U8 - Uradni list Republike Slovenije

Transcription

Digitally signed by Matjaz Peterka
DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government,
serialNumber=1236795114014, cn=Matjaz Peterka
Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
Date: 2015.02.06 13:18:15 +01'00'
Uradni
list
Republike Slovenije
Internet: www.uradni-list.si
Št.
8
Ljubljana, petek
e-pošta: [email protected]
ISSN 1318-0576Leto XXV
6. 2. 2015
DRŽAVNI ZBOR
216.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka
o ustanovitvi in nalogah delovnih teles
Državnega zbora (OdUNDTDZ-4A)
Na podlagi prvega odstavka 33. člena in 108. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor na seji
dne 30. januarja 2015 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka
o ustanovitvi in nalogah delovnih teles
Državnega zbora (OdUNDTDZ-4A)
1.
V Odloku o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora (Uradni list RS, št. 64/14) se v II. poglavju v prvem
odstavku 3. točke doda nova osma alineja, ki se glasi:
»– na socialno podjetništvo,«.
Dosedanji osma in deveta alineja postaneta deveta in
deseta alineja.
V dosedanji deseti alineji, ki postane enajsta alineja, se
beseda »in« nadomesti z vejico, za njo pa se doda nova dvanajsta alineja, ki se glasi:
»– na regionalni razvoj in«.
Dosedanja enajsta alineja postane trinajsta alineja.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
2.
V II. poglavju se v prvem odstavku 4. točke dodajo
nove dvanajsta, trinajsta, štirinajsta in petnajsta alineja, ki
se glasijo:
»– na ravnanje z odpadki in učinkovito rabo virov,
– na celovito presojo vplivov na okolje,
– na ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi,
– na sistemsko urejanje gospodarskih javnih služb,«.
Dosedanje dvanajsta do dvajseta alineja postanejo šestnajsta do štiriindvajseta alineja.
3.
V II. poglavju se v prvem odstavku 6. točke v tretji alineji
črta besedilo »in javna naročila«.
4.
V II. poglavju se v prvem odstavku 9. točke doda nova
šesta alineja, ki se glasi:
»– na javna naročila,«.
Dosedanja šesta alineja postane sedma alineja.
V dosedanji sedmi alineji, ki postane osma alineja, se
pred vejico doda besedilo »in upravnih taks«.
Dosedanja osma alineja postane deveta alineja.
Za dosedanjo deveto alinejo, ki postane deseta alineja, se
dodata novi enajsta in dvanajsta alineja, ki se glasita:
»– na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi,
– na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju,«.
Dosedanje deseta do trinajsta alineja postanejo trinajsta
do šestnajsta alineja.
Štirinajsta alineja se črta.
Dosedanje petnajsta do sedemnajsta alineja postanejo
sedemnajsta do devetnajsta alineja.
5.
V II. poglavju se v 15. točki doda nova šesta alineja, ki
se glasi:
»– obravnava temeljne dokumente Evropske unije in
Republike Slovenije, povezane z evropskim semestrom in
oblikovanjem poglobljene in prave ekonomske in monetarne
unije,«.
Dosedanje šesta do osma alineja postanejo sedma do
deveta alineja.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odbor tudi:
– obravnava predloge, ki se nanašajo na teritorialno členitev Republike Slovenije, povezane s programi strukturne in
kohezijske politike,
– spremlja priprave in usklajevanje strateških dokumentov
Vlade z Evropsko unijo, na podlagi katerih Republika Slovenija
prejema kohezijska sredstva iz evropskega proračuna,
– spremlja izvajanje nalog upravljanja za potrebe evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki izhajajo iz
veljavnega pravnega reda Evropske unije s področja kohezijske politike, in
– obravnava druge zadeve, povezane s področjem evropske kohezijske politike.«.
zbor.
6.
Ta odlok začne veljati z dnem, ko ga sprejme Državni
Št. 020-04/15-1/3
Ljubljana, dne 30. januarja 2015
EPA 307-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik
Stran
492 / Št. 8 / 6. 2. 2015
217.
Uradni list Republike Slovenije
SKLEP
o izvolitvi v sodniško funkcijo
Sklep o imenovanju namestnika varuhinje
človekovih pravic
Na podlagi prvega odstavka 15. člena Zakona o varuhu
človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/93, 15/94 – popr.,
56/02 – ZJU in 109/12) in 112. člena Poslovnika državnega
zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor na seji dne 30. januarja
2015 sprejel
V sodniško funkcijo se izvoli:
Urška KRŽAN BARIČ, na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Št. 700-10/14-2/8
EPA 276-VII
SKLEP
o imenovanju namestnika varuhinje
človekovih pravic
Za namestnika varuhinje človekovih pravic se imenuje:
Ivan ŠELIH.
Mandat začne teči s 17. 6. 2015.
Št. 000-04/14-19/5
EPA 264-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
Predsednik
Državni zbor
Republike slovenije
Predsednik
220.
Sklep o izvolitvi v sodniško funkcijo
Na podlagi 130. člena Ustave Republike Slovenije, prvega
odstavka 28. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07
– uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS,
33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A in 63/13) in 112. člena Poslovnika
državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor na seji dne 30. januarja 2015 sprejel
SKLEP
218.
mag. Katja PEŠL TACOL, na sodniško mesto okrožne
sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Št. 700-10/14-2/9
EPA 276-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
Predsednik
SKLEP
Anja BIZJAK, na sodniško mesto okrožne sodnice na
Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Št. 700-10/14-2/7
EPA 276-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
Predsednik
219.
221.
Sklep o imenovanju predsednika in
devetih članov Nadzornega odbora Sklada
za financiranje razgradnje Nuklearne
elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih
odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško
Na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o Skladu
za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško
(Uradni list RS, št. 47/03 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08
in 77/08 – ZJS-1) ter 112. člena Poslovnika državnega zbora
in 80/13) je Državni zbor na seji dne 30. januarja 2015 sprejel
SKLEP
o imenovanju predsednika in devetih članov
Nadzornega odbora Sklada za financiranje
razgradnje Nuklearne elektrarne Krško
in odlaganja radioaktivnih odpadkov
iz Nuklearne elektrarne Krško
V Nadzorni odbor Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov
iz Nuklearne elektrarne Krško se imenujejo:
za predsednika:
mag. Matjaž VODUŠEK
za člane:
Pavel BRGLEZ
Franjo CURANOVIĆ
Robert ČEHOVIN
Franc FLORJANČIČ
Dušan HOČEVAR
Bojan HORVAT
Tomislav JURMAN
Jožef KOCUVAN
Tamara VONTA.
Št. 412-01/14-18/14
EPA 316-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
Predsednik
222.
Akt o odreditvi parlamentarne preiskave
za ugotavljanje politične odgovornosti
nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6
Termoelektrarne Šoštanj
Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13)
ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena
Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93
in 33/03) je Državni zbor na seji dne 30. januarja 2015
O D R E D I L:
parlamentarno preiskavo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj (v nadaljnjem besedilu: blok TEŠ 6):
– zaradi suma, da naj bi opustili dolžno ravnanje v zvezi z
domnevno pomanjkljivo pravno podlago za pričetek investicije
v blok TEŠ 6, pri čemer naj bi tolerirali in posredno omogočili
skoraj dvainpolkrat povečano ceno, in s sprejetjem državnega
poroštva brez zagotovitve financiranja in rentabilnosti investicije oškodovali interese države;
– zaradi suma sistematičnega ignoriranja pozivov neodvisnih strokovnjakov, večine nevladnih organizacij in civilne družbe
ter nekaterih politikov k pravočasni zaustavitvi projekta in ponovnemu preverjanju izhodiščnih podatkov in optimizaciji investicije
ter njihovih utemeljenih pomislekov glede tega, kar je bilo ob
sprejemanju poroštva za kredite v Državnem zboru posebej poudarjeno, in ob nasprotovanju projektu nekaterih ministrov v Vladi;
– zaradi suma, da naj bi zlorabili svoj politični vpliv in
omogočili kršitve Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo
javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju
ter sektorju poštnih storitev oziroma zakona, ki ureja javno
naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in
področju poštnih storitev;
– zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja v zvezi z
dajanjem navodil predstavnikom Vlade v nadzornih organih
Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o. (v nadaljnjem besedilu:
HSE) in TEŠ za doseganje transparentnega in stroškovno
učinkovitega vodenja investicije v blok TEŠ 6, z dopuščanjem
ponavljajočega se domnevnega prekoračevanja pooblastil poslovodnih organov HSE in TEŠ ter z opuščanjem ugotavljanja
in uveljavljanja odškodninske odgovornosti poslovodstev in
nadzornikov;
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 493
– zaradi domnevne opustitve dolžnih ravnanj v zvezi s
preverjanjem verodostojnosti podatkov, ki so jih posredovala
poslovodstva TEŠ in HSE, za pridobitev državnega poroštva za
posojilo Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu:
EIB) v višini 440 milijonov eurov za investicijo v blok TEŠ 6, ki
je bilo dano naknadno,
– zaradi domnevne vnaprejšnje obveščenosti, da za državno poroštvo zagotovljena končna cena investicije v višini
1,3 milijarde eurov ni dosegljiva in da bo dejansko presegla
znesek 1,42 milijarde eurov, ter v zvezi s tem posledično zavestno zavajanje Vlade in Državnega zbora;
– zaradi domnevno slabega nadzora nad informacijami in
pridobivanjem podatkov o kakovosti (kurilni vrednosti), zalogah
in odkupni ceni premoga, ki ga bodo uporabljali v bloku TEŠ 6,
saj odgovorni pred odločitvijo o investiciji niso preverili zalog
premoga, elaborat o zalogah premoga je bil pridobljen šele
leta 2010, prav tako niso uspeli zagotoviti predvidene cene
premoga za celotno predvideno obratovalno dobo;
– zaradi suma neopravljene celovite presoje vplivov na
okolje, ki bi jih projekt skladno z veljavno zakonodajo moral
vsebovati že ob začetku postopka, znotraj katerega bi moralo
biti opravljeno tudi iskanje optimalne variante mogočih projektnih rešitev z upoštevanjem obremenjevanja okolja in prostora.
Namen parlamentarne preiskave je:
– pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine, kako
je lahko pravna podlaga za investicijo podjetja v državni lasti
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–
2023, ki ni bila objavljena v Uradnem listu in ki jo je Ustavno
sodišče v sklepu št. U-I-436/06 z dne 25. 1. 2007 prepoznalo
kot akt, ki ni niti predpis niti splošni akt, izdan za izvrševanje
javnih pooblastil, zato je Ustavno sodišče ni pristojno presojati;
– pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine nastajanja
domnevnih pravnih podlag za izvedbo naložbe v blok TEŠ 6,
vključno z razlogi za nastanek in podpis domnevno izrazito
škodljive pogodbe za TEŠ in v enostransko korist tujega dobavitelja, pri čemer se pogodba ravna po švicarskem pravu in za
pristojno sodišče določa sodišče v Švici;
– pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti
dejansko stanje financiranja naložbe v blok TEŠ 6, vključno z
nezadovoljivim zavarovanjem izdanega državnega poroštva za
440 milijonov eurov kredita EIB, kot izraža mnenje s pridržkom
o Zaključnem računu državnega proračuna za leto 2013, ki ga
je izdalo Računsko sodišče;
– ugotoviti, zakaj so predstavniki Vlade oziroma Republike
Slovenije kot lastnika v nadzornih organih HSE in TEŠ dopuščali
domnevno nezakonite dejavnosti pri investiciji v blok TEŠ 6;
– ugotoviti, zakaj so predstavniki Vlade oziroma Republike Slovenije kot lastnika dopustili posojilne aktivnosti za financiranje omenjene naložbe brez končne, enoznačne in verodostojne dokumentacije v obliki noveliranih investicijskih programov
(v nadaljnjem besedilu: NIP), pri čemer Vlada še vedno čaka
na NIP 6, ki bi ga HSE moral predložiti v marcu 2014, in ugotoviti, ali so bili v soglasja k dodeljevanju teh posojil vpleteni
posamezni nosilci javnih funkcij oziroma ali so za soglasja k
dodeljevanje posojil zlorabili svoj politični vpliv;
– ugotoviti, zakaj Vlada opušča ugotavljanje in uveljavljanje odškodninske odgovornosti poslovodstev in nadzornikov podjetij v državni lasti, konkretno HSE in TEŠ, ugotoviti
politično odgovornost za domnevno opustitev dolžnosti ter
angažiranje državnega pravobranilstva za zaščito materialnih
interesov Republike Slovenije, ugotoviti politično odgovornost
posameznih nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so omogočili nespoštovanje zakona, ki ureja javno naročanje na vodnem,
energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev in dopustili veljavnost pogodb s tujimi in domačimi dobavitelji, s čimer so opustili dolžno ravnanje ugotavljanja ničnosti
predmetnih pogodb;
– ugotoviti, čigavi in kakšni interesi so pripeljali do tega,
da so bile opuščene aktivnosti, ki jih je Vlada predvidela na
podlagi javnega pisma Komisije za preprečevanje korupcije ob
odstopu decembra 2013;
Stran
494 / Št. 8 / 6. 2. 2015
– ugotoviti dejstva in okoliščine za pozno sprejetje potrebnih političnih odločitev, ki so vplivale na podražitev investicije.
Obseg parlamentarne preiskave je:
Preiskava naj se osredotoči na časovno obdobje od leta
2003 dalje do zaključka investicije v blok TEŠ 6. Če se bodo
v teku preiskave pojavila dejstva, ki se nanašajo na čas izven
opredeljenega časovnega obdobja, se bo časovno obdobje, na
katerega se preiskava osredotoča, ustrezno razširilo.
Št. 020-02/14-69/8
EPA 228-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
Predsednik
223.
Deklaracija o usmeritvah za delovanje
Republike Slovenije v institucijah Evropske
unije v letu 2015 (DeUDIEU15)
Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena
Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10)
in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS,
št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je
Državni zbor na seji dne 27. januarja 2015 sprejel
DEKLARACIJO
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije
v institucijah Evropske unije v letu 2015
(DeUDIEU15)
Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter vloge Republike Slovenije kot njene članice, ob ponovni potrditvi zavezanosti
evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi
o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, v želji
po razvidnih ciljih Republike Slovenije v institucijah Evropske
unije, še zlasti v Svetu, ob upoštevanju Strateške agende za
Unijo v času sprememb, 18-mesečnega programa Sveta (1. julij
2014–31. december 2015) in Delovnega programa Komisije za
leto 2014, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija, Državni zbor s to deklaracijo
sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj,
s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem
odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov
EU v letu 2015, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.
DEKLARACIJA O USMERITVAH ZA DELOVANJE
REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE
UNIJE V LETU 2015
V zadnjem letu smo bili v Evropi priča mnogim spremembam – po eni strani so se začeli kazati znaki gospodarskega
okrevanja, katerega pozitivni učinki so že vidni tudi v Republiki
Sloveniji, po drugi strani so leto zaznamovala krizna žarišča v
neposredni bližini. Za Unijo je bilo leto sprememb tudi v institucionalnem smislu – Evropska komisija je dobila novo sestavo,
preoblikoval se je Evropski parlament.
Lani je minilo tudi deset let od pristopa Republike Slovenije k EU. Republika Slovenija je v tem času postala njena
prepoznavna in uveljavljena članica, Unija pa je postala del
slovenskega vsakdanjika in na številnih področjih neizogibno
vpliva na naše življenje.
Deklaracija opredeljuje ključne naloge in usmeritve, ki jim
bo Republika Slovenija sledila pri svojem delovanju v institucijah EU. Republika Slovenija se bo na vseh področjih nagibala
k razvojnim ciljem, usmerjenim v gospodarsko rast in zaposlovanje ter naravnanim k zagotavljanju trajnostnega razvoja
družbe in posameznika.
V dobi globalizacije je ob geopolitičnih in svetovnih gospodarskih spremembah večja integracija EU nujnost, predvsem na področjih, na katerih je lahko učinkovita samo močna
Evropa. Za Republiko Slovenijo kot članico evrskega območja
in kot državo z izvozno naravnanim gospodarstvom je zagovarjanje poglobitve Unije ključnega pomena. V globaliziranem
svetu bomo močnejši le, če bomo delovali skupaj, odgovorno in
hkrati solidarno, pri tem pa ne pozabili na poglavitne vrednote,
ki utemeljujejo in osmišljajo nadaljnji obstoj EU. Ob zavedanju
nujnosti izvedbe domačih strukturnih reform in odgovornosti
posameznih držav za reševanje svojih težav Republika Slovenija ostaja zagovornica načela solidarnosti med državami
članicami Unije.
Da bi odločitve o nadaljnjem poglabljanju EU ne bile le odločitve vladajočih struktur, potrebujemo tudi močnejše mehanizme za zagotavljanje demokratične legitimnosti in odgovornosti
odločitev v skupni uniji.
Predvsem pa ne smemo pozabiti prvotnih razlogov za
nastanek Unije in njenih skupnih vrednot. Zavedati se moramo,
da je Evropa še vedno bolj demokratična, bolj socialna in ekološko osveščena od drugih celin ter da ima številne specifične
prednosti, ki izhajajo iz njene intelektualne in kulturne tradicije
– Republika Slovenija si bo prizadevala, da takšna tudi ostane.
V tem okviru je za Republiko Slovenijo ključno:
Razmislek o izboljšanju delovanja Unije
Pravni in institucionalni okvir EU se morata posodabljati
in prilagajati dejanskemu razvoju dogodkov in spreminjajoči se
stvarnosti, zato se bo Republika Slovenija še naprej dejavno
vključevala v skupni razmislek držav članic o izboljšanju delovanja Unije. Rešitve se morajo iskati v okviru obstoječih pravnih
instrumentov, v dialogu, partnerstvu in tesnem medinstitucionalnem sodelovanju. O vprašanjih glede prihodnosti EU se je
treba redno posvetovati s širšo javnostjo in civilno družbo ter si
prizadevati za večjo učinkovitost in preglednost delovanja Unije. Odločno si je treba prizadevati tudi za poenostavitev predpisov in zmanjšanje upravnih bremen, tako na ravni EU kot na
nacionalni ravni, ter za boljše izvajanje obstoječe zakonodaje.
Poglobljeno izvajanje Strategije Evropa 2020 in evropskega semestra
Republika Slovenija je po vmesnem pregledu Strategije
Evropa 2020 še naprej zavezana k njenemu izvajanju. Cilji
strategije glede sedanjih izzivov so še vedno aktualni, zato jih
ni treba spreminjati, saj bi tako izgubili fokus. Če bi se v prihodnosti vendarle začela razprava o njihovi spremembi, bi bilo
treba razmisliti o finem uravnavanju ciljev in merjenju učinka
ukrepov. Kriza je zelo vplivala na doseganje nacionalnih ciljev
– na nekaterih področjih smo se ciljnim vrednostim približali,
na drugih pa smo se od njih celo oddaljili – zato bi bilo treba
razmisliti o podaljšanju časa za njihovo dosego. Prav tako je
pomembno, da v državah članicah redno spremljamo izvajanje
ukrepov za rast in zaposlovanje in jih prilagajamo na podlagi
poglobljenih analiz. Strategija mora voditi v gospodarsko rast in
večjo konkurenčnost ter hkrati izboljšati razmere na trgu dela in
socialni položaj prebivalcev Republike Slovenije.
Prihodnost Ekonomske in monetarne unije
Stabilnost skupne valute evra je še naprej ključna strateška prioriteta delovanja Republike Slovenije v EU. Ekonomska
in monetarna unija (EMU) je v preteklosti najhitreje napredovala pri oblikovanju bančne unije, tako da je vzpostavila enotna
pravila poslovanja kreditnih institucij in enotni nadzorni mehanizem pod okriljem Evropske centralne banke, poenotila pravila
v državah članicah glede reševanja bank ter oblikovala enotni
mehanizem za reševanje bank. Republika Slovenija vidi, da bo
v prihodnosti ključna skrb Unije enotno, pregledno in učinkovito
izvajanje celotnega pravnega okvira. Gre za pomemben korak,
ki bo prispeval k utrditvi finančnega sektorja, rešitvi problema
prepletenosti bančne in dolžniške krize ter pomagal preprečiti
in ublažiti nove krize.
Finančna kriza je razkrila pomanjkljivosti v zgradbi EMU,
zato je ob omenjenih sprejetih ukrepih pomembno, da se na
ravni EU nadaljuje razprava o možnostih tesnejšega povezovanja na fiskalnem področju in področju usklajevanja ekonomskih
politik. Republika Slovenija bo še naprej podpirala krepitev
EMU, vključno s krepitvijo njene socialne dimenzije, kar bo
zagotovilo stabilnost evrskega območja in povečalo zaupanje
prebivalcev v institucije EU.
Krepitev notranjega trga, raziskav in inovacij za rast in
večjo konkurenčnost
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za dokončno oblikovanje enotnega trga blaga in storitev in čim boljše
izkoriščanje njegovega potenciala ter spodbujanje podjetništva.
Enotni trg tudi v prihodnje prinaša velik potencial za rast slovenskega in evropskega gospodarstva. Skrb za ugodno poslovno
okolje za delovanje malih in srednje velikih podjetij je še naprej
eden ključnih prednostnih ciljev Republike Slovenije v EU. Industrijska konkurenčnost mora biti sistematično vključena v vsa
politična področja Unije, da bi za naše gospodarstvo zagotovili
močnejšo industrijsko bazo.
Republika Slovenija bo spodbujala raziskovalno-inovacijsko politiko, ki bo prispevala k večji konkurenčnosti, zaposlenosti in boljši kakovosti življenja. Države, ki v času gospodarske
krize več vlagajo v raziskave in inovacije, so stabilnejše, zato
bo Republika Slovenija trdno sledila cilju, da najmanj tri odstotke bruto domačega proizvoda nameni za raziskave in razvoj ter
da izkoristi potenciale, ki jih omogoča Obzorje 2020. V luči prihodnje konkurenčnosti Unije Republika Slovenija velik pomen
pripisuje ustvarjalnosti in inovativnosti, ki sta del strateškega
načrta sodelovanja na področju izobraževanja.
Republika Slovenija je država na križišču pomembnih
prometnih povezav med različnimi deli Evrope, zato je razvoj sodobnega in učinkovitega vseevropskega prometnega
omrežja (TEN-T) zanjo izrednega pomena. Omrežje TEN-T, ki
je usklajeno na ravni EU z novo politiko TEN-T, bo omogočilo
v prihodnost usmerjen prometni sistem in zagotovilo boljšo,
varnejšo in trajnostno mobilnost za gospodarske subjekte in
državljane Unije.
Za uspešno uresničevanje svojih interesov bo Republika
Slovenija še naprej proaktivna tudi v okviru regionalnih povezav.
V prizadevanjih za vzpostavitev enotnega evropskega
digitalnega trga se bo Republika Slovenija zavzemala, da se
na ravni EU zaščiti odprtost in nevtralnost svetovnega spleta.
Njegov pozitiven vpliv na razvoj sodobne družbe bomo namreč
lahko obdržali le, če bo svoboden in odprt javni komunikacijsko-
storitveni prostor, kar pomeni neomejeno dostopen, nediskriminatoren in s prenosnega komunikacijskega vidika vsebinsko
nevtralen.
Republika Slovenija za Unijo po meri človeka
Ob gospodarskih reformah ne smemo pozabiti na socialno dimenzijo; kriza ne sme prinesti konca evropskega socialnega modela. Solidarnost in varčevanje se ne izključujeta.
Varčevanje ne zadostuje, potrebni so ukrepi za zaposlovanje in
rast, socialno vključevanje in zmanjševanje revščine. Tako bo
Republika Slovenija tudi v prihodnje podpirala krepitev socialne
dimenzije EMU in ukrepe EU za večjo konkurenčnost in inovativnost v gospodarstvu in družbi nasploh, kar bo prispevalo k
zniževanju brezposelnosti in dvigu indeksa človeškega razvoja.
Republika Slovenija bo še naprej poudarjala tudi pomen
mobilnosti ter sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja med državami članicami in institucijami EU. Prožnost
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 495
in varnost, potrebni za ustvarjanje novih in boljših delovnih
mest, pomenita, da vsi državljani vse življenje pridobivajo ključne kompetence in nadalje razvijajo svoje spretnosti – vseživljenjsko učenje naj torej spodbuja ustvarjalnost in inovacije ter
omogoča polno gospodarsko in družbeno udeležbo.
Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri pripravi in
sprejemanju ukrepov za zmanjševanje razlik v zdravju ter pri
preprečevanju in obvladovanju nenalezljivih kroničnih bolezni,
pri čemer je zlasti pomembno Evropsko partnerstvo za boj proti
raku, v okviru katerega Republika Slovenija vodi skupni ukrep
za celovito obravnavo raka. V razpravah v institucijah bo na
strani držav članic, ki zagovarjajo načelo javnega zdravstva,
dostopnega vsem državljanom.
Za obvladovanje izbruhov nalezljivih bolezni, kot so gripa
in ebola, in antimikrobne rezistence je potrebno sodelovanje
in usklajevanje ukrepov med državami članicami, zato bo Republika Slovenija dejavna pri koordinaciji vseh ukrepov Unije
za zajezitev in obvladovanje nalezljivih bolezni in antimikrobne
rezistence. Dobra koordinacija v Uniji in upoštevanje načela solidarnosti sta izredno pomembna za obvladovanje zdravstvenih
nevarnosti, ki imajo lahko velik vpliv na javno zdravje, gospodarstvo in globalno varnost.
Energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, ter trajnostna raba virov in zdravo življenjsko okolje
Oblikovanje energetske unije bo v aktualnih geopolitičnih razmerah in v nadaljnjem iskanju odgovorov na izzive
podnebnih sprememb v ospredju evropskih razprav in prizadevanj. Republika Slovenija si bo prizadevala, da bodo pri
tem osrednjega pomena tako popolna integracija notranjega
energetskega trga kot tudi ambiciozni podnebno-energetski cilji
in zagotavljanje energetske varnosti. Za Republiko Slovenijo je
ključen celovit pristop vseh vidikov energetske politike kot tudi
zunanje politike.
V pogajanjih o podnebno-energetskem zakonodajnem
okviru do leta 2030 si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za uveljavitev ambicioznih ciljev na ravni EU do leta
2030, pri določitvi ukrepov za posamezne države članice pa
za upoštevanje nacionalnih posebnosti in specifik sektorjev.
Odgovore na visoko uvozno odvisnost je po mnenju Republike Slovenije treba iskati zlasti v spodbujanju rabe domačih
nizkoogljičnih virov ter v energetsko učinkovitejši rabi virov
nasploh. Pri tem si bo Republika Slovenija prizadevala za resničen tehnološki preboj. Prav tako je bistveno, da se nadaljuje izvajanje ukrepov za popolno in učinkovito integracijo notranjega
energetskega trga EU, zlasti čimprejšnje sprejetje in izvajanje
potrebne zakonodaje ter vzpostavljanje manjkajočih povezav
med državami. Še naprej je ključnega pomena spodbujanje
večje raznovrstnosti virov, partnerjev in poti.
Republika Slovenija si bo prizadevala, da pri dokončnem oblikovanju notranjega energetskega trga EU posebno
pozornost nameni tudi maloprodajnim trgom z energijo, da se
potrošnikom omogoči v celoti izkoristiti ugodnosti notranjega
energetskega trga. Zanesljiva, trajnostna in konkurenčna energija je ključna za gospodarstvo, industrijo in državljane Unije.
V razpravah o razvojnih politikah EU bo Republika Slovenija iskala dolgoročno vzdržne rešitve. Razvoj evropskega gospodarstva, vključno z izgradnjo ustrezne infrastrukture, mora
upoštevati trajnostno rabo naravnih virov in okoljske standarde
ter vključevati ukrepe za boj proti podnebnim spremembam
in prilagajanje nanje. Le tak pristop ohranja visoke standarde
bivanja, ki jih je Evropa uživala doslej. Podnebna oziroma
okoljska politika mora hkrati prispevati h konkurenčnosti držav
članic, pri čemer je treba upoštevati specifične gospodarske
in finančne razmere posamezne države pa tudi globalnega
okolja. V tem smislu se bo Republika Slovenija zavzemala za
rešitve, ki bodo ob pogojih varovanja okolja nudile razvojne
priložnosti. Tako si bomo prizadevali za nadaljnje vključevanje
okoljskih ciljev v sektorske politike in za izboljšanje teh v skladu
z najnovejšimi znanstvenimi dognanji o vplivih na zdravje ljudi
in okolje.
Stran
496 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Za pridelavo kakovostnejše hrane, zanesljive oskrbe s
hrano ter zmanjšanje zavržkov hrane bo Republika Slovenija
tudi v prihodnje zagovarjala ukrepe, ki spodbujajo uveljavitev
načela kratkih dobavnih verig, ter stremela k lokalni oskrbi z
živili in čim višji stopnji samooskrbe. V primeru kriznih tržnih
razmer, kot smo jim priča ob nedavno uvedeni ruski prepovedi
uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom iz EU, si bo
prizadevala za hitro in učinkovito stabilizacijo kmetijskih trgov
Unije.
Še posebej pozorno bo spremljala pogajanja za sklenitev
sporazumov o prosti trgovini med EU in tretjimi državami. Najodločneje se bo zavzemala proti zniževanju v Uniji dosežene
ravni standardov varnosti in kakovosti hrane, varovanja okolja
in zaščite potrošnikov ter za ohranitev načela previdnosti pri
dovoljevanju novih tehnologij in proizvodov.
Republika Slovenija v Uniji svobode, varnosti in pravice
Republika Slovenija bo še naprej posebno pozornost
posvečala uresničevanju politik EU na področju svobode, varnosti in pravice. Pri tem kot ključno zahtevo izpostavlja polno
spoštovanje temeljnih pravic. Poudarek mora biti na prenosu
in izvajanju obstoječe zakonodaje ter na kakovostnejši zakonodaji. V ospredju ostaja skrb za zagotavljanje pravne države.
Republika Slovenija podpira razpravo in pobudo v zvezi z
nadzorom nad spoštovanjem vladavine prava, saj je EU tudi
unija vrednot. Meni, da je treba nadaljevati z delom na področju
migracij, upravljanja meja, zagotavljanja varnosti državljanov in
boja proti organiziranemu kriminalu. Zavzemala se bo za krepitev dejavnosti v okviru notranje varnosti v Uniji in oblikovanje
evropskega modela varnosti.
Republika Slovenija bo še naprej veliko pozornosti namenjala ukrepom na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih
in kazenskih zadevah, katerih namen je krepitev enotnega trga
in konkurenčnosti EU ter boj proti organiziranemu kriminalu in
zaščiti finančnih interesov Unije.
V luči aktualnih dogodkov na področju migracij je Republika Slovenija zagovornica iskanja sistemskih in dolgoročnih
rešitev. Pri tem meni, da je treba okrepiti vlogo zunanje politike
EU, ki temelji na izkoreninjanju vzrokov nezakonitih migracij ter
okrepljenem sodelovanju z državami izvora in tranzita.
Prispevek Republike Slovenije h krepitvi Unije kot kredibilnega svetovnega akterja
Skupno zunanjo in varnostno politiko bodo v prihodnjem
obdobju opredeljevala predvsem dogajanja v neposredni in
širši vzhodni in južni soseščini EU – od razmer na vzhodu
Ukrajine, vojne v Siriji, zaostrene situacije v Libiji do vprašanja
širjenja skrajnega islamizma v Iraku in Siriji ter zastoja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu.
Pri soočanju s političnimi, varnostnimi, humanitarnimi,
gospodarskimi in tudi migracijskimi izzivi bo Republika Slovenija zagovarjala dejavnejšo in vidnejšo vlogo EU, saj sta mir in
stabilnost v sosedstvu pomembna tudi za varnost evropskih
državljanov in evropsko gospodarstvo. Republika Slovenija bo
podpirala skladno delovanje in utrjevanje vloge Unije v mednarodni skupnosti prek čim boljšega izkoriščanja vseh sredstev in politik, ki jih ima Unija na razpolago (od diplomatskih,
varnostnih, gospodarskih do humanitarnih), torej celovitega
obravnavanja aktualnih mednarodnih tem. Aktualna zunanjepolitična vprašanja bo morala EU ustrezno obravnavati tudi v luči
krepitve dialoga s strateškimi partnerji in v večstranskih okvirih.
Republika Slovenija si bo tudi v naslednjem obdobju prizadevala, da bo EU še naprej namenjala ustrezno pozornost
Zahodnemu Balkanu, tako z vidika reševanja odprtih vprašanj kot v okviru širitvenega procesa Unije. V tej smeri si bo
Republika Slovenija prizadevala tudi na področju razvojnega
sodelovanja in v okviru pomoči, ki se financira iz sredstev Unije
prek instrumenta za predpristopno pomoč. Podpirala bo nadaljevanje širitvenega procesa in poudarjala, da mora biti Unija v
ta proces vključena v smislu dejavnega vodenja in usmerjanja
reform, potrebnih za izpolnitev danih pogojev.
Republika Slovenija bo dejavno sooblikovala skupno zunanjo in varnostno politiko EU, vključno z nadaljnjim razvojem
skupne varnostne in obrambne politike. Pri obravnavi vseh aktualnih mednarodnih vprašanj bo še naprej zagovarjala spoštovanje mednarodnega prava, načelo mirnega reševanja sporov,
pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin,
vključno s pravicami pripadnikov avtohtonih narodnih, etničnih
in jezikovnih manjšin.
PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA DELO V SVETU V LETU 2015
HORIZONTALNE ZADEVE
Strategija Evropa 2020 in evropski semester
Republika Slovenija bo tudi v naslednjem obdobju stremela k izvajanju nalog Strategije Evropa 2020, ki je desetletna
usmeritev gospodarske rasti EU. Njen namen ni le premagovanje krize, ki pesti številne države EU. Strategija se loteva
pomanjkljivosti našega modela gospodarske rasti in ustvarja
pogoje za razvoj, ki bo temeljil na pametnih tehnologijah, trajnostni naravnanosti in socialni vključenosti. EU je postavila
pet ključnih ciljev, ki konkretneje opredeljujejo naloge in jih je
treba uresničiti do konca desetletja, in sicer v zvezi z zaposlovanjem, izobraževanjem, raziskavami in inovacijami, socialno
vključenostjo in zmanjševanjem revščine ter podnebnimi spremembami in energijo. Strategija vsebuje tudi sedem vodilnih
pobud, ki omogočajo sodelovanje organov EU in nacionalnih
organov na področjih, pomembnih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, denimo inovacije, digitalno gospodarstvo,
zaposlovanje, mladi, gospodarska politika, revščina ter energetska učinkovitost.
Stališče Republike Slovenije je, da je Strategija s svojimi
zastavljenimi cilji, ki so povezani z obstoječimi izzivi, še vedno
aktualna ter da je ni treba spreminjati. Prav tako ni potrebno
dodajati ali spreminjati ciljev, saj bi s tem izgubili fokus. Kljub
temu pa Republika Slovenija zavzema stališče, da vsi obstoječi cilji niso usmerjeni k učinkom ter da bi v primeru razprave
o spremenjenih ciljih bilo treba razmisliti v smeri modifikacije
ciljev, ki bi merili učinke. Glede na to, da pa je kriza močno vplivala na doseganje zastavljenih nacionalnih ciljev – na nekaterih
področjih smo se ciljnim vrednostim približali, drugje pa se celo
oddaljili, bi bilo treba razmisliti o podaljšanju časa za njihovo
dosego. Prav tako je pomembno, da v državah članicah raje
preučimo in ocenimo ukrepe, ki smo jih do zdaj izvajali bodisi
za rast bodisi za zaposlovanje (oziroma kombinirano) ter se kritično lotimo sprememb teh ukrepov, ki so večinoma desetletja
podobni oziroma malo spremenjeni (npr. več preusmeritev v
povratna sredstva, ciljano podpiranje malih in srednjih podjetij s
potencialom za preboj, ciljano podpiranje razvoja mest, prevetritev učinkovitosti državnih pomoči, iskanje sinergij med ukrepi,
ločevanje med produktivnimi in neproduktivnimi investicijami
ipd., kar se lahko zrcali v proračunih).
V okviru evropskega semestra, ki je bil vzpostavljen kot
cikel usklajevanja gospodarskih in fiskalnih politik v EU, države
članice uskladijo svoje proračunske in gospodarske politike s
cilji in pravili, dogovorjenimi na ravni EU. Namen semestra je
zagotavljanje zdravih javnih financ, vzpostavljanje pogojev za
gospodarsko rast in preprečevanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v EU.
