Letno poročilo 2011

Transcription

Letno poročilo 2011

VSEBINA
I. POSLOVNO POROČILO .......................................................................................................................... 5
1.
Splošni podatki ............................................................................................................................ 5
1.1
Predstavitev zavoda Maribor 2012 ..................................................................................... 5
1.2
Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo področje dela zavoda Maribor 2012 .. 6
1.3
Poslanstvo zavoda Maribor 2012 ........................................................................................ 6
1.4
Dolgoročni oz. letni cilji ....................................................................................................... 6
1.5
Ocena uspeha poslovanja.................................................................................................... 7
1.6
Zaposlovanje in kadrovska politika.................................................................................... 18
1.7
Upravljanje z javno infrastrukturo..................................................................................... 30
1.8
Investicijsko vzdrževanje in investicijska vlaganja ............................................................. 30
2.
Poročilo o realizaciji programa dela po posameznih področjih ................................................ 34
2.1
2.1.1
Vsebinsko poročilo .................................................................................................... 36
2.1.2
Izvedbena evalvacija projektov in programov......................................................... 105
2.2
3.
Programski sektor .............................................................................................................. 34
Komuniciranje in marketing ............................................................................................ 197
2.2.1
Vizija, poslanstvo in cilji ........................................................................................... 197
2.2.2
Maribor 2012 kot močna blagovna znamka ............................................................ 199
2.2.3
Vsebinsko poročilo .................................................................................................. 202
2.2.4
Marketinško finančno poročilo ............................................................................... 214
Finančno poročilo .................................................................................................................... 216
II. RAČUNOVODSKO POROČILO ........................................................................................................... 226
1.
Podlage za sestavo računovodskega poročila ......................................................................... 226
2.
Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih................................................................................... 228
3.
Prihodki in odhodki v letu 2011 po denarnem toku v primerjavi s planom 2011 ................... 229
4.
Izkaz prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov od 1. januarja do 31.12.2011 .......... 232
5.
Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka od 1. januarja do 31.12.2011 ........ 235
6.
Izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti od 1. januarja do 31.12.2011 .................. 237
7.
Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov od 1. januarja do 31.12.2011.................... 238
8.
Bilanca stanja na dan 31.12.2011 ............................................................................................ 239
9.
Inventurno poročilo za leto 2011 (povzetek) .......................................................................... 243
10.
Predlog sklepa Sveta zavoda Maribor 2012 ........................................................................ 245
Zavod Maribor 2012 – Letno poročilo 2011 – Poslovno poročilo
1
2
MARIBOR 2012- EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE
Mestna občina MOM je ustanovila zavod
Maribor 2012 v letu 2010, a je temeljna
organizacijska struktura s pripadajočo
sistematizacijo sprejeta v letu 2011. V aprilu
2011 so tudi dorečena in podpisana
pogodbena
partnerska
razmerja
s
partnerskimi občinami. Leto 2011 je
zaznamovalo dinamično dogajanje kot
konsolidacija
organizacije
zavoda,
vzpostavitev učinkovitih procesov znotraj
zavoda in uresničevanje zastavljenih ciljev na
vseh ravneh zavoda. Po predlogu bruseljskega
monitoringa
je
zavod
vzpostavil
organizacijsko strukturo, ki je stabilna, obenem pa učinkovita pri uresničevanju ciljev projekta. Javni
zavod kot organizacijska struktura predstavlja jasne okvire delovanja, obenem pa narava projekta in
kratko časovno obdobje zahtevata izjemno učinkovitost in fleksibilnost v odnosu do odzivov v okolju.
V delovanju zavoda smo zasledovali transparentnost delovanja in smotrnost ravnanja z
razpoložljivimi viri. Priporočila revizijskega delovanja so nam omogočala podlago za smotrno
ravnanje, vključevanje organov zavoda kot sta Svet zavoda in Programski svet sta prispevala k
preglednemu delovanju na vseh ravneh zavoda.
Projekt Evropske prestolnice kulture nosi izjemno široko poslanstvo, zato tudi zasleduje precej širok
nabor ciljev. Oktobra sem v Evropskem parlamentu na njihovo povabilo predstavila vizijo zavoda
Maribor 2012, sicer s poudarkom na komunikacijski strategiji. Zavod Maribor 2012 je bil predstavljen
kot zanimiv model, celo zelo uspešen, ki lahko učinkovito uresniči poslanstvo Evropske prestolnice
kulture v mednarodnem prostoru. Za dosedanje izkušnje nas prosijo mnogi, ki bodo evropske
prestolnico kulture ali kandidirajo za ta naziv.
Uresničevanje in izraba umetniških potencialov v okolju omogočata izvedbo projektov, ki posegajo na
različne umetniške zvrsti. Umetniška odličnost je eden izmed ciljev, ki mu sledi projekt. Kultura kot
široka in temeljna družbena kategorija pomeni poseganje na različne družbene ravni, preko katerih
zasledujemo cilje kot so dvig kulture bivanja, kulture dialoga, kulture in družbene zavesti ter
ohranjanja nacionalne identitete. S tovrstnimi učinki razumemo kulturo kot motivator in gonilo
družbenega razvoja, kateremu v projektu sledimo. Preko delovanja na področju kulture razvijamo
percepcijo mesta kot pomembnega evropskega akterja na področju kulture. Prav tovrstna
prepoznavnost Maribora in vseh partnerskih mest je pomemben cilj, kateremu sledi mednarodna
promocija. Vključevanje mednarodnih, nacionalnih in lokalnih platform na področju turizma je bilo za
zavod izjemnega pomena, saj smo z delovanjem prispevali k prepoznavnosti mesta na evropskem
zemljevidu.
3
Z aktivnostmi, ki naslavljajo različne družbene segmente in različne javnosti, uresničujemo projekt, ki
kot mednarodno uveljavljena blagovna znamka prinaša izjemno priložnost v mesta, regijo in državo.
Še več, zavod Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture 2012 s svojim delovanjem aktivno posega
na različna družbena polja, sodeluje z različnimi družbenimi institucijami. Sodelovanje z institucijami
na področju kulture in izobraževanja prinaša pomemben učinek, ki je podlaga družbenemu razvoju.
Več kot 200 institucij, ki so v letu 2011 postale partner v projektu, predstavlja izjemno močno
družbeno platformo, s katero lahko napravimo pomemben družbeni preboj. Preko sodelovanja in
iskanja sinergij dosegamo pomembne razvojne korake, ki prispevanju k preporodu družbe, premiku
mentalitete okolja in dvigu družbene zavesti. Na trdnih temeljih in jasnih ciljih, ki smo jih zastavili v
letu 2011, smo želeli graditi pogoje za uspešno leto 2012. Kljub velikim razsežnostim projekta so cilji
uresničljivi in predstavljajo podlago za kakovostne dolgoročne učinke v okolju tudi po letu 2013.
Na osnovi pregledanih aktivnosti in delovanja, ki ga obsega letno poročilo, ocenjujem, da so cilji
uspešno doseženi.
Generalna direktorica
Dr. Suzana Žilić Fišer
4
I. POSLOVNO POROČILO
1. Splošni podatki
1.1 P R E D ST A V I T E V
Z AV O D A
M A R IB O R 2012
1.1.1 Osnovni podatki
Statusni položaj:
Ime:
Sedež:
Matična številka:
Davčna številka:
Šifra uporabnika:
Številka podračuna enotnega zakladniškega računa:
Ustanovitelj:
Datum ustanovitve:
Telefon:
Fax:
Spletna stran:
Javni zavod
MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica
kulture
Vetrinjska ulica 30, MARIBOR
3715434
76536866
38580
SI56 0127 06000 0001 490
MESTNA OBČINA MARIBOR
30. 3. 2010
+386 2 228 12 50
+386 2 228 12 40
www.maribor2012.eu
Zavod Maribor 2012 je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru.
1.1.2 Organi zavoda Maribor 2012
VODSTVO ZAVODA MARIBOR 2012
o Dr. Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica
o Mitja Čander, programski direktor
SVET ZAVODA MARIBOR 2012
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Rudolf Moge, predsednik
mag. Franci Pivec, namestnik
Dr. Marjeta Ciglenečki, članica
Dr. Lučka Lorber, članica
Srečko Meh, član
Andrej Verlič, član
Barbara Koželj Podlogar, članica
Aleš Hauc, član
Nina Hojnik, član
Sašo Drobnak, član
5
PROGRAMSKI SVET
o
o
o
o
o
o
o
o
Janez Lombergar, predsednik
Ivo Vajgl, namestnik
Jurij Sadar, član
Vital Verlič, član
Meta Gabršek Prosenc, članica
Dr. Jože Vogrinc, član
Luka Novak, član
Dr. Darko Lukić, član
1.2 Z A K O N S K E
I N DR U G E
P O D R O Č J E DE L A Z AV O D A
PRAVNE
M A R IB O R
PODLAGE,
KI
P O JA S N J U J E J O
2012
o Odlok o ustanovitvi javnega zavoda MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture MUV
2/2010, 9/2011
o Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998
Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
o Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo –ZUJIK-UPB1 (Ur.list RS št.77/2007),
o Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 5/02-ZJU, 217/06ZJZP, 14/07-ZSPDPO),
o Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C, 114/06),
o Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list RS, 46/03),
o Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega
prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04,
117/05, 138/06, 120/07 in 124/08),
o Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
(Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06 in 120/07),
o Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Ur. List RS št. 91/00 in 122/00).
1.3 P O S L A N S T VO
Z A V OD A
M A R IB O R 2012
Poslanstvo zavoda Maribor 2012 v okviru projekta EPK 2012 je promoviranje kulture kot enega
temeljnih dejavnikov v odnosih med posamezniki, mesti, regijami in državami ter vzpostavljanje
kulturne dimenzije kot vitalnega dela družbenih odnosov. S tem zavod Maribor 2012 razvija lokalno,
regionalno in nacionalno kulturno identiteto, temelječo na bogastvu kulturnih razlik.
1.4 D O L G O R OČ N I
OZ. LETNI CILJI
o omogoča široko dostopnost programov, ki so izvedeni v okviru tega projekta, najširšemu
krogu prebivalstva Republike Slovenije in v Evropski uniji,
o vzpodbuja medkulturni dialog kot orodje razumevanja, spoštovanja in promocije kulturne
raznolikosti posameznikov, skupin, narodov in držav,
6
o omogoča mednarodno mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev ter čezmejno uveljavljanje
slovenskih umetniških del, kulturnih programov in umetnikov,
o vzpodbuja trajnostni razvoj tistih kulturnih programov v lokalni skupnosti, ki so v razvojnem
smislu pomembni tudi za širšo regijo in državo; pri razvoju in uresničevanju trajnostnih
vidikov se usklajuje z Uradom za kulturo in mladino ustanovitelja; zavod Maribor 2012
trajnostne vidike projekta EPK 2012 razume kot ključne cilje tega projekta,
o skrbno spremlja, spodbuja in podpira razvoj nevladnega sektorja in deficitarnih kulturnih
programov,
o spodbuja mreženje kulturnih organizacij na lokalni, nacionalni in evropski ravni ter razvoj
kompetenc kulturnih delavcev v javnem sektorju in nevladnih organizacijah,
o spodbuja kulturo javnega dialoga,
o pri organizaciji in izvedbi kulturnih programov načrtno stremi k vključevanju zainteresiranih
javnosti ter občanov, pripadnikov narodnostnih skupnosti in manjšin, še posebej ranljivih
družbenih skupin; zavod Maribor 2012 pri tem upošteva načela socialne vključenosti,
o razvija inovativne oblike projektnega managementa v kulturi.
1.5 O C E N A
USPEHA POSLOVANJA
1.5.1 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev
V letu 2011 je potekalo večfazno konceptualiziranje programske sheme zavoda Maribor 2012. V
okviru štirih temeljnih programskih sklopov so bile uspešno opravljene začrtane aktivnosti,
načrtovane v letu 2011. Osnovni programski sklopi so se na ta način uveljavili kot temeljni oris
programa. Dokončno smo pripravili vrsto aktivnosti ter načrtov za njihovo izpeljavo v letu
prestolovanja. Leto 2011 je v tem smislu predstavljalo pomemben mejnik, ki je nakazal realne
smernice za načrtovanje in izvedbo aktivnosti programskih sklopov v letu 2012. Programski sklop
Urbane brazde je v preteklem letu produkcijo zapeljal skozi novonastala društva in zadruge, ki bodo
lahko dejavnost, ki jo izvajajo Urbane brazde, nadaljevali v leto 2013 in nadalje. Programska sklopa
Ključi mesta in Terminal 12 sta na izvedbo aktivnosti v letu 2012 pripravila projekte za realne idejne
zasnove, ki zaokrožajo program obeh sklopov. Programski sklop Življenje na dotik pa je pripravil
obširen načrt produkcije lastnega programa na novi internetni strani Evropske prestolnice kulture.
Zaradi obširnosti programske sheme so nastale tudi tri programske entitete, in sicer: Kulturne
ambasade, Priložnost za vse in Univerza v Mariboru.
Na ravni koprodukcijskih projektov je bilo v letu 2011 v program sprejetih 406 projektov. Že
obstoječim projektom, sprejetim v letu 2010, so se pridružili novi projekti, sprejeti v okviru Dnevov
odprtih vrat, ki so potekali v mesecu marcu. Izbrani projekti, skupaj s projekti in delovanjem
programskih sklopov so ob potrditvi s strani pristojnih organov dokončno postavili celotno
programsko shemo Evropske prestolnice kulture. Projekti, katerih sofinanciranje je bilo odobreno v
letu 2011, so uspešno opravili vse aktivnosti, vsi projekti sprejeti v program, pa so se uspešno
pripravili na izvedbo aktivnosti v letu 2012.
7
1.5.2 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ter ocena notranjega
nadzora
Zavod Maribor 2012 je v letu 2011 prešel v prvo širšo fazo poslovanja, zato se je učinkovitost
oblikovala hkrati z obsegom. V danih razmerah ocenjujemo poslovanje kot gospodarno in učinkovito,
zaznana odstopanja so bila takoj prepoznana in korigirana. Notranji nadzor je bil izvajan na vseh
stopnjah odgovornosti, posebej pa usmerjan in ocenjevan s strani pogodbene zunanje revizijske hiše
KPMG, ki je opravila revizijo poslovanja zavoda Maribor 2012 v letu 2010, v kratkem pa pričakujemo
tudi revizijsko poročilo za 2011. Iz vseh pokazateljev je razvidna jasna tendenca k vse boljšim
rezultatom.
1.5.3 Pojasnila na področjih na katerih zastavljeni cilji niso bili doseženi
V letu 2011 so se kljub uspešno začrtanim osnovnim smernicam in doseženim ciljem pojavile
nekatere pomanjkljivosti, tako na izvedbeni ravni programa Evropske prestolnice kulture v letu 2011,
kot tudi na pripravljalni ravni programa za leto 2012. V okviru programskih sklopov se načrtovane
aktivnosti, dejavnost in priprave na izvedbo programa v letu 2012 mnogokrat niso odvile v
načrtovanemu časovnemu okviru, kar gre pripisati predvsem predolgim ali neuspešnim pogajanjem
okrog zagotovitev osnovnih pogojev za izvedbo programskih aktivnosti v letu 2012. Terminal 12 je
tako ostal brez obljubljenega prostora za presežne in vrhunske dogodke, Urbane brazde pa so pozno
dosegle dogovor o postavitvi CAAP. Pri programskemu sklopu Življenje na dotik dolgo časa ni bilo
možno izvesti aktivnosti sklopa zaradi neustrezne tehnične podpore stare internetne strani in pozne
implementacije nove. Programski sklop ključev mesta pa je pozno pridobil dovoljenja za uporabo
izpraznjenih prostorov v središču mesta.
Na ravni koprodukcijskih projektov so bila pogajanja izjemno otežena, predvsem zaradi nejasne
likvidnostne situacije. Prav tako pa je bila v zadnjem trimesečju leta 2011 zaradi likvidnosti ogrožena
zaključna izvedbena faza mnogih projektov. Iz tega razloga se je izvedba nekaterih projektov, ki so bili
načrtovani za prvo tromesečje leta 2012, prestavila v nadaljnje mesece.
Mestna občina Maribor žal ni izpolnila vseh svojih finančnih obveznosti do zavoda Maribor 2012 iz
pogodbe o financiranju zavoda Maribor 2012 v letu 2011. Tako znaša stanje dolga na dan 31.11.2011
v znesku 1.250.000 EUR, od tega je dolg iz naslova programski materialnih stroškov 71% in iz naslova
splošnih stroškov delovanja zavoda Maribor 2012 in stroškov plač za mesec november pa 29% .
1.5.4 Ocena učinkov poslovanja zavoda Maribor 2012 na druga področja
Zavod Maribor 2012 predstavlja ključno institucijo na področju kulture v regiji. V obdobju od
ustanovitve pa do zaključka obstoja je tesno vpet v širši družbeni prostor. V letu 2011 je delovanje
zavoda Maribor 2012 močno zaznamovalo partnerstvo s šestimi občinami (Maribor, Murska Sobota,
Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje) in sodelovanje z mnogimi drugimi institucijami v
prostoru. Zavod Maribor 2012 je preko iskanja ustreznih umetniških vsebin navezal stike in
partnerstva, ki omogočajo pripravo in izvedbo projektov v letu 2012. Zaradi narave evropskega
projekta, ki omogoča širšo prepoznavnost mestu in državi, je zavod Maribor 2012 stkal mnoga
partnerstva tudi z institucijami na drugih področjih. Z Univerzo v Mariboru in mnogimi fakultetami je
zavod Maribor 2012 iskal možnosti skupnega razvoja; pri iskanju dolgoročnih učinkov na področju
8
izobraževanja pa je izjemnega pomena podpora Akademiji za umetnosti, kar je izrazil zavod Maribor
2012 v svojih aktih. Preko svojega delovanja je izražal priložnost za dvig prepoznavnosti mesta in
regije v mednarodnem prostoru. V mednarodnih dogodkih je bila izpostavljena vloga Maribora kot
pomembne turistične, politične in kulturne destinacije v letu 2012. S sodelovanjem s Slovensko
turistično organizacijo, lokalno turistično organizacijo in Uradom za komuniciranje je zavod Maribor
2012 postavil pomembne temelje za razvoj turističnih aktivnosti v okolju. Priprave v letu 2011 so
prispevale že izjemno veliko porast zanimanja domačih in tujih gostov za Maribor v začetku leta 2012
(v TIC Maribor v prvih treh tednih letošnjega leta beležijo 65-odstotno porast obiskovalcev, zelo se je
povečal tudi obisk v Info točkah zavoda Maribor 2012 v Mariboru in Ljubljani; v zadnjem mesecu dni
je info točki obiskalo več kot 2200 ljudi, samo med otvoritvenim vikendom več kot 700) in v zadnji
polovici leta 2011. Tovrstni učinki prinašajo velik pomen širšemu gospodarskemu razvoju v regiji, prav
zato se je za projekt Evropske prestolnice kulture pokazalo veliko zanimanje s strani različnih
gospodarskih subjektov. Povezovanje, na katerem temelji delovanje zavoda Maribor 2012, omogoča
temu sklepanje ključnih partnerstev v mednarodnem in domačem prostoru, še posebej na področju
umetniškega delovanja, izobraževanja. Zavod je nadaljeval partnerstvo z mesti, ki so ali bodo
Evropska prestolnica kulture, ter tako povezal Maribor in partnerska mesta v mrežo, ki v evropskem
prostoru predstavlja pomembno spodbudo kulturnemu udejstvovanju v Evropi. Učinki delovanja
zavoda Maribor 2012 v letu 2011 postavljajo temelje za uresničitev projekta, ki preko izjemnih
razsežnosti omogoča postavitev novih spodbud in dodatnih razvojnih priložnosti mestu, partnerskim
mestom in navsezadnje državi.
1.5.5 Navodila za izogibanje nasprotja interesov pri odločanju v javnem zavodu
Maribor 2012
Z namenom zagotovitve transparentnega poslovanja zavoda Maribor 2012 je na pobudo generalne
direktorice zavoda Maribor 2012 dne 30.9.2012 potekal informativni sestanek s predstavniki Komisije
za preprečevanje korupcije. Na podlagi sklepov sestanka je komisija izdelala okvirne smernice
oziroma priporočila za oblikovanje in izvajanje transparentnega postopka v zvezi s potrjevanjem in
sofinanciranjem projektov EPK 2012. Dne 17.10.2011 je generalna direktorica zavoda Maribor 2012 v
skladu s smernicami komisije ter z njimi povezanimi določili Zakona o integriteti in preprečevanju
korupcije, sprejela interna Navodila za izogibanje nasprotja interesov pri odločanju v javnem zavodu
Maribor 2012, s katerimi so se seznanili člani programskega sveta in sveta zavoda ter drugi nosilci
odločanja v zavodu.
9
Na podlagi določil zakona Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur.l.RS št. 69/2011-UPB-2; v
nadaljevanju: ZIntPK) ter smernic Komisije za preprečevanje korupcije št. 0311-83/2011-1 13 z dne
5.10.2013, generalni direktor v skladu z določili 18. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda
MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture (MUV 2/2010 in 9/2011; v nadaljevanju: Odlok),
sprejme naslednja
NAVODILA
za izogibanje nasprotja interesov pri odločanju
v javnem zavodu MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture
1. člen
S temi navodili se določajo procesni okvirji in opredeljujejo ravnanja za zagotavljanje
transparentnega, objektivnega in nepristranskega odločanja nosilcev funkcij zavoda Maribor 2012 pri
izboru programov in projektov EPK 2012 ter v drugih postopkih razpolaganja z javnimi sredstvi (v
nadaljevanju: postopki odločanja).
2. člen
Posamezni izrazi imajo v teh navodilih naslednji pomen:
o
o
o
o
»Nasprotje interesov« so okoliščine, v katerih zasebni interes nosilca funkcije vpliva ali ustvarja
videz, da vpliva na nepristransko in objektivno odločanje.
»Zasebni interes nosilca funkcije« pri tem pomeni premoženjsko korist zanj, za njegove družinske
člane in osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike.
Za ugotovitev nasprotja interesov lahko zadostuje že »videz«, kar je lahko upravičeno v primerih,
ko so podane realne in opredmetene predpostavke, da določena okoliščina oziroma zasebni
interes vpliva na odločanje nosilca funkcije.
V teh navodilih uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v slovnični obliki za moški
spol, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
3. člen
Nosilci funkcij v zavodu Maribor 2012 so:
o
o
o
o
o
generalni direktor,
programski direktor,
člani sveta zavoda,
člani programskega sveta,
delavci s posebnimi pooblastili ter člani strokovnih komisij in drugih teles, ki sodelujejo v
postopkih odločanja v zavodu.
4. člen
Nosilci funkcij so se v postopkih odločanja dolžni dosledno izogibati morebitnemu nasprotju
interesov ter ustvarjanja videza nasprotja interesov.
Nasprotje interesov oziroma videz tega nasprotja so nosilci javnih funkcij dolžni odpravljati:
o
o
10
s proaktivno transparentnostjo, ki se nanaša na predhodna razkritja osebnih povezav,
z upoštevanjem teh navodil in veljavnih predpisov glede izločanja iz obravnave in odločanja v
posameznih postopkih.
5. člen
Nosilci funkcij so si dolžni pred postopki odločanja o izboru programov in projektov EPK 2012 ter v
drugih postopkih razpolaganja z javnimi sredstvi zavoda, medsebojno popolnoma razkriti vrste in
intenzitete poznanstev oziroma osebnih, poslovnih ali drugih povezav s predlagatelji programov in
projektov ter drugimi prejemniki javnih sredstev.
Predhodna razkritja povezav se opravijo z namenom medsebojne seznanjenosti s povezavami med
različnimi organi zavoda oziroma med nosilci funkcij znotraj kolektivnih organov odločanja, preko
katere se zmanjša možnost pristranskosti odločanja. Za predhodna razkritja povezav se lahko določi
standarden obrazec.
6. člen
V primerih, ko s predhodnimi razkritji povezav ni mogoče preseči (videza) nasprotja interesov, so se
nosilci funkcij dolžni izločiti iz obravnave in odločanja.
Nosilci funkcij so se dolžni obvezno izločiti iz obravnave in odločanja, kadar gre za odločanje o izboru
programov in projektov EPK 2012 ter o drugih vprašanjih razpolaganja z javnimi sredstvi zavoda,
katerih predlagatelj oziroma prejemnik je ista oseba (kot fizična oseba ali kot zastopnik pravne
osebe), družinski član ali tesen prijatelj osebe, ki o tem vprašanju (so)odloča, ga (so)potrjuje,
(so)ocenjuje v okviru svoje funkcije.
Izločeni nosilec funkcije se je dolžan po izločitvi vzdržati vseh neformalnih vplivov na odločanje v
odprti zadevi.
7. člen
Kadar se iz obravnave in odločanja v posamezni zadevi izloči nosilec funkcije v individualnem organu
zavoda, se odločanje v taki zadevi v skladu s temi navodili in splošnimi akti zavoda prenese na drug
organ, in sicer:
o
o
o
v primeru izločitve delavca s pooblastili za odločanje v posameznih zadevah, se odločanje prenese
na nosilca funkcije oziroma organ, ki mu je podal pooblastilo,
v primeru izločitve programskega direktorja, se odločanje prenese na programski svet,
v primeru izločitve generalnega direktorja, se odločanje prenese na svet zavoda.
Kadar se iz obravnave in odločanja v posamezni zadevi izloči nosilec funkcije kot član kolektivnega
organa zavoda (programski svet, svet zavoda, strokovne komisije in druga začasna telesa), odločanje
v postopku opravijo drugi člani kolektivnega organa / telesa, v skladu s poslovnikom organa / telesa.
8. člen
Kadar nosilec funkcije ni prepričan ali bi se moral sam izločiti iz odločanja v posamezni zadevi ali ne,
je dolžan pred postopkom odločanja z vsemi relevantnimi dejstvi in okoliščinami seznaniti pristojno
osebo, ki odloči o njegovi izločitvi. Za pristojne osebe se štejejo:
o
v primeru vprašanja izločitve individualnega nosilca funkcije, o izločitvi odloči predstojnik
kolektivnega organa oziroma individualni nosilec funkcije, na katerega bi se (v primeru izločitve) v
skladu s prejšnjim členom preneslo odločanje v posamezni zadevi;
11
o
v primeru vprašanja izločitve člana kolektivnega organa zavoda, predstojnik kolektivnega organa
uvrsti vprašanje izločitve na dnevni red zasedanja organa, o izločitvi pa odločijo vsi člani
kolektivnega organa z glasovanjem.
9. člen
Ravnanje oziroma opustitev ravnanja nosilcev funkcij v nasprotju s temi navodili predstavlja kršitev
obveznih nalog individualnih oziroma kolektivnih organov zavoda, če gre za osebe v delovnem
razmerju z zavodom pa tudi za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitve se obravnavajo v
skladu z veljavno zakonodajo, Odlokom in notranjimi akti zavoda.
Za vprašanja, ki jih ta navodila ne urejajo, veljajo določila ZIntPK.
10. člen
Ta navodila stopijo v veljavo z dnem sprejema, posamezne nosilce funkcij pa zavezujejo z dnem, ko se
z njimi seznanijo. Nosilci funkcij se s temi navodili seznanijo po e-pošti, odposlani iz tajništva zavoda.
V Mariboru, 17.10.2011
Zavod Maribor 2012
dr. Suzana ŽILIĆ FIŠER
generalna direktorica
12
1.5.6 Finančni kazalci poslovanja v letu 2011
TABELA 1: IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 2011
Zavod Maribor 2012 je v letu 2011 dosegel sledeče finančne rezultate:
PRIHODKI
leto 2010
leto 2011
1. PRIHODKI MO Maribor -po zahtevkih
2.199.662
6.074.755
1.1. programski materialni stroški
1.2. splošni stroški delovanja
1.3. stroški dela
1.777.900
403.668
18.094
4.377.791
867.377
829.587
0
402.098
2. PRIHODKI PARTNERSKA MESTA -po zahtevkih
3. DRUGI PRIHODKI
SKUPAJ PRIHODKI 2011 (1-3)
ODHODKI
1. STROŠKI MATERIALA in nabavna vrednost blaga
2. STROŠKI STORITEV
3. STROŠKI DELA
217.350
184.748
232
534.742
2.199.894
7.011.595
leto 2010
leto 2011
38.484
128.099
2.143.221
6.034.941
18.115
820.401
4. AMORTIZACIJA ( odpis drobnega inventarja)
23.405
4. DRUGI STROŠKI
0
4.024
5. FINANČNI ODHODKI
0
378
2.199.820
7.011.248
74
347
SKUPAJ ODHODKI 2011 (1-5)
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
13
Struktura prihodkov v letu 2011
Prihodki MO MARIBOR
Prihodki PARTNERSKA MESTA
Drugi prihodki
7,7%
5,7%
86,6%
Struktura odhodkov v letu 2011
Stroški materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Drugi stroški
0,5% 1,8%
11,7%
86,0%
14
Zavod Maribor 2012 je v letu 2011 realiziral prihodke na podlagi vloženih zahtevkov do Mestne
občine Maribor v višini 6,074mio EUR.
Partnerskim mestom (Murska sobota, Novo Mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje) je bilo na podlagi
sklenjenih pogodb izstavljenih zahtevkov v višini 0,4 mio EUR.
Drugi prihodki pa so bili realizirani v znesku 0,53 mio EUR.
Skupni prihodki zavoda Maribor 2012 po t.i. fakturirani realizaciji so znašali 7.012.000.- EUR.
Odhodki zavoda Maribor 2012 so bili v letu 2011 realizirani v višini 7,011 mio EUR in se nanašajo na
pokrivanje sledečih stroškov poslovanja:
o Stroške plač in drugih prejemkov zaposlenih
o Splošne stroške delovanja zavoda Maribor 2012
o Programske materialne stroške
Presežek prihodkov nad odhodki je minimalen.
V finančnem poročilu so posamezne postavke finančnega poslovanja podrobneje navedene.
Razkritja posameznih stroškov pa so podrobno obrazložena v računovodskem poročilu.
15
TABELA 2: IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 2011 PO NAČELU
DENARNEGA TOKA
V zavodu Maribor 2012 je finančni načrt pripravljen po načelu denarnega toka. Realizacija prihodkov
in odhodkov po denarnem toku je prikazana v sledeči tabeli:
PRIHODKI po denarnem toku
Plan 2011
Realizacija
2011
Realizacija
plana v %
1. PRIHODKI MOM
6.000.000
4.757.534
79,3%
1.1.1. koprodukcije Maribor
1.1.2. koprodukcije partnerska mesta
1.1.3. lastna produkcija
4.377.816
2.399.276
781.850
1.196.690
3.486.713
1.787.464
681.600
1.017.649
79,6%
74,5%
87,2%
85,0%
867.404
590.974
68,1%
1.3. stroški dela
754.780
679.847
90,1%
2. PRIHODKI PARTNERSKA MESTA
402.098
297.408
74,0%
217.350
184.748
217.350
80.058
100,0%
43,3%
3. DRUGI PRIHODKI
1.506.000
1.531.117
101,7%
3.1. nagrada Meline Mercouri
3.2. vračilo programskih sredstev iz leta 2010
3.3. drugi prihodki
4. INVESTICIJSKI PRIHODKI
1.500.000
6.000
100,0%
100,0%
31.000
1.500.000
6.000
25.117
7.386
7.939.098
6.586.059
83,0%
754.780
746.816
98,9%
7.153.318
4.861.442
68,0%
31.000
15.216
49,1%
7.939.098
5.623.474
70,8%
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI PO
DENARNEM TOKU
0
962.585
0,0%
16
SKUPAJ PRIHODKI 2011 po denarnem toku (1-4)
23,8%
ODHODKI po denarnem toku
1. PLAČE ,PRISPEVKI DELODAJALCA IN DRUGI IZDATKI
ZAPOSLENIM
2. IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE ZA IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE
3. INVESTICIJSKI ODHODKI
SKUPAJ ODHODKI 2011 po denarnem toku (1-3)
Realizacija plana prihodkov v letu 2011
po denarnem toku
100%
6.000.000
5.000.000
79,3%
4.000.000
3.000.000
Plan 2011
100%100%
2.000.000
1.000.000
Realizacija 2011
100%73,9%
100%23,8%
0
Prihodki
MOM
Prihodki
PARTNERSKA
MESTA
Drugi
prihodki
Investicijski
prihodki
Realizacija plana odhodkov v letu 2011
po denarnem toku
100%
8.000.000
68,5%
6.000.000
4.000.000
2.000.000
100%90,1%%
Plan 2011
100%49,1%
Realizacija 2011
0
Plače, prispevki Izdatki za blago in
delodajalca in
storitve za
drugi izdatki
izvajanje javne
zaposlenim
službe
Investicijski
odhodki
17
1.6 Z A P O S L O V A N J E
I N K A DR O V S K A P OL I T IK A
1.6.1 Kadrovsko poročilo poslovnega sektorja
VODILNI KADRI V POSLOVNEM SEKTORJU
Do zadnjih sprememb odloka o ustanovitvi, ki so stopile v veljavo junija 2011, je poslovni sektor
vodila poslovna direktorica, kot članica uprave zavoda Maribor 2012. Poslovna direktorica je aprila
2011 podala nepreklicno odstopno izjavo iz omenjene funkcije, delovno razmerje pa ji je prenehalo z
dnem 5.7.2011.
Po prej omenjenih spremembah odloka o ustanovitvi, je bila funkcija poslovne direktorice ukinjena,
poslovni sektor pa vodi pomočnik generalne direktorice za poslovanje, s katerim je bilo delovno
razmerje sklenjeno dne 15.7.2011.
SLUŽBA ZA SPLOŠNE ZADEVE (GLAVNA PISARNA)
Na dan 31.12.2011 sta bila v službi za splošne zadeve (glavni pisarni)
zaposlena dve sodelavki, in sicer:
Gibanje števila
zaposlenih
vodja splošnih zadev in protokola,
samostojni svetovalec za splošne zadeve.
Število zaposlenih v glavni pisarni se je v letu 2011 zmanjšalo za 1
sodelavko, ki je bila v mesecu oktobru 2011 iz delovnega mesta strokovne
sodelavke za splošne zadeve, prerazporejena v sektor za marketing.
Podjemne pogodbe
Pogodbe o poslovnem
sodelovanju
Študentsko delo
Dalj časa trajajoče
avtorske pogodbe
18
V glavni pisarni v letu 2011 ni bilo sklenjenih nobenih podjemnih pogodb z
zunanjimi sodelavci.
V letu 2011 je bila v glavni pisarni sklenjena 1 pogodba o poslovnem
sodelovanju, in sicer za administrativne in poslovne storitve.
V letu 2011 je za glavno pisarno opravljala naloge 1 študentka, ki je pričela
z delom v mesecu decembru. Opravljala je naloge za podporo protokola,
povezanega z otvoritvenim dogodkom EPK 2012.
Glavna pisarna v letu 2011 ni naročala nobenih avtorskih del.
FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŽBA
Gibanje števila
zaposlenih
Podjemne pogodbe
Na dan 31.12.2011 je bila v finančno računovodski službi zaposlena 1
sodelavka, ki opravlja naloge glavnega računovodje. Število zaposlenih v
finančno računovodski službi se v letu 2011 ni spreminjalo.
V začetku meseca maja je bila za potrebe finančno računovodske službe
sklenjena 1 podjemna pogodba s sodelavko, ki je opravljala naloge vodenja
celotne službe. Podjemna pogodba je sporazumno prenehala konec
oktobra 2011.
Pogodbe o poslovnem
sodelovanju
V začetku leta 2011 je bila za potrebe finančno računovodske službe
sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju z izvajalcem podpornih
računovodskih storitev.
Študentsko delo
V letu 2011 finančno računovodska služba ni uporabljala študentskega
dela.
avtorske pogodbe
Finančno računovodska služba v letu 2011 ni naročala nobenih avtorskih
del.
PRAVNA SLUŽBA
Gibanje števila
zaposlenih
Podjemne pogodbe
Pogodbe o poslovnem
sodelovanju
Študentsko delo
avtorske pogodbe
Na dan 7.1.2011 je bil v pravni službi zaposlen en sodelavec in sicer vodja
pravnih zadev. Konec meseca junija 2011 se je v pravni službi zaposlila še
samostojna svetovalka za pravne zadeve, tako sta bili na dan 31.12.2011 v
pravni službi zaposleni 2 osebi.
V pravni službi v letu 2011 ni bilo sklenjenih nobenih podjemnih pogodb z
zunanjimi sodelavci.
V letu 2011 so bile za potrebe pravne službe, delno pa tudi za neposredne
potrebe vodstva zavoda Maribor 2012 in drugih sektorjev, sklenjene
pogodbe o izvedbi naslednjih pravnih storitev:
2 pogodbi za pravno podporo pri vodenju postopkov javnega naročanja
(storitve se izvajajo projektno);
1 pogodba o mesečnih izvedbi odvetniških storitev.
V letu 2011 je za glavno pisarno opravljala naloge 1 študentka, ki je pričela
z delom v mesecu decembru. Opravljala je naloge za podporo protokola,
povezanega z otvoritvenim dogodkom EPK 2012.
Za potrebe pravne službe je bila v začetku leta 2011 sklenjena 1 avtorska
pogodba, v zvezi s pripravo pogodb o zaposlitvi, notranjih aktov in drugih
kadrovskih dokumentov, potrebnih za začetek zaposlovanja v zavodu
Maribor 2012.
19
TEHNIČNA SLUŽBA
Gibanje števila
zaposlenih
V tehnični službi sta na dan 1.1.2011 bila zaposlena dva sodelavca, hišnik vzdrževalec, ki je opravljal dela in naloge s področja vzdrževanja in tehnični
vodja, ki je opravljal dela in naloge s področja organizacije tehnično
izvedbenih del, informatike ter vzdrževanja premoženja v uporabi zavoda
Maribor 2012.
V mesecu oktobru je prišlo zaradi dodatnih obveznosti, novih lokacij in
pridobitve voznega parka do prerazporeditve hišnika - vzdrževalca na novo
delovno mesto skrbnik voznega parka, ki je pričel opravljati dela in naloge s
področja organiziranja in vzdrževanja avtoparka.
Podjemne pogodbe
Pogodbe o poslovnem
sodelovanju
Študentsko delo
avtorske pogodbe
V začetku decembra 2011 je bila sklenjena podjemna pogodba za naloge
vzdrževalca, saj je bil zaposleni, ki je opravljal to delo do takrat, premeščen
na novo delovno mesto skrbnika voznega parka.
Zavod Maribor 2012 je imel v letu 2011 sklenjeno pogodbo s podjetjem za
najem in vzdrževanje informacijskega sistema, kjer je določeno tudi število
ur vzdrževanja na uporabnika.
Dodatno smo za potrebe izvedbe dogodkov je tehnična služba najela
študenta, ki opravlja pomožna tehnična dela in naloge.
Tehnična služba v letu 2011 ni naročala nobenih avtorskih del.
1.6.2 Kadrovsko poročilo sektorja za marketing
Na dan 31.12.2011 so bili po posameznih področjih sektorja za marketing
zaposleni:
Na področju trženja in promocije skupaj 4 sodelavci, na naslednjih delovnih
mestih:
o vodja sektorja za marketing,
o vodja promocije,
o strokovna sodelavka za področje sponzorstva,
o koordinator dela na oddelku PR.
Gibanje števila
zaposlenih
Na področju odnosov z javnostmi 1 sodelavec, in sicer vodja odnosov z
javnostmi.
Na področju tržnega komuniciranja ena sodelavka in sicer ekspert
področja.
V info točkah skupaj dve sodelavki, na delovnih mestih:
o vodja info točk
o operativni vodja infotočke v Ljubljani
Na področju trženja in promocije so bile v letu 2011 izvedene naslednje
prezaposlitve:
20
o
o
o
1 oseba se je prezaposlila iz službe za splošne zadeve, v začetku
oktobra 2011;
1 sodelavcu je sporazumno prenehala zaposlitev;
2 osebi sta se prezaposlili iz pogodbe o avtorskem delu na redno
zaposlitev;
V letu 2011 je bila uvedena služba info točk, v katero sta se prezaposlili dve
sodelavki, in sicer:
o 1 oseba se je prezaposlila iz delovnega mesta vodje odnosov z
javnostmi na delovno mesto vodje info točk;
o 1 oseba se je prezaposlila iz delovnega mesta programske
koordinatorke na delovno mesto operativne vodje info točke v
Ljubljani
Na področju odnosov z javnostmise je v letu 2011 prišlo do spremembe 1
oseba prezaposlila iz delovnega mesta urednik spletne strani na delovno
mesto vodja PR
Podjemne pogodbe
Pogodbe o poslovnem
sodelovanju in
pogodbe o kulturnih
storitvah (s.p., d.o.o...)
Študentsko delo
avtorske pogodbe
Na drugih področjih znotraj sektorja za marketing ni bilo sprememb.
V letu 2011 je bilo na področju trženja in promocije sklenjena 1 podjemna
pogodba z zunanjim sodelavcem. Delo se nanaša na logistiko in BTL
aktivnosti. Pogodba je bila sklenjena zaradi velikega manjka na tem
področju in zaradi odhoda sodelavca, ki je pred tem opravljal to delo.
V ostalih oddelkih se v letu 2011ni sklenila nobena podjemna pogodba.
V letu 2011 so bile na področju tržnega komuniciranja sklenjene 3 pogodbe
o izvedbi storitev na področju marketinga, in sicer za:
o sodelovanje s turistično javnostjo,
o spletni urednik,
o koordinatorka med programskim delom in oddelkom marketinga
in PR, pomoč pri novinarskih konferencah, postavljanju nove
spletne strani.
V letu 2011 je bila na področju trženja in promocije sklenjena 1 pogodba o
izvedbi storitev, in sicer za storitve na področju logistike znamčenja.
Na drugih področjih sektorja za marketing ni bilo sklenjenih pogodb o
poslovnem sodelovanju.
V letu 2011 sta na področju odnosov z javnostmi na študentsko napotnico
delali dve osebi, in sicer naslednje naloge:
o Spremljanje pressclipinga in skrb za fotografsko in avdio gradivo
o Urejanje vsebin PR, vodenje arhiva vprašanj, pomoč pri organizaciji
novinarskih konferenc
Na drugih področjih sektorja za marketing v letu 2011 ni bilo potreb po
študentskem delu.
V 2011 je pogodbo o avtorskem delu na področju stikov z javnostmi
sklenila 1 oseba, zlasti za pisanje in urednikovanje besedil.
Na drugih področjih sektorja za marketing v letu 2011 ni bilo sklenjenih
avtorskih pogodb.
21
1.6.3 Kadrovsko poročilo programskega sektorja
SPLOŠNA PRODUKCIJA
Gibanje števila
zaposlenih
Redno zaposleni:
o Programski direktor
o Pomočnik programskega direktorja za analize
o Pomočnica programskega direktorja za produkcijo
o Področni producent za klasično glasbo
o Koordinator za partnerska mesta
Na dan 1.1.2011 je bilo število zaposlenih 0, saj so se vsi zaposlili z dne 7. 1.
2011. Na dan 31.12.2011 je število zaposlenih 5.
Podjemne
pogodbe
Pogodbe o
poslovnem
sodelovanju in
pogodbe o
kulturnih storitvah
(s.p., d.o.o...)
Študentsko delo
22
Skupaj: 6
o Pomočnica glavne producentke ( 1.2. – 31.3. 2011)
o Pomočnica glavne producentke za organizacijo in koordinacijo(1.10. –
31.12.2011)
o Pomočnica glavne producentke za organizacijo in logistiko (1.10. –
31.12.2011)
o koordinatorka programske entitete S prostovoljci na EPK (1.7. – 31.12.
2011)
o področna producentka za otroško in mladinsko ustvarjalnost (1.10. –
31.12. 2011)
o področna producentka za vizualno umetnost (1.1. – 31.12. 2011)
o koordinatorka programske entitete Priložnost za vse ( 1. 12. – 31. 12.
2011)
Skupaj: 5
o področna svetovalka za vizualno umetnost (1. 10. – 31.12. 2011)
o področni producent za uprizoritvene umetnosti (1. 4. – 31. 12. 2011)
o področna svetovalka za klasično glasbo (1.1. – 31.12. 2011)
o področna producentka za literaturo (1.1. – 31.12. 2011)
o ekspertni svetovalec za program( 1. 7. – 31.12. 2011)
Skupaj: 5
o Vodja programske pisarne (7.4. – 31.12. 2011)
o Pomočnik revizijske komisije (20.9. – 31.12.2011)
o Koordinatorka skupine za preverjanje dostopnosti prizorišč
o Pomočnica glavne producentke za organizacijo in koordinacijo (15.6. –
31.12.2011)
o Pomočnica glavne producentke za organizacijo in logistiko (22. 8. –
30.9.2011)
avtorske pogodbe
Skupaj: 14
o področni svetovalec za filmsko umetnost (1.1. – 31.12. 2011)
o področni svetovalec za otroško in mladinsko ustvarjalnost (1.1. – 31.12.
2011)
o področni svetovalec programskega direktorja za informatiko (1.1. –
31.12. 2011)
o področna svetovalka za uprizoritvene umetnosti (1.3. – 30. 6. in 1.10. –
31. 12. 2011)
o področni svetovalec za neklasično glasbo(1. 1. – 31.12. 2011)
o področna producentka za filmsko umetnost ( 1. 7. – 31. 12. 2011)
o pomočnica koordinatorke programske entitete S prostovoljci na EPK(
1.7. – 31.12. 2011)
o področnega producenta za klasično glasbo (1. 1. – 30.4.2011)
o področnega producenta za klasično glasbo (3. 5. – 30.4.2011)
o ekspertni svetovalec za program (1. 1. – 30. 6. 2011)
o sodelavec pri umeščanju vsebin v programske sklope (1. 1. – 30. 6. 2011)
o področna producentka za otroško in mladinsko ustvarjalnost (1. 1. – 30.
9. 2011)
o vodja izdelave informacijske baze prizorišč EPK (10. 2. – 30. 6. 2011)
o sodelavec pri umeščanju vsebin v programske sklope (1. 10. – 30. 9.
2011)
KLJUČI MESTA
Gibanje števila
zaposlenih
Skupaj: 0 Redno zaposlenih sklop Ključi mesta v letu 2011 ni imel.
Skupaj: 10
5 od jan. do dec., 2 od feb. do dec.,
Prekinitev: 3
1 avgusta - osebna odločitev, 1 septembra - iz objektivnih vzrokov, 1 decembra sklenjena pogodba o poslovnem sod.)
Podjemne
pogodbe
Pogodbe o
poslovnem
sodelovanju in
pogodbe o
kulturnih storitvah
(s.p., d.o.o...)
Sklenjene so bile z namenom opravljanja naslednjih nalog:
o Priprava gradiv in organizacija sestankov,
o Vodenje urnikov aktivnosti v sklopu Ključi mesta,
o Izvajanje podpornih nalog za sklop Ključi mesta,
o Koordinacija projektov,
o Izvrševanje nalog, ki jih poda vodja sklopa,
o Reševanje različnih vprašanj, povezanih z izvedbo projekta,
o Srečevanje z bodočimi koproducenti,
o Udeleževanje rednih sestankov sklopa,
o Tehnična pomoč pri pripravi projektov
Skupaj: 3 (2 od julija in 1 od decembra)
Sklenjene z namenom opravljanja naslednjih nalog:
o Vodenje programskega sklopa Ključi mesta,
o Koordinacija sklopa,
o Relacija odnosov med terenskimi producenti in programsko pisarno,
o Vodenje in evidenca financ sklopa Ključi mesta
23
Skupaj: 3 (+1 od septembra)
Študentsko delo
avtorske pogodbe
Naloge študentov v sklopu Ključi mesta:
o Pomoč izvršnemu producentu pri administrativnem delu,
o Udeleževanje sestankov in pisanje zapisnikov,
o Terensko delo – anketiranje, pisanje elaboratov projektov,
o Koordinacija s koproducenti določenih projektov,
o Poročanje o delu na terenu
o Prevzem in vodenje projektov v Veliki kavarni MB - razstave
Skupaj: 6
Prekinitev: 6
1 julija iz osebnih razlogov, 4 oktobra sporazumno, 1 decembra sporazumno
Avtorske pogodbe sklenjene za idejne rešitve sklopa Ključi mesta, skupina se je
poimenovala Inkubator idej.
URBANE BRAZDE
Gibanje števila
zaposlenih
Skupaj: 4:
o 1 vodja programskega sklopa Urbane brazde
o 3 producenti programskega sklopa Urbane brazde
Skupaj: 2 svetovalca za področje lokalnih specifik glede na programsko opredelitev
Urbanih brazd.
Podjemne
pogodbe
Pogodbe o
poslovnem
sodelovanju in
pogodbe o
kulturnih storitvah
(s.p., d.o.o...)
Obe pogodbi sta bili sklenjeni z namenom opravljanja naslednjih nalog:
o Iskanje možnih zunanjih projektnih partnerjev
o Posredovanje naslovov možnih projektnih partnerjev
o Redni operativni sestanki ekipe, vsaj vsakih 14 dni
o Pregledovanje medijskih in informacijskih virov (iskanje možnih tem in
partnerjev)
o Navezovanje stikov z možnimi partnerji ali projekti
o Srečevanje z možnimi partnerji
o Reševanje različnih vprašanj, povezanih z izvedbo projekta
o Svetovanje (pravno, vsebinsko, komunikacijsko, ostalo)
o Priprava študijskega primera partnerskega kmetovanja znotraj javne
kulturne infrastrukture
Skupaj: 5;
o 1 za področje raziskovalne skupine o migracijah
o 1 za področje urbanega vrtnarstva
o 2 za področje raziskovalne skupine za raziskovanje z Romi in drugimi
etničnimi skupinami
o 1 za področje raziskovalne skupine o brezdomnih in ranljivih mladih
(odpovedana)
Prekinitev: 1 odpovedana v drugi polovici leta iz objektivnih razlogov
24
Študentsko delo
Skupaj: 3
o študentska dela za raziskovalne skupine na ekološkem delu programa:
urbano vrtnarstvo in predvsem TLP
o študentska dela za raziskovalne skupine na ekološkem delu programa:
urbano vrtnarstvo in semenska knjižnica (samo v prvi polovici leta 2011)
o izdelava idejne zasnove za CAAP na Gorkega 34, meritve v prostorih za CAAP
na Gorkega 34, izris tlorisa prostorov za CAAP na Gorkega 34
Skupaj: 22
avtorske pogodbe
Področja programa, za katera so bile sklenjene:
o 5 za ekološko področje Urbanih brazd
o 10 za socialno področje Urbanih brazd (od teh 3 odpovedane)
o 7 za splošno/skupno področje Urbanih brazd
Prekinitev: 3 odpovedane v drugi polovici leta iz objektivnih razlogov
TERMINAL 12
Gibanje števila
zaposlenih
Podjemne
pogodbe
Pogodbe o
poslovnem
sodelovanju in
pogodbe o
kulturnih storitvah
(s.p., d.o.o...)
Skupaj: 1
o koordinatorka programskega sklopa Terminal 12
(v drugi polovici leta premeščena na oddelek marketinga)
Skupaj: 1
o koordinator programskega sklopa Terminal 12 (1.6.2011 – 31.12.2011)
Pogodba je bila sklenjena z namenom opravljanja naslednjih nalog:
o koordinacija Terminala 12 (zbiranje podatkov, usklajevanje s producenti,
svetovalci, vodji sklopov, koordinatorji, drugimi oddelki zavoda Maribor
2012 ter zunanjimi sodelavci in izvajalci);
o pomoč pri pripravi programa ter pomoč pri vsebinskem, časovnem in
finančnem načrtovanju programskega sklopa »Terminal 12«;
o priprava gradiv in organizacija sestankov za programski sklop »Terminal
12«;
o časovni pregled (vodenje urnikov) aktivnosti v programskem sklopu
»Terminal 12«;
o priprava dopisov in druge korespondence za programski sklop »Terminal
12«;
o zbiranje naročil za pisarniški in tehnični material ter druge potrebe
naročnika ter komunikacija z glavno pisarno in drugimi službami
naročnika pri naročanju;
o izvajanje drugih administrativnih in podpornih naloge za programski
sklop »Terminal 12«, po navodilih pristojnih vodij.
Skupaj: 3
o vodja programskega sklopa Terminal 12 (1.8.2011 – 31.12.2011, s.p. )
o oblikovanje in vodenje umetniške politike programskega sklopa
»Terminal 12«;
o strokovno vodenje in vključevanje svetovalcev, producentov in drugih
zaposlenih ter zunanjih sodelavcev v procese priprave, izvedbe in
promocije programa »Terminal 12«;
25
o povezovanje programskih vsebin in strokovna priprava sklopa »Terminal
12«;
o priprava besedil in drugih gradiv za osmišljanje in promocijo programa
»Terminal 12« ter drugih programskih sklopov oziroma programske
celote EPK 2012;
o predstavitev programov EPK 2012 v tujini ter mreženje tujih organizacij
in drugih partnerjev;
o koordinacija med umetniki, kulturnimi organizacijami in drugimi
deležniki, ključnimi za uspešno pripravo in izvedbo programov »Terminal
12« ter EPK 2012 kot programske celote;
o podajanje vsebinskih izhodišč, potreb, tehničnih zahtev in drugih
parametrov za prizorišča oziroma za tehnično izvedbo programov
»Terminal 12«;
o izvedba drugih kulturnih storitev po navodilih programskega direktorja,
pomočnika programskega direktorja za analize ter glavnega producenta
naročnika.
o pomočnik programskega sklopa Terminal 12 (1.12.2011 – 31.12.2011,
d.o.o.)
o pomoč pri izvajanju projektov programskega sklopa Terminal 12;
o pridobivanje dovoljenj (Upravna enota, Varnost, Ministrstvo za notranje
zadeve,…);
o koordinacija operativnih in logističnih potreb znotraj programskega
sklopa Terminal 12;
o komunikacija s koproducenti programskega sklopa Terminal 12;
o komunikacija s podizvajalci programskega sklopa Terminal 12;
o koordinacija z zavodom Exodos glede logističnih in tehničnih rešitev pri
projektu Oder med nebom in zemljo.
o svetovalec za tehniko pri programskih sklopih Terminal 12 in Ključi
mesta (1.11.2011 – 31.12.2011, s.p.)
o svetovanje pri izbiri potencialnih ponudnikov tehnične podpore;
o svetovanje pri pripravi terminskih načrtov izvedbe;
o svetovanje pri pripravi izvedbenih načrtov in tehničnih riderjev;
o operativno usklajevanje in neposredna priprava načrtov in dokumentov
iz predhodnih alinej;
o svetovanje, priprava načrtov in operativno delo pri usklajevanju in
racionalizaciji tehničnih potreb naročnika.
Skupaj: 1
o pomočnik programskega sklopa Terminal 12 (16.9.2011 – 31.12.2011)
Študentsko delo
26
o pomoč pri trženju programskega sklopa »TERMINAL 12«;
o komunikacija s koproducenti in drugimi zunanjimi sodelavci
programskega sklopa »Terminal 12«;
o skrb za komunikacijo in promocijo projektov programskega sklopa
»Terminal 12«;
o skrb za distribucijo promocijskih materialov programskega sklopa
»Terminal 12«.
Skupaj: 2
avtorske pogodbe
o vodja programskega sklopa Terminal 12 (1.1.2011 – 31.7.2011)
o - izvršni producent programskega sklopa Terminal 12 (1.10.2011 –
31.12.2011)
ŽIVLJENJE NA DOTIK
Gibanje števila
zaposlenih
Podjemne
pogodbe
Pogodbe o
poslovnem
sodelovanju in
pogodbe o
kulturnih storitvah
(s.p., d.o.o...)
Študentsko delo
Na dan 1. 1. 2012 v programskem sklopu »Življenje na dotik« (ŽnD) ni bilo
zaposlenih oseb.
Na dan 31. 12. 2012 v programskem sklopu »Življenje na dotik« (ŽnD) ni bilo
zaposlenih oseb.
V letu 2011 je bilo v programskem sklopu »Življenje na dotik« (ŽnD) sklenjenih
osem podjemnih pogodb:
1. koordinator besedil za projekt »Perspektive in refleksije«, za območje
Hrvaške in Bosne
2. koordinator med EPK in radiem MARŠ, administrator na spletni strani ŽnD v
projektu MARŠ na Zemljo!
3. koordinatorka in producentka na programskem sklopu ŽnD
4. koordinatorka besedil za projekt »Perspektive in refleksije« za območje
Hrvaške in Črne Gore
Francije in Skandinavije
Madžarske
Rusije
Srbije
V letu 2011 so bili v programskem sklopu »Življenje na Dotik« (ŽnD) sklenjene tri
(3) pogodbe o poslovnem sodelovanju in kulturnih storitvah:
1. svetovanje in sodelovanje pri produkciji video prispevkov, projekt »Evropske
mreže 2011 - videoprodukcija«
2. ilustracija in karikature
3. prevajalske in druge storitve s. p. (1. 9. 2011 – 31. 12. 2011)
V letu 2011 je bilo v programskem sklopu »Življenje na Dotik« (ŽnD) sodelujočih
trinajst (13) študentov:
1. administrator vsebin na spletni strani sklopa ŽnD
2. pomočnik koordinatorke in producentke sklopa ŽnD
3. prevajalka, lektorica, koordinatorka prevajalcev
4. prevajalec
5. prevajalka
6. prevajalka
7. prevajalka
8. prevajalka
9. prevajalka
10.prevajalka
11. lektorica
27
avtorske pogodbe
28
12. snemalec, montažer
13. snemalec, montažer
V letu 2011 je bilo v programskem sklopu »Življenje na dotik« (ŽnD) sklenjenih
šestindvajset (26) avtorskih pogodb:
1. procesna in vsebinska nadgradnja začetne konceptualizacije programskega
sklopa »Življenje na dotik«. Vsebinska , produkcijska in tehnična koordinacija
prehoda iz idejne v izvedbeno fazo vseh področij, vsebinskih trakov,
projektov in žanrov programskega sklopa »ŽnD«
2. pisanje avtorskih del, prevodi iz madžarskega v slovenski jezik ter
lektoriranje besedil, objavljenih pod rubriko »Perspektive in refleksije«
3. urednica video vsebin sklopa ŽnD
4. oblikovalec sklopa »ŽnD«
5. avtorsko delo na področju programskega sklopa »ŽnD« in marketinga
6. programski sklop »Življenje na dotik«, projekt »MARŠ na Zemljo!«
7. prevajanje prispevkov v rubriki »Perspektive in refleksije« iz srbohrvaščine
in angleščine v slovenščino
8. prevajanje prispevkov v rubriki »Perspektive in refleksije« iz portugalskega
jezika v slovenščino
9. prevajanje prispevkov v rubriki »Perspektive in refleksije« iz italijanskega,
španskega in angleškega jezika v slovenščino
10. programski sklop »Življenje na dotik«, projekt »Evropske mreže 2011 videoprodukcija«
11. prevajanje prispevkov v rubriki »Perspektive in refleksije« iz madžarskega v
slovenski jezik, lektoriranje besedil v obeh jezikih
12. prevajanje prispevkov v rubriki »Življenje na dotik« iz angleškega in
nemškega jezika v slovenski jezik in obratno
13. novinarsko delo za video posnetke in reportaže o projektih in programih
EPK, režija, scenarij, pomoč pri montaži
14. programski sklop »Življenje na dotik«, projekt »Evropske mreže 2011 videoprodukcij«
15. prevajanje prispevkov v rubriki »Perspektive in refleksije« iz angleškega,
francoskega in srbohrvaškega jezika v slovenščino in obratno
16. prevajanje prispevkov v rubriki »Perspektive in refleksije« iz madžarskega v
slovenski jezik ter lektoriranje besedil
17. prevajanje prispevkov v rubriki »Perspektive in refleksije« iz angleškega in
nemškega jezika v slovenski jezik ter obratno, lektoriranje besedil
18. programski sklop »Življenje na dotik«, projekt »Žive legende«
20. snemanje video prispevkov o projektih in programih EPK, montaža
prispevkov
21. programski sklop »Življenje na dotik«, projekt »Evropske mreže 2011 videoprodukcija«
MEDNARODNO SODELOVANJE
3 redno zaposleni:
o pomočnica programskega direktorja za mednarodno sodelovanje
Področje dela: vodenje mednarodnega sodelovanja, izvajanje promocije
projekta v tujini, vodenje programske entitete Kulturnih ambasad;
Gibanje števila
zaposlenih
o koordinatorka mednarodnega programa
Področje dela: koordinacija programske entitete Kulturnih ambasad;
o svetovalec za mednarodno in intermedijsko povezovanje
Področje dela: koordinacija pri mednarodnih razpisih, svetovanje na
področju mednarodnega povezovanja.
Podjemne
pogodbe
Pogodbe o
poslovnem
sodelovanju in
pogodbe o
kulturnih storitvah
(s.p., d.o.o...)
/
/
Študentsko delo
3 študentke:
o junij – avgust (občasno)
Naloge študentke: pomoč pri urejanju mednarodne adreme, pomoč pri
pošiljanju dopisov in vabil v tujino, pisarniška dela;
o (1.9. – 30.10. (občasno) )
Naloge študentke: pomoč pri zbiranju opisov ter foto in video-materiala
za programsko entiteto Kulturnih ambasad;
o 21.11. – 31.12.
Naloge študentke : pomoč pri urejanju opisnega in fotografskega
materiala za Kulturne ambasade, urejanje nočitev za gostujoče
umetnike, pomoč pri izdelavi razstavnega lista, zbiranje logotipov
partnerjev, odpošiljanje vabil za sprejem 13.12.2011 in 13.1.2012.
avtorske pogodbe
/
29
1.7 U P R A V L J A N J E
Z J A V N O I N F R A S T R UK T UR O
Sredstva v upravljanju
Mestna občina Maribor je v mesecu avgustu 2011 predala zavodu Maribor 2012 v upravljanje
Vetrinjski dvor v Vetrinjski ulici 30.
Sredstva v najemu
o
o
o
o
o
Prostori Term Maribor na Vetrinjski ulici 30 v Mariboru
Poslovni prostori na Glavnem trgu 20 v Mariboru
Poslovni prostori Stanovanjskega sklada – Kino Udarnik Grajskem trgu 1 v Mariboru
Prostori UGM na Trgu Leona Štuklja 2 v Mariboru (INFO točka, galerija, pisarne)
Poslovni prostor na Mestnem trgu 17 v Ljubljani (INFO točka)
1.8 I N V E S T I C I J S K O
V Z DR Ž E V A N J E I N I N V E S T I C I J S K A V LA G A N J A
Tehnična služba izvaja številne podporne aktivnosti, ki so nujno potrebne za uspešno izvajanje
operativnih ciljev zavoda Maribor 2012.
Osrednji namen tehnične službe je zagotavljanje učinkovitega izvajanja operativnega programa in
vseh procesov dela zaposlenih, ki se odvijajo na lokaciji Vetrinjski dvor. Ta program je sestavljen iz
internih dogodkov, kot so tiskovne konference ter drugi dogodki v osrednji dvorani in dogodkov, ki so
del programa Evropske prestolnice kulture. Pri tem tehnična služba nudi tehnično podporo vsem
izvajalcem dogodkov na lokaciji Vetrinjski dvor skladno z željami in zmožnostmi. S podpornimi
aktivnostmi, ki se bodo izvajale v okviru tehnične službe na lokaciji Vetrinjski dvor, se bo gradilo na
povečevanju prepoznavnosti lokacije in predstavljenih umetniških del, spremljanju in nadzoru nad
izvajanjem dogodkov ter nenazadnje tudi na zagotavljanju najvišje možne kvalitete izvedbe.
Glavni cilji tehnične službe so:
o zagotoviti nemoteno in kvalitetno izvedbo ter spremljanje programa dogodkov v Vetrinjskem
dvoru;
o organizacija in najem potrebne opreme za izvedbo dogodkov;
o zagotoviti informacijsko podprto spremljanje dogodkov;
o zagotoviti nemoteno obratovanje ogrevanja, hlajenja, razsvetljave na zavodu Maribor 2012;
o predlagati smotrne investicije, ki bodo doprinesle kratkoročno zavodu Maribor 2012 in
dolgoročno lastniku objekta.
30
V letu 2011 je tehnična služba zavoda Maribor 2012 opravila naloge po področjih:
VZDRŽEVANJE
Za vzdrževanje premoženja, ki ga ima zavod Maribor 2012 v upravljanju, skrbi tehnična služba.
Njene naloge so:
o opravljanje rednih del na objektih in zemljiščih v upravljanju ali najemu zavoda Maribor 2012,
ki so potrebne, da so objekti in zemljišča ustrezno vzdrževani in v svoji funkciji (redna dela),
o izvajanje tehničnih nalog za pripravo in izvedbo dogodkov (ure za dogodke),
o odpravljanje okvar in posledic raznih nepredvidljivih dogodkov (izredna dela),
o skladiščenje promocijskega in prodajnega materiala
o vzdrževanje in organiziranje voznega parka zavoda Maribor 2012
o izvedba projektnih nalog, predvsem kot izvedba investicij in investicijskega vzdrževanja v
lastni režiji v okviru prostih kapacitet (projektna dela).
Tehnična služba je organizirana na štirih področjih:
o
o
o
o
področje za vzdrževanje
področje za izvedbo prireditev,
področje za informatiko,
področje za prevoze
Delo znotraj področij vodi tehnični vodja. Z namenom učinkovitejšega vodenja področni sodelavci
izdelajo tedenska poročila, ki služijo preverjanju načrtovanja in organiziranja dela, kasneje pa je to
podlaga za vodenje evidence opravljenih del. Po področjih spremljamo tudi stroške, ki nastajajo na
podlagi zahtevkov. Področni sodelavci so se sestajali z vodjem sektorja na tedenskih sestankih, na
katerih so sproti ocenjevali opravljanje nalog, odpravljali posamezne ugotovljene nepravilnosti in
pomanjkljivosti, skrbeli za obvladovanje stroškov ter usklajevali zahteve za načrtno opravljanje
posameznih delovnih nalog za teden dni naprej, v kolikor je to bilo mogoče.
Ure za dogodke so ure, porabljene za tehnično pripravo in izvedbo dogodkov. Pri pripravi gre
predvsem za pripravo prostorov za dogodke (postavitev notranje opreme, priprava tehnične opreme
in postavitev dekoracij). Pri izvedbi dogodkov sodelujejo tehnični delavci z multimedijsko podporo
dogodkom in operativno logistiko izvedbe dogodka. Za izredna dela želimo, da jih sploh ne bi bilo,
vendar se temu ne da izogniti. Njihov delež smo s preventivnim ravnanjem, skrbnim planiranjem in
sistemskimi rešitvami obrazcev zmanjšali na minimum.
Okvar na napravah in instalacijah v objektih je zaradi prenove malo in le te so večinoma posledica
malomarnega ravnanja uporabnikov. Projektna dela so dela enkratnega značaja, v okviru katerih
naredimo nekaj novega ali izboljšamo nekaj obstoječega.
31
DELOVNO TEHNIČNA SREDSTVA
Nabava sredstev po naročilnicah
Za potrebe zavoda Maribor 2012 tehnična služba skrbi za nabavo delovno tehničnih in računalniških
sredstev skladno s postavkami letnega finančnega načrta. Za to imamo izdelan sistem naročanja po
sektorjih, kjer ima vsak sektor svojega skrbnika. Naloga skrbnika je najti najboljšo ponudbo na
podlagi katere izda generalna direktorica sklep o nabavi ali najemu.
Osnovna sredstva
S pomočjo Urada za kulturo in mladino MOM smo kupili naslednja osnovna sredstva:
o Razsvetljava prostora, ki je bila izvedena z uporabo sodobnih led polj, ki so, ne samo okolju
prijaznejša, ampak omogočajo tudi znaten prihranek na daljše obdobje. Kalkulacija za
omenjeno investicijo je pokazala, da se bo vložek obrestoval že po 3,81 letih, teoretična
življenska doba svetil, ki znaša 37,67 let pa bo omogočila prihranek ca. 44400 evrov (el.
Energija in zamenjave).
o Varnostno negorljiva omara (s katero smo zagotovili zakonsko predpisano hrambo
dokumentacije).
o Dostopovne točke(wifi), s katerimi smo zagotovili internetno dostopnost v vseh prostorih
zavoda Maribor 2012.
o Računalniška oprema, s katero smo zagotovili delovne pogoje nekaterim sodelavcem na
zavodu Maribor 2012.
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA
Konec leta 2011 je imel zavod Maribor 2012 108 uporabnikov storitev elektronske pošte in
sharepointa. Tehnični vodja kot vodja informatike tako skrbi za dodeljevanje poštnih naslovov,
mapiranje koledarjev znotraj programa exchange ter mapiranje sharepointa, dodeljevanje pravic ter
področnih mest, ki jih upravljajo uporabniki. Hkrati vzdržuje tehnična služba internetno in telefonsko
omrežje na zavodu Maribor 2012 ter nudi podporo uporabnikom. Tehnična služba prav tako
nadzoruje uporabo protivlomnega in protipožarnega alarma ter preko zunanjih izvajalcev zagotavlja
funkcionalnost. Zaradi povečanega števila uporabnikov ter temu primerno povečane porabe sredstev
smo izpeljali postopek javnega naročila za najem strežnika z vzdrževanjem. Postopek je bil zaključen,
ponudnik izbran a je po obvestilu pravne službe revidiran s strani ministrstva za finance zato se vrne v
prvotno razpisno stanje.
Za potrebe vodenja programskih projektov smo uspešno zaključili pogajanja s podjetjem Intera, ki je
pripravilo programsko opremo za operativno vodenje in nadzor programskih projektov pred, med in
po izvedbi.
Iz uporabniškega stališča opravlja služba sledeče naloge:
o Upravljanje informacijskega sistema (dodeljevanje elektronskih naslovov in sharepoint
dostopov – koordinacija in dodeljevanje dovoljenj, mapiranje sektorjev)
32
o Mapiranje prostorov, ki se uporabljajo za izvajanje dogodkov ter koledarski nadzor nad
zasedenostjo.
o Za nove delovne prostore »terme« smo pripravili plan posegov za zagotovitev brezžičnega
omrežja v prostorih ter zadevo uspešno izpeljali.
o S pridobivanjem ponudb za najem in vzdrževanje fotokopirne opreme smo uspeli s
pogodbeno stranko znižati cene.
AVTOPARK
Tehnična služba skrbi za 8 sponzorskih avtomobilov, za katere smo pripravili ustrezno skrbništvo. Za
avtomobile skrbi vzdrževalec, ki je istočasno tudi voznik. Od občine smo dobili v brezplačen najem 10
parkirnih prostorov ob Vetrinjskem dvoru. Naročili smo izdelavo klančine med parkirnimi prostori in
dvoriščem Vetrinjskega dvora, ki služi za dostavo.
SANACIJE NA OBJEKTU VETRINJSKI DVOR
V skladu z dogovori med predstavniki občine, projektantom ter izvajalci so bila izvedena sanacijska
dela na dvorcu, ki so bila predmet reklamacij. S tem se je vzpostavilo stanje objekta, ki zagotavlja
obratovalne razmere, vendar sanacija še vedno ni zaključena.
PRIREDITVE
V vetrinjskem dvoru se je v letu 2011 povečalo število prireditev. Skladno z dogodki tehnična služba
vodi evidenco rezervacij, tehničnih zahtevkov za opremljanje ter nudi podporo pri izvedbi. Prireditve
se izvajajo predvsem v glavni dvorani in preddverju Vetrinjskega dvora. Pri tem uporabljamo lastno
opremo, opremo, ki jo sproti najemamo preko podizvajalcev ter sponzorsko opremo. Glede na
zahtevnost prireditve najemamo tudi profesionalne tonske tehnike, saj za slednje nimamo kadrovske
zasedbe. Žal se je zaradi finančne krize ustavila tudi nabava nujno potrebne opreme za prireditvene in
multimedijsko podprte namene predvsem v glavni dvorani Vetrinjskega dvora. Ta je bila v prvi meri
sestavljena iz projektorja, projektorskega platna ter ozvočenja, ki bi nekako celostno zaključilo obnovo
dvorca ter olajšalo namensko uporabo.
33
2. Poročilo o realizaciji programa dela po posameznih
področjih
2.1 P R O G R AM S K I
S E K TO R
Ideja evropske prestolnice kulture je v svojem skorajda tri
desetletja trajajočem razvoju prešla skozi različne
konceptualne zarise. Melina Mercouri, po kateri se še
vedno imenuje nagrada oziroma edina neposredna
finančna pomoč projektu s strani EU, je v izhodišču
predloga mislila predvsem na evropsko idejo, vselej
neločljivo zvezano s kulturo. EPK je bi tako v začetni fazi
predvsem praznik evropskega optimizma – ki se je
izrazito okrepil s padcem berlinskega zidu – na eni strani
in vrhunske umetnosti na drugi strani. Tudi po letu 2000 ostaja temeljno sporočilo podobno, še
vedno je izjemno pomembna evropska duhovna dediščina kot vzpodbuda za strpno družbo. Prav tako
se ne zmanjšuje pomen vrhunske umetnosti kot ekstrakta evropskega duha. Kljub vsemu pa je
projekt EPK v novem tisočletju dobil tudi nove dimenzije. V ospredje zdaj stopi kreativnost v širšem
pomenu, ob tem pa postaja vse bolj pomembna aktivna soudeležba meščank in meščanov
prestolnega mesta pri programih EPK. Projekt torej preide iz praznične v bolj angažirano obliko, ki
stavi na trajnostne učinke enoletne prireditve. Zdaj niso več v središču pozornosti zgolj evropske
metropole z vso infrastrukturo in apriornim bliščem, ampak postajajo ključna prizorišča manjša
mesta, ki dejansko potrebujejo nov zagon po oslabitvi nekdanjih, večinoma industrijsko
zaznamovanih identitet. Čas družbene in finančne krize pomeni zelo verjetno tretjo fazo v razvoju
projekta, ko se vsi ključni parametri iz prejšnje faze pokažejo na še bolj dramatičen način. EPK
postane zavezujoč poizkus ponovne oživitve družbenega okolja, kreativnost se ponuja kot priložnost
sredi obče odrevenelosti in nezaupanja.
Pojem mesta se je v evropski zgodovini spreminjal, pa vendar ga nikoli nismo povezovali zgolj s
pragmatično, ampak vselej tudi z duhovno dimenzijo človekovega bivanja. Danes se večina evropskih
mest sooča z nevarnostjo, da postanejo ne-kraji, torej lokalitete brez dejanske identitete. EPK je
možnost, da se skupna identifikacija ponovno vzpostavi. To prizadevanje se zdi ključno in šele
ponovna oživitev mesta kot organizma raznoterih funkcij lahko prinese tudi gospodarski razvoj. V
času finančne evforije se je predvsem preračunavalo neposredne koristi od turizma in drugih
storitvenih dejavnosti, operiralo se je s pričakovanimi delovnimi mesti, novimi investicijami in
podobno. Tudi danes so to zelo pomembni vidiki EPK. A zavedati se moramo, da je njihov predpogoj
duhovna oživitev mesta in ne obratno. Mesto je model družbe, metafora širšega stanja. Maribor
doživlja krizo izrazito intenzivno, že drugič v zadnjih dvajsetih letih se nahaja njegovo gospodarstvo
na kolenih, socialne stiske so vse večje, vizij vse manj. Maribor je mesto z izjemno visoko stopnjo
emigracije v evropskem merilu. Mesto ob Dravi je vajeno kriz in identitetnih prelomov, vselej je bilo
soočeno z narodnostnimi, kulturnimi in razrednimi boji. EPK lahko ponovno zažene kri po njegovih
žilah. Mesto lahko pridobi povsem novo samozavest, pa tudi novo identiteto v očeh drugih.
34
Program zavoda Maribor 2012 obsega 406 projektov in še veliko več dogodkov in procesov. Osredinja
se na štiri programske stebre. Terminal 12 prinaša vrhunsko umetnost, s posebnim poudarkom na
novih pristopih, pa tudi na domači ustvarjalnosti. Ključi mesta vzpostavljajo dialog med mestom in
umetnostjo, skozi različne dogodke se razpirajo identitetni krogi mesta in hkrati iščejo nove oblike
kreativnega bivanja. Urbane brazde delujejo na družbenih robovih, skozi aktivistično raziskovanje
socialnih in ekoloških tematik ne le opozarjajo na pomen sobivanja, ampak skušajo s primeri dobre
prakse opozoriti na konkretne poti do kreativne in strpne družbe. Življenje na dotik predstavlja
multimedijski prostor refleksije, od dogajanj samega EPK preko mesta in regije do širšega evropskega
konteksta. Ob štirih programskih sklopih smo se odločili še za tri programske entitete, ki jim želimo
dati poseben pomen v strukturi zgodbe EPK. V okviru mednarodno zastavljenih aktivnosti so tukaj v
prvi vrsti Kulturne ambasade, ki bodo ob sodelovanju številnih evropskih in neevropskih držav
postavile v fokus različne kulture. Za mesto, celotno regijo in EPK je posebnega pomena mariborska
univerza, ki predstavlja velik potencial razvoja. Ob vsem skupaj pa želimo nameniti izrazito pozornost
tudi ljudem s posebnimi potrebami in prostovoljstvu. EPK mora biti priložnost za vse.
Zavod Maribor 2012 ima vse možnosti, da se uveljavi kot prepoznavna evropska prestolnica kulture.
Postane lahko model novih iskanj v času krize, pa čeprav smo izhajali tudi iz izkušenj drugih
prestolnic, predvsem tistih tik pred nami. Uveljaviti visoke standarde in ambicioznost ter hkrati
nagovoriti skozi kreativnost tako rekoč celotno družbo. Povezava prestolnih mest – ob Mariboru kot
nosilcu so tukaj še Ptuj, Novo mesto, Slovenj gradec, Murska sobota in Velenje - , ki jo utrjujemo s
številnimi skupnimi in mrežnimi projekti, lahko sproži široko valovanje.
Mitja Čander
Programski direktor
35
2.1.1 Vsebinsko poročilo
Programska zasnova zavoda Maribor 2012 konceptualizira vsebino okrog štirih programskih jeder,
katerim se priključujejo sprejeti in novi projekti Maribora in partnerskih mest ter mednarodna
dejavnost. V prvi polovici leta se je v skladu s celostno programsko vizijo Evropske prestolnice kulture
poleg utrditve in uveljavitve programske sheme delo strnilo predvsem v snovanju novih aktivnosti,
pridobivanju novih projektov in v obravnavanju in prilagajanju že sprejetih projektov.
KLJUČI MESTA
Preko dvesto projektov bo pognalo svežo kri v mestno jedro in spremenilo mestni utrip s
programskimi arhitekturnimi in vsebinskimi posegi. Meščani znotraj obzidja srednjeveškega Maribora
bodo kot sodelavci in obiskovalci različnih prireditev povezali svojo kreativnost z mestnimi
potrebami. Ključi mesta odklepajo in prenavljajo pozabljene ali potlačene spominske podobe.
Pogovor s preteklostjo, odkrivanje korenin v nacionalnih bojih devetnajstega stoletja, v dveh vojnah
dvajsetega stoletja in v industrijskem značaju mesta ob Dravi, njegovi obsedenosti z nogometom in
zaljubljenosti v Zlate lisice. Drugi ključi odpirajo prihodnost. Gre za integracijo visoke umetnosti in
prostorske danosti, ki jo predstavljajo meščani mesta. Cilj programske ekipe Ključev mesta je bil hitra
revitalizacija starega mestnega jedra s pomočjo kulturnih fenomenov. Program je odraz postmoderne
prakse, ki je ta trenutek najbolj široka kreativna platforma. S takšnim programom je udejanjen
osnovni programski koncept Ključev mesta – zgodovina Maribora in ostalih partnerskih mest.
V sklopu Ključi mesta se je pričelo delo z ustanovitvijo dveh delovnih skupin; skupine terenskih
producentov in skupine, ki je bila poimenovana Inkubator idej. Obe skupini sta razvili programski
sklop kot izvirni prispevek k prireditvi s tem, da sta detektirali želje in potrebe meščanov in poiskali
zgodovinske utemeljitve ter izpeljave projektov v realni zgodovini mesta in izbranih urbanih mitih.
Oboje je način, kako bo prireditev temeljila na življenju meščanov Maribora in se skozi reinterpretacije pokazala kot možnost realne re-animacije mesta.
Ekipa šestih terenskih producentov je januarja pričela z delom na terenu. Z anketnim vprašalnikom so
raziskovali razpoloženje meščanov ter zbirali informacije o praznih prostorih, v katere je bilo mogoče
uvrstiti vsebine, ki so si jih zamislili v ekipi sklopa Ključi mesta. Anketa je potekala dva meseca. Z
rezultati ankete ne moremo biti preveč zadovoljni, saj Mariborčani v začetku leta 2011 niso pokazali
velikega zanimanja za ta projekt, kar je bilo razumljivo, saj so o njem vedeli zelo malo ali nič. Ko jim je
bil projekt predstavljen, pa so izrazili željo po sodelovanju in nam želeli srečo pri uresničevanju tako
spektakularnega projekta. Želja ljudi je bila tudi, da bi Mariboru ostalo kaj trajnega, ne samo veliki
dogodki, ki s svojim koncem za sabo ne pustijo nič, le dober vtis, od katerega se ne da živeti.
Delovna skupina Inkubator idej (v sestavi dr. Mateja Ratej, Andrej Brvar, dr. Bojan Musil, Matjaž Latin
in Božidar Zrinski) je kreativno zasnovala nekaj deset idej potencialnih projektov sklopa Ključi mesta,
med drugimi projekt Hiša znanosti, katere ideja je bila uresničena ter ji dodan še Center
eksperimentov, razstavi Mariborski Nemci je bil spremenjen naslov v Nemci in Maribor in bo prav
tako uresničena pod okriljem Pokrajinskega arhiva Maribor. Projektu Obhišne klopi je bil spremenjen
naslov v Urbane klopi, projekt Zvok Drave na mostovih je bil preimenovan v Šum reke na mostovih in
bo prav tako zaživel v letu 2012. Podobe in poezija mariborskih pesnikov je bil široko zasnovan
36
projekt, ki pa v takem obsegu ni mogel zaživeti, zato se je omejil na poezijo, naslovljen pa je Namizna
poezija. Projekt Splavarska igrala je razvit, izvedba pa je odvisna od ureditve nabrežja reke Drave.
Kiosk Samoprispevek je ostal takšen, kot je bil zamišljen. Ulične intervencije v stilu t. i. flash mobbov
so bile poimenovane v Flash mob, k sodelovanju pa so bili povabljeni kot izvajalci dijaki Prve
Gimnazije Maribor. Projekt Hologramsko-lasersko obzidje se je preimenoval v Svetlobno mestno
obzidje in bo prav tako realiziran v letu 2012.
Aprila je bil organiziran dvodnevni simpozij o Dravi z naslovom ČAS (ki teče).DRAVA. Zanimalo nas je,
kako Maribor živi z Dravo, kaj reka mestu daje, kje mesto prepoznava in izrablja njene gospodarske
potenciale in ali odnos meščanov do reke presega zgolj energetski vidik. Reka kot fokus našega
zanimanja bi lahko bila tista počasi spreminjajoča se (geografska) stvarnost, ki bi mogla prebivalcem
velikega mesta ob njej pojasniti marsikaj o njih samih. Ključi mesta, ki se v okviru Evropske
prestolnice kulture – MARIBOR 2012 ukvarjajo z revitalizacijo mestnega jedra, so si med drugim
zastavili nalogo preizprašati odnos reke in mesta. Vprašali so se, kako Maribor živi z Dravo, kaj reka
mestu daje, kje mesto prepoznava in izrablja njene gospodarske potenciale, ali sploh prepoznava
Dravo kot gospodarski potencial in ali odnos meščanov do reke presega zgolj energetski vidik. Ali pa
pomeni reka Mariboru samo kanal za odplake? Zgodovina dolgega trajanja, kakor jo je utemeljil
