vpliv vrednotenja ekonomskih kategorij na poslovne odlocitve

Transcription

VPLIV VREDNOTENJA EKONOMSKIH
KATEGORIJ NA POSLOVNE
ODLOCITVE
mag. Branko Mayr
Ptuj, maj 1999
1
VSEBINA:
UVOD........................................................................................................................................................................... 4
EKONOMSKE KATEGORIJE ................................................................................................................................ 4
SREDSTVA.................................................................................................................................................................. 4
NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA............................................................................................. 5
Opredelitev vsebine neopredmetenih dolgoročnih sredstev ........................................................................ 5
Merjenje (vrednotenje) neopredmetenih dolgoročnih sredstev ................................................................... 6
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA .......................................................................................................... 8
Opredelitev vsebine opredmetenih osnovnih sredstev................................................................................. 8
Merjenje (vrednotenje) opredmetenih osnovnih sredstev.......................................................................... 10
Presojanje vpliva opredmetenih osnovnih sredstev na poslovne odločitve ............................................... 11
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE ............................................................................................................ 13
Opredelitev vsebine dolgoročnih finančnih naložb ................................................................................... 13
Merjenje (vrednotenje) dolgoročnih finančnih naložb .............................................................................. 15
Presojanje vpliva dolgoročnih finančnih naložb na poslovne odločitve .................................................... 16
ZALOGE ................................................................................................................................................................ 17
Opredelitev vsebine zalog ......................................................................................................................... 17
Merjenje (vrednotenje) zalog .................................................................................................................... 20
Presojanje vpliva zalog na poslovne odločitve.......................................................................................... 22
TERJATVE ............................................................................................................................................................ 23
Opredelitev vsebine terjatev...................................................................................................................... 23
Merjenje (vrednotenje) terjatev ................................................................................................................. 25
Presojanje vpliva terjatev na poslovne odločitve....................................................................................... 27
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE ......................................................................................................... 28
Opredelitev vsebine kratkoročnih finančnih naložb .................................................................................. 28
Merjenje (vrednotenje) kratkoročnih finančnih naložb ............................................................................. 30
Presojanje vpliva kratkoročnih finančnih naložb na poslovne odločitve................................................... 30
DENARNA SREDSTVA ....................................................................................................................................... 32
Opredelitev vsebine denarnih sredstev ...................................................................................................... 32
Merjenje (vrednotenje) denarnih sredstev ................................................................................................. 34
Presojanje vpliva denarnih sredstev na poslovne odločitve....................................................................... 34
KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AKTIVNE in PASIVNE).......................................................... 35
Opredelitev vsebine kratkoročnih časovnih razmejitev............................................................................. 35
Merjenje (vrednotenje) kratkoročnih časovnih razmejitev ........................................................................ 36
Presojanje vpliva kratkoročnih časovnih razmejitvah na poslovne odločitve............................................ 37
VIRI PREMOŽENJA............................................................................................................................................... 39
UVOD........................................................................................................................................................................... 39
VRSTE VIROV SREDSTEV .............................................................................................................................................. 39
KAPITAL ............................................................................................................................................................... 40
Opredelitev vsebine kapitala ..................................................................................................................... 40
Merjenje (vrednotenje) kapitala ................................................................................................................ 44
Presojanje vpliva kapitala na poslovne odločitve...................................................................................... 44
DOLGOROČNE REZERVACIJE ......................................................................................................................... 47
Opredelitev vsebine dolgoročnih rezervacij .............................................................................................. 47
Presojanje vpliva dolgoročnih rezervacij na poslovne odločitve............................................................... 49
OBVEZNOSTI ....................................................................................................................................................... 50
Opredelitev vsebine obveznosti................................................................................................................. 50
Merjenje (vrednotenje) obveznosti............................................................................................................ 52
Presojanje vpliva obveznosti na poslovne odločitve ................................................................................. 53
STROŠKI, ODHODKI IN PRIHODKI .................................................................................................................. 56
STROŠKI.................................................................................................................................................................... 56
STROŠKI IN IZDATKI ......................................................................................................................................... 56
VRSTE STROŠKOV ............................................................................................................................................. 56
Stroški amortizacije................................................................................................................................... 61
Stroški dela................................................................................................................................................ 64
ODHODKI.................................................................................................................................................................. 67
Opredelitev odhodkov ............................................................................................................................................ 67
Merjenje (vrednotenje) odhodkov .......................................................................................................................... 68
Presojanje vpliva odhodkov na poslovne odločitve .................................................................................................... 69
2
PRIHODKI ................................................................................................................................................................. 71
Opredelitev prihodkov............................................................................................................................................ 71
Merjenje (vrednotenje) prihodkov .......................................................................................................................... 72
Presojanje vpliva prihodkov na poslovne odločitve ............................................................................................... 74
POSLOVNI IZID ...................................................................................................................................................... 76
3
UVOD
Poznavanje vsebine in vrednosti ekonomskih kategorij je koristen pripomoček pri sprejemanju poslovnih odločitev.
V sestavku povzemamo ključne sestavine vsebine in vrednotenja ekonomskih kategorij ter njihov vpliv na
sprejemanje poslovnih odločitev.
Predlagam, da se s to vsebino seznanite, saj na predavanjih ne bomo ponavljali tu navedenega. Na predavanju bomo
poudarjali vpliv vrednotenja na sprejemanje poslovnih določitev in na primerih ocenjevali kvaliteto poslovanja
konkretnega podjetja.
EKONOMSKE KATEGORIJE
Obravnavali bomo ekonomske kategorije sredstev, virov sredstev in uspeha.
SREDSTVA
Pri obravnavi sredstev se opiramo na knjigovodsko delitev sredstev in sredstva delimo na:
Slika 1: Delitev sredstev
AKTIVA
sredstva
STALNA
SREDSTVA
NEOPREDMETE
NA
DOLGOROČNA
SREDSTVA
OPREDMETEN
A OSNOVNA
SREDSTVA
DOLGOROČNE
FINANČNE
NALOŽBE
POPRAVEK
KAPITALA
GIBLJIVA SREDSTVA
ZALOGE
DOLGOROČN
E TERJATVE
IZ
POSLOVANJA
KRATKOROČ
NE
TERJATVE IZ
POSLOVANJ
A
KRATKOROČ
NE FINANČNE
NALOŽBE
DENARNA
SREDSTVA
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
4
NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA
Opredelitev vsebine neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Neopredmetena dolgoročna sredstva so naložbe v pridobitev materialnih pravic ali dolgoročno vračunljivi stroški in
izdatki, ki se pojavljajo v zvezi s poslovanjem podjetja.
Kot neopredmetena osnovna sredstva je mogoče šteti le tista (neopredmetena) dolgoročna sredstva ki soustvarjajo
poslovne zmogljivosti in niso zgolj postavke dolgoročnih časovnih razmejitev. Ne glede na način prikazovanja v
bilanci stanja neopredmetena dolgoročna sredstva ne vsebujejo tudi predujmov za neopredmetena dolgoročna
sredstva.
Neopredmetena dolgoročna sredstva so iz finančnega zornega kota lahko označena tudi kot nematerialne naložbe.
So - poleg opredmetenih osnovnih sredstev in dolgoročnih finančnih naložb - sestavni del stalnih sredstev.
Med neopredmetena dolgoročna sredstva se uvrščajo:
Slika 2: Vrste neopredmetenih dolgoročnih sredstev
STRO ŠKI
R A Z IS K O V A N
JA
O R G A N IZ A C IJ
SKI
STRO ŠKI
K O N C E S IJ E
PATENTI
VRSTE
N E O P R E D M E T E N IH
D O L O G O R O Č N IH
SREDSTEV
L IC E N C E
BLAG O VNA
ZNAM KA
DOBRO
IM E
Vloga neopredmetenih dolgoročnih sredstev v poslovnem procesu
Neopredmetena dolgoročna sredstva sodelujejo v poslovnem procesu. Po vsebini so sorodna osnovnim sredstvom.
Njihovo vlogo v poslovnem procesu prikazujemo na spodnji sliki:
5
Slika 3: Neopredmetena dolgoročna sredstva v poslovnem procesu
DENAR
TERJATVE
DELOVNA
SREDSTVA
DELO
ZALOGE
MATERIALA
IN
TRGOVSKEGA
BLAGA
DEJAVNOST
USTVARJANJA
UČINKOV,
PRODAJANJE
sestavina delovnih sredstev
so tudi dolgoročna
neopredmetena sredstva
Merjenje (vrednotenje) neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Za neopredmetena dolgoročna sredstva se v poslovnih knjigah izkazujejo:
• posebej njihove (dejanske ali revalorizirane) nabavne vrednosti in
• posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja.
Razlika med obema je sedanja knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev.
Sedanja knjigovodska vrednost je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti.
Izračunamo jo s pomočjo naslednjega izraza:
nabavna vrednost
popravek vrednosti
=
sedanja vrednost
Sedanja knjigovodska vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev ne more biti manjša od ostanka vrednosti istih
ob njihovi izločitvi iz uporabe - izkupička od prodaje iz uporabe izločenih sredstev. Ta je praviloma nizka.
6
Sedanja knjigovodska vrednost mora biti v razponu:
NABAVNA VREDNOST
OSTANEK
VREDNOSTI
=
ali
<
POPRAVEK VREDNOSTI
=
SEDANJA
KNJIGOVODSKA
VREDNOST
=
ali
<
NADOMESTLJIVA
VREDNOST
Nadomestljiva vrednost je tista vrednost, ki jo podjetje pri posameznem sredstvu lahko nadomesti z
normalnimi zneski amortizacije med njegovo uporabo ali pa s čisto iztržljivo vrednostjo ob njegovi prodaji.
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o neopredmetenih dolgoročnih sredstvih
Vsebina vrednosti:
Vrednost postavke izkazana v bilanci stanja predstavlja sedanjo knjigovodsko vrednost, ki je v razponu med
iztržljivo vrednostjo, ki se lahko uresniči na trgu v času sestavljanja bilančnega izkaza (maksimum) in ostankom
vrednosti (minimum).
Povezava z izkazom uspeha:
Postavka je povezana s postavko stroškov amortizacije v izkazu uspeha. Realnost obračunane amortizacije vpliva na
uspeh podjetja.
Presojanje vsebine:
Pri presojanju vsebine navedenih bilančnih postavk si pomagamo s:
• kazalniki investiranja (ugotavljamo udeležbo obravnavane kategorije v željeni celoti)
• kazalniki vodoravnega finančnega ustroja - presojamo način financiranja sredstev (predvsem ali je
financirano z dolgoročnimi viri) in
• kazalniki obračanja - presojamo vezavo v času.
• kazalnikom odpisanost, ki prikazuje knjigovodsko odpisanost neopredmetenih sredstev.
• kazalnikom letne stopnje odpisa, amortizacije. V izkazu uspeha se prikazuje amortizacija
neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Primerjava med obračunano letno amortizacijo in nabavno
vrednostjo nam prikazuje letno stopnjo odpisa.
Primerjamo:
• načrtovano : uresničeno
• uresničeno v prejšnjem obdobju : uresničeno v sedanjem obdobju
• uresničeno v podjetju : uresničeno v drugih podjetjih (konkurenčnih, dejavnosti ipd.)
Dodatna sodila:
Glede na opredeljene slabosti računovodstva (ne meri tržnih vrednosti, ne meri dobrega ali slabega imena podjetja,
sposobnosti kadrov, tržnega položaja itd.) je pri presojanju obravnavanih postavk pomembno spoznati:
• njihovo vsebinsko povezanost z obstoječo dejavnostjo podjetja. Tako so pogosti primeri, da so v sklopu
teh sredstev izkazovana sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev razmejevanja. Nekatera niso več uporabna,
nekatera bodo le potencialno uporabna, uporaba posameznih je neuresničljiva in podobno. Take
postavke bi morale obremenjevati stroške, odhodke podjetja.
7
• obdobje uporabe - uporabnosti kakega neopredmetenega dolgoročnega sredstva. V kolikor to ni realno
opredeljeno prihaja do vrednostno napačnega izkazovanja dolgoročnih sredstev v bilanci stanja.
• tržno vrednost obravnavane postavke.
• drugo, po presoji podjetnika.
Podobnih možnosti je še veliko. Za podjetnika pa je bistveno, da spozna vpliv odmikov med realno in izkazovano
vrednostjo obravnavane kategorije na sprejemanje poslovne odločitve. Zato se pri ocenjevanju postavke
osredotočimo na ugotovitev odklona med izkazovano vrednostjo in dejansko vrednostjo. Pri tem smo pod dejansko
vrednostjo razumeli s predlaganimi analitičnimi postopki ugotovljeno vrednost.
Vplivi izkazovane vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev na poslovne odločitve
Na osnovi opravljenih analitičnih postopkov potrebnih za oblikovanje mnenja o obravnavani kategoriji smo ocenili
kvaliteto ocenjevane postavke v bilanci stanja. Pri opredeljevanju vpliva smo se omejili le na vplive vezane na
tveganje poslovanja s podjetjem, katerega bilančne izkaze beremo. Pri tem pa je treba opredeljene vplive povezati v
celoto in obravnavati celovito.
Možna stanja so:
• bilančna postavka je previsoko izkazovana
• bilančna postavka je prenizko izkazovana
