b o d o še vrsto let p o g r e š a l i tov. O s e n k a
kot r e ž i s e r j a , igralca, o r g a n i z a t o r j a i n idej­
nega svetovalca z b o g a t i m i i z k u š n j a m i .
S l a v a njegovemu s p o m i n u !
E . Ž.
50 lelskupnega življenja
V soboto dne 9. februarja sta p r a z n o v a l a
zlato p o r o k o i n s t e m t u d i 50 let skupnega
ž i v l j e n j a z a k o n c a Janez i n K a t a r i n a Š p o r n .
T a k š n i h p r i m e r o v je v d a n a š n j i h
časih
vedno m a n j , zato je p r a v , da n a m e n i m o ne­
kaj v r s t i c v n a š e m l i s t u t u d i S p o r n o v e m u
očetu in mami.
S p o r n o v o č e je stara gorenjska k o r e n i n a ,
saj bo k m a l u d o p o l n i l 80 let svojega življe­
nja. K l j u b v i s o k i starosti p a je še vedno
z d r a v i n d o b r e volje. V n a š e m ž e l e z a r s k e m
k o l e k t i v u je b i l od leta 1898 do leta 1952,
torej v e č k a k o r p o l stoletja. N a š i sodelavci
v ž e b l j a r n i ga p r a v gotovo poznajo, saj je
b i l vseskozi v n j i h o v e m o b r a t n e m k o l e k t i v u
kot strugar, u p o k o j e n p a je b i l kot v i s o k o k v a l i f i c i r a n delavec. Z a s l u ž e n o p o k o j n i n o
u ž i v a že 5 let, v e n d a r z a č a s n o p r e j e m a le
8800 dinarjev i n upa, d a bo ta znesek t u d i
p o v i š a n , ko b o njegova p o k o j n i n a d o k o n č n o
urejena.
V p o r o č n i sobi n a O b L O Jesenice je p r e d ­
sednik tov. D o l i n a r z l a t o p o r o č e n c e m a č e ­
stital k ž i v l j e n j s k e m u j u b i l e j u , n a t o p a je
sledil zanimiv razgovor s sodelavcem na­
šega lista. K a k o r p r a v i p r i j a z n a Š p o r n o v a
mama, j i m a v življenju dostikrat ni bilo
l a h k o i n z r o ž a m i posuto. P o s e b n o trda
j i m a (j,e p r e d l a med p r v o svetovno vojno,
ko je liter m l e k a veljal k i l o g r a m k o r u z n e
moke. V č a s u njunega z a k o n a se j i m a je
r o d i l o 8 o t r o k , od k a t e r i h so ostali živi i n
z d r a v i le trije. D v a o t r o k a sta u m r l a od
l a k o t e m e d p r v o svetovno vojno. K a k o r
p r a v i l a S p o r n o v o č e i n m a m a , j i m a bo v
n e p o z a b n e m s p o m i n u ostala tudi n a r o d n o ­
o s v o b o d i l n a vojna. S p o r n o v o h i š o so zlasti
d o b r o p o z n a l i n a š i p a r t i z a n s k i b o r c i i n te­
r e n s k i aktivisti, k i so p r i h a j a l i k n j i m a na
d o g o v o r j e n a znamenja, k l j u b n e v a r n o s t i , k i
je p r e t i l a od s t r a n i n e m š k i h okupatorjev.
Z J e l e n k a m n a je zelo pogosto p r i h a j a l k
Š p o r n o v i m tov. F r a n c e K o n o b e l j - S l o v e n k o
s s v o j i m i t o v a r i š i , d o b r o p a se s p o m i n j a t a
t u d i p a r t i z a n a M i r k a P r a p r o t n i k a , k i je
k m a l u po o s v o b o d i t v i u m r l .
S p o r n o v e m u o č e t u i n m a m i so za n j u n
ž i v l j e n j s k i j u b i l e j č e s t i t a l i š t e v i l n i prijate­
l j i i n znanci, č e s t i t k a m pa se p r i d r u ž u j e tudi
u r e d n i š t v o n a š e g a lista z željo, da b i še
dolgo let ž i v e l a v m i r u i n zadovoljstvu.
" i
Uspehi jeseniških šol
v prvem pollelju
N a J e s e n i c a h sta dve s p l o š n o i z o b r a ž e ­
v a l n i šoli, to sta o s n o v n a š o l a i n g i m n a ­
z i j a ter pet s t r o k o v n i h š o l , k a k o r Met. i n d .
š o l a , V a j e n s k a š o l a r a z n i h strok, M o j s t r s k a
š o l a , T e h n i č n a srednja š o l a i n G l a s b e n a
š o l a . T e o b i s k u j e v s k u p n e m 2175 u č e n c e v
i n dijakov. P r o b l e m j e s e n i š k i h š o l s k i h p r o ­
storov je j a v n o s t i , k i je p o z d r a v i l a sklep
O b L O Jesenice o g r a d n j i nove š o l e n a Je­
senicah, ž e z n a n . T u naj d o d a m o , d a n i
d o s t i b o l j š e stanje u č i l n i c s t r o k o v n i h šol.
V stavbi M e t a l u r š k e i n d . š o l e , k i je b i l a
grajena za š o l s k e delavnice, se drenjajo da­
nes š t i r i s t r o k o v n e š o l e i n to M e t a l u r š k a
ind. šola, Vajenska šola, Mojstrska šola i n
T e h n i č n a srednja š o l a . S l e d n j i i m a t a n. pr.
le po eno u č i l n i c o , v k a t e r i h je p o u k v
t r e h i z m e n a h , ker se u p o r a b l j a j o u č i l n i c e
t u d i za razne t e č a j e . K a k o r je n u j n a g r a d n j a
nove osemletke, je n u j n a t u d i g r a d n j a nove
stavbe za omenjene s t r o k o v n e š o l e , k i i m a j o
p r e d seboj š e v e l i k o b o d o č n o s t .
K l j u b t e m u , d a je n a n e k a t e r i h š o l a h
zaradi pomanjkanja učilnic skrčen pouk
(predvsem o s n o v n a š o l a , kjer je s k r a j š a n
p o u k t u d i za 4 ure tedensko), so b i l i ob
p r v e m polletju l e t o š n j e g a š o l s k e g a leta u č n i
u s p e h i z a d o v o l j i v i , k a r je zasluga p o ž r t v o ­
valnega predavateljskega k a d r a .
Zlatoporočenca Janez in Katarina Sporn
Pregled d o s e ž e n i h u č n i h uspehov jeseni­
š k i h šol v I. polletju š o l s k e g a leta 1956/57.
Osnovna šola
Nižja gimnazija
Višja gimnazija
Met. i n d . š o l a
Vajenska šola
T e h n . sred. š o l a
Mojstrska šola
3,62
2,74
3,09
3,35
2,90
3,55
3,34
87,92 o/o
44,40%
67,90o/o
73,30 o/o
77,-0/0
87,70 o/o
71,20o/o
739
176
599
199
110
98
45
N a g l a s b e n i šoli, k i jo obiskuje 220 go­
jencev, so i z p i t i š e l e k o n e c š o l . leta, b i l i
p a so za š t u d i j v s i p o z i t i v n o ocenjeni i n
je b i l p o v p r e č e n u s p e h skoraj p r a v dober.
N a vseh j e s e n i š k i h š o l a h je b i l o ob p o l ­
l e l j u p o z i t i v n o ocenjenih 75,8% u č e n c e v o z i ­
r o m a dijakov, p o v p r e č n a ocena n a v s e h
š o l a h je p a b i l a 3,5, k a r je v e č kot zado­
voljivo.
T a k o delovanje š o l , k i vzgajajo n a d 2000
mladih J e s e n i č a n o v , p a č zasluži več pozor­
nosti p r i reševanju šolskih problemov in
p r e d v s e m p r i gradnji n o v i h šol.
57
Grad VVavel
v K rak n vu
Naši
šahisti
so se
vrnili
s Poljske
L a n s k o leto so n a J e s e n i c a h gostovali
p o l j s k i š a h i s t i . O b tej p r i l i k i so p o v a b i l i
n a š e šahiste na povratno srečanje na Polj­
sko. R a z u m l j i v o je, d a so č l a n i š a h o v s k e g a
d r u š t v a z Jesenic to v a b i l o sprejeli z v e l i ­
k i m veseljem i n se n a svoje p r v o goslovanje
n a P o l j s k e m t u d i vsestransko d o b r o p r i N a obisk v p r i j a t e l j s k o d r ž a v o P o l j s k o so
o d š l i naslednji č l a n i š a h o v s k e g a d r u š t v a :
Š t r u m b l L o j z e , K o r o š e c J a n k o , i n g . Sesek
P a v l e , Š t r u m b l Z d r a v k o , s k u p i n o p a je v o ­
d i l sekretar Š a h o v s k e Zveze Slovenije tova­
r i š K a p u s E r n e s t . P o t s k o z i A v s t r i j o i n Ceh o s l o v a š k o je b i l a d o l g a i n n a p o r n a , saj so
se p e l j a l i tja d o B a l t i š k e g a m o r j a v mesto
Szcecin (Ščežin), kjer je b i l o t u d i p r v o p r i ­
jateljsko s r e č a n j e s p o l j s k i m i š a h i s t i . Z a ­
s t o p n i k š p o r t n e organizacije „ S t a r t " j e p r i
čakoval naše šahiste že na poljsko-češkos l o v a š k i meji i n j i h s p r e m l j a l vse do B a l ­
tika. U d e l e ž e n c i n a š e š a h o v s k e ekipe so b i l i
nadvse z a d o v o l j n i , tako s s p r e j e m o m k a k o r
t u d i z gostoljubjem, k i so ga u ž i v a l i v č a s u
svojega b i v a n j a n a P o l j s k e m .