Republika Slovenija bo upoštevala priporočila, sprejela in
izvajala bo ukrepe za odpravo makroekonomskih neravnovesij
ter sledila fiskalnemu cilju zmanjšanja primanjkljaja sektorja
države v letu 2015 v višini 2,8 % BDP. Doseganje scenarija z ustreznim fiskalnim naporom za zagotovitev dolgoročno
vzdržnega gospodarskega okolja v srednjeročnem obdobju je
predvideno s prepletanjem ekonomske politike ter strukturnih
in institucionalnih sprememb.
Da bi povečala konkurenčnost gospodarstva, bo Republika Slovenija nadaljevala z ukrepi za izboljšanje poslovnega
okolja, kjer se bo prednostno posvečala odpravljanju administrativnih ovir, sistematični presoji vpliva novih zakonodajnih
predlogov na mala in srednje velika podjetja ter drugim ukrepom. Nadaljevalo se bo tudi delo na prestrukturiranju podjetij
ter privatizaciji državnih podjetij, pa tudi na sanaciji in konsolidaciji ter izboljšani regulaciji bančnega sektorja.
Na področju trga dela si bomo prizadevali za njegovo
večjo prilagodljivost ter zmanjšanje dela na črno. Cilj je tudi
zmanjšati število reguliranih poklicev, kar je pomembno zaradi
zmanjševanja ovir za vstop v poklic. V okviru socialne politike
so med drugim načrtovani ukrepi v zvezi s študentskim delom,
ki naj ohrani prožnost, ob tem pa je treba uvesti prispevke za
socialno varnost, da se prepreči izkrivljanje. Pozorno bomo
spremljali učinkovitost sprejetih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Na področju zdravja Republika Slovenija preučuje vidike
financiranja dolgotrajne oskrbe in načrtuje poglobljen pregled
izdatkov za zdravstvo ter analizo potencialnih prihrankov v
zdravstvenem sistemu.
Na področju teritorialne politike bo Republika Slovenija
podprla prizadevanja za krepitev teritorialne dimenzije za boljši
izkoristek potenciala rasti različnih območij. V zvezi s tem bo
podpirala opredelitev vloge mest za gospodarski razvoj Evrope,
pri čemer bo za večjo učinkovitost potrebno boljše usklajevanje
in nadaljnje ukrepanje in opredelitev morebitnih področij za
prihodnji razvoj politike.
Ob vmesnem pregledu izvajanja strategije EU 2020 si
bo Republika Slovenija prizadevala za ponovno uravnoteženo
vključevanje okolja v strategijo. Republika Slovenija meni, da
je treba ohraniti celovitost evropskega semestra, v katerem v
katerem pa je okolje eden izmed nosilnih stebrov za vključujočo, pametno in zeleno rast.
Kohezijska politika
Po uspešnem zaključku pogajanj o zakonodajnem paketu
na področju kohezijske politike se bo Republika Slovenija v
prihodnjem obdobju osredinila na čim bolj učinkovito črpanje
sredstev, ki so za ta namen na voljo iz proračuna EU. Ob črpanju sredstev iz finančne perspektive 2007–2013, kjer mora
Republika Slovenija porabiti sredstva do konca leta 2015, bo
ključna prioriteta dokončanje in potrditev temeljnih strateških
dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje kohezijskih sredstev
v obdobju 2014–2020. Republika Slovenija je pripravila osnutek
Partnerskega sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko
komisijo ter Operativnega programa za izvajanje kohezijske
politike v obdobju 2014–2020. Evropska komisija je Partnerski
sporazum potrdila konec oktobra 2014. Dokumenta bosta podlaga za porabo 3,25 milijard eurov kohezijskih sredstev, kolikor
jih ima Republika Slovenija na voljo do leta 2020. Kot glavna
prednostna področja, katerim bodo namenjena sredstva, so
predvidena krepitev raziskav in inovacij, konkurenčnost malih
in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in
akvakulture, podpora prehodu na brezogljično gospodarstvo,
prilagajanje podnebnim spremembam, varstvo okolja in trajnostna raba virov, trajnostni promet in omrežna infrastruktura,
zaposlovanje in mobilnost delovne sile, socialno vključevanje
ter boj proti revščini, vlaganje v izobraževanje in poklicno usposabljanje in učinkovitejša javna uprava. Kot novo področje se v
kohezijski politiki za obdobje 2014–2020 vzpostavlja usmerjanje sredstev v trajnostni urbani razvoj. Pri tem se bo Republika
Slovenija zavzemala za ciljno usmerjanje sredstev in razvoj
ciljnih instrumentov, bolje prilagojenih za naložbe v mestih in
urbanih območjih.
Regionalna in teritorialna politika
Na področju teritorialne politike bo Republika Slovenija
aktivno sodelovala pri oceni načina, kako se cilj teritorialne
kohezije Unije izvaja kot strateški okvir prek ovrednotenja Teritorialne agende 2020 in nadaljnjega razvoja urbane agende
EU. V okviru medvladnega sodelovanja na podlagi Teritorialne
agende Evropske unije 2020 in Leipziške listine, se bo Repu-
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 497
blika Slovenija zavzemala za izboljševanje povezanosti z okvirom politike Skupnosti in okrepitev povezave med teritorialno
kohezijo in urbano politiko ter med socialno, ekonomsko in
teritorialno kohezijo in gospodarskim upravljanjem.
Predviden je začetek dolgoročne strateške razprave o
scenarijih teritorialnega razvoja in odzivanje na poseben položaj malih in srednje velikih mest ter njihovo vlogo v urbani
in regionalni politiki. V okviru te politične razprave in razprave
o urbani agendi EU bo potekala obravnava malih in srednje
velikih mest, pri čemer Republika Slovenija podpira stališča,
da se posebna pozornost nameni njihovi vlogi pri skupnem
teritorialnem razvoju EU vključno z njihovim potencialom za
gospodarsko rast in njihovi vlogi v čezmejnih urbanih območjih.
Pri scenarijih teritorialnega razvoja se bo Republika Slovenija
zavzemala za opredelitev vloge evropskih regij z malimi in
srednje velikimi mesti za trajnostno in vključujočo gospodarsko
rast unije.
Makroregionalne strategije EU
Republika Slovenija je na presečišču makroregionalnih
povezav v EU, kar ji omogoča dodatno iskanje sinergij med
povezavami in s tem večjo dodano vrednost. Je edina država
članica, ki bo sodelovala v treh makroregionalnih povezavah.
Še naprej bo tvorno delovala v Strategiji EU za Podonavje ter
pri nastajanju Strategije EU za Alpsko regijo in Strategije EU
za Jadransko-jonsko makroregijo.
Tesno sodelovanje držav ob toku Donave prinaša dodano
vrednost v okviru makroregionalnega sodelovanja, pri čemer
je v okviru Podonavske regije za Republiko Slovenijo ključno
sodelovanje na področju preprečevanja poplav in zaščite pred
njimi.
Poudarek prispevkov Republike Slovenije pri oblikovanju
Jadransko-jonske makroregije, ki je bila na Evropskem svetu
sprejeta oktobra 2014, je na okoljskem stebru, predvsem na
področju okoljevarstva morja na Jadranu, kjer bo Republika
Slovenija ohranila interes.
Evropska komisija je po zaključenem javnem posvetovanju oktobra 2014 oblikovala Strategijo in Akcijski načrt za
Alpsko regijo. Rezultati javnega posvetovanja so se obravnavali na Konferenci deležnikov, ki je potekala 1. in 2. decembra
2014 v Milanu. Strategija, ki kot prihodnje tri stebre skupnega
delovanja makroregije opredeljuje razvoj, povezanost in varstvo Alp, bo predvidoma sprejeta na Evropskem svetu konec
leta 2015.
Republika Slovenija bo aktivno sodelovala v razpravi o
upravljanju makroregionalnih strategij, ki ponuja priložnost, da
te postanejo učinkovite pri doseganju zastavljenih ciljev.
Institucionalne zadeve
Z novim institucionalnim ciklom po volitvah se v okviru
Sveta začenja razprava o učinkovitejšem delovanju EU, ki se
bo med drugim osredinila na učinkovito uresničevanje temeljnih
načel Unije, odnose Sveta z Evropsko komisijo in Evropskim
parlamentom ter učinkovitejšo izrabo potenciala Lizbonske pogodbe. Republika Slovenija si bo v tem okviru prizadevala za
čim bolj konkretno in k rezultatom usmerjeno razpravo.
Republika Slovenija se strinja, da se morata pravni in
institucionalni okvir EU posodabljati in prilagajati dejanskemu
razvoju dogodkov in spreminjajoči se stvarnosti, vendar je zagovornica iskanja rešitev v okviru obstoječih pravnih instrumentov in previdnejšega pristopa pri reviziji ustanovitvenih pogodb
EU. O vprašanjih, povezanih s prihodnostjo EU, pa se bodo v
Republiki Sloveniji nadaljevala posvetovanja s širšo javnostjo
in civilno družbo.
Republika Slovenija bo zagovarjala močnejšo vlogo Sveta
za splošne zadeve, ki bi pripomogla k učinkovitejšemu in bolj
usklajenemu delu znotraj Sveta, pa tudi v povezavi z Evropskim
svetom. Podpirala bo čim bolj pregledno in jasno delovanje in
sodelovanje vseh treh institucij, s čimer bi preprečili morebitne
medinstitucionalne nesporazume, bodisi v okviru sprememb
obstoječih sporazumov, sklenitve novega trilateralnega spo-
Stran
498 / Št. 8 / 6. 2. 2015
razuma ali ločenih medinstitucionalnih dogovorov o odprtih
vprašanjih.
Republika Slovenija bo v okviru sprejemanja nove uredbe
glede aktov, za katere je pristojna Komisija (t. i. delegiranih
in izvedbenih aktov), zagovarjala stališče, da se morajo pristojnosti, prenesene na Komisijo, izvajati na pregleden način.
Podpirala in spodbujala bo povečano vlogo nacionalnih strokovnjakov pri pripravi in usklajevanju delegiranih aktov, zlasti
na nekaterih specifičnih področjih, kjer sprejeti akti pomenijo
precejšnje breme pri izvajanju.
Republika Slovenija se bo zavzemala za upoštevanje
načel subsidiarnosti in proporcionalnosti v skladu z Lizbonsko
pogodbo. Poudarja, da morajo vse institucije EU upoštevati
načelo subsidiarnosti in vlogo nacionalnih parlamentov ter posebej resno obravnavati institut rumenega kartona ob upoštevanju določb Pogodbe.
Republika Slovenija je prepričana, da si področje človekovih pravic, demokracije in pravne države zasluži posebno
obravnavo, zato podpira razpravo o nadzoru nad spoštovanjem
vladavine prava. Pri tem se zavzema za uporabo obstoječih
instrumentov v okviru veljavnih pogodb, nasprotuje vsakršni
diskriminatorni obravnavi morebitnega mehanizma in možnosti
finančnih sankcij. Ob tem podpira močno vlogo Sveta in tudi
vključitev Agencije EU za temeljne pravice v proces.
MAKROEKONOMSKA POLITIKA TER EKONOMSKA IN
MONETARNA UNIJA (EMU)
EU mora nadaljevati napore za vzpostavitev ugodnega
okolja za krepitev gospodarske aktivnosti in s tem odpravo
neravnovesij, kar je nujno za dolgoročno trajnostno in vključujočo rast ter ustvarjanje novih delovnih mest. Svet se bo v
ta namen še naprej posvečal raznoliki in rasti prijazni fiskalni
konsolidaciji, ponovnemu uravnoteženju gospodarstev ter izboljšanje bilanc stanja bank, pa tudi strukturnim reformam in
krepitvi enotnega trga. K povezovanju evropskih gospodarstev
pomembno prispevata enotni trg in skupna valuta, še tesnejšo
povezanost pa prinaša skupno oblikovanje gospodarske politike v okviru evropskega semestra ter poglobitev EMU s polno
delujočo bančno unijo in tesnejšo fiskalno povezanostjo.
Delo na področju ekonomske politike bo temeljilo na že
sprejetih ukrepih za okrepitev ekonomskega upravljanja in
usklajevanja ekonomske politike. Svet bo podrobno preučil
pregled zakonodaje na področju ekonomskega upravljanja,
ki ga je Komisija pripravila decembra 2014. Ta pregled bo
zagotovil podlago za temeljito oceno učinkovitosti trenutnega
okvira upravljanja in oceno, ali so potrebne spremembe. Svet
bo razpravljal o svojih prednostnih nalogah politik in uveljavil
priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra. Za spopadanje z makroekonomskimi neravnotežji in preprečevanje zmanjšanja konkurenčnosti je potrebno okrepljeno
usklajevanje politik EU in evrskega območja.
Republika Slovenija podpira procese za poglobitev in
krepitev ekonomske in monetarne unije. Najpomembnejše
podlage za vzpostavitev bančne unije so bile že sprejete,
nadaljevala pa se bo reforma ekonomskega upravljanja. Treba
je nadgraditi sistem okrepljenega sodelovanja znotraj institucionalnega okvira ter povezati in poenotiti že sprejete pobude,
kot npr. Fiskalni pakt in instrumente kot je Evropski mehanizem
za stabilnost (ESM).
Finančne storitve in prosto gibanje kapitala, bančna unija
Ena največjih težav evropskega gospodarstva je pomanjkanje dolgoročnih virov financiranja, zato Republika Slovenija
prednostno podpira nadaljnji razvoj finančnih tokov od finančnega sektorja k podjetjem in gospodinjstvom, predvsem k
malim in srednje velikim podjetjem. Zagotavljanje finančne
stabilnosti in zaščite davkoplačevalcev pred financiranjem reševanja finančnega sektorja bo z uveljavitvijo že sprejetih predlogov glede bančne unije – enotnega nadzornega in enotnega
reševalnega mehanizma – v večjem delu ustrezno urejeno.
Kljub temu Republika Slovenija podpira nadaljnje ukrepe
na ravni EU, ki so namenjeni zmanjševanju prekomernih tveganj v bančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju
bank. Zaradi zmanjšanja tveganj prevelikih finančnih institucij
tako podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU. V predlogu je predvidena nova ureditev, po kateri
se največje in najbolj kompleksne banke ne bodo smele več
ukvarjati s tvegano dejavnostjo trgovanja za lastni račun.
Lahko se bo zahtevala ločitev nekaterih potencialno tveganih
trgovalnih dejavnosti od t. i. klasičnih dejavnosti sprejemanja depozitov, če bi opravljanje takšnih dejavnosti ogrožalo
finančno stabilnost.
Republika Slovenija bi lahko podprla tudi druge ukrepe, s
katerimi bi se doseglo zmanjševanje tveganj finančnih institucij.
V tem okviru Republika Slovenija tudi podpira dopolnilne ukrepe, ki jih predvideva predlog uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in
njihovi preglednosti, da bi zmanjšali sistemsko tveganje zaradi
dejavnosti bančništva v senci.
Republika Slovenija meni, da so pomemben segment
finančnih trgov tudi skladi denarnega trga, ki so sistemsko povezani tako z bančnim sektorjem kot s poslovnimi in državnimi
financami. Pri tem podpira vzpostavitev enakih konkurenčnih
pogojev za vse subjekte v EU, ki ponujajo investiranje v sklade
denarnega trga profesionalnim in malim vlagateljem.
Republika Slovenija se zavzema za zmanjšanje možnosti
različnih tržnih zlorab in manipulacij, kot so zlorabe indeksov,
ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti. S tem bi prispevali
k večji zaščiti vlagateljev pred izgubami zaradi tovrstnih zlorab.
Pri plačilnih storitvah si Republika Slovenija prizadeva
za sprejetje ukrepov, ki krepijo varnost učinkovitost, konkurenčnost in inovativnost elektronskih plačil. Smiselno je, da
potrošniki, trgovci in podjetja bolje izkoristijo prednosti enotnega trga. Podobno podpiramo enotna pravila na področju medbančnih provizij v EU, ki bodo omogočila večjo preglednost za
potrošnike in trgovce na drobno pri izbiri plačilnih instrumentov
ter enake konkurenčne pogoje za vstop novih vseevropskih
udeležencev na trg.
K izboljšanju dolgoročnega financiranja naj bi med drugim s sprejetjem predloga uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih prispevala
nova oblika naložbenega instrumenta – evropski dolgoročni
investicijski skladi, ki bodo vlagateljem omogočili dolgoročne in
stabilne donose prek dolgoročnega financiranja različnih infrastrukturnih projektov oziroma podjetij, ki ne kotirajo na borzi. Z
njimi bi financirali prehod na pametno, trajnostno in vključujočo
rast. Cilj predloga je tudi izboljšanje čezmejnega trženja tako
malim kot profesionalnim vlagateljem po celotni EU.
Republika Slovenija podpira predlog, ki predvideva usklajen postopek izdaje dovoljenj, regulacijo naložbenih politik,
preprečevanje navzkrižja interesov ter stroge zahteve glede
preglednosti poslovanja.
Na področju preprečevanja pranja denarja se Republika
Slovenija v okviru predloga direktive o preprečevanju uporabe
finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma
zavzema za rešitve, ki bodo zaščitile interese družbe pred
kriminaliteto in terorističnimi dejanji ter prispevale k finančni
stabilnosti. Podpiramo čim hitrejše sprejetje predloga direktive
kot tudi sprejetje predlogov, ki bodo prispevali k izboljšanju
sledljivosti plačil ter k zagotovitvi enotnega izvajanja predpisov
v vseh državah članicah.
Obdavčenje
Med najpomembnejšimi prioritetami EU na davčnem področju je boj proti goljufijam in davčnim utajam ter s tem povezana večja preglednost. V Svetu je po dolgoletnih pogajanjih
dosežen dogovor glede direktive o obdavčitvi dohodka od
prihrankov v obliki plačil obresti (obrestna direktiva). V skladu
z razvojem dogodkov na tem področju, ko se je že pred sprejetjem obrestne direktive na svetovni ravni začel oblikovati
omenjeni enotni standard poročanja, je Svet v zvezi s to direktivo sprejel izjavo, da se za zagotovitev nemotenega prehoda
na poročanje po novem enotnem standardu poročanja in da
se prepreči dvakratno poročanje po dveh podlagah, pozove
Komisijo, naj predloži predlog razveljavitve prejšnje obrestne
direktive na ustrezen način, upoštevajoč začetek uporabe prenovljene direktive o upravnem sodelovanju.
Glede pogajanj s Švico, Lihtenštajnom, San Marinom,
Andoro in Monakom je Svet poudaril tudi pomen prenove
obstoječih sporazumov na način, ki bo skladen z novim globalnim standardom, namesto z ukrepi, enakovrednimi tistim iz
obrestne direktive. Ti sporazumi so namenjeni preprečevanju
finančnih goljufij in zaščiti finančnih interesov Skupnosti, pri
čemer Republika Slovenija podpira nadaljevanje pogajanj z
navedenimi tretjimi državami.
Na področju neposrednega obdavčenja bodo obravnavani ukrepi v zvezi z davkom od dohodkov pravnih oseb, namenjenih preprečevanju zlorab, dvojnega neobdavčevanja in
neskladij. Republika Slovenija te ukrepe podpira.
Nadaljevalo se bo tudi delo pri prenovi direktive iz leta
2003 o obdavčenju energentov in električne energije, ki je
pomemben instrument pri doseganju že zastavljenih ciljev na
področju blaženja podnebnih sprememb. Pri obdavčitvi energentov se upošteva emisije CO2 in energijska vsebnost energenta. Predlog uvaja okvirna pravila za obdavčevanje CO2
znotraj enotnega trga, ki tako učinkovito dopolnjujejo sistem EU
za trgovanje z emisijami. Komisija želi spodbuditi energetsko
učinkovitost energentov in uporabo obnovljivih virov energije
ter se izogniti izkrivljanju konkurence na enotnem trgu, hkrati
pa tudi dosegati cilje iz strategije Evropa 2020 ter zmanjšati
odvisnost od fosilnih goriv. Od prvotne predložitve direktive v
obravnavo Svetu v letu 2011 se je besedilo direktive spremenilo v vsebinsko najbolj občutljivih točkah za države članice,
tj. ohranjanje obveznih razmerij med trošarino za energente
in električno energijo ter za bencin in plinsko olje za pogon,
opuščen je bil predlog obveznega določanja trošarine v obliki
dveh komponent, tj. energetske vsebnosti ter CO2 izpustov
energenta. Sama struktura dveh komponent se ohranja za
namen metodologije izračuna minimalnih trošarin, za države
članice pa določitev dveh komponent v nacionalni zakonodaji
ni zavezujoča oziroma lahko minimalne trošarine izkažejo v
dveh ali eni vrednosti. Ker se po vsebini zadnji kompromisni
predlog direktive precej oddaljuje od prvotnega predloga Komisije ter s tem tudi od samih ciljev prenove direktive, tako
Komisija kot tudi nekatere države članice izražajo pomislek
o nadaljevanju dela. Odločitev o tem bo morala sprejeti nova
Evropska komisija. Za Republiko Slovenijo predlog direktive ni
sporen in podpira cilje prvotnega predloga, ne nasprotuje pa
morebitnemu umiku.
Republika Slovenija bo še naprej pozorno spremljala razvoj razprav o predlogu direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije
(FTT – Financial Transactions Tax). Republika Slovenija podpira cilje iz predloga direktive in je bila tudi v skupini 11 držav
članic, ki so dale pobudo za okrepljeno sodelovanje na tem
področju, po tem, ko je bilo jasno, da nekatere države članice
EU ne podpirajo navedenega davka. Po zadnjih izračunih pa
bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Republiki
Sloveniji glede na smer predloga direktive manjši od prvotno
predvidenih, in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem
tega davka. Republika Slovenija bo glede na razvoj razprav
o predlogu direktive podpirala in predlagala rešitve, ki bodo
najbolj primerne za Republiko Slovenijo.
V Svetu se bo predvidoma nadaljevala obravnava predloga direktive o skupni konsolidirani podlagi za davek od dohodkov pravnih oseb (Common Consolidated Corporate Tax
Base – CCCTB). Gre za predlog uvedbe skupnih pravil za
določanje davčne osnove za družbe, ki so rezidenti EU, in
za »podružnice« družb iz tretjih držav, ki se nahajajo v EU.
Predlog predvideva tudi pravila za konsolidacijo (združevanje)
davčne osnove, če gre za skupino več zavezancev, ter način
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 499
za delitev konsolidirane osnove med družbami oziroma državami članicami EU. Sistem CCCTB bi bil za podjetja opcijski.
Republika Slovenija je do predloga zadržana in meni, da je zelo
zahteven za izvajanje, zlasti za majhne ekonomije. Na sistemski ravni ima predlog pozitivne in negativne učinke, odvisno pa
je predvsem od tega, kakšne bodo morebitne končne rešitve.
Letni proračun EU
V vsakoletnem utečenem postopku sprejemanja letnih
proračunov EU za leti 2015 in 2016 si bo Republika Slovenija
prizadevala za sestavo proračuna, ki bo sledil uredbi o večletnem finančnem okviru ter medinstitucionalnemu sporazumu o
proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in
dobrem finančnem poslovodenju. Republika Slovenija se zavzema za realistični obseg proračuna in vplačevanje v proračun
EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih, spoštovanje
proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih
izdatkov ter spoštovanjem zgornjih meja večletnega finančnega
okvira. Pri tem bo v izrednih, nepredvidenih okoliščinah, zaradi nižjega obsega večletnega finančnega okvira pripravljena
podpreti tudi spremembo meja večletnega finančnega okvira
ter uporabo izvenproračunskih skladov skladno z določbami
uredbe o večletnem finančnem okviru in navedenega medinstitucionalnega sporazuma. Hkrati si bo Republika Slovenija
prizadevala za zagotovitev zadostnega obsega sredstev za nemoteno izvajanje programov EU. Realno načrtovanje proračuna EU, ki ne bi ustvarjal presežkov, pa je po mnenju Republike
Slovenije pomembno tudi pri agencijah, ki pogosto načrtujejo
preveč sredstev. Republika Slovenija se bo zavzemala za čim
nižje administrativne stroške institucij, vključno s plačami in
številom zaposlenih v teh institucijah.
Statistika
Republika Slovenija se bo s svojimi predstavniki na vseh
ravneh dejavno vključevala v postopke odločanja sprejemanja
zakonodajnih aktov na področju statistike. Prizadevala si bo
za usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi že na zgodnji
stopnji oblikovanja zahtev po novih statističnih podatkih ter
pri svojem delu sledila ciljem, postavljenim v Viziji evropske
statistike 2020.
V Svetu se bo nadaljevala obravnava konkretnih zakonodajnih predlogov, med njimi pa je najpomembnejša uredba
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES)
št. 223/2009 o evropski statistiki. Za Republiko Slovenijo je
ključno, da se po več kot dveh letih obravnave zakonodajni
postopek uspešno zaključi.
ENOTNI TRG IN INDUSTRIJA
Enotni trg
Evropsko gospodarstvo je počasi začelo okrevati po nekajletni stagnaciji ali negativni rasti, pri čemer je eden ključnih
dejavnikov za nadaljnjo gospodarsko rast krepitev enotnega
evropskega trga. Vloga enotnega trga pri zagotavljanju konkurenčnega poslovnega okolja za podjetja, povečanju izbire za
potrošnike ter ustvarjanju novih delovnih mest je tudi ključna
za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Potencial enotnega
trga še ni dokončno izkoriščen in tudi v prihodnje si je treba
prizadevati za zagotovitev preglednega in enostavnega zakonodajnega okolja, ki je bistveno za krepitev in učinkovitejše
delovanje enotnega trga. Evropska komisija je oktobra 2012
predstavila Akt za enotni trg II, ki vsebuje dvanajst konkretnih
prednostnih ukrepov s področij integriranih omrežij, čezmejne
mobilnosti prebivalstva in gospodarskih subjektov, e-gospodarstva in socialnega podjetništva, kohezije ter zaupanja potrošnikov, ki naj bi prispevali k dodatni krepitvi enotnega trga.
Evropska komisija je do zdaj objavila paket šestih predlogov
s področja železnic, komunikacijo Modri pas (»Blue Belt«),
direktivo o e-računu v javnih naročilih, paket o varnosti proizvodov, direktivo o dostopu do osnovnih bančnih računov,
direktivo glede širokopasovnega interneta ter pregled pravil
Stran
500 / Št. 8 / 6. 2. 2015
glede insolventnosti. Republika Slovenija načeloma podpira
predlagane ukrepe v okviru Akta za enotni trg II, ki jih razume
kot del paketnega dogovora glede strategije na tem področju.
Republika Slovenija se bo v okviru politike notranjega
trga še naprej zavzemala za urejanje področja varstva intelektualne lastnine. Leta 2011 je Komisija v strategiji Enotni trg
na področju varstva pravic intelektualne lastnine prepoznala
strateški pomen avtorskih pravic za razvoj enotnega digitalnega trga. Še posebej je za učinkovito delovanje enotnega digitalnega trga pomembna moderna ureditev avtorskih pravic,
ki je prilagojena digitalni dobi. Republika Slovenija se zaveda,
da je z dialogom med vsemi zainteresiranimi stranmi mogoče
najti optimalne rešitve za izzive, ki jih prinaša digitalna doba.
Pri tem je ključnega pomena spoštovanje kulturne raznolikosti
držav ter da se imetnikom pravic zagotovi ustrezna nagrada
za njihovo kreativnost in prispevek h kulturnemu razvoju,
hkrati pa uporabnikom in potrošnikom omogoči enostaven
dostop do varovanih del.
Na področju intelektualne lastnine od leta 2013 poteka
razprava o modernizaciji sistema blagovnih znamk v Evropi.
Namen je, da se z izboljšanim dostopom do sistemov blagovnih znamk poveča konkurenčnost družb in omogoči pravno
varnost za vsa podjetja ter posledično zagotovi soobstoj med
EU in nacionalnimi sistemi, kar Republika Slovenija pozdravlja
in se predvsem zavzema za soobstoj nacionalnih sistemov
in sistema skupnosti ter za upoštevanje načela teritorialnosti.
Republika Slovenija bo v letu 2015 ratificirala Sporazum
o enotnem patentnem sodišču in naredila vse potrebno, da
skupaj s Portugalsko oblikuje Center za arbitražo in mediacijo,
ki bo v okviru Enotnega patentnega sodišča EU prispeval k bolj
učinkoviti uveljavitvi patentnih pravic.
Komisija je vse aktivnosti na področju zmanjšanja administrativnih bremen združila v Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). Evropska komisija v okviru programa
REFIT redno spremlja in pregleduje evropsko zakonodajo iz
različnih področij in jo poenostavlja in združuje z namenom da
postane učinkovitejša ter preglednejša za delovanje podjetij
in tudi državljanov. Republika Slovenija meni, da je pri tem
procesu pomembno vključevanje deležnikov v proces priprave
predpisov na pregleden način in izvajanje ciljno usmerjenih
presoj posledic predpisov, s poudarkom na analizi učinkov
predpisov na konkurenčnost (med drugim test za mala in
srednja podjetja), da bi se zakonodaja učinkovito izvajala. Ta
proces se mora odvijati v komunikaciji med državami članicami
ter z spodbujanjem izmenjave dobrih praks. Republika Slovenija največji poudarek namenja procesu razbremenjevanja na
področju okolja in prostora, širšemu delovno pravnem področju,
koheziji (črpanje evropskih sredstev), področju financ (davki in
trošarine ter druge dajatve) in področju gospodarstva (statusno
pravne zadeve in poslovna oziroma finančna poročila) ter na
področju prenavljanja reguliranih dejavnosti in poklicev.
Varstvo potrošnikov
Na področju prostega pretoka blaga in varnosti proizvodov bo Republika Slovenija krepila delovanje infrastrukture
kakovosti, kot pomembnega člena pri prenosu inovativnega
znanja v izdelke ter podporo njihovemu prehodu na trg z vidika
izpolnjevanja zahtev zakonodaje glede varnosti proizvodov,
zagotavljanja hitre odzivnosti akreditacije, standardizacije,
meroslovja in organov za ugotavljanje skladnosti na potrebe
podjetij z inovativnim proizvodom. Zato Republika Slovenija
podpira prizadevanja Evropske komisije za sprejetje novega
zakonodajnega paketa o varnosti proizvodov (revizija direktive o splošni varnosti proizvodov 2001/95/ES, nova uredba
o nadzoru trga). Jasnejša pravila za gospodarske subjekte
glede njihovih obveznosti in varnostnih zahtev ter pravila za
identifikacijo nevarnih potrošniških proizvodov bodo prispevala
k zagotovitvi varnih proizvodov na celotnem trgu EU in hkrati k
okrepljenemu zaupanju potrošnikov, da so vsi proizvodi na trgu
varni. Krepitev pravil, ki se nanašajo na varnost in nadzor nad
proizvodi na trgu je element velikega pomena tudi z vidika opti-
malnega izkoriščanja finančnih in človeških virov ter ustvarjanja
konkurenčnega okolja za podjetja.
Republika Slovenija pozdravlja tudi predlog direktive o
paketnih potovanjih in pomoči pri organizaciji potovanja, ki
razveljavlja staro Direktivo, sprejeto še pred pojavom interneta, zaradi česar je bila posodobitev nujna. Predlog natančneje
opredeljuje ključne pojme, kot na primer turistični aranžma.
Predlagana direktiva na novo zagotavlja varstvo potrošnikov
tudi pri nakupu različnih kombinacij potovalnih storitev prek
spleta, in prinaša okrepljeno varstvo potrošnikov v primeru
stečaja organizatorja oziroma prodajalca potovanja.
Industrijska politika in konkurenčnost
Industrijska politika EU temelji na horizontalnih ukrepih
v kombinaciji s posebnimi ukrepi za spodbujanje sektorjev,
ki to potrebujejo in so bistveni za konkurenčnost industrije
EU. Pri tem se pozornost posveča prehodu na nizkoogljično
gospodarstvo v celotni vrednostni verigi. Komisija posveča
pozornost pravzaprav vsem industrijskim sektorjem. Podlaga
za to je vodilna pobuda v okviru strategije EU 2020 o sodobni
industrijski politiki za obdobje globalizacije.
Zaradi še zmeraj perečih posledic krize za industrijo v
EU je Komisija januarja 2014 objavila Industrijski sveženj o
oživitvi evropske industrije, o katerem je razpravljal tudi marčni Evropski svet. V industrijskem svežnju so predstavljene
ključne prioritete Komisije za industrijsko politiko: nadaljnja
krepitev notranjega trga, modernizacija industrije EU, ponovna
vzpostavitev kreditiranja gospodarstva, sprejemanje ukrepov
na notranjem trgu in na mednarodni ravni za zagotavljanje dostopa do energije in surovin po zmernih cenah ter internacionalizacija evropskih podjetij. Istočasno s tem sporočilom je
Komisija objavila tudi Sporočilo o viziji razvoja enotnega trga
za industrijske proizvode.
Republika Slovenija pozdravlja razpravo na EU ravni o
oživitvi evropske industrije in se predvsem zavzema za pregledno in učinkovito zakonodajo ter zmanjšanje zakonodajnih in
administrativnih bremen za podjetja, za redno in sistematično
preverjanje učinkov zakonodaje na konkurenčnost in za ukrepe, ki spodbujajo boljši dostop do finančnih sredstev za mala
in srednja podjetja.
Komisija pripravlja poročila o stanju na posameznih,
predvsem energetsko intenzivnih sektorjih. Do sedaj so bila
pripravljena poročila o stanju na področju jeklarske industrije in
industrije aluminija, v pripravi so poročila o stanju na področju
kemične, keramične in steklarske industrije. Republika Slovenija pozdravlja pripravo poročil o stanju na področju posameznih
sektorjev, saj tudi sama izvaja posebne prilagojene ukrepe za
tiste sektorje, ki to potrebujejo in so posebnega pomena za
slovensko gospodarstvo. Izzivi slovenske industrije so podobni
izzivom na ravni EU, v prvi vrsti prehod na zeleno gospodarstvo. Republika Slovenija aktivno sodeluje pri pripravi horizontalnih in sektorskih priporočil in usmeritev za izvajanje sodobne
industrijske politike na ravni EU in bo takšno sodelovanje
zagotavljala tudi v prihodnje. V okviru pogajanj o podnebno
energetskem okviru 2030 si bo Republika Slovenija prizadevala
tudi zaščititi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zlasti
v luči problematike »uhajanja ogljika«.
Osrednjo evropsko politiko za podjetništvo predstavlja Akt
za mala podjetja za Evropo. Ukrepi so namenjeni okrepitvi konkurenčnosti podjetij v EU s posebnim poudarkom na malih in
srednje velikih podjetjih (MSP). Pri tem so prednostni ukrepi v
tem trenutku namenjeni ponovnemu oživljanju tovrstnih podjetij
v EU, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela: boljši dostop
MSP do finančnih sredstev, boljši dostop MSP do enotnega
trga EU ter na trge tretjih držav, nadaljevanje odpravljanja zakonodajnih bremen ter zagotovitev čim bolj jasne in enostavne
evropske zakonodaje za MSP.
Državne pomoči
Komisija je konec junija 2014 sprejela nova prenovljena
pravila državnih pomoči, s katerimi je določila cilje ambiciozne-
ga paketa reform. Obsežen sveženj za posodobitev politike EU
na področju državnih pomoči kot celote je bil potreben zaradi
več dejavnikov:
– iztek več ključnih pravil (konec leta 2013)
– priprava večletnega finančnega okvira za obdobje
2014–2020
– vzpostavitev sistemskega nadzora
– odprava obstoječih slabosti glede zapletenih postopkov
priglašanja in presojanja državne pomoči, ki se enako uporabljajo pri manjših in večjih zadevah, vključno z dolgimi roki za
odločanje s strani Evropske komisije.
Ker imajo države članice ključno vlogo v politiki državnih
pomoči, je bilo v okviru posodobitve nadzora državnih pomoči
potrebno prenesti del odgovornosti na nacionalne organe. Republika Slovenija ima na tem področju dobre izkušnje, do vstopa v EU je že sama presojala skladnost pravil. Na področju de
minimisa pa ima (po mnenju Evropske komisije) najbolj urejen
sistem spremljanja in nadzora dodeljevanja tovrstnih pomoči.
V širšem okviru agende EU za hitrejšo rast se mora državna pomoč osrediniti na odobravanje dobro oblikovane pomoči, ki je usmerjena k odpravi napak trga in ciljem skupnega
evropskega interesa.
Državna pomoč bo lahko želene cilje javne politike učinkovito uresničevala le, če bo imela spodbujevalni učinek, tj. če
bo spodbujala upravičence do pomoči k opravljanju dejavnosti,
ki jih brez pomoči ne bi. Državna pomoč, ki ni usmerjena v tržne
nepopolnosti in nima spodbujevalnega učinka, ni le izguba javnih sredstev, ampak deluje kot zavora za rast, saj poslabšuje
konkurenčne pogoje na notranjem trgu.
