Splošno poročilo

Comments

Transcription

Splošno poročilo
ISSN 1977-3560
Splošno poročilo
o dejavnostih
Evropske unije
2013
Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije – 2013
Evropska komisija
Generalni direktorat za komuniciranje
Publikacije
1049 Bruselj
BELGIJA
Evropska komisija je 21. januarja 2014 pod oznako COM(2014) 12 sprejela
Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije – 2013.
http://europa.eu/general-report/sl
Fotografija na naslovnici: © Evropska centralna banka/Robert Metsch
2014 – 232 str. – 21 × 29,7 cm
Print
ISBN 978-92-79-34345-2
ISSN 1725-6976
doi:10.2775/78059
PDF
ISBN 978-92-79-34396-4
ISSN 1977-3560
doi:10.2775/89310
EPUB
ISBN 978-92-79-34419-0
ISSN 1977-3560
doi:10.2775/93019
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2014
© Evropska unija, 2014
Reprodukcija je dovoljena. Dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo posameznih
fotografij je treba pridobiti neposredno od imetnikov avtorskih pravic.
Printed in Luxembourg
Splošno
poročilo
o dejavnostih
Evropske unije
2013
K A Z A LO
PREDGOVOR
4
POGLAVJE 1
NA POTI K POLITIČNI UNIJI
6
Na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji
Nadaljnja prizadevanja za povezovanje
Razprava o prihodnosti Evrope
Vključitev državljanov v razpravo
Nova zgodba za Evropo
Priprave na volitve v Evropski parlament leta 2014
9
10
12
13
15
16
POGLAVJE 2
NA POTI K EKONOMSKI, FISKALNI IN BANČNI UNIJI 18
Krepitev evropskega ekonomskega upravljanja in evropske agende za rast
Finančna pomoč: podrobnosti o programih za Irsko, Grčijo, Španijo, Ciper in
Portugalsko
Krepitev ekonomske in monetarne unije za prihodnost
Trden finančni okvir za Evropo in bančna unija za evrsko območje
Varstvo potrošnikov v okviru finančnih storitev
Naložba v prihodnost: zagotavljanje trajnostnih javnih prihodkov na podlagi
izboljšanega usklajevanja davčne politike
21
28
34
36
42
45
POGLAVJE 3
NA POTI K OŽIVITVI IN RASTI GOSPODARSTVA TER
DELOVNIM MESTOM
48
Politike EU za rast – Evropa 2020
Odprt in pošten notranji trg
Prispevek trgovine h gospodarski rasti
Kmetijska politika in ribištvo ter pomorska politika
Proračun
51
73
95
97
102
POGLAVJE 4
ZA EVROPO DRŽAVLJANOV, PRAVIC, PRAVIČNOSTI
IN VARNOSTI
114
2013 – evropsko leto državljanov
Verski in svetovnonazorski dialog
Temeljne pravice
Državljanstvo
Pravosodje
Notranje zadeve
Olajšanje vsakdanjih skrbi državljanov
117
119
120
125
128
133
140
POGLAVJE 5
NA POTI K VEČJI VLOGI EU V SVETU
Evropsko sosedstvo
Širitev
Strateška partnerstva
Regionalne politike
Razvoj
Odzivanje na humanitarne krize in izredne razmere
Človekove pravice in demokracija
Večstransko upravljanje in globalni izzivi
Mir in varnost
150
153
157
161
165
172
176
179
181
188
POGLAVJE 6
DELO EVROPSKIH INSTITUCIJ IN ORGANOV
Evropski parlament
Evropski Svet
Svet Evropske unije
Evropska komisija
Sodišče Evropske unije
Evropska centralna banka
Evropsko računsko sodišče
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij Evropske unije
Evropska investicijska banka
Evropski varuh človekovih pravic
Decentralizirane agencije
Nacionalni parlamenti in njihova vloga v evropskem prostoru
Preglednost
KRONOLOGIJA
192
195
206
208
209
211
214
217
218
219
220
221
222
223
224
227
4
P R E D G OVO R
Pred petimi leti se je začela svetovna finančna kriza. Postala je gospodarska, socialna in finančna kriza. Toda Evropa se je uprla. Od takrat
smo dosegli velik napredek.
Sredi viharja smo morali ponovno zasidrati našo ladjo. To smo morali
storiti skupaj in tudi smo storili skupaj, saj nihče ni mogel drugemu
reči: „Vaš konec ladje tone.“ V včasih izjemno težavnih razmerah nam
je uspelo krmariti naprej, ko je obstajala nevarnost, da bomo skrenili s
prave poti.
© Evropska unija
Ponosen sem na to, kako se je Evropska komisija odzvala na krizo. S krizo smo se
spoprijeli neposredno. Bili smo na čelu razvoja ustvarjalnega, inovativnega, kolektivnega in celovitega evropskega odziva, ki temelji na tesnejši integraciji.
Postavljanje temeljev za prenovljeno Unijo stabilnosti in odgovornosti, rasti in solidarnosti je dolg, zapleten in včasih boleč proces. Toda počasi napredujemo na evropski in
nacionalni ravni, napredujemo pri odpravljanju čezmernega državnega dolga, zmanjševanju neravnotežij in krepitvi ekonomskega upravljanja, pri izboljševanju finančnega
nadzora in oblikovanju trajnostnega bančnega sektorja, pri izvajanju potrebnih strukturnih reform in izboljševanju naše konkurenčnosti in zaposlovanja.
To počnemo, da bi lahko ohranili in okrepili naše evropsko socialno tržno gospodarstvo.
Aktivno iščemo rešitve za težave, s katerimi se sooča današnja generacija mladih, da
bi zagotovili svetlo prihodnost za državljane EU.
Zato smo predlagali nov, v prihodnost usmerjen večletni finančni okvir, o katerem smo
se pogajali in ga pomagali sprejeti. Čeprav je njegov celoten obseg manjši od prvotne
želje Komisije, zajema pomembno povečanje proračuna za razvoj znanja in spretnosti ter raziskave in inovacije, ker smo trdno prepričani, da so naložbe v izobraževanje,
usposabljanje, digitalno gospodarstvo in inovacije ključnega pomena za razvoj potenciala ljudi in sprostitev evropskega potenciala rasti.
Nujno potrebno obravnavo brezposelnosti mladih smo premaknili na vrh evropske
politične agende, na primer prek pobude za zaposlovanje mladih, ker si Evropa ne
more privoščiti, da bi izgubila generacijo mladih, ki niso zaposleni, ne študirajo, se ne
usposabljajo in ne opravljajo pripravništva.
V letu 2013 smo videli, da so se naša prizadevanja začela obrestovati. Za Evropo je
okrevanje povsem dosegljivo: gospodarstvo EU se je v drugem četrtletju izvleklo iz
recesije, na splošno se razlike zmanjšujejo, evropski finančni trgi so bili uspešni,
podpirajo pa jih okrepljeni makroekonomski podatki.
Ob priznavanju že doseženega napredka pa se ne smemo slepiti glede prihodnjih
nalog. Še vedno nas čaka veliko dela, da bi lahko naša gospodarstva ponovno odločno
usmerili nazaj na vnaprej določeno pot, bistveno obrnili trend brezposelnosti, zagotovili pravilno delujočo ekonomsko in monetarno unijo z močnejšo socialno razsežnostjo
ter okrepili demokratično legitimnost in odgovornost naše Unije.
Dejstvo je, da so se naše države članice z reformami svojih gospodarstev strinjale
z nadaljnjo združitvijo svoje suverenosti, za tako pomembno in daljnosežno novo
gospodarsko in proračunsko usklajevanje pa sta potrebni legitimnost in odgovornost. Nazadnje bomo morali poglobiti politično unijo, ker bo trdnost naše ekonomske
in monetarne unije na koncu odvisna od njene osnovne politične in institucionalne
strukture. To zlasti velja za evrsko območje.
5
Toda bolj integriranega evrskega območja ne smemo doseči na račun vsega, kar smo
dosegli skupaj, od enotnega trga do štirih svoboščin za ljudi, blago, storitve in kapital.
Evropska unija mora ostati projekt za vse svoje članice – skupnost enakovrednih članic.
Kot celota je močnejša pri ohranjanju celovitosti svojega enotnega trga, svoje valute,
svojega članstva in svojih institucij.
Evropa je v svetu najbolj vplivna in ima najboljše izhodišče za uresničevanje svojih
interesov ter spodbujanje svojih vrednot, ko je najbolj povezana in govori z enim
glasom.
Močna, združena in odprta Evropa ostaja nepogrešljiv globalni partner tako za naše
vzhodne in južne sosede kot za Bližnji vzhod in Južno Ameriko.
Svet potrebuje Evropo, ki podpira odprta gospodarstva in zatira protekcionizem; Evropo, ki išče skupne rešitve za globalne težave, kot so podnebne spremembe; Evropo, ki
varuje temeljne pravice najbolj ranljivih ljudi; Evropo, ki jo zaznamujejo tesneje povezane regije ter odprte in vključujoče družbe.
Odrasla Evropska unija ne more shajati brez zrele demokratične razprave. Zato je
Komisija sprejela številne pobude za spodbujanje razprave o naši prihodnosti, in sicer
od dialogov z javnostjo v letu 2013, evropskem letu državljanov, do našega projekta
„Nova zgodba Evrope“, priporočila za izboljšanje širše politične razprave in resnično
demokratičnega značaja volitev v Evropski parlament.
Nelson Mandela, ena največjih osebnosti našega časa, ki je preminil decembra 2013,
je rekel: „Naša največja slava ni, da nikoli ne pademo, ampak da se po vsakem padcu
poberemo.“
Te besede lepo povzemajo, kaj Evropa predstavlja: vero v napredek in ljudi. Evropa
zavrača črnogledost. Predstavlja voljo do ukrepanja, krojenja naše usode in nenehnega spoprijemanja z izzivi.
Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije – leto 2013 je celovit pregled, kako smo
to dosegli v preteklem letu, in na kratko predstavlja, kako bomo to še naprej dosegali v letu 2014 in v naslednjih letih.
José Manuel Barroso
POGLAVJE 1
Na poti k politični
uniji
8
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
L
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
1
eta 2013 je Evropa začela premagovati finančno in gospodarsko krizo.
Evropska unija se je v drugem četrtletju leta 2013, ko so reformna
prizadevanja začela dosegati rezultate, izvila iz recesije. Začetno okrevanje
je krhko in potrebnega je še veliko dela – zlasti v smeri zmanjšanja visoke stopnje
brezposelnosti, še posebno med mladimi, in obnovitve dodeljevanja bančnih
posojil gospodinjstvom in podjetjem –, da se to okrevanje okrepi, čeprav močna
podpora Uniji in evru s strani političnih voditeljev in institucij EU, kot je Evropska
centralna banka (ECB), že začenja prinašati rezultate.
Poslanci Evropskega parlamenta glasujejo na plenarnem zasedanju
v Strasbourgu v Franciji.
n a
p o t i
k
p o l i t i Č n i
u n i j i
Na poti k poglobljeni in pravi ekonomski
in monetarni uniji
eu ni obravnavala le neposrednih težav, ki jih je povzročila kriza, temveč je nadalje­
vala tudi s pomembnim projektom obnove svoje ekonomske in finančne strukture. v
zameno za reforme je bilo v podporo državam članicam v finančnih težavah uvedenih
več programov, kar je privedlo do vzpostavitve evropskega mehanizma za stabilnost,
tj. stalnega finančnega požarnega zidu. Da bi se spodbudila gospodarska rast in pre­
prečile prihodnje krize, se ekonomske in fiskalne politike precej tesneje usklajujejo na
evropski ravni. vzporedno se gradi bančna unija s skupnim sistemom za nadzor in
reševanje bank v evrskem območju, in sicer na podlagi pravil, ki so bila oblikovana in
so odprta za vseh 28 držav članic. to je nujno potrebno, saj so, kot je jasno pokazala
kriza, evropska gospodarstva v osnovi soodvisna.
ta prizadevanja niso pomembna samo za evropo, ampak za ves svet. eu s svojimi
507 milijoni prebivalcev predstavlja 7,3 % svetovnega prebivalstva, njen bruto doma­
či proizvod (BDp) pa predstavlja več kot 23 % svetovnega BDp. Skupni BDp eu je večji,
kot ga imajo Združene države amerike, in dvakrat večji od kitajskega.
eu ima na voljo veliko sredstev, od odličnega človeškega kapitala do vrhunskih podje­
tij in najkakovostnejših visokošolskih institucij za raziskave in razvoj, ki privabljajo
skoraj polovico svetovnih mednarodno mobilnih študentov. evropski model upravljanja
združuje nacionalno suverenost in sodelovanje, tudi znotraj evropskih institucij, ter
spodbuja politično povezovanje. evropski model je navdih za mnoge sosednje države.
ta model še naprej tako kot v preteklosti dobro služi evropi, vendar se na podlagi iz­
kušenj, pridobljenih v krizi, še izboljšuje.
Dejstvo, da je eu leta 2012 prejela nobelovo nagrado za mir, potrjuje dober zgled, ki
ga v smislu sprave, miru in demokracije daje evropa. Če želi evropa svojo vodilno
vlogo tudi ohraniti, je treba izboljšati upravljanje in zagotoviti, da institucije in odloča­
nje postanejo bolj demokratični in pregledni. to je nujno, saj se vedno več odločitev, ki
neposredno vplivajo na vsakodnevno življenje državljanov, sprejema na evropski
ravni.
Države članice, tudi največje, se same niso več sposobne soočati z nekaterimi izzivi
globaliziranega gospodarstva ali se nanje ustrezno odzvati. Z združevanjem suvere­
nosti so države članice močnejše in so lahko vplivnejše v svetu.
gospodarsko povezovanje v evropi je edinstven proces. vzpostavitev ekonomske in
monetarne unije je bila nedvomno eden glavnih mejnikov evropskega povezovanja.
evro je eden od simbolov, ki opredeljujejo evropo doma in v svetu. kljub temu, da so
bile nekatere izmed velikih teženj evropske in monetarne unije uresničene, pa je treba
druge še vedno doseči.
Cilj temeljnega odziva na krizo je bil ponovno vzpostaviti zaupanje v dosežke enotne­
ga trga in enotne valute, kar dokazuje, da sta slednja nepovratna. Medtem ko se
osredotočamo na posamezne gospodarske in institucionalne reforme, moramo v mi­
slih trdno ohraniti večjo sliko; mobilizirati moramo politično voljo, da se naredi korak
naprej na poti k dokončanju evropske in monetarne unije, kar bo na koncu privedlo do
popolne politične unije.
9
10
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
1
Nadaljnja prizadevanja za povezovanje
Dva dogodka v letu 2013 sta jasno pokazala, da sta kljub izzivom, ki jih prinaša
kriza, eu in evrsko območje odločena, da si bosta nadalje prizadevala za tesnejše
povezovanje.
prvič, Hrvaška je 1. julija 2013 postala država članica, kar je močan znak upanja in
zaupanja manj kot 20 let po koncu balkanskih vojn.
Hrvaška je leta 2003 zaprosila za članstvo v eu in je od leta 2005 do leta 2011 de­
javno sodelovala v pogajanjih. voditelji eu in Hrvaške so decembra 2011 podpisali
pristopno pogodbo. končno poročilo o napredku priprav Hrvaške na pristop (1), objav­
ljeno marca 2013, je potrdilo, da je Hrvaška pripravljena na pridružitev uniji.
Hrvaška je imela v celotnem vmesnem obdobju do pristopa status dejavne opazoval­
ke v institucijah eu, kar ji je omogočilo, da se seznani z delovnimi metodami institucij
in sodeluje v postopku odločanja.
Komisar za širitev in evropsko
sosedsko politiko Štefan Füle
dviga zastavo Evropske unije
pred novim predstavništvom
Komisije v Zagrebu na Hrvaškem.
n a
p o t i
k
p o l i t i Č n i
11
u n i j i
pristop je bil v Zagrebu, glavnem mestu Hrvaške, obeležen s slovesnostjo, ki so se je
skupaj z več tisoč hrvaškimi državljani udeležili predsednik Martin Schulz v imenu
evropskega parlamenta, predsednik Herman van rompuy v imenu evropskega sveta
in predsednik josé Manuel Barroso v imenu evropske komisije, podpredsednica komi­
sije viviane reding in komisar Štefan Füle v imenu institucij eu ter predsednik ivo
josipović in predsednik vlade Zoran Milanović v imenu Hrvaške.
istočasno s pristopom so bili v Hiši evropske unije v središču Zagreba odprti novo
predstavništvo evropske komisije in informacijske pisarne evropskega parlamenta.
Drugič, evrsko območje se je pripravilo na pridružitev 18. članice, latvije, ki je s 1. ja­
nuarjem 2014 prevzela evro kot svojo valuto. priprave na prevzem evra so bile dokon­
čane leta 2013. latvija je marca uradno pozvala komisijo in eCB, naj pripravita kon­
vergenčni poročili, da se oceni, ali je država izpolnila gospodarska in pravna merila za
prevzem evra, kot je opredeljeno v Maastrichtski pogodbi.
v junijskem konvergenčnem poročilu komisije (2) je navedeno, da je latvija pripravlje­
na na prevzem evra. v konvergenčnem poročilu eCB (3) pa je navedeno, da je latvija,
gledano v celoti, znotraj referenčnih vrednosti konvergenčnih meril, čeprav je dolgo­
ročna vzdržnost latvijske ekonomske konvergence še naprej zaskrbljujoča.
priporočilo euroskupine z dne 21. junija je privedlo do podpore s strani evropskega
sveta z dne 28. junija, pri čemer je Svet z uradno odobritvijo julija odprl pot latviji k
prevzemu skupne valute, in sicer z začetkom leta 2014.
Latvijski predsednik vlade Valdis
Dombrovskis drži model evrskega
kovanca ob slovesni obeležitvi
pridružitve Latvije evrskemu
območju s 1. januarjem 2014.
12
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
1
Razprava o prihodnosti Evrope
Da bi začela javno razpravo, je evropska komisija leta 2012 v svojem načrtu za po­
globljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo (4) predstavila svoje ideje za prihod­
nost evrskega območja. v načrtu so navedeni politična vizija in konkretni predlogi,
potrebni za podporo stabilnosti evra in eu kot celote, in sicer v kratko­, srednje­ in
dolgoročnem obdobju.
ta celovit pristop k poglobitvi evrskega območja temelji na ključnih načelih:
▶ prvič, ukrepi za nadaljnje povezovanje bi morali biti v skladu z metodo Skupnosti
izvedeni v okviru institucionalnega in pravnega okvira pogodb.
▶ Drugič, v celoti bi bilo treba izkoristiti potencial instrumentov na ravni eu, in ne le
tiste, ki se uporabljajo samo v evrskem območju.
▶ tretjič, reforme bi bilo treba izvesti predvsem s sekundarno zakonodajo; spremembe
pogodb bi prišle v poštev le, če bi bilo to nujno potrebno.
vizija komisije vzpostavlja ravnotežje med povečanjem gospodarske in proračunske
odgovornosti ter večjo solidarnostjo in finančno podporo. načrt navaja tudi, da bi
moralo vsak prenos pooblastil na eu spremljati več demokratične legitimnosti in od­
govornosti na ravni eu. poleg tega ima načrt močno socialno razsežnost in zagotavlja,
da eu hkrati napreduje na vseh navedenih področjih. podnaslov načrta je „Začetek
evropske razprave“, ki se je leta 2013 tudi dejansko začela. poslanci evropskega
parlamenta, nacionalnih parlamentov in vlad ter novinarji, akademiki in državljani so
se maja 2013 zbrali na konferenci v Bruslju, da bi razpravljali o tem, kaj za državljane
evrope pomenijo ideje iz načrta. evropski svet se je sestal na več zasedanjih, da bi
razpravljal o skupnih načelih in predlogih za izgradnjo prave ekonomske in monetarne
unije.
Za pripravo temeljev za poglobljeno politično unijo, ki je končni cilj fiskalnega in go­
spodarskega povezovanja, je potrebna resnično vseevropska razprava. Demokratična
legitimnost in odgovornost eu morata ustrezati njeni vedno večji vlogi in moči. Zato je
predsednik Barroso v govoru o stanju v uniji v letu 2013 (5) potrdil svojo namero, da
predstavi nadaljnje ideje o tem, kako pred volitvami v evropski parlament najbolje
utrditi in poglobiti metodo Skupnosti. namen je določitev načel in usmeritev, ki so
potrebni za pravo politično unijo, da bi se o njih lahko razpravljalo v resnično evropski
razpravi.
n a
p o t i
k
p o l i t i Č n i
13
u n i j i
Vključitev državljanov v razpravo
v letu 2013 je eu v razpravo o prihodnosti evrope vključila tudi državljane. pravzaprav
je bilo ob 20. obletnici uvedbe evropskega državljanstva z Maastrichtsko pogodbo
leto 2013 imenovano za evropsko leto državljanov. Cilj je bil evropejcem omogočiti,
da izvejo več o pravicah in možnostih, ki jih imajo zahvaljujoč državljanstvu eu.
RAZPRAVA Z DRŽAVLJANI PO VSEJ EU
Dialogi z državljani, organizirani v letu 2013
0
500 km
Açores (PT)
Madeira (PT)
(FR)
Reykjavík
Guadeloupe
(FR)
Ísland
Canarias (ES)
København
Nederland
Bruxelles
Warszawa
Deutschland Berlin
Polska
Belgique
Luxembourg
Paris
France
Luxembourg
Kyïv
Česká
republikaSlovensko
Wien
Ljubljana Zagreb
Hrvatska
Madrid
Italia
Sarajevo
София
Crna Priština Sofia
GoraKosovo
Podgorica *UNSCR 1244
Tiranë Skopje
Città del
Vaticano
España
București
Tbilisi
Haïastan
Yerevan
България
Bulgaria
Iran
P.J.R.M.
Shqipëria
Ελλάδα
Elláda
Alger
Rabat
El Maghreb
Sakartvelo
Beograd
Roma
Lisboa
Chișinău
România
Bosna i
Hercegovina Srbija
San Marino
Portugal
Moldova
Bratislava
Österreich
Budapest
Magyarország
Slovenija
Andorra
Ukraïna
Praha
Schweiz Liechtenstein
Bern
Suisse Svizzera
Monaco
Qazaqstan
Belarus'
Amsterdam
BelgiëBrussel
Moskva
Latvija
Lietuva
Vilnius
R.
Minsk
Danmark
Baile Átha Cliath
Dublin
El Djazâir
Tunis
Tounis
La Réunion
(FR)
Rossija
Eesti
Rīga
United Kingdom
Guyane
(FR)
Brasil
Tallinn
Stockholm
London
Suriname
Helsinki
Helsingfors
Sverige
Oslo
Éire
Ireland
Mayotte
(FR)
Suomi
Finland
Norge
Martinique
(FR)
Ankara
Türkiye
Αθήνα
Athína
Valletta
Malta
Κύπρος
Kýpros
Λευκωσία
Lefkosía
Souriya
Libnan
Beyrouth
Iraq
Dimashq
Dialog z državljani (september 2012–december 2013)
Načrtovan dialog z državljani (december 2013–marec 2014)
Virtualni dialog z državljani (16. januar 2014)
Evropski dialog z državljani (27. marec 2014)
leta 2012 se je začela vrsta dialogov z državljani, ki so se nadaljevali v letu 2013 in
bodo potekali do marca 2014. Skupno bo v vseh državah članicah izvedenih približno
50 dogodkov, pri katerih bodo dejavno sodelovali predsednik komisije in večina komi­
sarjev. Številnih dialogov so se udeležili tudi nacionalni, regionalni in lokalni politiki ter
poslanci evropskega parlamenta, kar ponazarja, da gre za širšo razpravo.
Cilj je spodbuditi vzpostavitev pravega evropskega javnega prostora, v katerem se z
evropskega vidika razpravlja o evropskih vprašanjih.
14
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
1
razprave potekajo v okviru treh glavnih tem:
▶ premagovanje gospodarske krize;
▶ državljanske pravice in druge neposredne skrbi;
▶ prihodnost evrope.
Dialoge z državljani je v letu 2013 spremljalo na tisoče dogodkov, povezanih z evrop­
skim letom državljanov (za več podrobnosti glej poglavje 4).
Govor podpredsednice Evropske
komisije in komisarke za
pravosodje, temeljne pravice in
državljanstvo Viviane Reding
med pogovorom z državljani
v mestu Solun v Grčiji.
n a
p o t i
k
p o l i t i Č n i
u n i j i
Nova zgodba za Evropo
v zadnjih letih so novi izzivi močno zaznamovali evropski projekt, prepričanja državlja­
nov in družbene vrednote. treba je spet zbuditi zaupanje državljanov v evropo, da
bodo nadaljevali projekt, ki ga je začelo šest držav pred več kot 60 leti v razdeljeni in
razdejani evropi.
vodilni motiv iz povojnega obdobja „s skupnim trgom do miru“ potrebuje novo „razli­
čico 2.0“, ki bo vzdržala preskus časa. nova vseobsegajoča zgodba naj bi opozorila na
to, zakaj je bil proces evropskega povezovanja nujen odziv na drugo svetovno vojno in
zakaj je danes še vedno pomemben. upoštevala naj bi spreminjajočo se stvarnost
evropske celine in opozorila, da v eu ne gre samo za gospodarstvo in gospodarsko
rast, ampak tudi za kulturno enotnost in skupne vrednote v globaliziranem svetu.
„nova zgodba za evropo“ je projekt, ki ga je predlagal evropski parlament in izvaja
komisija v odgovor na poziv predsednika Barrosa po „trdnejši in boljši evropi“, ki ga je
izrekel v govoru o stanju v uniji leta 2012. Cilj te pobude je umetnike, pisatelje, filozo­
fe, znanstvenike in kulturnike pozvati, naj se pridružijo razpravi in izdelajo vizijo
evrope, ki bo evropske državljane ponovno povezala pri izgradnji evropske unije v
sedanjosti in prihodnosti. predsednik Barroso je v svojem govoru o stanju v uniji v letu
2013 odprto pozval, naj se „vsi, ki jim je mar za evropo, ne glede na njihovo politično
ali ideološko prepričanje in ne glede na to, od kod prihajajo, zavzamejo za evropo“.
projekt „nova zgodba za evropo“ je predsednik Barroso začel aprila 2013. Za njegovo
izvajanje je komisija ustanovila usmerjevalno skupino, ki bo različne prispevke zbrala
v končni dokument. julija je varšava gostila prvi zbor pod naslovom „novi načini raz­
mišljanja za evropo“. Decembra mu je sledil zbor v Milanu, obeh pa se je udeležil
ustrezni predsednik države ali vlade. v začetku leta 2014 jima bo sledil tretji in zadnji
tak zbor.
15
16
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
1
Priprave na volitve v Evropski parlament leta 2014
vključevanje državljanov v središče razprav je služilo tudi za pripravo podlage za vo­
litve v evropski parlament leta 2014. te volitve bodo posebne iz dveh razlogov.
prvič, to bodo prve volitve v skladu z določbami lizbonske pogodbe, ki krepi vlogo
državljanov eu kot političnih akterjev v eu. prav tako krepi pooblastila parlamenta, s
čimer utrjuje njegovo vlogo sozakonodajalca in mu nalaga dodatne odgovornosti,
vključno s pravico do izvolitve predsednika komisije na podlagi predloga evropskega
sveta, ob upoštevanju rezultatov evropskih volitev.
Drugič, prihajajoče volitve so ključnega pomena za opredelitev prihodnjega razvoja
evrope. Zaradi korenitih sprememb, ki so se začele med krizo, se je eu znašla na
razpotju. volitve v evropski parlament zagotavljajo platformo za državljane, da se
lahko odločijo, v katero smer naj se unija razvija in kakšno evropo si želijo v prihodnje.
komisija je v okviru priprav na parlamentarne volitve in izbor predsednika komisije
objavila sporočilo (6) in priporočilo (7), v katerih na podlagi naslednjih ukrepov poziva
k močnejšim povezavam med državljani in eu:
▶ nacionalne politične stranke morajo pred in med volitvami pojasniti, s katero
evropsko politično stranko so povezane;
▶ države članice bi se morale dogovoriti o enotnem datumu evropskih volitev;
▶ politične stranke morajo oznaniti, katere kandidate podpirajo za predsednika
komisije;
▶ politične stranke morajo med kampanjo volivce obvestiti o svojem kandidatu za
predsednika komisije in njegovem programu.
parlament je te predloge sprejel julija 2013, pri čemer je bil za datum volitev določen
čas med 22. in 25. majem 2014.
n a
p o t i
k
p o l i t i Č n i
u n i j i
OPOMBE
(1) Sporočilo komisije – poročilo o napredku priprav Hrvaške na pristop (CoM(2013) 171).
(2) poročilo komisije – konvergenčno poročilo o latviji za leto 2013 (CoM(2013) 341).
(3) poročilo evropske centralne banke – konvergenčno poročilo, junij 2013 (https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/
conrep/cr201306sl.pdf).
(4) Sporočilo komisije – načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo – Začetek evropske
razprave (CoM(2012) 777).
(5) http://europa.eu/rapid/press­release_SpeeCH­13­684_sl.htm
(6) Sporočilo komisije – priprava evropskih volitev leta 2014: nadaljnja krepitev demokratične in učinkovite
izvedbe evropskih volitev (CoM(2013) 126).
(7) priporočilo komisije o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v evropski parlament (ul l 79,
21.3.2013).
FOTOGRAFIJE
evropska unija: str. 8, 10, 11, 14
17
POGLAVJE 2
Na poti k ekonomski,
fiskalni in bančni
uniji
20
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
L
eta 2013 se je nadaljevala pomembna preobrazba ekonomskega in proračunskega usklajevanja v EU, kar dokazuje, da EU uvaja trajne spremembe in
obravnava resne proračunske in strukturne težave, ki so se nakopičile v
zadnjem desetletju ali več. Tretji evropski semester – celostni cikel EU za gospodarsko in proračunsko usklajevanje – je omogočil celovito in pravočasno ocenjevanje ekonomskih politik držav članic, in sicer ob ustreznem upoštevanju soodvisnosti in učinka prelivanja med državami. Poleg tega je uvedba zakonodajnega
dvojčka okrepila proračunski nadzor v evrskem območju.
Države članice so leta 2013 trdo delale, da bi obvladale javne finance, pri čemer
jim je uspelo splošni proračunski primanjkljaj, ki je višek dosegel leta 2009,
zmanjšati za polovico. Začele so izvajati tudi strukturne reforme – temeljne gospodarske reforme pokojninskih in davčnih sistemov, delovnega prava ali trgov
proizvodov in storitev. Te so spremenile način, kako gospodarstva delujejo, in
lahko okrepijo potencial držav članic za rast in ustvarjanje delovnih mest. Irska je
bila prva država, ki je decembra 2013 zaključila program ekonomskega
prilagajanja.
Poleg okrepljenih kapitalskih zahtev za banke, ki bodo začele veljati 1. januarja
2014, je EU znatno napredovala v smeri dokončanja bančne unije v evrskem območju, da bi se povečala finančna stabilnost in zaščitili interesi davkoplačevalcev.
Bančna unija je odprta za vse države članice, tudi za države zunaj evrskega območja. Začarani krog, v katerem si države in njihove banke medsebojno povečujejo težave, je mogoče uspešno prekiniti le s skupnim sistemom. Eden od glavnih
stebrov bančne unije, tj. enotni mehanizem nadzora (Single Supervisory Mecha­
nism – SSM), je bil dogovorjen leta 2013 in bo postal popolnoma operativen
leta 2014. Dopolnil ga bo drugi steber, tj. enotni mehanizem za reševanje (Single
Resolution Mechanism – SRM), o katerem sta Parlament in Svet sprejela svoja
stališča decembra 2013 z namenom hitrih tristranskih pogajanj leta 2014. Ta
dva mehanizma, ki temeljita na enotnem pravilniku o bančništvu, skupnem vsem
28 državam članicam EU, bosta povečala stabilnost bank in v prihodnje odpravila
možnost, da račune bank v težavah poravnavajo davkoplačevalci.
Zastave pred zgradbo Evropske komisije Berlaymont v Bruslju
v Belgiji pozdravljalo vstop Latvije v evrsko območje.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
21
u n i j i
Krepitev evropskega ekonomskega upravljanja
in evropske agende za rast
Evropski semester
ključni instrument sistema evropske unije za ekonomsko upravljanje je evropski se­
mester, ki se je leta 2013 izvajal že tretje leto. postopek semestra zagotavlja tesno
usklajevanje proračunskih politik držav članic v okviru pakta za stabilnost in rast ter
ekonomskih politik držav članic v skladu s strategijo evropa 2020, tj. dolgoročnim
načrtom eu za rast in delovna mesta.
OKTOBER
SEPTEMBER
AVGUST
JULIJ
JUNIJ
MAJ
APRIL
PPD
Končni
podatki
Eurostata
o dolgu in
primanjkljaju
EVROPSKI
SVET
Voditelji EU na
podlagi letnega
pregleda rasti
sprejmejo
ekonomske
prioritete
EVROPSKI
SVET
Voditelji EU
odobrijo
končne PPD
Ekonomski
dialog
o Evropskem
svetu in
letnem
pregledu
rasti
Obmoje
EVRA
Ekonomski
dialog
o PPD
PPD
Ekonomski
dialog
o letnem
pregledu
rasti
LPR
IZVAJANJE
Države članice predložijo
programe stabilnosti
ali konvergenčne
programe
(o proračunskih politikah)
ter nacionalne
reformne programe
(o ekonomskih politikah)
LPR
IZVAJANJE
Države članice
sprejmejo svoje
proračune
SVET
Nacionalni
ministri
razpravljajo
o PPD
PPD
SVET
Nacionalni ministri
sprejmejo sklepe o
LPR in PMO
LPR
PP
LPR
EVROSKUPINA
Finančni ministri
razpravljajo
o mnenju
Evropske
komisije
glede osnutkov
proračunskih
načrtov
LPR
Obmoje
EVRA
PMO
DRŽAVE ČLANICE
PMO
PRORAČUNI
Mnenje
Komisije
o osnutkih
proračunskih
načrtov
Obmoje
EVRA
EVROPSKI PARLAMENT
Zimska gospodarska
napoved
PMO
EVROPSKA KOMISIJA
EVROPSKI SVET/SVET
Obmoje
EVRA
MAREC
Začasni
Pomladanska gospodarska
podatki
napoved
Eurostata
o dolgu in
primanjkljaju
PRILAGOJENI
NASVETI
PODROBNA
ANALIZA
Komisija pripravi
Komisija objavi
priporočila za
poglobljene
posamezno
preglede držav
državo glede
z morebitnimi
proračunske,
makroekonomskimi
ekonomske in
neravnotežji
socialne politike
Jesenska gospodarska
napoved
SPLOŠNE
PRIORITETE
Komisija objavi
letni pregled
rasti in
poročilo o
mehanizmu
opozarjanja
FEBRUAR
JANUAR
DECEMBER
NOVEMBER
POSTOPEK EVROPSKEGA SEMESTRA
LPR: letni pregled rasti (opredelitev splošnih ekonomskih prioritet EU).
PMO: poročilo o mehanizmu opozarjanja (sistem preverjanja in odkrivanja gospodarskih tveganj).
PPD: priporočila za posamezne države.
PČP: postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
PP: poglobljen pregled.
Program ekonomskega partnerstva: načrt najpomembnejših strukturnih reform, ki so potrebne za trajnostno odpravo primanjkljaja.
IZVAJANJE
Države članice
predložijo osnutke
proračunskih
načrtov in
programe
ekonomskega
partnerstva (samo
države s čezmernim
primanjkljajem)
22
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
namen evropskega semestra je:
▶ opredeliti glavne ekonomske in socialne izzive za eu in evrsko območje, ki izražajo
vedno večjo medsebojno odvisnost držav članic;
▶ oceniti napredek politike in zgodaj odkriti nove izzive politike ter s priporočili za
posamezne države (country-specific recommendations – CSr) usmerjati države
članice pri izvajanju politik na načine, ki pripomorejo k prilagajanju in trajnostni rasti
eu, ter tako zagotavljati delovna mesta in spodobne življenjske standarde za vse.
na podlagi smernic komisije iz letnega pregleda rasti za leto 2013 je evropski svet na
zasedanju marca 2013 določil prednostne naloge v okviru vseevropskih reform za
naslednje leto. te prednostne naloge ostajajo nespremenjene glede na prejšnje leto,
deloma zato, ker pomembni gospodarski izzivi zahtevajo trajno pozornost politike,
predvsem pa zato, ker je dokazano, da strategija eu deluje. prednostne naloge so:
▶ izvajanje diferencirane in rasti prijazne fiskalne konsolidacije;
▶ obnovitev normalnega posojanja gospodarstvu;
▶ spodbujanje rasti in konkurenčnosti za danes in jutri;
▶ spopadanje z brezposelnostjo in socialnimi posledicami krize;
▶ posodobitev javne uprave.
Podpredsednik Evropske komisije
in komisar za ekonomske in
monetarne zadeve Olli Rehn na
razpravi o evropskem semestru
v Evropskem parlamentu
v Strasbourgu v Franciji.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
23
u n i j i
Priporočila za posamezne države
Države članice so se med letom 2013 pri oblikovanju ekonomskih in fiskalnih načrtov
ravnale po navedenih prednostih nalogah. aprila so predložile svoje srednjeročne
proračunske načrte (programi za stabilnost ali za konvergenco) in načrtovane gospo­
darske reforme (nacionalni programi reform) v oceno komisiji. na podlagi celovite
analize, ki je zajela fiskalne, makroekonomske in strukturne politike, je komisija konec
maja posameznim državam predložila konkretne politične nasvete oziroma CSr. Dr­
žave članice so obravnavale ta CSr, ki so bila pozneje potrjena na junijskem zasedanju
evropskega sveta in sprejeta na julijskem zasedanju Sveta evropske unije. Države
članice so torej prejele politične nasvete pred dokončnim oblikovanjem osnutkov dr­
žavnih proračunov in načrtov reform za leto 2014. komisija pozorno spremlja izvajanje
CSr v drugi polovici leta 2013. poleg tega je sprejela ukrepe za zagotovitev, da kohe­
zijska politika eu dopolnjuje fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme, tako da
podpira naložbe v rast in delovna mesta ter izvajanje CSr.
PRIPOROČILA ZA POSAMEZNE DRŽAVE PO DRŽAVAH ČLANICAH
BELGIJA
BOLGARIJA
ČEŠKA
DANSKA
NEMČIJA
ESTONIJA
ŠPANIJA
FRANCIJA
ITALIJA
CIPER
LATVIJA
LITVA
LUKSEMBURG
MADŽARSKA
MALTA
NIZOZEMSKA
AVSTRIJA
POLJSKA
SLOVENIJA
SLOVAŠKA
FINSKA
ŠVEDSKA
ZDRUŽENO KRALJESTVO
Izobraževanje
Prožna varnost
na trgu dela
Mehanizem
določanja plač
Aktivna politika
trga dela
TRG DELA
Udeležba na trgu
dela
Učinkovita raba
virov
Raziskave in
razvoj ter inovacije
Javne storitve in
ureditev
Konkurenca v
sektorju storitev
REFORME ZA POVEČANJE
RASTI
Mrežne gospodarske
panoge
Dostop do
financiranja
Stanovanjski trg
Bančništvo
FINANČNI
SEKTOR
Obdavčevanje
Fiskalni okvir
Pokojninski in
zdravstveni sistemi
Zdrave javne
finance
JAVNE FINANCE
24
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Ocena osnutkov proračunskih načrtov za evrsko območje
maja 2013 je začel veljati proračunski zakonodajni dvojček za evrsko območje. prvi
konkreten primer izvajanja novih pravil je bil zabeležen oktobra 2013, ko so države
članice iz evrskega območja predložile osnutke nacionalnih proračunskih načrtov v
pregled komisiji. Splošna ocena teh proračunskih načrtov, ki jo je komisija objavila
15. novembra, je bila razmeroma pozitivna. večina načrtov je bila na splošno v skladu
z zavezami držav članic iz evrskega območja glede dolga in primanjkljaja, vključno z
državami, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem (okrepljen sistem
spremljanja eu za države s primanjkljajem, večjim od 3 % bDp). v nekaterih državah
pa je komisija ugotovila, da je bilo malo manevrskega prostora.
mnenja komisije in osnutke proračunskih načrtov so natančno pregledali in obravnava­
li finančni ministri euroskupine v novembru. ugotovili so, da je bilo v primeru številnih
držav prisotno tveganje glede skladnosti s pravili iz pakta za stabilnost in rast, vendar
so pokazali popolno zavezanost obravnavanju tega tveganja. Dogovorjeno je bilo, da
se morajo države članice osredotočiti na kakovost in sestavo kakršnih koli nadaljnjih
fiskalnih prilagoditev za zagotovitev, da te prilagoditve čim bolj spodbujajo rast.
Začetek veljavnosti „dvojčka“
uredbi, ki sestavljata „dvojček“ (1), dopolnjujeta pakt za stabilnost in rast, vendar
se uporabljata samo za države članice evrskega območja. veljati sta začeli
30. maja 2013, prvič pa sta se uporabili z začetkom novega evropskega semestra
jeseni. obravnavata potrebo po okrepljenem proračunskem usklajevanju, ki izhaja
iz tesne medsebojne povezanosti držav članic monetarne unije. eden od najpo­
membnejših vidikov v zvezi s tem je ta, da evropska komisija ocenjuje osnutke
nacionalnih proračunskih načrtov in po potrebi oblikuje priporočila. poleg tega
vzpostavljata okvir unije za obravnavanje držav s finančnimi težavami. „Dvojček“
vključuje zaveze iz pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju ekonomske
in monetarne unije v pravo eu.
glavne značilnosti „dvojčka“ so:
1. strožje spremljanje in večje usklajevanje proračunske politike v evrskem ob­
močju, vključno s skupno oceno osnutkov proračunskih načrtov jeseni in stal­
nim nadzorom čezmernih primanjkljajev v evrskem območju;
2. večanje odgovornosti in dolžnosti v okviru nacionalne politike. v zvezi s tem
bodo nacionalne neodvisne napovedi oblikovale podlago za nacionalne prora­
čune, s čimer se bosta povečali zanesljivost in verodostojnost, nacionalne ne­
odvisne institucije pa bodo spremljale skladnost z nacionalnimi fiskalnimi pra­
vili, s čimer se bo okrepila odgovornost za evropske proračunske zaveze;
3. vključevanje načel spremljanja, ki se uporabljajo pri dodeljevanju finančne po­
moči, v okvir unije. S tem se vzpostavlja nov okrepljen nadzor, ki uvaja natanč­
nejše spremljanje kot v običajnih postopkih nadzora, kar pomeni, da se obve­
znosti držav v okviru programa makroekonomskega prilagajanja vključijo v
okvir eu in da se uvede režim za nadzor po koncu programa.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
u n i j i
Zgodnje odkrivanje ekonomskih tveganj
postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ki se je začel izvajati leta 2011,
zagotavlja stalno analizo ekonomskih politik vseh 28 držav članic vse leto, kar omo­
goča, da se tveganja, kot so baloni, ki so nastali na nepremičninskih trgih ali zmanj­
šanje konkurenčnosti, odkrijejo zgodaj, preden se razvijejo v težavo širšega gospodar­
stva in drugih držav članic.
Spremljanje poteka na podlagi pregleda statističnih kazalnikov, ki je vsako jesen ob­
javljen v poročilu o mehanizmu opozarjanja. po potrebi se naknadno izvede bolj po­
globljena analiza.
komisija je leta 2013 sklenila, da so države članice napredovale pri odpravljanju ne­
ravnovesij, ki so se nakopičila pred krizo. Številne države članice so zmanjšale svoje
primanjkljaje in bistveno izboljšale stroškovno konkurenčnost. vendar je potreben
nadaljnji napredek za zmanjšanje čezmernega dolga in izboljšanje neto stanja med­
narodnih naložb večine zadolženih držav. komisija je v poročilu o mehanizmu opozar­
janja za leto 2014 (2), ki je bilo objavljeno novembra 2013, priporočila poglobljen
pregled razvoja dogodkov v 16 državah članicah z različnimi makroekonomskimi izzi­
vi in morebitnimi pomanjkljivostmi, ki bi lahko imeli učinek prelitja na preostalo evrsko
območje in širšo eu. podrobni pregledi za posamezne države bodo zaključeni spomla­
di 2014, tako da bo imela komisija čas za razmislek, ali naj v poznejših CSr predlaga
kakršen koli poseben ukrep kot del cikla evropskega semestra.
Gospodarske prednostne naloge po letu 2013
v okviru letnega pregleda rasti je bilo ugotovljeno, da bo leta 2014 največji izziv
unije in njenih držav članic ohranjati in spodbujati oživitev gospodarstva, ki se je za­
čela leta 2013. letni pregled rasti je pokazal, da so države članice napredovale pri
izvajanju petih prednostnih nalog, ki so bile opredeljene leta 2013, in so začele odprav­
ljati neravnovesja, ki so se razvila pred krizo.
Znake gospodarskega okrevanja bi torej morali vzeti kot spodbudo za odločno nada­
ljevanje prizadevanj in se izogniti tveganju zaostajanja, samozadovoljstva ali „utruje­
nosti od reform“. upoštevanje poštenosti in jasnost v zvezi s cilji, ki jih je treba doseči,
bosta bistvena za zagotovitev, da prizadevanja na nacionalni in evropski ravni prine­
sejo konkretne srednjeročne in dolgoročne rezultate ter da jih državljani sprejemajo.
25
26
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Evropski mehanizem za stabilnost
prvo polno leto delovanja evropskega mehanizma za stabilnost (European Stability
Mechanism – eSm) je bilo leto 2013. ta mehanizem je ključni dejavnik za zaščito fi­
nančne stabilnosti v evrskem območju. eSm, katerega posojilna zmožnost znaša
500 milijard eur, je ključen finančni varovalni ukrep za zagotavljanje finančne pomoči
državam članicam iz evrskega območja, ki se soočajo s finančnimi težavami ali jim
takšne težave grozijo. eSm je že zagotovil finančno pomoč Španiji pri dokapitalizaciji
njenega finančnega sektorja in Cipru za pomoč pri izvajanju programa makroekonom­
skega prilagajanja. programi za irsko, grčijo in portugalsko so se še naprej skupno fi­
nancirali iz evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (European Financial Stabilisation Mechanism – efSm), evropskega instrumenta za finančno stabilnost (European
Financial Stability Facility – efSf) in mednarodnega denarnega sklada (mDS).
vzpostavitev eSm ni samostojen odziv na krizo državnega dolga, temveč dopolnjuje
sklop reform, ki se izvajajo na nacionalni ravni, na ravni evrskega območja in ravneh
eu. prizadevanja držav članic v zvezi s fiskalno konsolidacijo in strukturnimi reforma­
mi kot tudi pobude eu in medvladne pobude, kot so okrepljen pakt za stabilnost in
rast, pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni
uniji (vključno s fiskalnim paktom), evropski semester ter bančna unija, so ključnega
pomena pri odpravljanju razlogov za krizo in preprečevanju morebitnih kriz v prihod­
nosti. kadar pa država članica iz evrskega območja potrebuje finančno pomoč, ima
eSm zmožnost in sredstva, da deluje kot finančni varovalni ukrep in uporabi posojilni
instrument, ki bo premostil finančne potrebe zadevne države, dokler ne bo ponovno
vzpostavljen trg državnih obveznic. Da bi izpolnil svoj namen, eSm zbira sredstva z
izdajanjem instrumentov denarnega trga ter srednjeročnih in dolgoročnih dolžniških
vrednostnih papirjev z zapadlostjo do 30 let. izdaje eSm podpirata vplačani kapital v
znesku 80 milijard eur in zaveza držav članic eSm, da zagotovijo svoj prispevek k
odobrenemu delniškemu kapitalu eSm.
EVROPSKI MEHANIZEM ZA STABILNOST V ŠTEVILKAH
Kapital na vpoklic
iz držav članic
evrskega območja
620 milijard EUR
Delniški kapital
700 milijard
EUR
Vplačani kapital
80 milijard EUR
Vir delniškega
kapitala zagotavlja
posojilno zmožnost
500 milijard
EUR
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
27
u n i j i
Socialna razsežnost ekonomske in monetarne unije
v sporočilu komisije o krepitvi socialne razsežnosti emu (3) je predlagano oblikovanje
nove preglednice petih ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov za pomoč pri
odkrivanju glavnih zaposlitvenih in socialnih izzivov v emu, ki jih je treba obravnavati
v skupnem interesu, in pri opozarjanju nanje. kazalniki so: brezposelnost; brezposel­
nost mladih in stopnja neaktivnosti; bruto razpoložljiv dohodek gospodinjstev; stopnja
tveganja revščine in dohodkovna neenakost (razmerje med 20 % najvišjih dohodkov
in 20 % najnižjih dohodkov). preglednica je bila vključena v paket letnega pregleda
rasti za leto 2014 (skupno poročilo o zaposlenosti) in bo prispevala k postopku evrop­
skega semestra, tako da bo morda prispevala k oblikovanju CSr, vendar brez sankcij.
PREGLED REZULTATOV ZADNJEGA FLASH EUROBAROMETRA
(FL 386) V 17 DRŽAVAH EVRSKEGA OBMOČJA
57 % (+ 2 %) državljanov eu, ki živijo v evrskem območju, enotno valuto ocenjuje pozitivno. leta 2011 je
znašal delež teh državljanov 56 %; ta številka se je potem zmanjšala za 1 odstotno točko v letu 2012, in
sicer na 55 %, ter zdaj znaša do 57 %.
%
FL386
10/2013
FL362
10/2012
FL335
11/2011
FL306
10/2010
FL279
10/2009
FL251
7/2008
FL216
8/2007
FL193
9/2006
FL175
10/2005
FL165
11/2004
FL153
11/2003
11/2002
FL139
70
60
50
40
30
20
10
0
28
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Finančna pomoč: podrobnosti o programih za Irsko,
Grčijo, Španijo, Ciper in Portugalsko
Irska
irska je bila prva država, ki je decembra 2013 uspešno zaključila program ekonom­
skega prilagajanja. Dogovor o programu je bil uradno sklenjen decembra 2010.
vključeval je skupni finančni paket v znesku 85 milijard eur in zajemal obdo­
bje 2010–2013.
Olli Rehn, podpredsednik
Komisije, pristojen za
ekonomske in monetarne
zadeve ter evro, je dejal:
„Uspešen zaključek irskega
programa je jasen znak, da je
naš skupen odziv na krizo
obrodil rezultate.“
irska je 21. novembra 2010 eu in mDS uradno zaprosila za finančno pomoč. program
ekonomskega prilagajanja za irsko je vključeval prispevke eu/efSm (22,5 milijar­
de eur), držav članic evrskega območja/efSf (17,7 milijarde eur), dvostranske pri­
spevke Združenega kraljestva (3,8 milijarde eur), Švedske (0,6 milijarde eur) in
Danske (0,4 milijarde eur) ter sredstva iz mDS (22,5 milijarde eur). poleg tega je
prispevala tudi irska prek denarnih rezerv državne blagajne in naložb nacionalnega
rezervnega pokojninskega sklada.
Cilji programa so bili:
▶ takojšnja okrepitev in celovita prenova bančnega sektorja;
▶ ambiciozna fiskalna prilagoditev za ponovno vzpostavitev fiskalne vzdržnosti in
odprava čezmernega primanjkljaja do leta 2015;
▶ reforme za povečanje rasti, zlasti na trgu dela, da bi se ponovno omogočila
zanesljiva in trajnostna rast.
ZNESKI IZPLAČIL ZA IRSKO, V MILIJARDAH EUR
pregled
Datum
efSf
efSm
mDS
Dvostranski
prispevki
Skupaj
1.
Q1 2011
3,6
8,4
5,8
0,0
17,8
2.
Q2 2011
0,0
3,0
1,4
0,0
4,4
3.
Q3 2011
3,0
2,5
1,5
0,5
7,4
4.
Q4 2011
2,7
1,5
3,9
0,5
8,6
5.
Q1 2012
2,8
3,0
3,2
0,7
9,7
6.
Q2 2012
0,0
2,3
1,5
0,5
4,2
7.
Q3 2012
0,0
1,0
0,9
0,7
2,6
8.
Q4 2012
0,8
0,0
0,9
0,5
2,2
9.
Q1 2013
1,6
0,0
1,1
0,7
3,43
10.
Q2 2013
1,0
0,0
1,0
0,5
2,4
11.
Q3 2013
2,3
0,0
0,76
0,25
3,31
12.
Q4 2013
0,0
0,8
0,6
0,0
1,4
17,7
22,5
22,5
4,8
67,5
Skupna izplačila
nekatere številke so bile zaokrožene in zato skupni zneski morda ne predstavljajo natančne vsote vrstic in
stolpcev.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
u n i j i
Irska zaključi program
finančni ministri iz evrskega območja so decembra 2013 potrdili dvanajsti in
končni pregled irskega programa prilagajanja. potrditev je temeljila na osnutku
poročila komisije o skladnosti, ki je bil objavljen novembra 2013. komisija je pod­
prla odločitev irske vlade, da bo decembra v skladu z načrti zaključila program
prilagajanja brez vnaprej določenega preventivnega kreditnega programa. euro­
skupina je irske organe pohvalila za zanesljivo izvedbo programa in navedla, da
bližajoči se zaključek irskega programa dokazuje, da strategija eu za odzivanje na
krizo prinaša rezultate. končna izplačila irski s strani efSf, efSm in mDS so v teku.
IRSKO GOSPODARSTVO OKREVA
elementi povpraševanja bDp (leva os), rast v realnem bDp (desna os)
– 0,15
–6 %
– 0,20
–8 %
2013
(ocena)
2014
(napoved)
2015
(napoved)
–4 %
2012
– 0,10
2011
–2 %
2010
– 0,05
2009
0%
2008
0
2007
2%
2006
0,05
2005
4%
2004
0,10
2003
6%
2002
0,15
Uvoz
Izvoz
Naložbe
Javna poraba
Zasebna poraba
Rast BDP
(lestvica na
desni strani)
FISKALNA PRILAGODITEV NA IRSKEM POTEKA
% BDP
10
10
5
8
0
6
4
–5
2
– 10
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Osnovni javnofinančni primanjkljaj (1)
Nominalne zgornje meje primanjkljaja v okviru
postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
– 15
2009–2013
0
Prihodki od davkov (3)
Drugi prihodki
Sredstva za zaposlene
Socialni transferji
Izdatki za obresti
Kapitalski izdatki
Drugi izdatki
Delež sprememb
primanjkljaja (4)
Odstotne
točke BDP
2007–2009
12
(1) Osnovni javnofinančni primanjkljaj izključuje ukrepe finančnega sektorja, ki povečujejo primanjkljaj.
(2) Prihodki od davkov vključujejo neposredne in posredne davke ter socialne prispevke.
(3) Negativni predznak pomeni povečanje javnofinančnega primanjkljaja.
29
30
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Grčija
Države članice evrskega območja in mDS od maja 2010 zagotavljajo grčiji, kjer so se
pogoji državnega financiranja izrazito poslabšali, finančno pomoč v okviru instrumen­
ta posojil. Cilj je podpreti prizadevanja grške vlade za ponovno vzpostavitev fiskalne
vzdržnosti in izvajanje strukturnih reform, da bi se izboljšala konkurenčnost gospodar­
stva in s tem postavili temelji za trajnostno gospodarsko rast.
finančni ministri iz evrskega območja so 14. marca 2012 odobrili financiranje druge­
ga programa ekonomskega prilagajanja za grčijo. Države članice evrskega območja in
mDS so za obdobje 2012–2014 namenili neizplačane zneske iz prvega programa
(instrument posojil grčiji) in dodatnih 130 milijard eur. medtem ko je financiranje
prvega programa temeljilo na dvostranskih posojilih, je bilo dogovorjeno, da bo – kar
zadeva države članice evrskega območja – drugi program financiran iz efSf, ki je
popolnoma operativen od avgusta 2010.
Zagotovljena finančna pomoč drugega programa do konca leta 2014 znaša skupaj
164,5 milijarde eur. od tega zneska je evrsko območje namenilo zneske v višini do
144,7 milijarde eur, zagotovljene prek efSf, medtem ko je mDS prispeval 19,8 mili­
jarde eur. to je del štiriletnega dogovora v višini 28 milijard eur v okviru instrumen­
ta za povečanje sredstev za grčijo, ki ga je mDS odobril marca 2012.
poleg tega je bilo ob začetku izvajanja drugega programa sklenjeno, da bi bilo treba
za izboljšanje vzdržnosti zadolževanja grčije vključiti zasebni sektor. visoka udeležba
pri ponudbi grčije za izmenjavo dolga spomladi 2012 je k temu pomembno prispeva­
la. od skupaj 205,6 milijarde eur v obveznicah, upravičenih do ponudbe za izmenjavo,
je bilo izmenjanih približno 197 milijard eur ali 95,7 %.
ZNESKI IZPLAČIL ZA GRČIJO, V MILIJARDAH EUR
izplačila
Datum
efSf
mDS
Skupaj
1
marec–junij 2012/1
74
1,6
75,6
2.1
december 2012/2
34,3
–
34,3
2.2
januar 2013/3
7,2
–
7,2
2.3
januar 2013
2,0
3,24
5,24
2.4
februar 2013
2,8
–
2,8
2.5
maj 2013
2,8
–
2,8
3.1
maj 2013/4
4,2
1,74
5,94
3.2
junij 2013
3,3
–
3,3
4.1
julij 2013/5
2,5
1,8
4,3
133,1
8,38
141,48
Skupna izplačila
nekatere številke so bile zaokrožene in zato skupni zneski morda ne predstavljajo natančne vsote vrstic in
stolpcev.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
31
u n i j i
Portugalska
Dogovor o programu ekonomskega prilagajanja za portugalsko je bil sklenjen
maja 2011. vključuje skupni finančni paket v znesku 78 milijard eur in zajema obdo­
bje od leta 2011 do sredine leta 2014.
portugalska je 7. aprila 2011 eu, države članice evrskega območja in mDS zaprosila
za finančno pomoč. program ekonomskega prilagajanja za portugalsko vključuje
skupni finančni paket v znesku 78 milijard eur (eu/efSm – 26 milijard eur; evrsko
območje/efSf – 26 milijard eur; mDS – približno 26 milijard eur). Zajema reforme za
spodbuditev rasti in delovnih mest, fiskalne ukrepe za zmanjšanje javnega dolga in
primanjkljaja ter ukrepe za zagotovitev stabilnosti finančnega sektorja države.
Cilji programa so:
▶ strukturne reforme za povečanje potencialne rasti, ustvarjanje delovnih mest in
izboljšanje konkurenčnosti;
▶ strategija za fiskalno konsolidacijo, ki je podprta s strukturnimi fiskalnimi ukrepi in
večjim fiskalnim nadzorom nad javno­zasebnimi partnerstvi in podjetji v državni
lasti ter katere cilj je srednjeročno znatno zmanjšati delež bruto javnega dolga
glede na bDp in primanjkljaj pod 3 % bDp do leta 2014;
▶ strategija za finančni sektor, ki temelji na dokapitalizaciji in zmanjšanju finančnega
vzvoda ter vključuje prizadevanja za zaščito finančnega sektorja pred neurejenim
zmanjševanjem finančnih vzvodov na podlagi tržnih mehanizmov, podprtih z
varovalnimi ukrepi.
ZNESKI IZPLAČIL ZA PORTUGALSKO, V MILIJARDAH EUR
pregled
Datum
efSf
efSm
mDS
Skupaj
Odobritev
Q2 2011
5,9
6,5
6,3
18,7
1.
Q3 2011
0,0
7,6
4,0
11,6
2.
Q4 2011
3,7
1,5
2,9
8,1
3.
Q1 2012
5,2
4,5
5,2
14,9
4.
Q2 2012
2,6
0,0
1,4
4,0
5.
Q3 2012
0,8
2,0
1,5
4,3
6.
Q4 2012
0,8
0,0
0,9
1,7
7.
Q1 2013
2,1
0,0
0,7
2,8
8. (*)
Q2 2013
1,8
0,0
1,0
2,8
9. (*)
Q3 2013
1,9
0,0
0,9
2,8
10.
Q4 2013
–
–
–
0,0
11.
Q1 2014
–
–
–
0,0
12.
Q2 2014
–
–
–
0,0
24,8
22,1
24,8
71,7
Skupna izplačila
nekatere številke so bile zaokrožene in zato skupni zneski morda ne predstavljajo natančne vsote vrstic in
stolpcev.
(*) 8. in 9. pregled sta bila združena.
32
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Ciper
Dogovor o programu ekonomskega prilagajanja za Ciper je bil uradno sklenjen
maja 2013. njegov cilj je odločno obravnavati finančne, fiskalne in strukturne izzive, s
katerimi se sooča gospodarstvo, in bi moral Cipru ponovno omogočiti trajnostno rast.
potem ko je Ciper 25. junija 2012 zaprosil za pomoč, so komisija, evropska centralna
banka (eCb) in mDS 2. aprila 2013 sklenili dogovor s ciprskimi organi o programu
ekonomskega prilagajanja za obdobje 2013–2016. finančni paket bo zajemal do
10 milijard eur, od katerih bo eSm zagotovil do 9 milijard eur, mDS pa bo predvidoma
prispeval približno 1 milijardo eur.
Cilji programa so:
▶ ponovna vzpostavitev stabilnosti ciprskega bančnega sektorja ter obnovitev
zaupanja vlagateljev in zaupanja v trge na podlagi temeljitega prestrukturiranja in
zmanjšanja finančnih institucij, povečanja nadzora in obravnavanja predvidenih
kapitalskih primanjkljajev;
▶ nadaljevanje postopka fiskalne konsolidacije, ki se izvaja, da bi se čim prej odpravil
čezmerni splošni javnofinančni primanjkljaj;
▶ izvajanje strukturnih reform, ki podpirajo konkurenčnost ter trajnostno in
uravnoteženo rast, s čimer bi se omogočila odprava makroekonomskih neravnovesij,
zlasti na podlagi reforme sistema za indeksacijo plač in odprave ovir za nemoteno
delovanje trgov storitev.
ZNESKI IZPLAČIL ZA CIPER, V MILIJARDAH EUR
pregled
Datum
eSm
mDS
Skupaj
1.
Q2 2013
2,0
0,1
2,1
2.
Q3 2013
1,0
–
1,0
3.
Q4 2013
1,5
0,1
1,6
4. (*)
Q1 2014
0,1
0,1
0,2
5.
Q2 2014
–
–
0,0
6.
Q3 2014
–
–
0,0
7.
Q4 2014
–
–
0,0
8.
Q1 2015
–
–
0,0
9.
Q2 2015
–
–
0,0
10.
Q3 2015
–
–
0,0
11.
Q4 2015
–
–
0,0
12.
Q1 2016
–
–
0,0
4,6
0,3
4,9
Skupna izplačila
nekatere številke so bile zaokrožene in zato skupni zneski morda ne predstavljajo natančne vsote vrstic in
stolpcev.
(*) 4. pregled uradno še ni zaključen.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
u n i j i
Španija
Španija je za finančno pomoč zaprosila 25. junija 2012. politični pogoji, prilagojeni
finančnemu sektorju, vključujejo ukrepe za povečanje dolgoročne odpornosti bančne­
ga sektorja, s čimer se obnovi dostop sektorja do trga, in za učinkovito ravnanje s
sredstvi, ki izhajajo iz časa poka nepremičninskega balona. Sporazum je bil potrjen na
zasedanju euroskupine v bruslju 20. julija 2012.
Sporazum s Španijo vključuje ukrepe na ravni posameznih bank, ki so v skladu s pra­
vili o državni pomoči, in horizontalne širše makroekonomske reforme in prilagoditev.
finančna pomoč je bila zagotovljena za obdobje od julija 2012 do decembra 2013.
vendar bo prestrukturiranje bank, ki prejemajo javno podporo v okviru pravil o držav­
ni pomoči, predvidoma trajalo do pet let.
trije glavni elementi ukrepov na ravni posameznih bank so:
▶ celovita diagnostika v zvezi s kapitalskimi potrebami posameznih bank na podlagi
celovitega pregleda kakovosti sredstev in postopka ocenjevanja ter stresnih testov
za posamezno banko;
▶ ločevanje oslabljenih sredstev od bilance stanja bank, ki prejemajo javno podporo,
in prenos teh sredstev na zunanjo družbo za upravljanje;
▶ dokapitalizacija in prestrukturiranje uspešnih bank ter urejeno reševanje popolnoma
neuspešnih bank, pri čemer je predpogoj delitev bremena z zasebnim sektorjem.
posojila so bila dodeljena skladu španske vlade za nadzorovano prestrukturiranje
bank (fondo de reestructuración ordenada bancaria), potem pa so bila posredovana
zadevnim finančnim institucijam. Sredstva so bila dodeljena v dveh obrokih v znesku
do 41,3 milijarde eur pred načrtovanimi datumi dokapitalizacije. načrtovana niso
nobena dodatna izplačila.
ZNESKI IZPLAČIL ZA ŠPANIJO, V MILIJARDAH EUR (*)
pregled
Datum
eSm
Skupaj
1.
Q4 2012
39,5
39,5
2.
Q1 2013
1,9
1,9
3.
Q2 2013
0,0
0,0
4.
Q3 2013
0,0
0,0
5. (**)
Q4 2013
0,0
0,0
41,3
41,3
Skupna izplačila
nekatere številke so bile zaokrožene in zato skupni zneski morda ne predstavljajo natančne vsote vrstic in
stolpcev.
(*) mDS je samo opazovalec zaradi narave programa, ni prispeval k financiranju.
(**) 5. pregled še poteka, niso predvidena nobena izplačila.
33
34
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Krepitev ekonomske in monetarne unije za prihodnost
v načrtu komisije za poglobljeno in pravo emu iz poglavja 1 so določeni koraki, ki so
potrebni za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno okrepitev enotne valute (4). neka­
tere reforme je mogoče izvesti že v okviru obstoječe sekundarne zakonodaje, medtem
ko bo za druge potrebna nadaljnja razprava in morebitna sprememba pogodbe. eu je
že začela z izvajanjem številnih ukrepov iz načrta, kakor je prikazano v nadaljevanju.
▶ komisija je marca 2013 objavila dve sporočili, da bi predstavila svoje zamisli o
predhodnem usklajevanju načrtov držav članic za pomembne gospodarske
reforme (5) in o instrumentu za konvergenco in konkurenčnost (6) ter tako spodbudila
in podprla prednostne reforme.
▶ Zakonodajni dvojček velja od maja 2013 (glej zgoraj).
▶ Dogovorjen je bil SSm, eCb pa je, preden bo z letom 2014 prevzela svojo nadzorno
vlogo, začela z izvajanjem neodvisnega ocenjevanja bančnih sredstev.
▶ Srm bo kmalu sprejet po soglasju v Svetu decembra 2013 o splošnem pristopu
glede Srm, vključno z vzpostavitvijo in postopnim uvajanjem enotnega sklada za
reševanje in ustanovitvijo enotnega odbora za reševanje, pri čemer tudi parlament
sprejme svoje pogajalsko izhodišče.
Predsednica Litve in predsedujoča
Svetu Dalia Grybauskaitė,
predsednik Evropskega sveta
Herman Van Rompuy in
predsednik Evropske komisije
José Manuel Barroso (od leve
proti desni) na vmesni tiskovni
konferenci v okviru zasedanja
Evropskega sveta 19. in 20.
decembra v Bruslju v Belgiji.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
u n i j i
▶ komisija je julija 2013 pojasnila obravnavanje določenih javnih naložb za
računovodske namene v skladu s paktom za stabilnost in rast (tako imenovana
klavzula o naložbah).
▶ po dogovoru s parlamentom je komisija vzpostavila strokovno skupino za proučitev
sklada za odkup dolga in evroobveznic, tj. dveh zamisli iz načrta.
▶ komisija je oktobra objavila sporočilo o socialni razsežnosti emu (kakor je navedeno
zgoraj) kot odgovor na poziv evropskega sveta z zasedanja decembra 2012.
voditelji eu so se decembra v okviru evropskega sveta dogovorili o glavnih značilno­
stih sistema vzajemno dogovorjenih pogodbenih ureditev in s tem povezanih meha­
nizmih solidarnosti, da se olajšajo in podprejo reforme držav članic na področjih, ki so
ključnega pomena za rast, konkurenčnost in delovna mesta. predsednik evropskega
sveta Herman van rompuy, v tesnem sodelovanju s predsednikom evropske komisije
joséjem manuelom barrosom, je bil zaprošen, naj na podlagi teh značilnosti nadalju­
je delo in poroča na vrhu oktobra 2014.
35
36
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Trden finančni okvir za Evropo in bančna unija
za evrsko območje
finančna kriza je poudarila potrebo po boljši pravni ureditvi in nadzoru finančnega
sektorja. Zato je komisija od leta 2010 predlagala približno 30 sklopov pravil za za­
gotovitev ustrezne pravne ureditve in učinkovitega nadzora vseh finančnih udeležen­
cev, proizvodov in trgov. ta pravila so skupna vsem 28 državam članicam eu in pod­
pirajo pravilno delujoč enotni trg finančnih storitev.
kriza v evrskem območju je delu eu dodala dodatno razsežnost in izpostavila poten­
cialno začarani krog med bankami in državami. Za prekinitev tega kroga ne zadostuje
le povečanje stabilnosti finančnega sektorja. Zlasti za države z enotno valuto je potre­
ben poglobljen, celovitejši pristop, in sicer je dejansko treba zagotoviti centralizirano
izpolnjevanje in izvrševanje pravil v evrskem območju, ki so skupna vsem 28 državam
članicam.
Zato so se voditelji držav ali vlad eu junija 2012 zavezali bančni uniji. vizija je bila
novembra 2012 nadalje razvita v načrtu komisije za poglobljeno in pravo ekonomsko
in monetarno unijo.
Zakaj je za evrsko območje potrebna bančna unija?
neusklajeni nacionalni odzivi na finančno krizo so okrepili povezavo med bankami in
državami ter povzročili zaskrbljujočo razdrobljenost enotnega trga posojanja in finan­
ciranja. ta razdrobljenost povzroča škodo zlasti v evrskem območju, na katerem je
oslabljen prenos monetarne politike, omejevanje financiranja pa ovira učinkovito po­
sojanje realnemu gospodarstvu in s tem rast.
Hiter napredek v smeri bančne unije je nujno potreben za zagotovitev finančne stabil­
nosti in rasti v evrskem območju. na podlagi trdnega regulativnega okvira, ki je skupen
28 članicam enotnega trga (en pravilnik), je komisija sprejela celosten pristop in
predlagala časovni načrt za bančno unijo z različnimi koraki, ki je potencialno dosto­
pna vsem državam članicam, vendar obvezna za 18 držav članic, ki so trenutno
vključene v evrsko območje. ta načrt se še naprej izvaja, in sicer začnejo konkretni
elementi veljati od leta 2014 naprej.
Vzpostavljen je enotni mehanizem nadzora
položaj evropskih bank je danes veliko boljši kot pred dvema letoma. na trgih so
zbrale znatne zneske kapitala, tako da so ravni kapitala velikih evropskih bank zdaj
enake ravnem kapitala ameriških bank. vendar je treba storiti več za oblikovanje
uspešnega in bolj odgovornega bančnega sektorja, zlasti v evrskem območju.
Dne 4. novembra 2013, malo več kot leto po predlogu komisije o vzpostavitvi enotne­
ga mehanizma nadzora bank v evrskem območju, je začela veljati uredba o SSm (7).
ta mehanizem bo popolnoma operativen leta 2014.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
u n i j i
medtem se eCb pripravlja na prevzem svoje nove vloge nadzornika. trenutno izvaja
celovito oceno vseh bank, ki bodo pod njenim neposrednim nadzorom, vključno z
oceno tveganja, pregledom kakovosti sredstev in stresnimi testi. Hkrati bo morala
pred začetkom izvajanja svojih dejavnosti zaposliti visokokakovostno nadzorno osebje
in oblikovati novo nadzorno strukturo, ki vključuje nacionalne nadzornike.
glavne značilnosti SSm so:
▶ eCb podeljuje nova nadzorna pooblastila v zvezi z bankami v evrskem območju:
izdajanje dovoljenj vsem bankam v evropi ter skladna in dosledna uporaba
enotnega pravilnika v evrskem območju, neposredni nadzor nad sistemsko
pomembnimi bankami, vključno z vsemi bankami, katerih sredstva presegajo
30 milijard eur ali ki predstavljajo najmanj 20 % bDp domače države (približno
130 bank), ter spremljanje nadzora, ki ga nacionalni nadzorniki izvajajo nad
manjšimi bankami. Čeprav se evropski nadzorni okvir osredotoča na velike banke
sistemskega pomena, so nedavne izkušnje pokazale, da lahko finančno stabilnost
ogrožajo tudi sorazmerno manjše banke. Zato je nujno, da lahko eCb nadzorne
funkcije, ki so ji bile dodeljene, izvaja v zvezi z vsemi temi bankami.
