priloga št. 7 k poslovnemu poročilu doma dr. jožeta potrča poljčane

Transcription

Poročilo o delu služb in dodatnih programov-2011
PRILOGA ŠT. 7
K POSLOVNEMU POROČILU
DOMA DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE
ZA LETO 2011
I. POROČILO O DELU SLUŽB
ZA LETO 2011
II. POROČILO
O IZVAJNJU DODATNIH PROGRAMOV
ZA LETO 2011
Poljčane, februar 2011
I. POROČILO O DELU SLUŽB V DOMU DR. JOŽETA POTRČA
POLJČANE ZA LETO 2011
1. SOCIALNA SLUŽBA (SS)
Socialno službo v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane predstavljava dve socialni delavki,
ki delo izvajava ločeno po oddelkih. 10.05.2010 se je zaposlila socialna delavka
pripravnica Jasna Kopše, ki je zaključila pripravništvo 09.05.2011. Pripravništvo je
bilo financirano s strani Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. S sofinanciranjem
Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je bila zaposlena tudi pripravnica Urška
Leskovar in sicer 01.12.2011. Iz programa aktivne politike zaposlovanja Socialne
zbornice Slovenije za program pripravništva pa se je dne, 01.11.2010 zaposlila
socialna delavka Irena Ruedl, ki je 30.11.2011 zaključila pripravništvo.
Socialna delavka pripravnica Ksenija Žist Hudin je s 17.06.2011 nadaljevala s
pripravništvom in ga po predlogu za skrajšanje pripravništva zaključila 31.12.2011.
Mentorstvo za Jasno Kopše, Ksenijo Žišt Hudin in Urško Leskovar je sprejela Tanja
Kajtna, za Ireno Ruedl pa direktorica Iva Soršak.
Institucionalno varstvo starejših, ki ga izvajamo v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane
upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine.
Obsega osnovno oskrbo (bivanje, prehrana…), socialno oskrbo ter zdravstveno
varstvo (zdravstvena nega in rehabilitacija). Kapaciteta zavoda je 295 postelj. V letu
2011 smo prejeli 235 novih prošenj za sprejem, ki smo jih obravnavali na Komisiji za
sprejem, premestitev in odpust stanovalcev. Kljub ocenam, da je del prosilcev oddalo
vlogo prej, kot so dejansko pripravljeni iti v dom in da nekaj vlog ni več aktualnih, je
na seznamu čakajočih na zadnji dan v letu 48 aktualnih prošenj, 62 prošenj, ki
trenutno niso aktualne, 7 nepopolnih prošenj in 26 prošenj za predvideno enoto v
Slovenski Bistrici. Povprečna čakalna doba za sprejem v letu 2011 je bila le 25 dni,
kar pomeni v primerjavi z zadnjimi leti zelo kratko čakalno dobo. Tako je predvidena
čakalna doba za sprejem v letu 2012 mesec dni.
Cilj socialne službe je, da v sodelovanju z ostalimi službami zavoda zagotavlja pogoje
za kakovostno življenje stanovalcev. Zato se delo socialne službe začne že, ko je
bodoči stanovalec še v domačem okolju, s prvim stikom, z zbiranjem dokumentacije.
Nadaljnje delo je spremljanje in pomoč pri reševanju psihosocialnih težav že
sprejetega stanovalca. Poseben poudarek dajemo razvijanju pozitivnih medčloveških
odnosov in vzdrževanju stikov s svojci. Stalnica socialnega dela v domu je
individualno delo s stanovalci.
Poudarek strokovnega dela v socialni službi je na:
1) Delo s prosilci in njihovimi svojci pred sprejemom v Dom:
 delo s prejetimi prošnjami;
 svetovalni razgovori in po potrebi obisk prosilca na domu;
2
 urejanje prosilčeve dokumentacije in priprava le-te za Komisijo za sprejem,
premestitev in odpust;
 pomoč posamezniku in družini (urejanje skrbništva za posebne primere,
zakoniti zastopnik, pooblaščenec, skrbništvo nad osebo, ki ji je delno ali v
celoti odvzeta opravilna sposobnost);
 možnost uveljavljanja različnih oblik pomoči pred sprejemom.
2) Delo socialnega delavca ob sprejemu novega stanovalca v Dom:
 priprava potrebne dokumentacije za sprejem bodočega stanovalca;
 delo z novo sprejetim stanovalcem in njegovimi svojci;
 seznanitev s strokovnimi delavci in osebjem na oddelku;
 namestitev stanovalca v sobo in seznanitev s sostanovalci ter predstavitev
ostalim stanovalcem na oddelku;
 seznanitev novega stanovalca z nekaterimi predpisi in navodili (hišni red,
pravilnik o določanju oskrbe in zaračunavanju in plačevanju storitev, dogovor
o zagotavljanju storitve institucionalnega varstva), podpis določenih obrazcev,
ki so potrebni za nemoteno delo strokovnih delavcev v prid stanovalca;
 seznanitev z načinom življenja v Domu;
 pomoč pri urejanju osebnih zadev za stanovalce (osebne in zdravstvene
kartice, prijava začasnega ali stalnega bivališča, urejanje skrbništva);
 strokovno sodelovanje v strokovnem timu in strokovnem svetu v okviru
reševanja socialno varstvene in zdravstvene problematike;
 povezovanje z drugimi strokovnimi službami v Domu in izven Doma (CSD,
ZZZS, ZPIZ, UKC Maribor, UKC Ljubljana….);
 vodenje skupin za samopomoč v Domu in sodelovanje pri izvajanju raznih
domskih prireditev (piknik, praznovanje rojstnih dni stanovalcev, izleti);
 pisanje poročil in izdelava statistike. Na podlagi pravilnika o postopkih pri
uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.
3) Pomoč novo sprejetemu stanovalcu in njihovim svojcem pri
vključevanju in prilagajanju na novo življenjsko okolje:
 spodbujanje stanovalcev, da se vključujejo v različne dejavnosti, ki potekajo v
Domu in pomoč pri vključitvi v skupino;
 svetovalni razgovori s stanovalci, ki potekajo individualno ali skupinsko (težave
in problemi osebne narave);
 organizacija občasnih srečanj za svojce stanovalcev, predstavitev dela
strokovnih delavcev in stanovalcev;
 prostovoljstvo - poleg dijakov in študentov skušamo v ta projekt vključevati
tudi svojce naših stanovalcev in zunanje prostovoljce;
 izdelava individualnega načrta za vsakega novo sprejetega stanovalca in
spremljanje ter evalvacija postavljenih ciljev.
4. Strokovno delo v zvezi s Komisijo za sprejem, premestitev in odpust
stanovalcev.
Komisija za sprejem, premestitev in odpust stanovalcev se je skladno s pravilnikom o
postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva sestala 12 krat.
3
Komisija je odločala o sprejemih, premestitvah in o odpustih ter o drugih vprašanjih v
zvezi z bivanjem stanovalcev. Komisijo sestavljajo direktorica, vodja SZNO in socialni
delavki. Na Komisijah sta sodelovali tudi socialni delavki pripravnici, ki sta bili
vključeni v pripravo dokumentacije za obravnavo prošenj na komisiji. Sicer pa vso
dokumentacijo v zvezi z obravnavo prošenj (priprava dokumentacije za komisijo ter
vodenje postopkov - odločbe, zapisniki) vodiva socialni delavki.
Vsebina dela komisije je razvidna iz naslednjega pregleda:
Vseh prošenj na seznamu čakajočih na dan 31.12.2011 je bilo 190, v primerjavi z
lanskim letom se je število prošenj na seznamu zmanjšalo. Iz seznama čakajočih v
letu 2011 so bile izbrisane prošnje zaradi umika prošnje (120), namestitve v drugi
dom (34) in zaradi smrti prosilcev (36).
Poleg realiziranih sprejemov je komisija oblikovala sklep, da se trem vlagateljem izda
odločba, da se prošnji ne ugodi in se sprejem zavrne zaradi starosti kandidatov, v
povezavi s težkim zdravstvenim stanjem ali pa ker kandidati ne izpolnjujejo splošnih
pogojev za sprejem in tudi ni bilo druge indikacije za sprejem v institucionalno
varstvo starejših oseb.
Obravnavanih je bilo več nepopolnih prošenj, ki smo jih uvrstili na seznam
nepopolnih prošenj. Sicer pa smo za veliko prošenj vodili postopek za dopolnitev in
so bile prošnje dopolnjene že pred obravnavo na komisiji.
Na listi čakajočih je bilo na dan 31.12.2011 skupno vloženih in še nerešenih 190
prošenj.
 ženske – negovalni oddelek: 2 prošenj iz UE Slovenska Bistrica ter 9 prošenj iz
drugih občin;
 ženske – stanovanjski del: 4 prošnje iz UE Slov. Bistrica ter 2 iz drugih občin;
 moški – negovalni oddelek: 3 prošnje iz UE Slov. Bistrica ter 4 iz drugih občin;
 moški – stanovanjski del: 10 prošenj iz UE Slov. Bistrica ter 10 iz drugih
občin;
 109 prošenj v mirovanju;
 7 nepopolnih prošenj;
 27 evidenčnih prošenj za načrtovano enoto v Slovenski Bistrici.
Komisija je v letu 2011 obravnavala 235 prošenj za sprejem, kar je 9% manj kot v
letu 2010. Prejete prošnje v letu 2011 so bile pozitivno rešene v 82 primerih. Ostali
sprejemi so bili realizirani na podlagi prošenj in prejšnjih let ali prošenj, ko so se
prosilci dejansko odločili za odhod v dom. Zanimiv je podatek, da je od prispelih
prošenj bilo v letu 2011 kar 55% neaktualnih (umik, namestitev v drugi zavod,
umrli).
Komisija se je tudi odločala o hišnih obiskih pri prosilcih za sprejem ter o potrebnih
novih razvrstitvah na seznamu čakajočih na ustrezne oddelke zaradi spremenjenih
potreb po storitvah.
Večkrat letno smo preverjali aktualnost prošenj in se na ta način izognili predolgemu
in neažurno vodenemu seznamu čakajočih za sprejem.
Povprečna čakalna doba za sprejete stanovalce v letu 2011 je bila 25 dni, kar
pomeni, v primerjavi s preteklimi leti bistveno krajšo čakalno dobo.
Komisija je pri odločanju o namestitvah upoštevala osnovne in dodatne kriterije za
sprejem, ki so bili sprejeti na Svetu doma s Pravilnikom o spremembah in
4
dopolnitvah pravilnika o sprejemu, premestitvi in odpustu. Predvidena čakalna doba
za sprejem v letu 2012 je približno mesec dni.
Podatki iz statistike:
Stanovalci iz Upravne enote Slovenska Bistrica predstavljajo 69% vseh stanovalcev.
Med stanovalci iz drugih UE jih je največ iz Mestne občine Maribor -7,5% iz UE
Šmarje pri Jelšah in UE Slovenske Konjice pa 4%.
69,00%
UE Slovenska Bistrica
070%
UE Maribor
060%
050%
UE Šmarje pri Jelšah
040%
UE Slov. Konjice
UE Šentjur
030%
020%
7,00%4,00%
010%
11,00%
2,00%3,00%
UE Ptuj
Drugo
000%
Stanovalci po upravnih enotah stalnega prebivališča
 Na dan 31.12.2011 je bilo v domu nameščenih 293 stanovalcev. Dve postelji sta
bili prosti. Nameščenih je bilo 213 žensk in 80 moških.
 Povprečna starost stanovalcev na dan 31.12.2011 v zavodu je 79,39 let, od tega
za ženske 81,81 in za moške 72,93 let. Najmlajši stanovalec je star 36 let,
najstarejša stanovalka pa 97 let. Starostna struktura stanovalcev se v zadnjih letih
ni bistveno spremenila.
Struktura stanovalcev glede kategorije oskrbe na dan 31.12.2011 je
naslednja:
Stanovalci razvrščeni po kategorijah sob in kategorije oskrbe:
Kategorije sob:
Kategorija sobe
Enoposteljna z lastno kopalnico
Enoposteljna s souporabo kopalnice
Triposteljna
Štiriposteljna
Petposteljna
Apartma
Število sob
8
20
23
3
2
2
Kategorije oskrbe:
Kategorija oskrba
Oskrba I
Oskrba II
Oskrba III a
Oskrba III b
Število stanovalcev
78
73
100
22
5
Odstotek
26,62 %
24,91 %
34,13 %
7,51 %
Oskrba IV
Rezervacija
SKUPAJ:
19
1
293
6,48%
0,34%
100 %
Pregled tipov oskrbe po oddelkih:
Oskrba
I
PR
0
1A
0
1B
0
2A
0
2B
0
3A
16
PS
11
1S
12
2S
16
3S
23
Skupaj 78
Oskrba
II
7
8
9
11
4
0
11
11
7
5
73
Oskrba
IIIa
24
7
16
24
15
0
4
8
2
0
100
Oskrba
IIIb
1
14
6
0
1
0
0
0
0
0
22
Oskrba
IV
0
2
0
1
16
0
0
1
0
0
19
Rezervacija
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
1
Skupaj
32
31
31
36
36
16
26
31
25
28
293
Pri razvrstitvah v kategorije oskrbe v letu 2011 ponovno zasledimo zmanjšano število
stanovalcev, ki potrebujejo samo storitve osnovne oskrbe in oskrbe II. V letu 2011
smo pridobili soglasje k razvrstitvi v kategorijo oskrbe IV in ceno te storitve oskrbe,
kamor je bilo razvrščenih na zadnji dan v letu 19 stanovalcev.
Stanovalci po načinu plačevanja stroškov oskrbe
Večini stanovalcev njihova pokojnina ne zadostuje za plačilo stroškov oskrbe. Tako v
48% doplačujejo k stroškom oskrbe svojci, nekoliko se je znižal odstotek doplačila
občin, odstotek plačila oskrbe občin v celoti in odstotek samoplačnikov je podoben
kot v letu 2010.
143
samoplačnik
160
140
stanovalec in svojci
120
100
80
66
stanovalec in občina
69
60
40
20
8
4
stanovalec, občina in
svojci
občina v celoti
0
Stanovalci po načinu plačevanja stroškov oskrbe
6
 Podatkov o izobrazbi, ki so jih imeli stanovalci pred sprejemom še nimamo
evidentiranih v celoti.
 Po kraju, od koder so bili stanovalci sprejeti, je bilo 64 sprejemov stanovalcev, ki
so prišli od doma, 34 iz UKC Maribor in Ljubljana, 14 iz Splošne bolnišnice Celje in
2 sprejema iz drugih zavodov.
 Zasedenost zavoda v letu 2011 je bila povprečno 293,34 stanovalcev. Tako je bilo
realiziranih 107.075 oskrbnih dni in 426 dni rezervacije postelje (pomeni v
povprečju 1,17 postelje na dan).
Pregled sprejemov, odhodov in umrlih v letu 2011
MESEC
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
Skupaj
SPREJEMI
6
10
11
9
7
14
8
6
9
10
10
14
114
ODPUSTI
0
0
0
1
3
4
4
3
4
4
0
6
29
UMRLI
4
5
2
3
8
3
11
4
6
11
9
5
89
Primerjava prihodov in odhodov v letu 2010 in 2011 se razlikuje v številu sprejemov,
ki je v letu 2011 bistveno višje in sicer kar za 13%. Izvedeni sta bili dve premestitvi v
posebni zavod. 12 stanovalcev se je na lastno željo vrnilo v domače okolje kot
posledica izboljšanega zdravstvenega stanja. 11 stanovalcev je bilo premeščenih v
drugi zavod, v bližino njihovega stalnega bivališča. Imeli smo tudi 6 rezervacij
postelje, kjer sprejem ni bil realiziran.
Pregled dodatnih aktivnosti socialne službe:
 Sodelovanje pri zbiranju in urejanju prispevkov za glasilo Izviri.
 Aktivno sodelovanje v projektni skupini za izvedbo Dneva doma in delovni skupini
za pripravo programa zmanjšanja bolniškega staleža.
 Pomoč stanovalcem za glasovanje po pošti.
 Izobraževanje v socialni službi je potekalo po planu izobraževanja. Izobraževanja
so bila realizirana. Sodelovali smo na srečanjih in sestankih aktiva socialnih
delavcev.
 Organizirali in izvedli smo 4 sestanke s svojci novosprejetih stanovalcev. Odziv
svojcev je bil dober.
 Izvedli smo izlet za pomične stanovalce na Brezje in okolico. Drugega izleta za
težje pomične stanovalce nismo organizirali.
 Izvedli smo pet srečanj Kluba svojcev po zastavljenem programu.
7
 Organizirali smo fotografiranje stanovalcev in urejanje novih osebnih izkaznic.
 Nudili smo pomoč stanovalcem pri uveljavljanju pravice do izredne denarne
pomoči, pri pisanju vlog za odpis davčnega dolga, vlog za oprostitev plačila
nadomestila NUSZ, vlog za odpis plačila dolga, ki so ga imeli stanovalci že pred
prihodom v zavod. Prav tako smo urejali vloge za oprostitve plačila
socialnovarstvene storitve in v mesecu decembru tudi izpolnili in vložili vloge za
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev za 15 stanovalcev.
 Organizirali smo obiske društev in drugih organizacij (RK, DU), zbirali prijave za
izlete DU Poljčane.
 Nadaljevali smo s sestanki po stanovanjskih oddelkih in pritličju negovalnega
oddelka ter na 3 A oddelku.
 Tudi v letu 2011 je bilo veliko sprememb na oddelkih. Več premestitev smo izvedli
zaradi potrebe po namestitvi v izolacijske sobe po prihodu naših stanovalcev iz
bolnišnic z okužbo. Druge premestitve so bile izvedene zaradi potreb po negi in
oskrbi ter selitve v manj posteljne sobe. Nekaj premestitev je bilo izvedeno zaradi
nerazumevanja med sostanovalci.
 Socialna služba je v tem letu nekoliko manj aktivno sodelovala pri načrtovanju,
organizaciji ter izvedbi aktivnosti za stanovalce in svojce zaradi večje obremenitve
ob prihodih in odhodih stanovalcev (povečano število sprejemov, umrlih in
odhodov) v primerjavi s preteklimi leti.
 Pripravili in izvedli smo anketiranje stanovalcev in njihovih svojcev ter izvedli
evalvacijo o zadovoljstvu s socialno varstvenimi storitvami, ki jih dom izvaja. V
tem letu je bila izvedena anketa, ki jo je pripravilo podjetje Fabrika in se
uporablja za ocenitev kakovosti storitev po metodi E-Qalin.
 Anketiranje za stanovalce sta opravili socialni delavki pripravnici Jasna Kopše in
Irena Ruedl.
 Organizirali smo praznovanje materinskega dne in silvestrovanje za stanovalce
oddelka s povečanim nadzorom skupaj z njihovimi svojci ter skupno silvestrovanje
z vsemi stanovalci doma.
Poročilo pripravila:
Tanja Kajtna, univ.dipl.soc.del.
Priloge:
1. Izpisi statističnih podatkov iz programa DOMIS;
2. Pregled starostne strukture uporabnikov, stanje na dan 31.12.2011;
3. Realizacija vlog za obdobje od 01.01.2011 do 31.12.2011;
4. Pregled uporabnikov po občinah na dan 31.12.2011;
5. Pregled tipov oskrbe na dan 31.12.2011;
6. Pregled sob po kategoriji oskrbe na dan 31.12.2011.
8
2. SLUŽBA ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE (SZNO)
2.1 ZDRAVSTVENA NEGA
Zdravstvena nega je temeljna sestavina zdravstvenega varstva kot celovitega
sistema. Kot profesionalna disciplina se dopolnjuje z drugimi zdravstvenimi strokami.
Zdravstveno nego lahko širše opredelimo kot skrb za zdravje celotne populacije. Je
dejavnost, katere naloga je, da posamezniku, družini in skupnosti pomaga v vseh
stanjih zdravja in bolezni. Z zdravstveno nego je neločljivo povezano spoštovanje
življenja, dostojanstva in pravic človeka.
V Službi zdravstvene nege in oskrbe (SZNO) v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane so
združene dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, delovne terapije in fizioterapije. Za
fizioterapijo imamo izdano koncesijo in sprejemamo v obravnavo tudi zunanje
uporabnike. Vodje SZNO, delovne terapije in fizioterapije, diplomirane medicinske
sestre – vodje delovnih enot (DE) in socialni delavki tedensko medsebojno
usklajujejo in načrtujejo aktivnosti za potrebe stanovalcev na sestankih Strokovnega
tima. Tedensko je vodja SZNO prisotna na kolegiju direktorice, kjer poroča o delu v
SZNO, morebitnih težavah v delovnem procesu in predlaga rešitve, ki jih je potrebno
uskladiti z ostalimi službami v zavodu. Na jutranjih delovnih sestankih ob predaji
službe je prisoten ves zdravstveno negovalni tim. Diplomirane medicinske sestre –
vodje DE tedensko izvajajo delovne sestanke z zaposlenimi na oddelkih.
SZNO je z izvajanjem zdravstvene nege in oskrbe povezana z vsemi drugimi službami
v domu. Zdravstveno nego in oskrbo izvajajo medicinske sestre, zdravstveni tehniki,
bolničarji – negovalci, oskrbovalke ter bolniške strežnice kot samostojno dejavnost v
okviru zdravstveno negovalnega tima na vseh oddelkih ter v ambulanti doma. Želimo
izvajati kakovostno in celostno zdravstveno nego in oskrbo stanovalcev z
upoštevanjem individualnega pristopa, etičnih načel in doseganjem najboljših izidov s
čim manjšimi stroški. V ožjem in širšem okolju smo znani po:
 izvajanju kakovostne zdravstvene nege in oskrbe s poudarkom na izboljšanju
kakovosti vseh storitev zdravstvene nege in oskrbe (visoko postavljeni
standardi zdravstvene nege in oskrbe, navodila za delo) in upoštevanju etičnih
načel,
 aktivnem vključevanju stanovalca in njegovih svojcev v proces zdravstvene
nege in oskrbe,
 izvajanju dodatnih programov za stanovalce in svojce,
 vključevanju v življenje v lokalni skupnosti,
 sodelovanju s prostovoljci.
Struktura stanovalcev v Domu se glede na potrebe po aktivnostih zdravstvene nege
in oskrbe vse hitreje spreminja. Zaradi znanih trendov v slovenskih bolnišnicah po
čimprejšnjem odpuščanju bolnikov in ker ti ne morejo nadaljevati bivanja v domačem
okolju zaradi odvisnosti pri izvajanju življenjskih aktivnosti, se domovi praktično
spreminjajo v enote negovalnih bolnišnic. To pomeni, da pri nas narašča število
nepomičnih stanovalcev s potrebami po najzahtevnejši zdravstveni negi in oskrbi.
Dodaten problem pri nameščanju stanovalcev iz bolnišničnega okolja predstavljajo
okužbe z MRSA, ESBL in VRE (visoko odporne bakterije), saj je število postelj za
izolacijo prostorsko omejeno.
9
Zato ob upoštevanju navodil za kohortno izolacijo stanovalce pogosto nameščamo
nazaj v njihove sobe, ko se iz bolnišnice vrnejo s pozitivnimi brisi. Posledično se
večajo tudi stroški zaradi večje porabe materiala za zdravstveno nego in oskrbo ter
obremenitve kadra.
2.1.1 Sestanki s stanovalci
Na sestankih s stanovalci smo vključevali zdravstveno vzgojne vsebine glede na letni
čas in pojav viroz ter drugih zdravstvenih težav v določenem obdobju ter jim
posredovali druge aktualne informacije. Stanovalci pa imajo tako tudi možnosti, da
izrazijo svoja mnenja, težave ali pohvale glede bivanja na posameznem oddelku ali v
Domu.
2.1.2 Delo s študenti
Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane je že nekaj let učna baza za študente zdravstvene
nege in dijake srednjih zdravstvenih šol udeležence poklicnega izobraževanja za
poklic bolničar – negovalec. V začetku julija smo dobili odločbo Ministrstva za
zdravje, s katero smo ponovno pridobili naziv »Učni zavod za izvajanje praktičnega
pouka dijakov srednje strokovnega izobraževalnega programa tehnik zdravstvene
nege in srednje poklicnega izobraževalnega programa bolničar – negovalec ter
študentov visokošolskega strokovnega študijskega programa zdravstvena nega.«
Vlogo z dokazali smo podali že v začetku meseca aprila.
V Domu so opravljali obvezno prakso s področja gerontološke zdravstvene nege
študenti Visoke šole za zdravstveno nego Celje in Visoke šole za zdravstveno nego
Slovenj Gradec.
V mesecu juniju so v Domu opravljali vaje s področja gerontološke zdravstvene nege
štirje dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor. Praktično usposabljanje
pri delodajalcu (PUD) je opravila ena udeleženka poklicnega izobraževanja za poklic
bolničar – negovalec iz Srednje zdravstvene šole Celje. Pripravnikom za poklic
zdravstveni tehnik, diplomirani delovni terapevt in diplomirani fizioterapevt smo
zagotavljali pod vodstvom mentorjev vse vsebine po programu pripravništva.
Dodatna znanja so pridobili v času enomesečnega kroženja v UKC Maribor ali v
Splošni bolnišnici Celje.
2.1.3 Izobraževanje
V zavodu so nam predstavniki podjetij za medicinsko opremo in negovalne
pripomočke skozi vse leto pripravili več predstavitev in nas seznanjali z novostmi s
tega področja. Redno spremljamo kakovost in uporabnost različnih inkontinenčnih
pripomočkov zaradi zaščite kože pri stanovalcih, ki je pogosto zaradi več rizičnih
dejavnikov zelo občutljiva. Predstavniki proizvajalcev medicinsko tehničnih
pripomočkov in opreme so nam predstavili obloge za rane in prehranska dopolnila za
starostnike. Testirali smo vzmetnico za zmanjšanje bolečin, razbremenilne blazine za
podlaganje, hoduljo za rehabilitaciji na fizioterapiji, stol za kopanje stanovalca.
Skozi vse leto smo se udeleževali izobraževanj po programu izobraževanja v domu in
izven doma.
10
2.1.4 Sestanki s svojci stanovalcev
Zaposleni v SZNO zaznavamo vse večje potrebe stanovalcev in njihovih svojcev glede
dobre informiranosti o zdravstvenem stanju in splošnem počutju stanovalcev. Zato
veliko časa, v okviru možnosti ob delu s stanovalci, namenjamo kakovostni
komunikaciji s stanovalci in svojci stanovalcev. Na sestankih za svojce novo sprejetih
stanovalcev smo predstavili aktivnosti SZNO v našem zavodu in posredovali navodila
za lažjo vključitev stanovalcev v našo skupnost ob pomoči svojcev. Sodelovali smo na
obdobnih sestankih za svojce v pomladanskem in jesenskem času.
2.1.5 Programska oprema
Skozi vse leto so potekali dogovori za korekcije programa Domis za domove starejših.
Konstruktivno smo sodelovali na vseh delavnicah za izboljšave v tem letu. Posodobili
smo programsko opremo na nekaterih računalnikih.
2.1.6 Zaposlitev delavk iz programa javnih del v SZNO
V letu 2011 se je v SZNO zaposlilo 7 delavk iz programa javnih del. Zaposlene so se
dobro vključile v delovni proces in kakovostno opravljale svoje delo. Z njihovo
pomočjo se je izboljša individualna obravnava posameznih stanovalcev pri
vzpodbujanju izvajanja tistih veščin, ki jih sami še zmorejo in znajo.
2.1.7 Komisija za preprečevanje in obvladovanje okužb
Komisija za preprečevanje in obvladovanje okužb je redno spremljala delovni proces
v zavodu ter sproti pripravljala ustrezna navodila za delo.
Še naprej izobražujemo tako stanovalce, svojce kakor tudi zaposlene o pravilni
higieni rok, ki je bistvenega pomena pri preprečevanju prenosa bolnišničnih okužb.
Tako sta bili na pobudo svojcev poslani obe zloženki( Higiena rok in MRSA) vsem
svojcem.
Trenutno imamo v domu devet sob za izolacijo. V njih je nameščenih 14 stanovalcev
z znano kolonizacijo z ESBL (urin ali blato) in 4 stanovalci z znano kolonizacijo z
MRSA (nos, žrelo, koža). Vse sobe za izolacijo so na 1A in 1B oddelku.
Dvakrat smo izvajali dekolonizacijo, oba stanovalca sta bila premeščena nazaj v
standardno sobo. Enkrat smo jemali nadzorne brise zaradi kontakta z bolnišnično
okužbo, ki so bili negativni, enkrat na željo stanovalca, ki pa še naprej ostaja v sobi
za izolacijo.
Zaradi širjenja virusnih prehladnih obolenj smo 4.10.2011 pričeli z ukrepi za
preprečevanje širjenja le-teh. Tako smo opozarjali (pisno in ustno) stanovalce, svojce
in njihove bližnje. Začasno (za obdobje enega meseca) smo v domu omejili vse
aktivnosti (skupine za samopomoč, delovno terapijo, razne prireditve,..).
Za stanovalce in zaposlene smo tako kot vsako leto v skladu z navodili Inštituta za
varovanje zdravja izvedli cepljenje proti sezonski gripi.
Tako smo svojce tistih naših stanovalcev, ki zaradi nezmožnosti odločanja sami o tem
niso zmogli odločati, povabili k sodelovanju, da nam vrnejo podpisano soglasje za
cepljenje proti sezonski gripi, če se s cepljenjem strinjajo.
V cepilni sezoni 2011-2012 se je cepilo 162 stanovalcev in 15 delavcev.
Spomladi in jeseni smo imeli na obisku zdravstveno inšpektorico, ki večjih
nepravilnosti ni ugotovila. Zdravstveno inšpektorico je zanimal Program
preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb s pisnimi navodili, evidence glede
sterilizacije, razkuževanja, dezinfekcije in ravnanja z odpadki.
11
Ogledala si je sobo za izolacijo in se seznanila s potekom dela. Prav tako je
zdravstvena inšpektorica ponovno preverila evidence glede nadzora prisotnosti
legionele v vodovodnem sistemu zavoda. Na izbranih mestih je vzorčila vodo. Glede
obvladovanja in preprečevanja okužb v zavodu ni imela pripomb in je o našem delu
izrazila pohvalo.
2.1.8 Delo v ambulanti Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane
V Domu dr. Jožeta Potrča deluje ambulanta splošne medicine. Dnevno po 4 ure je
opravljal delo splošni zdravnik. V času dežurstva so za nujne zdravstvene preglede
stanovalcev prihajali zdravniki iz Zdravstvenega doma Slov. Bistrica. Nujne prevoze in
prevoze stanovalcev na specialistične preglede ali bolnišnico je opravljala Reševalna
služba Zdravstvenega doma Slov. Bistrica.
V letu