francoski zgodovinar Fernand Braudel, kot enega od zgodovinskih časov opisuje tudi geografski čas.
Ta se spreminja zelo počasi, valovanj zgodovine dolgega trajanja sodobniki praviloma ne zaznajo.
Bistvena naloga raziskovalca je zato prodreti do tiste počasi spreminjajoče se stvarnosti, ki sestoji iz
ponavljajočih se ciklov. Šele ta na videz negibna, a v resnici zelo počasi spreminjajoča se zgodovina,
tvori strukturo in razlago zgodovinskega. Reka kot fokus našega zanimanja bi lahko bila po Braudelu
tista počasi spreminjajoča se (geografska) stvarnost, ki bi mogla prebivalcem velikega mesta ob njej
pojasniti marsikaj o njih samih. Ljudem se stoletja ni posrečilo pospešiti hitrosti gibanj in tokov, ki so
zavezani geografski in biološki danosti ter določeni s prevladujočim obzorjem. Kakšen pomen so torej
Dravi v določenem zgodovinskem trenutku podeljevali prebivalci ob njej? Če skozi preteklo stoletje
sledimo prelomom v času, lahko ugotovimo, da je bila Drava v prvih dveh desetletjih 20. stoletja
močan, bržkone celo osrednji del nacionalne identitete Nemcev v Mariboru. V času oblikovanja prve
jugoslovanske države (1918) so bili nato značilni poskusi prenosa tega simbolnega kapitala v
imaginarij slovenskega nacionalnega čutenja (Rudolf Maister, Fran Kovačič, Maksim Gaspari). V času
med obema svetovnima vojnama lahko sledimo (re)artikulaciji mitskega potenciala Drave, zlasti pri
avtorjih Elzi Lešnik in Jožetu Tomažiču. V drugi polovici 20. stoletja je postala Drava v lokalnem okviru
pomemben del ideologije socialističnega gospodarstva (roman Na splavih Antona Ingoliča), medtem
ko je bilo v osemdesetih letih 20. stoletja kolektivno čutenje o reki vsebinsko morda na najrevnejši
ravni in vezano zlasti na regionalno identiteto ljudskega človeka (Alfi Nipič, narečna popevka 1982). V
devetdesetih letih 20. stoletja je sledila mentalna streznitev in zavedanje o izčrpanosti reke oz.
pomenov v zvezi z njo (France Forstnerič).
Drava je v osemdesetih letih 20. stoletja v simbolnem smislu prenehala teči skozi Maribor. Povedano
drugače: reka je s svojo (ukročeno in nadzorovano) energijo prenehala intrigirati misleče prebivalce
mesta v tolikšni meri, da jim ni več zmogla predstavljati zanesljivega elementa kolektivne identitete.
V začetku 21. stoletja so bile predstave o reki zvedene na vprašanja ekologije in trajnostnega razvoja,
zato se je pomembno vprašati, ali je preplet znanstvenega in političnega diskurza o ekologiji Drave,
37
utemeljen v pravnem redu Evropske unije, uspel vzpostaviti reko kot identifikacijski znak prebivalcev
Maribora oz. oblikovati pozitivne skupne predstave o reki. Z drugimi besedami: ali danes reka v
kulturnem imaginariju prebivalcev Maribora spet teče skozi mesto? Zdi se, da za oblikovanje
sodobnih pozitivnih predstav o reki današnje politično in znanstveno (ekološko) izčrpavanje reke ni
nič bolj produktivno od nekdanjega gospodarskega izčrpavanja. Simpozij so pripravili glavni
producent sklopa Boris Cizej, strokovna sodelavka sklopa dr. Mateja Ratej in terenska producentka
Barbara Bedenik.
Spomladi 2011 so potekali pogovori s predstavniki MOM o najemu prostorov za projekte Ključev
mesta na naslednjih lokacijah: Koroška cesta 8, 21 in 24, Vetrinjska ulica 18, Slovenska ulica 15,
Tyrševa ulica 6 in Tkalski prehod 4. Za najem so bili konec leta 2011 pridobljeni prostori na Koroški
cesti 5, 21 in 24 in v Tyrševi ulici 6. Za ostale prostore nismo dobili pogodbe za najem oziroma prostor
v Slovenski ulici 15 ni ustrezal našim zahtevam. V prostorih na Koroški cesti 8 bo tako imenovano
»ljudsko« razstavišče, kjer se bodo mesečno postavljale razstave. Prostor na Koroški cesti 21 bo
urejen v Mestno izpovednico, prostor na Koroški cesti 24 pa bo namenjen projektu Magdalena. V
Tyrševi ulici 6 bo urejen Radijski muzej.
V prostorih nekdanje Velike kavarne bo prav tako urejeno razstavišče, ki bo gostilo tri velike razstave:
Nemci in Maribor (Pokrajinski arhiv Maribor), Gledat kaj delajo – Slovenci na avstrijskem Štajerskem
(Društvo člen VII za Avstrijsko Štajersko) in Meščanstvo na Slovenskem (Muzej NO Maribor).
Oktobra se je snemal promocijski video sklopa v režiji programskega sklopa Življenje na dotik za
predstavitev na spletnih straneh zavoda Maribor 2012. Sklop so predstavili: glavni producent sklopa
Boris Cizej, kreativni producentki Jerneja Ferlež in Nina Arsenovič ter direktorica Lutkovnega
gledališča Maribor Mojca Redjko.
V okviru lastne produkcije Ključev mesta je bil oktobra izveden projekt Sobotne matineje 2011,
namenjen predstavitvi projektov znotraj štirih sklopov Evropske prestolnice kulture – javnosti so bili
predstavljeni Ključi mesta, Urbane brazde, Življenje na dotik in Terminal 12. Zanimive predstavitve
del so potekale v prijetnem ambientu Vodnega stolpa ob Dravi ob sobotnih dopoldnevih od oktobra
do decembra 2011. Javne predstavitve, ki so jih pripravili ustvarjalci, niso bile namenjene samo
novinarjem, temveč najširši javnosti, zato predstavitve niso bile podobne standardnim novinarskim
38
konferencam in dolgočasnemu naštevanju dogodkov. Ustvarjalci so imeli priložnost svoje delo
predstaviti na izviren način. Javnost je imela priložnost spoznati delo in način ustvarjanja sodelavcev
projekta MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture, lahko jim je zastavila vprašanja in se tako
aktivno vključila v dogodek. Neposredna izkušnja z ustvarjalci je najboljša podlaga za ustvarjanje vtisa
in mnenja o umetniškemu delu oziroma dogodku in o celotnemu projektu MARIBOR 2012 – Evropska
prestolnica kulture.
Prva sobotna matineja je gostila Toneta Partljiča in dve njegovi ekipi, ki bosta prihodnje leto postavili
na oder pisateljevo veseloigro z glasbo Otroci Lenta ter komedijo Aldo in Micika pod mostom.
Naslednjič je bil osvetljen eden bolj mračnih delov zgodovine mesta ob Dravi – izgon Judov, in sicer
skozi snovalce dokumentarnega filma Marpurgi (režiser Boris Jurjaševič, scenarist Zdenko Kodrič,
producent Igor Pediček in ravnatelj sinagoge dr. Marjan Toš). Tretja sobotna matineja je predstavila
festival Maribum ter institucijo, pod okrilje katere spada – Plesno izbo. Njena direktorica Mojca
Kasjak je spregovorila o celoletnem obsežnem plesno-glasbenem programu. Z najbolj zelenim delom
EPK so bile predstavljene Urbane brazde s koordinatorjem ekološkega sklopa Matejem Zonto ter
številno ekipo, ki je predstavila Urbane vrtove, teden dni kasneje pa je bil povabljen sklop ŽND, ki je
prikazal virtualni »epeka«. Naslednja je bila Univerza v Mariboru, ki se je promovirala s projektom
Hiša znanosti pod vodstvom dr. Bojana Musila s študenti, prisotni pa so bili tudi ustvarjalci Centra
eksperimentov, ki bo kot partner Hiše znanosti sobival v novo urejenih prostorih na Glavnem trgu.
Sedma matineja se je odvila v luči Severnega sija. Projekt nosi ime po romanu Draga Jančarja, v
središče pa postavlja svetlobne napise – naslove nekaterih Jančarjevih literarnih del, s katerimi se
bodo razkrile in osvežile teme, ki se jih je Jančar loteval v svojih delih in jih prepletal z Mariborom, ki
ima v njegovi literaturi simbolno vlogo. Prisoten je bil avtor Drago Jančar skupaj z Markom in Andrejo
Japelj. Osma matineja je gostila dr. Jernejo Ferlež, dr. Aleksandro Berberih Slana in mag. Elisabeth
Arlt, ki so simbolno odprle vrata v prostore nekdanje Velike kavarne, v katerih bodo postavljene tri
velike razstave in mednarodni knjižni sejem. Z deveto matinejo je bila predstavljena Literarna hiša, ki
prinaša živahno literarno ter tudi glasbeno in likovno dogajanje pod vodstvom direktorja Mariborske
literarne družbe Marjana Pungartnika. Zadnja matineja je bila v znamenju ustvarjalcev, ki v Mariboru
že več let nepogrešljivo soustvarjajo kulturno ponudbo mesta in se s kritičnim opozarjanjem trudijo
za njegovo boljšo podobo, Dušan Hedl je predstavil enega ključnih alternativnih projektov No Border
Jam, Primož Premzl se je vključil z Vodnikom po mestu ter s poznavanjem mariborskega generala
Wilhelma von Tegetthoffa in Lutkovno gledališče Maribor, ki ne ponuja le bogatega programa, ampak
je vrata na široko odprlo tudi drugim ustvarjalcem, ki za uresničenje svojega projekta potrebujejo
ustrezen prostor. Vse sobotne matineje je pripravil programski sklop Ključi mesta.
39
Katalog projektov programskega sklopa KLJUČI MESTA, ki so bili izvedeni v letu
2011
Izvajalec
AVDIOVIZUALNA UMETNOST
Zavod Udarnik
Studio Legen d.o.o.
Zavod Udarnik
Društvo Mitra
Studio Legen d.o.o.
Tele 59 d.o.o.
KLASIČNA GLASBA
AFS Študent
JSKD Maribor
JSKD Maribor
Naziv projekta
Mesto
HIŠNIK MARIBORA
KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V
MARIBORU
MULTIKULTI
NA POTI PRIDE VSE NAPROTI
PROSTORI DRUGAČNOSTI
Maribor
Maribor
FOLKLORNI POZDRAVI MARIBORA
MEDNARODNI DAN ZBOROVSKEGA
PETJA
MEDNARODNI OTROŠKI FOKLORNI
FESTIVAL MB 2012
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Klub PAC
PACOV GLASBENI MAJ
Društvo za glasbeno umetnost Arsana
KONCERTNI ABONMA ARSANA
Murska
Sobota
Ptuj
Glasbena šola Slovenj Gradec
SLOVENSKA IN ČEŠKA ORKESTRALNA
GLASBA
Slovenj
Gradec
skupni
Atelje Japelj d.o.o.
Zavod Litera
FF NA POTI DO EPK
IZ ZAKLADNICE UNIVERZITETNE
KNJIŽNICE
KNJIGA MARIBOR PAPERBACK
LITERATURA NA CESTI
MARIBORSKI ADMIRAL: WILHELM
TEGETTHOFF IN BITKA PRI VISU 1866
NA PREPROGI IZ ZVEZD
PINTER NA TUJEM: DRUGI ODRI,
DRUGI PROSTORI
SEVERNI SIJ
VODNIK PO MARIBORU ZA OTROKE
Založba Franc Franc
DIALEKTA
Založba Goga
NEKLASIČNA GLASBA
Hedonistični kreativci
Zavod Etnika
MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)
Maribor
Maribor
Murska
Sobota
Novo mesto
DIGITAL DELIGHT
FESTIVAL ETNIKA
Maribor
Maribor
LITERATURA
Univerza v Mariboru
Univerza v Mariboru
Zavod Litera
Univerza v Mariboru
Univerza v Mariboru
KD Mariborska literarna družba
Univerza v Mariboru
40
skupni
Maribor
mrežni
skupni
Maribor
skupni
Izvajalec
Naziv projekta
KDMC Indijanez
Pekarna - magdalenske mreže
KUD Plesna izba Maribor
Subulturni azil
Smiljan Kreže s.p.
Subkulturni azil
ZULK
FESTIVAL ROMSKE KULTURE
ROMANO ČHON / ROMSKI MESEC
FESTIVAL SCENA
GARAGE EXPLOSION FESTIVAL
MARIBUM
NO BORDER JAM
PIŠE SE LETO 2011&2012
ROKERJI POJEJO PESNIKE
TOLKALSKI PROJEKT TAKADIMI
Društvo Argo
MURSKE BALADE IN ROMANCE
MO Murska Sobota
SOBOŠKI DNEVI
Javni zavod za kulturo, turizem in
šport
SOBOŠKO POLETJE
ZULK
MUZEJSKI VRTOVI
LokalPatriot
ROCK OTOČEC
Rock otočec d.o.o.
POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
Festival Velenje
OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST
ANIMATEKA V MARIBORU
Društvo za razvoj filmske kulture
ART KAMP
Narodni dom Maribor
ČITALNICA NA JASI
Narodni dom Maribor
DRUGAJANJE
Bunker Ljubljana
DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE
Mladinski kulturni center Maribor
LUTKE MINORITI
Lutkovno Gledališče Maribor
MALI ARHITEKTI S ČAROBNIM
Mikrourbanika - kreativno združenje
SVINČNIKOM
MLADIBOR
Bunker in II. Gimnazija
OTROŠKI PEVSKI ZBOR EPK
Osnovna šola bratov Polančičev
FOTOGRAFSKA IZKUŠNJA
LokalPatriot
AYE FESTIVAL
KUD Čar griča
OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Ljudski vrt Podružnica Grajena, OŠ Olge Meglič,
DE TE FABULA NARRATUR
OŠ Breg, OŠ Mladika, OŠ dr. Ljudevita
Pivka, Glasbena šola K. Pahorja
PIKIN FESTIVAL
Festival Velenje
EVROPSKA PRAVLJICA
Mariborska knjižnica
UPRIZORITVENE UMETNOSTI
ČUTIM GLASBO, SLIŠIM PLES
KD Center plesa
HOTEL SPLENDID
Zavod Imaginarni
PECHA KUCHA
Mediamix d.o.o.
Mesto
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Murska
Sobota
Murska
Sobota
Murska
Sobota
Novo mesto
Novo mesto
Velenje
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Novo mesto
Ptuj
Ptuj
Velenje
mrežni
Maribor
Maribor
Maribor
41
Izvajalec
Naziv projekta
Mesto
Društvo Pekinpah
KUD Borza
GIZ Maribor
Društvo Gledališče Ane Monroe
KUD Borza
VIZUALNA UMETNOST
Pokrajinski muzej Maribor
Sinagoga - Center judovske kulturne
dediščine Maribor
Fundacija Sonda
PERFORMA
PROJEKT PAJEK
StandUpFest
ŠPASFEST
ŽIVI TRGI IN DVORIŠČA MARIBORA
WAS IST MARIBOR?
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI
Maribor
EVROPSKI DAN JUDOVSKE KULTURE
Maribor
Maribor
Joško Kraševec s.p.
AU arhitekti d.o.o.
EX-GARAŽA
GLAZERJEVI NAGRAJENCI - PORTRETI
MARIBORSKIH UMETNIKOV
OBELEŽJA - MOZAIK
PORIŠIMO MARIBOR
SREDNJEVEŠKE IN RENESANČNE
KNJIŽNE UMETNINE IZ ZAKLADNICE
NADŠKOFIJE MARIBOR
SVETLOBNO MESTNO OBZIDJE
OZNAČEVALCI EPK
Pokrajinski muzej Murska Sobota
ODKRITO/ZAKRITO
Branislava Ritonja s.p.
Daniela Urbanič s.p.
KUD studio 39
EKTC Maribor
LokalPatriot
Zavod za turizem Novo Mesto
Dolenjski muzej Novo Mesto
Zavod Situla
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
Podjetniški center Slovenj Gradec
d.o.o.
Festival Velenje (Stanislav Špegel)
Mladinski center Velenje (Elvis
Halilovič)
OSTALA PODROČJA
KPC Narodni dom Maribor
Radio City d.o.o.
42
TÜ-MO SLOVANSKA POSELITEV
PREKMURJA
FOTOPUB
OZNAČITEV KULTURNE DEDIŠČINE
PRETEKLOST NOVEGA MESTA IN
NJEGOVA PREMIČNA DEDIŠČINA /
NOVOMEŠKA SITULSKA UMETNOST,
ETNOLOŠKA DEDIŠČINA DOLENJSKE
VELEBLAGOVNICA SITULA
PUSTNE MASKE
ART@CRAFT EUROPE 2012
EPK iMAGINARNE eSENCE
VODNO MESTO IN IZOLACIJSKI TEDEN
UMETNOSTI
FESTIVAL LENT
RADIO CITY - AKCIJE V ETRU
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Murska
Sobota
Murska
Sobota
Novo mesto
Novo mesto
Novo mesto
Novo mesto
Ptuj
Slovenj
Gradec
Velenje
Velenje
Maribor
Maribor
Izvajalec
Javne službe Ptuj
Javne službe Ptuj
Koroška Galerija likovnih umetnosti
Vivi d.o.o.
Naziv projekta
FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE Artfest
FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE Etnofest
MIROVNIŠKI FESTIVAL "OD LJUDI ZA
LJUDI"
PRESTOLNICA OKUSOV
Mesto
Ptuj
Ptuj
Slovenj
Gradec
Maribor
43
URBANE BRAZDE
V okviru Urbanih brazd so bili v letu 2011 doseženi vsi zastavljeni cilji. V prvem četrtletju je potekalo
aktivno iskanje raziskovalcev v Mariboru, njihovo usposabljanje in seznanjanje s širino delovanja, ki
ga zahteva program Urbanih brazd. Sodelovanje se je vzpostavilo z vsemi socialnimi, izobraževalnimi
in okoljskimi institucijami, zavodi in uradi v Mariboru, zaradi česar je skozi vse leto z njimi teklo tudi
izvrstno komuniciranje o problemih, informiranje in izmenjava podatkov ter refleksij. Po treh mesecih
intenzivnega skupinskega in individualnega dela so raziskovalci prevzeli vodenje skupin in
koordiniranje dela na terenu, hkrati s tem pa so tekla tudi aktivna sodelovanja s ciljnimi populacijami.
Drugo četrtletje je služilo identificiranju temeljnih problematik iz treh socialnih in treh socioloških
vidikov. Raziskovalci so skupaj z raziskovanimi skupinami, v katerih so že sodelovale ciljne skupine
(kmetje, begunci, migranti, Romi, brezposelni, mladi, vzgojitelji, učenci, starši idr.), določili prioritete,
korake in postopke za dosego temeljnih ciljev, kar je bilo preverjeno na drugem kongresu Urbanih
brazd z naslovom Vzajemnost in povezovanje. V tretjem četrtletju so bili ustanovljeni samostojni
pravni subjekti, ki bodo z letom 2012 že samostojno zaključili celostni projekt Urbanih brazd. Med
nove pravne subjekte so se vpisali Zadruga Dobrina, Društvo Varuhi semen, Združenje Frekvenca,
Društvo Rizom in Združenje ustvarjalcev alternativne in avtonomne produkcije. Prav tako je v letu
2011 aktivno zaživela tudi Mariborska kolesarska mreža, ki je sicer pred tem delovala kot društvo, a
se je v sodelovanju z Urbanimi brazdami okrepila in profesionalizirala. Redno je teklo tudi
sodelovanje s KUD Anarhivom, Infopeko, Zulkom in drugimi institucijami ter organizacijami.
Da bi novi pravni subjekti laže vstopali v mednarodna sodelovanja, je bil organiziran mednarodni
kongres z naslovom Rethinking potentials, prek katerega so društva, zadruga in združenja začela
sodelovati s sorodnimi organizacijami iz Velike Britanije, Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške
itn. Za potrebe kongresa, domačega in mednarodnega predstavljanja celovitosti in trajne
naravnanosti programa Urbanih brazd je bila izdelana brošura v slovenskem in angleškem jeziku, ki
celostno predstavi vsebino in cilje dela Urbanih brazd. Zaradi krčenja sredstev septembra 2011 se je
moral predčasno zaključiti projekt Leteče svetovalnice, ki je obravnaval polnomočenje brezdomnih,
prav tako je bila s programa umaknjena mednarodna konferenca, zastavljena za leto 2012. V zadnjem
četrtletju leta 2011 so nekateri novo nastali pravni subjekti že pridobili dodatna sredstva iz razpisov
in okrepili svoje dejavnosti. Z MOM pa so se uspešno zaključili tudi pogovori o najemu v
Železničarskem naselju, kamor se bo selila celotna produkcija Urbanih brazd v okviru Centra
alternativne in avtonomne produkcije.
Opis aktivnosti in delovanja Urbanih brazd v letu 2011
Urbane brazde so sestavljene iz dveh vsebinskih sklopov. V okviru ekološkega delovanja se razvijajo
projekti Trajnostna lokalna samopreskrba (TLP), Skupnostni urbani vrt in Semenska knjižnica. V okviru
družbenega angažiranja pa Etnomobil, Digitalno nomadstvo in Teleport.
Socialni in ekološki del Urbanih brazd je nadgradil Center alternativne in avtonomne produkcije
(CAAP), prek katerega vsi pravni subjekti, ki so zrasli iz programa Urbanih brazd, ustvarjajo,
izmenjujejo, sodelujejo in razvijajo nove ekonomske in socialne pristope zlasti v smeri skupnostnih
podjetij, odgovorne ekonomije ter angažiranih neposrednih praks, ki odgovarjajo na potrebe ljudi.
44
Dodatne aktivnosti Urbanih brazd, ki so bile postavljene za animiranje širše javnosti ali posameznih
ciljnih skupin, pa so se odvijale prek kongresov, izobraževalnih delavnic, javnih diskusij, natečaja
raziskovalnih nalog, predavanj za študente itn.
Trajnostna lokalna preskrba (TLP)
Raziskovalna skupina Urbanih brazd je v prvih treh mesecih 2011 prek terenskega dela nagovorila
številne male pridelovalce zelenjave in sadja iz neposrednega okrožja Maribora. Največji odziv za
oskrbo javnih institucij so pokazali kmetje iz Slovenskih goric, zato se je z njimi od marca do konca
leta 2011 izvedla serija delavnic, izobraževanj, usposabljanj in diskusij. Vzporedno z izobraževanji
kmetov so že spomladi 2011 pričela teči izobraževanja za vzgojitelje, učitelje, starše in otroke v
osnovnih šolah, vrtcih in domu starejših občanov na Teznem. Za potrebe osveščanja širše javnosti o
pomenu suverenosti države v preskrbi z lokalno, sezonsko pridelano, visoko hranljivo in živo hrano je
bilo vsak mesec izvedenih več predavanj v Mariboru in okolici, v partnerskih mestih, Avstriji,
predvsem pa se je o tej tematiki intenzivno komuniciralo z domačimi in tujimi mediji. Hkrati z izdatno
medijsko promocijo so se sestavljali predlogi za spremembo zakonodaje, kar je bilo predstavljeno
tudi ministroma za kmetijstvo in šolstvo. Tedenska edukacija kmetov, individualni posveti, kalkulacije
za predelavo izdelkov in kalkulacija za preusmeritev kmetij skozi vse leto 2011 so dosegli visoko raven
poznavanja procesov preusmeritve kmetij, dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in vseh drugih možnosti,
v katere so se kmetje podali v zadnji četrtini leta. Od maja do oktobra je tako teklo intenzivno
tedensko izobraževanje o preusmeritvi kmetije iz konvencionalne v ekološko kmetovanje ter
individualno delo raziskovalcev s kmetijami na terenu. Zadruga Dobrina pa je vse aktivnosti in želje
malih kmetov, da bi sodelovali na trgu, povezala po principu skupnostnega podjetja, za kar je bil
izdelan izviren statut novega pravnega subjekta, po katerem se lahko zadruga prijavlja tako na
klasične razpise kot tudi na razpise za socialno podjetništvo.
45
Izpostavljene aktivnosti glede na časovno sosledje
Vzpostavljanje sodelovanj s kmečkimi društvi, vaščani, kmečkimi kolektivi in širše predstavljanje
projekta TLP v regiji (izpostavljena sodelovanja in udeležbe: Zelena centrala Jurovski Dol, Društvom
kmečkih žena Klasje (Rače), javni posveti z Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije; udeležba na
posvetu Kupujmo domače; vzpostavljanje sodelovanja na Fakulteti za kmetijstvo in biodinamične
vede v Hočah; obisk Tikve in razgovor z vodjo Natašo Križman, predsednico Združenja ekoloških
kmetov SV Slovenije; sestanek z Borisom Keucem, vodjo Mariborske razvojne agencije – lokalne
akcijske skupine Toti las in seznanitev s programom Leader, s Silvijo Horvat, direktorico Zelene
direktive; Društvom za biodinamično gospodarjenje Podravje; Vito Šavlji iz Las Ovte idr.). Večji
razširjeni sestanki so bili opravljeni z zaposlenimi na Fakulteti za kmetijstvo in biodinamične vede (dr.
Bavec, dr. Ivančič, dr. Pažek idr.).
Izobraževanje in sodelovanje z izobraževalnimi institucijami na Teznem (sestanki z ravnateljico
Stanislavo Frangež iz OŠ Slave Klavore; ravnateljico vrtca Tezno Cvetko Rošker; predstavniki OŠ
Martina Konšaka, organizatorji prehrane, kuharji, starši otroki; z direktorico Doma starejših občanov
Tezno mag. Jasno Cajnko. idr.) in drugod po Mariboru (z ravnateljico Srednje gostinske in turistične
šole Maribor mag. Slavico Dobnik in namestnikom ravnateljice Jožetom Velecem; z dekanom Pravne
fakultete idr.). Izvedena je bila serija več kot dvajsetih javnih predavanj, ki so jih za te institucije in
širšo javnost opravili dr. Marta Gregorčič, Anton Komat, dr. Marjan Skalicky, Matej Zonta, dr. Milojka
Fekonja idr.
Intenziven enoletni kolektivni izobraževalni proces za male pridelovalce sadja in zelenjave, kmetije z
dodatno dejavnostjo idr. pridelovalce je potekal vsak torek. Pri tem je bilo s pomočjo širokega nabora
strokovnjakov s področij agronomije, živilske industrije in socialnega podjetništva (sodelovanje z
vsemi fakultetami in strokovnjaki iz regije ter s strokovnjaki v TLP) opravljeno naslednje: ozaveščanje
46
o pomenu lokalno pridelane sezonske hrane; predstavljen nov sistem ekonomije v okviru
odgovornega poslovanja prek socialnega podjetja; izdelava kalkulacij za preusmeritev kmetij iz
konvencionalnih v ekološke; izdelava kalkulacij za pekarske izdelke za gospodinje, ki želijo odpreti
dopolnilno dejavnost; prek dvajset kmetov je opravilo izobraževanje HACCP; izdelan je bil statut za
ustanovitev zadruge; izdelani so bili setveni kolobarji in načrti za posamezno kmetijo.
Vzporedno je vso leto teklo tudi individualno delo različnih strokovnjakov s pridelovalci: prek anket in
terenskega dela se je najprej obiskalo vsako kmetijo, ki je bila zainteresirana vstopiti v projekt TLP;
glede na analizo terenskih raziskav je bila narejena analiza kmetij in redno mesečno terensko delo na
kmetijah, kjer so se določale prioritete za preusmeritev, pogoji in ovire za ekološko kmetovanje,
dodatna usposabljanja in pomoč pri izpolnjevanju obrazcev. Ta del procesa je uspel pridobiti
zaupanje kmetov in zavezništvo za projekt preskrbe javnih institucij, s čimer se je začel postavljati prvi
tovrsten celostni projekt v Sloveniji.
Za osnovne šole in vrtce na Teznem so bili izdelani načrti ureditve okolice teh institucij: zasaditev več
deset sort avtohtonih sadnih sort (carjevič, bobovec, mušancelj, bličnik, boskop, viljamovka, junijska
lepotica, prevuška, domača češplja, stare sorte hrustvak, orehi, kostanji idr.); sadno grmičevje (rdeči
in beli ribez, josta, maline, robide, kosmulje, leska); postavitev starih brajd (pergol) za vinsko trto
(bela in rdeča jurka ter izabela) idr. Ureditev skalnjakov, vrta z zelenjadnicami in dišavami;
permakulturnega vrta s postavitvijo manjšega vodnega motiva, ki ustvarja mikroklimo za rastje, ki že
služi za metuljni vrt in učilnico v naravi. Predstavitev ureditve šolskih vrtov je bila predstavljena tudi
zainteresiranim ravnateljem v partnerskih mestih. Zdaleč največji angažma je pokazala ravnateljica
Prve OŠ Slovenj Gradec ga. Zvonka Murko, ki je že v letu 2011 s sodelavci izvedla pretežni del nove
zasaditve in ureditve šolskega vrta.
Za več kot štirideset malih pridelovalcev in kmetov z dopolnilno dejavnostjo so bile organizirane
izobraževalne ekskurzije: obisk socialnega podjetja Korenika (Šalovci) in izobraževanje o predelavi
ekoloških izdelkov; obisk ekološke kmetije Radikon (Lendava). Ožja raziskovalna ekipa TLP pa je prek
ekskurzij raziskala še zadrugo Jarina (Litija); zadrugo Žitek (Goričko), zadrugo Las MDD iz Slovenj
Gradca in njihovo trgovino Izdelki iz podeželja; Hišo kulinarike – Jezeršek; udeležba na agroživilskem
sejmu ter na vrsti javnih diskusij o preskrbi Slovenije v Podravju, Pomurju ter nekaterih partnerskih
mestih.
Konec leta 2011 je bil na podlagi izčrpnih analiz in poznavanj tovrstnih dejavnosti v Sloveniji
ustanovljen nov pravni subjekt – Zadruga Dobrina, z.o.o., ki je začela izvajati tri dele programa TLP:
preskrbovati vrtce, šole in doma starejših občanov na Teznem, s čimer se je začel izgrajevati
alternativni model prehranske suverenosti in samozadostnosti; kulinarična ponudba v obliki
cateringov ter priprave na vzpostavljanje trgovine oz. prodaje zabojčkov. Reorganizirana je bila
prehranska veriga med proizvajalci Slovenskih goric; opravljen nabor sodelujočih pridelovalcev. Za
realizacijo preskrbe, ki je stekla decembra 2012, je bilo kupljeno prevozno sredstvo.
47
Skupnostni urbani vrt
Projekt je kot glavni cilj postavil celotno ureditev večje površine v mestu po zgledu primerov dobrih
praks iz tujine (community gardening). S tem se v Mariboru razvija prvi primer celostne ureditve
skupnostnega urbanega vrtnarstva v Sloveniji, ki hkrati vzpostavlja močno interakcijo s podobnimi
primeri iz tujine, zlasti z Gradcem in Berlinom. V prvem trimesečju je raziskovalna skupine Urbanih
brazd pod vodstvom Mateja Zonte pripravila šest predlogov lokacij za ureditev zapuščenih zelenih
površin v mestu. Na podlagi preučitve predlogov in aktivnih usklajevanj s pomočjo podžupana MOM
g. Tomaža Kanclerja je bila izbrana lokacija v Borovi vasi. S tem se je začela uresničevati ideja o
urbanističnem posegu, ki jo je MOM sprejela že v odloku iz leta 1986. Z neposredno navezavo
obvodne sprehajalne poti, ki povezuje rekreacijsko območje pod Pekrsko Gorco, območje visoke
gostote prebivalstva (Nova vas, Borova vas, Zgornje Radvanje) in rekreacijskim gozdom Betnava, je
območje doseglo vse normative za uspešno realizacijo primera dobre prakse. Po izbrani lokaciji in
izdelavi več vzorčnih načrtov skupnostnega vrta – glede na analize več deset tujih primerov dobrih
praks – so se v tretjem četrtletju pričela usposabljanja okoliških prebivalcev, ki so se vključili v
izdelavo modela ekološke samopreskrbe v Mariboru. Redna usposabljanja in izobraževanja, ki so
potekala vsakih štirinajst dni, so podkrepile še diskusije o viziji skupnostnega vrta ter pravnih in
formalnih ureditvah samoorganiziranja bodočih vrtičkarjev. Med tem so se opravljale analize zemlje
in pravno-formalni razgovori z vsemi pristojnimi institucijami, geodetske meritve ter implementacija
prvih zasnov skupnostnega vrta v Borovi vasi. Prek kolektivnih delovnih akcij se je površina uredila za
uporabo spomladi 2012 in narejene so bile prve celostne zasaditve sadnega drevja in grmičevja. Za
realizacijo projekta v letu 2012 so bili pripravljeni predračuni, pridobljena sponzorska sodelovanja ter
narejene poizvedbe za najboljše ponudnike, s čimer se projekt realizira na vrhunski ravni in ob
popolni racionalizaciji sredstev. Projekt je požel ogromna zanimanja domače in mednarodne javnosti
in postaja neke vrste promocija ekološke samopreskrbe s hrano v urbanem okolju, ki je hkrati tudi
socialni korektiv vsem tistim družinam in posameznikom, ki so se bodisi zaradi krize, brezposelnosti,
nizkih pokojnin ali drugih prihodkov ali pa zaradi želje po druženju in soustvarjanju odločili za
alternativno zadovoljevanje svojih potreb – od rekreacije, ustvarjanja skupnosti do kakovostne,
sezonske prehrane.
48
V prvem četrtletju je bila opravljena natančna analiza pogojev za skupnosti urbani vrt v Mariboru:
opravljen pregled obstoječih pristopov prostorskega urejanja zelenih površin s strani mestnih in
državnih politik; analiza tujih primerov; opravljen izbor šestih lokacij in izdelava predlogov za
ureditev. Izdelan je bil celosten pregled oblik organiziranja upravljavcev skupnostih vrtov v tujini; vse
te analize pa so bile podlaga za izdelavo vzorčnih primerov in rešitev, ki so bile prilagojene glede na
lokalne potenciale v Mariboru in glede na predvidene želje uporabnikov. Celotno delo je zbrano v
dokumentu Smernice za urbano vrtnarstvo v Mariboru: večanje samooskrbe prebivalstva in
družbenega povezovanja.
S Smernicami so bili določeni trije vidiki vzpostavljanja skupnostnega vrta: trajnostni vidik (obvezna
ekološka pridelava, uporaba ekoloških čistilnih naprav, navezava na druge programske vsebine v
prostoru, večnamenskost naprav, podrobni normativi za celostnost ureditev glede na kulturno
krajino, dinamiko socialnega okolja v Borovi vasi, podpora semenske knjižnice in osrednji namen –
kakovostna samopreskrba, preživljanje prostega časa, rekreacija ipd.); prostorski vidik (vezan na
predvideno rabo in dopustnih ter trajnostnih posegov v območje: upoštevanje nekreativno
izrabljenih zelenih površin ter aplikacija na dejansko rabo; dostopnost, obstoječe vrtičkarske
dejavnosti v prostoru (z možnostjo širitve), bližina in dobra dostopnost večstanovanjskih sosesk in
izobraževalnih ustanov; oddaljenost od pokopališč in najožjih vodovarstvenih območij (VVO 0 in VVO
1)); ter pogoji in prednosti za samoorganiziranje zainteresiranih urbanih vrtičkarjev. Opredeljeni pa so
bili tudi nekateri drugi vidiki, kot so izkoriščanje izobraževalnega potenciala; transparentnost
zunanjega upravljanja; formalizacija samoupravljanja skupnostnega vrta ipd.
Opravljeni so bili sestanki, sklenjeni formalni dogovori ter priprava dokumentacije za ključne urade in
institucije (z vodjo službe za urejanje prostora gospo Lidijo Kodrič pri MOM; z direktorjem javnega
49
podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči g. Mojmirjem Grmekom; z namestnico direktorja
Urada za gospodarske dejavnosti Anito Gorinšek; pogovori z mestno arboristko Tanjo Grmovšek ter
redni pogovori s podžupanom MOM Tomažem Kanclerjem). Pregledani so bili podrobni načrti MOM
za parcelo št. 30/1 k.o. Zgornje Radvanje, predviden postopek in faze ureditve območja za skupnostni
vrt.
Po prvi polovici leta se je začelo aktivno obveščanje prebivalcev v Borovi vasi, Zgornjem Radvanju ter
Novi vasi o projektu, ki ga je na prvi predstavitvi prek šestdesetim zainteresiranim predstavila vodja
Urbanih brazd dr. Marta Gregorčič, sledila pa so redna izobraževanja vrtičkarjev (dvakrat na mesec)
na OŠ Ludvika Pliberška, na katerih so sodelovali strokovnjaki s področij agronomije, ekologije,
arhitekture, prava, filozofije, sociologije itn. Usposabljanja so bila namenjena ekološkemu vrtnarjenju
in izobraževanju o posameznih segmentih pridelave, socialna komponenta urbanega vrta pa je bila
predstavljena prek usposabljanj za samoorganiziranje vrtičkarjev v društvo urbanih vrtičkarjev –
celoten socialni del izobraževanj je vodila Karolina Babič.
Načrt skupnostnega vrta je bil izdelan prek dolgega procesa usklajevanj s prek sto vrtičkarji iz
neposredne okolice Borove vasi, s strokovnjaki, z MOM in vsemi pristojnimi službami. Končno in
celostno izvedbo, ki jo je konec tretjega četrtletja predložil vodja projekta Matej Zonta, pa so skozi
večmesečno usklajevanje in izdelovanje izvedli še arhitekt Sani Okretić, krajinski arhitekt Niko Stare,
agronominja Simona Trčak Zdolšek ter dr. Milojka Fekonja.
Konec tretjega četrtletja so začele teči tudi redne delovne akcije na enem hektarju površine v Borovi
vasi, ki je bila določena za skupnostni urbani vrt. Delovne akcije, prek katerih se je uredilo celotno
območje in na katerih so bile opravljene zasaditve sadnega drevja in grmičevja (šipek, jerebika, črni
bezeg, dren, ribez, kosmulja, leska, robide, maline, carjeviči, bobovec, mošancelj, viljamovka, stare
sorte hrustavk itn.), je koordinirala agronominja Simona Trčak Zdolšek. Poleg ureditve obrobnih
površin skupnostnega vrta so bile delovne akcije tudi izvrstna priložnost za učenje prek prakse,
druženje, rekreacijo in spoznavanje med bodočimi uporabniki vrta.
Ustvarjalci projekta so izvedli vrsto odmevnih predstavitev doma in v tujini (na mednarodnem
kongresu septembra 2011 skupaj z medkulturnim vrtom Rosa Rose iz Berlina); vzpostavili sodelovanje
s študenti in ustvarjalci skupnostnih vrtov iz Gradca; 6. decembra je bila predstavitev na Dunaju;
poseben prispevek o delovni akciji v Borovi vasi je pripravila RTV Slovenija; udeleževali pa so se tudi
različnih predstavitev o preskrbi (npr. 15. decembra posveta Preskrbimo.si hrano za jutri na Fakulteti
za kmetijstvo in biosistemske vede).
Semenska knjižnica
Semenska knjižnica je projekt, s katerim je bil v letu 2011 izdelan mehanizem, prek katerega se
zagotavlja varovanje biotske pestrosti kulturnih rastlin in njihovo ponovno širjenje. V projekt so med
letom vstopili pridelovalci hrane, strokovnjaki, raziskovalci, varuhi semen, ljubitelji, vrtičkarji in vrsta
drugih sodelavk ter sodelavcev, ki želijo skrbeti, razmnoževati, hraniti in varovati stare sorte kulturnih
rastlin. Projekt prek ohranjanja kulturnega izročila, dediščine in življenja spodbuja in krepi tudi
prehransko varnost širše regije, spodbuja zavedanje o pomenu biotske pestrosti in bogastva ter skrbi
za izobraževanje, kultiviranje in ohranjanje avtohtonih in ogroženih, lokalno prilagojenih sort
50
kulturnih rastlin. Projekt semenske knjižnice, ki ga vodi podiplomska študentka agronomije Mateja
Koler, je prvenstveno osredotočen na Podravje in Pomurje. Postavlja interakcijski sistem med kmeti,
vrtičkarji, posamezniki, organizacijami in institucijami, s čimer se že ohranjajo in na novo prebujajo
tradicionalna znanja o trajnostno naravnanih kmetijskih praksah, neposredno pa se ohranja ter
obnavljanja tudi semenski material v tem predelu Slovenije, ki je uspel do danes zavarovati največ
biotske raznovrstnosti – in to kljub najslabši ekološki sliki, ki jo ta del zaradi intenzivnega kmetijstva in
drugih dejavnikov izkazuje v državi. Semenska knjižnica zbira, hrani in katalogizira semenski in sadilni
material različnih varietet kulturnih rastlin. Za razliko od genske banke, ki je zaprta za širšo javnost in
katere cilj je hranjenje genskega materiala na daljši rok, hrbtenico semenske knjižnice nosijo mreže
varuhov. Da je raziskovalna skupina uspešno razvila projekt, se je v drugi polovici leta 2011 ustanovilo
društvo Varuhi semen, ki je hkrati vzpostavilo intenzivno mednarodno sodelovanje (zlasti s Heritage
Seed Library – Velika Britanija in Arche Noah – Avstrija), ob koncu leta pa je društvo priskrbelo vso
laboratorijsko opremo, s katero se bo v letu 2012 začelo izvajati preverjanje semen. V sodelovanju s
projektom TLP in Skupnostnega urbanega vrta je bila Semenska knjižnica v drugi polovici leta izjemno
aktivna tudi v procesu izobraževalnih delavnic na šolah in med urbanimi vrtnarji.
Raziskovalna skupina je na podlagi natančne študije in analize desetih sorodnih organizacij iz tujine
izdelala osnovno shemo semenske knjižnice, pri čemer se je zgledovala zlasti po primerih Dyfi Valley
Seed Savers, Kokopelli, Heritage Seed Library, Arche Noah, Gengel in Irish Seed Savers Association. Za
boljšo konceptualizacijo in vzročno postavitev projekta se je iz meseca v mesec krepilo mednarodno
sodelovanje in izmenjava znanj in izkušenj (izkazovanje medsebojne podpore, izmenjave znanj:
priročniki o semenarjenju, načini iskanja starih sort kulturnih rastlin, način pridobivanja članov
semenske knjižnice itn.); izmenjave rastlinskega razmnoževalnega materiala ter možnosti
51
izobraževanja kadra za potrebe projekta; izmenjava tiskanih in digitalnih publikacij, vezanih na temo
semenarjenja, ohranjanja biotske pestrosti, izobraževanje otrok o pomenu biodiverzitete, izmenjavi
idej in možnosti razvoja ter širjenja projekta.
Vse leto 2011 so tekli tudi intenzivni poskusi sodelovanja z institucijami in sorodnimi organizacijami v
Sloveniji, ki služijo ohranjanju rastlinskega genetskega materiala ali pa se ukvarjajo s semenarjenjem,
ter tudi z institucijami, ki delujejo na področju ekološkega kmetijstva; Kmetijski Inštitut Slovenije,
Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, Inštitut za
hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Kontrolne organizacije (IKC-UM, KON-CERT), Biotehniška šola
Rakičan, Biotehniški center Naklo in Semenarna Ljubljana.
Sredi leta 2011 je bila dokončana Shema semenske knjižnice, ki vsebuje vse ključne elemente,
pomembne za vzpostavitev in delovanje semenske knjižnice, kakor tudi možne načine in pristope
izvajanja posameznih aktivnosti. Pred začetkom iskanja in zbiranja starih sort so bili izdelani tudi
protokoli zbiranja materiala (rastlinski potni list po vzoru IPGRI (International Plant Genetic Resources
Institute)) ter oblikovana digitalna baza, v katero se vpisujejo vsi zbrani vzorci semen (akcesije).
Avtohtone rastlinske vrste in sorte so se vse leto intenzivno iskale in evidentirale na terenu. Doslej je
bilo najdenih, evidentiranih in v digitalno bazo vpisanih 33 akcesij. Po večji promociji projekta
Semenska knjižnica v mesecu novembru je bilo nekaj vzorcev semen (7 akcesij) na sedež Urbanih
brazd posredovanih tudi preko navadne pošte ali osebno.
Skupaj z iskanjem, evidentiranjem in zbiranjem semen se je ves čas iskalo in pridobivalo tudi
podpornike in varuhe semen. V ta namen je bilo organiziranih več predstavitev projekta (avgusta v
Jurovskem Dolu, 19. novembra v Murski Soboti, 26. novembra Mariboru, 6. decembra na Dunaju in
15. decembra v OŠ Ludvika Pliberška, Maribor). Širši javnosti se je projekt predstavil tudi preko
številnih medijev; RTV Slovenija, Vestnik, Večer, revija Delo in dom, revija Kralji Ulice, radio Murski
val in radio Maribor ter na različnih spletnih portalih. Projekt Semenska knjižnica se je predstavil tudi
v okviru drugega in tretjega kongresa Urbanih brazd. Z namenom promocije semenske knjižnice so se
oblikovali in izdelali tudi letaki, vabila in prodajni promocijski material.
Za izvedbo projekta je bilo v tretjem četrtletju ustanovljeno Društvo Varuhi semen, hkrati so bile
opredeljene osnovne smernice semenske knjižnice, ki natančno določajo pravice in dolžnosti varuhov
semen. Za vsako pridobljeno rastlinsko vrsto nastaja podroben opis tehnike pridelave
razmnoževalnega materiala, ki predstavlja del priročnika. Za izdelavo priročnikov je bila potrebna
nabava strokovne literature na temo semenarjenja in ekološke pridelave rastlin ter že izpostavljeno
intenzivno mednarodno sodelovanje.
Vzpostavil se je digitalni herbarij kot osnovno orodje izmenjave semen, v katerem so strokovno
evidentirani vsi zbrani vzorci semen, katerih del je že stopil v obtok. Vzorce semen člani pridobivajo iz
knjižnice ali iz mreže varuhov semen. Podlago za brezplačno distribucijo semen med člani predstavlja
digitalni herbarij – seznam vseh sort, vključenih v knjižnično zaščito, ki je članom knjižnice dostopen
na spletni strani knjižnice. Digitalni herbarij vsebuje naslednje informacije: botanična klasifikacija
rastlinske vrste, v katero spada sorta, ime sorte, izvor sorte (avtohtona, tradicionalna ali domača),
morfološko-biološki opis sorte, gospodarske lastnosti sorte, fotografija rastline in semena, kontaktni
52
podatki varuha semena, pridelovalna praksa in možnost promocije dejavnosti člana ter količina
semena in/ali sadik, ki so na voljo pri posameznem varuhu. Pri izdelavi herbarija so se raziskovalci
opirali na pridobljeno strokovno literaturo ter informacije, ki se pridobijo pri terenskem zbiranju
akcesij.
Semenska knjižnica je sredi procesa izdelave spletne strani, prek katere se vzpostavlja mreža varuhov
semen, s tem pa tudi širjenje starih sort med ljudmi. Semenska knjižnica skrbi za moderiranje in
posodabljanje spletne strani ter svojim članom nudi posebne storitve, med katerimi so digitalni
herbarij, priročniki, forum, ki je namenjen izmenjavi znanj in izkušenj; kuharski recepti, novice in
napovednik dogodkov prireditev, delavnic, izobraževanj in posvetov, ki jih organizira društvo Varuhi
semen.
Glede na dogovarjanja z MOM za najem prostorov Centra alternativne in avtonomne produkcije v
Železničarskem naselju projekt semenske knjižnice vzpostavlja vse osnove za nemoteno delovanje
laboratorija, ki bo začel delovati po predvidevanjih najkasneje aprila 2012. Prek laboratorija tečejo
priprave na hranjenje semen: primerno prepariranje in testiranje semen (nabava laboratorijskih
aparatov, kemikalij in drugega potrebnega materiala za izvajanje testiranj kaljivosti, merjenje vlage v
zrnu, določanje izvora semena, razkuževanje semena ter potrebe kratkoročnega hranjenja
(karantena), pri čemer je glavna svetovalka dr. Marija Gregori iz Zavoda za naravoslovje.
Etnomobil
Raziskovalna skupina z Romi in drugimi etničnimi skupnostmi (Etnomobil) je v prvem četrtletju 2011
zbrala raziskovalce in romske pripadnike ter oblikovala delovno skupino, ki je identificirala glavne
problematike Romov in drugih etničnih skupnosti v Mariboru ter določila glavne cilje dela, s katerimi
bi korenito prispevali k polnomočenju pripadnikov različnih etničnih skupin v mestu. Raziskovalna
skupina je določila tri glavne cilje in vrsto aktivnosti ter podpornih dejavnosti za uspešno
uresničevanje projekta Etnomobil. Opredeljeni so bili naslednji glavni cilji: izdelava prvega obsežnega
slovensko-romskega slovarja v Sloveniji (po zgledu nekaterih dobrih primerov iz držav nekdanje
Jugoslavije); izdaja prvega literarnega dela romske avtorice (Jasmine Ahmetaj) o življenju Rominje v
Mariboru in redne ustvarjalnice/delavnice na Poljanah, kjer živijo socialno ranljive družine Romov in
predstavnikov drugih etničnih skupnosti. Izhajajoč iz interesov posameznikov romske skupnosti in
intenzivne vzajemne komunikacije, diskusij in analiz, so raziskovalci začeli izvajati programe
usposabljanja na jezikovnem področju, uvajali in razvijali so primere dobrih praks različnih socialnoustvarjalnih delavnic, glasbene terapije, sproti izvajali zagovorništvo in učne pomoči v soseski, kjer je
koncentrirano veliko število ranljivih družin, med katerimi se ugotavlja tudi, da velik del ljudi nima
urejenih državljanstev (sodijo med izbrisane), resna pa je tudi zdravstvena in socialna problematika,
zaradi česar se vrstijo deložacije. Z Etnomobilom so začeli sodelovati tudi študenti in širša skupnost,
posebni gostje pa so bili ustvarjalci gledaliških, lutkovnih in drugih predstav. Po polletnem delu je
raziskovalna skupina ustanovila nov pravni subjekt – Združenje Frekvenca, s katerim so se začeli
prijavljati na razpise, pri čemer so bili znotraj celotnega projekta Urbanih brazd v letu 2011
najuspešnejši. Raziskovalci so vzpostavili bogato mednarodno sodelovanje zlasti z romologi iz Francije
ter avtorji romskih slovarjev s celotnega področja nekdanje Jugoslavije, hkrati pa so pridobivali
partnerske organizacije in vzpostavljali nova sodelovanja (Akademie (Gradec); Romski edukativni
53
centar (Subotica), Regionalni centar za manjine (Beograd)), zlasti pa so okrepili sodelovanje s
podobnimi organizacijami v Zagrebu, na Dunaju in v Beogradu.
V prvem četrtletju se je vzpostavila dinamična raziskovalna skupina, ki je določila prioritete dela v
okviru Etnomobila ter pomožne aktivnosti za polnomočenje romske mladine, žensk, otrok in drugih
pripadnikov različnih etničnih manjšin. Mihael Rudl je izdelal kratek film, s katerim se je raziskovalna
skupina predstavila že na drugem kongresu Urbanih brazd maja 2011. Po uvodnih pripravah na delo
skupine je vodenje prevzela etnomuzikologinja in socialna delavka Hazemina Minka Đonlić, s čimer se
je začela implementacija vseh opredeljenih aktivnostih.
V drugem četrtletju je bil izveden prvi intenzivni desetdnevni tečaj romskega jezika, ki so ga vodili
strokovnjaki za romski jezik in pedagogi iz Romskega kulturnega centra Vranjska Banja (Srbija).
Zaključni test je opravilo 8 udeležencev, gradiva s tečaja pa so bila dokumentirana in arhivirana ter
ostajajo dostopna v arhivu Urbanih brazd. Izdelani so bili tudi načrti za ekskurzijo z družinami iz
Poljan, ki so obiskale romske skupnosti v Grosupljem in Velenju (realizacija prve večje ekskurzije je
bila 30. avgusta 2011, medtem ko so manjši obiski, izmenjave, kongresi, diskusije in srečanja
najožjega dela raziskovalcev tekli vse leto 2011).
V drugem, zlasti pa v tretjem četrtletju so še aktivneje stekle redne tedenske ustvarjalne delavnice na
Poljanah, ki so vsebovale različne glasbene, risarske, socialne in športne igre – in odtlej ves čas tečejo
neprekinjeno, v letu 2012 pa se bodo še okrepile. Glede na ugotovljene potrebe po dodatni učni
pomoči, varstvu otrok, krepitvi romskega in slovenskega jezika, utrjevanju učne snovi, potrebi po
druženju, krepitvi socialnih stikov, zagovorništvu, dodatnih usposabljanj in glede na veliko izraženo
željo tamkajšnjih stanovalcev po vključevanju v aktivnosti Urbanih brazd, se v tej smeri pripravljajo in
izvajajo tudi dodatne aktivnosti, za katere se iščejo tudi dodatna sredstva, predvsem pa načini za
zaposlovanje pripadnikov romskih skupnosti v tistih poklicih in dejavnostih, ki neposredno
odgovarjajo na potrebe romske populacije na Poljanah in drugod v mestu. Zaradi velike potrebe in
tudi segregacije, ki se s strani državnih institucij vrši na Poljanah, so se z dodatnimi aktivnostmi in
prostovoljnim delom odzvali tudi raziskovalci Etnomobila ter nekaterih drugih delov programa
Urbanih brazd (zlasti Teleport in Digitalno nomadstvo). Največjo pomoč in podporo pa je vse leto
54
2011 nudilo Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture – ZULK, ki so bili s strani Urbanih brazd
pripoznani za enega od najbolj angažiranih predstavnikov nevladnega sektorja v Mariboru.
Za uspešno realizacijo projekta Etnomobil je bilo ustanovljeno Združenje Frekvenca (Socialnokulturno združenje nemirnih in aktivnih), ki bo dolgoročno služilo kot pravni subjekt in platforma za
prijavljanje projektov, vključevanje in večanje participacije med pripadniki drugih etničnih skupnosti.
Sodelujoči v Etnomobilu so bili v tem procesu skozi drugo in tretje četrtletje 2011 usposobljeni za
temelje naloge delovanja društva ter prijave na projekte: delavnice o tem, kako se ustanovi
združenje, kako se pripravijo statuti, kar so vodili dr. Marta Gregorčič, Mateja Zobarič Trplan in
Karolina Babič; s posebnimi delavnicami strokovnjakov pa so prestali tudi enomesečni cikel
izobraževanj o pripravah in vodenjih projektov, ki ga je vodila dr. Alenka Zelenič, ter stopili v proces
izdelovanja poslovnega načrta.
Za izdelavo prvega obsežnejšega romskega slovarja (gurbetski dialekt) je bilo opravljenih več deset
sestankov s strokovnjaki, jezikoslovci, romologii, prevajalci, lektorji in drugimi kadri iz Slovenije,
Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Albanije, Makedonije, Avstrije, Francije in Madžarske.
Vzpostavila se je mreža vrhunskih sodelavcev, s katerimi se je začelo delo pri pripravi slovarja – do
konca leta 2011 je bila zaključena prva tretjina slovarja. Predstavniki romskih skupnosti v Mariboru
sodelujejo pri pripravi slovarja tako, da redno pregledujejo prevode in dopolnjujejo živo rabo
romskega jezika, pri čemer se je že ugotovilo, da ta izjemoma odstopa od drugih obstoječih slovarjev
in prevodov romologov iz republik nekdanje Jugoslavije (Bajram Haliti, Veljko Kajtazi idr.).
Sledila je uspešna prijava na razpis Ministrstva za kulturo (projekt ESS) v tretjem četrtletju, kjer je
Frekvenca lahko zaposlila prvega sodelavca v raziskovalni skupini – Shemsedina Berisho, ki je zdaj v
procesu enoletnega usposabljanja za vodjo projektov. Celoten proces priprave razpisne
dokumentacije in od oktobra tudi že izvajanje projekta je okrepil proces učenja med ustvarjanjem –
razdelile so se naloge dela, vzpostavljeni so evalvacijski in drugi mehanizmi za preverjanje
napredovanj v razvijanju projekta.
V novembru sta bila dva večja mednarodna dogodka, na katerih je sodelovala raziskovalna skupina: 4.
novembra 2011 so raziskovalci sodelovali na Tretjem mednarodnem simpoziju romskega jezika v
Zagrebu (tam je bilo vzpostavljeno sodelovanje z avtorjem romsko-makedonskega slovarja Ljatifom
Demirjem in francoskim romologom Marcelom Courtijadem). 23. novembra 2011 pa je vodja
Etnomobila opravila tudi intervju z avtorjem srbsko-romskega slovarja Bajramom Halitijem, s katerim
je vzpostavljeno sodelovanje. Ustvarjalke in ustvarjalci Etnomobila so svoje delo predstavili v
domačih in tujih medijih, v romski oddaji (RTV; 23. 11. 2011) in na predstavitvi Urbanih brazd na
Dunaju decembra 2011.
Digitalno nomadstvo
Projekt Digitalno nomadstvo, ki ga vodi socialni antropolog Tomaž Gregorc z raziskovalno skupino
delavcev migrantov, beguncev in prebežnikov, je vzpostavil platformo za uporabo odprtokodnih
sistemov, copy lefta, creative commons in odprtokodne tehnologije. Raziskovalci so v letu 2011 prek
analize politik migracij razvili primer izoblikovanja nove prakse proste dostopnosti in prostega
pretoka vednosti. Projekt je zavezan sistematičnemu brisanju virtualnih meja informacijske družbe, k
55
spodbujanju razvoja avtonomnih digitalnih praks in potrebi po samoorganiziranju. Zato se
raziskovalke in raziskovalci projekta usmerjajo k vzpostavljanju pogojev za neomejen dostop
sodobnih nomadov do digitalne tehnologije, preko katere razvijajo in širijo nastajanje pilotnih
primerov tovrstne prakse v Sloveniji. S terenskim delom in angažiranim ustvarjanjem med ljudmi, ki
so mobilnost in svobodo gibanja izbrali zaradi preživetvenih razlogov, ustvarjalci projekta
vzpostavljajo pogoje za povezovanje sodobnih nomadov v samoorganizirane skupine, ki bi lahko
presegle anonimnost nepovezanih posameznikov in artikulirale svoje interese brez posrednikov ali
predstavnikov. Digitalni nomadi so skozi leto 2011 izvajali delavnice za delavce migrante, prebežnike
in prosilce za azil, pri čemer so kolektivno obravnavali osnove in rabo odprtokodnih računalniških
sistemov in programov za e-opismenjevanje. Delavnice so potekale v prostorih Samskega doma
Pobrežje v sodelovanju s Sindikatom izvajalcev pristaniških storitev, Sindikatom žerjavistov
pomorskih dejavnosti in organizacijo Nevidni delavci sveta). Svetovalno-zagovorniške aktivnosti
izvajajo z osebami, ki imajo status begunca (prebivalci Integracijske hiše v Mariboru) in delavci
migranti, nastanjenimi v samskih domovih v Mariboru idr. Posebej pa so tekle še raziskovalne
dejavnosti in teoretsko delo, kar bo v letu 2012 predstavljeno prek javnih posvetov, publikacij in
ekspertiz.
V prvem četrtletju leta 2011 so raziskovalci Digitalnega nomadstva izdelali vsebinske dele programa,
da bo v letu 2012 lahko splaval projekt Za-nič kišta ali Zero dollar laptop (program o osnovah in
uporabi odprtokodnih računalniških sistemov in programov, za katerega so bile pripravljene
delavnice za delavce migrante, prebežnike in prosilce za azil). Šele z digitalnim opismenjevanjem in
samoorganiziranjem sodobnih nomadov se lahko vzpostavljajo socialne mreže in alternativne
strategije preživetja, za kar se izvaja polnomočenje prek digitalne tehnologije, motiviranja in
svetovanja; delavnice kritičnega mišljenja za tri mariborske gimnazije in delavnice afriške umetnosti,
56
ki jih bodo izvajali na II. Gimnaziji Maribor v sodelovanju s slovensko-zimbabvejskim umetnikom
Tapiwo Chapo.
V drugem četrtletju 2011 je bilo opravljeno terensko delo med delavci migranti, ki so nastanjeni v
samskih domovih v Mariboru. Redna srečevanja, pogovori in intervjuji so prerasli v izdelane
metodološke delavnice ali teach-in, s katerimi raziskovalci in delavci v prostorih Samskega doma
Pobrežje razpravljajo o pomembnosti samoorganiziranja delavstva. V to dejavnost so se dejavno
vključili tudi Sindikat izvajalcev pristaniških storitev, Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti in
organizacija Nevidni delavci sveta. Na delavnicah in med usposabljanjem so bila z delavci migranti
odprta vprašanja legalnosti zaposlovanja, neplačevanja prispevkov, nesreč na delovnih mestih zaradi
neustreznih pogojev dela in neizplačila plač zaradi stečaja podjetij. Ker je bil namen teach-inov v prvi
vrsti ta, da se vzpostavijo preventivne strukture, da do podobnih izkoriščanj v prihodnosti ne bi več
prihajalo, se je z delavci dogovarjalo o možnostih za vzpostavitev alternativnega sindikata.
V štirih teach-inih, ki so bili izvedeni v letu 2011, se je predstavilo posamezne primere dobrih praks
alternativnega organiziranja in samoorganiziranja doma in v tujini ter razložilo pomembnost
samoorganizacije pri doseganju boljšega položaja v razmerju do delodajalcev. Preučilo se je
okoliščine bivanja delavcev in razmerja med podjetji in podizvajalci ter nudilo svetovanje na področju
bolniškega staža, tretje kategorije invalidnosti ter upokojitve. V vseh primerih se je izkazalo, da
država in delodajalec delavca kot »breme« prelagata drug na drugega. Vsi svetovalni primeri so
trenutno v obravnavi in iskanju rešitve za ugodno razrešitev za delavce.
V okviru projekta je bila v tretjem četrtletju vzpostavljena svetovalna in zagovorniška dejavnost:
svetovalnica nudi pregled nad sodelujočimi posamezniki, organizacijami in institucijami ter jih
učinkovito povezuje z uporabniki; skupaj z Infopeko je bilo uvedeno svetovanje in polnomočenje
beguncev in migrantov, saj v Mariboru ni organizacije ali vladne službe, ki bi bila učinkovito in
celostno posvečena delu z ljudmi s statusom begunca ali migranta. Zaradi posebej izražene potrebe
beguncev in migrantov, da ob prihodu v Maribor z njimi delala preveč oseb, ki jim ne zaupajo, a jim
morajo podrobno razlagati svoje osebne situacije in stiske, se je v svetovalnici specializirala
strokovnjakinja, ki posameznike spremlja skozi celoten proces, pozna ozadja in osebne zgodbe ter z
metodo zagovorništva uporabnikom krajša postopke za pridobitev državljanstev ali za socialno,
denarno ali kakšno drugo pomoč (integracija v socialno okolje, učenje jezika, učinkovito odzivanje ob
fizičnih napadih na migrante zaradi rasističnih in drugih vzvodov itn.). Svetovalnica je razvila in izvaja
celostno obravnavo uporabnika, pri čemer upošteva vse vidike življenja nomadov v mestu in posebej
skrbi za človeški, razumevajoč pristop in spoštovanje ter občasno motiviranje.
Med 3. in 10. oktobrom 2012 je Digitalno nomadstvo gostilo tri mednarodne strokovnjake s področja
recikliranja digitalne tehnologije, umetnosti in izobraževanja: Jake Harries (Access Space) in Olga
Panades Massanet (Furtherfield) sta izvedla tridnevno usposabljanje za bodoče izvajalce projekta Zanič kišta, ki je prenos dobre prakse projekta Zero Dollar Laptop (Furtherfield, Access Space).
Intenzivni trening je projektno ekipo Digitalnega nomadstva opremil s potrebnim znanjem za izvedbo
projekta, med drugim pa so udeleženci govorili tudi o razlikah v pogojih za izvedbo takega projekta v
Mariboru ali v Veliki Britaniji ter našli kreativne rešitve za specifične lokalne probleme pri
implementaciji dobre prakse v Mariboru.
57
Nicolas Denis (Binario Etico) je v okviru internega mednarodnega izobraževanja v Mariboru predstavil
delovanje zadruge Binario Etico, ki na podlagi ponovne uporabe sestavlja nizkocenovne (a
profesionalne) prenosnike in stacionarne računalnike. Raziskovalci so se podrobneje seznanili s
filozofijo odprtokodnih sistemov in kompleksnosti polja, ki ga implementacija in promocija odprte
kode nosi, kaj to pomeni za lokalno okolje in na kaj je potrebno biti pozoren pri vzpostavitvi
računalniške trgovine (socialnega podjetja), ki deluje na principu odprte kode tudi v sistemu
odločanja (vodenja) podjetja. Obširno poročilo mednarodne delavnice je dostopno na
www.furtherfield.org, s čimer se projekt Digitalno nomadstvo promovira tudi mednarodni javnosti.
Za dosego večje odzivnosti pri zbiranju rabljenih prenosnikov za projektno aktivnost Za-nič kišta je bil
izdelan letak (v slovenščini in angleščini), vzpostavljene so bile zbirne točke za prenosnike izven
Maribora (Ljubljana, Koper, Gradec) in blog – promocijske in diseminacijske aktivnosti projekta
Digitalno nomadstvo in aktivnosti Za-nič kišta.
28. novembra 2011 se je izvedla delavnica za dijake mladinskega centra in gimnazij, ki je del serije
delavnic, ki bodo v letu 2012 potekale na različnih gimnazijah v Mariboru. S tehniko izkustvene
delavnice, analitičnega mišljenja in dekonstrukcije besedila se je dijakom in dijakinjam predstavilo
širino in kompleksnost vprašanja migracij.
Teleport
Izziv projekta Teleport je obrniti trende avtomobilnosti v trajnostno mobilnost. Raziskovalci, inženirji
in ustvarjalci so v okviru Mariborske kolesarske mreže v letu 2011 ustvarjali pogoje, zaradi katerih se
bodo meščanke in meščani pogosteje odločali za vsakodnevno uporabo kolesa ali hojo, dolgoročno
pa bodo tovrstne aktivnosti pripeljale do mesta, ki bo pešcem in kolesarjem prijaznejše, varnejše in
strpnejše. Teleport spodbuja novo kulturo mobilnosti in je samoumevni rutini premagovanja
prostorskih ter časovnih dimenzij dodal nov smisel. Raziskovalci in inženirji v projektu razvijajo
različne vidike kolesarjenja ter dejavnosti, ki v svoje osrčje postavljajo trajnostno naravnano
premikanje po prostoru. Pri tem izhajajo iz strokovnih vidikov, ki posegajo v tehnično-tehnološke,
pravno-organizacijske, ekonomske, politične, kulturne, ekološke in socialne sfere. Vzpostavljajo se
podporna okolja za nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti, pri čemer se krepi lokalna kolesarska
skupnost, dviga zavedanje in občutljivost do ranljivejših v prometu, vzpostavlja različne socialnopodjetniške programe, prenaša znanja in primere dobrih praks iz tujine, vzpostavlja kolesarski center,
katerega glavni namen je razvoj kolesarske kulture, širjenje uporabe koles med prebivalci v lokalni
skupnosti in polnomočenje prebivalcev preko angažmaja v omenjenem centru. Vse raznolike
aktivnosti Teleporta v letu 2011 so bile usmerjene k cilju, da posredno spreminjajo potovalne navade
ljudi, s čimer življenje na ulicah postaja prijetnejše, občutek za pripadnost skupnosti se okrepi,
narastejo možnosti za socialno vključitev in participacijo prebivalstva, po zgledu drugih mest pa se
razvija vključevalna kolesarska kultura. Ravno takšne razmere pa so pogoj za razvoj večje
senzibilnosti, odgovornosti, tolerantnosti, pripadnosti, solidarnosti in koeksistence v skupnosti.
Mesto, ki svoj imidž gradi tudi na znamki univerzitetnega središča in Evropske prestolnice kulture, se
mora iz dneva v dan truditi za vzpostavljanje trajnostnih oblik gibanja po prostoru, kjer Teleport
nastopa kot iniciator in motivator za spremembe.
58
V prvem četrtletju so raziskovalci vzpostavili raziskovalno skupino ter analizirali pogoje za
organizacijo aktivnosti, s katerimi bi zvišali zavedanje o mobilnosti v mestu; določili so se cilji
(trajnost) in prioritete projekta. V sodelovanju z varnostnim sosvetom MOM so bili izdelani načrti za
organizacijo posveta o kolesarskem prometu, ki se je realiziral 9. marca, na njem pa so sodelovali
Policijska uprava Maribor in Fakulteta za gradbeništvo. Začele so se priprave na kolesarske parada,
izdelava promocijskega materiala ter druge aktivnosti za nemoteno izvedbo mobilnih kolesarskih
delavnic (nabava teleskopskih stojal in premičnega ozvočenja, izdelava kostumov superherojev).
Med 22. in 24. marcem 2011 je Josip Rotar projekt Teleport predstavil na globalni konferenci Velo
City 2011 v Sevilli (Španija). Raziskovalci so se vse leto 2011 dejavno vključevali v mednarodne
konference, simpozije in kolesarska srečanja (mednarodna konferenca Social Bike Initiatives v
Koprivnici na Hrvaškem; sestanek o upravljanju mobilnostnih centrov v Gradcu; predstavitev projekta
na Dunaju v okviru Urbanih brazd itn.). V sodelovanju z enajstimi kolesarskimi organizacijami iz tujine
se je vzpostavil skupni projekt Volunteers of Cycling Academy, katerega cilj je izmenjava izkušenj,
prenos znanj in medsebojno izobraževanje med člani kolesarskih organizacij, za potrebe MKM pa
predvsem izkušnje tujih partnerjev pri vzpostavljanju mobilnostnih centrov in socialnih podjetij.
V drugem četrtletju je bilo izdelanih več kratkih promocijskih filmov; tedensko so se izvajale mobilne
kolesarske delavnice (5. aprila, 11. aprila, 19. aprila, 23. aprila, 15. maja, 28. maja, 31. maja, 11.
junija, 18. junija in 25. junija 2011). V okviru promocije projekta so bili objavljeni tematski članki
(Večer, 20. in 23. aprila), izdelana spletna gradiva, brošure in drugi materiali, vmes pa so izvajale tudi
dodatne promocije predstavitve projekta in njegovih iniciativ za študente. Teleport se je vse leto
vključeval tudi v druge aktivnosti Urbanih brazd in drugih programov EPK ter MOM (npr. v projekt
Čitalnica na jasi; Festival Lent, v program Udarnika itn.).
Posebno pozornost je doživela prva kolesarska parada v maju in druga v juniju, na kateri so sodelovali
predstavniki kolektiva Bike Smut iz ZDA. V okviru kolesarskih parad, ki so postale stalnica v mestu, pa
se je vsakič povečevalo število udeležencev kot tudi število mednarodnih obiskov in izmenjav, s čimer
se je krepila zavest o potrebi po skupnostnem kolesarskem centru in novi kolesarski kulturi v mestu.
59
Ob koncu polletja je bil izdelan načrt za izgradnjo Kol(es)odvora pred železniško postajo v Mariboru,
ki so ga raziskovalci predstavili podžupanu Tomažu Kanclerju in predstavnikom projektne pisarne
MOM ter Sektorju za komunalo in promet. Predlog je naletel na pozitiven odziv, MOM pa se je
odločila preveriti možnosti financiranja investicije. Sestanki o tem načrtu so se skozi leto 2011
nadaljevali. Izvedena je bila terenska analiza arterijskih prometno-turističnih kolesarskih povezav iz
smeri Šentilja, Slovenske Bistrice, Dravograda in Ptuja. Izdelana so bila identifikacijska območja za
analizo postavitve kolesarskih parkirišč ter kolesarnic v Mariboru.
Septembra je bil v prostorih rektorata Univerze v Mariboru organiziran nacionalni kolesarski posvet,
pripravljen v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ter izvedena prva jesenska kolesarska parada,
katere se je udeležilo 70 ljudi. Dokončana je bila analiza kolesarskega parkiranja v širšem območju
mestnega jedra Maribora. Pripravil se je vmesnik za vnos podatkov v podatkovno bazo
(http://g.co/maps/kzx4e); izdeloval se je poslovni načrt za skupnosti kolesarski center.
5. in 6. oktobra so v okviru kongresa Urbane brazde gostile mednarodne goste iz štirih kolesarskih
iniciativ. Prisotne so bile skupine: Bike Kitchen (Dunaj), Velosophie (Pesc), Zofi (Budimpešta), Zelena
Akcija (Zagreb). 17. oktobra so raziskovalci sodelovali na srečanju delovne skupine partnerjev iz
projekta CycleLogistics, ki je potekalo v avstrijskem Gradcu, za tem pa tudi na srečanju z iniciativami
Bike Polo, FahradKuche, Altebauradkriterium, Bike Pirates in Nixie – potekali so tudi dogovori za
dogodek Grazibor 2012. Ponovno se je vzpostavilo sodelovanje s Sevillo (udeležba na mednarodnem
srečanju različnih kolesarskih iniciativ).
60
21. in 22. oktobra se je predstavnik skupine udeležil delavnice MOVIT, ki je bila namenjena
prihodnjim prijaviteljem za sredstva s programa Mladi v akciji – raziskovalci so uspeli s prijavo pri
pridobivanju dodatnih sredstev. Z Evropsko kolesarsko zvezo ECF se je dogovorilo organiziranje
delavnice PRESTO v Mariboru. MKM je konec leta začela z izdajo novičnikov, ki odslej mesečno
dosegajo okrog 1000 ljudi.
Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP)
Projekt CAAP je začel nastajati v drugi polovici leta 2011 in predstavlja mehanizem, ki bo leta 2013
nadomestil delo Urbanih brazd. Ta del projekta vodi Karolina Babič v okviru Združenja ustvarjalcev
alternativne in avtonomne produkcije, v katerega so povezani vsi pravni subjekti, ki delujejo v okviru
Urbanih brazd (Frekvenca – Socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih; Zadruga DOBRINA –
zadruga za razvoj trajnostne lokalne preskrbe, z.o.o.; Mariborska kolesarska mreža – društvo za
vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa; Društvo Varuhi semen – društvo za ohranjanje
biotske pestrosti kulturnih rastlin; KUD Anarhiv – kulturno-umetniško društvo Anarhiv; Socialnokulturno združenje Rizom).
61
CAAP (za zdaj še brez primernega prostora) vsem društvom, zadrugi in združenjem nudi strokovno,
organizacijsko, razpisno, projektno, tehnično, pravno, ekonomsko, računovodsko in administrativno
podporo; organizira dodatna izobraževanja in usposabljanja za člane; organizira strokovne posvete in
konference na temo alternativne produkcije; razvija in ohranja tesno sodelovanja med člani združenj.
Z najemom primernih prostorov pa bo skrbel tudi za upravljanje CAAP. Po devetmesečnih neuspešnih
poskusih iskanja primerne lokacije za vzpostavitev CAAP, v katerem se bodo materializirale tudi vse
aktivnosti projekta Urbanih brazd, se je z občino MOM dogovorilo za najem večnamenskega poslopja
v Železničarski koloniji (nekdaj zgradba s trgovino Konzum, Gorkega Ulica 34, Tabor). Podpis pogodbe
med MOM in Združenjem ustvarjalcev alternativne in avtonomne produkcije je predvideno januarja
2012.
Temeljno poslanstvo CAAP je raziskovanje in razvoj alternativnih načinov zadovoljevanja ekonomskih,
socialnih, okoljskih in kulturnih potreb skupnosti. CAAP postavlja model nove ekonomije, ki temelji na
nepridobitnosti, samooskrbi, ustvarjalnosti in povezovanju. Soustvarjalci CAAP se nadejajo, da bo
center pritegnil nove organizacije in posameznike, da se ekonomije lotijo na način, ki ni skrajno
uničevalen in ponižujoč, temveč na način, ki posameznikom in skupnosti ponuja dostojne možnosti za
preživetje in življenje.
Glede na velike težave pridobivanja ustreznih prostorov za izvajanje programa EPK so se raziskovalci
Urbanih brazd skozi prvo polovico leta 2011 dogovarjali z različnimi ministrstvi, z MOM in tudi z
62
zasebnimi lastniki za najem ustreznih večnamenskih pritličnih prostorov, v katerih bi lahko zaživela
alternativna in avtonomna produkcija. Zaradi razgovorov, preko katerih ni bil dosežen cilj (najem ali
obnova zapuščenega prostora), so raziskovalci izgubili ogromno časa in energije, hkrati pa se je
prelagala produkcija, ki za nemoteno delovanje potrebuje primerne prostore. Do prvega
uspešnejšega dogovora z MOM je prišlo šele ob koncu leta 2011 in ob angažmaju podžupana
Kanclerja.
Predvideno poslopje nekdanjega Konzuma na Taboru je za potrebe realizacije programa Urbanih
brazd prvovrstna lokacija; projekt pa se bo s tem primerno umestil tudi glede na socialne in kulturne
potrebe okolja. Po dogovarjanjih je bil v zadnjem četrtletju 2011 izdelan idejni načrt prenove
zapuščenega poslopja (stekla so vsa usklajevanja z MOM in pristojnimi institucijami). Pripravljeni so
bili načrti za ponovno rabo poslopja za dejavnosti, ki so se tam razvijale že pred stoletjem; izkazan je
bil finančni vložek, ki ga bodo raziskovalci poskušali pridobiti z mednarodnimi razpisi, sponzorskimi
sredstvi, hkrati pa tudi s programskimi sredstvi, saj na drug način ni mogoče realizirati projekta
Urbanih brazd. Z umestitvijo celotnega programa Urbanih brazd v CAAP se vrača zgodovinska vloga in
poslanstvo objekta, v katerega vstopajo inovativni programi.
Železničarska kolonija je kot izjemen primer urbanizma v Mariboru omenjena tudi v integralnem
tekstu prijave Maribora za naslov Evropske prestolnice kulture 2012. Oživitev tega prostora v času
EPK 2012 zato predstavlja pomemben rezultat Urbanih brazd ob zaključku projekta, s čimer se bodo
zdaleč najbolj ukvarjali v letu 2012.
Katalog projektov programskega sklopa URBANE BRAZDE, ki so bili izvedeni v
letu 2011
Izvajalec
Združenje ustvarjalcev alternativne in
avtonomne produkcije
KUD Anarhiv
FREKVENCA, Socialno-kulturno združenje
nemirnih in aktivnih
VARUHI SEMEN, Društvo za ohranjanje
biotske pestrosti kulturnih rastlin
Jurovske kmetije, Zadruga za razvoj
trajnostne lokalne preskrbe, z.o.o.
Naziv projekta
Mesto
CAAP
Maribor
DIGITALNO NOMADSTVO
Maribor
ETNOMOBIL
Maribor
SEMENSKA KNJIŽNICA
Maribor
TRAJNOSTNA LOKALNA
PRESKRBA
Maribor
63
TERMINAL 12
V začetku leta 2011 so Tomaž Pandur, tedanji predsednik programskega sveta, Mitja Čander,
programski direktor EPK, in Aleš Šteger, ki je tedaj opravljal naloge svetovalca programskega
direktorja za mednarodne zadeve, dokončno konceptualizirali osnovno idejo delitve vsebin EPK na
štiri sklope, jih poimenovali in profilirali. Terminal 12 je postal sklop, ki združuje ter med seboj
povezuje vrsto ambicioznih domačih in mednarodnih umetniških projektov, prodorno, sodobno in
interdisciplinarno usmerjenih v prihodnost. Program je bil zamišljen mnogovrstno, od odrskih
umetnosti, glasbe, filma, literature in predavanj preko vrhunskih razstav, multimedijske in
transmedialne umetnosti do izobraževalne in kongresne dejavnosti.
V mesecu januarju je bila opravljena natančna analizira vseh v letu 2010 sprejetih projektov, ki bi se
utegnili umestiti v Terminal 12, pripravilo se je opisno besedilo in vzpostavila pregledna evidenca
projektov, kjer je bila pri opisu vsakega projekta dodana še časovna in finančna dimenzija. Pričeli so
se intenzivni sestanki s številnimi producenti že sprejetih projektov kot tudi drugimi v želji, da se
program zastavi čim bolj ambiciozno, mednarodno odprto in obenem finančno racionalno. Pričele so
se prve vsebinske prilagoditve sprejetih programov. Obenem je potekalo navezovanje stikov s tujino,
prvi ciljni sestanki z Ministrstvom za kulturo v zvezi načrtovanja promocije EPK v tujini preko institucij
in projektov, ki jih MZK financira. Sestavljal se je koncept promocije EPK oz. vrhunske slovenske
umetnosti v tujini, ki je bil kasneje opuščen zaradi pomanjkanja sredstev. Ves čas so potekala
intenzivna dogovarjanja z MO Maribor okrog izgradnje MAKS-a, na katero je bilo prvotno vezano
veliko število produkcij. Programski sklop je bil brez programskega vodje, obstaja pa je možnost, da
to mesto kasneje zavzame Tomaž Pandur, kar bi bilo smotrno v primeru pravočasne izgradnje MAKSa in vezave programa Terminal 12 na ta objekt, kar pa se ne uresniči.
V prvi polovici februarja so opravljene izvedbeno-produkcijske analize za predviden center za
sodobno uprizoritveno umetnost MAKS, ki nastanejo na podlagi preučevanj podobnih institucij v
tujini. Vzpostavljena je bila korespondenca z nekaterimi ključnimi izvajalci sprejetih projektov
programskega sklopa, urejanje dosedanje dokumentacije programskega sklopa. V drugi polovici
februarja potekajo intenzivni sestanki programskega sklopa (Tomaž Pandur, Mitja Čander, Kaja
Cencelj) s koproducenti in priprava preliminarnega multidisciplinarnega programa japonskih
projektov in umetnikov, ki bi v 2012 predstavljali umetnost in kulturo Japonske v Mariboru (npr.
gostovanje Sankai Juku, predstave Noh gledališča, delavnice buto plesa, projekcije japonskih filmov,
nastop tradicionalnih japonskih taiko bobnarskih skupin, večer japonske klubske glasbe, razstave
japonske video umetnosti in obisk uglednih japonskih arhitektov).
Intenzivira se sodelovanje s STO, predvsem z vidika predstavitve Slovenije na turistični borzi v Berlinu
konec marca.
Pride do ključnih sprememb v konceptu kulturnih ambasad, kjer je prvotni koncept predvideval
celoletno prisotnost tujih predstavništev v Mariboru na številnih lokacijah. Ta koncept se kmalu
izkaže za izvedbeno nerealističnega, zato se ga po zamisli Aleša Štegra spremeni v obliko mesečnih in
tedenskih gostovanj, kakršen kasneje tudi ostane. Potekajo številna srečanja s predstavniki tujih
veleposlaništev in kulturnih centrov, ogromno truda in časa je vloženega v motiviranje za
sodelovanje, kar je težko zaradi negativnega PR-ja, ki spremlja projekt EPK.
64
Potekajo sestanki s preostalimi sklopi in koncipiranje sodelovanja. Veliko dela je vloženega v
vzpostavljanje skupnega marketinga in PR-ja. Sledi odstop Tomaža Pandurja z mesta predsednika
programskega sveta EPK.
V mesecu marcu je Aleš Šteger imenovan za umetniškega vodjo programskega sklopa. Kot
producentka Terminala 12 prične z intenzivnim delom Kaja Cencelj.
V dogovoru z Rokom Vevarjem, strokovnim svetovalcem za ples, se koncipira kroven projekt na
področju sodobnega plesa, ki naj poveže vse koproducente in izvajalce plesnih projektov v regiji.
Pripravlja se izobraževanje plesnih producentov iz Maribora – z željo dvigniti producentsko raven v
mestu.
Potekalo je intenzivno koncipiranje programa Terminal 12. Skupaj z novima svetovalcema za
uprizoritvene umetnosti se sestavlja ambiciozen program tujih gostovanj. Sestavlja se arhitekturni
program; najprej še tesno z Arhitekturnim muzejem iz Ljubljane, ki kasneje odstopi od projekta
zavoljo pretiranih pričakovanj glede financiranja z njihove strani.
Programski sklop se je predstavil veleposlanikom držav Evropske unije v Sloveniji, kulturnim atašejem
veleposlaništev in direktorjem tujih kulturnih centrov v Ljubljani, ki so prišli na predstavitev projekta
Kulturne ambasade v Vetrinjskem dvoru.
Potekalo je vzpostavljanje stikov z Evropsko prestolnico kulture Mons; obisk v Monsu in Bruslju. Iz
tega kasneje nastane dvodnevna predstavitev slovenske umetnosti v Monsu v novembru 2011, ki
poteka z velikim uspehom.
Sledi predstavitev programskega sklopa Terminal 12 koordinatorjem partnerskih mest in
vzpostavljanje producentske mreže za produkcije izven Maribora.
V drugi polovici meseca marca so potekali sestanki s kreativnimi producenti in svetovalci s področja
generalne produkcije glede novih projektov, ki so se predstavili na Dnevih odprtih vrat in tistih
manjkajočih vsebin, ki se umeščajo v koncept programskega sklopa Terminal 12. Potekala je priprava
prvega izbora projektov, ki bi se tržili in promovirali v tujini.
Marca je bila tudi predstavitev na turistični borzi v Berlinu.
V prvem tednu aprila je potekala analiza programa, ki ga je pripravil Tomaž Pandur v sodelovanju s
špansko agencijo Elsinor. Po temeljiti študiji je bilo ugotovljeno, da zaradi finančne, produkcijske in
prostorske prezahtevnosti načrtovanih gostovanj ne bo mogoče izpeljati v okviru MARIBOR 2012 –
Evropska prestolnica kulture. V začetku meseca aprila je bil v okviru sklopa strnjen in zaključen plesni
program, v katerega so bili uvrščeni vsi sprejeti projekti tega področja ter dodatne nove slovenske in
tuje predstave oziroma projekti (razstava, vzpostavitev plesnega centra …), ki v okviru finančnih
zmogljivosti sklopa dopolnjujejo Vevarjevo vizijo.
Pripravljala se je evidenca tržno najbolj zanimivih in profitnih projektov s področja uprizoritvenih
umetnosti in neklasične glasbe. Ker se dela na izgradnji MAKS-a ne začnejo in je malo verjetno, da ga