▶ eCb zagotavlja skladno in dosledno uporabo enotnega pravilnika v evrskem
območju.
▶ SSm je odprt vsem državam članicam, ki niso vključene v evrsko območje.
▶ Za čezmejne banke, ki delujejo v državah članicah, ki so udeležene v enotnem
mehanizmu nadzora, in zunaj njih, bodo postopki usklajevanja med nadzornimi
organi države izvora in države gostiteljice ostali nespremenjeni.
▶ Struktura upravljanja eCb bo vključevala ločen nadzorni odbor, ki ga bodo podpirali
usmerjevalni odbor, svet eCb, ki ima pravico do nasprotovanja nadzornim
odločitvam odbora, in odbor za mediacijo. Danièle nouy je bila imenovana za prvo
predsednico odbora SSm. v celoti je zagotovljeno jasno ločevanje med monetarnimi
in nadzornimi nalogami eCb.
Enotni mehanizem nadzora
Evropska centralna banka
pošljejo
člane odbora
priprava
in izvedba
nalog
Nadzorniki
sodelujočih držav članic
Enotni pravilnik
koordinacija s strani
Evropskega bančnega organa
PREGLED ENOTNEGA MEHANIZMA NADZORA
Nadzorniki
nesodelujočih
držav članic
37
38
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Enotni mehanizem za reševanje
julija 2013 je komisija predlagala Srm za banke za dopolnitev SSm. na skladen in
centraliziran način bo uporabljal vsebinska pravila iz osnutka direktive o sanaciji in
reševanju bank (8), pri čemer bo zagotovil skladne odločitve za reševanje bank ter
skupne ureditve za financiranje reševanja.
Srm bi zagotovil, da se reševanje banke, ki je vključena v enotni mehanizem nadzora
in se sooča z resnimi težavami, ne glede na strožji nadzor učinkovito upravlja. v pri­
meru čezmejnega neuspešnega delovanja bo učinkovitejši od mreže nacionalnih or­
ganov za reševanje in se bo izognil tveganjem širjenja negativnih učinkov.
Srm bi prevzel krmilo, če bi eCb kot bančni nadzornik opozorila na banko, v zvezi s
katero je potrebno reševanje v evrskem območju ali v državi članici, ki je vključena v
bančno unijo. Države članice so dosegle politični sporazum 19. decembra in sozako­
nodajalci bi se morali končno dogovoriti o Srm pred koncem mandata sedanjega
parlamenta spomladi 2014.
Skupna orodja za sanacijo in reševanje
Decembra 2013 sta parlament in Svet sklenila politični sporazum o direktivi o sana­
ciji in reševanju bank. ta sporazum je pomemben napredek v postopku dokončnega
oblikovanja bančne unije. nova pravila omogočajo organom, da odločno posredujejo,
preden se težave pojavijo ali na začetku procesa, če se pojavijo. Če se kljub tem pre­
ventivnim ukrepom finančno stanje banke tako poslabša, da ga ni več mogoče izbolj­
šati, nov okvir določa, da morajo delničarji in upniki banke plačati svoj delež. Če so
potrebna dodatna sredstva, se ta zagotovijo iz nacionalnih, vnaprej financiranih reše­
valnih skladov, ki se bodo financirali iz bančnega sektorja ter ki jih bo morala posame­
zna država članica vzpostaviti in razviti, tako da bodo v 10 letih dosegli stopnjo kritih
vlog v višini 1 %. vplačila v te sklade bodo morale zagotoviti vse banke, vendar bodo
prispevki bank z večjimi tveganji višji.
Krepitev sistemov zajamčenih vlog
Drug vidik stabilnejšega finančnega sektorja je zagotovitev, da so v primeru propada
banke bančne vloge v vseh državah članicah zajamčene do zneska 100 000 eur na
vlagatelja na banko. Z vidika finančne stabilnosti to jamstvo vlagateljem preprečuje
večje dvige z njihovih bank, ki lahko sprožijo množično dvigovanje vlog, in s tem resne
posledice za gospodarstvo.
komisija je predlagala, da se leta 2010 zaostrijo obstoječa pravila na tem področju (9).
medtem ko jamstvo v višini 100 000 eur ostaja ustrezno, bi reforma zagotovila hi­
trejša izplačila (zamuda pri izplačilu bi se s trenutnih 20 delovnih dni zmanjšala na
7 koledarskih dni) in okrepila financiranje, zlasti prek vnaprejšnjega financiranja siste­
mov zajamčenih vlog (cilj je v 10 letih doseči vsaj stopnjo upravičenih vlog v višini
1,5 %). med parlamentom in državami članicami eu je bil decembra 2013 dosežen
politični dogovor o novih pravilih o sistemih zajamčenih vlog. v letu 2014 se pričaku­
je končni dogovor.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
u n i j i
Strožje bonitetne zahteve
Sveženj o kapitalskih zahtevah za banke in predpisih o upravljanju likvidnosti, tako
imenovani „CrD iv“, ki prek uredbe (10) in direktive (11) prenaša nove svetovne standar­
de o kapitalu bank (splošno znani kot sporazum basel iii) v pravni okvir eu, je bil
27. junija 2013 objavljen v Uradnem listu Evropske unije.
nova pravila, ki se uporabljajo od 1. januarja 2014, obravnavajo nekatere pomanjklji­
vosti, s katerimi so se finančne institucije spopadale med krizo, in sicer neustrezne
ravni kapitala, kar zadeva količino in kakovost, zaradi česar je bila potrebna do zdaj
najvišja podpora s strani nacionalnih organov. med zavezami eu v okviru skupine
g­20 je pravočasno izvajanje sporazuma basel iii.
CrD iv določa strožje bonitetne zahteve za banke, pri čemer od njih zahteva ohranja­
nje zadostnih kapitalskih rezerv in likvidnosti. ta nov okvir bo bankam eu zagotovil
večjo stabilnost ter povečal njihovo zmožnost ustreznega obvladovanja tveganj, po­
vezanih z njihovimi dejavnostmi, in absorbiral kakršne koli morebitne izgube bank pri
poslovanju.
poleg tega bodo ta nova pravila zaostrila zahteve v zvezi z ureditvami in procesi bank
za upravljanje podjetij. uvedene so bile na primer številne zahteve glede raznolikosti
na vodstvenih položajih, zlasti v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov. poleg
tega okvir nalaga stroga pravila o variabilnih prejemkih, da bi se preprečilo pretirano
prevzemanje tveganja.
Veljavna zakonodaja za bonitetne agencije
bonitetne agencije imajo pomembno vlogo na današnjih finančnih trgih. boni­
tetne ocene neposredno vplivajo na dejanja vlagateljev, posojilojemalcev, izda­
jateljev in vlad. tako lahko na primer znižanje bonitetne ocene podjetja vpliva
na kapital, ki ga mora imeti banka, znižanje bonitetne ocene državnega dolga
pa povzroči podražitev državnih posojil. kljub sprejetju evropske zakonodaje o
bonitetnih agencijah v letih 2009 (12) in 2011 (13) so dogodki v zvezi z dolžniško
krizo v evrskem območju pokazali, da je treba regulativni okvir okrepiti. Zaradi
tega je komisija novembra 2011 predložila predloge za okrepitev regulativnega
okvira in obravnavo nerešenih pomanjkljivosti. nova pravila so začela veljati
junija 2013 (14).
39
40
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Ponovna vzpostavitev zaupanja v referenčne vrednosti
manipulacije z libor (London interbank offered rate) in euribor (Euro interbank
offered rate) so povzročile več milijonov evrov vredne kazni za več bank v evropi
in ZDa. preiskujejo se tudi obtožbe o manipulaciji z blagom (npr. nafta, plin in bio­
gorivo) in referenčnimi vrednostmi glede menjalnih tečajev. od referenčnih vred­
nosti so odvisne cene finančnih instrumentov v vrednosti več bilijonov evrov, na­
nje pa se navezujejo tudi milijoni stanovanjskih hipotekarnih posojil. manipulacije
z njimi lahko tako povzročijo velike izgube za potrošnike in vlagatelje, poleg tega
pa tudi izkrivljajo realno gospodarstvo in spodkopavajo zaupanje v trg.
Zato je septembra 2013 komisija predlagala osnutek zakonodaje za ponovno
vzpostavitev zaupanja v integriteto referenčnih vrednosti. referenčna vrednost je
indeks (statistično merilo), izračunan na podlagi reprezentativnega nabora podat­
kov, ki se uporablja kot referenčna cena za finančne instrumente ali finančne po­
godbe ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov. nova pravila bodo izbolj­
šala trdnost in zanesljivost referenčnih vrednosti, pripomogla k odkrivanju in
preprečevanju manipulacij z njimi ter opredelila odgovornost organov glede refe­
renčnih vrednosti in nadzor nad njimi. pravila dopolnjujejo predlog komisije, ki sta
ga junija 2013 sprejela tudi evropski parlament in Svet, da se manipulacije refe­
renčnih vrednosti opredelijo kot zloraba trga in se strogo kaznujejo z denarnimi
kaznimi.
Cilj vseh zgoraj navedenih predlogov je prilagoditev predpisov eu novim tržnim
razmeram, predvsem z razširitvijo njihovega področja uporabe na vse finančne
instrumente, s katerimi se trguje na organiziranih platformah in na prostem trgu
(otC), ter prilagoditev predpisov novi tehnologiji. ker sankcije, ki so trenutno na
voljo nadzornim organom, pogosto niso dovolj odvračilne, bodo sankcije strožje in
bolj usklajene. morebitne kazenske sankcije so bile predmet ločenega, a dopolnil­
nega predloga, o katerem so se pogajanja med parlamentom in Svetom zaključi­
la do konca leta 2013. ta politični sporazum bo potrdil parlament na plenarnem
zasedanju leta 2014.
Državna pomoč
ponovna vzpostavitev bolj zdravega finančnega sektorja, ki lahko zagotovi financira­
nje realnega gospodarstva, je za sanacijo evrope nepogrešljiva. komisija je leta 2013
še naprej izvajala nadzor državnih pomoči, da bi pomagala pri ponovni izgradnji
zdravega finančnega sektorja. tudi bankam, ki so se močno zanašale na državno po­
moč, se lahko dovoli, da še naprej poslujejo, če obstaja realna možnost, da obnovijo
uspešno poslovanje in v prihodnosti delujejo brez javne podpore. to pomeni, da mo­
rajo te banke za obnovitev uspešnega delovanja znatno zmanjšati svojo velikost in
bistveno spremeniti svoj poslovni model. komisija je leta 2013 še naprej zagotavljala,
da je pomoč bankam prek davkoplačevalcev minimalna, da zadosten del bremena
prestrukturiranja nosijo lastniki bank in da je izkrivljanje konkurence zaradi državne
pomoči minimalno.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
u n i j i
posebna pravila eu o državni pomoči med krizo, ki veljajo od leta 2008, so bila avgu­
sta 2013 pomembno prenovljena in se od takrat uporabljajo kot takšna. nova pravila
uvajajo tri glavne spremembe: preden posežejo po denarju davkoplačevalcev, morajo
banke izkoristiti notranje vire ter za prispevke zaprositi delničarje, imetnike hibridnih
vrednostnih papirjev (združujejo značilnosti lastniških in dolžniških vrednostnih papir­
jev) in imetnike podrejenega dolga; ukrepi dokapitalizacije banke ali ukrepi finančne
pomoči za oslabljena sredstva bodo na splošno dovoljeni šele po tem, ko bo komisija
odobrila načrt za prestrukturiranje banke; cilj omejitve prejemkov vodstvenih delavcev
za vse banke, ki prejemajo pomoč, je ustrezno spodbuditi vodstvo k časovno učinkovi­
temu izvajanju prestrukturiranja, s čimer se izogne uporabi državne pomoči, in izvaja­
nju dogovorjenih načrtov prestrukturiranja.
komisija je leta 2013 sprejela 50 sklepov. komisija je na primer odobrila načrte pre­
strukturiranja bank Caixa geral de Depósitos, bpi in millennium bCp (vse portugal­
ske) (15); načrta likvidacije banke Hypo alpe adria group (avstrijska) (16) in banke ate
(grška) (17); načrt prestrukturiranja več slovenskih bank (18) ter nov portugalski sis­
tem (19), ki zagotavlja državna jamstva bankam, ki jamčijo za posojila evropske cen­
tralne banke (eib), dodeljena podjetjem na portugalskem.
Bančništvo v senci
bančništvo v senci je sistem posojilnega posredništva, ki ga tvorijo subjekti in dejav­
nosti zunaj tradicionalnega bančnega sistema. banke v senci niso regulirane tako kot
banke, vendar opravljajo dejavnosti, ki so podobne bančnim. glede na približno oceno
odbora za finančno stabilnost je svetovni bančni sistem v senci vreden več kot 50 bi­
lijonov eur. ta znesek predstavlja 25–30 % celotnega finančnega sistema in polovico
sredstev bank. bančništvo v senci je zato sistemskega pomena za evropski finančni
sistem.
Z nastopom finančne krize je komisija začela izvajati celovito reformo evropskega
sektorja finančnih storitev. vendar se v sektorju bančništva v senci ne sme dovoliti
kopičenja tveganj, še zlasti, če bi lahko nova pravila o bančništvu usmerila določene
dejavnosti k manj strožje reguliranemu sektorju bančništva v senci.
kot ena od ključnih skupin udeležencev v bančnem sistemu v senci so skladi denarne­
ga trga pomemben vir kratkoročnega financiranja za finančne institucije, podjetja in
države. v evropi je približno 22 % kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih
izdajo države ali podjetniški sektor, v lasti skladov denarnega trga. ti skladi so imetni­
ki 38 % kratkoročnega dolga, ki ga je izdal bančni sektor. Zaradi te sistemske medse­
bojne povezanosti skladov denarnega trga z bančnim sektorjem ter s poslovnimi in
javnimi financami so ti skladi v središču mednarodnih prizadevanj na področju ban­
čništva v senci.
kot nadaljevanje Zelene knjige o bančništvu v senci iz leta 2012 (20) je komisija sep­
tembra 2013 sprejela sporočilo o bančništvu v senci (21) in predlagala nova pravila za
sklade denarnih trgov, katerih namen je zagotoviti večjo odpornost skladov na pritiske
v izjemnih tržnih pogojih, in sicer z izboljšanjem njihovega profila likvidnosti in njihove
stabilnosti.
41
42
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Varstvo potrošnikov v okviru finančnih storitev
Direktiva o hipotekarnih kreditih
parlament in Svet sta decembra 2013 sprejela predlog (22) direktive za vzpostavitev
zanesljivega, učinkovitega, zdravega in konkurenčnega vseevropskega trga za hipote­
karne kredite, ki deluje v korist potrošnikov. komisija je ta predlog predložila leta 2011.
finančna kriza je pokazala, kakšno škodo lahko neodgovorno dajanje in najemanje
posojil povzročita potrošnikom in posojilodajalcem ter finančnemu sistemu in širšemu
gospodarstvu. to je zlasti pomembno za današnje integrirano tržišče eu. Cilj direktive
o hipotekarnih kreditih je zagotoviti, da se takšne prakse ne bodo ponovile v prihodnje,
in pomagati potrošnikom doseči ponovno zaupanje v finančni sistem.
po začetku veljavnosti direktive bodo posojilojemalci bolje zaščiteni na podlagi strogih
pravil glede oglaševanja, predpogodbenih informacij, svetovanja, bonitetne ocene in
zgodnjega odplačila. Zahteva, da morajo banke potrošniku zagotoviti personalizirane
podatke na podlagi evropskega standardnega informacijskega lista, bo potrošnikom
omogočila primerjavo hipotekarnih pogojev različnih ponudnikov.
Pobuda o bančnih računih
Dandanes popolna vključenost evropskih državljanov v družbo ni mogoča brez osnov­
nega bančnega računa. bančni računi so postali pomemben del vsakdanjega življenja,
pri čemer med drugim olajšujejo plačevanje računov za tekoče stroške in spletne
nakupe.
medtem ko lahko banke v skladu z zakonodajo enotnega trga poslujejo po vsej evrop­
ski uniji in ponujajo svoje storitve v tujini, ta mobilnost ni zagotovljena državljanom,
ki pogosto ne morejo odpreti računa v drugi državi članici ali brez težav zamenjati
banke. poleg tega potrošniki pogosto preplačajo storitve svoje banke in se jim zaraču­
najo bančni stroški, ki niso v celoti pregledni.
v tem okviru je komisija maja 2013 objavila predlog direktive o preglednosti in pri­
merljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in do­
stopu do osnovnih plačilnih računov (23).
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
43
u n i j i
predlogi komisije obravnavajo tri področja:
▶ primerljivost provizij za plačilne račune, pri čemer se potrošnikom olajša primerjava
provizij, ki jih za plačilne račune zaračunajo banke in drugi ponudniki plačilnih
storitev v eu;
▶ zamenjava plačilnih računov, pri čemer se za potrošnike, ki želijo svoj plačilni račun
zamenjati s plačilnim računom pri drugi banki ali ponudniku plačilnih storitev,
vzpostavi preprost in hiter postopek;
▶ dostop do osnovnega plačilnega računa, pri čemer se potrošnikom eu omogoči
odprtje plačilnega računa v državi ponudnika plačilnih storitev, čeprav potrošniki v
tej državi nimajo stalnega prebivališča.
poleg tega bodo te določbe vsem potrošnikom eu, ne glede na njihovo finančno stanje,
omogočile odprtje plačilnega računa, s katerim bodo lahko opravljali osnovne opera­
cije, na primer prejemanje plače, pokojnine in nadomestil ali plačevanje računov za
tekoče stroške itd.
Državljan dviguje denar
z bankomata.
44
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
Dolgoročni investicijski skladi
komisija je v okviru izpolnjevanja svojih zavez, ki jih je opredelila v sporočilu o aktu za
enotni trg ii (24) oktobra 2012 in v Zeleni knjigi o dolgoročnem financiranju evropskega
gospodarstva (25), junija 2013 predlagala nov okvir za investicijske sklade (26), obliko­
van za vlagatelje, ki želijo dolgoročno investirati v podjetja in projekte. ti zasebni
evropski dolgoročni investicijski skladi bi investirali le v podjetja, ki potrebujejo denar­
ne naložbe za daljša obdobja.
novi skladi bi bili na voljo vsem vrstam vlagateljev v evropi, pri čemer bi veljale dolo­
čene zahteve v skladu s pravom eu. te zahteve vključujejo vrste dolgoročnih sredstev
in podjetij, v katera lahko investirajo dolgoročni investicijski skladi, na primer infra­
strukturne projekte, projekte prevoza in trajnostne energije; določbe, kako morajo
razporediti denar, da zmanjšajo tveganja; ter informacije, ki jih morajo zagotoviti
vlagateljem.
Nov bankovec za 5 EUR.
Predlog za zaščito evra in drugih valut pred ponarejanjem
komisija je februarja 2013 predlagala okrepitev zaščite evra in drugih valut pred
ponarejanjem na podlagi kazenskopravnih ukrepov (27). ti predlogi vključujejo za­
ostritev čezmejnih preiskav in uvedbo minimalnih kazni, vključno z zaporno kazni­
jo, za najhujša kazniva dejanja ponarejanja. predlog bo omogočal tudi analizo
ponaredkov, zaseženih med sodnimi postopki, da bi se odkrili še drugi ponarejeni
evri v obtoku. odbor evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravo­
sodje in notranje zadeve (libe) je decembra podprl predlog, kar je utrlo pot za
pogajanja s Svetom ministrov, ki so oktobra dosegli dogovor o predpisih.
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
u n i j i
Naložba v prihodnost: zagotavljanje trajnostnih
javnih prihodkov na podlagi izboljšanega usklajevanja
davčne politike
Davek na finančne transakcije v okviru okrepljenega
sodelovanja
na zahtevo 11 držav članic (28) glede vzpostavitve okrepljenega sodelovanja med
njimi za uporabo davka na finančne transakcije je komisija februarja 2013 sprejela
predlog direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na
finančne transakcije (29).
Zadevnih 11 držav članic bo z uporabo tega davka na finančne transakcije predvidoma
ustvarilo 30–35 milijard eur dohodka na leto. Davek bo imel nizke stopnje, široko
osnovo in varnostne mreže proti selitvi finančnega sektorja.
trije glavni cilji davka na finančne transakcije so: okrepitev enotnega trga z zmanjša­
njem števila različnih nacionalnih pristopov k obdavčitvi finančnih transakcij; zagoto­
vitev, da finančni sektor pošteno in znatno prispeva k javnim prihodkom; ter podpora
regulativnim ukrepom pri spodbujanju finančnega sektorja k udeležbi v odgovornejših
dejavnostih, usmerjenih v realno gospodarstvo.
Bolj pošteno obdavčenje
boj proti davčnim goljufijam je bil leta 2013 zelo visoko na politični agendi unije. Do­
godki, ki so jih podžgale informacije o off-shore finančnih dejavnostih, ki so pricurljale
v javnost, so potrdili nujnost okrepljenega in boljšega ukrepanja proti davčnim utajam.
evropski svet se je na zasedanju maja 2013 zavezal k pospešitvi prizadevanj v boju
proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju.
prednost je imelo spodbujanje in povečanje obsega samodejne izmenjave informacij
na vseh ravneh. komisija je junija predlagala, da se znotraj eu razširi samodejna iz­
menjava informacij med davčnimi upravami eu. v okviru predloga bodo dividende,
kapitalski dobički, vse druge oblike finančnega prihodka in stanja sredstev na računu
dodani na seznam kategorij, v zvezi s katerimi se izvaja samodejna izmenjava infor­
macij znotraj eu. po decembrskem zasedanju evropskega sveta bi moralo biti soglas­
je o tem predlogu doseženo v začetku leta 2014. to eu omogoča, da vzpostavi najob­
sežnejši sistem samodejne izmenjave informacij na svetu.
45
46
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
2
veliko pozornost ministrov za finance iz eu in skupine g­20 je leta 2013 pritegnilo
tudi vprašanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, tj. mehanizmov, v
okviru katerih podjetja preusmerijo svoje dobičke v jurisdikcije z nizko obdavčitvijo.
Delo je bilo opravljeno na ravni eu na podlagi priporočil komisije glede agresivnega
davčnega načrtovanja. Za spremljanje napredka na tem področju je bila vzpostavljena
nova platforma s člani davčnih organov eu, podjetji in civilno družbo. Septembra so
ministri za finance v okviru skupine g­20 v celoti podprli akcijski načrt oeCD o eroziji
davčne osnove in preusmeritvi dobička (30). ministri za finance v okviru skupine g­20
so dejali: „Dobičke bi bilo treba obdavčiti tam, kjer se izvajajo gospodarske dejavnosti,
ki ustvarjajo dobiček, in kjer je ustvarjena vrednost. Da bi kar čim bolj zmanjšali ero­
zijo davčne osnove in preusmeritev dobička, pozivamo države članice, naj preučijo,
kako naši domači zakoni prispevajo k eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička, in
zagotovijo, da mednarodni in naši lastni davčni predpisi ne dovoljujejo ali spodbujajo
mednarodnih podjetij k zmanjšanju skupnih plačanih davkov, s tem ko umetno preu­
smerjajo dobičke v jurisdikcije z nizko obdavčitvijo.“
Za bolj pošteno obdavčitev so bile leta 2013 sprejete druge pobude: Svet se je julija
dogovoril o mehanizmu hitrega odziva za boj proti goljufijam na področju DDv (31),
komisija je na podlagi mandata, ki ga je maja prejela od Sveta, začela pogovore o
trdnejših sporazumih o obdavčevanju dohodka od prihrankov z našimi najbližjimi so­
sedami (andora, lihtenštajn, monako, San marino in Švica), oktobra se je na zasedanju
evropskega sveta začela razprava o obdavčitvi digitalnega gospodarstva in komisija
je novembra predlagala spremembe direktive o matičnih in odvisnih družbah za za­
ščito pred nepoštenim davčnim načrtovanjem (32).
n a
p o t i
k
e k o n o m S k i ,
f i S k a l n i
i n
b a n Č n i
u n i j i
OPOMBE
(1) uredba (eu) št. 472/2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah
euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (ul l 140,
27.5.2013).
uredba (eu) št. 473/2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov
ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (ul l 140, 27.5.2013).
(2) poročilo komisije – poročilo o mehanizmu opozarjanja 2014 (Com(2013) 790).
(3) Sporočilo komisije – krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (Com(2013) 690).
(4) razprava na visoki ravni o strukturi emu je potekala 19. junija v okviru pomembne letne ekonomske
konference, tj. bruseljskega ekonomskega foruma (http://ec.europa.eu/economy_finance/bef2013/teaser/03/
index.html).
(5) Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – predhodno usklajevanje
načrtov za pomembne reforme ekonomske politike (Com(2013) 166).
(6) Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – uvedba instrumenta za
konvergenco in konkurenčnost (Com(2013) 165).
(7) uredba (eu) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih
institucij, na evropsko centralno banko (ul l 287, 29.10.2013).
(8) predlog direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij
(Com(2012) 280).
(9) predlog direktive o sistemih zajamčenih vlog (Com(2010) 368).
(10) uredba (eu) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (ul l 176,
27.6.2013).
(11) Direktiva 2013/36/eu o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in
investicijskih podjetij (ul l 176, 27.6.2013).
(12) uredba (eS) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (ul l 302, 17.11.2009).
(13) uredba (eu) št. 513/2011 o spremembi uredbe (eS) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (ul l 145,
31.5.2011).
(14) Direktiva 2013/14/eu o spremembi Direktive 2003/41/eS o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno
pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/eS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih
naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (knpvp) in Direktive 2011/61/eu o
upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene (ul l 145,
31.5.2013).
uredba (eu) št. 462/2013 o spremembi uredbe (eS) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (ul l 146,
31.5.2013).
(15) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­738_en.htm
(16) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­811_en.htm
(17) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­401_en.htm
(18) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­1276_en.htm
(19) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­617_en.htm
(20) Zelena knjiga komisije – bančni sistem v senci (Com(2012) 102).
(21) Sporočilo komisije – bančni sistem v senci – obravnavanje novih virov tveganja v finančnem sektorju
(Com(2013) 614).
(22) predlog direktive o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine (Com(2011) 142).
(23) predlog direktive o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu
do osnovnih plačilnih računov (Com(2013) 266).
(24) Sporočilo komisije – akt za enotni trg ii – Skupaj za novo rast (Com(2012) 573).
(25) Zelena knjiga komisije – Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva (Com(2013) 150).
(26) predlog uredbe o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (Com(2013) 462).
(27) predlog direktive o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem (Com(2013) 42).
(28) belgija, nemčija, estonija, grčija, Španija, francija, italija, avstrija, portugalska, Slovenija in Slovaška.
(29) predlog direktive o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije
(Com(2013) 71).
(30) http://www.oecd.org/ctp/bepSactionplan.pdf
(31) Direktiva 2013/42/eu o spremembi Direktive 2006/112/eS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
glede mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDv (ul l 201, 26.7.2013).
(32) predlog direktive o spremembi Direktive 2011/96/eu o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in
odvisnih družb iz različnih držav članic (Com(2013) 814).
FOTOGRAFIJE
evropska unija: str. 20, 22, 34
iStockphoto.com/Stefan_redel: str. 43
evropska centralna banka: str. 44
47
POGLAVJE 3
Na poti k oživitvi in
rasti gospodarstva
ter delovnim
mestom
50
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
E
vropsko gospodarstvo se je leta 2013 rešilo iz recesije in v letu 2014 utrlo
pot za trdnejše okrevanje. Kljub temu so se številne države članice še naprej spopadale s hudo brezposelnostjo, zlasti med mladimi.
EU je podvojila svoja prizadevanja pri izvajanju strategije rasti in zaposlovanja
Evropa 2020, da bi spodbudila gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest v meri,
ki presega takojšnja prizadevanja za odpravljanje učinkov krize. V okviru, v katerem je gospodarska in finančna kriza razkrila in še okrepila nekaj zakoreninjenih
ozkih grl za rast, je Evropa 2020 opredelila tri ključne vzvode, v zvezi s katerimi
je treba ukrepati na ravni EU in nacionalni ravni, in sicer pametno, trajnostno in
vključujočo rast.
Strategijo podpira pet krovnih ciljev, ki naj bi jih EU in države članice dosegle do
leta 2020 na petih področjih: zaposlovanje, raziskave in razvoj, podnebne spremembe/energija, izobraževanje in socialno vključevanje, ter različne vodilne pobude. Cilj je zgraditi trdne pogoje in temelje za rast.
Na ravni EU bodo strožja proračunska in gospodarska pravila, ki se uporabljajo v
evropskem semestru, prispevala k doseganju ciljev Evrope 2020. Tudi naslednji
sedemletni proračun EU, tj. večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, bo bolj
usklajen s cilji strategije, da se zagotovi podpora državam članicam pri doseganju
njihovih ciljev.
Na nacionalni ravni se izvajajo obsežne gospodarske reforme na vseh petih ciljnih
področjih. Evropska komisija vse leto spremlja reforme in spomladi vsako leto
izda priporočila za posamezno državo, da opozori na najnujnejše reforme.
Medtem ko strategija Evropa 2020 temelji na okrepljenem gospodarskem upravljanju in boljšem usklajevanju gospodarskih politik, opisanih v poglavju 2, je v tem
poglavju podan pregled ukrepov za zagotovitev prihodnje rasti na različnih področjih politik in v različnih sektorjih, od industrije do ribištva. Prikazano je tudi, kako
smo krepili in poglobili dva glavna vira rasti, tj. enotni trg in trgovino, in kako EU
uporablja svoja finančna sredstva, da bi v prihodnjih letih okrepila gospodarstvo.
Gradbišče drugega mostu na Donavi med krajema Calaf (Romunija)
in Vidin (Bolgarija).
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
Politike EU za rast – Evropa 2020
RAST V EVROPI V LETU 2014
Suomi
Finland
Sverige
Eesti
Éire
Ireland
Latvija
Lietuva
Danmark
United
Kingdom
Nederland
België
Belgique
France
Česká
republika
Österreich
España
0,0–1,0 %
pod 0,0 %
Slovensko
Magyarország
Slovenija
Hrvatska
Portugal
1,0–3,0 %
Polska
Deutschland
Luxembourg
>3,0 %
Italia
România
България
Bulgaria
Ελλάδα
Elláda
Malta
Κύπρος
Kýpros
Vir: Službe Komisije.
Izobraževanje in usposabljanje
eden izmed ciljev strategije evropa 2020 je, da se 75 % ljudi, starih 20 do 64 let,
zaposli do konca tega desetletja. vendar je kriza povzročila visoko stopnjo brezposel­
nosti po vsej evropi, pri čemer brezposelnost mladih dosega 24 % po vsej evropi, v
državah, kot sta grčija in Španija, pa je brezposelna več kot polovica mladih, ki so
dejavni na trgu dela. Hkrati je v evropi približno 2 milijona prostih delovnih mest in
jasno je, da obstaja neusklajenost med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po
njih. komisija to težavo obravnava na več načinov, ki temeljijo na pobudi „ponovni
razmislek o izobraževanju“ in na ukrepih, napovedanih konec leta 2012, za boj proti
brezposelnosti mladih (ki vključujejo program jamstva za mlade) (1).
m e S t o m
51
52
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Komisarka za izobraževanje,
kulturo, večjezičnost in mlade
Androulla Vassiliou na tekmovanju
WorldSkills v Leipzigu v Nemčiji.
obstoječi program vseživljenjskega učenja zagotavlja podporo za učno mobilnost
prek programov erasmus (visokošolsko izobraževanje), leonardo da vinci (poklicno
izobraževanje), Comenius (šolsko izobraževanje) in grundtvig (izobraževanje odraslih).
erasmus in leonardo da vinci letno skupaj zagotavljata približno 140 000 posredo­
vanj delovnih mest v družbah in drugih organizacijah (2). Štiri milijone ljudi, večinoma
mladih, bo prejelo štipendije v okviru novega programa erasmus+ (3) za študij, uspo­
sabljanje ali prostovoljno delo v tujini v obdobju 2014–2020 v primerjavi z 2,5 milijo­
na prejemnikov v obstoječih programih mobilnosti eU. ta mednarodna izkušnja izbolj­
šuje znanja in spretnosti ter zaposljivost.
komisija je julija ustanovila tudi evropsko koalicijo za vajeništva (4), ki bo prispevala k
boju proti brezposelnosti mladih z izboljšanjem kakovosti, ponudbe in podobe vajeni­
štev. Spodbujala bo partnerstva med državami in deležniki, da bodo lahko opredelili
najbolj uspešne vajeniške programe v eU in uporabili prilagojene rešitve.
Skupina eU na visoki ravni za posodobitev visokega šolstva je objavila poročilo (5), ki
vsebuje vrsto praktičnih in cenovno sprejemljivih priporočil za izboljšanje poučevanja
v visokem šolstvu, vključno s predlogom za ustanovitev evropske akademije za po­
učevanje in učenje, ki bi delovala kot platforma za izmenjavo najboljših praks za
države članice in visokošolske zavode.
Bistvenega pomena za učinkovite izobraževalne sisteme je tudi, da se v celoti izkori­
stijo možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije ter odprti
viri izobraževanja. komisija je septembra objavila sporočilo o odpiranju izobraževa­
nja (6) ter s tem utrla pot za bolj inovativno poučevanje in učenje z uporabo tehnologij
in dostopom do digitalnih vsebin, kar bo zagotovilo visokokakovostno izobraževanje in
pridobivanje digitalnih spretnosti, ki jih bo leta 2020 zahtevalo 90 % delovnih mest.
izjemen napredek v zvezi s tem so zlasti prosto dostopni spletni učni programi za vse
(massive open online courses – mooC, v nadaljnjem besedilu: učni programi mooC).
komisija je pomagala začeti prve vseevropske učne programe mooC, pri čemer je bilo
danih na voljo 40 univerzitetnih programov, s tem pa je bil omogočen brezplačen
dostop do kakovostnega izobraževanja od doma.
ta pobuda je povezana tudi z veliko koalicijo za digitalna delovna mesta (7), ki je
platforma več deležnikov, namenjena odpravljanju pomanjkanja znanja na področju
informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ikt) ter spopadanja s težavo skoraj
900 000 prostih delovnih mest, povezanih z ikt (glej oddelek Zaposlovanje in socialno
vključevanje).
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
53
m e S t o m
Zaposlovanje in socialno vključevanje
Zaposlovanje mladih
komisija si v sodelovanju z evropskim parlamentom, Svetom evropske unije in dele­
žniki prizadeva za rešitev vseh vidikov zaposlovanja mladih in nadgrajuje sveženj o
zaposlovanju mladih, ki ga je predlagala decembra 2012.
Jamstvo za mlade
komisija je vse države članice pozvala, naj uvedejo jamstvo za mlade (8). Cilj jamstva
je zagotoviti, da vsi mladi do 25. leta prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev,
nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku for­
malnega šolanja ali začetku brezposelnosti. v veliko državah članicah bo to zahtevalo
strukturne reforme, vključno z razvojem sistemov poklicnega izobraževanja in uspo­
sabljanja. izvajanje jamstva za mlade naj bi se v državah članicah začelo 1. janu­
arja 2014.
države članice bodo za financiranje izvajanja jamstva prejele pomoč iz evropskega
socialnega sklada (eSS), ki trenutno zagotavlja 10 milijard eUr na leto. eSS je že
dolgo pred krizo začel nuditi usmerjeno podporo za zaposlovanje mladih in ima po­
membno vlogo pri reševanju trenutnega problema naraščanja brezposelnosti med
mladimi, saj je 68 % njegovega proračuna namenjenega projektom, ki lahko koristijo
tudi mladim ljudem. prihodnja uredba o eSS (9) vključuje namenske prednostne nalož­
be eSS, usmerjene v trajnostno vključitev mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražu­
jejo ali usposabljajo, v trg dela. od držav članic, ki se soočajo z visokimi stopnjami
brezposelnosti med mladimi, se pričakuje, da bodo mlade, ki niso zaposleni in se ne
izobražujejo ali usposabljajo, opredelile kot posebno ciljno skupino za financiranje iz
eSS in jim zagotovile možnosti za vključitev v trg dela. da bi jamstvo za mlade posta­
lo resničnost, morajo države članice v svojih nacionalnih proračunih prav tako dati
prednost ukrepom za zaposlovanje mladih.
RAZČLENITEV STOPNJE BREZPOSELNOSTI MLADIH PO DRŽAVAH
ČLANICAH
%
60
50
40
30
20
(1) September 2013
(2) Tretje četrtletje 2013
Združene države
Turčija (4)
Japonska
Norveška (1)
Združeno
kraljestvo (4)
Finska
Švedska
Slovaška
Slovenija (1)
Romunija (3)
Poljska
Avstrija
Portugalska
Malta
Nizozemska
Luksemburg
Madžarska (1)
Litva
Latvija (2)
Italija
(3) Drugo četrtletje 2013
(4) Avgust 2013
Ciper (2)
Hrvaška (2)
Španija
Francija
Grčija (1)
Irska
Nemčija
Estonija (1)
Češka
Danska
Belgija
Bolgarija
0
EU-28
Evrsko območje
10
54
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Pobuda za zaposlovanje mladih
da bi se finančna podpora še bolj osredotočila na regije in posameznike, ki imajo
največ težav z brezposelnostjo mladih in nedejavnostjo, sta se evropski parlament in
evropski svet dogovorila, da bosta pripravila pobudo za zaposlovanje mladih (10), ki bo
podprta s 3 milijardami eUr iz eSS in 3 milijardami eUr iz proračuna eU. komisija je
vztrajala, da je treba 6 milijard eUr nameniti v letih 2014 in 2015 in ne v 7­letnem
obdobju večletnega finančnega okvira. ta sredstva bodo namenjena posameznikom,
ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter regijam, v katerih stop­
nja brezposelnosti med mladimi presega 25 %. pobuda za zaposlovanje mladih, ki
bo načrtovana kot del eSS 2014–2020, podpira izvajanje jamstva za mlade. države
članice, ki bodo prejele sredstva v okviru pobude za zaposlovanje mladih, so bile
pozvane, da do konca decembra 2013 predložijo svoje načrte za izvajanje jamstev
za mlade. vse druge države članice morajo svoje načrte predložiti do pomladi 2014.
Evropska koalicija za vajeništva
komisija poleg jamstva za mlade razvija več drugih instrumentov na ravni eU, da bi
državam članicam pomagala rešiti vprašanje brezposelnosti med mladimi. ker vaje­
ništva in učenje na delovnem mestu mladim ljudem olajšajo prehod od izobraževanja
in usposabljanja k delu, so Svet, komisija in evropski socialni partnerji julija začeli
evropsko koalicijo za vajeništva (11). Cilj je izboljšati kakovost vajeništev in povečati
njihovo število v vsej eU ter spremeniti miselnost o učenju prek vajeništva.
koalicija je platforma, ki povezuje javne organe, podjetja, socialne partnerje, izvajalce
poklicnega izobraževanja in usposabljanja, predstavnike mladih in druge ključne ak­
terje, kot so gospodarske zbornice, z namenom uskladitve in povečanja različnih pobud
za učinkovite vajeniške in podobne programe ter spodbujanja nacionalnih partnerstev
za dualne sisteme poklicnega usposabljanja. področja ukrepov so ciljno usmerjen
prenos znanja in podpora za izboljšanje sistemov vajeništev, seznanjanje s koristmi
vajeništva ter pametna raba sredstev in virov eU.
Okvir za kakovost pripravništev
Sedanji glavni razlog za skrb je, da nekatera pripravništva vključujejo premalo uče­
nja ali izkoriščajo mlade kot poceni delovno silo. komisija je decembra predlagala
smernice za zagotovitev, da lahko pripravniki pridobijo kakovostne delovne izkušnje
pod varnimi in pravičnimi pogoji, ter za povečanje njihovih možnosti, da najdejo kako­
vostno zaposlitev. v predlogu priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev (12)
so države članice pozvane, naj zagotovijo, da nacionalna zakonodaja in praksa upo­
števata načela iz smernic, in po potrebi prilagodijo svojo zakonodajo. Smernice zah­
tevajo, da pripravništva temeljijo na pisnem sporazumu, ki zajema učne vsebine in
delovne pogoje, vključno s tem, ali pripravniki prejemajo plačilo ali drugačno nadome­
stilo in ali so upravičeni do socialnega varstva.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
Akcijske skupine
akcijske skupine komisije za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi so v letu 2013
dosegle nadaljnji napredek. te skupine, sestavljene iz nacionalnih uradnikov in ura­
dnikov komisije, so bile ustanovljene februarja 2012 za osem držav članic z najvišjimi
stopnjami brezposelnosti med mladimi, in sicer za irsko, grčijo, Španijo, italijo, latvijo,
litvo, portugalsko in Slovaško. akcijske skupine so bile zadolžene za uporabo sredstev
iz strukturnih skladov eU (vključno z eSS), ki so bila na voljo za programsko obdo­
bje 2007–2013 za podporo zaposlitvenih možnosti za mlade in za olajšanje dostopa
malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev. poleti 2013 se je nadaljevalo delo za
izvedbo sklepov in prilagoditev programov, kjer je bilo to potrebno, na primer v Španiji
in litvi.
kot rezultat dela akcijskih skupin je bilo do začetka leta 2013 16 milijard eUr sredstev
eU (eSS in evropski sklad za regionalni razvoj) namenjenih za pospešeno izvajanje ali
prerazporeditev. do novembra 2013 je eSS sam prerazporedil 4,2 milijarde eUr na
določene ukrepe, ki naj bi koristili več kot milijonu mladih ljudi.
EURES in „Tvoja prva zaposlitev EURES“
Z namenom povečati mobilnost in zagotoviti dostop do zaposlitvenih možnosti je
komisija začela reformo evropskih služb za zaposlovanje (eUreS) za vzpostavitev
vseevropske mreže za posredovanje zaposlitev in zaposlovanje. novembra 2012 je
bil sprejet sklep o mreži eUreS (13), katerega cilj je čim bolj izboljšati operativno delo­
vanje eUreS. Cilj mreže eUreS je zlasti izboljšati preglednost obravnavanja prostih
delovnih mest, izboljšati medobratovalnost trgov dela in postopkov usklajevanja na
podlagi znanj, s tem pa izboljšati storitve in sodelovanje med ponudniki javnih in
zasebnih storitev za povečanje dosega portala eUreS. Cilj sheme „tvoja prva zaposli­
tev eUreS“ je pomagati mladim, da najdejo svojo prvo zaposlitev v kateri koli od 28
držav članic, in pomagati podjetjem, da zaposlijo mlade iz druge države članice eU.
„tvoja prva zaposlitev eUreS“ je pobuda manjšega obsega s proračunom v višini 12
milijonov eUr za obdobje treh let. njen cilj je preskusiti učinkovitost storitev po meri
posameznika za mlade mobilne iskalce zaposlitve v starosti 18–30 let v povezavi z
nekaj finančne pomoči.
m e S t o m
55
56
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Program za zaposlovanje in socialne inovacije
decembra je Svet ministrov sprejel nov program eU za zaposlovanje in socialne ino­
vacije (eaSi), s katerim bo v obdobju 2014–2020 zagotovljenih 920 milijonov
eUr. program bo podprl inovativne socialne politike in spodbudil mobilnost delavcev
(na primer s krepitvijo sheme „tvoja prva zaposlitev eUreS“) ter olajšal dostop do
mikrokreditov in spodbudil socialno podjetništvo. eaSi vključuje in razširja obseg treh
obstoječih finančnih instrumentov: programa za zaposlovanje in socialno solidarnost
(progress), eUreS ter evropskega mikrofinančnega instrumenta progress.
Komisar za zaposlovanje,
socialne zadeve in vključevanje
László Andor predstavlja
smernice za pripravnike za
pridobitev visokokakovostnih
delovnih izkušenj pod varnimi
in poštenimi pogoji.
Napoteni delavec
Svet se je 9. decembra dogovoril o „splošnem pristopu“ o predlogu komisije iz marca
2012 (14) za izboljšanje izvrševanja zaščitnih ukrepov za napotene delavce, določenih
v direktivi o napotitvi delavcev iz leta 1996 (15), ki je utrla pot za morebitni sporazum
parlamenta in Sveta pred volitvami v evropski parlament. predlog bi:
▶ določil bolj ambiciozne standarde za ozaveščanje delavcev in podjetij o njihovih
pravicah in obveznostih;
▶ določil pravila za izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi, ki so pristojni za
napotitve;
▶ pojasnil opredelitev napotitve;
▶ opredelil odgovornosti držav članic, da preverijo skladnost s pravili iz direktive iz
leta 1996;
▶ od podjetij, ki napotijo delavce, zahteval, da imenujejo kontaktno osebo za zvezo z
izvršilnimi organi in dajo na razpolago osnovno dokumentacijo za evidenco;
▶ izboljšal izvrševanje pravic in obravnavanje pritožb;
▶ zagotovil, da je upravne in denarne kazni, ki jih ponudnikom storitev zaradi
nespoštovanja zahtev iz direktive iz leta 1996 naložijo organi za izvrševanje ene
države članice, mogoče izvršiti in izterjati v drugi državi članici.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
Okvir za kakovost na področju prestrukturiranja
komisija je decembra v obliki okvira kakovosti eU za predvidevanje sprememb in
prestrukturiranja opisala najboljše prakse za predvidevanje prestrukturiranja podjetij
in čim večje zmanjšanje njegovega vpliva na delavce in socialne pogoje. okvir kakovo­
sti podjetjem, delavcem, sindikatom, organizacijam delodajalcev in javnim upravam
zagotavlja smernice za olajšanje postopka prestrukturiranja za podjetja in delavce
z boljšim predvidevanjem in vlaganjem v človeški kapital ter hkrati za zmanjšanje
socialnega učinka. komisija države članice poziva, da podprejo in spodbujajo izvajanje
okvira kakovosti ter preučijo njegovo uporabo za zaposlene v javnem sektorju. prav
tako vse deležnike poziva k sodelovanju na podlagi teh smernic.
Javni zavodi za zaposlovanje
Učinkoviti javni zavodi za zaposlovanje so bistvenega pomena za praktično izvaja­
nje politik zaposlovanja na nacionalni ravni. na primer, javni zavodi za zaposlovanje
lahko posameznim iskalcem zaposlitve svetujejo glede usposabljanja, vajeništev, pri­
pravništev in možnosti za nadaljnje izobraževanje glede na njihov položaj in zahteve
delodajalcev.
komisija je z namenom izboljšanja njihove učinkovitosti predložila predloge (16) za
vzpostavitev mreže javnih zavodov za zaposlovanje, ki bi lahko:
▶ primerjala uspešnost javnih zavodov za zaposlovanje z ustreznimi merili,
▶ opredelila najboljše prakse,
▶ spodbudila vzajemno učenje.
mreža bi poleg tega nudila podporo državam članicam pri praktičnem izvajanju politik
zaposlovanja, kot je jamstvo za mlade.
Evropski socialni sklad 2014–2020
Uredba o evropskem socialnem skladu za obdobje 2014–2020 (17) z 19 prednostnimi
naložbami za štiri tematske cilje določa katalog konkretnih intervencijskih področij
politike, ki je veliko bolj ekspliciten kot v prejšnjem obdobju (2007–2013). poudarek
je na aktivnem trgu dela in ukrepih vključevanja ter na izobraževanju in reformi javne
uprave. poleg tega mora vsaka država članica zagotoviti, da bo vsaj 20 % sredstev
eSS namenjenih socialnemu vključevanju.
eSS je popolnoma usklajen za podporo strategiji evropa 2020 in izvajanju priporočil
za posamezno državo ter za prispevek k doseganju glavnih ciljev zaposlovanja, izo­
braževanja in zmanjšanja revščine. Zato bo eSS v naslednjem programskem obdobju
znašal vsaj 23 % financiranja kohezijske politike.
tematska osredotočenost bi morala zagotoviti, da je financiranje osredotočeno na
nekaj ključnih prednostnih področij politike. poleg tega je bilo vloženo veliko truda v
poenostavitev postopkov in boljšo porabo sredstev za doseganje več rezultatov.
m e S t o m
57
58
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Migracije kot orodje za rast
Zakonodaja eU na področju migracij, kot je direktiva o modri karti (18), ki omogoča
vstop in bivanje državljanov držav nečlanic eU za namene visokokvalificirane zaposli­
tve, prispeva k privabljanju nekaterih kategorij migrantov. Sozakonodajalca sta potr­
dila kompromisno besedilo direktive o sezonskih delavcih (19), ki naj bi bila sprejeta v
začetku leta 2014. pogajanja o direktivi o osebah, premeščenih znotraj podjetij (20),
so napredovala, vendar so za dosego sporazuma potrebna nadaljnja prizadevanja
parlamenta in Sveta. komisija upa tudi na hiter napredek v zvezi z njenim predlogom,
ki določa pravila o državljanih držav nečlanic eU, ki prihajajo v eU zaradi študija, znan­
stvenih raziskav in drugih izmenjav (21). države članice morajo predvsem zagotoviti,
da se uvedejo učinkoviti ukrepi za spodbujanje vključevanja (22). migranti bi morali
imeti možnost, da uresničijo ves svoj potencial v okolju, kjer so njihove temeljne pra­
vice v celoti spoštovane in kjer lahko dejavno sodelujejo v družbi.
pomembno bo tudi, da bodo države članice pravilno izvajale direktivo o enotnem do­
voljenju (23), ki delavcem iz držav nečlanic eU daje določene enake pravice.
Sveženj o socialnih naložbah
komisija je februarja 2013 sprejela sveženj o socialnih naložbah. določa celovit okvir
za reforme socialne politike, ki bi jih morale države članice izvesti za posodobitev nji­
hovih sistemov socialnega varstva. Sveženj o socialnih naložbah zagotavlja smernice
politike o tem, kako zagotoviti primerne življenjske standarde, podprte z zadostnimi
prejemki in kakovostnimi storitvami, ter kako povečati uspešnost in učinkovitost soci­
alnih izdatkov. Sveženj o socialnih naložbah poudarja tudi pomen aktiviranja politik in
zagotovitve, da lahko te politike izboljšajo socialno vključevanje in dostop do trga dela.
Zagotovitev, da se ljudje znajo soočiti s tveganji, s katerimi se srečujejo v življenju,
namesto da bi zgolj odpravljali negativne posledice, je ključnega pomena za pristop
socialnih naložb. Sveženj zagotavlja politične smernice na številnih področjih, na kate­
rih lahko ciljno usmerjene naložbe, zlasti iz eSS, dejansko prispevajo k spremembam.
Raziskave, razvoj, inovacije
Unija inovacij
v poročilu o stanju Unije inovacij iz leta 2012 (24) je predstavljen napredek pri 34 zave­
zah iz vodilne pobude Unija inovacij in iz poročila je razvidno, da je več kot 80 % zavez
potekalo po načrtu.
Unija inovacij je ena od sedmih vodilnih pobud strategije evropa 2020 za pametno,
trajnostno in vključujočo rast ter vsebuje 34 ukrepov, ki so osredotočeni na naslednje
tri cilje:
▶ uveljavitev evrope kot svetovnega akterja na področju znanosti,
▶ odprava ovir za inovacije, kot so drago patentiranje, razdrobljenost trga, počasno
določanje standardov in pomanjkanje znanj in veščin, ki trenutno preprečujejo hiter
pritok idej na trg, ter
▶ korenita sprememba načina sodelovanja med javnimi in zasebnimi sektorji.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
na zahtevo evropskega sveta je komisija septembra predstavila nov kazalnik rezulta­
tov na področju inovacij za primerjavo nacionalnih inovacijskih politik in spremljanje
uspešnosti eU v primerjavi z njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji. S kazalnikom se
meri, v kakšnem obsegu lahko ideje, ki izvirajo iz inovativnih sektorjev, dosežejo trg,
zagotovijo boljša delovna mesta in povečajo konkurenčnost evrope.
Sistem kazalnikov uspešnosti Unije inovacij za leto 2013, objavljen marca (25), je po­
kazal, da se uspešnost na področju inovacij v eU kljub gospodarski krizi iz leta v leto
povečuje, vendar se povečuje tudi inovacijski razkorak med državami članicami. poro­
čilo o konkurenčnosti v Uniji inovacij za leto 2013 (26) je bilo objavljeno decembra in
iz njega je razvidno, da evropa ostaja glavno svetovno središče ustvarjanja znanja,
vendar zaostaja za Severno ameriko in azijo na področju hitro rastočih tehnologij
prihodnosti.
Podpora za raziskave in inovacije iz kohezijske politike EU
Sredstva iz strukturnih skladov eU so se tudi v letu 2013 vlagala v raziskave in inova­
cije (trenutno je temu področju namenjenih približno 25 % razpoložljivih sredstev).
reforma kohezijske politike, dogovorjena decembra, bo prvič zahtevala, da vse
regije eU namenijo minimalen odstotek sredstev, ki bodo na voljo v obdobju 2014–
2020, za raziskave in inovacije ter razvoj strategij pametne specializacije za vsako
regijo.
Komisarka za raziskave, inovacije
in znanost Máire GeogheganQuinn na obisku Državnega
inštituta za fiziko in jedrski
inženiring Horia Hulubei
v Romuniji.
Sedmi okvirni program
Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti
(7. op), ki se je začel leta 2007, je bil zaključen decembra. v svojih sedmih letih je pri­
speval k financiranju več kot 22 000 raziskovalnih projektov s prispevkom proračuna
nad 40 milijard eUr, kar vključuje približno 4 000 prejemnikov nepovratnih sredstev
evropskega raziskovalnega sveta. Šesto poročilo o spremljanju 7. op (27), ki je bilo
objavljeno avgusta, je pokazalo, da je bilo približno 17 % vseh udeležencev malih in
srednjih podjetij.
59
60
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Obzorje 2020
Zakonodaja za obzorje 2020 (28), program evropske unije za raziskave in inovacije za
obdobje 2014–2020, je bila sprejeta decembra. obzorje 2020 je s proračunom skoraj
80 milijard eUr, okrog 30 % več v realnem smislu kot predhodni okvirni program
(7. op), in preprostejšimi pravili za sodelovanje največji program eU za raziskave do
zdaj in eden od največjih javno financiranih programov za raziskave na svetu.
program obzorje 2020 bo pomagal zagotoviti prihodnjo bazo znanja evropskega go­
spodarstva in dolgoročni prispevek k rasti in zaposlovanju. na podlagi treh stebrov, in
sicer odlične znanosti, vodilne industrije in družbenih izzivov, bo financiral vse vrste
dejavnosti, od pionirske znanosti do inovacij, ki so blizu uvedbe na trg.
program celotno financiranje za raziskave in inovacije na ravni eU združuje pod eno
streho z enotnim sklopom pravil in bo drastično skrajšal upravne postopke. globalni
cilj bolj usklajenega in preprostejšega programa bi moral olajšati sodelovanje, zlasti
za manjše raziskovalne organizacije in mala podjetja.
Vodilne pobude na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij
vodilne pobude na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij so bile zasnovane,
da bi preoblikovale znanost, tehnologijo in družbo na splošno. So zelo ambiciozne in
se zanašajo na sodelovanje med številnimi disciplinami, skupnostmi in programi ter
zahtevajo do 10 let podpore. po precej selektivni pripravi sta bili v letu 2013 v okviru
7. op (29) izbrani dve pobudi, in sicer pobuda o grafenu in projekt o človeških možganih.
obe pobudi imata velik potencial za revolucijo v smislu naslednje generacije izdelkov
in materialov na mnogih področjih, ki bi zagotovili konkurenčno prednost v številnih
sektorjih, vključno z zdravjem in staranjem, medicino, kemikalijami, elektroniko in ikt.
Destinacija Evropa
eU je v Združenih državah v letu 2013 organizirala tri dogodke z naslovom „de­
stination europe“ (destinacija evropa), da bi v evropo privabila visoko usposoblje­
ne delavce. ti dogodki so predstavili odličnost evropskih raziskav in inovacij ter
povečali seznanjenost s poklicnimi možnostmi in možnostmi financiranja, ki jih
ponujajo pobude eU, kot so evropski raziskovalni center, dejavnosti marie Skło­
dowska­Curie in programi držav članic.
Sveženj za naložbe v inovacije
Plakat kampanje „Destinacija Evropa“.
komisija je julija sprejela sveženj ukrepov za naložbe v inovacije, v katerem je predla­
gala vzpostavitev formalnih partnerstev na področju raziskav in inovacij z industrijo
in državami članicami v ključnih strateških sektorjih, kot so biogospodarstvo, aeronav­
tika in elektronika. Skupni predlagani proračun za šest javno­zasebnih partnerstev in
štiri javno­javna partnerstva bi znašal približno 22 milijard eUr, kar vključuje naložbo
v višini približno 8 milijard eUr iz programa obzorje 2020, ki bi zagotovila 10 mili­
jard eUr sredstev iz industrije in 4 milijarde eUr od držav članic. pobude bodo pove­
čale konkurenčnost industrije eU v sektorjih, ki zagotavljajo visokokakovostna delovna
mesta, in našle rešitve za glavne izzive za družbo.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
Digitalna agenda
Zakonodajni sveženj za „povezano celino“: vzpostavitev enotnega trga
za telekomunikacije v EU
ker svet hitro prehaja na gospodarstvo, ki temelji na internetu, kar neposredno vpliva
na vse od tradicionalnih storitev, kot so bančništvo in zavarovalništvo, do novih sek­
torjev, kot je spletna trgovina na drobno, ter od industrijske proizvodnje do oskrbe z
energijo, se informacijske in komunikacijske tehnologije vse bolj obravnavajo kot vir
pametne, trajnostne in vključujoče rasti, predvidene v strategiji evropa 2020 (30).
vendar eU nima pravega enotnega trga za elektronske komunikacije. glede na letni
kazalnik napredka digitalne agende, ki ga je pripravila komisija, je eU razdrobljena na
ločene nacionalne trge in je zato prikrajšana za velik vir potencialne rasti (31).
komisija je sprejela zakonodajni sveženj za povezano celino (32), s ciljem izgradnje
povezane konkurenčne celine ter zagotovitve trajnostnih digitalnih delovnih mest in
industrij v odziv na zahtevo evropskega sveta za vzpostavitev enotnega trga za tele­
komunikacije, da bi se odpravile težave, potrjene z letnim kazalnikom.
Podpredsednica Evropske komisije
in komisarka za digitalno agendo
Neelie Kroes na prireditvi „IKT
2013 – ustvarjaj, poveži se, rasti“
v Vilni v Litvi.
61
62
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Manj gradbenih del pomeni cenejša širokopasovna omrežja
komisija je predlagala nova pravila (33), ki bodo stroške uvedbe hitrih internetnih
povezav zmanjšala za 30 %. gradbena dela, kot je razkopavanje cest zaradi polaga­
nja optičnih kablov, pomenijo do 80 % stroškov uvedbe hitrih komunikacijskih omrežij.
ta predlog bo podjetjem omogočil prihranke v višini od 40 do 60 milijard eUr.
Cilji predlagane uredbe so bistveno zmanjšati stroške gradbenih del in stroške, ki so
posledica nepotrebnih upravnih obremenitev, ter povečati učinkovitost uvedbe infra­
strukture za visokohitrostne elektronske komunikacije s širjenjem obstoječih najboljših
praks po eU in izboljšanjem pogojev za vzpostavitev in delovanje notranjega trga na
področju, ki podpira razvoj skoraj vseh sektorjev gospodarstva.
Digitalna agenda odpira
številne priložnosti.
Izdajanje e-računov
izdajanje elektronskih računov je pomemben korak k javni upravi brez papirja
(e­uprava) v evropi, ki je ena od prednostnih nalog digitalne agende, ter ponuja
možnosti za znatne gospodarske in okoljske koristi. komisija ocenjuje, da bi uvedba
izdajanja e­računov pri javnih naročilih v eU lahko ustvarila do 2,3 milijarde eUr
prihrankov. da bi komisija nadalje spodbudila uvajanje e­javnih naročil v evropi, je
26. junija predstavila predlog direktive o izdajanju e­računov pri javnih naročilih (34).
ta pobuda bi spodbudila uporabo e­računov v javnem sektorju (izdajo e­računov med
podjetji in državno upravo (B2g)) in povečala interoperabilnost nacionalnih sistemov
izdajanja e­računov ter s tem odpravila razdrobljenost notranjega trga.
Podpora za digitalno agendo iz kohezijske politike EU
Sredstva iz strukturnih skladov eU so se tudi v letu 2013 vlagala v ikt. od začetka
tekočega programskega obdobja je bilo vloženih približno 14,6 milijarde eUr sredstev,
s katerimi je bil dostop do širokopasovnega omrežja zagotovljen približno 4,7 milijona
državljanom. reforma kohezijske politike, dogovorjena decembra (35), bo prvič zah­
tevala, da vse regije eU namenijo minimalen odstotek sredstev, ki bodo na voljo v
obdobju 2014–2020, za naložbe v zvezi z digitalno agendo eU.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
Industrijska politika ter mala in srednja podjetja
Mala in srednja podjetja – sprostitev evropskega podjetniškega
potenciala
po petih letih, v katerih so se ta podjetja soočala z negotovim gospodarskim oko­
ljem, je bilo leto 2013 prvo po letu 2008, ko so izkazala kombinirano povečanje sku­
pnega števila zaposlenih in dodane vrednosti. ob upoštevanju neprimerljive globine
in zapletenosti krize je takšen preobrat dokazal odpornost sektorja malih in srednjih
podjetij (36).
evropa potrebuje več podjetnikov, da bi zagotovila ponovno rast in višje stopnje zapo­
slenosti. nove družbe, vključno z malimi in srednjimi podjetji, vsako leto ustvarijo več
kot 4 milijone novih delovnih mest, tj. 85 % vseh novih delovnih mest v zasebnem
sektorju eU. komisija priznava, da imajo podjetniki bistveno vlogo pri gospodarskem
okrevanju, zato je januarja začela izvajati „akcijski načrt za podjetništvo 2020“ (37).
akcijski načrt, ki je kombinacija naložb, regulativnih izboljšav in možnosti za izobraže­
vanje, bo pomagal spodbuditi rast in ustvarjanje delovnih mest.
Podpredsednik Evropske komisije
in komisar za industrijo in
podjetništvo Antonio Tajani
na odprtju evropske vesoljske
razstave v Rimu v Italiji.
Napredek v smeri ponovne oživitve industrije za odpravo gospodarske
krize
ena od izkušenj, ki smo jih pridobili med krizo, je, da mora evropa ohranjati močan
industrijski sektor kot osrednji del svojega gospodarstva, saj je ključnega pomena za
inovacije ter ustvarjanje vrednosti in delovnih mest. medtem ko se je uspešnost indu­
strije ustalila, se je njen delež evropskega bruto domačega proizvoda (Bdp) zmanjšal
s 15,5 % leta 2012 na 15,1 % poleti 2013 (38). konvergenca med industrijsko najbolj
konkurenčnimi državami in državami, katerih uspeh je zmeren, se upočasnjuje. v zvezi
s tem mora evropa krepiti svoje prednosti.
▶ industrija eU ohranja vodilno vlogo na svetovni ravni v številnih proizvodnih
sektorjih, vključno s sektorjem kemičnih izdelkov, sektorjem strojne industrije,
sektorjem kovin in avtomobilskim sektorjem.
▶ delež svetovnega izvoza eU se je v zadnjih letih zmanjšal, vendar je na splošno
ostal izredno odporen kljub močni rasti kitajske in drugih razvijajočih se
gospodarstev.
63
64
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
Ukrepi Komisije za pomoč podjetjem pri premagovanju krize
Podpora za jeklarsko industrijo
komisija je junija predlagala akcijski načrt za evropsko jeklarsko industrijo (39). v
načrtu predlaga posebne ukrepe politik za jeklarski sektor, ki se sooča z resnimi
izzivi. eden od načinov je, da se doma in v tujini podpre povpraševanje po jeklu,
proizvedenemu v eU, za zagotovitev, da imajo proizvajalci jekla v eU dostop do
trgov zunaj eU v skladu s praksami poštene trgovine. poleg tega je treba zmanj­
šati stroške za industrijo, vključno s tistimi, ki izhajajo iz zakonodaje eU. inovacije,
energetska učinkovitost in trajnostni proizvodni procesi so bistvenega pomena za
prihodnje generacije jeklenih izdelkov, ki pa so zelo pomembni za druge ključne
evropske industrije. akcijski načrt predvideva tudi ciljno usmerjene ukrepe za pod­
poro zaposlovanja v tem sektorju, ki morajo spremljati prestrukturiranje, da se
zagotovi, da visokokvalificirana delovna sila ostane v evropi.
Podpora za gradbeno industrijo
gradbena podjetja, ki želijo razširiti svoje poslovanje v drugo državo članico eU,
se morajo zavedati izzivov, s katerimi se lahko srečajo. Zahteve glede zaposlova­
nja, varstva okolja in varnosti se lahko razlikujejo, kot se lahko tudi zahteve glede
gradbenih materialov in izdelkov. komisija je v letu 2013 začela več pobud za
pomoč gradbeni industriji. primer je nova uredba o gradbenih proizvodih (40), ki je
začela veljati julija. podjetjem bo pomagala pri premagovanju teh težav, saj bo
gradbenim podjetjem zagotovila informacije, ki jih potrebujejo, da bi bila uspešna
tudi v drugih državah eU (41).
Podpora za obrambno in varnostno industrijo
v obrambni industriji eU je zaposlenih približno 400 000 ljudi, v letu 2012 pa je
ustvarila prihodke v višini približno 96 milijard eUr. Spodbuja inovacije in razvija
zmogljivosti, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in obrambe v evropi. Hkrati pa
se ta sektor sooča s proračunskimi omejitvami in razdrobljenostjo trga. komisija
je julija izdala akcijski načrt (42), ki vsebuje predloge za pospeševanje inovacij,
rasti in ustvarjanja delovnih mest s spodbujanjem civilno­vojaških sinergij in izva­
janjem ukrepov v podporo malim in srednjim podjetjem, povezanim z obrambo. o
tem sporočilu je razpravljal evropski svet decembra 2013, ki je obravnaval tudi
naslednje tri glavne teme: pravi notranji trg za obrambo; celovita industrijska
politika, ki ustvarja priložnosti za vse države članice in industrije vseh velikosti po
vsej eU, ter sinergije med civilnimi raziskovalnimi programi, program obzorje
2020 in programi, ki jih koordinira evropska obrambna agencija (43). na podlagi
tega je evropski svet opredelil številne prednostne ukrepe okrog treh osi: poveča­
nje učinkovitosti, vidljivosti in vpliva skupne varnostne in obrambne politike; iz­
boljšanje razvoja zmogljivosti in okrepitev obrambne industrije v evropi (44).
Znižane pristojbine za mala in srednja podjetja v skladu z zakonodajo EU
o kemikalijah
komisija je znižala pristojbine in dajatve, ki jih morajo plačati mala in srednja
podjetja za registracijo kemikalij. to znižanje naj bi pomagalo malim in srednjim
podjetjem, ki proizvajajo kemikalije ali trgujejo z njimi, da ostanejo konkurenčna
v sedanjih težkih razmerah na trgu. odvisno od njihove velikosti so lahko mala in
srednja podjetja upravičena do 35–95­odstotnega zmanjšanja v zvezi s standar­
dnimi pristojbinami za registracijo in 25–90­odstotnega zmanjšanja v zvezi s
standardnimi dajatvami za prošnje za odobritev.
3
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
Izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev
dostop do finančnih sredstev je še vedno med glavnimi razlogi za skrb malih in sred­
njih podjetij eU. glede na raziskavo o dostopu do finančnih sredstev iz leta 2013 (45)
so najbolj prizadeta mlajša in manjša podjetja. približno ena tretjina anketiranih malih
in srednjih podjetij ni mogla pridobiti celotnega financiranja, ki so ga načrtovala za
leto 2013, 15 % anketirancev pa meni, da je dostop do finančnih sredstev velik pro­
blem za njihova podjetja. v zadnjih nekaj letih si je komisija neprestano prizadevala
izboljšati njihov položaj. jamstva v sklopu okvirnega programa za konkurenčnost in
inovativnost, ki jih financira komisija in jim je namenjen proračun v višini 1,1 mili­
jarde eUr, so do konca leta 2012 prispevala k mobilizaciji posojil v vrednosti več kot
13 milijard eUr ter spodbudila skoraj 220 000 malih podjetij po vsej evropi. ta priza­
devanja se bodo nadaljevala v novem programskem obdobju 2014–2020 s pomočjo
programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (CoSme).
Povečanje kapitala Evropske investicijske banke
januarja je vseh 27 držav članic soglasno odobrilo povečanje kapitala evropske inve­
sticijske banke (eiB) za 10 milijard eUr, vplačanih v celoti. to povečanje kapitala bo
evropski instituciji za dolgoročna posojila omogočilo, da v triletnem obdobju zagotovi
do 60 milijard eUr dodatnih posojil za gospodarsko uspešne projekte po vsej eU. mala
in srednja podjetja bodo eden od štirih prednostnih sektorjev, v katere bodo usmer­
jena dodatna posojila, ostali trije sektorji pa so inovacije in znanje, čisti viri energije
in sodobna infrastruktura.
dodatni kapital je vplačala vsaka država članica glede na njen sedanji delež. to je
dodatek k rednim posojilom eiB, ki znašajo 50 milijard eUr letno.
Sedež Evropske investicijske
banke v Luxembourgu.
Podpora za mala in srednja podjetja iz kohezijske politike EU
mala in srednja podjetja so tudi v letu 2013 prejemala sredstva iz strukturnih skla­
dov eU. podporo je prejelo več kot 73 500 novih podjetij, od začetka tekočega pro­
gramskega obdobja pa je bilo ustvarjenih 263 000 delovnih mest v malih in srednjih
podjetjih. reforma kohezijske politike, dogovorjena decembra, bo prvič zahtevala,
da vse regije eU namenijo minimalen odstotek sredstev, ki bodo na voljo v obdo­
bju 2014–2020, za podporo malih in srednjih podjetij. Cilj je podvojiti sedanjo pod­
poro na približno 140 milijard eUr za obdobje 2014–2020, delno prek večje uporabe
finančnih instrumentov.
65
66
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Odpravljanje čezmejnih davčnih ovir
komisija je v odziv na glavne pomisleke podjetij konec leta 2013 predlagala nov
standardni obračun ddv, s katerim bi se lahko stroški podjetij v eU zmanjšali za do
15 milijard eUr na leto (46). Cilji te pobude so zmanjšanje birokracije za podjetja,
olajšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti in povečanje učinkovitosti davčnih uprav
po vsej Uniji.
tako pobuda izraža zavezo komisije k pametni pravni ureditvi in je ena od pobud iz
programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (program reFit), katerega cilj je poeno­
stavitev pravil in zmanjšanje upravne obremenitve podjetij.
Boj proti zamudam pri plačilih
evropska mala in srednja podjetja so zelo občutljiva na zamude pri plačilih tako zno­
traj kot zunaj meja njihove države, kar je vzrok za četrtino stečajev v evropi. pomanj­
kanje zaščite za mala in srednja podjetja onesposablja podjetja in upočasnjuje gospo­
darsko rast ter lahko poleg tega odvrne bodoče podjetnike, da izkoristijo priložnosti.
pravila eU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki so bila dogovorjena
leta 2011 (47), so države članice v letu 2013 vključile v svojo nacionalno zakonodajo.
ta pravila javne organe zavezujejo, da blago in storitve plačajo v roku 30 koledarskih
dni ali, v izjemnih okoliščinah, v roku 60 dni. podjetja so zdaj dolžna plačati račune v
roku 60 koledarskih dni.
Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) –
za lažjo, preprostejšo in cenejšo zakonodajo EU
reguliranje na ravni eU dodaja vrednost na področjih, kot so konkurenca, trgovina
in notranji trg, za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev, ki ustvarjajo priložno­
sti za podjetja in potrošnike. prav tako ščiti zdravje, varnost in pravice državljanov.
