Letno poročilo 2012

Transcription

Letno poročilo 2012

1001 okus za 1001 uspeh
Letno poročilo 2012 Žito d.d
Navodila za navigacijo
Kazalo
1 Uvod
1
2
3
4
5
6
Osnovni podatki o družbi in skupini
Poudarki iz leta 2012
Dogodki po datumu bilance stanja
Poročilo predsednika uprave
Poročilo nadzornega sveta
Vodenje in upravljanje
6.1 Nosilci upravljanja družbe
6.2 Upravljanje družbe
6.2.1 Izjava o skladnosti poslovanja s kodeksom
o upravljanju javnih delniških družb
6.2.2 Podatki v skladu z določilom šestega
odstavka 70. člena ZGD
6.2.3 Podatki o delovanju skupščine družbe
6.3 Izjava o odgovornosti poslovodstva
2 Poslovno poročilo
7 Predstavitev Skupine Žito
8 Delnice in lastniška struktura
9 Okviri poslovanja
9.1 Makroekonomsko okolje v letu 2011
in pričakovanja v 2012
9.2 Razvojna strategija
10 Upravljanje tveganj
10.1 Poslovna tveganja
10.2 Finančna tveganja
10.3 Strateški zemljevid tveganj
11 Analiza poslovanja
11.1 Poslovanje
5
6
7
13
14
16
21
21
26
26
29
32
33
35
36
39
42
42
43
44
46
50
50
51
52
12
13
14
15
16
11.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev
11.3 Kazalniki uspešnosti in gotovosti poslovanja
Trženje
12.1 Prodaja po prodajnih področjih
12.2 Prodaja po prodajnih stebrih
12.3 Prodaja po distribucijskih kanalih
Oskrba z izdelki
Naložbe
Sistemi kakovosti
Načrti za leto 2012
3 Trajnostni razvoj
17 Zaposleni
18 Družbeno okolje
18.1 Odnosi z javnostmi
18.2 Družbena odgovornost in trajnostni razvoj
19 Varovanje okolja
4 Računovodsko poročilo
20 Računovodski izkazi
21 Podatki o družbi
22 Povzetek pomembnih
računovodskih usmeritev
23 Pojasnila k računovodskim izkazom
24 Revizorjevo poročilo
25 Naslovi
55
57
60
60
64
68
70
72
73
74
76
77
80
80
82
84
86
87
101
102
120
174
177
1001 okus
za 1001 uspeh
Vsak okus govori svojo zgodbo: to so zgodbe o harmoniji,
barvitosti, svežini in čarobnosti. O toplini, ki te objema,
in o vonjavah, ki te zapeljejo. Zgodbe, ki zapolnijo
trenutke življenja in jih naredijo neskončne.
Okušanje življenja ustvarja tudi drugačne zgodbe:
zgodbe o uspehu, o drznosti, inovativnosti, o dobri energiji
in vztrajnosti. Prepletene prihajajo iz odlične preteklosti
in nas vodijo v izzivov polno prihodnost.
Raznolikost naših okusov je očarljiva, njih odličnost pa
neprecenljiva. Prepustite se njihovim zgodbam.
Zgodbam o uspehu.
1
Letno poročilo 2012 / Uvod / 5
1 UVOD
1
1
Osnovni podatki o družbi in skupini
Obvladujoča družba Skupine Žito je Žito, prehrambena industrija d.d.
Skrajšano ime družbe:
Sedež družbe:
Matična številka:
Številka ID
Številka in datum vpisa v sodni register:
Osnovni kapital družbe:
Število delnic na dan 31. 12. 2010:
Kotacija delnic in borzna oznaka:
Žito d.d.
Šmartinska c. 154, 1529 Ljubljana
tel. št.: (01) 5876 100
faks: (01) 5404 175
e-pošta: [email protected]
spletna stran: www.zito.si
5391814
SI 81177879
Srg 98/05123, 30. 9. 1998
14.846.937 EUR
355.792 navadnih kosovnih delnic
Ljubljanska borza d.d., standardna kotacija, ZTOG
Predsednik uprave:
Člani uprave:
Janez Bojc
Peter Rajačič, mag. Erik Žunič, Sandi Svoljšak
Predsednik nadzornega sveta:
Namestnik predsednika nadzornega sveta:
Člani nadzornega sveta:
Pomembnejše dejavnosti skupine Skupine Žito:
Tomi Rumpf
Maja Makovec Brenčič
Adrijan Rožič, Milan Kneževič, Suzana Šimenc, Zenon Marn
proizvodnja pekarskih, slaščičarskih in mlevskih izdelkov, zamrznjene hrane, bonbonov, žvečilne gume, čokolade, biskvitnega peciva, testenin, začimb, čajev, riža
in dejavnost maloprodaje
Skupino Žito (v nadaljevanju tudi »Skupina«) poleg obvladujoče družbe Žito, d. d. sestavljajo odvisne družbe v Sloveniji in v tujini.
Organizacijo in dejavnost posameznih družb Skupine Žito podrobneje opisujemo v poglavju 7.
1
2 Poudarki iz leta 2012
V letu 2012 smo se v Skupini Žito soočali z zahtevnimi gospodarskimi in tržnimi razmerami ter rastjo cen ključnih surovin
do rekordnih vrednosti. Ustvarili smo 111,2 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, 2,1 mio EUR dobička iz poslovanja (brez
prihodkov iz naslova prevrednotenja zemljišč, ki so enkratni
dogodek) in 0,4 mio EUR čistega dobička.
Prihodki so v primerjavi z letom 2011 nižji za 3,9 %, dobiček iz poslovanja
se je zmanjšal za 31,2 %, čisti dobiček pa za 74,4 %.
Ključni kazalniki poslovanja so se poslabšali, med njimi donosnost prihodkov, kapitala in sredstev, dodana vrednost ter EBITDA marža.
Ključni podatki o poslovanju Skupine Žito in družbe Žito v letih 2012 in 2011
Skupina Žito
Žito d.d.
2012
2011
Indeks
2012
2011
Indeks
111.173.210
115.716.157
96,1
103.329.181
106.431.584
97,1
7.606.499
10.986.164
9.049.667
9.049.667
84,1
121,4
7.126.967
10.506.633
8.340.303
8.340.303
85,5
126,0
2.077.625
5.457.291
3.021.022
3.021.022
68,8
180,6
2.311.035
5.690.700
2.976.279
2.976.279
77,6
191,2
Čisti dobiček poslovnega leta
389.495
1.519.349
25,6
749.848
1.667.342
45,0
Čisti dobiček večinskega lastnika
390.801
1.519.329
25,7
-
-
-
120.486.241
122.114.008
98,7
120.868.445
121.715.622
99,3
Lastniški kapital
69.151.746
69.642.627
99,3
71.506.944
71.666.139
99,8
Finančne obveznosti
27.252.084
29.835.777
91,3
29.119.843
32.510.417
89,6
Dobičkonosnost prihodkov (ROS)
0,35 %
1,31 %
26,7
0,73 %
1,57 %
46,3
Donos na kapital (ROE)
0,56 %
2,19 %
25,6
1,05 %
2,34 %
44,7
Donos na sredstva (ROA)
0,32 %
1,28 %
25,0
0,62 %
1,41 %
43,9
32.670.471
36.050.136
35.029.137
35.029.137
93,3
102,9
26.134.512
29.514.177
28.296.687
28.296.687
92,4
104,3
27.659
30.560
28.151
28.151
98,4
108,6
31.859
35.979
32.563
32.563
97,8
110,5
7.074.842
3.848.892
183,8
6.895.276
3.429.328
201,1
Število zaposlenih na dan 31.12.
1.163
1.248
93,2
811
851
95,3
Povprečno št. zaposlenih iz del. ur
1.180
1.244
94,8
820
869
94,4
Čisti prihodki od prodaje
Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)
prihodki iz prevrednotenja nepremičnin niso upoštevani
prihodki iz prevrednotenja nepremičnin so upoštevani*
Dobiček iz poslovanja (EBIT)
Sredstva
Dodana vrednost
Dodana vrednost na zaposlenega
Investirana sredstva
1
Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja. Metoda izračuna kazalnikov:
– dobičkonosnost prihodkov (ROS): čisti dobiček poslovnega leta/čisti prihodki od prodaje;
– donos na kapital (ROE): čisti dobiček poslovnega leta/povprečna vrednost lastniškega
kapitala;
– donos na sredstva (ROA): čisti dobiček poslovnega leta/povprečna vrednost sredstev;
– dodana vrednost na zaposlenega: (kosmati donos iz poslovanja – stroški materiala,
blaga in storitev – drugi poslovni odhodki)/povprečno število zaposlenih na podlagi
delovnih ur.
EBITDA in delež EBITDA v kosmatem donosu iz
poslovanja v Skupini Žito v obdobju 2008–2012
14.000.000
12,0 %
12.000.000
10,0 %
10,4 %
10.000.000
*Družba Žito, d. d. je v letu 2012 spremenila računovodsko usmeritev za naložbene nepremičnine iz vrednotenja nepremičnin po nabavni vrednosti na vrednotenje nepremičnin po
pošteni vrednosti. Iz tega naslova izhajajo prihodki iz prevrednotenja zemljišč v višini 3.380
tisoč EUR.
8.000.000
V nadaljevanju letnega poročila za leto 2012 so kazalniki (EBIT,
EBITDA in dodana vrednost) izračunani tako, da ne upoštevamo
učinka prevrednotenja zemljišč, ker gre za enkratni dogodek.
2.000.000
6.000.000
9,6 %
6,8 %
6,0 %
0
120.000.000
100.000.000
2,0 %
2008
2009
78.389
78.221
92.993
94.241
50.000
40.000
40.000.000
30.000
20.000
20.000.000
0
80.000
60.000
60.000.000
2011
2012
delež EBITDA v kosmatem donosu
50.000.000
29.000
28.000
40.000.000
27.000
30.000.000
28.274
28.310
28.151
27.695
26.000
20.000.000
10.000.000
25.000
24.919
24.000
10.000
2008
2009
čisti prihodki od prodaje
2010
2011
2012
0,0%
90.000
70.000
80.000.000
2010
Dodana vrednost in dodana vrednost na zaposlenega v
Skupini Žito v obdobju 2008–2012
100.000
74.585
6,0 %
4,0 %
4.000.000
EBITDA
Čisti prihodki od prodaje in čisti prihodki od prodaje
na zaposlenega Skupine Žito v obdobju 2008–2012
8,0 %
7,7 %
0
čisti prihodki od prodaje / zaposlenega
0
2008
2009
dodana vrednost
2010
2011
2012
23.000
dodana vrednost na zaposlenega
1
Stroški dela in delež stroškov dela v dodani
vrednosti Skupine Žito v obdobju 2008–2012
Gibanje kapitala, neto obveznosti in finančnega
vzvoda Skupine Žito v obdobju 2008–2012
35.000.000
80,0 %
78,0 %
30.000.000
25.000.000
76,0 %
79,1 %
75,7 %
20.000.000
72,0 %
72,7 %
15.000.000
68,9 %
10.000.000
70,2 %
5.000.000
0
74,0 %
2008
2009
stroški dela
2010
2011
2012
80.000.000
70.000.000
60.000.000
40.000.000
68,0 %
30.000.000
66,0 %
20.000.000
64,0 %
10.000.000
delež stroškov dela v dodani vrednosti
35 %
46 %
0
38 %
40 %
39 %
50.000.000
70,0 %
62,0 %
50 %
40 %
30 %
20 %
10 %
2008
kapital
2009
2010
neto obveznosti
2011
2012
0%
finančni vzvod
Čisti poslovni izid in donos na kapital
Skupine Žito v obdobju 2008–2012
3,7 %
5.000.000
5.000.000
2,4 %
4.000.000
4,0 %
3,0 %
2,2 %
2,0 %
3.000.000
0,6 %
2.000.000
2.000.000
2.000.000
-2,1 %
0,0 %
1.000.000
-1,0 %
0
-2,0 %
-1.000.000
-2.000.000
1,0 %
2008
2009
2010
čisti poslovni izid
2011
ROE
2012
-3,0 %
V Skupini Žito smo v letu 2012 dosegli 3,9-odstotni upad skupnih prihodkov od prodaje in 1,3-odstotno rast prihodkov na
zaposlenega. Zaradi povečanja stroškov poslovanja se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) zmanjšal, prav tako
donos na kapital (ROE) in dodana vrednost. Dodana vrednost na
zaposlenega se je znižala za 1,6 %. Na tem mestu je potrebno
opozoriti, da kazalniki, vezani na zaposlene, upoštevajo le
delavce, zaposlene v Žitu, katerih število se že več let zmanjšuje.
1
Pomembnejši dogodki in aktivnosti poslovnega leta
Nagrade za kakovost
Skupina Žito je na 12. strokovnem ocenjevanju kruha in pekovskih izdelkov, ki je potekalo 1. 3. 2012 pod okriljem Sekcije za
pekarstvo in mlinarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, prejela zlata priznanja za vse prijavljene izdelke. Med skupno
48 vzorci in dvanajstimi sodelujočimi podjetji je Skupina Žito na
ocenjevanje prijavila 13 izdelkov in med konkurenco osvojila največ zlatih priznanj.
Zlato odličje je letos prejelo vseh 13 prijavljenih Žitovih izdelkov,
in sicer naslednji kruhi: Jelenov kruh, ki je bil letos že desetič odlikovan z zlatim priznanjem, in Martinov kruh, ki je priznanje prejel
že devetič, ter Stoletni kruh, Zlati hlebec, Srečkov črni plus kruh,
Hribovc, Domači črni kruh, Pastirski črni kruh, polbeli Gorenc in
novi kruh Slovenc. Poleg kruhov pa so bili nagrajeni tudi valjani
jušni rezanci Grande ter burek s skuto (250 g) in špinačni burek
(150 g).
Sklepi 17. skupščine delničarjev družbe
Žito, d. d., z dne 25. 5. 2012
Oblikovanje rezerv in delitev bilančnega
dobička za leto 2011
a. V skladu s sklepom uprave se na dan 31. 12. 2011 oblikujejo statutarne rezerve v višini 166.734,18 EUR in druge
rezerve v višini 629.515,49 EUR.
b. Bilančni dobiček družbe na dan 31. 12. 2011 tako znaša
25.314.772,10 EUR.
c. Del bilančnega dobička v višini 1.128.787,20 EUR se razdeli
delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo na drugi delovni
dan po izvedbi skupščine, pri čemer dividenda znaša 3,20
EUR bruto na delnico. Dividende se izplačajo delničarjem na
dan 24. 10. 2012 v nerevaloriziranem znesku.
d. Preostali del bilančnega dobička v znesku 24.185.984,90 EUR
se prenese v poslovno leto 2012 kot preneseni dobiček.
Podelitev razrešnice za leto 2011
Upravi in nadzornemu svetu je bila podeljena razrešnica za
poslovno leto 2011.
1
Imenovanje pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2011
Za pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2012 je bila imenovana revizijska družba UHY Revizija in svetovanje, Vurnikova
ulica 2, Ljubljana.
Odstop predsednika uprave
Nadzorni svet se je 21. 5. 2012 seznanil z odstopno izjavo predsednika uprave Antona Balažiča in pričel s postopki za imenovanje novega predsednika uprave.
Imenovanje novega predsednika uprave
ter sprememba v sestavi nadzornega sveta
Nadzorni svet družbe Žito, d. d., je 31. 5. 2012 imenoval Janeza
Bojca za novega predsednika uprave. Petletni mandat predsednika uprave družbe Žito, d. d., je nastopil 14. 7. 2012. Pred tem
je Janez Bojc opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta.
Zaradi zakonske nezdružljivosti funkcij članstva v nadzornem
svetu in upravi družbe je Janez Bojc 31. 5. 2012 nepreklicno
odstopil s funkcije predsednika nadzornega sveta. Nadzorni
svet je do imenovanja nadomestnega člana deloval v petčlanski
zasedbi. Predsednik nadzornega sveta je postal Tomi Rumpf, ki
je bil pred tem član nadzornega sveta.
Sklepi 18. skupščine delničarjev družbe Žito, d. d.,
z dne 31. 8. 2012
Sprememba v sestavi nadzornega sveta
Skupščina delničarjev je za nadomestnega člana nadzornega
sveta imenovala Milana Kneževiča, ki je z dnem skupščine
nastopil štiriletni manadat. Nadomestil je Janeza Bojca, ki je
prevzel funkcijo predsednika uprave.
Pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic
Skupščina delničarjev je pooblastila upravo za pridobivanje
lastnih delnic, s tem, da skupni delež vseh pridobljenih lastnih
delnic ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala družbe oziroma
35.579 delnic družbe. Pooblastilo je veljavno 36 mesecev od
dneva skupščine.
Selitev mlina iz Ljubljane v Maribor
V letu 2012 smo uspešno preselili ljubljanski mlin na lokacijo PC
Intes v Maribor ter s tem konsolidirali mlinarsko dejavnost na eni
lokaciji.
Praznovanje 90-letnice Gorenjke
V letu 2012 smo izjemno veliko pozornosti namenili blagovni
znamki Gorenjka, ki je praznovala svojo 90. obletnico. V aprilu
2012 smo za naše kupce, poslovne partnerje, zaposlene in
medije organizirali praznovanje. V tem času smo med drugim
organizirali dneve odprtih vrat v Gorenjki.
1
Nagrada Veliki sempler
V sklopu 14. Sempla, festivala medijskih trendov, smo za svoj
komunikacijski projekt Gorenjkina sladka sporočila, ki smo ga
zasnovali z namenom obeleženja 90. obletnice Gorenjke, prejeli nagrado Veliki sempler. Veliki sempler je nagrada za najbolj
učinkovito in izvirno uporabo komunikacijskih kanalov (medijev) v sklopu oglaševalske kampanje oziroma za najbolj izviren
način, kako s sporočilom priti do končnega potrošnika.
Nagrada za najboljše računovodsko poročilo za leto
2011 med podjetji
Poslovni dnevnik Finance je 14. 11. 2012 podelil družbi Žito, d. d.,
nagrado za najboljše računovodsko poročilo za leto 2011 med
podjetji.
Sprememba deleža vrednostnih papirjev članov
uprave v kapitalu izdajatelja
16. 11. 2012 so trije člani uprave (Janez Bojc, Erik Žunič in Sandi
Svoljšak) skupaj kupili 8.467 delnic družbe Žito, d. d.
Prenos kapitalskih naložb Mlinopek in Mlinotest
na Šumi Nepremičnine, d. o. o. ter dokapitalizacija
družbe Šumi Nepremičnine, d. o. o
Družbi Žito, d. d., in Šumi Nepremičnine, d. o. o., sta 20. 12. 2012
sklenili Pogodbo o nakupu delnic, s katero je družba Žito, d. d.,
svoji odvisni družbi Šumi Nepremičnine, d. o. o., prodala 597.162
navadnih imenskih kosovnih prosto prenosljivih delnic z oznako
MAJG izdajatelja Mlinotest Živilska industrija, d. d., ter 111.557
navadnih imenskih kosovnih prosto prenosljivih delnic z oznako
PMMG izdajatelja Mlinopek, Podjetje za mlinarstvo in pekarstvo,
d. d., Murska Sobota. Na ta način je družba Šumi Nepremičnine,
d. o. o., pridobila 26,30-odstotni delež družbe Mlinopek, d. d., in
17,32-odstotni delež družbe Mlinotest, d. d.
Družba Žito, d. d., je 31. 12. 2012 izvedla dokapitalizacijo svoje
odvisne družbe Šumi Nepremičnine, d. o. o., v kateri ima
100-odstotni delež. Dokapitalizacija odvisne družbe Šumi Nepremičnine, d. o. o., je izvedena s stvarnim vložkom, ki v naravi
predstavlja nepremično premoženje na Šmartinski cesti 154 v
Ljubljani. Z dokapitalizacijo odvisne družbe s stvarnim vložkom,
ki v naravi predstavlja nepremično premoženje, uprava družbe
Žito, d. d., zasleduje cilje, določene s strategijo Skupine Žito do
leta 2015.
Potrditev novelacije strategije do leta 2015
Nadzorni svet družbe Žito, d. d., je 13. 12. 2012 potrdil novelacijo strategije do leta 2015. Le-ta je bila potrebna, ker se je ekonomska in tržna situacija od priprave strategije Žita 2010–2015
pomembno spremenila.
Potrditev poslovnega načrta za leto 2013
Nadzorni svet družbe Žito, d. d., je 13. 12. 2012 potrdil poslovni
načrt Skupine Žito in družbe Žito d. d., za leto 2013, v katerem Skupina načrtuje za 113,0 mio EUR prihodkov, kar pomeni
1,5-odstotno rast glede na leto 2012. Za leto 2013 načrtujemo
čisti dobiček v višini 1,9 mio EUR in EBITDA maržo v višini 7,9 %.
1
3 Dogodki po datumu bilance stanja
V Skupini Žito po datumu bilance stanja, za katero je podano
mnenje revizorja v tem poročilu, ni bilo zadev, ki bi morale biti
razkrite.
1
4 Poročilo predsednika uprave
Janez Bojc
Leto 2012 je bilo za Skupino Žito kljub težkim razmeram uspešno.
Soočali smo se s slabim gospodarskim stanjem na vseh ključnih
trgih, padcem kupne moči in splošno nelikvidnostjo. Kmalu po
tem, ko sem julija nastopil funkcijo predsednika uprave, smo se
soočili z vnovičnim naraščanjem cen naših strateških surovin, ki
v strukturi stroškov predstavljajo kar 70-odstotni delež. Tako je
bila cena pšenice za 50 % višja kot leto pred tem, enak trend
rasti cen pa je imela tudi koruza. Zaradi posledičnega nedoseganja poslovnih rezultatov smo poleti začeli z varčevalnim programom, ki nam je poleg minimiziranja padca prihodkov pomagal celo preseči zadan poslovni izid. Načrtovan poslovni izid je
bil 290 tisoč EUR, doseženi pa 390 tisoč EUR. Ponosni smo na
uspehe in zaveze, ki smo jih kljub težkim razmeram izpolnjevali
tudi v letu 2012. Kljub visokim cenam surovin nismo odstopili
od svoje zaveze do domačih proizvajalcev, od katerih smo med
slovenskimi mlinarji ponovno odkupili največ pšenice in tako
prispevali k večji stabilnosti domače samooskrbe.
Za Skupino Žito je bilo leto 2012 zelo pomembno tudi zaradi
uspešno zaključene največje investicije v zadnjih letih - selitve
mlina iz Ljubljane v Maribor, ki smo jo izpeljali tudi s pomočjo
sredstev iz evropskih skladov. Cilj skrbno načrtovanega projekta,
ki je bil začet še pod vodstvom mojega predhodnika Tonija Balažiča je koncentracija mlinarske panoge na eni lokaciji. S tem v
Žitu dosegamo ne samo sinergijske učinke proizvodnje, temveč
tudi druge strateške prednosti: bližina mlina osnovni surovini,
pšenici, pomeni nižje stroške storitev in obratovanja, hkrati pa
večjo produktivnost. Rad bi se zahvalil tudi g. Balažiču za vzpostavitev projekta in z njim vzpostavitev dobrih temeljev za dolgoročno poslovanje mlinarstva Žita.
Med pomembnimi aktivnostmi minulega leta je bil prenos nepremičnin v BTC z Žita, d. d., na hčerinsko družbo Šumi Nepremičnine,
d. o. o., ter prav tako prenos kapitalskih naložb v Mlinopeku in Mlinotestu na hčerinsko družbo Šumi Nepremičnine, d. o. o.
Navkljub neugodnim razmeram smo si za leto 2013 zadali optimističen in ambiciozen načrt. Še pred koncem leta 2012 je bil
potrjen plan, ki predvideva povečanje prodaje za 1,6 %, EBITDA
za 25 % in dobička za 1,6 mio EUR v primerjavi z letom 2012.
Poleg tega smo zaradi spremenjenih okoliščin in nedoseganja
zastavljenih ciljev novelirali strategijo Skupine Žito do leta 2015.
V njej je velik poudarek upravljanju dejavnosti kot samostojnih
poslovnih enot. Prihodki bodo do leta 2015 na ravni 115 mio EUR,
EBITDA marža pa 10 % prihodkov.
Portfelj dejavnosti Skupine Žito bo še naprej osredotočen v mlinarstvo in pekarstvo, ki se bosta razvijala tudi s potencialnimi
prevzemi, saj ostajata središčni strateški dejavnosti Skupine,
predvidevamo pa tudi razvoj ostalih ključnih dejavnosti v stebru
sodobna kuhinja. Za nestrateške konditorske dejavnosti načrtujemo ohranjanje tržnega položaja ter iskanje strateških poslovnih alternativ. Poleg osnovnih dejavnosti bomo nadaljevali tudi z
razvojem dodatnih – lastne maloprodaje, nepremičninske dejavnosti in organizacije zastopstev v okviru Skupine Žito. Velik poudarek bo namenjen nadaljnji notranji tržni konsolidaciji, ki predvideva zmanjšanje kompleksnosti, osredotočenost na ključne
kategorije oz. blagovne znamke, inovacije in prodajne kanale ter
povečanje deleža izvoza. Nova strategija se osredotoča tudi na
povečano stroškovno optimizacijo, kar bomo dosegali s selitvijo
proizvodnje, z investicijami v objekte in opremo ter avtomatiza-
1
cijo proizvodnih procesov. Stroške bomo še naprej zmanjševali
pri nabavi, storitvah in v proizvodnji.
Poleg poslovnih rezultatov bomo še naprej puščali sledi tudi na
drugih področjih svojega delovanja. Nagrada za najboljši računovodski del letnega poročila za leto 2011, nagrada Veliki sempler za Gorenjkino medijsko strategijo, priznanje Trusted Brand
za blagovno znamko 1001 Cvet kot najbolj zaupanja vredno
znamko čajev med slovenskimi potrošniki ter že tradicionalno
prejeta številna odličja za kruhe naših pekarn so potrditev, da
smo na pravi poti. Želim si in verjamem, da bomo po njej hodili
tudi v letu 2013.
Janez Bojc,
predsednik uprave
1
5 Poročilo nadzornega sveta
Tomi Rumpf
Delo nadzornega sveta v poslovnem letu 2012
Nadzorni svet je v prvi polovici leta 2012 deloval v sestavi: predsednik Janez Bojc, namestnik predsednika Tomi Rumpf in člani
Adrijan Rožič, Maja Makovec Brenčič, Suzana Šimenc in Zenon
Marn. 21. 5. 2012 se je nadzorni svet Žita, d.,d., seznanil z odstopom predsednika uprave Antona Balažiča in pričel s postopki za
imenovanje novega predsednika uprave. 31. 5. 2012 je za novega
predsednika uprave imenoval dotedanjega predsednika nadzornega sveta Janeza Bojca. Skupščina delničarjev družbe, ki je
bila sklicana za 31. 8. 2012, je za novega člana nadzornega sveta
imenovala Milana Kneževiča, ki je z dnem skupščine nastopil štiriletni mandat.
Nadzorni svet je na podlagi prodajnih podatkov in računovodskih izkazov celo leto spremljal poslovanje Skupine Žito in posameznih družb v okviru Skupine. Posebno pozornost je posvetil
implementaciji v letu 2010 sprejete strategije, tekočemu poslovanju in investicijskim načrtom, povezanim s selitvijo in koncentracijo proizvodnje. Z nastopom novega predsednika uprave je
nadzorni svet prejel in potrdil pobudo za pripravo novelacije
strategije Skupine Žito do leta 2015. Gospodarske okoliščine v
Sloveniji so se v zadnjih letih tako spremenile, da je bila potrebna
priprava novelacije strategije.
Poleg navedenih vsebin je nadzorni svet na svojih sejah obravnaval še vrsto drugih:
•
Sprejel je Letno poročilo družbe Žito, d. d., in Skupine Žito
za leto 2011 z revizorjevim poročilom, poročilom o delu
nadzornega sveta v letu 2011 ter skupno izjavo uprave in
nadzornega sveta Žita o skladnosti z določbami kodeksa o
upravljanju javnih delniških družb. Skupščini delničarjev je
podal predlog delitve bilančnega dobička ter predlagal, da
upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za poslovno
leto 2011. Z izjemo predloga delitve bilančnega dobička, kjer
je bil sprejet nasprotni predlog z višjo bruto dividendo, so
bili predlogi na skupščini sprejeti,
•
Za revidiranje konsolidiranih in nekonsolidiranih poslovnih
rezultatov za leto 2012 je predlagal revizorsko družbo UHY
revizija in svetovanje, d. o. o., kar je bilo na skupščini delničarjev sprejeto.
•
Imenoval je štiričlanski nominacijski odbor, sestavljen iz treh
predstavnikov delničarjev družbe in enega predstavnika
kadrovske komisije nadzornega sveta družbe. Nominacijski
odbor je izvedel potrebne postopke za izbor enega člana
nadzornega sveta Žito, d. d.
•
Zaradi odsopa enega člana nadzornega sveta - Janeza Bojca
- je skupščini delničarjev predlagal, da se za novega člana
izvoli Milan Kneževič. Predlog je bil na skupščini sprejet.
•
Seznanil se je s predvidenima transakcijama dokapitalizacije
odvisne družbe Šumi nepremičnine, d. o. o., z nepremičninami ob Šmartinski cesti v Ljubljani ter prodajo finančnih
naložb v Mlinotestu in Mlinopeku isti odvisni družbi.
•
Potrdil je novelacijo strategije Skupine Žito do leta 2015.
•
Potrdil je poslovni načrt Skupine Žito in družbe Žito d. d., za
leto 2013.
1
Člani nadzornega sveta so tudi določili, kako bo potekalo njihovo delo v letu 2013, potrdili so rokovnik in opredelili predvidene dnevne rede sej nadzornega sveta.
Delovanje nadzornega sveta
Nadzorni svet je skrbno in odgovorno spremljal ter nadziral
poslovanje Skupine Žito. Svojo vlogo je opravljal predvsem prek
svojih sej. V letu 2012 je bilo šest rednih sej in pet korespondenčnih. Poslovanje je obravnaval celo leto na podlagi letnih in
medletnih poročil o poslovanju družbe Žito, d. d., in njenih odvisnih družb. Letno poročilo za leto 2012 je pregledala in potrdila
tudi revizijska komisija.
Nadzorni svet ima dve komisiji. Revizijska komisija, ki je bila ustanovljena spomladi leta 2009, deluje kot strokovna podpora nadzornemu svetu.. Sestavljajo jo trije člani - dva člana nadzornega
sveta (Adrijan Rožič, ki je tudi njen vodja, in Tomi Rumpf) in zunanja članica Polona Pergar Guzaj, preizkušena notranja revizorka
in pooblaščena notranja revizorka (CIA). Ko je letno poročilo pripravljeno, ga še pred obravnavo na nadzornem svetu podrobno
pregleda, opravi pogovor z revizorjem in po potrebi tudi z nosilcem posameznega procesa. Poleg tega spremlja tudi ustreznost
notranjih kontrol in upravljanje tveganj v družbi. V letu 2012 se
je komisija sestala sedemkrat. Pregledala je letno poročilo in
od uprave zahtevala še nekatere dodatne informacije ter pojasnila v zvezi z upravljanjem obratnega kapitala, obvladovanjem
stroškov, posebej nabavnih stroškov, donosnosti posameznih
kupcev in blagovnih skupin. Seznanila se je tudi s politiko obvladovanja tveganj v Skupini Žito. Revizijska komisija je upravi pri-
poročala, naj aktivneje pristopi k obvladovanju tveganj, povezanih z nihanjem nabavnih cen (zlasti pšenice). Nadzornemu svetu
je predlagala, naj potrdi Letno poročilo Skupine Žito in družbe
Žito, d. d., revizorjevo poročilo in poročilo nadzornega sveta za
leto 2012. Strinjala se je, da nadzorni svet skupščini družbe predlaga, da upravi in nadzornemu svetu družbe Žito, d. d., podeli
razrešnico in za revizorja za poslovno leto 2012 imenuje UHY
revizija in svetovanje, d. o. o., Ljubljana.
Jeseni leta 2009 je bila ustanovljena kadrovska komisija, ki jo
sestavljajo vsi člani nadzornega sveta, predseduje pa ji Suzana
Šimenc. V letu 2012 se je sestala dvakrat.
Zaradi izvedbe potrebnih postopkov za izbor novega člana nadzornega sveta Žito, d. d., je nadzorni svet imenoval štiričlanski
nominacijski odbor, ki je bil sestavljen iz treh predstavnikov delničarjev družbe in enega predstavnika kadrovske komisije nadzornega sveta družbe.
V letu 2012 je zunanja članica revizijske komisije Polona Pergar
Guzaj za svoje delo prejela 9.232,37 EUR. Drugih stroškov nadzornega sveta, ki niso razkriti v letnem poročilu, v obravnavanem poslovnem letu ni bilo.
Ocena dela uprave in nadzornega sveta
Delo nadzornega sveta in njenih komisij je v letu 2012 potekalo
v skladu z zakonskimi določbami, Kodeksom upravljanja javnih
delniških družb in drugimi priporočili Ljubljanske borze, d. d.
1
Vsi člani nadzornega sveta so vestno in odgovorno izpolnjevali
osnovno poslanstvo nadzornega sveta – skrb za maksimiranje
vrednosti družbe ob upoštevanju njenih poslovnih in strateških
ciljev ter družbene odgovornosti. Redno so se udeleževali sej in
aktivno sodelovali pri delovanju nadzornega sveta ter spremljali
uresničevanje sprejetih sklepov. Na sejah so se izražala različna
mnenja, ki so v konstruktivnih dialogih pripeljala do skupnih
sklepov.
Zavzetost vseh članov uprave za izpolnitev letnega načrta poslovanja in doseganje strateških ciljev je bila zelo velika, doseženi
rezultati pa so bili glede na razmere na trgih razmeroma zadovoljivi.
Vsi člani so pri odločanju v nadzornem svetu delovali neodvisno
od delničarjev in uprave. Pri odločanju o posameznih sklepih se
noben član ni izločil zaradi navzkrižja interesov.
Revidirano Letno poročilo za 2012 in predlog uprave za uporabo bilančnega dobička je nadzorni svet obravnaval na seji dne
26. 4. 2013.
K uspešnemu delovanju nadzornega sveta pripomore tudi njegova raznolika sestava in visoka strokovnost. Člani imajo različna znanja in usposobljenosti, da z njimi pokrivajo širok spekter področij, s katerimi se seznanjajo in o njih odločajo. Zaradi
dobrega medsebojnega sodelovanja so lahko sprejemali strokovne odločitve v skladu z zakonskimi pooblastili.
Letno poročilo za leto 2012 - stališče do revizorjevega
poročila, preveritev in potrditev letnega poročila
Ocenjujemo, da je sodelovanje med upravo in nadzornim svetom dobro. Komunikacija med predsednikom nadzornega
sveta in predsednikom uprave je bila redna tudi v obdobju med
sejami. Poročanje uprave je nadzornemu svetu omogočilo ustrezno izvrševanje nadzorne vloge. Redno in ustrezno je pripravila
poročila in posamezne informacije, ki vplivajo na poslovanje
Skupine Žito. Posamezna poročila so člani uprave na sejah nadzornega sveta osebno predstavili ter po potrebi dodatno pojasnili in utemeljili.
Pregled in potrditev Letnega poročila družbe Žito d.d.
in Skupine Žito za leto 2012 z revizijskim poročilom
Revizijo Letnega poročila Skupine Žito in družbe Žito, d. d., za
leto 2012 (v nadaljevanju: letno poročilo za 2012) je opravila
revizijska družba UHY revizija in svetovanje, d. o. o., Ljubljana.
Revizijska družba je 3. 4. 2013 izdala pozitivno mnenje k letnemu
poročilu za 2012.
Nadzorni svet je pregledal predloženo letno poročilo za 2012,
poročilo revizorja UHY revizija in svetovanje ter poročilo revizijske komisije nadzornega sveta za obdobje od 1. 1. 2012 do 31.
12. 2012. Na podlagi preveritve revidiranega letnega poročila za
2012 nadzorni svet ugotavlja:
•
da je letno poročilo za 2012 sestavljeno v skladu z Zakonom
o gospodarskih družbah, s statutom in z veljavnimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami;
1
•
da letno poročilo za 2012 vsebuje vse zakonsko obvezne formalne in vsebinske sestavine letnega poročila gospodarske
družbe in skladno s tem vse bistvene podatke, ki so potrebni
za odločanje o njegovem sprejetju;
•
Pojasnila računovodskih izkazov vsebujejo vse informacije, ki
jih predpisuje ZGD-1, prav tako pa vsebuje tudi pomembne
poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta
2012 ter navedbe glede pričakovanega razvoja družbe.
•
da letno poročilo za 2012 vsebuje tudi poročilo o opravljeni
reviziji računovodskih izkazov. Iz poročila revizorja izhaja,
da računovodski izkazi izkazujejo resničen in pošten prikaz
finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov Skupine Žito in družbe Žito. Pooblaščeni revizor je v poročilu
podal pozitivno mnenje brez pridržkov.
•
Revizijska komisija ni zaznala oslabitve neodvisnosti zunanjega revizorja.
•
Revizorska družba UHY revizija in svetovanje, d. o. o., je 3.
4. 2012 izdelala revizorjevo poročilo, s katerim je ustrezno
opisala namen in obseg revidiranja ter navedla uporabljene
revizijske standarde. UHY revizija in svetovanje, d. o. o. je k
računovodskemu poročilu podala pozitivno revizijsko mnenje brez pridržkov, s katerim je potrdila, da so računovodski izkazi družbe Žito, d. d., Ljubljana in Skupine Žito v vseh
pomembnih pogledih resnična in poštena predstavitev
finančnega stanja gospodarske družbe Žito in Skupine Žito
na dan 31. 12. 2012 ter njenega poslovnega izida in denarnih
tokov za tedaj končano leto. UHY revizija in svetovanje, d. o.
o., je v svojem poročilu prav tako podala pozitivno mnenje o
skladnosti poslovnega poročila poslovnega leta 2012 z revidiranimi računovodskimi izkazi.
•
Nadzorni svet po pregledu poročila ugotavlja:
•
Letno poročilo je sestavljeno jasno in pregledno, izkazuje
resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe,
njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.
•
Letno poročilo je izdelano v zakonitem roku ter vsebuje
vse obvezne sestavine skladno z Zakonom o gospodarskih
družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami in dopolnitvami;
ZGD-1).
•
Razkritja v računovodskih izkazih so popolna in ne odstopajo od informacij, dostopnih članom nadzornega sveta.
•
Razkritja v poslovnem delu letnega poročila so popolna in
ne odstopajo od informacij, dostopnih članom nadzornega
sveta.
•
Zunanji revizor je opravil revizijo ter izdelal revizijsko poročilo skladno z zakoni in pravili stroke ter na zahtevanem
nivoju, zato revizijska komisija na to poročilo nima pripomb.
•
Računovodski izkazi so skladni s splošno sprejetimi računovodskimi standardi in ustrezno odražajo uporabljene računovodske usmeritve.
•
Letno poročilo je bilo skupaj z revizorjevim poročilom predloženo nadzornemu svetu, ki je pristojen za njegov sprejem.
1
•
•
Nadzorni svet po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah
izjavlja, da nanj nima pripomb in da se strinja z ugotovitvami
v poročilu.
Nadzorni svet v skladu z drugim odstavkom 282. člena
Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da potrjuje Letno
poročilo družbe Žito, d. d., za leto 2012 in Skupine Žito za
leto 2012 v predloženi vsebini.
•
Preostali del bilančnega dobička v znesku 25.118.647,96 EUR
se prenese v poslovno leto 2013 kot preneseni dobiček
Skupščini delničarjev prav tako predlaga, da se upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnica za poslovno leto 2012.
Predlog za uporabo bilančnega dobička
Nadzorni svet se je seznanil s predlogom uprave družbe za uporabo bilančnega dobička in stališčem revizijske komisije do predloga uprave za delitev dobička. Nadzorni svet ugotavlja, da je
bilo razporejanje čistega dobička skladno z ZGD-1, da predlog
za uporabo bilančnega dobička obsega vse predpisane podatke
ter da razlogi za izpodbijanje predlaganega sklepa o uporabi
bilančnega dobička po določbah ZGD-1 niso podani.
Nadzorni svet podpira predlog uprave družbe ter skupščini delničarjev družbe predlaga uporabo bilančnega dobička, kot se
glasi:
•
Bilančni dobiček družbe na dan 31. 12. 2012 tako znaša
25.471.393,96 EUR.
•
Del bilančnega dobička v višini 352.746,00 EUR se razdeli
delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo, na drugi delovni
dan po izvedbi skupščine, pri čemer dividenda znaša 1,00
EUR bruto na delnico. Dividende se izplačajo delničarjem 24.
10. 2013 v nerevaloriziranem znesku.
Tomi Rumpf,
predsednik nadzornega sveta
1
6 Vodenje in upravljanje
6.1 Nosilci upravljanja družbe
Upravljanje matične družbe Žito, d. d. poteka v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, pravili Ljubljanske borze, statutom družbe, internimi akti in pravilniki. Pomembno vodilo pri
upravljanju predstavlja tudi kodeks upravljanja javnih delniških
družb. Njegova določila so skoraj v celoti upoštevana, odstopanja pa so navedena v izjavi o skladnosti poslovanja s kodeksom
upravljanja javnih delniških družb, ki je sestavni del letnega
poročila.