2011 je bilo v ambulanti doma opravljenih veliko število pregledov in sicer:
937 prvih pregledov,
3273 ponovnih pregledov,
1105 obiskov stanovalcev brez pregleda,
919 posvetov z zdravnikom.
V laboratoriju doma so bili opravljeni odvzemi krvi:
 94 za sedimentacijo,
 212 za kompletno krvno sliko,
 25 enkratnih odvzemov urina,
 87 odvzemov krvi za biokemijo za laboratorij v ZD Slov. Bistrica,
 329 odvzemov krvi za UKC Maribor.
Psihiatrinja je prihajala v zavod trikrat mesečno, praviloma pa je bila dosegljiva tudi
po telefonu. Nevrolog je za potrebe naših stanovalcev prihajal enkrat mesečno.
Zobozdravnik je enkrat mesečno opravljal preglede pri stanovalcih v domu. Po
potrebi pa so bili naši stanovalci odpeljani k njemu v ambulanto oz. k izbranemu
zobozdravniku. Specialistične preglede so stanovalci opravili v UKC Maribor, Splošnih
bolnišnicah Celje in Ptuj, v Zdravilišču Rog. Slatina in Zreče ter v zasebnih
specialističnih ambulantah.
Pri stanovalcih se je zaradi njihovega zdravstvenega stanja povečalo število infuzij,
intravenoznih injekcij, intramuskularnih injekcij, subkutanih injekcij, aplikacije inzulina
in odvzemi krvi za določitev krvnega sladkorja zaradi vse večjega števila stanovalcev
s sladkorno boleznijo. Dnevno so bila stanovalcem razdeljena zdravila v obliki tablet,
kapsul, dražej, sirupov in svečk po navodilu zdravnika.
2.1.9 Druge aktivnosti
Skozi vse leto smo sodelovali z drugimi domovi v naši soseščini in širše. Bilo je
opravljenih nekaj obiskov med domovi s strani stanovalcev in zaposlenih ter stikov po
e – pošti ali telefonu za izmenjavo informacij in izkušenj. Sodelovali smo pri vseh
aktivnostih za preživljanje prostega časa za naše stanovalce (prireditve, izleti, obiski
društev in organizacij v zavodu).
12
V prvi polovici leta je bila realizirana planirana nabava osnovnih sredstev in drobnega
inventarja po planu nabave za letošnje leto. Zaposleni, ki vsako leto aktivno
sodelujejo s predlogi pri planiranju ter posredno tudi stanovalci so zadovoljni s
pripomočki. Letos smo zamenjali še zadnje kovinske postelje v pritličju
stanovanjskega dela doma. Pridobitev je tudi sodobno dvigalo z mrežo za kopanje
stanovalcev. Zaradi dotrajanosti smo v začetku septembra odstranili fiksno dvigalo v
kopalnici 1A oddelka in pri rebalansu vključili nabavo novega dvigala za kopanje.
Tako bomo imeli tri dvigala, po eno na vsaki etaži negovalnega dela doma in eno za
pritličje ter stanovanjski del doma. Prav tako smo, kot vsako leto, posodobili opremo
na fizioterapiji ter pripomočke na delovni terapiji.
V okviru projekta ADCOMP – Leonardo de Vinci nas je k sodelovanju povabila red.
prof. dr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete UM. Razvili so tri programe za
popestritev preživljanja starosti za ljudi v domu za starejše (uporaba e-pošte za
starejše, da vzpostavijo kontakte s svojci, terapija z živalmi, da doživijo moč stika z
živalmi in uporaba rokopisa pri prepoznavanju osebnih potencialov, da se bodo lažje
vključili v družbeno življenje). Programe so predstavili zaposlenim in stanovalcem v
domu ter donirali so tri rabljene prenosne računalnike za stanovalce
V Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane smo v času od 22.11. do 24.11.2011 izvedli
izobraževanje s področja kinestetike za delavke CSD Slov. Bistrica. V prvem delu
izobraževanja smo na predavanjih s PP prezentacijo predstavili kronične bolezni v
starosti in najpogostejše zdravstvene težave pri starostnikih. Naslednji dan so se
udeleženke seznanile s pomenom prostega časa, dnevnih aktivnosti ter uporabo
prilagojenih pripomočkov pri dnevnih aktivnostih. Ergonomijo v zdravstveni negi so
najprej spoznale na predavanju in nato še na praktični delavnici v prostorih
fizioterapije.
Tretji dan izobraževanja je potekal v obliki praktičnih vaj s področja transferja
stanovalcev na oddelkih v domu pod mentorstvom fizioterapevtov.
Že med izobraževanjem so udeleženke izrazile zadovoljstvo s predstavljenimi
vsebinami. Ob koncu izobraževanja smo udeleženkam razdelili ankete o zadovoljstvu
z izobraževanjem.
13 udeleženk izobraževanja je ocenilo organizacijo, vsebino, delo v praktičnih
delavnicah, pričakovanja glede seminarja ter uporabnost pridobljenega znanja in
veščin pri delu z najvišjo oceno – odlično. Ena udeleženka pa je ocenila izobraževanje
kot zelo dobro.
Udeleženke izobraževanja so dobile gradivo vseh predstavitev, vodili smo tudi
evidenco prisotnosti na seminarju. Izvajalci izobraževanja so po končanem delu
opravili evalvacijo in bili zadovoljni s povratnimi informacijami s strani udeleženk.
Zaposleni smo v okviru strokovne ekskurzije obiskali dom v Lendavi ter izmenjali
izkušnje pri delu s starejšimi.
Konec decembra smo skupaj z drugimi službami v zavodu sodelovali pri organizaciji
silvestrovanja za naše stanovalce, ki so ga vsi ocenili zelo pozitivno in je bilo letos v
popoldanskem času. Na silvestrovanju stanovalcev z demenco so bili prisotni tudi
njihovi svojci. Zaposleni so kot nastopajoče vključili v praznični program svoje
otroke, ki so z nastopom ponovno navdušili vse prisotne. Skozi vse leto so nekateri
delavci iz SZNO delovali tudi v skupinah za samopomoč.
13
2.1.10 Delo na oddelku s povečano pozornostjo-2 B
Cilji in plan dela, ki se izvaja na oddelku, so sestavljeni v sodelovanju delovnega
inštruktorja, vodje SZNO in vodje Delovne terapije. Delo delovnega inštruktorja je
usmerjeno neposredno v delo z ljudmi na 2B oddelku. Tedensko imamo pripravljen
tedenski plan aktivnosti po posameznih dnevih, dnevno vodimo tudi prisotnost
stanovalcev na obrazcih. Delovni inštruktor se prav tako vključuje in sodeluje pri
aktivnostih, ki se odvijajo in izvajajo v okviru Delovne terapije.
Pri dnevnih aktivnostih nudi delovni inštruktor stanovalcem nudi pomoč, predvsem pa
vzpodbudo pri jutranji negi zgornjega dela telesa. S tem poskuša doseči, da se čim
dlje ohrani samostojnost pri vsakodnevni negi. Prav tako sodeluje pri zajtrku in
kosilu, kjer je spet ključnega pomena vzpodbuda pri hranjenju. Po zajtrku, skupnem
pospravljanju mize stanovalcem najprej prebere vremensko napoved, pogovorijo se o
dogodkih v tekočem dnevu, mesecu, letu…
Nato pričnejo z jutranjo telovadbo. Tedenski plan aktivnosti je razdeljen na različne
dnevne delavnice, ki se izvajajo v času od 10.30 do 12.00 ure. Od ponedeljka do
petka potekajo v dnevnem prostoru oddelka 2B naslednje delavnice:
 ustvarjalna,
 molitvena,
 kuharska,
 bralno-miselna,
 glasbena.
Na molitveno in glasbeno skupino smo dvakrat mesečno povabili tudi druge
stanovalce iz negovalnih oddelkov, ki že kažejo znaki demence.
Stanovalci iz oddelka 2B se vključujejo v kulturne in družabne aktivnosti, ki se
odvijajo v domu. Ob lepem vremenu so bili velikokrat v naravi in v vrtni uti. Luščili so
koruzo in fižol. Trli so orehe in čistili jedrca. Domača opravila radi opravljajo, ker so
mnogi stanovalci to delali doma in si s tem zapolnijo dan. Sprehodi okoli hiše so
dobrodošli, polja in gredice pa spomine popeljejo v preteklost.
Po načrtovanem delu si delovni inštruktor izbere stanovalca, s katerim dela
individualno,saj nekateri ne želijo sodelovati v skupinskih aktivnostih. Individualno
obravnavo namenimo tudi nepomičnim stanovalcem na oddelku. Delovni inštruktor
se je vključeval v razna izobraževanja in delavnice, ki so se izvajale v hiši ter se
udeležila strokovne ekskurzije v Nemčiji
Stanovalce na 2B oddelku vzpodbujamo k čim večji samostojnosti pri izvajanju
aktivnostih, krepimo ročne spretnosti, obujamo spomine, poskušamo jim zagotoviti
varnost, zaupanje... Bistvenega pomena je, da stanovalca sprejemamo takšnega kot
je in ga ne poskušamo spreminjati.
Na 2B oddelku so se vsi zaposleni zavzemali in trudili, da bi ohranili čim dalj
samostojnost v vseh življenjskih aktivnostih pri stanovalcih z demenco ter tako
izboljšali kakovost njihovega bivanja v zavodu.
14
2.2 POROČILO O DELU DE DELOVNE TERAPIJE V LETU 2011
Zaposlene v enoti Delovne terapije so izvajale namenske aktivnosti, ki stanovalcu
omogočajo, da kljub fizičnim in duševnim omejitvam lahko opravlja zanj pomembne
naloge in uresničuje svojo vlogo v vsakodnevnem življenju z najvišjo možno mero
neodvisnosti in samostojnosti. Aktivnosti delovne terapije so se izvajale s ciljem
izboljšati in ohranjati psihofizično stanje stanovalcev. Aktivnosti sta izvajali dve
delovni terapevtki in pripravnica delovne terapije.
Vsakega novo sprejetega stanovalca smo ob prihodu v dom obiskali v sobi, z njim
opravili razgovor, mu predstavili aktivnosti in pripravili individualni načrt aktivnosti za
posameznega stanovalca.
Pri načrtovanju delovno terapevtskih aktivnosti smo upoštevali zdravstveno stanje
stanovalca, želje, potrebe, interese in psihofizične sposobnosti stanovalcev, kar je
bistvenega pomena pri načrtovanju in izvedbi aktivnosti.
Z metodami in aktivnostmi delovne terapije smo stanovalcem ponudili možnost, da se
aktivno vključujejo v domsko skupnost, jo sami sooblikujejo in ustvarjajo utrip
življenja v njej. Z ohranjanjem in krepitvijo socialnih kontaktov so se stanovalci
počutili sprejeti, spoštovani in potrebni v novem okolju. Elementi okupacije so
obsegali naslednje aktivnosti delovne terapije:
- skrb za samega sebe (učenje dnevnih aktivnosti, osebna nega,
funkcionalna mobilnost, funkcioniranje v družbenem okolju),
- produktivnost (skrb za ureditev bivalnega okolja, prostovoljno
delo),
- prostočasovne aktivnosti (socializacija, kreativno ustvarjanje).
Dnevne aktivnosti
 Učenje samostojnosti v osnovnih dnevnih aktivnostih in učenje
funkcionalne mobilnosti v ožjem življenjskem okolju smo izvajali vsak
dan po sobah stanovalcev in v prostorih delovne terapije.
 Delovna terapija na nivoju telesnih funkcij se je izvajala vsak dan v
prostorih delovne terapije in je obsegala:
 terapevtske vaje (aktivnosti za gibljivost, ravnotežje, koordinacijo,
vzdržljivost in sprostitev delov telesa),
 vaje za pridobivanje in vzpostavljanje spretnosti in koordinacije rok,
funkcije rok,
 aktivnosti za kognitivno-perceptivno področje; v te aktivnosti so bili zajeti
stanovalci, ki imajo težave na področju spomina, orientacije, govora,
pozornosti,
 funkcionalno usposabljanje s pomočjo glasbe; v skupino so bili vključeni
stanovalci z demenco in se je izvajala enkrat tedensko.
Produktivne aktivnosti
 Učenje kreativnih in drobnih terapevtskih tehnik: kreativne tehnike so se
izvajale vsak dan od 9. – 12. ure v prostorih delovne terapije. Z mladimi
prostovoljci iz OŠ Poljčane smo organizirali delavnico izdelovanje novoletnih
15
voščilnic. V času praznikov (pust, velika noč, božič) smo skupaj s stanovalci
poskrbeli za okrasitev in aranžiranje prostorov doma.
 Gospodinjske aktivnosti - kuharska skupina: Skupina se je sestajala dvakrat
mesečno v dnevnem prostoru 2B oddelka. Skupino je vodila dipl. m. s., vključevali
so se tudi drugi zaposleni. V mesecu februarju je bila s prostovoljci Osnovne Šole
Poljčane organizirana delavnica peka »krhkih flancatov» in v mesecu decembru
delavnica »peka prazničnega peciva«.
 Zeliščna skupina se je sestajala enkrat na teden. Skrbela je za vzgojo in nego
zeliščne grede. Skupino vodi zunanja prostovoljka.
 Prostovoljno delo: Stanovalci so se vključevali v različne aktivnosti, ki so se
izvajale znotraj in izven doma.
Pripravili smo razstavo izdelkov delovne terapije na velikonočni, miklavževi stojnici in
ob Dnevu Doma, kjer smo stanovalcem, njihovim svojcem in ostalim pokazali
spretnost in kreativnost stanovalcev, ki so vključeni v kreativno ustvarjalno skupino.
Prostočasovne aktivnosti
 Pevski zbor Velikonočnica: V mesecu maju smo se udeležili srečanja pevskih
zborov socialnih zavodov v Kranju, skupaj s stanovalci Lambrechtovega doma iz
Slov. Konjic smo v mesecu decembru pripravili koncert ljudskih pesmi. Gostovali
smo v Domu Tezno skupaj z glasbeno skupino Pod Bočem in MPZ zaposlenih,
DIVA.
 Glasbena skupina Pod Bočem: sodelovali so na prireditvah v domu in v širšem
okolju.
 Bralne aktivnosti - domska knjižnica: stanovalci so imeli možnost izposoje
knjig iz domske knjižnice, omogočena jim je bila izposoja knjig iz knjižnice Josipa
Vošnjaka Slovenska Bistrica in branje dnevnih, tedenskih časopisov ter revij.
 Družabne igre so glede na interes izvajale po sobah stanovalcev in v prostorih
delovne terapije.
 Aktivnosti na računalniku: glede na interes in sposobnosti stanovalcev so se
aktivnosti izvajale v prostoru delovne terapije.
 Športne aktivnosti: aktivnosti so se izvajale v športnem parku. Udeležili smo se
športnih iger socialno varstvenih zavodov v Domu Nine Pokorn Grmovje.
 Tombola: z aktivnostjo smo začeli na novo in je bila pri stanovalcih lepo
sprejeta, izvajala se je v jedilnici enkrat mesečno.
Aktivnosti delovne terapije smo prilagajali koledarskemu razporedu pomembnih
praznikov in drugih kulturnih dogodkov ter letnemu času. Stanovalci se radi
vključujejo v aktivnosti, ki so jih opravljali že doma. Tako smo čistili čebulo, luščili
fižol in orehe, nabirali smo regrat, kostanje. Preko celega leta smo aktivno sodelovali
s številnimi izvajalci kulturnega življenja v ožjem in širšem okolju. Mesečno smo v beli
dvorani organizirali nastope različnih glasbenih skupin, pevskih zborov, dramskih
skupin in praznovanja ob praznikih. Stanovalcem smo omogočili ogled slovenskih
filmov na večjem platnu ter potopisna predavanja o različnih državah sveta. Pripravili
smo slikarske in fotografske razstave v avli in jedilnici doma s kulturnim programom.
Skozi vso leto smo spremljali in vodili arhiv člankov in fotografij življenja stanovalcev
v domu. Zbirali smo članke in sodelovali pri pripravi domskega glasila Izviri.
16
Vse prireditve in aktivnosti smo izvedli ob timskem sodelovanju in pomoči ostalih
služb v domu.
V okviru medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja z okoljem smo enkrat
mesečno sodelovali z otroki iz vrtca Poljčane enot Pikapolonica in Mehurčki.
Kot voditeljici skupin starih ljudi za samopomoč sta delovni terapevtki enkrat na
teden vodili vsaka svojo skupino.
2.3 POROČILO O DELU DE FIZIOTERAPIJE ZA LETO 2011
Temeljna naloga fizioterapevta je skrb za ohranjanje, izboljševanje in obnavljanje
telesnega in duševnega zdravja naših stanovalcev ob upoštevanju njihovega
dostojanstva in človekovih pravic. Fizioterapevt s svojim delom močno vpliva na
stanovalčevo počutje in zdravje ter s tem prevzema veliko odgovornost, ki je ni
mogoče opredeliti samo z zakoni in predpisi.
Fizioterapevtske storitve za stanovalce doma se izvajajo na podlagi izdanega
internega obrazca za izvajanje fizioterapije, katerega predpiše domski zdravnik. Pred
začetkom obravnave stanovalca se seznanimo z medicinsko dokumentacijo
stanovalca. Prav tako stanovalca seznanimo s terapevtskimi postopki, trajanju,
njihovimi učinki in ciljih fizioterapije. Glede na zdravstveno stanje starostnika
individualno prilagajamo in uporabljamo različne metode in tehnike fizioterapije.
Fizioterapevt oceni telesno stanje starostnika, njegove psihofizične značilnosti ter na
podlagi tega sestavi fizioterapevtski program, ki vključuje zdravstveno vzgojne
nasvete, metode gibalne terapije ter pozitivne biološke učinke fizikalnih energij. Na
koncu terapije sledi ocena doseženih rezultatov.
V letu 2011 smo za stanovalce doma opravili 22 500 fizioterapevtskih storitev.
Skupno število stanovalcev, kateri so bili v letu 2011 obravnavani, je bilo 177.
Fizioterapevtske storitve, ki se izvajajo v domu, so:
 KINEZIOTERAPIJA (individualne vaje 4606 storitev, skupinske vaje 3051
storitev, vaje obremenitve 4293 storitev, razgibavanje sklepov in vaje 37
storitev, šola hoje 1755 storitev, trening hoje po stopnicah 8 storitev,
kompresijsko povijanje 315 storitev, učenje usedanja in vstajanja 1419
storitev, učenje stoje 110 storitev);
 RESPIRATORNA TERAPIJA (inhalacije 1192 storitev, dihalne vaje 4 storitve);
 MEHANOTERAPIJA (motomed 3707 storitev);
 LOKALNO OGREVANJE (sollux 71 storitev, termopak 18 storitev);
 LOKALNO OHLAJEVANJE (kriopak 63 storitev);
 ELEKTROTERAPIJA (interferentni tokovi 445 storitev, dd 46 storitev, tens 328
storitev, funkcionalna elektrostimulacija 46 storitev, dekus 1 storitev, elektro
stimulacija 2 storitvi);
 APLIKACIJA ULTRAZVOKA (0 storitev);
 TERAPIJA Z LASERJEM (0 storitev);
 MAGNETOTERAPIJA (905 storitev);
 HIDROTERAPIJA (galvanske kopeli 71 storitev);
17
 ROČNE TEHNIKE
storitve).
(delna ročna masaža 3 storitve, ročna limfna drenaža 4
Fizioterapevtske obravnave smo izvajali v prostorih fizioterapije, vsak dan od 10.30
ure do kosila, v torek in četrtek po kosilu od 13. do 14. ure ter na oddelkih po
bolniških sobah za nepomične stanovalce v ponedeljek, sredo in petek po kosilu, v
dopoldanskem času po zajtrku.
V stanovanjskem delu doma, v prvem in drugem nadstropju, je bila organizirana
skupinska jutranja telovadba, kjer napravimo vaje za celo telo od glave do pet. Z
vajami okrepimo mišice, predihamo pljuča in poskrbimo za boljše ravnotežje. Jutranja
telovadba poteka od ponedeljka do petka ob 7.15 uri ter traja 15 minut.
Sodelovali smo na piknikih, izletu, sprehodu z težje pomičnimi stanovalci in na
različnih prireditvah v domu. Kot voditeljica skupin starih ljudi za samopomoč sem se
udeleževala srečanj v skupini MARJETICE enkrat tedensko v ponedeljkih od 13.30 do
14.30 ure.(
V preteklem letu smo se tudi strokovno izobraževali. Udeležili smo se naslednjih
izobraževanj:
 XVII. Simpozij fizioterapevtov Slovenije: Gerontologija – izziv in priložnost v
fizioterapiji (29.9.-1.10.2011, zdravilišče Radenci);
 Internistični bolnik v rehabilitaciji (29.1.2011, Ljubljana);
 Delavnica HiTop – masaža z HiTopom (14.10.2011, Celje);
 sestanek sekcije fizioterapevtov v DSO (10.10.2011, Celje).
V času med 9.2.2011 do 8.11.2011 je opravljal pripravništvo diplomirani
fizioterapevt.
Na tedenskih sestankih Strokovnega tima smo s strokovnimi sodelavkami pripravljale
individualne načrte za vsakega novega stanovalca, s čimer skušamo starejšega
človeka čim bolj aktivirati in vključiti v dogajanje v domu. Individualne načrte smo
pripravljale s timskim delom, da čim obširneje zajamemo celotno življenjsko
problematiko posameznega stanovalca.
Za zunanje uporabnike smo v letu 2011 opravili 24 627,71 točk.
Plačnik storitev glede na število točk:
 ZZZS
24577,76,
 samoplačniki
7,95,
 omejene pravice OZZ
42.
Število bolnikov v obdelavi na fizioterapiji v letu 2011 je bilo 348:
 ZZZS
333,
 samoplačniki
14,
1.
Število obiskov na fizioterapijo v letu 2011 je bilo 4123:
 ZZZS
4101,
 samoplačniki
14,
8.
18
Izvajamo fizioterapevtske storitve, katere predpišejo osebni zdravniki, zdravniki
specialisti in fiziatri na delovni nalog.
Poročila so pripravile:
1. Stanka Pušaver, dipl.del.ter., vodja DE Delovna terapija
2. Nataša Pečovnik, dipl.del.ter.
3. Nataša Pirš, dipl. fizioterapevtka,vodja DE Fizioterapija
4. Štefka Jug, delovna inštruktorica
5. Valerija Kapun,dipl.m.s.
Vodja
Službe zdravstvene nege in oskrbe:
Alma Hren, dipl.m.s., spec.