Zakonodaja eU oblikuje skupni okvir z nadomeščanjem ali usklajevanjem 28 različnih
nacionalnih zakonov. državam članicam eU omogoča sodelovanje pri reševanju težav,
ki presegajo nacionalne meje.
vendar je zagotovitev, da zakonodaja eU „ustreza svojemu namenu“, bistvenega po­
mena za vrnitev evrope na pot k rasti in ustvarjanju delovnih mest. predsednik komi­
sije josé manuel Barroso je v svojem govoru o stanju v Uniji (48) septembra 2013
poudaril pomen pametne pravne ureditve in dejal, da mora eU „velikim zadevam po­
svečati veliko časa, malim pa malo“.
komisija je v zadnjih nekaj letih združila prizadevanja za racionalizacijo zakonodaje in
zmanjšanje regulativnih obremenitev. od leta 2005 je komisija odobrila 660 pobud,
katerih cilj je poenostavitev, kodifikacija ali preoblikovanje. razveljavljenih je bilo več
kot 5 590 pravnih aktov.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
posvetovanja z malimi in srednjimi podjetji o 10 najbolj obremenjujočih zakonih eU
(„top 10“) so prispevala k prednostnim nalogam v agendi komisije o ustreznosti
predpisov. posvetovanja so marca pokazala, da so najbolj obremenjujoča pravila za
mala in srednja podjetja pravila o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju
kemikalij (reaCH), davku na dodano vrednost, varnosti proizvodov, priznavanju poklic­
nih kvalifikacij, varstvu podatkov, odpadkih, trgu dela, nadzornih napravah v cestnem
prometu in javnih naročilih ter pravil posodobljenega carinskega zakonika.
na podlagi zavez iz sporočila o ustreznosti predpisov eU (49), ki je bilo objavljeno de­
cembra 2012 ter s katerim se je začel program reFit, je komisija oktobra določila, na
katerih posameznih področjih politike bo izvedla nadaljnje ukrepe za poenostavitev ali
razveljavitev zakonov eU in zmanjšanje obremenitve podjetij ter zagotovila vse lažje
izvajanje zakonov eU.
Sporočilo, ki je bilo objavljeno oktobra (50), vsebuje rezultate pregleda celotne zakono­
daje eU in opredeljuje različne ukrepe, ki se že izvajajo ali so bili predlagani parlamen­
tu in Svetu. poleg tega je komisija napovedala, da bo objavila letni pregled stanja za
spremljanje napredka na evropski in nacionalni ravni.
Vesoljska politika in satelitska navigacija
Galileo
Uporabniki globalnega navigacijskega satelitskega sistema (gnSS) so bili do zdaj
odvisni od signalov ameriškega gpS ali ruskega sistema glonass. evropski galileo
uporabnikom ponuja nov in zanesljiv alternativen sistem, ki ga upravljajo civilni in ne
vojaški organi.
Čeprav je bil glavni cilj vzpostavitve novega sistema zagotovitev neodvisnosti evrope,
je galileo kljub temu 100­odstotno interoperabilen s sistemoma gpS in glonass, zato
je popolnoma integriran nov element v svetovnem globalnem satelitskem navigacij­
skem sistemu in pomeni močan temelj, ki bo omogočil bolj natančno in zanesljivo do­
ločanje položaja tudi v velikih mestih s stolpnicami, kjer lahko stavbe ovirajo signale.
projekt galileo ustvarja številne nove poslovne priložnosti za proizvajalce opreme,
razvijalce aplikacij in ponudnike storitev, ki temeljijo na zanesljivosti.
preskusi signalov v letu 2013, ki jih oddajajo štirje sateliti eU za globalno satelitsko
navigacijo, ki so že v orbiti, so pokazali, da sta kakovost in natančnost signalov odlični
in sta celo presegli pričakovanja. prve storitve sistema galileo naj bi bile na voljo ko­
nec leta 2014 ali v začetku leta 2015.
komisija namerava sistem, ki bo vzpostavljen v okviru projekta galileo, združiti z
ameriškim sistemom gpS zaradi povečanja varnosti letenja. dvostranski sporazum
med eU in Zda z učinkom na svetovni ravni je sinergija, ki bo prispevala k večji varno­
sti letalskega prometa in oblikovanju nujno potrebnih mednarodnih standardov za
letalske navigacijske sisteme.
Raketa, ki bo dva satelita Galileo
ponesla v orbito.
67
68
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Copernicus
decembra 2013 je bil v okviru programa Copernicus (evropski sistem za opazova­
nje Zemlje) uveden nov režim razširjanja odprtih podatkov, ki zagotavlja brezplačen,
popoln in odprt dostop do številnih pomembnih okoljskih podatkov. ta dostop bo pod­
prl razvoj uporabnih aplikacij za več različnih industrijskih segmentov (npr. kmetij­
stvo, zavarovalništvo, promet in energetika). Copernicus že delno deluje, predvsem
s pomočjo podatkov, pridobljenih v okviru obstoječih satelitskih misij in iz senzor­
jev na tleh, na morju in v zraku, ter svetu nudi velike koristi. ko je tajfun Haiyan
8. novembra 2013 prizadel Filipine, je bila storitev Copernicus za ukrepanje v kriznih
razmerah takoj aktivirana in je zagotovila prve ocene škode (51). ista storitev je bila
aktivirana tudi za zagotovitev pomoči reševalnim ekipam v času poplav na Sardiniji
konec novembra 2013.
Regionalna in kohezijska politika
komisija je aprila predstavila drugo strateško poročilo o napredku programov kohezij­
ske politike v državah članicah v obdobju 2007–2013 (52). v poročilu o napredku so
obravnavani rezultati v zvezi z evropskim skladom za regionalni razvoj (eSrr), kohe­
zijskim skladom in evropskim socialnim skladom (eSS).
v zvezi z eSrr je v poročilu navedeno, da so bili doseženi napredek in izboljšave za
državljane na več različnih področjih. Zaradi naložbe, ki se je izvajala od začetka teko­
čega obdobja, ima zdaj 1,9 milijona več ljudi dostop do širokopasovnega omrežja,
2,6 milijona več ljudi oskrbo z vodo in 5,7 milijona več ljudi koristi od projektov v
zvezi z odpadno vodo. okrog 53 240 projektov za raziskave in tehnološki razvoj ter
16 000 projektov za poslovne raziskave je prejelo naložbe, podprtih pa je bilo
53 160 novih podjetij.
Komisar za regionalno politiko
Johannes Hahn na obisku
na Nizozemskem.
decembra je bila odobrena obsežna reforma kohezijske politike za obdobje financira­
nja 2014–2020 (53). v okviru kohezijske politike bo 325 milijard eUr (cene v letu 2011)
vloženih v države članice Unije, njihove regije in mesta za dosego vseevropskih ciljev
za rast in delovna mesta ter rešitev vprašanj v zvezi s podnebnimi spremembami,
energetsko odvisnostjo in socialno izključenostjo.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
glavne prvine te reforme so usmerjanje sredstev eSrr k sektorjem, ki so ključni za
rast in povezani s cilji strategije evropa 2020 (inovacije in raziskave, digitalna agenda,
podpora malim in srednjim podjetjem in nizkoogljično gospodarstvo), določanje jasnih,
preglednih in merljivih ciljev za prevzemanje odgovornosti in rezultate, uvajanje po­
gojev pred dodelitvijo sredstev, vzpostavitev skupnega strateškega okvira za pet
evropskih strukturnih in investicijskih skladov (eSrr, kohezijski sklad, eSS, evropski
kmetijski sklad za razvoj podeželja in Sklad za ribištvo), skrajšanje upravnih postopkov
in poenostavitev rabe naložb eU, krepitev mestne razsežnosti politike, utrjevanje
čezmejnega sodelovanja, izboljšanje povezanosti kohezijske politike z gospodarskim
upravljanjem ter spodbujanje večje uporabe finančnih instrumentov, da bi bila mala in
srednja podjetja deležna večje podpore in da bi lažje pridobivala posojila.
UPRAVIČENOST DO SREDSTEV IZ STRUKTURNIH SKLADOV
(ESRR IN ESS) ZA OBDOBJE 2014–2020
Manj razvite regije
Regije v prehodu
Canarias (ES)
Bolj razvite regije
Guadeloupe
Martinique
(FR)
Suomi
Finland
Sverige
Guyane
(FR)
Mayotte
(FR)
Açores (PT)
Eesti
La Réunion
(FR)
Madeira
(PT)
Latvija
Lietuva
Danmark
Éire
Ireland
United Kingdom
Polska
Nederland
België
Belgique
Deutschland
Česká
republika
Luxembourg
France
Slovensko
Österreich Magyarország
România
Slovenija
Hrvatska
България
Bulgaria
Italia
Portugal
España
Ελλάδα
Elláda
Κύπρος
Kýpros
Malta
REGIOgis
m e S t o m
69
70
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Instrument za povezovanje Evrope
instrument za povezovanje evrope je ključen instrument za doseganje ciljev strategije
evropa 2020, sprejet pa je bil novembra 2013 po končnem sporazumu o večletnem
finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Skupni proračun tega instrumenta za
obdobje 2014–2020 znaša 33,3 milijarde eUr ter je namenjen financiranju vseevrop­
skih prometnih, energetskih in telekomunikacijskih omrežij. instrument naj bi pospešil
dokončanje vseevropskih omrežij in povečal financiranje iz javnega in zasebnega sek­
torja. prispeval bo k izgradnji železnic, celinskih plovnih poti, pristanišč, elektroener­
getskih omrežij in plinovodov. prispeval bo tudi k enotnemu digitalnemu trgu, da bi
olajšal mobilnost državljanov in podjetij, saj bo zagotovil brezhibne čezmejne digi­
talne storitve, kot so e­javna naročila, e­zdravje ali razširjanje odprtih podatkov. pro­
gram bo prav tako financiral omejeno število projektov na področju širokopasovnih
povezav skupaj z eiB.
Vseevropsko prometno omrežje
Naftovod Družba (prijateljstvo) na
češko-slovaški meji. Največje
naftovodno omrežje za surovo nafto na
svetu, ki bo povezalo Rusijo z Nemčijo,
sodi med prednostne naloge
vseevropskega energetskega
omrežja (TEN-E).
eU si prizadeva vzpostaviti močno vseevropsko prometno omrežje (ten­t) v 28 drža­
vah članicah, da bi povezala vzhod in zahod ter nadomestila današnjo prometno
sestavljanko z omrežjem, ki je resnično evropsko. instrument za povezovanje evrope
bo temu omrežju namenil sredstva v višini 26 milijard eUr, kar je trikrat več sredstev,
kot so trenutno na voljo.
VSEEVROPSKA OMREŽJA (TENs)
Turku Naantali Helsinki
Oslo
Örebro
Hamina Kotka
Talin
Stockholm
Ventspils
Riga
Göteborg
Glasgow
Edinburgh
København
Belfast
Dublin
Kaunas
Vilna
Bremen
Szczecin/Swinoujscie
Hamburg
Amsterdam
Poznan
Felixstowe
Utrecht Osnabrück MagdeburgBerlin
Rotterdam
London
Varšava
Hanover
Frankfurt/Oder
Zeebrugge Antwerpen
Düsseldorf
Dover
Vroclav
Dresden
Southampton Calais Gent
Köln
Praga
Lille Bruselj
Le Havre
Katovice
Liege Frankfurt Würzburg
Ostrava
Nürnberg
Luxembourg Mannheim
Brno
Žilina
Stuttgart Regensburg
Metz
Passau
Pariz
Dunaj
Bratislava
Strasbourg
München
Wels/Linz
Dijon
Innsbruck
Gradec Budimpešta
Arad
Basel
Celovec
Liverpool
Birmingham
Lyon
Bordeaux
Bilbao
Valladolid
Porto
Aveiro
Vitoria
Zaragoza
Novara
Seville
Sulina
Constanţa
Craiova
Ravenna
Burgas
Sofija
Ancona
Rim
Bari
Solun
Taranto
Neapelj
Igoumenitsa
Gioia Tauro
Palermo
Murcia
Antequera/Bobadilla
Braşov
Bukarešta
Ljubljana Zagreb
Benetke Koper Reka
Torino Milano
Bologna
Genova
La Spezia
Marseille
Livorno
Perpignan
Barcelona
Tarragona
Madrid
Temišvar
Videm
Verona Trst
Valencia
Sines
Klaipeda
Gdynia/Gdańsk
Rostock
Manchester
Cork
Lizbona
Malmö
Trelleborg
Kartagena
Patras
Nikozija
Atene/Pirej
Limassol
Algeciras
Vir: Službe Komisije.
Valletta
NA PODLAGI IZIDA NEURADNEGA TRIALOGA Z DNE 27. JUNIJA 2013
BALTIK–JADRAN
ORIENT/VZHOD–SREDOZEMLJE
ATLANTIK
SEVERNO MORJE–BALTIK
SKANDINAVIJA–SREDOZEMLJE
SEVERNO MORJE–SREDOZEMLJE
SREDOZEMLJE
REN–ALPE
REN–DONAVA
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
maja je bil dosežen sporazum med institucijami o vseevropskem prometnem omrežju
(ten­t). v uredbi (54) je leto 2030 določeno kot rok, v katerem je treba zagotoviti po­
polno povezanost, multimodalnost in delovanje tega osrednjega omrežja. osrednje
omrežje bo sestavljeno iz devetih velikih čezmejnih koridorjev, ki bodo izboljšali pove­
zave med različnimi deli eU ter s tem olajšali in pospešili gibanje blaga in ljudi po vsej
evropi.
komisija je oktobra objavila nove zemljevide, ki prikazujejo devet glavnih koridorjev in
bodo v pomoč pri vzpostavljanju osrednjega omrežja, saj bodo zagotovili boljše uskla­
jevanje med državami članicami, regijami, upravljavci infrastruktur in drugimi delež­
niki pod vodstvom evropskih koordinatorjev.
Pravosodje za rast
Pregled stanja na področju pravosodja v EU
pomembne strukturne komponente trajnostne rasti in socialne stabilnosti v vseh
državah članicah so kakovost, neodvisnost in učinkovitost pravosodnih sistemov, ki
so bistvene za učinkovito izvajanje prava eU. da bi komisija spodbudila izboljšanje
kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov, je v letu 2013 uvedla
pregled stanja na področju pravosodja v eU (55), novo primerjalno orodje, ki zagotavlja
objektivne, zanesljive in primerljive podatke o delovanju pravosodnih sistemov vseh
držav članic. pregled stanja na področju pravosodja v eU je prav tako prednostna
naloga v evropskem semestru, letnem ciklu usklajevanja ekonomskih politik v eU.
Učinkoviti pravosodni sistemi so bistvenega pomena za rast. ker nacionalna sodišča
igrajo ključno vlogo pri podpiranju zakonodaje eU, je učinkovitost nacionalnih pravo­
sodnih sistemov prav tako bistvenega pomena za učinkovito izvajanje prava eU in
delovanje enotnega trga.
Skupno evropsko prodajno pravo za pospešitev rasti v Evropi
komisija si je v letu 2013 skupaj s parlamentom in Svetom nadalje prizadevala za
sprejetje predloga uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (56). v času, ko
evropa okreva po globoki gospodarski in finančni krizi, mora eU narediti vse, kar je v
njeni moči, da bi podjetjem zagotovila boljše možnosti za izvoz na nove trge in pove­
čala zaupanje potrošnikov. Skupno evropsko prodajno pravo zagotavlja neobvezni
nabor pravil pogodbenega prava po vsej eU, ki jih lahko podjetja uporabijo ne glede
na to, kje v eU trgujejo, in jim s tem omogoča, da zmanjšajo stroške čezmejnega trgo­
vanja. predlog bo olajšal spletno trgovino z digitalnimi vsebinami, zlasti za digitalne
vsebine, ki se lahko naložijo z oblaka.
m e S t o m
71
72
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Nič več dragih birokratskih postopkov za javne listine
komisija je aprila 2013 sprejela predlog uredbe s ciljem spodbuditi prosto gibanje
državljanov in podjetij s poenostavitvijo upravnih formalnosti, potrebnih za čezmejno
sprejetje javnih listin v državah članicah eU (57). te poenostavitve bi se uporabljale
za javne listine v zvezi z rojstvom, smrtjo, imenom, sklenitvijo zakonske zveze, regi­
stracijo partnerske skupnosti, starševstvom, posvojitvijo, stalnim prebivališčem,
državljanstvom, nacionalnostjo, nepremičninami, pravnim statusom in zastopanjem
gospodarskih družb oziroma drugih oblik podjetij, pravicami intelektualne lastnine
in odsotnostjo kazenske evidence. v skladu s predlogom se za javne listine, ki spa­
dajo na njegovo področje uporabe, ne bi zahtevala overitev ali podobne formalnosti.
država članica bi morala javne listine, izdane v drugi državi članici, tako sprejeti kot
verodostojne, tudi če ne bi bile overjene z žigom. predlog uvaja tudi večjezične stan­
dardne obrazce Unije, ki jih lahko državljani ali podjetja zahtevajo namesto enako­
vrednih nacionalnih javnih listin v zvezi z rojstvom, smrtjo, sklenitvijo zakonske zveze,
registracijo partnerske skupnosti ter pravnim statusom in zastopanjem gospodarskih
družb ali drugih oblik podjetij.
Nova pravila o insolventnosti
predlogi komisije o insolventnosti (58) so trenutno še v obravnavi. njihov cilj je poso­
dobitev sedanjih pravil o čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti, ki so bila
sprejeta leta 2000. nova pravila bodo razvila nov pristop k pomoči podjetjem pri pre­
magovanju finančnih težav, da se bodo lahko izognila likvidaciji in nadaljevala s poslo­
vanjem, hkrati pa bodo varovala pravico upnikov, da dobijo nazaj svoj denar. odbor
evropskega parlamenta za pravne zadeve je decembra podprl predlog komisije.
Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov
Svet za pravosodje in notranje zadeve je decembra dosegel sporazum o splošnem
pristopu k predlogu komisije o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih
računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih
zadevah (59). predlog poenostavlja čezmejne dolžniške terjatve in upnikom daje več
gotovosti glede izterjave dolgov, s tem pa povečuje zaupanje v trgovanje na enotnem
trgu eU.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
Odprt in pošten notranji trg
Akta za enotni trg I in II: doseženi napredek
Zaradi posledic finančne krize mora evropa hitro ukrepati, če želi povečati blaginjo in
ustvariti nova delovna mesta. Zato je evropska komisija sprejela akt za enotni trg, ki
zajema številne ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delov­
nih mest v evropi.
vzpostavitev enotnega trga leta 1992 je prinesla številne koristi in ustvarila nove
priložnosti. vendar prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb ne poteka vedno ne­
moteno. nekatera področja evropskega trga še niso resnično povezana. Še vedno
manjka nekaj predpisov, zaradi administrativnih ovir in pomanjkljivega izvajanja
predpisov pa celotni potencial enotnega trga ostaja neizkoriščen.
Za spodbuditev gospodarske rasti je treba povečati tudi zaupanje v enotni trg. evropa
mora bolj odločno ukrepati, če želi pokazati, da lahko enotni trg prispeva k napredku
na socialnem področju ter prinese koristi za potrošnike, zaposlene in mala podjetja.
akt za enotni trg, ki ga je komisija predstavila aprila 2011 (60), določa dvanajst ukre­
pov za spodbuditev rasti in okrepitev zaupanja. oktobra 2012 je komisija predlagala
drugi nabor ukrepov (akt za enotni trg ii) (61), ki bodo zagotovili nadaljnji razvoj enot­
nega trga in izkoristili njegov neizkoriščeni potencial kot gonilo gospodarske rasti.
komisija je pripravila predloge za vseh dvanajst ključnih ukrepov iz akta za enotni
trg i in za 48 od 50 dopolnilnih ukrepov. od dvanajstih ključnih ukrepov jih je bilo do
zdaj uradno sprejetih osem: zakonodaja o evropskem standardizacijskem sistemu,
zakonodaja o uvedbi enotnega patenta, zakonodaja o skladih tveganega kapitala,
zakonodaja o socialnih investicijskih skladih, zakonodaja o alternativnem reševanju
sporov, poenostavitev računovodskih direktiv, revizija direktive o priznavanju poklicnih
kvalifikacij in financiranje infrastrukture (energetske in prometne). posodobitev pravil
na področju javnih naročil je bila konec leta 2013 v zaključni fazi.
Komisar za notranji trg in storitve
Michel Barnier na odprtju meseca
enotnega trga v Bruslju v Belgiji.
73
74
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
v evropskem parlamentu in Svetu še vedno potekajo pogajanja o treh predlogih, in
sicer v zvezi z elektronsko identifikacijo in elektronskim podpisom, izvedbeno direktivo
o napotitvi delavcev in revizijo direktive o obdavčitvi energije.
komisija je pripravila tudi predloge za vseh devet ključnih zakonodajnih ukrepov iz
akta za enotni trg ii, za katere je potrebna odobritev parlamenta in Sveta. Sprejela je
sporočila in izvedbena pravila ostalih treh ključnih ukrepov, za katere ukrepanje par­
lamenta in Sveta ni potrebno.
v parlamentu in Svetu trenutno potekajo pogajanja o vseh devetih predlogih o ključnih
zakonodajnih ukrepih. evropski svet se je strinjal, da je treba tem predlogom dati
prednost, da bodo sprejeti pred koncem sedanjega parlamentarnega obdobja.
Poklicne kvalifikacije
ker se delovno aktivno prebivalstvo v mnogih državah članicah krči, se bodo po
napovedih potrebe po visoko usposobljenih delavcih od danes do leta 2020 pove­
čale za več kot 16 milijonov delovnih mest. Če se želi evropa na te potrebe odzva­
ti, je treba vrzeli glede pomanjkanja delovne sile zapolniti – na primer z mobilnimi
in dobro usposobljenimi strokovnjaki iz drugih držav članic eU. ti strokovnjaki so
lahko pomemben vir rasti, vendar le, če lahko zlahka odpotujejo tja, kjer so delov­
na mesta, kar pa zahteva, da so njihove kvalifikacije v eU priznane hitro, enostav­
no in zanesljivo. Zato je komisija pripravila predlog (62) za posodobitev direktive o
poklicnih kvalifikacijah (63).
revizija, ki sta jo sprejela parlament in Svet, poenostavlja pravila za mobilnost
strokovnjakov znotraj eU z uvedbo evropske poklicne kartice za vse zainteresirane
poklice, ki bi omogočila lažje in hitrejše priznavanje kvalifikacij. direktiva hkrati
krepi zaščitne ukrepe za državljane in paciente z uvedbo mehanizma opozarjanja
za zdravstvene poklice in strokovnjake, ki delajo z otroki. direktiva bo začela ve­
ljati januarja 2014. države članice jo bodo morale prenesti v nacionalno zakono­
dajo v 2 letih od začetka njene veljavnosti, tj. v začetku leta 2016.
Javna naročila
evropski javni organi vsako leto porabijo 18 % Bdp za blago, storitve in gradnje.
v današnjih časih proračunskih omejitev in gospodarskih težav v večini držav
članic mora politika javnih naročil bolj kot običajno zagotavljati optimalno upora­
bo sredstev, da se podpreta rast in ustvarjanje delovnih mest ter da se s tem
pripomore k doseganju ciljev strategije evropa 2020. predlogi komisije za revizijo
direktiv o javnih naročilih (64) so bili del splošnega programa za korenito posodo­
bitev postopkov javnih razpisov v eU, vključno s koncesijami. junija 2013 sta
parlament in Svet sprejela politični dogovor o predlogih. po tem političnem dogo­
voru je bila zagotovljena pravna skladnost besedil novih direktiv glede na glaso­
vanje parlamenta na plenarnem zasedanju, načrtovano januarja 2014.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
Enotni trg za promet
Četrti železniški paket
komisija spodbuja boljšo kakovost in večjo izbiro storitev v železniškem prometu v
evropi. daljnosežni ukrepi, ki so bili januarja predlagani v okviru četrtega železniškega
paketa (65), bodo spodbudili več inovacij v železniškem sektorju eU z odpiranjem trgov
notranjega potniškega prometa eU konkurenci ter s tehničnimi in strukturnimi refor­
mami. komisija je ob sprejetju akta za enotni trg ii oktobra 2012 opredelila četrti
železniški paket kot ključno pobudo za spodbujanje rasti v eU.
reforme bodo zagotovile, da bo z evropsko železniško agencijo uvedena izdaja dovo­
ljenj za železniška vozila po vsej eU na enem mestu, kar bo omogočilo 20­odstotno
skrajšanje časa vstopa na trg za nove prevoznike v železniškem prometu ter
20­odstotno zmanjšanje stroškov in skrajšanje postopkov odobritve tirnih vozil. to bi
prevoznikom v železniškem prometu omogočilo, da skupaj prihranijo 500 milijo­
nov eUr do leta 2025.
da bi komisija spodbudila inovacije, učinkovitost in večjo stroškovno učinkovitost,
predlaga, da se nacionalni potniški trg železniških storitev decembra 2019 odpre za
konkurenco. da bi se vsem zagotovil pravičen dostop do železniških storitev, morajo
neodvisni upravljavci železniške infrastrukture upravljati omrežja na nediskriminato­
ren način in se usklajevati na ravni eU, da bi podprli razvoj resnično evropskega
omrežja.
Vlak, pripravljen na odhod,
na postaji v Kölnu v Nemčiji.
„Modri pas“ za enotni trg za pomorski prevoz
komisija je julija razkrila načrte za omilitev carinskih formalnosti za ladje, ki bo skraj­
šala upravne postopke, zmanjšala zamude v pristaniščih, povečala konkurenčnost
sektorja in zmanjšala upravno obremenitev za pomorski promet znotraj eU na raven,
ki je primerljiva s tisto za druge vrste prometa. Špediterji in izvozniki se pritožujejo, da
kadar blago prevažajo po morju v evropi na kratkih razdaljah, zaradi velike upravne
obremenitve v pristaniščih nastanejo dodatni stroški in velike zamude, saj lahko ladje
v pristaniščih čakajo na carinjenje več ur ali celo dni. Zato je pomorski sektor manj
privlačen v primerjavi z drugimi oblikami prometa, zlasti s cestnim, zaradi česar naše
že tako prenatrpane ceste po nepotrebnem obremenjuje še več tovornjakov.
75
76
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Sporočilo z naslovom „modri pas, enotni prometni prostor za ladijski prevoz“ (66) dolo­
ča dva ključna predloga, katerih cilj je omiliti formalnosti v ladijskem prometu s
spremembo obstoječega carinskega zakonika.
▶ olajšanje carinskih formalnosti za podjetja za ladijski prevoz znotraj, ki uporabljajo
redno plovno pot v eU in prevažajo predvsem blago eU.
▶ olajšanje carinskih formalnosti za ladje, ki prevažajo blago eU in blago, ki ni blago
eU, ter imajo postanke v pristaniščih v državah zunaj eU.
Okvir za prihodnjo politiko pristanišč EU
komisija je predstavila predloge za izboljšanje učinkovitosti in splošne kakovosti pri­
staniških storitev s ciljem izboljšati pristaniške dejavnosti in nadaljnje prometne pove­
zave 319 ključnih morskih pristanišč na evropski obali. njihov namen je upravljavcem
pristanišč pomagati pri posodobitvi njihovih storitev in jim zagotoviti večjo finančno
neodvisnost. evropsko gospodarstvo bi lahko do leta 2030 prihranilo do 10 mili­
jard eUr in z izvajanjem pomagalo razviti nove kratke pomorske povezave.
Revizija akcijskega programa za prevoz po celinskih plovnih poteh
komisija se je pri reviziji akcijskega programa naiades za podporo prometa po celin­
skih plovnih poteh osredotočila na konkretne ukrepe za povečanje prispevka prometa
po celinskih plovnih poteh k trajnostnemu in učinkovitemu prometu. Ukrepi se nana­
šajo na infrastrukturo, vključevanje v multimodalne logistične verige, zmanjšanje
emisij, zvišanje standardov usposabljanja in izmenjavo informacij. prevoz po celinskih
plovnih poteh je varen način prevoza z nizkimi stroški, znatnimi prostimi zmoglji­
vostmi, brez zastojev, nizko stopnjo hrupa, nizko porabo energije in nizkim ogljičnim
odtisom.
Podpredsednik Evropske komisije
in komisar za promet Siim Kallas
predstavlja nove pobude za
izboljšanje uporabe evropskih
celinskih plovnih poti
v Strasbourgu v Franciji.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
Električna vozila in pametna omrežja: prvi center EU in Združenih
držav za interoperabilnost slovesno odprt
prvi od dveh centrov za spodbujanje skupnih standardov na področju električne
mobilnosti in pametnih omrežij v eU in Zda je bil v letu 2013 slovesno odprt blizu
Chicaga. Zbliževanje standardov in interoperabilnost med pametnimi omrežji
in električnimi vozili bosta omogočila večji prodor energije iz obnovljivih virov v
elektroenergetske sisteme. odprtje centra za interoperabilnost med električnimi
vozili in pametnimi omrežji je rezultat osemnajstih mesecev predanega dela
Skupnega raziskovalnega središča, ki je notranja znanstvena služba komisije,
in ministrstva za energijo Združenih držav. drugi center se bo leta 2014 odprl v
eU, in sicer na lokacijah Skupnega raziskovalnega središča v pettnu na nizozem­
skem in ispri v italiji.
Testiranje e-vozila. Skupno
raziskovalno središče (JRC) je
izboljšalo svoje zmogljivosti
za preučevanje statičnega
in dinamičnega obnašanja
razvijajočih se električnih omrežij,
ki vključujejo več obnovljivih virov,
električnih vozil, razpršenih virov
energije in skladiščenje.
Mobilnost v mestih
komisija je decembra predstavila sveženj za bolj konkurenčno in trajnostno mobilnost
v mestih (67), ki opredeljuje zadevne pobude komisije za leti 2014–2020. Sveženj
določa tudi, kako bo komisija okrepila svoje ukrepe za trajnostno mobilnost v mestih
na področjih z dodano vrednostjo eU, in spodbuja države članice, da sprejmejo odloč­
nejše in bolje usklajene ukrepe. mestna območja so osrednjega pomena za rast in
delovna mesta v evropi. okrog 72 % državljanov eU živi v mestnih območjih in 85 %
Bdp v eU izvira iz njih. Hkrati so urbana območja bolj izpostavljena negativnim učin­
kom prometa, kot so zastoji, slaba kakovost zraka in visoka stopnja hrupa.
Zračni promet
komisija je junija predlagala pospešitev reforme evropskega sistema za nadzor zrač­
nega prometa za boljšo varnost in nadzor ter boljše upravljanje zračnega prometa.
Cilji svežnja t. i. „enotnega evropskega neba 2 +“ (68) je preprečiti pomanjkanje zmo­
gljivosti v luči napovedi, da se bo v naslednjih 10 do 20 letih število letov povečalo za
50 %. neučinkovitosti v zračnem prostoru eU trenutno letalskim družbam in potro­
šnikom nalagajo dodatne stroške v višini okrog 5 milijard eUr na leto. Zračni prostor
je trenutno zgrajen okrog nacionalnih meja in zato letala pogosto ne morejo leteti po
direktnih zračnih poteh. letala v evropi povprečno preletijo 42 km več, kot je nujno
potrebno, kar povzroča daljše lete, zamude, večjo količino porabljenega goriva in več
emisij Co2. Za primerjavo, Zda enako velik zračni prostor z več prometa upravljajo s
skoraj polovico manjšimi stroški. Za zagotovitev izboljšanj na tem področju je cilj tega
predloga posodobitev štirih uredb o vzpostavitvi enotnega evropskega neba (SeS) in
spremembi predpisov o evropski agenciji za varnost v letalstvu (eaSa).
77
78
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Pravice potnikov
leta 2013 je bilo na milijone dopustnikov, ki so potovali v eU, prvič zaščitenih s celo­
vito zakonodajo o pravicah potnikov, ne glede na to, ali so potovali z letalom, vlakom,
ladjo ali avtobusom.
pravice potnikov se od januarja uporabljajo za potnike na ladjah, vključno z velikimi
trajekti in potniškimi ladjami po morju, rekah, jezerih ali kanalih. Zajemajo nediskrimi­
nacijo na podlagi nacionalnosti v zvezi s tarifami in drugimi pogodbenimi pogoji, ne­
diskriminatorno obravnavanje invalidov in funkcionalno oviranih oseb ter ustrezne in
dostopne informacije za vse potnike pred in med potovanjem.
marca je začela veljati uredba o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu (69), ki tem
potnikom po vsej evropski uniji zagotavlja zelo podobne nove pravice. Uredba določa
tudi številne obveznosti za avtobusne prevoznike in upravljavce terminalov v zvezi z
njihovo odgovornostjo do potnikov.
komisija je marca predlagala tudi revizijo (70) zakonodaje o pravicah potnikov v letal­
skem prometu. Cilj revizije je zagotoviti boljšo uporabo pravic potnikov, tako da se
pojasnijo pravice v primeru zavrnitve vkrcanja, velikih zamud letov ali odpovedi. ko­
misija je nato sprejela sporočilo (71) o varstvu potnikov v primeru insolventnosti letal­
skega prevoznika. Sporočilo navaja ukrepe, ki jih države članice lahko sprejmejo in ki
lahko izboljšajo varstvo potnikov v primeru stečaja letalskega prevoznika. prav tako
poudarja, da za potnike s samostojnimi letalskimi vozovnicami veljajo pravice iz za­
konodaje o pravicah letalskih potnikov, čeprav te vozovnice niso zajete v direktivo o
paketnih potovanjih.
Pridobivanje dobrih informacij pred potovanjem
raziskave kažejo, da dve tretjini potnikov ne poznata svojih pravic. Zato je evrop­
ska komisija junija začela novo kampanjo, s katero želi množice, ki se pripravljajo
na poletna potovanja, seznaniti s pravicami, ki jih imajo potniki, in postopkom
uveljavljanja pravic. poleg tega je na voljo mobilna aplikacija za vse vrste prevo­
za. aplikacija je na voljo v 22 jezikih eU. obrazloži pravice potnikov ob morebitnih
težavah in vsebuje informacije o tem, kako in kje se pritožiti.
Plakat o pravicah potnikov.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
79
Varnost v cestnem prometu
tehnični pregledi vozil so bistvenega pomena za varnost v cestnem prometu, zato je
komisija julija 2012 predlagala sveženj o tehničnih pregledih (72), sklop novih predpi­
sov, v skladu s katerimi bodo tehnični pregledi strožji in pogostejši, njihov obseg pa
razširjen. namen nove zakonodaje je izboljšati kakovost pregledov vozil, vključno s
skuterji in motornimi kolesi, z vzpostavitvijo skupnih minimalnih standardov za
pomanjkljivosti, opremo in inšpektorje ter zajezitvijo goljufij s prirejanjem števila pre­
voženih kilometrov, in sicer s pomočjo registriranih odčitkov prevoženih kilometrov.
komisija je junija sprejela dva predloga (73) o zagotovitvi, da bodo do oktobra 2015
novi avtomobili lahko samodejno poklicali službe za ukrepanje v sili v primeru hudega
trčenja. Sistem za klic v sili v primeru hude nesreče samodejno pokliče enotno evrop­
sko telefonsko številko za klic v sili 112. Službam za ukrepanje v sili sporoči, kje se
vozilo nahaja, tudi če je voznik v nezavesti ali nesposoben za telefonski klic. ocenjuje
se, da bi ta sistem lahko rešil 2 500 življenj na leto. Sistem eCall bi ob stroških v viši­
ni manj kot 100 eUr na avto ukrepanje v primeru nesreče pospešil za 40 % v mestnih
območjih in 50 % na podeželju.
Kako bo deloval nov avtomatski sistem?
od januarja 2013 so vsa nova vozniška dovoljenja, izdana v eU, v standardnem
evropskem formatu v obliki plastične „kreditne kartice“ s strožjo varnostno zaščito.
novo evropsko dovoljenje bo postopoma nadomestilo več kot 100 različnih papirnih
in plastičnih modelov, ki jih trenutno uporablja več kot 300 milijonov voznikov v eU.
Čisti promet
velik del onesnaženosti zraka danes povzročata bencin in dizelsko gorivo iz motornih
vozil. Zmanjšana onesnaženost, manjša odvisnost od nafte in izpolnjevanje ciljev za
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se lahko dosežejo le z alternativnimi gorivi.
Zato je komisija januarja predlagala sveženj o čisti energiji za promet (74) za zagotovi­
tev vzpostavitve črpalk z alternativnimi gorivi po vsej evropi. Cilj predlogov je prekiniti
začaran krog: postaje za dovod goriva se ne gradijo, ker ni dovolj vozil; vozila so draga,
ker je povpraševanje po njih slabo; potrošniki pa ne kupujejo vozil, ker so draga in ni
dovolj postaj za dovod goriva ali polnjenje. Sporočilo predlaga cilje v državah članicah
za najmanjšo raven infrastrukture za čista goriva, kot so elektrika, vodik in naravni
plin, ter skupne standarde po vsej eU za opremo, ki je potrebna za vožnjo po celini v
„alternativnih“ vozilih.
Vzorec novega evropskega vozniškega
dovoljenja.
80
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
v skladu z novo evropsko zakonodajo (imenovano norma „euro vi“) (75), ki je začela
veljati na začetku 2013, bodo znižani dušikovi oksidi in prah iz novih vrst tovornjakov
in avtobusov. emisije dušikovih oksidov se bodo znižale za 80 %, emisije delcev pa za
66 %. poleg zdravja in okolja bo nova zakonodaja prav tako imela pozitiven vpliv na
industrijo, saj zakonodaja uvaja harmonizirane testne postopke in standarde na sve­
tovni ravni, ki naj bi pomagali okrepiti izvoz evropske avtomobilske industrije.
nova direktiva o plovilih za rekreacijo (76), ki jo je parlament odobril oktobra 2013, bo
zmanjšala letne emisije dušikovih oksidov in ogljikovodikov iz novih plovil za 20 %,
emisije delcev pa za 34 %. to velja za več milijonov motornih čolnov, jadrnic, vodnih
skuterjev in drugih plovil za rekreacijo, ki plujejo ob evropskih obalah, po jezerih in
rekah. koncentracija dušikovih oksidov iz plovil za rekreacijo je poleti lahko zelo velika
v obalnih turističnih središčih.
Podnebni ukrepi
Zelena knjiga o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030
komisija je marca objavila zeleno knjigo za začetek razprave o podnebni in energetski
politiki eU do leta 2030 (77). Zelena knjiga je odprla številna vprašanja, ki jih je treba
obravnavati, in služila kot referenčni dokument za trimesečno javno posvetovanje, ki
je privabilo 560 odzivov deležnikov, držav članic in posameznikov.
Motorni čoln na reki Shannon v okrožju
Leitrim na Irskem.
evropski svet je na svojem zasedanju 22. maja pozdravil zeleno knjigo in povedal, da
bo vprašanje ponovno obravnaval na zasedanju spomladi 2014, ko bo komisija pred­
ložila konkretnejše predloge. komisija namerava to storiti januarja 2014.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam
Skupni cilj strategije je, da evropa postane odpornejša na neizogiben vpliv podnebnih
sprememb, tako da jih predvidi in se nanje prilagodi. prilagajanje podnebnim spre­
membam je povezano z nadaljnjim manjšanjem emisij toplogrednih plinov. Strategijo
prilagajanja (78) je komisija predstavila aprila, junija pa jo je podprl Svet.
Komisarka za podnebne ukrepe
Connie Hedergaard na klepetu
z uporabniki interneta po Twitterju
v Bruslju v Belgiji.
Strategija ima tri ključne cilje:
▶ spodbujanje ukrepov držav članic,
▶ politike na ravni eU za zaščito pred podnebnimi spremembami z upoštevanjem
potreb po prilagoditvah,
▶ izboljšanje odločanja v zvezi s prilagajanjem.
Napredek pri manjšanju emisij toplogrednih plinov
poročili, ki sta ju oktobra objavili komisija (79) in evropska agencija za okolje (80) sta
pokazali, da je eU uspela zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov za 17 % v letih
od 1990 do 2011, čeprav je v tem obdobju gospodarstvo zraslo za 45 %. ocene za
leto 2012 kažejo, da je to zmanjšanje od leta 1990 že 18­odstotno.
S pomočjo podnebno­energetskega svežnja zakonodaje iz leta 2009 (81), je Unija na
dobri poti, da doseže krovne cilje strategije evropa 2020, in sicer zmanjšanje emisij
za 20 %. iz najnovejših predvidevanj držav članic pa je razvidno, da bodo skupne
emisije leta 2020 pravzaprav za 21 % nižje od ravni iz leta 1990.
81
82
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Emisije toplogrednih plinov iz letalstva
leta pritiskov eU so oktobra 2013 obrodila sadove, saj je mednarodna organizacija
civilnega letalstva pristala na razvoj globalnega tržnega mehanizma za reševanje
problema emisij iz mednarodnega letalstva. Ukrep bo razvit do leta 2016, začel pa se
bo uporabljati do leta 2020.
da bi komisija še bolj spodbudila razprave na svetovni ravni, se je na ta pozitiven
rezultat odzvala tako, da je hitro predstavila predlog (82), ki bo v uporabo sistema eU
za trgovanje z emisijami zajel emisije iz letalstva. komisija predlaga, da se v sistem
zajame samo del leta, ki poteka v regionalnem zračnem prostoru 31 držav v evrop­
skem gospodarskem prostoru (egp). ta sprememba se začne uporabljati z letom 2014
do začetka veljavnosti globalnega tržnega mehanizma.
Emisije CO2 iz cestnih vozil
po tristranskih sporazumih s parlamentom je Svet odobril zakonodajo, ki določa strožje
omejitve za emisije ogljikovega dioksida (Co2) iz novih avtomobilov in dostavnih vozil
za leto 2020 ter potrjuje omejitev za dostavna vozila za leto 2020. Za nove avto­
mobile se bo omejitev Co2 znižala s 130 g/km na 95 g/km leta 2015. leta 2020 bo
omejitev moralo upoštevati 95 % avtomobilov, od leta 2021 naprej pa vsi novi avto­
mobili. Za dostavna vozila se bo omejitev znižala s 175 g/km leta 2017 na 147 g/km
leta 2020. Za avtomobile in dostavna vozila velja omejitev za povprečno vrednost
celotne nove skupine vozil.
tristranski sporazumi morajo biti še potrjeni na plenarnem zasedanju parlamenta v
začetku leta 2014.
Emisije iz pomorskega prometa
komisija je junija predlagala zakonodajo, da bi se vzpostavil sistem spremljanja emi­
sij ogljikovega dioksida iz ladijskega prometa in poročanja o njih (83). predlog je name­
njen večjim ladjam, ki uporabljajo pristanišča eU. predstavlja prvega od treh hkrati
sprejetih korakov v okviru strategije za zmanjševanje emisij v sektorju, ki jih je komi­
sija določila v sporočilu (84), prav tako sprejetem junija. Sistem eU za spremljanje in
poročanje, ki se bo začel uporabljati leta 2018, je zasnovan kot temeljna podlaga za
globalni sistem mednarodne pomorske organizacije za obravnavanje emisij iz ladij­
skega prometa.
Trgovanje z emisijami EU
parlament in Svet sta decembra odobrila spremembo direktive o sistemu eU za trgo­
vanje z emisijami (85), ki pojasnjuje, da se lahko časovni razpored dražb pravic do
emisij spremeni, zato da se zagotovi nemoteno delovanje trga ogljika. Sprememba bo
omogočila komisiji, da prestavi dražbo 900 milijonov pravic na konec tega desetletja.
ta pobuda za „odlog“ naj bi pomagala zmanjšati učinek, ki bi ga imel presežek pravic
na sistem eU za trgovanje z emisijami.
Podpora za nizkoogljično gospodarstvo iz kohezijske politike EU
reforma kohezijske politike, dogovorjena decembra, bo prvič zahtevala, da vse
regije eU namenijo minimalen odstotek sredstev, ki bodo na voljo v obdobju 2014–
2020, za nizkoogljično gospodarstvo (20 % razpoložljivih sredstev v bolj razvitih regi­
jah, 15 % v regijah v prehodu in 12 % v manj razvitih regijah). to bo zagotovilo
minimalno naložbo v višini vsaj 23 milijard eUr za obdobje 2014–2020 iz evropskega
sklada za regionalni razvoj, dodatne naložbe iz kohezijskega sklada pa bodo nadalje
podprle prehod na nizkoogljično gospodarstvo.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
83
Energija
Pravice potrošnikov
rast cen plina in električne energije povzroča zaskrbljenost in zahteva poglobljeno
analizo te rasti cen. komisija je začela študijo cen in stroškov energije. analizirala bo
sestavo cen energije za gospodinjske in industrijske odjemalce v eU, stroške energije
v industriji in gospodinjstvih ter razvoj cen v eU v primerjavi z gibanji cen v drugih
večjih gospodarstvih.
da bi službe komisije izboljšale ozaveščenost potrošnikov o njihovih pravicah in s tem
okrepile njihovo dejavno vlogo na energetskem trgu, so pripravile bralcu prijazen se­
znam pravic za evropske odjemalce energije. ta seznam vključuje določbe o varstvu
potrošnikov, ki so opredeljene v direktivah o električni energiji (86), plinu (87), energetski
učinkovitosti (88) in energetski učinkovitosti stavb (89).
delovna skupina za ranljive potrošnike, organizirana pod pokroviteljstvom državljan­
skega foruma za energijo (90), je končala poročilo s smernicami, ki obravnava zakono­
dajne zahteve direktiv o električni energiji in plinu, da bi opredelila koncept ranljivih
potrošnikov in se spopadla z energetsko revščino na opredeljenih območjih. poročilo
navaja glavne dejavnike ranljivosti ter primere instrumentov in praks držav članic, da
bi se izmenjale informacije in prakse med državami članicami ter s tem ublažilo tve­
ganje za energetsko revščino in ranljivost v energetskem sektorju.
Okoljsko primerna zasnova in označevanje energetske učinkovitosti
glavna prednostna naloga delovnega načrta za obdobje 2012–2014 v skladu z direk­
tivo o okoljsko primerni zasnovi (91) je bila odprava zaostanka pri obravnavanju
29 ukrepov iz prejšnjih delovnih programov v skladu s prejšnjo direktivo (92). v
letih 2012 in 2013 je bilo dokončanih 24 ukrepov za okoljsko primerno zasnovo in
označevanje energetske učinkovitosti ter dokument s smernicami o okoljsko primerni
zasnovi. na podlagi že sprejetih uredb znaša ocena skupnega letnega pri­
hranka 760,5 tWh do leta 2020. Z upoštevanjem povratnih učinkov in prekrivanja z
drugo zakonodajo so ti ukrepi prispevali k doseganju približno tretjine ciljev strategije
evropa 2020.
Oznaka za prikazovalnike na grelnikih s
kotlom: (I) dobaviteljevo ime ali
blagovna znamka; (II) dobaviteljeva
identifikacijska oznaka modela; (III)
funkcija ogrevanja prostorov; (IV) razred
sezonske energijske učinkovitosti pri
ogrevanju prostorov; (V) nazivna izhodna
toplota v kilovatih; (VI) nivo zvokovne
moči (LwA) v zaprtih prostorih v
decibelih (dB).
84
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Evropski svet maja 2013
Strateška razprava o energiji na evropskem svetu maja je poudarila pet prednostnih
nalog za države članice in komisijo na področju energetske politike: enotni energetski
trg, naložbe, diverzifikacija energetskih virov, energetska učinkovitost in konkurenčnost.
voditelji držav in vlad so ponovno potrdili svojo zavezanost, da bodo zagotovili pravi
enotni evropski energetski trg do leta 2014, in izjavili, da morajo biti vse države po­
vezane s skupnim omrežjem do leta 2015. voditelji so zlasti poudarili, da je potrebna
precejšnja naložba v novo in pametno energetsko infrastrukturo za zagotovitev ne­
prekinjene oskrbe s cenovno dostopno energijo. naložba je tudi ključnega pomena za
delovna mesta in trajnostno rast ter bo pomagala okrepiti konkurenčnost.
v sklepih vrha so voditelji navedli, da je ključnega pomena še naprej krepiti diverzifi­
kacijo evropske energetske oskrbe in razvijati domače vire, da se zagotovi zanesljivost
oskrbe, zmanjšanje odvisnosti eU od zunanjih virov in spodbudi gospodarska rast.
Komisar za energetiko Günther
Oettinger na tiskovni konferenci v
Bruslju v Belgiji ob napovedi
končnega seznama prednostnih
projektov energetske
infrastrukture po vsej EU do
leta 2020.
Jedrska varnost
Celostne in pregledne ocene tveganja in varnosti (stresni testi) jedrskih elektrarn v eU,
ki sta jih komisija in Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ensreg) začela
takoj po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima marca 2011, so potrdile, da so stan­
dardi varnosti jedrskih elektrarn v evropi na splošno visoki. vendar je iz stresnih testov
razvidno, da so potrebne nadaljnje izboljšave glede jedrske varnosti v eU. nacio­
nalni regulativni organi za jedrsko varnost so vzpostavili nacionalne akcijske načrte za
izvajanje potrebnih ukrepov, dosežen napredek pa pozorno spremlja komisija.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima na japonskem je evropski svet pooblastil
komisijo, naj pregleda obstoječi pravni in regulativni okvir za varnost jedrskih objek­
tov. komisija je oktobra 2013 predlagala spremembo direktive o jedrski varnosti (93)
s skupnim zakonodajnim ciljem, da se ohrani in spodbuja stalno izboljševanje jedrske
varnosti in ureditev te varnosti na ravni eU. prva direktiva o temeljnih varnostnih
standardih je bila sprejeta pred več kot 50 leti in od takrat se je oblikoval in redno
posodabljal precejšen del zakonodaje eU o varstvu pred sevanjem. po predlogu komi­
sije leta 2012 (94) bo Svet kmalu sprejel novo direktivo o temeljnih varnostnih stan­
dardih. direktiva zagotavlja boljšo zaščito za delavce, javnost in paciente ter okreplje­
ne zahteve za pripravljenost in odziv na izredne dogodke.
komisija namerava še naprej krepiti svoje sodelovanje z mednarodno agencijo za
atomsko energijo (iaea). v ta namen je komisija septembra 2013 podpisala memo­
randum o soglasju za jedrsko varnost z iaea in s tem ustvarila okrepljen okvir za
obširno sodelovanje in nadaljnje sinergije ter preprečila podvajanje ukrepov. memo­
randum o soglasju poudarja tudi potrebo po izboljšanju vidnosti ukrepov, ki jih finan­
cira eU ali ki jih je treba izvesti s precejšnjo tehnično pomočjo.
Varnost na morju
direktiva o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (95) vzpostavlja minimalne
zahteve za preprečevanje večjih nesreč in omejevanje njihovih posledic. nova pravila
bodo zagotovila, da vse platforme za nafto in plin na morju sledijo najvišjim varnost­
nim standardom v skladu z licenco, ki jim jo podeli država članica. Zagotovila bodo
tudi učinkovito in takojšnje ukrepanje v primeru nesreče. to bo pomagalo zmanjšati
morebitno škodo za okolje in pogoje za preživetje obalnih skupnosti. države članice
morajo prenesti direktivo v nacionalno zakonodajo do julija 2015.
Okolje
Sedmi okoljski akcijski program „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega plane­
ta“ bo usmerjal okoljsko politiko do leta 2020. Cilj predloga (96), ki sta ga parlament in
Svet sprejela novembra, je okrepiti ekološko odpornost eU ter preoblikovati eU v
vključujoče in trajnostno zeleno gospodarstvo. Zaščita in krepitev naravnega kapitala,
spodbujanje bolj učinkovite rabe virov in pospeševanje prehoda v nizkoogljično gospo­
darstvo so bistvene značilnosti programa, ki se namerava spopasti tudi z okoljskimi
vzroki bolezni. rezultati naj bi pomagali spodbuditi trajnostno rast in ustvariti nova
delovna mesta ter usmerili Unijo na pot k temu, da postane boljše in bolj zdravo ob­
močje za življenje.
m e S t o m
85
86
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Poročilo o kopalnih vodah
evropske kopalne vode se še naprej izboljšujejo. iz poročila evropske agencije za oko­
lje o kakovosti kopalne vode v evropi za leto 2013 je razvidno, da približno 94 %
kopališč v evropski uniji izpolnjuje minimalne standarde kakovosti vode (97). kakovost
vode 78 % kopališč je odlična, nadaljnja 2 % kopališč pa izpolnjujeta minimalne zah­
teve v primerjavi s poročilom za leto 2012. izstopata Ciper in luksemburg, saj vsa
kopališča s seznama dosegajo odlično kakovost vode. tudi naslednjih osem držav ima
odlično kakovost vode, ki je nad povprečjem eU: malta (97 %), Hrvaška (95 %), grčija
(93 %), nemčija (88 %), portugalska (87 %), italija (85 %), Finska (83 %) in Španija
(83 %). ti rezultati so boljši v primerjavi z letom 2012 in sledijo pozitivnemu trendu,
odkar se je leta 1990 začelo spremljanje. kakovost se zdaj spremlja v okviru posodob­
ljene direktive o kopalnih vodah (98).
Plastične vrečke
v nekaterih državah članicah državljani porabijo 500 plastičnih vrečk za enkratno
uporabo na leto; v drugih štiri. komisija je novembra predlagala obveznost za vse
države članice, da zmanjšajo potrošnjo lahkih plastičnih vrečk (99), in jim omogočila
prosto izbiro ukrepov, ki jih bodo uporabile.
Komisar za okolje Janez Potočnik
in angleški igralec Jeremy Irons
(na levi) na skupni tiskovni
konferenci v Bruslju v Belgiji po
objavi zelene knjige Komisije
o plastičnih odpadkih.
Trajnostno pridobivanje lesa
Uredba o lesu (100) se je začela uporabljati marca 2013, kar pomeni, da se mora ves
les na trgu eU pridobiti iz zakonitih virov. nova zakonodaja vpliva na uvožen in doma
proizveden les in lesne proizvode ter zajema vrsto proizvodov, od papirja in celuloze
do masivnega lesa in poda. Cilj uredbe je vzpostaviti postopke, da se zmanjšajo tve­
ganja za nezakonito trgovanje z lesom.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
Invazivne tujerodne vrste
komisija je septembra 2013 predlagala zakonodajo za reševanje vprašanja o inva­
zivnih tujerodnih vrstah (itv) v eU (101). itv so vrste, ki jih človek s svojim delovanjem
prenese iz njihovega naravnega območja razširjenosti ter ki se razmnožujejo in širijo
z negativnimi posledicami za okolje, gospodarstvo in družbo. danes so drugi najpo­
membnejši vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti, takoj za izgubo habitata. Stroški
reševanja tega problema v eU so trenutno najmanj 12 milijard eUr na leto.
Znak EU za okolje
področje uporabe evropskega znaka za okolje, neobvezne sheme z razpoznavno rožo,
ki promovira proizvode in storitve, ki so prijaznejši do okolja, je bilo razširjeno na
kopalniške pipe in prhe (102), stranišča na splakovanje in pisoarje (103) ter opremo za
zajem, obdelavo in prikaz slik, kot so fotokopirni stroji (104).
Kakovost zraka
v zadnjih desetletjih se je na podlagi politike eU precej izboljšala kakovost zraka. kljub
temu napredku pa onesnaženost zraka ostaja glavni okoljski vzrok zdravstvenih težav
v eU in slaba kakovost zraka še vedno negativno vpliva na mnoga naravna območja.
komisija je decembra predlagala novo strategijo o zraku (105) in agendo za nadaljnje
ukrepe eU. Strategiji sta bila priložena zakonodajni predlog za spremembo direktive o
nacionalnih zgornjih mejah emisij (106) in predlog direktive (107), s katero se bodo
začele nadzirati emisije iz srednje velikih kurilnih naprav in ki bo pomagala doseči
potrebno zmanjšanje emisij. Strategija zajema tudi neregulativne ukrepe podpore za
krepitev zmogljivosti in sodelovanja na vseh političnih ravneh in prednostnih podro­
čjih, ki vključujejo onesnaženost zraka v mestih, raziskave in inovacije ter mednarodno
razsežnost politike o kakovosti zraka.
Zelena prestolnica Evrope za leto
2013 je bilo francosko mesto
Nantes. Aéroflorale II – 8 ton
težka in 16 metrov visoka topla
greda – je potovala po Evropi, da
bi delila zelene ideje tega mesta.
87
88
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Pravice intelektualne in industrijske lastnine
Blagovne znamke
komisija je marca predstavila sveženj pobud (108), s katerimi bi sistemi za registracijo
blagovnih znamk po celotni eU postali cenejši, hitrejši, zanesljivejši in predvidljivejši.
predlagana reforma bi izboljšala pogoje podjetij za inovacije in jim nudila učinkovi­
tejšo zaščito blagovnih znamk pred ponarejanjem, vključno s ponarejenim blagom, ki
potuje prek ozemlja eU.
Patenti
Uredbi o uvedbi enotnega patentnega varstva v eU sta bili sprejeti decembra 2012 v
okrepljenem sodelovanju med 25 državami članicami (vse države članice razen italije
in Španije) (109). mednarodni sporazum med državami članicami o enotnem sodišču
za patente je bil podpisan februarja 2013. Sporazum bo začel veljati in uredbi se
bosta začeli uporabljati le, če bo sporazum ratificiralo vsaj 13 držav članic, vključno
s tremi državami z največjim številom evropskih patentov. Spremeniti je treba tudi
Uredbo (eU) št. 1215/2012 (110) o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih
odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, da se omogoči začetek veljavnosti spora­
zuma o enotnem sodišču za patente in zagotovi skladnost med obema instrumen­
toma. komisija je julija 2013 predlagala potrebne spremembe (111). Svet je sprejel
dogovor o njih decembra, dogovor evropskega parlamenta pa se pričakuje marca
2014. ko bo sistem v celoti vzpostavljen, bo mogoče pridobiti evropski patent z enot­
nim učinkom – pravni naslov, ki zagotavlja enotno varstvo izuma v 25 državah člani­
cah – na enem mestu, kar bo zagotovilo stroškovno prednost in zmanjšalo upravno
obremenitev.
Poslovne skrivnosti
Zakonodaja na področju varovanja nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter
poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) v državah članicah eU se po vsebini med
seboj precej razlikuje. nekatere države nimajo posebnih zakonov na tem področju.
podjetjem se zdijo sistemi drugih držav članic nerazumljivi in težko dostopni, zato se
v primeru protipravne prilastitve njihovega zaupnega strokovnega znanja in izkušenj
le nerada odločijo za začetek civilnega sodnega postopka, saj ne vedo, ali bo sodišče
potrdilo zaupnost njihove poslovne skrivnosti. Sedanji razdrobljeni sistem negativno
vpliva na čezmejno sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi partnerji ter je glavna
ovira pri uporabi enotnega trga eU kot ključnega spodbujevalca inovacij in gospodar­
ske rasti.
Zato je komisija decembra 2013 predlagala nova pravila o varovanju poslovnih
skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (112). osnutek
direktive uvaja skupno opredelitev poslovne skrivnosti ter sredstva, s katerimi so žrtve
protipravne prilastitve poslovne skrivnosti upravičene do odškodnine. S pomočjo teh
pravil bodo nacionalna sodišča lažje obravnavala protipravno prilastitev zaupnih po­
slovnih informacij, s trga odstranila proizvode, ki kršijo zaupnost poslovne skrivnosti,
in žrtvam omogočila, da prejmejo nadomestilo za škodo zaradi nezakonitih dejanj.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
Poštena konkurenca na enotnem trgu
politika konkurenčnosti lahko evropski uniji pomaga pospešiti počasen gospodarski
napredek in spodbuditi trajnostno rast. Spodbuja inovacije in zagotavlja, da vsi gospo­
darski akterji upoštevajo ista pravila ter da se ohrani odprtost trgov in konkurenca na
njih. ne koristi samo potrošnikom, temveč ohranja enake konkurenčne pogoje za vse
družbe, ki poslujejo v eU. komisija se bori proti protikonkurenčnemu ravnanju, kot so
karteli in zloraba prevladujočega položaja, preverja združitve in državno pomoč ter
spodbuja liberalizacijo.
družbe s kartelnim dogovorom nadzorujejo cene na trgu ali si razdelijo trg in se tako
zaščitijo pred pritiskom konkurence, ki bi jih sicer spodbudil k razvoju novih izdelkov,
izboljšanju kakovosti in znižanju cen. potrošniki zato plačujejo več za slabšo kakovost.
Če glavni akter na trgu zlorabi svoj prevladujoči položaj, da bi zrinil svoje konkurente
s trga, lahko njegova ravnanja odpravijo konkurenco ter s tem zvišajo cene in zmanj­
šajo izbiro za potrošnike.
komisija je poleg tega dolžna preverjati državno pomoč, da bi vladam preprečila po­
rabo javnih sredstev za podporo lokalnih industrij ali posameznih družb, saj bi jim s
tem dale nepošteno prednost, škodovale konkurenci in izkrivljale trgovino.
Združitve lahko družbam omogočijo, da učinkoviteje razvijejo nove izdelke in zmanj­
šajo proizvodne stroške ali stroške distribucije. Zaradi večje učinkovitosti postane trg
bolj konkurenčen in potrošniki imajo na voljo boljše izdelke po ugodnejših cenah.
vendar lahko nekatere združitve zmanjšajo konkurenco na trgu, na primer z ustvarja­
njem ali krepitvijo prevladujočega položaja. to lahko škoduje potrošnikom, saj lahko
povzroči višje cene, manjšo izbiro ali manj inovacij.
Protimonopolna politika
komisija je pripravila predlog direktive, ki določa, kako lahko državljani in družbe, ki
so žrtve kršitev protimonopolnih pravil eU, zahtevajo nadomestilo za škodo (113). Cilj
predloga je odpraviti postopkovne ovire, ki vsem, ki so utrpeli škodo v evropi, prepre­
čujejo, da bi dobili nadomestilo za izgube, ki so posledica protikonkurenčnega ravna­
nja. v njem je predlagano, da se pojasni, kakšne vrste nadomestil za škodo je mogoče
zahtevati in kdo jih lahko zahteva, zagotovi, da kršitelji težje prikrijejo pomembne
dokaze pred sodiščem, jasno določi rok za vložitev odškodninskih zahtevkov in poeno­
stavi izračun nadomestila za škodo.
m e S t o m
89
90
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
komisija je v letu 2013 sprejela osem protimonopolnih sklepov.
▶ komisija je družbama telefónica in portugal telecom naložila globe v skupni višini
79 milijonov eUr, ker sta se dogovorili, da med septembrom 2010 in
februarjem 2011 ne bosta konkurirali na iberskem trgu za telekomunikacije (114).
▶ komisija je podjetju microsoft naložila globo v višini 561 milijonov eUr, ker ni
izpolnilo svojih obveznosti, da bo uporabnikom operacijskega sistema Windows
omogočilo, da si v servisnem paketu 1 za Windows 7 med majem 2011 in
julijem 2012 izberejo spletni brskalnik (115).
▶ pravno zavezujoče obveznosti CeZ, ki je uveljavljena češka družba v sektorju
električne energije, so bile sprejete za obravnavo suma, da družba zlorablja svoj
prevladujoči položaj na trgu z rezervacijo zmogljivosti na prenosnem omrežju, da
bi konkurentom preprečila vstop na trg (116). v odgovor je družba CeZ predlagala,
da bo odprodala velik del proizvodne zmogljivosti, kar je komisija sprejela.
▶ pravno zavezujoče obveznosti družb air Canada, United airlines in lufthansa, ki so
članice Star alliance, so bile sprejete za odpravo suma, da bi lahko njihovo
sodelovanje v skupnem podjetju z delitvijo prihodkov kršilo protimonopolna
pravila eU in škodilo potnikom, ki uporabljajo nadstandardne storitve, na progi
Frankfurt–new York (117). družbe so ponudile, da bodo na letališčih v Frankfurtu in
new Yorku dale na voljo slote ter sklenile sporazume s konkurenti, da bodo lahko
nudili privlačnejše storitve.
▶ komisija je sprejela zaveze, ki jih je ponudila družba penguin za obravnavo suma,
da je družba ravnala protikonkurenčno, da bi omejila konkurenco na področju
maloprodajnih cen za e­knjige v egp, te zaveze pa so dopolnile tiste, ki so jih v
letu 2012 ponudili štirje drugi založniki in apple (118).
▶ komisija je danski farmacevtski družbi lundbeck in več proizvajalcem generičnih
zdravil naložila globe v skupni višini 146 005 000 eUr, ker so se dogovorili o
odložitvi vstopa cenejše različice uspešnega generičnega antidepresiva Citalopram
družbe lundbeck na trg (119).
▶ na istem področju je komisija ameriški farmacevtski družbi johnson & johnson v
decembru naložila globe v višini 10 798 000 eUr, švicarski družbi novartis pa
5 493 000 eUr, ker sta odložili vstop generične različice močnega zdravila proti
bolečinam Fentanyl na trg (120).
▶ komisija je sprejela zaveze, ki jih je ponudila nemška uveljavljena družba deutsche
Bahn v zvezi s svojim sistemom cen za vlečni tok v nemčiji, in določila, da so
pravno zavezujoče (121). vlečni tok je električna energija, ki se uporablja za pogon
lokomotiv.
Podpredsednik Evropske komisije
in komisar za konkurenco Joaquín
Almunia na tiskovni konferenci
v Bruslju v Belgiji.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
komisija je v letu 2013 v protimonopolnih zadevah izdala tudi obvestila o nasproto­
vanju za družbo motorola mobility v zvezi z njeno morebitno zlorabo standardnih
patentov mobilnih telefonov (122) ter za romunskega upravljavca borze z električno
energijo opCom, ki od udeležencev na promptnem trgu z električno energijo zahteva,
da imajo romunsko registracijo za ddv (123). komisija je v okviru preiskave o poslih
kreditne zamenjave 13 investicijskim bankam, mednarodnemu združenju za zame­
njalne posle in izvedene finančne instrumente (iSda) ter družbi markit poslala obve­
stila o nasprotovanju v zvezi z morebitnim nedovoljenim dogovarjanjem, ki borzam
preprečuje poslovanje s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti (124). obvestila o
nasprotovanju so bila poslana tudi družbi altstoff recycling austria ag v zvezi z mo­
rebitnim zlorabljanjem njenega prevladujočega položaja na avstrijskih trgih za ravna­
nje z odpadno embalažo (125).
komisija je opravila tržno analizo zavez družbe visa europe v zvezi z večstranskimi
medbančnimi provizijami (miF) za transakcije s potrošniškimi kreditnimi karticami v
egp (126). tržne analize zavez so bile opravljene tudi v zadevah deutsche Bahn (127),
google (128) in Samsung (129).
komisija je v letu 2013 začela tri formalne protimonopolne postopke v zvezi z aB lie­
tuvos geležinkeliai (litovski železniški monopolist) (130), masterCard (131) in Bulgarian
energy Holding (132). Začela se je tudi kartelna preiskava v zvezi z udeležbo več družb
za pomorski prevoz zabojnikov pri usklajenem ravnanju (133).
Karteli
komisija je izdala tri sklepe o kartelih.
▶ julija je komisija več dobaviteljem v avtomobilski industriji naložila globe v skupni
višini 141 791 000 eUr, ker so se povezali v pet kartelov za dobavo žične napeljave
podjetjem toyota, Honda, nissan in renault (134). žične napeljave prenašajo
električno energijo v avtomobilih, na primer za zagon motorja, odpiranje oken ali
vklop klimatske naprave.
▶ decembra je komisija v okviru zadeve liBor/euribor osmim mednarodnim
finančnim institucijam naložila globe v skupni višini 1 712 468 000 eUr, ker so
sodelovale v nezakonitih kartelih na trgih za izvedene finančne instrumente. Štiri
od teh institucij so sodelovale v kartelu na področju obrestnih izvedenih
instrumentov, denominiranih v evrih. Šest jih je sodelovalo v enem ali več
dvostranskih kartelov na področju obrestnih izvedenih finančnih instrumentov,
denominiranih v japonskih jenih. oba sklepa sta bila sprejeta v okviru postopkov
poravnave komisije v kartelnih zadevah, naložene globe pa so bile znižane za 10 %,
ker so družbe privolile v poravnavo.
▶ Štirim evropskim družbam, ki trgujejo s kozicami iz Severnega morja, so bile
decembra naložene globe v skupni višini 28 716 000 eUr, ker so se združile v
kartel (135).
komisija je dve obvestili o nasprotovanju poslala družbam, osumljenim sodelovanja v
kartelih v sektorjih sintetičnega kavčuka (136) in čipov za pametne kartice (137), ter v
letu 2013 opravila tudi nenapovedane inšpekcijske preglede v industriji biogoriv (138)
in industriji sladkorja (139) ter v zvezi s spletno distribucijo potrošniških elektronskih
izdelkov in malih gospodinjskih aparatov.
m e S t o m
91
92
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Združitve
komisija je na začetku decembra sprejela sveženj (140) za poenostavitev svojih postop­
kov za pregledovanje koncentracij v okviru uredbe eU o združitvah (141). Sveženj raz­
širja področje uporabe poenostavljenega postopka za pregled netežavnih združitev,
pri čemer je celotni odstotek zadev, obravnavanih v okviru tega postopka, povečan na
60–70 %. prav tako je zmanjšan obseg informacij, ki se zahtevajo za obveščanje o trans­
akcijah v vseh zadevah, kar podjetjem in svetovalcem prinaša znatne koristi v smislu
pripravljalnega dela in povezanih stroškov. ta pobuda je konkreten korak proti manj
obremenjujočim pravilom in postopkom za podjetja v okviru programa komisije reFit.
leta 2013 je bila komisija obveščena o 257 združitvah, od tega pa jih je bilo 217
brezpogojno odobrenih (142). deset združitev je bilo odobrenih na podlagi zavez v
fazi i, dve pa na podlagi zavez v fazi ii. komisija je prepovedala dve združitvi, in sicer
družb UpS/tnt (143) in ryanair/aer lingus (144).
Združitve, ki so bile brezpogojno odobrene v prvi fazi preiskave, so med drugim vklju­
čevale pripojitev oddelka za železniško signalizacijo skupine invensys k podjetju Sie­
mens, ustanovitev podjetja penguin random House, ki združuje dele založniških
podjetij Bertelsmann in pearson, pripojitev borze nYSe euronext k podjetju interconti­
nental exchange in pripojitev največjega nemškega kabelskega omrežja kabel deut­
schland k podjetju vodafone. dve združitvi, in sicer družb olympic/aegean in nynas/
Shell/Harburg refinery, sta bili brezpogojno odobreni po drugi fazi preiskave, oba pri­
mera pa sta temeljila na analizi propadajočega podjetja.
primeri združitev, ki so bile pogojno odobrene, vključujejo pripojitev belgijskega pod­
jetja za predelavo krompirja lutosa k podjetju mcCain, pod pogojem, da se malopro­
dajna dejavnost z blagovno znamko podjetja lutosa (ki bi zmanjšala konkurenco na
belgijskem trgu maloprodaje ocvrtega krompirčka) odproda v egp, združitev podjetja
munksjö in poslovnih dejavnosti označevanja in obdelave papirja podjetja ahlstrom
pod pogojem, da podjetji sprejmeta nekatere zaveze, ter pripojitev italijanskega pod­
jetja avio, ki proizvaja letalsko opremo, k podjetju general electric, v zvezi s katero so
se pojavili pomisleki, da bi lahko podjetje general electric ustavilo izvoz podjetja eu­
rofighter, in ki je bila odobrena na podlagi zavez, ki zagotavljajo, da general electric
nima dostopa do strateških informacij konzorcija eurojet in da bo lahko podjetje eu­
rofighter še naprej sodelovalo v prihodnjih kampanjah za izvoz.
leta 2013 sta bili prepovedani predlagana pripojitev tnt express k podjetju UpS, ki je
bila prepovedana na podlagi dejstva, da bi prevzem omejil konkurenco v 15 državah
članicah, saj bi zmanjšal število pomembnih akterjev na trgu za ekspresno dostavo
majhnih pošiljk na dva ali tri, ter predlagana pripojitev aer lingus k podjetju ryanair,
s katero bi se združili dve vodilni letalski družbi s sedežem na irskem, ki imata več kot
40 skupnih prekrivajočih se prog.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
Državna pomoč
komisija je v letu 2013 dosegla napredek pri pobudi za posodobitev področja držav­
nih pomoči (145), ki je bila napovedana v letu 2012 z namenom pregleda in konsoli­
dacije sedanjih pravil o državni pomoči. ta pravila bodo preprostejša in manj stroga
glede ukrepov pomoči brez predhodne priglasitve komisiji. Cilj tega je povečati osre­
dotočenost izvrševanja na primere z največjimi učinki. poleg tega bosta izboljšana
vrednotenje in nadzor skladnosti. komisija je kot del pobude decembra sprejela revi­
dirano uredbo o majhnih zneskih pomoči, ki ne spadajo v področje uporabe nadzora
državne pomoči v eU, ker se zanje šteje, da ne vplivajo na konkurenco in trgovino na
notranjem trgu (de minimis) (146). to bo bistveno zmanjšalo upravno obremenitev
podjetij in držav članic.
vzporedno s spremembami zakonodaje, ki bodo omogočile vzpostavitev bančne unije,
je komisija reformirala posebna pravila o državni pomoči bankam v težavah, ki so se
uporabljala zadnjih pet let.
pravila vključujejo tri glavne spremembe: zahtevo glede porazdelitve bremen, v skladu
s katero morajo banke nositi večji del bremena; državna pomoč v obliki dokapitalizacije
ali pomoči za oslabljena sredstva bo dodeljena šele po porazdelitvi bremena in odobritvi
načrta prestrukturiranja s strani komisije; ter omejitev plač vodilnih delavcev za vse
banke, ki prejmejo pomoč (za več podrobnosti o bančni zakonodaji glej poglavje 2).