bo moč uporabljati vso leto 2012, se prične mrzlično iskati alternativna lokacija, ki bi pomenila rešitev
65
v produkcijskem smislu, obenem pa kot nek markantni objekt simbolizirala imput EPK ter njegovega
koncepta, čigar važen del predstavlja ravno sporočilo o revitalizaciji propadlih industrijskih objektov v
kulturne namene. Kot alternativna lokacija se izkaže za najbolj primerno TVT Boris Kidrič (TVT).
Opravi se vrsta pogovorov z lastniki, producenti, občino, narejene so prve idejne študije izvedljivosti
programov na lokaciji TVT ter osnovni pregled produkcijskih zahtev.
Nadaljuje se tesna komunikacijska povezava z mednarodnim resorjem glede tujih gostovanj
naslednje leto in projekta Kulturne ambasade. V skladu s tem je bila pripravljena končna verzija
predlogov tujih produkcij in projektov v Mariboru. Te produkcije so najpomembnejši segment
programa Terminal 12. Koordinacijski sestanki so se nadaljevali na veleposlaništvih in tujih kulturnih
institucijah mreže EUNIC z namenom priprave programa v okviru projekta Kulturne ambasade in
njegove sinhronizacije s programskimi izhodišči EPK. Najbolj intenzivno je bilo sodelovanje z vodjo
British Councila v Sloveniji, s predstavniki francoskega instituta Charles Nordier in Avstrijskega
kulturnega foruma. V iskanju prostorskih alternativ za izvedbo zahtevnejših glasbenih, razstavnih in
scenskih dogodkov je bila sklicana koordinacijska skupina, katere cilj je bil sestaviti prvi osnovni
elaborat za alternativno lokacijo TVT. Skupina je pripravljala prvo oceno stroškov, časovni okvir in
vsebinsko naravnanost projekta TVT. Dogovorjeno je gostovanje Dunajske državne opere z opero
Figarova svatba za februar 2012, razstavi Otta Mauerja in Kokoschke. V sodelovanju z Zagrebško
filharmonijo je bil dogovorjen nastop priznanega hrvaškega pianista Iva Pogorelića v Mariboru za
marec 2012. Med mednarodne projekte je bila uvrščena tudi koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj
in Teatra Ulysses z Brionov. S priznanim umetnikom Janom Fabrom je bila v okviru programskega
sklopa v Mariboru določena primerna lokacija za novo svetovno premiero plesnega sola za leto 2012.
Poleg predstave v Stari dvorani SNG Maribor bo režiser Faber sodeloval še pri projektu Dvanajst,
izvajal svoj izobraževalni program in imel razstavo v Umetnostni galeriji Maribor. Vodja Terminala 12
je bil konec meseca aprila v Parizu, kjer se je ob Jani Pavlič in Jeanu Jacquesu Victorju (FI Charles
Nodier) udeležil sestanka z vodstvom Institut Francais in področnimi svetovalci (Christine Paly,
Berenice Guidat, Laurent Maillaud). Cilj sestanka je bilo pridobiti vsebinske informacije in dodatna
finančna sredstva za francoske produkcije.
Vrstile so se priprave na monitoring v Bruslju, ki ga ekipa EPK prestane uspešno in prejme nagrado
Meline Mercouri.
V mesecu maju in juniju se je programski sklop predstavljal na srečanju predstavnikov nekdanjih in
bodočih Evropskih prestolnic, kjer so potekali pogovori o možnosti gostovanja vrhunskih umetniških
produkcij v Mariboru ali partnerskih mestih v 2012. Pripravljena je bila končna verzija predlogov tujih
gledaliških in plesnih gostovanj v Mariboru za naslednje leto, ki se uvrščajo v program sklopa za
naslednje leto glede na možnosti za gostovanje večjih produkcij, ki so odvisne od lokacije izvedbe.
Vodja Terminala 12 potrdi pet tujih produkcij s področja uprizoritvenih umetnosti, ki bodo gostovale
v naslednjem letu, in sicer Zimmermann & de Perrot, Še enkrat dobro poglej; Cabaret New
Burlesque: Jean-Baptiste THIERRÉE & Victoria CHAPLIN, Nevidni cirkus; Alain PLATEL, Ballets C de la
B: Gardenija; Silviu PURCARETE, Théâtre Radu Satnca Sibiu: FAUST po Goetheju. Kljub negotovosti
glede lokacije izvedbe programa se zvrstijo številni sestanki s potencialnimi izvajalci projektov, recimo
na področju mode oz. projekta Teden mode. Podobni pogovori s tujimi modnimi ustvarjalci in
organizatorji tovrstnih prireditev so potekali tudi v prostorih British Councila v Ljubljani ter Zagrebu.
66
Dokončno pride do konceptualizacije arhitekturnega programa, ki stoji na dveh projektih, po eni
strani na projektih Univerze v Mariboru, po drugi strani na ambicioznem mednarodnem projektu
Toma Kovača. Slednji pripravlja projekt o inovativni sodobni arhitekturi, skupaj z RMIT Univerzo v
Melbournu, agencijo Die Angewandte z Dunaja in studiom Designboom iz Milana. Poteka priprava
osnutka projekta performativnega umetnika Uweja Laysiepena-Ulaya in ogled potencialnih lokacij za
izvedbo v Mariboru, intenzivna pogajanja s tujimi in domačimi producenti in institucijami glede viškov
s področja vizualnih umetnosti in številni sestanki z UGM, ki šele jeseni vodijo do dokončnega
rezultata, najbolj zavoljo nezmožnosti trdnega načrtovanja, saj se ne ve zagotovo, kje bo stala nova
galerija, še manj, kdaj.
Sledijo predstavitve programa Terminal 12 v Beogradu in navezava stika in obisk pri nemški umetnici
Rebecci Horn, ki bo nastopila 2012 v Mariboru.
Julija sprejmemo g. Shujija Kogija, direktorja fundacije EU-Japan Fest, ki skozi svoje programe skrbi za
kulturno izmenjavo med Japonsko in državami EU. Fundacija najbolj intenzivno sodeluje z mesti, ki so
ali bodo Evropske prestolnice kulture. V ta namen je z EU-Japan Fest sodeloval tudi Terminal 12;
pripravil se je preliminarni program japonskih gostovanj in seznam imen nekaterih vrhunskih
umetnikov z Japonske, tekla so številna usklajevanja z namenom, da s strani EU-Japan Festta
prejmemo čim večjo podporo skupnim programom.
Zaradi obsežnega programa in zahtevnih gostovanj tujih produkcij v 2012 poteka znotraj Terminala
12 v mesecu juliju iskanje izvedbenega producenta. Zaradi pomanjkanja kadra znotraj sklopa je
korespondenco s producenti tujih produkcij in izvajalcev velikih mednarodnih gostovanj v času
MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture vodila koordinatorka sklopa Kaja Cencelj. Za vsa
potrjena tuja gostovanja so določene predvidene lokacije (z izjemo gostovanja Državnega gledališča
Radu Stanca iz romunskega Sibiuja in gostovanja Akademije za konje Versailles), točni datumi (z
izjemo gostovanja predstave Še enkrat dobro poglej in gostovanja Akademije za konje Versailles),
pridobljen je bil raznovrsten material za namene promocije in oglaševanja s strani zavoda Maribor
2012.
Julija je teklo intenziviranje podpore pridobivanja sponzorjev s strani marketinga. Veliko dela je bilo
vloženega v koordiniranje posameznih produkcij, ki pridejo v program terminala preko Kulturnih
ambasad, še posebej izvedbeno najbolj zahtevnih.
Potekala je bitka s prostorsko stisko, saj tudi pri projektu TVT ne kaže, da bo prišlo do realizacije.
Primerno lokacijo iščemo na področju sodobnega plesa, neklasične glasbe, gledališča in likovne
umetnosti. Sledili so sestanki, med drugimi tudi z Mikrourbaniko, skupino za arhitekturo in kulturo
urbanega okolja, Hišo Idej ipd.
V drugi polovici meseca je potekalo skupno delo z marketingom zavoda Maribor 2012 o prodaji
vstopnic, mreži prodajnih točk v Sloveniji in tujini (pregled ponudbe Eventima, AZ Ateljeja,
Koncerti.net …), možnosti realizacije Kluba EPK na lokaciji Festivalne dvorane v Mariboru, MOND
(nekdanji kazino v Mariboru), možnosti izvajanja programa in promocije v Europarku, Koloseju, v
razstavnem salonu Rotovž, novi UGM in na začasni konstrukciji oz. montažnem objektu, iskanje
67
najboljših opcij sodelovanja z zavarovalnicami. S strani marketinga je bila pripravljena posebna
strategija in finančni vložek za Terminal 12.
Iskanje primernih vsebin za neklasično glasbo je teklo naprej, od nje je namreč odvisen tudi velik del
prihodkov EPK. Preučili smo številne ponudbe tujih in domačih menedžerjev, tekla je analiza in
preverba ustreznosti teh lokacij, reševanje izvedbenih vprašanj, tako logistike kot pravno formalnih
aspektov, in dogovorov glede reševanja ustreznih obračunov in plačila prispevkov za SAZAS, ZAMP.
Intenzivno se je urejal arhiv dokumentacije vseh tujih produkcij v programu Terminal 12 in pripravljali
pomembni dopisi v tujih jezikih za pomembne tuje institucije (Institut Francais v Parizu, Wiener
Staatsoper na Dunaju …). V ta namen in z namenom priprave predpogodb in pogodb s tujimi
produkcijami, ki se bodo predstavile v okviru Terminala 12, so potekali tudi večkratni sestanki s
pravno službo zavoda Maribor 2012. Pripravljen je bil prvi osnutek tovrstnih predpogodb, pisma o
sodelovanju (Letter of agreement) za vse tuje koprodukcije, za katere so znane podrobnosti, za
potrebe iskanja dodatnih sponzorstev pa tudi povabilna pisma (Letter of Invitation).
Konec julija je bil osvežen koledar dogodkov Terminala 12, kjer so bili določeni datum, lokacija in
kratek opis vsakega projekta. Koledar je bil usklajen s programskim sklopom Ključi mesta. Na podlagi
koledarja je bil osnovan celovit načrt prostorskih potreb programskega sklopa Terminal 12.
Terminal 12 je ponovno preučil sprejete projekte na področju uprizoritvenih umetnosti skupaj s
svetovalcema za uprizoritvene umetnosti. Tekli so številni pogovori z Danilom Roškerjem,
direktorjem SNG Maribor, o možnosti rabe infrastrukture SNG za nastope tujih gledaliških in opernih
produkcij v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 in pogovori z direktorji galerij in muzejev ter
drugih kulturnih institucij v Mariboru in partnerskih mestih.
Tudi v mesecu juliju so se zvrstili številni koordinacijski sestanki s ciljem sinhronizirati programe
kulturnih ambasad s programskimi izhodišči Evropske prestolnice kulture.
V začetku meseca avgusta je zaradi bogatega programa in zahtevnih gostovanj mednarodnih
produkcij in koprodukcij v 2012 sklop Terminal 12 iskal možnosti za okrepitev svoje ekipe, tekli so
sestanki z vrsto potencialnih izvršnih producentov in vodji tehničnih ekip, ki bi prevzeli nadzor nad
izvedbo programa, med drugimi tudi z Umetnostno galerijo Maribor, zavodom Kultura 21, galerijo
Photon, Univerzo v Mariboru, zavodom Exodos, ki pripravlja festival sodobnega plesa Gibanica in
mednarodni festival Exodos, Dallas records in drugimi.
Prav tako so v začetku meseca avgusta potekali intenzivni krovni sestanki programskih sklopov s
programskim direktorjem Mitjem Čandrom glede realizacije programa, uskladitve koledarja
dogodkov in finančne strukture posameznih sklopov. Opravljen je bil temeljit pregled finančnih
okvirov Terminala 12 in stroškov projektov, ki se uvrščajo v sklop. V ta namen je sklop pripravil
natančne stroškovno-finančne analize gostovanja gledaliških projektov Sveti Gangster (v režiji Jana
Fabra), buto plesalcev Sankai Juku, akrobatske skupine s predstavo Še enkrat dobro poglej, predstav
Gardenija, Cabaret New Burlesque, Nevidni cirkus, Obludarium, spektaklov Konjenikova pot in Faust,
oper Figarova svatba in Mandragola, arhitekturnega projekta Future City 100 [Maribor] in gostovanja
pianista Iva Pogorelića.
68
Pripravil se je material za svetovalca za uprizoritvene umetnosti, svetovalko za vizualno umetnost in
svetovalko za klasično glasbo, na podlagi katerega so osnovali promocijsko in informativno besedilo
projektov, ki se uvrščajo v sklop Terminal 12. V skladu s tem je bil pripravljen in lektoriran dopolnjen
tekst za spletno stran, na kateri se predstavlja programski sklop Terminal 12 in njegov program.
Potrebna je bila ponovna revizija tujih produkcij, ki bodo gostovale v okviru Terminala 12 v letu 2012
v Mariboru. S tem namenom se je sklop sestal z mednarodnim resorjem, dopolnil podrobnosti
gostovanja komične opere Mandragola v Mariboru naslednje leto in možnosti sodelovanja s hrvaškim
ministrstvom za kulturo.
V prvi polovici meseca avgusta je bilo podrobneje opredeljeno sodelovanje Terminala 12 s projektom
Kulturnih ambasad, predvsem pri gostovanju večjih produkcij v 2012 v Mariboru. Nadaljevala so se
intenzivna usklajevanja s producenti za vizualno umetnost ter UGM na temo razstave del Tate
Modern iz Londona, ki naj bi odprla nove prostore UGM.
Pripravljena je bila dokončna ureditev programa Terminal 12 in marketinške tabele za sklop. Za
namene promocije je Terminal 12 prevzel tudi koordinacijo obiska nemških, španskih, švedskih,
hrvaških, avstrijskih in drugih novinarjev, ki se v Mariboru od blizu želijo spoznati s programom
Evropske prestolnice kulture v Mariboru 2012.
Ekipa programskega sklopa se je konec meseca ponovno sestala z rezidenčnim umetnikom Ulayem in
zavodom Nastati, ki želi svoj projekt razširiti na več lokacij in se ne omejiti zgolj na Sodni stolp.
Posebej za Maribor pripravlja instalacijo v in ob Sodnem stolpu, kar je tudi eden od ključnih ciljev
njegovega večdimenzionalnega umetniškega projekta Water to all. Velike težave je predstavljala
izbrana lokacija, saj objekt ni saniran, obenem je v rabi Narodnega doma. Začelo se je iskanje
nadomestne lokacije, ki jo prepoznamo v vili Žita, ki pa je v upravljanju DZU in v procesu prodaje.
Nadaljnja usklajevanja so potekala tudi s producenti plesnega programa oziroma mariborske plesne
mreže, ki bi lahko znotraj novo sprejetega projekta Modul-dance prijavitelja Plesne izbe Maribor v
sodelovanju s KUD Moment obogatil program z gostovanjem večjih tujih plesnih produkcij v
Mariboru. Problem je ostala le primerna lokacija za izvedbo njihovega programa.
Številna usklajevanja, razdelava projekta TVT, usklajevanja s projektantskim birojem, koncipiranje
vsebin, intenzivno dogovarjanje z MO Maribor, obema podžupanoma, Urošem Lobnikom so tekla še
naprej.
Ves mesec je potekalo urejanje arhiva dokumentacije vseh tujih produkcij v programu Terminal 12 in
priprava predpogodb s tujimi produkcijami, ki se bodo predstavile v okviru Terminala 12 – potekali so
tudi večkratni sestanki s pravno službo zavoda Maribor 2012. Pripravljen je bil prvi osnutek tovrstnih
predpogodb, pisma o sodelovanju (Letter of Agreement) za vse tuje koprodukcije, za katere so znane
podrobnosti, za potrebe iskanja dodatnih sponzorstev pa tudi povabilna pisma (Letter of Invitation).
Koordinacijski sestanki so potekali tudi z izvajalci projektov, ki naj bi se uvrstili v program Terminala
12, od izvajalcev na področju neklasične glasbe (zabavne elektronske glasbe, večji koncert rock
glasbenika, projekti, ki povezujejo popularno in klasično glasbo …), mode (Fashion Week v Mariboru
2012 ter Music, Wine and Fashion Festival), okroglih miz (Le monde diplomatique, Forum slovanskih
69
kultur), literarnih projektov iz nemško govorečih držav, fotografskih razstav iz Francije in z Madžarske
ter nekaterih možnostih sodelovanja glede nemških ali avstrijskih razstav.
Tudi v mesecu avgustu so se zvrstili številni koordinacijski sestanki s ciljem sinhronizirati programe
Kulturnih ambasad s programskimi izhodišči Evropske prestolnice kulture, predvsem so bili to
sestanki s tujimi veleposlaništvi v Sloveniji in kulturnimi inštituti mreže EUNIC – European Union
National Institute of Culture, kot so Institut Français Charles Nodier, British Council, Österreichisches
Kulturforum, Istituto Italiano di Cultura, Goethe-Institut, Instituto Cervantes in Finnagora.
V mesecu septembru je potekala vrsta sestankov in vodilo se je več dogovorov, katerih namen je bila
čim bolj natančna fiksacija programa in podrobnosti njegove izvedbe v programskem sklopu Terminal
12.
Tečejo sestanki glede plesnega programa s Plesno izbo in KUD Moment, koordiniralo se je dogovore
Reneja Maurina s Plesno izbo, v sklopu tega je Terminal 12 prevzel tudi koordinacijo dogovorov med
Plesno izbo in Ryuzom Fukuharo. Določili smo parametre podpore pri prenosih metropolitanske
opere v živo in usklajevali tehnične parametre s SNG in UGM. Izpeljan je bil izračun stroškov
posameznih segmentov programa, veliko dela je bilo vloženega v preverjanje izvedbenih možnosti
produkcij, ki prihajajo s strani Kulturnih ambasad, predvsem gledališče in glasba, naša želja je bila
vpeti ponujene produkcije, v kolikor ustrezajo najvišjim umetniškim standardom in vsebinski
orientaciji gostiteljskih institucij, v okvir ustaljenih mariborskih projektov; od Festivala Maribor,
Borštnikovega srečanja, Festivala Lent itd.
Prišlo je do odpovedi gostovanja Dunajske državne opere in njene predstave Figarova svatba, saj je
bilo ugotovljeno, da ob zmanjšanju prvotnih napovedi o sofinanciranju z avstrijske strani izvedba
tovrstne produkcije presega finančne in produkcijske zmožnosti projekta EPK.
Koordinirali smo dogovore okoli možnosti gostovanja slovitih cirkuških umetnikov Slava Show Show,
vendar se je projekt po preliminarnih razgovorih opustil, ker cirkus ni bil na voljo v ustreznih terminih.
S koproducentom Forman Theater je bil sklenjen dogovor glede ekskluzivnosti predstave Obludarium
in natančnih datumov izvedbe. Na podlagi dogovorov je prišlo tudi do določitve natančnih datumov
gostovanj projektov Konjenikova pot (Akademija za gledališče s konji, Versaj, Francija), Nevidni cirkus
(Victoria Chaplin in Jean-Baptist Thiérrée, Francija), Še enkrat dobro poglej (Martin Zimmermann in
Dimitri de Perrot z Akrobatsko skupino iz Tangerja, Švica, Maroko) in Gardenija (Les ballets C de la B,
Gent, Belgija). Odprto je tako ostalo samo vprašanje lokacij gostovanj Konjenikova pot, Faust,
Obludarium in Še enkrat dobro poglej.
Glede tuje produkcije je potekal sestanek s Sašem Drobnakom, kjer se je dogovorilo tudi podrobnosti
pogodb z zavodom Exodos. Ločen sestanek je potekal z Natašo Zavolovšek, rezultat pa je bila priprava
natančnega izračuna in finančne analize stroškov gostovanj tuje produkcije. Korespondenco in
produkcijo s tujimi producenti na področju uprizoritvenih umetnosti je s 1. 9. 2011 v imenu Exodosa
prevzela Nataša Zavolovšek, tehnično izvedbo vseh gostovanj pa bo nadzoroval Borut Cajnko.
Naslednja kadrovska okrepitev Terminala 12 je prihod pogodbene sodelavke Maše Novak. Mesec
kasneje dobi Terminal 12 tudi svojega izvedbenega producenta, Pavla Magdiča.
70
Sledilo je več obiskov umetnika Ulaya. Pripravil se je izračun stroškov celoletne rezidence, prav tako
pa se je opravilo več ogledov lokacij, ki bodo potrebne za izvedbo projekta.
Teče usklajevanje z Dallas Records, na katerem se je določilo podrobnosti sodelovanja pri skupni
produkciji Mars festival.
Spoprijelo se je z reševanjem težav glede lokacije razstav zbirke Otta Mauerja in razstave Oskarja
Kokoschke v sodelovanju z avstrijskim Kulturnim forumom in avstrijsko ambasado. Dogovorjeno je
bilo, da bo prva gostovala v Umetnostni galeriji Maribor, druga pa v Miheličevi Galeriji na Ptuju, tekla
so usklajevanja z lokalnimi partnerji.
Organiziran je bil obisk francoske kustosinje Eve Hober v Mariboru, ki bo drugo leto kurirala razstavo
La belle peinture, prav tako je Terminal 12 prevzel koordinacijo celotnega obiska.
Organiziran in koordiniran je bil obisk nemških, hrvaških, čeških in drugih novinarjev.
Izveden je bil natančen pregled elaboratov in stroškovno-finančnih analiz projektov v produkciji
Terminala 12 oz. projektov, ki jih je v program uvrstil vodja sklopa. Na podlagi ugotovljenega stanja se
je vodilo usklajevanje glede elaboratov, dopolnitve stroškovno-finančnih analiz in pridobivanja
tehničnih zahtev izvedbe projektov Terminala 12. V navezavi na to je bila po sprejetih spremembah in
premestitvah nekaterih projektov v druge programske sklope pripravljena posodobljena časovnica
vseh projektov Terminala 12, ki se je uskladila s programskim direktorjem Mitjem Čandrom, hkrati pa
tabela predvidenih dogodkov na lokacijah SNG Maribor, Lutkovno gledališče in TVT – obe sta služili
kot izhodišče za nadaljnje dogovore. Na podlagi omenjenih dokumentov se je revidiralo stroškovnik
programskega sklopa Terminal 12, pripravil se je natančen izračun stroškov za leti 2011 in 2012.
V okviru programskega sklopa se je odvijala koordinacija svetovalcev na področju filma, klasične in
neklasične glasbe, vizualne umetnosti in uprizoritvenih umetnost glede priprave opisov projektov,
predvsem pa glede projektov v produkciji Terminala 12.
Pripravila so se besedila za programsko knjižico, spletno aplikacijo Intrix ter spletno stran, prav tako
pa se je pripravilo in revidiralo besedilo za predstavitev lastne produkcije programskega sklopa
Terminal 12. V navezavi na to je potekala koordinacija svetovalcev glede besedil za vse projekte, ki se
uvrščajo v Terminal 12, prav tako pa revizija besedil za spletno stran, na kateri se predstavlja
programski sklop Terminal 12 in njegov program, popravljanje napak in aktualizacija omenjenih
spletnih besedil.
Koordinatorka programskega sklopa Kaja Cencelj je v septembru predala delo zaradi premestitve v
službo za trženje in odnose z javnostmi, vendar se je ekipa Terminala 12 v istem času okrepila z novim
sodelavcem, študentom Lovrom Centrihom, ki skrbi predvsem za koordinacijo komunikacijskih
operacij programskega sklopa, kasneje pa je prevzel koordinacijo tiskovin Terminala 12.
Maša Novak in Jerneja Rebernak sta bili med 23. in 25. septembrom v Monsu v Belgiji, ki bo Evropska
prestolnica kulture leta 2015, tam sta uradno predstavili projekt MARIBOR 2012 – Evropska
prestolnica kulture.
71
Ekipa je aktivno sodelovala pri pripravi programskega kataloga zavoda Maribor 2012 in vnosu
podatkov v spletno aplikacijo Intrix.
V mesecu oktobru je bilo izvedenih več sestankov med programskima sklopoma Ključi mesta in
Terminal 12, na katerih se je podrobneje opredelilo sodelovanje med sklopoma glede posameznih
projektov, predvsem je bil namen prostorsko usklajevanje, priprava seznama tehničnih zahtev ter
drugih potreb izvedbe produkcije, predvsem za projekte, kjer je možno sodelovanje in pomoč med
sklopoma glede posameznih lokacijskih zahtev in potreb produkcije z namenom optimizacije vodenja
dogovorov in iskanja lokacij za izvedbo posameznih produkcij.
Pavel Magdič, izvršni producent sklopa, je na enem izmed omenjenih sestankov v začetku meseca
prevzel koordinacijo Ulayevega projekta Čigava je voda?, vodilo se je dogovore z avtorjem in
izvajalcem projekta Uwejem Ulayem. Rezultat je bilo usklajevanje in priprava pogodbe, prav tako pa
se je z avtorjem po njegovem obisku konec septembra ves oktober usklajevalo glede nadaljnjih
korakov projekta, revidiral se je izračun stroškov celoletne rezidence, prav tako pa se je za rezidenco
in razstavo aktivno iskalo alternativne predloge primernih lokacij.
V skladu z dogovori omenjenega sestanka v začetku meseca se je v nadaljevanju oktobra pridobivalo
tehnične zahteve za posamezne produkcije, hkrati pa se je identificiralo potrebe po varovanju,
zavarovanju (npr. razstavnih eksponatov, obiskovalcev, premoženja ali gostov) ter električnih
priključkih za postavitev (scen, razstav, odrov) in izvedbo (koncertov, predstav, mednarodnih
gostovanj), za kar so bili zadolženi producenti za posamezna umetniška področja. Omenjene zahteve
so se pripravile za projekte, kjer so producenti skupaj s koproducenti le-te lahko opredelili, ostajajo
pa odprte za tiste projekte, kjer še določeni parametri (npr. lokacija, podrobnosti izvedbe) niso
dokončno dorečeni.
Prav tako se je ponovno identificiralo projekte, katerih izvedba bi bila najbolj primerna v prostorih
TVT, v pričakovanju odločitve o investiciji v ta prostor se je pripravil okvirni načrt arhitekturnih
posegov v lokacijo, utemeljitev le-tega ter finančna projekcija celotne investicije. Tekla so številna
usklajevanja med MO Maribor in Terminalom 12 s ciljem pridobiti TVT za namene EPK.
V programskem sklopu se je do sredine oktobra pripravilo in revidiralo elaborate v skladu z novimi
informacijami, predvsem kar zadeva lokacije in spremembe pri izvedbi določenih projektov (odpoved
predstave Vampirji, preimenovanja določenih projektov oz. spremembe, ko so se natančneje dorekle
podrobnosti posameznih produkcij). Prav tako se je v skladu s tem pripravilo in pridobilo podrobne in
revidirane stroškovno-finančne analize projektov, tudi za tiste, za katere finančne projekcije še niso
bile podrobno razdelane zaradi zapletov pri lokacijah in podrobnostih izvedbe, so pa jim bila
dodeljena sredstva.
V sodelovanju s programskim sklopom Življenje na dotik se je v sredini oktobra pripravila adrema
izvajalcev, ki se jih je kontaktiralo za potrebe pridobivanja izjav/dovoljenj za uporabo avdio in
vizualnih materialov, ki se uporabljajo v namene promocije, prav tako se je te materiale tudi
pridobivalo in se jih posredovalo sodelavcem programskega sklopa Življenje na dotik.
72
V sredini oktobra se je začelo intenzivno usklajevanje glede projektov v produkciji Terminala 12
(Liberation Art Project, mednarodnih gostovanj sklopa Oder med nebom in zemljo) ter projektov, ki
se pripravljajo v sodelovanju s Kulturnimi ambasadami (razstave Otto Mauer, Oskar Kokoschka,
Rebecca Horn, Robert Capa). Koordinacijo dogovorov je po iskanju primerne lokacije za Liberation Art
Project in vodenju usklajevana z avtorji projekta na eni ter Hišo literature na drugi strani prevzela
Petra Narat Palčnik, producentka za področje literature, za določene razstave pa Lilijana Stepančič,
svetovalka za področje vizualne umetnosti.
Konec oktobra je potekalo zadnje srečanje z vodstvom SNG Maribor z namenom uskladitve terminov
izvedbe produkcij v prostorih SNG. Prav tako se je doreklo finančne pogoje uporabe dvoran in
natančne datume, ne le za produkcije Terminala 12, ampak tudi produkcij ostalih programskih
sklopov, ki so bile umeščene v SNG Maribor. Sledi ponovno preverjanje točnih datumov in terminov
postavitev, vaj in podiranja scen posameznih produkcij, na nadaljevalnem sestanku konec oktobra so
se termini tudi dokončno uskladili in potrdili. Enako velja za sodelovanje z UGM in Lutkovnim
gledališčem.
S SNG Maribor oz. festivalom Borštnikovo srečanje se je koordiniralo dogovore o možnosti
gostovanja gledališke predstave Ovo bi mogla biti moja ulica (del Kulturnih ambasad) v okviru
festivala Mostovi na Borštnikovem srečanju, vendar predstava ne bo umeščena v program.
Na podlagi določenih terminov mednarodnih gostovanj, kot so npr. Konjenikova pot (Akademija za
gledališče s konji, Versaj, Francija), Nevidni cirkus (Victoria Chaplin in Jean-Baptist Thiérrée, Francija),
Še enkrat dobro poglej (Martin Zimmermann in Dimitri de Perrot z Akrobatsko skupino iz Tangerja,
Švica, Maroko) in Gardenija (Les ballets C de la B, Gent, Belgija), so se konec oktobra z Natašo
Zavolovšek, ki vodi produkcijo mednarodnih gostovanj, opravili ogledi potencialnih lokacij
posameznih gostovanj, ki še niso bila dokončno umeščena na katero od prizorišč. V ponedeljek, 24.
oktobra, so potekali tudi ogledi lokacij za predstavo Konjenikova pot s predstavnikoma omenjene
predstave.
V oktobru se je predstavo Še enkrat dobro poglej prijavilo za sofinanciranje s strani švicarskega sklada
za podporo švicarski umetnosti ProHelvetia. Poslane so bile vloge na Francoski Institut in Goethe
Institut.
Konec oktobra so sodelavci Terminala 12 usklajevali in pripravili uradni obisk v Beogradu, ki je bil
namenjen podrobnejšim dogovorom glede gostovanja predstave Mandragola beograjske umetniške
hiše Madlenianum naslednje leto v Mariboru.
Sodelavci Terminala 12 so se v oktobru udeležili izobraževanja na temo prednosti in slabosti
ustanovitve statusa samostojnega podjetnika oz. pridobitve statusa samozaposlenega v kulturi ter
izobraževanja o prednostih in pravilih uporabe programske opreme zavoda Maribor 2012 (Outlook,
Sharepoint). Udeležili so se tudi novinarske konference zavoda Maribor 2012, na kateri je bil
predstavljen program Evropske prestolnice kulture.
V okviru programskega sklopa se je odvijala koordinacija svetovalcev in producentov na področju
filma, klasične in neklasične glasbe, vizualne umetnosti in uprizoritvenih umetnost glede popravkov
73
opisov projektov, predvsem glede projektov v produkciji Terminala 12 za potrebe programske knjige.
V navezavi na to je potekala koordinacija svetovalcev glede besedil za vse projekte, ki se uvrščajo v
Terminal 12, prav tako pa revizija besedil za spletno stran, na kateri se predstavlja programski sklop
Terminal 12 in njegov program, popravljanje napak in aktualizacija omenjenih spletnih besedil na
programski sklop Življenje na dotik.
Ekipa je ves mesec aktivno sodelovala pri pripravi revidirane programske knjige in vnosu podatkov v
spletno aplikacijo Intrix. Tekle so številne koordinacije z marketingom in PR-službo zavoda Maribor
2012 ter s preostalimi programskimi sklopi.
Sledilo je usklajevanje glede podrobnosti in tehničnih zahtev gostovanja razstave Oskarja Kokoschke
na Ptuju.
V četrtek, 3. Novembra, je potekal večurni delovni sestanek med sodelavci programskega sklopa
Terminal 12 in sodelavci marketinškega oddelka, na katerem se je doreklo več podrobnosti glede
komunikacije projektov in dogodkov v produkciji Terminala 12, osnovalo PR-načrt ter doreklo
podrobnosti in razdelilo naloge za izvedbo decembrske novinarske konference programskega sklopa
Terminal 12.
V začetku meseca je bil vodja programskega sklopa Aleš Šteger v Frankfurtu, kjer je izvedel delovni
sestanek z nemško umetnico Rebecco Horn glede podrobnosti izvedbe njene razstave in gostovanja v
okviru projekta Dvanajst, doreklo se je tudi finančne okvirje projekta, doseglo sofinanciranje s strani
IFA in izhodišča za sestavo pogodbe.
9. in 10. novembra so se sodelavci Terminala 12 udeležili izobraževanja za prostovoljce, kjer je bil
podrobneje predstavljen program dela s prostovoljci, namen prostovoljstva znotraj zavoda Maribor
2012 ter podrobnosti in omejitve izvajanja prostovoljnega dela v okviru programov EPK.
V začetku novembra se je obiskalo več lokacij za izvedbo predstav in prostorov za izvedbo razstav –
prostore SNG za potrebe razstave Oskarja Kogoja, dvorec Betnava, prazne prostore v mestu …
Odvijala se je tudi koordinacija ogledov lokacij produkcij Terminala 12 z zavodom Exodos. Prav tako
se je pridobivalo tlorise prostorov lokacij za razstave ter usklajevanje in preverjanje razpoložljivosti
različnih možnih lokacij.
Ker je bilo do konca meseca potrebno sestaviti seznam za potrebe po nočitvah, se je intenzivno
pridobivalo, pripravljalo in izračunavalo potrebe po nočitvah za gostujoče produkcije, posamezne
projekte in dogodke ter delovne obiske Terminala 12 v letu 2012.
Skrbelo se je za posredovanje prejetih pozivov za soznamčenje že obstoječih projektov, torej tistih, ki
jih zavod Maribor 2012 ne bo sofinanciral, bo pa jih uvrstil v program in jim omogočil soznamčenje
pod znamko Maribor 2012. Tako se je v tem mesecu pridobilo pod okrilje programskega sklopa 17
novih projektov.
V novembru se je izdelal celovit marketinški načrt in v okviru tega pripravil nabor potreb za tiskovine
Terminala 12 v letu 2012. Glede na nabor se bo pridobivalo ponudbe in izbralo izvajalca, ki bo lahko
74
zadostil finančnim kriterijem ter kriteriju po dostavi in dobavi. Pridobivanje ponudb za tisk vseh oblik
promocijskih materialov je potekalo po sistemu znanih tiskarjev, pridobilo se je skoraj 10 ponudb.
Sodelavca Sašo Đorđev in Lovro Centrih sta se v novembru lotila priprave adreme kulturnih inštitucij
v Zagrebu in Gradcu, ki se jih bo ob izdaji dvojezičnih materialov prosilo za vzajemno promocijo s
tiskovinami programskega sklopa.
Prav tako se je pripravil media plan programskega sklopa Terminal 12 oz. se je iskalo različne
možnosti oglaševanja v slovenskih ter tujih medijih z zborom oz. pripravo nabora konkretnih ponudb.
Začel se je pripravljati tudi nabor relevantnih spletnih portalov in strani, na katerih bi Terminal 12
oglaševal svoje programske vsebine.
Sodelavec Lovro Centrih je pripravil tudi nabor in oceno (približni izračun) potreb za prevajalske
storitve Terminala 12 v letu 2012, torej potrebe po prevajanju gledaliških in koncertnih listov,
tiskovin, vabil, opisov projektov …
S sodelavko programske pisarne, Majo Zupan, se je ves čas usklajevalo časovnico in pregledovalo
točne datume, lokacije in nazive prioritetnih projektov za januar in februar.
Pavel Magdič in Lovro Centrih sta pripravila nabor projektov za trženjsko mapo Terminala 12, s katero
se bo skušalo pridobiti sponzorje za konkretne dogodke.
Konec novembra je sledilo usklajevanje stroškovnikov za predstave Oder med nebom in zemljo, ki so
se revidirali po novih znanih parametrih.
Z Matejem Andražem Vogrinčičem, instalacijskim umetnikom, je potekal ogled lokacij po Mariboru s
fotografiranjem, prav tako pa naslednji dan sestanki in ogled materialov v podjetju Surovina za
potrebe priprave večjih, vidnih instalacij na pretočnih in vidnih vpadnicah v mesto.
V decembru se je glede na razmere prilagodilo datume in lokacije več projektov in iskalo nove rešitve
za možnosti izvedbe projektov glede na tekoč razvoj dogodkov glede razpoložljivih lokacijskih
možnosti, predvsem razstav in večjih odrskih produkcij.
Decembra so bili izvedeni redni produkcijski sestanki s producenti in sestanki s svetovalci za
posamezna umetniška področja, na katerih se je podrobneje opredeljevalo izvedbo projektov v
prvem tromesečju leta 2012.
Za projekt Čigava je voda? se je nadaljnje vodilo dogovore z avtorjem in izvajalcem projekta Uwejem
Ulayem. Rezultat je podpis pogodbe za izvedbo projekta.
Po usklajevanju se je podpisalo pogodbe s prioritetnimi produkcijami Terminala 12 za predstave
sklopa Oder med nebom in zemljo, predstavi Gardenija in Cabaret New Bulesque. Prav tako se je v
sklepni fazi priprave vršilo zaključna opravila za izvedbo produkcij: priprava tehničnih zahtev,
rezervacija hotelskih sob in ostalih gostiteljskih zahtev po riderjih.
75
V začetku meseca je programski sklop Terminal 12 pridobil novega sodelavca Saša Đorđeva, ki je
prevzel operativno-logistične dogovore izvedb produkcij Terminala 12. V skladu s tem se je
pridobivalo in usklajevalo potrebe po varnosti in varovanju prireditev (opravljenih več sestankov s
podjetjem Varnost Maribor), električnih priklopov na prireditvah (sestanki s podjetjem Elektro
Maribor), ki bodo potekale izven dvoran, pričelo se je pridobivanje in ureditev informacij za sprožitev
postopkov za dovoljenja za izvedbo prireditev ter usklajevalo tehnične zahteve za posamezne
produkcije z zavodom Exodos in s posameznimi izvajalci/avtorji predstav in produkcij. Opravljenih je
bilo več ogledov »nadomestnih« lokacij za produkcije, predvsem za sklop predstav Oder med nebom
in zemljo, ki so zaradi izpada investicij v centralno prireditveno lokacijo (TVT Boris Kidrič, Klub 2012)
urgentno potrebovale nadomestno lokacijo.
V programskem sklopu se je do sredine decembra intenzivno delalo na področju marketinga in
promocije lastnih produkcij.
Natisnila se je prva lastna publikacija, namenjena promociji sklopa predstav Oder med nebom in
zemljo ter abonmajev NEBO (premierni) in ZEMLJA (ponovitveni), katerih prodaja se je v decembru
tudi pričela vršiti po principu voucherjev. Uredila se je distribucija omenjenih brošur v Ljubljani in
Mariboru, kjer se je z razdeljevanjem distribuiralo približno 4000 brošur, prav tako pa se je ob pomoči
SNG Maribor brošuro poslalo na 4000 ciljnih naslovov ljubiteljev gledališča po Sloveniji.
Postavil se je sistem za prodajo abonmajev sklopa vrhunskih odrskih produkcij Oder med nebom in
zemljo ter na prodajna mesta dostavil omenjeni abonma, ki je že v prodaji, zaradi česar so potekala
usklajevanja z Info točkami in ostalimi prodajnimi mesti. V navezavi na prodajo abonmajev se je vršilo
in izpeljalo več zahtevnih opravil: sestava dogovorov in pogodb s prodajnimi mesti, pogajanja o
procentih za kritje stroškov prodaje, vzpostavitev sistema in navodil za prodajo abonmajev, prelom in
tisk voucherjev ter produkcija (programiranje) spletnega sistema za prodajo abonmaja.
Na spletu se je intenzivno izpostavilo omenjen abonma ter dodelalo spletna gradiva Terminala 12.
Prav tako je v decembru stekla priprava nadaljnjih promocijskih gradiv, s fokusom na program v
prvem tromesečju leta 2012, za kar bomo v začetku januarja izdali ločeno programsko brošuro, ki bo
vsebovala 25 projektov s podrobnim koledarjem dogodkov, za kar je bilo potrebno usklajevanje glede
podrobnosti (opisov, datumov, lokacij, časa pričetkov) dogodkov s posameznimi producenti in
koproducenti projektov.
V začetku decembra je bila znana dokončna odpoved sofinanciranja TVT s strani Vlade RS in Mestne
občine Maribor. Tekli so številni sestanki s koproducenti, katerih cilj je najti ustrezne rešitve za
ustrezno izvedbo programov. Izostanek lokacije se izkaže za ključni problem programskega sklopa.
Pripravil se je CGP programskega sklopa in nekatere pojavne oblike (znak T12, znak Oder med nebom
in zemljo, kreativna rešitev majic in ostalih promocijskih materialov). Potekali so razni pregledi
napovednikov, koledarjev, materialov in člankov za potrebe marketinga.
Na odru Stare dvorane SNG Maribor je potekala novinarska konferenca programskega sklopa, na
kateri se je podrobneje predstavilo vrhunce programa sklopa ter abonma Odra med nebom in zemljo
z vsemi predstavami. V decembru je bil Terminal 12 izpostavljen v več tiskanih medijih, priloga City
76
magazina je vsebovala podrobnejšo predstavitev projektov Terminala 12, prav tako je bil Terminalu
12 namenjen medijski prostor v nekaterih slovenskih časnikih s podrobnejšo izpostavitvijo vrhuncev
in abonmajske ponudbe (npr. v časniku Finance).
V sodelovanju s programskim sklopom Življenje na dotik se je dodelalo spletno izpostavitev Terminala
12 na spletni strani www.maribor2012.eu. Odvijala se je koordinacija svetovalcev in producentov na
področju filma, klasične in neklasične glasbe, vizualne umetnosti in uprizoritvenih umetnost glede
popravkov opisov projektov, predvsem glede projektov v produkciji Terminala 12 za potrebe
izpostavitve na spletu. V navezavi na to je potekala koordinacija svetovalcev glede besedil za vse
projekte, ki se uvrščajo v Terminal 12, prav tako pa revizija besedil za spletno stran, na kateri se
predstavlja programski sklop Terminal 12 in njegov program, popravljanje napak oz. vnos sprememb
in aktualizacija omenjenih spletnih besedil za programski sklop Življenje na dotik. Na programskem
sklopu se je v sodelovanju s producenti in koproducenti ves mesec revidiralo in dodelovalo zapise o
projektih v aplikaciji Intrix.
Tekle so tudi naslednje aktivnosti: udeležba na tiskovni konferenci, namenjeni predstavitvi projekta
MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture v Beogradu, udeležba na koordinaciji z avtorji projekta
Liberation Art project na Steirische Kulturinitiative v Gradcu, sestanki v Zagrebu z managerjem in
glasbenikoma dueta 2Cellos, tour managerja skupine Nevidni cirkus (Oder med nebom in zemljo) si
ogleda lokacije izvedbe predstave Nevidni cirkus, številni drugi ogledi in obiski producentov in
tehničnih sodelavcev pri posameznih projektih.
Konec decembra se je ponovil sestanek z vodstvom SNG Maribor z namenom uskladitve pogodbe za
gostovanje produkcij zavoda Maribor 2012 v prostorih SNG Maribor. Dokončno se je doreklo
finančne pogoje uporabe dvoran in natančne datume, ne le za produkcije Terminala 12, ampak tudi
produkcij ostalih programskih sklopov, ki so bile umeščene v SNG Maribor. Pogodba o sodelovanju je
tik pred podpisom.
Izpeljana je bila koordinacija in izvedba številnih projektov, ki so bili izvedeni že v letu 2011,
zagrebška premiera predstave Vojna in mir, Festival Maribor, gostovanje estonskega simfoničnega
orkestra iz Talina, obenem pa so tekle tudi priprave na prve dogodke v letu 2012 (Placebo, Črne
maske, otvoritvena slovesnost).
77
Katalog projektov programskega sklopa TERMINAL 12, ki so bili izvedeni v letu
2011
Izvajalec
Naziv projekta
Mesto
Mladinski kulturni
NANO UMETNOST
center Maribor
KLASIČNA GLASBA
Društvo komorni
godalni orkester
FESTIVAL MARIBOR
Slovenske
filharmonije
KUZ Delavnice
KONCERTNI CIKEL FESTINE 2010-2014
Maribor
KUZ Delavnice
MARIBOR INTERNATIONAL ORCHESTRA 2012
Maribor
MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE GRAND
JSKD Maribor
PRIX
KPC Narodni dom
NORDIJSKI SIMFONIČNI ORKESTER TALIN
Maribor
PRENOSI METROPOLITANSKE OPERE HD LIVE
Hiša idej d.o.o
Društvo za glasbeno
GLASBENI FESTIVAL ARSANA
umetnost Arsana
Koroški pokrajinski
OŽIVLJENI ZVEN PRETEKLOSTI (HUGO WOLF)
muzej
LITERATURA
Zavod KMŠ - Hiša
DVANAJST
knjig
EVROPSKI PESNIŠKI TURNIR
Založba Pivec
DNEVI POEZIJE IN VINA
Študentska založba
MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA
JSKD
2012
UVKF in Književna
MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE
asociacija Velenika
NEKLASIČNA GLASBA
JAZZINTY
LokalPatriot
Mladinski center
FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA
Velenje
UPRIZORITVENE UMETNOSTI
CHOREGIE AKA CHOREGIE
Zavod Choregie
EVROPA DANES
SNG Maribor
KULT
En - Knap
MOVE TO MARIBOR (Festival Nagib, Modul dance in
KUD Plesna izba
Platforma sodobnega plesa)
Maribor
78
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Ptuj
Slovenj Gradec
Maribor
Maribor
Ptuj
Slovenj Gradec
Velenje
Novo mesto
Velenje
Maribor
Maribor
Maribor
Maribor
Izvajalec
Zbor Carmina
Slovenica Maribor
KUD Moment
Pandur Theatres
d.o.o
Zavod FLOTA
Mestno gledališče
Ptuj
SNG Opera in balet
Ljubljana in SNG
Maribor Opera in
balet
VIZUALNA UMETNOST
Epeka Maribor
Epeka Maribor
DVK Magdalena
Umetnostna galerija
Maribor
Fotoklub Maribor
MARIBOR 2012 Evropska prestolnica
kulture, Zavod
NASTATI
Društvo Art stays
Koroška Galerija
likovnih umetnosti
Pokrajinski muzej
Ptuj – Ormož, Muzej
narodne osvoboditve
Maribor, Galerija
Velenje, Društvo
prijateljev IMV v
sodelovanju s
Tehničnim muzejem
Slovenije, Pokrajinski
muzej Murska
Sobota, Koroški
pokrajinski muzej
Naziv projekta
Mesto
PLACEBO
Maribor
PRESTOPI/CROSSING
Maribor
VOJNA IN MIR
Maribor
FRONT@ SODOBNEGA PLESA
Murska Sobota
KOMEDIJA O LONCU
Ptuj
ČRNE MASKE
Mrežni projekt
EVROPSKI STRIP
MARKO JAKŠE
MEDNARODNI FESTIVAL KREATIVNE KOMUNIKACIJE
MAGDALENA 2012
NEDOKONČANA MODERNIZACIJA / ARHITEKTURA IN
URBANIZEM V BIVŠI JUGOSLAVIJI IN DRŽAVAH
NASLEDNICAH
NOVA F
Maribor
Maribor
ULAY
Maribor
ART STAYS MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE
LIKOVNE UMETNOSTI
SOFT CONTROL: Znanost, umetnost in tehnološko
nezavedno
UF, INDUSTRIJA
Maribor
Maribor
Maribor
Ptuj
Slovenj Gradec
Mrežni projekt
79
Izvajalec
OSTALA PODROČJA
Pekarnamagdalenske mreže
Naziv projekta
Mesto
SOBA ZA GOSTE
Maribor
ŽIVLJENJE NA DOTIK
Januarja je v programskem sklopu Življenje na dotik (ŽnD) potekala analiza sosledja korakov zagona
posameznih programskih enot Refleksov s časovnicami in fazami, narejen je bil drugi popis tehnične
opreme in nujnih sredstev za delo. Januarja se je začelo tudi pospešeno iskanje rešitev za spletno
stran oziroma iskanje dejanskih alternativnih rešitev za idejni načrt programskega sklopa ŽnD. To
nalogo je prevzela agencija za kreativno komuniciranje Zadrga, z njenimi predstavniki je v januarju
potekalo več sestankov. Zaradi nedorečene situacije je bilo potrebno konceptualizacijo programskega
sklopa večkrat spreminjati ter prilagajati različnim pogojem in omejitvam.
V februarju se je v sklopu ŽnD vzpostavljala razvejana struktura komuniciranja z mediji na vseh
ravneh. Mediji so bili razvrščeni po zmogljivosti za pokrivanje dogodkov v Mariboru ali partnerskih
mestih ter po obsegu produkcijskih sredstev, od lokalnih do nacionalnih medijev ter najmanj obsežne
lastne video produkcije programskega sklopa ŽnD. V prvi polovici februarja je bil na prvih delovnih
obiskih v partnerskih mestih predstavljen programski sklop ŽnD, nastavljeni so bili sklepi, ki so služili
kot nadaljnja navodila za usklajevanje programskega sklopa z mediji partnerskih mest. Na medijskih
sestankih februarja je v petih partnerskih mestih primarno potekal nabor lokalnih medijev, ki
pokrivajo širšo regijo posameznega partnerskega mesta, in vzpostavljanje razvejanega drevesnega
modela sodelovanja tako s časopisnimi in radijskimi kot tudi z multimedijskimi in televizijskimi
lokalnimi mediji. Namen tega nabora je bil čim večja in obširnejša pokritost dogodkov v posameznih
partnerskih mestih s strani partnerskih medijev. Potekalo je tudi zgoščeno zbiranje opisnih
materialov Maribora in partnerskih mest, opisov ključnih mestnih kulturnih in turističnih ustanov ter
opisnih materialov za predstavitve štirih programskih sklopov na predhodni strani, ki je bila v letu
2012 nadgrajena v spletno multi-medijsko platformo ŽnD. Vso opisno tekstovno gradivo za objavo na
spletni strani je bilo hkrati posredovano skupini prevajalcev. V drugi polovici februarja so potekali
pogovori s predstavniki društev in drugih organizacij oseb s posebnimi potrebami in invalidi, saj je
eden izmed ciljev spletne strani ŽnD, da postane čim bolj primerna za prilagodljivo uporabo slepih,
slabovidnih, gluhih, naglušnih in drugače fizično prikrajšanih oseb ter da jih motivira kot aktivne
uporabnike.
V marcu so potekali posamezni sestanki vodje sklopa in ostalih članov sklopa ŽnD o analizah in
uravnavanju toka nadaljnjega dela. Tako je na začetku marca potekal sponzorski sestanek vodje
sklopa s predstavniki podjetja Amis in vodje službe za marketing zavoda Maribor 2012. Temu so v prvi
polovici marca sledili še pogovori z vodjo projekta Kulturne ambasade in s predstavniki sklopov
Terminal 12, Ključi mesta in Urbane brazde, na katerih so bili predstavljeni in obravnavani predlogi
ter možnosti za spletno predstavitev posameznih programskih sklopov. V Vetrinjskem dvorcu je v
sklopu ŽnD potekal tudi prvi delovni sestanek s predstavniki Društva invalidov Slovenije in
posameznikov s posebnimi potrebami, ki sta se ga poleg predstavnikov sklopa in koordinatorja
80
področja za ljudi s posebnimi potrebami udeležila tudi programski direktor in generalna direktorica
zavoda Maribor 2012. Izpostavljena je bila predvsem problematika vsakdanjega življenja ljudi s
posebnimi potrebami in opozarjanje na nepravilnosti pri dostopnosti do posameznih kulturnih
ustanov in neprimerno razmišljanje posameznikov pri obravnavanju ljudi s posebnimi potrebami.
V prvi polovici aprila je v programskem sklopu ŽnD ponovno potekala analiza obstoječih spletnih
strani zavoda Maribor 2012 in sklopa ŽnD – tako iz vsebinske kot tudi iz strukturne in oblikovne plati.
Pri tem so poleg sodelavcev sklopa sodelovali še usposobljeni svetovalci za digitalne medije. V prvi
polovici meseca je bilo izvedenih tudi več delovnih sestankov, na katerih so sodelovali strokovnjaki s
področja medijskih komunikacij, predstavniki službe za marketing zavoda Maribor 2012 in
predstavniki službe za odnose z javnostjo. Poleg fizične prenove obstoječe spletne strani so se
usklajevali tudi strateški načrti za promocijsko delovanje multimedijske spletne platforme ŽnD in
dodatne aktivnosti, pri katerih bi sodelovala še Slovenska turistična organizacija (STO).
Druga polovica aprila je bila namenjena sestankovanju in dogovarjanju s skrbniki trenutne spletne
strani glede oblikovne prenove, zbiranja besedilnega, slikovnega, video in avdio gradiva, ožjega
uredniškega izbora, urejanja in razvrščanja v novo zastavljeno drevesno strukturo in postavitve
osnovnih strani. Svetovanje in oblikovalske storitve je nudilo ter izvajalo podjetje za kreativne rešitve
na področju programiranja Texo, s.p. V okviru programskega sklopa ŽnD je v mesecu aprilu potekalo
tudi vsebinsko sodelovanje z revijo Folio, ki izhaja pod okriljem multimedijske organizacije Kibla, v
letu 2012 pa bi revija osredotočeno predstavila projekte zavoda Maribor 2012. Vsebina revije bi
delno sovpadala z vsebino spletnega portala ŽnD, saj so eseje in druge besedilne prispevke za oba
medija večinoma prispevale iste referenčne osebe s posameznih umetnostnih, družboslovnih,
humanističnih, znanstvenih, socialnih ter drugih področji. Tako revija Folio kot tudi spletni portal ŽnD
sta se osredotočila na predstavitve notranjih in zunanjih sodelavcev zavoda Maribor 2012, ter na
predstavitve Maribora in partnerskih mest Ptuja, Velenja, Slovenj Gradca, Murske Sobote in Novega
mesta. Tako so v programskem sklopu aprila potekala tudi intenzivna usklajevanja besedil, sestanki z
lektorji oziroma lektoricami in prevajalci oziroma prevajalkami.
Projektno sodelovanje med sklopom ŽnD in revijo Folio ni bilo realizirano, pridobljena opisna gradiva
in besedila so bila tako v celoti objavljena na spletni strani zavoda Maribor 2012 in spletnih
podstraneh sklopa ŽnD. Revija Folio je pridobila koncept mednarodnega tiskanega medija, ki bi bil
pod okriljem mednarodne službe zavoda Maribor 2012 distribucijsko osredotočen predvsem na
sosednje države Slovenije, slovenske ambasade v tujini in druge tuje organizacije, ki sodelujejo ali
podpirajo projekt Evropske prestolnice kulture.
Konec aprila so bile vzpostavljene koordinatorske povezave v različnih državah. Jutka Rudaš je kot
koordinatorka oziroma izvršna urednica postala odgovorna za vzpostavitev mreže avtorjev za
tekstovne prispevke esejskega tipa z Madžarske. Vzpostavljena je bila tudi koordinatorska povezava s
Hrvaško, za prispevke iz te države sta skrbela najprej Jurij Hudolin in Robert Perišić, kasneje v mesecu
aprilu je njuno delo prevzela koordinatorka za Hrvaško, Črno goro in Slovenijo Dijana Matković.
Vzpostavljena in usklajena je bila še uredniško-koordinatorska povezava za tekstovne prispevke iz
Republike Srbije, za katero je poskrbela Ana Ristović Čar. V istem času je bila vzpostavljena še
uredniška politika in povezava z Bosno in Hercegovino, ki jo je nadzoroval in tekstovno mrežil Dušan
81
Čater. Mednarodno uredniško usmerjanje za prispevke iz Rusije je prevzela Jelka Ciglenečki, v istem
obdobju je bila vzpostavljena še uredniško-koordinatorska povezava s Poljsko in koordinatorko Mašo
Guštin, ki jo je kasneje prav tako prevzela Jelka Ciglenečki. V zadnjih dneh aprila je potekalo še
dodatno usklajevanje glede pravno-formalnih določil s pravno službo zavoda Maribor 2012.
V programskem sklopu ŽnD je maja in junija potekalo dogovarjanje, usmerjanje in usklajevanje
sodelavcev ŽnD s programersko ekipo in skrbniki takratne spletne strani glede dejanskih rešitev pri
izvedbi vsebinske in oblikovne osvežitve celostne podobe spletne strani zavoda Maribor 2012 ter
postavitvi spletne strani sklopa ŽnD. Ekipa je postopoma in temeljito zbirala besedilni, slikovni ter
avdio in video material, s strani vodje programskega sklopa je bil izveden nadaljnji uredniški izbor in
urejanje materiala za angleški prevod.
Sredi maja je bil v prostorih Radia MARŠ sklican pomemben uvodni sestanek vodje in producentke
programskega sklopa s predstavniki študentskega radia. Na sestanku sta bila predstavnika ŽnD
seznanjena s trenutno situacijo študentske radijske postaje in njenih sodelavcev. Po ugotovitvi stanja
in možnih rešitev so se dogovorili za prve postopke in nadaljnje korake za vsebinsko sodelovanje in
njegove potencialne izvedbene oblike.
Vodja in producentka programskega sklopa sta se v maju sestala tudi z avtorico in aktivistko lezbične
sekcije Tatjano Greif glede vsebinskega prispevka in avtorskega sodelovanja – v obliki besedilnih
prispevkov, tudi v povezavi z aktivnostmi literarno-umetniške lezbične sekcije na spletni strani
programskega sklopa ŽnD. Sklenjen je bil dogovor, da bo Tatjana Greif koordinirala avtorske
prispevke v rubriki Perspektive in Refleksije pod skupnim podnaslovom Razkosavanje telesa. Konec
meseca so bili izvedeni še sestanki z ekipo, ki je z videoposnetki raziskovala zemljevid vzhodne
kohezijske regije Slovenije ter po zemljevidu tekstovne mreže Perspektiv in refleksij, torej po državah
nekdanje Jugoslavije, snemala ter montirala kratke video intervjuje, pogovore z referenčnimi
osebami lokalnega ali nacionalnega značaja in urbane posnetke nekaterih mest.
Maja je uspešno stekel zagon slovenske verzije prenovljene spletne strani EPK 2012 in vzpostavitev
spletne strani ŽnD.
Delo sklopa ŽnD je bilo v mesecu juniju zaznamovano predvsem z vzdrževanjem in bogatenjem
obstoječih vsebin na spletni strani ŽnD, kot so Perspektive in refleksije, Blog, ostali prispevki in videi,
prav tako je bil na osnovi več sestankov in dogovorov s sodelavci radia MARŠ ustanovljen in na spletni
strani objavljen projekt MARŠ na Zemljo!, ki predvideva več možnih kreativnih rešitev statusa in
delovanja omenjenega radia ter sodelovanje s sklopom ŽnD v letih 2011 in 2012.
V rubriki P&R so bili dnevno objavljeni prispevki avtorjev iz Republike Srbije, med drugimi tudi
prispevki Jordana Cvetanovića, Mirjane Đurđević, Jasmine Topič in Vuleta Žurića, bosanskega avtorja
Ahmeda Burića, hrvaškega avtorja Roberta Perišića in predstavnika Madžarske Tiborja Kereszturyja.
Besedila so bila objavljena tako v slovenskem jeziku kot v izvirniku in v angleškem prevodu. Vsi njihovi
prispevki so shranjeni v arhivu spletne rubrike Perspektive in refleksije. V juniju je bila na spletno
stran sklopa ŽnD dodana nova rubrika Premisleki programskih vsebin in obširna predstavitev ter
geneza projekta Maribor International Orchestra 2012.
82
V začetku junija je bil uspešno izveden zagon angleške različice spletne strani zavoda Maribor in
strani ŽnD.
V sredini junija je bil izveden uvodni sestanek s predstavnikom PeTV s Ptuja, Mihom Mastnom, glede
sodelovanja s sklopom ŽnD. V letu 2011 je bilo na spletu sklopa ŽnD objavljenih vseh osem mesečnih
oddaj projekta MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture z naslovom Kultura na dlani.
V tistem času je bila izvedena tudi intenzivna konceptualizacija in realizacija predstavitve sklopa ŽnD
v okviru predstavitve projekta MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture potencialnim
sponzorjem.
V drugi polovici meseca junija je bilo s predstavniki Dnevnika dogovorjena objava nekaterih besedil iz
rubrike Perspektive in refleksije v prilogi Objektiv devet tednov zapored. Z objavami so pričeli v prvi
julijski izdaji, pred tem je bilo na uredništvo Objektiva pravočasno posredovano tudi prvo besedilo.
Tudi na spletni strani ŽnD je bilo v rubriki Perspektive in refleksije junija objavljenih več kot 50 besedil
mednarodnih avtorjev. Vsi njihovi prispevki so datirani in shranjeni v arhivu spletne rubrike.
V mesecu juliju je v programskem sklopu ŽnD potekalo večplastno delo pri vzpostavljanju izvedbenih
platform in pogojev, potrebnih za izpeljavo začetnih faz produkcije določenih projektov, kot so
Evropske mreže 2011 - videoprodukcija, Žive legende, MARŠ na Zemljo! in Mapiranje Maribora.
Vzporedno je potekalo širjenje tekstovnih mrež rubrike Perspektive in refleksije, kjer so bila dnevno
dodana nova besedila avtorjev iz Slovenije in z območja nekdanje Jugoslavije in Madžarske. Hkrati so
regionalni koordinatorji-uredniki pridobivali nove avtorje in širili tekstovne mreže, ki je v mesecu
juliju pridobila tudi prve avtorje z območja Rusije. Pri projektu Žive legende je bilo posnetih 16 kratkih
video prispevkov, radio Maribor pa je iz preostalega avdio materiala oblikoval radijske oddaje na
osnovi istih tem in poklicev.
S prispevki so se polnile tudi rubrike Blog, Programski premisleki, množilo se je raznoliko video in
drugo gradivo, izdelano v produkciji sklopa ali v tuji produkciji, na spletni strani ŽnD sta bili objavljeni
tudi prvi oddaji Kultura na dlani, ki jih je prispevala ptujska televizijska hiša PeTV. Vsi prispevki so
datirani in objavljeni v arhivih omenjenih rubrik.
V drugi polovici meseca julija so potekale analize in priprave na zagon projektnega in vsebinskega
dela projekta ŽnD točke, ki predstavljajo novo dimenzijo vključevanja sklopa ŽnD v socialno in
kulturno življenje Maribora. Prav tako so potekale analize in priprave na zagon projektnega in
vsebinskega tekstovnega traku projekta Mapiranje Maribora, saj je bilo k pisanju o refleksijah in
družbeno-kritičnemu analiziranju aktualnih mariborskih tem povabljenih približno 40 najvidnejših
referenčnih osebnosti iz Maribora in širše vzhodno kohezijske regije. Imena so bila izbrana po
uredniškem kriteriju posameznih področji, na katerih so povabljeni pisci aktivni kot tvorci in
usmerjevalci družbenega mnenja na področjih kulture, šolstva, športa, institucionalnih in
neinstitucionalnih sfer, različnih identitetnih krogov in okolji. Avtor prvega prispevka v rubriki je bil
rektor Univerze Maribor Danijel Rebolj, temu so sledili še prispevki avtorice Simone Kopinšek,
scenarista in pesnika Roka Vilčnika, filozofa Sama Bohaka ter drugih.
83
Aktivno so se izvajale priprave na prvo fazo terenskega video projekta ekipe ŽnD, ki je v projektu
Evropske mreže 2011 – videoprodukcija teme besedilnih prispevkov sklopa ŽnD 'prelila' v gibljivo
sliko avdio-video zapisov, največ je nastalo posnetkov kratkih pogovorov z določenimi avtorji člankov
v rubriki Perspektive in refleksije ter drugimi zanimivimi osebami iz Slovenije in tujine. V
programskem sklopu ŽnD je bil analiziran in začrtan osnutek projekta edicije Življenje na dotik, ki je
bila realizacijsko predhodno načrtovana za mesec september. V juliju je bil izvršen izvedbeni in
finančni razrez preko različnih kanalov za distribucijo edicije, povpraševanj za ponudbo tiska, papirja
in izbora primernih tipografij kot tudi določanja mesečne naklade. V juliju so bili izvedeni predvsem
sestanki z oblikovalcem, ki je poskrbel za vizualno podobo omenjene edicije.
V okviru izvajanja projekta MARŠ na Zemljo! so bili v programskem sklopu ŽnD izpeljani trije sestanki,
ki sta se jih udeležila producentka in koordinatorka sklopa ter koordinator projekta s strani radia
MARŠ. Dogovorjeno je bilo, da bo v okviru projekta v oktobru izvedena avdicijo med študenti
Inštituta za medijske komunikacije Maribor, da bi pridobili novi kader za pokrivanje in poročanje o
EPK vsebinah leta 2012 na radiu MARŠ.
V okviru projekta Mapiranje Maribora je bil po prvih korakih analize možnosti za izvedbo polletnega
natečaja za kratki video posnetek, prav tako v okviru FERI-ja, predložen prvi osnutek razpisa natečaja,
na sestanku sredi julija so bili med producentko sklopa in predstavnikom FERI-ja določeni še pravnoformalni okviri postavitve natečaja in sprejeti potrebni tehnični parametri za njegovo izvedbo, ki je
bila izpeljana v okviru projekta Medijski dan. Zmagovalni video je bil avtorsko delo treh študentov, ki
so za video z naslovom Vsak lonec najde svoj pokrov prejeli nagradno projektno izkušnjo v sklopu
ŽnD.
Na programskem sklopu ŽnD je avgusta še vedno potekalo nadgrajevanje ter oblikovno in stilsko
izpopolnjevanje rubrik spletne stran, pri rubriki Perspektive in refleksije so bila dodana orodja za
lajšanje branja besedil slabovidnim uporabnikom.
V sodelovanju s projekti in dogodki, ki spadajo v program Maribor 2012 in so se odvijali v avgustu, je
potekala izmenjava bannerjev in drugih spletnih orodij, namenjenih promociji, dogodki so bili
promovirani tudi na socialnem omrežju Facebook predvsem na straneh Lifetouch in MARIBOR
Evropska prestolnica kulture 2012. V sklopu promocije avgustovskih projektov iz Maribora in
partnerskih mest so tako potekale številne nagradne igre za proste vstopnice za različne koncertne in
druge prireditve, kot so Rock Otočec, Fotopub in Jazzinty, ki so imele pozitiven odziv številnih
uporabnikov.
Prav tako je v mesecu avgustu potekalo zaključno oblikovanje simbola sklopa – Organa za
prečrpavanje kontekstov in njegove potencialne aplikacije. Konec avgusta je bila zagnana nova
rubrika Mapiranje Maribora, kamor je doslej več kot 15 renomiranih mariborskih avtorjev postopoma
prispevalo avtorska besedila o različnih tematikah, prednostih in pomanjkljivostih, ki se dotikajo
predvsem Maribora in okolice. Posamezni prispevki so bili nadgrajeni s povečavami ter različnimi
humornimi karikaturami. V avgustu so potekale tudi pripravljalne faze za zagon projektov ŽnD točke
in edicija LifeTouch. V programskem sklopu ŽnD so v septembru potekali pogovori s predstavniki
koprodukcijskega projekta Digitalni vodič EPK, ki ga izvaja samostojno podjetništvo Spletart. Na dveh
84
sestankih so bile določene konkretne vsebine o predstavitvah posameznih vrst spletnih vodičev v
obliki mobilnih in spletnih aplikacij.
Snemalne ekipe sklopa ŽnD so v septembru pokrivale prve projekte v izvedbi zavoda Maribor 2012,
tako je bil konec septembra na spletni strani Življenje na dotik objavljen kratek omnibus intervjujev s
petimi priznanimi režiserji, ki so ustvarjali filmski projekt pod vodstvom Jana Cvitkovića. Terenska
snemalno-poročevalska ekipa ŽnD s Ptuja je konec meseca posnela in na spletni strani objavila še
prispevek o projektu Literatura na cesti. Druga terenska ekipa ŽnD je posnela prispevke o partnerskih
mestih Velenje, Ptuj in Murska Sobota ter jih prav tako objavila na spletni strani sklopa v rubriki
Video kotiček.
V rubriki Perspektive in refleksije je bilo septembra objavljenih več kot 40 besedilnih prispevkov na
temo evropskih strahov, avtorefleksije in kritičnih pogledov lucidnih in priznanih avtorjev z
Madžarske, Hrvaške ter iz Slovenije in Srbije. Prav tako je bilo v rubriki Mapiranje Maribora
objavljenih sedem svežih besedil, ki tematsko predstavljajo različne plati Maribora s potenciali in
pomanjkljivostmi, ki jih opažajo njegovi prebivalci, intelektualni in kulturni ustvarjalci. Besedila so bila
obogatena s svežimi in izvirnimi karikaturami.
Sklop življenje na dotik je v rubriki Blog, ostali prispevki in Vi, objavil tudi prispevek o rekordnem
številu obiskovalcev Pikinega festivala v Velenju. Potekalo je načrtovanje kreativne interpretacije
dogodkov Evropske prestolnice kulture v prihodnjih mesecih do konca leta 2011, saj se je ekipa
sklopa občutno razširila in tako pridobila vitalne produkcijske člene, ki so omogočili večji zagon
produkcije ŽnD.
Sklop Življenje na dotik je s fotoreportažo opozoril na prijateljsko košarkarsko tekmo med društvom
invalidov Maribor in sodelavci zavoda Maribor 2012, s tem pa izrazil dodatno podporo projektom, ki
jih bodo v sodelovanju s predstavniki društva v programski entiteti Priložnost za vse s pomočjo
kulturno-ekološkega društva Smetumet opolnomočili tudi v infrastrukturi mesta ob Dravi. Ves
september so potekali redni sestanki in dogovori koordinatorke projekta s prostovoljci pri projektih
EPK, ki jih delno izvajajo preko Slovenske filantropije, sklop ŽnD pa bo v letu 2012 aktivno sodeloval
pri projektih in vsebinah prostovoljcev.
V mesecu oktobru so v programskem sklopu ŽnD potekale priprave na potrditev programa in s tem
na objavo programske knjige na spletni strani MARIBOR Evropska prestolnica kulture 2012. Na
začetku meseca je bilo izvedenih več posvetov med programerjem in oblikovalcem sklopa, ki sta
dorekla način apliciranja programske knjige, izpostavljenih projektov pri posameznem sklopu in
splošno predstavitev posameznih štirih sklopov ter treh programskih entitet: Priložnost za vse,
Kulturne ambasade znotraj mednarodnega sodelovanja in sklop projektov z Univerzo Maribor
RAZ:UM. Hkrati je v sklopu ŽnD ves mesec potekalo tudi zbiranje foto-, avdio- in video materiala za
obogatitev tekstovnih opisov projektov.
V tem kontekstu je sredi septembra v sklopu najprej potekalo snemanje promocijskih videov za vse
štiri programske sklope. Videi so objavljeni na spletni strani ŽnD ter na korporativni spletni strani pod
zavihkom s predstavitvami posameznih programskih sklopov. Posnet in objavljen je bil tudi pogovor s
programskim direktorjem Mitjo Čandrom.
85
V okviru projekta Digitalni vodič EPK je bil izpeljan del projekta v sodelovanju z Boštjanom Burgerjem
in Jernejo Ferlež, ki sta dokumentirala več kot 10 dvorišč za digitalni zemljevid projekta Živa dvorišča.
Dvorišča bodo prikazana v prostorskih slikah, vanje pa bodo vstavljene stare fotografije posameznih
dvorišč, ki bodo postala zaokrožena zgodba. S predstavniki projekta Digitalni vodič so bile dorečene
krovne vsebine, iz katerih bodo izvirali različni virtualni vodiči po Mariboru in partnerskih mestih z
njihovo okolico. Ekipa ŽnD je posnela in objavila tudi kratek prispevek oziroma promocijski video za
rubriko Perspektive in refleksije.
V okviru sklopa ŽnD je konec oktobra potekala še avdicija za radijske novinarje, govorce in tehnike,
katere se je udeležilo 20 študentov z Inštituta za medijske komunikacije v Mariboru. Avdicija je bila
uspešno izvedena, sprejeti kandidati pa so se do konca leta 2011 teoretično in praktično izobraževali
na področju radijskega medija.
V rubriki Perspektive in refleksije se je odprlo tekstovno polje poljskih avtorjev, načrtovani so bili še
bolgarski ter drugi mednarodni avtorski prispevki.
V mesecu novembru je na programskem sklopu ŽnD potekalo snemanje kratkih promocijskih videov
za posamezna partnerska mesta zavoda Maribor 2012. Nastalo je šest kratkih videov, na katerih so
vrhunce programov in lastne projekte predstavljali nekateri koproducenti in izvajalci iz Murske
Sobote, Slovenj Gradca, Velenja, Ptuja, Novega mesta in Maribora. Pri snemanju so sodelovali
scenarist in režiser ter po dva snemalca produkcije ŽnD. Realizirana sta bila tudi promocijska kratka
filma za programski entiteti, ki dotlej še nista bili predstavljeni: Priložnost za vse, ki zajema projekta,
namenjena prostovoljstvu in ljudem s posebnimi potrebami, ter entiteta projektov v okviru Univerze
Maribor pod naslovom RA:ZUM. Vsi kratki promocijski videi so objavljeni na spletni strani sklopa.
Posnet je bil tudi promocijski video za projekt Kulturne ambasade, ki poleg uvoda zajema šest kratkih
izjav ambasadorjev držav, ki sodelujejo pri omenjenem celoletnem mednarodnem projektu. Prav
tako so bili v produkciji ŽnD novembra narejeni kratki videi, ki so zaznamovali aktualno dogajanje v
Mariboru oziroma Sloveniji, in programske aktivnosti sklopov Evropske prestolnice kulture. Tako je bil
novembra posnet prispevek o aktivnostih sklopa Urbane brazde, ki so v enem izmed mariborskih
vrtcev z otroki in vzgojiteljicami posadili sadno drevje in sadike trte ter otroke s tem poučili o
pomembnosti lokalne samooskrbe. Posneta je bila tudi študentska okupacija Filozofske fakultete v
Ljubljani, ki se je zgodila 23. novembra. Produkcija sklopa ŽnD je konec novembra kreativno
interpretirala programsko vsebino projekta Družabno družboslovje ter objavila predavanji publicista
in urednika Sobotne priloge Alija Žerdina in avtorja in psihologa Zorana Milivojevića. Zadnji
novembrski dan je potekal v znamenju koproducentskega dneva, utrinke in vtise udeležencev pa je v
gibljivo sliko prenesla produkcija ŽnD. V sklopu ŽnD so bile novembra tekstovno in fotografsko
interpretirane še druge projektne vsebine EPK, med drugimi Performa, Mladibor, Drugajanje, MFRU,
Kiblix in drugi.
Decembra je v sklopu Življenje na dotik potekalo popisovanje vsebin za prenos s stare spletne strani
na novo. Za novo spletno stran je bila v skladu s fazami in načrtom vzpostavljanja strani zavoda
Maribor 2012 narejena drevesna struktura spletnega portal ŽnD in t. i. wireframe modeli za končne
spletne strani posameznih rubrik sklopa. Sproti so potekali tudi sestanki s predstavniki izvajalca
86
javnega naročila za postavitev spletne strani Aeris3. Vsebine so bile vstavljene tudi v angleško
različico spletne strani, potekalo je zbiranje prevodov za podnapise videov in sortiranje drugega
multimedijskega materiala.
V drugi polovici decembra je potekala priprava in postavljanje nulte številke edicije EPK Na dotik v
produkciji sklopa ŽnD. Potekalo je zbiranje predstavitvenega materiala posameznih projektov in
dogodkov, ki se bodo v zgodili januarja in februarja 2012, postavljanja napovednika in ostalih ŽnD
vsebin rubrik Perspektive in refleksije, Mapiranje Maribora in drugih. Oblikovalec sklopa je pripravil
ustrezne template in postavitve posameznih strani edicije, ki je izšla v 752.000 izvodih.
V rubriki Perspektive in refleksije je bilo objavljenih več kot 280 člankov, ki jih je prispevalo več kot 70
mednarodnih in domačih avtorjev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Republike Srbije,
Madžarske, Avstrije in Črne gore.
Katalog projektov programskega sklopa ŽIVLJENJE NA DOTIK, ki so bili izvedeni v
letu 2011
Izvajalec
KID KIBLA
Zgodovinsko društvo Franca
Kovačiča
Nataša Prosenc, samozaposlena v
kulturi
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota
za Dolenjsko in Belo krajino
Spletart d.o.o.
Naziv projekta
KIBLA 2012 (DIGITALNA KOMUNA, MED,
KIBLIX, FOLIO, FESTIVAL LJUBEZNI, DNEVI
RADOVEDNOSTI)
MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKE
UMETNOSTI
Mesto
Maribor
Maribor
VIRTUALNI MARIBOR
Maribor
ZADNJA VEČERJA
Maribor
KRONIST NOVEGA MESTA
DIGITALNI VODIČ EPK
Novo
mesto
skupni
87
PODROČJE MEDNARODNEGA SODELOVANJA
Kulturne ambasade
Projekt kulturnih ambasad je bil zastavljen z željo internacionalizirati mesto in zagotoviti širši
mednarodni program, ki ga na osnovi bilateralnih povezav sofinancirajo predstavništva tujih držav
oziroma kulturnih centrov s sedežem v Ljubljani. Vetrinjski dvor bo vsak mesec v letu 2012 gostil eno
ali več držav EU, ki si želijo predstavljati svoje kulturne presežke in okrepiti svoje sodelovanje s
kulturnimi inštitucijami in umetniki v Mariboru in partnerskih mestih.
Februarja 2011 je potrdilo sodelovanje pri projektu vseh šest tujih kulturnih centrov s sedežem v
Ljubljani, ki so del Evropske mreže kulturnih centrov EUNIC (European Union National Institute of
Culture), in sicer: Instituto Cervantes, ki bo predstavljal španski kulturni mesec v marcu, Istituto
Italiano di Cultura, ki bo predstavljal Italijo v aprilu, Institut Français Charles Nodier, ki bo predstavljal
Francijo v maju, Goethe-Institut, ki bo predstavljal Nemčijo junija, British Council, ki bo predstavljal
Veliko Britanijo julija, in Österreichisches Kulturforum, ki bo predstavljal Avstrijo oktobra. Na
mednarodnem oddelku je v prvi polovici leta 2011 potekalo intenzivno usklajevanje izbora projektov
za mesečne kulturne programe držav s koordinatorji in direktorji tujih kulturnih centrov ter
veleposlaniki in kulturnimi atašeji na predstavništvih držav, ki so izkazali zanimanje za sodelovanje.
Januarja 2012 bosta otvorili projekt kulturnih ambasad Finska in Estonija, ki v sodelovanju s Turku in
Talinom kot letošnji EPK pripravljata bogat kulturni program. Uvod v projekt kulturnih ambasad je
tako začela Finska že junija letos z gostovanjem potujoče razstave Lesenih skulptur v Vetrinjskem
dvorcu ob mednarodnem letu gozdov. Februarja ji bo sledila Madžarska, septembra bo kulturna
ambasada Belgija, pod okriljem katere že letos poteka sodelovanje z Monsom 2015 kot bodočo
evropsko prestolnico kulture, in sicer izmenjava umetniških rezidenc belgijske pisateljice Caroline
Lamarche in slovenskega pisatelja Dušana Šarotarja. Novembra pa bo svoj kulturni program
predstavljala Portugalska, ki bo istočasno nosila naziv EPK. Ker je mnogo držav izven Evropske unije
prav tako izrazilo zanimanje pri vključitvi v projekt Kulturnih ambasad, smo pozvali k sodelovanju
države, ki imajo svoja predstavništva v Ljubljani (razen Izraela, ki je akreditiran za Slovenijo z Dunaja):
ZDA, Japonska, Kitajska, Turčija, Mehika, Izrael, Kolumbija, Indija, Argentina, Avstralija, Ruska
federacija, Kanada, Norveška, Kitajska, Ukrajina, Švica, Srbija, Hrvaška, Črna gora, Makedonija,
Albanija, Bosna in Hercegovina, Venezuela, Egipt, Čile. V predhodnih mesecih so tako potekala
srečanja z veleposlaniki in kulturnimi atašeji omenjenih držav, na katerih so predstavniki
mednarodnega oddelka spodbujali tuje predstavnike, da se vključijo v program EPK.
Konec maja je bil na mednarodnem oddelku podpisan protokol o sodelovanju med zavodom Maribor
2012 in pripravljalnim odborom za kandidaturo za EPK Beograd 2020 (predsednik g. Aleksandar
Peković), ki predvideva financiranje kulturnega programa z različnimi umetniškimi zvrstmi z imenom
Beograd v fokusu.
V okviru programske entitete Kulturne ambasade so skozi vse leto zavod Maribor 2012 obiskali
direktorji in koordinatorji tujih kulturnih inštitutov ter veleposlaniki držav, ki so si ogledovali prostore
Vetrinjskega dvora ter drugih kulturnih ustanov, v katerih se bo odvijal njihov program.
88
Mednarodni oddelek je nadaljeval pogovore z direktorjem Goethe inštituta Hendrikom Kloningerjem,
asistentom Martinom Langerholcem ter kustosinjo Heike Albrecht. Največji projekt Goethe inštituta
je Jeziki prihodnosti, izvaja pa se pod okriljem kustosinje Heike Albrecht.
V sodelovanju z Ruskim centrom je mednarodni oddelek v oktobru uskladil datume s SNG Maribor za
Gala koncert solistov Marijinskega in Mihajlovskega teatrov iz St. Peterburga, katerega pokrovitelj bo
Vlada St. Peterburga. Usklajeni so bili tudi datumi s SNG Maribor za predstavo MDT Istanbul (Modern
Dance Theatre Istanbul) pod imenom SEYAHATNAME.
Veleposlaništvo Cipra se je pozitivno odzvalo na vabilo k udeležbi pri programski entiteti Kulturnih
ambasad. Glede na to, da v drugi polovici 2012 predsedujejo svetu Evropske unije, je veleposlanik
Cipra predlagal, da bi novembra 2012 v Vetrinjskem dvorcu razstavili ikone umetnika Sakisa
Theodosiouja in slike, ki predstavljajo pokrajino Cipra umetnice Jane Vizjak.
Tudi brazilsko veleposlaništvo se je pozitivno odzvalo na vabilo in ob izbiri projektov upoštevalo željo
zavoda Maribor 2012, da se Brazilija predstavi z glasbenimi dogodki.
Program, ki ga je v sodelovanju z zavodom Maribor 2012 pripravil Italijanski kulturni inštitut v
Ljubljani z v. d. vodjo Monico Zecco, je bil ob prihodu nove veleposlanice Italijanske Republike
spremenjen. Dokončen program bo novi direktor Italijanskega inštituta za kulturo g. Angelo Izzo
predal mednarodnemu oddelku do konca januarja 2012.
Mednarodni oddelek je vzpostavil stik z g. Guentherjem Zechbergerjem, izvajalcem projekta
Drau/Drava-KlangMobil – Maribor2012, ki ga Avstrijski kulturni forum želi vključiti v Kulturno
ambasado Avstrije. Projekt je bil predstavljen na kolesarski mreži Maribor.
O programu in primernih lokacijah za izvedbo so potekali pogovori z veleposlanikom Republike
Latvije Nj. eksc. g. Bahtijors Hasansom v zvezi s programom latvijskega meseca kulture, ki bo
decembra 2012. Predstavnica zavoda Maribor 2012 se je prav tako sestala s kulturnim atašejem na
Veleposlaništvu Mehike na Dunaju g. Sergiom Garcío Hoferjem, s katerim je dogovorila program
meseca mehiške kulture aprila in maja 2012 ter predstavila programsko entiteto gospel Rachel White
kulturnemu atašeju Richardu Holzer-Remondiju na Veleposlaništvu Avstralije na Dunaju.
25. julija je zavod Maribor 2012 obiskala delegacije Evropske federacije liberijskih organizacij.
Sestanek je pripravila MOM, ki je med 22. in 25. julijem gostila evropsko konferenco ob praznovanju
164. obletnice dneva neodvisnosti Liberije. Na delovnem sestanku je mednarodni oddelek predstavil
splošno delovanje projekta kulturnih ambasad in predstavil konkretne možnosti za skupno
