Današnji Večer
Transcription
Današnji Večer
KULTURA četrtek, 23. junija 2011 [email protected] 15 Črne maske žariščna točka otvoritve EPK Premiera 14. januarja v SNG Maribor bo hkrati slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2012 Melita forstnerič hajnšek Pompozno so včeraj na sedežu EPK, v Vetrinjskem dvoru, predstavili veliki, 720 tisoč evrov težak, dolgo napovedo vani koprodukcijski operni projekt Črne maske Marija Kogoja. V slavnost nem omizju so se zbrali direktor mari borskega SNG Danilo Rošker, direktor ljubljanske Opere Mitja Bervar, gene ralna direktorica Maribora 2012- EPK dr. Suzana Žilič Fišer, programski di rektor Mirja Čander, dirigent Uroš La jovic in režiser Janez Burger. Verjetno predvsem zaradi zamenja ve imena režiserja se je še bolj mudilo stopiti pred medije v fazi, ko koprodu centske pogodbe še niso podpisane in se vse odvija v entuziastični, velikopo tezni maniri redkega sodelovanja med obema slovenskima operama, predv sem pa se poravnava dolgo odlagani dolg do avtentične Kogojeve partiture. Zanjo sta najzaslužnejša dirigent Uroš Lajovic, ki dela “na Kogoju“ že osem let (3000 ur je vložil vanj), in notograf Gal Hartman (sedel je v publiki), ki se ukvarja s Črnimi maskami že 23 let. Po odstopu Tomaža Pandurja, ki je zahteval menda previsok avtorski honorar za režijo (70 tisoč evrov), je zadnje tedne stopil na sceno filmski režiser Janez Miki Burger, ki ga je, kot je dejal včeraj, pritegnil zlasti libreto njemu ljubega ruskega dramatika Le onida Andrejeva. Trije koproducenti - Javni zavod Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, ki bo prispeval 300 tisoč, SNG Opera in balet Ljublja na ter Slovensko narodno gledališče Maribor se povezujejo pri “enem umet niških vrhuncev leta 2012“, kot so vče raj zagotavljali vsi vpleteni. Manjkali so edino scenografi avtorske združbe Numen, kostumograf Alan Hranitelj in koreograf Edward Clug. Črne maske bodo osrednji dogodek prvega tedna prestolovanja. V petek, 13. januarja, bo predpremiera, evrop ska premiera v Mariboru pa bo 14. ja nuarja v SNG Maribor, sledile bodo še premiera in ponovitve v Ljubljani. Črne maske so svetovljansko delo, ki je do slej “nerviralo“ glasbenike, ker ni bila Pranger v duhu slovenske in danske poezije V Rogaški Slatini se bo 30. junija začel 8. festival Pranger. Na letošnje sreča nje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije so povabili danska pesnika Mette Moestrup in Pallea Sigsgaar da. Festival, na katerem bodo tradici onalno predstavili devet slovenskih pesniških zbirk po izboru kritikov, bo tudi letos ponudil srečanja, okro gle mize in branja. Letošnji izbor pesnikov so soobli kovali Meta Kušar, David Bandelj in Zoran Pevec. Slednji je izbral pesniško zbirko Miljane Cunta Za pol neba, zbir ko Kot dar Primoža Čučnika in Pred začetkom Ivana Dobnika. Bandelj se je odločil za “Arie antiche“ Braneta Senegačnika, Satje Borisa A. Novaka in V roki Anje Golob. Kušarjevo pa je prepričal Sfingin hlev Iva Svetine, Knjiga teles Aleša Štegra in Mož s pe timi podplati Tine Kozin. Vsak kritik si je pesniško zbirko izbral po svoji presoji, je na novinar ski konferenci poudarila vodja festiva la Urška P. Černe. Za prevod vseh devetih pesnikov v danščino je poskrbela Silvana Orel Kos. V slovenščino pa je prevedla tudi dela gostujočih danskih poetov. V sklopu festivala bodo pripravili tudi konceptualno okroglo mizo z za da našnji čas