P r i š a h o v s k i h d e s k a h so se p o l j s k i š a ­
histi pokazali kot solidno i n dobro vigrano
m o š t v o , tako d a so gostje z Jesenic le s
t e ž a v o r e m i z i r a l i z r e z u l t a t o m 2:2. Z a n i m a ­
nje z a n a š e š a h o v s k o s r e č a n j e v t e m m e s t u
je b i l o v e l i k o i n t u d i d o b r a p r o p a g a n d a .
N a s l e d n j i d a n so n a š i š a h i s t i i z k o r i s t i l i
lepo p r i l o ž n o s t i n si ogledali mesto, kjer
58
je b i l o p r e d d r u g o svetovno vojno svetovno
znano p r i s t a n i š č e , nato p a so o d p o t o v a l i v
glavno mesto P o l j s k e , v V a r š a v o . V V a r š a v i
so n a š e š a h i s t e p r i č a k o v a l i n j i h o v i z n a n c i
i n prijatelji, k i so se u d e l e ž i l i nedavnega
tekmovanja n a J e s e n i c a h ter m e d n a r o d n i
š a h o v s k i mojster Platter. G l a v n o mesto
P o l j s k e d r ž a v e sodi m e d n a j l e p š a mesta v
E v r o p i , v i d n e p a s o š e vedno r u š e v i n e i z
druge svetovne vojne, k a t e r i h se š e n i do­
t a k n i l a č l o v e š k a r o k a , k l j u b temu, d a je
b i l a v o j n a k o n č a n a ž e p r e d d v a n a j s t i m i leti.
V ž i d o v s k i č e t r t i „ G e t o " stoji s r e d i r u š e v i n
spomenik kot edini dokaz žalostnega do­
godka, k o so N e m š k i o k u p a t o r j i m e d drugo
svetovno v o j n o n a tem k r a j u u m o r i l i v e č
s l o t i s o č Židov. M e d d r u g i m i m a V a r a š a v a
precej l e p i h z n a m e n i t o s t i i n k u l t u r n i h spo­
m e n i k o v , k i s i j i h je v r e d n o ogledati. N a
tem m e s t u naj o m e n i m le stadion, trgov­
sko č e t r t i n D o m k u l t u r e . V e l i č a s t n a zgrad­
ba, k i se d v i g a ob g l a v n i cesti, D o m k u l t u r e
je delo r u s k i h a r h i t e k t o v i n n j i h o v i h so­
delavcev. T a d o m je, k a k o r p r a v i j o s a m i
P o l j a k i , d a r i l o S t a l i n a P o l j s k i , seveda z a
p o l j s k i denar.
V v e č e r n i h u r a h so se n a š i š a h i s t i p o ­
m e r i l i s t e k m o v a l c i z V a r š a v e . V svoji d r u g i
t e k m i so z m a g a l i J e s e n i č a n i z r e z u l t a t o m
2 i n p o l : 1 i n p o l . T r e t j e mesto, k i so ga
n a svoji poti p o P o l j s k i o b i s k a l i n a š i š a ­
histi, je b i l o mesto K r a k o v , k i se p o n a š a s
p r e m n o g i m i m u z e j i , c e r k v a m i ter
draljevs k i m g r a d o m , v katerem je t u d i grobnica
nekdanjih p o l j s k i h kraljev. N p r o g r a m svo­
j e g a o b s i k a n a P o l j s k e m so š a h i s t i z J e s e n i c
uvrstili tudi ogled zloglasnega
taborišča
O s v i e n c i n (Auschvvitz), k j e r so N e m c i u m o r i ­
li 7 m i l i j o n o v z a p o r n i k o v . P o g l e d n a tabo­
r i š č e j e ž a l o s t e n , saj j e n e m a p r i č a s t r a š n i h
d o g o d k o v , k i so se p r e d l e t i d o g a j a l i n a t e m
k r a j u . P r e d c e l i c o s m r t i so n a š i
šahisti
položili š o p e k r d e č i h nageljev, t a b o r i š č e pa
so z a p u s t i l i z v t i s i , k i j i h je t e ž k o o p i s a t i .
K o so se p o s l a v l j a l i o d p o l j s k i h t o v a r i š e v ,
so j i m b i l a i z r e č e n a l a s k a v a p r i z n a n j a , v e l i ­
kokrat pa je bilo poudarjeno tudi prijatelj­
stvo n a r o d o v J u g o s l a v i j e i n P o l j s k e . Svoje
p o t o v a n j e p o p r i j a t e l j s k i P o l j s k i so z a k l j u č i l i
p o l n i v t i s o v i n z a d o v o l j n i , d a so v i d e l i n e k a j
lepih mest i n krajev. Z a vse gostoljubje pa
so
hvaležni
poljski športni
organizaciji
,,Start", k i res v z o r n o s k r b i z a svoje goste
iz d r u g i h d r ž a v i n j i h t u d i v z d r ž u j e v v s e h
dneh bivanja na P o l j s k e m do njihovega povratka v d o m o v i n o . K a k o r vsa prejšnja, tako
je ostalo t u d i gostovanje n a P o l j s k e m n a š i m
š a h i s t o m v nepozabnem spominu. Obisk na­
š i h š a h i s t o v j e p o n o v e n d o k a z , d a so t a k š n a
g o s t o v a n j a p o m e m b n a , saj se t a k o
utrjuje
medsebojne vezi z d r u g i m i narodi.
J. K .
Dom kulture v Varšavi
ŽELEZO
je dalo rast slovenski
kulturi
Ob
200-letnici rojstva A . T. L i n h a r t a
D n e 11. decembra je m i n i l o dvesto iet, ko se
je v R a d o v l j i c i r o d i l A n t o n T o m a ž L i n h a r t , člo­
vek, k i m u m o r a b i t i n a š e ljudstvo h v a l e ž n o , k a
kor vsem, k i so se v tistem č a s u b o r i l i za obstoj
slovenskega j e z i k a i n s tem t u d i za obstoj i n za
i z o b l i k o v a n j e slovenskega naroda, k i m u j e g r o z i ­
lo, da ga neopazno pogoltne n e m š k o morje, č e bi
ne b i l o t a k r a t p e š č i c e l j u d i , k i so se z vso ljubez­
nijo p o s v e t i l i o b l i k o v a n j u slovenskega j e z i k a i n
z a č e l i u s t v a r j a t i slovensko k u l t u r o . K d o ve, č e b i
j i m b i l o to m o g o č e , k o b i ne b i l o t a k r a t v n a š i
d o m o v i n i č l o v e k a , barona Ž i g a Zoisa, b o g a t a š a , k i
n i š t e d i l svojega bogastva za t e m e l j n i k a m e n slo­
venske k u l t u r e i n umetnosti, brez katere smo S l o ­
v e n c i do t a k r a t b i l i . B r e z Zoisovega denarja, k i
je b i l p l o d dela n a š i h rudarjev i n ž e l e z a r j e v , b i
m o r d a š e dolgo m o r a l i č a k a t i n a z a č e t k e slovenske
posvetne k n j i ž e v n o s t i i n d r a m a t i k e . B r e z Zoisa)
k i je n a v d u š i l za ustvarjanje v m a t e r i n e m j e z i k u
A n t o n a T o m a ž a L i n h a r t a , b i tega m o ž a , k i se gv
danes s tako h v a l e ž n o s t j o spominjamo, k e r je
u s t v a r i l temelj s l o v e n s k e m u o d r s k e m u j e z i k u , da­
nes n a š a k u l t u r n a z g o d o v i n a sploh ne poznala.
B r e z Zoisove gmotne p o m o č i b i se ta v e l i k i ta­
lent ne mogel r a z v i t i . In k e r b i Zoisovega bogast­
va brez r o k b o h i n j s k i h , r a d o v n i š k i h i n j a v o m i š k i h
p l a v ž a r j e v , f u ž i n a r j e v i n rudarjev ne bilo, n i moj
naslov, d a je železo dalo rast s l o v e n s k i k u l t u r i ,
p r e t i r a n , k a j t i p r a v železo i n trgovanje z n j i m
fata b i l a i z v o r g m o t n e m u p o l o ž a j u t a k r a t najboga­
tejšega človeka na Kranjskem.
r
B a r o n Ž i g a Zois, po o č e t u tujec, po m a t e r i pa
slovenskega r o d u , je l j u b i l j e z i k svoje matere i n
zato b i ga r a d p o v z d i g n i l do i m e n i t n o s t i d r u g i h
jezikov, da b i se d a l o v n j e m t u d i u m e t n i š k o
ustvarjati. Zato m u n i b i l o ž a l sredstev, da je L i n ­
hartu omogočil napisati i n postaviti prvo sloven­
sko i g r o » Ž u p a n o v o M i c k o " na oder decembra
1789. leta. T e g a razsipanja sredstev za slovensko
k u l t u r o m u n j e g o v i dediči, k i so i z k o r i š č a l i jese­
n i š k e g a delavca vse do leta 1905 i n b i l i vseskozi
z a g r i z e n i N e m c i , niso n i k o l i odpustili, m i s l e č , da
je p r a v b a r o n Ž i g a , k i je ž i v e l od leta 1747 do l e ­
ta 1819, omajal n j i h o v o gospodarsko m 6 č , i n ne
k r i z e , k i j i h je p r i n e s l a z l i b e r a l i z m o m d r u g a po­
l o v i c a devetnajstega stoletja i n porajala nove bo­
g a t a š e , k i so bolj k a k o r Z o i s i r a z u m e l i svoj č a s .
