INSOLVENČNI POSTOPKI

INSOLVENČNI POSTOPKI
mag. Lidija Robnik
KAJ SO INSOLVENČNI POSTOPKI ?
z
z
z
prisilna poravnava
stečaj in osebni stečaj
likvidacija
ZAKONODAJA IN PRAVNE PODLAGE
z
z
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih
zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP)
KRIZA V PODJETJU
v primeru, ko se začnejo v podjetju
pojavljati težave in začnemo razmišljati o
morebitnem prenehanju poslovanju moramo
narediti:
–
–
diagnozo nastajajoče krize in
sprejeti ukrepe za ugotovitev vzrokov krize.
ZNAKI KRIZE (1)
z
z
z
z
z
Poslovni znaki so:
naraščajoča izguba
padanje obsega prodaje
povečanje zadolženosti
padec likvidnosti
znatno zmanjšanje tržnega deleža.
ZNAKI KRIZE (2)
z
z
z
z
Organizacijski znaki so:
nestvarne računovodske informacije
naraščajoči strah poslovodstva
pospešena fluktuacija dobrih kadrov
odsotnost strateškega načrtovanja.
VZROKI KRIZE
- ZUNANJI VZROKI
z
z
z
z
z
spremembe na trgu
konkurenčni boj
spremembe ekonomske politike države,
politične spremembe in spremembe
zakonodaje
družbene spremembe
tehnološke spremembe
VZROKI KRIZE
- NOTRANJI VZROKI
z
z
z
z
z
z
z
premajhen pomen vizije ali neupoštevanje vizije
poslovanja
nesposobnost opravljanja potrebnih delovnih nalog
nesposobnost delegiranja določenih nalog
(centralizacija ključnih delovnih nalog)
neusklajenost poslovnih funkcij
pomanjkanje strokovnega kadra
pretirana rast podjetja
stil vodenja
VZROKI STEČAJEV
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
nezadostni lastni viri,
rast stroškov zaposlenih,
napake v upravljanju in vodenju,
zmanjšanje prodaje (izvoza),
zmanjšanje potrošnje na domačem trgu,
porast bančnih stroškov,
pomanjkanje finančnih virov,
slabo plačevanje kupcev,
plačilne nesposobnost drugih podjetij,
napačne odločitve o investicijah.
UGOTAVLJANJE KRIZE
opazovanje in diagnoze
ANALIZA POSLOVANJA
z
z
z
z
z
z
spremljanje in ocenjevanje nabave
spremljanje in ocenjevanje zaposlenih
spremljanje in ocenjevanje proizvodnje
spremljanje in ocenjevanje prodaje
spremljanje in ocenjevanje financiranja
spremljanje in ocenjevanje uspešnosti
poslovanja
POSTOPKI V KRIZI POSLOVANJA
z
z
analiza organizacije
analiza krize s pomočjo kazalnikov in
določitev stopnje krize v podjetju.
PROGRAM UKREPOV
z
z
z
z
prodaja
stroški
učinkovitost delovnih sredstev in
plačilna sposobnost
UKREPI NA PODROČJU PRODAJE
z
z
z
z
z
z
z
z
prodajna vrednost (cena, količina, popusti)
načini in oblike trženja (osebni stik s končnimi kupci)
izbor ključnih vrst blaga in storitev (prodajni asortima)
kvaliteta in cenovna strategija
iskanje naročil pri obstoječih in novih kupcih (povečanje
obsega nabav)
spremembe v prodajnih poteh
promocije in motiviranje prodaje
tesnejša povezanost prodaje s proizvodnjo.
UKREPI NA PODROČJU STROŠKOV
z
z
z
z
z
z
z
pravilna delitev stroškov (fiksni, variabilni, posredni,
neposredni)
prag rentabilnosti
zniževanje po vrstah stroškov (strateško, operativno ali
oboje skupaj)
spremembe v tehnologiji in materialih ter storitvah,
povezovanje z dobavitelji (iskanje novih – mreženje)
spremljanje nabavnih cen in dogovor o popustih glede na
količino
varčevanje ipd.
UKREPI NA PODROČJU UČINKOVITOSTI
DELOVNIH SREDSTEV
z
z
z
z
z
načrtovanje in krmiljenje proizvodnega procesa
v večji učinkovitosti
odprava ozkih grl v proizvodnji
zagotavljanje ustrezne oskrbe s surovinami,
materiali, energijo, storitvami in delovni silo
boljše vzdrževanje delovnih sredstev
sprememba organizacije proizvodnega dela ipd.