Če bi bil nadzor državnih pomoči osredotočen na kakovost in učinkovitost javne podpore, bi državam članicam lahko
tudi pomagal pri krepitvi proračunske discipline in izboljšanju
kakovosti javnih financ ter posledično boljši porabi davkoplačevalskega denarja.
Carinska unija
Mogoče je pričakovati oživitev razprave glede Predloga
direktive o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije.
Predvidena je predhodna obravnava po vsebinskih sklopih.
Od nadaljnjega poteka razprave je odvisno, ali bo predlog
direktive sprejet ali pa dokončno umaknjen iz razprave, saj
gre za občutljiv dosje. Med italijanskim predsedovanjem se je
nadaljevala razprava o Predlogu uredbe o spremembi Uredbe
(ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči
med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi
in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in
kmetijske zakonodaje. Republika Slovenija podpira dokončanje
pogajanj na obeh dosjejih.
PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJA
Promet
Republika Slovenija bo osrednjo pozornost na področju cestnega prometa namenila izboljšanju cestno prometne
varnosti. Z Belo knjigo o prometni politiki iz leta 2011 si EU
prizadeva za močno zmanjšanje števila žrtev nesreč v cestnem prometu do leta 2050 ter povečanje učinkovitosti prometa
in infrastrukture z uporabo informacijskih sistemov. Varnost v
cestnem prometu je pomemben element prometne politike EU,
obenem ima velik pomen tudi za vse prebivalce EU, predvsem
zaradi povečanja obsega cestnega prometa in zahtev državljanov po mobilnosti. Z medobratovalno vseevropsko pobudo
eCall naj bi se v vsa vozila v Evropi uvedle minimalne funkcije,
ki bodo zagotovile, da službe za ukrepanje ob nesrečah ustrezno obravnavajo klice v sili. Evropska komisija je junija 2013 kot
del sklopa pravnih aktov EU za zagotovitev uvedbe storitve
eCall na številko 112 do 1. oktobra 2015 objavila predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za uvedbo avtomobilskega sistema eCall in spremembi
Direktive 2007/46/ES. V predlogu je obravnavan del strategije Komisije za storitev eCall, ki se nanaša na infrastrukturo
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 501
centrov za obveščanje. Republika Slovenija v smislu večanja
prometne varnosti predlog uredbe o zahtevah za homologacijo
za uvedbo avtomobilskega sistema eCall v celoti podpira in bo
podprla čimprejšnji dogovor o predlogu. V okviru ukrepov za
povečanje cestno prometne varnosti je bila v letu 2011 sprejeta
tudi direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o lažji čezmejni
izmenjavi informacij o varnosti v cestnem prometu. Z navedeno
direktivo je bil uveden sistem čezmejne izmenjave informacij,
ki pristojnemu organu države članice, v kateri je bila storjena
kršitev cestnoprometnih predpisov, omogoča, da pri državi članici, v kateri je vozilo registrirano, pridobi podatke, na podlagi
katerih bo lahko identificiral osebo, odgovorno za ugotovljeno
kršitev. Sodišče EU je maja letos direktivo razveljavilo zaradi
napačne pravne podlage (pravosodje in notranje zadeve) ter
predlagalo Evropski komisiji, da v roku 12 mesecev, ko bo sprememba direktive učinkovala, predlaga spremembe, s katerimi
bo direktiva temeljila na ustrezni (transportni) pravni podlagi.
Republika Slovenija podpira pripravo predloga sprememb direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, saj vseskozi
podpira ukrepe, ki bi v EU zagotovili zmanjšanje števila žrtev
in večjo prometno varnost.
V okviru enotnega trga na področju železniškega prometa
bo Republika Slovenija osrednjo pozornost namenila t. i. četrtemu železniškemu svežnju, ki ga je Komisija objavila januarja
2013. Sveženj je sestavljen iz šestih zakonodajnih predlogov,
katerih cilj je zagotoviti večjo konkurenčnost, višjo kakovost in
večjo izbiro železniških storitev v EU in s tem tudi dvigniti povpraševanje po železniških prevozih na stagnirajočem železniškem trgu EU. Sveženj med glavnimi ukrepi uvaja liberalizacijo
domačega potniškega prometa, na organizacijskem področju
pa postavlja izredno ostre pogoje oziroma varovala v primeru,
da prevoznik in upravljavec infrastrukture delujeta v okviru
holdinške strukture. V okviru predsedovanja tria bo Republika
Slovenija zlasti aktivno sodelovala pri obravnavi zakonodajnih
predlogov političnega dela svežnja, in sicer pri predlogu direktive o spremembi direktive o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja glede odprtja trga notranjih storitev
železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške
infrastrukture, predlogu uredbe o spremembi uredbe v zvezi
z odprtjem trga za domače storitve železniškega potniškega
prevoza ter predlogu uredbe o razveljavitvi uredbe o skupnih
pravilih za normalizacijo kontov železniških podjetij. Obravnava
političnega dela svežnja, ki mu Republika Slovenija ni naklonjena, se je začela v času italijanskega predsedovanja. Republika
Slovenija že od začetka obravnave tega svežnja meni, da bi
bilo treba prvotno zaključiti implementacijo veljavne zakonodaje
EU, in se šele nato lotiti sprejemanja nove oziroma sprememb
veljavne zakonodaje na tem področju. Republiko Slovenijo
skrbi, da bo nova zakonodaja na tem področju povzročila prekomerno zakonsko urejenost in s tem povezane težave v delovanju tega sektorja. Republika Slovenija je nadalje zadržana
do liberalizacije železniških potniških storitev, te so v glavnem
dnevne migracije. Republika Slovenija si zato prizadeva, da bi
bila na področju javne gospodarske službe izvajanja javnega
potniškega prometa obravnavana kot enotna regija. S tem bi
bila ohranjena možnost, da se storitve javne službe prevoza
oddajo izvajalcu z neposredno pogodbo za področje celotne
regije, s čimer bi zagotovila ustrezno stabilnost storitve.
Za Republiko Slovenijo je na področju pomorskega prometa še posebej pomembna nadaljnja obravnava zakonodajnega okvira za prihodnjo pristaniško politiko EU, ki ga je Komisija objavila konec maja 2013. Cilj Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za dostop do
trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč je
prispevati k bolj učinkovitemu, medsebojno povezanemu in trajnostno delujočemu vseevropskem prometnem omrežju, in sicer
z oblikovanjem regulatornega okvira, ki izboljšuje zmogljivost
vseh pristanišč in jim pomaga pri obvladovanju spreminjajočih
se prometnih in logističnih zahtev. Obravnava je bila zaradi
negativnega odziva držav članic, kot tudi industrije, ustavljena.
Stran
502 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Republika Slovenija je bila do prvotnega predloga zadržana in
si je v nadaljnjih pogajanjih v okviru delovnih teles Sveta EU
zavzemala za zagotovitev upoštevanja posebnosti ureditve
upravljanja edinega mednarodnega tovornega pristanišča v Republiki Sloveniji, kakor tudi za spremembe in dopolnitve predloga uredbe, tako da bi obstoječa pogodba z Luko Koper d.d.
ostala v veljavi do izteka njene veljavnosti (24. člen predloga
uredbe). Republika Slovenija ima z delniško družbo Luka Koper
sklenjeno in podpisano koncesijsko pogodbo za obdobje do
leta 2043. Predčasna prekinitev obstoječega koncesijskega
razmerja med Republiko Slovenijo in Luko Koper d.d., sklenjenega skladno z veljavno slovensko zakonodajo, bi namreč za
Republiko Slovenijo povzročila prevelike, neracionalne in zelo
težko popravljive finančne posledice.
Italijansko predsedstvo je na podlagi številnih negativnih
odzivov in pomislekov večine držav članic do predloga uredbe
v začetku julija 2014 pripravilo nov kompromisni predlog. V
postopku usklajevanja predloga uredbe je Republika Slovenija
uspela s predlogom, da naj obstoječe pogodbe ostanejo v
veljavi do prenehanja njihove veljavnosti. Republika Slovenija
je zaradi ustreznosti predlaganih sprememb umaknila svoje
pridržke in podprla sprejetje splošnega pristopa na oktobrskem
zasedanju Sveta.
Republika Slovenija bo v okviru ukrepov za vzpostavitev
enotnega trga na področju letalskega prometa dejavno sodelovala pri obravnavi predloga uredbe Evropskega parlamenta
in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev).
Sveženj obravnava številna vprašanja, ki so ostala nerešena pri razvoju enotnega evropskega neba od leta 2004 in ki
se nanašajo zlasti na uspešnost zagotavljanja navigacijskih
storitev v zračnem prometu in potrebo po razjasnitvi institucionalnega okolja na ravni EU. Prvi odzivi držav članic so v večini
negativni, prav tako tudi odzivi stroke, medtem ko ga letalska
industrija podpira. Republika Slovenija se načeloma strinja, da
so na evropski ravni potrebni ukrepi za povečanje učinkovitosti
upravljanja zračnega prometa v EU, zato pozdravlja aktivni pristop Evropske komisije, s katerim bi v prihodnosti omogočili še
dodatno izboljšanje varnosti, povečanje zmogljivosti zračnega
prostora, zmanjšanje stroškov upravljanja zračnega prometa
in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Republika Slovenija pa ne podpira ukrepov, ki s predpisovanjem sistemskih,
strukturnih in operativnih sprememb namesto varnosti zračnega prometa v ospredje postavljajo doseganje cilja stroškovne
učinkovitosti. Zato predlaga, da se počaka na rezultate izvajanja obstoječe zakonodaje EU in se nato začne priprava
nove zakonodaje na tem področju. Republika Slovenija ne
podpira predloga uredbe, ki se osredinja le na nabor ukrepov
za zmanjševanje stroškov, in ne vsebuje mehanizmov spodbujanja ekonomije obsega oziroma ekonomičnosti po posameznih
specifičnih področjih izvajanja navigacijskih služb zračnega
prometa (NSZP). Republika Slovenija prav tako ne podpira
predlaganega načina razmerja med Agencijo EU za varnost v
letalstvu (EASA) in nacionalnimi nadzornimi organi, saj je ta po
mnenju Republike Slovenije neprimerno urejen in pomanjkljiv
glede določb o osebju nacionalnih nadzornih organov. Republika Slovenija je proti centralizaciji procesa odločanja o razvoju
in izvajanju NSZP, ki ga predlog uvaja, saj vodi k zmanjševanju
vloge in vpliva držav članic in jih omejuje pri izpolnjevanju njihovih mednarodnih obveznosti pri zagotavljanju NSZP, zlasti
ob upoštevanju Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu. Republika Slovenija tudi ne podpira predloženega načrta
izvedbe in sistema pristojbin, funkcionalnih blokov zračnega
prostora, vključenosti porabnikov zračnega prostora, podpornih
služb in vloge upravljavca omrežja. Republika Slovenija prav
tako ne podpira predloga, ker ima zanjo negativne posledice
na obrambnem področju, na področju proračuna, javne uprave
in gospodarstva.
Nova politika TEN-T s svojim celovitim in jedrnim omrežjem prikazuje učinkovito multimodalno dimenzijo, saj obsega
trajnostne, varne in kakovostne prometne storitve pri vseh oblikah prevozov. Infrastruktura TEN-T bo omogočala v prihodnost
usmerjen transportni sistem, predvsem prek olajšav, ki bodo
spodbujale nizkoogljične rešitve in preko nove generacije konceptov storitev ter tehnoloških inovacij na drugih področjih. Za
zagotovitev implementacije infrastrukturnih planov v zastavljenih rokih sta bila kot integralni del politike TEN-T predstavljena
dva močna instrumenta EU: Instrument za povezovanje Evrope
s koridorji jedrnega omrežja ter Instrument za povezovanje
Evrope (IPE), ki naj bi spodbudil naložbe na področju vseevropskih omrežij ter omogočil, da se v celoti izkoristijo sinergije med
prometnim, telekomunikacijskim in energetskim sektorjem in s
tem optimizirajo stroški izvajanja. Koridorji jedrnega omrežja so
ključen instrument za koordinacijo čezmejnega sodelovanja,
sodelovanja med sektorji in sodelovanja med organizacijami za
pravočasno dokončanje jedrnega omrežja. Financiranje prek
IPE bo največ pozornosti namenilo prav financiranju koridorjev
jedrnega omrežja. Sinergije, ki jih koridorji ustvarjajo med infrastrukturo, prometom in drugimi politikami, obenem omogočajo
kombiniranje IPE z dopolnilnim financiranjem iz ostalih virov
EU. Republika Slovenija bo podprla rešitve, ki bodo prispevale
k učinkovitejši implementaciji nove politike TEN-T in s tem
zagotovila kakovostno infrastrukturo za trajnostno mobilnost,
ki lahko zagotovi visoko raven dostopnosti in mobilnosti ter
hkrati omogoča, da se izognemo njunim negativnim učinkom.
V okviru pogajanj o podnebno energetskem okviru 2030
si bo Republika Slovenija prizadevala za upoštevanje specifik svojega prometnega sektorja ter ustrezne olajšave pri
nacionalnih ciljih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za
leto 2030.
Energija
V pogajanjih o podnebno energetskem okviru 2030 si bo
Republika Slovenija prizadevala za sprejetje ambicioznih ciljev
na ravni EU do 2030, pri določitvi ukrepov za posamezne države članice pa za upoštevanje nacionalnih posebnosti.
Na poziv Evropskega sveta je Komisija konec maja 2014
predložila Evropsko strategijo za energetsko varnost, v kateri
predlaga vrsto kratkoročnih, srednje in dolgoročnih ukrepov za
izboljšanje energetske varnosti. Republika Slovenija pozdravlja
večino predlaganih ukrepov za izboljšanje energetske varnosti EU, posebno pozornost pa bo treba nameniti energetski
infrastrukturi. Pri tem bo Republika Slovenija opozarjala, da
se kakršnakoli identifikacija prednostnih energetskih projektov
EU opravi na podlagi jasnih in preglednih meril ter temelji na
uveljavljenem sistemu t.i. projektov skupnega interesa.
Akcijski načrt za izvajanje notranjega energetskega trga
na maloprodajni ravni ter zanesljiva, trajnostna in konkurenčna
energija sta ključna za gospodarstvo, industrijo in državljane
EU. Za dosego ciljev te politike EU potrebuje delovanje znotraj
svojih meja in ustrezne instrumente, s katerimi bo spodbujala
svoje interese na tujem. Vse to morajo podpirati dobro delujoč
enotni trg in poštena konkurenca, učinkovita javna uprava ter
predvidljiva in sodobna ureditev. To je ključna naloga za Komisijo. Zagotavljanje polnega izvajanja pravil notranjega trga na
ključnih področjih, kot so storitve in energetika, ter dokončanje
posodobitve pravil o državni pomoči bosta pomemben korak k
dokončanju enotnega trga.
Vsi odjemalci energije morajo imeti do leta 2014 dostop
do popolnoma integriranega energetskega trga in še dodatno
varnost energetskih povezav z drugimi državami članicami.
Posebno pozornost je treba nameniti maloprodajnim trgom za
energijo, da se zagotovi, da lahko potrošniki v celoti izkoristijo
ugodnosti notranjega energetskega trga. Tudi energetska učinkovitost bo v obdobju predsedovanja aktualnega tria visoko
na dnevnem redu, da se izboljšata konkurenčnost in trajnost.
Telekomunikacije in informacijska družba
Enotni digitalni trg pomembno prispeva k rasti in produktivnosti vseh sektorjev gospodarstva v EU, zato Republika Slovenija podpira prizadevanja za njegovo dokončno oblikovanje.
Še posebej so pomembni ukrepi, ki bodo podprli razvoj in uporabo digitalnih storitev, vsebin in proizvodov ter e-poslovanja na
splošno, kot so čezmejno priznavanje elektronskih identifikacijskih sredstev, storitve zaupanja, varstvo omrežij in informacij,
varstvo podatkov, prilagoditev avtorskih pravic in intelektualne
lastnine digitalni dobi, vključno glede digitalizacije kulturnih
vsebin (digitalna knjižnica, EUROPEANA), in tudi izenačitev
obdavčenja digitalnih in fizičnih proizvodov. Interes Republike
Slovenije je, da je pri oblikovanju enotnega digitalnega trga kar
najbolj aktivna in da se pravočasno pripravi na enakopravno
vključitev vseh slovenskih deležnikov.
Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri nadaljnji
obravnavi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta
o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji. Informacijski in komunikacijski sistemi
so namreč postali bistveni za delovanje sodobne družbe in
gospodarstva, hkrati pa se v njih povečuje število, pogostost
in kompleksnost varnostnih incidentov (človeške ali tehnične napake, naravne nesreče, zlonamerni napadi), kar lahko
ogrozi delovanje nacionalnega gospodarstva in notranjega
trga EU, vitalnih funkcij družbe ter povzroči znatne finančne
izgube. Predlog direktive celostno naslavlja problematiko varnosti omrežij in informacij v EU z izboljšanjem pripravljenosti
na nacionalni ravni, sodelovanja med državami članicami na
področju varnosti omrežij in informacij ter kulture upravljanja
tveganj in obveščanja o incidentih v organih javne uprave in v
t. i. tržnih udeležencih, ki upravljajo s kritičnimi infrastrukturami (energetska, prometna, finančna, zdravstvena) ali izvajajo
storitve informacijske družbe (platforme za e-trgovanje, portali
za spletna plačila, družabna omrežja, iskalniki, storitve računalništva v oblaku, prodajalne z aplikacijami). Republika Slovenija
se strinja s cilji in namenom predloga direktive, saj je treba
poskrbeti za primerno stopnjo varnosti informacijskih in komunikacijskih sistemov zaradi posledic, ki jih lahko imajo različni
varnostni incidenti. Ocenjuje, da predlog direktive ustrezno
in celostno naslavlja zadevno problematiko. Zaveda se, da
morajo biti določbe direktive dovolj prožne, da bodo veljale
dlje časa, da bodo državam članicam omogočale, da ohranijo
obstoječe strukture, in da ne bodo povzročale prekomernih
bremen. Hkrati pa meni, da je treba ohraniti določeno stopno
ambicioznosti, da se bo izboljšala raven varnosti omrežij in
informacij v EU. Prizadevala pa si bo, da bodo konkretne rešitve med obravnavo predloga direktive še izboljšane z vidika
njihove izvedljivosti in jasnosti.
Septembra 2013 je Komisija predstavila sveženj ukrepov
(sporočilo, priporočilo in predlog uredbe), ki stremi k vzpostavitvi enotnega trga elektronskih komunikacij (kot dela enotnega
digitalnega trga). Bistven element novega svežnja je Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in
2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012
(povezana celina), ki naj bi skušal odpraviti s strani Komisije
ugotovljene težave v sektorju (zaradi fragmentirane uporabe
določb sedanje zakonodaje EU) s poenostavitvijo pravil EU za
operaterje, z ukinitvijo premij za mobilno gostovanje in mednarodne klice znotraj EU, z zaščito odprtega interneta (omrežna
nevtralnost), z novimi usklajenimi pravicami za potrošnike in s
koordiniranim dodeljevanjem spektrov, ob tem pa postavlja tudi
nekatera regulativna načela in pravila. O predlogu je v sklopu
digitalne ekonomije razpravljal tudi Evropski svet oktobra 2013,
pri čemer je besedilo njegovih sklepov ostalo precej nevtralno,
predvsem glede časovnice za njegovo sprejetje, za kar si je
prizadevala tudi Republika Slovenija. Republika Slovenija na
splošno podpira cilje predloga te uredbe, vendar je na splošno
zadržana do vrste ukrepa (uredba), načina njegove priprave,
predvidenih rokov za njegovo sprejetje in uveljavitev, doseganja deklariranih ciljev s predvideno ureditvijo, posledic za stabilnost in predvidljivost zakonodajnega okolja, delno pa tudi do
njegove vsebine. Republika Slovenija ni naklonjena hitenju pri
obravnavi tako kompleksnega in daljnosežnega zakonodajnega ukrepa, še posebej, ker pri njegovi pripravi ni bila opravljena
ustrezna javna razprava in se predvidene rešitve in njihove
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 503
posledice niso mogle v zadostni meri preverili, še posebej z
vidika vpliva na majhne države članice, majhne operaterje,
uporabnike in upravno breme. Tudi operaterji in drugi deležniki
nas opozarjajo na negativne učinke tega predloga, če bi bil
sprejet brez temeljitih popravkov. Evropski parlament je aprila
2014 v prvi obravnavi sprejel amandmaje, s katerimi je precej
spremenil predlog uredbe, po drugi strani pa se je šele julija
2014 zaključila prva podrobnejša obravnava celotnega besedila predloga na ravni delovnih teles Sveta EU. Na splošno imajo
države članice podobne pomisleke kot Republika Slovenija,
tako da se bo verjetno treba najprej odločiti, kako nadaljevati
obravnavo tega predloga – dati kakovosti in predvidljivosti zakonodaje prednost pred hitrostjo njenega sprejetja.
Republika Slovenija bo na področju razvoja interoperabilnih e-storitev na notranjem trgu posebno pozornost namenila
tudi predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi
programa za interoperabilnostne rešitve za evropske javne
uprave, podjetja in državljane (ISA2). Interoperabilnost kot
sredstvo za posodobitev javnega sektorja pomeni kontinuiteto
prizadevanj Komisije za delovanja enotnega notranjega trga
znotraj EU na področju interoperabilnega elektronskega poslovanja javnih uprav držav članic za spodbujanje čezmejnih
in čezsektorskih storitev. ISA2 je pomembna tudi z vidika bolj
usklajenega delovanja samih institucij Komisije na področju
informatizacije različnih področij delovanja javnega sektorja.
Ravno interoperabilnost je ena od pomembnih prioritet v okviru
modernizacije delovanje javnega sektorja. Program ISA2 bo
nadaljeval pripravo različnih politik, konceptov, platform, orodij
ipd. za pomoč državam članicam pri razvoju čezmejnih in čezsektorskih elektronskih storitev javnih uprav. Program ISA2
(kot že prej njegovi predhodni programi ISA, IDABC in IDA II)
v ta namen vzpostavlja rešitve na različnih ravneh interoperabilnosti, od organizacijske, pravne, semantične in tehnične.
Republika Slovenija podpira predlog sklepa o uvedbi ISA2 in
izraža tudi podporo za njegovo takojšnjo uveljavitev po izteku
sedanjega programa ISA, ki se izteče leta 2016.
Republika Slovenija bo nadaljevala sodelovanje v pilotih
velikih razsežnosti iz programa Evropske komisije za konkurenčnost in inovacije, kot je na primer STORK 2.0 za čezmejno
e-avtentikacijo in e-SENS za vzpostavitev in konsolidacijo gradnikov za storitev zaupanja.
VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA
Visoko šolstvo
Tudi v prihodnjem obdobju se bo nadaljevalo delo na
področju uresničevanja ciljev iz dokumenta Spodbujanje rasti
in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov. Da se zagotovi kar največji prispevek evropskih visokošolskih sistemov k pametni, trajnostni in vključujoči
rasti, je treba izvesti ukrepe na nekaterih ključnih področjih:
zagotovitev zadostnega števila diplomantov s terciarno izobrazbo in raziskovalcev, izboljšanje kakovosti in ustreznosti
visokošolskega izobraževanja, krepitev kakovosti z mobilnostjo
in čezmejnim sodelovanjem, povezovanje visokošolskega izobraževanja, raziskovanja in podjetij za odličnost in regionalni
razvoj ter izboljšanje upravljanja in financiranja.
Prednostne naloge EU na področju visokega šolstva se
zrcalijo tudi v prednostnih usmeritvah Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020. Odprt dostop do
visokega šolstva in neovirano dokončanje študija, mednarodna
mobilnost ter zaposljivost visoko izobraženih kadrov so med
ključnimi cilji Republike Slovenije, ki bodo neposredno krepili
konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva in EU.
Republika Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala okrepiti
sodelovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom pri oblikovanju in izvajanju študijskih programov, ki bodo nudili visoko
izobraženim kadrom kompetence, potrebne za hiter in učinkovit
odziv na potrebe trga dela. Tako naj bi slovensko visoko šolstvo
do leta 2020 postalo dostopno, kakovostno, učinkovito, mednarodno odprto in odzivno na potrebe širšega okolja.
Stran
504 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Raziskave, razvoj in inovacije
Tako Republika Slovenija kot EU se zavedata pomena
vlaganj v raziskave in inovacije. Cilj strategije Evropa 2020
glede 3 % BDP vlaganj vanje je na podlagi Nacionalnega reformnega programa 2014–2015 tudi slovenski cilj (v letu 2012 je
Slovenija po podatkih Eurostat dosegla kar 2,8 % BDP vlaganj
v raziskave, razvoj in inovacije, 2,63 % pa po podatkih SURS).
Do leta 2020 pa si je Republika Slovenija v Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije zadala še bolj ambiciozen
cilj vlaganj 3,6 % BDP.
Trenutni razdrobljenosti raziskovalnih pristopov v EU se
bomo lahko izognili tudi z učinkovito izvedbo programa Obzorje 2020, ki s proračunom 80 milijard eurov pomeni največji
raziskovalni program na svetu za financiranje raziskovalnih,
razvojnih, inovacijskih in demonstracijskih dejavnosti. Za slovenske raziskovalce, ustanove in inovativna podjetja učinkovito
vključevanje v ta program pomeni velike možnosti v smislu
nadnacionalnega povezovanja prek skupnih konzorcijev. Cilj
Republike Slovenije je, da se neposredno in s pomočjo učinkovito vzpostavljenega podpornega sistema (nacionalne kontaktne točke) zainteresirane znanstvene ustanove in podjetja
uspešno vključujejo v razpise skupnih projektov, kar bo obogatilo naš majhen, a odličen znanstveni trg, prispevalo h kritični
masi v raziskavah in tudi povečalo učinkovitost javnih sredstev
za raziskave.
V tem okviru je potrebna tudi čimprejšnja vzpostavitev polnega delovanja Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in
odprava obstoječih ovir v smeri okrepljenega nadnacionalnega
sodelovanja, učinkovitejših nacionalnih raziskovalnih sistemov
in odprtega trga za raziskovalce. Republika Slovenija se bo
še naprej zavzemala tako za vzpostavitev kot tudi nenehno
izboljševanje kakovosti ERA. Reforme nacionalnih raziskovalnih sistemov so namenjene ne le krepitvi zmogljivosti EU na
področju raziskav, temveč tudi krepitvi nacionalnih zmogljivosti.
Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe se je vzpostavila pristojnost EU na področju vesolja in s tem je EU v zadnjem
desetletju postala pomemben akter na tem področju. Institucije
in države članice v okviru EU vse več pozornosti usmerjajo v
izkoriščanje možnosti vesoljskih tehnologij za gospodarske priložnosti na zemlji ter bolj učinkovito odzivanje na okoljske izzive
in naravne nesreče. V luči novih pristojnosti EU je treba bolje
opredeliti tudi njeno vlogo v Evropski vesoljski agenciji (ESA).
Namen vzpostavitve programa Copernicus je učinkovito opazovanje zemlje s cilji zaščite okolja, civilne zaščite in varnosti
prek komercialnih aplikacij vesoljskih tehnologij. Vzpostavitev
Podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju (SST)
pa ima cilj vzpostaviti mrežo za spremljanje dogajanja v orbitah
ter zmogljivosti za obdelavo tovrstnih podatkov.
Republika Slovenija, ki je pridružena članica ESA od leta
2010, bo podpirala krepitev odnosov EU-ESA, saj bo boljše
sodelovanje omogočilo večjo odprtost ESA za evropsko industrijo, predvsem za mala in srednja podjetja ter manjše države
EU. Ker EU prispeva največ v ESA (pribl. 900 mrd. EUR letno),
je polnopravno članstvo Slovenije v ESA ključ za gospodarske učinke naših že zdaj prisotnih vlaganj v vesolje prek EU.
Republika Slovenija se aktivno vključuje v vesoljske projekte.
Še naprej bo podpirala uvedbo programa Copernicus in tudi
podpornega sistema SST, ki bo zagotovil varnost in zanesljivost
v delovanju evropskih vesoljskih infrastruktur, vključno s prihodnjimi slovenskimi zmogljivostmi na tem področju.
IZOBRAŽEVANJE, MLADINA, KULTURA, ŠPORT
Izobraževanje
Ustvarjalnosti in inovativnosti, ki sta del strateškega načrta Izobraževanje in usposabljanje 2020, Republika Slovenija
pripisuje velik pomen za prihodnjo konkurenčnost EU. Navedeni strateški načrt je eden ključnih dokumentov za sodelovanje
držav članic na področju izobraževanja in usposabljanja.
Podpora večjezičnosti in spodbujanju učenja tujih jezikov
je za Republiko Slovenijo zelo pomembno prednostno področ-
je, saj so jezikovne kompetence ključne za spodbujanje mobilnosti, prispevajo k zaposljivosti in osebnemu razvoju evropskih
državljanov v skladu s cilji strategije Evropa 2020 za rast in
delovna mesta. Komisija bo v prihodnjem obdobju skupaj z državami članicami skušala pripraviti predlog skupnega zbiranja
podatkov o znanju jezikov po posameznih državah.
V prihodnjem obdobju bo potekala prenova strategije
Evropa 2020 v smislu vloge izobraževanja in usposabljanja v
njej. Republika Slovenija meni, da sta izobraževanje in usposabljanje za družbeni razvoj zelo pomembna. Opozorili bi pa
na preveliko poudarjanje prilagajanje sistema izobraževanja
trgu dela. Treba je predvsem okrepiti sodelovanje med sektorjema izobraževanja in trga dela v smislu dolgoročnejšega
usklajevanja potreb trga dela in zahtev gospodarstva. Prav
tako je pomembno opolnomočiti mlade ljudi za spremembe, ki
jih prinašajo spremenjene razmere na trgu dela (potrebna je
visoka stopnja prožnosti).
Republika Slovenija že dosega oba zastavljena referenčna cilja (1. delež prebivalstva v starosti med 30 in 34 let z
doseženo terciarno izobrazbo 40 %, ki je hkrati tudi nacionalni
cilj do leta 2020; 2. zgodnje opuščanje izobraževanja med populacijo v starosti med 18 in 24 let se mora zmanjšati pod 10 %,
na nacionalni ravni pa je cilj ohranitev zgodnjega opuščanja
izobraževanja na stopnji do 5 %), se pa hkrati sooča z visoko
brezposelnostjo mladih in neusklajenostjo med znanji, ki so
potrebna na trgu dela, in znanji, ki jih imajo mladi ob zaključku
izobraževanja.
Nadaljevalo se bo delo na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu z Bruškim komunikejem
2011–2020, ki je za Republiko Slovenijo eno od prednostnih
področij. Republika Slovenija si bo prizadevala uresničevati
cilje, kakor so zastavljeni v navedenem dokumentu. Ciljno
usmerjene naložbe v poklicno izobraževanje in usposabljanje
so bistvene za inovacije, rast in konkurenčnost. Učenje ob delu
ter zlasti vajeništvo in drugi dualni sistemi izobraževanja pomagajo olajšati prehod od izobraževanja k delu. Ti sistemi zahtevajo jasen zakonodajni okvir, določitev vlog različnih akterjev,
zlasti zaposlitveni vidik, in vključitev v celotni izobraževalni
sistem. V letu 2015 bo predvidoma aktualno Skupno evropsko
področje znanj in kvalifikacij; s preglednimi sistemi kvalifikacij
bi le-to omogočilo prenos in akumulacijo učnih rezultatov, kot
tudi priznavanja kvalifikacij in kompetenc, v pomoč pa bo tudi
pri čezmejni mobilnosti.
Republika Slovenija je usmerjena v odpiranje ustvarjalnih
učnih okolij v izobraževalnih ustanovah tako v smislu višje ravni
timskega vodenja in večje prožnosti ter e-poslovanja kot tudi
razvojne naravnanosti in inovativnosti poučevanja ter razvoja
in zagotavljanja odprtih učnih vsebin in storitev. Nove razvojne
možnosti bodo okrepljene z učinkovitim vključevanjem uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, interdisciplinarnim
pristopom ter vključevanjem vseh deležnikov (neposrednih in
posrednih) in sektorjev (izobraževanje, gospodarstvo, razvojno-raziskovalni sektor).
Na področju izobraževanja odraslih bo Republika Slovenija v prihajajočem obdobju podpirala prioritete, zapisane v
Resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v
Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020.
Mladina
Podlaga za delo v Svetu v prihodnjem 18-mesečnem obdobju bosta Strategija EU za mlade (2009–2018), ki vse države
članice poziva k ustvarjanju več priložnosti za vse mlade pri
izobraževanju in na trgu dela ter k spodbujanju aktivnega državljanstva, socialnega vključevanja in solidarnosti med vsemi
mladimi ter Resolucija o delovnem načrtu za mladino v obdobju
2014–2015 in Resolucija o pregledu procesa strukturiranega
dialoga z mladimi, vključno s socialno vključenostjo mladih.
V letu 2015 bodo na področju mladine prednostne naloge,
ki jih Republika Slovenija podpira: mladinsko delo ter neformalno in priložnostno učenje (s poudarkom na zaposlovanju,
podjetništvu, izobraževanju, socialni vključenosti, zdravju in
dobrobiti mladih) – za Republiko Slovenijo bodo pomembni povečanje vloge mladinskega dela, civilno udejstvovanje
in participacija mladih, kjer bo Republika Slovenija razvijala
ključne dejavnosti. Napori bodo usmerjeni tudi v družbeno, politično in formalno priznavanje neformalnega učenja mladih in
mladinskega dela; spodbujanje medsektorskega povezovanja
v okviru strategij EU (s poudarkom na temah kot so razvijanje
spretnosti in kompetenc mladih z namenom zaposlovanja,
krepitev razvoja mladinskih politik na nacionalni ravni in ravni
EU) – zaradi visoke brezposelnosti mladih bo Republika Slovenija še posebej zagovarjala ukrepe, ki bodo olajšali prehod
mladih iz izobraževanja v zaposlovanje in njihov položaj na trgu
dela. V tem pogledu bo še posebej pomembno spodbujanje
podjetništva in podjetniškega duha med mladimi. Za Republiko
Slovenijo je zlasti pomembno tudi medresorsko sodelovanje in
iskanje sinergijskih učinkov med različnimi resornimi politikami; opolnomočenje mladih je prednostna naloga naslednjega
cikla strukturiranega dialoga z mladimi, pri čemer bo poudarek
na dostopnosti do pravic mladih, avtonomiji, participaciji in
aktivnem državljanstvu – strukturiran dialog z mladimi Republika Slovenija prepoznava kot pomembno orodje, namenjeno
zagotovitvi pravočasnega in učinkovitega prispevka mladih k
oblikovanju javnih politik, zato si bo Republika Slovenija prizadevala za njegovo krepitev.
Kultura in avdiovizualna politika
Republika Slovenija si bo v Svetu EU še naprej prizadevala za bolj okrepljeno vlogo kulture in kulturne dediščine. Tudi
v prihodnje bo aktivno (so)ustvarjala in spodbujala ambiciozne
pobude na ravni EU, saj omogočajo večjo vidnost prispevka
kulture, še zlasti pa pripomorejo k večji prepoznavnosti Republike Slovenije in njeni pozitivni podobi na ravni EU.
Delovni načrt za kulturo, ki se bo izvajal v letih 2015–
2018, vsebuje naslednje ključne prioritete, ki jih je zagovarjala
tudi Republika Slovenija: kulturno dediščino, kulturne in kreativne industrije, medkulturni dialog, kulturno-umetnostno vzgojo, kulturo v zunanjih odnosih in kulturno raznolikost. Večina
prednostnih nalog je v skladu z Resolucijo Republike Slovenije
o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017. Na ravni EU
je ključen poudarek dan predvsem kulturni dediščini, ki sodi v
osrčje evropskega povezovanja. Po mnenju Republike Slovenije je pomembna za ustvarjanje in razvoj družbenega kapitala
in spodbujanje ustvarjalnosti v družbi. Obenem pripomore k odpravljanju neenakosti v družbi, omogoča socialno vključevanje
ter spodbuja socialno kohezijo. Prinaša pomembne gospodarske učinke in pripomore k izpolnjevanju ciljev strategije Evropa
2020, saj spodbuja regionalni razvoj in podpira trajnostni razvoj
podeželja. Pomembno vlogo ima tudi pri trajnostnem gospodarjenju z okoljem ter gospodarsko učinkovitem povezovanju
s kulturnim turizmom.
