MJUZIKL MAMMA MIA - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra

Transcription

MJUZIKL MAMMA MIA
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA
RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
Novi trg 41 a, 1241 Kamnik
Telefon: (01) 830 32 00
Telefax: (01) 830 32 18
Internet: http://www.gssrm.si
E-pošta: [email protected]
v.d. ravnatelja:
pomočnik ravnatelja:
šolski svetovalci:
mag. Šemso MUJANOVIČ
Pavel ŠKOBERNE
Darinka VRHOVEC
Pavel ŠKOBERNE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
tel. (01) 830 32 28
Andreja SABATI ŠUSTER
Karmen BELINA
TAJNIŠTVO
uradne ure 10.30 - 14.00
Simona ALBIANI
Karmen BELINA
RAČUNOVODSTVO
uradne ure 9.00 - 13.00
tel. (01) 830 32 25
Ana OSOLNIK KJUDER
Cilka KOVAČIČ
KNJIŽNICA
tel. (01) 830 32 23
Erna GREGORC
Mojca KREVS
VSEBINA
1.
Uvodne misli
2.
Organizacija in upravljanje šole
3.
Izobraževalni programi in organizacija pouka
4.
Urnik zvonjenja
5.
Stiki med šolo in starši
6.
Šolska prehrana
7.Knjižnica
8.
Šolski sklad
9.
Predstavitev pedagoških delavcev GSŠRM Kamnik
10.Razredniki
11.
Krožki in izbirne vsebine
12.
Načrtovane ekskurzije
13.
Izobraževanje odraslih
14.
Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah
15.
Šolska pravila Šolskega centra Rudolfa Maistra
16.
Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah
17.
Šolska pravila ocenjevanja znanja
18.
Pravila o šolski prehrani
19.
Pravila za dijake z različnimi statusi
3
Dragi dijaki, spoštovani starši!
Posebej lepo pozdravljeni naši novi dijaki, dijaki prvih letnikov, katerim izražam dobrodošlico v naši in vaši šoli.
Dijake ostalih letnikov pa pozivam, naj sodelujejo in jim pomagajo pri lažjem prehodu v najlepše življenjsko
obdobje – prekrasna srednješolska leta.
Vsako šolsko leto pripravimo nekaj novosti, ki izboljšajo kakovost dela in bivanja na šoli ter prispevajo k še
boljšim rezultatom naših dijakov. Tako smo letos zaradi večje varnosti dijakov, zaposlenih in obiskovalcev šole
zamenjali podlago na vseh klančinah z novimi protizdrsnimi talnimi oblogami. Nova mobilna enota tabličnih
računalnikov bo naredila pouk zanimivejši in sodobnejši. Starši pa boste na tekočem o vseh pomembnih informacijah, povezanih s šolskim delom vaših otrok, saj s šolskim letom 2013/2014 prehajamo na elektronski
dnevnik. To bo le dopolnilo vse dosedanje oblike komunikacije, ki mora biti na najvišji možni ravni.
Vabim vas, da spremljate šolsko spletno stran, kjer ažurno objavljamo vse za vas pomembne informacije, opozarjamo na posebne dogodke in se pohvalimo ob številnih uspehih naših dijakov.
Želim vam prijetno počutje na šoli, obilico učnih uspehov in polno leto 2013/2014.
mag. Šemso Mujanovič,
v.d. ravnatelja
Pred vami so informacije, s pomočjo katerih boste spoznali šolo, njeno organizacijo in delo v šolskem letu
2013/2014. Pripravili smo jih z namenom, da boste lažje usklajevali šolske in domače obveznosti, si bolje organizirali zasluženi oddih in imeli več možnosti za bogatejše stike s šolo. V šolskem koledarju je označen potek
pouka za šolsko leto 2013/2014.
Dodani so tudi pravilniki in Šolska pravila, ki veljajo na naši šoli, Šolska pravila ocenjevanja znanja in Pravila
o šolski prehrani. Dijaki z različnimi statusi naj si ogledajo tudi Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti.
4
ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE ŠOLE
Ustanovitelj GSŠRM Kamnik je Republika Slovenija. Na šoli izvajamo naslednje izobraževalne programe:
- splošna gimnazija,
- maturitetni tečaj,
- ekonomski tehnik in
- predšolska vzgoja.
Poleg tega na šoli izvajamo še dejavnosti, povezane z izvedbo programov, ki omogočajo kvalitetnejše opravljanje osnovnih dejavnosti:
Enota izobraževanja odraslih s programi:
- ekonomski tehnik,
- predšolska vzgoja,
- gimnazija in ekonomska gimnazija,
- maturitetni tečaj
- izpopolnjevanja v slovenskem in tujih jezikih,
- računalniško usposabljanje.
Pomembno dejavnost predstavljajo tudi storitve šolske kuhinje.
Svet šole
Najvišji organ upravljanja je Svet šole, ki ima 13 članov:
- tri predstavnike ustanovitelja (Robert Kokotec, imenovan s strani občina Kamnik, predstavnika s strani
države še nista imenovana),
- pet predstavnikov delavcev šole (Marta Zabret, Barbara Ogrin, Klavdija Pikelj Grobelnik, Andreja Sabati
Šuster in Karmen Belina),
- predstavnik dijakov gimnazijskih programov (Blaž Slabajna),
- predstavnik dijakov strokovnih programov (Monika Virant),
- predstavnika staršev gimnazijskih programov (Barbara Didovič in Dragan Ljušić),
- predstavnik staršev strokovnih programov (Stojan Debevec).
Predsednica sveta šole je Marta Zabret, prof.
5
Pristojnosti Sveta šole:
- sprejema letni delovni načrt šole,
- obravnava zaključni račun,
- predlaga ustanovitelju spremembe ali razširitev dejavnosti šole,
- razpisuje volitve predstavnikov v Svet šole,
- imenuje in razrešuje ravnatelja v soglasju z ustanoviteljem,
- imenuje svoje izvršilne organe,
- odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka,
- daje ustanovitelju in ravnatelju šole predloge in mnenja o posameznih vprašanjih.
Poslovodni in pedagoški vodja je ravnatelj šole.
Ravnatelj
Naloge ravnatelja kot poslovodnega organa so:
- vodenje, usklajevanje in organiziranje vzgojno izobraževalnega dela,
- izvrševanje sklepov Sveta šole,
- skrbi za pravilno materialno in finančno poslovanje šole in smotrno uporabo njenih sredstev,
- skrbi za zakonitost dela šole,
- zahteva uvedbo disciplinskega postopka in druge disciplinske ukrepe,
- odloča o delovnih razmerjih v šoli,
- poroča Svetu šole o svojem delu in sodeluje pri delu sveta,
- sprejema posamezne splošne akte v skladu z zakoni in pravilniki,
- opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
Naloge ravnatelja na pedagoškem področju:
- organizira in vodi pedagoški proces,
- določa sistemizacijo delovnih mest v soglasju z ministrstvom,
- pripravlja predlog letnega delovnega načrta,
- vodi delo učiteljskega zbora, spremlja delo učiteljev in jim svetuje,
- usmerja delo svetovalne službe,
- skrbi za sodelovanje šole s starši, spremlja delo skupnosti dijakov,
- odloča o vzgojnih ukrepih,
- opravlja druga dela v skladu z zakonom in predpisi ter navodili ministrstva.
6
Pomočnik ravnatelja
Naloge pomočnika ravnatelja so:
- pomaga ravnatelju pri pedagoškem vodenju šole in ureja šolsko dokumentacijo,
- skrbi za nadomeščanje odsotnih učiteljev,
- opravlja druga dela v skladu z navodili in pooblastili ravnatelja.
Učiteljski zbor
Sestavljajo vsi strokovni delavci šole. Vsa vprašanja in pripombe, ki so povezani z vzgojno izobraževalnim
delom, učiteljski zbor obravnava in rešuje na pedagoških konferencah oziroma sejah učiteljskega zbora, ki jih
sklicuje in vodi ravnatelj.
Programski učiteljski zbor (PUZ)
Sestavljajo ga vsi učitelji in strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju programa ekonomski tehnik in
predšolska vzgoja. Vodja PUZ-a v programu ekonomski tehnik je Klavdija Pikelj Grobelnik, vodja PUZ-a
v programu predšolske vzgoje pa Gabrijela Gregorič. Naloge PUZ-a so: pripravi načrt ocenjevanja znanja,
odloča o napredovanju vsakega dijaka, določi osebni izobraževalni načrt za neuspešne dijake, odloča o načinu
opravljanja dopolnilnih izpitov, odloča o načinu ponavljanja letnika, ugotavlja dosežene zmožnosti dijaka, ki
ne zaključi izobraževanja.
Oddelčni učiteljski zbor
Sestavljajo ga učitelji, ki opravljajo vzgojno izobraževalno delo v posameznem oddelku, po potrebi sodelujejo pri delu oddelčnega učiteljskega zbora tudi svetovalni in drugi strokovni delavci. Oddelčni učiteljski zbor
obravnava vzgojno izobraževalno problematiko v oddelku, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge
v skladu z zakonodajo.
Razrednik
Vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih dijakov, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih
ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakoni.
7
Skupnost dijakov
Organizirana je v oddelčnih skupnostih, predstavlja pa jih dijaški parlament. Mentor dijaške skupnosti Rok
Zore. Učiteljski zbor, Svet staršev in Svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude skupnosti dijakov ter jih seznanijo s svojimi stališči in odločitvami.
Svet staršev
Za uresničevanje interesov staršev se oblikuje Svet staršev, ki je posvetovalni organ ravnatelja in učiteljskega
zbora. Sestavljajo ga starši, izvoljeni na oddelčnih roditeljskih sestankih. Predsednica Sveta staršev gimnazijskih programov je Barbara Didovič. Predsednik Sveta staršev strokovnih programo pa je Stojan Debevec.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI IN ORGANIZACIJA POUKA
V rednem izobraževanju izvajamo programe splošne gimnazije z evropskim oddelkom, ekonomskega tehnika,
predšolske vzgoje in maturitetnega tečaja.
Šolsko leto se prične 1. septembra in konča 31. avgusta. Razporeditev pouka je določena s šolskim koledarjem.
V šolskem letu sta dve ocenjevalni obdobji. 1. ocenjevalno obdobje se zaključi 15. januarja 2014, 2. ocenjevalno obdobje pa 23. junija 2014.
Za zaključne letnike se pouk konča 23. maja 2014.
Jesenske počitnice so v času od 28. 10. do 1. 11. 2013
Novoletne počitnice so v času od 27. do 31. 12. 2013.
Zimske počitnice so v času od 17. 2. do 21. 2. 2014.
Prvomajske počitnice so v času od 28. 4. do 2. 5. 2014.
Državni izpitni center določi maturitetni koledar in koledar poklicne mature, s katerim opredeli izvedbo in
potek mature (več na www.ric.si).
8
V šolskem letu 2013/2014 so dijaki vpisani v naslednje oddelke:
SPLOŠNA GIMNAZIJA:
1. letnik - 1.A, 1.B, 1.C, 1. Č.
2. letnik - 2.A, 2.B, 2.C, 2.Č, 2.D.
3. letnik - 3.A, 3.B, 3.C, 3.Č, 3.D.
4. letnik - 4.A, 4.B, 4.C, 4.Č, 4.D.
MATURITETNI TEČAJ:
1. Oddelek MT
EKONOMSKI TEHNIK:
1. letnik - 1.E.
2. letnik - 2.E.
3. letnik - 3.E, 3.F.
4. letnik - 4.E, 4.F.
PREDŠOLSKA VZGOJA
1. letnik – 1.F, 1.G.
2. letnik - 2.G.
3. letnik - 3.G
4. letnik – 4.G.
9
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM (PUD)
Ekonomski tehnik
Praktično usposabljanje z delom je obvezno za dokončanje programa za vse dijake. Na praktično usposabljanje
z delom odhajajo v podjetja dijaki drugih in tretjih letnikov. S podjetji, kjer dijaki opravljajo praktično usposabljanje z delom, šola podpiše pogodbo. Potekalo bo:
- v času od 13. 1. do 24. 1. 2014 za 2. letnike in
- v času od 24. 2. do 7. 3. 2014 za 3. letnike.
Organizacijo PUD vodi Suzana Andoljšek.
Predšolska vzgoja
Praktično izobraževanje v delovnem procesu obsega 10 tednov in omogoča doseganje ciljev, ki jih šola ne
more uresničiti, so pa pomembni pri razvijanju poklicnih kompetenc. Nosilec izobraževanja sta vrtec in šola.
Praktično usposabljanje se izvaja vsa leta izobraževanja.
Potekalo bo:
- v času od 6. 1. do 10. 1. 2014 za 1. letnike,
- v času od 17. 3. do 28. 3. 2014 za 2. letnike,
- v času od 9. 6. do 20. 6. 2014 za 3. letnike in
- vsak petek od oktobra 2013 do maja 2014 za 4. letnike.
Organizacijo PUD vodi Mojca Krevs.
MATURA
Šolanje na gimnaziji, ekonomski gimnaziji in maturitetnem tečaju se zaključuje z opravljanjem mature. Gimnazijec lahko izbira med štirinajstimi maturitetnimi predmeti, zato je z gimnazije ali ekonomske gimnazije
možen prehod na vse študijske smeri na vseh slovenskih univerzah.
POKLICNA MATURA
Šolanje na ekonomskem tehniku in predšolski vzgoji se zaključuje z opravljanjem poklicne mature. Z uspešno
opravljeno poklicno maturo se večina dijakov vpisuje v programe visokih strokovnih šol, ali se zaposlijo. Z
opravljanjem dodatnega maturitetnega predmeta se lahko vpišejo na določene univerzitetne študijske programe. Če želijo po končanem programu opravljati maturo, se lahko vključijo v maturitetni tečaj, kjer se eno
leto pripravljajo na maturo.
10
MATURITETNI TEČAJ
Na šoli izvajamo tudi maturitetni tečaj, ki je oblika rednega šolanja in traja eno šolsko leto (od začetka oktobra
do začetka mature). Namenjen je absolventom srednjih poklicnih, tehniških in strokovnih šol, ki so zaključili
šolanje z zaključnim izpitom ali s poklicno maturo. Vpišejo se lahko tudi nekdanji gimnazijci, če so zaključili
tri letnike gimnazije in prekinili šolanje za najmanj eno leto. Predmetnik določa obseg, ki omogoča pripravo
na tri obvezne in dva izbirna maturitetna predmeta.
Z uspešno opravljenim maturitetnim tečajem si pridobijo pravico do opravljanja mature.
IZVAJANJE POUKA
Pouk poteka v dopoldanskem času od 7.50 do 14.25. Zaradi organizacije malice imamo dva daljša odmora, in
sicer od 9.25 - 9.55 in od 10.40 - 11.10.
URNIK ZVONJENJA
URA
predura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7
8.
9.
10.
11.
12.
ČAS
7.00 - 7.45
7.50 - 8.35
8.40 - 9.25
9.55 - 10.40
11.10 - 11.55
12.00 - 12.45
12.50 - 13.35
13.40 - 14.25
14.30 - 15.15
15.20 - 16.05
16.10 - 16.55
17.00 - 17.45
17.50 - 18.35
11
STIKI MED ŠOLO IN STARŠI
Na šoli spodbujamo povezanost s starši, zato želimo, da starši redno obiskujejo roditeljske sestanke in govorilne
ure pri razrednikih in profesorjih posameznih predmetov.
GOVORILNE URE
Profesorji imajo govorilne ure za dijake in za starše praviloma razporejene enkrat tedensko v urniku, če je to
dopoldan, pa še enkrat mesečno v popoldanskem času. Razrednik seznani dijake s termini govorilnih ur profesorjev, ki poučujejo v oddelku. Razpored je objavljen na oglasni deski na upravi in na spletni strani šole.
Uradne ure za starše, ki bi se radi pogovorili z ravnateljem ali šolsko svetovalno službo, so vsak dan od 9.00 do
14.00 (po predhodnem dogovoru).
RODITELJSKI SESTANKI
V šolskem letu razrednik organizira najmanj dva roditeljska sestanka, na katerih lahko sodeluje tudi šolska
svetovalna služba.
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Šolska svetovalna služba nudi strokovno pomoč dijakom, njihovim staršem in profesorjem. Koordinira in izvaja preventivne aktivnosti v šoli ter organizira predavanja za dijake in starše. Svetovalno delo poteka v skupinski
in individualni obliki. S svetovalci se lahko pogovorite o učnih in drugih osebnih težavah, pomagajo pa vam
lahko tudi pri izbiri fakultete ali poklica. Izvajajo tudi vpis novincev v prvi letnik in svetujejo pri preusmeritvah
na druge šole.
Svetovalno službo na šoli opravljata Darinka Vrhovec (tel. 830 32 13) in Pavel Škoberne (tel. 830 32 24).
12
ŠOLSKA PREHRANA
Šola spodbuja zdrave življenjske navade, med katerimi je tudi redna in zdrava prehrana. Tako imajo dijaki na
razpolago prostorno jedilnico in kuhinjo, ki pripravlja malice in kosila. Prostor za malico je v jedilnici, zato
prinašanje hrane in pijače v učilnico ni dovoljeno.
Malica poteka v dveh odmorih:
- 1. in 2. letnik od 9.25 - 9.55,
- 3. in 4. letnik od 10.40 - 11.10.
Kosilo je na voljo med 12.00 in 14.45.
KNJIŽNICA
Prenovljena in posodobljena knjižnica je namenjena dijakom in profesorjem. Podpira vzgojno izobraževalno
delo na šoli, profesorje oskrbuje z literaturo za utrjevanje, izpopolnjevanje in poglabljanje strokovnega znanja, dijakom pa s sistematičnim posredovanjem literature razširja in poglablja pri šolskem pouku pridobljena
spoznanja. Navaja tudi na permanentno izobraževanje. V knjižnici so urejeni prostori za poslušanje avdio kaset
in CD plošč, za gledanje video kaset in TV ter za pouk s pomočjo računalnika. Dijaki imajo možnost iskanja
informacij preko interneta, priključeni pa smo tudi na računalniški katalog knjižničnega gradiva COBISS. Za
dijake v knjižnici izvajajo bibliopedagoške ure, ure knjižne in knjižnične vzgoje. Knjižničarki sta Erna Gregorc
in Mojc Krevs.
UČBENIŠKI SKLAD
Dijaki si lahko v knjižnici izposodijo komplete učbenikov za vse letnike. Naročilnico za izposojo oddajo ob
koncu šolskega leta za naslednji letnik. Cena izposoje znaša tretjino cene novih učbenikov. Dijaki iz socialno
ogroženih družin si lahko učbenike izposodijo brezplačno. Naročilnici priložijo soglasje za zbiranje podatkov
in fotokopijo odločbe o otroškem dodatku.
13
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Za dijake 1. in 3. letnikov so organizirani sistematski zdravstveni pregledi v ZD Kamnik.