T o l i k o sem se m o r a l u s t a v i t i p r i n a j v e č j e m slo­
v e n s k e m mecenu i n p o d p o r n i k u slovenske k u l t u r e
(ki j i h slovenska k u l t u r n a zgodovina pozna žal
tako zelo malo), p r i č l o v e k u , p r i k a t e r e m je m o ­
gel p r v i in do s m r t i dosledni s l o v e n s k i svobodo59
mislec i n demokrat - r e v o l u c i o n a r A n t o n T o m a ž
L i n h a r t v tedanji f e v d a l n i d r u ž b i , k i se je sicer
že k r u š i l a , a se še vedno o k l e p a l a svoje tradicije,
k i je z a n i k a l a enakost i n svobodo vsakega č l o v e ­
k a ter d e l i l a l j u d i na ž l a h t n e (plemenite) i n na
„t« gmajn f o l k " ( t l a č a n e ) , edino n a j t i oporo pred
n a s p r o t n i k i , k i j i h L i n h a r t n i i m e l m a l o i n k i so
m u nasprotovali, k j e r k o l i so le m o g l i . T o naspro­
tovanje n i b i l a samo posledica L i n h a r t o v e i n t e l e k ­
tualne p r e m o č i n a d v l a d a j o č i m i fevdalci, m a r v e č
strah pred revolucijo, k i je p r a v v l e t u u p r i z o r i t v e
..Zupanove M i c k e " pretresla svet; 14. j u l i j a 1789
je n a m r e č p a d l a p a r i š k a bastilja i n se je v F r a n ­
ciji zrušil fevdalizem.
L i n h a r t je b i l zavesten revolucionar. V n e k e m
p i s m u s v o j e m u prijatelju" K u r a l t u p r a v i — . . M e ­
š č a n sem i n č l o v e k " . To svojo r e v o l u c i o n a r n o z a ­
vest <e i z p r i č a l že, ko je kot t r i i n d v a j s e t l e t n i m l a ­
d e n i č n a p i s a l tragedijo „Miss J e n n y L o v e " v n e m ­
ščini. T e tragedije s i n i u p a l dati v tisk v avstroogrskem cesarstvu, m a r v e č so jo n a t i s n i l i v N e m ­
čiji. P r e d n j e n i m i z i d o m je p i s a l p r i j a t e l j u K u ­
r a l t u : „ . . . b o j i m se, da bo i m e l a čast, b i t i v ce­
sarstvu prepovedana." A l i je b i l a ta tragedija, od
katere se je o h r a n i l en s a m t i s k a n i z v o d , k i ga
danes h r a n i D r ž a v n a k n j i ž n i c a na D u n a j u , prepo­
vedana a l i ne, n i v i r o v , pisana pa je v s o v r a š t v u do
zatiralcev i n m o g o č n i k o v i n zoper k r i v i c o i n n a s i ­
lje. K e r sem že o m e n i l to L i n h a r t o v o delo, n a p i ­
sano v n e m š č i n i , naj o m e n i m še njegov p e s n i š k i
a l m a n a h „ B l u m e n aus K r a i n " , v k a t e r e m je z b r a l
svoje pesmi i n nekaj p r e v o d o v s l o v e n s k i h n a r o d ­
n i h pesmi, ter d v a z v e z k a zgodovine „ V e r s u c h e i ner Geschichte v o n K r a i n u n d der i i b r i g e n
s u d l i c h e n S l a v e n Oesterreichs" (Poizkus zgodovine
K r a n j s k e i n ostalih j u ž n i h S l o v a n o v v A v s t r i j i ) " ,
k i ga zgodovinar D i m i t z omenja kot p r v o k r i t i č n o
i n i z v i r n o obdelavo dela k r a n j s k e d e ž e l n e zgodo­
vine. T a n e m š k a njegova dela pa L i n h a r t a niso
o v e k o v e č i l a . O v e k o v e č i l i sta ga „ Z u p a n o v a M i c k a "
i n „ V e s e l i dan a l i M a t i č e k se ž e n i " , k i j u je ge­
nialno p o n a š i l , p r v o po n e m š k i p r e d l o g i R i c h t e r jeve komedije „Die F e l d m u h l e " , drugo p a po fran­
coski p r e d l o g i Beauniarchaisevega „ L a folie j o u r nee ou l a mariage de F i g a r o " . S t e m d v e m a
deloma, k i j u k l j u b t u j i m p r e d l o g a m l a h k o z a r a d i
svobodne obdelave i n popolne p o n a š e n o s t i z n a č a ­
jev, k i j i h je L i n h a r t vsak d a n s r e č a v a l , s m a t r a m o
l a h k o za njegovo i z v i r n o delo, je L i n h a r t p o s t a v i l
temelj s l o v e n s k e m u g l e d a l i š č u . R i c h t e r j e v a „Die
F e l d m u h l e " je danes m r t v a i n ko bi se L i n h a r t
strogo prevajalsko r a v n a l p r i pisanju svoje „ Ž u panove M i c k e " po n e m š k i p r e d l o g i , b i b i l a „ Z u panova M i c k a " d o ž i v e l a usodo koinadije „Die
F e l d m u h l e " i n b i l e ž a l a pozabljena v l i t e r a r n o zgodovinskem a r h i v u . T a k o pa š e vedno živi i r
še danes o ž i v l j a repertoar š t e v i l n i h g l e d a l i š k i h
d r u ž i n p r i nas. M o r d a je i z g u b i l a samo svojo, za
L i n h a r t o v e č a s e aktualno ost, k i je L i n h a r t a p r a v ­
zaprav p r i p r a v i l a , d a je n a p i s a l to komedijo, s
katero je za s m e h o m s k r i t i neizprosni r e v o l u c i o n a r
60
hotel o s m e š i t i v l a d a j o č e plemstvo i n p o k a z a t i n j i ­
hovo p u h l o vrednost.
T a L i n h a r t o v a revolucionarnost pride š e bolj
do i z r a z a v „ M a t i č k u " . L i n h a r t je p o s t a v i l v M a ­
t i č k u , k a k o r p r a v i v svojem eseju B r a t k o K r e f t .
F i g a r o v e g a slovenskega bojnega t o v a r i š a i n brata,
č e p r a v m u n i mogel n i t i zaradi verjetnosti n i t i z a ­
r a d i cenzure p o l o ž i t i v usta t o l i k o p u n t a r s k i h
besed i n duhovitosti, k a k o r j i h g o v o r i F i g a r c , toda
z a r a d i tega M a t i č e k v b i s t v u n i n i č manj revo­
lucionaren. Ž i v č l o v e k je iz slovenskega prepro­
stega ljudstva, k i se je zavedel svoje č l o v e š k e vred­
nosti i n k i v k o m e d i j i o d k r i t o izpove svoje m i š l j e ­
nje do p l e m e n i t a š e v , m i š l j e n j e , k i ga je m i s l i l
L i n h a r t i n z a r a d i katerega je b i l v v e č n e m nasprot­
j u S' t a k r a t n i m i r a z m e r a m i i n v l a d a j o č o d r u ž b o
ter j I p r a v po shakespearovsko p o k a z a l z r c a l o . v
s v o j i o d r s k i besedi. D r u g e g a o r o ž j a razen u m e t n i ­
š k e besede v b o j u z d r u ž b o L i n h a r t n i i m e l . In
prav. ta beseda ga n a m je o h r a n i l a do danes v v r ­
sti n a š i h n a j v e č j i h m o ž . Njegovo k n j i ž e v n o delo
n i m a samo k n j i ž e v n o - zgodovinske i n g l e d a l i š k e
v a ž n o s t i , k a k o r p r a v i v ž e c i t i r a n e m eseju sodobni
s l o v e n s k i d r a m a t i k dr. B r a t k o K r e f t , t e m v e č je
t u d i po s v o j i u m e t n i š k i vrednosti precej v e č j e , k a ­
k o r s e j e doslej le z m a l i m i i n r e d k i m i i z j e m a m i
m i s l i l o . Z n a š i m i n a j v e č j i m i m o ž m i ga d r u ž i t u d i
še njegova ž i v l j e n j s k a usoda, k i n i b i l a l a h k a . K o
je d o k o n č a l gimnazijo, je š e l v samostan, k e r je
m i s l i l , da s i bo t a m n a j l a ž j e u t r l pot do znanstve­
nega delovanja. T o d a nad s a m o s t a n s k i m ž i v l j e ­
n j e m je b i l r a z o č a r a n i n je izstopil. Š e l je na D u ­
naj i n se posvetil š t u d i j u f i n a n č n i h , p o l i c i j s k i h i n
t r g o v s k i h v e d . V d r u g i p o l o v i c i leta 1870 ga sre­
č a m o zopet v L j u b l j a n i , kjer je zaman p r i č a k o v a l ,
da b i ga zaposlili. Č a k a l je celo leto, d a ga je z a ­
p o s l i l kot a r h i v a r j a l j u b l j a n s k i škof Herbenstein.
