zm prizma hibrid - Zavarovalnica Maribor

Transcription

ZM PRIZMA HIBRID
Izbirate med klasiko in naložbo?
Rešitev je ZM PRIZMA Hibrid!
Uresničite svoje načrte in svoji družini zagotovite varno prihodnost. ZM PRIZMA Hibrid s
priključenim Riziko življenjskim zavarovanjem je inovativna rešitev na slovenskem trgu, ki
združuje aktivno upravljanje premoženja in zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti.
Za brezskrbno izpolnitev vaših sanj v dinamičnem obdobju negotovosti je rešitev na dlani:
ZM PRIZMA Hibrid Zavarovalnice Maribor.
Zavarovanje!
Nezgoda!
Podarite sebi in svoji družini varno
in brezskrbno prihodnost tudi tedaj, ko
življenje spremeni smer.
Nesreča nikoli ne počiva, bodite nanjo
pripravljeni že danes. Ne moremo je
preprečiti, lahko pa ublažimo njene
posledice.
Varčevanje!
Za uresničitev sanj dovolite denarju,
da dela za vas. Varna naložba za vašo
prihodnost.
Zavarovanje ZM PRIZMA Hibrid s priključenim
Riziko življenjskim zavarovanjem vam nudi:
-
varnost najbližjih v primeru smrti,
izplačilo zavarovalne vsote v primeru hujše bolezni,
izplačilo zavarovalne vsote v primeru nezgode,
aktivno upravljanje imetja na nivoju police,
možnost izbire naložbenega cilja od 0 % do 100 % neto
premije,
vstop na kapitalske trge že z nizkimi vložki,
možnost osebne genetske analize (DNK) ali preventivnega menedžerskega pregleda,
možnost prilagajanja zavarovanja vašim željam in
potrebam v zavarovalnem obdobju,
možnost dodatnih finančnih sredstev, ki vam jih
po izteku zavarovalne dobe izplačamo v obliki rente ali v
enkratnem znesku.
ZM PRIZMA Hibrid s priključenim Riziko
življenjskim zavarovanjem je spremenljivo zavarovanje, ki se prilagaja vašim željam in potrebam!
- med trajanjem zavarovanja lahko spremenite
upravičence,
- po treh letih trajanja in plačevanja zavarovanja
lahko zvišate ali znižate zavarovalno premijo, zavarovalno dobo in zavarovalno vsoto,
- kadar koli lahko vplačate dodatno varčevalno premijo
kot enkratno vplačilo,
- kadarkoli v zavarovalnem obdobju lahko spremenite
naložbeni cilj za bodoče premije,
- v primeru nepričakovanih finančnih obveznosti lahko
po treh letih trajanja in plačevanja zavarovanja
uveljavite:
• pravico do mirovanja plačevanja zavarovalne
premije,
• izplačilo predujma (predčasnega izplačila) v višini
do 80 % odkupne vrednosti police, pri čemer zavarovanje ostane v veljavi (v skladu s spl. pogoji).
Zavarovanje z varčevalno komponento
ZM PRIZMA Hibrid je rešitev, ki v dinamičnem obdobju negotovosti z aktivnim upravljanjem imetja ponuja varnost in donosnost!
Sistem aktivnega upravljanja imetja razporeja sredstva med skladi:
DWS Garant 80 Dynamic
- naložba v delniške sklade
s potencialom
doseganja visokih
donosov
- DWS garantira, da VEP ob koncu
meseca ne bo nižji od 80 % VEP ob
koncu prejšnjega meseca
Portfelj z nazivom
Sklad ZM Garant
- varna naložbena
strategija
- zajamčen donos
2,25 % letno
S Skladom ZM Garant smo zavarovanju ZM PRIZMA Hibrid
dodali varnost. Sklad ZM Garant upravlja Zavarovalnica
Maribor. Naložbena politika je usmerjena v varne naložbe,
kot so državni vrednostni papirji in drugi vrednostni papirji
kakovostnih izdajateljev ter bančni depoziti. Zavarovalnica Maribor zagotavlja preudarno upravljanje imetja, zato
sredstva, naložena v sklad, niso izpostavljena visokim
naložbenim tveganjem. Poleg 100 % jamstva za sredstva,
naložena v Sklad ZM Garant, Zavarovalnica Maribor jamči
tudi zmerne prihodnje donose v višini 2,25 % letno. Na ta
način omogočamo doseganje izbranega naložbenga cilja
tudi v časih negativnih borznih trendov.
Več informacij o Skladu ZM Garant najdete na spletni strani
www.ZavarovalnicaMaribor.si
Sklad DWS Garant 80 Dynamic upravlja družba DWS Investment S.A., ki dnevno spremlja gibanja na kapitalskih
trgih in jamči, da vrednost točke sklada na zadnji trgovalni
dan tekočega meseca ne bo nižja od 80 % vrednosti točke
na zadnji trgovalni dan preteklega meseca. Cilj upravljanja
skladov je doseganje čim višje donosnosti ob hkratnem zagotavljanju opisane 80 % mesečne garancije. Upravljavec
to dosega tako, da v veliki meri sredstva nalaga v delniške
naložbe, kar omogoča visok potencial doseganja donosov.
Predvidena donosnost sklada je 7 % letno* in je primerljiva
z delniško donosnostjo.
*Dejanska realizirana donosnost je odvisna od gibanja svetovnih kapitalskih trgov in se od predvidene lahko razlikuje.
Prikaz gibanja sredstev
700 %
60.000 €
600 %
500 %
400 %
300 %
20.000 €
200 %
100 %
10.000 €
9
no
v0
6
no
v0
3
no
v0
0
no
v0
7
no
v9
4
no
v9
no
v9
1
8
no
v8
no
v8
5
0%
Opozorilo:
* MSCI World TR index (€) (1) ne predstavlja merila za (sklad) zgornje zasnove, (2) služi le za ponazoritev naložbene komponente sklada DWS Garant 80 Dynamic in (3) služi le za ponazoritev. Dejanske naložbe komponente, ki se uporablja v obstoječih CPPI konceptih, na katerih temeljijo produkti DWS, se lahko zelo razlikujejo.
** S CPPI koncepti, ki temeljijo na strategiji ohranjanja vrednosti, obstaja možnost za blokado gotovine, ki bi prislila upravljalce sklada v trajno zmanjšanje izpostavljenosti v tvegane naložbe. V takem
primeru se vsa sredstva nalagajo v nerizično komponento zaradi ohranjanja garancije za ohranitev vrednosti kapitala. Pretekli donosi niso jamstvo, niti garancija za bodoče donose.
Prosimo, upoštevajte, da je informacijska vrednost rezultatov, ki temeljijo na zgodovinskih simulacijah, omejena. Predstavljeni rezultati ne predstavljajo rezultatov dejanskega trgovanja z naložbami
vlagateljev, ampak so bili definirani na podlagi določenih kriterijev. Ne dajemo nikakršnih zagotovil, da bodo zavarovalci dosegali donose ali izgube v skladu s predstavljenimi številkami. Pri izračunu
za prikaz gibanja sredstev je uporabljena 4 % letna donosnost sklada z zajamčenim donosom. Prihodnji donosi se lahko razlikujejo od preteklih.
SISTEM AKTIVNEGA UPRAVLJANJA IMETJA
Zavarovalnica Maribor sredstva vsake posamezne police, namenjena nalaganju, razporeja med skladom DWS Garant 80
Dynamic ter portfeljem Sklad ZM Garant.
Zavarovalec lahko sam vnaprej izbira med različnimi naložbenimi cilji, od 0 do 100 % ohranitve neto premije. S pomočjo
posebnega sistema dinamičnega upravljanja imetja (matematični algoritem) zavarovalnica vsak mesec skrbi za to, da so
sredstva, namenjena nalaganju, v ustrezni meri razporejena v delniške naložbe z visokimi potencialnimi donosi (sklad DWS
Garant 80 Dynamic), hkrati pa s preusmerjanjem sredstev v Sklad ZM Garant tudi v neugodnih tržnih razmerah omogoča
zavarovalcu doseganje izbranega naložbenega cilja. Zavarovanje ZM PRIZMA Hibrid ponuja zavarovalcu izbiro tudi do
100 % ohranitve sredstev, namenjenih nalaganju, hkrati pa omogoča udeležbo na najbolj atraktivnih svetovnih kapitalskih
trgih.
Gibanje imetja v odvisnosti od izbranega naložbenega cilja
13.000 €
12.000 €
11.000 €
10.000 €
9.000 €
8.000 €
7.000 €
6.000 €
200401
200501
200601
200701
200801
200901
201001
Opozorilo: Grafični prikaz je informativne narave. Donosi doseženi v preteklosti niso jamstvo za prihodnje donose.
gibanje imetja pri 100 % naložbenem cilju
Sestava sklada DWS Garant 80 Dynamic*
DWS Global Value, DWS Top Dividende, DWS Emerging Markets Typ O,
DWS Global Growth, DWS Intervest, DWS Top 50 Asien, DWS Global AgriDelniški skladi
FC (EUR), DWS Invest Global Equities FC, DWS Zukunftsres(96,7 % od sredstev celotne business
sourcen, DWS Top 50 Welt, DWS US Growth, DWS Global Small/Mid Cap,
naložbe v sklad)
DWS Akkumula, DWS Deutschland, DWS Lateinamerika, DWS Invest European Equities FC, DWS Osteuropa, DWS Invest Chinese Equities FC,
DWS Top 50 Europa
Drugi finančni instrumenti
(3,3 % od sredstev celotne
naložbe v sklad)
Gotovina in druge finančne naložbe
*Struktura sklada se lahko v prihodnosti razlikuje od opisane. Več o strukturi naložb in drugih značilnostih skladov si lahko ogledate na spletni strani: www.DWS.com
PODJETJE DWS Investments
DWS Investments je del skupine Deutsche bank in je eden izmed vodilnih evropskih upravljalcev vzajemnih skladov. V letu
2010 je podjetje prejelo prestižno nagrado neodvisne bonitetne hiše Morningstar Fund Awards v kategoriji "Best Large
Fixed Income House". Podjetje vsako leto prejema tudi številne prestižne nagrade za posamezne sklade, kakor tudi za
podjetje kot celoto, od različnih neodvisnih organizacij, kar potrjuje kakovost upravljanja sredstev. Doslej mu je zaupalo več
kot štiri milijone vlagateljev iz vsega sveta.
Informativni izračun*
Mesečna
premija
Vsota vplačanih
premij
Naložbeni cilj
100
30.000
100 %
Premoženje ob poteku zavarovalne dobe ob predvideni povprečni
letni donosnosti skladov
5%
46.542
* Spol: moški, pristopna starost: 40 let, zavarovalna doba: 25 let.
7%
60.782
9%
80.147
11 %
106.546
(v EUR)
Riziko življenjsko zavarovanje
NE SPREGLEJTE ODLIČNE PRILOŽNOSTI!
K varčevalnemu delu življenjskega zavarovanja ZM PRIZMA Hibrid lahko po ugodni ceni priključite še Riziko
življenjsko zavarovanje!
Riziko življenjsko zavarovanje s posebej pripravljenimi paketi vam zagotavlja visoka kritja:
• v primeru smrti in
• v primeru devetnajstih hujših bolezni.
Informativni izračun za Riziko življenjsko zavarovanje
Spol
Starost
Zavarovalna doba
Zavarovalna vsota za smrt
Mesečna premija
moški
31 let
15 let
70.000
9,82
ženska
30 let
10 let
100.000
,
5,20
(v EUR)
V kolikor
orr k zavarovanju ZM PRIZMA
PRIZM
ZMA Hi
Hibrid
Hib
brid
id priključite
priključ
i
čite Riziko
Riizik
iko življenjsko zavarovanje
zavarovanjje vam
glede na vaš življenjski slog omogočamo izbiro med dvema možnostima, in sicer:
osebno genetsko analizo ali preventivnim menedžerskim zdravniškim pregledom.
OSEBNA GENETSKA ANALIZA (DNK)
Zavarovalnica Maribor nudi svojim zavarovancem edinstveno in inovativno storitev osebne
genetske analize. Analiza je posebej pripravljena in oblikovana samo za zavarovance
Zavarovalnice Maribor.
Ljudje se razvijamo na podlagi dednega materiala in vplivov
plivov iz okolja. S poznavanjem
naših genov lahko v pomembni meri vplivamo na naš razvoj
azvoj in se izognemo
iz
nekaterim
nevšečnostim. Za vas smo pripravili posebno osebno genetsko
enetsko analizo, s katero boste
bolje spoznali svoje telo in njegove skrivnosti ter prejeli številne koristne informacije za
preventivno ravnanje in zdravo življenje. Z osebno genetsko
ko analizo boste izvedeli več o:
• telesnih sposobnostih in talentih (barva oči, alkoholno
o občutljivost, presnova kofeina,
nikotinska odvisnost, laktozna intoleranca, odpornost na malarijo, odpornost na
okužbo z norovirusi, občutljivost na bolečino, mišična struktura, spomin starejših ljudi,
plešavost),
• genetskem tveganju za določena obolenja (srčni infarkt, sladkorna bolezen, žolčni
kamni, astma, povišan krvni tlak, Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza, revmatoidni artritis),
• genetskem tveganju za pojav nekaterih rakastih obolenj (kožni rak, pljučni rak, rak
dojke, rak prostate, rak debelega črevesa),
• delovanju in doziranju nekaterih zdravil glede na vaš genotip (zdravila proti povišanim
maščobam - statini, srčno-žilne bolezni - klopidogrel, diabetes - metformin, zdravila
proti povišanemu krvnemu tlaku - perindopril, antikoagulanti - varfarin).
Več o osebni genetski analizi lahko preberete na spletni strani www.ZavarovalnicaMaribor.si ali na strani za ponudbo.
PREVENTIVNI MENEDŽERSKI ZDRAVNIŠKI PREGLED
Za vas smo pripravili dodatno storitev v obliki preventivnega
menedžerskega zdravniškega pregleda, ki vključuje:
• EKG,
• meritve kostne gostote,
• celovito laboratorijsko diagnostiko,
• razširjen splošni internistični pregled,
• obremenitveno testiranje srčno-žilnega sistema na cikloergometru.
LOJALNOSTNI PAKET ZA ZVESTE ZAVAROVANCE
V kolikor imate pri Zavarovalnici Maribor že aktivno življenjsko
zavarovanje, vam omogočimo osebno genetsko analizo ali
preventivni menedžerski pregled že po šestih mesecih od
začetka zavarovanja ZM PRIZMA Hibrid s priključenim Riziko
življenjskim zavarovanjem, če je prvotno življenjsko zavarovanje aktivno vsaj šest mesecev pred začetkom tega zavarovanja
in, če prvotno zavarovanje ostane aktivno najmanj šest mesecev po začetku veljavnosti tega življenjskega zavarovanja.
Osebno genetsko analizo ali preventivni menedžerski pregled lahko zavarovanec opravi enkrat v zavarovalnem obdobju, po dveh letih trajanja in plačevanja zavarovanja ZM
PRIZMA Hibrid s priključenim Riziko življenjskim zavarovanjem. Do ugodnosti ste upravičeni v primeru, če v prvih dveh
letih ni nastal zavarovani dogodek.
Za osebno genetsko analizo (DNK) ali preventivi menedžerski
zdravniški pregled se odločite že ob sklenitvi zavarovanja, saj
kasneje te možnosti ni več mogoče priključiti k zavarovanju.
V kolikor ste že koristili eno izmed ugodnosti sprememba
paketa prav tako ni več mogoča.
ZAVAROVANJE ZA HUJŠE BOLEZNI
Zavarovalnica Maribor vas prva v Sloveniji zavaruje za 19
bolezni sodobne dobe. Želimo vam zagotoviti varne trenutke
tudi takrat, ko bi vam lahko bilo zdravje manj naklonjeno.
Ob sklenitvi zavarovanja ZM PRIZMA Hibrid s priključenim
Riziko življenjskim zavarovanjem vam omogočamo
priključitev dodatnega zavarovanja za nevarnost nastanka
naslednjih 19 hujših bolezni:
1. rakasta obolenja (maligni tumorji),
2. infarkt miokarda (srčni infarkt),
3. kap (možganska kap, apopleksija),
4. koronarne by-pass operacije (srčne bolezni, ki zahtevajo kirurško zdravljenje srčnih venčnih žil),
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
insuficienca ledvic (odpoved ledvic)
transplantacija organov,
paraliza (ohromelost),
slepota,
multipla skleroza,
zamenjava srčnih zaklopk,
operacija pri bolezni aorte (glavna žila odvodnica),
izguba samostojnosti,
Alzheimerjeva bolezen,
Parkinsonova bolezen,
koma,
encefalitis,
benigni tumor v možganih,
izguba glasu in govornih funkcij,
hujše opekline.
V primeru nastanka hujše bolezni vam izplačamo 90 %
dogovorjene zavarovalne vsote. Po izplačilu prvega dela
zavarovalne vsote za hujšo bolezen se premija preneha
plačevati in hkrati prenehajo vsi priključeni riziki tega zavarovanja. Preostanek zavarovalne vsote (10 %) se izplača
ob poteku zavarovalne police ali v primeru smrti.
Višino zavarovalne vsote za primer hujše bolezni lahko
poljubno izberete, saj je le-ta neodvisna od višine zavarovalne vsote za primer smrti.
Značilnosti zavarovanja ZM PRIZMA Hibrid s priključenim Riziko življenjskim zavarovanjem
Pristopna starost zavarovane osebe:
Zavarovalna doba:
14 do 70 let
5 do 25 let
•
Zavarovalna vsota:
•
Način plačevanja premije:
Mesečna premija:
mesečno, četrtletno, polletno ali letno
•
•
najmanj 29 EUR pri zavarovanju z varčevalno komponento
najmanj 5 EUR pri Riziko življenjskem zavarovanju
•
ob poteku zavarovalne dobe: vrednost imetja po polici pri zavarovanju ZM
PRIZMA Hibrid,
v primeru smrti: pri zavarovanju ZM PRIZMA Hibrid vam izplačamo
zajamčeno zavarovalno vsoto oziroma vrednost imetja po polici, če je le-to
višje; pri Riziko življenjskem zavarovanju pa vam izplačamo zajamčeno
zavarovalno vsoto,
hujše bolezni: pri Riziko življenjskem zavarovanju vam izplačamo
zajamčeno zavarovalno vsoto
•
Izplačila:
•
Dodatna zavarovanja:
10 % skupne predvidene vplačane premije pri zavarovanju ZM PRIZMA
Hibrid,
v primeru priključenega Riziko življenjskega zavarovanja lahko izbirate med
različnimi paketi, ki vam nudijo visoke zavarovalne vsote za primer smrti in
hujše bolezni
•
•
Riziko življenjsko zavarovanje
nezgodno zavarovanje
Nezgodno zavarovanje
Z nezgodnim zavarovanjem boste zavarovani še za:
- primer nezgodne smrti
Upravičencem izplačamo zavarovalno vsoto iz naslova dodatnega nezgodnega zavarovanja.
- primer invalidnosti
Izplačali vam bomo ustrezen odstotek zavarovalne vsote za
trajno invalidnost.
- primer dnevne odškodnine
V primeru nesposobnosti za delo kot posledici nezgode
vam izplačamo dogovorjeni znesek za dnevno nadomestilo od dneva, določenega v zavarovalnih pogojih, do zadnjega dneva trajanja aktivnega zdravljenja pri zdravniku ali v
zdravstveni ustanovi (v skladu s spl. pogoji).
- primer bolnišničnega dneva
V primeru namestitve in zdravljenja v bolnišnici kot posledici
nezgode se izplača nadomestilo za čas bivanja v bolnišnici
(število bolnišničnih dni).
Pri nezgodnem zavarovanju lahko izberete med različnimi zavarovalnimi vsotami za primer invalidnosti, nezgodne smrti,
bolnišnični dan in dnevno odškodnino.
OSEBNA GENETSKA ANALIZA (DNK)
Kaj so geni in genetska analiza?
DNK (deoksiribonukleinska kislina) je molekula, ki nosi genetski zapis posameznika. Vsaka oseba (razen enojajčnih dvojčkov) ima drugačno DNK, ki se od drugih razlikuje
na točno določenih mestih. Čeprav imamo ljudje 99 odstotkov dednega zapisa enakega, pa je ravno ta majhna razlika odgovorna za edinstvenost vsakega posameznika.
Razvozlanje človeškega genoma in skokovit razvoj genetike v zadnjih letih sta omogočila, da lahko vsi posamezniki že danes bolje spoznajo svoj genetski zapis in iz njega
pridobijo številne koristne informacije.
Osebna genetska analiza vam bo razkrila več o vašem odzivu na določena zdravila, o dovzetnosti za določene bolezni in ponudila globlji vpogled v skrivnosti in značilnosti
vašega telesa.
Genetsko pogojene telesne lastnosti in sposobnosti
Večino vaših talentov in sposobnosti zagotovo že poznate. Ob poglobljeni raziskavi pa boste morda odkrili kakšen nov in do sedaj skrit talent oz. lastnost, ki je zapisana v
vaših genih. Kot na primer: ali je vaša mišična zasnova bolj podobna sprinterjem ali tekačem na dolge razdalje, ali ste nagnjeni k odvisnosti od nikotina, ali ste zelo občutljivi
na bolečino in še mnoge druge.
S poznavanjem teh lastnosti lahko vaše sposobnosti še dodatno spodbujate in ustrezno razvijate.
Primer
• Mišična struktura
Carl Lewis je po mnenju Mednarodne atletske zveze najboljši atlet 20. stoletja. Osvojil je 10 olimpijskih medalj, med njimi 9 zlatih in eno srebrno, ter 10 medalj na svetovnih
prvenstvih. Zmagoval je tako v teku na kratke razdalje kot tudi v skoku v daljino. Za doseganje takšnih vrhunskih rezultatov ne zadostuje samo motivacija in kvaliteten trening.
Predvsem je potrebno imeti ustrezno genetsko ozadje. Nobeno naključje ni, da izhajajo najboljši sprinterji večinoma iz zahodne Afrike, medtem ko najboljši tekači na dolge
proge iz vzhodnega dela Afrike. To kaže na tesno povezavo med fizičnimi sposobnostmi in naravnim izborom, ki deluje preko genov.
V vaši osebni genetski analizi so zajeti še:
• Odpornost na okužbo z norovirusi
• Odpornost na malarijo
• Plešavost
• Barva oči
• Alkoholna občutljivost
• Laktozna intolerance
• Presnova kofeina
•
•
•
•
•
•
•
Presnova kofeina
Spomin starejših ljudi
Materino mleko in IQ
Dovzetnost za bolečino
Nikotinska odvisnost
Tip ušesnega masla
Zaznavanje grenkega okusa
Genetsko tveganje za določena obolenja
Celoten načrt našega organizma je zapisan v genih. Ti odločajo o zgradbi in delovanju našega telesa. Če smo podedovali pomembno napako v genetskem zapisu, bomo
zboleli zaradi genetske bolezni. Odkrivanje takšnih napak je danes naloga zdravnikov. V genih pa so zapisana tudi naša nagnjenja za razvoj mnogih bolezni. Pri nastanku
teh bolezni igrajo pomembno vlogo dejavniki okolja, zato lahko na njihov nastanek pogosto vplivamo sami. Z našo informacijo lahko spremenite način življenja in preprečite
razvoj bolezni, ki ste jim najbolj izpostavljeni. Kadar pa to ni mogoče, lahko s pravočasnimi preventivnimi pregledi bolezen odkrijete še v času, ko je zdravljenje uspešno.
PRIMER
• Srčni infarkt
Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko pride do nenadnega zaprtja ene izmed arterij, ki prehranjujejo srce. V sklopu analize se pregleda več polimorfizmov v različnih genih,
ki vplivajo na tveganje, povezano z nastankom miokardnega infarkta. Z rezultatom testa bo znan genetski doprinos k celotnemu tveganju za pojav srčnega infarkta. Več kot
5 % ljudi ima genetsko tveganje višje od 50 % v primerjavi s povprečjem populacije, kar je celo večji dejavnik tveganja kot povišan holesterol.
• Atrijska fibrilacija
• Sladkorna bolezen tipa 2
• Alzheimerjeva bolezen
• Venski tromboembolizem
• Astma
• Revmatoidni artritis
• Multipla skleroza
• Glavkom
• Žolčni kamni
• Psoriaza
• Celiakija
• Povišan krvni tlak
• Sindrom nemirnih nog
Genetsko tveganje za pojav rakastih obolenj
Rak je eden vodilnih vzrokov smrtnosti v razvitih državah. Večino rakastih obolenj lahko zdravijo; številne tudi pozdravijo, posebej če se zdravljenje začne dovolj zgodaj.
Rakasta obolenja so povezana z gensko obremenjenostjo ter dejavniki okolja, kar pomeni, da se lahko z ustreznim življenjskim slogom nekaterim tveganjem za nastanek
raka tudi izognemo ali vsaj zmanjšamo možnosti za razvoj bolezni. Z osebno genetsko analizo boste prejeli dodatno informacijo o vaši genetski dovzetnosti, ki vam lahko
pomaga pri zmanjšanju tveganja za pojav bolezni.
PRIMER
• Rak prostate
Prostata je žleza, ki jo uvrščamo med moške reproduktivne organe. Rak prostate je bolezen, pri katerih pride do sprememb v genetskem materialu celic prostate in
posledično do nezadržnega razmnoževanja in invazije rakastih celic v sosednja tkiva. Spada med bolezni, za nastanek katerih imajo geni velik vpliv. Heritabilnost teh
bolezni je relativno visoka, vendar običajno ne presega 50%. Geni velikokrat določajo prirojene napake, na katere okolje nima velikega vpliva, vendar lahko z ustreznim
obnašanjem še vedno bistveno vplivamo na sam nastanek bolezni.
• Pljučni rak
• Kožni rak
• Rak dojke
• Rak debelega črevesa in danke
Delovanje zdravil in odziv na zdravila
Celične beljakovine so pogosta tarča zdravilnih učinkovin. To pomeni, da se mora zdravilo najprej uspešno vezati na tarčno beljakovino, da bi doseglo zaželen učinek. Razlike v genskem zapisu med ljudmi povzročijo, da te beljakovine niso pri vseh ljudeh enake. To se lahko močno odraža v uspešnosti zdravljenja nekaterih bolezni.
Številne raziskave so pokazale, da so pri odzivnosti na zdravila od vseh kliničnih dejavnikov kot so starost, spol, teža, trenutno zdravje ter delovanje jeter, daleč
najpomembnejši prav genetski dejavniki. Vsaka druga oseba v populaciji poseduje genetske variacije, ki ji spremenijo delovanje zdravil.
Z genetskim testom za odziv na zdravila je mogoče:
• uravnavati doziranje zdravil ter tako doseči optimalen terapevtski učinek
• izbrati ustrezno zdravilo glede na genotip (uživanje samo tistih zdravil, ki delujejo v našem organizmu)
PRIMER