UKREPI NA PODROČJU PLAČILNE
SPOSOBNOSTI
(1)
z
z
z
z
z
z
mesečno in dnevno načrtovanje denarnega toka
strožji finančni nadzor (prejemki, izdatki)
dnevno sodelovanje z prodajo in nabavo
sodelovanje z kupci in dobavitelji glede načinov in rokov
plačil
nadzor nad instrumenti zavarovanja terjatev in
obveznosti
tesnejše sodelovanje z finančnimi institucijami (iskanje
cenejših virov financiranja in oblik zavarovanja)
UKREPI NA PODROČJU PLAČILNE
SPOSOBNOSTI
(2)
z
z
z
z
z
z
z
z
dajanje finančnih popustov s pomočjo temeljite analize
vzdrževanje čim manjših količin vseh vrst zalog
skrajševanje vezave sredstev (koeficienti obračanja)
učinkovitejša izterjava (ugotavljanje bonitete kupcev)
povečanje gotovinske prodaje
varčevanje
zmanjševanje investicijskih izdatkov
odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja ipd.
FINANČNE TEŽAVE PRI POSLOVANJU
z
z
z
z
nelikvidnost
plačilne nesposobnost
kapitalska neustreznost
prezadolženost
ZAGOTAVLJANJE FINANČNEGA
POSLOVANJA - NAČELA
z
z
z
z
z
z
rentabilnost
zanesljivost
likvidnost
solventnost (plačilna sposobnost)
kapitalska ustreznost
obvladovanje tveganj (likvidnostno,
komercialno - tržno, obrestno, valutno,
izpostavljenost panoge ipd.)
POMEN KODEKSA POSLOVNO FINANČNIH
NAČEL
zajema:
z celovit zapis pravil o organiziranju in
delovanju finančne funkcije,
z logiki finančnega odločanja,
z oblikovanju informacij in
z izvajanje finančnih odločitev
TRAJNA NELIKVIDNOST
z
z
z
pravna oseba, podjetnik ali zasebnik - če več kot dva
meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem
znesku, ki presega 20 % zneska obveznosti, ki so izkazane v
letnem poročilu za zadnje poslovno leto.
potrošnik - če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali
več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove
plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v
obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev.
Nezaposlena oseba - če ne prejema nobenih drugih rednih
prejemkov ter več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo
obveznosti, ki presegajo 1.000 eurov.
PLAČILNA SPOSOBNOST
z
z
kratkoročna plačilna sposobnost
dolgoročna plačilna sposobnost
UKREPI KRATKOROČNE PLAČILNE
SPOSOBNOSTI
z
z
z
z
prejemki (zmanjšanje ali povečanje)
Izdatki (zmanjšanje ali povečanje)
usklajevanje prejemkov in izdatkov
(načrtovanje)
kratkoročno tveganje
UKREPI DOLGOROČNE PLAČILNE
SPOSOBNOSTI
lastniški kapital (zmanjšanje ali povečanje)
donos lastniškega kapitala (zmanjšanje ali
povečanje)
dolgoročna sredstva (zmanjšanje ali povečanje)
finančne naložbe (zmanjšanje ali povečanje)
terjatve in dolgovi (zmanjšanje ali povečanje)
obvladovanje tveganj (kreditno, tržno, operativno,
likvidnostno)
z
z
z
z
z
z
KAJ POMENI KAPITALSKA USTREZNOST ?
z
z
izračunamo jo tako, da primerjamo dolgoročne vire v
primerjavi z obratnim kapitalom
Vedno moramo razpolagati z dovolj dolgoročnih
virov glede na obseg in vrste poslov ter upoštevati
tveganja
Naloga poslovodstva je, da sproti spremlja
doseganje kapitalsko ustreznost!
KAJ POMENI PREZADOLŽENOST ?
z
dolgovi presegajo vrednost premoženja in ne
morejo biti poplačani
VLOGA POSLOVODSTVA
ZFPPIPP od poslovodstva terja, da redno spremlja poslovanje ter
sproti ugotavlja ustrezno plačilno sposobnost z vso svojo
profesionalno in poslovno finančno strokovnostjo.
Poslovodstvo mora redno spremljati bilanco stanja, izkaz poslovnega
izida in predvsem izkaz denarnih tokov. Pomembno je, da so v
računovodskih izkazih prikazana vsa resnična stanja in prav tako zajeti
vsi poslovni dogodki.
Sankcija za opustitev nalog je odškodninska odgovornost članov
poslovodstva in nadzornega sveta, za škodo, ki pri tem nastane.
