VLOGA UPRAVITELJA V INSOLVENČNH POSTOPKIH

VLOGA UPRAVITELJA V
INSOLVENČNH POSTOPKIH
Odvetnica Mojca Breznik
POSTOPEK
IMENOVANJA
UPRAVITELJA
• za upravitelja je lahko imenovana oseba, ki je vpisana v
seznam upraviteljev in je sodišče, ki vodi ta postopek, v
seznamu upraviteljev pri njej vpisano kot sodišče, pri
katerem opravlja funkcijo upravitelja
• omejitve(število postopkov, v katerih je lahko imenovan
posamezni upravitelj )
• veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, pri
čemer mora vsak upravitelj imeti sklenjeno zavarovanje, ki
krije njegovo odškodninsko odgovornost za najnižjo
zavarovalno vsoto 150.000 eurov v posameznem letu.
Odškodninska
odgovornost upravitelja
• Upravitelj je odgovoren upnikom za škodo , povzročeno v posameznem
postopku zaradi insolventnosti, do višine petkratnega zneska nagrade, do
katere je upravičen v tem postopku, vendar ne manj kot 5.000 eurov.
• Upravitelj je odškodninske odgovornosti oproščen, če dokaže, da je imel
upnik škodo zaradi nepravilnih ali nepopolnih podatkov v njegovi prijavi
terjatve ali drugih dejanj ali opustitev, ki izvirajo s področja upnika, da je
ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča ali da je škoda nastala
zaradi dogodkov ali ravnanja oseb, ki jih upravitelj, čeprav je ravnal z
ustrezno profesionalno skrbnostjo, ni mogel niti preprečiti niti odvrniti ali
omejiti njihovih škodljivih posledic.
• Odškodninska odgovornost upravitelja ni omejena, če je bilo dejanje
izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti
VLOGA UPRAVITELJA V
POSTOPKU PRISILNE
PORAVNAVE
• Upravitelj mora najpozneje naslednji delovni dan po začetku
postopka prisilne poravnave izvajalce plačilnega prometa, ki
vodijo dolžnikove transakcijske račune, obvestiti o začetku
postopka prisilne poravnave.
• V obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do konca
tega postopka sme namreč izvajalec plačilnega prometa, ki
vodi transakcijski račun insolventnega dolžnika, izvršiti nalog
za plačilo v breme tega računa samo na podlagi soglasja
upravitelja.
• Insolventni dolžnik mora za vsak koledarski mesec sestaviti
poročilo o svojem poslovanju med postopkom prisilne
poravnave, ki mu mora priložiti mesečno bilanco stanja,
izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov in ga mora
predložiti sodišču in upravitelju v 15 dneh po koncu obdobja,
na katero se nanaša.
• Upravitelj mora o poročilu insolventnega dolžnika dati svoje
mnenje in sicer o rednem poročilu insolventnega dolžnika v
treh delovnih dneh po prejemu poročila, o izrednem poročilu
pa na seji upniškega odbora, ki obravnava to poročilo.
• Upravitelj mora nadzorovati poslovanje
insolventnega dolžnika in izpolnjevanje njegovih
obveznosti.
• Insolventni dolžnik mora upravitelju dati vse
informacije, potrebne za nadzor in mu omogočiti
pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.
• Če upravitelj pri nadzoru ugotovi, da obstaja razlog
za vložitev ugovora proti vodenju postopka prisilne
poravnave, mora vložiti ugovor.
• Upravitelj se mora v enem mesecu po poteku roka za prijavo
terjatve o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči,
ali jo priznava ali prereka in sicer tako, da sodišču predloži
seznam preizkušenih terjatev.
• Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti
v treh delovnih dneh po prejemu seznama.
• Upnik lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev drugega
upnika z ugovorom o prerekanju terjatve, ki ga mora upnik
vložiti v postopku prisilne poravnave v 15 dneh po objavi
osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
• Upravitelj mora za vsako koledarsko
trimesečje pripraviti poročilo o poteku
postopka (redno poročilo) , ki ga mora
predložiti sodišču v postopku prisilne
poravnave v osmih dneh.
VLOGA UPRAVITELJA
V STEČAJNEM
POSTOPKU
• vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s
potrebami postopka
• ga zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih
v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in
izločitvenih pravic, pri procesnih in drugih dejanjih v
zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega
dolžnika, pri pravnih poslih in drugih dejanjih,
potrebnih za unovčitev stečajne mase.
• Upravitelj mora najpozneje naslednji delovni dan po
začetku stečajnega postopka izvajalce plačilnega
prometa, ki vodijo dolžnikove transakcijske račune,
obvestiti o začetku stečajnega postopka.