• bilančna postavka je realno izkazovana
NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
VPLIV NA IZKAZOVANE
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
previsoka
/
prenizki
previsok
prenizka
/
previsoki
prenizek
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
skrita izguba:
nevarno, potrebno je
ugotovi
učinek
prevrednotenja
netvegano:
skrita rezerva
Ugotovljeno stanje v večji ali manjši meti vpliva na poslovno odločitev. Njen vpliv podjetnik opredeli z utežmi (na
primer: velik vpliv ++ ali --; majhen vpliv + ali -; ni vpliva 0. Drugi primer tehtanja vpliva je lahko ocena npr. od -5
do 5, pri čemer ima ocena 0 nevtralno vrednost, ocena -5 prikazuje visoko tveganje, ocena +5 pa majhno tveganje).
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
Opredelitev vsebine opredmetenih osnovnih sredstev
Opredmetena osnovna sredstva so stvari:
• ki jih podjetje poseduje, da z njimi lahko opravlja svojo dejavnost ali pa vzdržuje in popravlja druge takšne
stvari;
• ki jih podjetje pridobi ali izdela z namenom, da jih bo uporabljalo samo;
• ki niso namenjene prodaji v okviru rednega delovanja;
• ki jih ima podjetje v lasti ali finančnem najemu.
Poleg opredmetenih osnovnih sredstev so tudi neopredmetena osnovna sredstva. O njih smo govorili pri obravnavi
neopredmetenih dolgoročnih sredstev.
8
v lasti podjetja ali pa ima podjetje do njih pravico
iz finančnega najema (financial leasing).
Opredmetena osnovna sredstva so lahko
Lastnost lastninske pravice pa je, da je prenosljiva, torej lahko preide na drugo stran ali pa tudi ne.
Pod finančnim najemom smo pojmovali najem, pri katerem gre za prenos vseh pomembnih oblik tveganja in koristi,
povezanih z lastništvom najetega opredmetenega osnovnega sredstva.
Med opredmetena osnovna sredstva štejemo:
Slika 4: Vrste opredmetenih osnovnih sredstev
O PR ED M ETEN A
O SN O VN A SR ED ST VA
N E P R E M IČ N IN E
ZE M LJA
O P R E M A IN D R U G A O P R E D M E T E N A
O SN O VN A SR ED ST VA
O PR EM A
D R O BN I
IN V E N T A R
VEČ LETN I
N ASAD I
O SN O VN A
Č R ED A
O B JE K T I
D R U G O
Vloga opredmetenih osnovnih sredstev v poslovnem procesu
Vloga opredmetenih osnovnih sredstev v poslovnem procesu je ključna. Z udeležbo dela se s pomočjo delovnih
sredstev predmeti dela pretvarjajo v učinke. V poslovnem procesu se obrabljajo. Stroškovno se nadomeščajo preko
amortizacije.
Mesto obravnavanih sredstev v poslovnem procesu prikazujemo v spodnji sliki:
9
Slika 5: Opredmetena osnovna sredstva v poslovnem procesu
D EN AR
TER JATVE
DELO VN A
SR ED ST VA
D ELO
ZAL OGE
MATER IALA
IN
TR GO VSKEGA
BLAGA
D EJAVN OST
U STVAR JAN JA
U Č IN KOV,
PR OD AJAN JE
sestavina delovnih sredstev
so tudi opredmetena
osnovna sredstva
Izrednega pomena je, da podjetje razpolaga le s tistimi osnovnimi sredstvi, ki so neobhodna za ustvarjanje učinka. V
poslovnem procesu morajo biti čim bolj izkoriščena, saj se na ta način zmanjšuje delež stroškov opredmetenih
osnovnih sredstev v enoti učinka.
Merjenje (vrednotenje) opredmetenih osnovnih sredstev
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva izraža dejansko ali revalorizirano naložbo v pridobljeno
opredmeteno osnovno sredstvo.
V dejanski nabavni vrednosti nekega opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti:
• nakupna cena,
• stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi osnovnega sredstva za nameravano uporabo
(stroški dajatev, dovoza in namestitve).
V nabavni vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva niso zajeti stroški dajatev, ki jih podjetju ni bilo treba
plačati.
Popravek vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva nakazuje tisto dejansko ali revalorizirano vrednost takšnega
osnovnega sredstva, ki je kot amortizacija prešla med stroške.
Začasno se preneha amortiziranje in z njim povezano obračunavanje popravkov vrednosti opredmetenih osnovnih
sredstev, ki se poškodujejo zaradi višje sile ali so s takimi povezana in jih zaradi tega ni mogoče uporabljati.
Prenehanje traja tisti čas, ki je potreben za odstranitev nastale škode.
Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri:
zemljiščih in drugih naravnih bogastvih,
opredmetenih osnovnih sredstvih v gradnji ali izdelavi najdlje do usposobitve za uporabo,
opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena,
spodnjem ustroju železniških prog, cest, letališč in podobnega,
opredmetenih osnovnih sredstvih podjetja v stečajnem ali likvidacijskem postopku če v tem času ne
opravlja več gospodarskih dejavnosti
• drugih opredmetenih osnovnih sredstvih, ki nimajo časovne omejitve uporabe.
•
•
•
•
•
Sedanja knjigovodska (neodpisana) vrednost opredmetenega osnovnega sredstva je razlika med nabavno
vrednostjo in popravkom vrednosti.
10
Njen izračun opravimo po naslednji shemi:
nabavna vrednost
popravek vrednosti
=
sedanja vrednost
Sedanja knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev mora biti med:
NABAVNA VREDNOST
OSTANEK
VREDNOSTI
=
ali
<
POPRAVEK VREDNOSTI
=
SEDANJA
KNJIGOVODSKA
VREDNOST
=
ali
<
NADOMESTLJIVA
VREDNOST
Nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva je tista vrednost, ki jo podjetje pri
posameznem opredmetenem osnovnem sredstvu lahko nadomesti z normalnimi zneski amortizacije med
njegovo uporabo ali pa s čisto iztržljivo vrednostjo ob njegovi prodaji.
Presojanje vpliva opredmetenih osnovnih sredstev na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o opredmetenih osnovnih sredstvih
Vsebina vrednosti:
Postavka je povezana s postavko stroškov amortizacije v izkazu uspeha. Realnost obračunane amortizacije vpliva na
uspeh podjetja.
Presojanje vsebine:
• kazalniki vodoravnega finančnega ustroja - presojamo način financiranja postavke (predvsem ali je
financirana z dolgoročnimi viri sredstev) in
11
• kazalniki obračanja - presojamo vezavo v času.
• kazalnikom odpisanost, ki prikazuje knjigovodsko odpisanost opredmetenih osnovnih sredstev.
• kazalnikom letne stopnje odpisa, amortizacije. V izkazu uspeha se prikazuje amortizacija opredmetenih
osnovnih sredstev. Primerjava med obračunano letno amortizacijo in nabavno vrednostjo nam prikazuje
letno stopnjo odpisa.
Primerjamo:
Dodatna sodila:
teh sredstev izkazovana sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev razmejevanja. Nekatera niso več uporabna,
nekatera bodo le potencialno uporabna, uporaba posameznih je neuresničljiva in podobno. Take
postavke bi morale obremenjevati stroške, odhodke podjetja.
• obdobje uporabe - uporabnosti kakega opredmetenega osnovnega sredstva. V kolikor to ni realno
opredeljeno prihaja do vrednostno napačnega izkazovanja dolgoročnih sredstev v bilanci stanja.
• tržno vrednost obravnavane postavke.
vrednostjo obravnavane kategorije na sprejemanje poslovne odločitve. Zato se pri ocenjevanju postavke osredotoči
na ugotovitev odklona med izkazovano in dejansko vrednostjo. Pri tem smo pod dejansko vrednostjo razumeli s
predlaganimi analitičnimi postopki ugotovljeno vrednost.
Vplivi izkazovane vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev na poslovne odločitve
Na osnovi opravljenih analitičnih postopkov potrebnih za oblikovanje mnenja o obravnavani kategoriji se oceni
kvaliteto ocenjevane postavke. Pri opredeljevanju vpliva se omejimo le na vplive vezane na tveganje poslovanja s
podjetjem, katerega bilančne izkaze beremo. Pri tem pa je treba opredeljene vplive povezati v celoto in obravnavati
celovito.
Možna stanja so:
Pri ocenjevanju si lahko pomaga s spodaj prikazanimi vplivi na poslovno odločitev:
12
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
VPLIV NA IZKAZOVANE
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
previsoka
/
prenizki
previsok
prenizka
/
previsoki
prenizek
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
skrita izguba:
ugotovi
učinek
prevrednotenja
netvegano:
skrita rezerva
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
Opredelitev vsebine dolgoročnih finančnih naložb
Vsebina dolgoročnih finančnih naložb
Dolgoročna finančna naložba je znesek, vezan na vračilni rok, daljši od leta dni, oziroma na nedoločen čas.
Dolgoročne finančne naložbe so naložbe podjetja v druga podjetja za daljši rok, namenjene pa so pridobivanju
prihodkov od financiranja in drugim koristim oziroma ohranjanju in povečevanju vrednosti vloženih sredstev.
Dolgoročne finančne naložbe so vedno sestavni del stalnih sredstev podjetja vlagatelja in so podlaga dolgoročnih
terjatev do podjetja, v katero so sredstva vložena, pa naj gre za dolžnikove obveznosti na podlagi kapitala ali na
podlagi dolga. Dolgoročni blagovni krediti niso dolgoročne finančne naložbe.
Prihodki iz dolgoročnih finančnih naložb so prihodki od financiranja, ugotovljeni v obliki donosov po pogodbi, ne
glede na to, ali nastaja donos kot delež iz poslovnega izida podjetja, v katero so sredstva vložena, ali pa je neodvisen
od poslovnega izida. V inflacijskih razmerah so zaradi spremembe kupne moči domače valute ti prihodki del
pogodbenega donosa nad zneskom obračunane revalorizacije, saj se z revalorizacijo dolgoročnih finančnih naložb
razume donos do stopnje rasti cen na malo, donos nad tem zneskom pa so obresti oziroma ustrezni del dobička.
Za razliko od dolgoročne je kratkoročna finančna naložba znesek, vezan na vračilni rok leto dni ali manj.
13
Analitična delitev dolgoročnih finančnih naložb
Delitev dolgoročnih finančnih naložb prikazujemo v spodnji sliki:
Slika 6: Delitev dolgoročnih finančnih naložb
VRSTE DOLGOROČNIH FINANČNIH
NALOŽB
NALOŽBE V
KAPITAL
DRUGIH
PODJETIJ
DANA
POSOJILA
KUPLJENE
DELNICE
NA PODLAGI
POSOJILNIH
POGODB
DOLGOROČNI
DEPOZITI
IN
VARŠČINE
NALOŽBE
V
ODKUPLJENE
LASTNE
DELNICE
V OBLIKI
ODKUPLJENIH
OBVEZNIC
PRIDOBLJENE
DELEŽE
PRIDOBLJENE
CELOTE
KAPITALA
DRUGIH
PODJETIJ
Dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij so lahko naložbe v:
• delnice ali
• deleže
drugih podjetij.
Glede na delež, ki ga vloga predstavlja v kapitalu podjetja v katerega je vlagano govorimo o:
• večinskem ali
• manjšinskem delu.
14
Na delež se vežejo pravice, ki izvirajo iz kapitala. S stališča računovodstva je treba ločevati večinske deleže od
manjšinskih, saj se glede na udeležbo obravnava pripisovanje deležev. Govorimo o kapitalski ali naložbeni metodi.
Kapitalska metoda nastopa pri večinskem deležu. Naložbena metoda nastopa pri manjšinskem deležu.
Dolgoročno dana posojila se prav tako evidentirajo v okviru dolgoročnih naložb. Pri tem pa v okvir teh naložb ne
sodijo blagovni krediti. Dolgoročno dana posojila predstavljajo zneski, ki jih je podjetje posodilo drugim z rokom
vračila daljšim od enega leta.
Dolgoročni depoziti in varščine predstavljajo sredstva, ki jih je podjetje deponiralo pri drugih ali pa jih je založilo
kot varščino.
Dolgoročne naložbe v odkupljene lastne delnice predstavljajo posebno vrsto naložb. Njihova osnovna značilnost je,
da je podjetje odkupilo svoje lastne delnice. V kolikor upoštevamo vsebino delnice vidimo, da se na ta način
zmanjšuje kapital podjetja. Nakup lastnih delnic je zakonsko omejen. Predpisani so posebni pogoji, ki morajo biti
izpolnjeni, da lahko podjetje kupi lastne delnice. Razen v posebej opredeljenih primerih mora podjetje pred
nakupom lastnih delnic oblikovati sklad lastnih delnic, ki je vir nakupa lastnih delnic. Vse omenjene omejitve
veljajo zaradi zaščite interesov upnikov.
Vloga dolgoročnih finančnih naložb v poslovnem procesu
Dolgoročne finančne naložbe po vsebini predstavljajo vložek v druga podjetja ipd. Pogosto podjetja plasirajo
presežna sredstva. Vendar ni to stalnica. Mogoče je, da podjetje ustanovi odvisno podjetje. V tem primeru je ta
naložba sestavina te kategorije. Posamezne oblike organiziranosti (holdingi) imajo veliko finančnih naložb. Z njimi
upravljajo.
Plasiranje denarnih presežkov je pomembno za zagotavljanje uspešnosti angažiranih sredstev. Normalno je, da
podjetja dosegajo boljši donos s plasiranjem sredstev v kapitalske deleže drugih, kakor pa s plasiranjem sredstev v
depozite finančnih organizacij. Oblikovanje ustreznega portfelja naložb presega okvir tega predmeta. Vendar je
treba pri presoji postavke slednjega natančno poznati in ugotoviti kako pomemben je za obravnavano podjetje.
Merjenje (vrednotenje) dolgoročnih finančnih naložb
Nabavna vrednost
V začetku se naložbe izkazujejo po nakupni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva.
Popravek vrednosti
Finančne naložbe v vrednostne papirje, katerih tržna cena je ob datumu bilance stanja manjša od njihove nabavne
vrednosti, je treba ovrednotiti po tržni vrednosti, razliko pa obravnavati kot odhodek od financiranja.
V primeru, da je tržna cena višja od knjigovodske to ne vpliva na vrednotenje teh papirjev - knjigovodska vrednost
se ne spremeni.
Če kaka finančna naložba izgublja vrednost, je treba v breme odhodkov financiranja vzpostaviti popravek njene
začetno izkazane vrednoti. Če se vrednost take dolgoročne finančne naložbe kasneje spet poveča, je treba ustrezno
stornirati popravek vrednosti.
Odpis vrednosti
Finančne naložbe je treba neposredno odpisati delno ali v celoti v breme odhodkov financiranja ali predhodno
oblikovanih popravkov vrednosti, kakor hitro obstajajo za to razlogi. Kot opravičeni razlogi za odpisovanje prek
popravka vrednosti še ne v plačilo zapadlih oziroma še ne plačanih zapadlih terjatev na podlagi dolgoročnih
finančnih naložb se pojmujejo predvsem tveganja v zvezi z možnostjo vračila in padca tečajev pri vrednostnih
papirjih pa tudi druga tveganja, ki delajo dolgoročne naložbe nezanesljive.
15
Sedanja knjigovodska vrednost dolgoročnih finančnih naložb
V knjigovodstvu izkazovana vrednost postavke mora biti v razponu:
NALOŽBENA VREDNOST
OSTANEK
VREDNOSTI
=
ali
<
POPRAVEK VREDNOSTI
=
SEDANJA
KNJIGOVODSKA
VREDNOST
=
ali
<
IZTRŽLJIVA
VREDNOST
Presojanje vpliva dolgoročnih finančnih naložb na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o dolgoročnih finančnih naložbah
Vsebina vrednosti
Povezava z izkazom uspeha
Postavka je povezana s postavkami finančnih prihodkov in oblikovanimi popravki oziroma odpisi vrednosti.
Presojanje vsebine
• kazalniki vodoravnega finančnega ustroja - presojamo način financiranja kategorije (ali je financirana z
dolgoročnimi viri)
• kazalniki obračanja - presojamo vezavo v času
• kazalnikom odpisanosti, ki prikazuje knjigovodsko odpisanost - zmanjšanje vrednosti obravnavane
kategorije
• kazalnikom letne stopnje odpisa, popravka vrednosti. V izkazu uspeha se prikazuje odpis med stroški
oziroma odhodki.
• donosnost obravnavanih kategorij. Ugotovimo s primerjavo prihodkov doseženih iz naslova
obravnavane kategorije z vrednostjo obravnavane kategorije
• ipd.
Primerjamo:
16
Dodatna sodila:
teh sredstev izkazovana sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev razmejevanja. Nekatera nimajo več
vrednosti, ne prinašajo koristi podjetju, nekatera niso več vnovčljiva in podobno. Take postavke bi
morale obremenjevati stroške, odhodke podjetja.
• obdobje koristnosti obravnavane kategorije
• tržno vrednost obravnavane postavke
vrednostjo obravnavane kategorije na sprejemanje poslovne odločitve. Zato se pri ocenjevanju postavke osredotoča
Vplivi izkazovane vrednosti dolgoročnih finančnih naložb na poslovne odločitve
celovito.
Možna stanja so:
Prikazujemo primer ocenjevanja vpliva vrednotenja.
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
VPLIV NA IZKAZOVANE
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
previsoka
/
prenizki
previsok
prenizka
/
previsoki
prenizek
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
skrita izguba:
ugotovi
učinek
prevrednotenja
netvegano:
skrita rezerva
ZALOGE
Opredelitev vsebine zalog
17
Zaloge so opredmetena sredstva:
a) ki so namenjena prodaji v okviru rednega poslovanja
b) ki so v postopku proizvajanja, katerega učinki bodo namenjeni takšni prodaji,
c) ki naj bi bila porabljena pri proizvajanju proizvodov ali opravljanju storitev, namenjenih prodaji.
Z zalogami je treba razumeti količine materiala in trgovskega blaga v skladišču, dodelavi in predelavi pa tudi na poti
od dobavitelja do kupca ter količine nedokončane proizvodnje, polproizvodov in dokončanih proizvodov. Za
material se šteje tudi drobni inventar, pri katerem je ocenjena doba uporabnosti največ leto dni.
Najpogostejše pojavne oblike zalog prikazujemo v spodnji sliki:
Slika 7: Pojavne oblike zalog
SUROVINE
NEDOKONČA
NI UČINKI
MATERIAL
DROBNI
INVENTAR
VRSTE
ZALOG
EMBALAŽA
PROIZVODI
BLAGO
Surovine in material predstavljajo sredstva, ki so potrebna za proizvodnjo učinkov. Nabavljajo se pri dobaviteljih.
Drobni inventar predstavlja sredstva, ki so udeležena v poslovnem procesu. Tukaj se vodi tisti drobni inventar, ki ni
voden med opredmetenimi osnovnimi sredstvi (s trajanjem do enega leta).
Zaloga embalaže predstavlja vračljivo in nevračljivo embalažo.
Blago kupujejo podjetja z namenom nadaljnje prodaje.