sodelovanje. Dogovori glede sodelovanja so možni na področju tradicionalnega plesa, razstave
ljudskih obrti ter glasbenih dogodkov.
28. julija je predstavnica mednarodnega programa obiskala mednarodni festival fotografije Fotopub v
Novem mestu. Pogovori so potekali z direktorjem zavoda Lokalpatriot, ki je koproducent zavoda
Maribor 2012, in organizatorjem Fotopuba Andrejem Krštincom. Predstavnica zavoda Maribor 2012
se je seznanila tudi z umetniškim direktorjem Chrisom de Bodejem z Nizozemske, ki bo sodeloval na
festivalu tudi prihodnje leto. Obisk je bil namenjen mreženju s predstavnikom European Cultural
Foundation g. Mennom Weijs.
89
Mednarodni oddelek zavoda Maribor 2012 je sodeloval pri pripravi programa za otvoritveni vikend
Maribor 2012 s predlogi kako umestiti Kulturne ambasade. Predlagano je bilo, da se v petek, 13.
januarja 2012, prične program Kulturnih ambasad s Finsko in Estonijo, ki si delita prvi mesec, in sicer s
cirkuško predstavo finskih študentov cirkuške akademije iz Turku 2011, razstavo finskega umetnika
Markkuja Hanpaa, ki bo rezidenčno bival v Mariboru en mesec, z razstavo stripov estonskih, finskih in
madžarskih umetnikov ter s sprejemom pod pokroviteljstvom finskega in estonskega veleposlaništva
v Ljubljani v Vetrinjskem dvoru. Večer naj bi v znamenju elektronske glasbe zaznamovali tudi tuji DJ-ji
držav, ki bodo predstavljale svoje kulturne programe naslednje leto v Mariboru.
Na sestanku z odpravnikom poslov bolivarske Republike Venezuele g. Nestorjem Lopezom na
Veleposlaništvu v Ljubljani v avgustu 2011 so bile predstavljene programske smernice programa
Kulturnih ambasad, v okviru katerega je Venezuela že izrazila zanimanje za sodelovanje.
Mednarodni oddelek je povabil k sodelovanju pri programu Kulturnih ambasad Konfucijski inštitut v
Ljubljani. Konfucijski inštitut je neprofitna organizacija, ki deluje pod okriljem Državnega urada za
kitajski jezik s sedežem v Pekingu (HANBAN). Hanban je bil ustanovljen pred 23 leti z namenom, da
promovira kitajsko kulturo in jezik po svetu, do sedaj pa ima ustanovljenih več kot 300 konfucijskih
inštitutov in 200 konfucijskih učilnic v 94 državah.
V pogovorih z direktorjem zavoda Ruski dom, Igorjem Romanovom, je bilo 15. septembra 2011
natančno predstavljeno sodelovanje Ruske federacije pri programu Kulturnih ambasad. Muzej
Hermitage iz St. Peterburga išče državno ustanovo v Mariboru, v katero bi lahko pripeljali njihovo
zbirko, saj je mestna uprava St. Peterburga pripravila sredstva posebej za ta dogodek.
29. septembra 2011 se je predstavnica mednarodnega oddelka sestala z umetniško skupino OTTO
PROD iz Francije, ki se bo predstavila na enomesečnem rezidenčnem gostovanju v Mariboru v okviru
Kulturne ambasade Francije maja 2012. Sestanek je temeljil na opisih tehničnih zahtev zvočne
inštalacije, ki bo nameščena na dvorišču Vetrinjskega dvorca. Skupina si je tudi ogledala galerijske
prostore Vetrinjskega dvora.
Mednarodni oddelek je pridobil tudi tri ponudbe tehnikov za projektiranje razstav in je v mesecu
novembru izbral kombinacijo arhitekta-tehnika, ki je najbolj primeren. Mednarodni oddelek je prav
tako uskladil in pripravil vsebino pogodb z državami, ki bodo gostovale v Vetrinjskem dvoru naslednje
leto v okviru programske entitete Kulturnih ambasad.
13. decembra je v Vetrinjskem dvoru zavod Maribor 2012 gostil diplomatske predstavnike, katerih
države bodo sodelovale pri Kulturnih ambasadah Evropske prestolnice kulture. Visoki diplomatski
gostje, predstavniki tujih kulturnih centrov v Sloveniji in predstavniki držav, ki sodelujejo ali so
zainteresirane za sodelovanje pri projektu, so izrazili prepričanje, da so Kulturne ambasade ena izmed
dobrodošlih novosti in dodanih vrednosti Evropske prestolnice kulture. Gre namreč za prvo tovrstno
sodelovanje, katerega rezultat je do sedaj edinstven projekt Evropskih prestolnic kultur.
Sodelovanje z Guimarães – Evropsko prestolnico kulture 2012
S fundacijo Guimarães 2012, ki bo delila naziv EPK z Mariborom, so bili razviti skupni projekti, njim pa
dodeljeni posamezni koordinatorji. Skupni projekti temeljijo na izraziti želji povezati obe mesti skozi
90
izmenjavo njunih kulturnih posebnosti. Posebej je bila izpostavljena vključenost meščanov,
spodbujanje kritičnega razmišljanja o lokalnem, regionalnem in globalnem okolju ter o skupni
prihodnosti in različnosti. Predvsem pa so projekti osnovani na vzpostavljanju trdnih in trajnostih vezi
med mladimi, še posebej v luči dejstva, da bo Maribor 2013 Evropska prestolnica mladih, ki bo
nadaljevala začeto zgodbo Evropske prestolnice kulture ter partnerstvo med Mariborom in
Guimarãesom še poglobila.
Februarja je na povabilo Maribor obiskala delegacija fundacije Guimarães 2012, ki sta jo sestavljala
njegova predsednica Cristina de Azevedo in umetniški vodja projektov Carlos Martins, s katerima so
bili usklajeni določeni projekti, ki bodo povezali obe mesti že letos, v letu 2012, kot tudi v prihodnje: 2
mladinski izmenjavi, ki se bosta začeli že letos poleti sta Čutiti prihodnost Evrope in Pisma sveta;
Zgodovina prihodnosti bo prav tako povezala mlade iz Maribora in Guimarãesa ter jih v letu 2012 na
konferenci z dvema uglednima filozofoma iz obeh držav (dr. Mladen Dolar-Univerza v Ljubljani in
prof. Moisés Lemos Martins-Univerza v Minhu; Antologiji slovenskih in portugalskih pesnikov XX.
stoletja; Kultura nogometa pa bo v obeh mestih priredila tekmi med moštvi ter jih povezala s celo
vrsto prireditev za meščane.
Med 12. in 18. avgustom 2011 je v Mariboru potekala prva mladinska izmenjava kot skupni projekt
med Mariborom 2012 in Guimarãesem 2012 z imenom Feeling The Future Of Europe ali Čutiti
prihodnost Evrope. Projekt je izvedla organizacija Pekarna Magdalenske mreže v sodelovanju z
organizacijo Associação para o Desenvolvimento das Comunidades Locais (Association for the
Development of Local Communities) iz Guimarãesa. Portugalsko mladino sta v Vetrinjskem
dvoru sprejeli generalna direktorica zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer in mag. Nataša Kos,
pomočnica programskega direktorja za mednarodno sodelovanje. Med 24. in 30. avgustom 2011 se
je izmenjava nadaljevala v portugalskem Guimarãesu.
Projekt je bil namenjen poglobljenemu in kreativnemu učnemu procesu, skozi katerega so bili
nagovorjeni tisti mladi, ki težave sodobnih evropskih družb doživljajo najbolj neposredno in boleče,
zato je izrednega pomena, da jih prav oni pričnejo reflektirati in razumeti kot del širšega družbenega
ustroja in o njih na pozitiven način tudi javno spregovorijo. Pred zaključkom izmenjav tako v Mariboru
kot v Guimarãesu je v mestnih središčih potekala tudi sklepna družbena akcija, ki je imela takšno
obliko, kot so jo med potekom izmenjav domislili mladi, namenjena pa je bila javni predstavitvi
njihovih idej in zaključkov.
13. septembra 2011 se je pomočnica programskega direktorja za mednarodno sodelovanje skupaj s
programskim direktorjem Mitjem Čandrom in izvršnim producentom Milanom Gregornom sestala s
športnim direktorjem NK Maribor Zlatkom Zahovičem. Na sestanku je bil dogovorjen koncept
projekta Nogometna kultura Maribora, ki je eden od skupnih projektov s partnerskim mestom
Guimarães. Nogometni vikend v Mariboru se bo začel s premiero dokumentarnega filma o zvezdi
slovenske nogometne arene Zlatku Zahoviču, ki se bo snemal v Mariboru in Guimarãesu, čez vikend
se bodo zvrstile številne prijateljske tekme med ekipama umetnikov in so-ustvarjalcev projektov
evropske prestolnice kulture iz Maribora in Guimarãesa, vrhunec nogometne zgodbe pa bo večerna
tekma med kluboma NK Maribor in NK Guimarães v Ljudskem vrtu Maribor. Nogometni dogodek bo
91
spremljal koncert najbolj priljubljenega mariborskega kantavtorja Zorana Predina in pevke
popularnega portugalskega fada.
Sodelovanje z Gradcem – Evropsko prestolnico kulture 2003
8. julija je na občini Gradec potekal sestanek kot nadaljevanje obiska g. Gerta Haubenhoferja,
pristojnega za finance in mednarodno sodelovanje v kabinetu župana občine Gradec, ki je zavod
Maribor 2012 obiskal aprila.
Kabinet župana Gradca in Urad za kulturo občine Gradec sta prepoznala društvo Rotor za sodobno
umetnost (Margarethe Makovec) kot kvalitetno in podpirata vključitev projektov na področju
umetniških izmenjav in sodobne umetnosti v program zavoda Maribor 2012. Kot znak tesnega
sodelovanja med obema mestoma sta tako ponudila sofinanciranje dveh projektov, ki bi povezala
skupne zgodovinske in aktualne značilnosti obeh mest. Organizacija Kulturvermittlung Steiermark je
tako predlagala projekt Graz – Maribor = Marburg – Gradec, ki predpostavlja sodelovanje med
zgodovinarji iz Maribora in Gradca: s pomočjo pristopnega medija - plakatov na javnih mestih – želi
projekt osvetliti raznovrstne odnose in povezave med Gradcem in Mariborom kot bivšo in bodočo
evropsko prestolnico kulture ter jih predstaviti z namenom, da bosta obe skupnosti dobili priložnost
boljšega razumevanja in poznavanja zgodovine. Vsak dan med majem in oktobrom 2012 se bo
razstavil en plakat kot koledar, ob koncu avstrijskega meseca kulture v oktobru pa bo vseh 94
plakatov razstavljenih v Mariboru in Gradcu.
Drugi projekt, ki ga je predlagala mestna občina Gradec, se imenuje Maribor <EdU> Graz, ki ga je
osmislila organizacija Rotor Graz skupaj z mariborsko fundacijo So:nda. Projekt je zastavljen kot poziv
k razmisleku o pomembnosti umetniškega izobraževanja v obeh mestih in kot platforma za
raziskovanje alternativnih modelov umetniškega izobraževanja, hkrati pa je namenjen izvajanju
umetniških del na to tematiko.
Sodelovanje z drugimi Evropskimi prestolnicami kulture
Aprila je na zavodu Maribor 2012 svoje izkušnje pri projektu tako z marketinškega kot finančnega
vidika ter trajnostno dimenzijo projekta predstavila Kathi Hofmann Sewera, pomočnica direktorja
Graz 2003. Zavod Maribor 2012 je začel sodelovanje na programskem področju tudi z občino Gradec
(g. Gert Haubenhofer, kabinet župana Gradca), s katero potekajo dogovori o predstavitvi kulturnih
projektov v Mariboru 2012.
V začetku maja je mednarodni oddelek zavoda Maribor 2012 priredil neformalno srečanje 18 vodilnih
predstavnikov bivših, sedanjih in bodočih EPK, ki sicer poteka dvakrat letno od 2008, ko sta bila EPK
Stavanger in Liverpool. Na dvodnevnem srečanju so predstavniki sedanjih in bodočih EPK-jev
predstavili napredek pri pripravi programov, marketinške, komunikacijske in sponzorske strategije,
delovanja ustanov oziroma zavodov, ki izvajajo projekt, predstavniki bivših EPK-jev pa so delili
izkušnje ter opozorili na nekaj najpogostejših slabih in dobrih praks, s katerimi se srečujejo EPK-ji.
Mednarodni oddelek je med 23. in 25. septembrom 2011 predstavil projekt MARIBOR 2012 –
Evropska prestolnica kulture v Monsu, Belgija, ki bo Evropska prestolnica kulture leta 2015. Zavod
Maribor 2012 se je predstavil z naslednjimi slovenskimi umetniki: glasbena skupina Swarga,
92
intermedijski umetnik Marko Batista, pisatelj Dušan Šarotar; predvajala sta se tudi dva kratka filma
Jana Cvitkoviča. Zavod Maribor 2012 je ob prirejanju dogodka sodeloval s slovenskim
veleposlaništvom v Belgiji in Slovensko turistično organizacijo Benelux.
Med 22. in 24. septembrom 2011 sta se dve sodelavki zavoda Maribor 2012 udeležili rednega
srečanja vseh predstavnikov Evropskih prestolnic kulture v Talinu (Estonija). Na dvodnevni konferenci
so predstavniki zavodov in fundacij oziroma mest, ki so ali bodo EPK, razpravljali o dobrih in slabih
praksah pri izvajanju projekta EPK skozi različne panelne diskusije.
Mednarodni oddelek je skupaj z MOM sestavil pismo podpore za častno kandidaturo Evropske
prestolnice kulture Sarajevo 2014.
Sodelovanje s fundacijo EU-Japan Fest Committee
Mednarodni oddelek zavoda Maribor 2012 je nadaljeval prizadevanja za oblikovanje japonskega
programa, ki bi ga za naslednje leto sofinancirala japonska fundacija EU-Japan Fest. Na področju
uprizoritvenih umetnosti je direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor gospa
Mojca Redjko predlagala program gostovanj japonskih lutkovnih predstav za naslednje leto, s
področja vizualnih umetnosti pa je producentka Simona Vidmar prav tako posredovala predlog za
gostovanje japonskih umetnikov ob odprtju nove umetnostne galerije septembra 2012. Fundaciji EUJapan Fest je bil posredovan seznam predlaganih fotografov iz Maribora in partnerskih mest, ki bi
lahko sodelovali pri projektu European Eyes on Japan, ki ga v celoti financira fundacija; gre za
rezidenčno bivanje slovenskega fotografa v eni od pokrajin Japonske in sodelovanje pri fotografiranju
te pokrajine, končni izdelek je knjiga s predstavitvijo evropskih umetnikov, ki so sodelovali pri
projektu, in njihovih fotografij. Zavod Maribor 2012 je izbral glasbenico, ki se je na pobudo japonske
fundacije udeležila 8. mednarodnega koncerta mladih v Talinu med 21. in 24. septembrom v
organizaciji fundacij Talin 2011 in Turku 2011.
21. novembra 2011 je zavod Maribor 2012 obiskal generalni sekretar fundacije iz Tokia g. Shuji Kogi,
ki se je sestal z vodstvom zavoda Maribor 2012 in dogovoril delež sofinanciranja japonskega
programa v okviru Evropske prestolnice kulture. Potem ko se je g. Kogi med svojim julijskim obiskom
že seznanil z glavnimi kulturnimi ustanovami v Mariboru (SNG Maribor, Lutkovno gledališče, UGM
itd.), si je tokrat ogledal tudi Kulturni center Pekarna, predvsem pa mladinski hotel Pekarna, v
katerem prebivajo tuji umetniki v okviru rezidenčnega programa Soba za goste (GuestRoomMaribor).
V oktobru letos je namreč tu prebival in ustvarjal japonski umetnik Tetsushi Higashino.
Zavod Maribor 2012 si prizadeva, da bi naslednje leto, ko bomo obeležili tudi 20. obletnico
vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko, v Mariboru in partnerskih mestih
videli najbolj izbrano, tradicionalno in sodobno, japonsko produkcijo. Poleg mednarodno znane
butoh plesne skupine Sankai Juku, ki je od svoje ustanovitve leta 1975 gostovala v več kot 700 mestih
po celem svetu in se bo 22. in 23. septembra v prihodnjem letu v SNG Maribor predstavila s plesno
predstavo Tobari, si bomo v Mariboru in Ljubljani ogledali predstavo Avdicija za življenje gledališkoplesne senzacije Betontanc, ki bodo na umetniških rezidencah v Tokiju in Ljubljani ustvarjale skupaj z
japonsko glasbeno skupino Original tempo. Mariborskemu občinstvu želimo v Lutkovnim gledališču
Maribor predstaviti tradicionalne japonske marionete gledališča Edo marionette ter animirane filme
93
japonskega oblikovalca in izdelovalca lutk Kihachira Kawamota. Zbor EPK pa bo naslednje leto priredil
tudi mednarodni zborovski koncert z japonskim zborom, ki bo nekaj dni bival v Mariboru ter s tem
prispeval k izmenjavi izkušenj med mladimi in trajnim prijateljskimi stiki.
Sodelovanje z ustanovami Evropske unije in Ministrstvom za zunanje zadeve
V marcu so se predstavniki Zavoda v Bruslju udeležili javnih konzultacij o prihodnosti projekta EPK po
letu 2019, ki jih je organizirala Evropska komisija (Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo). V
Bruslju so se sestali z Ann Branch, vodjo Enote za kulturo v Generalnem direktoratu za kulturo in
izobraževanje EK, in Jacqueline Pacaud ter predstavniki prihodnjih EPK-jev (Maribor in Guimarães
2012, Marseille in Košice 2013, Umea in Riga 2014, Mons in Plzen 2015). Ann Branch je poudarila
pomembnost evropske dimenzije projekta ter pozvala predstavnike na povečanje »vidnosti«
(visibility) EU tako na simbolni kot vsebinski ravni.
Prav tako so se sestali tudi z Doris Pack, vodjo Odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem
parlamentu. V Bruslju je potekal tudi sestanek z Marisello Rossetti z Generalnega direktorata za
komuniciranje Evropskega parlamenta glede predvajanja 10 evropskih filmov Filmskega festivala
Evropskega parlamenta LUX naslednje leto v Mariboru. Mednarodni oddelek se je sestal tudi z
vršilcem dolžnosti vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrejem Beloglavcem, s
katerim je bilo dogovorjeno, da se bodo v letu 2012 sprejem in kulturni dogodki ob dnevu Evrope 9.
maja odvijali v Mariboru.
Aprila je potekalo srečanje z ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem v Vetrinjskem
dvorcu, na katerem je minister izrazil podporo projektu Kulturnih ambasad ter predlagal, da se v
okviru promocije EPK in Slovenije nameni denar iz resorja kulturne žepnine (100.000 EUR), ki temelji
na soglasnem sporazumu med MZZ in MzK. Minister je tudi predlagal, da se zavod Maribor 2012
predstavi 9. in 10. septembra 2011 na Strateškem forumu na Bledu.
Mednarodni oddelek je tako predal pobudo in stopil v stik z vodjo Strateškega foruma Bled, da se v
okviru foruma aktivno predstavi tudi največji slovenski projekt na področju kulture. Forum, ki ga
vsako leto organizira Ministrstvo za zunanje zadeve ob podpori Centra za evropsko prihodnost, se je v
zadnjih petih letih uveljavil kot ena pomembnejših mednarodnih konferenc, na kateri udeleženci iz
vseh kontinentov sveta razpravljajo o aktualnih političnih in gospodarskih izzivih. Lanska konferenca,
ki je potekala pod naslovom The Power of the Future, je naslovila spreminjanje razmerij moči v
mednarodni skupnosti, tako med državami kot v gospodarstvu, s posebnim poudarkom na hitro
rastočih gospodarstvih. Mednarodni oddelek je svoje predloge za izvedbo promocije predal
marketinškemu oddelku zavoda Maribor 2012.
Mednarodni oddelek zavoda Maribor 2012 je julija pripravil naznanilo za otvoritveno slovesnost
MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture, v katerem je naznanil datum otvoritvene slovesnosti in
premierno uprizoritev opere Črne maske. Poslano je bilo vsem visokim predstavnikom ustanov
Evropske unije s sedežem v Bruslju (Evropska komisija:-predsednik in podpredsedniki, komisarka za
kulturo, slovenski komisar Janez Potočnik, generalni direktorji, vodja enote za kulturo; Evropski
parlament-Odbor za kulturo in izobraževanje, slovenski evro-poslanci) ter predsedniku slovenske
94
vlade, ministrom v slovenski vladi, predsedniku Državnega zbora in predsednici Odbora za kulturo,
šolstvo, šport in mladino.
Zavod Maribor 2012 sta 4. julija obiskala v.d. vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
Andrej Beloglavec in Mateja Jakin. G. Beloglavec je predstavil dejavnosti promocije evropskih mrež
po Sloveniji, predvsem EURES, EUROPAS in kulturne točke. Omenil je, da ima Predstavništvo EK z
Uradom Vlade R Slovenije za komuniciranje (UKOM) t. i. upravljalsko partnerstvo, v okviru katerega
prirejajo dogodke za promocijo Evrope v Sloveniji, kot na primer Teden evropskega filma, ki se prireja
vsako leto v Ljubljani, Mariboru in v drugih mestih.
Zavod Maribor 2012 je pripravil dopis za Urad Vlade RS za komuniciranje, v katerem je izrazil željo, da
bi urad naslednje leto, ko bo Maribor EPK, vse svoje načrtovane dejavnosti, ki promovirajo Evropsko
unijo in izpostavljajo raznovrstne evropske vrednote, priredil v Mariboru: med drugim je bila
izpostavljena pobuda in močna želja generalne direktorice zavoda Maribor 2012, da bi predstavništvo
Evropske komisije v Sloveniji tradicionalni koncert ob dnevu Evrope 9. maja naslednje leto izvedlo v
Mariboru. Ta dogodek bo namreč sovpadal s projektom Teden mladih Evrope in tako je odlična
priložnost za združitev sprejema in tradicionalnega koncerta v mestu Maribor.
Sodelovanje zavoda Maribor 2012 in MOM v projektu Open Days 2011
Mednarodni oddelek zavoda Maribor 2012 se je skupaj z MOM februarja 2011 prijavil na projekt
Open Days 2011 v organizaciji Odbora za regije Evropske komisije v Bruslju, v okviru katerega je
sodeloval v regionalnem partnerstvu »Evropske prestolnice kulture« z mesti Turku, Košice, Umea,
Mons, Essen in Talin. Namen projekta je poleg sodelovanja evropskih kulturnih prestolnic predvsem
promocija EPK ter sodelujočih mest, kar podpira tudi Evropska komisija – DG za kulturo in
izobraževanje.
11. oktobra 2011 so se tako predstavniki zavoda Maribor 2012 udeležili tradicionalnih 9. Odprtih
dnevov (Open Days 2011) v Bruslju, kjer so aktivno sodelovali v delavnici z naslovom »European
Capitals of Europe stimulating creative industries«. Delavnice EPK so se udeležile generalna
direktorica dr. Suzana Žilić Fišer, Lilijana Stepančič, svetovalka za področje vizualnih umetnosti (tudi
vodja razstave o kreativnih industrijah v Mariboru in partnerskih mestih), ter mag. Nataša Kos,
pomočnica programskega direktorja za mednarodno sodelovanje. Tema letošnjih dejavnosti
partnerskega konzorcija so bile kreativne industrije, kar sovpada s prvim prioritetnim področjem
“Europe 2020”, ki jih je razpisal Odbor regij. V konstruktivni razpravi v okviru delavnice EPK so poleg
zavoda Maribor 2012 sodelovali še predstavniki RUHR 2012 (govornik Bernd Fesel, pomočnik
direktorja ECCE (European Centre for Creative Economy http://www.e-c-c-e.de/en/) iz Dortmunda,
KOŠICE 2013 (Michal Hladky, vodja arhitekturnega projekta Košice Interface 2013), Talin 2011
(Toomas Vitsut, predsednik mestnega sveta Talina), Turku 2011 (Cay Sevon, generalna direktorica
fundacije Turku 2011), Umeå 2014 (Anna Olofsson, vodja marketinga na občini Umeå). Na delavnici
(katero je zainteresirana javnost spremljala v nabito polni dvorani), so bili načrti MARIBORA 2012 še
posebno pozitivno izpostavljeni in podprti. Po delavnici je regionalno partnerstvu na sedežu regije
North Rhine-Westphalia v Bruslju, kjer je potekalo srečanje, organiziralo delovno kosilo, na katerem
so predstavniki zavoda Maribor 2012 imeli priložnost izmenjave izkušenj s predstavniki drugih EPK in
tistih, ki se šele potegujejo za naziv.
95
Istega dne ob 18h zvečer je mednarodni oddelek zavoda Maribor 2012 v sodelovanju z Mestno
občino Maribor (MOM), Stalnim predstavništvom Republike Slovenije (RS) pri Evropski Uniji (EU) in
Veleposlaništvom RS v Bruslju številne povabljence pogostil še na sprejemu in svečani predstavitvi
projekta MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture. Potekal je v prostorih Stalnega predstavništva
(RS) pri EU v Bruslju, pri organizaciji pogostitve pa je sodelovala tudi Slovenska turistična organizacija.
Goste so med drugimi nagovorili veleposlanica RS v Kraljevini Belgiji, nj. eksc. mag. Anita Pipan,
namestnik stalnega predstavnika RS pri EU g. Uroš Vajgl, podžupan MOM g. Tomaž Kancler in
generalna direktorica zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilić Fišer.
Sprejema so se med drugim udeležili evropski komisar Janez Potočnik, slovenski poslanci v
Evropskem parlamentu - Tanja Fajon, Milan Zver, Alojz Peterle in Romana Jordan Cizelj, predstavniki
Generalnega direktorata za kulturo in izobraževanje Evropske komisije (ga. Jacqueline Pacaud, ki
spremlja delo projekta EPK), številni predstavniki regionalnih predstavništev v Bruslju, kulturni atašeji
iz stalnih predstavništev in ambasad, predstavniki odbora regij, predstavniki ostalih slovenskih
organizacij, ki sodelujejo v regionalnih partnerstvih na Open Days in slovenski dopisniki medijev iz
Bruslja.
Mednarodni oddelek je v okviru projekta Open Days predlagal delavnico kreativnih industrij, ki je
potekala 6. decembra v Gledališki dvorani Vetrinjskega dvora. Vodil jo je predavatelj Fakultete za
družbene vede dr. Mihael Kline in sodelavka Eva Perčič, direktorica raziskav pri Memo Institutu, ki sta
izbrala metodologijo delavnice po načinu World Cafe. Izbrana tema se je osredotočala na idejo
pospešitve družbenega razvoja in ponovnega oživljanja tradicije ter povezavo med tradicijo in
ustvarjalno prihodnost.
Predstavitve projekta MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture izven naših
meja
Mednarodni oddelek je skupaj z oddelkom za marketing pripravil in izdelal strategijo mednarodne
promocije projekta MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture. Ker ima zavod Maribor 2012
omejena sredstva za izvedbo in pripravo celovite programske promocije projekta Evropske
prestolnice kulture, ki bi okrepila mednarodne vezi na kulturno-umetniškem področju ter omogočila
dolgoročno, kakovostno sodelovanje na evropski in globalni ravni, smo pozvali Ministrstvo za zunanje
zadeve R Slovenije, da v okviru programa »Kulturnih žepnin« prednostno obravnava tiste predloge
slovenskih veleposlaništev v tujini, v katerih so zajete dejavnosti programske promocije projekta
Maribor 2012. Promocija projekta Maribor 2012 skupaj z gostovanji produkcij EPK je bila tako
omejena le na mesta v sosednjih državah (Gradec, Dunaj, Trst, Benetke, Zagreb, Beograd) ter Bruselj
kot središče vseh evropskih ustanov in Mons kot bodoča evropska prestolnica kulture, s katero ima
zavod Maribor 2012 že vzpostavljeno programsko izmenjavo.
V mesecu februarju je bil projekt MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture vsebinsko
predstavljen na Dunaju, v Budimpešti, Košicah (EPK 2013), Bratislavi in na Cipru (Agros in Nikozija).
Aprila se je odvijalo gostovanje v Pragi in sestanek s predstavniki slovenskega veleposlaništva o
promocijskih aktivnostih projekta Maribor 2012. Ob tem je potekala tudi predstavitev projekta
Maribor 2012, v okviru mednarodnega festivala Enter 5, v organizaciji CIANT, Mednarodnega centra
za umetnost in tehnologije. Mednarodni oddelek se je maja udeležil konference »To beer or not to
96
beer« v Plznu, ki bo EPK leta 2015, pod okriljem Dneva Evrope, na kateri so se predstavile bivše,
sedanje in bodoče EPK, ter kandidatke za naziv EPK (Španija in Poljska).
Mednarodni oddelek je predstavil projekt na otvoritvi slovenskega pavilijona na beneškem bienalu
ter direktorici Galerije A+A (Aurora Fonda) podal pobudo, da zavod Maribor 2012 predstavi svoj
program v Benetkah med septembrom in novembrom 2011.
14. julija se je pomočnica programskega direktorja za mednarodno sodelovanje sestala s slovenskim
veleposlanikom na Dunaju Nj. Eksc. Aleksandrom Geržino. Predstavila je napredek v načrtovanju
programa Maribor 2012 za naslednje leto ter posebej izrazila pobudo, da veleposlaništvo na Dunaju
pomaga pri izvajanju promocije projekta letos in v naslednjem letu na Dunaju. Veleposlanik Geržina
je izrazil posebno pripravljenost pri promociji projekta ter predlagal, da se zavod Maribor 2012 vključi
v vse načrtovane dogodke veleposlaništva R Slovenije na Dunaju v naslednjih mesecih in v letu 2012.
Dogovorjeno je bilo, da veleposlaništvo skupaj z zavodom Maribor 2012 priredi večji promocijski
dogodek programa EPK, ki bi mu sledil sprejem za diplomate, gospodarstvenike in druge pomembne
osebnosti v Avstriji. Predlog lokacije programske promocije je MuseumsQuartier, s katerimi ima
veleposlaništvo odlične odnose in ki je pravi kulturni center predvsem mladega Dunaja, gosti pa
mnogo veleposlaništev in sodeluje z vsemi državami.
V okviru predlagane strategije mednarodne promocije projekta Maribor 2012 je mednarodni oddelek
slovenskim veleposlaništvom poslal predloge za promocijo projekta z gostovanjem umetnikov ali
kulturnih ustanov in jih zaprosil, da predloge posredujejo Ministrstvu za zunanje zadeve za pridobitev
kritja stroškov iz sklada t. i. Kulturnih žepnin (le-ta lahko krije stroške prevoza in nastanitve
umetnikov, najema prostorov, poštnin, ne pa tudi sprejema).
28. septembra 2011 so se predstavniki zavoda Maribor 2012 udeležili tiskovne konference na mestni
občini Reka na povabilo Urada za kulturo občine Reka. Na tiskovni konferenci sta predstavnika
zavoda Maribor 2012 predstavila izzive projekta evropske prestolnice kulture za mesto, meščane,
celotno regijo in državo, osnovne programske usmeritve, sklope in vrhunce Maribor 2012.
Mednarodni oddelek zavoda Maribor 2012 je 4. oktobra 2011 v sodelovanju s festivalom sodobne
umetnosti Sterischer Herbst v hotelu Mariahilf v Gradcu priredil za strokovno avstrijsko javnost in
avstrijske medije predstavitev projekta MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture.
Pri predstavitvi so sodelovali direktorica Steirscher Herbst Veronica Kaup-Hasler, generalna
direktorica zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer, ki je predstavila glavne izzive in cilje projekta v
Mariboru in partnerskih mestih ter poudarila izjemno vlogo Gradca, ko je nosil naziv EPK v letu 2003,
predvsem kot vzor, po katerem se zgleduje Maribor. Vodja Terminala 12 Aleš Šteger je predstavil
osnovne programske sklope in vrhunce, ki jih bodo naslednje leto gostili Maribor in partnerska
mesta, pomočnica programskega direktorja za mednarodno sodelovanje mag. Nataša Kos pa je
podrobno predstavila programsko enoto kulturnih ambasad ter sodelovanje med nekdanjo in bodočo
Evropsko prestolnico kulture preko skupnih projektov.
V okviru programske promocije projekta Maribor 2012 je 2. oktobra 2011 v prostorih gledališkega
centra »NA STRASTNOM« (Strastnoy Boulevard 8A) v Moskvi gostovala predstava MEDEJIN KRIK
97
(MEDEA'S SCREAM). Predstava Medejin krik avtorjev Saša in Mojtine Jurcer (avtorske skupine INNER
WORLD THEATRE), ki je nastala v produkciji zavoda JURCER in koprodukciji festivalov ZADAR SNOVA,
EX-PONTO in kotorskega festivala novega antičnega teatra TEUTA ter SNG Maribor - je bila uvrščena v
program prestižnega mednarodnega moskovskega festivala SOLO v organizaciji Gledališke unije
Ruske federacije, ki je potekal med 1. in 10. oktobrom 2011.
6. decembra 2011 je predstavnica zavoda Maribor 2012 predstavila projekt Maribor 2012 – EPK na
srečanju mreže EUNIC (European Union National Institutes for Culture) na Dunaju, ki so se ga
udeležili predstavniki vseh tujih kulturnih centrov evropskih in tudi neevropskih držav. Na njem je
predstavila programske sklope in entitete, vrhunce lokalnih in mednarodnih umetniških produkcij ter
izpostavila edinstvena programa v okviru Evropskih prestolnic kulture, kot sta sklop Urbane brazde in
entiteta Kulturne ambasade.
Mednarodni oddelek je pripravil in med 15. in 16. decembra 2011 izvedel promocijo projekta v
Beogradu ter srbskim novinarjem, kulturnim atašejem predstavništev tujih držav in kulturnim
ustvarjalcem v Beogradu predstavil program, ki se bo naslednje leto odvijal v Mariboru in partnerskih
mestih. Ob tem pa se je v Kulturnem centru Grad v središču Beograda zavod Maribor 2012 predstavil
z nastopom lokalnih umetnikov.
Delegacija, ki so jo sestavljali vodja mag. Nataša Kos, pomočnica programskega direktorja za
mednarodno sodelovanje, Staš Ravter, pomočnik generalne direktorice za poslovanje, Peter Tomaž
Dobrila, svetovalec programskega direktorja, Maša Novak, koordinatorka programskega sklopa
Terminal 12 in Milan Gregorn, izvršni producent programskega sklopa Ključi mesta, je v dveh dneh
izpeljala vrsto dogodkov, na katerih je uspešno predstavila in promovirala projekt MARIBOR 2012 –
Evropska prestolnica kulture.
Rezidenčna platforma Soba za goste
Mednarodni oddelek je sodeloval pri usklajevanju mednarodnega projekta Soba za goste, ki
vzpostavlja platformo umetniških rezidenc v Mariboru, med drugim v pripravi besedila za javni poziv
za letošnji pilotski projekt, ki se je razposlal vsem tujim kulturnim ustanovam v Sloveniji in regiji,
veleposlaništvom in konzulatom tujih držav v Sloveniji ter slovenski diplomatsko-konzularni mreži po
svetu, kot tudi vsem bivšim, sedanjim in bodočim EPK-jem, ki so na srečanju v Mariboru izkazali
izjemno zanimanje za sodelovanje z namenom vzpostaviti poseben program umetniških izmenjav
prav med EPK-ji.
Drugi mednarodni programi
Na področju iskanja mednarodnega programa so bile izpeljane naslednje pobude:
Evropske kulturne poti: povezovanje zavoda Maribor 2012 s projektom Kulturne poti (EPAS Cultural
Routes)
Nisi Masa - European Network of Young Cinema: zavod Maribor 2012 je izrazil partnersko podporo in
spodbudil sodelovanje z Evropska mreža mladega kina Nisi Masa-Bratislava, ki se prijavlja na MEDIA
sklad Evropske Unije.
98
1st World Exhibition of Young Artists – Nottingham: pobuda, da se zavod Maribor 2012 predstavi na
svetovnem dogodku mladih umetnikov v okviru londonskih Kulturnih olimpijad 2012 med 7. in 15.
septembrom 2012 – predvsem v luči projekta Maribor 2013 - Evropska prestolnica mladih in njenega
trajnostnega razvoja; gre za največji dogodek Kulturnih olimpijad, kjer se bo predstavilo 1000
ustvarjalcev s petih celin sveta in iz 120 držav. Pobuda, da se v okviru rezidenčne platforme Soba za
goste v mesto pripelje mlade umetnike s celega sveta, ki bi se se povezali in v Mariboru skupaj
ustvarjali;
European Cultural Foundation: tečejo pogajanja o možnostih izvajanja delavnic v Mariboru leta 2012
z Vivienne Paulissen, glavno producentko za program mediji in mladina.
Simpozij o kreativnosti in kulturi na področju Mediterana v Mariboru 2012: z Mediteransko univerzo v
Portorožu, Bienalom mladih umetnikov iz Evrope in Mediterana ter z MOTA Museum of Transitory
Art.
Ars Acustica: zavod Maribor 2012 je poslal pismo o nameri za gostovanje plenarnega srečanja
eminentne evropske skupine ekspertov ARS ACUSTICA iz EBU (European Broadcasting Union).
Med 8. in 11. septembrom 2011 se je predstavnica zavoda Maribor 2012 udeležila evropskega
kulturnega foruma European Culture Congress v Wroclawu, ki ga je organiziralo poljsko ministrstvo
za kulturo in nacionalno dediščino v okviru predsedovanja Poljske Svetu EU.
Katalog projektov programske entitete MEDNARODNO SODELOVANJE, ki so bili
izvedeni v letu 2011
Izvajalec
Naziv projekta
Mesto
Pekarna-magdalenske mreže
ČUTITI PRIHODNOST EVROPE
NAGRADNI LITERARNI NATEČAJ PISMA
SVETA
skupni
Društvo Mariborski raziskovalni
studio
skupni
99
PRIDOBIVANJE EVROPSKIH SREDSTEV
Svetovanje
Seznanjanje vodstva zavoda Maribor 2012 s kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2012,
odgovarjanja na vprašanja in razjasnjevanja parametrov, ki jih je treba upoštevati, tako v vsebinskem
kot finančnem delu. Pojasnjevanje historiata in razvoja projekta EPK 2012 Maribora s partnerskimi
mesti, od izvorne in izvirne kandidature do koncipiranja v 16 programskih blokov, s katerimi je bila
opravljena druga stopnja zagovora pred mednarodno eskpertno komisijo v Bruslju, in nadaljnje
geneze projekta. Zelo pomembno je bilo razlaganje, kakšna je vloga partnerskih mest v projektu, kaj
so njihove vsebinske zaveze in zlasti, kakšno je razmerje med njimi, Mariborom in državo v finančnih
deležih. Z zvezno zastavljenim konceptom, programskim in finančnim načrtom smo preprečili
morebitna programska izsiljevanja, prevelike ambicije in dvigovanja proračunov.
To je bilo treba pojasnjevati takorekoč vsem, ki so v katerem koli obdobju vodili projekt ali bili
udeleženi pri tem, v.d. generalnega direktorja Vladimir Rukavina, predsednik programskega sveta
Tomaž Pandur, poslovna direktorica Helena Hvalec in seveda programski direktor Mitja Čander. Zlasti
ni bilo jasno, kako je bila v kandidaturi predvidena finančna razdelitev z enakovredno soudeležbo,
zato je bilo treba razjasnjevati, da en evro s strani države zahteva enako udeležbo, en evro s strani
lokalne skupnosti, s čimer so bili vnaprej preprečeni prekomerni apetiti partnerskih mest po nekih
fiktivnih financah in pritiski na nosilno mesto Maribor z neosnovanimi zahtevami.
Poleg tega, začetnega, iniciacijskega dela in svetovanja je bilo v letu 2011 z namenom koncipiranja
programa, strategije sodelovanj in mednarodnega umeščanja projekta Evropska prestolnica kulture
2012 Maribor s partnerskimi mesti opravljenih več mednarodnih aktivnosti raznoterih oblik, denimo
sodelovanj na konferencah, sestankov, vključevanj v projekte, in različnih vsebin. denimo
predstavitev, pogovorov, javnih nastopov. Zaradi malo razpoložljivega časa do pričetka EPK 2012 in
obilice dela, se je bilo potrebno mednarodnih dejavnosti lotiti čimbolj kompleksno in na čimveč
ravneh.
Evropski projekti
Zelo pomembno za delovanje zavoda Maribor 2012 je bilo tudi takojšnje pristopanje v evropske
konzorcije in potencialno izkoriščanje vseh kanalov in ponujenih možnosti za vključevanje v evropske
projekte oz. v pripravo tistih vsebin, ki bi lahko angažirale zavod Maribor 2012 v projektih evropskih
in tudi drugih mednarodnih sodelovanj, pri čemer bi to pomenilo tudi pridobitev dodatnih sredstev
za izvedbo nekaterih vsebin in seveda tudi funkcioniranje samega zavoda Maribor 2012. V tako
kratkem času, ki nam je (bil) na razpolago, je bilo treba delati večtirno in se povezovati na več strani
hrati in pristopati k raznim programom, kot so v veliki meri narekovali tudi razpisni roki.
Poudariti je treba, da je zavod Maribor 2012 glede evropskih sodelovanj in projektov v zelo
neproduktivnem položaju, saj je kot nova organizacija povsem neznana in še nima ustvarjenih
povezav, zato je bilo potrebno vse početi od začetka in plesti na novo. Ker nima referenc, je situacija
pri pristopanju k evropskim projektom skrajno otežujoča, saj vse prošnje za sofinanciranje brez
izjeme zahtevajo najmanj dveletno delovanje in seveda seznam minulih projektov, še dodatno
nemogoča pa postane ob dejstvu, da imamo v Odloku o ustanovitvi zapisan samoukinitveni člen, ki
100
pravi, da nas bodo 30. junija 2013 ukinili in bomo prenehali z delovanjem, vsi evropski projekti pa so
praviloma večletni, tri, štiri- ali tudi pet-letni.
Tako je bilo izogibanje tem dejstvom svojevrstna akrobacija, ki pa ni pomagala pri iskanju kakršnekoli
možnosti, da bi zavod Maribor 2012 sam podal kakšno vsebinsko iniciativo in postal nosilec projekta
in koordinator projektnega konzorcija. K taki prijavi je namreč potrebno priložiti uradne dokumente,
bančne in registracijske ter tudi podati poročilo o finančnem poslovanju in potrdilo zunanjega
revizorja o minulem prometu ter ustvarjenih prihodkih in odhodkih, kakor tudi bančno identifikacijo
in izkaz likvidnosti.
Zato se je v letu 2011 lahko priključeval zavod Maribor 2012 samo kot partner. Najprej je bilo treba,
nemudoma v začetku januarja 2011 prečesati, kateri evropski razpisi so odprti, in se pozanimati o
partnerskih konzorcijih in njihovi pripravljenosti nas sprejeti. V te namene je bilo opravljenih kar
nekaj sestankov po Mariboru in Sloveniji, na organizacijah, institucijah, razvojnih agencijah in iskati
projekte in konzorcije, ki bi jim ustrezalo naše morebitno partnerstvo. Vzporedno je bilo treba
delovati tudi po e-pošti in na spletu.
Toda spet se je pojavila težava zaradi poslovanja zavoda Maribor 2012, saj domala vsak EU projekt
predvideva tudi lastno udeležbo, ki je lahko znaša največ 50% celotnega zneska, kot je to primer v EU
programu Kultura, najmanj pa 15%. Zavod Maribor 2012 namreč teh zavez ni predvidel v načrtu za
leto 2011, kot sta ga sprejela oba organa, Programski svet in Svet zavoda Maribor 2012 ter potrdil
organ ustanovitelj, Mestni svet Mestne občine Maribor. Zato se je bilo treba dogovoriti, da ta
problem rešujemo sproti: ko bi prišlo potrditve projekte in ko bi pričeli s konkretnim izvajanjem, bi
sprožili tudi vse nujne postopke sprejemanja in potrditve lastnih vložkov.
Z vsem tem balastom je bilo v letu 2011 nekako mogoče sestaviti našo udeležbo v nekaj EU
programih z nekaj projekti. To so projekt GARAGE Creativity Transfer Project / GARAŽA projeka za
prenos kreativnosti, v programu Interreg IV C, nosilec je španski partner, programu
Transnacionalnega sodelovanja, za sodelovanje med mesti, nosilec je bil nemški Rostock, na prijavi
projekta Transnacionalnega sodelovanja v južni in vzhodni Evropi, tako v 3. kot v 4. pozivu, prijave
nekaterih drugih projektov, ki so (bili) načrtovani za program MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica
kulture, tudi na projektih Programa Kultura. Pri prijavah mednarodnih projektov je bilo treba tudi
svetovati drugim, zunanjim organizacijam, našim koproducentom, kaj je treba storiti, kaj potrebujejo
za prijavo in jim tudi pomagati se lotiti prijave ter jo pisati.
Na rezutate je treba še počakati, ker proces izbora, ki poteka večfazno, še ni končan, za večino še ni
(bilo) odgovorov, v procesu odločanja je tudi prijavljeni projekt HERMAN – Management of Cultural
Heritage in Central Europe Area / Upravljanje kulturne dediščine v območju srednje Evrope, v
programu Centralna Evropa, za ostale projekte pa predvidoma pričakujemo rezultate marca ali aprila.
Mednarodno sodelovanje
Ob prijavi na EU projekte je bilo treba prevzeti tudi naloge na programskem in organizacijskem
področju. Med njimi je seveda sodelovanje na mednarodnem področju, pomoč programu Kulturne
ambasade, dogovarjanja z avstrijskim veleposlanikom Erwinom Kubeschom in dr. Christo Sauer,
101
direktorico avstrijskega Kultur foruma, srečanja z madžarskim veleposlanikom, obisk Goethe
instituta, pomembnega partnerja programa Kulturnih amabasad in koproducenta večine nemških
projektov, in enako pomembnega Francoskega kulturnega centra Charles Nodier, kontakti s hrvaškim
veleposlaništvom za določene projekte itd.
V namene mednarodnega sodelovanja je bilo treba opraviti službene poti, za predstavitev projekta
EPK 2012 pa se udeležiti tudi nekaj pomembnih konferenc po Evropi in svetu, za katere so prišla
eksluzivna vabila.
Med temi velja izpostaviti konferenco Open institutions / Odprte institucije v Zagrebu, Hrvaška, kje
smo z mednarodnimi gosti opravili veliko pogovorov o skupnem sodelovanju in se dogovorili za
prihodnja srečanja, obisk berlinskega Transmediale, enega največjih in najpomebnejših festivalov
intermedijske umetnosti v Evropi in svetu ter vzporedno sestanek v Essenu, Evropski prestolnici
kulture 2010, s katerimi je bilo dogovorjeno sodelovanje v okviru Lichtwochen. V tamkajšnjem Design
Museumu, enem najpomembnejši tovrstnih muzejev na svetu, so potekali dogovori o morebitni
vključitvi nekaterih projektov v njihov program. Sledilo je srečanje na Veleposlaništvu RS v Berlinu za
njihovo podporo promociji projekta EPK 2012 ter sestanek z dr. Haraldom Rothom, vodjo Nemškega
kulturnega foruma za Vzhodno Evropo. Njihov interes je pokriti vse Evropske prestolnice kulture, kjer
je viden (zgodovinski) pečat nemškega življa. Pogovor je bil o rezidencah in obiskih nemših novinarjev
v Mariboru in partnerskih mestih.
Udeležba na srečanju skupine Višegrad 4 kot plaforme za sodelovanje in koordinacijo in spremljanje
slovesnosti ob 20. obletnici skupine v Ljubljani.
Februarja so potekali dogovori so o sodelovanju Madžarsko v Budimpešti, ter sestanki z
organizacijami v Bratislavi in na Dunaju o skupnim projektih in tamkajšnji promociji. Udeležba na
konferenci Medkulturni dialog v Agrosu in Nikoziji na Cipru, kjer bo EPK leta 2017, mesta pa se že
pripravljajo na kandidaturo.
Sestanki, srečanja in konferenca Sledi svojim idejam, v organizaciji "Young Leaders for Europe" in ob
sodelovanju organizacij iz Francije, Slovenije, Portugalske, Finske, Turčije, Litve in Italije. v Košicah,
Slovaška, ki bodo EPK leta 2013, ko bo Maribor Evropska prestolnica mladih.
Mednarodna konferenca Donavski kulturni grozd (Danube Cultural Cluster), marca na Dunaju, je bila
predvsem pomembna za sklepanje partnerstev in seznanjanje z evropskimi projekti, ki bi lahko
pomenili udeležbo zavoda Maribor 2012.
Sledila je udeležba na sestanku na Banki Slovenije, kamor je prispela kuratorica Evropske centralne
banke iz Frankfurta, zaradi predstavitve slovenskih umetnic in umetnikov v prostorih ECB v
Frankfurtu, junija 2011, ob čemer bi se promoviral tudi projekt EPK 2012. Otvoritvena slovesnost se
je zgodila 1. junija 2011 in slavnostna govorca sta bila Jean Claude Trichet, predsednik Evropske
centralne banke, in Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije. Dogodek in razstava sta bila posvečena
20. obletnice osamosvojitve Slovenije. Tudi zato je celotna zasnova dobila še dodatno pomebnost in
težo, obenem pa je šlo za največjo predstavitev sodobne slovenske vizualne umetnosti v tujini in
doslej tudi edino v tako pomembni evropski instituciji.
102
Aprila je bila v Pragi, Češka republika, predstavitev projekta EPK 2012 na konferenci DATAPOLIS, v
okviru multimedijskega festivala ENTER 5. Ob tem dogodku se je zgodil tudi obisk slovenskega
veleposlaništva v Pragi in sestanek z njeno ekscelenco, mag. Smiljano Knez, veleposlanico Republike
Slovenije v Pragi, in mag. Jakobom Štunfom, prvim svetovalcem veleposlaništva. Pogovar je tekel o
zgodovinskih in kulturnih vezeh med Slovenijo in Češko (prvi slovenski lektorat v Pragi), kulturnih
dejstvih (največ slovenskih knjig je prevedenih v češčino) in kulturno-politični realnosti ter pogovor o
možnem sodelovanu in predstavljanju Maribora s partnerskimi mesti kot Evropske prestolnice
kulture v Pragi in na Češkem v letih 2011 in 2012 ter tudi kasneje.
V Plznu je maja potekala konferenci Evropskih prestolnic kulture, kjer so sodelovala bivše, aktualne in
bodoče evropske prestolnice kulture, torej tudi Maribor kot del mreže EPK.
V Pulju, Hrvaška, se je konec maja v naši prisotnosti oddvijal multidisciplinarni festival Polis, kjer je
bilo tudi srečanje s hrvaškimi umetniki in umetnicami zaradi sodelovanje v EPK 2012, julija pa je na
povabilo Istrske županije šel potekala predstavitev projekta Evropska prestolnica 2012, saj ima Pulj
ambicijo kandidirati za EPK 2020.
Ob obiskih dogodkov v Potrni / Laafeld, pri avstrijski Radgoni, je tekel pogovor s tamkajšnjimi
organizatorji o vključitvi v projekt EPK 2012 in s predstavniki graškega Joanneuma o sodelovanju med
Mariborom in Gradcem.
Julija je bil v Talinu, Estonija, Evropski prestolnica kulture 2011, izveden projekt Tuned City Tallinn /
Uglašeno mesto Talin. Poleg srečanja z organizatorji in večih sestankov je bila izvedena tudi
predstavitev mariborskega projekta EPK 2012.
Oktobra je bil v Gradcu, Avstrija, sestanek z Museum Joanneum o programskem sodelovanju ter v
Beogradu sestanek o koprodukciji z gledališčem Madlenianum, predvsem glede predstave
Mandragola in uprizoritve v Mariboru ter razstave zbirke Zepter, ene najboljših in najpomembnejših
zbirk jugoslovanke umetnosti v Slovenje Gradcu.
Do konca leta je bilo opravljenih še nekaj promocijskih predstavitev, denimo skupaj s Slovensko
turistično organizacijo, najprej novembra na Dunaju, kjer je bila tiskovna konferenca pred dunajskim
sejmom Ferien, kjer je EPK 2012 za Slovenijo glavni dogodek, in potem v Salzburgu, kjer je potekala
predstavitev Slovenije s poudarkom na EPK 2012. Na obeh je bil prisoten slovenski veleposlanik
Aleksander Geržina, glavni koordinator teh predstavitev pa je bil Jan Ciglenečki, predstavnik STO v
Avstriji.
Predavanje in sodelovanje na Academic Network Conference 2011, v prostorih Univerze v Gradcu je
bila Konferenca akademske mreže Evropske akademije za digitalne medije / Academic Network
Conference 2011 of the European Academy for Digital Media, z naslovom Digitalni mediji –
premikajoče krajine: Zajemanje spremembe, izboljševanje izobraževanja, prenavljanje prihodnosti /
Digital Media - Shifting Landscapes: Embracing change, enhancing learning, innovating the future, je
bila ena najbolj pomembnih predstavitev projekta EPK 2012, saj se je odvijalo pred akademsko sfero
iz vse Evrope.
103
Sledila je konferenca v Beogradu, v organizaciji Foruma Beograd – Duša Evrope, v Evropskem centru
za kulturo in debato Grad, soorganiziral jo je Evropski center za umetnost, kulturo in znanost Felix
Meritis iz Amsterdama, Nizozemska. Celotno dogajanje je bilo razvrščeno v tri panele, sklope, in sicer
Kulturni posel – novi horizonti, Vladanje dolžine roke – sodelovanje državljanov in Evropska
prestolnica kulture – 2020 in čez, po uvodnih nagovorih in pozdravih srbskega ministra za kulturo
Predraga Markovića.
S predstavitvijo in promocijo projekta EPK 2012 v izvedbi ekipe zavoda Maribor 2012 in glasbenega
programa v Evropskem centru za kulturo in debato Grad in tiskovno konferenco v Skupščini mesta
Beograda ter sestankom Veleposlaništva RS Slovenije v Beogradu, se je zaokrožilo leto 2011.
104
2.1.2 Izvedbena evalvacija projektov in programov
Ključi mesta
Zavod Udarnik
Opis projekta
Avdiovizualni program mestnega kina Udarnik s spremljajočim programom stremi k popestritvi
kinematografske dejavnosti v mestu Maribor. Avdiovizualni program poteka vse leto in je sestavljen
iz koncertov, diskusij in različnih video dogodkov, ki predstavljajo lokalne, regijske in mednarodne
kompilacijske projekte različnih glasbenih žanrov in zvočnih usmeritev. S serijo performansov za
veliko platno in veliko ozvočenje program predstavlja gostovanja lokalnih in mednarodnih umetnikov
in umetnic, ki delujejo v polju procesiranja, moduliranja in živega ustvarjanja zvoka in gibljivih slik.
Aktivnosti izvedene v 2011
Zastavljen je bil program, sestavljen iz niza koncertov, performativnih, inter-umetniških indiskusijskih;
z gostujočimi umetniki so bile vodene koordinacijske korespondence in organizirani dogodki.
Izvedene so bile promocijske dejavnosti, izdelani in distribuirani so bili marketinški materiali. Program
je bil med drugim usklajevan s produkcijsko ekipo iz EPK.
105
HIŠNIK MARIBORA
Studio Legen d.o.o
Opis projekta
V seriji kratkih humorističnih igranih filmov bo Dušan Vaupotič-Dule v času Evropske prestolnice
kulture »Hišnik Maribora«, njegov opomin in čista vest njegove evropske priložnosti. Kjer bo dim, tam
bo On, Ogenj! In gasilec! Razkrival bo ciroze tega mesta, ščitil ljudstvo pred pohlepno umetniško
mrhovino, kritiziral, če bo treba, se tudi strinjal, reševal izgubljene turiste, zniževal vstopnino,
poenostavljal prijavitvene formularje, Ljubljančanom kazal pot domov, rezal pogačo na pravične dele,
dvigoval prah in ga sesal, namakal šarlatane v katran in perje ter v pivo, razkladal kombije in v teh
težkih kriznih časih skrbel za uspešno podobo občine. Avtor besedila je Rok Vilčnik, režiser Matjaž
Latin, glavno vlogo je prevzel Aljoša Ternovšek.
V letu 2011 je bilo produciranih 7 kratkih humorističnih filmov: za izvedbo so bili vsakič opravljene
raziskave, pripravljeni scenariji, izbrane lokacije med Mariborom in Ljubljano ter izvedene priprave z
igralcem. Za vsak film je bila narejena ustrezna postprodukcija (montaža ter obdelava slike in zvoka).
Filmi so bili objavljani na spletni strani Youtube in do določene mere na spletni strani zavoda Maribor
2012.
KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU
Zavod Udarnik
Opis projekta
Kinematografska dejavnost Kina Udarnik bo v letu 2012 več kot udarna. Mariborsko filmsko središče
bo nudilo zavetje ne samo ljubiteljem dobrih filmov, ampak tudi filmskim ustvarjalcem,
izobraževalcem, prirediteljem filmskih dogodkov, šolam itn. V čisto pravem mestnem kinu se bodo
srečevale nesmrtne klasike, avtorske retrospektive, festivali, filmsko-glasbeni dogodki, delavnice,
obiskali ga bodo ugledni filmski gostje in drugi. Pozor, še nekaj: Udarnik se ne bo dogajal samo v
Udarniku, potoval bo po vsem mestu; če ne boste vi prišli k njemu, bo Udarnik prišel k vam.
Ekipa Zavoda Udarnik je v letu 2011 izvedla celoletno organizacijo in izpeljavo kinematografske
dejavnosti za Kino Udarnik. Dosežen je bil dogovor in izvedena koordinacija za redno sodelovanje s
Slovensko Kinoteko. Z različnimi kuratorji in programskimi strokovnjaki so bile doseženi dogovori za
izvedbo dodatnih programov, med drugim z ameriško kuratorko Evelin Stermitz, ki ureja redni
programski sklop Cinema Feministe. Poleg redne kinotečne dejavnosti so bile izvedene aktivnosti na
področju fimskega izobraževanja. Vse leto je bila vodena korespondenca in izvedeni sestanki s
filmsko in mednarodno ekipo EPK za koordinacijo filmskega programa EPK in filmskega dela
programa Mednarodnih ambasad. Zastavljen je bil načrt za izdelavo celostnega elaborata “Mestni
kino” in vzpostavljeni prvi dogovori o digitalizaciji kino dvorane.
106
MULTIKULTI
Društvo Mitra
Opis projekta
Projekt »Multikulti« v Maribor in druga prestolniška mesta vabi ustvarjalce iz vsega sveta; v mestnem
kinu se srečujejo z lokalnim prebivalstvom in se pridružujejo večplastnemu kulturnemu programu, ki
ga sestavljajo fotografske razstave, kulinarični dogodki, predstavitev dokumentarnih zgodb in
glasbeni nastopi v živo. Vse to ponuja mestu možnost, da zaživi v širokem, živem in živopisnem
kulturnem in družabnem dialogu. S svojim multimedijskih programom spreminja mestni utrip in
medkulturno vsebino, saj v mesto vnaša duh tujih kultur. Vse vsebine projekta Multikulti bodo
predstavljene na spletnem portalu, kjer se bo gradila spletna multikulturna skupnost; ta bo v
Mariboru in partnerskih mestih živeče tujce povezala s širnim svetom ter zgradila medkulturni most
med lokalnimi prebivalci, meščani in pripadniki različnih manjšin.
Projekt večerov multikulturnosti je bil izveden po zastavljenem načrtu: zastavljen je bil program in
izveden niz tematskih večerov, kjer so se s filmskimi projekcijami, fotografskimi razstavami, koncerti
in kulinarično spremljavo predstavile neodvisne kinematografije in s filmi povezane umetniške
reprezentacije različnih dežel in kontinentov. Organizatorka projekta Maja Malus Adzhari je izvedla
programsko in finančno organizacijo dogodkov, koordinirala gostujoče umetnike ter promocijsko
vodila vse dogodke. Projekt Multikulti tako spada med najbolj obiskane filmsko-umetniške dogodke v
Mariboru.
107
NA POTI PRIDE VSE NAPROTI
Studio Legen d.o.o.
Opis projekta
»Na poti pride vse naproti« je dokumentarni portret dr. Bruna Hartmana (1924 – 2011), človeka
kulture. Dolgoletni ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor je veljal za osrednjo osebnost
slovenskega knjižničarstva, obenem pa za eno najpomembnejših mariborskih osebnosti, legendo,
katere živa beseda in pojava sta o mestu zmogli povedati več kot stotine dokumentov, ki so šli skozi
njegove roke. Njegova razgibana življenjska pot v vlogi strokovnjaka, znanstvenika in človeka dejanj je
pustila sledi na mnogih področjih izobraževanja, znanosti in kulture. Tudi ko je bil že več let v pokoju,
je dr. Hartman ohranil stroga merila zase in za svet, razmere v mestu pa je razumel jasno in kritično.
Dokumentarni portret o dr. Hartmanu bo odprl sezono dokumentarcev posnetih v okviru programa
Evropske prestolnice kulture.
V letu 2011 je bila v celoti izvedena predprodukcija filmskega projekta (vsebinske raziskave,
usklajevanje produkcijske ekipe, finančno in produkcijsko načrtovanje projekta), produkcija
(snemanje filma) in postprodukcija (montaža, obdelava slike in zvoka). Izvedene so bile prve
promocijske akcije za premiero filma, ki bo v januarju 2011.
Tele 59 d.o.o.
Opis projekta
V Mariboru živi kar nekaj kulturnih ustvarjalcev, ki pripadajo različnim subkulturam. Slednje
spoznavamo skozi kratki dokumentarni film »Prostori drugačnosti«, v katerem štirje ustvarjalci iz
Maribora – plesalka, grafitar, glasbenik in pesnica – pripovedujejo vsak o svojem alternativnem
prostoru. Plesalka pripoveduje, da rada pleše pod mariborskim nebom, na Glavnem trgu. Grafitarju
prostor svobodnega izražanja predstavljajo mestni zidovi. Glasbenik (kitarist) rad ustvarja in igra na
majhnem, skritem dvorišču v središču Maribora. Pesnica ustvarja ob nabrežju Drave, saj ji reka
predstavlja vir navdiha. Vsak od njih govori o svojem videnju subkulture in o negativnih izkušnjah, s
katerimi se sooča ob svojem ustvarjanju. Posebej je izpostavljena vsebinska integracija štirih
subkulturnih ustvarjalcev, ki nam pomagajo odkrivati »ljudsko« umetnost na različnih področjih
kulturnega in umetniškega ustvarjanja. Film tako odpira skupen komunikacijski prostor za
posameznike v »podzemlju« in tiste zunaj, kjer pripadnost narodu, skupini ali prepričanju sodijo na
področje vsakdanjega, naravnega in nevprašljivega. Vzporedno spoznavamo mesto Maribor,
Evropsko prestolnico kulture, njegove prostore in izraze različnih subkultur.
V novembru in decembru 2011 je bila izvedena celostna obravnava zbranega gradiva za produkcijo
dokumentarnega filma (teoretični vidik subkultur), analiza lokalnega okolja na področju subkulture,
108
iskanje in izbira sogovornikov, na terenu pa potekal ogled snemalnih lokacij. Snemanje se bo pričelo v
marcu 2012 in se zaključilo maja 2012. Premierna objava je predvidena za september 2012.
FOLKLORNI POZDRAVI MARIBORA
AFS Študent
Opis projekta
Akademska folklorna skupina Študent Maribor bo v letu 2012 uprizorila ciklus folklornih dogodkov z
naslovom »Folklorni pozdravi Maribora«. Vsebovali bodo sledeče programske enote: koncertni in
poulični nastopi in razstavne dejavnosti, posvečene razvoju slovenske folkloristike (spoštljiv poklon
študentski folklori in njeni vlogi v slovenskem kulturnem prostoru); nastopi na prostem v jedrih
Maribora in partnerskih mest; razstava o razvoju folklore na Slovenskem, ki bo na ogled v
razstaviščih Maribora skozi vse leto; 48. letni koncert v juniju, ki predstavlja enega izmed vrhuncev
delovanja skupine v letu 2012 in ki mu bodo sledila poletna gostovanja na mednarodnih festivalih
organizacije CIOF (International Council of Organizations of Folklore). V decembru bodo folkloristi v
starih mestnih jedrih Maribora in avstrijskega Gradca izvedli koledovanje, etnološko izročilo
slovenske kulture.
Akademska folklorna skupina Študent je v letu 2011 izvedla plesne, pevske in glasbene vaje ter
postavila novo odrsko produkcijo. Izdelali so ljudske noše ter potrebne rekvizite in pripravili gradivo
za razstavo ki bo izvedena v letu 2012. Pripravili in izvedli so 47.ti letni koncert v veliki dvorani SNG
Maribor ter izvedli ponovitev koncerta v Lendavi. V mesecu juliju so se udeležili mednarodnega CIOFF
festivala v Kesanu v Turčiji.
109
MEDNARODNI DAN ZBOROVSKEGA PETJA
JSKD Maribor
Opis projekta
»Mednarodni dan zborovskega petja«, v svetu znan pod naslovom Pro musica, poteka po vsem svetu
na isti dan, drugo nedeljo v decembru. Glasbena manifestacija je posvečena umetnosti in miru, v njej
pa sodeluje več milijonov zborovskih pevcev. Slovenija, ki na področju zborovskega petja dosega
izjemne uspehe, na prireditvi doslej še ni opazno sodelovala, se ji pa aktivno pridružuje v letu 2012 –
Evropska prestolnica kulture bo priložnost za množično udeležbo slovenskih zborovskih pevcev, ki
bodo nastopali na številnih lokacijah. Pevsko druženje temelji na sodelovanju, skupinskem petju in
spoznavanju različnih glasbenih kultur. Tokratnega dogodka se bodo udeležili pevski zbori lokalnega
in širšega slovenskega okolja ter vabljene pevske skupine iz sosednjih držav. Prepevanje na ulici bodo
spremljali naključni obiskovalci, ki bodo prav tako povabljeni k sodelovanju. Da bo petje čim bolj
ubrano, bo za to priložnost izdana posebna pesmarica s priljubljenimi zborovskimi deli, ki jih pevci in
obiskovalci dobro poznajo. Srečanje bo potekalo na več lokacijah hkrati. Posamezni zbori se bodo
predstavljali v krožnem redu ter tako mestu Maribor nadeli pridih multikulturne prestolnice.
Mednarodni dan zborovske glasbe poteka že 20 let ob istem terminu. JSKD OI Maribor je projekt
izvedla tretje leto zapored. Koncert je potekal 11.12.2011 v Unionski dvorani. Na koncertu so se
predstavili štirje pevski zbori iz Slovenije, Avstrije ter Avstrijske koroške. Koncert si je ogledalo okoli
300 ljudi.
MEDNARODNI OTROŠKI FOLKLORNI FESTIVAL MB 2012
JSKD Maribor
Opis projekta
Prireditev pod okriljem svetovnega združenja International Council of Organizations of Folklore
(CIOFF) bo v drugi polovici junija in na začetku julija obogatila Festival Lent. Festival mladih plesalcev
iz številnih držav Evrope in sveta prireja Javni sklad za ljubiteljsko kulturo Republike Slovenije že
skoraj poldrugo desetletje. Plesne etnološke predstave na prireditvenih odrih, ulicah in trgih, v
parkih, vrtcih, domovih za ostarele Maribora, partnerskih mestih ter drugod po Sloveniji predstavljajo
izvirno ljudsko kulturo v sodobnih koreografijah. Člani otroških folklornih skupin bodo v letu
prestolovanja izvajali povorke in animacije ter ustvarjali tako imenovane »folklorne vasi«, ki bodo
služile neposrednemu spoznavanju otroških ljudskih plesov, pesmi in iger za rajanje. »Mednarodni
otroški folklorni festival« je priložnost spoznavanja raznolikosti narodnih tradicij, šeg in navad, s
katerimi se narodi identificirajo in ohranjajo.
Javni sklad za kulturne dejavnosti je v času od 29. junija do 2. julija 2011 izvedel Otroški folklorni
festival v sklopu Festivala Lent. Na Festivalu so nastopile otroške folklorne skupine iz Hrvaške, Finske,
110
Italije, Indonezije ter Rusije. Prav tako so na festivalu nastopili otroški folklorni skupini OŠ Janka
Glazarja in vrtec Ruše ter otroška folklorna skupina Krog iz Maribora.
PACOV GLASBENI MAJ
Klub PAC
Opis projekta
»PACOV glasbeni maj« je festival s programsko ponudbo iz urbanega jedra, ki vključuje tudi
mednarodno dimenzijo in se razpenja preko meja matične domovine. Pod taktirko mag. Slavka
Šuklarja gosti vrhunske glasbenike in koncerte klasične glasbe. V letu 2012 bo prvi del programa
namenjen instrumentalnim mojstrskim delavnicam, ki se bodo odvijale po pomurskih glasbenih
šolah. Drugi del festivalnega dogajanja zaokrožajo koncerti s številnimi uglednimi gosti – mdr. bodo
nastopili prvi hornist Berlinske filharmonije Stefan Dhora z Godalnim orkestrom Slovenske
filharmonije, ki se bo predstavil s programom slovenskih del Antona Lajovica, Uroša Kreka, Nenada
Firšta in drugih, ansambel Wiener Klang Kommune, mladi hrvaški pianist Danijel Detonja ter
beograjski ansambel Astor Piazzola.
Klub PAC je v mesecu maju izvedel projekt Glasbeni Maj 2011. Koncerti so se odvili v Murski Soboti,
Beltincih, Veržeju, Gradu, Moravskih Toplicah in Monoštru na Mađarskem. Izvedenih je bilo sedem
koncertov na katerih so se predstavili: Žarko Ignjatovič, skupina SToP, Jakša Zlatar, Cveto Kobal,
Rainer Gepp, Miloš Mlejnik.
KONCERTNI ABONMA ARSANA
Društvo za glasbeno umetnost Arsana
Opis projekta
»Koncertni abonma Arsana«, ki se odvija na eminentnih koncertnih prizoriščih, prinaša kulturno
osvežitev starodavnega Ptuja. Obsega koncerte klasične in neklasične glasbe v izvedbi priznanih
slovenskih in tujih umetnikov. Namenjen je širši javnosti, z nizom koncertov pa tudi šolski mladini. V
letu 2012 bodo v okviru Arsane nastopili Borut Zagoranski (akordeon) in Ashok Klouda (violončelo),
udeleženci mednarodnega srečanja evropskih pianistov, dobitnikov nagrad in priznanj ter Akademija
za glasbo z opero Orfej Claudia Monteverdija; dogodek Evropa v glasbi se osredotoča na etno glasbo
različnih evropskih držav, posebej pa velja izpostaviti komorni orkester z mladimi slovenskimi solisti
in gosti, ki bo nastopil na slavnostnem zaključku Evropske prestolnice kulture v partnerskem mestu
Ptuj.
111
Koncertni abonma Arsana je v letu 2011 izvedel šest koncertov, na katerih je nastopilo 130
umetnikov iz celotne Slovenije in tujine. Koncerti so bili izvedeni na Ptujskem gradu, cerkvi sv. Petra
in Pavla ter gimnaziji Ptuj. Koncerte si je ogledalo okoli 700 obiskovalcev.
SLOVENSKA IN ČEŠKA ORKESTRALNA GLASBA
Opis projekta
Zasedbi godalnega in pihalnega orkestra Glasbene šole Slovenj Gradec in šole Základni umělecká
škola Český Krumlov se ponašata s častitljivo glasbeno tradicijo. Glasbena šola Slovenj Gradec že
skoraj 60 let vzgaja mlade glasbenike, tradicija muziciranja v mestu pa je še mnogo daljšo. Ikona
mesta je Slovenjgrajčan Hugo Wolf, v čigar družini je bilo igranje del domače glasbene vzgoje. V Český
Krumlovu je tradicija glasbenega poučevanja še precej daljša – traja že celih 230 let in je uspešno
predstavljana tudi v drugih evropskih mestih. Sodelovanje obeh ustanov v obliki združenih orkestrov
navdušuje mlade glasbenike, ki se na ta način zbližujejo ter poglabljajo tako medsebojne kot tudi
medkulturne vezi.
Glasbena šola Slovenj Gradec je v preteklem letu pripravljala gradivo za izvedbo projekta Slovenska in
Češka orkestralna glasba. Priskrbeli so vse potrebne notne materiale ter postavili vso potrebno
logistiko za izvedbo projekta v letošnjem letu. Dogovorili so se glede gostovanja Čeških orkestrov v
Slovenj Gradcu in določili datume, prav tako so določili datum gostovanja GŠ Slovenj Gradec na
Češkem.
FF NA POTI DO EPK
Univerza v Mariboru
Opis projekta
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru bo izdelala dve publikaciji, v katerih bodo predstavljene
njene aktivnosti v povezavi s programom Evropske prestolnice kulture. Namen publikacij je širiti
informacije o dosežkih in rezultatih Filozofske fakultete UM za projekt Evropske prestolnice kulture.
Izdani bosta tudi v angleškem jeziku. V letu 2011 bo zbirna publikacija urejena v obliki monografije.
Publikacija ne bo naprodaj, brezplačno pa bo dostopna v knjižnici Filozofske fakultete UM in na
informativnih točkah MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture.
Januarja 2011 je potekalo oblikovanje in tiskanje ter kasneje še distribucija publikacije o rezultatih
aktivnosti ob pripravi na EPK 2012 – 2010 – 2011 za leto 2010. Novembra in decembra 2011 je
112
potekalo oblikovanje, tiskanje in distribucija publikacije o rezultatih aktivnosti ob pripravi na EPK
2012 – 2010 – 2011 za leto 2011. V letu 2011 je tako potekalo koordiniranje piscev posameznih
tekstov, uredniško delo, oblikovanje in tisk publikacije, predstavitev aktivnosti FF UM, distribucija
publikacije v regionalni javnosti, intenzivirano delo programskega in organizacijskega odbora,
zbiranje predstavitev aktivnosti, prevajanje in lektoriranje publikacije.
IZ ZAKLADNICE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR
Univerza v Mariboru
Opis projekta
Gradivo iz rokopisne zbirke, ki bo tokrat prvič predstavljeno javnosti, je Univerzitetna knjižnica
Maribor pridobila v prvi polovici prejšnjega stoletja. Gre za besedila regionalne provenience, ki
vsebinsko opozarjajo na širšo kulturno komponento tega prostora. Knjižnica z razstavo opozarja
kulturno javnost na bogastvo tukajšnjega kulturnega prostora z vsebinsko (jezikovna, literarnokritična, zgodovinska obdelava) in vizualno (digitalizacija, razstava, izdaja publikacije) predstavitvijo
teh dragocenosti, npr. LIBRI SENTENTIARUM Petrusa Lombardusa, prepis Lombardovega izvirnika iz
12. stoletja, datiranega v 14. stoletje, ki simbolno pomeni prvi mariborski znanstveni učbenik.
Priprava bo predstavljena tudi skozi posamezne faze, vrhunec pa bo seveda razstava dragocenosti iz
zakladnice Univerzitetne knjižnice Maribor s projekcijo razstavljenih manuskriptov in raritet v
digitalizirani obliki.
Projekt Iz zakladnice UKM je bil v letu 2011 izveden v okviru načrtovanega programa in odobrenih
finančnih sredstev. Izvedli so priprave za razstavo (pregled gradiva, manjši restavratorski popravki in
zaščita gradiva z ustreznimi brezkislinskimi materiali, digitalizacija), pridobili dodatna strokovna
znanja z udeležbo na tečajih antikvarnega gradiva in s študijem strokovne in znanstvene literature.
Glede strokovnega rokovanja in razstavljanja dragocenega gradiva so sodelovali z Arhivom Republike
Slovenije. Prav tako so speljali aktivnosti glede ustrezne priprave razstavnega prostora in vitrin ter
zagotovitve ustreznih bioklimatskih pogojev za razstavljanje dragocenega raritetnega gradiva.
Pripravili so vsebinsko zasnovo, izbor gradiva in besedila za koledar Iz zakladnice UKM. Pri tem so
sodelovali z oblikovalcem ter opravili korekture. Ustrezno so svoje aktivnosti na projektu promovirali,
in sicer na tiskovni konferenci, kjer so predstavili projekt, koledar in razstavo ter v oddaji Dobro jutro
Slovenija.
113
KNJIGA MARIBOR PAPERBACK
Zavod Litera
Opis projekta
Žepna knjiga Maribor Paperback detektira besedila, ki se odzivajo na postsocialistični, tranzicijski čas,
predvsem na njegove socialne momente. Če kje, so takšne zgodbe doma v Mariboru, samo poiskati
jih je bilo treba. Iz zamisli »poglejmo, kaj imamo« knjiga izrisuje zgodbo o mestu, ki se je, dokler
fragmenti niso bili znani, nismo zavedali. Zadnja leta se pojavlja precej polemik o tako imenovani
mariborski šoli, torej o literaturi po Jančarju. Avtorji, ki jim je Maribor ta trenutek stvarni ali tematski
domicil, pravzaprav niso umeščeni nikamor. Ne deklarirajo se za mariborske avtorje, ker želijo kajpak
biti univerzalni. In vendar Gregor Lozar, Orlando Uršič, Janja Vidmar, Andrej Predin, Nataša
Kramberger, Tadej Golob, Robert Titan Felix, Lučka Zorko, Bojan Tomažič in Zdenko Kodrič skozi
izbrana besedila zelo plastično predstavljajo Maribor v trenutnem zgodovinskem, kulturnem in
socialnem momentu.
Januarja 2011 je potekala priprava koncepta in kazala za knjigo, nekoliko kasneje, a še vedno na
začetku leta, pa tudi sklepanje avtorskih pogodb z avtorji, katerih zgodbe bodo v knjigi objavljene.
Poleti 2011 je tekla oddaja rokopisa, oddaja ilustracij, lektoriranje in jezikovni pregled, načrtovan je
bil prevod v angleški jezik. Knjiga bi morala priti med bralce na začetku leta 2012, a se to zaradi
zmanjšanega oziroma zakasnelega financiranja ni zgodilo.
LITERATURA NA CESTI
Študentski svet FF UM
Opis projekta
Študentje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru poživljajo družabno in literarno dogajanje
Maribora z bralnimi intervencijami na ulicah. Akcija Ko kipi oživijo bo predstavila nekatere slovenske
literarne umetnike, ki so v preteklosti delovali v Mariboru. Na lokacijah, kjer stojijo njihovi kipi ali
spominske plošče, bodo predstavili Josipa Jurčiča, Prežihovega Voranca, Antona Martina Slomška in
revijo Slovenski narod. Mariborske zgodbe bodo študentje v prijetnem ambientu v centru mesta
predstavili z lahkotno glasbeno spremljavo ob pripovedovanju zanimivih zgodb, ki so del mariborske
mitološke zgodovine – od pohorskih vil in velikanov, ki so pomotoma izgubili Pekrsko gorco, do
pogumnih krojačev, ki so z velikim naporom rešili Maribor pred napadom Turkov. Dogajanje se bo iz
Maribora preselilo tudi v vsa partnerska mesta EPK.
Študentje mariborske filozofske fakultete so v okviru Evropske prestolnice kulture že drugo leto
zapored pripravili projekt Literatura na cesti, namenjen predstavitvi lokalnih književnikov. Projekt je v
letu 2010 potekal le v Mariboru, v 2011 pa so ga razširili še na Velenje, Novo mesto, Ptuj, Mursko
Soboto in Slovenj Gradec, torej vsa partnerska mesta EPK. Literarni nastopi so trajali od 8.9. do
114
17.10., pred raznimi kulturnimi obeležji in ustanovami pa nastopajo tudi vidnejši literati iz
tamkajšnjega okolja. Ekipa – v sestavi Marko Lük, Nina Ditmajer, Maja Jelen, Sebastijan Predak,
Karina Soršak Kukovec in David Kunstek – se je 8. septembra najprej ustavila v Velenju pred kipom
Gustava Šiliha in prebrala odlomke iz njegovega mladinskega dela, nato so se sprehodili do bližnjega
kipa Antona Aškerca in tam predstavili njegovo poezijo. Petek, 9. septembra, je bil posvečen
sodobnim velenjskim literatom. Tako so se pred Domom kulture Velenje s svojimi deli predstavili
člani šaleškega literarnega društva Hotenja. Druga postaja je bila Novo mesto, kjer so se 15.
septembra sprehodili od Trdinovega kipa in Kettejevega vodnjaka do Antona Podbevška teatra. V
petek, 16. septembra, pa so se ob 15. uri pred založbo Goga predstavili mladi in že uveljavljeni
novomeški pesniki in pisatelji. Tretji teden so obiskali Ptuj, kjer so 22. septembra ob Orfejevem
spomeniku najprej prebrali tragično mitološko zgodbo o Orfeju in Evridiki, sledila so dela Ivana Potrča
ter Antona Ingoliča. Na Trgu kulture v Murski Soboti so 29. septembra mimoidočim skupaj z učenci
bližnje osnovne šole obudili spomin na Primoža Trubarja ter Miška Kranjca. 30. september pa je bil
namenjen Feriju Lainščku, Štefanu Kardošu, Bogdanu Novaku ter Lučki Zorko Titan. V Slovenj Gradcu
so na Trgu svobode 6. oktobra brali dela Antona Brezovnika, Davorina Trstenjaka in Ljube Prenner.
Mladi koroški literati pa so svoja dela tam prebirali 7. oktobra. Zadnja postaja je bil Maribor.
Zaključek projekta je sovpadel z začetkom festivala Borštnikovo srečanje. Véliki finale projekta je bil
17. oktobra med stavbo Univerze in Gledališko kavarno, kjer so v sodelovanju z založbo Litera
potekale predstavitve nagrajenih romanov in dramskih del, ki se bodisi dogajajo v Mariboru bodisi je
njihov avtor Mariborčan.
MARIBORSKI ADMIRAL: WILHELM TEGETTHOFF IN BITKA PRI VISU 1866
Univerza v Mariboru
Opis projekta
Štiri države (Avstrija, Slovenija, Hrvaška in Italija), kjer je baron Wilhelm von Tegetthoff, avstrijski in
avstroogrski mornariški časnik in viceadmiral, pustil svoje sledi, obnavljajo spomin na rojenega
Mariborčana, ki je leta 1866 v bitki pri Visu premagal italijansko ladjevje. Del razstave o tem dogodku
bo z Visa prenesen tudi v Univerzitetno knjižnico Maribor. Še pred tem bo knjižnica postavila razstavo
in »virtualni dom«, ki bosta osvetlila življenje in delo tega pomembnega in zanimivega Mariborčana,
velikega pomorščaka in mariborskega admirala ter ga vrnila javnosti. Njegov spomenik, narejen leta
1881, je bil namreč leta 1918 odstranjen in danes stoji na terasi mariborskega gradu. V spomin nanj
je bila postavljena spominska tabla.
Projekt Mariborski admiral: Wilhelm Tegetthoff in Bitka pri Visu 1866 je bil v letu 2011 izveden v
okviru načrtovanega programa in odobrenih finančnih sredstev. Med letom so dopolnjevali in
dograjevali spletni portal virtualni dom Wilhelm Tegetthoff http://www.tegetthoff.si. V poletnih
mesecih so pripravili promocijski letak z napovedjo dogodka v letu 2012 v štirih jezikih in ga
promovirali tudi na Visu ob 145. obletnici viške bitke. Oblikovan in izveden je bil zaščitni logotip
Tegetthoff. V sodelovanju z Arheološkim muzejem v Splitu, zbirki na Visu, so pripeljali (dogovori,
115
organizacija, zavarovanja, ata carnet) razstavne panoje za del razstave Bitka pri Visu 1866 v Maribor.
S sodelavci so pričeli z aktivnostmi glede prevoda tekstov na razstavnih panojih, saj je projekt
zasnovan mednarodno. Pripravili so gradivo (nabor, selekcija) za brošuro s portreti Tegetthoffa.
Pripravili so tekste, prevode k posamezni razglednici (nemško, angleško) in za celotno brošuro. Sledilo
je oblikovanje, korekture in natis brošure. Pričeli so s podrobnimi pripravami za pripravo razstave
(vsebinski poudarki, sodelovanje, organizacija, terminski plan). Prav tako so se dogovorili s
strokovnjaki za pripravo tekstov za katalog k razstavi. Vzpostavili so sodelovanje s hrvaškimi,
avstrijskimi in slovenskimi institucijami, ki bodo sodelovale pri projektu. Prav tako so poskrbeli za
promocijo s pripravo tiskovne konference, pojavljanja v domačem in tujem tisku ter z reklamo v
vodnikih po mestu. V sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primož Premzl je kipar Schwentner izdelal
kip Tegetthoffa v promocijske namene, ki stoji na oknu galerije v Slovenski ulici in napoveduje
dogodek.
NA PREPROGI IZ ZVEZD
KD Mariborska literarna družba
Opis projekta
Na preprogi iz zvezd je edina festivalska prireditev v Sloveniji, posvečena izključno problematiki