Carina
parlament in Svet sta uradno sprejela novo uredbo o uveljavljanju pravic intelektualne
lastnine s strani carinskih organov (147), ki je pomembna za zagotovitev zaščite evrop­
skih podjetij pred goljufi in tako ščiti delovna mesta.
S tem je bil povečan obseg pravic intelektualne lastnine, ki jih je mogoče zakonito
nadzorovati in varovati na mejah. tako zdaj zajemajo na primer ponarejeno blago,
poslano v majhnih pošiljkah. to je zelo pomembno, ker so bili leta 2012 v 70 % pri­
merov zaseženi poštni in kurirski paketi. to bo zagotovilo, da eU ostane na čelu uve­
ljavljanja pravic intelektualne lastnine na mejah, hkrati pa bo poenostavilo delo carin­
skih organov. leta 2012 so carinske službe eU zasegle skoraj 40 milijonov proizvodov
zaradi suma kršenja pravic intelektualne lastnine. vrednost zaseženih izdelkov je bila
sicer manjša kot leta 2011, a še zmeraj visoka – skoraj 1 milijardo eUr.
parlament in Svet sta decembra uradno sprejela uredbe o nadzoru trgovine s predhod­
nimi sestavinami za prepovedane droge znotraj eU ter med eU in državami zunaj
eU (148). ta pobuda bo bistveno prispevala k mednarodnim prizadevanjem za prepre­
čevanje preusmerjanja predhodnih sestavin za prepovedane droge in pomeni velik
dosežek v boju proti proizvodnji prepovedanih drog. komisija je decembra prav tako
predlagala okvir za harmonizacijo carinskih kršitev in uskladitev 28 nacionalnih sklo­
pov povezanih sankcij (149).
m e S t o m
93
94
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Veljavni carinski zakonik Unije
parlament in Svet sta oktobra uradno sprejela carinski zakonik Unije (150), ki bo
zagotovil, da bodo carinski organi še naprej opravljali svoje pomembno delo, toda
v še bolj učinkovitem in gospodarnem smislu. novi zakonik bo podjetjem zagotovil
večjo pravno varnost, carinskim uradnikom po vsej eU pa večjo jasnost. raciona­
liziral in poenostavil bo carinske predpise in postopke ter povečal učinkovitost
carinskih transakcij v skladu s sodobnimi potrebami.
izboljšave, ki jih uvaja zakonik, vključujejo ukrepe za dokončanje prehoda carine
na brezpapirno in popolnoma elektronsko okolje ter določbe za uveljavitev hitrej­
ših carinskih postopkov za zanesljive trgovce.
Komisar za obdavčenje, carinsko
unijo, statistiko, revizijo in boj
proti goljufijam Algirdas Šemeta
je sodeloval na prvem srečanju
skupine strokovnjakov na visoki
ravni za obdavčenje v digitalnem
gospodarstvu.
Strategija za spodbuditev boja proti nezakoniti trgovini s tobačnimi
izdelki
komisija je junija 2013 sprejela celovit sveženj (151) s ciljem spodbuditi boj proti neza­
koniti trgovini s tobačnimi izdelki, zlasti proti tihotapljenju cigaret. ta strategija določa
vrsto usklajenih ukrepov na nacionalni ravni, ravni eU in mednarodni ravni ter pre­
dlaga posebne ukrepe na štirih ključnih področjih:
▶ ukrepi za zmanjšanje spodbud za tihotapske dejavnosti,
▶ ukrepi za izboljšanje varnosti dobavne verige,
▶ okrepitev izvrševanja carinskih, policijskih in mejnih organov ter
▶ strožje kazni za tihotapske dejavnosti.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
Prispevek trgovine h gospodarski rasti
trgovina je postala pomembno sredstvo za doseganje rasti in ustvarjanje delovnih
mest v gospodarstvu eU. trgovina evropo povezuje z novimi svetovnimi središči rasti
in deluje kot vir povečanja produktivnosti. prispevek zunanjega povpraševanja k Bdp
je trenutno najpomembnejši vir rasti v eU, saj domače povpraševanje ostaja šibko
tako v javnem kot v zasebnem sektorju. eU ima velike koristi od globalizacije in dobre
možnosti, da nadalje izkoristi rast trgovine.
Komisar za trgovino Karel
De Gucht na tiskovni konferenci
v okviru 9. ministrskega srečanja
STO na Baliju v Indoneziji.
osrednji cilj skupne trgovinske politike eU je ohraniti in po potrebi ponovno uveljaviti
položaj evrope v svetovnih dobavnih verigah. medtem ko je proizvodnja v eU še vedno
zelo pomembna, je treba priznati, da so države v številnih sektorjih manj sposobne
same izdelovati izdelke. trgovina je vse bolj osredotočena na dodajanje vrednosti na
vseh področjih – od raziskav in razvoja ter oblikovanja do proizvodnje komponent,
sestavljanja in logistike.
eU je v letu 2013 nadaljevala svoj ambiciozni program dvostranskih trgovinskih po­
gajanj v skladu s spremembo politike „globalna evropa“ iz leta 2006. eU je začela
pogajanja o temeljitih in celovitih sporazumih o prosti trgovini s ključnimi partnerji, kot
so Združene države in japonska.
oktobra 2013 sta predsednik komisije josé manuel Barroso in kanadski predsednik
vlade Stephen Harper dosegla politični dogovor o ključnih elementih celovitega go­
spodarskega in trgovinskega sporazuma. to bo prvi sporazum o prosti trgovini med
eU in državo g­8. odpravil bo več kot 99 % dajatev med tema ekonomijama in zago­
tovil veliko možnosti dostopa do novih trgov na področju storitev in naložb. na podla­
gi političnega dogovora bo treba izpeljati tehnična pogajanja za dokončanje pravnega
besedila sporazuma.
leta 2012 je bila kanada 12. najpomembnejša trgovinska partnerica eU, medtem ko
je eU druga največja trgovinska partnerice kanade, takoj za Združenimi državami.
leta 2012 je vrednost dvostranske blagovne menjave med eU in kanado znašala
61,8 milijarde eUr. ekonomska študija, ki sta jo pred pogajanji skupaj pripravili eU in
kanada, je pokazala, da bi celovit trgovinski sporazum njuno dvostransko trgovino
lahko povečal za več kot 25 milijard eUr.
95
96
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe
trgovinsko sodelovanje med eU in Združenimi državami je že najobsežnejše na
svetu. vsak dan si izmenjata blago in storitve v skupni vrednosti 2 milijard eUr,
zato lahko odprava vsake trgovinske ovire prinese znatne gospodarske koristi. Cilj
čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb (Transatlantic Trade
and Investment Partnership – ttip), o katerem se trenutno pogajajo eU in Zdru­
žene države, je odpraviti trgovinske ovire v številnih gospodarskih sektorjih, da se
olajšata nakup in prodaja blaga in storitev med eU in Združenimi državami. poleg
zmanjšanja dajatev v vseh sektorjih želijo eU in Združene države doseči odpravo
ovir onkraj obmejne carine, kot so razlike v tehničnih predpisih, standardih in po­
stopkih odobritve. Za družbe, ki želijo prodajati svoje izdelke na obeh trgih, te
ovire pogosto pomenijo nepotrebne izgube časa in denarja.
Konferenca STO na Baliju
Uspešen izid konference Sto na Baliju je majhen, vendar pomemben korak v
smeri izpolnitve razvojne agende iz dohe (dda), pri čemer ponovno prinaša upa­
nje, da revnejše države sveta ne bodo ostale izključene iz uradnega svetovnega
gospodarstva.
konferenca je dosegla velik uspeh na treh področjih: sklenjen je bil dogovor, ki bo
poenostavil carinske postopke in s tem zagotovil bolj nemoteno trgovanje po ce­
lem svetu; najrevnejšim ljudem bo zagotovljena oskrba s hrano; zagotovljene pa
bodo tudi ureditve, ki bodo koristile najmanj razvitim državam. to zagotavlja pod­
lago za nadaljnje izvajanje dda, ki je trenutno zastalo.
Sam sporazum o olajševanju trgovine naj bi svetovni obseg trgovanja povečal za
50 milijard eUr na leto in trgovcem pomagal prihraniti stroške, povezane z biro­
kracijo v carinskih postopkih, v višini približno 325 milijard eUr na leto. Če to
primerjamo s pričakovanimi koristmi čezatlantskega partnerstva na področju tr­
govine in naložb (dodatnih 119 milijard eUr v obliki rasti Bdp za eU in 95 mili­
jard eUr za Združene države), postane razsežnost sporazuma o olajševanju trgo­
vine jasnejša.
eU je nadaljevala svoje delo v večstranskih trgovinskih forumih, kot je Svetovna trgo­
vinska organizacija (Sto) v ženevi, ki je doseglo vrh na deveti ministrski konferen­
ci Sto na Baliju v indoneziji decembra 2013.
Uredba o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume držav članic o naložbah (152)
je začela veljati v začetku leta 2013 in je v fazi izvajanja. eU je pristojna za pogajanja
o določbah o zaščiti naložb. Zato bo te določbe vključila tudi v svoje sporazume o
prosti trgovini ali druge mednarodne trgovinske sporazume ter s tem oblikovala
„sveženj“ pravil o dostopu do trga in zaščiti trga, ki se na bolj primeren način odziva
na tesno povezavo med trgovino in naložbami, ki so jo ustvarile vse bolj razširjene
globalne vrednostne verige.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
Kmetijska politika in ribištvo ter pomorska politika
Prenovljena skupna kmetijska politika za inteligentno
in zeleno rast na podeželskih območjih
parlament, Svet in komisija so junija dosegli politični dogovor o prenovi skupne kme­
tijske politike (Skp) za čas po letu 2013, kar je potrdil tudi dogovor o večletnem fi­
nančnem okviru v decembru. to je velik dosežek po skoraj dveh letih pogajanj med
tremi institucijami eU.
Zakonodajni sveženj vključuje štiri osnovne uredbe za Skp: (i) o neposrednih plači­
lih (153); (ii) o enotni skupni ureditvi trga (154); (iii) o razvoju podeželja (155) ter (iv) o
horizontalni uredbi za financiranje, upravljanje in spremljanje Skp (156).
Sveženj bo prinesel daljnosežne spremembe, saj bo zagotovil, da neposredna plačila
postanejo pravičnejša in bolj ekološko usmerjena, okrepil bo položaj kmetov v prehra­
njevalni verigi ter povečal učinkovitost in preglednost Skp. Cilj Skp je zagotoviti kon­
kurenčnost evropskega kmetijstva, ne le z vidika varnosti preskrbe s hrano ter količine,
kakovosti in raznolikosti živilskih proizvodov, ampak tudi v smislu dobrega upravljanja
naravnih virov. ta nova usmeritev, ki jo je komisija predlagala oktobra 2011, je preje­
la široko podporo v parlamentu in Svetu, kjer so reformo podprle skoraj vse države
članice. reforma bo začela veljati postopoma.
Komisar za kmetijstvo in razvoj
podeželja Dacian Cioloș na
konferenci „Družinsko kmetovanje:
dialog za trajnejše in odpornejše
kmetijstvo v Evropi in svetu“
v Bruslju v Belgiji.
97
98
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Cilji sporazuma so na kratko opisani v nadaljevanju.
▶ pravičnejša Skp – proračunska sredstva Skp bodo porazdeljena tako, da do
leta 2019 nobena država članica ne bo dobila manj kot 75 % povprečja Unije.
Znotraj države ali regije se bodo zmanjšale razlike v deležu podpore med kmetijskimi
gospodarstvi: znesek na hektar načeloma ne sme biti nižji od 60 % povprečja
pomoči, ki bo v obdobju do leta 2019 razdeljena znotraj istega administrativnega
ali agronomskega območja. države članice bodo lahko dodelile višjo stopnjo
pomoči za „začetne hektare“ kmetijskega gospodarstva in tako dodatno pomagale
malim in srednjim kmetijam. ta prilagoditev bo prispevala k ovrednotenju
raznolikosti kmetijskega sektorja v vsej Uniji in s tem bolje izpolnila pričakovanja
državljanov eU v smislu kakovosti njihove hrane.
▶ Bolj ekološko naravnana Skp – vsaka država članica, vsaka regija in vsak kmet
bodo z enostavnimi, vendar dokazano učinkovitimi ukrepi prispevali k trajnostnemu
razvoju in boju proti podnebnim spremembam. v obdobju 2014–2020 bo več kot
100 milijard eUr namenjenih za pomoč kmetom pri reševanju težav v zvezi s
kakovostjo tal in vode, biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami. ena
tretjina neposrednih plačil bo vezana neposredno na ukrepe, povezane s podnebnimi
spremembami in okoljem, ena tretjina proračuna za programe za razvoj podeželja
pa bo namenjena kmetijsko­okoljskim ukrepom, podpori ekološkemu kmetijstvu ali
projektom v zvezi z okolju prijaznimi naložbami ali inovacijami.
▶ Učinkovitejša Skp – bistveno se je izboljšalo delovanje enotne skupne ureditve trga
za izboljšanje konkurenčnosti proizvajalcev eU. med najpomembnejšimi
izboljšavami so povečanje sodelovanja proizvajalcev za izboljšanje njihovega
položaja v verigi preskrbe s hrano, odprava ureditve kvot za sladkor s 30. septembrom
2017 in potrditev odprave sistema pravic za zasaditev trte ob koncu leta 2015 z
uvedbo sistema dovoljenj za zasaditev nove trte od leta 2016. Spremembe pravil
enotne skupne ureditve trgov naj bi spodbudile tržno usmerjenost kmetijstva eU
glede povečane konkurence na svetovnih trgih ter hkrati kmetom zagotovile
učinkovito varnostno mrežo (skupaj z neposrednimi plačili in možnostmi za
obvladovanje tveganja v razvoju podeželja) zaradi negotovih zunanjih razmer.
▶ Bolj ciljno usmerjena Skp – nova Skp veliko pozornosti namenja mladim kmetom.
posebni ukrepi so namenjeni mladim kmetom in so za države članice obvezni.
poleg tega je bil uveden poseben neobvezen instrument za male kmetije. podvojila
se bodo sredstva za raziskave, inovacije in izmenjavo znanja, da se spodbudi
konkurenčnost in trajnost evropskega kmetijskega sektorja.
▶ Učinkovitejša in preglednejša Skp – učinkoviti in prilagodljivi instrumenti Skp, ki
bodo upoštevali raznolikost 28 držav članic, bodo vsaki posamezni državi članici eU
omogočili, da izpolni skupne cilje. programi za razvoj podeželja bodo bolje usklajeni
z drugimi evropskimi skladi, sektorski pristop pa bodo nadomestili bolj prilagodljivi
nacionalni ali regionalni strateški pristopi. informacije o vseh prejemnikih
pomoči Skp, tudi fizičnih osebah, bodo javne, razen za zelo majhne zneske,
dodeljene malim kmetom.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
Skupna ribiška politika
Reforma skupne ribiške politike
v letu 2013 je bila izvedena težko pričakovana reforma skupne ribiške politike
(Srp) (157). politični dogovor med parlamentom in Svetom je bil dosežen maja, reforme
pa bodo začele veljati 1. januarja 2014, pri čemer se bodo izvajale postopoma in v
skladu s strukturiranim časovnim razporedom.
reforme uvajajo stabilen načrt ukrepanja, ki več pozornosti namenja okoljski, gospo­
darski in socialni trajnosti. Cilj je zagotoviti podporo za dolgoročno rast ribiškega
sektorja, ustvariti zaposlitvene možnosti na obalnih območjih ter državljanom eU
zagotoviti zdravo in trajnostno oskrbo z ribami.
Trajnosten in odgovoren ribolov
ponovna izgradnja dinamičnega ribolovnega gospodarstva zahteva ponovno vzposta­
vitev zdravega stanja staležev rib. da bi se doseglo to stanje, se bo ribolov postopoma
začel upravljati v skladu s stopnjami največjega trajnostnega donosa, kvote pa bodo
določene ob upoštevanju znanstvenih nasvetov. največji trajnostni donos je največja
količina rib, ki se lahko z ulovom odvzame staležu rib v nedoločenem obdobju, ne da bi
mu to preveč škodovalo. Upravljanje staležev v skladu z največjim trajnostnim dono­
som bo zagotovilo prehod z intenzivnega ribolova iz manjših staležev rib na smotrn
ribolov iz velikih staležev. tako se bodo povečali staleži ter posledično tudi možnosti
za večji ulov, stopnje dobička in donosnost naložb.
Zavržki nezaželenih rib s krova se ocenjujejo na 23 % skupnega ulova. Zavržki bodo
postopoma odpravljeni na podlagi natančnega časovnega okvira za izvajanje (posto­
poma med letoma 2015 in 2019). S to prepovedjo se bodo izboljšali zanesljivost po­
datkov o ribjih staležih, upravljanje in učinkovita raba virov. Hkrati bo ribiče spodbudi­
la, da se izognejo neželenemu ulovu s tehničnimi rešitvami, kot je na primer bolj
selektivno ribolovno orodje.
ta ista načela trajnosti, ohranjanja staležev rib in upoštevanja znanstvenih dognanj,
ki se uporabljajo v eU, bodo tudi osrednji elementi partnerskih sporazumov eU v
trajnostnem ribiškem sektorju, ki ladjam eU omogočajo ribolov v tujih vodah.
m e S t o m
99
100
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Sprejemanje odločitev na ustrezni ravni
nova Srp bo odločitve o tehničnih in ohranitvenih ukrepih približala ribolovnim obmo­
čjem, zlasti nacionalnim upravam, ribičem in drugim zainteresiranim skupinam –
tistim, ki imajo ustrezno lokalno strokovno znanje za sprejemanje odločitev, ki bodo
koristile tako ribam kot ribičem.
mali ribolov pomeni velik del industrije, in sicer 77 % celotne flote eU, in je bistvenega
pomena za prihodnji trajnostni razvoj evropskega ribištva. Zato reforma podpira ta del
sektorja in podaljšuje pravico držav članic, da omejijo ribolov v območju 12 morskih
milj od obale.
najnovejše informacije o cenah in tržnih gibanjih, ki jih zagotavlja novo spletno orod­
je evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture (eumofa) (158),
ki jo je komisija vzpostavila v letu 2013, bodo proizvajalcem omogočile, da zadovolji­
jo povpraševanje in povečajo tržno vrednost svojih proizvodov.
Potrošnikom prijazno označevanje
ob priznavanju, da so lahko oznake na izdelkih zelo nejasne, je komisija v okviru
nove skupne ureditve uvedla nove smernice o označevanju proizvodov iz ribištva
in akvakulture v eU, da bi lahko potrošniki sprejemali ozaveščene odločitve o
hrani, ki jo jedo. oznake bodo vključevale podatke o tem, kje je bila riba ulovljena
in kdo jo je ulovil ter kako je bila predelana, o minimalnem roku trajanja in o tem,
ali je bila riba odtajana ali ne.
Akvakultura
Z izboljšanim okvirom za akvakulturo bi se povečala proizvodnja in dobava morske
hrane v eU, zmanjšala odvisnost od uvoženih rib ter spodbudila rast obalnih in pode­
želskih območij.
komisija je v sodelovanju z državami članicami uvedla strateške smernice za akvakul­
turo (159), ki obravnavajo izzive, s katerimi se sooča sektor, in določajo področja, kot so
poenostavitev upravnih postopkov, prostorsko načrtovanje, organizacija trga ter iz­
boljšanje označevanja in informacij, da bi tržne sile lahko sprostile potencial sektorja
akvakulture eU.
Komisarka za pomorske zadeve in
ribištvo Maria Damanaki
na otvoritvi fotografske
razstave „Fishlove“
v Bruslju v Belgiji.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
Evropska pomorska politika
izvajanje načrta modre rasti je bilo prednostna naloga v letu 2013, pri čemer je bil
poseben poudarek namenjen področjem z največjim gospodarskim potencialom. po­
buda Znanje o morju 2020 je prešla iz pilotne v operativno fazo in več kot 100 orga­
nizacij v evropi se je strinjalo, da bodo odprle dostop do svojih podatkov o morjih in
obalah evrope, ki prej niso bili splošno dostopni.
razprave parlamenta in Sveta o predlogu direktive o pomorskem prostorskem načr­
tovanju in celovitem gospodarjenju (160) z obalnimi območji so v zaključni fazi. to je
temelj načrta modre rasti eU, saj se pričakuje, da bosta pomorsko prostorsko načrto­
vanje in celovito gospodarjenje z obalnimi območji pospešila prostorski razvoj sektor­
jev v vzponu, kot sta energija iz obnovljivih virov in akvakultura, ter s tem močno
spodbudila rast v pomorskih sektorjih ob upoštevanju zdravja morskih ekosistemov.
komisija je lahko zaradi sodelovanja z zadevnimi regionalnimi deležniki obravnavala
posebne potrebe različnih morskih bazenov. letos sprejet akcijski načrt za atlantik (161)
izraža pomen morskega bazena za integrirano pomorsko politiko eU v smislu njego­
vega potenciala za rast. Zagotavlja zgled, kako lahko atlantske države članice eU,
njihove regije in komisija prispevajo k trajnostni rasti v obalnih regijah.
pomen morskih raziskav v atlantiku je bil poudarjen z izjavo iz galwaya o sodelovanju
v zvezi z atlantskim oceanom (162), ki so jo maja 2013 podpisale evropska unija,
Združene države in kanada. njen cilj je poglobiti in razširiti raziskave v zvezi z delova­
njem atlantskega oceana ter medsebojnim vplivom med njim in arktiko.
napredek je bil dosežen tudi v zvezi z drugimi območji, zlasti z Baltskim morjem. v
strategiji eU za območje Baltskega morja (163) se priznava, da bi morala ta regija
graditi na svojih prednostih in čim bolj povečati potencial svojega vodilnega sektorja
inovacij in raziskav, močnih pomorskih grozdov, proaktivnega pristopa k izzivom glede
morskega okolja ter uveljavljenega sodelovanja.
m e S t o m
101
102
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Proračun
Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020
Na poti k sprejetju
predstavitvi predlogov komisije za večletni finančni okvir 2014–2020 29. junija 2011 (164)
so sledila pogajanja med državami članicami eU. vrh so dosegla s sklenitvijo pomemb­
nega dogovora med voditelji držav in vlad na srečanju evropskega sveta 7. in 8. febru­
arja 2013. države članice eU so se dogovorile, da bodo največje možne odhodke omejile
na 959,99 milijarde eUr odobritev za prevzem obveznosti (cene v letu 2011). Zgornja
meja za skupno raven odobritev plačil je bila določena na 908,40 milijarde eUr (cene
v letu 2011).
v skladu z določbami člena 312(2) pogodbe o delovanju evropske unije (pdeU) Svet so­
glasno sprejme uredbo o določitvi večletnega finančnega okvira po odobritvi evropskega
parlamenta, ki jo ta sprejme z večino svojih članov. to je pomenilo, da je bilo soglasje v
evropskem svetu odvisno od glasovanja v parlamentu. Uredba o večletnem finančnem
okviru bo dopolnjena z mednarodnim sporazumom na podlagi člena 295 pdeU.
Stališče parlamenta je bilo podano v resoluciji, ki je bila sprejeta marca 2013. parla­
ment ni nasprotoval skupnim ravnem obveznosti in plačil, ki jih je določil evropski
svet, toda pogoj za njegovo odobritev je sprejetje sprememb proračuna za leto 2013
za preprečitev neupravičenega prenosa plačilnih obveznosti iz leta 2013 v naslednji
večletni finančni okvir. glavna vprašanja, ki jih je opredelil parlament, vključujejo po­
trebo po obveznem in obširnem pregledu večletnega finančnega okvira po začetku
mandata naslednjega parlamenta in nove komisije po evropskih volitvah leta 2014,
največjo splošno prilagodljivost med postavkami in znotraj njih ter med proračunskimi
leti večletnega finančnega okvira, reformo sistema lastnih virov, enotnost proraču­
na eU in boljšo preglednost finančnih in proračunskih posledic dejavnosti Unije.
pogajanja so se maja in junija okrepila, politični dogovor pa je bil dosežen 27. juni­
ja 2013 na tristranskem srečanju med predsednikom parlamenta, irskim predsed­
stvom Sveta in predsednikom komisije. komisija se je strinjala, da bo najpozneje do
leta 2016 izvedla vmesni pregled večletnega finančnega okvira in ga predložila skupaj
z zakonodajnimi predlogi za revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru. Svet se je
strinjal s povečanjem prilagodljivosti glede prenosa neizplačanih rezerv plačil na po­
znejša leta in s prenosom neporabljenih rezerv za odobritve za prevzem obveznosti iz
obdobja 2014–2017, ki bi se po letu 2016 namenile ciljem politik v zvezi z rastjo in
zaposlovanjem. Zaskrbljenost parlamenta glede zagotovitve močne podpore za ukre­
pe za zaposlovanje mladih, izobraževanje, raziskave ter mala in srednja podjetja je
bila potrjena z vključitvijo določbe o povečanju odhodkov za leti 2014 in 2015 na teh
področjih v začetni fazi. glede lastnih sredstev je bil dosežen dogovor o časovnem
načrtu za nadaljnje reševanje tega pomembnega vprašanja v skupini predstavnikov
na visoki ravni iz treh institucij, ki bi bili zbrani v ta namen. Svet se je strinjal tudi s
spremembo proračuna eU za zagotovitev dodatnih 11,2 milijarde eUr odobrenih
sredstev za plačila za leto 2013.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
dogovor, dosežen v spravnem postopku 12. novembra 2013, glede proračuna eU za
leto 2014 in različnih sprememb proračuna za leto 2013, ki še niso sprejete, je bil
pomemben za odobritev parlamenta v zvezi z dolgoročnim finančnim načrtom eU, ki
je bil predstavljen kmalu po tem, in sicer 19. novembra. Svet je nato 2. decembra 2013
uradno sprejel uredbo o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (165).
ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI PO PRORAČUNSKIH
POSTAVKAH (V TEKOČIH CENAH)
V milijonih EUR
SKP: Odhodki, povezani s trgom,
in neposredna plačila
Skupaj:
1 082 555 milijonov EUR
312 735
29 %
Ekonomska, socialna
in teritorialna kohezija
SKP: Razvoj podeželja
95 577
366 791
9%
34 %
Ribištvo in drugo
11 722
1%
Konkurenčnost za rast
in delovna mesta
Varnost in državljanstvo
142 130
17 725
13 %
2%
Globalna Evropa
66 262
6%
Uprava
69 584
6%
Nadomestila
29
Bilijonska naložba v prihodnost Evrope
evropska unija bo prek večletnega finančnega okvira med letoma 2014 in 2020 v
gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest vložila skoraj 1 bilijon eUr. ta
sodobni, v prihodnost usmerjeni proračun lahko resnično izboljša življenje ljudi. pri­
speval bo k okrepitvi in podpori okrevanja po vsej eU. S financiranjem iz proračuna
si bomo pomagali pri izhodu iz krize, zagotovili finančno pomoč tistim, ki so se znašli
pod pragom revščine ali ki iščejo zaposlitev, omogočili naložbene priložnosti malim
podjetjem ter podprli lokalne skupnosti, kmete, raziskovalce in študente.
večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 je usmerjen v naložbe v 28 državah
članicah na področjih skupnih izzivov, tj. spodbujanja gospodarske rasti in ustvarjanja
delovnih mest po vsej eU, izboljšanja varnosti v evropi in povečanja vpliva eU v svetu.
njegov namen ni financirati tistega, kar se lahko financira iz nacionalnih proračunov,
ampak se osredotoča na tista področja, kjer lahko evropsko financiranje prinese kon­
kretne spremembe. Financira tisto, kar sicer ne bi bilo financirano ali česar financiranje
iz nacionalnih proračunov bi bilo dražje.
m e S t o m
103
104
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
večletni finančni načrt za obdobje 2014–2020 je sodoben, dolgoročen finančni načrt
za eU 21. stoletja. prinaša naslednje pomembne novosti, ki ponazarjajo jasno evrop­
sko dodano vrednost proračuna eU.
▶ načrt zagotavlja precejšen prispevek k ustvarjanju novih delovnih mest. v okviru
eSS bo vsaj 70 milijard eUr (okrog 10 milijard eUr na leto) na voljo za pomoč
ljudem pri iskanju zaposlitve. nova pobuda za zaposlovanje mladih, povezana z
eSS, je vredna vsaj 6 milijard eUr in bo podprla izvajanje jamstva za mlade v letih
2014 in 2015.
▶ reformirana kohezijska politika bo zagotovila sredstva v višini do 366,8 milijarde
eUr (166) za naložbe v evropske regije, mesta in realno gospodarstvo. to bo glavno
naložbeno orodje eU za doseganje ciljev strategije evropa 2020.
▶ več mladih kot kdaj koli prej lahko načrtuje svoje bivanje v tujini ob podpori sredstev
novega programa eU erasmus+, ki zagotavlja skoraj 15 milijard eUr (167) za razvoj
znanja in mobilnosti.
▶ evropska kultura, kinematografija, televizija, glasba, književnost, uprizoritvene
umetnosti, dediščina in s tem povezana področja bodo deležni večje podpore v
okviru novega programa eU „Ustvarjalna evropa“ s proračunom skoraj 1,5 milijarde
eUr (168).
▶ raziskave in inovacije, ki se financirajo s sredstvi eU, bodo še bolj prispevale k izboljšanju
kakovosti življenja evropejcev in povečale globalno konkurenčnost eU. proračun za novi
program za raziskave in inovacije obzorje 2020 znaša skoraj 80 milijard eUr (169),
približno 30 % več sredstev kot v obdobju 2007–2013.
▶ mala in srednja podjetja so hrbtenica evropskega gospodarstva, saj predstavljajo
okoli 99 % vseh evropskih podjetij in zagotavljajo dve tretjini delovnih mest v
zasebnem sektorju. Sredstva za mSp v okviru eSrr naj bi se podvojila s 70 milijard eUr
na 140 milijard eUr v naslednjih sedmih letih, novi program CoSme, prvi program
eU, ki je namenjen mSp, pa bo zagotovil 2,3 milijarde eUr (170) za olajšanje dostopa
mSp do trgov ter zagotovitev jamstev za posojilo in tveganega kapitala.
▶ na gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest v evropi odločilno vplivajo
naložbe v infrastrukturo. novi instrument za povezovanje evrope v vrednosti
33,3 milijarde eUr (171) bo prispeval k izgradnji cest, železnic, elektroenergetskih
omrežij in plinovodov ter k vzpostavitvi infrastrukture in storitev za enotni digitalni
trg, saj bo zagotovil nujno potrebno finančno pomoč pri odpravljanju manjkajočih
povezav v evropskih infrastrukturnih omrežjih, ki sicer ne bi bila dokončana
(26,3 milijard eUr za prometni sektor (172), 5,9 milijard eUr za energetski sektor in
1,1 milijard eUr za digitalni sektor).
▶ Zaradi pomanjkanja javnih sredstev se veča potreba po sprostitvi drugih virov
financiranja, s katerimi je mogoče doseči učinek finančnega vzvodja na proračun eU
v primerjavi z neposrednim financiranjem iz nepovratnih sredstev. in ravno to je
namen finančnih instrumentov, kot so posojila, jamstva, lastniški kapital in drugi
instrumenti za porazdelitev tveganja, ki jih je mogoče v okviru večletnega
finančnega okvira za obdobje 2014–2020 uporabljati v večjem obsegu.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
m e S t o m
▶ vsaj 20 % celotnega proračuna bo porabljenega za projekte in politike, povezane s
podnebjem. ta obveznost bi lahko pomenila do 180 milijard eUr sredstev za
ukrepanje proti podnebnim spremembam na vseh glavnih področjih porabe,
vključno s strukturnimi skladi, raziskavami, kmetijstvom, pomorsko politiko in
ribištvom ter razvojem.
▶ reformirana Skp je odločen odgovor eU na velike sodobne probleme, kot so varnost
hrane, podnebne spremembe ter trajnostna rast in ustvarjanje novih delovnih mest
na podeželskih območjih. prav tako je boljši odgovor na pričakovanja ljudi, saj bodo
neposredna plačila pravičnejša in bolj ekološko naravnana, s proračunom
312,7 milijarde eUr (173), pri čemer bo 95,6 milijarde eUr (174) namenjenih razvoju
podeželja.
▶ evropski državljani potrebujejo odprto in varnejšo evropo. S prihodnjim proračunom
bo mogoče zagotoviti, da se bodo dejavnosti eU, ki spodbujajo gospodarsko,
kulturno in družbeno rast, lahko razvijale v stabilnem, zakonitem in varnem okolju.
tako se bodo lahko ljudje brez skrbi odločali za bivanje, potovanje, študij ali
poslovanje v drugih državah članicah.
▶ eU bo kot odgovoren globalni akter še naprej dejavna drugod po svetu. odnosi z
našim neposrednim sosedstvom na vzhodu in jugu ter s strateškimi partnerji eU
ostajajo glavna prednostna naloga. Financiranje eU bo še v večji meri namenjeno
pomoči najrevnejšim na svetu, in sicer z osredotočenjem pomoči na manjše število
držav (na primer države podsaharske afrike) in manj področij (kot sta trajnostna in
vključujoča rast ter dobro upravljanje).
▶ pravila financiranja bodo precej poenostavljena, kar pomeni, da jih bodo upravičenci
lažje razumeli in bo redkeje prihajalo do napak. Skupno je načrtovanih približno
120 ukrepov za poenostavitev.
dodatne izčrpne informacije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in
o novi generaciji programov porabe eU so na voljo na spletni strani komisije (175).
Komisar za finančno načrtovanje
in proračun Janusz Lewandowski
na tiskovni konferenci o proračunu
EU za leto 2014 v Bruslju
v Belgiji.
105
106
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Sredstva večletnega finančnega okvira
glede načina, kako bodo zagotovljena sredstva za naslednji večletni finančni okvir,
ni bilo sprejetih nobenih pomembnih sprememb. vendar pa dogovor o ustanovitvi
skupine na visoki ravni, ki bo sestavljena iz poslancev parlamenta ter članov Sveta in
komisije, pomeni, da se bodo razprave o tem vprašanju nadaljevale. v letu 2014 bo
na voljo prva ocena. nacionalni parlamenti bodo imeli možnost, da ocenijo rezultate
dela v okviru medparlamentarne konference v letu 2016.
PRIMERJAVA MED VEČLETNIM FINANČNIM OKVIROM 2014–2020
IN PREJŠNJIMA DVEMA VEČLETNIMA FINANČNIMA OBDOBJEMA
milijarde EUR (cene v letu 2011)
160,0
2000–2006: 878,5 milijarde EUR
2007–2013: 993,6 milijarde EUR
2014–2020: 960,0 milijarde EUR
150,0
140,0
Povprečje za 2017–2013
141,9 milijarde EUR
Povprečje za 2014–2020
137,1 milijarde EUR
130,0
120,0
Povprečje za 2000–2006
125,5 milijarde EUR
110,0
Zgornja meja za prevzete obveznosti za večletni finančni okvir 2000–2006 za EU-15/25
Zgornja meja za prevzete obveznosti za večletni finančni okvir 2007–2013 za EU-27
Zgornja meja za prevzete obveznosti v okviru končnega dogovora za večletni finančni okvir 2014–2020 za EU-28
2020
2019
2018
2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
2010
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
100,0
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
Ocena proračunov za leti 2011 in 2012
parlament je aprila 2013 komisiji podelil razrešnico za izvrševanje proračuna za
leto 2011. S tem pozitivnim in pomembnim sklepom se je zaključilo večmesečno ob­
dobje, v katerem sta poleg računskega sodišča porabo sredstev iz proračuna za
leto 2011 pregledala tudi oba proračunska organa (parlament in Svet). Z razrešnico
so bila priznana dosledna večletna prizadevanja komisije za izboljšanje upravljanja in
nadzora sredstev eU. komisija je pozdravila predvsem pozive parlamenta in Sveta k
nadaljnji poenostavitvi pravil in postopkov, da bi se zmanjšalo tveganje napak. kot
vedno so v okviru postopka proračunske razrešnice parlament kot proračunski organ
za odobritev razrešnice ter Svet in računsko sodišče izdali več zahtev in priporočil
glede finančnega upravljanja eU, ki jih izvajajo službe komisije.
računsko sodišče je novembra 2013 objavilo letno poročilo o izvrševanju proračuna
za proračunsko leto 2012. v svojem poročilu je potrdilo, da je v letu 2012 splošna
stopnja števila napak pri porabi eU znašala 4,8 %. ta stopnja je višja od tiste za
leto 2011. vendar je računsko sodišče priznalo, da je to deloma posledica posodab­
ljanja njegovega načina vzorčenja. Stopnje napak na področjih kohezijske politike,
energije in prometa so bile v skladu z izboljšanimi stopnjami iz preteklih let, kar je
potrdilo izboljšave v delovanju sistema, dosežene v tekočem programskem obdobju.
Proračun EU za leto 2013
proračun eU za leto 2013 je odražal v rast in inovacije usmerjene cilje strategije
evropa 2020. Hkrati je odražal nadaljevanje težkih gospodarskih razmer v številnih
državah članicah. komisija je izrazila pomisleke, da proračun zelo verjetno ne bo za­
dostoval za pokritje vseh pričakovanih odhodkov, saj je bil sprejeti proračun precej
nižji od ocen komisije za leto 2013. Zato je marca 2013 predlagala rebalans proraču­
na za zagotovitev dodatnih 11,2 milijarde eUr sredstev, potrebnih za povračila upra­
vičencem programov, ki jih je financirala eU in so se v evropi zaključili v letu 2012, ter
za poravnavo zahtevkov v okviru kohezijske politike, ki bi zapadli v letu 2013. rebalans
proračuna je bil odobren novembra 2013.
m e S t o m
107
108
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
Proračun EU za leto 2014
proračun eU za leto 2014 je bil sprejet 20. novembra 2013 kot prvi proračun novega
večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. proračun znaša 142,6 milijar­
de eUr odobritev za prevzem obveznosti in 135,5 milijarde eUr odobritev plačil.
proračun za leto 2014 je za 6,2 % nižji od proračuna eU za leto 2013, kar velja tako
za obveznosti kot tudi za plačila.
Vzpostavitev novih programov v večletnem finančnem okviru
za obdobje 2014–2020
Začetek novega programskega obdobja 2014–2020 je priložnost za uvajanje novih
programov, ki bodo bolje prilagojeni trenutnim izzivom ter se bodo osredotočali na
spodbujanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti. proračun za leto 2014 kljub zniža­
nju sredstev kaže 3,3­odstotno povečanje obveznosti v postavki „konkurenčnost za
rast in delovna mesta“, saj se znižana sredstva eU osredotočajo na ukrepe za odprav­
ljanje brezposelnosti in pospeševanje rasti. ti ukrepi vključujejo obzorje 2020, ki je
nov program eU za financiranje raziskav in inovacij (9 milijard eUr), pobudo za zapo­
slovanje mladih (3,6 milijarde eUr), instrument za povezovanje evrope (skoraj 2 mili­
jardi eUr) in podporne ukrepe za evropska podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja.
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
Izpolnjevanje obveznosti EU
poleg načrtovanja proračuna za nove odhodkovne programe mora eU izpolniti svoje
pretekle in sedanje obveznosti do upravičencev programov financiranja eU pred
letom 2014. Za nove obveznosti, ki jih bo eU sprejela v letu 2014, je predvidenih le
10,3 milijarde eUr. od skupnega zneska 135,5 milijarde eUr, predvidenega za plačila,
bo 71,1 milijarde eUr sredstev (več kot 50 %) namenjenih za plačilo neporavnanih
obveznosti za programe pred letom 2014.
RAZČLENITEV PO POSTAVKAH PRORAČUNSKIH SREDSTEV
ZA LETO 2014 V ZAVEZAH IN TEKOČIH CENAH
V milijonih EUR
SKP: Odhodki, povezani s trgom,
in neposredna plačila
43 778
Skupaj:
142 184 milijonov EUR
30,69 %
Ekonomska, socialna
in teritorialna kohezija
SKP: Razvoj podeželja
13 991
47 502
9,81 %
33,30 %
Ribištvo in drugo
1 498
1,05 %
Konkurenčnost za rast
in delovna mesta
Varnost in državljanstvo
11,56 %
1,52 %
16 484
2 172
Globalna Evropa
Uprava
5,84 %
5,89 %
8 325
8 405
Nadomestila
Posebni instrumenti
0,02 %
0,32 %
29
456
Omejitev upravnih odhodkov
že drugo leto zapored je komisija predlagala 1­odstotno zmanjšanje števila svojih
uslužbencev za en odstotek (izključen je učinek pristopa Hrvaške) v okviru svojega
predloga za 5­odstotno zmanjšanje števila uslužbencev v petih letih. predlagala je
tudi 1,1­odstotno zmanjšanje diskrecijskih upravnih odhodkov komisije. vendar je
bilo splošno znižanje proračunskih sredstev eU v postavki „Uprava“ manjše (– 0,2 %),
predvsem zaradi naraščajočega števila pokojnin, plačanih iz proračuna eU, in stroškov,
povezanih s pristopom Hrvaške.
m e S t o m
109
110
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
OPOMBE
(1) Sklepi Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport z dne 15. februarja 2013 (http://www.consilium.
europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/educ/135490.pdf).
(2) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­12­379_sl.htm
(3) http://ec.europa.eu/education/erasmus­plus/index_en.htm
(4) http://ec.europa.eu/education/news/2013/20130702_en.htm
(5) Improving the quality of teaching and learning in Europe’s higher education institutions (izboljšanje kakovosti
poučevanja in učenja v visokošolskih zavodih v evropi) (http://ec.europa.eu/education/library/reports/
modernisation_en.pdf).
(6) Sporočilo komisije – odpiranje izobraževanja: inovativno poučevanje in učenje za vse z novimi tehnologijami
in prosto dostopnimi učnimi viri (Com(2013) 654).
glej tudi: http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­859_sl.htm.
(7) http://ec.europa.eu/digital­agenda/en/grand­coalition­digital­jobs­0
(8) predlog priporočila o vzpostavitvi jamstva za mlade (Com(2012) 729).
glej tudi: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catid=1079&langid=sl.
(9) predlog uredbe o evropskem socialnem skladu (Com(2011) 607).
(10) http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langid=en&catid=1036
(11) http://ec.europa.eu/education/policy/vocational­policy/alliance_en.htm
(12) predlog priporočila o okviru za kakovost pripravništev (Com(2013) 857).
(13) izvedbeni sklep o izvajanju Uredbe (eU) št. 492/2011 glede uravnoteženja ponudbe in povpraševanja po
prostih delovnih mestih ter postavitve mreže eUreS na nove temelje (Ul l 328, 28.11.2012).
(14) predlog direktive o izvrševanju direktive 96/71/eS o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev
(Com(2012) 131).
(15) direktiva 96/71/eS o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (Ul l 18, 21.1.1997).
(16) predlog sklepa o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (jZZ) (Com(2013) 430).
(17) Uredba (eS) št. 1304/2013 o evropskem socialnem skladu (Ul l 347, 20.12.2013).
(18) direktiva 2009/50/eS o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane
zaposlitve (Ul l 155, 18.6.2009).
glej tudi: http://ec.europa.eu/dgs/home­affairs/what­we­do/policies/immigration/work/index_en.htm.
(19) predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi sezonskega dela
(Com(2010) 379).
(20) predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj
podjetja (Com(2010) 378).
(21) predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija,
izmenjav učencev, plačanega in neplačanega usposabljanja, prostovoljnega dela in dela varušk au pair
(Com(2013) 151).
glej tudi: http://ec.europa.eu/dgs/home­affairs/what­is­new/news/news/2013/20130325_01_en.htm.
(22) http://ec.europa.eu/dgs/home­affairs/what­we­do/policies/immigration/integration/index_en.htm
(23) direktiva 2011/98/eU o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih
držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki
zakonito prebivajo v državi članici (Ul l 343, 23.12.2011).
(24) Sporočilo komisije – Stanje Unije inovacij 2012 – pospeševanje sprememb (Com(2013) 149).
(25) http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/ius­2013_en.pdf
(26) Commission document – innovation union competitiveness report 2013 (dokument komisije – poročilo o
konkurenčnosti v Uniji inovacij 2013) (http://ec.europa.eu/research/innovation­union/pdf/competitiveness_
report_2013.pdf).
(27) http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/archive/fp7_monitoring_reports/6th_fp7_monitoring_report.pdf
(28) Sklep 2013/743/eU o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in
inovacije (2014–2020) – obzorje 2020 (Ul l 347, 20.12.2013).
(29) http://ec.europa.eu/digital­agenda/en/news/graphene­and­human­brain­project­win­largest­research­
excellence­award­history
(30) http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm
(31) http://ec.europa.eu/digital­agenda/en/scoreboard
(32) http://ec.europa.eu/digital­agenda/en/connected­continent­legislative­package
(33) predlog uredbe o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih
omrežij (Com(2013) 147).
glej tudi: http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­281_sl.htm.
(34) predlog direktive o izdajanju elektronskih računov pri javnih naročilih (Com(2013) 449).
(35) Uredba (eU) št. 1303/2013 o skupnih določbah o evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem socialnem
skladu, kohezijskem skladu, evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in evropskem skladu za
pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem socialnem
skladu, kohezijskem skladu in evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (Ul l 347, 20.12.2013.)
(36) glej statistične podatke iz pregleda uspešnosti akta za mala podjetja iz leta 2013 (http://ec.europa.eu/
enterprise/policies/sme/facts­figures­analysis/performance­review/index_en.htm).
(37) Sporočilo komisije – akcijski načrt za podjetništvo 2020 – oživitev podjetniškega duha v evropi
(Com(2012) 795).
(38) Commission document – european competitiveness report 2013 – towards knowledge­driven
reindustrialisation (dokument komisije – poročilo o evropski konkurenčnosti iz leta 2013 – Za ponovno
industrializacijo na podlagi znanja) (http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial­competitiveness/
competitiveness­analysis/european­competitiveness­report/files/eu­2013­eur­comp­rep_en.pdf).
(39) Sporočilo komisije – akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v evropi (Com(2013) 407).
(40) Uredba (eU) št. 305/2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov (Ul l 88, 4.4.2011).
(41) http://ec.europa.eu/enterprise/magazine/articles/industrial­competitiveness/article_11074_en.htm
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
(42) Sporočilo komisije – Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor (Com(2013) 542).
(43) http://ec.europa.eu/commission_2010­2014/president/news/archives/2013/12/20131219_1_en.htm
(44) Zaključki evropskega Sveta z dne 19. in 20. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_
data/docs/pressdata/en/ec/140245.pdf).
(45) Commission document – 2013 Smes’ access to finance survey (dokument komisije – raziskava o dostopu
malih in srednjih podjetij do financiranja 2013) (http://ec.europa.eu/enterprise/policies/finance/files/2013­
safe­analytical­report_en.pdf).
(46) predlog direktive o spremembi direktive 2006/112/eS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede
standardnega obračuna ddv (Com(2013) 721).
(47) direktiva 2011/7/eU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (Ul l 48, 23.2.2011).
(48) http://europa.eu/rapid/press­release_SpeeCH­13­684_sl.htm
(49) Sporočilo komisije – Ustreznost predpisov eU (Com(2012) 746).
(50) Sporočilo komisije – program ustreznosti in uspešnosti predpisov (reFit): rezultati in naslednji koraki
(Com(2013) 685).
(51) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­1067_en.htm
(52) Sporočilo komisije – kohezijska politika: Strateško poročilo 2013 o izvajanju programov v obdobju 2007–2013
(Com(2013) 210).
(53) Uredba (eU) št. 1303/2013 o skupnih določbah o evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem socialnem
skladu, kohezijskem skladu, evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in evropskem skladu za
pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem socialnem
skladu, kohezijskem skladu in evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (Ul l 347, 20.12.2013).
(54) predlog uredbe o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (Com(2011) 650).
(55) Sporočilo komisije – pregled stanja na področju pravosodja v eU – orodje za spodbujanje učinkovitega
pravosodja in rasti (Com(2013) 160).
(56) predlog uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (Com(2011) 635).
(57) predlog uredbe o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij s poenostavitvijo sprejemanja nekaterih
javnih listin v evropski uniji (Com(2013) 228).
(58) Sporočilo komisije – nov evropski pristop k poslovnemu neuspehu in insolventnosti (Com(2012) 742).
predlog uredbe o spremembi Uredbe (eS) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti (Com(2012) 744).
(59) predlog uredbe o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne
izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (Com(2011) 445).
(60) Sporočilo komisije – akt za enotni trg – dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – „Skupaj za novo rast“
(Com(2011) 206).
(61) Sporočilo komisije – akt za enotni trg ii – Skupaj za novo rast (Com(2012) 573).
(62) predlog direktive o spremembi direktive 2005/36/eS o priznavanju poklicnih kvalifikacij in uredbe o upravnem
sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (Com(2011) 883).
(63) direktiva 2005/36/eU o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Ul l 255, 30.9.2005).
(64) predlog direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju
poštnih storitev (Com(2011) 895).
predlog direktive o javnih naročilih (Com(2011) 896).
(65) http://ec.europa.eu/transport/modes/rail/packages/2013_en.htm
(66) Sporočilo komisije – modri pas, enotni prometni prostor za ladijski prevoz (Com(2013) 510).
(67) Sporočilo komisije – Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih (Com(2013) 913).
Commission document – a call to action on urban logistics (dokument komisije – poziv k ukrepom za mestno
logistiko) (SWd(2013) 524).
Commission document – targeted action on urban road safety (dokument komisije – Ciljni ukrepi za varnost
v mestnem cestnem prometu) (SWd(2013) 525).
Commission document – a call for smarter urban vehicle access regulations (dokument komisije – poziv k
ustreznejšim predpisom o dostopu za vozila v mestih) (SWd(2013) 526).
Commission document – mobilising intelligent transport systems for eU cities (dokument komisije –
Spodbujanje uporabe inteligentnih prometnih sistemov v mestih eU) (SWd(2013) 527).
(68) http://ec.europa.eu/transport/modes/air/single_european_sky/ses2plus_en.htm
(69) Uredba (eU) št. 181/2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu (Ul l 55, 28.2.2011).
(70) predlog uredbe o spremembi Uredbe (eS) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči
potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (eS) št. 2027/97 o
odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage (Com(2013) 130).
(71) Sporočilo komisije – varstvo potnikov v primeru insolventnosti letalskega prevoznika (Com(2013) 129).
(72) predlog uredbe o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (Com(2012) 380).
predlog o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Unij (Com(2012) 382).
predlog direktive o spremembi direktive 1999/37/eS o dokumentih za registracijo vozil (Com(2012) 381).
(73) predlog sklepa o uvedbi medobratovalne vseevropske storitve eCall (Com(2013) 315).
predlog uredbe o zahtevah za homologacijo za uvedbo avtomobilskega sistema eCall (Com(2013) 316).
(74) http://ec.europa.eu/transport/themes/urban/cpt/index_en.htm
(75) Uredba (eU) št. 582/2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (eS) št. 595/2009 glede emisij iz težkih vozil (euro
vi) (Ul l 167, 25.6.2011).
(76) predlog direktive o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih (Com(2011) 456).
(77) Zelena knjiga komisije – okvir podnebne in energetske politike do 2030 (Com(2013) 169).
(78) Sporočilo komisije – Strategija evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (Com(2013) 216).
(79) poročilo komisije – približevanje doseganju kjotskega cilja in cilja eU 2020 (Com(2013) 698).
(80) european environment agency report – trends and projections in europe 2013 – tracking progress towards
europe’s climate and energy targets until 2020 (poročilo evropske agencije za okolje – trendi in napovedi v
evropi leta 2013 – Sledenje napredku v doseganju podnebnih in energetskih ciljev do leta 2020) (http://www.
eea.europa.eu/publications/trends­and­projections­2013).
(81) http://ec.europa.eu/clima/policies/package/documentation_en.htm
m e S t o m
111
112
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
3
(82) predlog direktive o spremembi direktive 2003/87/eS o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do
emisije toplogrednih plinov v Skupnosti zaradi izvajanja mednarodnega sporazuma o uporabi enotnega
globalnega tržnega ukrepa za emisije iz mednarodnega letalstva od leta 2020 (Com(2013) 722).
(83) predlog uredbe o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem
preverjanju (Com(2013) 480).
(84) Sporočilo komisije – vključitev emisij v pomorskem prometu v politike eU za zmanjšanje emisij toplogrednih
plinov (Com(2013) 479).
(85) predlog direktive o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti
zaradi izvajanja mednarodnega sporazuma o uporabi enotnega globalnega tržnega ukrepa za emisije iz
mednarodnega letalstva od leta 2020 (Com(2013) 722).
(86) direktiva 2009/72/eS o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (Ul l 211, 14.8.2009).
(87) direktiva 2009/73/eS o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (Ul l 211, 14.8.2009).
(88) direktiva 2012/27/eU o energetski učinkovitosti (Ul l 315, 14.11.2012).
(89) direktiva 2010/31/eU o energetski učinkovitosti stavb (Ul l 153, 18.6.2010).
(90) http://ec.europa.eu/energy/gas_electricity/forum_citizen_energy_en.htm
(91) direktiva 2009/125/eS o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov,
povezanih z energijo (Ul l 285, 31.10.2009).
(92) direktiva 2005/32/eS o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki
rabijo energijo (Ul l 191, 22.7.2005).
(93) predlog direktive o spremembi direktive 2009/71/euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost
jedrskih objektov (Com(2013) 715).
(94) predlog direktive o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega
sevanja (Com(2012) 242).
(95) direktiva 2013/30/eU o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (Ul l 178, 28.6.2013).
(96) predlog sklepa o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 – „dobro živeti ob upoštevanju
omejitev našega planeta“ (Com(2012) 710).
(97) http://www.eea.europa.eu/publications/european­bathing­water­quality­2012
(98) direktiva 2006/7/eS o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ul l 64, 4.3.2006).
(99) predlog direktive o spremembi direktive 94/62/eS o embalaži in odpadni embalaži za zmanjšanje potrošnje
lahkih plastičnih nosilnih vrečk (Com(2013) 761).
(100) Uredba (eU) št. 995/2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode
(Ul l 295, 12.11.2010).
(101) predlog uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (Com(2013) 620).
(102) Sklep 2013/250/eU o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka eU za okolje za sanitarne armature (Ul l
145, 31.5.2013).
(103) Sklep 2013/641/eU o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka eU za okolje za stranišča na splakovanje in
pisoarje (Ul l 299, 9.11.2013).
(104) Sklep 2013/806/eU o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka eU za okolje za opremo za zajem, obdelavo
in prikaz slik (Ul l 353, 28.12.2013).
(105) Sporočilo komisije – program „Čisti zrak za evropo“ (Com(2013) 918).
(106) predlog direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (Com(2013) 920).
(107) predlog direktive o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak
(Com(2013) 919).
(108) http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/tm/index_en.htm
(109) http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/patent/documents/index_en.htm
(110) Uredba (eU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih
zadevah (Ul l 351, 20.12.2012).
(111) predlog uredbe o spremembi Uredbe (eU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih
odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Com(2013) 554).
(112) predlog direktive o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih
skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (Com(2013) 813).
(113) predlog direktive o nekaterih pravilih, ki urejajo postopke z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji
zaradi kršitev določb zakonodaje o konkurenci držav članic in evropske unije (Com(2013) 404).
(114) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­39_en.htm
(115) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­196_en.htm
(116) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­320_en.htm
(117) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­456_en.htm
(118) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­746_en.htm
(119) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­563_en.htm
(120) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­1233_en.htm
(121) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­1289_en.htm
(122) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­406_en.htm
(123) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­486_en.htm
(124) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­630_en.htm
(125) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­711_en.htm
(126) http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39398
(127) http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39678
(128) http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39740
(129) http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39939
(130) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­197_en.htm
n a
p o t i
k
o ž i v i t v i
i n
r a S t i
g o S p o d a r S t v a
t e r
d e l o v n i m
(131) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­314_en.htm
(132) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­656_en.htm
(133) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­1144_en.htm
(134) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­673_en.htm
(135) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­1175_en.htm
(136) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­179_en.htm
(137) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­346_en.htm
(138) http://europa.eu/rapid/press­release_memo­13­435_en.htm
(139) http://europa.eu/rapid/press­release_memo­13­443_en.htm
(140) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­1214_en.htm
(141) Uredba (eS) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Ul l 24, 29.1.2004).
(142) S koncem novembra 2013.
(143) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­68_en.htm
(144) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­167_en.htm
(145) http://ec.europa.eu/competition/state_aid/modernisation/index_en.html
(146) Uredba (eU) št. 1407/2013 o uporabi členov 107 in 108 pogodbe o delovanju evropske unije pri pomoči de
minimis (Ul l 352, 24.12.2013).
(147) Uredba (eU) št. 608/2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov (Ul l 181,
29.6.2013).
(148) Uredba (eU) št. 1258/2013 o spremembi Uredbe (eS) št. 273/2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih
drogah (Ul l 330, 10.12.2013).
Uredba (eU) št. 1259/2013 o spremembi Uredbe (eS) št. 111/2005 o določitvi pravil za nadzor trgovine s
predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami (Ul l 330, 10.12.2013).
(149) predlog direktive o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije (Com(2013) 884).
(150) Uredba (eU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (Ul l 269, 10.10.2013).
(151) Sporočilo komisije – okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugih oblik nedovoljene trgovine s tobačnimi
izdelki – Celovita strategija eU (Com(2013) 324).
(152) Uredba (eU) št. 1219/2012 o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami
članicami in tretjimi državami (Ul l 351, 20.12.2012).
(153) Uredba (eU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru
skupne kmetijske politike (Ul l 347, 20.12.2013).
(154) Uredba (eU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Ul l 347, 20.12.2013).
(155) Uredba (eU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja (ekSrp) (Ul l 347, 20.12.2013).
(156) Uredba (eU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (Ul l 347,
20.12.2013).
(157) http://ec.europa.eu/fisheries/reform/index_sl.htm
(158) http://ec.europa.eu/fisheries/market­observatory
(159) Sporočilo komisije – Strateške smernice za trajnostni razvoj akvakulture eU (Com(2013) 229).
(160) predlog direktive o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih
območij (Com(2013) 133).
(161) Sporočilo komisije – akcijski načrt za pomorsko strategijo na atlantskem območju – doseganje pametne,
trajnostne in vključujoče rasti (Com(2013) 279).
(162) http://ec.europa.eu/research/iscp/pdf/galway_statement_atlantic_ocean_cooperation.pdf
(163) http://www.balticsea­region­strategy.eu
(164) predlog uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (Com(2011 398).
(165) Uredba (eU, euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (Ul l 347,
20.12.2013).
(166) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 325 milijard eUr.
(167) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 13 milijard eUr.
(168) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 1,3 milijarde eUr.
(169) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 70 milijard eUr.
(170) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 2 milijardi eUr.
(171) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 29 milijard eUr.
(172) to je sestavljeno iz 15 milijard eUr iz razdelka 1a in 11,3 milijarde eUr, omejeno na instrument za povezovanje
evrope v okviru kohezijskega sklada, iz razdelka 1B (v tekočih cenah).
(173) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 277,85 milijard eUr.
(174) tekoče cene. ekvivalent v cenah iz leta 2011: 84,9 milijard eUr.
(175) http://ec.europa.eu/budget/mff/figures/index_en.cfm
FOTOGRAFIJE
evropska unija: str. 50, 52, 56, 59, 61, 63, 68, 70, 73, 76, 77, 81, 84, 86, 90, 94, 95, 97, 100, 105
thinkstock/getty images: str. 62
eiB photolibrary: str. 65
eSa/Stephane Corvaja: str. 67
dB ag/klee: str. 75
Christiane Blanchard: str. 87
m e S t o m
113
POGLAVJE 4
Za Evropo
državljanov, pravic,
pravičnosti in
varnosti
116
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
O
b 20. obletnici uvedbe državljanstva Evropske unije z Maastrichtsko pogodbo je bilo leto 2013 imenovano za evropsko leto državljanov. V tem
evropskem letu so Evropejci imeli možnost, da se bolje seznanijo s pravicami in priložnostmi, ki so na voljo državljanom EU.
Ob premagovanju finančne in gospodarske krize Evropa uvaja ukrepe za tesnejše
povezovanje, ki so bili še pred nekaj leti povsem nepredstavljivi. Vedno več odločitev, ki imajo neposreden vpliv na življenja ljudi, se sprejema na evropski ravni,
zato morajo institucije in postopki odločanja postati bolj demokratični in
preglednejši.
To zahteva odločne spremembe, toda pred opredeljevanjem kakršnih koli novih
struktur je potrebna široka razprava. V tej razpravi o prihodnosti Evrope se bo
upošteval predvsem glas državljanov. Zato je Evropska komisija začela vrsto dialogov z državljani, da bi se seznanila s pričakovanji prebivalcev Unije in jasno
poudarila, da bodo na naslednjih volitvah v Evropski parlament resnično lahko
odločali o tem, kakšno Evropo si želijo. S tem v zvezi Komisija meni, da je leta 2014
primerno še naprej izvajati dejavnosti, povezane z evropskim letom državljanov.
Evropa je namenjena državljanom in v letu 2013 je EU znova zagotovila, da so se
spoštovale in krepile njihove pravice, bodisi z varovanjem temeljnih pravic bodisi
z reševanjem vsakdanjih skrbi državljanov. EU je še naprej gradila pravo evropsko
območje svobode, pravičnosti in varnosti za državljane – kar je eden od glavnih
ciljev Unije, opredeljen v Lizbonski pogodbi.
Podpredsednica Komisije in komisarka za pravosodje, temeljne
pravice in državljanstvo Viviane Reding v okviru dialoga z državljani
14. novembra 2013 v Marseillu v Franciji.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
2013 – evropsko leto državljanov
Uradna uvodna prireditev za evropsko leto državljanov je 10. januarja v dublinu
obeležila začetek irskega predsedstva Svetu. takoj zatem je potekal prvi dialog z dr­
žavljani v letu 2013.
Od leve proti desni: irski
predsednik vlade in predsedujoči
Svetu Enda Kenny, komisarka za
raziskave, inovacije in znanost
Máire Geoghegan-Quinn,
predsednik Evropske komisije
José Manuel Barroso ter
podpredsednica Evropske komisije
in komisarka za pravosodje,
temeljne pravice in državljanstvo
Viviane Reding na otvoritveni
prireditvi evropskega leta
državljanov 2013 v Dublinu na
Irskem.
prireditve, kot je vrsta dialogov Komisije z državljani, ter razstave, seminarji in delav­
nice so potekali v vseh državah eU, da bi splošno javnost vključili v razpravo o prihod­
nosti eU in z državljani razpravljali o njihovih skrbeh, željah in pričakovanjih glede
državljanstva eU. te prireditve so izjemno pripomogle k vključevanju splošne javnosti
iz vseh držav eU.
v evropskem letu državljanov so bili sprejeti številni dokumenti, ki bodo pomagali
zagotoviti trajen in pomemben vpliv za državljane še mnogo let po koncu evropskega
leta. prvi od teh je bilo poročilo o državljanstvu eU za leto 2013 (1), sprejeto 8. maja,
ki so ga z odobravanjem sprejele države članice v vrsti sklepov Sveta z dne
6. decembra (2).
Zveza za evropsko leto državljanov (eYca), široka mreža organizacij civilne družbe, ki
so dejavne pri spodbujanju udejstvovanja državljanov in krepitvi evropskega povezo­
vanja, je nato 13. decembra izdala sklop priporočil o ukrepih politike. Strateški doku­
ment eYca vključuje pomembna stališča organizirane civilne družbe.
117
118
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
na zaključni slovesnosti 13. decembra v vilni, organizirani skupaj z litovskim predsed­
stvom Sveta, so bili predstavljeni ključni dosežki v evropskem letu državljanov. isti
dan je v vilni potekal dialog z državljani, v katerem je sodelovala viviane reding,
podpredsednica evropske komisije in komisarka za pravosodje, temeljne pravice in
državljanstvo.
Med letom je v 21 državah članicah potekalo 36 dialogov z državljani in sodelovali so
številni poslanci evropskega parlamenta ter skoraj vsi komisarji in predstavniki iz
nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad. na vsaki prireditvi so se politiki srečali z dr­
žavljani iz vseh družbenih slojev in z njimi razpravljali, še več državljanov pa se je v
posamezne razprave vključilo prek spletnih prenosov v živo ali družbenih medijev.
poudarek dialogov z državljani je bil na premagovanju krize v eU, pravicah državljanov
in prihodnosti evrope. prireditve so vzbudile precejšnje zanimanje medijev in razprava
je zajela precej širšo javnost.
celotna vrsta dialogov z državljani poteka od septembra 2012 do marca 2014 in
vključuje 50 prireditev v vseh 28 državah članicah. Komisija bo predstavila dokument
o dialogih leta 2014.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
Verski in svetovnonazorski dialog
Urad svetovalcev za evropsko politiko je okrepil dialog s cerkvami, verskimi skupnost­
mi ter svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami, ki temelji na členu 17
pogodbe o delovanju evropske unije, dialog, ki ga Komisija vzdržuje že več desetletij.
Predsednik Evropskega sveta
Herman Van Rompuy, predsednik
Evropske komisije José Manuel
Barroso in podpredsednik
Evropskega parlamenta László
Surján (spredaj, od leve proti
desni) so sprejeli okrog 20 visokih
predstavnikov krščanske, judovske,
muslimanske in budistične
skupnosti na srečanju na visoki
ravni „Postavljanje državljanov
v središče evropskega projekta
v obdobju sprememb“ v Bruslju
v Belgiji.
predsedniki parlamenta, evropskega sveta in Komisije so se srečali z verskimi vodite­
lji in predstavniki svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij. v okviru evrop­
skega leta državljanov in parlamentarnih volitev maja 2014 so se razprave osredoto­
čile na „postavljanje državljanov v središče evropskih projektov v času sprememb“.
potekali so tudi trije seminarji za razprave o državljanstvu eU in populizmu.
119
120
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
Temeljne pravice
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
Poročilo o izvajanju Listine
listina eU o temeljnih pravicah je postala pravno zavezujoča pred tremi leti in njen
učinek je vedno jasnejši. postaja referenčna točka za institucije eU ob pripravi zako­
nodaje ter za evropska in nacionalna sodišča, ki uresničujejo temeljne pravice za
evropske državljane.
poročilo za leto 2012 (3) ponuja obširen pregled izvajanja temeljnih pravic v eU v
preteklem letu. poudari na primer, da institucije eU skrbno proučijo pravice iz listine
ob predlaganju in sprejemanju nove zakonodaje, za države članice pa je listina zave­
zujoča samo v primerih izvajanja politik in prava Unije. poročilo obravnava šest naslo­
vov listine eU o temeljnih pravicah: „dostojanstvo“, „svoboščine“, „enakost“, „solidar­
nost“, „pravice državljanov“ in „sodno varstvo“.
Kadar je eU pristojna za ukrepanje, lahko Komisija predlaga zakonodajo eU, ki daje
pravicam in načelom listine konkreten učinek, na primer:
▶ predlagala je obsežno reformo pravil eU o varstvu osebnih podatkov;
▶ zavzela je proaktivni pristop, da bi pospešila napredek pri doseganju bolj
uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih evropskih družb, ki kotirajo
na borzi;
▶ sprejela je ukrepe za varstvo procesnih pravic in pravic žrtev.
87
87
86
86
85
84
84
83
Belgija
Nizozemska
Slovenija
Združeno kraljestvo
Italija
Grčija
88
Francija
88
Luksemburg
88
EU-27
88
Ciper
89
Bolgarija
90
Nemčija
90
Portugalska
90
Avstrija
Španija
90
Poljska
Vir: Eurobarometer iz leta 2013 o državljanstvu EU.
91
Danska
91
Švedska
92
Irska
92
Madžarska
92
Estonija
93
Litva
94
Češka
94
Slovaška
95
Latvija
96
Romunija
Finska
98
Malta
POZNAVANJE PRAVIC, KI PRIPADAJO DRŽAVLJANU EVROPSKE
UNIJE, 2012 (V ODSTOTKIH) – PRAVICA DO PREBIVANJA V KATERI
KOLI DRŽAVI ČLANICI POD DOLOČENIMI POGOJI
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
Stanje pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah
pristop eU k evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
(eKČp) je postal možen z začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe, kar obvezuje insti­
tucije eU in države članice, da se zavežejo k izvajanju vseh potrebnih ukrepov za do­
sego navedenega cilja. osnutek sporazuma o pristopu, ki ga bo eU sklenila z obstoje­
čimi pogodbenicami konvencije, in sicer s 47 državami članicami Sveta evrope, je bil
sprejet na ravni pogajanj aprila 2013. Za zagotovitev pravne varnosti je Komisija ju­
lija 2013 od Sodišča zahtevala mnenje o združljivosti navedenega osnutka sporazuma
o pristopu s pogodbami eU.
Varstvo podatkov
razkritja o obsežnih programih nadzora Združenih držav so bila opozorilni znak in so
spodbudila pogajanja o reformnem svežnju varstva podatkov (4), ki ga je predstavila
Komisija leta 2012. odbor evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pra­
vosodje in notranje zadeve je o svežnju glasoval oktobra, se dogovoril za kompromis
med političnimi strankami in odločno podprl predloge Komisije. evropski voditelji držav
in vlad so se zavezali k „pravočasnemu“ sprejetju novih pravil.
cilj svežnja je, da se pravila eU o varstvu podatkov iz leta 1995 ustrezno prilagodijo
za dobo interneta. reforma bo okrepila pravice državljanov, na primer pravico do
prenosljivosti podatkov, in hkrati odpravila nepotrebno birokracijo za podjetja tako, da
bo na primer 28 nacionalnih zakonov nadomestila z močnim in enotnim sklopom
pravil. in kar je najpomembneje, reforma bo zagotovila, da bo morala vsaka družba,
ki ponuja svoje proizvode in storitve evropskim državljanom, spoštovati evropska
pravila, ne glede na to, kje je njen sedež – v ali zunaj eU. nacionalni organi, pristojni
za varstvo podatkov, bodo lahko družbam, ki bodo kršile ta pravila, naložili kazen v
višini do 2 % celotnega letnega prometa družbe. reforma bo vzpostavila tudi jasna
pravila za prenos podatkov: če bodo organi držav, ki niso članice eU, želeli pridobiti
dostop do podatkov o državljanih eU zunaj njihovega območja, bodo morali uporabiti
pravni okvir, ki vključuje sodni nadzor.
prisluškovalne afere so tudi močno omajale zaupanje v čezatlantsko partnerstvo, ki
ga je zdaj treba obnoviti. Komisija je dala jasno vedeti, da je množični nadzor držav­
ljanov nesprejemljiv. ob koncu novembra je določila vrsto ukrepov, ki naj bi okrepili
varstvo podatkov v čezatlantskih odnosih. ti vključujejo 13 priporočil o tem, kako do
poletja 2014 izboljšati program „varni pristan“ (safe harbour), ki družbam omogoča
pošiljanje podatkov v Združene države za komercialne namene. jasno je tudi izrazila
pričakovanje, da si bodo Združene države prizadevale za hiter zaključek pogajanj o
krovnem sporazumu o varstvu podatkov med eU in Združenimi državami. takšen
sporazum mora zagotoviti konkretne in izvršljive pravice za evropske državljane,
predvsem pravico do pravnih sredstev v Združenih državah, vsakič ko se tam obdelu­
jejo njihovi podatki.