• Zdravila proti povišanim maščobam (statini)
Statini spadajo med najbolj uporabljana zdravila in se uporabljajo za zdravljenje povišanega holesterola in maščob v krvi. Veljajo za učinkovita in varna zdravila, vendar
pa se tudi pri njih lahko pojavijo neželeni učinki, predvsem miopatija (bolečine v mišicah). Dokazano je, da so nekateri posamezniki močno podvrženi tveganju za pojav
miopatije pri simvastatinu in atorvastatinu (znižujeta maščobe in holesterol) zaradi variacij v genskem zapisu, ki kodirajo encim, ki prenaša statine v jetrne celice.
• Zdravljenje želodčne razjede in okužbe z bakterijo Helicobacter pylori (omeprazol)
• Srčno-žilne bolezni (klopidogrel)
• Diabetes (metformin)
• Zdravilo proti povišanem krvnemu tlaku (perindopril)
• Antikoagulanti (varfarin)
Splošni pogoji za naložbeno življenjsko zavarovanje z dinamičnim
upravljanjem sredstev
ZM PRIZMA Hibrid
veljajo od 1.2.2011
ŽZ- HIBRID-01/11
1. člen SPLOŠNE DOLOČBE
1. Splošni pogoji za naložbeno življenjsko zavarovanje z dinamičnim upravljanjem sredstev
ZM PRIZMA Hibrid (v nadaljnjem besedilu: pogoji) so sestavni del pogodbe o življenjskem
zavarovanju, ki je sklenjeno med zavarovalcem in Zavarovalnico Maribor d.d. (v nadaljnjem
besedilu: zavarovalnica).
2. Izrazi navedeni v teh splošnih pogojih pomenijo:
- ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in poda predlog za sklenitev zavarovanja;
- ponudba - listina, ki predstavlja predlog za sklenitev življenjskega zavarovanja;
- zavarovatelj - zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe;
- zavarovalec - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;
- zavarovanec - oseba, od katere doživetja ali smrti je odvisno izplačilo zavarovalnice;
- upravičenec - oseba, v korist katere se dogovori zavarovanje in kateri je zavarovalnica
dolžna izplačati zavarovalnino;
- zdravnik cenzor - od zavarovalnice določen in pooblaščen zdravnik;
- polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
- zavarovalne vsote - na polici določeni zneski, do katerih zavarovalnica jamči za
dogovorjene rizike;
- zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi za posamezni
primer;
- premija - znesek, ki ga zavarovalec plačuje zavarovalnici;
- alocirana premija - plačana premija, zmanjšana za davek, morebitno premijo za dodatna
nezgodna zavarovanja, sklenitvene stroške in stroške investiranja premije v enote skladov;
- neto premija - alocirana premija, zmanjšana za riziko premijo, stroške, morebitno dolžno
premijo za dodatna nezgodna zavarovanja ter morebitno rezervacijo za stroške in
riziko premijo iz naslova negativnih enot;
- naložbeni cilj - izbrani delež vplačane neto premije za katerega si bo zavarovalnica
prizadevala, da ga upravičenec prejme ob poteku zavarovanja. Zavarovalec lahko izbere
naložbeni cilj v intervalu od 0% do 100% vplačane neto premije, pri čemer lahko
med trajanjem zavarovanja naložbeni cilj za naslednje vplačane neto premije spreminja.
- vrednost enote sklada DWS Garant 80 Dynamic – izračuna se kot količnik med čisto
vrednostjo sredstev sklada DWS Garant 80 Dynamic na določen dan in številom enot sklada
DWS Garant 80 Dynamic v obtoku na isti dan;
- vrednost enote portfelja z nazivom Sklad ZM Garant – izračunava se mesečno, tako da
se preračuna obrestna mera obdobja iz letne zajamčene obrestne mere, ki znaša 2,25%, po
konformnem izračunu;
- vrednost imetja po polici - vsota zmnožka števila enot zunanjega sklada DWS Garant 80
Dynamic in vrednosti enote sklada DWS Garant 80 Dynamic ter zmnožka števila enot portfelja
z nazivom Sklad ZM Garant in vrednosti enote portfelja z nazivom Sklad ZM Garant.
3. Zavarovati je mogoče samo zdrave osebe od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 70. leta
starosti. Pri tem mora biti potek zavarovanja najkasneje pri 75. letu starosti zavarovanca. Nično
je zavarovanje za primer smrti osebe, ki še ni stara 14 let, in osebe, ki ji je popolnoma odvzeta
poslovna sposobnost.
4. Naložbeno življenjsko zavarovanje z dinamičnim upravljanjem sredstev ZM PRIZMA Hibrid (v
nadaljevanju: življenjsko zavarovanje), je oblika življenjskega zavarovanja, pri kateri zavarovalec
prevzame naložbeno tveganje za izplačilo.
5. S pogodbo življenjskega zavarovanja se zavarovalec obvezuje, da bo zavarovalnici plačeval
dogovorjeno premijo, zavarovalnica pa se obvezuje, da bo ob zavarovalnem primeru izplačala
upravičencu celo zavarovalno vsoto ali njen del ali vrednost imetja po polici v skladu s temi
pogoji.
6. Sestavni del pogodbe so: ponudba z dopolnili in izjavami, polica, ti pogoji, drugi splošni in
dopolnilni pogoji za priključena zavarovanja, prodajna mapa, morebitne posebne pisne pogodbe,
izjave zavarovalca, zavarovanca in zavarovalnice, kakor tudi druge priloge in dodatki k polici.
7. Vse prijave in izjave, ki jih zavarovalnica ali zavarovanec predložita drug drugemu, veljajo
od trenutka prejema le-teh. Vsi dogovori veljajo samo, če so sklenjeni pisno. Če se pošiljajo po
pošti, se kot dan prejema šteje dan, ko je zavarovalnica prejela priporočeno pismo.
2. člen PONUDBA
1. Ponudba za življenjsko zavarovanje se izpolni v pisni obliki na obrazcu zavarovalnice in
predstavlja predlog za sklenitev življenjskega zavarovanja. Ponudba vsebuje bistvene elemente
pogodbe. Sestavni del ponudbe je prodajna mapa in vsakokratni veljavni pogoji.
2. Pisna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika v kolikor ne
odstopa od pogojev zavarovalnice, če ni določil krajšega roka, osem dni od dne, ko je prispela na
sedež zavarovalnice (Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva 3, 2000 Maribor). Če zavarovalnica
v tem roku ne pošlje pisne odklonitve ponudbe, po kateri sklepa predlagano zavarovanje, se
šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena tistega dne, ko je ponudba prispela na
zavarovalnico.
3. Ponudba z dopolnili in izjavami je sestavni del pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki jo
morata podpisati obe stranki.
4. Če zavarovalec in zavarovanec nista ena in ista oseba, je za veljavnost pogodbe potreben
tudi podpis zavarovanca na ponudbi.
3. člen ZAVAROVALNA POLICA
1. Polica je listina o sklenjeni pogodbi za življenjsko zavarovanje.
2. Polico življenjskega zavarovanja izdaja zavarovalnica v enem izvodu po podatkih iz
ponudbe.
3. V polici morajo biti navedeni podatki o zavarovalnici, zavarovalcu, zavarovancih z njihovimi
rojstnimi podatki,
zavarovane nevarnosti, začetek zavarovanja, trajanje zavarovanja,
zavarovalne vsote za dogovorjene rizike, upravičenci za dogovorjene rizike, predvidena premija,
izbrani naložbeni cilj v % vplačane neto premije, datum izstavitve police, pogoji, ki veljajo za
sklenjeno zavarovanje, katere je prejel zavarovalec ob podpisu ponudbe in podpis odgovorne
osebe zavarovalnice.
4. Polica življenjskega zavarovanja se glasi na določeno ime ali po odredbi, ne more pa se
glasiti na prinosnika.
5. Če se polica bistveno razlikuje od zavarovalne ponudbe in drugih pisnih izjav zavarovalca,
lahko zavarovalec takim razlikam pisno ugovarja v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne
stori, velja vsebina police.
6. Sestavni del police življenjskega zavarovanja so ti splošni pogoji.
7. Če so življenjskemu zavarovanju priključena še druga zavarovanja, so sestavni del pogodbe
tudi drugi splošni in dopolnilni pogoji za vsa priključena zavarovanja.
4. člen TRAJANJE ZAVAROVANJA
1. Zavarovanje začne veljati ob 0.00 uri tistega dne, ki je naveden v polici kot začetek
zavarovanja.
2. Življenjsko zavarovanje je dolgoročno. Začetek, trajanje in potek zavarovanja je določen na
ponudbi in polici.
3. Začetek zavarovanja je vedno samo prvega dne v mesecu.
4. Zavarovalec ima pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne
pogodbe. Odstop mora biti pisen in vložen na zavarovalnico do izteka roka, pri čemer se šteje,
da je vložen v roku, če je do izteka roka priporočeno oddan na pošti.
5. Zavarovanje poteče ob 0.00 uri tistega dne, ki je na polici naveden kot potek zavarovanja ali
ob smrti zavarovanca.
6. Če so zavarovanju priključena druga zavarovanja in so dogovorjena ob sklenitvi, je njihov
pričetek zavarovanja vezan na začetek življenjskega zavarovanja.
5. člen OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNI POGODBI
1. Zavarovalnica je dolžna pri pogodbah o življenjskem zavarovanju z dinamičnim
upravljanjem sredstev ZM PRIZMA Hibrid izplačati določenemu upravičencu:
- zavarovalno vsoto za smrt oziroma vrednost imetja po polici, v kolikor je to višje od
zavarovalne vsote, če zavarovanec umre v času trajanja zavarovanja. Izplačilo se zmanjša
za vrednost rezervacije za stroške in riziko premije iz naslova negativnih enot.
- v primeru, da zavarovanec doživi dogovorjeno zavarovalno dobo, se upravičencu izplača
vrednost imetja po polici ob poteku zavarovanja. Vrednost imetja po polici ob poteku
zavarovanja se določi po vrednostih enot v skladih na zadnji delovni dan v zadnjem
mesecu zavarovanja. Cilj naložbene strategije je, da bo izplačilo ob doživetju enako najmanj
vsoti izbranih deležev vplačane neto premije.
- če prva premija ni plačana do začetka zavarovanja, zavarovalnica podeli začasno jamstvo,
in sicer od začetka zavarovanja do zadnjega dne v mesecu začetka zavarovanja.
Zavarovalno jamstvo v vsakem primeru preneha, če celotna prva premija ni plačana
do poteka začasnega jamstva. V tem primeru se jamstvo ponovno začne ob 24.00
uri tistega dne, ko je prva premija plačana v celoti.
6. člen OMEJITEV IN IZKLJUČITEV JAMSTVA ZAVAROVALNICE
1. Če je zavarovanec v prvem letu trajanja zavarovanja napravil samomor ali če umre za
posledicami poskusa samomora v istem obdobju, izplača zavarovalnica vrednost imetja po
polici. Po tem roku zavarovalnica izplača celo zavarovalno vsoto oziroma vrednost imetja po
polici, v kolikor je to višje od zavarovalne vsote.
2. Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote oz. vrednosti imetja po polici, če je zavarovančevo
smrt namerno povzročil upravičenec. Če pa je bila do tedaj plačana premija najmanj za dve leti,
izplača zavarovalnica zavarovalcu oz. njegovim dedičem, če sta zavarovalec in zavarovanec ista
oseba, vrednost imetja po polici.
3. Če je zavarovanec umrl zaradi vojnih dogodkov, izplača zavarovalnica upravičencu vrednost
imetja po polici, če ni v polici drugače dogovorjeno.
7. člen OBVEZNOSTI ZAVAROVALCA IN ZAVAROVANCA TER POSLEDICE NJIHOVE
NEIZPOLNITVE
1. Zavarovalec in zavarovanec sta dolžna ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse
okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so jima znane ali jima niso mogle ostati
neznane. Za pomembne veljajo tiste okoliščine, za katere je zavarovalnica pisno vprašala v
zavarovalni ponudbi.
2. Če je zavarovalec namenoma dal netočno prijavo ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino
take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari,
lahko v času trajanja zavarovanja zahteva razveljavitev pogodbe oz. odkloni izplačilo zavarovalne
vsote, ali izplača vrednost imetja po polici, če zavarovanec umre, preden je zavarovalnica
zvedela za takšno okoliščino.
3. Če je pogodba razveljavljena iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, obdrži
zavarovalnica že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo,
v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.
4. Pravica zavarovalnice, da zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe preneha, če v treh
mesecih od dneva, ko je izvedela za neresničnost prijave ali za zamolčanje, ne izjavi zavarovalcu,
da jo namerava uporabiti.
5. Če je zavarovalec kaj netočno prijavil ali je opustil dolžno obvestilo, pa tega ni storil
namenoma, lahko zavarovalnica v času trajanja zavarovanja – po svoji izbiri – v enem mesecu
od dneva, ko je izvedela za netočnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali
predlaga povečanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo.
6. Pogodba preneha po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je zavarovalnica sporočila
zavarovalcu, da razdira pogodbo. Če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po zakonu
razdrta, če zavarovalec ne sprejme predloga v štirinajstih dneh od dneva, ko ga je prejel.
7. Če se pogodba razdre po določilih 5. in 6. odstavka tega člena, je zavarovalnica dolžna vrniti
odkupno vrednost zavarovanja.
8. Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena netočnost ali nepopolnost
prijave, ali pozneje, vendar pred razveljavitvijo pogodbe oz. pred dosego sporazuma o zvišanju
premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij,
ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.
9. Zavarovalnica, ki so ji bile tedaj, ko je bila sklenjena pogodba, znane ali ji niso mogle ostati
neznane okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti, zavarovalec pa jih je netočno prijavil ali
zamolčal, se ne more sklicevati na neresničnost prijave ali zamolčanje.
10.Zavarovalec je dolžan takoj sporočiti zavarovalnici spremembo bivališča in ga v primeru
opustitve le-tega bremenijo eventualni stroški, ki bi nastali zavarovalnici.
11. Zavarovalec oz. zavarovanec je dolžan sproti obveščati zavarovalnico o vseh spremembah,
ki so pomembne za izvajanje zavarovanja.
12.Zavarovalnica bo pisna obvestila pošiljala zavarovalcu na naslov, ki ga je pisno sporočil.
V primeru, da vročitev obvestila zavarovalcu ni bila možna (npr. zaradi odsotnosti, odklonitve
sprejema in podobno) se šteje, da je zavarovalec priporočeno pošiljko prejel z dnem poskusa
vročitve. Zavarovalec se izrecno strinja, da se bo v tem primeru to obvestilo štelo za prejeto z
dnem, kot to določa Zakon o pravdnem postopku, zato bo veljalo, da je zavarovalec z njegovo
vsebino seznanjen. Navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi posebnega dogovora z
zavarovalcem pravno veljavne učinke.
13.Če se zavarovalec preseli izven Evropske unije, mora zavarovalnici sporočiti ime osebe v
Sloveniji, ki je pooblaščena za sprejemanje izjav zavarovalnice.
8. člen NERESNIČNA PRIJAVA ZAVAROVANČEVE STAROSTI
1. Pogodba o življenjskem zavarovanju je nična, če je bila ob njeni sklenitvi neresnično
prijavljena zavarovančeva starost, njegova resnična starost pa presega starostno mejo, do
katere zavarovalnica po svojih pogojih in premijskih sistemih sklepa življenjsko zavarovanje.
Zavarovalnica je v takem primeru dolžna vrniti vse prejete premije.
2. Če je zavarovanec starejši, kot je navedel, njegova resnična starost pa ne presega starostne
meje, do katere zavarovalnica sklepa življenjska zavarovanja, je pogodba veljavna, pri čemer pa
se zviša riziko premija glede na dejansko starost zavarovanca. Zvišanje riziko premije se opravi
od trenutka, ko je zavarovalnica izvedela za dejansko starost zavarovanca. Zavarovalnica si pri
tem lahko poračuna dolžno premijo tudi za nazaj in sicer od začetka veljavnosti zavarovanja.
3. Če je zavarovanec mlajši, kot je navedel ob sklenitvi pogodbe, se riziko premija zmanjša na
ustrezni znesek glede na dejansko starost zavarovanca. Preračun riziko premije se opravi od
trenutka, ko je zavarovalnica izvedela za dejansko starost zavarovanca. Zavarovalnica pri tem
lahko poračuna preveč plačano premijo od začetka veljavnosti zavarovanja.
9. člen OPIS NALOŽBENE STRATEGIJE
1. Naložbena strategija, katere cilj je ohranjanje izbranega deleža neto premije, sloni na
algoritmu, ki sredstva nalaga v:
• zunanji sklad DWS Garant 80 Dynamic in
• portfelj z nazivom Sklad ZM Garant, v katerem vrednost enote raste fiksno 2,25% na letni
ravni.
2. Zunanji sklad DWS Garant 80 Dynamic upravlja DWS Investment S.A., kateri v celoti
odgovarja za naložbeno politiko tega sklada.
DWS Investment S.A. zagotavlja zavarovalnici, da bo vrednost enote sklada na naslednji
presečni datum znašala najmanj 80% vrednosti enote sklada, dosežene na prejšnji presečni
datum.
Presečni datumi so določeni s strani upravljavca sklada DWS Garant 80 Dynamic, DWS
Investment S.A..
3. Portfelj z nazivom Sklad ZM Garant je portfelj naložb, ki jih upravlja zavarovalnica, pri čemer
vrednost enote raste fiksno 2,25% na letni ravni.
4. Pravilnik delovanja portfelja z nazivom Sklad ZM Garant je dostopen na spletni strani (http://
www.zav-mb.si/) in na sedežu družbe.
5. Cilj naložbene strategije je ohranitev vsote izbranih deležev vplačane neto premije.
6. Zavarovalec lahko izbere naložbeni cilj v intervalu od 0% do 100% vplačane neto premije,
pri čemer lahko med trajanjem zavarovanja naložbeni cilj za naslednje vplačane neto premije
spreminja.
7. Sredstva se mesečno prerazporedijo tako, da je v primeru najslabšega scenarija (padec
vrednosti enote sklada DWS Garant 80 Dynamic na garantirano vrednost) skupna vrednost
enot v naložbenih skladih na naslednji presečni datum večja ali enaka diskontirani vrednosti
naložbenega cilja ob poteku zavarovanja.
8. V primeru, da skupna vrednost enot v naložbenih skladih pred prerazporeditvijo sredstev,
povečana za alocirano premijo, ne zadošča za pokritje riziko premij in stroškov, se oblikuje
rezervacija za stroške in riziko premijo iz naslova negativnih enot, ki zagotavlja, da je skupna
vrednost enot v naložbenih skladih vedno pozitivna ali enaka nič. Rezervacija za stroške in
riziko premijo iz naslova negativnih enot se zavarovalcu poračuna ob tistem naslednjem datumu
prerazporeditve sredstev, pri katerem je vrednost enot v naložbenih skladih pred prerazporeditvijo
sredstev, povečana za alocirano premijo, zadostna. Ob tem se zaračunajo obresti v višini, ki je
določena z inflacijo oziroma najmanj 2% na leto.
10.člen NALOŽBENI CILJ OB POTEKU ZAVAROVANJA
1. Produkt vsebuje naložbeno strategijo, katere cilj je ohranitev vsote izbranih deležev vplačane
neto premije.
2. V primeru, da bo zavarovalnica ugotovila, da mora zaradi nastalih objektivnih razlogov, ki
izvirajo iz dinamičnega upravljanja sredstev ali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
zavarovalca glede plačila premije ali izbrane frekvence plačevanja premije različne od mesečne
ali kapitalizacije zavarovanja ali mirovanja plačevanja premije ali obnovitve zavarovanja,
zmanjšati naložbeni cilj ob poteku zavarovanja, bo zavarovalca obvestila o tem, da bo njegov
naložbeni cilj odslej manjši od vsote izbranih deležev vplačane neto premije. Tudi če bo
zavarovalec svoje neizpolnjene obveznosti kasneje poravnal, bo naložbeni cilj še vedno ostal
manjši od vsote izbranih deležev vplačane neto premije.
3. V primeru, da vrednost imetja na polici pade na 0 EUR, se trenutni naložbeni cilj definira v
višini 0 EUR, pri čemer se zavarovalca o tem, ne glede na določilo 2. točke tega člena, posebej
ne obvešča.
11. člen DOGOVOR O PREMIJI IN ZAVAROVALNI VSOTI TER PLAČEVANJE PREMIJE
1. Zavarovalno vsoto in premijo sporazumno določita ponudnik in zavarovalnica po podatkih v
ponudbi, zlasti pa še po izbranem premijskem sistemu, zavarovančevi starosti in dolžini trajanja
zavarovanja.
2. Zavarovalno premijo je možno plačevati letno ali v obrokih (polletno, četrtletno ali mesečno).
3. Dogovorjeno premijo je zavarovalec dolžan plačevati v dogovorjenih rokih, na dogovorjen
način.
4. Zavarovalec je dolžan poleg dogovorjene premije plačati tudi vse prispevke in davke, ki so
predpisani ali jih bo zakonodajalec morebiti predpisal v času trajanja zavarovalne pogodbe.
5. Premija se plačuje na transakcijski račun Zavarovalnice Maribor d.d. Premija se šteje za
vplačano, ko je na banki ali pošti potrjeno plačilo.
6. Zavarovalec je dolžan plačevati premijo zavarovalnici, zavarovalnica pa je dolžna sprejeti
premijo od vsake osebe, ki ima pravni interes, da je premija plačana.
12. člen POSLEDICE ZARADI NEPLAČANE PREMIJE
1. V kolikor premija ni bila plačana najmanj za tri polna leta in pride s strani zavarovalnice do
odstopa od pogodbe, se do tedaj plačane premije ne vrnejo.
Če je bila premija plačana najmanj za tri polna leta, in je bilo zavarovanje v veljavi najmanj tri leta
– 36 mesecev, ostane zavarovanje sicer v veljavi brez nadaljnjega plačevanja premije, vendar s
kapitalizirano zavarovalno vsoto (kapitalizacija).
2. Če zavarovalec na zahtevo zavarovalnice (opomin), ki mu mora biti vročena s priporočenim
pismom, ne plača zapadle premije v roku, ki je določen v pismu in ne sme biti krajši kot mesec
dni, šteto od takrat, ko mu je bilo pismo vročeno, pa tega tudi ni storil kdo drug, ki je za to
zainteresiran, sme zavarovalnica le tedaj, ko so ji bile dotlej plačane premije najmanj za tri polna
leta, in je bilo zavarovanje v veljavi najmanj tri leta – 36 mesecev, izjaviti zavarovalcu, da je
zavarovanje kapitalizirano, sicer pa izjaviti, da odstopa od pogodbe.
3. V primeru, da zavarovalec priporočene pošiljke ne dvigne, se šteje, da je pošiljko prejel z
dnem prispetja pošiljke na pošto.
4. Če zavarovalni primer nastane preden so potekli trije meseci od roka plačila zadnje plačane
premije, je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalno vsoto, od nje pa odtegniti rezervacije za
stroške in riziko premijo iz naslova negativnih enot.
5. Če so na isti polici sklenjene tudi druge oblike življenjskih in nezgodnih zavarovanj, pri
katerih je zavarovalec premijo dolžan plačevati ves čas trajanja zavarovanja, ima zavarovalnica
pravico odtegniti zapadlo premijo teh zavarovanj od izplačila zavarovalnin po prijavah
zavarovalnih primerov ali pa od vrednosti imetja po polici naložbenega življenjskega zavarovanja
zavarovalca.
13.člen IZBIRA SKLADOV
1. Zavarovalec pooblašča zavarovalnico za izbiro začetnega zunanjega sklada DWS Garant
80 Dynamic in portfelj z nazivom Sklad ZM Garant in dovoljuje ustrezen prenos med skladoma.
V kolikor bi trenutni zunanji sklad DWS Garant 80 Dynamic v katerem se nahajajo sredstva
prenehal delovati, zavarovalec prav tako pooblašča zavarovalnico za spremembo zunanjega
sklada. V primeru, da sklad DWS Garant 80 Dynamic preneha z delovanjem, zavarovalnica
poišče med upravljavci na trgu drug primeren sklad s podobno naložbeno politiko in opravi
ustrezen prenos sredstev. V primeru, da zavarovalnica med ponudniki ne najde sklada s
podobno naložbeno politiko, se sredstva preusmerijo v katerikoli vzajemni sklad brez garancije
po izbiri zavarovalnice. O nastali spremembi bo zavarovalnica zavarovalca pisno obvestila.
2. Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici da na mesečnem nivoju prerazporeja sredstva med