19
3. FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŽBA (FRS)
V Finančno računovodski službi Doma dr. Jožeta Potrča (FRS) je zaposlenih pet
delavk.
Za Dom v FRS opravljamo dela in naloge na področju knjigovodstva (glavna knjiga,
materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, blagajna, obračun DDV, izdaja faktur za
oskrbnino in ostale storitve), vršimo obračun in izplačilo plač, regresa, povračilo
stroškov po potnih nalogih za zaposlene, obračun in izplačila po podjemnih in
avtorskih pogodbah ter pripravljamo potrebne kalkulacije cen. Izvajamo plačila ter
spremljamo terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev.
Skrbimo za področje zavarovanja tako premoženja, kot odgovornosti ter uveljavljanje
odškodnin.
Sledimo spremembam zakonodaje na področju financ in računovodstva in
pripravljamo predpisana poročila.
Trudimo se, da so načrtovanje dela, nadzor nad opravljenim delom in analiza
opravljenih nalog, stalne naloge v procesu dela.
Svoje delo imamo v večini podprto z računalniškimi programi.
Računovodsko področje je že od leta 2009 v celoti podprto z novim informacijskim
sistemom Domis, za katerega v letu 2012 poteče rok implementacije pod
neposrednim nadzorom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Večina
uporabnikov meni, da bi se ta rok moral podaljšati vsaj za dve leti predvsem iz
razloga, ker sistem še ni razvit in dodelan v celoti glede na potrebe domov. Na
področju informacijskega sistema Domis so bile v letu 2011 implementirane
spremembe v modulu centralnega poročanja. Prvič se je tudi oblikovalo letno poročilo
v sistemu in bilo konec maja 2011 posredovano na ministrstvo.
Delavke so se udeležile in aktivno sodelovale na delavnicah, ki jih je na temo
predvidenih sprememb oz. dodelav informacijskega sistema Domis z izvajalci
organiziralo MDSSZ v marcu in aprilu.
Računovodja je kot članica ekspertne skupine sodelovala pri pripravi predlogov
projektnemu svetu na ministrstvu, ki odloča o upravičenosti sprememb
informacijskega sistema, ki so predlagane s strani uporabnikov in oblikovane na
delavnicah in se je na sedežu Skupnosti socialnih zavodov udeleževala sestankov
skupine.
Sodelovali smo pri organiziranju rednega letnega izobraževanje glede novosti in
samem delovanju informacijskega sistema Domis, ki so ga izvajalci pripravili za
področje modulov nege in oskrbe v Kranju sredi junija.
Prav tako smo v domu konec avgusta pripravili izobraževanje in usposabljanje vodij
za modul pisarniškega poslovanja, ki so ga izvedli izvajalci podjetja Comland, ki
skrbijo v okviru Domisa za podporo programskega paketa Doksis.
S strani ministrstva za delo je bil dom izbran za testiranje nadgradenj za finančno
računovodski del nadgradenj izvedenih v letu 2011. Testiranje je potekalo v domu ob
prisotnosti izvajalcev podjetja InIn. Testiranje je bilo uspešno zaključeno z
zapisnikom o ugotovitvah, ki je bil poslan na ministrstvo.
Zaradi težav s programsko opremo za popis osnovnih sredstev so v letu 2011
potekala razčiščevanja z InIn glede delovanja programa Na usklajevalnem sestanku
so bile dogovorjene aktivnosti za odpravo napak v programu Domis in na opremi.
20
V letu 2011 smo v Domisu posodobili uporabo aplikacije Gastro za bife z nabavo
sodobne tehnologije.
Za registracijo delovnega časa uporabljamo strojno in programsko opremo podjetja
Špica International, ki je kompatibilna z informacijskim sistemom Domis in omogoča
avtomatski prenos podatkov prisotnosti v obračun plač v sistemu Domis.
Za fakturiranje zdravstvenih storitev - fizioterapije za zunanje uporabnike,
uporabljamo program Hipokrat podjetja List.
Za vzdrževanje in servisiranje računalniške opreme, za strokovno pomoč pri uporabi,
izbiri in nakupu strojne in programske opreme ter izgradnji informacijskega sistema
ima zavod vpeljano dobro poslovno sodelovanje z podjetjem Coala, ki je tudi
dobavitelj večine računalniške opreme, v katero vlaga dom. Skrbnik pogodbe za
sodelovanje s podjetjem Coala je FRS.
V preteklem letu so se delavke Finančno računovodske službe udeležile seminarjev z
vsebinami s področja računovodstva (priprava letnih poročil, spremembe prometno
davčne zakonodaje, ipd.). Vodja FRS in računovodja sta bili vključeni v izobraževanje
v okviru računovodske šole za določene uporabnike proračuna, ki jo organizira
Akademija za računovodstvo iz Ljubljane. Sicer pa smo se poleg seminarjev, ki jih
organizira Zveza računovodij, udeležile še seminarjev, ki jih organizira Forum media,
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Skupnost socialnih zavodov Slovenije,
Uprava za javna plačila in drugi.
Vodja FRS je bila vključena v izobraževanju vodstvenih delavcev doma preko Unika
d.o.o., računovodkinja pa se je udeležila izobraževalnega seminarja v domu na temo
Komuniciranje s težavnimi sogovorniki. Udeležili smo se srečanja računovodij javnega
sektorja, ki je potekalo v Velenju ter seminarja na temo Pozitiven odnos do
sodelavcev, stanovalcev in svojcev, ki ga je v domu izvedla Izza d.o.o..
Prisotni smo bili tudi na posvetu v Murski Soboti, ki je bil organiziran v zvezi s
spremembami na področju plačne politike Uprave za javna plačila, ki je v oktobru
uvedla nov način plačevanja z UPN obrazcem, ukinitvijo zbirnega centra za direktne
odobritve kot posledico prehoda na način plačevanja SEPA, ki pomeni poenotenje
plačnega sistema v državah članicah EU.
Udeležili smo se posveta na temo zavarovanja, ki ga je na Bledu organizirala družba
Sipos d.o.o., ki je v letu 2011 s SSZS pripravila javni razpis za zavode za izbiro
izvajalca zavarovanja.
Na Ministrstvu za javno upravo smo se v oktobru udeležili seminarja na temo napak
pri obračunu plač in posredovanju podatkov o plačah v sistem ISPAP.
Sprotno izobraževanje in informiranje je na področju dela službe nujno potrebno
zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje. Iz navedenega razloga služba izkoristi
vsako možnost za izobraževanje, vseh potreb pa glede na razpoložljiva finančna
sredstva ni vedno mogoče uresničiti.
V računovodstvu smo dela opravljali po veljavnih predpisih predvsem:
 Zakon o javnih financah,
 Zakon o računovodstvu,
 Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike,
 Odredbo o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov,
 Pravilnik o enotnem kontnem načrtu,
 Zakon o DDV in Pravilniku o izvajanju DDV,
 Zakonu o dohodnini in Pravilniku o izvajanju ZDavP,
21
 Slovenski računovodski standardi,
 Predpisih s področja delovne zakonodaje in podzakonski aktih, ki jih predpiše
minister, pristojen za finance za osebe javnega prava.
Finančno računovodska služba je aktivno sodelovala v revizijskem postopku. Služba
je sodelovala pri pripravi predloga in pridobitvi ponudbe za z zakonom obvezen
postopek revidiranja na področju notranjega nadzora. Za leto 2010 se je v domu
revidiralo področje postopkov kadrovanja in prevedba plač.
Revizijo poslovanja za leto 2010 je v skladu s pogodbo opravila revizorka ga. Milena
Gorjup iz Ljubljane. V postopku revizije, ki je v zavodu potekala od 24. februarja
2011 do 9. maja 2011, je služba sodelovala s pripravo dokumentacije, pojasnili in
izračuni, kasneje pri pripravi odzivnega poročila, v porevizijskih postopkih pa z
izračuni potrebnimi pri odločitvah vodstva glede ugotovitev in priporočil revizijskega
poročila.
V FRS smo pripravili poročila, ki se nanašajo na preteklo leto:
 do 31. januarja 2011 je bilo potrebno oddati DURS podatke o vzdrževanih
družinskih članih za potrebe odmere dohodnine za vse zaposlene delavce in o
vplačanih premijah prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za
javne uslužbence.
 za zaposlene je bilo potrebno pripraviti podatke za informativni izračun
dohodnine za leto 2010 oz. podatke o izplačanih dohodkih v letu 2010 od
katerih je bil obračunan davek, o izplačanih dohodkih od katerih davek ni bil
obračunan in o vplačanih premijah prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja za javne uslužbence
 do 28. februarja je bil na AJPES poslan zaključni račun za leto 2010 z vsemi
prilogami,
 do 31. marca je bil na DURS poslan obračun davka od odhodka za leto 2010,
 letno poročilo SOC-DOM za Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve,
 premoženjsko bilanco za leto 2010 za potrebe Ministrstva za finance,
 računovodsko poročilo za leto 2010 za MDDSZ,
 letno poročilo o investicijah INV-1 v osnovna sredstva v letu 2010 za statistični
urad,
 finančna poročila o porabi sredstev, ki smo jih dobili za javna dela in
pripravnike,
 finančni načrt za leto 2011,
 obrazec M4/M8 za delavce za leto 2010 za ZPIZ in obvestilo o višini
obračunanih prispevkov za PIZ za delavce,
 poročilo Banki Slovenije – Statistika finančnih računov – poročilo je potrebno
oddajati četrtletno.
Tekom leta smo pripravili poročila, ki jih zahtevajo na osnovi zakonodaje pristojne
institucije kot so mesečna poročila o obračunu davka na dodano vrednost za davčni
organ, mesečna poročila o izplačanih plačah za AJPES ipd. ter poročila za potrebe
odločanja v domu kot so mesečni izkazi uspeha, mesečna realizacija plana nabave
OS in DI, mesečna finančna realizacija plana izobraževanja, mesečna realizacija
števila dni zdravstvene nege in oskrbe, poročilo o stanju zalog in druga.
22
Na poziv Davčnega urada Maribor, v postopku kontrole investicijske olajšave za leto
2010, je služba pripravila dokumentacijo s katero je dokazovala upravičenost
uveljavljene olajšave v Obračunu davka od dobička pravnih oseb za leto 2010.
FRS je na osnovi podpisane pogodbe za zavarovanja pravne zaščite pri ARAG d.d. in
pogodbe z Zavarovalnico Maribor, sodelovala s posredniško zavarovalno družbo Sipos
pri zagotavljanju ugodnih pogojev kritja.
V službi smo sproti po nastanku škodnega dogodka skrbeli in izvedli prijavo škode in
uveljavljanje odškodnine pri Zavarovalnici Maribor in Arag. Uveljavili smo odškodnino
nastalo ob vlomu v prostore službe, ki je od marca dalje varovana z novim alarmnim
sistemom. Pripravili smo poročilo v primeru odškodninskega zahtevka iz naslova
civilne odgovornosti.
Za zavarovanje premoženja smo pripravili podatke za zavarovalne police za leto 2011
in za potrebe novega javnega razpisa za izbiro izvajalca zavarovanja za leto 2012, ki
se je izvedel preko Skupnosti.
Na Skupnosti socialnih zavodov smo se udeležili pogajanj z zavarovalnicami v
postopku javnega razpisa za zavarovanje in bili udeleženi pri iskanju novih ponudb po
posameznih vrstah zavarovanj glede na to, da preko javnega razpisa ni bilo možno
izbrati ponudnika.
Na področju cen je dolžnost službe skrbeti za ažurno spremembo cen oskrbe in
cenikov blaga v okrepčevalnici, cenikov za pridelke ekonomije ter cenikov za izdelke
delovne terapije ob prodaji izdelkov za Dan doma in za Miklavžev sejem.
Zaradi spremembe višine regresa za prehrano so se s 1. januarjem spremenile cene
malic v ceniku storitev, ki nimajo značaja socialnovarstvenih storitev.
S 1.3.2011 smo cene oskrbe I. do III. povišali za 3,77 %, tako se je veljavna cena za
standardno oskrbo I 15,90 EUR povišala za 0,60 EUR in znaša 16,50 EUR.
Na novo smo oblikovali ceno oskrbe IV. in jo s 1.3.2011 določili v višini 26,98 EUR.
Cene dodatnih storitev in storitev, ki nimajo značaja socialno varstvenih storitev smo
povišali v primerjavi z veljavnimi cenami za 2,5%.
Na osnovi določil 30. a člena Pravilnika o socialnovarstvenih storitvah v domu so se s
1.7.2011 spremenile cene v ceniku storitev, ki nimajo značaja socialnovarstvenih
storitev in sicer se je cena malic spremenila glede na objavljen količnik cen
prehrambnih izdelkov objavljen v Ur.l. RS št. 57/2011. Cena malice se je povišala za
0,20 €.
S 1.8.2011 so se uskladile cene oskrbe II in III zaradi spremembe dodatka za pomoč
in postrežbo. Cena oskrbe II se je povišala za 0,02 € cena oskrbe III a za 0,05 € in
cena oskrbe III b za 0,07 €.
Na osnovi določil 30. a člena Pravilnika o socialnovarstvenih storitvah v domu so se s
1.11.2011 spremenile cene v ceniku storitev, ki nimajo značaja socialnovarstvenih
storitev in sicer se je na osnovi mnenja Ministrstva za finance o oprostitvi davka na
dodano vrednost storitev oskrbe umrlega, ki jo opravi dom za ostarele, na novo
oblikovana cena oblačenja umrlega.
Cene v gostinskem obratu in cene pridelkov ekonomije so se spremenile ob
spremembah cen pri dobaviteljih izbranih v postopku javnega naročanja.
Ob spremembah cen so bile pripravljene ustrezne spremembe cenikov.
23
Za gospodarno ravnanje s prostimi finančnimi sredstvi smo skrbeli z redno vezavo
prostih finančnih sredstev pri enotnem zakladniškem računu države. S tem se
zagotavljajo zavodu dodatna finančna sredstva iz naslova obresti, ki so letos še nižje
od preteklih let, zaradi nižjih obrestnih mer.
Sproti smo opravljali izterjavo za neplačane račune s pošiljanjem pozivov in
opominov ter ustno izterjavo. Sodna izvršbo smo nadaljevali v primerih dolžnikov, ki
svojih obveznosti kljub večkratnim opominom in ustni izterjavi niso poravnali. Pri
sodni izvršbi smo se posluževali tudi izterjave v okviru zavarovanja pravne zaščite pri
zavarovalnici Arag in preko njihovega pooblaščenega odvetnika poskušali doseči
poplačilo dolga.
Na Geodetski upravi smo v letu 2011, v zakonsko predpisanem roku, uskladili
evidenco nepremičnin zavoda v uradnih evidencah z dejanskim stanjem, ki bo služila
v postopku vrednotenja nepremičnin za namene odmere davka na nepremičnine.
Sodelovali smo pri pripravi sprememb internih predpisov in bili vključeni v analize
delovanja določenih delovnih procesov in področij delovanja z namenom priprave
predlogov za učinkovitejše delovanje in boljšo organizacijo dela in poslovanja. Tako
smo sodelovali pri pripravi načrta integritete in skrbeli za nadzor sistema javnih
financ s spremljanjem opredeljenih tveganj in ukrepov za njihovo obvladovanje
zapisanih v Registru tveganj.
Sodelovali smo v aktivnostih zavoda kot so aktivnosti za vzpostavitev sistema
kakovosti E-Qalin, v komisiji za obvladovanje bolniških staležev pri izvajanju
praktičnega usposabljanju praktikantov in pripravnikov, v inventurnih komisijah, pri
pripravi podatkov za elaborat o energetski učinkovitosti, v postopkih javnih razpisov
in družabnih dogodkih pripravljenih za stanovalce in delavce doma kot so Dan doma
ipd.
Vodja Finančno računovodske službe:
Cvetka Damše, univ. dipl. ekon.
24
4. SPLOŠNO KADROVSKA SLUŽBA (SKS)
4.1. ZAPOSLOVANJE PO SLUŽBAH
Tabela 1: Število delavcev na dan 31. 12. 2011 po službah
služba
Služba zdravstvene nege
oskrbe
Služba prehrane in distribucije
Tehnične službe
Finančno računovodska služba
Splošno kadrovska služba
Socialna služba
Vodstvo
skupaj
za
nedoločen
čas
in
79
17
12
5
4
2
2
121
za določen čas – javni
nadomeščanje in delavci
pripravniki
11
7
1
2
14
7
skupaj
97
18
12
5
4
2
2
142
S 1.1. 2011 smo pomočniku dietnega kuharja spremenili delovno razmerje iz
določenega v nedoločen čas, zato je stanje zaposlenih na dan 31.12.2011 za
nedoločen čas 121. Med letom 2011 nismo zaposlovali novih delavcev. Upokojili sta
se dve delavki; strežnica Grobelšek Nada s 30.05.2011 in Vivod Ivana s 30.12.2011.
Namesto Grobelšek Nade se je s 30.05.2011 delovno razmerje iz določenega v
nedoločen čas spremenilo Knez Silvi, namesto Vivod Ivane se je z 31.12.2011
delovno razmerje iz določenega v nedoločen čas spremenilo Klenovšek Suzani, ki je
od 12.01.2011 nadomeščala Ačko Matejo.
Začasno odsotnost delavcev z dela zaradi bolezni in porodniškega dopusta oz.
dopusta za nego in varstvo otroka smo nadomeščali z zaposlitvami za določen čas.
Večina teh zaposlitev je bila izvedena v letu 2010 in so se nadaljevale v letu 2011. V
letu 2011 smo na novo nadomeščali bolničarko Ačko Matejo od 12. 1. 2011 dalje, s
23. 5. 2011 pa bolničarko Smogavec Brigito.
Odstopanje od plana zaposlitev smo uskladili s 1. 5. 2011, ko smo 9 strežnic
razporedili na delovno mesto oskrbovalke. To delovno mesto imamo sistemizirano,
zato spremembe sistemizacije ni bilo potrebno opraviti, prav tako ne gre za nove
zaposlitve, pač pa so delavke, zaposlene na delovnem mestu strežnice, razporejene
na drugo delovno mesto z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
o zaposlitvi. Na delovnem mestu strežnice so ostale predvsem delavke s statusom
delovnega invalida. S tem se je opravila reorganizacija dela pri oskrbi v
stanovanjskem delu Doma, ki ni več zaseden samo s pomičnimi stanovalci, pač pa
vedno več z delno ali celo nepomičnimi stanovalci, katerim je potrebno nuditi več
storitev oskrbe, vključujoč hranjenje na oddelku.
25
Tabela 2: ZAPOSLENI NA DAN 31. 12. 2011 – realizirane ure
Število oseb po kategorijah - preračun iz strukture oskrbe
NALOGE - DELOVNO MESTO
13
14
15
PLAN
STANJE
2011
31.12.2011
ZAPOSLITEV
KADROVSKI NORMATIV OSKRBA
I.
OSN
OVN
A
OSK
RBA
Bivanj
e
1
KADROVSKI NORMATIV - ZDR.
NEGA
informator-receptor
2
3
čistilka***/1 na 600 m
perica (
3.1. vodja DE pralnica
3.2. vzdrževalec perila
4
šivilja
5
strežnica (
5.1. strežnica
5.2. oskrbovalka
5.3. frizerka
Skupaj bivanje
Organ
1
servirka, natakar
iziranj
e
prehra
ne
2
pomočnik dietnega kuharja
3
kuhar ()
3.1. vodja SPD
3.2. kuhar
4
ekonom (Vodja TS)
Skupaj organiziranje prehrane
Tehni
1
vzdrževalec (
čna
oskrb
a
1.1. hišnik - vzdrževalec
1.2. vrtnarica
2
voznik
Skupaj tehnična oskrba
SKUPAJ OSNOVNA OSKRBA I.
II.
Varstv
1
oskrbovalka **
o
SOCIALNA
2
gospodinja-oskrbovalka **
OSKRBA
3
varuhinja **
Skupaj varstvo
Poseb
1
delovni inštruktor **
ne
oblike
varstv
NEDOL.
ČAS
2,0
NČ
DČ
16
17
18
PRIMERJA
VA
STOLPEC
14
PRI
PR.
SKUP
AJ
STOLPEC
13
2,0
0,0
6,0
1,0
5,0
1,0
11,5
10,5
1,0
20,5
1,0
10,0
6,0
1,0
5,0
1,0
18,0
4,0
3,0
1,0
4,0
42,5
0,0
1,0
26
6,0
1,0
5,0
1,0
10,0
2,0
7,0
1,0
19,0
1,0
10,0
6,0
1,0
5,0
1,0
18,0
4,0
3,0
1,0
0,0
4,0
41,0
2,0
2,0
0,0
0,0
0,0
1,0
0,0
1,0
0,0
1,0
0,0
1,0
0,0
0,0
1,0
0,0
0,0
2,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
2,0
0,0
0,0
6,0
1,0
5,0
1,0
11,0
2,0
0,0
0,0
1,0
20,0
1,0
11,0
6,0
1,0
5,0
1,0
19,0
4,0
0,0
-1,5
-1,5
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
3,0
1,0
0,0
4,0
43,0
2,0
0,0
0,0
-1,5
2,0
0,0
0,0
0,0
2,0
0,0
0,0
2,0
-1,0
a
2
animator **
3
skupinski habilitator
4
socialni delavec
5
psiholog
Skupaj posebne oblike varstva
SKUPAJ SOCIALNA OSKRBA
SKUPAJ OSNOVNA IN SOCIALNA OSKRBA I. - II.
III. admin
1.-9.
administrativne naloge ()
.rač.
nalog
e
POSLOVODENJE
Vodja SKS
Poslovni sekretar
Tajnica
1.-5.
finančno-računovodske naloge ()
Vodja FRS
računovodski delavci
Skupaj administrativne in finančno računov. naloge
poslov
1.
VODENJE - direktor
odne
nalog
e
SKUPAJ POSLOVODENJE
SKUPAJ OSN. OSK., SOC. OSK., PODLOVODENJE I. - III.
IV.
ZNS
1
1.1.
1.2.
1.3.
2
3
4
5
6
Medicinska sestra - vms ()
Vodja SZN
namestnica vodje SZN
medicinske sestre - vodje tima
Zdravstveni tehnik - sms
Negovalka - bolničar
Fizioterapevt
Delovni terapevt
Strežnica
2,0
3,0
3,0
2,0
4,0
0,0
0,0
2,0
2,0
3,0
3,0
0,0
0,0
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
4,0
1,0
4,0
1,0
4,0
1,0
1,0
1,0
0,0
9,0
9,0
0,0
0,0
9,0
0,0
6,0
6,0
1,0
1,0
0,0
0,0
6,0
1,0
1,0
0,0
1,0
1,0
19,5
20,5
3,0
32,5
32,5
1,5
2,0
1,5
64,0
118,0
1,0
5,0
24,5
37,5
1,5
3,0
1,5
74,0
132,
0
1,0
0,0
0,0
0,0
-0,5
0,5
0,0
63,5
118,0
V. DRUGI PROGRAMI
JAVNA DELA in drugi programi ()
Javna dela
1
in programi
1.1. Individualna pomoč starostnikom (JD)
1.2. Urejanje in vzdrževanje (JD)
1.3. animator prosta dela (program ESS)
2
KONCESIJA, ZUNAJA DEJAVNOST (
2.1. Fizioterapevt
1,0
SKUPAJ DRUGI PROGRAMI
1,0
SKUPAJ VSI ZAPOSLENI I. - V.
119,0
27
0,0
0,0
0,0
0,0
-1,0
1,0
-0,5
0,0
2,0
1,5
2,0
2,0
SKUPAJ ZNS
SKUPAJ OSKRBA, ZNS I. - IV.
0,0
0,0
4,0
0,0
4,0
6,0
49,0
3,0
2,0
1,0
6,0
8,0
4,0
6,0
0,0
1,0
1,0
119,0
7,0
15,
0
0,0
6,0
1,0
8,0
140,
0
0,0
0,0
Opomba h gornji tabeli:
Tabela prikazuje število vseh zaposlenih na dan 31. 12. 2011 po realiziranih urah.
Stanje zaposlenih za nedoločen čas je 119 zaradi tega, ker upoštevamo 4 delavke –
invalide s polovičnim delovnim časom. Vseh zaposlenih je 142 skupaj z zaposlitvami
za določen čas in javnimi deli. Med letom smo na prosta delovna mesta, zaradi
krajših odsotnosti delavk iz dela zaradi bolezni pred nastopom porodniškega dopusta,
prerazporedili delavce, ki opravljajo delo na delovnem mestu za nedoločen čas, za
katerega se zahteva nižja izobrazba, kot jo imajo, na delovno mesto , ki ustreza
formalni izobrazbi zaposlenega. Na delovnem mestu »strežnica« je s 1. 5. 2011
nastala sprememba pri organizaciji dela, zato smo razporedili 9 strežnic na delovno
mesto oskrbovalke.
Tabela 3: Povprečna starost ter skupna delovna doba
na dan 31. 12. 2011 po službah
Služba
Služba zdravstvene nege
oskrbe
Služba prehrane in distribucije
Tehnične službe
Finančno računovodska služba
Splošno kadrovska služba
Socialna služba
Vodstvo
Skupaj zaposleni
Povprečno zavod
Število
delavcev za
nedoločen
čas
in
79
17
12
5
4
2
2
121
Povprečna
skupna
delovna
doba
22 let
24
24
26
23
30
21
let
let
let
let
let
let
23 let
Povprečna
starost
44 let
44
46
48
44
53
45
let
let
let
let
let
let
44 let
Opomba h gornji tabeli:
Iz tabele 3 je razvidna povprečna delovna doba zaposlenih za nedoločen čas.
Povprečna starost zaposlenih je v Domu 44 let, kar je visoko povprečje in kaže tudi
na to, da se bo še poviševala glede na trend daljšanja delovne dobe in starostne
meje kot pogoja za upokojitev glede na predvidene spremembe pri zakonodaji na
tem področju. Večina zaposlenih z daljšo delovno dobo v zavodu je takšnih, ko je bila
njihova prva zaposlitev, zaposlitev v Domu. V Domu praktično ne beležimo
fluktuacije, razen upokojevanja. Med 121 zaposlenimi za nedoločen čas, je zaposlenih
samo 13 moških, od katerih so zaposleni štirje v SZNO, štirje v TS, štirje v SPD in en
v vodstvu doma.
Pripravništvo
Pripravništva za zdravstvene poklice se financirajo v skladu s podpisano pogodbo pri
Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, zato smo planirali večje število
pripravnikov že v letu 2010, pa tudi v letu 2011. Pričeta pripravništva v letu 2010 so
v letu 2011 končali naslednji pripravniki:
 2 socialni delavki,
 3 zdravstveni tehniki,
28
 1 delovna terapevtka.
V letu 2011 smo na novo omogočili opravljanje pripravništva dvanajstim
pripravnikom in sicer:
 1 bolničarju za šest mesecev,
 8 zdravstvenim tehnikom po šest mesecev,
 1 fizioterapevtu za devet mesecev,
 1 delovni terapevtki za dvanajst mesecev,
 1 socialni delavki za dvanajst mesecev.
Na dan 31. 12. 2011 smo imeli zaposlenih 6 pripravnikov, in sicer:
 2 zdravstvena tehnika,
 1 delovno terapevtko,
 2 socialni delavki,
Ena socialna delavka je zaključila pripravništvo na dan 31. 12. 2011 in je še
upoštevana v statistiki na dan 31. 12. 2011.
Do 30. 10. 2011 je opravljala pripravništvo tudi socialna delavka, ki je bila financirana
po izboru na javnem razpisu Socialne zbornice Slovenije s pomočjo Evropskega
socialnega sklada. V poročilu je navedena v statistiki pripravniki – socialni delavci.
Zanjo smo vodili posebno evidenco v skladu z razpisno dokumentacijo SZS in ESS ter
na predpisanih obrazcih, ki smo jih mesečno dostavljali na naslov Projektne pisarni
pri SZS v Ljubljano. Mentorica pripravnici je bila direktorica Ivanska Soršak.
Pripravnica je prijavljena za opravljanje strokovnega izpita v mesecu januarju 2012.
Po opravljenem strokovnem izpitu se zaključi financiranje stroškov po tem razpisu.
Javna dela in javni razpisi zavoda za zaposlovanje.
V skladu s Pogodbo o izvajanju programa javnega dela št. 563-385/2010-0500-70922 z dne 20. 12. 2010 smo v programu DRUŽABNIŠTVO IN SPREMLJANJE za leto
2011 dobili odobreno javno delo za sedem udeleženk z II. stopnjo izobrazbe. Brez
prekinitve, do enega leta vključitve, s sklenitvijo nove pogodbe z dnem 1. 1. 2011, so
delo nadaljevale naslednje udeleženke:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
BERCKO MILENA
ŠPES VERICA
JELOVŠEK ZDENKA
BOMBEK MILENA
DUŠEJ (por. Ratej) DANICA
GABROVEC VERONIKA
KAVČIČ KATARINA
KOŠIČ ANITA
do
do
do
do
do
do
od
od
30. 6. 2011
1. 6. 2011
17. 6. 2011
21. 1. 2011
31. 12. 2011
30. 06. 2011 (namesto Bombek Milene)
31. 1. 2011 do 31. 12. 2011,
19. 1. 2011 do 31. 12. 2011.
Z Uradom za delo Slovenska Bistrica smo s pravočasno izvedenimi razgovori s
kandidati in z dobrim medsebojnim sodelovanjem uspeli nadomeščati kandidate brez
prekinitev, kot je razvidno iz gornjih seznamov. Tako smo med letom vključili
naslednje udeleženke:
29
-
-
Namesto Bercko Milene, ki se je upokojila 30.6.2011, JUG ŠTEFKO od 1. 7.
2011 do 31. 12. 2011;
Namesto Bombek Milene, KAVČIČ KATARINO od 31. 1. 2011 do 31. 12. 2011,
kateri pa je prenehala pogodba o delu na lastno željo z dnem 1. 6. 2011.
Namesto nje smo vključili v program ČREŠNAR ALOJZIJO od 16. 6. 2011 do
31. 12. 2011;
Namesto Špes Verice ponovno BOMBEK MILENO od 2. 6. 2011 do 31. 12.
2011;
Namesto Gabrovec Veronike VERDNIK DARINKO od 1. 7. 2011 do 31. 12.
2011.
Program javnega dela »Družabništvo in spremljanje« je za delavce zelo dober način
spoznavanja dela v domu upokojencev. To je delo s starostniki in bolnimi, ki so v
večini potrebni pomoči, saj tem družabnost in majhne pozornosti pomenijo ogromno.
Zadovoljni stanovalci posledično ne izražajo večjega nezadovoljstva, zato so
zadovoljni tudi svojci in zaposleni. Na dan 31. 12. 2011 je vsem sedmim
udeleženkam potekla pogodba o zaposlitvi. V skladu z navodili Zavoda za
zaposlovanje OE Maribor, so se morale ponovno prijaviti na Uradu za delo Slovenska
Bistrica kot iskalke zaposlitve. Zavod je dne 12. 12. 2011 vložil ponudbo za izbor
javnega dela v letu 2012 z dvema programoma. Z 10 udeleženci smo se prijavili v
program Družabništvo in spremljanje in z 1 udeležencem v program Pomoč pri
urejanju evidenc, računalniških baz podatkov in arhivskega gradiva ter informiranje
občanov, vendar odgovora še nismo prejeli.
Na podlagi sklepa o izboru na javnem razpisu Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno
brezposelnih oseb 2009/2010, smo do 10. 9. 2011 imeli zaposleno Romano Brumec,
v programu z nazivom »animator prostovoljnega dela«. Program je bil sofinanciran s
strani Evropskega socialnega sklada in je na podlagi javnega razpisa zahteval
posebno računovodsko ter kadrovsko evidenco.
Invalidi
Na odločbo ZPIZ-a št. 9611301 o razvrstitvi delavke v III. kategorijo invalidnosti sta
se v zakonitem roku pritožila tako zavod, kot delavka, vendar je bila pritožba
zavrnjena. V skladu z izrekom odločbe bi morala delavka opravljati delo z omejitvami
na drugem delovnem mestu, katerega pa zavod delavki ne more zagotoviti, hkrati
pa tudi delavka sama ne želi opravljati drugega dela kot delo bolničarke. Iz teh
razlogov smo se pritožili na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s pomočjo ge.
Nataše Belopavlovič iz podjetja Praktika, ki nas bo v postopku zastopala. Dom že dlje
časa prejema odločbe ZPIZ-a o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti z omejitvami,
katerih ne moremo izvajati na nobenem delovnem mestu v zavodu, zato imamo
vedno večje težave s premestitvijo delovnih invalidov na ustrezna delovna mesta.
Poleg navedenih težav zavod presega kvoto 6 % invalidov za več kot 4 delavce, to pa
je v delovnem procesu, ki zahteva 24-urno prisotnost, velika organizacijska težava.
Na dan 31. 12. 2011 smo imeli tako zaposlenih 13 delavcev - invalidov, ki so
praviloma razporejeni na delo samo v dopoldanski izmeni, od teh pa so 4 invalidi
razporejeni po odločbi ZPIZ-a na delo za krajši delovni čas od polnega – 4 ure
dnevno.
30
Delo študentov in počitniško delo
Študentsko delo v recepciji so med vikendi, prazniki in v času letnega dopusta
receptork le-to opravljale študentke.
V sodelovanju s Srednjo Ekonomsko šolo Maribor, sta v Splošno kadrovski službi
opravljali 72-urno delovno prakso dve študentki in sicer od 21. 2. do 3. 3. 2011 in od
7. 6. do 17. 6. Iz Srednje šole Slovenska Bistrica je v času od 7. 11. do 18. 11. 2011
pri nas opravljala obvezno 76-urno delovno prakso dijakinja.
V mesecu maju je obvezno prakso v našem domu opravljala tudi študentka Fakultete
za Upravo.
V obdobju od 6.7. do 4.8.2011 je iz Srednje Zdravstvene šole Celje je pri nas
opravljala praktično usposabljanje bolničarka.
Na podlagi podpisane pogodbe z Zdravstveno fakulteto Ljubljana smo na klinično
prakso v delovno terapijo sprejeli študenta, za čas od 23. 11. 2011 do 20. 2. 2012. V
letu 2011 smo sodelovali tudi s Srednjo Zdravstveno in Kozmetično Šolo Maribor iz
katere so trije dijaki opravljali praktično usposabljanje v Službi zdravstvene nege in
oskrbe V Službi zdravstvene nege in oskrbe so prav tako opravljali praktično
usposabljanje študenti Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradec, Visoke
zdravstvene šole Maribor in drugih visokošolskih zdravstvenih šol.
S pomočjo Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendiranje, smo
se prijavili na javni razpis in praktično usposabljanje (PUD) omogočili tudi dijakinji iz
Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor.
Počitniško delo med poletnimi počitnicami so opravljali dijaki in študenti, praviloma
otroci naših delavcev, razen v SZNO, kjer smo vključili v počitniško delo dijake in
študente iz zdravstvenih šol. Iz spodnje tabele je razvidno število dijakov oz.
študentov, ki so opravljali počitniško delo po posameznih službah. Le-ti so dela
opravljali preko napotnice študentskega servisa in za delo prejeli plačilo po urni
postavki.
Pregled počitniškega dela od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011
mesec
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
SKS
2
2
2
2
2
2
2
2
2
SZNO
TS
SDP
SS
1
5
5
4
1
2
2
2
2
1
1
31
skupaj
2
2
2
2
2
4
12
12
6
oktober
november
december
SKUPAJ
2
2
2
2
2
2
50
V letu 2011 je na podlagi izdane napotnice študentskega servisa skupaj 50 dijakov
oziroma študentov opravilo 5898 ur dela.
4. 2. DRUŽBENO KORISTNO DELO
V letu 2011 smo na podlagi podpisane pogodbe s Centrom za socialno delo
Slovenska Bistrica vključili v družbeno koristno delo še več oseb, kot prejšnja leta.
Udeležence praviloma pred pričetkom napotimo na zdravniški pregled, ob vključitvi
pa jih seznanimo z varnim delom, nudimo jim toplo malico in jim izplačamo potne
stroške. Vse stroške mesečno refundiramo na CSD Slovenska Bistrica. Večina
udeležencev opravlja delo v sklopu Tehničnih služb, programe imamo tudi v sklopu
Službe zdravstvene nege in oskrbe ter Službi prehrane in distribucije. Po opravljenem
delu za vsakega udeleženca posredujemo poročilo o opravljenem delu na CSD
Slovenska Bistrica.
V letu 2011 se je v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2011 v program družbeno koristnega
dela vključilo 21 oseb (lani 15), od katerih so bili nekateri vključeni dvakrat ali celo
trikrat. Skupaj so opravili kar 3566 ur (lani 1999 ur) družbeno koristnega dela v
Domu.
4. 3. POČITNIŠKE KAPACITETE
V letu 2011 smo proste počitniške kapacitete ponujali našim delavcem, upokojenim
delavcem ter zunanjim uporabnikom. V letu 2011 smo v apartmaju in brunarici
koristili 535 dni letovanja. Iz primerjave med leti 2010 in 2011 je razvidno, da so bile
počitniške kapacitete v letu 2011 koriščene za 129 dni več kot v letu 2010. Apartma
je bil koriščen 276 dni (od tega so 60 dni koristili zunanji uporabniki), brunarica pa
259 dni (od tega so 15 dni koristili zunanji uporabniki). Skupno so zunanji uporabniki
koristili počitniške kapacitete v trajanju 75 dni. V času od 1. novembra do 28.
februarja bistveno nižje cene, zaradi česar so bile kapacitete v Čatežu v tem času
praktično v celoti zasedene.
V letu 2011 smo po programu za preprečevanje bolniškega staleža stimulirali
delavce, ki v preteklih 4 letih niso bili v bolniškem staležu, z dvema dnevoma
brezplačnega koriščenja kapacitet v Termah Čatež, kar je izkoristilo 21 delavcev. V ta
namen so delavci koristili 42 dni (20 dni v brunarici in 22 dni v apartmaju). V spodnji
tabeli navajamo primerjavo koriščenja počitniških kapacitet v dnevih za obdobje 4 let.
Pregled koriščenja počitniških kapacitet v Čatežu v štiriletnem obdobju
Čatežke
toplice
brunarica
apartma
Leto 2011
Leto 2010
Leto 2009
Leto 2008
259
276
229
177
194
213
144
192
32
SKUPAJ
535
406
407
336
4.4. RECEPCIJA DOMA
V Splošno kadrovsko službo spadata tudi dve delavki, ki opravljata delo receptork.
Delo opravljata v dveh izmenah, v dopoldanskem času od 7. do 15. ure, v
popoldanskem času pa od 14. do 21. in v soboto dopoldan od 7. do 12. ure tako, da
opravita obe obveznost 40-urnega delovnega tedna. V nedeljo, ob praznikih in v času
letnega dopusta, opravljajo delo v recepciji študenti preko Študentskega servisa in
sicer v soboto od 12. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 20. ure.
Delo receptork je predvsem spremljanje gibanja obiskovalcev našega zavoda ter
stanovalcev, beleženje njihove odsotnosti, vsak prihod in odhod pa beležijo tudi
video kamere, katere smo namestili ob vhodu in še na treh mestih zavoda.
Receptorke dajejo prve informacije o namestitvi stanovalca v domu, ki zajemajo
informacije o namestitvi na oddelku, ali je stanovalec v zavodu ali na dopustu, na
pregledu pri zdravniku ali bolnišnici in podobno. V recepciji se prodajajo žetoni za
kavomat, telefonske kartice ter prodaja izdelkov delovne terapije. Receptorke
sprejemajo telefonske klice ter jih preusmerjajo naprej po hiši. Sprejemajo vso
prispelo in odposlano pošto, jo razvrstijo na dokumentarno gradivo zavoda, katero
vpišejo v računalniški sistem Doksis in osebno pošto za stanovalce, katero vročajo
stanovalcem. Ob koncu delovnega dne evidentirajo vso odposlano pošto in jo
dostavijo na Pošto Poljčane. Opravljajo tudi fotokopiranje za potrebe zavoda, skrbijo
za vzdrževanje fotokopirnega stroja in popravila le-tega.
4.5. PROGRAM ZMANJŠEVANJA BOLNIŠKEGA STALEŽA
Z dnem 1. 9. 2010 je direktorica imenovala delovno skupino šestih strokovnih
delavcev, ki je pripravila Program zmanjševanja bolniškega staleža, po katerem
izvajamo vrsto ukrepov za izboljševanje zdravja delavcev. Zadali smo si cilj, da se na
letni ravni zmanjša odsotnost zaradi bolniškega staleža za 1 %, prav tako za 1 %
znižanja prvotnega razmerja stalež do 30 dni in nad 30 dni, zmanjšanje krajše
bolniške odsotnosti, ko bi naj delavec koristil 1 do 2 dni dopusta in s tem posledično
seveda na boljšo delovno klimo in počutje ter zdravje zaposlenih, vse to pa bistveno
vpliva na ekonomski učinek. Uvedli smo tudi obrazec BT-5 – laična kontrola
bolniškega staleža do 30 dni, v katerem delavec zapiše vzrok bolniške odsotnosti,
datume kontrol pri zdravniku in podobno, ter ga dostavi vodji SKS, ki sestavlja letna
poročila.
Uvedli smo tudi vrsto dodatnih aktivnosti za dobro počutje delavcev, kot je pevski
zbor in dramsko skupin zaposlenih, pohodništvo, letne razgovore in izobraževanje.
Analizirali smo odsotnosti za leta 2007, 2008 in 2009. Tiste delavce, ki v predhodnem
letu niso bili v bolniškem staležu stimuliramo z dvema kopalnima kartama v Termah
Olimija. V letu 2010 je prejelo kopalne karte 65 delavcev, v letu 2011 pa 78 delavcev.
V letu 2011 smo prvič stimulirali tiste, ki najmanj 4 pretekla leta niso bili v bolniškem
staležu tako, da so brezplačno koristili dva dni počitniških objektov v Čatežkih
toplicah. Tako je v letu 2011 koristilo letovanje 25 delavcev. Takšen način stimulacije
oziroma nagrade tistim, ki dlje časa ne koristijo bolniškega staleža, bomo nadaljevali
tudi v letu 2012, saj je odziv dober in je že pokazal učinke. Delavci predvsem za
33
krajše bolezni, prehlade, viroze ali nego otroka, koristijo proste dneve ali dopust. V
letu 2012 bomo ponovno uvedli redno tedensko telovadbo, ki bo vsak torek ob 18.30
uri, pod vodstvom fizioterapevtke Doma.
Pri pregledu odsotnosti zaradi bolniškega staleža se ne upošteva odsotnost na dan
krvodajalske akcije, čeprav le-ti gredo stroški v breme ZZZS.
Pregled odsotnosti zaradi bolniškega staleža za obdobje 2009-2011
vzrok odsotnosti
boleznine do 30 dni
boleznine nad 30 dni
nesreče pri delu do 30 dni
nesreče pri delu nad 30 dni
vse odsotnosti zaradi bolnškega staleža
2009
1,95 %
2,26 %
0,25 %
0
8,49 %
2010
2,25 %
1,14 %
0,18 %
1,14 %
6,08 %
2011
2,04 %
2,40 %
0,38 %
0,09 %
7,83 %
V letu 2011 od 121 zaposlenih za nedoločen čas 72 delavcev ni bilo v bolniškem
staležu, zato bodo v začetku leta 2012 prejeli 2 kopalni karti Term Olimia. Takšnih, ki
niso bili v bolniškem staležu v zadnjih 4 letih pa je 21. Ti bodo brezplačno koristili 2
dni v počitniških kapacietah Term Čatež, pravilom v pred ali po sezoni in ne med
vikendi, razen, ko bodo skupaj planirano letovali več kot 7 dni. Želene termine
morajo ti delavci javiti v tajnšitvo zdoma že v začetku leta 2012, da se uskladijo s
prostimi termini.
Vodja splošno kadrovske službe:
Irena Kuhar
4.6. IZOBRAŽEVANJE
V letu 2011 je bilo izmed načrtovanih izobraževanj in seminarjev realiziranih večina
le-teh, razen določenih izjem, do katerih je prišlo bodisi zaradi odsotnosti delavcev,
bolniškega staleža ali odpovedi izobraževanja. Teh je bilo v drugi polovici leta zelo
veliko. V okviru planiranih finančnih sredstev smo nekatera izobraževanja, ki niso bila
realizirana, nadomestili z drugimi izobraževanji, za katere smo dobili ponudbe med
letom.
V letu 2011 smo se delavci izobraževali 1004 dni. Število dni izobraževanj je veliko
višje v primerjavi z letom 2010 (601 dni), saj smo veliko izobraževanj izvedli znotraj
Doma, za večje skupine delavcev. Trajala so povprečno 3 do 4 ure, izmenično v
dopoldanskem in popoldanskem času. Med izobraževanja v Domu štejemo tudi
izobraževanja, ki so jih izvedli naši delavci. Odločili smo se tudi za veliko število
brezplačnih izobraževanj.
Izobraževanja, ki so potekala znotraj ustanove so naslednja:
 Kinestetika v negi; izvajalci zaposleni delavci SZNO; slušateljice so bile naše
bolničarke in delavke, zaposlene na CSD Slovenska Bistrica,
 Sladkorna bolezen; izvajalke zaposlene delavke SZNO,
 Ergonomija v zdravstveni negi; izvajalke zaposlene delavke SZNO,
 Preprečevanje in obvladovanje okužb; izvajalke zaposlene delavke SZNO,
34