Dodajo se še stroški, kazni, ki jih podjetje plača zaradi
nepravočasnega izpolnjevanja svojih obveznosti. poleg tega lahko
člane poslovodstva zadene tudi odškodninska odgovornost v razmerju
do upnikov podjetja.
VLOGA NADZORNEGA SVETA
z
z
člani nadzornega sveta morajo redno
preverjati ali:
je podjetje kratkoročno in dolgoročno plačilno
sposobno in
poslovodstvo ravna v skladu s pravili, ki so
določena v ZFPPIPP.
PRISILNA PORAVNAVA
načrta finančnega prestrukturiranja
vodstvo poda predlog ukrepov za
doseganje:
- plačilne sposobnosti
- zmanjšanje ali odložitev obveznosti,
- dokapitalizacija (vplačila, konverzija
terjatev)
POSTOPKI PRISILNE PORAVNAVE
Naloga poslovodstva je, da sproži postopek prisilne poravnave,
če verjame (več kot 50 %), da so možnosti sanacije podjetja.
V kolikor možnosti niso vidne mora poslovodstvo v treh
delovnih dneh vložiti popoln predlog za začetek stečaja.
V kolikor so možnosti vidne za sanacijo podjetja skozi postopek
prisilne poravnave, vendar ni sprejet sklep skupščine za
dokapitalizacijo oz. družbeniki ali delničarji ne vplačajo v roku,
mora poslovodstvo vložiti popoln predlog za prisilno poravnavo
v treh mesecih po nastanku plačilne nesposobnosti.
REDNA PLAČILA ZA POSLOVANJE
z
z
z
z
terjatve upnikov do družbe, ki so postopku zaradi
insolventnosti prednostne terjatve
tekoča plačila stroškov rednega poslovanja družbe
(elektrika, voda ipd.)
tekoče dobave blaga ali storitev, potrebnih za redno
poslovanje družbe,
davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov
in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunavati in
plačati v skladu s predpisi.
POSLOVANJE DOLŽNIKA V POSTOPKU
PRISILNE PORAVNAVE (1)
z
z
z
z
razpolagati s premoženjem, razen v obsegu
potrebnem za opravljanje poslov,
najemati posojil in dajati kreditov,
dajati poroštev in garancij,
opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih
posledica bi bilo neenakopravno
obravnavanje upnikov.
POSLOVANJE DOLŽNIKA V POSTOPKU
PRISILNE PORAVNAVE (2)
z
z
z
ne sme prodati premoženje, ki ga ne potrebuje pri
svojem poslovanju, če je prodaja skladna s
finančnim načrtom prestrukturiranja,
ne sme najemati posojila ali kredite, vendar največ v
višini potrebnih likvidnih sredstev za redno
poslovanje.,
stroški in posledično potrebna likvidna sredstva
praviloma ne smejo biti višja od povprečnih
mesečnih stroškov iz finančnega načrta
prestrukturiranja.
POROČANJE V POSTOPKU PRISILNE
PORAVNAVE
z
z
z
z
opis izvedenih ukrepov finančnega prestrukturiranja ter njihovih
učinkov na kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost,
skupni znesek plačil terjatev upnikov, na katere učinkuje
prisilna poravnava, ter delež v katerem so bile terjatve
poplačane,
bilanco stanja, trimesečni izkaz poslovnega izida in izkaz
denarnih tokov ter
izjavo poslovodstva, da dolžnik ni opravil nobenega dejanja,
zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v
enakem položaju, obravnavani neenako.
RAČUNOVODSKO SPREMLJANJE PRISILNE
PORAVNAVE
z
z
pokriti preneseno izgubo in
za morebitno razliko do celotnega zneska obveznosti
oblikovati kapitalske rezerve.
Oblikovanje kapitalskih rezerv je, da ne smemo
izvesti rednega zmanjšanja osnovnega kapitala prej
kot v desetih letih po pravnomočnosti sklepa o
potrditvi prisilne poravnave in tudi ne pred potekom
roka za izpolnitve vseh obveznosti po potrjeni prisilni
poravnavi.
PRIJAVA TERJATEV
Pomembno je, da upniki pravilno in pravočasno
prijavijo svoje terjatve.
Če jih ne izgubijo pravico do glasovanja in NE do
SORAZMERNEGA poplačila.
Rok je en mesec od objave oklica o uvedbi postopka
prisilne poravnave.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOSRT
z
z
osebna odškodninska odgovornost članov
poslovodstva,
če ima poslovodstvo več članov, so ti upnikom
solidarno odškodninsko odgovorni.
Škoda se ugotovi, kot razlika med višino terjatve in
dejansko prejetim poplačilom v stečajnem postopku.