skladoma po matematičnem algoritmu opisanem v 9. členu teh pogojev.
14. člen RAZDELITEV IN NALAGANJE PREMIJE
1. Za izračun alocirane premije se upošteva samo plačana premija, prispela na račun
zavarovalnice vsaj 5 delovnih dni pred presečnim datumom v tekočem mesecu.
2. V kolikor premija ni prispela na račun zavarovalnice v obdobju kot izhaja iz 1. točke tega
člena, se po odbitku davka, morebitne premije za dodatna nezgodna zavarovanja, sklenitvene
stroške in stroške investiranja premije v enote sklada, opredeli kot nealocirana premija.
3. Zavarovalnica preračuna neto premijo v vrednost enot sklada DWS Garant 80 Dynamic in v
vrednost enot portfelja z nazivom Sklad ZM Garant v skladu z izbranim naložbenim ciljem enkrat
mesečno na presečni datum, ki je določen s strani DWS Investment S.A.. Preračun se opravi po
vrednosti enote sklada DWS Garant 80 Dynamic in vrednosti enote portfelja z nazivom Sklad ZM
Garant, veljavni na ta presečni datum.
4. Če zavarovalnica ponudbo zavrne, vrne znesek plačane premije ne glede na gibanje enote v
času od plačila premije do njene vrnitve.
15. člen VODENJE IN UGOTAVLJANJE IMETJA PO POLICI
1. Zavarovalnica za vsako polico posebej vodi imetje po polici.
2. Na začetku vsakega meseca zavarovalnica izračuna vrednost imetja po polici pri čemer se
upošteva vrednost enote sklada DWS Garant 80 Dynamic in vrednost enote portfelja z nazivom
Sklad ZM Garant na zadnji delovni dan v preteklem mesecu.
3. Vrednost imetja po polici se poveča tudi za višino nealocirane premije.
4. Na začetku vsakega meseca se obračuna riziko premija za ta mesec. Riziko premija je
odvisna od starosti zavarovanca, vrednosti imetja po polici in dogovorjene zavarovalne vsote
za primer smrti. V primeru, da skupna vrednost enot v naložbenih skladih pred prerazporeditvijo
sredstev, povečana za alocirano premijo, ne zadošča za pokritje riziko premij in stroškov, se
oblikuje rezervacija za stroške in riziko premijo iz naslova negativnih enot, ki zagotavlja, da je
skupna vrednost enot v naložbenih skladih vedno pozitivna ali enaka nič. Rezervacija za stroške
in riziko premijo iz naslova negativnih enot se zavarovalcu poračuna ob tistem naslednjem
datumu prerazporeditve sredstev, pri katerem je vrednost enot v naložbenih skladih pred
prerazporeditvijo sredstev, povečana za alocirano premijo, zadostna. Ob tem se zaračunajo
obresti v višini, ki je določena z inflacijo oziroma najmanj 2% na leto.
5. V kolikor je rezervacija za stroške in riziko premijo iz naslova negativnih enot enaka ali
presega višino treh mesečnih obrokov premij, se zavarovalca pozove k plačilu zapadle premije.
Če zavarovalec kljub zahtevi zavarovalnice v določenem roku ne plača zapadle premije, se
zavarovanje stornira.
16. člen STROŠKI
Zavarovalcu se pri naložbenem življenjskem zavarovanju z dinamičnim upravljanjem sredstev
ZM PRIZMA Hibrid, zaračunavajo naslednji stroški:
1. Sklenitveni stroški: Zavarovalnica si zaračuna sklenitvene stroške od celotne predvidene
plačane premije ob sklenitvi zavarovanja, zmanjšane za davek in morebitno premijo za dodatna
nezgodna zavarovanja, po stopnji, ki je odvisna od zavarovalne dobe. Stopnja sklenitvenih
stroškov za posamezno zavarovalno dobo (stolpec Delež v celi premiji) in njena razporeditev
skozi leta je podana v spodnji tabeli.
Zavarovalna
doba (leta)
Delež v celi
premiji
5
8,00%
6
7,67%
Od tega
obračunano
prvo leto
Od tega
obračunano
drugo leto
Od tega
obračunano
tretje leto
52,50%
37,50%
10,00%
50,98%
38,04%
10,98%
7
7,43%
49,81%
38,46%
11,73%
8
7,25%
48,88%
38,79%
12,33%
9
7,11%
48,13%
39,06%
12,81%
10
7,00%
47,50%
39,29%
13,21%
13,55%
11
6,91%
46,97%
39,47%
12
6,83%
46,52%
39,63%
13,84%
13
6,77%
46,14%
39,77%
14,09%
14
6,71%
45,80%
39,89%
14,31%
15
6,67%
45,50%
40,00%
14,50%
16
6,63%
45,24%
40,09%
14,67%
17
6,59%
45,00%
40,18%
14,82%
18
6,56%
44,79%
40,25%
14,96%
19
6,53%
44,60%
40,32%
15,08%
20
6,50%
44,42%
40,38%
15,19%
21
6,48%
44,26%
40,44%
15,29%
22
6,45%
44,12%
40,49%
15,39%
23
6,43%
43,99%
40,54%
15,47%
24
6,42%
43,86%
40,58%
15,55%
25
6,40%
43,75%
40,63%
15,63%
V primeru enkratnih dodatnih vplačil v okviru že sklenjene in veljavne police, si zavarovalnica
zaračuna sklenitvene stroške v višini 2% od zneska enkratnega dodatnega vplačila premije.
2. Mesečni stroški obdelave zavarovanja: Zavarovalnica si zaračunava mesečne stroške
obdelave zavarovanja, ki v letu 2011 znašajo 1,90 evrov na mesec. Letna stopnja rasti stroškov
obdelave zavarovanja je enaka letni stopnji inflacije v Sloveniji oziroma znaša najmanj 2% na
leto.
3. Stroški investiranja premije v enote sklada znašajo 2% od plačane premije, zmanjšane
za davek, morebitno premijo za dodatna nezgodna zavarovanja in sklenitvene stroške. Stroškov
investiranja premije se ne obračuna za dodatna vplačila premije.
4. Administrativni stroški zavarovalnice: Zavarovalnica si za upravljanje z imetjem dodatno
obračunava administrativne stroške v letni višini 0,55% od vrednosti imetja po polici na koncu
preteklega meseca. Zavarovalnica si administrativne stroške obračunava mesečno v višini
0,0458% (0,0458%=0,55%/12) od vrednosti imetja po polici na koncu preteklega meseca.
5. Stroški za oblikovanje rezervacije za stroške in riziko premijo iz naslova negativnih
enot: Zavarovalnica si v primeru oblikovanja rezervacije za stroške in riziko premijo iz naslova
negativnih enot dodatno mesečno obračunava stroške v obliki obresti, za katere povečuje
vrednost rezervacije za stroške in riziko premijo iz naslova negativnih enot. Letna obrestna mera
je enaka letni stopnji inflacije v Sloveniji oziroma znaša najmanj 2% na leto.
6. Upravljavska provizija: Višino upravljavske provizije določi upravljavec sklada DWS Garant
80 Dynamic. Upravljavska provizija se obračunava dnevno, kar vpliva na vrednost enote sklada
DWS Garant 80 Dynamic. Informacijo o vsakokratni višini upravljavske provizije dobi zavarovalec
kadarkoli pri upravljavcu sklada ali na njegovi spletni strani.
17. člen ODKUP ZAVAROVANJA
1. Zavarovalec lahko zahteva izplačilo odkupne vrednosti zavarovanja po poteku treh let trajanja
zavarovanja in če so bile do takrat plačane vsaj tri letne premije. Odkupna vrednost zavarovanja
je enaka vrednosti imetja po polici, zmanjšani za izstopno provizijo. Zavarovalnica si obračuna
izstopno provizijo, ki znaša od 5% do 0% vrednosti imetja po polici in se linearno zmanjšuje,
tako da ob poteku zavarovalne dobe znaša 0%. Odkupna vrednost zavarovanja se izplača drugi
delovni dan v tekočem mesecu in sicer za popolne zahteve za odkup zavarovanja, ki so prispele
na zavarovalnico v predhodnem mesecu. Odkupna vrednost se izračuna po vrednosti enote
sklada DWS Garant 80 Dynamic in vrednosti enote portfelja z nazivom Sklad ZM Garant veljavni
na presečni datum.
2. Odkup zavarovanja v smislu prejšnjega odstavka se lahko izvede v naslednjih primerih:
- izselitev iz države,
- smrt upravičenca ali ožjega družinskega člana,
- zaradi 100% trajne invalidnosti ali izgube poslovne sposobnosti ali težje bolezni
zavarovanca.
3. Odkup zavarovanja v smislu 1. odstavka tega člena je možen tudi po pogojih, ki jih vsako leto
določi zavarovalnica.
4. Pravice odkupa ne morejo uveljavljati upniki zavarovalca in tudi ne zavarovalni upravičenec.
5. Ne glede na prejšnji odstavek sme odkup zavarovanja zahtevati upnik, ki mu je bila polica
izročena v zastavo, če z zastavo zavarovana terjatev ob zapadlosti ni poravnana. Zastava
police ima učinek nasproti zavarovalnici le, če je pisno obveščena, da je bila polica zastavljena
določenemu upniku.
6. Jamstvo zavarovalnice pri odkupu zavarovanja preneha ob 0.00 uri tistega dne, ko je
odkupna vrednost izplačana, oziroma najkasneje po izteku meseca, za katerega je plačana
zadnja premija.
18. člen PREDUJEM
1. Zavarovalec lahko v času trajanja zavarovanja vloži prošnjo za izplačilo predujma in sicer
največ do 80% višine odkupne vrednosti zavarovanja po poteku treh let trajanja zavarovanja in
so za tri leta tudi plačane premije. Od odobrenega predujma se odštejejo stroški odobritve, ki
znašajo 1% od izplačila le-tega. Pisna vloga zavarovalca mora vsebovati naslednje podatke: ime
in priimek zavarovalca, EMŠO, davčno številko, naslov, višino predujma, izraženo v odstotku
odkupne vrednosti, obdobje vračila predujma, transakcijski račun ter podpis zavarovalca. Če
sta zavarovalec in zavarovanec različni osebi, mora zavarovalec prošnji za izplačilo predujma
priložiti pisno soglasje zavarovanca.
2. Zavarovalnica v roku 15 dni od prejema vloge obvesti zavarovalca o tem, ali je njegovo pisno
zahtevo sprejela, o višini odobrenega predujma ter o trenutni višini obrestne mere na predujem,
ki je odvisna od časa vračanja predujma.
3. Zavarovalec je dolžan za prejeti predujem plačati obresti. Višino obrestne mere določi
zavarovalnica. Obresti se plačujejo skupaj z rednim obrokom zavarovalne premije in obrokom
predujma.
4. V primeru, da zavarovalec po prejetju predujma ne plača treh zaporednih zapadlih mesečnih
obveznosti – premije, obroka predujma in obresti predujma, se njegova vloga šteje kot zahteva
za izplačilo odkupne vrednosti zavarovanja. Znesek zapadlih obveznosti bo zavarovalnica
obračunala z odkupno vrednostjo zavarovanja. V teh primerih je zavarovalec dolžan poravnati
tudi vse nastale davčne obveznosti v skladu z veljavno davčno zakonodajo, katere zavarovalnica
obračuna od odkupne vrednosti zavarovanja.
5. V primerih, ko je dogovorjena drugačna frekvenca plačevanja premije, se za čas vračila
odobrenega predujma obveznost plačil (premije, obroka in obresti predujma) spremeni v
mesečno. V primeru popolnega odplačila obveznosti iz odobrenega predujma, se na zahtevo
zavarovalca, glede frekvence plačevanja, vzpostavi prvotno stanje.
6. Med zavarovalno dobo lahko zavarovalec zaprosi za predujem večkrat, vendar med
posameznima predujmoma ne smejo preteči manj kot 3 leta od dneva vračila celotnega zneska
predhodnega predujma.
7. Če nastane zavarovalni primer - smrt, zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto oz. vrednost
imetja, če je le-ta višja od zavarovalne vsote; v vsakem primeru zmanjšano za znesek
nevrnjenega predujma, vključno z obrestmi.
19. člen KAPITALIZACIJA ZAVAROVANJA
1. V kolikor so bile plačane vsaj tri letne premije in je bilo zavarovanje v veljavi najmanj tri leta
– 36 mesecev, zavarovalec pa ne želi več nadaljevati s plačevanjem premije, je zavarovanje
kapitalizirano.
2. V primeru kapitalizacije zavarovanja je zavarovalna vsota za smrt enaka vrednosti imetja po
polici.
3. V primeru kapitalizacije zavarovanja se posledično lahko zmanjša zavarovalčev izbrani
naložbeni cilj ob poteku zavarovanja. O nastali spremembi naložbenega cilja in zavarovalne
vsote bo zavarovalnica pisno obvestila zavarovalca.
4. Vsa ostala dodatna zavarovanja, ki so priključena osnovnemu življenjskemu zavarovanju, v
primeru kapitalizacije zavarovanja prenehajo veljati.
20. člen OBNOVITEV ZAVAROVANJA
1. Zavarovanje, ki je bilo spremenjeno v kapitalizirano, se v roku enega leta po nastanku
kapitalizacije, lahko na pisno zahtevo zavarovalca obnovi.
2. Jamstvo zavarovalnice pri obnovljenem zavarovanju se začne ob 0.00 uri, in sicer prvega
dne v naslednjem mesecu, ko je zavarovalnica pisno potrdila, da sprejme zahtevo za obnovitev.
Sprejem ali odklonitev zahteve za obnovitev mora zavarovalnica sporočiti zavarovalcu v osmih
dneh od dneva, ko je tak zahtevek prejela. Če zavarovalnica v tem roku ne sporoči svoje
odločitve, se šteje, da je zahteva za obnovitev sprejeta.
3. V primeru obnovitve zavarovanja se posledično lahko zmanjša zavarovalčev izbrani
naložbeni cilj ob poteku zavarovanja. O nastali spremembi naložbenega cilja in zavarovalne
vsote bo zavarovalnica pisno obvestila zavarovalca.
21. člen MIROVANJE PLAČEVANJA PREMIJE
1. Zavarovalec lahko, na podlagi pisne vloge, za omejeno obdobje uveljavlja pravico do mirovanja
plačevanja premije po poteku treh let trajanja zavarovanja, in so za tri leta plačane tudi zaporedne
zapadle premije.
2. Pravico do mirovanja plačevanja premije lahko zavarovalec uveljavlja tudi v primeru, ko bi sicer
nastopile okoliščine za kapitalizacijo zavarovanja kot jih določa 19. člen teh pogojev. Zavarovalnica
ima pravico zavrniti zahtevo za mirovanje brez obrazložitve. Pri uveljavljanju pravice do mirovanja
je pomembno, da je zavarovanje v veljavi daljše časovno obdobje in so plačane premije najmanj
za obdobje kot to določa 1. odstavek tega člena in zavarovalec ni bil sposoben poravnati treh
zaporednih zapadlih mesečnih premij. Šteje se, da je mirovanje nastopilo z dnem prve zapadle
neplačane premije. V primerih, ko je dogovorjena drugačna frekvenca plačevanja premije, nastopi
ta okoliščina ob izstavitvi opomina zaradi neplačanih premij.
3. Mirovanje plačevanja premije lahko neprekinjeno traja največ eno leto. Zavarovalec lahko v
času trajanja zavarovanja zahteva mirovanje plačevanja premije največ dvakrat. Zavarovalec lahko
drugič zahteva mirovanje plačevanja premije le, če sta od predhodnega mirovanja plačevanja
premije pretekli vsaj dve leti in je v vmesnem obdobju redno plačeval zavarovalno premijo.
4. V času mirovanja plačevanja premije je zavarovanje kapitalizirano in zanj veljajo določila 2., 3.
in 4. točke 19. člena teh pogojev. V času mirovanja zavarovalnica ne jamči za izplačila iz naslova
dodatnega nezgodnega zavarovanja.
5. Zavarovalnica trideset dni pred potekom dogovorjene dobe mirovanja zavarovalca pozove, naj
nadaljuje s plačevanjem premije. Če zavarovalec prve zapadle premije po poteku mirovanja ne
plača, ravna zavarovalnica v skladu z določili 19. člena teh pogojev.
6. V primeru mirovanja plačevanja premije se posledično lahko zmanjša zavarovalčev izbrani
naložbeni cilj ob poteku zavarovanja. O nastali spremembi naložbenega cilja in zavarovalne vsote
bo zavarovalnica pisno obvestila zavarovalca.
22. člen RAZPOLAGANJE S PRAVICAMI IZ ZAVAROVANJA
1. Dokler ne nastopi zavarovalni primer, pripadajo vse pravice zavarovalcu.
2. Če sta zavarovalec in zavarovanec različni osebi, je potrebno zavarovančevo pisno soglasje
pri razpolaganju s pravicami v smislu določila prejšnjega odstavka.
3. Vse zavarovalčeve izjave in odločitve po prejšnjih odstavkih so obvezne za zavarovalnico
samo tedaj, če so ji predložene, preden nastopi zavarovalni primer.
4. Če upravičenec umre, zavarovalna vsota ne pripada njegovim dedičem, temveč naslednjemu
upravičencu; če ta ni določen, pa zavarovalcu.
5. Svojo pravico do zavarovalne vsote sme upravičenec prenesti na drugega tudi pred
zavarovalnim primerom, vendar mu je za to potrebna pisna privolitev zavarovalca, v kateri
mora biti navedeno ime tistega, na katerega prenaša pravico; če pa se zavarovanje nanaša na
življenje koga drugega, je potrebna tudi enaka privolitev tega.
pogodbeno vezanih agencij, vključno z vpogledom pooblaščene osebe - zdravnika cenzorja
v ustrezno medicinsko dokumentacijo. Prav tako zavarovalec in zavarovanec s podpisom na
ponudbi soglašata, da ZM d.d. in z njo kapitalsko ali kako drugače povezana pooblaščena
podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj uporabljajo vse s tem dovoljenjem zbrane
osebne podatke tudi za namene neposrednega trženja. Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme
posamezne podatke tudi preverjati pri ustreznih ustanovah, ki razpolagajo z osebnimi podatki.
Osebni podatki se lahko uporabljajo z namenom izvajanja zavarovanja ter obveščanja o novostih
in ponudbah.
23. člen IZPLAČILA PO ZAVAROVALNI POGODBI
1. Oseba, ki zahteva izplačilo po pogodbi o življenjskem zavarovanju mora takoj, ko nastopi
s pogodbo predvideni primer o tem pisno obvestiti zavarovalnico in čim prej na svoje stroške
priskrbeti in predložiti naslednje listine:
- polico in dokazilo o plačilu zadnje premije;
- izpisek iz matične knjige umrlih, če gre za smrt oz. dokazilo o doživetju, če gre za doživetje
dogovorjenega roka;
- dokazilo o zavarovančevem rojstnem letu, če to ni predloženo že prej;
- dokazilo, da ima pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno že iz police;
- zavarovalnica sme zahtevati še druga dokazila, ki so potrebna za ugotovitev pravice do
izplačila.
2. Ko nastopi zavarovalni primer, prevzame zavarovalnica jamstvo zanj šele, ko je za to podan
pravni temelj. Pravni temelj za jamstvo zavarovalnice je podan, ko zavarovalnica prejme vse
potrebne dokazne dokumente, ki dokazujejo dejstva za določitev pravnega temelja.
3. Ko je dokončno podan pravni temelj, mora zavarovalnica izpolniti svojo obveznost v roku
štirinajstih dni oz. v rokih, ki jih določajo ti pogoji.
4. Kadar zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto nekomu, ki bi imel do nje pravico, če
zavarovalec ne bi določil upravičenca, je prosta obveznosti iz zavarovalne pogodbe, če ob
izplačilu ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je upravičenec določen v oporoki ali v kakšnem
drugem aktu, ki ji ni bil poslan, upravičenec pa ima pravico zahtevati povračilo od tistega, ki je
prejel zavarovalno vsoto. To velja tudi pri spremembi upravičenca.
5. Če v primeru smrti zavarovanca upravičenec le-te ne prijavi zavarovalnici, upravičenec nima
pravice do povračila riziko premije, mesečnih stroškov obdelave, administrativnih stroškov, ki jih
je zavarovalnica zaračunala od smrti zavarovanca do prijave upravičenca.
6. Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastopil,
če je bil v nastajanju, ali je bilo gotovo, da bo nastal. Že plačana premija se v takem primeru vrne
zavarovalcu.
7. V primeru, ko zavarovanec ali upravičenec v prijavi navede lažne podatke o nezgodi, o
poteku zdravljenja, podatke o zdravstvenem stanju, ki bi onemogočali zavarovalnici objektivno
ocenitev pri odločitvah o izplačilu zavarovalnine, so izključene vse obveznosti zavarovalnice do
zavarovanca oz. upravičenca.
33. člen UGOVORI, PRITOŽBE
1. Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži na tisto organizacijsko
enoto zavarovalnice, ki je v zadevi sprejela odločitev. Pritožba se lahko odda osebno ali po pošti
v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.
2. Pritožbo obravnava pristojni pritožbeni organ v skladu s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja
interni postopek za reševanje pritožb. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji
postopki pri zavarovalnici niso možni.
3. V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo zavarovalnice, se lahko po posebnem dogovoru
nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri Mediacijskem centru, ki deluje v okviru
Slovenskega zavarovalnega združenja, sicer pa v sodnem postopku pred pristojnim sodiščem.
24. člen OBVEŠČANJE ZAVAROVALCA
1. Zavarovalnica vsako leto najkasneje do 1.3. pisno obvesti zavarovalca o mesečnem stanju
vrednosti imetja po polici, na dan 31.12. preteklega leta.
25. člen DVOJNIK POLICE
1. Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico tedaj, ko prejme pravnomočen sklep, s katerim je
izginula izvirna polica razglašena za neveljavno (amortizacija).
2. Zavarovalnica lahko določi, da se izgubljena polica določene zavarovalne vsote nadomesti z
dvojnikom tudi brez sodnega sklepa o amortizaciji.
26. člen SPREMEMBE NA ZAVAROVALNI POGODBI
1. Vse spremembe mora zavarovalec zahtevati v pisni obliki (zahtevek). O spremembi bo
zavarovalec pisno obveščen. Spremembe se izvedejo samo z določenimi pogoji v skladu z
navodili Strokovne službe Zavarovalnice Maribor d.d.
2. Spremembe zavarovalno tehničnega dela zavarovanja so možne šele po preteklih treh letih
trajanja zavarovanja in ko so bile tudi plačane premije za tri leta.
3. V primeru spremembe zavarovalno tehničnega dela zavarovanja se posledično lahko
zmanjša zavarovalčev izbrani naložbeni cilj ob poteku zavarovanja.
4. Vsi zahtevki morajo biti podani v pisni obliki in predloženi na sedež Zavarovalnice Maribor
d.d., Cankarjeva 3 in obvezujejo zavarovalnico z datumom prispetja.
27. člen RENTA
1. Zavarovalec lahko ob sklenitvi življenjskega zavarovanja ali pred potekom zavarovalne
dobe odredi izplačilo zavarovalne vsote v obliki rentnega zavarovanja. Višino rente izračuna
zavarovalnica na osnovi tarif, ki veljajo ob sklenitvi rentnega zavarovanja. Za takšno zavarovanje
veljajo splošni pogoji za rentno zavarovanje.
28. člen DOPOLNILNI POGOJI K DODATNEMU NEZGODNEMU ZAVAROVANJU
1. Z dodatnim nezgodnim zavarovanjem jamči zavarovalnica za na polici dogovorjene rizike
v primeru, ko bi zavarovana oseba utrpela nezgodo v skladu z določili splošnih pogojev za
nezgodno zavarovanje Zavarovalnice Maribor d.d.
2. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb Zavarovalnice Maribor d.d. za dodatno
nezgodno zavarovanje, če je priključeno življenjskemu zavarovanju veljajo z naslednjimi
spremembami:
- nezgodno zavarovanje preneha pred potekom osnovnega življenjskega zavarovanja; če
postane zavarovanec poslovno nesposoben ali se ugotovi 100% invalidnost zaradi nezgode. Za
odpoved pa veljajo določbe vsakokratnih veljavnih splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje;
- v primeru zavarovalnega primera nezgode je zavarovanec oz. upravičenec dolžan priskrbeti
zavarovalnici vse dokumente za podanost pravnega temelja. Zavarovalnica sprejme jamstvo za
nezgodo šele, ko je podan temelj in s tem začne veljati štirinajstdnevni rok za izpolnitev njene
obveznosti;
- osebe, ki imajo hibe ali pomanjkljivosti zaradi katerih je njihova splošna delovna sposobnost
zmanjšana za več kot 50%, osebe s težjimi boleznimi ter osebe s posebnim športnim in delovnim
rizikom je možno dodatno nezgodno zavarovati le po povečanih premijskih stavkih v smislu
določil sistema za življenjsko zavarovanje in posebnih pogojev za zavarovanje povečanih
rizikov;
- za plačevanje premije dodatnega nezgodnega zavarovanja in za posledice neplačila
te premije veljajo določbe splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje. Plačilo premije za
življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje je nedeljivo;
- pri obnovitvi ali kasnejši vključitvi dodatnega nezgodnega zavarovanja zavarovalnici ne
pripada premija za dobo, ko dodatno nezgodno zavarovanje ni bilo v veljavi, prav tako za ta
čas zavarovalnica ne nosi jamstva za dodatno nezgodno zavarovanje in prijave nezgod iz tega
obdobja so nične;
- pri povečanju ali zmanjšanju premije za dodatno nezgodno zavarovanje med trajanjem