Supervizija za člane kolegija direktorice; izvajalec podjetje Unika, Jože Škrlj,
Pozitiven odnos do sodelavcev; izvajalec podjetje Izza iz Slovenske Bistrice,
Delavnica smeha; izvajalec podjetje Nova nega, Krebs Simona,
Kako komunicirati s težavnimi sogovorniki; izvajalka
Naši delavci so se izobraževali tudi pri naslednjih izvajalcih:
 Firis, Logatec,
 Socialna zbornica Slovenije,
 Splošna bolnišnica Celje,
 Zbornica DT,
 Zbornica FT,
 UKC Maribor,
 Sekcija MS in ZT v socialnih zavodih,
 Psihiatrična klinika Ljubljana
 Izza,
 Univerza v Ljubljani,
 Zavod vizija varnosti,
 ZRI Soča,
 Evropa Trans d.o.o.,
 Združenje zdravnikov družinske medicine,
 INN d.o.o.,
 Semos d.o.o.
 Ministrstvo za zdravje,
 Slovenska filantropija,
 Sindikat zdravstva in socialnega varstva,
 Ris Dvorec Rakičan,
 CPU Ljubljana,
 Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije,
 Inštitut za računovodstvo,
 ININ Murska Sobota,
 Verlag Dashofer,
 Forum Akademija,
 Fakulteta za socialno delo,
 Inštitut za varovanje zdravja,
 Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije,
 Zveza društev energetikov,
 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
 Skupnost socialnih zavodov Slovenije,
 OBPZ Pralništvo,
 Izobraževalni center Piramida,
 Karibu, Fram,
 Imštitut za kontrolo Maribor,
 Bistroumnež, Janja Vučko s.p.,
 Fakulteta za upravo,
 Skupnost Občin Slovenije,
 Zavod vizija varnosti,
 Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor,
 Sipos,
35
 E-zavod,
 MDDSZ.
Delavci se zelo radi izobražujejo v večjih skupinah v Domu, saj se takšnih
izobraževanj lahko udeleži večje število delavcev in se kaže kot dobra praksa. S tem
pa se zmanjšajo stroški kotizacije, stroški potovanja in dnevnic.
Število dni izobraževanja po službah v letu 2011 razvidna iz tabele 1 in grafa 1.
Tabela 1: Število dni izobraževanja po službah
SLUŽBA
SZNO
FRS
SKS
SS
TS
SPD
VODSTVO
VSE SLUŽBE
OSTALO
ŠT. DNI
466
12
5
14
12
14
95
218
168
SKUPAJ
1004
Graf 1: Število dni izobraževanja po službah
število dni
ŠTEVILO DNI IZOBRAŽEVANJA PO SLUŽBAH
512
256
128
64
32
16
8
4
2
1
Nizi1
SZNO
FRS
SKS
SS
TS
SPD
VODSTV
O
VSE
SLUŽBE
OSTALO
466
12
5
14
12
14
95
218
168
36
Pripravila:
tajnica direktorice
Maja Polajžer
37
5. SLUŽBA PREHRANE IN DISTRIBUCIJE (SPD)
V Službi prehrane in distribucije (SPD) je bilo v letu 2011 zaposlenih za nedoločen
čas 17 oseb in 1 delavka za določen čas, za čas nadomeščanja daljše bolniške
odsotnosti. Do pomladi in v mesecu decembru je bila na delo v kuhinjo razporejena
še vrtnarica. V času poletnih počitnic smo imeli na počitniškem delu dve dijakinji in s
tem omogočili lažje koriščenje letnega dopusta zaposlenim v SPD.
Dnevni delovni proces v kuhinji je organiziran v dveh izmenah, dopoldan in popoldan,
vse dni v tednu. Naše delo je skrb za pripravo in postrežbo dnevno svežih toplih in
hladnih obrokov stanovalcem, zaposlenim ter drugim uporabnikom. Zaradi vedno
slabšega zdravstvenega stanja in staranja stanovalcev imamo v kuhinji vedno večji
poudarek na področju dietne prehrane in strukturno spremenjene hrane, kot je
(kašasta in pasirana hrana). Pod našo službo spada tudi okrepčevalnica, ki je odprta
vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Največja intenzivnost dela v njej je ob
vikendih in praznikih, saj imajo naši stanovalci takrat največ obiskov.
V okrepčevalnici imamo vse vrste napitkov in pijač, svežega sadja, konec tedna pa
gostom ponudimo v kuhinji pripravljeno razno domače pecivo.
Tudi v letu 2011 smo za pusta pekli krofe, organizirali razne piknike, poskrbeli za
kulinariko ob Dnevu doma ter pogostili številne obiske.
Na podlagi opravljenih anket s stanovalci in svojci ugotavljamo, da so z našo hrano
zadovoljni in smo na to lahko ponosni vsi zaposleni. Tudi z dobrimi rezultati na
podorčju prehrane izkazujemo kakovost našega dela in pozitivno podobo našega
Doma širšemu okolju.
V sodelovanju s Tehničnimi službami skrbimo za lastno pridelavo zelenjave in
poljščin. Tako lahko pripravimo našim stanovalcem pravo domačo hrano. Tudi v letu
2011 smo pridelali pšenico, ki smo jo menjali za moko v bližnjem mlinu. Imamo tudi
lastno rejo prašičev, v katero so vključeni tudi stanovalci in tako skupaj pripravimo
vsak mesec domače koline. Jeseni pa, kot je že v navadi, pospravljamo pridelke z njiv
in za kisanje ribamo zelje ter repo.
V tem letu nam je uspelo od večjih investicij zgraditi prizidek k jedilnici. Tako smo
pridobili namensko sobo, katero lahko sedaj uporabljamo za razne sestanke, manjše
pogostitve, stanovalci pa jo koristijo za srečanja in praznovanja s svojci. Poskrbeli
smo za vsa tekoča oz. redna popravila na strojih in napravah v kuhinji. Dokupili smo
tudi manjkajoči drobni inventar.
V jesenskem času smo se tudi delavci iz SPD vključili v domski projekt E-Qalin.
Opravili smo letno interno predavanje s področja HACCP in na novo verificirali lasten
načrt. Udeležili smo se raznih strokovnih srečanj in tako pridobili nova znanja, katera
z veseljem uporabljamo. Pomemben projekt, ki smo ga izvedli v lanskem letu je
izmenjava delavcev kuhinj našega Doma in Doma Danice Vogrinec Maribor.
Eni in drugi smo se veliko naučili, mi pa smo ugotovili, da imamo dobre pogoje za
delo ter ugodno delovno klimo.
38
Povzamem lahko, da nam je v veliki meri uspelo realizirati zastavljene cilje in naloge,
ki smo si jih zadali v letu 2011. Vsi zaposleni v SPD se nenehno trudimo zadovoljiti in
ustreči čim večjemu številu stanovalcev s kakovostno in dnevno sveže pripravljeno
hrano.
Vodja Službe prehrane in distribucije:
Zoran Stopinšek
39
6. TEHNIČNE SLUŽBE (TS)
Tudi za leto 2011 smo si v TS zastavili zelo obširen program. Želeli smo namestiti nov
prezračevalni sistem v kuhinji doma, kateri bi bil energetsko učinkovit in bi omogočal
dobre delovne pogoje za zaposlene. Ker je bil objavljen razpis evropskih sredstev za
energetsko obnovo domov, smo se nanj z omenjenim projektom tudi prijavili. Prav
tako smo prijavili toplotno črpalko v pralnici ter menjavo strehe in fasade v prizidku
doma (SD). Prijava na razpis je zahtevala veliko dela in sodelovanja med vsemi
službami v domu.
Žal na razpisu nismo uspeli, zato bomo morali spremeniti načrt investicijskih vlaganj
za energetsko učinkovitost objektov in naprav za leto 2012.
6.1 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST
V prvi polovici leta 2011 smo največ časa namenili pripravam na razpis za energetsko
sanacijo doma. Pripravili smo podatke, poiskali rešitve, se dogovarjali s projektanti, si
ogledali konkretne rešitve v praksi, obiskali smo sejme in proizvajalce, udeležili smo
se raznih seminarjev, poiskali smo ponudbe itd. V sodelovanju z E-Zavodom iz Ptuja
in Genero iz Ljubljane smo pripravili vso potrebno dokumentacijo.
6.2 REDNA VZDRŽEVALNA DELA IN RAZNE MANJŠE INVESTICIJE
Zaradi vloma v prostore FRS v mesecu februarju, smo se odločili za dobavo in
montažo alarmnega in video-nadzornega sistema v prostorih FRS. Hišniki so pripravili
vse potrebne inštalacije tako, da se je postopek priklopa s strani zunanjih izvajalcev
končal zelo hitro.
V prostoru za umazano perilo v pralnici smo zaradi velike vročine in slabega
prezračevanja namestili klimo. Delavke v pralnici so zelo zadovoljne.
Telekomu smo odpovedali naročnino najema dostopa do interneta, ker trenutno ne
potrebujemo dveh dostopov ter rezervacijo nekaterih številk, kar je zmanjšalo račun
za storitve telefona. Hkrati smo posodobili sistem za sestrski klic. Namestili smo nov
računalnik v telefonsko centralo, posodobili programsko opremo in dodali še sistem
za neprekinjeno napajanje z energijo. S to posodobitvijo smo odpravili vse težave, ki
so se pojavljale na sistemu sestrskega klica.
V obdobju september - december smo v TS realizirali večino planiranih del za leto
2011.
Dokončali smo prizidek k jedilnici doma. S tem smo izkoristili prazen zunanji prostor
pri jedilnici in pridobili opremljeno namensko sobo v velikosti 20 m2, ki se lahko
uporablja za sestanke in druge aktivnosti.
Hkrati so potekala tudi obnovitvena dela na strehi jedilnice. Tudi ta dela so bila
končana ob roku. Zamenjali smo dotrajano pločevinasto kritino ter streho dodatno
zatesnili in izolirali.
V kurilnici doma smo obnovili sanitarije za hišnike in s predelno steno pregradili
prostor pri parnem generatorju. Tako smo pridobili dodaten prostor za garderobo, ki
jo potrebujejo hišniki in ostali zaposleni v TS.
Delovanje požarne centrale smo razširili tudi na kurilnico in toplotno podpostajo.
40
Zaradi nezanesljivosti osebnega vozila Renault Scenic in večje okvare smo se odločili
za nakup novega osebnega vozila Ford Grand C-max. Pri izbiri tipa vozila smo
upoštevali potrebe naših stanovalcev, zato smo izbrali vozilo z dvojnimi drsnimi vrati,
kar omogoča lažje vstopanje v vozilo
V mesecu novembru smo imeli požarno vajo. Z njo smo preverili postopke pri
pretakanju kurilnega olja in morebitnega razlitja olja v okolje. Vaje so se udeležili
gasilci iz PGD Poljčane in GD Impol. Vaja je lepo uspela in pokazala, kako pomembno
je nenehno izobraževanje na področju požarne varnosti.
Pričeli smo s projektom ločenega zbiranja odpadkov, kateremu so zaposleni in
stanovalci z veseljem pridružili.
6.3 VZDRŽEVANJE POČITNIŠKIH KAPACITET
Dne 05.10.2011 smo v apartma in brunarico v Čatežu namestili nov sistem ogrevanja
s kamnitimi radiatorji. Hkrati smo obnovili električne inštalacije. Sedaj imamo
ogrevanje regulirano s sobnim termostatom, ki preprečuje zamrznitev v času
nezasedenosti. Opravili smo tudi generalno čiščenje objektov.
6.4 DELO NA EKONOMIJI DOMA-KMETIJSKE POVRŠINE
V mesecu marcu pa smo ostali brez pomoči našega stanovalca pri oskrbi prašičev. To
delo je prevzela vrtnarka ob pomoči hišnikov. Število prašičev smo zmanjšali na 18.
V sodelovanju z delovno terapijo smo pripravili tudi več skupnih akcij s stanovalci
(pobiranje pridelka, urejanje okolja, trgatev itd). Tudi delavci preko programa
družbeno koristnega dela so veliko pomagali pri urejanju okolice doma. Rezultat tega
je tudi osvojeno priznanje SREBRNA VRTNICA v kategoriji javnih zgradb.
Pridelali pa smo še ostale kmetijske pridelke za našo kuhinjo.
6.5 PRALNICA
V pralnici smo zamenjali dobavitelja pralnih sredstev (javni razpis). Sedaj
uporabljamo pralna sredstva SAPONIA. S kvaliteto pranja smo zelo zadovoljni.
6.6 KADRI, IZOBRAŽEVANJE, RAZNO
Čez leto so potekala razna organizirana izobraževanja in tečaji. Iz naših služb smo se
jih redno udeleževali. Vodja službe je obiskoval predvsem energetske seminarje in
seminarje iz področja varstva pri delu,hišniki pa so se udeležili strokovnih seminarjev
iz njihovega področja.
Zaposleni v TS smo pomagali pri prireditvah v okviru dodatnih dejavnosti Doma,
opravili veliko prevozov in razna ostala dela z namenom, da bi bil Dom s svojo
okolico v ponos zaposlenim in stanovalcem.
Leto 2011 ocenjujem kot zelo uspešno na vseh področjih, še posebej na področju
energetske učinkovitosti doma, zagotavljanju udobja bivanja za stanovalce ter
zagotavljanja dobrega delovnega okolja za zaposlene.
Vodja Tehničnih služb:
Vojko Težak
41
7. POSLOVNI SEKRETAR
7.1 Razpis MDDSZ »Energetska sanacija domov«
S podjetjem E-zavod d.o.o. smo pripravili dokumentacijo in vlogo za razpis MDDSZ
»Energetska sanacija domov«, ki je bil objavljen v Ur. listu dne 15.07.2011.
Kompletno prijavo na objavljen razpis, z vso dokumentacijo smo oddali 03.08.2011.
Za pripravo dokumentacije je bilo potrebno pripravili popise in zbrati ponudbe za
naslednja dela:
- sanacijo strehe (stavba A),
- obnova fasade (stavba A),
- namestitev zunanjih žaluzij (stavba A),
- izraba odpadne tople vode iz pralnice z umestitvijo toplotne črpalke,
- prezračevalni sistem v kuhinji.
V sodelovanju s podjetjem Menerga d.o.o. smo pripravili celovito rešitev na področju
zamenjave prezračevalnega sistema v kuhinji ter uporabe odpadne vode v pralnici z
umestitvijo toplotne črpalke. S podjetjem Genera d.o.o. smo ponovno revidirali
energetski pregled glede na trenutno stanje. V tem obdobju smo pripravili celovito
podlago in podatke za prijavo na razpis za pridobitev finančnih sredstev za
energetsko prenovo Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane. Skupaj z E-zavodom, SL
Consult d.o.o. in direktorico smo pripravili dokument identifikacije investicijskega
projekta (DIIP), ki ga je na 5. korespondenčni seji potrdil Svet doma. Na isti seji je
bil sprejet tudi sklep o dinamiki financiranja projekta, ki je bil sestavni del prijave na
razpis. Za potrebe razpisa smo pridobili tudi lokacijsko dovoljenje za dela, ki so
predvidena v projektu.
Dne, 17.10.2011 smo prejeli zahtevo za dopolnitev prijave na razpis MDDSZ, z rokom
23.10.2011. Z E-zavodom smo zaradi kratkega roka nemudoma pristopili k
popravkom in dopolnitvam dokumentacije. Popravljeno in dopolnjeno dokumentacijo
smo odposlali 20.10.2011.
Priprave vloge smo se lotili z največjo resnostjo v pričakovanju, da na razpisu
uspemo. Vložene je bilo veliko energije in časa, saj smo pripravljali dokumentacijo
skozi vse leto. Žal nam na razpisu ni uspelo. Na razpisu so bila odobrena sredstva 20
domovom od 32 domov, ki so oddali vlogo za pridobitev denarnih sredstev in so imeli
popolne vloge. Da so na razpisu izpadli projekti, ki so dobri in konkretno naravnani
na energetsko učinkovitost domov, je mnenja tudi SSZS, zato so na MDDSZ in MG že
podali predlog, da zagotovijo dodatna sredstva tudi za domove, ki na razpisu niso
uspeli.
7.2 Medsebojno sodelovanje in izobraževanje delavcev na področju
prehrane z domom Danice Vogrinec Maribor
Z Domom Danice Vogrinec Maribor smo sklenili DOGOVOR o medsebojnem
sodelovanju pri izobraževanju delavcev na področju prehrane. Namen izobraževanja
je bil spoznati dobro prakso in delo v službi prehrane v drugem domu ter spoznati
organizacijsko kulturo in klimo drugega doma. V sklopu tega izobraževanja smo
pripravili skupno zaključno prireditev ter vključenim delavcem vročili zahvale za
sodelovanje pri tovrstnem izobraževanju. Izraženo je bilo veliko zadovoljstvo
zaposlenih, da so lahko spoznali delo v drugem domu in ga primerjali z svojim delom
v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane.
42
7.3 Obvezna praksa študentov Fakultete za upravo
Z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za upravo ter študentko Tadejo Turin smo sklenili
tripartitno pogodbo o izvajanju obvezne prakse v organizaciji. Obvezno prakso je
opravljala v mesecu avgustu z uporabno nalogo »Pisarniško poslovanje in arhiviranje
v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane«.
Pod mojim mentorstvom je v tem času spoznala poslovanje doma, naredila analizo
pisarniškega poslovanja in arhiviranja dokumentarnega gradiva ter pripravila predlog
Pravilnika o pisarniškem poslovanju in arhiviranju v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane.
7.4 E-Qalin
Udeležil sem se izobraževanja za moderatorja za E-Qalin v trajanju 6 dni. Za
moderiranje mi je bila dodeljena vodstvena skupina, s katero smo na 3 srečanjih
obdelali 5 kriterijev.
7.5 Priprava internih aktov in drugi projekti
Zadolžen sem bil za pripravo načrta integritete v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane. Z
delovno skupino smo načrt integritete pripravili, do postavljenega roka, do
03.06.2011 in ga predali direktorici v podpis. Ko je bil načrt integritete pripravljen in
podpisan s strani direktorice, smo dobili obvestilo, da se je rok za oddajo podaljšal do
septembra 2011. Ker je načrt integritete celovito pripravljen, smo sklenili, da ga
sprejmemo takšnega kot je. Ukrepe bomo izvajali postopoma v letošnjem letu. V
mesecu septembru bomo predali integracijski načrti Protikorupcijski komisiji.
Sodeloval sem pri pripravi nove sistemizacije delovnih mest. Pripravil sem
spremembe in dopolnitve, PRAVILNIKA o delovnem času in zagotavljanju
neprekinjenega institucionalnega varstva Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane in
PRAVILNIKA o notranji organizaciji Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane, ki ju je sprejela
direktorica, po predhodnem pozitivnem mnenju sindikata.
V skladu s postavljenimi aktivnosti in roki v Integracijskem načrtu Doma dr. Jožeta
Potrča Poljčane, sem pripravil Navodilo o evidentiranju in izročanju daril, ki ga je
sprejela direktorica doma. Zakonodajo s področja preprečevanja korupcije sem
predstavil sodelavcem na skupnem sestanku direktorice z zaposlenimi, ki je bil
03.11.2011.
Zbrali smo podatke in jih posredovali MKGP v zvezi s projektom »Kratke verige«,
katerega namen je, da bi pri javnih naročilih lahko dobavljali izdelke domačih
proizvajalcev.
S pomočjo počitniškega dela smo izvedli odbir dokumentarnega gradiva in ga
primerno uničili.
Za dan doma sem oblikoval glasilo Izviri in Informativno zloženko »Spoznajte nas«.
Dopolnili smo spletno stran z modulom elektronske rezervacije počitniških kapacitet
za zunanje uporabnike, ter uvedli koledar zasedenosti počitniških kapacitet. Modul se
je zelo dobro prijel, saj je bilo preko spletne strani od meseca maja 2011 podanih 20
rezervacij.
43
7.6 Javna naročila in investicije
V letu 2011 smo objavili naslednje razpise v skladu z ZJN-2C:
1. Sukcesivna dobava potrošnega blaga in kuriva: Javni razpis je bil objavljen
16.08.2011 pod št. objave JN9256/2011. Odpiranje ponudb je potekalo
30.08.2011. Ponudnikom smo v zakonitem roku posredovali zapisnik o odpiranju
ponudb. Pregledali smo popolnost, primernost in pravilnost ponudb ter izdali
Obvestila o oddaji javnega naročila. Na podlagi podanega zahtevka za revizijo
podjetja Winterhalter d.o.o., smo odstopili zahtevek Državni revizijski komisiji za
javna naročanja, ki je s sklepom odločila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen.
Zahtevo za vpogled v razpisno dokumentacijo je podal ponudnik Merkur d.d. Po
končanih postopkih pred revizijsko komisijo smo sklenili okvirne sporazume tudi
za pomivalna sredstva.
2. Čiščenje prostorov in opreme: Javni razpis je bil objavljen 6.10.2011 pod št.
objave JN11414/2011. Odpiranje ponudb je potekalo 24.10.2011. Ponudnikom
smo v zakonitem roku posredovali zapisnik o odpiranju ponudb. Pregledali smo
popolnost, primernost in pravilnost ponudb ter s strani Ministrstva za pravosodja
zahtevali potrdila o nekaznovanju za pravne in fizične osebe ter s strani DURS-a
potrdila o plačanih prispevkih in davkih. 15.11.2011 smo izdali Obvestila o oddaji
javnega naročila. Pogodbo smo sklenili s 01.12.2011.
3. Sukcesivna dobava medicinsko potrošnega in obvezilnega materiala:
Javni razpis je bil objavljen 20.10.2011 pod št. objave JN11297/2011. Odpiranje
ponudb je potekalo 21.10.2011. Ponudnikom smo v zakonitem roku posredovali
zapisnik o odpiranju ponudb. Pregledali smo popolnost, primernost in pravilnost
ponudb ter s strani Ministrstva za pravosodja zahtevali potrdila o nekaznovanju za
pravne in fizične osebe ter s strani DURS-a potrdila o plačanih prispevkih in
davkih. 16.11.2011 smo izdali Obvestila o oddaji javnega naročila. Okvirne
sporazume smo sklenili s 01.12.2011.
4. Sukcesivna dobava prehrambenega blaga: Javni razpis je bil objavljen
15.09.2011 pod št. objave JN 10475/2011. Odpiranje ponudb je potekalo
26.10.2011. Ponudnikom smo v zakonitem roku posredovali zapisnik o odpiranju
ponudb. Pregledali smo popolnost, primernost in pravilnost ponudb ter s strani
Ministrstva za pravosodja zahtevali potrdila o nekaznovanju za pravne in fizične
osebe ter s strani DURS-a potrdila o plačanih prispevkih in davkih. Zaradi prehoda
na nov informacijski sistem in zaradi organizacijskih razlogov, nam DURS ni
posredoval vseh potrdil, ki smo jih zahtevali, v zakonitem roku. Ker smo prejeli
potrdila po izdaji Obvestila o oddaji javnega naročila, smo morali v skladu s 80. čl.
ZJN-2 pridobiti soglasje Sveta doma na 6. korespondenčni seji za izdajo Obvestila
o spremembah in dopolnitvah obvestila o oddaji javnega naročila. 24. in
25.11.2011 so se vršili vpogledi v razpisno dokumentacijo ponudnikov. Na izdana
obvestila ponudniki niso vložili zahtevka za revizijo, zato smo s 01.12.2011 oz. s
06.12.2011 sklenili okvirne sporazume za vse sklope.
5. Prevzem in odvoz odpadkov: Javni razpis je bil objavljen 11.11.2011 pod št.
objave JN12953/2011. Po objavi razpisa je bilo preko portala objavljenih veliko
vprašanj. Prav tako smo naknadno prejeli informacijo s strani Komunale
Slovenska Bistrica, da je na podlagi odloka Občine Poljčane pooblaščena za odvoz
odpadkov. Iz navedenih razlogov, smo se odločili, da javni razpis začasno
ustavimo.
44
Trenutno proučujemo zakonsko podlago za ponovno objavo razpisa oz.
pridobivamo informacije ali smo na podlagi izdani pooblastil Komunali Slovenska
Bistrica sploh dolžni razpisati javno naročilo za prevzem in odvoz odpadkov.
Pri preverjanju finančne sposobnosti ponudnikov smo imeli z DURS-om velike težave
pri pridobivanju potrdil o plačanih prispevkih in davkih v skladu z 42. čl. ZJN-2. Kljub
veliki angažiranosti vodje FRS Cvetke Damše in ostalih, ki smo sodelovali pri razpisih,
ni bilo mogoče pridobiti potrdil v zakonitem roku.
Pripravil sem pogodbe za nadzor in izgradnjo prizidka pri jedilnici ter sanacijo strehe
nad jedilnico.
Na podlagi določil javnega razpisa za prehrano, za sklop SADJE IN ZELENJAVA je
mesečno potekalo odpiranje konkurence v skladu s postopki ZJN in objavljanjem
obvestila o transparentnosti na portalu javnih naročil.
Pogodbenim strankam so bili v skladu s pozivom Protikorupcijske komisije
posredovani aneksi z dopolnitvijo protikorupcijske klavzule. Aneksi so se posredovali
za tiste pogodbe in okvirne sporazume, ki so še v izvajanju in sicer za dobavo
prehrane in potrošnega blaga.
Poslovni sekretar:
Goran Frangež, dipl.ekon.
45
II. POROČILO O DODATNIH PROGRAMIH V DOMU DR. JOŽETA
POTRČA POLJČANE ZA LETO 2011
1. PROGRAM SKUPIN STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ
V letu 2011 smo nadaljevali izvajanje že utečenega Programa skupin starih ljudi za
samopomoč, ki se v našem zavodu izvaja od leta 1994. Uporabniki programa so
stanovalci doma. Za razliko od skupin starih ljudi v domačem okolju, kjer so
aktivnosti skupin zelo pestre in vključujejo pogostejše izlete ter medsebojne obiske
skupin, je za skupine v Domu značilno, da se člani v njih predvsem pogovarjajo in
družijo. Stanovalcem druženje v skupinah veliko pomeni za krepitev njihove moči. V
skupinah dobijo želeno socialno oporo, se počutijo sprejete in enakovredne z
drugimi. Druženje v skupinah pozitivno vpliva na njihovo počutje, prispeva k splošni
informiranosti ter jim pomaga pri vzdrževanju socialne mreže med sostanovalci in
širše.
1.1. Pregled vključenosti v domske skupine in evalvacija:
Z leti so se domske skupine starih ljudi za samopomoč preoblikovale v pogovorne
skupine, kjer se stanovalci družijo, pogovarjajo, bolje spoznavajo in izmenjujejo svoje
življenjske izkušnje. Skupine vodijo za to usposobljene voditeljice in voditelji,
zaposleni v zavodu in zunanji prostovoljci/prostovoljke. Število članov skupin se
spreminja glede na zdravstveno stanje in interes stanovalcev za vključevanje v
domske aktivnosti oziroma programe, ki so jim na voljo.
V letu 2011 smo skupino Žafranke in Vinogradniško skupino, ki sta po svoji naravi
sodili bolj v delovno terapevtske skupine, premestili v nov program prostovoljnega
dela odraslih. Tako se je program skupin starih ljudi za samopomoč v domu zmanjšal
za dve skupini. V tem letu smo pridobili eno novo voditeljico skupine in sicer gospo
Andrejo Flis, zaposleno v domu, ki se je v mesecu septembru pridružila skupini
Cvetje v jeseni.
Število članov skupin se je nenehno spreminjalo zaradi naravnega osipa, kar so med
letom voditelji in voditeljice skupin večkrat predstavili kot težavo pri delu v skupinah.
Zaključimo lahko, da smo bili pri vodenju skupin in motiviranju novih članov skupin
zelo uspešni, saj smo odhode članov skupin zaradi slabega zdravstvenega stanja
uspeli nadomestiti z novimi. Prostorske težave sta imela voditelja skupine Šmarnice,
ga. Štefka Jug in g. Dušan Toplak. Njuna odločitev, da menjata prostor iz oddelka 3A
na oddelek 2B se je izkazala kot modra, saj sta s tem rešila več organizacijskih težav,
ki so se jima nenehno ponavljale. Naši zaposleni so uspešni tudi pri vodenju zunanjih
skupin – v domačem okolju.
Na dan 31.12.2011 je bilo v domu 9 skupin, dve skupini manj v primerjavi s
preteklim letom in sicer zaradi odhoda skupine Žafranke in Vinogradniške skupine iz
tega programa. Kljub zmanjšanju števila skupin, se število vključenih v skupine ni
zmanjšalo, ker so se v skupino Žafranke in v Vinogradniško skupino vključevali člani
46
drugih skupin in se je tako vključenost podvajala. Naslednji podatki nam pokažejo
stanje skupin in vključenost članov v zadnjih letih:
 Na dan 31.12.2009 je bilo 119 oseb vključenih v 10 domskih skupin, vodili
so jih 18 zaposlenih v domu in 3 zunanji voditelji, skupaj 21 voditeljev.
 Na dan 31.12.2010 je bilo vključenih 127 oseb. Bilo je 11 skupin, vodili so
jih 19 zaposlenih in 4 zunanji sodelavci prostovoljci, skupaj 23 voditeljev.
 Na dan 31.12.2011 je 121 oseb vključenih v 9 skupin, ki jih vodijo 20
zaposlenih in 2 zunanja voditelja, skupaj 22 voditeljev. V letu 2011 smo
pridobili novo voditeljico iz vrst zaposlenih in zmanjšali število skupin.
1.2. Pregled aktivnosti v letu 2011
V letu