T o d a L i n h a r t o v a doslednost v n a z o r i h i n n i č kaj
š k o f o v i m nazorom o svetu podobno p r e p r i č a n j e sta
v z r o k , da ga je škof odpustil iz s l u ž b e . N a t o je
d o b i l s l u ž b o kresijskega protokolista. L e t a 1786 je
d o b i l mesto o k r o ž n e g a š o l s k e g a komisarja. T o n a ­
predovanje je njegovo gmotno stanje izboljšalo,
da se je leto kasneje o ž e n i l v L j u b l j a n č a n k o Jož e f i n o Detelovo. K o je leta 1792 n a p r e d o v a l za
v l a d n e g a s v e t n i k a , s i je gmotno š e bolj opomogel,
toda leta ž i v l j e n j s k i h bojev z r a z m e r a m i , ko je k a ­
kor mnogi slovenski ustvarjalci i n umetniki v živ­
ljenjski s t i s k i i n p o m a n j k a n j u u s t v a r j a l n a š o k u l ­
turo i n umetnost, p r i tem pa za svojega ž i v l j e n j a
žel bore malo p r i z n a n j a , so ga i z č r p a l e i n u m r l je
sorazmerno zelo m l a d , v 39. l e t u starosti, p r a v n a
š e s t o obletnico pada bastilje, dne 14. j u l i j a 1795.
U m r l je kot liberalec i n oblast, k i j i je moralo b i t i
njegovo delo i n m i š l j e n j e p r a v dobro znano, je
prepovedala prijateljem, d a b i m u p o s t a v i l i n a ­
g r o b n i spomenik. P r v o priznanje svojega dela je
d o ž i v e l šele v P r e š e r n o v e m č a s u , k o sta m u ga
dala Cop i n P r e š e r e n .
Kratka zgodovina NOB na Gorenjskem
(Nadaljevanje)
Neuspeh n e m š k e ofenzive proti partizanom avgusta
1941 se je o d r a z i l n a j p r e j v tem, k e r N e m c i n i s o n a d a ­
l j e v a l i p o tej o f e n z i v i z (izseljevanji, k i so j i h z a č e l i v
z a č e t k u j u l i j a 1941 i n j i h h o t e l i n a d a l j e v a t i t a k o j po u d u š i t v i p a r t i z a n s k e vstaje na G o r e n j s k e m . S k r v a v i m t e r o r ­
j e m p r a v t a k o n i s o d o s e g l i n i č e s a r , dasri so m e n i l i * z
n j i m o d v r n i t i p r e b i v a l s t v o , d a b i si n e u p a l o v e č p o ­
m a g a t i p a r t i z a n o m . D n e 1. a v g u s t a , k a k o r smo ž e o m e ­
n i l i , so padlti p r v i t a l c i . Š t i r i d n i k a s n e j e je K u t s c h e r a
razglasil t r a g i č n i konec dela K r a n j s k e č e t e s posebnim
o b v e s t i l o m , v k a t e r e m p r a v i : » P o l i c i j a je p r i j e l a o b o r o ­
ž e n o k o m u n i s t i č n o d r h a l , k i se je klafclila v g o z d o v i h
o k r a j a K r a i n b u r g . — P r o t i v i l a se je p o z i v u p o l o ž i t i o r o ž ­
je. O d p o r je b i l t a k o j strt i n d r h a l u n i č e n a . P r i t e m je
b i l o 8 u p o r n i k o v uibitJih. Tako bo v b o d o č e kaznovan
vsak upor. — E n a k o se k a z n u j e o n i , k i daje u p o r n i k o m
p o t u h o , torej p o s e b n o o n i , k i j i m daje s t a n o v a n j e , ž i v e ž
i n o b l e k o , k i j i m p o s r e d u j e p o r o č i l a , a l i k i so m u z n a n i
u k r e p i i n n a m e n i u p o r n i k o v , ne da b i j i h n a z n a n i l p o ­
l i c i j s k i m oblastem. (Prepis slovenskega besedila n e m š k e ­
ga l e p a k a z d n e 5. a v g u s t a 1941. — o p . p.)«
N a m e n v s e b i n e l e p a k a je b i l z a s t r a h o v a t i p r e b i v a l ­
stvo. P o d o b n e g r o ž n j e so v s e b o v a l i t u d i l e p a k i , s k a t e r i m i
so N e m c i n a z n a n j a l i ustreltitev t a l c e v . 2 e n a s l e d n j i d a n ,
6. a v g u s t a 1941 je n a č e l n i k n e m š k e c i v i l n e u p r a v e na
zasedenem ozemlju K u t s c h e r a obvestil gorenjsko p r e b i ­
valstvo o ustrelitvi talcev M i l a n a KoJariča i n Stanka
Kališndka s Perovega, Kazdmirja Cerneta z Zapric pri
K r a n j u in n a š e g a doma&ina zidarja Ivana F i n ž g a r j a z
J a v o r n i k a , k i so ga N e m c i u j e l i t e ž k o r a n j e n e g a , » z a ­
radi u d e l e ž i t v e na k o m u n i s t i č n i h zborovanjdh, na k a t e r i h
so p r i p r a v l j a l a i n s k l e p a l a d e j a n j a t e r o r j a ( t o č e n p r e p i s
slovenskega besedila lepaka, zato taka s l o v e n š č i n a — op.
p.), rada d a j a n j a p o t u h e pni p r e m i š l j e n i p o š k o d b i j a v n i h
u r e d b i n n a p r a v i n r a d i delliktov z o p e r v a r n o s t ž i v l j e n j a
i n l a s t n i n e , k a k o r t u d i r a d i tega, k e r so k l j u b p r e p o v e d i
n o s i l i o r o ž j e , o b s o d i l o n a S M R T . S o d b a se je i z v r š a l a
t a k o j « . T r i d n i k a s n e j e je K u t s c h e r a n a z n a n i l u s t r e l i t e v
d e s e t i h t a l c e v kot o s v e t o za u b i t e g a n e m š k e g a g e s t a p o v ca. T a l e p a k ne n a v a j a i m e n u s m r č e n i h . B i l i pa so to,
•kakor n a v a j a Z b o r n i k d o k u m e n t o v dn p o d a t k o v N O V
jugoslovanskih narodov, Johan Močiinik i z Č r n e na K o ­
r o š k e m , L j u b o J o s k o v i č liz B e o g r a d a , F r a n c B a b n i k i z
M e d v o d , A n t o n E r ž i č iz G o r i c p r i G o l n i k u , M a r t i n Z a d n i k z V r h a p r i V e l i k i h L a š č a h , Anton N o č z Javornika
( r e v o l u e i n a r n i d e l a v e c , k i se je o d l i k o v a l ž e l e t a 1925 v
z n a n i j e s e n i š k i s t a v k i j u l i j a 1935), A n t o n D a c a r s Č r n i v ­
ca (predvojni komunist, sodelavec Staneta
Žagarja),
F r a n c Podtlipnik i z B o h i n j a , F r a n c S v e g e l j s S v . K a t a r l i n e
i n š e n e k i n e z n a n e c . V t e m l e p a k u K u t s c h e r a g r o z i , da
bo » n a tak n a č i n p o p l a č a n v s a k u m o r o n i h , k i v zasede­
n e m o z e m l j u s l u ž i j o j a v n e m u r e d u dn v a r n o s t i « . D n e 19.
a v g u s t a 1941 so b i l i v J a n c o v i d r n o i p r i B e g u n j a h u s m r čeni Korošci Franc Stern, H e n r i k Sagernik, Jurij Messner, R a f a e l P a v l i n , M i h a e l S p a c a p a n i n A n t o n J e r i č .
T r i d n i k a s n e j e je p a d l o zopet 10 t a l c e v , pet v S m l e d ­
n i k u i n pet v D o b u : P o č n i k F r a n c i z K a m n i k a , I v a n
Pregelj iz Zapric, Štefan G r u d e n iz Stolnika, Generoz
S i t a r z Jeranovega, F r a n c Sesek z B u k o v i c e , A n t o n J e g l i č
iz K a m n i k a , A n t o n O r e h e k z M o r a v č , I v a n S u š n i k z Je­
r a n o v e g a ter B o ž i d a r R e p i č lin F r a n c D r o l c , o b a iz K a m ­
n i k a . N a s l e d n j i d a n so v K r a n j u j a v n o o b e s i l i zajetega
k o m a n d i r j a K r a n j s k e č e t e M i l o r a d a S t o Š i č a . D a n po t e m
o b e š e n j u , 24. a v g u s t a 1941 so p a d l i t a l c i v L j u b n e m v
osveto z a r a d i l i k v i d a c i j e g e s t a p o v s k e g a k o n f i d e n t a C i r i ­
l a P r a p r o t n i k a . P a d l i so F e l i k s K a v č i č , M i h a S t u l a r , J o ž e
K r i v i c i n A n t o n K r i v i c , v s i z L j u b l j a n e , ter A n t o n S n e d i č s P o s a v c a . P r a v t a k o so z a r a d i l i k v i d a c i j e š v a b s k e g a
ovaduha i n narodnega izdajalca
F l o r i j a n a U l č a r j a iz
G o r i j b i l i v G o r j a h ustreljena k l j u č a v n i č a r F r a n c S o k l i č
iz K r n i c e , M i r k o R e p e iz Goni.j, K a r i R e p e iz G o r i j , I v a n
Z u p a n i z N o m e n j a i n t o v a r n i š k a d e l a v e c J o ž e f P d k o n iz
G o r i j . K o t z a d n j i v t e m k r v a v e m m e s e c u so 29. a v g u s t u
1941 p a d l i t a l c i v J a r š a h pni K a m n i k u v o s v e t o za u s t r e ­
litev gestapovskega zaupnika M l a d e n a H a l u ž a n a . P a d l i
so J a k o b D a c a r z V e l i k e g a h r i b a , J o s i p V i n a r dz R a d o ­
m e l j , F r a n c V i d m a r dz Z a p r i c , L o v r e n c D r a g a r dz P o d g o r i c e i n d e v e t n a j s t l e t n i m l a d i n e c M r z e l j dz T r b o v e l j .