Proizvodi so rezultat poslovanja proizvodnih podjetij.
Nedokončana proizvodnja zajema učinke (proizvode in storitve) na katerih se opravljajo aktivnosti pretvarjanja v
končni učinek.
18
Vloga zalog v poslovnem procesu
Mesto obravnavanih sredstev v poslovnem procesu prikazujemo v naslednji sliki:
Slika 8: Zaloge v poslovnem procesu
DENAR
TERJATVE
DELOVNA
SREDSTVA
DELO
ZALOGE
MATERIALA
IN
TRGOVSKEGA
BLAGA
DEJAVNOST
USTVARJANJA
UČINKOV,
PRODAJANJE
ZALOGE PROIZVODNJE
ZALOGE GOTOVIH
PROIZVODOV
Podjetja v svoji dejavnosti ustvarjajo novo vrednost. V procesu ustvarjanja imajo posebno mesto zaloge.
Opredelimo jih kot pojavno obliko sredstev produkcijskega procesa. Glede na vlogo v tem procesu in glede na
dejavnost pa govorimo o zalogah materiala, zalogah trgovskega blaga, zalogah nedokončane proizvodnje, zalogah
polproizvodov in zalogah proizvodov.
Trgovska podjetja imajo zaloge trgovskega blaga. Trgovsko blago nabavljajo z namenom nadaljnje prodaje. Po
vsebini je podoben zalogam materiala, ki ga proizvodna podjetja nabavljajo z namenom nadaljnje obdelave,
predelave v učinke.
19
Merjenje (vrednotenje) zalog
Nabavna vrednost
Material in trgovsko blago:
Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni1, ki jo sestavljajo:
• kupna cena,
• uvozne dajatve in
• neposredni stroški nabave.
Zaloge se na koncu obračunskega obdobja vrednotijo po historičnih vrednostih. Te vrednosti pa ne smejo biti
višje od trenutnih tržnih cen.2
Zaloge učinkov (proizvodov in nedokončanih učinkov):
Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se izvirno vrednoti po proizvajalnih stroških, lahko
pa se v posebnih utemeljenih okoliščinah ovrednoti do zožene lastne cene kot ene skrajnosti oziroma s
spremenljivimi proizvajalnimi stroški kot drugo skrajnostjo.
Iz povedanega izhaja, da se lahko zaloge učinkov vrednotijo po treh možnih načinih:
1
Izvirna vrednost je znesek gotovine ali poštena vrednost nadomestila, danega, da je podjetje pridobilo kaka
sredstva.
2
Zaloge se ob koncu obračunskega obdobja vrednotijo po cenah oziroma stroških skladno z načeli vrednotenja zalog,
če so tako dobljeni zneski manjši od tistih, ki izhajajo iz končnih nabavnih cen oziroma stroškov na novo
proizvedenih količin iste vrste. V nasprotnem primeru se vrednost zalog zmanjša na znesek zadnjih nabavnih cen
oziroma stroškov, odpis vrednosti pa se všteje med odhodke poslovanja. Podjetje mora pojasniti metodo takšnega
odpisovanja vrednosti zalog.
20
Prikaz načinov vrednotenja zalog učinkov:
1
minimum
2
3
maksimum
spremenljivi
proizvajalni stroški
proizvajalni
stroški
zožena lastna
cena
=
=
=
neposredni proizvajalni
stroški
stroški materiala, dela, storitev
in amortizacije
neposredni proizvajalni stroški
in amortizacije
neposredni proizvajalni
stroški
in amortizacije
+
+
+
spremenljivi del
splošnih proizvajalnih stroškov
spremenljivi del
splošnih proizvajalnih
stroškov
spremenljivi del
splošnih proizvajalnih
stroškov
+
+
stalni del
stalni del
+
Metoda je primerna, kadar se iz
obdobja v obdobje giblje:
• proizvodnja neenakomerno
• prodaja enakomerno
splošni stroški uprave,
nabave in prodaje
Metoda je primerna, kadar se iz Metoda je primerna, kadar se iz
• proizvajanje enakomerno
• proizvodnja enakomerno
• prodajanja enakomerno
• prodaja neenakomerno
Odpis vrednosti
Vrednosti normalnih količin materiala, ki so v zalogi, zato da bi jih porabili pri proizvajanju, ni treba zmanjšati pod
raven izvirnih vrednosti, če pričakujemo, da bo prodajna vrednost dokončanih proizvodov, v katere bodo vstopile,
enaka kot izvirne vrednosti ali večja od njih. Toda če je mogoče pričakovati, da bodo izvirne vrednosti dokončanih
proizvodov večje od čiste iztržljive vrednosti, je treba zmanjšati vrednost zalog materiala na raven nadomestljive
vrednosti.
Zaloge se ob koncu obračunskega obdobja vrednotijo po cenah oziroma stroških skladno z načeli vrednotenja zalog,
če so tako dobljeni zneski manjši od tistih, ki izhajajo iz končnih nabavnih cen oziroma stroškov na novo
proizvedenih količin iste vrste. V nasprotnem primeru se vrednost zalog zmanjša na znesek zadnjih nabavnih cen
oziroma stroškov, odpis vrednosti pa se všteje med odhodke poslovanja. Podjetje mora pojasniti metodo takšnega
odpisovanja vrednosti zalog
Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja trajno ustavljena ali uporaba prepovedana.
Sedanja knjigovodska vrednost zalog
21
NABAVNA VREDNOST
OSTANEK
VREDNOSTI
=
POPRAVEK VREDNOSTI
ali
<
=
SEDANJA
KNJIGOVODSKA
VREDNOST
=
ali
<
ČISTA
IZTRŽLJIVA
VREDNOST3
Presojanje vpliva zalog na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o zalogah
Vsebina vrednosti:
Postavka je povezana s postavkami poslovnih odhodkov (stroški materiala, odhodki vezani na prodane zaloge). V
primeru oblikovanja popravkov vrednosti zalog pa je povezana tudi z odhodki, ki vsebinsko obravnavajo popravek
vrednosti gibljivih sredstev.
Presojanje vsebine:
• kazalniki vodoravnega finančnega ustroja - presojamo način financiranja kategorije (v kakšnem delu je
financirana z dolgoročnimi viri)
• kazalniki obračanja - presojamo vezavo kategorije v času
kategorije
oziroma odhodki.
• ipd.
Primerjamo:
Dodatna sodila:
3
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v okviru rednega poslovanja, zmanjšana za
stroške dokončanja in stroške, ki so potrebni, če naj pride do prodaje.
22
Vplivi izkazovane vrednosti zalog na poslovne odločitve
celovito.
Možna stanja so:
ZALOGE
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
VPLIV NA IZKAZOVANE
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
previsoka
/
prenizki
previsok
prenizka
/
previsoki
prenizek
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
skrita izguba:
ugotovi
učinek
prevrednotenja
netvegano:
skrita rezerva
TERJATVE
Opredelitev vsebine terjatev
Terjatev je na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovana pravica zahtevati od določene osebe plačilo
dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve.
Dolgoročna terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v roku, daljšem od leta dni.
Kratkoročna terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v največ letu dni.
Vrste terjatev prikazujemo v spodnji sliki:
23
Slika 9: Vrste terjatev
TERJATVE
BLAGOVNI
KREDITI
ZA FINANČNI
NAJEM
DOLGOROČNE
POTROŠNIŠK
I
KREDITI
DANE
VARŠČINE
DO PODJETIJ
V SKUPINI
KUPCI
PREDUJMI IN
VARŠČINE
DO DRUGIH
POVEZANIH
PODJETIJ
KRATKOROČNE
OBRESTI
ZA
NEVPLAČANI
KAPITAL
DRUGE
TERJATVE
DELEŽI OD
DOBIČKA
DRUGO
Vloga terjatev v poslovnem procesu
Terjatve so ena od oblik sredstev. Kot smo navedli so lahko različnega izvora.
• Terjatve iz poslovanja so vezane na dejavnost podjetja (prodaja).
• Terjatve iz financiranja so vezane na oblikovanje prihodkov iz naslova financiranja.
• Seveda pa so še druge oblike terjatev, ki predstavljajo pretvorbo ene oblike sredstev v drugo.
Slika 10: Terjatve v poslovnem procesu
24
DENAR
TERJATVE
DELOVNA
SREDSTVA
DELO
različne oblike sredstev se
lahko spremenijo v terjatve
ZALOGE
MATERIALA
IN
TRGOVSKEGA
BLAGA
DEJAVNOST
USTVARJANJA
UČINKOV,
PRODAJANJE
Merjenje (vrednotenje) terjatev
Nabavna vrednost
Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi
poplačani.
Popravek vrednosti terjatev
Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku, ali ki niso poravnane v rednem roku, je
treba izkazati kot dvomljive ali sporne4.
Kot smo povedali se terjatve do kupcev izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo
tudi poplačani. Prvotno nastale terjatve se lahko kasneje prek popravkov vrednosti zmanjšajo.
Oblikovanje popravkov predstavlja možnost, da podjetje že med obračunskim obdobjem oziroma sproti na podlagi
izkušenj in pričakovanj vračunava popravke vrednosti terjatev do kupcev na podlagi odstotka od prihodkov iz
prodaje na kredit.
Pogoj za oblikovanje popravkov vrednosti je utemeljena domneva, da terjatve ne bodo poravnane oziroma da ne
bodo poravnane v celoti.
Popravki vrednosti neporavnanih terjatev do kupcev se v skladu z računovodskimi usmeritvami podjetja lahko
oblikujejo v odstotku od stanja:
•
•
•
•
vseh terjatev do kupcev, ki ga določi na podlagi izkušenj in pričakovanj;
skupine terjatev glede na njihovo starost;
posamezne terjatve, kadar dvomi o njeni poravnavi (na primer zaradi nerešene reklamacije kupca);
terjatev oziroma terjatve do posameznega kupca, kadar ima podatke o njegovem slabem finančnem
stanju ali o uvedenih postopkih prisilne poravnave oziroma stečaja pri njem;
4
Dvomljiva terjatev je terjatev, za katero obstaja možnost, da ne bo plačana v celoti oziroma v določenem roku.
Sporna terjatev je terjatev, zaradi katere nastane spor med upnikom in dolžnikom.
25
• terjatev po posameznih skupinah kupcev, če se ukvarja z različnimi vrstami dejavnosti, kupci pa se
razlikujejo tako po obsegu prometa z njimi kot po plačilnih pogojih.
Pomembno je, da se podjetje na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanj v prihodnosti odloči za metodo
oblikovanja popravkov vrednosti terjatev in sprejme ustrezne računovodske usmeritve ter jih v skladu z načelom
stanovitnosti dosledno uporablja iz obdobja v obdobje.
Oblikovane popravke vrednosti se vračuna v stroške poslovanja.
Popravki vrednosti terjatev do kupcev se oblikujejo tako, da podjetje:
1. glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju določi odstotek od prihodkov
iz prodaje na kredit5;
2. nato po tem odstotku vračunava zneske odpisov terjatev v breme ustreznih postavk stroškov oziroma
odhodkov in v dobro ustreznih popravkov vrednosti terjatev;
na koncu obračunskega obdobja, za katero sestavlja računovodske izkaze, znesek sproti oblikovanih popravkov
vrednosti, zmanjšanih za odpise terjatev, preračuna, tako da znesek popravkov vrednosti terjatev v bilanci stanja
ustreza znesku, ugotovljenemu po metodi oblikovanja popravkov vrednosti, ki jo je podjetje določilo s svojimi
računovodskimi usmeritvami6. To pomeni, da se popravki vrednosti terjatev do kupcev v bilanci stanja vedno
oblikujejo glede na stanje neporavnanih terjatev.
Odpisi terjatev
Potrebni odpisi terjatev se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami, pokrijejo v breme tako oblikovanih
popravkov vrednosti.
Obračunani popravki vrednosti terjatev omogočajo ustrezno dokončno zmanjšanje posameznih terjatev, katerih
prvotne velikosti niso več poplačljive, ne da bi se ob odpisih sunkovito pojavljali tovrstni stroški. Zato se odpisi
terjatev, potem ko so utemeljeni z ustreznimi listinami, pokrijejo v breme vnaprej oblikovanih popravkov vrednosti.
Če ti ne zadoščajo za pokritje odpisov, se razlika nadomesti neposredno v breme stroškov oziroma odhodkov.
Če je vsota dejanskih odpisov posameznih terjatev v obračunskem obdobju večja od vnaprej vračunanih odpisov
terjatev je treba utemeljeni primanjkljaj najkasneje ob koncu obdobja dodatno vračunati (v breme oblikovanega
popravka). Če je, nasprotno, vsota dejanskih odpisov posameznih terjatev v obračunskem obdobju manjša od
vnaprej vračunanih zneskov, je treba neutemeljeni znesek najkasneje ob koncu obdobja stornirati, v novem
obračunskem obdobju pa uporabiti glede na dobljene izkušnje manjšo stopnjo za odpisovanje terjatev iz prodaje na
kredit.
5
Prodaja na kredit je prodaja, pri kateri v trenutku, ko se blago prenese na kupca ali ko se opravi storitev, kupec
še ne plača.
6
Podjetje določi v svojih računovodskih usmeritvah predvsem metodo oblikovanja popravkov vrednosti terjatev do
kupcev:
• na koncu obračunskega obdobja,
• lahko pa tudi medletno metodo.
Metodi sta lahko enaki ali pa se razlikujeta. Pomembno je, da podjetje sproti oblikovane popravke vrednosti na koncu
obračunskega obdobja oziroma pri sestavljanju računovodskih naziva izkazov uskladi z zneski, ki jih izračuna na
podlagi računovodskih usmeritev o oblikovanju popravkov vrednosti na koncu obračunskega obdobja.
26
Sedanja knjigovodska vrednost terjatev
ZAČETNA VREDNOST
OSTANEK
VREDNOSTI
=
-
ali
=
<
POPRAVEK VREDNOSTI
SEDANJA
KNJIGOVODSKA
VREDNOST
=
ali
<
POPLAČLJIVA
VREDNOST
Presojanje vpliva terjatev na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o terjatvah
Vsebina vrednosti
Postavka je povezana s postavkami odhodkov, ki vsebinsko obravnavajo popravek vrednosti gibljivih sredstev.
Presojanje vsebine
financirana z dolgoročnimi viri)
• kazalniki obračanja - presojamo vezavo kategorije v času
kategorije
oziroma odhodki.
• ipd.
Primerjamo:
Dodatna sodila:
27
terjatev zajete terjatve, ki ne bodo vnovčene. Take postavke bi morale obremenjevati stroške, odhodke
podjetja.
• obdobje vnovčitve posameznih terjatev
Vplivi izkazovane vrednosti terjatev na poslovne odločitve
celovito.
Možna stanja so:
TERJATVE
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
VPLIV NA IZKAZOVANE
KATEGORIJA / vpliv
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
previsoka vrednost
/
prenizki
previsok
prenizka vrednost
/
previsoki
prenizek
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
skrita izguba:
ugotovi
učinek
prevrednotenja
netvegano:
skrita rezerva
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
Opredelitev vsebine kratkoročnih finančnih naložb
Kratkoročna finančna naložba je znesek, vezan na vračilni rok do največ leta dni.
Kot kratkoročna finančna naložba se šteje tudi tisti del dolgoročne finančne naložbe, ki zapade v plačilo v
poslovnem letu po datumu bilance stanja.
Kratkoročne finančne naložbe so naložbe sredstev podjetja v druga podjetja z vnaprej določenim pogodbenim
rokom vračila, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev, namenjene pa so doseganju prihodkov od financiranja oziroma
ohranjanju in večanju vloženih sredstev pa tudi doseganju drugih namenov, ki niso nujno povezani z doseganjem
dobička.
28
Kratkoročni blagovni krediti niso kratkoročne finančne naložbe.
Kratkoročne finančne naložbe so vedno sestavni del gibljivih sredstev podjetja vlagatelja, niso pa sestavni del
njegovih obratnih sredstev. Pojmovati jih je mogoče kot kratkoročne terjatve iz financiranja z vnaprej določeno
obveznostjo glede roka vračila in načina poravnave.
Prihodki od kratkoročnih finančnih naložb so prihodki od financiranja, ugotovljeni v obliki donosov po pogodbi, ne
glede na to, ali nastaja donos v odvisnosti od poslovnega izida podjetja, v katero so sredstva vložena, ali pa je
neodvisen od njega. V inflacijskih razmerah so zaradi spremembe kupne moči domače valute ti prihodki del
pogodbenega donosa nad zneskom obračunane revalorizacije, saj se z revalorizacijo kratkoročnih finančnih naložb
razume donos do stopnje rasti cen na malo, donos nad tem zneskom pa so obresti oziroma ustrezni del dobička.
Delitev prikazujemo v spodnji sliki:
Slika 11: Vrste kratkoročnih finančnih naložb
VRSTE KRATKOROČNIH FINANČNIH
NALOŽB
ZA PRODAJO
KUPLJENE DELNICE
IN DELEŽI
DANA
KRATKOROČNA
POSOJILA
PODJETIJ V
SKUPINI
NA PODLAGI
POSOJILNIH
POGODB
KRATKOROČNI
DEPOZITI
IN
VARŠČINE
PODJETJEM
V SKUPINI
V OBLIKI
ODKUPLJENIH
OBVEZNIC
KRATKROČNE
NALOŽBE
V
ODKUPLJENE
LASTNE
DELNICE
DRUGIM
POVEZANIM
PODJETJEM
DRUGIM
DRUGIH
POVEZANIH
PODJETIJ
PODJETJEM
V SKUPINI
DRUGE DELNICE
IN DELEŽI
DRUGIM
DRUGIM
POVEZANIM
PODJETJEM
29
Vloga kratkoročnih finančnih naložb v poslovnem procesu
Vloga kratkoročnih finančnih naložb v poslovnem procesu je podobna vlogi dolgoročnih finančnih naložb. Služijo
kot oblika začasnega vlaganja z namenom ohranjanja vrednosti, oplajanja vrednosti ali kakim drugim namenom.
Po vsebini gre za obliko gibljivih sredstev, ki pa jih ne moremo vštevati med obratna sredstva podjetja.
Merjenje (vrednotenje) kratkoročnih finančnih naložb
Merjenje posameznih vrst kratkoročnih finančnih naložb v računovodskih evidencah
Nabavna vrednost
Kratkoročne finančne naložbe se ob začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali
druga sredstva.
Popravek vrednosti naložbe
Če kaka kratkoročna finančna naložba izgublja vrednost, je treba v breme odhodkov financiranja vzpostaviti
popravek njene začetno izkazane vrednosti.
Odpis finančne naložbe
Kratkoročne finančne naložbe je treba neposredno odpisati delno ali v celoti v breme odhodkov financiranja, kakor
hitro za to obstajajo dokumentirani razlogi.
Kot opravičeni razlogi za odpisovanje popravljenih, pa še ne plačanih oziroma še ne v plačilo zapadlih terjatev na
podlagi kratkoročnih finančnih naložb se pojmujejo predvsem tveganja v zvezi z možnostjo vračila in padca tečajev
pri vrednostnih papirjih pa tudi druga tveganja, ki delajo kratkoročne finančne naložbe nezanesljive.
Sedanja knjigovodska vrednost kratkoročnih finančnih naložb
NALOŽBENA VREDNOST
OSTANEK
VREDNOSTI
=
ali
<
POPRAVEK VREDNOSTI
=
SEDANJA
KNJIGOVODSKA
VREDNOST
=
ali
<
IZTRŽLJIVA
VREDNOST
Presojanje vpliva kratkoročnih finančnih naložb na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o kratkoročnih finančnih naložbah
Vsebina vrednosti
30
Postavka je povezana s postavkami finančnih prihodkov in oblikovanimi popravki oziroma odpisi vrednosti.
Presojanje vsebine