2011 so potekale naslednje aktivnosti:
Skupine so se sestajale enkrat tedensko.
Za pogovore so izbirali zanimive teme in dogodke.
Skupine so se med seboj obiskovale.
Nekatere skupine so pisale svojo kroniko skupine.
Organizirali smo krajše izlete oziroma sprehode za posamezne skupine.
Brali zanimive članke, si naredili prijetno vzdušje z igranjem na glasbenih
inštrumentih, s petjem…
Srečevali smo se tudi v domskem parku, kjer smo se družili ob kavici.
Voditelji smo v letu 2011 imeli 5 intervizijskih srečanj, enako kot v letu 2011.
Vse domske skupine smo sodelovale pri pustovanju, skupine so tekmovale v
pustnih maskah. Takšen način pustovanja organiziramo že nekaj let,
stanovalci so zadovoljni.
Svet Evropske Unije je leto 2011 razglasil za Evropsko leto prostovoljnih
dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva ali »Evropsko leto
prostovoljstva«. Slogan leta je bil »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!«. V letu
prostovoljstva je Slovenska filantropija razglasila DAN ZA SPREMEMBE 26.
marec 2011, s priporočilom k pozitivnim spremembam v lokalnem okolju. V ta
namen smo dne 26. marca 2011 v našem zavodu organizirali srečanje
prostovoljcev s kulturnim programom s poudarkom pomena prostovoljnega
dela, medsebojni solidarnosti in medgeneracijskem zbliževanju. V kulturnem
programu smo sodelovali: prostovoljke in prostovoljci učenci in dijaki, voditelji
domskih skupin in skupin v lokalnem okolju, Društvo Mavrica, Osnovna šola
Poljčane, Občina Poljčane, Društvo upokojencev Poljčane ter RK Poljčane in
Studenice. Prireditev smo ocenili kot uspešno. Objavljen je bil prispevek v
lokalnem časopisu Panorama.
V Evropskem letu prostovoljstva 2011 je Zveza društev za socialno
gerontologijo Slovenije organizirala vseslovensko srečanje prostovoljk in
prostovoljcev – voditeljev skupin iz vse Slovenije, dne 26. maja 2011 v hotelu
Bellevue na Šmarjetni gori nad Kranjem. Srečanja so se udeležili štirje voditelji
domskih skupin.
V mesecu avgustu smo organizirali skupni piknik za člane skupin v domskem
parku. Udeležilo se je 106 članov skupin (stanovalci, voditelji domskih skupin
in voditelji skupin iz domačega okolja).
Planirani ponovni strokovni ogled jahalnega centra v Starošincih (izvajanje
hipo terapije) nam ni uspel, predvsem zaradi prezasedenosti voditeljev. Zato
47
smo se na izvršilnem odboru Društva Mavrica dogovorili za skupno druženje
voditeljev ob izvedbi delavnice v tem letu. To smo tudi uresničili. Dne
10.11.2011 smo v prostorih gostišča Iršič organizirali delavnico, ki jo je vodila
ga. Danijela Zrimšek Kralj iz Zveze društev za gerontologijo. Tema je bila
»Moja vloga prostovoljca – voditelja skupine«. Delavnice se je udeležilo 37
prostovoljcev. Po zaključku smo imeli skupno druženje, kjer smo si izmenjali
izkušnje pri delu v skupinah. Skupna druženja z voditelji zunanjih skupin v
domačem okolju so vedno zanimiva. Udeleženci so delavnico in srečanje
ocenili kot zelo uspešno.
 Dve voditeljici domskih skupin sta se udeležili izobraževanja za voditelje skupin
pri Zvezi društev za socialno gerontologijo. V sklopu izobraževanja sta, med
drugim tudi obiskovali zunanje skupine oziroma skupine v domačem okolju. O
svojih vtisih in izkušnjah sta poročali na intervizijskih srečanjih.
 Na občnem zboru Društva Mavrica smo predstavili delovanje domske mreže
skupin.
 Voditelji domskih skupin smo aktivno sodelovali v organih Društva Mavrica v
Poljčanah.
1.2. Zaključek
Druženje v skupinah ima velik pomen za naše stanovalce. Skupina jim omogoča
ohranjanje in krepitev socialne mreže ter preprečevanje socialne izključenosti znotraj
doma in širše. Obenem je to možnost kvalitetnejšega preživljanja prostega časa, kjer
se stanovalci družijo, pogovarjajo, bolje spoznavajo in izmenjujejo svoje življenjske
izkušnje. Stanovalci so zadovoljni, prav tako voditelji. Skupin se radi udeležujejo, kar
potrjuje njihovo potrebo po tovrstnem druženju. V času, ko srečanja odpadejo zaradi
organizacijskih ali zdravstvenih razlogov, je stanovalcem dolgčas in jih pogrešajo.
Navsezadnje so dolgoletne izkušnje potrdile doseganje namena in ciljev ter
primernost in potrebnost izvajanja programa, ne samo v ustanovi kot je naša,
temveč tudi v domačem okolju.
Materialne in druge pogoje za izvajanje programa je v letu 2011 zagotavljal Dom,
delno tudi Društvo Mavrica Poljčane iz sredstev članarin in iz pridobljenih sredstev na
javnih razpisih in sicer po 20 EUR na skupino. Navedena sredstva smo porabili za
pogostitev na prednovoletnih druženjih članov in voditeljev v skupinah in s tem
zaključili še eno uspešno leto našega delovanja.
2. PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO SREDNJEŠOLCEV
Program prostovoljno socialno delo srednješolcev se v našem Domu izvaja od leta
2001. Program traja eno šolsko leto in se ga obnavlja ob vsakem novem šolskem
letu. Cilji programa so povezovanje in zbliževanje generacij v lokalni skupnosti in
širše, osebnostna rast mladih, zadovoljevanje nematerialnih potreb obeh generacij,
zapolnitev prostega časa in bogatenje življenja mladih in starejših ter dvig kvalitete
življenja obeh generacij. Z medgeneracijskim druženjem se izmenjujejo življenjske
izkušnje in krepijo socialne mreže. V letu 2011 so v programu sodelovali dijaki
Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor ter dijaki Srednje šole Slovenska
Bistrica z mentoricami.
48
2.1. Pregled vključenosti in evalvacija
Odziv prostovoljcev za sodelovanje v programu je predvsem pogojen z oddaljenostjo
stalnega prebivališča dijakov, odvisen pa je tudi od motiviranosti mladih in njihove
obveščenosti o programu.
Z novim šolskim letom smo program prostovoljnega dela srednješolcev obnovili z
novimi prostovoljci. Na začetku šolskega leta je odziv dijakov bil velik. Vsakoletne
izkušnje pa kažejo, da se ob začetku dela, ko se dijaki še uvajajo, število
prostovoljcev zmanjša zaradi neurejene prometne povezave med Slovensko Bistrico
in Poljčanami. Nekateri si lastnega prevoza ne morejo zagotoviti. V prostovoljno delo
ostanejo vključeni le zelo vztrajni in tisti, ki živijo v bližini Doma.
V letu 2011 smo zaključili delo s skupino dijakov vključenih v šolskem letu 2010/2011
in smo v mesecu septembru ponovno začeli delo z novo formirano skupino
prostovoljcev.
Dne 02.06.2011 smo zaključili delo s prostovoljci v šolskem letu 2010/2011. Zaradi
manjšega števila dijakov smo zaključek programa združili s prostovoljci Osnovne šole
Poljčane in z mentoricami. Zaključka so se udeležili tudi stanovalci Doma, gibalno
ovirani, s katerimi smo naredili krajši sprehod v okolico doma. Ob koncu srečanja
smo prostovoljcem, učencem in dijakom izročili potrdila o sodelovanju v
prostovoljnem delu.
Ugotovili smo, da so zastavljeni cilji programa ter pričakovanja prostovoljcev
doseženi. Prostovoljci-dijaki in stanovalci Doma so se radi družili; srečevali so se
pretežno v sobah stanovalcev, občasno tudi v skupnih prostorih in domskem parku.
Srečanja so trajala eno uro, bila so individualna, v obliki pogovorov, sprehodov,
družabnih iger, prebiranja knjig, zanimivih člankov, gledanja fotografij in obujanja
spominov. Včasih so se prostovoljci in stanovalci združevali v skupine in se tako
skupno družili. Teme pogovora so bile zelo različne, izbrane so bile spontano. Mladi
so v dom prinašali informacije od zunaj, radi so poslušali pripovedovanja o izkušnjah
starejših. Starši dijakov so bili obveščeni o vključenosti v program prostovoljnega
dela. Ena mama je prevzela skrb za prevoz dijakinje na srečanja in se je druženja
tudi sama udeleževala. O druženju so bili seznanjeni tudi sorodniki stanovalcev. Krog
sodelujočih se je na ta način širil in je vključeval tudi sorodnike stanovalcev, ki so
spoznali mlade prostovoljce in obratno. Mentorice na šolah ter domska socialna
delavka Stanija Ivanjšič kot vodja programa, so bili prostovoljcem vedno dosegljivi in
na voljo za individualne razgovore. Delo v programu je bilo koordinirano in vodeno.
Omenila bi še to, da sta prostovoljca iz prejšnjih let zaključila svoje prostovoljno delo
pri nas. Sedaj v dom prihajata zaradi redne šolske prakse. Njuna stanovalca g. Štefan
Pišek in g. Anton Auer, s katerima sta se družila v prejšnjih letih, sta se na to že
navadila, sprejemata občasne obiske in druženja in se pri tem veselita vsakega
njunega obiska.
Že drugo šolsko leto pa v dom prihaja ista skupina prostovoljcev Srednje šole
Slovenska Bistrica. V novem šolskem letu se jim je pridružila še nova prostovoljka.
49
Na začetku novega šolskega leta 2011/2012 je med dijaki bilo veliko zanimanja za
prostovoljno delo v našem domu. Iz Srednje šole Slovenska Bistrica je mentorica
sporočila, da bomo imeli veliko skupino. Prvo srečanje smo sklicali dne 29.9.2011,
katerega se je udeležilo 9 prostovoljcev. Izvedli smo uvodno izobraževanje in
usposabljanje in v druženje vključili stanovalce doma. Po tem se je zgodil osip. Nekaj
prostovoljcev se kljub svoji volji odpovedalo delu v programu zaradi neurejenega
prevoza oziroma slabe avtobusne povezave. Skupina sedaj šteje 5 prostovoljcev, 4 so
iz predhodnega šolskega leta, ostala je le ena nova prostovoljka.
Več sreče smo imeli s prostovoljci Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor. V
tem šolskem letu je mentorica najavila 6 novih prostovoljcev. Dne 16.11.2011 smo
imeli prvo uvodno srečanje z usposabljanjem in vsi so ostali v programu.
Prostovoljce obeh srednjih šol sem v uvodnem srečanju in usposabljanju za delo v
programu seznanila z ustanovo, s pomenom prostovoljstva, njihovimi obveznostmi in
se pogovarjali o njihovih pričakovanjih, seznanili so se z etičnim kodeksom. V tem
šolskem letu smo s prostovoljci sklenili dogovore o prostovoljskem delu, po katerem
smo jim v tem šolskem letu začeli izplačevati potne stroške. Naredili smo urnik
prihodov, ki so le ob delavnikih.
V šolskem letu 2011/2012 je v program vključenih 11 dijakov in 8 stanovalcev.
Prostovoljci prihajajo na obiske redno, kar pomeni, da v primeru zadržanosti oziroma
opravičene odsotnosti to sporočijo stanovalcem doma oziroma se za srečanja sproti
dogovarjajo. Dan in ura srečanja sta določena, srečanje traja eno uro. S skupino
dijakov posamezne šole se občasno srečujemo na skupnih supervizijskih razgovorih.
Dijaki se radi udeležujejo skupnih sestankov in tudi z veseljem prihajajo v naš Dom.
Stanovalci so zadovoljni z druženjem. Za dogovarjanje z dijaki glede prihodov
nekateri stanovalci uporabljajo svoje telefone, ena gospa uporablja tudi elektronsko
pošto. Kot zanimivost lahko omenim, da se nekateri prostovoljci družijo v parih, kar
je razvidno iz zgornje tabele. Takšen način dela smo ohranili iz predhodnega
šolskega leta. Izkazal se je za ustreznega, sploh kadar gre za prostovoljce prvega
letnika. Zgodil se nam je tudi žalosten dogodek. Gospod, ki je bil vključen v druženje,
je nenadoma umrl. S prostovoljsko se dogovarjamo, da v druženje vključimo novega
stanovalca. Ima tudi možnost, da se v druženje priključi nekomu od sošolcev. Delo v
programu je koordinirano in vodeno.
Zaključimo lahko, da delo z mladimi navdušuje naše stanovalce, vnaša razigranost in
dobro voljo, vpliva na njihovo dobro počutje, jim zapolnjuje prosti čas in jim dviguje
kakovost življenja. Tudi meni, kot vodji programa delo z mladimi veliko pomeni.
Program vnaša svežino v moje delo s starejšimi in mi daje navdih za nadaljnje delo.
Pogoje in materialna sredstva za delovanje programa zagotavlja zavod. V šolskem
letu 2011/2012 smo dijakom prostovoljcem začeli izplačevati potne stroške.
3. PROGRAM PROSTOVOLJNO DELO DEVETOŠOLCEV OŠ POLJČANE
50
Program smo začeli izvajati v sodelovanju z OŠ Poljčane v šolskem letu 2005/2006,
takrat kot inovativni program na področju socialnega varstva. Program se je pokazal
kot uspešen v povezovanju generacij in vključevanju naših stanovalcev v lokalno
okolje. Poimenovali smo ga »Socialna integracija starejših ljudi preko prostovoljnega
dela mladih devetošolcev Osnovne šole Poljčane«. Program smo v letu 2010
predstavili na 10. Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v
Ljubljani, kot primer dobre prakse.
Z izvajanjem programa nadaljujemo, ker se je izkazal kot zelo uspešen pri
povezovanju generacij v lokalnem okolju. Rečemo lahko, da smo z izvajanjem
programa pridobili veliko pozitivnih izkušenj in prijetnih doživetij v medgeneracijskem
sodelovanju. V programu je poudarek na skupinskem druženju učencev in
stanovalcev preko različnih delavnic v skladu s sprejetim urnikom. Delo je
koordinirano in vodeno, izvaja se v obliki delavnic. Mentorica na osnovni šoli, je z
učenci ves čas prisotna. Posebnost programa je tudi ta, da se za vsako srečanje
oziroma delavnico formira skupina stanovalcev, ki ni stalna. Stanovalci se v delavnice
vključujejo glede na njihove interese in psihofizične zmožnosti. V program se
vključujejo tudi drugi zaposleni v domu, kar je tudi posebnost tega programa. Kot
izvajalci so vključene socialne delavke, delovne terapevtke, fizioterapevtka,
medicinske sestre, bolničarji in drugi zaposleni iz našega zavoda, odvisno od vrste
delavnice. O sodelovanju učencev in o vsebini programa so seznanjeni tudi starši
učencev, ki so za to dali svojo privolitev.
Od začetka izvajanja programa leta 2005 do danes, je v programu sodelovalo skupaj
113 učencev. Rečemo lahko, da je bilo ravno toliko družin iz lokalnega okolja
posredno povezano z izvajanjem programa. Z njimi sodelujemo preko njihovih otrokprostovoljcev in sicer na način, da jih osnovna šola seznani s programom, starši dajo
pristanek za sodelovanje otroka v programu in s poznejšimi kontakti staršev z
osnovno šolo in domom, kjer se program izvaja.
Sledi pregled vključenosti učencev devetošolcev po šolskih letih:
-
v
v
v
v
v
v
v
šolskem letu 2005/2006 =12 učencev,
2006/2007 = 16 učencev,
2007/2008 = 21 učencev,
2008/2009 = 19 učencev,
2009/2010 = 14 učencev,
2010/2011 = 14 učencev,
2011/2012 = 17 učencev.
V letu 2011 smo, tako kot poprej, zaključili delo z generacijo iz predhodnega
šolskega leta 2010/2011. Po zastavljenem planu dela smo v letu 2011 izvedli še 9
različnih delavnic. Pri načrtovanju in realizaciji programa lahko pride do razlik v
številu opravljenih ur, glede na dejavnosti, ki se izvajajo in na trajanje aktivnosti, ki
včasih bolj pritegnejo pozornost mladih. Tako smo v prejšnjem šolskem letu
načrtovali 38 ur, opravili pa smo 30 ur druženja. Izpad določenih srečanj se je zgodil
51
zaradi omejevanja obiskov v domu v času prehladnih obolenj. Vsa srečanja oziroma
delavnice smo opravili v popoldanskem času, po končanem pouku učencev, kar je
bilo dogovorjeno z osnovno šolo.
Posebnost v letu 2011 je bilo sodelovanje učencev v kulturnem programu dne
26.03.2011, ki ga je Slovenska filantropija razglasila za DAN ZA SPREMEMBE. V
programu so sodelovali devetošolci in mentorica Osnovne šole Poljčane.
Dne 02.06.2011 smo imeli zaključno srečanje skupaj z dijaki srednjih šol, kjer smo
skupaj z mentorico podelili potrdila učencem o sodelovanju v programu. Po urniku so
opravili skupaj 30 ur prostovoljnega dela oziroma druženja s stanovalci doma. Na
zaključnem srečanju smo, enako kot v letu 2010, opravili evalvacijo. Uporabili smo
enak vprašalnik. Kot vse predhodne generacije, so tudi ti učenci bili zelo navdušeni
nad načinom dela. Naslednji generaciji priporočajo več sprehodov, družabnih iger s
stanovalci doma. Nasploh so zelo pohvalno in zadovoljno govorili o svojem
sodelovanju in izkušnjah, ki so jih pridobili.
Na Osnovni šoli Poljčane je bila v mesecu juniju 2011 narejena raziskava o
prostovoljstvu učencev. Zajeti so bili tudi devetošolci vključeni v program, ki ga
skupaj izvajamo v našem domu. Raziskavo je naredila diplomantka Višje šole za
organizatorje socialne mreže iz Maribora. V nadaljevanju navajam nekaj zanimivih
ugotovitev iz diplomske naloge, ki se nanašajo na naš program.
 Razvidno je, da je že veliko otrok pred tem delalo kot prostovoljci, ampak v
takšnem programu, kot so ga izvedli na Osnovni šoli Poljčane, pa še niso bili
deležni, torej neposrednega stika z uporabniki v domu.
 Največ otrok je navdušila prav svetovalna delavka, ki je bila tudi mentorica in
ustanoviteljica programa na Osnovni šoli Poljčane. Presenetljivo je, da so v anketi
napisali, da so jih navdušili tudi sošolci, ki so bili že vključeni v ta program pred
njimi. Zelo malo otrok pa so navdušili starši, saj sami nimajo časa za prostovoljno
delo.
 Vsi anketirani so pritrdili, da jim je to delo všeč in ga radi opravljajo. Hkrati pa je
razvidno, da učence ni nihče prisilil v prostovoljsko dejavnost.
 Učenci so priporočali prostovoljno delo tudi drugim; vseeno je še veliko takšnih, ki
niso povedali drugim, kaj počnejo v prostem času, saj niso vedeli, kako se bo
množica odzvala na to dejavnost. Raje so to ohranili zase in še naprej z dobor
voljo opravljali prostovoljno .
 Razvidno je, da v pozitivnem smislu opravljajo to delo. Razvidno je tudi, da se ob
tem počutijo odrasle in dobronamerne. Ni jih sram opravljati tega dela, kar je
pohvalno. V nasprotnem primeru bi program izgubil smisel in ne bi bil tako
uspešen, kot je bil do sedaj.
 Največ učencev je pridobilo občutek, da znajo priskočiti na pomoč, prisluhniti
drugemu človeku in ga pri tem podpirati in razumeti. Pridobili so na samozavesti,