Republika Slovenija bo podpirala razvoj storitev e-arhiviranja, saj bo (v skladu z evropskimi trendi o pospeševanju
ponovne uporabe informacij »re-use«) s tem izboljšana dostopnost do različnih vsebin s področja kulturne dediščine in to
tako našim državljanom kot zainteresiranim v tujini. Podjetjem
in javnemu sektorju pa bo z e-arhiviranjem ponujena nova
možnost za razvoj storitev na področjih povezanih s kulturno
dediščino. Hkrati z varovanjem kulturne dediščine, ki je nastala
v elektronski obliki, bo Republika Slovenija posebno pozornost
posvečala digitalizaciji kulturne dediščine v klasični obliki, saj
gre za ključno strategijo za večjo dostopnost do kulturne dediščine in hkrati najboljši vložek v materialno varstvo (zlasti
premične) kulturne dediščine, ki je po digitalizaciji uporabnikom
ni potrebno posredovati v izvirniku.
Kulturni in kreativni sektorji pomembno prispevajo h gospodarski rasti in zaposlenosti v EU, zato bodo pomembno zaznamovali tudi prihodnja zavzemanja na področju nacionalnih
kulturnih politik in skupna zavzemanja držav članic na ravni EU.
Republika Slovenija poudarja, da je za razvoj sektorja nujno
spodbuditi povezovanje ustvarjalcev in preostalih gospodarskih
sektorjev kot je npr. vključevanje oblikovanja v projekte podjetij
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 505
ter na splošno oblikovanja v njihove marketinške strategije na
vseh ravneh – lokalni, nacionalni in ravni EU. To vključevanje in
povezovanje pomeni nadgradnjo projektov podjetij, boljšo prepoznavnost in višjo kakovost produktov. Odgovornost za razvoj
področja po mnenju Republike Slovenije ne more temeljiti zgolj
na kulturnih politikah; potreben je celovit pristop za vključitev
spodbud sektorja v vse relevantne strategije in politike, kamor
sodijo predvsem primerno zakonsko okolje ter ureditev razmer
na področjih intelektualne lastnine in davkov in dostop do finančnih virov. Za doseganje globalne konkurenčnosti kulturnih
in ustvarjalnih sektorjev pa je potreben medsektorski pristop,
tako na nacionalnih ravneh kot na ravni EU.
V okviru filmske in avdiovizualne politike poteka revizija
Evropske konvencije o filmski koprodukciji, z morebitnimi novimi pobudami pa bi bilo mogoče načrtno spodbujati kroženje
avdio-vizualnih del in njihovo dostopnost na tako na evropskem
kot globalnem trgu.
V letu 2015 je napovedan pregled in ugotavljanje potrebe po morebitni prenovi direktive o avdiovizualnih medijskih
storitvah oziroma ugotavljanje, ali obstoječi pravni okvir še
sledi hitremu tehnološkemu napredku. Na tem področju si bo
Republika Slovenija prizadevala za oblikovanje politik in ukrepov, ki omogočajo vidnejšo vlogo manjših držav pri oblikovanju
skupnega evropskega trga avdiovizualnih storitev.
Kulturi in medkulturnemu dialogu se priznava velik pomen
pri spodbujanju socialne kohezije. Republika Slovenija se bo
tudi v prihodnje zavzemala za varovanje in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, razvijanje medkulturnega dialoga in
razvoj medkulturnih kompetenc, vključno z večjezičnostjo, kot
tudi za vključitev kulturnih tematik v druge politike – predvsem
mladinsko in zunanjo politiko, znanost, avdiovizualno politiko
ter politiko izobraževanja.
Kot pomembno prečno vprašanje bo Republika Slovenija
izpostavljala tudi kulturno-umetnostno vzgojo, ki sega na vsa
področja človekovega bivanja in je pomembna za kakovosten,
zdrav in ustvarjalen življenjski slog ter celovit razvoj slehernega
posameznika in vključujoče družbe.
Kulturo v zunanjih odnosih Republika Slovenija razume
kot »mehko moč«, ki gradi mostove med narodi tudi tam, kjer
druga politična sredstva odpovedo. Republika Slovenija meni,
da skupne pobude EU na področju kulture v zunanjih odnosih
ne morejo nadomestiti kakovostnega bilateralnega sodelovanja
držav članic, lahko pa predstavljajo dodano vrednost in nadgradnjo navedenih prizadevanj. Republika Slovenija se zavzema
za določitev skupnih strateških ciljev na ravni EU, pri čemer se
razprava ne bi smela zaključiti le ob določanju geografskih prioritet, pač pa bi morala biti posvečena razmisleku o vsebinskih
prioritetah, ki jih države članice prepoznavamo kot skupne in
jih zato želimo deliti z drugimi kot skupne evropske vrednote.
Šport
Podlaga za delo v Svetu EU bo Resolucija Sveta in
predstavnikov vlad držav članic o drugem delovnem načrtu
EU za šport v obdobju 2014–2017, katere delovna področja so
enaka kot v iztekajočem se delovnem načrtu in jih sestavljajo
trije sklopi:
Na področju integritete športa je za Republiko Slovenijo
prednostna naloga Priporočilo o dopingu in preprečitve dopinga
v rekreativnem športu. Republika Slovenija meni, da vse bolj
prefinjene poti in uporaba prepovedanih snovi narekujejo nujne
ukrepe držav članic in EU. Treba je poskrbeti za čim trdnejšo
zavezanost k skupnemu sodelovanju tako represivnih organov
ter organov pregona s civilno športnimi organizacijami, klubi,
društvi in zvezami. Njihovo skupno ukrepanje mora temeljiti
na uporabi sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij,
ki jih uporabljajo tudi posredniki in trgovci s prepovedanimi
snovmi. V sklopu zagotavljanja integritete športa skladno s
165. členom Pogodbe o delovanju EU postaja vse pomembnejši boj proti prirejanju izidov na športnih tekmovanjih. Republika Slovenija podpira enotni nastop EU-28 na tem področju
in čimprejšnjo uveljavitev določb Konvencije Sveta Evrope o
Stran
506 / Št. 8 / 6. 2. 2015
prirejanju izidov na športnih tekmovanjih, ki je bila sprejeta
na 13. Konferenci ministrov Sveta Evrope za šport septembra
2014 v Švici. Prirejanje športnih rezultatov namreč spada v
kategorijo ilegalnih športnih stav, ki dolgoročno poleg nasilja
in dopinga izredno kvarno vplivajo na kredibilnost in integriteto
športa ter še posebej na nenadzorovano odlivanje prepotrebnih
sredstev za razvoj športa, ki se v veliki meri za šport zagotavljajo iz prirejanja iger na srečo.
Glede gospodarskega vidika Republika Slovenija meni,
da je šport v družbi pomemben dejavnik ekonomske učinkovitosti držav in zato podpira sprejetje usklajenih standardov
znotraj držav članic EU za izvajanje raziskav in analiz glede
ekonomske upravičenosti in prispevka športa k nacionalnemu
gospodarstvu. Republika Slovenija bo poudarjala pomen velikih
športnih dogodkov. Meni, da je področje načrtovanja, naložb v
športno infrastrukturo in prirejanja velikih mednarodnih športnih prireditev zelo pomembno za razvoj športa, družbe in za
zagotavljane novih delovnih mest ter za vsako gospodarstvo
na nacionalni kot tudi evropski ravni.
Na področju šport in družba velja izpostaviti poklicno ter
strokovno usposabljanje na področju športa, ki naj se v procesu
svojega razvoja čim bolj približa Enotnemu evropskemu kvalifikacijskemu okviru ter Priporočilo o spodbujanju prostovoljstva
v športu, vključno z najboljšimi praksami. Socialni vidik športa
je v Republiki Sloveniji zelo poudarjen, ima izjemno kohezivno
moč, zaradi česar športu priznavamo zelo pomembno vlogo pri
spodbujanju k prostovoljnemu delu in k dejavni udeležbi v družbi pri spodbujanju solidarnosti, strpnosti in odgovornosti. Šport
je izvrstno orodje za integracijo marginalnih in drugih ranljivih
skupin v družbo. Prav tako šport nosi posebno družbeno odgovornost na področju zagotavljanja oziroma ohranjanja zdravja
vseh plasti moderne družbe, ki zaradi sodobne tehnologije in
hitrega življenjskega ritma pozablja na osnovno prvino človeškega življenja – gibanje. Slednje pa je glavni vir zdravja tako
posameznika kot vseh družbenih skupin.
ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE, ENAKE MOŽNOSTI IN ZDRAVJE
Zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti
Države članice in EU bodo največ pozornosti namenile prizadevanjem za doseganje ciljev strategije EU 2020. V
podporo doseganju obeh ciljev s področja zaposlovanja in
socialnih zadev se bodo na nacionalni ravni in ravni EU izvajale dejavnosti, ki so jih države članice opredelile v nacionalnih
razvojnih programih. Republika Slovenija si bo tako še naprej
dejavno prizadevala, da se bo do leta 2020 bližala cilju delovno
aktivnih 75 % prebivalcev v starosti od 20 do 64 let ter da se bo
število revnih in socialno izključenih, ki se je v zadnjem času
kot posledica gospodarske krize višalo, uspešno zmanjševalo
v luči učinkovitih ukrepov, podprtih s strani države. Republika
Slovenija bo podprla prizadevanja za izboljšanje učinkovite
rabe virov pri ustvarjanju novih delovnih mest, kar bo pomembno tudi za večanje konkurenčnosti slovenskega in evropskega
gospodarstva.
Nesprejemljivo visoka brezposelnost mladih ima hude
socialne posledice, lahko pa bi imela tudi resne dolgoročne
posledice za prizadete in za dinamiko evropskega gospodarstva, zato ostaja boj proti brezposelnosti mladih glavna
prednostna naloga EU. Izvajanje Jamstva za mlade s strani
držav članic bo ključnega pomena za začetek ustvarjanja
novih delovnih mest za mlade in izboljšanje prehoda iz šole
v zaposlitev. V času italijanskega predsedovanja se je nadaljevala serija konferenc o mladih na najvišji ravni, prav tako
se bo še naprej spremljal napredek pri izvajanju Jamstev za
mlade. V tem okviru bo tudi v Republiki Sloveniji vsaki mladi
osebi v starosti od 15 do 29 let v štirih mesecih po prijavi v
evidenco brezposelnih oseb ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v
formalno izobraževanje ali krajša oblika institucionalnega ali
praktičnega usposabljanja.
V okviru ukrepov za nove možnosti za rast na enotnem
trgu bo Republika Slovenija še naprej podpirala prizadevanja
za izboljšanje mobilnosti delavcev. Nizka mobilnost kvalificiranih strokovnjakov v EU in boljše usklajevanje ponudbe in
povpraševanja na trgu dela sta med ključnimi izzivi delovanja
notranjega trga EU, zato Republika Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja za izboljšanje delovanja mreže EURES
(predlog uredbe o evropski mreži služb za zaposlovanje,
dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela), portala evropskih služb za zaposlovanje, ki še ni v celoti izkoriščen za namene mobilnosti in
zaposlovanja delavcev EU. Republika Slovenija reformo vidi
kot izziv in priložnost za boljše rezultate na področju posredovanja delavcev in si prizadeva za čim boljše rešitve glede
vprašanja financiranja. V okviru prizadevanj za izboljšanje
mobilnosti pričakujemo tudi novo revizijo uredb o koordinaciji
sistemov socialne varnosti, pri kateri bo Republika Slovenija
dejavno sodelovala.
Med predsedovanjem sedanjega tria pričakujemo tudi
nadaljevanje dela na predlogu Direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov na neizvršnih direktorskih mestih
družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanimi ukrepi. Cilj direktive, ki ga bodo morala javna in zasebna podjetja doseči do začetka leta 2020, je 40-odstotna prisotnost žensk na neizvršnih
direktorskih mestih oziroma 33-odstotna zastopanost žensk na
vseh (neizvršnih in izvršnih) direktorskih mestih družb, ki kotirajo na borzi. Republika Slovenija predlog direktive podpira in
posebej izpostavlja pomen določbe, ki opredeljuje sankcije, ter
pozdravlja, da je predlagatelj omogočil predpisovanje sankcij
vsaki državi članici. Republika Slovenija ocenjuje, da gre za
minimum, ki ga je treba doseči, če hočemo na najvišjih mestih
v gospodarstvu imeti najboljše kadre in bolj pravično porazdeliti
odgovornosti odločanja.
Republika Slovenija podpira tudi prizadevanja Evropske
komisije za boj proti delu na črno, ki jih je ta opredelila v predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi
evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju
in odvračanju od neprijavljenega dela. Cilj platforme bo prispevati k boljšemu izvajanju zakonodaje na ravni EU in na nacionalni ravni, omejevanju dela na črno, ustvarjanju formalnih
delovnih mest brez poslabšanja kakovosti dela in spodbujanju
vključevanja na trg dela in socialnega vključevanja.
Republika Slovenija bo sodelovala tudi pri morebitni nadaljnji obravnavi predlogov direktiv, kjer že dalj časa ni napredka. Direktiva o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na
področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk,
ki so pred kratkim rodile ali dojijo, je za Republiko Slovenijo
zelo pomembna, saj bi lahko bistveno vplivala na slovensko
zakonodajo na področju organizacije materinskega in starševskega dopusta. Pri obravnavi direktive bo Republika Slovenija izhajala iz obstoječega stališča. Pri morebitnem novem
predlogu direktive o delovnem času bo Republika Slovenija
še naprej zagovarjala potrebo po ohranitvi možnosti izjeme
od najdaljšega tedenskega delovnega časa 48 ur. Prav tako
bo Republika Slovenija še naprej sodelovala pri sprejemanju
direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne
glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno
usmerjenost, s katero želi EU vzpostaviti enotno najmanjšo
raven zaščite pred diskriminacijo tudi zunaj zaposlovanja, dela
in poklicnega usposabljanja.
Nadaljevalo se bo tudi uresničevanje zavez za spodbujanje enakosti spolov in krepitev varstva pred vsemi oblikami
diskriminacije. Republika Slovenija podpira krepitev integracije načela enakosti spolov v strategiji EU 2020, s posebnim
poudarkom na vključevanju žensk na trg dela, odpravi razlik v
plačilu med ženskami in moškimi, preseganju stereotipov na
področju izobraževanja, zmanjševanju revščine, usklajevanju
poklicnega in družinskega življenja ter na zagotavljanju enakosti spolov v odzivih na gospodarsko in finančno krizo. Prav
tako podpira nadaljevanje sistematičnega spremljanja izvajanja
pekinških izhodišč za ukrepanje.
Zdravje
Evropski sistemi zdravstvenega varstva se soočajo z izzivi, ki so posledica demografskih gibanj in sprememb starostne
strukture prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni, pričakovanja ljudi o boljšem dostopu do visoko kakovostne zdravstvene
oskrbe in novih zdravstvenih tehnologij ter po drugi strani
omejitev in negotovosti zaradi gospodarske in finančne krize.
V teh pogojih pričakujemo, da bodo ukrepi in aktivnosti EU tudi
v smislu doseganja ciljev strategije Evropa 2020 usmerjeni v
podporo državam članicam pri zagotavljanju vzdržnih in učinkovitih sistemov zdravstvenega varstva in varovanju zdravja
prebivalstva. Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri
pripravi in sprejemanju teh ukrepov in kot prednostne cilje
zagovarjala zmanjševanje razlik v zdravju ter preprečevanje
in obvladovanje nenalezljivih kroničnih bolezni, pri čemer je za
Republiko Slovenijo še posebej pomembno Evropsko sodelovanje na področju obvladovanja raka, kjer Republika Slovenija
tudi vodi skupni ukrep v zvezi s celovito obravnavo raka. V okviru politik EU za obvladovanje dejavnikov tveganja za kronične
bolezni bo Republika Slovenija še naprej podpirala politike in
ukrepe EU za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola,
še posebej na področju zmanjševanja finančne dostopnosti
alkohola in nadaljnjega omejevanja čezmejnega oglaševanja in
trženja alkoholnih pijač. Republika Slovenija se bo vključevala
tudi v druge skupne ukrepe in podpirala aktivnosti na področju
javnega zdravja, ki bodo imeli dodano vrednost za nacionalna
prizadevanja pri promociji zdravja in preprečevanju bolezni.
Prav tako pa se bo dejavno vključevala v prihodnje razprave
in dejavnosti v zvezi z uresničevanjem čezmejnega zdravstvenega varstva v skladu z direktivo 2011/24/EU, izboljšanjem
dostopnosti do boljše in varnejše zdravstvene obravnave, kakor
tudi širše na področju sodelovanja zdravstvenih sistemov.
Za obvladovanje izbruhov nalezljivih bolezni, kot so gripa,
ebola in zamejitev antimikrobne rezistence, je potrebno sodelovanje in usklajevanje ukrepov med državami članicami, zato
bo Republika Slovenija dejavna pri koordinaciji vseh ukrepov
EU za njihovo zajezitev in obvladovanje. Dobra koordinacija
znotraj Unije in upoštevanje solidarnosti sta izredno pomembni
za obvladovanje zdravstvenih nevarnosti, ki imajo lahko velik
vpliv na javno zdravje, gospodarstvo in globalno varnost.
Republika Slovenija bo še naprej podpirala osnovne namene in cilje predlaganih uredb o medicinskih pripomočkih
(uredba o medicinskih pripomočkih in uredba o in vitro medicinskih pripomočkih), kjer gre za revizijo obsežnega, 20 let starega
regulatornega okvira, z namenom spodbujanja inovacij in zagotavljanja varnosti bolnikov. Republika Slovenija si med pogajanji prizadeva, da se zaradi doseganja temeljnih ciljev revizije
zakonodaje na področju medicinskih pripomočkov nekatere
rešitve še izboljšajo, in sicer v zvezi z natančnejšo opredelitvijo
pogojev prodaje na daljavo, zaostritvijo obveznosti proizvajalcev medicinskih pripomočkov, izdelanih za posameznega
uporabnika, vzpostavitvijo dodatnih varovalnih mehanizmov
pri sistemu enotne identifikacije, ter se prilagodijo krajšanja
rokov za posamezne postopke pri kliničnih raziskavah. Manjše
države bodo namreč zaradi omenjenih strokovnih virov težko
zagotovile izvajanje predpisanih zahtev.
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti ukrepov, ki urejajo cene zdravil za uporabo v humani
medicini in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov
zdravstvenega zavarovanja, ki ureja področje cen zdravil in povračila iz javnih sredstev za večino držav članic ni sprejemljiv,
saj ocenjujejo, da ogroža načelo subsidiarnosti. Za Republiko
Slovenijo je obvladovanje stroškov za zdravila pomembno, zato
si bo tudi v prihodnje prizadevala za uporabo vseh obstoječih
mehanizmov in mrež, predvsem na področju problematike cen
novih zdravil.
OKOLJE
Med največje izzive in prednostne naloge okoljske politike sodijo ozelenitev evropskega semestra in učinkovita raba
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 507
virov, vključno s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo; oblikovanje
srednjeročnih podnebnih ciljev do leta 2030 in mednarodna
podnebna pogajanja, biotska raznovrstnost; varstvo zraka in
ravnanje z odpadki. Ustrezno mesto morajo najti tudi okolju
prijazni davčni ukrepi in drugi ekonomski instrumenti v podporo
prehodu v zeleno gospodarstvo, vključno z okolju prijaznimi
subvencijami.
Horizontalna okoljska vprašanja
Republika Slovenija bo nadaljevala prizadevanja za doslednejšo vključitev okolja v sektorske politike EU, zlasti v okviru uresničevanja ciljev vodilne pobude »Evropa, gospodarna z
viri« iz strategije Evropa 2020 ter na njej temelječih ukrepov.
Sedanji okoljski akcijski načrt na ravni EU je natančneje opredeliti okoljske prednostne naloge EU do leta 2020. Glede učinkovite rabe virov se bo Republika Slovenija še naprej zavzemala za izboljšanje gospodarske rasti ob hkratnem zmanjšanju
rabe virov in spodbujanju eko-inovacij.
Za gospodarnejšo rabo naravnih virov so ključni: dosledna vključitev ciljev trajnostne rabe virov v sektorske politike,
izvajanje ukrepov za vzpostavitev krožnega gospodarstva,
spodbujanje uporabe in upoštevanje metode ocene celotnega
življenjskega kroga, raziskave in razvoj v smeri nadomeščanja
strateških virov, spreminjanje odpadkov v vir, zagotavljanje
podatkov o resnični ceni blaga in storitev, vključevanje zunanjih
(predvsem okoljskih) stroškov v ceno izdelkov in storitev. Da bi
odgovorili na vse ključne izzive strategije Evropa 2020, je treba
zagotoviti enakopravno vključevanje ciljev trajnostne rabe virov,
zato morajo čim prej postati sestavni del letnega pregleda rasti
in nacionalnih razvojnih programov.
Podnebne spremembe
Ukrepi za prehod v nizkoogljično družbo in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv so še naprej v središču
razvojnih izzivov Evrope in Slovenije. Podnebne spremembe zahtevajo skladne ukrepe za zmanjševanje izpustov in
za prilagajanje nepovratnim procesom v vseh sektorskih
politikah. Republika Slovenija bo v nadaljevanju razprav o
srednjeročnih ciljih evropske podnebne politike za leto 2030
in dolgoročnih za leto 2050, na podlagi že sprejetih ukrepov za 2020 podpirala upoštevanje znanstvenih priporočil
mednarodnega panela za podnebne spremembe, hkrati pa
bo znotraj EU zahtevala pravično porazdelitev bremen potrebnih ukrepov.
Za Republiko Slovenijo je pomembno, da so rešitve na
področju podnebnih sprememb skladne z reševanjem problematik kakovosti zraka, trajnostne oskrbe s hrano, trajnostnega
in celostnega upravljanja vodnih virov, trajnostne rabe in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev. Gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi pa mora hkrati zagotavljati
okoljske (vključno s ponori ogljika) in gospodarske funkcije (vir
biomase, lesa za izdelke).
Pri oblikovanju ustreznejših rešitev za boljše delovanje
sheme za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov bo Republika Slovenija v luči problematike uhajanja ogljika tudi v prihodnje
skrbela za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
V mednarodnih podnebnih pogajanjih si bo Republika
Slovenija prizadevala za sprejetje ustreznega mednarodnega
globalnega sporazuma v letu 2015.
Biotska raznovrstnost in biološka varnost
V okviru EU je Republika Slovenija država z izjemno biotsko raznovrstnostjo in visokim deležem območij Nature 2000;
zaradi tega ima pomembno mesto pri uresničevanju politike
ohranjanja biotske raznovrstnosti v EU. Republika Slovenija si
bo še naprej prizadevala, da bi EU in države članice čimprej
ratificirale Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter
pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe.
Poleg tega si bo prizadevala tako v okviru EU kot tudi širše za
izvajanje ostalih mednarodnih sporazumov na področju varstva
narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Stran
508 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Na področju nove biotehnologije in gensko spremenjenih
organizmov si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za
visoko stopnjo zagotavljanja biološke varnosti za zdravje ljudi in
okolje. Zavzemala se bo tudi za poglobitev sodelovanja z institucijami EU na področju presoje tveganja gensko spremenjenih
organizmov za okolje, zdravje ljudi, živali in rastlin. Prizadevala
si bo za iskanje rešitev, ki bi omogočale državam članicam, da
lahko same odločajo o pridelavi gensko spremenjenih organizmov, odobrenih v EU.
Kakovost zraka
Varstvo zraka je tudi zaradi neugodnih podnebnih razmer,
ki lahko že ob relativno nizkih gostotah emisij pripomorejo
k visokim koncentracijam onesnaževal v zraku, tradicionalno
eno izmed prednostnih področij okoljske politike in ukrepov v
Republiki Sloveniji. Republika Slovenija bo podpirala nadaljnji
razvoj okoljskih politik EU na tem področju. Podprla bo zlasti
ukrepe, ki bodo usmerjeni v zmanjševanje obremenitev v prekomerno onesnaženih urbanih okoljih in zagotavljanje sinergije
med ukrepi varstva zraka in blaženja podnebnih sprememb.
Odpadki
V pogajanjih o prenovljenem zakonodajnem okviru si bo
Republika Slovenija prizadevala za uvajanje gospodarnega
ravnanja z viri, kjer je gospodarjenje z odpadki pomemben
člen. Pri tem pa je ključno slediti 5-stopenjski hierarhiji ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava
za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave,
npr. energetska predelava, in odstranjevanje odpadkov. Prizadevala si bo za rešitve, ki ustrezajo tudi majhnim trgom.
Pomembno je, da prenova ne bo povzročila dodatnih bremen
in upočasnila izvajanja dobrih praks.
Kemikalije
Republika Slovenija bo zagovarjala proporcionalne, utemeljene in strokovno utemeljene rešitve, ki bodo pripomogle k
doseganju skupnih ciljev varovanja zdravja ljudi in okolja, ter
ohranjale konkurenčnost malih in srednjih podjetij v Republiki
Sloveniji.
Jedrska varnost
Varnost jedrskih objektov je stalna prednostna naloga
Republike Slovenije. Republika Slovenija ne razmišlja o opustitvi možnosti rabe jedrske energije v prihodnje, pri čemer pa
mora biti varnost na prvem mestu. Republika Slovenija bo tudi
v prihodnje dejavno podpirala sklepanje mednarodnih sporazumov Euratom s tretjimi državami na področju sodelovanja pri
uporabi jedrske energije in jedrski varnosti.
NA
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN PREHRA-
Kmetijstvo
Po sprejetju reformnega zakonodajnega svežnja skupne
kmetijske politike (SKP), ki v središče postavlja prehransko
varnost, trajnostno upravljanje z naravnimi viri ter uravnotežen
teritorialni razvoj, se je z letom 2014 začelo izvajanje reformirane SKP v praksi. Republika Slovenija je s sprejeto reformo SKP
zadovoljna, saj meni, da tako na področju neposrednih plačil
kot tudi na področju razvoja podeželja ponuja raznolik nabor
možnosti. Začeli so veljati vsi zakonodajni ukrepi, razen novega
sistema neposrednih plačil, ki bo začel veljati leta 2015. To bo
državam članicam EU omogočilo, da kmete seznanijo z novimi
pravili SKP in ustrezno prilagodijo informacijske sisteme za
upravljanje SKP. Za Republiko Slovenijo je pomembno, da bo
kmetijstvo v prihodnosti odgovarjalo na zahteve in pričakovanja
državljanov v zvezi z varno in kakovostno hrano ter zagotavljanjem javnih dobrin in bo prispevalo k soočanju z izzivi, ki se
nanašajo na varstvo okolja, podnebne spremembe, ohranjanje
virov energije in njihovo učinkovito rabo ter energetsko varnost,
kar prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020.
Republika Slovenija se zaveda tudi pomena zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v vseh sektorjih, vendar je
treba pri tem upoštevati cilje kmetijske politike in prehranske
varnosti, zaradi katerih je potencial sektorja za zmanjševanje
izpustov manjši. Republika Slovenija bo zato še naprej zagovarjala stališče, da je treba sektorske cilje zmanjševanja
določiti na podlagi predhodnih analiz učinka ter ob upoštevanju
posebnosti kmetijskih in gozdarskih sektorjev držav članic. Pri
tem si bo prizadevala tudi za ustrezno vrednotenje potenciala,
ki ga imajo ponori v gozdovih.
Že v času sprejemanja reforme SKP si je Republika
Slovenija prizadevala za čim večjo poenostavitev ukrepov in
postopkov pri izvajanju te politike. Z implementacijo SKP (pri
sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov) pa bomo naše
prizadevanje za poenostavitev, posodobitev ter skladnost ukrepov iz SKP še poglobili, saj to pomeni zmanjšanje bremen ter
obenem tudi stopnje napak tako za izvajalce dejavnosti kot tudi
administracijo.
Republika Slovenija bo aktivno sodelovala pri oblikovanju
predlogov za ukrepe, ki bi lahko stabilizirali razmere v sektorju
mleka in mlečnih izdelkov po ukinitvi mlečnih kvot leta 2015, kar
pomeni konec omejevanja proizvodnje mleka v EU. Na ravni
EU poteka intenzivna razprava o prihodnosti mlečnega sektorja, pri čemer gre za iskanje odgovorov, kateri ukrepi bi omogočili stabilen prehod sektorja v novo obdobje po letu 2015.
Za Republiko Slovenijo je tematika ključna, saj je proizvodnja
mleka najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. Za
Republiko Slovenijo je pomembno, da so kmetje na ukinitev
sistema kvot dobro pripravljeni, saj bo njihova odprava prinesla
številne ekonomske spremembe.
Republika Slovenija bo dejavna pri nadaljnjem delu na
prenovljenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.
Cilj zakonodajnega predloga je ohraniti zaupanje potrošnikov
in proizvajalcev ter olajšati prehod oziroma dostop malim kmetom do ekološkega kmetovanja. Namen predloga uredbe je
tudi okrepiti in poenotiti pravila znotraj EU ter odpraviti številne
izjeme v zvezi s pridelavo in nadzorom. Republika Slovenija v
splošnem pozdravlja vzpostavitev sistema trajnostnega upravljanja kmetijstva in proizvodnje visoko kakovostnih pridelkov, ki
se odzovejo na zahteve potrošnikov in upoštevajo postopke,
ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi ali dobremu počutju živali.
Republika Slovenija podpira vsa prizadevanja za izboljšanje
preglednosti na področju nadzora nad ekološko pridelavo in
predelavo ter na področju uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih
držav. Pri tem se zavzema za enake konkurenčne pogoje za
vse proizvajalce pri opravljanju svoje dejavnosti na trgu EU ter
za povečanje zaupanja potrošnikov v ekološko kmetovanje.
Prizadevala si bo tudi za odpravo oziroma zmanjšanje administrativnih ovir, ki danes bremenijo kmeta, izvajalce nadzora in
pristojne organe.
Republika Slovenija se bo zavzemala za primerne
zakonodajne rešitve glede revidiranega predloga uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU)
št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo,
bananami ter mlekom. Predlog akta nadgrajuje dve trenutno
ločeni šolski shemi, in sicer shemo šolskega sadja in shemo
šolskega mleka. Cilj združitve shem je bolj učinkovito odpravljati slabe prehranjevalne navade, prispevati k boju proti debelosti
in okrepiti izobraževalne elemente programov z ozaveščanjem
otrok o zdravih prehranjevalnih navadah in razpoložljivih kmetijskih proizvodih ter o vprašanjih trajnosti, živilskih odpadkov in
okoljskih vprašanjih. Republika Slovenija pozdravlja združitev
in poenotenje pravil za subvencionirano shemo šolskega sadja in zelenjave ter shemo šolskega mleka, kar je še posebej
pomembno z vidika zmanjšanja nepotrebnih administrativnih
stroškov in ostalih sinergij, pri čemer je treba povezati oziroma
uporabiti najboljše elemente obeh obstoječih shem.
Glede Poročila Komisije o izvajanju določb, ki se nanašajo
na organizacije proizvajalcev, operativne sklade in operativne
programe v sektorju sadja in zelenjave, od reforme iz leta 2007
Republika Slovenija v skladu s stališčem, da so organizacije
proizvajalcev eden od ključnih mehanizmov v sektorju sadja
in zelenjave za uresničevanje ključnih ciljev sektorja, vključno
z izboljšanjem pogajalske moči v dobavni verigi, zmanjšanjem
tveganj v zvezi z globalizacijo trga in s podnebnimi spremembami, pozdravlja zavezo Evropske komisije, da je treba opredeliti dodatne ukrepe za spodbujanje organiziranosti v državah
z nizko ali ničelno stopnjo organiziranosti in da je treba preučiti
ukrepe za spodbujanje oblik sodelovanja, ki bi organizacijam
proizvajalcev in neorganiziranim pridelovalcem omogočili soočanje z izzivi v zvezi s krepitvijo pogajalske moči pridelovalcev
v verigi oskrbe s sadjem in zelenjavo, globalizacijo trga in
podnebnimi spremembami.
Republika Slovenija bo še posebej pozorno spremljala
pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini med EU
in tretjimi državami (npr. ZDA, Japonska, MERCOSUR, Indija,
Tajska itn.). Na področju kmetijstva in varne hrane se bo Republika Slovenija najodločneje zavzemala, da se ne bo zniževala
v EU dosežena raven standardov varnosti in kakovosti hrane,
varovanja okolja in zaščite potrošnikov kot tudi za ohranitev
uporabe načela previdnosti pri dovoljevanju novih tehnologij,
za takšno harmonizacijo zahtev, ki zagotavlja višjo raven zaščite potrošnikov, varovanja zdravja ljudi, živali in okolja ter za
upoštevanje drugih legitimnih dejavnikov, pomembnih pri sprejemanju odločitev. Hkrati se bo Republika Slovenija zavzemala,
da se ne bo omejevala možnost odločanja držav članic glede
prepovedi ali omejevanja gojenja, dajanja v promet in označevanja gensko spremenjenih proizvodov, vključno s proizvodi
iz kloniranih živali, uporabe rastnih hormonov ali prepovedi
dekontaminacije mesa s klorovimi pripravki.
Gozdarstvo
Republika Slovenija, katere gozdovi pokrivajo skoraj dve
tretjini njene površine, se bo zavzemala za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja s tem naravnim bogastvom. Na področju gozdarstva bo Republika Slovenija dejavno sodelovala
pri pogajanjih in vseh dejavnostih glede priprave besedila zakonodajnega akta v okviru mednarodno pravno zavezujočega
sporazuma Gozdovi Evrope in pri obravnavi nove strategije
EU za gozdove in še posebej večletnega akcijskega načrta za
izvajanje te strategije, ki je začel veljati 1. 1. 2015.
Veterinarske in fitosanitarne zadeve
Na področju veterinarstva in fitosanitarnih zadev Republika Slovenija podpira nadaljnje aktivnosti v okviru zakonodajnega svežnja Pametnejša pravila za varnejšo hrano in krmo.
Predlagani zakonodajni ukrepi pomenijo okrepitev uveljavljanja
zdravstvenih in varnostnih standardov v agroživilski verigi, kar
je še posebej pomembno z vidika zaščite potrošnikov v EU ter
krepitve izvoza EU ter varnosti uvožene hrane. Cilji svežnja so
poenostavitev in posodobitev zakonodaje, zmanjšanje stroškov
in administrativnih bremen ter spodbujanje inovacij. Republika
Slovenija v splošnem podpira rešitve v predlaganih uredbah,
saj prinašajo boljše razumevanje zakonodaje v primerjavi s
sedanjo ureditvijo. V zvezi z zdravjem rastlin Republika Slovenija pozitivno ocenjuje pristop Komisije k večji osredinjenosti
na preventivo v zvezi z uvozom iz tretjih držav, ki omogoča
boljše varstvo in zmanjševanje tveganj pred pojavom novih
škodljivih organizmov iz tretjih držav. Za Republiko Slovenijo
je pomembno, da je rastlinski razmnoževalni material avtohtonih in tradicionalnih sort urejen na način, ki bo zagotavljal
boljšo usklajenost z ostalimi politikami EU, zlasti kar zadeva
povečanje produktivnosti kmetijstva, zagotovitev nemotenega
delovanja trga EU s kmetijskimi pridelki ter povečanje konkurenčnosti sektorja, kot tudi zagotavljanje trajnostnega kmetijstva in gozdarstva ter zaščito biotske raznovrstnosti, čemur
Republika Slovenija vseskozi daje velik strateški pomen. Z
vidika oživljanja lokalno značilnih ali tradicionalnih oblik kmetijske pridelave bi bilo treba državam članicam omogočiti, da
se določena vprašanja urejajo na nacionalni ravni, glede na
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 509
lokalne oziroma regionalne posebnosti, tj. pogoji in zahteve
za majhne pridelovalce in lokalni trg, rastlinski razmnoževalni
material, namenjen za nišne trge ter heterogeni rastlinski razmnoževalni material. Zato bo temu sledila tudi pri obravnavi
nove različice predloga uredbe o rastlinskem razmnoževalnem
materialu, ki ga pripravlja Evropska komisija zaradi zavrnitve
prvotnega predloga v prvi obravnavi v Evropskem parlamentu.