• kazalniki vodoravnega finančnega ustroja - presojamo način financiranja kategorije (ali je financirana s
presežnimi viri ipd.)
• kazalniki obračanja - presojamo vezavo v času
• kazalnikom odpisanosti/popravka, ki prikazuje knjigovodsko odpisanost/popravek - zmanjšanje
vrednosti obravnavane kategorije
• kazalnikom letne stopnje odpisa, popravka vrednosti. V izkazu uspeha se popravek ali odpis prikazuje
med stroški oziroma odhodki.
• donosnost obravnavanih kategorij. Ugotovimo s primerjavo prihodkov doseženih iz naslova
obravnavane kategorije z vrednostjo obravnavane kategorije
• ipd.
Primerjamo:
Dodatna sodila:
Vplivi izkazovane vrednosti kratkoročnih finančnih naložb na poslovne odločitve
celovito.
Možna stanja so:
31
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
VPLIV NA IZKAZOVANE
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
previsoka
/
prenizki
previsok
prenizka
/
previsoki
prenizek
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
skrita izguba:
ugotovi
učinek
prevrednotenja
netvegano:
skrita rezerva
DENARNA SREDSTVA
Opredelitev vsebine denarnih sredstev
Denarna sredstva kot celota se v računovodskem smislu pojmujejo drugače kot "gotovina"7 (cash) pri zagotavljanju
plačilne sposobnosti kot nalogi poslovnih financ, kjer "gotovina" obsega poleg domačega papirnatega in kovanega
denarja v blagajni tudi še splošno namenski domači knjižni denar na računih pri bankah in drugih finančnih
organizacijah ter neizrabljene zneske do največje dogovorjene samodejne zadolžitve po tekočih računih pri bankah
in drugih finančnih organizacijah.
Kot ustrezniki (ekvivalenti)8 tako pojmovane "gotovine" se štejejo še:
• izločena in/ali neizločena denarna sredstva za posebne namene, vendar ob možnosti in/ali obveznosti
uporabe tudi za vsa druga izplačila, kadar primanjkuje "gotovine",
• vloge v banki s krajšim odpovednim rokom
• kratkoročno vezane vloge v banki
• splošno sprejemljive tuje valute
• v vnovčitev prejeti čeki
• v vnovčitev prejete menice,
• vloge na vpogled, take s kratkim odpovednim rokom in tudi kratkoročno vezane vloge v tujih bankah v
obliki splošno sprejemljivih tujih valut
• devize, ki se glasijo na splošno sprejemljive konvertibilne valute,
• vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, a niso namenjeni dolgoročnemu vlaganju9.
7
Gotovina je z računovodskega vidika denar v blagajni, s poslovnofinančnega vidika pa je z njo razumeti zakonska
plačilna sredstva, ki so neposredno razpoložljiva v državi brez kakršnihkoli omejitev.
8
Ustrezniki (ekvivalenti) gotovine so s poslovnofinančnega vidika tisto, kar je lahko, preprosto, hitro oziroma v bližnji
prihodnosti zanesljivo mogoče pretvoriti v vnaprej znani znesek gotovine ob majhnem tveganju, da se bo vrednost
spremenila pred tako pretvorbo.
9
Takšne postavke so v računovodstvu izkazane kot sestavni deli terjatev, kratkoročnih finančnih naložb in
kratkoročnih obveznosti.
32
Analitična delitev
V računovodstvu se kot denarna sredstva ločeno obravnavajo:
• denarna sredstva v blagajnah
• dobroimetja na računih v bankah in drugih finančnih organizacijah.
Dodatno pa se z razčlenitvijo teh skupin in z upoštevanjem tudi drugih postavk zagotavljajo dodatne informacije, ki
so potrebne pri zagotavljanju dnevne plačilne sposobnosti.
Slika 12: Vrste denarnih sredstev
DENARNA SREDSTVA
GOTOVINA
V
BLAGAJNI
DENARNA
SREDSTVA
V
BANKI
PREJETI ČEKI
TOLARSKA
DEVIZNA
SREDSTVA
SREDSTVA
DENARNA
SREDSTVA NA
ŽIRO IN
TEKOČIH
RAČUNIH
IZLOČENA
DENARNA
SREDSTVA
AKREDITIVI
tolarski
devizni
DEVIZNI
RAČUNI
Vloga v poslovnem procesu
Denarna sredstva imajo pomembno vlogo v poslovnem procesu. To še posebej velja, če jih pojmujemo v
prikazanem finančnoposlovnem pomenu.
S pomočjo denarnih sredstev se zagotavlja plačilna sposobnost podjetja. Denarna sredstva so merilec vrednosti
ustvarjenih učinkov. Pogosto se ravno denarna sredstva pojmujejo kot cilj poslovanja - neto denarni tok.
Vlogo denarnih sredstev v poslovnem procesu smo pojmovali kot obliko gibljivih sredstev. Prikazujemo jo v spodnji
sliki:
33
Slika 13: Denarna sredstva v poslovnem procesu
DENAR
TERJATVE
DELOVNA
SREDSTVA
DELO
ZALOGE
MATERIALA
IN
TRGOVSKEGA
BLAGA
DEJAVNOST
USTVARJANJA
UČINKOV,
PRODAJANJE
Merjenje (vrednotenje) denarnih sredstev
Nominalna vrednost denarja je normalna poročevalska oblika za denar izražen v domači valuti.
Tuje valute se preračunajo v domačo valuto po tečaju na dan preračuna. Tečajna razlika do dneva pretvorbe v
domačo valuto se šteje kot postavka prihodkov od financiranja ali odhodkov financiranja.
Presojanje vpliva denarnih sredstev na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o denarnih sredstvih
Vsebina vrednosti
Vrednost postavke izkazana v bilanci stanja predstavlja knjigovodsko vrednost stanj na računih in tolarsko
protivrednost deviznih sredstev.
Presojanje vsebine
• kazalniki likvidnosti (ugotavljamo plačilno sposobnost podjetja)
• kazalniki vodoravnega finančnega ustroja - presojamo delež denarnih sredstev v željeni kategoriji
• ipd.
34
Primerjamo:
Vplivi izkazovane vrednosti denarnih sredstev na poslovne odločitve
celovito.
Možna stanja so:
• bilančna postavka kaže na dober likvidnostni položaj podjetja
• bilančna postavka prikazuje slab likvidnostni položaj podjetja
DENARNA SREDSTVA
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
VPLIV NA IZKAZOVANE
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
slab likvidnostni položaj
/
/
/
dober likvidnostni položaj
/
/
/
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
nevarno,
vprašljiva je plačilna
sposobnost podjetja
netvegano
KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AKTIVNE IN PASIVNE)
Opredelitev vsebine kratkoročnih časovnih razmejitev
Vsebina kratkoročnih časovnih razmejitev
Ločimo
• aktivne in
• pasivne
kratkoročne časovne razmejitve
35
Z aktivnimi kratkoročnimi časovnimi razmejitvami so zajeti:
• kratkoročno odloženi stroški (odhodki)
• prehodno nezaračunani prihodki
S pasivnimi kratkoročnimi časovnimi razmejitvami so zajeti:
• vnaprej vračunani stroški (odhodki)
• kratkoročno odloženi prihodki
Analitična delitev kratkoročnih časovnih razmejitev
V osnovi delimo kratkoročne časovne razmejitve na aktivne in pasivne. Podrobneje jih prikazujemo v spodnji sliki:
Slika 14: Vrste kratkoročnih časovnih razmejitev
KRATKROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE
AKTIVNE
KRATKORO
ČNO
ODLOŽENI
STROŠKI
IN
ODHODKI
PREHODNO
NEZARAČUN
ANI
PRIHODKI
PASIVNE
VNAPREJ
VRAČUNANI
STROŠKI
IN
ODHODKI
KRATKORO
ČNO
ODLOŽENI
PRIHODKI
Vloga kratkoročnih časovnih razmejitev v poslovnem procesu
Med obratna sredstva, uporabljena med pripravo proizvodnje, spadajo poleg sredstev v materialni obliki tudi
sredstva v obliki kratkoročno odloženih stroškov ki se vračunavajo kot stroški oziroma odhodki obdobja sorazmerno
z njihovo udeležbo pri ustvarjanju poslovnih učinkov in njihovem razpečevanju v obračunskem mesecu.
Merjenje (vrednotenje) kratkoročnih časovnih razmejitev
Za nobeno postavko aktivnih časovnih razmejitev se ob njenem nastanku ne sme predpostavljati, da bo obstala več
kot leto dni.
36
Pri nobeni postavki vnaprej vračunanih stroškov (odhodkov) na kontih pasivnih časovnih razmejitev se ob njenem
nastanku ne sme predpostavljati, da bodo dejanski stroški manjši od zneska, ki ga je po pameti pričakovati v letu
dni.
Pri nobeni postavki odloženih prihodkov se ob njenem nastanku praviloma ne sme računati, da bo pokrivala
dejanske stroške, ki bi nastali v roku, daljšem od leta dni.
Postavke aktivnih časovnih razmejitev morajo biti na datum bilance stanja utemeljene glede na realnost njihovega
obračuna v naslednjem obdobju, postavke pasivnih časovnih razmejitev pa ne smejo skrivati rezerv. Njihovo
spravljanje v realne okvire ne sme povzročati izrednih prihodkov ali izrednih odhodkov, temveč je treba za razlike
popraviti dotedanje stroške oziroma redne odhodke in redne prihodke, v zvezi s katerimi so se prvotno pojavile.
Presojanje vpliva kratkoročnih časovnih razmejitvah na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o kratkoročnih časovnih razmejitvah
Vsebina vrednosti
Vrednost postavke izkazana v bilanci stanja predstavlja knjigovodsko vrednost kratkoročnih časovnih razmejitev. Po
vsebini gre za prihodnje prihodke oziroma odhodke.
Povezanost z izkazom uspeha
Postavke so vsebinsko tesno povezane z izkazom uspeha. Kratkoročne časovne razmejitve predstavljajo v izkazu
uspeha ne zajete prihodke oziroma stroške (odhodke). To so praviloma taki prihodki oziroma odhodki, ki še ne
izpolnjujejo pogojev, da bi lahko postali prihodki oziroma odhodki in se zato kratkoročno razmejijo na časovnih
razmejitvah.
Presojanje vsebine
• kazalniki navpičnega finančnega ustroja s katerimi želimo ugotoviti delež kratkoročnih časovnih
razmejitev v željeni celoti.
• kazalniki vodoravnega finančnega ustroja - presojamo delež denarnih sredstev v željeni kategoriji
• ipd.
Primerjamo:
Vplivi izkazovane vrednosti kratkoročnih časovnih razmejitev na poslovne odločitve
celovito.
Možna stanja so:
• časovne razmejitve so prenizko oblikovane
• časovne razmejitve so previsoko oblikovane
• časovne razmejitve so realno oblikovane
Pomembno je kakšne so te časovne razmejitve (aktivne ali pasivne).
37
KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
VPLIV NA IZKAZOVANE
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
prevelike pasivne časovne
razmejitve
netvegano:
ali
premajhni
previsoki
premajhen
bilanca ima skrite rezerve
premajhne aktivne časovne
razmejitve
prevelike aktivne časovne
razmejitve
ali
tvegano:
previsoki
premajhni
previsok
v bilanci so skrite izgube
lahko pride do težav v
poslovanju
premajhne pasivne časovne
razmejitve
38
VIRI PREMOŽENJA
UVOD
Za nabavo sredstev potrebujemo denar. Tega lahko pridobimo iz različnih virov. Lahko je lastniški ali upniški
(krediti). Vire sredstev enotno imenujemo obveznosti do virov sredstev.
VRSTE VIROV SREDSTEV
Med vire sredstev štejemo:
Slika 15: Viri premoženja
VIRI PREMOŽENJA
OBVEZNOSTI ZA
LASTNE VIRE
POSLOVNI
KAPITAL
NEPOSLOVNI
KAPITAL
OBVEZNOSTI ZA
TUJE VIRE
POSLOVNE
OBVEZNOSTI
NEPOSLOVNE
OBVEZNOSTI
dolgoročne
srednjeročne
kratkoročne
sprotne
Med poslovne vire smo šteli vire poslovno potrebnega premoženja. Neposlovni viri pa predstavljajo vire poslovno
nepotrebnega premoženja (neposlovnega premoženja).
39
Obveznosti se vrednotijo se dejansko nastalih vrednostih. Posebnost je, da se morajo ob bilanci povečati za obresti,
ki so povezane s posameznimi obveznostmi (npr. do dneva bilanciranja zapadle in še ne obračunane in plačane
obresti od kreditov). Za vse velja, da morajo biti vrednotene po najvišjih verjetnih vrednostih.
KAPITAL
Opredelitev vsebine kapitala
Vsebina kapitala
Pojmovanje kapitala je različno.
V poslovnih financah je kapital stanje celotnega dolgoročnega financiranja podjetja oziroma vlaganja v enoto
računovodskega obravnavanja. Sestoji se iz:
• kapitala v računovodskem smislu
• dolgoročnih rezervacij
• dolgoročnih dolgov
Kapital v računovodskem smislu10 je lastniška vloga v enoti računovodskega obravnavanja in s tem njena
obveznost do lastnikov, ki se sestoji iz:
•
•
•
•
•
•
osnovni kapital
vplačanega presežka kapitala
rezerv
prenesenega čistega dobička (manj izgube) prejšnjih let
revalorizacijskega popravka kapitala
prehodno nerazdeljenega čistega dobiček (manj izguba) tekočega poslovnega leta
Vse oblike skupaj so celotni kapital družbe. Celotni kapital izraža lastniško financiranje podjetja (družbe) in z vidika
podjetja njegovo obveznost do lastnikov, če ne prej, pa ob prenehanju delovanja podjetja11. V delniških družbah je
lahko označen kot delničarski kapital, to je kapital, ki pripada delničarjem in ima več sestavin, med katerimi je tudi
osnovni kapital, to je delniški kapital, ki opredeljuje lastništvo podjetja.
10
Enako je kapital opredeljen v Zakonu o gospodarskih družbah.
Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati, pri
čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja podjetja, in če se sprejme sklep
o dekapitalizacije podjetja zaradi zmanjšanja njegovega delovanja. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki
vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja in kot čisti dobiček pripadajo njegovim
lastnikom, izguba pri poslovanju pa ga zmanjšuje. Revalorizacijski popravki se obravnavajo ne kot realno povečanje
takšnega kapitala, temveč le kot pripomoček za njegovo prenovljeno izražanje v drugače kakovostno opredeljeni
denarni merski enoti.
11
40
Osnovni kapital je kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu podjetja in so ga temu ustrezno vpisali oziroma
vplačali njegovi lastniki.
Osnovni kapital se pojavlja glede na vrsto podjetja kot:
• delniški kapital,12
• delež v kapitalu13,
• vloge kapitala14.
Vplačani presežek kapitala se pojavlja pri delniški družbi, ki ob prvi prodaji svojih delnic doseže prodajno ceno, ki
presega njihovo nominalno vrednost. Vplačani presežek kapitala je razlika med doseženo ceno vpisanih delnic ob
njihovi prodaji in njihovo nominalno vrednostjo, če je prva večja.
Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih.
Rezerve se letno povečujejo pri delitvi čistega dobička, zmanjšujejo pa pri obravnavanju izgub, če jih v petih letih ni
mogoče poravnati v okviru tedanjih prihodkov. Oblikovanje rezerv je določeno v statutu podjetja ali pa se
upravljalci sproti odločajo zanje, v nobenem primeru pa jih ni mogoče kasneje razdeliti med lastnike v obliki
dividend ali deležev iz dobička.
Prenesena izguba prejšnjih let je še ne poravnana izguba, ki posredno zmanjšuje celotni kapital. Prenesena izguba
prejšnjih let se pri poravnavanju obravnava kot izredni odhodek.
Preneseni dobiček prejšnjih let je tisti del čistega dobička prejšnjih let, ki ni bil razporejen v rezerve ali kako
drugače porabljen. Preneseni čisti dobiček prejšnjih let se lahko porabi med drugim za kritje izdaj zastonjskih delnic
že obstoječim delničarjem ali za druge prenose v osnovni kapital, a tudi za kasnejša izplačila lastnikom s hkratnim
zmanjšanjem celotnega kapitala podjetja.
Revalorizacijski popravek kapitala je prištevni popravek nominalno izkazanih sestavin kapitala v razmerah
spreminjanja kupne moči denarja.
Navadne delnice so deli kapitala, katerih lastniki so upravičeni soupravljati podjetje, vodijo pa do dividend, če je le
čisti dobiček dovolj velik, da pokrije dividende prednostnih delnic.
Prednostne delnice so deli kapitala, katerih lastništvo ne omogoča soupravljanja podjetja, do dividend s predvidenim
odstotkom ali zneskom pa vodijo, če je čisti dobiček dovolj velik.
Vse sestavine celotnega kapitala zunaj osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju, v
kakršnem so njihovi lastniški deli osnovnega kapitala.
Delitev kapitala (celotnega kapitala) prikazujemo v spodnji sliki:
12
Delniški kapital je osnovni kapital, ki je sestavljen iz delnic in se pojavlja pri delniški družbi.
Deleži v kapitalu sestavljajo osnovni kapital predvsem v družbi z omejeno ali neomejeno odgovornostjo.
14
Vloga kapitala je kapital pri enolastniškem podjetju. Takšno naravo imajo tudi poslovni skladi in druge oblike
družbenega kapitala pri družbenih podjetjih pred njihovo pretvorbo v kapitalske družbe.
13
41
Slika 16: Pojavne oblike kapitala
KAPITAL
OSNOVNI
KAPITAL
VPLAČANI
PRESEŽEK
KAPITALA
REZERVE
PRENESENI
ČISTI
DOBIČEK
STATUTAR
NE
ZAKONSKE
PREJŠNJA
LETA
DRUGE
TEKOČE
LETO
+
REVALORIZACIJSKI PORAVEK
42
Vloga kapitala v poslovnem procesu
Slika 17: Kapital v poslovnem procesu
s
r
e
d
s
t
v
a
kapi
tal
last
niki
drugi
viri
V sodobnem lastniškem podjetju se vse razmišljanje začne pri kapitalu in konča s kapitalom. Pojmovanje kapitala se
odseva tudi v številnih računovodskih rešitvah v zvezi z merjenjem in prikazovanjem ekonomskih kategorij.
Kapital izraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. To je tudi tista
obveznost podjetja do virov sredstev, ki je ni mogoče obravnavati kot dolg. V delniških družbah mu pravijo
delničarski kapital in obsega več kot zgolj delniški kapital oziroma kapital, sestavljen iz vpisanih delnic po njihovih
nominalnih vrednostih. Obsega tudi presežek vplačanega kapitala nad nominalno vrednostjo delnic in razne vrste
rezerv, o čemer smo že govorili.
Kapital, kot ga obravnavamo v tem delu, sestavljajo denarna ali druga sredstva, ki jih lastniki vložijo v podjetje, z
drugimi besedami njihova vložena kupna moč kot soznačica za čista sredstva ali čisto premoženje podjetja. Po tem
pojmovanju ustvari podjetje čisti dobiček samo takrat, ko je denarno izraženi znesek čistega premoženja ob koncu
obračunskega obdobja večji od denarno izraženega zneska čistega premoženja v začetku obračunskega obdobja, po
odštetju vseh izplačil kapitala lastnikom oziroma novih vplačil v kapital v obračunskem obdobju. Ohranjanje
kapitala se lahko meri bodisi v nominalnih denarnih enotah bodisi v enotah nespremenjene kupne moči denarja.