kar je najbolj pomembno v tem obdobju in starosti, boljši pogled in podobo o
starem človeku, s tem pa so širili tudi svojo socialno mrežo..
 Največ učencev prostovoljno delo opravlja zaradi tega, ker radi nudijo pomoč
starejšim, zaradi pridobljenega novega znanja na več področjih, njihovega
boljšega počutja, ko nekomu ponudijo pomoč, in spoznavanja novih ljudi.
52
 Razvidno je, da najraje opravljajo prostovoljno delo s starejšimi ljudmi, ker se od
njih marsikaj naučijo in spoznajo drugačne navade in običaje. Hkrati pa radi
delajo z mladimi, saj se ob tem počutijo bolj odrasle in samozavestne.
 Učenci so s programom zelo zadovoljni in ni nikogar, ki mu ta program ne bi bil
všeč. Menim, da se tisti, ki jim ni bil všeč, programu niso pridružili.
 Učencem je pri tem programu najbolj všeč, da so lahko starim ljudem nudili
pomoč in družbo. Radi so tudi hodili na sprehode, igrali družabne igre in se veliko
ob tem smejali. Zelo radi pa so imeli tudi izdelovanje voščilnic, katere so nato
podarili svojim bližnjim.
 Zelo veliko jim pomeni druženje s starimi ljudmi, nekateri imajo celo poglobljen
odnos in komaj čakajo na dan, ko bodo spet par ur preživeli skupaj in se družili.
Nobeden izmed anketiranih ni izrazil negativnega odnosa.
 Razvidno je, da učenci niso nikoli podvomili v svoje odločitve. Na to, za kar so se
odločili, so bili pripravljeni in jim ni žal za to lepo izkušnjo. Večina učencev se bo
ukvarjala s prostovoljnim delom še naprej (devetošolci se bodo s tem delom
ukvarjali tudi v srednji šoli).
Diplomantka je v svoji nalogi zapisala še:
»Pri vseh dejavnostih sta bili vedno prisotni vodja programa Stanija Ivajnšič in
mentorica Nada Druškovič, ki sta učence pripravili na določeno temo dneva s
pomočjo delovnih terapevtk, fizioterapevtk, socialnih delavk in ljudi iz društev, ki
delujejo v domu kot prostovoljci. Tako so skozi vso šolsko leto opravljali prostovoljne
dejavnosti, si ob tem nabrali novih izkušenj, delovnih navad in bili v stiku s starimi
ljudmi. Ob samem delu pa so spoznali poklice, ki jih opravljajo zaposleni v domu. Po
pogovoru z učenci sem dobila same pozitivne povratne informacije in čutila njihovo
željo še kdaj delati v prostovoljnih delih in dejavnostih.«
Rezultati izvedene raziskave veliko povedo o pomenu programa v lokalnem okolju,
njegovi vsebini in interakcijah med udeleženci programa ter kroženju informacij v
lokalnem okolju, kar vpliva na boljšo obveščenost prebivalcev o našem zavodu. Vse
to pozitivno vpliva na spreminjanje podobe o življenju v starosti in predvsem na
medgeneracijsko zbliževanje in solidarnost med ljudmi.
Z novo skupino prostovoljcev smo v šolskem letu 2011/2012 do konca leta izvedli
naslednje aktivnosti:
 Spoznavanje ustanove in pogovor na temo »Kako sem se vključil/a v program
prostovoljnega dela v domu«.
 Usposabljanje za prostovoljno delo in značilnosti in obveznosti prostovoljca.
 Sprehod z gibalno oviranimi stanovalci doma (osem stanovalcev z invalidskimi
vozički in dva težje pomična). Sprehodili smo se v okolici, do bližnje vrtnarije,
kjer smo si ogledali cvetlice in se družili s psom. Nadaljevali smo pot do
kužnega znamenja in nazaj. Sprehod je trajal eno uro in pol. Po tem nas je v
domu pričakal čaj in še urica skupnega druženja v domskem parku.
 Izdelovanje novoletnih okraskov v delovni terapiji, v likovni delavnici, kjer so
stanovalci in učenci spoznavali tehnike izdelovanja voščilnic.
Po srečanju učenci napišejo prispevek, ki ga objavimo v domskem časopisu. Do
konca šolskega leta smo načrtovali še sedem različnih delavnic.
53
Pogoje in materialna sredstva za izvajanje programa je zagotavljal Dom.
3.2. Zaključek:
Z mentorico ocenjujeva, da je bilo izvajanje programa zelo uspešno, zastavljeni cilji
so bili doseženi. Zelo pomembno je, da smo s tem programom zagotovili ustvarjanje
bogatega socialnega kapitala; ne le med mladimi in našimi stanovalci, temveč tudi
širše v lokalnem okolju. Vključevanje v prostovoljno delo po zaključeni OŠ kaže na
navdušenje učencev in uspešnost programa. Tako imamo tudi v tem šolskem letu tri
dijakinje, prostovoljke srednjih šol (dve iz Srednje šole Slovenska Bistrica in ena
Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor), ki so bile v skupini prostovoljcev
devetošolcev OŠ Poljčane.
4. INTERVIZIJA
Intervizija kot metoda izobraževanja in izkustvenega učenja, ki se v našem domu
izvaja od leta 2007, omogoča članicam skupinsko podporo pri razreševanju različnih
dilem in problemov, s katerimi se srečujemo pri delu. Problemi, ki se pojavljajo, se na
ta način pravočasno identificirajo in sproti rešujejo. Intervizija zaposlenim omogoča
tudi boljše medsebojno spoznavanje in sprejemanje, obenem pa spoznavanje dela
drugih služb v zavodu.
V Domu so do tega leta delovale tri intervizijske skupine, ki smo jih vodile
moderatorke Urška Šrenk, Tanja Kajtna in Stanija Ivajnšič. V skupine je bilo
vključenih 22 zaposlenih iz vseh služb zavoda. V letu 2010 je bilo skupaj 11 srečanj
vseh skupin.
V letu 2011 je zaradi organizacijskih problemov z delom prenehala intervizijska
skupina, ki jo je vodila moderatorka Urška Šrenk. Ostali sta dve skupini, ki vključujeta
15 zaposlenih iz različnih služb. V letu 2011 smo imeli skupaj 9 srečanj.
V primerjavi s prejšnjimi leti, ko je v naš Dom prihajala gospa Vida Milošević Arnold
kot naša meta supervizorka, smo v letu 2011 bile moderatorke prepuščene svojemu
entuzijazmu in organizacijski iznajdljivosti. Največja težava je organizacija dela skupin
zaradi prezasedenosti ali odsotnosti članov. Vpliv na to ima tudi večizmenski delovni
čas in preobremenjenost. Kljub temu smo moderatorke v letu 2011 nadaljevale z
delom.
Na skupnem sestanku, ki smo ga imele dne 14.10.2011, smo vse tri moderatorke
intervizijskih skupin predstavile delovanje svoje skupine in svojo vizijo dela v bodoče.
Moderatorka Urška Šrenk je dala možnost, da bo skupina ponovno zaživela, vendar v
tem trenutku ne vidi pogojev za to. Gre predvsem za organizacijske probleme. Ostali
dve skupini nadaljujeta z delom. Pogoje in materialna sredstva za delovanje
programa je zagotavljal Dom.
4.1. Pregled dela in evalvacija
Skupina, ki jo vodi moderatorka Tanja Kajtna se je v tem letu sestala 4 krat. Skupina
šteje 7 članov. Skupina se zaradi različnih razlogov ni redno sestajala. Na srečanjih
so obravnavani različni problemi in ena delavnica na temo doseganja osebnih ciljev.
Mnenje skupine je, da so srečanja poglobila povezanost med članicami. V skupini je
54
dosežena visoka stopnja medsebojnega zaupanja. Skupina članicam veliko pomeni in
pomaga pri delu s stanovalci pri reševanju različnih problemov. Vse članice so izrazile
željo, da skupina nadaljuje z delom.
Skupina, ki jo vodim sama kot moderatorka, šteje 8 članic. V letu 2011 smo se
sestale 5 krat. Večinoma so bila srečanja v okrnjeni sestavi zaradi narave delovnega
časa in zaradi odsotnosti. Na srečanjih smo obravnavale probleme iz našega področja
dela. Na srečanjih smo imele tudi tri delavnice. Teme so bile: moj življenjski eko
zemljevid, doseganje osebnih ciljev, socialna opora v delovnem okolju.
Delavnice so bile članicam skupine zelo všeč. Delo v skupini nas vse skupaj zelo
veseli, članice so izrazile mnenje, da jim intervizija pomaga pri delu, uspešno so
razreševale svoje dileme in kar je zelo pomembno, je intervizija prispevala k
boljšemu spoznavanju dela drugih služb. Tudi članice smo se med seboj bolje
spoznale in zbližale. Enako smo se tudi v naši skupini dogovorile, da z delom
nadaljujemo, kljub organizacijskim težavam.
4.2. Zaključek:
Evalvacija dosedanjega dela nam je pokazala naslednje:
Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da so cilji delovanja intervizijskih skupin
doseženi. Uspele smo premagati organizacijske ovire, ki so nam delale veliko težav,
članice obeh skupin so zainteresirane, da nadaljujemo z delom. Zaposleni, člani
skupin, se v interviziji dobro počutijo. V skupini dobivajo potrebno podporo. Preko
intervizije se problemi v službah dejansko lažje zaznajo in pravočasno rešijo, kar
olajša delo z uporabniki in krepi medsebojne odnose med posamezniki in službami.
Skupine se lahko sestajajo tudi zunaj delovnega okolja. Takšna srečanja so bila že
izvedena, praviloma ob koncu leta. Žal je ena skupina prenehala z delom. Smiselno je
pristopiti k ponovnemu aktiviranju skupine.
5. PROGRAM
SUPORTIVNA
STANOVALCEV Z
DEMENCO
SKUPINA
ZA
POMOČ
SVOJCEM
Program Suportivna skupina za pomoč svojcem stanovalcev z demenco, ki smo ga
uvedli v letu 2007, je uspešno zaživel in dobil svoje mesto med dodatnimi programi v
Domu. Skupina je namenjena svojcem stanovalcem z demenco, srečanjem pa se
lahko pridružijo tudi sami stanovalci.
Uvedbo programa so nam narekovale dotedanje izkušnje, ki so kazale, da svojci
stanovalcev z demenco potrebujejo veliko strokovne in človeške podpore.
Sodelovanje v suportivni skupini ni le čustveno razbremenjevanje svojcev ter
izmenjava izkušenj, temveč tudi prenos strokovnih znanj in spoznanj o bolezni
demence, kar svojcem omogoča lažje sprejemanje stanja pri njihovih svojcih ter
učinkovitejše spoprijemanje s problemi, ki jih bolezen prinaša. Suportivna skupina je
pomoč tudi zaposlenim, v smislu boljšega navezovanja stikov s svojci in
razbremenitve pri vsakdanjem delu.
V letu 2011 smo nadaljevali z uspešnim izvajanjem programa. Na dan 31.12.2011 je
bilo vključenih 23 svojcev stanovalcev z diagnozo demenca, pretežno iz oddelka 2B.
55
Skupina je že po tradiciji bila odprta za nove člane predvsem za svojce novosprejetih
stanovalce z demenco.
Srečanja smo organizirali v obliki delavnic, druženja ali sprehodov. V teh primerih so
se srečanja udeležili svojci in stanovalci, v večini primerov pa tudi drugi stanovalci iz
oddelka 2B. Za nekatere stanovalce pride več svojcev, tudi vnuki. Skupina se je med
letom izoblikovala tako, da imamo stalne člane. Svojci so vpeljali tudi določene
navade, ki so že splošno sprejete v skupini, npr. da za srečanje prinesejo pecivo ali
sadje za vse v skupini.
Po potrebi v delo suportivne skupine vključujemo tudi zunanje sodelavce posebej za
srečanja, ki imajo elemente informativnega in edukativnega značaja. Suportivno
skupino vodiva z vodjo SZNO, gospo Almo Hren. V delo skupine se vključujejo tudi
zaposleni na oddelku 2B.
5.1. Pregled aktivnosti v letu 2011:
V letu 2011 smo imeli 9 srečanj oziroma delavnic, ki so trajale uro do uro in pol.
Aktivnosti so bile sledeče:
 Delavnica na temo »Demenca – kaj je to?«, dne 25.1.2011. Zaradi večjega
števila novih članov v skupini je bilo srečanje namenjeno pogovoru o demenci
in izmenjavi osebnih izkušenj svojcev – negovalcev osebe z demenco. Za
srečanje smo pripravili gradivo. Na srečanju smo slišali veliko iskrenih zgodb o
stiskah pred namestitvijo v doma in po tem. Predstavljen je bil tudi potek
delovnega procesa na oddelku 2B. Srečanja se je udeležilo 12 svojcev.
 Na likovni delavnici v marcu na temo »Pomlad«, je sodelovalo 11 svojcev in 7
stanovalcev. Delovne terapevtke so nam pripravile predloge za barvanje s
pomladnimi motivi. Stanovalci so uporabljali suhe barvice.
 Dne 18.4.2011 smo organizirali delavnico na temo »Velikonočni pirhi«, kjer so
stanovalci skupaj s svojci izdelovali velikonočne pirhe. Ob tem smo obujali
spomine na običaje ob praznovanju velikonočnih praznikov v domačem okolju.
Prisotnih je bilo 16 stanovalcev in 8 svojcev.
 Naslednja štiri srečanja suportivne skupine smo imeli v domskem parku. Za
stanovalce iz oddelka 2B je to posebej ugodno, saj se skupaj s svojci in
ostalimi stanovalci družimo zunaj oddelka, ob kavici in sladici. Srečanja so bila:
- 25.5.2011, udeležilo se ga je 10 svojcev in 11 stanovalcev;
Na teh srečanjih smo se s stanovalci in njihovimi svojci odpravili v park in
ustavili ob vrtni uti, kjer smo preživeli prijetno uro druženja. Včasih smo se
odpravili na skupen sprehod okrog doma in obiskali zeliščno gredo, vonjali
zelišča in se o njih pogovarjali. Vzdušje je bilo vedno sproščeno, saj se svojci
med seboj že poznajo. Razgovori so zato včasih potekali o različnih življenjskih
temah in ne le o demenci. V letu 2011 smo izkoristili lepo vreme in smo več
srečanj imeli zunaj domskem parku.
 Naslednja delavnica je bila 30.11.2011 v dnevnem prostoru na oddelku 2B na
temo »Božični dnevi«. Skupaj s stanovalci in svojci smo izdelovali praznične
izdelke. Delavnice se je udeležilo 10 svojcev in 11 stanovalcev. Na tem
srečanju so svojci izrazili željo za organiziranje posebnega srečanja svojcev
56
skupine z domsko psihiatrinjo na temo bolezni demence. Njihov predlog bomo
realizirali v prvi polovici leta 2012.
 Leto 2011 smo zaključili s skupnim silvestrovanjem, ki smo ga organizirali za
vse stanovalce iz oddelka 2B in njihove svojce ter za člane suportivne skupine
dne 22.12.2011 ob 13 uri v domski jedilnici. Skupnega praznovanja se je
udeležilo 29 svojcev in 17 stanovalcev. Vzdušje je bilo prijetno. Pripravili smo
kratek kulturni program in imeli skupno silvestrsko kosilo. Druženje je trajalo
do 15 ure.
Na srečanjih v parku sva bili vedno prisotni skupaj s sovoditeljico Almo Hren, , zaradi
potrebe po spremljanju stanovalcev so se srečanja udeležili tudi zaposleni iz oddelka.
Na delavnicah znotraj doma, kjer smo izdelovali različne tematske izdelke, je bila
vedno prisotna še gospa Štefka Jug, zaposlena kot inštruktorica na oddelku 2B.
Na dan 31.12.2008 je bilo v program vključenih 21 stanovalcev oziroma njihovih
svojcev.
Na dan 31.12.2009 in na dan 31.12.2010 jih je bilo vključenih 22.
Leto 2011 smo zaključili s 23 člani suportivne skupine. Na dan 31.12.2011 je v
skupini bilo le še 11 starih članov iz prejšnjega leta, na novo je bilo vključenih 12, kar
je več kot 50%.
Tudi za to leto je pomembno, da smo o vsebini srečanja in zadovoljstvu udeležence
spraševali sproti in tudi delo prilagajali njihovim potrebam. Tako smo na njihovo željo
spremenili čas srečanja, ki je sedaj ob 16.30 uri. Srečanja trajajo predvidoma eno uro
do eno uro in pol. Lahko rečemo, da smo izvajali formativno evalvacijo, saj smo
sproti, med potekom sodelovanja zbirali mnenja svojcev in program prilagajali
potrebam ciljne skupine. Velikokrat je bilo potrebno po srečanju opraviti še kakšen
individualni razgovor ali jim sproti posredovati različne informacije.
Vsa srečanja skupine so bila dobro obiskana, svojci so navezali medsebojne stike,
izmenjevali so izkušnje in se družili. Svojci so vedno in sproti poudarjali koristnost in
hvalili program. Tudi v letu 2011 smo sesrečali s problemom odhajanja članov iz
skupine zaradi premestitve v drugi zavod ali zaradi smrti stanovalca. V takih primerih
so nam svojci pripovedovali o svojih občutkih. O programu so izražali svoja pozitivna
mnenja, s sodelovanjem so bili zadovoljni. Njihova mnenja so bila, da so v programu
veliko pridobili; tako znanje kot razumevanje za spremembe pri njihovih svojcih, ki so
zboleli za demenco. Svojci so se ob tem naučili tudi sprejemati spremembe pri
stanovalcih.
Velikokrat smo se srečali s prostorsko stisko ob izvedbi delavnic. Zaradi tega smo se
tudi odločili, da smo v tem letu silvestrovanje organizirali v skupni jedilni. Delo v
suportivni skupini pripomore tudi k boljšemu medsebojnemu razumevanju in
sprejemanju med stanovalci, svojci in zaposlenimi.
5.3. Zaključek
Iz vsega zgoraj zapisanega izhaja, da se izvajalci programa skupaj z zaposlenimi na
oddelku 2B maksimalno trudimo.
57
Zadovoljni smo, ker nam svojci na koncu posameznega srečanja povedo, da so se
dobro počutili. Ugotavljamo, da ima naše delo smisel in je koristno za premagovanje
težav svojcev oseb z demenco.
Odkar deluje v domu Suportivna skupina za svojce stanovalcev z demenco, je manj
pritožb svojcev stanovalcev z demenco. Odnos v skupini gradimo na odkriti
komunikaciji in svojce sproti seznanjamo z našimi težavami pri delu, na katere sami
težko ali pa sploh ne moremo vplivati. Vedno smo pripravljeni poslušati mnenja in
predloge svojcev, pa tudi sprejeti njihovo kritično mnenje.
Opažamo, da svojci, ki so vključeni v skupino, prihajajo pogosteje na obisk k svojim
bližnjim in pri zdravstveno negovalnem osebju poiščejo nasvet, kako lahko v času
obiska pomagajo stanovalcu (ga odpeljejo na sprehod, prinesejo s seboj fotografije
od doma, ponudijo napitek ali se po potrebi v času obroka vključijo v pomoč pri
hranjenju). Ti svojci so tudi bolj razumevajoči in strpni ob spremembah pri
stanovalcih.
Druženje in spoznavanje preko programa lajša naše vsakdanje delo ter prispeva k
boljšemu medsebojnemu razumevanju. Zadovoljstvo udeležencev uporabnikov
programa je najboljši kazalec uspešnosti.
Pripravila:
Stanija Ivajnšič, mag.soc.dela
6. PROSTOVOLJNO DELO STANOVALCEV
S programom stanovalcem omogočamo:
 opravljanje aktivnostih, ki jih veselijo, ki so jih že opravljali doma ali so se za
to navdušili kasneje po prihodu v dom;
 da opravljajo koristno delo;
 da ohranjajo svoje psihofizične sposobnost in dobivajo in utrjujejo občutek
koristnosti in pomembnosti;
 ublažiti vpliv institucije in izboljšanje počutja;
 kakovostno preživljanje prostega časa in izboljšanje kavosti življenja v domu.
Aktivnosti so bile prilagojene željam in zmožnostim stanovalcev ter letnemu času in
vremenskim razmeram.
Stanovalci so bili vključeni v naslednje aktivnosti:







