Pojmovanja predmeta psihologije

Transcription

Pojmovanja predmeta psihologije
Zgodovina psihologije
prof. dr. Janek Musek
II. letnik psihologije
Zgodovina psihologije
Predavanje sklop 7:
Smeri in šole druge generacije
Zgodovina psihologije
•
•
•
•
•
•
•
Uvod v zgodovino psihologije
Predznanstvena in filozofska psihologija
Izvori znanstvene psihologije
Nastanek in prve smeri psihologije
Smeri in šole druge generacije
Sodobni trendi in usmeritve
Psihologija v Sloveniji
Smeri in šole druge generacije
•
•
•
•
Reakcije in novi pogledi
Gestaltizem
Psihoanaliza
Behaviorizem
Pregled
• Odzivi na strukturalizem
• Funkcionalizem: struktura ali funkcija?
• Reakcije na elementarizem: elementi ali celote?
• Reakcije na pojmovanje predmeta psihologije
– Zavestno izkustvo in nezavedna duševnost
– Subjektivno izkustvo ali objektivno obnašanje?
•
•
•
•
•
Gestaltizem, izhodišča
Fenomenologija zaznavanja
Vpogled, reševanje problemov
Polje in izomorfizem
Razvoj in vplivi
Gestaltizem
• Predhodniki
– Mach, von Ehrenfels
• Berlinska šola
–
–
–
–
Max Wertheimer (1880-1943)
Wolfgang Köhler (1887-1967)
Kurt Koffka (1886-1941)
Kurt Lewin (1890-1947)
• Fenomenološko izhodišče
• Pojem gestalta
– Celote, ki determinirajo svoje dele
–
“So celote, katerih delovanje ni
determinirano z njihovimi individualnimi
elementi, pač pa so pri njih delni procesi
sami determinirani z notranjo naravo celote.
Gestalt teorija upa, da bo določila naravo
takih celot.” (Wertheimer, Uber
Gestalttheorie, 1924)
– Duševni pojavi so gestalti
Phi fenomen
a
b
c
Phi fenomen: Prikazovanje dveh
luči v različnih časovnih razmakih vidimo a. kot
istočasno prižiganje (časovni razmik npr. 1/30 sek),
b. kot eno luč, ki se premakne (1/16 sek) in c. kot
dve luči, ki se prižgeta ena za drugo (1/5 sek).
• Wertheimerjev
preblisk in
eksperiment
• Vidimo več kot
dopuščajo deli
• Celota je več kot
vsota delov
Principi zaznavne organizacije
• Pregnantnost in dobra forma
– Preprostost, pravilnost
• Lik in ozadje
– izmenjavanje
– Majhnost
– Simetrija
– Obkoljenost
• Načela zaznavne organizacije
– Bližina
– Zaprtost
– Podobnost
– Simetrija
– Kontinuiteta
– Skupna usoda
Primeri zaznavnih gestaltov
Še nekaj primerov
Reševanje problemov, mišljenje in učenje
• Polje
• Odnosi namesto stvari
• Vpogled (Einsicht, insight)
– Nenadna miselna
prestrukturacija situacije
– Situacijo vidimo v drugih, novih
odnosih
• Produktivno mišljenje
• Učenje z vpogledom
• Ustvarjalnejša oblika učenja
• Velja tudi za živali
• Köhlerjevi poskusi s šimpanzi
Aha rešitev po opičje
Izomorfizem in polje
• Izomorfnost
– Narava dražljajev
– Narava možganskih procesov
– Narava fenomenalnih doživetij
• Polje (Lewin)
– Kompleks pojavov s celovitim delovanjem
• Topološka teorija
– Poljno in holonomsko delovanje zavesti?
• Köhler, Pribram
dražljajske
strukture
možganski
procesi
zaznavno
doživljanje
Osebnost in samoaktualizacija
• Kurt Goldstein (18781965)
– Organizmična teorija
osebnosti
– Holistični pogled na
možgansko delovanje
– Utemeljitelj teorije
samoaktulaizacije
• Samoohranjanje in
homeostaza kot patologija
• Kurt Lewin
– Topološka teorija osebnosti
• Struktura
• Dinamika
• Razvoj
Vpliv gestaltizma
• Mnoge ugotovitve sprejete v
železni repertoar psihologije
• Močan vpliv na
– Kognitivno psihologijo in
nevropsihologijo (Köhler)
– Socialno psihologijo (Lewin)
– Humanistično psihologijo
(Goldstein)
– Zunaj psihologije (umetnost,
arhitektura, dizajn)
• Problem holizma v psihologiji
Literatura
Musek, J. (2002). Zgodovina psihologije. Ljubljana, Filozofska fakultete UL.
Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL. Str. 72-73.
Pečjak, V. (1983). Nastajanje psihologije. Ljubljana, DDU Univerzum.
Ash, M. G. (1995). Gestalt psychology in German culture, 1890-1967: Holism and the quest
for objectivity. New York: Cambridge University Press.
Koffka, Kurt, (1922). Perception: An introduction to the Gestalt-theorie. Psychological Bulletin, 19, 531585.
Koffka, K. (1935). Principles of Gestalt psychology New York: Harcourt, Brace, & World.
Köhler, Wolfgang. (1959). Gestalt psychology today. American Psychologist, 14, 727-734.
Lewin, K. (1935). A dynamic theory of personality. New York: McGraw-Hill.
Lewin, K. (1936). Principles of topological psychology. New York: McGraw-Hill.
Wertheimer, Max. (1938). Laws of organization in perceptual forms. In W. Ellis, W (Ed. & Trans.), A
source book of Gestalt psychology (pp. 71-88). London: Routledge & Kegan Paul. (Original work
published in 1923 as Untersuchungen zur Lehre von der Gestalt II, in Psycologische Forschung, 4, 301350.) [One of the most influential of all Gestalt papers.]
http://www.eb.com/bol/topic?eu=37336&sctn=1
http://rdz.acor.org/gestalt!/gerhards/