ŠOLSKI SKLAD
V šoli deluje šolski sklad, v katerem se zbirajo prispevki staršev, podjetij in drugih organizacij ali posameznikov.
Z njim skušamo zagotoviti sredstva za boljšo in nadstandardno opremljenost šole ter izvedbo izbirnih in dodatnih programov. Svet staršev je v šolskem letu 2012/2013 določil dva načina financiranja staršev v šolski sklad:
- obvezen prispevek staršev v višini 3,13 EUR mesečno, za stroške fotokopiranja in sofinanciranja interesnih
dejavnosti,
- prostovoljni prispevek staršev v višini 30 EUR. Vplačila se lahko razporedijo na 10 mesecev in bi bila vključena
na položnice za malico (3 evre mesečno). Staršem, ki teh položnic ne prejemajo, se izdajo posebne položnice
samo za šolski sklad. Na prvem roditeljskem sestanku v septembru se staršem predstavi način pridobivanja
sredstev in pridobi soglasje staršev o vplačilih v šolskih sklad.
Porabo sredstev nadzoruje upravni odbor, v katerega so izvoljeni predstavniki staršev, dijakov in delavcev zavoda.
V lanskem šolskem letu smo s pomočjo sredstev šolskega sklada omogočili delovanje šolske dijaške skupnosti,
dodatne ure pouka določenih predmetov, sanacijo klančin po šoli, dodatne priprave na poklicno maturo, sofinancirali mednarodne izmenjave dijakov in sofinancirali nakup knjig, revij, računalnikov, opreme za prireditve
(prenosni mikrofoni) ter posodobili šolsko jedilnico.
14
SEZNAM PEDAGOŠKIH DELAVCEV GSŠRM
V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
Priimek in ime profesorja
ANDOLJŠEK SUZANA
BALANTIČ KATJA
BARBA ANTONIJA
BERGANT STANKA
BLATNIK NADJA
BRANK PEČKO TATJANA
BUČAR LEŠNIK PIA
CAPUDER MERMAL RENATA
CIGLAR IVA
CVRTILA LOŽAR TATJANA
ČAS BOJAN
Poučuje predmet
ekonomski strokovni moduli
angleščina
nemščina
matematika
slovenščina, likovna umetnost
sociologija, vešč. sporazumev.
italijanščina
kemija
slovenščina
angleščina
sociologija, zgodovina
ČERNE ANA
ustvarjalno izražanje - klavir
ČERNEHA OLIVA
DREWES GABRIELE
FABJAN VESNA
GERE MARIJA
GREGORC ERNA
GREGORIČ GABRIJELA
GRILJ ANICA
HLADNIK ALENKA
HRIBAR NATAŠA
JAMŠEK KRISTINA
JANEŽIČ MARTA
JERAS CIRILA
JUHART MATEJ
KAVKA DUŠAN
KIMOVEC FRANCI
glasba
nemščina
angleščina, slovenščina
nemščina
knjižničarka
ekonomski stro. moduli, IKT
slovenščina
filozofija, psihologija
slovenščina
slovenščina
angleščina, francoščina
biologija
športna vzgoja
matematika
15
KLEMENČIČ JANEZ
KOPITAR GAŠPER
KRALJ MARJETA
KOŽLAKAR RAFAELA
KREVS MOJCA
KUŠAR ANDREJA
KUŠAR VINKO
LALOVIČ MAJDA
LUKAN ALENKA
MARKIČ GREGOR/ MATEJA I.
MRAK IRJA
MUJANOVIĆ ŠEMSO
OGRIN BARBARA
PAVLINIČ TANJA
Poučuje predmet
angleščina
zgodovina, slovenščina, USI
kemija
knjižničarka, evr. študije, IGO
angleščina, nemščina
informatika
nemščina
športna vzgoja
italijanščina
matematika
športna vzgoja
športna vzgoja, USI
matematika
PERHAVEC SUZANA
PIKELJ GROBELNIK KLAVDIJA
PIRŠ VIKTORIJA
PODJED VALERIJA
POLAJŽER STANISLAVA
PORZIO VITTORIO
PREZELJ MELITA
PREZELJ TANJA
REPANŠEK ŽIGA
RESMAN JANA
RUDOLF KATARINA
SCHLEGEL ANDREJ
SKOK KATARINA
STELE KRALJ BRIGITA
SMOLNIKAR MATIC
fizika
geografija
geografija, zgodovina
italijanščina
matematika
zgodovina
športna vzgoja
biologija
psihologija
likovna umetnost, USI
ustvarjalno izražanje - klavir
nemščina
ustvarjalno izražanje - kitara
16
STREHAR MARKO
ŠKOBERNE PAVEL
ŠVRAKA MARIJA
TRŠKAN SONJA
VLAŠIČ VILFAN VALERIJA
VOLJČ VITKA
VRANKAR LOJZE
VRESNIK OŽBEJ
VRHOVEC DARINKA
VRHOVNIK VERA
ZABRET MARTA
ZABRIČ MAJDA
ZORE ROK
Poučuje predmet
laborant fizike
psihologija
nemščina
geografija
fizika
zgodovina
psihologija
biologija
matematika
laborantka biologije in kemije
športna vzgoja
ZORMAN TATJANA
ŽIDAN STANISLAVA
ŽUMER INES
slovenščina, kurik. odd. v vrtcu
slovenščina
angleščina
17
RAZREDNIKI IN NJIHOVI NAMESTNIKI
RAZRED
1.A
1.B
1.C
1.Č
1.E
1.F
1.G
RAZREDNIK
Melita PREZELJ
Tanja PAVLINIČ
Katja BALANTIČ
Iva CIGLAR
Suzana ANDOLJŠEK
Katarina SKOK
Gabrijela GREGORIČ
NAMESTNIK
Nadja BLATNIK
Nataša HRIBAR
Stanislava POLAJŽER
Ožbej VRESNIK
Valerija VLAŠIČ VILFAN
Kristina JAMŠEK
Mojca KREVS
2.A
2.B
2.C
2.Ć
2.D
2.E
2.G
Renata CAPUDER MERMAL
Marta ZABRET
Antonija BARBA
Marta JANEŽIČ
Rok ZORE
Vitka VOLJČ
Vesna FABJAN
Brigita STELE KRALJ
Ines ŽUMER
Ožbej VRESNIK
Dušan KAVKA
Barbara OGRIN
Marija GERE
Tatjana BRANK PEČKO
3.A
3.B
3.C
3.Č
3.D
3.E
3.F
3.G
Stanislava ŽIDAN
Marija ŠVRAKA
Sonja TRŠKAN
Tatjana ZORMAN
Žiga REPANŠEK
Marija GERE
Klavdija PIKELJ GROBELNIK
Marjeta KRALJ
Stanka BERGANT
Suzana PERHAVEC
Tanja PAVLINIČ
Dušan KAVKA
Katja BALANTIČ
Andreja KUŠAR
Valerija VLAŠIČ VILFAN
Katarina RUDOLF
18
RAZRED
4.A
4.B
4.C
4.Č
4.D
4.E
4.F
4.G
RAZREDNIK
Ines ŽUMER
Suzana PERHAVEC
Nataša HRIBAR
Jana RESMAN
Valerija PODJED
Viktorija PIRŠ
Andreja KUŠAR
Irja MRAK
NAMESTNIK
Brigita STELE KRALJ
Anica GRILJ
Melita PREZELJ
Alenka HLADNIK
Iva CIGLAR
Vesna FABJAN
Kristina JAMŠEK
Tatjana ZORMAN
MT
Anica GRILJ
Dušan KAVKA
19
KROŽKI, OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE (OIV) in INTERESNE DEJAVNOSTI (IND)
Na šoli poteka vrsta dejavnosti, ki dopolnjujejo in bogatijo redni program. Večina dejavnosti izven pouka se bo
izvajala v okviru obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti. Dijak mora v posameznem letniku
opraviti predpisano število ur iz obveznega in izbirnega dela, sicer ni opravil obveznosti po programu in ne
more prejeti letnega spričevala. Manjkajoče obveznosti lahko dijak nadomesti v dogovoru z izvajalcem vsebin
ob koncu šolskega leta. Predpisano število ur za posamezni letnik je:
Letnik
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4. letnik
Gimnazija
90
90
90
32
Ekonomski tehnik
128
64
64
96
Predšolska vzgoja
96
96
128
32
OIV in IND se delijo na:
- Obvezni del vključuje vsebine, ki jih je potrebno v šolskem letu obvezno opraviti (vsebine so razvidne iz
tabele). Vsebine obveznega dela so predpisane z izobraževalnim programom in jih izvajamo v celoletni organizaciji pouka.
- Izbirni del, kjer je izbira prosta in se z njimi dopolni število predpisanih ur (ponudba je razvidna iz tabele).
Kot izbirni del OIV in IND se upoštevajo tudi priprave in udeležba na tekmovanjih, ki jih organiziramo na šoli
ter izdelava raziskovalne naloge.
Dijakom in dijakinjam, ki obiskujejo nižjo ali srednjo glasbeno šolo ali so člani športnih oz. kulturnih društev,
se te dejavnosti priznajo kot izbirni del vsebin, če predložijo ustrezna dokazila (potrdilo o opravljenih urah).
20
OIV – Obvezni del GIMNAZIJA
Vsebina
1. let.
2. let.
Državljanska kultura
10
Knjižnična informacijska znanja
9
Kulturno umetniške vsebine
5
Športni dnevi
10
10
Zdravstvena vzgoja
5
Vzgoja za družino, mir in nena.
4
6
Glasbene vsebine
18
Likovne vsebine
18
Skupaj ur obveznega dela
59
36
Ure proste izbire
31
54
3. let.
6
5
10
10
5
36
54
4. let.
5
5
10
20
12
IND – Obvezni del EKONOMSKI TEHNIK
Obvezni del
1. let.
2. let.
3. let.
Športni dnevi
12
12
12
6
6
6
Projektni dnevi
40
18
18
Naravoslovni - ekološki dan
6
6
6
Strokovne ekskurzije
16
12
12
Poklicno usmerjanje
80
54
54
Ure proste izbire
48
10
10
4. let.
12
6
16
6
16
16
72
24
21
IND – Obvezni del PREDŠOLSKA VZGOJA
Obvezni enotni del
1. let.
2. let.
3. let.
Športni dnevi
12
12
12
4
6
6
Projektni dnevi
40
24
24
Strokovne ekskurzije
6
16
16
Naravoslovni dan - ekološki dan
4
6
6
Pevski zbor, vsebine povezane s strok.
30
32
32
moduli
96
96
96
Ure proste izbire
32
22
4. let.
12
6
6
8
32
OIV - izbirni del - krožki
V okviru izbirnih vsebin so navedeni tudi vsi krožki, ki jih bomo organizirali, če bo za posamezno dejavnost
dovolj zanimanja. Izvedba krožkov bo objavljena po pregledu interesov in po dogovoru z mentorji oziroma
vodji krožkov.
1. akvaristika, vivaristika in botanika
2. prostovoljno socialno delo
3. angleški dramski krožek
4. aerobika
5. atletika in kondicija
6. BYOI (Bring your own ideas)
7. DSD II
8. Cisco
9. dramska skupina RUDOLFI
10. glasbeni krožek
11. italijanščina
12. francoščina
13. literarni krožek
14. astronomski krožek - RAK
15. pevski zbor
16. novinarski krožek
17. filmsko filozofski krožek
18. geografski krožek
19. sociološki krožek
20. priprave na poklicno maturo
21. matematični krožki
22. igre z žogo
23. šport za sprostitev
24. MEPI – bronasta, srebrna in
zlata stopnja
25. Moje podjetje
26. OpenLab
27. kemijski popoldnevi
28. matematika v življenju, življenje v matematiki
29. MEF
30. EKO - šola
31. UNICEF
32. španščina
33. pravni krožek
34. priprava na FCE
35. prva pomoč
36. Impro liga
37. ruščina
38. učenje kitare
39. zgodovinski krožek
40. podjetniški krožek
23
LETNIK
1. GIM
1. GIM
1. GIM
1. GIM
NAČRTOVANE EKSKURZIJE V ŠOLSKEM LETU 2013/14
SMER
ŠT. DNI PREDVIDENI TERMIN
Naravoslovna ekskurzija
3
december 2013
Strok. ekskurzija v RIM
3
marec 2014
Geografska ekskurzija –Pariz (krožek)
4
oktober 2013
Zamejska Slovenija
1
maj 2014
1. ET
1. ET
1. PV
1. PV
Ekskurzija v RIM
Projektni dnevi – BOHINJ
Projektni dnevi – KRANJSKA GORA
Ekskurzija v RIM
3
5
3
3
april 2014
maj 2014
januar 2014
april 2014
2. GIM
2. GIM
2. GIM
2. GIM
2. GIM
Geografska ekskurzija Primorska
LONDON –ekskurzija
Pariz (priprava na maturo – um. zgodovina)
4
1
3
5
3
oktober 2013
maj 2014
december 2013
marec-april 2014
oktober 2013
2. ET
2. ET
2. ET
2. ET
2. PV
2. PV
2. PV
2. PV
2. PV
Strok. ekskurzija v ČRNO GORO
LONDON – ekskurzija
Strok. ekskurzija v CELOVEC
Ekskurzija v BERLIN
Projektni dnevi – KRAS
Strok. ekskurzija v BERLIN
Ekskurzija v LONDON
Projektni dnevi – OLIMJE
4
5
1
4
3
4
4
5
3
oktober 2013
marec-april 2014
marec 2014
april 2014
oktober 2013
april 2014
oktober 2013
marec 2014
marec 2014
24
LETNIK
3. GIM
3. GIM
3. GIM
3. GIM
3. GIM
3. GIM
NAČRTOVANE EKSKURZIJE V ŠOLSKEM LETU 2013/14
SMER
ŠT. DNI PREDVIDENI TERMIN
Ekskurzija na Dunaj
2
november 2013
4
15. oktober 2013
Geografska ekskurzija v Belo Krajino
1
oktober 2013
3
december 2013
Filozofska ekskurzija
1
december 2013
3
oktober 2013
3. ET
3. ET
3. ET
3. ET
3. PV
3. PV
3. PV
Obisk sejma v Celju
Strok. ekskurzija BERLIN
Ekskurzija Dunaj
Projektni dnevi – LUCIJA
Strok. ekskurzija v BERLIN
4
1
4
2
3
4
4
oktober 2013
september 2013
april 2014
november 2013
september 2013
oktober 2013
april 2013
4. GIM
4. GIM
4. GIM
4. GIM
4. GIM
3
1
1
4
1
december 2013
marec, april 2014
oktober 2013
15. oktober 2013
maj 2014
4. GIM
Geog. ekskurzija po Sloveniji (int. del mature)
FILOZOFSKA EKSKURZIJA
Geografska ekskurzija – Pariz (krožek)
Čistilna naprava in Lj. barje (BIO-KEM) priprave na maturo
3
oktober 2013
4. ET
4. ET
4. ET
4. ET
4. PV
Strok. ekskurzija po Sloveniji
Strok. ekskurzija v NOVO GORICO
Strok. ekskurzija v ZAGREB
4
1
1
1
4
oktober 2013
marec 2014
april 2014
maj 2014
oktober 2013
25
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Telefon: 01-830-32-28, pisarna se nahaja v pritličju šole.
Vodja izobraževanja odraslih: Andreja Sabati Šuster, prof.
Koordinatorica: Karmen Belina.
1. NA ŠOLI SE POLEG DIJAKOV IZOBRAŽUJEJO TUDI ODRASLI
Izobraževanje odraslih se v okviru GSŠRM ponaša z dolgoletno tradicijo. Naše večerne šolske klopi vsako leto
obiskuje okoli 250 udeležencev, ki lahko izbirajo med programi za pridobitev izobrazbe in različnimi tečaji.
Odločijo se lahko za dokončanje, prekvalifikacijo ali osnovno pridobitev izobrazbe naslednjih smeri: GIMNAZIJA, EKONOMSKA GIMNAZIJA, EKONOMSKI TEHNIK ali PREDŠOLSKA VZGOJA.
Priključijo se lahko MATURITETNEMU TEČAJU, izobraževanju za pridobitev NACIONALNE
POKLICNE KVALIFIKACIJE (NPK) knjigovodja, izberejo katerega izmed verificiranih TEČAJEV
TUJIH JEZIKOV (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina) ali TEČAJE RAČUNALNIŠTVA
(Windows, Excel, Access …).
Izobraževanje odraslih zahteva veliko posluha za potrebe in želje udeležencev, zato poskušamo izvajanje čim
bolj prilagoditi, pri tem pa upoštevati osebne izobraževalne načrte. Poleg predavanj so udeležencem na voljo
konzultacije in svetovanje, zanje pripravljamo strokovno gradivo, literaturo si lahko izposojajo tudi v bogato
založeni šolski knjižnici, prilagajamo urnike in omogočamo številne izpitne roke.
Jezikovne in računalniške tečaje izvajamo v majhnih skupinah, najpogosteje v prostorih šole, ki so za pouk
najbolj prilagojeni. Za podjetja, ki naročijo tečaje samo za svoje zaposlene, pouk izvajamo takrat, ko je za
naročnika najustrezneje, lahko tudi v prostorih podjetja. Naše tečaje vodijo izkušeni in dinamični profesorji.
Da lahko svoje znanje kar najbolje posredujemo, se moramo nenehno izobraževati tudi sami. Vodstvo in
andragoški zbor sta zato vključena v različna izpopolnjevanja in projekte za izboljšanje kakovosti ter pridobivanja novih tehnik in metod dela.
26
2. VPIS
V enoto IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH se lahko vpiše vsak, ki je zaključil osnovno šolo, kar dokazuje s
spričevalom. Če je kandidat že končal ali obiskoval katero izmed srednjih ali poklicnih šol, pri vpisu predloži
spričevala te šole, obvestila o uspehu, potrdilo o opravljenih izpitih ali indeks. Poleg spričeval je za vpis potreben tudi izpisek iz rojstne matične knjige. Če je kandidat neposredno pred vpisom na enoto IZOBRAŽEVANJE
ODRASLIH obiskoval redno šolo, mora predložiti tudi izpisnico iz te šole. Če so bila spričevala izstavljena v
tujini, morate priložiti tudi uradni prevod.
Vpišete se lahko v času vpisa (septembra) ali čez celo šolsko leto v času uradnih ur. Ob vpisu je potrebno s
položnico poravnati vpisnino in prvi ter drugi obrok šolnine oz. plačilo opravljanja ustreznega števila izpitov
po predmetniku v enkratnem znesku.
3. UVODNI RAZGOVOR, OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT, PREDMETNIK in POGODBA
Na uvodnem razgovoru se s kandidati pogovorimo o možnostih izobraževanja, priznavanju predhodno formalno in/ali neformalno pridobljenega znanja, poteku šolanja, načinu opravljanja obveznosti, zaključevanju
izobraževanja, stroških in drugih posebnostih šolanja. Po vpisu na našo enoto dokončno izdelamo osebni
izobraževalni načrt s predmetnikom, iz katerega je razvidno, katere predmete morate opraviti, ter uskladimo
časovno razporeditev opravljanja.
4. PREDAVANJA
Predavanja za posamezne predmete so organizirana tako, da pride vsak predmet na vrsto enkrat letno. Predavanja izvajamo, če jih obiskuje ustrezno število udeležencev. Obvestila o začetku, učilnici in poteku predavanj
se nahajajo na oglasni deski pred pisarno izobraževanja odraslih in na spletni oglasni deski, za dostop do katere dobijo kandidati posebno šifro in navodila.
Če za posamezno predavanje ni dovolj zainteresiranih udeležencev, potrebna znanja v strnjeni obliki posredujemo v obliki konzultacij, ki kandidate ustrezno usmerjajo do izpita.
Udeležba na predavanjih ni obvezna, vendar zelo priporočamo čim pogostejšo prisotnost. Poleg lažjega učenja
prinašajo še druge prednosti, kot so večja obveščenost, opravljanje delnih izpitov, kontakt s predavateljem,
možnost aktivnega sodelovanja, izmenjava mnenj, oblikovanje zapiskov itd.
Predavanja in konzultacije so organizirane v času med 16.00 in 21.00 uro.
27
5. IZPITI
Izpite izvajamo v rednih in izrednih rokih. Če se kandidat udeležuje predavanj in plačuje mesečne položnice
oz. šolnino plačuje podjetje ali Zavod, je v znesku posamezne položnice/predmeta všteto dvakratno opravljanje izpita iz posameznega predmeta. Pri tem ni pomembno, ali opravlja ta izpit v rednem ali izrednem roku.
Če izpita še v drugo ne opravi, ga mora pri tretjem opravljanju posebej plačati.
Plačilo izpita je potrebno poravnati PRED opravljanjem, ko zanj oddate prijavnico. Neplačanih izpitov ne
zavedemo v evidenco opravljenih obveznosti.
REDNI IZPITNI ROKI so tisti, ki jih predavatelji določijo ob koncu predavanj za posamezni predmet.
Udeležijo se jih lahko udeleženci, ki so obiskovali predavanja.
Za vsak izpit mora kandidat nujno izpolniti PRIJAVNICO. To velja za REDNE in IZREDNE izpitne roke. Prijavnice so na voljo v pisarni IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH, tajništvu in fotokopirnici v pritličju šole. Izpit
brez prijavnice je NEVELJAVEN.
IZREDNI IZPITNI ROKI V ŠOLSKEM LETU 2013/14:
- 16. do 20. september 2013 (prijavnice sprejemamo do 10.9.2013)
