tradicionalni slovenski zajtrk - Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona

Transcription

tradicionalni slovenski zajtrk - Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
V Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona ţe pet let organiziramo
»En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«, za
katerega so vsako leto darovali med lokalni čebelarji
Čebelarskega društva Peter Dajnko iz Gornje Radgone. Letos pa je
na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Ministrstva za šolstvo in šport ter Ministrstva za zdravje nastal
projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Namen projekta je
izobraţevati, obveščati in ozaveščati mladino in širšo javnost o
pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in
prednostih lokalno pridelanih ţivil slovenskega izvora, pomenu
kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijstvo
in širše okolje. Tako smo letos zajtrkovali med, mleko, maslo, kruh in
jabolko.
Z dobro organizacijo smo 18. 11. 2011 v Vrtcu Manka Golarja
Gornja Radgona s pomočjo lokalnih donatorjev (JABOLKASenekovič Milan, MLEKO – Hamler Borut, MASLO – Pomurske
mlekarne, KRUH – Mlinopek in MED – Čebelarsko društvo Peter
Dajnko Gornja Radgona), ki so vrtcu priskrbeli ţe našteta ţivila,
izvedli tradicionalni slovenski zajtrk. S pomembno vlogo pri
organizaciji so k uspešni izvedbi tradicionalnega slovenskega
zajtrka pripomogli tudi organizatorka prehrane in kuharsko osebje
vrtca.
V tem tednu smo se v vrtcu pripravljali na ta dogodek, predvsem
skupina 5 – 6 letnih otrok enote Kocljeva 2, ki je ta petek
zajtrkovala z gosti (donatorji, podţupan Vinko Rous, ravnateljica
vrtca Breda Forjanič, pom. ravnateljice Tatjana Jakopec Kager,
vodja kuhinje Lidija Sever in org. prehrane Darja Dresler, …) v
skupnem prostoru enote K2 in pred samim zajtrkom posredovala
gostom tudi del celotedenskega procesa pridobivanja novih znanj
s predstavitvijo plakatov.
Otroci so izdelali plakate, od doma so prinašali mleko, med,
košare, jabolka, kruh, idr., s čimer so pokazali izreden interes in
motivacijo za dane vsebine. Naučili so se deklamacije o medu iz
knjige znanega čebelarja Antona Ţnidaršiča, ki je izšla l. 1925.
Prebirali so stvarno literaturo in iskali informacije na spletu.
Pogovarjali smo se o prehrani nekoč in danes, ter o pomenu
lokalnega kmetijstva, čebel, ... Poudarek smo dali razumevanju
pomena besed, kot so slovensko, tradicionalno, kranjska sivka, …
Otroci so do novih spoznanj in razumevanja pridobitve in
predelave slovenskih tradicionalnih ţivil prišli z medsebojnim
sodelovanjem in aktivnim skupinskim delom.
Pri izdelavi plakatov so sodelovali vsi otroci in kar odmevala so
vprašanja otrok v igralnici: »Kaj pa jaz naj naredim? Kaj naj
narišem?«
Nastal je pisan, zanimiv in uporaben plakat o medu. Otroci so ga
znali odlično »brati« in se na njem dobro orientirati. Zajete so bile
vse bistvene stvari (proizvodi čebel, kranjska sivka, čebelja druţina,
satje, panj, čebelnjak, …). Vsak otrok je dal plakatu svoj prispevek.
Otroke sva obe strokovni delavki vrtca spodbujali k razmišljanju,
sodelovanju ter dogovarjanju v skupini glede poročanja. Podobno
so nastajali tudi ostali plakati: kruh, jabolko, mleko in maslo.
Pri izdelavi plakatov so bili otroci dokaj samostojni. Pomoč so
porebovali pri zapisih. Nekateri besedo prepišejo, drugi poznajo
črke in jim je treba le črkovati.
Ţeleli sva tudi, da poveţejo uporabnost predmeta nekoč in danes
ter o tem razmišljajo (kako pridobimo mleko in mlečne izdelke), ga
opišejo, poimenujejo. Osredotočili so se na neznan predmet, ki so
ga morali opisali, poimenovati in ugotoviti, kako deluje.
Aktiviranje predznanja je bilo odlično, kakor tudi motivacija, sama
realizacija in poročanje. Poročanje so izvajali z začetkom: » Drage
dame in gospodje, predstavljamo vam, …«
Preko plakata,
dejanske uporabnosti premetov in stvarne literature so pridobili
nova znanja o mleku in mlečnih izdelkih ter drugih ţivilih. Vedo, da
mora jablana najprej cveteti in da čebele oprašujejo ter imajo pri
tem pomembno vlogo. Prepoznajo nekatere slovenske sorte jabolk
(bobovec, carjevič, …). Izrazili so ogromno znanja o slovenskih
tradicionalnih jedeh in bogato besedišče.
Tudi pri dekoraciji, razstavi in deţurstvu so pokazali svoje spretnosti,
občutek za estetiko in vljudnost.
Podobno kot poročanje smo izvedli tudi predstavitev plakatov
gostom, tako da se otroci stavkov niso učili na pamet, temveč le
ponovno izvedli poročanje v skupini.
Slovenski tradicionalni zajtrk je potekal v sproščenem vzdušju, s
posebno iskrico v očeh otrok in z našim zadovoljstvom z
doseţenim.
Vključevali so se tudi starši, ki so prinašali v vrtec košare, domača
jabolka, jabolčne krhlje, posode za mleko, med, mleko, domači
kruh, gajbice… in zato gre njim še posebna zahvala.
Nataša Benko, dipl. vzg. in
Tadeja Štuhec, dipl. vzg.