Upravljanje družbe deluje po dvotirnem sistemu: družbo vodi
uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet.
šnica upravi in nadzornemu svetu ter imenovanje revizorja za
tekoče leto. Udeležijo se je lahko vsi delničarji oziroma njihovi
pooblaščenci, ki najpozneje tri dni pred skupščino pisno sporočijo svojo udeležbo.
Sklicevanje skupščine in druge pomembne zadeve, potrebne za
njeno izvedbo, so predpisane s statutom družbe, ki je objavljen
na spletnih straneh družbe Žito, d. d. Sklic skupščine je objavljen
v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet,
na spletnih straneh družbe in v dnevniku Finance najmanj 30 dni
pred zasedanjem.
Nosilci upravljanja so skupščina delničarjev, nadzorni svet in
uprava.
O sklicu skupščine so - skupaj z dnevnim redom in gradivom pisno obveščeni delničarji, katerih delež v osnovnem kapitalu
družbe znaša najmanj pet odstotkov osnovnega kapitala družbe.
Skupščina delničarjev
Na 17. redni skupščini, ki je potekala 25. 5. 2012, so delničarji
obravnavali letno poročilo za leto 2011 in sprejeli sklepe o uporabi bilančnega dobička, razrešnici upravi in nadzornemu svetu
ter imenovanju pooblaščenega revizorja za leto 2012. Vsi predlagani sklepi so bili sprejeti, izpodbojnih tožb ni bilo. Sprejeti
sklepi so objavljeni na SEOnetu in na spletni strani družbe Žito,
d. d.
Skupščina delničarjev je organ družbe, v katerem delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe. Skliče jo uprava družbe,
in to praviloma enkrat letno. Lahko jo skliče na lastno pobudo,
na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev, ki predstavljajo vsaj pet odstotkov osnovnega kapitala družbe. Upravičenec, ki zahteva sklic skupščine, mora ob zahtevi posredovati
upravi tudi obrazložen in utemeljen namen in razlog sklica.
Najpomembnejše zadeve, o katerih odločajo delničarji na redni
letni skupščini, so delitev in uporaba bilančnega dobička, razre-
Zaradi nepreklicnega odstopa Janeza Bojca s funkcije predsednika nadzornega sveta je bil na 18. skupščini, ki je potekala 31.
8. 2012, za novega člana nadzornega sveta izvoljen Milan Kneževič. Poleg tega je skupščina delničarjev pooblastila upravo za
1
pridobivanje lastnih delnic, s tem, da skupni delež vseh pridobljenih lastnih delnic ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala
družbe oziroma 35.579 delnic družbe. Pooblastilo je veljavno 36
mesecev od dneva skupščine. Vsi predlagani sklepi so bili sprejeti, izpodbojnih tožb ni bilo. Sprejeti sklepi so objavljeni na SEOnetu in na spletni strani družbe Žito, d. d.
Nadzorni svet
Nadzorni svet družbe Žito, d. d. ima šest članov. Štiri člane, ki
zastopajo interese delničarjev, izvoli skupščina, dva člana, ki
zastopata interese delavcev, pa izvoli svet delavcev družbe in
s tem seznani upravo in skupščino. Člani nadzornega sveta so
izvoljeni za dobo štirih let z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik nadzornega sveta pripravi poročilo nadzornega sveta, v
katerem podrobneje opiše glavne aktivnosti in delovanje nadzornega sveta v preteklem letu.
Nadzorni svet Žita, d. d., se sestane vsaj šestkrat ali po potrebi
večkrat na leto. Sklicevanje sej in način dela nadzornega sveta
opredeljujeta statut družbe in poslovnik o delu nadzornega
sveta. V letu 2012 je bilo šest rednih sej in pet korespondenčnih.
Nadzorni svet ima dve komisiji. Revizijska komisija je tričlanska,
sestavljena iz dveh članov nadzornega sveta in zunanje članice. Kot strokovna podpora nadzornemu svetu vsako leto pred
obravnavo pregleda letno poročilo, opravi pogovor z revizorjem
in po potrebi z nosilcem posameznega poslovnega procesa.
Poleg tega spremlja tudi ustreznost notranjih kontrol in upravljanje tveganj v družbi. Jeseni 2009 je bila ustanovljena kadrovska komisija, ki jo sestavljajo vsi člani nadzornega sveta.
Člani nadzornega sveta prejemajo sejnine v fiksnem znesku,
upravičeni pa so tudi do udeležbe pri dobičku.
1
Člani nadzornega sveta
Tomi Rumpf, , predsednik nadzornega sveta
Rojen je bil leta 1968 in je doktor veterinarske medicine. Ob nastopu
mandata je bil direktor Kobilarne Lipica ter družbe Lipica Turizem, d. o.
o. Trenutno je zaposlen kot direktor Perutnine Ptuj S, Srbac v Bosni in
Hercegovini.
dr. Maja Makovec Brenčič, članica
Rojena je bila leta 1969 in je. redna profesorica mednarodnega poslovanja na ekonomski fakulteti v Ljubljani ter prodekanja za razvoj.
Adrijan Rožič, član
Rojen je bil leta 1960. Po poklicu je univerzitetni diplomirani ekonomist, zaposlen na Kapitalski družbi, d. d., kot upravljavec kapitalskih
naložb.
Milan Kneževič, član
Upokojenec, rojen leta 1938. Univerzitetno izobrazbo je pridobil na
biotehniški fakulteti v Ljubljani ter na ekonomski fakulteti v Mariboru.
Pred upokojitvijo je bil 15 let predsednik uprave Deželne banke Slovenije.
Suzana Šimenc, članica – predstavnica zaposlenih
Magistrica javne uprave in živilska tehnica je bila rojena leta 1969. V
Žitu je zaposlena od leta 1988 na delovnem mestu vodja prodajnega
področja za HORECO in javne porabnike.
Zenon Marn, član – predstavnik zaposlenih
Šestinšestdesetletni diplomirani inženir živilske tehnologije jev Žitu
zaposlen od leta 1975. Je vodja delovne enote Šmartinska.
Adrijanu Rožiču se mandat člana nadzornega sveta izteče julija 2013,
trem članom nadzornega sveta (Tomiju Rumpfu, Suzani Šimenc in
Zenonu Marnu) se mandat izteče julija 2014, dr. Maji Makovec Brenčič
se štiriletni mandat izteče julija 2015, Milanu Kneževiču pa julija 2016.
Vodenje družbe
Družbo Žito, d. d., vodi uprava, ki jo imenuje nadzorni svet. Imenovana je za pet let z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja.
Uprava je štiričlanska. Predsednik uprave je petletni mandat nastopil
14. 7. 2012. Ostalim trem članom uprave je mandat nastopil 17. 5. 2010.
Uprava vodi družbo v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost, ključne poslovne odločitve pa se udejanjajo le s soglasjem
nadzornega sveta. O poslovanju in pomembnih dogodkih redno
in pravočasno poroča nadzornemu svetu in z njim usklajuje stališča
glede strateških ciljev Skupine Žito. Poleg odločitev o povečanju
osnovnega kapitala je s statutom določeno, da mora uprava za realizacijo poslov, ki presegajo 10 % osnovnega kapitala, pridobiti soglasje
nadzornega sveta.
Plačila, povračila in druge ugodnosti članov uprave so opredeljene v
pogodbah o opravljanju dela, sklenjenih med nadzornim svetom in
posameznim članom uprave. Pravilnik o določitvi variabilnega dela
plače uprave sprejme nadzorni svet, ki članom uprave tudi določi
nagrado. Sistem nagrajevanja v Žitu ne vključuje nagrajevanja v obliki
opcijskih načrtov, delnic ali izvedenih finančnih instrumentov na delnice. Vsa plačila, povračila in druge ugodnosti, ki so bile članom uprave
izplačani v letu 2012, so predstavljena v računovodskem delu, v pojasnilih Transakcije med povezanimi osebami.
1
Janez Bojc
Uprava
Janez Bojc, predsednik uprave
Univerzitetni diplomirani ekonomist je bil rojen leta 1962. Na
svoji poslovni poti je delal na področju zavarovalništva, bančništva, energetike, trgovine in prehrambene industrije. Bil je
med soustanovitelji Kmečke družbe za upravljanje investicijskih
skladov, d. d., in daljše obdobje tudi namestnik direktorja. Od
leta 2001 do 2002 je bil direktor družbe Kmečka družba Holding finančna družba, d. d. Družba se je nato pridružila družbi
KD Holding, d. d., katere namestnik direktorja je bil vse do leta
2009. V tem obdobju je opravljal tudi funkcijo direktorja družbe
Ljubljanski kinematografi, d. d., in družbe Jacobo, d. o. o. Od leta
2008 je opravljal funkcijo predsednika uprave družbe KD Kapital,
d. o. o.
Peter Rajačič, član uprave za področje trženja in logistike
Rojen je bil leta 1963 v Brežicah, diplomiral pa je na ekonomski
fakulteti v Ljubljani. Poklicno pot je začel v Astri ZT, pred prihodom v Žito pa je bil zaposlen v družbi Droga Kolinska.
mag. Erik Žunič,
član uprave za področje računovodstva, financ in informatike
Rojen je bil leta 1967 v Ljubljani. Dodiplomski in magistrski študij
je opravil na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poklicne izkušnje je
pridobival kot revizor v eni od štirih velikih mednarodnih investicijskih družb ter v družbah Microsoft in KD Group.
Sandi Svoljšak,
član uprave za proizvodno in tehnično področje
Rojen je bil leta 1960 v Ljubljani. Diplomiral je na kemijski fakul-
Peter Rajačič
mag. Erik Žunič
Sandi Svoljšak
teti v Ljubljani in svojo poklicno pot začel v Papirnici Goričane. V
Žitu je zaposlen od leta 1996.
Strokovno podporo upravi nudijo direktorji profitnih centrov,
vodilni sodelavci podpornih služb in direktorji povezanih podjetij, ki so neposredno podrejeni upravi Žita, d. d. Koordinacija in
usklajevalne aktivnosti med profitnimi centri in poslovnimi procesi potekajo na tedenskih oziroma mesečnih sestankih. Uprava
se na formalnem sestanku sestaja enkrat tedensko, po potrebi
pa tudi večkrat.
Oddelek za marketing in prodajo pripravi tudi številna druga
srečanja in delavnice, kot so »Letni dan blagovne znamke«,
kjer oddelek za marketing skupaj z oddelki za razvoj, prodajo
in proizvodnjo opredeli ključne strateške aktivnosti za izbrano
blagovno znamko, letno srečanje in kvartalni pregledi z distributerji na tujih trgih ter kvartalna srečanja z operativnim vodstvom
ključnih kupcev v Sloveniji.
Upravljanje v Skupini
Skupino Žito sestavljajo obvladujoča družba Žito, d. d., in osem
odvisnih družb v Sloveniji in v tujini. Vse odvisne družbe so v
100-odstotni lasti obvladujočega podjetja, razen družbe Žito
Maloprodaja, d. o. o., kjer pa 0,45-odstotni lastniški delež manjšinskih lastnikov ne vpliva na enotno upravljanje skupine.
Za vsa podjetja veljajo enotna pravila upravljanja, organiziranosti in delovanja. Žito kot obvladujoče podjetje postavlja strateške usmeritve in operativne cilje vsem podjetjem v skupini in
spremlja uresničevanje načrtov. Vse strokovne službe - razen
1
tehnološkorazvojne službe, kjer prek načela funkcijskega vodenja zaposleni odgovarjajo isti poslovni funkciji v obvladujoči
družbi - so centralizirane v matični družbi.
Sistem notranjih kontrol
Kakovostne računovodske informacije so eden od temeljev za
odgovorno sprejemanje poslovnih odločitev. Za zagotavljanje
računovodskih informacij je odgovorna uprava družbe, zagotavljamo pa jih z upoštevanjem računovodskih standardov,
primernimi računovodskimi usmeritvami, poenoteno računovodsko politiko na ravni Skupine Žito, pravočasno in ustrezno
pripravo podatkov, poročil in analiz in z rednim letnim nadziranjem procesa računovodenja v revizijskih postopkih.
Tveganja obvladujemo z notranjimi kontrolami, to je različnimi
usmeritvami in postopki, ki jih izvajamo na različnih ravneh. S
tem zagotavljamo učinkovitost in uspešnost delovanja, zanesljivost računovodskega poročanja ter skladnost z veljavnimi
zakoni in predpisi. Računovodske kontrole so tesno povezane s
kontrolami na področju informacijske tehnologije, ki med drugim zagotavlja omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov.
Služba kontrolinga pripravlja redna obdobna poročila posameznih poslovnih funkcij, ki uporabnikom dajejo uporabne informacije za poslovne odločitve. Posebno pozornost posvečamo
prodajnim podatkom, ustvarjeni dodani vrednosti, produktivnosti proizvodnih enot in računovodskim izkazom. Računovodske izkaze spremljamo po posameznih stroškovnih mestih, ki so
združena v delovne enote, te pa v stebre. Organizacijske enote
so razdeljene na stroškovna in dobičkovna mesta odgovornosti. K prvim spadajo skupne strokovne službe in drugi podporni
procesi, dobičkovna mesta pa predstavljajo proizvodne in maloprodajne enote.
Zunanja revizija
Zunanjo revizijo izvaja pooblaščena revizijska družba, ki poleg
redne letne revizije posreduje tudi strokovna opozorila in
napotke za izboljšanje sistema notranjih kontrol ter za obvladovanje vseh vrst tveganj.
V Skupini Žito je za leto 2012 zunanjo revizijo izvajala revizijska
družba Uhy Revizija in svetovanje, d. o. o., Vurnikova ulica 2, Ljubljana. Revizijska družba sodeluje pri revidiranju računovodskih
izkazov in letnih poročil. Strošek revidiranja računovodskih izkazov Skupine Žito za leto 2012 je znašal 45.500 EUR. Drugih stroškov revizijske družbe v letu 2012 ni bilo.
1
6.2 Upravljanje družbe
6.2.1 Izjava o skladnosti poslovanja s kodeksom
o upravljanju javnih delniških družb
Uprava in nadzorni svet družbe Žito, d. d., izjavljata, da sta v letu
2012 upoštevala določbe kodeksa upravljanja javnih delniških
družb, katerega spremembe in dopolnitve so bile sprejete 8. 12.
2009, razen pri določbah, navedenih v nadaljevanju. Besedilo
kodeksa je javno dostopno na spletni strani Ljubljanske borze
vrednostnih papirjev, http://www.ljse.si.
Poglavje: OKVIR UPRAVLJANJA DRUŽB
1 Osnovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost,
je maksimiranje vrednosti družbe. Ta in drugi cilji, ki jih družba
zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, kot sta dolgoročno
ustvarjanje vrednosti za delničarje in upoštevanje socialnih
in okoljskih vidikov poslovanja za zagotavljanje trajnostnega
razvoja družbe, se navedejo v statutu družbe.
Organi družbe vseskozi delujejo v skladu z osnovnim ciljem, to je
maksimiranje vrednosti za kupce, potrošnike, zaposlene in lastnike.
Splošni cilji družbe so navedeni v srednjeročnem in vsakoletnem
letnem planu, strateški pa na uradni spletni strani družbe in v letnih
poročilih.
2 Uprava skupaj z nadzornim svetom oblikuje in sprejme politiko upravljanja družbe, v kateri določi poglavitne usmeritve
upravljanja družbe z upoštevanjem zastavljenih dolgoročnih
ciljev družbe, ter z njo seznani vse deležnike prek razkritja na
spletnih straneh družbe.
2.1 Pri oblikovanju politike upravljanja uprava sodeluje z nadzornim svetom. Pri tem se upoštevajo razvojne potrebe družbe
in specifične lastnosti družbe, kot sta njena velikost in dejavnost. Pri tem nadzorni svet za posamezno poslovno leto
oblikuje načrt lastnih aktivnosti ter opredeli vsebine, kot so
zahtevana pogostost in oblike komunikacije z upravo, vloga
nadzornega sveta pri presoji sistema obvladovanja tveganj
in postopek oblikovanja predlogov sklepov skupščine, zlasti
predloge imenovanja članov nadzornih svetov. Pri oblikovanju politike upravljanja se lahko sklicuje na druge javno
dostopne dokumente.
2.2 Politika upravljanja je sprejeta z veljavo za določeno prihodnje obdobje in posodobljena tako pogosto, da je vedno
skladna z aktualnimi usmeritvami korporativnega upravljanja. Vsebuje datum zadnje posodobitve in je dostopna na
spletnih straneh družbe.
Žito, d. d., nima oblikovanega dokumenta Politika upravljanja
družbe. Uprava družbo upravlja v skladu z veljavno zakonodajo,
kodeksom upravljanja javnih delniških družb in vrednotami, ki so
bile sprejete na ravni celotne skupine.
Poglavje: RAZMERJE MED DRUŽBO IN DELNIČARJI
4.2 Družba spodbuja vse večje delničarje, predvsem pa institucionalne vlagatelje in državo, da javnost seznanijo s svojo
politiko upravljanja naložbe v javni delniški družbi, npr. s
1
politiko glasovanja, vrsto in pogostnostjo izvajanja upravljavskih aktivnosti in z dinamiko komuniciranja z organi
vodenja ali nadzora te družbe. Šteje se, da je družba pozvala
delničarje skladno s tem priporočilom, če je poziv del sklica
skupščine.
Družba si želi, da bi večji delničarji javnost seznanili s svojo politiko
upravljanja, vendar pa odločitev o tem prepušča njim.
5.2 Vsaka institucija ali posameznik, ki namerava organizirano
zbirati pooblastila za skupščino, o tem obvesti upravo
družbe še pred začetkom zbiranja pooblastil. Družba zagotovi javno objavo informacij o tem, kdo organizirano zbira
pooblastila za glasovanje na posamezni skupščini, na uradni
spletni strani družbe, kjer so objavljene druge informacije o
sklicu skupščine.
Uprava je bila obveščena o zbiranju pooblastil za glasovanje na
skupščini. Družba je upoštevala priporočila kodeksa.
Poglavje: NADZORNI SVET
6.2 Pri volilnem predlogu, ki ga oblikuje nadzorni svet, vsaj polovico
članov nadzornega sveta sestavljajo neodvisni člani. Za neodvisne člane nadzornega sveta se štejejo tisti člani, ki pri delovanju
in odločanju delujejo samostojno. Za odvisne člane se vedno
štejejo člani, pri katerih obstaja tesnejša ekonomska povezava
z družbo, njeno upravo ali večjimi delničarji. Neodvisni član o
nastopu dejstev, ki spremenijo njegovo izpolnjevanje kriterija
neodvisnosti, takoj obvesti nadzorni svet. Dolžnost imenovanja
neodvisnih članov velja tako za delničarje kot za svete delavcev.
V nadzornem svetu sta neodvisna dva člana nadzornega sveta,
štirje pa so odvisni člani: dva zaradi ekonomskih povezav z večjimi
delničarji in dva zaradi ekonomskih povezav z družbo (predstavnika zaposlenih).
6.3 Ob konstituiranju nadzornega sveta, nastopu mandata novih
članov nadzornega sveta oziroma ob imenovanju posebnih
komisij nadzornega sveta predsednik nadzornega sveta z
organizacijsko pomočjo uprave družbe zagotovi kakovostno uvajanje članov nadzornega sveta. Ob postopku uvajanja ali neposredno po njem nadzorni svet oblikuje konkretne zaveze glede svojih dejavnosti na področju oblikovanja
in izvajanja ključnih institutov upravljanja v družbi.
Stališča glede upravljanja družbe nadzorni svet oblikuje glede na
oblikovane strategije in poslovne načrte.
9 Nadzorni svet enkrat letno oceni svojo sestavo, poslovanje,
potencialna nasprotja interesov posameznih članov ter delovanje posameznih članov in nadzornega sveta kot celote in
tudi sodelovanje z upravo družbe. Med ocenjevanjem svojega
dela nadzorni svet oceni tudi delo komisij nadzornega sveta.
Nadzorni svet poda oceno o svojem delovanju in sodelovanju z
upravo v letnem poročilo nadzornega sveta, vendar ne izpostavlja
posameznih članov nadzornega sveta. Morebitna nesoglasja in
dileme o ustreznosti aktivnosti posameznega člana se razrešujejo
sproti. Nadzorni svet prav tako eksplicitno ne ocenjuje prispevka
samoocenjevanja k spremembam v delovanju nadzornega sveta,
ker tudi sicer nenehno stremi h kar najboljšemu opravljanju svojega
poslanstva, to je zagotovitvi odgovornega nadzora in sprejemanja
odločitev v korist družbe.
1
Poglavje: REVIZIJA IN SISTEM NOTRANJIH KONTROL
19 Družba vzpostavi učinkovit sistem notranjega kontroliranja,
ki omogoča tudi kakovostno upravljanje tveganj. Družba v
sodelovanju z revizijsko komisijo zagotovi vsebinski, periodični in nepristranski strokovni nadzor nad delovanjem sistema notranjega nadzora, prilagojen dejavnosti in obsegu
poslovanja družbe.
19.2 Revizijska komisija kot strokovna podpora nadzornemu
svetu sodeluje pri postopku potrjevanja letnega načrta
dela notranje revizije in zagotavlja tekoče spremljanje upravljanja tveganj.
19.3 Družba zagotovi, da so poročila in ugotovitve notranje revizije dostopna članom revizijske komisije in revizorju računovodskih izkazov
Vzpostavljanje in nadzor nad sistemom notranjih kontrol je v pristojnosti več strokovnih služb v Skupini Žito, kar se je doslej izkazalo
za dovolj učinkovito prakso poslovanja. Z enovito računovodsko
politiko, enovitim sistemom kontrolinga in rešitvami informacijskih
tehnologij izvajamo sistematičen notranji nadzor v družbah Skupine Žito, ki poslujejo v Sloveniji, družbe v tujini pa nadziramo prek
rednih mesečnih poročil. Družba bo v letu 2013 prek notranje revizijske funkcije še izpopolnila pregled nad upravljanjem s tveganji.
podlagi notranjih informacij (zlorabo notranjih informacij).
Poslovodstvo sprejme pravilnik – strategijo komuniciranja
družbe.
Družba nima sprejetega dokumenta, ki bi urejal pravila komuniciranja družbe z vlagatelji oziroma javnostmi. Osnovne potrebe po
komuniciranju z javnostmi določajo zakoni in pravila borze. Osebe,
ki skrbijo za komuniciranje z javnostmi, sodelujejo neposredno z
upravo, kar omogoča nadzor nad pretokom cenovno občutljivih
informacij.
20.3 Družba predpiše pravila o omejitvah trgovanja z delnicami družbe, s katerimi ureja pravila o omejitvah trgovanja, časovno obdobje omejitve trgovanja (zaprta trgovalna
okna) in razkritje trgovanja z delnicami družbe ter delnicami povezanih družb za člane organov družbe, z njimi
povezane fizične in pravne osebe ter za druge osebe, ki so
jim notranje informacije dostopne.
Poglavje: TRANSPARENTNOST POSLOVANJA
Področje omejitev in poročanje o trgovanju z delnicami družbe osebam, ki so jim dostopne notranje informacije, ureja sklep ATVP o
posebnih pravilih za obveščanje o notranjih informacijah in naložbenih priporočilih. O sklepu in dolžnostih poročanja je družba obvestila vse osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij in so tudi evidentirane na posebnem seznamu, upravljanje notranjih informaciji
pa delno opredeljujejo tudi pogodbe o zaposlitvi ter drugi zakonski
in interni predpisi.
20.2 Poslovodstvo je odgovorno za izdelavo in izvajanje strategije komuniciranja družbe, ki preprečuje nastanek položaja, ki bi omogočal trgovanje z vrednostnimi papirji na
21.3 Družba zagotovi javne objave sporočil tudi v jeziku, ki se
običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih, in v
tem jeziku izdela tudi letno poročilo.
1
V angleški jezik je prevedeno letno poročilo, druge javne objave pa
so zaradi zelo majhnega odstotka tujih delničarjev objavljene le v
slovenskem jeziku. Zainteresirani potencialni vlagatelji lahko informacije o poslovanju dobijo v letnih poročilih, na spletnih straneh
družbe ali prek neposrednega stika s predstavniki družbe.
22.7 Družba razkrije bruto in neto prejemke vsakega posameznega člana uprave in nadzornega sveta. Razkritje je jasno
in razumljivo povprečnemu vlagatelju ter poleg zakonskih
vsebin vsebuje še razlago, kako izbira meril uspešnosti prispeva k dolgoročnim interesom družbe, razlago metod,
uporabljenih za odločitev, ali so bila merila uspešnosti
izpolnjena, točne informacije o obdobjih odloga izplačila
variabilnega dela prejemkov, informacije o politiki glede
odpravnin, vključno s pogoji za izplačilo odpravnin in višinami odpravnin, informacije v zvezi z odmernimi dobami,
informacije o politiki glede zadržanja prenosa delnic po
odmeri, informacije o sestavi strokovnih skupin družb,
katerih politika prejemkov je bila preučena glede na vzpostavitev politike prejemkov zadevne družbe.
Družba bo priporočila kodeksa upoštevala tudi v prihodnje. Če
se izkaže, da katerega od določil ne bo mogla upoštevati, bosta
uprava in nadzorni svet pripravila utemeljeno pojasnilo.
6.2.2 Podatki v skladu z določilom šestega
odstavka 70. člena ZGD
Žito, d. d., kot družba, ki je zavezana uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-I
navaja podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta in vsa
potrebna pojasnila.
Struktura osnovnega kapitala
Osnovni kapital družbe je razdeljen na 355.792 navadnih prosto
prenosljivih imenskih kosovnih delnic, ki se ne glasijo na nominalni znesek. Vse delnice so delnice enega razreda. Izdane so v
nematerializirani obliki in dajejo imetnikom pravico do udeležbe
pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividende) in
pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Družba objavlja prejemke ločeno za vsakega člana uprave in
nadzornega sveta. Glede na to, da gre za podatke osebne narave,
menimo, da podrobnejša vsebinska razkritja v zvezi z merili uspešnosti in drugimi informacijami, ki so predmet pogodbe o zaposlitvi,
niso potrebna.
Vse delnice družbe so prosto prenosljive.
Besedilo kodeksa upravljanja javnih delniških družb je dostopno na spletni strani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev
http://www.ljse.si.
Pomembnih imetnikov vrednostnih papirjev družbe Žito, d. d.,
glede doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa Zakon o
prevzemih (lastniški delež višji od 5 %), je šest: Modra zavaro-
Omejitve prenosa delnic
Pomembno neposredno in posredno imetništvo
vrednostnih papirjev družbe Žito d.d.
1
valnica, d. d., Slovenska odškodninska družba, d. d., KD kapital,
d. o. o., Fin Vita, d. o. o., KD Delniški dohodkovni, vzajemni sklad,
in KD Galileo, vzajemni sklad. Podatki o številu delnic in lastniškem deležu na dan 31. 12. 2012 so navedeni v poglavju Delnice
in lastniška struktura
Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo
posebne kontrolne pravice
Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne
kontrolne pravice.
Delniška shema za delavce
Družba nima delniške sheme za delavce.
Omejitve glasovalnih delnic
Omejitve glasovalnih pravic ni.
Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo
omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic
Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa
delnic ali glasovalnih pravic družbi, niso znani.
1
Pravila družbe
• o imenovanju in zamenjavi članov
organov vodenja ali nadzora
Člane uprave imenuje nadzorni svet. Mandat članov uprave
traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani nadzornega sveta so dolžni skrbno in odgovorno izbrati upravo. Nadzorni svet določi kriterije za izbiro kandidatov in poišče primerne
kandidate. Če razpolaga z ustreznim in primernim kandidatom,
imenuje upravo takoj na seji, lahko pa se pred tem imenovanjem
odloči za interni ali javni razpis. V skladu z ZGD lahko nadzorni
svet ponovno imenuje upravo v roku do enega leta pred iztekom mandata. Če skupščina družbe izglasuje upravi nezaupnico,
se mora nadzorni svet takoj po seji skupščine opredeliti do odpoklica posameznega člana uprave. Ne glede na to lahko nadzorni
svet po svoji presoji odpokliče upravo iz razlogov, ki jih opredeljuje zakon. Nadzorni svet lahko največ za obdobje enega leta
imenuje svoje posamezne člane za namestnika manjkajočega ali
zadržanega člana uprave. Ponovno imenovanje ali podaljšanje
mandata je dopustno, če celoten mandat ni daljši od enega leta.
Nadzorni svet je dolžan upravo, ki pomanjkljivo izvaja naloge iz
svoje pristojnosti, takoj obvestiti o svojih ugotovitvah in mnenjih ter ji določiti najkrajši rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če uprava v določenem roku ne doseže pričakovanih
rezultatov, nadzorni svet odloča o odpoklicu članov uprave.
Nadzorni svet družbe ima šest članov, od katerih štiri izvoli skupščina družbe z večino glasov navzočih delničarjev, dva pa svet
delavcev družbe. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo
štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni.
Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta, ki so
predstavniki delničarjev, mora biti sprejet s tričetrtinsko večino
prisotnih glasov skupščine, pogoje odpoklica članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, pa določi svet delavcev s
svojim splošnim aktom.
Nadzorni svet družbe ima šest članov, od katerih jih štiri voli
skupščina družbe z večino glasov navzočih delničarjev, dva pa
svet delavcev družbe. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za
dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta,
ki so predstavniki delničarjev, mora biti sprejet s tričetrtinsko
večino prisotnih glasov skupščine, pogoje odpoklica članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, pa določi svet delavcev s svojim splošnim aktom.
• o spremembah statuta
Skupščina odloča o spremembah statuta s tričetrtinsko večino
pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic
Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju
Vodenje in upravljanje. Uprava nima posebnih pooblastil v zvezi
z izdajo ali nakupom lastnih delnic.
Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo
ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v
družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe
Družbi Žito d.d. taki dogovori niso znani.
1
Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja
ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti
zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme,
odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha
V primeru odstopa uprava ni upravičena do odpravnine, v primeru odpoklica in odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga pa je uprava upravičena do odpravnine.
6.2.3 Podatki o delovanju skupščine družbe
Podatki so navedeni v poglavju Vodenje in upravljanje,
pod točko Nosilci upravljanja družbe.
Janez Bojc,
predsednik uprave
Tomi Rumpf,
predsednik nadzornega sveta
1
Izjava o odgovornosti poslovodstva
Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila, ki predstavlja
resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe.
Člani uprave in nadzorni svet družbe Žito, d. d., Ljubljana v skladu
s 60.a členom zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da
je Letno poročilo Skupine Žito in družbe Žito, d. d., za leto 2012
vključno z izjavo o upravljanju sestavljeno in objavljeno v skladu
z zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o trgu finančnih
instrumentov ter mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja.
Člani uprave Žita, d. d., ki jo sestavljajo predsednik uprave Janez
Bojc in člani uprave Peter Rajačič, Erik Žunič in Sandi Svoljšak, v
skladu s 110. členom zakona o trgu finančnih instrumentov izjavljajo, da je po njihovem najboljšem vedenju:
•
računovodsko poročilo Skupine Žito in družbe Žito, d. d., za
leto 2012 sestavljeno v skladu z mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja in da je resničen prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida
družbe Žito, d. d., in drugih družb, vključenih v konsolidacijo,
kot celota;
Predsednik uprave
Janez Bojc
Član uprave
•
v poslovno poročilo Skupine Žito in družbe Žito, d. d., vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter
njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih
vrst tveganj, ki so jim družba in druge družbe, vključene v
konsolidacijo, kot celota izpostavljene.
Uprava prav tako izjavlja, da so računovodski izkazi Skupine Žito
in družbe Žito, d. d., pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja
poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve
dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe
le-teh.
Uprava je tudi odgovorna za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja
vrednosti premoženja Skupine Žito in družbe Žito, d. d.
Ljubljana, 2. 4. 2013
Član uprave
Član uprave
Sandi Svoljšak
V sive dneve vnesejo
barvitost. Pustim jedem
dodajo raznolikost.
Nekateri osnovni,
drugi drugačnosti polni,
dobro začinjeni okusi so
popolni.
2
Letno poročilo 2012 / Poslovno poročilo / 35
2 POSLOVNO
POROČILO
2
7 Predstavitev Skupine Žito
Organizacija Skupine Žito je bila na dan 31. 12. 2012 naslednja:
Intes Storitve d.o.o.,
Maribor
Žito PI d.o.o.e.l.,
Skopje, Makedonija
100 %
100 %
Šumi bonbon d.o.o.,
Ljubljana
100 %
Žito
Maloprodaja d.o.o.,
Ljubljana
Žito d.o.o.,
Beograd, Srbija
100 %
Žito d.d.
100 %
100 %
LD Žito d.o.o.,
Zagreb, Hrvaška
99,55 %
100 %
Šumi
nepremičnine d.o.o.,
Ljubljana
Žito
nepremičnine d.o.o.,
Ljubljana
2
Vodstvo in dejavnosti podjetij v Skupini Žito
Družba
Predsednik uprave/direktor
Osnovne proizvodne dejavnosti oziroma izdelki
Žito d.d.
Janez Bojc
mlinarstvo, pekarstvo, slaščičarstvo, zamrznjena hrana, testenine,
čokolada, biskvitno pecivo, čaji, začimbe, riž, prodaja blaga za slaščičarje in peke
Intes Storitve d.o.o.
Mirjana Radić
pekarstvo
Šumi bonboni d.o.o.
Miha Skubic
bonboni in žvečilni gumi
Žito Maloprodaja d.o.o.
Peter Rajačič
maloprodaja
Žito d.d.
Žito, d. d., je obvladujoča družba v Skupini Žito, ustanovljena
Proizvodnja v Šumiju se je začela leta 1876 z obrtniško izdelavo
bonbonov in slaščic, pozneje pa se je razširila tudi na žvečilni
gumi. Skozi čas je nastalo podjetje Žito Šumi, d. o. o., ki pa je
po selitvi proizvodnje iz Ljubljane v Krško maja 2008 poslovno
dejavnost preneslo na novoustanovljeno podjetje Šumi bonboni, d. o. o.
leta 1947. Leta 1998 se je preoblikovala v delniško družbo. Po
pripojitvah številnih hčerinskih družb, ki so bile izvedene v letih
2006 in 2007, družba realizira veliko večino prihodkov Skupine
Žito. Razen družb Šumi bonboni, d. o. o., ki proizvaja bonbone in
žvečilno gumo, ter Intes Storitve, ki proizvaja nekatere pekarske
izdelke, so vse druge proizvodne dejavnosti Skupine skoncentrirane v obvladujoči družbi.
Družba Žito, d. d., je v letu 2012 ustvarila 103,3 milijona EUR
prihodkov od prodaje, kar je 2,8 % manj kot v letu 2011. Čisti
poslovni izid družbe je znašal 0,75 milijona EUR in je za 55,3 %
nižji od doseženega v letu 2011. Kapital družbe je 31.12.2012 znašal 71,5 milijona EUR. Ob koncu leta 2012 je bilo v podjetju 811
zaposlenih, kar je 40 manj kot ob začetku leta.
Šumi bonboni, d. o. o., prodaja izdelke dvema kupcema: Žitu, d.
d., in družbi Hitschler GmbH iz Nemčije. V letu 2012 je ustvarila
11,4 milijona EUR prihodkov od prodaje, kar je za 7 % manj kot
v letu 2011. Kljub nižjim prihodkom je družba izboljšala rezultat.
Ustvarila je 55 tisoč EUR čistega dobička, medtem ko je v predhodnem letu beležila izgubo v višini 94 tisoč EUR. Ob koncu
leta 2012 je bilo v družbi 123 zaposlenih, kar je 27 manj kot ob
začetku leta.
2
Šumi nepremičnine d.o.o. in Žito nepremičnine d.o.o.
Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja potic in nekaterih
pekovskih izdelkov, opravlja pa tudi storitve za družbe v Skupini, kot so pakiranje in komisioniranje izdelkov, vzdrževanje in
podobno.
Poslovanje družbe Šumi Nepremičnine, d. o. o., je bilo prvotno
vezano na oddajo nepremičnin. Najemnik nepremičnin je bila
družba Šumi bonboni, d. o. o. Ob koncu leta 2012 smo z Žita,
d. d., na Šumi Nepremičnine, d. o. o., prenesli nepremičnine na
Šmartinski, za uporabo katerih bodo Šumi Nepremičnine, d. o.
o., zaračunavale najemnino. Ob koncu leta 2012 smo z Žita, d. d.,
na Šumi Nepremičnine, d. o. o., prenesli finančni naložbi Mlinotest in Mlinopek.
Družba ima status invalidskega podjetja od leta 1996 in deluje
v skladu z zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov. V letu 2012 je podjetje realiziralo 3,9 milijona EUR prihodkov iz prodaje, kar je za 5,7 % več kot v predhodnem letu. Ob
koncu leta 2012 je bilo v družbi 146 zaposlenih, kar je 8 manj kot
ob začetku leta.
Družbo ABC Agrohit, d. o. o., smo sredi leta 2010 preimenovali
v družbo Žito Maloprodaja, d. o. o., septembra istega leta pa iz
Žita, d. d., nanjo oddelili tudi dejavnost maloprodaje, skupaj z
zaposlenimi. Družba je imela ob koncu leta 34 maloprodajnih
enot. V letu 2012 je ustvarila 8 milijonov EUR prihodka, kar je
za 4,9 % manj kot v letu 2011 in izgubo v višini 291 tisoč EUR. V
predhodnem letu je beležila dobiček v višini 4 tisoč EUR. Le-ta
je bil v veliki meri posledica črpanja rezervacij iz naslova prejetih nepovratnih sredstev. Ob koncu leta 2012 je bilo v družbi 83
zaposlenih, kar je 9 manj kot ob začetku leta.
Podjetje Žito Nepremičnine, d. o. o., ne opravlja nobene dejavnosti.
LD Žito d.o.o., Zagreb, Žito d.o.o.,
Beograd in Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
Družbe so bile do leta 2010 odgovorne za distribucijo na lokalnih
tržiščih. V letu 2010 smo distribucijo prenesli na zunanje distributerje, zato so se aktivnosti hčerinskih družb omejile na izterjavo
terjatev ter koordinacijo poslovanja med distributerji, matičnim
podjetjem in kupci. Ob koncu leta 2012 navedene družbe niso
imele zaposlenih.
2
8 Delnice in lastniška struktura
Tečaj in vrednost prometa Žitove delnice
na organiziranem trgu v letu 2012
90
Uradni tečaj delnice Žito, d. d., je bil najvišji na začetku leta, ko
je znašal 85,00 EUR. Vrednost delnice je nato padala in v sredini
julija dosegla najnižjo vrednost v obdobju v višini 50,00 EUR. Do
konca leta je vrednost delnice počasi naraščala, uradni tečaj na
zadnji trgovalni dan v letu je znašal 58,01 EUR. V letu dni je vrednost padla za 31,75 %, uradni tečaj na dan 31. 12. 2012 pa predstavlja 30 % knjigovodske vrednosti.
20
300
250
200
150
100
10
50
50
40
30
0
jan
feb mar apr maj
jun
jul
Enotni tečaj
avg sep
okt nov dec
0
Promet v EUR
Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d.
Gibanje tečaja Žitove delnice v letu 2012 glede na gibanje
slovenskega blue chip indeksa SBITOP20 (ind. 1.1.2012 = 100)
120
100
80
60
40
20
V letu 2012 je lastnike zamenjalo 14.414 delnic (4,05 % celotne
izdaje delnic), kar je za 51,9 % več kot v letu 2011. Število delničarjev je 31. 12. 2012 znašalo 10.563 in se je v letu dni zmanjšalo
za 2,1 %.
Promet v 000 EUR
350
60
Trgovanje z delnicami na organiziranem trgu
Tudi v letu 2012 se je na Ljubljanski borzi nadaljeval trend padanja prometa. Med vlagatelji še vedno vlada zadržanost. Letni
promet v letu 2012 je znašal 360 mio EUR, kar je skoraj za četrtino manj kot v letu 2011. Na trgu delnic je bilo za 303 mio EUR
prometa, od česar se na delnico Žita, d. d., nanaša 0,86 mio EUR
oziroma 0,28 %.
500
450
400
80
70
Tečajaj v EUR
Osnovni kapital družbe Žito, d. d., znaša 14.846.937,07 EUR in je
razdeljen na 355.792 kosovnih delnic. Delnice kotirajo v standardni kotaciji Ljubljanske borze z oznako ZTOG. Vse so istega
razreda – navadne in prosto prenosljive. Vsaka delnica - razen
lastnih - prinaša en glas pri glasovanju na skupščini delničarjev. Z
delnico Žita se lahko prosto trguje prek borznoposredniških hiš
in bank, ki so članice Ljubljanske borze.
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
ZTOG
Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d.
avg
sep
SBITOP
okt
nov
dec
2
Politika dividend
Podatki o vrednosti in donosu delnice
V Žitu sledimo politiki stabilnih dividend, ki jih izplačujemo
enkrat letno. O predlogu za višino dividende odloči redna skupščina delničarjev, ki je praviloma sklicana za konec maja, dividende pa se izplačujejo v oktobru. S sklepom skupščine 25. 5.
2012 smo za leto 2011 izplačali bruto dividendo v višini 3,20 evra
na delnico, kar je za 0,90 evra manj kot za leto 2010.