Z vidika zdravja živali Republika Slovenija pozdravlja, da je v
novem okviru jasneje opredeljena vloga in odgovornost vseh
deležnikov, ki sodelujejo pri zagotavljanju zdravja živali – od
rejcev, delavcev z živalmi do veterinarjev in vseh ostalih. Še
posebej je to pomembno z vidika zmanjšanja vpliva bolezni živali na zdravje ljudi in živali, na dobrobit živali in gospodarstvo,
omogoča pa tudi nemoteno delovanje notranjega trga z živimi
živalmi in proizvodi. Po mnenju Republike Slovenije je v uredbi
o uradnem nadzoru nova ureditev (na področjih pravil o živilih
in krmi; pravil o varnosti živil in krme v vseh fazah proizvodnje,
predelave, vključno s pravili za zagotavljanje poštenih praks
v trgovini in varovanje potrošniških interesov; pravil o zdravju
in dobrobiti živali; pravil glede ostankov veterinarskih zdravil, živalskih stranskih proizvodov; pravil glede zdravja rastlin,
rastlinskega razmnoževalnega materiala in fitofarmacevtskih
sredstev) korak naprej k poenostavitvi zakonodaje uradnega
nadzora v celotni agroživilski verigi in k njegovem enotnejšem
izvajanju na ravni EU. Republika Slovenija prav tako podpira
rešitve v uredbi, ki pomenijo poenostavitve postopkov in zmanjševanje administrativnih bremen, ki so predvsem za manjše
države kot je Republika Slovenija, lahko zelo obremenjujoči.
Republika Slovenija se bo dejavno vključila v obravnavo
prenovljene zootehnične zakonodaje z objavo predloga uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o zootehniških in genealoških
pogojih za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim
materialom v Uniji ter za njihov uvoz v Unijo. Zootehniška
zakonodaja EU je namenjena spodbujanju proste trgovine s
plemenskim materialom ter preprečevanju tehničnih ovir pri
trgovanju. Republika Slovenija pozdravlja prenovo pravil zootehnike, saj meni, da je združevanje zakonodaje na zadevnem
področju dobrodošlo, in pričakuje, da bo s tem zakonodajni
okvir postal bolj pregleden, poenostavljen, učinkovit in primerljiv
med državami članicami. Za Republiko Slovenijo je izredno pomembno, da ni razlik med standardi glede uvoza iz tretjih držav,
da ne pride do tehničnih ovir in s tem do neenakopravnega
položaja rejskih organizacij in združenj rejcev.
Republika Slovenija podpira posodobitev uredbe o medicirani krmi, s čimer se bodo na ustrezni ravni varnosti uskladili
proizvodni standardi in trženje medicirane krme v EU, kar bo
pripomoglo k bolj učinkovitemu zdravljenju bolnih živali.
Varna in kakovostna hrana
Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri prihodnjih
aktivnostih v zvezi z obravnavo zakonodajnih predlogov, ki
urejajo področje novih živil in kloniranja: (i) predlog uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih, (ii) predlog
direktive o dajanju hrane iz živalskih klonov na trg, (iii) predlog
direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kloniranju goveda,
prašičev, ovc, koz in enoprstnih kopitarjev, rejenih in reproduciranih za kmetijske namene. Republika Slovenija meni, da
opustitev tehnike kloniranja in uvoza živalskih klonov za kmetijske namene vzpostavlja primerno ravnotežje med dobrobitjo
živali, pomisleki državljanov ter interesi kmetov, rejcev in drugih
deležnikov. Hkrati pa meni, da je treba v prepoved uporabe
klonov za proizvodnjo hrane vključiti tudi mladiče in nadaljnje
generacije klonov, vključno s prepovedjo uvoza živil, ki izvirajo
iz mladičev in nadaljnjih generacij.
V zvezi s hrano bo Republika Slovenija posebej skrbela
za zmanjšanje zavržene hrane, tako da bo promovirala kratke transportne poti ter zdrav način prehranjevanja z lokalno
pridelano hrano, pri čemer mora biti zmanjševanje odpadne
hrane del širšega koncepta promocije trajnostnih prehranskih
sistemov. Pri tem je pomembno zavedanje, da so vsi akterji
znotraj prehranske verige odgovorni za zmanjševanje izgub in
Stran
510 / Št. 8 / 6. 2. 2015
odpadkov hrane, zato je nujno sodelovanje vseh deležnikov,
vključno z javnim in zasebnim sektorjem, civilno družbo in
malimi kmetovalci.
Ribištvo
Republika Slovenija podpira izvajanje reformirane skupne
ribiške politike, med drugim v zvezi z obveznostjo iztovora vsega ulova, pri čemer je treba upoštevati subregionalne posebnosti ribištva, omogočiti sodelovanje med državami članicami, ki
si delijo posamezne staleže rib, ter zagotoviti ustrezne izjeme
v primeru nizkih ravni zavržkov (de minimis).
Republika Slovenija podpira premislek o možnosti upravljanja ribištva v Sredozemlju prek večletnih načrtov za posamezne subregije, pri čemer naj bi se večletni načrt pripravilo
tudi za male pelagične vrste v severnem Jadranu. Republika
Slovenija meni, da bi moral načrt upravljanja za severni Jadran
v prvi fazi zajemati zadevne male pelagične vrste ter v zvezi z
njimi način izvajanja obveznosti iztovora, upravljanje ribolovnega napora, kot tudi omogočiti uporabo tradicionalnih ribolovnih
orodij, ki nimajo negativnega vpliva na morsko okolje.
Republika Slovenija se zavzema za hiter sprejem delegiranih in izvedbenih aktov, ki bodo omogočili izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ob upoštevanju načel
proporcionalnosti ter stroškovne učinkovitosti.
Republika Slovenija podpira pregled večletnega načrta
upravljanja za male pelagične vrste v Jadranu, ki je bil sprejet
v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM).
Republika Slovenija meni, da je pri pregledu tega načrta in
ukrepih upravljanja nujno upoštevati načelo proporcionalnosti
v povezavi s posameznimi ribištvi, kot tudi možne socio-ekonomske učinke na posamezne ribiške sektorje.
Glede vseh vprašanj na področju skupne ribiške politike
se bo Republika Slovenija zavzemala za upoštevanje specifičnih in tradicionalnih značilnosti slovenskega ribištva, ki nimajo
negativnih vplivov na morsko okolje, za rešitve, ki omogočajo ohranjanje in trajnostno upravljanje staležev ribolovnih
organizmov in ki z vidika deležnikov ter upravljanja ne pomenijo nesorazmernih novih finančnih oziroma administrativnih
obremenitev, ter za uporabo regionalnega pristopa oziroma
regionalizacije.
PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
Evropski svet je na junijskem zasedanju sprejel nove strateške smernice za prihodnji razvoj področja svobode, varnosti
in pravice za obdobje 2015–2020, ker se je leta 2014 iztekel
Stockholmski program.
Pravosodno sodelovanje
V novem programu so v ospredju civilno in kazensko
pravni ukrepi za krepitev enotnega trga in konkurenčnosti EU
ter boj proti organiziranemu kriminalu in zaščito finančnih interesov EU. Posebej so izpostavljene temeljne pravice in reforma
varstva osebnih podatkov.
Republika Slovenija meni, da morajo biti pravosodni postopki čim učinkovitejši, čim cenejši in v največji meri poenostavljeni, kar bo imelo dodano vrednost za državljane.
Republika Slovenija podpira celovito in uravnoteženo
pravosodno politiko EU, ki bo v koraku s časom, ter sinergijo
s področjem notranjih zadev ter drugimi politikami in programi
EU. Med drugim si je in si bo prizadevala za zagotavljanje ravnotežja med varnostjo in temeljnimi pravicami (pravosodnimi
vidiki), bolj v korist temeljnih pravic vsaj z vidika sistemskega
razmišljanja, kar pa tudi zahteva bolj premišljeno zakonodajno
ukrepanje. To je še posebej bistveno v luči nedavne sodbe Sodišča EU o hrambi podatkov, ki bo imela posledice za nekatere
že sprejete akte oziroma za akte, o katerih tečejo pogajanja.
Republika Slovenija bo podpirala krepitev vzajemnega
zaupanja, ki je temeljni kamen vzajemnega priznavanja, vendar
pa je treba pot iskati predvsem prek praktičnega sodelovanja
ter izobraževanja in šele sekundarno preko novih zakonodajnih
predlogov. Naš cilj mora biti kakovostna evropska zakonodaja.
V prihodnjem obdobju se bo treba osredotočiti na spremljanje
izvajanja in oceno učinkov obstoječega korpusa pravnega reda
EU (follow-up mehanizmi).
Podpiramo izobraževanje v pravosodju. Treba bo zagotoviti, da bo vanj vključeno čim večje število pravnih strokovnjakov oziroma da se bo to število letno povečevalo, pri čemer
je ključno financiranje projektov s strani Evropske komisije.
Spodbujati in podpirati velja nacionalne institucije za izobraževanje v pravosodju, da si izmenjujejo primere dobrih praks in
medsebojno sodelujejo.
Republika Slovenija si bo prizadevala za okrepljeno vključevanje držav kandidatk v pravosodno sodelovanje znotraj EU.
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
Na kazenskopravnem področju se Republika Slovenija
zavzema za krepitev medsebojnega zaupanja med pravosodnimi organi držav članic, ker je temeljni kamen vzajemnega
sodelovanja. Zagovarjamo zmernost pri harmonizaciji kazenskega materialnega prava in imamo na splošno pomisleke
glede predlogov, ki bi preveč posegali v nacionalne ureditve.
Treba je namreč upoštevati različne pravne tradicije ter načeli
sorazmernosti in subsidiarnosti, kakor to določa Pogodba.
Po mnenju Republike Slovenije bi se morali predvsem
osrediniti na implementacijo številnih kazenskih instrumentov,
ki so bili sprejeti v zadnjem času. Pomemben mejnik je bil
1. december 2014, ko je poteklo prehodno obdobje (skladno
z določbami Protokola 36 k Pogodbam) in bosta Sodišče EU
in Komisija dobila polna pooblastila na nekdanjem III. stebru.
Komisija je napovedala, da bo natančno nadzorovala implementacijo kazenskopravnih aktov s strani držav članic.
Republika Slovenija predvideva, da bo po letu 2014 večji
poudarek dan instrumentom vzajemnega priznavanja, saj je
bil v zadnjem času dosežen bistven napredek na področju
minimalnih procesnih standardov, glede česar bo Republika
Slovenija posebej pozorna z vidika zagotavljanja visoke ravni
človekovih pravic.
Svet bo še naprej obravnaval ukrepe iz Načrta o minimalnih procesnih standardih, zato podpiramo čimprejšnje
sprejetje predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o
začasni pravni pomoči osumljencem ali obtožencem, ki jim je
bila odvzeta prostost in pravna pomoč v evropskih postopkih
prijetja. Predlog uvaja minimalna procesnopravna pravila, ki
bodo omogočila učinkovito izvajanje direktive, ki ureja pravico
do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku.
Glede predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta
o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljenci ali obtoženci
v kazenskih postopkih Republika Slovenija meni, da bo pripomogel k reintegraciji otrok.
Tudi glede predloga direktive Evropskega parlamenta
in Sveta o okrepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in
pravice do prisotnosti na sojenju v kazenskih postopkih je stališče Republike Slovenije, da bo prispeval k udejanjanju načela
poštenega sojenja. Hkrati pa ima Republika Slovenija določene
pomisleke glede dodane vrednosti, ker že obstaja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.
Republika Slovenija meni, da je dobro koordiniran pregon kriminala, zlasti organiziranega, nujen, zato je naklonjena
predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji
Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ki bo posodobil delovanje agencije Eurojust.
Republika Slovenija pričakuje, da bo glede vzpostavitve
Urada evropskega javnega tožilca (EPPO) dogovorjena ustrezna rešitev (morda v obliki tesnejšega sodelovanja), ki ne bo
kršila načela subsidiarnosti, zaradi česar je bil prvotni predlog
Komisije zavrnjen s strani nacionalnih parlamentov, tudi Državnega zbora Republike Slovenije. Načrtujemo sodelovanje
v EPPO, v smeri zagotavljanja neodvisnosti državnih tožilcev.
Republika Slovenija podpira sprejetje predloga direktive
Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava,
ki bo določila pristojnosti EPPO.
Republika Slovenija si prizadeva za ambiciozen pristop na
področju zaplembe, predvsem glede vzajemnega priznavanja.
Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah
Da bi izboljšali jasnost in doslednost pravnega okvira EU
na tem področju bi bilo po mnenju Republike Slovenije treba
sedanje nekonsistentnosti nasloviti s konsolidacijo zakonodaje, in sicer kadar se ugotovi dodana vrednost za državljane in
uporabnike. Pred tem bi bilo treba opraviti kakovosten pregled
in oceno stanja. Hkrati bi bilo treba iskati praktične rešitve, ki bi
zakonodajo EU približale uporabniku (vodiči).
Republika Slovenija pričakuje, da bo potrjeno sprejetje
predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi
Uredbe (ES) št 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti.
S tem v zvezi se še vedno zavzema, da se v Evropski insolventni register vključijo podatki vseh posameznikov (fizičnih
oseb) in ustrezno uredijo t. i. sintetični sekundarni postopki (v
tem okviru zlasti začasna prekinitev odločanja o uvedbi sekundarnih postopkov). Sekundarni postopki morajo biti namenjeni
predvsem zaščiti interesov domačih upnikov.
Podpiramo prizadevanja za odpravo nesorazmernih mehanizmov in upravnih formalnosti ter odpravo nepotrebnih stroškov, ki jih imajo državljani pri uveljavljanju svojih pravic, zlasti
v primeru ko ti vsebujejo čezmejne elemente, ki so predmet
predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij s poenostavitvijo
sprejemanja nekaterih javnih listin v Evropski uniji ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012. Predlog se nanaša na široko medresorsko področje, zato bo treba še posebej natančno
preučiti, kakšen bi bil primeren vsebinski okvir uredbe, ki bi
prinesel olajšave za državljane in ne bi nalagal nesorazmernih
bremen državnim organom.
Glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter Uredbe (ES) št. 1896/2006
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o
uvedbi postopka za evropski plačilni nalog Republika Slovenija
podpira cilje predlaganih sprememb, meni pa, da bi se glavni
cilj, tj. zagotovitev boljšega dostopa do sodnega varstva, lahko
dosegel tudi z drugačnimi spremembami kot je predlagano.
Republika Slovenija ohranja pomisleke do predloga uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu, saj ta ne naslavlja
pravih problemov čezmejne trgovine in ne prinaša dodane
vrednosti.
Pri predlogu uredbe o pristojnosti, pravu, ki se uporablja,
ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema ter predlogu uredbe o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju
sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij registriranih
partnerskih skupnosti je Republika Slovenija svoje glavne pridržke že umaknila in pričakuje, da se bosta oba akta še naprej
pogajala vzporedno in da bo glede vsebine čim prej doseženo
soglasje. S tem bi pomagali velikemu številu zakonskih parov
in parov v registriranih skupnostih, ki se soočajo z velikimi
težavami pri določitvi pristojnosti in prava, ki se uporablja za
njihova premoženjska razmerja.
Temeljne pravice in pregled stanja na področju pravosodja
Republika Slovenija ocenjuje, da bodo pogajanja glede
pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah uspešno zaključena po tem, ko bo Sodišče EU sprejelo mnenje
glede skladnosti osnutka sporazuma o pristopu s primarnim
pravom EU.
Glede pregleda stanja na področju pravosodja Justice
Scoreboard, novega primerjalnega orodja za spodbujanje
učinkovitosti pravosodnih sistemov v EU in s tem krepitve
gospodarske rasti ter povezanih glavnih odprtih vprašanj, je
Republika Slovenija načeloma pozitivna, meni pa, da je treba
izboljšati metodologijo priprave.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 511
Varstvo osebnih podatkov
Republika Slovenija glede predloga uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov pričakuje,
da bodo v pogajanjih upoštevani ključni pridržki Republike
Slovenije in nekaterih drugih držav, ki se nanašajo predvsem
na vrsto pravnega akta in vpliv na gospodarstvo in javne finance. Menimo, da je reforma tega področja nujna, vendar morajo
biti rešitve, ki vplivajo na več kot 100 slovenskih pravnih aktov,
skrbno pretehtane, da bodo zagotovile primerno raven varstva
osebnih podatkov in bodo hkrati imele dodano vrednost za
konkurenčnost gospodarstva EU.
Do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta
o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih
pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja
kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov je
Republika Slovenija v določeni meri skeptična, saj že obstaja
Okvirni sklep iz 2008, ki ureja predmetno področje.
Republika Slovenija med drugim pozdravlja, da pogajanja med EU in ZDA glede Sporazuma z Združenimi državami
Amerike o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za
namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali preganjanja kaznivih dejanj, vključno s terorizmom v okviru policijskega
in pravosodnega sodelovanja dobro napredujejo, še posebej
po razkritjih prisluškovalnih afer.
Republika Slovenija pozdravlja pogajanja o posodobitvi
Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na
avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (EST 108), ki potekajo
v okviru Sveta Evrope.
E-pravosodje
Republika Slovenija v celoti podpira evropsko strategijo
na področju e-pravosodja, vključno z njenim akcijskim načrtom.
Naša prioriteta je predvsem delo na povezovanju registrov,
predvsem registra insolventnosti, vzpostavitev boljšega in učinkovitega sistema za lažjo organizacijo in kakovostno izvajanje
videokonferenc v sodnih postopkih, nadaljevanje dela v zvezi z
evropskim portalom e-Pravosodje, ki bi v prihodnje moral omogočati lažjo in varno posredovanje in izmenjavo elektronskih
dokumentov med pravosodnimi organi držav članic.
Notranje zadeve
Na področju notranjih zadev bo Republika Slovenija delovala v skladu s programskimi dokumenti EU na področjih
zakonitih in nezakonitih migracij, mednarodne zaščite, upravljanja in nadzora meja, policijskega sodelovanja in boja proti
organiziranem kriminalu ter terorizmu.
Priseljevanje in mednarodna zaščita
Učinkovit nadzor zunanjih meja EU je ključen za preprečevanje nezakonitih migracij, čezmejne kriminalitete in drugih
oblik organiziranega kriminala in terorizma. Da bi jih preprečevali, slovenska policija operativno sodeluje z mejnimi policijami
drugih držav, skupaj z agencijo EU za upravljanje operativnega
sodelovanja držav članic na zunanjih mejah EU (FRONTEX) je
odgovorna za usklajevanje medsebojne pomoči držav članic
pri upravljanju meja ter skrbi za razvoj zmogljivosti in skupnih
standardov usposabljanja mejnih policistov.
V zvezi s problematiko nezakonitih migracij v EU Republika Slovenija poudarja, da je nujno iskati sistemske dolgoročne
rešitve. Republika Slovenija meni, da je poleg doslednega izvajanja skladnega upravljanja meja treba okrepiti vlogo zunanje
politike EU, pri čemer je poudarek na izkoreninjanju vzrokov
nezakonitih migracij, okrepljenem sodelovanju z državami izvora in tranzita v smislu povezovanja migracij in razvoja ter boju
proti organiziranim kriminalnim družbam za trgovino z ljudmi.
Glede t. i. zakonodajnega paketa »pametne meje«, ki ga
sestavljajo predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje
podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav pri pre-
Stran
512 / Št. 8 / 6. 2. 2015
hajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije, predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za
registrirane potnike in predlog uredbe Evropskega parlamenta
in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z uporabo sistema vstopa/izstopa (SVI) in programa za registrirane
potnike Republika Slovenija meni, da bo olajšal delo mejnih
policistov in omogočal boljši nadzor nad dolžino bivanja teh
oseb v schengenskem prostoru. Republika Slovenija se od
samega začetka zavzema za postopno uvedbo sistema, ki bi
bil izvedljiv na vseh mejah.
Republika Slovenija pozdravlja predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje
državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, izmenjav učencev, plačanega in neplačanega usposabljanja,
prostovoljnega dela in dela varušk au pair, saj je na področju
migracij treba nadaljevati z zakonodajnim urejanjem in praktičnim sodelovanjem med državami članicami. Določene rešitve
predloga so še nedorečene, zato se bo Republika Slovenija o
dokončni podpori predlogu odločala, ko bo znano, kako bodo
spremembe vplivale na nacionalni sistem.
Na področju vizumske politike Republika Slovenija načeloma podpira paket, ki ga sestavljata predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem zakoniku Unije (prenovitev) in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o popotniškem vizumu ter spremembi Konvencije o izvajanju
Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 562/2006 in
(ES) št. 767/2008. S tem v zvezi Republika Slovenija meni,
da bo predvsem za osebe, ki so v preteklosti že uporabljale
schengenske vizume, poenostavljen vizumski postopek ter
omogočeno lažje gibanje državljanov tretjih držav po schengenskem območju v trajanju, ki je daljše od 90 dni v obdobju
šestih mesecev.
Notranja varnost
Republika Slovenija podpira polno izvajanje prioritet
evropskega cikla varnostnih politik za obdobje 2014–2017,
ki so določene na podlagi Ocene ogroženosti EU na področju
organiziranih in drugih hudih oblik kriminalitete (SOCTA), tudi
z aktivnim vključevanjem v aktivnosti Evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalnim grožnjam EMPACT
(European Multidisciplinary Platform against Criminal Threats)
za pripravo in izvedbo večletnih strateških načrtov in letnih
operativnih načrtov za posamezne prioritete. Dejavno sodelovanje in prevzemanje nekaterih aktivnosti, opredeljenih v
letnih operativnih načrtih dela, je prednostno za mednarodno
policijsko sodelovanje.
Republika Slovenija je ratificirala Konvencijo o policijskem
sodelovanju v jugovzhodni Evropi (PCC SEE: Police Cooperation Convention for SouthEast Europe) predvsem, da bi
poglobila bilateralno sodelovanje z državami v regiji (Avstrija,
Madžarska, Romunija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Črna gora, Albanija in Moldavija). Republika
Slovenija načrtuje sklenitev bilateralnih sporazumov na področju policijskega sodelovanja, ki bodo vsebovali standarde
Schengenskega čezmejnega sodelovanja. Republika Slovenija
načrtuje tudi vzpostavitev sistema avtomatizirane izmenjave
DNA podatkov med državami podpisnicami Konvencije PCC.
Navedena izmenjava bo državam omogočila kakovostnejši
pristop pri preiskovanju kaznivih dejanj v regiji in predvsem
pospešeno čezmejno sodelovanje.
Po uspešno opravljeni migraciji v Schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II) leta 2013 bo Republika
Slovenija podpirala pobude, ki bodo omogočale bolj učinkovito
uporabo sistema.
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala ohraniti
status aktivne države članice Interpola ter podpirala razvijanje
sodelovanje in izvajanje skupnih aktivnosti Interpola in Europola s ciljem iskanje sinergij in usklajevanja dela.
Republika Slovenija podpira dejavnosti glede notranje
varnosti v EU in oblikovanje evropskega modela varnosti. Pri
sodelovanju s tretjimi državami je na tem področju za Republi-
ko Slovenijo še naprej prioriteta Zahodni Balkan, zato se bo v
EU še naprej zavzemala za dobro sodelovanje s temi državami
in jih dejavno podpirala v njihovem predpristopnem procesu.
Republika Slovenija še naprej podpira proces širitve
schengenskega prostora na Bolgarijo in Romunijo. Ta podpora pa ni brezpogojna, saj mora vsaka prihodnja članica
schengenskega prostora pred svojim vstopom izpolniti vse
tehnične obveznosti na podlagi schengenskih meril, ob tem
pa širitev schengenskega območja na novo članico ne sme
pomeniti poslabšanja varnosti na schengenskem območju brez
kontrole notranjih meja. Prav tako bo Republika Slovenija še
naprej podpirala aktivnosti Hrvaške za priprave na vključitev v
schengensko območje.
Republika Slovenija podpira odločitev Sveta glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona
(Europol) in razveljavitvi sklepa 2009/371/PNZ, ki je povabil
Evropsko komisijo, da na podlagi ocene učinka pripravi uravnotežen predlog nove ločene pravne podlage za delovanje
agencije CEPOL.
Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za
usposabljanje na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih
dejanj (CEPOL), ki razveljavlja in nadomešča Sklep Sveta
2005/681/PNZ. S predlagano uredbo se bo agenciji CEPOL
zagotovil ustrezen pravni mandat in sredstva za implementacijo Sheme usposabljanj organov preprečevanja, odkrivanja
in preiskovanja kaznivih dejanj (Law Enforcement Training
Scheme).
Republika Slovenija podpira nadaljevanje postopka
usklajevanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (Europol) in nadomestitvi sklepov
2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ
in 2009/968/PNZ. Republika Slovenija ne podpira v kompromisnem predlogu Predsedstva predvidene ureditve varstva osebnih podatkov, zlasti predlaganega mehanizma nadzora nad
varstvom operativnih osebnih podatkov. Republika Slovenija se
bo še naprej zavzemala za ohranitev ravni kakovosti nadzora
nad varstvom osebnih podatkov in še posebej za ohranitev
pridobljenega znanja in izkušenj nacionalnih nadzornikov s
področja varstva osebnih podatkov in njihovo aktivno udeležbo
pri sprejemanju odločitev.
Republika Slovenija podpira nadaljnje ukrepanje glede
tujih borcev na podlagi sklepov Evropskega sveta 30. 8. 2014,
prav tako podpira sveženj 14 priporočil, ki jih je predsedstvo
oblikovalo v dokumentu za razpravo (13416/2014) na oktobrskem Svetu EU za pravosodje in notranje zadeve. Republika
Slovenija meni, da morata Svet in Evropski parlament intenzivno nadaljevati z delom glede predloga direktive o uporabi
podatkov iz evidence podatkov o potnikih (EU PNR) in ga
zaključiti v roku, kot jima je to naložil Evropski svet. Republika
Slovenija prav tako podpira predlagani pristop o informiranju Evropskega parlamenta o potrebi vzpostavitve evidence
podatkov o potnikih Evropske unije, predsedstvo pa bomo
podprli tudi pri naporih za oživitev razprave o tem v Evropskem
parlamentu.
Republika Slovenija podpira dosledno izvajanje ukrepa
nesistematične kontrole oseb znotraj obstoječih pravnih okvirov
in predlaga učinkovitejšo uporabo obstoječih orodij in veljavnega Schengenskega zakonika, brez poseganja v pravice in
svoboščine posameznikov. Republika Slovenija meni, da je
tudi pri preverjanju pristnosti in veljavnosti potovalnih listin za
osebe, ki v EU uživajo pravico do prostega gibanja, treba biti
previden in spoštovati obstoječi Schengenski zakonik. Meni
tudi, da sistematična kontrola potovalnih listin brez sprememb
Schengenskega zakonika ni mogoča. Pri kontroli pristnosti in
veljavnosti potovalnih listin je treba poskrbeti za ozaveščenost
in sprotno obveščanje uradnikov, ki izvajajo mejno kontrolo, o
samem fenomenu tujih borcev, pojavnih oblikah zlorab, trendih
in načinih delovanja.
Če omenjeni ukrepi ne bodo prispevali k zmanjšanju tveganj za notranjo varnost EU, bo treba nadaljevati z razpravo o
načinu spreminjanja pravnega reda in uvedbe sistematičnega
preverjanja potovalnih listin v relevantnih zbirkah podatkov.
Civilna zaščita
Republika Slovenija si bo po sprejetju nove zakonodaje
na področju civilne zaščite, ki je začela veljati januarja 2014,
prizadevala za povečanje zmožnosti za odzivanje na nesreče,
skladno s krepitvijo ukrepov na področju preventive, posebej
ocen tveganj in načrtov za obvladovanje tveganj. Pri tem bo
tudi v prihodnje zagovarjala upoštevanje načel subsidiarnosti
in proporcionalnosti pri opredelitvi ukrepov ter solidarnosti pri
odzivu na večje nesreče v okviru EU in v tretjih državah.
Civilna zaščita s spodbujanjem celostnega pristopa postaja stičišče različnih politik, ki prispevajo k zmanjševanju
števila nesreč oziroma blažitvi njihovih posledic in k povečanju odpornosti celotne družbe na nesreče. Republika Slovenija zagovarja koherentnost in komplementarnost teh politik,
npr. pri sodelovanju civilne zaščite in humanitarne pomoči,
pri pripravi akcijskega načrta EU za zaščito pred kemijskimi,
biološkimi, radiološkimi in jedrskimi nevarnostmi ter eksplozivnimi sredstvi in pri prilagajanju podnebnim spremembam
v povezavi z zmanjšanjem tveganj pred nesrečami tako v
EU kot v tretjih državah. Republika Slovenija bo skupaj z
državami EU še naprej aktivno sodelovala pri pripravi Post-
Hjoškega akcijskega okvira na področju obvladovanja nesreč
po letu 2015. Prizadevala si bo tudi za ukrepe, ki bi zagotovili
ustrezno raven varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
za funkcionalno ovirane osebe.
Republika Slovenija bo nadalje podpirala povečano vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk v mehanizem Unije na področju civilne zaščite. Kot vodilni partner konzorcija bo izvajala drugo fazo programa predpristopne pomoči
za države Zahodnega Balkana in Turčije na področju civilne
zaščite, ki poteka od 2013–2015, ter sodelovala v projektu
predpristopne pomoči na področju izboljšanja ukrepanja ob
poplavah v letih 2014–2016.
ZUNANJE ZADEVE IN OBRAMBA
Sosedstvo
Nedavni dogodki so pokazali, kako hitro se spreminja
strateško in geopolitično prizorišče, tudi ob vzhodnih in južnih mejah Unije. Naše širše sosedstvo še nikoli ni bilo tako
nestabilno. Prav tako še nikoli ni bilo tako pomembno sodelovati z našimi partnerji pri vprašanjih skupnega in svetovnega
pomena.
Kot država, ki je zgodovinsko in geografsko povezana s
sredozemsko regijo in vzhodnimi državami partnericami EU, se
Republika Slovenija zavzema za celovito krepitev odnosov med
EU in državami evropske sosedske politike (ESP). Republika
Slovenija bo še naprej podpirala vse predloge, ki vodijo v izboljšanje delovanja ESP oziroma v razvoj mehanizmov, s katerimi
bi pravočasno predvideli razvoj dogodkov in omogočili hitrejši
in učinkovitejši odziv EU nanje. Potreba po ustrezni prilagoditvi
ESP se odseva v tem, da imajo južne in vzhodne države ESP
različne ambicije, sposobnosti in pričakovanja glede prihodnjih
odnosov z EU.
Ukrajinska kriza je pokazala, da EU potrebuje jasnejšo
vizijo za sodelovanje z vzhodno soseščino, ki bo upoštevala
politične in gospodarske izzive. Republika Slovenija si bo tudi
v naslednjem obdobju prizadevala za nadaljevanje in krepitev
političnega ter gospodarskega združevanja EU z državami
Vzhodnega partnerstva, ki to želijo in zmorejo, ter se zavzemala za še aktivnejši pristop EU k reševanju zamrznjenih
konfliktov v regiji. Naslednji vrh Vzhodnega partnerstva bo maja
2015 v Rigi (Latvija).
Regija južnega Sredozemlja se sooča z resnimi izzivi
(politična nestabilnost, težke družbeno-gospodarske razmere, varnostne grožnje, vključno s terorizmom in nelegalnimi
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 513
migracijami, radikalizacija), zato ostaja tudi v prihodnje med
strateškimi prioritetami EU. V tem okviru si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za nadaljevanje izvajanja reform
na področjih vzpostavitve demokracije, krepitve trajnostnega
in vključujočega razvoja ter zagotavljanja varnosti. Kot kaže
napredek, ki sta ga dosegla Tunizija in Maroko, predstavlja
ESP pomembno vodilo pri izvajanju političnih in gospodarskih
reform, uspeh te politike pa je odvisen od sposobnosti in zavez
vlad partnerskih držav k reformam. V tem okviru je Republika
Slovenija pripravljena deliti svoje izkušnje z državami soseščine, ki so na poti preobrazbe in demokratične tranzicije. To
velja predvsem za Libijo, kjer stopnjevanje spopadov ogroža
teritorialno celovitost države in stabilnost širše regije, v zvezi
s čimer Republika Slovenija podpira vse pobude, ki prispevajo k vzpostavitvi vključujočega političnega dialoga in krepitvi
demokratičnih institucij. Republika Slovenija se bo tudi pri
Egiptu, Tuniziji in Alžiriji zavzemala za nadaljevanje procesov
demokratizacije.
Republika Slovenija bo še naprej podpirala sodelovanje
z regijo v okviru Unije za Sredozemlje, ki pomeni platformo za
realizacijo konkretnih projektov v korist prebivalcev regije, ter
forum za redna ministrska srečanja na šestih področjih skupnega interesa. V tem okviru je Evro-sredozemska univerza
(EMUNI) neposreden trajni prispevek Republike Slovenije k
vzpostavitvi enotnega evro-sredozemskega prostora visokega
šolstva, znanosti in raziskav.
EU kot globalni akter in odnosi s strateškimi partnerji
Republika Slovenija bo še naprej poudarjala celovit pristop pri obravnavi vprašanj, pomembnih za mir in varnost. Cilj
ostaja izboljšati delovanje EU na zunanjepolitičnem področju
v smeri večje koherentnosti, skladnosti in učinkovitosti. Načrt
ukrepov za implementacijo celovitega pristopa bosta Evropska
komisija in visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko predstavila spomladi 2015.
Republika Slovenija bo še naprej poudarjala pomen zagotavljanja človekovih pravic in svoboščin ter uresničevanja in
spoštovanja načela nediskriminacije ranljivih skupin. Z enakomislečimi partnericami bo v okviru multilateralnih forumov poskušala identificirati področja skupnega interesa, kjer bi lahko
okrepili sodelovanje. Podpirala bo dialog EU s tretjimi državami
na področju človekovih pravic in si prizadevala za nadaljnjo
krepitev vidika človekovih pravic v skupni zunanji in varnostni
politiki EU.
Republika Slovenija se zavzema za poglobitev odnosov
EU z ZDA in podpira krepitev njunega strateškega partnerstva
in transatlantskega zavezništva. Republika Slovenija se bo še
naprej zavzemala za pospešeno oživljanje gospodarstva in
reševanje odprtih bilateralnih tem, kot tudi obravnave ključnih
aktualnih zunanjepolitičnih vprašanj, od Ukrajine do stabilizacije razmer na Zahodnem Balkanu. Za Republiko Slovenijo je
gospodarstvo eno od prioritetnih področij transatlantskega sodelovanja, še posebej v fazi okrevanja. Zato Republika Slovenija podpira sklenitev Sporazuma o čezatlantskem partnerstvu
za trgovino in naložbe (TTIP), upoštevajoč ohranitev okoljskih,
socialnih, delavskih, zdravstvenih in drugih standardov EU
in dosledno spoštovanje načela transparentnosti. Vlada bo o
pogajanjih redno obveščala Državni zbor.
V okviru transatlantskega sodelovanja s Kanado Republika Slovenija pozdravlja zaključek pogajanj za sklenitev Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA).
Vlada bo pred začetkom postopka ratifikacije Državnemu zboru
predstavila navedeni sporazum in pojasnila oceno učinkov
sporazuma za Republiko Slovenijo.
Glede odnosov med EU in Rusko federacijo si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za sodelovanje na področjih
skupnih interesov ter za konstruktiven dialog o vprašanjih, na
katera imata različne poglede, vključno s krizo v Ukrajini. Le-ta
bo v prihodnjih letih v največji meri določala odnose med Rusko
federacijo in EU. Republika Slovenija bo še naprej dejavna pri
izvajanju Partnerstva za modernizacijo in drugih projektih so-
Stran
514 / Št. 8 / 6. 2. 2015
delovanja z Rusko federacijo, ki bi lahko prispevali k izboljšanju
odnosov med EU in Rusko federacijo.
V skladu s svojo zunanjepolitično usmeritvijo bo Republika Slovenija v okviru EU usmerjena v nadaljnjo krepitev političnih odnosov s strateškimi in drugimi pomembnimi partnericami
v Aziji, med katerimi imajo prednost Kitajska, Japonska, Republika Koreja in Indija. Republika Slovenija si bo prizadevala
razširiti in poglobiti dialog z omenjenimi državami na bilateralni
ravni ter bo v skladu s cilji okrepljene gospodarske diplomacije
utrjevala obstoječe gospodarsko sodelovanje in iskala nove
poslovne priložnosti. Na multilateralni ravni bo dejavno sodelovala pri obravnavi vprašanj svetovnih izzivov ter spodbujala
k mirnemu reševanju teritorialnih sporov v regiji, vključno s
spoštovanjem človekovih pravic.
Republika Slovenija se bo zavzemala za uspešne zaključke pogajanj za sklenitev sporazumov o partnerstvu in sodelovanju in novih sporazumov o prosti trgovini oziroma okvirnih
sporazumov EU s Kitajsko, Indijo, Japonsko, Republiko Korejo,
Avstralijo in Novo Zelandijo. Prizadevala si bo za nadgradnjo
strukturiranega dialoga EU–ASEAN (Združenje držav jugovzhodne Azije – Association of Southeast Asian Nations) na
različnih področjih oziroma za vsestransko krepitev odnosov
EU z državami ASEAN in poglobitev dvostranskih vezi z njenimi
članicami. Prizadevala si bo tudi za nadaljnje aktivno delovanje
evropske podskupine v okviru foruma Azijsko-evropsko srečanje (ASEM – Asia-Europe Meeting), krepitev sodelovanja EU v
okviru Regionalnega foruma ASEAN (ARF – ASEAN Regional
Forum) in za članstvo oziroma sodelovanje EU v Vzhodnoazijskem vrhu (EAS – East Asia Summit).