zavarovanja jamči zavarovalnica po novih zavarovalnih vsotah od 0.00 ure tistega dne, ki je na
polici z dodatkom naveden kot začetek spremembe;
- za dodatno nezgodno zavarovanje so nične določbe o kapitalizaciji ter odkupu zavarovalne
vsote;
- glede upravičencev pri dodatnem nezgodnem zavarovanju se upoštevajo določbe na polici
oz. ponudbi.
29. člen STROŠKI STORITEV
1. Zavarovalnica ima pravico zahtevati plačilo za vse storitve, ki izvirajo iz osnovnega
namena zavarovanja in za storitve, ki jih zavarovalec posebej zahteva (spremembe, obnovitev
zavarovanja, dvojnik police, vinkulacija in podobno). Višino vseh stroškov določi zavarovalnica
v vsakokratnem veljavnem ceniku, ki je dostopen na spletni strani (http://www.zav-mb.si/) in na
sedežu družbe.
2. Če zavarovanca ali upravičenca iz zavarovalne police zastopa odvetnik, krije zavarovalnica
samo stroške zastopanja v spornih zadevah, to je pri pritožbeni komisiji pri zavarovalnici,
mediaciji ter pri uveljavljanju zahtevkov preko sodišča, in sicer, ko pritožbena komisija v celoti
ugodi pritožbi ali sodišče oz. mediator naloži plačilo stroškov zavarovalnici.
30. člen SPREMEMBA NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Z
DINAMIČNIM UPRAVLJANJEM SREDSTEV V KLASIČNO ALI NALOŽBENO
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
1. Zavarovalec lahko spremeni naložbeno življenjsko zavarovanje z dinamičnim upravljanjem
sredstev ZM PRIZMA Hibrid v mešano življenjsko zavarovanje, pri katerem ne prevzame več
naložbenega tveganja ali v naložbeno življenjsko zavarovanje. Sprememba je možna pod pogoji,
ki jih določi zavarovalnica, vendar šele po preteku treh let od začetka zavarovanja.
31. člen VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
1. Zavarovalec oziroma zavarovanec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov s svojim
podpisom na ponudbi potrjuje, da dovoljuje, da se njegovi osebni podatki zbirajo, obdelujejo,
shranjujejo in posredujejo v zvezi z vsemi postopki zavarovalnice in njenih pooblaščenih ali
32. člen ZASTARALNI ROKI
1. Zahtevki iz pogodbe (življenjski ali nezgodni) zastarajo glede na vrsto rizika po vsakokratnih
veljavnih zakonskih določilih.
34. člen ZAKLJUČNA DOLOČBA
1. V primeru spora je za reševanje sporov dogovorjena krajevna pristojnost stvarno pristojnega
sodišča v Mariboru.
2. Za odnose med zavarovalnico, zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem in ostalimi
osebami, ki niso urejeni s temi pogoji, se upoštevajo določbe Obligacijskega zakonika in drugih
pravnih predpisov Republike Slovenije.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb
veljajo od 1.7.2006
NE-01/06
1)
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) so
sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb, sklenjene med zavarovalcem in
Zavarovalnico Maribor d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica).
2)
S temi splošnimi pogoji se urejajo odnosi med zavarovalnico in zavarovalcem za dogovorjene
načine zavarovanja, in sicer za primer:
smrti zaradi nezgode,
trajne invalidnosti,
dnevne odškodnine za čas aktivnega zdravljenja,
bolnišničnega dne,
zdraviliškega dne,
stroškov zdravljenja,
pogrebnine.
Ostali primeri se urejajo s posebnimi pogoji.
3)
Izrazi, navedeni v teh splošnih pogojih, pomenijo:
zavarovalec - fizična ali pravna oseba, ki sklene pogodbo z zavarovalnico;
zavarovanec - oseba, od katere smrti ali invalidnosti ali prehodne delovne
nesposobnosti je odvisno izplačilo zavarovalnine oziroma povračilo;
ponudnik - pravna ali fizična oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži
pisno ali ustno ponudbo zavarovalnici;
upravičenec - oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalnino oziroma povračilo;
ponudba - za nezgodna zavarovanja se predloži v pisni obliki na obrazcu zavarovalnice
in predstavlja predlog za sklenitev zavarovanja in vsebuje vse elemente pogodbe.
Ponudbo morata podpisati obe stranki; s podpisom ponudnik jamči, da je seznanjen s
pogoji;
polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
zavarovalna vsota - največji znesek, do katerega zavarovalnica jamči;
zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;
premija – znesek, ki ga mora zavarovalec plačati po zavarovalni pogodbi;
invalidnost – popolna ali delna trajna izguba ali afunkcionalnost dela telesa v skladu s
tabelo invalidnosti Zavarovalnice Maribor d.d.;
aktivno zdravljenje;
karenca – obdobje, v katerem ni zavarovalnega kritja, čeprav nastopi zavarovalni
primer in je zavarovalna pogodba sklenjena. Karenca se uporablja samo pri
zavarovanju dnevne odškodnine.
2. člen SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
1)
Zavarovalna pogodba se lahko sklene na podlagi pisne izjemoma tudi ustne ponudbe.
2)
Če se zavarovalnica s ponudbo ne strinja, mora v osmih dneh po njenem prejemu o tem
pisno obvestiti ponudnika.
3)
Če zavarovalnica ponudbo sprejme, sklenjeno po ustreznih pogojih, se šteje, da prične
jamstvo zavarovalnice po sprejeti ponudbi.
4)
Če zavarovalnica ni odklonila ponudbe, ki ne odstopa od pogojev, po katerih sklepa
zavarovanje, se šteje, da je zavarovanje sklenjeno, ko je zavarovalnica ponudbo sprejela.
5)
Šteje se, da je ponudnik odstopil od ponudbe, če na posebne pogoje ni pristal v osmih dneh
po prejemu priporočenega obvestila zavarovalnice.
3. člen OBLIKA ZAVAROVALNE POGODBE
1)
Zavarovalna pogodba in vsi dodatki te pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
2)
Zahtevki, obvestila in izjave so dane pravočasno, če so dane pred koncem roka po teh
pogojih. Kot dan prejema se šteje dan, ko je bilo priporočeno pismo oddano na pošti.
4. člen SPOSOBNOST ZA ZAVAROVANJE
1)
Zavarujejo se osebe od 14. do 75. leta starosti. Osebe, ki so mlajše kot 14 let in starejše kot
75 let, se lahko zavarujejo po posebnih ali dopolnilnih pogojih.
2)
Osebe, katerih splošna delovna sposobnost je zaradi težje bolezni, težjih telesnih hib in
pomanjkljivosti v smislu člena 8 odst. 3 zmanjšana, se zavarujejo z doplačilom premije.
3)
Osebe, katerim je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, so v vsakem primeru izključene iz
zavarovanja, razen če z zakonskimi predpisi ni drugače določeno.
5. člen POJEM NEZGODE
1)
Nezgoda je enkraten, nenaden in negotov dogodek, povzročen s hipnim delovanjem sile
od zunaj na zavarovančevo telo, neodvisno od njegove izključne volje, tako da povzroči
poškodbo telesa, ki zahteva zdravljenje pri zdravniku, popolno ali delno invalidnost ali
zavarovančevo smrt.
2)
Za nezgodo po prejšnjem odstavku se šteje predvsem:
1.
udarec s predmetom;
2.
padec, zdrs, strmoglavljenje;
3.
trčenje;
4.
povozitev;
5.
udar električnega toka ali strele;
6.
udarec ali ugriz živali;
7.
vbod s kakšnim predmetom;
8.
ranitev z orožjem in raznimi drugimi predmeti ali ranitev zaradi eksplozije;
9.
opekline z ognjem, elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro ipd., v kolikor je
izpolnjen 1. odst. tega člena;
10.
zadavitev in utopitev.
3)
Za nezgodo se po teh pogojih nikakor ne štejejo:
1.
vsa bolezenska stanja;
2.
poškodbe nastale pod vplivom bolezenskih psihičnih stanj (nastalih nenadoma ali v
toku znanega obolenja), alkohola, mamil, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi;
3.
stanja, ki se navzven ali v notranjosti telesa izražajo pod skupnim nazivom kile, ne
glede na nastanek;
4.
alergična stanja in infekcijske bolezni, nastale po piku ali ugrizu živali, vdihu dela
rastline ali po kontaktu telesa z okolico (klopni meningitis, borelioza, mišja mrzlica,
malarija, HIV, anafilaktični šok in druge);
5.
strganja bolezensko spremenjenih mišic, tetiv, vezi, hrustanca in meniskusov ter
medvretenčnih ploščic in njihove posledice;
6.
ponavljajoči delni ali kompletni izpahi sklepov zaradi poškodbe, nastali znotraj obdobja
treh let, pri ramenu in kolenu pa znotraj obdobja petih let;
7.
pretrganja tetiv, razen pri direktnih odprtih poškodbah z rano (Ahilova tetiva, tetive
dvoglave mišice nadlahti in pripadajoči podaljški mišic, spodnje nasadišče štiriglave
mišice stegna in njena tetiva nad pogačico). Enako velja za dele ali celo rotatorno
manšeto ramena po 40. letu starosti;
8.
vsi entezitisi, epikondilitisi, tendovaginitisi, tortikolisi, vse vrste lumbalgij, ishialgij,
medvretenčne kile (herniae disci), vse vrste burzitisov, ne glede na nastanek;
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
-
poškodbe delov ali celih mišic ob hotenih gibih ali naporih;
patološki zlomi kosti in spontani izolirani zdrsi v rastnih conah, spontani zlomi, kostne
ciste, stres zlomi;
zapleti po odstranjevanju kože in njenih izrastkov, po vraščanju nohtov, vnetjih
obnohtja in kožnih žlez;
posledice medicinskih posegov;
vse zastrupitve s hrano;
sprememba psihičnega stanja kot reakcija na poškodbo in poškodbe ali smrt, ki
posledično nastanejo;
epilepsija brez medicinsko dokazane poškodbe možganov;
hote povzročene poškodbe ali smrt.
6. člen TRAJANJE ZAVAROVANJA IN JAMSTVA
1)
Zavarovanje se prične - če ni drugače dogovorjeno - ob 24.00 uri tistega dne, ki je na polici
označen kot dan začetka zavarovanja in preneha ob 24.00 uri tistega dne, ki je na polici
označen kot dan prenehanja zavarovanja.
2)
Če je na polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje podaljšuje iz leta v leto,
dokler ga katera od strank ne odpove.
3)
Zavarovanje za vsakega posameznega zavarovanca preneha ob 24.00 uri tistega dne, ko:
1.
zavarovanec umre, ali se ugotovi 100 % invalidnost;
2.
zavarovanec postane poslovno nesposoben v smislu člena 4 odst. 3 teh splošnih
pogojev;
3.
poteče zavarovalno leto, v katerem je zavarovanec dopolnil 75. leto starosti, v kolikor
ni drugače dogovorjeno v skladu s posebnimi pogoji;
4.
poteče rok po členu 10 odst. 3 teh pogojev, premija oziroma dogovorjen obrok pa ni
bil plačan;
5.
je razveljavljena pogodba po členu 19 teh pogojev.
4)
Jamstvo zavarovalnice se prične ob 24.00 uri tistega dne, ki je na polici naveden kot začetek
zavarovanja, vendar ne prej kot ob 24.00 uri dne, ko je bila plačana prva premija, razen,
če je v polici ali v posebnih pogojih kako drugače dogovorjeno. Če je na polici dogovorjeno
plačevanje premije z virmanom, se prične jamstvo zavarovalnice ob 24.00 uri dne, ki je na
polici naveden kot začetek zavarovanja, oziroma ob uri, ki je na polici navedena kot začetek
jamstva.
5)
Če je v polici dogovorjeno plačevanje premije na obroke, izplača zavarovalnica zavarovalnino,
ko so vsi zapadli obroki plačani. Jamstvo zavarovalnice preneha ob 24.00 uri dneva
prenehanja zavarovanja, oziroma ob smrti zavarovanca.
7. člen OBSEG OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
1)
V primeru nezgode izplača zavarovalnica vsoto, ki je dogovorjena v zavarovalni pogodbi, in
sicer:
1.
zavarovalno vsoto za smrt, če je zavarovanec zaradi nezgode umrl, oziroma
zavarovalno vsoto za invalidnost, če je zaradi nezgode pri zavarovancu nastopila
popolna invalidnost;
2.
odstotek zavarovalne vsote za invalidnost, ki ustreza odstotku delne invalidnosti po
tabeli Zavarovalnice Maribor, če je zavarovanec zaradi nezgode postal delni invalid;
3.
v primeru dogovorjene progresivne invalidnosti se pri trajni invalidnosti nad 50%
izplača 3% zavarovalne vsote za vsak % invalidnosti nad 50%. Za invalidnost do 50%
velja linearno izplačilo. Pri 100% invalidnosti se izplača podvojena zavarovalna vsota
za trajno invalidnost;
4.
bolnišnični dan po čl. 14 odst. 9 teh splošnih pogojev, če je bil zavarovanec zaradi
nezgode v bolnišnični negi;
5.
zdraviliški dan po čl. 14 odst. 10 teh splošnih pogojev, če je bil zavarovanec na
zdraviliškem zdravljenju;
6.
pogrebnina po čl. 14 odst. 11 teh splošnih pogojev, v primeru zavarovančeve smrti;
7.
dnevno odškodnino po čl. 14 odst. 8 teh splošnih pogojev, če je bil zavarovanec zaradi
nezgode na aktivnem zdravljenju po poškodbi;
8.
povračilo stroškov zdravljenja po čl. 14 odst. 12 teh splošnih pogojev, če je bila
zavarovancu zaradi nezgode potrebna zdravniška pomoč in je imel zaradi tega
stroške z zdravljenjem;
9.
ostale pogodbene obveznosti po posebnih pogojih.
2)
Obveznost zavarovalnice po prejšnjem odstavku velja za nezgode, ki nastanejo pri tisti
dejavnosti, ki je v polici izrecno navedena (na primer: v službi in izven službe, kot športnik,
lovec, kot voznik ali potnik v motornem vozilu, izletnik, gasilec, demonter min, granat in
drugih eksplozivnih predmetov, kaskader, itd.).
3)
V primeru zavarovančeve smrti zaradi bolezni izplača zavarovalnica:
1.
50% od dogovorjene zavarovalne vsote, če zavarovanec umre v prvih šestih mesecih
trajanja zavarovanja oziroma po pristopu v zavarovanje;
2.
celo zavarovalno vsoto, če zavarovanec umre po poteku šestih mesecev od začetka
zavarovanja oziroma od pristopa v zavarovanje;
3.
če je zavarovanec napravil samomor, so izključene vse obveznosti zavarovalnice za
izplačilo smrti zaradi bolezni.
4)
Celo zavarovalno vsoto za primer smrti zaradi bolezni izplača zavarovalnica tudi:
1.
če zavarovanka v prvih šestih mesecih trajanja zavarovanja umre zaradi nosečnosti
ali poroda;
2.
če je zavarovanec prišel iz druge delovne organizacije, ki je imela pri nas že sklenjeno
kolektivno zavarovanje in je že poteklo šest mesecev, odkar je zavarovan;
3.
če je bilo zavarovanje preurejeno na novo polico in je že poteklo šest mesecev, odkar
je bila oseba zavarovana.
8. člen OMEJITEV OBSEGA OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
1)
Če ni izrecno dogovorjeno in če ni plačana ustrezna večja premija, zavarovalnica izplača
33% od zneska, ki bi ga morala plačati po določilih 7. čl. Splošnih pogojev za nezgodno
zavarovanje oseb, če nastane nezgoda:
pri upravljanju in vožnji z letali in letalnimi napravami vseh vrst (razen za potnike
v javnem prometu), pri športnih skokih s padalom, pri avtomobilskih, motonavtičnih in
motociklističnih hitrostnih dirkah, motokrosu in pri treningih za njih, v katerih sodeluje
zavarovanec kot registriran član športne organizacije.
Zavarovalnica izplača 66% od zneska, ki bi ga morala plačati po določilih 7. čl. Splošnih
pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, če nastane nezgoda:
pri treningu in udeležbi na javnih športnih tekmovanjih v naslednjih športnih panogah:
akrobatski rock and roll, kolesarstvo, nogomet, rokomet, hokej na ledu in travi, jiujitsu,
judo, karate, boks, rokoborba in ostale borilne veščine, smučanje, sankanje v bobu in s
tekmovalnimi sanmi, rugby, baseball, smučarski skoki in poleti, alpinistika, športno plezanje,
jahanje, jamarstvo, skoki v vodo, potapljanje in podvodni ribolov, jadranje, veslanje,
smučanje in deskanje na vodi, rafting, v katerih sodeluje zavarovanec kot registriran član
športne organizacije.
2)
Če ni izrecno dogovorjeno in ni plačana večja premija, zavarovalnica izplača 50% od zneska,
ki bi ga morala plačati po določilih 7. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, če
nastane nezgoda pri osebah, ki predstavljajo anormalni riziko, zaradi tega, ker so prebolele
kakšno težjo bolezen, ali so ob sklenitvi zavarovalne pogodbe težje bolne ali imajo prirojene
ali pridobljene težje telesne hibe ali pomanjkljivosti.
3)
Za anormalni riziko iz točke 2 tega člena se štejejo osebe, ki imajo hibe, pomanjkljivosti ali
bolezni, zaradi česar je njihova splošna delovna sposobnost zmanjšana za več kot 50% po
teh pogojih.
4)
V kolikor je zavarovanec utrpel nezgodo kot sopotnik pri vožnji z vozilom, katerega voznik je
ob nezgodi pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi, izplača zavarovalnica
80% zavarovalnine. Enak delež zavarovalnine izplača zavarovalnica tudi, kadar zavarovanec
ob nezgodi ni uporabljal zaščitne čelade, ko je prišlo do poškodbe glave ali ni bil pripet z
varnostnim pasom v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa.
9. člen IZKLJUČITEV OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
1)
Izključene so vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo:
1.
zaradi vojnih dogodkov;
2.
zaradi potresa;
3.
zaradi aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, razen če je zavarovanec samoiniciativno
ukrepal za zaščito oseb in premoženja;
4.
pri upravljanju letal in letalnih naprav vseh vrst, plovnih objektov, motornih in drugih
vozil, brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje z vrsto in tipom
letala in letalnih naprav, plovnega objekta, motornega in drugega vozila. Šteje se,
da zavarovanec ima predpisano vozniško dovoljenje, kadar zaradi priprav in pri
opravljanju izpita za pridobitev uradnega dovoljenja vozi ali upravlja pod neposrednim
nadzorom osebe, ki po obstoječih predpisih lahko poučuje;
5.
zaradi poskusa ali izvršitve samomora ne glede na razlog;
6.
zaradi tega, ker je zavarovalec, upravičenec ali zavarovanec namerno povzročil
nezgodo; če pa je več upravičencev, nima zavarovalnica nobene obveznosti do
tistega upravičenca, ki je namerno povzročil nezgodo;
7.
pri pripravi, poskusu ali izvršitvi naklepnega kaznivega dejanja, kakor tudi pri pobegu
po takšnem dejanju; pri pretepu ali fizičnem obračunavanju, kadar ga zavarovanec
sam izzove, razen v primerih dokazane samoobrambe;
8.
zaradi delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi; šteje se
če se ne dokaže nasprotno - da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola
na zavarovanca;
če ima kakršnokoli količino alkohola v organizmu tisti voznik, ki ga po Zakonu
o varnosti cestnega prometa ne sme imeti;
drugi vozniki imajo lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram
krvi, ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
kot pešci, ali udeleženci ob drugih nezgodah imajo lahko največ do vključno 1
gram alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,48 miligrama alkohola v litru
izdihanega zraka;
če je alkotest pokazal alkoholiziranost, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s
krvno analizo ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti;
če odkloni ali se izmakne možnosti ugotavljanja stopnje njegove
alkoholiziranosti;
9.
zaradi delovanja zdravil, mamil ali drugih narkotikov in psihoaktivnih substanc na
zavarovanca ob nezgodi;
če se po nezgodi izmakne ali odkloni preiskavo ali možnost ugotavljanja
prisotnosti zdravil, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi v njegovem organizmu.
Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že
nastopil, če je bil v nastajanju, ali je bilo gotovo, da bo nastal. Že plačana premija se v takem
primeru vrne zavarovalcu.
V primeru, ko zavarovanec ali upravičenec v prijavi navede lažne podatke o nezgodi,
o poteku zdravljenja, podatke o zdravstvenem stanju, ki bi onemogočali zavarovalnici
objektivno ocenitev pri odločitvah o izplačilu zavarovalnine, so izključene vse obveznosti
zavarovalnice do zavarovanca oz. upravičenca.
Jamstva, za popoškodbene subjektivne težave in zdravljenja obhrbteničnih in hrbteničnih
struktur, zavarovalnica ne prevzema, v kolikor ne gre za neposredno po poškodbi dokazan
svež zlom katerega od vretenc.
Izključene so vse obveznosti zavarovalnice za čas čakanja zaradi pregleda pri invalidski
komisiji ter čas čakanja na ustrezno delovno mesto po poškodbi.
-
2)
3)
4)
5)
10. člen PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE NEPLAČILA
1)
Premija se plačuje naenkrat za celo zavarovalno leto, če ni drugače dogovorjeno. Če je
dogovorjeno, da se letna premija plačuje v polletnih, četrtletnih ali mesečnih obrokih,
pripada zavarovalnici premija za celo zavarovalno leto. Zavarovalnica ima pravico, da ob
kakršnemkoli izplačilu iz zadevnega zavarovanja odtegne vse neplačane premije tekočega
zavarovalnega leta.
2)
Premija se plačuje zavarovalnici ali njenemu pooblaščenemu organu, nakazuje po pošti ali
banki. Če se premija nakazuje po pošti, se šteje, da je plačana ob 24.00 uri tistega dne, ko
je bila plačana na pošti. Če se premija plačuje z virmanom po banki, se šteje, da je plačana
ob 24.00 uri tistega dne, ko je bil nalog izročen banki. Za vsak dan prekoračenja roka lahko
zavarovalnica zaračuna zamudne obresti.
3)
Če zavarovalec premije, ki je dospela, ne plača do dogovorjenega roka in tega tudi ne stori
kakšna druga zainteresirana oseba, zavarovalna pogodba preneha po tridesetih dneh od
dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o
zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more poteči prej kot 30 dni po zapadlosti premije.
V vsakem primeru pa preneha zavarovalna pogodba, če premija ni plačana v letu dni od
njene zapadlosti.
Premija, dogovorjena za celo tekoče zavarovalno leto, pripada zavarovalnici, če je
zavarovanje prenehalo pred dogovorjenim potekom zaradi izplačila zavarovalne vsote za
smrt, pogrebnino ali 100% invalidnost.
V ostalih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred dogovorjenim rokom pripada
zavarovalnici premija samo do konca dneva, do katerega je trajalo njeno jamstvo.
11. člen SPREMEMBA NEVARNOSTI MED TRAJANJEM ZAVAROVANJA
1)
Zavarovalec oziroma zavarovanec je dolžan prijaviti zavarovalnici spremembo svojih rednih
delovnih nalog in del.
2)
V primeru, da se je zaradi te spremembe povečala nevarnost, bo zavarovalnica predlagala
zavarovalcu povečanje premije, če pa se je nevarnost zmanjšala, bo zavarovalnica predlagala
manjšo premijo ali povečanje zavarovalnih vsot. Tako določene zavarovalne vsote in premija
veljajo od dneva spremembe delovnih nalog.
3)
Če zavarovalec ne prijavi spremembe delovnih nalog, ali ne pristane na povečanje oziroma
zmanjšanje premije v roku 14 dni, a nastane zavarovalni primer, se zavarovalne vsote
povečajo ali zmanjšajo v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti
plačana.
12. člen PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA
1)
Zavarovanec, ki je poškodovan zaradi nezgode in želi uveljavljati zavarovalnino po teh
pogojih, je dolžan:
1.
da gre takoj k zdravniku oziroma da pokliče zdravnika zaradi pregleda in nudenja
pomoči, da nemudoma ukrene vse potrebno za zdravljenje in se glede načina
zdravljenja ravna po zdravnikovih navodilih in nasvetih;
2.
da zavarovalnici na predpisanem obrazcu pisno prijavi nezgodo, brž ko mu
zdravstveno stanje to omogoča oz. v skladu z Obligacijskim zakonikom.
Ob neprijavi nezgode zavarovalnica po smrti zavarovanca nima nobenih obveznosti
do zavarovanca, niti do njegovih pravnih naslednikov iz sklenjenega zavarovanja;
3.
da v prijavi nezgode poda zavarovalnici vsa potrebna obvestila in podatke, zlasti o