Knjigovodska vrednost delnice je 31. 12. 2012 znašala 196,02
evra, kar je za 0,07 % manj v primerjavi s stanjem 31. 12. 2011,
dobiček na delnico pa je znašal 1,11 evra.
2012
2011
2010
2009
2008
1,11
4,31
7,22
6,33
-1,26
196,02
197,41
195,59
193,73
189,47
Kazalnik P/E na dan 31. 12.
52,4
19,7
12,9
12,9
-
Kazalnik P/B na dan 31. 12.
0,30
0,43
0,48
0,41
0,47
Enotni tečaj delnice na dan 31. 12. (v EUR)
58,01
85,00
93,10
79,90
88,85
Najvišji tečaj delnice (v EUR)
85,00
113,00
102,00
94,50
306,13
Najnižji tečaj delnice (v EUR)
50,00
74,02
82,00
68,00
87,6
3,20
4,30
4,20
3,05
4,60
1.128.787
1.516.808
1.481.533
1.075.875
1.622.632
-31,75
-8,70
16,52
-10,07
-71,09
4,57
4,06
4,77
3,39
2,10
-27,18
-4,64
21,29
-6,68
-68,99
20.639.494
30.242.320
33.124.235
28.427.781
31.612.119
3.046
3.046
3.046
3.046
3.046
355.792
355.792
355.792
355.792
355.792
10.563
10.793
11.151
11.449
11.562
Čisti dobiček na delnico (v EUR)
Knjigov. vrednost delnice na dan 31. 12. (v EUR)
Izplačana bruto dividenda na delnico (v EUR)
Skupni znesek izplačanih dividend (v EUR)
Kapitalska donosnost delnice v %
Dividendna donosnost delnice v %
Skupna donosnost delnice v %
Tržna kapitalizacija (v EUR )
Število odkupljenih lastnih delnic
Število izdanih delnic na dan 31. 12.
Število delničarjev na dan 31. 12.
2
Pojasnila pri izračunih:
• Čisti dobiček na delnico je izračunan kot čisti dobiček večinskega lastnika v obravnavanem obdobju glede na tehtano povprečno število uveljavljajočih se navadnih
delnic večinskega lastnika.
• Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot razmerje med kapitalom večinskega lastnika ob koncu obdobja in številom uveljavljajočih se navadnih delnic
večinskega lastnika ob koncu obdobja.
• Koeficient P/E (Price-Earnings Ratio) je izračunan kot razmerje med tržno ceno delnice na zadnji dan obravnavanega obdobja in čistim dobičkom večinskega lastnika
na delnico.
• Koeficient P/B (Price-To-Book Ratio) je izračunan kot razmerje med ceno delnice na
zadnji dan obravnavanega obdobja in knjigovodsko vrednostjo delnice.
• Kapitalska donosnost delnice je izračunana kot razmerje med tržno vrednostjo delnice na zadnji dan obravnavanega obdobja in zadnji dan predhodnega obdobja.
• Dividendna donosnost delnice je izračunana kot razmerje med bruto vrednostjo
dividende in tečajem delnice na presečni dan, ko so lastniki delnic upravičeni do
dividend.
• Skupna donosnost delnice je skupaj kapitalska in dividendna donosnost.
• Tržna kapitalizacija je enaka zmnožku števila delnic in tržne cene delnice na zadnji
dan obravnavanega obdobja.
• Izplačana bruto dividenda na delnico: bruto vrednost dividende na delnico za predhodno leto, ki je izplačana v obravnavanem letu.
Lastniška struktura družbe Žito d.d.
31. 12. 2012
2011
Sprememba v % točkah
št. delnic
delež v %
delež v %
Modra zavarovalnica d.d.
53.268
15,0
15,0
0,0
Slovenska odškodninska družba d.d.
43.636
12,3
12,3
0,0
KD Kapital d.o.o.
31.740
8,9
8,9
0,0
Fin Vita d.o.o.
23.120
6,5
6,5
0,0
KD Delniški dohodkovni
20.899
5,9
5,9
0,0
KD Galileo
18.235
5,1
5,1
0,0
Modra linija holding, d.d.
17.718
5,0
5,0
0,0
KD Rastko, delniški
11.918
3,3
3,3
0,0
Towra S.A., Luksemburg
5.414
1,5
0,6
0,9
Zveza bank Celovec
4.962
1,4
1,8
-0,4
124.882
35,1
35,6
-0,5
355.792
100,0
100,0
0,0
338.387
95,1
96,1
-1,0
17.405
4,9
3,9
1,0
Ostali lastniki
SKUPAJ
Lastništvo po državah
Slovenija
Tujina
Od skupno 355.792 delnic je 66,1 % delnic v lasti desetih največjih delničarjev 64,9 %.
2
9 Okviri poslovanja
9.1 Makroekonomsko okolje v letu 2012 in pričakovanja v 2013
Na podlagi napovedi Evropske komisije (januar 2013) in ocene
SURS-a je Slovenija v letu 2012 zabeležila 2-odstotni realni padec
bruto domačega proizvoda. Gospodarska rast je bila negativna v
več kot polovici članic Evropske monetarne unije in skupaj znaša
-0,6 %, medtem ko je rast v celotni Evropski uniji -0,3 %. Bruto
domači proizvod v svetu naj bi se v letu 2012 povečal za 3,1 %,
k čemur pomembno prispeva visoka 7,8-odstotna rast na Kitajskem.
Domača potrošnja je bila po podatkih SURS v letu 2012 za 5,7 %
nižja kot lani. Glede na enaka obdobja v predhodnem letu se je
zniževala vsako četrtletje in je bila v zadnji četrtini leta manjša kar
za 7,8 %. Zaradi poglabljanja gospodarske krize in vedno bolj zaostrenih razmer na trgu dela se je zelo zmanjšala končna zasebna
potrošnja, in sicer za 2,9 % na letni ravni, v zadnjem četrtletju pa
v primerjavi z istim lanskim obdobjem za 5,8 %.
Konec decembra je bilo v Sloveniji 118.061 registriranih brezposelnih oseb, kar je največ po letu 1999. Stopnja registrirane brezposelnosti je znašala 12,4 %. V januarju 2013 se je število brezposelnih še dodatno povečalo za 5,2 % na 124.258.
Zaskrbljujoče je tudi zmanjševanje bruto investicij, ki so bile v primerjavi z letom 2011 nižje za 17,8 %, investicije v osnovna sredstva pa za 9,3 %.
V letu 2013 pričakujemo po napovedi Evropske komisije nadaljnje
padanje BDP; v Sloveniji za 2 %, na evro območju za 0,3 %, v EU
pa 0,1-odstotno rast. Zaradi poslabšanja razmer na trgu dela pričakujemo v Sloveniji nadaljnje znižanje razpoložljivega dohodka
ter v razmerah povečane negotovosti in previdnosti potrošnikov
tudi realno znižanje zasebne potrošnje za več kot 3 %.
Napovedi za Slovenijo za leto 2014 so nekoliko bolj vzpodbudne.
Pričakuje se stabilizacija v gospodarstvu, vendar bo ta proces
postopen in odvisen od hitrosti prestrukturiranja prezadolženega podjetniškega sektorja in hitrega reševanja bančne krize.
Nemčiji kot naši najpomembnejši izvozni partnerici napoveduje
Evropska komisija v letu 2013 padec BDP za 0,2 odstotni točki. V
letu 2014 naj bi v tej državi gospodarstvo ponovno oživelo, saj
ji napovedujejo 2-odstotno rast. Pričakuje se tudi zmerna rast
zasebne in javne potrošnje. Delež uvoza naj bi se postopoma
povečeval (v letu 2013 za 4,1 % in v letu 2014 za 7 %).
Tudi na področju jugovzhodne Evrope v prihodnjem letu ni pričakovati bistvenih sprememb gospodarske aktivnosti. V letu 2013
se bo tako stagnacija še nadaljevala, predvsem na Hrvaškem, kjer
se pričakuje, da se bo negativna rast iz leta 2012 nekoliko omilila in v letu 2013 znašala le še -0,4 %. Veliko bolj optimistične
napovedi pa so za leto 2014. Realna stopnja rasti bo na Hrvaškem
1-odstotna, v ostalih državah bivše Jugoslavije pa celo od 2 do
3-odstotna.
2
9.2 Razvojna strategija
•
ključne (mlevski izdelki, zamrznjen program, testenine,
začimbe, riž, čaji) in
•
Strategijo razvoja Skupine Žito za obdobje od 2011 do 2015
smo sprejeli novembra 2010. Ekonomska in tržna situacija se je
od priprave strategije v predkriznem času močno spremenila,
prav tako tudi cene ključnih surovin, zato je ob koncu leta 2012
uprava pripravila, nadzorni svet pa potrdil novelacijo strategije
do leta 2015.
Ob koncu petletnega obdobja želimo postati eden vodilnih slovenskih proizvajalcev prehrambnih izdelkov. Ključne smernice
implementacije strategije so: racionalizacija sredstev, stroškovna
učinkovitost ter tržna konsolidacija in rast.
Ključna cilja novelacije strategije do leta 2015 sta, doseči ponovno
rast prihodkov in izboljšati dobičkonosnost Skupine Žito.
nestrateške (bonboni, čokolada).
Za središčne in ključne dejavnosti načrtujemo nadaljnji razvoj
z morebitnimi prevzemi, za nestrateške dejavnosti pa iskanje
ustreznih poslovnih rešitev.
EBITDA bo do konca petletnega obdobja zrasla na 11,3 mio EUR
ter tako predstavljala 9,8-odstotni delež v prihodkih. Za dosego
ciljne EBITDA marže se bo Skupina Žito do leta 2015 intenzivno
ukvarjala z zmanjševanjem deleža stroškov v prihodkih. Slednje
bo doseženo prek zmanjševanja kompleksnosti organizacije in
portfelja, koncentracije in avtomatizacije proizvodnega procesa
ter optimizacije nabavnega procesa. Dodano vrednost na zaposlenega bomo povečali in približali nivoju najuspešnejših pod-
Poslovni prihodki Skupine Žito bodo leta 2015 znašali 115,2 mio
EUR in bodo glede na leto 2012 zrasli za 3,5 %. Rast bomo dosegli
prek organizacije portfelja izdelkov v stebre kruh, sodobna kuhinja, konditorstvo, mlinarstvo in morebitne nove dejavnosti, osredotočenost na ključne stebre pa nam bo prinesla spremembo
v tržnem položaju. Žito bo tako v prihodnje predvidoma upravljalo z manjšim številom blagovnih znamk, a bodo vse znamke
zasedale prvo ali drugo tržno pozicijo na slovenskem trgu.
jetij v EU.
V novelaciji strategije smo poseben poudarek namenili dejavnostim, ki smo jih razdelili na:
nja z lokalnimi proizvajalci v proizvodnji in razvoju, akvizicij ter
•
vzhodne Evrope.
središčne (pekarstvo, mlinarstvo),
V Skupini Žito v okviru svojih prihodkov načrtujemo tudi občutno povečanje deleža izvoza. Do leta 2015 bo delež izvoza predstavljal petino vseh prihodkov. Med tujimi trgi se bo Žito osredotočilo na trge jugovzhodne Evrope, predvsem na trge Hrvaške,
Bosne in Hercegovine ter Kosova. Slednji namreč ponujajo največ možnosti za agresiven nastop prek distributerjev, povezovapovezovanja z mednarodnimi trgovci, ki vstopajo na trge jugo-
2
10 Upravljanje tveganj
Učinkovito obvladovanje tveganj in hitro odzivanje na tržne razmere sta nujno potrebna za uspešno konkuriranje podjetja na
globalnih trgih. Tudi kadar tveganj ni mogoče povsem odpraviti,
lahko z učinkovitim obvladovanjem zmanjšamo njihove posledice
na sprejemljivo raven.
Upravljanje s tveganji poteka na ravni Skupine Žito tako, da se
razvoj metodologije upravljanja tveganj ter vrednotenje in razvrščanje posameznih tveganj izvaja centralizirano v službi za kontroling, odgovornost za ravnanje s posameznimi tveganji pa je v
pristojnosti posameznega profitnega centra oz. poslovne funkcije. Za obvladovanje tveganj skrbijo organizacijske enote, katerih redne dejavnosti so vsebinsko najbolj povezane z določeno
vrsto tveganja. Poslovna tveganja obvladujemo decentralizirano,
finančna tveganja pa centralizirano.
Proces upravljanja tveganj začnemo s prepoznavanjem vzrokov
tveganj, ocenimo priložnosti in nevarnosti ter njihove posledice
in možnosti ukrepanja. Zaznana tveganja so ovrednotena z velikostjo vpliva na rezultat in ocene verjetnosti za nastop vpliva.
Izpostavljenost posameznim tveganjem je ovrednotena še z
dodatnimi merili, kar omogoča pripravo predlogov in izvajanje
ukrepov za obvladovanje tveganj.
V letu 2012 smo na novo opredelili tveganja, ki jim je izpostavljena
Skupina Žito, ter glede na potencialno velikost škode in verjetnost
njenega nastanka pripravili strateški zemljevid tveganj.
Področje tveganja
Opis tveganja
Način obvladovanja
Izpostavljenost
1.1. Uresničevanje razvojne strategije
verjetnost in zmožnost uresničevanja
srednjeročnih ciljev, ki je povezano z
zunanjimi in notranjimi dejavniki
učinkovit in transparenten sistem poslovnega načrtovanja, pravočasne in relevantne informacije za odločanje,
sistem ciljnega vodenja in ustrezen razvoj kadrov
zmerna
1.2 Prehrambna zakonodaja
tveganje zaostritve zakonodaje na
prehrambnem področju in predpisov
pri označevanju embalaže
spremljanje predlogov zakonodajnih sprememb in čim
manjše zaloge embalaže za izpeljavo sprememb znotraj
prehodnih rokov
majhna
1.3 Nabava materiala
možnost motenih (nerednih,
neustreznih) dobav ali
nekonkurenčnih cen
analiziranje tveganja posamičnih dobaviteljev,
vzpostavljanje partnerskih odnosov z dobavitelji,
iskanje alternativnih materialov in dobaviteljev,
prilagajanje velikosti zakupov tržnim razmeram
1.4 Prodaja
tveganje poslabšanja konkurenčnosti priprava in implementacija trženjske strategije, dobri
na posameznih trgih
odnosi s strateškimi kupci, iskanje novih kupcev in poti
velika
velika
2
Področje tveganja
Opis tveganja
Način obvladovanja
Izpostavljenost
1.5 Oskrba kupcev
rast cen goriva, tveganje neustreznih
dobav ali neizdobav
operativno planiranje relacij, analiza pogodbenih
prevoznikov in sprejem ustreznih ukrepov v primeru
neustreznega poslovnega sodelovanja
zmerna
1.6 Proizvodnja
nenačrtovane zaustavitve, motnje ali
napake v proizvodnji
poslovanje v skladu s standardi vodenja kakovosti,
zavarovanje za primer obratovalnega zastoja, redno
preventivno vzdrževanje in meritve, predvideni ukrepi
za izredne razmere
zmerna
1.7 Ustreznost izdelkov
tveganje proizvodnje in prodaje
neustreznih, nekvalitetnih in
škodljivih izdelkov za zdravje
grajen sistem notranjih kontrol, delovanje po HACCP
sistemu, hiter in ustrezen odziv na reklamacije
zmerna
1.8 Uvedba novih izdelkov
tveganje nedoseganja planiranega
donosa pri uvedbi novih izdelkov
ustrezna priprava poslovnih načrtov in implementacija
projektov, tesno sodelovanje ključnih poslovnih
procesov (prodaja, marketing, razvoj, proizvodnja)
zmerna
1.9 Zaposleni
tveganje izgube ključnih
kadrov, pomanjkanje strokovno
usposobljenih kadrov
sistematično delo s ključnimi kadri, razvoj kadrov,
interni prenos znanja, merjenje organizacijske kulture
in klime
majhna
1.10 Varnost in zdravje pri delu
nevarnost nastanka nezgod ali
poškodb na delovnem mestu
preverjanje tehnoloških postopkov, izobraževanje
zaposlenih
majhna
1.11 Informacijski viri
možnost motenj v poslovnih
procesih zaradi motenj na področju
informacijskih virov
redno vzdrževanje in obnavljanje programske in strojne
opreme, neodvisni varnostni pregledi in predvideni
ukrepi za odpravo motenj
zmerna
1.12 Izguba premoženja
nevarnost odtujitve ali uničenja
premoženja
izdelane ocene ogroženosti in načrt varovanja,
sklepanje ustreznih zavarovanj
majhna
1.13 Okolje
nevarnost izrednih dogodkov s
škodnim vplivom na okolje
preventivne vaje in interni postopki, predpisani za
primere izrednih dogodkov
majhna
2
10.1 Poslovna tveganja
Med poslovna tveganja smo uvrstili tveganja, povezana s sposobnostjo zagotavljanja kratkoročnega in dolgoročnega ustvarjanja poslovnih prihodkov, obvladovanjem poslovnih procesov
in ohranjanjem vrednosti sredstev.
Uresničevanje razvojne strategije
Uresničevanje razvojne strategije se nanaša na verjetnost ter
zmožnost uresničevanja zastavljenih srednjeročnih ciljev. Tveganja so povezana z zunanjimi dejavniki, kot so prodajni in nabavni
trgi, in z notranjimi dejavniki, kot so sposobnost prilagajanja
spremenjenim razmeram, zaznavanja in izkoriščanja priložnosti
na trgu ter obvladovanje notranjih procesov. Tveganja znižujemo z oblikovanjem in izvedbo kratkoročnih ukrepov: učinkovitim in transparentnim sistemom poslovnega načrtovanja, pravočasnimi in zanesljivimi relevantnimi informacijami za odločanje,
sistemom ciljnega vodenja, zniževanjem stroškov poslovanja
in izločanjem nepotrebnih aktivnosti ter ustreznim razvojem
kadrov.
Prehrambena zakonodaja
Prehrambna politika EU je v primerjavi s politiko ostalega sveta
zelo restriktivna. Sprejeta zakonodaja o gensko spremenjenih
organizmih ima visoke normative in zahteve za varnost hrane. V
Skupini Žito ne proizvajamo gensko spremenjene hrane. Pripra-
vlja se nova uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki prinaša precej sprememb pri označevanju živil, prav tako
se na evropski ravni sprejemajo predpisi o dovoljenih in nedovoljenih prehranskih in zdravstvenih trditvah. Tveganje obvladujemo s spremljanjem predlogov zakonodajnih sprememb in čim
manjšimi zalogami embalaže za izpeljavo sprememb v prehodnih rokih.
Nabava materiala
V zadnjem času smo priča velikim spremembam na nabavnih
trgih surovin, cene rastejo, špekulativnega trgovanja je vedno
več, dostopnost surovin za posameznega proizvajalca je postala
vprašljiva. Tveganje nihanj cen strateških surovin raste in ocenjujemo, da je veliko, saj so cene poleg vremenskih okoliščin vedno
bolj odvisne tudi od političnih in gospodarskih razmer.
2
Strateške surovine
Vpliv na poslovni izid
pred davki v 2012
pšenica
128 %
sladkor
30 %
riž
22 %
durum zdrob
12 %
bonbonski sirup
9%
kakavovo maslo
7%
kakavova masa
6%
Skupaj
213 %
Pojasnilo: Izračun prikazuje potencialni vpliv spremembe nabavnih cen strateških surovin za +/- 10 % na poslovni izid pred obdavčitvijo.
Tveganja na tem področju obvladujemo s sprotnim spremljanjem dogajanja na trgu ključnih surovin, spremljanjem cen pri
strateških dobaviteljih, z dogovarjanjem fiksnih cen in večjimi
zakupi na svetovnih borzah. Odnosi z dobavitelji temeljijo na
konkurenčnih osnovah, še vedno pa poskušamo z njimi vzpostavljati dolgoročne partnerske odnose, kar je tudi zagotovilo za
ustrezno kakovost surovin in njihovo pravočasno dobavo.
Tveganje sprememb nabavnih cen se nanaša predvsem na
nevarnost zvišanja nabavnih cen materialov in storitev, ki jih
Skupina zaradi razmer na trgu s povečanjem prodajnih cen ne
bi mogla prenesti na svoje kupce. V prodajnih pogodbah s kupci
so časovna zvišanja cen natančno opredeljena, prav tako pa
poskušamo v Skupini izkoristiti svojo velikost in uveljaviti večjo
pogajalsko moč. Kadar predvidevamo povečanje nabavnih cen,
ki je posledica dogajanja na svetovnih trgih ali vremenskih razmer, kratkoročno povečamo zalogo določene surovine, če je
to fizično mogoče in ekonomsko upravičeno. Zaradi nepredvidljivih razmer po izbruhu gospodarske in finančne krize smo
zakupe surovin v večini primerov spremenili iz dolgoročnih v
kratkoročne ter tako prešli k sprotnim zakupom.
Prodaja
Prodajna tveganja so povezana s konkurenčnostjo pri prodaji
izdelkov ter storitev na posameznih trgih in obsegajo tveganje
ustrezne trženjske strategije (blagovne znamke, cenovna ter
kakovostna konkurenčnost izdelkov, embalaža ipd.), tveganje
naraščanja pogajalske moči velikih trgovcev in trgovskih mrež
ter tveganje naraščanja tržnega deleža tujih diskontnih trgovcev. Tveganja zmanjšujemo s kakovostno pripravo in implementacijo trženjske strategije, ki temelji na podrobni produktni analizi, analizi kupcev in analizi prodajnih trgov. Negujemo dobre
odnose s strateškimi kupci in intenzivno iščemo nove kupce ter
nove prodajne poti. Pomemben distribucijski kanal predstavlja
lastna maloprodaja, katere dejavnost smo v letu 2010 oddelili
na samostojno družbo Žito Maloprodaja, d. o. o. V prihodnosti
želimo odpreti dodatne maloprodajne enote ter s tem zmanjšati
odvisnost od velikih trgovcev.
Oskrba kupcev
V Skupini Žitoskoraj v celoti - z nekaterimi minimalnimi izjemami
- uporabljamo cestni prevoz, na katerega najbolj vpliva cena
nafte. Prevoz izdelkov Žito do kupcev opravljajo pogodbeni partnerji, pogodbe z njimi pa vključujejo možnost spremembe cene
prevoza ob spremembi cene nafte. Logistična tveganja obvladu-
2
jemo z optimiziranjem relacij, kar vpliva na zmanjševanje števila
prevoženih kilometrov. Glede na kompleksnost distribucije in
naravo izdelkov (ti morajo biti hitro distribuirani in glede na vrsto
izdelka prepeljani v treh temperaturnih režimih) je obvladovanje neizdobav pomembno področje. Obvladujemo ga z operativnim planiranjem in tesnim sodelovanjem med posameznimi
poslovnimi procesi (prodaja – marketing – proizvodnja). Navedene procese obvladujemo. Število neizdobav je bilo v letu 2012
v skladu s postavljenimi cilji, prav tako njihova vrednost.
Proizvodnja
Proizvodna tveganja se nanašajo na motnje v proizvodnih procesih. Obvladujemo jih z organiziranim poslovanjem, saj poslujemo v skladu s standardom vodenja kakovosti ISO 9001:2008.
Z nadgradnjo sistema smo upoštevali tudi smernice za pripravljenost na izredne razmere, ki bi omogočale neprekinjeno
proizvodnjo ob posebnih dogodkih. Pripravljen je načrt za vsa
taka predvidena tveganja. V sklopu obvladovanja proizvodnih
tveganj je posebna skrb posvečena delovanju ključne opreme,
infrastrukture (nemotena oskrba z energenti) in razpoložljivosti
proizvodnih zmogljivosti. Proizvodno tveganje je večje pri linijski proizvodnji in ga obvladujemo z delovno usposobljenostjo
zaposlenih in rednim vzdrževanjem proizvodnih linij.
Ustreznost izdelkov
V naši dejavnostije proizvodnja kakovostnih in varnih izdelkov še
zlasti pomembna, saj neposredno vplivajo na zdravje in počutje ljudi. Delujemo po sistemu zagotavljanja varnih živil HACCP.
Sistem vodenja varnosti živil je preventivni sistem, ki temelji na
analizi tveganja. S tem je omogočeno pravočasno postavljanje
ukrepov in vodenje nadzorov, da bi bilo manj potencialno nevarnih izdelkov na trgu.
Uvedba novih izdelkov
Med razvojna tveganja uvrščamo tveganja, povezana z doseganjem načrtovane donosnosti pri uvedbi novih izdelkov. Tveganja
zmanjšujemo z ustrezno pripravo poslovnih načrtov, vključno z
raziskavo trga in predvideno strategijo uvajanja izdelkov na trg,
v izvedbeni fazi pa s sistematičnim in projektnim pristopom z
rednim spremljanjem doseganja zastavljenih ciljev in definiranjem korektivnih aktivnosti, če pride do odstopanj.
Zaposleni
Kadrovska tveganja so povezana z razpoložljivostjo ustreznih
kadrov. Nenehna rast konkurenčnosti na prodajnih trgih in
dodatno še gospodarska kriza narekujeta zmanjšanje stroškov
zaposlenih in stroškov dela, kar zaostruje pogoje za socialni dialog. Večja pozornost je bila zato posvečena ustreznemu in pravočasnemu informiranju, odzivanju na vprašanja in nejasnosti,
ki se pojavljajo med zaposlenimi v zvezi z zniževanjem števila
zaposlenih, zdravega delovnega okolja in s problematiko odhodov kakovostnih delavcev in strokovnjakov. Posebno pozornost
namenjamo ključnim kadrom, spremljamo njihovo izobraževanje in razvoj, hkrati pa povečujemo njihovo odgovornost na
delovnih mestih ter spodbujamo prevzemanje novih zadolžitev
in razporejanje na nova delovna mesta.
2
Varnost in zdravje pri delu
Tveganje poškodb pri delu zmanjšujemo z rednim izobraževanjem zaposlenih, povezanim predvsem z varstvom pri delu,
uporabo zaščitne opreme ter z investicijami v prenovo in nabavo
nove opreme.
Informacijski viri
Informacijski viri so posamezne informacijske storitve in aplikacije. Tveganja so povezana z zagotavljanjem poenotenega
in kompatibilnega informacijskega sistema, zagotavljanjem
sprotnega prenašanja podatkov ter vzdrževanjem in varnostjo
podatkov. Obvladujemo jih z načrtovanjem ukrepov za posamezne vrste motenj delovanja informacijskega sistema, predpisanim procesom dodeljevanja uporabniških dostopov in pravic,
ustrezno strežniško in komunikacijsko arhitekturo, uvajanjem
sodobnih varnostnih rešitev, ustrezno pogodbeno urejenimi
razmerji do zunanjih izvajalcev ter rednim vzdrževanjem in
obnavljanjem programske in strojne opreme.
Izguba premoženja
Tveganja izgube premoženja se nanašajo na obvladovanje premoženjskih tveganj. Med slednje štejemo npr. možnosti požarov,
vlomov, strojelomov in izpade proizvodnje. Skupina Žito ključna
premoženjska tveganja prenaša na zavarovalnice in tako zmanjšuje izpostavljenost do njih.
Okolje
Proizvodna dejavnost Žita spada med dejavnosti, ki so manj
obremenjujoče za okolje. V Skupini stremimo k visokim ekološkim standardom poslovanja, kot sta dosledno ločevanje odpadkov in uporaba materialov, ki so prijazni okolju. V letu 2012 ni bilo
nobenega dogodka, ki bi škodljivo vplival na okolje.
2
10.2 Finančna tveganja
V skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja so finančni instrumenti razdeljeni na tveganja, povezana s trgom
(obrestno in valutno tveganje), kreditna tveganja in likvidnostna tveganja. Finančna tveganja spremlja in obvladuje finančna služba,
kreditno tveganje pa temeljito spremlja služba za izterjavo, ki preverja bonitete kupcev, spremlja poplačila terjatev in po potrebi
predlaga tudi omejitve prodaje nekaterim kupcem. Podrobneje so finančna tveganja in njihov vpliv na poslovanje Žita opredeljeni v
računovodskem delu v poglavju Cilji in politike upravljanja tveganj.
področje tveganja
opis tveganja
način obvladovanja
izpostavljenost
kreditno tveganje
tveganje neplačila kupcev
omejevanje maksimalne izpostavljenosti do
posameznih kupcev, aktivno upravljanje s
terjatvami, izračunavanje bonitetnih ocen
valutno tveganje
možnost izgube zaradi neugodnega
gibanja deviznih tečajev
obvladovanje odprte pozicije, spremljanje
finančnih trgov, varovanje z uporabo ustreznih
finančnih instrumentov
zmerna
obrestno tveganje
možnost izgube zaradi neugodnega
gibanja obrestnih mer
spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanja s
kreditnimi institucijami
zmerna
likvidnostno tveganje
možnost pomanjkanja likvidnih sredstev
za servisiranje poslovnih in finančnih
obveznosti
vnaprej dogovorjene kreditne linije in
načrtovanje denarnega toka
zmerna
velika
10.3 Strateški zemljevid tveganj
Največjo pozornost zahtevajo tveganja, ki so glede na razmerje med verjetnostjo nastanka in škodo obarvana rdeče. Tveganja, obarvana rumeno, zahtevajo manj pozornosti, najmanj nevarna pa so tveganja, ki so obarvana zeleno.
2
Velikost škode
Vrsta tveganja
kriterij
majhna
do 50 t€
zmerna
50–250 t€
Verjetnost
velika
zelo velika
250–500 t€
nad 500 t€
visoka
srednja
nizka
zelo nizka
nad
med
med
pod
20 %
10 in 20 %
5 in 10 %
5%
1 Poslovna tveganja
1.1 Uresničevanje razvojne strategije
1.2 Prehrambna zakonodaja
1.3 Nabava materiala
1.4 Oskrba kupcev
1.5 Proizvodnja
1.6 Ustreznost izdelkov
1.7 Uvedba novih izdelkov
1.8 Zaposleni
1.9 Varnost in zdravje pri delu
1.10 Informacijski viri
1.11 Izguba premoženja
1.12 Okolje
2 Finančna tveganja
2.1 Kreditna tveganja
2.2 Valutna tveganja
2.3 Obrestna tveganja
2.4 Likvidnostna tveganja
V letu 2012 so se tako kot v letu 2011 najbolj povečala nabavna
tveganja. Razmere na trgih prehrambnih surovin ostajajo zelo
nepredvidljive, cene posameznih surovin pa dosegajo rekordne
vrednosti. Zaradi špekulativnega trgovanja, naravnih nesreč,
prehrambne krize in socialnih nemirov, ki so jih izzvale visoke
cene hrane, ter pomanjkanja dostopa do surovin, so postale
surovine najpomembnejša konkurenčna prednost podjetij v
svetovnem gospodarstvu. Na poslovanje Skupine Žito je v letu
2012 in bo tudi v letu 2013 pomembno vplivala rast cen pšenice,
koruze in ostalih žitaric po žetvi 2012. Konec leta 2012 so se cene
na svetovnih trgih nekoliko umirile, vendar še vedno ostajajo na
visokih nivojih.
2
11 Analiza poslovanja
11.1 Poslovanje
Revidirani letni konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z določili Mednarodnih standardov računovodskega
poročanja (MSRP).
v tisoč EUR
Skupina Žito
Žito d.d.
2008
2009
2010
2011
2012
2008
2009
2010
2011
2012
118.218
116.098
111.778
115.716
111.173
106.716
108.219
105.338
106.432
103.329
979
993
-1313
147
-768
695
1.956
-856
304
-704
1.373
1.483
1.175
1.404
4.662
808
818
756
951
4.069
120.569
118.575
111.639
117.267
115.067
108.218
110.992
105.237
107.686
106.694
stroški blaga materiala in storitev
80.370
76.491
70.605
81.418
77.236
74.212
75.807
71.049
78.710
75.675
stroški dela
31.242
28.869
28.387
25.482
24.742
23.031
22.192
22.277
19.384
18.584
7.257
7.619
6.796
6.526
5.851
6.376
8.231
6.014
5.936
5.090
703
700
579
820
1.780
532
670
410
679
1.655
7.289
11.438
11.588
9.050
7.606
9.667
9.786
10.834
8.340
7.127
Poslovni izid iz poslovanja
997
4.895
5.273
3.021
5.457
4.067
4.092
5.486
2.976
5.691
finančni prihodki
171
113
155
147
267
566
397
443
361
434
finančni odhodki
2.823
1.386
2.769
1.252
4.785
2.798
1.556
2.728
1.258
4.799
neto finančni izid
-2.652
-1.272
-2.614
-1.104
-4.518
-2.232
-1.159
-2.285
-897
-4.364
poslovni izid pred davki
-1.655
3.623
2.658
1.917
940
1.835
2.933
3.201
2.079
1.326
davek iz dobička
216
925
539
0
279
191
855
539
0
279
odloženi davki
450
-1.040
426
-398
-271
-205
-138
-123
-412
-297
-1.421
1.659
2.546
1.519
389
1.440
1.940
2.540
1.667
750
-445
2.187
2.546
1.519
391
Čisti prihodki od prodaje
Sprememba vrednosti zalog
Drugi poslovni prihodki
Kosmati donos iz poslovanja
odpisi vrednosti
drugi poslovni odhodki
EBITDA
čisti poslovni izid
čisti posl. izid večinskega lastnika
2
Čisti prihodki od prodaje Skupine Žito so znašali 111.173 tisoč
EUR, kar je za 3,9 % manj kot v letu 2011. Na domačem trgu smo
ustvarili 84 % vseh prihodkov od prodaje, 16 % pa smo jih ustvarili na tujih trgih. Podrobnejši pregled prodajnih rezultatov po
posameznih programih in trgih prikazujemo v poglavju Trženje.
Usredstveni lastni proizvodi in drugi poslovni prihodki so skupaj
znašali 4.662 tisoč EUR. Od tega se 3.380 tisoč EUR nanaša na
prevrednotenje poslovno nepotrebnih nepremičnin na Šmartinski. Preostanek se nanaša predvsem na prejete odškodnine od
nastalih škod, dobiček pri prodaji osnovnih sredstev ter odpravo
rezervacij za odpravnine in črpanje subvencij.
Žito d.d. – delež stroškov v
kosmatem donosu iz poslovanja
Skupina Žito – delež stroškov v
kosmatem donosu iz poslovanja
100 %
90 %
80 %
100 %
5,892 %
7,416 %
5,715 %
5,512 %
21,282 %
19,994 %
21,169 %
18,001 %
17,418 %
22,7 %
21,3 %
20,0 %
21,2 %
18,0 %
5,771 %
70 %
60 %
30 %
80 %
68,576 %
68,299 %
67,513 %
73,092 %
70,926 %
5,565 %
6,426 %
6,087 %
25,912 %
24,347 %
25,427 %
66,659 %
64,508 %
63,244 %
69,429 %
67,123 %
2008
2009
2010
2011
2012
5,085 %
21,730 %
21,502 %
60 %
50 %
64,4 %
68,6 %
68,3 %
67,5 %
73,1 %
40 %
30 %
20 %
20 %
10 %
10 %
0%
6,019 %
90 %
70 %
50 %
40 %
Poslovni odhodki Skupine Žito so znašali 109.610 tisoč EUR, kar
je za 4,1 % manj kot v letu 2011. Delež poslovnih odhodkov v
kosmatem donosu iz poslovanja je znašal 95,3 % in je bil za 2,1
odstotne točke nižji kot v letu 2011. Med poslovnimi odhodki so
najpomembnejši stroški blaga, materiala in storitev, ki v strukturi kosmatega donosa iz poslovanja predstavljajo 67,1 %. Stroški
dela predstavljajo 21,5 %, amortizacija in drugi odpisi vrednosti
5,1 %, drugi poslovni odhodki pa 1,5 %.
2008
2009
2010
2011
2012
0%
stroški dela
stroški dela
odpisi vrednosti
odpisi vrednosti
2
Stroški blaga, materiala in storitev v Skupini Žito so znašali 77.236
tisoč EUR in so glede na predhodno leto nižji za 5,1 %. Stroški
blaga in materiala so nižji za 7,4 %, stroški storitev pa so višji za
0,5 %. Med njimi so se najbolj povečali stroški najemnin, oglaševanja, vzdrževanja in najetih delavcev. Najbolj smo uspeli znižati
stroške prevoznih storitev.
Med drugimi poslovnimi odhodki v višini 1.780 tisoč EUR prevladujejo rezervacije za tožbe ter prispevki za stavbna zemljišča.
Strošek dela je znašal 24.742 tisoč EUR in se je znižal za 2,9 %.
Skupno število zaposlenih v Skupini se je zmanjšalo za 85 oziroma 6,8 %, tako da je imela Skupina Žito ob koncu leta 1.163
zaposlenih.
Ob neupoštevanju drugih poslovnih prihodkov iz naslova prevrednotenja poslovno nepotrebnih nepremičnin na lokaciji
Ljubljana – Šmartinska (v višini 3.380 tisoč EUR) znaša konsolidirani dobiček iz poslovanja pred amortizacijo, obrestmi in davki
(EBITDA) 7.606 tisoč EUR in je v primerjavi z letom 2011 nižji za
15,9 %. Tako izračunan EBITDA predstavlja 6,8-odstotni delež v
kosmatem donosu iz poslovanja in je glede na leto 2011 nižji za
0,9 odstotne točke.
Odpisi vrednosti na ravni Skupine Žito znašajo 5.851 tisoč EUR in
so v primerjavi s predhodnim letom nižji za 10,3 %. Od tega se na
amortizacijo nanaša 5.529 tisoč EUR. Le-ta se je znižala za 8,3 %.
Ob isti predpostavki je konsolidirani dobiček iz poslovanja (EBIT)
znašal 2.078 tisoč EUR, kar je za 31,2 % manj kot v predhodnem
letu.
Skupina Žito – EBIT, poslovni izid pred davki
in čisti poslovni izid (v tisoč EUR)
Žito d.d. – EBIT, poslovni izid pred davki
in čisti poslovni izid (v tisoč EUR)
8.000
6.000
7.000
6.000
4.000
5.000
2.000
4.000
3.000
0
2.000
-2.000
1.000
0
-4.000
2008
2009
2010
2011
Poslovni izid pred davki
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2012
Čisti poslovni izid
Poslovni izid pred davki
2
Finančni odhodki znašajo 4.785 tisoč EUR in so bistveno višji kot
v letu 2011. Razlog za to je prevrednotenje finančnih naložb Mlinotest in Mlinopek ob koncu leta 2012.
Skupina Žito je ustvarila 389 tisoč EUR čistega dobička. Le-to
predstavlja dobro četrtino dobička iz leta 2011. Po odkupu manjšinskih deležev v družbah Žito Šumi, d. o. o., in Šumi bonboni, d.
o. o., je delež manjšinskih lastnikov zanemarljiv in dobiček večinskega lastnika skoraj enak dobičku Skupine.
Poslovni izid pred obdavčitvijo znaša 940 tisoč EUR in predstavlja približno polovico dobička pred obdavčitvijo iz leta 2011.
Neto učinek obračuna davkov znaša –550 tisoč EUR. Nanaša se
na odpravo odloženih davkov (večji del na koriščenje davčne
izgube) ter davek iz dobička.
Družba Žito, d. d., je v letu 2012 ustvarila 750 tisoč EUR čistega
dobička, kar predstavlja 45 % dobička iz leta 2011
11.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev
Bilančna vsota Skupine Žito je 31. 12. 2012 znašala 120.486 tisoč EUR, kar je za 1,33 % manj kot ob koncu predhodnega leta.
v tisoč EUR
Sredstva
Skupina Žito
31. 12. 12
str v %
31. 12. 11
Žito d.d.
str v %
indeks
31. 12. 12
str v %
31. 12. 11
str v %
indeks
Dolgoročna sredstva
70.834
59
70.072
57
101
64.018
53
64.817
53
99
Osnovna sredstva
60.055
50
58.905
48
102
43.440
36
47.275
39
92
Druga dolg. sredstva
10.780
9
11.167
9
97
20.578
17
17.542
17
117
Kratkoročna sredstva
49.627
41
52.019
43
95
56.844
47
56.898
47
100
Zaloge
18.159
15
19.502
16
93
16.147
13
17.360
14
93
Posl. terjatve
29.380
24
30.188
25
97
32.768
27
31.596
26
104
2.089
2
2.329
2
90
7.929
7
7.942
7
100
25
0
24
0
103
6
0
1
0
861
120.486
100
122.114
100
99
120.868
100
121.716
100
99
Druga kratk. sred. in AČR
Aktivne časovne razmejitve
Sredstva
2
Dolgoročna sredstva, ki v strukturi predstavljajo 58,8 % sredstev,
so se v primerjavi s predhodnim letom povečala za 1,1 odstotne
točke. Kratkoročna sredstva predstavljajo 41,2 % sredstev in so
nižja za 4,6 odstotne točke. Med slednjimi ugotavljamo največji
upad pri zalogah, ki so se znižale za 1.343 tisoč EUR oziroma za
6,9 %. Stanje denarnih sredstev se je znižalo za 15,9 %. Poslovne
terjatve so se ob manjšem obsegu prodaje znižale za 2,9 %.