manjšinske literature. Maribor je skozi leta nastope slovenskih zamejskih avtorjev in avtorjev etničnih
skupnosti in manjšin v Sloveniji prepletel v redna srečanja, ki dajejo tej literaturi priložnost in javno
podobo. V krog zanimanja postavi slovensko pišoče avtorje, ki niso del literarnega življenja matice,
etničnim skupnostim v Sloveniji pa širi možnosti izražanja identitete (sicer večinoma folklorizirane in
reducirane na ples in pesem, pogosto v komercialno-zabavni funkciji). Na preprogi iz zvezd je edina
festivalska prireditev v Sloveniji, posvečena izključno problematiki manjšinske literature. Maribor je
skozi leta nastope slovenskih zamejskih avtorjev in avtorjev etničnih skupnosti in manjšin v Sloveniji
prepletel v redna srečanja, ki dajejo tej literaturi priložnost in javno podobo. V krog zanimanja
postavi slovensko pišoče avtorje, ki niso del literarnega življenja matice, etničnim skupnostim v
Sloveniji pa širi možnosti izražanja identitete – sicer večinoma folklorizirane in reducirane na ples in
pesem, pogosto pesem v komercialni-zabavni funkciji. Literatura ponuja tudi druge vrste spoznanja in
refleksijo na stičišču treh držav.
Festival Na preprogi iz zvezd je potekal od 7. 4. do 27. 10. 2011. Na DSP so 7. 4. 2011 nastopili Elena
Bulfon (Lucija), Antonija Baksa Srnel (Vodice), Zlatka Obed (Trst) in Mila Vlašić Gvozdić. Na maratonu
manjšinskih piscev so 6.4.2011 nastopili v Art kavarni Petra Bauman, z nekaj svojimi pesmimi pa je
nastopil tudi Peter Andrej. Nastopili so Mila Vlašić Gvozdić, Antonija Senica, Majda Senica Vujanovič,
Vlado Vekić, Marko Krezić, Senada Smajić, Magda Šulek, Jadranka Matić Zupančič, Branko Baćovič,
prvič je v javnosti nastopil pesnik iz Poljčan Mojmir Ferenc, Jure Drljepan, Tihomila Dobravc,Tatjana
Jamnik, Mira Uršič, Maja David, Katica Dajčar, Rozika Močnik in Željko Perović. 12. 5. 2011 je potekala
predstavitev pesniške zbirke Katice Dajčar (hrvaška manjšina) Če te kaj teži, prijatelju povej, ki je izšla
v samozaložbi ob pomoči društva. Sodelovali so Štefka Lang in Magda Šulek, pela je Antonija Senica,
116
na harmoniko je zaigral Marjan Citar. Mila Vlašić je 15. 6. 2011 brala v Zagrebu V Školski knjigi, 24. 6.
2011 je v Art kavarni hotela Piramida v povezavi s koncertom potekal nastop Rezke Kanzian (Gradec)
in Žuže Balog (Ljubljana), madžarske pesnice. 25. 6. 2011 je Željko Perović v Literarni hiši Maribor
predstavil svojo zbirko Sinapse, ki je izšla pri založbi Pivec v Mariboru. Nekaj je o njej povedal Nino
Flisar, z avtorjem se je pogovarjal Marjan Pungartnik. Gost Siniša Pešić je nastopil z nekaj pesmimi,
vprašanji in pantomimo. 22. 10. 2011 je Marjan Pungartnik ob predstavitvi EPK bral pesmi (prevod je
brala Rezka Kanzian), Tadej Vesenjak pa je predstavil prleško manjšino s pesmimi. Prevajalka je bila
Susanne Weitlaner (Pavlova hiša, Potrna/Laafeld). Sekumady Conde je 27. 10. 2011 predstavil svojo
tretjo pesniško zbirko Tubab. Gre trenutno za edinega afro-slovenskega avtorja v Sloveniji.
PINTER NA TUJEM: DRUGI ODRI, DRUGI PROSTORI
Univerza v Mariboru
Opis projekta
Znanstveni sestanek z naslovom »Pinter na tujem: drugi odri, drugi prostori« bo obravnaval literarno
zapuščino sodobnega britanskega dramatika Harolda Pinterja v nebritanskem okolju. Tematsko bo
torej zajemal študije in raziskave, ki obravnavajo recepcijo in (gledališko in literarno) kritiko Pinterja
izven britanskega gledališkega prostora, uprizoritve Pinterjevih dram na mednarodnih odrih,
kulturološke/medkulturne študije njegovih del, obravnavo prevodnih vidikov Pinterjevih del
(jezikovna, slogovna in druga vprašanja), specifiko poučevanja Pinterja v medkulturnem položaju in
vpetost Harolda Pinterja v mednarodno politiko. Na znanstveni sestanek bodo kot plenarni
predavatelji povabljeni nekateri najpomembnejši strokovnjaki s področja pinterjanskih študij, med
njimi tudi Susan Hollis Merritt in Marka Taylor-Battyja, najvidnejša proučevalca Pinterja v svetovnem
merilu.
V okviru projekta so izvedli znanstveni simpozij o Haroldu Pinterju, delavnico dramske igre in tri
dramske predstave. Otvoritvena slovesnost je potekala 22. 9. 2011 na rektoratu UM, prisotni so bili
direktor britanskega sveta James Hampson, prorektor za umetnost UM, prodekan za mednarodno
dejavnost FF UM, udeleženci konference. Znanstveni simpozij je gostil 4 vabljena predavanja tujih
profesorjev ter prispevke znanstvenikov in gledališčnikov iz 14 držav. Izvedena je bila delavnica
dramske igre na temo režiranja in igranja Pinterja pod vodstvom Michaela Devina, profesorja za
dramsko igro z univerze Acadia v Kanadi. Predstava Pinter: In Other Rooms (Pinter: v drugih sobah) v
režiji Roberta Gordona in v izvedbi članov gledališke skupine Pinterjevega centra za raziskovanje in
gledališče ter kreativno pisanje Univerze v Londonu je bila izvedena trikrat (22., 23. in 24. 9. 2011) v
Narodnem domu Maribor in je doživela lep odziv pri publiki. Predstava Papirnati Pinter v izvedbi
skupine beograjskih igralcev Scena Carina, ki je deloma igrana, deloma lutkovna, je bila izvedena 23.
9. 2011 na Prvem odru Prve gimnazije Maribor. Predstava Stari časi v izvedbi igralske skupine KUD
Studio Gledališče v režiji Petra Boštjančiča je bila izvedena v Narodnem domu Maribor.
117
SEVERNI SIJ
Atelje Japelj d.o.o.
Opis projekta
Maribor kot »genius loci« je oblikoval pisateljski svet Draga Jančarja, enega najpomembnejših
sodobnih slovenskih pisateljev, in zaznamoval nekatera njegova najbolj znana dela. Multimedijski
podvig, imenovan »Severni sij«, vzpostavlja v mestu nekaj izbranih lokacij, prepoznavnih iz
Jančarjevega literarnega opusa. Označili jih bodo svetlobni napisi (naslovi Jančarjevih literarnih del) in
tako ustvarili Jančarjevo mesto ter njegov literarni zemljevid. Izbrane literarne destinacije bodo
štirikrat v letu 2012 gostile avtorja, ki bo v štirih sklopih različnih dogodkov predstavil svoj literarni
opus. Bral bo svoja literarna dela, prikazani bodo filmi, posneti po njegovih delih, uprizarjani ali brani
bodo deli njegovih predstav, avtor pa bo na pogovore pripeljal tudi goste, mednarodno sloveča
literarna imena. Knjigarne v Mariboru bodo predstavljale Jančarjeva literarna dela in prevode.
Literarne postaje Draga Jančarja bodo tako v letu 2012 eno od središčnih literarnih dogajanj v mestu,
zbirališče sedanjih in bodočih bralcev, prizorišče zanimivih srečanj z avtorjem, z njegovimi gosti, z
interpreti njegovih besedil, s filmskimi ustvarjalci njegovih del in s poznavalci njegove literature.
V začetku leta je potekal izbor primernih lokacij za postavitev 12 napisov, kar se je zaradi nižje višine
financiranja zmanjšalo na 8 in kasneje na 6 svetlobnih napisov. Nato so izbrane in potrjene lokacije
fotografirali in vzpostavili stik z lastniki zemljišč, saj je bilo potrebno pridobiti vsa potrebna soglasja in
lokacijska dovoljenja. Začela se je tudi vsebinska zasnova projekta, saj zajema tudi literarne dogodke
(zaradi zmanjšanega financiranja so ostali štirje). Začelo se je grafično oblikovanje napisov in njihova
tehnična rešitev, izdelava napisov, ureditev električnih priklopov in ob koncu leta postavitev šestih
svetlobnih napisov. Hkrati so ves čas potekale marketinške in PR aktivnosti, izdelava
predstavitvenega gradiva, pripravila in izpeljala se je tiskovna konferenca, ne nazadnje pa so potekali
dogovori s soustvarjalci in udeleženci na literarnih dogodkih Draga Jančarja.
VODNIK PO MARIBOR ZA OTROKE
Zavod Litera
Opis projekta
V knjižnem »Vodniku po Mariboru za otroke« bo spoznavanje Maribora zastavljeno kot igra vprašanj
in odgovorov o kulturi, športu, igralnih priložnostih in prostem času. Predstavljene bodo
najpomembnejše ustanove ali kraji za omenjena področja: z imenom, glavnimi podatki, podatki o
vstopnini, o času, potrebnem za ogled ali obisk, s povezavo na domačo spletno stran. Vprašanje "Kdo
me najde?" bo otroke spodbujalo k iskanju in radovednemu opazovanju: kje je predmet v zbirki,
obraz na fasadi ali zanimivo drevo v parku? Prav tako bo vsaka točka predstavljena s fotografijo (ali
tudi z ilustracijo), kratkim zgodovinskim popisom, z umetniškim slogom in najpomembnejšimi
značilnostmi. Opozorjeno bo, zaradi česa je nek kraj vreden pozornosti otrok in staršev. Vprašanj je
več in vsak igralec si lahko izbere svojega (pod določeno številko). Odgovori bodo prav tako zapisani v
118
knjigi, ki se lahko uporablja samostojno ali kot dopolnilo pri igranju igre. Tistim, ki jim bodo orehi
pretrdi, bodo na koncu ponujeni tudi odgovori na vprašanja, zastavljena v igri o Mariboru.
Januarja 2011 je potekala priprava koncepta in kazala za knjigo, nekoliko kasneje, a še vedno na
začetku leta, pa tudi sklepanje avtorskih pogodb z avtorji, katerih zgodbe bodo v knjigi objavljene.
Poleti 2011 je tekla oddaja rokopisa, oddaja ilustracij, lektoriranje in jezikovni pregled, načrtovan je
bil prevod v angleški jezik. Knjiga bi morala priti med bralce na začetku leta 2012, a se to zaradi
zmanjšanega oziroma zakasnelega financiranja ni zgodilo.
DIALEKTA
Opis projekta
Festival narečne književnosti Dialekta je široko zasnovan projekt, ki okrog kulturnega vsebinskega
ogrodja - narečne književnosti - naniza in umesti teme in dogajanja ekološke in turistične narave.
Narečno književnost bo v letu 2012 povezal s tradicionalno ekološko pridelavo in pripravo hrane ter
oboje stkal v kulturno-turistično ponudbo. Kulturno-ekološki festival bo na zelo širokem območju ob
Muri, s številnimi lokacijami, skozi nastope pripovedovalcev in glasbenikov, skozi delavnice,
predavanja in simpozije, na družabnih večerih in strokovnih posvetih, zbral široko paleto umetnikov,
povezanih z živo ustvarjalnostjo v dialektih. Zaživela bosta lik Apolonije (kmetovalke in zeliščarice,
potomke ženske, ki so jo v 18. stoletju v Radgoni zaradi poznavanja zdravilnih učinkov zelišč obtožili
čarovništva) in Apolonijina pot kot model vključevanja ekoloških načinov pridelave in priprave hrane
v kulturno-turistično ponudbo. V Pomurju bo gledalce nasmejala večnarečna izvirna dramska igra
Dobra klobasa more špricniti. Dogajanje Dialekte bo povzel tudi zbornik.
Med 26. in 28. majem v Pomurju poteka tridnevni festival narečne književnosti Dialekta, ki ga je
založba Franc-Franc iz Murske Sobote organizirala že drugo leto zapored. Dan je začel programski
vodja Dialekte 2011, Franci Just, končal pa ga je Dejan Rengeo z ekološko delavnico Demistifikacija
konoplje. Popoldne so se udeleženci festivala predstavili pomurski kulturni javnosti z nastopi na
osnovnih šolah v Gornji Radgoni, Beltincih, Puconcih, Križevcih pri Ljutomeru in na Gimnaziji
Ljutomer. Popoldne so v hotelu Diana v Murski Soboti pripravili še strokovni posvet z naslovom
Ljudsko leposlovno izročilo za današnjo rabo, na katerem so sodelovale Anja Štefan, Alenka Balažic,
Jelka Pšajd in Lidija Ličen, sledila je predstavitev razstave Slovenske ljudske pravljice in ekološka
delavnica Demistifikacija konoplje, ki jo je vodil Dejan Rengeo. Gostom je nazorno predstavil konopljo
in predstavil nekatere njene pozitivne lastnosti, izpostavil pa je tudi konopljino olje. Nato je v letu
2011 potekala še evalvacija Dialekte 2011, priprava festivalskega zbornika in predstavitev
festivalskega zbornika javnosti in »evalvacijska« predstavitev Dialekte 2011.
119
Založba Goga
Opis projekta
Hiša kulture z atrijem in s knjigarno Goga v središču Novega mesta je središče tudi v vsebinskem
pomenu, ko govorimo o številnih dogodkih in dejavnostih v letu prestolovanja evropski kulturi. Ti se
na eni strani napajajo pri meščansko-avantgardni tradiciji novomeške pomladi v vse prej kot
živahnem centru Novega mesta, na drugi pa pri spregledani in zatirani romski populaciji in njeni
kulturi v getoiziranih barakarskih naseljih, ki obkrožajo mesto. Konceptualni literarni precedensi,
kulturno-turistične atrakcije, ugledni mednarodni festivali, kot sta Fotopub in Jazzinty, literarni večeri,
galerijska dejavnost, privlačne in poučne prireditve za otroke na »meščanski« strani se izmenjujejo v
živahno in premišljeno ponudbo, ki prebivalcem Žabjeka in drugih romskih naselij na devastiranem
prostoru pomagajo k enakovredni vključitvi v socialni prostor mesta (delavnice samooskrbe,
ustvarjalne, plesne, literarno-socialne delavnice in taborjenja).
Dejavnosti so potekale med junijem in decembrom 2011. Na začetku je bilo potrebno definiranje
projektne ekipe, ki bo tako obsežen projekt izpeljala v letu 2012, razdelitev področij in pridobivanje
potrebnih dovoljenj za začetek projekta, nato je potekalo povezovanje z interesnimi skupinami,
kulturnimi producenti ter končno definiranje vsebin projekta. Oblikovana je bila PR strategija in
predprodukcijske promocijske aktivnosti.
DIGITAL DELIGHT
Hedonistični kreativci
Opis projekta
Projekt Digital Delight temelji na kreativni promociji kvalitetne elektronske glasbe v Sloveniji in širšem
kulturnem področju Evropske Unije. Projekt »Digital Delight« je obiskovalce in poslušalce v letu 2011
seznanil s kakovostno domačo in tujo elektronsko glasbo, avtorjem pa omogočil predstavitev in
uveljavitev. Na odru so vrstili lokalni, regionalni in mednarodni ustvarjalci moderne elektronske in
instrumentalne glasbe ter širok spekter drugih umetnikov, ki ustvarjajo na področju avdiovizualnih,
predstavitvenih in likovnih umetnosti. Poslušalci so spoznavali umetniško vrednost in lepoto tega
področja glasbenega ustvarjanja. Projekt Digital Delight je usmerjen v premagovanje družbenih meja;
s pomočjo kulture so v letu povezali ljudi in ustvarili nove komunikacijske kanale, ki trenutnim in
prihodnjim ustvarjalcem s področja elektronske glasbe omogočajo uveljavitev in vzpostavitev
medsebojnega sodelovanja, hkrati pa vzpodbujajo kakovost, kreativnost in inovativnost na vseh
področjih ustvarjanja.
Aktivnosti v letu 2011 so zavzemale izdelavo CGP-ja, postavitev spletnih strani Digital Delight in
House Culture. Naslednja faza je bila komunikacija in povezovanje z ustvarjalci in izvajalci elektronske
120
glasbe ter sodelovanje pri izdelavi promocijskega materiala in vsebin. Ko je bila vzpostavljanja mreža
lokacij, primernih za izvajanje elektronske glasbe so se odvili konkretni dogodki kot so se zvrstili v
naslednjem vrstnem redu: 23.1.2011 ob 22h so bili gosti v Pekarni v Mariboru, sledila je serija
dogodkov v okviru Sound of underground, in sicer je bil prvi izveden 6.4.2011, drugi 13.4.2011, tretji
20.4.2011, četrti dne 27.4.2011 in zadnji v okviru Sound of underground – Minimal edition, dne
28.5.2011 - vsi dogodki so bili ob 22h v Studio 55 v Mariboru. 9.4.2011 ob 22h je bil v Pekarni
izveden dogodek Tribute to underground. 25.6.2011 je bil v Kino Udarnik izveden elektronski
dogodek v sodelovanju z društvom Cogo. Hedonstični kreativci so med festivalom Lent v sklopu
festivala v 16-ih dnevih izvedli isto število dogodkov, in sicer na Večerovem odru in v Kino Udarnik. V
letu 2011 je bila vzpostavljena internetna radijska postaja, namenjena elektronski glasbi. Radijska
oddaja se prenaša ob petkih na Radio Maribor in sicer med 18h in 20h.
FESTIVAL ETNIKA
Zavod Etnika
Opis projekta
»Festival Etnika« je izvrsten mariborski festival glasb sveta z bogato mednarodno udeležbo. V 2011,
ko se bo odvil že sedmič, je Maribor poživil z glasbo iz različnih meridianov. O narodnostni pisanosti
glasbenikov priča podatek, da je od prve edicije festivala do danes nastopilo kar 42 glasbenih skupin
in glasbenikov, od tega 24 iz tujine. Doslej so se obiskovalcem predstavili glasbeniki iz Vietnama,
Irana, Afganistana, Indije, Kitajske, Jakutije v Sibiriji, Senegala, ZDA, Anglije, Francije, Nizozemske in
številnih drugih evropskih držav. S svojim umetniškim konceptom ter skrbnim selekcioniranjem
glasbenih vsebin, ki v mesto prinašajo povsem nove ali pa redko videne/slišane zvočne bisere, se
festival uvršča med tiste projekte, ki permanentno zvišujejo nivo mariborske glasbene kulture. Etnika
je uveljavljena blagovna znamka, ki ima čvrsto in ugledno pozicijo v mestu, državi, vse bolj pa tudi v
tujini.
V februarju 2011 se je pričela faza snovanja programa in programskih aktivnosti, iskanje, raziskovanje
in selekcioniranje ponudb, dogovarjanje z glasbenimi skupinami, izbiranje lokacij za festival,
dogovarjanje z lastniki, upravitelji dvoran, sestava jedra programa in zaključevanje programskih
vsebin. Vzporedno je potekala detekcija in preučevanje različnih razpisov ter možnosti za prijave
nanje, sledila je izdelava razpisne dokumentacije in prijavljanje na razpise. V mesecu maju 2011, po
končani zasnova umetniških vsebin festivala, se je pričela iskanje ustreznih dvoran. Z mesecem
junijem 2011 se je pričela, s sestavljanjem marketinškega plana in časovnice, sestava seznama
potencialnih partnerjev, snovanje novih pristopov za pridobitev parterjev, sestava ponudbe,
razširjanje ponudbe, preverjanje odzivov na ponudbo, kontaktiranje ambasad, konzulatov in drugih
predstavništev ter podpisovanje pogodb s pokrovitelji. Sama izvedba oziroma pričetek festivala je
bila 22.10.2011 ob 21h v Kino Udarnik, kjer so nastopili QAWWALI ENSEMBLE NEELAY KHAN (Indija).
Vrhunec festivala je bil nastop CHEIKH LÔ (Senegal) in sicer je bil dogodek izveden 27.102011 ob
20:30 v Narodnem domu. V petek, 28.10.2011 ob 21h je v Kino Udarnik nastopila domača etno
121
estradnica Brina. 28.10.2011 ob 22:30 je nastopila iranska zasedba NIYAZ feat. AZAM ALI. Soboto,
29.10.2011 ob 21h je v Kino Udarnik nastopila THE STRONG AND SILENT TYPES (Nizozemska), istega
dne v istem prostoru je ob 22:30h nastopila češka zasedba BRAAGAS (Češka). Kot zaključek ali zadnja
faza je bila v letu 2011 izvedeno poročilo o projektni sezoni 2011, evalvacija in analiza sezone.
FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC
ZULK
Opis projekta
V letu 2011 je potekal III. festival romske kulture »Romano Čhon« (Romski Mesec). Romski mesec se
je izvedelo v mesecu aprilu 2011 in je festival romske glasbe, plesa, poezije, filma, lutk, delavnic,
predavanj in razstav, s katerim so želeli odpreti slovenski in evropski prostor za bogastvo romske
kulture in uveljaviti ustvarjalnost Rominj in Romov ter opozarjati na njihov diskriminatorni položaj v
družbi. Za čas izvedbe festivala romske kulture so izbrali mesec april, ker je 8. april svetovni dan
Romov, pomlad pa metafora za odprtost in optimizem. Festival se dopolnjuje s kampanjo DOSTA!, ki
je usmerjena v boj proti predsodkom in stereotipom do Romov. Kampanja je potekala v okviru
skupnega programa Sveta Evrope in Evropske komisije, v Sloveniji pa jo v sodelovanju z
Informacijskim uradom Sveta Evrope izvaja Urad Vlade RS za narodnosti.
V mesecu aprilu so izvedli opisani program, konkretno so dogodek otvorili 1.4.2011 v Vetrinjskem
dvoru, s svečanim odprtjem Festivala romske kulture Romano Čhon/ Romski Mesec, ki je potekal v
znamenju romskega filmskega ustvarjanja. Predstavljen je bil kratki avtorski film Na svoji poti, ki je
nastal pod okriljem Luksuz produkcije. Sledil je Večer orientalskega plesa in glasbe: Karim Nagi –
nastop tolkalca in plesalca egipčanskih tradicionalnih folklornih plesov ob spremljavi orientalskih
plesalk iz Hiše Zahir. V letu 2011 so sledile fotografske razstave, filmi, koncerti, delavnice in
predavanja. Če izvzamemo predprodukcijo in dogovarjanje ter koordinacijo se je 2.4.2011 v Udarniku
odvrtel film Romske ženske in v Hiši Zahir Večer orientalske glasbe in plesa. 5.4.2011 so ob 18h
pripravili predavanje »To je njihova kultura«. 9.4.2011 je bil v restavraciji Gurmanski hram ob 18h
izveden koncert trubačev. 15.4.2011 je bil ob 18h v restavraciji Rožmarin izveden Sabah blues.
22.4.2011 so v Satchmo nastopili Madžari in sicer Flare beas banda.
FESTIVAL SCENA
KDMC Indijanez
Opis projekta
Festival Scena je ponudil mladim ustvarjalcem priložnost, da iz svojih vadbenih prostorov prvič
stopijo na oder in opozorijo nase, že uveljavljenim skupinam in posameznikom pa možnost
predstavitve vsakoletne produkcije in druženja z kolegi glasbeniki. Občinstvo ima možnost prisluhniti
raznolikemu ustvarjanju domačih glasbenih skupin in posameznikov ter spoznavati do takrat skrite
122
talente mariborske glasbene scene. Predstavitev novih glasbenikov širši publiki je dobra promocija, ki
omogoča razvoj in ohranitev mariborske glasbene kulture in raznolikosti tudi v prihodnje. Obiskovalci
bodo lahko prisluhnili glasbenih skupinam in glasbenikom, ki sooblikujejo mariborsko glasbeno sceno
ter predstavljajo smernice njenega razvoja. Nastopajoči na festivalu Scena so izbrani na podlagi
javnega povabila k sodelovanju. Festival Scena se je v letu 2010 začel kot pilotni projekt evidentiranja
in predstavitve glasbenih skupin znotraj mesta Maribor in okolice. Organizatorji festivala evidenco
mariborskih glasbenih skupin vsako leto posodobijo in tako skrbijo za aktualen pregled glasbenih
ustvarjalcev. Končni izdelek festivala je tudi skupna zgoščenka živih nastopov.
Aktivnosti, ki so jih prijavitelji opravili v letu 2011:
Z zbiranjem prijav oziroma razpisom se je pričela prva faza festivala Scene od meseca januarja 2011.
S tem se je začelo tudi evidentiranje glasbenih skupin in glasbenikov v mestu. Sledila je logistična
priprava izvedbe festivala, priprava na javne razprave (govorci, teme), priprava biltena in sama
izvedba dogodka. V petek 8.4.2011 so na Štuku nastopili Tropski pingvini, Jabolcni strudl, What a
View, Thrash candy, Rukola in Blutwurst. V sobota 9.4.2011 so nastopili Cleveland torso, Doomed,
Silence before, Lycanthrope, Sabaium in Muškat hamburg. V petek 15.4. Lost void, React, Frame,
Heretic, Cosa nostra, Malo morgen. Zaključek festivalskega dela 2011 je bil v soboto 16.4.2011 na
Štuku, ko se je glasbeni del zaključil z Rotten tomatoes, Freaks of Friday, Yu generacija, Superfool,
Okttober, Zen in V okovih. Vsi koncerti so se pričeli ob 20.00h. V letu 2011 je izšel tudi bilten festivala
Scene. Izvedene so bile tudi priprave za festival v naslednjem letu, pogovori s koproducenti in
dogovarjanje za finance za 2012.
GARAGE EXPLOSION
Pekarna – magdalenske mreže
Opis projekta
Umazan zvok, razkavi vokali, brezkompromisni rock’n’roll so osnovni pojmi glasbenega festivala
»Garage Explosion«, ki je s svojo izrazito kulturno identiteto, že ob svojem pojavu nedvomno
zaznamoval dogajanje v okvirih sodobne rokovske kulture v Sloveniji in njeni bližnji okolici.
Obiskovalcem je predstavil perjanico subkulturnega dogajanja, ki je Mariboru v ponos. Ponovno je
vzpostavil nekoč zelo dobre vezi med posameznimi centri rokovske kulture v bivši Jugoslaviji in
navezal stike z ostalimi evropskimi. 20.10.2011 se je ob 21h v mariborski Pekarni zgodil sedmi
Festival garažnega rock'n'rolla, festival upora proti dolgčasu. Tudi letos je mariborska subkulturna
scena zadovoljila publiko in dokazala, da so Mariborčani lahko ponosni na ta festival. V enem večeru
se je tako zvrstilo več nastopajočih skupin iz Slovenije in tujine : Res Nullius (Velenje/Slovenija), Erotic
Biljan & His Heretics (Zagreb/Hrvaška), Rough Blue (Mladenovac, Beograd/Srbija), Giraffemen
(Braunschweig/Nemčija), Junkers5 (Pula/Hrvaška), Gun Sale (Novi Sad/Srbija) in Stara šula (Dolenjske
Toplice/Slovenija).
123
Do koncerta Garage explosion, 20.10.2011, so bile izvedene naslednje faze: kot prvo so zasnovali
koncept ter programske sheme festivala. Ko je bila določena programska shema so z izbranimi
nastopajočimi skupinami začeli usklajevati termine ter se dogovarjati okoli organizacijskih in
finančnih dejavnikov. Že pred samo izvedbo dogodka so naredili koncept postprodukcije, torej zvoka,
slike in fotografije. Po opravljenih dogovorih z nastopajočimi so lahko prešli v naslednjo stopnjo
projekta in sicer priprava in izdelava tiskovin, spletnega mesta in ostalega promocijskega materiala.
Pred samim koncertom so naredili potreben logistični plan izvedbe ter izbor tehnične, podporne in
prostovoljske ekipe.
MARIBUM
Opis projekta
Festival »Maribum« je zrasel iz dediščine festivala »Bobnanje je zdravo, redno pa še bolj«, ki je
potekal med letoma 2004 in 2008. Decembra 2010 je z novo, razširjeno obliko dobil tudi novo ime,
glasbena osnova pa še naprej ostajajo bobni in tolkala. Namenjen je predvsem poznavalcem in
ljubiteljem t.i. glasb sveta. Festival prinaša mnoge že obstoječe mednarodne zasedbe pa tudi sestave,
ki so ustvarjeni posebej za festivalski program; tako spodbujajo sodelovanje domačih glasbenikov in
gostov iz tujine, ki se združujejo v skupnem kreativnem raziskovanju. Posledica takšnega delovanja so
nova spoznanja, mednarodna sodelovanja, sveža avtorska glasba in polnovreden medkulturni dialog.
V letu 2011 se je z začetkom leta pričela izdelava programske sheme festivala. Sledilo je dogovarjanje
z nastopajočimi in usklajevanje terminov ter organizacijskih in finančnih zahtev. Naslednja faza je bila
zasnovana in prepletena z oblikovanjem grafične podobe festivala in medijskim načrtom. Z mesecem
junijem je nastopila faza izdelave tiskovin, spletne strani in ostalega promocijskega materiala. Sam
festival je bil izveden v sledečih dnevih: 21. septembra 2011 so v Udarniku izvedli koncert dveh
virtuozov na tradicionalnih afriških inštrumentih kori in balafonu: Kandio Kouyateja in Soryja
Diabateja iz afriške Gvineje. 22. Septembra 2011 je Sory Diabate v Udarniku nastopil s solo
koncertom; kot gostje so se mu pridružili še slovenski glasbeniki zasedbe Balcana. 25. septembra
2011 je nastopil Kandia Kouyate s slovensko zasedbo Dunuya slovene, prav tako v Udarniku. 30.
septembra 2011 je v jazz klubu Satchmo nastopil Kandio Kouyateja s triom Balcana. 1. oktobra 2011
je nastopil odlični malijski glasbenik Sidiki Camara z malijsko-senegalsko-belgijsko zasedbo. Kot pika
na i je bil koncert 7. oktobra 2011 Sidiki Camara & Slovenian combo, kar lahko rečemo da je bil
rezultat 5-dnevnega ustvarjanja pod vodstvom afriškega glasbenika. Ustvarjalne delavnice so
potekale v prostorih Plesne izbe Maribor, sodelovali so odlični slovenski glasbeniki (Igor Bezget, Tadej
Kampl …) Na Plesni izbi Maribor so v soboto, 1. oktobra 2011 in v nedeljo, 2. oktobra 2011 potekale
delavnice za djembe in dundune; vodil jih je mojster Sidiki Camara; prav tako so bile delavnice
afriškega plesa pod vodstvom senegalske plesalke Simone Gomis.
124
NO BORDER JAM
Subkulturni azil
Opis projekta
»No Border Jam« je najstarejši festival underground glasbe pri nas – na različnih lokacijah po Sloveniji
se odvija že od leta 1992. Z anarho punkom kot prevladujočim žanrom bogati glasbena obzorja, skrbi
za kakovostno preživljanje prostega časa in druženje ljudi različnih življenjskih nazorov. Na festivalu
so se v preteklosti predstavile številne svetovno priznane punk skupine, kot so Oi Polloi, Marky
Ramone, Citizen Fish, Wat Tyler, Icons of Filth, Anarcrust, The 4 Sivits idr. Ob bok se jim že vsa leta
postavljajo tudi odlične slovenske zasedbe, izmed katerih so nekatere prepoznavne tudi v širšem
evropskem prostoru: Pridigarji, Scuffy Dogs, CZD – Center za dehumanizacijo, Hic et Nunc, Muškat
Hamburg, KUD Idijoti, Polska malca, Elvis Jackson idr. Tradicionalne ob festivalske aktivnosti
vključujejo underground tržnico, projekt video in grafiti arta in piercing. No Border Jam ob politično
angažiranem civilno-družbenem gibanju v letu 2012 prinaša tudi vsakoletno srečanje neodvisnih
založnikov, distributerjev in aktivistov underground glasbene scene.
Na festivalu No Border Jam je leta 2011 nastopilo skoraj dva ducata skupin iz Slovenije, Avstrije,
Hrvaške, Srbije, Poljske in Italije. Prvi dan festivala No Border Jam so se predstavile predvsem domače
zasedbe, ki so tako ali drugače prispevale k razvoju punk glasbe. Najprej so nastopili energični mladci
Mad Roosters in Terminal disease, doma iz Zasavja oziroma Posavja. Sledile so jim domačinke Rukola,
za njimi pa so na oder stopili gostje iz Gradca, devetčlanska Ska-punk zasedba Faster Than Sound. Za
njimi so bili na vrsti veterani Trat Živi zid, ki so jim sledili metal-corovci In The Crossfire iz Laškega.
Nato so nastopili hrvaški gostje Ilija i Zrno žita, doma iz Splita, znani po zanimivih nastopih in dobrem
zvoku, sorodnemu legendarnim Paraf. Po tem je petkov No Border Jam bil namenjen vrhuncem
slovenskega trdega panka. Nastopili so namreč SZD, ki preigravajo skladbe največjih mariborskih
pankerjev CZD, za njimi pa veterani Lokalne pizde iz Celja, Džumbus iz Maribora in Drek v pest iz
Kranja. Drugi dan se je začel eksperimentalno. Po domačem elektro-pank presenečenju sta nastopili
dve izvrstni reški pank zasedbi, bolj klasični pankerji Diskurz in avantgardni dekleti Leifert. Po
Beograjčanih Vox populi smo zabredli v mnogo trše vode z avstrijskima bendoma Demenzia kolektiva
in Anarchoi. Sledili so jim neupogljivi kranjski nepridipravi Srou pa letu, njim pa zagrebški anarhopankerji Ljubiša Samardžić. Obiskovalci No Border Jama so se po njih nekoliko sprostili ob ska
pankerjih Proces iz srbskega Niša, sledili pa so jim verjetno najboljši še aktivni pank veterani v
Sloveniji, novogoriški Scuffy Dogs. Večer so sklenili njihovi someščani, zelo obetavni Kozara. Poleg
obilice kvalitetne punk glasbe so številni obiskovalci lahko obiskali katerega izmed spremnih
dogodkov, od grafiti-delavnice in prenovljenega streetball igrišča, do predstavitve anarhističnih glasil
ali punk sejma.
125
PIŠE SE LETO 2011
Organizacija prireditev Smiljan Kreže s.p.
Opis projekta
Festival rokovske glasbe »Piše se leto« je bil leta 2011 že 19.zapovrstjo. Pri izbiri gostujočih izvajalcev
je bilo kot vsakokrat doslej, pomembna predvsem njihova kakovost, kar je gotovo eden izmed
razlogov, da je festival v preteklih osemnajstih letih privabil več kot 150.000 poslušalcev. V jubilejnem
letu 2012 bodo pomemben segment dogajanja koncertni presežki mednarodnega značaja, ki bodo
popestrili glasbeno ponudbo mesta. Za dolgoletno uspešnost festivala je z izbiro odličnih izvajalcev
zaslužen organizator Smiljan Kreže, eden najbolj uveljavljenih slovenskih glasbenih promotorjev in
producentov. Pod njegovim vodstvom se je odvilo že več kot sto koncertov v dvorani Tabor, prbl.
trideset stadionskih koncertov, številni koncerti na velikem, Jurčkovem in Večerovem odru Festivala
Lent ter številne druge glasbene prireditve.
Prva faza za kakovostno izvedbo koncerta je bila izdelava finančnega in marketinškega načrta in
ovrednotenje primerne lokacije. Sledila je izbira in usklajevanje zahtev nastopajočih. Po dokončnem
usklajevanju, organiziranju, finančnem načrtovanju in dogovarjanju vseh ključnih dejavnikov za
izvedbo dogodka so 17.6.2011 ob 16h izvedli tonske vaje. 17.6.2011 ob 19h je sledila sama izvedba
koncerta v Ledni dvorani, kjer so nastopili TEKOCHEE KRU, HAPPY OL'MC WEASEL, ELVIS JACKSON
(Slo), DUBIOZA KOLEKTIV (BiH) in S.A.R.S. (Srbija).
126
ROKERJI POJEJO PESNIKE
Subkulturni azil
Opis projekta
Njegova največja vrednost je v povezovanju – tako navidez nezdružljivih polj poezije in rokerskih
rifov, kot tudi posameznikov – pesnikov, urednikov, glasbenikov in drugih sodelujočih pri projektu. V
soboto, 12. 11. 2011 ob 20h je potekala prireditev ROKERJI POJEJO PESNIKE V ŽIVO 2011 – glasbeni
koncert in promocija novega CDja Rokerji pojejo pesnike 7. V hotelu Bellevue, na Mariborskem
Pohorju so nastopali rokerji in kantavtorji, ki so izvajali pesmi, ki so jih napisali slovenski pesniki. V
letu 2011 so v okviru projekta Rokerji pojejo pesnike nastopali Joe and the Rhythm Boys, Okttober,
Miha Lajlar, Rukola, Tadej Vesenjak, Blutwurst, V okovih, Cynicism Management, Matej Krajnc,
Andrej Maver iz skupine Feedback ,ter Hard.com. Izvajali so pesmi, ki so jih uglasbili za letošnjo izdajo
projekta Rokerji pojejo pesnike, nekateri veterani projekta pa tudi skladbe, ki so bile objavljene na
preteklih izdajah. Med pesniki, katerih pesmi so bile predstavljene na letošnjem koncertu so Borut
Gombač, Novica Novaković, Vanja Strle, Marko Kravos, Željko Perović, Rick Klaus Theis, bojan
Tomažič, Vesna Rečnik-Šiško, Jan Šmarčan, Petra Kolmančič, Marko Samec, Jožek Štucin, Rok Burja,
127
Toni Pivosrk, Ivo Stropnik, Ervin Fritz, Goran Gluvić, Eva Kovač, Ivan Volarič – Feo, Vinko
Möderndorfer.
Kot prva faza delovanja v letu 2011 je bila določitev uredniškega odbora in koordinatorjev
posameznih programskih platform. Sledilo je sprejemanje operativnega načrta dela za posamezne
platforme in optimiziranje delovnih metod. Tretja faza, ki so jo označili za vsebinsko fazo je zajemala
vzpostavitev baze sodelujočih pesnikov in glasbenikov ter komunikacija med njimi. Z izdelano
vsebinsko shemo in izdelanimi aranžmaji so pričeli s promocijskimi načrti in trženjskimi strategijami:
pridobivanje sponzorjev, intenzivno oglaševanje in vzpostavitev celostne grafične podobe projekta.
Rezultat vseh aktivnosti je bil sam koncert, ki so ga izvedli 12.11.2011 v hotelu Bellevue na
Mariborskem Pohorju.
TOLKALSKI PROJEKT TAKADIMI
ZULK
Opis projekta
»Takadimi« je triletni projekt zasnovan kot pregled obsežnega opusa mariborskega tolkalca Nina
Mureškiča. V letu 2010 so osvetlili njegovo preteklo delo v različnih zasedbah, v letu 2011 so
predstavili njegova sodobnejša avtorska dela in dela njegovega tesnega sodelavca Vaska
Atanasovskega. Krona koncertnega dogodka je bil nastop Glena Veleza in Lori Cotler. Nina Mureškiča
in gostujoče glasbenike povezuje predvsem tradicionalna ritmika v glasbenem izražanju, ki ima
korenine v starih kulturah južne Amerike, vzhodne Afrike, Orienta, Indije in Balkana. Vodilna nit so
tolkala in bobnarske kompozicije Nina Mureškiča (avtorska dela) in posodobljena tradicionalna
ritmika vzhodne Afrike, Balkana, Orienta, južne Amerike in Indije.
Sama produkcija koncerta in komunikacija z avtorjem Ninom Mureškičem je začela potekati februarja
2011. V naslednji fazi so opredelili skupno načrtovanje projekta, prav tako je potekala komunikacija s
potencialnimi gosti in potrjevanje datumov ter usklajevanje z artisti. Po izboru lokacij in kreativenem
dialogu s koproducenti za uspešno izvedbo dogodka konec leta 2011, je bil 6.11.2011 ob 20h v
Unionski dvorani izveden koncert Takadimi.
Društvo Argo
Opis projekta
»Murske balade in romance« se naslanjajo na tradicijo obmurske panonske glasbe in ljudske pesmi.
Ta navdihuje slovenske glasbene in literarne ustvarjalce, da žlahtnijo in posodabljajo to dragoceno
128
tradicijo, s čimer skrbijo, da ne zamre. Nastalo bo štirinajst novih avtorskih skladb, ki bodo s svojo
izpovedno močjo, emocionalno živostjo, značilnim melosom in poetičnostjo bogatile slovensko
kulturno zakladnico. Občinstvo jim bo lahko prisluhnilo tudi na koncertih, ki bodo zaradi skrbno
izbranih prizorišč v obmurskih in drugih krajih zagotovo posebno in pristno doživetje. Ustvarjalci
novih murskih balad in romanc so literati (Vlado Žabot, Feri Lainšček, Vlado Kreslin, Dušan Šarotar,
Milan Vincetič, Vlado Poredoš, Štefan Kardoš, Marko Kočar) in glasbeniki (Slavko Šuklar, Aldo Kumar,
Andrej Misson, Boštjan Gombač, Tina Mauko, Boštjan Kranjc, Emil Glavnik, Dejan Berden, Urška Orlič,
Roman Sarjaš, Tomaž Rauch).
Zaradi same izvedbe in koncepta, ki je zahteval določene predpriprave in posledično finančna
sredstva je bil projekt že v letu 2011 delno financiran. V tej začetni fazi se je v letu 2011 izvedel izbor
sodelujočih, zasedala je strokovna komisija, ki je določila deležnike, podpisali so pogodbe o
sodelovanju, potekale so promocijske aktivnosti, izdelana in uglasbena so bila nekatera besedila,
izdelani so bili aranžmaji. Obenem so izvršili evalvacijo projekta in pripravili zaključek vsebinskega in
finančnega poročila.
SOBOŠKI DNEVI
MO Murska Sobota
Opis projekta
Srce festivala »Soboški dnevi« bo mestni park v Murski Soboti, ki se bo v mesecu juniju spremenil v
prizorišče večplastnega kulturnega dogajanja za obiskovalce vseh starosti. Program bo zajemal
klasično glasbo, zborovsko petje, romsko glasbo, kitarske in bobnarske delavnice, rokenrol, country,
gothic metal, narodno-zabavno glasbo in druge zvrsti, ki jih bodo dopolnjevale gledališke predstave in
glasbeni program za mladostnike in najstnike, ulična gledališča za odrasle, folklora (atraktivne
skupine s Festivala Lent) in predstavitev tehnične dediščine. V okviru festivala bo organizator gostil
tudi delegacije partnerskih in pobratenih mest, ki v sproščenem kulturnem, športnem in družabnem
srečanju iščejo možnosti še intenzivnejših povezovanj na vseh področjih – v kulturi, gospodarstvu in
še posebej turizmu.
Del izvedbenih faz se je izvedel že v letu 2011, in sicer vabljenje in izbor sodelujočih v program
samega festivala, izpolnjevanje projektne dokumentacije in pisanje vsebine in poročil, planiranje
marketinških aktivnosti (oglaševanje, promocija, iskanje sponzorjev), komunikacija in usklajevanje z
udeleženimi (MO Murska Sobota, JZ Maribor 2012, ostali), priprava zaključnega vsebinskega in
finančnega poročila ter priprave na projekt v letu 2012.
129
SOBOŠKO POLETJE
Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota
Opis projekta
»Soboško poletje«, glasbeno zrcalo sveta je bil v letu 2011 in bo v prihodnje s temeljito premišljenim
izborom kakovostnih glasbenih zvrsti ter domačih in tujih glasbenih izvajalcev prebivalcem mesta in
regije ponudilo za to okolje nove kulturne vsebine. Glasbeni presežki se bodo zvrstili v desetih
zaporednih petkovih večerih. V spremljevalnem programu je bilo in bo deset zaporednih sobotnih
dopoldnevov namenjenih otrokom in mladostnikom, ki bodo lahko prisluhnili posebej zanje izbranim
glasbenim ustvarjalcem in se z lastnim glasbenim ustvarjanjem širšemu občinstvu predstavili tudi
sami.
Zaradi uspešnosti festivala v letu 2012 je bilo potrebno že v letu 2011 postaviti temelje za program in
vsebino, sklenjen je bil dogovor z nekaj sodelujočimi, potekala je komunikacija glede vsebinske in
finančne plati projekta, bilo je sklenjenih že nekaj dogovorov s sodelujočimi, izpolnjen je bil rok za
oddajo zaključnega vsebinskega in finančnega poročila za leto 2011.
MUZEJSKI VRTOVI
Lokalpatriot
Opis projekta
Poletni festival »Muzejski vrtovi« je na podlagi spontanih, sporadičnih koncertov, ki so spremljali
mednarodne poletne delavnice, uradno nastal leta 2002. Skozi leta je izoblikoval jasno osebnost in s
svojo drugačnostjo pridobival vedno večjo prepoznavnost. »Muzejski vrtovi« s svojim edinstvenim
programom privabljajo tako literarne navdušence kot tudi ljubitelje zapostavljenih glasbenih zvrsti,
kot so jazz, šanson in etno godba. Obiskovalci bodo v letu 2012, v intimnem vzdušju lepo
obnovljenega in očarljivega ter izjemno akustičnega novomeškega mestnega atrija doživeli koncertne
dogodke različnih zasedb v vsej njihovi polnosti. V atriju se bodo vrstile tudi umetniške razstave, ki
bodo polepšale koncertno prizorišče in ga spremenile v čudovito galerijo na prostem.
V letu 2011 so opravili prijavljanje na razpise in izpolnjevanje zahtev za dosego cilja postavitev
dogodka na višji nivo, dogovorjene so bili že nekatere programske smernice, v tem letu se je projekt
tehnično in kadrovsko izpopolnil, izvedeno je bilo zaključno vsebinsko in finančno poročilo.
130
ROCK OTOČEC
Rock otočec d.o.o.
Opis projekta
V skladu z dolgoletno tradicijo je »Rock Otočec« ena največjih rokovskih prireditev pri nas, s prbl. 40imi nastopajočimi izvajalci je tudi v letu 2011 privabil več kot tisoč ljubiteljev rokovske glasbe in
zabave. Pestro koncertno dogajanje so dopolnjevale najrazličnejše delavnice, natečaji in tekmovanja,
dogajanje pa je vedno predstavljeno v časopisu Rock Otroček. Seveda ne bodo manjkale niti
znamenite igre v blatu, na vodi in v zraku ter bivanje v naravi, kampiranje in druženje v sproščenem
okolju. Veliko število dobrih koncertov, tradicionalne blatne scene in vsesplošna sproščenost
privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Festival promovira kakovostno rokovsko glasbo in dobro
življenje, obsoja pa nasilje, nestrpnost in uživanje prepovedanih drog. O priljubljenosti festivala
najbolje priča dejstvo, da številni zvesti privrženci kupujejo vstopnice že v času, ko ni znan še
nobeden izmed nastopajočih.
Kot uveljavljen in »vedno na tekočem« festival je bil izveden 1.7.2011 in je trajal do nedelje 3.7.2011.
V teh treh dneh se je od 18h dalje na odru zvrstilo po 10 različnih skupin, tako so 1.7.2011 ob 23h
nastopili nemški reaktivni band Guano apes, manjkali niso niti Elvis Jackson in ostali. Pred tem se je v
letu 2011 izvedel izbor mladih skupin, ki so dobile možnost nastopa na uveljavljenem festivalu,
sklenjeni so bili dogovori z vsemi nastopajočimi, potekala je komunikacija med sodelujočimi, kar je
omogočilo, da se je 1.7.2011 ob 18h festival tudi začel in potekal organizacijsko nemoteno. Oddano je
bilo tudi končno vsebinsko in finančno poročilo za leto 2011.
Festival Velenje
Opis projekta
»Poletne kulturne prireditve« imajo bogato tradicijo, saj v Velenju že sedemindvajset let bogatijo
kulturno dogajanje v mestu in se s pestro ponudbo borijo proti poletnemu mrtvilu, ki je značilno za
dopustniške mesece. Festival Velenje pri pripravi »Poletnih kulturnih prireditev« sledi sodobnemu
konceptu kulturnih dogajanj v mestu, saj kulturo postavlja na ulice, le pri redkih prireditvah
zaračunava vstopnino in jo tako približuje najširši množici občinstva. V okviru projekta Evropska
prestolnica kulture načrtujejo nadgradnjo že uveljavljenih in dobro sprejetih kulturnih programov, ki
bodo z vrhunskimi glasbenimi, scenskimi in kulturno vzgojnimi dogodki »Poletne kulturne prireditve«
dvignili na višjo raven, obiskovalce pa osvojili s kvalitetno pripravljenim in dobro izvedenim
programom, ki bo naredil poletne večere še lepše in obisk mesta še bolj vabljiv. V letu 2012
načrtujejo preko 60 posameznih dogodkov, ki so vezani na različne segmente kulturnega ustvarjanja
in udejstvovanja. Pričakujemo lahko glasbene presežke različnih zvrsti in stilov, uveljavljena imena
slovenske in evropske glasbene scene, citrarski festival, gledališke, lutkovne, igrane in plesne
predstave na prostem ter Poletje na travniku, ki bo zaposlilo družine z ustvarjalnimi delavnicami, z
131
branjem in igranjem na prostem. Zvezde pod zvezdami, sklop filmskih večerov, bo ponudil filmske
predstave kakovostnega in umetniškega filma v »naravnem letnem kinu« ob kulturnem domu. V letu
2012 bodo predstave nadgradili s spoznavanjem kultur držav, od koder filmi prihajajo. V sklopu
Poletne kulturne vzgoje bodo potekali plesni in igralski projekti ter delavnice.
Festival Velenje je trajal od 22.6. do 24.9.2011. Javni zavod Festival Velenje je v letu 2011 v poletnih
mesecih uspešno organiziral Poletne kulturne prireditve, ki so bile zagotovo presežek vseh
dosedanjih sklopov poletnih dogodkov v Velenju– tako po kvaliteti programa kot po obisku. Med
odmevnejše dogodke letošnjega sklopa Poletnih kulturnih prireditev lahko uvrstimo koncert Vlada
Kreslina in Malih bogov, ki je na velenjskem Titovem trgu razvnel več kot 2.200 obiskovalcev, izjemna
glasbena koncerta stare glasbe v okviru festivala Sevicq na Velenjskem gradu, koncerta
novozelandskega in ameriškega mladinskega orkestra, odličen koncert Mie Žnidarič na Velenjskem
gradu, večer izjemne belgijske plesno-glasbene skupine Aglaja ter dveh dogodkov, s katerimi so
»utrdili« povezovanje Poletnih kulturnih prireditev s projektom EPK 2012. Že v začetku poletja so
gostili izjemno mariborsko skupino Papir ter pripravili gostovanje izjemne gledališke predstave Vlada
Novaka Gajaš, arestant. Ob koncu poletja so pripravili tri odmevne prireditve v sklopu citrarskega
festivala, letos prvič v prijetnem kulturnem ambientu prenovljene mestne vile Vile Bianca. Veliko
poletnih prireditev so tudi letos pripravili v središču mesta, na že stalnih in preverjenih prireditvenih
prostorih. Tudi v letu 2011 so nadaljevali s kulturno-vzgojnim projektom za otroke in starše »Poletje
na travniku« ob kulturnem domu, ki so ga razširili na Poletje na travniku - Sobotne lutkarije. Dobro
sprejete so bile tudi ponedeljkove poletne filmske projekcije na prostem »Zvezde pod zvezdami«, ki
pa jih je letos zaradi slabega vremena (skoraj vse ponedeljke je deževalo) žal obiskalo nekoliko manj
ljudi. Izjemen je bil tudi zaključni koncert letošnjih PKP, na katerem se je predstavilo več kot 300
mladih glasbenikov in glasbenic velenjske glasbene šole ter njihovih partnerjev iz Poljske in Nemčije,
ki so na ta način zaznamovali tudi 60-letnico velenjske glasbene šole.
ANIMATEKA V MARIBORU
Opis projekta
Mednarodni festival animiranega filma Animateka vsako leto predstavi novo produkcijo
kratkometražnega animiranega filma v Vzhodni in Srednji Evropi, s čimer je postal stična regionalna
točka za izmenjavo izkušenj domačih in tujih avtorjev, študentov, selektorjev, novinarjev in občinstva.
Eden osrednjih programov festivala je Otroški in mladinski program Slon, ki pripravlja razširjen
vzgojno-izobraževalni program za otroke, mlade in odrasle. Ob tem s sistematičnim izborom
predstavitev nacionalnih produkcij animiranega filma, Animateka riše zemljevid svetovne produkcije
ter tako na področju, kjer v slovenskem kulturnem prostoru zeva praznina, skrbimo za večjo
raznolikost kulturnih dogodkov in programov med katerimi lahko izbira domače in tuje občinstvo.
132
Prijavitelj je v letu 2011 pripravil vzgojno-izobraževalno zasnovo projekta in s tem povezane
aktivnosti za vrtce, osnovne in srednje šole ter usposabljanja za učitelje. V okviru projekta so izvedli
projekcije animiranih filmov in delavnic Slon po šolah in drugih institucijah. Izvedli so promocijske
aktivnosti na festivalu Lent –delavnica na Art kampu. V drugi polovici leta so izvedli izbor filmov in
pripravili materiale za tisk in DVD, izdali so zbornik Slon. Izvedli so produkcijske delavnice
animiranega filma: Premakni! Filmski in ob filmski programi Animateka v Mariboru (Otroški in
mladinski program Slon: Tekmovalni program Slon, Otroci se predstavljajo, celovečerni animirani
filmi, pogovori z avtorji, okrogla miza za dijake, Panorama Vzhodno in Srednje Evropskega
animiranega filma, Panorama evropskih študentskih animiranih filmov, Svetovni jagodni izbor,
Cartoon d'Or 2011, Animirani video spoti, ŠKM Banda, Reanimacija) so bili zelo dobro izpeljani in
obiskani.
ART KAMP
Narodni dom Maribor
Opis projekta
V programu Art kampa se predstavijo umetniki, znanstveniki, športniki, različna kulturna in druga
društva, kulturne in druge ustanove, zavodi in fakultete. Program zaokrožuje mavrično paleto zabave,
športa, znanosti, ustvarjanja in kulture. Osrednja promenada, ki poteka po sredini parka do Treh
ribnikov je namenjena sejemskim dejavnostim, predstavitvam umetnikov, razstavišču in mednarodni
likovni Forma vivi. V Art kampu sta postavljena dva odra. Na desnem delu se nahaja pokriti oder s
pokritim avditorijem (tribunami pod streho). Namenjen je uprizoritvenim umetnostim (šolski kulturni
produkciji) in gledališkim ter lutkovnim produkcijam za najmlajše. Pod strehami v neugodnih
vremenskih pogojih deluje tudi prenos delavnic. Na levi strani promenade stoji na veliki jasi »open
air« oder, ki je namenjen plesu in koncertom za vse generacije. Dogajanje na odru nas bo popeljalo
na različna kulturna področja – predstavili se bodo umetniki od blizu in daleč (v sodelovanju s
festivalom Folkart, Salonom glasbenih umetnikov in Sodnim stolpom). V povezavi z odrskimi
133
produkcijami bo potekal Festival kultur, ki združuje družboslovna področja s kulinariko, staro obrtjo,
glasbo in plesom. Tako se bomo spoznali tudi s kulturami drugih narodov, predvsem pa s svojo lastno.
Na levem delu bodo potekale še umetniške delavnice (likovno področje in oblikovanje) in stalni
projekt parka Čitalnica na jasi, v katerem bo potekal tudi sklop humanitarnih dejavnosti pod imenom
Korenine srca, ki je namenjen spodbujanju ljudi k oživljanju in ohranjanju človeških vrednot.
Prijavitelji so v letu 2011 vzpostavili stike s sodelujočimi partnerji, ustanovami, NVO, posamezniki,…
Pripravili in objavili so razpise za Mednarodno likovno Forma Vivo, načrtovali so programe, opravili
usklajevanja z izvajalci, pridobivali dovoljenja ter pripravili izbor prijavljenih sodelujočih. V okviru
projekta so pripravili tudi novinarsko konferenco in med 24.6. in 9.7. izvedli festival.
V času festivala so se odvijale umetniške, ustvarjalne in tehnične delavnice, in sicer vsak dan med
10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 20.00.
Projekt je že vrsto let zelo uspešen in obiskan.
ČITALNICA NA JASI
Narodni dom Maribor
Opis projekta
Čitalnica na jasi je brezplačno, zdravo in udobno branje knjig in revij, listanje časopisov in ustvarjalno
lenarjenje v miru in udobju zelenih površin in odmaknjenih kotičkov Maribora; zamišljena je kot
kakovostna in priročna zbirka branja. Zasnovana je kot promocija knjige in knjižne dejavnosti ter
podprta z informiranjem bralcev, igralnimi aktivnostmi in ustvarjalnicami, ki smiselno zaokrožijo
dogajanje in omogočajo udejstvovanje vsem generacijam. Osnovna ponudba Čitalnice na jasi so
mobilne knjižne police, najnovejše in malo starejše knjižne uspešnice, aktualni časopisi in revije,
slikanice, ustvarjalne površine, razstavni panoji, igrala iz recikliranih materialov in rekviziti, velik šah.
Dodatni program tvorijo literarni popoldnevi, pripovedovanje pravljic, akustični koncerti, kreativne
delavnice, pogovori z umetniki, igralne in športne aktivnosti in šah.
Prijavitelji so v letu 2011 vzpostavili stike s sodelujočimi partnerji, ustanovami, NVO, posamezniki,…
Načrtovali so programe, opravili usklajevanja z izvajalci, pridobivali dovoljenja ter pripravili izbor
prijavljenih sodelujočih. V okviru projekta so pripravili tudi novinarsko konferenco in med majem in
septembrom izvedli projekt. Prav tako so v okviru projekta izobrazili mentorje, ki so bili bralcem na
voljo vsak sončen petek, soboto in nedeljo med 10.00 in 19.00 uro. Ob 11.uri so izvajali pravljične
urice ter ob 17.uri predstave za otroke.
134
DRUGAJANJE
Bunker Ljubljana
Opis projekta
Drugajanje je skozi leta postalo eden zanimivejših festivalov, ki prvenstveno skrbi za pretok sodobnih
scenskih del iz prestolnice in tudi iz sosednjih držav (Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Italije, Balkana) v
drugo slovensko središče Maribor. Festival ne omogoča samo post-produkcije sodobnih predstav,
temveč ima tudi močno izobraževalno poslanstvo, saj gre za mlajšo, gimnazijsko publiko. Predstave
ali instalacije bodo v ustvarjalni proces poleg umetnikov vključevale tudi lokalne prebivalce in dijake
gimnazij iz Maribora, umetnike, ki jih bomo povabili v ustvarjalni proces pa bodo prihajali iz Slovenije
in tudi iz drugih evropskih držav. Če povzamemo, tradicionalen festivalski format Drugajanja: 4
predstave, 3 delavnice, kontekstualizacija predstav (pogovori z umetniki, diskusije, uvodi v predstavo)
bomo obdržali, le nadgradili ga bomo: predvsem s poudarkom na mednarodni dimenziji gostujočih
predstav in z organiziranjem »spin-off« festivalov oziroma odvodov Drugajanja tudi v drugih
partnerskih mestih EPK. Poskrbeli bomo tudi za razvoj tega, čemur rečemo »kontekstualizacija del« torej priprava mladine na umetniško delo: pogovor, nagovor umetnikov pred predstavo, okrogle mize
… in pa tudi kritiško razmišljanje mladih, ki bodo svojo izkušnjo ovrednotili.
Prijavitelji so v letu 2011 pričeli s povezovanjem s partnerskimi mesti in navezali stike s posameznimi
organizacijami, kjer bodo festival predstavljali v letu 2012. V letu 2011 so načrtovali in snovali
program festivala za leto 2011, ki so ga med 22. in 25. novembrom v amfiteatru II. gimnazije tudi
izvedli. Na festivali so si obiskovalci lahko ogledali 3 predstave, in sicer: Lirični utrinki v mestu
(Slovenija, Belgija), Betontanc Ltd.: TAM DALEČ STRAN uvod v ego-logijo (Slovenija) in Playground:
Head in the Clouds (Španija). Predstave pa so spremljale tudi številne delavnice kot npr. tehnična
delavnica: Umetnost uporabe tona v gledališču, ki jo je vodil
Danilo Ženko, tehnična
delavnica:Oblikovanje svetlobe v gledališču, ki sta jo vodila Andrej Hajdinjak in Jernej Guštin,
delavnica gledališke fotografije, ki jo je vodila Urška Boljkovac.
Festival je bil zelo uspešen in obiskan.
DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE
MKC Maribor
Opis projekta
Maribor je velikokrat univerzitetno mesto samo po nazivu, ne pa tudi po vsebinskem medsebojnem
prepletanju in ustvarjanju skupne intelektualne kulture, ki bi naj bila eden od temeljnih pokazateljev
»akademskosti« nekega mesta. Akademskost univerzitetnega mesta Maribor je navidezna na vsaj
dveh ravneh. Prva raven se kaže v neceloviti disciplinarni ponudbi univerze (še vedno deficitarnost
ne-tehničnih študijskih in raziskovalnih usmeritev), druga raven pa je povezana s prezentiranjem
deficitarnih humanistično-družboslovno-umetniških vsebin navzven ter ustvarjanjem konkretnega
135
bolj humanistično-družboslovno-umetniškega mestnega tkiva (ki se v pretežni meri oblikuje
neodvisno od »svoje« univerze). Zaradi tega je projekt Družabnega družboslovja projekt, ki
vzpostavlja konkretno vsebino na izrazito deficitarnem mestnem področju: na področju oblikovanja
intelektualne kulture, ki na osnovi različnih humanistično-družboslovnih spoznanj vzpostavlja
specifično samorefleksivno družboslovno-humanistično refleksijo in samoumeščanje mesta ter tega
dela Slovenije v sočasne nacionalne in nadnacionalne intelektulane tokove. Projekt sta zasnovala in
ki ga že od začetka vodita dr. Vesna V. Godina in dr. Andrej Fištravec.
Prijavitelj je v letu 2011 vsebinsko zasnoval, pripravil in organiziral ter izpeljal pogovore s
posameznimi gosti predavanj. V okviru projekta je bilo izvedenih 14 srečanj z naslednjimi temami in
gosti:
7. 3. – Nemoč politične levice;
14. 3. – dr. Marta Gregorčič – programska voditeljica Urbanih brazd na EPK;
21. 3. – ogled filma Zeitgeist: Moving forward;
28. 3. – dr. Danijel Rebolj – novi rektor Univerze v Mariboru;
4. 4. – Malo delo: za in proti (Vesna Stojak in Žiga Schmidt);
18. 4. – Okrogla miza o EPK (Mitja Čander, Suzana Žilič Fišer, Boris Vezjak, Simon Kardum)
17. 10. – Zoran Jankovič;
24. 10. – dr. Veljko Rus: Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom;
17. 11. – dr. Gregor Virant;
21. 11. – Matjaž Hanžek;
28. 11. – Ali Žerdin;
5. 12. – Premislek o programih EPK;
12. 12. – Zoran Milivojevič: Formula ljubezni;
19. 12. – zaključek s kulturnim programom
Dogodki v okviru projekta so bili izredno dobro obiskani.
136
LUTKE MINORITI
Lutkovno gledališče Maribor
Opis projekta
Celoten koncept je poimenovan Lutkovni Minoriti ali angleško prevedeno v besedno igro Puppets
Minority. Ime skuša izraziti bistveno idejno zasnovo, ki temelji na prepletanju mariborskega in širšega
slovenskega izročila z aktualno sodobnostjo, s poudarkom na sodobnih gledaliških in lutkovnih
tehnologijah z dodatno informacijsko-digitalno tehnologijo.
Kurent: Gre za slikovito futuristično vizijo časa bližnje prihodnosti, v kateri se protagonist srečuje z
raznovrstnimi liki, ki ga usmerjajo na njegovi poti v Afriko, kjer je ujeta zima. Iz mitološkega junaka se
Kurent postopoma spreminja v pop heroja. Literarna predloga za muzikal je delo Aleša Štegra.
Krst pri Savici: To je lutkovni spektakel, izveden kot otvoritvena predstava v novi veliki dvorani
minoritskega samostana. Privlačen lutkovni spektakel takih dimenzij, ki ustrezajo veličini Prešernove
pesnitve, z močno poudarjenima epsko (boj) in lirsko (ljubezensko snidenje in slovo) razsežnostjo.
Namen spektakla je preliti vsebinski prehod od poganskega/prvinskega v krščansko/civilizirano v
material – v lutke in prostor. Ne sledi zgolj fabuli, temveč izpostavlja dve pomembni temi v njej: smrt
in ljubezen.
Poletni lutkovni pristan: Uveljavljeni mednarodni lutkovni festival predstavlja vodilno nit programa
Lutke Minoriti, saj vključuje vse ostale predvidene vsebine (in njihove ustvarjalce, od otrok do
odraslih, od ljubiteljev do profesionalcev) ter nagovarja širšo mednarodno javnost.
Saepe cadendum: V skladu z latinskim pregovorom se zavedamo, da je pri izobraževanju in
vključevanju najbolj ranljivih skupin, predvsem otrok, potrebno imeti potrpljenje in vztrajati. LGM vse
to ima, poleg tega pa še prednost, da se peča z za otroke neprekosljivo zanimivimi rečmi – z lutkami.
Prav to bomo izkoristili in začeli izvajati močno razširjen sklop delavnic, namenjen otrokom in
mladini. Preko lutkovnih vsebin bomo ponujali različno zasnovane delavnice z jasno definiranimi
poudarki, vse pa bodo podčrtavale sicer izvajane programe.
Biti Minoriti: Avtorica prostorske inštalacije je Nina Šulin. Gre za v letu 2009 zasnovano razstavo, ki
vključuje dve zgodbi: osemsto let starega samostana in petintrideset let mladega lutkovnega
gledališča, ki se na poti srečata in začneta oblikovati skupno zgodbo.
Prestopi: Ta projekt izvaja KUD Moment. Vse produkcije bodo vključene v program PLP leta 2012.
Lutkovna republika: Je sklop mednarodnih izobraževalnih projektov, namenjen odraslim izvajalcem
lutkovnih vsebin predvsem za otroke, a tudi za odrasle. Republiko smo razdelili na štiri pokrajine.
V letu 2011 je prijavitelj izdelal lutke in scenografijo za predstavo Kurent, opravili so vaje in ostale
kreativne dejavnosti ter predstavo tudi prvič uprizorili za javnost. Premiera je bila čudovita in zelo
dobro obiskana, prav tako njene ponovitve. Izvedli so prvo fazo delavnic Ramtamtamcigu, izvajali
delavnice iz sklopa Saepe cadendum, izvajali lutkovno okupacijo, pripravili in izvedli so Zaigrane
137
zgodbe, postavili so 2. fazo inštalacije Biti Minoriti ter oblikovali scenarij in izvedli vse ostale priprave
za izvedbo projekta Mikro-makro-digi svet.
MALI ARHITEKTI S ČAROBNIM SVINČNIKOM
Mikrourbanika– kreativno združenje
Opis projekta
Otroci zadnjih dveh starostnih skupin vseh mariborskih vrtcev in 1. ter 2. razreda enajstih mariborskih
osnovnih šol bodo po pravljici Čarobni svinčnik slikali na podlagi slikarske tehnike monotipije
županovo hišo. Plastificirane slike velikosti A3 formata bodo nato razstavili na Maistrovem trgu, kjer
bo galerija na prostem: 35 Čarobnih svinčnikov v obliki stebrov ter 3 kubusi, kjer bo potiskano platno
z nazivi vseh sodelujočih šol, vrtcev in ilustracijami slikanice Čarobni svinčnik. Naj bo novoletna
inštalacija in mestna okrasitev delo naših najmlajših. Mali arhitekti s čarobnim svinčnikom so otroci
zadnjih dveh starostnih skupin vseh mariborskih vrtcev in 1. ter 2. razreda enajstih mariborskih
osnovnih šol. Po slikanici Mala arhitekta bodo otroci oblikovali glinene hiške. Glinene hiške bodo nato
v peči spekli in razstavili kot mesto v malem na Vojašniškem trgu nasproti Lutkovnega gledališča v
Mariboru. Trg s svojo lijakasto obliko in obdanostjo na eni strani z zidom, na drugi pa s stavbami, da
zatočišče približno 1500 glinenim hišam, ki bi tudi 'dvignile' sedaj degradirani prostor. Degradirane
stavbe bi oblekli v potiskano platno, ki bi hkrati onemogočilo prehajanje otrok, mimoidočih, v
podirajoče zgradbe. Vzpodbuja otroško ustvarjalnost in hkrati postavi na ogled malo mesto malih
arhitektov.
V okviru projekta Čarobni svinčnik sta avtorici izvedli izbor sodelujočih šol, z njimi vzpostavili kontakt
in pomagali pri izvedbi monotipij. Sodelovalo je 11 mariborskih osnovnih šol in njihove monotipije
(več kot 1500 izdelkov) so bile v okviru novoletne okrasitve razstavljene na Maistrovem trgu v centru
Maribora. Istočasno pa je v okviru projekta potekal tudi literarni natečaj Čarobni svinčnik, ki je naše
mesto obogatil z velikim številom izvirnih otroških zgodbic, ki so čudovite v svoji raznolikosti. V okviru
projekta Mali arhitekti pa sta v letu 2011 avtorici izbrali sodelujoče šole in vrtce in z njimi pričeli
ustvarjati male glinene hišice, ki jih je že več kot 500 in v tem trenutku čakajo, da jih zapečejo. Prav
tako so potekale priprave na postavitev projekta in usklajevanja lokacije postavitve.
138
MLADIBOR
Bunker Ljubljana in II. Gimnazija Maribor
Opis projekta
Mlade iz dvajsetih šol smo nagovorili z umetnostjo, jih vprašali, kaj so njihove potrebe in želje ter jim
jih poskusili uresničiti. Mladibor smo začeli z željo, da bi mladi iskali oziroma ustvarjali utopično
mesto, mesto, kot si ga želijo, brez kakršnihkoli omejitev. Vendar so umetniški projekti vedno
procesno naravnani in po nekaj mesecih dela se nam kažejo naše želje ne kot utopija, ampak kot
resnična možnost. Zakaj bi bilo vendar mesto, ki ponuja prostor druženja in ustvarjanja tudi mladim,
utopično? Evropska prestolnica kulture, leto kasneje Univerzijada in Prestolnica mladih, tudi krepitev
Univerze Maribor odpirajo vrata za pogum, da je takšen projekt možno izvesti in ohraniti pridobitve
za vedno, ne le za čas trajanja »posebnih let«; vsi ti dogodki bodo ustvarili prostor za preboj, ki bo
trajen in bo Maribor za vedno spremenil tudi v mesto mladih. Vse kar bomo ustvarili bomo nato
prikazali in predstavili na javni manifestaciji, ki bo prebudila celo mesto in ga preplavila z mladimi
ustvarjalci svojega idealnega mesta.
Prijavitelji so v letu 2011 zelo aktivno delali na področju povezovanja s sorodnimi organizacijami, s
katerimi bodo izvedli veliko javno manifestacijo, ki se bo zgodila v maju 2012. Pripravili so raziskavo o
tem, kako mladi preživljajo prosti čas, na kakšen način in koliko umetnosti konzumirajo. V letu 2011
so izvedli tudi evalvacijo raziskave in zaključke. Ugotovitve raziskave bodo v letu 2012 posredovali
mestnim in državnim oblastem oziroma vsem, ki krojijo mladinsko in kulturno ter mestno politiko
(načrtovalci prostora, mestni planerji …). Raziskavo si lahko ogledate na spletni strani zavoda bunker.
Izdali pa so tudi obsežno publikacijo v kateri je natančno opisan projekt in posamezne izvedbene
faze.
139
OTROŠKI PEVSKI ZBORČEK EPK
OŠ Bratov Polančičev
Opis projekta
Otroški pevski zbor EPK pripravlja koncert, s katerim se bo predstavil mariborskemu občinstvu.
Program koncerta je dvodelen: evropske ljudske pesmi za otroški zbor: izbor pesmi izhaja iz kvalitete
in raznovrstnosti glasbenega izraza evropskih ljudskih pesmi, izbira izžareva vedrino in veselje ob
srečanju mladih pevcev in poslušalcev ob srečanju z evropskim ljudskim glasbenim izročilom;
uglasbena besedila slovenskih pesnikov: poleg evropske tradicije zbor predstavlja sodobno literarnoglasbeno ustvarjalnost.
Prijavitelj je v letu 2011 pripravil in uredil besedila in notne zapise za pesmi, ki jih bo zbor izvajal;
Lektoriral besedila in s pomočjo lektorice na vajah besedila predelal. Pianist je preučil notne zapise in
spremljavo za zborček. Otroci so imeli vaje in so v letu 2011 dokončno osvojili program, ki ga bodo
predstavili na koncertu, ki bo 15.3.2012 v Kazinski dvorani v Mariboru.
LokalPatriot
Opis projekta
Fotografska izkušnja je natečaj namenjen mladim ljubiteljem fotografije, starim od 10 do 21 let. Cilj
natečaja je spodbuditi zanimanje za domačo kulturno in naravno dediščino, za njeno raziskovanje,
varovanje in ohranjanje. Na natečaj se lahko prijavijo mladi ljubitelji fotografije, ki se delijo na dve
starostni skupini (10 – 15 let in 16 – 21 let), pri čemer vsi obdelujejo isto natečajno temo. Tema FI
2012 bo, v primerjavi s preteklimi, nekoliko bolj široko zastavljena, in sicer »Ohranjanje naravne in
kulturne dediščine«. Fotografska izkušnja je vseevropski projekt, ki ga organizira Svet Evrope. Gre za
mednarodni natečaj mladih fotografov, ki poteka v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine.
Projekt že vrsto let koordinira Generalitat de Catalunya, Departement de Cultura (Katalonija,
Španija). Danes pri projektu sodeluje že več kot 58 držav, Slovenija se je priključila pred več kot
desetimi leti. Slovenski organizator in koordinator Fotografske izkušnje je zavod LokalPatriot, ki s
tradicijo nadaljuje vse od leta 2002. Projekt je vsako leto predstavljen v palači Sveta Evrope v
Strasbourgu, kjer je poleg slovesne podelitve diplom, postavljena tudi skupinska razstava nagrajenih
fotografij iz vseh držav, katero spremlja obširen katalog z vsemi sodelujočimi.
Prijavitelj je v letu 2011 izvedel priprave na fotografski natečaj, določil teme in strokovno komisijo.
Dogovoril se je s partnerji, ki bodo sodelovali pri projektu. Izvedel je priprave izobraževalnih
predavanj po osnovnih in srednjih šolah ter mladinskih centrih. Izvedel je natečaj in pričel s
pripravami za tiskanje kataloga in s pripravo razstave zmagovalnih fotografij.
140
AYE FESTIVAL
KUD Čar Griča
Opis projekta
Ptujsko srednjeveško mestno jedro nudi prebivalcem ogromno užitkov. In Ptujčani se zavedajo, da
premalo izkoriščajo danosti, ki jim jih mesto nudi. V mestu je ogromno kreativnih in sposobnih
posameznikov, društev in ustanov, ki so s svojim dosedanjim delovanjem pokazali svoje potenciale in
sposobnost realizacije. Osnovnošolci in mladi, ki so ustvarjalni, in imajo številne potenciale in so
predvsem željni druženja z vrstniki v živo, pa jim je to zaradi trenutnega hitrega načina življenja
mnogokrat onemogočeno so s pomočjo raznih organizacij in delavnic, ki so del Aye festivala lahko
izrazili svoje potenciale in izmenjevali izkušnje z vrstniki. Hkrati pa prav ti otroci delajo mesto živo, saj
so v svoji najčistejši vir energije. Delavnice, ki bodo potekale v okviru festivala so naslednje: Ko
kamen spregovori, Izročilo vretena, Modrotisk, Rezbarjenje v les, Z glasbo po Sloveniji, Tolkalistični
odklop, Salonski srednjeveški plesi, Pravljični kotiček in pravljica z jogo, Za mikrofonom in kamero…..
V letu 2011 je prijavitelj izdelal idejno zasnovo (ime, vsebina, cilji), izbral sodelujoče v festivalu in
oblikoval potek posameznih delavnic. Izbral je lokacije in v mesecu avgustu izvedel zelo zanimiv in
odlično obiskan festival, v okviru katerega je potekalo veliko število delavnic: Ko kamen spregovori,
Izročilo vretena, Modrotisk, Rezbarjenje v les, Izdelava afriškega nakita, Z glasbo po Sloveniji,
Tolkalistični odklop, Salonski srednjeveški plesi, Ustvarjalni ples, Pravljični kotiček in Pravljica z jogo…
DE TE FABULA NARRATUR
OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Ljudski vrt – Podružnica Grajena, OŠ Olge Meglič, OŠ Breg, OŠ Mladika, PŠ dr.
Ljudevita Pivka, Glasbena šola Karla Pahorja Ptuj
Opis projekta
Osnovnošolski projekt De ta fabula narratur smo povezali s programskima sklopoma Ključi mesta in
Urbane brazde. V okviru prvega bomo spoznavali in predstavili zgodovino Ptuja in njegove okolice od
rimskih časov skozi srednji vek do danes. Namen projekta je vzpostaviti živo vez med lokalno
zgodovino in zdajšnjimi prebivalci in prispevati k identifikaciji prebivalcev z mestom, s čimer se
dolgoročno prispeva k oživljanju starega mesta skozi aktivnosti prebivalcev. Posamezna zgodovinska
obdobja so razdeljena med pet osnovnih šol MO Ptuj. Učenci in njihovi mentorji se bodo pri svojem
delu povezali s kulturno-zgodovinskimi in z drugimi ustanovami ter društvi. Projektno delo v okviru
šolskega leta 2011/2012 vključuje tudi udeležbo na Kurentovanju 2012, popestritev turistične
ponudbe z nastalimi spominki, literarno, likovno, gledališko, plesno in glasbeno dejavnost, oživitev ali
ustanovitev kulturnih in naravoslovnih poti, tematske dneve šole, skupno zaključno javno prireditev
ter izdajo publikacije.
141
Prijavitelj je v letu 2011 opravil koordinacijo med šolami, oblikoval program ter prijavil posamezne
dejavnosti. Pripravil je časovnico dogodkov in finančno konstrukcijo posameznih dogodkov. Za
potrebe izdaje publikacije je imenoval uredniški odbor, ki je pripravil vsebinsko zasnovo publikacije.
Na šolah se je začelo intenzivno izvajanje aktivnosti.
PIKIN FESTIVAL
Festival Velenje
Opis projekta
Pikin festival je največji festival kulture, vzgoje, izobraževanja in zabave za otroke ter mladostnike v
Sloveniji. Že več kot dvajset let pod njegovim okriljem v Velenju septembra poteka bogat in celovit
sklop raznolikih programov za otroke in mlade: od lutkovnih, gledaliških in plesnih predstav,
glasbenih in likovnih delavnic, koncertov, uličnega gledališča, ustvarjalnih delavnic, športnih
aktivnosti, do različnih predavanj in pogovorov, natečajev in tekmovanj, vzgojnih in izobraževalnih
vsebin, mednarodnega sodelovanja, razstav, kulturnih izmenjav … Festivalska prizorišča so razširjena
po vsem mestu, središče dogajanj pa je na prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru. V času
festivala vse mesto »diha« s Piko: v središču mesta odpremo številne Pikine razstave, na treh odrih v
središču mesta potekajo Pikine predstave, ob jezeru postavimo pravo Pikino mesto z več kot 100
ustvarjalnimi delavnicami ter številnimi vzgojno-izobraževalnimi vsebinami za otroke in mladostnike.
Prijavitelj je v letu 2011 izvedel vse vsebinske in logistične priprave za izvedbo tako velikega festivala,
in ga med 18. in 24. 9. 2011 tudi izpeljal. Zvrstilo se je veliko raznolikih dogodkov, med njimi: PIKIN
OTVORITVENI DRUŽINSKI DAN (ustvarjalne delavnice, dogajanja v Pikinem mestu, lutkovne in plesne
predstave, poulično gledališče, Andrej Šifrer, Romana Krajnčan, Cirkuški piknik (Cirkokrog), Bansi na
Pikinem festivalu, muzikal KunigundArt, Horda grdih, Break dance Velenje, Sam Sebastian, odprtje
razstave ob 130-letnici zgodbe o Ostržku, Horda grdih, Pikin sejem, Pikine palačinke, mladi glasbeni
talenti, partnerska mesta projekta EPK se predstavijo …), Gledališče Koper MALI MODRI HUHU, PIKA
PRAZNUJE ROJSTNI DAN, Festival Velenje – Lutkovno gledališče Velenje PETKRAT PIKA!, PIKA ČARA Čarovnik Mr. Boy, NENAVADNA GLASBA SVETA: nenavadna glasbila Andrej Fon in Samo Kutin, PLESI
SVETA: Orientalski plesi…
EVROPSKA PRAVLJICA
Opis projekta
Ljudske pripovedi niso plod domišljije enega samega človeka, ampak prinašajo občečloveška
spoznanja številnih rodov, zato so zanimive in aktualne še danes. Lotevajo se temeljnih bivanjskih
142
vprašanj, ki človeka vznemirjajo že od davnine. Ker govorijo v simbolnem jeziku, nam v različnih
starostnih obdobjih in življenjskih okoliščinah razkrivajo različne pomene. Skozi tisočletja so svojo
obliko izbrusile do monumentalne preprostosti. Na simpoziju o evropski pravljici bomo skušali
osvetliti: tipične značilnosti (tematske, motivne in slogovne) evropske ljudske pravljice v čem so
slovenske in druge nacionalne ljudske pripovedi del splošne evropske tradicije in v čem je njihova
specifika vlogo pravljice v otrokovem razvoju oz. njen vpliv na oblikovanje osebnostne in narodne
identitete zakaj in kako otrokom v času prevlade vizualnih medijev ohranjati interes za
poslušanje/branje literature (posebej pravljic) odgovornosti sodobnega pripovedovalca pri
posredovanju in interpretaciji (ljudskih) pravljic otroški in odrasli publiki proces terminologizacije
pojma pravljica klasične in sodobne avtorske pravljice, tudi priljubljene (po izvoru anglosaksonske)
fantastične pripovedi Strokovne prispevke s področja s področja temeljnih teoretičnih vprašanj bomo
obogatili še s pripovedovalskimi nastopi v večernem delu prvega simpozijskega dne.
Prijavitelj je v letu 2011 pripravil izbor sodelujočih na mednarodnem simpoziju, govorimo o imenih, ki
predstavljajo sam vrh evropskega in svetovnega pripovedništva pravljic. Vsi povabljeni so svojo
prisotnost in aktivno udeležbo potrdili. Pripravili so vse potrebne vsebinske in organizacijske
predpriprave za izvedbo simpozija. Navezali so stike z organizacijami, s katerimi bodo v projektu
sodelovali.
ČUTIM GLASBO, SLIŠIM PLES
KD Center plesa
Opis projekta
Osnovni namen projekta je gluhim in naglušnim ponuditi možnost plesnega udejstvovanja v smislu
pridobivanja plesnih znanj in odrskih izkušenj. Ples je tesno povezan z glasbo, ki ga navadno
»poganja« in ki jo lahko gluhi začutijo prek vibracij, vendar le na določenih frekvencah. Izvajalci
projekta želijo pokazati, da so lahko gluhi kljub temu izvrstni plesalci, kar bodo dokazali v plesni
predstavi konec leta 2011. Avtorica projekta se pri svojem delu naslanja na strokovne podlage, ki
poudarjajo pomen znakovnega jezika za kakovosten razvoj gluhih, kar želijo skozi vrata kulture
predstaviti tudi širšemu občinstvu. Projekt bo v letu 2012 nadgrajen z mednarodnim festivalom plesa
gluhih.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: priprava in izvedba kontinuiranih
plesnih delavnic za gluhe 2011, promocija projekta, vzpostavitev sodelovanja z društvom gluhih in
naglušnih Maribor, pričetek vaj za gledališko produkcijo, urejanje tehničnih in logističnih pogojev za
produkcijo, priprava za izvedbo odrske uprizoritve produkcije, izvedba odrske uprizoritve, post
produkcija z promocijo projekta ter priprave in usklajevanje ciklusa delavnic 2012.
143
HOTEL SPLENDID
Zavod Imaginarni
Opis projekta
»Hotel Splendid« je eden izmed redkeje uprizarjanih dramskih besedil francoskega kultnega
dramatika Jeana Geneta. Njegova drznost in živa gledališkost sovpadata s sodobnostjo, v kateri se je
znašla družba na prehodu v novo tisočletje. Zgodba, ki bi lahko bila tudi tista povampirjenega
neoiberalizma, se odvija v hotelski garaži, kar vsestranskemu umetniku, igralcu in režiserju Primožu
Ekartu omogoča vključitev principa »in site« gledališča. Ta izhaja iz posebnosti prostorov uprizoritve
in na ta način vzpostavlja nove prostore misli in čustvovanja. Tako bosta Primož Ekart in njegov zavod
Imaginarni po skoraj desetletju nenavadnih odrskih, mejnih projektov, mariborskemu občinstvu
predstavila novega, še neodkritega Geneta.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: izdelava vsebinskega koncepta
projekta, izdelava finančnega in terminskega plana, prevod besedila, izbor in dogovori z avtorsko
ekipo, iskanje lokacij za izvedbo projekta, pridobivanje pokroviteljev, usklajevanje s koproducenti,
izdelava terminskega plana vaj in uprizoritev, izdelava in pričetek distribucije marketinških
materialov, izdelava osnutkov scenografije, kostumografije, glasbe in ostalih produkcijskih
deležnikov.
PECHA KUCHA
Mediamix d.o.o.
Opis projekta
»PechaKucha« je neprofitni projekt, ki spodbuja kreativnost in izvirnost. Noč PechaKucha ali
PechaKucha Night se odvije v enem večeru, v katerem se predstavi vsaj deset kreativnih ljudi z
različnih področij delovanja. V svojih predstavitvah na kratko opišejo in uprizorijo, kaj in kako delajo
in kaj jih pri tem delu navdihuje. Vsak sodelujoči ima na razpolago natanko 20 podob in 20 sekund za
zgodbo o vsaki izmed njih – skupaj torej 6 minut in 40 sekund, nato pride na vrsto naslednji. Tovrstni
144
večeri potekajo že v 318-ih mestih po svetu, njihovo število pa se iz dneva v dan veča. Mednarodno
izvedbo dogodka Pecha Kucha v letu 2012, ki Maribor trdneje postavlja na zemljevid kulturnih