Obravnavanemu pojmovanju kapitala nasprotno je stvarno pojmovanje kapitala, ko se gleda na kapital kot na
proizvajalno zmogljivost podjetja, izraženo na primer z dnevnim obsegom proizvodnje, pri čemer je mogoče trditi,
da podjetje ustvari čisti dobiček samo takrat, ko je njegova stvarna proizvajalna zmogljivost (ali sposobnost
delovanja ali dejavniki in sredstva, potrebni za zagotavljanje te zmogljivosti) ob koncu obračunskega obdobja večja
od stvarne proizvajalne zmogljivosti ob začetku obračunskega obdobja, po odštetju vseh izplačil lastnikom oziroma
novih vplačil v obračunskem obdobju.
Kot vidimo, je pojmovanje kapitala povezano s pojmovanjem dobička, saj je osnova za merjenje dobička. Kot
dobiček se lahko obravnavajo le pritoki sredstev, ki so večji od zneskov, potrebnih za ohranjanje kapitala. Čisti
dobiček je torej znesek, ki ostane, potem ko se odhodki (vključno z morebiti potrebnimi preračuni ohranjanja
kapitala) med katerimi so tudi vsi davki, odštejejo od prihodkov. Če so odhodki večji od prihodkov, je
43
razlika izguba. Na splošno velja, da podjetje ohranja svoj kapital, če ima ob koncu obračunskega obdobja toliko
kapitala, kot ga je imelo v začetku obračunskega obdobja. Vsak znesek nad ravnjo, potrebno za ohranjanje kapitala,
ki ga je imelo podjetje v začetku obračunskega obdobja, je čisti dobiček.
V okvir obravnavanega pojmovanja kapitala, po katerem je kapital opredeljen s številom nominalnih denarnih enot,
sodi tudi zahteva po njegovi ohranitvi. Tako ne more biti govora o dobičku v obračunskem obdobju, v katerem se
kapital nominalno ne poveča. Zato je po svoji vsebini tudi povečanje cen posameznih sredstev podjetja dobiček, ki
pa se lahko izkaže šele ob prodaji oziroma zamenjavi takih sredstev.
Če se zaradi pregleda nad ohranjanjem kapitala opredeli kapital z enotami nespremenjene kupne moči, je dobiček le
tolikšen, kolikšno je morebitno povečanje kupne moči kapitala. Če postavimo, da je ohranitev kapitala zagotovljena
s preračunom na podlagi indeksa cen na malo (drobno), je treba upoštevati, da tudi preračun vrednosti opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev z istim indeksom ne spremeni cen teh sredstev oziroma
tega dela premoženja, ampak le ohranja njihove realne nabavne in sedanje cene s prilagajanjem nominalnih
vrednosti zmanjšanju kupne moči domače valute, na drugi strani pa tudi zagotavlja, da se prek amortizacije med
življenjsko dobo posameznega sredstva nadomesti njegova realna vrednost. S tem pa je povezano vprašanje, ali je
po načelu manjše vrednosti zares treba vsako leto poračunavati z doseženim poslovnim izidom razliko, kolikor je
porast dejanske tržne vrednosti manjši od porasta na podlagi preračuna z indeksom. Dejstvo je, da se dejanske cene
posameznih dobrin le v daljšem roku prilagajajo poprečnemu porastu cen in zato dosledna uporaba načela manjše
vrednosti pri primerjanju cen po preračunu z indeksom in dejanskih tržnih cen na koncu vsakega leta nujno pripelje
do podcenitve dejanske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev
neposredno na račun doseženega poslovnega izida. Primerjanje z indeksom preračunanih vrednosti in tržnih
vrednosti tega dela premoženja bi bilo zaradi tega smiselno le za daljša obdobja, pa še tedaj bi bilo treba uresničevati
načelo najmanjše vrednosti le za večje skupine, ne za posamezne vrste osnovnih sredstev.
V razmerah nestabilnosti domače valute je torej najprej treba zagotoviti nezmanjšano kupno moč kapitala, to pa
vpliva na celotno zasnovo revalorizacije v slovenskih računovodskih standardih.
Merjenje (vrednotenje) kapitala
Kot smo spoznali se kapital meri v vloženih vrednostih. Povečuje se za čiste dobičke in zmanjšuje za izgube. V
inflacijskih razmerah se revalorizira.
Podcenjenost, precenjenost aktive, ki je financirana s kapitalom se odrazi na njegovi realni vrednosti. Tako je v
primeru podcenjenosti sredstev tudi kapital podcenjen v primeru precenjenosti sredstev pa precenjen.
Presojanje vpliva kapitala na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o kapitalu
Vsebina vrednosti:
Kapital predstavlja lastniško financiranje poslovanja. Njegova vloga je tudi v jamstvu upnikom. Zakon o
gospodarskih družbah določa, da gospodarska družba odgovarja za svoje obveznosti s celotnim premoženjem. To
pomeni, da se v primeru, če družba preneha vnovči premoženje, z izkupičkom pa se poravnavajo obveznosti. Če kaj
ostane pripada to lastnikom. V primeru, da vrednost premoženja ne zadošča za poplačilo dolgov do upnikov se
slednji poravnavajo le delno, kapitalu pa ne pripada nič. V spodnji sliki prikazujemo razmerja med vnovčeno
vrednostjo premoženja in obveznostmi.
44
Slika 18: Stečaj - likvidacija
VNOVČENA
VREDNOST
PREMOŽENJA
GOSPODARSKE
DRUŽBE
VNOVČENA
VREDNOST
PREMOŽENJA
GOSPODARSKE
DRUŽBE
VNOVČENA
VREDNOST
PREMOŽENJA
GOSPODARSKE
DRUŽBE
=
ali
<
=
>
OBVEZNOSTI
DO
TUJIH
VIROV
SREDSTEV
OBVEZNOSTI
DO
TUJIH
VIROV
SREDSTEV
OBVEZNOSTI
DO
TUJIH
VIROV
SREDSTEV
=>
STEČAJ:
• KAPITAL NIMA
VREDNOSTI;
• UPNIKI SO LE
DELNO
POPLAČANI
=>
LIKVIDACIJA:
UPNIKI SO V
CELOTI
POPLAČANI
=>
LIKVIDACIJA:
• UPNIKI SO V
CELOTI
POPLAČANI
• OSTANEK
PREMOŽENJA
PRIPADA
KAPITALU
(LASTNIKOM)
Poslovni izid merjen v »čistem dobičku« ali »izgubi« vpliva na kapital podjetja. Kot smo navedli so sestavine
kapitala tudi:
•
•
•
•
nerazdeljeni čisti dobiček tekočega leta,
preneseni čisti dobiček prejšnjih let
izguba tekočega leta
prenesena izguba prejšnjih let.
Te kategorije so bile vodene na kontih poslovnega izida, ki se prikazujejo v izkazu uspeha. Konec leta se prenesejo
na konte stanja in prikažejo v bilanci stanja.
Čisti dobiček povečuje vrednost sredstev. Bilančno ravnovesje med sredstvi in njihovimi viri se vzpostavi na pasivi
(med viri) z oblikovanjem bilančne postavke »nerazdeljeni čisti dobiček ali izguba poslovnega leta« ali »preneseni
čisti dobiček ali izguba prejšnjih let«.
Presojanje vsebine:
• kazalniki financiranja (ugotavljamo udeležbo obravnavane kategorije v željeni celoti)
financirana s kapitalom) in na ta način sklepamo o primernosti oblikovanega kapitala
• kazalniki donosnosti (presojamo čisto donosnost kapitala)
• ipd.
45
Primerjamo:
Podobnih možnosti presojanja je še veliko. Za podjetnika pa je bistveno, da spozna vpliv odmikov med resnično
(dejansko) in izkazovano vrednostjo obravnavane kategorije na sprejemanje poslovne odločitve. Zato se pri
ocenjevanju postavke osredotoča na ugotovitev odklona med izkazovano in dejansko vrednostjo. Pri tem smo pod
dejansko vrednostjo razumeli s predlaganimi analitičnimi postopki ugotovljeno vrednost.
Vplivi izkazovane vrednosti kapitala na poslovne odločitve
celovito.
Možna stanja so:
KAPITAL
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
VPLIV NA IZKAZOVANE
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
previsoka
previsoki
prenizki
previsok
prenizka
premajhni
previsoki
prenizek
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
prevrednoteno premoženje
ali
podvrednotene
obveznosti (skrita izguba):
ugotovi učinke in možne
posledice
netvegano:
skrita rezerva
46
DOLGOROČNE REZERVACIJE
Opredelitev vsebine dolgoročnih rezervacij
Vsebina dolgoročnih rezervacij
Dolgoročne rezervacije so po vsebini podobne kratkoročnim pasivnim časovnim razmejitvam. Razlika je v roku.
Torej so dolgoročne rezervacije dolgoročne pasivne časovne razmejitve, ki so vzpostavljene za
• obveznosti za katere se lahko pričakuje, da bodo nastopile šele čez več kot leto dni,
• obveznosti, katerih nastanek in velikost sta negotova.
S kasnejšimi leti in dolgoročnim časovnim razmejevanjem pa je razumeti vsako bodoče obdobje po več kot letu dni
od datuma bilance stanja.
Pri vzpostavljanju dolgoročnih rezervacij se predpostavlja dosledna uporaba načel previdnosti in doslednosti, in
sicer glede verjetnosti tako bodoče izgube kot tudi bodočega dobička. Prav tako se morajo pri ocenjevanju stopnje
negotovosti upoštevati izkušnje iz podobnih okoliščin in mnenja strokovnjakov.
Podjetje, ki da osnovna sredstva v finančni najem, lahko uporablja dolgoročne pasivne časovne razmejitve za
enakomerno ugotavljanje prihodkov iz najema po posameznih letih.
Analitična delitev dolgoročnih rezervacij
Slika 19: Pojavne oblike dolgoročnih rezervacij
D O L G O R O Č N E
D O L G O R O Č N O
O D L O Ž E N I P R IH O D K I
D O L
V
V R
S
G
N
A
T
O R O Č N O
A P R E J
Č U N A N I
R O Š K I
R E Z E R V A C IJ E
D O T A C IJ E
P R O R A Č U N O
O S N O V N
S R E D S T V
IZ
V Z A
A
A
S L A B O
IM E
V E L IK A
P O P R A V IL A
P R O D A J N E
G A R A N C IJ E
P R IČ A K O V A
N E
IZ G U B E
P O K O J N IN E
IP D .
+
R E V A L O R IZ A C IJ S K I P O R A V E K
47
Dolgoročno vnaprej vračunani stroški so stroški, ki so že razporejeni po določenih poslovnih učinkih kot
stroškovnih nosilcih, čeprav bodo dejansko nastali šele čez več kot leto dni.
Dolgoročno vnaprej vračunani odhodki so odhodki, ki so že vplivali na poslovni izid, čeprav bodo dejansko nastali
šele čez več kot leto dni.
Dolgoročno odloženi prihodki so zneski prihodkov, ki ob svojem nastanku še niso upoštevani pri oblikovanju
poslovnega izida, temveč bo to napravljeno šele čez več kot leto dni.
Slabo ime (negative goodwill) se pojavi pri nakupu drugega podjetja, če je naložba vanj manjša od čistega
premoženja, ki je izkazano pri njem. Med prihodke ga je treba vključiti pri obračunih poslovnega izida v petih letih.
Vloga dolgoročnih rezervacij v poslovnem procesu
Slika 20: v poslovnem procesu
SREDSTVA
s
r
e
d
s
t
v
a
V IR I
SREDSTEV
kapi
ta l
d o lg o r o č n e
r e z e r v a c ije
d ru g i
v ir i
48
Presojanje vpliva dolgoročnih rezervacij na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o dolgoročnih rezervacijah
Vsebina vrednosti:
Dolgoročne rezervacije predstavljajo rezervacijo za neke v prihodnosti pričakovane stroške, odhodke in podobno. V
primeru, da se pričakovani namen ne uresniči se neporabljene rezervacije vštevajo v rezultat poslovanja.
V preteklih letih je bil motiv oblikovanja pogosto povezan s plačilom davka od dobička. Zato so oblikovane
rezervacije predstavljale skrite rezerve. Take rezervacije niso skladne s predpisi o davkih in ne s Slovenskimi
računovodskimi standardi. V primeru, da so izkazane v bilanci pa se bodo v bližnji prihodnosti vštele v rezultat
poslovanja.
Dolgoročne rezervacije se oblikujejo v breme rezultata poslovanja (v obdobju, ko so oblikovane zmanjšujejo rezultat
poslovanja).
V obdobju, ko se črpajo pa zmanjšujejo odhodke poslovanja in na ta način vplivajo na rezultat poslovanja.
Ko se neporabljene rezervacije prenesejo v rezultat poslovanja ga zvišujejo.
Presojanje vsebine:
• kazalniki financiranja (ugotavljamo udeležbo obravnavane kategorije v željeni celoti)
• kazalniki vodoravnega finančnega ustroja - presojamo način financiranja kategorije (v kakšnem delu
financira sredstva)
• ipd.
Primerjamo:
Dodatna sodila:
Preizkusiti je potrebno vsebino oblikovanih dolgoročnih rezervacij in presoditi verjetnost, da bodo realizirane v
oblikovanem znesku. Pri tem je treba biti pozoren na zadostnost oblikovanih dolgoročnih rezervacij. V primeru, da
so premalo oblikovane bodo v času dogodkov, ki jih bremenijo dodatno obremenjeni tudi poslovni odhodki. V
primeru previsokega oblikovanja pa bodo vplivali na večji poslovni rezultat.
Vplivi izkazovane vrednosti na poslovne odločitve
49
celovito.
Možna stanja so:
DOLGOROČNE REZERVACIJE
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
previsoka
prenizka
VPLIV NA IZKAZOVANE
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
/
/
previsoki
prenizki
prenizek
previsok
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
netvegano:
skrita rezerva
tvegano:
skrita izguba:
ugotovi obseg
podvrednotenja
oblikovanih obveznosti
OBVEZNOSTI
Opredelitev vsebine obveznosti
Vsebina obveznosti
V osnovi delimo obveznosti na:
• dolgoročne in
• kratkoročne.
Dolgoročna obveznost je obveznost, ki zapade v plačilo v roku, daljšem od leta dni.
Kratkoročna obveznost je obveznost, ki zapade v plačilo v največ letu dni.
50
Analitična delitev obveznosti
Slika 21: Pojavne oblike obveznosti
OBVEZNOSTI
KRATKOROČNE
IZ
FINANCIRANJA
DOBLJENA
POSOJILA
IZDANI
VREDNOSTNI
PAPIRJI
DOLGOROČNE
IZ
POSLOVANJA
OBVEZNOSTI IZ
DOBAVITELJI
POSLOVANJAZA
TUJ RAČUN
DO
ZAPOSLENIH
PREDUJMI
IN
VARŠČINE
IZ
FINANCIRANJA
DRUGO
DOBLJENA
POSOJILA
IZ
POSLOVANJA
VLOGE
DOBLJENI
KREDITI
DRUGO
DOBLJENE
VARŠČINE
ODDOMAČIH
PODJETIJ
VDRŽAVI
IZVOZ NATUJ
RAČUN
VRAČUNANE
PLAČE
DAVKI
IZ OBVEZNIC
V
DRŽAVI
ODTUJIH
PODJETIJ
VTUJINI
OBVENOSTI DO
UVOZNIKOV
OBRAČUNANE
PLAČE
OBRESTI
ODDOMAČIH
PODJETIJ
V
TUJINI
ODDOMAČIH
BANK
NEZARAČUNANO
KOMISIJSKA
PRODAJA
NADOMESTILA
PLAČ
DIVIDENDE
ODTUJIH
PODJETIJ
DRUGI
ODTUJIH
BANK
BLAGOVNI
KREDITI
KONSIGNACIJSKA
PRODAJA
PRISPEVKI
IN
DAJATVE
IZDANI
ČEKI
ODDOMAČIH
BANK
DRUGO
ČISTEPLAČE
IZDANE
MENICE
ODTUJIH
BANK
DRUGO
DRUGO
ODDRUGIH
OBVEZNOSTI IZ
FINANČNEGA
NAJEMA
DRUGO
Med obveznosti štejemo prodajo na kredit15, kredite16 in posojila17.
Vloga obveznosti v poslovnem procesu
Slika 22: Obveznosti v poslovnem procesu
15
Prodaja na kredit je prodaja, pri kateri v trenutku, ko se blago prenese na kupca ali ko se opravi storitev, kupec še ne plača.
Kreditiranje je dajanje na upanje, ki omogoča dolžniku prejem vrednosti ob odložitvi vračila ali nasprotne dajatve.
17
Posojanje je dajanje določenih zneskov denarja ali določenih količin drugih nadomestnih stvari, pri čemer se
dolžnik obveže, da bo po preteku določenega roka vrnil določene zneske denarja ali določene količine drugih,
nadomestnih stvari.
16
51
AKTIVA
PASIVA
KAPITAL
S
R
E
D
S
T
V
A
DOLGOROČNE
REZERVACIJE
OBVEZNO
STI
Obveznosti so sestavina virov sredstev. Pri tem so dolgoročne obveznosti pomemben vir kvalitetnega financiranja.
Ne smemo pa zanemariti niti kratkoročnih tujih virov. Ti naj služijo predvsem za financiranje kratkoročnih sredstev.
Merjenje (vrednotenje) obveznosti
Merjenje obveznosti v računovodskih evidencah
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o nastanku dogodka.
Kasneje se lahko povečajo s pripisanimi donosi (obrestnimi ali drugimi nadomestili), če za to obstaja sporazum z
upnikom. Zmanjšajo pa se za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave v sporazumu z upnikom ter za
prenos zneskov, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni, med kratkoročne obveznosti.
Popust ali presežek, ki se pojavi pri izdaji dolgoročnih obveznic, je treba odpisovati med trajanjem obveznosti
sorazmerno z zapadanjem glavnice v plačilo.
Obračunane obresti od dolgoročnih obveznosti so odhodki financiranja.
52
Dolgoročne obveznosti do pravnih ali fizičnih oseb v tujini se preračunajo v domačo valuto na dan nastanka.
Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva poravnave takšnih obveznosti oziroma do dneva bilance stanja, se šteje kot
postavka odhodkov financiranja ali prihodkov od financiranja.
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da
upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Prvotno nastale kratkoročne obveznosti se kasneje lahko neposredno povečajo
ali pa zunaj opravljenega plačila ali drugačne poravnave tudi zmanjšajo za znesek, za katerega obstaja sporazum z
upnikom.
Kasnejša povečanja kratkoročnih obveznosti razen dobljenih predujmov obremenjujejo ustrezne stroške oziroma
odhodke poslovanja ali stroške oziroma odhodke financiranja, če pride do povečanj v istem poslovnem letu. Če
pride do takšnega povečanja v naslednjem poslovnem letu, bremeni izredne odhodke, ne glede na to, ali se pojavi pri
kratkoročnih obveznostih iz poslovanja ali pri kratkoročnih obveznostih iz financiranja.
Kadar se v istem poslovnem letu kratkoročne obveznosti (razen dobljenih predujmov) kasneje zmanjšajo, a ne s
plačili ali drugačnimi poravnavami, se zmanjšajo tudi ustrezni stroški oziroma odhodki poslovanja ali stroški
oziroma odhodki financiranja. Če pride do takšnega zmanjšanja v naslednjem poslovnem letu, gre v izredne
prihodke ne glede na to, ali se pojavi pri kratkoročnih obveznostih iz poslovanja ali pri kratkoročnih obveznostih iz
financiranja.
V primeru nakupa na odloženo plačilo in v primeru prekoračitve pogodbenega roka za plačilo se tisti del
kratkoročne obveznosti ki se nanaša na obresti, obravnava kot strošek oziroma odhodek financiranja in ne kot
sestavni del vrednosti kupljene stvari ali storitve.
Kratkoročne obveznosti do pravnih ali fizičnih oseb v tujini se preračunajo v domačo valuto na dan nastanka.
Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva poravnave takšnih obveznosti oziroma do dneva bilance, se šteje kot postavka
odhodkov financiranja ali prihodkov od financiranja.
Po izteku zastaralnega roka lahko podjetje odpiše kratkoročno obveznost v dobro izrednih prihodkov.
Sedanja knjigovodska vrednost obveznosti
V knjigovodstvu izkazovana vrednost obveznosti temelji na listinah o nastanku oziroma spremembi obveznosti.
Obveznosti, ki iz bilo kakega razloga ne bodo poravnane se vštevajo med prihodke v obdobju, ko so je spoznano, da
ne bodo poravnane.
Presojanje vpliva obveznosti na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o obveznostih
Vsebina vrednosti:
Postavka predstavlja upniška upravičenja do družbe. Vedno mora biti izkazovana samo z dejanskimi zneski, z zneski
do katerih so upniki upravičeni. V primeru, da je prikazana v prevelikih vrednostih bo ta presežek oblikoval
prihodke. V primeru, da je obveznost prikazana v premajhnih zneskih pa bo za razliko treba oblikovati odhodke.
Tako preveliko kot prenizko izkazovanje bo vplivalo na poslovni izid.
Pomembna je presoja ustreznosti upniških (dolžniških virov). Načeloma so ti viri cenejši kakor lastniški. Zato bi
normalno pričakovali težnjo po čim večjem obsegu teh virov. Dolgove je treba plačati v točno določenih obdobjih.
V primeru, da takrat družba ni sposobna poravnati svojih obveznosti je to povezano s težavami. Upniki terjajo
zamudne obresti, sodni postopki so dragi, v končni stopnji pa ni izključen predlog za uvedbo stečajnega postopka.
Ugled družbe je omajan. Ta vpliva na sposobnost pridobivanja upniških virov. Zahtevajo se dodatna jamstva. Vse
skupaj vpliva na stroške poslovanja in s tem na poslovni izid.
Zelo pomembno spoznati stopnjo zadolženosti neke družbe in njeno odplačilno sposobnost.
53
Cena dolgov se izraža v obrestih. Te so sestavina izkaza uspeha. Pri obravnavi cene dolgov je pomembno spoznati
razliko med donosnostjo angažiranih sredstev in ceno dolgov. V primeru, da je cena dolgov nižja (upoštevati je treba
obresti po davkih) od donosnosti sredstev razlika vpliva na večji poslovni izid in obratno. Pri tem pa ne smemo
zanemariti odplačilne sposobnosti družbe.
Presojanje vsebine:
• kazalniki financiranja (ugotavljamo udeležbo obravnavane kategorije v želeni celoti)
• kazalniki vodoravnega finančnega ustroja - presojamo način financiranja kategorije (kaj financiramo z
dolgovi)
• kazalniki donosnosti
• ipd.
Primerjamo:
Dodatna sodila:
Presoditi je potrebno kvaliteto dolgov. Pri tem je treba analizirati njihovo zapadlost (ročnost). V primeru, da veliki
dolgovi zapadejo v nekem obdobju je pričakovati, da bo družba imela likvidnostne težave in obratno.
Vplivi izkazovane vrednosti obveznosti na poslovne odločitve
celovito.
Možna stanja so:
54
OBVEZNOSTI
IZKAZOVANA VREDNOST
V BILANCI STANJA
VPLIV NA IZKAZOVANE
PRIHODKE ODHODKE
REZULTAT
prenizka
/
prenizki
previsok
previsoka
prenizki
previsoki
prenizek
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
skrita izguba:
ugotovi
učinek
prevrednotenja
netvegano:
skrita rezerva
55
STROŠKI, ODHODKI IN PRIHODKI
STROŠKI
V vsakdanjem življenju mnogokrat govorimo o stroških v zvezi z nečim, kar nas je nekaj stalo. Toda stroški niso
isto kot izdatki. Če poslovni sistem kupi material ima izdatke, toda ne stroškov; stroški se pojavijo šele takrat, ko
material porabi. Prav tako poslovni sistem še nima stroškov, ko kupi stroj in ga plača. Stroški nastopijo z njegovo
amortizacijo.
Stroški v načelu niso nič drugega kot cenovno izraženi potroški delovnih sredstev, predmetov dela in storitev v
ožjem pomenu v poslovnem procesu. Izraze potroškov prvin spremenimo v stroške tako, da jih pomnožimo z
nabavnimi cenami.
Potroški so bili obravnavani pri ekonomiki. Zato tukaj ne bomo ponavljali že obravnavanega. Pri računovodstvu
bomo predvsem govorili o stroških. Pri tem pa se zavedamo pojmovnih razlik med potroški in stroški. V primeru, ko
bo to nujno jih bomo posebej opredelili.
STROŠKI IN IZDATKI
Osnovno razliko smo predelili v prejšnji točki. Razmerje med stroški in izdatki nazorno prikažemo takole:
IZDATKI
IZDATKI,
ki še niso stroški
STROŠKI,
ki so že prej izdatki
IZDATKI,
ki so hkrati stroški
IZDATKI,
ki so že prej stroški
IZDATKI,
ki niso nikoli stroški
STROŠKI,
ki so hkrati izdatki
STROŠKI,
ki še niso izdatki
STROŠKI,
ki niso nikoli izdatki
VRSTE STROŠKOV
Naravne vrste stroškov
Iz splošne opredelitve stroškov sledijo tele naravne vrste stroškov:
56
Slika 23: Naravne vrste stroškov
s t ro š k i
d e lo v n ih
s re d s te v
s tro š k i
s t o rit e v
n a ra v n e
v rs t e
s t ro š k o v
s t ro š k i
p re d m e t o v
d e la
s t ro š k i
d e la
Gornja razčlenitev se veže na produkcijske tvorce.
V računovodskih evidencah se stroški razčlenjujejo po naravnih vrstah najmanj po skupinah, predvidenih v izkazu
uspeha, ki prikazuje stroške in ne samo funkcionalno opredeljenih odhodkov poslovanja. Te skupine so:
• stroški materiala,
• stroški storitev (v ožjem pomenu)
• amortizacija,
• odpisi zalog in terjatev,
• stroški dela in
• stroški dajatev.
Stroški obresti se upoštevajo le pri nekaterih kalkulacijah.
Opredelitev vsebine stroškov materiala in storitev
Vsebina stroškov materiala in storitev
Pod stroški razumemo le vračunane stroške in ne tudi tistih, ki so kratkoročno ali dolgoročno odloženi na kontih
aktivnih časovnih razmejitev.
V praksi se pogosto uporabljata izraza materialni in nematerialni stroški. Zato ju je treba dodatno osvetliti. Izraz
materialni stroški, s katerim bi bili mišljeni stroški materiala in hkrati stroški storitev, in izraz nematerialni stroški
sta brez pomena, ker taka pojma ne obstajata.
Material:
Stroški materiala so cenovno izraženi potroški neposrednega materiala in tistega dela materiala, ki sestavlja splošne
proizvajalne stroške ter splošne stroške nabave, uprave in prodaje. S stroški materiala se razumejo tudi vrednosti
normalnega kala in loma, porabljene energije in porabljenih nadomestnih delov.
57
Storitve:
1. Opredelitev
Kadar obravnavamo prvine poslovnega procesa največkrat kar pozabimo na storitve, čeprav brez njih poslovni
proces večinoma sploh ne bi bil mogoč. Tudi pojem storitve ni dovolj opredeljen. Vsekakor pa je njihova posebnost,
da nimajo lastne materialne oblike, kot jo imajo predmeti dela in delovna sredstva.
Storitve lahko opredelimo v širšem in ožjem pomenu. V ožjem pomenu lahko rečemo, da so stroški storitev stroški,
ki niso pojmovani kot stroški materiala, amortizacije, osebnih dohodkov in dajatev ali kot stroški financiranja.
Takšno naravo imajo stroški prevoznih storitev, proizvajalnih stopenj, ki jih opravijo druga podjetja, storitev
vzdrževanja, reklame in reprezentance, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa in podobni.
V širšem pomenu pa mednje vštevamo tudi vse spredaj neopredeljene storitve.
2. Vrste storitev
V osnovi jih lahko delimo na:
•
•
storitve drugih in
lastne storitve
Marsikateri poslovni sistem ima ustrezna delovna sredstva, predmete dela in tudi delavce, vendar ne more pričeti
proizvajati dokler ne razpolaga s kakim patentom ali licenco. Torej je tudi patent ali licenco treba obravnavati kot
storitev, vendar ima takrat taka storitev precej dolgoročno naravo.
Nekatere storitve niso neposredno vključene v poslovni proces, vendar brez njih ne bi obstajalo okolje, v katerem
poteka poslovni proces (storitve raznih negospodarskih organizacij, zavodov ipd.).
Končno imamo opravka s storitvami, ko navadno sploh ne uporabljamo tega izraza (npr. obresti = vrednostni izkaz
za posebno finančno storitev, dajanje posojil).
Iz povedanega izhaja, da razlikujemo štiri skupine storitev:
•
•
•
•
storitve, ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa;
storitve, ki neposredno oblikujejo znanje, potrebno v poslovnem procesu
storitve, ki vplivajo na vzpostavljanje okoliščin izvajanja poslovnega procesa
storitve, ki omogočajo prisotnost sredstev, potrebnih v poslovnem procesu.
Nekatere storitve imajo kratkoročno naravo, nekatere pa dolgoročno. Med stroški storitve v računovodskem smislu
smo obravnavali le kratkoročne storitve.
3. Potroški storitev
Storitve, ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa so lahko povezane s kako izmed drugih prvin
tega procesa (storitve popravil delovnih sredstev ipd.), nekatere dopolnjujejo druge prvine (PTT storitve,
reprezentanca, reklama in propaganda) in končno nekatere storitve zamenjujejo del celotnega poslovnega procesa, ki
bi ga bilo sicer treba izvesti z delovnimi sredstvi, predmeti dela in delavci kot prvinami (proizvajalne storitve).
Vse takšne storitve so kratkoročne narave in lahko računamo, da bodo porabljene že ob nastanku, ko bodo vključene
kot prvina poslovnega procesa (pojavljajo se kot strošek v celoti).
Storitve, ki neposredno oblikujejo znanje so čedalje pomembnejši dejavnik razvijanja poslovnega procesa. Tudi te
storitve so številnih vrst (povezave s tehnološkimi in znanstvenimi institucijami, izobraževanje, patenti, licence itd.)
Take storitve so praviloma dolgoročne (izjema so svetovalne storitve).
58
Njihovi potroški se praviloma pojavljajo kot amortizacija - v daljšem časovnem obdobju.
Njihovo vrednotenje je podobno kot vrednotenje delovnih sredstev, zato tega ne ponavljamo.
Storitve, ki vplivajo na okoliščine izvajanja poslovnega procesa se ne merijo po dejanskih potroških v okviru
posameznega poslovnega sistema. Praviloma njihovih dejanskih potroškov niti ne moremo natančno ugotoviti niti ni
povsem jasno, ali in v kolikšni meri kak poslovni sistem sploh uporablja take storitve. Take storitve so npr. storitve
gospodarske zbornice, storitve zadovoljevanja skupnih potreb na področju izobraževanja, zdravstva ipd.
Financirajo se na solidarnostnem načelu. Izhajamo iz predpostavke, da so porabljene v celotni družbi v istem
obdobju, v katerem so opravljene in v katerem jih poslovni sistem solidarno sofinancira (prispevki, davki ipd.).
Storitve, ki omogočajo prisotnost sredstev potrebnih v poslovnem procesu (obresti, zavarovanja, najemnine ipd.)
Potroški za te storitve se nadomestijo v obdobju v katerem so nastali.
Nekatere od prikazanih storitev se vštevajo med odhodke (npr. obresti = odhodek od financiranja).
Merjenje (vrednotenje) stroškov materiala in storitev
Pri merjenju obravnavnih stroškov jih je potrebno razdeliti v dve skupini:
•
Stroški materiala, ki se pred porabo zadržujejo v zalogah
Stroški takega materiala se izkazujejo v zneskih, ki so preden so nastali potroški materiala, oblikovali vrednost
zalog. Odvisni so od metode, ki podjetje uporablja18. Če podjetje uporablja stalne cene materiala, je treba pri
porabi obračunati ustrezni del odmikov in nato so stroški izkazani z zneski, ustreznimi izbrani metodi. Podjetje
mora uporabljeno metodo pojasniti.
Poznejši popravek stroškov materiala je potreben le, če so nove nabavne cene materiala manjše od dotedanjih
ali če so čiste iztržljive cene manjše od prvotnih nabavnih cen oziroma stroškov. Prav tako je potreben v zvezi z
odpisom in popravkom vrednosti zastarelih zalog in s primanjkljaji materiala. Takšni popravki stroškov se ne
morejo zadrževati v vrednosti zalog proizvodov ali nedokončane proizvodnje, temveč se takoj vštejejo v
odhodke poslovanja.
•
Stroški materiala, ki se pred porabo ne zadržujejo v zalogah
Takšni stroški se pojavljajo praviloma v dejanskih zneskih ob nabavi takega materiala oziroma storitev ter
zanje ne veljajo določila o metodah takih ali drugačnih cen. Izjema od tega pravila je le vračunavanje dotlej
kratkoročno odloženih stroškov s kontov aktivnih časovnih razmejitev.
Med stroški materiala ali storitev te vrste ne sme biti postavk, ki bi morale biti med aktivnimi časovnimi
razmejitvami, ker se njihova koristnost razteza na več obdobij.
Obresti in dajatve, ki niso odvisne od poslovnega izida, se v duhu tega standarda ne obravnavajo kot stroški
storitev.
Oblikovanje dolgoročnih rezervacij za pokrivanje prihodnjih stroškov materiala in storitev je treba obravnavati
kot posebno vrsto stroškov v okviru skupine stroškov storitev, pri čemer pa je treba pozneje, ko se takšni stroški
dejansko pojavijo preprečiti napihovanje celotnega zneska stroškov in odhodkov v podjetju.
18
Metoda: drsečih poprečnih cen, tehtnih poprečnih cen, lifo ali lifo.
59
Presojanje vpliva stroškov materiala in storitev na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o stroških materiala in storitev
Vsebina vrednosti
Vrednost materiala in storitev v izkazu uspeha prikazuje stroške materiala in storitev oblikovane v skladu s
sprejetimi računovodskimi usmeritvami. Načeloma se prikazani stroški oblikujejo v višini, kot so listinsko
utemeljeni.
Povezava z bilanco stanja
V primeru, da so oblikovani stroški v različnih vrednostih od izvirno nastalih se učinki kažejo v povezanih
kategorijah sredstev in njihovih virov. V primeru, da so stroški materiala oblikovani previsoko, so zaloge materiala
oblikovane prenizko in tako naprej.
Presojanje vsebine
Pri presojanju vsebine obravnavane bilančne kategorije si pomagamo s:
•
•
Kazalniki obračanja
Kazalniki gospodarnosti
Primerjamo:
•
•
•
•
načrtovano : uresničeno
uresničeno v prejšnjem obdobju : uresničeno v sedanjem obdobju
uresničeno : standardno
uresničeno v podjetju : uresničeno v drugih podjetjih (konkurenčnih, dejavnosti ipd.)
Dodatna sodila:
Vplivi izkazovane vrednosti stroškov materiala in storitev na poslovne odločitve
podjetjem, katerega računovodske izkaze beremo. Pri tem pa je treba opredeljene vplive povezati v celoto in
obravnavati celovito.
Možna stanja so:
60
Ugotovljeno stanje v večji ali manjši meri vpliva na poslovno odločitev. Njen vpliv podjetnik opredeli z utežmi (na
STROŠKI MATERILA IN STORITEV
IZKAZOVANA VREDNOST
V IZKAZU USPEHA
VPLIV NA IZKAZOVANO
AKTIVO
PASIVO
PREMAJHNA
PREVISOKA
-
PREVISOKA
PREMAJHNA
-
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
skrita izguba:
ugotovi
učinek
prevrednotenja
netvegano:
skrita rezerva
Stroški amortizacije
Opredelitev vsebine in višine stroškov amortizacije
Vsebina in višina stroškov amortizacije
Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva med stroške v ocenjeni dobi njegove koristnosti.
Amortizacija je strošek, ki nastaja zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizirljivega sredstva na poslovne
učinke in je obračunan kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje.
Podjetje za svoje lastne potrebe samostojno določi:
•
•
•
metodo amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev,
letne amortizacijske stopnje,
razdelitev letne amortizacije na obdobja znotraj leta.
Amortizirljiva sredstva so sredstva, ki:
•
•
•
jih po pričakovanjih namerava podjetje uporabljati več kot eno poslovno leto,
imajo omejeno dobo koristnosti in
jih ima podjetje zato, da jih uporablja pri proizvajanju ali dobavljanju blaga in storitev, za posojanje drugim
za plačilo ali iz drugih razlogov.
Pričetek in prenehanje obračunavanja amortizacije sta odvisna od uporabe sredstva, ki se amortizira. Praviloma se
sredstva amortizirajo od prvega dne naslednjega meseca po usposobitvi sredstva za funkcijo. Amortizirajo se dokler
se uporabljajo, vendar ne dalj kot dokler vsota odpisov ne doseže ostanka vrednosti sredstev ob prenehanju uporabe.
Če je neodpisana vrednost sredstev iz kakršnih koli razlogov večja od zneska amortizacije, ki jih bo mogoče pokriti
z ustreznimi bodočimi prihodki, je treba obravnavati razliko kot dodatno obračunano amortizacijo v obdobju, v
katerem pride do takšne ugotovitve.
Če pa ima neodpisano vrednost kako sredstvo, ki nima več nobene koristnosti, jo je treba prenesti med izredne
odhodke in je ne obravnava kot amortizacijo.
61
Amortizirljivi znesek je izvirna ali revalorizirana nabavna vrednost amortizirljivega sredstva, zmanjšana za
ocenjeno preostalo vrednost. Podjetje v okviru celotne dobe koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega
sredstva ali neopredmetenega dolgoročnega sredstva strogo dosledno razporeja njegov amortizirljivi znesek med
posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Na obdobje razporejena amortizacija se obravnava kot
vračunani strošek, odvisno od metode vrednotenja stroškovnih nosilcev pa je lahko že kar ob nastanku tudi odhodek.
Metode amortizacije: Podjetje lahko samostojno odloči, kakšno metodo amortiziranja bo uporabljalo:
•
•
•
•
enakomerno časovno amortiziranje,
padajoče časovno amortiziranje,
rastoče časovno amortiziranje ali
funkcionalno amortiziranje.
Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko pa samo pri opredmetenih osnovnih sredstvih s posamičnimi
vrednostmi do 500 ECU.
Izbrano metodo amortiziranja mora podjetje dosledno uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje.
Samo spremenjene okoliščine opravičujejo spremembo metode amortiziranja. V obračunskem obdobju, v katerem
pride do spremembe metode amortiziranja, je treba učinke spremembe izmeriti in jih opisati v poročilu o spremembi
in razlogih zanjo.
Amortizacijska osnova je pri enakomernem časovnem amortiziranju enaka amortizirljivemu znesku, pri padajočem
pa je lahko enaka vsakokratni neodpisani vrednosti.
Amortizacijska stopnja je pri enakomernem časovnem amortiziranju razmerje med vrednostjo, ki se v posameznih
letih prenaša na poslovne učinke, in amortizacijsko osnovo, pri padajočem amortiziranju pa je lahko tudi razmerje