44.008 tisoč EUR in so se v letu dni znižale za 3,0 %. Največji delež
predstavljajo finančne obveznosti, ki znašajo 27.252 tisoč EUR. V
primerjavi s predhodnim letom so se znižale za 2.586 tisoč EUR
oziroma 8,7 %. Poslovne obveznosti znašajo 16.756 tisoč EUR in
so za 7,7 % višje kot ob koncu predhodnega leta.
V sestavi obveznosti do virov sredstev predstavlja kapital 57,4 %,
kar je 0,7 odstotne točke manj kot ob koncu leta 2011. Rezervacije, ki predstavljajo 4,9 % bilančne vsote, so se v letu dni zmanjšale za 6,0 %. Dolgoročne in kratkoročne obveznosti znašajo
v tisoč EUR
Obveznosti do virov sredstev
Kapital
Skupina Žito
31. 12. 12
str v %
31. 12. 11
Žito d.d.ž
str v %
indeks
31. 12. 12
str v %
31. 12. 11
str v %
indeks
69.152
57
69.643
57
99
71.507
59
71.666
59
100
Rezervacije
5.854
5
6.227
5
94
2.919
2
3.142
3
93
Obveznosti
44.008
37
45.390
37
97
45.093
37
46.138
38
98
Dolgoročne obveznosti
8.900
7
4.164
3
214
8.900
7
4.164
3
214
Kratkoročne obveznosti
35.108
29
41.226
34
85
36.193
30
41.974
34
86
Finančne obveznosti
27.252
23
29.838
24
91
29.120
24
32.385
27
90
Poslovne obveznosti
16.756
14
15.551
13
108
15.973
13
13.753
11
116
Pasivne časovne razmejitve
1.472
1
855
1
172
1.350
1
769
1
176
120.486
100
122.114
100
99
120.868
100
121.716
100
99
- po ročnosti:
- po vsebini:
Obveznosti do virov sredstev
2
11.3 Kazalniki uspešnosti in gotovosti poslovanja
Kazalniki uspešnosti poslovanja
Skupina Žito
Žito d.d.
2008
2009
2010
2011
2012
2007
2008
2009
2010
2011
2012
6,0 %
9,6 %
10,4 %
7,7 %
6,8 %
12,0 %
8,9 %
8,8 %
10,3 %
7,7 %
6,7 %
donosnost prodaje (ROS)
-1,20 %
1,43 %
2,28 %
1,31 %
0,35 %
4,60 %
1,35 %
1,79 %
2,41 %
1,57 %
0,73 %
donosnost kapitala (ROE)
-2,07 %
2,44 %
3,70 %
2,19 %
0,56 %
6,61 %
2,07 %
2,78 %
3,58 %
2,33 %
1,05 %
donosnost sredstev (ROA)
-1,09 %
1,29 %
2,14 %
1,28 %
0,32 %
3,90 %
1,13 %
1,51 %
2,13 %
1,40 %
0,62 %
dodana vrednost (DV) v mio EUR
39,5
41,9
40,5
35,0
32,7
36,2
33,5
34,5
33,8
28,3
26,0
DV na zaposlenega v tisoč EUR
24,9
28,3
28,3
28,2
27,7
30,8
30,8
31,2
33,0
32,6
31,7
79,1 %
68,9 %
70,2 %
72,7 %
75,7 %
64,7 %
68,8 %
64,3 %
66,0 %
68,5 %
71,5 %
dnevi vezave zalog
80,3
77,9
62,5
58,5
66,2
69,2
80,2
74,5
58,8
55,9
66,1
dnevi vezave terjatev do kupcev
67,0
70,4
76,3
81,9
91,3
65,8
73,9
81,7
89,9
100,8
113,0
dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev
60,8
57,4
57,4
53,5
59,5
69,9
58,4
53,7
56,4
53,2
60,6
kazalniki donosnosti
delež EBITDA v kosmatem donosu
delež stroškov dela v DV
upravljanje obratnega kapitala
Pojasnila z izračunom:
• dnevi vezave zalog: povprečne zaloge * 365/(odhodki poslovanja – amortizacija)
• dnevi vezave terjatev: povprečne terjatve do kupcev * 365/poslovni prihodki
• dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev: povprečno stanje obveznosti do dobaviteljev*365/stroški materiala, blaga in storitev
V letu 2012 so bili kazalniki uspešnosti poslovanja na splošno
slabši kot v letu 2011 in slabši od načrtovanih. Donosnost prodaje je znašala 0,35 %, donosnost kapitala 0,56 % in donosnost
sredstev 0,32 %. Poslabšane gospodarske in tržne razmere ter
visok porast cen ključnih surovin so glavni razlogi, da so kazalniki slabši kot v zadnjih letih, ko smo v Skupini Žito beležili višji
dobiček in posledično boljše kazalnike uspešnosti poslovanja.
2
V Skupini Žito smo v letu 2012 ustvarili za 32.670 tisoč EUR
dodane vrednosti, kar je za 6,7 % manj kot v predhodnem letu,
ko je znašala 35.029 tisoč EUR. Dodana vrednost na zaposlenega
je znašala 27.695 EUR, kar je za 1,6 % manj kot v predhodnem
letu. Delež stroškov dela v dodani vrednosti se je povišal za 3
odstotne točke na 75,7 %.
in terjatev, kar pa se žal ne odraža na vseh kazalnikih. Skupina
ima zaloge v povprečju vezane 66,2 dni, v roku enega leta pa so
se dnevi njihove vezave podaljšali za 7,7 dni. Posledice finančne
krize se še zlasti odražajo na stanju terjatev. Vezava le-teh se je
podaljšala z 81,9 na 91,3 dni. Del naših kupcev je zašel v težave
s plačilno sposobnostjo, nekaj pomembnih kupcev pa je podaljšalo roke plačil. Dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev so se
podaljšali na 59,5 dni.
Učinkovito upravljanje obratnega kapitala je postalo v težkih
gospodarskih razmerah še posebno pomembno. Skupina Žito je
sicer izvedla številne ukrepe za izboljšanje obvladovanja zalog
Kazalniki gotovosti poslovanja
Skupina Žito
Žito d.d.
2008
2009
2010
2011
2012
2007
2008
2009
2010
2011
2012
stopnja lastniškosti financiranja
49,9 %
55,9 %
59,8 %
57,0 %
57,4 %
57,3 %
51,7 %
57,5 %
61,6 %
58,9 %
59,2 %
stopnja zadolžitve
39,0 %
31,5 %
24,8 %
30,0 %
28,3 %
31,7 %
39,5 %
32,3 %
26,8 %
31,1 %
28,9 %
finančni vzvod
45,9 %
40,3 %
35,3 %
38,6 %
38,2 %
39,8 %
43,9 %
39,8 %
35,8 %
38,8 %
38,2 %
kratkoročni koeficient
0,98
1,31
1,38
1,26
1,41
1,06
1,07
1,43
1,50
1,36
1,57
pospešeni koeficient
0,53
0,76
0,90
0,79
0,90
0,61
0,68
0,95
1,11
0,94
1,12
0,61
3,76
5,57
2,96
2,17
5,39
2,36
3,04
5,80
2,92
2,37
kazalnik financiranja
kazalnika plačilne sposobnosti
kazalnik kreditne sposobnosti
obrestno pokritje
Pojasnila z izračunom:
•
•
•
•
stopnja lastniškosti financiranja: kapital/obveznosti do virov sredstev
stopnja zadolžitve: finančne obveznosti/(finančne obveznosti + kapital)
finančni vzvod: neto obveznosti/(kapital + neto obveznosti)
kratkoročni koeficient: kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti
• pospešeni koeficient: (kratkoročna sredstva – zaloge)/kratkoročne obveznosti
• obrestno pokritje: dobiček iz poslovanja/finančni odhodki za obresti
2
Zmanjšanje zadolženosti in poslabšanje poslovanja sta dejavnika, ki sta najbolj vplivala na kazalnike financiranja. Skupne
obveznosti so se v letu 2012 znižale za 3,0 %. Od tega so se
finančne obveznosti znižale za 8,7 %, poslovne obveznosti pa so
se povečale za 7,7 %. Gledano po ročnosti se zmanjšuje delež
kratkoročnih obveznosti, delež dolgoročnih obveznosti pa se
povečuje. Stopnja lastniškosti financiranja se je povečala na 57,4
%. Stopnja zadolžitve se je znižala na 28,3 %. Kazalnik finančnega vzvoda se je znižal z 38,6 na 38,2 %.
Skupina Žito je sposobna redno poplačevati svoje obveznosti,
kar potrjujejo tudi kazalniki likvidnosti. Kratkoročni koeficient v
višini 1,41 kaže, da takojšnje unovčenje vseh kratkoročnih sredstev (ob predpostavki, da so vsa kratkoročna sredstva popolnoma likvidna) več kot zadostuje za pokritje vseh kratkoročnih
obveznosti. Pospešeni koeficient v višini 0,90 pa kaže, da takojšnje unovčenje vseh likvidnih sredstev in terjatev zadostuje za
pokritje vseh kratkoročnih obveznosti, med katerimi predstavljajo obveznosti do bank 52,3 %.
Obrestno pokritje pokaže, za kolikokrat se lahko zniža dobiček
iz poslovanja, ne da bi bilo ogroženo odplačevanje obresti. Višji
kazalnik je ugodnejši za upnika. V Skupini Žito smo ustvarjali
dovolj dobička iz poslovanja za pokrivanje stroškov obresti. V
letu 2012 se je kazalnik v primerjavi z letom 2011 poslabšal in je
znašal 2,17.
2
12 Trženje
12.1 Prodaja po prodajnih področjih
Pojasnilo: Prodajni podatki v celotnem 12. poglavju zajemajo
fakturirano realizacijo iz naslova prodaje izdelkov, ne zajemajo
pa dodatnih popustov, superrabatov in cassascontov, prodaje
trgovskega blaga v maloprodaji ter prihodkov od prodaje storitev, zato se navedeni podatki v tem poglavju razlikujejo od
podatkov v računovodskem delu.
Skupina Žito je v letu 2012 prodala za 110,9 mio EUR izdelkov, kar
je za 4 % manj kot v letu 2011. Rast prodaje je dosegla na trgih JV
Evrope, trgu EU in vzhodnih trgih. 17-odstotni padec vrednostne
prodaje do nemškega kupca Hitschler pa je skupni izvoz postavilo v slabši položaj kot leta 2011. Na domačem trgu je Skupina
Žito prodala za 93,2 mio EUR izdelkov, kar je za 4,3 mio EUR manj
kot v letu 2011. S tem je vrednostna prodaja padla za 4,4 %.
Prodaja Skupine Žito po trgih v tisoč EUR
Vrednost v tisoč EUR
2012
2011
ind/2011
Slovenija
93.246
97.513
95,6
izvoz
17.632
17.995
98,0
JV Evropa
7.058
6.813
103,6
Hitschler
5.459
6.579
83,0
EU
3.810
3.568
106,8
vyhod in PMD*
1.306
1.035
126,2
110.878
115.508
96,0
Skupaj
*PMD: prekomorske države
2
Delež prihodkov od prodaje po trgih v letu 2012
JV Evropa 6 %
Slovenija
84 %
izvoz
16 %
Hitschler 5 %
EU 4 %
vzhod in PMD 1 %
Skupina Žito je v letu 2012 s prodajo na domačem trgu ustvarila
84 % vseh prihodkov od prodaje, s prodajo v tujino pa preostalih 16 %. V izvozu predstavlja največji delež prodaja na trg JV
Evrope, nato sledi kupec Hitschler s 5-odstotnim deležem v prodaji in področje EU s 4-odstotnim deležem. Preostali, manjši del
izvozne prodaje predstavljata področji vzhod (Rusija in Ukrajina)
ter prekomorske države (ZDA, Kanada, Izrael).
Slovenija
Slabše gospodarske razmere so vplivale
tudi na poslovanje Skupine Žito
V letu 2012 se je nadaljevala negativna gospodarska klima s
poslabšanjem splošnih makroekonomskih kazalcev. Po podatkih
SURS-a je realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno z živili,
pijačami in tobakom glede na leto 2011 padel za 5,2 %. Leto so
zaznamovale tudi visoke ravni cen in izrazito padanje prodaje pri
klasičnih trgovcih ter rast prodaje v diskontnih trgovinah.
Poleg slabšega gospodarskega stanja so imeli negativen vpliv
na obseg prodaje Skupine Žito v Sloveniji tudi naslednji zunanji
dejavniki:
•
nadaljnja krepitev in širitev diskontnih verig,
•
preoblikovanje strategij obstoječih trgovcev,
•
padec kupne moči in rast brezposelnosti.
Slabše finančno stanje potrošnikov, ki ga zaznavajo v Društvu za
marketing Slovenije, vpliva na spremenjeno potrošnjo končnih
kupcev. Potrošniki v čedalje večji meri čutijo vpliv gospodarske
recesije, zato so posledično bolj pozorni na ceno. Potrošnik je pri
nakupih bolj premišljen, saj išče največjo vrednost za svoj denar.
Slednje se odraža v tem, da:
•
potrošnik v čedalje večji meri menja priznane blagovne
znamke za trgovske znamke,
•
aktivno išče promocije,
•
menja mesto nakupa - povečuje nakupe v diskontih.
Na slovenskem trgu je Skupina Žito v letu 2012 ustvarila 93,2 mio
EUR prihodkov od prodaje, kar je za 4,3 mio EUR oziroma 4,4 %
manj kot leta 2011. Padec prodaje smo beležili v večini blagovnih
skupin z nekaj izjemami. Največje padce smo zabeležili pri prodaji čokolade in biskvitnega peciva, kar je bila posledica agresivnega nastopa konkurence in tudi rasti prodaje v diskontnih
verigah. Na področju pekarstva smo se soočali s padanjem pro-
2
daje pri klasičnih trgovcih in prehodom potrošnikov k nakupu
cenejših izdelkov. Veliko energije in pozornosti smo posvečali
tudi delu na terenu in izobraževanju prodajnega osebja. Skupaj
s kupci smo uspeli znižati vračila neprodanega blaga. Zaznan
je bil dvig ravni sodelovanja prodaje z ostalimi sektorji znotraj
družbe in osredotočenost prodajne ekipe na zunanje okolje, ki
je temeljila na dvigu frekvence obiskov, intenzivnem delu s strežnim osebjem in prilagoditvi aktivnosti končnemu potrošniku.
ter prodajne kanale: horeca in javni porabniki, klasični trgovci,
diskontne trgovine, B2B, trženje trgovskih znamk.
V letu 2012 smo se osredotočili na krepitev lastnih blagovnih
znamk skladno s strategijami po posameznih blagovnih znamkah. Aktivni smo bili tudi pri iskanju novih prodajnih poti ter pri
sočasnem vključevanju presežkov proizvodnje v segment trgovskih blagovnih znamk.
Jugovzhodna Evropa je bila tudi v letu 2012 najpomembnejše
izvozno področje Skupine Žito in je predstavljala več kot polovico njenega celotnega izvoza. Če izvzamemo družbo Hitschler GmbH, se na omenjene trge nanaša slabih 60 % izvoza. Na
področju JV Evrope smo dosegli 4-odstotno vrednostno rast v
primerjavi s preteklim letom.
Nova organizacijska struktura prodaje
Skupine Žito na slovenskem trgu
V začetku leta 2012 smo začeli z novo organizacijo prodaje na
slovenskem tržišču. Nova zasnova modela prodajne ekipe Slovenije temelji na matrični organiziranosti, ki smo jo prilagodili
štirim stebrom. V skladu z obstoječo strategijo podjetja smo
reorganizirali celotno prodajo na področju Slovenije.
Na vertikalnem nivoju tako zaznamo štiri glavne stebre: kruh,
sodobna kuhinja, konditorstvo in mlinarstvo. Sestavljajo jih sledeče funkcije: vodja prodaje stebra, trade marketing manager,
coach in terenski komercialisti.
Na horizontalnem nivoju pa stebre prepletajo sledeči samostojni
prodajni timi, specializirani glede na specifiko in potrebe kupcev
Omenjeni model povečuje osredotočenost in specializacijo
prodajnih ekip glede na prodajni portfelj na eni ter specifične
potrebe kupcev na drugi strani.
Jugovzhodna Evropa
Hrvaška
Hrvaška je še vedno največji izvozni trg v regiji po obsegu realizacije. Na tem trgu smo v letu 2012 dosegli 7-odstotno vrednostno rast. Pomembno rast smo dosegli na kategoriji riž, ki predstavlja največji delež realizacije na tem trgu. Pomembna rast pa
se je nadaljevala tudi v kategoriji bonbonov. V letu 2012 smo na
hrvaški trg resno vstopili tudi z začimbami.
Bosna in Hercegovina
Trg Bosne in Hercegovine je z 2,3 mio EUR prometa drugi najpomembnejši trg v regiji, kjer v letu 2012 beležimo stabilno rast
prodaje. Najpomembnejše blagovne skupine na tem trgu so riž,
bonboni in testenine, ki predstavljajo 60 % celotne realizacije.
2
Ostali trgi
Na ostalih trgih ostajajo bonboni še vedno najpomembnejša
blagovna skupina. V Makedoniji je najpomembnejša blagovna
skupina čokolada, kjer nadaljujemo pomembno rast iz preteklega leta. V Črni gori je prišlo v letu 2012 do zamenjave distributerja, vendar ostajamo z blagovnimi skupinami izdelkov, ki smo
jih tržili doslej.
Hitschler
Zaradi poslabšanja tržne situacije je Skupina Žito v letu 2012
zabeležila kar 17-odstotni padec vrednostne prodaje glede na
preteklo leto do kupca Hitschler. Do znižanja je prišlo zaradi
zmanjšanja prodaje v Franciji, kjer je kupec Carrefour popolnoma ustavil vse akcijske nabave bonbonov Softi. Podobne
težave kot v Franciji je kupec v drugi polovici leta zaznal tudi v
Nemčiji, kjer so se prav tako zmanjšale akcijske količine izdelkov.
Nižjo prodajo v primerjavi z letom 2011 smo zabeležili predvsem
na dveh segmentih proizvodov. Negativno odstopajo dvoplastni bonboni - predvsem na račun izpada prodajnih akcij - ter
žvečilna guma v obliki cigaret, kjer gre za zmanjšanje predvsem
na račun splošne ofenzive proti kajenju. Zabeležen pa je bil tudi
rahel porast prodaje pri kockah Softi in ploščicah Softibar.
V letu 2012 je bilo razvitih več novih artiklov, od katerih so bili številni že realizirani (mrežice s ploščicami za KIK in Tedi, vrečka Kids
Mix namesto blistra, vrečka s cekini, mešana vrečka z dodano
igračko ali tujim polproizvodom), nekateri pa so pripravljeni za
realizacijo v letu 2013. Velik potencial vidimo v sadnem gumiju
premium kakovosti, ustrezno pakiranem v vrečki.
V drugi polovici leta smo uspešno zaključili tudi certifikacijo halal
in temu ustrezno proizvodnjo za arabske kupce. To je omogočilo normalizacijo naročanja v letu 2013. Arabski trg je za družbo
Hitschler precej pomemben, saj je prodaja, ki presega 200 ton
letno, v porastu.
Evropska unija
Trg Evropske unije (brez kupca Hitschler GmbH) je drugi najpomembnejši izvozni trg, kjer smo dosegli 7-odstotno vrednostno
rast. Ključne prodajne kategorije so konditorski izdelki, izdelki
trajnega pekarskega programa ter zamrznjeno pekovsko pecivo.
Konditorstvo predstavlja v strukturi prodaje največji delež prodaje s poudarkom na bonbonih ter žvečilni gumi. Največjo rast
smo dosegli na zamrznjenem pekovskem pecivu, ki ga ocenjujemo kot velik potencial tudi v naslednjem letu.
Vzhodna Evropa in Severna Amerika
Na obeh področjih beležimo rast prodaje, ki se je v primerjavi
s preteklim letom povečala za 26 %. Pomembne blagovne skupine so prepečenec, bonboni in tudi čokolada.
2
12.2 Prodaja po prodajnih stebrih
Steber kruh
Glavnino v stebru kruh predstavlja kategorija kruh in pekovsko
pecivo skupaj s programom dopeke. Temu sledijo trajni pekovski izdelki, kot so prepečenec, drobtine in toast, z 11-odstotnim
deležem prodaje pa sledijo pekovske slaščice, kamor uvrščamo
krofe, rogljičke, zavitke ipd.
Deleži stebrov v prodaji Skupine Žito v letu 2012
Kruh 40 %
V letu 2012 smo se na stebru kruh v Sloveniji osredotočili predvsem na prodajna mesta in pospeševanje prodaje ter skladno s
tem razporedili tudi sredstva za vlaganje v trg.
Sodobna kuhinja 25 %
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru Kruh v letu 2012
Konditorstvo 22 %
kruh in pekovsko pecivo 72 %
Mlinarstvo 13 %
trajni pekovski izdelki 12 %
Pregled prodaja Skupine Žito po stebrih (v tisoč EUR)
pekovske slaščice 11 %
konditorske slaščice 3 %
-2 %
45.705
2011
44.586
-4 %
29.180
28.105
2012
-11 %
26.962
24.014
+5 %
13.661
Steber Kruh
Sodobna kuhinja
Konditorstvo
14.331
Mlinarstvo
sendviči 3 %
V kategoriji kruh in pekovsko pecivo smo posebno pozornost
namenili aktivnostim na prodajnih mestih. Za še večjo učinkovitost ter s ciljem znižanja stroškov smo ustanovili skupno promocijsko službo znotraj Skupine Žito, s čimer smo okrepili prisotnost promotork na prodajnem mestu. Poudarek smo dali tudi
posebnim projektom pri posameznih trgovcih, kot so Dobavitelj se predstavi, Slovenska pšenica in podobno. V času po pri-
2
dobljenih nagradah za kruhe smo pri ključnih trgovcih izvedli
promocijo z večjo nagradno igro, v okviru katere smo nagrajene
kruhe opremili z 250.000 pasicami. Istočasno so potekale pospeševalnoprodajne aktivnosti pri posameznih trgovcih. Pri ključnem kupcu smo izvedli tudi izobraževanje trgovk na oddelku s
svežim kruhom. Prodajno-predstavitveni program smo še nadgradili z motivacijskim programom, kot odgovor na aktivnosti
konkurence pa smo skupaj razvili tudi štiri ekskluzivne kruhe v
dopeki v srednjem cenovnem razredu.
Zaradi tendence zmanjševanja asortimana pri trgovcih smo
lansirali omejeno število izdelkov, ki so bili razviti z namenom
zapolnitve potencialnih niš znotraj poznanih blagovnih znamk
kruhov. Tako smo lansirali kruhe Slovenka, ovseni Hribovc, rženi
Zlati Hlebec in pekovsko pecivo Slovenka.
Začetek leta je bil odličen za pustno serijo krofov. Z močno in
široko pokritostjo cvrtja na prodajnem mestu smo dosegli preboj in pustili konkurenco za seboj. Dosegli smo 20-odstotno
rast prodaje ter odlične odzive potrošnikov in trgovcev na samo
akcijo. To nam je odprlo pot za nadaljnje tovrstne aktivnosti tudi
izven sezone. Leta 2012 smo se posvetili tudi bureku. Razširili
smo portfelj in se osredotočili na širitev distribucije ter pospeševanje prodaje s cenovnimi akcijami.
Sendviče smo povezali z osnovno karo podlago in tako nadgradili njihovo opaznost. Oblikovna prenova je bila uspešno izvedena in je izničila prizadevanje konkurence, da nas izrine s trga.
V trajnem programu smo izvedli spremembo pakiranja hrskov
ter embalažo poenotili s karo podlago. Sveže slaščice so bile
podvržene strogi optimizaciji poslovanja, zato se je portfelj le-teh močno prečistil.
Na tujih trgih smo poleg dosedanje prodaje v segmentu trajnih
pekovskih izdelkov postavili nov fokus, to je prodaja dopeke
kruha in pekovskega peciva. Uspešno smo lansirali štručko s
semeni v Lidl Avstrija. To nam je začrtalo nadaljnjo pot v letu
2013.
Sodobna kuhinja
Steber sodobna kuhinja gradijo uveljavljene blagovne znamke,
kot so čaji 1001 cvet, riž in testenine Zlato polje, začimbe Maestro
in zamrznjena hrana Hokus. Njihovo pozicijo na domačem trgu
smo v letu 2012 še dodatno utrdili, kar kaže tudi dvig tržnega
deleža pri klasičnih trgovcih na nekaterih blagovnih znamkah.
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru
Sodobna kuhinja v letu 2012
čaj 21 %
začimbe 15 %
testenine 17 %
riž 15 %
zamrznjena in hlajena hrana 14 %
mlevski izdelki 14 %
žita za zajtrk 4 %
2
V stebru sodobna kuhinja smo v letu 2012 vso komunikacijo
združili v dva glavna projekta – Kuharska akademija Zlato polje
in Maestro ter sponzorstvo resničnostnega šova Gostilna išče
šefa, kjer smo promovirali kategorije riža, testenin, mlevskih
izdelkov, žit za zajtrk, zamrznjene hrane in začimb. S fokusnimi
projekti smo se z enotnim konceptom komunikacije in izvedbo
dogodkov predstavljali na prodajnih mestih, kjer smo pripravljali
jedi iz omenjenih kategorij. Nosilna obraza kuharske akademije
sta bila Denis Avdić in Vid Valič, nadaljevali pa smo tudi sodelovanje z Gorenjem. Recepte z delavnic smo skupaj z Odprto kuhinjo izdali v dveh sezonskih knjižicah receptov, ki so jih potrošniki
lahko dobili na prodajnih mestih, bili pa so priloženi tudi Nedelu.
S poenoteno komunikacijo smo začeli komunicirati razširjeno
družino izdelkov Zlatega polja, v jesenskem obdobju pa smo
uspešno povezali oglaševanje Zlatega polja s pozicioniranjem
izdelkov v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa. To povezavo
želimo nadaljevati tudi v letu 2013.
Prenovili smo embalažo rižev in pod znamko Zlato polje preselili kategoriji testenine in žita za zajtrk. Izdelki Zlato polje imajo
sedaj sodobno in poenoteno podobo. V kategoriji riž smo potrošniku ponudili dva nova riža, ki sodita v segment specialnih rižev,
in sicer arborio in jasmin thai. Kategorijo žita za zajtrk smo razširili z inovativnim izdelkom Crispy z reducholom, ki dokazano znižuje holesterol. Na področju testenin pa smo z dvema izdelkoma
testenin ZOO vstopili v otroški segment.
Ker je vsako jed treba začiniti, smo v letu 2012 potrošnikom
pod blagovno znamko Maestro ponudili 14 začimb in začimbnih mešanic s samo naravnimi sestavinami ter naraven dodatek
jedem Začinka nature, ki ne vsebuje umetnega ojačevalca okusa.
V kategoriji zamrznjena hrana smo pod blagovno znamko
Hokus lansirali izdelek sirov burek z zmanjšano gramaturo in
spremenjeno obliko.
S čaji 1001 cvet smo ostali podporniki slovenske nordijske smučarske reprezentance. Posneli smo nov TV-spot, v katerem sta
udeležena svetovni prvak v smučarskih poletih Robert Kranjec
ter odlična smučarska skakalka Maja Vtič. Sicer pa je bila glavna
aktivnost znamke 1001 cvet izgrajevanje nosilnega sporočila
blagovne znamke »Uživajte v okusih, polnih doživetij«. Čaji 1001
cvet postajajo več kot zgolj čaji, saj ponujajo polnost okusov, ki
nas popeljejo v svet prijetnih doživetij. V letu 2012 smo razširili
ponudbo v segmentu zelenih čajev z izdelkom zeleni čaj z okusom ananasa ter v segmentu sadnih čajev z izdelkom babičin
čaj. Okrepili smo tudi distribucijo in komunikacijo »čaja na poti«
z biatloncem Jakovom Fakom. Prav tako smo okrepili vstop v
kanal horeca z razvojem specialnega kompleta za gostinstvo ter
ostalimi materiali za oskrbo lokalov.
2
Konditorstvo
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru
Konditorstvo v letu 2012
bonboni in žvečilna guma 57 %
čokolada 32 %
biskvitno pecivo 9 %
domači piškoti 3 %
Leto 2012 je bilo za Gorenjko v znamenju praznovanja 90. obletnice obstoja tovarne čokolade. V ta namen smo pripravili razstavo z naslovom Gorenjka skozi čas, ki je gostovala v večjih
trgovskih centrih po Sloveniji, ter osrednji dogodek, na katerem
smo razdelili 90-kilogramsko čokolado. Praznovanje je bilo obeleženo tudi z lansiranjem štirih okusov čokolade v retro embalaži: mlečna, celi lešnik, rozine lešnik (250 g) ter medena čokolada (100 g).
čokoladnih tablicah. Prenovili smo tudi embalažo, saj je enostavnejša za odpiranje, lepšo in bolj luksuzno obliko pa je z novo
oblikovno podobo dobila tudi folija na 250-gramskih čokoladah.
Na Gorenjkine embalaže se je ob vizualni prenovi po več desetletjih vrnila tudi legendarna punčka v narodni noši. Ta je že od
nekdaj prepoznavni znak kakovostne čokolade iz osrčja Gorenjske. Gorenjkin pozicijski slogan »Polna vsega dobrega« temelji
na Gorenjkinem bistvu in njeni ključni vrednoti, ki ji sledi že od
samega nastanka – na kakovosti. Gorenjka je dobra čokolada,
narejena iz kakovostnih, skrbno izbranih sestavin in na osnovi
dolgoletnih izkušenj v razvoju in tehnologiji čokoladnih izdelkov.
V sodelovanju z Lions klubom Forum Ljubljana, ki zbira sredstva za slepe in slabovidne, smo izdelali mega rolado Gorenjka,
dolgo kar 270 metrov, in denar od prodaje podarili v dobrodelne
namene.
V letu 2012 smo v novo embalažo preoblekli domače piškote in
jih tako postavili pod okrilje blagovne znamke Žito.
Posebna Gorenjkina zanimivost preteklega leta je bila tudi tako
imenovana »tovarna sladkih sporočil«. To je poseben gravirni
stroj, s katerim smo v Gorenjko v preteklem letu vtisnili preko
5000 različnih sporočil.
Osvežili smo celotno podobo krovne blagovne znamke Šumi ter
preoblikovali celotno blagovno znamko FruFru. V liniji Šumi smo
lansirali dva nova okusa karamele (mlečno in lešnik), pod blagovno znamko FruFru pa karamelo z okusom cole. Največ aktivnosti smo namenili vzorčenju novih okusov v trgovskih centrih
ter otroškim in družinskim dogodkom, prodajnemu mestu s promocijami in degustacijami, sekundarnimi pozicijami ter pospeševanju nakupov z obdarovanji.
Ob jubileju je čokolada Gorenjka ponudila tudi več užitka s še
bolj prefinjenim okusom in prijetno topnostjo, ki smo ju dosegli
z izboljšanim postopkom izdelave in s premišljenimi detajli na
Pod blagovno znamko Herba smo v segmentu funkcionalni
gumi bonbon lansirali dva nova okusa (pomaranča & ingver ter
črni ribez & ameriški slamnik), s čimer ohranjamo vodilno pozi-
2
cijo na slovenskem trgu. Oba izdelka sta bila podprta s promocijami in degustacijami, s sekundarnimi pozicijami ter pospeševanjem nakupov z obdarovanji.
Šumi je v podobi priljubljenih Smrkcev otrokom ponudil dva
dodatna nova bonbona: gumi bonbon (kisle gliste) ter FruFru
Smurf z dvema gratis tattoojema.
Mlinarstvo
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru Mlinarstvo v letu 2012
moke 81 %
krmila in žita 14 %
aditivi in mešanice 4 %
repro kvas 1 %
Kar 81 % prodaje Skupine Žito v stebru mlinarstvo predstavljajo
moke, saj so tu združene moke za široko potrošnjo in program
reprodukcije, torej prodaja pekarnam. Steber mlinarstva je v letu
2012 zabeležil kar 5-odstotno rast prodaje. Ta je zrasla predvsem na
račun dviga prodaje moke tako na programu široke potrošnje kakor
na programu reprodukcije.
kjer smo imeli ob močnejših akcijah dodatne paletne izpostavitve in
izpostavitve na končnicah.
V programu reprodukcije smo v letu 2012 uspešno realizirali cilj
povečanja razlike v ceni, kar se je odrazilo tudi v dvigu vrednostne
prodaje.
12.3 Prodaja po distribucijskih kanalih
V letu 2012 je Skupina Žito v primerjavi s preteklim letom v vseh distribucijskih kanalih zabeležila padec prodaje. Trgovci oziroma trgovske družbe so za Skupino Žito najpomembnejši prodajni kanal v
Sloveniji, preko katerega prodamo dobre tri četrtine proizvodov. Po
vrednostnem obsegu prodaje jim sledijo prodajni kanal horeca in
javni porabniki, reprodukcija in lastna maloprodaja.
Realizacija prodaje Skupine Žito na domačem trgu po distribucijskih kanalih
-5 %
73.661
2011
70.246
Na področju moke za široko potrošnjo smo v letu 2012 z ustrezno
načrtovanimi prodajnimi akcijami dosegli tako količinsko kot vrednostno rast. Aktivnosti so bile usmerjene na samo prodajno mesto,
-1 %
11.340
11.241
-7 %
-3 %
3.246
Trgovci
Horeca
in javna poraba
2012
9.266
8.617
3.141
Maloprodaja
Reprodukcija
2
Trgovci
•
znižanje stroškov prevozov in logistike,
V trgovskih verigah smo prodali za 70,2 mio EUR, kar je za 5 % manj
kot v letu 2012. Struktura prodaje po prodajnih kanalih se ni bistveno
spremenila. Pri ključnih kupcih beležimo padec vrednostne prodaje,
medtem ko količine rastejo, kar je odraz pritiska na cene. Potrošnik je
namreč pri nakupih vedno bolj premišljen in aktivno išče promocije
ter vedno bolj posega po trgovskih znamkah.
•
znižanje stroškov dela,
•
boljši izplen proizvodnje,
•
dvigovanje imidža podjetja,
•
dvigovanje zavesti zaposlenih in izkoriščanje delovnega časa.
Horeca in javna poraba
Slovenija je relativno majhen trg, na katerega zelo lahko vstopajo
konkurenti iz sosednjih držav. Ti so izkoristili priložnost s prihodom
novih trgovcev, kot so Lidl, Spar, Hofer, saj zanje proizvajajo trgovske
blagovne znamke in moko za reprodukcijo. V letu 2012 smo tudi
opazili, da se v manjših pekarnah zmanjšuje proizvodnja in da določene pekarne razmišljajo o ukinitvi le-te. Kot posledica krize se kaže
tudi povečana finančna nedisciplina, ki jo nadzorujemo in obvladujemo z dnevnim spremljanjem in učinkovito izterjavo zapadlih terjatev.
Prodajni kanal horeca in javna porabna ostaja tudi v letu 2012 dokaj
stabilen. Glede na leto prej smo zabeležili padec v višini 1 %.
Žitova maloprodaja
Lastna maloprodaja še naprej izgublja svoj delež v celotni Žitovi
prodaji. Lastna maloprodaja je sicer pomemben generator likvidnih
sredstev ter primeren kanal za prodajo blaga druge kvalitete in je
pomembna za gradnjo imidža celotnega podjetja.
Reprodukcija
V letu 2012 so prodajne aktivnosti v programu reprodukcije potekale v skladu z zastavljenimi cilji. Velik projekt je bila selitev mlina
iz Ljubljane v Maribor. Za prehodno obdobje selitve mlina je bilo
potrebno planirati zaloge moke in mlevskih izdelkov. To je bilo uspešno izvedeno, saj večjih težav pri distribuciji in kakovosti mok ni bilo.
Prodajne aktivnosti pri kupcih so potekale v skladu z načrtom, zato
jih v prihodnje planiramo še več. Prav tako smo uspešno realizirali
zastavljene cilje, ki so:
•
povečanje razlike v ceni,
2
13 Oskrba z izdelki
V verigo oskrbe z izdelki so vključeni procesi nabave, proizvodnje, skladiščenja in transporta. Med seboj so tesno povezani,
njihova osnovna namena pa sta izpolnjevanje prodajnih potreb
in zagotavljanje visoke kakovosti cenovno konkurenčnih izdelkov. Procese oskrbe integriramo in optimiziramo ter tako krepimo povezanost z drugimi funkcijami. Nenehno izboljšujemo
odzivnost na potrebe trga in zmanjšujemo stroške.
Začetni proces v oskrbovalni verigi je nabava surovin, embalaže
in drugega blaga. Nabava mora biti pravočasna in v skladu z zahtevami kakovosti, ki veljajo v podjetju. Pri tem je vse pomembnejše obvladovanje nabavnih stroškov in njihova nenehna
optimizacija. Razvijamo strategijo partnerskih odnosov z dobavitelji, ključne dobavitelje pa tudi seznanjamo s svojimi razvojnimi usmeritvami.
Delujemo v vedno bolj konkurenčnem okolju, posledično pa
imajo stroški materiala vedno večji vpliv na položaj. Zato je bilo
delovanje nabave v letu 2012 intenzivno usmerjeno k racionalizaciji stroškov, poenostavitvi procesov ter optimalnemu planiranju. Ena izmed strateških usmeritev nabave ni zgolj učinkovito obvladovanje ponudbe, temveč sposobnost, kreirati vire
in s pomočjo pogodbenih – strateških dobaviteljev omogočiti
hitrejši prihod na trg. Nabavni trg je bil v letu 2012 vse prej kot
stabilen. Na prehrambno in cenovno krizo niso vplivale le vremenske razmere, povečana uporaba biogoriv, rast cen naftnih
derivatov, temveč tudi izvozna politika večjih proizvajalk hrane.
Nikakor ne moremo tudi mimo špekulativnega trgovanja. Zaradi
nadaljevanja nepredvidljivosti surovinskega trga, nihanj borznih
surovin ter tečajnih razmerij so bile nabavne aktivnosti usmer-
jene k zmanjšanju nabavnih tveganj z intenzivnim spremljanjem
tržišča ter pravočasnimi zakupi surovin. Kljub strategiji zaščite
tveganj se vplivom rasti cen nismo mogli v celoti izogniti. Največje negativne vplive smo doživeli ravno pri strateških surovinah (ceni pšenice in koruze sta po žetvi 2012 močno narasli). V
letu 2012 smo nadaljevali pogovore z domačimi pridelovalci žit
in v primerjavi s preteklimi leti odkupili bistveno več slovenske
pšenice. Z lanskim odkupom smo pokrili dobršen del potreb s
slovensko pšenico.
Nadaljevali smo sodelovanje z dobavitelji, ki so bili sposobni
podpirati razvojni proces, hkrati pa slediti procesu izboljšav - vse
skupaj s ciljem, ki je usmerjen h kupcu ter njegovim pričakovanjem zdrave, kakovostne in varne hrane.
Nabavljeni material vstopa v nadaljnjo predelavo na 13 proizvodnih lokacijah. Večinoma gre za pekarne, kjer poteka proizvodnja svežih in trajnih pekarskih izdelkov ter slaščic, na drugih
lokacijah pa potekajo mlinarska in konditorska dejavnost ter
proizvodnja začimb, riža in čaja. Proizvodnja uspešno sledi zahtevam trga glede kakovosti izdelkov ter novih izdelkov in izdelkov iz biološke pridelave surovin.
V letu 2012 smo največjo pozornost posvetili koncentraciji proizvodnje pekarstva in mlinarstva. Na področju pekarstva smo
združili proizvodnjo polpečenih pekovskih izdelkov v Mariboru
ter zaprli pekarni v Lendavi in Pri peku v Ljubljani. S tem smo
zapolnili kapacitete v pekarnah Maribor ter Vrhnika, povečali
produktivnost in zmanjšali stroške storitev. Na področju mlinarstva smo ljubljanski mlin preselili v Maribor.
2
V letu 2013 se bomo osredotočili na pakiranje moke in polnjenje
cistern z moko v mlinu Maribor, posodobitev in avtomatizacijo
proizvodnje prepečenca v Ljubljani ter skladiščenje polpečenih
pekovskih proizvodov na lokaciji v Mariboru.
Pri skladiščenju in distribuciji izdelkov sledimo načelom kakovosti, fleksibilnosti in odzivnosti. Dnevno oskrbimo približno 2.200
odjemnih mest in izpišemo 3.600 dokumentov. Prevoze opravijo
pogodbeni prevozniki, ki mesečno prevozijo približno 500 tisoč
kilometrov. Zaradi narave izdelkov morajo biti le-ti hitro distribuirani in prepeljani v treh temperaturnih režimih (normalni,
hlajeni in globoko zamrznjeni). Hlajeni režimi se uporabljajo pri
skladiščenju in distribuciji slaščic, svežega testa in drugih podobnih izdelkov, globoko zamrznjeni program pa zahteva posebne
pogoje skladiščenja in prevoza blaga do kupca v režimu najmanj
–18 °C. Za prevoz nepakirane moke imamo najeta še posebna
vozila – avtocisterne. Vsa vozila so prirejena za prevoz živil, delujemo v skladu z zahtevami HACCP in jih tudi redno nadziramo.
Trajne izdelke skladiščimo v distribucijskih centrih v Ljubljani in
Mariboru (DC Maribor smo v februarju 2013 zaprli), odprema
svežih izdelkov pa se izvaja neposredno iz pekarn.