- 14. do 18. oktober 2013 (prijavnice sprejemamo do 8.10.2013)
- 18. do 22. november 2013 (prijavnice sprejemamo do 12.11.2013)
- 16. do 20. december 2013 (prijavnice sprejemamo do 10.12.2013)
- 20. do 24. januar 2014 (prijavnice sprejemamo do 14.1.2014)
- 10. do 14. marec 2014 (prijavnice sprejemamo do 4.3.2014)
- 14. do 18. april 2014 (prijavnice sprejemamo do 8.4.2014)
- 19. do 23. maj 2014 (prijavnice sprejemamo do 13.5.2014)
- 16. do 20. junij 2014 (prijavnice sprejemamo do 10.6.2014)
- 18. do 20. avgust 2014 (prijavnice sprejemamo do 5.8.2014)
28
Datumi so objavljeni tudi na oglasni deski in spletni oglasni deski.
Na vsakem izpitnem roku lahko kandidati opravljajo največ 3 izpite po lastni izbiri. Za vsak izpit je potrebno oddati prijavnico do določenega datuma v pisarni IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH v času uradnih ur.
Prepoznih prijav ne upoštevamo.
6.1 ODJAVA IZPITA
Če se kandidat izpita, na katerega se je prijavil, ne more udeležiti, se mora odjaviti najpozneje 2 dni pred izpitom. Če se ne odjavi in se izpita ne udeleži, je enako, kot da ga ne bi opravil. V tem primeru zapadeta izpitni
rok in plačilo.
6.2 NEOPRAVLJANJE IZPITOV
V primeru, da kandidat 6 mesecev ne opravi nobenega izpita in nas o vzroku neaktivnosti ne obvesti, ga po
preteku navedenega časa s predhodnim obvestilom izključimo iz nadaljnjega izobraževanja.
7. POKLICNA MATURA, MATURA in DODATNI PREDMET
Šolanje na smeri EKONOMSKI TEHNIK in PREDŠOLSKA VZGOJA se zaključi s POKLICNO MATURO,
program GIMNAZIJE, EKONOMSKE GIMNAZIJE in MATURITETNI TEČAJ pa s splošno maturo.
Poklicno maturo lahko kandidati opravljajo trikrat letno – v spomladanskem, jesenskem in zimskem roku,
splošno maturo samo v spomladanskem in jesenskem. K poklicni maturi se kandidati prijavijo v pisarni
izobraževanja odraslih ali v tajništvu do določenega roka, ki je vsakič pravočasno objavljen na oglasni deski,
k splošni maturi pa pri prof. Sonji Trškan, ki lahko posreduje tudi vse informacije o splošni maturi in opravljanju dodatnega predmeta na maturi.
Pred februarskim in junijskim rokom izvajamo priprave na poklicno maturo. Junijske priprave so namenjene
tudi kandidatom, ki poklicno maturo opravljajo avgusta.
Pogoji za prijavo na poklicno maturo so:
opravljeni VSI izpiti po predmetniku; poravnane VSE finančne obveznosti; pravočasno (do objavljenega datuma) oddana projektna naloga (2 zvezana izvoda) s potrdilom o opravljenih dveh konzultacijah pri mentorju;
plačilo poklicne mature.
29
7.1 ODJAVA POKLICNE MATURE
Če se kandidat poklicne mature ne more udeležiti, se mora odjaviti najpozneje tri dni pred prvim pisnim
izpitom ali do določenega datuma, ki ga objavimo. Izpolniti mora odjavni obrazec.
8. PLAČILA ŠOLANJA
Plačila šolnine izračunamo za vsako šolsko leto posebej, predlagane cene pa potrdi Svet šole. Ob vpisu v naš
izobraževalni program se kandidat odloči, ali bo obiskovali predavanja oz. skupinske konzultacije ali se bo
izobraževal kot samoizobraževalec, torej opravljal samo izpite. Če je kandidat samoplačnik, mu pošiljamo
mesečne položnice, in sicer toliko mesecev, kot mora opraviti izpitov po predmetniku. V primeru, da predavanj ne obiskuje, se mora ob določenih IZREDNIH ROKIH na izpite prijaviti. Kandidat ob prijavi poravna
tudi stroške izpita. Isto velja, če sicer plačuje položnice, a mora izpit opravljati tretjič.
9. URADNE URE
Uradne ure potekajo dvakrat tedensko, tudi v popoldanskem času. Urnik je objavljen na vratih pisarne
IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH.
10. LITERATURA
Naši predavatelji so izdelali skripte za večino predmetov. Veliko gradiva se nahaja tudi na spletni oglasni deski,
vse pa si kandidati lahko izposodijo v pisarni izobraževanja odraslih, poleg tega pa tudi v dobro založeni šolski
knjižnici.
11. OGLASNA DESKA in SPLETNA OGLASNA DESKA
Enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH posreduje obvestila svojim udeležencem na oglasni deski pred pisarno in na spletni oglasni deski (navodila in šifro za dostop kandidati dobijo po vpisu). Na oglasnih deskah
posredujemo obvestila o predavanjih, izpitih, šolskem koledarju, razporede za izpite, nujna obvestila, različne
spremembe in podobno.
12. ŠOLSKI RED
Dijaki, udeleženci izobraževanja odraslih, zaposleni in obiskovalci zavoda, morajo na območju šole oziroma
v njenih prostorih spoštovati različne vrste pravil. Nekatera pravila so predpisana s strani države (državnega
zbora, ministra,...), nekatera pravila pa ima pravico sprejeti tudi šola sama. Ker se pravila v času spreminjajo,
so v nadaljevanju navedeni pravilniki in drugi akti povzetki trenutno veljavnih pravil oziroma pravil, ki bodo
predvidoma veljali v šolskem letu 2013/14. Zaradi statusnega preoblikovanja zavoda in drugih sprememb se
predvidevajo tudi manjše prilagoditve posameznih aktov. Vse spremembe veljavnih aktov bodo objavljene na
spletni strani šole.
30
Odlok o prepovedi kajenja prepoveduje kajenje znotraj šolskih prostorov in v okolici. Udeležence naprošamo,
da se tega dosledno držijo. Šolski red prav tako prepoveduje uporabo mobilnih telefonov med predavanji in
izpiti.
Na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno
besedilo) in tretjega odstavka 56. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št.
79/06) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K o šolskem redu v srednjih šolah
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen (vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa pravice, dolžnosti in prepovedi za dijake v času organiziranega izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pouk), ki se v skladu z letnim delovnim načrtom šole izvaja v šoli, na šolskih površinah ali
drugje (v nadaljnjem besedilu: šola), način uveljavljanja pravic, izpolnjevanja dolžnosti, ukrepanje za kršitve,
določene s tem pravilnikom in s splošnimi akti šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila) ter obveznosti šole
pri uresničevanju določb tega pravilnika. Pravice, odgovornosti in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka.
II. PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI IN AKTIVNOSTI DIJAKA
2. člen (pravice dijaka)
Dijak ima predvsem pravico do:
– prisotnosti pri pouku,
– kakovostnega pouka,
– sprotne in objektivne informacije,
– spoštovanja osebnosti,
– upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,
– varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja,
– enakopravnega obravnavanja, ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status
družine in druge okoliščine,
– varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja,
– strokovne pomoči in svetovanja pri šolskem delu,
– varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
– delovanja v skupnosti dijakov,
– izražanja mnenja in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole,
– razgovora, zagovora in pritožbe v postopku ukrepanja.
31
3. člen (dolžnosti dijaka)
Dijak ima predvsem dolžnost, da:
– redno in pravočasno obiskuje pouk in odgovorno izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom šole, urnikom in drugimi predpisi,
– dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
– ravna v skladu z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole,
– skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
– skrbi za čisto okolje,
– spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
– spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih,
– prispeva k ugledu šole,
– varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole ter drugih.
4. člen (prepovedi)
V šoli je prepovedano:
– psihično in fizično nasilje,
– kajenje, uživanje alkohola in drugih drog,
– prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog,
– posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,
– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
– uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju
z določili šolskih pravil,
– obnašanje v nasprotju z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole.
5. člen (dejavnost dijakov)
Dijaki lahko, po predhodno pridobljenem soglasju ravnatelja, izdajajo šolski časopis, druga gradiva, organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo.
6. člen (protest dijakov)
Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka
ali drugo obliko protesta (v nadaljnjem besedilu: protest), o protestu pisno obvesti ravnatelja najmanj pet
delovnih dni pred protestom.
O nameravani udeležbi na protestu, dijak predhodno obvesti razrednika.
Dijaška organizacija je dolžna, najkasneje v petih delovnih dneh od dneva protesta, šoli posredovati poimenski
seznam s podpisi dijakov, udeležencev protesta.
Če šola ne prejme seznama v roku iz prejšnjega odstavka je odsotnost dijakov, udeležencev protesta, neopravičena.
Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo protesta.
32
7. člen
(izpis iz šole)
Mladoletni dijak se lahko izpiše iz šole na podlagi soglasja staršev. O nameravanem izpisu polnoletnega dijaka
šola obvesti starše.
III. OBVEZNOSTI ŠOLE
8. člen (šolska pravila)
Šolska pravila, ki jih določi ravnatelj, po predhodno pridobljenem mnenju učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev, začnejo veljati trideseti dan po javni objavi.
S šolskimi pravili šola seznani starše in dijake pred začetkom veljavnosti.
S šolskimi pravili se določi:
– merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom,
– hišni red,
– način sodelovanja s starši,
– pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti,
– upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka,
– način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku,
– način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega
dne in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku
oziroma pouku določenega dne,
– pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.
S šolskimi pravili se lahko določi:
– druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe ter pravila o varnosti in zdravju, ki niso
določena s tem pravilnikom,
– število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev,
– druga pravila v skladu z drugimi predpisi.
9. člen (preventivna dejavnost šole)
Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake predvsem o:
– varstvu okolja,
– zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,
– varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji,
– različnih vrstah nasilja,
– tveganem spolnem vedenju.
Šola spodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot, jih seznanja z načinom iskanja ustrezne
pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski in s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
33
10. člen (varnost in zdravje dijakov)
Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem izobraževanju, športni
vzgoji in drugih dejavnostih, določenih z izobraževalnim programom.
11. člen (prilagoditev pogojev dela)
Dijaku se v primeru dolgotrajne odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov, s pedagoško pogodbo prilagodi izvedba pouka. Dijaku se v primeru športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih, s pedagoško pogodbo lahko prilagodi izvedba pouka, če bi s tem prispevali k njegovemu
boljšemu uspehu.
O sklenitvi pedagoške pogodbe odloči ravnatelj, po predhodno pridobljenem mnenju oddelčnega učiteljskega
zbora in svetovalne službe.
S pedagoško pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši in dijak, se glede izvedbe pouka določijo:
– pravice in obveznosti dijaka in šole,
– način in roki za ocenjevanje znanja dijaka,
– obdobje, za katero se pedagoška pogodba sklene,
– razlogi za mirovanje oziroma prenehanje pedagoške pogodbe.
12. člen (izleti)
Izlete dijakov, ki niso določeni z izobraževalnim programom, šola predvidi v letnem delovnem načrtu šole,
kot svojo nadstandardno storitev. Na izletih šola zagotovi spremstvo dijakov v skladu s pravili o normativih in
standardih. Izleti se organizirajo na dneve, ki so s šolskim koledarjem predvideni kot pouka prosti čas.
IV. OBVEŠČANJE IN OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI
13. člen (obveščanje o odsotnosti)
Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti. Če šola o odsotnosti dijaka ni
obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, razrednik oziroma šola, o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje
v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni drugače dogovorila.
14. člen (opravičevanje odsotnosti)
Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu. Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.
15. člen (razlogi za upravičeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka)
Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.
34
V. KRŠITVE
16. člen (lažje kršitve)
Lažje kršitve so:
– neprimeren odnos do pouka,
– neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
– neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
– kajenje,
– uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z
določili šolskih pravil,
– neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja.
17. člen (težje kršitve)
Težje kršitve so:
– ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin,
– uživanje alkohola,
– samovoljna prisvojitev tuje stvari,
– ponarejanje,
– žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
– posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
– namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja.
18. člen (najtežje kršitve)
Najtežje kršitve so:
– ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor,
– psihično ali fizično nasilje,
– uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,
– posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog,
– ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
– samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno
poškodbo ali večjo materialno škodo,
– namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
– neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu.
35
VI. UKREPI ZA KRŠITVE
19. člen (vrste ukrepov za kršitve)
Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, se določajo alternativni ukrepi ali izrekajo vzgojni ukrepi.
Alternativni ukrepi so:
– pobotanje oziroma poravnava,
– poprava škodljivih posledic ravnanja,
– opravljanje dobrih del,
– premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.
Vzgojni ukrepi so:
– opomin,
– ukor razrednika,
– ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
– ukor učiteljskega zbora,
– pogojna izključitev,
– izključitev.
20. člen (začasna prepoved prisotnosti pri pouku)
Ne glede na prvo alineo 2. člena tega pravilnika, se dijaku v primeru, če ogroža življenje ali zdravje dijakov
drugih, lahko začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne.
21. člen (stopnjevanje vzgojnih ukrepov)
Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.
Opomin se dijaku lahko izreče za lažje kršitve.
Ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve.
Ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve.
Pogojna izključitev in izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, določene v 18. členu tega pravilnika.
V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev,
se mu lahko izreče izključitev.
36
VII. UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN UKREPANJE
22. člen (uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kršitve)
Postopek ugotavljanja kršitve se uvede in vodi v šoli, v katero je dijak vpisan v času storjene kršitve.
Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve je pristojen razrednik. Za uvedbo in vodenje postopka
ugotavljanja kršitve, za katero je predvidena pogojna izključitev ali izključitev je pristojen ravnatelj. Z uvedbo
postopka je potrebno začeti v šolskem letu v katerem je bila kršitev storjena, najkasneje v tridesetih dneh od
dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil. V primeru najtežje kršitve, ki bi imela za posledico izključitev, se postopek lahko uvede in vodi kadarkoli v času izobraževanja dijaka.