121
122
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
Prosti pretok
prosti pretok je eden od stebrov Unije. pravica državljanov eU, da se prosto gibljejo v
državah eU, je ena od štirih svoboščin, zapisanih v pogodbi. prosto gibanje ima tudi
gospodarske koristi. vendar pa je ta pravica neločljivo povezana z obveznostmi. ne
podeljuje pravice do zlorabljanja sistemov socialne varnosti držav članic. v zvezi s
pomisleki, ki jih je izrazilo več držav članic, je Komisija nacionalnim in lokalnim orga­
nom torej ponudila pomoč in smernice o učinkovitem izvajanju pravil za prosti pretok.
v ta namen je Komisija novembra sprejela sporočilo o prostem gibanju državljanov
eU in njihovih družinskih članov, v katerem je poudarila potrebo po zaščiti te temeljne
pravice in hkrati dala jasno vedeti, da je pripravljena podpreti države članice pri soo­
čanju z morebitnimi zlorabami (5). v dokumentu so pojasnjene pravice in obveznosti
državljanov eU ter možnosti, ki jih zagotavljajo pravo eU in na splošno instrumenti eU
za preprečevanje zlorab pravice do prostega gibanja. določa pet ukrepov, ki bodo dr­
žavam članicam in njihovim lokalnim organom pomagali čim bolje uporabljati pravila
in instrumente eU. ti vključujejo celovito rabo strukturnih in investicijskih skladov eU,
priročnik o navideznih sklenitvah zakonskih zvez in zavezo k spodbujanju izmenjave
najboljših praks med lokalnimi organi. Kot je bilo dogovorjeno na zasedanju Sveta
decembra (6), bodo Komisija in države članice še naprej sodelovale na podlagi petih
ukrepov.
Vse več državljanov EU pri iskanju
zaposlitve ali za prostočasne
dejavnosti uveljavlja svojo pravico
do prostega gibanja po
Evropski uniji.
Predlog za boljše zagotavljanje prostega gibanja delavcev
pravila eU o prostem gibanju delavcev so že dolgo vzpostavljena, toda zaradi načina
njihove uporabe v praksi lahko prihaja do ovir in diskriminatornih praks (domnevnih ali
resničnih) za delavce migrante, ko delajo ali iščejo delo v drugi državi članici. Komisija
je aprila predlagala ukrepe, da bi zagotovila boljšo uporabo prava eU glede pravice
državljanov eU do dela v drugi državi članici. decembra sta parlament in Svet dosegla
začasni dogovor o predlogu, ki bo, ob pogoju, da bo dogovor dokončno sprejet (po
pričakovanjih v začetku leta 2014), omogočil, da se bo obstoječa zakonodaja tudi
dejansko in učinkovito izvajala. države članice bodo po predlogu morale:
▶ ustvariti nacionalne kontaktne točke, ki bi zagotavljale informacije, pomoč in
svetovanje, zato da bi bili mobilni državljani eU in delodajalci bolje obveščeni o
svojih pravicah;
▶ zagotoviti ustrezna pravna sredstva na nacionalni ravni;
▶ dovoliti sindikatom ter nevladnim in drugim organizacijam, da v imenu posameznih
delavcev začnejo upravne in sodne postopke v primerih diskriminacije;
▶ na splošno poskrbeti za boljšo obveščenost mobilnih državljanov eU in delodajalcev.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
DRŽAVLJANI EU, KI ŽIVIJO IN DELAJO V DRŽAVI ČLANICI EU,
KI NI NJIHOVA MATIČNA DRŽAVA
3,5 %
3,0 %
2,5 %
2,0 %
1,5 %
1,0 %
0,5 %
2012
2011
2010
2009
2008
2007
0
Vir: Eurostat.
Direktiva o lajšanju prostega gibanja z boljšimi pogoji za pridobivanje in
ohranjanje pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja
odprava ovir za prosto gibanje delavcev je del rešitve pri spopadanju z brezposel­
nostjo. varstvo poklicnih pokojnin pa lahko delavcem pomaga pri iskanju delovnih
mest po vsej evropi. Med letom je bil dosežen dogovor o predlogu Komisije iz aprila
2013 (7), ki je utrl pot za sprejetje direktive pred evropskimi volitvami leta 2014.
predlog določa, da je treba delavcem zagotoviti pravice iz poklicnega pokojninskega
zavarovanja najpozneje po treh letih delovnega razmerja in da delavci ohranijo te
pravice, ko izstopijo iz pokojninske sheme. v skladu s kompromisnim sporazumom se
direktiva uporablja samo za delavce, ki se gibljejo med državami članicami; vendar
lahko države članice razširijo te standarde tudi na delavce, ki zamenjajo službo zno­
traj ene države.
Boj proti diskriminaciji
Enakost spolov
leta 2013 je Komisija objavila letno poročilo o napredku pri doseganju enakosti žensk
in moških (8). opravila je vmesni pregled strategije za enakost žensk in moških (9) in
na polovici 5­letnega obdobja izvajanja strategije ugotovila, da Komisija izpolnjuje
svoje zaveze. Sprejela je ukrepe na večini področij strategije, zlasti glede zagotav­
ljanja uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu, preprečeva­
nju pohabljanja ženskih spolovil ter spodbujanju enakega plačila in enakosti v skupni
gospodarski strategiji eU.
Komisija je proučila uporabo direktive o enakem plačilu (10). predstavila je tudi poro­
čilo The gender gap in pensions in the EU (razlike v pokojninah na podlagi spola v
eU) (11) in poročilo Women and men in leadership positions in the European Union 2013 (ženske in moški na vodstvenih položajih v evropski uniji v letu 2013) (12).
28. februarja 2013 je potekal tretji evropski dan enakega plačila, vsakoletni dogodek
za ozaveščanje o dejstvu, da še vedno obstajajo razlike v plačilu med ženskami in
moškimi. Maja je Komisija sprejela poročilo o barcelonskih ciljih (13), ki meri napredek
pri doseganju ciljev, o katerih so se dogovorili voditelji eU leta 2002, v zvezi z razpo­
ložljivostjo in dostopnostjo storitev otroškega varstva.
123
124
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
Komisija je sprejela tudi sporočilo „Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil“ (14).
Sporočilo temelji na večletnem delu eU in poročilu evropskega inštituta za enakost
spolov (eige) (15). Črpa tudi iz ugotovitev okrogle mize na visoki ravni o pohabljanju
ženskih spolovil, ki je potekala 6. marca 2013, prispevkov k javnem posvetovanju (16)
in pisnega mnenja Svetovalnega odbora eU za enake možnosti žensk in moških (17).
NEPOPRAVLJENA RAZLIKA V PLAČILU MED SPOLOMA
nepopravljena razlika v plačilu med spoloma je navedena kot razlika med povprečnim bruto urnim
zaslužkom plačanega zaposlenega moškega in plačane zaposlene ženske kot odstotek povprečnega bruto
urnega zaslužka plačanih zaposlenih moških. populacijo sestavljajo vsi plačani zaposleni v podjetjih z 10
ali več zaposlenimi v nace reviziji 2 skupno B do S (brez o) – pred referenčnim letom 2008: nace
revizija 1.1 skupno c do o (brez l). indikator razlike v plačilu med spoloma je izračunan na podlagi
podatkov, zbranih v skladu z metodologijo raziskave o strukturi prejemkov (Uredba (eS) št. 530/1999).
nadomešča podatke, ki so bili zbrani iz neharmoniziranih virov.
% – NACE Rev. 2 (metodologija raziskave o strukturi prejemkov)
27,5
25
22,5
20
17,5
15
12,5
10
7,5
5
2,5
Grčija
Irska
Poljska
Slovenija
Italija
Malta
Luksemburg
Belgija
Litva
Romunija
Portugalska
Bolgarija
Latvija
Francija
Švedska
Španija
Ciper
EU-27
Danska
Hrvaška
Madžarska
Nizozemska
Finska
Slovaška
Združeno
kraljestvo
Češka
Nemčija
Avstrija
Estonija
0
Ni podatkov.
Vir: Eurostat.
Priporočila za vključevanje Romov
države članice so soglasno sprejele predlog Komisije za priporočilo Sveta (18), prvi
pravni akt eU za vključevanje romov.
NAGRADA ZA INVALIDOM
PRIJAZNO MESTO 2014
Ob evropskem dnevu invalidov
(3. december) je nagrado za
invalidom prijazno mesto prejel
Göteborg za izjemno
prizadevanje, da bi izboljšal
dostopnost za invalide in
starejše. Nagrada se izvaja kot
vsakoletno tekmovanje, da bi se
prepoznala prizadevanja in
dosežki mest, ki imajo več
kot 50 000 prebivalcev in ki
prevzamejo vzorne pobude za
izboljšanje dostopnosti v
mestnem okolju. Natečaj skupaj
organizirata Komisija in
Evropski invalidski forum.
cilj tega predloga je krepitev procesa, ki se je začel z okvirom eU za nacionalne stra­
tegije vključevanja romov, o katerem so se leta 2011 dogovorile vse države članice.
Komisija s predlogom, ki ga je predstavila junija 2013, poziva države članice, naj
okrepijo učinkovitost ukrepov za doseganje vključevanja romov na štirih ključnih po­
dročjih (izobraževanje, zaposlovanje, zdravstveno varstvo in nastanitev), v boju proti
diskriminaciji in stereotipom ter varstvu romskih otrok in žensk. priporočeno je, da
države članice z ukrepi premostijo razlike med romi in preostalim prebivalstvom.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
Državljanstvo
Poročilo o državljanstvu iz leta 2013
poročilo o državljanstvu eU iz leta 2013 opredeljuje 12 konkretnih ukrepov za odpra­
vo ovir, s katerimi se še vedno srečujejo državljani pri uresničevanju svojih pravic eU,
zlasti pravice do prostega gibanja in političnih pravic. izhaja iz prvega poročila o držav­
ljanstvu iz leta 2010 in je instrument za obveščanje državljanov eU o njihovih pravicah
in koristih, povezanih z njihovim statusom državljanstva eU, ter gonilo razvijanja novih
pobud za doseganje skupnega območja pravic za vse državljane eU.
državljanstvo eU se razvija od leta 1993, ko je bilo prvič vključeno v pogodbe. vendar
še ni v celoti razvito, saj se ljudje še vedno srečujejo z ovirami pri uresničevanju svojih
pravic v vsakdanjem življenju. Komisija vsako leto prejme več kot milijon poizvedb
državljanov o vprašanjih, ki so povezana z njihovimi pravicami. Zato je treba ukrepati
in okrepiti pravice državljanov v vsakdanjih okoliščinah.
to poročilo je temeljilo na daljnosežnih posvetovanjih z državljani, civilno družbo in
strokovnjaki (19). druge institucije so pokazale izredno zanimanje za poročilo in mu
sledile s prireditvami in mnenji. Svet je sprejel sklepe (20), ki so bili predstavljeni na
zaključni slovesnosti evropskega leta državljanov v vilni. Komisija je že izvedla neka­
tere ukrepe, predlagane v poročilu: kakovosten okvir za pripravništva (2. ukrep, sprejet
decembra 2013); sveženj o procesnih pravicah (7. ukrep, predlog je bil sprejet novem­
bra 2013) in spremembo postopka v sporih majhne vrednosti (8. ukrep, predlog je bil
sprejet novembra 2013).
125
126
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
DVANAJST NOVIH KLJUČNIH UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJ
DRŽAVLJANOV
4
v poročilu o državljanstvu za leto 2013 je Komisija predlagala dvanajst novih ukrepov na šestih področjih
za odpravo ovir, ki državljane ovirajo pri uveljavljanju njihovih pravic v eU.
1
2
Predlaga revizijo uredbe o usklajevanju socialnega
varstva in preučitev razširitve pravice do nadomestila za brezposelnost na več kot obvezne tri
mesece, kar bi državljanom olajšalo iskanje dela v
drugi državi EU. Pozove države članice, da v celoti
izkoristijo sedanja pravila, da bi lahko iskalci zaposlitve prejemali nadomestila za brezposelnost
za obdobje največ šest mesecev, medtem ko bi
iskali zaposlitev v drugi državi članici.
Pomaga mladim državljanom EU razviti njihova
znanja in vstopiti na trg dela z razvojem okvira za
kakovost pripravništev v letu 2013. V letu 2013
pripravi pobudo za posodobitev Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES) za
povečanje vloge in učinka zavodov za zaposlovanje na nacionalni ravni ter izboljšanje usklajevanja mobilnosti delavcev v EU. Začne pilotno
pobudo za izboljšanje izmenjave informacij o
priložnostih za pripravništva in vajeništva prek
portala EURES.
3
V letih 2013 in 2014 preučuje rešitve za odpravo
ovir, s katerimi se soočajo državljani EU in njihove
družine, ki živijo v državi EU, ki ni njihova matična
država, v zvezi z identifikacijskimi dokumenti in
dokumenti o bivanju, ki jih izdajo države članice,
pa tudi z neobveznimi enotnimi evropskimi dokumenti za državljane, kadar je to ustrezno.
4
V letu 2013 sprejme pobude za spodbujanje
najboljših praks na področju obdavčevanja v
čezmejnih situacijah in zagotovi pravilno uporabo
zakonodaje EU, da evropskim državljanom pri
selitvi ali poslovanju v drugi državi EU olajša
izpolnjevanje različnih davčnih predpisov in zlasti
preprečitev dvojne obdavčitve.
5
Na podlagi prizadevanj za izboljšanje varnosti
državljanov EU na cestah v letu 2014 sprejme
ukrepe za ustanovitev „informativne platforme za
vozila“ za olajšanje priznavanja potrdil o tehničnem
pregledu, tako da lahko državljani lažje in varneje
potujejo v drugo državo EU s svojim avtom.
6
Olajša mobilnost invalidov znotraj EU z razvojem
vzajemno priznane evropske kartice za invalide v
letu 2014 za zagotovitev enakovrednega dostopa
do nekaterih posebnih ugodnosti znotraj EU (predvsem na področju prometa, turizma, kulture in
prostega časa).
7
Do konca leta 2013 predlaga sveženj pravnih instrumentov za nadaljnjo krepitev postopkovnih
pravic za državljane, ko so osumljeni ali obtoženi v
kazenskih postopkih, ob upoštevanju posebnega
položaja otrok in ranljivih državljanov.
8
Komisija bo do konca leta 2013 revidirala evropski
postopek v sporih majhne vrednosti za olajšanje
reševanja sporov v zvezi z nakupi v drugi državi EU.
9
Do pomladi 2014 v tesnem sodelovanju z nacionalnimi izvršilnimi organi in zadevnimi deležniki
pripravi model za spletni prikaz ključnih zahtev v
zvezi z jasnejšimi in lažje primerljivimi informacijami o digitalnih izdelkih. Do pomladi 2014 začne
izvajati posebno kampanjo ozaveščanja o pravicah
potrošnikov po vsej EU.
10
Sprejme ukrepe za zagotovitev orodij lokalnim
upravam, da lahko v celoti dojamejo pravice
državljanov EU do prostega gibanja.
11
V letu 2013 na spletišču Europa jasno razloži, kje
in kako lahko državljani uveljavijo svoje pravice.
Spodbuja poznavanje pravic, ki jih daje državljanstvo
EU, zlasti njihove volilne pravice, z izdajo knjižice, ki
bo te pravice državljanom predstavila jasno in razumljivo, ob dnevu Evrope maja 2014.
12
Predlaga konstruktivne načine, da državljanom EU,
ki živijo v drugi državi EU, omogoči, da v celoti
sodelujejo v demokratičnem življenju EU z ohranjanjem njihove volilne pravice na nacionalnih
volitvah v njihovi državi izvora.
V letu 2013 preuči načine krepitve in razvoja evropskega javnega prostora na podlagi obstoječih
nacionalnih in evropskih struktur za odpravo sedanje razdrobljenosti javnega mnenja ob nacionalnih mejah.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
Evropska državljanska pobuda
Z začetkom delovanja tega novega instrumenta aprila 2012 je bilo v celotni eU vlože­
nih 22 pobud za zbiranje podpisov podpore. te pobude zajemajo širok nabor tem, na
primer okolje, telekomunikacije, mobilnost in pravice državljanov (21).
novembra 2013 se je končal rok za zbiranje podpore za prve pobude, začete leta 2012.
tri pobude so objavile, da so dosegle zahtevano število podpisnikov (skupaj 1 milijon
podpisov in najmanjše število v vsaj sedmih državah članicah).
prva je „right2Water“ (pravica do vode), ki navaja, da je „voda javna dobrina in ne
blago“, in je bila uradno predložena Komisiji 20. decembra 2013, potem ko so pristoj­
ni organi pozitivno zaključili postopek preverjanja zbranih izjav o podpori. Komisija se
mora odzvati na te pobude do 20. marca 2014 ter v sporočilu navesti, ali bo predla­
gala zahtevano zakonodajo ter razloge za svojo odločitev.
drugi dve pobudi – „one of us“ (eden izmed nas), ki si prizadeva za ukinitev financira­
nja dejavnosti s strani eU, namenjenega uničevanju človeških zarodkov, in „Stop vivi­
section“ (Ustavimo vivisekcijo), ki si prizadeva za odpravo poskusov na živih živalih, –
bosta v primeru, da bosta prestali postopek preverjanja izjav o podpori, ki ga izvajajo
pristojni nacionalni organi, predloženi Komisiji najverjetneje v prvih mesecih
leta 2014.
127
128
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
Pravosodje
Pravna država
evropska unija je zgrajena na ključnih temeljnih vrednotah. temelji na pravni državi in
v primerih domnevnega ogrožanja pravne države v državah članicah je bila Komisija
pozvana k posredovanju. Kot je napovedal josé Manuel Barroso, predsednik evropske
komisije, v svojem govoru Stanje v Uniji 2013 (22), Komisija razvija okvir, ki bo omo­
gočil dosledno reševanje takih primerov ter bo temeljil na nepristranskosti in načelu
enakosti med državami članicami. Uporabil bi se le v primerih resnega sistemskega
tveganja za pravno državo in začel na podlagi vnaprej določenih referenčnih meril (23).
po preteklih izmenjavah z madžarskimi organi v zvezi z zakonodajo, sprejeto v okviru
nove madžarske ustave, je Komisija izrazila zaskrbljenost glede skladnosti četrte
spremembe temeljnega zakona Madžarske s pravom eU in načelom pravne države.
Komisija je zato izvedla skrbno pravno analizo sprememb. novembra je Komisija
uradno končala sodne postopke, ki jih je začela proti Madžarski 17. januarja 2012
zaradi prisilne zgodnje upokojitve približno 274 sodnikov in javnih tožilcev v državi, saj
je Madžarska sprejela potrebne ukrepe in spremembe zakona.
Mehanizem za sodelovanje in preverjanje
Komisija je še naprej sodelovala z romunskimi organi, da bi rešila vprašanja, ki jih
je navedla v svojem poročilu iz julija 2012 v okviru mehanizma za sodelovanje in
preverjanje (24). Komisija je januarja 2013 poročala o napredku romunije in ukre­
pih, ki jih je sprejela, da bi ponovno zagotovila spoštovanje pravne države in ne­
odvisnost pravosodja v romuniji (25). ocena je pokazala, da je romunija upošte­
vala več priporočil Komisije, vendar ne vseh. Sodelovanje z romunskimi organi v
okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje se zato nadaljuje.
Komisija je še naprej spremljala napredek v okviru mehanizma za sodelovanje in
preverjanje v Bolgariji in romuniji in mora o reformnem procesu poročati do kon­
ca leta 2014.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
129
v a r n o S t i
„Assises de la Justice“ – prihodnost pravosodne politike EU
Komisija je začela obširne razprave o prihodnosti pravosodne politike v eU ter pozva­
la k prispevkom in konferenci na visoki ravni, „assises de la justice“ (26), ki je potekala
novembra 2013. na njej so se zbrali visoki oblikovalci politik na evropski in nacionalni
ravni, sodniki in drugi deležniki. Skupni razmislek je spodbudil misli in ideje, ki bodo
prispevale k oblikovanju prihodnosti pravosodne politike Unije. Komisija bo to obrav­
navala v sporočilu leta 2014.
Pogled na konferenco Assises
de la Justice v Bruslju v Belgiji.
NEODVISNOST PRAVOSODJA (MNENJE NA LESTVICI OD 1 DO 7 –
VIŠJA VREDNOST POMENI BOLJŠE MNENJE)
7
6
5
4
3
2
1
Malta
Francija
Ciper
Poljska
Španija
Latvija
Portugalska
Italija
Slovenija
Madžarska
Češka
Litva
Grčija
13
16
21
28
30
35
37
39
50
60
61
67
68
70
72
75
82
98 108 114 115
Slovaška
Avstrija
11
Vir: Svetovni gospodarski forum.
Romunija
Belgija
9
Število prikazuje uvrstitev med 144 državami na svetu.
Bolgarija
Estonija
7
Luksemburg
Nemčija
4
Danska
Irska
3
Švedska
Nizozemska
2
Združeno
kraljestvo
Finska
0
130
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
Pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah
Predlog spremembe uredbe o sporih majhne vrednosti
Komisija je novembra sprejela predlog (27), da bi revidirala uredbo o sporih majhne
vrednosti (28). evropski postopek v sporih majhne vrednosti (29) zagotavlja poceni in
preprosto reševanje čezmejnih sporov, katerih vrednost ne presega 2 000 eUr, brez
zapletenih sodnih postopkov. S tem izboljšuje dostop do pravnega varstva za potro­
šnike in majhna podjetja v čezmejnih sporih majhne vrednosti. cilj spremembe zako­
nodaje je, da se doseže širša uporaba postopka, zlasti z dvigom praga na 10 000 eUr.
Sprememba direktive EU o paketnem potovanju
Komisija je julija predlagala (30) spremembo direktive eU o paketnem potovanju iz
leta 1990 (31), da bi posodobila pravila, ki se uporabljajo, kadar potrošniki rezervirajo
počitniške „pakete“ v kombinaciji z drugimi storitvami, na primer leti, hoteli ali najemi
osebnega avtomobila. varstvo vključuje pravico do obveščenosti o vseh potrebnih
informacijah pred podpisom pogodbe, zagotovilo, da pogodbenica odgovarja za
izvedbo vseh storitev v paketu, in zagotovilo o povratku na kraj odhoda v primeru
stečaja organizatorja potovanja. trenutna pravila je treba posodobiti, saj se vedno
več kombinacij potovalnih storitev združuje po meri posameznika, zlasti na internetu,
in ker v takih primerih počitnikarji pogosto niso prepričani o svojih pravicah, če gre
kaj narobe.
Kazensko pravosodje
Zakonodajni sveženj o procesnih pravicah
Komisija si je s številnimi predlogi prizadevala za izpolnitev svojega načrta o proces­
nih pravicah v kazenskih postopkih. cilj vseh teh ukrepov je, da se zagotovijo pra­
vice do poštenega sojenja za vse državljane po vsej eU. Ko bodo predlogi sprejeti,
bodo pomagali okrepiti vzajemno zaupanje v pravosodne sisteme držav članic in torej
zagotovili nemoteno delovanje evropskega območja pravice.
v eU se vsako leto začne več kot 9 milijonov kazenskih postopkov. Komisija si od
leta 2010 naprej nenehno prizadeva, da bi vzpostavila skupne standarde eU v kazen­
skih postopkih.
Podpredsednica Evropske komisije
in komisarka za pravosodje,
temeljne pravice in državljanstvo
Viviane Reding na tiskovni
konferenci v Bruslju v Belgiji ob
napovedi svežnja predlogov za
okrepitev pravice državljanov do
poštenega sojenja v kazenskih
postopkih po vsej Uniji.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
Komisija je novembra 2013 predstavila predlog direktive za krepitev nekaterih vidikov
domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (32).
v sklopu tega svežnja je predlagala direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so
osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku (33), ter predlog direktive o pravici do
začasne brezplačne pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih
postopkih in osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje (34). Sprejela
je tudi priporočilo o pravici do pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v
kazenskih postopkih (35) in priporočilo o procesnih jamstvih za ranljive osebe, osumlje­
ne ali obdolžene v kazenskih postopkih (36).
Dostop do odvetnika
parlament in Svet sta jeseni sprejela enega od osrednjih ukrepov pri prizadevanju, da
bi se zagotovile pravice do poštenega sojenja za vse državljane: direktivo o pravici do
dostopa do odvetnika in komunikacije med odvzemom prostosti (37), ki jo je Komisija
predstavila leta 2011 (38). S tem novim zakonodajnim aktom bo vsaki osumljeni osebi
– ne glede na to, ali se nahaja v evropski uniji ali ne – zagotovljena pravica do odvet­
nika od najzgodnejših faz do zaključka postopka. nova pravila bodo tudi zagotovila,
da bo vsaka prijeta oseba imela priložnost komunicirati s svojo družino. Če se bodo
državljani nahajali v drugi državi eU, bodo imeli pravico do stika s konzulatom svoje
države.
Skladnost s pogodbami pod drobnogledom Komisije
Komisija je proti Hrvaški začela tako imenovani „postopek člena 39“, ki določa
aktiviranje zaščitne klavzule na področju pravosodja in notranjih zadev v pristopni
pogodbi Hrvaške. to odločitev je sprejela, ker Hrvaška večkrat ni upoštevala okvir­
nega sklepa o evropskem nalogu za prijetje (39). Hrvaška se je odzvala in se zave­
zala, da bo spremenila svojo zakonodajo najpozneje do 1. januarja 2014 v skladu
z okvirnim sklepom.
Sveženj o drogah
droge so zapleten socialni in zdravstveni problem, ki prizadene na milijone posame­
znikov v eU. vsako leto zaradi prevelikega odmerka drog umre približno 6 500 oseb
v eU. poleg nadzorovanih drog, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz konvencij Zn
o mamilih, se na notranjem trgu pojavlja in hitro širi vedno večje število novih psi­
hoaktivnih snovi, ki imajo podobne učinke kot droge, ki jih nadzira Zn. Komisija je
leta 2013 predstavila sveženj dveh zakonodajnih predlogov, da bi okrepila učinkovi­
tost ukrepov eU glede novih psihoaktivnih snov (40). v skladu s pravili se bodo škodljive
psihoaktivne snovi hitro umaknile s trga, ne da bi se s tem ogrozila uporaba za raz­
lične zakonite gospodarske in industrijske namene.
131
132
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
Ustanovitev Evropskega javnega tožilstva za zaščito finančnih interesov
Unije
julija je Komisija izpolnila svojo obljubo o izvajanju politike ničelne tolerance za pre­
vare, ki oškodujejo proračun eU, in predstavila predlog (41) za ustanovitev evropskega
javnega tožilstva. to je temeljno orodje za izboljšanje vseevropskega pregona krimi­
nalcev, ki goljufajo davkoplačevalce eU. Ko imamo opravka z denarjem davkoplače­
valcev, šteje vsak evro, kar še posebej velja v trenutnih gospodarskih razmerah.
izključna naloga evropskega javnega tožilstva bo preiskovanje in sodno preganjanje
ter po potrebi vlaganje obtožnic zoper kazniva dejanja, ki oškodujejo proračun eU,
pred sodišči v državah članicah. evropsko javno tožilstvo bo neodvisna institucija, ki
bo podvržena demokratičnemu nadzoru.
Podpredsednica Komisije in
komisarka za pravosodje,
temeljne pravice in državljanstvo
Viviane Reding in komisar za
obdavčenje, carinsko unijo,
statistiko, revizijo in boj proti
goljufijam Algirdas Šemeta na
skupni tiskovni konferenci,
namenjeni predstavitvi predloga
za ustanovitev Evropskega
javnega tožilstva,
v Bruslju v Belgiji.
Komisija je predstavila tudi predloge (42) za reformo eurojusta – Urada za evropsko
pravosodno sodelovanje.
trenutna raven zaščite in izvrševanja v zvezi s preprečevanjem goljufij, ki škodijo
proračunu Unije, je zelo različna v državah eU. evropsko javno tožilstvo bo zagotovilo,
da bo varovanje proračuna eU postalo primerna prednostna naloga v celotni evropi.
premostilo bo vrzel med državami članicami, ki imajo pristojnosti zgolj na svojem
ozemlju, in organi Unije, ki ne morejo izvajati kriminalističnih preiskav.
Komisija je predlagala, da bi imelo evropsko javno tožilstvo decentralizirano strukturo,
ki bi bila integrirana v nacionalne pravosodne sisteme. evropski delegirani tožilci bi
izvajali preiskave in pregon v posameznih državah članicah z nacionalnim osebjem in
v skladu z nacionalno zakonodajo. evropsko javno tožilstvo bi usklajevalo njihove
ukrepe in s tem zagotovilo enoten pristop v vseh državah eU.
Komisija je novembra po temeljiti analizi obrazloženih mnenj, ki jih je prejela
od 14 nacionalnih parlamentov iz 11 držav članic na podlagi načela subsidiarnosti,
potrdila, da je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti iz pogodb eU, in se odločila,
da tak predlog ohrani.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
Notranje zadeve
Migracije
Tragedija pred Lampeduso
Z migracijami povezane tragedije v Sredozemlju leta 2013, zlasti pred italijanskim
otokom lampedusa, so po vsej evropi vzbudile zelo razširjen in čustven odziv ter
pozive državljanov k iskanju rešitev za preprečevanje takih incidentov. na podlagi
obstoječega okvira in orodij za upravljanje migracij je Komisija ustanovila sredozem­
sko projektno skupino – ki zajema Komisijo, države članice in agencije eU –, zato da
bi razvila in izvajala operativne kratkoročne ukrepe in srednjeročne inovativne zamisli
ter preprečila nadaljnje žrtve v Sredozemlju.
Italijanski predsednik vlade Enrico
Letta (skrajno desno), predsednik
Evropske komisije José Manuel
Barroso (na sredini) in komisarka
za notranje zadeve Cecilia
Malmström (skrajno levo) ob
poklonu žrtvam tragedije na
Lampedusi v Italiji.
Eurosur
nova uredba, ki je začela veljati oktobra 2013 (43), je vzpostavila evropski sistem
varovanja meja (eurosur), da bi izboljšala usklajevanje v državah članicah in med
njimi ter s tem okrepila varovanje meja, preprečila in reševala huda kazniva dejanja,
na primer promet s prepovedanimi drogami in trgovino z ljudmi, ter zmanjšala nespre­
jemljivo število smrtnih žrtev med migranti na morju. eurosur je začel delovati v
začetku decembra 2013.
Italijanski čoln obalne straže na
patrulji nekaj milj od obale otoka
Lampedusa, Italija.
133
134
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
Trgovina z ljudmi
v okviru spodbujanja vloge civilne družbe in krepitve sodelovanja med zadevnimi
akterji je Komisija maja vzpostavila platformo civilne družbe eU za boj proti trgovini z
ljudmi. platforma na ravni eU bo delovala kot forum za organizacije civilne družbe, ki
delujejo na evropski, nacionalni in lokalni ravni na področju človekovih pravic, pravic
otrok, pravic žensk, enakosti spolov, pravic migrantov in zavetišč. Udeleženci bodo
lahko sodelovali, razširili svoja omrežja in si izmenjali konkretne zamisli o tem, kako
bi bilo najbolje pomagati žrtvam in preprečiti drugim, da postanejo žrtve tega zločina,
ter postali bolje obveščeni o okviru politik eU.
leta 2013 je Komisija objavila tudi dokument z naslovom Pravice EU žrtev trgovine z
ljudmi (44). Zagotavlja jasne, uporabniku prijazne informacije o delovnih in socialnih
pravicah ter pravicah žrtev in migrantov, ki na podlagi prava eU pripadajo žrtvam tr­
govine z ljudmi. tak pregled bodo uporabljale žrtve in tisti, ki delujejo na tem področju
(na primer nevladne organizacije in policisti), prispeval pa bo tudi k učinkovitemu
uresničevanju teh pravic, tako da bo organom v državah članicah pomagal zagotoviti
pomoč in zaščito.
v skladu z novo direktivo o trgovini z ljudmi (45), ki so jo države članice morale prene­
sti v nacionalno zakonodajo do aprila 2013, Komisija še naprej sodeluje z državami
članicami pri izvajanju strategije eU za odpravo trgovine z ljudmi (46). Komisija bo tudi
budno spremljala prizadevanja držav članic, da prenesejo direktivo v nacionalno za­
konodajo.
Zunanja razsežnost
v skladu z globalnim pristopom k vprašanju migracij in mobilnosti eU še naprej sode­
luje z državami in regijami, ki niso članice eU, za krepitev sodelovanja in dialoga (za
več podrobnosti glej poglavje 5).
eU je junija 2013 podpisala partnerstva za mobilnost z Marokom, v decembru pa s
tunizijo in azerbajdžanom. partnerstvo pa je začela z jordanijo.
v letu 2013 so se nadaljevali dialogi in sodelovanje s strateškimi državami, ki niso
članice eU. to velja tudi za dialog med eU in Kitajsko o mobilnosti in migracijah, ki se
je znova začel na zasedanju na visoki ravni oktobra 2013.
eU izvaja tudi dialoge z drugimi regijami po svetu. v zvezi s tem je bilo aprila 2013
vzpostavljeno partnerstvo svilnih poti za migracije z namenom, da se spodbudi dialog
in sodelovanje pri upravljanju mešanih migracijskih tokov iz „držav svilne poti“ (zlasti
iz afganistana, irana, iraka in pakistana). Še naprej se je razvijalo sodelovanje na
področju migracij in azila v okviru vzhodnega partnerstva, s prvim zasedanjem na
ravni ministrov za pravosodje in notranje zadeve o vzhodnem partnerstvu okto­
bra 2013 v luxembourgu, ki je potekalo pred tretjim vrhom o vzhodnem partnerstvu
novembra 2013 v vilni.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
v zvezi z vizumi in ponovnim sprejemom se je začel dialog liberalizacije vizumskega
režima s turčijo, sporazum o ponovnem sprejemu pa je bil podpisan 16. decembra
2013. Končani so sporazumi o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih po­
stopkov (47) z armenijo in Zelenortskimi otoki. Sporazum o poenostavitvi vizumskih
postopkov je bil podpisan z azerbajdžanom 29. novembra 2013 na vrhu o vzhodnem
partnerstvu v vilni. posodobljeni sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov z
Moldavijo in Ukrajino so začeli veljati 1. julija 2013. nadaljevali so se dialogi o libera­
lizaciji vizumskega režima z gruzijo, Moldavijo in Ukrajino. poročila Komisije o izpolni­
tvi referenčnih meril akcijskega načrta za te države o liberalizaciji vizumskega reži­
ma (48) so bila sprejeta 15. novembra 2013.
Komisarka za notranje zadeve
Cecilia Malmström ob podpisu
sporazuma o ponovnem sprejemu
med EU in Turčijo s turškim
ministrom za zunanje zadeve
Ahmetom Davutoğlujem
v Ankari v Turčiji.
Zunanje meje – schengensko območje
Nova schengenska pravila za boljšo zaščito prostega gibanja državljanov
oktobra so bila sprejeta nova pravila, ki bodo začela veljati v enem letu. ta pravila
bodo omogočila dobro upravljanje schengenskega območja in s tem okrepila območje
prostega gibanja eU na podlagi jasnih in preglednih evropskih pravil, zaradi katerih
bo sistem postal učinkovitejši. Komisija ima osrednjo vlogo pri spremljanju in vred­
notenju ter bo pristojna za zagotavljanje spoštovanja schengenskih pravil v tesnem
sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic. nova pravila bodo tudi zagotovila, da bodo
v primerih, kjer je izjemoma treba ponovno uvesti nadzor meje na notranjih mejah,
take odločitve upoštevale interese Unije in vseh njenih držav članic.
135
136
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
SCHENGENSKO OBMOČJE NA DAN 1. JULIJA 2013
Schengenske države EU
Države članice EU zunaj
schengenskega območja
Države nečlanice EU v
schengenskem območju
Schengenske države
kandidatke
Ísland
Suomi
Finland
Norge
Sverige
Eesti
AZORES (PT)
MADEIRA (PT)
CANARY
ISLANDS (ES)
Latvija
Éire
Ireland
Danmark
Lietuva
AÇORES (PT)
MADEIRA (PT)
United Kingdom
Nederland
België
Belgique
CANARIAS (ES)
France
Polska
Deutschland
Luxembourg
Česká
republika
Schweiz
Suisse
Svizzera
Österreich
Slovenija
Slovensko
Magyarország
România
Hrvatska
Portugal
España
Italia
България
Bulgaria
Ελλάδα
Elláda
Malta
Κύπρος
Kýpros
Schengenski informacijski sistem
Schengenski informacijski sistem druge generacije (SiS ii) (49) se je začel uporabljati
aprila. SiS ii je informacijski sistem, ki omogoča nacionalni nadzor meje, carinski in
policijski organi, ki so odgovorni za kontrole v schengenskem območju, pa lahko na
podlagi sistema opozarjajo na ljudi in predmete, ki se iščejo ali so pogrešani, na
primer ukradena vozila in dokumente. SiS ii bo še naprej imel ključno vlogo pri lajša­
nju prostega gibanja ljudi v schengenskem območju in hkrati krepil varnost na tem
območju.
Postopna uvedba vizumskega informacijskega sistema
po uvedbi vizumskega informacijskega sistema (viS) v severni afriki, na Bližnjem
vzhodu in v zalivski regiji se je marca uvedel v osrednji in zahodni afriki, junija v
vzhodni in južni afriki, septembra v južni ameriki ter novembra v osrednji in jugo­
vzhodni aziji in palestini. S sistemom je bilo uspešno obravnavnih več milijonov vlog
za izdajo vizuma in operacij iz zunanjih mejnih prehodov in konzulatov po vsem svetu,
uvedba sistema viS v te regije brez incidentov pa kaže na to, da je sistem dosegel
zelo zadovoljivo raven in da lahko vzdrži operacije v več regijah.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
Pametne meje
Februarja je Komisija predlagala „sveženj ukrepov o pametnih mejah“ (50), da bi
pospešila, olajšala in hkrati okrepila postopke mejnih kontrol za tujce, ki potujejo v
eU. Sveženj zajema sistem vstopa/izstopa (Svi) (51) za beleženje časa in kraja vstopa
in izstopa državljanov tretjih držav, ki potujejo v eU, ter program za registrirane
potnike (52), ki nekaterim skupinam pogostih potnikov iz držav, ki niso članice eU, omo­
goča, da vstopijo v eU na podlagi poenostavljenih mejnih kontrol.
Helikopter nemške zvezne
policije leti nad policijskim
patruljnim čolnom, ki patruljira
v Baltskem morju.
Pravila o operacijah na morju, ki jih usklajuje agencija Frontex
12. aprila je Komisija predlagala vzpostavitev jasnih pravil za skupne patrulje v zvezi
s prestrezanjem, iskanjem, reševanjem in izkrcanjem v okviru operacij na morju, ki jih
usklajuje agencija Frontex (53). ta predlog je odziv na sodno odločbo (54), ki je razgla­
sila Sklep Sveta 2010/252/eU za ničnega zaradi postopkovnih razlogov.
Skupni evropski azilni sistem
Skupni evropski azilni sistem (55) je bil sprejet na svetovni dan beguncev 20. juni­
ja 2013. nov sistem bo zagotovil boljši dostop do azilnega postopka za osebe, ki
iščejo zaščito; pravičnejše, hitrejše in kakovostnejše odločbe o azilu, da ljudje, za ka­
tere obstaja strah pred preganjanjem, ne bodo ponovno izpostavljeni nevarnosti, in
dostojne pogoje za prosilce za azil in osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita v
eU.
novi instrumenti skupnega evropskega azilnega sistema so:
▶ revidirana direktiva o azilnih postopkih (56), cilji katere so pravičnejše, hitrejše in
kakovostnejše odločbe o azilu;
▶ revidirana direktiva o pogojih za sprejem (57), ki zagotavlja humane materialne
pogoje (na primer nastanitev) za sprejem prosilcev za azil v vseh državah eU;
▶ revidirana direktiva o zahtevanih pogojih (58), ki pojasnjuje pogoje za priznanje
mednarodne zaščite;
▶ revidirana dublinska uredba (59), ki krepi zaščito prosilcev za azil v procesu določanja
države, ki je odgovorna za proučitev prošnje za azil, in pojasnjuje pravila, ki urejajo
odnose med državami.
137
138
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
ŠTEVILO PROSILCEV ZA AZIL V EU-28
350 000
300 000
250 000
200 000
150 000
100 000
50 000
2012
2011
2010
2007
0
Vir: Eurostat.
Organizirani kriminal, policijsko sodelovanje in terorizem
Skupna protiteroristična vaja na ravni EU
protiteroristične policijske sile iz držav članic eU so se 17. in 18. aprila združile v
okviru mreže atlas, ki jo sponzorira eU in ki je izvedla doslej najzahtevnejšo pripravo
in simulacijo kriznega odzivanja na evropski ravni. v simulacijo so bili zajeti sočasni
teroristični napadi v devetih različnih državah članicah eU (Belgija, irska, Španija, ita­
lija, latvija, avstrija, romunija, Slovaška in Švedska). Začela so se tudi številna izva­
janja odkrivanja in praktični preskusi odkrivanja na različnih področjih, da bi se razvili
preventivni pristopi do terorističnih napadov.
Strategija notranje varnosti
v drugem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti (60), predstavljenem aprila,
je bilo poudarjeno, da je organizirani kriminal še vedno velik izziv za notranjo varnost
eU. Kibernetska kriminaliteta, trgovina z ljudmi in naraščajoči nasilni ekstremizem so
tudi velika grožnja varnosti, s katero se še naprej srečuje eU, prav tako pranje denarja
in korupcija. vzpostavljene so bile nove prednostne naloge za boj proti organizira­
nemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala v okviru političnega cikla
eU za obdobje 2014–2017.
Europol
Komisija je 27. marca predlagala, da agencija eU za kazenski pregon (europol) postane
učinkovitejša pri zbiranju in analizi informacij ter izmenjavi teh analiz z državami čla­
nicami (61). na podlagi tega predloga bo europol lahko zagotavljal konkretnejšo in bolj
ciljno usmerjeno podporo za nacionalne organe pregona pri čezmejnem sodelovanju
in preiskavah. Hkrati pa se bo s predlogom povečala odgovornost europola v razmerju
do evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter okrepilo varstvo osebnih
podatkov. predlog Komisije bo tudi okrepil povezavo med usposabljanjem/podporo
in operativnim sodelovanjem z združitvijo evropske policijske akademije (cepol) in
europola.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
Strategija za boj proti nezakoniti trgovini s strelnim orožjem
Komisija je 21. oktobra predstavila predloge za zmanjšanje z orožjem povezanega
nasilja v evropi (62). v sporočilu so opredeljeni ukrepi na ravni eU za obravnavanje gro­
ženj v zvezi z nezakonito uporabo strelnega orožja v okviru zakonodaje, operativnih
dejavnosti, usposabljanja in sredstev eU.
Kibernetska varnost
v evropi je 40 % uporabnikov interneta izrazilo močno zaskrbljenost v zvezi z uporabo
ali zlorabo osebnih podatkov. grožnje v zvezi s kibernetsko kriminaliteto zmanjšujejo
zaupanje potrošnikov in vplivajo na pripravljenost državljanov za spletne nakupe ali
bančništvo. to ustvarja veliko oviro za digitalni notranji trg. januarja 2013 je začel
delovati evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (ec3) (63), ki bo evropske
državljane in podjetja pomagal ščititi pred grožnjami kibernetskih zločincev. ec3 zdru­
žuje strokovno znanje in informacije, podpira kazenske preiskave in spodbuja rešitve
na ravni eU ter hkrati ozavešča o vprašanjih v zvezi s kibernetsko kriminaliteto v vseh
državah Unije.
Februarja je bila predstavljena strategija za kibernetsko varnost (64), ki opisuje obsež­
no vizijo eU o tem, kako najbolje preprečevati in se odzivati na kibernetske prekinitve
in napade. Komisija ter visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno
politiko/podpredsednica evropske komisije (visoka predstavnica/podpredsednica)
catherine ashton sta skupaj sprejeli navedeno strategijo skupaj z direktivo, ki jo je
predlagala Komisija, o varnosti omrežij in informacij (65). cilj posebnih ukrepov je
okrepiti kibernetsko odpornost informacijskih sistemov, zmanjšati kibernetsko krimi­
naliteto ter okrepiti mednarodno politiko kibernetske varnosti in kibernetsko obrambo.
139
140
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
Olajšanje vsakdanjih skrbi državljanov
Zdravje državljanov in njihove potrošniške pravice
Varstvo potrošnikov
Alternativno reševanje sporov/spletno reševanje sporov
eU je aprila sprejela pravila (66) o alternativnem reševanju sporov. ta pravila bodo
zagotovila, da se potrošniki lahko obrnejo na subjekte za kakovostno alternativno
reševanje sporov v primeru skoraj vseh vrst pogodbenih sporov s trgovci, ne glede na
to, kaj so kupili, ali so kupovali prek spleta ali drugače, doma ali v tujini. vzpostavljena
bo spletna platforma na ravni eU, ki bo olajšala spletno reševanje sporov potrošnikov
glede spletnih transakcij.
Varnost neživilskih proizvodov v Evropi
Komisija je februarja sprejela sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor
trga (67). Sveženj vsebuje rešitve, kako izboljšati varnost potrošniških proizvodov na
enotnem trgu in okrepiti nadzor trga v zvezi z vsemi neživilskimi proizvodi, vključno s
tistimi, uvoženimi iz držav, ki niso članice eU.
tudi sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih (rapeX) je leta 2013 še
bolj izboljšal učinkovito izmenjavo informacij o nevarnih proizvodih v evropi med dr­
žavami članicami in Komisijo. Sodelovanje s Kitajsko in Združenimi državami je še
naprej pomemben del prizadevanj za varnost proizvodov v evropi.
Varnost kozmetičnih izdelkov
nova uredba o kozmetiki (68) je začela veljati 11. julija 2013. Krepi varstvo potrošnikov
in hkrati lajša življenje gospodarskih subjektov. nalepka na kozmetičnih izdelkih mora
zdaj na primer vključevati informacije o imenu in naslovu osebe, ki je odgovorna za
skladnost s pravili.
Marca je začela veljati popolna prepoved testiranja kozmetike na živalih v eU. to je bil
zadnji rok za postopno opuščanje in od takrat naprej v eU ni mogoče tržiti kozmetike,
testirane na živalih.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
S 1. julijem začnejo veljati nove nižje omejitve zgornjih cen za mobilno gostovanje
eU je od leta 2007 uspelo znižati maloprodajne cene za klice, besedilna sporočila in
prenos podatkov za več kot 80 %. v primerjavi z letom 2007 je podatkovno gostova­
nje cenejše do 91 %, obseg trga podatkovnega gostovanja pa se je povečal za 630 %.
letos so se obiskovalci Hrvaške veselili precejšnjih prihrankov, saj je bil prenos podat­
kov skoraj 15­krat cenejši kot prej (69).
NAJVIŠJA MOŽNA CENA GOSTOVANJA V EU
(v evrskih centih brez DDV)
Od 1. julija 2012
Od 1. julija 2013
Od 1. julija 2014
¢70
¢45
Podatki (na MB)
¢20
Odhodni klici
(na minuto)
¢29
¢24
¢19
Dohodni klici
(na minuto)
¢8
¢7
¢5
¢9
¢8
¢6
SMS (na sporočilo)
Text
Promocija kmetijskih in prehrambnih proizvodov
Komisija je predstavila osnutek reforme o informacijski in promocijski politiki za
evropske kmetijske in prehrambne proizvode (70). ta nova promocijska politika, ki bo
črpala iz večjega proračuna (200 milijonov eUr leta 2020) in ki jo bo v prihodnosti
podpirala evropska izvajalska agencija, naj bi bila ključna za odpiranje novih trgov.
cilj politike s sloganom „naj vam tekne, evropsko je!“ je na podlagi prave evropske
strategije pomagati strokovnjakom v sektorju, da prodrejo na mednarodne trge, in
bolje seznaniti potrošnike s prizadevanji evropskih kmetov za zagotavljanje kakovosti
proizvodov.
Kampanja „EU proti ponaredkom“
da bi se soočila s posledicami, ki jih zdravju in gospodarstvu povzročata ponare­
janje izdelkov in piratstvo, je Komisija v letu 2013 začela s kampanjo „eU proti
ponaredkom“ (71). ponarejeno blago škoduje ugledu znamk, podjetjem jemlje do­
hodek in finančno podpira organiziran kriminal. ponarejena zdravila, alkohol in
igrače so še posebej škodljive, saj ne izpolnjujejo predpisov o varovanju zdravja in
varnosti, ki jih pri nakupu originalnih izdelkov razumemo kot samoumevne. Kot
del izvajanja vodilne pobude evropa 2020 za industrijsko politiko, je cilj kampanje
odprava proizvodnje in dajanja v obtok ponarejenega blaga s spodbujanjem te­
snejšega sodelovanja med Komisijo, nacionalnimi organi in trgovinskimi združe­
nji. najpomembnejše pa je, da skuša potrošnike seznaniti s škodo, ki jo povzroča
ponarejanje, in jih opozoriti, da se lahko s svojimi dejanji in izbiro sami zopersta­
vijo tem aktivnostim.
141
142
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
Zdravje državljanov
Tobačni izdelki
„tobačni izdelki morajo izgledati kot tobačni izdelki in imeti okus po tobačnih izdelkih“
je načelo, na katerem temeljijo spremembe direktive o tobačnih izdelkih (72), ki si
prizadeva izboljšati delovanje notranjega trga in odvrniti mlade od tega, da začnejo
kaditi. Zakonodajni postopek za predlog sprememb navedene direktive, ki je bil pripra­
vljen konec leta 2012, se je pospešeno nadaljeval v letu 2013, tako da je bil dogovor
med parlamentom in državami članici eU sklenjen 18. decembra 2013.
Ključni ukrepi, ki sta jih potrdila parlament in Svet, vključujejo obvezno veliko fotogra­
fijo in besedilno opozorilo, ki prekrivata 65 % prednje in zadnje strani zavojčka cigaret
ali embalaže tobaka za zvijanje, ter prepoved dodajanja značilnih arom (kot so sadje,
mentol, bonboni) v te izdelke. poleg tega sta potrdila tudi prvi vseevropski sistem
sledenja za boj proti nelegalni trgovini s tobačnimi izdelki. glede elektronskih cigaret,
ki so bile najbolj sporen del predloga, je bil dosežen dogovor, da bodo za izdelke, ki v
ustrezni direktivi (73) niso navedeni kot zdravila, določene obvezne zahteve glede
varnosti in kakovosti, na primer o vsebnosti nikotina, sestavinah in napravah ter tudi
glede mehanizmov za polnjenje.
Klinična preskušanja
dne 20. decembra 2013 je bil dosežen političen dogovor tudi glede pomembnega
dokumenta o zdravju ljudi: sprememba pravil o kliničnih preskušanjih (74). Klinična
preskušanja so nujna za razvoj in izboljšave zdravil in zagotavljanje, da bodo pacienti
v eU imeli dostop do najbolj inovativnih in učinkovitih terapij ob spoštovanju visokih
varnostnih in etičnih standardov. Spremenjena pravila bodo sprejeta v obliki uredbe,
kar pomeni, da se bodo po formalni potrditvi v parlamentu in Svetu neposredno upo­
rabljala po vsej eU. nova pravila bodo poleg krepitve varnosti pacientov tudi zagota­
vljala, da bo eU ostala privlačno mesto za klinične raziskave, kar je bistvenega pomena
za evropsko konkurenčno in inovativno sposobnost.
Komisar za zdravje Tonio Borg na
otvoritveni prireditvi protikadilske
kampanje „Nekdanji kadilci so
nepremagljivi“ v Bruslju v Belgiji.
Kemikalije
odkar je začela veljati uredba reacH (75), je uporaba kemikalij v evropi postala var­
nejša. Zaradi več informacij o kemičnih snoveh na trgu in bolje usmerjenih ukrepov za
obvladovanje tveganja so se zmanjšala tveganja v zvezi s snovmi, ki so registrirane
v skladu z reacH.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
Zdrava prehrana za otroke v šolah
Komisija je marca sprejela dokončno dodelitev sredstev eU za razdeljevanje sad­
ja in zelenjave v šolah – v okviru „sistema razdeljevanja sadja v šolah“ – za šolsko
leto 2013/14. v programu sodeluje petindvajset držav članic. na voljo je 90 mili­
jonov eUr iz sredstev eU in glavna upravičenka sistema v letih 2013/14 bo italija
(ki bo prejela več kot 20,5 milijona eUr), ki ji sledijo poljska (13,6 milijona eUr),
nemčija (12 milijonov eUr), romunija (4,9 milijona eUr), Francija (4,7 milijo­
na eUr), Madžarska (4,5 milijona eUr), Španija (4,4 milijona eUr) in Češka
(4,2 milijona eUr).
Zagotavljanje čezmejnega zdravstvenega varstva
direktivo o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (76) so morale
vse države članice prenesti v nacionalne zakonodaje do oktobra 2013. ta nova zako­
nodaja eU pojasnjuje pravice pacientov pri dostopu do varnega in kakovostnega zdrav­
ljenja v vseh državah eU in povrnitve stroškov zdravljenja. določa tudi okrepljeno
sodelovanje med sistemi zdravstvenega varstva. v direktivi predvidene smernice o
elektronski izmenjavi povzetka podatkov o pacientu v vseh državah eU so bile spre­
jete 20. novembra 2013. cilj smernic je okrepiti neprekinjenost oskrbe ter zagotoviti
varno in visokokakovostno zdravstveno varstvo. junija so bila določena pravila za
ustanovitev evropskega omrežja za oceno zdravstvenih tehnologij (Hta). Hta bo obli­
kovalcem politik nudila informacije o koristih in primerjalni vrednosti zdravstvenih
tehnologij in postopkov. ta pravila so ključni instrument pri načrtovanju proračunov
za zdravstveno varstvo in so pomembna za dolgoročno trajnost evropskih sistemov
zdravstvenega varstva.
Čezmejne nevarnosti za zdravje
namen sklepa o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje (77) je bolje zaščiti držav­
ljane eU pred številnimi nevarnostmi za zdravje tako, da bo okrepil načrtovanje priprav­
ljenosti ter izboljšal oceno tveganja in usklajevanje odzivanja na ravni eU. Zajema
resne čezmejne nevarnosti za zdravje, ki jih povzročajo nalezljive bolezni, kemična in
biološka sredstva ter okoljski dogodki. v sklep so zajeta tudi posebna vprašanja glede
zdravja, na primer protimikrobna odpornost in bolnišnične okužbe.
Dodatno spremljanje zdravil
od 1. septembra naprej bodo navodila za uporabo določenih zdravil na trgu eU ozna­
čena z narobe obrnjenim črnim trikotnikom. S pomočjo simbola bodo pacienti in zdrav­
stveni delavci lažje opredelili, katera zdravila se dodatno spremljajo. Spremno bese­
dilo jih bo pozivalo, da poročajo o neželenih učinkih s pomočjo nacionalnega sistema
poročanja.
Sistem opozarjanja na področju presaditev
leta 2013 so nacionalni organi začeli uporabljati spletni sistem hitrega opozarjanja,
zato je bila močno izboljšana varnost pacientov, za katere se izvaja presaditev ali
medicinski postopki, ki vključujejo človeška tkiva in celice. v eU se vsako leto daruje
in presadi veliko število človeških tkiv ter celic in sistem omogoča hitro izmenjavo
informacij o vsakem opozorilu na tem področju.
Nov simbol za nekatera zdravila,
ki so še v postopku spremljanja.
143
144
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
Elektromagnetno sevanje
parlament in Svet sta junija sprejela predlog Komisije za direktivo, ki bi posodobila
in izboljšala pravila eU za zaščito delavcev pred elektromagnetnimi sevanji na delov­
nem mestu (78). nova direktiva bo ščitila delavce, na primer zdravnike in sestre, ki
paciente slikajo z magnetno resonanco, ljudi, ki delajo z radarji, ter varilce in delavce,
ki popravljajo daljnovode. države članice morajo začeti izvajati direktivo z nacionalno
zakonodajo do 1. julija 2016.
Varnost živil in krme ter zdravje živali
v odgovor na odkritje neprijavljene vsebnosti konjskega mesa v proizvodih, ki so bili
označeni, da vsebujejo govedino, je Komisija sprejela priporočilo (79), ki vzpostavlja
program, usklajen na ravni eU, za preverjanje, ali proizvodi vsebujejo konjsko meso in
ostanke fenilbutazona, veterinarskega zdravila, ki se ne sme uporabljati za živali,
namenjene za proizvodnjo živil. Komisija je 16. aprila 2013 objavila rezultate tega
usklajenega programa testiranja, ki so razkrili, da je manj kot 5 % testiranih izdelkov
vsebovalo konjski dna in da je bilo približno 0,5 % testiranih trupov kopitarjev konta­
miniranih s fenilbutazonom. Komisija je opredelila akcijski načrt v petih točkah za
krepitev sistema eU in povrnitev zaupanja potrošnikov na področjih uradnega nadzora,
kazni, označevanja porekla in potnih listov za konje.
Pametnejša pravila za varnejšo hrano
Sveženj za živali, rastline in nadzor „pametnejša pravila za varnejšo hrano“ (80) je
najpomembnejši zakonodajni akt o prehranski verigi, predlagan leta 2013. vklju­
čuje precejšnjo poenostavitev in posodobitev obstoječe zakonodaje. Zajema
zdravje živali in rastlin, rastlinski razmnoževalni material in nadzor, da bi se poe­
nostavili procesi in olajšali postopki za vse akterje v prehranski verigi.
cilj novih pravil o zdravju živali je povečati gospodarsko konkurenčnost sektorja,
tako da se bodo prednostno obravnavala področja z višjim tveganjem in izboljša­
li instrumenti za boj proti resnim boleznim živali. vodilno načelo spremembe je,
da je bolje preprečiti kot zdraviti in da se zmanjšajo gospodarske izgube zaradi
izbruhov bolezni. namen novih pravil o zdravstvenem varstvu rastlin je, da se
prepreči naselitev novih škodljivih organizmov v eU, do česar prihaja zaradi glo­
balizacije in podnebnih sprememb, ter da se v državah članicah vzpostavi nadzor
nad izbruhi novih škodljivih organizmov in zgodnje ukrepanje v primeru takih iz­
bruhov. Ustvarila se je okrepljena sinergija med predlogoma za zdravje živali in
rastlinski razmnoževalni material. cilj tega je, da se za uporabnike zagotovi kako­
vosten, zdrav in prepoznaven razmnoževalni material za rastline ter hkrati podpi­
rajo inovacije in prispeva k ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov.
namen spremembe pravil o uradnem nadzoru je zagotoviti učinkovitejši nadzor,
ki bo temeljil na tveganju. Finančne kazni za namerna dejanja v zvezi s prehran­
sko goljufijo bodo odvračilne in njihov znesek vsaj enak pričakovanemu dobičku
od storjene goljufije.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
omejitev uporabe treh pesticidov iz skupine neonikotinoidov je začela veljati 1. de­
cembra 2013. te pesticide (klotianidin, imidakloprid in tiametoksam) je evropska
agencija za varnost hrane opredelila kot škodljive za populacijo medonosnih čebel v
evropi. ti ukrepi so del skupne strategije Komisije za preprečevanje upada populacije
čebel v evropi.
parlament in Svet sta junija 2013 sprejela uredbo za spremembo okvirne zakonodaje
o živilih za posebne prehranske namene („dietetična živila“) (81). od leta 2016 naprej
bo ta nova uredba odpravila neaktualni koncept „dietetične hrane“ in določila jasna
pravila za zaščito posebnih ranljivih skupin potrošnikov, na primer dojenčkov in majh­
nih otrok. enostavnejša pravila bodo zagotovila več pravne jasnosti, boljše razmere za
izvajalce, boljšo uporabo pravil, ki jih izvajajo nacionalni organi, in boljšo zaščito ran­
ljivih potrošnikov.
Komisija je 18. decembra 2013 sprejela dva predloga direktiv o kloniranju živali (82) in
predlog spremembe uredbe o novih živilih (83). predloga direktiv prepovedujeta upora­
bo tehnike kloniranja pri rejnih živalih v evropski uniji (84) in uvoz takih živalskih klonov.
prav tako bo prepovedano oglaševanje živil iz kloniranih živali, kot sta mleko ali meso.
Sprememba uredbe o novih živilih ima za cilj izboljšanje dostopa novih in inovativnih
živil na trg eU ob ohranjanju visoke ravni varstva potrošnikov.
Kultura in mediji
nov program Komisije „Ustvarjalna evropa“ (85), ki je bil sprejet leta 2013, bo zagoto­
vil več podpore za evropsko kulturo, film, televizijo, glasbo, literaturo, scenske umet­
nosti, kulturno dediščino in druga s tem povezana področja. S proračunom v višini
1,46 milijard eUr (86), kar je 9 % več od trenutne vsote, bo program v naslednjih
sedmih letih okrepil kulturni in ustvarjalni sektor, ki je pomemben vir delovnih mest in
rasti. program „Ustvarjalna evropa“ bo zagotovil sredstva za najmanj 250 000 umet­
nikov in strokovnjakov na področju kulture, 2 000 kinodvoran, 800 filmov in 4 500 pre­
vodov knjig. vzpostavil bo tudi novi instrument za finančno jamstvo, ki bo majhnim
kulturnim in ustvarjalnim podjetjem zagotovil dostop do 750 milijonov eUr v obliki
bančnih posojil.
leta 2013 sta bili evropski prestolnici kulture Marseille (Francija) in Košice (Slova­
ška) (87). Svet je prav tako uradno imenoval evropski prestolnici kulture za leto 2017,
ki sta aarhus (danska) in pafos (ciper), za leto 2018 pa je evropska prestolnica kultu­
re valletta (Malta).
Konferenčni center Harpa, reykjavik, je osvojil nagrado evropske unije za sodobno
arhitekturo – nagrado Mies van der rohe za leto 2013; prostor za glasbene dogodke
nave de Música, Madrid, pa je bil deležen posebne omembe za obetavne mlade arhi­
tekte (88). nagrada eU za sodobno arhitekturo je najprestižnejša nagrada za evropsko
arhitekturo. dobitnik glavne nagrade prejme 60 000 eUr in dobitnik posebne omem­
be 20 000 eUr, oba zmagovalna projekta pa bosta prejela skulpturo, ki upodablja
paviljon Miesa van der roheja v Barceloni, simbol te nagrade: odličnost in inovacija v
konceptualnem in konstruktivnem smislu.
145
146
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
nagrada evropske unije 2013 za kulturno dediščino/nagrada europa nostra je bila
dobitnikom podeljena junija na slovesnosti v amfiteatru Herodes atticus odeon ob
vznožju atenske akropole. Med 30 nagrajenci za leto 2013 je sedem dobitnikov glav­
ne nagrade, vsak pa je prejel 10 000 eUr: osrednja zgradba propileje v atenah (grči­
ja); hangar za hidroplane, talin (estonija); rimsko gledališče v Medellinu (Španija);
Strawberry Hill, london (Združeno kraljestvo); obnova izjemnih strojev v pivovarni
Wielemans­ceuppens, Bruselj (Belgija); združenje za spodbujanje umetnosti in kulture
v vzhodni nemčiji, Berlin (nemčija), in projekt SoS azulejo, loures (portugalska).
dobitniki nagrade evropske unije za književnost za leto 2013 (89), ki izkazuje priznanje
najbolj obetavnim avtorjem v evropi, so bili razglašeni septembra na otvoritvi knjižne­
ga sejma v göteborgu na Švedskem.
priznani danski filmski režiser thomas vinterberg je dobitnik nagrade evropske unije
Media za leto 2013 (90). nagrado podelijo najboljšemu novemu obetavnemu filmske­
mu projektu, ki je upravičen do podpore programa evropske unije Media za kinema­
tografijo. nagrada je bila vinterbergu podeljena na filmskem festivalu v cannesu.
vinterberg je nagrado prejel skupaj s soscenaristom tobiasom lindholmom ter pro­
ducentoma Sisse graum in Mortenom Kaufmannom za novi filmski projekt Kollektivet
(Komuna), ki pripoveduje o življenju v danski komuni v 70. letih.
Komisarka za izobraževanje,
kulturo, večjezičnost in mlade
Androulla Vassiliou in danski
filmski režiser Thomas Vinterberg,
dobitnik nagrade Media za leto
2013, na 66. mednarodnem
filmskem festivalu
v Cannesu v Franciji.
Etika in znanost
Etika
Evropska skupina za etiko
evropska skupina za etiko je neodvisno, pluralistično in multidisciplinarno telo, ki sve­
tuje Komisiji o etičnih vidikih v znanosti in novih tehnologijah v zvezi s pripravo in
izvajanjem politik in zakonodaje eU. na zahtevo predsednika Komisije je evropska
skupina za etiko torej sprejela mnenje o raziskavah, proizvodnji in uporabi energije (91)
v začetku leta 2013. Mnenje temelji na vrsti intenzivnih zasedanj s strokovnjaki in
deležniki (92) (vključno z industrijo, civilno družbo, nevladnimi organizacijami, akadem­
skimi krogi in predsedniki nacionalnih odborov za etiko 27 držav članic eU). evropska
skupina za etiko je v svojem mnenju predlagala celostni pristop do etike v zvezi z
raziskavami, proizvodnjo in uporabo energije v eU. Februarja 2013 je skupina na zah­
tevo predsednika Komisije začela pripravljati mnenje o etiki v zvezi s tehnologijami
za varnost in nadzor.
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
Mednarodni dialog Evropske komisije o bioetiki
Mednarodni dialog evropske komisije o bioetiki je potekal septembra 2013. na njem
so se srečali predsedniki nacionalnih svetov za etiko iz držav članic eU in držav nečla­
nic z vseh kontinentov, da bi si izmenjali izkušnje in skupaj razpravljali na temo var­
nosti raziskav in raziskav na področju varnosti. na tem petem srečanju je forum za
mednarodni dialog upravičil vlogo platforme za izmenjavo znanj med temi organi,
hkrati pa je omogočil interakcijo in povezovanje teh organov s Komisijo.
Znanost
po uvedbi položaja glavnega svetovalca za znanost, ki svetuje predsedniku, v
letu 2012, je Komisija ustanovila tudi Svetovalni svet za znanost in tehnologijo ter
s tem še bolj okrepila svojo zavezanost k oblikovanju politik, ki temeljijo na dejstvih.
Svet sestavljajo ugledni znanstveniki in njegov cilj je zagotavljati nasvete o pomemb­
nosti znanosti in tehnologije na področju: (i) družbe in oblikovanja politik; (ii) prihodnje
vizije za evropo; (iii) delovnih mest in rasti ter (iv) napovedovanja in analiz perspektiv
v zvezi s pomembnimi odkritji.
OPOMBE
(1) commission report – eU citizenship report 2013 – eU citizens: your rights, your future (poročilo Komisije –
poročilo o državljanstvu eU iz leta 2013 – državljani eU: vaše pravice, vaša prihodnost) (coM(2013) 269).
(2) Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 5. in 6. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/
uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/jha/139938.pdf).
(3) Sporočilo Komisije – poročilo o izvajanju listine eU o temeljnih pravicah za leto 2012 (coM(2013) 271).
(4) http://ec.europa.eu/justice/newsroom/data­protection/news/120125_en.htm
(5) Sporočilo Komisije – prosto gibanje državljanov eU in njihovih družinskih članov: pet konkretnih ukrepov
(coM(2013) 837).
(6) Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 5. in 6. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/
uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/jha/139938.pdf).
(7) predlog direktive o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja
delavcev (coM(2013) 236).
(8) commission document – report on progress on equality between women and men in 2012 (dokument
Komisije – poročilo o napredku pri doseganju enakosti žensk in moških za leto 2012) (SWd(2013) 171).
(9) Sporočilo Komisije – Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (coM(2010) 491).
(10) direktiva 2006/54/eS o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri
zaposlovanju in poklicnem delu (Ul l 204, 26.7.2006).
(11) http://ec.europa.eu/justice/gender­equality/files/documents/131118_pension_gap_report_en.pdf
(12) http://ec.europa.eu/justice/gender­equality/files/gender_balance_decision_making/131011_women_men_
leadership_en.pdf
(13) poročilo Komisije – Barcelonski cilji – razvoj storitev varstva predšolskih otrok v evropi za trajnostno in
vključujočo rast (coM(2013) 322).
(14) Sporočilo Komisije – Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil (coM(2013) 833).
(15) Female genital mutilation in the European Union and Croatia (pohabljanje ženskih spolovil v evropski uniji in
na Hrvaškem) (http://eige.europa.eu/sites/default/files/eige­report­FgM­in­the­eU­and­croatia_0.pdf).
(16) rezultati posvetovanja so na voljo na povezavi: http://ec.europa.eu/justice/newsroom/gender­equality/
opinion/130306_en.htm.
(17) Mnenje o pobudi eU glede pohabljanja ženskih spolovil (http://ec.europa.eu/justice/gender­equality/other­
institutions/advisory­comittee).
(18) priporočilo Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje romov v državah članicah (Ul c 378, 24.12.2013).
(19) glej povzetek na spletni strani gd za pravosodje: http://ec.europa.eu/justice/citizen/index_sl.htm.
(20) Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 5. in 6. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/
uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/jha/139959.pdf).
(21) http://ec.europa.eu/citizens­initiative/public/initiatives/ongoing
(22) http://europa.eu/rapid/press­release_SpeecH­13­684_sl.htm
(23) http://europa.eu/rapid/press­release_SpeecH­13­677_en.htm
(24) poročilo Komisije o napredku romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje (coM(2012) 410).
147
148
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
4
(25) poročilo Komisije o napredku romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje (coM(2013) 47).
(26) http://ec.europa.eu/justice/events/assises­justice­2013/index_en.htm
(27) predlog uredbe o spremembi Uredbe (eS) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne
vrednosti ter Uredbe (eS) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (coM(2013) 794).
(28) Uredba (eS) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (Ul l 199, 31.7.2007).
(29) https://e­justice.europa.eu/content_small_claims­42­sl.do
(30) predlog direktive o paketnih potovanjih in pomoči pri organizaciji potovanja (coM(2013) 512).
(31) direktiva 90/314/egS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (Ul l 158, 23.6.1990).
(32) predlog direktive za krepitev nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju v
kazenskem postopku (coM(2013) 821).
(33) predlog direktive o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku
(coM(2013) 822).
(34) predlog direktive o začasni brezplačni pravni pomoči za osumljene ali obdolžene osebe, ki jim je bila odvzeta
prostost, ter osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje (coM(2013) 824).
(35) priporočilo Komisije o pravici do pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih
(Ul c 378, 24.12.2013).
(36) priporočilo Komisije o procesnih jamstvih za ranljive osebe, osumljene ali obdolžene v kazenskih postopkih
(Ul c 378, 24.12.2013).
(37) direktiva 2013/48/eU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi
evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije
s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (Ul l 294, 6.11.2013).
(38) predlog direktive o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in pravici do komunikacije v
primeru prijetja (coM(2011) 326).
(39) okvirni sklep 2002/584/pnZ o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami
(Ul l 190, 18.7.2002).
(40) predlog direktive o spremembi okvirnega sklepa 2004/757/pnZ o opredelitvi minimalnih določb glede
elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, kar zadeva
opredelitev pojma droga (coM(2013) 618).
predlog uredbe o novih psihoaktivnih snoveh (coM(2013) 619).
(41) predlog uredbe o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva (coM(2013) 534).
(42) predlog uredbe o agenciji evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (eurojust)
(coM(2013) 535).
Sporočilo Komisije – Boljša zaščita finančnih interesov Unije: ustanovitev evropskega javnega tožilstva in
reforma eurojusta (coM(2013) 532).
(43) Uredba (eU) št. 1052/2013 o vzpostavitvi evropskega sistema varovanja meja (eurosur) (Ul l 295, 6.11.2013).
(44) http://ec.europa.eu/anti­trafficking/eU+policy/eU_rights_victims
(45) direktiva 2011/36/eU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev
(Ul l 101, 15.4.2011).
(46) Sporočilo Komisije – Strategija eU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 (coM(2012) 286).