med dolžinama preostale in celotne dobe koristnosti.
Amortizacijske stopnje, ki so predpisane pri sestavljanju davčne prijave, niso tudi podlaga za obračunavanje
amortizacije v poslovnih knjigah.
Doba koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega dolgoročnega sredstva je
odvisna od:
•
•
•
•
pričakovanega fizičnega izrabljanja19,
pričakovanega tehničnega staranja20,
pričakovanega ekonomskega staranja,
pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.
Kot dobo koristnosti posameznega sredstva je treba upoštevati tisto, ki bi bila glede na posameznega izmed naštetih
dejavnikov najkrajša.
Občasno je treba preverjati dobo koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračunati za sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja
bistveno drugačna od prejšnjih ocen. Tudi učinek take spremembe je treba opisati v poročilu v obračunskem
obdobju, v katerem pride do nje.
Med letom se obračunava začasna amortizacija, ki pa se popravi za medletne spremembe v stanju opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ter zaradi spremenjenih okoliščin, ki narekujejo
spremembo izbrane metode obračunavanja amortizacije. Na koncu leta in ob statusnih spremembah med letom se
sestavi končni obračun amortizacije, ki prikazuje:
•
•
•
uporabljeno metodo obračunavanja amortizacije,
dobo trajanja obravnavanih sredstev in uporabljene amortizacijske stopnje,
zneske obračunane amortizacije za poslovno leto.
19
Časovno amortiziranje je obračunavanje amortizacije glede na dobo koristnosti.
Funkcionalno amortiziranje je obračunavanje amortizacije glede na dejansko uporabo v posameznem razlomku
časa.
20
62
Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih je podjetje vzelo v finančni najem, mora biti usklajeno z
amortiziranjem drugih podobnih osnovnih sredstev. Če ni utemeljenega zagotovila o tem, da bo najemnik prevzel
lastništvo do konca trajanja finančnega najema, je treba takšno osnovno sredstvo povsem amortizirati bodisi med
trajanjem finančnega najema bodisi v dobi njegove koristnosti, odvisno od tega, katera od obeh je krajša.
Amortiziranje opredmetenega osnovnega sredstva, ki ga podjetje da v poslovni najem, mora biti usklajeno z
amortiziranjem drugih podobnih osnovnih sredstev.
Presojanje vpliva stroškov amortizacije na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o stroških amortizacije
Vsebina vrednosti
Vrednost amortizacije v izkazu uspeha prikazuje stroške letnega nadomeščanja amortizirljivih sredstev.
Vsota letne amortizacije povečuje popravek vrednosti amortizirljivih sredstev. V primeru, da so oblikovani stroški v
različnih vrednostih od realnih velikosti se učinki kažejo v povezanih kategorijah sredstev, ki so lahko
prevrednotene ali podvrednotene.
Presojanje vsebine
Pri presojanju vsebine obravnavane bilančne kategorije si pomagamo s kazalniki obračanja.
Primerjamo:
• uresničeno : standardno
Dodatna sodila:
Vplivi izkazovane vrednosti stroškov materiala in storitev na poslovne odločitve
Možna stanja so:
63
STROŠKI AMORTIZACIJE
IZKAZOVANA VREDNOST
V IZKAZU USPEHA
VPLIV NA IZKAZOVANO
AKTIVO
PASIVO
Prenizka
Previsoka
/
Previsoka
Prenizka
/
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
skrita izguba:
ugotovi učinek
prevrednotenja
netvegano:
skrita rezerva
Stroški dela
Opredelitev vsebine stroškov dela in njihovo merjenje
Stroški dela vsebujejo plače ter dajatve podjetja za socialno in pokojninsko zavarovanje, deležev zaposlenih iz
dobička pa ne.
Vsebujejo:
•
•
plače, ki pripadajo zaposlenim, v kosmatem znesku ne glede na poslovni izid ter
tisti del dajatev za socialno in pokojninsko zavarovanje, ki ga podjetje dodatno obračunava glede na te
plače.
Podjetje vračunava stroške dela najmanj enkrat mesečno. V utemeljenih primerih lahko nekatere stroške dela v
okviru poslovnega leta tudi časovno razmejuje, vendar v letni bilanci stanja ne sme biti na ta račun nobenih postavk
ne aktivnih pasivnih časovnih razmejitev.
Obračunanim stroškom dela ustrezajo z njimi povezane obveznosti, dokler jih podjetje ne poravna. Obveznosti za
plače so prikazane kot obveznosti do posameznih delavcev v znesku čistih plač in kot odtegnjene obveznosti za v
njihovih kosmatih plačah vsebovane dajatve. Dodatno so prikazane še obveznosti podjetja samega za dajatve, ki jih
mora obračunavati glede na znesek kosmatih plač in ki niso njihov sestavni del.
Plača
je zaslužek zaposlenega za opravljeno delo. Obračunana je za nazaj in je za podjetje strošek. Izraz mezda se v tej
zvezi ne uporablja. Zaposleni se ne delijo na delavce in uslužbence in tudi čas, za katerega se obračunavajo zaslužki,
je za vse enak.
Plače se zaposlenim obračunavajo na podlagi:
• časa dela,
• količine pri tem ustvarjenih poslovnih učinkov,
• kakovosti rezultatov dela,
• gospodarnosti pri delu in
• osebnih značilnosti posameznih delavcev.
Podrobnosti rešuje ustrezni pravilnik v podjetju ki upošteva načelne okvire kolektivne pogodbe.
Kot plače se štejejo tudi nadomestila plač, ki skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi
pripadajo zaposlenim za čas, ko ne delajo, v obsegu, ki bremeni podjetje. Naravo plač imajo tudi dajatve v naravi,
64
darila in nagrade zaposlenim ter zanje plačani ali njim povrnjeni zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem
podjetja.
Podjetje vračunava na račun plač najmanj izhodiščne plače po ustrezni kolektivni pogodbi.
Nadomestilo plače je zaslužek zaposlenega za čas, ko ne dela.
Nadomestila plač se obračunavajo skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Nadomestila plač, do katerih povračila podjetje ni upravičeno, so nadomestila za čas odsotnosti med boleznijo,
letnim dopustom, državnimi prazniki, izrednim dopustom in druga skladno s predpisi, kolektivno pogodbo ali
pogodbo o zaposlitvi.
Kosmata plača je plača, ki vsebuje poleg čiste plače še davek ter dajatve za socialno in pokojninsko zavarovanje, ki
se zaposlenim odtegujejo.
Stopnje dajatev iz kosmatih zneskov plač in deležev iz dobička ter stopnje, po katerih mora podjetje obračunavati
dodatne, od kosmatih zneskov odvisne dajatve določajo predpisi. Podjetje lahko samostojno vzpostavi lastni
pokojninski sklad ali druge sklade za potrebe zaposlenih.
Čista plača je plača, ki ostane zaposlenemu po odtegnitvi tistega dela davka ter dajatev za socialno in pokojninsko
zavarovanje, za katerega je sam zavezanec.
Dajatve podjetja za socialno in pokojninsko zavarovanje so obveznosti podjetja, odvisne od kosmatih plač, in za
podjetje strošek poleg kosmatih plač.
Deleži zaposlenih iz dobička so tisti del čistega dobička podjetja, ki je razdeljen med zaposlene. Deleži iz dobička
lahko pripadajo vsem zaposlenim, posebne nagrade v zvezi s poslovnim izidom podjetja pa pripadajo članom
poslovodstva in organov upravljanja podjetja. Podrobnosti rešuje ustrezni pravilnik v podjetju.
Deleži zaposlenih iz dobička se pojavijo, kadar podjetje doseže čisti dobiček in obstajajo pravne podlage zanje.
Predpisi določajo, ali so zneski, ki gredo zaposlenim obremenjeni s kakimi dajatvami, za katere mora poskrbeti
podjetje samo.
Presežek neizplačanih čistih plač in čisti znesek deležev zaposlenih iz dobička je mogoče na podlagi ustreznih
sklepov in sporazumov ter s privolitvijo zaposlenih obravnavati tudi kot obliko pridobivanja deležev zaposlenih v
osnovnem kapitala podjetja.
Povračila: Delavcem povrnjeni zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem podjetja in imajo naravo plač, so
na primer zneski za prevoz na delo in z njega, zneski za topli obrok med delom in drugi. Potni stroški v zvezi s
službenimi potovanji, stroški dela na terenu, a tudi šolnine in štipendije, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem
podjetja, pa se obravnavajo kot stroški storitev.
Obračunane plače se lahko razlikujejo od tistih, ki so priznane pred ugotovitvijo obdavčljivega dobička v davčni
prijavi podjetja.
Presojanje vpliva stroškov dela na poslovne odločitve
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o stroškov dela
Vsebina vrednosti
Vrednost stroškov dela prikazuje ceno dela. Ta mora biti prikazana najmanj v višini s predpisi, kolektivnimi
pogodbami ali drugimi podobami opredeljenih plač.
65
V primeru, da so oblikovani stroški v različnih vrednostih od izvirno nastalih se učinki kažejo v nerealnem
prikazovanju sredstev oziroma obveznosti. V primeru, da so prenizko izkazani so prenizko izkazane tudi obveznosti
iz naslova plač.
Presojanje vsebine
Pri presojanju vsebine obravnavane bilančne kategorije si pomagamo s kazalniki dohodkovnosti z vidika zaposlenih.
Primerjamo:
•
•
•
•
Dodatna sodila:
Podobnih možnosti je še veliko. Tako je za presojo primernosti oblikovanih plač zanimiva primerjava med
ustvarjeno čistim dobičkom in stroški dela. Rezultat nam pove, koliko enot čistega dobička je ustvarjenih z enoto
stroška dela. To sodilo lahko povežemo še s sodilom tehnološke opremljenosti dela ali kakim drugim.
Za podjetnika pa je bistveno, da spozna vpliv odmikov med realno in izkazovano vrednostjo obravnavane kategorije
na sprejemanje poslovne odločitve. Zato se pri ocenjevanju postavke osredotoča na ugotovitev odklona med
izkazovano in dejansko vrednostjo. Pri tem smo pod dejansko vrednostjo razumeli s predlaganimi analitičnimi
postopki ugotovljeno vrednost.
Vplivi izkazovane vrednosti stroškov dela na poslovne odločitve
Možna stanja so:
66
STROŠKI DELA
IZKAZOVANA VREDNOST
V IZKAZU USPEHA
VPLIV NA IZKAZOVANO
AKTIVO
PASIVO
PRENIZKO
/
Prenizko
/
/
PREVISOKO
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
Tvegano / netvegano
Tvegano:
skrita izguba:
ugotovi učinek
prevrednotenja, saj lahko
delavci manjkajoče plače
izterjajo
Netvegano:
Potencialna rezerva v
primeru, da je možno
stroške dela zmanjšati.
ODHODKI
OPREDELITEV ODHODKOV
Vsebina odhodkov
Odhodki predstavljajo stroške, ki se v obračunskem obdobju nadomeščajo iz oblikovanih prihodkov obračunskega
obdobja.
Razmerje med stroški, zalogami in odhodki prikazujemo v spodnji shemi:
STROŠKI
=
STANJE
ZALOG
+
ODHODKI
(UČINKI)
Analitična delitev odhodkov
Podjetje razčlenjuje odhodke na:
•
•
•
odhodke poslovanja
odhodke financiranje
izredne odhodke
Odhodke poslovanja obravnava podjetje na dva načina. Po funkcionalnih skupinah jih razčlenjuje na proizvajalne
stroške prodanih količin in v trgovinski dejavnosti na nabavno vrednost prodanih količin ter na splošne stroške
uprave, splošne stroške prodaje in neposredne stroške prodaje. Obravnava pa jih tudi kot vsoto stroškov v
67
obdobju, ki ji v trgovinski dejavnosti prišteje nabavno vrednost prodanih količin, to vsoto pa poveča za stroške v
začetni zalogi proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjša za stroške v končni zalogi proizvodov in
nedokončane proizvodnje. Stroški obresti so izključeni iz odhodkov poslovanja.
Odhodke financiranja sestavljajo stroški obresti21, dani kasaskonti, stroški odpisov dolgoročnih in kratkoročnih
finančnih naložb, negativne tečajne razlike v razmerah, ko ni domače inflacije, in druge postavke, med katerimi je
najpomembnejše pokritje revalorizacijskega primanjkljaja. Za potrebe analize razčlenjuje podjetje odhodke
financiranja na del, ki je povezan z nastajanjem prihodkov od poslovanja, in del, ki je povezan z nastajanjem
prihodkov od financiranja.
Podjetje ločeno izkazuje tiste odhodke financiranja, ki se pojavljajo iz razmerij s povezanimi podjetji v skupini, za
katero se sestavlja skupinski (konsolidirani) izkaz uspeha.
Izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke22 in postavke iz preteklih obračunskih obdobij, ki v obračunskem
obdobju zmanjšujejo celotni poslovni izid pod tistega, ki izhaja iz rednega delovanja podjetja. Med izrednimi
odhodki je tudi znesek izgube iz prejšnjih let, ki ga namerava podjetje poravnati v obračunskem obdobju.
Kot izredni odhodek izkazuje podjetje oblikovanje rezervacij za kritje možne izgube, če je:
verjetno, da bodo bodoči dogodki potrdili, da bo, po upoštevanju vseh možnih rešitev, prišlo do
zmanjšanja vrednosti kakega sredstva ali do nastanka dolga na dan bilance stanja, in
moč razumno oceniti znesek možne izgube.
Podjetje mora pojasniti vse vrste odhodkov, ki jih prikazuje pri svojem poročanju.
MERJENJE (VREDNOTENJE) ODHODKOV
Normalnemu vrednotenju zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje po proizvajalnih stroških ustrezajo odhodki
poslovanja, sestavljeni iz proizvajalnih stroškov, ki se ne zadržujejo več v teh zalogah, ter iz vseh v obračunskem
obdobju na novo obračunanih stroškov uprave in prodaje.
Pri enakomerni proizvodnji in neenakomerni prodaji se v krajših obdobjih dosega normalnejši poslovni izid, če se
zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje vrednotijo po zoženi lastni ceni23. V tem primeru so odhodki
poslovanja sestavljen iz zožene lastne cene prodanih količin in iz vseh na novo obračunanih neposrednih stroškov
prodaje.
Pri enakomerni prodaji in neenakomerni proizvodnji se v krajših obdobjih dosega normalnejši poslovni izid, če se
zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje vrednotijo po spremenljivih stroških. V takem primeru so odhodki
poslovanja sestavljeni iz spremenljivih stroškov prodanih količin in iz vseh na novo obračunanih stalnih stroškov.
V okviru obeh skrajnih odmikov od normalnega vrednotenja zalog lahko podjetje uporabi tudi druge možnosti, ki
nato vplivajo na merjenje odhodkov v posameznem obračunskem obdobju. Nekatere naravne vrste stroškov, ki bi
sicer lahko bile sestavine proizvajalnih stroškov, se lahko izključujejo iz vrednotenja zalog in nedokončane
21
Pri danih obrestih je treba v inflacijskih razmerah pojasniti del, ki gre med odhodke financiranja, in del, ki se šteje
kot postavka črpanja revalorizacijskega izida. Če to ni razvidno iz izvirne listine, si je treba pomagati z indeksom cen
na malo. Obresti, ki se štejejo kot odhodek financiranja, so vedno le ostanek od celotnega zneska.
22
Neobičajne postavke v okviru izrednih odhodkov izhajajo iz dogodkov ali poslov, ki so drugačni kot v rednem
delovanju podjetja in se ne pričakujejo redno in večkrat. Postavke iz preteklih obdobij se pojavljajo v okviru izrednih
odhodkov obračunskega obdobja kot posledice napak pri izdelavi računovodskih poročil enega ali več preteklih
obdobij.
Kot izredni odhodek se ne šteje v istem obračunskem obdobju izpeljani odpis dvomljivih in spornih terjatev, prav
tako pa tudi ne zmanjšanje vrednosti zalog ali vrednost popisnega primanjkljaja. Tak odpis je treba obravnavati kot
posebno vrsto stroškov in odhodkov poslovanja, tak primanjkljaj pa obravnavati pri preračunu vseh ustreznih
odhodkov poslovanja.
23
Zožena lastna cena vsebuje proizvajalne stroške, splošne stroške nabave, splošne stroške uprave in splošne
stroške prodaje, ne pa tudi neposrednih stroškov prodaje in stroškov financiranja.
68
proizvodnje ter štejejo takoj kot odhodki poslovanja. Isto velja za prekoračitve nekaterih vrst stroškov iz okvira
proizvajalnih stroškov nad njihov normalni znesek.
Prenos stroškov z zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje na prodane količine ter prenos nabavne vrednosti
trgovskega blaga in materiala na prodane količine se opravi z uporabo metode drsečih poprečnih cen, tehtanih
poprečnih cen, fifo ali lifo. Če se uporabljajo stalne (ocenjene, standardne) cene, je treba upoštevati tudi sorazmerni
del odmikov.
Odpisi vrednosti zalog in terjatev se pojavljajo v znesku, ki je obračunan v istem obdobju, popisni presežki in
popisni primanjkljaji, za katere ni osebne odgovornosti, pa se upoštevajo pri preračunih ustreznih odhodkov
poslovanja.
Realne obresti se pojavljajo med odhodki financiranja v znesku, ki je obračunan v istem obračunskem obdobju,
razen če so vključene med opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena dolgoročna sredstva.
Izredni odhodki se pojavlja o v dejansko nastalih zneskih, razen v primeru možne izgube v prihodnosti. Znesek
možne izgube se opira na razpoložljive informacije v trenutku, ko se izkaže med izrednimi odhodki, pri tem pa se
upošteva posamezen bodoči posel, v zvezi s katerim je izguba pričakovana, ali skupina podobnih poslov, od katerih
bodo le nekateri povzročili izgubo.
Uporabljeno metodo merjenja odhodkov mora podjetje pojasniti.
PRESOJANJE VPLIVA ODHODKOV NA POSLOVNE ODLOČITVE
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o odhodkih
Vsebina vrednosti
Vrednost odhodkov v izkazu uspeha prikazuje stroške materiala in storitev vsebovane v prodanih učinkih in tiste
odhodke, ki se skladno s sprejetimi računovodskimi usmeritvami in predpisi ne morejo razmejevati na zalogah ali
časovnih razmejitvah.
V primeru, da so oblikovani odhodki v različnih vrednostih od njihove realne vrednosti se učinki kažejo v povezanih
kategorijah sredstev in njihovih virov.
Presojanje vsebine
Pri presojanju vsebine obravnavane bilančne kategorije si pomagamo s:
•
•
Kazalniki obračanja
Kazalniki gospodarnosti
69
Primerjamo:
•
•
•
•
Dodatna sodila:
Vplivi izkazovane vrednosti odhodkov na poslovne odločitve
Možna stanja so:
ODHODKI
IZKAZOVANA VREDNOST
V IZKAZU USPEHA
VPLIV NA IZKAZOVANO
AKTIVO
PASIVO
PREMAJHNA
PREVISOKA
-
PREVISOKA
PREMAJHNA
-
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
tvegano / netvegano
tvegano:
skrita izguba:
ugotovi
učinek
prevrednotenja
netvegano:
skrita rezerva
70
PRIHODKI
OPREDELITEV PRIHODKOV
Analitična delitev prihodkov
Podjetja razčlenjujejo prihodke na:
•
•
•
prihodke od poslovanja
prihodke od financiranje in
izredne prihodke.
Vsoto prihodkov od poslovanja in prihodkov od financiranja opredeljujemo kot redne prihodke. V načelu so
seštevek zmnožkov prodanih poslovnih učinkov z njihovimi cenami z upoštevanjem vseh ustreznih popravkov.
Prihodke od poslovanja sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala
ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen prihodkov od financiranja na tej podlagi), če je realno
pričakovati, da bodo plačane. Če ob prodaji ali ko je storitev opravljena, ni realno pričakovati, da bodo prihodki
plačani, se njihovo upoštevanje začasno odloži oziroma se prikažejo na kontih kratkoročnih pasivnih časovnih
razmejitev. Prometni davek se ne šteje kot prihodek od poslovanja, ampak kot odtegnjena obveznost.
Prihodki od poslovanja se razčlenjujejo na prihodke iz prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) in
prihodke iz prodaje trgovskega blaga in materiala, vsi pa tudi na prihodke iz kupcem zaračunane prodaje ter
subvencije, dotacije, regrese, kompenzacije, premije in podobne prihodke, kolikor se nanašajo na prodane količine
in njihove stroške.
Podjetje ločeno izkazuje prihodke od poslovanja iz razmerij s povezanimi podjetji v skupini, za katero se sestavlja
skupinski (konsolidirani) izkaz uspeha.
Prihodki se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšani za popuste, odobrene
ob prodaji ali kasneje24.
24
Za upravičenost do izkazovanja prihodkov iz prodaje ni pomembno niti plačilo ob prodaji niti kupčev fizični
prevzem kupljenih količin, temveč le ugotovitev prodajne vrednosti prodanih količin. Prihodki iz prodaje se v trenutku
prodaje zmanjšajo za dane popuste, ki so razvidni iz računa ali druge listine, kasneje pa za prodajno vrednost
vrnjenih količin in pozneje odobrene popuste. Odobreni kasaskonto se obravnava kot odhodek financiranja, prejeti
kasaskonto pa kot prihodek od financiranja.
Prodajno vrednost je treba v računu tako razčleniti, da jo je mogoče pravilno razporediti med posamezne vrste
prihodkov.
Če kupec prevzame lastništvo nad kupljenim blagom in sprejme račun, dobava blaga pa je na njegovo zahtevo
odložena, se prodajalcu lahko priznajo prihodki, če kaže, da bo do izročitve prišlo, in če je blago, za katerega izročitev
gre, v trenutku priznanja prihodkov že na razpolago in pripravljeno za izročitev.
Če je nastanek terjatve za poslano blago vezan na kupčev prevzem, se prihodki priznajo šele po tistem, ko kupec
uradno prevzame pošiljko oziroma ko poteče rok za njeno zavrnitev.
Če ima pri prodaji na malo kupec neomejeno pravico do vračila blaga, se prihodki ob prodaji sicer priznajo, vendar je
treba v breme odhodkov poslovanja vzpostaviti namensko rezervacijo glede na izkušnje v preteklosti.
Pri konsignacijski prodaji, kjer se prejemnik zaveže prodati blago v izročiteljevem imenu, se prihodki priznajo šele po
tistem, ko prejemnik proda blago komu drugemu.
Pri prodaji za plačilo vnaprej, ko prodajalec izroči blago kupcu šele po plačilu zadnjega obroka, se prihodki praviloma
priznajo šele ob izročitvi blaga.
Kadar se vnaprej prejme plačilo za blago, ki ga ni v zalogi, se lahko prihodki priznajo šele ob izročitvi blaga kupcu.
Kadar se blago prodaja na obroke, se prihodki iz prodaje priznajo samo v velikosti prodajne cene v trenutku prodaje.
Obresti, vključene v posamezne obroke, se vštevajo med prihodke od financiranja v sorazmerju s poravnanimi
obveznostmi kupcev do prodajalca.
Kadar prodajna cena blaga ne vključuje tudi stroškov vgradnje, se prihodki od vgradnje priznajo, šele ko je
opravljena.
71
Prihodki od financiranje25 se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami. Prihodke
od financiranja sestavljajo dobljene obresti in dividende ali drugi deleži iz dobička drugih podjetij, če ne obstaja
utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti in plačljivosti. Med drugimi prihodki od financiranja je tudi
znesek pozitivnih tečajnih razlik pri kratkoročnih terjatvah iz poslovanja. Prihodki od financiranja se razčlenjujejo
na tiste, ki niso odvisni od poslovnega izida drugega podjetja oziroma pravne osebe (prejete obresti), in one, ki so
odvisni od njega (prejete dividende in podobno).
Podjetje izkazuje ločeno tudi prihodke od financiranja iz razmerij s povezanimi podjetji v skupini, za katero se
sestavlja skupinski (konsolidirani) izkaz uspeha.
Izredne prihodke26 sestavljajo neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij, ki v obračunskem
obdobju povečujejo celotni poslovni izid nad tistega, ki izhaja iz rednega delovanja podjetja. Med izrednimi
prihodki so tudi tisti, ki so dobljeni za poravnavo izgube iz prejšnjih let, razen če gre za uporabo lastnih rezerv.
V zvezi z oblikovanjem prihodkov je treba upoštevati:
Metoda izpolnjenosti pogodbe je obračunska metoda, po kateri se priznavajo prihodki šele takrat, ko je
prodaja blaga ali storitev oziroma del po pogodbi dokončana ali skoraj v celoti dokončana.
Metoda stopnje dokončanosti del je obračunska metoda, po kateri se priznavajo prihodki sorazmerno s
stopnjo izpolnitve pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev in del.
S finančnim najemom, na podlagi katerega izkazuje najemodajalec prihodke od financiranja, je mišljen
najem, s katerim se prenesejo na najemojemalca vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva nad
stvarjo, prenos lastništva pa ni nujen, čeprav lahko pride tudi do njega. Tak najem se običajno ne more
odpovedati ter zagotavlja najemodajalcu povrnitev njegove naložbe v najem in še dobiček. V primeru
finančnega najema pretvori najemodajalec svoja sredstva v finančno naložbo v najemojemalca. Taka
naložba se izkaže kot razlika med seštevkom zneska dogovorjene najemnine in nezajamčene preostale
vrednosti sredstva ter zneskom v najemnino vključenih prihodkov od financiranja.
Za poslovni najem pa se šteje vsak najem, ki ni finančni. Pri njem izkazuje najemodajalec v najem dana
sredstva še naprej kot svoja osnovna sredstva, najemnine pa kot prihodke od poslovanja.
Podjetje mora pojasniti vse vrste prihodkov, ki jih izkazuje.
MERJENJE (VREDNOTENJE) PRIHODKOV
Prihodki iz prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v
računih in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Za njihovo izkazovanje morajo
biti izpolnjeni tile pogoji:
da je prodajalec prenesel na kupca vsa tveganja in pravice, ki izhajajo iz lastništva stvari,
da ni večje negotovosti glede prejema plačila kupnine,
da ni večje negotovosti glede stroškov, ki se nanašajo na prodane količine,
da ni večje negotovosti glede možnosti za vračilo prodanih količin.
Prvotno izkazani prihodki se zmanjšajo tudi za vračila prodanih količin.
Kadar prodajna cena proizvoda vključuje tudi stroške servisiranja v garancijskem roku, je treba del prodajne cene
pustiti kot odložene prihodke na kontih pasivnih časovnih razmejitev in jih izkazati kot prihodke, šele ko se takšni
stroški tudi pojavijo.
25
V inflacijskih razmerah je treba obresti iz finančnih naložb razločiti na del, ki gre med prihodke od financiranja, in
del, ki se šteje kot postavka oblikovanja revalorizacijskega izida. Če razločitev ni razvidna iz izvirne listine, si je
treba pomagati z indeksom cen na malo. Obresti, ki se štejejo kot prihodek od financiranja, so vedno le ostanek od
celotnega zneska.
26
Neobičajne postavke v okviru izrednih prihodkov izhajajo iz dogodkov ali poslov, ki niso običajni pri rednem
delovanju podjetja in se zato ne pojavljajo niti redno niti pogosto.
Postavke iz preteklih obdobij se pojavljajo v okviru izrednih prihodkov obračunskega obdobja kot posledice napak
ali pomanjkljivosti pri izdelavi računovodskih poročil za eno ali več preteklih obdobij.
Kot izredni prihodki se štejejo med drugim tudi presežki prodajnih vrednosti prodanih osnovnih sredstev nad
njihovimi neodpisanimi vrednostmi ter dotacije, subvencije in podobno, ki niso povezane s prodanimi količinami
oziroma zadevnimi stroški in tudi ne s pojavitvijo kakega sredstva. Za izredne prihodke pa se ne štejejo prihodki od
popisnih presežkov, ki jih je treba obravnavati v okviru preračuna odhodkov poslovanja.
72
Drugi prihodki, ki se nanašajo na dobljene subvencije, dotacije, regrese, kompenzacije, premije in podobno, se lahko
upoštevajo, če obstaja razumna gotovost, da bo podjetje izpolnilo pogoje, ki so v zvezi z njimi postavljeni, in jih bo
tudi prejelo.
Prihodki od opravljenih storitev, razen tistih, na podlagi katerih prihaja do prihodkov od financiranja, se merijo po
prodajnih cenah dokončanih storitev ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove
dokončanosti, navedenih v računu ali drugi listini. Po prodajnih cenah dokončanih storitev se določa velikost
prihodkov od tistih opravljenih storitev, ki se opravijo z enkratnim dejanjem, ali od storitev, ki jih sicer ni možno
opraviti z enkratnim dejanjem, vendar se ne morejo šteti za dokončane, če niso opravljena vsa pomembnejša dejanja,
potrebna za njihovo dokončanje. Po prodajnih cenah nedokončanih storitev se določa velikost prihodkov od tistih
opravljenih storitev, katerih izvršitev je vezana na izvršitev več samostojnih dejanj, tako da se lahko prihodki
priznavajo sorazmerno z dinamiko njihovega dokončevanja. V vsakem primeru morata biti izpolnjena pogoja:
da ne obstajajo nikakršni pomembni dvomi glede tega, da bo storitev opravljena in plačana,
da ne obstaja nikakršna pomembna negotovost glede stroškov, ki so ali bodo nastali pri opravljanju storitev.
Glede povečanja ali zmanjšanja teh prihodkov veljajo iste določbe kot za prihodke od prodaje.
V primeru dolgoročnih pogodb o gradbenih delih je priznavanje prihodkov na podlagi stopnje dokončanosti možno,
le če je mogoče oceniti končni rok izpolnitve pogodbe. V primeru dolgoročne pogodbe po stalnih cenah je želena
stopnja verjetnosti zagotovljena, če so izpolnjeni tile pogoji:
da je možno znesek vseh prihodkov, ki bodo po pogodbi plačani, realno oceniti,
da je možno realno oceniti stroške izvršitve pogodbe,
da je možno realno oceniti stopnjo dokončanosti pogodbe na dan začasnega obračuna,
da je možno stroške pogodbe jasno opredeliti, tako da se dejansko stanje lahko primerja s prejšnjimi
cenami.
V primeru dolgoročnih pogodb po načelu standardnih stroškov, povečanih za odstotek dobička, je želena stopnja
verjetnosti zagotovljena, če sta izpolnjena tale pogoja:
da se lahko nedvoumno določijo stroški po pogodbi in
da se lahko realno ocenijo stroški, ki se po pogodbi ne nadomestijo.
Stroški, vključeni v pogodbeni znesek, morajo vsebovati vse stroške, ki se nanašajo neposredno na pogodbo, ter
stroške, ki se nanašajo na pogodbo posredno in se lahko razporedijo na več pogodb. Izvajalec del mora za
razporejanje takih stroškov na posamezne pogodbe, sklenjene na podlagi enakih sodil, uporabiti isto metodo
razporejanja.
Kadar ob prodaji ali opravljanju storitve ni mogoče oceniti končnega realno možnega roka zapadlosti v plačilo, se
priznanje prihodkov odloži in odloženi prihodki prikažejo na kontih kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev. V
takih primerih se prihodki izkažejo šele ob prejemu denarja. Kadar ni dvomov glede končnega poplačila, se prihodki
priznajo v celoti ob prodaji, tudi če se gotovinsko plačilo opravi na obroke.
Kadar se dvomi o velikosti zneska prihodkov iz kakega posla, se prihodki ne priznajo, dokler se dvom ne odpravi.
Če obstaja realna verjetnost, da se bodo stroški lahko nedvoumno določili in nadomestili v sorazmerju z velikostjo
posla, se lahko odložijo in prikažejo med aktivnimi časovnimi razmejitvami ter kasneje poravnajo s prihodki.
Prihodki od financiranja se priznavajo samo, kadar ni pomembnih dvomov glede njihove velikosti ali poplačljivosti.
Obresti se računajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačani del glavnice in veljavno obrestno
mero. Dividende, dosežene v odvisnih podjetjih, se določajo po kapitalski metodi, ko je pridobljen delež iz
njihovega čistega dobička, dividende pridruženih podjetij pa po naložbeni metodi, ko si delničarji pridobe pravico
do njihovega izplačila.
Prihodki od financiranja so pri dajalcu v finančni najem tisti del prejetih najemnin, ki ustreza kaki stalni stopnji
donosnosti naložbe v najem. Ta se lahko določa bodisi v razmerju do najmanjše še ne plačane najemnine in
nezajamčene preostale vrednosti v finančni najem dane stvari, zmanjšane za še ne iztržene prihodke od financiranja
tega najema, bodisi v razmerju nasproti razliki med bodočimi prejemki in izdatki v zvezi s finančnim najemom. Pri
tem so v izdatkih zajeti izdatki za pridobitev stvari, ki so dane v finančni najem, za plačilo prometnih davkov in
obresti ter za vračilo glavnice, če financira najem kdo drug, ne pa tudi izdatkov za zavarovalne premije, za
73
vzdrževanje in drugih izdatkov, ki bremene najemojemalca. Prejemki pa vsebujejo prejete najemnine, preostalo
vrednost stvari in davčne prihranke pri najemu.
Izredni prihodki se priznavajo v dejanskih zneskih.
Uporabljeno metodo merjenja prihodkov mora podjetje pojasniti.
PRESOJANJE VPLIVA PRIHODKOV NA POSLOVNE ODLOČITVE
Analitični postopki za oblikovanje mnenja o prihodkih
Vsebina vrednosti
Vrednost prihodkov v izkazu uspeha prikazuje prihodke od prodanih učinkov, prihodke od financiranja in druge
prihodke. Najpomembnejši so prihodki od prodanih učinkov. Po vsebini so zmnožek neto prodajnih cen in količin
prodanih učinkov.
V primeru, da so oblikovani prihodki v različnih višinah od dejansko ustvarjenih se posledice pojavljajo v postavkah
bilance stanja. Če so bili prihodki prenizko izkazovani so v bilanci stanja skrite rezerve in v obratnem primeru skrite
izgube.
Presojanje vsebine
Pri presojanju vsebine obravnavane bilančne kategorije si pomagamo s kazalniki gospodarnosti.
Primerjamo:
•
•
•
•
Dodatna sodila:
Podobnih možnosti je še veliko. Pri poslovnih prihodkih, ki se fakturirajo je zanimiva primerjava med prometom
oblikovanih terjatev in oblikovanimi prihodki. Pri tem pa ne smemo zanemariti davščin. Načeloma mora biti
seštevek faktur enak seštevku oblikovanih poslovnih prihodkov in obračunanih davščin (davek od prometa
proizvodov in storitev).
Za podjetnika pa je bistveno, da spozna vpliv odmikov med realno in izkazovano vrednostjo obravnavane kategorije
na sprejemanje poslovne odločitve. Zato se pri ocenjevanju postavke osredotoča na ugotovitev odklona med
izkazovano in dejansko vrednostjo. Pri tem smo pod dejansko vrednostjo razumeli s predlaganimi analitičnimi
postopki ugotovljeno vrednost.
Vplivi izkazovane vrednosti prihodkov na poslovne odločitve
Možna stanja so:
74
PRIHODKI
IZKAZOVANA VREDNOST
V IZKAZU USPEHA
VPLIV NA IZKAZOVANO
AKTIVO
PASIVO
PREVISOKI
PREVISOKA
-
PRENIZKI
PREMAJHNA
-
VPLIV NA POSLOVNO
ODLOČITEV
Tvegano / netvegano
Tvegano:
Skrita izguba:
Nevarno, potrebno je
ugotovi
učinek
prevrednotenja
Netvegano:
Skrita rezerva
Prodajne cene so tiste, ki jih prodajalec proizvodov ali storitev kot poslovnih učinkov dosega na trgu oziroma pri
njihovem prevzemniku.
Če poslovni sistem daje kake popuste, je dosežena prodajna cena tista, ki je že znižana zanje.
75
POSLOVNI IZID
Poslovni izid je v glavnem razlika med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki v obračunskem obdobju. V
načelu se poslovni izid lahko ugotavlja na podlagi ustvarjanja poslovnih učinkov, na podlagi zaračunane prodaje ali
na podlagi plačane prodaje v obračunskem obdobju. Pri trgovinskih in storitvenih poslovnih sistemih v glavnem ni
razlike med prvo in drugo metodo. Razlika pa nastopa pri proizvajalnih proizvodnih sistemih.
Zraven razlike med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki pa poslovni izid sestavljajo tudi razlika med
finančnimi prihodki in odhodki ter izrednimi prihodki in odhodki.
76

vpliv vrednotenja ekonomskih kategorij na poslovne odlocitve

Transcription

Similar documents

VLOGA ZA ODOBRITEV FINANCIRANJA

Grenak delavski davek v stečajih (PDF, 712 KB)

NAVODILA ZA UPORABO COBISS

uspeH podjetja temelji Na oBvladovaNju tveGaNja

LETNO POROČILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA 2011

INSOLVENČNI POSTOPKI

LETNO POROČILO DRUŽBE BIG BANG, D. O. O., ZA LETO 2013

Poslovanje in izterjava v EU - Gospodarska zbornica Slovenije

Predlog za začetek prisline poravnave, Irena Viher

Jerebova 2, 8000 Novo mesto St 2867/2014 SKLEP o začetku