23. člen (razgovor in zagovor)
Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka pa se razgovor opravi z ravnateljem.
Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora, se zagovor, ob prisotnosti razrednika in staršev, opravi pred ravnateljem. Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stik ali, če so prisotnost odklonili, ravnatelj lahko
opravi zagovor dijaka brez prisotnosti staršev. V tem primeru lahko, na predlog dijaka, zagovoru prisostvuje
strokovni delavec.
24. člen (okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa)
Pri izbiri ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe,
zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za
ukrepanje, postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja. Če ravnatelj, po proučitvi vseh okoliščin,
oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se postopek ukrepanja zoper dijaka
ustavi.
25. člen (odločanje o ukrepu)
O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega
programa, o katerem odloči učiteljski zbor. O opominu in ukoru razrednika odloči razrednik. O ukoru
oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov. O
ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov. O pogojni izključitvi
in izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
26. člen (določitev alternativnega ukrepa)
Alternativni ukrep se lahko določi namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek
istega izobraževalnega programa, ki se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora. Pristojni organ, po
posvetovanju s svetovalno službo, pisno določi način izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje, kraj in rok za
izvršitev ukrepa, ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa. Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku
omogočeno obiskovanje pouka.
37
Z vsebino alternativnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena razrednik seznani dijaka in starše. Če dijak z
določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep. Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.
27. člen (aktivnosti pred izrekom izključitve)
Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti:
– mnenje razrednika,
– mnenje šolske svetovalne službe,
– mnenje oddelčne skupnosti dijakov,
– druga mnenja, če je potrebno.
V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri nadaljevanju izobraževanja,
če dijak za pomoč zaprosi.
28. člen (izrek vzgojnega ukrepa)
Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem besedilu: akt o izreku vzgojnega ukrepa). Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati
mora pouk o pravnem varstvu. Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih
dneh po izreku vzgojnega ukrepa. Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko
prepove obiskovanje pouka že pred dokončnostjo odločbe o izključitvi. O prepovedi obiskovanja pouka pred
vročitvijo odločbe o izključitvi, odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši
izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o izključitvi. O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o
izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se prepoved obiskovanja pouka določi v odločbi o izključitvi.
29. člen (zadržanje ukrepanja)
Ravnatelj zaradi kršitve pri vodenju postopka ali zaradi drugih utemeljenih razlogov lahko zadrži ukrepanje in
določi rok za odpravo kršitev oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi.
30. člen (veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa)
Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za
naslednje šolsko leto. Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen,
lahko organ, ki je ukrep izrekel, odloči o izbrisu ukrepa in o tem obvesti dijaka in starše.
31. člen (skrajšani postopek izključitve)
Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa o odsotnosti dijaka ne obvestijo šole, v roku iz 13. člena tega pravilnika, šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico, jih
seznani s posledicami odsotnosti in jim določi osemdnevni rok za odgovor. Če šola v osmih dneh ne prejme
odgovora staršev, izda dijaku odločbo o izključitvi brez vodenja postopka ugotavljanja kršitve.
38
32. člen (dokumentacija)
O aktivnostih v postopku ukrepanja je potrebno voditi pisno dokumentacijo v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.
VIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV
33. člen (pritožba)
Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika in ukora oddelčnega učiteljskega zbora se dijak ali starši lahko
pisno pritožijo ravnatelju, zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve pritožbeni komisiji
oziroma komisiji za varstvo pravic, zoper akt o izreku izključitve pa svetu šole. Pritožbo iz prejšnjega odstavka
je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa.
34. člen (odločanje o pritožbi)
O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se:
– pritožbi ugodi,
– pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči,
– pritožbo kot neutemeljeno zavrne.
Odločitev ravnatelja, pritožbene komisije oziroma komisije za varstvo pravic in sveta šole je dokončna.
35. člen (sprememba ukrepa)
Če se po ukrepanju ugotovi, da je bila v postopku ukrepanja storjena napaka, ali da je bil ukrep izrečen ali
določen neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve,
popraviti oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.
36. člen (sodno varstvo)
Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor.
39
IX. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
37. člen (odškodninska odgovornost)
Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.
X. UPORABA PRAVILNIKA
38. člen (smiselna uporaba pravilnika)
Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.
XI. NADZOR
39. člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list Republike Slovenije, št. 43/07).
41. člen (dokončanje postopkov)
Postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.
42. člen (uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. oktobra 2010.
Št. 0070-22/2010
Ljubljana, dne 21. maja 2010
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister za šolstvo in šport
40
Šolska pravila Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Rudolfa Maistra
Splošne določbe
1. člen
(vsebina šolskih pravil)
1) S temi pravili se določa:
– merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom,
– hišni red,
– način sodelovanja s starši,
– pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti,
– upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka,
– način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku,
– način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega
dne in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku
oziroma pouku določenega dne,
– pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.
– druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe ter pravila o varnosti in zdravju,
– število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev,
– ostala pravila v skladu z drugimi predpisi.
2. člen (sprejemanje šolskih pravil)
1) Šolska pravila sprejme ravnatelj Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra (v besedilu GSŠRM) po predhodno pridobljenem mnenju učiteljskega zbora, sveta staršev in skupnosti dijakov. Če skupnost dijakov, učiteljski
zbor in svet staršev ne posredujeta mnenja v roku 15 dni od zaprosila, ravnatelj sprejme pravila brez njihovega
mnenja.
Merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom
3. člen (pridobitev pohval, nagrad in priznanj)
1) Pohvalo, priznanje ali nagrado lahko dobijo dijaki, vpisani v GSŠRM, po sklepu pedagoškega zbora šole
ali po sklepu andragoškega zbora tudi udeleženci izobraževanja odraslih in druge osebe, ki so pripomogle k
uspešnemu delu zavoda.
2) Pohvalo, priznanje ali nagrado lahko dobi posameznik ali skupina.
3) Pohvala, priznanje ali nagrada se lahko dobi za uspešno delo v okviru pouka, interesnih dejavnosti oziroma
izbirnih vsebin ali drugih aktivnosti v šoli ali izven nje.
4) Predlog za podelitev pohvale, priznanja ali nagrade lahko da vsak zaposleni v GSŠRM, dijaki, zunanji sodelavci ali druge fizične ali pravne osebe.
41
4. člen (stopnje in kriteriji za podeljevanje)
1) Pohvale nagrade in priznanja imajo več stopenj:
- pohvala,
- priznanje,
- knjižna nagrada,
- knjižna nagrada in priznanje.
2) Pohvala se podeli predvsem za prizadevno delo v razredni skupnosti, pri šolskem delu ali drugih dejavnostih v ali izven šole.
3) Priznanje se podeli za uspešno raziskovalno delo, vidne rezultate na tekmovanjih, večletno prizadevno
delo v razredni skupnosti ali odličen učni uspeh.
4) Knjižna nagrada se podeli za:
- raziskovalne naloge, ki so dobile priznanja na državnih tekmovanjih,
- odličen učni uspeh na splošni ali poklicni maturi ali v zaključnem letniku,
- zelo uspešno delo v šoli ob sočasni uspešni športni ali drugi aktivnosti na državni ravni,
- vrhunske dosežke na področju šolskega dela in obšolskih dejavnosti,
- druge vrhunske rezultate, ki so pomembni za promocijo šole.
5) Knjižna nagrada in priznanje se podeli za:
- uvrstitev na prva tri mesta na državnih tekmovanjih, povezanih s šolskim delom,
- uvrstitev na mednarodna tekmovanja, ki so povezana s šolskim delom,
- druge izjemne dosežke pri šolskem ali obšolskem delu.
6) Pri določanju stopnje nagrade se upoštevajo primerljivost dosežkov in okoliščine, v katerih so bili doseženi
uspehi.
7) O podelitvi odloča pedagoški zbor šole ali andragoški zbor, podeli pa jo ravnatelj.
Hišni red
5. člen (splošno)
1) S hišnim redom se podrobneje določi pravila, ki jih morajo v prostorih in na zunanjih površinah GSŠRM (v
nadaljevanju – območje šole) upoštevati zaposleni, dijaki, slušatelji izobraževanja odraslih in vsi ostali obiskovalci.
2) Pravila hišnega reda veljajo za vse osebe, ki prihajajo na območje šole, v kolikor iz posameznih določb ne
izhaja, da veljajo za samo določene osebe.
42
6. člen (red na območju šole)
1) Vsak, ki se nahaja na območju šole, mora upoštevati varnostne, sanitarno tehnične in ostale predpise, ki
urejajo delovanje zavoda.
2) Reševalne in komunikacijske poti morajo biti ves čas proste.
3) Vsakdo se mora vzdržati vseh ravnanj, s katerimi bi motil potek vzgojno- izobraževalnega dela in ostalih
dejavnosti, ki potekajo v zavodu.
4) Na območju šole je prepovedano uživanje, prinašanje in posedovanje alkohola in drog ter prihajanje pod
vplivom alkohola in drog, ter druga dejanja, povezana z uporabo alkohola in drog.
5) Kajenje je prepovedano v šolskih prostorih in na zunanjih površinah. Nespoštovanje pravil v zvezi s kajenjem se obravnava kot kršitev Pravilnika o šolskem redu.
6) Prepovedana so dejanja, s katerimi se povzroča škoda. O nastali poškodbi šolskega premoženja je vsakdo
dolžan obvestiti direktorja, ravnatelja, tajništvo, hišnika ali druge delavce šole, ki morajo poškodbo javiti v
tajništvo ali zabeležiti v zvezek v zbornici.
7) Obiskovalci se morajo javiti dežurnemu dijaku, varnostniku ali v tajništvo šole. Na zahtevo varnostnika
ali uradne osebe šole se morajo identificirati. Zunanji obiskovalci se morajo najprej javiti na upravi. Brez dovoljenja ravnatelja ali druge pooblaščene osebe se zunanji obiskovalci ne smejo gibati po ostalih prostorih šole.
8) Dijaki v času pouka, oziroma med odmori ne zapuščajo območja šole. Šola v času odmorov oziroma med
potekom vzgojno izobraževalnih dejavnosti ne odgovarja za škodo oziroma poškodbe, ki bi jih utrpeli dijaki,
ki so samovoljno zapustili območje šole.
9) Dijaki in vsi, ki se nahajajo na območju šole, se morajo vzdržati ravnanj in dejavnosti s katerimi bi komerkoli, ki se nahaja na območju šole lahko povzročili škodo ali kakršnekoli poškodbe.
7. člen (red v šolskih prostorih)
1) Učilnice so med odmori zaklenjene. Strokovni delavci ali drugi uporabniki so odgovorni za red, čistočo in
varnost opreme. Po koncu ure morajo učilnico pregledati in javiti poškodbe ali druge nepravilnosti v učilnici
oziroma jih zabeležiti v knjigo poškodb, ki se nahaja v zbornici.
2) Po koncu pouka morajo biti okna zaprta. Prav tako mora biti zaklenjena tehnična ali druga oprema. Vsakdo, ki je zadolžen za posamezno tehnično ali drugo opremo in vsak zaposleni mora morebitno izginotje ali
poškodbo nemudoma javiti v tajništvo.
3) Morebitna prenesena oprema iz enega v drug prostor šole mora biti po končani dejavnosti vrnjena. Trajne
premestitve mora odobriti ravnatelj, ki podatke o lokaciji posreduje računovodstvu.
4) Izvajanje ostalih dejavnosti, ki niso v okviru izvajanja pouka in letnega delovnega načrta, odobri ravnatelj.
5) Dijaki se med odmori zadržujejo v avli, pred pričetkom posamezne ure pa profesorje počakajo na dostopih
v učilnico. Zadrževanje dijakov na mostu ni dovoljeno.
43
6) Dijaki in ostali obiskovalci šole se morajo v času prisotnosti v šoli predvsem pa med odmori vzdržati
ravnanj in aktivnosti, ki predstavljajo nevarnost in povečano tveganje za nastanek poškodb in škode. V okviru
tega zlasti niso dovoljene nikakršne oblike nasilnega vedenja, prerivanje, spotikanje, prikazi borilnih veščin ali
katerekoli druge aktivnosti, ki lahko pripeljejo do poškodb drugih oseb ali šolskega premoženja.
8. člen (red v garderobah)
1) Dijaki se po prihodu v šolo napotijo v garderobe, kjer se preobujejo v copate, ki jih uporabljajo samo znotraj
šolskih prostorov. Prepovedan je izhod iz šole v copatih.
2) Morebitno poškodbo garderobne omarice mora dijak takoj sporočiti hišniku ali drugim delavcem šole.
3) Morebitno krajo morajo dijaki takoj sporočiti svetovalnim delavcem ali prijaviti na upravi šole. Izven uradnih
ur krajo lahko sporočijo tudi vsakemu strokovnemu delavcu, ki mora prijavo čim prej posredovati v tajništvo.
O kraji se napravi zapisnik. O kraji šola obvesti policijo.
4) V garderobi dijaki ne smejo shranjevati denarja, nakita in drugih vrednejših predmetov, hrane ali nevarnih
snovi. Zavod ne odgovarja za vrednejše predmete, ki bi jih dijaki hranili v garderobnih omaricah. Dijaki lahko
denar ali vrednejše predmete, ki jih prinesejo v šolo zaradi izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, shranijo v
tajništvu zavoda.
9. člen (red v kuhinji in jedilnici)
1) Vstop v kuhinjo je dovoljen zaposlenim v kuhinji.
2) Dijaki malicajo v jedilnici. Vsak dijak je odgovoren za kulturno hranjenje in čistočo. Po končani malici vsak
dijak odnese pladenj na odlagalno površino pri razdelilnem pultu.
Dijaki morajo v jedilnici upoštevati hišni red ter navodila vodje šolske prehrane, osebja kuhinje in profesorjev.
Hrane ni dovoljeno nositi iz jedilnice, razen če gre za spremenjen režim malice (npr. ob izrednih dejavnostih
izven šole ipd.).
10. člen
(red na športnih površinah)
1) Dijaki se pred poukom športne vzgoje preoblečejo in preobujejo v garderobah v športna oblačila in obutev.
Profesorji športne vzgoje nato zaklenejo garderobe in jih po koncu ure pregledajo.
2) Na športne površine je v času pouka športne vzgoje dovoljen vstop samo v športni opremi.
3) Uporaba športnih površin je dovoljena samo ob prisotnosti profesorjev športne vzgoje ali pooblaščenih
oseb, ki skrbijo za spoštovanje pravil.
4) Podrobnejši red na športnih površinah določi aktiv profesorjev športne vzgoje v soglasju z ravnateljem. Red
na športnih površinah se objavi na vidnih mestih v garderobah, pred in v telovadnici.
5) Zunanji uporabniki telovadnice vstopajo pri hišniškem stanovanju. Upoštevati morajo vsa pravila, ki so
določena za vzdrževanje reda in varnosti v zavodu. Nadzor po končani dejavnosti zunanjih uporabnikov opravi
za to pooblaščena oseba.
44
11. člen (odpiranje in zapiranje šole)
1) Glavni vhod je odprt od 6.00 do 19.00. V času počitnic je glavni vhod odprt od 8.00 - 12.00.
2) Izven zgoraj navedenih ur je vstop in izstop mogoč pri hišniškem stanovanju. Ta vhod se zapre ob 22.00
ali po končanih dejavnostih.