(47) http://ec.europa.eu/dgs/home­affairs/what­we­do/policies/borders­and­visas/visa­policy/index_en.htm
(48) commission report – First progress report on the implementation by georgia of the action plan on visa
liberalisation (poročilo Komisije – prvo poročilo o napredku gruzije pri izvajanju akcijskega načrta o liberalizaciji
vizumskega
režima)
(coM(2013)
808).
commission report – Fifth report on the implementation by the republic of Moldova of the action plan on visa
liberalisation (poročilo Komisije – peto poročilo o izvajanju akcijskega načrta republike Moldavije o liberalizaciji
vizumskega režima) (coM(2013) 807).
commission report – third report on the implementation by Ukraine of the action plan on visa liberalisation
(poročilo Komisije – tretje poročilo o izvajanju akcijskega načrta Ukrajine o liberalizaciji vizumskega režima)
(coM(2013) 809).
(49) http://ec.europa.eu/dgs/home­affairs/what­we­do/policies/borders­and­visas/schengen­information­system/
index_en.htm
(50) http://ec.europa.eu/dgs/home­affairs/what­is­new/news/news/2013/20130228_01_en.htm
(51) predlog uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (Svi) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu
državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic evropske unije (coM(2013) 95).
(52) predlog uredbe o vzpostavitvi programa za registrirane potnike (coM(2013) 97).
(53) predlog uredbe o določitvi pravil varovanja zunanjih meja na morju v okviru operativnega sodelovanja, ki ga
usklajuje evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic evropske
unije (coM(2013) 197).
(54) Sodba sodišča z dne 5. septembra 2012 v zadevi parlament proti Svetu (c­355/10) (http://curia.europa.eu/
juris/liste.jsf?language=sl&num=c­355/10).
(55) http://ec.europa.eu/dgs/home­affairs/what­is­new/news/news/2013/20130612_01_en.htm
(56) direktiva 2013/32/eU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (Ul l 180, 29.6.2013).
(57) direktiva 2013/33/eU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (Ul l 180, 29.6.2013).
(58) direktiva 2011/95/eU o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe
brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb,
upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (Ul l 337, 20.12.2011).
(59) Uredba (eU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za
obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba
brez državljanstva (Ul l 180, 29.6.2013).
(60) Sporočilo Komisije – drugo poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti eU (coM(2013) 179).
(61) predlog uredbe o agenciji evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja
(europol) (coM(2013) 173).
(62) Sporočilo Komisije – Strelno orožje in notranja varnost eU: zaščita državljanov in preprečevanje nezakonite
trgovine (coM(2013) 716).
Z a
e v r o p o
d r ž a v l j a n o v ,
p r a v i c ,
p r a v i Č n o S t i
i n
v a r n o S t i
(63) http://ec.europa.eu/dgs/home­affairs/what­is­new/news/news/2013/20130109_01_en.htm
(64) Skupno sporočilo – Strategija za kibernetsko varnost eU – odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor
(join(2013) 1).
(65) predlog direktive o ukrepih za zagotovitev visoke skupne stopnje varnosti omrežij in informacij v Uniji
(coM(2013) 48).
(66) direktiva 2013/11/eU o alternativnem reševanju potrošniških sporov (Ul l 165, 18.6.2013).
Uredba (eU) št. 524/2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov (Ul l 165, 18.6.2013).
(67) http://ec.europa.eu/consumers/safety/psmsp
(68) Uredba (eS) št. 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih (Ul l 342, 22.12.2009)
(69) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­611_sl.htm
http://ec.europa.eu/digital­agenda/en/roaming
(70) predlog uredbe o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v
tretjih državah (coM(2013) 812).
(71) http://ec.europa.eu/commission_2010­2014/tajani/stop­fakes/index_sl.htm
(72) predlog direktive o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji
tobačnih in povezanih izdelkov (coM(2012) 788).
(73) direktiva 2001/83/eS o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (Ul l 311, 28.11.2001).
(74) predlog uredbe o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini (coM(2012) 369).
(75) Uredba (eS) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (reacH) ter o
ustanovitvi evropske agencije za kemikalije (Ul l 396, 30.12.2006).
(76) direktiva 2011/24/eU
(Ul l 88, 4.4.2011).
o
uveljavljanju
pravic
pacientov
pri
čezmejnem
zdravstvenem
varstvu
(77) Sklep št. 1082/2013/eU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje (Ul l 293, 5.11.2013).
(78) direktiva 2013/35/eU o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev
tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (Ul l 179, 29.6.2013).
(79) priporočilo Komisije o usklajenem načrtu nadzora za ugotavljanje razširjenosti goljufivih praks pri trženju
nekaterih živil (Ul l 48, 21.2.2013).
(80) http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/pressroom/animal­plant­health_en.htm
(81) Uredba (eU) št. 609/2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene
namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo (Ul l 181, 29.6.2013).
(82) predlog direktive o kloniranju goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev, rejenih in reproduciranih za
kmetijske namene (coM(2013) 892).
predlog direktive o dajanju hrane iz živalskih klonov na trg (coM(2013) 893).
(83) predlog uredbe o novih živilih (coM(2013) 894).
(84) govedo, prašiči, ovce, koze in konji.
(85) http://ec.europa.eu/culture/creative­europe/index_en.htm
(86) 1,46 milijarde eUr ob upoštevanju predvidene inflacije. ta znesek je enakovreden 1,3 milijarde eUr v „fiksnih“
cenah iz leta 2011.
(87) http://ec.europa.eu/culture/news/20130114­opening­events­ecoc_en.htm
(88) http://ec.europa.eu/culture/news/20130429­prize­for­architecture_en.htm
(89) http://ec.europa.eu/culture/news/20130924­literature­prize_en.htm
(90) http://europa.eu/rapid/press­release_ip­13­419_sl.htm
(91) http://ec.europa.eu/bepa/european­group­ethics/docs/publications/opinion_no_27.pdf
(92) http://ec.europa.eu/bepa/european­group­ethics/welcome/activities/index_en.htm
FOTOGRAFIJE
evropska unija: str. 116, 117, 119, 122, 129, 130, 132, 133, 135, 137, 142, 146
149
POGLAVJE 5
Na poti k večji vlogi
EU v svetu
152
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
E
vropska unija ima edinstveno vlogo pri obravnavanju globalnih vprašanj. S
skupnim ukrepanjem lahko 28 držav članic EU bolje ščiti interese državljanov, Unija pa lahko v svojem sosedstvu in zunaj njega spodbuja stabilnost,
varnost, blaginjo in mir.
Eden od najpomembnejših dogodkov leta je bil dogovor v zvezi z iranskim jedrskim programom. Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve
in varnostno politiko in podpredsednica Komisije (visoka predstavnica/podpredsednica), je imela ključno vlogo pri sklenitvi tega sporazuma. Prizadevala si je
tudi za ohranjanje političnega dialoga v Siriji, da bi se dosegel dogovor v zvezi s
tamkajšnjim uničujočim sporom. Čeprav so še naprej sankcionirale sirski režim,
so EU in njene države članice ostale najpomembnejši svetovni vir humanitarne
pomoči ljudem, ki jih je ta spor prizadel.
Leta 2013 smo bili priča obnovljenim prizadevanjem za spodbujanje trajnostne
stabilnosti in demokracije v sosednjih državah Evrope, in sicer na jugu, v severni
Afriki, in z novim zagonom na področju partnerstva z vzhodno Evropo. Hkrati so
se izvajali nadaljnji ukrepi za krepitev obstoječih in nastajajočih partnerstev po
svetu.
V tem letu je bil ob podpori EU sklenjen tudi sporazum med Kosovom (1) in Srbijo,
ki je omogočil normalizacijo njunih odnosov, ki bo ugodno vplivala na prebivalce
teh držav, zahodni Balkan in širšo Evropo.
Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), ki je Služba EU za zunanje zadeve
in zdaj deluje tretje leto, zagotavlja zastopanost in spodbujanje politik in vrednot
EU na svetovni ravni na podlagi mreže 141 delegacij po vsem svetu.
Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in
podpredsednica Komisije Catherine Ashton ob napovedi sporazuma
o iranskem jedrskem programu v okviru pogovorov E3+3 novembra
2013 v Ženevi v Švici. Spremljajo jo državni sekretar ZDA John Kerry,
kitajski minister za zunanje zadeve Wang Yi, iranski minister za
zunanje zadeve Mohammad Javad Zarif, nemški zvezni minister za
zunanje zadeve Guido Westerwelle in britanski minister za zunanje
zadeve in zadeve Commonwealtha William Hague (od desne proti
levi).
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
S v e t U
Evropsko sosedstvo
Evropska sosedska politika
evropska sosedska politika (eSp) ostaja temelj za vzpostavljanje območja blaginje s
sosednjimi državami eU, predvsem z okrepljenim političnim združevanjem, gospodarskim povezovanjem in tesnim sodelovanjem. eU je nadaljevala svoja prizadevanja za
podporo in spodbujanje demokratičnega prehoda v sosedstvu s političnim delovanjem,
gospodarsko podporo in sodelovanjem z regionalnimi organizacijami ter prevzela
obveznosti za to regijo, ki skupaj znašajo 1,3 milijarde eUr. eU je še vedno edini najpomembnejši trgovinski partner za skoraj vse sosednje države.
Južno sosedstvo
eU si je še naprej po najboljših močeh prizadevala olajšati politični in gospodarski
prehod. eU se je zlasti posvečala odpravljanju vedno večje polarizacije v egiptu. eU bo
opazovala prihodnji volilni cikel, ki se bo začel z referendumom o ustavi januarja 2014.
Zaradi težkih razmer v državi in izbruhov nasilja po odstavitvi predsednika Mohameda
Morsija je bil opravljen pregled pomoči eU egiptu. v skladu s pooblastilom Sveta za
zunanje zadeve iz avgusta se je pomoč namenila zlasti socialno-ekonomskemu sektorju v korist ljudem, ki so bili najbolj potrebni pomoči, pri čemer je imela prednost
civilna družba.
Sirija je še naprej ostala vpletena v oborožen spor, ki povzroča humanitarno katastrofo z vplivom na stabilnost sosednjih držav, zlasti jordanije in libanona. visoka predstavnica/podpredsednica je imela pomembno vlogo pri ohranjanju političnega dialoga
z deležniki, da bi se dosegel politični dogovor v Siriji, in je aktivno sodelovala pri pripravah na mirovno konferenco v Siriji (Ženeva ii). eU se je leta 2013 odločila spremeniti svoj režim sankcioniranja v korist prebivalcev Sirije in opozicije, medtem ko je še
naprej izvajala pritisk nad režimom. eU je aktivno podpirala izvajanje resolucije varnostnega sveta Združenih narodov (vS Zn) št. 2118 o uničenju kemičnega orožja v
Siriji in zagotovila materialno podporo za misijo Zn in organizacije za prepoved kemičnega orožja (2).
153
154
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
junija je bilo sprejeto skupno sporočilo „na poti k celovitemu pristopu eU k sirski krizi“ (3), v katerem je bil napovedan dodatni sveženj pomoči za obravnavanje posledic
krize v višini 400 milijonov eUr. Sveženj zajema razvojne programe v korist sirskih
beguncev ter gostiteljskih skupnosti v libanonu in jordaniji. eU in njene države članice so še vedno največji donatorji humanitarne pomoči (več kot 2 milijardi eUr).
Komisarka za mednarodno
sodelovanje, humanitarno pomoč
in krizno odzivanje Kristalina
Georgieva na obisku sirskega
begunskega taborišča v mestu
Mafraq na sirsko-jordanski meji.
eU je ključna partnerica libije, ki podpira proces njenega demokratičnega prehoda
prek celovitega programa. vendar še vedno ostajajo pomembni izzivi, med katerimi je
najnujnejše vprašanje varnosti. Maja 2013 je začela delovati civilna misija skupne
varnostne in obrambne politike (Svop) za celovito upravljanje meja, ki zagotavlja
podporo za krepitev varnosti na libijskih kopenskih, morskih in zračnih mejah. področje
sodelovanja z libijo večinoma zajema varnostni sektor v okviru različnih programov,
ki dopolnjujejo misijo Svop.
v zvezi z odnosi s tunizijo sta se politični dialog in razvojno sodelovanje eU še naprej
osredotočala na spodbujanje prehoda. kljub političnim zastojem ob imenovanju nove
vlade, ki so prispevali k nekaterim zamudam, se je junija 2013 sestal pridružitveni
odbor, novembra pa je bil dosežen politični dogovor o partnerstvu za mobilnost.
Decembra je bil uradno sprejet novi akcijski načrt eU-Maroko za obdobje 2013–2017
za uveljavitev prednostnega statusa. Dne 1. marca 2013 so se začela pogajanja o
poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini med eU in Marokom, junija pa
je bil podpisan prvi sporazum o partnerstvu za mobilnost v regiji južnega sosedstva.
politični dialog na visoki ravni z alžirijo se je nadaljeval, zlasti v povezavi z varnostnimi izzivi na območju Sahare/Sahela. julija 2013 je bil podpisan memorandum o soglasju, ki vzpostavlja strateško partnerstvo z alžirijo na področju energetike.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
155
S v e t U
Vzhodno partnerstvo
leta 2013 je bil pri izvajanju vzhodnega partnerstva dosežen velik napredek.
vrh vzhodnega partnerstva, ki je potekal novembra v vilni, je bil prelomen za odnose
eU z državami vzhodnega partnerstva. pogajanja z gruzijo in Moldavijo o pridružitvenem sporazumu, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, so
se vsebinsko zaključila in sporazuma sta bila parafirana. pogajanja z azerbajdžanom
so se nadaljevala. parafiranje pridružitvenega sporazuma z armenijo je bilo nezdružljivo z izraženo željo armenije po pridružitvi carinski uniji z Belorusijo, kazahstanom
in rusijo.
Med decembrskim obiskom Kijeva
v Ukrajini je visoka predstavnica
Unije za zunanje zadeve in
varnostno politiko in
podpredsednica Komisije
Catherine Ashton obiskala
protestno taborišče na trgu
Maidan Nezalezhnosti (Trg
neodvisnosti) v spremstvu
članov opozicije.
Ukrajinska vlada se je en teden pred vrhom odločila prekiniti priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z eU. eU je na podlagi odločnega ukrepanja in vidnega napredka v zvezi z izpolnjevanjem meril eU še vedno pripravljena podpisati pridružitveni
sporazum. v zvezi s tem je bil že dosežen pomemben napredek.
eU je ostala zavezana politiki kritičnega sodelovanja z Belorusijo. to je zajemalo sodelovanje prek večstranske komponente vzhodnega partnerstva in tehničnih dialogov
o določenih temah v skupnem interesu ter podporo civilni družbi in celotnemu beloruskemu prebivalstvu. eU je hkrati podaljšala omejevalne ukrepe za eno leto.
156
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
eU je pozdravila ukrepe gruzije za izvedbo reform na področjih, kot je pravosodni
sistem. nemoten potek oktobrskih predsedniških volitev je bil pomemben korak pri
utrjevanju demokracije v gruziji. odnosi med eU in gruzijo so se še naprej poglabljali.
gruzija je ponovno potrdila cilje političnega združevanja in gospodarskega sodelovanja z eU po svojem drugem političnem prehodu ter svoj namen, da v letu 2014 podpiše pridružitveni sporazum, takoj ko bo to mogoče. S podpisom okvirnega sporazuma,
ki omogoča sodelovanje gruzije v operacijah za krizno upravljanje, ki jih vodi eU, je
bilo okrepljeno sodelovanje na področju Svop. gruzija je podpisala tudi protokol o
sodelovanju v programih eU. eU je še naprej aktivno podpirala ozemeljsko celovitost
gruzije in izrazila zaskrbljenost nad intenzivnim utrjevanjem mejnih struktur ob administrativni mejni črti.
odnosi med eU in Moldavijo so se še naprej poglabljali, zlasti po oblikovanju nove
vlade maja, ki je potrdila cilja političnega združevanja in gospodarskega povezovanja
z eU ter namen, da septembra 2014 podpiše pridružitveni sporazum. omogočena so
bila obsežna prizadevanja in sredstva za izvajanje sporazumov, sklenjenih v prejšnjih
letih na področju letalstva, kmetijstva, civilne zaščite, sodelovanja v agencijah in
programih eU ter sodelovanja v okviru Svop.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
157
S v e t U
Širitev
Hrvaška
Hrvaška se je 1. julija 2013 pridružila eU kot njena 28. država članica (glej poglavje 1).
Islandija
islandska vlada je po splošnih volitvah 27. aprila 2013 prekinila pogajanja o pristopu k
eU in navedla, da se bodo pogajanja nadaljevala le, če bo to odobreno z referendumom.
Turčija
turčija zaradi svojega dinamičnega gospodarstva, strateškega položaja in pomembne
regionalne vloge ostaja ključna država za eU. komisija je poudarila, da je nov zagon
pristopnih pogajanj v interesu eU in turčije, s čimer bi zagotovili, da eU ostane merilo
za reforme v turčiji. Svet se je leta 2013 dogovoril o odprtju enega poglavja, tj. poglavja 22 o regionalni politiki. Dne 16. decembra sta komisija in turčija podpisali
sporazum o ponovnem sprejemu ter začeli dialog o liberalizaciji vizumskega režima
eU-turčija. Da bi se podprl in dopolnil proces pristopnih pogajanj, je treba v okviru
„pozitivne agende“ med drugim spodbujati uskladitev s pravnim redom eU na številnih
področjih.
Pogled na Carigrad v Turčiji.
Črna gora
pristopna pogajanja so se začela junija 2012. junija 2013 so se zaključili sestanki o
analitičnem pregledu usklajenosti s pravnim redom eU. Dve pogajalski poglavji (poglavje 25 – Znanost in raziskave in poglavje 26 – izobraževanje in kultura) sta bili
odprti in začasno zaprti. na medvladni konferenci decembra 2013 so bila odprta poglavji o pravni državi (23 – pravosodje in temeljne pravice ter 24 – pravica, svoboda
in varnost) ter poglavja 5 – javna naročila, 6 – pravo gospodarskih družb in 20 –
podjetniška in industrijska politika.
158
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Srbija
Med evropsko unijo in Srbijo se je začelo novo obdobje odnosov. evropski svet se je
junija odločil začeti pristopna pogajanja in Svet je decembra sprejel okvir za pogajanja
s Srbijo. komisija je septembra začela analitični pregled usklajenosti s pravnim redom
eU. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med eU in Srbijo je začel veljati 1. septembra. Srbija je sprejela pomembne ukrepe za normalizacijo svojih odnosov s kosovom.
prav tako je dala ponoven zagon reformam in pozitivno prispevala k regionalnemu
sodelovanju, vključno s krepitvijo stikov na visoki ravni s sosednjimi državami.
Pogled na središče Beograda
v Srbiji.
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
pristopni dialog na visoki ravni z evropsko komisijo, ki se je začel leta 2012, se je
leta 2013 nadaljeval in bil gonilna sila za pospešitev reform. Sestanki so potekali
aprila 2013. v skladu z zahtevo Sveta iz decembra 2012 je glede na morebitni sklep
o začetku pristopnih pogajanj komisija aprila 2013 objavila poročilo (4), ki zajema
oceno izvajanja reform v okviru pristopnega dialoga na visoki ravni in spodbujanja
dobrih sosedskih odnosov. Zaradi premajhnega napredka pri izvajanju političnega
sporazuma, ki so ga 1. marca sklenile glavne politične stranke in katerega namen je
bil obravnavanje politične krize, ki so jo povzročili dogodki v nacionalnem parlamentu
24. decembra 2012, Svet junija 2013 ni zavzel stališča o neizvedenih priporočilih
komisije (5). Decembra se je v veliki meri strinjal z oceno komisije, da so politična
merila izpolnjena v zadostni meri, upošteval priporočilo komisije o začetku pogajanj
in sporočil, da bo to vprašanje ponovno obravnaval leta 2014 na podlagi novih informacijah komisije.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
S v e t U
Albanija
albanija je sprejela ključne ukrepe, opredeljene na področju pravne države, reforme
javne uprave in poslovnika parlamenta, ter napredovala v smeri izpolnitve dvanajstih
ključnih prednostnih nalog iz mnenja iz leta 2010 (6). poleg tega je albanija dobro izvedla parlamentarne volitve. komisija je oktobra potrdila doseženi napredek in Svetu
priporočila, naj albaniji dodeli status države kandidatke pod pogojem, da bo še naprej
sprejemala ukrepe v zvezi z bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji. poleg
tega je komisija opredelila pet ključnih prednostnih nalog za začetek pristopnih pogajanj in izrazila pripravljenost, da podpre prizadevanja albanije za njihovo izpolnitev s
sodelovanjem v dialogu na visoki ravni.
Bosna in Hercegovina
napredek Bosne in Hercegovine pri izpolnjevanju københavnskih političnih meril in
zahtev v okviru načrta za začetek veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in za verodostojno prošnjo za članstvo je bil omejen. Država se mora nujno posvetiti izvajanju programa eU. najpomembnejši korak naprej je sprememba ustave Bosne
in Hercegovine za odpravo neskladij z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Do
zdaj je bil pri vzpostavljanju bolj funkcionalnih, usklajenih in trajnih institucionalnih
struktur dosežen le skromen napredek. eU še vedno sodeluje z Bosno in Hercegovino
z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov.
Svet je decembra izrazil svojo zaskrbljenost nad omejenim napredkom pri približevanju eU zaradi pomanjkanja politične volje političnih voditeljev Bosne in Hercegovine,
kar je tudi privedlo do izgube precejšnjega zneska sredstev instrumenta za predpristopno pomoč za to državo za leto 2013.
Kosovo
Svet je konec junija odobril začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s kosovom, ki jih je komisija začela oktobra 2013. Svet je pogajanja odobril po
objavi skupnega poročila komisije in visoke predstavnice/podpredsednice v aprilu (7),
v katerem je bilo potrjeno, da je kosovo obravnavalo ključne prednostne naloge,
opredeljene v študiji izvedljivosti komisije iz leta 2012, in je še naprej konstruktivno
sodelovalo v dialogu s Srbijo, katerega mediator je eU. komisija je aprila izdala priporočilo Svetu, naj podpiše in sklene okvirni sporazum, ki bi kosovu omogočil sodelovanje
v programih eU (8).
Dne 16. oktobra je izdala poročilo o napredku kosova (9). v njem je bil potrjen napredek kosova pri normalizaciji odnosov s Srbijo, zlasti prvi sporazum o načelih, ki je bil
sklenjen aprila. v poročilu je bil naveden tudi nadaljnji napredek kosova na področju
vprašanj evropskega povezovanja. vendar mora obravnavati še veliko pomembnih
izzivov, zlasti na področju pravne države, reforme javne uprave, reforme volilnega
sistema, povezovanja skupnosti in gospodarstva. od septembra do decembra sta
potekala dva kroga pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. Svet je v
svojih sklepih iz decembra 2013 (10) upošteval namen komisije, da navedena pogajanja zaključi v letu 2014.
159
160
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Dialog med Beogradom in Prištino
Srbija in kosovo sta aktivno in konstruktivno sodelovala v dialogu, ki ga je moderirala
visoka predstavnica/podpredsednica. Do zdaj je bilo organiziranih dvajset srečanj
predsednikov vlad. na podlagi teh razprav je bil sklenjen „prvi sporazum o načelih
normalizacije odnosov“, ki je bil maja dopolnjen s celovitim načrtom izvajanja z jasnim
časovnim okvirom do konca leta 2013. ta pomemben dosežek je pomenil temeljno
spremembo v odnosih med obema stranema, ki sta septembra sklenili tudi sporazuma o energetiki in telekomunikacijah. Drugi sporazumi, ki so bili do zdaj sklenjeni v
okviru dialoga, se izvajajo še naprej. visoka predstavnica/podpredsednica je v svojem
poročilu Svetu z dne 16. decembra poudarila, da so bili izvedeni praktično vsi elementi sporazuma iz aprila.
Visoka predstavnica Unije za
zunanje zadeve in varnostno
politiko in podpredsednica
Komisije Catherine Ashton s
srbskim predsednikom vlade Ivico
Dačićem na levi in kosovskim
predsednikom vlade Hashimom
Thaçijem v Bruslju v Belgiji.
Regionalno sodelovanje
regionalno sodelovanje je s sprejetjem kosova kot polnopravne članice upravnega
odbora Sveta za regionalno sodelovanje in regionalne šole za javno upravo februarja
oz. decembra postalo bolj vključujoče. Hkrati pa se je z odpovedjo vrha procesa sodelovanja v jugovzhodni evropi v ohridu (nekdanja jugoslovanska republika Makedonija)
junija pokazalo, da je potreben nadaljnji napredek. Države zahodnega Balkana so
sprejele strategijo jugovzhodna evropa 2020, katere cilj je ustanoviti en milijon novih
delovnih mest v regiji do leta 2020.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
161
S v e t U
Strateška partnerstva
Sodelovanje s strateškimi partnerji
Združene države
odnos med eU in Združenimi državami se je še naprej krepil z začetkom pogajanj o
prelomnem novem sporazumu, tj. čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe,
junija 2013 (glej poglavje 3).
Komisar za trgovino Karel De
Gucht (drugi z leve) je sodeloval
na prireditvi čezatlantskega
partnerstva na področju trgovine
in naložb na Škotskem. Prav tako
se je pridružil škotskemu prvemu
ministru Alexu Salmondu (drugi z
desne) in drugim organizatorjem
pokala Ryder Cup na slovesnosti
ob pripravi naslednjega pokala
Ryder Cup.
razkritje nadzornih dejavnosti agencije za nacionalno varnost (nSa) je privedlo do
vzpostavitve ad hoc delovne skupine med eU in Združenimi državami o varstvu podatkov za razjasnitev pravne podlage, zaščitnih ukrepov in nadzora, ki se uporabljajo za
te nadzorne programe. ob priznavanju ključnega pomena partnerstva eU-Združene
države za varnost v evropi in zunaj nje je eU Združenim državam izrazila svoje pomisleke in priporočila glede pravic do varstva podatkov državljanov eU.
tako kot njen predhodnik je tudi visoka predstavnica/podpredsednica razvila učinkovito in uspešno sodelovanje z državnim sekretarjem Združenih držav johnom kerryjem,
ki je omogočilo tesno in intenzivno sodelovanje med eU in Združenimi državami glede
številnih vprašanj zunanje in varnostne politike v evropskem sosedstvu in zunaj njega.
Kanada
odnosi med eU in kanado so z napovedjo dogovora o zaključku celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma oktobra 2013 dosegli ključno točko. Celoviti
gospodarski in trgovinski sporazum bo še bolj okrepil dvostransko trgovino in naložbene tokove. politični dogovor o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu
ustvarja prave pogoje za hiter zaključek pogajanj o strateškem sporazumu o partnerstvu, ki bo zagotovil splošni okvir za odnose med eU in kanado. Strateški sporazum
o partnerstvu bo formaliziral skupne vrednote eU in kanade in njegov namen bo
napredek pri odnosih s poglobitvijo in okrepitvijo povezav na številnih področjih dvostranskega sodelovanja.
Državni sekretar ZDA John Kerry se je
sestal z visoko predstavnico Unije za
zunanje zadeve in varnostno politiko in
podpredsednico Komisije Catherine
Ashton v okviru 68. generalne skupščine
ZN v New Yorku v Združenih državah
Amerike.
162
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Rusija
eU je še naprej sodelovala z rusijo kot z nepogrešljivo, čeprav pogosto zahtevno partnerico. kolegij komisarjev je marca obiskal rusko vlado, pri čemer so uspešni rezultati tega obiska ponovno spodbudili sodelovanje med eU in rusijo na veliko različnih
področjih ter privedli tudi do formalnih dialogov na novih področjih. eU in rusija sta
podpisali energetski načrt za leto 2050, kar je pomemben korak pri sodelovanju na
področju energetike.
junija 2013 je v jekaterinburgu potekal 31. vrh eU-rusija. obe strani sta potrdili odločenost, da bosta še naprej razvijali sodelovanje eU-rusija, zlasti v povezavi z interesom rusije za modernizacijo, vendar pa se je pokazalo tudi, da še vedno ostajajo
razlike, ki jih je treba še obravnavati.
Predsednik Evropske komisije José
Manuel Barroso, ruski predsednik
Vladimir Putin in predsednik
Evropskega sveta Herman Van
Rompuy (od leve proti desni) na
31. vrhunskem srečanju med EU
in Rusijo v Jekaterinburgu v Rusiji.
eU je pozorno spremljala razvoj določenih dogodkov na področju notranjih razmer v
rusiji, ki so vključevali dodatne ukrepe za omejevanje civilne družbe in ustrahovanje
opozicije. eU je izrazila zaskrbljenost v zvezi s tem javno in v političnem dialogu, tudi
na najvišji ravni. amnestija, ki je bila odobrena v nekaterih emblematičnih primerih na
področju človekovih pravic, in izpustitev Mihaila Hodorkovskega proti koncu leta sta
pomenili dobrodošel napredek, vendar je še vedno treba obravnavati sistemska vprašanja pravne države.
Kitajska
leto 2013 sta zaznamovala menjava kitajskega vodstva in 10. obletnica celovitega
strateškega partnerstva med eU in kitajsko. eU je uspešno vzpostavila povezave z
novo kitajsko upravo in pripravila temelje za odnose med eU in kitajsko v naslednjem
desetletju. prvi korak je bil obisk visoke predstavnice/podpredsednice na kitajskem
aprila, medtem ko je bil na novembrskem 16. vrhu eU-kitajska določen strateški program za sodelovanje eU-kitajska 2020, katerega cilj je celovito okrepljeno sodelovanje v prihodnjih letih. novi program se osredotoča predvsem na strateška vprašanja,
naložbe, inovacije, urbanizacijo, podnebne spremembe in varstvo okolja, izmenjave
med ljudmi ter obrambne in varnostne zadeve. Med vrhom sta v pekingu potekala
pomemben forum o urbanizaciji in razstava, ki so se ju udeležili župani mest obeh
strani.
Človekove pravice so še vedno na vrhu programa eU v zvezi s kitajsko. Zadnji krog
dialoga o človekovih pravicah je potekal junija. posebni predstavnik eU za človekove
pravice Stavros lambrinidis je septembra obiskal kitajsko in tudi tibet.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
S v e t U
Japonska
kar zadeva japonsko, so leto 2013 zaznamovala vzporedna pogajanja, ki so se začela
marca, o okvirnem sporazumu, ki zajema politična, sektorska in globalna vprašanja,
ter o sporazumu o prosti trgovini. na podlagi tega se lahko bistveno spremenita raven
in intenzivnost sodelovanja med stranema, pri čemer se pričakujejo znatne vzajemne
koristi. 21. vrh eU-japonska, ki je potekal novembra v tokiu, je voditeljem ponudil
priložnost za utrditev njihove trdne zavezanosti hitri sklenitvi teh velikopoteznih sporazumov ter za zagotovitev političnega zagona sodelovanju v zvezi z različnimi vprašanji, kot so znanost in tehnologija, pripravljenost na nesreče in vprašanja regionalne
varnosti.
Južna Koreja
eU in južna koreja sta leta 2013 praznovali 50. obletnico diplomatskih odnosov in
si skupaj prizadevali za utrditev njunega strateškega partnerstva, osnovanega na
podlagi okvirnega sporazuma in sporazuma o prosti trgovini, ki sta bila podpisana
leta 2010. na sedmem dvostranskem vrhu, ki je potekal novembra, je bila določena
prihodnja usmeritev sodelovanja med eU in korejo v okviru nove uprave predsednice
parkove.
Indija
eU in indija sta še naprej tesno sodelovali, da bi okrepili gospodarsko, politično in sektorsko razsežnost njunih odnosov, pri čemer sta povečali svoja prizadevanja za zaključek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini. vendar se je septembra 2013 z začetkom
volilne kampanje v indiji nadaljnji napredek na tem področju začasno ustavil.
Brazilija
na šestem vrhu eU-Brazilija (januarja v Braziliji) sta obe strani potrdili zadovoljstvo v
zvezi z delom, opravljenim v okviru več kot 30 dialogov, ki potekajo na področjih skupnega interesa. obe strani sta potrdili pripravljenost za nadaljnjo krepitev strateškega
partnerstva, zlasti na področjih kot so znanost, tehnologija in inovacije, izobraževanje,
podnebne spremembe, energetika, trajnostni razvoj in razvojni cilji tisočletja ter človekove pravice in zadeve Zn.
163
164
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Mehika
Za Mehiko in eU se je leto začelo s srečanjem predsednika evropskega sveta Hermana
van rompuyja in predsednika evropske komisije joséja Manuela Barrosa z novim
mehiškim predsednikom enriquejem peño nietom ob robu vrha eU-Skupnost latinskoameriških in karibskih držav v Santiagu v Čilu. po potrditvi odličnega dvostranskega odnosa so se predsedniki dogovorili o ustanovitvi delovne skupine za analizo
obsega in možnosti posodobitve splošnega sporazuma med eU in Mehiko. oktobra
se je sestala delovna skupina, da bi raziskala možnosti za posodobitev trgovinskega
stebra sporazuma (11). Za leto 2014 se pripravljajo srečanja za popoln pregled vseh
treh stebrov sporazuma – političnega dialoga, sodelovanja in trgovine.
Južna Afrika
julija je v pretorii potekal šesti letni vrh eU-južna afrika. to leto je vrh potekal na
mednarodni dan nelsona Mandele, kar je za predsednika van rompuya in predsednika Barrosa pomenilo priložnost za počastitev njegove zapuščine s skupno udeležbo
na tradicionalnem 67-minutnem družbeno koristnem delu (ena minuta za vsako leto
Mandelovega prizadevanja). predsednika van rompuy in Barroso sta se udeležila tudi
državne spominske slovesnosti za nelsona Mandelo 10. decembra 2013 v Sowetu.
Partnerstvo EU-Afrika – praznovanje 50. obletnice Afriške
unije in priprave na vrh EU-Afrika, predviden v letu 2014
na kontinentalni ravni je glavna partnerica eU v afriki afriška unija (aU), ki je
maja 2013 praznovala 50. obletnico. odnosi med afriko in eU so oblikovani v okviru
skupne strategije eU-afrika. S skupno strategijo eU-afrika se je začelo novo obdobje
odnosov med eU in afriko z opredelitvijo skupne vizije enakopravnega partnerstva, ki
zajema doseganje koristi za obe strani z okrepljenim dvostranskim sodelovanjem
glede gospodarskih in političnih vprašanj, s skupnim prizadevanjem na mednarodni
ravni za reševanje globalnih izzivov in več medosebnimi stiki.
Predsednik Evropske komisije
José Manuel Barroso se je v
Addis Abebi v Etiopiji udeležil
praznovanja 50. obletnice
ustanovitve Organizacije
afriške enotnosti.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
S v e t U
Regionalne politike
Bližnji vzhod in Zaliv
Mirovni proces na Bližnjem vzhodu
v zvezi z mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu je bila v sklepih Sveta, sprejetih
decembra 2012 (12) in julija 2013 (13), ponovno potrjena zavezanost eU za rešitev
s soobstojem dveh držav. eU je v celoti podprla nadaljevanje neposrednih pogajanj
med izraelsko in palestinsko stranjo avgusta 2013. Decembra 2013 je bilo v sklepih
Sveta (14) navedeno, da bo eU v okviru sporazuma o dokončnem statusu obema stranema zagotovila sveženj evropske politične, gospodarske in varnostne podpore, ki bo
prvi takšne vrste.
Sprejetje novega akcijskega načrta eU-palestina aprila 2013 je pomenilo nov mejnik
v odnosih med eU in palestino. eU je kot glavna donatorica palestini še naprej podpirala vzpostavitev institucij in prizadevanja palestinske oblasti za reforme, visoka
predstavnica/podpredsednica pa je 19. marca v Bruslju gostila srečanje donatorjev v
okviru ad hoc povezovalnega odbora.
napredek v odnosih med eU in izraelom se je pokazal z začetkom veljavnosti Sporazuma o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (januarja 2013)
in s podpisom Sporazuma o odprtem nebu (junija 2013). komisija je julija objavila
smernice o upravičenosti izraelskih subjektov in njihovih dejavnosti na ozemljih, ki jih
izrael okupira od junija 1967, do nepovratnih sredstev, nagrad in finančnih instrumentov iz sredstev eU od leta 2014. novembra so se zaključila pogajanja o sodelovanju
izraela v programu eU za raziskave in razvoj obzorje 2020. evropska služba za zunanje delovanje in službe komisije so nadaljevale svoje delo v zvezi z označevanjem
porekla izdelkov iz naselbin.
165
166
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Arabski polotok, Iran in Irak
Iran
eU je še naprej v celoti zavezana iskanju diplomatske rešitve iranskega jedrskega
vprašanja. v letu 2013 so se države skupine e3+3 (Francija, nemčija in Združeno
kraljestvo ter kitajska, rusija in Združene države) pod vodstvom visoke predstavnice/
podpredsednice posvečale diplomatskim prizadevanjem za sporazum z iranom glede
začetnih ukrepov, katerih cilj je doseči celovito, dogovorjeno in dolgoročno rešitev, ki
bi vzpostavila mednarodno zaupanje v izključno miroljubno naravo iranskega jedrskega programa, ob spoštovanju legitimne pravice irana do miroljubne uporabe jedrske energije v skladu s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja ter ob doslednem upoštevanju resolucij varnostnega sveta Zn in Sveta guvernerjev Mednarodne agencije
za atomsko energijo (iaea).
Iranski minister za zunanje
zadeve Mohammad Javad Zarif
ob prihodu na srečanje v Ženevi v
Švici v okviru pogovorov med
E3+3 in Iranom on iranskem
jedrskem programu.
izvolitev nove iranske vlade pod vodstvom predsednika Hassana rouhanija, za katero
je značilen bolj konstruktiven pristop k pogovorom o jedrski energiji, je skupaj z diplomatsko zavezo in enotnostjo skupine e3+3, ki temelji na dvotirnem pristopu, privedla
do začasnega sporazuma z iranom novembra v Ženevi. ta je znan kot skupni akcijski
načrt in obe strani ga obravnavata kot prvi korak v smeri takšne rešitve.
Sporazum vključuje prostovoljno zavezo irana, da prekine vrsto svojih jedrskih dejavnosti v zameno za omejeno odpravo sankcij in zavezo za opustitev izvajanja nadaljnjih
sankcij. Za eU to pomeni opustitev nekaterih sankcijskih ukrepov, medtem ko se temeljne sankcije še naprej izvajajo. trenutno potekajo prizadevanja za dogovor o izvajanju ženevskega skupnega akcijskega načrta za čimprejšnji začetek izvajanja začetnih
ukrepov za šestmesečno obdobje. Ustrezno izvajanje tega sporazuma bo ključnega
pomena za dosego dolgoročne diplomatske rešitve.
eU je ostajala zaskrbljena zaradi razmer na področju človekovih pravic v iranu. v
javnih izjavah je obsodila zlasti veliko število usmrtitev (več kot 400 leta 2013) in
nespoštovanje temeljnih svoboščin, kot so svoboda izražanja, zbiranja in veroizpovedi
ali prepričanja, v iranu. Septembra je visoka predstavnica/podpredsednica pozdravila
izpustitev dobitnice nagrade Saharova za leto 2012 nasrin Sotoudeh in drugih zapornikov vesti ter izrazila upanje, da bo ta pozitivni korak vodil v izboljšanje položaja
človekovih pravic v iranu v okviru nove vlade.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
S v e t U
Irak
eU in irak sta začela izvajati sporazum o partnerstvu in sodelovanju na podlagi
začasne uporabe tistih delov, ki se nanašajo na trgovinsko in sektorsko sodelovanje.
organizirana so bila srečanja treh pododborov, tj. pododbora za energetiko, trgovino
in zadeve, povezane s trgovino, ter človekove pravice, ki so bila priložnost za osredotočene in odprte razprave o vrsti prednostnih področij in ukrepov. novembra je v
Bagdadu potekalo tudi prvo srečanje odbora za sodelovanje za pregled napredka pri
izvajanju in določitev prihodnjega programa. visoka predstavnica/podpredsednica je
junija obiskala irak, da bi se udeležila razprav o načinih obravnavanja vedno hujšega
sektaškega nasilja in spodbudila dvostransko sodelovanje.
Jemen
eU je v celoti podprla proces nacionalnega dialoga, ki se je začel marca, v tesnem
sodelovanju z državami članicami in širšo mednarodno skupnostjo. Svet je oktobra v
svojih sklepih (15) podprl proces in ponovil, da je potreben nadaljnji napredek, hkrati pa
je izrazil zaskrbljenost nad sabotiranjem, ki zaustavlja proces.
Srednja Azija
eU je leta 2013 še naprej krepila odnose s srednjeazijskimi državami (kazahstanom,
kirgizistanom, tadžikistanom, turkmenistanom in Uzbekistanom) na podlagi strategije eU za srednjo azijo in pregleda strategije ter poročila o napredku. Sodelovanje se je
nadalje razvijalo, zlasti na področjih regionalne pobude, ki zajemajo izobraževanje,
pravno državo in okolje/vodo ter energetiko, spodbujanje človekovih pravic in boj
proti prometu s prepovedanimi drogami. prvi dialog na visoki ravni med eU in srednjo
azijo o varnosti, ki so se ga udeležili namestniki zunanjih ministrov, je potekal junija v
Bruslju in je odražal povečanje pomembnosti varnostnih vprašanj v odnosih. novembra je bil sklenjen revidirani akcijski načrt na področju drog med eU in srednjo azijo,
kar so podprli ministri na ministrskem srečanju eU-srednja azija 20. novembra v
Bruslju.
167
168
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Azija in Pacifik
leto 2013 je bilo leto konsolidacije odnosov eU z azijskimi in pacifiškimi partnericami.
v okviru vrste sprememb vodstev v več državah je bil cilj eU ponovno utrditi sodelovanje s štirimi azijskimi strateškimi partnericami (indijo, japonsko, južno korejo in
kitajsko). Hkrati je eU še naprej igrala svojo vlogo pri podpori stabilnosti in varnosti v
regiji. Dialog na visoki ravni in redni politični dialog ter pomoč, dodeljena azijsko-pacifiški regiji, so ostali zelo intenzivni. Začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu
med eU in pacifiško regijo s papuo novo gvinejo se je nadalje izvajal in pogovori z
vsemi državami akp v pacifiški regiji so se nadaljevali.
Azijsko-evropsko srečanje
proces azijsko-evropskega srečanja (aSeM) je bil leta 2013 osredotočen na notranje
utrjevanje za povečanje učinkovitosti. na 11. zasedanju zunanjih ministrov aSeM, ki
je potekalo novembra v new Delhiju, sta imeli evropa in azija priložnost za odkrit
dialog o ključnih strateških vprašanjih, med katerimi so bila visoko na dnevnem redu
finančna in gospodarska vprašanja ter netradicionalni varnostni izzivi.
Združenje držav jugovzhodne Azije
Sodelovanje med eU in Združenjem držav jugovzhodne azije (aSean) se je leta 2013
dodatno okrepilo z izvajanjem brunejskega akcijskega načrta za obdobje 2013–2017.
prizadevanje za bolj ambiciozno politično partnerstvo med eU in aSean, več obiskov
in srečanj na visoki ravni potrjujejo pozitivni zagon.
aSean in eU sta skupaj z drugimi partnerji v okviru regionalnega foruma aSean (arF)
nadalje obravnavala vprašanja skupnega interesa na področju regionalne in mednarodne varnosti. visoka predstavnica/podpredsednica se je udeležila 20. srečanja ministrov arF v Bruneju (julija), na katerem je opredelila stališče eU glede narave glavnih
varnostnih izzivov, s katerimi se spopada regija, ter glede potrebe po celovitih in na
pravilih temelječih rešitvah. ponovno je poudarila tudi željo eU, da se udeleži vzhodnoazijskega vrha.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
169
S v e t U
Mjanmar/Burma
eU je v letu 2013 še naprej spodbujala in podpirala potekajoči prehod v Mjanmaru/
Burmi. Skupna izjava predsednikov van rompuya, Barrosa ter U theina Seina, ki je
bila objavljena, ko je slednji marca obiskal Bruselj, predstavlja pomemben mejnik v
odnosih med eU in Mjanmarom/Burmo, saj opredeljuje vizijo za vzpostavitev trajnega
partnerstva ter prispevanje k načrtom za demokratizacijo, nacionalno spravo in ekonomsko liberalizacijo. ob priznavanju pozitivnih sprememb, ki potekajo, in v pričakovanju, da se bodo nadaljevale, je eU aprila ukinila vse sankcije proti Mjanmaru/Burmi,
razen embarga na orožje. poleg tega je eU julija ponovno vzpostavila trgovinske preferenciale splošnega sistema preferencialov za Mjanmar/Burmo, po prizadevanju te
države za izboljšanje političnega, socialnega in delovnega okolja (16). julija so se zunanji ministri eU dogovorili o celovitem okviru eU za Mjanmar/Burmo, ki določa cilje in
prednostne naloge eU in držav članic za vzpostavitev trajnega partnerstva in spodbujanje tesnejšega sodelovanja. gre za skupno prizadevanje, ki vključuje ukrepe s strani
držav članic eU in institucij eU za podpiranje miru, demokracije, razvoja in trgovine.
Burmanska političarka in dobitnica
nagrade Saharova leta 1990
Daw Aung San Suu Kyi z visoko
predstavnico Unije za zunanje
zadeve in varnostno politiko in
podpredsednico Komisije
Catherine Ashton v prostorih
Evropskega parlamenta v
Strasbourgu v Franciji.
od 13. do 15. novembra se je v Yangonu in najpjidavu sestala projektna skupina
eU-Mjanmar/Burma, ki je združila širok izbor virov eU (političnih, razvojnih in poslovnih). Cilj projektne skupine eU-Mjanmar/Burma je zagotoviti celovito podporo eU za
prehod Mjanmara/Burme z uporabo celotnega izbora virov eU. projektna skupina bo
delovala kot glavni vir udejanjanja načrta za izgraditev trajnega partnerstva eU-Mjanmar/Burma, kot je bilo navedeno v skupni izjavi treh predsednikov z dne 5. marca, in bo ukrepala v skladu z določbami iz sklepov Sveta iz aprila 2013 (17).
eU je nadgradila svojo diplomatsko navzočnost v državi z vzpostavitvijo delegacije s
polnimi pooblastili v Yangonu leta 2013.
170
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Afganistan
junijski sklepi Sveta (18) so potrdili dolgoročno zavezanost eU in njenih držav članic
podpori afganistanu v času prehoda in desetletju preobrazbe. Svet je maja podaljšal mandat misije eUpol afghanistan za podporo civilne policije in pravne države do
31. decembra 2014. eU je leta 2013 sprejela obveznosti v višini 196,5 milijona eUr
za podporo lokalnega razvoja in upravljanja, verodostojnih in preglednih volitev, regionalnega sodelovanja afganistana s sosednjimi državami, razvoja kmetijstva in policije.
Pakistan
eU je tesno sodelovala s pakistanom, da bi podprla trenutno reformo volilnega sistema
v državi. Za splošne volitve v pakistanu maja 2013 je bila na terenu vzpostavljena
misija eU za opazovanje volitev pod vodstvom glavnega opazovalca in poslanca ep
Michaela gahlerja. Svet je rezultate teh prelomnih pakistanskih volitev pozdravil kot
znamenje krepitve demokracije s prvim prehodom v zgodovini države od ene civilne
vlade do druge.
Severna Koreja
eU je tesno sodelovala z mednarodno skupnostjo in glavnimi regionalnimi akterji, da
bi preprečila nadaljnji razvoj nezakonitega programa Severne koreje za balistične
izstrelke in jedrskega programa. v skladu s soglasnimi resolucijami vS Zn je eU aprila
sprejela nove omejevalne ukrepe. eU je še naprej sodelovala s ključnimi akterji, da bi
spodbujala miroljubno in trajno rešitev za jedrsko razorožitev korejskega polotoka in
ponovni začetek pogovorov na verodostojni podlagi. eU ni spremenila svoje politike
kritičnega sodelovanju s Severno korejo, vendar je bil neposredni dialog v letu 2013
oviran zaradi poslabšanja položaja na polotoku v prvi polovici leta. eU je še naprej
veliko pozornosti namenjala zelo resnim razmeram na področju človekovih pravic v
državi in podprla ustanovitev preiskovalne komisije Zn za preiskavo kršitev človekovih
pravic v Severni koreji.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
S v e t U
Latinska Amerika in Karibi
Strateško partnerstvo med eU ter latinsko ameriko in karibi je kot celota strukturirano v okviru dvoletnih srečanj na vrhu in skupnega akcijskega načrta, ki je bil sprejet
leta 2010. Dne 26. in 27. januarja je v Santiagu v Čilu potekal sedmi dvoregionalni vrh
na temo „Zavezništvo za trajnostni razvoj: spodbujanje naložb v socialno in okoljsko
kakovost“. to je bilo prvo zasedanje vrha s Skupnostjo latinskoameriških in karibskih
držav in je pomenilo novo fazo dvoregionalnih odnosov. voditelji so sprejeli politično
izjavo in razširili obstoječi akcijski načrt, da bi uvedli dve novi področji ukrepanja:
enakost med spoloma in naložbe.
Zelo dobri dvostranski odnosi z andskimi državami so se odražali s številnimi obiski
na visoki ravni, vključno z obiskom visoke predstavnice/podpredsednice v Čilu in peruju ter predsednika Barrosa v kolumbiji. Marca oz. avgusta 2013 je začel začasno veljati velikopotezni in celoviti večstranski trgovinski sporazum, sklenjen s perujem in
kolumbijo leta 2012. ta trgovinski sporazum še naprej spodbuja odnose s kolumbijo
in perujem. pričakuje se, da bo omogočil prihranek pri tarifah za izvoznike v višini več
kot 500 milijonov eUr letno in še večji dobiček z oblikovanjem stabilnega okvira za
trgovino in naložbe.
Afrika
politične prednostne naloge eU v zvezi z afriko na področju politike in varnosti, tj.
spodbujanje miru, demokracije in stabilnosti, so bile vedno bolj uravnotežene s prizadevanji v zvezi z gospodarskimi in globalnimi vprašanji, na primer na področjih trgovine in naložb ter podnebnih sprememb.
eU si je prizadevala za vzpostavitev političnih odnosov z afriško unijo, gospodarsko
skupnostjo zahodnoafriških držav (ecowas) in južnoafriško razvojno skupnostjo
(SaDC) ter tesnejših gospodarskih povezav z vzhodnoafriško skupnostjo (eaC) in
ecowas. Sodelovala je pri iskanju rešitev za politične težave v nekaterih državah
(gvineja, gvineja Bissau, Madagaskar in Zimbabve) v skladu s členom 96 Sporazuma
iz Cotonouja. poleg tega je v gvinejo, kenijo in Mali napotila misije za opazovanje
volitev, v Džibuti, gvinejo Bissau in ruando pa strokovne misije za volitve ter zagotovila pomoč pri volilnih postopkih v Burkini Faso, Demokratični republiki kongo, keniji,
na komorih, v libiji, na Madagaskarju, v Malaviju, Maliju, Sierri leone, tuniziji, Zambiji in Zimbabveju, mreži južnoafriške razvojne skupnosti za podporo volitvam pa pomoč
pri preprečevanju volilnega nasilja v državah južne afrike. eU in štiri države vzhodne
in južne afrike (eSa) (Zimbabve ter države indijskega oceana Madagaskar, Mauritius
in Sejšeli) so sprejele ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazuma o gospodarskem
partnerstvu v letu 2013, medtem ko so se pogajanja z drugimi podsaharskimi afriškimi regijami nadaljevala, vključno z dvema obiskoma komisarja za trgovino karla
De guchta.
171
172
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Razvoj
Izvajanje agende za spremembe
eU si je leta 2013 prizadevala za izvajanje političnih priporočil iz agende za spremembe (19). od samega začetka postopka načrtovanja prihodnjih finančnih instrumentov
(za obdobje 2014–2020) so bile delegacijam in službam eU s smernicami za načrtovanje predložena jasna navodila, naj začnejo v praksi izvajati razlikovanje, koncentracijo in skupni pristop eU. eU bo v svojem zunanjem sodelovanju v naslednjem večletnem finančnem okviru tudi povečala uporabo inovativnih finančnih instrumentov.
organiziran je bil temeljit pregled nacionalnega načrtovanja za zagotovitev, da je
ukrepanje eU osredotočeno na največ tri sektorje in da so ti ciljni sektorji del političnih
prednostnih nalog, opredeljenih v agendi za spremembe, ki so človekove pravice, demokracija in drugi vidiki dobrega upravljanja ter podpora za trajnostno in vključujočo
rast. projekti za skupno načrtovanje z državami članicami eU in drugimi donatorji so
se začeli izvajati v več kot 40 državah.
Komisar Andris Piebalgs med
obiskom v Boliviji, v podporo
projektu, ki ga je financirala EU za
spodbuditev alternativnih oblik
kmetijstva, ki bi nadomestile
pridelavo koke.
Sporočila o razvojnem okviru po letu 2015
leto 2013 je bilo pomembno za oblikovanje evropskega stališča glede razvojnega
okvira po letu 2015.
po javnem posvetovanju poleti 2012 je komisija februarja 2013 objavila prvi strateški
dokument o obdobju po letu 2015 (20). Dokument zagovarja en sam splošen okvir za
obdobje po letu 2015, ki bi združeval razvojne (proces doseganja razvojnih ciljev tisočletja) in okoljske (proces rio+20, vključno z oblikovanjem ciljev trajnostnega razvoja) vidike. aprila 2013 je bilo objavljeno evropsko poročilo o razvoju „obdobje po
letu 2015: globalni ukrepi za vključujočo in trajnostno prihodnost“ (21), ki je bilo zatem
predstavljeno na številnih forumih. Ministri za razvoj in okolje so maja in junija 2013
podprli sklepe Sveta o splošni agendi za obdobje po letu 2015 (22), ki jih je pozneje,
25. junija 2013, sprejel Svet za splošne zadeve.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
S v e t U
Partnerstvo AKP-EU
eU in skupina afriških, karibskih in pacifiških držav (akp) sta se junija 2013 dogovorili, da bosta odobrili prošnjo Somalije za pristop k partnerskemu sporazumu eU-akp in
ji do zaključka pristopnega procesa dodelili status opazovalke. Somalija bo tako postala 79. država akp, ki bo podpisala Sporazum iz Cotonouja.
Afrika
Somalija in Afriški rog – nov dogovor za Somalijo
eU je že dolgoletna partnerica Somalije, ki je za za kritje osnovnih potreb somalijskih prebivalcev in izboljšanje varnosti v državi od leta 2008 zagotovila več kot
1,2 milijarde eUr pomoči. 16. septembra 2013 je bil na precedenčni konferenci eU-Somalija v Bruslju podprt nov sporazum za Somalijo, zagotovljene pa je bilo tudi
1,6 milijarde eUr dodatne pomoči (vključno s 650 milijoni eUr neposredno od eU) za
najnujnejše prednostne naloge za obnovo somalijske države v obdobju 2013–2016.
Proračunska podpora v nestabilnih razmerah: pogodbe o podpori
za konsolidacijo države v Slonokoščeni obali in Maliju
Maja je bila podpisana pogodba o podpori za konsolidacijo države za Mali v višini
225 milijonov eUr kot del svežnja pomoči v višini 523,9 milijona eUr, ki ga je napovedala evropska komisija na mednarodni konferenci donatorjev „Skupaj za nov Mali“.
ta proračunska podpora vladi pomaga pri zagotavljanju osnovnih storitev in ponovni
vzpostavitvi pravne države za celotno prebivalstvo.
pogodba o podpori za konsolidacijo države za Slonokoščeno obalo v višini 115 milijonov eUr je ključni element splošne strategije eU za stabilizacijo države, ponovno
vzpostavitev državne oblasti in spodbujanje vključujoče rasti. najopaznejša dosedanja
dosežka sta pravilno delovanje vseh sodišč prve stopnje v državi, kjer potekajo obravnave v civilnih in kazenskih zadevah, in pravilno delovanje 90 % policijskih postaj
v državi.
173
174
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Latinska Amerika in Karibi
komisija je leta 2013 na ravni celine nadaljevala izvajanje regionalnih programov v
latinski ameriki in na karibih, ki zajemajo predvsem trajnostni razvoj, visokošolsko
izobraževanje, socialni in gospodarski razvoj ter vprašanja v zvezi z varnostjo, drogami in migracijo.
Program regionalne pomoči AL-Invest
DOLGA ZGODOVINA USPEHA
Program AL-Invest je od
leta 1994 do četrte faze
leta 2013 ustvaril
medregionalno trgovanje in
naložbe v vrednosti več kot
500 milijonov EUR. EU je v tem
obdobju za AL-Invest sprejela
obveznosti v skupnem znesku
144 milijonov EUR.
leta 2013 se je zaključila četrta faza emblematičnega programa eU za spodbujanje
malih in srednjih podjetij (MSp) v latinski ameriki al-invest. program al-invest je v
sodelovanju z evropskimi partnerji pospešil internacionalizacijo MSp v latinski ameriki. S prispevkom eU v višini 50 milijonov eUr v končni (četrti) fazi programa v obdobju 2009–2013 je bistveno prispeval k močni gospodarski rasti v latinski ameriki.
Sklad za spodbujanje naložb v
Latinski Ameriki (LAIF):
hidroelektrarna „5 de Noviembre“
v El Salvadorju.
Kombiniranje instrumentov v regiji
leta 2013 je bil sklad za spodbujanje naložb v latinski ameriki (laiF) utrjen kot učinkovit instrument za kombiniranje subvencij in posojil, zlasti za velike infrastrukturne
projekte.
laiF ustvarja močen učinek finančnega vzvoda, tj. dodatna sredstva usmerja na področja, ki so strateško pomembna za razvoj. v obdobju 2009–2013 je za 25 projektov
v latinski ameriki zagotovil več kot 5 milijard eUr, od katerih je eU skupaj prispevala
192,15 milijona eUr.
karibski sklad za naložbe je bil uradno vzpostavljen 22. marca 2013 na Barbadosu.
namen tega sklada z začetnim proračunom v višini 40 milijonov eUr je zagotoviti financiranje s finančnimi vzvodi na podlagi kombiniranja subvencij in posojil za razvoj
sektorja infrastrukture in zasebnega sektorja v karibskih državah.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
175
S v e t U
Hrana in prehrana
eU je na področju prehranske in hranilne varnosti ter razvoja kmetijstva največja donatorica na svetovni ravni, pri čemer vsako leto za prehransko in hranilno varnost
nameni najmanj 1 milijardo eUr (kar ne zajema nujne pomoči v hrani v okviru odzivov
na krize). podpora eU je namenjena boju proti podhranjenosti, povečanju razpoložljivosti hrane in izboljšanju dostopa do hrane za ljudi, ki so na robu lakote. Marca 2013
je komisija sprejela sporočilo „krepitev prehrane mater in otrok v zunanji pomoči“ (23),
ki ga je Svet potrdil maja. ključni element sporočila je zavezanost podpori partnerskim
državam pri zmanjšanju števila otrok, ki so mlajši od pet let in ki so zaostali v razvoju,
za vsaj 7 milijonov do leta 2025. pričakuje se, da bo do prve polovice leta 2014 dokončan prehranski akcijski načrt z opisom ukrepov, ki jih je treba sprejeti za dosego
tega cilja.
Kmetijski projekt v Keniji,
financiran s sredstvi EU.
leta 2013 je bila izdana tudi končna ocena izvajanja instrumenta za hrano v višini
1 milijarde eUr. ta instrument je dosegel skupno 59 milijonov ljudi, predvsem malih
kmetov, z učinki prelivanja na dodatnih 93 milijonov. Mednarodna skupnost je
leta 2013 priznala dejavnosti eU na področju prehranske varnosti, ko je bila komisija
izbrana za skupno dobitnico prve nagrade jacquesa Dioufa. ta nagrada pomeni priznanje, da je eU prva od pomembnejših donatorjev, ki je pomagala prekiniti več kot
40-letno težnjo zapostavljanja kmetijstva in prehranske varnosti v političnem programu. prizadevanja eU so pomagala, da sta se trajnostni razvoj kmetijstva ter prehranska in hranilna varnost uvrstila na vrh svetovnega razvojnega programa.
176
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Odzivanje na humanitarne krize in izredne razmere
Humanitarna pomoč
po vsem svetu narašča pogostost, kompleksnost in resnost naravnih nesreč, ki jih
otežujejo izzivi, kot so podnebne spremembe, hitra urbanizacija in nerazvitost. Zaskrbljujoče so tudi globalne težnje oboroženih spopadov in dolgotrajnih kriz. eU je kot
ena največjih svetovnih donatorjev humanitarne pomoči vse leto 2013 odločno
obravnavala te izzive. nujna pomoč, ki jo zagotavlja komisija sama, je znašala več kot
1,3 milijarde eUr in je dosegla milijone ljudi v več kot 90 državah.
Skupina humanitarnih strokovnjakov
Generalnega direktorata za humanitarno
pomoč in civilno zaščito (ECHO) je prva
prispela v Ormoc in prav tako obiskala
podeželska območja v južnem in
vzhodnem zalivu Leyte na Filipinih.
novembra 2013 je Filipine prizadel tropski tajfun Haiyan. tajfun, ki je bil med najhujšimi v zgodovini, je povzročil ogromno škodo, z več tisoč mrtvimi, okoli 4 milijone
razseljenimi in več kot 14 milijonov prizadetimi ljudmi. v nekaj urah po nesreči so bile
na najbolj prizadeta območja razporejene ekipe humanitarnih strokovnjakov in strokovnjakov s področja civilne zaščite eU, da bi ponudile dodatno nujno pomoč in ocenile najnujnejše potrebe. Za zagotovitev usklajenosti evropske nujne pomoči in olajšanje
logistike je bil aktiviran mehanizem eU na področju civilne zaščite. eU in njene države
članice so zagotovile znatno humanitarno pomoč in pomoč v naravi, ki presega
150 milijonov eUr v obdobju takoj po nesreči. komisija se je prav tako zavezala za
pomoč pri srednjeročni sanaciji, s čimer bo prebivalstvu pomagala pri prizadevanjih,
da si ponovno uredi življenje.
glede na ocene je v Siriji zaradi nasilja prizadetih 9,3 milijona ljudi, od katerih je
skoraj polovica otrok, ki potrebujejo humanitarno pomoč. približno 6,5 milijona ljudi je
notranje razseljenih, medtem ko število beguncev v sosednjih državah – več kot
2,3 milijona in še vedno narašča – izpostavlja kompleksno regionalno razsežnost nesreče. evropska pomoč dosega do 80 % prebivalcev, ki so prizadeti zaradi krize, ter
zagotavlja konkretne in opazne rezultate s takojšnjim učinkom za tiste, ki jih je prizadela sirska kriza. evropska komisija je v letu 2013 sprostila dodatnih 350 milijonov eUr za humanitarno pomoč, s čimer se je skupni odziv eU od konca leta 2011
povečal na več kot 2 milijardi eUr. poleg tega je bila za sosednje države, ki gostijo
sirske begunce, zagotovljena materialna pomoč (kot so reševalna vozila, grelniki,
odeje in higienski svežnji). ta vključuje pomoč držav članic za Bolgarijo, v katero je čez
leto prihajalo vedno več beguncev iz Sirije.
Krepitev vodne infrastrukture v taborišču
Zaatari v Jordaniji.
v Sahelu si ranljiva gospodinjstva prizadevajo za okrevanje po resni krizi zaradi pomanjkanja hrane, ki je prizadela regijo leta 2012. razmere otežujejo oboroženi spopadi v Maliju, zaradi česar je skoraj 16 milijonov ljudi še vedno ogroženih zaradi pomanjkanja hrane, od katerih jih 8 milijonov potrebuje nujno pomoč v hrani. prednostna
naloga leta 2013 je bilo tudi povečevanje odpornosti najbolj ranljivih skupnosti, da bi
vzdržale prihodnje krize. v ta namen je komisija prevzela vlogo gonilne sile za uvedbo
pobude agir-Sahel, ki vse deležnike združuje v prizadevanjih, da bi se v Sahelu v
naslednjih 20 letih dosegel cilj „svet brez lakote“.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
177
S v e t U
eU je zavezana tudi pomoči žrtvam pozabljenih kriz po svetu, pri čemer približno 15 %
proračuna za humanitarno pomoč namenja za potrebe ljudi, ki jih medijska pozornost
in pozornost donatorjev v veliki meri zaobide. Srednjeafriška republika se spopada s
katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, katerim širša mednarodna skupnost že
predolgo ne namenja svoje pozornosti. nasilje med skupnostmi se je proti koncu
leta 2013 dramatično stopnjevalo, zaradi česar je več sto tisoč oseb v prestolnici
Bangui in po vsej državi zapustilo svoje domove. komisija je Srednjeafriški republiki
dodelila 39 milijonov eUr humanitarne pomoči in tako postala njena glavna donatorica. poleg tega je eU večkrat organizirala preskrbo po zraku, da bi pomagala pri
prevozu humanitarne pomoči in osebja v varnostno zelo težavnih razmerah.
tri leta po uničujočem potresu leta 2010 so humanitarne potrebe na Haitiju še vedno
velike. eU ostaja v celoti zavezana in leta 2013 je povečala svojo humanitarno pomoč
za 30,5 milijona eUr, da bi pomagala tistim, ki so zaradi potresa še vedno brez doma,
žrtvam kolere in tistim, ki jih je močno prizadel hurikan Sandy. S pomočjo sredstev eU
so humanitarne organizacije izvedle številne nujne ukrepe.
Otroci miru EU: naložba Nobelove nagrade v prihodnost
otroci so med najbolj ranljivimi žrtvami sporov. eU se je po prejetju nobelove
nagrade za mir 2012 za dosežke na področju miru v evropi odločila, da bo denarno nagrado namenila za pomoč otrokom z vsega sveta, ki jim je onemogočeno
odraščanje v miru. v kolumbiji se v korist otrok izvaja projekt, ki oboroženim
skupinam preprečuje novačenje otrok. v južnem Sudanu se namenjajo sredstva
za pomoč otrokom, da bi lahko po letih spopadov začeli nova življenja. v pakistanu pobuda eU v okviru nobelove nagrade podpira izobraževanje in zaščito otrok,
ki so razseljeni zaradi spopadov. pobuda zagotavlja pomoč več kot 28 000 otrokom. eU je novembra 2013 potrdila svojo odločitev o nadaljnjem izvajanju pobude „otroci miru“ (24), pri čemer je napovedala dodatna sredstva za nove projekte
v letu 2014.
Komisarka za mednarodno
sodelovanje, humanitarno pomoč
in krizno odzivanje Kristalina
Georgieva in predstavnik Unicefa
v Pakistanu Dan Rohrmann
predstavljata v Bruslju v Belgiji
projekt, financiran s pobudo EU
„Otroci miru“.
178
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
v vedno zahtevnejših humanitarnih razmerah je mednarodno sodelovanje bistvenega
pomena. vse leto 2013 je eU na večstranskih forumih še naprej izražala svoje odločno stališče. eU namerava s prevzemom vodilne vloge v okviru programa za spremembe povečati skupni humanitarni odziv, in sicer z izboljšanjem globalnega usklajevanja,
vodenja in odgovornosti. eU prek komisije v obdobju od julija 2013 do julija 2014
predseduje skupini za donatorsko podporo oCHa, pri čemer upošteva vodilo „skupno
ukrepanje za tiste, ki potrebujejo pomoč“. ta skupina je pomemben mehanizem za
posvetovanje z donatorji humanitarne pomoči v zvezi z dejavnostmi Urada Združenih
narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (oCHa).
Civilna zaščita
naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, teroristična dejanja ter tehnološke,
radiološke in okoljske nesreče se lahko zgodijo kjer koli in kadar koli. v primeru takšnih
nesreč je vloga mehanizma eU na področju civilne zaščite zagotoviti hiter in usklajen
odziv za pomoč ljudem, ki jih prizadenejo nesreče, pri čemer uporablja strokovno
znanje in zmogljivosti, ki so na voljo v Uniji.
v primerih, kot je tropski tajfun Haiyan, ki je novembra razdejal Filipine, je imelo središče komisije za usklajevanje odzivanja v izrednih razmerah vodilno operativno vlogo
v okviru odziva eU. to središče deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Ustanovljeno je
bilo maja 2013 in z njim se je dodatno povečala zmogljivost eU za odzivanje na nesreče znotraj Unije in na svetovni ravni. Središče za usklajevanje odzivanja v izrednih
razmerah zbira informacije o nesrečah v realnem času, spremlja nevarnosti in zagotavlja učinkovito usklajevanje posredovanj. na Filipinih je središče za usklajevanje
odzivanja v izrednih razmerah pomagalo pri zagotavljanju osebja in materialne nujne
pomoči več kot 20 sodelujočih držav ter podpiralo prevoz sredstev civilne zaščite v
regijo.
pomoč, ki je bila v letih 2012 in 2013 namenjena za boj proti gozdnim požarom v
albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, grčiji in na portugalskem, ter pomoč, ki je bila
namenjena beguncem v sosednjih državah Sirije, sta druga nedavna primera odzivanja v izrednih razmerah za pomoč ljudem v stiski v Uniji in zunaj nje.
Mehanizem eU na področju civilne zaščite se je od ustanovitve leta 2001 odzval na
več kot 180 nesreč po svetu. v mehanizmu sodelujejo vse države članice eU ter
islandija, lihtenštajn, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in norveška.
Delovanje je usmerjeno na področja, na katerih je skupni evropski pristop učinkovitejši od ločenih nacionalnih ukrepov.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
S v e t U
Človekove pravice in demokracija
Človekove pravice
eU si je še naprej prizadevala, da bi človekove pravice in demokracijo postavila v
središče svojih dejavnosti. pri izvajanju ukrepov v okviru akcijskega načrta eU na področju človekovih pravic in demokracije (25) je bil dosežen napredek, ki zajema predvsem končno vzpostavitev svetovne mreže kontaktnih točk za človekove pravice in
demokracijo; napredek glede ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic; pristop k razvoju, ki temelji na pravicah; revidirane smernice o smrtni kazni; pravice otrok in
žensk ter vzpostavitev smernic za lezbijke, geje, biseksualce, transseksualce in obojespolnike (skupino lgBti) ter smernic za svobodo veroizpovedi ali prepričanja. eU je
vse leto še naprej aktivno podpirala organizacije civilne družbe, z več kot dvajsetimi
državami pa so potekali tudi posebni dialogi o človekovih pravicah. posebni predstavnik eU za človekove pravice je poleg tega s svojim delom povečal skladnost in prepoznavnost človekovih pravic v zunanji politiki eU.
eU je ostajala predan akter na področju človekovih pravic v okviru Zn in je prispevala
k vzpostavitvi in zagovarjanju strogih standardov in mehanizmov za spodbujanje in
varstvo človekovih pravic. eU je zlasti aktivno sodelovala pri delu Sveta za človekove
pravice in generalne skupščine Zn (gS Zn) ter predložila več pobud v zvezi s problematičnimi državami ter pomembnimi tematskimi vprašanji.
179
180
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Podpora demokracije in demokratizacije
leta 2013 je eU še naprej podpirala volilne postopke po vsem svetu z napotitvami
misij za opazovanje volitev in misij strokovnjakov za volitve ter zagotavljanjem pomoči na volitvah in podpore domačim opazovalcem. Misije za opazovanje volitev so bile
napotene v jordanijo (parlamentarne volitve 23. januarja), kenijo (splošne volitve
4. marca), paragvaj (splošne volitve 21. aprila), pakistan (parlamentarne in pokrajinske volitve 11. maja), Mali (predsedniške volitve 28. julija, poznejša napotitev za
parlamentarne volitve 24. novembra in 15. decembra), gvinejo (parlamentarne volitve
28. septembra), na Madagaskar (predsedniške in parlamentarne volitve 25. oktobra in
20. decembra), kosovo (občinske volitve 3. novembra), v nepal (volitve v ustavodajno
skupščino/parlamentarne volitve 19. novembra) in Honduras (predsedniške in parlamentarne volitve 24. novembra). Misije strokovnjakov za volitve so bile napotene v
Butan, kambodžo, na Maldive, v Mavretanijo, ruando, Svazi, togo in Zimbabve.
poleg tega je ukrepanje na osnovi priporočil misij za opazovanje volitev prednostna
naloga (glede na akcijski načrt za človekove pravice). Do zdaj je bilo uvedeno redno
poročanje vodij misij, oblikujejo pa se tudi smernice za misije za opazovanje volitev in
delegacije. Misije nadaljnjega ukrepanja so bile poslane v Malavi (decembra 2012),
Bolivijo (marca 2013) in Mozambik (maja 2013).