Leto 2012 je zaznamovala visoka rast cene dizelskega goriva (v
povprečju se je cena goriva dvignila za 10 %), ki pa nam jo je
uspelo vsaj delno nadoknaditi s krčenjem relacij in zmanjševanjem števila prevoženih kilometrov. Zaradi rasti cen pogonskega
goriva smo v septembru 2012 korigirali cenik za prevoze. Povprečno mesečno število prevoženih kilometrov se zaradi optimizacije relacij znižuje že peto leto zapored, leta 2012 pa je bilo v
primerjavi s predhodnim letom nižje za 4,4 % oziroma 287 tisoč
km. Nadaljevali smo z zmanjševanjem števila neizdobav, povečali produktivnost v skladiščih in centralizirali odpremo.
Naš glavni cilj za leto 2012 je bil znižati stroške prevoza. To nam
je s številnimi projekti tudi uspelo, saj so na letni ravni nižji za 0,5
mio EUR. Polovica znižanja stroškov se nanaša na projekt, ki smo
ga izvedli v pekarni Kruh pecivo Maribor.
V logistiki smo uspeli pomembno znižati število zaposlenih in
stroške dela le-teh.
V letu 2013 želimo centralizirati dostavo trajnega programa iz
Ljubljane. Ambulantno prodajo bomo ohranili pri programih
Natura in Bio. Dokler ključni kupec ne bo uvedel naročil RIP,
bomo ambulantno prodajo izvajali še na naslednjih programih:
sveže testo, sveže testenine, piškoti in biskvitno pecivo.
2
14 Naložbe
Izvedli smo koncentracijo mlinarske proizvodnje. Mlin iz Ljubljane smo uspešno preselili v Maribor. Na lokaciji mariborskega
mlina smo obnovili nekdanjo pekarno ter v njej postavili novo
avtomatizirano linijo za pakiranje moke in mlevskih izdelkov, del
objekta pa je namenjen skladiščnim prostorom.
Druga večja investicija je bila postavitev linije za proizvodnjo
pečenega in polpečenega peciva s kontinuiranim zamrzovanjem in pakiranjem. Z avtomatizacijo izdelave, zamrzovanja in
pakiranja smo postali konkurenčnejši tako na domačem kot na
trgih EU.
Z investicijami v novo opremo (pakirni stroji, proizvodne linije)
smo povečali produktivnost in kakovost ter trgu ponudili nove
izdelke.
Določene investicije so bile namenjene vzdrževanju proizvodnih
prostorov in skladišč, ki morajo izpolnjevati vse zahteve sistema
HACCP ter standarda IFS.
V letu 2012 smo tudi obnovili in odprli nekaj maloprodajnih enot
s ciljem širitve dopeke na prodajnem mestu.
Družbe v Skupini Žito so v letu 2012 novim naložbam namenile
7.075 tisoč EUR, kar je za 83,8 % več kot v letu 2011.
Družba/vrednosti v EUR
Žito d.d.
Šumi nepremičnine d.o.o.
Skupaj
2012
2011
indeks
6.895.276
3.429.328
201
155.590
401.948
39
9.614
5.130
187
12.150
10.882
112
2.212
1.603
138
7.074.842
3.848.892
184
Naložbe Skupine Žito v obdobju 2008-2012 (v mio EUR)
12
10
8
v mio EUR
V letu 2012 smo naložbam namenili 7,1 mio EUR. Realizirali smo
dve večji investiciji, s katerima smo sledili strateškim ciljem koncentracije in avtomatizacije proizvodnje.
6
4
2
0
2008
2009
2010
2011
2012
2
15 Sistemi kakovosti
V letu 2012 smo obnovili certifikat sistema vodenja kakovosti po
ISO 9001:2008 za družbo Žito, d. d., in izvedli skupno zunanjo
presojo s Šumi bonboni, d. o. o.
Na področju sistemov varnosti živil smo razširili obseg certifikatov IFS (International Food Standard) s šest na sedem: poleg
certifikatov za proizvodnjo petih pekarn, testenin, zamrznjene
hrane, prepečenca, čokolade, biskvitov, keksov, bonbonov in
žvečilne gume smo v tem letu pridobili še certifikat za področje
filter čajev v PC Gradišče. Ker se standardi te vrste zaostrujejo,
je za vzdrževanje certifikatov potrebno vlagati vedno več dela,
znanja in tudi sredstev.
Postavljeni cilj, vezan na zmanjšanje števila skupnih reklamacij
v 2012, smo presegli, saj smo število reklamacij na nivoju Sku-
pine Žito zmanjšali za 15 %. Največje izboljšanje smo na področju reklamacij dosegli v družbi Šumi bonboni, d. o. o., kjer smo
uspeli število reklamacij več kot prepoloviti. Izboljšanje beležimo
tudi na programu toast, v nabavi pa je bilo število reklamacij za 6
% večje kot v letu prej.
Sam sistem vodenja varnosti živil HACCP je star že več kot 10 let
in se na podlagi naših izkušenj vsako leto še razvija. Na področju vodenja varnosti živil smo bili leta 2012 zelo dejavni, saj smo
začeli z obnovo študij in planov kontrol HACCP. To področje pa
je tudi zelo odmevno, saj se razvija tudi občutljivost potrošnikov
za varnost živil. Soočili smo se z enim umikom izdelka oziroma
krme zaradi neskladnosti, ki smo ga izvedli hitro in učinkovito ter
s tem zmanjšali obseg škode.
2
16 Načrti za leto 2012
Nadzorni svet družbe Žito, d. d., je 13. 12. 2012 potrdil poslovni
načrt Skupine Žito in družbe Žito, d. d., za leto 2013, v katerem
načrtujemo rast prodaje in dobička. Čisti dobiček je načrtovan
v višini 1,9 mio EUR. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo
(EBITDA) bo znašal 9 mio EUR, delež EBITDA v prihodkih pa bo
znašal 7,9 %. Dodana vrednost na zaposlenega bo znašala 28.416
EUR.
Skupna načrtovana rast prodaje za prihodnje leto znaša 1,9 %,
od tega bo na domačem trgu ostala na ravni leta 2012, na tujih
trgih pa načrtujemo rast. Rast prodaje bo največja v stebru konditorstvo, kjer bo 3,1-odstotna, medtem ko se bo v drugih stebrih
gibala med 0,5 in 1,7 %. Višjo prodajo pričakujemo tudi v lastni
maloprodaji, kjer nameravamo odpreti nekaj novih poslovalnic.
Stroški materiala in nabavne vrednosti porabljenega blaga bodo
znašali 57,4 mio EUR, kar je za 6,9 % več kot v letu 2012. Na povečanje teh stroškov najbolj vpliva načrtovana visoka raven cen
žitaric, katerih cene so se po žetvi 2012 dodatno občutno povišale. Trgi Žitovih najpomembnejših surovin so se sicer v zadnjih
mesecih stabilizirali, kljub temu pa cene ostajajo zelo visoke.
Načrtovana cena pšenice v letu 2013 je višja kot v preteklih letih.
Cene sladkorja in z njim povezanih surovin (bonbonski sirup,
posipi) z izjemo glukoznega sirupa, katerega cena raste, saj je
izdelan iz koruze, ostajajo na ravni cen leta 2012.
Investicijam bo namenjenih 4,8 mio EUR. Največje investicije
bodo postavitev hladilnice na lokaciji Pekarna Tezno, posodobitev in avtomatizacija linije za prepečenec ter avtomatizacija
pakiranja moke.
V letu 2013 ostajata primarni nalogi rast prodaje in utrjevanje
moči lastnih blagovnih znamk, ki bosta ob nadaljnji konsolidaciji proizvodnje in racionalizaciji sredstev pokazali pomembne
učinke tudi na večji dobičkonosnosti.
Negotove razmere na surovinskem trgu bomo v Skupini Žito
uravnavali s številnimi ukrepi, med drugimi tudi z novimi nabavnimi potmi in optimiziranjem naročil dobaviteljem.
S toplino napolnijo
sedanjost,
včasih odpeljejo v preteklost.
Narejeni v duhu pristne
slovenskosti
z vsako rezino odkrivajo
sredico okusnosti.
3
Letno poročilo 2012 / Trajnostni razvoj / 76
3 TRAJNOSTNI
RAZVOJ
3
17 Zaposleni
31. 12. 2012 je bilo v Skupini Žito 1.163 zaposlenih. Glede na stanje ob koncu leta 2011 se je število zmanjšalo za 85 oziroma za
6,8 %. Delež zaposlenih za določen čas je znašal 3,4 %, vsi drugi
pa so bili zaposleni za nedoločen čas.
V letu 2012 smo v Skupini Žito zaposlili 26 novih sodelavcev,
medtem ko je delovno razmerje prenehalo 111 sodelavcem.
Odliv je delno posledica upokojevanja zaposlenih ter delno reorganizacije in centralizacije poslovnih procesov.
Število zaposlenih v posameznih družbah Skupine Žito 31.12. 2012
Družba
31. 12. 2012
31. 12. 2011
razlika
indeks
Žito d.d.
811
851
-40
95,3
123
150
-27
82,0
83
92
-9
90,2
146
154
-8
94,8
0
1
-1
0,0
1.163
1.248
-85
93,2
LD Žito d.o.o., Zagreb
SKUPAJ
Ena izmed pomembnejših nalog kadrovske službe je skrb za
optimalno zasedenost delovnih mest, ki jo obvladujemo tudi z
zagotavljanjem notranje mobilnosti zaposlenih. S tem obenem
ustvarjamo priložnost za razvoj kariere posameznikov v Skupini.
Morebitne viške, ki so posledica nenehne racionalizacije delovnih procesov, rešujemo na način, ki je za zaposlene najmanj
boleč, ter z naravnim odlivom zaradi upokojitev. Po drugi strani
pa se občasno srečujemo s pomanjkanjem nekaterih profilov na
trgu delovne sile. Najbolj iskani poklici so peki, pomožni živilski
delavci, skladiščniki, viličaristi v hladilnicah ter vzdrževalci.
Med letnimi dopusti in prazniki smo prek študentskega servisa
zaposlovali dijake in študente. Zaradi pogostega nihanja naročil
na trgu smo koristili tudi storitve agencij za zagotavljanje dela
delavcev. Povprečno smo imeli najetih 59 agencijskih delavcev,
ki so opravili dobrih 10 tisoč ur mesečno.
Povprečna starost zaposlenih je 44,5 let, v Skupini pa je zaposlenih 52 % žensk in 48 % moških.
3
Struktura zaposlenih po izobrazbi na dan 31.12. 2012
višješolska, visokošolska
ter podiplomska 13 %
srednja strokovna,
srednja splošna 21 %
nižja poklicna ter
sredna poklicna 41 %
osnovnošolska ter
nepopolna osnovnošolska 25 %
Največji delež zaposlenih je v proizvodnji, kar se odraža tudi v
izobrazbeni strukturi: dve tretjini delavcev imata poklicno ali
nižjo izobrazbo. V primerjavi s preteklim letom se izobrazbena
struktura ni opazno spremenila. Za eno odstotno točko se je
povečal delež zaposlenih z višje oziroma visokošolsko izobrazbo.
S tem se nadaljuje počasen, a konstanten trend rasti zaposlenih
z najvišjo izobrazbo, ki so še leta 2007 predstavljali 8-odstotni
delež. Porast tega deleža je v pretežni meri posledica odhodov
večjega števila proizvodnih delavcev.
Ugodnosti za naše zaposlene
Vsi naši zaposleni prejemajo dodatno kolektivno nezgodno
zavarovanje kot boniteto, zaposleni za nedoločen čas pa še
dodatno pokojninsko zavarovanje.
Na štirih lokacijah imamo počitniške kapacitete, ki jih za svoje
letovanje lahko izkoristijo zaposleni in upokojenci.
Izobraževanje
V Žitu se zavedamo, da se lahko z izzivi sodobnega časa in globalne konkurence srečujemo le s pomočjo kompetentnih in
usposobljenih delavcev ter z zagotavljanjem kontinuitete na
ključnih funkcijah. Zato vedno več sredstev vlagamo v znanje in
razvoj vseh zaposlenih. V letu 2012 smo za izobraževanje namenili 143 tisoč EUR, kar je 20% več kot leto poprej. Največji del
je bil namenjen kotizacijam za strokovne seminarje za ključne
kadre ter usposabljanju iz varstva pri delu.
V letu 2013 bomo v razvoj kadrov vložili še več sredstev in
napora. Z razvojem veščin na področju vodenja in komunikacije
želimo vplivati na boljšo delovno klimo in produktivne odnose,
večjo timsko povezanost zaposlenih ter njihovo ciljno orientiranost, odgovornost in samoiniciativnost za dosego skupnih ciljev.
3
Varnost in zdravje pri delu
Za podjetje predstavlja visok odstotek bolniških odsotnosti
težave tako glede zagotavljanja nadomestila plač odsotnim
zaposlenim kot tudi glede nadomeščanja odsotnih pri opravljanju nalog. Zato sta varno delovno okolje in zdravstvena preventiva zelo pomembna za nas. Sproti ugotavljamo, kateri dejavniki
povzročajo bolezenska stanja, kot so slabi pogoji dela ali ergonomija, ekologija, varstvo pri delu ipd. Za vsa delovna mesta in
tehnologije spremljamo tveganja nastanka nezgod in zdravstvenih okvar, ki jih periodično ocenjujemo in s primernimi varstvenimi ukrepi ohranjamo na sprejemljivi ravni.
V letu 2012 je bila povprečna odsotnost z dela zaradi bolezenskih izostankov (brez porodniške odsotnosti) 5,7-odstotna in se
je v primerjavi z letom 2011 zvišala za 0,3 odstotne točke.
Delež bolniške odsotnosti v obdobju 2008-2012
8%
7%
6%
5%
2,6 %
2,5 %
3,2 %
2,3 %
2,7 %
3,5 %
3,3 %
3,7 %
3,1 %
3,0 %
2008
2009
2010
2011
2012
4%
3%
2%
1%
0%
boleznine v breme družbe
boleznine v breme ZZZS
Zaradi narave dela imamo med zaposlenimi relativno veliko
invalidov. Ob koncu leta 2012 je bilo v Skupini Žito zaposlenih
129 invalidov, kar predstavlja 11,1 % zaposlenih. V primerjavi z
letom 2011 se je delež invalidov v strukturi zaposlenih zmanjšal
za 0,5 odstotne točke. Večji del invalidnosti nastaja zaradi alergij na sestavine v proizvodnji. Invalidom zagotavljamo, da lahko
svoje delo nadaljujejo na svojih delovnih mestih, kjer upoštevamo omejitve iz odločb. Če svojega dela ne morejo več opravljati, pa poskrbimo za ustrezno prekvalifikacijo. Z obsežnimi
programi varstva pri delu, ustrezno tehnično opremljenostjo ter
organizacijo dela poskušamo delovati čimbolj preventivno in s
tem zmanjševati možnosti za nastanek novih invalidnosti.
3
18 Družbeno okolje
18.1 Odnosi z javnostmi
Komuniciranje že dolgo ni več samo izmenjavanje informacij o
določeni zadevi, ampak pomeni celovito grajenje odnosov med
posamezniki. Tudi v Skupini Žito si prizadevamo za grajenje odnosov z vsemi deležniki. Kot že vrsto let doslej je bila tudi v letu 2012
ena glavnih dejavnosti celovito komuniciranje z zaposlenimi,
mediji, dobavitelji, partnerji, lastniki in vsemi tistimi, ki so bili
posredno ali neposredno povezani z aktivnostmi, dejavnostmi,
blagovnimi znamkami in poslovanjem Skupine Žito.
prvič nismo organizirali novoletne zabave za vse zaposlene, saj
smo na račun zmanjševanja stroškov morali poseči v realizacijo
nekaterih predvidenih in tradicionalnih aktivnosti. V letu 2013
želimo kot obliko druženja med zaposlenimi prav zato ponovno
obuditi Žitove športne igre na pikniku, ki ga nameravamo organizirati v mesecu maju.
Korporativni odnosi z mediji
Odnosi z zaposlenimi
Zaposlene o pomembnejših dogodkih še vedno obveščamo
s pomočjo Žitovega internega glasila Drobtinice, ki v tiskani
izdaji izhaja približno enkrat na dva meseca. V vmesnih obdobjih pa izhajajo Drobtinice na kratko, novice v elektronski verziji. Drobtinice in Drobtinice na kratko so namenjene informiranju zaposlenih o vseh aktualnih zadevah, povezanih z Žitom:
poslovanjem, dogodkih, produktnih novostih, zaposlenih ipd. V
letu 2012 smo nadaljevali tudi prakso obveščanja zaposlenih z
rednimi sestanki in kolegiji, ki so bili namenjeni predvsem reševanju sprotnih težav ter informiranju zaposlenih o vseh novostih in spremembah v odnosu do našega poslovanja. Poleg tega
smo za zaposlene organizirali interne natečaje in nagradne igre
(novost je bila uvedba nagradne križanke v internem glasilu,
zaposlene pa smo nagradili tudi za idejo za najboljši recept za
peko kruha, ki je bil nato tudi realiziran). Sicer pa v lanskem letu
Na področju odnosov z mediji smo se trudili, da smo redno in
ažurno sporočali informacije, povezane s Skupino Žito. Proaktivno in reaktivno smo odgovarjali na vprašanja, povezana s
poslovanjem, izdelki ali dejavnostmi. Prav tako smo z organizacijo novinarskih zajtrkov poskrbeli za natančno predstavitev
informacij o poslovanju, rezultatih, načrtih, ciljih in trženjskih
aktivnostih Skupine Žito. V okviru aktualnih tem, ki so bile posredno povezane z Žitom, smo bili aktivno vključeni v tematiko,
povezano z dvigom cen Žitovih osnovnih surovin, kot so pšenica, koruza, kakav in sladkor, ena vidnejših tem, ki se je pojavila v medijih že takoj na začetku leta 2012, pa je bila povezana
z najdenimi aflatoksini v koruzni krmni moki. Kot eden ključnih
akterjev smo v povezavi z odprto temo prevzeli proaktivno
vlogo v komunikaciji ter tako prek medijev uspešno obveščali
javnost o vseh korakih in ukrepih, ki smo jih sprejeli. V skladu
z vsemi pomembnimi spremembami in informacijami, poveza-
3
nimi s Skupino Žito, pa smo sproti tudi redno posodabljali svoje
spletno medijsko središče.
Odnosi z vlagatelji, delničarji in poslovnimi partnerji
Poleg ključnih komunikacijskih aktivnosti z zaposlenimi in mediji
pa smo ohranili tudi redno komunikacijo z vlagatelji, delničarji
in drugimi poslovnimi partnerji. Na SEOnetu smo namreč redno
objavljali vse aktualne informacije o svojem poslovanju, komunikacijo z delničarji pa smo še naprej vzdrževali tudi prek samostojne rubrike na Žitovi spletni strani.
V okviru posodobitev proizvodnih zmogljivosti in investicij smo
svojim poslovnim partnerjem, medijem in javnosti letos predstavili tudi posodobljeni mlin Skupine Žito, ki je bil del dolgo načrtovanega projekta združitve žitnih mlinov, ljubljanskega in mariborskega. Projekt selitve mlina iz Ljubljane v Maribor je v zadnjih
desetih letih eden večjih projektov Skupine Žito, zato smo ob
predstavitvi nove pridobitve medijem in poslovnim partnerjem
omogočili tudi ogled notranjosti mlina, ki strateško sicer predstavlja most med pridelovalno in predelovalno industrijo ter je
hkrati pomemben doprinos v lokalnem okolju.
Produktni odnosi z javnostmi
Prepoznavnost smo gradili z rednimi komunikacijskimi aktivnostmi, s katerimi smo medije in ciljne skupine obveščali o svojih
blagovnih znamkah. V okviru teh smo tudi v letu 2012 izjemno
veliko pozornosti namenili blagovni znamki Gorenjka, ki je praznovala svojo 90. obletnico. Med drugim smo aprila za kupce,
poslovne partnerje, zaposlene in medije organizirali praznovanje Gorenjkine obletnice – priredili smo dogodek, na katerega
smo povabili zaposlene, potrošnike oziroma kupce, poslovne
partnerje ter seveda slovenske medije. Poleg tega pa smo v
tem času v Gorenjki organizirali tudi dneve odprtih vrat. Komunikacijske dejavnosti pa smo ponovili tudi v jesenskih mesecih,
ko smo z namenom promocije novega okusa čokolade izvajali
aktivnosti z Gorenjkino deklico, ki je obiskala uredništva slovenskih medijev ter tako med njimi in našimi potrošniki ustvarjala
uporabniško izkušnjo z Gorenjko.
V sklopu 14. Sempla, festivala medijskih trendov, smo za svoj
komunikacijski projekt »Gorenjkina sladka sporočila«, ki smo ga
zasnovali z namenom obeleženja 90. obletnice, prejeli nagrado
Veliki sempler. Veliki sempler je nagrada za najbolj učinkovito
in izvirno uporabo komunikacijskih kanalov (medijev) v sklopu
oglaševalske kampanje oziroma za najbolj izviren način, kako s
sporočilom priti do končnega potrošnika.
Ker želimo sodobnemu potrošniku približati idejo o pomenu
zdrave prehrane in prednostih vsakodnevne priprave svežih
obrokov za družino, smo se uspešno vključili v dva projekta
tovrstne promocije zdravega načina življenja. V okviru stebra
sodobna kuhinja in blagovnih znamk Zlato polje, Maestro ter
Hokus smo organizirali spomladanski in jesenski niz kuharskih
delavnic oziroma Kuharsko akademijo z znanima akterjema
Vidom Valičem in Denisom Avdićem ter tako spodbudili mlade k
spoznavanju čarov kulinaričnega ustvarjanja. Veliko in odmevno
promocijo Žita kot nepogrešljivega partnerja vsake kuhinje pa
smo dosegli z umestitvijo Žitovih izdelkov (začimbe Maestro, riži,
kaše in testenine Zlato polje, Žitovi kruhi in čokolade Gorenjka) v
3
doslej najbolj popularnem kuharskem šovu Gostilna išče šefa, ki
se je izkazal kot odličen projekt sodelovanja na področju promocije kulinarike in zdravega načina prehranjevanja.
S takšnimi projekti Žito gradi dolgotrajen in odgovoren odnos s
svojimi potrošniki in okoljem, v katerem deluje.
Odnosi s kupci in potrošniki
Ob vsem tem pa nismo pozabili niti na kupce, s katerimi smo v
okviru promocije različnih produktov, nagradnih iger in komunikacije na spletnih družbenih omrežjih vzpostavljali in ohranjali
odnos uporabnika do posamezne blagovne znamke znotraj
Žitovega portfelja.
18.2 Družbena odgovornost in trajnostni razvoj
Skupina Žito že vrsto let udejanja svojo zavezo k družbeni
odgovornosti in trajnostnemu razvoju v okolju, v katerem
deluje. Ključni stebri naše družbene odgovornosti so sponzoriranje športnih in kulturnih dogodkov s pridihom nacionalnega
pomena, humanitarna dejavnost, vezana na socialno ogrožene
družine in otroke v socialni stiski, skrb za trajnostni razvoj lokalnega okolja, v katerem delujemo, in ekološko varčen odnos do
okolja.
V Skupini Žito že vrsto let podpiramo športnike in športne prireditve, ki so pomemben navdih mladim generacijam pri razmišljanju o zdravem načinu življenja. Z blagovno znamko 1001 cvet
smo tudi v letu 2012 v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije
podprli uspešne slovenske nordijske športnike, med katerimi so
najvidnejši Robert Kranjec, Maja Vtič in Jakov Fak, ter svetovnega
podprvaka v deskanju na snegu Roka Marguča. Podprli smo tudi
Skakalni klub Ilirija, Kolesarsko društvo Rog in Šahovsko zvezo
Slovenije. S svojimi sponzorskimi aktivnostmi pa smo se že tradi-
cionalno predstavili tudi na pomembnejših športnih dogodkih,
kot sta tekma za svetovni pokal v ženskem smučanju Zlata lisica
in vsakoletni finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici.
Podprli smo vrsto odmevnih kulturnih prireditev in dogodkov,
pomembnih z vidika krepitve našega temeljnega poslanstva nuditi potrošnikom zdravo in kakovostno življenje s celostno
ponudbo zdrave prehrane za sodobnega posameznika in družino. Pristopili smo k evropskemu načelu spodbujanja kulture
s sponzoriranjem Evropske prestolnice kulture Maribor 2012,
Festivala Ljubljana in dogodkov v okviru Festivala Lent. Za naše
najmlajše smo poskrbeli z dogodki na Čarobnem dnevu v Arboretumu Volčji Potok ter na Luninem festivalu, bili smo tudi soorganizatorji odmevnega Festivala čokolade v Radovljici. Starejšim
generacijam smo se približali na sejmu Narava in zdravje ter
tradicionalnemu sejmu Agra v Gornji Radgoni. Sladka doživetja smo pričarali obiskovalcem Sladke Istre v Kopru, poslovno in
3
specializirane javnosti smo opozorili nase na Poslovni konferenci
v Portorožu, Slovenski marketinški konferenci, Slovenskemu
oglaševalskemu festivalu, Slovenski konferenci za odnose z javnostmi in številnih drugih manjših dogodkih.
Naša glavna humanitarna in donacijska zaveza v letu 2012 je
bila in tudi v prihodnje ostaja pomoč otrokom in družinam iz
socialno šibkejših okolij. Tako smo z veliko zavezanostjo sodelovali v projektu Botrstvo v okviru Vala 202 in Zveze prijateljev
mladine Slovenije, z zbiranjem sredstev ob prodaji mega rolade
velikanke pa smo skupaj z društvom Lions klub Ljubljana Forum
finančno pripomogli k donaciji za Zvezo za slepe in slabovidne.
Obenem pa smo s svojimi izdelki »posladkali« delovanje Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent, Mladinskega centra
Vič, Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem
razvoju Slovenije Sožitje in drugim. Z donacijami smo popestrili
sprevod dedka Mraza v Ljubljani, s svojimi izdelki podpiramo
Slovenski Karitas in Rdeči križ Slovenije ter občasno tudi številne
druge humanitarne ustanove.
Vloga družbene odgovornosti Skupine Žito se kaže tudi s podporo slovenski samopreskrbi s hrano in s poudarjanjem pomena
lokalno pridelane hrane za vsakodnevno prehrano Slovencev. V
letu 2012 in tudi že leto prej smo z veliko odgovornostjo do otrok
in mladine z Žitovimi izdelki pristopili k projektu Tradicionalni
slovenski zajtrk, ki se je odvijal po vseh slovenskih šolah in vrtcih ter spodbujal uživanje domačih izdelkov tudi med najmlajšo
generacijo.
V Žitu smo v kampanjo vstopili že v samem začetku, saj le-ta
predstavlja številne prednosti. Ena izmed teh je poudarjanje
kakovosti slovenskih izdelkov, po drugi strani pa projekt predstavlja pomemben korak pri večanju osveščenosti slovenskega
potrošnika in s tem tudi samooskrbe slovenske družbe kot celote.
3
19 Varovanje okolja
Na področju varstva okolja smo v letu 2012 veliko energije vložili
v nadaljnje urejanje ločevanja odpadkov v organizacijskih enotah, urejanje lokacije zbiranja odpadkov na centrali in iskanje najboljših ponudnikov odvoza. To področje ima poleg okoljskega
vpliva svoj pomen tudi v sistemu vodenja varnosti živil, ima pa
tudi vpliv na stroške, ki smo jih tako zmanjšali za okoli 40 tisoč
EUR. Prav tako smo iskali načine, kako bi zmanjšali količino organskih odpadkov, to je predvsem odstranjevanje izdelkov po pretečenem roku, kar je trend tudi v Evropi. S skrbnim spremljanjem
porabe energentov smo tudi na tem področju izkoristili vsako
možnost za racionalizacijo.
Ekološka zavest Skupine se pokaže tudi z vztrajanjem pri urejanju kratkih nabavnih verig in biološko naročene pridelave, kar
smo začeli že v predhodnem letu. V letu 2012 smo sklenili za 220
ha pogodb o odkupu biološko pridelanih žit. S tem smo pokrili
vse svoje potrebe po biološko pridelanih pšenici, ječmenu, ajdovi
kaši, ajdi, rži, potrebe po biološko pridelani piri smo pokrili v 90
%, po ovsu pa v 20 %. Organizirali smo ustanovitev Društva ekoloških žitarjev (DEŽ) Slovenije, ki bo za potrebe Žita s slovenskimi
kmeti sklenila za 260 ha pogodb za dobo treh let. S tem bomo
zagotovili 100-odstotno oskrbo z bio žiti (razen ovsa, kamuta in
kvinoje). Pri tem delu intenzivno sodelujemo s kmetijsko svetovalno službo.
Tudi izražene želje potrošnikov, ki jih dnevno sprejemamo prek
brezplačne telefonske številke in elektronskega naslova, kažejo
na to, da so potrošniki vse bolj občutljivi na surovine ali izdelke
iz določenih geografskih regij ter da so pozorni na geografsko
poreklo. Te informacije jim, kjer je le možno, omogočamo. Zato
smo na določenih izdelkih, pridelanih na slovenskih kmetijah,
navedli pridelovalca.
Sladki okusi, ki nam delajo
skomine. Sladki okusi, ki
ustvarjajo nepozabne spomine.
Kvadratki, polni kakava topline,
napolnijo dan z mleka svežine.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 86
4 RAČUNOVODSKO
POROČILO
4
20 Računovodski izkazi
20.1 Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Žito
Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine Žito
Postavka
1. Čisti prihodki od prodaje
Pojasnila
2012
2011
23.2
111.173.210
115.716.157
-768.418
147.357
32.322
107.161
2. Sprememba vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotevalnimi poslovnimi prihodki)
23.3
4.629.700
1.296.531
5. Stroški blaga, materiala in storitev
23.4
-77.236.485
-81.417.777
6. Stroški dela
23.5
-24.741.575
-25.481.638
7. Odpisi vrednosti
23.6
-5.851.270
-6.526.476
8. Drugi poslovni odhodki
23.7
-1.780.195
-820.292
9. Finančni prihodki iz deležev
23.8
47.863
35.500
10. Finančni prihodki iz danih posojil
23.9
9.604
9.692
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
23.9
210.009
102.301
12. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisa finančnih naložb
23.10
-3.526.787
0
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
23.11
-955.943
-1.202.134
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
23.11
-302.367
-49.454
939.668
1.916.927
15. Poslovni izid
16. Davek od dobička
23.12
-278.995
0
17. Odloženi davki
23.13
-271.178
-397.577
389.495
1.519.349
390.801
-1.306
1.519.329
20
1,11
4,31
18. Čisti poslovni izid
Pripadajoč
Večinski lastnik
Manjšinski lastnik
Čisti dobiček na delnico
Osnovni
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del uskupinjenih računovodskih izkazov.
4
Konsolidirani izkaz vseobsegajočega poslovnega izida Skupine Žito
Postavka
Čisti dobiček obdobja
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji
Odloženi davek
2012
2011
389.495
1.519.349
267.982
-313.745
-48.237
62.749
219.745
-250.996
28.666
-18.523
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
248.411
-269.519
Celotni vseobsegajoči donos
637.906
1.249.830
639.212
1.249.810
-1.306
20
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji v neto znesku
Prevedbene rezerve
Delež obvladujoče družbe
Delež manjšinskih lastnikov
Konsolidirana bilanca stanja Skupine Žito
Postavka
Pojasnila
31. 12. 2012
SREDSTVA
31. 12. 2011
popravek
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
70.834.349
70.071.570
258.896
372.244
258.567
371.874
329
370
60.054.562
58.904.835
1. Zemljišča in zgradbe
40.214.496
39.301.542
2. Oprema
16.044.229
18.269.683
3.563.683
985.892
232.154
347.736
6.761.568
3.429.428
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
23.16
1. Dolgoročne premoženjske pravice
5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II. Opredmetena osnovna sredstva
23.17
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
5. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva
III. Naložbene nepremičnine
23.18
4
Postavka
Pojasnila
31. 12. 2012
31. 12. 2011
23.20
3.025.535
6.317.604
2.996.135
6.277.784
29.400
39.820
59.698
53.954
2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
0
0
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
59.698
53.954
674.090
993.505
49.627.366
52.018.687
IV. Dolgoročne finančne naložbe
1. Naložbe v druga podjetja
2. Dolgoročna posojila
V. Dolgoročne poslovne terjatve
VI. Odložene terjatve za davek
23.20
23.13
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
23.21
723.012
723.084
II. Zaloge
23.22
18.158.688
19.502.167
12.376.726
12.974.314
306.552
325.272
5.420.935
6.148.030
54.475
54.551
47.200
38.757
47.200
38.757
29.379.852
30.187.675
28.051.003
28.197.893
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
3. Proizvodi in trgovsko blago
4. Predujmi za zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
23.20
2. Kratkoročna posojila drugim
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
23.23
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
V. Denarna sredstva
23.24
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SKUPAJ SREDSTVA
1.328.849
1.989.782
1.318.614
1.567.004
24.526
23.751
120.486.241
122.114.008
69.151.745
69.642.627
14.846.937
14.846.937
23.949.827
23.949.827
8.192.780
8.164.115
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A. KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
23.25
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
23.26
4
Postavka
Pojasnila
31. 12. 2012
31. 12. 2011
-472.056
-472.056
22.936.000
23.673.986
-309.038
-528.783
7.295
8.601
5.854.284
6.226.960
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
3.335.886
3.467.365
2. Druge rezervacije
2.518.398
2.759.595
8.899.773
4.163.703
8.898.333
4.162.263
8.898.333
4.162.263
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
1.440
1.440
5. Dolgoročne poslovne obveznosti
1.440
1.440
35.107.989
41.226.040
18.353.751
25.676.002
18.351.263
25.673.514
2.488
2.488
16.754.238
15.550.038
13.163.018
12.034.469
719.145
683.448
2.872.075
2.832.121
1.472.450
854.678
120.486.241
122.114.008
IV. Lastne delnice (kot odbitna postavka)
V. Preneseni čisti poslovni izid in čisti izid poslovnega leta
VI. Presežek iz prevrednotenja
VII. Kapital manjšinskih lastnikov
B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
23.27
23.28
I. Dolgoročne finančne obveznosti
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
II. Kratkoročne finančne obveznosti
23.28
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
23.29
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
23.30
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
4
Konsolidiran izkaz denarnih tokov
Postavka
2012
2011
939.669
1.916.926
898.476
1.156.942
-106.503
-320.026
0
0
5.369.265
5.781.908
214.644
295.422
3.526.787
-3.379.665
0
0
7.462.673
8.831.172
937.691
-3.977.926
Povečanje v zalogah
1.093.938
-4.492.165
Povečanje obveznosti iz poslovanja in PČR
1.572.870
-371.351
-372.676
-381.469
10.694.496
-391.739
-956.988
-1.054.096
0
-493.967
9.737.508
-1.939.516
-6.799.324
-3.442.875
663.890
614.944
-101.337
-88.672
0
9.692
47.863
35.500
Denarni tokovi pri poslovanju
Celotni poslovni izid pred davki
Popravki za:
Neto stroški financiranja
Dobiček pri prodaji OS
Spremembe v odloženih prihodkih iz državnih pomoči
Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev
Popravek vrednosti neopredmetenih osnovnih sredstev
Popravek vrednosti finančnih naložb
Okrepitev naložbenih nepremičnin
Denarni tokovi iz rednega delovanja pred spremembami v obratnem kapitalu
Povečanje terjatev in AČR
Povečanje dolgoročnih rezervacij
Denarni tok iz poslovanja
Plačane obresti
Plačan davek od dobička
Neto denarni tok iz rednega delovanja
Denarni tokovi pri naložbenju
Izdatki za nakupe novih opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Izdatki za nakupe neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Prejete obresti
Dividende, prejete od za prodajo razpoložljivih finančnih naložb
4
Postavka
2012
2011
-6.188.908
-2.871.411
20.400.000
29.200.000
-22.349.515
-19.312.521
0
0
-761.667
-3.118.394
Dividende, izplačane večinskim delničarjem
-1.085.808
-1.494.819
Neto denarni tokovi pri financiranju
3.796.990
5.274.266
Neto pritoki denarnih sredstev
-248.390
463.339
denarna sredstva 1.1.
1.567.004
1.103.665
1.318.614
1.567.004
Neto denarni tokovi pri naložbenju
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki od kratkoročno prejetih posojil
Poplačila kratkoročno prejetih posojil
Prejemki od dolgoročno prejetih posojil
Poplačila dolgoročno prejetih posojil
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
4
Konsolidiran izkaz gibanja kapitala Skupine Žito
V EUR
Stanje 31. 12. 2011
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička
Lastne
delnice
Presežek
iz prevrednotenja
Zadržani
dobički
Večinski
kapital
Manjšinski
kapital
Skupaj
kapital
14.846.937
23.949.827
8.164.115
-472.056
-528.783
23.138.424
69.098.464
8.601
69.107.065
535.562
535.562
23.673.986
69.634.026
8.601
69.642.627
390.801
390.801
-1.306
389.495
219.745
0
248.410
219.745
390.801
639.211
Sprememba računovodske
usmeritve 1.1.2012
Stanje 1. 1. 2012
14.846.937
23.949.827
8.164.115
-472.056
-528.783
Vnos čistega poslovnega
izida poslovnega leta
Drug vseobsegajoči
poslovni izid obdobja
Vseobsegajoči poslovni
izid obdobja skupaj
28.665
0
0
28.665
0
Odkup manjšinskega
kapitala
Dividende delničarjem
(pojasnilo 23.15)
535.562
248.410
-1.306
637.905
0
0
-1.128.787
-1.128.787
-1.128.787
Stanje 31. 12. 2012
14.846.937
23.949.827
8.192.780
-472.056
-309.038
22.936.000
69.144.450
7.295
69.151.745
Stanje 1. 1. 2011
14.846.937
23.949.827
7.386.388
-472.056
-277.787
23.559.631
68.992.940
8.582
69.001.522
1.519.330
1.519.330
19
1.519.349
Vnos čistega poslovnega
izida poslovnega leta
Drug vseobsegajoči
poslovni izid obdobja
Vseobsegajoči poslovni
izid obdobja skupaj
-18.523
0
0
-18.523
-250.996
0
-250.996
-269.519
1.519.330
Odkup manjšinskega
kapitala
Dividende delničarjem
(pojasnilo 23.15)
-1.516.808
Razporeditev čistega
poslovnega izida po sklepu
uprave in nadzornega sveta
796.250
Drugo
Stanje 31. 12. 2011
14.846.937
23.949.827
8.164.115
-472.056
-528.783
1.249.811
19
1.249.830
0
0
-1.516.808
-1.516.808
-796.250
0
372.521
372.521
23.138.424
69.098.464
-269.519
372.521
8.601
69.107.065
4
20.2 Računovodski izkazi družbe Žito d.d.
Izkaz poslovnega izida Žito d.d.
Postavka
1. Čisti prihodki od prodaje
Pojasnila
2012
2011
23.2
103.329.181
106.431.584
-703.578
303.791
32.325
107.161
2. Sprememba vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotevalnimi poslovnimi prihodki)
23.3
4.036.376
843.630
5. Stroški blaga, materiala in storitev
23.4
-75.674.524
-78.710.181
6. Stroški dela
23.5
-18.584.168
-19.384.336
7. Odpisi vrednosti
23.6
-5.089.970
-5.936.072
8. Drugi poslovni odhodki
23.7
-1.654.942
-679.298
9. Finančni prihodki iz deležev
23.8
47.863
35.500
10. Finančni prihodki iz danih posojil
23.9
180.234
232.624
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
23.9
206.386
92.314
12. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisa finančnih naložb
23.10.
-3.526.787
0
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
23.11
-974.600
-1.248.789
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
23.11
-297.496
-8.219
1.326.300
2.079.708
15. Poslovni izid
16. Davek od dobička
23.12
-278.995
0
17. Odloženi davki
23.13
-297.457
-412.366
749.848
1.667.342
18. Čisti poslovni izid
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
4
Izkaz vseobsegajočega poslovnega izida Žito d.d.
Postavka
2012
2011
749.848
1.667.342
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji
267.982
-313.745
Odloženi davek
-48.237
62.749
Čisti dobiček obdobja
219.745
-250.996
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji v neto znesku
219.745
-250.996
Celotni vseobsegajoči donos
969.593
1.416.346
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Bilanca stanja Žito d.d.
Postavka
Pojasnila
SREDSTVA
popravek
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
64.018.182
64.817.335
258.567
371.873
258.567
371.873
43.439.991
47.275.085
1. Zemljišča in zgradbe
25.944.008
30.450.708
2. Proizvajalne naprave in stroji
11.451.423
13.214.013
3. Druge naprave in oprema
2.310.904
2.506.966
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
3.559.799
813.892
173.857
289.506
2.768.505
5.638.201
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
23.16
1. Dolgoročne premoženjske pravice
II. Opredmetena osnovna sredstva
23.17
5. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva
III. Naložbene nepremičnine
23.18
IV. Dolgoročne finančne naložbe
17.019.849
10.664.562
1. Naložbe v družbe v skupini
23.19
16.075.201
4.346.969
2. Naložbe v druga podjetja
23.20
915.248
6.277.773
23.20
29.400
39.820
4
Postavka
V. Dolgoročne poslovne terjatve
Pojasnila
31. 12. 2012
31. 12. 2011
23.20
55.836
46.486
55.836
46.486
475.434
821.128
56.844.408
56.897.607
3. dolgoročne poslovne terjatve do drugih
VI. Odložene terjatve za davek
23.13
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
23.21
668.958
669.030
II. Zaloge
23.22
16.147.389
17.359.986
11.107.733
11.644.962
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
111.873
102.771
4.878.769
5.560.095
49.014
52.158
6.345.240
6.538.757
2. Kratkoročna posojila
6.345.240
6.538.757
a) Kratkoročna posojila družbam v skupini
6.298.040
6.500.000
47.200
38.757
32.767.578
31.595.844
3.993.873
1.967.603
27.785.425
28.124.776
3. Proizvodi in trgovsko blago
4. Predujmi za zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
23.20
b) Kratkoročna posojila drugim
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
23.23
1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
V. Denarna sredstva
23.24
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SKUPAJ SREDSTVA
988.280
1.503.465
915.243
733.990
5.855
680
120.868.445
121.715.622
71.506.944
71.666.139
14.846.937
14.846.937
23.949.827
23.949.827
8.019.880
8.019.880
-472.056
-472.056
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A. KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
23.25
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
IV. Lastne delnice (kot odbitna postavka)
23.26
4
Postavka
Pojasnila
V. Preneseni čisti poslovni izid in čisti izid poslovnega leta
VI. Presežek iz prevrednotenja
B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
23.27
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2. Druge rezervacije
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
23.28
I. Dolgoročne finančne obveznosti
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
31. 12. 2012
31. 12. 2011
25.471.394
25.850.334
-309.038
-528.783
2.918.737
3.142.110
2.565.168
2.677.878
353.569
464.232
8.899.774
4.163.703
8.898.333
4.162.263
8.898.333
4.162.263
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
1.440
1.440
5. Dolgoročne poslovne obveznosti
1.440
1.440
36.192.776
41.974.324
20.221.510
28.223.154
1.867.759
2.547.152
18.351.263
25.673.514
2.488
2.488
15.971.266
13.751.170
1.865.640
1.058.760
11.745.499
10.451.685
94.044
49.320
2.266.083
2.191.406
1.350.214
769.346
120.868.445
121.715.622
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
II. Kratkoročne finančne obveznosti
23.28
1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
23.29
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
23.30
4
Izkaz denarnih tokov Žito d.d.
Postavka
2012
2011
1.326.300
2.079.708
Denarni tokovi pri poslovanju
Celotni poslovni izid pred davki
Popravki za:
Neto stroški financiranja
Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev
Popravek vrednosti neopredmetenih osnovnih sredstev
Popravek vrednosti finančnih naložb
Okrepitev naložbenih nepremičnin
Denarni tokovi iz rednega delovanja pred spremembami v obratnem kapitalu
Povečanje terjatev in AČR
Povečanje v zalogah
Povečanje obveznosti iz poslovanja in PČR
Povečanje dolgoročnih rezervacij
Denarni tok iz poslovanja
Plačane obresti
Plačan davek od dobička
Neto denarni tok iz rednega delovanja
746.502
980.665
-106.318
-320.026
4.653.073
4.978.080
214.644
246.535
3.526.787
-3.379.665
0
0
6.981.323
7.964.962
-153.961
-4.027.244
991.013
-4.472.533
2.682.485
-530.796
70.653
-340.446
10.571.513
-1.406.057
-976.178
-1.026.803
0
-493.681
9.595.335
-2.926.540
-6.625.785
-3.442.867
663.590
1.385.975
Denarni tokovi pri naložbenju
Izdatki za nakupe novih opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Izdatki za nakupe neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Prejete obresti
Izdatki za dana posojila
Prejemki od danih posojil
-101.337
-88.680
171.795
232.624
-1.000
-1.036.249
227.780
552.436
4
Postavka
Dividende, prejete od za prodajo razpoložljivih finančnih naložb
Neto denarni tokovi pri naložbenju
2012
2011
47.863
35.500
-5.617.094
-2.361.261
20.400.000
31.672.000
-22.349.515
-21.699.472
0
0
-761.667
-3.118.394
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki od kratkoročno prejetih posojil
Poplačila kratkoročno prejetih posojil
Prejemki od dolgoročno prejetih posojil
Poplačila dolgoročno prejetih posojil
Dividende, izplačane večinskim delničarjem
Neto denarni tokovi pri financiranju
Neto pritoki denarnih sredstev
denarna sredstva 1.1.
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
-1.085.806
-1.494.819
-3.796.988
5.359.315
181.253
71.513
733.990
662.477
915.243
733.990
4
Izkaz gibanja kapitala Žito d.d.
V EUR
Stanje 31.12. 2011
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička
Lastne
delnice
Presežek iz
prevrednotenja
Zadržani
dobički
Skupaj
kapital
14.846.937
23.949.827
8.019.880
-472.056
-528.783
25.314.772
71.130.578
535.562
535.562
14.846.937
23.949.827
8.019.880
-472.056
-528.783
25.850.334
71.666.139
749.847
749.847
Sprememba računovodske usmeritve 1.1.2012
Stanje 1. 1. 2012
Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta
Drug vseobsegajoči poslovni izid obdobja
Vseobsegajoči poslovni izid obdobja skupaj
219.745
0
0
0
0
219.745
Dividende delničarjem (pojasnilo 23.15)
219.745
749.847
969.592
-1.128.787
-1.128.787
Stanje 31. 12. 2012
14.846.937
23.949.827
8.019.880
-472.056
-309.038
25.471.394
71.506.944
Stanje 1. 1. 2011
14.846.937
23.949.827
7.223.630
-472.056
-277.787
25.997.909
71.268.460
1.667.342
1.667.342
Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta
Drugi vseobsegajoči poslovni izid obdobja
Vseobsegajoči poslovni izid skupaj
-250.996
0
0
0
0
-250.996
Dividende delničarjem (pojasnilo 23.14)
Razporeditev poslovnega izida po sklepu
uprave in nadzornega sveta (pojasnilo 23.25)
796.250
Drugo
Stanje 31. 12. 2011
14.846.937
23.949.827
8.019.880
-472.056
-528.783
-250.996
1.667.342
1.416.346
-1.516.808
-1.516.808
-796.250
0
-37.421
-37.421
25.314.772
71.130.577
4
21 Podatki o družbi
Skupinski računovodski izkazi Skupine Žito in računovodski
izkazi družbe Žito, d. d., so bili za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012, potrjeni na seji uprave 2. 4. 2013. Družba Žito, d. d.,
je delniška družba, ustanovljena v Republiki Sloveniji. Delnice
družbe so uvrščene na borznem trgu Ljubljanske borze.
Dejavnosti Skupine Žito so naslednje:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
pekarstvo,
slaščičarstvo,
zamrznjena hrana,
mlinarstvo,
biskvitno pecivo,
keksi,
testeninarstvo,
bomboni, žvečilna guma,
proizvodnja čajev, riža in začimb,
prodaja na debelo in drobno.
Sestava Skupine Žito je prikazana v spodnji tabeli:
Ime odvisne družbe
Država
Delež v kapitalu
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Slovenija
100,00 %
Šumi Bonboni d.o.o., Ljubljana
Slovenija
100,00 %
Žito maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Slovenija
99,55 %
Žito Nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Slovenija
100,00 %
Šumi Nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Slovenija
100,00 %
Hrvaška
100,00 %
Srbija
100,00 %
Makedonija
100,00 %
Žito Beograd d.o.o., Beograd
Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
4
22 Povzetek pomembnih
računovodskih usmeritev
Izjava o skladnosti
Spremembe računovodskih usmeritev
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki sta jih sprejela
Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB) in Evropska
unija, ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP).
Družba Žito, d. d. je s 1. 1. 2012 prerazvrstila del nepremičnin,
izkazanih med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, med naložbene nepremičnine in za celotno skupino naložbenih nepremičnin uporabila model poštene vrednosti. Primerjalni podatki v
izkazu bilance stanja za preteklo leto so preračunani (uporaba za
nazaj) in uporabljeni v prikazih v tem letnem poročilu. Učinkov
na poslovne izide preteklih let ni bilo mogoče preračunati, ker
cenitve nepremičnin na zgodnejše datume niso bile opravljene.
Na dan bilance stanja v računovodskih usmeritvah družbe in
Skupine ni razlik med uporabljenimi Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (MSRP) in Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela EU.
Družba in Skupina nista predčasno uporabili nobenega standarda, kjer uporaba spremenjenih standardov ni bila zahtevana
v letu 2012.
Primerjalni podatki za preteklo leto 2011 se razlikujejo od objavljenih računovodskih izkazov za preteklo leto, kot je razvidno
spodaj.
Skupina Žito
Osnove za pripravo
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen sredstev, namenjenih za prodajo in izvedenih finančnih
inštrumentov, ki so vrednotena po pošteni vrednosti.
Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih
letih z izjemo novo sprejetih ali spremenjenih standardov in
pojasnil, ki so stopili v veljavo s 1. 1. 2012, in spremembe računovodske usmeritve glede merjenja naložbenih nepremičnin,
kot je pojasnjeno spodaj. Upoštevanje novih standardov in pojasnil ni vplivalo na finančni položaj in poslovanje Skupine Žito ali
družbe Žito, d. d., v obravnavanem obdobju.
Stanje
31.12.2011
- objavljeno
Stanje 1.1.2012 preračunano
Učinek
spremembe
računovodske
usmeritve
Opredmetena
osnovna
sredstva
61.024.326
58.904.835
-2.119.491
Naložbene
nepremičnine
774.377
3.429.428
2.655.051
23.138.424
23.673.986
535.562
Postavka
Zadržani
dobički
4
Družba Žito, d.d.
Stanje
31.12.2011
- objavljeno
Stanje 1.1.2012 preračunano
Učinek
spremembe
računovodske
usmeritve
Opredmetena
osnovna
sredstva
49.394.574
47.275.085
-2.119.489
Naložbene
nepremičnine
2.983.149
5.638.201
2.655.052
25.314.772
25.850.334
535.562
Postavka
Zadržani
dobički
Standardi in pojasnila, ki še niso veljavna
Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso
veljavni in se med pripravo računovodskih izkazov 31. 12. 2012
niso upoštevali.
Dopolnitev k MSRP 7: Razkritja – Pobotanje
finančnih sredstev in finančnih obveznosti
(V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja
2013, ter medletna obdobja znotraj teh obračunskih obdobij.
Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)
Dopolnitev vsebuje nove zahteve glede razkritij finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki so:
•
pobotana v izkazu finančnega položaja ali
•
predmet izvršljivih okvirnih pogodb o pobotu ali podobnih
sporazumov.
Predvideva se, da zadevne spremembe ne bodo pomembno
vplivale na računovodske izkaze, saj skupina/družba ne izvaja
pobotanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti, kot tudi ni
sklenila nobene izvršljive pogodbe o pobotu.
MSRP 10: Konsolidirani računovodski izkazi in
MRS 27 (2011): Ločeni računovodski izkazi
2014; uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru
zgodnje uporabe MSRP 11, MSRP 12, MRS 27 (2011) in MRS 28
(2011).) Standard se uporablja za nazaj, če pride do spremembe v
ugotovitvah glede obvladovanja.
MSRP 10 za izvedbo analize obvladovanja predvideva enoten
model za vse vrste podjetij, vključno s podjetji, ki se v okviru
SOP-12 trenutno obravnavajo kot podjetja za posebne namene.
MSRP 10 uvaja nove zahteve glede ocene obvladovanja, ki se
razlikujejo od obstoječih zahtev, kot jih določa MRS 27 (2008).
Skladno z novim modelom naložbenik obvladuje prejemnika
finančne naložbe, če:
•
je izpostavljen ali upravičen do spremenljivih donosov iz
vpletenosti oz. podjetja, v katero naloži;
•
ima možnost vplivati na zadevni donos na podlagi svojega obvladovanja podjetja, v katero naloži, oz. prejemnika
finančne naložbe;
•
obstaja
povezava
med
močjo
in
donosom.
4
Spremenjen standard vsebuje tudi zahteve po razkritjih in zahtevah v zvezi s pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov
(zahteve se prenesejo iz MRS 27 (2008)).
Skupina predvideva, da nov standard ne bo vplival na računovodske izkaze, saj ocena obvladovanja skupine nad trenutnimi
prejemniki naložb skladno z novim standardom ne bo vplivala
na predhodne ugotovitve glede tovrstnega obvladovanja.
MSRP 11: Skupni aranžmaji
2014; uporablja se za nazaj in je predmet prehodnih določil.
Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje
uporabe MSRP 10, MSRP 12, MRS 27 (2011) in MRS 28 (2011).)
MSRP 11, Skupni aranžmaji nadomešča MRS 31, Naložbe v skupne podvige. MSRP 11 sicer ne uvaja bistvenih sprememb celovite definicije aranžmaja, ki je predmet skupnega obvladovanja,
se pa definicija obvladovanja in posredno skupnega obvladovanja spremeni zaradi MSRP 10.
Nov standard določa dve vrsti aranžmajev, pri čemer ima vsak
svoj računovodski model:
•
•
Skupna dejavnost je skupni aranžma, pri čemer imajo
stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev
in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem.
Skupni podvig je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki
skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja.
MSRP 11 je iz določil MRS 31 (Skupaj obvladovana podjetja) učinkovito izločil primere, pri katerih je nosilec skupnega aranžmaja
ločen od ostalih, ločitev pa se v nekaterih primerih izkaže kot
neučinkovita. Ti aranžmaji se obravnavajo podobno kot skupaj
obvladovana sredstva/delovanja skladno z MRS 31 in se odslej
imenujejo skupne dejavnosti. Nadalje MRS 31 za skupaj obvladovana podjetja oz. skupne podvige ukinja možnost proste
izbire med kapitalsko metodo in sorazmerno konsolidacijo. Pri
konsolidiranih računovodskih izkazih je odslej potrebno uporabiti kapitalsko metodo.
Skupina/družba predvideva, da nov standard ne bo vplival na
računovodske izkaze, saj nima skupnih aranžmajev.
MSRP 12: Razkritje deležev v drugih podjetjih
2014; uporablja se za nazaj in je predmet prehodnih določil.
Uporaba pred tem datumom je dovoljena).
MSRP 12 zahteva dodatna razkritja glede pomembnih ocen in
predpostavk v zvezi z določanjem vrste deležev v podjetjih ali
aranžmajih, deležev v odvisnih družbah, skupnih aranžmajih in
pridruženih podjetjih ter v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih.
Skupina/družba predvideva, da nov standard ne bo pomembno
vplival na računovodske izkaze.
4
MSRP 13: Merjenje poštene vrednosti
(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja
2013; uporablja se za naprej. Uporaba pred tem datumom je
dovoljena.)
MSRP 13 nadomešča napotke v zvezi z merjenjem poštene
vrednosti, ki jih navajajo posamezni standardi, z enim samim
virom oz. standardom. Standard opredeljuje pošteno vrednost,
določa okvir za merjenje poštene vrednosti ter navaja razkritja,
ki se zahtevajo v zvezi z merjenjem poštene vrednosti. MSRP 13
določa način merjenja poštene vrednosti, kadar to zahtevajo ali
dovolijo drugi MSRP-ji. Standard ne uvaja novih zahtev po merjenju sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti niti ne izloča
izjem oz. neizvedljivih primerov merjenja po pošteni vrednosti,
ki trenutno obstajajo v določenih standardih.
Standard vsebuje obsežen okvir razkritij, ki navaja dodatna določila k obstoječim zahtevam po razkritju, na podlagi katerih uporabniki računovodskih izkazov lažje ocenijo metode in vnose,
uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, ter vpliv merjenj – v
primeru večkratnih merjenj, ki so zajemali pomembne vložke –
na poslovni izid ali drugi vseobsegajoči donos.
Družba predvideva, da standard ne bo pomembno vplival na
računovodske izkaze, saj je uprava mnenja, da so metode in
predpostavke, ki se trenutno uporabljajo pri merjenju poštene
vrednosti, skladne z določili MSRP 13.
Dopolnitev k MRS 1: Predstavljanje računovodskih izkazov
- Predstavitev postavk drugega vseobsegajočega donosa
(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2012;
uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)
Dopolnitev zahteva:
•
Podjetje mora ločeno predstaviti postavke drugega vseobsegajočega donosa, in sicer tiste, ki se v prihodnosti smejo
prerazvrstiti v poslovni izid, in tiste, ki se ne bodo nikoli prerazvrstile v poslovni izid. Če so postavke drugega vseobsegajočega donosa predstavljene pred povezanimi davčnimi
učinki, je potrebno celoten znesek davka prikazati oz. razporediti med temi oddelki.
•
Spremembo naslova Izkaz vseobsegajočega donosa v Izkaz
poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa,
čeprav so dovoljeni tudi drugi naslovi.
Dopolnitev bo vplivala na računovodske izkaze družbe/skupine.
Dopolnitev k MRS 12: Davek iz dobička
- Povrnitev naložbe v sredstvo
(Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013;
uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)
Dopolnitev uvaja spodbitno domnevo, da se knjigovodska
vrednost naložbene nepremičnine, ki je izmerjena z uporabo
modela poštene vrednosti, lahko ob prodaji v celoti pokrije oz.
nadomesti. Namen uprave ni pomemben, razen ko je naložbena
nepremičnina amortizirljiva ter posedovana v sklopu poslovnega
4
modela, katerega namen je bistveno izkoristiti vse ekonomske
koristi sredstva tekom njegove dobe koristnosti. Domnevo je
možno izpodbijati zgolj v tovrstnih primerih.
Družba predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na
računovodske izkaze.
MRS 19 (2011): Zaslužki zaposlencev
2013; uporablja se za nazaj. Veljajo prehodna določila. Uporaba
pred tem datumom je dovoljena.)
Dopolnitev zahteva, da se aktuarski dobički in izgube pripoznajo
neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Dopolnitev ukinja pristop ‘pasu’, ki se uporablja za pripoznavanje aktuarskih dobičkov in izgub ter družbam posledično onemogoča pripoznavanje vseh sprememb v okviru obveze za
določene zaslužke ter sredstev programa v poslovnem izidu, kar
je trenutno dovoljeno skladno z zahtevami MRS 19. Dopolnitev
nadalje zahteva, da se pričakovani donos iz sredstev programa,
ki je pripoznan v poslovnem izidu, preračuna na podlagi mere, s
katero se je diskontirala obveza za določene zaslužke.
računovodske izkaze.
MRS 27 (2011): Ločeni računovodski izkazi
uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje
uporabe MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 28 (2011).)
Obstoječe zahteve glede razkritij v ločenih računovodskih izkazih
so se iz MRS 27 (2008) prenesle v MRS 27 (2011), vendar z manjšimi napotki, ki razjasnijo uporabo. Dopolnjen MRS 27 (2011)
vključuje tudi obstoječe zahteve glede ločenih računovodskih
izkazov iz MRS 28 (2008) in MRS 31. Standard ne obravnava več
načela obvladovanja in zahteve v zvezi s pripravo konsolidiranih
računovodskih izkazov, ki so vključene v MSRP 10 (Konsolidirani
računovodski izkazi).
Družba predvideva, da MRS 27 (2011) ne bo pomembno vplival
na računovodske izkaze, saj računovodske usmeritve ostanejo
nespremenjene.
MRS 28 (2011): Finančne naložbe v pridružena
podjetja in skupne podvige
(Dopolnitve veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1.
januarja 2014; uporabljajo se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP
11, MSRP 12 in MRS 27 (2011).)
Spremembe MRS 28 (2008) zajemajo:
•
Pridružena podjetja in skupni podvigi za prodajo: MSRP 5
Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje
obravnava naložbo ali del naložbe v pridruženo podjetje ali
skupni podvig, ki izpolnjuje sodila za razvrstitev med sredstva za prodajo. Del naložbe, ki se ohrani in ne razvrsti za
prodajo, se obračuna po kapitalski metodi do njegove odtujitve. Po odtujitvi se vsak zadržan oz. ohranjen del naložbe
obračuna po kapitalski metodi pod pogojem, da gre za
delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu.
4
•
Spremembe deležev v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih: Doslej sta MRS 28 (2008) in MRS 31 določala, da je pri
odstopu pomembnega vpliva ali skupnega obvladovanja
potrebno v vseh primerih ponovno izmeriti zadržane deleže,
četudi se je pomembni vpliv prenesel na skupni podvig.
Spremenjen MRS 28 (2011) določa, da v tovrstnih primerih
zadržanih deležev v naložbi ni potrebno ponovno izmeriti.
Družba predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala
na računovodske izkaze. V letu 2012 je bila v skupinskih računovodskih izkazih izvedena oslabitev naložbe v pridruženo podjetje
Mlinopek, d. d., na ocenjeno pošteno vrednost (istočasno s prenosom lastništva na odvisno družbo Šumi Nepremičnine, d. o. o.).
računovodske izkaze, saj ne izvaja pobotanja finančnih sredstev
in finančnih obveznosti in ne sklepa okvirne dogovore o pobotu.
OPMSRP 20: Stroški odstranjevanja v
proizvodni fazi dnevnega kopa
2013; uporablja se za naprej pri stroških odstranjevanja, ki nastanejo po začetku najzgodnejšega obdobja predstavitve. Uporaba
pred tem datumom je dovoljena.)
Če je korist izboljšan dostop do rude, podjetje pripozna te stroške
kot nekratkoročno sredstvo, če so izpolnjena naslednja merila:
Dopolnitev k MRS 32: Pobotanje finančnih
sredstev in finančnih obveznosti
•
Možno je, da bo podjetje deležno prihodnjih gospodarskih
koristi v zvezi z dejavnostjo odstranjevanja.
uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena,
je pa pogojena z razkritji skladno z dopolnitvijo k MSRP 7: Razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti.)
•
Podjetje lahko opredeli sestavino rudne mase, do katere je
bil izboljšan dostop.
•
Stroški, ki se nanašajo na dejavnost odstranjevanja, povezani s to sestavino, se lahko zanesljivo merijo.
Dopolnitev ne uvaja novih zahtev glede pobotanja finančnih
sredstev in finančnih obveznosti, temveč razjasni merila pobota
in obravnava nedoslednosti, ki se pri tem pojavljajo. Skladno z
dopolnitvijo ima podjetje zakonsko izvršljivo pravico do pobota,
če:
•
pravica ni pogojena s prihodnjim dogodkom; in
•
če je pravica zakonsko izvršljiva samo v običajnem okviru
poslovanja ali v primeru neplačila ali v primeru insolventnosti ali stečaja ene ali vseh nasprotnih strank.
Sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se upošteva kot dodatek
k obstoječemu sredstvu ali kot okrepitev tega sredstva. Sredstvo
pri dejavnosti odstranjevanja se na začetku računovodsko meri
po stroških, po začetnem pripoznavanju pa se izkazuje po stroških ali njihovi prevrednoteni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve, na isti način kot obstoječe sredstvo, katerega del je. Kadar ni mogoče ločeno opredeliti stroškov
sredstva pri dejavnosti odstranjevanja in stroškov proizvedenih
zalog, podjetje razdeli stroške odstranjevanja pri proizvodnji
4
med proizvedene zaloge in sredstva pri dejavnosti odstranjevanja, pri tem pa uporabi osnovo za razdelitev, ki temelji na zadevnem proizvodnem ukrepu.
Družba predvideva, da pojasnilo ne bo pomembno vplivalo na
računovodske izkaze, saj družba ne opravlja takšne dejavnosti.
dica sprememb poslovnega okolja, v katerem družba deluje.
Dejanske posledice se lahko razlikujejo od ocenjenih.
Glavne ocene in predpostavke na dan bilance stanja, ki se nanašajo na prihodnje poslovanje ter lahko povzročijo pomembne
popravke knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti v
naslednjem poslovnem letu, so navedene v nadaljevanju.
Osnovne usmeritve
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti
bilančnih postavk, razen za sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, in za sredstva, namenjena
prodaji, ki so vrednotena po pošteni vrednosti.
Računovodski izkazi so prikazani v evrih.
Pomembne računovodske ocene
Priprava računovodskih izkazov zahteva od poslovodstva določene ocene in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost
sredstev in obveznosti družbe ter razkritje potencialnih obveznosti na dan bilance stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov
družbe v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.
Poslovodske ocene med drugim zajemajo naslednje postavke:
amortizacijsko dobo in preostalo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, popravke
vrednosti zalog in dvomljivih terjatev ter tožbene zahtevke.
Bodočih dogodkov in njihovega vpliva ni možno določiti z gotovostjo. Prav zaradi tega je potrebno pri računovodskih ocenah
uporabiti presojo, saj se računovodske ocene spreminjajo glede
na nove dogodke, izkušnje, dodatne informacije ter kot posle-
Terjatve za odložene davke
Terjatve za odložene davke so pripoznane za vse neporabljene
davčne izgube, za katere je verjetno, da se bodo porabile v
breme bodočih obdavčljivih dobičkov. Pripoznanje terjatev za
odložene davke zahteva pomembne ocene poslovodstva glede
višine bodočih obdavčljivih dobičkov in bodočih strategij davčnega planiranja.
Rezervacije in pogojne obveznosti
Družbe skupine obveznosti z nedoločeno višino in nedoločenim
časovnim nastankom obravnavajo glede na oceno poslovodstva
o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka
sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih
obveznosti.
Rezervacija je pripoznana, ko imajo družbe sedanjo obvezo kot
posledico preteklih dogodkov in je verjetno, da bo za njeno
poravnavo potreben odtok gospodarskih dejavnikov, prav tako
pa se da dokaj zanesljivo oceniti njeno višino.
Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker
bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom
4
dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družbe v
skupini ne morejo vplivati.
Poslovodstvo posamezne družbe redno preverja, če je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo
ekonomske koristi. V primeru, da le-ta postane verjeten, se
možna obveznost prerazporedi tako, da se zanjo v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Pomembne poslovodske presoje
Pri uporabi računovodskih usmeritev je moralo poslovodstvo
poleg ocen, ki najbolj vplivajo na vrednosti v računovodskih
izkazih, presoditi o vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev
in neopredmetenih sredstev.
Skupina in družba menita, da ni nikakršnih dejavnikov, ki bi
nakazovali potrebo po oslabitvi opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.
Osnove uskupinjevanja
Uskupinjeni računovodski izkazi obsegajo računovodske izkaze
družbe Žito, d. d., in njenih odvisnih družb na dan 31. 12. vsako
leto. Računovodski izkazi odvisnih družb so pripravljeni za enako
poslovno leto kot računovodski izkazi matične družbe z uporabo
enotnih računovodskih usmeritev. V primeru nekonsistentnosti
računovodskih usmeritev so v uskupinjenih računovodskih izkazih narejeni ustrezni popravki.
Vsa medsebojna stanja in transakcije, vključno z neuresničenimi
dobički, ki izhajajo iz medsebojnih stanj in transakcij, se popolnoma izločijo.
Vsa odvisna podjetja se pričnejo uskupinjevati z dnem, ko se
prenese kontrola na Skupino Žito, in nasprotno - uskupinjevanje določenega odvisnega podjetja se opusti, ko je kontrola
nad odvisnim podjetjem prenesena iz Skupine Žito. V primeru,
da Skupina Žito izgubi kontrolo nad odvisnim podjetjem med
letom, se v uskupinjene računovodske izkaze vključijo rezultati
odvisnega podjetja vse do dne, ko je kontrola nad odvisnim
podjetjem še obstajala.
Manjšinski interes predstavljajo delež dobička ali izgube in čisto
premoženje, ki jih nima Skupina Žito in so posebej zastopani
v izkazu poslovnega izida in v okviru kapitala v konsolidirani
bilanci, ločeno od kapitala večinskih lastnikov. Pridobitev manjšinskega interesa je obračunana v skladu z metodo skupine kot
ekonomske celote, pri čemer je razlika med nadomestilom in
knjigovodsko vrednostjo deleža neto pridobljenih sredstev pripoznana kot kapitalska transakcija.
Preračun tujih valut
Skupinski izkazi so predstavljeni v evrih (EUR), ki so funkcionalna
in poročevalna valuta, ki jo uporabljajo matična družba in njene
odvisne družbe v Sloveniji. Transakcije v tuji valuti so v začetku
pripoznane v funkcionalni valuti in so preračunane po tečaju na
dan transakcije. Monetarna sredstva in obveznosti v tuji valuti so
preračunana po tečaju funkcionalne valute na dan bilance stanja. Vse razlike, ki izhajajo iz preračuna tujih valut, se pripoznajo
4
v izkazu poslovnega izida. Nemonetarna sredstva in obveznosti,
pripoznane na podlagi izvirnih vrednosti v tuji valuti, so preračunane po tečaju na dan transakcije. Nemonetarna sredstva in
obveznosti, merjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, so preračunane po tečaju, ko je bila poštena vrednost ugotovljena.
Pozitivne in negativne tečajne razlike so v izkazu poslovnega
izida za istovrstne postavke prikazane v neto znesku, razen če bi
bila ločena predstavitev pomembna.
Funkcionalna valuta tujih odvisnih podjetij je:
•
hrvaška kuna za LD Žito, d. o. o., Zagreb, Hrvaška;
•
konvertibilni srbski dinar za Žito, d. o. o., Beograd, Srbija;
•
denar za Žito PI, d. o. o. e. l., Skopje, Makedonija.
Na dan poročanja so izkazi navedenih odvisnih podjetij preračunani v poročevalno valuto uskupinjenih računovodskih izkazov.
Za bilanco stanja je uporabljen tečaj na dan poročanja, medtem
ko je za izkaz poslovnega izida uporabljen povprečni tečaj skozi
celotno poslovno leto.
Tečajne razlike, ki izhajajo iz preračuna funkcionalne valute v
poročevalno valuto, se pripoznajo neposredno v izkazu vseobsegajočega donosa.
Zemljišč, zgradbe in oprema
Zemljišča so vrednotena po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno oslabitev. Zgradbe in oprema so vrednotene po nabavni
vrednosti, zmanjšani za obračunano amortizacijo in morebitno
oslabitev vrednosti.
V nabavni vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva so všteti
njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter
vsi stroški usposobitve sredstva za nameravano uporabo, zlasti
stroški dovoza in namestitve. Nabavno vrednost opredmetenega
osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, tvorijo
stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni
stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se razporedi na njegove dele; če je njihova vrednost pomembna, imajo
različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega
sredstva. Pravila za razporeditev na dele osnovnih sredstev temeljijo na opredelitvi delov osnovnih sredstev z različnimi dobami
koristnosti in/ali vzorcih uporabe.
Kasnejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom
povečujejo njegovo nabavno vrednost, če gre za njegovo nadomestitev in/ali je verjetno, da bodo njegove bodoče gospodarske
koristi večje v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Ob tem se njegova
preostala doba koristnosti ponovno oceni. V primeru kasnejših
izdatkov za popolnoma amortizirano opredmeteno osnovno
sredstvo se sredstvo pripozna kot novo sredstvo z novo dobo
koristnosti. Vsi ostali kasnejši izdatki za opredmeteno osnovno
sredstvo so pripoznani kot odhodek ob nastanku.
Skupina obračunava amortizacijo po metodi enakomernega
časovnega razmejevanja v skladu z ocenjeno dobo koristnosti:
Zgradbe:
od 1,5 % do 7 %
Oprema:
od 8,0 % do 33,3 %
4
Osnovna sredstva v izgradnji se pripoznajo po nabavni vrednosti in se pričnejo amortizirati ob njihovi usposobitvi za uporabo.
Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova neodpisana knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se
šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi; odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje
vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov,
ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne
odtujitve, in uporabo ustrezne diskontne mere (pred davkom
od dobička), ki odraža sedanjo tržno oceno časovne vrednosti
denarja in morebitno tveganje, povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so bodoči denarni tokovi odvisni tudi
od ostalih sredstev v posamezni denar ustvarjajoči enoti, se vrednost v uporabi izračuna na podlagi bodočih denarnih tokov te
denar ustvarjajoče enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se pripoznajo med poslovnimi odhodki.
Za zemljišča, zgradbe in opremo se pripoznanje odpravi, ko se
sredstvo proda ali se več ne pričakujejo ekonomske koristi, ki
bi lahko pritekale ob nadaljnji uporabi posameznega sredstva.
Dobički in izgube zaradi odprave pripoznanja posameznega
sredstva se vključijo v izkaz poslovnega izida v letu, ko se sredstvo izloči ali odtuji. Dobiček in izgube iz izločitve ali odtujitve
se ugotovijo kot razlika med prodajno vrednostjo iz odtujitve in
knjigovodsko vrednostjo sredstva.
Za posamezna sredstva se letno preverjajo njihova preostala
vrednost, doba koristnosti, uporabljena metoda amortizacije,
sprememba pa se opravi , če je to potrebno.
Stroški izposojanja
Stroški izposojanja so pripoznani v razdobju, na katerega se
nanašajo.
Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so vrednotene po pošteni vrednosti, ki
se izmeri na podlagi tržne vrednosti na dan bilance stanja.
Zunanji, neodvisni cenilec, ki ima priznano in ustrezno poklicno
usposobljenost ter nedavne izkušnje pri razmeščanju in razvrščanju naložbenih nepremičnin, kakršne so predmet vrednotenja, vsako leto ovrednoti portfelj naložb v Skupini.
Če ni mogoče določiti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naložbene nepremičnine oceni s pomočjo ocenjene vrednosti oddajanja nepremičnine v najem. Donos iz najema je
vključen v izračun celotne vrednosti nepremičnine na osnovi
ocenjene vrednosti najema. Ko dejanski najem odstopa od ocenjene vrednosti najema, je potrebno izvesti ustrezne prilagoditve na dejanske cene najema.
Odprava pripoznanja naložbenih nepremičnin se izvede v primeru odprodaje ali v primeru, ko je naložbena nepremičnina
trajno izločena iz uporabe in v zvezi z njo ne bodo pritekale več
nobene bodoče ekonomske koristi. Dobički in izgube zaradi
odprave pripoznanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v
letu, v katerem nastanejo.
4
Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva, pridobljena posamezno, so pripoznana po nabavni vrednosti, medtem ko se neopredmetena
sredstva, pridobljena na podlagi poslovnih združitev, pripoznajo
po pošteni vrednosti na dan prevzema. Po začetem pripoznavanju se uporablja model nabavne vrednosti. Družba izkazuje neopredmetena sredstva z določljivimi dobami koristnosti. Obračunana amortizacija neopredmetenega sredstva je pripoznana v
izkazu poslovnega izida.
Amortizacijska stopnja je 20-odstotna.
Neopredmetena sredstva, ustvarjena znotraj družbe (razen stroškov razvoja), se ne usredstvijo. Stroški predstavljajo odhodek
obdobja, v katerem so nastali.
Neopredmetena sredstva se preverja letno za oslabitev, in to
posamezno. Doba uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva je ocenjena enkrat na leto in se prilagodi, če je to
potrebno.
Dobički in izgube iz izločitve ali odtujitve neopredmetenega
sredstva se ugotovijo kot razlika med prodajno vrednostjo iz
odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva. Pripoznajo se kot
dobički ali izgube v izkazu poslovnega izida, ko se neopredmeteno sredstvo izloči ali odtuji.
Stroški raziskav in razvoja
Stroški raziskav predstavljajo stroške obdobja in niso pripoznani
kot neopredmeteno sredstvo. Stroški razvoja se pripoznajo v
bilanci stanja kot neopredmeteno sredstvo, kadar je razumno
pričakovati, da bodo v zvezi s posameznim projektom pritekale
gospodarske koristi. Po začetnem pripoznanju stroškov razvoja
je uporabljen model nabavne vrednosti. Doba koristnosti je
določena na podlagi pričakovanih prihodkov, ki bodo pritekali v
naslednjih letih na podlagi usredstvenega projekta.
Nadomestljivi znesek nekratkoročnih sredstev
Na dan poročanja se oceni, ali obstajajo morebitni dejavniki, ki
nakazujejo na to, da bi bilo potrebno nekratkoročna sredstva
oslabiti. Če obstaja indikacija oslabitve, se pripravi formalno
oceno nadomestljive vrednosti posameznih sredstev. Kadar
knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost, se vrednost sredstva oslabi na vrednost nadomestljivega zneska posameznega sredstva ali denar ustvarjajoče enote. Nadomestljiva
vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje
posameznega sredstva ali denar ustvarjajoče enote, oziroma je
vrednost v uporabi, in sicer višja med njimi. Vrednost v uporabi
se določi tako, da se pričakovani bodoči denarni tokovi diskontirajo na neto sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje
(pred davki), ki odraža sedanjo tržno oceno časovne vrednosti
denarja in morebitno tveganje, povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so bodoči denarni tokovi odvisni tudi
od drugih sredstev v posamezni denar ustvarjajoči enoti, se vrednost v uporabi izračuna na podlagi bodočih denarnih tokov te
denar ustvarjajoče enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se pripoznajo med prevrednotevalnimi poslovnimi odhodki.
4
Naložbe
Družba razporedi naložbe v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, naložbe
do zapadlosti, naložbe, razpoložljive za prodajo, ter posojila in
terjatve. Razporeditev je odvisna od namena pridobitve.
Pripoznavanje finančnih sredstev
Družba na začetku pripozna vse naložbe razen naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida, po nabavni vrednosti vključno s stroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe, razporejene v skupino
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so pripoznane
po pošteni vrednosti (neposredni stroški nakupa niso vključeni v
nabavno vrednost).
Finančna sredstva po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida.
To so sredstva, namenjena trgovanju, izpeljani finančni inštrumenti (razen če so ti namenjeni računovodskemu varovanju
pred tveganji) in ostala finančna sredstva, ki se v skladu s MRS
39 lahko razvrstijo v to skupino. Na dan poročanja so izkazana
po pošteni vrednosti. Dobički in izgube naložb, razporejenih v
skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se
pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.
Poštena vrednost naložb, s katerimi se aktivno trguje na organiziranih trgih, je določena v višini objavljene ponudbene cene
borzne kotacije ob zaključku trgovanja na dan bilance stanja. Za
naložbe, katerih tržna cena ni objavljena na finančnih trgih, se
poštena vrednost določi na podlagi podobnega inštrumenta ali
pa na podlagi modela vrednotenja, pri katerem vhodni podatki
izhajajo pretežno iz delujočega trga.
Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih
v skupino finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida, so pripoznane na dan trgovanja; to je dan, ko
se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali
prodala.
Naložbe do zapadlosti
Družba pripozna finančna sredstva s stalnimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlost, ki niso izvedeni finančni inštrumenti,
kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti pri pozitivnem
namenu in zmožnosti, držati naložbo do zapadlosti. Naložbe, ki
jih ima družba za nedoločen čas, niso razvrščene v to skupino.
Naložbe, ki so pripoznane kot finančne naložbe v posesti do
zapadlosti, se na dan poročanja vrednotijo po metodi odplačne
vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Odplačna
vrednost je izračunana z razmejitvijo premije ali diskonta ob pridobitvi skozi dobo do zapadlosti naložbe. Vsi dobički in izgube
iz naložb, ki so vrednotene po odplačni vrednosti, se pripoznajo
v izkazu poslovnega izida (odtujitev, oslabitev ali učinki amortiziranja diskonta/premije).
Naložbe, razporejene v skupino do zapadlosti, so pripoznane na
dan poravnave.
4
Naložbe razpoložljive za prodajo
Po začetnem pripoznanju so vse naložbe, ki jih družba opredeli
kot naložbe, razpoložljive za prodajo, vrednotene po pošteni
vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, v kolikor se poštena
vrednost ne more zanesljivo določiti.
Dobički in izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa kot neto nerealizirani kapitalski dobički ali izgube iz finančnih naložb za prodajo,
dokler naložba ni prodana ali kakorkoli drugače odtujena. Izjema
so izgube zaradi slabitve ter povečanja ali zmanjšanja tečajnih
razlik, ki se pojavljajo v primeru postavk, kot so dolžniški vrednostni papirji.
Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih v
skupino naložb, razpoložljivih za prodajo, so pripoznane na dan
trgovanja; to je dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno
sredstvo nabavila ali prodala.
Naložbe v odvisne družbe in skupne podvige
Družba vrednoti naložbe v odvisne družbe po nabavni vrednosti, zmanjšani za oslabitev. Naložbe v skupne podvige družba
vrednoti po nabavni vrednosti.
Posojila in terjatve
Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu in
jih družba nima namena prodati v kratkem času od nakupa. Ta
skupina vključuje tako posojila in terjatve, ki jih pridobi družba,
kot tudi posojila in terjatve, ki izvirajo iz družbe. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode
efektivne obrestne mere. Naložbe, razporejene v skupino posojil
in terjatev, so pripoznane na dan poravnave.
Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev
Najmanj na dan bilance stanja družba preverja, ali so finančne
naložbe ali skupine finančnih naložb oslabljene.
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so oslabljena, kadar
obstajajo objektivni dokazi, da družba morda ne bo mogla
nadomestiti nabavne vrednosti finančnega sredstva. Poleg
kvalitativnega merjenja oslabitve se za objektivni dokaz šteje
tudi pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva pod njegovo nabavno vrednostjo.