pomenljivim naslovom Poe zija in stečaj. Gosta bosta ekonomist Bogomir Kovač ter literarni kritik in urednik Marijan Dović. (sta) na voljo avtentična, kompletna partitu ra. So verjetno najvrednejše slovensko operno delo skladatelja, ki je izgorel za Črne maske. Imajo poseben status v nacionalni umetnosti, zanimive pa so tudi za evropski operni trg. Čander je projekt označil kot “žariščno točko otvoritvenega vikenda EPK“. Ostale programske točke namerava predsta viti 30. junija, je še povedal. Predtem bo program EPK prihodnji teden pred stavljen v svetu zavoda in program skem svetu. Kogojeva simbolistična in ekspresio nistična opera Črne maske velja za eno zahtevnejših v slovenski glasbenogle dališki zakladnici. V koprodukcijskem smislu predstavljajo veliko priložnost pokazati vsemu svetu po krivici spre gledani pomemben del slovenske mo dernistične operne tradicije, ki je tako po estetski kot vsebinski plati silno aktualna tudi v današnjem času. “Kogojeva opera se ne ukvarja s kakim od slovenskih mitov niti ni sama postala mit. Črne maske imajo nadnacionalni pomen: s svojo nadča sovno tematiko, s svojim ekspresio nističnim izrazom so lahko povsem enakovreden pendant drugim verop skim delom iz obdobja po 1. svetovni vojni,“ pravi dirigent Uroš Lajovic. “Iz daja partiture Črnih mask, spremljana z izdajo klavirskega izvlečka in s prevo dom teksta v nemščino (zanj je poskr bel Lajovic sam), je zato lahko velika investicija v promocijo slovenske kultu re na tujem.“ Lajovic upa, da bo opera našla pot na tuje odre, “saj imamo v Slo veniji samo dve operni hiši, Nemci pa denimo 60“. “Črne maske izpolnjujejo vse po goje za uprizoritev velikega odrske ga spektakla, pripovedujejo pa tudi intimno zgodbo o agoniji racionalne ga uma, preden se odpre absolutni za Od leve: Danilo Rošker, Mitja Čander, Mitja Bervar in Uroš Lajovic na včerajšnji predstavitvi Črnih mask v Vetrinjskem dvoru (Igor Napast) vesti,“ pravi režiser Janez Burger, ki si je že dolgo želel režirati opero. Tudi po svetu so filmski režiserji pogosto oper ni. Kot je dejal, se uprizoritev ne bo eksplicitno ukvarjala z zgodovinskimi paralelami med obdobjem ekspresio nizma in sedanjega časa. Osredotočili se bodo predvsem na osvetlitev psi hičnih stanj glavnega junaka. Pri upri zoritvi ne bo šlo za psihologizacijo duhovnega polja, ampak za njegovo vizualizacijo. O pevski zasedbi, ki bo obsežna, še niso želeli govoriti. Danilo Rošker je povedal, da so že v procesu študija opere in da je za njimi pomembno sodelovanje z Društvom slovenskih skladateljev in Kogojevimi svojci, posebej s Snežano Bahor, ki je bila včeraj navzoča. Po Knezu Igorju, Arhitekturi tišine in Ba jaderi bodo Črne maske četrta velika koprodukcija med obema opernima hišama. Kot je povedal direktor ljub ljanske Opere Mitja Bervar, pomenijo Črne maske možnost vstopa na med narodni oder, hkrati pa bo premiera “vseslovenski dogodek, ki bo prinesel pozitivno energijo, to pa EPK najbolj potrebuje“. Kot je povedal včeraj Uroš Lajovic, je bila izvedba Črnih mask leta 1990 v Cankarjevem domu pod dirigentskim vodstvom Antona Nanuta “škandalo zna“, saj je bil manuskript težko berljiv in nihče se ni potrudil, da bi ga uredil, strokovno pregledal. Nanut menda sploh ni vedel za sto strani partiture. Po Lajovčevi zaslugi je zdaj integral na partitura nared. Kot pravi, so Črne maske dramaturško močnejše od slovi te in pogosto izvajane Bergove opere Woczek.