• Po začetku stečajnega postopka enako kot v
postopku prisilne poravnave izvajalec plačilnega
prometa ne sme izvršiti nobenega plačila v breme
transakcijskega računa insolventnega dolžnika na
podlagi sklepa o izvršbi ali sklepa o prisilni izterjavi
Vodenje poslovnih knjig in
računovodskih izkazov ter
otvoritvena bilanca
• Upravitelj mora voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze
stečajnega dolžnika v skladu z računovodskimi rešitvami za podjetja v
stečaju, ki jih določajo slovenski računovodski standardi.
• Upravitelj mora v stečaju sestaviti in predložiti davčnemu organu davčni
obračun na dan pred začetkom stečajnega postopka z vsebino in v rokih,
določenih z zakonom, ki ureja davčni postopek, v štirih mesecih po
začetku stečajnega postopka pa mora pripraviti tudi otvoritveno bilanco
po stanju na dan začetka stečajnega postopka.Upravitelj mora na podlagi
otvoritvene bilance izdelati otvoritveno poročilo z opisom stečajne mase,
ki mora vključevati podatke o vrednosti stečajne mase in premoženju, ki
jo sestavlja, predlogom načrta poteka stečajnega postopka in
predlogom predračuna stroškov stečajnega postopka.
Redno poročilo
upravitelja
•
Upravitelj mora za vsako koledarsko trimesečje pripraviti poročilo o poteku
postopka (redno poročilo) , ki ga mora predložiti sodišču v 45 dni po koncu
obdobja, na katero se nanaša.
• Redno poročilo upravitelja mora za obdobje, na katero se nanaša, vsebovati:
1. opis poslov in drugih dejanj, ki jih je opravil upravitelj,
2. stanje unovčene stečajne mase ob začetku in koncu obdobja,
3. višino prihodkov od upravljanja stečajne mase,
4. višino stroškov stečajnega postopka,
5. podatke o vrednosti stečajne mase, ki še ni unovčena, in o premoženju, ki jo
sestavlja, ter
6. druge podatke, potrebne za presojo:
– ali upravitelj opravlja dejanja v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka
in ali so stroški, vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka, po vrsti
ali obsegu še potrebni ali zadostni za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v
stečajnem postopku.
Preizkus prijavljenih
terjatev
•
•
•
•
Upravitelj se mora izjasniti o vseh prijavljenih terjatvah upnikov.
Upniki v stečajnem postopku prijavljajo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so
nastale do začetka stečajnega postopka, razen prednostnih terjatev.
Kot prednostne terjatve zakon določa :
1. plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece
2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom
stečajnega postopka,
4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka
postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega
roka,
5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je
njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z zgoraj
navedenimi izplačili .
V stečajnem postopku so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo
davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi in ki
so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečaja.
• Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati:
• znesek glavnice terjatve,
• če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg
glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani
znesek morebitnih obresti, obračunanih za
obdobje od dospelosti terjatve do začetka
postopka zaradi insolventnosti,
• če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg
glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu
nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali
drugem postopku pred začetkom postopka
zaradi insolventnosti: zneske teh stroškov.
• Če upnik s prijavo terjatve uveljavlja obresti do začetka
postopka zaradi insolventnosti in zahtevek za priznanje
terjatve ne vsebuje kapitaliziranega zneska obresti:
• mora upravitelj v stečajnem postopku, če je predmet
prijave prednostna terjatev, ob preizkusu te terjatve
izračunati kapitalizirani znesek obresti in ga vnesti v
osnovni seznam preizkušenih terjatev,
• se v drugih primerih za prijavo terjatve ne uporabljajo
pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten
dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku ne uveljavlja
obresti za obdobje od dospelosti terjatve do začetka
postopka zaradi insolventnosti.
Upravljanje in
unovčevanje stečajne
mase
• dovoljeno je sklepati samo tiste pogodbe ali opravljati druge
posle ali dejanja, ki so potrebna za upravljanje in unovčenje
stečajne mase. Izjemi od tega splošnega pravila veljata za
končanje nujnih poslov in nadaljevanje poslovanja
stečajnega dolžnika.
• Unovčenje stečajne mase je prodaja premoženja stečajnega
dolžnika, izterjava njegovih terjatev in vsak drug pravni posel
za uresničitev njegovih premoženjskih pravic.
• Možnost odstopa od najemnih pogodb
• denarno dobroimetje stečajnega dolžnika je dovoljeno
naložiti samo v finančne instrumente (vrednostne papirje in
denarne depozite) z nizko stopnjo tveganja.
• Vložitev tožb na izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika
• Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju
izpodbojnosti, je izpodbojno:
• 1. če je bila posledica tega dejanja bodisi zmanjšanje čiste vrednosti
premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki
lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če
dejanje ne bi bilo opravljeno,
bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno,
pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega
dolžnika, in
2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je
bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik
insolventen.
ERROR: undefined
OFFENDING COMMAND: ‘~
STACK: