Letno poročilo 2013 - HETA Asset Resolution

Transcription

Letno poročilo 2013
Skupina HETA Asset Resolution
in
Družba HETA Asset Resolution, d. o. o.
HETA Asset Resolution
Vsebina
Vsebina
1 Uvod
1.1 Nagovor vodstva
2 Predstavitev skupine HETA Asset Resolution in družbe HETA Asset Resolution d. o. o
2.1 Lastniška struktura
2.2 Vodstvo
2.3 Poslanstvo
3 Poslovno poročilo
3.1 Ekonomsko okolje 2013
3.2 Razvoj trga v letu 2013
3.3 Dejavnost skupine HETA Asset Resolution
3.4 Struktura portfelja na 31. 12. 2013
3.5 Vpliv zakonskih sprememb na poslovanje
3.6 Cilji poslovanja za leto 2014
3.7 Zaposleni
3.8 Upravljanje s tveganji
3.9 Naložbe in razvoj
3.10 Dogodki po datumu bilance stanja
4 Računovodsko poročilo za leto 2013
4.1 Izjava o odgovornosti poslovodstva
4.2 Revizorjevo poročilo
4.3 Izkaz poslovnega izida
4.4 Izkaz vseobsegajočega donosa
4.5 Bilanca stanja
4.6 Izkaz gibanja kapitala
4.7 Izkaz denarnega toka
4.8 Pojasnila
5 Koristne informacije
2
Letno poro ilo 2013
3
3
4
4
4
4
5
5
6
7
7
7
8
9
12
13
14
15
15
16
17
18
19
21
25
27
73
Uvod
1 Uvod
1.1
Nagovor vodstva
Spo tovani poslovni partnerji, spo tovane sodelavke in spo tovani sodelavci,
poslovno leto 2013 je bilo za na o dru bo v marsi em prelomno. V letu 2013 je na a predhodnica, dru ba Hypo Leasing, d. o. o,
do ivela najve jo preobrazbo v svojem delovanju. Glavne aktivnosti dru b v lasti skupine Hypo Alpe Adria v Sloveniji so bile v letu
2013 usmerjene na veliko prestrukturiranje. Ban na skupina se je skupaj s strate kim delom lizinga pripravljala na prodajo. Na
drugi strani se je oblikovala skupina podjetij, ki se bodo v prihodnje ukvarjale z upravljanjem nalo b. V ta del niso vklju ene zgolj
slabe nalo be, temve tudi delujo e in donosne nalo be. Gre za upravljanje portfelja, ki ga Hypo Alpe-Adria zaradi strate ke
odlo itve opu a iz svojega obsega. To je tudi izpolnitev ene od pomembnih obvez, ki jih imamo kot nan na skupina do
Evropske komisije.
V preteklem letu smo tako nadaljevali z u inkovito reorganizacijo dru be Hypo Leasing, d. o. o. Prvi viden rezultat teh aktivnosti je
na a novonastala dru ba Heta Asset Resolution, d. o. o. Poleg nje sta nastali dru bi Hypo PREP, d. o. o., in Hypo Alpe-Adria-Leasing,
d. o. o. S tem smo postavili transparentne, enotne in poenostavljene dru be, ki bodo u inkovito in proaktivno skrbele za dosego
zastavljenih ciljev.
Za dosego teh ciljev smo v letu 2013 in 2014 izvajali naslednje klju ne projekte:
Razdru itev in preoblikovanje dru be na Hypo PREP, Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., in Hypo Leasing, d. o. o. (po
preimenovanju HETA Asset Resolution, d. o. o.).
 Sprememba poslovnega modela dru be HETA Asset Resolution iz komercialne lizin ke dru be v dru bo za upravljanje
terjatev in premo enja.
 Vzpostavitev organizacijskih, tehni nih in kadrovskih resursov potrebnih za dosego ciljev podjetja.
 Dokapitalizacija dru be leta 2013 v znesku 61 milijonov EUR ter leta 2014 v znesku 57 milijonov EUR.

V letu 2013 smo se e vedno soo ali z negativnimi trendi na makroekonomskem podro ju, ki so povzro ili nadaljnje upadanje
vrednosti premo enja v upravljanju, kar je bistveno pripomoglo k negativnemu poslovnemu rezultatu v letu 2013. V letu 2014
bomo dokon no zaklju ili proces prestrukturiranja in se osredoto ili na upravljanje nalo b, zmanj anja portfelja nalo skrb za
ohranjanje njihove vrednosti ter se trudili, da bodo odprodane po najbolj i mo ni ceni.
Zasluga za u inkovito upravljanje premo enja gre predvsem na im zaposlenim, ki so s svojim delom dokazali svojo sposobnost in
strokovno znanje, da se soo ajo z izzivi. Zato verjamemo, da bomo skupaj uresni ili zadane cilje.
Vodstvo
Peter Scharwitzl ,
direktor
Petr Krumphanzl,
direktor
Ivan Dujmović,
direktor
Letno poro ilo 2013
3
Predstavitev skupine HETA Asset Resolution v Sloveniji
2 Predstavitev skupine HETA Asset Resolution in
družbe HETA Asset Resolution d. o. o.
Sk upina H E TA Asset R esolution v Sloveniji je del
mednarodnega nan nega koncerna Hypo Alpe-Adria.
Dru ba HETA Asset Resolution, d. o. o., formalno obstaja od
1. 10. 2013 in je nastala kot neposredni pravni naslednik
dru be Hypo Leasing, d. o. o. Na podlagi Pogodbe o oddelitvi in
prevzemu z dne 23. 12. 2013 je bila dru ba HETA Asset
Resolution, d. o. o., dne 2. 6. 2014 vpisana v sodni oziroma
poslovni register. Na ta dan je prenosna dru ba Hypo Leasing,
d. o. o., izvedla statusno pravno preoblikovanje, in sicer
oddelitev s prevzemom.
Osnovni podatki o skupini HETA Asset Resolution
Obvladujo a dru ba: HETA Asset Resolution, d. o. o.
Pravna oblika:
dru ba z omejeno odgovornostjo
Sede :
Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana
Dr ava:
Slovenija
Struktura skupine HETA Asset Resolution v letu 2013
Skupina ima na dan 31. 12. 2013 v 100-odstotni lasti
naslednje dru be:
 HYPO CENTER 2, d. o. o., Dunajska 117, Ljubljana
 HYPO PC, d. o. o., Dunajska 117, Ljubljana
 HS PROJEKTI, d. o. o.
 Terme Spa Roga ka, d. d., Roga ka Slatina
 QLANDIA MARKETING, d. o. o., Dunajska 117, Ljubljana
Skupina ima poleg tega e lastni ke dele e v naslednjih
podjetjih:
 RRA Celje, d. o. o., Kidri eva ulica 25, Celje (6,07odstotnega dele a),
 Dosor, d. o. o., Prisojna c. 4A, RADENCI (50-odstotni dele )
 Urbana prenova Izola, d. o. o. (40-odstotni dele )
2.2 Vodstvo
Najpomembnej e dejavnosti skupine:
 trgovina in posredni tvo na debelo in na drobno z
motornimi vozili,
 trgovanje z lastnimi nepremi ninami in dajanje lastnih
nepremi nin v najem,
 dajanje vozil, opreme in zra nih plovil v najem,
 podjetni ko in poslovno svetovanje.
Podatki o obvladujo i dru bi:
HETA Asset Resolution GMBH, Schleppe-Platz 5, 9020
Klagenfurt am Worthersee, Avstrija (75-odstotni dele )
 Hypo Alpe-Adria-Bank International AG, Alpen Adria Platz
1, 9020 Klagenfurt, Avstrija (25-odstotni dele )
Na dan 31. 12. 2013 je bilo vodstvo dru be HETA Asset
Resolution, d. o. o., naslednje:
 Danijel Novak, direktor;
 Mitja Kri aj, direktor;
 Petr Krumphanzl, direktor.
Petr Krumpahnzl se je vodstveni ekipi pridru il 31. 10. 2013.
Dne 1. 2. 2014 sta se vodstveni ekipi pridru ila Peter Scharwitzl
in Ivan Dujmovi . Z dne 30. 9. 2014 vodstvo zapu a Mitja
Kri aj. Od 1. 10. 2014 je vodstvo dru be v tri lanski zasedbi.

2.1 Lastniška struktura
HETA Asset Resolution, d. o. o., je v 75-odstotni lasti dru be
HETA Asset Resolution GMBH, katere 100-odstotni lastnik je
Hypo Alpe-Adria-Bank International AG. Preostali 25-odstotni
dele je v neposredni lasti Hypo Alpe-Adria-Bank
International AG.
4
Letno poro ilo 2013
2.3 Poslanstvo
Poslanstvo skupine HETA Asset Resolution in podjetja HETA
Asset Resolution, d. o. o., je prodaja portfelja nalo b in hkrati
ohranitev vrednost premo enja z ustreznimi ukrepi za
izterjavo dolgov ali prestrukturiranjem sredstev.
Poslovno poro ilo
3 Poslovno poročilo
3.1
Ekonomsko okolje 2013
Leto 2013 sta v Sloveniji zaznamovali predvsem postopen
izhod iz recesije in pomembne strukturne reforme, ki bodo
zagotovile dolgoro nej o vzdr nost sistema javnih nanc in
okrepile dolgoro ni potencial gospodarstva. Dinamika rasti
slovenskega BDP je bila zmerno pozitivna v celotnem lanskem
letu, e posebno v zadnjem etrtletju. V drugi polovici leta 2013
so se stabilizirali tudi kazalniki zaposlenosti in brezposelnosti.
Kljub zvi anju stopenj DDV je in acija do konca leta upadla na
raven nizke povpre ne evrske in acije. Leto 2013 sta
zaznamovali dve pomembni reformi: reforma trga dela in
reforma pokojninskega sistema.
V letu 2013 je v Sloveniji opazen mo an obrat v gospodarski
aktivnosti. etrtletna rast BDP se je stopnjevala in ob koncu
leta dosegla 1,2 odstotka. Na proizvodni strani je bilo v drugem
polletju opazno precej nje pove anje aktivnosti v industriji
tu se ka e hiter odziv podjetij na okrevanje tujega
povpra evanja.
Graf gibanja BDP v Sloveniji in evrskem obmo ju
3
2
1
0
-1
-2
-3
-4
2010
Slovenija
2011
2012
2013
evrsko obmo je
Vir: Eurostat
V lanskem drugem polletju je hitro okrevalo tudi gradbeni tvo,
k emur so prispevale pove ane investicije v javno
infrastrukturo.
Stopnja registrirane brezposelnosti je konec leta zna ala 13,5
odstotka, tevilo brezposelnih pa je malo presegalo 124.000.
Tudi anketna brezposelnost se je zni ala na 9,6 odstotka, kar je
manj od povpre ja evrskega obmo ja. Gibanje pla je bilo
skladno z gospodarsko aktivnostjo, saj so se pla e v prvem
polletju zni evale, v drugem pa so se za ele zmerno
povi evati, kar je bilo posledica njihovega vi anja v zasebnem
sektorju, v javnem sektorju pa so se skladno s
konsolidacijskimi ukrepi ponovno zni ale.
Povpre na in acija v Sloveniji, merjena s harmoniziranim
indeksom cen ivljenjskih potreb in, se je leta 2013 v
primerjavi z letom 2012 zni ala za 0,9 odstotne to ke na 1,9
odstotka. Pri tem se je delno spremenila tudi struktura. V
primerjavi s prej njim letom je bila ni ja predvsem rast cen
industrijskih proizvodov. Na ni je cene energentov so vplivale
predvsem ni je uvozne cene nafte in plina, hkrati pa je ibko
doma e povpra evanje nadalje zni alo cene industrijskih
proizvodov brez energentov. Ponovno se je zvi al tudi
prispevek cen storitev zaradi nadaljnjih ukrepov skalne
konsolidacije in dviga cen javnih storitev. Najbolj je k in aciji
prispevala rast cen hrane, predvsem zaradi vi jih cen
nepredelane hrane. Povpre na letna in acija v Sloveniji je bila
nekoliko nad povpre jem evrskega obmo ja, kjer je zna ala
1,4 odstotka.
Primanjkljaj dr avnega sektorja je bil v letu 2013 precej ve ji
kot leto prej predvsem zaradi ukrepov za stabilizacijo
ban nega sistema in tudi nekaterih drugih enkratnih
dejavnikov. Zna al je 14,7 odstotka BDP, kar je za 10,7
odstotne to ke ve kot v letu 2012. Ukrepi za stabilizacijo
ban nega sistema so k primanjkljaju prispevali 10,3 odstotka
BDP v primerjavi z 0,2 odstotka BDP v letu 2012. Drugi najve ji
enkratni dejavniki vklju ujejo od kodnine osebam, izbrisanim
iz registra stalnega prebivalstva, v vi ini 0,4 odstotka BDP in
neto u inek sodbe Vrhovnega sodi a glede sredstev za
odpravo pla nih nesorazmerij v vi ini 0,3 odstotka BDP.
Prihodki dr ave so se pove ali le za 0,6 odstotka. Glavni ukrepi
pri prihodkih vklju ujejo dvig stopenj DDV, vi jo dav no
obremenitev energentov in davek na nan ne transakcije.
Skupni u inek vseh ukrepov pri prihodkih je tako ocenjen na
pribli no odstotek BDP.
Javni dolg dr ave se je ob tretjem etrtletju 2013 pove al na
62,6 odstotka BDP, prora unski primanjkljaj pa na 4,6
odstotka. Poleg dveh izdanih obveznic na tujih trgih je bilo v
prvih treh etrtletjih 2013 izdanih tudi za 1,8 milijarde EUR
zakladnih menic. Z uvedbo ukrepov predvidenih za sanacijo
ban nega sistema se je bruto dolg dr ave po ocenah Vlade
pove al na 75,6 odstotka BDP ob koncu leta 2013 (povpre je
evroobmo ja je prek 90 odstotkov).
Letno poro ilo 2013
5
Poslovno poro ilo
Pomembnejši makroekonomski kazalniki
Pomladanska napoved glavnih makroekonomskih agregatov Slovenije*
v odstotkih (%)
BDP, realna rast
Stopnja registrirane brezposelnosti
Realna rast produktivnost dela (BDP na zaposlenega)
Realna rast izvoza proizvodov in storitev
Realna rast uvoza proizvodov in storitev
Saldo teko ega ra una pla ilne bilance v primerjavi z BDP
Zasebna potro nja
Dr avna potro nja
Investicije v osnovna sredstva
2013
2014n
2015n
2016n
-1,1
13,1
0,9
2,9
1,3
6,5
-2,7
-2,0
0,5
13,6
0,9
4,2
3,5
6,9
-0,4
-1,5
0,7
13,5
0,7
4,8
5,2
6,4
0,7
-0,9
1,3
13,1
0,8
5,2
5,3
6,3
1,8
-0,9
0,2
-0,5
1,0
0,0
* UMAR; Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2014
3.2 Razvoj lizinškega trga v letu 2013
Lizin ka podjetja e naprej kr ijo posle in se umikajo predvsem
z nepremi ninskega trga, prav tako se pove uje dele terjatev v
zamudi nad 90 dni. V primerjavi z evropskim povpre jem je v
Sloveniji opaziti visoko vpetost slovenskih lizin kih podjetij v
nepremi ninske posle, kar zavira hitrej e okrevanje lizin ke
dejavnosti pri nas.
Konec leta 2013 se je stanje lizin kih poslov zni alo za 15,6
odstotka na 3,4 milijarde EUR. Lizing nepremi nin se je skr il na
1,6 milijarde EUR in premi nin na 1,7 milijarde EUR.
Povpra evanje po lizin kih poslih je upadlo. Obseg novih
lizin kih poslov dosega tretjino novih poslov iz leta 2007 in leta
2013 jih je bilo sklenjenih za 886 milijonov EUR.
Osebna vozila predstavljajo klju no gonilo lizin ke dejavnosti v
zadnjih letih. Leta 2013 so osebna vozila predstavljala 51
odstotkov vseh novih lizin kih poslov. Z 19 odstotki sledijo
lizin ki posli s komercialnimi in tovornimi vozili. Lizing
nepremi nin (poslovnih zgradb) v strukturi novih lizin kih
poslov predstavlja 19-odstotni dele . Lizin ki posli
nepremi nin so v slovenskih lizin kih hi ah vi ji za 12 odstotnih
to k v primerjavi z evropskim povpre jem v letu 2012.
6
Letno poro ilo 2013
Ro nosti novih lizin kih poslov so v ve ji meri odobrene za
obdobje do 10 let, od tega 60 odstotkov pogodb z ro nostjo
do 5 let. Skoraj polovica novih poslov z nepremi ninami je bila
sklenjena kot posojilo z ro nostjo do enega leta.
Lizin kih poslov s prebivalstvom je bilo konec lanskega leta za
818 milijonov EUR oziroma 24 odstotkov vseh lizin kih poslov.
Posli z ne nan nimi dru bami so ob koncu leta predstavljali
skoraj dve tretjini stanja lizin kih nalo b oziroma 2,1 milijarde
EUR. Za lizin ke dru be predstavljajo ne nan na podjetja
ve je kreditno tveganje zaradi relativno ve je izpostavljenosti
kot zaradi ve jega dele a nedonosnih terjatev.
Leto 2013 je bilo za lizin ki trg bolj spodbudno kot predhodno.
Obseg poslov se je lani pove al za 1,9 odstotka.
Poslovno poro ilo
3.3 Dejavnost skupine HETA Asset Resolution
3.5 Vpliv zakonskih sprememb na poslovanje
Dru ba HETA Asset Resolution, d. o. o., se ukvarja z
upravljanjem lastnega portfelja ter portfelja nekaterih dru b v
skupini Hypo Alpe-Adria-Bank International AG.
Na dejavnost dru be HETA Asset Resolution, d. o. o., je tudi v
letu 2013 e vedno vplival Zakon o uravnote enju javnih
nanc ZUJF (40/2012, 96/2012), poleg tega pa e Zakon o
izvr evanju prora unov Republike Slovenije za leti 2013 in
2014 ZIPRS1314 (Uradni list RS, t. 104/2012, 46/2013,
56/2013 - Z tip-1, 61/2013, 82/2013), ki je ZUJF v nekaterih
delih spremenil in dopolnil, na dejavnost HETA Asset
Resolution, d. o. o., pa je vplival predvsem v delu, ki se nana a
na davek na nepremi no premo enja ve je vrednosti.
3.4 Struktura portfelja na dan 31. 12. 2013
Poslovne terjatve
Poslovne terjatve so bile na dan 31. 12. 2013 enake 317.281
tiso EUR in se nana ajo na terjatve iz naslova nan nega
najema ter danih posojil. Struktura obstoje ega portfelja je
sestavljena iz 73,37 odstotka terjatev iz naslova nan nega
najema nepremi nin, 11,25 odstotka terjatev iz naslova
nan nega najema opreme ter 12,91 odstotka terjatev iz
naslova nan nega najema vozil. Preostali dele portfelja
predstavljajo druge terjatve.
2,47 %
12,91 %
11,25 %
73,37 %
Vozila
Oprema
Nepremi nine
Ostalo
Nalo bene nepremi nine
Na dan 31. 12. 2013 je imelo podjetje za 250.532 tiso EUR
nalo benih nepremi nin. Od tega je bilo 65 odstotkov vseh
nepremi nin danih v najem, 35 odstotkov pa praznih. Ve ino
nalo benih nepremi nin predstavljajo zgradbe, ostalo pa so
zemlji a.
v tiso evrih
Zemlji a
Zgradbe
Skupaj
Delež
Oddana
Prazna
Skupaj
64.682
98.219
162.900
65 %
27.911
59.721
87.632
35 %
92.593
157.940
250.532
100 %
V letu 2013 sta bili sprejeti dve spremembi Zakona o
nan nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju. Spodaj so povzete bistvene
spremembe, ki imajo vpliv na poslovanje dru be HETA Asset
Resolution, d. o. o.
Novela E
Za zagotovitev ve jih mo nosti u inkovitega in realnega
prestrukturiranja insolventnih
podjetij (ohranjanja zdravih jeder gospodarstva) je bilo
uzakonjeno:
 poenostavljena prisilna poravnava za samostojne
podjetnike in mikro podjetja, ki bo pomenila bistveno
cenej i in hitrej i postopek nan nega prestrukturiranja za
te subjekte;
 za zagotovitev ve je u inkovitosti postopkov prodaje
premo enja na javnih dra bah se dolo a dodatno
mo nost javne prodaje premo enja, in sicer tudi po
sistemu zni evanja izklicne cene, pri emer pri prvem
sklepu o prodaji izklicna cena ne sme biti ni ja od vrednosti
ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, pove ane za
25 odstotkov;

e ste ajni dol nik odstopi od vzajemno neizpolnjene
dvostranske pogodbe in zahtevek druge pogodbene
stranke za vra ilo delne izpolnitve zaradi pobota ne
preneha v celoti, mora druga pogodbena stranka terjatev
za pla ilo razlike prijaviti v ste ajnem postopku in ta
terjatev se pla a iz razdelitvene mase po pravilih tega
zakona o pla ilu terjatev upnikov enako velja tudi, e
ste ajni dol nik ali njegov sopogodbenik po za etku
ste aja uresni i pravico, da odstopi od vzajemno
neizpolnjene dvostranske pogodbe, ki jo ima po splo nih
pravilih obligacijskega prava;
 pravno dejanje ste ajnega dol nika, na podlagi katerega
je druga oseba prejela dol nikovo premo enje, ne da bi
bila dol na opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za
nasprotno izpolnitev majhne vrednosti je izpodbojno, e
Letno poro ilo 2013
7
Poslovno poro ilo
je bilo opravljeno v obdobju od za etka zadnjih 36
mesecev pred uvedbo ste ajnega postopka do za etka
ste ajnega postopka.
Novela F
Novela F vpeljuje naslednje:
odpravljena je omejitev najni jega dovoljenega dele a
popla ila (najmanj 50 odstotkov) in najdalj e dovoljene
odlo itve odpla ila ( tiri leta);
 prestrukturiranje zavarovanih terjatev je lahko prostovoljni
ukrep nan nega prestrukturiranja (ki se izvede v soglasju
z vsemi imetniki zavarovanih terjatev), v postopku nad
srednjo ali veliko dru bo pa je lahko tudi prisilni ukrep, ki
velja tudi za imetnike zavarovanih terjatev, kateri s
sprejetjem prisilne poravnave ne sogla ajo. Prisilno
prestrukturiranje zavarovanih terjatev je mogo e le tako,
da se odlo i njihova dospelost ali zni a obrestna mera;
 za etek postopka prisilne poravnave lahko poleg dol nika
predlaga tudi upnik (skupno imetniki ve kot 20 odstotkov
vseh nan nih terjatev do dol nika);
 uveden je nov institut ponovne prisilne poravnave;
 pomembno ja razlikovanje med nan nimi in poslovnimi
terjatvami;
 poenostavljena prisilna poravnava se uporablja tudi za
majhne dru be (poleg s. p. in mikro dru b).

3.6 Cilji poslovanja za leto 2014
Leto 2013 je e vedno leto nestabilnega trga in v tem pogledu
s komercialnega vidika pri akujemo, da bo tudi leto 2014 leto
pozicioniranja in stabiliziranja.
Pomembna prednost dru be HETA Asset Resolution, d. o. o.,
zagotovo ostaja univerzalnost in poznavanje posla, kar nam
omogo a, da la e prebrodimo morebitne krize v posameznih
gospodarskih panogah.
Da bi bilo delo na posameznih podro jih nanciranja in
upravljanja premo enja u inkovito, sodelujemo z vsemi
pomembnej imi igralci na trgu. Na tem podro ju elimo v letu
2014 predvsem z organizacijskimi spremembami in ITre itvami narediti korak naprej k ve ji eksibilnosti in hitrej i
izvedbi posla za kon ne stranke. Pri tem ostaja na e klju no
vodilo profesionalen odnos do obstoje ih in potencialnih
strank, katerega dosegamo z nenehnim izobra evanjem in
usposabljanjem zaposlenih.
Premi nine
Leto 2013 je z vidika prodaje osebnih vozil precej sledilo
preteklemu letu. Prav tako se nadaljuje trend ve je prodaje
vozil ni je vrednosti. Pospe eno smo delovali na trgu v smislu
pridobivanja novih poslovnih partnerjev in poglobitve
sodelovanja z obstoje imi.
Napovedi prodajalcev vozil za leto 2014 niso posebej
optimisti ne. Vsekakor se ne predvideva ve ja prodaja vozil
kot v letu 2013, ob nadaljevanju trenda prodaje iz zadnjega
etrtletja pa bomo verjetno zabele ili ve ji padec. Prav od
prodaje vozil in na e sposobnosti sodelovanja s partnerji bo
odvisno doseganje zastavljenih ciljev zmanj anja vozil na
zalogi. V ta namen se bodo z na imi strate kimi partnerji
izvajale dodatne promocijske aktivnosti in razvoj skupnih
produktov, ki bodo strankam ob nakupu predstavljali dodano
vrednost in na o konkuren no prednost.
Industrijska in druga oprema
Nakup industrijske opreme in opreme za obrt se je po pojavu
gospodarske krize mo no skr il, in ta trend e vedno traja.
Investicije so omejene, predvsem mala in srednja podjetja
izkoristijo sredstva slovenskega podjetni kega sklada za
nakup razli ne nove opreme. Eden od poudarkov HETA Asset
Resolution v tem segmentu je odprodaja rabljene opreme na
zalogi.
8
Letno poro ilo 2013
Poslovno poro ilo
Nepremi nine
V skladu z zahtevnim gospodarskim okoljem, ki ima izrazit
vpliv na nepremi ninski trg, bomo svoje napore in poslovne
aktivnosti v letu 2014 usmerili v:
 maksimalno dezinvestiranje, kjer je to z vidika donosnosti
posamezne nalo be smiselno;
 pripravo nepremi nin za prodajo in do takrat v
pridobivanje najemnikov zanje;
 kakovostno upravljanje nalo benih nepremi nin z
dolgoro nimi najemnimi pogodbami;
 zagotavljanje strokovnih, kompleksnih storitev upravljanja
in vzdr evanja vseh nepremi nin v na em portfelju;
 dejavnosti za prepoznavnost dru be z aktivnim tr enjskim
pristopom, pove anje prisotnosti na ih nepremi nim na
zalogi na lokalnem trgu;
 nadaljevanje in poglobitev sodelovanja s tujimi skladi ter
mednarodni investitorji.
Dolgoro no sledimo poslanstvu dru be HE TA Asset
Resolution, d. o. o., ki temelji na prodaji portfelja nalo b in
ohranitvi vrednosti premo enja, kar izvaja z ustreznimi ukrepi
za prestrukturiranja sredstev.
3.7 Zaposleni
Razvoj dru be HETA Asset Resolution temelji na na ih
zaposlenih. To zavedanje je tudi vodilo vseh na ih aktivnosti
na podro ju odnosov in dialoga z zaposlenimi. Trudimo se, da
se z razvojem podjetja razvijajo tudi na i zaposleni.
Eno na ih glavnih usmeritev na tem podro ju so v letu 2013 e
naprej predstavljale aktivnosti v okviru projekta Dru ini
prijazno podjetje. Skladno s terminskim na rtom smo sprejeli
nekatere ukrepe, s katerimi smo na primer star em
prvo ol kov omogo ili prost prvi olski dan ter nepla an
dopust v primeru dru inske stiske oziroma izrednih razmer.
Prav tako smo formalizirali nekaj dobrih praks iz preteklosti, s
katerimi elimo nadaljevati tudi v prihodnje.
Odgovornost do zaposlenih se ka e tudi v rednih sre anjih z
vodstvom, na katerih ve krat letno odkrito spregovorimo o
strate ko pomembnih temah in odgovorimo na vpra anja, ki
jih zaposleni posredujejo skozi razli ne vnaprej dogovorjene
kanale.
Vpeljali smo tudi mo nost obiska vodstva v okviru govorilnih
ur tako imajo zaposleni prilo nost pogovora z vodilnimi na
poljubno temo in hkrati zagotovilo, da jo bodo skrbno
obravnavali in bo dobila ustrezen epilog.
Konec leta 2013 je bilo v podjetju HETA Asset Resolution, d. o. o.,
201 zaposlenih.
tevilo zaposlenih
Leto
2012
2013
t. zaposlenih
na dan 31. 12.
273
201
t. zaposlenih,
prera unano iz delovnih ur
∗
242*
166,5∗
* tevilo zaposlenih, prera unano iz ur, prikazuje dejansko stanje
zaposlenih v dru bi. Po izvedenem procesu reorganizacije in
integracije lizin ke dejavnosti imamo dolo eno tevilo zaposlenih,
ki imajo zaradi narave dela in odgovornosti sklenjeno delovno
razmerje s HETA Asset Resolution in Hypo banko po odstotnem
na elu 50 : 50, kar pomeni, da jih vodimo v evidencah obeh dru b.
Letno poro ilo 2013
9
Poslovno poro ilo
Izobrazbena struktura
Strokovna izobrazba je na visoki ravni, kot ka e spodnji gra ni
prikaz. Dele zaposlenih z visoko izobrazbo v zadnjih letih
nara a in se pribli uje polovici vseh zaposlenih. Veliko
zaposlenih se ob delu dodatno izobra uje, kar dru ba v
dolo enem obsegu nan no podpira v obliki so nanciranja
tudija.
Stopnja
izobrazbe
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
2012
0
112
15
139
7
273
0%
41 %
5%
51 %
3%
100 %
2013
1
63
9
119
9
201
0%
31 %
4%
59 %
4%
100 %
Sistemizacija delovnih mest
V letu 2013 smo zaklju ili obse ne aktivnosti prenove in
poenotenja sistematizacije delovnih mest. V sklopu
integracije lizin ke in ban ne dejavnosti smo uskladili oziroma
poenotili vsa delovna mesta ter jih enotno umestili v strukturo
HETA Asset Resolution.
Kadrovanje
Iskanje in izbor novih sodelavcev podpirajo jasno opredeljeni
cilji posamezne organizacijske enote. Prednost dajemo
internemu kadrovanju, pri katerem upo tevamo elje in
ambicije zaposlenih ter posledi no omogo amo karierni
razvoj zaposlenih s prehodi z enega delovnega mesta na
drugega. Izbiranje zaposlenih potek a v ve krogih
strukturiranih intervjujev s kandidati. Pri dolo enih, predvsem
odgovornej ih delovnih mestih, pa kandidati predhodno
opravijo tudi testiranje pri usposobljenem zunanjem
partnerju. Kon na odlo itev je sestavljena iz analize
strokovnega znanja in osebnostnih lastnosti, potrebnih za
uspe no opravljanje dela na posameznem delovnem mestu.
Izobra evanje in usposabljanje
Verjamemo v dejstvo, da lahko samo usposobljeni sodelavci
sledijo potrebam, ki se ka ejo na slovenskem nan nem trgu,
zato v dru bi skrbimo za nenehno in celovito strokovno
izobra evanje svojih zaposlenih. Z omenjenimi potrebami po
10
Letno poro ilo 2013
pridobivanju novih strokovnih znanj, kot tudi z razvojem
kompetenc s podro ja osebnostnega razvoja, se sre ujemo
vse leto, iz leta v leto pa vklju imo v izobra evanje ve je
tevilo sodelavcev. Za dosego poslovnih ciljev smo si zastavili
klju na izobra evalna podro ja za razvoj ban nega
poslovanja, ki izhajajo iz strate kih zahtev.
Glede na potrebe vsako leto organiziramo tudi interna
usposabljanja. V letu 2013 smo se osredoto ali na naslednja
izobra evanja:
 prodajna izobra evanja,
 izobra evanja za pridobitev licenc za zavarovalni ko
posredovanje,
 mednarodno izobra evanje na podro ju upravljanja s
tveganji,
 izobra evanja v okviru Hypo poslovne akademije, kjer
smo zaposlenim omogo ili sodelovanje v vrsti koristnih
delavnic, kot na primer Upravljanje s stresom, Timsko
delo, Interno in javno nastopanje, Komunikacija in
podobno.
Izobra evanja so bila tematsko zelo pestra in so udele encem
dala vrsto koristnih znanj in ve in, ki so potrebne za uspe no
delo. Hypo poslovna akademija, ki je naletela na izjemen
odziv pri zaposlenih, je konkreten odgovor na izsledke
raziskave, ki smo jo na temo zadovoljstva izvedli med
zaposlenimi.
Nekatera usposabljanja se izvajajo tudi na ravni skupine,
predvsem na podro ju usposabljanja vodstvenih kadrov in za
posamezna podro ja dela, kjer ugotavljamo potrebo po
speci nih znanjih. e naprej izvajamo tudi te aje tujih
jezikov, pri katerih prevladuje angle ina.
Poleg internih usposabljanj se zaposleni pogosto udele ujejo
seminarjev, konferenc oziroma posvetov, ki jih organizira
Zdru enje bank Slovenije ali katera druga relevantna
ustanova. Vsako leto izbrani sodelavci opravijo izpit ali
pridobijo licenco za zavarovalni ko posredovanje in prodajo
investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov.
Poleg tega Dru ba zaposlenim so nancira tudij ob delu
oziroma pridobivanje razli nih potrebnih licenc s nan nega
podro ja.
Znanja, pridobljena bodisi na izobra evanjih ali s
samoizobra evanjem, zaposleni v okviru podro nih ali
oddel nih aktivnosti prena ajo na svoje sodelavce.
Poslovno poro ilo
Ne glede na to, da smo se zavezali k optimizaciji stro kov,
ohranjamo skrb za izobra evanje svojih sodelavcev kot eno
glavnih nalog in zagotavljamo koristna ter tematsko
raznovrstna izobra evanja.
Letni pogovori in ciljno vodenje
Cilj letnih pogovorov je dolgoro no zagotavljanje uspe nega
poslovanja lizinga. Letni pogovori nam omogo ajo
sistemati no postavljanje novih ciljev, pregled uresni evanja
dogovorjenih ciljev v preteklem letu ter sistemati en poklicni
in osebnostni razvoj vodij in sodelavcev. Letni pogovor najprej
opravi vodja s svojim nadrejenim oziroma vodstvom, sledi mu
pogovor vodje s podrejenimi sodelavci. Po kon anem
pogovoru sta vodja in podrejeni sodelavec odgovorna za
uresni evanje dogovorjenih ciljev, kadrovska slu ba pa
poskrbi za organiziranje dogovorjenih usposabljanj in
uresni itev razvojnih na rtov, usklajenih s strategijo dru be.
Ciljne pogovore izvajamo praviloma dvakrat letno, razvojni
pogovor pa enkrat letno.
K dobremu po utju zaposlenih prispevajo tudi neformalna
dru enja, zato z donacijami aktivno podpiramo in
prispevamo k razvoju portno-kulturnega dru tva Hypo, ki
lanom omogo a aktivno pre ivljanje prostega asa v smislu
zagotavljanja cenovno zelo ugodnih portnih in kulturnih
aktivnosti po izbiri lanov. S tem krepimo povezanost in
dru enje zaposlenih tudi zunaj slu benega asa in okolja.
Aktivnosti v okviru dru tva ostajajo zelo raznovrstna in
vklju ujejo veliko zaposlenih.
Varstvo pri delu in skrb za zdravje zaposlenih
Rezultati raziskave organizacijske klime v zadnjih letih ka ejo,
da so pogoji za delo v na i dru bi na visoki ravni. Zaposleni so
glede na svoja delovna mesta redno napoteni na zdravni ke
preglede, ki poleg osnovnih, vklju ujejo e raz irjen izbor
preiskav. Posebno skrb namenjamo zaposlenim, ki imajo
te ave s hrbtenico in posledi no potrebujejo prilagoditve
delovnega okolja.
Kadrovski projekti za zaposlene
Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih
V poletnih mesecih so bili zaposleni vklju eni v obse no
raziskavo zadovoljstva zaposlenih, ki smo jo izvedli s pomo jo
zunanjega partnerja. Z dobro zastavljenim akcijskih na rtom
in razli nimi promocijskimi aktivnostmi, povezanimi z
dobrodelnostjo, smo dosegli odli en odziv zaposlenih v
anketi je sodelovalo ve kot 80 odstotkov zaposlenih. Anketa
je pokazala, da je splo ni indeks zadovoljstva zaposlenih v
dru bi HETA Asset Resolution v skladu s pri akovanji,
upo tevajo stanje v bran i in okolju, v katerem delujemo. Na
podlagi rezultatov ankete smo po predstavitvi rezultatov
zaposlenim pripravili tudi akcijski na rt za izbolj anje
najslab e ocenjenih podro ij. Veliko aktivnosti smo za eli e v
jeseni. V HETA Asset Resolution se mo no zavedamo, da
zaposlenih ni mogo e motivirati le z zunanjimi dejavniki,
temve lahko z razli nimi prijemi poskrbimo za izbolj anje
delovne klime in pogojev za njihovo dobro po utje.
Omenjeno merjenje organizacijske klime in zadovoljstva
zaposlenih bomo izvajali tudi v prihodnje, saj nam izsledki
poka ejo jasno sliko stanja v Hypu in na e konkuren ne
prednosti ter razvojne mo nosti kadrov.
Znotraj kadrovskih projektov je dru ba HE TA Asset
Resolution v letu 2013 nadaljevala z izvedbo odmevnih in s
strani zaposlenih dobro sprejetih aktivnosti. Poleti smo
izvedli e drugi dan korporativnega prostovoljstva, t. i.
HypoDAN za dober namen , v okviru katerega so zaposleni
en delovni dan namenili tistim, ki pomo resni no
potrebujejo. Tokrat smo se odpravili na hrva ko obalo, kjer
smo v Zambratiji pri Umagu urejali odbojkarsko igri e ob
domu Zveze prijateljev mladine in postavili igralo ter poslikali
pla o.
Omenjeni projekt je do ivel tretjo ponovitev v jeseni, ko smo
izvedli akcijo zbiranja obla il, opreme in hrane, ki smo jo pred
novoletnimi prazniki namenili Zvezi prijateljev mladine
Moste - Polje, skupaj z novoletno donacijo Banke in HETA
Asset Resolution v skupni vi ini 14.000 EUR.
V letu 2013 smo prav tako nadaljevali z izdajanjem skupnega
elektronskega glasila, ki so ga vsi zaposleni dobro sprejeli in
bo tudi v prihodnje vir poglobljenih informacij, posredovanih
na lahkoten na in.
Letno poro ilo 2013
11
Poslovno poro ilo
Na rti za prihodnost
V letu 2014 se bomo e naprej trudili, da bodo vse na e
aktivnosti na kadrovskem podro ju v dolgoro no korist na ih
zaposlenih, ki predstavljajo trden temelj na ega obstoja in
razvoja v prihodnosti. Skladno s potrjenim terminskim
na rtom bomo izvajali ukrepe za pridobitev Polnega
certi kata Dru ini prijazno podjetje , spremljali bomo
po utje na ih zaposlenih, najve ji poudarek pa bo ostal na
odprti in predvsem redni komunikaciji z zaposlenimi ter
razli nih projektih, v katere se bodo lahko aktivno vklju evali.
3.8 Upravljanje s tveganji
Funkcijo upravljanja s tveganji izvajajo tevilne slu be in
delovna telesa, za kontrolo kreditnega tveganja pa skrbi
slu ba za upravljanje tveganj, ki je neposredno odgovorna
upravi dru be HETA Asset Resolution, d. o. o. Njena vloga
zajema razvoj in zagotavljanje naprednih in u inkovitih
tehnik upravljanja s tveganji (identi kacija, ocenjevanje in
poro anje) na im bolj sistemati en, pregleden in razumljiv
na in ter irjenje zavedanja kulture o pomenu upravljanja s
tveganji za dolgoro no in varno poslovanje nan ne skupine
v okvirih, ki so dolo eni v internih politikah dru be.
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje predstavlja mo nost (verjetnost) nastanka
izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti dol nika
do kreditodajalca. Povezano je z nepripravljenostjo ali
nesposobnostjo dol nika, ki je lahko za asna (nelikvidnost)
ali trajna (insolventnost), da v dogovorjenem roku izpolni
svoje nan ne obveznosti.
Upravljanje in nadziranje kreditnih tveganj je zelo
pomembno. Zato zanje skupaj skrbijo oddelek podpore
upravljanja kreditnih tveganj, oddelek spremljave nalo b
podjetij in slu ba za upravljanje tveganj. Njihova osnovna
dejavnost je priprava kreditnih analiz redno ocenjevanje
nan nega zdravja strank ter ustvarjati podlago za
spremljanje in podalj evanje kreditnih predlogov s ciljem
zagotoviti popla ila nan nih obeznosti s strani na ih strank.
Za zmanj evanje kreditnih tveganj se uporabljajo razli ni
pristopi, predvsem ustrezna vrsta zavarovanja, kakovost,
valuta, rok in vrsta nalo be. Poleg tega mati na dru ba s
smernicami in politikami lokalno izvaja in izpopolnjuje
kreditni proces.
Valutno tveganje
V dru bi HETA Asset Resolution, d. o. o., obvladujemo valutno
tveganje tako, da izravnavamo valuto rpanja posojila na
strani virov s terjatvami do strank na strani sredstev. e pride
do neuravnote enosti valut na strani sredstev in virov, se
pojavi valutno tveganje. Mese no spremljamo stanja
razli nih valut in jih izravnavamo, tako da je valutna vrzel
zanemarljiva.
12
Letno poro ilo 2013
Poslovno poro ilo
Obrestno tveganje
3.9 Naložbe in razvoj
Obvladovanje obrestnega tveganja pomeni ugotavljanje
usklajenosti obrestnih mer na strani sredstev in virov. e
obrestne mere na strani sredstev in virov niso usklajene, se
pojavi obrestno tveganje.
Na podro ju Organizacije in informacijske tehnologije smo v
letu 2013 nadaljevali iz prej njih let zastavljeno strategijo ter
veliko vlo ili v varnost poslovanja in podatkov ter posodobitev
programske opreme.
V dru bi HETA Asset Resolution, d. o. o., uporabljamo svoj
model za ugotavljanje obrestnega tveganja, na podlagi
katerega izra unavamo morebitne dobi ke ali izgube, ki
nastanejo zaradi zamika ob prilagoditvi obrestnih mer na
sredstvih in virih zaradi spremenjenih razmer na trgu.
Podro je, katerega osnovna dol nost je vzdr evanje, razvoj in
visoka razpolo ljivost informacijskih sistemov, je v letu 2013
svoje delo usmerilo v stro kovno u inkovitost lastnega
delovanja in procesov dru be ter nadgradnjo poro anja.
Likvidnost
Za u inkovito upravljanje in nadzor likvidnostnega tveganja
imamo v dru bi HETA Asset Resolution, d. o. o., razvite
ustrezne nadzorne postopke in informacijski sistem.
Oblikovali smo tudi ustrezne likvidnostne rezerve, ki skupini
omogo ajo dnevno izpolnjevanje vseh obveznosti.
Zagotavljali smo celovito podporo vsem zakonodajnim in
ostalim regulatorskim zahtevam.
Na podro ju upravljanja sistemov in komunikacij smo
pomembno posodobili klju no strojno opremo (stre nike,
diskovna polja in mre no komunikacijsko opremo).
Letno poro ilo 2013
13
Poslovno poro ilo
3.10 Dogodki po datumu bilance stanja
Dru ba Hypo Alpe Adria Bank AG je 28. 5. 2014 izvedla
dokapitalizacijo dru be z naknadnim vpla ilom v kapitalske
rezerve (debt to equty) v vi ini 57 milijonov evrov.
Na dan 1. 2. 2014 sta bila imenovana nova lana uprave Ivan
Dujmovi in Peter Scharwitzl. Na dan 30. 9. 2014 je vodstvo
zapustil Mitja Kri aj.
Dru ba ima na dan 30. 6. 2014 negativni kapital v vi ini 34,03
mio EUR. Vodstvo dru be deluje v skladu z ZFPPIPP in
pripravlja seznam ukrepov za nadzorni svet s ciljem, da se to
vpra anje re i v zakonsko zahtevanem asovnem okvirju.
Ukrepi vklju ujejo, vendar se ne omejujejo, pretvorbo posojil v
kapital ali izdajo podrejenega dolga.
14
Letno poro ilo 2013
Ra unovodsko poro ilo
4 Računovodsko poročilo za leto 2013
4.1
Izjava o odgovornosti poslovodstva
Poslovodstvo skupine / dru be potrjuje ra unovodske izkaze za leto, kon ano na dan 31. 12. 2013, ter uporabljene ra unovodske
usmeritve in pojasnila k ra unovodskim izkazom.
Poslovodstvo skupine / dru be je odgovorno za pripravo letnega poro ila, tako da predstavlja resni no in po teno sliko
premo enjskega stanja dru be in izidov njenega poslovanja za leto, kon ano 31. 12. 2013.
Poslovodstvo skupine / dru be potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne ra unovodske usmeritve, ter da so bile
ra unovodske ocene izdelane po na elu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Poslovodstvo skupine / dru be tudi potrjuje, da so
ra unovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno
zakonodajo in s slovenskimi ra unovodskimi standardi.
Poslovodstvo skupine / dru be je tudi odgovorno za ustrezno vodeno ra unovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za
zavarovanje premo enja ter za prepre evanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Dav ne oblasti lahko kadar koli v petih let po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje dru be, kar lahko
posledi no povzro i nastanek dodatne obveznosti pla ila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov in
terjatev. Poslovodstvo skupine ni seznanjeno z okoli inami, ki bi lahko povzro ile morebitno pomembno obveznost iz tega
naslova.
Peter Scharwitzl ,
direktor
Petr Krumphanzl,
direktor
Ivan Dujmović,
direktor
Ljubljana, 3. oktober 2014
Letno poro ilo 2013
15
4.2 Revizorjevo poročilo
16
Letno poro ilo 2013
4.3 Izkaz poslovnega izida
Razli ica I
v tiso evrih
pojasnilo
2013
HETA Asset Resolution d. o. o.
2012
2013
2012
1. Čisti prihodki od prodaje
a)
isti prihodki od prodaje proizvodov in storitev, razen najemnin
b)
isti prihodki od najemnin
c)
isti prihodki od prodaje blaga in materiala
2. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi
prihodki)
18
51.465
12.242
39.223
60.097
6.505
53.106
486
42.177
8.850
33.327
51.661
6.377
45.284
19
6.107
4.282
6.708
4.282
3. Stroški blaga, materiala in storitev
a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stro ki
porabljenega materiala
20
-12.797
-14.194
-10.315
-12.775
-761
-1.697
-746
-857
20
-12.036
-9.180
-5.436
-1.899
-691
-1.154
-106.603
-23.836
-12.497
-9.445
-5.384
-1.907
-988
-1.166
-50.343
-25.351
-9.569
-7.458
-4.178
-1.692
-691
-897
-101.727
-21.454
-11.918
-9.445
-5.384
-1.907
-988
-1.166
-47.416
-22.425
20
-79.104
-23.236
-76.629
-23.235
20
-3.663
-7.503
68.917
-1.756
-2.041
80.711
68.917
-1.756
-2.041
86.196
5.490
80.706
-89.889
-24.389
-24.389
-49.306
-43.810
-43.810
-431
80.711
41
41
-49.306
-43.811
-43.810
-1
-42
-3.644
-7.503
72.410
3.497
68.913
-290
-42
-288
-36
-288
-36
-143
47
-150
-6
388
-2
47
-140
-6
386
-13.463
-133.832
-9.436
-31.746
b)
4.
a)
b)
c)
)
5.
a)
b)
c)
6.
7.
a)
b)
8.
a)
9.
10.
a)
b)
11.
a)
b)
12.
13.
14.
15.
16.
Stro ki storitev
Stroški dela
Stro ki pla
Stro ki pokojninskih zavarovanj
Stro ki drugih socialnih zavarovanj
Drugi stro ki dela
Odpisi vrednosti
Amortizacija
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih
sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Drugi poslovni odhodki
Finančni prihodki iz danih posojil
Finan ni prihodki iz posojil, danih dru bam v skupini
Finan ni prihodki iz posojil, danih drugim
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finan ni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finan ni odhodki iz posojil, prejetih od bank
Finan ni odhodki iz drugih nan nih obveznosti
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finan ni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meni nih
obveznosti
Finan ni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
Drugi prihodki
Drugi odhodki
Davek iz dobička
Odloženi davki
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
20
21
22
23
24
25
26
-84.552
-24.415
-24.415
-13.463
-132.558
-96
-8.963
-32.722
Pojasnila na straneh od 27 do 69 so sestavni del ra unovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Letno poro ilo 2013
17
4.4 Izkaz vseobsegajočega donosa
v tiso evrih
pojasnilo
17. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
18. Druge sestavine vseobsegajočega donosa
19. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
18
Letno poro ilo 2013
12
2013
2012
2013
2012
-132.558
0
-132.558
-32.722
0
-32.722
-133.833
0
-133.833
-31.746
0
-31.746
4.5 Bilanca stanja
(na dan, 31. 12. 2013 in 31.12. 2012)
v tiso evrih
Pojasnilo
SREDSTVA
A. Dolgoročna sredstva
I.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne
časovne razmejitve
1.
Dolgoro ne premo enjske pravice
2. Druge dolgoro ne aktivne asovne razmejitve
II. Opredmetena osnovna sredstva
1.
Zemlji a in zgradbe
a) Zemlji a
b) Zgradbe
2. Druge naprave in oprema
3. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
III. Naložbene nepremičnine
IV. Dolgoročne finančne naložbe
1.
Dolgoro ne nan ne nalo be, razen posojil
a) Delnice in dele i v dru bah v skupini
b) Delnice in dele i v pridru enih dru bah
c) Druge delnice in dele i
2.
Dolgoro na posojila
a) Dolgoro na posojila dru bam v skupini
b) Dolgoro na posojila drugim
V. Odložene terjatve za davek
B. Kratkoročna sredstva
I.
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II.
Zaloge
1.
Material
2.
Nedokon ana proizvodnja
3.
Proizvodi in trgovsko blago
4.
Predujmi za zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
1.
Kratkoro na posojila
a) Kratkoro na posojila dru bam v skupini
b) Kratkoro na posojila drugim
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
1.
Kratkoro ne poslovne terjatve do dru b v skupini
2.
Kratkoro ne poslovne terjatve do kupcev
3.
Kratkoro ne poslovne terjatve do drugih
V. Denarna sredstva
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
SKUPAJ SREDSTVA
Zunajbilančna aktiva
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
570.886
1.710.793
536.316
1.566.404
1.317
17.266
1.255
11.743
1.162
155
55.642
20.533
1.403
19.130
29.008
6.101
6.101
15.716
1.550
58.731
9.956
2.064
7.892
38.495
10.280
10.280
1.100
155
37.091
2.434
371
2.063
28.556
6.101
6.101
10.193
1.550
58.031
9.956
2.064
7.892
38.112
9.963
9.963
4
253.873
260.054
313
819.500
802.123
320
5
123
190
259.741
122
198
801.803
237.120
260.850
1.109
58
861
190
259.741
673.753
809.704
7.901
6.842
861
198
801.803
259.741
259.741
86.562
21.442
6.909
801.803
13.173
294.842
23.491
16.392
122.205
21.442
6.873
801.803
13.173
440.850
23.491
16.391
34
25
4.199
2.651
40.231
40.231
3.128
13.264
175.901
175.901
40.231
7.493
175.901
50.567
2.038
5.455
10.487
747
658.195
9.698
44.822
5.745
28.491
3.910
2.009.545
20.015
25
4.197
2.651
76.932
76.932
36.701
40.231
6.866
1
1.645
5.220
10.092
606
659.127
9.686
3.128
13.263
325.910
325.910
150.009
175.901
49.373
5
43.653
5.715
25.685
5.217
2.012.471
19.790
1
2
3
25
6
7
8
9
10
17
Letno poro ilo 2013
19
v tiso evrih
pojasnilo
A.
I.
1.
II.
III.
1.
IV.
IV.
V.
B.
1.
2.
3.
C.
I.
1.
II.
2.
III.
Č.
I.
1.
2.
II.
1.
2.
3.
4.
D.
Kapital
Vpoklicani kapital
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Zakonske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Preneseni čisti poslovni izid
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne
razmejitve
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
Druge rezervacije
Dolgoro ne pasivne asovne razmejitve
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti
Dolgoro ne nan ne obveznosti do bank
Dolgoročne poslovne obveznosti
Druge dolgoro ne poslovne obveznosti
Odložene obveznosti za davek
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoro ne nan ne obveznosti do bank
Druge kratkoro ne nan ne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoro ne poslovne obveznosti do dru b v skupini
Kratkoro ne poslovne obveznosti do dobaviteljev
Kratkoro ne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
Druge kratkoro ne poslovne obveznosti
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Zunajbilančna pasiva
11
12
13
31. 12. 2013
31. 12. 2012
-74.843
1.000
1.000
60.498
2
2
20
-3.805
-132.558
9.280
-32.722
-133.832
14.050
-31.746
4.915
4.048
5.566
4.048
275
3.504
1.360
244.438
244.215
244.215
213
405
3.430
1.238.089
1.233.404
1.233.404
192
4.238
1.136
244.438
244.215
244.215
213
405
3.430
1.236.904
1.233.404
1.233.404
223
223
223
223
259
259
3.241
765.831
746.319
746.319
-3.089
17.360
17.360
1.249
1.744
1.744
14
482.400
459.221
459.221
15
23.179
9.270
2.734
11.174
1.285
658.195
9.698
8.801
4.942
7.342
3.065
2.009.545
20.015
25
17
-72.314
1.000
1.000
60.498
480.434
458.217
458.217
22.217
8.860
2.579
10.778
1.003
659.127
9.686
Pojasnila na straneh od 27 do 69 so sestavni del ra unovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
20
Letno poro ilo 2013
2.655
17.360
17.360
1.249
1.742
1.742
20
273
273
4.412
767.432
746.347
746.319
28
21.085
16
31. 12. 2013
31. 12. 2012
19.512
228
7.822
4.962
6.500
3.033
2.012.471
19.790
4.6 Izkaz gibanja kapitala
Gibanje kapitala za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 (Skupina HETA Asset Resolution)
v tiso evrih
VI.
V.
IV.
isti
I. VpoII.
III.
1 Prese ek Prene en dobi ek
klicani Kapitalske Rezerve iz Zakonske iz prevreisti / izguba
kapital
rezerve dobi ka
rezerve dnotenja dobi ek poslo. leta
A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja 17.360
A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja
17.360
B.1. Spremembe lastniškega kapitala transakcije z lastniki
a) Vpis osnovnega kapitala
b) Izpla ilo dividend
c) Druge spremembe lastni kega kapitala - dokapitalizacija
Oddelitev
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poročevalskega obdobja
a) Vnos istega poslovnega izida poro evalskega obdobja
b) Sprememba prese ka iz prevrednostenja opredmetenih
osnovnih sredstev
c) Sprememba prese ka iz prevrednostenja nan nih
nalo b
č) Druge sestavine vseobsegajo ega donosa
poro evalskega obdobja
B.3. Spremembe v kapitalu
a) Razporeditev preostalega dela istega dobi ka
primerjalnega poro evalskega obdobja
na druge sestavine kapitala
b) Razporeditev preostalega dela istega dobi ka
poro evalskega obdobja na druge sestavine
kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
c) Razporeditev dela istega dobi ka za oblikovanje
dodatnih rezerv po sklepu skup ine
č) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala
d) Druge spremembe v kapitalu (zaokro evanje)
C. Končno stanje poročevalskega obdobja
-16.360
VII.
Skupaj
1.249
1.249
1.744
1.744
1.744
1.744
9.280
9.280
-32.722 -3.089
-32.722 -3.089
58.844
-1
-1
1.941
60.784
61.000
-2.156
-1
-1
1.941
61.000
-216
-132.558 -132.558
20
-132.558 -132.558
20
405
-1.741
-1.741
-16.360
405
-1.741
-1.741
1.000
60.498
2
2
20
-15.026
32.722
-15.026
15.026
17.696
20
-3.805 -132.558 -74.843
Letno poro ilo 2013
21
Gibanje kapitala za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 (HETA Asset Resolution d. o. o.)
v tiso evrih
VI.
V.
IV.
isti
I. VpoII.
III.
1 Prese ek Prene en dobi ek
klicani Kapitalske Rezerve iz Zakonske iz prevreisti / izguba
kapital
rezerve dobi ka
rezerve dnotenja dobi ek poslo. leta
A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja 17.360
17.360
B.1. Spremembe lastniškega kapitala transakcije z lastniki
a) Vpis osnovnega kapitala
b) Izpla ilo dividend
c) Druge spremembe lastni kega kapitala - dokapitalizacija
Oddelitev
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poročevalskega obdobja
b) Sprememba prese ka iz prevrednostenja opredmetenih
osnovnih sredstev
c) Sprememba prese ka iz prevrednostenja nan nih
nalo b
č) Druge sestavine vseobsegajo ega donosa
poro evalskega obdobja
primerjalnega poro evalskega obdobja
na druge sestavine kapitala
b) Razporeditev preostalega dela istega dobi ka
poro evalskega obdobja na druge sestavine
kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
c) Razporeditev dela istega dobi ka za oblikovanje
dodatnih rezerv po sklepu skup ine
č) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala
d) Druge spremembe v kapitalu (zaokro evanje)
22
Letno poro ilo 2013
-16.360
1.249
1.249
1.742
1.742
14.050 -31.746
14.050 -31.746
1.742
1.742
VII.
Skupaj
2.655
2.655
58.844
58.884
61.000
-2.156
61.000
-2.156
-133.832 -133.812
20
-133.832 -133.832
20
405
-16.360
406
1.000
60.498
-1.742
20
-14.050
31.746
-14.050
14.050
-1
17.696
-1.742
-1
20
-133.832
-72.314
Gibanje kapitala za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 (Skupina HETA Asset Resolution)
v tiso evrih
V.
I.
II.
III.
1 Preneseni
Vpoklicani Kapitalske Rezerve iz Zakonske
isti
kapital
rezerve dobi ka
rezerve
dobi ek
A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
obdobja
primerjalnega poro evalskega obdobja na druge
sestavine kapitala
17.360
17.360
1.249
1.249
1.744
1.744
1.744
1.744
6.736
6.736
VI.
isti
dobi ek
/ izguba
poslov.
leta
VII.
Skupaj
2.544 29.633
2.544 29.633
-32.722 -32.722
2.544
2.544
17.360
1.249
1.744
1.744
9.280
-32.722 -32.722
-2.544
-2.544
-32.722 -3.089
Gibanje kapitala za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 (HETA Asset Resolution d. o. o.)
v tiso evrih
V.
I.
II.
III.
1 Preneseni
Vpoklicani Kapitalske Rezerve iz Zakonske
isti
kapital
rezerve dobi ka
rezerve
dobi ek
A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
obdobja
primerjalnega poro evalskega obdobja na druge
sestavine kapitala
17.360
17.360
1.249
1.249
1.742
1.742
1.742
1.742
9.461
9.461
VI.
isti
dobi ek
/ izguba
poslov.
leta
VII.
Skupaj
4.589 34.401
4.589 34.401
-31.746 -31.746
17.360
1.249
1.742
1.742
4.589
-31.746 -31.746
-4.589
4.589
-4.589
14.050
-31.746
2.655
Letno poro ilo 2013
23
Izkaz bilan nega dobi ka in izgube za dru bo HETA Asset resolution d. o. o.
v tiso evrih
a) isti poslovni izid poslovnega leta
b) Preneseni isti poslovni izid prej njih let
c) Drugi premiki v kapital
) Izpla ilo dobi ka
d) Drugi premiki iz kapitala
Bilančni dobiček / izguba
24
Letno poro ilo 2013
31. 12. 2013
31. 12. 2012
-133.832
-31.746
14.050
-133.832
-17.696
4.7 Izkaz denarnega toka
Izkaz denarnega toka za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013
Razli ica II
v tiso evrih
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in nan ni prihodki iz poslovnih terjatev
Poslovni odhodki brez amortizacije in nan ni odhodki iz poslovnih obveznosti
Davki iz dobi ka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
25.372
57.619
-31.957
-290
27.942
64.808
-27.807
-9.059
21.058
48.931
-27.583
-290
20.506
56.329
-26.387
-9.436
b) Spremembe čistih obratnih sredstev poslovnih postavk
Za etne manj kon ne poslovne terjatve
Za etne manj kon ne aktivne asovne razmejitve
Za etne manj kon ne odlo ene terjatve/obveznosti za davek
Za etna manj kon na sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
Za etne manj kon ne zaloge
Kon ni manj za etni poslovni dolgovi
Kon ne manj za etne pasivne asovne razmejitve
58.005
42.136
2.463
-880
-1.595
5.553
6.730
3.598
148.384
18.127
486
8.963
70.622
93.251
-42.135
-930
61.119
41.569
3.911
291
-1.595
5.588
7.356
3.999
127.738
18.262
-864
9.435
70.622
74.809
-43.734
-792
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju
83.377
176.326
82.177
148.244
728.881
510.377
732.374
515.724
68.767
80.386
72.260
85.872
34.473
25.989
599.652
41.722
2.821
385.448
34.473
25.989
599.652
41.722
2.682
385.448
-205.622
-936
-52.152
-2.518
-150.016
-498.778
-253
-17.000
-197.876
-283.649
-206.202
-90
-34.254
-2.499
-169.359
-477.735
-253
-16.912
-178.580
-281.990
523.259
11.599
526.172
37.989
61.000
61.000
23.691
61.000
61.000
23.691
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) prejemki pri naložbenju
Prejemki od dobljenih obresti in dele ev v dobi ku, ki se nana ajo na
nalo benje
Prejemki od odtujitve neopredmetenih osnovnih sredstev
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
Prejemki od odtujitve nalo benih nepremi nin
Prejemki od odtujitve dolgoro nih in kratkoro nih nan nih nalo b
b) Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmeteni sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih sredstev
izdatki za pridobitev nalo benih nepremi nin
Izdatki za pridobitev dolgoro nih in kratkoro nih nan nih nalo b
c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Prejemki pri financiranju
Prejemki od vpla anega kapitala
Prejemki od pove anja dolgoro nih in kratkoro nih nan nih obveznosti
23.691
23.691
Letno poro ilo 2013
25
v tiso evrih
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
b) Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti
Izdatki za odpla ila dolgoro nih in kratkoro nih nan nih obveznosti
Izdatki za izpla ila dividend in drugih dele ev v dobi ku
-670.459
-24.415
-646.044
-229.121
-43.811
-185.310
-671.409
-24.389
-647.020
-229.137
-43.810
-185.327
c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju
Končno stanje denarnih sredstev
Denarni izid v obdobju
Oddelitev (denarna sredstva)
začetno stanje denarnih sredstev
-609.459
10.487
-2.823
-15.180
28.491
-205.430
28.491
-17.505
-610.409
10.093
-2.060
-13.532
25.685
-205.446
25.685
-19.213
45.996
Pojasnila postavk v izkazu denarnega toka so na strani 46, t o ka , in razkritje t.10, razkritje denarnih ustreznikov.
denarnih ustreznikov.
26
Letno poro ilo 2013
44.898
4.8 Pojasnila
Splo na pojasnila
a) Osnovni podatki o skupini HETA Asset Resolution:
Obvladujo a dru be: HETA Asset Resolution d. o. o.
Pravna oblika:
dru ba z omejeno odgovornostjo
Sede :
Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana
Dr ava:
Slovenija
Odvisne dru be v 100 % lasti na dan 31. 12. 2013:
Ime dru be
Hypo Center 2, d. o. o.
Hypo PC, d. o. o.
HS Projekti, d. o. o.
Terme SPA Roga ka d. d.
Qlandia Marketing, d. o. o.
Sede
Dunajska 117, Ljubljana
Zdravili ki trg 12, Roga ka Slatina
Skupina ima poleg tega e lastni ke dele e v naslednjih podjetjih:
RRA Celje, d. o. o., Kidri eva ulica 25, Celje (6,07-odstotni dele )
Dosor, d. o. o., Prisojna c. 4A, Radenci (50-odstotni dele )
Urbana prenova Izola, d. o. o., Cankarjev drevored 23, Izola (40-odstotni dele )
Dru ba HETA Asset Resolution d.o.o. je na dan 30.09.13 izvedla oddelitev, ki je bila vpisana v sodni register na dan 02. 06. 14. Z Dru ba
HETA Asset Resolution, d. o. o., je na dan 30. 9. 2013 izvedla oddelitev, ki je bila vpisana v sodni register na dan 2. 6. 2014. Z oddelitvijo
je dru ba prenesla na prevzemno dru bo Hypo PREP, d. o. o., predvsem ve je trgovske centre, poslovno stavbo na Dunajski cesti v
Ljubljani ter Rotondo in nalo be v odvisne h erinske dru be, ki imajo v lasti trgovske centre (MM Zeta, d. o. o., MM THETA, d. o. o.,
Hypo Nepremi nine, d. o. o., in HTC Ena, d. o. o.). Na dru bo Hypo Alpe-Adria Leasing, d. o. o., je prenesla predvsem terjatve iz naslova
poslov nan nega lizinga in kreditov do strank.
b) Najpomembnej e dejavnosti skupine
Skupina se ukvarja z:
 upravljanjem s slabimi nalo bami skupine,
 trgovanjem z lastnimi nepremi ninami in dajanjem lastnih nepremi nin v najem,
 podjetni kim in poslovnim svetovanjem.
Letno poro ilo 2013
27
c) Podatki o obvladujo i dru bi
HETA Asset Resolution GMBG, Alpen-Adria-Platz 1, Celovec, Avstrija, ima 75-odstotni dele v dru bi Hypo Alpe-Adria-Bank
International AG, Celovec, Avstrija, ima 25-odstotni dele v dru bi.
Skupinsko letno poro ilo za skupino HETA Asset Resolution, Slovenija, je mogo e dobiti na sede u obvladujo e dru be ali na
spletni strani www.hypo-alpe-adria.si.
Podjetja v skupini v bilan nih izkazih predstavljajo kapitalsko povezane dru be v Republiki Sloveniji, v katerih je dru ba HETA
Asset Resolution, d. o. o., Ljubljana, obvladujo a s 100-odstotnim lastni tvom ali ima pomemben vpliv na poslovanje.
) Velikost dru be po merilih Zakona o gospodarskih dru bah
Dru ba se na podlagi 55. lena Zakona o gospodarskih dru bah uvr a med velike dru be, in sicer izpolnjuje tako pogoj glede
vrednosti aktive kot vi ino istih prihodkov od prodaje.
Poleg tega je dru ba HETA Asset Resolution, d. o. o., nadrejena drugim dru bam s sede em v Republiki Sloveniji in je zavezana
pripraviti konsolidirano letno poro ilo v skladu s 56. lenom Zakona o gospodarskih dru bah.
d) Podlage za ra unovodske izkaze
Ra unovodski izkazi so izdelani v skladu z ra unovodskimi in poro evalskimi zahtevami Slovenskih ra unovodskih standardov in
z Zakonom o gospodarskih dru bah.
Pri sestavi ra unovodskih izkazov so bile upo tevane temeljne ra unovodske predpostavke: upo tevanje nastanka poslovnih
dogodkov in upo tevanje asovne neomejenosti delovanja. Upo tevane so bile kakovostne zna ilnosti ra unovodskih izkazov in
s tem tudi celotnega ra unovodenja, in sicer predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.
Obvladujo a dru ba HETA Asset Resolution, d. o. o., sestavlja skupinske ra unovodske izkaze s tem, da zdru uje ra unovodske
izkaze obvladujo e dru be in njenih odvisnih dru b oziroma skupine od postavke do postavke, tako da se teva sorodne postavke
sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov. Da se skupina predstavi kot ena sama dru ba, izlo i naslednje postavke:
 dolgoro ne nan ne nalo be, ki predstavljajo nalo be obvladujo e dru be v kapital odvisnih dru b in v skupini HETA Asset
Resolution, predstavljajo najve ji dele izlo anja,
 medsebojne kratkoro ne poslovne terjatve in kratkoro ne poslovne obveznosti,
 kratkoro ne nan ne nalo be, ki predstavljajo kratkoro no dana posojila med posameznimi dru bami in kratkoro ne
nan ne obveznosti,
 medsebojne prihodke in odhodke.
Za izvedbo popolnega uskupinjevanja je v skupini HETA Asset Resolution zagotovljeno, da so v ra unovodskih izkazih vseh
upo tevanih dru b uporabljene enotne ra unovodske usmeritve za podobne poslovne dogodke in da so postavke v vseh
dru bah ovrednotene po enakih metodah.
Poslovni dogodki, ki so izra eni v tuji valuti, se prera unajo po pogodbeno dogovorjenem te aju oziroma referen nem te aju
ECB oziroma po prodajnem podjetni kem te aju NLB.
28
Letno poro ilo 2013
Obvladujo a dru ba je uskupinila izkaze naslednjih odvisnih dru b:
Hypo Center 2, d. o. o., Ljubljana
Hypo PC, d. o. o., Ljubljana
Qlandia Marketing, d. o. o., Ljubljana
Terme Spa Roga ka, d. d., Roga ka Slatina




Dru ba Dosor, d. o. o., in dru ba Urbana prenova Izola, d. o. o., sta vklju eni v konsolidirane izkaze skupine v letu 2013 po kapitalski
metodi.
Dru be HS Projekti, d. o. o., obvladujo a dru ba ni vklju ila v skupinske izkaze, ker ne posluje in nalo ba ni materialna.
e) Predpostavka asovne neomejenosti poslovanja
Ra unovodski izkazi dru be / skupine so pripravljeni ob predpostavki asovne neomejenosti delovanja. Ra unovodski izkazi
dru be/skupine so ra unovodski izkazi in so pripravljeni na podlagi izvirnih nabavnih vrednosti, razen nan nih sredstev po
po teni vrednosti prek poslovnega izida in nan nih sredstev, na voljo za prodajo, ki so predstavljene po po tenih vrednostih.
Poslovodstvo je na podlagi Zakona o gospodarskih dru bah (ZGD) in Zakona o nan nem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ugotovilo, da je na dan 31. 12. 2013 izpolnjen pogoj za obstoj dvoma o
dolgoro ni pla ilni nesposobnosti dru be HETA Asset Resolution, d. o. o., ( e dru ba ne doka e druga e) na dan 31. 12. 2013, saj
dru ba / skupina na dan 31. 12. 2013 izkazuje negativni kapital v vrednosti -45 milijonov EUR (skupina -48 milijonov EUR).
V ta namen je uprava obvestila lastnika o potrebi sprejetja sklepov in ukrepov za nadaljnjo krepitev kapitalske ustreznosti dru be
/ skupine. V letu 2014 je uprava na podlagi podpore lastnika, ki je o tem e bil obve en, izpeljala ukrepe za zagotavljanje
dolgoro ne pla ilne sposobnosti dru be / skupine.
Sposobnost dru be / skupine, da nadaljuje s poslovanjem, je odvisna od nadaljnjega nanciranja in podpore njenega lastnika
Hypo Alpe-Adria-Bank International AG, Celovec, Avstrija (mati na banka) pod obstoje imi nan nimi pogoji. V tem obsegu je
mati na banka zagotavljala nanciranje poslovanja skupine/dru be. Pri tem se mati na banka strinja, da vsaj v 12 mesecih od
datuma teh ra unovodskih izkazov ne bo zahtevala popla ila (razen izvirne pogodbene vrednosti) posojil, ki jih je odobrila
dru bi.
Avstrijska vlada je na dan 30. 12. 2009 pridobila 100-odstotni dele v Hypo Alpe-Adria-Bank International AG. Posledi no je na dan
bilance stanja Hypo Alpe-Adria-Bank International AG vklju no z odvisnimi dru bami (skupaj Hypo Alpe-Adria ali HAA) v
postopku prestrukturiranja.
Prej nji lastnik HGAA je kot del dezinvestiranja prispeval dele k prestrukturiranju skupine. Poleg tega je avstrijska vlada v juniju
2010 prispevala dodaten vlo ek kapitala z izdajo delni kih certi katov v vi ini 450 milijonov EUR.
Evropska komisija je za asno potrdila ukrepe, ki jih je predlagala avstrijska vlada 23. 12. 2009 za obdobje do najve 6 mesecev, in
avstrijski vladi nalo ila, da v prvem polletju leta 2010 predlo i podroben na rt prestrukturiranja skupine HAA, da bi tako la e
odlo ila o tem, ali so ukrepi skladni z Evropsko zakonodajo o dr avni pomo i. Evropska komisija bo preverila:
 ali so na rtovani ukrepi zadostni za povrnitev skupine HAA v dolgoro no dobi konosnost,
 ali je dr avna podpora v mejah zahtevanega minimuma,
 ali bo prispevek same skupine ustrezen in
 ali so bili sprejeti zadostni ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence zaradi odobrene nan ne pomo i.
Evropska komisija je tudi oznanila, da bo preverila, ali je prispevek prej njega lastnika pri kritju stro kov prestrukturiranja Skupine
zadosten.
Letno poro ilo 2013
29
S tem v zvezi so v obstoje em poslovnem na rtu za obdobje do leta 2015 predvideni tudi stro ki, ki jih bo imela Skupina zaradi
prestrukturiranja in zapiranja dru b. Ti stro ki lahko, odvisno od asovne razporeditve zapiranja dru b in tedanjega tr nega okolja
negativno vplivajo na prihodnje poslovanje Skupine. Te stro ke lahko obravnavamo v skladu z Mednarodnimi standardi
ra unovodskega poro anja (MSRP) samo, e so izpolnjeni dolo eni pogoji iz MSRP 5 in e posebno najverjetnej a odsvojitev v
obdobju enega leta.
Dne 22. 6. 2010 je Evropska komisija za asno potrditev ukrepov v zvezi s kapitalom podalj ala do dokon ne odlo itve glede
na rta prestrukturiranja skupine Hypo Alpe-Adria. Pri tem pa si komisija pridr uje pravico, da objavi svojo kon no odlo itev po
pregledu na rta prestrukturiranja, ki ga je prejela od avstrijske vlade sredi aprila 2010. Na osnovi odlo be z dne 4. 8. 2010 je
Evropska unija potrdila nakup skupine Hypo Alpe-Adria s strani avstrijske vlade skladno z zahtevami Zakona o prevzemih.
Novembra 2012 so na sestanku v Bruslju obravnavali dopolnitev na rta prestrukturiranja. Na sestanku je bilo odlo eno, da se
dopolnjeni na rt predlo i mati ni banki, ta pa naj ga v za etku leta 2013 posreduje Evropski skupnosti.
Srednjero no je predvidena ponovna privatizacija Hypo Alpe-Adria-Bank International AG s prodajo posameznih poslovnih enot,
ki so del poslovne mre e banke v jugovzhodni Evropi. e leta 2011 je bil izveden prenos portfeljev slabih posojil iz Slovenije,
Bosne in Hercegovine ter rne gore na osebe posebnega namena s ciljem o istiti portfelj slabih dolgov ter tako izbolj ati tr ni
polo aj poslovnih enot za namen odprodaje in privatizacije (na Hrva kem, v Avstriji in Italiji je bil prenos slabih dolgov izveden v
poslovnem letu 2012).
Glede na krizo javnega dolga v evrskem obmo ju in njenega vpliva na evropski nan ni sektor ter mra ne napovedi za razvoj
evropskega gospodarstva in e posebno na jugovzhodu Evrope, ki predstavlja osrednjo regijo, kjer posluje skupina, je Hypo AlpeAdria-Bank International AG odgovorila z bolj zaostreno strategijo. Na rt je prilagodila poslab anju pri akovanj glede izbolj anja
stanja nacionalnih gospodarstev in med drugim odlo ila, da bodo od leta 2012 odvisne dru be odvisne od lastnega nanciranja z
depoziti strank v posamezni dr avi. Poleg tega je kot ukrep zagotovitve dodatnega kapitala v decembru 2012 izdala podrejene
obveznice z garancijo vlade Republike Avstrije v vi ini milijarde EUR in izvedla pove anje kapitala v vi ini 500 milijonov EUR.
Po predhodnem posvetu z Evropsko komisijo in kot dodaten ukrep v poslovnem letu 2012 je HAA odkupila razli ne hibridne
instrumente in instrumente dodatnega kapitala Hypo Alpe-Adria-Bank International AG in avstrijske odvisne banke Hypo Bank
Austria. Odkup je bil izveden pod njihovo nominalno vrednostjo, in sicer je te instrumente ukinila brez pla ila in tako sprejela
pomembne ukrepe za pove anje lastnih virov kapitala in prelo ila del bremena na izdajatelje hibridnega in dodatnega kapitala.
Po navedenih ukrepih v zvezi s pove anjem kapitala je Evropska komisija 5. 12. 2012 izdala za asno privolitev pod nazivom
Vedenjski ukrepi (Behavioural Measures) z za etkom veljave od 1. 1. 2013. Ti ukrepi so namenjeni predvsem poslovodstvu novih
poslovnih enot in predstavljajo skupek sodil, ki naj bi zagotovila vrednost novo odobrenih posojil. Med drugim navedeni pogoji
dolo ajo:
 bonitetno oceno,
 koli nike zavarovanja in zapadlosti,
 na in odobravanja posojil z valutno klavzulo in
 pove anje samo nanciranja z izbolj anjem koli nika razmerja med posojili in depoziti v dolo enem obdobju.
Pogajanja z Evropsko komisijo o vladni pomo i so v postopku zaklju evanja. Trenutno je poudarek na mo nosti prilagoditve
datumov in iztr kov privatizacije treh ban nih segmentov v Avstriji, Italiji in jugovzhodni evropski mre i. Evropska komisija meni,
da bodo pogajanja o dr avni pomo i zaklju ena v letu 2013. Splo no gledano so organi v Bruslju zadovoljni s strate ko
usmeritvijo HAA po izvedenem prestrukturiranju. Pregled mogo ih scenarijev in njihov vpliv je bil predlo en Evropski komisiji, ki
ga trenutno pregleduje.
V poslovnem letu 2012 je Hypo Alpe-Adria-Bank International AG z mati no banko sklenila dogovor o dodatnem pove anju
kapitala v vi ini 1,5 milijarde EUR, pri emer je Republika Avstrija prispevala 500 milijonov EUR, preostalo milijardo EUR pa je
Banka zagotovila z izdajo podrejenega dolga Euroby, ki ga je potrdila tudi Evropska komisija. S tem je organ oblasti, odgovoren za
nan ne trge (Financial Market Authority, FMA), odstranil svoj prej nji ukrep zagotavljanja koli nika kapitalske ustreznosti v vi ini
30
Letno poro ilo 2013
12,04 odstotka ter razmika med pri akovanimi izgubami iz slabih posojil in celotnim zneskom rezervacij. Aprila 2012 je FMA
ugotovil primanjkljaj v vi ini 622 milijonov EUR pri doseganju celotne kapitalske ustreznosti (12,4 odstotka) do 31. 12. 2013. HAA
skladno z navodili nadzornega organa na rtuje uporabo lastnih ukrepov za doseganje dolo ene vi ine kapitala.
letu 2013 so bile izvedene tri dokapitalizacije v skupni vrednosti 1,75 milijarde EUR, ki pa kljub temu niso prepre ile padca
temeljnega kapitala na pribli no 0,18 milijarde EUR. Minimalni kapital, potreben na ravni mati ne dru be, ni bil dose en (meja 8
odstotkov), saj je bila kapitalska ustreznost na koncu leta 2013 enaka 1,87 odstotka. Absolutni primanjkljaj kapitala zna a 0,5
milijarde EUR o tem je mati na banka obvestila predstavnike nadzora. Na ravni konsolidiranega kapitala skupine je bila
kapitalska ustreznost enaka 14,87 odstotka in izpolnjuje zakonske zahteve.
Na skup ini Hypo Alpe-Adria-Bank AG 9. 4. 2014 se je dr ava Avstrija kot lastnik banke odlo ila o dokapitalizaciji banke v
vrednosti 750 milijonov EUR, ki je bila vpisana 11. 4. 2014.
Glede na zgoraj napisano uprava dru be/skupine razume, da aktivnosti mati ne banke in njenega lastnika, vezane na
restrukturiranje, ne bodo imele negativnih posledic na poslovanje dru be/skupine v Republiki Sloveniji. Uprava utemelji svoj
zaklju ek o nadaljnjem poslovanju ( asovne neomejenosti) dru be/skupine v Sloveniji na osnovi plana prestrukturiranja skupine,
odobrenega s strani evropske komisije, ki predvideva zagotavljanje kapitalske ustreznosti in pokrivanje predvidenih izgub med
postopkom postopne likvidacije.
Na skupni novinarski konferenci, ki je potekala 14. 3. 2014 z guvernerjem Narodne banke Avstrije dr. Ewaldom Nowotnym, je
podkancler Michael Spindelegger napovedal, da se je Republika Avstrija kot edina delni arka banke po obse ni analizi odlo ila za
ohranitev in podporo dru be Hypo Alpe-Adria.
Scenarij likvidacije kot alternativne mo nosti, ki je bila predmet razprave, je minister za nance zavrnil. Natan neje, napoved
delni arja dolo a prodajo mre e podjetij v jugovzhodni Evropi, ki obsega Slovenijo, Hrva ko, Bosno in Hercegovino, Srbijo ter
rno goro. Prodaja vklju uje tudi nadaljnje pospe ene prodaje portfelja in dodatne slabitve ter izgube, ki so v razdobju 2013 do
2017 ocenjene na 3,58 milijarde EUR in 6,33 milijarde EUR. Temu odgovarja tudi zahteva za dodatno dokapitalizacijo od 2,65
milijarde EUR in 5,4 milijarde EUR, odobrena s strani Evropske komisije. Po na rtih naj bi bila prodaja zaklju ena do leta 2015,
preostali deli dru be Hypo Alpe-Adria pa naj bi se prenesli na deregulirano dru bo, organizirano v okviru zasebnega prava.
Dne 20. 12. 2013 je Nadzorni svet mati ne banke Hypo Alpe-Adria International AG imenoval dr. Alexandra Pickerja na mesto
predsednika uprave Hypo Alpe-Adria International AG, ki je prevzel vodenje skupine Hypo 1. 1. 2014. Nadzorni svet je ob
imenovanju izjavil, da je dr. Picker z veliko leti izku enj v ban ni tvu (med drugim je vodil tudi slovensko Hypo banko)
najprimernej a oseba za soo anje z zahtevnimi izzivi skupine Hypo.
f) Podro ni in obmo ni odseki
Celotna dejavnost, ki jo opravlja HETA Asset Resolution, d. o. o., in njene odvisne dru be, zajema samo en podro ni odsek, in sicer
podro je nan nega in poslovnega najema. Poleg tega celotna dejavnost podjetja zajema en obmo ni odsek, in sicer Slovenijo.
g) Pregled prerazporeditev posameznih postavk v bilanci stanja na dan 31. 12. 2013 in primerljivo obdobje 31. 12. 2012
Dru ba je na dan 31. 12. 2013 druga e razporedila posamezne kategorije bilance stanja kot v preteklih letih. Zaradi primerljivosti
podatkov so bile enake prerazporeditve opravljene tudi v bilanci stanja na dan 31. 12. 2012.
S prerazporeditvijo je dru ba zagotovila ve jo preglednost knji enih popravkov e v sami bilanci stanja (ne le dodatnih razkritjih),
kjer so popravki terjatev razporejeni v poziciji kjer je tudi terjatev.
Letno poro ilo 2013
31
Pregled prerazporeditev je razviden v spodnji preglednici:
v tiso evrih
Stara razporeditev
Nova razporeditev
Popravki vrednosti poslovnih terjatev
Storno obresti, povezanih s poslovnimi
terjatvami
Kratkoro ne poslovne
terjatve do kupcev
terjatve do kupcev
Kratkoro ne terjatve, neposredno
povezane s nan nimi lizingi in posojili
terjatve do kupcev
b) Kratkoro na posojila
drugim
31. 12. 2013
31. 12. 2012
-19.470
-13.015
-82
-149
25.417
24.562
Dru ba je na dan 31. 12. 2013 prerazporedila nalo bene nepremi nine, oddane v najem, na osnovi pogodbe o podelitvi stavbne
pravice med nan ne terjatve. Prerazporeditev je posledi no u inkovala tudi na ustrezno prerazporeditev prihodkov v izkazu
poslovnega najema.
v tiso evrih
32
Stara razporeditev
Nova razporeditev
b) isti prihodki od najemnin
b) Dolgoro na posojila drugim
b) Finan ni prihodki iz posojil, danih drugim
Letno poro ilo 2013
31. 12. 2013
31. 12. 2012
116.132
2.143
116.320
3.272
h) Obvladovanje tveganj
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje nan ne izgube, ki nastane kot posledica dol nikove nezmo nosti, da zaradi katerega koli razloga
ne izpolni svoje nan ne ali pogodbene obveznosti do banke (lizin ke dru be) delno ali v celoti. Upravljanje s kreditnimi tveganji
je bistvena sestavina skrbnega in varnega poslovanja lizin ke dru be. Skrbno upravljanje s kreditnim tveganjem vklju uje
preudarno upravljanje razmerja med tveganjem in donosom ter nadzor in zni anje kreditnega tveganja prek razli nih vidikov, kot
so kakovost, koncentracija, valuta, rok, dospelosti, zavarovanje in vrsta kredita oziroma lizinga.
Valutno tveganje
V dru bi / skupini obvladujemo valutno tveganje tako, da izravnavamo valuto rpanja posojila na strani virov s terjatvami do
strank na strani sredstev. e pride do neuravnote enosti valut na strani sredstev in virov, se pojavi valutno tveganje. Mese no
spremljamo in izravnavamo stanja razli nih valut, tako da je valutna vrzel zanemarljiva.
Obrestno tveganje
Obvladovanje obrestnega tveganja pomeni ugotavljanje usklajenosti obrestnih mer na strani sredstev in virov. e te niso
usklajene, se pojavi obrestno tveganje.
V dru bi / skupini uporabljamo svoj model za ugotavljanje obrestnega tveganja, na podlagi katerega izra unavamo morebitne
dobi ke ali izgube, ki nastanejo zaradi zamika ob prilagoditvi obrestnih mer na sredstvih in virih, zaradi spremenjenih razmer na
trgu.
Skupina/dru ba za za ito pred to vrsto tveganj poskrbi z usklajenostjo obrestnih mer na strani sredstev in na strani virov. Najve ji
dele nanciranja na strani sredstev je zato vezan na variabilno obrestno mero, kar je usklajeno z najetimi krediti na strani virov.
Likvidnost
Za u inkovito upravljanje in nadzor likvidnostnega tveganja imamo v dru bi/skupini razvite ustrezne nadzorne postopke in
informacijski sistem. Oblikovali smo tudi ustrezne likvidnostne rezerve, ki skupini omogo ajo dnevno izpolnjevanje vseh
obveznosti.
Letno poro ilo 2013
33
Terjatve (skupaj poslovne in nan ne, kratkoro ne in dolgoro ne) po zapadlosti in oblikovanih popravkih vrednosti na
dan 31. 12. 2013
HETA Asset Resolution, d. o. o.
v tiso evrih
brez zamude
zi ne
osebe
Skupaj znesek terjatev
19.508
brez zamud
Znesek terjatev z
zamudo
Skupaj terjatve
19.508
Individualni popravki
(SRP)
Pav alni popravki
(skupinska slabitev)
-82
(PRP Ci)
Pav alni popravki
(skupinska slabitev,
-11
latentne izgube) PRP LL
Skupaj popravki
-93
javni
sektor
pravne
osebe
Skupaj
1<=90
zi ne
osebe
javni
sektor
pravne
osebe
Skupaj
nad 90 dni
zi ne javni
osebe sektor
pravne
osebe
8.555 202.059 230.122
8.555 202.059 230.122
230.122
17.049 15.084
34.469 66.602
22.514
32
141.694 164.240 230.842
17.049 15.084
34.469 66.602
22.514
32
141.694 164.240 460.964
-776
-224
-776
-1.780
-1.862
-2.223
-915
-6.475
-6.475
-2.876
-12
-1
-9.031
-9.124
-5.323
-927
-1
-303
-303
-4.269
-69.340- -73.609
-64.872
-74.688
-988
-1.903
-7.728
-24.556
-32.284
-36.049
-185
-198
-1
-3
-5
-6.689
-1.476
-1.475 -2.404
-11.998
-1
-1 -93.899 -105.898 -107.610
-117.426
v tiso evrih
brez zamude
zi ne
osebe
Skupaj znesek terjatev
19.508
brez zamud
Znesek terjatev z
zamudo
Skupaj terjatve
19.508
Individualni popravki
(SRP)
Pav alni popravki
(skupinska slabitev)
-82
(PRP Ci)
Pav alni popravki
(skupinska slabitev,
-11
latentne izgube) PRP LL
Skupaj popravki
-93
34
Letno poro ilo 2013
Skupaj
terjatve za
vse vrste
oseb in
Skupaj zapadlosti
javni
sektor
pravne
osebe
Skupaj
1<=90
zi ne
osebe
javni
sektor
pravne
osebe
Skupaj
nad 90 dni
zi ne javni
osebe sektor
pravne
osebe
Skupaj
terjatve za
vse vrste
oseb in
Skupaj zapadlosti
8.555 160.988 189.051
8.555 160.988 189.051
189.051
17.049 15.084
34.469 66.602
22.514
32
141.694 164.240 230.842
17.049 15.084
34.469 66.602
22.514
32
141.694 164.240
419.893
-776
-776
-1.780
-1.862
-915
-1.477
-1.488
-12
-4.033
-4.126
-927
-303
-303
-4.269
-69.340 -73.609
-74.688
-988
-1.903
-7.728
-24.556
-32.284
-36.049
-1
-185
-198
-1
-3
-5
-1.691
-1
-1.476
-2.404
-11.998
-1 -93.899 -105.898
-112.428
-1
Izpostavljenost glede na panogo (skupaj nan ne in poslovne terjatve)
Vrsta panoge
HETA Asset Resolution, d. o. o.
Izpostavljenost V % od skupne Izpostavljenost V % od skupne
(v tiso EUR)
vrednosti
(v tiso EUR)
vrednosti
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hi nim osebjem; proizvodnja za
lastno rabo
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne
varnosti
Druge dejavnosti
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
Finan ne in zavarovalni ke dejavnosti
Fizi ne osebe
Gostinstvo
Gradbeni tvo
Informacijske in komunikacijske dejavnosti
Izobra evanje
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribi tvo
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
Oskrba z elektri no energijo, plinom in paro
Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
Poslovanje z nepremi ninami
Predelovalne dejavnosti
Promet in skladi enje
Rudarstvo
Strokovne, znanstvene in tehni ne dejavnosti
Trgovina, vzdr evanje in popravila motornih vozil
Zdravstvo in socialno varstvo
Skupaj
12.427
2,96
12.427
2,70
23.589
5,62
23.589
5,12
1.904
6.061
1.612
59.300
18.484
37.299
1.315
354
1.250
995
1.735
1.081
11.840
36.160
29.169
155
18.748
155.711
704
419.893
0,45
1,44
0,38
14,12
4,40
8,88
0,31
0,08
0,30
0,24
0,41
0,26
2,82
8,61
6,95
0,04
4,46
37,08
0,17
100,00
14.956
6.061
1.612
59.300
18.484
58.950
1.315
354
1.250
995
1.735
1.081
18.208
36.160
29.169
155
18.748
155.711
704
460.964
3,24
1,31
0,35
12,86
4,01
12,79
0,29
0,08
0,27
0,22
0,38
0,23
3,95
7,84
6,33
0,03
4,07
33,78
0,15
100,00
Letno poro ilo 2013
35
Gibanje popravkov vrednosti za vse terjatve in vse vrste popravkov
v tiso evrih
Stanje na dan 1. januarja
Novo oblikovani popravki v letu*
Odpravljeni popravki
Porabljeni popravki v letu
Tehni ne obresti
Oddelitev
Stanje na dan 31. decembra
2013
2012
2013
2012
99.528
82.895
-39.256
-27.731
-2.061
-947
112.428
80.040
48.686
-25.245
-650
-3.406
99.528
87.893
-39.256
-27.731
-2.061
-947
117.426
80.040
48.686
-25.245
-650
-3.406
99.528
* Zaradi spremembe metodologije izra una popravkov SRP Ci je bilo v letu 2013 dodatno knji enih 11 milijonov EUR popravkov.
36
Letno poro ilo 2013
99.528
Povzetek računovodskih usmeritev
a) Neopredmetena dolgoro na sredstva in dolgoro ne aktivne asovne razmejitve
Materialne pravice
Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki praviloma zi no ne obstaja.
Neopredmetena sredstva zajemajo nalo be v pridobljene dolgoro ne pravice do industrijske lastnine in ustvarjajo prihodnje
gospodarske koristi. Nabavna vrednost licenc in podobnih pravic se pripozna kot neopredmeteno sredstvo, e je zaradi uporabe
teh pravic mogo e upravi eno pri akovati ve letne koristne u inke.
Za neopredmetena sredstva se v knjigovodskih razvidih izkazujejo posebej nabavna vrednost in posebej amortizacijski popravek
vrednosti in posebej morebitna nabrana izguba zaradi oslabitve, v bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost.
Uporabljena letna amortizacijska stopnja za materialne pravice zna a 10 in 25 odstotkov. Neopredmetena dolgoro na sredstva
se amortizirajo po metodi enakomernega asovnega amortiziranja.
Dolgoro ne aktivne asovne razmejitve
Dolgoro ne aktivne asovne razmejitve so dolgoro no odlo eni stro ki provizij, ki jih dru bi zara unajo posredniki za storitev
posredovanja kupcev (lizingojemalcev). Stro ki provizij, ki so neposredno povezani s posamezno pogodbo, se razmejujejo za
obdobje trajanja lizin ke pogodbe, in sicer v podobnem dele u, kot se razmejujejo prihodki iz naslova odobritve oziroma
priprave pogodbe. Stro ki provizij se prena ajo v poslovni izid kot odhodki provizij v enakem razmerju, kot nastajajo prihodki iz
naslova obresti.
Del dolgoro nih aktivnih asovnih razmejitev, ki zapadejo v enem letu, se prerazporedi med kratkoro ne aktivne asovne
razmejitve.
b) Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnova sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, so ob za etnem pripoznanju ovrednotena po nabavni
vrednosti.
Nabavna vrednost posameznega opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vse stro ke, ki jih je mogo e
neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Nabavno vrednost sestavljajo tudi stro ki izposojanja v zvezi
s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.
Za opredmetena osnovna sredstva se v knjigovodskih razvidih izkazujejo posebej nabavna vrednost in posebej amortizacijski
popravek vrednosti in posebej morebitna nabrana izguba zaradi oslabitve, v bilanci stanja pa zgolj njihova knjigovodska
vrednost.
Dobe uporabnosti za posamezne vrste osnovnih sredstev so:
Osnovno sredstvo
Zemlji a
Objekti
Oprema
Drobni inventar
Letna stopnja amortizacije (%)
0
2 do 5
10 do 50
50
Letno poro ilo 2013
37
Obra unavanje amortizacije se za ne prvi dan naslednjega meseca po tem, ko je sredstvo usposobljeno za uporabo.
Metoda amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev je opredeljena glede na ra unovodsko oceno in prihodnjo uporabo
sredstev ter je enaka kot v preteklih letih. Za vsa opredmetena osnovna sredstva se uporablja metoda enakomernega asovnega
amortiziranja.
Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se primerja z nadomestljivo vrednostjo. Prevrednotijo se zaradi
oslabitve, e njihova knjigovodska vrednost pomembno presega njihovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost
sredstva ali denar ustvarjajo e enote je ve ja izmed dveh postavk: njegova (njena) po tena vrednost, zmanj ana za stro ke
prodaje, ali njegova (njena) vrednost pri uporabi.
Vrednotenje nepremi nin, cenitve in slabitve se izvajajo v skladu z usmeritvami Slovenskih ra unovodskih standardov in interno
politiko podjetja ter skupine Hypo.
Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva, ki so v bilanci stanja izkazani v povezavi z opredmetenimi sredstvi, se
knjigovodsko izkazujejo kot terjatve.
Nepremi nine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot nalo bene nepremi nine, so v bilanci stanja izkazane v skupini
opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji oziroma izdelavi.
c) Nalo bene nepremi nine
Nalo bena nepremi nina je nepremi nina (zemlji e ali zgradba ali del zgradbe ali oboje), posedovana (pri lastniku ali najemniku
pri nan nem najemu), da bi prina ala najemnino ali pove evala vrednost dolgoro ne nalo be ali pa oboje, ne pa za:
a) uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarni ke namene ali
b) prodajo v rednem poslovanju.
Dru ba je z internimi akti sprejela odlo itev, da prodaja v rednem poslovnem procesu pomeni eno leto.
Nalo bene nepremi nine se po izpolnitvi pogojev za pripoznanje v za etku ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki poleg nakupne
cene vklju uje e stro ke, ki jih je mogo e pripisati neposredno nakupu.
Za merjenje nalo benih nepremi nin po pripoznanju se uporablja model nabavne vrednosti. Nalo bene nepremi nine se
amortizirajo po metodi enakomernega asovnega amortiziranja po letnih amortizacijskih stopnjah med 2 in 5 odstotki.
Vrednotenje nepremi nin, cenitve in slabitve se izvajajo v skladu z usmeritvami Slovenskih ra unovodskih standardov in interno
politiko podjetja.
) Dolgoro ne nan ne nalo be
Dolgoro na nan na nalo ba je nan na nalo ba, ki naj bi se obdr ala ve kot leto dni in s katero naj se ne bi trgovalo.
Skupina / dru ba nan ne nalo be pri za etnem pripoznanju, glede na namen njihove pridobitve, as posedovanja nan ne
nalo be in vrste nan ne nalo be, razvr a v eno od skupin nan nih sredstev, ki dolo ajo njihovo ra unovodsko obra unavanje
in njihovo merjenje. Pri pridobitvi tako razvrsti nan no nalo bo v eno izmed naslednjih skupin nan nih sredstev:

nan na sredstva, izmerjena po po teni vrednosti, vrednotena skozi izkaz poslovnega izida;

nan na sredstva, razpolo ljiva za prodajo;
 posojila so posojila in vloge v bankah z dolo enimi ali dolo ljivimi pla ili, ki ne kotirajo na delujo em trgu;

nan na sredstva v posesti do zapadlosti v pla ilo.
38
Letno poro ilo 2013
Skupina / dru ba ob za etnem pripoznanju nan ne nalo be pripozna po po teni vrednosti. Za etni pripoznani vrednosti
dru ba pri teje stro ke posla (borzna provizija, provizija posrednika, KDD-stro ki, morebitne nate ene obresti pri nakupu
oziroma prodaji), ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje nan ne nalo be. Izjema so nan ne nalo be, ki jih dru ba ob
pripoznanju razvrsti v skupino nan nih sredstev, izmerjenih po po teni vrednosti, prek poslovnega izida, kjer stro ki posla niso
vklju eni v za etno izmero nan ne nalo be. Dru ba jih pripozna neposredno v breme poslovnega izida med odhodki nalo b.
Dru ba za oceno po tene vrednosti nan ne nalo be, ki ne kotira na delujo em trgu, uporabi naslednje preverljive podatke s trga
vrednostnih papirjev:
 vrednosti iz pisnega akta borznoposredni ke hi e ali banke o dose eni zadnji znani ceni pri trgovanju s nan nimi nalo bami,
s katerimi je opravljen promet ali
 vrednosti, po kateri bi na podlagi pisne ponudbe ali javne objave kupec elel odkupiti vso ali prete no zalogo nan ne
nalo be v posesti dru be.
Pri presoji dokazov za namene ocenjevanja potreb za morebitno oslabitev nan ne nalo be ali skupine nan nih nalo b,
razpolo ljivih za prodajo, dru ba presoja, ali gre za pomembno in dolgotrajnej e padanje po tene vrednosti nan ne nalo be.
Dru ba ocenjuje, da pomembno padanje po tene vrednosti nan ne nalo be nastopi:
e gre za ve kot 40-odstotno zni anje po tene vrednosti nan ne nalo be glede na njeno prvotno nabavno vrednost, ne
glede na as trajanja takega zni anja.

Dru ba ocenjuje, da dolgotrajnej e padanje po tene vrednosti nan ne nalo be predstavlja:
obdobje najve devet mesecev od dneva, ko se je nan ni nalo bi vrednost prvi zmanj ala pod njeno nabavno vrednost in je
ostala ni ja celotno obdobje devetih mesecev;
 obdobje od prvega zmanj anja po tene vrednosti, ki traja ve kot dve leti, vmes pa so po tene vrednosti le za nekaj dni
presegle njeno nabavno vrednost.

Dolgoro ne nan ne nalo be v dele e dru b
Dolgoro ne nan ne nalo be obvladujo e dru be v dele e odvisnih dru b se vrednotijo po nabavni vrednosti. Odvisne dru be
so izrazito projektne dru be, katerih namen je vodenje posameznih ve jih projektov. Udele ba v dobi ku se pripozna kot
prihodek, ko skup ina sprejme sklep o izpla ilu dobi ka.
Obvladujo a dru ba redno preverja vrednost dolgoro nih nalo b v odvisna podjetja, in e obstajajo znaki, da nalo ba izgublja
vrednost (na primer zaradi neuspe nega poslovanja dru be), dru ba oblikuje popravek vrednosti nalo be, ki ga knji i v breme
prevrednotovalnih nan nih odhodkov.
Dolgoro ne nan ne nalo be, v katerih ima dru ba pomemben vpliv in niso odvisna podjetja, so razporejene v skupino
pridru enih podjetij. e ima dru ba neposredno ali posredno 20 odstotkov ali ve glasovalnih pravic v podjetju, velja, da ima
pomemben vpliv.
Nalo be v pridru ena podjetja se v skupinskih izkazih obra una z uporabo kapitalske metode.
Dolgoro ne nan ne nalo be v dele e dru b, ki niso odvisne dru be in ne pridru ena podjetja, so razporejene med nan na
sredstva, razpolo ljiva za prodajo. Za omenjene nalo be cena ni objavljena na delujo em trgu in po tene vrednosti ni mogo e
zanesljivo izmeriti, zato se te nalo be merijo po nabavni vrednosti.
V izkazih skupine HETA Asset Resolution se dolgoro ne nan ne nalo be, ki predstavljajo nalo be obvladujo e dru be v kapital
odvisnih dru b, izlo ijo.
Letno poro ilo 2013
39
Dolgoro no dana posojila
Dolgoro no dana posojila predstavljajo dana posojila in terjatve iz naslova nan nega najema, ki zapadejo v roku, dalj em od
enega leta. Del dolgoro nih posojil, ki zapade v pla ilo v enem letu, se prerazporedi med kratkoro no dana posojila.
Dolgoro no dana posojila oziroma nan ne nalo be v posojila se izmerijo po odpla ni vrednosti. Vsi stro ki in prihodki, ki se
neposredno nana ajo na dolgoro no dana posojila, se razmejujejo in se prena ajo med prihodke v razmerju, kot nastajajo
prihodki iz naslova obresti. S tem se zagotavlja vodenje dolgoro nih posojil na na in, ki je primerljiv z vodenjem po metodi
efektivnih obresti.
Obresti (pogodbene in zamudne) od dolgoro no danih posojil se obra unajo v skladu s pogodbo ali zakonom in se v tevajo v
nan ne prihodke.
Dolgoro ne terjatve, ki so izra ene v tuji valuti, se prera unajo po pogodbeno dogovorjenem te aju tuje valute.
Slabitev dolgoro no danih posojil in terjatev iz naslova nan nega lizinga
Posojila in terjatve iz naslova nan nega lizinga in posojil so oslabljene in izgube nastanejo, e obstaja nepristranski dokaz o
slabitvi kot posledici enega ali ve kodnih dogodkov, ki so nastali po za etnem pripoznavanju sredstev in imajo vpliv na
prihodnje denarne tokove, ki jih lahko zanesljivo izmerimo.
Kriteriji, na podlagi katerih se oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi, vklju ujejo:
zamudo pri pla evanju pogodbenih obveznosti,
likvidnostne te ave lizingojemalca,
kr enje pogodbenih dolo il,
poslab anje lizingojemal evega tr nega polo aja,
zni anje po tene vrednosti zavarovanja,
poslab anje bonitetne ocene posojilojemalca pod sprejemljivo mejo.






Najprej se ugotovi, ali obstajajo nepristranski dokazi o slabitvi posami no pomembnih nan nih sredstev. Za individualno
pomembne terjatve skupina/dru ba teje vse izpostavljenosti komitentov, ki dolgujejo vsaj 250 EUR ali 2,5 odstotka obliga ve
kot 90 dni in je skupna izpostavljenost ve ja od 150.000 EUR. Za tako ugotovljene pomembne izpostavljenosti strank se izra una
znesek oslabitve kot razliko med knjigovodsko vrednostjo sredstev in sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so
diskontirani z izvirno pogodbeno obrestno mero.
e se ugotovi, da ni prisotnih znakov oslabitve, ki je pri individualno ocenjenem nan nem sredstvu bodisi posami no
pomembna ali ne, ga vklju i v skupinsko ocenjevanje nan nih sredstev s podobnimi zna ilnostmi kreditnega tveganja.
Sredstva, ki so bila posami no ocenjena in pri katerih se ugotovi prisotnost znakov oslabitve, se ne vklju ijo v skupinsko
preverjanje oslabitve.
Terjatve iz naslova nan nega lizinga in posojila, ki niso posami no oslabljena in pri katerih ni zaznati identi katorjev slabitve, so
vklju ena v skupino podobnih lastnosti (segmentov) glede na kreditno tveganje, pri emer se izra un skupinskih oslabitev lo i
glede na kriterije, ali stranka izpolnjuje enega izmed kriterijev nepristranskih dokazov. Segmenti, na podlagi katerih so
oblikovane skupine podobnih lastnosti, so identi cirani glede na:
 skupino nan nih sredstev, odobrenih podjetjem za redno poslovanje,
 skupino nan nih sredstev, odobrenih samostojnim podjetnikom,
 skupino nan nih sredstev, odobrenih osebam javnega sektorja in prora unskim uporabnikom,
 skupino nan nih sredstev, odobrenih zi nih osebam.
Popravki vrednosti iz naslova slabitve so izkazani med nan nimi odhodki iz oslabitve in odpisov nan nih nalo b.
40
Letno poro ilo 2013
e se pozneje znesek izgube zmanj a kot posledica dogodka, ki je nastopil po oslabitvi, se odprava oslabitve izvede z
zmanj anjem popravka vrednosti.
Ko posojila oziroma terjatve iz naslova nan nega lizinga postanejo neizterljive, se odpi ejo z uporabo predhodno oblikovanega
popravka vrednosti. Neizterljive terjatve in posojila se odpi ejo po iz rpanju vseh mo nosti za izterjavo in ko je znesek izgube
dokon en. V primeru poznej ega popla ila odpisane terjatve oziroma posojila se prika e prihodek v izkazu poslovnega izida.
Terjatve do kupcev iz naslova nan nega lizinga so zavarovane z lastninsko pravico na predmetu lizinga, ki vse do izpolnitve
lizin ke pogodbe ostaja v lasti lizingodajalca. Dodatna zavarovanja so, odvisno od primera, vzpostavljena s poro tvom,
menicami, glede na oceno tveganja tudi z zastavno pravico na stvareh, prete no nepremi ninah, ki so last lizingojemalca ali
zastavitelja.
Za potrebe retail segmentacije za izra un slabitev uporabljamo pristop, imenovan SRP ci, ki temelji na portfeljski oceni glede na
razrede zamud po tevcu Basel 2. Potreba po tem izhaja, da za posamezno retail stranko ni potrebno individualno ocenjevanje,
temve stranke ocenjujemo kot skupino s podobnimi kreditnimi karakteristikami. Novo metodologijo smo izvedli decembra
2013.
d) Odlo eni davki
Odlo ene obveznosti za davek so zneski davka iz dobi ka, ki jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdav ljive
za asne razlike.
Odlo ene terjatve za davek so zneski davka iz dobi ka, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne za asne razlike.
Odlo ene terjatve za davek se ugotovijo na podlagi zneska, za katerega se pri akuje, da bo povrnjen od dav ne uprave, in ob
uporabi dav nih predpisov, veljavnih na dan bilance stanja.
Odlo eni davki se izmerijo po dav nih stopnjah, za katere se pri akuje, da se bodo uporabljale v poslovnem letu, ko bo terjatev za
odlo eni davek povrnjena oziroma obveznost pla ana.
e) Sredstva skupine za odtujitev
Med nekratkoro nimi sredstvi za prodajo so izkazana sredstva, predvidena za odtujitev, za katere knjigovodsko vrednost se
predvideva, da bo poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo.
Med sredstvi za prodajo so izkazana vozila, oprema in nepremi nine v posesti, ki jih je dru ba odvzela lizingojemalcem zaradi
neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma nepla evanja mese nih obrokov; prodaja teh sredstev je verjetna, saj se
dejavno i ejo kupci.
Prvotno so sredstva za prodajo vrednotena na podlagi se tevka prihodnjih razdol nin iz posamezne lizin ke pogodbe. e tako
ugotovljena knjigovodska vrednost sredstva presega po teno vrednost, se oblikujejo slabitve sredstev v breme
prevrednotovalnih odhodkov.
f) Zaloge
Med zalogami se izkazujejo:
nedokon ana proizvodnja,
proizvodi in trgovsko blago,
predujmi za zaloge.



Letno poro ilo 2013
41
Med nedokon ano proizvodnjo so prerazporejene tiste nepremi nine v gradnji, za katere se predvideva, da bodo ob dokon anju
prodane ali oddane v nan ni najem. Vrednost zaloge se vrednoti po neposrednih proizvajalnih stro kih, pove anih za stro ke
izposojanja.
Proizvodi in trgovsko blago - zaloga vozil in opreme za poznej i nan ni najem
V zalogi proizvodov se razvrstijo tisti predmeti za poznej i nan ni najem, za katere je e bil pridobljen ra un za pla ilo kupnine
do zaklju ka poslovnega leta, pogodba z lizingojemalcem pa e ni bila aktivirana. Zaloga se vrednoti na podlagi dejanske
nabavne cene ter stro kov, povezanih z nabavo predmeta nan nega najema.
Predujmi za zaloge
Med danimi predujmi se izkazujejo kratkoro ni predujmi, dani za nakup sredstev za poznej o oddajo v nan ni najem ali
dograditev nedokon anih projektov za poslovne prostore in razli no opremo.
g) Kratkoro ne nan ne nalo be
Kratkoro na posojila
Kratkoro na nan na posojila se ob za etnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka bodisi pla anemu
znesku denarja bodisi po teni vrednosti drugih nadomestil za nakup. Vsi stro ki in prihodki, ki se neposredno nana ajo na
kratkoro no dana posojila, se razmejujejo in prena ajo med prihodke v razmerju, kot nastajajo prihodki iz naslova obresti. S tem je
zagotovljeno vodenje dolgoro nih posojil na na in, ki je primerljiv z vodenjem po metodi efektivnih obresti.
Po tena vrednost danih posojil se redno preverja. Za slabitev posojil se uporablja enaka metodologija kot za slabitev dolgoro nih
posojil (glej pojasnilo Dolgoro ne nan ne nalo be).
Druge delnice in dele i
Kratkoro ne nan ne nalo be v druge delnice in dele e so kratkoro ne nan ne nalo be v dru be, v katerih obvladujo a dru ba
nima prevladujo ega vpliva, se pravi, da ima manj kot 20-odstotni dele . Delnice in dele i so izmerjeni po po teni vrednosti prek
kapitala. Dokazani dobi ek ali dokazana izguba pri nan nem sredstvu, vrednotenem po po teni vrednosti, se pripozna
neposredno v kapitalu kot pove anje (dobi ek) ali zmanj anje (izguba) prese ka iz prevrednotenja.
h) Kratkoro ne poslovne terjatve
Kratkoro ne terjatve predstavljajo terjatve do kupcev, ki zapadejo v pla ilo v najve letu dni.
Terjatve se ob za etnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo pla ane.
Terjatve do kupcev so terjatve v zvezi s prodanimi proizvodi in opravljenimi storitvami.
Terjatve do drugih so predvsem terjatve do dr ave.
Kratkoro ne poslovne terjatve se oslabijo, e se oceni, da je njihova popla ljiva vrednost manj a od knjigovodske. V takem
primeru se oblikuje popravek vrednosti posami ne terjatve. Dru ba za slabitev kratkoro nih poslovnih terjatev sledi
metodologiji, ki jo uporablja pri slabitvi dolgoro no danih posojil (glej pojasnilo Dolgoro ne nan ne nalo be).
i) Denarna sredstva
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, kratkoro ne ban ne depozite in druge kratkoro ne, hitro
unov ljive nalo be z dospelostjo do treh mesecev.
42
Letno poro ilo 2013
Denarno sredstvo se ob za etnem pripoznanju izka e v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. Denarno sredstvo, izra eno v tuji valuti,
se prevede v doma o valuto na dan nastanka listine.
Denarna sredstva na deviznem transakcijskem ra unu se prevrednotijo mese no po podjetni kem te aju NLB.
Skupina / dru ba nima dogovorjenih samodejnih zadol itev na teko ih ra unih pri bankah in stanje denarnih sredstev ustreza
vrednosti denarnih sredstev ter denarnih ustreznikov.
j) Kapital
Celotni kapital dru be sestavljajo:
vpoklicani kapital,
kapitalske rezerve,
rezerve iz dobi ka,
preneseni isti poslovni izid iz prej njih let,
prese ek iz prevrednotenja in
isti poslovni izid poslovnega leta.






Kapitalske rezerve nastanejo neposredno ali posredno z vpla ili. Torej so vpla ane in niso posledica poslovanja dru be. Kapitalske
rezerve, ki jih izkazujeta obvladujo a dru ba in skupina, so v celoti nastale iz splo nega prevrednotovalnega popravka kapitala.
Rezerve iz dobi ka so namensko zadr an del istega dobi ka iz prej njih let, predvsem za poravnavanje mo nih izgub v
prihodnosti. Obvezno se raz lenjujejo na zakonske rezerve, rezerve za lastne poslovne dele e, statutarne rezerve in druge rezerve
iz dobi ka. Dru be v skupini so oblikovale le zakonske rezerve.
Preneseni isti dobi ek iz prej njih let je ostanek tedanjega istega dobi ka, ki ni bil razdeljen v obliki razli nih dele ev.
k) Rezervacije in dolgoro ne pasivne asovne razmejitve
Rezervacije
Rezervacije v bilanci stanja pripoznamo z vra unavanjem ustreznih stro kov oziroma odhodkov, e zaradi preteklih dogodkov
obstaja sedanja obveza ter e je verjetno, da bodo v prihodnosti nastali taki stro ki oziroma odhodki in je zanje potrebna
rezervacija za njihovo pokrivanje.
Skupina / dru ba oblikuje rezervacije za pokojnine in odpravnine ob upokojitvi na podlagi izra una aktuarja z upo tevanjem
trenutnega tevila zaposlenih, ocenjene uktuacije zaposlenih, dolgoro ne rasti pla , pokojninske dobe posameznikov in
smrtnosti zaposlenih.
Dolgoro ne pasivne asovne razmejitve vklju ujejo:
rezervacije iz naslova dolgoro no odlo enih prihodkov iz naslova dolo enih akcij prodaje avtomobilov, kjer se prodajalcu
avtomobilov za obdobje ve let zara unajo celotni stro ki nanciranja in se rpajo s prena anjem med prihodke od
nanciranja sorazmerno z zapadlostjo posameznih obrokov lizin ke pogodbe;
 dolgoro no odlo ene prihodke za zara unane manipulativne stro ke priprave pogodbe. Lizingojemalcem se ob sklenitvi
pogodbe zara unajo stro ki odobritve posla, ki pokrivajo stro ke upravljanja pogodbe za celotno dobo. Oblikovane
razmejitve se prena ajo v prihodke sorazmerno z anuitetnim na rtom pogodbe;
 druge razmejitve so rezervacije za dolgoro no odlo ene stro ke, povezane z nepremi ninami, in se prena ajo med prihodke
tistega poslovnega leta, v katerem se pojavljajo stro ki oziroma odhodki, za pokrivanje katerih so oblikovane.

Med dolgoro nimi pasivnimi asovnimi razmejitvami se izkazujejo odlo eni prihodki, ki bodo v obdobju, dalj em od enega leta,
pokrili predvidene odhodke.
Letno poro ilo 2013
43
l) Dolgoro ne in kratkoro ne nan ne obveznosti
Dolgoro ni dolgovi dru be so pripoznane obveznosti v zvezi s nanciranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, dalj em od
enega leta, vrniti oziroma poravnati v denarju.
Dolgoro ni dolgovi se pove ujejo za pripisane obresti in zmanj ujejo za odpla ane zneske.
Dolgoro ni dolgovi, ki so izra eni v tuji valuti, se z namenom ohranjanja njihove realne vrednosti zaradi spremembe kupne mo i
doma e valute prevrednotijo ve inoma z uporabo prodajnega podjetni kega te aja banke NLB, d. d.
Dolgoro ne nan ne obveznosti se izmerijo po odpla ni vrednosti. Vsi stro ki, ki se neposredno nana ajo na prejete nan ne
obveznosti, se razmejujejo in se prena ajo med stro ke sorazmerno z dobo odpla ila obveznosti. S tem se zagotavlja vodenje
dolgoro nih nan nih obveznosti na na in, ki je primerljiv z vodenjem po metodi efektivnih obresti.
Dolgoro ne nan ne obveznosti, ki zapadejo v enem letu, se prerazporedijo med kratkoro ne dolgove.
j) Kratkoro ne asovne razmejitve
Dru ba po potrebi vzpostavlja kratkoro ne asovne razmejitve, in sicer:
aktivne kratkoro ne asovne razmejitve za potrebe razmejevanja kratkoro no odlo enih stro kov oziroma kratkoro no
odlo enih odhodkov ter kratkoro no nezara unane prihodke;
 pasivne kratkoro ne asovne razmejitve za potrebe razmejevanja vnaprej vra unanih stro kov oziroma kratkoro no vnaprej
vra unanih odhodkov in kratkoro no odlo ene prihodke.

Vnaprej vra unani stro ki oziroma vnaprej vra unani odhodki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali
poslovnega izida.
Kratkoro no odlo eni prihodki nastajajo, e e niso opravljene sicer e zara unane ali celo pla ane storitve.
k) Podlaga za sestavitev izkaza poslovnega izida in denarnega toka
Izkaz poslovnega izida dru be HETA Asset Resolution, d. o. o., in skupine HETA Asset Resolution je sestavljen v skladu s
Slovenskimi ra unovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih dru bah. Izkaz poslovnega izida je predstavljen po razli ici I.
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (razli ica II).
Izkaz denarnih tokov je izra unan iz podatkov dveh zaporednih bilanc stanja iz izkaza poslovnega izida ter dodatnih podatkov za
vmesno obdobje.
Podatki za sestavo izkaza denarnih tokov izhajajo iz bilan nih podatkov za leti 2012 in 2013.
Da bi bili v razli ici II izkaza denarnih tokov pritoki im bli e prejemkom, odtoki pa im bli e izdatkom, se podatke v dveh
zaporednih bilancah stanja in v izkazu poslovnega izida za obdobje med njima kar se da poglobljeno popravlja. Na tej podlagi se
pri izdelavi izkaza upo tevala naslednje:
 iz posameznega izkaza uspeha se v izkaz nan nih tokov zajamejo prihodki kot pritoki in odhodki razen amortizacije in
stro kov, namenjenih oblikovanju dolgoro nih rezervacij;
 da bi bili prihodki v nan nem toku pri poslovanju poena eni s pritoki in da bi bili pritoki im bli e prejemkom, se prihodki
popravijo za spremembo terjatev in izlo i se oblikovanje popravkov terjatev;
 sprememba med za etnim in kon nim stanjem poslovnih terjatev se popravi za te ajne razlike;
 sprememba med za etnim in kon nim stanjem nan nih obveznosti se popravi za te ajne razlike;
 spremembe zaradi prenosa posameznih kategorij na druge postavke se popravijo za znesek tega prenosa.
44
Letno poro ilo 2013
l) isti prihodki od prodaje
Prihodki se pripoznajo, e je pove anje gospodarskih koristi v obra unskem obdobju povezano s pove anjem sredstva ali z
zmanj anjem dolga in je to pove anje mogo e zanesljivo izmeriti.
Prihodki od prodaje proizvodov in trgovskega blaga se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v ra unih ali drugih listinah,
zmanj anih za popuste, odobrene ob prodaji.
Prihodki od opravljenih storitev se merijo po prodajnih cenah dokon anih storitev, pri nedokon anih storitvah pa glede na stopnjo
dokon anosti. Prihodki od storitev se merijo na podlagi izdanih ra unov oziroma drugih verodostojnih ra unovodskih listin.
Med istimi prihodki od prodaje se izkazujejo tudi najemnine vklju no z najemninami od nalo benih nepremi nin.
m) Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi u inki, so subvencije, dotacije, kompenzacije, premije in podobni prihodki.
Med druge poslovne prihodke uvr amo tudi prihodke od odprave rezervacij in prihodke od poslovnih zdru itev.
Prevrednotovalni poslovni prihodki so dobi ki do prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in nalo benih nepremi nin,
merjenih po nabavni vrednosti, zmanj anja popravka vrednosti poslovnih terjatev zaradi odprave njihove oslabitve ter odpisi
poslovnih dolgov.
n) Stro ki
V nan nem ra unovodstvu se stro ki ob za etnem pripoznavanju raz lenjujejo po izvirnih vrstah na:
stro ke materiala,
stro ke storitev,
odpise vrednosti,
stro ke dela,
stro ke dajatev, ki so neodvisni od poslovnega izida.





Stro ki po izvirnih vrstah se razporejajo po stro kovnih mestih, ki omogo ajo najmanj lo eno spremljanje stro kov nakupovanja,
stro kov prodajanja in stro kov skupnih slu b.
Stro ki materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi prejetih knjigovodskih listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z
nastalimi gospodarskimi koristmi. Prevrednotenja stro kov materiala in storitev dru ba ne opravlja.
Stro ki dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obra un pla . Stro ki dela in stro ki
povra il zaposlenim se obra unavajo skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi.
o) Odpisi vrednosti
Amortizacija
Pojasnila v zvezi z amortizacijo so opisana v okviru sredstev, za katera se obra unava amortizacija.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
Med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki se izkazuje negativna razlika med istim donosom in knjigovodsko vrednostjo
odtujenega osnovnega sredstva.
Letno poro ilo 2013
45
V postavki prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri obratnih sredstvih se izkazujejo zneski oslabitve zalog materiala,
drobnega inventarja, nedokon ane proizvodnje, trgovskega blaga in poslovnih terjatev.
p) Drugi poslovni odhodki
Med drugimi odhodki so vklju eni odhodki za razne dajatve, takse, izdatki za varstvo okolja in podobno.
r) Finan ni prihodki
Finan ni prihodki iz dele ev
Prihodki iz dele ev se nana ajo na dolgoro ne in kratkoro ne nan ne nalo be v kapital drugih dru b.
Finan ni prihodki iz dividend in dele ev v dobi ku se pripoznajo takrat, ko podjetje pridobi pravico do popla ila, drugi nan ni
prihodki pa ob prera unanju na ve jo po teno vrednost ali bo odtujitvi nan ne nalo be.
Finan ni prihodki iz danih posojil
V bilanci stanja se lo eno izkazujejo dolgoro na in kratkoro na posojila, njihovi nan ni prihodki pa se izkazujejo skupaj.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravi eno pri akuje, da bodo vodili do prejemkov, e ti niso uresni eni e ob nastanku.
V tej postavki skupina / dru ba izkazuje prejete obresti za dana posojila in prejete obresti iz naslova nan nega lizinga. Obresti se
obra unavajo v sorazmerju s prete enim obdobjem ter glede na neodpla ni del glavnice in veljavno obrestno mero.
s) Finan ni odhodki
Finan ni odhodki skupine so odhodki za nanciranje, in sicer predvsem stro ki obresti na podlagi posojilnih pogodb in nan ni
odhodki iz oslabitve.
Finan ni odhodki iz oslabitve in odpisov nan nih nalo b
Dru ba / skupina na vsak dan bilance stanja oceni ali obstaja kak en nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti nan ne
nalo be. e obstajajo objektivni dokazi o slabitvi, se nan na nalo ba prevrednoti za znesek izgube ali oslabitve.
Finan ni odhodki iz nan nih obveznosti
Finan ni odhodki se pripoznajo ob obra unu, ne glede na pla ila, ki so povezana z njimi. Dru ba prejme etrtletno obra unane
obresti za celotne dolgoro ne dolgove in jih sproti pla uje.
Prevrednotenje nan nih odhodkov zajema prevrednotovalne nan ne odhodke/prihodke v zvezi z okrepitvijo dolgoro nih
dolgov, ki so nominirani v tuji valuti in ki jih dru ba zaradi ohranitve realne vrednosti v celoti mese no prevrednoti po prodajnem
podjetni kem te aju NLB, d. d.
) Drugi prihodki in drugi odhodki
Med drugimi prihodki in drugimi odhodki dru ba / skupina izkazuje vse neobi ajne postavke, ki zmanj ujejo oziroma pove ujejo
poslovni izid. V najve ji meri so v tej postavki izkazane prejete oziroma pla ane od kodnine in kazni.
46
Letno poro ilo 2013
Pojasnila postavk v bilanci stanja in izkazu gibanja kapitala
1. Neopredmetena dolgoro na sredstva in dolgoro ne aktivne asovne razmejitve
Preglednica stanja in gibanja neopredmetenih dolgoro nih sredstev za leto 2013
v tiso evrih
Nabavna vrednost
Stanje 31. 12. 2012
Pridobitve
Oddelitev
Stanje 31. 12. 2013
Popravek vrednosti
Stanje 31. 12. 2012
Pridobitve
Oddelitev
Amortizacija
Stanje 31. 12. 2013
Neodpisana vrednost
Stanje 31. 12. 2012
Stanje 31. 12. 2013
21.234
218
-19.149
2.303
15.032
90
-12.947
2.175
-5.518
-66
5.288
-845
-1.141
-4.839
15.716
1.162
10.193
1.100
4.608
-844
-1.075
Preglednica stanja in gibanja neopredmetenih dolgoro nih sredstev za leto 2012
v tiso evrih
Nabavna vrednost
Stanje 31. 12. 2011
Pridobitve
Stanje 31. 12. 2012
Popravek vrednosti
Stanje 31. 12. 2011
Amortizacija
Stanje 31. 12. 2012
Neodpisana vrednost
Stanje 31. 12. 2011
Stanje 31. 12. 2012
20.981
253
21.234
14.779
253
15.032
-4.056
-1.462
-5.518
-3.794
-1.045
-4.839
16.925
15.716
10.985
10.193
Skupina / dru ba nimata zastavljenih neopredmetenih osnovnih sredstev kot jamstvo za dolgove.
Letno poro ilo 2013
47
Dolgoro ne aktivne asovne razmejitve
v tiso evrih
Za etno stanje
Novo oblikovane razmejitve
Oddelitev
Prenos na odhodke
Prenos na kratkoro ni del
Končno stanje
48
Letno poro ilo 2013
2013
2012
2013
2012
1.550
153
-1.311
-865
628
155
1.449
1.350
1.550
153
-1.311
-865
628
155
1.449
1.350
-1.937
688
1.550
-1.937
688
1.550
2. Opredmetena osnovna sredstva
Preglednica stanja in gibanja opredmetenih sredstev za leto 2013
v tiso evrih
Lastna
oprema Oprema v Sredstva v
Lastne in drobni poslovnem
prido Zemlji a zgradbe inventar
najemu
bivanju
Nabavna vrednost
Stanje 31. 12. 2012
Pridobitve
Slabitve
Odtujitve
Oddelitev
Stanje 31. 12. 2013
2.064
1.032
11.522
17.090
4.129
458
62.400
33.608
-286
-1.407
1.403
-477
-6.867
21.267
-227
-1.759
-50.652
2.601
45.356
-3.630
-99
-3.427
-24.607
228
-334
1.613
-241
14.798
-8.828
10.280 90.395
837 53.025
-3.999
-169
Skupaj
Lastna
najemu
bivanju
2.064
11.522
23
4.091
389
61.936
33.608
-286
-1.407
371
-478
-6.867
4.031
-227
-1.759
2.494
-50.652
-31.664
-99
-3.630
-99
-3.421
-24.494
-31.545
-99
16.639
-9.403
181
-286
1.608
-236
14.798
-8.828
16.587
-9.350
-4.168
-51.642
-1.017 -11.050
6.101 76.560
-169
44.892
9.963
837
Skupaj
89.576
34.857
-3.999
-4.168
-700
6.101
-51.643
-10.733
57.889
Popravek vrednosti
Stanje 31. 12. 2012
Slabitve
Odtujitve
Amortizacija
Oddelitev
Stanje 31. 12. 2013
1.866
1.660
83
3.609
1.866
1.660
83
3.609
-1.969
-395
-18.554
-20.918
-1.968
-389
-18.441
-20.798
Neodpisana vrednost
Stanje 31. 12. 2012
2.064
7.892
702
37.793
Stanje 31. 12. 2013
1.403
19.130
2.206
26.802
10.280
58.731
2.064
7.892
670
37.442
9.963
58.031
6.101 55.642
371
2.063
2.105
26.451
6.101
37.091
Najmanj e najemnine iz nepreklicnih poslovnih najemov opreme 2013
v tiso evrih
Skupina HETA Asset Resolution HETA Asset Resolution d. o. o.
V najve letu dni
V ve kot letu dni in ne ve kot petih letih
V ve kot petih letih
Nezajam ena preostala vrednost
Skupaj
31. 12. 2013
31. 12. 2013
3.457
2.782
10
17.640
23.889
3.457
2.782
10
17.640
23.889
Za sredstva kjer je knjigovodska vrednost presegala nadomestljivo vrednost so bile knji ene slabitve (v vi ini 99 tiso EUR).
Skupina / dru ba nima sklenjenih pogodb ali drugih dogovorov, ki bi zanjo pomenile obvezo za nakup osnovnih sredstev.
Skupina / dru ba ima v uporabi tudi sredstva, ki so bila konec leta 2013 e v celoti amortizirana. Nabavna vrednost tak nih sredstev
zna a 1.575 tiso EUR.
Letno poro ilo 2013
49
Preglednica gibanja osnovnih sredstev za leto 2012
v tiso evrih
Lastna
najemu
bivanju
Nabavna vrednost
Stanje 31. 12. 2011
Pridobitve
2.064
11.503
19
4.121
154
81.138
37.183
Prerazvrstitve
Skupaj
30.203 129.029
1.081 38.437
Lastna
najemu
bivanju
2.064
11.503
19
4.083
154
80.677
37.180
Skupaj
29.163 127.490
38.121
768
-15.325
-15.325
-14.289
-14.289
- na nalo bene nepremi nine
-25.719
-25.719
-24.683
-24.683
- iz nedokon ane proizvodnje
5.866
5.866
5.866
5.866
- iz sredstev za prodajo
4.528
4.528
4.528
4.528
Slabitve
Odtujitve
Stanje 31. 12. 2012
2.064
-5.024 -5.024
-655 -56.722
10.280 90.395
-5.024 -5.024
-655 -56.722
9.963 89.576
-146
-55.921
11.522
4.091
61.936
-33.315
-432
-2.852
-432
-3.167
-27.225
-33.244
-432
14.248
-11.563
14.345
-12.262
-346
97
-351
14.248
-11.517
14.345
-12.214
-3.421
-24.607
-31.664
-3.630
-3.421
-24.494
-31.545
-146
-55.921
11.522
4.129
62.400
-2.852
-432
-3.171
-27.292
-346
97
-353
-3.630
2.064
Popravek vrednosti
Stanje 31. 12. 2011
Slabitve
Odtujitve
Amortizacija
Stanje 31. 12. 2012
Neodpisana vrednost
Stanje 31. 12. 2011
2.064
8.651
950
53.846
30.203
95.714
2.064
8.651
916
53.452
29.163
94.246
Stanje 31. 12. 2012
2.064
7.892
702
37.793
10.280
58.731
2.064
7.892
670
37.442
9.963
58.031
Najmanj e najemnine iz nepreklicnih poslovnih najemov opreme 2012
v tiso evrih
V najve letu dni
Skupaj
31. 12. 2012
31. 12. 2012
5.890
17.205
3.288
27.734
54.117
5.890
17.205
3.288
27.734
54.117
Pri oceni nadomestljive vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev niso bila ugotovljena pomembna odstopanja od knjigovodskih
vrednosti.
Skupina / dru ba nima sklenjenih pogodb ali drugih dogovorov, ki bi zanjo pomenile obvezo za nakup novih osnovnih sredstev.
Skupina / dru ba ima v uporabi tudi sredstva, ki so bila konec leta 2012 e v celoti amortizirana. Nabavna vrednost tak nih sredstev
zna a 6.382 tiso EUR.
50
Letno poro ilo 2013
3. Nalo bene nepremi nine
Preglednica stanja in gibanja nalo benih nepremi nin za leto 2013
v tiso evrih
Nabavna vrednost
Stanje 31. 12. 2012
Pridobitve (tudi odvzeti predmeti lizinga)
Prerazvrstitev na druge postavke
Oddelitev
Odtujitve
Stanje 31. 12. 2013
Zemlji a
Zgradbe
Skupaj
Zemlji a
Zgradbe
Skupaj
325.277
7.817
572.306
32.972
897.583
40.789
289.864
7.817
457.569
32.958
747.433
40.775
-116.132
-100.604
-782
115.576
-116.132
-321.021
-24.776
-116.132
-68.683
-782
112.084
-221.929
-24.776
259.481
-421.625
-25.558
375.057
243.822
-290.612
-25.558
355.906
-78.083
-51.261
-78.083
-71.561
-20.300
-73.680
-48.786
-73.680
-69.086
1.964
1.964
1.964
1.964
-11.260
-116.132
Popravek vrednosti
Stanje 31. 12. 2012
Slabitev sredstev
Odtujitve
Prerazvrstitve
-20.300
Amortizacija
-13.588
-13.588
-11.260
Oddelitev
Stanje 31. 12. 2013
40.084
40.084
33.276
33.276
-20.300
-100.884
-121.184
-20.300
-98.486
-118.786
Stanje 31. 12. 2012
325.277
494.223
819.500
289.864
383.889
673.753
Stanje 31. 12. 2013
95.276
158.597
253.873
91.784
145.336
237.120
Neodpisana vrednost
Najmanj e najemnine iz nepreklicnih poslovnih najemov nalo benih nepremi nin
v tisoč evrih
V najve letu dni
Skupaj
31. 12. 2013
31. 12. 2013
11.173
24.922
21.231
130.658
187.984
9.123
24.922
21.231
130.658
185.934
Pri preverjanju nadomestljive vrednosti nalo benih nepremi nin je bilo za nekatere nepremi nine ugotovljeno, da je njihova
knjigovodska vrednost pomembno vi ja od ugotovljene nadomestljive vrednosti. Za te nepremi nine so bile oblikovane dodatne
slabitve v vi ini 69.086 tiso EUR v dru bi, na ravni skupine pa v vi ini 71.561 tiso EUR.
Po tena vrednost nalo benih nepremi nin skupine HETA Asset Resolution je na dan 31. 12. 2013 ocenjena na vrednost 269.500
tiso EUR.
Letno poro ilo 2013
51
Vrednosti, pripoznane v poslovnem izidu za nalo bene nepremi nine
v tiso evrih
Prihodki od najemnin
Stro ki amortizacije
Stro ki vzdr evanja in popravil
2013
2012
2013
2012
31.586
42.210
11.627
-408
25.672
11.260
-579
34.386
9.166
-159
13.588
-1.038
Preglednica stanja in gibanja nalo benih nepremi nin za leto 2012
v tiso evrih
Nabavna vrednost
Stanje 31. 12. 2011
Pridobitve
Prerazvrstitev
Odtujitve
Stanje 31. 12. 2012
Zemlji a
Zgradbe
Skupaj
Zemlji a
Zgradbe
Skupaj
289.270
471
35.947
-411
325.277
419.643
19.595
137.256
-4.188
572.306
708.913
20.066
173.203
-4.599
897.583
254.763
471
35.042
-412
289.864
323.157
18.035
120.501
-4.124
457.569
577.920
18.506
155.543
-4.536
747.433
-51.689
-17.053
-51.689
-17.053
-49.747
-17.053
-49.747
-17.053
1.854
432
1.854
432
1.854
432
1.854
432
-11.627
-78.083
-11.627
-78.083
-9.166
-73.680
-9.166
-73.680
Popravek vrednosti
Stanje 31. 12. 2011
Slabitev sredstev
Odtujitve
Prenosi
Amortizacija
Stanje 31. 12. 2012
Neodpisana vrednost
52
Stanje 31. 12. 2011
289.270
367.954
657.224
254.763
273.410
528.173
Stanje 31. 12. 2012
325.277
494.223
819.500
289.864
383.889
673.753
Letno poro ilo 2013
4. Dolgoro ne nan ne nalo be razen posojil
a) Nalo be v dele e podjetij v skupini na dan, 31. 12. 2013 v vi ini 58 tiso evrov predstavljajo lastni ki dele i dru be HETA
Asset Resolution, d. o. o., v odvisnih dru bah, in sicer:
v tiso evrih
Hypo PC, d. o. o.
Terme Spa Roga ka d. d.
Dele lastni tva
Vrednost nalo be
Osnovni kapital
Celotni kapital
100 %
100 %
100 %
100 %
42
9
7
42
9
7
5.339
53
-5.917
9
-1.347
58
5.397
-7.202
Skupaj
Nalo be v odvisne dru be so v skupini HETA Asset Resolution izlo ene v postopku uskupinjevanja.
Gibanje nalo b v dele e podjetij v skupini
v tiso evrih
Hypo PC, d. o. o.
MM ZETA d. o. o.
MM THETA d. o. o.
HYPO NEPREMI NINE d. o. o
HTC ENA d. o. o.
Terme SPA Roga ka d. d.
Skupaj
Stanje na dan
31. 12. 2012
42
9
1.265
3.680
1.832
7
7
Prodaja dru b
Nakupi dru b
Oddelitev
Stanje na dan
31. 12. 2013
42
9
-1.265
-3.680
-1.832
-7
7
0
0
6.842
0
-6.784
58
V okviru oddelitve (30. 9. 2013) so bile na prenosno dru bo prenesene nalo be v dru be Hypo Nepremi nine d. o. o., MM Zeta d. o. o.,
MM THETA d. o. o. in HTC ena d. o. o.. Hkrati je dru ba kupila 100 % dele v dru bi Terme SPA Roga ka d. d. za 1,00 EUR.
Letno poro ilo 2013
53
b) Pridru ena podjetja
Med pridru enimi podjetji se v bilanci stanja izkazuje nalo ba v dru bi Dosor, d. o. o., kjer ima HETA Asset Resolution, d. o. o. 50
odstotni dele in nalo ba v dru bo Urbana prenova Izola, d. o. o., kjer ima HETA Asset Resolution, d. o. o., 40 % dele . Dru ba HETA
Asset Resolution, d. o. o., kot 50 odstotni lastnik dru be Dosor, d. o. o., nima prevladujo ega vpliva na poslovanje dru be in zato
dru ba ni vklju ila v skupinske izkaze.
Pridru ena podjetja so v stopnji uskupinjevanja evidentirana v skladu s kapitalsko metodo.
v tiso evrih
Dele lastni tva
Nabavna vrednost nalo be na dan 31. 12. 2012
Nakupi v letu 2013
Stanje nabavne vrednosti na dan 31. 12. 2013
Akumulirane pripisane izgube pri kapitalski metodi
Pripisan dobi ek v teko em letu
Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2013
Ključni podatki o družbah:
Celotni kapital dru be
Osnovni kapital dru be
isti dobi ek / izguba teko ega leta
Dosor d.o.o.
Urbana prenova Izola d.o.o.
Skupaj
50 %
857
40 %
4
861
857
-739
1
119
4
451
675
3
10
10
4
861
-739
1
123
461
685
3
c) Druge delnice in dele i
v tiso evrih
Vrednost nalo be
Dele lastni tva
Regionalna razvojna agencija Celje, d. o. o.
HS Projekti, d. o. o.
182,8
7,5
6%
100 %
č) Druge dolgoročne finančne naložbe
190
Dru ba HS Projekti, d. o. o. predstavljaj tipi no projektno podjetje. Ker do konca leta 2013 ni bilo e nobenih aktivnosti na teh
dru bah, jih skupina knjigovodsko obravnava kot druge nalo be in jih ni uskupinila.
Za vse na tete nalo be velja, da njihova cena ni objavljena na delujo em trgu in njihove po tene vrednosti ni mogo e zanesljivo
izmeriti.
Poslovodstvo ocenjuje, da ni objektivnih indikatorjev za slabitev nalo b.
54
Letno poro ilo 2013
5. Dolgoro na posojila
a) Dolgoro na dana posojila v skupini
Dru ba nima dolgoro nih danih posojil v skupini.
b) Dolgoro na dana posojila drugim
v tiso evrih
Dolgoro ne terjatve z naslova nan nega lizinga
Dolgoro na posojila
Skupaj dolgoročno dana posojila
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
242.674
17.067
259.741
778.875
22.928
801.803
242.674
17.067
259.741
778.875
22.928
801.803
Knjigovodska vrednost dolgoro no danih posojil, izkazana v bilanci stanja, predstavlja maksimalno mo no izpostavljenost
kreditnemu tveganju.
Dolgoro no dana posojila so odobrena zelo razpr enim strankam, tako po panogi kot po drugih dejavnikih. S tega vidika se
kreditno tveganje ne pove uje.
Obrestne mere, po katerih so odobrena dolgoro no dana posojila, je dru ba opredelila kot poslovno skrivnost, katere objava bi
lahko imela negativne vplive na poslovanje dru be in se zato ne objavlja.
Pojasnila za oblikovanje popravkov dolgoro nih posojil so pojasnjena v to ki 8.b kratkoro no dana posojila (popravki).
Dolgoro no dana posojila drugim po zapadlosti:
v tiso evrih
Najmanjša vsota najemnin
V najve letu dni (prenos na kratkoro ne terjatve)
Skupaj
Nezasluženi finančni prihodek (prihodnje obresti)
Skupaj
Sedanja vrednost terjatev (finančni lizing)
Skupaj sedanja vrednost terjatev
Skupaj dolgoročni del terjatev
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
112.421
211.224
70.629
394.274
308.331
512.386
418.576
1.239.293
112.421
211.224
70.629
394.274
308.331
512.386
418.576
1.239.293
6.364
13.962
8.150
28.476
36.323
82.508
46.651
165.482
6.364
13.962
8.150
28.476
36.323
82.508
46.651
165.482
106.057
197.262
62.479
365.798
259.741
272.008
429.878
371.925
1.073.811
801.803
106.057
197.262
62.479
365.798
259.741
272.008
429.878
371.925
1.073.811
801.803
Letno poro ilo 2013
55
6. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
v tiso evrih
Stanje na dan 1. januarja
od tega vozila
od tega oprema
od tega nepremi nine
Pridobitve
od tega vozila
od tega oprema
Odtujitve
od tega vozila
od tega oprema
Sprememba slabitev
od tega vozila
od tega oprema
Stanje na dan 31. decembra
od tega vozila
od tega oprema
2013
2012
2013
2012
23.491
1.209
6.515
15.767
44.495
2.389
2.639
39.467
-43.680
-3.644
-3.343
-36.693
-2.864
471
-3.384
49
21.442
424
2.429
18.589
95.869
1.311
5.109
89.449
23.981
3.841
6.485
13.655
-100.155
-3.776
-5.638
-90.741
3.796
-166
557
3.405
23.491
1.209
6.515
15.767
23.491
1.209
6.515
15.767
44.495
2.389
2.639
39.467
-43.680
-3.644
-3.343
-36.693
-2.864
471
-3.384
49
21.442
424
2.429
18.589
95.869
1.311
5.109
89.449
23.981
3.841
6.485
13.655
-100.155
-3.776
-5.638
-90.741
3.796
-166
557
3.405
23.491
1.209
6.515
15.767
Ker je bila po tena vrednost sredstev skupine za prodajo (zmanj ana za stro ke prodaje) manj a od knjigovodske vrednosti, so bili
pripoznani dodatni prevrednotovalni poslovni odhodki v vi ni 2.864 EUR.
Dru ba je preklasi kacijo sredstev med nalo bene nepremi nine v skladu s sprejeto usmeritvijo dru be prikazala med
odtujitvami.
56
Letno poro ilo 2013
7. Zaloge
v tiso evrih
(nepremi nine v gradnji)
Zaloga vozil, opreme in nepremi nin
Dani predujmi
Skupaj
Stanje na dan
31. 12. 2012
Pridobitve
Preklasi kacija
3.128
13.264
16.392
3.211
79.448
82.659
-2.041
Slabitev
-2.041
Odtujitve
Stanje na dan
31. 12. 2013
25
-99
-90.061
-90.135
25
4.199
2.651
6.909
v tiso evrih
HETA Asset Resolution d.o.o.
(nepremi nine v gradnji)
Zaloga vozil, opreme in nepremi nin
Dani predujmi
Skupaj
Stanje na dan
31. 12. 2012
Pridobitve
3.128
13.263
16.391
25
3.213
79.449
82.687
Preklasi kacija
-2.044
-2.044
Slabitev
Odtujitve
Stanje na dan
31. 12. 2013
-100
-90.061
-90.061
25
4.197
2.651
6.873
Ocenjena po tena vrednost zalog na dan, 31.12. 2013 je enaka knjigovodski vrednosti.
Skupina / dru ba nima zastavljenih zalog.
Pri inventurnem popisu zalog ni bilo ugotovljenih popisnih prese kov ali manjkov.
Letno poro ilo 2013
57
8. Kratkoro ne nan ne nalo be
a) Kratkoro na dana posojila do dru b v skupini
v tiso evrih
Naziv dru be v skupini
Kratkoro na posojila in del dolg. posojil, ki zapade v enem letu
HYPO CENTER - 2 d. o. o.
Slabitev posojila do HYPO CENTER 2 d. o. o.
HYPO NEPREMI NINE d. o. o.
Terjatev za nevpla ani kapital dru bi Terme Spa Roga ka d.d.
Skupaj
Dani nan ni lizing: del, ki zapade v enem letu
MM THETA d. o. o.
MM ZETA d. o. o.
HTC Ena d. o. o.
Skupaj finančni lizing
31. 12. 2013
31. 12. 2012
23.070
22.673
-5.336
34.940
18.967
36.701
57.391
59.319
9.106
23.971
92.396
Skupaj kratkoročna posojila družbam v skupini
36.701
150.009
Kratkoro na posojila do dru b v skupini so bila v postopku uskupinjevanja v bilanci skupine izlo ena.
Kratkoro no dana posojila dru bam v skupini niso zavarovana s hipoteko ali drugo obliko zastave premo enja.
Obrestne mere, po katerih obvladujo a dru ba daje posojila in nan ni lizing odvisnim dru bam, je uprava dru be opredelila za
pomembno poslovno skrivnost, katere javna objava bi lahko imela negativne vplive na poslovanje dru be in se zato ne objavlja.
b) Kratkoro na dana posojila drugim
v tiso evrih
Kratkoro na posojila na doma em trgu
Del dolgoro nih posojil, ki zapadejo v enem letu
Ostale terjatve iz nan nega lizinga
Del dolg. terjatev iz nan nega lizinga in posojil, ki zapadejo v enem letu
Popravek vrednosti terjatev
Skupaj kratkoročno dana posojila
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
11.065
21.219
11.703
16.760
11.065
21.219
11.703
16.760
25.365
74.556
-91.974
40.231
246.321
-98.883
175.901
25.365
74.556
-91.974
40.231
246.321
-98.883
175.901
* Dru ba je v letu 2013 izvedla prerazvrstitev terjatev povezanih z lizing posli in poslovnih terjatev med kratkoro no dana posojila
Dana posojila so prete no zavarovana s hipoteko oz. zastavo predmeta posojila
58
Letno poro ilo 2013
Po tena vrednost dodatnih zavarovanj
Terjatve do kupcev iz naslova nan nega lizinga so zavarovane z lastninsko pravico na predmetu lizinga, ki vse do izpolnitve
lizin ke pogodbe ostaja v lasti lizingodajalca. Dodatna zavarovanja so, odvisno od primera, vzpostavljena s poro tvom, menicami,
glede na oceno tveganja tudi z zastavno pravico na stvareh, prete no nepremi ninah, ki so last lizingojemalca ali zastavitelja.
Po tena vrednost zavarovanj s hipoteko je dolo ena na podlagi cenitve nepremi nine in ponderjev interne politike zavarovanj. Ob
prvem prevzemu nepremi nine je izdelana cenitev nepremi nine, v naslednjih letih pa je ocena izdelana po statisti ni metodi, ki je
opredeljena z javno dostopnimi podatkih in temelji na povpre nih cenah.
Po tena vrednost zastavljenih predmetov je dolo ena na podlagi cenitvene vrednosti in ponderjev interne politike zavarovanj.
Cenitvena vrednost je zmanj ana za ponder, ki predstavlja stopnjo obrabe oziroma vrednotenja zastavljenega predmeta.
Kratkoro no dana posojila so odobrena z variabilno obrestno mero, temelje o na EURIBOR ali LIBOR.
Skupina / dru ba je obrestno mero kratkoro no danih posojil opredelila kot pomembno poslovno skrivnost, katere objava bi lahko
negativno vplivala na poslovanje, in je zato ne objavlja.
Knjigovodska vrednost nan nih nalo b, izkazana v bilanci stanja, predstavlja maksimalno mo no izpostavljenost kreditnemu
tveganju.
Po tena vrednost kratkoro nih nan nih nalo b je enaka knjigovodski vrednosti.
Popravki vrednosti kratkoro no in dolgoro no danih posojil in terjatev
Skupina / dru ba je oblikovala popravke vrednosti terjatev za vse vrste in ro nosti terjatev (tako posami ne kot skupinske), ker pa
se ve ji del popravka terjatev nana a na terjatve iz naslova nan nega lizinga, ki je e zapadel ali pa ima zapadlost kraj o od enega
leta, so popravki v celoti prikazani pod postavko kratkoro no dana posojila drugim.
Skupina / dru ba na dan 31. 12. 2013 izkazuje 112.428 / 117.426 tiso EUR posami nih in skupinskih popravkov (za kratkoro ne in
dolgoro ne nan ne in poslovne terjatve) , ki jih oblikuje v skladu z metodologijo, kot je opisano v splo nih pojasnilih.
Dru ba/skupina v letu 2013 za posami no oslabljene terjatve ni pripoznala rednih prihodkov od obresti v vi ini 5.568 tiso EUR,
temve je za iste terjatve med nan nimi prihodki pripoznala tehni ne obresti (unwinding) v vi ini 2.145 tiso EUR. Vrednost
oblikovanih tehni nih obresti v celoti zmanj uje stanje popravkov terjatev.
Letno poro ilo 2013
59
9. Kratkoro ne poslovne terjatve
v tiso evrih
31. 12. 2013
Kratkoro ne poslovne terjatve do dru b v skupini
Druge kratkoro ne terjatve do kupcev
Terjatve do dr avnih institucij in drugih
Popravki kratkoro nih poslovnih terjatev
Skupaj kratkoročne terjatve
13.082
5.455
-11.044
7.493
31. 12. 2012
44.822
5.745
50.567
31. 12. 2013
31. 12. 2012
1
12.689
5.220
-11.044
6.866
5
43.653
5.715
49.373
Kratkoro ne poslovne terjatve niso zavarovane.
Popravki kratkoro nih poslovnih terjatev so bili v letu 2012 pojasnjeni v to ki 8.b kratkoro no dana posojila drugim (popravki
vrednosti terjatev) v vrednosti 13.085 EUR.
10. Denarna sredstva in denarni ustrezniki
v tiso evrih
Gotovina v blagajni
Denarna sredstva na tolarskem transakcijskem ra unu
Terjatve za kratkoro ne depozite pri Hypo Alpe-Adria-Bank d. d.
Denarna sredstva na deviznem transakcijskem ra unu
Oddelitev
Skupaj
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
1.026
14.287
8.706
-13.532
10.487
2.838
25.610
43
631
14.287
8.706
-13.532
10.092
32
25.610
43
28.491
25.685
Dani denarni depoziti so depoziti na odpoklic z ro nostjo kraj o od treh mesecev in tako izpolnjujejo pogoje za denarne
ustreznike.
11. Kapital
Zakonske rezerve
Rezerve niso deljive.
Preneseni isti dobi ek
Preneseni isti dobi ek
Preneseni isti dobi ek je sestavljen iz dobi kov / izgub preteklih let, ki se letno prena ajo iz postavke dobi ek/izguba teko ega
leta.
Kapitalske rezerve
Dru ba Hypo Alpe Adria International AG, je izvedla naknadno vpla ilo v kapitalske rezerve in sicer s pretvorbo danih posojil (debt
to equity) v vi ini 61 mio EUR, dela kapitalskih rezerv je bil v postopku oddeljen na dru bo Hypo PREP d. o. o. in Hypo CB d. o. o. v
skupini vi ini 2.156 tiso evrov.
60
Letno poro ilo 2013
12. Rezervacije in dolgoro ne pasivne razmejitve
Pri izra unu rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti je aktuar upo teval naslednje klju ne predpostavke:
za izra un potencialnih obveznosti odpravnin ob upokojitvi je bila upo tevana bruto mese na pla a posameznika;
za izra un obveznosti iz naslova jubilejnih nagrad je bila upo tevana bruto pla a posameznika;
uporabljene so bile slovenske tablice smrtnosti za 2000 do 2002;
predvidena rast pla v vi ini 3 odstotka za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe;
rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad v vi ini 2,5 odstotka;
ocena uktuacije zaposlenih, in sicer do 35 let, 6 odstotkov, od 35 do 45 let 4,5 odstotkov, od 45 let dalje 2,5 odstotka;
izbrana diskontna obrestna mera zna a 3,2 odstotka.







v tiso evrih
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2. Druge rezervacije
3. Dolgoro ne pasivne asovne razmejitve
a. Dolgoro ne pasivne razmejitve za prihodke z naslova posebnih akcij
b. Dolgoro ne pasivne razmejitve za zara unane manipulativne stro ke
c . Ostale dolgoro ne razmejitve
Skupaj rezervacije in pasivne časovne razmejitve
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
275
3.504
1.136
17
734
385
4.915
213
405
3.430
581
2.530
319
4.048
192
4.238
1.136
18
733
385
5.566
213
405
3.430
581
2.530
319
4.048
Gibanje rezervacij in dolgoro nih pasivnih asovnih razmejitev
v tiso evrih
Stanje na dan 31. 12. 2012
Oddelitev
Dodatno oblikovanje
Odprava in rpanje rezervacij
Prenos na kratkoro ni del (neto)
Stanje 31. 12. 2013
Rezervacije
za pokojnine
in podobno
Druge
rezervacije
213
-46
129
-21
405
-1.882
5.153
-172
275
3.504
Dolgoro ne
pasivne
asovne
razmejitve
Rezervacije
za pokojnine
in podobno
Druge
rezervacije
3.430
-2.472
1.545
-2.943
1.575
213
-46
461
-21
405
-1.882
5.887
-172
1.136
192
4.238
Dolgoro ne
pasivne
asovne
razmejitve
3.430
-2.472
1.543
-2.941
1.576
1.136
Letno poro ilo 2013
61
13. Dolgoro ne nan ne obveznosti
v tiso evrih
Prejeta posojila od povezane dru be
Hypo Alpe-Adria-Bank International AG
Prejeta posojila od nepovezane banke v EU
Prejeta posojila od nepovezanih bank v Sloveniji
Druge dolgoro ne nan ne obveznosti
Prenos dolgoro nih obveznosti na kratkoro ni del
Skupaj dolgoročne finančne obveznosti
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
701.950
1.949.026
701.950
1.949.026
4.800
-457.735
244.215
-720.422
1.233.404
4.800
-457.735
244.215
-720.422
1.233.404
Del dolgoro nih obveznosti, ki zapade v pla ilo v letu 2013, je prikazan med kratkoro nimi nan nimi obveznostmi.
Obdobje do zapadlosti v pla ilo dolgoro nih nan nih obveznosti
v tiso evrih
Od 1 leta do 3 let
Od 3 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
118.715
125.500
763.088
344.816
125.500
1.233.404
118.715
125.500
763.088
344.816
125.500
1.233.404
244.215
244.215
Obrestna mera prejetih posojil je opredeljena kot pomembna poslovna skrivnost, katere objava bi lahko povzro ila kodo pri
nadaljnjem poslovanju.
Obrestna mera za dolgoro na posojila je prete no spremenljiva in jo sestavljata trimese ni ali estmese ni EURIBOR ali trimese ni
LIBOR ter pribitek. Pri posojilih, dobljenih od povezanih oseb, se pribitek giblje med 0,58 in 3,1 odstotne to ke.
Dru ba skrbno nadzoruje gibanje obrestnih mer in zmanj uje obrestno tveganje s tem, da se tudi na strani aktive dogovarja za
enake gibljive obrestne mere.
Prejeto posojilo od nepovezane osebe je zavarovano z izdanimi menicami, prejeta posojila od povezane osebe so zavarovana z
vpisano hipoteko na nalo bene in lastne nepremi nine dru be.
62
Letno poro ilo 2013
14. Kratkoro ne nan ne obveznosti
Kratkoro ne nan ne obveznosti predstavljajo kratkoro ni del dolgoro nih posojil in obveznost za pla ilo obresti.
Obrestna mera za posojila je prete no spremenljiva in jo sestavljata trimese ni ali estmese ni EURIBOR ali trimese ni LIBOR ter
pribitek. Pri posojilih, dobljenih od povezanih oseb, se pribitek giblje med 0,33 in 3,25 odstotne to ke. Pri posojilih z nepovezanimi
osebami se pribitek giblje med 0,095 in 0,16 odstotne to ke.
Vse kratkoro ne nan ne obveznosti so nezavarovane.
Kratkoro ne nan ne obveznosti glede na zapadlost v pla ilo
v tiso evrih
Zapadle obveznosti
Nezapadle obveznosti zapadlost do enega leta
Skupaj
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
459.221
459.221
746.347
746.347
458.217
458.217
746.319
746.319
15. Kratkoro ne poslovne obveznosti
v tiso evrih
Kratkoro ne obveznosti do dru b v skupini
Kratkoro ne obveznosti do dobaviteljev za kupljeno blago oz. storitve
Kratkoro ne obveznosti do kupcev za dobljene predujme
Druge kratkoro ne obveznosti
Kratkoro ne obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo
Druge kratkoro ne obveznosti
Skupaj
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
9.270
2.734
11.184
8.801
4.942
6.726
8.860
2.579
10.778
228
7.822
4.962
6.500
580
10.594
781
5.945
580
10.198
781
5.719
23.178
21.085
22.217
19.512
Letno poro ilo 2013
63
16. Kratkoro ne pasivne asovne razmejitve
v tiso evrih
1. Vkalulirani stro ki in odhodki
2. Kratkoro ne razmejitve za stro ke prestrukturiranja
3. Kratkoro ne razmejitve za zara unane manipulativne stro ke
Skupaj kratkoročne pasivne razmejitve
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
932
686
450
1.929
3.065
650
654
450
1.929
3.033
932
650
17. Zunajbilan na evidenca
v tiso evrih
Dane garancije za resnost ponudbe in dobro izvedbo del in odpravo
napak
Dane garancije za vra ilo avansa
Odobren okvirni limit za akreditiv
Odobren okvirni limit za izdajanje garancij in garancije za dobro
izvedbo del in odpravo napak
Ostalo
Dane garancije za dobro izvedbo del
Zunajbilan ne terjatve do strank
Skupaj
31. 12. 2013
31. 12. 2012
31. 12. 2013
31. 12. 2012
500
6.517
500
6.517
2.000
6.920
2.000
11.004
2.000
6.920
2.000
11.004
225
269
20.015
266
9.686
269
19.790
12
266
9.698
Na dan 31. 12. 2013 ima skupina in dru ba HETA Asset Resolution, d. o. o., 4.631 tiso EUR dolgoro no danih garancij z zapadlostjo
nad pet let.
64
Letno poro ilo 2013
Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida
18. isti prihodki od prodaje
v tiso evrih
a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev, razen najemnin
Prihodki iz naslova zara unavanja manipulativnih stro kov
Drugi prihodki od prodaje storitev
b) Čisti prihodki od najemnin
Prihodki od najemnin za premi nine
Prihodki od najemnin za nalo bene nepremi nine
c) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala
Skupaj
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2012
12.242
1.693
10.549
39.223
7.655
31.568
6.505
2.553
3.952
53.106
10.896
42.210
486
60.097
8.850
1.693
7.157
33.327
7.655
25.672
6.377
2.553
3.824
45.284
10.896
34.388
42.177
51.661
51.465
19. Drugi poslovni prihodki
v tiso evrih
Prodana sredstva, za katera so bile v preteklosti oblikovane slabitve
Dobi ek iz prodaje osnovnih sredstev (prodaja sredstev v poslovnem
najemu)
Drugi poslovni prihodki
Skupaj
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2012
6.043
2.999
6.043
2.999
64
6.107
1.283
4.282
665
6.708
1.283
4.282
Letno poro ilo 2013
65
20. Stro ki
Raz lenitev stro kov po izvirnih vrstah
v tiso evrih
Nabavna vrednost prodanega blaga
Stro ki materiala
Stro ki storitev
Stroški blaga, materiala in storitev
Stro ki pla
Stro ki pokojninskega zavarovanja
Stro ki drugih socialnih zavarovanj
Drugi stro ki dela
Stroški dela
Amortizacija
Prevrednotovalni poslovni odhodki osnovnih sredstev in
neopredmetenih osnovnih sredstev
Drugi stroški
Skupaj stroški
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2012
-761
-12.036
-12.797
-5.436
-1.899
-691
-1.154
-9.180
-840
-857
-12.497
-14.194
-5.384
-1.907
-988
-1.166
-9.445
-746
-9.569
-10.315
-4.178
-1.692
-691
-897
-7.458
-857
-11.918
-12.775
-5.384
-1.907
-988
-1.166
-9.445
-23.836
-25.351
-21.454
-22.425
-79.104
-23.236
-76.629
-23.235
-3.663
-1.195
-129.775
-1.756
-873
-74.855
-3.644
-1.195
-120.695
-1.756
-873
-70.509
Stro ki dela so se na osnovi sporazuma oddelitev v dele u % pripisali oddaljeni dru bi HYPO PREP d.o.o..
Amortizacija po skupinah sredstev
v tiso evrih
Neopredmetena sredstva
Lastna oprema in drobni inventar
Lastne zgradbe
Oprema, dana v poslovni najem
Skupaj
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2012
-783
-303
-334
-8.828
-13.588
-23.836
-1.462
-353
-346
-11.563
-11.627
-25.351
-844
-236
-286
-8.828
-11.260
-21.454
-1.045
-351
-346
-11.517
-9.166
-22.425
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
v tiso evrih
Izguba pri prodaji sredstev
Slabitve vrednosti nekratkoro nih sredstev za prodajo
Slabitve vrednosti nalo benih nepremi nin in osnovnih sredstev
Skupaj
66
Letno poro ilo 2013
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2012
-1.878
-3.644
-77.245
-82.767
-2.084
-1.756
-21.152
-24.992
-1.878
-3.643
-74.752
-80.273
-2.084
-1.755
-21.152
-24.991
21. Finan ni prihodki iz danih posojil
v tiso evrih
Leto 2013
Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini
Finan ni prihodki od obresti od terjatev iz naslova nan nega lizinga
Finan ni prihodki od obresti od posojil
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
Finan ni prihodki od obresti od terjatev iz naslova nan nega lizinga
Drugi nan ni prihodki, povezani s nan nim lizingom
Finan ni prihodki od obresti od posojil
Prevrednotenje dolgoro nih terjatev, izra enih v tuji valuti
Drugi nan ni prihodki
Skupaj
68.917
58.604
8.439
1.093
386
395
68.917
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2012
80.711
66.864
9.660
2.322
1.443
422
80.711
3.497
2.956
541
68.913
58.604
8.439
1.093
386
391
72.410
5.490
3.848
1.642
80.706
66.864
9.660
2.322
1.443
417
86.196
Finan ni prihodki iz danih posojil zajemajo tudi t. i. tehni ne obresti (2.061 tiso EUR), ki so pripoznane za posami no oslabljene
terjatve iz posojil, so asno pa dru ba v svojih prihodkih ni pripoznala rednih obresti za iste pogodbe (v vi ini 5.568 tiso EUR).
22. Finan ni odhodki iz oslabitve in odpisov nan nih nalo b
Finan ni odhodki vklju ujejo odhodke za popravke terjatev (tako speci ne kot pav alne) in druge nan ne odhodke. Popravki
terjatev so pojasnjeni v pojasnilu tevilka 8. Kratkoro ne nan ne nalo be.
v tiso evrih
Popravki terjatev
Odpisi terjatev
Slabitev nan nih nalo b v pridru eno podjetje
Skupaj
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2012
-84.411
-141
-48.686
-620
-89.748
-141
-48.686
-620
-84.552
-49.306
-89.889
-49.306
23. Finan ni odhodki iz nan nih obveznosti
v tiso evrih
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini
Finančni odhodki iz prejetih posojil
Finan ni odhodki za obresti od drugih povezanih bank
Finan ni odhodki za obresti od drugih bank
Prevrednotenje dolgoro nih terjatev, izra enih v tuji valuti
Drugi nan ni odhodki
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
Skupaj
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2012
-24.415
-24.052
-115
-187
-43.810
-41.835
-671
-1.304
-24.389
-24.052
-115
-187
-43.810
-41.835
-671
-1.304
-61
-24.415
-35
-1
-43.811
-24.389
-43.810
Letno poro ilo 2013
67
24. Davek od dobi ka
v tiso evrih
Prihodki, ugotovljeni po ra unovodskih predpisih
Popravek prihodkov na raven dav no priznanih prihodkov
Prihodki skupaj
Odhodki, ugotovljeni po ra unovodskih predpisih
Popravek odhodkov na raven dav no priznanih odhodkov
Odhodki skupaj
Izkori ene dav ne olaj ave za prodana sredstva
Davčna osnova
Zmanj anje dav ne osnove in dav ne olaj ave
Osnova za davek
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2012
124.958
-40.251
84.707
-245.879
75.116
-170.763
151.044
-25.261
125.783
-174.292
50.670
-123.622
121.341
-40.251
81.090
-241.711
75.088
-166.623
142.525
-25.261
117.264
-164.835
50.670
-114.165
-85.532
3.629
-85.532
3.099
-85.532
-3.098
531
17-odstotni davek od dobička
-3.098
96
25. Odlo eni davki
Vse terjatve za odlo ene davke so bile v letu 2013 odpravljene, hkrati pa so bile na prenosne dru be v celoti prenesene obveznosti
za odlo ene davke, ki so se nana ale na preneseno premo enje.
26. isti poslovni izid obra unskega obdobja
v tiso evrih
isti poslovni izid obra unskega obdobja
Rast cen ivljenjskih potreb in v letu
Splo no prevrednotenje kapitala zaradi ohranjanja kupne mo i
Čisti poslovni izid po prevrednotenju
68
Letno poro ilo 2013
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2012
-132.558
-32.722
-133.832
-31.746
0,70 %
-404
-132.962
2,70 %
-800
-33.522
0,70 %
-431
-134.263
2,70 %
-929
-32.675
Druga pojasnila
a) Podatki o znesku, porabljenem za revizorja
V letu 2013 zna a znesek za revizorja za revidiranje letnega poro ila 69 tiso EUR
v tiso evrih
Znesek za pregled letnega poro ila
Znesek za polletni pregled
Ostale revizijske storitve
Skupaj
2013
2012
57
12
79
69
79
b) Dogodki po datumu bilance stanja
Dru ba Hypo Alpe Adria Bank AG je 28. 5. 2014 izvedla dokapitalizacijo dru be z naknadnim vpla ilom v kapitalske rezerve (debt to
equty) v vi ini 57 milijonov evrov.
Na dan 1. 2. 2014 sta bila imenovana nova lana uprave Ivan Dujmovi in Peter Scharwitzl. Na dan 30. 9. 2014 je vodstvo zapustil
Mitja Kri aj.
Dru ba ima na dan 30. 6. 2014 negativni kapital v vi ini 34,03 mio EUR. Vodstvo dru be deluje v skladu z ZFPPIPP in pripravlja
seznam ukrepov za nadzorni svet s ciljem, da se to vpra anje re i v zakonsko zahtevanem asovnem okvirju. Ukrepi vklju ujejo,
vendar se ne omejujejo, pretvorbo posojil v kapital ali izdajo podrejenega dolga.
c) asovna neomejenost delovanja
Ra unovodski izkazi so bili pripravljeni po na elu asovne neomejenosti delovanja, ki predvideva, da bo dru ba nadaljevala
poslovanje v dogledni prihodnosti in unov evala sredstva ter poravnavala obveznosti v okviru rednega poslovanja.
Poslovodstvo ocenjuje, da bo dru ba nadaljevala kot delujo e podjetje in da ji bo lastnik zagotavljal potrebno nan no podporo.
Dodatna pojasnila so v poglavju t. VI, to ka e), Predpostavka asovne neomejenosti poslovanja.
) Postopki s strani nadzornih in titucij
Na dan bilance stanja je v teku dav ni pregled davka od dohodka pravnih oseb s strani dav ne uprave. Pomembni vplivi na
ra unovodske izkaze poslovodstvu do asa potrditve letnega poro ila niso znani.
Drugih pomembnih pregledov v letu 2013 ni bilo.
Letno poro ilo 2013
69
Razkritja povezanih oseb
a) Podatki o lanih uprave in nadzornega sveta
V letu 2013 je imela dru ba naslednje direktorje ( lane uprave):
 Danijel Novak (celotno poslovno leto)
 Mitja Kri aj (celotno poslovno leto)
 Petr Krumphanzl (od 31. 10. 2013)
Direktorja odvisnih dru b: Danijel Novak, Mitja Kri aj



lani nadzornega sveta (obvladujo e dru be):
Johannes Leopold Proksch, predsednik
Wolfgang Edelmüller, podpredsednik
Claus Peter Martin Müller, lan
Pregled poslov in zaslu kov s klju nimi osebami v podjetju
v tiso evrih
2013
Posojila in nan ni lizingi lanom uprave in z njimi povezanim osebam
Zara unane obresti lanom uprave in z njimi povezanim osebam
Posojila in nan ni lizingi zaposlenim po individualni pogodbi
Zara unane obresti zaposlenim po individualni pogodbi
Posojila in nan ni lizingi lanom nadzornega sveta in z njimi povezanim osebam
Zara unane obresti lanom nadzornega sveta in z njimi povezanim osebam
Kratkoro ni zaslu ki poslovodstva
Kratkoro ni zaslu ki drugih povezanih oseb (zaposleni po individualni pogodbi)
2012
1
386
1.554
342
1.799
Del stro kov (prikazanih v tej preglednici) za zaposlene je bilo v postopku oddelitve prenesenih glede na delitveno pogodbo in dogovorjene klju e
na prevzemni dru bi.
Skupina / dru ba ni oblikovala popravkov za terjatve do lanov uprave, nadzornega sveta ali zaposlenih po individualni pogodbi.
lani uprave in drugih organov nimajo dele ev v raz irjenem dobi ku.
lanom nadzornega sveta v letih 2012 in 2013 niso bili izpla ani nobeni zaslu ki.
Podjetje na dan poro ila nima zahtev zaposlencev po izpla ilih na podlagi dolo b zakona, kolektivne pogodbe ali pogodbe o
zaposlitvi, ki bi jim podjetje nasprotovalo. Rezervacije za ta izpla ila niso bila oblikovana.
70
Letno poro ilo 2013
b) Pregled poslov s povezanimi podjetji
Obvladujo a dru ba:
Hypo Alpe-Adria-Bank International, Celovec

Druge povezane dru be, s katerimi so bile opravljene transakcije v letu 2013:
Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., Ljubljana,
Hypo Alpe-Adria-Bank International AG, Celovec
TCV, d. o. o., Ljubljana
Probus GmbH, Dunaj
HETA Real Estate GmbH, Celovec





Odvisne dru be, s katerimi so bile opravljene transakcije v letu 2013:
Hypo Center 2, d. o. o., Ljubljana
Hypo PC, d. o. o., Ljubljana
MM Zeta, d. o. o., Ljubljana
MM THETA, d. o. o., Ljubljana
Qlandia Marketing, d. o. o., Ljubljana
HTC Ena, d. o. o., Ljubljana,
Hypo Nepremi nine, d. o. o., Ljubljana







Pridru ena podjetji:
Dosor, d. o. o., Ljubljana
Urbana prenova Izola, Izola


Pregled transakcij, ki so bile opravljene s povezanimi osebami v letu 2013
Dana posojila in nan ni lizing odvisnim in pridru enim dru bam
HETA Asset Resolution, d. o. o., je odvisnim dru bam odobril dolgoro na in kratkoro na posojila za poslovanje odvisnih dru b v fazi
razvoja in vodenja nepremi ninskih projektov.
Za odobrena posojila so bile uporabljene zakonsko dolo ene in dovoljene obrestne mere, prav tako pa je bil tudi nan ni lizing
povezanim osebam odobren pod obi ajnimi tr nimi pogoji.
Ra unovodske storitve, opravljene za odvisne dru be
Za vse odvisne dru be se ra unovodstvo v celoti vodi v dru bi HETA Asset Resolution, d. o. o., ki te storitve redno mese no
zara unava odvisnim dru bam. Obra un storitev ra unovodenja je opravljen pod tr nimi pogoji in upo teva uporabljen as in
stro ke, povezane z vodenjem ra unovodstva.
Letno poro ilo 2013
71
Transakcije s podro ja depozitov in vodenja transakcijskih ra unov
Dru ba HETA Asset Resolution, d. o. o., in vse odvisne dru be imajo odprte transakcijske ra une pri povezani osebi Hypo AlpeAdria-Bank, d. d. Iz tega naslova povezani osebi pla ujejo stro ke vodenja ra unov, stro ke provizij in podobno. Dru ba HETA Asset
Resolution, d. o. o., in odvisne dru be kratkoro ne prese ke likvidnostnih sredstev ve ejo pri povezani dru bi Hypo Alpe-AdriaBank, d. d. Vse transakcije so opravljene pod pogoji, ki se sklepajo z nepovezanimi strankami za podobne transakcije.
Prejeta posojila od povezane dru be
Dru ba HETA Asset Resolution, d. o. o., se ve insko nancira s posojili, prejetimi od povezane osebe Hypo Alpe-Adria-Bank
International AG. Dru ba pla uje obresti za prejeta posojila v skladu s podpisano pogodbo. Ocenjujemo, da so pogoji prejetih
posojil primerljivi s tistimi, ki bi jih dru ba lahko pridobila pri nepovezanih osebah.
Vi ina prejetih posojil konec leta 2013 je zna ala 701.950 tiso EUR. Za odobrena posojila je dru ba v letu 2013 pla ala skupaj
23.958 tiso EUR obresti.
Storitve in licence s podro ja informacijske tehnologije
Dru ba je od povezanih oseb kupila licence za ra unalni ke programe. Ocenjujemo, da je bila dose ena cena ni ja od cene, ki bi jo
dosegla dru ba HETA Asset Resolution, d. o. o., e bi licence kupila od nepovezane osebe, saj je povezana oseba bistveno ve ji in
pomembnej i partner in zato pridobi ugodnej e pogoje.
Poleg tega so bile v letu 2013 s strani obvladujo e dru be in povezanih dru b opravljene tudi storitve svetovanja na podro ju ITtehnologije, ki je za celotno skupino Hypo Alpe-Adria usklajena.
Poslovno svetovanje
Povezana oseba in obvladujo a oseba sta v letu 2013 opravili ve ur poslovnega svetovanja. Storitve poslovnega svetovanja so bile
opravljene pod obi ajnimi tr nimi pogoji.
Razmerja z obvladujo o dru bo in drugimi odvisnimi dru bami v skupini
HETA Asset Resolution, d. o. o., je povezana dru ba v skupini Hypo Alpe-Adria International AG s sede em v Celovcu. Na dan 31. 12.
2013 je dru ba Hypo Alpe-Adria International AG sestavila skupinsko letno poro ilo za leto 2013 za skupino dru b, za katere je
obvladujo a dru ba.
Na osnovi 545. in 546. lena Zakona o gospodarskih dru bah je poslovodstvo dru be podalo poro ilo o razmerjih z obvladujo o
dru bo in drugimi odvisnimi dru bami v skupini, v katerem je ugotovilo, da dru ba HETA Asset Resolution, d. o. o., na osnovi
okoli in, ki so mu bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni posel, ocenjuje, da v navedenih poslih z obvladujo o dru bo in z
njo povezanimi dru bami ni bil prikraj an oziroma v letu 2013 ni bil opravljen noben pravni posel in storjeno ali opu eno dejanje,
ki bi dru bi povzro ilo kodo in bi bila to posledica vplivanja obvladujo e dru be.
Ljubljana, 3. 10. 2014
Peter Scharwitzl ,
direktor
72
Letno poro ilo 2013
Petr Krumphanzl,
direktor
Ivan Dujmović,
direktor
Koristne informacije
5 Koristne informacije
Osnovni podatki o dru bi HETA Asset Resolution, d. o. o.:
Sede : Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana
Vpis v sodni register podjetij: pod t. 1/24974/00, SRG t. 631/94
Osnovni kapital: 1.000.000,00 EUR
Mati na tevilka: 5834163000
Identi kacijska tevilka za DDV: SI77494962
ifra dejavnosti: 65.210
Transakcijski ra un: SI56 3300 0000 6382 494 pri Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d.
Telefon: +386 (0)1 580 44 00
Telefaks: +386 (0)1 580 44 01
E-po ta: [email protected]
Spletni naslov: www.har.si
Letno poro ilo 2013
73

Letno poročilo 2013 - HETA Asset Resolution

Transcription

Similar documents

DUATLON Marko Vozelj in njegovi treningi

Usodne matere.pdf - Dr. Andrej Perko

Kmečki glas 18.02.2015

Srečno 2011!

Poročilo o delu_skupno 2010.pdf

19. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA IZAK LIPOVCI 2011

Povzetki številke

Most št. 17 - december 2007

oktober 2010 - Občina Kanal ob Soči