Tako EU kot Republika Slovenija prepoznavata v Latinski
Ameriki naravno zaveznico, kar temelji na zgodovinskih, kulturnih in drugih dejstvih ter skupnih interesih na mnogih področjih.
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za krepitev
odnosov med EU ter državami Latinske Amerike in Karibov
(LAK). V tem okviru bo zagovarjala utrjevanje stalnega dialoga
in sodelovanja med EU in državami LAK na bilateralni ravni,
s posebnim poudarkom na odnosih z Mehiko in Brazilijo kot
strateškima partnerjema EU. Nadalje bo Republika Slovenija
podpirala dialog med EU in Skupnostjo latinskoameriških in
karibskih držav (CELAC – Community of Latin American and
Caribbean States) ter dialog z drugimi (pod)regijskimi integracijami Latinske Amerike in Karibov. Prav tako se bo Republika
Slovenija zavzemala za uspešen potek oziroma zaključek pogajanj za sklenitev sporazumov EU z državami LAK.
Republika Slovenija bo posebno pozornost še naprej posvečala kriznim žariščem in v tem okviru predvsem spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.
Znotraj EU bo izražala svoja stališča in dejavno prispevala k
oblikovanju odzivov na razmere v Iraku in Siriji, Srednjeafriški
republiki, Maliju, Južnem Sudanu in drugje ter podpirala sodelovanje EU z Irakom v procesu stabilizacije in demokratizacije
države.
V okviru bližnjevzhodnega mirovnega procesa bo Republika Slovenija še naprej podpirala aktivno vlogo EU, ki bi
prispevala k sklenitvi trajnega mirovnega sporazuma v smislu
dveh držav, izraelske in palestinske. V zvezi s Palestino bo
Republika Slovenija nadaljevala humanitarne aktivnosti, tako
bilateralno kot v okviru EU, in si še naprej prizadevala za
skladen pristop EU do priznanja palestinske države v okvirju
trajnega mirovnega sporazuma.
Glede iranskega jedrskega programa bo Republika Slovenija še naprej spremljala razvoj dogodkov in si z vključevanjem
v razprave EU o odnosih z Iranom prizadevala za doseganje
končne rešitve.
Stabilizacija in razvoj Afganistana ostaja ena od dolgoročnih prednostnih nalog EU. EU se bo v naslednjem dvoletnem
obdobju še bolj usmerila na področje razvoja afganistanskih
institucij. Delujoče institucije so pogoj za razvoj in stabilizacijo
Afganistana. Republika Slovenija si bo v Afganistanu prizadevala, da bo svojo zmanjšano aktivnost na varnostnem področju
postopoma in v skladu s svojimi zmožnostmi nadomeščala z
delovanjem na področju usposabljanja, izobraževanja in razvojnega sodelovanja.
V okviru EU bo Republika Slovenija še naprej konstruktivno sodelovala pri prizadevanjih za zagotavljanje miru in
varnosti v podsaharski Afriki. Prizadevala si bo za nadaljnjo
krepitev političnih in gospodarskih odnosov z državami podsaharske Afrike, s poudarkom na večji udeležbi civilne družbe
v dialogu.
Republika Slovenija bo dejavno sodelovala v dialogu EU
s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC – Gulf Cooperation
Council), saj imajo zalivske države pomembno politično vlogo
v svoji soseščini in velik gospodarski potencial.
Varnost in obramba
V okviru nadaljnjega razvoja skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za krepitev in implementacijo celovitega pristopa,
nadaljnji razvoj institucionalnega okvirja, izgradnjo zmogljivosti
v podporo izvajanja nalog SVOP, odzivnosti in učinkovitega
kriznega upravljanja ter drugih aktivnosti. Prizadevala si bo
za učinkovitejše odločanje, načrtovanje in izvajanje SVOP vojaških operacij in civilnih misij. Nadaljevala bo sodelovanje v
operacijah in misijah SVOP v BiH, na Kosovu, na Palestinskih
ozemljih, v Maliju ter se skladno z razvojem okoliščin in interesom odločala o morebitnem sodelovanju v novih. Še naprej
si bo prizadevala za krepitev sodelovanja z drugimi partnerji; z
Natom, Združenimi narodi, OVSE, Afriško unijo ter tretjimi državami, zlasti še državami Zahodnega Balkana. Pri nadaljnjem
razvoju institucionalnega okvirja in postopkov bo podpirala
sistemske rešitve, usmerjene k izboljšanju celovitega pristopa,
odzivnosti, krepitve sinergij med politikami EU ter horizontalne
integracije na področju kriznega upravljanja.
Republika Slovenija bo prispevala h krepitvi strateškega
partnerstva med EU in Natom po načelih dopolnjevanja, nepodvajanja, avtonomnosti in vzajemnosti med obema organizacijama na področju uporabe in razvoja zmogljivosti. Zavzemala se
bo za boljšo izrabo prednosti Natovega procesa obrambnega
planiranja. Osredotočena bo predvsem na izvajanje tistih aktivnosti, ki bi lahko neposredno izboljšale njeno delovanje v
mednarodnih operacijah in misijah.
Republika Slovenija bo podpirala razvoj obrambnih zmogljivosti v smislu zagotavljanja politične in operativne avtonomije EU, ob podpori večnacionalnim projektom združevanja in
souporabe zmogljivosti, ki bo komplementaren z načrtovanjem
zmogljivosti v Natu, kakor tudi nadaljnji razvoj civilnih zmogljivosti, vključno s širitvijo nabora zmogljivosti ter vključevanjem
nevladnih akterjev. Ob podpori političnega okvirja za večnacionalno sodelovanje pri razvoju vojaških zmogljivosti in ključnih
projektov pod okriljem Evropske obrambne agencije (EDA) se
bo zavzemala za sodelovanje pri načrtovanju in sinergije med
dvostranskimi, večstranskimi in regionalnimi pristopi.
Zavzemala se bo za vzpostavitev konkurenčne in povezane evropske obrambne industrije in enotnega evropskega
obrambnega trga ter podpirala vključevanje malih in srednjih
podjetij. Z osrednjo vlogo EDA na področju inovacij, raziskav
in razvoja ter omogočanja priložnosti za srednja in majhna
podjetja si bo prizadevala izkoristiti možnosti za slovensko
obrambno industrijo in raziskovalne inštitucije tudi na področju
dvojne rabe. Na nacionalni ravni bo zaradi potrebe po racionalizaciji pozornost namenila analizi ter nadgradnji sodelovanja v
mednarodnih operacijah in misijah.
Na področju razorožitve, preprečevanja širjenja orožij za
množično uničevanje in izvozne kontrole si bo Republika Slovenija prizadevala za oblikovanje jasnejših skupnih stališč EU,
še posebej na področju jedrske razorožitve, za večjo aktivnost
EU na področju preprečevanja širjenja orožij za množično uničevanje, za večjo podporo novim mednarodnopravnim pogodbam in konvencijam na tem področju (npr. Pogodba o trgovini
z orožjem) in za aktivnejšo vlogo EU v mednarodnih forumih,
zlasti na zasedanjih Generalne skupščine Organizacije združenih narodov in Pregledne konference Sporazuma o neširjenju
jedrskega orožja (NPT – Treaty on the Non-Proliferation of
Nuclear Weapons) leta 2015.
V okviru zunanjih vidikov boja proti terorizmu bo posebna
pozornost namenjena spoštovanju človekovih pravic in pravne
države ter nadaljnjemu sodelovanju z Organizacijo združenih
narodov in drugimi mednarodnimi organizacijami. Na področju
kibernetske varnosti si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za zagotavljanje človekovih pravic, pravice do svobode
izražanja in združevanja, dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij, vladavine prava ter zaščite kritične infrastrukture. Kibernetska varnost zahteva globalen, kolektiven in
celovit pristop, zato bo Republika Slovenija tudi v prihodnje
podpirala proces oblikovanja mednarodnih norm obnašanja
držav v informacijskem prostoru.
Širitev Evropske unije
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljevanje širitvenega procesa EU. Proces širitve je s sprejemanjem praks in norm EU ter vključenostjo v prihodnost
EU najboljša garancija napredka, modernizacije ter politične,
gospodarske in družbene stabilnosti. Zato si bo Republika Slovenija v okviru svojega delovanja v EU prizadevala predvsem:
i) da bo EU še naprej namenjala ustrezno pozornost celotnemu
Zahodnemu Balkanu. Države znotraj pogajalskega procesa
morajo imeti ob izpolnjevanju pogojev možnost konkretnega in
dinamičnega napredka. Posebno pozornost pa bomo namenjali
tudi državam, ki na evropski poti zaostajajo. EU mora biti vključena v širitveni proces v smislu aktivnega vodenja in usmerjanja procesa. Preveliki zaostanki in upočasnjena dinamika
širitve ne bi smeli biti v interesu EU; ii) da bo EU, po izpolnitvi
pogojev s strani držav, ki ji želijo pristopiti, sprejemala ustrezne
(politične) odločitve – to velja tako za države Zahodnega Balkana kot tudi Turčijo.
Pri tem se morajo države, ki želijo pristopiti, zavedati, da
so za napredek v procesu približevanja EU poleg sprejemanja evropskega pravnega reda in reform potrebni tudi njihovo
dosledno izvajanje, spoštovanje pravne države, ekonomska
stabilnost in vsevključujoči družbeni dialog. Izjemno pomembni
elementi približevanja EU so še naprej spoštovanje dobrososedskih odnosov, regionalno sodelovanje ter spoštovanje in
izvajanje mednarodnih sporazumov. Republika Slovenija si bo
tudi prizadevala, da bo EU namenila ustrezno pozornost ter
po potrebi aktivno podporo pri reševanju odprtih zadev v regiji.
Za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana
ter njihovo hitrejše približevanje EU si bo Republika Slovenija
prizadevala tudi v okviru izvajanja mednarodnega razvojnega
sodelovanja Republike Slovenije, kakor tudi v okviru konkretnih
projektov in drugih aktivnosti, ki se financirajo iz sredstev EU
prek instrumenta za predpristopno pomoč.
Mednarodno razvojno sodelovanje
Leto 2015 bo pomenilo prelomnico na področju razvoja,
saj bodo razvojni cilji tisočletja, ki jih je mednarodna skupnost
v okviru OZN sprejela za obdobje 2000–2015, nadgrajeni z
univerzalno »agendo po 2015«, ki bo povezala boj proti revščini in trajnostni razvoj. Republika Slovenija je vključena
v ta pomemben mednarodni proces z dolgoročnimi vplivi na
nacionalni, regionalni in globalni razvoj. V tem smislu se je
Vlada 3. julija 2014 seznanila z okvirnimi izhodišči Republike
Slovenje za medvladni proces za oblikovanje agende po letu
2015, ki je podlaga za dejavno vlogo Slovenije v procesu pogajanj o agendi po 2015. Slovenija si bo prizadevala za sprejetje
skupnega stališča EU.
EU je leto 2015 razglasila za »Evropsko leto za razvoj«
(ELR), ki bo potekalo pod sloganom »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost«. Namen ELR je seznaniti državljane z
mednarodnim razvojnim sodelovanjem. Pri tem je Vlada imenovala Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) za nacionalnega koordinatorja in prejemnika evropskih sredstev, ki je odgovoren za
pripravo in izvedbo aktivnosti ELR. MZZ je naložila, da pripravi
nacionalni delovni program, pri čemer je ministra za zunanje
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 515
zadeve pooblastila, da ustanovi nacionalni in operativni odbor
ter imenuje slovenske ambasadorje ELR 2015. V okviru ELR
bodo vladni in nevladni akterji izvajali številne dejavnosti in dogodke. S tem se bo mednarodno razvojno sodelovanje približalo širši javnosti, vključno z zasebnim sektorjem, in promoviralo
kot pomemben zunanjepolitični instrument Republike Slovenije.
Republika Slovenija si bo prizadevala za večjo učinkovitost razvojne politike EU (povečanje sredstev za najmanj
razvite države, zmanjševaje števila sektorjev, skupno programiranje in delitev dela ter poudarek na rezultatih) ter za aktivno
sodelovanje pri izvajanju projektov, ki se financirajo v okviru instrumentov za zunanje delovanje EU. Državni organi Slovenije
bodo sodelovanje z državnimi organi držav prejemnic pomoči
krepili predvsem prek projektov tesnega medinstitucionalnega
sodelovanja, obenem pa bodo pristojna ministrstva spodbujala sodelovanje slovenskih gospodarskih družb in nevladnih
organizacij na razpisih za izvedbo razvojnih projektov EU v
tretjih državah.
Na področju mednarodne humanitarne pomoči si bo
Republika Slovenija prizadevala za zagotavljanje hitrega in
učinkovitega odziva EU in njenih držav članic na humanitarne
krize po svetu, skladno s humanitarnimi načeli nepristranskosti,
nevtralnosti, človečnosti in neodvisnosti. Prizadevanja bodo
tudi v prihodnje usmerjena v krepitev zmogljivosti na področju
večje pripravljenosti in odpornosti na humanitarne nesreče ter
v zagotavljanje sinergije med zmanjšanjem tveganja nesreč in
prilagajanjem na podnebne spremembe.
Skupna trgovinska politika
Republika Slovenija se zaveda pomena zunanje trgovine
kot enega ključnih orodij za spodbujanje gospodarske rasti in
zaposlovanja v EU. Dejavno se bo vključevala v razpravo o posodobitvi trgovinske strategije iz leta 2010, ki naj bi jo Evropska
komisija predložila Svetu EU v prvem polletju 2015.
Republika Slovenija podpira nadaljevanje pogajanj o sklenitvi poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini s
posameznimi tretjimi državami, saj meni, da ti sporazumi ne
omogočajo le odprtja trgov za blago, storitve in javna naročila,
temveč so tudi v podporo večstranski liberalizaciji in regulatornemu dialogu.
Prednostna so pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za
trgovino in naložbe z ZDA ter pogajanja o sporazumu o prosti
trgovini z Japonsko, ki ju Republika Slovenija močno podpira
zaradi njunega pozitivnega učinka na rast in zaposlenost, ter
pogajanja o investicijskem sporazumu med EU in Kitajsko.
Republika Slovenija je še naprej zavezana multilateralnemu trgovinskemu sistemu z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in uspešnemu zaključku pogajanj o
Razvojni agendi iz Dohe (DDA). Republika Slovenija podpira
celovito implementacijo svežnja z Balija in se zavzema za čim
hitrejše sprejetje protokola glede Sporazuma o olajševanju
trgovine, ki zaradi blokade ene države ni bil sprejet v dogovorjenem roku julija. Republika Slovenija podpira tudi pospešitev
izvajanja vseh drugih zadev iz svežnja z Balija ter nadaljevanje
priprave ambicioznega in uravnoteženega post-Bali delovnega
programa o preostalih pogajalskih vsebinah DDA. Republika
Slovenija se bo zavzemala tudi za napredek v večstranskih
pogajanjih, kot so pogajanja za Sporazum o trgovini s storitvami, pogajanja za liberalizacijo okoljskega blaga in pogajanja
za revizijo Sporazuma o informacijski tehnologiji, s ciljem njihove multilateralizacije. Republika Slovenija tudi podpira širitev
članstva v Svetovni trgovinski organizaciji, zato bo dejavno
spremljala pogajanja za pristop Srbije, Bosne in Hercegovine,
Kazahstana in Azerbajdžana k organizaciji.
Republika Slovenija bo vključena v področja mednarodne
trgovine, kjer je potrebno uravnotežiti konkurenčnost in ekonomsko blaginjo z varnostnimi interesi ali z varovanjem človekovih pravic. Aktivno se bo vključevala v razpravo o spremembi
EU režima nadzora izvoza blaga z dvojno rabo.
Republika Slovenija se bo še naprej zavzemala za ukrepe, ki zagotavljajo odprtost trga, sprostitev zunanje trgovine,
Stran
516 / Št. 8 / 6. 2. 2015
internacionalizacijo, odstranjevanje carinskih in necarinskih ovir
kot tudi neoviran dostop do strateških surovin, ki so ključni za
perspektivno visokotehnološko industrijo, ter za zagotavljanje
učinkovite zaščite intelektualne lastnine.
Št. 008-05/14-115/44
EPA 161-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
Predsednik
VLADA
224.
Uredba o ukrepu Dobrobit živali iz Programa
razvoja podeželja Republike Slovenije
za obdobje 2014–2020 v letu 2015
Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni
list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) izdaja
Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o ukrepu Dobrobit živali iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 v letu 2015
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa ukrep Dobrobit živali v letu 2015 (v
nadaljnjem besedilu: ukrep DŽ), ki se izvaja kot ukrep razvoja
podeželja v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni
list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) in
Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) za
izvajanje:
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o
Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem
skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za
razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo,
o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj,
Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe
Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013,
str. 320);
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
(EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL
L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z
Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1378/2014 z dne 17. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013
Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU)
št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 367 z
dne 23. 12. 2014, str. 16);
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju
in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb
Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC)
No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L
št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z
Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb
glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe
(EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede
sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi
Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013,
(EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L
št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu:
Uredba 1306/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru
skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)
št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z
dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano
uredbo Komisije (EU) št. 1001/2014 z dne 18. julija 2014 o
spremembi Priloge X k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom
na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL
L št. 281 z dne 25. 9. 2014, str. 1);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne
11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev
plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna
plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost
(UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu:
Uredba 640/2014/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne
11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014,
str. 1);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne
17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU)
št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za
razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18; v
nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU) in
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne
17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013
Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in
navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69).
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji
pomen:
– žival je prašič podvrste Sus scrofa domestica katerekoli
starosti, ki je namenjen za razmnoževanje ali pitanje;
– plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat
prasila;
– plemenska svinja v laktaciji je svinja v obdobju od prasitve do odstavitve;
– plemenska mladica je samica prašiča, ki še ni prasila;
– sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
– tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega
tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;
– pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi za razmnoževanje) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma
do spolne zrelosti;
– gospodarstvo je lokacija, kjer se redijo živali, v skladu s
predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev. V okviru kmetijskega gospodarstva je lahko eno ali več gospodarstev;
– G-MID je identifikacijska številka gospodarstva v skladu
s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev. Če
je v okviru kmetijskega gospodarstva več gospodarstev, ima
vsako izmed njih svojo številko G-MID;
– v primeru, ko se za izvajanje te uredbe uporabljajo predpisi, ki namesto izraza dobrobit živali uporabljajo izraz dobro
počutje živali, se šteje, da imata izraza enak pomen;
– neovirana talna površina je površina tal, ki jo živali neovirano uporabljajo za hojo in ležanje;
– izpust je ograjena površina ob hlevu, namenjena gibanju
živali na prostem. Izpust mora biti urejen tako, da je preprečeno
izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali v okolje;
– zaprto gnezdo je prostor za sesne pujske v prasitvenem
boksu z dodatnim virom ogrevanja in pokrit s pokrovom, ki ima
rob ali zavesice, ki zadržujejo toploto v gnezdu;
– Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pristojni organ
za preglede upravičenosti, zmanjšanja plačil in izključitve ter
izplačila po tej uredbi.
II. UKREP DOBROBIT ŽIVALI
3. člen
(namen ukrepa)
Namen ukrepa DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izvajanju zahtev dobrobiti živali, ki presegajo zahteve
ravnanja, prikazane v predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost,
ter druge predpisane zahteve s področja dobrobiti in zaščite
živali.
4. člen
(upravičenci)
Upravičenci do plačil iz ukrepa DŽ so nosilci kmetijskih
gospodarstev, ki izvajajo kmetijsko dejavnost v skladu s prvo
alinejo prvega odstavka 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15), pri čemer se za določitev
upravičenca uporabljajo tudi tretji do šesti odstavek 6. člena
Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15),
se prostovoljno vključijo v ukrep DŽ in izpolnjujejo pogoje iz te
uredbe.
5. člen
(vlaganje zahtevka)
(1) Zahtevek za ukrep DŽ se vloži kot del zbirne vloge iz
predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto
2015.
(2) Če je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev,
mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti zahtevek za
vsako posamezno gospodarstvo, za katero uveljavlja ukrep DŽ.
6. člen
(vstopni pogoji)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti za gospodarstvo, na katerem uveljavlja ukrep DŽ, najpozneje en
dan pred začetkom trajanja obveznosti iz 7. člena te uredbe
izdelan in v Centralni register prašičev (v nadaljnjem besedilu:
CRPš) vnesen program dobrobiti živali (v nadaljnjem besedilu:
program DŽ) v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa
znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(2) Na dan izdelave programa DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva na posameznem gospodarstvu, za katero bo
uveljavljal ukrep DŽ, rediti:
– 20 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic,
če uveljavlja zahteve iz 9. člena te uredbe, ki se nanašajo na
plemenske mladice, plemenske svinje ali tekače, oziroma
– 100 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve iz
9. člena te uredbe, ki se nanašajo na prašiče pitance.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena
nosilcem kmetijskega gospodarstva ni treba izdelati novega
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 517
programa DŽ, če imajo izdelan program DŽ na podlagi predpisa, ki ureja ukrep DŽ iz PRP 2014–2020 za leto 2014. Vstopni
pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če so v CRPš
za leto 2015 vneseni podatki iz programa DŽ za leto 2014
oziroma podatki iz posodobljenega programa DŽ v skladu s
predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz
PRP 2014–2020, najpozneje en dan pred začetkom trajanja
obveznosti iz 7. člena te uredbe.
7. člen
(trajanje obveznosti)
Nosilec kmetijskega gospodarstva mora izpolnjevati obveznosti iz ukrepa DŽ od 1. maja 2015 do 31. decembra 2015.
8. člen
(usposabljanje)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva iz 4. člena te uredbe, njegov namestnik ali član kmetije oziroma oseba, ki je
zaposlena na kmetijskem gospodarstvu, mora najpozneje do
15. decembra 2015 opraviti usposabljanje s področja DŽ v
obsegu štirih pedagoških ur, ki ga izvede izvajalec usposabljanja v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in
svetovanja iz PRP 2014–2020.
(2) Agencija za namen upravnega preverjanja izpolnjevanja zahteve glede usposabljanja iz tega člena, ki se izvaja v
skladu s postopkom, določenim s predpisom, ki ureja izvedbo
ukrepov kmetijske politike za leto 2015, 15. januarja 2016 iz
evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja iz zakona, ki ureja kmetijstvo, za
zadevno kmetijsko gospodarstvo prevzame številko KMG-MID
in število opravljenih ur usposabljanja.
9. člen
(nabor možnih zahtev)
(1) Za pridobitev plačil za ukrep DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva na posameznem gospodarstvu, za katero
uveljavlja ukrep DŽ, izvajati najmanj eno izmed naslednjih
zahtev:
1. za plemenske svinje in plemenske mladice:
– zahtevo za skupinsko rejo z izpustom,
– zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival
v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom,
ki ureja zaščito rejnih živali,
– zahtevo za dodatno ponudbo voluminozne krme ali
krme z visokim deležem vlaknine;
2. za plemenske svinje zahtevo za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov;
3. za tekače zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno
s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
4. za pitance:
– zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival
v skupinskih boksih glede na površino določeno s predpisom,
ki ureja zaščito rejnih živali,
– zahtevo za skupinsko rejo z izpustom.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora na celotnem
gospodarstvu izvajati izbrano zahtevo iz prejšnjega odstavka
pri vseh prašičih posamezne kategorije, na katero se izbrana
zahteva nanaša.
10. člen
(pogoji za izpolnjevanje posamezne zahteve)
(1) Za izpolnjevanje posameznih zahtev iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni
v tem členu.
(2) Za zahtevo za skupinsko rejo z izpustom mora biti
plemenskim svinjam in plemenskim mladicam zagotovljena
možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival. Za štiri živali ali
Stran
518 / Št. 8 / 6. 2. 2015
manj pa mora biti površina izpusta najmanj 6 m2, z minimalno
dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu
do izpusta se površina le-tega računa glede na število živali,
ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do
izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik
ali urnik izpustov iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za
vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so
istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti izpuščena v izpust
najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz
katerih se živali izpustijo v izpust, morajo biti označeni tako, da
je mogoče spremljati katere živali so istočasno v izpustu.
(3) Za zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino
na žival v skupinskih boksih glede na predpisano mora biti za
plemenske svinje in plemenske mladice v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival glede na površino,
določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, kar pomeni:
– površina skupinskega boksa za pet živali ali manj mora
biti najmanj 1,98 m2 na plemensko mladico in 2,73 m2 na plemensko svinjo;
– površina skupinskega boksa za 6–39 živali mora biti
najmanj 1,80 m2 na plemensko mladico in 2,48 m2 na plemensko svinjo;
– površina skupinskega boksa za 40 živali ali več mora
biti najmanj 1,62 m2 na plemensko mladico in 2,23 m2 na plemensko svinjo;
– najmanjša površina polnih tal v skupinskem boksu mora
biti 1,05 m2 na plemensko mladico in 1,43 m2 na plemensko
svinjo, največ 15 % te površine lahko predstavljajo drenažne
odprtine.
(4) Za zahtevo za dodatno ponudbo voluminozne krme
ali krme z visokim deležem vlaknine se mora pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču
zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij,
boljše prebave in konsistence blata ter za nudenje dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje agresivnega
vedenja med svinjami v skupini treba osnovnemu obroku, ki
pokriva potrebe po hranilih, dodajati:
– voluminozno krmo ali
– pa morajo biti svinje krmljene s krmno mešanico, ki
mora vsebovati najmanj 8 % vlaknin v suhi snovi, kar mora biti
razvidno iz deklaracije ali izdelane analize krme.
(5) Kot voluminozna krma iz prejšnjega odstavka se šteje:
slama, seno (mrva), sveža trava, detelja, lucerna, travno-deteljna mešanica, okopavine, silaže in druga voluminozna krma
iz 6. točke dela C priloge Uredbe Komisije (EU) št. 68/2013 z
dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (UL L št. 29
z dne 30. 1. 2013, str. 1). Voluminozna krma se lahko poklada
v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.
(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja zahtevo
iz četrtega odstavka tega člena, mora imeti recepturo za krmni
obrok, ki jo izdela zootehnik v okviru priprave programa DŽ.
(7) Za zahtevo za zagotavljanje toplotnega ugodja plemenskih svinj in sesnih pujskov mora biti v prasitvenem boksu
nameščeno zaprto gnezdo za pujske. Površina gnezda mora
biti najmanj 0,6 m2, višina pa najmanj 45 cm. Vir toplote je
lahko infrardeča žarnica, druge vrste seval ali razne oblike
talnega ogrevanja, zagotovljeno pa mora biti tudi uravnavanje
temperature.
(8) Za zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino
na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in
pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja
talna površina na žival glede na površino določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača
oziroma pitanca:
– do vključno 10 kg
0,17 m2,
– nad 10 do vključno 20 kg
0,22 m2,
0,33 m2,
0,44 m2,
0,61 m2,
0,72 m2,
– nad 110 kg
1,10 m2.
(9) Za zahtevo za skupinsko rejo z izpustom mora biti
prašičem pitancem zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj
0,55 m2 na pitanca. Dolžina krajše stranice izpusta mora biti
najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina
izpusta računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec
kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov iz
priloge 1 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina
živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina
mora biti izpuščena v izpust najmanj dvakrat tedensko, vsakič
najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust,
morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali
so istočasno v izpustu.
11. člen
(sporočanje staleža)
Nosilec kmetijskega gospodarstva mora v času trajanja
obveznosti iz 7. člena te uredbe v CRPš sporočati podatke o
staležu prašičev na svojem kmetijskem gospodarstvu za vsako
posamezno gospodarstvo, ne glede na to, ali za to gospodarstvo uveljavlja ukrep DŽ ali ne. Nosilec kmetijskega gospodarstva sporoča podatke o staležu prašičev za prvi dan v mesecu
najpozneje do sedmega dne v mesecu za tekoči mesec v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev.
12. člen
(plačila)
(1) Plačilo se dodeli za povprečno število prašičev v času
trajanja obveznosti iz 7. člena te uredbe, izraženo v glavah
velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), za tiste kategorije
prašičev, za katere nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja zahteve na posameznem gospodarstvu. Povprečno število
prašičev se izračuna iz prijavljenih podatkov o številu prašičev
posamezne kategorije v CRPš za posamezno gospodarstvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru odstopanja
med številom prašičev, prijavljenim v CRPš na posamezen presečni datum, in številom prašičev, ugotovljenim s pregledom na
kraju samem, povprečno število prašičev izračuna na podlagi
ugotovljenega števila živali, pri čemer se upošteva 17. člen te
uredbe glede ugotovitev kontrolorja in 18. člen te uredbe glede
zmanjšanj plačil in izključitev.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je do plačila upravičen, če povprečno število živali iz prvega oziroma drugega
odstavka tega člena na posameznem gospodarstvu ni nižje od
vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 6. člena te
uredbe.
(4) Če nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, število prašičev posamezne
kategorije na nobenega od datumov, na katere prijavlja stalež
iz prejšnjega člena, ne sme preseči največjega dovoljenega
števila živali, ki je bilo za posamezno zahtevo opredeljeno v
programu DŽ in vneseno v CRPš. Tudi število prašičev, ugotovljeno s pregledom na kraju samem, ne sme preseči največjega
dovoljenega števila živali.
(5) Če v obdobju trajanja obveznosti iz 7. člena te uredbe
pride na gospodarstvu do povečanja števila živali zaradi razširitve oziroma dograditve hlevskih kapacitet in s tem do preseganja največjega dovoljenega števila živali na gospodarstvu,
mora nosilec kmetijskega gospodarstva na agencijo poslati
pisno izjavo izvajalca svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe
prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020. Z izjavo
izvajalec svetovanja potrdi, da se z razširitvijo kapacitet zagotavlja izpolnjevanje zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke
ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe tudi
za povečano število živali na gospodarstvu. Izjavo mora nosilec
kmetijskega gospodarstva poslati na agencijo po povečanju
staleža in pred naslednjim presečnim datumom za sporočanje
staleža iz 11. člena te uredbe.
Št.
(6) V primeru povečanja števila živali iz prejšnjega odstavka se za izračun povprečnega števila prašičev ne glede na
prvi odstavek tega člena upošteva podatke o staležu iz CRPš
in največje dovoljeno število živali določeno v programu DŽ.
Iz CRPš se upošteva vse podatke o staležu do datuma, ko
je bila agencija v skladu s prejšnjim odstavkom obveščena o
povečanju števila živali, potem pa se za vsak presečni datum
iz 11. člena te uredbe upošteva največje dovoljeno število živali
določeno v programu DŽ.
(7) Za preračun števila živali v GVŽ se v skladu s prilogo II
Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
– plemenske svinje in plemenske mladice, težje od
50 kg: 0,5;
– ostali prašiči: 0,3.
(8) Skupna višina podpore za ukrep DŽ je vsota zneskov
za posamezne zahteve iz 13. člena te uredbe, za katere je
nosilec kmetijskega gospodarstva vložil zahtevek in za katere
izpolnjuje pogoje iz 10. člena te uredbe.
(9) Višina podpore na posamezno zahtevo iz 13. člena te
uredbe se preračuna na obdobje trajanja obveznosti ukrepa DŽ
iz 7. člena te uredbe, in sicer po naslednji formuli:
Višina podpore na posamezno zahtevo
365 dni
X 245 dni.
(10) Če v letu 2015 vsota odobrenih zahtevkov za ukrep
DŽ preseže višino sredstev iz prvega odstavka 20. člena te
uredbe, se višina plačila iz 13. člena te uredbe v okviru posamezne zahteve za leto 2015 sorazmerno zniža.
(11) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz 19. člena te
uredbe se za obračun izplačila upošteva povprečno število živali,
izračunano iz podatkov o sporočenem staležu živali iz 11. člena
te uredbe za celotno obdobje do nastanka dogodka višje sile
ali izjemnih okoliščin. Nosilec kmetijskega gospodarstva je do
plačila upravičen le, če to povprečno število živali ni nižje od
vstopnega pogoja iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.
(12) V primeru višje sile, ki vpliva na izvajanje posamezne
zahteve ukrepa DŽ, ne vpliva pa na stalež živali oziroma na
izvajanje preostalih zahtev, mora nosilec kmetijskega gospodarstva sporočati stalež živali v skladu z 11. členom te uredbe
tudi po nastanku višje sile.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 519
(2) Za namen kontrol ukrepa DŽ mora nosilec kmetijskega
gospodarstva omogočiti dostop do dokumentacije, povezane z
ukrepom DŽ, in pregled ukrepa DŽ na kraju samem agenciji,
Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugim
nadzornim organom.
(3) Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo v skladu z
drugim odstavkom 13. člena Uredbe 808/2014/EU ter navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki
prejemajo podporo iz PRP 2014–2020, objavljenimi na spletni
strani programa razvoja podeželja, izpolnjevati zahteve glede
informiranja in obveščanja javnosti.
15. člen
(navzkrižna skladnost)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja plačila za ukrep DŽ, mora na celotnem kmetijskem gospodarstvu
upoštevati zahteve iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.
Če je pri pregledu na kraju samem za ukrep DŽ ugotovljeno
neizpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti, ki se nanašajo
na zahteve ravnanja s področja Dobrobit živali iz predpisa, ki
ureja navzkrižno skladnost, se plačilo za ukrep DŽ zmanjša v
skladu s predpisom, ki ureja navzkrižno skladnost.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva za zahteve iz
tretjega, četrtega in osmega odstavka 10. člena te uredbe na
enem izmed gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev
ravnanja iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, za zahtevo iz tretjega, četrtega in osmega odstavka 10. člena, se mu
zahtevek za to zahtevo zavrne na vseh gospodarstvih, kjer to
zahtevo uveljavlja, pri vseh drugih zahtevah, ki jih uveljavlja, pa
se uporabijo zmanjšanja in izključitve plačil zaradi neizpolnjevanja zahtev iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, da nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju od 1. januarja 2015
do 30. aprila 2015 za zahteve iz tretjega, četrtega in osmega
odstavka 10. člena te uredbe na enem izmed gospodarstev
ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, za zahtevo iz tretjega, četrtega in
osmega odstavka 10. člena, se mu zahtevka za to zahtevo na
vseh gospodarstvih ne zavrne. Uporabijo se samo zmanjšanja
in izključitve plačil zaradi neizpolnjevanja zahtev navzkrižne
skladnosti pri vseh zahtevah, ki jih uveljavlja.
13. člen
16. člen
(višina plačila na posamezno zahtevo)
(pregled na kraju samem)
Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve ukrepa
DŽ letno znaša:
1. za plemenske svinje in mladice:
– zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 61,77 eura/GVŽ,
– zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival
ki ureja zaščito rejnih živali: 129,62 eura/GVŽ,
– zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali
krme z visokim deležem vlaknine: 48,30 eura/GVŽ;
2. za plemenske svinje zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov 25,64 eura/GVŽ;
3. za tekače zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino določeno s
predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali 36,70 eura/GVŽ;
4. za pitance:
– zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival
ki ureja zaščito rejnih živali: 36,70 eura/GVŽ,
– zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 33,83 eura/GVŽ.
(1) V okviru pregleda na kraju samem, ki se izvaja v
skladu s postopkom, določenim s predpisom, ki ureja izvedbo
ukrepov kmetijske politike za leto 2015, kontrolor preverja
izpolnjevanje zahtev za ukrep DŽ in stalež prašičev. Za ta
namen mora nosilec kontrolorju zagotoviti vso dokumentacijo
za gospodarstvo na lokaciji posameznega preverjanega gospodarstva.
(2) Kontrolor na kraju samem na dan pregleda preveri število prašičev po posameznih kategorijah iz 9. člena te uredbe.
Kontrolor na gospodarstvu, za katero se uveljavlja ukrep DŽ,
preveri, ali je zadnji podatek o staležu prašičev, ki ga je nosilec
kmetijskega gospodarstva prijavil v CRPš, ustrezen, pri tem pa
upošteva dokumentacijo (dobavnica, račun, spremni list ipd.) in
Register prašičev na gospodarstvu.