Dolžnost poslovodstva in njena kršitev, iz katere
izhaja protipravno ravnanje, je, da pravočasno izvrši
opravila in s tem vsaj predlaga možnosti za sanacijo.
VIŠINA ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI
(1)
Odškodninska odgovornost je omejena do višine dvakratnega
skupnega zneska vseh prejemkov člana poslovodstva za
opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v
letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje.
Najnižji znesek, za katerega odgovarja član poslovodstva
ali nadzornega sveta je:
–
–
–
150.000 € pri velikih družbah,
50.000 € pri srednje velikih družbah in
20.000 € pri majhnih družbah ali drugi pravni osebi.
VIŠINA ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI
(2)
V primeru, da član poslovodstva plača odškodnino,
ima pravico v stečajnem postopku nad podjetjem
terjati vračilo plačanega. Ker gre za navadno terjatev
bo v stečaju prejel le določen odstotek te terjatve, bo
v veliki meri sam plačal škodo.
V izogib takšnim primerom se je razvilo zavarovanje
odškodninske odgovornosti za uprave in člane
nadzornih svetov.
STEČAJ
Nemalo katera družba bi ohranila svojo dejavnost,
če bi poslovodstvo ali lastniki dovolj hitro prijavili
stečaj nad njo.
Zavlačevanje s stečajem najbolj škoduje tistim, ki jih
lahko proglasimo »z zdravim delom družbe«.
Družba, ki je na pragu stečaja, se rešuje z likvidnimi
sredstvi, pošteno vrednostjo družbe, ki je ponavadi
zaradi špekulativnih namenov dokaj nizka.
VLOGA STEČAJNEGA UPRAVITELJA
Stečajni upravitelj ima prvo nalogo, ki jo mora
narediti, da naredi otvoritveno bilanco stanja,
iz katere se nesporno vidi, kaj in kateri upniki
so prijavili v stečajno maso.
Prav tako se ustavi agonija in nadaljnje
uničevanje kapitala.
PRIJAVA TERJATEV
Upniki morajo v roku treh mesecev ob objavi
oklica o začetka stečajnega postopka nad
dolžnikom prijaviti svoje terjatve v stečajno
maso.
Prijavijo terjatev, izračun obresti in stroške
postopka.
KAJ SE ZGODI, ČE TERJATEV UPNIKI NE
PRIJAVIJO V STEČAJN O MASO
Vedeti moramo, da upniki, ki ne prijavijo svojih
terjatev, izgubijo prav vse.
V svojih poslovnih knjigah bodo morali terjatve
odpisati – to so davčno nepriznani odhodki.
To pomeni, da upniki odvedejo državi davek na
dodano vrednost in prav tako bodo plačali ob koncu
leta davek od dohodka pravnih oseb, čeprav terjatev
niso dobili in jih nikoli ne bodo dobili plačane.
NAMEN STEČAJA
Omogočiti nadaljevanje poslovanja zdravih jeder
družbe.
Družbe, ki so kapitalsko ustrezne in plačilno
sposobne, lahko poslujejo in rastejo v drugi skupini
ali v lasti sposobnejših.
Zdravi del družbe ima, če je izločena iz »nezdrave
družbe«, boljšo boniteto in ima večjo tržno
vrednost.
VRSTE UPNIKOV
z
z
z
z
upniki z nezavarovanimi prednostnimi terjatvami
upniki z nezavarovanimi podrejenimi terjatvami
upniki z nezavarovanimi navadnimi terjatvami upniki
z zavarovanimi terjatvami - ločitveni upniki
izločitveni upniki in
upniki s terjatvami, ki se poplačajo kot stroški
stečajnega postopka
KRIZNI POSLOVODJE
morajo znati dovolj zgodaj odrezati
poškodovane in umrle dele družbe.
Če čakajo predolgo in dovolijo neskrbno
poslovanje, je mnogokrat prepozno, zato so
mnogi stečajni upravitelji tako imenovani
»pogrebniki, ki morajo končati delo, ki so ga
drugi zagnali«.
OSEBNI STEČAJ
z
z
z
z
Postopek osebnega stečaja se lahko vodi
nad premoženjem vsake fizične osebe,
kot so:
potrošniki,
podjetniki,
zasebniki ali
fizične osebe.