metropol, bodo spremljala predavanja in razstava plakatov.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: izbira partnerjev in avtorjev za
prireditev 2011, usklajevanje s koproducenti, partnerji in avtorsko ekipo, zagotovitev tehničnih
rešitev izpeljave, izvedba projekta Pehakucha 2011, analiza izvedbe in poročilo, usklajevanje vsebine
z zavodom Maribor 2012 glede izvedbe projekta v 2012, pričetek izdelave koncepta in povezovanje z
nastopajočimi, pričetek dela na spremljevalni razstavi, zaključevanje programa za izvedbo dogodkov v
2012, sklepanje partnerskih dogovorov glede lokacije, pridobivanje dodatnih pokroviteljski in
donatorskih sredstev za 2012 ter pričetek promocijskega dela pri mednarodni vidnosti projekta.
145
PERFORMA
Mladinski kulturni center
Opis projekta
»Performa« je mednarodni festival performansa in inovativnih umetniških akcij s področja glasbe,
literature, gledališča, likovne in drugih umetnosti. V svojem programu bo ponudila video instalacije,
reartikulacije znanih performansov iz zgodovine umetnosti, premierne projekcije videoperformansov,
video in performans predavanja, ulične performanse, performativne instalacije, multimedijske,
literarne in glasbene performanse. V vseh teh umetniških oblikah se bodo različni umetniški žanri
pogosto hibridno prepletali in rezultirali v umetniških novumih. Določene vsebine Performe se bodo
odvijale na ulicah mesta in bodo povezane tudi z mestno zgodovino – takšna bo denimo skupna
produkcija Zavoda Gulag in MKC Maribor z naslovom Intelektualne prostitutke, ki se mednarodno
ukvarja tudi z zgodovino prostitucije v Mariboru in v okviru katere bo ena izmed mariborskih ulic, v
kateri so bile v preteklosti javne hiše, spremenjena v Red light district Maribor 2012, mestne
vpadnice in mesto pa opremljene z tablami in obvestili za novo kulturno znamenitost. Del Performe
je tudi projekt revitalizacije starih gondol; te bodo v okviru projekta Intelektualne prostitutke
spremenjene v mini bordele, ki jih bodo opremili umetniki in oblikovalci.
146
V času med 28.11 in 2.12. je bil izveden že 16. mednarodni festival Performa, kjer so od ponedeljka
do petka, na različnih nekonvencionalnih prizoriščih v Mariboru, potekali številni umetniški dogodki.
Natančneje v dvajsetih dogodkih letošnjega inovativnega programa Performe je sodelovalo več kot
petdeset različnih umetnikov različnih profilov.
PROJEKT PAJEK
Društvo Pekinpah Ljubljana
Opis projekta
»Projekt Pajek«, ki je nastal na pobudo slovenskega plesalca in koreografa Mateja Kejžarja, ki sta se
mu priključila Michael Pomero in Julien Monty (Francija), je mednarodna umetniška iniciativa, ki
poteka v različnih evropskih mestih od leta 2010 naprej ter združuje formate uprizarjanja (sodobni
ples), prikazovanja (vizualna umetnost) in posredovanja (performativno pisanje). V letu prestolovanja
bo nova plesna produkcija Mateja Kejžarja, Michaela Pomera, Juliena Montyja in Saše Božiča, ki bo
premierno uprizorjena v Bruslju in bo svojo slovensko premiero doživela v Mariboru. Poleg
omenjenih avtorjev se bodo predstavili izbrani plesalci in koreografi, denimo Marie Goudot (Francija),
Fernando Belfiore (Brazilija), Leja Jurišić (Slovenija), Simon Tanguy (Nizozemska) in drugi. Gre za
ustvarjalce z dolgoletno plesno kilometrino ter številnimi sodelovanji z najvidnejšimi predstavniki
evropskega sodobnega plesa.
147
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: usklajevanje predlaganega
programa Projekta Pajek Maribor z celostnim programom sodobnega plesa EPK 2012, priprava
koncepta teoretske platforme Pajek Maribor 2012, priprava projekta za evropski razpis
mednarodnega sodelovanja Strand 1.2.1, usklajevanje terminskega plana in pred produkcijske
dejavnosti, pričetek dela na produkciji projekta Pajek, zaključevanje pozivov za teoretsko konferenco
in produkcijo projekta Pajek, razpis za rezidence avtorjev v sklopu projekta Pajek, vzpostavitev in
izdelava koncepta sodelovanja s festivalom Prestopi in pričetek produkcijskega laboratorija.
StandUpFest
KUD Borza
Opis projekta
Mariborčanom dobro znan in obiskan StandUp se bo s pomočjo Evropske prestolnice kulture
preobrazil v prvi mednarodni festival javnega govora in stand-up komedije v regiji in širše. Festival bo
uvedel več sekcij z mednarodno žirijo, nagradami in spretno združil dve vrsti javnega nastopanja,
komično in seriozno, ki postajata v svetu vedno bolj spoštovani. Na ta način bo prerasel utečene
okvirje in se logično razvil v smer festivalskega dogajanja na način, ki na prostoru širše regije še ne
obstaja. To mu bo omogočilo nove priložnosti za mreženje, s čimer bo predstavil pionirsko delo na
tem področju.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: priprava in izvedba Stand Up
festivala 2011 v sklopu Lent 2011, pričetek priprave na mednarodni festival stand up komedije in
javnega govora 2012, pričetek povezovanja s tujimi partneri, usklajevanje s koproducenti in partnerji
festivala, priprava zaključnega poročila o festivalu 2011, pričetek izdelave programa in novega
koncepta festivala, usklajevanje s koproducenti in pridobivanj pokroviteljev in donatorjev festivala,
zasnova tekmovalnega dela festivala in nagrad, izbor žirije festivala in nabor programa, izdelava
marketinškega koncepta prenovljenega festivala, povezovanje z evropskimi partnerji za vzpostavitev
Evropske mrežne organizacije za promocijo Stand up komedije in Javnega govora.
148
ŠPASFEST
GIZ Stari Maribor
Opis projekta
»Špasfest«, ki ga pripravlja Gospodarsko interesno združenje Stari Maribor, je kulturna revitalizacija
starega mestnega jedra v povezavi z gospodarsko dejavnostjo, ki poteka že od leta 2004. Na festivalu
se predstavljajo slovenski in tuji kulturni izvajalci s področja uprizoritvene dramske, plesne in
glasbene umetnosti. Festival želi s kakovostnimi kulturnimi vsebinami pospešiti uspešen razvoj
turizma v mestu ter sooblikovati turistično destinacijo Maribor. Posebej za Evropsko prestolnico
kulture je zasnovan mednarodno obarvan program, v katerega bodo vključene različne glasbene
zvrsti (world music, klasična etno glasba ...), ulična gledališča, ustvarjalne delavnice idr. V letu 2012 se
bodo vse od konca Festivala Lent do začetka septembra vrstili manjši koncerti na ulicah, ladjici na
Dravi in v lokalih; ulične predstave in prireditve z zgodovinskim ozadjem.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: izdelava programa 2011,
usklajevanje programa in finančne konstrukcije za izvedbo v 2011, sklepanje pogodb z avtorji in
nastopajočimi, urejanje lokacijskih in logističnih parametrov produkcije, pričetek promocijskih in
marketinških dejavnosti, izvedba festivala Špasfest 2011, izvedba približno dvajsetih koncertov v
2011, izvedba približno dvajsetih nastopov plesnih skupin in dvajsetih uličnih gledališč, izvedba dveh
razstav, izvedba dvanajstih otroških delavnic, izvedba dvanajstih tematskih vodenj, izvedba razstave
Braillove pisave “Knjige, penina in vino z zgodbo” ter izvedba razstave “Okusi, vonjave in pijača
pesnikov iz Hrvaške in Slovenije”.
ŽIVI TRGI IN DVORIŠČA MARIBORA
Društvo Gledališče Ane Monroe
Opis projekta
Projekt Živa dvorišča je zaživel leta 2010 kot vsebinski sklop festivala uličnega gledališča Ana
Desetnica. Do leta 2013 bo vključeval predstave uličnega gledališča, za katerega je značilno
neposredno navezovanje stika z občinstvom in prilagajanje dejanskemu prostoru, ki tako dobi
funkcijo scenografije. Program uravnoteženo vključuje mariborske, slovenske in tuje ustvarjalce s
področja intervencij v prostor, plesa, uličnega in site specific gledališča, glasbe ter intermedijskih in
likovnih instalacij. Leta 2012 bo program doživel prostorsko in časovno razširitev ter se v letu 2013
preoblikoval v samostojno enoto, katere težišče naj bi postala predvsem dejavnost ljudi, ki živijo na in
ob teh dvoriščih. Na festivalu bodo sodelovali mladi mariborski ustvarjalci, potekale bodo delavnice
za senzibilizacijo lokalnega prebivalstva in spodbujanje participacije prebivalcev pri oživljanju prvotne
funkcije dvorišč: druženja. V danih okvirih bodo potekale delavnice permakulture, reciklaže,
spretnosti »naredi sam« in druge ustvarjalne delavnice, prebivalce pa se bo tudi spodbujalo k vsem
oblikam amaterskega ustvarjanja.
149
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: vsebinska priprava projekta in
uskladitev s koproducenti in partnerji, oživitev štirih dvorišč z zasajanjem, čiščenjem, vzpostavitev
spletne strani www.ziva-dvorisca.si, sodelovanje s Plesno Izbo in plesna prireditev na dvoriščih,
sodelovaje in prireditev s The Swingbrats in Latino Jam, oživitev nadaljnjih štirih do šestih dvorišč,
povezovanje z programom festivala Lent, izvedba plesa na prostem, uličnih predstav, odbojke in
drugih dogodkov v oživljenih dvoriščih, nadaljnji projekti oživitve dvorišč (šahovski turnir, balinanje,
zborovsko petje, kuhanje marmelad, štrikanje in drugo), zaključek in poročilo o projektni sezoni 2011,
evaluacija in analiza sezone ter pričetek priprav na izvedbo programa 2012.
WAS IST MARIBOR?
KUD Borza
Opis projekta
Gledališki projekt sloni na premisi gledališča kot izraznega sredstva, ki je demokratične narave in tako
na voljo vsakomur. Projekt tako ne poizkuša uprizoriti umetniškega rezultata, ki je plod domišljije in
kreacije, temveč s pomočjo resničnih brezposelnih delavcev prebiti varno zavetje fikcije in ustvariti
dogodek, ki uporabi oder kot direkten in močan agent resničnosti. Od delavca, ki popravlja kamion,
do umetnika, ki izraža svoje življenje in pogled na družbo, je pot morebiti krajša kot tista, ki jo mora
do resnice prehoditi umetnik. Družbeno angažirana predstava, ki bo prvič v Sloveniji konceptualno
premaknila odrsko umetnost med delavce in zabrisala mejo med popolnoma zaničevanim manualnim
delom in visoko umetnostjo.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt:, priprava in izdelava koncepta
projekta, postavitev in dogovori z avtorsko ekipo in sodelavci, izdelava finančne konstrukcije
projekta, izdelava terminskega in lokacijskega plana, pridobivanje sponzorskih in donatorskih
sredstev, usklajevanje produkcije s koproducenti, izdelava scenografskih načrtov in izdelava
kostumografskih skic, izdelava skic rekvizitov in ostalega.
EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI
Opis projekta
Razstava "Svet na dlani" nas bo popeljala v čarobni svet kositrnih figur. Potovali bomo po vseh
kontinentih, skozi preteklost Maribora in se potopili v pravljični svet. V Pokrajinskem muzeju Maribor
hranijo več kot 40.000 kositrnih in svinčenih figur, ki izvirajo iz časa od konca 17. do prve tretjine 20.
stoletja. Razstavo bodo spremljale muzejske ustvarjalnice ter vodstva za otroke in odrasle.
150
Z razstavo »Evropa v muzeju, muzej v Evropi« spodbujamo mobilnost evropskih muzejskih zbirk in
predmetov ter prikazujemo Pokrajinski muzej Maribor kot dediča evropske tradicije. Prikaz muzejske
zbirke pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes bomo dopolnili z
izbranimi eksponati iz priznanih evropskih muzejev. S tem želimo poudariti skupno evropsko
identiteto in hkrati vključiti kulturno dediščino Štajerske v širši evropski prostor. Obsežno zbirko
Pokrajinskega muzeja Maribor bodo tako od začetka oktobra do konca decembra leta 2012 obogatila
priznana in cenjena evropska dela s področja likovne in uporabne umetnosti. Štirje razstavni sklopi razstave pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačil - bodo Maribor popeljala v družbo svetovne kultune
dediščine. Muzejsko pripoved bodo spremljala predavanja tujih in domačih strokovnjakov. V času
gostovanja posameznega predmeta v PMP bomo k sodelovanju povabili kiparje, slikarje, mizarje in
modne ustvarjalce, ki bodo osvetlili vizijo prihodnosti Maribora, kot ga vidi svet umetnosti čez sto let
– Maribor 2112.
V Pokrajinskem muzeju Maribor so leto 2011 potekale aktivnosti v povezavi s pripravo, organizacijo
in produkcijo vseh prijavljenih projektov in dogodkov za leto 2012. Za potrebe projekta Svet na dlani
so sodelovali s kolegi iz muzeja v Wienerneustadt-a v Avstiji glede evidentiranja in strokovne
obdelave 40.000 kositrnih figur iz zbirke; pripravili so muzejske predmete za razstavo; izvedeno je
bilo oblikovanje razstave in izris načrta ter fotografiranje muzejskih predmetov; prevedena so bila
besedila. Za potrebe projekta Evropa v muzeju – muzej v Evropi so potekali intenzivni pogovori in
obiski v izbranih evropskih muzejih, ki bodo Pokrajinskemu muzeju Maribor v letu 2012 posodili svoje
predmete za razstavo (Galleria della Moda, Firence; Vatikanski muzeji, Rim; Bavarski nacionalni
muzej, Muenchen).
Sinagoga - Center judovske kulturne dediščine Maribor
Opis projekta
Osrednja pozornost »Evropskega dneva judovske kulture«, ki poteka v tridesetih evropskih državah in
predstavlja judovsko zgodovino, kulturo in dediščino, bo leta 2012 predstavitev enega
najdragocenejših kulturnih spomenikov judovstva in iluminiranih rokopisov srednjega veka: v
mariborski Sinagogi bodo razstavili Hagado. Na roko pisana in z izjemnimi ilustracijami okrašena
verska knjiga na 34-ih straneh pripoveduje zgodbo o judovskem eksodusu iz starega Egipta. Nastala je
okoli leta 1350 v Barceloni. Leta 1492 je bila ob množičnem izgonu Judov odnešena iz Španije. Leta
1895 jo je v Italiji kupil sarajevski Narodni muzej; med drugo svetovno vojno so jo pred nacisti in
ustaši skrili muslimani. Med obleganjem Sarajeva v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na srečo ni
zbudila zanimanja tatov, ki so muzej oropali in uničili. Knjiga obstaja tudi v faksimilu iz leta 1957 in v
kopijah, ki so jih natisnili v Ljubljani leta 1985.
151
Sinagoga Maribor je septembra 2011 izvedla projekt Evropski dan judovske kulture 2011, ki je uvod v
velikopotezno zastavljen program za leto 2012. V letu 2011 so v okviru EDJK izvedli več aktivnosti,
med najpomembnejšimi naj izpostavimo: dokumentarno razstavo starih judovskih razglednic v
Sinagogi Maribor, skupaj z dvojezičnim razstavnim katalogom ter spremljevalnim programom, mdr.
literarnim večerom judovske pesnice Rose Auslaender. Prav tako so v letu 2011 soorganizirali
razstavo »Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem« v Pokrajinskem muzeju Ptuj.
EX GARAŽA
Fundacija Sonda
Opis projekta
Prostori razstav že dolgo niso samo uglajene galerije uveljavljenih institucij. To so lahko tudi garaže ali
majice, ki jih oblečemo in z njimi hodimo po mestu. Oboje prispeva k pestrosti razstavnih možnosti in
oblikuje nekonvencionalni pristop v razstavljanju. Prezentacija likovnih del daje neinstitucionalen,
alternativen, efemeren in gverilski značaj. V tem kontekstu bo delovala »EX-garaža«, večmesečni
program razstav, pogovorov, predavanj in projekcij sodobne likovne umetnosti slovenskih in v
Sloveniji malo znanih mednarodnih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki se odvija v praznih garažah po
Mariboru. Predstavljala bo umetnostne novosti in mejne vsebine ali pa prve korake na ustvarjalni
poti umetnic in umetnikov. Dela so največkrat predhodnica kasnejših trendov, ko postanejo ti že
splošno sprejet umetnostni koncept, zato so prava poslastica za vse kulturne radovedneže. Poleg
razstave v garaži bodo dela umetnic in umetnikov tudi natisnjena na majice, s čimer bodo te postale
mobilna, hodeča galerija oziroma walking gallery. S turnejo, nekakšnim hip hop cirkusom, pa bodo
potovala še v izbrana mesta osrednje Evrope in nekdanje Jugoslavije.
Fundacija Sonda, ki je producent projekta EX-garaža, je v letu 2011 pričela z aktivnostmi znotraj
projekta, ki se deli na več osnovnih dejavnosti: razstave, predavanja, predstavitve, video projekcije,
knjige idr. V letu 2011 je izvedla več aktivnosti, ki napovedujejo bogato in raznoliko dogajanje v
prihodnjem letu: na »45 min talks« so se predstavili Pirmin Blum, Kamen Stoynov in Steven
Guermuer (maj in junij 2011); na »45 min for architecture« je imel predavanje Znonimir Krontec;
umetnica Miljana Babič je izvedla urban performans (december 2011); video projekcija v EX-garaži
»Kultura je medij« pa je predstavila Plesno izbo Maribor (oktober 2011).
152
GLAZERJEVI NAGRAJENCI – PORTRETI MARIBORSKIH UMETNIKOV
Opis projekta
Portretna fotografija vedno zbuja zanimanje, še posebej, če prinaša portrete znanih ljudi. Ena takih je
serija, ki jo povezuje Glazerjeva nagrada, poimenovana po pesniku, uredniku, pomembnem
ravnatelju študijske knjižnice v Mariboru in Prešernovem nagrajencu Janku Glazerju (1893-1975). Od
leta 1987 jo mesto Maribor podeljuje za izjemne dosežke v kulturi. Med nagrajenci prevladujejo
ustvarjalci z literarnega in glasbenega področja, sledijo jim likovniki in gledališčniki. Med njimi je
četrtina žensk. Branimir Ritonja je nagrajence fotografiral v več let trajajočem in sistematično
zasnovanem projektu. Fotografije je večkrat razstavil in jih objavil v knjižni monografiji in bodo tvorile
kolaž malih barvnih fotografij. Ritonja se ni lotil portretiranja tako, da bi dobil podobo za osebne
dokumente. Zato potreti niso stereotipni, niso generične podobe obraza ali postave človeka. So
pripovedi, ki govorijo o delu portretiranca. Tako grimasa na obrazu Toneta Partljiča simbolizira njegov
opus komedij in baletna copata ob Tatjani Baronik njeno baletno kariero.
V letu 2011 je Branimir Ritonja, ki je avtor in producent razstave, pripravil prvi del razstave, Glazerjevi
nagrajenci – literati skozi objektiv, ki je bila na ogled v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor
(16. 3. – 12. 4. 2011). V tem letu je avtor fotografij izdelal še vse manjkajoče portrete Glazerjevih
nagrajencev, ki bodo razstavljeni na končni razstavi pomladi 2012 v Fotogaleriji Stolp.
153
OBELEŽJA – MOZAIK
Daniela Urbanič, s.p.
Opis projekta
V letu Evropske prestolnice kulture bodo meščani pod vodstvom Mariborčana Igorja Orešiča izdelali
skupnostno umetnost (Community art) – mozaik. Mozaik bodo meščani izdelovali na delavnicah v
Orešičevem ateljeju, ki se je za izdelovanje mozaikov izučil v ZDA in Italiji. Delo bo nastajalo v
segmentih, ki jih bo Orešič po idejni zamisli sestavil v celoto. Predvidena širina mozaika je 2,20, višina
pa 3,20 metra. Mozaik bo izdelan iz dveh osnovnih materialov: iz ročno izdelanega muranskega stekla
zelo intenzivnih barvnih tonov in iz marmorja v mehkejših barvnih tonih. Delo bo skušalo prikazati
osnovno idejo in prepletenost posameznih sklopov s skupnim ciljem – ustvariti enoten kulturni in
ustvarjalni prostor. Mozaični vložki bodo predstavljali logotipe posameznih programskih sklopov, ki
tvorijo vsebinsko celoto Evropske prestolnice kulture - MARIBOR 2012. V tem segmentu se bo
Obeležje likovno povezovalo z ostalimi partnerskimi mesti. K sodelovanju bodo vabljeni tako otroci
kot tudi upokojenci in vsi vmes.
Ko je bila zamisel likovno dokončno definirana je sledila priprava dokumentacije za umestitev v
prostor. Sledilo je pridobivanje soglasij na Mestni občini Maribor in Zavodu za varstvo kulturne
dediščine Maribor. Po urejeni dokumentaciji je sledila izvedbena faza projekta. Potrebno je bilo
uskladiti kvaliteto, barve in posamezne količine, po tem pa material, ki je potreben za izdelavo
mozaika kupiti. Sledila je izdelava logotipov v mozaiku v ateljeju, deloma tudi v okviru delavnic. Naj
poudarimo, da bo mozaik nastajal postopoma, torej v delavnici in na kraju samem skozi vse leto od
aprila 2012 naprej. Tako bo rasel in dobival končno podobo, katera bo popestrila mestno jedro in
ostala kot trajen spomin na leto 2012, ko je Maribor bil Evropska prestolnica kulture.
SREDNJEVEŠKE IN RENESANČNE KNJIŽNE UMETNINE IZ ZAKLADNICE NADŠKOFIJE MARIBOR
EKTC Maribor
Opis projekta
Izjemna razstava bo javnosti prvič predstavlja srednjeveške in renesančne knjižne ali na knjigo
navezujoče se umetnine iz zakladnice arhiva Nadškofije Maribor. Ta zaklad rokopisov, fragmentov,
iluminiranih inkunabul in prvih tiskanih knjig je v Maribor prinesel Anton Martin Slomšek pred 152imi leti, ko je premestil sedež škofije iz Št. Andraža. Maribor je tako postal eno od najbolj prestižnih
nahajališč tovrstnega knjižnega gradiva v Sloveniji. Razstava bo pokrivala čas velikega civilizacijskega
preloma v Evropi, ko sta po Gutenbergovi iznajdbi tiska leta 1450 ročno prepisovanje in slikanje
postopoma izumrla in sta ju nadomestili tiskana beseda in podoba. Razstavljenih bo okoli štirideset
umetnin, med katerimi je najstarejši fragment iz otonskega časa (prbl. leta 1000). Likovni izraz
umetnin bo kazal, da je bila knjiga vedno predmet izmenjave in povezovanja, saj so dela v zbirki
nastala v različnih kulturnih okoljih od Dunaja, Prage in Bavarske do italijanskih pravnih in
znanstvenih središč. Razstavo bo spremljal bogat katalog s strokovnimi besedili.
154
Evropski kulturni in tehnološki center Maribor se je v letu 2011 v celoti posvetil pripravam na projekt
Srednjeveških in renesančnih knjižnih umetnin iz zakladnice Nadškofije Maribor. Za to pomembno
razstavo, ki odkriva nove zaklade in nova dejstva na področju srednjeveških manuskriptov v Sloveniji,
je potrebno veliko raziskovalnega dela več strokovnjakov. Finančna sredstva so bila namenjena za
prvi del pokritja stroškov, ki so nastala pri dolgoročni in poglobljeni raziskavi pričujočega materiala iz
arhiva mariborske nadškofije s strani strokovnih sodelavcev projekta – umetnostne zgodovinarke in
njenih sodelavcev.
SVETLOBNO MESTNO OBZIDJE
Joško Kraševec s.p.
Opis projekta
Na mestu, kjer se je nekdaj raztezalo mogočno srednjeveško obzidje, se je do danes zaradi rušenja,
uničenja in prezidave ohranilo zelo malo. V virtualni rekonstrukciji bodo obiskovalci lahko občudovali
svetlobno obzidje, ki je od poznega srednjega veka naprej varovalo mesto, v letu 2012 pa bo
označevalo centralni prostor dogajanja in vabilo prebivalce in obiskovalce na obisk dogodkov.
Virtualno srednjeveško obzidje bo zgrajeno s pomočjo reflektorske svetlobe, projekcij in talnih
označb. Na določenih zgodovinskih lokacijah bodo na prazen prostor med mestnimi zidovi, stavbami
in ulicami, projicirani deli mestnega obzidja, na drugih lokacijah pa bosta uporabljena dva
reflektorsko usmerjena snopa svetlobe, ki bosta obzidje označevala na višini šestih metrov. Kjer
projekcija ali drugačni načini svetlobne označitve niso izvedljivi, bo obzidje na tleh označeno s
posebnim svetlečim materialom.
V letu 2011 se je po idejni zasnovi projekta izvedla raziskava mestnega obzidja ter zgodovine
Maribora, za kar je bilo potrebno pregledati obilo literature, pridobila se je določena
fotodokumentacija, kartografija in ostali podatki s strani ZVKDS OE Maribor in Pokrajinskega arhiva
Maribor. Pisarniškemu delu je sledila terenska raziskava, iskanje primernih lokacij ter okvirna izbira
izvajalca projekta, ki je izvedel tehnični plan izvedbe dogodka in na podlagi dovoljenj, ter naših
sugestij, pripravil načrt celostne podobe svetlobnega mestnega obzidja. Kljub temu, da je konec leta
prišlo do spremembe koproducenta, smo z občinskimi službami, lastniki stavb in podizvajalci uspeli
doseči dogovore, ki so oziroma nam bodo še v naprej omogočali pravilno izvajanje projekta. Nov
koproducent je pripravil naročila za tehnično opremo, prevoze, tisk in montažo, da se projekt lahko
izvede v letu 2012.
155
ODKRITO/ZAKRITO
Opis projekta
»Odkrito/zakrito« je obširni projekt, ki izhaja iz razmisleka o praktičnih, simbolnih, antropoloških in
filozofskih pomenih vrat, ki odpirajo in odkrivajo in zapirajo in zakrivajo. Poteka v letu 2011 in 2012.
Sestavljata ga dve razstavi, zborna besedila, kratki film, nova umetniška instalacija in označitve
posebno pomembnih vrat v Murski Soboti s tablicami. Prva razstava Čist mora s tega sveta je bila
realizirana že v letu 2011. Predstavila je žensko, moško in otroško spodnje perilo in predmete za
osebno higieno od pralnih strojev, mizice, umivalnih garnitur do brivskih, frizerskih in ličilnih
pripomočkov. Dotaknila se je tudi lepotnega ideala v Pomurju od sedemdesetih let prejšnjega
stoletja. Tudi druga razstava Odkrito/zakrito na kompleksno temo vrat, ki bo v letu 2012, ne bo nič
manj izzivalna.
Razstava Odkrito/Zakrito je večplasten projekt, ki zahteva kompleksne priprave in predprodukcijo. V
letu 2011 je Pokrajinski muzej Murska Sobota opravil naslednje pripravljalne aktivnosti projekta:
izbor muzejskih predmetov za razstavo ter sodelujočih umetnikov; izbor avtorjev in strokovnih
sodelavcev; izvedba raziskave in pisanje besedil za katalog in razstavo; dokumentiranje razstavnega
gradiva in digitalizacija; izdelava celostne grafične podobe; komunikacija z javnostmi. V okviru
projekta je bila leta 2011 postavljena tudi razstava, ki predstavlja uvod v dogajanje leta 2012 – »Čist
moraš s tega sveta«, ki je bila v muzeju na ogled od 18. 6. – 30. 9. 2011.
TÜ-MO, SLOVANSKA POSELITEV PREKMURJA
Opis projekta
"Kdo je tebe Praslovan plavati učil, da si preplaval tisto rusko reko in se v mojih genih naselil," so se
spraševali Lačni Franc in mnogi strokovnjaki, ki raziskujejo poselitvene tokove Slovanov. Od kod so
prišli in kaj je bilo odločujoče, da so Slovani naselili prostor Prekmurja, nam bo poskušala odgovoriti
razstava "Tü-mo". Predstavila bo nova spoznanja o slovanskem obdobju v širšem slovenskem in
evropskem prostoru. Pri obsežnih arheoloških izkopavanjih med letoma 1999 in 2003 na avtocestni
trasi v Prekmurju so namreč na poljih južno od Murske Sobote odkrili prve slovanske naselbine.
Zemljanke, drobni predmeti in lončenina, od starejših neokrašenih posod s konca 6. in iz 7. stoletja do
tipično slovanske keramike iz prehoda 8. v 9. stoletje, povečini okrašena z valovnico, so obogatili do
sedaj skromne materialne ostanke življenja in družbe od zatona rimskega cesarstva do začetka
zgodnjega srednjega veka. S tem je potrjena domneva, da so Slovani bivali v teh krajih že na prehodu
iz 6. v 7. stoletje, torej prej, kot je veljajo do sedaj.
Razstava predstavlja prvi celovit pregled slovanske poselitve Prekmurja in je osnovana na obširnih
arheoloških izkopavanjih ter novih najdbah v zadnjih dveh desetletjih. Slovanska poselitev je zaradi
156
skromne stvarne dediščine arheološko manj privlačno obdobje, vendar prelomna razstava odkriva
zgodbe, podobe in pregled te pomembne zgodovinske danosti.
Pokrajinski muzej Murska Sobota je v letu 2011 v celoti izvedel razstavo arheološke zapuščine
slovanske poselitve Prekmurja z naslovom »TÜ-MO«, ki je v muzeju na ogled od 20. oktobra 2011 do
30. junija 2012. Med najpomembnejše aktivnosti znotraj projekta štejejo: produkcija razstave
(produkcija muzejske opreme, priprava muzejskih predmetov, produkcija grafičnega in slikovnega
materiala); produkcija razstavnega kataloga (strokovni teksti, prevodi, tisk); ter spremljevalni
muzejski program (organizacija javnih vodstev, delavnic in predavanj).
FOTOPUB
LokalPatriot
Opis projekta
"Fotopub" je mednarodni festival dokumentarne fotografije in niz fotografskih in multimedijskih
delavnic pripovedovanja zgodb. Prvič je zaživel leta 2001 in od takrat privablja množice fotografov in
fotografij željnih obiskovalcev. Osredotočen na dokumentarno fotografijo vsako leto pripravi okoli
deset razstav, vrsto delavnic, predavanj in fotografskih projekcij. Novo mesto se za nekaj tednov v
poletju prelevi v živahno mednarodno središče fotografije. Delavnice Fotopuba bodo v letu
prestolovanja odlična priložnost za prvo spoznavanje s fotografijo in izpopolnjevanje na najvišji ravni
s svetovnimi fotografskimi imeni. Udeležence bo spodbujala, da pogledajo globlje v družbo in se
vpletejo v dnevno življenje ljudi, ki jih obkrožajo. Rezultat bo natančen vpogled v življenje malega
evropskega mesta, kot ga vidijo mladi nadarjeni umetniki.
Zavod LokalPatriot je v letu 2011 v celoti izvedel Festival FOTOPUB v Novem Mestu (25. julij – 6.
avgust). Na festivalu dokumentarne fotografije je bilo med drugim na ogled 8 fotografskih razstav v
avtorstvu slovenskih in tujih fotografov (mdr. Henk Wildschut, Boštjan Pucelj, Uroš Abram, Jean
Christoph Coet); predavalo je 12 strokovnjakov s področja dokumentarne in reporterske fotografije iz
Slovenije in tujine (mdr. Uroš Abram, Borut Peterlin, Ervin Hladnik Milharčič, Brenda Ann Kennelly);
izvedli so več delavnic pod vodstvom domačih in tujih strokovnjakov (dokumentarna fotografija,
multimedija, pisanje novinarske reportaže) ter podelili 7. Četrtkovo nagrado za dokumentarno
fotografsko zgodbo.
157
OZNAČITEV KULTURNE DEDIŠČINE V STAREM MESTNEM JEDRU NOVEGA MESTA
Zavod za turizem Novo mesto
Opis projekta
V starem mestnem jedru so številne znamenite hiše, ki bodo v letu 2012 označene s simbolom
'kulturna dediščina' in kratkim opisom v slovenskem in angleškem jeziku. Meščani, turisti in drugi
obiskovalci bodo tako na ulicah spoznali posebno zgodovino mesta. In situ bodo videli, kje so živeli ali
bili rojeni pomembni Novomeščani in Novomeščanke, kot so Božidar Jakac, Marjan Kozina, Leon
Štukelj, Janez Trdina, Dragotin Kette, Jurij Slatkonja, Anton Podbevšek, Angela Smole, Ilka Vašte, Julija
Primic, Janez Krajec, Ferdinand Seidel, Boris Andrijanič, Miran Jarc, Ignacij Hladnik in drugi. Poučili se
bodo lahko, kateri pomembni zgodovinski dogodki so se odvili v Narodnem domu, Križatiji, nekdanji
restavraciji Breg in drugih stavbah. Predstavljeno jim bo tudi, v katerih hišah so začele prvič delovati
za občane pomembne trgovine ali storitve, kot sta, na primer, prva lekarna v Bergmanovi hiši in prva
pošta v Fichtenauerjevi hiši. Vse to bo vsebovala tudi knjižica – turistični vodnik, ki bo izšla v letu
2012.
V letu 2011 so bile v okviru projekta opravljene pripravljalne aktivnosti, ki so vsebovale:
koordinacijske sestanke projektne skupine strokovnjakov s področja kulturne dediščine, zgodovine,
urbanizma, arhitekture, prava in turizma; opravljen je bil popis dediščine in izbor spomenikov za
označitev; projektna skupina si je ogledala projekte dobre prakse označevanja kulturne dediščine (
Maribor in Škofja Loka); izbran in odkupljen je bil fotografski material; pripravljene so bile strokovne
podlage in pridobljena dovoljenja.
PRETEKLOST NOVEGA MESTA IN NJEGOVA PREMIČNA DEDIŠČINA / NOVOMEŠKA SITULSKA UMETNOST,
ETNOLOŠKA DEDIŠČINA DOLENJSKE
Dolenjski muzej Novo mesto
Opis projekta
Situlska umetnost predstavljala najvišji likovni dosežek srednje Evrope in njen ekspresiven odziv na
umetnostna dogajanja grško-etruščanskega sveta. S terminom situlska umetnost označujemo
upodabljanje človeških in živalskih likov v tanki bronasti pločevini vedrc – situl, ki je med 7. in 4. st. pr.
n. št. potekalo na prostoru severne Italije, hrvaške Istre, avstrijske Tirolske, Koroške in Štajerske in
doseglo svoj višek v dolenjski halštatski kulturi. Novo mesto z doslej najdenimi devetimi figuralno
okrašenimi situlami je v 4. in 5. st. pr. n. št. predstavljalo enega vodilnih centrov situlske umetnosti.
Razstava bo prikazovala najpomembnejše, prestižne uvožene in vrhunske domače situle prebivalcev
ob Krki. Realistično upodobljene živali in ljudje v nošah z okrasjem, opremo in orožjem bodo zažareli
v zeleno patiniranem bronu in zrcalili elito halštatske družbe, ki je na prepihu med Alpami,
Sredozemljem, Balkanom in vzhodnimi ravnicami bo ustvarila presežke, ki so sooblikovali evropski
kulturni prostor, situle pa sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino Evrope.
158
V okviru projekta Preteklost Novega Mesta sta bili v letu 2011 realizirani dve razstavi: Skupaj do
samostojnosti – Dolenjska 1991 ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije ter Novo Mesto 1848-1918.
Obe razstavi sta bili pospremljeni z razstavnim katalogom in spremljevalnim izobraževalnim
programom ter interaktivnimi računalniškimi animacijami. Prvič v zgodovini muzeja so razstavi v
celoti prilagodili tudi za ogled slepih in slabovidnih obiskovalcev (zloženka v braici, prostor s predmeti
za otip). Razstavi bosta na ogled še celo leto 2012.
Zavod Situla
Opis projekta
Staro mestno jedro Novega mesta bo v letu 2012 oživljalo več kot sto dogodkov, v katerih se bodo
prepletli kulturna zgodovina mesta in Dolenjske ter sodobni izzivi časa. Povezovalna nit dogodkov bo
trgovina v zgodovinskem mestnem jedru, ki bo ponujala izdelke skoraj pozabljenih rokodelcev in
obrti. Na treh lokacijah v starem mestnem jedru se bodo v okviru »Veleblagovnice Situla« tedensko
zvrstila kulturna srečanja "Četrtek v Situli", intimni koncerti" Skriti vrt Situle", rokodelske, arheološke
in likovne delavnice "Situlas Salutis" ter dvodnevne kulturne delavnice "Spoznajte zgodbo daljne
preteklosti".
V okviru projekta so se v letu 2011 izvajali številni dogodki znotraj 4 programskih enot, ki se bodo
nadaljevale in nadgrajevale tudi v letu 2012: »Četrtek v Situli« (literarni večeri, arheološki večeri,
filmske projekcije, potopisna srečanja; izvedenih 29 dogodkov); » Skriti vrt Situla (koncerti na letnem
vrtu Situla; izvedenih 6 koncertov); »Situla Salutis« (sobotne arheološke, likovne in rokodelske
delavnice; izvedenih 17 delavnic); »Spoznaj zgodbo daljne preteklosti« (arheološka delavnica v treh
sklopih z obiskom Dolenjskega muzeja; izvedena 2 krat).
PUSTNE MASKE
Opis projekta
Poznate pustne šege in njihov pomen, korante ali kurente, pustne orače, ruse, medvede, piceke?
Maske niso le pustni rekviziti, s katerimi se ljudje zakrijejo in postanejo nekaj drugega, kar jim
omogoča, da se lahko vedejo neobičajno, zganjajo norčije in se zabavajo. V resnici zavzemajo maske v
vsej zgodovini človeštva in tudi dandanes pomembno mesto, prištevamo pa jih med najzanimivejše
kulturnozgodovinske predmete. Novo postavljena zbirka pustnih likov in rekvizitov v Pokrajinskem
muzeju Ptuj-Ormož, ki bo postavljena v nekdanji grajski konjušnici, predstavlja šemljenja na Ptujskem
in Dravskem polju ter v Slovenskih goricah in Halozah, ki bodo zbujala pozornost zaradi števila in
159
raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask. Zaradi različnih okoliščin je zlasti Ptujsko polje, predvsem
Markovci in sosednje vasi, tudi nekakšno klasično šemsko ozemlje Slovenije, kjer na dokaj majhnem
območju naletimo na vse poznane tipe mask: živalske, človeške, rastlinske in fantazijske.
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož bo februarja 2012 odprl svojo novo stalno zbirko posvečeno
predstavitvi slavnih pustnih mask na ptujskem območju. V ta namen je muzejski kuratorski tim v letu
2011 opravil številna terenska dela, pregledal študijsko gradivo ter se aktivno pripravljal na
postavitev in prezentacijo razstavnega gradiva v muzeju (zbiranje muzejskih predmetov, strokovni
teksti, zbiranje fotografskega arhivskega materiala idr.). Poleg strokovnega dela so v muzeju opravili
še priprave na produkcijo razstave: priprava muzejskih predmetov za razstavo, reproduciranje
muzejskih predmetov za objavo v razstavnem katalogu, produkcija muzejskega pohištva, prevodi
strokovnih in predstavitvenih besedil, grafično oblikovanje idr.
ART@CRAFT EUROPE 2012
Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o.
Opis projekta
Od leta 1977 v Slovenj Gradcu, Unescovem mestu »Glasniku miru«, organizirajo pregledne bienalne
razstave rokodelske ustvarjalnosti v Sloveniji. Med 18. aprilom in 31. majem 2012 bo dosedanje
bogate izkušnje nadgradila prva evropska razstava sodobnih rokodelskih dosežkov Art@Craft Europe
2012, ki je zasnovana kot potujoča in bo v naslednjih letih potovala po Evropi in zunaj nje. Na razstavi
bodo sodelovali vrhunski rokodelci iz vseh držav Evropske Unije, ki ustvarjajo svoje mojstrovine iz
lesa, kamna, gline, šibja, slame, ličja in trav, stekla, železa, papirja, naravnih tkanin, volne, usnja,
voska, vezenin in čipk. Vse to so naravna gradiva, ki sooblikujejo sodobna prizadevanja za trajnostni
in sonaravni razvoj ter omogočajo kakovost človekovega bivanja s paleto žlahtnih dodanih vrednosti.
Razstava bo prva tovrstna vseevropska komunikacija z dejavnostmi in bogatimi znanji, ki v prihodnje
lahko pomembno sooblikujejo možnosti za nova delovna mesta in zaposlovanje razvojno prizadetih
in invalidnih oseb, ustvarjajo žlahtne vsebine turistične ponudbe in utrjujejo istovetnosti evropskih
regionalnih kultur. V Slovenj Gradcu pripravljajo vrsto spremljevalnih prireditev, strokovnjaki pa se
bodo sešli na mednarodnem posvetu o prihodnjih izzivih rokodelskih ustvarjalnosti v Evropi.
V letu 2011 so v okviru projekta potekale organizacijske in logistične priprave na projekt. Med
pomembnejšimi aktivnostmi naj izpostavimo: priprava koncepta razstave in izbor kustosa (dr. Janez
Bogataj); poslan poziv rokodelskim institucijam v EU za sodelovanje pri projektu, od katerih jih je
sodelovanje potrdilo 10; izdelan koncept razstavnega pohištva in svetlobnega parka; izbor izvajalca
celostne grafične podobe ter spletne strani; dogovor o gostovanju razstave v Celovcu v Avstriji
avgusta in septembra 2012.
160
EPK iMAGINARNE eSENCE
Opis projekta
Interdisciplinarno predstavo Stanislava Špegla, v kateri se bodo prepletali ples, gledališče, glasba,
zvok in video, bo sestavljajo šest zgodb. V vsaki izmed njih bo vodilni simbol eden izmed grafičnih
elementov, ki predstavljajo partnerska mesta v logotipu MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica
kulture. Dogajanje na odru bo ritmično in zvočno uglašeno s posebej za ta projekt komponiranim
hibridom klasične in elektronske godbe, ki mdr. išče navdih v delih velikega pianista in skladatelja
Franza Liszta. Predstava se bo v celoti dogajala za velikim filmskim platnom, osvetljenim le z videoprojektorjem, kar bo omogočalo igro senc in svetlobe v črno-belih kontrastih. Za platnom bodo v živo
nastopale plesalke/igralke Plesnega teatra Velenje in zainteresirane plesne skupine partnerskih mest.
Ples bodo dopolnjevale video projekcije vnaprej posnetih plesnih gibov in računalniško animiranih
silhuet/senc. Tak pristop bo ustvaril imaginaren, nadrealističen in abstrakten učinek predstave.
V letu 2011 je producent projekta izvedel premierno uprizoritev video-plesno-gledališko-glasbenega
projekta v Domu kulture Velenje (8. 11. 2011). V ta namen je bila v leto 2011 izvedena priprava
scenarija, priprava avtorske glasbe, priprava grafičnih podlog in koreografije, izvedene so bile plesne
vaje, video snemanja in montaža filmov; pripravljeni pa so bili tudi promocijski materiali. Predstava je
pripravljena za gostovanje po partnerskih mestih v letu 2012.
VODNO MESTO IN IZOLACIJSKI TEDEN UMETNOSTI
Mladinski center Velenje (Elvis Halilovič)
Opis projekta
V informacijski dobi interneta, telefonije, oglaševanja, televizije, ostalih vplivov modernizacije in
globalizacije praktično ni več možno doživeti lastnega miru. S tem v mislih si je Elvis Halilović na
Velenjskem jezeru zamislil plavajoče mesto, kot srečevališče umetnosti, oblikovanja in ekologije z
vsemi značilnostmi futurističnega pristopa do bivanja in ustvarjanja. Plavajoče mesto bo rezidenca za
umetnike iz raznih evropskih držav, ki bodo v izolaciji, brez stika z zunanjim svetom, odpirali nove
dimenzije umetniškega ustvarjanja. Med drugim bo objekt služil kot izobraževalna platforma
samozadostnega bivanja. Arhitektura plavajočega mesta bo zgrajena iz geodezičnih kupol, ki bodo
tvorile samozadostno in energetsko varčno enoto. Vsi elementi objekta bodo prirejeni tako, da s
svojo prisotnostjo ne bodo negativno vplivali na okolje. Poskrbljeno bo za elektriko, ogrevanje,
hlajenje, prezračevanje, prehrano, sanitarije, vodo in nenazadnje bivanjski in delovni prostor za
končne uporabnike mesta. Mesto bo izraz neizkoriščenega potenciala načina sobivanja in uspevanja z
naravo.
161
Mladinski kulturni center Velenje je v letu 2011 za potrebe projekta,ki bo izveden leta 2012 opravil
sledeče aktivnosti, ki se vse vežejo na produkcijo in organizacijo projekta: izdelali so pilotno kupolo
ter jo postavili v Sončnem parku (avgust 2011); v sklopu instalacije kupole so izvedli serijo
predstavitev projekta; pričeli so z izdelavo grafične podobe in spletne strani projekta; vzpostavili so
kontakte s potencialnimi sodelujočimi institucijami na »Izolacijskih tednih umetnosti«, ki se bodo
odvijali poleti 2012.
RADIO CITY – AKCIJE V ETRU
Radio City, d.o.o.
Opis projekta
Radio City bo v letu 2012 izvedel nekaj velikih in živahnih radijskih akcij, s katerimi želi v mesto vnesti
še več življenja. Vsaka akcija bo prek radijskih valov potekala dva meseca, dogajanje pa se bo končalo
s spektakularnim zaključkom v mestnemu jedru. K sodelovanju so vabljeni vsi poslušalci Radia City,
radijci pa računajo na veliko zanimanje in sodelovanje. Ena od akcij bo sestavljanje največjega zbora v
Mariboru. Za to priložnost bo radijska postaja povabila priznanega avtorja, naj napiše pesem, ki jo bo
javnost lahko s pomočjo priljubljenih radijskih voditeljev prek radijskih valov vadila več tednov. Na
določen dan se bodo voditelji Radia City in radijski poslušalci zbrali na enem izmed mariborskih trgov.
Iz več sto, morda več tisoč grl bo zadonela ena pesem. Ostale akcije Radia City ostajajo skrivnost,
razkrito naj bo le, da bodo Mariborčani, ki si želijo velikih dogodkov v centru mesta, zelo zadovoljni.
Prvi del projekta je zajemal promocijo otvoritve MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture v etru
Radia City in vseh dogodkov, ki so ob tem potekali, vključno z intenzivno promocijo dogodkov do
sredine februarja 2012. Promocija je potekala v več fazah. Vsak dan je bila v jutranjem programu
najava otvoritve in izjave producentov, izvajalcev, nosilcev projektov in organizatorjev v partnerskih
mestih. Potekalo je odštevanje do samega vrhunca, to je otvoritvene slovesnosti. Vzporedno je
potekal tudi Dejanov semafor dogodkov. Bile so moderacijske napovedi dogajanja z izjavami v etru
enkrat do dvakrat na moderacijski termin. Napovedi dogodkov so bile objavljene na spletni strani
Radia City, objave o dogajanu na Facebook strani Radia City in carski napovednik dogodkov MARIBOR
2012 - Evropska prestolnica kulture dvakrat dnevno v etru.
FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE - ArtFest
MO Ptuj
Opis projekta
Artfest vključuje predvsem umetniške vsebine, kot sta glasbeno-gledališka predstava v letu 2012 in
Ex-tempore v 2011 in 2012. Karnevalske zgodbe je dogodek, ki je bil leta 2011 sestavljen iz glasbeno-
162
kabarejske predstave v izvedbi italijanskih umetnikov iz Lucce, posvečene Eriku Satieju, in koncerta
svetovno znanega Tria Čajkovski iz Moskve. Zgodba govori o božanskem, naravi in prvinskosti skozi
nesnovno dediščino in izročilo. Tematika Ex-tempora je karnevalsko obarvana, vendar pa je slikarjem
prepuščena tudi možnost ustvarjanja na prosto temo.
Festival je potekal med 25.2. in 8.3. na Ptuju, zajemal je pa tako glasbene, likovne kot razstavne
vsebine. Pred Mestno hišo je 4. marca potekal mednarodni slikarski EX TEMPORE PTUJ KARNEVAL
2011, na Gimnaziji Ptuj pa 25. februarja ART festival, Karnevalske zgodbe, na katerem so nastopili
mednarodno uveljavljeni umetniki. Italijanski umetniki so se predstavili s plesno kabarejsko
predstavo, ki ji je sledil koncert svetovno znanega rusko-francoskega tria Čajkovski. Umetniški
dogodek je že drugo leto zapored nadgradil pustno dogajanje na Ptuju. Karnevalske zgodbe so bile po
besedah vodje projekta Mladena Delina iz društva Arsana rezultat sodelovanja ptujskih, italijanskih,
francoskih in ruskih umetnikov. Prvi del Art festivala je prinesel glasbeno-plesno kabarejsko
predstavo “En habit de Satie” v izvedbi umetnikov iz Firenc. Predstava ustvarja magično, igrivo in
rahlo nadrealistično vzdušje, polno majhnih slik, ki jih oživijo akrobati, plesalci, čarovniki in lutke, je
zapisano v vabilu na predstavo. V drugem delu večera pa so obiskovalci Gimnazije Ptuj lahko
prisluhnili koncertu svetovno znanega rusko-francoskega tria Čajkovski, ki je bil ustanovljen leta 1975
v Moskvi. Pri projektu Karnevalske zgodbe so sodelovali tudi igralec Pavle Ravnohrib, kostumografinja
Stanka Vauda Benčevič, za scenografijo pa je poskrbel Jernej Forbici.
FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE - Etnofest
Javne službe Ptuj
Opis projekta
Kurentovanje na Ptuju je ena najodmevnejših kulturno-etnografskih prireditev v Sloveniji in srednji
Evropi, ki s svojim večdnevnim raznovrstnim programom (etnografskim, kulturnim, glasbenim,
ustvarjalnim, zabavnim,…) popestri dogajanje v starem mestnem jedru in okolici. Je največja pustnokarnevalska prireditev javnega pomena v Sloveniji, s 50-letno tradicijo organiziranih prireditev, katere
namen je ohranjanje in razvoj izjemne nematerialne kulturne dediščine in etnografskega izročila
ptujskega območja in Slovenije. Kurentovanje je torej živa vez med lokalno zgodovino in zdajšnjimi
prebivalci, hkrati ponuja številne možnosti za znanstveno-raziskovalno dejavnost na temo izvora
Kurenta in njegovega mitološkega pomena predvsem z namenom preprečiti komercialno podobo
Kurenta ter mu povrniti božanskost.
Prireditev je potekala na Ptuju in njegovi bližnji okolici med 2. februarjem in 8. marcem, izvedene pa
so bile naslednje načrtovane aktivnosti: Kurentov – korantov skok (2.2.), Tradicionalen pohod z
baklami z 10. Princem karnevala Veganom Turniškim (12.2.), Otvoritev razstave 12. Likovnih del
ptujskih umetnikov - Obeležitev 50. kurentovanja 2010, Večer Princev ptujskega karnevala - Svet
Princev karnevala vse 25.2.), Slovesnost ob 20. obletnici članstva Ptuj in Slovenije v FECC,
163
Otvoritvena slovesnost Kurentovanja 2011 s predajo oblasti princu karnevala in tradicionalnim FECC
srečanjem slovenskih pustnih likov in mask, Prikaz tradicionalnih pustnih likov in mask, Karnevalsko
srečanje slovenskih pihalnih godb in mažoretk (povorka), Poli žur – animacijski in zabavni program za
otroke, Pustna povorka osnovnih šol, Slovenski dobrodelni pustni ples, Tradicionalna dobrodelnokulinarična Obarjada, Veliki karnevalski bal, Mednarodni EtnoFest - 51. Mednarodna pustna in
karnevalska povorka, Srečanje veselih maškar vrtcev (povorka), Velika otroška maškarada (7.3.),
Pokop pusta in predaja oblasti (8.3.2011).
MIROVNIŠKI FESTIVAL "OD LJUDI ZA LJUDI"
Koroška galerija likovnih umetnosti
Opis projekta
V okviru tradicionalnega mirovniškega festivala z naslovom »Od ljudi za ljudi« v Slovenj Gradcu –
mestu Glasniku miru Združenih narodov – multimedijski umetnik Tadej Pogačar s svojim Zavodom
P.A.R.A.S.I.T.E. v sodelovanju z mrežo partnerskih mest Evropske prestolnice kulture - MARIBOR 2012
in Mednarodnim združenjem mest Glasnikov miru (IAPMC) pripravlja mednarodni enodnevni projekt
Javni govor. Sodelujoči umetniki, umetniške skupine in kolektivi, kot so mdr. Alma Suljević iz Sarajeva,
Grupa Škart iz Kragujevca, Dalibor Martinis iz Splita in Social Impact z Dunaja/Gradca, bodo 21.
septembra 2012 izvedli nova dela v javnem prostoru v središčih sodelujočih partnerskih mest
Evropske prestolnice kulture - MARIBOR 2012. Ustvarjalci, ki v svojih delih združujejo umetnost,
socialno intervencijo in kulturni aktivizem, se sprašujejo, kako aktualni družbeni, socialni, politični in
drugi procesi vplivajo na konstrukcijo pomena javnega prostora, ki odraža najbolj aktualne odnose
znotraj družbe in nastaja proč od trgovskih središč, mestnih spomenikov in turističnih lokacij.
Aktivnosti, povezane s projektom, so se v letu 2011 odvijale v več sklopih: 1) Izdelava vsebinskega
koncepta za leto 2012 (vsebinska zasnova osrednjega kuratorskega projekta »Javni govor« umetnika
Tadeja Pogačarja; dogovori s partnerskimi mesti projekta – Sarajevo, Kragujevac, Oswiecim,
Morphou, Wolfsberg); 2) organizacija tradicionalnega mirovniškega festivala »Tukaj in zdaj« 21.
oktobra 2011 v Slovenj Gradcu kot priprava na EPK dogodek leta 2012; 3) organizacija umetniškega
projekta in workshopa »Kemija – naše življenje prihodnosti« v izvedbi 5 slovenskih in tujih
umetnikov.
FESTIVAL LENT
KPC Narodni dom Maribor
Opis projekta
»Festival Lent« je eden izmed pomembnejših slovenskih festivalov in predstavlja eno ključnih
kulturno-turističnih prireditev v Sloveniji. V svoji 18-letni zgodovini je postal kreativni panj različnih
kulturnih stilov, umetniških oblik in načinov interakcije z občinstvom. Danes predstavlja mejo EU
164
proti JV in most med EU in balkanskimi državami – članicami EU ali državami kandidatkami. V okviru
glavnega programa potekajo številni manjši festivali in nizi koncertov s skupnim imenovalcem.
Festival vsako leto ponuja obilo predstav in dogodkov. Najopaznejšo vlogo ima vsako leto glasba,
poleg tega pa se lahko vsak naužije tudi športnih, literarnih, gledaliških, lutkovnih in drugih dogodkov.
Med vidnejšimi »festivali znotraj festivala« je mednarodni folklorni festival Folkart (iz katerega je
pred leti Festival Lent pravzaprav nastal), posvečen tradicionalnim glasbam in plesom. Festival bo v
letu 2012 vsekakor postregel s presežnim programom.
Aktivnosti izvedene v letu 2011
V letošnjem letu so se v okviru Festivala Lent odvijale različne dejavnost na številnih prizoriščih, kot
npr. Glavni oder, Oder Rotovž, Jurčkov oder, Večerov oder, Mladinin oder, Športni Lent, Park
doživetij, Dvorana Union, Festival gledališča Ana Desetnica, Stand up oder, itd.
Poleg tega je Festival Lent v letu 2011 postregel s različnimi tematsko zaokroženimi programi, kot
npr. JazzLent, Folkart, Festival uličnega gledališča Ana Desetnica na Lentu itd.
Na Festivalu Lent se je v letu 2011 odvilo 496 prireditev in okoli 1200 dogodkov. V program je bilo
vključenih okoli 5000 umetnikov iz 40 držav, festival pa je v dveh tednih obiskalo približno 650.000
obiskovalcev.
165
PRESTOLNICA OKUSOV
Vivi d.o.o.
Opis projekta
»Prestolnica okusov« je kulinarični pozdrav obiskovalcem in prebivalcem Evropske prestolnice
kulture. Cilj projekta, ki ponuja kulinarično kulturo na pladnju najboljših regionalnih sestavin, je
pomagati Mariboru in partnerskim mestom do prepoznavne kulinarične destinacije in z dvigom
kakovosti gostinske ponudbe prispevati k uspehu kulturnih prireditev v okviru Evropske prestolnice
kulture. Tako bo Akademija okusov ponudila izobraževalne aktivnosti s področja enogastronomije,
namenjene tako gostincem kot njihovim gostom.
»Pot okusov« bo vodila med dišečimi in mamljivimi okusi po restavracijah, gostilnah, kavarnah,
slaščičarnah, trgovinah, vinskih barih, na vinotočih in kmečkih turizmih.
Na srečanju najboljših slovenskih kuharskih mojstrov bo ustoličena nova slovenska kuhinja, ki bo
povezala bogato kulinarično dediščino Slovenije in njenih pokrajin z ustvarjalnostjo najboljših
slovenskih kuharskih mojstrov.
»V vinu je kultura« pa bo vinska zgodba Prestolnice okusov, ki bo vrhunski kulturi nazdravila z
vrhunskimi vini vinskih dežel Evropske prestolnice kulture.
166
Sladolent, festival ulične prehrane, je potekal med 1. in 3. Julijem 2011. Sodelovalo je sedem
gostujočih kuharskih ekip, med katerimi so boli najboljši slovenski kuharji. Skuhali so skupno 14 jedi,
ki so jih v okviru dveurnih kulinaričnih predstav ponudili v pokušino obiskovalcem, prav tako pa se je
predstavilo 14 vrst vin, štajerskih vinarjev.
V treh dneh je bilo 9 predstav, ki so potekale pod šotorsko kupolo. Izvajalci so bili kuharji, vinarji in
animatorja prireditve. Cilj prireditve pa je bilo pokazati, da je tudi ulična hrana lahko drugačna,
kakovostna, slovenska, moderna, sezonska, zdrava, lahka in atraktivna.
Prestolnica okusov se je v letu 2011 povezovala tudi z drugimi organizatorji kulinaričnih prireditev v
Mariboru. Aktivno se je sodelovalo pri promociji štajerskih vin v organizaciji Vinaga. Prav tako se je
vključila v v priprave na svetovni festival v pečenju krompirja, ki bo 1.9.2012 v Mariboru. Sodelovalo
se je pri pripravah na tekmovanje slovenskih osnovnih šol v avtohtoni lokalni kulinariki za štajersko
regijo.
167
Terminal 12
NANO UMETNOST
Opis projekta
»Nano umetnost« je nova umetniška veja, povezana z mikro- in nanostrukturami, ki jih ustvari
umetnik ali znanstvenik v kemijskem oziroma fizikalnem procesu. Vizualizacija poteka s pomočjo
raziskovalne opreme, npr. vrstičnega elektronskega mikroskopa ali mikroskopa na atomsko silo.
Znanstvene podobe teh struktur so z različnimi umetniškimi tehnikami preoblikovane v umetniška
dela. Pri NanoArtu gre za umetnost v najmodernejšem pomenu besede, saj jo je omogočila šele
najnovejša vrhunska tehnologija, ki pred nami razprostira svet, tako majhen, da je za njegovo uzrtje
potrebna milijardna povečava. Sodelujoči ustvarjalci so Polona Tratnik, Tomaž Kolarič, Jiři Kočica,
Zoran Srdič, skupina BridA ter Janez Jelenc in Maja Remškar, oba zaposlena na IJS-ju. V obdobju dveh
let bo predvidoma izvedenih šest razstav oziroma predstavitev projektov, s tem pa tudi šest novih
produkcij za skupinsko razstavo.
V sodelovanju z MMC - Kulturnim inkubatorjem, MKC Maribor v izvedbi Zofijinih ljubimcev,
društvom za razvoj humanistike in v sodelovanju s Pekarno-magdalenske mreže je bil izveden
načrtovan program za leto 2011. V okviru projekta je bila izvedena produkcija novih umetniških del in
razstave, predstavitev del s področja nano umetnosti, ki so nastale v zadnjih treh letih v Sloveniji. K
sodelovanju so bili povabljeni strokovnjaki z Instituta Jožef Stefan in iz podjetji, ki razvijajo nano
tehnologijo.
FESTIVAL MARIBOR
Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
Opis projekta
Ena najeminentnejših glasbenih prireditev v Sloveniji bogati Maribor v prvi polovici septembra.
Umetniški vodja Richard Tognetti, violinist in komorni glasbenik avstralskega rodu, z izvirnim
programom presega klišeje in skrbi za glasbene poslastice velikega formata. Festival se ponaša z
novitetami in praizvedbami klasične glasbe, z multimedijskimi projekti, s prvinsko etnično in
jazzovsko glasbo pa prestopa meje klasične glasbe. Med sodelujočimi je vrsta virtuoznih eminenc, ki
nastopajo kot solisti in člani priložnostnega Festivalskega orkestra ter skupaj s člani orkestra
Slovenske filharmonije delujejo v svojevrstni glasbeni delavnici. »Festival Maribor« privablja tudi
mlade obetavne glasbenike in jim nudi promocijo najvišjega ranga. Koncertni dogodki se vrstijo v
Mariboru in partnerskih mestih; ena izmed odlik festivala je odkrivanje prireditvenih možnosti
historičnih stavb, s čimer skrbi za revitalizacijo kulturne dediščine. V letu Evropske prestolnice kulture
168
bosta festivalsko dogajanje obogatila poletna orkestrska akademija in ustanovitev Festivalskega
orkestra – Junior.
Festival Maribor je v letu 2011 izvedel 20 koncertov na katerem je skupaj nastopilo 230 umetnikov iz
celega sveta. Festival si je ogledalo okoli 7000 obiskovalcev. V preteklem letu so nagovorili okoli 200
evropskih turističnih agencij ki se ukvarjajo s kulturnim turizmom. Preko Avstralske turistične agencije
Renaissance Tours iz Sydneya so pripeljali 32 gostov ter preko druge agencije dodatnih 14. Festival je
postavil tudi novo trojezično spletno stran katera je v času od meseca julija do meseca septembra
76985 krat.
DVANAJST
Zavod KMŠ - Hiša knjig
Opis projekta
Maribor bo v letu 2012 gostil 12 izjemnih, na svojem področju mednarodno ključnih in vodilnih
osebnosti z raznih področij ustvarjalnosti; od umetniških zvrsti do filozofije. Povezovalni moment in
izbirni kriterij vabljenih je, da gre za vodilne svetovne predstavnike na svojem področju, ki bodo
posebej za to priložnost zasnovali izviren pogled na izbrani aspekt prihodnosti. Tako bodo v okviru
projekta Evropska prestolnica kulture med drugimi Slovenijo obiskali Charles Simic, Boris Groys, Jan
Fabre, Rebecca Horn, Tzvetan Todorov, Garry Kasparov, Hans Magnus Enzensberger, Vikas Swarup in
drugi. Za vsakega od gostov bo potrebno vzpostaviti pogled v prihodnost, ki ga vznemirja,
posredovati najširši publiki svojo umetniško, družbeno in filozofsko vizijo prihodnosti v obliki
169
napisanega eseja in predavanja, ki bo pospremljeno s pogovorom na temo prihodnost. Izjemni
misleci in ustvarjalci bodo s svojo prisotnostjo in vizijo začrtali obris mreže vizij, s tem pa dali kreativni
sunek slovenskemu in mednarodnemu prostoru. To bo obenem izjemen vsebinski in medijski
dogodek, ki bo vrisal Maribor na globalni zemljevid kreativnih okolij. Eden izmed ciljev projekta je
prebuditi Maribor, v njem vzpostaviti globalno platformo za ustvarjalni jutri ter ustvariti globalno
presečišče, kjer se srečujejo, orientirajo in strukturirajo vizije, ki bodo daljnosežno delovale kot ključni
impulzi lokalnemu in obenem mednarodnemu prostoru.
Glavna naloga v letu 2011 je bila izdelava seznama svetovno znanih in priznanih oseb z različnih
področij, ki bi jih želeli povabiti v Maribor. Sledilo je iskanje kontaktov, pisno in ustno vabljenje
sodelujočih, priprava marketinškega in PR materiala ter promocija dogodka doma in v svetu. Sledil je
izbor knjig in podpisi pogodb s prevajalci, izdelava celostne podobe dogodka, podpisi pogodb in
izdelava načrta za spremljevalne dejavnosti. Hkrati z načrtovanjem dvanajstih dogodkov je bilo v letu
2011 potrebno pripraviti vse za prevode, urejanje in izdelavo knjig. Veliko časa je bilo v 2011
namenjenega organizaciji predavanj kot osrednjih dogodkov, rešitvam logističnih zapletov, iskanju
primerne lokacije in vključevanju čim večjega nabora lokalnih partnerjev. Sledila je še priprava
spremljevalnega programa, iskanje možnosti, kako omogočiti vključitev v projekt tudi gibalno
oviranim, slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim, skratka osebam s posebnimi potrebami.
Založba Pivec
Opis projekta
Evropski pesniški turnir je nagradna tekmovalna prireditev, na kateri se izbira najboljša slovenska
neobjavljena pesem v tekočem letu. Na vsakoletnem natečaju s svojimi pesmimi sodeluje okrog 150
pesnikov, od tega jih strokovna žirija izbere 24. S svojo poezijo se nato pomerijo na dveh polfinalih za
12 mest v finalu. Strokovna žirija izbere viteza poezije (edina vseslovenska literarna nagrada, ki se
podeljuje v Mariboru), svojega zmagovalca pa izbere tudi občinstvo. Finale Pesniškega turnirja je
pravi praznik poezije z eminentnimi pesniškimi in glasbenimi gosti, ki se ga zadnja leta udeleži okrog
300 ljubiteljev poezije. S tako zasnovo je postal izvrsten družabno-umetniški dogodek in ena najbolj
množičnih in najbolj obiskanih pesniških prireditev v Sloveniji. Partnerske organizacije v evropskih
državah bodo ustanovile tričlanske strokovne komisije, ki bodo pozvale najaktualnejše pesnike, da
pošljejo svoje neobjavljene pesmi, nato bodo izbrale zmagovalno pesem, s katero bo izbrani pesnik
zastopal barve svoje države na EPT. Izbrane pesmi nacionalnih izborov bodo prevedene v slovenščino
in angleščino, vse pa bodo v izvirnem jeziku, slovenščini in angleščini natisnjene v zborniku EPT.
Prvi Evropski pesniški turnir je potekal v soboto, 19. novembra 2011, ob 19. uri v Kazinski dvorani
SNG Maribor. Povezovala sta ga Zora A. Jurič, pobudnica projekta, in Nino Flisar, urednik pri Založbi
Pivec. Tradicionalno se je začel z odlomkom iz romana Zlate Vokač Medic Marpurgi, po katerem je
170
pobudnica turnirja, Zora A. Jurič, povzela idejo za pesniško viteško tekmovanje. Za tem se je, kot to
veleva protokol, predstavilo vseh šest finalistov (zmagovalcev nacionalnih izborov): Kemal Artnam
Mujičić (Hrvaška), Mujo Musagić (Bosna in Hercegovina), Marcel Lacko (Slovaška), Giovanni Tuzet
(Italija), Győző Ferencz (Madžarska) in Veronika Dintinjana (Slovenija). Avtorji so svoje pesmi brali v
svojih jezikih, prevodi pesmi pa so bili projicirani na platno. Prireditev sta z glasbo popestrila
mednarodno priznana slovenska glasbenika Vasko Atanasovski in Dejan Lapajna. Vrhunec večera je
bila seveda podelitev obeh nagrad. Občinstvo je največ glasov namenilo pesmi Obzidja (Le mura)
italijanskega pesnika Giovannija Tuzeta. Strokovna žirija v sestavi Ludwig Hartinger (Avstrija), Josip
Osti (Bosna in Hercegovina/Slovenija) in Andrej Brvar (Slovenija) je naziv vitez Evropskega pesniškega
turnirja 2011 podelila madžarskemu pesniku Győzu Ferenczu za pesem O neizogibni napaki.
Zmagovalni pesnik je ob laskavem nazivu v trajno last prejel še kovano vrtnico, simbol pesniškega
viteštva in denarno nagrado v višini 750 evrov, ki mu jo je podelila predstavnica organizatorja Milena
Pivec, direktorica Založbe Pivec. Vseh šest finalnih pesmi, vključno s prevodi v slovenski in angleški
jezik, so pri Založbi Pivec izdali v zborniku, ki ga je brezplačno prejelo v dar občinstvo na finalu.
Študentska založba
Opis projekta
Dnevi poezije in vina, eden najpomembnejših evropskih pesniških festivalov, poteka že petnajst let
zapored, združuje pa pesnike z vsega sveta v zadnjem avgustovskem tednu. Že tradicionalno se
pesniškim branjem pridružujejo tudi druge umetnosti, potekajo številni koncerti, filmske projekcije,
ulične predstave, performansi, razstave, lutkovne predstave, bralne ulice za otroke, središče Ptuja pa
se za en teden ovije v umetniške instalacije. Za sproščena druženja poskrbi tudi bogat vinski program
na Vrazovem trgu, kjer se predstavijo nekateri najvidnejši vinarji iz vinorodnega okoliša Štajerske. Vsi
dogodki festivala so brezplačni.
Med 24. in 27. avgustom se je zvrstilo več kot 70 dogodkov, od tega 25 pesniških branj, na katerih je v
18 jezikih bralo 26 pesnikov iz 20 različnih držav. Večina dogajanja se je odvila na Ptuju, festivalski
gostje pa so obiskali tudi Ljubljano, Ormož, Krško, Volče, Vrbo na Gorenjskem, festival Fronta v
Murski Soboti, Špancirfest v Varaždinu, Pavlovo hišo na Avstrijskem Štajerskem, Malek in Tovarno
171
umetnosti v Majšperku. Kot vedno so bila najbolje obiskana velika večerna branja na Vrazovem trgu
na Ptuju, kjer je nastope sedmih pesnikov vsak večer in koncerte uglasbene poezije poslušalo vsak
dan med 500 in 900 obiskovalcev, vseh dogodkov pa se je udeležilo preko 5000 ljudi, ki so med
dogodki degustirali vino 12 izbranih štajerskih vinarjev. Ob festivalu so izšle tudi štiri knjige – zbornik
Dnevi poezije in vina 2011, v katerem lahko najdete poezijo vseh nastopajočih pesnikov v originalu
ter slovenskem in angleškem prevodu; dvojezična izbora poezije tujih častnih gostov – Parnik
Jacquesa Roubauda in Deklica s tisoč gubami Nore Iuga; obsežen izbor poezije slovenskega častnega
gosta Tomaža Šalamuna z naslovom Kdaj ter izbor poezije španske gostje Anunciade Fernández de
Córdova Prodiranja.
MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Slovenj Gradec
Opis projekta
Besede povezujejo, bi lahko jedrnato strnili ambiciozno zastavljeni program festivala Urška, ki se bo
odvijal v letih 2011–2013 pod okriljem EPK. Mlada literatura bo namreč inspiracija likovnim, plesnim,
gledališkim, filmskim in glasbenim ustvarjalcem. Za vse te dejavnosti bodo pripravljene delavnice,
predavanja, regijske razstave in srečanja, 2012 pa bodo ustvarjalci združeno nastopili na finalnem
delu festivala Urška v Slovenj Gradcu in na drugih dogodkih festivala, ki bodo kontinuirano potekali
od februarja do decembra 2012.
Izpeljana so bila regijska srečanja (delavnic) festivala mlade literature Urška po Sloveniji, finalni del
festivala pa je 21. oktobra potekal v Slovenj Gradcu. Na osrednji prireditvi finalnega dela Festivala
mlade literature Urška, ki ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pripravil 21. oktobra 2011, sta
državna selektorica Vida Mokrin-Pauer in urednica revije Mentor Dragica Breskvar razglasili
letošnjega nagrajenca festivala – uršljana 2011. Za ta »naslov« in nagrado (natis prvenca) se je
potegovalo šest finalistov: Janko Keček, Maja Turković, Matej Cigale, Nina Bizjak, Janez Grm in
Tatjana Knapp. V najožji izbor sta prišla slednja dva, za uršljana 2011 pa je bil na koncu izbran Janez
Grm. Nagrajencu bo JSKD v zbirki Prvenke naslednje leto natisnil prvenec (zbirko kratkih zgodb), ki bo
predstavljen na Urški 2012. Pripravljen je bil zbornik Urškinih deset, zgoščenka z uglasbeno evropsko
poezijo, izbor najboljše samozaložniške knjige preteklega leta, izbor najboljše humoristične zgodbe
veseličnice, predstavitev prvenca lanskega Urškinega nagrajenca in priročnika Gorana Gluvića
Literarne veščine. Likovna dejavnost je zajela 5 delavnic, 8 predavanj o letrizmih (po Sloveniji), 9
regijskih razstav in natis priročnika Janeza Zalaznika Tekst v podobi. Tekla je priprava in snemanje
filmov na besedila Urškinih nagrajencev, delavnica Besede plešejo s Sinjo Ožbolt v Ljubljani, delavnice
s Petro Pikalo in Matjažem Pikalom po Sloveniji ter plesno-gledališke delavnice.
172
LIRIKON
UVKF in Književna asociacija Velenika
Opis projekta
Mednarodni Lirikonfest Velenje (MLFV) predstavlja in popularizira umetniško literaturo XXI. st., njene
ustvarjalce, prevajalce, organizatorje, urednike, poznavalce in posrednike slovenske književnosti
drugim narodom; vzpostavlja in širi mednarodna sodelovanja, zlasti z izvirno in prevodno novejšo
poezijo ter s premišljevanji o spoznavni in kritični vlogi umetniške literature v evropski družbi in širše.
Osrednji festivalni program je bil realiziran med 18. in 21. majem 2011 na različnih prizoriščih v
Velenju, s predin pofestivalnimi predstavitvami v Mariboru, Celju, Ljubljani, Tržiču idr. Osrednji
program ustanove Velenjska knjižna fundacija (UVKF) je vsakoletna organizacija mednarodnega
Lirikonfesta Velenje, ki je v letu 2011 združil naslednje tradicionalne, vseslovensko ugledne in
mednarodno prepoznavne književne prireditve, akcije, edicije, nagrade in priznanja:
Jubilejno 10. Herbersteinsko/Lirikonfestovo mednarodno srečanje književnikov z okroglo mizo na
aktualno temo O stanju duha: recesiji vrednot – stečajni upraviteljici poezije XXI. st.; slavnostnoumetniško prireditev Akademija Poetična Slovenija z literarno-gledališkim performansom Muzaget na
Lirikonfestovem Olimpu in podelitvijo književne nagrade čaša nesmrtnosti-velenjica za vrhunske
desetletne pesniške opuse slovenskih književnikov/-ic, ki pomembno zaznamujejo slovensko
literaturo XXI. st. (šestič podeljeno nagrado je prejel pesnik Milan Jesih);
slavnostno podelitev
mednarodne Pretnarjeve nagrade – osrednje slovenske zahvale, ki jo podeljujemo v Velenju od leta
2004 ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu (osmič podeljeno
nagrado/ambasadorski naslov je prejel nemško-avstrijski slovenist dr. Peter Scherber); mednarodno
revijo za poezijo XXI. st. – Rp. Lirikon21 (v VII. letniku/2011 je bila dvojna številka (32–33) s
fotodokumentarno retrospektivo in panoramo izbranih verzov; petič podeljeno priznanje lirikonov
zlát za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st. (v letu 2011 v slovenščino) je prejela Tanja Petrič za
prevode iz novejše nemške poezije, objavljene v Rp. Lirikon21; Lirikon(fest)ove degustacije izvirne in
prevodne poezije XXI. st. idr. liričnih umetnosti so bogatile duha z več kulturnimi večeri v Velenju idr.
po Sloveniji; na mednarodni književniški rezidenci v Velenju, ki jo z 21-dnevnimi ustvarjalnimi bivanji
že peto leto organizira UVKF za tuje in slovenske ustvarjalce ter prevajalce novejše umetniške
literature, sta v septembru in oktobru 2011 gostovali književni prevajalki Kristina Potočňákova
(Slovaška) in Marlena Gruda (Poljska).
Z Lirikonfestom se je v letu 2011 srečalo okrog 100 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev,
prevajalcev, posrednikov idr. poznavalcev novejše umetniške literature. Lirikonfestove prireditve so
bile odprte za javnost in z literarnima abonmajema Opiram knjigo (za odrasle in starejšo mladino) ter
Čokolada s knjigo (za otroke in mlajšo mladino) vključevala program razvijanja bralne kulture.
173
JAZZINITY
Lokalpatriot
Opis projekta
V letu 2011 se je v Novem mestu odvil že dvanajsti festival »Jazzinty«, ki sodi med pomembnejše
jazzovske dogodke v Sloveniji, iz leta v leto pa se povečuje njegova prepoznavnost tudi v tujini. V
okviru enotedenskega dogajanja so gledalci lahko spremljali raznolik glasbeni program: predstavitev
mladih slovenskih jazz zasedb v ponedeljek in torek, v sredo zaključni koncert in podelitev nagrade s
spremenjenim konceptom natečaja in nagrad za jazz kompozicijo Jazzon. Le ta se je že v letošnjem
letu preimenoval v Jazzon Alpe-Adria in poleg dosedanjih slovenskih sedaj vključuje tudi avstrijske in
hrvaške jazz skladatelje. Tudi v letu 2012 bo koncept Jazzona sledil ideji širitve na sosednje države. V
četrtek bodo za popestritev in razvedrilo festivalskega tedna poskrbela gostovanja lahkotnejših
žanrov, kot so blues, funk in rock. Osrednji festivalski dogodek z glasbeno zvezdo, ki bo premierno
nastopila z avtorsko izvedbo, bo v petek. Vrhunec festivalskega tedna pa bo zagotovo sobotni
zaključni koncert mentorjev in udeležencev. Kot del Evropske prestolnice kulture 2012 bo festivalski
program vsebinsko bolj naklonjen evropski jazzovski produkciji.
V letu 2011 se je v Novem mestu odvil že dvanajsti festival »Jazzinty«, ki sodi med pomembnejše
jazzovske dogodke v Sloveniji iz leta v leto pa se povečuje njegova prepoznavnost tudi v tujini. V
okviru enotedenskega dogajanja so gledalci lahko spremljali raznolik glasbeni program: predstavitev
mladih slovenskih jazz zasedb v ponedeljek in torek, v sredo zaključni koncert in podelitev nagrade s
spremenjenim konceptom natečaja in nagrad za jazz kompozicijo Jazzon. Dogodek je potekal med
17.8.2011 in 23.8.2011 v Lokalpatriotu v Novem mestu. Pripravljeno je bilo zaključno, vsebinsko in
finančno poročilo za leto 2011.
FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA
Mladinski center Velenje
Opis projekta
Festival mladih kultur Kunigunda za ljubitelje alternativne umetnosti vsako leto, že štirinajstič
zapored, pripravlja različne dogodke. Obiskovalci lahko tako spoznavajo produkcijo
nekonvencionalnih in bolj ali manj neodvisnih kulturno-umetniških praks, uživajo na koncertih,
grafitarskih, plesnih, glasbenih in multimedijksih delavnicah, obiskujejo gledališke dogodke,
spoznavajo ulično umetnost, na ogled pa so tudi razstave, inštalacije in različni performansi.
Posebnost Kunigunde je, da je obisk dogodkov brezplačen, koncerte pa je prek interneta mogoče
spremljati v živo. Zanimivost je tudi festivalski radio, ki prebivalce, obiskovalce in poslušalce obvešča
o dogajanju ter jim predstavljal literarna dela mladih ustvarjalcev.
174
14. Festival mladih kultur Kunigunda je v letu 2011 predstavil uspešne domače in tuje umetnike z
vseh področij mladih kultur. V zadnji polovici avgusta je bilo tako mogoče prisostvovati Kirilu
Džajkovskemu in ostalim vrhuncem dogajanja na različnih lokacijah po Velenju. Pred izvedbo festivala
so se zvrstile faze priprave dogodka, marketinških dejavnosti, promocije in trženja festivala. Izvedbo
14. Festivala mladih kultur Kunigunda so organizatorji, poznavalci in obiskovalci ocenili kot zelo
uspešno. Pripravljeno je bilo zaključno, vsebinsko in finančno poročilo za leto 2011.
3. MEDNARODNI FESTIVAL CHOREGIE
Zavod Choregie
Opis projekta
3. mednarodni festival Choregie prinaša inovativno programsko politiko, ki raziskuje najboljša dela
novega glasbenega gledališča, kjer glasba, jezik, vokalizacija in gibanje soobstajajo in se dopolnjujejo.
Festival predstavlja predstave, ki na sečišču glasbe in giba, zvoka in svetlobe, podobe in objekta
uspešno odkrivajo ter prepletajo nove načine zaznavanja. Tako odpira nove prostore izraza ter v svet
glasbe in gledališča vnaša svežino, prepričljivost, intenzivnost doživljanja in komunikacijo. Festival
podira meje med umetniškimi disciplinami in širi razmišljanje, zaznavanje in izkušnje. Festival ima
kljub svoji mladosti utečen program, vsako leto pa k sodelovanju privabi tudi nekaj izjemnih
ustvarjalcev.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: priprava in izvedba edicije 2011 v
letu 2011, promocija projekta in izdelava video in zvočnih zapisov edicija 2011, pričetek priprav za
edicijo 2012, delo na izboru in konceptu programa 2012, pogovori z možnimi avtorji za edicijo 2012,
usklajevanje produkcije in terminskega plana za edicijo 2012 in trženje in promocija festivala.
EVROPA DANES
SNG Maribor
Opis projekta
»Evropa danes« je predstava, ki nastaja po istoimenskem Krleževem eseju. Pisal ga je v svojih
štiridesetih, torej v zrelem ustvarjalnem obdobju. V njem je vrhunsko inteligentno, razkošno
edukativno in navdihujoče zabavno analiziral Evropo in evropsko idejo. Ta brezhibna analiza
genialnega umetnika je neverjetno sodobna, kot bi jo pisal danes. Globok vpogled, ki ga je Krleža imel
sredi tridesetih let preteklega stoletja, ostaja tudi danes enako svež. Krležev jezik je edinstven po
lepoti, elokvenci in stilu, njegova misel je impresivna – polna zanosa in streznjujoča hkrati. Predstava
se bo v letih 2011 in 2012 podala na regionalno in evropsko turnejo.
175
Projekt je nastal v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor, East West Centra Sarajevo
in Evropske prestolnice kulture - MARIBOR 2012. Nastopili so Miki Manojlović, mega zvezda
balkanskega filma in gledališča, umetnik mednarodnega slovesa, Edward Clug, nova evropska
koreografska zvezda, in slovenski kultni avantgardni bend Laibach. Premiera predstave »Evropa
danes« je potekala 16.2.2011, v Veliki dvorani SNG Maribor in 17.2.2011 doživela svojo reprizo.
KULT
En - Knap
Opis projekta
»Kult« je predstava dveh vodilnih evropskih skupin sodobnih uprizoritvenih praks, slovenske plesne
skupine Iztoka Kovača En-Knap in mednarodnega umetniškega kolektiva Superamas. Za MARIBOR
2012 - Evropska prestolnica kulture bodo pripravili plesno-gledališki projekt, ki na družbeno
odgovoren in aktiven način izpostavlja ter prevprašuje delovanje in nedelovanje demokratičnega
sistema. Demokracija ima, podobno kot diktatura ali drugi družbeni sistemi, svoje »kultne
osebnosti«, dominantne in splošno prepoznavne figure, ki v družbi spektakla s pomočjo mehanizmov
manipulacije legitimirajo svojo moč in vpliv. Kult bo na podlagi inventivnega združevanja plesnih in
gledaliških prvin soočil med seboj razne »kultne osebnosti« iz različnih dob in družbenih sistemov ter
pokazal vzporednice med preteklostjo in sedanjostjo. Hkrati pa bo ob užitku gledalca z združevanjem
različnih umetniških področij ponudil svež pristop k razmišljanju o umetnosti sodobnega plesa.
Predstava ene izmed najeminentnejših slovenskih plesnih skupin bo posebej za Maribor združila
umetniške ambicije z mednarodnim umetniškim kolektivom, ki sodi med najbolj sveže in opažene
Evropske multimedijske ustvarjalce.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: usklajevaje izvršnih producentov
kolektiva Superamas in zavoda EN-KNAP ter priprava časovnice in izvedbenega načrta produkcije,
usklajevanje finančne konstrukcije s koproducenti, povezovanje s tujimi koproducenti in festivali,
priprava na trženje in distribucijo projekta v tujini, izbira promocijskih strategij, izdelava izvedbenega