D a so N e m c i v avgustovd o f e n z i v i c e n i l i p r e d v s e m
p o m o č s l o v e n s k i h i z d a j a l c e v i n n e m š k i h z a u p n i k o v i n se
n a n j e v b o j u p r o t i o s v o b o d i l n e m u g i b a n j u o p i r a l i , se
v i d i i z r e p r e s a l i j , k i so j i h i z v a j a l i z a r a d i n j i h o v e l i k v i ­
dacije nad begunjskimi z a p o r n i k i — nad n e o b o r o ž e n i m
c i v i l n i m p r e b i v a l s t v o m . L i k v i d a c i j e i z d a j a l c e v dn g e s t a p o v s k i h agentov so b i l e za N e m c e t e ž a k u d a r e c p r a v v
č a s u o f e n z i v e , saj so se l e - t e h p o s l u ž e v a l i z a v o d i č e i n
t o l m a č e . B o j protd i z d a j a l c e m p a p r i č a t u d i , k a k o d o b r o
je b i l a o r g a n i z i r a n a p a r t i z a n s k a o b v e š č e v a l n a s l u ž b a , d a
n o b e n i z d a j a l e c n i m o g e l o s t a t i d o l g o Časa s k r i t . T o p o ­
trjuje tudi p o r o č i l o n e m š k e g a k o m a n d a n t a o r o ž n i š k e g a
o k r o ž j a K a m n i k , v k a t e r e m t o ž i , d a so b i l i » o b r a m b n i
u k r e p i doslej le d e l n o u s p e š n i « . T o p o r o č i l o z d n e 29.
a v g u s t a 1941 p r a v i n a p r i m e r m e d d r u g a m : » Č e p r a v v
zadnjih dneh nismo poročali o p o m e m b n e j š i h dogodkih,
v e n d a r slej k o p r e j n a p a d a j o i n streljajo
folksdojčerje
i n k o n f i d e n t e . « T a k k o n f i d e n t je b i l t u d i M l a d e n H a l o ž a n , k i ga o m e n j a to p o r o č a l o i n k i n a m p o v e , da je b i l
ta k o n f i d e n t o b e n e m t u d i k r a j e v n i v o d j a
»Karntner
Volksbunda.
N a m e n n e m š k e o f e n z i v e a v g u s t a 1941 so p r e p r e č i l i
p a r t i z a n i dn l j u d s t v o , k i , je p a r t i z a n o m p o m a g a l o . N e m š k i
komandant orožniškega okrožja Radovljica Dasebock s i ­
c e r p r a v i v s v o j e m p o r o č i l u , da »se z d i , d a j e o d p o r n a
s i l a v g o z d u se z a d r ž u j o č i h k o m u n i s t o v v b i s t v u ž e z l o m ­
l j e n a « , t o d a to n j e g o v o p o r o č i l o n i s a m o z a n i k a l a s t v a r ­
nost, m a r v e č t u d i n e k a t e r i o h r a n j e n i n e m š k i d o k u m e n t i ,
k i so j i h n a p i s a l i drugii .in k i o d k r i t o p r i z n a v a j o n e u s p e h
n e m š k e a k c i j e . 2 e š t i r i dna po n e m š k i o f e n z i v i na J e l o v i c o
poroča in naroča polkovnik Handl svojim podrejenim:
»Policijskim bataljonom na zasedenem ozemlju K r a n j s k e
se d o l o č i j o n a s l e d n j a o ž j a a k c i j s k a p o d r o č j a : R e z . p o l i ­
c i j s k e m u b a t a l j o n u 72 o b m o č j e o r o ž n d š k e g a o k r o ž j a R a ­
d o v l j i c a , v k l j u č n o B l e d ; — rez. p o l . b a t a l j o n u 181 o b ­
m o č j e o r o ž n i š k e g a o k r o ž j a K r a n j i n r e z . p o l . bat. 171 o b ­
m o č j e o r o ž n i š k i h okrožlij K a m n i k dn L i t i j a . — V s a k b a ­
t a l j o n m o r a i m e t i po en v o d v s t a l n i p o o s t r e n i p r i p r a v ­
l j e n o s t i . V o d m o r a o s t a t i n a s e d e ž u t u d i , č e je b a t a l j o n v
a k c i j i i n s i c e r s k u p n o z o s t a l i m i , za z a v a r o v a n j e n a s t a ­
n i t v e p o t r e b n i m i s i l a m i , da l a h k o v n e p r e d v i d e n i h n u j n i h
p r i m e r i h t a k o j n a s t o p i k o t n a p a d a j o č a edindca. — C e
grozi nevarnost zaradi zakasnitve, je, pooblaščen poslati
vod v akcijo poveljnik bataljona, v odsotnosti poveljnika
b a t a l j o n a pa n a j s t a r e j š i č a s t n i k n a s e d e ž u . — N e v a r n o s t
zaradi zakasnitve morajo orožnliška s l u ž b e n a mesta javiti
istočasno o r o ž n i š k e m u komandantu pni šefu civilne u p r a ­
ve ( d e ž u r n a s l u ž b a ) n a B l e d u i n s v o j e m u p r i s t o j n e m u
bataljonu. — Ce p o š l j e v o d v akcijo neposredno sam ba­
taljon, m o r a ta po n a j k r a j š i poti p o r o č a t i o tem o r o ž n i ­
š k e m u p o v e l j n i k u . —• R a z e n z g o r a j n a v e d e n i h m e s t ne
sme n i h č e drugii r a z p o l a g a t i z v o d o m . « T a k o p i š e H a n d l
š t i r i d n i p o n e m š k i o f e n z i v i , p o k a t e r i so j a v n o r a z g l a ­
s i l i u n i č e n j e parfcizanstva, s v o j i m p o d r e j e n i m .
N e u s p e h te o f e n z i v e d o k u m e n t i r a t u d i k o m a n d a n t re>darstva A l p s k i h d e ž e l , p o v e l j n i š k o mesto B l e d , Mascus
v s v o j i h S m e r n i c a h z a a n g a ž i r a n j e r e d a r s t v a n a zase­
d e n e m o z e m l j u K o r o š k e dn K r a n j s k e . V teh s m e r n i c a h
n e h o t e p r i z n a , d a so P a r t i z a n i v s i l i l i N e m c e m s v o j o t a k ­
t i k o , i n p o v e n a s l e d n j e : » K e r n a m doslej n i u s p e l o p r i ­
j e t i nobene tolpe niti posameznih storilcev ( p o d č r t a l p i ­
sec), se m o r a j o š e b o l j k a k o r doslej i z č r p a t i v s i v i r i
61
i n v e s t i , d a b i se t a k o v e č i z v e d e l o o b i v a n j u , z a d r ž a ­
nju in sestavi tolp.« V točki 9 p r a v i Mascus m e d d r u g i m :
» K o se p o j a v i j o s o v r a ž n e t o l p e , m o r a b i t i g l a v n i c i l j
a n g a ž i r a n i h s i l , d a j i h z a j a m e j o , č e p a to v d a n i h o k o l i ­
š č i n a h n i m o g o č e , d a j i h u n i č i j o aM vsaj z a d a j o o b č u t n e
izgube. N i dovolj tolpe samo r a z b i t i , k e r imajo tako
m o ž n o s t , d a se p o n o v n o z b e r e j o i n v g n e z d i j o d r u g j e . N a ­
p a d se n e s m e i z v e s t i p r e n a g l j e n o i n l e z ene s t r a n i ,
t e m v e č je t r e b a s i l e r a z p o r e d i t i k o n c e n t r i č n o a l i vsaj
t a k o , d a se n a s p r o t n i k u o n e m o g o č i u m i k . Z a dosego t e ­
ga cilja je potrebna d o l o č e n a opreznost; n a č r t n o p r i p r a ­
va t i n a p a d i n n e o p u s t i t i z a m u d n i h o b k o l je v a r n i h p o ­
hodov.« A H n i ta s m e r n i c a dokaz, d a N e m c i že v p r v i h
dneh slovenskega partizanstva boja proti partizanom niso
podcenjevali. Neuspeh njihove prve ofenzive proti par­
t i z a n o m j i h j e p r i s i l i l , d a so p a r t i z a n s t v o v z e l i z e l o r e s n o
i n d a so g a s m a t r a l i k o t n e v a r n e g a i n e n a k o v r e d n e g a
n a s p r o t n i k a s s i l a m i , k i so se p r o t i N e m c e m b o r i l e n a
frontah. I n še nekaj j e Mascus spoznal že v p r v i h dneh
boja p r o t i p a r t i z a n o m : s p o z n a l je, da so p a r t i z a n i ne­
u n i č l j i v a i n da- s o N e m c i p r o t i n j d i n b r e z m o č i . N e m š k i
komandant M a s c u s p r a v i : » D o g n a n o je, da
nasprotnik
v e č k r a t nastopa v m a n j š i h tolpah, k i pogosto
menjajo
b i v a l i š č e . P o d n e v i se z a d r ž u j e j o v g o z d o v i h i n t e ž k o
dostopnih pogorjih, odkoder napadajo p r a v i l o m ponoči.