3) Šolo odklepa in zaklepa hišnik oziroma za to pooblaščena oseba.
12. člen (urnik zvonjenja)
Pouk v šoli poteka skladno z urnikom po sledečem urniku zvonjenja:
ŠOLSKA URA
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
ČAS
7.00 - 7.45
7.50 - 8.35
8.40 - 9.25
9.55 - 10.40
11.10 - 11.55
12.00 - 12.45
12.50 - 13.35
13.40 - 14.25
14.30 - 15.15
15.20 - 16.05
16.10 - 16.55
17.00 - 17.45
17.50 - 18.35
Način sodelovanja s starši
13. člen (sodelovanje s starši)
1) Šola sodeluje s starši preko sveta staršev, na roditeljskih sestankih, govorilnih urah in na druge načine, o
katerih se s starši dogovorijo posamezni strokovni delavci. Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti od
pouku.
14. člen (obveščanje o odsotnosti)
1) Starši, zakoniti zastopniki ali skrbniki (v nadaljevanju starši) so dolžni najkasneje v 3 delovnih dneh od dne
nastopa odsotnosti o izostanku dijaka obvestiti razrednika oziroma šolo, na način, določen v 3. odstavku tega
člena oziroma skladno z dogovorom med starši in razrednikom oziroma šolo.
45
2) V primeru, da razrednik oziroma šola v roku iz prejšnjega odstavka ni obveščena o odsotnosti, je razrednik
oziroma šola dolžna vzpostaviti stik s starši v roku štirih delovnih dni od dne nastopa odsotnosti, razen, če se
razrednik oziroma šola in starši ne dogovorijo drugače.
3) Javljanje odsotnosti se praviloma izvaja po telefonu, glede na dogovor med razrednikom in starši pa tudi
drugače (npr. osebno, po elektronski pošti,...).
4) Odsotnost dijakov se sporoča v tajništvo zavoda med 7.00 in 8.00. Tajništvo telefonsko najavo odsotnosti
zabeleži v poseben zvezek, ki se nahaja v tajništvu. Pri tem se zabeleži ime in razred odsotnega dijaka, kdo je
poslal sporočilo ter kdo je sprejel sporočilo.
5) Razrednik je dolžan redno spremljati vpise in s podpisom potrditi seznanjenost s sporočilom.
6) Kadar se poraja dvom v resničnost sporočila, ali če razrednik v 3 (treh) dneh od nastopa odsotnosti ne dobi
obvestila, preveri razloge odsotnosti ali resničnost obvestila.
15. člen (opravičevanje odsotnosti)
1) Starši morajo najkasneje v 5 (petih) delovnih dneh po prihodu dijaka v šolo razrednika pisno obvestiti o
razlogih odsotnosti.
2) Način obveščanja o odsotnosti določi razrednik na začetku vsakega šolskega leta in ga posreduje dijakom ter
njihovim staršem. Na prvem roditeljskem sestanku starše podrobneje seznani z načinom obveščanja o razlogih
odsotnosti in opravičevanje izostankov.
3) Če se med letom pri posameznih dijakih pojavlja pogosta odsotnost, razrednik lahko spremeni način medsebojnega obveščanja o razlogih odsotnosti dijaka. (npr. osebno opravičevanje staršev).
4) Obvestila o odsotnosti morajo biti praviloma lastnoročno napisana in podpisana s strani staršev.
5) Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti.
Upravičeni razlogi za zamujanje in predčasno odhajanje od pouka.
16. člen
1) Dijaki lahko zamujajo k pouku ali predčasno odhajajo od pouka v primeru, če bi bil, skladno z njihovim
urnikom, pravočasen prihod ali odhod iz šole za dijaka časovno bistveno neugoden.
2) Dijak lahko zamuja k pouku ali predčasno odhaja od pouka tudi v primeru dodatnega izobraževanja izven
šole, sodelovanja v različnih organizacijah in dejavnostih izven šole, kadar sodelovanje pri teh dejavnostih
nikakor ni mogoče izven časa pouka.
3) Zamujanje in predčasno odhajanje od pouka na podlagi pisne vloge staršev odobri razrednik. Pri tem mora
razrednik preveriti upravičenost razlogov. Dovoljeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka se zabeleži
v šolski evidenci (dnevniku dela). Dovoljeno zamujanje in predčasno odhajanje, ki je zabeleženo v šolski evidenci, se ne šteje za neopravičeno odsotnost.
4) V primeru enkratne potrebe po predčasnem odhodu od pouka ali zamudi k posamezni uri, upravičenost
presodi strokovni delavec, ki vodi posamezno uro oziroma dejavnost. Strokovni delavec, ki je dovolil zamudo
ali predčasen odhod v evidenci odsotnosti to zabeleži, tako da pri vpisu odsotnega dijaka vpiše kratico »zd«.
46
Način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve
dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku
17. člen
1) Oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov dovoli ravnatelj šole na podlagi pisne vloge
staršev. Starši morajo vlogi priložiti zdravstveno dokumentacijo oziroma druge dokaze, iz katerih so razvidni
razlogi za oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku ali drugih dejavnostih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim
delom.
2) Ravnatelj o oprostitvi dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov odloči s sklepom.
Pred izdajo sklepa ravnatelj lahko pridobi mnenje svetovalne službe, razrednika, strokovnih delavcev predmeta oziroma dejavnosti, na katere se nanaša vloga ali učiteljskega zbora.
3) Način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku določi
ravnatelj v sklepu, s katerim odloča o upravičenosti oprostitve.
Način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma pouku
določenega dne in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma pouku določenega dne
18. člen (začasna prepoved prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih)
1) Dijaku se lahko skladno z 20. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah začasno prepove prisotnost
pri pouku.
2) Začasno prepoved prisotnosti pri uri pouka oziroma pouku določenega dne ali drugi dejavnosti lahko ustno
odredi strokovni delavec, ki vodi pouk ali drugo dejavnost, v primeru, da dijak s svojim ravnanjem ogroža
življenje ali zdravje udeležencev dejavnosti ali drugih oseb.
3) Strokovni delavec, ki vodi dejavnost, pri kateri se dijaku prepove prisotnost, pospremi dijaka do ravnatelja,
pomočnika ravnatelja, svetovalnega delavca ali vzpostavi stik s starši. Predno dijaka pospremi iz razreda ali
kadarkoli bi moral učitelj zapustiti razred, mora poskrbeti za nadzor nad ostalimi dijaki, tako da dežurnemu
dijaku, predsedniku razredne skupnosti ali drugemu dijaku poveri nadzor in glede na okoliščine dijakom za
ta čas naloži zaposlitev.
4) Strokovni delavec, ki vodi pouk ali dejavnost, ne sme odstraniti dijaka ali ga pustiti brez nadzora, če iz
okoliščin izhaja, da bi bila s tem ogrožena varnost in zdravje dijaka.
5) Začasno prepoved pri pouku določnega dne lahko izreče tudi razrednik ali ravnatelj, v nujnih primerih pa
tudi drug strokovni delavec šole.
6) Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, za katero se mu lahko izreče izključitev, se lahko prepove obiskovanje
pouka že pred vročitvijo oziroma pred dokončnostjo odločbe o izključitvi.
7. O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi odloči ravnatelj s sklepom, pri čemer
se upošteva predvsem vrsto in težo kršitve.
47
8) Dijak, ki mu je bila izrečena prepoved obiskovanja pouka, se v tem času lahko vključi v druge dejavnosti ali programe znotraj ali izven zavoda (npr. pomoč v knjižnici, tajništvu, tehničnih službah, sodelovanje s
svetovalno službo, centrom za socialno delo in drugimi institucijami). Način vključitve v drugo delo v primeru
prepovedi prisotnosti pri uri ali določenega dne določi strokovni delavec, ki je prepoved izrekel, v primeru prepovedi, ki jo izda ravnatelj s sklepom, pa v sklepu določi tudi o morebitni vključitvi dijaka v druge dejavnosti.
Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.
19. člen (uporaba telekomunikacijskih naprav)
1) Dijaki morajo imeti pri pouku in drugih dejavnostih izključene naprave za povezovanje s podatkovnim in
telekomunikacijskim omrežjem.
2) V primeru, da dijak med poukom ali drugimi dejavnostmi uporablja naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem, se to šteje kot lažja kršitev šolskih pravil.
3) V primeru, da dijak neupravičeno uporablja naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim
omrežjem med pisnim ali drugim ocenjevanjem znanja, se to šteje kot kršitev pravil v zvezi z ocenjevanjem
znanja, za kar dijak lahko dobi negativno oceno oziroma se prekine ocenjevanje znanja.
Število ur, ki se štejejo za lažjo oziroma težjo kršitev.
20. člen (neopravičena odsotnost)
1) Neopravičena odsotnost dijaka se obravnava kot kršitev Pravilnika o šolskem redu in Šolskih pravil GSŠRM.
2) Za lažjo kršitev se šteje neopravičena odsotnost od 1 do 5 ur.
3) Za težjo kršitev se šteje neopravičena odsotnost od 6 do 35 ur.
4) Neopravičena odsotnost nad 35 ur se šteje za najtežjo kršitev, za katero se dijaku lahko izreče izključitev iz
šole ali pogojna izključitev.
Druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativni ukrepi ter pravila o varnosti in zdravju.
21. člen (izbira vzgojnih in alternativnih ukrepov)
1) Dijakom se skladno s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah in temi pravili izrekajo vzgojni in alternativni ukrepi.
2) Pristojni organ, ki je v skladu s Pravilnikom o šolskem redu pristojen za uvedbo in vodenje postopka (v
nadaljevanju pristojni organ) se po prostem preudarku odloči, ali bo za določeno kršitev uvedel postopek izrekanja vzgojnega ukrepa ali bo dijaku dan predlog za določitev alternativnega ukrepa. Pri tem mora pristojni
organ upoštevati okoliščine, določene v 24. členu Pravilnika o šolskem redu.
3) Pri izbiri vzgojnega oziroma alternativnega ukrepa mora pristojni organ izbrati tistega, ki bo za dijaka
ugodnejši in s katerim pričakuje, da bo dosežen namen uvedbe postopka, to je spoštovanje Pravilnika o
Šolskem redu in Šolskih pravil GSŠRM.
48
4) Za izrekanje vzgojnih in alternativnih ukrepov se uporabljajo obrazci, ki so priloga tega pravilnika.
5) Pristojni organ mora o postopku voditi pisno dokumentacijo skladno s pravili o šolski dokumentaciji in
temi pravili.
6) Kršitve, ki so bile podlaga za izrekanje vzgojnih ali alternativnih ukrepov, morajo biti evidentirane v dnevniku oziroma predpisani šolski dokumentaciji, pristojni organ pa mora o kršitvah, ki so podlaga za odločanje o
vzgojnem ali alternativnem ukrepu, ugotoviti dejansko stanje, ki je podlaga za uvedbo postopka.
7) Ugotavljanje dejanskega stanja se evidentira v šolski dokumentaciji (npr. dnevniku dela...), z izjavami
udeležencev, prič ali na drug ustrezen način, ki morajo biti praviloma pisno evidentirane.
22. člen (odločanje o alternativnih ukrepih)
1) O določitvi alternativnih ukrepov se odloča z dogovorom med dijakom, starši in razrednikom oziroma
učiteljskim zborom posamezne šole, kadar gre za premestitev v drug oddelek. O doseženem dogovoru se
podpiše izjava, iz katere je razvidno strinjanje z alternativnim ukrepom.
2) Postopek določanja alternativnih ukrepov vodi razrednik, razen alternativnega ukrepa premestitve v drug
oddelek, ki ga vodi ravnatelj.
3) O določitvi alternativnega ukrepa odloči razrednik, razen o alternativnem ukrepu premestitve v drug oddelek, o katerem odloča učiteljski zbor šole, pri čemer se upošteva postopek, ki velja za izrekanje vzgojnega
ukrepa ukora učiteljskega zbora.
23. člen (alternativni ukrepi)
1) Dijaku se za kršitve namesto vzgojnih ukrepov lahko določijo alternativni ukrepi.
Alternativni ukrepi se dijakom izrečejo skladno z določili Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.
2) Poleg ukrepov, določenih v 19. členu Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, se dijaku lahko izrečejo še
sledeči alternativni ukrepi:
- skrb za urejenost šole in njene okolice,
- pomoč pri delu tehničnim ali drugim službam v šoli,
- pomoč uporabnikom, varovancem in drugim osebam v javnih socialnih in humanitarnih institucijah.
3) Izjava o strinjanju z alternativnim ukrepom se podpiše na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika.
24. člen (pravila na ekskurzijah in dejavnostih izven šole)
1) Dijaki morajo na strokovnih ekskurzijah in drugih dejavnostih, ki potekajo izven šolskih prostorov,
upoštevati Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah, ta pravila, ter posebna Pravila vedenja na ekskurzijah, s
katerimi mora organizator dejavnosti dijake vedno posebej seznaniti pred pričetkom ekskurzije ali dejavnosti.
2) Dijaki in starši ob prijavi na dejavnost s podpisom potrdijo seznanjenost s posebnimi pravili.
49
25. člen (zdravstveno varstvo)
1) Zavod zagotavlja zdravstveno varstvo dijakov v sodelovanju s šolskim dispanzerjem Zdravstvenega doma
Kamnik.
2) Zdravstveno varstvo se izvaja s sistematskimi zdravstvenimi pregledi in cepljenji dijakov.
3) Preventivna zdravstvena dejavnost se izvaja z načrtovanjem predavanj, delavnic in drugih dejavnosti, s katerimi se dijake seznanja zlasti z zdravim načinom življenja ter nevarnostmi in tveganimi ravnanji za varnost
in zdravje.
4) Zavod navedene dejavnosti načrtuje in izvaja v sodelovanju z Zdravstvenim domom Kamnik in drugimi
zunanjimi institucijami, skladno z letnim delovnim načrtom.
5) Za koordinacijo sodelovanja in organizacijo preventivnih zdravstvenih pregledov se v zavodu imenuje
pooblaščena oseba.
26. člen (varnost in zdravje dijakov pri šolskem delu)
1) Pri posameznih dejavnostih in pouku strokovni delavec, ki vodi dejavnost, dijakom, ki nimajo ustrezne
ali predpisane opreme ali zaščitnih sredstev, ne dovoli sodelovanja pri dejavnosti. Navedena kršitev se lahko
obravnava kot kršitev, za katero se lahko izrekajo vzgojni ali alternativni ukrepi.
2) V primeru poškodb dijaka, ki so nastale pri pouku ali drugih dejavnostih, nujno medicinsko pomoč nudi
ZD Kamnik. Strokovni delavec, ki vodi dejavnost, pri kateri je nastala poškodba, mora glede na težo poškodb
in okoliščin primera zagotoviti ustrezno spremstvo dijaka do ZD Kamnik ali poklicati medicinsko pomoč ter
zagotoviti varnost ostalih dijakov.
Odškodninska obveznost dijakov
27. člen (škodni dogodek )
Dijaki in drugi obiskovalci zavoda so za povzročeno škodo odgovorni skladno z določili Obligacijskega zakonika. Kadar zaposleni ali druge osebe opazijo škodno ravnanje, morajo storiti vse, kar je potrebno, da se ugotovi, kdo je povzročitelj škode in da se zavarujejo dokazi (npr. identificirajo dijaka, evidentirajo priče, obvestijo
vodstvo zavoda oziroma policijo...).
28. člen (povrnitev škode)
Zavod glede na vrsto in višino povzročene škode, poskuša s povzročiteljem doseči dogovor o njeni povrnitvi.
Če je povzročitelj škode mladoletni dijak, o tem obvesti starše.
V primeru, da ne pride do dogovora o načinu in roku povrnitve škode, se zoper povzročitelja lahko vloži tožba,
če je glede na vrsto in višino škode to primerno.
50
Posebni statusi dijakov
29. člen (statusi dijakov)
Dijaki lahko pridobijo poseben status skladno s Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti.
Posamezna šola lahko podeli poseben status tudi dijaku, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih s Pravilnikom
o prilagajanju šolskih obveznosti, predvsem v primerih, ko se dijak intenzivno ukvarja z delom na področju
kulture, športa ali drugih dejavnosti, ki pa niso rangirane na državni ravni.
Za podelitev statusa morajo dijak in starši podati vlogo skladno s pravili, ki urejajo prilagajanje šolskih obveznosti.
Vlogi morajo priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja upravičenost vloge. Na podlagi vloge ter pridobljenega mnenja razrednika ali oddelčnega učiteljskega zbora, ravnatelj sprejme sklep o podelitvi ali zavrnitvi statusa.
V obrazložitvi sklepa o pridobitvi statusa se dijaka seznani tudi z razlogi za mirovanje in prenehanje statusa
po tem pravilniku. Priloga sklepa o pridobitvi statusa je osebni izobraževalni načrt. Sklep o pridobitvi statusa
velja največ za eno šolsko leto.
Ostala pravila
30. člen (javnost dela zavoda)
Delo in poslovanje zavoda je javno. Javnost se zagotavlja z objavljanjem informacij o delu zavoda skladno s
posebnimi predpisi.
Javnost se zagotavlja tudi z javnostjo sej organov zavoda. Javnost sej ali posameznih točk se omeji, kadar je to
potrebno zaradi varstva poslovne, poklicne ali druge tajnosti ter varstva osebnih podatkov skladno s predpisi.
Za dajanje informacij o vprašanjih iz poslovanja zavoda kot celote je pristojen ravnatelj. Ravnatelj lahko pisno
pooblasti posameznega delavca, da v okviru pooblastila posreduje določene informacije javnosti.
Informacije so pod enakimi pogoji dostopne vsem zainteresiranim osebam.
Sprotne informacije se lahko posredujejo pisno ali ustno, informacije o izrednih dogodkih pa pooblaščena
oseba posreduje na podlagi predhodne zahteve upravičenca, ki mora biti posredovana najmanj en dan prej.
Pooblaščena oseba zavrne dajanje informacij če:
- to pomeni kršitev uradne ali poslovne tajnosti,
- to predstavlja kršitev varstva osebnih podatkov,
- je zavrnitev posredovanja podatkov skladna z zakonodajo.
Posredovanje podatkov javnosti s strani nepooblaščenih oseb predstavlja hujšo kršitev, za kar se glede na težo
kršitve ukrepa skladno z delovnopravno zakonodajo.
51
31. člen (dežurni profesorji in odgovornosti profesorjev)
1) Dežurstvo profesorjev je opredeljeno z urnikom. Dežurni profesor nadzoruje izvajanje hišnega reda. Naloge
dežurnega profesorja so natančneje določene s posebnimi navodili, ki jih sprejme ravnatelj.
2) Strokovni delavci so v času izvajanja dejavnosti odgovorni za zagotavljanje reda in varnosti. Na začetku
dejavnosti mora strokovni delavec evidentirati prisotnost dijakov. Posamezna dejavnost se zaključi skladno
z urnikom zvonjenja oziroma v skladu z načrtom izvedbe dejavnosti. Strokovni delavec med časom izvajanja
dejavnosti praviloma ne sme dijaku dovoliti predčasnega odhoda.
32. člen (varstvo osebnih podatkov)
Varstvo osebnih podatkov se skladno z veljavno zakonodajo uredi s posebnim aktom.
33. člen (obveščanje zaposlenih, staršev in dijakov)
Zavod o vseh pomembnih informacijah naslovnike obvešča z obvestili in okrožnicami. Vse okrožnice in obvestila morajo biti žigosane in podpisane s strani pooblaščene osebe, ki je pristojna za posredovanje posamezne
vrste informacij. Informacije in obvestila, ki se nanašajo na delovanje zavoda, se lahko posredujejo samo z vednostjo vodstva zavoda. Reklamiranje in plakatiranje na oglasnih deskah je dovoljeno s privolitvijo ravnatelja.
34. člen (delovanje skupnosti dijakov)
Dijaki lahko organizirajo svojo skupnost (npr. dijaški parlament, dijaška organizacija…). Zavod zagotovi pogoje za njihovo delo ter po dogovoru pomoč mentorja, ki pomaga pri delu dijaške skupnosti. Dijaška skupnost
deluje skladno s svojimi pravili, pri tem pa mora upoštevati vsa pravila, ki urejajo delovanje zavoda in posamezne šole.
35. člen (objava šolskih pravil )
Šolska pravila se javno objavijo na oglasnih deskah in na spletni strani zavoda. Razredniki s šolskimi pravili na
začetku šolskega leta seznanijo dijake, na prvem roditeljskem sestanku pa tudi starše.
52
Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
S tem pravilnikom se ureja ocenjevanje znanja, spretnosti in veščin (v nadaljnjem besedilu: znanje) ter napredovanje in ponavljanje letnika za dijake in udeležence izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: dijak)
po javno veljavnih izobraževalnih programih srednjega splošnega izobraževanja, srednjega strokovnega in
tehniškega izobraževanja ter nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja.
2. člen (predmet oziroma programska enota)
(1) V gimnazijskem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu in obveznih izbirnih vsebinah (v
nadaljnjem besedilu: predmet).
(2) V poklicnem in strokovnem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu, strokovnem modulu,
modulu odprtega kurikula, praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu in interesnih dejavnostih (v nadaljnjem besedilu: programska enota).
3. člen (javnost ocenjevanja znanja)
(1) Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku izvajanja predmeta oziroma programske enote v šolskem letu seznani z:
– učnimi cilji,
– obsegom učne vsebine,
– oblikami in načini ocenjevanja znanja,
– merili za ocenjevanje znanja,
– dovoljenimi pripomočki.
(2) Z roki za pisno ocenjevanje znanja seznani učitelj dijake najpozneje pet delovnih dni po sprejetju načrta
ocenjevanja znanja.
(3) Na pisnem izdelku je navedeno število točk (v nadaljnjem besedilu: točkovnik) za posamezno nalogo in
meje za ocene.
(4) Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri predmetu oziroma programski enoti javno pri pouku v
oddelku oziroma skupini in mu omogoči vpogled v ocenjen pisni izdelek. Če se rezultati ocenjevanja znanja
objavijo na drug javno dostopen način, se osebno ime dijaka nadomesti z ustrezno šifro.
(5) Udeleženca izobraževanja odraslih se ob začetku izobraževanja v šolskem letu seznani najmanj z obsegom
učne vsebine, načinom in roki ocenjevanja znanja ter obveščanja o rezultatih.
53
4. člen (načela preverjanja in ocenjevanja znanja)
(1) Učitelj pri ocenjevanju znanja:
– upošteva izobraževalni program,
– uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,
– spoštuje pravice dijakov, njihovo osebno integriteto in različnost.
(2) Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja. Preverjanje se izvaja praviloma po obravnavi učne snovi, vendar najpozneje pred pisnim ocenjevanjem znanja.
(3) V izobraževanju odraslih se organizira poskusno opravljanje izpitov, s čimer se udeležencu izobraževanja
odraslih omogoči, da preveri in spozna najmanj obseg in zahtevnost izpita ter primere izpitnih vprašanj.
5. člen (dijaki s posebnimi potrebami)
Izvajanje določb tega pravilnika se za dijaka s posebnimi potrebami prilagodi v skladu z odločbo o usmeritvi.
II. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJA
6. člen (ocenjevanje znanja)
(1) Znanje pri pouku oziroma izpitu praviloma ocenjuje učitelj, ki predmet oziroma programsko enoto poučuje.
Ravnatelj šole, direktor organizacije za izobraževanje odraslih ali vodja za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem
besedilu: ravnatelj) lahko iz utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje znanja drugega učitelja, ki izpolnjuje
pogoje za poučevanje tega predmeta oziroma programske enote.
(2) Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja razrednik, v izobraževanju odraslih pa odgovorna oseba za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: razrednik).
(3) Izpolnjevanje obveznosti dijaka pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu ugotavlja delodajalec v skladu z učno pogodbo in o tem obvešča šolo.
7. člen (minimalni standard znanja)
(1) Minimalni standard znanja predstavlja stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali kakovost dosežka, potrebnega
za pozitivno oceno oziroma za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem predmetu oziroma programski
enoti.
(2) Če minimalni standard znanja pri predmetu oziroma programski enoti ni določen v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, ga določi strokovni aktiv oziroma učitelj. V poklicnem in strokovnem izobraževanju pri
tem strokovni aktiv oziroma učitelj sodeluje s programskim učiteljskim zborom.
54
8. člen (merila ocenjevanja znanja)
(1) Strokovni aktiv šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni aktiv) na začetku šolskega leta uskladi merila ocenjevanja znanja.
(2) Merila ocenjevanja znanja za predmet oziroma programsko enoto se določijo na podlagi kataloga znanja
oziroma učnega načrta.
9. člen (oblike in načini ocenjevanja znanja)
Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, jih določi strokovni aktiv oziroma učitelj.
10. člen
(osebni izobraževalni načrt za udeleženca izobraževanja odraslih)
(1) V izobraževanju odraslih se oblikuje osebni izobraževalni načrt za vsakega udeleženca izobraževanja odraslih. Pripravi ga razrednik v sodelovanju z udeležencem izobraževanja odraslih.
(2) Osebni izobraževalni načrt vsebuje najmanj podatke o predhodno pridobljenem in priznanem formalnem
in neformalnem znanju ter predviden način in časovni potek izobraževanja, opredelitev vsebin, načinov in
rokov preverjanja in ocenjevanja znanja, ki so določeni z učnim načrtom oziroma katalogom znanja.
III. PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA
11. člen (šolska pravila ocenjevanja znanja)
(1) Šolska pravila ocenjevanja znanja obsegajo najmanj:
– načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanja,
– pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
– roke za vračanje izdelkov,
– izpitni red,
– kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe,
– postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja,
– pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
– druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom.
(2) Šolska pravila ocenjevanja znanja določi ravnatelj po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru.
12. člen (načrt ocenjevanja znanja)
(1) Roki za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti (v nadaljnjem besedilu: načrt
ocenjevanja znanja) se določijo najpozneje štirinajst dni po začetku ocenjevalnega obdobja. Načrt ocenjevanja
znanja določi strokovni aktiv oziroma programski učiteljski zbor v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
(2) Oddelek oziroma skupino z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj predmeta oziroma programske
enote. Roke za pisno ocenjevanje znanja iz načrta ocenjevanja znanja napiše učitelj v dnevnik dela.
55
13. člen (druga pravila ocenjevanja znanja)
(1) Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti se izvede najmanj enkrat v šolskem letu,
razen če je z učnim načrtom oziroma katalogom znanj določeno drugače oziroma določi drugače ravnatelj iz
utemeljenih razlogov.
(2) Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan.
(3) Pisanje pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco ni dovoljeno.
(4) Če dijak ponavlja pisni izdelek v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega pravilnika oziroma ga piše na
lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Če dijak piše pisni
izdelek na lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek.
(5) Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki, v oddelku, skupini ali individualno.
(6) Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih.
14. člen (obvezno ponavljanje pisnega izdelka)
(1) Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot je določeno s šolskimi pravili ocenjevanja znanja, se
pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.
IV. OCENE IN UGOTOVITVE
15. člen (ocene)
(1) Znanje dijakov se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami.
(2) Znanje dijaka se oceni s številčno oceno od 1 do 5, in sicer nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav
dobro (4) in odlično (5).
(3) Izpolnitev obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu, interesnih dejavnostih in
drugih obveznosti (npr. delovna praksa, obvezne izbirne vsebine) določenih z učnim načrtom oziroma katalogom znanj, se ocenjuje z opisnima ocenama »opravil« in: »ni opravil«.
(4) Številčne ocene od 2 do 5 in opisna ocena »opravil« so pozitivne.
(5) Za udeleženca izobraževanja odraslih se uporabljajo le pozitivne ocene. Če udeleženec izobraževanja
odraslih pri ocenjevanju znanja ne doseže pozitivne ocene, se to evidentira.
16. člen
(ugotovitve)
(1) Če je dijak iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri predmetu oziroma programski enoti,
se njegovo znanje iz tega predmeta oziroma programske enote ne ocenjuje. To se v ustrezni dokumentaciji in
ob koncu pouka evidentira z besedo »oproščen (opr)«.
(2) Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo: »ni ocenjen (noc)«.
56
(3) Za udeleženca izobraževanja odraslih se ne uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena. Za
udeleženca izobraževanja odraslih se športna vzgoja ne izvaja in ne ocenjuje. V ustrezni dokumentaciji se to
evidentira z besedo »oproščen«.
17. člen
(seznanitev z oceno)
(1) Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj oceni dijakovo znanje takoj po končanem izpraševanju.
(2) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v sedmih delovnih dneh
po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov za posamezno ocenjevanje določi drug rok.
(3) Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek.
(4) Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v
redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.
(5) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni vzgojitelj v dijaškem domu (v
nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) lahko v času do izročitve pisnih izdelkov, pisno zahteva vpogled v
pisni izdelek oziroma fotokopijo izdelka.
(6) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih.
18. člen (določanje končne ocene)
(1) Končno oceno pri predmetu oziroma programski enoti določi učitelj, ki dijaka pri tem predmetu oziroma
programski enoti poučuje.
(2) Če predmet oziroma programsko enoto poučujeta dva ali več učiteljev, ti vnaprej določijo razmerja za
oceno med posameznimi deli predmeta oziroma programske enote. Končno oceno določijo skupaj. Če se o
končni oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski zbor.
19. člen (splošni uspeh)
(1) Oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv, potrdi na predlog razrednika splošni
uspeh dijaku po tem, ko ta uspešno opravi vse obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom
znanj.
(2) Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober in zadosten.
(3) Dijak doseže:
– odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri ostalih pa z
oceno prav dobro (4),
– prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4), pri ostalih pa
z oceno dobro (3),
– dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno dobro (3), pri ostalih pa z oceno
zadostno (2),
57
– zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2), pri ostalih pa z oceno
pozitivno.
(4) Pri določanju splošnega uspeha, če gre za odstopanje od meril iz prejšnjega odstavka, se upošteva dijakovo
znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos
do izpolnjevanja obveznosti. Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka poučuje ali ravnatelja,
določi oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv.
20. člen (listine o uspehu)
(1) Na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, razen zadnjega, izda šola dijakom v pisni obliki prepis ocen,
ugotovitev in opravljenih obveznosti.
(2) Ko dijak uspešno izpolni vse obveznosti za posamezen letnik, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj, se mu izda letno spričevalo.
(3) Dijaku, ki ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnjega odstavka, se na koncu pouka oziroma po opravljanju
izpitov izda obvestilo o uspehu.
(4) Dijak dobi spričevalo, obvestilo o uspehu oziroma prepis ocen oziroma ugotovitev in opravljenih obveznosti v šoli.
(5) Dijaku, ki je prekinil izobraževanje, šola na njegovo zahtevo izda obvestilo o opravljenih obveznostih.
(6) Udeleženec izobraževanja odraslih ob zaključku šolskega leta lahko prejme: obvestilo o uspehu za opravljene obveznosti v šolskem letu v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom ali letno spričevalo za opravljene
obveznosti za posamezen letnik, v skladu s katalogi znanj oziroma učnim načrtom.
V. NAPREDOVANJE IN PONAVLJANJE
21. člen (ponavljanje)
(1) Dijak, ki ne opravi vseh obveznosti, ne napreduje v naslednji letnik oziroma lahko letnik ponavlja.
(2) Če dijak letnik ponavlja, opravlja vse obveznosti iz tega letnika, pri čemer se ga ponovno ocenjuje pri vseh
predmetih oziroma programskih enotah. Pri ugotavljanju splošnega uspeha v letniku se upoštevajo ocene oziroma ugotovitve, pridobljene v tekočem šolskem letu.
(3) Pravico do ponavljanja letnika zagotovi šola, kjer je dijak vpisan.
VI. IZPITI
22. člen (splošno o izpitih)
(1) Dijak lahko opravlja sprejemne, predmetne, dopolnilne in popravne izpite.
(2) Dijak opravlja dopolnilni in popravni izpit v šoli, v katero je vpisan, sprejemni in predmetni izpit pa v šoli,
ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati oziroma je že vpisan.
58
(3) Ustni del izpita se opravlja v skladu z izpitnim redom pred šolsko izpitno komisijo, ki jo imenuje ravnatelj
med učitelji šole. Šolska izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in še vsaj enega člana. Izpraševalec
mora biti učitelj predmeta oziroma programske enote iz katere dijak opravlja izpit. Vsaj dva člana komisije sta
praviloma učitelja predmeta oziroma programske enote iz katere dijak opravlja izpit.
(4) Udeleženec izobraževanja odraslih lahko, poleg izpitov iz prvega odstavka tega člena, opravlja tudi delne
in končne izpite, ki jih opravlja pri učitelju izbranega predmeta oziroma programske enote v šoli, v katero je
vpisan.
23. člen (sprejemni izpit)
Pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost oziroma sposobnosti dijaka, lahko pa tudi znanje jezikov,
če so v skladu z izobraževalnim programom pogoj za vpis.
24. člen (predmetni izpit)
(1) Predmetni izpit pri predmetu oziroma izpit pri programski enoti opravlja dijak, ki:
– hitreje napreduje,
– izboljšuje končno oceno predmeta oziroma programske enote,
– se želi vpisati v drug izobraževalni program.
(2) Dijak lahko po uspešno opravljenem predzadnjem oziroma zaključnem letniku enkrat izboljšuje oceno
enega ali več predmetov oziroma programskih enot posameznega letnika, in sicer:
– v predzadnjem letniku od konca pouka do zaključka tekočega šolskega leta oziroma do vključitve v zadnji
letnik izobraževanja,
– v zaključnem letniku od konca pouka do začetka opravljanja zaključka izobraževanja.
(3) Pri določitvi končne ocene predmeta oziroma programske enote se upošteva boljša ocena.
(4) Za udeleženca izobraževanja odraslih se prvi in tretji odstavek tega člena ne uporabljata.
25. člen (dopolnilni izpit)
(1) Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu oziroma programski enoti ni bil ocenjen.
(2) Dopolnilni izpit lahko opravlja dijak do začetka opravljanja zaključka izobraževanja.
26. člen (popravni izpit)
(1) Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov oziroma programskih enot, kjer ima ob zaključku pouka nezadostno oceno.
(2) Kadar pouk predmeta oziroma programske enote ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko dijak
opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski izpitni rok. Ta določba se ne uporablja za praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu.
59
27. člen (delni in končni izpit za udeležence izobraževanja odraslih)
(1) Pri delnem in končnem izpitu znanje udeležencev izobraževanja odraslih ocenjuje učitelj izbranega predmeta oziroma programske enote.
(2) Z delnim izpitom se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih delih predmeta oziroma programske enote.
S končnim izpitom se ocenjuje znanje po zaključenih vsebinskih sklopih iz predmeta oziroma programske
enote v posameznem programu.
(3) Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posameznega predmeta oziroma programske enote, je s tem opravil
obveznosti določenega predmeta oziroma programske enote.
(4) V izobraževanju odraslih se tretje in nadaljnje opravljane končnega izpita opravlja pred šolsko izpitno
komisijo.
28. člen (omejitve)
(1) V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita. Ravnatelj lahko iz utemeljenih
razlogov dovoli v tem roku opravljati tudi več izpitov.
(2) Na isti dan lahko dijak opravlja največ izpit ali dele izpita iz enega predmeta.
(3) Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom.
(4) Dijak opravi izpit, ko opravi vse dele izpita.
(5) Za udeleženca izobraževanja odraslih se uporablja določba prejšnjega odstavka, pri čemer velja, da lahko
udeleženec izobraževanja odraslih opravlja izpite večkrat, tudi izven rokov, ki so določeni v šolskem koledarju,
vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole. O tem odloči ravnatelj šole.
29. člen (priprava izpitnega gradiva)
(1) Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo),
pripravi strokovni aktiv. Če šola nima strokovnega aktiva, izpitno gradivo pripravi izpraševalec oziroma
ocenjevalec (v nadaljevanju: ocenjevalec).
(2) Vodja strokovnega aktiva ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najpozneje dan pred izpitom.
Izpitno gradivo se varuje na način, določen s šolskimi pravili ocenjevanja znanja.
30. člen (potek izpitov)
(1) Ustni izpiti in zagovori se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo.
(2) Izpitni nastop, izdelavo praktičnega izdelka oziroma opravljanje storitve in vaj spremlja mentor, ki za šolsko
izpitno komisijo pripravi strokovno mnenje.
(3) Pri ustnem delu izpita in zagovoru izprašuje izpraševalec. Šolska izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen
predlog izpraševalca. Če se izpit opravlja po delih, predsednik šolske izpitne komisije dijaka obvesti o končni
oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.
(4) Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak
dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listki z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal,
se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj.
60
(5) Na pisno zahtevo udeleženca izobraževanja odraslih oziroma na predlog razrednika ali ocenjevalca, se pred
šolsko izpitno komisijo opravlja tudi delni oziroma končni izpit.
31. člen (trajanje)
(1) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut.
(2) Izpitni nastop traja največ 45 minut (ena pedagoška ura).
(3) Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ šest pedagoških ur.
(4) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Dijak ima po dodelitvi vprašanja
pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.
VII. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJA
32. člen (kršitve)
(1) Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj dijaka zaloti pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja znanja, ga lahko
oceni z negativno oceno ali predlaga ustrezen ukrep.
(2) Udeležencu izobraževanja odraslih se pri kršitvah iz prejšnjega odstavka prekine ocenjevanje znanja oziroma izpit in se ga ne oceni.
VIII. UGOVOR ZOPER OCENO OZIROMA UGOTOVITEV
33. člen (odločanje ravnatelja)
(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu ali v obvestilu o uspehu
vloži zoper njo pisni ugovor.
(2) Ravnatelj mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost.
(3) Če ugovor ni utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne.
(4) Če je ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od dneva ugotovitve utemeljenosti ugovora
imenovati tričlansko komisijo.
(5) Sklep ravnatelja iz drugega odstavka tega člena je dokončen.
34. člen (odločanje komisije)
(1) Komisija iz prejšnjega člena s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od njenega imenovanja.
(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno oziroma ugotovitev.
Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti odločitvi.
(3) Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno oziroma spremeni ugotovitev na
podlagi dokumentacije ali s ponovnim ocenjevanjem znanja dijaka.
(4) Če je dijaka treba ponovno oceniti, mora sklep vsebovati tudi datum, čas, kraj in način ter obseg ponovnega
ocenjevanja znanja, s čimer mora biti dijak seznanjen najpozneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja
znanja.
(5) Odločitev komisije je dokončna.
61
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen (izjeme)
(1) Dijaki, ki so do 1. septembra 2010 napredovali v naslednji letnik z nms oziroma ponavljajo letnik z izpiti,
lahko opravijo manjkajoče obveznosti najpozneje do 31. avgusta 2011.
(2) Dijake iz prejšnjega odstavka se ocenjuje v skladu s tem pravilnikom.
36. člen (vajenci)
Dijaki, ki so v dualnem sistemu izobraževanja zaključili izobraževanje najpozneje 31. avgusta 2009, lahko
opravljajo manjkajoče obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni
list RS, št. 76/05) in Pravilnik o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 78/07 in 8/08), ki pa se uporabljata do začetka uporabe tega pravilnika.
1. septembra 2010.
Št. 0070-43/2010
Ljubljana, dne 21. julija 2010
EVA 2010-3311-0036
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister
za šolstvo in šport
62
Šolska pravila ocenjevanja znanja
Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik
Splošne določbe
1. člen
1) S šolskimi pravili ocenjevanja znanja se določa:
- načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanja,
- pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
- roke za vračanje izdelkov,
- izpitni red,
- kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe,
- postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja,
- pripravo in hrambo izpitnega gradiva.
2. člen
1) Šolska pravila ocenjevanja znanja določi ravnatelj Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra po predhodni
obravnavi na učiteljskem zboru.
2) Določbe teh pravil se smiselno uporabljajo tudi pri izobraževanju odraslih (izrednem izobraževanju), v kolikor s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS 60/2010) in predpisi o izobraževanju
odraslih ni določeno drugače.
Načini in roki izpolnjevanja obveznosti, določeni z učnim načrtom oziroma katalogom znanja.
3. člen
1) Načine in roke izpolnjevanja obveznosti pri posameznem predmetu, obveznih izbirnih vsebinah, modulu,
praktičnem usposabljanju in interesnih dejavnostih (v nadaljevanju programske enote) določi šola na predlog
strokovnega aktiva (andragoškega zbora za izredno izobraževanje) oziroma strokovnega delavca, zadolženega
za organizacijo in izvajanje posamezne programske enote.
4. člen
1) Roki izpolnjevanja obveznosti v gimnazijskem programu se določijo v usklajenih merilih za preverjanje in ocenjevanje znanja, ki jih ob začetku šolskega leta sprejmejo posamezni strokovni aktivi.
2) Roki izpolnjevanja obveznosti pri posamezni programski enoti v strokovnih programih se določijo v terminskem načrtu, ki je del načrta ocenjevanja znanja. Načrt ocenjevanja znanja na začetku posameznega
šolskega leta sprejme programski učiteljski zbor ustreznega programa.
3) V izrednem izobraževanju so roki določeni s koledarjem izpitnih rokov oz. z osebnim izobraževalnim
načrtom udeležencev.
63
5. člen
1) Načini izpolnjevanja obveznosti v gimnazijskem programu se določijo v usklajenih merilih za preverjanje in
ocenjevanje znanja, ki jih ob začetku šolskega leta sprejmejo posamezni strokovni aktivi.
2) Načine izpolnjevanja obveznosti pri posamezni programski enoti v strokovnih programih določi strokovni
aktiv, učitelj ali strokovni delavec, ki je zadolžen za vodenje posamezne programske enote.
3) V strokovnih programih dijak opravi vse obveznosti pri posamezni programski enoti oziroma modulu, ko
pridobi zahtevano število pozitivnih ocen v vsakem sklopu programske enote ali modula, v nasprotnem primeru se šteje da dijak ni pozitivno ocenjen iz te programske enote ali modula. O številu ocen posameznega
sklopa programske enote ali modula je dijak seznanjen na začetku šolskega leta.
6. člen (ugotovitve o izpolnjevanju obveznosti)
1) Učiteljski zbor šole ob koncu pouka v posameznem šolskem letu in po opravljenih izpitih na predlog razrednika ugotovi, ali je dijak izpolnil vse obveznosti v skladu z izobraževalnim programom, načrtom ocenjevanja
znanja oziroma osebnim izobraževalnim načrtom.
2) Določbe tega člena se ne uporabljajo v izrednem izobraževanju.
Pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov
7. člen
1) Pisno ocenjevanje se obvezno ponovi, če polovica (50 %) ali več dijakov, ki so sodelovali pri pisnem ocenjevanju znanja ne doseže pozitivne ocene.
2) Ocenjevanje se enkrat ponovi, razen za tiste dijake, ki so prvič dosegli pozitivno oceno in ne želijo ponovnega ocenjevanja. Vpišeta se obe oceni.
3) Učitelj skupaj z dijaki analizira vzroke za neuspeh in to evidentira v dnevnik dela.
4) Določbe tega člena se ne uporabljajo v izrednem izobraževanju.
64
Roki za vračanje izdelkov
8. člen
Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v
redovalnico.
Izpitni red
9. člen
1) Roke opravljanja izpitov uskladi in določi na začetku šolskega leta ravnatelj šole v šolskem koledarju, v
skladu z izobraževalnim programom in pravilnikom, ki ureja šolski koledar za srednje šole, da lahko dijak
pravočasno opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik.
2) Ravnatelj lahko dijaku iz utemeljenih razlogov v skladu s predpisi določi tudi izredne izpitne roke. Pred
odločitvijo si mora pridobiti mnenje učiteljskega zbora oziroma programskega učiteljskega zbora.
3) V izrednem izobraževanju roke opravljanja izrednih izpitov določi vodja IO ob začetku šolskega leta, redni
izpitni roki pa se določajo sproti v dogovoru s predavatelji.
4) Udeleženec izrednega izobraževanja se na en izredni izpitni rok lahko prijavi za največ 3 izpite. Če udeleženec
izrednega izobraževanja pri določenem predmetu opravlja delne izpite, predmeta pa v enem šolskem letu ne
opravi v celoti, opravljenih posameznih delnih rezultatov ne more prenesti v naslednje šolsko leto.
5) Drugi odstavek tega člena ne velja za izredno izobraževanje.
10. člen
1) Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka njihovega opravljanja.
2) Dijak se mora k opravljanju izpitov prijaviti najkasneje 2 (dva) dni pred objavo razporeda izpitov, odjavi pa
se lahko najkasneje 2 (dva) dni pred njihovim opravljanjem.
Dijak se prijavi k izpitu z obrazcem »Zapisnik o izpitu«, ki je na voljo v tajništvu zavoda in pri svetovalni službi.
3) Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je
to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora dijak ali njegov zakoniti zastopnik šoli pisno sporočiti
predhodno, najkasneje pa v enem dnevu po roku za opravljanje izpita ter prošnji priložiti ustrezna dokazila.
4) O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj s sklepom najkasneje v treh dneh po prejemu vloge.
5) V primeru, da se dijak oziroma udeleženec izrednega izobraževanja ne odjavi pravočasno ali se iz
neopravičenih razlogov izpita ne udeleži, se šteje, da je izrabil izpitni rok.
6) V izrednem izobraževanju se morajo udeleženci za izredne izpite prijaviti do dne, ki je določen s koledarjem
izpitov. Udeleženci izrednega izobraževanja se prijavijo s posebnim obrazcem »Prijava na izpit«, ki je na voljo
v pisarni IO, v tajništvu, fotokopirnici ter na Spletni oglasni deski IO.
7) Tretji in četrti odstavek tega člena ne veljata za izredno izobraževanje.
65
11. člen
Potek pisnega izpita praviloma nadzoruje učitelj predmeta oziroma programske enote, iz katerega se opravlja
izpit.
V primeru, da dijak moti potek izpita, ga nadzorni učitelj, glede na težo kršitve, najprej opozori, če z motenjem
pri poteku izpita dijak ne preneha, se ga odstrani iz izpitnega prostora.
Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi
12. člen
(1) V primeru, da učitelj pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja zaloti dijaka pri
uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja, ga
lahko oceni z negativno oceno ali predlaga druge ustrezne ukrepe.
2) V primeru kršitev iz prvega odstavka, učitelj to evidentira na izdelku in v šolski dokumentaciji.
3) V izrednem izobraževanju učitelj o kršitvi obvesti vodjo IO, za hujše kršitve pa vodjo IO in ravnatelja.
Postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja
13. člen
1) V primeru napake pri ocenjevanju, ki izhaja iz računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, lahko učitelj na podlagi lastne ugotovitve, na predlog razrednika, ravnatelja, dijaka ali staršev, odpravi
napako sam in to pisno zabeleži v ustrezni šolski dokumentaciji (redovalnici, zapisniku o izpitu v izrednem
izobraževanju).
O popravku učitelj obvesti dijaka.
2) V primeru, da se učitelj ne strinja z odpravo oziroma ugotovitvijo napake v skladu s prejšnjim
odstavkom, o odpravi napake odloči ravnatelj.
3) V primeru, da se v postopku odpravljanja napake ugotovi, da so bila kršena pravila ocenjevanja, se ravna
skladno s postopkom reševanja ugovora zoper oceno.
14. člen
1) Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala ali obvestila o uspehu, vloži pisni ugovor zoper
oceno oziroma ugotovitev.
2) Ravnatelj s pisnim sklepom odloči o utemeljenosti ugovora. V primeru, da ravnatelj ugotovi, da je ugovor
utemeljen, najkasneje v 3 (treh) dneh od izdaje sklepa imenuje tričlansko komisijo za ugovore.
15. člen
1) O utemeljenosti ugovora zoper oceno odloča komisija za ugovore najkasneje v 3 (treh) dneh od imenovanja.
2) Komisijo za ugovore sestavljajo trije člani. Ravnatelj v komisijo imenuje najmanj enega člana komisije, ki je
učitelj predmeta, zoper katerega je podan ugovor. Član komisije je lahko tudi učitelj ali drug strokovni delavec,
ki ni zaposlen v šoli.
66
Priprava in hramba izpitnega gradiva
16. člen
1) Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo),
pripravi strokovni aktiv. Če na šoli za določen predmet ali programsko enoto ni strokovnega aktiva, pripravi
gradivo izpraševalec oziroma ocenjevalec.
2) Vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec oziroma ocenjevalec izroči izpitno gradivo v tajništvo najkasneje
en dan pred izpitom. Tajništvo na posebnem obrazcu evidentira prejem izpitnega gradiva.
3) Izpitno gradivo se varuje v ognjevarni omari v prostorih tajništva.
4) Na dan opravljanja izpita učitelj, ki nadzoruje potek izpita oziroma izpraševalec pred pričetkom opravljanja izpitov prevzame izpitno gradivo v tajništvu.
5) V izrednem izobraževanju izpitno gradivo pripravi nosilec predmeta.
6) Drugi, tretji in četrti odstavek tega člena ne veljajo za izredno izobraževanje.
Pravila o šolski prehrani Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik
Splošne določbe
1. člen
(vsebina in sprejemanje pravil)
S temi pravili se določa:
- prijava na šolsko prehrano,
- evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov,
- čas in način odjave posameznega obroka,
ravnanje z neprevzetimi obroki,
- načine seznanitve dijakov in staršev s pravili, organizacijo ter pravicami in dolžnostmi v zvezi s subvencionirano prehrano,
- spremljanje in nadzor,
- postopek uveljavljanja subvencije,
- skupina za šolsko prehrano;
Pravila o šolski prehrani pred sprejemom ali pred njihovo spremembo obravnava Svet staršev, učiteljski zbor in
dijaki (skupnost dijakov), ki lahko o predlogu podajo svoje mnenje. V primeru, da dijaki (skupnost dijakov),
učiteljski zbor in Svet staršev ne posredujejo mnenja v roku 15 dni od zaprosila, Svet zavoda sprejme pravila
brez njihovega mnenja.
67
Prijava na šolsko prehrano
2. člen (prijava na šolsko prehrano)
Prijavo na šolsko prehrano oddajo dijaki oziroma njihovi starši, zakoniti zastopniki ali skrbniki praviloma ob
zaključku pouka za prihodnje šolsko leto, lahko pa tudi kadarkoli med šolskim letom.
Dijaki, ki se vpišejo v posamezno šolo, prijavo praviloma oddajo ob vpisu.
Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki je priloga Zakona o šolski prehrani.
Prijava na šolsko prehrano se v primeru, da je podana ob zaključku pouka, odda razredniku, ob vpisu,
svetovalnemu delavcu, ki vodi postopek vpisa, v ostalih primerih pa v tajništvo zavoda. Oddane prijavnice
zbira tajništvo, ki jih posreduje organizatorju šolske prehrane.
Oddane prijavnice hrani organizator šolske prehrane.
Evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov
3. člen (evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov)
Za evidentiranje in nadzor nad dnevnim koriščenjem obrokov sta zadolžena vodja šolske prehrane in administrator.
4. člen (nadzor nad koriščenjem obrokov)
Nadzor nad koriščenjem obrokov se zagotavlja na sledeč način:
- dijaki se evidentirajo ob prevzemu malice z elektronskim ključem ali elektronsko kartico v jedilnici pri razdelilnem pultu ter s tem potrdijo prevzem malice.
Čas in način odjave posameznega obroka
5. člen (odjava posameznih obrokov)
Posamezni obrok šolske prehrane se lahko odjavi.
Odjavo posameznega obroka lahko poda dijak, starši oziroma zakoniti zastopniki ali skrbniki za primer individualne odsotnosti dijaka (bolezen in drugi osebni razlogi).
V primeru odsotnosti zaradi bolezni ali drugih razlogov s strani dijaka, morajo dijak, starši, zakoniti zastopniki
oziroma skrbniki o dijakovi odsotnosti nemudoma obvestiti Zavod in odjaviti prehrano.
Dijaka, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri dejavnostih, ki jih organizira Zavod (tekmovanja, ekskurzije....), odjavi od prehrane strokovni delavec, ki skrbi za organizacijo in izvedbo dejavnosti.
6. člen (način odjave posameznih obrokov)
Dijaki posamezne obroke odjavljajo preko spletne aplikacije.
V izrednih primerih odsotnosti zaradi bolezni ali drugih razlogov s strani dijaka se odjava posameznega obroka lahko sporoči telefonsko ali osebno v tajništvo Zavoda. Tajništvo Zavoda v primeru ustne ali telefonske
odjave sporočilo o odjavi obroka evidentira v obliki uradnega zaznamka v arhiv evidence odjavljenih obrokov.
68
Uradni zaznamek mora vsebovati:
- datum in uro odjave,
- ime in priimek osebe, ki je posredovala sporočilo,
- kontaktno številko telefona,
- ime in priimek dijaka, na katerega se nanaša odjava,
- predvidene dneve, za katere se daje odjava,
- podpis osebe, ki je odjavo sprejela;
V primeru odjave posameznih obrokov zaradi sodelovanja pri dejavnostih, ki jih organizira Zavod, mora
strokovni delavec najmanj 10 dni pred začetkom izvajanja dejavnosti, zaradi katerih bodo dijaki odsotni iz
Zavoda, organizatorju šolske prehrane posredovati seznam dijakov z navedbo oddelkov, iz katerih prihajajo,
ter termin odsotnosti. Odjava posameznega obroka je pravočasna, če je bila posredovana v tajništvo ali organizatorju šolske prehrane vsaj en delovni dan prej, in sicer najkasneje do 8. ure zjutraj.
Tajništvo dnevno, najkasneje do 9. ure, posreduje najavljene odjave obrokov organizatorju šolske prehrane.
Ravnanje z neprevzetimi obroki.
7. člen (ravnanje z neprevzetimi obroki)
Ob koncu organizirane prehrane po 13. uri se ne prevzeti obroki odstopijo drugim dijakom.
Neprevzeti obroki se odstopijo drugim dijakom na posebnem mestu. Izdajo neprevzetih obrokov zainteresiranim dijakom izvaja delavec kuhinje, ki posamezen dan skrbi za izdajo obrokov.
Seznanitev dijakov in staršev s pravili, organizacijo in pravicami ter dolžnostmi v zvezi s subvencionirano
prehrano.
8. člen (seznanitev dijakov in staršev)
Zavod seznani dijake, starše, zakonite zastopnike ali skrbnike o pravici do subvencionirane šolske
prehrane, načinu in postopku uveljavljanja subvencije, načinu in postopku odjave posameznih obrokov ter ostalimi pravili, organizacijo in pravicami ter dolžnostmi v zvezi s subvencionirano prehrano. Obveščanje poteka s pisnim obvestilom, ki ga zavod posreduje dijakom oziroma staršem ob
koncu pouka v mesecu juniju. Obvestilu se priloži obrazec za prijavo dijaka na šolsko prehrano.
Poleg pisnega obvestila ob koncu pouka, Zavod na spletnih straneh ves čas objavlja informacije in spremembe
v zvezi s pravili, organizacijo in pravicami ter dolžnostmi v zvezi s subvencionirano prehrano.
Spremljanje in nadzor
9. člen (spremljanje in nadzor)
Zavod vsako šolsko leto vsaj enkrat preverja stopnjo zadovoljstva dijakov in staršev s šolsko prehrano in dejavnostmi, s katerimi se v Zavodu spodbuja zdravo prehrano ter kulturo prehranjevanja.
Zadovoljstvo se praviloma preveri z anketo, ki je posredovana vsem dijakom in staršem.
Zavod preverja stopnjo zadovoljstva s šolsko prehrano tudi med letom, dijaki pa imajo možnost podajanja
pobud in predlogov za jedilnike. Pobude oddajo vodji šolske prehrane ali v za to namenjen poštni nabiralnik
pri tajništvu.
69
Skupina za šolsko prehrano
10. člen (skupina za šolsko prehrano)
Skupino za šolsko prehrano sestavljajo:
- organizator šolske prehrane, ki vodi skupino za prehrano,
- administrator,
- svetovalna delavca,
- vodja kuhinje;
Skupina za prehrano je imenovana za šolsko leto, to je od 1. 9. tekočega leta do 31. 8. naslednjega leta. Skupina
za prehrano se lahko imenuje v isti sestavi večkrat.
Naloge skupine za prehrano so:
- sodeluje pri pripravi šolskih pravil o prehrani in pri načrtu izvedbe šolske prehrane za posamezno šolsko leto,
- daje mnenja in predloge pri organizaciji šolske prehrane,
- obravnava predloge in pripombe dijakov oziroma staršev,
- sodeluje pri sestavi jedilnikov,
- vsaj enkrat med šolskim letom preverja stopnjo zadovoljstva dijakov in staršev s šolsko prehrano in izvajanje
dejavnosti, s katerimi zavod vzpodbuja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v zvezi s prehrano, zdravo prehrano
in kulturo prehranjevanja,
- opravlja druge dogovorjene naloge.
70
PRAVILNIK o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli
I. SPLOŠNA DOLOČBA
Ta pravilnik ureja prilagoditev šolskih obveznosti po javno veljavnem izobraževalnem programu (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni program) dijaku, ki se vzporedno izobražuje, dijaku perspektivnemu športniku,
dijaku vrhunskemu športniku in dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge
mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave (v nadaljnjem besedilu: dijak tekmovalec).
II. VRSTE STATUSOV IN POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSOV
2. člen (vrste statusov)
Vrste statusov so:
– status dijaka, ki se vzporedno izobražuje,
– status dijaka perspektivnega športnika,
– status dijaka vrhunskega športnika,
– status dijaka tekmovalca.
3. člen (pogoji za pridobitev statusa)
Status dijaka, ki se vzporedno izobražuje, lahko pridobi dijak, ki se hkrati izobražuje po več izobraževalnih
programih.
Status dijaka perspektivnega športnika lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni športni
zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez.
Status dijaka vrhunskega športnika lahko pridobi dijak, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti. Status dijaka tekmovalca lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na
druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.
4. člen (postopek pridobitve statusa)
Za pridobitev statusa lahko dijak zaprosi s pisno vlogo na šoli, kjer ima status dijaka in opravlja večino obveznosti po izobraževalnem programu.
V vlogi iz prejšnjega odstavka je potrebno navesti tudi:
– za pridobitev statusa dijaka, ki se vzporedno izobražuje, podatke o šoli, na kateri se dijak vzporedno
izobražuje, in o izobraževalnem programu, po katerem se vzporedno izobražuje,
– za pridobitev statusa dijaka perspektivnega športnika podatke o nacionalni panožni športni zvezi, pri kateri
je dijak registriran in podatke o tekmovanjih dijaka v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih
športnih zvez,
– za pridobitev statusa dijaka vrhunskega športnika podatke o pridobljenem statusu vrhunskega športnika,
– za pridobitev statusa dijaka tekmovalca podatke o organizaciji, ki vodi priprave na mednarodna tekmovanja
v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.
Vlogo je potrebno vložiti najkasneje do 30. septembra za tekoče šolsko leto oziroma do 31. marca tekočega
šolskega leta, če se šolsko leto začne 1. marca, iz utemeljenih razlogov pa lahko tudi med šolskim letom.
71
5. člen (sklep o pridobitvi statusa)
O vlogi za pridobitev statusa odloči ravnatelj najkasneje v tridesetih dneh po prejemu popolne vloge s sklepom,
ki ga vroči dijaku najkasneje v osmih dneh po odločitvi.
V obrazložitvi sklepa o pridobitvi statusa je potrebno dijaka seznaniti tudi z razlogi za mirovanje in prenehanje
statusa po tem pravilniku.
Priloga sklepa o pridobitvi statusa je osebni izobraževalni načrt.
Sklep o pridobitvi statusa velja največ za eno šolsko leto.
6. člen (vsebina osebnega izobraževalnega načrta)
Z osebnim izobraževalnim načrtom, ki vsebuje prilagoditev šolskih obveznosti dijaku, se določi:
– obdobje prilagoditve šolskih obveznosti,
– obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,
– roke in način ocenjevanja znanja,
– roke in način izpolnjevanja drugih obveznosti,
– roke za obveščanje pristojnih organov o neizpolnjevanju osebnega izobraževalnega načrta,
– druge pravice in obveznosti šole in dijaka.
Med šolskim letom se vsebina osebnega izobraževalnega načrta iz utemeljenih razlogov lahko spremeni.
7. člen (priprava osebnega izobraževalnega načrta)
Osebni izobraževalni načrt pripravi strokovni delavec, ki ga imenuje ravnatelj.
Strokovni delavec pripravi osebni izobraževalni načrt v sodelovanju z dijakom in ga uskladi z oddelčnim
učiteljskim zborom ter s starši, če to želijo.
Če se dijak vzporedno izobražuje, strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni načrt tudi s strokovnim
delavcem drugega izobraževalnega programa oziroma druge šole.
Za dijaka perspektivnega športnika oziroma dijaka vrhunskega športnika, strokovni delavec uskladi osebni
izobraževalni načrt tudi s športnim društvom oziroma z nacionalno panožno športno zvezo.
Za dijaka tekmovalca strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni načrt tudi z organizacijo, ki organizira
ali vodi priprave na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne
prireditve ter izmenjave.
72
IV. MIROVANJE OZIROMA PRENEHANJE STATUSA
8. člen (mirovanje statusa)
Dijaku status lahko miruje:
– če ne izpolnjuje obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu,
– če ne dosega minimalnih standardov pri dveh ali več programskih enotah oziroma predmetih,
– če mu je izrečen ukor razrednika ali ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
– v primeru daljše bolezni oziroma poškodbe,
– iz drugih utemeljenih razlogov.
O mirovanju in obdobju mirovanja statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po odločitvi. O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor.
9. člen (prenehanje statusa)
Dijaku status preneha:
– če ob poteku obdobja mirovanja statusa ne izpolni obveznost iz druge alinee prvega odstavka prejšnjega
člena,
– če preneha pogoj za pridobitev statusa,
– če mu je izrečen ukor učiteljskega zbora oziroma pogojna izključitev,
– če mu preneha status dijaka po drugih predpisih,
– na njegov predlog oziroma na predlog staršev,
– s potekom obdobja, za katerega mu je bil status podeljen.
O prenehanju pogoja za pridobitev statusa je dijak dolžan obvestiti šolo v petih delovnih dneh po prenehanju
pogoja.
O prenehanju statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po
odločitvi.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor, športno društvo, nacionalno
panožno športno zvezo ali organizacijo, ki organizira ali vodi priprave na mednarodna tekmovanja v znanju ali
na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.
V. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV
10. člen (pritožba na sklep)
Zoper sklep o zavrnitvi vloge za pridobitev statusa in sklep o prenehanju statusa je dovoljena pritožba na
pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic (v nadaljnjem besedilu: pritožbena komisija) v skladu
z Zakonom o gimnazijah oziroma Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju v roku osmih dni po
prejemu sklepa.
Pritožbena komisija odloči o pritožbi najkasneje v petnajstih dneh po prejemu pritožbe.
Odločitev pritožbene komisije je dokončna.
73
VI. KONČNI DOLOČBI
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti (Uradni list RS,
št. 89/98 in 56/07), uporablja pa se še do 31. avgusta 2009.
1. septembra 2009.
74
Izdal in založil:
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA
RUDOLFA MAISTRA
KAMNIK
Avgust 2013
Elektronska pošta:
[email protected]
Za GSŠRM Kamnik
mag. Šemso Mujanovič
Avtor:
Pavel Škoberne
75

MJUZIKL MAMMA MIA - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra

Transcription

Similar documents

Skrita kamera

Soglasje za športno vzgojni karton

AKTIVNE METODE POUČEVANJA IN UČENJA

Šolska pravila 2014/15 - Srednja šola Črnomelj

Vloga za dodelitev statusa športnika

Statusi-obrazec - Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor

Kako motivirati dijake v UP, Irena naraks

sc-nm.com - Šolski center Novo mesto

publikacija 2012/2013 - Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor

Publikacija 2012_13.pdf