(3) Pri pregledu izpolnjevanja posameznih zahtev iz prve
in druge alineje 1. točke, 3. točke ter prve in druge alineje
4. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe se število živali,
ki glede na normative v navedenih alinejah za površino ustreza površini boksa oziroma izpusta, matematično zaokrožuje
(0,5 in več se zaokroži na 1).
14. člen
(obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki pridobi sredstva
na podlagi te uredbe, mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva
zadnjega izplačila sredstev.
17. člen
(preveritev sporočanja staleža)
(1) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število
prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu manjše od
Stran
520 / Št. 8 / 6. 2. 2015
števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, in
prijavljeno ter ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke
in prve alineje 4. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, ki
jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na zahtevku, se
pri izračunu povprečja števila prašičev upošteva ugotovljeno
število prašičev.
(2) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega
člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila
prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, in prijavljeno
ter ugotovljeno število posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih
zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke
prvega odstavka 9. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega
gospodarstva prijavil na zahtevku, se pri izračunu povprečja
števila prašičev upošteva prijavljeno število prašičev.
(3) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega
člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila
prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, in da ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije presega največje
dovoljeno število živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz
druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega
odstavka 9. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na zahtevku, se zahtevek za to zahtevo zavrne.
(4) Če kontrolor iz razpoložljive dokumentacije in registra
prašičev na gospodarstvu, pri ugotavljanju števila prašičev iz
prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena ugotovi
obstoj živali na posamezni presečni datum, vendar jim ne more
določiti kategorije, se teh prašičev ne upošteva pri izračunu
povprečnega števila prašičev iz 12. člena te uredbe.
(5) V primeru odstopanja med številom prašičev, prijavljenim v CRPš na posamezni presečni datum, in številom
prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem iz prvega
odstavka tega člena, se ugotovljeno število živali iz zapisnika
o kontroli prepiše v CRPš.
(6) Ugotovitve kontrolorja glede staleža, ki niso opredeljene v tem členu, se obravnavajo v skladu z 18. členom te
uredbe.
18. člen
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev)
(1) Zmanjšanje plačil in izključitve se izvedejo v skladu s
predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto
2015, predpisom, ki ureja navzkrižno skladnost, in v skladu z
določbami tega člena.
(2) V primeru razlike med prijavljenim in ugotovljenim
številom prašičev na gospodarstvu, ugotovljenim s pregledom
iz 16. člena te uredbe in pod pogojem, da ni preseženo največje
dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se
za zmanjšanja plačil in izključitve smiselno uporablja 31. člen
Uredbe 640/2014/EU. Če pa je z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je največje dovoljeno
število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena na katerikoli
presečni datum iz 12. člena te uredbe preseženo, se zahtevek
za to zahtevo zavrne.
(3) Če nosilec kmetijskega gospodarstva na enega ali več
presečnih datumov ne prijavi staleža prašičev v CRPš v skladu
z 11. členom te uredbe, se mu za izračun povprečnega števila
prašičev iz prvega odstavka 12. člena te uredbe upoštevajo le
prijavljeni podatki o številu prašičev, plačilo za celotni ukrep pa
se mu zniža za 15 %. Če se kršitev ponovi drugič, se plačilo za
celoten ukrep zniža za 30 %. Če se kršitev ponovi več kakor
dvakrat, se plačilo za celotni ukrep zavrne.
(4) Zmanjšanja plačil in izključitve zaradi kršitev pogojev
za posamezne zahteve iz 9. člena te uredbe so opredeljene
v Katalogu zmanjšanj plačil iz priloge 2, ki je sestavni del te
uredbe.
19. člen
(sporočanje višje sile in izjemnih okoliščin)
Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi
s posameznimi zahtevami iz 9. člena te uredbe, za katere je
vložil zahtevek, obdrži pravico do sorazmernega dela plačila iz
12. člena te uredbe v skladu z drugim in četrtim pododstavkom
prvega odstavka 4. člena Uredbe 640/2014/EU, če v 15 delovnih
dneh od dneva, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih
okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila.
III. FINANČNE DOLOČBE
20. člen
(razpoložljiva sredstva)
(1) Za ukrep DŽ je za leto 2015 namenjenih do
2.320.000,00 eurov.
(2) Plačila iz naslova ukrepa DŽ se v celoti izvedejo po
1. marcu 2016.
(3) Za namen izvajanja ukrepa DŽ se sredstva zagotovijo
iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz
sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
v višini 75 odstotkov.
IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
21. člen
(prehodna določba)
(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na PRP 2014–2020,
se začnejo uporabljati, ko je PRP 2014–2020 potrjen s strani
Evropske komisije in je o tem objavljeno obvestilo v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka objavi Minister za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko zahtevki za ukrep DŽ vlagajo od uveljavitve te uredbe v skladu s
5. členom te uredbe.
22. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
Št. 00715-4/2015
Ljubljana, dne 5. februarja 2015
EVA 2014-2330-0215
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 521
Priloga 1
Dnevnik izpustov
Datum
Čas izpusta
Trajanje izpusta
Oznaka
boksa/boksov*
Število prašičev
v skupini**
Urnik izpustov
Dan v tednu
Ponedeljek
Čas izpusta
Trajanje izpusta
Oznaka
boksa/boksov*
Število prašičev
v skupini**
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
* Boksi, iz katerih se prašiči izpustijo v izpust, morajo biti označeni na način, da je mogoče spremljati
katere živali so istočasno v izpustu.
** Število prašičev v skupini je število živali, ki so istočasno v izpustu.
Stran
522 / Št. 8 / 6. 2. 2015

Priloga 2
Katalog zmanjšanj plačil
Kršitev zahtev iz 8. in 10. člena te uredbe
Pri ugotovljeni kršitvi zahteve iz 8. člena te uredbe se plačilo zmanjša, kot sledi:
Usposabljanje
Usposabljanje v obsegu najmanj štiri
pedagoške ure letno
Usposabljanje ni
opravljeno
Izplačilo se zmanjša za
20 %.
Pri ugotovljenih kršitvah pogojev za zahteve, ki so opredeljeni v 10. členu te uredbe, se plačilo zmanjša, kot
sledi:
Kategorija
živali
Zahteva
Kršitev zahteve
Znižanje plačila
Do vključno 10 %
manjša površina na
žival od zahtevane
Zmanjšanje plačila za
10 %
Nad 10 % manjša
površina na žival od
zahtevane
Ni izplačila
Dnevnik se ne vodi ali
urnik ni izdelan
Ni izplačila
Dnevnik se ne vodi
ažurno
25 %
10 % večja neovirana talna površina
Zahteve ne izpolnjuje
Ni izplačila
Dodatna ponudba voluminozne krme ali krme
z visokim deležem vlaknine
Ni izplačila
Plemenske
svinje
Skrb za toplotno ugodje
Ni izplačila
Tekači
Ni izplačila
Ni izplačila
Do vključno 10 %
manjša površina na
žival od zahtevane
10 %
Nad 10 % manjša
površina na žival od
zahtevane
Ni izplačila
Dnevnik se ne vodi ali
urnik ni izdelan
Ni izplačila
Dnevnik se ne vodi
ažurno
25 %
Skupinska reja z izpustom
Plemenske
svinje in
mladice
Pitanci
Skupinska reja z izpustom
1
225.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe
o kakovosti zunanjega zraka
Na podlagi prvega in petega odstavka 23. člena ter za
izvajanje 24.a člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS,
št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06
– odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09,
108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o spremembah in dopolnitvah Uredbe
o kakovosti zunanjega zraka
1. člen
V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS,
št. 9/11) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
»3. člen
(določitev območij in aglomeracij)
(1) Ocenjevanje in upravljanje kakovosti zraka glede na
žveplov dioksid, dušikov dioksid, dušikove okside, delce PM10
in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter benzo(a)piren iz predpisa, ki ureja arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične
aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku, se izvajata na
ozemlju Republike Slovenije, razdeljenem na območja in aglomeracije, kot so določene v tabeli 1 iz priloge 1, ki je sestavni
del te uredbe.
(2) Ocenjevanje in upravljanje kakovosti zraka glede na
svinec ter arzen, kadmij in nikelj iz predpisa, ki ureja arzen, kadmij, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v
zunanjem zraku, se izvajata na ozemlju Republike Slovenije,
razdeljenem na območja in aglomeracije, kot so določene v
tabeli 2 iz priloge 1 te uredbe.
(3) Meje območij in aglomeracij so prikazane na publikacijskih kartah v merilu 1 : 1 000 000 na slikah 1 in 2 iz priloge 1
te uredbe.
(4) Občine, katerih območja pripadajo posameznim območjem in aglomeracijam iz prvega in drugega odstavka tega
člena, so navedene v tabelah 3 in 4 iz priloge 1 te uredbe.«.
2. člen
Za prvim odstavkom 7. člena se doda nov drugi odstavek,
ki se glasi:
»(2) Ukrepi za vzdrževanje ravni onesnaževal pod mejnimi vrednostmi iz prejšnjega odstavka se določijo v skladu s
14.a členom te uredbe.«.
3. člen
Za četrtim odstavkom 8. člena se doda nov peti odstavek,
ki se glasi:
»(5) Vlada Republike Slovenije v skladu s 14.a členom te
uredbe določi ukrepe za:
– vzdrževanje ravni PM2,5 pod mejnimi vrednostmi iz
prejšnjega odstavka na območjih, podobmočjih in aglomeracijah, kjer te mejne vrednosti niso presežene,
– doseganje ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena in
– doseganje ciljne vrednosti iz tretjega odstavka tega
člena.«.
4. člen
Četrti odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Za doseganje dolgoročnih ciljev iz drugega odstavka
tega člena se za območja, podobmočja in aglomeracije, kjer so
ravni ozona v zraku višje od dolgoročnih ciljev, vendar nižje od
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 523
ciljnih vrednosti ali enake ciljnim vrednostim, izvedejo dolgoročni stroškovno učinkoviti ukrepi, ki so skladni z operativnim
programom, ki ureja doseganje zgornjih emisij onesnaževal
zunanjega zraka, in načrti za kakovost zraka iz 15. člena te
uredbe.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se
glasi:
»(5) Ukrepi za vzdrževanje ravni ozona pod dolgoročnimi
cilji, če to omogočajo določeni dejavniki (na primer lastnost
ozona, da se prenaša preko meja) in meteorološki pogoji, se
določijo v skladu s 14.a členom te uredbe.«.
5. člen
Za drugim odstavkom 12. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ukrepi za ohranjanje ravni onesnaževal pod kritičnimi
vrednostmi iz prvega odstavka tega člena se določijo v skladu
s 14.a členom te uredbe.«.
6. člen
V prvem odstavku 13. člena se pika nadomesti z vejico
in doda besedilo »če se o tem obvesti Evropsko komisijo.«.
7. člen
Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi:
»14.a člen
(ohranjanje kakovosti zunanjega zraka)
Vlada Republike Slovenije v operativnem programu določi
ukrepe za ohranjanje najboljše kakovosti zunanjega zraka, s
katerimi se ohranjajo ravni onesnaževal pod mejnimi, ciljnimi,
kritičnimi vrednostmi in drugim ciljnim zmanjšanjem ter dolgoročnimi cilji.«.
8. člen
Za šestim odstavkom 15. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če je treba zaradi onesnaženosti zraka preko meja
Republike Slovenije pripraviti skupne in usklajene načrte za
kakovost zraka skupaj z drugimi državami, se v pripravo teh
načrtov ali vsakršnega drugega sodelovanja vključi tudi Evropska komisija.«.
9. člen
Kazalnik povprečne izpostavljenosti PM2,5 za leto 2015 ne
sme presegati 20 µg/m3.
10. člen
Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1
sestavni del te uredbe.
11. člen
V prilogi 2 se tabela iz točke 1 nadomesti z novo tabelo,
ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
12. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
Št. 00719-1/2015
EVA 2014-2330-0197
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
Stran
524 / Št. 8 / 6. 2. 2015
PRILOGA 1
»PRILOGA 1
Tabela 1: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na žveplov dioksid,
dušikov dioksid, dušikove okside, delce PM10 in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter
benzo(a)piren
Oznaka območja
Ime območja
SIC
celinsko območje
SIP
primorsko območje
Obseg območja
glede na statistične regije
Pomurska in Podravska brez Mestne
občine Maribor, Koroška, Savinjska in
Zasavska, Spodnjeposavska, Gorenjska,
Osrednjeslovenska in Jugovzhodna
Slovenija brez Mestne občine Ljubljana
Goriška, Notranjsko-kraška, Obalnokraška
Oznaka aglomeracije
Ime aglomeracije
Obseg aglomeracije
SIL
Ljubljana
območje Mestne občine Ljubljana
SIM
Maribor
območje Mestne občine Maribor
Tabela 2: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na svinec, arzen, kadmij in
nikelj
Oznaka območja
Ime območja
SITK
območje težke kovine
SITK-ZMD
Obseg območja
Pomurska in Podravska brez Mestne
občine Maribor, Koroška brez občin Črna
na Koroškem in Mežica, Savinjska in
Zasavska, Spodnjeposavska, Gorenjska,
Osrednjeslovenska in Jugovzhodna
Slovenija brez Mestne občine Ljubljana,
Goriška, Notranjsko-kraška in Obalnokraška
območje Zgornje Mežiške doline občini Črna na Koroškem in Mežica
Oznaka aglomeracije
Ime aglomeracije
SIL
Ljubljana
SIM
Maribor
Obseg aglomeracije
območje Mestne občine Ljubljana
območje Mestne občine Maribor
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 525
Slika 1: Karta območij in aglomeracij v Republiki Sloveniji glede na žveplov dioksid,
dušikov dioksid, dušikove okside, delce PM10 in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter
benzo(a)piren
2
Stran
526 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Slika 2: Karta območij in aglomeracij v Republiki Sloveniji glede na svinec, arzen, kadmij
in nikelj
3
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 527
Tabela 3: Seznam občin, ki pripadajo območjema SIP in SIC ter aglomeracijama SIL in
SIM
Občine na območju SIP
Ajdovščina
Ankaran
Bloke
Bovec
Brda
Cerknica
Cerkno
Divača
Hrpelje - Kozina
Idrija
Ilirska Bistrica
Izola
Kanal
Kobarid
Komen
Koper
Loška dolina
Miren - Kostanjevica
Nova Gorica
Piran
Pivka
Postojna
Renče - Vogrsko
Sežana
Šempeter - Vrtojba
Tolmin
Vipava
Občine na območju SIC
vse druge občine, ki niso
navedene na območju SIP in
aglomeracijah SIL in SIM
Občina v aglomeraciji SIL
Mestna občina Ljubljana
Občina v aglomeraciji SIM
Mestna občina Maribor
Tabela 4: Seznam občin, ki pripadajo območjema SITK in SITK-ZMD ter aglomeracijama
SIL in SIM
Občine na območju SITK
vse druge občine, ki niso
navedene na območju SITKZMD in aglomeracijah SIL in
SIM
Občine na območju SITKZMD
Črna na Koroškem
Mežica
Občina v aglomeraciji SIL
Mestna občina Ljubljana
Občina v aglomeraciji SIM
Mestna občina Maribor
«.
4
Stran
528 / Št. 8 / 6. 2. 2015
PRILOGA 2
»
Parameter
Zahtevani delež veljavnih podatkov
urne vrednosti
75 % (tj. 45 minut)
osemurne vrednosti
75 % vrednosti (tj. 6 ur)
največja dnevna osemurna
srednja vrednost
75 % drsečih osemurnih povprečij (tj. 18
osemurnih povprečij na dan)
štiriindvajseturna vrednost
75 % urnih povprečij (tj. vsaj osemnajsturne
vrednosti)
letna srednja vrednost
90 % [1] enournih vrednosti ali (če niso na
voljo) štiriindvajseturnih vrednosti v
koledarskem letu
«.
5
MINISTRSTVA
226.
Odredba o določitvi datuma, od katerega
se poročila o financiranju volilne
in referendumske kampanje posredujejo
preko spletnega portala Agencije Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve
Na podlagi tretjega odstavka 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski
kampanji (Uradni list RS, št. 98/13) in v zvezi s 34.a členom
Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09,
8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14 in 90/14)
minister za javno upravo izdaja
Št.
Plaki parietalne plevre ali difuzne
zadebelitve plevre
Benigni plevralni izliv
Kronični plevralni izliv
Azbestoza
Pljučni rak, maligni mezoteliom
in drugi raki, ki so posledica
izpostavljenosti azbestu
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-20/2015
EVA 2015-1711-0009
Boris Koprivnikar l.r.
Minister
za javno upravo
227.
Shema za določanje odškodnine
za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi
izpostavljenosti azbestu
Na podlagi tretjega odstavka 6. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 15/07 − uradno
prečiščeno besedilo in 51/09) ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavlja
SHEMO
za določanje odškodnine
za posamezne vrste poklicnih bolezni
zaradi izpostavljenosti azbestu
1. člen
V skladu s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 15/07 − uradno
prečiščeno besedilo in 51/09) se odškodnina za posamezne
vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu določi
po naslednji shemi:
Največ 14.158,00 €
Največ 15.403,90 €
Največ 18.384,53 €
Največ 24.846,56 €
Največ 49.669,25 €
2. člen
Ta shema se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-7/2015
EVA 2015-2611-0020
ODREDBO
o določitvi datuma, od katerega se poročila
o financiranju volilne in referendumske
kampanje posredujejo preko spletnega portala
Agencije Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve
1. člen
Poročila o financiranju volilne in referendumske kampanje
iz 18. in 19. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji
(Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D, 11/11, 28/11 –
odl. US in 98/13) se od 9. februarja 2015 posredujejo preko
spletnega portala Agencije Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 529
dr. Anja Kopač Mrak l.r.
Ministrica
za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti
DRUGI DRŽAVNI ORGANI
IN ORGANIZACIJE
228.
Pravilnik o spremembi in dopolnitvah
Pravilnika o obrazcih in listinah
za uresničevanje obveznega zdravstvenega
zavarovanja
Na podlagi četrtega odstavka 78. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG,
91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 –
ZUTD-A, 63/13 – ZIUPTDSV, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13
– ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1 in 95/14 – ZUJF-C) ter
drugega odstavka 71. člena Statuta Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 87/01 in 1/02 – popr.)
je Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
na 14. seji 20. novembra 2014 sprejel
PRAVILNIK
o spremembi in dopolnitvah Pravilnika
o obrazcih in listinah za uresničevanje
obveznega zdravstvenega zavarovanja
1. člen
V Pravilniku o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 104/13) se
v drugem odstavku 1. člena za besedilom »str. 68« v oklepaju
doda besedilo »; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/52/EU«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) V skladu s 4. členom Direktive 2012/52/EU Nacionalna
kontaktna točka za čezmejno zdravstveno varstvo iz 77.b člena
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
– ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF,
21/13 – ZUTD-A, 63/13 – ZIUPTDSV, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C,
99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1 in 95/14 – ZUJF-C; v
nadaljnjem besedilu: zakon) zagotavlja tudi informacije o elementih, ki jih morajo na podlagi Direktive 2012/52/EU vsebovati
recepti, receptni obrazci, naročilnice in naročilnice EU, ki se
predpišejo v eni državi članici Evropske unije in izdajo v drugi.
(4) Izrazi »recept«, »receptni obrazec«, »naročilnica« in
»naročilnica EU« pomenijo enako, kot je določeno v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS,
Stran
530 / Št. 8 / 6. 2. 2015
št. 30/03 – prečiščeno besedilo, 35/03 – popr., 78/03, 84/04,
44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11,
49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 in 85/14).«.
2. člen
V 2. členu se napovedni stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Obrazci iz prvega odstavka prejšnjega
člena so:«.
KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9001-21/2014/DI/16
Ljubljana, dne 20. novembra 2014
EVA 2014-2711-0066
Predsednica Upravnega odbora
Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije
Lučka Böhm l.r.
229.
Akt o spremembah Meril za visokošolsko
transnacionalno izobraževanje
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi enajste in dvanajste
alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB7, 40/12 – ZUJF, 57/12
– ZPCP-2D, 109/12, 85/14, v nadaljevanju: ZViS) na 86. seji
dne 18. 12. 2014 sprejel
AKT
o spremembah Meril za visokošolsko
transnacionalno izobraževanje
1. člen
V Merilih za visokošolsko transnacionalno izobraževanje
(Uradni list RS, št. 18/12 in št. 38/13) se v tretjem odstavku
7 člena številka »8.« nadomesti s številko »9.«, številka »9.«
pa s številko »10.«.
2. člen
Deseti člen se spremeni tako, da se v 4. in 5. točki besedna zveza »ponudnik VTI« nadomesti z besedno zvezo
»izvajalec VTI«.
3. člen
Ta akt začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 0072-6/2010/44
Ljubljana, dne 18. decembra 2014
dr. Andreja Kocijančič l.r.
Predsednica sveta
Nacionalne agencije Republike Slovenije
za kakovost v visokem šolstvu
230.
Državnopravobranilski red
Na podlagi drugega odstavka 4. člena in šestega odstavka 5. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13) generalni državni pravobranilec, v soglasju z ministrom, pristojnim
za pravosodje, izdaja
DRŽAVNOPRAVOBRANILSKI RED
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Državnopravobranilski red (v nadaljnjem besedilu:
DPR) ureja:
– notranjo organizacijo dela,
– poslovanje v zadevah pravobranilske uprave,
– pisarniško poslovanje,
– druga vprašanja, če zakon tako določa.
(2) Z izvajanjem določb DPR se zagotavljajo pogoji za
zakonito, strokovno pravilno, vestno in učinkovito delovanje
državnega pravobranilstva.
2. člen
Za izvajanje DPR so odgovorni generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca in
generalni sekretar. Za potrebe izvajanja DPR generalni državni
pravobranilec izdaja odredbe in navodila.
3. člen
(1) Določbe DPR, ki se nanašajo na obrazce, žige, štampiljke, podpisovanje, dokumentarno gradivo, druge dokumente,
številčenje, spise v vpisnikih in pravila pisarniškega poslovanja,
se smiselno uporabljajo tudi za dokumente, ki se pošiljajo z
uporabo naprav za prenos besedila, elektronske pošte ali drugih sredstev telekomunikacijske in informacijske tehnologije,
pri katerih se namesto papirja uporablja nosilec podatkov, ki
omogoča ustrezno pregledovanje in hrambo.
(2) Če z DPR ni drugače določeno, se za pisarniško
poslovanje državnega pravobranilstva smiselno uporabljajo
uredba, ki ureja upravno poslovanje, pravilnik, ki ureja izvrševanje uredbe o upravnem poslovanju, in pravilniki, ki urejajo
elektronsko poslovanje.
4. člen
(1) Državni pravobranilci in pomočniki državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu: pravobranilec) opravljajo
funkcijo v skladu z zakonom, ki ureja državno pravobranilstvo
in drugimi zakoni.
(2) Pravobranilci se morajo vselej vesti tako, da varujejo
samostojnost, ugled in dostojanstvo svoje službe.
(3) Generalni državni pravobranilec sprejme navodilo, s katerim določi poklicne in osebne etične zapovedi pravobranilcev.
5. člen
(1) Javni uslužbenci državnega pravobranilstva (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) so:
– uradniki, ki na državnem pravobranilstvu opravljajo naloge, ki spadajo v delovno področje državnega pravobranilstva;
– uradniki na položaju in uradniki, ki na državnem pravobranilstvu opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela;
– javni uslužbenci na strokovno-tehničnih delovnih mestih, ki na državnem pravobranilstvu opravljajo administrativno
– tehnično delo.
(2) Javni uslužbenci se morajo vselej vesti tako, da varujejo ugled državnega pravobranilstva.
(3) Generalni državni pravobranilec sprejme navodilo,
s katerim določi poklicne in osebne etične zapovedi javnih
uslužbencev.
II. poglavje
OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
6. člen
(1) Državno pravobranilstvo o svojem delu ažurno in
transparentno obvešča javnost, in sicer v skladu z zakonom,
ki ureja medije, zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov,
pri čemer ravna v skladu z določbami, ki urejajo tajnost
postopkov oziroma njihovih posameznih delov, in upošteva
splošne zahteve po spoštovanju nepristranskosti sodstva in
posledično nekomentiranju nepravnomočno končanih sodnih
postopkov.
(2) Državno pravobranilstvo o svojem delu obvešča javnost:
– na spletni strani državnega pravobranilstva,
– s sporočili za javnost in na novinarskih konferencah,
– z odgovori na novinarska vprašanja in z odgovori na
vprašanja ostalih zainteresiranih javnosti,
– z letnim poročilom,
– v sredstvih javnega obveščanja, publikacijah in glasilih,
– na drug ustrezen način.
(3) Državno pravobranilstvo pri obveščanju javnosti medijem zagotavlja enake možnosti informiranja. Glede na naravo
in pomen zadeve lahko sporočila in podatke, ki so pisno posredovani posameznim medijem, objavi v obliki, ki je dostopna
drugim medijem in javnosti.
(4) Vsako obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje
ugled, zasebnost, tajnost in druge zakonite interese strank ter
drugih udeležencev v postopku, ugled in samostojnost državnega pravobranilstva in ne škoduje interesom postopka.
(5) Za spremljanje sredstev javnega obveščanja in obveščanje javnosti skrbi generalni državni pravobranilec, predstavnik za odnose z javnostmi oziroma druga oseba, ki jo za to
pooblasti generalni državni pravobranilec.
III. poglavje
POSLOVANJE S STRANKAMI IN Z DRUGIMI OSEBAMI
7. člen
(1) Poslovni čas državnega pravobranilstva je od ponedeljka do četrtka od 9. do 15.30 ure in v petek od 9. do
14.30 ure.
(2) Državno pravobranilstvo ima premakljiv začetek in
konec delovnega časa. Začetek delovnega časa državnega
pravobranilstva je od ponedeljka do petka med 7. in 9. uro,
konec delovnega časa pa med 15.30 in 17. uro oziroma v petek
med 14.30 in 16. uro.
(3) Obvezna prisotnost pravobranilcev in javnih uslužbencev je od 9. do 15.30 ure, v petek pa do 14.30 ure.
(4) Nujne zadeve in že začete obravnave, naroki oziroma
ogledi, katerih preložitev bi povzročila večje stroške ali zavlačevanje postopka, se opravijo, ne glede na trajanje delovnega
časa.
(5) Generalni državni pravobranilec lahko določi posameznemu pravobranilcu ali javnemu uslužbencu drugačen razpored delovnega časa, če to zahteva ali dopušča nemoteno
opravljanje dela državnega pravobranilstva.
(6) Na delovna dneva 24. in 31. decembra je poslovni čas
državnega pravobranilstva od 8. do 13. ure.
8. člen
(1) Pravobranilci poslujejo z nasprotnimi strankami neposredno ali pisno v okviru svojih pristojnosti v postopkih
pred sodišči in upravnimi organi ter na državnem pravobranilstvu.
(2) Pravobranilec ali po njegovi odredbi strokovni sodelavec mora zagotoviti, da se vsako poslovanje pravobranilca iz
prejšnjega odstavka zabeleži v spisu.
9. člen
Pravobranilci in javni uslužbenci pri stikih s fizičnimi in
pravnimi osebami ne smejo izražati svojega osebnega mnenja o pravilnosti odločitev ali dejanj in tudi ne dajati izjav o
verjetnem izidu posamezne zadeve oziroma o predvidenih ali
načrtovanih ukrepih.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 531
IV. poglavje
PROSTORI IN OPREMA
10. člen
Državno pravobranilstvo posluje na sedežu v Ljubljani in
na zunanjih oddelkih v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski
Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.
11. člen
(1) S hišnim redom se določi način uporabe delovnih in
drugih prostorov državnega pravobranilstva, čas zadrževanja zaposlenih v zgradbi, razpolaganja s ključi vhodnih vrat,
ukrepe za vzdrževanje reda in čistoče v zgradbi, ukrepe za
zagotavljanje varnosti zgradbe in oseb v zgradbi, način dostopa obiskovalcev, uporabo pripadajočega zemljišča in zgradbi
pripadajočih parkirnih prostorov.
(2) Hišni red izda generalni državni pravobranilec.
12. člen
(1) Ob vhodu v zgradbo, v kateri ima državno pravobranilstvo svoje prostore, mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla
velikosti 60 x 40 cm, na vrhu katere je državni grb Republike
Slovenije, nato napis »Republika Slovenija« in pod njim naziv
državnega pravobranilstva, pri zunanjih oddelkih pa tudi označba, da gre za zunanji oddelek.
(2) Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi,
v katerih delajo generalni državni pravobranilec, namestnik
generalnega državnega pravobranilca, vodja oddelka, državni
pravobranilci, in pomočniki državnih pravobranilcev, mora
biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom ter
funkcijo.
(3) Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi,
v katerih delajo javni uslužbenci, morajo biti pritrjeni napisi, iz
katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostorih, kot so vložišče, urad generalnega državnega pravobranilca,
vpisnik, strojepisnica, finančno računovodska služba ter imena
in priimki javnih uslužbencev. Pri generalnem sekretarju in
vodjih služb pa se poleg imena in priimka zapiše tudi položaj.
(4) Vsa vhodna vrata iz drugega in tretjega odstavka tega
člena so oštevilčena.
13. člen
Na dvojezičnih območjih so vsi napisi tudi v italijanskem
oziroma madžarskem jeziku.
14. člen
V uradu generalnega državnega pravobranilca in v uradih
zunanjih oddelkov je nameščen grb Republike Slovenije.
15. člen
(1) Za izdelavo posameznih dokumentov in listin se uporabljajo predloge.
(2) Predloge so sestavni del informacijskega sistema za
podporo delovanju državnega pravobranilstva.
(3) Za posamezna pisarniška opravila, ki se opravljajo z
uporabo informacijskega sistema, mora biti v okviru predlog
omogočen izpis vseh podatkov, ki jih je iz informacijskega sistema možno zajeti v predlogo.
16. člen
(1) Vsi izhodni dokumenti morajo biti zaradi pristnosti in
verodostojnosti opremljeni z žigom državnega pravobranilstva
in podpisom pristojne osebe.
(2) Žig državnega pravobranilstva je okrogle oblike, v sredini žiga je grb Republike Slovenije, v zunanjem krogu vsebuje
naziv »Republika Slovenija«, pod njim v notranjem krogu pa
naziv »Državno pravobranilstvo«. Sedež državnega pravobranilstva (samo kraj) je izpisan na notranjem krogu spodnje strani
žiga, pod njim pa je številka žiga.
(3) Za posebne primere, v katerih bi bil žig iz prejšnjega
odstavka po velikosti neustrezen, se lahko uporablja mali žig.
Stran
532 / Št. 8 / 6. 2. 2015
17. člen
Za mehanično odtiskovanje naziva državnega pravobranilstva ter kratke zaznamke, označbe in odredbe se uporabljajo
štampiljke, ki jih določi generalni državni pravobranilec.
18. člen
V žigih, malih žigih in štampiljkah, ki jih uporabljajo zunanji oddelki državnega pravobranilstva, mora biti tudi označba
zunanjega oddelka.
19. člen
(1) Državno pravobranilstvo vodi evidenco žigov.
(2) Žige in štampiljke hrani in za njih odgovarja javni
uslužbenec, ki jih pri delu uporablja.
20. člen
Žigi in štampiljke se naročajo pri izbranem ponudniku, v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
21. člen
(1) Kot žig državnega pravobranilstva v elektronski obliki
se uporablja varen elektronski podpis državnega pravobranilstva, overjen s kvalificiranim potrdilom.
(2) Uporaba žiga državnega pravobranilstva v elektronski
obliki ni potrebna, če je dokument varno elektronsko podpisan
in overjen s kvalificiranim potrdilom pravobranilca ali javnega
uslužbenca.
22. člen
Pravobranilci in javni uslužbenci imajo službeno izkaznico
(v nadaljnjem besedilu: uradna izkaznica), s katero se izkažejo
pri izvajanju pravobranilske funkcije.
23. člen
Pravobranilci so pri udeležbi na glavnih obravnavah in
narokih na sodiščih oblečeni v pravobranilsko togo.
(3) Na sedežu se oblikuje oddelek, če so za opravljanje
zadev z enega ali več posameznih pravnih področij razporejeni
najmanj trije pravobranilci s polno ali nadpolovično obremenit
vijo.
(4) Vodja oddelka na sedežu in zunanjega oddelka se
določi z letnim razporedom.
27. člen
(1) Za izvajanje pravobranilske uprave se oblikuje urad
generalnega državnega pravobranilca in generalni sekretariat.
V generalnem sekretariatu se za opravljanje posameznih vrst
strokovno-tehničnih, organizacijskih in drugih spremljajočih
nalog, ne glede na število sistemiziranih delovnih mest, lahko
oblikujejo službe in uradi.
(2) Generalni sekretariat sestavljajo:
– služba za organizacijo in kadre,
– finančno računovodska služba,
– služba za informatiko,
– služba za pravobranilsko upravo; in
– uradi zunanjih oddelkov.
28. člen
V zadeve pravobranilske uprave se uvršča zlasti notranja organizacija, organizacija poslovanja, odločanje, načrtovanje, uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti
pravobranilcev in javnih uslužbencev, vodenje vpisnikov in
evidenc, koordiniranje, komuniciranje, spremljanje učinkov,
poročanje, izvajanje pregledov nad opravljanjem zadev pravobranilske uprave, pisarniško tehnično poslovanje, kadrovsko-personalne zadeve, finančno in materialno poslovanje,
skrb in ukrepi za varnost oseb, dokumentacije in premoženja
in druge zadeve, s katerimi se na podlagi zakona, DPR in
drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno in učinkovito
delo državnega pravobranilstva.
1. Notranja ureditev
29. člen
(1) Zadeve pravobranilske uprave so v pristojnosti generalnega državnega pravobranilca, če ni v zakonu ali DPR
drugače določeno.
(2) Za opravljanje posameznih zadev pravobranilske
uprave lahko generalni državni pravobranilec pooblasti generalnega sekretarja, vodje oddelkov ali druge osebe.
24. člen
Notranjo organizacijo državnega pravobranilstva določi
generalni državni pravobranilec z navodili, odredbami in drugimi internimi akti v skladu z zakonom in DPR.
30. člen
Pri opravljanju zadev pravobranilske uprave generalni
državni pravobranilec sprejema upravne odločitve in sklepe, izdaja odredbe in druga navodila za delo v posameznih zadevah.
25. člen
(1) Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest (v nadaljnjem besedilu: akt) izda generalni državni pravobranilec.
(2) Akt ureja:
– notranjo organizacijo državnega pravobranilstva;
– sistemizacijo uradniških in strokovno-tehničnih delovnih
mest, s katero so določeni opisi nalog na posameznih delovnih
mestih;
– pogoje za zasedbo delovnih mest ter strukturo vseh
uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah;
– druge pravice in obveznosti javnih uslužbencev.
(3) Notranja organizacija državnega pravobranilstva se
določi glede na obseg dela, število pravobranilcev in število
javnih uslužbencev.
31. člen
Za izvrševanje zadev pravobranilske uprave ima državno
pravobranilstvo generalnega sekretarja, ki pripravlja splošne
akte, posamezne odločbe, okrožnice in organizacijska navodila, sestavlja poročila in analize, pripravlja strokovna gradiva
in pravne podlage za delo, spremlja izvajanje sklepov kolegija
generalnega državnega pravobranilca, vodi generalni sekretariat in opravlja tudi druge naloge, ki jih nanj prenese generalni
državni pravobranilec.
V. poglavje
ORGANIZACIJA IN POSLOVANJE DRŽAVNEGA
PRAVOBRANILSTVA
26. člen
(1) Državno pravobranilstvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedežu in na zunanjih oddelkih.
(2) Generalni državni pravobranilec lahko zaradi specializacije, učinkovitosti ali usklajenega delovanja na določenih
področjih na sedežu oblikuje oddelke.
32. člen
(1) Z namenom zagotavljanja usklajenega dela, enotne
prakse pri delu in enotne uporabe predpisov generalni državni
pravobranilec izvaja pregled pravobranilske uprave.
(2) Generalni državni pravobranilec lahko za potrebe izvajanja pregleda pravobranilske uprave odredi pregled dela javnih
uslužbencev oziroma spisov.
(3) Generalni sekretar skrbi za izvedbo rednih letnih pregledov pravobranilske uprave na sedežu in zunanjih oddelkih
(4) Glede izvajanja pregleda pravobranilske uprave se
smiselno uporabljajo določbe DPR o izvajanju pregledov poslovanja.