kraju in času, ko se je nezgoda pripetila, popoln opis dogodka, ime zdravnika, ki ga
je pregledal ali ga zdravi in po potrebi na zahtevo zdravnika cenzorja zavarovalnice,
izvid zdravnika o vrsti telesnih poškodb, o nastalih in o morebitnih posledicah, kakor
tudi podatke o telesnih hibah, pomanjkljivostih in boleznih, ki jih je morebiti imel že
pred nezgodo. Objektivnost posledic po nezgodi se presoja na podlagi kontinuirane
medicinske dokumentacije o zdravljenju po nezgodi pri čemer mora poškodovanec
poskrbeti, da bo njegove težave po nezgodi verificiral zdravnik neposredno po
nezgodi oz. v najkrajšem možnem času.
2)
Če je nezgoda povzročila zavarovančevo smrt, mora upravičenec zavarovanja to takoj pisno
prijaviti zavarovalnici in priskrbeti potrebno dokumentacijo o neposrednih in predhodnih
obolenjih in poškodbah kar predloži na vpogled zdravniku cenzorju.
3)
Zavarovanec je dolžan zagotoviti objektivno dokumentacijo o dnevu in vzroku nastanka
poškodbe ter zdravljenja.
4)
Zavarovanec se obvezuje, da bo zahtevano medicinsko dokumentacijo pridobil sam, na
lastne stroške in jo, v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov, predložil na vpogled
zdravniku cenzorju zavarovalnice.
5)
Za ugotovitev pomembnih okoliščin, ki so v zvezi s prijavljeno nezgodo, ima zavarovalnica
pravico zahtevati od zavarovanca, zavarovalca, upravičenca, ali od druge pravne ali fizične
osebe tudi naknadna pojasnila in izvide.
13. člen UGOTAVLJANJE UPRAVIČENČEVIH PRAVIC
1)
Zavarovalnica je dolžna plačati dogovorjeno zavarovalnino oziroma povračilo samo, če je
nezgoda nastala med trajanjem zavarovanja in če so bile posledice nezgode, predvidene
v členu 7 teh splošnih pogojev, medicinsko ugotovljene čim prej (v skladu s sodobnimi
strokovnimi načeli posameznih zdravstvenih strok).
2)
Če je zavarovanec umrl zaradi nezgode, mora upravičenec predložiti dokazila, da je bila smrt
posledica nezgode in dokazati pravico do zavarovalnine.
3)
V primeru invalidnosti zaradi nezgode, mora zavarovanec predložiti dokazila o okoliščinah
nastanka nezgode in dokaze o ustaljenih posledicah, ki so osnova za določitev končne
stopnje trajne invalidnosti.
Po pregledu dokumentacije in oceni zdravnika cenzorja se poškodovanec mora odzvati
vabilu cenzorja za osebni zdravniški pregled s ciljem ocene trajnih posledic.
Predloženo strokovno medicinsko dokumentacijo o zdravljenju lahko cenzor upošteva z
zdravniškim pregledom ali brez zdravniškega pregleda poškodovanca.
4)
V primeru dolgega bolniškega staleža, ki odstopa od običajnega trajanja zdravljenja
posledic posameznih poškodb lahko zdravnik cenzor prosi osebnega zdravnika za dodatno
informacijo o zapletih v času zdravljenja. V kolikor so obstojala medicinsko dokumentirana
predhodna poškodovanja in invalidnost pred sklenitvijo zavarovanja, določi zdravnik cenzor
obseg vpliva citiranih sprememb na posamezno poškodbo oz. njen potek zdravljenja in trajne
posledice.
5)
Pri ponovnih poškodbah na istih delih telesa znotraj pet let se pri prvi ponovljeni poškodbi
odbije 1/3 od priznane dnevne odškodnine, pri vsaki nadaljnji ponovljeni poškodbi pa 1/2 od
priznane dnevne odškodnine ob upoštevanju 14. čl., odst. 8, tč. 4 (pod izrazom isti del telesa
se razume osnovna anatomska razdelitev telesa, ne pa posamezne strukture na primer
znotraj enega sklepa).
6)
Če so na okvaro zdravja in dolžino zdravljenja, povzročeno z nezgodo, vplivala tudi obolenja,
degenerativne spremembe oziroma stanja ali hibe, se obveznost zavarovalnice po presoji
zdravnika cenzorja zmanjša ustrezno deležu vpliva obolenja, degenerativne spremembe
oziroma stanja ali hibe.
7)
Če se je zavarovanec zaradi nezgode aktivno zdravil, mora o tem predložiti ustrezno
medicinsko dokumentacijo zdravnika, ki ga je zdravil, s popolno diagnozo. Medicinska
dokumentacija mora vsebovati točne podatke o tem, do katerega dne je trajalo aktivno
medicinsko dokumentirano zdravljenje. Navedeno dokumentacijo je dolžan zavarovanec
predložiti sam.
8)
V kolikor se zavarovanec v toku zdravljenja ne ravna po navodilih osebnega zdravnika,
cenzor zavarovalnice razmeji povečano invalidnost ali podaljšani bolniški dopust, ki je nastal
vsled tega.
14. člen IZPLAČILO ZAVAROVALNINE
1)
Zavarovalnica izplača zavarovalnino oziroma njen ustrezni del ali dogovorjeno povračilo
zavarovancu oziroma upravičencu v 14. dneh potem, ko je prejela dokaze o obstoju in višini
svoje obveznosti.
Če se zavarovalnina izplača po banki se smatra, da je izplačilo izvršeno ob 24.00 uri tistega
dne, ko je bilo na banki potrjeno vplačilo.
Če zavarovalnica ne izvrši izplačila v navedenem roku, ima upravičenec pravico do zamudnih
obresti.
Zavarovalnica ne priznava stroškov plačilnega prometa v zvezi z izplačilom zavarovalnine
(poštni stroški, provizija bank,...).
2)
Končna stopnja invalidnosti se oceni eno leto po nezgodi oz. v skladu s 15. čl., odst. 18
teh splošnih pogojev. Če zdravljenje v tem obdobju še ni zaključeno, pa šest mesecev po
zaključenem zdravljenju oziroma, ko se posledice poškodb ustalijo.
Če to stanje ne nastopi niti po treh letih po nezgodi, se kot končno vzame stanje po poteku
tega roka in po njem oceni stopnja invalidnosti.
3)
Dokler ni mogoče ugotoviti stopnje zavarovančeve invalidnosti, lahko zavarovalnica izplača
znesek, ki nesporno ustreza odstotku invalidnosti, za katerega lahko na podlagi zdravniške
dokumentacije zdravnik cenzor že tedaj ugotovi, da bo za trajno ostal, vendar ne prej kot 6
mesecev po nezgodi. Znesek izplačila ne sme presegati višine vsote za nezgodno smrt.
4)
Če zavarovanec umre zaradi posledic iste nezgode, preden poteče leto dni od dneva
nezgode in je že bila ugotovljena stopnja invalidnosti, izplača zavarovalnica zavarovalno
vsoto za smrt, oziroma razliko med zavarovalno vsoto za smrt in zneskom, ki je bil že pred
tem izplačan za invalidnost, če taka razlika obstaja.
5)
Če stopnja invalidnosti ni bila določena, zavarovanec pa umre zaradi iste nezgode, izplača
zavarovalnica zavarovalno vsoto za smrt oziroma samo razliko med to vsoto in morebiti
že prej izplačano akontacijo za invalidnost, vendar samo tedaj, če je zavarovanec umrl
najkasneje v treh letih od dneva nezgode.
6)
Če zavarovanec umre v treh letih po nezgodi zaradi kateregakoli drugega vzroka, razen
vzroka, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, stopnja invalidnosti pa še ni bila
ugotovljena, se dokončna stopnja invalidnosti oceni na podlagi obstoječe medicinske
dokumentacije cenzorja zavarovalnice.
7)
Če ima nezgoda za posledico zavarovančevo smrt ali invalidnost, izplača zavarovalnica
upravičencu oziroma zavarovancu celoten znesek zavarovalne vsote, ki je dogovorjena za
take primere, ne glede na izplačano dnevno odškodnino za aktivno zdravljenje in povrnjene
stroške zdravljenja.
8) 1. Če ima nezgoda za posledico zavarovančevo aktivno zdravljenje in je po zavarovalni
pogodbi dogovorjeno izplačilo dnevne odškodnine, izplača zavarovalnica zavarovancu to
zavarovalnino po končanem zdravljenju v dogovorjeni višini od dneva, določenega v polici
(dogovorjena karenca), če pa ta dan ni določen, pa od prvega dne, ki sledi dnevu, ko se
je začelo zdravljenje pri zdravniku ali v zdravstveni ustanovi, do zadnjega dne trajanja
aktivnega zdravljenja oziroma do smrti, v primeru invalidnosti pa le do dneva ocene končne
stopnje invalidnosti posameznega škodnega primera.
2. Dnevna odškodnina se izplača največ za 200 dni aktivnega zdravljenja pri istem
zavarovalnem primeru. Če gre za vpliv predhodnih poškodb oz. obolenj se maksimalnih 200
dni sorazmerno zmanjša za odstotek odbitka. V primeru, da je zavarovanec kljub aktivnemu
zdravljenju opravljal svoje redne delovne naloge, določi zavarovalnica oziroma cenzor
zavarovalnice število dni dnevne odškodnine, na podlagi medicinske dokumentacije.
Če je bila prehodna delovna nesposobnost podaljšana zaradi katerih drugih zdravstvenih
razlogov, je zavarovalnica dolžna izplačati dnevno odškodnino ali bolnišnični dan samo za
čas aktivnega zdravljenja, ki je izključna posledica nezgode.
Dnevna odškodnina se izplača samo za dneve medicinsko dokumentiranega aktivnega
zdravljenja po poškodbi. Ob istočasnem zdravljenju drugih poškodb ali obolenj priznava
zavarovalnica število dni aktivnega zdravljenja na podlagi medicinske dokumentacije in
običajnih povprečnih časov zdravljenja posameznih tipičnih poškodb.
Kadar gre za sočasno zdravljenje dveh ali več poškodb, pri čemer se čas istočasnega
zdravljenja teh poškodb podvaja se prizna za en dan skupnega zdravljenja ena enota
dogovorjene dnevne odškodnine.
3. Dnevno odškodnino za aktivno zdravljenje določa zavarovalnica na podlagi zdravstvene
dokumentacije.
Čas aktivnega zdravljenja po poškodbi, kateri predstavlja osnovo za določanje dnevne
odškodnine, po tej pogodbi predstavljajo medicinsko dokumentirani dnevi kontinuiranega
zdravljenja posamezne poškodbe.
Aktivno zdravljenje pomeni vso terapijo, ki se izvaja kontinuirano (neprekinjeno) in predstavlja
postopke za dokumentirano izboljšanje zdravstvenega stanja po poškodbi.
Za aktivne dneve zdravljenja se ne upoštevajo medicinsko nedokumentirani dnevi aktivnega
zdravljenja, dnevi čakanja na posamezno preiskavo, sprejem v bolnišnico, operacijo, fizikalno
terapijo ali druge preiskave in terapije.
Za aktivne dneve zdravljenja se ne šteje čas med dnevom pregleda zaključenega aktivnega
zdravljenja po poškodbi in časom planiranega pregleda v posamezni ambulanti, z namenom
kontrole oziroma določanja preostalih posledic po posamezni poškodbi. Zavarovanec
mora predložiti celotno medicinsko dokumentacijo, katera nedvomno dokazuje čas trajanja
aktivnega zdravljenja.
4. Ob obolenjih, ki vplivajo na čas zdravljenja poškodbe, se določi odbitek dnevne odškodnine
od 1/3 do 1/2 pri posameznem škodnem zahtevku.
Paramedicinski postopki in zdravljenja ne predstavljajo podlage za določanje dnevne
odškodnine.
Dnevna odškodnina za aktivno fizikalno terapijo po nezgodi se priznava največ do 42 dni
po enem škodnem dogodku.
Za čas zdravljenja Sudeckovega obolenja po poškodbi se prizna skupno s časom opravljanja
fizikalne terapije največ 8 tednov dnevne odškodnine.
9)
Če je po mnenju zdravnika potrebno bolnišnično zdravljenje zaradi nezgode in je po
zavarovalni pogodbi dogovorjeno izplačilo bolnišničnega dneva, izplača zavarovalnica
to zavarovalnino v odvisnosti od števila dni, ki jih je preležal v bolnišnici. Bolnišnični dan
se izplača največ za 200 dni za isti zavarovalni primer. Število dni se ugotovi na osnovi
odpustnega lista zavarovanca, ki ga izda bolnišnica.
10)
Če je po pogodbi dogovorjeno izplačilo zdraviliškega dneva zaradi nezgode, izplača
zavarovalnica zdraviliški dan kot število nočitev v zdravilišču, kadar je zdravljenje v zdravilišču
kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in je komisijsko odobreno. Izplača se največ do
100 dni za isti zavarovalni primer.
11)
Kadar je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno izplačilo pogrebnine, izplača zavarovalnica v
primeru zavarovančeve smrti pogrebnino upravičencu določenemu na polici, v kolikor pa ta
ni določen, se pogrebnina izplača osebi, ki z originalnim računom dokazuje plačilo pogrebnih
stroškov. Če zavarovanec umre v prvih 6 mesecih trajanja zavarovanja oziroma od pristopa
v zavarovanje, izplača zavarovalnica 50% zavarovalne vsote za pogrebnino. Če pa umre po
preteku 6 mesecev se izplača cela zavarovalna vsota. Izključitve obveznosti zavarovalnice
navedene v 9. členu, odst. 1 splošnih pogojev, za izplačilo pogrebnine, ne veljajo.
12)
Če ima nezgoda za posledico okvaro zavarovančevega zdravja, ki zahteva zdravniško
pomoč in je po zavarovalni pogodbi dogovorjena tudi povrnitev stroškov zdravljenja, povrne
zavarovalnica upravičencu po predloženih dokazilih samo tiste stroške zdravljenja, ki
nastanejo v zvezi z nezgodo in so nastali v zvezi z navodili osebnega zdravnika, vendar
največ do vsote, ki je navedena v polici. Stroškov protetičnega nadomestila zavarovalnica ne
priznava.
Med stroške zdravljenja niso zajeti protetični pripomočki, ki jih bo zavarovanec uporabljal kot
posledica poškodbe po zaključku zdravljenja in po opravljeni oceni invalidnosti.
Zavarovalnica je dolžna povrniti samo tiste stroške zdravljenja, ki jih mora plačati zavarovanec
sam, kar dokaže z originalnimi računi.
Za zavarovalne primere, za katere velja obveznost po zavarovalni pogodbi, povrne stroške
za izpolnitev zdravniških spričeval, ki jih je zahtevala zavarovalnica, zavarovancu oziroma
upravičencu in sicer do zneska, ki ga določi zavarovalnica. Zavarovalnica ima pravico na
svoje stroške ukreniti vse potrebno za pregled zavarovanca pri zdravnikih, zdravniških
komisijah ali zdravstvenih ustanovah.
Zavarovalnica ne priznava stroškov zdravniške dokumentacije (strokovno medicinsko
mnenje »ekspertiza«), ki je ni zahtevala, potnih in drugih stroškov, ki jih ima zavarovanec
oz. upravičenec ob uveljavljanju svojih pravic.
15. člen POSEBNA DOLOČILA PRI OCENJEVANJU INVALIDNOSTI
1)
Za pretres možganov zavarovalnica ne prevzame jamstva, če ni bil medicinsko ugotovljen
neposredno po nezgodi.
2)
»Mravljinčenj in draženj« živčnih korenin brez potrditve svežih nevroloških izpadov po
poškodbi s sodobnimi nevrofiziološkimi metodami in postopki zavarovalnica pri invalidnosti
in zdravljenju ne upošteva.
3)
Invalidnost za stanja po poškodbah možganov se določa po osebnem pregledu pri
zdravniku cenzorju ter na podlagi kontinuirane medicinske dokumentacije o zdravljenju takih
objektiviziranih posledic.
4)
Za delno odstranitev meniskusa se invalidnost ne določa.
5)
Invalidnost za defekte hrustanca v sklepih se ne določa.
6)
Omejena gibljivost sklepov po poškodbah se prične ocenjevati kot invalidnost šele, če
vsota vseh izmerjenih gibov v enem sklepu, izražena v stopinjah, odstopa za več kot 20%
7)
8)
9)
10)
11)
12)
13)
14)
15)
16)
17)
18)
od normalnega obsega gibov tega sklepa, pri čemer se kot normalna vrednost upošteva
vrednost 0 (nulte) metode po RYF-u.
Pri 0 (nulti) metodi po RYF-u, kjer so podane vrednosti v razponu na primer od 20o do 30o, se
kot uporabljena metoda za izračun vzame aritmetična sredina tega podanega razpona gibov,
izraženega v stopinjah. V primerih, ko parni sklep ne dosega normalnih tako izračunanih
vrednosti in se torej gibljivost tega parnega sklepa primerja z gibljivostjo poškodovanega
sklepa, potem se izračunava invalidnost z ozirom na izhodiščno stanje gibljivosti parnega
nepoškodovanega sklepa.
Osteitis s fistulo po poškodbi se ocenjuje šele dve leti po zadnjem operativnem posegu.
Dolžine okončin in osne dislokacije po zlomih se ocenjujejo šele po zaključeni telesni rasti.
Invalidnost za deformacijo po zlomih stopalnih kosti se izračuna kot procentualno odstopanje
od maksimalnega procenta invalidnosti, ki je predviden za deformacijo vseh kosti stopala po
poškodbi.
Spremembe duševnega stanja po poškodbah ne predstavljajo osnove za določanje
invalidnosti.
Za subjektivne težave in zdravljenje hrbteničnih in obhrbteničnih struktur po poškodbah se
invalidnost ne določa, v kolikor ni neposredno po poškodbi medicinsko dokumentiran zlom
katerega od vretenc (izjemo predstavlja poškodba žil in živcev, ugotovljena neposredno po
poškodbi).
Procenti npr. za zlom vseh reber in prsnice so mišljeni v maksimalni vrednosti in je pri delnih
okvarah potrebno izračunati procentualni del te maksimalne vrednosti.
Končna stopnja invalidnosti se oceni po Tabeli za določanje trajne invalidnosti zaradi nezgode
(v nadaljnjem besedilu: tabela). Če kakšna oblika posledic ali izgube posameznih organov
v tabeli ni predvidena, cenzor oceni stopnjo invalidnosti skladno s podobnimi oblikami
posledic ali izgub, ki so opisane v tabeli. Zavarovančeve individualne sposobnosti, socialni
položaj ali delovno področje (profesionalna sposobnost), bolečine in kozmetični defekti brez
funkcionalnih motenj se pri določanju stopnje invalidnosti ne upoštevajo.
Če znaša seštevek odstotkov invalidnosti za izgubo ali poškodbo več udov ali organov po
tabeli več kot 100%, zavarovalnica ni dolžna izplačati več kot znaša zavarovalna vsota za
popolno invalidnost. Tudi v primeru dveh ali več nezgod izplača zavarovalnica invalidnost
samo do 100% skupne invalidnosti seštete po vseh nezgodah.
Pri ocenjevanju invalidnosti po poškodbi oceni zdravnik cenzor obseg in vpliv posledic po
predhodnih poškodbah in obolenjih.
Za ocenjevanje invalidnosti zaradi sprememb vida, sluha, voha ali okusa mora poškodovanec
zavarovalnici predložiti medicinsko dokumentacijo, katera nedvomno dokazuje stanje
navedenih čutil pred obravnavano poškodbo.
Če je obstajala zavarovančeva invalidnost že pred nezgodo, izplača zavarovalnica razliko
med prejšnjo stopnjo invalidnosti in novo stopnjo, vendar največ razliko do invalidnosti, ki je
po tabeli predvidena za popolno izgubo uda ali organa oziroma negibnost sklepa. Seštevek
posameznih omejenih gibljivosti ne sme presegati popolne invalidnosti ali izgube organa.
Ocenjevanje invalidnosti po poškodbi se določi, ko preteče minimalni čas:
1.
hrbtenica z nevrološkimi izpadi ali brez nevroloških izpadov - 1 leto od nezgode;
2.
kolk - 18 mesecev od nezgode;
3.
pri okvarah perifernih živcev - 2 leti od nezgode;
4.
za ostale poškodbe se invalidnost ocenjuje v skladu s 14. čl., odst. 2.
16. člen IZVEDENSKI POSTOPEK
1)
Zavarovalnica in zavarovanec ali zavarovalec oziroma upravičenec, imajo pravico zahtevati,
da o določenih spornih dejstvih glede vrste in obsega posledic po nezgodi oziroma glede
tega, ali in v kolikšni meri je poškodba zavarovanca v vzročni zvezi z nezgodo, odločijo
zdravniki specialisti posameznih strok.
2)
Enega specialista imenuje zavarovalnica, drugega pa nasprotna stranka. Imenovana
specialista pred pričetkom dela imenujeta tretjega specialista, ki da svoje strokovno mnenje
le, kadar so ugotovitve prvih dveh specialistov različne, in le v mejah njunih ugotovitev.
3)
Vsaka stranka plača stroške specialistu, ki ga je imenovala. Za tretjega specialista plača
vsaka stranka polovico stroškov.
4)
V primeru nestrinjanja z mnenjem cenzorja zavarovalnice in mnenjem komisije zavarovalnice,
katera po potrebi vključi posameznega izvedenca, ki se z določeno problematiko specialno in
subspecialno ukvarja pri svojem vsakdanjem delu, lahko zavarovanec predloži zavarovalnici
izvedensko mnenje posamezne klinične ustanove za določeno področje medicinske
specialnosti. Zavarovalnica si pridrži pravico odločanja o tem, katero strokovno medicinsko
mnenje bo upoštevala v primerih, ko se le to pridobi v toku reševanja škodnega zahtevka
mimo dogovora z zavarovalnico.
17. člen PRITOŽBENI POSTOPEK
Kadar se upravičenec ne strinja z likvidacijskim predlogom glede vrste in obsega posledic po
nezgodi in glede tega, ali je in v kakšnem obsegu poškodba zavarovanca v vzročni zvezi z nezgodo,
se lahko pritoži na pritožbeno komisijo pri zavarovalnici.
18. člen POSTOPEK PRI UVELJAVLJANJU ZAVAROVALNINE
Zavarovanec ali upravičenec iz zavarovalne police uveljavlja zavarovalnino praviloma sam.
V normalnem poteku postopka je potrebna vsa medicinska dokumentacija o zdravljenju brez
strokovno medicinskih mnenj in brez nujnega zastopanja pravnih pooblaščencev.
Zavarovanec se je dolžan na zahtevo zavarovalnice zaradi ekonomičnosti reševanja zahtevkov
sam aktivno udeležiti postopka.
Če zavarovanca ali upravičenca iz zavarovalne police zastopa odvetnik, krije zavarovalnica
samo stroške zastopanja v spornih zadevah, to je pri pritožbeni komisiji pri zavarovalnici ter pri
uveljavljanju zahtevkov preko sodišča, in sicer, ko pritožbena komisija v celoti ugodi pritožbi ali
sodišče naloži plačilo stroškov zavarovalnici.
19. člen ODPOVED ZAVAROVALNE POGODBE
1)
Vsaka pogodbena stranka lahko zavarovanje z nedoločenim trajanjem odpove, če ni
zavarovanje prenehalo iz kakšnega drugega vzroka.
2)
Zavarovanje se odpove pisno, najmanj tri mesece pred potekom tekočega zavarovalnega
leta.
3)
Če je zavarovanje sklenjeno na več kot 3 leta, sme po preteku tega roka vsaka stranka z
odpovednim rokom 6 mesecev razdreti pogodbo, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
4)
V primeru, ko zavarovanec uveljavi pri sklenitvi zavarovanja popust na dolgoročnost
police, mora ob odpovedi zavarovalne pogodbe vrniti zavarovalnici uveljavljene popuste s
pripadajočimi veljavnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
20. člen ZASTARANJE ZAHTEVKOV
Zahtevki iz zavarovalne pogodbe o nezgodnem zavarovanju zastarajo po določilih Obligacijskega
zakonika.
21. člen DOLOČANJE ZAVAROVALNIH UPRAVIČENCEV
1)
Upravičenec za primer zavarovančeve smrti se določi na polici.
2)
Če ni v polici ali v posebnih pogojih drugače dogovorjeno, ali sploh ni ničesar določenega,
veljajo kot upravičenci v primeru zavarovančeve smrti osebe, ki so zakoniti dediči po
veljavnem Zakonu o dedovanju. Zavarovalnina se izplača po prejemu pravnomočnega
sklepa o dedovanju.
3)
Če ni v polici ali v posebnih pogojih drugače dogovorjeno, ali sploh ni ničesar določenega je
v primeru zavarovančeve naravne smrti upravičenec zavarovančev zakonec, v kolikor tega
ni pa oseba, ki z originalnim računom dokazuje plačilo pogrebnih stroškov.
4)
Za zakonca se šteje oseba, ki je bila z zavarovancem v zakonu ob njegovi smrti.
Enako velja tudi za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost dveh oseb, ki ima po zakonu o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza.
5)
Za primer invalidnosti, dnevne odškodnine, bolnišničnega dneva, zdraviliškega dneva, kakor
tudi za povrnitev stroškov zdravljenja je upravičenec zavarovanec sam, razen če ni drugače
dogovorjeno.
22. člen PRISTOJNOST SODIŠČA ZA REŠEVANJE SPOROV
Glede sporov iz pogodb življenjskih in nezgodnih zavarovanj stranki dogovorita krajevno pristojnost
23. člen ZAKLJUČNE DOLOČBE
Sestavni del splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb je Tabela trajne invalidnosti po
nezgodah.
KLAVZULA O IZKLJUČITVI TERORISTIČNIH DEJANJ
Kl-TER-02
Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni
povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v
primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje.
Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma
nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi
političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države
ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako
dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo
ali oblastjo.
Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih
dejanj.
TABELA TRAJNE INVALIDNOSTI PO NEZGODAH
Po členu 23 Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje je Tabela invalidnosti sestavni del
splošnih pogojev in vsake posamezne pogodbe o nezgodnem zavarovanju.
Za določitev stopnje trajne invalidnosti se za vsa nezgodna zavarovanja uporabljajo izključno
določila te tabele.
3.
4.
5.
6.
7.
Izguba žolčnika po poškodbi ………....................................................................................... 8
Izguba trebušne slinavke po poškodbi ............................................................................. do 30
Izguba želodca in dvanajstnika po poškodbi ………...................................................…...do 30
Izguba tankega črevesa po poškodbi
z anus praeternaturalis …................................................................................... do 50
Izguba debelega črevesa po poškodbi
z anus praeternaturalis ...................................................................................... do 50
brez anus praeternaturalis ................................................................................. do 25
Inkontinenca blata po poškodbi anorektalne predela ...................................................... do 20
Postoperativna hernija po laparatomiji zaradi poškodb ali poškodbi
trebušne stene ............................................................................................................... do 10
ROKI ZA DOLOČITEV INVALIDNOSTI
Stopnja trajne invalidnosti se določa najprej eno leto po nezgodi oziroma v skladu z določilom
14. člena odst. 2 in 15. člena odst. od 1 do 18., oz. v kolikor pri posamezni točki te tabele ali
pogojev ni drugače navedeno.
8.
9.
UVODNO DOLOČILO
Subjektivne težave v smislu zmanjšanja mišične moči, mišične atrofije, spremembe barve
kože, subjektivne nedokumentirane spremembe občutka, bolečine in otekline na mestu
poškodbe se pri določanju odstotka trajne invalidnosti ne upoštevajo. Ob neobjektiviziranih
podatkih pri osebnih pregledih zdravnik cenzor Zavarovalnice Maribor upošteva medicinsko
dokumentacijo, ki je zadnja v toku nepretrganega zdravljenja in njegovega zaključka.
Posebni pogoj:
1. Izguba dela tankega ali debelega črevesa se izračunava procentualno z ozirom na celotno
dolžino tankega oziroma debelega črevesa.
Za invalidnost po poškodbah, ki bi lahko vplivale na spremembo gibljivosti v posameznih sklepih,
se v primerih, ko ne gre za ugotovljen svež zlom kostnih struktur v ali v bližini posameznega
sklepa, uporablja izračun tako, da se osnova za maksimalno podano invalidnost v posamezni
točki zmanjša za 1/2.
I. GLAVA
%
1.
Difuzne poškodbe možganov – decerebracija, tetraplegija, triplegija, hemiplegija,
poškodba malih možganov in debla .................................................................. do 100
2.
Hemipareza, parapareza z motnjo uriniranja in defekacije…............................... do 70
3.
Kontuzija možganov z objektivno nevrološko simptomatologijo ali operacija
intrakranijalne krvavitve po poškodbah z dokazanimi
trajnimi nevrološkimi izpadi ...................................................................................do 30
4.
Postkomocionalni sindrom po možganski traumi, ugotovljen v
bolnišnici ali v drugi zdravstveni ustanovi neposredno po poškodbi, stanja po zlomih
baze lobanje z nevrološkimi izpadi....................................................................... do 10
Za pretres možganov, ki ni bil medicinsko dokumentiran neposredno po poškodbi v
zdravstveni ustanovi s trajanjem nezavesti po poškodbi več kot 1 uro, se invalidnost
ne prizna. Postkomocionalni sindrom mora biti medicinsko kontinuirano dokumentiran
najmanj za obdobje 9 mesecev od poškodbe.
1.
2.
Posebni pogoji:
V primerih, ko gre za udarnino možganov se invalidnost iz točke 3 in točke 4
medsebojno izključuje.
Nevrološki izpadi morajo biti nevrofiziološko objektivizirani in trajati
najmanj 1 leto od poškodbe.
II. OČI
%
1. Izguba vida obeh očes ................................................................................................ 100
2. Izguba vida enega očesa ………................................................................................... 33
3. Delna izguba vida za vsako 1/10 ………........................................................……....... 1,5
4. Motnje koordinacije vida in obsega vidnega polja/diplopija, midrijaza,
dokazan popoškodbeni odstop mrežnic................................................................... do 30
5. Izguba leče ………………………................................................................................... 13
6. Poškodba vek in solzilnega aparata ........................................................................ do 10
1.
2.
Posebni pogoji:
Skupna najvišja invalidnost za vse popoškodbene posledice, navedene v točki 4 je
lahko maksimalno 30%.
Invalidnosti iz točk 4 in 5 se ne seštevajo.
III. UŠESA
%
1. Obojestranska popolna gluhost po poškodbi................................................................ 4 0
2. Enostranska popolna gluhost ……................................................................................ 20
3. Obojestranska naglušnost z ohranjenimi ali ugaslimi kaloričnimi
reakcijami vestibularnega organa z izgubo sluha po
Fowler-Sabine …..................................................................................................… do 30
4. Motnje ravnotežja po poškodbi notranjega ušesa ……............................................ do 15
5. Izguba uhljev (deformacija) ...................................................................................... do 10
Posebni pogoji:
1. Invalidnost na račun izgube sluha po Fowler-Sabine se prične
ocenjevati šele, ko presega 20% zmanjšanja sluha.
2. Invalidnosti iz točk 3 in 4 se ne seštevajo.
IV. OBRAZ
%
1. Deformacija in funkcionalne motnje po zlomih obraznih kosti z
defekti kosti in mehkih tkiv ….................................................................................. do 20
2. Omejeno odpiranje ust (razmak med zobmi do 3 cm)….......................................… do 10
3. Izguba cele krone zdravega zoba ali cel zob ……..................…….........................…..…1
4. Defekt jezika ………………...................................................................................... do 10
Posebni pogoji:
1. Za kozmetične in estetske brazgotine in druge spremembe na obrazu se invalidnost ne
prizna.
2. Ocenjevanje defekta jezika se prične, ko defekt presega 10% zgornje
površine jezika.
V. NOS
%
1. Izguba celega nosu …………........................................................................................ 15
2. Izguba voha ……………............................................................................................. do 8
3. Deformacija nosne piramide…................................................................................. do 15
VI. SAPNIK IN POŽIRALNIK
%
1. Defekt goltanca po poškodbi ……............................................................................ do 15
2. Traheotomija s posledicami ……….......................................................................... do 10
3. Stenoza sapnika, fistula ………............................................................................… do 20
4. Hromost ene glasilke....................................................................................................... 5
5. Hromost dveh glasilk .................................................................................................... 1 0
6. Stenoza požiralnika (gastrostoma), fistule............................................................... do 30
1.
Posebni pogoj:
VII. PRSNI KOŠ
%
1.
Zlom več kot 10 reber in popoškodbeno
dokumentirana zmanjšana respiratorna kapaciteta več kot 30%............................. do 25
2.
Zlom dveh ali več reber, zaraščenih z dislokacijo …............................................. do 10
3.
Kasne posledice po poškodbah z operativnimi posegi na
prsnem košu in organih (izguba dela pljuč) ............................................................. do 20
4.
Izguba ene dojke – ženske
nad 50 let.… ………......................................................................................... 10
pod 50 let ..…................................................................................................... 15
moški ................…............................................................................................. 5
5.
Posledice direktnih poškodb srca in velikih krvnih žil oz. strganje aorte zaradi
nenadnega povišanja hidrostatskega pritiska vsled
spremembe pospeška.............................................................................................. do 35
6. Brazgotina po torakotomiji …........................................................................…......… do 7
7. Funkcionalni deficit prepone po poškodbi ……...............….........................……….. do 10
8. Zlom prsnice z dislokacijo več kot 1/3 širine prsnice …….......................................... do 5
1.
2.
3.
Posebni pogoji:
Invalidnost v točki 2 predstavlja skupno in maksimalno invalidnost za zlom vseh reber.
Invalidnosti iz točk 3 in 6 se med seboj izključujejo.
VIII. TREBUŠNI ORGANI
%
1. Izguba jeter……………............................................................................................. do 40
2. Izguba vranice
do 20 let ...……………….................…............................................................. 20
nad 20 let ...……………………........................................................................ 15
IX. SEČNI ORGANI
%
1.
Izguba obeh ledvic ….………….......................................................................................... 65
2.
Izguba ene ledvice ….……………...................................................................................... 3 0
3.
Delna izguba ledvice ob normalni ledvični funkciji........................................................ do 10
4.
Izpad funkcije ledvic (več kot 30 %) po poškodbi .......................................................... do 20
5.
Posledica poškodbe uretejev ….................................................................................... do 10
6.
Izguba mehurja …...………….............................................................................................. 30
7.
Funkcionalne motnje mehurja po poškodbi mehurja
(zmanjšana kapaciteta, inkontinenca, fistula) .................................................................. do 20
8.
Stenoza uretre zaradi poškodbe ….……....................................................................... do 10
1.
2.
Posebni pogoji:
Invalidnost po točki 3 se ocenjuje ko je delna izguba ledvice večja od1/5 ledvice.
Invalidnost iz točk 6 in 7 se medsebojno izključuje.
X. MOŠKI IN ŽENSKI SPOLNI ORGANI
%
1. Izguba enega moda po poškodbi
- do 60 let …………............................................………......................................................... 10
- nad 60 let ……………............................................................................................................ 5
2. Izguba obeh mod po poškodbi
- do 60 let .............................................................................................................................. 20
- nad 60 let ............................................................................................................................ 10
3. Izguba penisa zaradi poškodbe
- do 60 let ……………………………....................................................................................... 30
- po 60 letu …......................................................................................................................... 15
4. Izguba maternice in (ali) jajčnikov (po poškodbi)
- do 50 let …………………………..................................................................................… do 30
- po 50 letu …...……......................................................................................................... do 15
XI. HRBTENICA
%
1.
Dokazan zlom vretenc in istočasno strganje vezi vratne hrbtenice s funkcionalnimi izpadi
(gibljivost, gibus, izguba gibljivih segmentov, nestabilnost z radikularno ali vertebrobazilarno
simptomatiko) ................................................................................................................do 30
2.
Tetraplegija....................................................................................................................... 1 0 0
3. Tetrapareza ...................................................................................................................... do 40
4. Poškodba skeleta in istočasno strganje vezi prsne hrbtenice s
funkcionalnimi izpadi (izguba gibljivih segmentov, gibus)....….........................................…..... do 20
5. Paraplegija po poškodbi prsne hrbtenice iznad nivoja TH 9................................................ 100
6. Parapareza po poškodbi prsne hrbtenice iznad nivoja TH 9............................................. do 25
7. Paraplegija izpod nivoja TH 9 ............................................................................................. 100
8. Parapareza izpod nivoja TH 9........................................................................................... do 20
9.
Poškodba skeleta in istočasno strganje vezi ledvene hrbtenice s funkcionalnimi
izpadi (izguba gibljivih segmentov, gibus) ………............................................................ do 35
1.
2.
Posebni pogoji:
Invalidnost se lahko ocenjuje samo, kadar je dokazani zlom vretenca in
istočasno strganje vezi hrbtenice.
Invalidnost zaradi poškodb hrbtenjače oz. živčnih korenin se ocenjuje
najprej leto dni po poškodbi na podlagi nevrofiziološke objektivizacije
trajnih posledic po poškodbi.
XII. MEDENICA
%
1.
Kompleksna deformacija medeničnih kosti
po zlomih (več kot 3 kosti) ….……… ……................…...................................….…... do 40
2.
Izguba dela medenice po poškodbi več kot
10% kostne mase cele medenice ................................................................................. do 25
3.
Nestabilnost medenice po poškodbi več kot
dveh kostnih in vezivnih struktur medenice …............................................................... do 15
4.
Funkcionalne motnje po zlomu križnice in trtice …......................................................... do 5
1.
Posebni pogoj:
Invalidnosti iz točk 1 do 3 se medsebojno ne seštevajo.
XIII. ZGORNJI OKONČINI
%
1. Izguba roke v rami ...…......................................................................................................... 70
2. Izguba roke v nadlahti …........................................................................................................60
3. Izguba roke v komolcu .......................................................................................................... 55
4. Izguba roke pod komolcem …............................................................................................... 50
5. Izguba roke v zapestju ........….............................................................................................. 45
6. Izguba celega palca .............................................................................................................. 20
7. Izguba celega kazalca ........................................................................................................... 12
8. Izguba celega sredinca ali prstanca ........................................................................................ 8
9. Izguba celega mezinca ........................................................................................................... 6
10. Izguba prsta s pripadajočo dlančnico ............................................................................ prst + 5
1.
2.
Posebni pogoji:
Invalidnosti iz točk 6, 7, 8 in 9 se ne seštevajo z invalidnostjo iz Poglavja XVI., točka
Izguba več kot 1/3 kosti členka se oceni kot izguba celega členka.
XIV. RAMENSKI OBROČ
%
1. Zlom ključnice z deformacijo ali psevdoartrozo ali izpahom s posledicami na sklepe in dolžino
ključnice (prikrajšava 1-5 cm) .......................................................................................... do 10
2. Zlom sklepnega dela lopatice s premikom fragmentov na sklepnI površini lopatice ....... do 10
3. Poškodba ramenskega sklepa s funkcionalnimi izpadi .................................................... do 30
4. Endoproteza ramenskega sklepa zaradi poškodbe .............................................................. 30
XV. PODLAHTNICA
%
1. Ankiloza komolca .................................................................................................................. 30
2. Omejena gibljivost in ohlapnost komolca .......................................................................... do 20
3. Endoproteza komolčnega sklepa ........................................................................................... 25
4. Pseudoartroza obeh kosti podlahti……………...................…….................................…… do 20
5. Pseudoartroza ene kosti podlahti ……............................................................................. do 10
6. Deformacija podlahtnice in koželjnice v zapestjus funkcionalnimi
motnjami (invalidnost se ocenjuje samo takrat, ko sta obe kosti zlomljeni
in pri tem nastane prikrajšava za več kot 1,5 cm ali osna dislokacija za več kot 10°)....... do 25
7. Omejena gibljivost zapestja po zlomu koželjnice ….......................................................... do 15
8. Omejena gibljivost zapestja po zlomu distalnega dela podlahtnice .................................. do 10
9. Zlom kosti zapestja s funkcionalnimi izpadi
(omejena gibljivost sklepov, artroza po poškodbi, pseudoartroza) ....................................do 15
1.
2.
Posebni pogoji:
V primeru zloma obeh kosti podlahti se posledice ocenjujejo po točki 6, pri čemer je
ocenjevanje po točkah 7 in 8 izključeno.
Invalidnosti iz točk 6 in 7 ter 8 in 9 se ne seštevajo.
XVI. PRSTI IN DLANČNICE
1.
2.
%
Negibnost (ankiloza) enega sklepa prsta
- palec ….................................................................................................................... 5
- kazalec ……………………….................................................................................... 3
- sredinec, prstanec, mezinec .................................................................................... 2
Omejena gibljivost sklepov od II. do V. prsta po poškodbi (merjeno vrh prsta – proksimalna
tretijina dlani pri maksimalnem skrčenju prsta. Za palec ob maksimalnem skrčenju prsta
merjena oddaljenost vrha palca od dlani v predelu glavice pete dlančnice).
1 cm
2 cm
3 cm ali več
I.
II.
III. – V.
3
4
6
2
3
4
1%
2%
3%
prst
3.
Deformacija dlančnice po zlomu s funkcionalnimi
izpadi (za vsako) ................................................................................................................ do 3
1.
Posebni pogoj:
Negibnost (ankiloza) sklepa prsta oziroma drugih sklepov zgornjih okončin se ocenjuje takrat,
ko v posameznem sklepu ni več niti aktivne niti pasivne gibljivosti.
XVII. SPODNJI OKONČINI
%
1. Izguba noge v kolku .............................................................................................................. 70
2. Izguba noge nad sredino stegnenice .................................................................................... 60
3. Izguba noge pod sredino stegnenice .................................................................................... 50
4. Izguba v kolenu ..................................................................................................................... 45
5. Izguba pod kolenom ............................................................................................................. 4 0
6. Izguba v gležnju .................................................................................................................... 35
7. Izguba stopala pod skočnico................................................................................................. 2 0
8. Izguba palca ......................................................................................................................... 10
9. Izguba od II. do V. prsta vsak ................................................................................................. 2
10. Ankiloza enega sklepa palca ................................................................................................ 2,5
1.
Posebni pogoj:
Negibnost (ankiloza) sklepa prsta se ocenjuje takrat, ko v posameznem sklepu ni več niti
aktivne niti pasivne gibljivosti.
XVIII. STEGNO
%
1.
Ankiloza kolka ………………............................................................................................... 30
2.
Psevdoartroza stegničnega vratu po zlomu ….................................................……...... do 20
3.
Endoproteza kolka po zlomu............................................................................................... 30
4.
Omejena gibljivost kolka ……….................................................................................... do 25
5.
Nepravilno zaraščen zlom stegnenice (prikrajšava več kot 2,5 cm, osna dislokacija več kot
10°) ……….................................................................................................................... do 20
1.
Posebni pogoj:
Invalidnosti se po točkah 2, 4 in 5 medsebojno izključujejo.
XIX. KOLENO, GOLEN, STOPALO
%
1.
Ankiloza kolenskega sklepa ……….................................................................................... 20
2.
Omejena gibljivost kolena po poškodbi z ugotovljenimi posledičnimi degenerativnimi
spremembami ali brez le-teh………………….............................................................… do 20
3.
Popolna prekinitev katere od 4 glavnih vezi kolena po dokumentirani poškodbi istih:
- prednja križna vez............................................................................................................... 7
- zadnja križna vez................................................................................................................ 5