Med ukrepi, ki so vključeni v akcijski načrt eU za človekove pravice in demokracijo, je
zaključek dela na projektih devetih pilotnih držav, ki razvijajo nove metode dela za
podporo demokracije/demokratizacije. te pilotne države so bile Benin, Bolivija, gana,
indonezija, kirgizistan, libanon, Maldivi, Mongolija in Salomonovi otoki. pri teh projektih so sodelovali eSZD, generalni direktorat za razvoj in sodelovanje – europeaid in
delegacije eU, ki so se osredotočili na šest področij ukrepanja, določenih v sklepih
sveta iz leta 2009 (26): pristop glede na posamezno državo, dialog in partnerstvo,
skladnost in usklajenost eU, vključevanje, mednarodno sodelovanje in prepoznavnost.
konkretna rezultata posameznih držav sta bila demokratični profil in akcijski načrt za
podporo demokracije. v obsegu, kakršnega dopušča lokalno okolje, se nadaljujejo
prizadevanja za poglobitev sodelovanja med eU, državami članicami eU, partnerskimi
vladami in drugimi ključnimi akterji. proti koncu leta 2013 je bila vzpostavljena druga
generacija pilotnih držav, ki temelji na rezultatih prve in katere cilj je globalno delovanje do konca leta 2015.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
181
S v e t U
Večstransko upravljanje in globalni izzivi
Večstranska dimenzija
EU in Združeni narodi
eU je kot zvesta podpornica večstranskosti nadaljevala svoja prizadevanja za krepitev
Zn. osredotočala se je na spodbujanje mednarodnega miru in varnosti, trajnostnega
razvoja in človekovih pravic, demokracije in pravne države ter na izboljšanje učinkovitosti Zn.
v okviru gS Zn je eU aktivno prispevala k več srečanjem na visoki ravni z učinkom na
razvoj, zlasti k posebnemu dogodku v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja, srečanju na
visoki ravni v zvezi z invalidnostjo in razvojem, prvemu srečanju političnega foruma
na visoki ravni o trajnostnem razvoju, o katerem so se države dogovorile na konferenci rio+20, ter srečanju na visoki ravni o migracijah in razvoju. na teh srečanjih so bili
sprejeti „končni dokumenti“, h katerim je eU ustrezno prispevala. eU je prispevala tudi
k pogajanjem in sprejetju več resolucij gS Zn, ki imajo neposredni učinek na razvoj,
človekove pravice, razoroževanje in neširjenje orožja, ohranjanje in graditev miru.
končni dokument, ki je bil potrjen na posebnem dogodku gS Zn v zvezi z razvojnimi
cilji tisočletja, je gS Zn sprejela oktobra 2013. Dokument je dobra podlaga za nadaljevanje razprav, zagotavlja pa tudi načrt za prihodnji medvladni proces po 69. gS Zn,
ki bo vodil v vrh septembra 2015, na katerem bo sprejeta razvojna agenda za obdobje
po letu 2015. eU si prizadeva za zagotovitev, da bo nova razvojna agenda ustrezno
vključevala teme, kot so mir, varnost in ranljivost ter človekove pravice, dobro upravljanje in pravna država.
Sodelovanje pri spodbujanju miru in varnosti
eU je leta 2013 še naprej tesno sodelovala z Zn pri vojaškem in civilnem kriznem
upravljanju v več državah, zlasti v Demokratični republiki kongo, na kosovu, v
libiji, Maliju in Somaliji. Usmerjevalni odbor eU-Zn za krizno upravljanje se je
sestal aprila v Bruslju in novembra v new Yorku, da bi razpravljal o trenutnih kriznih razmerah in konkretnem sodelovanju med eU in Zn, tako v njunih sedežih kot
na terenu. izvajanje akcijskega načrta za krepitev podpore Svop politiki ohranjanja miru Zn je stalno napredovalo. Dokončanje skupnih smernic eU-Zn o načrtovanju za primere, ko obe organizaciji delujeta na istem območju, bo bistveno
olajšalo sodelovanje med eU in Zn pri načrtovanju misij in operacij.
Zgradba ZN v New Yorku v ZDA.
182
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
EU in drugi večstranski forumi
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
eU se je leta 2013 še naprej odločno zavzemala za organizacijo za varnost in sodelovanje v evropi (ovSe), tudi s preprečevanjem poskusov nekaterih sodelujočih držav,
da bi zmanjšale zaveze ovSe, ter z zagotavljanjem podpore za njene različne regionalne in tematske prednostne naloge. eU podpira delo neodvisnih institucij ovSe in
še naprej tesno sodeluje z misijami ovSe na terenu, zlasti na zahodnem Balkanu,
južnem kavkazu in v srednji aziji. eU je še naprej odločno podpirala prizadevanja
ovSe za napredek pri pogovorih o rešitvi spora na območju pridnestrja, spora v gruziji
in spora v gorskem karabahu.
NATO
Sodelovanje med eU in natom se je dobro nadaljevalo, tudi v okviru dogovora Berlin
plus. Med eU in natom obstajajo pogosti stiki med osebjem v zvezi z operativnimi
obveznostmi, načrtovanjem in razvojem zmogljivosti. visoka predstavnica/podpredsednica se redno sestaja z generalnim sekretarjem nata, misije in operacije nata in
Svop pa so skupaj prisotne na več območjih. evropski svet je decembra 2013 priznal
pomembnost odnosov med eU in natom. eU si še naprej prizadeva za pravi medorganizacijski odnos.
Svet Evrope
eU si je prizadevala za sodelovanje s Svetom evrope, zlasti na področjih evropske
sosedske politike (s posebnim poudarkom na vzhodnem partnerstvu in južnem Sredozemlju) in zahodnega Balkana. S Svetom evrope je še naprej zelo uspešno sodelovala na področju pravosodja in notranjih zadev v okviru izvajanja stockholmskega
programa eU ter na področjih pravne države in demokracije na podlagi tesnega
sodelovanja z Beneško komisijo v zvezi z ustavnimi reformami in vprašanji volilne
zakonodaje. pogajanja o pristopu eU k evropski konvenciji o človekovih pravicah je
aprila 2013 zaznamoval pomemben mejnik, saj je bil na tehnični ravni sklenjen dogovor o osnutku pristopnega sporazuma.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
183
S v e t U
Skupine G-7, G-8 in G-20
komisija je v letu 2013 sodelovala na več vrhih ter srečanjih teh treh forumov, med
drugim s ciljem obravnavanja globalnega gospodarstva ter, na vrhu skupine g-8
junija v kraju loch erne, treh prednostnih nalog, tj. trgovine, davkov in preglednosti.
Delo skupine g-8 na področju razvoja je bilo osredotočeno zlasti na kmetijstvo in
prehransko varnost. novo zavezništvo za prehransko varnost in prehrano se je razširilo. eU je skupaj z drugimi voditelji skupine g-8 še vedno dejavna na področju vzpostavitve partnerstva med vladami držav partneric v afriki, državami skupine g-8 in
zasebnim sektorjem, da bi v naslednjih 10 letih s podporo kmetijskega razvoja iz
revščine rešili 50 milijonov ljudi. eU je v letu 2013 odločno podprla pobudo Združenega kraljestva o trgovini v afriki. pobuda skupine g-8 za preglednost, ki jo je vodilo
Združeno kraljestvo, je zajela več pomembnih področij: pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji, preglednost pomoči, davčno preglednost in omejitev dejavnosti
pranja denarja ter izboljšanje davčnih sistemov v državah v razvoju. na vseh teh
področjih je eU zelo dejavna.
Predsednik Evropskega sveta
Herman Van Rompuy in
predsednik Evropske komisije
José Manuel Barroso na
osmem vrhu skupine G-20
v Sankt Peterburgu v Rusiji.
Finančni ministri skupine g-20 in guvernerji centralnih bank so leta 2013 zasedali
štirikrat. na zasedanjih so se osredotočili na svetovne gospodarske razmere in ukrepe,
potrebne za pospešitev oživitve gospodarstva. na vrhu v Sankt peterburgu so se voditelji držav skupine g-20 med drugim zavezali, da bodo sodelovali pri obravnavanju
morebitnih vplivov nekonvencionalnih denarnih politik na druge države.
na tem vrhu skupine g-20 je bila s potrditvijo samodejne izmenjave davčnih informacij utrjena tudi nova svetovna usmerjenost k bolj poštenemu obdavčevanju. eU je
odigrala osrednjo vlogo pri zagotovitvi, da bodo članice skupine g-20 od leta 2015
izvajale ta novi standard. Države g-20 sprejemajo ukrepe za zagotovitev, da podjetja
in posamezniki plačujejo davke, ki jih dolgujejo in ki so v težkih razmerah resnično
potrebni za naložbe v prihodnost.
184
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Globalni izzivi
Neširjenje orožja in konvencionalno orožje
eU je zagotavljala nadaljnjo podporo za postopek Zn za sklenitev pogodbe o trgovini
z orožjem, da bi se povečala odgovornost in preglednost pri trgovanju s konvencionalnim orožjem. eU je aktivno sodelovala na končni diplomatski konferenci Zn o pogodbi
o trgovini z orožjem (18.–28. marca 2013 v new Yorku) in pozdravila sprejetje te
pogodbe s strani gS Zn 2. aprila 2013.
eU je okrepila svojo podporo iaea. ostaja ključna donatorica za Sklad za jedrsko
varnost iaea, in sicer je od leta 2004 prevzela obveznosti zanj v višini več kot 31 milijonov eUr. Dne 21. oktobra 2013 (27) je bil odobren nov sklep Sveta, da se za podporo tega sklada zagotovi več kot 8 milijonov eUr.
leta 2013 so se zgodile pomembne spremembe na področju varnosti in trajnosti v
vesolju. eU je imela 16. in 17. maja v kijevu ter 20.–22. novembra v Bangkoku odprta
posvetovanja o svojemu predlogu o mednarodnem kodeksu ravnanja za dejavnosti v
vesolju z namenom razširitve mednarodne podpore kodeksu v zvezi z njegovim morebitnim sprejetjem v letu 2014. namen kodeksa je prispevati k preglednosti in
ukrepom za krepitev zaupanja v dejavnosti v vesolju. eU je tudi podpirala ozaveščanje
o pomembnosti standardov vedenja ter preglednosti in ukrepov za krepitev zaupanja
v vesolju, in sicer prek regionalnih seminarjev. poleg srečanja v kuala lumpurju v
letu 2012, so bila leta 2013 organizirana dodatna srečanja v adis abebi (etiopija),
astani (kazahstan) in Ciudad de México (Mehika).
Podnebne spremembe in varnost
varnostni vidiki podnebnih sprememb so leta 2013 ostali med prednostnimi nalogami
programa eU.
Svet za zunanje zadeve je junija 2013 sprejel sklepe (28) o načinih za dodatno krepitev
podnebne diplomacije eU za podporo zagotavljanja političnih pogojev, ki bi vodili v
napredek k sporazumu za leto 2015. eU si je celo leto prizadevala in krepila prizadevanja za spodbujanje in podporo velikopoteznih podnebnih ukrepov v partnerskih državah z uporabo vseh instrumentov zunanje politike.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
185
S v e t U
konferenca Zn o podnebnih spremembah, ki je potekala novembra v varšavi, je zaznamovala napredek v mednarodnem boju proti podnebnim spremembam. v odziv na
ključno zahtevo eU je bil na konferenci dogovorjen rok, do katerega morajo države
predstaviti svoje prispevke k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov v
okviru novega svetovnega sporazuma o podnebju, ki bo sprejet leta 2015. na konferenci so bili dogovorjeni tudi načini za pospešitev prizadevanj za še večje zmanjšanje
emisij do konca tega desetletja in vzpostavitev mehanizma za obravnavanje izgub in
škode, ki so jih podnebne spremembe povzročile v ranljivih državah v razvoju, ter
sprejeti sklepi za okrepitev izvajanja številnih ukrepov, ki so že bili dogovorjeni na
mednarodni ravni, vključno s finančnimi sredstvi za podporo državam v razvoju in boj
proti krčenju tropskih gozdov.
Otvoritveni govor komisarke
za podnebne ukrepe Connie
Hedegaard na konferenci
COP19/CMP9 Združenih narodov
o podnebnih spremembah
v Varšavi na Poljskem.
komisija je leta 2013 namenila dodatnih 47 milijonov eUr za financiranje devetih
novih posredovanj globalnega zavezništva o podnebnih spremembah v Čadu, Džibutiju, na Haitiju, komorih, v Malaviju, Mavretaniji, Mjanmaru/Burmi, na São toméju in
príncipu ter v tanzaniji. tako se je portfelj s štirih pilotnih projektov leta 2008 povečal
na 48 nacionalnih in regionalnih programov v 38 državah ter osmih regijah in podregijah, katerih finančna sredstva znašajo skoraj 300 milijonov eUr.
186
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Migracije
Zunanja razsežnost migracijske politike eU in, natančneje, sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij je jasna prednostna naloga eU. eU migracije sistematično
uvršča na dnevni red svojih političnih, gospodarskih in socialnih dialogov s tretjimi
državami. Z več ključnimi partnericami, kot so indija, kitajska, rusija in Združene
države, ter v okviru več regionalnih pobud, kot so partnerstvo med eU in afriko na
področju migracij, mobilnosti in zaposlovanja, proces iz rabata, vzhodno partnerstvo,
partnerstvo svilnih poti in sodelovanje eU-Skupnost latinskoameriških in karibskih
držav, so bili razviti strateški dialogi o migracijskih vprašanjih. takšni dialogi obravnavajo različne razsežnosti pojava migracij, kot so povezave med migracijami in razvojem, mobilnost, omejevanje nezakonitih migracij, ponovni sprejem in trgovina z ljudmi.
eU prav tako aktivno sodeluje v razpravah, ki potekajo v okviru različnih mednarodnih
forumov, in je razvila tesno sodelovanje z različnimi mednarodnimi akterji, ki delujejo
na področju migracij.
komisija je maja sprejela novo sporočilo „prizadevanja za maksimiranje razvojnega
učinka migracij“ (29), ki je služilo kot osnova za stališče eU v dialogu z Zn na visoki
ravni o mednarodnih migracijah in razvoju, ki je potekal oktobra 2013, ter za oblikovanje predlogov za ambicioznejši pristop k migracijam in razvoju na ravni eU.
Diplomacija na področju voda
eU je leta 2013 izvedla projekt evidentiranja zanesljive preskrbe z vodo, da bi dobila
pregled nad tem, kdo iz eU in držav članic se ukvarja s čim na področju glavnih regionalnih in čezmejnih izzivov v zvezi z zanesljivo preskrbo z vodo po vsem svetu. rezultati so pokazali visoko stopnjo sodelovanja eU in držav članic ter poglobljene pobude
in dejavnosti po svetu.
na podlagi tega projekta evidentiranja je Svet za zunanje zadeve julija 2013 sprejel
prve sklepe o diplomaciji na področju voda (30), da bi eU omogočil večjo udeležbo pri
obravnavanju izzivov v zvezi z zanesljivo preskrbo z vodo po vsem svetu. Sklepi sveta
priznavajo aktivno sodelovanje pri obravnavanju čezmejnih izzivov v zvezi z zanesljivo
preskrbo z vodo kot konkreten cilj diplomacije na področju voda z namenom spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z vodami na podlagi sodelovanja in so kot nujni
prednostni nalogi diplomacije na področju voda opredelili obravnavanje območja nila
ter srednje azije. Sklepi Sveta tudi spodbujajo k mednarodnim sporazumom o sodelovanju na področju voda in ustreznim mednarodnim konvencijam na področju voda ter
vzpostavitvi mednarodnih partnerstev za spodbujanje regionalnega in čezmejnega
sodelovanja na področju voda.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
S v e t U
Energetska diplomacija
na podlagi okrepljenega sodelovanja visoke predstavnice/podpredsednice in eSZD na
področju energetske diplomacije je Svet za zunanje zadeve aprila 2013 z zunanjimi
ministri eU razpravljal o zunanji energetski politiki in zanesljivi preskrbi z energijo, pri
čemer so se osredotočili na vprašanje, kako lahko zunanja politika prispeva k ciljem
energetske politike eU, natančneje v zvezi z južnim koridorjem.
Kibernetska varnost
Februarja 2013 sta visoka predstavnica/podpredsednica in komisija sprejeli skupno
sporočilo o strategiji eU za kibernetsko varnost (31), prvi celoviti strateški dokument
eU o tem hitro rastočem vprašanju. Strategija se osredotoča na neizbežno potrebo
po okrepitvi vseevropskih preventivnih ukrepov na področju kibernetske varnosti in se
zavzema za izboljšanje horizontalnega sodelovanja med različnimi političnimi področji v eU: področjem kibernetske odpornosti, kibernetske kriminalitete, mednarodne
politike eU za kibernetski prostor in vprašanj Svop. Strategija določa jasne prednostne
naloge mednarodne politike eU za kibernetski prostor: ohranjanje svobode in odprtosti kibernetskega prostora; razvoj standardov vedenja in uporaba obstoječega mednarodnega prava v kibernetskem prostoru; povečanje zmogljivosti za zagotavljanje
kibernetske varnosti v tretjih državah in spodbujanje mednarodnega sodelovanja
glede vprašanj v zvezi s kibernetskim prostorom.
izvajanje strategije se je nadaljevalo vse leto 2013. eSZD je okrepila sodelovanje s
ključnimi strateškimi partnerji eU glede kibernetskih vprašanj. razvoj standardov vedenja v kibernetskem prostoru se je nadaljeval in v okviru ovSe je bil dosežen dogovor
o prvem sklopu ukrepov za krepitev zaupanja. eSZD se posveča razvoju globalnih
zmogljivosti z usmerjenostjo v krepitev pravne države v kibernetskem prostoru in
odzivanje na nesreče. Financiranje te dejavnosti se bo v naslednjih petih letih povečalo, začelo pa se je tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji in organizacijami, zasebnim sektorjem in civilno družbo za določitev primernega modela za podporo razvoja
zmogljivosti.
Boj proti terorizmu
nevarnost terorizma je še vedno velika in se stalno razvija. nedavni napadi izpostavljajo stalno nevarnost terorizma in dejstvo, da je terorizem globalni izziv, kot dokazujejo teroristični napadi v Bostonu, alžiriji in keniji ter razvoj dogodkov v Maliju in na
območju Sahela. v letu 2013 se je decentralizacija terorizma povečala. razpršenost in
razširjenost terorizma zahtevata večstranski odziv za izboljšanje globalnega usklajevanja za preprečevanje napadov, prestrezanje kriminalnih združb in blokado možnosti
financiranja za decentralizirane, dobro razvite teroristične mreže in sovražno usmerjene posameznike.
eSZD je v okviru celovitega pristopa začela politične dialoge o boju proti terorizmu s
številnimi ključnimi partnerji in mednarodnimi organizacijami, s čimer je prispevala k
poglobitvi mednarodnega soglasja in okrepitvi mednarodnih prizadevanj v boju proti
terorizmu. posebni dialogi so potekali z Zn, kanado, pakistanom, rusijo, Savdsko
arabijo, turčijo, Združenimi arabskimi emirati in Združenimi državami.
187
188
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Mir in varnost
Skupna varnostna in obrambna politika
leta 2013 so se na področju Svop zgodile številne spremembe. eU je organizirala dve
novi misiji, tj. misijo eU za usposabljanje v Maliju in misijo eU za pomoč pri upravljanju
meja v libiji. eU je v letu 2013 na 12 civilnih misij in štiri vojaške operacije napotila
več kot 7 000 članov civilnega in vojaškega osebja.
v okviru priprav na zasedanje evropskega sveta na temo varnostne in obrambne
politike decembra 2013 je bilo v programu eU tudi varnosti in obrambi namenjene
več pozornosti. glavni cilj tematske razprave med voditelji je bil okrepiti učinkovitost
in vpliv Svop, da bi okrepili razvoj obrambnih zmogljivosti in evropsko obrambno
industrijo.
v sklopu priprav na decembrsko zasedanje evropskega sveta je komisija julija predložila sporočilo o evropskem obrambnem in varnostnem sektorju (32), visoka predstavnica/podpredsednica (vodja evropske obrambne agencije) pa je oktobra predložila
obsežno poročilo o Svop. novembra je Svet sprejel sklepe (33), ki jih je evropski svet
podprl na decembrskem zasedanju.
PREGLED MISIJ IN OPERACIJ EVROPSKE UNIJE
EUFOR Althea
Bosna in
Hercegovina
EULEX
Kosovo
EUMM
Gruzija
EUPOL
COPPS
Palestina
EUPOL
Afganistan
EU SVOP
?
(skupna varnostna in obrambna politika)
EUBAM
Libija
EUTM
Mali
EUBAM
RAFAH
Palestina
EUCAP
SAHEL
Niger
Euavsec
Južni
Sudan
EUSEC
DR
Kongo
4 tekoče
vojaške misije.
Eujust
LEX
Irak
EU
Navfor
Atalanta
EUTM
Somalija
EUPOL
DR
Kongo
12 tekočih
civilnih misij.
?
Trenutno napotenih več
kot 7 000 ljudi.
12 zaključenih
misij od leta 2003.
Od leta 2003 je bilo napotenih
80 000 ljudi: vojaki, policisti in
strokovnjaki za pravno državo.
EUCAP Nestor
Džibuti, Kenija,
Sejšeli,
Somalija,
Tanzania
Cilji: ohranjanje miru,
preprečevanje sporov, krepitev
mednarodne varnosti in podpora
pravne države.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
189
S v e t U
na posebno zahtevo libijskih organov je eU organizirala civilno misijo Svop eUBaM
libya, katere namen je libijskim organom zagotoviti nujno potrebno integrirano zmogljivost za upravljanje meja. poleg tega je eU naročila projekte na področju reforme
policijskega in pravosodnega sektorja, varnega shranjevanja in upravljanja zalog
konvencionalnega orožja in streliva in obnove zmogljivosti libije za kazenske preiskave ter ohranila obsežen sveženj podpore za krepitev javne uprave, poklicno usposabljanje, dobro upravljanje, zdravje, izobraževanje in civilno družbo.
v odziv na državni udar, ki se je zgodil leta 2012 v Maliju, je Svet januarja 2013 organiziral misijo Svop za svetovanje malijskim obrambnim organom in usposabljanje
taktičnih enot. Misija eU za usposabljanje v Maliju je odziv na uradno prošnjo malijskih
organov in na resolucijo varnostnega sveta Zn št. 2071, ki poziva regionalne in mednarodne partnerje, vključno z eU, k zagotavljanju pomoči za izboljšanje zmogljivosti
malijskih oboroženih sil. Misija eU za usposabljanje je eden od številnih instrumentov,
ki so del celovitega pristopa eU, v skladu s strategijo za varnost in razvoj Sahela.
FS Nivôse, ladja francoskih
pomorskih sil EU (Eunavfor),
spremlja plovilo, zakupljeno za
Svetovni program za hrano (WFP).
190
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
5
Delovanje eU na področju afriškega roga je še en odličen primer, kako je mogoče
doseči rezultate s kombinirano uporabo različnih instrumentov eU.
▶ pomorska operacija eU eunavfor – atalanta ima priznano vodilno vlogo v
mednarodnem boju proti piratstvu, pri čemer se je na podlagi skupnih prizadevanj
močno zmanjšalo število poskusov napadov in uspešnih piratskih napadov v
adenskem zalivu in zahodnem indijskem oceanu. leta 2013 se je ob somalski obali
zgodilo manj kot 20 napadov in sumljivih dogodkov. od maja 2012 niso pirati
napadli nobene večje ladje.
▶ Hkrati se v okviru civilne misije eUCap nestor krepijo zmogljivosti partnerskih držav
v regiji kot pomoč pri zagotavljanju pomorske varnosti na območju njihovih voda.
Italijanske vojaške sile vojaške
misije za usposabljanje
somalijskih varnostnih sil (EUTM
Somalia) na usposabljanju
somalijskih vojakov.
▶ na kopnem je bilo v okviru misije eU za usposabljanje v Somaliji uspešno
usposobljenih več kot 3 000 somalskih vojakov, kar je pomemben prispevek k
omogočanju osvoboditve Mogadiša in poznejšemu prehodu na nov politični začetek
v Somaliji. v zvezi s tem je začela misija to leto izvajati tudi svojo novo vlogo, v
okviru katere somalskim organom zagotavlja strateško svetovanje o
prestrukturiranju oboroženih sil.
Celovit pristop/preprečevanje sporov
Unija ima za doseganje končnega rezultata, za katerega si prizadevajo države članice
in mednarodna skupnost, na voljo veliko politik in orodij za zunanje odnose, ki zajemajo diplomacijo, varnost, obrambo, finance, trgovino, razvoj in humanitarno pomoč
ter zunanjo razsežnost notranjih politik eU. to je glavna prednost eU kot mednarodnega akterja.
komisija in visoka predstavnica/podpredsednica sta decembra 2013 sprejeli skupno
sporočilo „Celosten pristop zunanje politike eU k reševanju konfliktov in kriz“ (34) za
dodatno okrepitev prizadevanj eU za večjo učinkovitost in kohezivnost njenega ukrepanja na svetovni ravni z uporabo celotnega razpona njenih instrumentov in virov.
OPOMBE
(1) to poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z rvSZn 1244/99 in mnenjem
Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti kosova.
(2) po nujnih zahtevah držav članic eU in Združenih držav je eU 18. decembra 2013 obljubila 12 milijonov eUr
za posebni skrbniški sklad organizacije za prepoved kemičnega orožja, ki je bil ustanovljen za uničenje
sirskega kemičnega orožja. prispevek eU je skupaj z drugimi prispevki (zlasti norveške in japonske) organizaciji
za prepoved kemičnega orožja omogočil izvedbo javnega razpisa dne 20. januarja, kot je bilo načrtovano.
prispevek eU se bo financiral prek instrumenta za stabilnost.
(3) Skupno sporočilo – na poti k celovitemu pristopu eU k sirski krizi (join(2013) 22).
(4) poročilo komisije – nekdanja jugoslovanska republika Makedonija: izvajanje reform v okviru dialoga na visoki
ravni o pristopu in spodbujanje dobrih sosedskih odnosov (CoM(2013) 205).
(5) oktobra 2013 je komisija ponovno priporočila začetek pogajanj, saj je bila mnenja, da je napredovanje v
naslednje faze procesa širitve nujno za utrditev in spodbujanje nadaljnjih reform ter krepitev medetničnih
odnosov.
n a
p o t i
k
v e Č j i
v l o g i
e U
v
S v e t U
(6) Sporočilo komisije – Mnenje komisije o prošnji albanije za članstvo v evropski uniji (CoM(2010) 680).
(7) Skupno poročilo o napredku na kosovu pri reševanju vprašanj, ki so bila določena v sklepih Sveta iz
decembra 2012 zaradi morebitnega sklepa o začetku pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu
(join(2013) 8).
(8) predlog sklepa Sveta o sklenitvi okvirnega sporazuma med evropsko unijo in kosovom o splošnih načelih
sodelovanja kosova v programih Unije (CoM(2013 219).
(9) Sporočilo komisije – Širitvena strategija in glavni izzivi za obdobje 2013–2014 (CoM(2013) 700).
Commission document – kosovo – 2013 progress report (Dokument komisije – kosovo – poročilo o napredku
2013) (SWD(2013) 416).
(10) Sklepi Sveta za splošne zadeve z dne 17. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/
docs/pressdata/en/genaff/140144.pdf).
(11) odkar sta eU in Mehika sklenili sporazum o prosti trgovini, se je obseg skupne dvostranske trgovine podvojil,
in sicer se je z 21,7 milijarde eUr leta 2000 povečal na 47,1 milijarde eUr leta 2012.
(12) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 10. decembra 2012 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/
docs/pressdata/en/foraff/134140.pdf).
(13) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 22. julija 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/
pressdata/en/foraff/138293.pdf).
(14) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 16. decembra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/
docs/pressdata/en/foraff/140097.pdf).
(15) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 21. oktobra 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/
docs/pressdata/en/foraff/139093.pdf).
(16) Uporaba trgovinskih preferencialov eU je bila leta 1997 prekinjena zaradi resnih in sistematičnih kršitev
temeljne mednarodne konvencije o prisilnem delu s strani države.
(17) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 22. in 23. aprila 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_
Data/docs/pressdata/en/foraff/136921.pdf).
(18) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 24. junija 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/
pressdata/en/foraff/137590.pdf).
(19) Sporočilo komisije – povečanje učinka razvojne politike eU: agenda za spremembe (CoM(2011) 637).
(20) Sporočilo komisije – Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti
sveta (CoM(2013) 92).
(21) http://www.erd-report.eu/erd/report_2012/documents/Fullreporten.pdf
(22) Sklepi Sveta za splošne zadeve z dne 25. junija 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/
pressdata/en/foraff/137606.pdf).
(23) Sporočilo komisije – krepitev prehrane mater in otrok v zunanji pomoči: okvir politike eU (CoM(2013) 141).
(24) http://ec.europa.eu/echo/files/aid/countries/factsheets/thematic/eu_children_of_peace_en.pdf
(25) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/foraff/131181.pdf
(26) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 17. novembra 2009 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/
docs/pressdata/en/gena/111250.pdf).
(27) Sklep 2013/517/SZvp o podpori Unije za dejavnosti Mednarodne agencije za atomsko energijo na področju
jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije eU proti širjenju orožja za množično uničevanje
(Ul l 281, 23.10.2013).
(28) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 24. junija 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/
pressdata/en/foraff/137593.pdf).
(29) Sporočilo komisije – prizadevanja za maksimiranje razvojnega učinka migracij – prispevek eU k dialogu Zn na
visoki ravni in nadaljnji ukrepi za krepitev povezave med razvojem in migracijami (CoM(2013) 292).
(30) Sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 22. julija 2013 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/
pressdata/en/foraff/138253.pdf).
(31) Skupno poročilo – Strategija evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski
prostor (join(2013) 1).
(32) Sporočilo komisije – Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor (CoM(2013) 542).
(33) Sklepi Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport z dne 25. in 26. novembra 2013 (http://www.consilium.
europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/foraff/139719.pdf).
(34) Skupno sporočilo – Celosten pristop zunanje politike eU k reševanju konfliktov in kriz (join(2013) 30).
FOTOGRAFIJE
evropska unija: str. 152, 154, 155, 157, 158, 160, 161, 162, 164, 166, 169, 172, 174, 175, 177, 183, 185
evropska unija/eCHo, arlynn aquino: str. 176
Unicef/jordan/2013/noorani: str. 176
Un photo/andrea Brizzi: str. 181
eU navfor 2014: str. 189
Bundeswehr/Marc tessensohn: str. 190
191
POGLAVJE 6
Delo evropskih
institucij in organov
194
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
I
zzivi evropskega gospodarstva so se izražali v veliki delovni obremenitvi institucij Unije v letu 2013, ki so nadaljevale zakonodajno delo na področju obnove
ekonomske in monetarne unije (EMU). Glede ekonomskega upravljanja, finančne ureditve in nadzora ter glede oblikovanja bančne unije je bil dosežen precejšen
napredek.
Gospodarstvo je v letu 2013 začelo okrevati, zato so se institucije bolj usmerile v
agendo za rast in zaposlovanje, med drugim v odpravljanje brezposelnosti mladih. Med letom je bila opravljena glavnina dela v zvezi z večletnim finančnim
okvirom – proračunom Unije za obdobje 2014 do 2020 –, pri čemer so bile izrazito poudarjene politike in ukrepi, usmerjeni v rast, da bi se še naprej podpiral pozitivni načrt, naklonjen zaposlovanju.
Institucije in organi Unije so se v letu 2013 ukvarjali še z mnogimi drugimi temami, od boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji do zunanjih zadev, mednarodne trgovine in temeljnih in državljanskih pravic.
Nov sedež Evropskega sveta (v gradnji) v Bruslju v Belgiji.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
195
o r g a n o v
Evropski parlament
v letu 2013 so imela glavna vprašanja v zvezi z ekonomsko in monetarno unijo,
bančno unijo in finančnimi storitvami pomembno vlogo v razpravah parlamenta. Med
različnimi ključnimi razpravami, kot so razprave o zasedanjih evropskega sveta in
programih predsedstev, je bila za reševanje evrope iz krize na plenarnih zasedanjih
velika pozornost nenehno namenjena naslednjim korakom na poti k okrepitvi eko­
nomske in monetarne unije ter ustrezni mešanici ekonomskih politik. v vseh teh raz­
pravah je bila ključna skrb parlamenta zagotavljanje socialne razsežnosti ekonomske
in monetarne unije ter vzpostavitev ustreznega ravnotežja v smislu fiskalne konsoli­
dacije in rasti, pri čemer je postajalo vprašanje brezposelnosti mladih čedalje bolj
pomembno.
Predsednik Evropskega
parlamenta Martin Schulz v
svojem uradu v Bruslju v Belgiji.
precej je bilo tudi zakonodajnih aktov na gospodarskem in monetarnem področju, pri
čemer so bili s Svetom doseženi sporazumi v prvi fazi obravnave o ključnih projektih,
kot so „dvojček“, bonitetne agencije, nova pravila upravljanja kapitala in likvidnosti za
banke (1) ter direktiva o preglednosti (2) in računovodska direktiva (3). parlament si je
prav tako prizadeval, da bi druge institucije sprejele več ukrepov; na junijski dnevni red
je uvrstil razpravo, med katero se je pri komisiji in Svetu pozanimal glede domnevnih
zamud pri sprejemanju predlogov o finančnih storitvah.
parlamentarci so po majskih plenarnih razpravah glasovali zlasti o enotnem nadzor­
nem mehanizmu za bančno unijo. glasovanje je sledilo izjavi komisije in razpravi o
stanju bančne unije ter ustni izjavi predsednika evropskega parlamenta Martina
Schulza o doseženem splošnem dogovoru v zvezi z medinstitucionalnim sporazumom
med evropskim parlamentom in evropsko centralno banko (ecB), v katerem so nave­
deni podrobni postopki v zvezi z demokratično odgovornostjo v okviru nadzorne
funkcije ecB. predsednik Schulz je opozoril na krepitev parlamentarnega nadzora in
rezultat pogajanj označil kot „kvantni preskok“ v evropski politiki. temu sta septembra
sledili skupna izjava predsednika Schulza in Maria Draghija, predsednika ecB, ter
sprejetje uredbe o enotnem mehanizmu nadzora, ki je začela veljati novembra, s
strani parlamenta. na podlagi tega je lahko ecB nadaljevala s pripravami za prevzem
nalog bonitetnega nadzora.
196
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
parlament si je vse leto prizadeval za vzpostavitev ostalih stebrov bančne unije, zlasti
enotnega mehanizma za reševanje. pri tem je podprl komisijo, na decembrskem za­
sedanju pa so bili v različnih razpravah in sprejetih besedilih izraženi pomisleki in
kritike medvladne usmeritve razprav Sveta glede enotnega mehanizma za reševanje.
pomemben nezakonodajni prispevek na tem področju je bilo poročilo o izvedljivosti
uvedbe stabilnostnih obveznic, ki naj bi zagotovilo „okvir za razmislek“. podobno je
resolucija o prihodnjih zakonodajnih predlogih za eMu, sprejeta na plenarnem zase­
danju, ki je potekalo maja, vsebovala pomembna sporočila kot odziv na sporočili ko­
misije o predhodnem usklajevanju ekonomskih politik (4) in o instrumentu za konver­
genco in konkurenčnost (5). resolucija je poudarila pomen parlamentarnega nadzora
in med drugim pozvala, naj se v okviru evropskega semestra predstavi predlog za
sprejetje kodeksa za doseganje konvergence, ki bo temeljil na strategiji evropa 2020
in bo vseboval tudi močan socialni steber.
podobno je parlament julija sprejel tudi poročilo na lastno pobudo o reformi strukture
bančnega sektorja, s katerim je spodbujal k pristopu na podlagi načel, v okviru katerih
je priporočil ločitev bistvenih dejavnosti od tveganih (čeprav so v razpravi poslanci
evropskega parlamenta izrazili številna mnenja o načinih doseganja te ločitve).
oktobra je potekala namenska razprava o evropskem semestru, v kateri so glavne
politične skupine pozdravile rezultate iz obdobja 2012–2013, mnoge pa opozarjale
na pomen zagotavljanja večjega prevzemanja odgovornosti držav članic. poslanci
evropskega parlamenta so imeli različna mnenja glede optimalne stopnje priporočil
za posamezne države, ki naj bi bila „predpisovalna“, pri čemer so pri primerjavi med
fiskalno konsolidacijo in socialno razsežnostjo določili tudi različne prednostne naloge.
Predsednik Evropske komisije José
Manuel Barroso med svojim
govorom o stanju v Uniji v
Evropskemu parlamentu v
Strasbourgu v Franciji.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
o r g a n o v
Govor o stanju v Uniji
predsednik evropske komisije josé Manuel Barroso je imel septembra v evrop­
skem parlamentu svoj četrti in zadnji govor v tem mandatu o stanju v uniji. Dejal
je, da prihajajoče evropske volitve pomenijo priložnost in dolžnost, da proevrop­
ske sile v različnih strankarskih vrstah spregovorijo ter se zavzamejo za evropo.
pozval jih je, naj pojasnijo odločen in vse uspešnejši odziv unije na finančno in
gospodarsko krizo v zadnjih petih letih. poleg tega bi po predsednikovem mnenju
parlament preostalih osem mesecev parlamentarnega obdobja lahko namenil
dogovorom o najpomembnejših aktualnih zakonodajnih aktih.
odzivi političnih skupin že nekoliko izražajo njihova prizadevanja, da bi glede na
prihajajoče evropske volitve postale prepoznavnejše, pri čemer se njihova mnenja
glede vprašanja, kako uspešna je bila strategija evrope za boj proti krizi, zelo
razlikujejo.
Zakonodaja
na splošno je leto zaznamovala aprilska zavrnitev poročila o odlogu (časovni razpored
dražb pravic do emisije toplogrednih plinov). poročilo je bilo v skladu s poslovnikom
parlamenta poslano nazaj pristojnemu odboru, ki je nato julija na plenarnem zaseda­
nju predstavil predelano različico. potem ko je Svet sprejel besedilo, kakor ga je
spremenil parlament, je bil dokument ponovno obravnavan na plenarnem zasedanju
decembra, ko je bil sprejeti dogovor s Svetom potrjen. podobno je bilo tudi poročilo o
storitvah zemeljske oskrbe na plenarnem zasedanju predstavljeno dvakrat; po njego­
vi prvotni zavrnitvi in vrnitvi odboru decembra 2012 je bila aprila odobrena predelana
različica.
Spravni odbor je oktobra odobril poročilo o nadaljnji makrofinančni pomoči gruziji, pri
čemer je parlament prepričljivo podprl končni dogovor, poročevalec pa je pozdravil
rešitev za končanje dolgega medinstitucionalnega boja. komisija je svoj predlog
predhodno umaknila.
v zvezi s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju z Mavretanijo do zavrnitve ni
prišlo, saj se je na glasovanju na plenarnem zasedanju stališče parlamenta v naspro­
tju s predlogom glavnega odbora za ribištvo obrnilo v korist njegovemu sprejetju.
na plenarnem zasedanju se je glasovalo tudi proti več poskusom odborov, da bi nas­
protovali osnutku izvedbenih ukrepov komisije. Med njimi se je vprašanje o omejitvah
trajanja letov izkazalo za posebej občutljivo in je povzročilo veliko zanimanja.
197
198
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
v primeru poročila o uredbi v zvezi s tretjimi državami, za državljane katerih se zah­
teva vizum ali katerih državljani so izvzeti iz takšne zahteve (6), je plenarno zasedanje
s šibko večino podprlo besedilo, dogovorjeno s Svetom, v podporo sporazumu v prvi
obravnavi, kljub jasnim opozorilom predsednika Schulza in komisije glede tveganega
pravnega položaja v odnosu do delegiranih in izvedbenih aktov, pri čemer je komisija
izrecno navedla, da si pridržuje pravico do uporabe pravnih sredstev pri Sodišču
evropske unije.
parlament je sprejel poročila na lastno pobudo na več področjih, v okviru katerih je
komisijo pozval, naj predloži zakonodajne predloge. v enem od njih je komisijo pozval,
naj predloži zakonodajni predlog o statutu evropske vzajemne družbe, v nekem dru­
gem pa, naj pripravi zakon evropske unije o upravnem postopku. v enem od poročil jo
je pozval, naj na podlagi predloga za pripravo pravnega akta o obveščanju delavcev in
posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja pripravi mini­
malne socialne predpise za prestrukturiranje. nadalje je komisijo v poročilu o upravlja­
nju enotnega trga pozval, naj predloži predlog akta za krepitev upravljanja enotnega
trga, vključno z idejo „opredelitve stebra enotnega trga za evropski semester“.
po nameri komisije, da umakne svoj predlog iz leta 2005 o obveznem označevanju
porekla uvoženih izdelkov, sta plenarna razprava in resolucija, ki je temu sledila, po­
kazali, da so vse skupine to namero obžalovale, vendar je komisija opozorila na na­
sprotovanje v Svetu in na dejstvo, da prvotni predlog ni vključeval novih pravil Svetov­
ne trgovinske organizacije (Sto).
v različnih primerih je parlament sprejel svoje spremembe, vendar je preložil glasova­
nje o zakonodajni resoluciji, s čimer je jasno izrazil svoje mnenje, vendar je pustil
odprto možnost za dogovor s Svetom, in sicer na podlagi neuradnih (tristranskih) po­
gajanj. taki primeri so bili med drugim poročila parlamenta o bančni uniji, odgovorno­
stih države zastave, evropski demografski statistiki, recikliranju ladij, svežnju o teh­
ničnih pregledih, kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne
papirje (knpvp v), medicinskih pripomočkih, direktivi o strateški okoljski presoji in
dolgo pričakovani direktivi o tobačnih izdelkih.
na podlagi spremenjenih pravil parlamenta o medinstitucionalnih pogajanjih (čle­
na 70 in 70a) se je na plenarnem zasedanju pred dejanskim sprejetjem poročila od­
bora o nekaterih projektih tudi razpravljalo zaradi pridobitve politične podpore (man­
dat) za pogajalsko stališče parlamenta. prvi tak primer se je nanašal na projekte, ki so
del reformnega svežnja skupne kmetijske politike (7).
Sestanek Odbora Evropskega
parlamenta za zaposlovanje in
socialne zadeve v Bruslju v Belgiji.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
o r g a n o v
Nezakonodajno delo – politična in druga aktualna vprašanja
o poročilih evropskega parlamenta na lastno pobudo, ki se štejejo za strateško po­
membna in v katerih so izražene prednostne naloge parlamenta, so potekale poglo­
bljene razprave. vključevale so teme, kot so dostop do financiranja za mala in srednja
podjetja (MSp), družbena odgovornost gospodarskih družb, energetski načrt za
leto 2050, izvajanje strategije za mlade, brezposelnost mladih, letna poročila o poli­
tiki konkurence in o javnih financah v eu, enaka obravnava moških in žensk ter razvoj­
ni cilji tisočletja.
posebna pozornost je bila v celotnem letu namenjena enotnemu trgu, pri čemer se je
vrsta razprav in poročil nanašala na različne vidike, kot so dokončanje enotnega digi­
talnega trga (julija in oktobra), notranji trg storitev (septembra), notranji energijski trg
(septembra), dokončna vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora (oktobra) in
elektronske komunikacije (oktobra).
posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja je junija sprejel
začasno poročilo in nato oktobra še končno poročilo, v katerih je obravnaval vprašanje
organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja. njegovi člani so v razpravah in
poročilih pozvali k vzpostavitvi enotnega regulativnega okvira in k strožjim sankcijam
proti mafijsko vodenim organizacijam ter k prilagojenim preiskovalnim metodam, pri
čemer so v okviru slednjih ponudili podporo tudi ustanovitvi evropskega javnega
tožilstva.
januarja je potekala namenska razprava o vprašanju boja proti korupciji, med katero
so poslanci evropskega parlamenta pozdravili možnost ustanovitve evropskega jav­
nega tožilstva in izrazili potrebo po nadaljnjem izboljšanju upravljanja sredstev eu s
strani nacionalnih uprav. vprašanje davčnih goljufij in davčnih oaz je postalo po­
membnejše zaradi s tem povezane razprave evropskega sveta, ki je potekala maja.
Maja je bila na plenarnem zasedanju tudi sprejeta resolucija, v kateri se poziva k jasni
opredelitvi davčnih oaz in vzpostavitvi evropskega črnega seznama davčnih oaz. De­
cembra je bilo vprašanje ponovno obravnavano na plenarnem zasedanju, kjer je bila
sprejeta resolucija, ki je pozvala k ambicioznim ciljem za zmanjšanje davčnih goljufij
in davčnih utaj, in sicer vsaj k prepolovitvi davčne vrzeli do leta 2020.
proučena so bila tudi nezakonodajna vprašanja v ustni obliki, naslovljena na Svet in
komisijo, ter zahtevane izjave Sveta in/ali komisije. Med temi so bila zlasti temeljito
obravnavana vprašanja v zvezi z zunanjo trgovino in ribištvom, ob takih priložnostih
pa so bili izraženi dvomi v stališče komisije in zahtevana pojasnila o različnih vpraša­
njih, kot so „pravilo enega dovoljenega kosa prtljage“ na letalu, čezmejno dovoljenje
za velike tovornjake, posodobitev področja državnih pomoči, ukrepi za okrevanje
evropske industrije in nadaljnje ukrepanje glede afere o konjskem mesu.
199
200
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
parlament je v političnem okviru še naprej spremljal več vprašanj, značilnih za posa­
mezne države, kot so ustavne spremembe na Madžarskem, politične razmere v Bol­
gariji ali prenehanje delovanja grške nacionalne javne radiotelevizije, kar je večinoma
spodbudilo živahne razprave, v katerih je močno prevladovala politika. Madžarska je
bila na julijskem plenarnem zasedanju, na katerem je bilo sprejeto poročilo o razme­
rah na področju temeljnih pravic na Madžarskem, obravnavana že drugič. v poročilu
je bilo ugotovljeno, da „sistemska in splošna usmerjenost v ponavljajoče se spremi­
njanje ustavnega in zakonskega okvira v zelo kratkih časovnih okvirih ter vsebina takih
sprememb nista v skladu z vrednotami iz člena 2 peu, člena 3(1) in člena 6 peu ter
odstopata od načel iz člena 4(3) peu“. ponovljen pa je bil tudi poziv parlamenta, „da
bi bilo treba izoblikovati nov mehanizem, s katerim bi zagotavljali, da vse države
članice ravnajo v skladu s skupnimi vrednotami, določenimi v členu 2 peu“. prav tako
je bila v njem komisija pozvana, naj izdela „seznam opozoril v zvezi s členom 2 peu,
torej sistem nadzora spoštovanja vrednot unije, ki ga mora komisija obravnavati z
ekskluzivno prednostjo in nujnostjo, ob čemer mora usklajevanje potekati na najvišji
politični ravni“.
poleg tega se je parlament takoj odzval tudi na vprašanje programa nadzorovanja s
strani ZDa (program priSM), pri čemer so vse politične skupine izrazile veliko zaskr­
bljenost glede kršitev temeljnih pravic. na plenarnem zasedanju je bila julija sprejeta
skupna resolucija o vplivu na pravice državljanov do varstva podatkov, nato pa je
parlament oktobra sprejel resolucijo o prekinitvi izvajanja sporazuma SWiFt, potem
ko je v predhodnem mesecu o tem vprašanju potekala vneta razprava.
podobno so tragični dogodki na lampedusi in v Siriji povzročili veliko zanimanja v
parlamentu, vprašanje beguncev iz Sredozemlja in Sirije ter migracijska politika na
splošno pa sta bili jeseni v ospredju različnih razprav na plenarnih zasedanjih. Z reso­
lucijo, ki je bila sprejeta oktobra (nadaljnje ukrepanje v zvezi s Sirijo), so bile države
članice in komisija pozvane, naj med drugim izdelajo krizni načrt, vključno z možnostjo
uporabe direktive o začasni zaščiti (8), in naj vzpostavijo skladnejši pristop, ki temelji
na solidarnosti z državami članicami, ki se soočajo s posebnimi pritiski. v drugi reso­
luciji, ki je bila prav tako sprejeta oktobra (nadaljnje ukrepanje v zvezi z lampeduso),
je bila pozdravljena ustanovitev delovne skupine za Sredozemlje in med drugim po­
zvano k proučitvi možnosti ustanovitve obalne straže eu.
Srečanje konference
predsednikov političnih skupin
v Strasbourgu v Franciji.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
o r g a n o v
več predsednikov vlade in voditeljev držav je bilo povabljenih, naj nagovorijo parla­
ment in predstavijo svojo vizijo o prihodnosti evrope. v teh razpravah so sodelovali
avstrijski kancler Werner Faymann (januarja), predsednik Francije François hollande
(februarja) in finski predsednik vlade jyrki katainen (aprila), pri čemer so poslanci
evropskega parlamenta na splošno pohvalili to novo obliko sodelovanja kot model za
vzpostavitev polkrožne dvorane (hemicycle) kot središča evropske demokracije in
politične razprave.
poleg tega je potekalo več uradnih zasedanj z govori obiskovalcev na visoki ravni
(predsedniki izraela, Malija, portugalske, Senegala, Slovenije in tunizije ), vendar tem
ni sledila razprava.
Proračunske zadeve
na proračunskem področju so letos prevladovale razprave o večletnem finančnem
okviru za obdobje 2014–2020. parlament je do konca izvajal pritisk in svojo dokončno
potrditev z glasovanjem prestavil z oktobra na november. po dolgotrajnih in zahtevnih
pogajanjih, pri katerih je šlo za zapleten preplet med večletnim finančnim okvirom in
spremembami proračunov k proračunu za leto 2013, pogajanji za proračun za
leto 2014 in ustanovitvijo skupine na visoki ravni za proučitev sistema lastnih sred­
stev eu, je novembra parlament končno odobril resolucijo Sveta o vzpostavitvi večle­
tnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in s tem povezan medinstitucionalni
sporazum. to je pripeljalo do glasovanja o številnih nadaljnjih sektorskih pravnih
podlagah, povezanih z večletnim finančnim okvirom na novembrskih in decembrskih
zasedanjih.
vzporedno z glasovanjem o večletnem finančnem okviru je parlament odobril tudi
proračun za leto 2014. rezultat se je večinoma razlagal kot najboljši možni kompro­
mis, ki ga je bilo mogoče doseči v okviru težkih gospodarskih in fiskalnih razmer v
državah članicah. istočasno so ga kritizirale vse stranke (razen skrajno desnih strank),
češ da je preveč omejen za soočanje z izzivi unije, zlasti glede na zelo majhne rezerve
za nepredvidene odhodke, in da ne zadostuje za rešitev plačilnih težav, ki so se nako­
pičile v predhodnih letih. proračun za leto 2014 so tako mnogi dojemali kot prvi jasen
dokaz o nezadostnih sredstvih, predvidenih v okviru novega večletnega finančnega
okvira za naloge, ki jih pogodba pripisuje uniji in jih državljani od nje pričakujejo.
201
202
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
Institucionalna vprašanja
parlament je obravnaval tudi več postopkov za imenovanja. najpomembneje je, da je
junija s prepričljivo večino odobril imenovanje kandidata za komisarja nevena Mimico
za prvega hrvaškega komisarja, in sicer od 1. julija 2013. Slednji je zadolžen za potro­
šniško politiko. v skladu s pogoji iz pristopne pogodbe hrvaške se je moral parlament
o imenovanju uradno posvetovati s Svetom.
Komisar za varstvo potrošnikov
Neven Mimica na zaslišanju v
Evropskem parlamentu
v Bruslju v Belgiji.
podobno je parlament julija izvolil emily o'reilly za novo evropsko varuhinjo človeko­
vih pravic (od 1. oktobra 2013), nato pa je septembra potekala razprava o odhajajo­
čem varuhu človekovih pravic p. nikiforosu Diamandourosu. Slednji je menil, da so v
njegovem mandatu v zadnjih 10 letih institucije eu postale bolj storitveno usmerjene
in preglednejše, in prav tako z zadovoljstvom ugotovil, da se državljani vedno pogo­
steje obračajo na varuha človekovih pravic.
na drugi strani je imenovanje hrvaškega člana računskega sodišča povzročilo nekaj
težav, saj sta njegovo imenovanje kljub negativnemu izidu glasovanja parlamenta
potrdila hrvaška in Svet. to je izzvalo razpravo (ki je potekala oktobra), v kateri so
poslanci evropskega parlamenta izpodbijali odločitev Sveta in poskušali poiskati naj­
boljši način, da bi bilo priporočilo parlamenta zanj zavezujoče. Decembra je parlament
potrdil imenovanje petih novih članov Sodišča (grčije, Francije, luksemburga, nizo­
zemske in Združenega kraljestva).
parlament je junija odobril osnutek sklepa evropskega sveta o sestavi evropskega
parlamenta, s katerim je ob upoštevanju števila sedežev iz lizbonske pogodbe (751)
poskrbljeno za pristop hrvaške. pragmatičen pristop k številčni sestavi, kot ga je pre­
dlagal parlament, pri čemer 12 zdajšnjih srednje velikih držav članic izgubi en sedež,
medtem ko nobena država ne pridobi nobenega novega sedeža, je evropski svet
odobril brez sprememb.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
o r g a n o v
parlament je (maja) odobril tudi osnutek sklepa Sveta o določitvi datumov parlamen­
tarnih volitev leta 2014, in sicer bodo namesto od 5. do 8. junija potekale od 22. do
25. maja 2014. prav tako je sprejel poročilo o praktičnih dogovorih za izvedbo evrop­
skih volitev leta 2014. v besedilu je predlagana vzpostavitev močnejše in bolj nepo­
sredne povezave med volivci in rezultatom volitev (vključno s tem, da bi vsaka politič­
na družina imenovala svojega kandidata za predsednika komisije) ter tudi spodbujanje
udeležbe volivcev in njihove identifikacije z evropskimi strankami (uporaba logotipa
parlamentarne stranke in z njo povezanih strank, kampanja na ravni eu, istočasna
objava rezultatov itd.).
parlament je novembra z zelo veliko večino sprejel še poročilo o določitvi sedežev
institucij eu, v katerem je pozval k rednemu postopku za spremembo pogodbe, ki bi
mu dala pravico, da določi kraj svojega sedeža.
kot vsako leto se je o delovnem programu komisije za naslednje leto razpravljalo na
novembrskem plenarnem zasedanju. Skupine so na splošno pozdravile delovni pro­
gram, ki vsebuje jasne in usmerjene prednostne naloge za preostanek parlamentar­
nega obdobja.
Decembra so bila visoko na dnevnem redu v prihodnost usmerjena institucionalna
vprašanja, in sicer razprava na plenarnem zasedanju in sprejetje poročil o upravljanju
na več ravneh ter o odnosih med parlamentom in institucijami, ki zastopajo nacional­
ne vlade, pri čemer so poročila vsebovala analizo institucionalnega razvoja, ki odraža
nadaljnjo poglobitev eMu, vprašanje diferenciranega povezovanja in razvijajoče se
vloge evropskega sveta ter posledične potrebne korake, da bo lahko parlament zago­
tovil ustrezno spremljanje in nadzor. Drugo poročilo kot ključna vprašanja obravnava
tudi imenovanje naslednjega predsednika komisije (zlasti kako bo evropski svet spo­
štoval izbiro evropskih državljanov na prihodnjih evropskih volitvah) in predlagano
(drugo) razpravo o stanju v uniji s predsednikom evropskega sveta in catherine ash­
ton, visoko predstavnico unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredse­
dnico komisije (visoka predstavnica/podpredsednica).
203
204
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
Zunanje zadeve
na področju zunanjih zadev je parlament razpravljal o znatnem številu aktualnih
vprašanj, kot so razmere v Siriji, pri čemer je bil poseben poudarek na oboroženih
spopadih, diplomatskih prizadevanjih in humanitarnih razmerah. Drugo vprašanje, ki
se je ponavljalo, je bilo povezano z Malijem, in sicer s francoskim posredovanjem, pa
tudi s stabilizacijo in obnovo države. priprave na vrh vzhodnega partnerstva v vilni in
notranji razvoj razmer v egiptu in turčiji so bili prav tako zelo pogosto na dnevnem
redu. v okviru industrijskih nesreč se je razpravljalo o razmerah v Bangladešu. evrop­
ski parlament je odobril sporazum o partnerstvu in sodelovanju z irakom. razpravljal
je tudi o tekočih pogajanjih o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med
eu in afganistanom ter o strategijah eu za arktiko in afriški rog.
ukrajina je bila v žarišču decembra po glasnih protestih proti vladni zavrnitvi sklenitve
pridružitvenega sporazuma z eu. v čustveno nabiti razpravi so poslanci evropskega
parlamenta iz glavnih političnih skupin poudarili, da naj eu pusti ukrajini odprta vrata
in da bi morali zdaj biti vloga eu aktivna mediacija in uporaba vseh instrumentov, ki
so ji na voljo, da se prepreči uporaba nasilja proti protestnikom.
poleg tega je parlament razpravljal o daljnosežnejših in strukturnih vprašanjih, kot so
pregled organizacije in delovanja evropske službe za zunanje delovanje (eSZD) za
leto 2013 (9), druga sprememba sporazuma iz cotonouja, razvojni cilji tisočletja,
„letno poročilo o skupni zunanji in varnostni politiki“, izvajanje skupne varnostne in
obrambne politike ter letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu (10).
kakor vsako leto je parlament razpravljal še o poročilih komisije o širitvi v zvezi z
določenimi državami (albanija, Bosna in hercegovina, Črna gora, hrvaška, islandija,
kosovo (11), nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in turčija).
parlament je nagrado Saharova letos podelil Malali Yousafzai. Slovesnosti so poteka­
le v čast nagrajencev, ki navedene nagrade v predhodnih letih niso mogli prevzeti, in
sicer: aung San Suu kyi (nagrajenka 1990), organizacija Dame v belem (leta 2005) in
guillermo Fariñas (leta 2010).
Predsednik Evropskega
parlamenta Martin Schulz ob
podelitvi nagrade Saharova Malali
Yousafzai (v prisotnosti
njenega očeta na levi)
v Strasbourgu v Franciji.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
o r g a n o v
Mednarodna trgovina
parlament je spremljal in podpiral trgovinska pogajanja eu. poslanci evropskega
parlamenta so v zvezi s čezatlantskim partnerstvom za trgovino in naložbe zahtevali
zagotovitev popolnega spoštovanja varstva osebnih podatkov in izključitev kulturnih
in avdiovizualnih storitev iz pogajanj. parlament je v zvezi z dvostranskim sporazu­
mom o naložbah podprl tudi pogajanja med eu in kitajsko ter komisijo pozval, „da bi
se morala pozitivno odzvati na pripravljenost tajvana“ za proučitev možnosti pogajanj
o podobnem sporazumu. poslanci evropskega parlamenta so tudi ponovno podprli
trgovinska pogajanja z Mercosurjem in pozitiven rezultat kroga razvojnih pogajanj v
Dohi pred ministrsko konferenco Sto.
Parlamentarna vprašanja
Število vprašanj poslancev evropskega parlamenta, naslovljenih na komisijo, se je v
letu 2013 v primerjavi z letom prej povečalo za 21,34 %, kar pomeni skupaj 13 448
pisnih vprašanj in je najvišje število doslej. „Čas za vprašanja“ komisiji je bil leta 2013
izveden le enkrat in je bil zlasti v okviru programa obzorje 2020 namenjen inovacijam
ter raziskavam in razvoju. v okviru vnaprej določenih tem so poslanci evropskega
parlamenta skupini komisarjev spontano postavljali vprašanja (po postopku proste
prijave govornikov, t. i. postopku „catch­the­eye“). Medtem ko je bila izkušnja z novo
obliko komuniciranja na splošno pozitivna, lahko še vedno pričakujemo nadaljnje iz­
boljšave pri izvajanju „časa za vprašanja“, in sicer v okviru revizije poslovnika parla­
menta, ki bo uveljavil ta novi sistem.
205
206
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
Evropski Svet
evropski svet je bil med letom zelo dejaven; sprejel je daljnosežne odločitve in se
naglo odzival na hitro razvijajoče se evropske in mednarodne dogodke. pod vodstvom
predsednika hermana van rompuya se je leta 2013 sestal šestkrat. poleg tega je bil
izveden še en vrh držav evrskega območja.
Zadnjih nekaj let, ko je prevladovala finančna in gospodarska kriza, je bilo izjemno
zahtevnih. Zato sta bila rast in zaposlovanje leta 2013 ključni vprašanji na dnevnem
redu evropskega sveta. ti prednostni nalogi sta bili tudi glavna tema njegovih zasedanj.
Voditelji držav ali vlad ter
predsednik Evropskega
parlamenta in predsednik
Evropske komisije na oktobrskem
zasedanju Evropskega sveta
v Bruslju v Belgiji.
evropski svet se je na februarskem zasedanju strinjal z večletnim finančnim okvirom
eu za obdobje 2014–2020. Dogovorjeni proračun je jasno osredotočen na zbiranje
sredstev za podporo rasti, zaposlovanju, konkurenčnosti in konvergenci. evropski svet
je potrdil tudi ambiciozno trgovinsko strategijo komisije.
evropski svet je marca določil prednostne naloge ekonomskih politik za prihodnje leto
ter potrdil splošno gospodarsko strategijo, ki jo je v svojem letnem pregledu rasti
predlagala komisija. glede na socialne razmere v evropi, zlasti med mladimi evrop­
skimi državljani, se je strinjal, da se poseben poudarek nameni temam z velikim po­
tencialom za zagotavljanje rasti in delovnih mest. ob razmisleku o nadaljnjem delu na
področju ekonomske in monetarne unije, je bila omenjena tudi socialna dimenzija.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
o r g a n o v
evropski svet se je maja osredotočil na večjo konkurenčnost v namenskih razpravah
o energiji in o učinkovitih ukrepih za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam,
pri čemer je slednje posebej občutljivo vprašanje v času, ko so bili številni evropski
državljani pozvani, naj prispevajo k splošnemu prizadevanju na gospodarskem podro­
čju. obravnaval je odvisnost evrope od uvožene energije in njene stroške, ki jih nosijo
in v krizi vse bolj občutijo številna gospodinjstva in podjetja.
evropski svet je junija posebno pozornost namenil socialnim razmeram v uniji in s
tem povezanim tveganjem, pri čemer je bil vrh namenjen zaposlovanju mladih in
krepitvi konkurenčnosti. evropski voditelji so se dogovorili tudi o nizu ukrepov za
spodbujanje delovnih mest za mlade in pomoč ključnim evropskim delodajalcem, in
sicer malim in srednjim podjetjem. Za pobudo za zaposlovanje mladih je bil prejet
proračun v višini 6 milijard eur, malim in srednjim podjetjem pa sta eu in evropska
investicijska banka (eiB) obljubili zvišanje kredita.
na oktobrskem zasedanju evropskega sveta so voditelji obravnavali digitalno gospo­
darstvo, ekonomsko in socialno politiko, ekonomsko in monetarno unijo, vzhodno
partnerstvo in migracijske tokove.
Decembra je evropski svet obravnaval vrsto pomembnih zadev, med drugim obramb­
no politiko, napredek na poti k bančni uniji, krepitev usklajevanja ekonomskih politik v
ekonomski in monetarni uniji, izvajanje pakta za rast in delovna mesta, razmere v
ukrajini, Siriji in Srednjeafriški republiki.
207
208
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
Svet Evropske unije
v prvi polovici leta 2013 je bilo šestmesečno predsedstvo Sveta evropske unije v ro­
kah irske, nato pa ga je v drugi polovici leta prevzela litva. prednostne naloge irskega
predsedstva so bile v prvi polovici leta 2013 usmerjene v ohranjanje stabilnosti in
zagotavljanje, da bi ta privedla k ustvarjanju delovnih mest in rasti. litva je v drugi
polovici leta 2013 prvič predsedovala Svetu in to priložnost uporabila za predstavitev
države ter okrepitev vezi z evropo. njena prizadevanja so bila osredotočena na delo v
smeri k verodostojni, rastoči in odprti evropi.
Med mandatoma omenjenih predsedstev se je Svet sestal v devetih od skupaj desetih
sestav: Svet za splošne zadeve, Svet za ekonomske in finančne zadeve, Svet za pra­
vosodje in notranje zadeve, Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo
potrošnikov, Svet za konkurenčnost (notranji trg, industrija, raziskave in vesolje), Svet
za promet, telekomunikacije in energijo, Svet za okolje, Svet za izobraževanje, mladi­
no, kulturo in šport ter Svet za zunanje zadeve pod vodstvom visoke predstavnice
unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Dnevni redi različnih sestav Sveta so vključevali najrazličnejše zakonodajne predloge
in nezakonodajne razprave. točke na dnevnem redu so vključevale zlasti kompleksne
dogodke v evropi in vprašanja, na katera se je morala eu hitro odzivati, kot so na
primer gospodarski razvoj, finančna ureditev in nadzor, poglabljanje ekonomske in
monetarne unije in zakonodajni predlogi o novi generaciji finančnih instrumentov za
večletni finančni okvir eu za obdobje 2014–2020. Za zagotovitev, da bodo nova fi­
nančna sredstva na voljo že v začetku leta 2014, so se zaključila pogajanja o večini
instrumentov večletnega finančnega okvira. Svet je novembra odobril dogovor s par­
lamentom o proračunu za leto 2014.
Logotipa irskega in litovskega
predsedovanja Svetu v letu 2013.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
209
o r g a n o v
Evropska komisija
komisija je uveljavila svojo pravico do pobude in ključno vlogo v okviru ekonomskega
upravljanja za podporo gospodarskega okrevanja in dodatnih ukrepov na poti k pravi
ekonomski in monetarni uniji. na podlagi načrta za poglobljeno ter pravo ekonomsko
in monetarno unijo iz novembra 2012 (12) je predložila dve sporočili o mehanizmih za
krepitev usklajevanja ekonomske politike in povezovanje v evrskem območju (13). ti
sta bili skupaj s priporočili iz sporočila komisije o socialni razsežnosti ekonomske in
monetarne unije (14) uporabljeni v njenem prispevku k razpravi evropskega sveta o
ekonomski in monetarni uniji, ki je potekala decembra. komisija si je nadalje prizade­
vala za oblikovanje bančne unije. Zagotovila je sprejetje enotnega mehanizma nadzo­
ra in sodelovala z evropskim parlamentom in Svetom pri sprejetju predloga o enotnem
mehanizmu za reševanje, ki ga je predložila julija (15). komisija je za spodbujanje de­
mokratičnega nadzora podprla pragmatične ukrepe za večjo vključenost evropskega
parlamenta in nacionalnih parlamentov v proces evropskega semestra.
leta 2013 so se zaključila tudi pogajanja v zvezi s sporazumom o večletnem finanč­
nem okviru za obdobje 2014–2020, ki jih je komisija dve leti spodbujala. prav tako je
okrepila svoja prizadevanja za poenostavitev zakonodaje eu. v sporočilu „regulatory
fitness and performance (reFit): results and next steps“ (16) je zaključila celovit pre­
gled celotne obstoječe zakonodaje eu in pojasnila, kaj je bilo doseženo, katere nadalj­
nje korake bo predvidoma izvedla in zakaj je to pomembno za rast in delovna mesta.
potem ko je Svet junija odobril začetek trgovinskih in naložbenih pogajanj z Združeni­
mi državami, se je komisija v drugi polovici leta, in sicer v dveh krogih, pogajala o
celovitem čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe.
Podpredsednik Evropske komisije
in komisar za medinstitucionalne
odnose in administrativne zadeve
Maroš Šefčovič na plenarnem
zasedanju Evropskega
parlamenta v Strasbourgu
v Franciji.
komisija je pozdravila prihod nevena Mimice, ki ga je hrvaška imenovala za kandida­
ta za komisarja. po potrebnem posvetovanju z evropskim parlamentom v začetku
junija je Svet v soglasju s predsednikom komisije imenoval novega komisarja, ki je
nato 1. julija zasedel svoj položaj. predsednik Barroso je komisarju Mimici dodelil
področje potrošniške politike.
210
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
leta 2013 je število prvič začetih postopkov proti državam članicam zaradi domnev­
nih kršitev pri izvajanju zakonodaje eu znašalo 1 300 (številka pomeni prvo fazo po­
stopka, ko je poslan uradni opomin v skladu s členom 258 pogodbe o delovanju
evropske unije (pDeu)). področja politike, na katerih je bil delež začetih poizvedb višji,
so bila okoljska vprašanja, obdavčenje in carinska unija, promet ter notranji trg in
storitve, ki predstavljajo približno 63 % skupnega števila.
komisija si je še naprej prizadevala za posodobitev javnih uprav v evropi, saj lahko to
pomeni več in boljše digitalne storitve za državljane in podjetja ter prihranke stroškov
v javnem sektorju. Za uspeh je bistven globalni pristop, močan pa bo vpliv horizontal­
nih, čezmejnih pobud, ki zajemajo vse ravni javne uprave (evropsko, nacionalno in
regionalno). program komisije za interoperabilnostne rešitve za evropske javne
uprave (iSa) (17) ponuja vrsto rešitev in orodij v podporo posodobitvi javnih uprav.
nekatere rešitve, ki jih je v letu 2013 razvil program iSa, so naštete v nadaljevanju.
▶ orodje za strojno prevajanje [email protected] (18), ki ga je razvila komisija, omogoča strojno
prevajanje v vse uradne jezike eu. uporablja se v več rešitvah e­uprave, da se
ugotovita približna vsebina in pomen dokumentov, preden se ti dokumenti
posredujejo pravemu organu/kontaktni osebi. S pomočjo pilotnih programov je
uporaba [email protected] na voljo tudi zainteresiranim državam članicam. orodje temelji na
izjemno obsežnih jezikovnih virih in strokovnem znanju komisije (trenutno ti viri
obsegajo 650 milijonov stavkov v 23 jezikih) in bo v letu 2014 na voljo drugim
javnim organom.
▶ Semantična prizadevanja (19) komisije so privedla do več specifikacij, ki jih zdaj
priznavajo in so jih vključile v proces standardizacije mednarodne organizacije za
standardizacijo.
▶ orodje za e­fakturiranje e­prior (20), ki je vsem zainteresiranim javnim upravam
na voljo brezplačno, uporablja 48 generalnih direktoratov komisije ter izvajalskih
in regulativnih agencij. Belgija se je odločila sprejeti to rešitev kot svojo nacionalno
rešitev e­fakturiranja (21) in ocenila, da bi lahko to pomenilo 2 milijona eur letnih
prihrankov za dobavitelje in 7,5 milijona eur za javnost.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
211
o r g a n o v
Sodišče Evropske unije
Sodišče in Splošno sodišče sta izdala nekatere pomembne sodbe, ki zajemajo najra­
zličnejša področja zakonodaje eu in vplivajo na vrsto pravic in dejavnosti v eu.
Člani Sodišča v Luxembourgu.
Temeljne pravice
v zadevi radu je Sodišče razsodilo, da listina o temeljnih pravicah ne dovoljuje zavr­
nitve izvršitve evropskega naloga za prijetje, če oseba pred njegovo izdajo ni bila za­
slišana. Sodišče je poudarilo, da evropski nalog za prijetje poenostavlja in pospešuje
pravosodno sodelovanje in s tem prispeva k uresničitvi cilja, zastavljenega za unijo,
da ta postane območje svobode, varnosti in pravice, pri čemer se opira na visoko
stopnjo zaupanja, ki mora obstajati med državami članicami. iz tega sledi, da morajo
države članice načeloma izvrševati evropski nalog za prijetje. Možnost njegove neiz­
vršitve se uporablja le v primerih, kadar so kršene pravice do obrambe v postopku, ki
se je končal s kazensko obsodbo v odsotnosti. kršitev pravice do zaslišanja s strani
organov, ki izdajo evropski nalog za prijetje, ne spada med izjeme (22).
v zadevi kadi je veliki senat Sodišča je ugotavljal vsebino procesnih pravic domnevnih
teroristov in poskušal vzpostaviti ravnotežje med nujno potrebo po boju proti medna­
rodnemu terorizmu ter temeljnimi svoboščinami in pravicami domnevnih teroristov. v
postopkih, ki se nanašajo na uvrstitev ali ohranitev uvrstitve imena posameznika na
seznam oseb, za katere je bil podan sum, da so povezani s terorizmom, je Sodišče
menilo, da mora pristojni organ eu razkriti zadevne dokaze, ki utemeljujejo njegovo
odločitev. nadalje mora organ eu posamezniku zagotoviti možnost, da lahko učinko­
vito pojasni svoje stališče o razlogih, ki so bili navedeni zoper njega, in na podlagi
pripomb, ki jih je dal zadevni posameznik, proučiti, ali so ti razlogi utemeljeni (23).