Kot pomembno zmanjšanje družba upošteva dejstvo, da se je
poštena cena finančnega sredstva znižala za več kot 40 odstotkov od njegove tehtane povprečne nabavne cene. Pri presoji
dolgotrajnega zmanjšanja poštene cene finančnega sredstva
pa družba upošteva obdobje, daljše od devet mesecev, ko se je
poštena cena finančnega sredstva znižala pod njegovo tehtano
povprečno nabavno ceno.
4
Zaloge
Zaloge so vrednotene po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi
vrednosti, in sicer manjši med njimi. Vrednost zalog obsega
nabavno vrednost in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanjo mesto in v njihovo sedanjo stanje,
in sicer:
Zaloge materiala
z uporabo metode FIFO
Nedokončana
proizvodnja in zaloge
dokončane proizvodnje
po neposrednih stroških materiala in
dela, vključno z delom proizvodnih
splošnih stroškov na osnovi normalne
proizvodnje
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena pri normalnem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in stroške
prodaje.
Popravki vrednosti terjatev do družb v skupini se oblikujejo individualno in sicer glede na ocenjeno poplačljivost le-teh (negativni kapital, ocene bodočega poslovanja itd.)
Popravki vrednosti terjatev do pridruženih podjetij se oblikujejo
z odstotkom od zapadlih neplačanih terjatev in sicer:
• zapadlost terjatev od 180 do 270 dni 3 %
• zapadlost terjatev od 270 do 360 dni 40 %
• zapadlost terjatev nad 360 dni 70 % oziroma po individualni
presoji
Družba in skupina iz obračuna splošnega popravka terjatev izločujeta zapadle in neplačane terjatve do tistih kupcev, za katere
ocenjujeta, da ni nikakršnega dvoma o poplačljivosti teh terjatev. Tu gre le za peščico prvovrstnih slovenskih kupcev.
Denar in denarni ustrezniki
Poslovne terjatve so pripoznane v vrednosti izdanih računov,
zmanjšane za morebitne popravke vrednosti.
Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva v blagajni in prosto razpoložljiva sredstva na računih pri bankah ter
kratkoročne depozite z zapadlostjo do treh mesecev, kjer je tveganje spremembe poštene vrednosti minimalno.
Družba in skupina oblikujeta splošni popravek terjatev v skladu s
spodaj navedenimi kriteriji:
Delniški kapital
Poslovne in druge terjatve
Zapadlost terjatev
do 3 mesece
Odstotek
3%
nad 3 mesece do 6 mesecev
40 %
nad 6 mesecev do 9 mesecev
70 %
nad 9 mesecev do 12 mesecev
95 %
nad 12 mesecev
100 %
Osnovni kapital družbe predstavljajo vpisane delnice. Neposredni dodatni stroški izdaje novih delnic, ki so zmanjšani za davčne
učinke, so evidentirani v breme kapitala.
V primeru, da družba iz druge družbe pridobi delnice obvladujoče
družbe, je vrednost plačila za nakup delnic izkazana v postavki
lastnih delnic do datuma, ko se te delnice ponovno izdajo, pro-
4
dajo ali umaknejo. Vrednost plačanega zneska za lastne delnice
vključuje neposredne transakcijske stroške in je zmanjšana za
davčne učinke. V primeru kasnejše prodaje ali izdaje teh delnic
so vsi učinki prodaje ali izdaje vključeni v kapital.
Prejeti krediti in posojila
Vsi prejeti krediti in posojila so v začetku pripoznani po pošteni
vrednosti, zmanjšani za stroške pridobitve posameznega posojila. Po začetnem pripoznanju se posojila merijo po metodi
odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere
skozi izkaz poslovnega izida. Pri tem se upoštevajo stroški pridobitve in kakršnikoli diskonti ali premije pri pridobitvi. Pri izločitvi
teh obveznosti se dobički ali izgube pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Rezervacije
Družba pripozna rezervacije v primeru, ko obstajajo zaradi preteklega dogodka sedanje obveze (pravne ali posredne) in je
verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi in je mogoče zanesljivo
oceniti znesek obveze. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je
najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obstoječe
obveze na dan bilance stanja. V primeru, ko je pomembna tudi
časovna vrednost denarja, se rezervacije določijo na podlagi diskontiranih denarnih tokov z diskontno stopnjo (pred davki), ki
odraža časovno vrednost denarja in kjer je ustrezno se vključi
tudi morebitno tveganje posamezne obveznosti. V primeru,
da določi rezervacije na podlagi diskontiranih denarnih tokov,
se skozi leta pripoznajo povečanja v neto sedanji vrednosti kot
finančni odhodki.
Kjer se pričakuje, da bodo nekatere ali vse izdatke, potrebne za
poravnavo rezervacije, povrnile druge stranke, se povračila pripoznajo kot posebno sredstvo, vendar le v primeru, če je prejem
skoraj gotov. V tem primeru se stroški rezervacije izkažejo zmanjšani za pričakovano povračilo stroškov.
Zaslužki zaposlencev
Zaslužki zaposlencev vključujejo plače in ostale dodatke v skladu
s kolektivno pogodbo. Prispevke v pokojninski sklad na ravni
države, socialno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za brezposelnost pripoznava kot tekoče stroške obdobja. Družba pripoznava morebitne bodoče stroške na podlagi
kolektivne pogodbe v zvezi z zaposlenimi. Omenjeni stroški so
preračunani na podlagi aktuarske metode in so pripoznani čez
celotno obdobje posameznih zaposlenih na katere se nanaša
kolektivna pogodba.
Finančni in poslovni najem
Finančni najem se pripozna v primeru, ko je velika večina tveganj
in koristi predmeta najema prenesena na družbo. Finančni najem
se pripozna v bilanci stanja kot sredstvo in kot dolg v znesku, ki
je na začetku najema enak pošteni vrednosti v najem vzetega
sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, če je ta
manjša. Plačila najemnine se razporedijo med finančne odhodke
in zmanjšanje neporavnanega dolga. Finančne odhodke je
potrebno razporediti na obdobja med trajanjem najema, da se
4
dobi efektivna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako
obdobje. Finančni odhodki so pripoznani neposredno v izkazu
poslovnega izida.
nih zneskih, zmanjšanih za morebitne odobrene prodajne
popuste in količinske popuste.
•
Prihodki od prodaje storitev
Prihodki od prodaje storitev so pripoznani, ko so storitve
opravljene in ne obstaja nikakršna negotovost glede poravnave.
•
Obresti
Prihodki od obresti se obračunavajo in pripoznajo na osnovi
efektivne obrestne mere.
•
Dividende
Dividende se pripoznajo ko družba pridobi pravico do izplačila.
•
Prihodki od najemnin
Prihodki od najemnin, ki izvirajo iz naložbenih nepremičnin,
se pripoznajo enakomerno skozi čas trajanja posamezne
najemne pogodbe.
•
Državne podpore
Državne podpore se pripoznajo po pošteni vrednosti, vendar
ne, dokler ne obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba
izpolnila pogoje v zvezi z njimi in podpore prejela. Državne
podpore se pripoznajo kot prihodki v obdobjih, v katerih se
vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. V
primeru, da se državna podpora nanaša na določeno sredstvo, se pripozna kot odloženi prihodek, ki ga družba pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju pričakovane dobe
uporabnosti sredstva v enakih letnih obrokih.
Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skozi ocenjeno
dobo uporabnosti oziroma skozi dobo trajanja finančnega
najema. odvisno od tega, kaj je krajše.
Poslovni najem je najem, kjer najemodajalec zadrži veliko večino
tveganj in koristi povezanih z lastništvom posameznega predmeta najema. Skupina pripozna najemnine v izkazu poslovnega
izida kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi
najema.
Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
Poslovne obveznosti so izkazane po izvirni vrednosti. Podlaga za
njihovo pripoznanje so knjigovodske listine.
Prihodki
Prihodki so pripoznani, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Izpolnjeni
morajo biti naslednji kriteriji:
•
Prihodki od prodaje proizvodov
Prihodki so pripoznani, ko se prenese na kupca pomembna
tveganja in koristi, povezana z lastništvom proizvodov, prihodke pa je moč zanesljivo izmeriti, obstaja verjetnost, da
bodo gospodarske koristi pritekle v podjetje, stroške, nastale
v zvezi s poslom pa je mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki
so prikazani v pogodbeno določenih oziroma dogovorje-
4
Davki
•
•
Davek od dobička
Obveznost oziroma terjatev za tekoče davke za sedanje in
pretekla obdobja se izmeri v znesku, ki ga družba pričakuje
da ga bo plačala oziroma dobila povrnjenega od davčne
uprave. Obveznosti ali terjatve za tekoče davke se izmerijo
na podlagi davčnih stopenj (in davčnih predpisov), veljavnih
na dan bilance stanja.
Odloženi davki
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička se obračunavajo po metodi obveznosti v bilanci stanja. Pripoznavajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz
začasnih razlik.
Odložena terjatev za davek se pripozna tudi za neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise, ki
se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da
bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme
katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube
in neizkoriščene davčne dobropise.
Terjatve za odložene davke iz naslova oslabitve terjatev
družba oblikuje, ko oceni, da bodo priznane glede na davčne
predpise v razumnem obdobju.
Terjatve za odložene davke se pregledujejo na dan bilance
stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več
mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen
obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti
neizkoriščene davčne izgube.
Obveznosti ali terjatve za odložene davke se izmerijo na
podlagi davčnih stopenj za katere se pričakuje, da bodo
uporabljene, ko bo sredstvo realizirano ali obveznost plačana. Pri tem se upoštevajo davčne stopnje (in davčni predpisi), veljavni na dan bilance stanja.
Odloženi davek se pripozna neposredno v izkazu vseobsegajočega donosa, če se davek nanaša na postavke, pripoznane neposredno v izkazu vseobsegajočega donosa.
Družba v računovodskih izkazih terjatve in obveznosti za
odložene davke pobota.
Prekinitev pripoznavanja finančnih inštrumentov
Finančno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja in koristi
in kontrola nad pogodbenimi pravicami, povezanimi s finančnim inštrumentov. Finančna obveznost se izknjiži, ko je poplačana, ukinjena ali zastarana.
Izkaz denarnih tokov
Skupina in družba sestavljata izkaz denarnih tokov z uporabo
posredne metode, pri kateri se popravlja poslovni izid za učinke
poslov, ki nimajo denarne narave, za vse odložene prihodke in
stroške ter vnaprej vračunane stroške, ki bodo pri prihodnjem
poslovanju povzročili prejemke ali izdatke, ter za postavke prihodkov in odhodkov, ki so povezane z denarnimi tokovi iz naložbenja in financiranja.
Nastanejo v objemu narave,
da z njimi ustvarjamo umetnine
zdrave. Ta majhna zrnca pridejo
k nam od daleč in blizu; v njih
okusnost, prisotna v vsakem
ugrizu.
4
23 Pojasnila k računovodskim izkazom
23.1 Poročanje po poslovnih odsekih Skupine Žito
Ker računovodsko poročilo zajema tako računovodske izkaze in
pripadajoča pojasnila Skupine kakor tudi družbe, so v razkritju
predstavljeni le poslovni odseki Skupine.
in slaščičarsko pecivo, med katerega sodijo izdelki, kot so krofi
in zavitki, 11 %. Preostanek predstavljajo sendviči in konditorske
slaščice.
Poslovni odsek je sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne
dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima
stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli
iste Skupine.
Steber Sodobna kuhinja:
Steber Sodobna kuhinja je najbolj raznolik, vanj pa sodijo izdelki,
ki se uporabljajo pri kuhi, ter čaji. Največji delež v stebru Sodobna
kuhinja, dobro petino, predstavljajo čaji, nato pa so deleži enakomerno porazdeljeni med testenine, zamrznjeno hrano, riže in
začimbe. Slabo petino prodaje skupaj prispevajo zdrobi, kaše in
začimbe, žita za zajtrk in bio program.
Rezultate poslovnih odsekov redno pregledujejo vodstveni
delavci Skupine, da lahko na njihovi podlagi sprejemajo odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določeni odsek, in ocenjujejo uspešnost poslovanja Skupine.
Zaradi nepreglednosti mase podatkov in občutljivosti le-teh
Skupina v letnem poročilu razkriva podatke samo na makro
nivoju. Tako pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih
izkazov Skupina upošteva naslednje odseke:
•
Kruh,
•
Sodobna kuhinja,
•
Konditorstvo,
•
Mlinarstvo,
•
ostalo.
Steber Kruh:
72 % prihodkov v stebru kruh predstavljajo kruhi in pekovsko
pecivo, trajni pekovski izdelki, kot sta toast in prepečenec, 12 %,
Steber Konditorstvo:
Vanj so zajeti bonboni in žvečilna guma, čokolada, biskvitno
pecivo in domači piškoti.
Steber Mlinarstvo:
Steber mlinarstvo je najbolj homogen. Vanj uvrščamo moke, ki
predstavljajo glavnino prodaje, krmila in žita, aditive in mešanice
ter kvas.
Dodatni podatki glede na geografsko območje za Skupino in
družbo so predstavljeni v okviru točke 23.2. V prikazu geografskih območij so prihodki območja določeni na osnovi geografske lokacije kupcev.
Metodologija: Neposredni stroški in prihodki se ugotavljajo po
odsekih, splošni stroški (režija in uprava) in drugi prihodki, ki niso
neposredno povezani s poslovanjem omenjenih odsekov, pa so
predstavljeni pod točko Ostalo.
4
Poslovni
odseki za 2012
Prihodki od prodaje
Prihodki od prodaje - med odseki
SKUPAJ
Sprememba zalog
Drugi prihodki
SKUPAJ
Kruh
Sodobna
kuhinja
Konditorstvo
Mlinarstvo
Maloprodaja
Ostalo
Skupaj
Izločitve in
prilagoditve
Uskupinjeno
45.755.038
29.270.498
28.727.206
13.984.066
8.027.375
1.182.979
126.947.162
-15.773.952
111.173.210
3.315.776
3.131.553
1.331.835
12.933.433
0
637.368
21.349.965
-21.349.965
0
49.070.814
32.402.052
30.059.041
26.917.499
8.027.375
1.820.347
148.297.126
-37.123.916
111.173.210
38.201
-314.480
-18.417
-468.673
0
-5.050
-768.419
1
-768.418
502.769
158.483
184.923
28.498
18.992
4.397.877
5.291.541
-629.516
4.662.025
49.611.784
32.246.054
30.225.546
26.477.323
8.046.367
6.213.174
152.820.249
-37.753.433
115.066.816
1.496.091
2.340.540
5.957.849
481.881
5.552.893
-17.898
15.811.356
-1.404.202
14.407.154
3.436
9
45.234
0
0
0
48.679
-48.679
0
9.685.403
11.346.303
13.179.297
14.443.760
171.478
709.964
49.536.206
-10.078.276
39.457.930
7.479.587
1.907.943
509.243
4.429.859
0
0
14.326.633
-14.326.633
0
11.108.538
3.707.460
2.949.929
2.005.863
1.073.282
6.721.782
27.566.854
-4.195.454
23.371.400
3.254.721
1.759.574
703.152
930.007
0
327.200
6.974.654
-6.974.654
0
Stroški in odhodki (brez splošnih stroškov):
Nabavna vrednost blaga
Nabavna vrednost blaga - med odseki
Stroški materiala
Stroški materiala - med odseki
Stroški storitev
Stroški storitev - med odseki
Odpisi vrednosti
2.510.384
959.499
1.143.371
608.927
25.048
745.979
5.993.207
-141.937
5.851.270
Stroški dela
9.268.956
2.970.479
4.187.034
1.108.062
1.579.349
6.256.508
25.370.387
-628.812
24.741.575
Drugi stroški
SKUPAJ (brez splošnih stroškov)
Dobiček iz poslovanja
(brez razporejenih splošnih stroškov)
137.161
50.095
69.644
113.152
13.953
1.394.833
1.778.837
1.358
1.780.195
44.944.277
25.041.902
28.744.752
24.121.511
8.416.003
16.138.368
147.406.812
-37.797.287
109.609.524
4.667.507
7.204.153
1.480.794
2.355.812
-369.636
-9.925.194
5.413.437
43.854
5.457.291
Finančni prihodki
267.476
Finančni odhodki
4.785.097
Odloženi davek in davek tekočega obdobja
550.173
389.495
4
Poslovni
odseki za 2011
Prihodki od prodaje
Prihodki od prodaje med odseki
SKUPAJ
Sprememba zalog
Drugi prihodki
SKUPAJ
Kruh
Sodobna
kuhinja
Konditorstvo
46.666.364
29.309.194
2.889.526
3.110.602
49.555.890
32.419.796
Izločitve in
prilagoditve
Uskupinjeno
131.084.961
-15.390.569
115.716.157
23.210.132
-23.210.131
0
154.295.093
-38.600.700
115.716.157
Mlinarstvo
Maloprodaja
Ostalo
Skupaj
31.518.083
13.738.447
8.437.532
1.415.341
1.554.222
15.039.336
0
616.446
33.072.305
28.777.783
8.437.532
2.031.787
14.618
-147.870
-10.959
494.493
0
8.408
358.690
-211.333
147.357
594.264
146.783
323.775
16.934
277.020
1.144.793
2.503.569
-1.140.198
1.403.692
50.164.772
32.418.708
33.385.122
29.289.210
8.714.552
3.184.988
157.157.350
-39.952.231
117.267.205
1.177.374
2.050.960
6.024.637
1.035.136
5.924.738
26.345
16.239.190
-1.303.643
14.935.547
0
0
82.591
0
0
0
82.591
-82.591
0
9.572.928
11.901.735
15.135.342
15.981.820
187.471
471.551
53.250.847
-10.037.680
43.213.167
8.335.703
1.707.655
571.444
5.987.642
0
69
16.602.514
-16.602.514
0
10.409.230
3.569.561
3.563.829
1.514.109
1.019.522
7.520.017
27.596.268
-4.260.580
23.335.688
2.869.870
1.822.144
636.805
831.617
0
364.590
6.525.027
-6.525.027
0
Stroški in odhodki (brez splošnih stroškov):
Nabavna vrednost blaga
Nabavna vrednost blaga – med odseki
Stroški materiala
Stroški materiala – med odseki
Stroški storitev
Stroški storitev – med odseki
Odpisi vrednosti
2.571.724
939.094
1.187.757
610.852
12.971
1.287.919
6.610.317
-90.183
6.520.134
Stroški dela
9.711.401
3.033.132
4.268.392
1.102.580
1.607.392
7.090.109
26.813.006
-1.141.227
25.671.779
Drugi stroški
SKUPAJ
Dobiček iz poslovanja
139.279
48.966
51.395
127.907
11.558
190.762
569.867
0
569.867
44.787.508
25.073.249
31.522.193
27.191.663
8.763.653
16.951.362
154.289.627
-40.043.446
114.246.183
5.377.264
7.345.459
1.862.928
2.097.547
-49.101
-13.766.374
2.867.723
91.125
3.021.022
Finančni prihodki
147.493
Finančni odhodki
1.251.588
Odloženi davek in davek tekočega obdobja
397.577
1.519.349
4
23.2 Čisti prihodki od prodaje
Čisti prihodki od prodaje – Skupina Žito
V EUR
2012
2011
Domači trg
93.330.764
97.770.894
Tuji trgi
17.842.446
17.945.262
1. Prihodki od prodaje na trgu EU
9.349.464
10.072.875
2. Prihodki od prodaje drugi tuji trgi
8.492.982
7.872.387
111.173.210
115.716.156
SKUPAJ
Skupina je v letu 2012 ustvarila 84 % vseh prihodkov od prodaje
na domačem trgu, od tega 92.329.009 evrov prihodkov od prodaje proizvodov, blaga in materiala ter 1.001.755 evrov od pro-
daje storitev, kar vključuje tudi prihodke od najemnin, in sicer
483.665 evrov.
Čisti prihodki od prodaje – Žito d.d.
V EUR
2012
2011
Domači trg
91.008.940
95.034.203
Tuji trg
12.320.241
11.397.381
0
7.673
3.827.260
3.517.321
1. Prihodki od prodaje na tujem trgu v skupini
2. Prihodki od prodaje na trgu EU
3. Prihodki od prodaje na drugih tujih trgih
SKUPAJ
Družba je v letu 2012 ustvarila 88 % vseh prihodkov od prodaje
na domačem trgu, od tega 88.949.456 evrov od prodaje proizvodov, blaga in materiala ter 2.059.484 evrov prihodkov od prodaje
storitev, kar vključuje tudi prihodke od najemnin, in sicer v znesku 1.186.216 evrov.
8.492.981
7.872.387
103.329.181
106.431.584
4
23.3 Drugi poslovni prihodki
Drugi poslovni prihodki – Skupina Žito
V EUR
2012
2011
88.025
374.629
381.751
264.392
75.700
286.227
3.240.850
242.977
Odprava kratkoročnih časovnih razmejitev
568.069
122.755
Izterjane odpisane terjatve
275.330
5.551
4.629.700
1.296.531
2012
2011
29.767
61.841
381.566
260.253
31.636
265.365
3.478.488
169.825
114.919
86.346
4.036.376
843.630
Državne podpore
Prejete odškodnine od zavarovalnic
SKUPAJ
Drugi poslovni prihodki – Žito d.d.
V EUR
Državne podpore
Prejete odškodnine od zavarovalnic
Odprava kratkoročnih časovnih razmejitev
SKUPAJ
Državne podpore sestavljajo izvozne subvencije in nepovratna
sredstva za sofinanciranje prenove in nakupa osnovnih sredstev.
Drugi prihodki v višini 3.379.665 evrov so bili realizirani s prevrednotenjem naložbenih nepremičnin na podlagi cenilnega poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin Janeza
Kratnarja po stanju na dan 30. 11. 2012.
4
23.4 Stroški blaga, materiala in storitev
Stroški blaga, materiala in storitev – Skupina Žito
V EUR
2012
2011
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
53.865.085
58.166.274
Stroški storitev, od tega:
23.371.400
23.251.503
1. Transportni stroški
5.868.516
6.340.138
2. Stroški oglaševanja in podobni stroški
8.625.634
8.446.412
3. Storitve tekočega vzdrževanja
1.377.675
1.238.209
4. Stroški storitev obdelave, dodelave in najema delovne sile
2.259.474
2.298.659
5. Stroški najemnin
1.016.526
798.185
6. Stroški povezani z zaposlenci
351.122
333.095
7. Stroški bančnih storitev in zavarovanj
673.124
781.576
8. Stroški čiščenja prostorov, komunalni stroški
626.594
685.331
2.572.735
2.329.898
77.236.485
81.417.777
9. Stroški drugih storitev
SKUPAJ
4
Stroški blaga, materiala in storitev – Žito d.d.
V EUR
2012
2011
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
51.348.523
54.483.754
Stroški storitev, od tega:
24.326.001
24.226.428
1. Transportni stroški
5.865.134
6.325.649
2. Stroški oglaševanja in podobni stroški
8.635.682
8.404.768
3. Storitve tekočega vzdrževanja
1.154.745
1.037.602
4. Stroški storitev obdelave, dodelave, najema delovne sile
3.590.928
3.413.789
5. Stroški najemnin
708.316
477.365
6. Stroški povezani z zaposlenci
312.977
296.255
7. Stroški bančnih storitev in zavarovanj
602.313
692.366
8. Stroški čiščenja prostorov, komunalni stroški
482.138
513.119
2.973.768
3.065.515
75.674.524
78.710.181
9. Stroški drugih storitev
SKUPAJ
4
23.5 Stroški dela
Stroški dela – Skupina Žito
V EUR
2012
2011
17.344.445
18.349.255
Stroški pokojninskih zavarovanj
1.881.109
1.975.936
Stroški drugih socialnih zavarovanj
1.164.883
658.167
Drugi stroški dela:
4.351.138
4.498.281
Stroški prehrane
1.397.867
1.318.507
Stroški prevoza na delo
1.249.574
1.237.423
Regres za letni dopust
936.796
1.327.288
Odpravnine iz poslovnih razlogov, rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
690.610
447.056
Stroški plač
Drugi stroški dela
SKUPAJ
76.291
168.007
24.741.575
25.481.638
2012
2011
13.212.811
13.819.267
1.394.968
1.464.615
995.833
1.065.764
Stroški dela – Žito d.d.
V EUR
Stroški plač
Stroški pokojninskih zavarovanj
Stroški drugih socialnih zavarovanj
Drugi stroški dela:
2.980.556
3.034.691
Stroški prehrane
982.863
924.361
Stroški prevoza na delo
880.746
875.381
Regres za letni dopust
644.722
937.414
Odpravnine iz poslovnih razlogov, rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
415.299
181.515
56.926
116.020
18.584.168
19.384.337
Drugi stroški dela
SKUPAJ
4
23.6 Amortizacija in odpisi vrednosti
Amortizacija in odpisi vrednosti – Skupina Žito
V EUR
Amortizacija:
opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih:
pri opredmetenih osnovnih sredstvih (odpisi sredstev in izguba pri prodaji)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih:
popravki vrednosti terjatev
popravki vrednosti zalog
SKUPAJ
2012
2011
5.528.874
6.028.645
5.314.230
5.781.908
214.644
246.737
55.044
48.685
55.044
48.685
267.352
449.147
17.739
332.754
249.613
116.393
5.851.270
6.526.476
2012
2011
4.815.933
5.364.024
4.601.289
5.117.489
214.644
246.535
51.784
47.383
51.784
47.383
222.253
524.666
590
413.353
221.663
111.313
5.089.970
5.936.072
Amortizacija in odpisi vrednosti – Žito d.d.
V EUR
Amortizacija:
opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih
osnovnih sredstvih:
pri opredmetenih osnovnih sredstvih (odpisi sredstev in izguba pri prodaji)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih:
popravki vrednosti terjatev
popravki vrednosti zalog
SKUPAJ
4
23.7 Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki – Skupina Žito
V EUR
2012
2011
421.751
417.043
11.500
2.001
6.388
0
1.340.556
401.249
1.780.195
820.292
2012
2011
339.926
327.496
Donacije
4.500
1.532
Odškodnine
2.638
0
Prispevek za stavbno zemljišče
Donacije
Odškodnine
Drugi poslovni odhodki
SKUPAJ
Drugi poslovni odhodki – Žito d.d.
V EUR
Prispevek za stavbno zemljišče
Drugi poslovni odhodki
SKUPAJ
1.307.878
350.270
1.654.942
679.298
4
23.8 Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev – Skupina Žito
V EUR
Dividende od drugih naložb
Dobički pri prodaji finančnih naložb, razporejenih v skupino za prodajo
SKUPAJ
2012
2011
47.863
35.500
0
0
47.863
35.500
2012
2011
47.863
35.500
0
0
47.863
35.500
Finančni prihodki iz deležev – Žito d.d.
V EUR
Dividende od drugih naložb
Dobički pri prodaji finančnih naložb, razporejenih v skupino za prodajo
SKUPAJ
4
23.9 Finančni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev – Skupina Žito
V EUR
2012
2011
Obresti druga podjetja
9.604
9.691
Skupaj
9.604
9.691
210.009
102.301
Skupaj
210.009
102.301
Skupaj (a + b)
219.613
111.992
2012
2011
171.037
223.395
9.197
9.229
180.234
232.624
206.386
92.314
Skupaj
206.386
92.314
Skupaj (a + b)
386.620
324.938
a) Finančni prihodki iz posojil
b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Obresti drugih podjetij
Finančni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev – Žito d.d.
V EUR
a) Finančni prihodki iz posojil
Obresti podjetja v skupini
Skupaj
b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
4
23.10 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisa finančnih naložb
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisa finančnih naložb – Skupina Žito
V EUR
2012
2011
3.526.787
0
3.526.787
0
2012
2011
a) Finančni odhodki iz oslabitev in odpisa finančnih naložb
Prevrednotevalni finančni odhodki pri finančnih naložbah
Skupaj
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisa finančnih naložb – Žito, d. d.
V EUR
a) Finančni odhodki iz oslabitev in odpisa finančnih naložb
Prevrednotevalni finančni odhodki pri finančnih naložbah
Skupaj
3.526.787
0
3.526.787
0
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisa finančnih naložb so izkazani v zvezi s finančnimi naložbami v delnice družb Mlinotest d. d. in
Mlinopek d. d., ki so bile prenesene v družbo Šumi Nepremičnine d. o. o.
4
23.11 Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti – Skupina Žito
V EUR
2012
2011
955.943
1.202.134
955.943
1.202.134
296.659
8.950
5.708
40.504
302.367
49.454
1.258.310
1.251.588
2012
2011
29.531
55.001
a) Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Obresti iz bančnih posojil
Skupaj
b) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Tečajne razlike
Skupaj
Skupaj (a + b)
Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti – Žito d.d.
V EUR
a) Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Obresti podjetij v skupini
Obresti iz bančnih posojil
Skupaj
945.069
1.193.788
974.600
1.248.789
295.619
5.708
1.877
2.512
297.496
8.219
1.272.096
1.257.008
b) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Tečajne razlike
Skupaj
Skupaj (a + b)
4
23.12 Davek od dobička tekočega leta
Davek od dobička tekočega leta – Skupina Žito
Davčni odhodki, izkazan v izkazu poslovnega izida v EUR
2012
2011
Davek tekočega leta
-278.995
0
Odložene terjatve/obveznosti za davek
-271.178
-397.577
-550.173
-397.577
2012
2011
939.669
1.916.927
-169.140
-383.385
-289.972
-397.577
Davčno nepriznani odhodki
-451.582
-228.180
Sprememba davčne stopnje
18.794
0
Črpanje davčne olajšave v tekočem obdobju
390.961
530.649
Drugo
-49.233
80.916
-550.173
-397.577
59 %
21 %
Odhodek za davek iz dobička v breme rezultata
Davek od dobička tekočega leta – Skupina Žito
Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek
z upoštevanjem efektivne davčne stopnje v EUR
Dobiček pred obdavčitvijo po MSRP
Davek iz dobička, upoštevajoč predpisano davčno stopnjo (2012: 18 %, 2011: 20 %)
Davek na dobiček
Efektivna davčna stopnja
Prenesene nekoriščene davčne izgube Skupine 31. 12. 2012 znašajo 2.399.851 EUR
4
Davek od dobička tekočega leta – Žito d.d.
Davčni odhodki, izkazan v izkazu poslovnega izida v EUR
2012
2011
Davek tekočega leta
-278.995
0
Odložene terjatve/obveznosti za davek
-297.457
-412.366
-576.452
-412.366
2012
2011
1.326.300
2.079.708
-238.734
-415.942
-323.983
-412.366
Davčno nepriznani odhodki
-400.510
-164.718
Sprememba davčne stopnje
26.526
0
348.198
501.496
12.051
79.164
-576.452
-412.366
43 %
20 %
Odhodek za davek iz dobička v breme rezultata
Davek od dobička tekočega leta – Žito d.d.
Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek
z upoštevanjem efektivne davčne stopnje v EUR
Dobiček pred obdavčitvijo po MSRP
Davek iz dobička, upoštevajoč predpisano odstotno davčno stopnjo (2012: 18 %, 2011: 20 %)
Črpanje davčne olajšave v tekočem obdobju
Drugo
Davek na dobiček
Efektivna davčna stopnja
4
23.13 Odloženi davek od dobička
Odloženi davek od dobička – Skupina Žito
31. 12. 2012
V EUR
Prenesene davčne izgube
Dolgoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti
Poslovne terjatve
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Odložene terjatve za davek
Odložene
terjatve
za davek
Odložene
obveznosti
za davek
31. 12. 2011
Odložene
terjatve
za davek
Odložene
obveznosti
za davek
2012
Vpliv na izkaz
poslovnega
izida
100.598
215.628
-115.030
84.275
184.507
-51.995
3.648
3.635
-13
485.569
589.733
-104.164
674.090
993.505
Vpliv
na kapital
48.237
Odložene obveznosti za davek
Odloženi davek na dobiček v izkazu uspeha
-271.202
Odloženi davek na dobiček v
prevrednotevalnem popravku kapitala
48.237
Odloženi davek od dobička – Žito d.d.
31. 12. 2012
V EUR
Prenesene davčne izgube (pripojitev)
Dolgoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti
Odložene
terjatve
za davek
Odložene terjatve za davek
Odložene
terjatve
za davek
Odložene
obveznosti
za davek
2012
Vpliv na izkaz
poslovnega
izida
Vpliv
na kapital
0
174.879
-174.879
0
84.275
184.507
-51.995
48.237
-418
418
0
391.159
462.160
-71.001
475.434
821.128
Poslovne terjatve
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Odložene
obveznosti
za davek
31. 12. 2011
Odložene obveznosti za davek
Odloženi davek na dobiček v izkazu uspeha
Odloženi davek na dobiček v
prevrednotevalnem popravku kapitala
-297.457
48.237
4
23.14 Čisti dobiček na delnico
V EUR
2012
2011
Čisti poslovni izid Skupine Žito, ki pripada imetnikom navadnih delnic
390.801
1.519.330
Tehtano povprečje navadnih delnic za osnovni čisti dobiček na delnico
352.746
352.746
1,11
4,31
Čisti dobiček na delnico
23.15 Predlagane in izplačane dividende
V EUR
Izglasovane in plačane v letu
Dividende za redne delnice (skupni znesek za dividende) za leto
Dividende na delnico
Predlog za skupščino v letu
Dividende za redne delnice (skupni znesek za dividende) za leto
Dividende na delnico
S strani uprave predlagana dividenda za bilančni dobiček 2012 znaša 1,00 EUR na delnico.
2012
2011
Izplačilo za
leto 2011
1.128.787
Izplačilo za
leto 2010
1.516.808
3,20
4,30
2013
2012
352.746
1.128.787
1,00
3,20
4
23.16 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve – Skupina Žito
V EUR
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2012
Dolgoročne
premoženjske pravice
Druge dolgoročne aktivne
časovne razmejitve
Skupaj
2.119.948
2.736
2.122.684
Nove nabave
101.337
0
101.337
Odtujitve in zmanjšanje
105.330
41
105.371
2.115.955
2.695
2.118.650
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2012
1.748.074
2.366
1.750.440
214.644
0
214.644
Amortizacija tekočega leta
-105.330
0
-105.330
Odtujitve in zmanjšanja
1.857.388
2.366
1.859.754
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2012
371.874
370
372.244
258.567
329
258.896
2.071.009
2.714
2.073.723
Nove nabave
88.672
0
88.672
Prenosi med sredstvi
25.038
0
25.038
64.770
-22
64.748
2.119.948
2.736
2.122.684
1.541.013
2.366
1.543.379
246.736
0
246.736
Prenosi med sredstvi
25.038
0
25.038
-64.713
0
-64.713
1.748.074
2.366
1.750.440
529.996
348
530.344
371.874
370
372.244
4
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve – Žito d.d.
Dolgoročne
premoženjske pravice
Druge dolgoročne aktivne
časovne razmejitve
Skupaj
2.094.910
0
2.094.910
Nove nabave
101.337
0
101.337
105.330
0
105.330
2.090.917
0
2.090.917
1.723.037
0
1.723.037
214.643
0
214.643
-105.330
0
-105.330
1.832.350
0
1.832.350
V EUR
371.873
0
371.873
258.567
0
258.567
2.044.484
0
2.044.484
Nove nabave
88.671
0
88.671
Prenos med sredstvi
25.038
25.038
63.283
0
63.283
2.094.910
0
2.094.910
1.514.747
0
1.514.747
246.535
0
246.535
Prenos med sredstvi
25.038
25.038
-63.283
0
-63.283
1.723.037
0
1.723.037
529.737
0
529.737
371.873
0
371.873
4
23.17 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva – Skupina Žito
V EUR
Prenosi med sredstvi*
Pridobitve, povečanja
Odtujitve
Popravek za tečajne razlike
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna in
druga oprema
Opredmetena
osnovna sredstva,
ki se pridobivajo
Skupaj
9.119.978
74.550.674
93.282.315
1.333.628
178.286.595
-710.638
-3.959.589
379.445
0
-4.290.782
8.409.340
70.591.085
93.661.760
1.333.628
173.995.813
0
2.434.752
2.096.681
2.462.209
6.993.642
85.613
577.914
4.635.717
0
5.299.244
-182
0
-182
0
8.323.727
72.447.923
91.122.542
3.795.837
175.690.029
0
42.249.638
75.392.077
0
117.641.715
0
-2.550.737
0
0
-2.550.737
0
39.698.901
75.392.077
0
115.090.978
0
1.173.421
4.241.181
0
5.414.602
Odtujitve
0
315.168
4.554.945
0
4.870.113
0
0
0
0
0
0
40.557.154
75.078.313
0
115.635.467
8.409.340
30.892.184
18.269.683
1.333.628
58.904.835
8.323.727
31.890.769
16.044.229
3.795.837
60.054.562
4
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna in
druga oprema
Opredmetena
osnovna sredstva,
ki se pridobivajo
Skupaj
8.539.292
73.981.611
93.237.640
516.679
176.275.222
580.686
579.848
3.174.615
816.949
5.152.098
Odtujitve
0
10.785
3.627.477
0
3.638.262
0
0
1.488
0
1.488
9.119.978
74.550.674
92.786.266
1.333.628
177.790.546
0
40.983.119
72.627.685
0
113.610.804
0
1.275.941
4.540.380
0
5.816.321
Odtujitve
0
9.422
2.272.037
0
2.281.459
V EUR
0
0
0
0
0
0
42.249.638
74.896.028
0
117.145.666
8.539.292
32.998.492
20.609.955
516.679
62.664.418
9.119.978
32.301.036
17.890.238
1.333.628
60.644.880
* Zaradi spremembe računovodske usmeritve na dan 1. 1. 2012 in prekvalifikacije skupine osnovnih sredstev je prišlo do spremembe stanja osnovnih sredstev na dan 1. 1. 2012.
Med osnovnimi sredstvi je evidentirano tudi zemljišče pod vložno številko 2188 k. o. Vrhnika, ki je obremenjeno s hipoteko za
zavarovanje posojila. Neplačani del posojila na dan 31. 12. 2012
znaša 112.263 evrov. Pod vložnimi številkami 335 k. o., 344 k.
o., 814 k. o., Bežigrad in 2369 k. o., 3206 k. o., 3318 k. o. in 1119
k. o., Tezno je evidentirana hipoteka, katere neplačani del je
2.300.000 evrov. Neplačani del posojila, zavarovan s hipoteko v
višini 1.750.000 evrov, je vpisan pod vložno številko 2602 k. o.,
Vič, 221 k. o., 237 k.o. in 249 k.o., Gradišče, 1640 k. o., Izola ter 153
k. o., Gradišče. Pod vložno številko 617 k. o., Hraše je evidentirana
hipoteka z neplačanim delom posojila v višini 6.300.000 evrov in
pod vložnimi številkami 2636 k. o., Bežigrad ter 680 k.,o., Tezno
hipoteka, katere neplačani del je 3.638.333 evrov. Skupni znesek
hipotek znaša 14.100.596 evrov. Neodpisana vrednost zastavljenih nepremičnin na dan 31. 12. 2012 znaša 14.631.666 EUR.
4
Opredmetena osnovna sredstva – Žito d.d.
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna
oprema
Druga
oprema
Opredmetena
osnovna sredstva,
ki se pridobivajo
Skupaj
8.007.612
61.493.331
77.118.817
11.219.639
1.103.398
158.942.797
-710.638
-3.959.589
0
0
0
-4.670.227
7.296.974
57.533.742
77.118.817
11.219.639
1.103.398
154.272.570
0
2.376.930
1.114.882
636.327
2.630.258
6.758.397
2.064.379
14.552.415
3.540.486
1.012.143
0
21.169.423
5.232.595
45.358.257
74.693.213
10.843.823
3.733.656
139.861.544
0
36.930.745
63.904.804
8.712.673
0
109.548.222
0
-2.550.737
0
0
0
-2.550.737
0
34.380.008
63.904.804
8.712.673
0
106.997.485
0
1.064.486
2.842.031
795.142
0
4.701.659
Odtujitve
0
10.797.650
3.505.045
974.896
0
15.277.591
0
24.646.844
63.241.790
8.532.919
0
96.421.553
7.296.974
23.153.734
13.214.013
2.506.966
1.103.398
47.275.085
5.232.595
20.711.413
11.451.423
2.310.904
3.733.656
43.439.991
V EUR
Odtujitve
4
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna
oprema
Druga
oprema
Opredmetena
osnovna sredstva,
ki se pridobivajo
Skupaj
7.426.926
60.947.223
70.466.796
10.476.535
452.629
149.770.109
580.686
556.893
1.683.092
535.153
650.769
4.006.593
Odtujitve
0
10.785
2.101.499
755.427
0
2.867.711
Pripojitev
0
0
7.070.428
963.378
0
8.033.806
8.007.612
61.493.331
77.118.817
11.219.639
1.103.398
158.942.797
0
35.827.241
56.223.355
7.605.695
0
99.656.291
0
1.112.926
3.039.844
862.297
0
5.015.067
Pripojitev
0
0
5.985.027
928.949
0
6.913.976
V EUR
Odtujitve
0
9.422
1.343.423
684.268
0
2.037.113
0
36.930.745
63.904.803
8.712.673
0
109.548.221
7.426.926
25.119.982
14.243.441
2.870.840
452.629
50.113.818
8.007.612
24.562.586
13.214.014
2.506.966
1.103.398
49.394.576
*Zaradi spremembe računovodske usmeritve na dan 1. 1. 2012 in prekvalifikacije skupine osnovnih sredstev je prišlo do spremembe stanja osnovnih sredstev na dan 1. 1. 2012.