Z a t o je v e č i n o m a p o z n a n o l e š i r š e p o d r o č j e , v k a t e r e m
se n a s p r o t n i k g i b l j e , m e d t e m k o j e t r e b a
natančnejši
k r a j b i v a n j a š e l e o d k r i t i . D a s e p r i d e n a s p r o t n i k u do
ž i v e g a , j e t r e b a s e s t a v i t i m a n j š e o d d e l k e , k i so p o s v o j i
osebni i n m a t e r i a l n i sestavi sposobni, da
samostojno
o p e r i r a j o n a d o l o č e n e m p o d r o č j u ter j i m je k o n č n i cilj,
d a n a s p r o t n i k a o d k r i j e j o , zajamejo- i n u n i č i j o . « P r a v v
t e m i n v n a v o d i l i h , k a k o naj N e m c i o r g a n i z i r a j o t a k e o d ­
d e l k e , j e d o k a z , d a so p a r t i z a n i ž e p o p r v i h b o j i h n a
Mežaklji i n Jelovici vsilili N e m c e m svojo taktiko. Te
s m e r n i c e j e M a r c u s i z d e l a l i n r a z p o s l a l p o d r e j e n i m 25.
a v g u s t a 1941.
Neuspeh prve n e m š k e ofenzive proti gorenjskim par­
tizanom omenja tudi že prej citirano poročilo Komande
K a m n i š k e g a o r o ž n i š k e g a okrožja. T o poročilo pa n i za­
n i m i v o s a m o z a r a d i tega, m a r v e č n a v a j a š e v e č z a n i m i ­
v i h d e j s t e v , k i o s v e t l j u j e j o a v g u s t 1941 v n a š i h k r a j i h .
62
Iz n e k a t e r i h o d t e h d e j s t e v l a h k o s p o z n a m o , d a j e b i l a
O s v o b o d i l n a f r o n t a a v g u s t a 1941 z a s i d r a n a ž e s k o r o p o ­
vsod. K o n e m š k i komandant o r o ž n i š k e g a o k r o ž j a K a m n i k
p o r o č a o b o j i h n a p o d r o č j u K a m n i k a , p r a v i , d a sta o r o ž n i š t v o i n g e s t a p o u b i l a š t i r i p a r t i z a n e , e n e g a p a so r a ­
n j e n e g a u j e l i . » O d d a l i s m o g a , « p o r o č a , — »v b o l n i c o
na G o l n i k , od k o d e r je p o b e g n i l . «
P r a v t a k o , k a k o r o m e n j e n i d o k u m e n t i , p r i z n a v a 23.
a v g u s t a 1941 p o l k o v n i k H a n d l p o n o v n o , d a n i » d o s e d a n j i
n a č i n borbe proti b a n d i t s k e m u rovarjenju n a zasedenem
ozemlju pokazal zadovoljivih uspehov«.
HLAPCI JUGOSLOVANSKE BURZOAZIJE
— HLAPCI OKUPATORJA
Izdajalci jugoslovanskih narodov b i radi v inozem^
s t v u , k a m o r so se p o z m a g i z a t e k l i , o p r a l i s v o j e s o d e ­
l o v a n j e z o k u p a t o r j e m , č e š d a so »se b o r i l i p r o t i k o m u ­
n i z m u « i n da z okupatorjem pravzaprav »niso sodelo­
v a l i « , d a s o b i l i z a k r a l j a -itd. N a v s e n a č i n e se t r u d i j o ,
d a b i z a b r i s a l i d e j s t v a , k a k o s o se v r h o v i s l o v e n s k e b u r žoazije že p r v e d n i o k u p a c i j e p o v e z a l i z n o v i m i gospo­
darji. T o j i m p a seveda uspe samo p r i tistih, k i zgo­
d o v i n e n a š e g a boja ne poznajo a l i n o č e j o poznati. Iz­
dajstva jugoslovanske b u r ž o a z i j e i n n j i h o v i h hlapcev, nji­
hove takozvane »zvestobe kralju«, nam n i treba doka­
zovati z n a š i m i dokumenti, k o i m a m o na razpolago o k u ­
patorjeve. K a k š n a je b i l a »zvestoba« nekdanjega k r a l j e ­
vega o r o ž n i š t v a d o domovine, najnazorneje
izpriča do­
k u m e n t n e m š k e g a K a m n i š k e g a o r o ž n i š k e g a o k r o ž j a z dne
29. a v g u s t a 1941, k i g o v o r i o p o m o č i p r i i z s l e d o v a n j u p a r ­
tizanov. » P r i t e m m o r a m o o m e n i t i , « p r a v i ta d o k u m e n t ,
— » t u d i j u g o s l o v a n s k e o r o ž n i k e , k i stoje v s a k č a s p o ­
g u m n o i n n e u s t r a š e n o v s l u ž b i . . . 11. a v g u s t a 1941 j e
bil policijski zdravniški pregled jugoslovanskih orožnikov
t e r o d r e j e n n j i h o v v p o k l i c n a p r e v z g o j n i t e č a j v Ceilov e c . P o n o s n i s,o d a b o d o l a h k o s l u ž i l i v n e m š k i p o l i c i j i .
D e l o teh o r o ž n i k o v ne sme b i t i pozabljeno i n naj m i bo
dovoljeno, da smem v tem m e s e č n e m p o r o č i l u zaprositi,
da ne ostane nenagrajeno.
Palje)
KULTURA IN PROSVETA
Višek sezone
Z Lessingovo žaloigro „Emilia
Galotti"
k o t p e t o p r e m i e r o je M e s t n o g l e d a l i š č e n e k a ­
k o n a v r h u l e t o š n j e sezone. Ž l a h t n o k l a s i č n o
d e l o je l e p o p o ž i v i l o l e t o š n j i r e p e r t o a r i n
bojazen, d a ž a l i g r a ne bo tako p r i v a b i l a ob­
č i n s t v a kot l a ž j e delo, je b i l a o d v e č . M o j ­
s t r s k o n a p i s a n o d e l o je t o l i k o l a ž e z a ž i v e l o
na j e s e n i š k e m o d r u , k e r j e b i l o d e l e ž n o n a j s k r b n e j š e o p r e m e . S l e h e r n i o b i s k o v a l e c je
l a h k o takoj opazil o g r o m e n napredek v raz­
svetljavi, kajti l u č je b i l a ob n o v i h b a r v n i h
f i l t r i h res l e p a . S c e n a je b i l a s s v o j o p r e ­
p r o s t o s t j o i n e l e g a n t n i m i l i n i j a m i ena n a j uspelejših n a tem odru.
V f e b r u a r j u je i m e l o g l e d a l i š č e v gosteh
tudi mlado Goriško gledališče iz Nove Go­
rice, k i je z a i g r a l o L i n h a r t o v e g a „ M a t i č k a "
v o k v i r u p r o s l a v 200-lelnice L i n h a r t o v e g a
r o j s t v a . G o r i š k o g l e d a l i š č e je š e d o k a j m l a ­
d o , t o d a v z t r a j n o . D a l i so s o l i d n o p r e d s t a v o ,
vendar še niso dosegli ravni
jeseniškega
g l e d a l i š č a , zlasti še ne v u b r a n o s t i a n s a m b l a .
Miklova Zala na brezniškem odru
K o t č e t r t o p r e m i e r o l e t o š n j e s e z o n e je
naštudirala Svoboda „Franceta
Prešerna"
n a B r e z n i c i Š p i c a r j e v o ljudsko igro „Mik l o v a Z a l a " . M l a d a g l e d a l i š k a d r u ž i n a je s
tokratno predstavo d o k a z a l a tudi sposob­
nost uprizarjanja
predstav z
množično
z a s e d b o . P r i „ M i k l o v i Z a l i " je n a s t o p a l o n a d
60 i g r a l c e v z v e č j i m i i n m a n j š i m i v l o g a m i .
R e ž i s e r M i l a n M l e k u š je v l o g e d o b r o r a z ­
delil, ker igralce po sposobnostih že dobro
p o z n a . S e r a j n i k a je i g r a l T o n č e k M e ž n a r c ,
njegovo ž e n o J u s t a J a g i č e v a , njunega sina
Anton Koselj, Miklo Tončka
Mežnarčeva,
Zalo Majda "Pintarjeva, Tresoglava režiser
M i l a n M l e k u š , njegovo h č e r A l m i r o R o ž a
E n o h o v a i t d . I g r a l c i g l a v n i h v l o g so b i l i
dobri, pa
tudi ostali v m a n j š i h
vlogah
niso dosti zaostajali.