- notranja obodna vez............................................................................................................ 4
- zunanja obodna vez............................................................................................................ 4
Pri seštevanju procentov za več kot dve vezi istega kolena se vsota zmanjša za 1/4.
Pri delnih prekinitvah zgoraj navedenih vezi se določa % invalidnosti z ozirom na ohlapnost
kolena, ki je posledica poškodbe posamezne vezi.
4.
Odstranitev celega meniskusa ............................................................................................ 5
5.
Izguba pogačice po poškodbi, pseudoartroza ............................................................... do 10
6.
Nepravilno zaraščen zlom golenice (osna dislokacija več kot 10º, pseudoartroza,
prikrajšava več kot 2,5 cm) .....……...……….................................................................. do 20
7.
Ankiloza gležnja …......................................................................................................... do 25
8.
Omejena gibljivost gležnja po poškodbi ........................................................................ do 20
9.
Endoproteza talokrurarnega sklepa ................................................................................... 20
10.
Deformacija kosti stopala po zlomih............................................................................... do18
11.
Negibnost (ankiloza) sklepov prstov noge
- palec za 1 sklep................................................................................................................. 2,5
- II - V prst za bazalni sklep………………..…..................…................................................. 0,5
1.
2.
3.
Posebni pogoji:
Ocena invalidnosti zaradi deformacije kosti stopala po zlomih predstavlja po točki 10 skupno
maksimalno invalidnost za deformacijo vseh kosti stopala (18% predstavlja maksimalno
invalidnost za vse kosti stopala).
Negibnost (ankiloza) sklepa prstov se ocenjuje takrat, ko v posameznem sklepu ni več niti
aktivne niti pasivne gibljivosti.
Invalidnosti iz točk 7, 8 in 9 se ne seštevajo.
XX. ŽIVCI
%
1.
Poškodbe živčnih korenin in pletežev z nevrofiziološko
dokumentiranimi izpadi kontinuirano po poškodbi ........................................................ do 30
2.
Paraliza možganskih živcev I do XII (za vsakega) ........................................................ do 10
3. Paralize:
- radialis.................................................................................................................... 30
- ulnaris .................................................................................................................... 20
- medianus ............................................................................................................... 10
- aksilaris ................................................................................................................. 10
- ishiadicus .......................................................................................................... do 35
- femoralis ................................................................................................................ 10
Za pareze se oceni invalidnost do 1/3 po tej tabeli.
XXI. BRAZGOTINE
%
1. Globoke brazgotine s funkcionalnimi motnjami:
- obraz
................................ % x 2 = .............................................% invalidnosti
- telo
................................ % x 1 = ............................................% invalidnosti
1 % invalidnosti predstavlja površino ene dlani poškodovanca
Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje
ZM PRIZMA Riziko življenjsko zavarovanje
veljajo od 1.2.2011
ŽZ- PRIZMA-RIZIKO ŽZ-01/11
1. Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje ZM PRIZMA Riziko življenjsko zavarovanje (v
nadaljnjem besedilu: pogoji) so sestavni del pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki je sklenjeno
med zavarovalcem in Zavarovalnico Maribor d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica).
2.Izrazi navedeni v teh splošnih pogojih pomenijo:
• ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in poda predlog za sklenitev zavarovanja;
• ponudba - listina, ki predstavlja predlog za sklenitev življenjskega zavarovanja;
• zavarovatelj - zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe;
• zavarovalec - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;
• zavarovanec - oseba, od katere smrti ali drugega rizika je odvisno izplačilo zavarovalnice;
• upravičenec - oseba, v korist katere se dogovori zavarovanje in kateri je zavarovalnica dolžna
izplačati zavarovalnino;
• zdravnik cenzor - od zavarovalnice določen in pooblaščen zdravnik;
• polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
• zavarovalne vsote - na polici določeni zneski, do katerih zavarovalnica jamči za dogovorjene
rizike;
• zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi za posamezni
primer;
• premija - znesek, ki ga zavarovalec plačuje zavarovalnici.
3. Pri življenjskem zavarovanju ZM PRIZMA Riziko življenjsko zavarovanje lahko zavarovalec
izbira med naslednjimi riziki:
• riziko hujših bolezni za katere veljajo vsakokratni veljavni dopolnilni pogoji za izplačilo v primeru
hujše bolezni.
• riziko smrti – zahtevki za riziko smrti se rešujejo v skladu z določili teh splošnih pogojev.
• riziko, ki zajema: ali DNK analizo ali zdravniški pregled. Izbrano možnost lahko zavarovanec
uveljavlja šele po dveh letih veljavnosti te zavarovalne pogodbe pod pogojem, da so do takrat
tudi plačane vse dogovorjene premije. Koristi se lahko le enkrat v zavarovalni dobi na osnovi
podane vloge, v kateri se zavarovanec odloči za eno izmed ponujenih opcij (ali DNK analizo ali
zdravniški pregled).
4. S pogodbo življenjskega zavarovanja se zavarovalec obvezuje, da bo zavarovalnici plačeval
dogovorjeno premijo. Zavarovalnica pa se obvezuje, da bo ob zavarovalnem primeru izplačala
upravičencu celo zavarovalno vsoto ali njen del.
5. Življenjsko zavarovanje se po teh pogojih lahko sklene z zdravniškim pregledom ali brez
zdravniškega pregleda.
6. Zavarovati je mogoče samo zdrave osebe od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 70. leta
starosti. Pri tem mora biti potek zavarovanja najkasneje pri 75. letu starosti zavarovanca. V
kolikor zavarovanje zajema tudi rizik hujših bolezni je mogoče zavarovati samo zdrave osebe od
izpolnjenega 14. do izpolnjenega 65. leta starosti. Pri tem mora biti potek zavarovanja najkasneje
pri 70. letu starosti zavarovanca. Osebe, ki niso popolnoma zdrave, je mogoče zavarovati le po
posebnih kriterijih, ki jih individualno določi zavarovalnica. Nično je zavarovanje za primer smrti
osebe, ki še ni stara 14 let, in osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.
7. Odnosi med zavarovalcem in zavarovalnico, kakor tudi vse njune pravice in dolžnosti, so
določeni s pisno pogodbo. Sestavni del pogodbe so: ponudba z dopolnili in izjavami, zdravniški
izvidi, polica, ti pogoji, drugi splošni in dopolnilni pogoji za priključena zavarovanja, prodajna
mapa, morebitne posebne pisne izjave zavarovalca, zavarovanca in zavarovalnice, kakor tudi
druge priloge in dodatki k polici.
8. Vse prijave in izjave, ki jih zavarovalnica ali zavarovalec predložita drug drugemu, veljajo od
trenutka prejema le-teh. Vsi dogovori veljajo samo, če so sklenjeni pisno. Če se pošiljajo po
pošti, se kot dan prejema šteje dan, ko je zavarovalnica prejela priporočeno pismo.
2. člen PONUDBA
1. Ponudba za življenjsko zavarovanje se izpolni v pisni obliki na obrazcu zavarovalnice in
predstavlja predlog za sklenitev življenjskega zavarovanja. Ponudba vsebuje bistvene elemente
pogodbe. Sestavni del ponudbe je prodajna mapa in vsakokratni veljavni pogoji.
2. Pisna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika, v kolikor ne
odstopa od pogojev zavarovalnice, če ni določil krajšega roka, osem dni od dne, ko je prispela na
sedež zavarovalnice (Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva 3, 2000 Maribor); če je potreben
zdravniški pregled, pa 30 dni. O potrebnosti slednjega odloči v vsakem posameznem primeru
zavarovalnica. Če zavarovalnica v tem roku ne pošlje pisne odklonitve ponudbe, po kateri sklepa
predlagano zavarovanje se šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena tistega dne,
ko je ponudba prispela na zavarovalnico.
3. Ponudba je sestavni del pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki jo morata podpisati obe
stranki.
4. Če zavarovalec in zavarovanec nista ena in ista oseba, je za veljavnost pogodbe potreben tudi
podpis zavarovanca na ponudbi.
3. člen ZAVAROVALNA POLICA
1. Polica je listina o sklenjeni pogodbi za življenjsko zavarovanje.
2. Polico življenjskega zavarovanja izdaja zavarovalnica v enem izvodu po podatkih iz
ponudbe.
3. V polici morajo biti navedeni podatki o zavarovalnici, zavarovalcu, zavarovancih z njihovimi
rojstnimi podatki,
zavarovane nevarnosti, začetek zavarovanja, trajanje zavarovanja,
zavarovalne vsote za dogovorjene rizike, upravičenci za dogovorjene rizike, predvidena premija,
datum izstavitve police, pogoji, ki veljajo za sklenjeno zavarovanje, katere je prejel zavarovalec
ob podpisu ponudbe in podpis odgovorne osebe zavarovalnice.
4. Polica življenjskega zavarovanja se glasi na določeno ime ali po odredbi, ne more pa se glasiti
na prinosnika.
5. Če se polica bistveno razlikuje od zavarovalne ponudbe in drugih pisnih izjav zavarovalca,
lahko zavarovalec takim razlikam pisno ugovarja v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne
stori, velja vsebina police.
6. Sestavni del police življenjskega zavarovanja so ti splošni pogoji in vsi pripadajoči dopolnilni
pogoji.
4. člen TRAJANJE ZAVAROVANJA
1. Zavarovanje se začne ob 0.00 uri tistega dne, ki je naveden v polici kot začetek zavarovanja.
2. Življenjsko zavarovanje je dolgoročno. Začetek, trajanje in potek zavarovanja so določeni na
ponudbi in polici.
3. Začetek zavarovanja je vedno samo prvega v mesecu.
4. Zavarovalec ima pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne
pogodbe. Odstop mora biti pisen in vložen na zavarovalnico do izteka roka, pri čemer se šteje,
da je vložen v roku, če je do izteka roka priporočeno oddan na pošti.
5. Zavarovanje poteče ob 0.00 uri tistega dne, ki je na polici naveden kot potek zavarovanja ali
ob smrti zavarovanca.
6. Če zavarovanec doživi dogovorjeno zavarovalno dobo, prenehajo vsa zavarovalna kritja in
zavarovalnica je prosta vseh obveznosti.
5. člen OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNI POGODBI
1. Zavarovalnica je dolžna pri pogodbah o življenjskem zavarovanju izplačati določenemu
upravičencu:
• zavarovalno vsoto za smrt po smrti zavarovanca v enkratnem znesku, če zavarovanec umre v
času trajanja zavarovanja.
• v primeru, da zavarovanje zajema tudi rizik hujših bolezni, se zaradi nastanka ene izmed v
zavarovalnih pogojih naštetih hujših bolezni, pred iztekom zavarovanja, upravičencu v enkratnem
znesku izplača 90% dogovorjene zavarovalne vsote za primer hujše bolezni. Preostanek
zavarovalne vsote za primer hujše bolezni (10%) se v enkratnem znesku izplača ob poteku police
ali v primeru smrti zavarovanca.
• zavarovanec je glede na izbran paket ponujenih kritij upravičen ali do DNK analize ali
zdravniškega pregleda po preteku dveh let, veljavnosti te zavarovalne pogodbe pod pogojem,
da so do takrat tudi plačane vse dogovorjene premije, vendar le enkrat v celotni zavarovalni dobi.
Zavarovalnica naroči ali DNK analizo ali zdravniški pregled iz seznama zbranih izvajalcev, kamor
napoti zavarovanca na podlagi njegove vloge za uveljavljanje te pravice. Stroške opravljene ali
DNK analize ali zdravniškega pregleda krije zavarovalnica v dogovorjeni višini.
• če prva premija ni plačana do začetka zavarovanja, zavarovalnica podeli začasno jamstvo,
in sicer od začetka zavarovanja do zadnjega dne v mesecu začetka zavarovanja. Zavarovalno
jamstvo v vsakem primeru preneha, če celotna prva premija ni plačana do poteka začasnega
jamstva. V tem primeru se jamstvo ponovno začne ob 24.00 uri tistega dne, ko je prva premija
plačana v celoti, s pogojem, da se zdravstveno stanje zavarovane osebe od podpisa ponudbe
ni spremenilo.
6. člen OMEJITEV IN IZKLJUČITEV JAMSTVA ZAVAROVALNICE
1. Če je zavarovanec v prvem letu trajanja zavarovanja napravil samomor ali če umre za
posledicami poskusa samomora v istem obdobju, izplača zavarovalnica 50% do smrti
zavarovanca plačanih premij. Po tem roku zavarovalnica izplača celo zavarovalno vsoto.
2. Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote, če je zavarovančevo smrt namerno povzročil
upravičenec. Če pa je bila do tedaj plačana premija najmanj za tri leta, izplača zavarovalnica
zavarovalcu 50% do tedaj plačanih premij oz. jo izplača njegovim dedičem, če sta zavarovalec
in zavarovanec isti osebi.
3. Če je zavarovanec umrl zaradi vojnih dogodkov, izplača zavarovalnica upravičencu 50% do
smrti zavarovanca plačanih premij, če ni v polici drugače dogovorjeno.
7. člen OBVEZNOSTI ZAVAROVALCA IN ZAVAROVANCA TER POSLEDICE NJIHOVE
NEIZPOLNITVE
1. Zavarovalec in zavarovanec sta dolžna ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse
okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so jima znane ali jima niso mogle ostati
neznane. Za pomembne veljajo tiste okoliščine, za katere je zavarovalnica pisno vprašala v
zavarovalni ponudbi.
2. Če je zavarovalec namenoma dal netočno prijavo ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino
take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari,
lahko v času trajanja zavarovanja zahteva razveljavitev pogodbe oz. odkloni izplačilo zavarovalne
vsote, če zavarovanec umre, preden je zavarovalnica zvedela za takšno okoliščino.
3. Če je pogodba razveljavljena iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, obdrži
zavarovalnica že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo,
v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.
4. Pravica zavarovalnice, da zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe preneha, če v treh
mesecih od dneva, ko je izvedela za neresničnost prijave ali za zamolčanje, ne izjavi zavarovalcu,
da jo namerava uporabiti.
5. Če je zavarovalec kaj netočno prijavil ali je opustil dolžno obvestilo, pa tega ni storil namenoma,
lahko zavarovalnica v času trajanja zavarovanja po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je
izvedela za netočnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali predlaga povečanje
premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo.
6. V takem primeru preneha pogodba po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je zavarovalnica
sporočila zavarovalcu, da razdira pogodbo. Če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po
zakonu razdrta, če zavarovalec ne sprejme predloga v štirinajstih dneh od dneva, ko ga je
prejel.
7. Če se pogodba razdre po določilih 5. in 6. odstavka tega člena, je zavarovalnica dolžna vrniti
50% do tedaj plačanih premij.
8. Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena netočnost ali nepopolnost
prijave, ali pozneje, vendar pred razveljavitvijo pogodbe oz. pred dosego sporazuma o zvišanju
premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij,
ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.
9. Zavarovalnica, ki so ji bile tedaj, ko je bila sklenjena pogodba, znane ali ji niso mogle ostati
neznane okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti, zavarovalec pa jih je netočno prijavil ali
zamolčal, se ne more sklicevati na neresničnost prijave ali zamolčanje.
10. Zavarovalec je dolžan takoj sporočiti zavarovalnici spremembo bivališča in ga v primeru
opustitve le-tega bremenijo eventualni stroški, ki bi nastali zavarovalnici.
11. Zavarovalec oz. zavarovanec je dolžan sproti obveščati zavarovalnico o vseh spremembah, ki so
pomembne za izvajanje zavarovanja.
12.Zavarovalnica bo pisna obvestila pošiljala zavarovalcu na naslov, ki ga je pisno sporočil. V
primeru, da vročitev obvestila zavarovalcu ni bila možna (npr. zaradi odsotnosti, odklonitve sprejema
in podobno) se šteje, da je zavarovalec priporočeno pošiljko prejel z dnem poskusa vročitve.
Zavarovalec se izrecno strinja, da se bo v tem primeru to obvestilo štelo za prejeto z dnem, kot to
določa Zakon o pravdnem postopku, zato bo veljalo, da je zavarovalec z njegovo vsebino seznanjen.
Navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi posebnega dogovora z zavarovalcem pravno
veljavne učinke.
13.Če se zavarovalec preseli izven Evropske unije, mora zavarovalnici sporočiti ime osebe v
Sloveniji, ki je pooblaščena za sprejemanje izjav zavarovalnice.
8. člen NERESNIČNA PRIJAVA ZAVAROVANČEVE STAROSTI
1.Pogodba o življenjskem zavarovanju je nična, če je bila ob njeni sklenitvi neresnično prijavljena
zavarovančeva starost, njegova resnična starost pa presega starostno mejo, do katere zavarovalnica
po svojih pogojih in premijskih sistemih sklepa življenjsko zavarovanje. Zavarovalnica je v takem
primeru dolžna vrniti vse prejete premije.
2.Če je zavarovanec starejši, kot je navedel, njegova resnična starost pa ne presega starostne
meje, do katere zavarovalnica sklepa življenjska zavarovanja, je pogodba veljavna, zavarovalna
vsota pa se zmanjša v sorazmerju med dogovorjeno premijo in premijo, predvideno za življenjsko
zavarovanje zavarovančeve starosti.
3.Če je zavarovanec mlajši, kot je navedel ob sklenitvi pogodbe, se premija zmanjša na ustrezni
znesek, zavarovalnica pa mora vrniti razliko med prejetimi premijami in premijami do katerih ima
pravico. Na zahtevo zavarovalca lahko zavarovalnica poveča zavarovalno vsoto ustrezno pravi
zavarovančevi starosti z veljavnostjo od začetka trajanja zavarovanja.
9. člen DOGOVOR O PREMIJI IN ZAVAROVALNI VSOTI TER PLAČEVANJE PREMIJE
1.Zavarovalno vsoto in premijo sporazumno določita ponudnik in zavarovalnica po podatkih
v ponudbi, zlasti pa še po izbranem premijskem sistemu, zavarovančevi starosti, spolu, dobi
plačevanja premije in dolžini trajanja zavarovanja.
2.Zavarovalno premijo je možno plačevati letno ali v obrokih (polletno, četrtletno ali mesečno).
3.Dogovorjeno premijo je zavarovalec dolžan plačevati v dogovorjenih rokih, na dogovorjen način.
Zavarovalnici pripada premija do konca zavarovalnega leta, v katerem nastane zavarovalni primer,
pri čemer se neplačana zavarovalna premija kompenzira pri izplačilu zavarovalne vsote. Zavarovalno
leto se opredeli glede na datum začetka zavarovanja.
4.V primeru sklenjenega in aktivnega ter redno plačevanega zavarovanja ZM PRIZMA Hibrid, lahko
zavarovalnica odobri posebni popust pri plačilu premij zavarovanja ZM PRIZMA Riziko življenjsko
zavarovanje.
5.Premija se plačuje na transakcijski račun Zavarovalnice Maribor, d.d.. Premija se šteje za
vplačano, ko je na banki ali pošti potrjeno vplačilo.
6.Zavarovalec je dolžan plačevati premijo zavarovalnici, zavarovalnica pa je dolžna sprejeti premijo
od vsake osebe, ki ima pravni interes, da je premija plačana.
10.člen POSLEDICE ZARADI NEPLAČANE PREMIJE
1.Če dospela premija ni plačana do zapadlosti, zavarovalnica pozove zavarovalca, naj plača premijo
(opomin).
2.Če zavarovalec na zahtevo zavarovalnice (opomin), ki mu mora biti vročena s priporočenim
pismom, ne plača zapadle premije v roku, ki je določen v pismu in ne sme biti krajši kot mesec dni,
šteto od takrat, ko mu je bilo pismo vročeno, pa tega tudi ni storil kdo drug, ki je za to zainteresiran,
sme zavarovalnica izjaviti, da odstopa od pogodbe. Premij, ki so bile plačane do prekinitve pogodbe,
zavarovalnica ne vrača.
3.V primeru, da zavarovalec priporočene pošiljke ne dvigne, se šteje, da je pošiljko prejel z dnem
prispetja pošiljke na pošto.
4.Če zavarovalni primer nastane preden so potekli trije meseci od roka plačila zadnje plačane
premije, je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalno vsoto, od nje pa odtegniti neplačane premije
do konca zavarovalnega leta, v katerem je nastal zavarovalni primer.
11.člen RAZPOLAGANJE S PRAVICAMI IZ ZAVAROVANJA
1.Dokler ne nastopi zavarovalni primer, pripadajo vse pravice zavarovalcu.
2.Če sta zavarovalec in zavarovanec različni osebi, je potrebno zavarovančevo pisno soglasje pri
razpolaganju s pravicami v smislu določila prejšnjega odstavka.
3.Vse zavarovalčeve izjave in odločitve po prejšnjih odstavkih so obvezne za zavarovalnico samo
tedaj, če so ji predložene, preden nastopi zavarovalni primer.
4.Če upravičenec umre, zavarovalna vsota ne pripada njegovim dedičem, temveč naslednjemu
upravičencu; če ta ni določen, pa zavarovalcu.
5.Svojo pravico do zavarovalne vsote sme upravičenec prenesti na drugega tudi pred zavarovalnim
primerom, vendar mu je za to potrebna pisna privolitev zavarovalca, v kateri mora biti navedeno ime
tistega, na katerega prenaša pravico; če pa se zavarovanje nanaša na življenje koga drugega, je
potrebna tudi enaka privolitev tega.
6.Polica življenjskega zavarovanja se lahko zastavi. Zastava police ima učinek nasproti zavarovalnici
le, če je pisno obveščena, da je bila polica zastavljena določenemu upniku.
12. člen IZPLAČILA PO ZAVAROVALNI POGODBI
1.Oseba, ki zahteva izplačilo po pogodbi o življenjskem zavarovanju mora takoj, ko nastopi s
pogodbo predvideni primer o tem pisno obvestiti zavarovalnico in čimprej na svoje stroške priskrbeti
in predložiti naslednje listine:
•polico in dokazilo o plačilu zadnje premije;
•izpisek iz matične knjige umrlih, če gre za smrt oz. medicinsko dokumentacijo o nastanku in obstoju
katere izmed hujših bolezni opredeljenih v vsakokratnih dopolnilnih pogojih;
•dokazilo o zavarovančevem rojstnem letu, če to ni predloženo že prej;
•dokazilo, da ima pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno že iz police;
•zavarovalnica sme zahtevati še druga dokazila, ki so potrebna za ugotovitev pravice do izplačila.
2.Ko nastopi zavarovalni primer, prevzame zavarovalnica jamstvo zanj šele, ko je za to podan pravni
temelj. Pravni temelj za jamstvo zavarovalnice je podan, ko zavarovalnica prejme vse potrebne
dokazne dokumente, ki dokazujejo dejstva za določitev pravnega temelja.
3.Ko je dokončno podan pravni temelj, mora zavarovalnica izpolniti svojo obveznost v roku
štirinajstih dni.
4.Kadar zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto nekomu, ki bi imel do nje pravico, če zavarovalec
ne bi določil upravičenca, je prosta obveznosti iz zavarovalne pogodbe, če ob izplačilu ni vedela
in tudi ni mogla vedeti, da je upravičenec določen v oporoki ali v kakšnem drugem aktu, ki ji ni bil
poslan, upravičenec pa ima pravico zahtevati povračilo od tistega, ki je prejel zavarovalno vsoto. To
velja tudi pri spremembi upravičenca.
5.Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastopil,
če je bil v nastajanju, ali je bilo gotovo, da bo nastal. Že plačana premija se v takem primeru vrne
zavarovalcu.
6.V primeru, ko zavarovanec ali upravičenec v prijavi navede lažne podatke o nezgodi, o poteku
zdravljenja, podatke o zdravstvenem stanju, ki bi onemogočali zavarovalnici objektivno ocenitev pri
odločitvah o izplačilu zavarovalnine, so izključene vse obveznosti zavarovalnice do zavarovanca
oz. upravičenca.
7.Življenjskega zavarovanja ZM PRIZMA Riziko življenjsko zavarovanje ni možno odkupiti ali
kapitalizirati.
8.Upravičencu ne pripada delež v pozitivnem rezultatu življenjskega zavarovanja – dobiček.
13. člen DVOJNIK POLICE
1.Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico tedaj, ko prejme pravnomočen sklep, s katerim je
izginula izvirna polica razglašena za neveljavno (amortizacija).
2.Zavarovalnica lahko določi, da se izgubljena polica določene zavarovalne vsote nadomesti z
dvojnikom tudi brez sodnega sklepa o amortizaciji.
14.člen SPREMEMBE NA ZAVAROVALNI POGODBI
1.Vse spremembe mora zavarovalec zahtevati v pisni obliki (zahtevek). O spremembi bo zavarovalec
pisno obveščen. Spremembe se izvedejo samo z določenimi pogoji v skladu z navodili Strokovne
službe Zavarovalnice Maribor d.d.
2.Vsi zahtevki morajo biti podani v pisni obliki in predloženi na sedež Zavarovalnice Maribor d.d.,
Cankarjeva 3 in obvezujejo zavarovalnico z datumom prispetja.
15.člen DOPOLNILNI POGOJI K DODATNEMU ZAVAROVANJU ZA HUJŠE BOLEZNI
1.V skladu z določili vsakokratnih veljavnih pogojev za zavarovanje hujših bolezni Zavarovalnice
Maribor d.d., jamči zavarovalnica za na polici dogovorjene rizike v primeru, ko bi zavarovana oseba
v času trajanja zavarovanja zbolela za eno izmed hujših bolezni, če je priključeno življenjskemu
zavarovanju, vendar z naslednjimi spremembami:
-v primeru nastanka določene hujše bolezni se upravičencu izplača v enkratnem znesku 90%
dogovorjene zavarovalne vsote za primer hujše bolezni.
-preostanek zavarovalne vsote za primer hujše bolezni (10%) se v enkratnem znesku izplača ob
poteku police ali v primeru smrti zavarovanca.
-po izplačilu prvega dela 90% zavarovalne vsote za primer hujše bolezni, se celotna premija
preneha plačevati.
-jamstvo za ostale rizike po izplačilu prvega dela - 90% zavarovalne vsote za primer hujše
bolezni, preneha.
-izplačilo je možno samo enkrat v zavarovalnem obdobju, v enkratnem znesku.
16.člen STROŠKI STORITEV
1.Zavarovalnica ima pravico zahtevati plačilo za vse storitve, ki izvirajo iz osnovnega namena
zavarovanja in za storitve, ki jih zavarovalec posebej zahteva (spremembe, dvojnik police,
vinkulacija in podobno). Višino vseh stroškov določi zavarovalnica v vsakokratnem veljavnem
ceniku, ki je dostopen na spletni strani (http://www.zav-mb.si/) in na sedežu družbe.
2.Če zavarovanca ali upravičenca iz zavarovalne police zastopa odvetnik, krije zavarovalnica
samo stroške zastopanja v spornih zadevah, to je pri pritožbeni komisiji pri zavarovalnici,
mediaciji ter pri uveljavljanju zahtevkov preko sodišča, in sicer, ko pritožbena komisija v celoti
ugodi pritožbi ali sodišče oz. mediator naloži plačilo stroškov zavarovalnici.
17.člen VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
1.Zavarovalec oziroma zavarovanec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov s svojim
podpisom na ponudbi potrjuje, da dovoljuje, da se njegovi osebni podatki zbirajo, obdelujejo,
shranjujejo in posredujejo v zvezi z vsemi postopki zavarovalnice in njenih pooblaščenih ali
pogodbeno vezanih agencij, vključno z vpogledom pooblaščene osebe - zdravnika cenzorja
v ustrezno medicinsko dokumentacijo. Prav tako zavarovalec in zavarovanec s podpisom na
ponudbi soglašata, da ZM d.d. in z njo kapitalsko ali kako drugače povezana pooblaščena
podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj uporabljajo vse s tem dovoljenjem zbrane
osebne podatke tudi za namene neposrednega trženja. Hkrati zavarovalnico pooblašča, da
sme posamezne podatke tudi preverjati pri ustreznih ustanovah, ki razpolagajo z osebnimi
podatki. Osebni podatki se lahko uporabljajo z namenom izvajanja zavarovanja ter obveščanja
o novostih in ponudbah.
18.člen ZASTARALNI ROKI
1.Zahtevki iz pogodbe zastarajo glede na vrsto rizika po vsakokratnih veljavnih zakonskih
določilih.
19.člen UGOVORI, PRITOŽBE
1.Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži na tisto organizacijsko
enoto zavarovalnice, ki je v zadevi sprejela odločitev. Pritožba se lahko odda osebno ali po pošti
v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.
2.Pritožbo obravnava pristojni pritožbeni organ v skladu s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja
interni postopek za reševanje pritožb. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji
postopki pri zavarovalnici niso možni.
3.V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo zavarovalnice, se lahko po posebnem dogovoru
nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri Mediacijskem centru, ki deluje v okviru
Slovenskega zavarovalnega združenja, sicer pa v sodnem postopku pred pristojnim sodiščem.
20.člen ZAKLJUČNA DOLOČBA
1.V primeru spora je za reševanje sporov dogovorjena krajevna pristojnost stvarno pristojnega
2.Za odnose med zavarovalnico, zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem in ostalimi
osebami, ki niso urejeni s temi pogoji, se upoštevajo določbe Obligacijskega zakonika in drugih
pravnih predpisov Republike Slovenije.
Dopolnilni pogoji za življenjska zavarovanja - predčasno izplačilo
v primeru hujše bolezni
veljajo od 01.04.2010
ŽZ/HB-01/10
1.člen DOPOLNILNI POGOJI ZA PREDČASNO IZPLAČILO V PRIMERU HUJŠE BOLEZNI
1.
V primeru nastanka hujše bolezni zavarovanca (navedene v teh zavarovalnih pogojih),
zavarovalnica v času trajanja zavarovalne dobe jamči z dodatnim zavarovanjem za hujšo
bolezen z dogovorjenimi zavarovalnimi vsotami ali vrednostjo premoženja po polici, v
kolikor je ta višja od dogovorjene zavarovalne vsote.
2.
Za zavarovanje rizika hujše bolezni velja 3 mesečni čakalni rok od začetka zavarovanja.
3.
Zavarovalnica krije samo eno izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote za primer hujše
bolezni med zavarovalno dobo. Izplačilo je enkraten zavarovalni primer, ki se ob pojavu
ponovne ali katerekoli druge bolezni v času trajanja zavarovanja ne ponovi. V primeru
izplačila hujše bolezni je zavarovalec oproščen plačevanja nadaljnjih zavarovalnih premij,
zavarovalno jamstvo ugasne.
4.
Izplačilo zavarovalne vsote za hujšo bolezen velja pod pogojem, da sta zavarovalec in
zavarovanec ob sklenitvi pogodbe podala vse pomembne okoliščine za ocenitev nevarnosti.
Če je bila namenoma dana netočna prijava ali je bila namenoma zamolčana kakšna
okoliščina take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično
stanje stvari, lahko v prvem letu trajanja zavarovanja zahteva razveljavitev pogodbe oz.
odkloni izplačilo zavarovalne vsote.
2.člen OBSEG OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
Zavarovalnica prevzame jamstvo (če ni na ponudbi drugače dogovorjeno) ob nastanku
naslednjih primerov hujše bolezni zavarovane osebe:
a)
Rakasta obolenja (maligni tumorji)
Bolezen, ki se manifestira s prisotnostjo enega ali več tumorjev, katerih tkivo se v mikroskopski
analizi (histološka preiskava) prepozna za zločeste in katerih karakteristika so nekontrolirana rast
in razširjanje malignih celic, kakor tudi infiltracija v normalno (zdravo) tkivo.
Če histologija ni možna, je potrebno malignost dokazati s kakšno drugo šolsko medicinsko priznano
metodo.
V pogoje zavarovanja sodita levkemija in limfomi.
Iz pogojev zavarovanja so izključene oblike raka, ki so relativno ozdravljive:
vsi kožni raki z izjemo invazivnih malignih melanomov od III. stopnje (globine rašče) oz.
klasifikacije raka po Clarku vključno III. stopnje;
vsi tumorji, ki so histološko potrjeni kot predmaligni ali pa imajo displastične celice kot znak
zgodnjih sprememb malignosti;
Morbus Hodgkin, 1. stadij;
Carcinoma in situ (rak vratu maternice, sečnega mehurja);
karcinom prostate, 1. stadij;
vsi maligni tumorji v prisotnosti infekcije s HIV.
Zahtevek za zavarovalnino se lahko uveljavlja z dokazano onkološko diagnozo.
b)
Infarkt miokarda (srčni infarkt)
Trajna (ireverzibilna) okvara ali propad enega dela srčnega mišičnega tkiva, ki ga oskrbujejo
koronarne arterije zaradi ishemičnega dogodka. Diagnoza sloni na prisotnosti naslednjih dokazov:
v anamnezi prisotna karakteristična (nenadna, močna) bolečina v prsih,
novo nastale, za srčni infarkt značilne ireverzibilne spremembe na EKG-ju,
bistveno 36 urno povišanje encimov, specifičnih za srčni infarkt (na pr.: CPK, CLMB, LDH,
mioglobin, troponin).
Tudi srčni infarkt (tihi infarkt), ki sicer poteka s povečanjem troponina I ali T, vendar brez dviga
ST spojnice, ni priznan (NSTEMI).
Zahtevek za zavarovalnino se lahko uveljavlja z dokazano kardiološko internistično diagnozo.
Iz pogojev se izključuje akutni koronarni sindrom – dogodek, z vstavitvijo žilne opornice.
Zdravljenje poteka brez trajnih okvar srčne mišice in brez za infarkt značilnih sprememb v EKG
– ju.
Po končanem zdravljenju akutnega koronarnega dogodka, ob odpustu iz bolnišnice ni
trajnih sprememb na EKG – ju.
c)
Kap (možganska kap, apopleksija)
Cerebrovaskularni insult z nenadnim pojavom nevroloških izpadov, ki trajajo več kot 24 ur. Insult
vključuje infarktacijo možganskega tkiva, krvavitev ali embolijo ekstrakranialnega izvora (npr.
polovična paraliza z ali brez motenj zavesti).
Nevrološki izpadi morajo trajati dalj časa, najmanj tri mesece.
Iz pogojev zavarovanja so izključene zlasti prehodne motnje prekrvavitve možganov, ki se popravijo
brez posledic.
Zahtevek za zavarovalnino se lahko uveljavlja po poteku treh mesecev, po dokazani zdravniški
diagnozi.
d)
Koronarna by-pass operacija (srčne bolezni, ki zahtevajo kirurško zdravljenje srčnih
venčnih žil)
Definicija:
Odprta operacija toraksa s pomočjo koronarnega by-pass transplantata najmanj dveh koronarnih
arterij, ki so zožene ali neprehodne. Indikacijo za operacijo je potrebno ugotoviti s koronarno
Življenje gre naprej in mi z vami
angiografijo.
Angioplastika (PTCA) in/ali drugi intraarterialni terapevtski postopki so izvzeti iz te definicije.
Zahtevek za zavarovalnino se lahko uveljavlja po zaključku uspešne operacije.
Definicija:
Odprta operacija toraksa s pomočjo koronarnega by-pass transplantata najmanj ene ali več
koronarnih arterij, ki so zožene ali neprehodne. Indikacijo za operacijo je potrebno ugotoviti s
koronarno angiografijo.
Angioplastika (PTCA) in/ali drugi intraarterialni terapevtski postopki so izvzeti iz te definicije.
e)
Insuficienca ledvic (odpoved ledvic)
Terminalna odpoved ledvic (življenjsko nevarna odpoved ledvic, uremija), ki se manifestira kot
kronična ireverzibilna odpoved funkcij obeh ledvic in pogojuje uvedbo dialize ledvic ali transplantacijo
ledvic.
Zahtevek za zavarovalnino se lahko uveljavlja z dokazano specialistično indikacijo za dializo ali po
končani uspešno opravljeni operaciji s transplantacijo.
f)
Transplantacija organov
Transplantacija srca, pljuč, jeter, trebušne slinavke, tankega črevesa ali kostnega mozga pri
zavarovancu kot prejemniku organa. Transplantacija drugih organov, delov organov ali transplantatov
drugega tkiva so izvzeti iz zavarovanja. Zahtevek za zavarovalnino se lahko uveljavlja po zaključeni
operaciji s transplantacijo.
Opomba: V primerih, ko ledvična insuficienca ni zavarovana, se lahko definicijo razširi na
transplantacijo ledvic.
o)
Koma zaradi poškodbe glave, po težji bolezni ali po zastrupitvi z nevarnimi snovmi
Koma je stanje nezavesti brez reakcije ali odgovora na zunanje dražljaje ali notranje potrebe, ki
traja vsaj 96 ur, z uporabo sistemov za podporo življenja in permanentni nevrološki deficit. Trajni
nevrološki izpadi in deficiti, ki jih je povzročila koma, morajo biti prisotni vsaj tri mesece in jih je kot
take v tem obdobju dokumentiral specialist. Koma zaradi akutne zastrupitve ali zlorabe alkohola in
droge je izvzeta iz pogojev zavarovanja.
p)
Encefalitis
Encefalitis je vnetje možganov (možganske hemisfere, hrbtenjače ali malih možganov) z virusi
ali bakterijami. Diagnoza mora biti potrjena s strani specialista in z rezultati specifičnih preiskav
(npr. pregled krvi in CSF, kompjuterske tomografije (CT) ali magnetne resonance (MR) možganov).
Bolezen mora imeti za posledico ireverzibilne spremembe na možganovini in trajni nevrološki
deficit. Zavarovana oseba ne more več samostojno opravljati treh ali več izmed navedenih aktivnosti
vsakodnevnega bivanja (kopanje, tuširanje, oblačenje in slačenje, osebna higiena, zmožnost
uporabe sanitarij, kontinenca, mobilnost (zmožnost premikanja v stanovanju na enem nivoju),
hranjenje in pitje); ali ima za posledico potrebo po spremljanju in stalni prisotnosti negovalnega
osebja.
Takšno stanje prizadetosti in oviranosti mora biti medicinsko dokumentirano in potrjeno za obdobje
najmanj treh mesecev.
h)
Slepota
Popolna in trajna izguba vidnih sposobnosti na obe očesi zaradi poškodbe ali bolezni. Zahtevek za
zavarovalnino se lahko uveljavlja z oftalmološko diagnozo.
r)
Benigni tumor v možganih
Odstranitev nerakaste rašče tkiva v možganih v splošni anesteziji, ki vodi k trajnemu nevrološkemu
deficitu (motnje) ali pa tumor zaradi lokacije, velikosti ni operabilen in prav tako povzroči trajni
nevrološki deficit. Nevrološki deficit se smatra kot trajen, če je od postavitve dokončne diagnoze
prisoten več kot tri mesece. Glede na lokacijo tumorja je le-ta lahko v obliki paralize, težav z
govorjenjem ali koncentracijo, motenj spomina, epilepsije itd. Sam benigni tumor in trajno prisotnost
nevroloških deficitov mora potrditi specialist (nevrolog ali nevrokirurg) na osnovi tipičnih izvidov
kompjuterske tomografije (CT) ali magnetne resonance (MR) možganov.
Iz pogojev zavarovanja so izvzete vse ciste, granulomi (vozli granuliranega tkiva), vaskularne
izmaličenosti možganskih arterij in ven, hematomi in tumorji v hipofizi ali hrbtenjači.
Zahtevek za zavarovalnino se lahko uveljavlja po poteku enega meseca po nevrokirurškem posegu
na možganih.
i)
Multipla skleroza
Nevrološke motnje, ki so se pojavljale kontinuirano v roku najmanj 6 mesecev, ali so se najmanj
enkrat ponovile. Potreben je dokaz s pomočjo tipičnih simptomov demielinizacije (razpad
živčnih ovojnic) in oviranja motoričnih in senzoričnih funkcij, kakor tudi s pomočjo tipičnih izvidov
kompjuterske tomografije (CT) ali elektromagnetne resonance (EMR).
Zahtevek za zavarovalnino se lahko uveljavlja 6 mesecev po ugotovljeni nevrološki diagnozi ali z
ustreznim potrdilom o recidivu.
s)
Izguba glasu in govornih funkcij
Popolna in nepovratna izguba zmožnosti govora zaradi poškodbe ali bolezni glasilk. To stanje
mora biti medicinsko dokumentirano z rezultati specifičnih testov in potrjeno s strani specialista
(otorinolaringologa) vsaj šest mesecev. Iz pogojev zavarovanja je izključena psihogena izguba
glasu in govornih funkcij ter izguba le-teh kot posledica težke fizične bolezni (npr. kapi). V pogoje
zavarovanja sodi izguba glasu in govornih funkcij zaradi direktne poškodbe glasilk (poškodbe pri
nesrečah, zaradi bolezni ali operacije v predelu, kjer so glasilke).
j)
Zamenjava srčnih zaklopk
Operativna zamenjava ene ali več srčnih zaklopk z umetnimi zaklopkami. To vključuje zamenjavo
aortne, mitralne, trikuspidalne ali pulmonalne zaklopke z umetnimi zaklopkami zaradi stenoze,
insuficience ali kombinacije bolezni obeh.
Korektura srčnih zaklopk, valvulotomija in valvuloplastika so izvzete iz pogojev zavarovanja.
t)
Večje opekline
Med večje opekline sodijo opekline tretje stopnje, ki pokrivajo vsaj 20% površine telesa zavarovanca.
Diagnozo mora potrditi specialist in evidentirati specifične rezultate po Lund Browderjevi tabeli, z
Wallacovimi pravili devetk ali drugih ekvivalentnih kalkulatorjih opečenih površin.
Zahtevek za zavarovalnino se lahko uveljavlja po poteku enega meseca po nastopu opeklin.
g)
Paraliza (ohromelost)
Popolna in trajna izguba funkcije dveh ali več okončin zaradi prekinjene nevralne oskrbe, ki jo je
povzročila poškodba ali bolezen.
k)
Operacija pri bolezni aorte (glavna žila odvodnica)
Operacija pri bolezni aorte, ki zahteva izrez (odstranitev) in nadomestilo bolnega dela aorte s
transplantatom. Po definiciji pomeni izraz »aorta« le prsno in trebušno aorto in ne tudi njune veje.
Okvara aorte zaradi poškodbe je izvzeta iz pogojev zavarovanja. Zahtevek za zavarovalnino se
lahko uveljavlja po uspešno opravljeni operaciji.
l)
Izguba samostojnosti
Zahtevek za zavarovalnino se lahko uveljavlja, če zavarovanec pred izpolnitvijo 55. leta starosti zaradi
posledic katerekoli bolezni postane trajno in popolno odvisen od tuje pomoči, brez vsake možnosti
ozdravitve. Zavarovanec mora biti popolnoma odvisen od tuje pomoči in popolnoma nesposoben sam
opravljati vsaj tri izmed naslednjih osnovnih aktivnosti vsakodnevnega bivanja (kopanje, tuširanje,
oblačenje in slačenje, osebna higiena, zmožnost uporabe sanitarij, kontinenca, mobilnost (zmožnost
premikanja v stanovanju na enem nivoju), hranjenje in pitje).
Šteje se, da je odvisnost od tuje pomoči popolna in trajna, če traja brez prekinitve najmanj šest (6)
zaporednih mesecev, v izjemnih primerih pa je ta doba lahko krajša. Na podlagi mnenja izvedenca
medicinske stroke odloči zavarovalnica o dolžini dobe v konkretnem zavarovalnem primeru.
m)
Alzheimerjeva bolezen
Nedvoumno diagnozo Alzheimerjeve bolezni (presenilna demenca) pred izpolnitvijo 60. leta starosti,
mora potrditi specialist nevrolog ali psihiater. Bolezen ima za posledico trajno nezmožnost za
samostojno opravljanje treh ali več izmed navedenih aktivnosti vsakodnevnega bivanja (kopanje,
tuširanje, oblačenje in slačenje, osebna higiena, zmožnost uporabe sanitarij, kontinenca, mobilnost
(zmožnost premikanja v stanovanju na enem nivoju), hranjenje in pitje); ali ima za posledico potrebo
po spremljanju in stalni prisotnosti negovalnega osebja.
Takšno stanje prizadetosti in oviranosti mora biti medicinsko preverjeno, dokumentirano in potrjeno s
strani zavarovalniškega strokovnjaka za zdravstvo, za obdobje najmanj treh mesecev.
n)
Parkinsonova bolezen
Nedvoumna diagnoza idiopatske ali primarne Parkinsonove bolezni (vse ostale oblike Parkinsonove
bolezni so izključene) pred izpolnitvijo 60. leta starosti, ki jo potrdi specialist nevrolog. Bolezen mora
imeti za posledico trajno nezmožnost za samostojno opravljanje treh ali več izmed navedenih aktivnosti
vsakodnevnega bivanja (kopanje, tuširanje, oblačenje in slačenje, osebna higiena, zmožnost uporabe
sanitarij, kontinenca, mobilnost (zmožnost premikanja v stanovanju na enem nivoju), hranjenje in
pitje); ali ima za posledico potrebo po spremljanju in stalni prisotnosti negovalnega osebja.
Takšno stanje prizadetosti in oviranosti mora biti medicinsko dokumentirano in potrjeno za obdobje
najmanj treh mesecev.
VAŠ SVETOVALEC:
ZM PRIZMA Hibrid 02/2011
3. člen IZKLJUČITVE OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
Zavarovalnina se ne izplača pri naslednjih zdravstvenih motnjah (stanjih):
1.
Če je povzročena s sevanjem energije z minimalno trdoto 100eV, z nevtroni (kakršnekoli)
vsake energije, z laserskimi žarki, z žarki ob masaži ali z umetno povzročenim ultravioletnim
sevanjem, razen v primeru, če je zavarovanec zdravnik ali zdravstveni delavec in je
profesionalno izpostavljen žarčenju ali če je sevanje terapevtsko pod kontrolo zdravnika in
njegovih navodil.
2.
Če je bolezen povzročena zaradi uživanja alkohola.
3.
Če je bolezen povzročena z jemanjem mamil skupaj s HIV infekcijo.
4. člen PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA
1.
Zavarovanec ali upravičenec je dolžan aktivno sodelovati pri uveljavljanju svojih pravic.
Ob nastanku zavarovalnega primera mora zavarovalnici predložiti vsa pisna dokazila, ki
nedvoumno, iz medicinskega vidika, potrjujejo nastanek in razvoj bolezni.
2.
V primeru nastanka katerekoli od zgoraj navedenih hujših bolezni, zavarovanec ali
upravičenec dovoljuje, za potrebe tega zavarovanja pridobitev, vpogled in uporabo vse
svoje osebne zdravstvene dokumentacije, ki jo je dolžan na zahtevo zdravnika cenzorja
Zavarovalnice Maribor d.d., tudi predati na vpogled. Zavarovanec se mora na zahtevo
zavarovalnice tudi odzvati na osebni zdravniški ali specialistični pregled s ciljem potrditve
nastanka in obstoja prijavljene bolezni.
3.
Za ugotovitev pomembnih okoliščin, ki so v zvezi s prijavljeno boleznijo, ima zavarovalnica
pravico zahtevati od zavarovanca, zavarovalca, upravičenca ali od druge pravne ali fizične
osebe tudi naknadna pojasnila.
4.
Zavarovalnica ne krije stroškov medicinskih preiskav in medicinske dokumentacije, ki
jih mora zavarovanec predložiti ob nastanku hujše bolezni, kot dokazilo o nastanku in
obstoju bolezni, kakor tudi nobenih stroškov zastopanja in odvetniškega posredovanja v
izvenpravdnem postopku reševanja zavarovalnega primera v skladu z navedenimi točkami.
5. člen ZAKLJUČNA DOLOČBA
1.
Zavarovalnica si pridržuje pravico do preverjanja zdravstvenega stanja, zdravstvene
dokumentacije in preverjanja trajne nezmožnosti za samostojno opravljanje del.
Več informacij na: 080 19 20 in
www.ZavarovalnicaMaribor.si

zm prizma hibrid - Zavarovalnica Maribor

Transcription

Similar documents

Dopolnilni pogoji

Splošni pogoji - TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, dd

Dodatna zaščita

kolesa 01/13 - Zavarovalnica Maribor

splošni pogoji za nezgodno zavarovanje več kot 50% invalidnosti

Splošnih pogojih - TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, dd

Izjava o izgubi zavarovalne police

Splošni pogoji SA - TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, dd

SPNZ-VZAJEMNA 2015

TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, dd