POPIS DOLŽNIKOVEGA PREMOŽENJA (1)
z
potrebno je narediti poročilo o stanju
dolžnikovega premoženja, ki mora biti
priloženo predlogu za začetek postopka, če
je dolžnik sam predlagatelj, ali priložiti izjavo
o razlogih za začetek postopka ali naroku, če
je predlagatelj druga oseba
POPIS DOLŽNIKOVEGA PREMOŽENJA (2)
z
poročilo mora vsebovati vse premoženje
dolžnika, podatke o transakcijskih računih,
podatke o skupnem mesečnem znesku
plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov
ter njihovih izplačevalcih z izjavo, da je v
popisu navedeno vse premoženje dolžnika in
vse računi, za katere ve. Podpis na poročilo
mora biti notarsko overjen
ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA (1)
z začetkom stečajnega postopka se omeji
poslovna sposobnost stečajnega dolžnika,
saj ne more sklepati pogodb in opravljati
drugih pravnih poslov, katerih predmet je
razpolaganje z njegovim premoženjem, ki
spada v stečajno maso.
ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA (2)
brez soglasja sodišča ne more najeti posojil,
dajati poroštev, odpreti novega
transakcijskega računa ter se ne more
odpovedati dediščini ali drugim
premoženjskim pravicam
ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA (3)
Stečajni upravitelj mora naslednji dan po
začetku stečajnega postopka odpreti račun
upravitelja, preko katerega sme spremljati
vplačila na podlagi unovčenja in upravljanja
stečajne mase in izvajati izplačila samo
glede stroškov postopka in plačila upnikov v
stečajnem postopku.
ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA (4)
Sredstva na računu so izločena iz
premoženja stečajnega upravitelja in njegovi
upniki po teh sredstvih ne morejo poseči.
OBLIKOVANJE STEČAJNE MASE
Pri oblikovanju stečajne mase pri fizični osebi je posebnost, da
prejema stalne prejemke (plača, pokojnina, nadomestila), ki v
času trajanja stečajnega postopka tvorijo, poleg premoženja iz
popisa premoženja, stečajno maso.
Sodišče mora s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, določiti
kolikšen del plače ali drugega stalnega prejemka je
izplačevalec dolžan plačati na račun upravitelja.
Sodišče sprejme sklep o zasegu denarnega dobroimetja in
naloži banki, da prenese denarna sredstva v dobro računa
upravitelja.
LIKVIDACIJA
Likvidacija je eden izmed načinov prenehanja
pravne osebe. Družba lahko preneha tudi na
podlagi stečajnega postopka, s pripojitvijo k drugi
družbi ali z združitvijo.
Poznamo dve obliki likvidacije:
zprostovoljno (izvede pravna oseba sama) in
zprisilno (izvede sodišče, neodvisno od volje
pravne osebe).
NAMEN LIKVIDACIJE
Glavni cilj likvidacije družbe je razdelitev
premoženja med upnike, ko je ta poplačala
vse svoje obveznosti do upnikov v celoti. V
kolikor upniki v likvidacijskem postopku ni
mogoče poplačati, se uvede stečajni
postopek.
RAČUNOVODSTVO V POSTOPKU
LIKVIDACIJE
Naredimo na dan začetka likvidacijskega
postopka začetno bilanco stanja. Na ta dan
mora biti narejen tudi popis sredstev in
obveznosti do virov sredstev.
Po zaključenem postopku likvidacije
naredimo še končno bilanco stanja – ko jo
predložimo registrskemu sodišču dosežemo,
da sodišče podjetje izbriše iz registra
gospodarskih družb.
PRENEHANJE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU
gre za prenehanje družbe brez likvidacije, ki poteka po hitrem
postopku, zato so stroški bistveno manjši.
Vsi družbeniki morajo predlagati registrskem organu izbris
družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o
prenehanju s skrajšanim postopkom.
Priložijo tudi notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev o tem,
da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa
razmerja z delavci in prevzemajo obveznost plačila morebitnih
preostalih obveznosti družbe.
PRENEHANJE DRUŽBE Z IZBRISOM BREZ
LIKVIDACIJE
z
z
z
z
če gospodarska družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni
predložila svojega letnega poročila agenciji in podatkov iz
letnega poročila,
če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse
svoje obveznosti
če pri vsaki pravni osebi, če je kot njen poslovni naslov v sodni
register vpisan naslov na katerem ne sprejema uradnih poštnih
pošiljk ali je na tem naslovu neznana,
na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni
dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali ne obstaja.
Postopki statusnega preoblikovanja –
osnovne oblike
z
z
z
z
združitev (spojitev ali pripojitev)
delitev (razdelitev, oddelitev ali izčlenitev)
prenos premoženja
sprememba pravnoorganizacijske oblike.
Kadar gre za združitev več družb v eno družbo, se
sredstva, dolgovi in kapital prenesejo od prevzetih
družb na prevzemno družbo.