Med osnovnimi sredstvi je evidentirano tudi zemljišče pod vložno številko 2188 k. o., Vrhnika, ki je obremenjeno s hipoteko za
zavarovanje posojila. Neplačani del posojila na dan 31. 12. 2012
znaša 112.263 evrov. Pod vložnimi številkami 335 k. o., 344 k.
o., 814 k. o., Bežigrad in 2369 k. o., 3206 k. o., 3318 k. o. in 1119
k. o., Tezno je evidentirana hipoteka, katere neplačani del je
2.300.000 evrov. Neplačani del posojila, zavarovan s hipoteko v
višini 1.750.000 evrov, je vpisan pod vložno številko 2602 k. o.,
Vič, 221 k. o., 237 k. o. in 249 k. o., Gradišče, 1640 k. o., Izola ter 153
k. o., Gradišče. Pod vložno številko 617 k. o., Hraše je evidentirana
hipoteka z neplačanim delom posojila v višini 6.300.000 evrov in
pod vložnimi številkami 2636 k. o., Bežigrad ter 680 k. o., Tezno
hipoteka, katere neplačani del je 3.638.333 evrov. Skupni znesek
hipotek znaša 14.100.596 evrov. Neodpisana vrednost zastavljenih nepremičnin na dan 31. 12. 2012 znaša 14.631.666 EUR.
4
23.18 Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine – Skupina Žito
Naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti
Stanje 1.1.*
Povečanje - pridobitve
Prekvalifikacije
2012
3.429.428
0
-32.292
Povečanje - okrepitve
Zmanjšanje - odtujitve
Zmanjšanje - oslabitve
3.379.665
15.233
0
Stanje 31. 12.
6.761.568
* Zaradi spremembe računovodske usmeritve na dan 1. 1. 2012 in prekvalifikacije skupine osnovnih sredstev je prišlo do spremembe stanja naložbenih nepremičnin na dan 1. 1.
2012.
Naložbene nepremičnine – Žito d.d.
Naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti
Stanje 1.1.*
2012
5.638.201
Povečanje - pridobitve
0
Prekvalifikacije
0
Povečanje - okrepitve
Zmanjšanje - odtujitve
Zmanjšanje - oslabitve
3.379.665
6.249.361
0
Stanje 31. 12.
2.768.505
*Zaradi spremembe računovodske usmeritve na dan 1. 1. 2012 in prekvalifikacije skupine osnovnih sredstev je prišlo do spremembe stanja naložbenih nepremičnin
na dan 1. 1. 2012.
Če bi podjetje v letu 2012 uporabljalo enako računovodsko
usmeritev kot v preteklem letu, bi znašala amortizacija naložbe-
nih nepremičnin 189.248 EUR, ne bi pa bili izkazani prihodki iz
prevrednotenja na pošteno vrednost v višini 3.379.665 EUR.
4
23.19 Naložbe v odvisne družbe
Navedena so podjetja, ki so del skupine in ki so predmet konsolidiranja pri konsolidaciji. Delež v kapitalu je računan z vidika
družbe.
Ime družbe
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Delež v kapitalu
Delež glasov
Kapital
Poslovni izid
poslovnega leta (v EUR)
99,55 %
99,55 %
1.624.213
-290.695
100 %
100 %
117.031
0
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
-2.316.617
54.906
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
14.301.093
-25.980
Žito nepremičnine d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
9.026
-93
LD Žito Zagreb d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
-1.856.018
-98.503
Žito d.o.o., Beograd
100 %
100 %
-118.443
0
Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
100 %
100 %
4.787
-270
Naložb v odvisne družbe nismo oslabili, ker smo ocenili, da ne
obstajajo okoliščine, ki bi zahtevale oslabitev le-teh.
4
23.20 Finančna sredstva
Finančna sredstva – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
2.996.135
6.277.784
2.897.542
6.156.348
Druge dolgoročne finančne naložbe
98.593
121.436
29.400
39.820
Dolgoročna posojila drugim
29.400
39.820
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
0
0
Druge delnice in naložbe
0
0
47.200
38.757
Kratkoročna posojila drugim
47.200
38.757
3.072.735
6.356.361
2.897.542
6.156.348
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti
98.593
121.436
Dana posojila
76.600
78.577
3.072.735
6.356.361
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
Druge delnice in deleži
Skupaj naložbe
Za prodajo razpoložljive finančne naložbe
SKUPAJ
4
Finančna sredstva – Žito d.d.
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Delnice in deleži v družbah v Skupini Žito
16.075.201
4.346.969
915.248
6.277.773
816.655
6.156.337
Druge dolgoročne finančne naložbe
98.593
121.436
29.400
39.820
Dolgoročna posojila drugim
29.400
39.820
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
0
0
Druge delnice in naložbe
0
0
6.345.240
6.538.757
6.298.040
6.500.000
47.200
38.757
23.365.089
17.203.319
16.075.201
4.346.969
Za prodajo razpoložljive finančne naložbe
816.655
6.156.337
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti
98.593
121.436
6.374.640
6.578.577
23.365.089
17.203.319
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
Druge delnice in deleži
Kratkoročna posojila podjetjem v skupini
Kratkoročna posojila drugim
Skupaj naložbe
Naložbe v družbi v skupini po nabavni vrednosti
Dana posojila
SKUPAJ
4
Za prodajo razpoložljive finančne naložbe – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Delnice in deleži, ki ne kotirajo
136.393
1.871.281
Delnice borze in prostega trga
680.262
4.285.067
816.655
6.156.348
31. 12. 2012
31. 12. 2011
16.211.594
6.218.239
680.262
4.285.067
16.891.856
10.503.306
SKUPAJ
Za prodajo razpoložljive finančne naložbe – Žito d.d.
V EUR
Delnice in deleži, ki ne kotirajo (vključno z odvisnimi družbami)
Delnice borze in prostega trga
SKUPAJ
Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo, so naložbe v navadne
delnice, zato nimajo določene niti zapadlosti niti obrestne mere.
Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo in vrednotene po
pošteni vrednosti, znašajo 680 tisoč EUR. Ob prenosu finančnih
naložb v delnice družb Mlinopek, d. d., in Mlinotest, d. d., na odvisno družbo Šumi Nepremičnine, d. o. o., so bili izkazani finančni
odhodki iz oslabitve finančnih naložb v višini 3.526 tisoč EUR.
4
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Obveznice
98.593
121.436
SKUPAJ
98.593
121.436
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Obveznice
98.593
121.436
SKUPAJ
98.593
121.436
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Zemljišča
151.620
151.620
Gradbeni objekti
562.988
563.060
Oprema
8.404
8.404
SKUPAJ
723.012
723.084
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti – Žito d.d.
V EUR
23.21 Sredstva namenjena prodaji
Sedanja vrednost sredstev, namenjenih prodaji – Skupina Žito
V EUR
4
Sedanja vrednost sredstev, namenjenih prodaji – Žito d.d.
V EUR
Zemljišča
Gradbeni objekti
Oprema
SKUPAJ
Med sredstvi, namenjenimi prodaji, imata tako družba Žito kot
Skupina Žito tista osnovna sredstva, ki jih v svojem poslovnem
procesu ne potrebujeta in sta jih namenili prodaji. Med njimi
so zemljišča in objekti v Lovrencu, Rušah in Poljčanah ter drugi
manjši objekti in oprema. Družba vsa sredstva oglašuje prek
agencij za prodajo nepremičnin.
31. 12. 2012
31. 12. 2011
148.644
511.910
8.404
148.644
511.982
8.404
668.958
669.030
4
23.22 Zaloge
Zaloge – Skupina Žito
V EUR
Material
Nedokončana proizvodnja
Proizvodi in trgovsko blago
Predujmi za zaloge
SKUPAJ
31. 12. 2012
31. 12. 2011
12.376.726
12.974.314
306.552
325.272
5.420.935
6.148.030
54.475
54.551
18.158.688
19.502.167
31. 12. 2012
31. 12. 2011
11.107.733
11.644.962
111.873
102.771
4.878.769
5.560.095
49.014
52.158
16.147.389
17.359.986
Skupina je v letu 2012 zaradi nekurantnosti odpisala zaloge proizvodov in blaga v višini 249 tisoč evrov, leto prej pa za 116 tisoč
evrov. Zaloge je odpisovala med letom.
Zaloge – Žito d.d.
V EUR
Material
Nedokončana proizvodnja
Proizvodi in trgovsko blago
Predujmi za zaloge
SKUPAJ
Družba je v letu 2012 zaradi nekurantnosti odpisala zaloge proizvodov in blaga v višini 221 tisoč evrov, leto prej pa za 111 tisoč
evrov. Zaloge je odpisovala med letom. Zaloge niso zastavljene.
4
23.23 Kratkoročne poslovne terjatve
Poslovne terjatve – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
25.999.491
24.571.555
Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
2.051.512
3.626.338
Kratkoročne terjatve do drugih
1.328.849
1.989.782
29.379.852
30.187.675
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
28.901.086
25.817.309
Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
2.878.212
4.275.070
988.280
1.503.465
32.767.578
31.595.844
SKUPAJ
Skupina je izkazala iz naslova oblikovanja popravkov vrednosti
terjatev odhodke v višini 18 tisoč EUR, leto prej pa odhodke v
višini 332 tisoč EUR.
Poslovne terjatve – Žito d.d.
V EUR
Kratkoročne terjatve do drugih
SKUPAJ
Družba je izkazala iz naslova oblikovanja popravkov vrednosti terjatev do kupcev odhodke v višini 0,5 tisoč EUR, leto prej pa odhodke
v višini 413 tisoč EUR.
Terjatve se ne obrestujejo. Terjatve do družb v skupini ob koncu leta znašajo 3.934 tisoč EUR.
4
Gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev
Skupina Žito
Žito d.d.
2012
2011
2012
2011
Stanje 1. 1.
6.363.687
5.708.314
7.698.312
6.589.503
Povečanje
434.087
1.340.719
416.428
1.330.296
Odprava
-655.677
-480.070
-302.104
-16.211
Odpisi
-327.233
-205.275
-327.233
-205.275
Skupaj
5.814.865
6.363.687
7.485.403
7.698.312
Starostna struktura terjatev do kupcev (v nepopravljenih zneskih) – Skupina Žito
V EUR
Skupaj
Nezapadle
do 30 dni
30-60 dni
60-90 dni
90-120 dni
Več kot 120 dni
2012
33.520.463
19.664.597
4.959.271
1.557.959
1.320.956
544.951
5.472.729
2011
34.899.896
20.951.006
3.276.168
2.004.223
1.494.201
548.643
6.625.655
Starostna struktura terjatev do kupcev (v nepopravljenih zneskih) – Žito d.d.
V EUR
Skupaj
Nezapadle
do 30 dni
30-60 dni
60-90 dni
90-120 dni
Več kot 120 dni
2012
38.422.472
22.616.199
4.854.689
1.575.326
1.323.741
544.951
7.507.566
2011
36.950.013
22.042.281
3.196.135
1.999.771
1.475.205
545.529
7.691.092
Družba in Skupina oblikujeta popravke terjatev do največjih
kupcev po individualni presoji. V letu 2012 družba in Skupina
nista oblikovali novih popravkov terjatev iz tega naslova, saj
poslovodstvo ocenjuje, da bodo terjatve do teh kupcev v celoti
poplačane.
4
23.24 Denarna sredstva
Denarna sredstva – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
1.318.614
1.567.004
1.318.614
1.567.004
31. 12. 2012
31. 12. 2011
915.243
733.990
915.243
733.990
31. 12. 2012
31. 12. 2011
14.846.937
14.846.937
Število v 2012
Število v 2011
355.792
355.792
0
0
355.792
355.792
2012
2011
Na dan 31. 12. (v EUR)
472.056
472.056
Število na dan 31. 12.
3.046
3.046
Denar na transakcijskih računih pri bankah in v blagajni
SKUPAJ
Denarna sredstva – Žito d.d.
V EUR
Denar na transakcijskih računih pri bankah in v blagajni
SKUPAJ
23.25 Vpoklicani kapital
Vpoklicani kapital v EUR
Osnovni kapital (redne delnice)
Redne delnice, izdane in vplačane
Na dan 1. 1.
Izdane
Na dan 31. 12.
Lastne delnice
4
23.26 Rezerve iz dobička
Rezerve iz dobička – Skupina Žito
V EUR
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne delnice
Lastne delnice kot
odbitna postavka
Statutarne
rezerve
Rezerve za
tečajne razlike
Druge rezerve
iz dobička
Skupaj
4.427.790
472.056
-472.056
166.734
144.234
2.953.299
7.692.057
0
0
0
0
0
0
0
Stanje 1. 1. 2012
Oblikovanje drugih rezerv iz
dobička po sklepu uprave in
nadzornega sveta družbe
Tečajne razlike
Stanje 31. 12. 2012
28.666
4.427.790
472.056
-472.056
166.734
172.900
28.666
2.953.299
7.720.724
Rezerve iz dobička – Žito d.d.
V EUR
Stanje 1. 1. 2012
Oblikovanje drugih rezerv iz
dobička po sklepu uprave in
nadzornega sveta družbe
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne delnice
Lastne delnice kot
odbitna postavka
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Skupaj
4.427.790
472.056
-472.056
166.734
2.953.299
7.547.823
0
0
0
0
0
0
Tečajne razlike
Stanje 31. 12. 2012
0
4.427.790
472.056
Zakonske rezerve so oblikovane v skladu z ZGD in se lahko pod
določenimi pogoji uporabijo za pokrivanje izgube. Zakonske
rezerve se ne morejo deliti.
Rezerve za lastne delnice so oblikovane v skladu z ZGD in se ne
morejo deliti.
Rezerve za tečajne razlike, ki izhajajo iz preračuna izkazov odvisnih družb iz funkcionalne valute v poročevalno valuto, se pripoznajo neposredno v kapitalu do trenutka odprodaje odvisne
-472.056
166.734
2.953.299
7.547.823
družbe, ko se tečajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega izida.
Te rezerve se ne delijo.
Družba Žito, d. d., je v letu 2012 dosegla 749 tisoč EUR čistega
dobička.
Bilančni dobiček Žita, d. d., na dan 31. 12. 2012 v višini 25.471
tisoč EUR je sestavljen iz čistega dobička tekočega leta v višini
749 tisoč EUR ter prenesenih dobičkov v višini 24.722 tisoč EUR.
4
23.27 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve – Skupina Žito
V EUR
Rezervacije za odpravnine
ob upokojitvi in podobne
obveznosti
Druge rezervacije in PČR
Skupaj
3.467.365
2.759.595
6.226.960
268.853
801.999
1.070.852
71.145
1.043.196
1.114.341
329.187
0
329.187
3.335.886
2.518.398
5.854.284
2012
2011
1.893.826
2.447.062
624.572
312.533
2.518.398
2.759.595
Stanje 1. 1. 2012
Novo oblikovane rezervacije
Poraba
Odprava
Stanje 31. 12. 2012
Druge rezervacije in PČR – Skupina Žito
V EUR
Državne podpore za sofinanciranje in nakup OS
Državne podpore za odstopljene prispevke invalidskemu podjetju
SKUPAJ
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve – Žito d.d.
V EUR
Stanje 1. 1. 2012
Novo oblikovane rezervacije
Poraba
Odprava
Stanje 31. 12. 2012
Rezervacije za odpravnine
ob upokojitvi in podobne
obveznosti
Druge rezervacije in PČR
Skupaj
2.677.878
464.232
3.142.110
149.340
58.783
208.123
48.422
169.446
217.868
213.628
0
213.628
2.565.168
353.569
2.918.737
4
23.28 Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti
Finančne obveznosti – Skupina Žito
Dolgoročne
V EUR
Finančne obveznosti do bank
31. 12. 2012
31. 12. 2011
31. 12. 2012
31. 12. 2011
31. 12. 2012
31. 12. 2011
8.898.333
4.162.263
18.351.263
25.673.514
27.249.596
29.835.777
0
0
2.488
2.488
2.488
2.488
8.898.333
4.162.263
18.353.751
25.676.002
27.252.084
29.838.265
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Skupaj dolgoročne in
kratkoročne
Kratkoročne
Zapadlost posojil – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Med 0 in 1 letom
18.353.751
20.877.003
Med 1 in 2 letom
7.480.000
7.861.263
Med 2 in 5 let
1.418.333
1.100.000
27.252.084
29.838.265
Skupaj
4
Valute posojil – Skupina Žito
31. 12. 2012 (denominirano)
EUR
Skupaj v EUR
27.249.596
27.249.596
2.488
2.488
27.252.084
27.252.084
100,00
100,00
EUR
Skupaj v EUR
29.835.777
29.835.777
2.488
2.488
29.838.265
29.838.265
100,00
100
Skupaj
Udeležba posamezne valute
Skupaj
Finančne obveznosti – Žito d.d.
Dolgoročne
V EUR
Finančne
obveznosti
do bank
Finančne
obveznosti do
podjetij v skupini
Druge finančne
obveznosti
Skupaj
Kratkoročne
Skupaj dolgoročne in kratkoročne
31. 12. 2012
31. 12. 2011
31. 12. 2012
31. 12. 2011
31. 12. 2012
31. 12. 2011
8.898.333
4.162.263
18.351.263
25.673.514
27.249.596
29.835.777
0
0
1.867.759
2.547.152
1.867.759
2.547.152
0
0
2.488
2.488
2.488
2.488
8.898.333
4.162.263
20.221.510
28.223.154
29.119.843
32.385.417
4
Zapadlost posojil – Žito d.d.
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Med 0 in 1 letom
20.221.510
23.424.155
Med 1 in 2 letom
7.480.000
7.861.263
Med 2 in 5 let
1.418.333
1.100.000
29.119.843
32.385.417
Skupaj
Valute posojil – Žito d.d.
EUR
Skupaj v EUR
27.249.596
27.249.596
1.867.759
1.867.759
2.488
2.488
29.119.843
29.119.843
100,00
100,00
EUR
Skupaj v EUR
29.835.777
29.835.777
2.547.152
2.547.152
2.488
2.488
32.385.417
32.385.417
100,00
100,00
Finančne obveznosti do podjetij v skupini
Skupaj
Finančne obveznosti do podjetij v skupini
Skupaj
Posojila so zavarovana z menicami bianco ter hipotekami na
nepremičninah družbe. Hipotekarna zavarovanja prejetih posojil so razkrita pri osnovnih sredstvih (točka 23.17).
4
23.29 Kratkoročne poslovne obveznosti
Poslovne obveznosti – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Kratkoročne poslovne obveznosti do domačih dobaviteljev
9.698.021
7.971.288
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini
3.464.997
4.063.181
Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
719.145
683.448
2.872.075
2.832.121
16.754.238
15.550.038
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v skupini
1.865.640
1.058.760
Kratkoročne poslovne obveznosti do domačih dobaviteljev
8.781.294
7.079.892
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini
2.964.205
3.371.793
Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
94.044
49.320
2.266.083
2.191.406
15.971.266
13.751.170
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
Skupaj
Poslovne obveznosti – Žito d.d.
V EUR
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
Skupaj
4
23.30 Pasivne časovne razmejitve
Pasivne časovne razmejitve – Skupina Žito
V EUR
Vnaprej vračunani stroški
Kratkoročno odloženi prihodki
Skupaj
31. 12. 2012
31. 12. 2011
1.451.731
735.555
20.719
119.123
1.472.450
854.678
31. 12. 2012
31. 12. 2011
1.329.497
650.223
20.717
119.123
1.350.214
769.346
31. 12. 2012
31. 12. 2011
4.381.213
4.806.978
Pasivne časovne razmejitve – Žito d.d.
V EUR
Vnaprej vračunani stroški
Kratkoročno odloženi prihodki
Skupaj
23.31 Pravni spori in druge potencialne obveznosti
Skupina Žito
V EUR
Blagovne rezerve
Tuja osnovna sredstva
Hipoteke
Tožbeni zahtevki
SKUPAJ
1.221.183
1.221.183
14.100.596
6.530.657
3.143.983
3.143.983
22.846.975
15.702.801
4
Žito d.d.
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Blagovne rezerve
4.381.213
4.806.978
Tuja osnovna sredstva
1.221.183
1.221.183
14.100.596
6.530.657
Hipoteke
Tožbeni zahtevki
SKUPAJ
3.143.983
3.143.983
22.846.975
15.702.801
Nobena od naštetih obveznosti ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke, Skupina oz. družba pa iz tega naslova
ne pričakujeta materialnih posledic.
Tožbeni zahtevki
Operativni najem
Rezervacije za obveznosti za tožbe (oziroma kratkoročne
časovne razmejitve iz tega naslova) so oblikovane na podlagi
ocene verjetnega izida in posvetovanja s pravnimi službami.
Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti.
Strošek najema je v letu 2012 v družbi Žito, d. d., znašal 708.316
EUR, v Skupini Žito pa 1.016.526 EUR. Planiran strošek za leto 2013
je ocenjen na enak znesek kot za leto 2012 ob predpostavki, da
se vrednosti pogodb ne bodo spremenile. Najemne pogodbe so
sklenjene za nedoločen čas, nanašajo pa se na najem delovnih
oblek, poslovnih prostorov in osnovnih sredstev.
Skupni tožbeni znesek zahtevkov proti družbam v Skupini Žito
znaša 2.508 tisoč EUR.
Skupni tožbeni znesek proti družbi Žito, d. d., znaša 2.508 tisoč
EUR.
Uprava družbe Žito, d. d., je na osnovi pravnih mnenj ocenila,
da bo oblikovala 1.270 tisoč EUR rezervacij za tožbene zahtevke
(prikazani med kratkoročnimi časovnimi razmejitvami, stanje na
31. 12. 2011 590 tisoč EUR).
4
23.32 Transakcije med povezanimi osebami
Prejemki uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualnih pogodbah
V EUR
Znesek vseh prejemkov članov uprave
Skupaj znesek prejemkov zaposlenih po individualnih pogodbah (brez uprave)
Skupaj znesek prejemkov članov nadzornega sveta
Znesek vseh
prejemkov
članov uprave
2012
2011
486.596
772.808
1.859.438
1.954.015
86.421
59.171
Fiksni del
Povračila
stroškov
Zavarovalne
premije
Drugo
Variabilni del
in nagrade*
Skupaj
Janez Bojc
63.884
32
80
0
0
63.996
Anton Balažič
66.000
191
160
400
9.900
76.651
mag. Erik Žunič
105.655
173
348
763
8.415
115.354
Sandi Svoljšak
105.054
606
321
763
8.415
115.159
Rajačič Peter
105.655
255
348
763
8.415
115.435
*variabilni del in nagrade za člane uprave se nanašajo na leto 2011
Skupaj znesek prejemkov članov nadzornega sveta
Janez Bojc
Fiksni prejemki in sejnina v EUR
9.920
Tomi Rumpf
16.878
Adrijan Rožič
14.455
Maja Makovec Brenčič
13.140
Kneževič Milan
Zenon Marn
3.883
14.408
Suzana Šimenc
13.738
Skupaj
86.421
4
Udeležba uprave v kapitalu
Udeležba uprave v kapitalu
Število delnic
Delež lastništva v %
Janez Bojc
4.617
1,30
mag. Erik Žunič
2.749
0,77
Sandi Svoljšak
1.667
0,47
Družba Žito d.d. članom uprave ni dala posojil.
Transakcije Žita d.d. s podjetji v Skupini Žito
Obresti od danih posojil obvladovanim družbam (promet v obdobju v EUR)
2012
2011
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
0
40.205
0
434
118.169
135.483
Skupaj
Obresti od prejetih posojil od obvladovanih družb (promet v obdobju v EUR)
Skupaj
Obresti od kratkoročnih poslovnih terjatev do obvladovanih družb (promet v obdobju v EUR)
Skupaj
52.868
87.478
171.037
263.600
2012
2011
25.579
52.520
119
195
3.833
2.285
29.531
55.000
2012
2011
24.522
12.166
3.591
7.508
28.113
19.674
4
2012
2011
8
17
260
441
1.420
4.140
Skupaj
1.688
4.598
2012
2011
483.414
401.713
Obresti od kratkoročnih poslovnih obveznosti do obvladovanih družb (promet v obdobju v EUR)
Prihodki od prodaje proizvodov in blaga obvladovanim družbam (promet v obdobju v EUR)
389.506
271.711
3.612.387
3.923.125
0
7.673
4.485.307
4.604.222
2012
2011
362.683
396.029
219.288
219.284
477.361
357.981
12.000
12.000
1.071.332
985.294
2012
2011
2.845.333
2.625.904
30.720
25.762
15.177
30.339
32.000
18.667
2.923.230
2.700.672
Skupaj
Prihodki od opravljene storitve obvladovanim družbam (promet v obdobju v EUR)
Skupaj
Stroški opravljenih storitev obvladovanih družb (promet v obdobju v EUR)
Skupaj
4
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala v obvladujoči družbi (promet v obdobju v EUR)
2012
2011
599.982
458.084
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
0
46
Žito maloprodaja d.o.o, Ljubljana
0
64
5.770.540
5.546.583
6.370.522
6.004.777
2012
2011
313.611
252.827
1.917.843
1.917.843
100.153
100.153
Skupaj
Odprte poslovne terjatve obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
Skupaj
Popravki terjatev obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
Skupaj
Odprte poslovne obveznosti n+obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
550.794
715.598
2.084.731
1.200
202.507
164.186
5.169.639
3.151.807
2012
2011
1.917.843
1.917.843
100.153
100.153
2.017.996
2.017.996
2012
2011
1.109.984
680.567
509.846
254.655
239.392
106.246
3.200
6.400
1.862.422
1.047.868
Skupaj
4
Dano posojilo in obresti obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
2012
2011
2.322.562
2.512.166
4.003.591
4.007.508
6.326.153
6.519.674
2012
2011
1.570.179
2.252.292
290.260
290.441
Skupaj
Prejeto posojilo in obresti obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
Žito nepremičnine d.o.o, Ljubljana
9.008
9.017
1.869.447
2.551.750
2012
2011
0
830.040
300
457
Skupaj
300
830.497
Skupaj
Prodaja in prenosi osnovnih sredstev do obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
Intes Storitve d.o.o., Maribor (prodaja OS)
4
23.33 Cilji in politike upravljanja tveganj
Cilji in politike upravljanja finančnih tveganj
Sistem upravljanja finančnih tveganj je zaradi hitrih sprememb
v okolju postal eden od pomembnejših dejavnikov uspeha.
Pravočasno zaznavanje tveganj, ki bi utegnila slabiti sredstva
ali poslabšati finančni in tržni položaj družbe, je zato ključnega
pomena. Da bi finančno učinkoviteje poslovala, je Skupina že
v letu 2004 začela s poenotenjem finančnega poslovanja na
področjih financiranja, sodelovanja z bankami in zavarovalništva
ter obvladovanja terjatev. Skupina nenehno teži k stabilnemu
poslovanju in zmanjšanju posameznega tveganja na sprejemljivo raven.
Primarni finančni instrumenti, pripoznani v računovodskih izkazih družbe Žito in Skupine Žito, zajemajo denar in denarne ustreznike, poslovne in druge terjatve, obveznosti do dobaviteljev
in druge obveznosti iz poslovanja, finančne naložbe ter najeta
posojila. Osnovni namen najemanja posojil in kreditov je pridobivanje ustreznih finančnih sredstev, ki so potrebna za poslovanje družbe Žito in Skupine Žito.
Na podlagi sprejete politike v poslovnih letih 2011 in 2012 družba
in Skupina Žito nista trgovali z izvedenimi finančnimi instrumenti. Skupina in družba tudi ne uporabljata inštrumentov za
zaščito pred nihanji v cenah nabavljenih surovin.
Najpomembnejše vrste tveganj v zvezi s finančnimi instrumenti
družbe in Skupine Žito predstavljajo obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, valutno tveganje in kreditno tveganje. Poslovodstvo redno preverja in potrjuje politiko obvladovanja posameznih vrst tveganj, ki so opisana v nadaljevanju.
Upravljanje tveganja
V družbi in Skupini se zavedamo, da mora podjetje za to, da
zagotavlja nemoteno poslovanje, vedno razpolagati z dovolj
lastniškega kapitala, saj le-ta pomeni varnostno blazino za
nepredvidene spremembe vrednosti sredstev in dolgov.
Družba in Skupina spremljata gibanje kapitala z uporabo kazalnika finančnega vzvoda, izračunanega z delitvijo neto obveznosti s skupnim zneskom obveznosti in celotnim zneskom kapitala.
V okviru neto obveznosti vključujeta prejeta posojila in kredite,
obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti, znižane za znesek denarnih sredstev.
4
Skupina Žito.
V EUR
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Prejeta posojila in krediti
27.252.084
29.710.778
18.226.686
16.529.716
1.318.614
1.567.004
Neto obveznosti
44.160.156
44.673.490
Kapital
69..151.745
69.642.627
113.311.901
114.316.117
39 %
39 %
31. 12. 2012
31. 12. 2011
Prejeta posojila in krediti
29.119.843
32.260.417
17.321.479
14.645.516
915.243
733.990
45.526.079
46.171.942
71.506.944
71.666.139
117.033.023
117.838.081
39 %
39 %
Manj denarna sredstva in kratkoročni depoziti
Kapital in neto obveznosti
Kazalnik finančnega vzvoda
Žito d.d.
V EUR
Manj denarna sredstva in kratkoročni depoziti
Neto obveznosti
Kapital
Kapital in neto obveznosti
Kazalnik finančnega vzvoda
V družbi Žito d.d. in Skupini Žito imamo tudi sklenjena naslednja zavarovanja:
• požarno zavarovanje,
• vlomno zavarovanje,
• zavarovanje splošne odgovornosti,
• zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti,
• zavarovanje pred poškodbo sredstev in zalog,
• zavarovanje vozil in
• zavarovanje terjatev.
4
Tržno tveganje (obrestno in valutno tveganje)
Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe
tržnih obrestnih mer na poslovanje družbe in Skupine Žito.
Obrestna struktura aktivnih in pasivnih bilančnih postavk ni
usklajena, saj ima Skupina več prejetih posojil kot obrestovanih
naložb. Izpostavljenost obrestnemu tveganju za Skupino predstavlja neugodno gibanje (dvig) spremenljive obrestne mere
Euribor pri prejetih posojilih.
Skupina ocenjuje, da je tveganje spremembe obrestnih mer
družbe zmerno. Poslovodstvo je v rednih stikih s finančnimi
institucijami in spremlja dogajanja na mednarodnih finančnih
trgih ter predvidena gibanja obrestnih mer, valutnih tečajev in
razmerij.
Zvišanje/znižanje osnovne obrestne mere v baznih točkah
2012
2011
Euribor
50
94.661
161.927
Euribor
-50
-94.661
-161.927
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje, povezano s primanjkljajem
razpoložljivih finančnih virov in posledično nesposobnostjo skupine, da v dogovorjenih rokih poravna svoje obveznosti. Skupina
ocenjuje, da je tveganje plačilne sposobnosti nizko zaradi učinkovitega upravljanja denarnih sredstev in dobrega dostopa do
potrebnih finančnih virov. Skupina načrtuje in nadzoruje likvidnost na dnevni, mesečni in letni ravni. Med najpomembnejšimi
ukrepi za zagotavljanje dobre likvidnosti je vzdrževanje ugodne
finančne strukture oziroma skrbno obvladovanje terjatev in
obveznosti ter oblikovanje primernih likvidnostnih rezerv. Skupina in družba upravljata likvidnostno tveganje s spremljanjem
likvidnosti sredstev in obveznosti do virov sredstev ter denarnih
tokov iz poslovanja. Kratkoročne primanjkljaje rešujeta z najemanjem kratkoročnih posojil pri domačih bankah, kratkoročne
presežke pa plasirata v bančne depozite. Prav tako je velik del
plačil strank relativno predvidljiv in stabilen.
4
Zapadlost finančnih obveznosti Skupine Žito 31. 12. 2012 in 31. 12. 2011 na podlagi pogodbenih,
nediskontiranih plačil
Leto 2012
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
nad 5 let
Skupaj v EUR
Posojila in krediti
0
9.136.898
9.805.389
9.556.810
0
28.499.097
Druge finančne in poslovne obveznosti
0
3.591.220
0
1.440
0
3.592.660
Obveznosti do dobaviteljev
0
13.163.018
0
0
0
13.163.018
Skupaj
0
25.680.337
9.805.389
9.558.250
0
45.254.775
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
nad 5 let
Skupaj v EUR
Posojila in krediti
0
11.253.291
10.092.977
9.130.183
0
30.476.451
0
3.515.569
0
1.440
0
3.517.009
0
12.717.917
0
0
0
12.717.917
Skupaj
0
27.486.777
10.092.977
9.131.623
0
46.711.377
Leto 2011
Zapadlost finančnih obveznosti družbe Žito, d. d., 31. 12. 2012 in 31. 12. 2011 na podlagi pogodbenih,
nediskontiranih plačil
Leto 2012
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
nad 5 let
Skupaj v EUR
Posojila in krediti
0
11.013.295
9.805.389
9.556.810
0
30.375.494
0
2.360.127
0
1.440
0
2.361.567
0
13.611.139
0
0
0
13.611.139
Skupaj
0
26.984.561
9.805.389
9.558.250
0
46.348.200
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
nad 5 let
Skupaj v EUR
Posojila in krediti
0
13.824.450
10.092.977
9.130.183
0
33.047.610
0
2.240.725
0
1.440
0
2.242.165
0
11.510.445
0
0
0
11.510.445
Skupaj
0
27.575.620
10.092.977
9.131.623
0
46.800.220
Leto 2011
4
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje se nanaša na neizpolnitev medsebojnih obveznosti poslovnih partnerjev in je največje pri poslovanju s tujimi
poslovnimi partnerji. Skupina zmanjšuje takšno tveganje predvsem tako, da ima z največjimi kupci podpisane letne pogodbe,
ki vsebujejo elemente zavarovanja terjatev, in da zapadle terjatve
zmanjšuje z verižnimi in mesečnimi kompenzacijami. Tveganja
znižuje tudi z rednimi poslovnimi stiki s poslovnimi partnerji in s
preverjanji njihovih bonitet ter po potrebi z omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev.
Na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope, je skupina
zelo izpostavljena kreditnemu tveganju. Pri kupcih na tem izvoznem področju ima terjatve zavarovane z bančno garancijo ali
pa ima postavljene limite odprtih terjatev, ki jih upošteva. Kjer je
mogoče, se dogovarja tudi za vnaprejšnja plačila, del terjatev pa
je zavarovanih. Skupina in družba ocenjujeta, da je kreditno tveganje obvladljivo, saj imata utečene postopke upravljanja terjatev.
Zaradi rednega preverjanja zapadlih terjatev je izpostavljenost
kreditnemu tveganju obvladovana.
Na domačem trgu spremljamo aktivni portfelj terjatev do vseh
kupcev in redno spremljamo njihovo starostno strukturo ter se
po potrebi tudi aktivno dogovarjamo glede poravnave zapadlih
terjatev. Še zlasti dejavno spremljamo terjatve do srednje velikih
in manjših podjetij, saj smo ocenili, da je tveganje neplačila v tem
segmentu višje.
V zvezi z drugimi finančnimi sredstvi, kot so denarna sredstva,
depoziti pri bankah in finančna sredstva, opredeljena kot razpoložljiva za prodajo, izhaja izpostavljenost Skupine in družbe kreditnemu tveganju predvsem iz tveganja neporavnane obveznosti
druge pogodbene stranke, pri čemer je najvišja izpostavljenost
enaka knjigovodski vrednosti teh finančnih instrumentov.
23.34 Poštena vrednost finančnih instrumentov
Večina naložb, razporejenih v skupino za prodajo, je izkazana v
izkazih po nabavni vrednosti, razen naložbe v delnice Zavarovalnice Triglav, ki je prikazana po pošteni vrednosti, medtem ko so
terjatve in posojila izkazana po odplačni vrednosti. Pri izračunu
poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo,
ki so vrednotena po pošteni vrednosti, so uporabljene tržne vrednosti.
Ocenili smo, da ni pomembnih razlik med pošteno in knjigovodsko vrednostjo finančnih inštrumentov, ki niso izkazani po
pošteni vrednosti.
Glede na to, da je večina terjatev, obveznosti in posojil kratkoročnih, poštene vrednosti teh finančnih instrumentov ne odstopajo
pomembno od knjigovodske vrednosti.
4
Poštena vrednost denarnih sredstev, kratkoročnih sredstev in prejetih posojil je izračunana na podlagi diskontiranja pričakovanih
bodočih denarnih tokov na tržne cene.
Hierarhija poštene vrednosti
Pri pripoznavanju in razkrivanju poštene vrednosti finančnih
instrumentov z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti je bila
uporabljena naslednja hierarhija:
1. kategorija: določanje poštene vrednosti neposredno s sklicevanjem na uradno objavljeno ceno na aktivnem trgu.
2. kategorija: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti
na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom na pošteno
vrednost, ki so v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi transakcijami z istimi instrumenti, bodisi neposredno bodisi
posredno.
3. kategorija: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti
na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom na pošteno
vrednost, ki niso v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi transakcijami z istimi instrumenti.
Sredstva merjena po poštni vrednosti
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
Lastniški vrednostni papirji
1. kategorija
2. kategorija
3. kategorija
31. 12. 2012
680.262
0
0
31. 12. 2011
412.480
0
0
23.35 Dogodki po datumu bilance stanja
Po datumu bilance stanja se ni zgodil noben dogodek, ki bi
pomembno vplival na računovodske izkaze družbe na dan 31.
12. 2012 oziroma za leto 2012 ali zaradi katerega bi bilo potrebno
pripraviti razkritje v pojasnilih k računovodskim izkazom.
4
24 Revizorjevo poročilo
4
Zaviti v tančico skrivnosti
skrivajo sporočila okusnosti.
Ti mini posladki,
s katerimi so dolgi dnevi
sladki in kratki.
4
25 Naslovi
Žito, d. d., prehrambena industrija
Vodstvo:
Šmartinska cesta 154
1529 Ljubljana
Slovenija
Predsednik uprave:
telefon: (01) 5876 100
Janez Bojc
telefaks: (01) 5404 175
telefon: (01) 5876 240
Član uprave za področje trženja in logistike:
Spletna stran: www.zito.si
Peter Rajačič
telefon: (01) 5876 249
Član uprave za področje računovodstva,
financ in informatike:
Erik Žunič
telefon: (01) 5876 240
Član uprave za proizvodno in tehnično področje:
Sandi Svoljšak
telefon: (01) 5876 240
4
Direktorji in vodje služb:
Prodaja Slovenija:
Finance, računovodstvo in kontroling:
Peter Rajačič
Brigita Hočevar Krejan
telefon: (01) 5876 249
telefon: (01) 5876 195
Prodaja izvoz:
Informatika:
Karmen Pangos
Matjaž Kurent
telefon: (01) 5876 179
telefon: (01) 5876 119
Marketing:
Razvoj:
Marja Feldin
Mateja Modic
telefon: (01) 5876 125
telefon: (01) 5876 190
Nabava:
Sistem kakovosti:
Marta Zrimšek
Jelka Podbevšek Rozman
telefon: (01) 5876 180
telefon: (01) 5876 143
Pravne in splošne zadeve:
Logistika:
Zdravko Sančanin
Gregor Bižal
telefon: (01) 5876 296
telefon: (01) 5876 104
4
Naslovi sedežev profitnih centrov in odvisnih družb:
Profitni centri
PC Intes
PC Pekarna Vrhnika
PC Žito Gorenjka
Meljska cesta 19
Idrijska 21
Rožna dolina 8
2000 Maribor
1360 Vrhnika
4248 Lesce
telefon: (02) 2506 953
telefon: (01) 7558 910
telefon: (04) 5353 200
telefaks: (02) 2506 941
telefaks: (01) 7553 851
telefaks: (04) 5353 272
PC Dolenjske pekarne
PC Kruh pecivo
Ločna 2
Jožice Flander 2
PC Gradišče
8000 Novo mesto
2000 Maribor
Gradišče pri Materiji 51
telefon: (07) 3930 742
telefon: (02) 4503 200
6243 Obrov
telefaks: (07) 3930 775
telefaks: (02) 4503 203
telefon: (05) 6890 400
telefaks: (05) 6890 430
Odvisne družbe
Šumi bonboni, d. o. o.
Intes Storitve, d. o. o.
Žito Maloprodaja, d. o. o.
Šumi nepremičnine, d. o. o.
Šmartinska 154
Jožice Flander 2
Šmartinska 154
Šmartinska 154
1000 Ljubljana
2000 Maribor
1000 Ljubljana
1000 Ljubljana
telefon: (01) 5876 100
telefon: (01) 5876 100
telefon: (01) 5876 100
telefon: (01) 5876 100
telefaks: (01) 5404 175
telefaks: (01) 5404 175
telefaks: (01) 5404 175
telefaks: (01) 5404 175

Letno poročilo 2012

Transcription

Similar documents

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V VRTCU

Aktualni list DPAE_december 2013 (PDF oblika)

letak - 1001 CVET

(-a) mag. ANDREJ PAGON skladno z 8. točko

Roman Maček - DRI upravljanje investicij, doo

Letak nagradne igre (.pdf)

letno poročilo za leto 2013

Prejemki poslovodstva in nadzornega sveta