urejanje okolja,
pomoč v pralnici in sušilnici,
živinoreja, poljedelstvo in vrtnarstvo,
raznašanje časopisa,
skrb za hišne živali
urejanje kapelice,
izdelovanje izdelkov v okviru kreativno ustvarjalnih aktivnosti.
58
Stanovalci so se v program vključevali prostovoljno na podlagi podanega soglasja, s
podpisom izjave o vključevanju v program ter navodilom za varno delo pri
posameznih aktivnosti po programu prostovoljnega dela. Stanovalci so mesečno
prejeli nagrado za opravljeno delo, kar je bila spodbuda za vključevanje v program in
dokaz, da je njihovo delo koristno in pomembno. V mesecu juniju in decembru so
nagrado prejeli tudi stanovalci, ki so sodelovali pri izdelovanju izdelkov v okviru
kreativno ustvarjalnih aktivnosti. Njihove izdelke smo predstavili in prodajali na
stojnicah.
V programu so sodelovali tudi sodelavci, ki so vodili stanovalce in nadzirali njihovo
delo oziroma aktivnosti, ki so jim bile opredeljene.
7. AKTIVNOSTI S POMOČJO ŽIVALI
Z aktivnostmi s pomočjo živali smo spodbujali:
 socialne stike, verbalno in neverbalno komunikacijo,
 empatijo,
 pozitivne učinke fizičnega kontakta z živaljo (sprostitev),
 skrb za drugo živo bitje,
 povezavo z zunanjim svetom,
 sprejemanje in zbliževanje,
 preprečevanje osamljenosti,
 ohranjanje in krepitev psihofizičnih funkcij (ravnotežje, koordinacija, mišična
moč, gibljivost, kognitivne sposobnosti).
Na 2 B oddelku je nameščen akvarij z ribami, kjer imajo stanovalci možnost
opazovanja in skrbi za njih, kar vpliva na dobro počutje stanovalcev in zaposlenih na
oddelku. Za akvarij z ribami so skrbeli zaposleni na oddelku.
Aktivnosti s pomočjo zajcev so se izvajale na delovni terapiji, fizioterapiji in na
oddelkih. S pomočjo prenosne košare smo slabše pomičnim stanovalcem omogočili
stik in druženje z živalmi. Skrb za zajce je prevzel stanovalec, ki je vključen v
Program prostovoljnega dela.
V domu imamo tudi hišnega ljubljenčka, mačka, ki je vnesel med stanovalce in
zaposlene domačnost, veselje in dobro počutje.
V prostoru delovne terapije imamo od meseca oktobra dve nimfi, ki sta vnesli
pozitivne občutke med stanovalce, ki dnevno prihajajo na aktivnosti delovne terapije.
Med vikendom in prazniki sta skrb za nimfi prevzeli stanovalki.
Enkrat mesečno so se izvajale aktivnosti s pomočjo psov. Aktivnosti je skupaj s
strokovnim delavcem izvajala zunanja prostovoljka. V aktivnosti so bili vključeni
stanovalci, pri katerih želimo ohraniti in izboljšati psihofizične sposobnosti in doseči
pozitivne učinke fizičnega kontakta s psom. Aktivnosti so se izvajale predvsem
individualno po sobah stanovalcev.
Z vključevanjem živali v naše bivalno in delovno okolje želimo stanovalcem omogočiti
vse tisto, kar jim daje pozitivne in spodbudne misli in občutke.
Z aktivnostmi s pomočjo živali smo stanovalcem ustvarjali in nudili domačnost in
dobro počutje v domu.
59
Pripravila:
Stanka Pušaver, dipl.del.ter.
8. POROČILO O
STANOVALCE
PLANINSKO
–
TURISTIČNIH
AKTIVNOSTIH
ZA
V spomladanskem času smo začeli s programom planinsko – turističnih aktivnosti pod
vodstvom g. Ivana Kapuna. Prvega pohoda, ki smo ga izvedli je bil na relaciji Poljčan,
se je udeležilo veliko število stanovalcev. Tudi stanovalci na invalidskih vozičkih in
težje pomični so bili vključeni.
Naslednji izvedeni pohodi tekom leta so še bili:
 po Poljčanah ( različne relacije in lokacije),
 po studeniških goricah,
 po poti Forma Viva Makole,
 ribnik Videž,
 po poti do grobišč in ogled jaslic v Slovenski Bistrici.
V skupino je vključenih od 10 do18 stanovalcev. Pot se je prilagajala, glede na
njihove zmožnosti in sposobnosti.
S planinskim dnevnikom smo obeležili vsak planinsko – turistični podvig, ki smo ga
opravili. V letu 2011 je bilo izvedeno 9 pohodov.
Skozi diaprojekcijo smo pogledali fotografije, ki so nastali pri naših pohodih ter so
bile na vpogled še ostalim stanovalcem, ki niso vključeni v ta program ter
zaposlenim.
V mesecu decembru smo imeli zaključek planinsko turističnih aktivnosti s
pogostitvijo, na katerem smo obudili spomine na naše planinske podvige ter ogled
turističnih znamenitosti ter si zadali nove plane in cilje za naslednje leto.
Skupina se je v juniju vključila v Program odraslih prostovoljcev v Domu.
9. POROČILO O MEDGENERACIJSKEM SODELOVANJU Z OTROKI IZ
VRTCA POLJČANE
V prejšnjem letu smo z medgeneracijskim sodelovanjem z otroki iz vrtca Mehurčki
Poljčane izvedli likovno delavnico na temo »Zima«. Nastale so čudovite otroške slike,
ki smo jih razstavili v avli Doma ter so bile za ogled stanovalcem, zaposlenim in
zunanjim obiskovalcem.
Tudi za pusta so nas obiskali ter se pokazali v raznolikih pustnih kostumih. Skupaj
smo tudi zaplesali ter se poveselili.
Ob otvoritvah slikarskih razstav so bili otroci dobrodošli. Predstavili so se s plesno –
pevskimi točkami.
Obisk smo jim vrnili ob Tednu otroka, kjer smo se skupaj igrali, ličkali koruzo ter
pobrali njihove pridelke.
Družili smo se tudi z najmlajšimi, ki so v jaslih, enote vrtca Mehurčki. S petjem
preprostih pesmi, izdelovanjem izdelkov, pogovori smo preživeli del dneva v njihovi
družbi.
60
Zastavljeni cilji programa medgeneracijskega sodelovanja z otroki iz vrtca Poljčane so
doseženi.
Skozi skupne družabne, ustvarjalne in kulturne aktivnosti stanovalcev, otrok in
zaposlenih dosegamo medgeneracijsko sodelovanje, ki temelji na druženju, zaupanju
in dobremu počutju.
10.
POROČILO O FOTOGRAFSKIH AKTIVNOSTIH ZA STANOVALCE
Fotografske aktivnosti stanovalcev so potekale po zastavljenem programu. Vključenih
je bilo od 10 do12 stanovalcev, ki so se srečevali pod mentorstvom Vojka Težaka in
Branka Podvršnika.
Na oglasni deski v avli doma so predstavili razstavo fotografij. V spomladanskem
času so člani fotografske skupine obiskali notranjost cerkve v Poljčanah, ki so jo
fotografirali. G. župnik Jože Hodnik jih je sprejel ter povedal tudi nekaj o zgodovini
cerkve in poljčanske fare.
Kot dopolnitev fotografskih aktivnosti so bili organizirani tedenski ogledi filmov in
dokumentarnih oddaj, ki si jih je ogledalo veliko število stanovalcev.
Ogledali so si tudi fotografije nastale skozi družabno – kulturne aktivnosti, ki so se
odvijale skozi celo leto. Eden od članov fotografske skupine je svoj članek objavil v
domskem glasilu Izviri.
Srečanja fotografske skupine so potekala tudi v 3. nadstropju, v klubskem prostoru,
kjer so si skupaj ogledali njihove fotografije in posnetke preko računalnika.
Aktivnosti se bodo nadaljevale tudi v naslednjem letu z novimi idejami.
11.
POROČILO O DELU VINOGRADNIŠKE SKUPINE STANOVALCEV
Stanovalci – vinogradniki so skupaj z mentorjem, g. Ferdom Potiskom nadaljevali z
delovanjem vinogradniške skupine. Člani so obrezali trto in pobrali veje od trsov.
Nato je bilo potrebno dognojevanje, prekopavanje in vršičkanje domskega vinograda.
V sodelovanju s tehnično službo so člani skupine posadili dve vrsti trsov, ki nam bo
služil kot dober kotiček za poletno senco in počitek.
Fotografije vinogradniške skupine so bile razstavljene v avli doma na oglasni deski.
V jesenskem času smo ob druženju izvedli postavitev klopotca, trgatev in »prešanje«
skupaj s stanovalci in zaposlenimi iz Pegazovega doma Rogaška Slatina.
Kadar v vinogradu ni bilo potrebnih delovnih aktivnosti, se je skupina srečevala v 3.
nadstropju negovalnega oddelka v čajni kuhinji, kjer so bile teme namenjene
vinogradništvu ali tudi ne.
V vinogradniško skupino je bilo vključenih od 12 do 15 stanovalcev. Nekateri so imeli
izkušnje na tem področju že od prej. Spet drugi so bili brez izkušenj, imeli pa so željo
po aktivnostih, ki jih nudi vinogradniška skupina.
Vinogradniška skupina je svoje delo zaključila v mesecu decembru s predstavitvijo
aktivnosti, ki so se odvijale ter s podanim načrtom za nadaljnje delo.
12.
POROČILO O DELU LITERARNE SKUPINE STANOVALCEV
Literarno skupino stanovalcev je v jesenskem času prevzela zunanja mentorica –
odrasla prostovoljka. Vključenih je od 8 do 10 stanovalcev, ki se srečujejo vsak drugi
in četrti ponedeljek v mesecu.
61
Srečanja so vezana na literarno in drugo vsebino. Člani so si v skupini enakovredni ,
upoštevajo se njihovi interesi in želje.
V domskem glasilu je bil objavljen skupni članek literarne skupine stanovalcev o
živalih. Tudi posamezniki te skupine so napisali članke za objavo ali pa so jih po
njihovem pripovedovanju zapisali zaposleni. Članica je pisala skozi celo leto članke,
verze, pregovore in pesmi, iz katerih je nastala lepa zbirka.
Med letom smo si ogledali splošno knjižnico na Osnovni šoli v Poljčanah, kjer so se
člani literarne skupine včlanili in imajo sedaj možnost izposoje knjig iz knjižnice.
Z doseženimi cilji nadaljujemo delovanje literarne skupine, ki ima velik vpliv na dobro
počutje in samozavest članov.
Pripravila:
Nataša Pečovnik, dipl.del.ter.
13.
POROČILO O DELU KUHARSKE SKUPINE ZA LETO 2011
Člani kuharske skupine smo se v letu 2011 sestajali drugi in četrti četrtek v mesecu.
Na srečanjih je bilo prisotnih povprečno petnajst stanovalcev. Kuhali smo različne jedi
po želji stanovalcev. Sestajali smo se v dnevnem prostoru 2B oddelka v drugem
nadstropju.
Januar:
Na prvem srečanje v letu 2011 smo pripravili telečjo pečenko, glavnato solato, spekli
smo torto in z vinom nazdravili novemu letu. Na drugem srečanju smo skuhali kislo
repo, pire krompir in pečenice.
Februar:
Na prvo srečanje so prišli prostovoljci iz Osnovne šole Poljčane. Bilo je enajst
učencev in petnajst stanovalcev. Pekli smo krhke flancate. Na drugem srečanju smo
kuhali bograč.
Marec:
Na prvem srečanju smo cvrli pustne krofe. Na drugem srečanju smo pripravili
zelenjavno ragu juho in palačinke z marmelado. Na tretjem srečanju smo pripravili
regrat s krompirjem in jajci in kranjske klobase.
April:
Na prvem srečanju smo pripravili čevapčiče in zelenjavo.
Maj:
Na prvem srečanju smo spekli dva hleba rženega kruha. Drugo srečanje smo imeli
zunaj, imeli smo gosta skupine, ki nam je pripravil presenečenje – hrano iz kotlička.
To je bilo tudi zadnje srečanje pred počitnicami.
September:
Na prvem srečanju smo pripravili plan kuhanja v jesensko - zimski sezoni. Posladkali
smo se tudi s palačinkami.
Oktober:
Na prvem srečanju smo pripravili boranijo s fižolom iz domačega vrta. Drugo
srečanje je odpadlo zaradi bolezni.
November:
62
Na prvem srečanju smo pripravili naravne puranje zrezke s sirom in radič s
krompirjem. Na drugem srečanju smo pripravili krvavice, kislo repo in krompir z
ocvirki.
December:
Imeli smo delavnico za peko prazničnega peciva, pripravili smo kekse na stroj, oblite
s čokolado in rezine iz babičine skrinje iz leta 1918. Srečanje je popestril tudi naš
harmonikar. Na drugem srečanju smo pripravili štefani pečenko, zeleno solato, na
koncu smo nazdravili za zaključek leta.
Na srečanjih smo se tudi pogovorili o aktualnih novicah, se pošalili in si zapeli stare
ljudske pesmi. Želimo, da z delom nadaljujemo prihodnje leto.
Pripravila:
Jožica Drozg, dipl.m.s.
1. POROČILO O DELU PROGRAMA ODRASLI PROSTOVOLJCI V DOMU
DR. JOŽETA POTRČA
Letno poročilo Programa odrasli prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča zajema
podatke za leto 2012 od poteka prvega sestanka oziroma uvodnem intervjuju tega
programa, ki je bil izveden dne, 18. 5. 2011 v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane.
Na uvodnem sestanku je bila prostovoljcem predstavljena naša organizacija, ki jo je
predstavila direktorica Iva Soršak in naš program prostovoljstva, ki ga je predstavila
Alma Hren, vodja SZNO. Oddanih je bilo šest uvodnih intervjujev iz katerih je bilo
razvidno, da se je za prostovoljno delo odločilo pet prostovoljk in en prostovoljec.
Do implementacije tega programa je prišlo v mesecu juniju, ko smo opravili prve
pisne dogovore s prostovoljci in pisne izjave za prevoz na delo ter ostale izjave in
drugo administrativno delo. Izvajali smo beleženje dnevnikov, opravljene delovne ure
prostovoljcev pa je beležila mentorica tega programa.
Trenutno imamo v tem programu enajst aktivnih prostovoljk in prostovoljcev, ki
opravljajo skupinsko in individualno delo s stanovalci našega Doma. Od tega jih osem
opravlja skupinsko delo, tri prostovoljke pa opravljajo individualno prostovoljno delo.
Prostovoljci vodijo dnevnik opravljenega prostovoljskega dela in število ur, ki jih
oddajo v tajništvo Doma.
V letu 2011, od nastanka našega Programa odrasli prostovoljci v Domu dr. Jožeta
Potrča Poljčane, je bilo opravljenih skupno 463 ur prostovoljskega dela. Od tega je
bilo opravljenih 280 ur individualnega dela z našimi stanovalci in 183 ur dela v
skupini s stanovalci po programih. Vsi prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane,
ki so podpisali izjave o prevozu na delo, so imeli povrnjene potne stroške za prevoz
na delo in iz dela v skladu z določili 31. člena Zakona o prostovoljstvu (Ur. l. RS, št.
10/2011 i 1672011). Omenila bi še prostovoljko, ki je dosegla največje število ur pri
individualnem prostovoljnem delu z našimi stanovalci in sicer 156 ur za obdobje
šestih mesecev.
63
Prostovoljci se redno udeležujejo naših skupnih sestankov. Izvedli smo tri skupne
sestanke, ki so potekali v obliki intervizije. Na teh srečanjih si prostovoljci izmenjujejo
mnenja in se pogovarjajo o dosežkih in težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem
prostovoljskem delu. Sestanek vodi mentorica in se praviloma končajo v eni uri. Po
potrebi se opravijo tudi individualni pogovori s prostovoljci in stanovalci, ki so
uporabniki prostovoljnega dela.
Prostovoljci so se udeležili tudi izobraževanj, ki jih je organizirala Slovenska
filantropija Ljubljana. Dne, 20.9.2011 se je izobraževanja na Slovenski filantropiji v
Ljubljani udeležilo pet prostovoljk in prostovoljcev na temo, «Sodelovanje in
komuniciranje med generacijami«. Prostovoljci so se skupaj z koordinatorko
skupinskega dela gospo Natašo Pečovnik in mentorico Zdenko Flajnik udeležili tudi 8.
Kongresa prostovoljstva, ki je potekal v Mariboru 5. in 6. 12. 2011 v Unionski
dvorani. Drugi dan kongresa se je udeležila tudi direktorica Doma dr. Jožeta Potrča
Poljčane Iva Soršak.
Na zadnjem sestanku v letu 2011, ki je potekal 14.12.2011 v sejni sobi Doma dr.
Jožeta Potrča Poljčane, so prostovoljci izrazili veliko zadovoljstvo, da so del svojega
prostega časa namenili prostovoljnemu delu in s tem aktivno sodelovali pri
oblikovanju naše družbe ter postali pomemben člen v naši organizaciji. Za njihov
prispevek, ki je pomembno vplival na kakovost življenja naših stanovalcev se jim je
osebno zahvalila tudi direktorica Iva Soršak.
Menim, da smo Program odrasli prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane
uspešno umestili v proces dela v našem Domu in stanovalcem in uporabnikom
prostovoljnega dela polepšali življenje in bivanje v njihovem domu ter vsaj delno
umilili njihove stiske in samoto, s katero se srečujejo. Prepričana sem, da se bo
program uspešno razvijal še naprej in bo služil kot dodana vrednost naši organizaciji.
Pripravila:
Zdenka Flajnik, ZT,
vodja Programa odraslih prostovoljcev
2. KLUB SVOJCEV
Klub svojcev je program, katerega namen je, da se svojci stanovalcev med seboj
povežejo, izmenjujejo svoje izkušnje, prisluhnejo izkušnjam drugih svojcev ter se na
ta način vzajemno podpirajo. Srečanja so tako namenjena medsebojni podpori,
opogumljanju, informiranju in izobraževanju.
Klub svojcev v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane je bil ustanovljen leta 2008. Takrat
se je prijavilo 16 svojcev stanovalcev in sicer 7 iz negovalnih in 8 iz stanovanjskih
64
oddelkov. Voditeljici skupine sva direktorica Iva Soršak in socialna delavka Tanja
Kajtna. V letu 2010 je bilo v Klubu svojcev 20 članov. V letu 2011 se je število članov
zmanjšalo na 17 članov. Ena od članic kluba je izrazila željo, da se vključi med
prostovoljke, ker bi želela tudi individualno pomagati stanovalcem. Srečanj se je
redno udeleževalo od 9 do 12 članov. Skupina je stalna in primerno velika. Čas in dan
srečanj smo, razen zadnjega srečanja, v preteklem letu izvedli v skladu z planom
srečanj za leto 2011.
V letu 2011 smo imeli 6 srečanj. Prvo srečanje je bilo namenjeno predstavitvi
rezultatov ankete, v drugem delu srečanja pa smo izvedli delavnico na temo
pričakovanih in doseženih ciljev. Na naslednje srečanje sva voditeljici povabili
diplomirano medicinsko sestro, s katero smo se pogovarjali in izmenjali izkušnje o
zdravstvenih ukrepih za preprečevanje okužb. Tretje srečanje je bilo namenjeno
izmenjavi naših pozitivnih izkušenj v odnosu do starih ljudi. To srečanje je bilo
številčno manjše, ker se je več članov opravičilo zaradi raznih obveznosti. Na
naslednje srečanje sva povabili sodelavca Mateja, ki je za nas pripravil okusen
bograč. Srečanje smo imeli v parku doma pri balinišču. Na srečanje smo povabile tudi
naše stanovalce. Na naslednjem srečanju smo v delavnici ugotavljali, kako nas vidijo
drugi. Zaradi preselitve stanovalke - mame naše članice v drug dom, je članica
pripravila manjšo pogostitev z namenom odhoda iz kluba. K poročilu prilagam tudi
zahvalno pismo, ki ga je namenila Klubu svojcev. Zaključno srečanje smo imeli v
mesecu decembru. Na srečanju smo spregovorili o pomenu telesne vadbe za dobro
počutje in zdravje. Delavnico je vodila naša fizioterapevtka Nataša Pirš.
Po zastavljenem programu imamo predvideno tudi evalvacijo srečanj v letu 2011. V
ta namen imamo pripravljeno anketo o sodelovanju v klubu svojcev Doma dr. Jožeta
Potrča Poljčane, ki jo bova s sovoditeljico izvedli v mesecu januarju 2012.
Glede na pridobljene rezultate ankete bova pripravili program dela za leto 2012, v
katerem bova upoštevali pričakovanja in želje članov in članic skupine in pripravili
vsebinski program za srečanja v letu 2012.
V letu 2012 bomo s srečanji nadaljevali, predvidoma bodo srečanja potekala vsaka
dva meseca.
Pripravila:
Tanja Kajtna, univ.dipl.soc.del
65

priloga št. 7 k poslovnemu poročilu doma dr. jožeta potrča poljčane

Transcription

Similar documents

KO VEŠ, DA NISI SAM - Dom starejših občanov Novo mesto

Številka 52

Ohranimo dostojanstvo - Dom starejših občanov Ljubljana Bežigrad

Razvojna strategija DNPG - Dom Nine Pokorn Grmovje

Številka 44

Pod Klobukom št. 13 – 60 let

Pod Klobukom št. 14 - Ljubljana Vič – Rudnik

Srca zaposlenih - Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane

Številka 42

številka 10, december 2013