načrta spremljevalnega programa, delavnica za ekipo projekta pod vodstvom avtorjev projekta,
Philippea Riere in Iztoka Kovača, definiranje vsebinskih smernic in koncepta projekta, izdelava
konceptov scenografije, kostumografije, videa in zvoka ter luči, pričetek parcialnih vaj na odru
Španskih borcev v Ljubljani, izdelava video materiala, glasbe in tehničnih aspektov produkcije.
176
MOVE TO MARIBOR
Opis projekta
»Move to Maribor« ali Premik v Maribor je javno izražena pobuda prebivalcem mesta, naj s svojo
prisotnostjo aktivirajo skupen prostor, in ostalim, naj v mesto pridejo in se v njem »naselijo«. Je
zgodba štirih sklopov, ki s svojo programsko raznolikostjo zajemajo širok spekter sodobnega plesa in s
časovno razpršenostjo obljubljajo svojo prisotnost v mestu skozi celotno leto 2012: NagiB Parkour,
Platforma, Modul Dance in Osvetljeni vzgib za premik v mesto in v njem. Javnosti želimo z različnimi
strategijami približati sodobni ples: prikazane bodo kvalitetne predstave, organizirali večere plesnih
filmov, razprav in zabav, zavzeli mesto in ustvarili zemljevid, po katerem bomo potovali, plesali, tekli.
Aktivacija mesta in udeleženost v zgodbi zahteva več kot le opazovalce in gledalce. Pričakuje drzne
popotnike, ki so pripravljeni spoznavati nove kraje; sodobni ples in mesto na drugačen način.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: priprava in izvedba javnega
razpisa za »10 min piece that can grow«, terminsko in vsebinsko usklajevanje s koproducenti in
partnerji, izbor zmagovalnih videov in gostujočih ter rezidenčnih umetnikov festivala, zaključevanje
programa festivala, pričetek promocijskih dejavnosti, zaključek promocijskih dejavnosti in
marketinga, izvedba festivala NagiB 2011, izbor in predstavitev zmagovalnih video izdelkov, izvedba
debat ob zajtrku, izvedba predavanj, predstavitev del v nastajanju rezidenčenga programa, strokovno
izobraževanje zaposlenih, srečanje s mednarodnimi partnerji festivala in Plesne izbe, priprava in
izdelava programa Platforme 2011, usklajevanje financiranja in terminskega plana izvedbe festivala,
vzpostavitev sodelovanja s sponzorji in donatorji, marketinške in promocijske dejavnosti, izvedba
javnih razprav in predavanj v sklopu festivala, izvedba festivala Platforma 2011, predstavitev del v
nastajanju 2011, izvedba platforme mladih ustvarjalcev 2011, evalvacija festivala 2011, priprava
razvojnega koncepta festivala Move to Maribor, izdelava terminskega plana novega programskega
pristopa za leto 2012, izdelava in dogovori z novimi gostujočimi umetniki in produkcijami in
povezovanje s festivalom Prestopi.
PLACEBO ALI KOMU POTOK SOLZ NE LIJE
Zbor Carmina Slovenica Maribor
Opis projekta
Koncert »Placebo« avtorice Karmine Šilec, pionirke novega glasbenega gledališča na Slovenskem, je
stičišče razširjenih meja glasbenih uprizoritev. V njem svoje umetniške in izvajalske moči pod
produkcijskim okriljem Carmine Slovenice združuje raznolika umetniška ekipa ustvarjalcev in
izvajalcev: Carmina Slovenica, Slovenski komorni zbor, Karmen Pečar (violončelo), Marko Hatlak
(harmonika) idr. Koncert navdihuje trpljenje Jezusove matere med križanjem sina, kot jo je povzela
znamenita srednjeveška sekvenca Mati žalostna je stala; sekvenca poudarja bolečino Marijine
ljubezni ob soočenju z neizogibnostjo smrti. Glasbeno izhodišče projekta je delo Stabat Mater
177
Giovannija Battiste Pergolesija, ki velja za stilistični ideal sakralne glasbe ter »mojstrovino invencije,
dobrega okusa in harmonije«.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: naročila novih glasbenih del,
naročila kostumografije, režije, priredb, zvočnih in video materialov, sestava avtorske ekipe,
uskladitev produkcije s ko producenti, partnerji in avtorji, izdelav terminskega plana, študij literature
in priprave zbora, nabavljanje srednjeveškega instrumentarija in tehničnih pripomočkov, branding,
izdelava scenografije, kostumografije in glasbe, pričetek vaj za projekt, izdelava in distribucija
promocijskih materialov, mednarodno povezovanje in pričetek dela na distribuciji projekta in trženje
projekta.
PRESTOPI/CROSSING
KUD Moment
Opis projekta
Leta 2012 bo petdnevni mednarodni festival neodvisnega gledališča »Prestopi/Crossing« na široko
odprl vrata predstavam, gledališkim delavnicam, filmskim projekcijam, vrhunskim plesnim
koreografijam in pogovorom med občinstvom, strokovnjaki in ustvarjalci. Gledalce bo presenečal z
nenavadnimi in svežimi projekti, ki prestopajo meje posamičnih uprizoritvenih praks. Vrhunske
178
produkcije mladih gledaliških ustvarjalcev, ki se v evropskem gledališkem prostoru šele uveljavljajo,
lahko v prihodnosti pomembno vplivajo na razvoj sodobnega gledališča. Festival združuje slovenske
in tuje gledališčnike ter raznoliko produkcijo, ki zarisuje nove odrske zemljevide. Predstave
sodobnega in svobodnega gledališča prestopajo meje klasičnih zapovedi teatra in združujejo
dramske, lutkovne, gibalne in vizualne elemente v sveže in atraktivne celote.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: analiza in priprava poročila o
izvedbi festivala v 2010, zaključevanje organizacijskih obveznosti za festival v letu 2010, priprava
programa za festival 2011, usklajevanje finančnega in terminskega plana produkcije za 2011, urejanje
prostorov za prihodnje edicije festivala, iskanje dodatnih partnerjev in pokroviteljev festivala doma in
v tujini, pričetek marketinških dejavnosti in promocije festivala, priprava delavnic festivala 2011 in
izvedba drugega festivala v septembru 2011.
VOJNA IN MIR
Pandur Theaters d.o.o.
Opis projekta
V svoji najnovejši kreaciji mariborski režiser svetovnega slovesa Tomaž Pandur prepleta dve veliki
temi, Vojno in Mir, ki se po besedah ustvarjalcev opazujeta kot dvoje nasproti si stoječih ogledal.
Spektakel izvrstnih igralskih kreacij pred gledalcem razgrinja večni boj in večni čas sprememb: Vojna
kot obdobje boja se izmenjuje z Mirom kot posledico vojne in strahu pred novim sporom. Če Vojna
179
ustvarja veliko zgodovino, je Mir čas gojenja iluzij. In če je Vojna pekel, je Mir purgatorij, raj pa je
nekje daleč, zunaj zgodbe o Vojni in Miru. Ko je v ospredju Vojna, jo Mir opazuje kot gledališko
predstavo in obratno. Morda smo ves čas priča igri enega in istega tipa igralca z veliko začetnico, ki
igra dve veliki vlogi v istem gledališču, izmenično in hlastno, vendar vedno mojstrsko. Velika
gledališka ilustrirana enciklopedija nravi, strasti in teže sodobnosti pod taktirko Tomaža Pandurja bo
v Maribor pripeljala vznemirljivo gledališče velikih igralcev in drznosti domišljije.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: uskladitev projekta s
koproducenti in izdelava terminskega plana, priprava scenografskih in kostumografskih skic in zadnje
verzije scenarija, usklajevanje tehničnih pogojev, organizacija in načrt vaj in predstav, priprava
promocijskega načrta, sestava avtorke ekipe in zasedbe, vaje, izdelava scenografije, kostumografije in
glasbe, novinarska konferenca v HNK Zagreb, priprava promocijskih materialov in grafične podobe
projekta, zaključek vaj in generalne vaje ter premiera v HNK Zagreb.
FRONT@ SODOBNEGA PLESA
Zavod FLOTA
Opis projekta
Festival »Front@ sodobnega plesa«, ki ga organizira zavod Flota, je osrednji dogodek delovanja
mreže Dance Explorations Beyond Front@, v kateri se povezujejo partnerske organizacije iz različnih
evropskih držav. Beyond Front@ plesno raziskovanje si prizadeva za trajen stik med plesalci,
koreografi, drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki in občinstvi predvsem na področju
Srednje Evrope. Z zagotavljanjem dostopa do visokokakovostnih umetniških dosežkov tudi izven
velikih kulturnih centrov namenja veliko pozornost pridobivanju novega občinstva. Delovanje mreže
omogoča prenos izkušenj na področjih sodelovanja z lokalnim prebivalstvom in medregionalnega
povezovanja. Namen festivala Front@ sodobnega plesa je, da se Murska Sobota s svojo lego na
stičišču pomembnih evropskih poti uveljavi kot stičišče kulturnih tokov in publike iz sosednjih držav
(Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije). Festival se tako vzpostavlja kot referenčno presečišče
ustvarjanja na področju sodobnega plesa v Srednji Evropi. Fronto sestavljajo trije osnovni programski
sklopi: glavni program, ki vsebuje vrhunske plesne predstave, uprizoritve, projekcije in razstave;
spremljevalni program, ki odpira festivalsko dogajanje v odprt javni prostor mesta in omogoča
predstavitve mlade generacije plesnih ustvarjalcev; izobraževalni program s plesnimi delavnicami in
predstavitvami izobraževalnih ustanov s področja sodobnega plesa.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: priprava in izdelava koncepta
projekta, postavitev in dogovori z avtorsko ekipo in sodelavci, postavitev programa festivala 2011,
izvedba festivala 2011, izdelava finančne konstrukcije projekta 2012, izdelava terminskega in
lokacijskega plana 2012, pridobivanje sponzorskih in donatorskih sredstev za 2012, usklajevanje
produkcije s koproducenti za leto 2012 ter pričetek sestave programa za festival 2012.
180
KOMEDIJA O LONCU
Mestno gledališče Ptuj
Opis projekta
Mednarodna gledališka koprodukcija »Komedija o loncu« povezuje kulturne prostore Slovenije,
Hrvaške in Madžarske. Delo rimskega komediografa Plauta je bilo izbrano premišljeno, saj je bila
predhodnica Ptuja, antična Poetoviona, rimsko mesto. Dediščina Rima je na Ptuju izjemno bogata in
se ohranja tudi v zgodbah, mitih in legendah, ki govorijo o tistem času. Rimski imperij predstavlja
temelj današnje evropske kulture, ki je še vedno prepojena z njegovim izročilom. Predstava, v kateri
bo glavno vlogo odigral Branko Šturbej, del igralske zasedbe pa bo hrvaški oz. madžarski, bo prvotno
postavljena v odprt abmbient ptujskih term in v primerljive ambiente mest Varaždin in Pécs, kasneje
pa bo prirejena tudi za klasične gledališke dvorane.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: priprava in izdelava koncepta
projekta, postavitev in dogovori z avtorsko ekipo in sodelavci, izdelava finančne konstrukcije
projekta, izdelava terminskega in lokacijskega plana, pridobivanje sponzorskih in donatorskih
sredstev, usklajevanje produkcije s ko producenti, izdelava scenografskih načrtov, izdelava
kostumografskih skic, izdelava skic rekvizitov, Premiera in ponovitve na Ptuju ter premiera in
ponovitve v Varaždinu.
ČRNE MASKE
SNG Maribor Opera in balet, SNG Opera in balet Ljubljana
Opis projekta
»Črne maske« so edina opera in hkrati vrhunec glasbene zapuščine skladatelja Marija Kogoja,
emblematične figure slovenske glasbene avantgarde; zanjo je avtor po zgodbi ruskega pisatelja
Leonida Andrejeva tudi sam napisal libreto. Za delo velja, da je rojeno pod nesrečno zvezdo. O
nesojenih in neslavnih uprizoritvah zgodbe o Lorenzu, ki ga preganjajo demoni, dokler se njegov
razum popolnoma ne zlomi, krožijo številne mračne legende – celo takšne, ki delo povezujejo s
temno avtorjevo usodo. Vsebina opere je tragična, glasba pa temu primerno mračna.
Kot vsem, ki so se jih lotili v preteklosti, predstavljajo Črne maske velik izziv tudi tokratnim
ustvarjalcem: maestru Urošu Lajovicu, ki se podpisuje pod glasbeno vodstvo uprizoritve, priznanemu
(sicer filmskemu) režiserju Janezu Burgerju, zagrebškemu tandemu Numen, ki bo poskrbel za
scenografijo, kostumografu Alanu Hranitelju in koreografu Edwardu Clugu.
V letu 2011 so potekale sledeče aktivnosti pri pripravah na projekt: priprava (retuširanje, korekcije,
adaptacija) glasbenega dela, izbor režiserja in avtorske ekipe, priprave na režijske vaje (izdelava
režijskega koncepta), novinarska konferenca, uskladitve koprodukcije s partnerji, sestava avtorke
181
ekipe in avtorskih pogajanj, pričetek produkcije, glasbene vaje, režijske vaje, izdelava scenografije,
kostumov itd., izdelava koncertnega lista in promocijske aktivnosti.
EVROPSKI STRIP
Epeka Maribor
Opis projekta
Razstava bo omogočila vpogled v bogato zgodovino evropskega stripa dvajsetega stoletja s
poudarkom na Belgiji, Franciji in Sloveniji. Ob Japonski in Združenih državah Amerike sta prav Belgija
in Francija vodilni stripovski državi. Mlad belgijski reporter Tintin in galski junak Asterix sta prerasla
strani časopisov in knjižic, postala nacionalni ikoni in doživela mednarodno popularnost. Navdušila
sta tudi ustvarjalce stripa v Sloveniji – mdr. bodo na razstavi predstavljeni Kostja Gatnik, Tomaž Lavrič
in Miki Muster. V zadnjih letih je strip, ki ga gledamo in beremo hkrati, privlačna razstavna tema.
Galerije ponujajo tisto, česar dom ne more: strani stripa so tu na široko razgrnjene druga ob drugi.
Hoja ob stripu postane nova izkušnja, ki razkrije, da je drobna stripovska knjižica v resnici
monumentalno delo. Poleg tega je strip postal zanimiv tudi za teorijo, ki ga je še nedolgo tega puščala
ob strani, saj njegov vzpon nazorno kaže na padec hierarhije umetnostnih zvrsti, ki je še pred
dvajsetimi leti sliko postavljala nad strip.
Združenje Epeka, ki vodi projekt Evropski strip, je v letu 2011 pripravilo dve razstavi, na katerih so
predstavili dva velikana slovenskega stripa: Kostjo Gatnika in Tomaža Lavriča. Obe razstavi sta bili na
ogled v prostorih Vetrinjskega dvora (preddverje Gledališke dvorane) in sicer: Kostja Gatnik, 2. 12.
2011 – 7. 1. 2012 in Tomaž Lavrič, 13. - 30. 5. 2011. Razstavi predstavljata nekakšen uvod oziroma del
slovenskega doprinosa k veliki razstavi Evropskega stripa, ki bo v organizaciji Združenja Epeka na
ogled leta 2012.
MARKO JAKŠE
Epeka Maribor
Opis projekta
Slikarski fantastični svet Marka Jakšeta je kot strela z jasnega planil na dan v devetdesetih letih
prejšnjega stoletja, ko se je v Sloveniji veliko mladih ustvarjalcev odpovedalo slikarstvu. Jakše ni samo
zvest tradicionalno koncipirani sliki, temveč je pri tem povsem samosvoj. Uteleša ideal svobode
ustvarjalnega duha. Stotine različnih podob vsakokrat znova, z vsako razstavo, omrežijo gledalca.
Zapeljujejo ga pravzaprav s svojimi skrivnostmi, saj sta končno sporočilo in zaključena naracija
naslikanega skrita, če sploh mogoča. Prežeta sta z netipičnim umetnikovim razmišljanjem in
nekonvencionalnimi povezavami simbolov kultur in subkultur od krščanstva prek aboridžinov do
homoerotike. Marko Jakše je pravzaprav ustvarjalec nasprotij. Je sodoben in arhaičen, poetičen in
182
ekspresiven, konvencionalen in anarhičen, intimen in političen. In ker nasprotij nikoli ne zmanjka, je
vsaka njegova razstava presenečenje, ki pritegne. Tudi ta.
V letu 2011 je Združenje Epeka, ki vodi projekt, izvedla nekakšno pred-razstavo del Marka Jakšeta, ki
predstavlja uvod v veliko retrospektivno razstavo njegovih del v letu 2012. Razstavo, ki je bila na
ogled v Galeriji Kibela (Kibla, Maribor; 3.-20. junij 2011), je spremljala tudi izdelava treh reprodukcij
del Marka Jašeta. Reproducirana dela v obliki treh plakatov so namenjena popularizaciji umetniških
del Marka Jakšeta in bodo v letu 2012 med drugim na voljo v muzejski trgovini Muzeja osvoboditve
Maribor, kjer bo Marko Jakše pripravil veliko retrospektivno razstavo. Plakati pa so primerni tudi za
prodajo na Info točkah EPK z namenom popularizacije slovenske sodobne umetnosti.
MEDNARODNI FESTIVAL KREATIVNE KOMUNIKACIJE MAGDALENA 2012
DVK Magdalena
»Magdalena 2012«, mednarodno uveljavljen mariborski festival mladih kreativcev za promocijo
svežih idej v oblikovanju, avtorskem pisanju in ilustraciji, se po dvanajstih letih delovanja spreminja v
bienalno prireditev. Nekdaj tridnevni festival postaja stalna multimedijska in interaktivna platforma
na spletu, ki bo še naprej iskala, spodbujala, promovirala in združevala mlade oblikovalce,
ilustratorje, spletne hekerje, mobilne frike, profesionalce, amaterje in študente. Tako kot doslej bo
podpirala kreativno izvirne in družbeno odgovorne rešitve v oblikovanju tiskanih, gibljivih,
interaktivnih in eksperimentalnih medijev, logotipov in tipografij. Najboljše rešitve bodo v letu 2012
iz virtualnega prešle v realni svet in se predstavile na delavnicah, razstavah, predavanjih in gverilskih
akcijah na trgih, ulicah in drugih izpostavljenih delih Maribora in partnerskih mest MARIBOR 2012 Evropska prestolnica kulture.
Društvo za vizualne komunikacije Magdalena, ki je organizator Festivala Magdalena, je v letu 2011
finančna sredstva, ki so prišla z naslova zavoda Maribor 2012, v veliki večini usmerilo v oblikovanje
nove internetne platforme, ki jo je pričelo razvijati to leto. Festival v letu 2011 ni bil izveden, ker je
prišlo do odločitve, da bo v prihodnosti to bienalna prireditev. Za večjo mednarodno dostopnost,
prepoznavnost in referenčnost festivala pa je bilo potrebno razviti sodobno internetno platformo, ki
bo v prihodnosti (vključno z letom 2012) privabljala nove udeležence iz mednarodnega prostora
(možnost prijave preko spleta, interaktivni portal, portal kot aktivna platforma oziroma prizorišče,
portal kot referenčna informativna točka idr.).
183
NEDOKONČANA MODERNIZACIJA / ARHITEKTURA IN URBANIZEM V BIVŠI JUGOSLAVIJI IN DRŽAVAH
NASLEDNICAH
Umetnostna galerija Maribor
Opis projekta
Prostori razstav že dolgo niso samo uglajene galerije uveljavljenih institucij. To so lahko tudi garaže ali
majice, ki jih oblečemo in z njimi hodimo po mestu. Oboje prispeva k pestrosti razstavnih možnosti in
oblikuje nekonvencionalni pristop v razstavljanju. Prezentaciji likovnih del daje neinstitucionalen,
alternativen, efemeren in gverilski značaj. V tem kontekstu bo delovala »EX-garaža«, večmesečni
program razstav, pogovorov, predavanj in projekcij sodobne likovne umetnosti slovenskih in v
Sloveniji malo znanih mednarodnih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki se odvija v praznih garažah po
Mariboru. Predstavljala bo umetnostne novosti in mejne vsebine ali pa prve korake na ustvarjalni
poti umetnic in umetnikov. Dela so največkrat predhodnica kasnejših trendov, ko postanejo ti že
splošno sprejet umetnostni koncept, zato so prava poslastica za vse kulturne radovedneže. Poleg
razstave v garaži bodo dela umetnic in umetnikov tudi natisnjena na majice, s čimer bodo te postale
mobilna, hodeča galerija oziroma walking gallery. S turnejo, nekakšnim hip hop cirkusom, pa bodo
potovala še v izbrana mesta osrednje Evrope in nekdanje Jugoslavije.
Umetnostna galerija Maribor je v okviru triletnega projekta, ki ga izvajajo s partnerji iz Hrvaške, Srbije
in Makedonije izvedla več aktivnosti: člani raziskovalnega tima UGM so aktivno sodelovali na
mednarodnih konferencah v Skopju (2. april 2011), Beogradu (8. maj 2011) in Splitu (7.-8. oktober
2011); člani raziskovalnih skupin so do konca leta 2011 zaključili svoje raziskovalne teme znotraj
projekta, ki raziskuje dediščino socialistične arhitekture v bivši Jugoslaviji; UGM je pričela s
pripravami na zaključno pregledno razstavo, ki bo na ogled v UGM med 10. februarjem in 22. aprilom
2012 (izbor kuratorskega tima, izbor grafičnega oblikovalca, izbor oblikovalca razstave, oblikovanje
koncepta in postavitve razstave, izbor izvajalca, izbor in produkcija razstavnega pohištva, prevodi
tekstov, izbor fotografskega in arhivskega materiala in naročilo za reproduciranje ipd.).
NOVA F
Fotoklub Maribor
Opis projekta
F v sintagmi »Nova F« pomeni fotografija. Tako so poimenovali razstave, ki so pred dobrim
desetletjem nastale na iniciativo aktivnih fotografov in so predstavljale takratne formalne in
vsebinske novosti v fotografiji. V letu 2012 je iniciativa obujena v nekoliko spremenjeni obliki. Nalogo
selektorja in oblikovalca koncepta je prevzel Vasja Nagy, samostojni in mednarodno uveljavljeni
kustos razstav z alternativnimi in mejnimi razstavnimi vsebinami. Med njimi je v zadnjem letu najbolj
odmevala serija razstav po galerijah evropskih mest Art in a suitcase. Nova F v letu 2012 vsebuje tri
razstave, ki predstavljajo najnovejše dosežke v fotografiji, tem mehaničnem mediju upodabljanja
sveta in ustvarjanja likovnih podob, močno odvisne od novosti, ki jih prinašajo razvoj znanosti, tehnik
184
fotografiranja in postopkov reproduciranja, vpetost medija v družbeno tkivo ter spremembe
estetskih in umetnostnih vzorcev.
Fotogalerija Stolp je v letu 2011 pripravila vrsto fotografskih razstav slovenskih in tujih avtorjev,
nekateri med njimi bodo predstavljeni tudi na veliki pregledni (trodelni) razstavi NOVA F / sodobna
slovenska fotografija v Fotogaleriji Stolp leta 2012. Seznam razstav v 2011: Herman Pivk, V belino bi
zaplaval (20. 2. -26. 3. 2011), Iris Hrašovec, Aleš Gregorič in Petra Draškovič (30. 3. – 25. 4. 2011);
Mojca Juvan, (Ne)običajna življenja (3. .5 – 27. 5. 2011); Elizabeta Fink ( 1. 6. – 25. 6. 2011); skupinska
likovna razstava Vabljeni mladi (29. 6. – 23. 7. 2011); skupinska razstava Makedonski fotografi (27. 7.
– 19. 8. 2011); Branislav Brioć (24. 8. – 16. 9. 2011); Tihomir Pinter (21. 9. – 21. 10. 2011); skupinska
razstava Trgi (26. 10. – 20. 11. 2011).
ART STAYS MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE LIKOVNE UMETNOSTI
Društvo Art stays
Opis projekta
Mednarodni festival »Art Stays« od leta 2003 vsako leto spremeni Ptuj v mesto, v katerem zaživijo
sodobno slikarstvo, instalacija, fotografija in arhitektura. Festival je kompleksna nadgradnja
umetniških simpozijev in likovnih kolonij, ki bogatijo lokalno okolje z umetnostjo in utrjujejo
umetniško skupnost. V poletnih mesecih se v štirinajstih dneh zvrsti kopica heterogenih dogodkov;
od samostojnih in skupinskih razstav, site-specific postavitev, intervencij v javne prostore in live setov
do performansov. Umetniki, kustosi in drugi spremljevalci umetnostnega sveta iz Slovenije in vseh
kontinentov se predstavijo tudi s pogovori in predavanji. Poletna akademija sodobne umetnosti kot
posebni del festivala ponuja delavnice in okrogle mize, ki poglabljajo znanje iz sodobne likovne
umetnosti in so priložnost za izmenjavo izkušenj. Ko se festival konča, ostanejo vezi med udeleženci,
ki se razpršijo po svetu. Leta 2012, ko bo festival obeleževal deseto obletnico, bo še posebej pestro.
Društvo Art Stays je v letu 2011 izvedlo 10. festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju (10. 7. – 1.
9. 2011). Izmed več kot 50 prireditev znotraj programa, ki je rezultat udeležbe okoli 100 umetnikov iz
Slovenije, Evrope in sveta, naj izpostavimo samo najodmevnejše: »Hole – in Search of Opera without
Opera«, novodobni glasbeni performans ameriških in avstrijskih avtorjev (Mestno gledališče Ptuj, 21.
7. 2011); »Otvoritev razstave evropskih likovnih akademij: Dunaj, Budimpešta, Ljubljana, Benetke«
(Miheličeva galerija, 21. 7. 2011); »LightArt Glow – Light Art Biennale Austria« z svetlobnimi
instalacijami v urbanem prostoru (več trgov po mestu) idr.
185
SOFT CONTROL: Znanost, umetnost in tehnološko nezavedno
Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Galerija Velenje, Društvo
prijateljev IMV v sodelovanju s Tehničnim muzejem Slovenije, Pokrajinski muzej Murska Sobota,
Koroški pokrajinski muzej
Opis projekta
Izjemna razstava s simpozijem pod vodstvom kustosa alternativnih umetniških praks Dimitrija
Bulatova iz Kaliningrada razkriva skrito naravo »tehnološkega nezavednega«, v katerem najdejo svoj
prostor utopične sanje in apokaliptične vizije prihodnosti. »Soft Control: znanost, umetnost in
tehnološko nezavedno« kaže, kako lahko ideje sodobne postbiološke družbe preoblikujejo in
razširjajo meje naše realnosti in identitete. Svojo pozornost namenja umetniškim delom, ki v strogi
domeni vizualnih umetnosti nastajajo s pomočjo robotike 21. stoletja, biomedicine in
nanotehnologije, pri čemer povabljeni avtorji poskušajo odkriti izvor sodobnega tehnološkega mita,
ki vztraja na vrednotah učinkovitosti, kontrole, tehničnega razvoja in ekonomskega vpliva. Sodelujejo
najpomembnejši avtorji tega specifičnega umetniškega področja: Bill Vorn iz Kanade, Stelarc, The
Tissue Culture & Art Project in Guy Ben-Ary in Kirsten Hudson iz Avstralije, Andy Gracie, James Auger
in Jimmy Loizeau iz Velike Britanije, Joe Davis iz ZDA, Leo Peschta iz Avstrije, Tuur Van Baalen z
Nizozemske, Kuda begut sobaki iz Rusije, Ursula Damm iz Nemčije in Polona Tratnik iz Slovenije.
Osrednje aktivnosti v letu 2011 so bile namenjene koordinaciji projekta: izdelava vsebinskega
koncepta razstave; sklenitev dogovora s kuratorjem projekta; priprava koncepta mednarodnega
simpozija; zaključno potrjevanje umetnikov, znanstvenikov in strokovnjakov, ki bodo sodelovali na
projektu. V okviru priprav na dogodek v letu 2012 sodi tudi produkcija pregledne razstave del
slovenskega umetnika Saša Sedlačka v KGLU novembra 2011.
UF, INDUSTRIJA!
Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Galerija Velenje, Društvo
prijateljev IMV v sodelovanju s Tehničnim muzejem Slovenije, Pokrajinski muzej Murska Sobota,
Opis projekta
Uf, industrija! je krovni naslov za šest samostojnih in vsebinsko zaključenih razstav, ki predstavljajo
zgodovino šestih vodilnih industrijskih podjetij v današnji vzhodni kohezivni regiji Slovenije. To so
Gorenje, Industrija motornih vozil, Mura, Talum, Zlatorog in Železarna Ravne. Večina podjetij je zrasla
iz obrtniških obratov, ki so delovali pred drugo svetovno vojno, se v času socializma izjemno razvila in
po letu 1991 doživeli razne usode. Razstave se osredotočajo na kreativnost, ki jo podjetja niso
uporabljala le pri tehnoloških izboljšavah, temveč tudi pri oblikovanju vidne podobe izdelkov,
embalaže, oglaševanja in reklamiranja ter jo finančno in materialno podpirala v kulturnih in
civilnodružbenih iniciativah in organizacijah, delujočih v lokalnem okolju. Vrsta kulturnih akcij,
reklame, blagovne znamke in številni produkti množične uporabe od pralnih praškov, avtomobilov,
186
štedilnikov do oblek, ki so na ogled na razstavah, kažejo, kakšen je bil razvoj vizualne kulture
polpretekle zgodovine in kako kreativnost udejanja protislovja družbenih sistemov. Industrijska
podjetja, ki so delovala v socializmu, so namreč na svojevrsten način posnemala značilnosti
zahodnega kapitalističnega sveta in hkrati udejanjala ideale socializma.
Vsaka od razstav se predstavlja s svojim naslovom. Kolesje napredka IMV govori o tovarni IMV, Adrii
mobil, TPV in Revozu, Mati fabrika o Železarni Ravne, Mura – odprto o tovarni oblačil Mura, Talum –
Aluminij, kovina prihodnosti o Talumu in Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič, Gorenje z vizijo o
Gorenju in Skrivnosti lepote o Tovarni Zlatorog Maribor. Razstave pripravljajo Društvo prijateljev IMV
iz Novega mesta, Enota Ravne na Koroškem Koroškega pokrajinskega muzeja iz Slovenj Gradca,
Galerija Velenje, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Pokrajinski muzej Murska Sobota in
Pokrajinski muzej Ptuj Ormož. Razstave se odprejo v drugi tretjini junija in trajajo različno dolgo,
najmanj pa do začetka septembra 2012.
V letu 2011 so se partnerji v projekt dogovorili o skupnih elementih, kot so katalog, informiranje in
čas razstave. Muzej narodne osvoboditve Maribor je prevzev ureditev in izdajanje kataloga. Ker je
pogodba za izdajatelja kataloga bila pripravljena v zadnjem mesecu leta 2011, je uredniško delo na
katalogu zamujalo.
SOBA ZA GOSTE
Pekarna-magdalenske mreže
Opis projekta
Zdi se, da specifični industrijsko-kulturni kontekst mesta Maribor omogoča in spodbuja inovativne
oblike umetnosti, kar je predvsem opazno ob gostovanju tujih umetnikov in umetnic v mestu. Z
namenom krepitve pretoka idej in ustvarjalnosti je zavod Pekarna Magdalenske mreže v partnerstvu
z javnim zavodom Maribor 2012 in v sodelovanju z MKC Maribor vzpostavil »Sobo za goste«,
platformo za umetniške rezidence. Ta nadgrajuje že obstoječa rezidenčna gostovanja, ki so večinoma
delo posameznih kulturnikov in organizacij. Nova rezidenčna platforma ponuja gostujočim
umetnikom v sodelovanju z mariborsko umetniško sceno prostor za ustvarjanje na različnih lokacijah
v mestu, nudi koordinacijsko, izvršilno in informacijsko strukturo ter si prizadeva za stabilnost
materialnih pogojev, ki so potrebni za trajna gostovanja tujih umetnikov pri nas in naših v tujini. Na
razpis Sobe za goste je v letu 2011 prispelo natanko sto prijav umetnic in umetnikov z vsega sveta,
med katerimi jih je žirija izbrala osem, ki bodo v letu 2012 po en mesec ustvarjali v Mariboru.
V letu 2011 se je vzpostavil stalni galerijski prostor GuestRoomMaribor na Koroški 18, ki bo
uporabljen zelo multifunkcionalno, in sicer kot večnamenski prostor za delo rezidenčnih gostov, ter
hkrati tudi osrednja pisarna projekta. Na razpis Sobe za goste je v letu 2011 prispelo natanko sto
187
prijav umetnic in umetnikov z vsega sveta, med katerimi jih je žirija izbrala osem, ki bodo v letu 2012
po en mesec ustvarjali v Mariboru.
Življenje na dotik
MED
Kibla
Opis projekta
MED ali Maribor elektronska destinacija (išče ravnotežje med dvema morda na prvi pogled
nasprotujočima si aspektoma ustvarjanja elektronske glasbe – eksperimentalnim in igrivim.
Eksperimentalni pol je s strani igrivega pogosto razumljen kot dejavnost, ki je namenjena sama sebi,
igrivi pol pa z vidika eksperimentalnega kot pretirano profano početje. Festival, ki se je zgodil
februarja 2011 je prinesel dober izbor mednarodnih ustvarjalcev, ki so pustošili po Kiblinih prostorih.
Dogajanje pa je čez dan dopolnjevala še delavnica ustvarjanja elektronske glasbe, namenjena
otrokom. MED je namenjen je srečevanju jagodnega izbora sodobnih in neobremenjenih pristopov h
glasbenemu ustvarjanju ter prek tega sposobna prispevati k proliferaciji produkcije in konzumiranja
elektronske glasbe. MED deluje v smeri vzpostavljanja Maribora kot ene izmed destinacij na
zemljevidu glasbenih sladokuscev, ki jih še posebej privlačijo nevralgične točke glasbenega
ustvarjanja. Festivalsko dogajanje je zajemalo tudi delavnico za otroke od 6 do 12 let, katere
poslanstvo je med drugim bilo tudi razvijanje estetske dojemljivosti podmladka.
Večina dela za februarski dogodek za leto 2011 je bila narejenega v letu 2011. Sama izvedba festivala
je vključevala Hip-hop produkcijsko in DJ delavnico, odvila se je v Kiblinih prostorih med 23.2.2011 in
24.2.2011. Dne 25.2.2011 ob 23h so v Kibli nastopili Tolouse low trax, istega dne ob 00.00 nastopili
Greie gut fraktion in ob 01:00 Ago tela s Petrom Miheličem. Dne 26.2.2011 ob 23h so v Kibli nastopili
Lo-hi-fi, istega dne ob 00.00 Tsar poloz in ob 1:00 Duško Janevski
188
DNEVI RADOVEDNOSTI
Kibla
Opis projekta
DNEVI RADOVEDNOSTI so dnevi izobraževanja in seznanjanja, namenjeni osnovnošolcem,
srednješolcem in študentom, torej vsem, ki se odločajo o poklicni poti. Z njim želijo mladim olajšati
odločitev o izbiri srednje šole, fakultete ali poklica ter jih z zanimivimi in praktičnimi predstavitvami
najrazličnejših poklicev spodbujati, da začno čim bolj aktivno iskati informacije, ki jim bodo olajšale
odločitve, povezane z njihovim morebitnim bodočim poklicem.
V letu 2011 so bile v prvem koraku izvedene naslednje aktivnosti: vzpostavitev organizacijske ekipe v
Mariboru in partnerskih mestih, izdelava vsebinskega koncepta projekta, izdelava projektne
dokumentacije, izdelava elaborata, izpopolnjevanje nabora sodelujočih gostov in strokovnjakov ter
sodelujočih organizacij. Dogodki, ki so bili v letu 2011 izvedeni so: Dnevi radovednosti – sklop 1 (11.
november 2011), Dnevi radovednosti – sklop 2 (15. november 2011), Dnevi radovednosti – sklop 3
(15. november 2011) Dnevi radovednosti – sklop 4 (17. november 2011), Dnevi radovednosti – sklop
5 (18. november 2011), Dnevi radovednosti – sklop 6 (21. november 2011), Dnevi radovednosti –
sklop 7 (21. november 2011) in Dnevi radovednosti – sklop 8 (22. november 2011).
KIBLIX
Kibla
Opis projekta
Kiblix skozi povezovanje umetnosti in znanosti bo posvečen ideji tehnološko-znanstvenega
raziskovanja kot kulturnega dejanja. Predstavljal bo raziskovalne projekte, programe in prihodnje
načrte znanstvenikov in tehnologov, ki delujejo na mejah preiskovanja, in povezoval evropska
umetnostno-znanstvena raziskovalna središča in znanstvene organizacije, da bodo sodelovali v
projektih na področju umetnosti in znanosti.
V letu 2011 je bil vzpostavljen konzorcij partnerskih organizacij, izdelan je bil poslovni elaborat
projekta (marketing, vsebina, strateško komuniciranje), nabor sodelujočih umetnikov in
znanstvenikov ter dopolnjen nabor sodelujočih organizacij. Potekalo je dogovarjanje in iskanje
finančnih virov. Sam dogodek, festival kot laboratorij je potekal od 10. do 23. novembra 2011. Del
Festivala KIBLIX festival kot kulturni performans pa od 18. do 23. novembra 2011.
189
DIGITALNA KOMUNA
Kibla
Opis projekta
DIGITALNA KOMUNA - Digitalni avdio-vizualni laboratorij in urbane intervencije v živo, kjer se razvija
medsebojno učinkovanje improviziranega in popolnoma uporabnega giba oziroma akcije, ki na
različne načine sproža območja še nevidenega, ta pa se potem v digitalni obdelavi vrača v polje
vidnega na prizorišču dogajanja – lasersko ustvarjene virtualne situacije. Lociran je v galeriji urbane
arhitekturne intervencije. Projekt je nastal v intenzivnem procesu dela v živo do končnega nastopa: v
resničnem času se v sodelovanju z oblikovanjem in mešanjem interaktivnega digitalnega in
analognega zvoka ter arhitekturnih rešitev oblikuje in meša interaktivna digitalna slika giba in s tem
ustvarja trenutni, mobilni spektakel .
V letu 2011 je bila dokončana izdelava projektnega koncepta – urbane intervencije v Mariboru. V
kratkem bo sledila predstavitev dela – razstava umetniških del in ustvarjanja umetniške skupine
Mobile institute v galeriji KiBela, sprotno prilagajanje umetniškega koncepta.
FOLIO
Kibla
Opis projekta
FOLIO v lokalnem in v nacionalnem prostoru izdajajo dvojezično slovensko-angleško publikacijo, ki
svojo vsebinsko zasnovo popolnoma posveča sodobni umetnosti in kulturi; slogan časopisa bi lahko
bil tudi »časopis za sodobno umetnost in umetnike«, prevodi pa omogočajo predstavitev v
svetovnem merilu . Povezujejo se z ustvarjalci in akterji umetniškega sveta v Sloveniji in v tujini na
vsebinski ravni in s predstavitvami slovenskih umetnikov na različnih umetniških področjih (ples,
vizualne umetnosti, intermedijske umetnosti, fotografija, glasba, knjiga, predstavitvene umetnosti …).
V januarju 2011 so pričeli z izbiranjem tem, slikovnega gradiva, avtorjev, itd. Sledilo je lektoriranje in
prevod prispevkov, podpisovanje slikovnega materiala. V aprilu 2011 so se ukvarjali z layouti,
prelomom, pripravo za tisk. V avgustu je potekala komunikacija s tiskarno za finalizacijo produkta.
Julija leta 2011 je izšel časopis, izvršila se je s tem povezana distribucija in promocija pripravljenega
gradiva.
190
MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI
Opis projekta
»Mednarodni festival računalniške umetnosti« bo pripravil zgodovinsko razstavo konceptualnih
umetnosti in dokumentarno-eksperimentalnih filmov. Programski sklop avdiovizualnih nastopov v
živo bo fokusiran na predstavljanje tudi lastne produkcije slovenskih in tujih avtorjev, ki delujejo na
področju intermedijskih umetnosti. Tema v letu 2012 bo Robotika in novi načini, kako misliti človeka.
Kot vsako leto bo tej temi namenjen tudi simpozij, ki bo pripravljen v sodelovanju s Fakulteto za
elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Kot programska enota bo enota A-E/19 predstavila
tekmovalni program umetniške digitalne produkcije dijakov, mednarodno razsežnost pa bodo
pomenile delavnice digitalne produkcije z vabljenimi tujimi umetniki. Poleg ostalih predvidenih
delavnic (3D printer, Arduino, Pure Data,…) bomo nadaljevali sodelovanje z mladinskimi centri iz
mest Evropske prestolnice kulture, izvajali bomo natečaje za intermedijska dela, pripravljali
promocijsko gradivo festivala, nadaljevali že obstoječa in vzpostavljali nova sodelovanja z umetniki in
kolektivi iz Slovenije in tujine.
Izdelan je bil celostni koncept festivala v letu 2011 : Transmedialno pripovedništvo, glede na to vodilo
pa je bil zastavljen in izveden celotni program festivala med 18. In 26. novembrom. Izbrani so bili
sodelujoči umetniki. Izvedena je bila celostna podoba in promocija festivala. Poleg tega je MFRU dela
domačih avtorjev posredoval na festivale, razstave, instalacije ali predstavitve v tujino (Gamerz,
Dispatch, Ars Eletronica, Enter …), izvedel internetne prenose dogodkov v živo (v produkciji Zavoda
uho; oko:) ter vzpostavil mestno platformo za podporo pri organizaciji in produkciji intermedijskih
umetniških vsebin.
ZADNJA VEČERJA
191
Nataša Prosenc-Stearns
Opis projekta
Ideja projekta izvira iz zgodovine mariborskega Sodnega stolpa, kjer so se v 16. stoletju odvijali
čarovniški procesi. Projekt bo predstavljal prikaz dogodkov iz 16. stoletja v luči 21. stoletja in
interpretiral zgodovino ter jo apliciral na sedanjost in prihodnost. Namen projekta je reanimacija
starega mestnega objekta in obuditev dogodkov, ki so se tam dogajali. Tema lova na čarovnice je
zanimiva na simbolnem nivoju. Prihodnost ponuja upanje odprave predsodkov, ljubosumja,
grabežljivosti, praznoverja – glavnih vzrokov za fenomen čarovništva, a tudi nevarnost vse
naprednejših načinov manipulacije. Projekt sestavljata dve video instalaciji, notranja in zunanja. V
notranjosti stolpa bodo nameščeni monitorji, zunaj pa bo istočasno potekala projekcija na zunanjo
steno. Gibalo projekta bo odnos zunaj/znotraj.
Izvedene so bile vse logistične in vsebinske priprave v zvezi z izvedbo tega inter-medijskega projekta:
izveden je bil razvoj in finalizacija koncepta ter končnega scenarija projekta ter priprave na snemanje.
Končano je bilo snemanje projekta in postprodukcija (montaža in zvokovna obdelava). Oblikovana je
bila internetna stran in izdelan promocijski material (brošure). Izvedene so bile raziskave glede
možnih lokacij za postavitev in raziskani tehnični parametri.
DIGITALNI VODIČ EPK
Spletart d.o.o.
Opis projekta:
ŽnD s sodobnimi tehnološkimi prijemi prenaša program in dogajanje EPK v širši kontekst modernih
medijev in približuje duh EPK 2012 občinstvu blizu in daleč. Preko spletnih mest in aplikacij za
mobilne naprave uporabniki dostopajo do različnih vsebin in vsebinskih virov, kar jim nudi celostno
uporabniško izkušnjo. Projekt sistematizira in povezuje različne vsebinske sklope EPK in jih preko
spletnih in mobilnih tehnologij približuje obiskovalcem. Razmah in dostopnost sodobnih tehnologij je
v zadnjem času pripomogla k porastu kreativnih načinov povezovanja kulture, bivanja in tehnologije.
S pomočjo tehnologije želimo vzpostaviti sodobno platformo in vzpodbuditi ustvarjalnost kreatorjev
vsebin. Poseben poudarek je namenjen snovanju uporabniške izkušnje in uporabnosti aplikacij. Pri
tako obsežnih in kompleksnih aplikacijah sta uporabniška izkušnja in uporabnost sistema bistvenega
192
pomena za uspešnost projekta, sploh, kadar želimo tehnologijo približati ljudem. Osnovni namen
projekta je pregled dogodkov, prizorišč, koledar z iskalnikom in obvestilnikom ter pripadajoče
funkcionalnosti, ki so uporabniku v pomoč pri iskanju zanimivih vsebin v množici vseh dogodkov.
Aplikacije pridobivajo podatke iz centralnega mesta (npr. centralne spletne strani). Poleg kulturnih,
zgodovinskih in geografskih projekt ponuja tudi zabavne vsebine, ki se skozi igro in zabavo povezujejo
z dogajanjem EPK. Projekt v ospredje postavlja vsebine in zgodbe; tehnologijo izkorišča za njihovo
predstavitev, ponuja pa tudi možnost njihovega nadgrajevanja in dodajanja. Gre za skupek več
aplikacij in sistemov na različnih platformah, ki delujejo usklajeno in konsistentno in ki dajejo
uporabniku občutek povezanosti in celovitosti. Precej so poudarjene mobilne platforme, ki so v
zadnjem času tehnološko zelo napredovale. Opremljene z množico različnih senzorjev in dodatkov
uporabnikom ponujajo številne možnosti. Še posebej velja izpostaviti geolokacijske storitve, ki dajejo
uporabniku informacije glede na lokalni kontekst (pozicijo v prostoru). Aplikacije so zasnovane
interaktivno, kar daje uporabnikom aktivno vlogo in možnost sodelovanja v smislu komentiranja
oziroma podajanja predlogov v okviru posameznih vsebinskih sklopov.
V letu 2011 je Spletart s.p. na projektu Digitalni vodič izvedel naslednje faze: izdelal je bazo in
osnovno programersko platformo za prikaz digitalnih spletnih in mobilnih aplikacij v obliki digitalnih
vodičev oziroma multimedijskih zemljevidov. V drugi fazi je producent na osnovno bazo apliciral
vizualne elemente, ki so bili usklajeni s pojavnostjo programskega sklopa Življenje na dotik. Prav tako
so posamezni izvajalci, pripravili nabor vsebin, ki jih bodo digitalni zemljevidi prikazovali ter nabor
uskladili s koproducentom. Pripravili so potrebne nastavitve za vnos prvih vsebin, ki so se zgodile že
tik po začetku Evropske prestolnice kulture in vnesli lokacije svetlobnih napisov projekta Severni sij,
vodič po koledarju dogodkovter lokacije projekta Street Strip na Koroški ulici.
193
Mednarodno sodelovanje
ČUTITI PRIHODNOST EVROPE
Pekarna – magdalenske mreže
Opis projekta
»Čutiti prihodnost Evrope« je projekt, ki je v dveh tednih, v dveh različnih državah združil 30 mladih
dveh nacionalnosti. Hkrati je spodbuden eksperiment, ki je pokazal, kako je s skrbno izbranimi
neformalnimi učnimi metodami in inovativnim posredovanjem znanj, ki mlade z manj priložnostmi iz
različnih kulturnih okolij nagovarjajo in usmerjajo k odkrivanju in vrednotenju lastne pozicije v svetu.
Med 12. in 18. avgustom 2011 je trideset mladih z manj priložnostmi iz Guimarãesa obiskalo Maribor,
kjer so v ustvarjalnih delavnicah grafitiranja, kreativnega mišljenja in pisanja v Kulturnem centru
Pekarna razpravljali o prihodnosti evropskih mladih in v okolju Maribora soustvarjali svojo. Od 24. do
30. avgusta 2011 pa so mladi iz Maribora že obiskali Guimarães, kjer so se »sporazumevali v šestih
jezikih, petih starostnih kategorijah, šestintridesetih življenjskih stilih in odkrivali različnosti in
posebnosti svojih in drugih kultur, omejitev, priložnosti, predvsem pa drug drugega«. Projekt je na
odličen način pokazal, da imajo kulturni produkti, ki jih ustvarjajo mladi, ki predhodno kulturi in
njenim manifestacijam v obliki umetnosti ne posvečajo posebne pozornosti ter se svoje vpetosti
vanjo ne zavedajo, po poti preprostih izrazov pogosto izjemno in neposredno sporočilno moč. V letu
2012 bo projekt dopolnjen s kratkoročnim projektom Evropske prostovoljne službe, kot
nadaljevanjem Evropskega leta prostovoljstva 2011.
Potujočo mladinsko izmenjavo z naslovom “Feeling the Future of Europe” je portugalska organizacija
Associação para o Desenvolvimento das Comunidades Locais (Association for the Development of
Local Communities) prijavila za sofinanciranje v programu Evropske komisije za mlade, Mladi v akciji
(MVA). V projektu sodeluje kot partner tudi slovenska organizacija, Pekarna-magdalenske mreže iz
Maribora. V načrtovanje in izvedbo projekta je bilo vključenih 6 mladinskih delavcev, ki so mlade
vodili skozi proces izmenjave (trije iz vsake države) in 30 mladih (15 iz vsake države), starih med 13 in
25 let, od tega 26 mladih z manj priložnostmi. Januarja 2011 je potekalo načrtovanje mednarodnega
projekta in usklajevanje ciljev med partnerskima organizacijama, ki sta se prav tako prijavili na razpis
portugalske nacionalne agencije programa Mladi v akciji (MVA). Aprila so bili objavljeni rezultati
razpisa MVA, odobreno je bilo sofinanciranje projekta, s čimer se je začelo načrtovanje praktične
izvedbe predhodnih obiskov organizacij v partnerskih mestih ter priprava elaborata. Izmenjava je
potekala v štirih fazah:
1. Pripravljalni obisk portugalskega predstavnika in mladega udeleženca izmenjave v Mariboru od
15. do 17. junija 2011
2. Pripravljalni obisk slovenskega predstavnika in mladega udeleženca izmenjave v Guimarãesu od
18. do 20. julija 2011
3. Mladinska Izmenjava v Mariboru od 12. do 18. avgusta 2011
4. Mladinska izmenjava v Guimarãesu od 24. do 30. avgusta 2011.
194
Od septembra do decembra 2011 je potekala evalvacija izvedbe projekta, zagotavljanje vidnosti
izvedenega projekta v medijih, nacionalnih in tujih organizacijah, ki vključujejo mlade z manj
priložnostmi ter prijava predstavitev projekta na mednarodne konference o učni mobilnosti mladih z
manj priložnostmi.
NAGRADNI LITERARNI NATEČAJ PISMA SVETA
Društvo Mariborski raziskovalni radio
Opis projekta
»Pisma sveta« povezujejo šolajočo se mladino Evropskih prestolnic kulture v letu 2012 – Guimarãesa
in Maribora. Projekt v obliki dveh natečajev spodbuja kakovosten kulturni dialog med Portugalsko in
Slovenijo. Nagrajenci natečaja iz obeh mest so vabljeni na mednarodno izmenjavo, da iz prve roke
spoznajo kulturne razlike med domačim in tujim mestom. Idejni vodje natečaja in izmenjave so
sodelavci portugalske organizacije Fondação cidade de Guimarães, ki so v letu 2011 na nagradnem
literarnem natečaju na temo kulturnih razlik že izbrali deset otrok iz osnovnih in srednjih šol mesta
Guimarães, ki so poleti 2011 obiskali Maribor in sklepali prijateljstva s slovenskimi otroki ter
spoznavali slovenski šolski sistem. V Mestnem parku smo svečano otvorili razstavo njihovih del z
naslovom Pisma sveta - Letters of the world. V tekočem šolskem letu se tudi v Mariboru pripravlja
natečaj, na katerem bo izbranih 10 nagrajencev, ki bodo meseca maja 2012 odpotovali v Guimarães.
S pomočjo natečaja lahko mladostniki portugalskega mesta Guimarães in mesta Maribor podajajo
svoje kritično mnenje do svetovnih razmer in sodobne družbe. Natečaj je potekal preko pisanja
fiktivnih pisem v različnih kontekstih (kulturne razlike, brezposelnost, rasizem, itd.). V trenutku
pisanja se bodo morali mladostniki poglobiti v okoliščine v katere so postavljeni imigranti in emigranti
iz vsega sveta. V natečaju lahko sodeluje šolajoča se mladina stara med osem in osemnajst let.
Februarja 2011 je bilo vzpostavljeno sodelovanje s portugalsko organizacijo Fondação cidade de
Guimarães, ki je tudi idejni vodja projekta, in JSKD – Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne
dejavnosti. Od marca do maja je potekalo načrtovanje programov, usklajevanje, pridobivanje
predračunov za gostovanja, priprava infrastrukture, opreme, materialov, mentorjev za izvedbo
195
delavnic, koordinacija s Fondaçăo cidade de Guimarăes za sprejem nagrajencev natečaja in razstave
Letters of the world, priprava na prihod gostov ter koordinacija z osnovnimi šolami, ki so gostile goste
iz Guimarãesa. Portugalska organizacija Fondação cidade de Guimarães je v letu 2011 izvedla natečaj
na portugalskih šolah, na katerem so izbrali osem nagrajencev, ki so v času med 23.6.2011 in
28.6.2011 obiskali mesto Maribor. Nagrajenci so v času obiska spoznali Maribor in Ptuj, obiskali eno
mariborsko osnovno in eno srednjo šolo. Udeležili so se tudi prireditve Art kamp, ki se v tem času
odvija v mestnem parku, tam so sodelovali v kreativnih delavnicah in iz prve roke spoznali posebnosti
slovenske glasbe, obrti in kulinarike. V času njihovega obiska so poskrbeli za ustvarjalno –
izobraževalno druženje, izmenjavo izkušenj mariborske in portugalske mladine in pa seveda
konkreten kulturni dialog, ki je bil predstavljen v obliki razstave literarnih del portugalskih
nagrajencev natečaja. V jeseni 2011 je bil s pomočjo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne
dejavnosti tudi na mariborskih osnovnih in srednjih šolah razpisan natečaj Pisma sveta. V poletju
2012 pa bo mestece Guimarães gostilo osem zmagovalcev natečaja. Tako bo natečaj povezal šolajočo
se mladino obeh mest in poskrbel za kvaliteten kulturni dialog med prestolnicami kulture 2012.
Določena je bila tudi komisija, ki je ob koncu leta izbrala nagrajence, ki bodo med 23. In 29. junijem
gostovali v portugalskem Guimarãesu.
196
2.2 K O M U N I C IR A N J E
I N M A R K ET I N G
Oddelek marketinga zavoda Maribor 2012 izvaja svoje aktivnosti skozi celo leto 2011 na podlagi
znanih ciljev, vizij in poslanstva projekta. Marketing zavoda Maribor 2012 je zadolžen za promocijo
projekta na korporativni ravni. Promocijski materiali in aktivnosti torej izražajo korporativna sporočila
tega velikega projekta, ki obsega celotno vzhodno regijo Slovenije – Maribor in še pet partnerskih
mest. Sporočila morajo vsebinsko in geografsko izražati širino projekta in seveda izhajajo iz
programskih vsebin projekta. Pri vseh aktivnostih ločeno razmišljamo o promociji trem ciljnih
segmentom. Prvi je domača javnost v vseh partnerskih mestih, drugi sklop, na katerega ciljamo, pa je
javnost v celotni Sloveniji, saj je velik cilj za obisk prireditev privabiti tudi prebivalce Ljubljane,
Gorenjske, Primorske … Tretji segment so obiskovalci iz tujine. Promocija do njih poteka zelo
intenzivno že od oktobra 2010 in se o projektu in programu obvešča predvsem turistične agente in
tour operaterje (sejmi v tujini, neposredni obiski turističnih ponudnikov v Sloveniji), sodelovanje
poteka preko partnerjev v turizmu.
Žal smo že na začetku letošnjega leta naleteli na velike težave pri financiranju, saj je bil proračun
Mestne občine Maribor sprejet in operativen šele v začetku meseca aprila 2011, v tem času pa smo
bili v začasnem financiranju, ki je zadostovalo le za pokrivanje minimalnih stroškov poslovanja.
Posledično je bila promocija projekta močno okrnjena, na področju trženja, promocije in
komuniciranja nismo uspeli realizirati več oz. toliko, kolikor smo si želeli oz. začrtali.
2.2.1 Vizija, poslanstvo in cilji
V okviru poslanstva projekta stremimo k temu, da bo Maribor s pospeškom razgibal kulturno
ustvarjanje in sam doživel razvojni pospešek na vseh ravneh, njegovi nosilci pa bodo ustvarjalni
meščani. Posledica bo, da bodo Maribor in njegova partnerska mesta in severovzhodna kohezijska
regija uspešnejši, gospodarstvo inovativnejše in samozavest posameznikov višja. Prepričani smo, da
bomo s projektom Evropska prestolnica kulture dosegli, da bo celotna družba ustvarjalnejša, bolj
odprta in prodorna.
Vizija
Vizija predstavlja idealno stanje, h kateremu s projektom težimo in se mu želimo približati.
Maribor bo z razgibanjem kulturnega ustvarjanja doživel razvojni pospešek na vseh ravneh, nosilci
katerega bodo ustvarjalni meščani. Maribor, njegova partnerska mesta, severovzhodna kohezijska
regija, država Slovenija – bodo zato postali uspešnejši, saj bo naše gospodarstvo inovativnejše in
samozavest posameznikov višja. Celotna družba bo ustvarjalnejša, odprta in prodorna.
Poslanstvo
Poslanstvo predstavlja način delovanja zavoda Maribor 2012, kako se približa uresničitvi opredeljene
vizije. Opredeljeno je z vidika uporabnikov in vseh ostalih udeležencev, temelji pa tudi na izhodiščih
za pridobitev naziva evropske prestolnice kulture.
Poslanstvo Evropske prestolnice je vzpodbujanje kulturnega odnosa do življenja, novih vizij in
ustvarjalnosti v prebivalstvu partnerskih mest in v državi, v širjenju medsebojnega poznavanja v
197
Evropi ter v širši promociji evropske kulture na vseh ravneh. Vse to je pogoj za povečevanje vrednosti
blagovne znamke.
Cilji projekta
Opredeljeni cilji projekta so osnova za pripravo marketinških in komunikacijskih ciljev. Na podlagi
opredeljenih izzivov in potreb so osnovni cilji projekta hierarhično razdeljeni na tri različne ravni:
o
o
o
cilji nacionalne oziroma evropske kulture,
cilji projekta EPK na korporativnem nivoju in
cilji programskih vsebin oziroma dogodkov v programu.
Marketinški/komunikacijski cilji
Opredeljeni cilji bodo definirali izvedbo splošnih in specifičnih aktivnosti promocije in komuniciranja,
ki morajo slediti učinkom:
o
o
o
o
o
opaženost,
poznanost in
sprejemanje in udeležbo (soustvarjanje ali obisk),
povečanje preference do obiska kulturnih dogodkov,
s pomočjo komuniciranja pri deležnikih vzbuditi ''razsvetljen samointeres'' in željo po angažmaju,
soudeležbi, kar poudarjajo programska izhodišča in slogan projetka.
Model partnerstva pri promociji in komuniciranju
Strateški načrt in program promocije zavoda Maribor 2012 in njegove znamke Maribor 2012 se bosta
v prvi vrsti osredotočila na korporativni nivo projekta, kjer se lahko zaradi njihove uveljavljenosti v
kratkem času z najmanjšimi vložki doseže najboljši učinek. Zaradi tega predlagamo kot ustrezen
pristop model partnerstva v času trajanja Evropske prestolnice kulture, ki ga je možno kasneje
nadaljevati. Vse navedeno narekuje omejen obseg sredstev ter z njim povezana uporaba po načelu
ekonomičnosti v delovanju na področju promocije.
Tukaj uporabljamo novejši model marketinga, ki vključuje vse člene do ciljnih segmentov in javnosti
in temelji na sodelovanju. Vsi členi verige sestavljajo skupno zavezništvo, ki uresničuje skupni cilj za
dobro vseh posameznih členov in skupine kot celote. Pri tem dogovor velja zgolj za obdobje trajanja
dogodka, to je eno leto dobro izvedenega projekta, ki se hitro spremeni v željo možnosti podaljšanja,
kar kaže na trajnostni vidik projekta.
Model temelji na predpostavki, da vsakdo doda svoj delček h kakovosti, dodaja del vrednosti
končnemu dogodku/znamki. Ta znamka prinaša pozitivne učinke na individualni in skupinski ravni, na
ta način deluje motivirajoče na vse udeležence, člene v kulturni verigi. Zainteresirani so za
medsebojno sodelovanje ter spodbujeni k izboljšavam in inoviranju, kar koristi vsem, od avtorja,
preko ustvarjalcev, producentov, organizatorjev in promotorjev do končnega potrošnika/obiskovalca
kulturnega dogodka. Prednost projekta MARIBOR 2012 - Evropske prestolnice kulture je partnerstvo
več mest, ki so deležniki pri ustvarjanju te edinstvene prireditve, izredno pomembno pa je skupno
promocijsko nastopanje z gospodarstvom in s turističnimi akterji.
198
2.2.2 Maribor 2012 kot močna blagovna znamka
Kratek pregled komunikacijskih aktivnosti in dejstev v času od prijave mesta Maribor in partnerskih
mest za Evropsko prestolnico kulture do danes, ko je program EPK v sklepni fazi kaže:
o Slogan Čista energija je povsem ustrezal prvi fazi projekta prijave mesta Maribor in
partnerskih mest za EPK in tudi fazi priprave programa. Ta slogan z logotipom šestih
raznobarvnih krogov se je uporabljal za vse takratne komunikacijsko-promocijske aktivnosti.
o Prepoznavnost znamke in namen projekta EPK v širši javnosti sta bila v tem času razmeroma
nizka in omejena predvsem na pričakovanja izgradnje novih objektov za potrebe izvedbe EPK.
o V zadnji fazi opredeljevanja programa EPK, se je že opuščal slogan Čista energija, saj se je pri
snovalcih programa pojavila potreba po sloganu, ki bi ustrezneje predstavil končni trenutek
oddaje programa in pričetek nove faze – uresničevanja kreiranih programskih vsebin.
o Natančno 100 dni pred začetkom EPK je lansiran nov slogan - Zavrtimo skupaj!, z vrtavko kot
simbolom, v celotni grafični podobi pa smo ohranili prvotni logotip s šestimi raznobarvnimi
okroglimi ploskvami. Ob tem smo pripravili tudi navodila za uporabo celostne grafične
podobe za potrebe vizualnega pojavljanja logotipa in slogana EPK.
Sistem graditve dogodka in njegove blagovne znamke
Koncept Maribor 2012 je nedvomno izšel iz ideje o produktivni uporabi prostora. To je zajeto že v
samem nazivu prestolnica (oziroma v začetni fazi uvajanja tega projekta v EU, kjer so bila izbrana
mesta, kjer je potekal mesec evropske kulture). Tako kot večina znamk, ki izhajajo iz prostora in
njegove identitete, gradi dejansko na specifičnem odnosu med naslednjimi tremi sestavinami:
o proizvod / izdelek, storitev, dogodek, ideja (edinstvene značilnosti ter lastnosti na ravni
prireditve/programa);
o proces – predelave, izdelave, priprave, pristopa (poseben, drugačen, specifičen process, do
katerega so se ljudje dokopali skozi čas in zato predstavlja tradicijo, nakopičeno znanje ali
intelektualni kapital, značilna za določeno področje);
o prostor - značilnosti prostora dajejo zgodovinsko in kulturno ozadje in potencial razvoja,
zaznamovanega na ideji njegovega izvora.
Navedeni sistem, ki je prikazan na sliki, nakazuje, da nikoli ni možna poljubna kombinacija teh treh
sestavin. V izbiranju je potrebno poiskati pravilno ravnotežje, ki odraža edinstveno zmes z značilnim
karakterjem. Ta predstavlja bistvo identitete projekta ali ideje (dejanski program) in dejansko
opredeljuje njegovo/njeno prepoznavno poreklo. To pomeni, da je v našem primeru dogodek del
večje celote, četudi od nje odstopa in s tem soustvarja slovensko in evropsko/globalno kulturo.
Opredelitev ključnih sestavin identitete, ki predstavljajo jedro znamke in delajo tokratno evropsko
prestolnico kulture Maribor+5 2012 najprej kot edinstveno, drugačno in sočasno tudi privlačno,
takšno, ki jo želimo odkriti, v njej sodelovati, soustvarjati in zavrteti znova.
199
Stanje in želena/načrtovana sprememba
Maribor+5 se soočajo z dobrima dvema desetletjema stagnacije, kar se jasno odraža najprej v
negativni podobi mesta in v slabi samopodobi njegovih občanov. Vendar je v ozadju vendarle
prisoten žar, ki nakazuje hotenje po spremembi na bolje. EPK je ena izmed takšnih priložnosti. Točka
preloma, v kateri se zbere energija za nov zagon. To dejansko pomeni zahtevo po aktivnem
upravljanju identitete, ki se nato zrcali v spremenjeni podobi mesta, v glavah občanov (stanovalcev,
zaposlenih, umetnikov, avtorjev ...) in nato tudi drugih deležnikov: turistov/obiskovalcev,
investitorjev, imigrantov (delavcev, umetnikov, znanstvenikov ...), potrošnikov ... Oboji postanejo
partnerji mesta v združevanju energije, potrebne za nov zagon.
Maribor 2012 kot blagovna znamka
Blagovna znamka je logično orodje, ki ga je mogoče in nujno potrebno učinkovito uporabljati za
vodenje samega dogodka /EPK, nato pa tudi procesa razvoja mesta skladno s sprejeto vizijo in
opredeljenim poslanstvom. Sestavljena je iz teh ključnih sestavin:
o logotip,
o pozicijska trditev/slogan in
o komuniciranje.
LOGOTIP BLAGOVNE ZNAMKE
Logo znamke je v tem primeru sestavljen iz logotipa, znaka in kombinacije barv v znaku.
LOGOTIP
Logo je sestavljen iz verbalne in vizualne konstante. Verbalni del je v celoti vnaprej opredeljen,
spreminja se zgolj letnica dogodka. Tukaj je izbrana različica logotipa:
Maribor2012 EPK zapisana v izbrani črkovni vrsti:
Logotip je sestavljen iz treh pojmov: ime znamke, letnica, v kateri se dogodek dogaja, 2012, ter
uradni naziv projekta: Evropska prestolnica kulture. Slednje se pojavlja v slovenskem in v angleškem
jeziku. Celota je izpisana v kombinaciji črne in sive barve.
ZNAK IN BARVE
Znak kot vizualni del znamke je relativno zelo kompleksen, saj je sestavljen iz šestih barvnih krogov
/ploskev, ki predstavljajo Maribor in njegovih pet /5 partnerskih mest. Krogi predstavljajo partnerska
mesta (podobno kot olimpijski krogi celine), teksture v njih pa zelo značilne energije za te kraje.
Maribor tako simbolizira rdeč krog in letalska turbina zaradi nekoč razvitega letalskega prometa,
Mursko Soboto označuje zelen krog z vodno turbino zaradi številnih mlinov na Muri, Novo mesto
200
predstavlja siv krog s turbino, ki zaradi bližine jedrske elektrarne Krško ponazarja jedrsko energijo.
Ptuj označujeta rumen krog in vetrnica, klopotci bližnjega vinorodnega okoliša, Slovenj Gradec
predstavlja moder krog z “vesoljsko“ turbino zaradi slovenskega pionirja astronavtike Hermana
Potočnika Noordunga, Velenje simbolizira oranžen krog z “industrijsko“ turbino zaradi izjemno
močnega podjetja Gorenje in bližnjega premogovnika. Vetrnice simbolizirajo ustvarjalni zagon, ki ga
prinaša kultura kot nosilec družbenega razvoja, s svojim živahnim vrtenjem pa tudi naznanjajo, da se
bo prihodnje leto »svet vrtel okoli nas«.
LOGOTIP ZNAMKE
201
2.2.3 Vsebinsko poročilo
JANUAR
Datum izvedbe
24. 1.
DOGODEK / Aktivnost
Izdelava tiskanega oglasa za STO
V mesecu januarju je oddelek marketinga že začel sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo.
Projekt MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture je tako v tem mesecu predstavljen v njihovi
tiskovini, namenjeni poslovnim partnerjem.
FEBRUAR
Datum izvedbe
1. 2.
DOGODEK / Aktivnost
Nadgradnja spletnega mesta Maribor 2012
Oddelek marketinga je v nadaljevanju nadgradil oz. posodobil spletno stran www.maribor2012.eu.
Posodobljena spletna stran je bila uporabnikom bolj prijazna in je omogočala širšo uporabo. Cilj, da
zavod Maribor 2012 tudi skozi ta spletni medij postane prepoznavnejši, je bil dosežen.
MAREC
Datum izvedbe
DOGODEK / Aktivnost
17. 3.
10. 3.
9. 3.
24. 3.
31. 3.
Izdelava promocijskih materialov (info brošura)
Sejem nexpo Sarajevo
Predstavitev EPK na turističnem sejmu v Berlinu (ITB)
CRO tour UPHA salon Zagreb (turistični sejem)
Erasmus student network Budapest
Zavod Maribor 2012 je marca izdal promocijski material – brošure, s katerimi je skrbel za promocijo.
10. in 11. marca 2011 je bil projekt na svoji stojnici predstavljen na 1. mednarodnem sejmu lokalnih
skupnosti – NEXPO 2011 v Sarajevu. Namen sejma, ki ga je organizirala mreža NALAS, je bil
povezovanje občin in regij Jugovzhodne Evrope.
Zavod Maribor 2012 se je prav tako predstavil na B2B turističnem sejmu v Berlinu (ITB). Predstavitev
na sejmu je bila del predstavitve Slovenije. Zavod Maribor 2012 se je na sejmu predstavil s
promocijskim materialom, del stojnice je predstavljala vizualna predstavitev Maribora in napoved
dogodkov EPK v Mariboru (z navezavo na predstavo Tomaža Pandurja v Berlinu). Dogodek EPK je bil
tudi predstavljen 9. 3. 2011 na novinarski konferenci na sejmu (govorec Aleš Šteger, drugi govornici
sta bili še ga. ministrica Radićeva in ga. Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije). Cilji, kot so
dvig prepoznavnosti projekta, predstavitev projekta prodajnim predstavnikom in predstavnikom
turističnih namestitev, obveščenost turistične strokovne javnosti, nabor kontaktov in stik s
potencialnimi partnerji, je bil dosežen.
Sejem v Berlinu je sicer največji turistični sejem na svetu, glavnina je namenjena strokovni javnosti,
je pa to tudi največja turistična borza na svetu in velja za pomembno mednarodno stičišče turistične
ponudbe in povpraševanja. V letu 2011 se je predstavilo več kot 10.000 razstavljavcev iz 180 držav
202
sveta. Za strokovno in poslovno javnost ta dogodek predstavlja tudi pomemben vir informacij o
trendih v turizmu. Borza ITB Berlin je pomembna tudi z medijskega vidika, saj je sejem obiskalo tudi
več kot 7.000 akreditiranih novinarjev.
V marcu smo se prav tako predstavili na turističnem B2B sejmu CRO tour UPHA v Zagrebu, naš
predstavnik se je udeležil in predstavil projekt tudi na Erasmus student network Budapest, torej ciljni
skupini študentov iz mednarodnega področja.
APRIL
Datum izvedbe
2. 4.
19. 4.
20. 4.
DOGODEK / Aktivnost
Predstavitev Maribora v Delta City BG
Delavnica z STO v MB
Otvoritev razstave ob 100. obletnici rojstva Z. Mušič v Londonu
Oddelek marketinga je tudi aprila nadaljeval s predstavitvijo projekta MARIBOR 2012 – Evropska
prestolnica kulture v tujini; glede na zastavljene cilje so primarne lokacije, kjer smo in želimo
podrobneje predstaviti največji slovenski kulturni dogodek, usmerjene v radij 300 km, torej so nam
najpomembnejše lokacije, od koder si želimo večjega obiska, Avstrija, Italija in države nekdanje
Jugoslavije. Tako smo projekt predstavili širši javnosti v Srbiji, v Delta City v Beogradu. V aprilu smo
skupaj s Slovensko turistično organizacijo (STO) pripravili strokovno delavnico, na kateri smo
podrobneje opredelili posamezne segmente delovanja znotraj oddelka, skupne točke sodelovanja in
določili naše sodelovanje v prihodnosti.
Naš predstavnik se je aprila, v sodelovanju z galerijo Zala, udeležil tudi otvoritve razstave ob 100.
obletnici rojstva Zore Mušič v Londonu. Hkrati je bila to priložnost za predstavitev projekta MARIBOR
2012 – Evropska prestolnica kulture.
MAJ
Datum izvedbe
4. 5.
v letu 2011 objava 5 člankov na temo
Slovenije in MARIBOR 2012
13. 5.
16.-17. 5.
17. 5.
26.- 29.5.
STO – ves mesec
1.–15. 5.
DOGODEK / Aktivnost
Animiranje turističnih novinarjev iz Španije (STO)
1.–15. 5.
Info brošura - angleška
28. 5.
ZZT MB in STO
27. 5.
27. 5.
27. 5.
Obisk touroperaterjev iz Evrope
Gradivo za novinarje
Stadtfest Wien
Zgibanka nemška
Novinarska konferenca v Beogradu
PRO PR kongres
"Umetnost okrog leta 1400"
Dnevi Slovenskega turizma v Zagrebu
Zgibanka v hrvaškem jeziku
Turistična borza SIW Podčetrtek
Članki za interni časopis SIW
Trženjska mapa - turistična
203
V maju smo gostili touroperaterje iz vse Evrope. Ob obisku smo jim podrobno predstavili projekt,
prav tako jim je bil razdeljen promocijski material. Tako nas je med drugim obiskala tudi skupina
»opinion makerjev« iz Španije, ki je v člankih o projektu Maribor 2012 podala zelo pozitivno mnenje.
Zavod Maribor 2012 se je predstavil tudi na sejmu Stadtfest na Dunaju. Namen je bil dvig obisk
Dunajčanov za 10% v letu 2012, prav tako smo s projektom želeli seznaniti širšo dunajsko javnost.
Projekt Maribor 2012 se je skozi promocijski material in udeležbo predstavnika oddelka marketing
predstavil še na regionalnem PR kongresu, na jezeru Palić pri Subotici v Srbiji.
V Vetrinjskem dvoru so se maja meseca mudili ugledni profesorji zgodovine iz vse Evrope, in sicer v
okviru simpozija Umetnost okrog 1400. Oddelek je poskrbel za predstavitev projekta in za
promocijski material.
Zavod Maribor 2012 se je maja predstavil širši javnosti v Zagrebu, in sicer na Dnevih slovenskega
turizma. Po podatkih STO je število gostov hrvaškega trga je v letu 2010 poraslo za 10 %, ustvarili so
za 11 % več prenočitev. Prav zato je Zagreb pomembna destinacija in ciljna skupina projekta Maribor
2012. Predstavniki oddelka so na sejmu predstavljali projekt skozi promocijski material in izdelke,
odziv javnosti je bil pozitiven.
Zavod Maribor 2012 je v maju sodeloval na Turistični borzi SIW v Podčetrtku, s svojo stojnico. Na njej
je delil promocijski material Maribor 2012 in skrbel za dobro informiranost predstavnikov turističnih
agencij in touroperaterjev.
Konec maja je bila tudi prva uradna tiskovna konferenca v Beogradu, kjer je bil projekt podrobneje
predstavljen vsem zainteresiranim javnostim. Predstavniki Zavoda so Beogradu nudili tudi svetovanje
pri njihovi kandidaturi za leto 2012.
JUNIJ
Datum izvedbe
1. 6.
1. 6.
2.-3. 6.
16. 6.
17. 6.
20. 6. - 20. 8.
16. 6.
17. 6.
23. 6.
24. 6.
24. 6.
DOGODEK/Aktivnost
Festival športa Mladih
Novinarska konferenca v Zagrebu
Beneški Bienale
Dan za gospodarstvo
Dan odprtih vrat
Znamčen avtobus v Ljubljani
Predstavitev za potencialne pokrovitelje
Dan odprtih vrat
Otvoritev Trga Leona Štuklja
Festival Lent
CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA
MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture se je junija prvič tudi vizualno pojavila v glavnem mestu
Slovenije, in sicer skozi znamčenje avtobusa v Ljubljani. V juniju smo pripravili tudi prvi dogodek za
pokrovitelje, ki so izkazali interes za sodelovanje pri projektu. Dan kasneje smo za širšo javnost
pripravili dan odprtih vrat pod imenom »Začuti utrip EPK«, ki je preko celega dneva privabil več kot
204
2.000 obiskovalcev. Projekt smo promovirali tudi na Festivalu športa mladih, kjer smo mlade
nagovarjali s promocijskim materialom, primernim njihovi starosti (baloni, pokovka). Na ta dogodek
so bila vabljena tudi vsa partnerska mesta, ki so se udeležila s pripravo delavnic in degustacij lokalnih
kulinaričnih zanimivosti. Ob otvoritvi osrednjega mariborskega trga, Trga Leona Štuklja, smo se v
centru Maribora predstavili širši javnosti s svojo stojnico in promocijskim materialom. Junija smo se
udeležili tudi svetovno znanega beneškega likovnega bienala. Projekt smo promovirali s promocijskim
materialom in pahljačami, ki so požele ogromno odobravanja. Bienala v Benetkah se je udeležila tudi
takratna slovenska ministrica za kulturo ga Majda Širca. Cilj, da na svoji spletni strani dosežemo več
klikov iz Italije, je bil dosežen, prav tako je bil projekt v obliki članka predstavljen v štirih slovenskih,
treh italijanskih in štirih ostalih tujih častnikih. Na festivalu Lent smo se predstavili z Art kampom, v
katerega so vključena tudi partnerska mesta. Prav tako so bila znamčena vsa prizorišča festivalskega
dogajanja. Konec meseca je oddelek začel tudi s pripravo in implementacijo priročnika Celotne
grafične podobe Zavoda (CGP).
JULIJ
Datum izvedbe
DOGODEK / aktivnost
1. 7.
Nemški novinarji v Mariboru - STO
8. 7.
Avstrijski novinarji v Mariboru - STO
16. 7.
Španski novinar v Mariboru - STO
27. 7.
Promo material (pingvini in transparenti)
21. 7.
Zunanje oglaševanje v SLO - bilbordi
20. 7. - 4. 8.
Sodelovanje s Arsana Festival Ptuj
15. 7. - 4. 8.
Festival MIO
3. 7.
Gostovanja novinarja iz Belgije
23.-25. 7.
Gostovanje novinarja iz Nemčije
V mesecu juliju smo imeli gostili kar nekaj novinarskih skupin, ki so prišle pod okriljem STO (Nemški,
Avstrijski in Španski), ter v lastni režiji iz Belgije in Nemčije. Novinarjem smo predstavili projekt
Maribor 2012 in jih opremili s promocijskim materialom. Cilj naših prizadevanj so bili objavljeni članki
v nemških, avstrijskih in španskih tiskanih medijih. Julija smo začeli z intenzivnim znamčenjem
Maribora in vseh partnerskih mest; v ta namen smo nakupili in distribuirali večje število pingvinov.
Znamčenje se je nadaljevalo jeseni. Izvedli smo tudi prvi del kumunikacijske kampanije – zunanje
znamčenje fokusno z logotipom v vseh 6 mestih, Ljubljani, Celju, Piranu, Kopru in Portorožu – skupaj
100 oglasnih mest. Aktivni smo bili tudi pri promociji (skozi našo informacijsko promocijsko mrežo)
Festivalov MIO in Arsana.
AVGUST
Datum izvedbe
5. 8.
31. 8.
12. 8.
6. 8.
13. 8.
ves mesec
DOGODEK / aktivnost
Nalepke - znamčenje dvora
Pingvini za mednarodno znamčenje
Znamčenje avtobusa v Ljubljani
Promocija v Lutkovnem gledališču MB
Izdelava oglasov za vodič po MB in programsko knjižico
Festivala Maribor
Pogodba s City Screen
205
V mesecu avgustu 2011 smo zaključili znamčenje Vetrinjskega dvora; to je bilo nekoliko pozno, in
sicer zaradi rigidne zakonodaje (Zavod za varstvo kulturne dediščine). Skupaj s sodelavci na
mednarodni koordinaciji smo pripravili komunikacijsko strategijo oz. promocijo na tujih trgih, pri tem
pa smo se osredotočili na veleposlaništva in ambasade ter znamčenje slednjih (pingvini in
promocijske tiskovine). Glede na dober odziv na oglaševanje na avtobusu v Ljubljani, smo se odločili,
da akcijo podaljšamo še za mesec dni. V Lutkovnem gledališču Maribor smo se predstavili preko
promocijskih tiskovin in EPK vetrnic, ki so jih dobili otroci, udeleženci posameznih predstav.
Sodelovali smo tudi z oglasoma v Turističnem vodiču mesta Maribor in Programski knjižici Festivala
Maribor. Tako kot vsak mesec smo tudi v avgustu izkoristili City Screen za oglaševanje – promo film.
SEPTEMBER
Datum izvedbe
1. 9.
2. 9.
2. 9.
6. 9.
6. 9.
7. 9.
7. 9.
8. 9.
10.-18. 9.
9. - 11. 9.
8-11. 9.
1. 9.
13. 9.
12. 9.
15. 9.
16. 9.
19. 9.
20. 9.
20. 9.
22. 9.
22. 9.
22. 9.
22. 9.
23. 9.
23. 9.
23. 9.
23. 9.
23. 9.
24. 9
24. 9.
25. 9.
206
DOGODEK / aktivnost
oglaševanje na Festivalu Maribor
avstrijski novinar
sodelovanje na Festival Fotopub in Jazzinity
promocijske brošure in pingvin Firence STO
(nogometna tekma Italija : Slovenija)
kreativa in tisk nalepk za službena vozila EPK
nemški novinar
francoska tour operaterka
promo brošure in pingvin Parma - STO
Private view, Berlin, zloženke in brošure 300 kom
(Maja Skerbot - Berlin)
Otroški bazar v Ljubljani
Carmina Slovenica, pingvin in info brošure
NAROČILO FOTOGRAFIJ WENTZEL (MB in PM)
predstavitev na TURISTIČNI WORKSHOP V BUDIMPEŠTI z ZZT
MB
japonski novinar in koledar
naročilo fotografij - portreti sodelavcev EPK
izobraževanje - predstavitev za turistične vodiče
modifikacija zloženke vezana na novo vsebino
prevodi zloženke v ang, nem, fra in ital jezik
skupina 25 avstrijskih novinarjev
reportažno fotografiranje
tisk press mapic, 1.000 kom
tisk pingvinov za potrebe mednarodnega znamčenja - SLO
veleposlaništva in ostale ciljne institucije
madžarska novinarka
30 novinarjev, pretežno iz držav iz nekdanje Jugoslavije
naročilo promocijskih majic EPK za potrebe promocijskih akt.
tisk zloženk v slo, ang. Ital in fra jeziku, 50.000 kom
izdelava 5.000 kom vrtavk za potrebe promocijskih akcij
Stairisher herbst
Pikin festival
italijanski novinar
25. 9.
26. 9.
27. 9.
28. 9.
28. 9.
29. 9
29. 9.
29. 9.
30. 9.
30. 9.
fokus - raziskava mnenja o projektu EPK
skupina 13 Čeških in Slovaških novinarjev
2 avstrijska novinarja
naročilo fotografij - portreti koordinatorjev partnerskih občin
naročilo namiznih zastavic
predstavitev na TURISTIČNI WORKSHOP V BEOGRAD z ZZT MB
15 nizozemskih novinarjev
NK Maribor in Liga prvakov
znamčenje avtobusa v Ljubljani
pogodba s City Screen
V mesecu septembru smo se gostili veliko število novinarjev iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Češke,
Slovaške, držav nekdanje Jugoslavije, Italije, Japonske in Francije. Sodelovali smo s promocijami na
obstoječih festivalih – Festival Maribor, Festival Jazzinity, Festival Fotopub in Pikin festival, v tujini v
Grazu Staerisher Herbst in Private wiew v Berlinu. Carmina Slovenica nas je promovirala v Turčiji na
njihovi turneji, Zavod za turizem MB je predstavljal programske vsebine na turističnih workshopih v
Budimpešti in Beogradu. 24. septembra so se predstavniki oddelka udeležili turističnega sejma
Steirisher Herbst v Gradcu, kjer so skozi promocijski material in animacijo promovirali Maribor 2012.
Natisnili smo osvežene tiskovine – zloženke, promocijske materiale, majice, pingvine, namizne
zastavice, vrtavke. Nadaljevali smo z oglaševanjem preko City screena in znamčenega avtobusa v
Ljubljani, poznamčili smo nogometni stadion Ljudski vrt na tekmi Lige prvakov. Prav tako smo naročili
fotografije mesta Maribor in vseh partnerskih mest ter fotografiranje sodelavcev in koordinatorjev
partnerskih mest za potrebe PR oddelka. Septembra smo zaradi potreb po promocijskoinformativnem gradivu odločili pripraviti novo zloženko v kar petih jezikih, slovenskem, nemškem,
angleškem, italijanskem in francoskem jeziku. Del teh smo distribuirali v partnerska mesta, Mestno
občino Maribor, TIC, STO; zloženke so namreč sestavni del promocijskega materiala pri naših
nastopih na sejmih v tujini in v Sloveniji, prav tako so na razpolago vsem občanom in gostom Zavoda.
Da bi dobili vse pomembne podatke o percepciji strokovne ciljne skupine, vezano na BZ MARIBOR
2012 – Evropska prestolnica kulture, smo izvedli Fokus, ter s tako dobljenimi podatki pripravili
strategijo za izvedbo slogan launcha, ki smo jo izvedli z marketinško agencijo LUNA TBWA.
OKTOBER
Datum izvedbe
1. 10.
6. 10.