212
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
v zadevi Åkerberg Fransson (24) je Sodišče pojasnilo merila za uporabo listine v
skladu z njenim členom 51, ki govori o tem, ali država članica izvaja pravo eu. Sodišče
je menilo, da država članica izvaja pravo eu, ko je ugotovljena delna povezava med
nacionalnim ukrepom in pravom eu. Z drugimi besedami sega sklicevanje na države
članice, ki „izvajajo“ pravo eu, v členu 51 listine izven nacionalnih ukrepov, ki se
sprejmejo s posebnim namenom uveljavitve določbe prava eu. ker je treba temeljne
pravice, ki jih zagotavlja listina, upoštevati, kadar spada nacionalna zakonodaja na
področje uporabe prava eu, uporaba prava eu vključuje uporabo temeljnih pravic, ki
jih zagotavlja listina.
v zadevi Melloni (25) je Sodišče potrdilo, da se temeljno ustavno načelo prevlade
prava eu uporablja tudi v razmerju med listino in nacionalnimi ustavnimi določbami
o temeljnih pravicah. Država članica s sklicevanjem na določbo svoje ustave, ki do­
mnevno zagotavlja višjo raven varstva temeljne pravice kot listina, ne more zavrniti
uporabe jasne določbe pravnega akta eu.
v zadevi ZZ (26) je Sodišče poudarilo, da mora biti oseba, ki jo zadeva odločba o pre­
povedi vstopa v državo članico iz razlogov javne varnosti, na podlagi Direktive
2004/38/eS pisno obveščena, in sicer tako, da bo razumela vsebino odločbe in njene
učinke zanjo. nadalje je Sodišče odločilo, da mora biti takšna oseba natančno in v
celoti obveščena o razlogih za takšno odločbo, razen če je to v nasprotju z interesi
državne varnosti. Sodišče je navedlo, da sklicevanje na nacionalno varnost s strani
države članice eu ne preprečuje ukrepanja na področjih, ki spadajo v pristojnost eu,
zlasti da se zagotovi uporaba prava eu.
Varstvo potrošnikov
Sodišče je razsodilo, da mora Direktiva 93/13/egS o nedovoljenih pogojih v potrošniš­
kih pogodbah (27) potrošniku omogočiti, da zaprosi za začasno odpravo katerega koli
izvršilnega postopka, če dvomi v veljavnost pogodbe, ki se uveljavlja, ali katerega koli
izmed njenih pogojev. prav tako je menilo, da mora nacionalni sodnik, če ni dogovora
med strankama, ob upoštevanju veljavne nacionalne zakonodaje proučiti pravni polo­
žaj potrošnika, da bi ugotovil obstoj „očitnega nesorazmerja“. Sodišče je ponovno
razsodilo, da priloga k Direktivi 93/13/egS vsebuje le okvirni in nedokončni seznam
pogojev, ki lahko štejejo za nedovoljene. prav tako je menilo, da morajo nacionalna
sodišča presoditi, ali so posebne klavzule iz hipotekarnega posojila pravične (28).
Sodišče je v zvezi z Direktivo 2005/29/eS o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v
razmerju do potrošnikov (29) razsodilo, da je poslovna praksa, ki zavaja potrošnike,
nepoštena in zato prepovedana ter ni treba dokazovati, da je v nasprotju z zahtevami
poklicne skrbnosti (30).
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
o r g a n o v
Sodišče je razsodilo, da je Direktivo 2005/29/eS o nepoštenih poslovnih praksah
podjetij v razmerju do potrošnikov treba razlagati tako, da opredelitev „trgovec“ v di­
rektivi o nepoštenih poslovnih praksah vključuje javni organ ali organ, ki opravlja
javno funkcijo. potrošniki bodo tako zaščiteni pred nepoštenimi poslovnimi praksami
tovrstnih teles (31).
Sodišče je prav tako razsodilo, da izraz „oglaševanje“, kot je opredeljen v členu 2(1)
Direktive 84/450/egS o zavajajočem oglaševanju (32) in členu 2(a) Direktive 2006/114/eS
o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (33), zajema tudi uporabo imena domen in
metaoznak v metapodatkih spletnega mesta. Za razliko od tega pa pojem ne zajema
registracije domene kot take (34).
Enaka obravnava
Sodišče je oblikovalo svojo razlago pojma invalidnosti za namene zaščite pred diskri­
minacijo, ki jo zagotavlja Direktiva 2000/78/eS (35). razsodilo je, da je invalidnost
lahko posledica stanja, ki ga je povzročila bolezen, če je posledica te bolezni dolgotraj­
no prikrajšanje, ki je rezultat zlasti fizičnega, mentalnega ali duševnega poslabšanja,
ki v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo polno in učinkovito udeležbo zadev­
ne osebe v poklicnem življenju, in sicer enakopravno z ozirom na druge delavce. pojem
„invalidnosti“ v tem okviru torej lahko pokrije zdravstveno stanje osebe z invalidnostjo,
ki je sposobna za delo, čeprav le z omejenim delovnim časom. Sodišče je sprejelo ta
sklep, pred tem pa je opozorilo na to, da bi bilo treba Direktivo 2000/78/eS razlagati
v skladu s konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, saj jo je eu potrdila (36).
Nediskriminacija
Sodišče je pojasnilo pravilo o delitvi dokaznega bremena iz Direktive 2000/78/eS, kot
se uporablja za prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Zadeva se je
nanašala na izjave georgeja Becalija, ki se je predstavil kot „patron“ poklicnega nogo­
metnega kluba Steaua Bucureşti s sedežem v Bukarešti, ki je v intervjuju izjavil, da
nikoli ne bi najel homoseksualnega igralca. Sodišče je menilo, da se v takem primeru
uporablja zadevna direktiva, ker je šlo za izjave, ki se nanašajo na „pogoje, pod kate­
rimi je dostopna zaposlitev […], vključno z izbirnimi merili“, ki so zajeta v direktivi (37).
Prosto gibanje
Sodišče je v več zadevah v zvezi z dodelitvijo pomoči za izobraževanje razsodilo, da
je treba člena 20 in 21 pDeu razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki
za pomoč za izobraževanje ali usposabljanje svojim državljanom za izobraževanje v
drugi državi članici določa pogoj, da zadevno izobraževanje vodi v poklicno usposab­
ljanje, ki je enakovredno temu, ki ga zagotavlja ustanova za poklicno izobraževanje v
državi, ki dodeli pomoč. te omejitve pravice do prostega gibanja in prebivanja ni mo­
goče upravičiti s ciljem izognitve nesorazmernemu finančnemu bremenu. Sodišče je
tudi menilo, da pogoj neprekinjenega prebivanja do treh let lahko odvrača državljane
od uveljavljanja pravice do prostega gibanja in prebivanja v drugi državi članici, in
sicer glede na vpliv, ki ga lahko ima uresničevanje te pravice na pravico do pomoči za
izobraževanje (38).
213
214
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
Evropska centralna banka
Zaradi nekaterih negativnih tveganj v zvezi z gospodarskimi obeti za evrsko območje
in nizkih srednjeročnih inflacijskih pritiskov je ecB leta 2013 dvakrat znižala obrestne
mere, in sicer prvič 2. maja in drugič 7. novembra.
v obeh primerih je bila obrestna mera ecB za operacije refinanciranja eurosistema
znižana za 25 bazičnih točk, s čimer je dosegla rekordno nizko vrednost, ki je znašala
0,25 %. obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita so bile znižane za raz­
lične zneske, za 50 bazičnih točk (39) oziroma novembra za 25 bazičnih točk (40) na
0,75 %, medtem ko je obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila ostala
nespremenjena na ravni 0,00 %.
obe odločitvi sta bili v skladu s smernicami, predloženimi po zasedanju ecB, ki je
potekalo julija 2013, ko je ecB sporočila, da še naprej pričakuje, da bodo njene ključne
obrestne mere – glede na splošno šibkost gospodarstva in umirjeno denarno dinami­
ko ter posledično splošno umirjenega inflacijskega pričakovanja za srednjeročno ob­
dobje – daljše časovno obdobje ostale na sedanjih ali nižjih ravneh. na svojem no­
vembrskem srečanju je svet ecB ponovil svoje stališče.
Predsednik Evropske centralne
banke Mario Draghi na tiskovni
konferenci po oktobrskem
srečanju Sveta Evropske centralne
banke v Parizu v Franciji.
ecB je sprejela tudi druge ukrepe, namenjene ponovni vzpostavitvi pravilnega delova­
nja transmisijskega mehanizma denarne politike. namen teh t. i. nestandardnih
ukrepov denarne politike je zagotoviti, da so medbančne obrestne mere v evrskem
območju usklajene z obrestnimi merami, ki jih določi ecB. kot del teh ukrepov je ecB
na podlagi avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo v vseh operacijah refinan­
ciranja še naprej zagotavljala visoko likvidnost bančnemu sektorju in bo s tem nada­
ljevala vsaj do julija 2015. to pomeni, da lahko finančne institucije pri ecB pridobijo
vsa sredstva, ki jih potrebujejo, če imajo ustrezno zavarovanje za posojila in so priprav­
ljene plačati določeno obrestno mero.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
o r g a n o v
to lahko na primer storijo s sodelovanjem pri operacijah glavnega refinanciranja, ki
zagotavljajo finančna sredstva v evrih za en teden, ali v drugih operacijah refinancira­
nja s posebnim rokom zapadlosti, ki zagotavljajo sredstva z drugimi roki zapadlosti,
na primer v trajanju enega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv (približno en mesec,
kot je določeno v podrobnem koledarju). lahko pa tudi pridobijo sredstva v redni
3­mesečni operaciji dolgoročnejšega refinanciranja (41), za katero je ecB napovedala,
da jo bo še naprej izvajala tudi v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodeli­
tvijo vsaj do 24. junija 2015.
Delovanje trga se je izboljšalo in postopek razdolževanja bank se je nadaljeval, pri
čemer se je povpraševanje bank v zvezi z operacijami refinanciranja ecB od septem­
bra 2012 dejansko zmanjšalo.
glede na pomen medbančnih referenčnih obrestnih mer, kot je euribor, za izvajanje
denarne politike je ecB pozdravila namero komisije, da sistemsko uredi pomembne
referenčne obrestne mere, vključno z njeno namero, da v svoj zakonodajni predlog
vključi tudi pooblastilo, s katerim lahko zahteva obvezne navedbe za sistemsko po­
membne referenčne obrestne mere. ecB je prav tako spodbujala banke, naj še naprej
sodelujejo v skupinah za referenčno obrestno mero (42).
ecB tudi zagotavlja, da ima bančni sistem dostop do likvidnosti v drugih valutah, ko
in če je to potrebno. ecB je konec oktobra skupaj s kanadsko, britansko, japonsko,
ameriško in švicarsko centralno banko objavila, da so njihovi začasni dvostranski do­
govori o zamenjavi likvidnosti postali stalni dogovori o zamenjavi, tj. ureditev, ki bo
veljala do nadaljnjega.
v zvezi s tem je objavila, da bo do nadaljnjega izvajala redne operacije zagotavljanja
likvidnosti v ameriških dolarjih z zapadlostjo približno v enem tednu in treh mesecih.
poleg tega je ecB oktobra 2013 napovedala tudi vzpostavitev dvostranskega dogo­
vora o zamenjavi valute z ljudsko banko kitajske. Z vidika eurosistema je dogovor o
zamenjavi varovalo za likvidnostno posojilo in zagotovilo bankam evrskega območja
za neprekinjeno zagotavljanje kitajskega juana.
ecB se je februarja odločila, da objavi imetje eurosistema v vrednostnih papirjih, pri­
dobljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (43). Slednji je bil uveden
leta 2010 s ciljem, da se odpravi „nepravilno delovanje trgov vrednostnih papirjev in
ponovno vzpostavi ustrezen transmisijski mehanizem denarne politike“ (44), in bil
prekinjen septembra 2012.
ecB je po svoji odločitvi, da obdrži sredstva, ki jih ima v okviru programa v zvezi s trgi
vrednostnih papirjev do roka zapadlosti, decembra 2013 še vedno upravljala s
184 milijardami eur (45) vrednostnih papirjev v okviru navedenega programa. prav
tako je upravljala z 41,9 milijarde eur oziroma 15,4 milijarde eur (46) v okviru svoje­
ga programa 1 in 2 nakupa kritih obveznic, ki sta bila zaključena že prej.
215
216
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
ecB je nadalje prilagodila svoj okvir zavarovanj, da ohrani njihovo primernost, med­
tem ko ohranja njihovo dostopnost v operacijah denarne politike eurosistema. Spreje­
la je Sklep ecB/2013/6, ki od 1. marca 2015 preprečuje uporabo nekritih bančnih
obveznic, za katere jamči država, kot zavarovanja pri operacijah denarne politike eu­
rosistema, ki jih izda bodisi ista nasprotna stranka bodisi jih izdajo osebe, s katerimi
je ta nasprotna stranka v tesni povezavi (47). pregledala je svoj okvir za obvladovanje
tveganj, ki omogoča novo obravnavo zavarovanih vrednostnih papirjev in zadržanih
kritih obveznic (48). v skladu s tem, kar je bilo izvedeno v zvezi z drugimi državami v
programu, je sprejela odločitve glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih
je izdala ali zanje jamčila republika ciper (49).
v zvezi z bankovci je ecB začela z uvedbo druge serije evrskih bankovcev, tj. s serijo
„evropa“, in sicer z izdajo novih bankovcev za 5 eur v državah evrskega območja
2. maja 2013.
nove bankovce je treba uvajati postopoma več let in v naraščajočem vrstnem redu.
nominalne vrednosti, in sicer 5 eur, 10 eur, 20 eur, 50 eur, 100 eur, 200 eur in
500 eur, ostanejo nespremenjene. predsednik ecB Mario Draghi je 10. januarja 2013
v arheološkem muzeju v Frankfurtu na Majni predstavil novi bankovec za 5 eur. ecB
in nacionalne centralne banke eurosistema izvajajo informacijsko kampanjo o seriji
europa in novem bankovcu za 5 eur. njen namen je pomagati javnosti prepoznati nov
bankovec in njegove zaščitne elemente. kampanja ima tudi posebno spletno stran (50).
v zvezi s plačilnimi sistemi je ecB objavila priporočila za varnost internetnih plačil (51).
prav tako je začela javne razprave o storitvah dostopa do plačilnih računov in o zah­
tevah glede nadzora za sistemsko pomembne plačilne sisteme (52). na tem področju
je objavila tudi svoje prvo poročilo o prehodu na enotno območje plačil v evrih (Sepa),
v katerem je posvarila pred tveganji poznega prehoda (53).
na področju mednarodnega sodelovanja je zaključila s programom eurosistema za
sodelovanje z nacionalno banko republike Makedonije (nBrM) (54) in programom
centralne banke za sodelovanje z nacionalno banko Srbije (nBS) (55), ki ju financira
evropska unija.
prav tako je še naprej sodelovala pri pregledih v državah, ki prejemajo pomoč iz eu in
Mednarodnega denarnega sklada (MDS) (56), in še naprej sprejemala odločitve v zvezi
z zagotavljanjem izredne likvidnostne pomoči s strani nacionalnih centralnih bank
eurosistema za domače nasprotne stranke.
v okviru svojih komunikacijskih dejavnosti za javnost je ecB začela tretjo izobraževal­
no igro „top floor – prebij se do vrha“, ki je na njeni spletni strani na voljo v 22 uradnih
jezikih eu (57).
poleg tega je skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami evrskega območja izvedla
tekmovanje generacija €uro. to vsakoletno tekmovanje o denarni politiki organizirajo
nacionalne centralne banke na nacionalni ravni v več državah evrskega območja.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
217
o r g a n o v
Evropsko računsko sodišče
evropsko računsko sodišče (erS) je neodvisna revizijska institucija eu. revizijska po­
ročila in mnenja erS so bistven člen verige odgovornosti eu. na podlagi rezultatov
njegovega dela morajo tisti, ki so odgovorni za upravljanje proračuna eu, prevzeti
odgovornost za svoje delo, še posebej v okviru letnega postopka za podelitev razreš­
nice. to je predvsem komisija, zadeva pa tudi druge institucije in organe eu. pri delje­
nem upravljanju so zelo pomembne tudi države članice.
Predsednik Računskega sodišča
Vítor Manuel da Silva Caldeira
(levo) in predsednik Evropske
komisije José Manuel Barroso pri
pregledovanju dokumenta na letni
skupni seji Komisije in
Računskega sodišča v Bruslju
v Belgiji.
njegovo letno poročilo o proračunu za proračunsko leto 2012 (58) je bilo objavljeno
novembra 2013. poročilo za večino področij porabe v okviru proračuna eu ugotavlja,
da veljavna zakonodaja še vedno ni bila v celoti upoštevana. erS je zato pozvalo k
ponovnemu razmisleku o pravilih eu za porabo in priporočilo poenostavitev zakonske­
ga okvira.
v proračunu eu kot celoti je po oceni erS stopnja napake za porabo za proračunsko
leto 2012 znašala 4,8 % (leta 2011 pa 3,9 %). v letu 2012 so na vseh področjih
operativne porabe obstajale pomembne napake. ocenjena stopnja napake ni merilo
za goljufije ali zapravljanje, ampak je ocena denarja, ki ne bi smel biti izplačan, ker ni
bil porabljen v skladu z ustrezno zakonodajo. Med značilne napake spadajo plačila
neupravičenim upravičencem ali za neupravičene projekte ali naročila storitev, blaga
ali naložb, ki niso temeljila na ustrezni uporabi pravil za javno naročanje. leta 2012
je eu porabila 138,6 milijarde eur, od katerih so približno 80 % skupaj upravljale
komisija in države članice. erS je bilo kritično do organov držav članic, kadar so imeli
dovolj informacij, da bi lahko odkrili in popravili napake, preden so zahtevali povračila
iz proračuna eu. pravila za sedanje obdobje porabe 2007–2013 države članice le
delno spodbujajo k uspešnejši uporabi sistemov finančnega poslovodenja. ugotovitve
in mnenja erS govorijo o tem, kako izboljšati finančno poslovodenje eu. Sodišče zato
priporoča, naj se le­ta v celoti upoštevajo pri dopolnitvi pravil, ki urejajo upravljanje in
nadzor za finančni okvir 2014–2020.
218
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
Evropski ekonomsko-socialni odbor
evropski ekonomsko­socialni odbor (eeSo) je na svojih devetih plenarnih zasedanjih v
letu 2013 izdal 206 mnenj, od tega 35 mnenj na lastno pobudo in 10 raziskovalnih
mnenj (štiri na zahtevo komisije in šest na zahtevo predsedstev Sveta).
eeSo je 17. aprila 2013 za drugo dvoinpolletno obdobje zdajšnjega mandata
(2013–2015) izvolil svojega novega predsednika, henrija Malossa (skupina – deloda­
jalci/Fr). nadomestil je Staffana nilssona (skupina – razne dejavnosti/Se), ki je odbo­
ru predsedoval v prvi polovici njegovega 5­letnega mandata. Za podpredsednico, pri­
stojno za komuniciranje, je bila izvoljena jane Morrice (skupina – razne dejavnosti/
uk), hans­joachim Wilms (skupina – delojemalci/De) pa je postal podpredsednik,
pristojen za proračunske zadeve. postopek za izvolitev novega generalnega sekretar­
ja eeSo se je začel konec leta 2013. novi predsednik odbora se je osredotočil na re­
formiranje delovnih metod, in sicer: osredotočenost odbora na nekaj pomembnih tem,
namesto prevelikega širjenja njegovega dela na sekundarne teme; bolj selektivna in
izboljšana kakovost mnenj na lastno pobudo in krepitev zmogljivosti njegovega pred­
videvanja.
Predsednik Evropskega ekonomskosocialnega odbora Henri Malosse na
plenarnem zasedanju EESO v Bruslju
v Belgiji.
prek svoje usmerjevalne skupine evropa 2020 je eeSo leta 2013 intenzivno sodeloval
v razpravah o izvajanju strategije evropa 2020 ter evropskega semestra. osrednji
temi številnih razprav sta bili finančna kriza in odziv nanjo ter brezposelnost, pri čemer
je bil poseben poudarek na brezposelnosti mladih. eeSo je razpravljal tudi o glavnih
rezultatih politik, kot sta na primer posodobljena skupna kmetijska politika po
letu 2013 in prihodnja kohezijska politika. Dejavno je sodeloval v razpravah o večlet­
nem finančnem okviru po letu 2013. pomembni temi na njegovem dnevnem redu sta
bili tudi vloga malih in srednjih podjetij ter energetski sektor.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
219
o r g a n o v
Odbor regij Evropske unije
odbor regij evropske unije (or) je na svojih petih plenarnih zasedanjih v letu 2013
predstavil 73 mnenj, od tega 15 mnenj na lastno pobudo in eno predhodno mnenje
(nič na zahtevo komisije ter štiri na zahtevo predsedstev Sveta).
prek platforme za spremljanje strategije evropa 2020 je še naprej ocenjeval strategi­
jo za rast in zaposlovanje z vidika regij in mest eu. v okviru evropskega semestra je
zelo poudaril krepitev vloge lokalnih in regionalnih oblasti. objavil je tudi „Četrto po­
ročilo odbora regij evropske unije o spremljanju strategije evropa 2020“ (59) in orga­
niziral vrsto konferenc o sedmih vodilnih pobudah strategije evropa 2020, ki bodo
vključene v vrh regij in mest, ki bo marca 2014 v atenah, ter v vmesni pregled strate­
gije evropa 2020. nekatera druga vprašanja, kot so pogajanja o večletnem finančnem
okviru 2014–2020 in kohezijska politika v okviru večletnega finančnega okvira, so bila
prav tako pogosto teme razprav. nič manjše pozornosti ni bila deležna finančna kriza,
pri čemer je bil velik poudarek na brezposelnosti mladih in prihodnosti eu – načrtu
komisije za ekonomsko in monetarno unijo. or je pripravil poročilo o svoji institucio­
nalni in politični vlogi, in sicer o tem, kako okrepiti svojo institucionalno in politično
vlogo po letu 2015, ki bo predloženo ob njegovi 20. obletnici aprila 2014.
or je v letu 2013 organiziral več pomembnih dogodkov. Dnevi odprtih vrat 2013, ki
jih je organiziral skupaj s komisijo, so potekali v okviru slogana „pospešeni razvoj
evropskih regij in mest do leta 2020“. na dogodku so se zbrali številni udeleženci iz
upravnih in akademskih krogov, da bi sodelovali na stotinah seminarjev in delavnic,
predsednik Barroso pa je imel uvodni nagovor. poleg tega je bila decembra v Berlinu
organizirana konferenca o subsidiarnosti v nemškem zveznem svetu (Bundesratu). or
je nadaljeval tudi z belo knjigo o upravljanju na več ravneh (60), pri čemer je izdal
preglede stanja in organiziral nadaljnja srečanja.
Razstava „100 e-mestnih rešitev“,
ki je bila odprta v okviru dogodka
„Open days“ leta 2013 v Bruslju
v Belgiji.
220
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
Evropska investicijska banka
eiB, ki je v lasti 28 držav članic, katerih interese tudi zastopa, tesno sodeluje z insti­
tucijami eu pri izvajanju politik eu. kot največji večstranski posojilojemalec in posoji­
lodajalec na svetu zagotavlja financiranje in strokovno znanje za dobre in trajnostne
investicijske projekte, ki prispevajo k uresničevanju ciljev politik unije. Banka poleg
tega izvaja finančne vidike zunanjih in razvojnih politik eu. Skupina eiB vključuje še
evropski investicijski sklad (eiS), ki se osredotoča na inovativne instrumente financira­
nja za mala in srednja podjetja.
Skupina eiB je leta 2013 okrepila svojo vlogo pri spodbujanju financiranja gospodar­
stva, potem ko je bil v skladu s sporazumom iz leta 2012 za 10 milijard eur povečan
njen osnovni kapital. posojilna dejavnost eiB je v letu 2013 dosegla 71,7 milijar­
de eur, kar je glede na predhodno leto povečanje za 37 %. Dejavnosti eiB so bile
osredotočene na ključne prednostne naloge eu, kot so mala in srednja podjetja, ino­
vacije in spretnosti, učinkovitost virov in strateške infrastrukture.
Predsednik Evropske investicijske
banke Werner Hoyer na
evropskem finančnem kongresu
v Sopotu na Poljskem.
komisija je kot odziv na težave pri ustreznem samofinanciranju malih in srednjih
podjetij skupaj z eiB in eiS v letu 2013 pripravila pobudo za boljši dostop do finančnih
sredstev za mala in srednja podjetja. istočasno na podlagi zahteve evropskega sveta,
ki je zasedal junija 2013, komisija, eiB in eiS ocenjujejo možnosti za povišanje zmož­
nosti kreditiranja s strani eiS.
vzporedno s tem sta komisija in eiB zaključili pripravo skupnih finančnih instrumentov
delitve tveganj, ki jih bo treba izvajati v okviru večletnega finančnega okvira 2014–
2020, in sicer zlasti v okviru instrumenta za povezovanje evrope, programa obzor­
je 2020 in programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (coSMe).
to vključuje tudi nadaljevanje pilotne faze pobude za projektne obveznice eu in eiB,
tj. ocenjevanja, ki se je začelo v letu 2013.
komisija je leta 2013 predložila zakonodajni predlog za naslednji zunanji mandat eiB,
ki zajema obdobje 2014–2020. prav tako je za financiranje operacij s strani eiB na
podlagi jamstva eu predlagala skupno 28 milijard eur, v okviru česar bi bile 3 mili­
jarde eur neobvezne in bi se o njih odločalo sredi mandata.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
221
o r g a n o v
Evropski varuh človekovih pravic
komisija je zaradi svojih pooblastil in dejstva, da mnoge njene odločitve in predlogi
neposredno ali posredno vplivajo na državljane, institucija, v zvezi s katero je število
pritožb, naslovljenih na evropskega varuha človekovih pravic, največje.
v letu 2013 se je 62,7 % preiskav, ki jih je začel varuh človekovih pravic, nanašalo na
komisijo. komisija je prejela poizvedbe v zvezi s 173 novimi preiskavami varuha člo­
vekovih pravic in odgovorila na 278 poizvedb, vključno s tistimi, ki so se nanašale na
leta 2013 še nezaključene preiskave, začete v predhodnih letih.
pritožbe, ki jih je preiskoval evropski varuh človekovih pravic, so se nanašale na šte­
vilna področja, zlasti na zakonitost (uporaba materialnih in/ali procesnih pravil), zah­
teve po informacijah; poštenost in razumen rok za sprejemanje odločitev ter zahteve
za dostop javnosti do dokumentov.
p. nikiforos Diamandouros je po dopolnjenih desetih letih opravljanja funkcije
14. marca 2013 objavil svojo namero o upokojitvi. odbor za peticije parlamenta je za
položaj evropskega varuha človekovih pravic zaslišal naslednjih šest kandidatov: Da­
gmar roth­Behrendt (poslanka evropskega parlamenta), rio oomen­ruijten (poslanka
evropskega parlamenta), Francesca enrica Speronija (poslanec evropskega parlamen­
ta), emily o’reilly (varuhinja človekovih pravic irske), alexa Brenninkmeijerja (varuh
človekovih pravic nizozemske) in Markusa jaegerja (uradnik Sveta evrope).
Nova evropska varuhinja
človekovih pravic Emily O’Reilly
v Evropskem parlamentu
v Strasbourgu v Franciji.
volitve novega varuha človekovih pravic so potekale 2. julija 2013, izvoljena pa je bila
emily o'reilly. Funkcijo je prevzela 1. oktobra 2013. emily o'reilly meni, da bo ena od
njenih proaktivnih vlog varuhinje človekovih pravic opozarjati na težave državljanov
ter jim pomagati pri premostitvi vrzeli med njimi in institucijami eu. premisliti želi tudi
o področjih osredotočenosti varuha človekovih pravic ter okrepiti njegov vpliv in
prepoznavnost.
222
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
Decentralizirane agencije
komisija je nadaljevala izvajanje svojega načrta o nadaljnjem ukrepanju na podlagi
skupnega pristopa parlamenta, Sveta in komisije o decentraliziranih agencijah eu, ki
je bil sprejet leta 2012, in sicer v tesnem sodelovanju z mrežo agencij.
v svojem poročilu o napredku, ki je bilo sprejeto decembra, je pregledala napredek na
vseh področjih, ki jih zajema skupni pristop. tako je bilo pet dokumentov, ki jih komi­
sija šteje za prednostne, že dokončanih (smernice za preprečevanje in reševanje
navzkrižja interesov, smernice o sporazumu o sedežu, smernice o oblikovanju prora­
čuna glede na uspešnost) ali dobro napredujejo in bodo zaključeni v začetku leta 2014
(smernice o programskih dokumentih in ključnih kazalnikih uspešnosti ter tudi smer­
nice o ocenjevanju). Drugi dokončani dokumenti so bili revizija kadrovskih predpisov in
okvirne finančne uredbe za poenostavitev pravil, ki se uporabljajo za agencije, smer­
nice za agencije za boj proti goljufijam in smernice za komunikacijske strategije
agencij.
izvajanje načrta se bo v skladu z dokumenti in roki, ki so v njem določeni, nadaljevalo
tudi v letu 2014 in naprej. poleg tega je komisija predlagala prilagoditev upravljanja
sedmih obstoječih decentraliziranih agencij v okviru revizije njihovih ustanovitvenih
aktov, ki so: evropska železniška agencija (era); agencija za evropski gnSS (gSa);
urad za usklajevanje na notranjem trgu (uunt); evropska agencija za varnost v letal­
stvu (eaSa); urad za evropsko pravosodno sodelovanje (eurojust) ter evropska policij­
ska akademija (cepol) in evropski policijski urad (europol), za katera je bila predlaga­
na združitev.
Decentralizirane agencije eu imajo več kot 7 000 zaposlenih in so leta 2013 prejele
727,5 milijona eur proračunskih sredstev eu.
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
o r g a n o v
Nacionalni parlamenti in njihova vloga v evropskem
prostoru
tudi v letu 2013 je bil politični dialog med komisijo in nacionalnimi parlamenti ključna
značilnost v okviru medinstitucionalnega dnevnega reda komisije.
januarja 2013 je potekal prvi „evropski parlamentarni teden“, v katerem so se v
Bruslju sestali poslanci evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, da bi
razpravljali o evropskem semestru.
potreba po močnejši demokratični legitimnosti in odgovornosti pri ekonomskem
upravljanju eu je bila ena od ključnih tem, na katere se je na svojih plenarnih zaseda­
njih v Dublinu na irskem in vilni v litvi osredotočila konferenca odborov parlamentov
eu za evropske zadeve (coSac). v svojem prispevku, sprejetem na dublinskem zase­
danju, je coSac pozvala komisijo, naj potrdi vrsto ukrepov za krepitev političnega
dialoga, vključno s predložitvijo bolj specifičnih odgovorov na obrazloženo mnenje, pri
čemer naj posebno pozornost nameni vprašanjem, ki jih je navedla najmanj tretjina
nacionalnih parlamentov, ter upošteva individualne ali kolektivne zahteve nacionalnih
parlamentov v zvezi z novimi zakonodajnimi predlogi. komisija je v svojem odgovoru
potrdila svojo zavezanost k zagotavljanju pravočasnih in primernih odgovorov ter
pojasnila, da za namene zakonodajnega postopka vsekakor upošteva zlasti pripombe
ali pomisleke, ki so skupni večini nacionalnih parlamentov. komisija je prav tako potr­
dila, da je pripravljena razmisliti, ali obstaja potreba po novih ali spremenjenih pravilih
na s tem povezanem področju politike. vloga nacionalnih parlamentov je bila zlasti v
okviru ekonomske in monetarne unije glavna tema plenarnega zasedanja coSac v
vilni (50. jubilejno plenarno zasedanje).
prva seja medparlamentarne konference, ki je bila na novo ustanovljena v skladu s
členom 13 o fiskalnem paktu, je potekala oktobra v vilni.
velika večina mnenj nacionalnih parlamentov je še naprej osredotočenih na vsebine
predlogov komisije in nezakonodajne dokumente in ne na vidike subsidiarnosti.
nacionalni parlamenti so leta 2013 drugič začeli tako imenovani postopek „rumenega
kartona“ (61), tokrat za predlog komisije o uredbi o ustanovitvi evropskega javnega
tožilstva (62). komisija je v osmih tednih prejela obrazložena mnenja 14 senatov
(skupaj 18 glasov), ki so ugotovili, da v predlogu komisije ni bilo upoštevano načelo
subsidiarnosti. v poznejšem pregledu je komisija skrbno proučila argumente o subsi­
diarnosti iz teh mnenj, vendar je v svojem sporočilu z dne 27. novembra 2013 (63)
sklenila, da nacionalni parlamenti niso dokazali, da je predlog v nasprotju z načelom
subsidiarnosti. Zato se je odločila, da predlog ohrani.
na splošno so v letu 2013 nacionalni parlamenti komisiji poslali 592 mnenj, kar je
približno toliko kot v predhodnem letu. vendar pa je bilo število obrazloženih mnenj,
v katerem so navedene domnevne kršitve subsidiarnosti, nekoliko višje (15 % na­
mesto 13 %).
223
224
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
Preglednost
v zadnjih nekaj letih je komisija vložila veliko truda v izboljšanje preglednosti v zvezi
s strokovnimi skupinami, ki jih uporablja za zbiranje zunanjega strokovnega znanja pri
pripravi predlogov in/ali pravil ter oblikovanju politik. Zlasti spletni register strokovnih
skupin komisije in drugih podobnih skupin (64) je bil izboljšan v smislu informacij, ki so
na voljo, in je postal uporabniku prijaznejše orodje.
evropski parlament in Svet sta leta 2013 podprla predlog komisije o vključitvi depo­
niranja arhivskega gradiva institucij eu (65) pri evropskem univerzitetnem inštitutu v
Firencah, italija (66), v zakonodajo eu. vse institucije eu (67) bodo morale deponirati
svoje arhivsko gradivo, potem ko se to po 30 letih odpre za javnost, pri navedenem
inštitutu. uredba poleg tega vključuje močno zavezanost institucij eu, da v elektronski
obliki odprejo svoje arhive za javnost in spodbujajo njihovo uporabo na internetu.
OPOMBE
(1) uredba (eu) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (ul l 176,
27.6.2013).
Direktiva 2013/36/eu o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in
investicijskih podjetij (ul l 176, 27.6.2013).
(2) Direktiva 2013/50/eu o spremembi Direktive 2004/109/eS o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo
informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, Direktive
2003/71/eS o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, ter
Direktive 2007/14/eS o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/eS (ul l
294, 6.11.2013).
(3) Direktiva 2013/34/eu o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih
poročilih nekaterih vrst podjetij (ul l 182, 29.6.2013).
(4) Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – predhodno usklajevanje
načrtov za pomembne reforme ekonomske politike (coM(2013) 166).
(5) Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – uvedba instrumenta za
konvergenco in konkurenčnost (coM(2013) 165).
(6) predlog uredbe o spremembi uredbe Sveta (eS) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani
morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve
(coM(2011) 290).
(7) uredba (eu) št. 1219/2012 o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami
članicami in tretjimi državami (ul l 351, 20.12.2012).
uredba (eu) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru
skupne kmetijske politike (ul l 347, 20.12.2013).
uredba (eu) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (ul l 347,
20.12.2013).
uredba (eu) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja (ekSrp) (ul l 347, 20.12.2013).
uredba (eu) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (ul l 347,
20.12.2013).
(8) Direktiva 2001/55/eS o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda
razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju
takšnih oseb (ul l 212, 7.8.2001).
(9) „pregled eSZD“ (http://eeas.europa.eu/library/publications/2013/3/2013_eeas_review_sl.pdf).
(10) letno poročilo eu o človekovih pravicah in demokraciji po svetu za leto 2012 (http://register.consilium.europa.
eu/doc/srv?l=Sl&t=pDF&gc=true&sc=false&f=St 9431 2013 init).
(11) to poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z rvSZn 1244/99 in mnenjem
Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti kosova.
(12) Sporočilo komisije – načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo – Začetek evropske
razprave (coM(2012) 777).
(13) Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – uvedba instrumenta za
konvergenco in konkurenčnost (coM(2013) 165).
Sporočilo komisije – na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji – predhodno usklajevanje
načrtov za pomembne reforme ekonomske politike (coM(2013) 166).
D e l o
e v r o p S k i h
i n S t i t u c i j
i n
o r g a n o v
(14) Sporočilo komisije – krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (coM(2013) 690).
(15) predlog uredbe o ustanovitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in nekaterih
investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje bank
(coM(2013) 520).
(16) Sporočilo komisije – program ustreznosti in uspešnosti predpisov (reFit): rezultati in naslednji koraki
(coM(2013) 685).
(17) http://ec.europa.eu/isa
(18) http://ec.europa.eu/isa/actions/02­interoperability­architecture/2­8action_en.htm
(19) https://joinup.ec.europa.eu/community/semic/description
(20) http://ec.europa.eu/isa/actions/01­trusted­information­exchange/1­7action_en.htm
(21) http://ec.europa.eu/isa/news/2013/e_invoicing_en.htm
(22) Sodba Sodišča z dne 29. januarja 2013 v zadevi radu (c­396/11) (http://curia.europa.eu/juris/liste.
jsf?language=sl&num=c­396/11).
(23) Sodba Sodišča z dne 18. julija 2013 v združenih zadevah komisija in drugi proti kadi (c­584/10 p, c­593/10 p
in c­595/10 p) (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c­584/10%20p).
(24) Sodba Sodišča z dne 26. februarja 2013 v zadevi Åkerberg Fransson (c­617/10) (http://curia.europa.eu/juris/
liste.jsf?language=sl&num=c­617/10).
(25) Sodba Sodišča z dne 26. februarja 2013 v zadevi Melloni (c­399/11) (http://curia.europa.eu/juris/liste.
jsf?language=sl&num=c­399/11).
(26) Sodba Sodišča z dne 4. junija 2013 v zadevi ZZ (c­300/11) (http://curia.europa.eu/juris/liste.
jsf?language=sl&num=c­300/11).
(27) Direktiva 93/13/egS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (ul l 95, 21.4.1993).
(28) Sodba Sodišča z dne 14. marca 2013 v zadevi aziz (c­415/11) (http://curia.europa.eu/juris/liste.
jsf?language=sl&num=c­415/11).
(29) Direktiva 2005/29/eS o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu
(ul l 149, 11.6.2005).
(30) Sodba Sodišča z dne 19. septembra 2013 v zadevi chS tour Services (c­435/11) (http://curia.europa.eu/juris/
liste.jsf?language=sl&num=c­435/11).
(31) Sodba Sodišča z dne 3. oktobra 2013 v zadevi Zentrale zur Bekämpfung unlauteren Wettbewerbs (c­59/12)
(http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c­59/12).
(32) Direktiva 84/450/egS o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o zavajajočem oglaševanju
(ul l 250, 19.9.1984).
(33) Direktiva 2006/114/eS o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (ul l 376, 27.12.2006).
(34) Sodba Sodišča z dne 11. julija 2013 v zadevi Belgian electronic Sorting technology (c­657/11) (http://curia.
europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c­657/11).
(35) Direktiva 2000/78/eS o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (ul l 303, 2.12.2000).
(36) Sodba Sodišča z dne 11. aprila 2013 v združenih zadevah hk Danmark (ring in Skouboe Werge) (c­335/11 in
c­337/11) (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&jur=c,t,F&num=c­335/11&td=all).
(37) Sodba Sodišča z dne 25. aprila 2013 v zadevi asociația accept (c­81/12) (http://curia.europa.eu/juris/liste.
jsf?language=sl&num=c­81/12).
(38) Sodbe Sodišča z dne 18. julija 2013 v združenih zadevah prinz in Seeberger (c­523/11 in c­585/11) (http://
curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c­523/11) in z dne 24. oktobra 2013 v zadevi thiele
Meneses (c­220/12) (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c­220/12) ter v zadevi elrick
(c­275/12) (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&num=c­275/12).
(39) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130502.sl.html
(40) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr131107.sl.html
(41) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130502_2.en.html
(42) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130208.en.html
(43) https://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130221_1.en.html
(44) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2010/html/pr100510.en.html
(45) podatki na dan 9. decembra 2013. Svet banke se je februarja 2013 odločil, da objavi imetje eurosistema v
vrednostnih papirjih, pridobljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, v skladu s predvideno
transparentnostjo neposrednih denarnih transakcij, kot je bilo sporočeno 6. septembra 2012 (http://www.ecb.
europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130221_1.en.html).
(46) podatki na dan 9. decembra 2013.
(47) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130322.en.html
(48) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130718.en.html
(49) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130705.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130628_1.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130502_3.en.html
(50) http://www.novi­eurski­bankovci.eu/
(51) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130131_1.en.html
(52) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130607.en.html
(53) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130321_1.en.html
(54) http://www.ecb.int/press/pr/date/2013/html/pr130710.en.html
(55) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130131.en.html
(56) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130204.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130207_1.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130315.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130325.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130415.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130418.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130509.en.html
225
226
S p l o Š n o
p o r o Č i l o
2 0 1 3
–
p o g l a v j e
6
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130603.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130708.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130718_1.en.html
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130731.en.html
(57) http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130417.sl.html
(58) http://www.eca.europa.eu/lists/ecaDocuments/ar12/ar12_Sl.pdf
(59) https://portal.cor.europa.eu/europe2020/news/pages/4th­cor­Monitoring­report.aspx
(60) Mnenje na lastno pobudo odbora regij – Bela knjiga odbora regij o upravljanju na več ravneh (ul c 211,
4.9.2009).
(61) prvič so nacionalni parlamenti izdali „rumeni karton“ maja 2012 za predlog uredbe o uveljavljanju pravice do
kolektivnih ukrepov v okviru svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (coM(2012) 130).
(62) predlog uredbe o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva (coM(2013) 534).
(63) Sporočilo komisije o ponovni proučitvi predloga uredbe o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva v zvezi z
načelom subsidiarnosti (coM(2013) 851).
(64) http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?lang=Sl
(65) predlog o spremembi uredbe (egS, euratom) št. 354/83 v zvezi z deponiranjem arhivskega gradiva institucij
pri evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah (coM(2012) 456).
(66) Sprejeta uredba bo začela veljati po odobritvi nacionalnih parlamentov obeh držav članic, ki sta vložili
parlamentarni pridržek.
(67) izjemi sta Sodišče evropske unije in ecB, ki svoje arhivsko gradivo lahko deponirata prostovoljno, vendar tega
nista dolžni storiti.
FOTOGRAFIJE
philippe Samyn and partners architects & engineers, lead and Design partner/philippe Samyn and partners archi­
tects & engineers, Studio valle progettazioni architects, Buro happold limited engineers: str. 194
evropska unija: str. 195, 196, 198, 200, 202, 204, 206, 208, 209, 211, 217, 221
Banque de France/Yann Dejardin: str. 214
eric herchaft: str. 218
evropska unija/Bob van Mol: str. 219
evropska investicijska banka: str. 220
227
227
K R O N O LO G I J A
SPODNJI SEZNAM VKLJUČUJE NEKATERE POMEMBNE
DOGODKE IZ LETA 2013 Z VSEH PODROČIJ POLITIKE.
SEZNAM NI IZČRPEN – VEČ TAKIH DOGODKOV JE OPISANIH
V SAMEM POROČILU.
JANUAR
FEBRUAR
Jeroen Dijsselbloem, nizozemski minister za finance, je imenovan
za predsednika Euroskupine.
Evropski svet doseže politični dogovor o večletnem finančnem
okviru za obdobje 2014−2020.
Evropski mehanizem za stabilnost (ESM) prvič organizira dražbo
trimesečnih menic in tako uvede svoj program kratkoročnega
financiranja.
Evropski svet doseže soglasje o oblikovanju posebne pobude za
zaposlovanje mladih s proračunom 6 milijard EUR za obdobje
2014−2020.
Nova finančna uredba za finance EU ter pravila za uporabo.
V skladu z gospodarsko napovedjo Komisije gospodarstvo EU
postopoma prehaja v mirnejše vode.
Nagrade RegioStars 2013.
Pobuda o grafenu in projekt o človeških možganih dobita najvišjo
nagrado za raziskovalno odličnost v zgodovini, boj za trajno
financiranje znanosti pa se nadaljuje.
Komisija predstavi predlog davka na finančne transakcije v okviru
postopka okrepljenega sodelovanja.
Sporazum med EU in Združenimi državami o programu „Energy
Star“, programu za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške
opreme.
99,9 % za proračunsko leto 2012: doslej najvišja raven izvrševanja
proračuna EU.
Podelitev evropskih glasbenih nagrad EBBA (European Border
Breakers Award) glasbenim izvajalcem v EU.
Vsa nova vozniška dovoljenja, izdana v EU, morajo biti v standard­
nem evropskem formatu v obliki plastične kartice s strožjo
varnostno zaščito.
Komisija sprejme sveženj o čisti energiji za promet, ki vključuje
ukrepe za izgradnjo postaj za alternativna goriva po vsej Evropi z
namenom preseganja odvisnosti prometa od nafte.
Komisija sprejme četrti železniški paket za boljšo kakovost in večjo
izbiro pri železniških storitvah v Evropi.
Komisija izda akcijski načrt za podjetništvo.
Delovati začne Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti.
V Brasilii, prestolnici Brazilije, poteka šesti vrh med EU in Brazilijo,
v Santiagu v Čilu pa prvi vrh med EU in Skupnostjo latinskoame­
riških in karibskih držav.
Komisija sprejme sporočilo o pripravi evropskega akcijskega načrta
za maloprodajni sektor ter zeleno knjigo o nepoštenih trgovinskih
praksah v oskrbni verigi z živili in neživili med podjetji v Evropi.
Komisija poziva k lažjemu dostopu do sredstev EU v času krize.
Komisija v t. i. postopku potrditve obračunov zahteva, da države
članice vrnejo 414 milijonov EUR neupravičeno porabljenih
sredstev EU za kmetijstvo.
Komisija napove nova finančna sredstva za raziskave redkih
bolezni.
Komisija sprejme sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor
trga za izboljšanje varnosti potrošniških proizvodov na enotnem
trgu.
Komisija predlaga kazenskopravne ukrepe za boljšo zaščito evra
pred ponarejanjem.
Komisija skupaj s Catherine Ashton, visoko predstavnico Unije za
zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednico Komisije
(visoka predstavnica/podpredsednica), objavi strategijo za
kibernetsko varnost EU ter predlog direktive Komisije o varnosti
omrežij in informacij.
Predlog o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje
v vesolju (za preprečevanje trkov vesoljskih odpadkov).
228
Predlog uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa za evidenti­
ranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav pri
prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije.
Predlog uredbe o vzpostavitvi programa za registrirane potnike.
Predlog direktive o ukrepih za zagotovitev visoke skupne stopnje
varnosti omrežij in informacij v Uniji.
Začetek misije EU za usposabljanje v Maliju. Cilj misije je podpreti
ponovno vzpostavitev oboroženih sil v Maliju. Misija zajema več
kot 200 inštruktorjev in približno 350 pripadnikov podpornih in
zaščitnih enot.
MAREC
Latvija uradno zaprosi za pridružitev evrskemu območju z letom
2014.
Finančni ministri EU se dogovorijo o podaljšanju ročnosti posojil
Irski in Portugalski v okviru njunih programov gospodarske
prilagoditve.
Evropski svet določi prednostne reforme na ravni EU za leto 2013.
Komisija predlaga predhodno usklajevanje nacionalnih načrtov
večjih reform ekonomske politike na ravni EU ter uvedbo
instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za spodbujanje
prednostnih reform in v podporo takim reformam.
Komisija objavi rezultate raziskave o desetih najbolj obremenjujo­
čih zakonodajnih aktih EU za mala in srednja podjetja (MSP).
Komisija nato zniža pristojbine za registracijo uporabe kemikalij
(na podlagi uredbe REACH) za MSP.
Komisija predlaga direktivo o pomorskem prostorskem načrtovanju
in celostnem upravljanju obalnih območij.
EU in Japonska se dogovorita o začetku pogajanj o sporazumu o
prosti trgovini in sporazumu o strateškem partnerstvu. Pogajanja
se začnejo mesec zatem.
Sprejetje predlogov za revizijo uredbe o blagovni znamki Skupnosti
in direktive o blagovnih znamkah.
Objava poročila „Stanje Unije inovacij 2012“ in sistema kazalnikov
uspešnosti Unije inovacij za leto 2013.
APRIL
Komisija s podrobnimi pregledi oceni možna makroekonomska
neravnotežja 13 držav članic ter ugotovi potrebo po nadaljnjem
spremljanju in po zavezanosti strukturnim reformam.
Po odobritvi držav članic evrskega območja svet guvernerjev
evropskega mehanizma za stabilnost odobri finančno pomoč Cipru
(ki jo odbor Mednarodnega denarnega sklada obravnava v maju)
za obdobje 2013–2016. Sveženj finančne pomoči bo zajemal do
10 milijard EUR.
Objava finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije,
in njenih izvedbenih pravil.
Prvi sporazum o načelih za normalizacijo odnosov med Srbijo in
Kosovom (dialog Beograd–Priština s podporo visoke predstavnice/
podpredsednice), ki mu maja sledi celoviti načrt izvajanja.
Komisija predlaga ukrepe za boljšo uporabo prava EU v zvezi s
pravico državljanov EU do dela v drugi državi članici.
Izteče se rok za izvajanje direktive o zamudah pri plačilih. Komisija
organizira kampanjo ozaveščanja o novih zahtevah za plačila.
Uvedba prvega vseevropskega programa univerzitetnih spletnih
predavanj.
Kampanja Komisije v podporo čezmejni izterjavi dolgov.
Komisija sprejme strategijo EU za prilagajanje podnebnim
spremembam.
Posodobitev proračuna za leto 2013 in večletnega finančnega
okvira zaradi vstopa Hrvaške v EU.
Proračun za leto 2013: za uspešno izvajanje programov so
potrebna dodatna finančna sredstva za kritje neporavnanih
zahtevkov.
Komisija po škandalu s konjskim mesom pripravi akcijski načrt za
boj proti goljufijam na področju živil.
Schengenski informacijski sistem začne delovati.
Predlog uredbe o določitvi pravil varovanja zunanjih meja na morju
v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska
agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih
mejah držav članic Evropske unije (Frontex).
Drugo poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti EU.
V EU začne veljati prepoved testiranja kozmetičnih izdelkov na
živalih.
Henri Malosse nastopi mandat kot 30. predsednik Evropskega
ekonomsko­socialnega odbora.
Komisija predlaga pravila za znižanje stroškov izgradnje širokopa­
sovnih omrežij.
Komisija predlaga nova pravila za razvoj bolj aerodinamičnih
tovornjakov, ki bodo imeli nižjo porabo goriva in bodo zagotavljali
večjo varnost ranljivih udeležencev v prometu.
Veljati začne uredba o lesu, ki prepoveduje dajanje nezakonito
pridobljenega lesa na evropski trg.
Predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov
tretjih držav za namene raziskovanja, študija, izmenjave učencev,
plačanega in neplačanega usposabljanja, prostovoljnega dela in
dela varušk au-pair.
Predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za sodelovanje in usposa­
bljanje organov pregona (Europol).
EU postane prvo območje na svetu s pravicami potnikov pri vseh
vrstah prevoza, torej v letalskem, železniškem, ladijskem in
avtobusnem prometu.
Komisija poroča o najnižjem številu smrtnih žrtev v cestnem
prometu v Evropi.
229
MAJ
Komisija določi niz skupnih, nezavezujočih načel za mehanizme
kolektivnih pravnih sredstev v državah članicah.
Evropska centralna banka zniža ključno obrestno mero na 0,50 %,
mero za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 1,00 %. Poleg
tega uvede novo serijo evrskih bankovcev za 5 EUR z izboljšanimi
zaščitnimi elementi.
Komisija sprejme predlog za razširitev področja uporabe samo­
dejne izmenjave informacij v EU.
V spomladanski gospodarski napovedi Komisija ugotovi, da
gospodarstvo EU počasi okreva.
V okviru evropskega semestra Komisija objavi letna priporočila za
posamezne države.
Veljati začneta uredbi, ki sestavljata t. i. dvojček ter dopolnjujeta
Pakt za stabilnost in rast, uporabljata pa se samo za države
članice evrskega območja.
Komisija v t. i. postopku potrditve obračunov zahteva, da države
članice vrnejo 230 milijonov EUR neupravičeno porabljenih
sredstev EU za kmetijstvo.
Komisija sprejme poročilo o državljanstvu EU za leto 2013.
EU, Kanada in Združene države se povežejo na področju raziskav
Atlantskega oceana.
Danski filmski režiser Thomas Vinterberg v Cannesu prejme
nagrado EU MEDIA.
Zaslišanje kandidata za hrvaškega komisarja EU Nevena Mimice v
Parlamentu.
Komisija predlaga posodobitev 319 ključnih morskih pristanišč
vzdolž evropske obale za izboljšanje pristaniških dejavnosti in
nadaljnjih prometnih povezav.
Parlament, Svet in Komisija dosežejo zgodovinski dogovor o
predlogih za preoblikovanje obstoječih nepovezanih evropskih cest,
železnic, letališč in plovnih poti v poenoteno prometno omrežje
(nova vseevropska prometna omrežja).
Komisija predlaga novo evropsko industrijsko strategijo za
elektroniko z bolj usmerjeno podporo mobilizaciji novih zasebnih
naložb v višini 100 milijard EUR.
Začetek misije EU za pomoč na libijskih mejah. Misija nudi podporo
libijskim organom pri krepitvi varnosti državnih meja. Misija
zajema približno 110 pripadnikov mednarodnega osebja.
Objava letnega poročila Evropske agencije za okolje o kakovosti
kopalnih voda v Evropi. V skladu s poročilom 94 % kopališč v
Evropski uniji dosega minimalne standarde za kakovost vode.
Predlog direktive o preglednosti in primerljivosti pristojbin za
plačilni račun, zamenjavi plačilnega računa in dostopu do osnovnih
plačilnih računov.
Komisija objavi nova finančna sredstva za raziskave možganov ob
začetku evropskega meseca možganov.
Parlament in Svet dosežeta politični dogovor o reformi skupne
ribiške politike ter uredbi o skupni ureditvi trgov za ribiške
proizvode in proizvode iz akvakulture.
Digitalna agenda: nova posebna pravila za zaščito potrošnikov pri
izgubi ali kraji osebnih telekomunikacijskih podatkov.
Organiziran je evropski teden trajnostne energije.
Komisija objavi akcijski načrt za jeklarsko industrijo.
Skupna izjava o partnerstvu za mobilnost med Kraljevino Maroko
ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami.
EU in Izrael podpišeta celovit sporazum o zračnem prometu s
ciljem postopnega odpiranja in povezovanja njunih trgov.
Komisija sprejme ukrepe za zmanjšanje preobremenjenosti
evropskega zračnega prostora s pospešeno vzpostavitvijo
enotnega evropskega neba.
Komisija sprejme dva predloga o sistemu eCall, ki bosta zagoto­
vila, da bodo od oktobra 2015 avtomobili opremljeni s sistemom
za samodejni klic v sili v primeru hudega trčenja.
Komisija uradno začne novo kampanjo o pravicah potnikov.
Predlog proračuna za leto 2014: predlog Komisije je prilagojen
razmeram v Evropi.
Evropska nagrada za inovacije v javni upravi je objavljena na
konferenci v tednu evropskih inovativnih regij v Corku na Irskem.
Nagrada EU za kulturno dediščino Europa Nostra je podeljena
sedmim evropskim projektom, prejemnikom velike nagrade.
Nagrado EU za sodobno arhitekturo prejme projekt Harpa za
konferenčni in kulturni center v Reykjaviku na Islandiji.
Veljati začnejo pravila o bonitetnih agencijah.
Komisija sprejme obsežen sveženj za pospešitev boja proti
nedovoljeni trgovini s tobačnimi izdelki.
JULIJ
Komisija predlaga vzpostavitev enotnega mehanizma za reševanje
za banke, ki se soočajo z resnimi težavami.
Na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve finančni
ministri EU uradno odobrijo pristop Latvije k evrskemu območju s
1. januarjem 2014.
Komisija sprejme predlog za ustanovitev evropskega javnega
tožilstva za varovanje proračuna EU pred goljufijami.
JUNIJ
Komisija v konvergenčnem poročilu ugotovi, da je Latvija
pripravljena na prevzem evra s 1. januarjem 2014. Euroskupina
priporoči pridružitev Latvije evrskemu območju.
Začetek pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju
trgovine in naložb z ZDA.
Sprejetje predloga direktive o tem, kako lahko državljani in
podjetja zahtevajo odškodnino, če so žrtve kršitev protimonopolnih
pravil EU.
Veljati začne nova uredba o kozmetičnih izdelkih, ki krepi varstvo
potrošnikov.
Sprejetje svežnja ukrepov za naložbe v inovacije.
Svet sprejme dva ukrepa za učinkovitejši boj proti goljufijam na
področju DDV, zlasti proti t. i. davčnemu vrtiljaku, med katerima je
t. i. mehanizem za hiter odziv.
1. julija začnejo veljati nove, nižje zamejitve cen za mobilno
gostovanje: podatkovno gostovanje se poceni za 36 %, mobilno
gostovanje na Hrvaškem pa kar za 15­krat.
Komisija objavi akcijski načrt za obrambno in varnostno industrijo.
230
Komisija sprejme predlog za spremembo uredbe o Solidarnostnem
skladu Evropske unije.
Komisija proti Hrvaški uvede t. i. postopek po členu 39 zaradi
nespoštovanja okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje.
Veljati začnejo nove zahteve v zvezi s kemikalijami v igračah.
Komisija poenostavi carinske formalnosti za ladje („modri pas“).
Komisija napove, da bo namenila 600 milijonov EUR za zmanjša­
nje preobremenjenosti evropskega zračnega prostora. Podaljša
mandat Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega
prometa enotnega evropskega neba.
Komisija posodobi seznam prepovedanih letalskih prevoznikov.
V Jekaterinburgu v Rusiji poteka 31. vrh EU­Rusija.
V Pretorii v Južni Afriki poteka šesti vrh EU­Južna Afrika.
Objava novega spletnega pregleda enotnega trga, ki prikazuje
dejansko uspešnost delovanja enotnega trga za državljane in
podjetja, ki želijo delati, potovati, nakupovati, vlagati ali poslovati v
tujini.
Veljati začne zakonodajni sveženj, ki z uredbo in direktivo v pravni
okvir EU prenaša nove mednarodne standarde o bančnem kapitalu
(splošno znane kot sporazum Basel III).
AVGUST
Temeljita prenova posebnih kriznih pravil EU o državni pomoči, ki
veljajo od leta 2008.
Komisija v t. i. postopku potrditve obračunov zahteva, da države
članice vrnejo 180 milijonov EUR neupravičeno porabljenih
sredstev EU za kmetijstvo.
SEPTEMBER
Zakonodajni sveženj „povezani kontinent“: Komisija sprejme
ambiciozen reformni sveženj za telekomunikacijski trg.
Komisija sprejme sporočilo o bančnem sistemu v senci ter
predlogu novih pravil za izboljšanje likvidnosti in stabilnosti
skladov denarnega trga.
Komisija sprejme predlog uredbe o indeksih, ki se uporabljajo kot
referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih
pogodbah, za ponovno vzpostavitev zaupanja v referenčne
vrednosti po odkritju manipulacij referenčnih obrestnih mer.
Veljati začneta uredbi o okoljsko primerni zasnovi in energijskem
označevanju grelnikov vode, grelnikov prostorov in kombiniranih
grelnikov.
OKTOBER
Potem ko je Parlament septembra dal zeleno luč, finančni ministri
EU na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve uradno
sprejmejo enotni mehanizem nadzora (EMN), v okviru katerega
bodo največje evropske banke od septembra 2014 pod
neposrednim nadzorom ECB.
ECB kot prihodnji enotni bančni nadzornik evrskega območja objavi
podrobnosti izčrpne ocene bank v evrskem območju.
Komisija se odloči okrepiti socialno razsežnost ekonomske in
monetarne unije.
Parlament, Svet in Komisija dosežejo politično soglasje o končni
celoviti različici projekta reforme skupne kmetijske politike (SKP).
Emily O’Reilly, nekdanja irska varuhinja človekovih pravic, nasledi
P. Nikiforosa Diamandourosa kot evropska varuhinja človekovih
pravic.
Sprejetje direktive o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem
postopku v EU.
Dogovor o dokončanju celovitega gospodarskega in trgovinskega
sporazuma s Kanado.
Evropski mehanizem za stabilnost uvede program za dolgoročno
financiranje z izdajo petletne referenčne obveznice; skupaj je
izdanih za 7 milijard EUR obveznic.
Parlament in Svet sprejmeta uredbo o novem carinskem zakoniku
Unije.
Sprejeta je uredba o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja
meja (Eurosur).
Komisija sprejme sporočilo o strelnem orožju in notranji varnosti
EU: zaščita državljanov in boj proti nedovoljeni trgovini.
Skupščina Mednarodne organizacije civilnega letalstva doseže
prelomni sporazum o emisijah iz letalstva, kar Komisija pozdravi.
Komisija objavi nove zemljevide z vrisanimi devetimi glavnimi
koridorji, ki bodo predstavljali hrbtenico prometa na evropskem
enotnem trgu.
Komisija uvede pobudo „Odpiranje izobraževanja“ za povečanje
inovacij in digitalnih spretnosti v šolah in na univerzah.
Komisija sklene pomagati Češki, Nemčiji, Avstriji in Romuniji po
katastrofalnih poplavah in suši.
Evropski teden regij in mest (dnevi odprtih vrat).
Uvedba nagrade iCapital – nagrade za evropsko prestolnico
inovacij.
Zdravila pod dodatnim nadzorom se začnejo označevati s črnim
narobe obrnjenim trikotnikom.
NOVEMBER
Komisija objavi krovni načrt za surovine.
Parlament odobri večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, ki
ga Svet decembra tudi dokončno potrdi. Bilijon EUR za naložbe v
prihodnost Evrope.
Poleg tega sprejme uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah z
namenom preprečevanja in nadzora vedno večje nevarnosti, ki jo
predstavljajo invazivne vrste.
Janez Potočnik, komisar za okolje, prejme nagrado Združenih
narodov, imenovano „Champions of the Earth“, za leto 2013.
Poročilo Računskega sodišča kaže, da je upravljanje proračuna EU
na pravi poti.
Skupina E3+3 (Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, Kitajska,
Rusija in Združene države) v Ženevi (Švica) z Iranom doseže
231
začasni sporazum o skupnem akcijskem načrtu za iranski jedrski
program. Pogajanja vodi visoka predstavnica/podpredsednica.
DECEMBER
V jesenski gospodarski napovedi Komisija ugotovi, da gospodar­
stvo EU postopoma okreva.
Irska kot prva država zaključi svoj program gospodarske prilagodi­
tve.
Komisija objavi poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2014, s
katerim uvede letni cikel postopka v zvezi z makroekonomskim
neravnotežjem in priporoči dodatne podrobne preglede v 16
državah članicah. Komisija sprejme tudi letni pregled rasti za leto
2014, v katerem kot največji izziv opredeli trajno gospodarsko
okrevanje.
Finančni ministri v okviru Sveta za ekonomske in finančne zadeve
sprejmejo dogovor o enotnem mehanizmu za reševanje.
Komisija naredi pomemben korak naprej z izvajanjem novih pravil
EU o upravljanju iz t. i. dvojčka ter prvič izda mnenja o osnutkih
proračunskih načrtov 13 držav članic evrskega območja, ki ne
izvajajo programa gospodarske prilagoditve, in oceni programe
ekonomskega partnerstva petih držav evrskega območja. Komisija
tudi oceni položaj na področju čezmernega primanjkljaja in
morebitne kršitve meril dolga in primanjkljaja.
ECB zniža temeljno obrestno mero na 0,25 %, obrestno mero za
odprto ponudbo mejnega depozita pa na 0,75 %.
Parlament odobri reformo SKP.
Parlament, Komisija in države članice dosežejo dogovor o direktivi
o sanaciji in reševanju bank.
Parlament in Svet sprejmeta uredbi o evropskih strukturnih in
investicijskih skladih za obdobje 2014–2020.
Svet odobri reformo SKP.
Evropski svet prvič po letu 2005 obravnava varnostno in
obrambno politiko EU ter doseže dogovor o okrepitvi evropskega
sodelovanja na tem področju.
Konec sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki
razvoj 31. decembra 2013 in objava prvih razpisov za zbiranje
predlogov v okviru programa Obzorje 2020.
Švica se pridruži evropskemu programu EU za satelitsko navigacijo
Galileo.
Komisija objavi smernice za državne intervencije na trgih
električne energije.
Objava poročila o konkurenčnosti v Uniji inovacij za leto 2013.
Komisija v Bruslju organizira veliko konferenco „Assises de la
Justice“ o prihodnosti politike EU na področju pravosodja.
EU potroji financiranje železniških inovacij.
Parlament odobri financiranje evropskih programov satelitske
navigacije do leta 2020.
Nebo nič več meja za internet: Komisija da letalskim prevoznikom
zeleno luč za širokopasovne storitve 3G in 4G na krovu letala.
Licence za Evropo: industrija se zavzame za razpoložljivost večjega
števila vsebin na enotnem digitalnem trgu.
Nagrado Evropske unije za književnost prejme 12 evropskih
avtorjev.
Visoka predstavnica/podpredsednica vzpostavi delovno skupino
EU­Burma/Mjanmar v Najpjidavu in Yangonu v Burmi/Mjanmaru.
Namen delovne skupine je podpreti proces politične in gospodar­
ske tranzicije v Burmi/Mjanmaru.
V Bruslju poteka sedmi vrh EU­Južna Koreja, srečanje pa označuje
50. obletnico diplomatskih odnosov med EU in Južno Korejo.
V Tokiu poteka 21. vrh EU­Japonska. Srečanje da nov zagon
pogajanjem o strateškem partnerstvu in o sporazumih o prosti
trgovini ter okrepi sodelovanje na področju regionalnega in
svetovnega miru in varnosti.
Na 16. vrhu EU­Kitajska v Pekingu se začnejo pogajanja o spora­
zumu o naložbah, prvem samostojnem sporazumu o naložbah, o
katerem se je EU kdaj pogajala s kako tretjo državo.
Komisija sprejme predlog za omejevanje uporabe plastičnih vrečk,
ki od držav članic zahteva zmanjšanje uporabe lahkih plastičnih
nosilnih vrečk.
Parlament in Svet sprejmeta sklep o sedmem okoljskem akcijskem
programu. Ta program z naslovom „Dobro živeti ob upoštevanju
omejitev našega planeta“ predstavlja krovni okvir, ki bo usmerjal
okoljsko politiko do leta 2020.
Komisija posodobi seznam prepovedanih letalskih prevoznikov.
Komisija sprejme novo javno­zasebno partnerstvo „Shift2Rail“ za
naložbe v vrednosti skoraj ene milijarde EUR v raziskave in
inovacije z namenom povečanja evropskega železniškega prevoza
potnikov in tovora.
Komisija z novim zakonodajnim svežnjem za mobilnost v mestih
prispeva k enostavnejšemu in okolju prijaznejšemu potovanju v
mestnem prometu ter tako okrepi svojo podporo majhnim in
velikim mestom.
Komisija in visoka predstavnica/podpredsednica sprejmeta skupno
sporočilo o celostnem pristopu zunanje politike EU k reševanju
konfliktov in kriz.
Komisija sprejme letalski sveženj.
Komisija sprejme sporočilo o izpopolnitvi enotnega trga za
dostavo paketnih pošiljk za spodbuditev e­trgovanja v EU.
Komisija v t. i. postopku potrditve obračunov zahteva, da države
članice vrnejo 335 milijonov EUR neupravičeno porabljenih
sredstev EU za kmetijstvo.
Kako do informacij o Evropski uniji
NA SPLETU
Informacije v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na portalu Europa:
http://europa.eu
OSEBNO
Povsod po Evropi je na stotine lokalnih informacijskih središč EU.
Naslov najbližjega središča lahko najdete na spletišču:
http://europedirect.europa.eu
PO TELEFONU ALI POŠTI
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o EU. Pokličete lahko na brezplačno telefonsko
številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo vzpostavitve zveze s
številkami 00 800 ali pa te klice zaračunavajo) ali na plačljivo številko +32 22999696, če kličete iz države
zunaj EU, ali pošljete vprašanje po elektronski pošti na spletišču http://europedirect.europa.eu

V PUBLIKACIJAH
Publikacije o EU z enim klikom na spletni strani EU Bookshop:
http://bookshop.europa.eu
Informacije in publikacije o Evropski uniji v slovenščini ponujajo:
Predstavništvo Evropske
komisije v Sloveniji
Breg 14
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 12528800
Internet: http://www.ec.europa.eu/slovenija
E-naslov: [email protected]
Evropski parlament
Informacijska pisarna v Sloveniji
Breg 14
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 12528830
Internet: http://www.europarl.si
E-naslov: [email protected]
Slovenija – Doma v Evropi
Urad Vlade RS za komuniciranje
Evronabiralnik
Gregorčičeva 25
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Evrofon: 0802002
Internet: http://www.evropa.gov.si
E-naslov: [email protected]
Informacijske točke Europe Direct v
Sloveniji
(več informacij na http://www.europedirect.si)
– ED Savinjska: http://www.mc-celje.si/sl/
EU_Direct_Savinjska/
– ED Maribor: http://www.evropejec.si/
– ED Murska Sobota: http://www.zivim.eu/
– ED Koper - Capodistria:
http://europedirect.pina.si/
– ED Novo mesto: http://www.rc-nm.si/
Projekti/EUROPEDIRECT.aspx
– ED Koroška: http://www.alppeca.si/
europe_direct.aspx
– ED Gorenjska: http://www.bsc-kranj.
si/i-europe-direct
Enterprise Europe Network
Institut Jožef Stefan
Jamova 39
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 14773224
Internet: http://www.een.si
E-naslov: [email protected]
Evropski dokumentacijski center
Ljubljana
Ekonomska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Kardeljeva ploščad 17
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 15892595
Internet: http://www.ef.uni-lj.si/edc
E-naslov: [email protected]
Solvit v Sloveniji
Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo
Direktorat za notranji trg
Kotnikova 5
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 14003657
Internet: http://www.mgrt.gov.si/si/solvit
E-naslov: [email protected]
Evropski dokumentacijski center Maribor
Univerzitetna knjižnica Maribor
Gospejna 10
SI-2000 Maribor
SLOVENIJA
Tel. +386 22507432
Internet: http://www.ukm.uni-mb.si/
podrocje.aspx?id=62
E-naslov: [email protected]
Evropski potrošniški center Slovenija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo
Kotnikova 5
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 14003570
Internet: http://www.epc.si
E-naslov: [email protected]
Center RS za poklicno izobraževanje
Nacionalni center Europass
Ob železnici 16
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel.+386 15864227
Internet: http://www.europass.si
E-naslov: [email protected]
NCIPS
Nacionalni center za informiranje
in poklicno svetovanje
Euroguidance v Sloveniji
Smoletova 12
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 4790915
Internet: http://www.ess.gov.si/ncips
E-naslov: [email protected]
Zavod MOVIT
Nacionalna agencija programa
Mladi v akciji
Dunajska cesta 22
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 14304747
Internet: http://www.mva.si
E-naslov: [email protected]
CMEPIUS
Nacionalna agencija za program
Vseživljenjsko učenje
Ob železnici 30a
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 16209450
Internet: http://www.cmepius.si
E-naslov: [email protected]
Evropska unija ima tudi številne delegacije po vsem svetu.
Zavod RS za zaposlovanje
Centralna služba EURES
Rožna dolina c. IX/6
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 12424214
Internet: http://www.ess.gov.si/eures
E-naslov: [email protected]
Kulturna stična točka – program Kultura
Zavod SCCA Ljubljana
Metelkova 6
SI-1000 Ljubljana
SLOVENIJA
Tel. +386 14318385
Internet: http://www.ccp.si/
E-naslov: [email protected]
Evropska unija
Αθήνα
Athína
Države
Evropske
unije Union
(2013)(2013)
Memberčlanice
States of
the European
Države
kandidatke
in potencialne
države kandidatke
Candidate
and potential
candidate countries
NA-AD-14-001-SL-N
doi:10.2775/89310