Poleg Serajnika in
T r e s o g l a v a se j e o d l i k o v a l a A l m i r a , k i je i z ­
r a z i t g l e d a l i š k i t a l e n t i n b i j i b i l o n u j n o posve­
č a t i v e č p o z o r n o s t i . R e ž i s e r je d o k a z a l z u p r i ­
zoritvijo „Miklove Zale" velike sposobnosti
i n n e u m o r n o d e l o . D e l o je b i l o t u d i s c e n ­
sko d o b r o o p r e m l j e n o , k a r je t o l i k o v a ž ­
n e j š e , k e r so i z d e l a l i s c e n e z a p o s a m e z n e
prizore igralci sami po režiserjevi zamisli
Gledališki družini Svobode Žirovnica-Brezn i c a g r e z a u p r i z o r i t e v , , M i k l o v e Z a l e " vse
priznanje.
P r a v te d n i daje M e s t n o g l e d a l i š č e k o t
svojo šesto p r e m i e r o ljubko italijansko ko­
medijo „Dva ducata rdečih vrtnic" dramati­
k a B e n e d e l t i j a , s katero i m a n a m e n gosto­
vati tudi v okolici. D v a igralca i n dve igral­
k i p o s r e d u j e j o v tem i g r i v e m d e l u p r v i č p o
vojni neko italijansko delo v n a š e m gleda­
l i š č u . D e l o je p o v s e m n e p r o b l e m a t i č n o i n
h o č e gledalce samo zabavati.
K e r je p r a v p r e d v r a t i P r a z n i k ž e n a , p r i ­
pravlja gledališče Capkovo moderno dramo
„Mati", k i z vso prctresljivostjo odklanja
vojno i n nasilje i n spada med največje moj­
s t r o v i n e č e š k e d r a m a t i k e . T a d r a m a je p r a v
p r i m e r n a z a p r a z n i k n a š i h ž e n a , k i so m e d
zadnjo vojno p r a v t a k o ž r t v o v a l e svoje si­
nove za l e p š o b o d o č n o s t , p r a v p r i m e r n a pa
je t u d i z a d a n a š n j i č a s , d a v l j u d e h š e s t o p ­
njuje o d p o r do brezglavega i n nesmiselnega
r o ž l j a n j a z o r o ž j e m , k i ga je spet s l i š a t i p o
svetu.
V d r u g i p o l o v i c i sezone n a m e r a v a gleda­
lišče u p r i z o r i t i še dve do t r i p r e m i e r e i n
upa, d a bo tako zadovoljilo svoje o b i s k o v a l ­
ce, z a k a t e r e ž e l i , d a b i j i h b i l o š e v e č i n
v e č , z l a s t i š e m l a d i n e , k i sedaj š e vse p r e ­
m a l o o b i s k u j e g l e d a l i š č e i n se z a t o š e vse
p r e m a l o i z o b r a ž u j e i n vzgaja
... m ...
Prizor iz Cesneyeve drame Emilia Galloti v Mestnem
gledališču — Foto Torkar
Pred
10. obletnico
godbe
na Javorniku
Lelos bo praznovala godba na pihala Svo­
bode „France Mencinger" na Javorniku 10lelnico svojega obstoja. Kot uvod v proslavo
10-lelnice i n 130 letnice smrti glasbenega
genija L . ,van Beethovna je naštudirah*
godba nov koncertni program i n priredila
v nedeljo, 3. 2. t. 1. v dvorani osnovne šole
na Koroški Beli samostojen koncert.
Predsednik Sveta za kulturo i n prosveto
ObLO Jesenice iov. France Treven jc uvo­
doma, polno zasedeni dvorani hvaležnih
poslušalcev, pojasnil namen koncerla.
Program je obsegal dokaj zahtevne skladbe,
ki j i h je raštudiral kapelnik Aleš Bizjak ob
izredni prizadevnosti vseh godbenikov. N i
se ustrašil Beethovnove uverture „Egmont"
in Fučikove „Marinarelle", Straussovega
Netopirja" in še nekaterih skladb, ki jih
fizkultura
večina amaterskih godb ne igra. Dirigent je
vodil koncert zanesljivo i n zasluži vso po­
hvalo. Upoštevajoč zaposlitev godbenikov
v Železarni na 3 izmene, moramo dati pri­
znanje ne le dirigentu marveč tudi posamez­
nim godbenikom. Med njimi je že lepo
število mladine, kar daje upanje na še večje
uspehe v bodoče.
Najšibkejša točka godbe so klarineti in
flavta, ki zahtevajo veliko tehnično spret­
nost. Za te instrumente bi bilo potrebno
dobiti izšolan kader, kar bi dvignilo kvalitetnp raven celotnega ansambla. Dobro iz­
vajanje skladb je motila tudi slaba intonacija,
bila je opazna zlasti p r i lesejnih instru­
mentih, k i so zelo izrabljeini i n bi j i h bilo
treba nadomestiti z novimi.
U. P.
in šport
Zmaga jeseniških hokejistov na državnem prvenstvu
D r ž a v n o p r v e n s t v o v h o k e j u n a l e d u je b i l o t u d i l e ­
tos v s r e d i š č u pokornosti. N e n a v a d n i d o g o d k i i n p o ­
nudbe r a j n i h m e š e t a r j e v z a organizacijo .prvenstva niso
izostali. T u d i to pot so t i p r i š l i na svoj r a č u n , č e r a v n o
sodimo, d a j e o r g a n i z a c i j a d r ž a v n e g a p r v e n s t v a resna
in dostojna stvar. Z a take odnose n i dovolj, da sd samo
dober hokejist, m a r v e č j e potrebno, d a se v o d l o č i l n i h
t r e n u t k i h z n a j d e š za zeleno mizo, kjer se o d l o č a o zmagi
a l i nezmagi, p r e s t i ž u , a v t o r i t e t i i t d . H o k e j je t u d i p o l i t i k a
in z a to p o l i t i k o n a m o č i t a j o , d a i m a m o J e s e n i č a n i preoz­
k o obzorje. V č e m j e to o z k o obzorje? M o r d a v t e m , k e r
se j e hokej p r i nas r a z v i l v m n o ž i č n o panogo š p o r t a .
Š p o r t , ki je o s v o j i l srce j e s e n i š k e g a d e l a v c a , d a ga goji
po delu v svoj e m prostem č a s u . M o r d a zato, k e r j e
n a š delavec zvest n a č e l o m s o c i a l i s t i č n i h odnosov v š p o r ­
tu, k i g a Taavedri in krepi njegovo delovno sposobnost.
Vse d r u g o je k o r a k nazaj v staro, k a r z z d r a v i m i nfi»
celi n i m a n i č e s a r skupnega. Zategadelj taka p o l i t i k a ne
k o r i s t i p r o č v i t u hokeja p r i nas. J e samo poizkus, d a b i
rešili s k r o m n e t r a d i c i j e h o k e j a i n m o n o p o l n i p o l o ž a j s
tendencama »Ilirija o ž i v l j e n a « a l i z » v e r b o v a n j e m « za
»Tujsfeo legijo« beograjskega » P a r t i z a n a « . T a p o l i t i k a s
š i r o k i m obzorjem j e d o b i l a svoj odgovor o b z a k l j u č k u d r ­
žavnega prvenstva.
P o uspelem r e p u b l i š k e m p r v e n s t v u i n z b o l j š i m k o ­
l i č n i k o m v g o l i h smo o s v o j i l i naslov slovenskega p r v a k a .
T a naslov n a m j e o m o g o č i l u d e l e ž b o na d r ž a v n e m p r ­
venstvu, k a m o r smo odpotovali z upanjem n a n a j v i š j o
zmago, kajbi z a v e d a l i smo se, d a gre za p r e s t i ž s l o v e n ­
skega hokeja i n z a č a s t j e s e n i š k e g a delavca.
V z n a m e n j u t e h p r i p r a v se je p r i č e l o s s k r o m n i m
slovesom 10. j u b i l e j n o d r ž a v n o p r v e n s t v o v h o k e j u na
ledu. P r i s o s t v o v a l i smo s r e č a n j u m e d P a r t i z a n o m i n L j u b ­
l j a n o , k i j e b i l o z a nas i z r e d n o v a ž n o , k e r sta b i l a oba
n a s p r o t n i k a I k a n d i d a t a z a p r v o m e s t o . T e k m a je d a l a v e ­
d e t i , č e r a v n o se j e k o n č a l a s 3:1 v k o r i s t P a r t i z a n a , d a
utegne odločati o zmagovalcu tudi k o l i č n i k golov. P r i
tej tekmii s m o s e t u d i o d l o č i l i , d a j e b o l j š e d a t i g o l m a n j .
k a k o r pa katerega prejeti. T a taktika, k a k o r smo videli,
nam je najbolje uspela.