DOGODEK / aktivnost
Kreacija novega slogana
Lansiranje novega slogana po celotni državi
3. 10.

Izdelava promocijskega materiala
4. 10.

Priprava CGP priročnika
6. 10.

Izdaja vloženke v časniku Večer

Naročilo profesionalnih fotografij partnerskih
mest, koordinatorjev in delavcem Zavoda

Promocijske akcije po Mariboru in vseh
partnerskih mestih
7. 10.
6. – 15. 10.
207
Celostna grafična podoba je ob odličnem programu in podpornih službah osnova za delovanje
projekta. Le z natančno definirano podobo in upoštevanjem pravil, ki zanjo veljajo, lahko namreč v
javnosti dosežemo želeno prepoznavnost. Priprava CGP priročnika in njegova implementacija je bila
prva naloga skupnega udejstvovanja vseh deležnikov v projektu EPK.
Natančno 100 dni pred začetkom projekta, 6. oktobra, je bil lansiran nov slogan - Zavrtimo skupaj, z
vrtavko kot simbolom, v celotni grafični podobi pa smo ohranili prvotni logotip s šestimi
raznobarvnimi okroglimi ploskvami. Ob tem smo pripravili tudi navodila za uporabo celostne grafične
podobe za potrebe vizualnega pojavljanja logotipa in slogana Maribor 2012.
Slogan si je zamislila strokovna ekipa zaposlenih na Zavodu, njegovo smiselnost, primernost in
splošno mnenje o projektu pa so preverili s pomočjo ciljne skupine, ki jo je organizirala za to delo
usposobljeno podjetje. Sledila je zasnova promocijske kampanje, ki jo je organizirala zunanja
agencija. Slednja je pripravila:
o idejne zasnove kampanje za informiranje turistov;
o zasnovo, organizacijo in koordinacijo dogodkov za informiranje turistov po mestih,
sodelujočih v projektu EPK 2012;
o informiranje turistov na terenu v okviru šestih (6) zasnovanih dogodkov (6.10, 15.10, 18.10,
19.10, 21.10, 22.10.2011);
o oblikovanje materialov, ki so bili uporabljeni v okviru dogodkov;
o zasnovo in oblikovanje oglasov – napovednikov dogodkov za informiranje turistov;
o večmedijske materiale za informiranje turistov;
o visuale za promocijske avtomobile, ki so del kampanje za dvig prepoznavnosti Maribora kot
EPK pri tujih turistih v Sloveniji;
o visuale za znamčenje info točk EPK in TIC Maribor
o zasnovo in oblikovanje promocijskih materialov za predstavitev na turistični borzi v Londonu
o vodenje in organiziranje kreativnih sestankov pri pripravi kampanje
Kreacija slogana izvira iz novega programskega koncepta in odraža rdečo nit, ki simbolno povezuje
vse umetniške in druge vsebine v projektu Maribor 2012. Delovna skupina programskih ustvarjalcev
in strokovnjakov na področju marketinga je tako ob analizi ciljnih skupin iskala rešitev za jasno
simboliko. Slogan povzema vse, kar smo želeli povedati o projektu, govori o trenutku, ko bomo
začutili, da je lahko kultura razvojni moment prihodnosti. Tok energije, čiste energije, kot je nakazoval
prvotni slogan, ki se sproži na določeni točki, točki preobrata. In prav ta nas zanima – preobrat v
miselnosti, v perspektivah, v načinu delovanja. Na točki preobrata se energija usmeri – v kulturo, v
mesto, v vse prebivalce, v digitalni svet, v naravo, v ulico, v središče, v prihodnost ... Naša želja, da
Zavrtimo skupaj, stavi na preobrat, ki ga pa lahko dosežemo le, če bomo skupaj vrteli svojo energijo
in skoznjo spreminjali naš dom, naše mesto, družbo.
208
Po dolgotrajnem iskanju pravega apela in spreminjanju je dokončno obveljal izbor slogana, ki se glasi:
Takšen je dovolj enostaven, a sočasno dobro zaobjame vso širino in globino ideje potencialnih
učinkov dogodka, povezanega z uporabo prepoznavne znamke EPK. Skupaj z logom, grafično
materializacijo znamke Maribor 2012 predstavlja trdno osnovo za načrtovan zapis v možgane
uporabnikov.
MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture je naš projekt, projekt vseh Mariborčanov, vseh
prebivalcev partnerskih mest – Murske Sobote, Novega mesta, Ptuja, Slovenj Gradca in Velenja,
projekt vseh Slovencev. Novi slogan projekta Evropska prestolnica kulture je torej tu: Zavrtimo
skupaj!
Nismo pozabili niti na angleško različico, ki smo jo našli v The Turning Point
6. oktobra je v časniku Večer izšla priloga vloženka “revija“ EPK, v 45.000 izvodih.
Med 10. in 22. oktobrom je Zavod organiziral promocijske akcije v vseh partnerskih mestih, Murski
Soboti, Velenju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Novem mestu; po ulicah partnerskih mest so promotorke
delile promocijski material (vrtavke, cca 5.000 kosov, priponke, cca 10.000 kosov) in “revijo“ EPK,
hkrati so lahko obiskovalci na “steno resnice“ napisali svoje mnenje o kulturi, mestu, v katerem živijo
...Odziv ljudi je bil zelo pozitiven.
209
NOVEMBER
Datum izvedbe
Ves mesec

DOGODEK / aktivnost
Priprave na lansiranje prenovljene spletne strani
Ves mesec

Nadaljevanje promocije novega slogana
Ves mesec

Oglaševanje v medijih
15. 11.

Zakup oglasnega prostora na stadionu Ljudski vrt
Ves mesec

Oglaševanje na city screenu
Ves mesec

Promocija na sejmih v tujini
Ves mesec

Animacija tujih novinarjev
15.-30. 11.

Priprave na vzpostavitev infotočk

Izbor in izdelava daril – javno povabilo k oddaji
predlogov za najboljši spominek Maribor 2012

Izvedba arhitekturnega natečaja
Ves mesec
20. 10.-15. 11.
V novembru so stekle priprave na zagon nove spletne strani; ta bo (je) prijaznejša do uporabnika,
atraktivnejša, preglednejša, njene vsebine bodo še bolj bogate, vsebovala bo multimedijsko vsebino
in vključevala družabna omrežja. Predvsem bo delovala na novih, zmogljivejših strežnikih.
Tudi v novembru smo bili prisotni na več sejmih v tujini, kjer smo predstavljali projekt in vsa mesta;
o World travel market London 2011, 6. 11. - 10. 11. 2011
WTM London je največja profesionalna turistična borza s področja turizma v Evropi v jesenski sezoni,
na kateri smo se predstavili v sklopu krovne stojnice STO s pultom skupaj z Zavodom za turizem
Maribor. Nosilna tema STO-ja na sejmu so bile Alpe. Na stojnici so se predstavili tudi drugi slovenski
turistični ponudniki, kot so Kompas, Panoramic travels, Adria Airways, Happy tours, Agencija M,
Europcar, ZT LJ, ZT Bled, Life class hoteli, Sava hoteli, Postojnska jama, Terme Olimia, Združenje
slovenskih zdravilišč ter drugi. WTM letos ocenjuje porast obiskovalcev za 5%, saj je sejem obiskalo
več kot 28.000 ljudi, zainteresirani za turizem. Zavod Maribor 2012 je v Londonu imel svojo stojnico,
na kateri je promoviral predvsem program EPK.
o Sejem Salzburg 2011 (Ferien Messe), 8. 11. – 20. 11. 2011
Ferienmesse Salzburg je turistični sejem, na katerem se je predstavilo približno 160 razstavljavcev iz
18 držav in ga je obiskalo več kot 10.000 obiskovalcev. Na sejmu smo se predstavljali skupaj z STO,
kjer smo imeli svoj promocijski pult. Na istem otoku so bili prisotni tudi predstavniki Hit Alpinea iz
Kranjske Gore in Sava hoteli. Zavod Maribor 2012 je je promoviral predvsem program EPK.
o Predstavitev turističnim vodnikom v Gradcu, 22. 11. 2011
Na pobudo Graz Turismusa oz Die Graz Guides smo se odzvali s predstavitvijo skupaj z Zavodom za
turizem Maribor. Dogodek je potekal v Gradcu. Die Graz Guides je povabil na predavanje o Mariboru
in EPK Maribor 2012 turistične vodnike z mednarodno licenco. Na predavanju so bili prisotni vodniki,
210
skupaj s predstavniki letališča Gradec kot tudi Info točk v Gradcu. Zavod Maribor 2012 je promoviral
predvsem svoj program.
o Predstavitev nizozemskim medijem v Amsterdamu – Meet the Dutch Travel Media, 24. 11.
2011
Povabilu smo se skupaj s STO odzvali na pobudo Baltus Communications za promocijo turističnih
destinacij in atrakcij turističnim novinarjem iz Nizozemske. Na delavnico se je odzvalo 98 novinarjem
in več kot 30 turističnih ponudnikov, med katerimi so bile tudi nizozemske turistične agencije ter
nekaj turističnih organizacij iz tujine. Zavod Maribor 2012 je promoviral predvsem program EPK.
Medijski zakup je ključnega pomena za doseganje največjega števila potencialnih obiskovalcev. Za
sodelovanje smo se dogovorili z nekaj najpomembnejšimi časniki pri nas. V časniku Žurnal24 smo v
oktobru objavili t.i. »fake naslovnico« z našo kreativno rešitvijo novega slogana in dodatno vsebino o
programu v notranjosti časnika. Sledili sta še dve 2-stranski objavi in objava na njihovi spletni strani.
Podoben dogovor velja tudi s časnikom Finance, kjer smo zakupili 3x po 2 strani v prilogi Club, 3x
oglas na prvi strani priloge Weekend, 2x na prvo stran Financ in oglas v reviji Manager, kjer so bili
objavljeni najbogatejši Slovenci, poleg tega pa smo se dogovorili za dodaten intervju z generalno
direktorico Zavoda dr. Suzano Žilić Fišer. Oglaševali smo tudi v reviji Salon Slovenija, ki jo brezplačno
prejmejo gostje več kot 100 hotelov, wellnesov in kopališč po Sloveniji; zaradi dvojezičnosti pa
nagovarja tako domačo kot tujo javnost. Revija je aktualna 4 mesece; Zavod Maribor 2012 je zakupil
zadnjo stran, saj je ta, poleg naslovnice, najopaznejša.
Veliko gledanost in prepoznavnost naziva Evropska prestolnica kulture in vseh sodelujočih mest smo
dosegli tudi z zakupom oglasa ob nogometnem igrišču za Evropske tekme NK Maribor. Povprečno si
eno tekmo ogleda 150.000 gledalcev v Sloveniji, sliko posredujejo po vsej Evropi. Oglas je vključeval 3
tekme. Za primerjavo: medijska analiza je pokazala, da bi bil strošek Zavoda za enak zakup
medijskega prostora na TVSLO za le eno tekmo v višini 10.000 EUR.
Zavod Maribor 2012 na Cityscreenu v Mariboru, ki je lociran na Trgu Leona Štuklja, ves čas predvaja
korporativni film o projektu. Medij občasno izkoristimo tudi za promocijo katerega od programov, v
oktobru in novembru smo tako največ minut namenili promociji Sobotnih matinej, programskega
sklopa Ključi mesta.
Maribor in nekatera partnerska mesta je v celotnem letošnjem letu obiskalo približno 200 tujih
novinarjev, še nekaj obiskov je napovedanih. Vselej, ko na sedežu Zavoda ali kako drugače pripravimo
predstavitev, izpostavimo vsa mesta in ves program. Poudarjamo tudi bližino teh mest oziroma
možnost, da nekdo v nekaj dneh obišče prireditve v šestih različnih krajih, pa se z avtomobilom nikoli
ni peljal več kot 2 uri. Novinarji prejmejo vse tiskovine, ki jih imamo na voljo, v zadnjem obdobju pa
se je kot pozitivno izkazalo posredovanje USB ključkov, na katerih so ob pomembnih informacijah še
fotografije in video material iz vseh mest. Novinarji, ki so nas obiskali, prihajajo iz nekdanje
Jugoslavije, skupine iz Španije in Nemčije, nizozemski novinarji, novinarji iz Češke in Slovaške, nekaj
manjših skupin iz Italije, Belgije, Madžarske, Japonske, nekaj samostojnih novinarjev, ki pišejo za
različne medije. V oktobru in novembru je Zavod obiskalo okoli 15 novinarjev, med drugim tudi
novinar iz Londona (Guardian), Sunday Telegrapha, Deutche Welle, Kronen Zeitung, Arte TV, Lonely
211
Planeta. Tudi po njihovi zaslugi, vsi so ali še bodo o EPK napisali članek, je Maribor kot destinacija
uvrščen med deset najzanimivejših krajev potovanja v letu 2012. V oktobru je imel programski
direktor Mitja Čander veliki intervju z novinarko časopisa The Art News paper, članek oz. intervju bo
objavljen v januarju. Veliko število novinarjev se oglaša preko e-maila, preko katerega jim PR služba
nudi vse potrebne informacije, v oktobru in novembru predvsem glede programa in otvoritvene
slovesnosti.
Zavod Maribor 2012 je v sodelovanju s priznanim komunikologom dr. Mirom Klinetom pripravil
dokument Vizija marketinga in komuniciranja. Dr. Kline je prav tako vodil več strateških in razvojnih
delavnic, kjer so se definirali poslanstvo, vizija in posamezni elementi marketinškega spleta za krovno
komuniciranje zavoda Maribor 2012.
MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture ni le projekt prestolnice in njenih partnerskih mest, je
projekt celotne države in projekt vseh državljanov. Z njim želimo ustvariti pozitivno percepcijo do
kulture, kot jo vidimo in čutimo vsi Slovenci
Informacijske pisarne so za Maribor, kot nosilca Evropske prestolnice kulture, izrednega pomena, ki
lahko pomembno prispevajo k prepoznavnosti projekta in dvigu ugleda naše države tako doma kot
tudi po svetu.
V informacijskih pisarnah se bo tako domačo kot tujo javnost informiralo o programu EPK, prodajalo
karte za prireditve in spominke. Komunikacija med informatorji in obiskovalci Info točke tako
povečini predstavlja prvi in najpomembnejši direktni stik med ljudmi in organizatorji EPK, zato so Info
točke v bistvu ogledalo EPK.
Zavod Maribor 2012 bo vodil in upravljal dve Info točki – v štajerski in slovenski prestolnici. S prvim
novembrom je vodenje mariborske in ljubljanske Info točke (v nadaljevanju IT) prevzela Jasmina Holc.
Do prevzema je bil že izveden in zaključen arhitekturni natečaj, pod vodstvom Sama Ravterja,
Barbara Koselj pa vodi izbiro in nabavo spominkov (v okviru nabora spominkov, t.i. give away-sov in
protokolarnih daril). Odgovorna oseba je Samo Ravter, pomočnik generalne direktorice za marketing.
Delo v mesecu oktobru in novembru je obsegalo:
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
212
Strateško planiranje dejavnosti Info točk
Izpeljan arhitekturni natečaj, zmagovalec Gregor Reichenberg
Prilagoditve izbrane arhitekturne zasnove dejanskim potrebam
Izbor izvajalcev za postavitev Info točke MB in ureditev Info točke LJ
Pridobivanje sponzorjev za posamezne segmente potreb Info točk
Načrtovanje nabave spominkov, promo-materialov, itd.
Pridobivanje kadrov za informatorje
Dogovori z Info točkami partnerskih mest in zunanjimi partnerji (TIC MB, ZTMB)
Izpeljano 4-dnevno izobraževanje za informatorje
Izbori spominkov, opreme, in ostalih stvari za potrebe Info točk
Intenzivne priprave na odprtje Info točk (v LJ 14.12.1011, v MB 22.12.2011)
DECEMBER
Datum izvedbe
1. 12.

DOGODEK / aktivnost
Srečanje z gospodarstveniki
14. 12.

Odprtje infotočke v Ljubljani
22. 12.

Odprtje infotočke v Mariboru
8. in 9. 12.

Promocija na Dnevih slovenskega turizma
Ves mesec

Animacija novinarjev
15. 12.

Izid predstavitvene knjige Zavrtimo skupaj!
Ves mesec

Priprave na vzpostavitev nove spletne strani

Promocija v Mariboru in vseh petih partnerskih
mestih
Ves mesec

Oglaševanje v medijih
Ves mesec

Priprava na publikacijo, 754.000 izvodov
Ves mesec

Priprave na otvoritveni vikend
Ves mesec

Oglaševanje na city screenu
1. - 10. 12.

Znamčenje službenih vozil
1. – 9. 12.

Koordinacija pri izdelavi skupnega koledarja
18. 12.

QR koda - vzpostavitev
18. – 24. 12.
Oddelek marketinga in PR je v mesecu decembru izvedel kar nekaj pomembnih in odmevnih
dogodkov:
1.december: srečanje z gospodarstveniki; namen srečanja je bil opozoriti in vključiti slovensko
gospodarstvo v projekt Maribor 2012; v ta namen je pripravil uvodni film, sledilo je družabno
srečanje s pogostitvijo, izmenjavo mnenj …
8. in 9. 12. 2011 je v Portorožu potekal prvi osrednji slovenski dogodek "Dnevi slovenskega turizma"
Na najpomembnejšem letnem strokovnem srečanju v turistični panogi v Sloveniji so se usklajevala
stališča o nadaljnjem razvoju in trženju turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Osrednja tema foruma je bila SPREMEMBE SO STALNICA PRIHODNOSTI - SLOVENSKI TURIZEM PRED
IZZIVI 21. STOLETJA. Pomemben je bil tudi sklop regionalnih destinacij. Na dogodku smo bili prisotni
s promocijskim gradivom na pultu v preddverju dvorane: s pingvinom, zloženkami v slo jeziku, s
turistično mapo v slo jeziku in USB ključki.
14. decembra smo uspešno odprli info točko v Ljubljani, 22. decembra še v Mariboru, obe infotočki
razpolagata z usposobljenim kadrom, promocijskimi materiali in spominki, ki odražajo Maribor 2012.
PR oddelek je, poleg rednih informacij in odgovorov na vprašanja domačih medijev, v decembru
gostil veliko število tujih novinarjev, med drugim je o projektu večkrat poročala nemška ORF, tu se je
mudil novinar BBC-ja, objavljen je bil članek v enem izmed vidnejših časnikov Gardian. Decembra je
izšla predstavitvena knjiga Maribor 2012, v nakladi 3.000 izvodov; strošek je znašal 5.000 EUR;
januarja je izšel tudi ponatis knjige v nakladi 1.500 izvodov, strošek se ocenjuje na 2.000 EUR.
213
Potekale so priprave strateške in operativne naloge v sistemu spletnega komuniciranja za novo
spletno stran. Od 18. do 24. 12. 2011 je potekala promocija projekta po partnerskih mestih in v
Ljubljani; na promocijo so izvajale hostese, ki so razdelile več kot 6.000 vloženk in 5.000 vrtavk. Skozi
ves december je bilo objavljenih več naslovnic/plačljivih oglasov – v časniku Finance, Žurnal, City
Magazine. Oddelek marketinga je v tem času kupil tudi precejšnje zaloge promocijskega materiala in
poslovnih daril. Oddelek prav tako skrbi za nabavo in dostavo spominkov, ki se prodajajo v
infotočkah, za enkrat v Mariboru, Ljubljani in v mariborskem TIC-u (načrtuje se še prodaja v Hotelu
City, Vinagovi prodajalni, po partnerskih mestih.
Ves december so potekale tudi priprave na otvoritveno slovesnost. Velik delež organizacije so
prevzele agencije, saj zaradi podhranjenosti sam marketing zavoda tega ni zmogel. Med aktivnosti
spada tudi publikacija MARIBOR 2012 –Evropska prestolnica kulture, ki je v začetku januarja dosegla
vseh slovenskih gospodinjstev, več kot 750.000.
2.2.4 Marketinško finančno poročilo
Stroški materiala
Promocijski material
Stroški fotografije
Poslovna darila
Stroški izvajanja programa
Stroški promocijskih storitev
Stroški drugih promocijskih storitev,sejmi
Stroški oglasov
Strošek tiska
Stroški interneta
Stroški intelektualnih storitev
Stroški intelektualnih storitev - marketing
Delo po podjemni pogodbi
Delo preko študentskega servisa
Stroški drugih storitev
Stroški infotočke, MB in LJ
11.753,00
23.303,22
17.564,40
10.206,00
70.000,00
90.889,71
40.220,40
48.924,90
73.638,38
25.296,00
7.903,07
95.757,52
8.649,91
18.808,10
40.000,00
70.000,00
*v tabeli so prikazani stroški, ki zajemajo večje vrednosti
Obrazložitev:
o
o
o
o
o
214
Stroški materiala obsegajo material, med drugim potreben za promocijo Zavoda
Promocijski material vključuje material, namenjen promociji, gre za balone, majice, priponke
Poslovna darila vključujejo vsa darila, ki jih Zavod podarja na korporativni ravni
Stroški promocijskih storitev zajemajo stroške nastopanja na sejmih
Stroški drugih promocijskih storitev obsegajo delo oblikovalcev
o Stroški oglasov vsebujejo stroške vseh oglasov, tako znamčenje avtobusa, častnik Večer,
Finance, Žurnal 24, Radio City, zakup medijskega prostora na city screenu
o Strošek tiska obsega strošek vseh promocijskih zloženk, PR priročnik, transparentov
o Strošek tiska Hopa – Hopa je bil na razpisu izbran tiskar
o Tisk DZS in tisk Piksel sta bila v letu 2011 na razpisu izbrana tiskarja
o Stroški Aeris zajemajo stroške vzpostavitve in delovanja nove spletne strani; družba je bila
izbrana na razpisu
o Stroški intelektualnih storitev zajemajo stroške zunanjih sodelavcev
o Stroški intelektualnih storitev - marketing zajemajo stroške zunanjih sodelavcev oddelka
o Stroški drugih storitev obsegajo med drugim press analize, adreme, raziskave, stroške vezave
promocijskega materiala, arhitekturnega natečaja za infotočko, stroške postavitve infotočke
215
3. Finančno poročilo
TABELA 1: STROŠKI POSLOVANJA POSLOVNEGA SEKTORJA V LETU 2011
STROŠKI
Poslovni sektor
1. STROŠKI MATERIALA
59.726
1.1. stroški energije
1.2. stroški strokovne literature
1.3. stroški pisarniškega materiala
1.4. drugi stroški materiala
1.5. stroški drobnega inventarja
Poslovni sektor
skupaj
Marketing
70.479
130.199
7.886
2.220
16.048
11.737
21.832
3.519
66.412
545
7.886
2.220
19.567
78.149
22.377
333.903
663.463
997.366
2.1. stroški izvajanja programov EPK-kop.pog.
2.2.stroški storitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti
2.3. stroški tek.vzdrževanja In najemnine
2.4. stroški zavarovalnih premij in plač.prometa
2.5. stroški intelektualnih storitev
2.6.stroški komunalnih in prevoznih storitev
2.7.povračila stroškov v zvezi z delom
2.8. avtorski hon., podjemne pog., štud.delo,sejnine
2.9. stroški reprezentance
2.10.stroški drugih storitev
0
3.098
79.661
2.169
74.246
2.490
6.827
100.074
8.909
56.429
70.000
280.011
3.387
0
119.642
632
10.136
62.739
6.373
110.543
70.000
283.109
83.048
2.169
193.888
3.122
16.963
162.813
15.282
166.972
3. STROŠKI DELA
820.401
0
820.401
6.942
0
6.942
378
0
378
1.221.347
733.939
1.955.286
4. DRUGI STROŠKI
216
TABELA 2: STROŠKI POSLOVANJA PROGRAMSKEGA SEKTORJA V LETU 2011
STROŠKI
1.2. stroški strokovne
literature
1.3. stroški pisarniškega
materiala
1.5. stroški drobnega inv.
2.1. stroški izvajanja
programov EPK-kop.pog.
2.2.stroški storitev v zvezi z
opravljanjem dejavnosti
2.3. stroški tek.vzdrževanja
In najemnine
2.4. stroški zavarovalnih
premij in plač.prometa
2.5. stroški intelektualnih
storitev
2.6.stroški komunalnih in
prevoznih storitev
2.7.povračila stroškov v
zvezi z delom
2.8. avtorski hon.,
podjemne pog.,
štud.delo,sejnine
Progra
m
splošno
Program
mednarodno
3.726
170
143
60
Ključi
mesta
1.745
Terminal
12
105
Življenje
na dotik
554
Urbane
brazde
12.621
95
63
3.515
110
1.340
342
677.318
76.872
1.708.059
212.300
12.565
28.779
10.792
10.577
18921
203
30
38
Programski
sektor
skupaj
105
5
125
211
111
438
12.278
248
17.354
1.028
1.781.252
384.773
407.740
5.037.014
1.483.612
1.680.000
26.000
134.507
3.548.984
13.933
18.888
2.744
9.887
85.023
420
10.997
159.681
11.805
36.892
21.876
1.161
284
36
1.307
21.877
23.819
209.334
11.613
168.233
34.785
14.295
20.314
3.450
2.544
1.976
2.957
751
23.645
12.926
101.880
345.060
1.499
4.287
4.147
49.843
341.638
147.781
913.384
25
1.440
3.951
4.088
24.448
54.988
27
27
420.388
5.055.962
3. STROŠKI DELA
4. DRUGI STROŠKI
SKUPAJ ODHODKI 2011 (15)
682.044
77.042
1.709.804
1.781.357
385.327
217
TABELA 3: STROŠKI POSLOVANJA ZAVODA MARIBOR 2012 V LETU 2011
STROŠKI
1.2. stroški strokovne literature
1.3. stroški pisarniškega materiala
1.5. stroški drobnega inventarja
2.1. stroški izvajanja programov EPK-kop.pog.
2.2.stroški storitev v zvezi z opravljanjem
dejavnosti
2.3. stroški tek.vzdrževanja In najemnine
2.4. stroški zavarovalnih premij in plač.prometa
2.5. stroški intelektualnih storitev
2.6.stroški komunalnih in prevoznih storitev
2.7.povračila stroškov v zvezi z delom
2.8. avtorski hon., podjemne pog.,
štud.delo,sejnine
3. STROŠKI DELA
4. DRUGI STROŠKI
218
Poslovni
sektor
Programski
sektor
SKUPAJ
130.199
18.921
149.120
7.886
2.220
19.567
78.149
22.377
203
125
211
17.354
1.028
8.089
2.345
19.778
95.503
23.405
997.366
5.037.014
6.034.380
70.000
3.548.984
3.618.984
283.109
85.023
368.132
83.048
2.169
193.888
3.122
16.963
10.997
345.060
4.287
49.843
94.045
2.169
538.948
7.409
66.806
162.813
913.384
1.076.197
15.282
166.972
24.448
54.988
39.730
221.960
820.401
6.942
820.401
27
378
1.955.286
6.969
378
5.055.962
7.011.248
Struktura stroškov v letu 2011 po stroškovnih
mestih
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
Stroški materiala
Stroški izvajanja programov
EPK koprodukcijske pogodbe
Stroški storitev
0
Stroški dela
Drugi stroški
Kot je razvidno iz zgornjega grafa, predstavljajo v strukturi stroškov največji delež stroški izvajanja
programov EPK – koprodukcijske pogodbe.
V tabeli številka 4 so podrobneje navedene vse koprodukcijske pogodbe za leto 2011 z navedbo
izvajalca projekta, nazivom projekta in odobrenimi sredstvi za leto 2011.
219
TABELA 4: KOPRODUKCIJSKE POGODBE PROGRAMSKI SKLOP EPK – MARIBOR
Izvajalec
Naziv projekta
Društvo komorni godalni orkester SF
Študent Maribor- Akademska folklorna
skupina Študent
ATELJE JAPELJ oblikovanje, svetovanje in
projektiranje notranje opreme in zunanjih
prostorov, proizvodnja, trgovina, gostinstvo
in storitve d.o.o.
BUNKER zavod za organizacijo in izvedbo
kulturnih prireditev
BUNKER zavod za organizacijo in izvedbo
Kulturno društvo Center plesa
Dramsko umetniško društvo BORZA
Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne
kulture in medkulturnega dialoga
Društvo za kulturno, založniško in
producentsko dejavnost, PEKINPAH
Društvo za vizualne komunikacije Magdalena
Evropski kulturni in tehnološki center
Maribor
EN-KNAP Zavod za organizacijo in izvedbo
Znanstveno raziskovalno združenje za
umetnost, kulturno-izobraževalne programe
in tehnologijo Epeka
Znanstveno raziskovalno združenje za
umetnost, kulturno-izobraževalne programe
in tehnologijo Epeka
Foto klub Maribor
Ustanova Fundacija Sonda
Društvo Gledališče Ane Monro
Festival Maribor
Gospodarsko interesno združenje Stari
Maribor
Društvo hedonističnih kreativcev
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Kulturno društvo mladinski center Indijanez
220
Odobrena
sredstva
430.000
Folklorni pozdravi Maribora
Jančarstadt/Severni sij
Festival DRUGAJANJE 2012
Mladibor 2012 - IDEALNO MESTO
kulturna prestolnica mladih
Čutim glasbo, slišim ples
Projekt Javni govor /Stand up!
2.000
90.000
4.000
50.000
4.000
4.000
Multikulti
5.000
Projekt PAJEK
4.000
Animateka v Mariboru
Festival Magdalena
Srednjeveški rokopisi in renesančni
tiski: izbor nadškofijski arhiv
15.000
20.000
Kult
35.000
3.000
Riba, kača, reka, Marko Jakše
4.000
Retrospektiva slovenskega stripa
5.000
Program razstav 2010 - 2014
EX-garaža
Živi trgi in dvorišča Maribora
Kulturna revitalizacija starega
mestnega jedra v povezavi z
gospodarsko dejavnostjo
Digital Delight
Mednarodno zborovsko tekmovanje
Maribor
12. mednarodni otroški folklorni
festival Maribor 2010
Mednarodni dan zborovskega petja
2012
Festival Scena
4.000
4.000
3.000
25.000
4.000
13.000
5.000
5.000
5.000
Izvajalec
Kulturno izobraževalno društvo Kibla
Kulturno prireditveni center Narodni dom
Maribor
Kulturno društvo Mariborska literarna
družba
Kultuno umetniški zavod Delavnica Maribor
Kulturno umetniški zavod delavnica Maribor
Lutkovno gledališče Maribor
Kulturno umetnško društvo BORZA
Mediamix, marketing in trženje d.o.o.
Tomaž Pandur.Theaters, mednarodna
gledališča d.o.o
Kulturno umetniško društvo Moment
PEKARNA-Magdalenske mreže zavod za
podporo civilnodružbenih iniciativ in
multikulturno sodelovanje
PEKARNA-Magdalenske mreže zavod za
podporo civilnodružbenih iniciativ in
multikulturno sodelovanje
Kulturno društvo Plesna izba Maribor
Umetnostna galerija Maribor
Študentski svet FF UM
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica
Maribor
Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica
Maribor
Zavod za založniško in kulturno dejavnost
Litera
Zavod za založniško in kulturno dejavnost
Litera
Zavod Novoglasbeno gledališče Maribor Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih
prireditev Maribor
ETNIKA, Zavod za umetnost in medkulturno
sodelovanje Maribor
IMAGINARNI, zavod za kulturno dejavnost
Zavod UDARNIK Maribor, mestni center
umetnosti
Naziv projekta
Digitalna komuna, X-OP, Kiblix, MED,
Da(ne)s, Festival ljubezni, Dnevi
radovednosti, Folio
Festival Lent – Na križišču svetovnih
kultur
NA PREPROGI IZ ZVEZD, Festival
manjšinskih literatur
Koncertni cikel Festine 2010 -2012
Maribor International Orchestra 2012
Lutke Minority
M_ART Dokumenta
Pecha Kucha Nights Maribor
Odobrena
sredstva
35.000
250.000
2.000
25.000
50.000
55.000
6.000
Vojna in mir
25.000
Performa
Nano Umetnost
Družabno družboslovje
Mednarodni festival računalniških
umetnosti
Festival PRESTOPI/CROSSING
13.000
2.000
3.000
Soba za goste
30.000
Garage explosion festival
Festival Maribum
Nedokončana modernizacija
Literatura na cesti
Filozofska fakulteta UM na poti do EPK
Iz zakladnice univerzitetne knjižnice
Maribor
Mariborski admiral: Wilheim
Tagetthoff in Bitka pri Visu 1866
30.000
7.000
4.000
6.000
14.000
3.000
1.000
5.000
8.000
Knjiga Maribor paperback
4.000
Vodnik po Mariboru za otroke
5.000
Choregie aka Choregie
70.000
Festival Etnika
12.000
Hotel Splendid
4.000
Kino Udarnik
30.000
221
Izvajalec
Zavod UDARNIK Maribor, mestni center
umetnosti
Zgodovinsko društvo dr. Franc Kovačič v
Mariboru
Združenje ustvarjalnh ljudi na področju
kulture
Združenje ustvarjalnh ljudi na področju
kulture
Fotodesign, umetniško ustvarjanje,
Hiša knjig, založba KMŠ
Nataša Prosenc-Stearns
Center judovske kulturne dediščine Sinagoga
Maribor
Društvo Mariborski raziskovalni studio
KLENOVŠEK MUSIL MANICA MIKROURBANIKA
Kramarski - turistično podjetje d.o.o.
KULTURNO DRUŠTVO PLESNA IZBA
MARIBOR
Narodni dom Maribor
Narodni dom Maribor
Narodni dom Maribor
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO BORZA
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STUDIO
39
OSNOVNA ŠOLA BRATOV POLANČIČEV
MARIBOR
SNG Maribor
Organizacija pireditev Smiljan Kreže s.p.
Studio Legen d.o.o.
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA
FAKULTETA
Vivi d.o.o.
Založba Pivec
Zavod Udarnik
Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ
in multikulturno sodelovanje, Pekarnamagdalenske mreže
ZBOR CARMINA SLOVENICA MARIBOR
SNG Ljubljana
222
Odobrena
sredstva
Naziv projekta
Avdio - vizualna umetnost
Virtualna, kulturno-umetnostnozgodovinska podoba Maribora
Festival romske kulture Romano
Čhon/Romski mesec
Takadimi
18.000
7.000
12.000
10.500
Četrt stoletja Glazerjeve nagradeportreti nagrajencev
Dvanajst
Odprta okna
1.000
105.000
15.000
9.000
Pisma sveta / Letters of The World
MALI ARHITEKTI S ČAROBNIM
SVINČNIKOM
RETRO PROMO - Razstava starih
mariborskih in evropskih mestnih
razglednic
FESTIVAL NAGIB, PLATFORMA
SODOBNEGA PLESA
ART KAMP
Čitalnica na jasi
Orkestralni Talin
M-ART DOKUMENTA
5.390
8.200
4.800
21.000
120.000
30.000
30.000
7.000
PORIŠIMO MARIBOR
2.500
OTROŠKI PEVSKI ZBOR EPK
5.500
KOSITRNI VOJAK, KDO SEM? OD KOD
PRIHAJAM? KAM GREM?, GOVORICA
MIRU, ART AND FASHION
Črne maske
Piše se leto
Na poti pride vse naproti
150.000
15.000
7.000
PINTER ABROAD / PINTER NA TUJEM
4.000
Prestolnica okusov
ALTERNATIVNA MLADINSKA SOBA
Čutiti prihodnost Evrope (Feeling The
Future Of Europe)
URBAN TRIBE
Črne maske
70.000
25.000
10.000
3.000
7.176
90.000
150.000
Izvajalec
Studio Legen d.o.o.
SNG Maribor
Radio City
KUD Anarhiv
Društvo Varuhi semen
FREKVENCA, Socialno-kulturno združenje
nemirnih in aktivnih
Daniela Urbanič s.p.
Evropski kulturni in tehnološki center
Maribor
Subulturni azil
Spletart, Oblikovanje in razvoj informacijskih
rešitev, Nataša Čoh Nestorović s.p., Maribor
Muzej narodne osvoboditve
Zavod Nastati
Televizija RTS – Tele 59 d.o.o.
JUROVSKE KMETIJE
ZDRUŽENJE CAAP
HIŠA IDEJ d.o.o.
SMILJAN KREŽE S.P.
Joško KRAŠEVEC S.P.
AU Arhitekti d.o.o.
SKUPAJ PROGRAMSKI SKLOP EPK
MARIBOR
Naziv projekta
Mariborska vest z Dušanom
Vaupotičem Duletom
Evropa danes
Prolog (akcije v etru)
Digitalno nomadstvo
Semenska knjižnica
Etnomobil
Obeležja-Mozaik
CENTER EKSPERIMENTOV
No Border Jam
Odobrena
sredstva
21.771
25.000
10.000
20.457
24.255
44.633
3.750
17.541
5.000
Digitalni vodič EPK
14.000
EVROPSKA PRAVLJICA
UF, INDUSTRIJA
ULAY
9.000
5.200
30.000
TRAJNOSTNA LOKALNA PRESKRBA
CENTER ALTERNATIVNE IN
AVTONOMNE PRODUKCIJE
prenosi metropolitanske opere
OTVORITEV
UF, INDUSTRIJA
Svetlobno mestno obzidje
Označevalci EPK (baloni)
30.000
19.040
22.122
5.000
70.000
15.300
40.000
20.000
2.837.135
223
TABELA 5: KOPRODUKCIJSKE POGODBE PROGRAMSKI SKLOP EPK PARTNERSKA MESTA
Izvajalec
Naziv projekta
KUD ČAR GRIČA
Društvo za glasbeno umetnost
Arsana
Aye Festival
KUD ART Stays
OSNOVNA ŠOLA LJUDSKI VRT
ŠTUDENTSKA ZALOŽBA, PE
KNJIGARNA BELETRINA
Mestno gledališče Ptuj
Društvo za glasbeno umetnost
Arsana
MO Ptuj
Javne službe Ptuj
Zavod LokalPatriot
Dolenjski muzej Novo Mesto
ROCK OTOČEC D.O.O.
LOKALPATRIOT MLADINSKI KLUB
DNŠ
JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM NOVO
MESTO
DNŠ-ZALOŽBA GOGA MLADINSKO
ZALOŽNIŠTVO
DNŠ - ZAVOD SITULA
DNŠ
DNŠ
ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA ENOTA ZA DOLENJSKO IN BELO
KRAJINO NOVO MESTO
Festival Velenje
Festival Velenje
USTANOVA ''VELENJSKA KNJIŽNA
FUNDACIJA''
Mladinski center Velenje (Elvis
Halilovič)
Mladinski center Velenje
Mestna Občina Murska Sobota
224
Odobrena
sredstva
7.500
Glasbeni festival Arsana
27.000
Mednarodni festival sodobne umetnosti Art
Stays
PUSTNE MASKE - nova muzejska zbirka
DE TA FABULA NARRATUR
20.000
17.500
2.500
30.000
Komedija o loncu (nekdaj ALULARIJA)
17.500
Koncertni abonma Arsana
4.000
FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE - ArtFest
FESTIVAL UMETNOSTI IN DEDIŠČINE - Etnofest
SKUPAJ PTUJ:
FOTOPUB
MESTO SITUL
ROCK OTOČEC
16.500
166.000
308.500
14.000
20.000
20.000
MUZEJSKI VRTOVI
7.000
OZNAČITEV KULTURNE DEDIŠČINE
4.000
5.000
6.000
2.000
JAZZINTY
19.000
KRONIST NOVEGA MESTA
1.000
SKUPAJ NOVO MESTO:
IMAGINARNE ESENCE
PIKIN FESTIVAL
98.000
4.000
30.000
110.000
LIRIKON
5.000
GEPO (nekdaj VODNO MESTO)
4.000
FESTIVAL KUNIGUNDA
SKUPAJ VELENJE:
SOBOŠKI DNEVI
40.000
193.000
14.600
Izvajalec
Naziv projekta
Zavod za kulturo, turizem in šport
Klub PAC (POMURSKI AKADEMSKI
CENTER)
Društvo Argo
Zavod FLOTA
DIALEKTA
SOBOŠKO POLETJE
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE
DEJAVNOSTI - OBMOČNA
IZPOSTAVA SLOVENJ GRADEC
Podjetniški center Slovenj Gradec
SKUPAJ PROGRAMSKI SKLOP
PARTNERSKIH MEST
SKUPAJ VSI SKLOPI
PAC-OV GLASBENI MAJ
Odobrena
sredstva
5.000
9.000
6.000
TÜ-MO SLOVANSKA POSELITEV PREKMURJA
FRONTA
ODKRITO/ZAKRITO
SKUPAJ MURSKA SOBOTA:
9.000
10.000
15.000
15.000
83.600
Mednarodni festival mlade literature Urška
2012
25.000
ARTa@CRAFT (Evropska razstava domačih in
umetnostnih obrti)
Od ljudi za ljudi - Mirovniški festival
Soft control (nekdaj Artosfera)
SLOVENSKA IN ČEŠKA ORKESTRALNA GLASBA
OŽIVLJENI ZVEN PRETEKLOSTI
SKUPAJ SLOVENJ GRADEC:
7.500
8.750
10.000
2.500
45.000
98.750
781.850
3.618.984
V letu 2011 so bila odobrena sredstva za 141 projektov, od tega za programski sklop Maribora 101
projekti in za partnerska mesta 40 projektov.
225
II. RAČUNOVODSKO POROČILO
1. Podlage za sestavo računovodskega poročila
Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture je pravna oseba javnega prava, posredni proračunski
uporabnik proračuna, določen z Uredbo o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna
pod šifro 38580.
Zavod je bil ustanovljen 30.3.2010. Ustanovitelj je Mestna občina Maribor, ki mora zagotavljati
finančna sredstva za delovanje zavoda.
Poslanstvo zavoda Maribor 2012 v okviru projekta EPK 2012 je promoviranje kulture kot enega
temeljnih dejavnikov v odnosih med posamezniki, mesti, regijami in državami ter vzpostavljanje
kulturne dimenzije kot vitalnega dela družbenih odnosov. S tem zavod Maribor 2012 razvija lokalno,
regionalno in nacionalno kulturno identiteto, temelječo na bogastvu kulturnih razlik.
RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2011 JE SESTAVLJENO NA PODLAGI
NASLEDNJIH PREDPISOV:
o Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Maribor 2012 ( MUV 2/2010, 9/2011)
o Zakon o računovodstvu ( URL RS, št. 23/99 in 30/02),
o Zakon o javnih financah ( URL RS, št. 79/99, 124/00,79/01,30/02,56/02-ZJU, 110/02,
176/06, 14/07,109/08 in 49/09),
o Slovenski računovodski standardi,
o Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava ( URL RS št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08,58/10 in 60/10),
o Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
( URL RS št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07 112/09 in 58/10),
o Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava ( URL RS, št. 112/09 in 58/10),
o Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o
računovodstvu ( URL RS, št. 117/02 in 134/03),
o Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev
( URL RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 in 58/10)
ter drugih predpisov, ki urejajo to področje.
226
Zavod Maribor 2012 – Letno poročilo 2011 – Računovodsko poročilo
RAČUNOVODSKO POROČILO, KI SE PREDLAGA AJPES, VSEBUJE:
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov s prilogami:
o
o
o
o
izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka
izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti
izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov
izkaz računa financiranja določenih uporabnikov
Bilanco stanja s prilogama:
o
o
stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev
stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil
Računovodska in finančna funkcija zavoda je opredeljena v Pravilniku o računovodstvu zavoda.
Za spremljanje in evidentiranje finančno-računovodskega poslovanja uporabljamo najet računovodski
program Saop. V računovodstvu je bilo v letu 2011 prejetih 1777 računov dobaviteljev, izstavljenih je
bilo 48 zahtevkov za nakazilo finančnih sredstev po pogodbah o financiranju z Mestno občino
Maribor in 8 zahtevkov partnerskim mestom, 143 izpiskov Uprave za javna plačila, ki vključujejo vse
prilive sredstev in vsa plačila. V registru osnovnih sredstev je vpisanih 41 osnovnih sredstev.
Sestavni del pravilnika o računovodstvu so tudi navodila o ravnanju s knjigovodskimi listinami. Z
doslednim upoštevanjem navodil se skušamo izogniti nepravilnostim oz. jih zmanjšati na minimum.
Na vseh področjih poslovanja skrbimo za racionalno, gospodarno in namensko porabo sredstev.
Sledimo ciljem, zastavljenim v sprejetem programu dela zavoda in jih realiziramo skladno z
odobrenimi sredstvi financerja.
227
2. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih
Finančno poslovanje Zavoda v letu 2011 je bilo uspešno, kljub težavam do katerih je prihajalo zaradi
poslabšanja likvidnosti pri financerju Mestni občini Maribor.
Rezultati poslovanja Zavoda Maribor 2012 v letu 2011 so sledeči:
SKUPNI PRIHODKI
SKUPNI ODHODKI
7.011.595 EUR
7.011.248 EUR
347 EUR
Podrobno so rezultati poslovanja v letu 2011 obrazloženi v nadaljevanju poročila.
DOSEGANJE PLANIRANIH FINANČNIH POSTAVK V LETU 2011
V začetku leta 2011 je Svet zavoda sprejel Program dela in finančni načrt za leto 2011. Spremembe
finančnega načrta je Svet zavoda sprejel v mesecih oktobru in decembru 2011.
Finančni načrt zavoda je izdelan po načelih denarnega toka, torej po prilivih in odlivih, ne po načelu
nastanka poslovnega dogodka.
V tabeli je prikazana realizacija finančnega načrta 2011 s primerjavo doseženih rezultatov po načelu
denarnega toka torej po prilivih in odlivih.
228
3. Prihodki in odhodki v letu 2011 po denarnem toku v
primerjavi s planom 2011
PRIHODKI po denarnem toku
1.PRIHODKI MOM
1.1.programski materialni stroški
1.1.1.koprodukcije Maribor
1.1.2.koprodukcije partnerska mesta
1.1.3.lastna produkcija
1.3. stroški dela
2. PRIHODKI PARTNERSKA MESTA
3. DRUGI PRIHODKI
3.1. nagrada Meline Mercouri
3.2. vračilo programskih sredstev iz leta 2010
3.3. drugi prihodki
4. INVESTICIJSKI PRIHODKI
SKUPAJ PRIHODKI 2011 po denarnem toku (1-4)
plan 2011
realizacija
2011
%
realizacije
plana
6.000.000
4.377.816
2.399.276
781.850
1.196.690
867.404
754.780
4.757.534
3.486.713
1.787.464
681.600
1.017.649
590.974
679.847
79,3%
79,6%
74,5%
87,2%
85,0%
68,1%
90,1%
402.098
217.350
184.748
298.751
217.350
81.401
74,3%
100,0%
44,0%
1.506.000
1.500.000
6.000
1.522.388
1.500.000
6.000
16.388
101,1%
100,0%
100,0%
31.000
7.386
23,8%
7.939.098
6.586.059
83,0%
754.780
746.816
98,9%
7.153.318
4.861.442
68,0%
1.988.937
17.882
50.204
21.919
159.536
27.000
224.367
0
1.441.636
3.221.837
31.000
517.646
24.025
30.919
19.714
63.615
28.142
58.594
0
1.360.176
2.758.611
15.216
26,0%
134,4%
61,6%
89,9%
39,9%
104,2%
26,1%
7.939.098
0
5.623.474
962.585
70,8%
0,0%
ODHODKI po denarnem toku
1. PLAČE, PRISPEVKI DELODAJALCA IN DRUGI IZDATKI
ZAPOSLENIM
2. IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE ZA IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE
2.1. pisarniški in splošni material in storitve
2.2. posebni material in storitve
2.3. energija, voda, komunalne storitve in komunikacije
2.4. prevozni stroški in storitve
2.5. izdatki za službena potovanja
2.6. tekoče vzdrževanje
2.7. najemnine in zakupnine
2.8. kazni in odškodnine
2.9. drugi operativni odhodki
2.10. izdatki za koprodukcijske programe
3. INVESTICIJSKI ODHODKI
SKUPAJ ODHODKI 2011 po denarnem toku (1-3)
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI PO DENAR.
TOKU
94,3%
85,6%
49,1%
229
OBRAZLOŽITEV TABELE
Prihodki oz. prilivi
Po pogodbi o financiranju z Mestno občino Maribor je bilo za leto 2011 predvideno 6 mio EUR
sredstev za programske materialne stroške, za splošne stroške delovanja zavoda in za stroške dela.
MOM je do 31.12.2011 nakazala 79 % pogodbenega zneska kar pomeni, da je po stanju 31.12.2011
ostal dolg iz pogodbe o financiranju delovanja zavoda v znesku 1.242.466 EUR.
S partnerskimi mesti ( Murska Sobota, Novo Mesto,Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje) so bile podpisane
pogodbe o sofinanciranju splošnih stroškov delovanja zavoda ter sofinanciranje skupnih in mrežnih
programov v letu 2011 v višini 402.098 EUR. Občini Murska Sobota in Ptuj sta svoje obveznosti v
celoti poravnali, preostale tri občine pa zavodu dolgujejo po stanju 31.12.2011 znesek v višini
103.347 EUR.
Drugi prihodki so realizirani v celoti. Nagrada Meline Mercouri je bila Zavodu nakazana v znesku 1,5
mio v mesecu septembru 2011.
V drugih prihodkih so prilivi od vračila sredstev iz leta 2010 ter prilivi od sponzorjev in prodaje
spominkov v info točkah.
Zavod je v letnem finančnem načrtu predvideval tudi 31.000 EUR investicijskih prihodkov za nabavo
nujne opreme. Z MOM je bila podpisana pogodba o financiranju opreme v višini 15.216 EUR,
realizirani prilivi pa so bili 7.386 UR. Razlika 7.830 EUR se izkazuje v terjatvah do MO Maribor.
Planirani prilivi zavoda v letu 2011 so znašali 7.939.098 EUR, realiziranih pa je bilo 83 % oz. 6.586.059
EUR. Razlika je v terjatvah, ki jih ima Zavod do Mestne občine Maribor in do partnerskih mest.
Odhodki oz. odlivi
Odlivi za stroške dela v letu 2011 so realizirani po načrtu. Izplačanih je bilo 11 plač, saj so bile prve
zaposlitve realizirane v začetku meseca januarja 2011. Plača obračunana v mesecu decembru 2011 pa
je izplačana v januarju 2012 in bremeni denarni tok leta 2012.
Odlivi oz. izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe so bili v letu 2011 realizirani v znesku
4.861.442 EUR kar predstavlja 68 % planiranih sredstev. Razlika v višini 2.315.624 EUR je v
obveznostih do prenesenih sredstev nagrade v znesku 988.000 EUR in obveznostih do dobaviteljev .
Sredstva nagrade bodo porabljena v prvem kvartalu leta 2012 za pokrivanje stroškov otvoritvene
slovesnosti in promocijskih aktivnosti programa EPK.
Pisarniški in splošni material in storitve – v planu je bilo predvideno, da bo pretežni del stroškov
realiziranih konec leta 2011, vendar pa se je glede na nastalo situacijo pretežni del aktivnosti na
področju promocije programa prenesel v leto 2012, zato so odlivi za te namene realizirani le z 26,0 %.
Posebni material in storitve se nanaša na nujne nabave drobnega inventarja, plan je presežen za
34,4 % kar v znesku pomeni 6.143 EUR.
Energija, voda, komunalne storitve, komunikacije – odlivi so realizirani 61,6 % plana.
230
Prevozni stroški in storitve - realizacija plana je 89,9 %
Izdatki za službena potovanja - realizirano je le 39,9 % planiranih sredstev, ker smo v drugi polovici
leta uspeli dobiti sponzorske avtomobile in so se stroški bistveno zmanjšali.
Tekoče vzdrževanje - smo realizirali nad planom za 4,2 % v znesku pa to pomeni 1.142 EUR več.
Najemnine in zakupnine – realizacija plana je le 26,1 %
Drugi operativni odhodki
Stroški konferenc, seminarjev
Izplačani avtorski honorarji
Izplačane podjemne pogodbe
Študentsko delo
Sejnine
Strokovno izobraževanje
Odvetniške, notarske storitve
Članarine, takse
Plačilni promet
Prejemki zunanjih sodelavcev
Prispevek za invalidsko kvoto
SKUPAJ:
4.875 EUR
578.908 EUR
260.580 EUR
93.603 EUR
1.834 EUR
5.464 EUR
7.316 EUR
514 EUR
1.049 EUR
402.891 EUR
3.142 EUR
1.360.176 EUR
Drugi operativni odhodki so realizirani v višini 94,3 % planiranih.
Izdatki za koprodukcijske programe – v letu 2011 je bilo izplačanih pogodbenih zneskov po
koprodukcijskih pogodbah v višini 2.758.611 EUR. Podpisanih pogodb je bilo za 3.618.984 EUR. Po
stanju 31.12.2011 je dolg iz naslova koprodukcijskih pogodb v višini 860.373 EUR.
231
4. Izkaz prihodkov in odhodkov – določenih
uporabnikov od 1. januarja do 31.12.2011
ČLENITEV
PODSKUPIN
ZNESEK
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
KONTOV
760
761
762
763
PRIHODKI OD POSLOVANJA
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
FINANČNI PRIHODKI
DRUGI PRIHODKI
CELOTNI PRIHODKI
del 466
460
461
del 464
del 464
del 464
462
465,00
467
468
STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
STROŠKI MATERIALA
STROŠKI STORITEV
STROŠKI DELA
PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV
DRUGI STROŠKI DELA
AMORTIZACIJA (drobni inventar)
DRUGI STROŠKI
FINANČNI ODHODKI
DRUGI ODHODKI
CELOTNI ODHODKI
PRESEŽEK PRIHODKOV
del 80
7.003.142
7.000.415
2.727
2.453
6.000
Predhodno
leto
2.199.662
2.199.662
0
72
160
7.011.595
2.199.894
6.163.040
2.385
125.714
6.034.941
820.401
648.735
112.279
59.387
23.405
4.004
378
20
2.180.705
0
38.484
2.142.221
18.115
14.585
2.449
1.081
0
0
0
1.000
7.011.248
347
2.199.820
74
347
74
26
1
12
9
Tekoče leto
Presežek prihodkov obračunskega obdobja z
upoštevanjem davka od dohodka
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v
obračunskem obdobju (celo število)
Število mesecev poslovanja
V izkazu so prikazani prihodki in odhodki po načelu nastanka poslovnega dogodka.
PRIHODKI
Prihodki od poslovanja v letu 2011 so sledeči:
Prihodki Mestne občine Maribor po zahtevkih
6.074.755 EUR
Prihodki partnerskih mest po zahtevkih
402.098 EUR
Nagrada Meline Mercouri
512.000 EUR
Sredstva sponzorjev
8.524 EUR
Donacije za pokrivanje stroškov delovanja
3.038 EUR
Prodaja blaga
2.727 EUR
SKUPAJ
7.003.142 EUR
Finančni prihodki v višini 2.453 EUR so prihodki od obresti na vpogled.
Ostali prihodki v višini 6.000 EUR pa se nanašajo na vračilo sredstev zaradi nerealiziranega projekta v
letu 2010.
232
ODHODKI
Se nanašajo na pokrivanje stroškov materiala, stroškov storitev in sicer programskih stroškov in
stroškov za splošno delovanje zavoda.
Nabavna vrednost blaga in materiala
Konec meseca decembra 2011 sta bili odprti info točki v Mariboru in Ljubljani. V info točkah se izvaja
tudi prodaja spominkov. Znesek 2.385 EUR je strošek nabave za prodajo v info točkah.
Stroški materiala
Stroški energije
Stroški strokovne literature
Stroški pisarniškega materiala
Drugi stroški materiala ( čistila, promocijski material,
fotografije )
SKUPAJ
8.089 EUR
2.345 EUR
19.777 EUR
95.504 EUR
125.715 EUR
Stroški storitev
Zajemajo storitve na področju izvajanja programa in storitve za potrebe splošnega delovanja zavoda.
Koprodukcije + lastna produkcija
Storitve za delovanje zavoda+ marketing
SKUPAJ
5.107.014 EUR 85 %
997.927 EUR 15 %
6.034.941 EUR 100 %
Za financiranje programov na podlagi sklenjenih koprodukcijskih pogodb in za stroške lastne
produkcije je bilo v letu 2011 porabljenih 5.107.014 EUR, ker je 85 % vseh stroškov storitev, 15 %
stroškov storitev pa je bilo za pokrivanje delovanja zavoda in za marketing in promocijo.
Seznam koprodukcijskih pogodb je v poslovnem poročilu.
Stroški lastne produkcije so :
Vzdrževanje in najemnine
Komunalne in prevozne storitve
Povračila stroškov v zvezi z delom-potni stroški
Stroški reprezentance
Intelektualne storitve – pog. Sodelavci
Avtorski honorarji, podjemne pogodbe, štud.delo
SKUPAJ
10.997 EUR
4.287 EUR
49.843 EUR
24.448 EUR
430.083 EUR
913.384 EUR
54.988 EUR
1.488.030 EUR
233
Stroški splošnih storitev so:
Vzdrževanje in najemnine
Komunalne in prevozne storitve
Povračila stroškov v zvezi z delom-potni stroški
Stroški reprezentance
Intelektualne storitve – pog. Sodelavci
Avtorski honorarji, podjemne pogodbe, štud.delo
SKUPAJ
79.661 EUR
2.490 EUR
6.827 EUR
8.909 EUR
74.246 EUR
100.074 EUR
61.696 EUR
333.903 EUR
Stroški marketinških storitev so:
Strošek izvajanja programov –koprodukcija
Stroški tiskanja in oglaševanja
Stroški zunanjih sodelavcev
Avtorski honorarji, podj. Pogodbe, štud.delo
Drugi stroški marketinga
SKUPAJ
70.000
350.011
119.642
62.739
61.632
664.024
EUR
EUR
EUR
EUR
EUR
EUR
Stroški dela
Prve zaposlitve v redno delovno razmerje so bile v zavodu realizirane v začetku meseca januarja
2011. Vsi zaposleni sodelavci imajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
V letu 2011 je bilo povprečno v rednem delovnem razmerju 26 delavcev.
V letu 2011 so znašali stroški dela 820.401 EUR.
Struktura stroškov dela je sledeča:
Plače in nadomestila plač
Prispevki za socialno varnost
Drugi stroški dela (regres, prehrana, prevoz
na delo)
SKUPAJ
648.735 EUR
112.279 EUR
79 %
14 %
59.387 EUR
7%
820.401 EUR 100 %
Amortizacija
Zavod je za nujne potrebe delovanja nabavil drobni inventar v znesku 23.405 EUR, ki se tudi 100 %
odpiše v breme amortizacije.
Drugi stroški
So stroški taks in pristojbin in prispevek za invalidsko kvoto.
Finančni odhodki
So odhodki za obresti v znesku 378 EUR.
234
Primerjava rezultatov poslovanja v letu 2011 z letom 2010 je nerealna, saj je zavod v letu 2010
začel z aktivnostmi šele v drugi polovici leta.
5. Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega
toka od 1. januarja do 31.12.2011
ČLENITEV
KONTOV
NAZIV KONTA
Tekoče leto
SKUPAJ PRIHODKI
del 7401
del 7401
del 7102
del 7141
730
731
del 7130
del 4000
del 4001
del 4002
del 4004
del 4010
del 4011
del 4012
del 4013
del 4015
del 4020
del 4021
del 4022
del 4023
del 4024
del 4025
del 4026
del 4029
4200
4202
ZNESEK
Predhodno
leto
6.586.059
2.214.486
PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
Prihodki iz sredstev javnih financ
Prejeta sredstva iz občinskih proračunov
Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo
Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije
Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe
Prejete obresti
Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe
Prejete donacije iz domačih virov
Prejete donacije iz tujine
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU
Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu
SKUPAJ ODHODKI
ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
Plače in drugi izdatki zaposlenim
Plače in dodatki
Regres za letni dopust
Povračila in nadomestila
Sredstva za nadurno delo
Prispevki delodajalcev za socialno varnost
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Prispevek za zdravstveno zavarovanje
Prispevek za zaposlovanje
Prispevek za starševsko varstvo
Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na
podlagi ZKDPZJU
Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe
Pisarniški in splošni material in storitve
Posebni material in storitve
Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije
Prevozni stroški in storitve
Izdatki za službena potovanja
Tekoče vzdrževanje
Poslovne najemnine in zakupnine
Drugi operativni odhodki
Investicijski odhodki
Nakup zgradb in prostorov
Nakup opreme
6.584.720
5.063.671
5.063.671
5.056.285
7.386
1.521.049
2.011
6.000
13.038
1.500.000
1.339
1.339
5.623.474
5.623.474
644.784
588.909
18.569
36.752
554
102.032
52.167
41.793
354
590
2.214.486
2.214.254
2.214.254
2.199.662
14.592
232
72
160
0
0
0
0
2.128.824
2.128.824
15.645
14.585
0
1.060
0
2.450
1.291
1.034
9
15
7.128
101
4.861.442
517.646
24.025
30.919
19.714
63.615
28.142
58.594
4.118.787
15.216
7.830
7.386
2.096.137
52.408
151
6.392
0
10.826
18.760
11.926
1.995.674
14.592
0
14.592
962.585
85.662
235
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka je evidenčni izkaz, v
katerega se vpisujejo podatki o prihodkih in odhodkih, ki jih določeni uporabniki izkazujejo v
poslovnih knjigah v skladu s Pravilnikom o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov.
Namen vodenja tovrstnih evidenc je zagotoviti spremljanje gibanja javnofinančnih prihodkov in
odhodkov.
Pri prepoznavanju prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka je potrebno upoštevati načelo
plačane realizacije.
Pri evidenčnem izkazovanju podatkov se upošteva načelo denarnega toka in ne načelo nastanka
poslovnega dogodka.
Načelo denarnega toka pomeni, da se prihodek oz. odhodek prizna, ko sta izpolnjena dva pogoja, in
sicer da je poslovni dogodek nastal ter da je plačilo prejeto oziroma plačano.
V tabeli izkaza prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka so prikazani prihodki oz. prilivi, ki
smo jih dobili na transakcijski račun v obdobju od 1.1.2011 do 31.12.2011 in odhodki oziroma odlivi v
obdobju od 1.1.2011 do 31.12.2011.V zavodu Maribor 2012 je znašal denarni tok prihodkov
6.586.059 EUR in je večji od denarnega toka odhodkov za 962.585 EUR.
Presežek denarnih sredstev po stanju 31.12.2011 se nanaša na prenos sredstev iz naslova priliva
nagrade Meline Mercouri v leto 2012 in je namenjen pokrivanju stroškov marketinških in
promocijskih aktivnosti v letu 2012. Pretežni del sredstev bo porabljen v prvem kvartalu 2012 za
pokrivanje stroškov otvoritvenih aktivnosti in povečanih aktivnosti promocije ob vstopu v leto
evropske prestolnice kulture.
236
6. Izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti
od 1. januarja do 31.12.2011
ZNESEK
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
ČLENITEV
PODSKUPIN
KONTOV
1
2
PRIHODKI OD POSLOVANJA
Prihodki in
odhodki
za
izvajanje
javne
službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje blaga in
storitev na trgu
4
5
7.003.142
0
760
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV
7.000.415
0
761
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
2.727
0
762
FINANČNI PRIHODKI
2.453
0
763
DRUGI PRIHODKI
6.000
0
7.011.595
0
6.163.040
0
CELOTNI PRIHODKI
STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
del 466
NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
460
STROŠKI MATERIALA
461
STROŠKI STORITEV
STROŠKI DELA
2.385
0
125.714
0
6.034.941
0
820.401
0
del 464
PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ
648.735
0
del 464
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV
112.279
0
del 464
DRUGI STROŠKI DELA
59.387
0
462
AMORTIZACIJA
23.405
0
465,00
DRUGI STROŠKI
4.004
0
378
0
20
0
7.011.248
0
347
0
347
0
467
FINANČNI ODHODKI
468
DRUGI ODHODKI
CELOTNI ODHODKI
PRESEŽEK PRIHODKOV
del 80
Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od
dohodka
Zavod Maribor 2012 je v letu 2011 realiziral prihodke in odhodke le za izvajanje javne službe.
Izkaz računa finančnih terjatev in naložb
Zavod v letu 2011 ni imel finančnih terjatev in naložb.
237
7. Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov od
1. januarja do 31.12.2011
ČLENITEV
KONTOV
NAZIV KONTA
1
2
ZNESEK
Tekoče leto
4
Predhodno leto
5
50
ZADOLŽEVANJE
0
0
500
Domače zadolževanje
0
0
5001
Najeti krediti pri poslovnih bankah
0
0
5002
Najeti krediti pri drugih finančnih institucijah
0
0
del 5003
Najeti krediti pri državnem proračunu
0
0
del 5003
Najeti krediti pri proračunih lokalnih skupnosti
0
0
del 5003
Najeti krediti pri skladih socialnega zavarovanja
0
0
del 5003
Najeti krediti pri drugih javnih skladih
0
0
del 5003
Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih
0
0
501
Zadolževanje v tujini
0
0
55
ODPLAČILA DOLGA
0
0
550
Odplačila domačega dolga
0
0
5501
Odplačila kreditov poslovnim bankam
0
0
5502
Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam
0
0
del 5503
Odplačila kreditov državnemu proračunu
0
0
del 5503
Odplačila kreditov proračunom lokalnih skupnosti
0
0
del 5503
Odplačila kreditov skladom socialnega zavarovanja
0
0
del 5503
Odplačila kreditov drugim javnim skladom
0
0
del 5503
Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem
0
0
Odplačila dolga v tujino
0
0
NETO ZADOLŽEVANJE
0
0
NETO ODPLAČILO DOLGA
0
0
962.585
85.662
0
0
551
POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
Izkaz računa financiranja izkazuje povečanje sredstev na računu v znesku 962.585 EUR, kolikor znaša
razlika prihodkov nad odhodki po načelu denarnega toka za leto 2011.
Davčni obračun
Zavod Maribor 2012 v letu 2011 ni imel pridobitne dejavnosti in zato tudi ni osnove za obračun
davka od dohodka pravnih oseb.
238
8. Bilanca stanja na dan 31.12.2011
ČLENITEV
ZNESEK
NAZIV SKUPINE KONTOV
SKUPINE
Predhodn
o leto
Tekoče leto
KONTOV
SREDSTVA
DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
02
NEPREMIČNINE
03
POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN
04
OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
05
2.939.940
13.435
3.064.917
0
137.608
0
21.978
14.592
9.347
1.157
2.401.260
89.910
147
0
962.585
85.662
8.022
0
0
322
POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
10
DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE
11
DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH
12
KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV
13
DANI PREDUJMI IN VARŠČINE
14
KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
17
DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE
19
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
1.428.903
64
0
248
1.603
3.614
1.566
0
1.566
0
5.342.766
103.345
0
0
2.402.407
89.836
10.000
0
ZALOGE
35
OBRAČUN NABAVE BLAGA
AKTIVA SKUPAJ
99
AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
20
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE
21
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH
22
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV
23
DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
29
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
65.580
0
1.205.836
46.108
132.991
43.728
988.000
0
2.940.359
13.509
2.939.939
13.435
LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
980
OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA
SREDSTVA
981
OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
0
0
985
420
74
986
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
0
0
5.342.766
103.345
PASIVA SKUPAJ
99
PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
0
0
239
Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju
Zavod Maribor 2012 je v letu 2011 prejel od Mestne občine Maribor v upravljanje zgradbo Vetrinjski
dvor, kjer so poslovni prostori zavoda.
Z upoštevanjem amortizacije je vrednost na dan 31.12.2011:
Objekt Vetrinjski dvor
Oprema
SKUPAJ
2.927.309 EUR
12.631 EUR
2.939.940 EUR
Amortizacija objekta in opreme je pokrita v breme sredstev v upravljanju.
Kratkoročna sredstva
1. denarna sredstva
denarna sredstva v blagajni
denar na transakcijskem računu
147 EUR
962.585 EUR
2. terjatve
terjatve do kupcev
terjatve do Mestne občine Maribor
terjatve do partnerskih mest
SKUPAJ
8.022 EUR
1.325.556 EUR
103.347 EUR
1.436.925 EUR
3. aktivne časovne razmejitve
* vnaprej vračunani odhodki, ki bodo realizirani v letu 2012 v višini 1.603 EUR in se nanašajo na
stroške literature, interneta, zavarovanja opreme
4. zaloge
Spominki za prodajo v info točkah
1.566 EUR
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne obveznosti so obveznosti do dobaviteljev in zapadejo v plačilo v januarju in februarju
2011.
Na dan 31.12.2011 so obveznosti sledeče:
Plačilo predračuna SKICA za stroške v letu 2012
Obveznosti iz naslova plač za december 2011
Obveznosti po potnih nalogih
Obveznosti po podjemnih in avtorskih pogodbah
Obveznosti do dobaviteljev
Skupaj kratkoročne obveznosti
240
10.000 EUR
74.782 EUR
1.570 EUR
122.076 EUR
1.205.979 EUR
1.414.407 EUR
Struktura obveznosti do dobaviteljev : 70 % obveznosti se nanaša na neizplačana sredstva iz
koprodukcijskih pogodb za izvedbo programov , 30 % obveznosti pa so nezapadle obveznosti do
dobaviteljev iz naslova dobave blaga in opravljenih storitev.
Pasivne časovne razmejitve
Zavod Maribor 2012 je v mesecu juniju 2011 v Bruslju uspešno zagovarjal kandidaturo za evropsko
prestolnico kulture Maribora in partnerskih mest in si s tem pridobil nagrado Meline Mercouri v
znesku 1.500.000 EUR.
Nagrada je bila zavodu nakazana na transakcijski račun v celoti že v letu 2011. Sredstva so bila
namensko razporejena za pokrivanje programskih materialnih stroškov in za promocijo programa
evropske prestolnice kulture. V izkazu uspeha je porabljenih sredstev v višini 512.000 EUR , sredstva v
višini 988.000 EUR pa bodo porabljena v letu 2012, zato so knjižena na pasivnih časovnih
razmejitvah. V izkazu denarnega toka pa je izkazan celoten znesek nakazila nagrade.
Lastni viri in dolgoročne obveznosti
Lastni viri so sredstva v upravljanju , presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2010 in leta 2011.
241
PRILOGA K BILANCI STANJA
Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev
Poveča
nje
popravk
a
vrednos
ti
6
Zmanjšanj
e nabavne
vrednosti
Zmanjšanj
e
popravka
vrednosti
Amortizacij
a
7
8
9
NAZIV
Nabavn
a
vrednos
t (1.1.)
Poprave
k
vrednost
(1.1.)
Povečanje
nabavne
vrednosti
1
3
4
5
I. Neopredmetena sredstva in
opredmetena osnovna sredstva
v upravljanju
(701+702+703+704+705+706+707)
14.592
1.157
3.072.303
0
0
0
145.798
Dolgoročno odloženi stroški
0
0
0
0
0
0
0
Dolgoročne premoženjske pravice
0
0
0
0
0
0
0
Druga neopredmetena sredstva
0
0
0
0
0
0
0
Zemljišča
0
0
0
0
0
0
0
Zgradbe
0
0
3.064.917
0
0
0
137.608
Oprema
14.592
1.157
7.386
0
0
0
8.190
Druga opredmetena osnovna
sredstva
Neopredmetena sredstva in
v lasti
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Zemljišča
0
0
0
0
0
0
0
Zgradbe
0
0
0
0
0
0
0
Oprema
0
0
0
0
0
0
0
sredstva
Neopredmetena sredstva in
v finančnem najemu
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Zemljišča
0
0
0
0
0
0
0
Zgradbe
0
0
0
0
0
0
0
Oprema
0
0
0
0
0
0
0
sredstva
0
0
0
0
0
0
0
Obvezna priloga k bilanci stanja je pregled stanja in gibanja neopredmetenih in opredmetenih
osnovnih sredstev. Vsebina in oblika obrazca sta predpisani s pravilnikom o letnih poročilih.
Obrazec vsebuje prikaz podatkov od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 po posameznih
kategorijah osnovnih sredstev, izkazanih na ustreznih kontih skupin 00, o2 in o4, njihovi popravki pa
se izkazujejo na kontih skupin 01, 03 in o5.
242
9. Inventurno poročilo za leto 2011 (povzetek)
Poročilo inventurne komisije, ki je bila imenovana s sklepom dne 7.11.2011 v sestavi:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Aleksander Erbert, predsednik
Matej Zonta, namestnik predsednika
Mateja Zobarič Trplan, član
Peter Ljubič, namestnik člana
Tadej Šilec, član
Barbara Koselj, namestnik člana
Komisija je popisala premoženje zavoda Maribor 2012 in daje sledeče poročilo
POPIS OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA
Lastna sredstva
Komisija je ugotovila, da se dejansko stanje popisanih osnovnih sredstev – 41 postavk, ujema s
knjigovodskim stanjem.
Komisija je popisala drobni inventar v uporabi.
Sredstva v najemu
Popisna dokumentacija je priloga št. 1, priloga št. 1 a – sredstva v najemu
POPIS TERJATEV
Stanje terjatev na dan 31.12.2011 znaša:
aktivne časovne razmejitve
1.436.925,21 EUR
1.602,59 EUR
Popisna dokumentacija je priloga št. 2
POPIS OBVEZNOSTI
Stanje obveznosti na dan 31.12.2011 znaša
pasivne časovne razmejitve
1.414.406,79 EUR
988.000,00 EUR
Popisna dokumentacija je priloga št. 3
POPIS STANJA NA ENOTNEM ZAKLADNIŠKEM RAČUNU (EZR) PRI UJP SLOV.
BISTRICA
Komisija je na osnovi zadnjega izpiska v letu 2011 št. 183 (30.12.2011) in IOP obrazca UJP ugotovila,
da je stanje denarnih sredstev na računu
962.585,41 EUR
IOP obrazec je priloga št. 4
243
POPIS GOTOVINE V BLAGAJNI
Komisija je pregledala blagajniško poslovanje in ugotovila, da je stanje gotovine v blagajni na dan
31.12.2011 znaša 47,15 EUR. In menjalni denar v info točkah 2x 50.- EUR = 100,00 EUR
POPIS BLAGA NA ZALOGI
Komisija je ugotovila, da je na zalogi blago v vrednosti
1.565,64 EUR
Komisija ugotavlja, da se popisno stanje ujema s knjigovodskim stanjem. Viškov ali manjkov ni bilo
ugotovljenih.
Komisija predlaga sprejem POROČILA O OPRAVLJENI INVENTURI za leto 2011.
Maribor, 20. februar 2012
Letno poročilo 2011 pripravili:
Suzana Žilić Fišer
Mitja Čander
Staš Ravter
Roman Didovič
Alma Čauševič
Samo Ravter
Nataša Kos
Aleš Šteger
Aleš Čar
Marta Gregorčič
Boris Cizej
Peter Tomaž Dobrila
Sašo Drobnak
Aleksander Erbert
Martina Kositer
Marina Kunej
Generalna direktorica
Dr. Suzana Žilić Fišer
244
10. Predlog sklepa Sveta zavoda Maribor 2012
Svet zavoda je na svoji 15. seji dne 28.2.2012 potrdil letno poročilo 2011, ki ga je v Mariboru dne
17.2.2012 pripravila generalna direktorica zavoda Maribor 2012.
Predsednik Sveta zavoda:
Rudolf Moge
245

Letno poročilo 2011

Transcription

Similar documents

ABC vstopanja na nemški trg

Pravilno navajanje naziva in uporaba CGP EPM

predogled - Hiša Arhitekture Maribor

Maribor: središče evropske kulture

sponzorska ponudba

Program 23. letne konference SZKO

Današnji Večer