D r u g i dan p r v e n s t v a je bilo n a š e p r v o s r e č a n j e s C r v e n o z v e z d o , k i se j e k o n č a l o s 5:0 (0:0, 2:0, 3:0) v n a š o
korist. Igra ni bila na pravi višini, ker tudi nasprotnik
n i i g r a l k v a l i t e t n e g a h o k e j a . I z r e d n o z a n i m a n j e je v l a ­
d a l o z a t e k m o m e d n a m i i n L j u b l j a n o . P u b l i k a j e ves
č a s b o d r i l a L j u b l j a n o , k e r je r a z u m l j i v o č u t i l a , da b i b i l
n a š p o r a z u g o d n e j š i za p l a s m a n P a r t i z a n a . I g r a j e b i l a
n a k v a l i t e t n i v i š i n i , k i je t u d i p o m n e n j u d r u g i h p o k a z a l a
napredek slovenskega hokeja. P r e m o č n a š e g a m o š t v a v
p r v i i n d r u g i tretjini n i p r i n e s l a zmage. Nasprotno! V
u g o d n e j š e m p o l o ž a j u i n p r e m o č i s m o d o b i l i p r v i g o l iz
g n e č e p r e d g o l o m . Z a L j u b l j a n o j e to s k o r a j p o m e n i l o
z m a g o , k a r se p r i n j i h o v e m » b u n k e r « s i s t e m u k a j r a d o
u r e s n i č i . Z n a š e s t r a n i je b i l o m n o g o z a m u j e n i h p r i l o ž ­
nosti za gol izpred neposredne bližine, p a vendar n a m
je k o m a j uspelo i z e n a č i t i v d r u g i tretjini po K r i s t a n u z
m o č n i m s t r e l o m v p r a z n i gol. N a p a d a l n a v r s t a je b i l a v
tej t e k m i p r e m a l o u č i n k o v i t a a l i t u d i , k a k o r p r a v i m o
v č a s i h , d a n i i m e l a d a n . V tej t e k m i se j e p o s e b n o
i z k a z a l v r a t a r N o v a k , k i je v z a d n j e m t r e n u t k u i g r e zelo
prisebno r e š i l skoraj gotovi gol. N e o d l o č e n rezultat proti
L j u b l j a n i j e p o m e n i l iza nas n e k a j , č e s a r n i s m o n a j b o l j
ž e l e l i . Z a v e d a l i s m o se, d a b o o d l o č i l n a t e k m a s P a r t i z a ­
n o m z a h t e v a l a c d nas š e v e č n a p o r o v , iče si b o m o h o t e l i
p r i b o r i t i zmago. Napetost i n zanimanje sta n a r a š č a l i , m i ,
p a smo' p r e ž i v l j a l i o d l o č i l n e t r e n u t k e . V s i k o m e n t a r j i i n
» p r e r o k i « so g o v o r i l i v p r i d z m a g i P a r t i z a n a .
Partizan, k i je hotel doseči svoj p s i h o l o š k i u č i n e k ,
je v t e k m i s C r v e n o zvezdo v r e s n i c i zablestel. Z l a s t i v
p r v i i n d r u g i t r e t j i n i je p o k a z a l vso m o č i n znanje. S
t e m je h o t e l v t i s n i t i s t r a h p r e d v s e m n a m . S p o z n a l i smo
tudi, da celo »čuveni« v r a t a r D u š a n o v i č n i nepremag­
l j i v , n a v z l i c s l o v e s u , k i ga u ž i v a . Z a nas so te u g o t o v i t v e
pomenile m n o g o i n v l i l e še več upanja v zmago.
S t a d i o n na T a š m a j d a n u je b i l v nedeljo nabito poln
n e s t r p n e p u b l i k e . N a š i so se p r e d s t a v i l i v s i v i h d r e s i h ,
k a r n i o b i č a j n o , saj so d o s l e j i g r a l i v s e t e k m e v r d e č i h
d r e s i h . T u d i to je p s i h o l o š k o u č i n k o v a l o n a p u b l i k o i n
i g r a l c e P a r t i z a n a , k a j t i p r e d n j i m i je stal n e n a v a d e n n a ­
s p r o t n i k . Z a č e t e k i g r e j e d v i g n i l p o k o n c i ves s t a d i o n . Z a ­
č e l a se j e d r a m a t i č n a i n h i t r a b o r b a , k i j o B e o g r a d v
Navdušen
sprejem
državnih
prvakov na
Jesenicah
F. Torkar
z g o d o v i n i j u g o s l o v a n s k e g a h o k e j a š e n i v i d e l . N a š i so t a ­
koj že v z a č e t n i h a k c i j a h dosegli p r e d n o s t in p r e m o č ,
k a r je p u b l i k o cd p r e s e n e č e n j a p o m i r i l o . Nas, k i smo gle­
d a l i , je s t i s k a l o srce, k a j t i i g r a fantov nas je n a v d u š i l a
i n p r e p r i č a l a v z m a g o . 2 e v 6. m i n u t i j e d o s e g e l g o l
T u r n š e k , k i je n e p r i č a k o v a n o streljal m i m o p r e s e n e č e n e g a
D u š a n o v i č a v g o l . N a š i so z a i g r a l i š e z v e č j i m p o l e t o m .
T i š l e r p a j e p o v e č a l r e z u l t a t na 2:0. T e g a P a r t i z a n n i
p r i č a k o v a l , š e m a n j p a n j e g o v i p r i s t a š i . B o r b a , k i se j e
v zelo h i t r i h akcijah prelivala iz enega p o l j a na drugo,
se j e z a k l j u č i l a z g o l o m V a l e n t a r j a , '3:0! P r i č a k o v a l i
smo konec p r v e tretjine, toda n e p r i č a k o v a n o i n n e p r a ­
v i l n o j e b i l i z k l j u č e n C e b u l j B . , B e o g r a j č a n i p a so z n i ž a l i
r e z u l t a t n a 3:1. V e l i k u s p e h i n p r e d n o s t n a m j e v l i l a
n o v i h m e č i i n p o g u m a , č e p r a v je b i l a i z k l j u č i t e v C e b u ­
l j a t u d i z a nas h u d a p r e i z k u š n j a ' . P a r t i z a n si je n a vse
n a č i n e p r i z a d e v a l , d a b i d o s e g e l g o l e , t o d a n a š i so v tej
veliki tekmi docela »predrsali« i n preigrali nasprotnika
ter p o l e p i k o m b i n a c i j i d o s e g l i n a j l e p š i g o l , k i g a j e d a l
V a l e n t a r . V r a t a r N o v a k je b r a n i l o d l i č n o . Z r e z u l t a t o m
4:1 s m o š l i n a p o č i t e k d r u g e t r e t j i n e . R a d i b i z a k r i č a l i
» Z m a g a j e n a š a « ! V e s e l i l i s m o se ž e v n a p r e j , t o d a p r e d
n a m i so b i l i š e o d l o č i l n i t r e n u t k i z a d n j e t r e t j i n e . N a š i
so z a i g r a l i s i l o v i t o i n o b d r ž a i l i p r e d n o s t i n p r e m o č v s e d o
10. m i n u t e z a d n j e t r e t j i n e , k o s m o d o b i l i n e p r i č a k o v a n i
gol z g n e č e , k o je hotel » P a r t i z a n « za v s a k o ceno doseči
z m a g o . Naiši j i m t e g a n i s o d o v o l i l i . V 17. m i n u t i j e P a r ­
t i z a n p o i z k u s i l z a d n j o m o ž n o s t , d a -bi v s a j d o s e g e l n e o d ­
ločen rezultat. Igro je zapustil D u š a n o v i č , namesto njega
p a j e s t o p i l v i g r o š e s t i i g r a l e c . S h i t r o k o m b i n a c i j o so
r a č u n a l i , da b i nas p r e i g r a l i i n dosegli vsaj d v a gola.
Z n a š e s t r a n i s m o p o s l a l i v boj n a j b o l j š o napadalno v r ­
sto i n o b r a m b o . N a p a d P a r t i z a n a se j e z a č e l p r e d n a š i m
golom, k o n č a l p a z g o l o m , k i ga je dosegel T u r n š e k i n
t a k o p o v e č a l r e z u l t a t n a 5:2. P r e d g o l o m j e l e ž a l n e ­
m o č n i B r e l i ž , m e d t e m k o je D u š a n o v i č izza ograje opa­
z o v a l usodo, k i se je žalostno- b l i ž a l a k o n c u .
Verjetno
n i m o g e l v z d r ž a t i , p a se j e v r n i l n a z a j v g o l ; t o d a k o ­
m a j se j e z n a š e l v g o l u , j e V a l e n t a r d a l š e s t i g o l i n t a k o
p o s t a v i l k o n č n i r e z u l t a t t e k m e 6:2. V 18. m i n u t i so z
zadnjimi
sredstvi obrambe poškodovali Valentarja.
da
s m o ga o d n e s l i i z i g r i š č a . S e k u n d e so t e k l e p o č a s i , d a š e
n i k d a r talko i n k o m a j s m o p r i č a k o v a l i , d a j e z a d n j a n a ­
znanila veselo vest o v e l i č a s t n i z m a g i j e s e n i š k i h ž e l e z a r j e v . N a i g r i š č u s m o se z n a š l i v s i v e n e m s a m e m o b j e m u
i n v nepopisnem veselju. S k r o m n a slovesnost ob i g r a n j u
d r ž a v n e h i m n e j e z a k l j u č i l a 10. j u b i l e j n o d r ž a v n o
pr­
venstvo, k i je p r o g l a s i l o n a š e m o š t v o za d r ž a v n e g a p r ­
v a k a v h o k e j u na ledu.
Brun B e r t i