33. člen
(1) Vodja oddelka opravlja naslednje naloge:
– vodi in organizira delo na oddelku,
– zagotavlja izvajanje DPR na oddelku,
– zagotavlja racionalno in enakomerno delitev zadev v
skladu s pravili o dodeljevanju zadev, ki so določena v 45. členu
tega DPR,
– skrbi za enakomerno obremenitev pravobranilcev in
strokovnih sodelavcev na oddelku,
– skrbi za redno in pravočasno opravljanje zadev na
oddelku,
– skrbi za poenoteno delo pravobranilcev in strokovnih
sodelavcev, ter v ta namen lahko pregleduje spise,
– spremlja zakonodajo, pravno prakso in drugo pravno
problematiko z delovnega področja oddelka in o tem seznanja
pravobranilce in strokovne sodelavce na oddelku;
– spremlja pravno in drugo problematiko na oddelku in o
njej poroča generalnemu državnemu pravobranilcu in predlaga
rešitve,
– spremlja statistične podatke o pripadu zadev, številu
odprtih in številu rešenih zadev, ter o tem mesečno poroča
generalnemu državnemu pravobranilcu,
– izdela plan izrabe dopustov in dežurstev vseh zaposlenih na oddelku in ga najpozneje do 1. marca v tekočem letu
predloži generalnemu državnemu pravobranilcu,
– opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu z DPR
pisno pooblasti generalni državni pravobranilec.
(2) Vodja oddelka je dolžan zadeve, ki so širšega javnega
pomena, ki imajo posebno odmevnost, pri katerih so nejasna
temeljna pravna vprašanja ali so kako drugače pomembna za
državno pravobranilstvo, in sodno prakso označiti kot posebej
pomembne.
(3) Zadeve iz prejšnjega odstavka vodja oddelka označi
po uradni dolžnosti ali na predlog pravobranilca, ki jih obravnava, praviloma ob prejemu spisa, lahko pa tudi kasneje, če se
med postopkom pokaže, da gre za take zadeve.
(4) Posebej pomembne zadeve se označijo z besedo
»POMEMBNO« na ovitku spisa in z vpisom te besede v opombe vpisnika.
34. člen
Vodje oddelkov pripravijo ob koncu koledarskega leta
letno poročilo o delu oddelka ter ga najpozneje do 31. januarja naslednjega leta posredujejo generalnemu državnemu
pravobranilcu.
2. Poslovanje državnega pravobranilstva
35. člen
Generalni državni pravobranilec sam ali prek vodij oddelkov izvaja pregled zakonitosti, strokovne pravilnosti, poenotenosti in pravočasnosti poslovanja državnega pravobranilstva.
36. člen
(1) Zaradi usklajevanja dela in učinkovitega opravljanja
zadev z delovnega področja državnega pravobranilstva, sprejemanja pravnih stališč do posameznih pravnih vprašanj, pridobivanja mnenja o razporedu del, usklajevanja dela posameznih
oddelkov, izboljšanja metode dela, strokovnega izpopolnjevanja in drugih vprašanj, ki so pomembna za delo državnega
pravobranilstva, sklicuje generalni državni pravobranilec ožji
ali razširjeni kolegij ter sestanke enega, več ali vseh oddelkov
oziroma drugih organizacijskih enot in imenuje stalne ali občasne delovne skupine.
(2) Sestanke zunanjega oddelka oziroma oddelka na
sedežu lahko sklicuje poleg generalnega državnega pravobranilca tudi vodja oddelka.
(3) Generalni državni pravobranilec lahko pravobranilcu, generalnemu sekretarju ali strokovnemu sodelavcu zaupa
obdelavo posameznih vprašanj glede uporabe posameznih
predpisov, pravnomočno zaključenih postopkov ali osnutka
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 533
zakonov, ki jih sprejema zakonodajna ali izvršilna oblast zato,
da bi se ta vprašanja obravnavala na sestanku pravobranilcev,
po potrebi pa tudi na sestanku vseh zaposlenih na državnem
pravobranilstvu.
37. člen
(1) Ožji kolegij obravnava najpomembnejše zadeve, ki se
nanašajo na poslovanje državnega pravobranilstva. Ožji kolegij
sestavljajo generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca, vodje oddelkov na sedežu
in generalni sekretar.
(2) Razširjeni kolegij obravnava zadeve s področja poslovanja državnega pravobranilstva. Razširjeni kolegij sestavljajo
člani ožjega kolegija in vodje zunanjih oddelkov.
(3) Pobudo za sprejem ali spremembo že sprejetega
pravnega stališča lahko da vsak pravobranilec neposredno ali
prek vodje oddelka.
(4) Državno pravobranilstvo sprejema pravna stališča do
posameznih pravnih vprašanj, ki se kažejo pri delu državnega
pravobranilstva, na ožjih in razširjenih kolegijih ter delovnih sestankih oddelkov na sedežu. O pravnih stališčih oddelka vodja
oddelka obvesti generalnega državnega pravobranilca, njegovega namestnika, vse pravobranilce in strokovne sodelavce.
O pravnih stališčih, sprejetih na ožjem ali razširjenem kolegiju,
generalni državni pravobranilec obvesti vse pravobranilce in
strokovne sodelavce.
(5) Zaradi zagotavljanja usklajenega dela, enotne prakse
pri delu in enotne uporabe predpisov lahko generalni državni
pravobranilec izda obvezno navodilo.
38. člen
(1) Pravobranilci in strokovni sodelavci skrbijo za redno in
pravočasno reševanje zadev, ki so jim dodeljene v delo.
(2) Pravobranilci in strokovni sodelavci sproti obveščajo
vodjo oddelka o zahtevnejših primerih (vrednostno, po vsebini
ipd.), problemih in vprašanjih, ki se na novo pojavljajo, ter posebnostih, o katerih menijo, da bi bilo primerno z njimi seznaniti
generalnega državnega pravobranilca.
2.1. Letni razpored
39. člen
(1) Generalni državni pravobranilec z letnim razporedom
imenuje namestnika generalnega državnega pravobranilca ter
vodje notranjih in zunanjih oddelkov državnega pravobranilstva.
(2) Z letnim razporedom generalni državni pravobranilec
določi oddelke na sedežu in razporedi pravobranilce in strokovne sodelavce na posamezne oddelke oziroma pravna področja.
(3) Generalni državni pravobranilec izdela letni razpored
za prihodnje leto najkasneje do 27. decembra.
40. člen
(1) Pri razporeditvi pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev na posamezno pravno področje se upoštevajo potrebe
državnega pravobranilstva ter delovne izkušnje in usposobljenost za delo na posameznem pravnem področju ter skrb za
zagotovitev enakomerne delovne obremenitve pravobranilcev
in strokovnih sodelavcev.
(2) Če pripad zadev določenega pravnega področja ni
tolikšen, da bi bil razporejeni pravobranilec z delom na tem
pravnem področju polno delovno obremenjen, rešuje pravobranilec tudi zadeve z drugega pravnega področja na podlagi
letnega razporeda.
(3) Če obseg dela na določenem pravnem področju ni
tolikšen, da bi bil razporejeni strokovni sodelavec z delom na
tem pravnem področju polno delovno obremenjen, se strokovnemu sodelavcu dodeli strokovno delo tudi z drugega pravnega
področja na podlagi letnega razporeda.
(4) Pri razporeditvi pravobranilca za vodjo oddelka ali
njegovega namestnika se poleg sposobnosti, naštetih v prvem
Stran
534 / Št. 8 / 6. 2. 2015
odstavku, upošteva tudi njegove vodstvene sposobnosti in
sposobnost za organizacijo dela.
41. člen
(1) Letni razpored se vroči vsem pravobranilcem in strokovnim sodelavcem.
(2) Letni razpored se uporablja od 1. januarja naslednjega
leta.
42. člen
Veljavnost obstoječega letnega razporeda se lahko podaljša v naslednje leto.
2.2. Spremembe letnega razporeda
43. člen
(1) Letni razpored se lahko med letom spremeni zaradi
spremembe števila zaposlenih pravobranilcev in strokovnih sodelavcev, bistvenega povečanja števila zadev določene vrste,
zaradi zahteve, da se posamezne vrste zadev ali posamezna
opravila v zadevi prednostno rešujejo, daljše odsotnosti pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev in drugih opravičljivih
razlogov.
(2) Pri spremembi letnega razporeda dela se pri razporedu zadev smiselno upoštevajo določbe prejšnjih členov.
2.3. Splošna pravila o dodeljevanju zadev
44. člen
(1) Posameznemu pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu se spisi s posameznega pravnega področja dodeljujejo
praviloma po vrstnem redu v skladu z letnim razporedom in DPR.
(2) Ob dodelitvi zadeve ali kasneje se lahko določi tudi
strokovnega sodelavca, ki bo pod vodstvom pravobranilca v
tej zadevi opravljal strokovno delo.
(3) Na način iz prejšnjega odstavka se določi tudi strokovno sodelovanje oziroma pomoč posameznih pravobranilcev pri
reševanju zadev drugih nosilcev spisa (stranski nosilci spisa),
glede na njihovo specialistično znanje, izkušnje in obremenitev.
45. člen
(1) Na oddelku se nove zadeve dodeljujejo posameznemu
pravobranilcu na naslednje načine:
– dnevno prispele zadeve se dodeljujejo pravobranilcem
po vrstnem redu prispetja ob upoštevanju šifranta pravobranilcev,
– če na isti dan prispe več zadev, se te najprej razdelijo
po abecednem redu začetnic priimkov oziroma nazivov strank,
ki so sprožile postopek oziroma predlagale uvedbo postopka,
ter se dodelijo pravobranilcem ob upoštevanju šifranta pravobranilcev,
– če se vodijo vpisniki po različnih vrstah zadev, se zadeve dodeljujejo pravobranilcem po vrstnem redu šifrantov za
vsako vrsto zadev posebej,
– zadeva, ki jo je pravobranilec že obravnaval (predhodni
postopek, mnenje, ponovno aktivirana zadeva ipd.) se dodeli v
reševanje istemu pravobranilcu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka
odredi drugačen vrstni red dodeljevanja novih zadev na oddelku ali odredi, da se določene vrste novih zadev dodeljujejo v
reševanje določenemu pravobranilcu na tem oddelku.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega
člena lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog
vodje oddelka odredi, da se zadeva ali posamezne vrste zadev
zaradi enakomerne obremenitve dodelijo v reševanje drugemu
oddelku oziroma pravobranilcu na drugem oddelku.
46. člen
Generalni državni pravobranilec lahko vodjem oddelkov
ter državnim pravobranilcem, ki so odgovorni za delo najmanj
treh strokovnih sodelavcev na posameznem pravnem področju, z odredbo ustrezno zmanjša obseg rednega pripada,
vendar največ do 40 %.
47. člen
Ob nastopu funkcije oziroma dela na državnem pravobranilstvu lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog
vodje oddelka z odredbo določi pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu osebo, ki ga nadomešča. Generalni državni
pravobranilec po potrebi spremeni nadomeščanje z odredbo.
48. člen
Generalni državni pravobranilec lahko, zaradi zagotovitve nemotenega dela na posameznem oddelku, s pisno
odredbo na ta oddelek začasno prerazporedi enega ali več
pravobranilcev oziroma strokovnih sodelavcev.
49. člen
(1) Za dodeljevanje zadev po določbah DPR se lahko
uporabi način dodeljevanja zadev z računalniškim programom, ki omogoča samodejno določanje pravobranilcev ali
strokovnih sodelavcev kot nosilcev spisov.
(2) Zaradi potreb informacijskega sistema so pravobranilci in javni uslužbenci označeni s šifro. Način in postopek
dodeljevanja šifer določi generalni državni pravobranilec z
navodilom.
50. člen
(1) Pravica do vpogleda v podatke iz informacijskega
sistema se uresničuje tako, da javni uslužbenec v generalnem
sekretariatu najmanj na vsake tri mesece pripravi poročila o
pripadu zadev in obremenitvi pravobranilcev. Podrobnejšo
vsebino poročil določi generalni državni pravobranilec z navodilom.
(2) Vodja oddelka na podlagi podatkov v informacijskem
sistemu celovito oceni enakomernost obremenjenosti pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev na oddelku ter predlaga
generalnemu državnemu pravobranilcu potrebne ukrepe za
njeno zagotovitev.
2.4. Dodeljevanje zadev ob daljši odsotnosti pravobranilca
ali strokovnega sodelavca
51. člen
(1) Če je pravobranilec ali strokovni sodelavec odsoten
več kot en mesec in oseba, ki ga nadomešča zaradi preobremenjenosti ne more obravnavati zadev, se zadeve, ki so mu
bile že dodeljene, začasno predodelijo v reševanje drugim
pravobranilcem ali strokovnim sodelavcem na oddelku.
(2) O dodelitvi zadev odloči generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka.
2.5. Začasna ustavitev dodeljevanja zadev pravobranilcu
ali strokovnemu sodelavcu
52. člen
(1) Zaradi odsotnosti, daljše od enega meseca, lahko
generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje
oddelka, odsotnemu pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu začasno ustavi dodeljevanje novih zadev. V tem primeru
se zadeve dodeljujejo drugim pravobranilcem na oddelku v
skladu s 45. členom tega DPR.
(2) Če pravobranilec prejme v delo izjemno zahtevno,
obsežno in nujno zadevo oziroma mu generalni državni pravobranilec z odredbo naloži kakšno drugo nujno delo ali izvedbo
naloge, se mu lahko, tudi na predlog vodje oddelka, začasno
ustavi dodeljevanje novih zadev, reševanje tekočih zadev pa
se lahko začasno predodeli pravobranilcu, ki ga nadomešča
ali drugemu pravobranilcu. V takem primeru mora pravobranilec o opravljenem delu tedensko obveščati generalnega
državnega pravobranilca.
2.6. Predodelitev zadev
53. člen
Ob povečanju ali zmanjšanju števila pravobranilcev ali
strokovnih sodelavcev na posameznem oddelku, lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka
odredi predodelitev ene ali več zadev na drugega pravobranilca ali strokovnega sodelavca znotraj oddelka ali na drug
oddelek.
2.7. Združitev, razdružitev in izločitev postopkov
54. člen
(1) Kadar sodišče združi zadeve, jih združi tudi državno
pravobranilstvo, razen če generalni državni pravobranilec, sam
ali na predlog vodje oddelka, odloči drugače.
(2) Če sodišče izloči posamezne zadeve, se zadeve dodelijo istemu nosilcu.
(3) Za razdružene zadeve se uporablja prejšnji odstavek.
2.8. Dodeljevanje množičnih sporov
55. člen
Če je vloženih več zadev z bistveno enakim dejanskim
in pravnim stanjem, se po časovnem zaporedju vložitve zadev
te razdelijo med dva ali več pravobranilcev, ob upoštevanju
vrstnega reda šifranta v vpisniku, z namenom zagotovitve
specializacije.
2.9. Dopusti in druge odsotnosti ter dežurstva
56. člen
Dolžino letnega in izrednega dopusta za pravobranilce
določi generalni državni pravobranilec na podlagi internega
akta o kriterijih za določitev dolžine rednega, izrednega in študijskega dopusta, za javne uslužbence pa na podlagi zakona
in kolektivne pogodbe.
57. člen
(1) Za državno pravobranilstvo veljajo sodne počitnice in
trajajo od 15. julija do 15. avgusta.
(2) Za štetje rokov med sodnimi počitnicami se uporabljajo določila zakona, ki ureja poslovanje sodišč med sodnimi
počitnicami.
(3) Pravobranilci in javni uslužbenci morajo pretežni del
letnega dopusta izrabiti med sodnimi počitnicami.
(4) Med sodnimi počitnicami se na sedežu državnega
pravobranilstva določi dežurstvo pravobranilcev in javnih uslužbencev, ki morajo biti v tem času na delu zaradi dostopnosti do
nujnih podatkov in nemotenega obravnavanja zadev.
(5) Generalni državni pravobranilec lahko določi dežurstvo tudi za čas pred prazniki in dela prostimi dnevi oziroma
po njih.
(6) Generalni državni pravobranilec določi dežurstvo iz
četrtega in petega odstavka tega člena na predlog vodij oddelkov do 31. januarja za tekoče leto.
58. člen
Zaradi zagotovitve nemotenega poteka dela na sedežu morajo pravobranilci in strokovni sodelavci za načrtovano
izrabo drugih oblik dopusta in odsotnosti seznaniti osebe, ki
jih nadomeščajo, in pridobiti soglasje vodje oddelka oziroma
59. člen
(1) O vsaki odsotnosti z dela so pravobranilci in javni
uslužbenci dolžni takoj obvestiti generalni sekretariat.
(2) Pristojni javni uslužbenec v generalnem sekretariatu
mora o odsotnosti pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca takoj obvestiti osebo, ki ga nadomešča, vodjo oddelka, vodjo
urada, vodje vpisnikov in vodjo strojepisnice.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 535
(3) Če sta sočasno odsotna pravobranilec oziroma strokovni sodelavec in oseba, ki ga nadomešča, mora pristojni javni
uslužbenec v generalnem sekretariatu takoj obvestiti vodjo
oddelka, ki predlaga generalnemu državnemu pravobranilcu,
da odredi začasno nadomeščanje.
60. člen
Na zunanjih oddelkih je vodja zunanjega oddelka dolžan
organizirati izrabo dopustov in drugih odsotnosti tako, da so na
oddelku vedno navzoči vsaj en pravobranilec oziroma strokovni
sodelavec ter ustrezno število ostalih javnih uslužbencev, in s
tem omogočiti nemoteno obravnavanje zadev.
VI. poglavje
PREGLED POSLOVANJA IN IZOBRAŽEVANJE
1. Pregled poslovanja
61. člen
(1) Generalni državni pravobranilec zagotavlja, da je poslovanje oddelkov na sedežu in zunanjih oddelkov državnega
pravobranilstva zakonito, strokovno pravilno, pravočasno in
poenoteno ter v skladu z DPR, odredbami in navodili.
(2) Za zagotavljanje poslovanja iz prejšnjega odstavka
se izvajajo pregledi dela oddelkov in pravobranilcev ter javnih
uslužbencev.
(3) Spise lahko pregledujejo le pravobranilci, vpisnike in
drugo dokumentacijo pa javni uslužbenci, na podlagi pisnega
pooblastila generalnega državnega pravobranilca, ki je sestavni del odredbe o pregledu.
(4) Generalni državni pravobranilec izda odredbo o pregledu, v kateri navede namen in čas pregleda ter imenuje vodjo
in člane komisije za pregled. Odredbo je potrebno najmanj tri
dni pred pregledom vročiti članom komisije in vodji oddelka ali
vodji vpisnika, katerega poslovanje bo pregledano.
(5) Če tako zahtevajo posebne okoliščine, se odredba
začne izvrševati takoj. V odredbi o pregledu se posebej obrazloži potreba po takojšnji izvršitvi.
62. člen
(1) Pregled poslovanja na oddelkih se opravi najmanj
enkrat na dve leti, njegov obseg pa določi generalni državni
pravobranilec.
(2) Načrt pregledov poslovanja za posamezno koledarsko
leto se pripravi in posreduje vodjem oddelkov in vodjem vpisnikov najkasneje do konca koledarskega leta za naslednje leto.
63. člen
(1) Po opravljenem pregledu komisija sestavi poročilo
o pregledu in ga vroči vodji oddelka oziroma vodji vpisnika,
katerega delo je bilo pregledano.
(2) Na podlagi poročila o pregledu lahko generalni državni
pravobranilec osebam iz prejšnjega odstavka določi rok za
odpravo ugotovljenih napak ali odredi druge ustrezne ukrepe.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo generalnemu državnemu
pravobranilcu predložiti poročilo o odpravi ugotovljenih napak
ali izvedbi odrejenih ukrepov.
2. Izobraževanje pravobranilcev in javnih uslužbencev
64. člen
(1) Izobraževanje obsega pravobranilsko šolo in druge
oblike izobraževanja pravobranilcev in javnih uslužbencev. Letni program izobraževanja pravobranilcev izdela pravobranilec,
ki je z letnim razporedom zadolžen za izobraževanje.
(2) Pravobranilska šola je oblika rednega strokovnega
izobraževanja.
(3) Program pravobranilske šole se oblikuje na podlagi
analize ugotovitev poročil o opravljenih pregledih dela oddelkov in pravobranilcev ter ugotovitev pri obravnavanju zadev
Stran
536 / Št. 8 / 6. 2. 2015
v pritožbenem postopku in postopku z izrednimi pravnimi
sredstvi.
(4) Druge oblike izobraževanja se organizirajo za odpravo
ugotovljenih napak in pomanjkljivosti ter zaradi seznanjanja z
novostmi na področju zakonodaje in sodne prakse, ki so pomembne za delo pravobranilcev.
(5) Pravobranilci imajo pravico in dolžnost udeležiti se
oblik izobraževanja iz tega člena. Glede na vsebino ali obliko
izobraževanja lahko generalni državni pravobranilec določi obvezno udeležbo.
65. člen
(1) Izobraževanja in usposabljanja iz prejšnjega člena
se organizirajo v okviru letnega programa izobraževanja in
v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju pri
ministrstvu, pristojnem za pravosodje (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo).
(2) Pravobranilci in javni uslužbenci se udeležujejo tudi
oblik izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizirajo druge
izobraževalne organizacije.
66. člen
(1) Državno pravobranilstvo skrbi, v skladu s finančnimi
zmožnostmi, za redni nakup izdaj zakonov in drugih predpisov, zbirk sodnih odločb, strokovnih revij, drugih strokovnih
publikacij in strokovne literature, ki jih pravobranilci in strokovni
sodelavci potrebujejo za uspešno in strokovno opravljanje dela.
(2) Zakone, druge predpise in strokovno literaturo, ki so
pogosto v uporabi, nakupi državno pravobranilstvo v zadostnem številu izvodov.
(3) Generalni državni pravobranilec in generalni sekretar
skrbita za to, da se vsi zaposleni na primeren način seznanijo
s spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov. Generalni
državni pravobranilec lahko določi javnega uslužbenca, ki skrbi
za to, da bodo vsi pravobranilci in javni uslužbenci na primeren
način seznanjeni s spremembami in dopolnitvami veljavnih
predpisov.
(4) Za hranjenje publikacij in literature iz prejšnjih odstavkov se pri državnih pravobranilstvu lahko organizira strokovna
knjižnica.
VII. poglavje
PISARNIŠKO POSLOVANJE
1. Uvodne določbe
67. člen
(1) Pisarniško delo državnega pravobranilstva se organizira glede na vsebino, obseg dela in zahtevnost opravil.
(2) Organizacijo in pravila pisarniškega poslovanja določa
skladno s predpisi generalni državni pravobranilec.
68. člen
(1) Dokumentarno gradivo se v skladu s klasifikacijskim
načrtom razporeja v vpisnike, evidence in imenike.
(2) Dokumentarno gradivo vpisnikov se obdeluje in hrani
v spisih, dokumentarno gradivo evidenc pa v zapisih.
(3) V imenikih se obdelujejo in hranijo zapisi o osebah, ki
nastopajo kot stranke ali drugi udeleženci v posameznih spisih
ali zapisih.
enot.
69. člen
(1) Vsak spis ali zapis pripada eni izmed organizacijskih
(2) Organizacijske enote, kjer se obdeluje in hrani dokumentarno gradiva, so naslednje:
– Državno pravobranilstvo Republike Slovenije na sedežu
v Ljubljani;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Celju;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Kopru;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Kranju;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Mariboru;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Murski
Soboti;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Novi Gorici;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Novem
mestu;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva na Ptuju.
(2) Imeniki se vodijo centralno za vse organizacijske enote skupaj.
70. člen
(1) Državno pravobranilstvo upravlja imenike, ki so podlaga za delovanje informacijskega sistema. Vrsta in vsebina
uporabe so opredeljeni v klasifikacijskem načrtu, ki je priloga
tega DPR.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za
upravljanje seznamov in drugih zbirk osebnih podatkov, ki se
vodijo v skladu s klasifikacijskim načrtom.
71. člen
Zapis o osebi vpisničar vnese v imenik tedaj, kadar v
skladu z DPR ta oseba nastopa v kakšni izmed procesnih vlog
v posameznem spisu ali zapisu.
72. člen
(1) Združitev zapisov v imeniku vpisničar opravi tako, da se
zapis o osebi, ki se pridružuje, združi z zapisom vpisane osebe.
(2) Združen zapis je lahko le tisti, pri katerem je zabeležena EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njegovi rojstni podatki
ali matična številka pravne osebe.
(3) Združevanje zapisov v imeniku se lahko opravi le
takrat, kadar ni nobenega dvoma, da oba zapisa pripadata
isti osebi.
73. člen
Klasifikacijski načrt, ki je priloga tega DPR, določa:
– vrsto dokumentarnega gradiva, ki se hrani v posameznih vpisnikih, imenikih in evidencah (klasifikacijskih znakih),
– pri katerih organizacijskih enotah se posamezni vpisniki
in evidence vodijo ter
– kakšni so roki hrambe posameznih vrst dokumentarnega gradiva.
74. člen
Dokumentarno gradivo na državnem pravobranilstvu je
razporejeno v naslednje zbirke:
– zbirka nerešenih zadev;
– priročni arhiv;
– stalni arhiv.
75. člen
(1) Vsaka organizacijska enota ima svoj priročni in stalni
arhiv, kjer se nahaja dokumentarno gradivo posameznih zbirk
v fizični obliki.
(2) Dokumentarno gradivo v elektronski obliki se hrani v
informacijskem sistemu, tako da je dostop omogočen le pooblaščenim osebam.
76. člen
(1) Spis z zaključitvijo preide v priročni arhiv, z reaktivacijo
pa preide v zbirko nerešenih zadev.
(2) Spis preide v stalni arhiv v začetku vsakega leta najkasneje pet let po tem, ko se izteče koledarsko leto, v katerem
je bil uvrščen v priročni arhiv.
77. člen
(1) Zapis o osebi v imeniku preide v drugo zbirko dokumentarnega gradiva oziroma se arhivira, ko preide spis ali
zapis, s katerim je povezan.
(2) Če je zapis o osebi v imeniku povezan z več spisi ali
zapisi, se za vsako zbirko naredi nov zapis.
(3) Če zapisa osebe v imeniku iz dveh zbirk preideta v isto
zbirko, se v njej ponovno združita v enega.
78. člen
Določbe o rokih hrambe DPR se uporabljajo le, če ni
za posamezne vrste dokumentarnega gradiva v predpisih, ki
urejajo hrambo dokumentarnega gradiva, določeno drugače.
79. člen
(1) Dokumentarno gradivo, ki ima lastnost arhivskega
gradiva, državno pravobranilstvo izroči pristojnemu arhivu po
preteku rokov hranjenja, najkasneje pa po tridesetih letih od
nastanka gradiva. Gradivo se izroči na način in po postopku, ki
ga za odbiranje in izročanje arhivskega gradiva določijo predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
(2) Katero dokumentarno gradivo ima lastnost arhivskega
gradiva, določi pristojni arhiv s pisnim navodilom o odbiranju
arhivskega gradiva.
80. člen
(1) Vsak vpisnik in evidenco je treba na koncu koledarskega leta zaključiti.
(2) Po zaključitvi v vpisnik ali evidenco ni več mogoče
dodajati spisov ali zapisov s številko zaključenega leta.
(3) Zaključevanje se opravi za vsako organizacijsko enoto
posebej.
(4) Zaključevanje se opravi z ugotovitveno odločbo, ki jo
podpišeta generalni državni pravobranilec in vodja vpisnika,
njena priloga pa je poročilo o zaključitvi vpisnika.
(5) Poročilo o zaključitvi vpisnika vsebuje naslednje podatke:
– datum zaključitve,
– število nezaključenih spisov na začetku poročevalskega
obdobja,
– število na novo prejetih spisov v poročevalskem obdobju,
– število reaktiviranih spisov v poročevalskem obdobju,
– število pomotno vpisanih spisov v poročevalskem obdobju,
– število zaključenih spisov v poročevalskem obdobju,
– število nezaključenih spisov na koncu poročevalskega
obdobja,
– seznam nezaključenih spisov na koncu poročevalskega
obdobja,
– navedbo vpisnika in zadnje opravilne številke.
81. člen
Spisi in drugo gradivo ter računalniki in drugi nosilci podatkov ne smejo ostati brez nadzorstva. Po končanem delovnem
času je treba spraviti spise, drugo gradivo, žige in štampiljke v
zaklenjene blagajne, omare ali mize.
82. člen
Opravilno številko spisa ali zapisa sestavljajo:
– kratka oznaka organizacijske enote nastanka in za njo
vezaj;
– klasifikacijski znak oziroma črkovna oznaka vpisnika in
za njo vezaj;
– oznaka nosilca spisa in za njo vezaj;
– zaporedna številka, desna poševnica ter za njo štirimestna letnica nastanka.
83. člen
Kratke oznake organizacijskih enot po DPR in klasifikacijskem načrtu so:
– Državno pravobranilstvo Republike Slovenije na sedežu
Ljubljani – »LJ«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Celju –
»CE«;
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 537
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Kopru –
»KP«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Kranju
– »KR«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Mariboru
– »MB«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Murski
Soboti – »MS«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Novi Gorici – »NG«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Novem
mestu – »NM«;
– Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva na Ptuju
– »PT«.
84. člen
(1) Spisi in zapisi se številčijo enotno.
(2) Pri enotnem številčenju zaporedna številka teče v
okviru celotnega državnega pravobranilstva.
2. Informacijski sistem
85. člen
V informacijskem sistemu državnega pravobranilstva se:
– razporeja dokumentarno gradivo v skladu z veljavnim
klasifikacijskim načrtom in med posameznim zbirkami;
– skenirajo dokumenti;
– sprejemajo in evidentirajo dokumenti v fizični in elektronski obliki;
– pripravljajo lastni in izhodni dokumenti na podlagi vnaprej predvidenih predlog;
– elektronsko potrjuje in elektronsko podpisuje;
– spremlja proces odpreme (kuvertiranje, odprema, sprejemanje vročilnic oziroma povratnic);
– zbirajo podatki, ki jih državno pravobranilstvo potrebuje
za statistične obdelave.
86. člen
(1) Pravobranilci in javni uslužbenci morajo v okviru svojih
nalog v informacijski sistem vnašati vse podatke, za katere je
tako predpisano.
(2) Kadar ni določeno drugače, vnaša podatke v informacijski sistem vpisničar samostojno ali po odredbi nosilca spisa.
87. člen
(1) Da bi bilo vodenje vpisnikov pravilno in redno, generalni državni pravobranilec ali pravobranilec, ki ga on določi
oziroma vodja zunanjega oddelka ali javni uslužbenec pregleduje vpisnike. Vsak pregled zaznamuje v rubriki »Opomba«
pri zadnji vpisani zadevi z oznako »Pregledal/a« in podpisom.
(2) Pri računalniško vodenih vpisnikih oseba iz prejšnjega
odstavka o pregledu izdela zapisnik o pregledu. Prilogi zapisnika sta računalniški izpis seznama opravilnih številk nerešenih
zadev in arhivski nosilec podatkov z vsemi podatki iz vpisnika.
Zapisnik o pregledu s prilogami posreduje generalnemu državnemu pravobranilcu.
(3) Generalni državni pravobranilec odredi popravo ugotovljenih pomanjkljivosti in izda potrebna navodila za delo.
88. člen
Dnevno je treba izdelovati kopije računalniških podatkov v
vpisnikih, evidencah in imenikih na način, ki ga v sodelovanju s
Službo za informatiko odredi generalni državni pravobranilec.
89. člen
(1) Generalni državni pravobranilec določi varnostno politiko in postopke ter vzpostavi sistem upravljanja z informacijsko
varnostjo v skladu s priporočili ministra, pristojnega za javno
upravo.
(2) Vsi pravobranilci in javni uslužbenci morajo skrbeti za
informacijsko varnost, upoštevati navodila za uporabo in var-
Stran
538 / Št. 8 / 6. 2. 2015
nost ter po svojih najboljših močeh varovati podatke in nosilce
oziroma opremo za delo s temi podatki.
90. člen
(1) Generalni državni pravobranilec izda navodilo o tem,
do katerih podatkov v informacijskem sistemu lahko dostopajo
posamezni uporabniki.
(2) Služba za informatiko na državnem pravobranilstvu
zagotovi dostope do podatkov v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka.
3. Spisi v vpisnikih
3.1. Deli spisa
91. člen
Spis v fizični obliki je sestavljen iz ovitka, dokumentov, ki
so vloženi vanj, in popisa spisa.
3.2. Ovitek spisa
92. člen
(1) Na vsak ovitek spisa se vpišejo naslednji podatki:
– označba spisa v zgornjem desnem kotu in levem spodnjem kotu (opravilna številka),
– zveza (opravilna številka), če jo zadeva ima,
– šifra pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca, ki
je nosilec spisa,
– stranke – (ime in priimek ter naslov fizične osebe, ime in
naslov pravne osebe, pri strankah, ki jih zastopa državno pravobranilstvo, se na ovitku zapiše Republika Slovenija in doda
državni organ, na katerega se zadeva nanaša),
– vrednost spora in vse spremembe vrednosti,
– tip postopka (npr. predhodni postopek, sodni postopek,
upravni postopek, upravni spor ...),
– vrsta spora, kot je navedena v vlogi stranke,
– pravni temelj po šifrantu državnega pravobranilstva in v
oklepaju šifra pravnega temelja, npr.: zaradi plačila,
– podatek o datumu zaključka spisa v spodnjem desnem
kotu.
(2) Ovitek spisa je praviloma iz trdega papirja svetlo
zelene barve.
(3) Dodatne označbe se odtisnejo s štampiljko, ročno pa
se vpišejo roki, obravnave, naroki in sestanki.
(4) Če bi bil spis zaradi velikega števila pisanj preobsežen, se lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z
zaporednimi rimskimi številkami, popis spisa pa se nadaljuje po
zaporednih številkah ter vloži v dodaten trdi ovitek.
(5) Če je treba ovitek obnoviti, se nanj prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.
(6) Če se v postopku zadeva prenese iz enega v drug
vpisnik (npr. iz P v I), se nad prvotnim zapisom doda vpisnik
prenosa in opravilna številka.
(7) Če se med postopkom spremeni vrednost spora, se
na ovitku, na podlagi odredbe pravobranilca, prejšnji znesek
prečrta in doda nov znesek.
93. člen
(1) Ovitek izdela vpisničar, ko odpre spis, ravno tako pa
ga tudi sproti dopolnjuje ali izdela novega, kadar pride na njem
do sprememb.
(2) Generalni državni pravobranilec izda navodilo, v katerem predpiše obrazce ovitkov posameznih vrst spisov, za
katerega generalni sekretariat pripravi predloge za vnos v
informacijski sistem.
3.3. Dokument in priloga
94. člen
Dokument je izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan,
fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali
kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri
delu državnega pravobranilstva in je pomemben za njegovo
poslovanje.
95. člen
(1) Z uvrstitvijo v spis dobi dokument številko dokumenta,
podatki o njem pa se s tem prenesejo tudi na popis spisa.
(2) Številka dokumenta je sestavljena iz črkovne oznake
vpisnika, vezaja, oznake nosilca spisa, vezaja, zaporedne številke spisa, desne poševnice, štirimestne letnice nastanka in
zaporedne številke dokumenta v spisu.
(3) Dokument dobi z uvrstitvijo v spis novo naslednjo
zaporedno številko v popisu spisa.
96. člen
(1) Priloga je zapis ali predmet, ki je priložen dokumentu
kot dopolnitev, pojasnilo ali dokaz vsebine dokumenta.
(2) Vsaka priloga dobi številko dokumenta, na katerega se
nanaša, in zaporedno številko priloge. Pred opravilno številko
se napiše mala črka k (npr. k P 10/98-1/1, 2, 3 ...).
(3) Če je število prilog tolikšno ali so tako obsežne, da
jih ni mogoče pripeti k pisanju, se hranijo v posebnem ovitku
na koncu spisa ali zunaj spisa z oznako »Priloge« in opravilno
številko zadeve ter zaporedno številko pisanja, na katero se
nanaša.
97. člen
(1) Spis mora biti vselej oblikovan tako, da so vse listine
zložene v ovitek, na prvem mestu je popis spisa, za njim vsi dokumenti skupaj s prilogami zloženi rastoče po njihovih številkah.
(2) Kadar se iz spisa pošiljajo dokumenti, ki so izvirniki, je
treba na njihova mesta v spisu vstaviti njihove kopije.
3.4. Odpiranje spisa
98. člen
(1) Spis je treba odpreti, ko državno pravobranilstvo prejme ali namerava oblikovati dokument, ki ne sodi v noben drug
spis.
(2) Spis odpre vpisničar samostojno ali pa po odredbi
pravobranilca.
99. člen
(1) Izjemoma, ko takojšnje odprtje spisa zaradi časovnih
okoliščin ni mogoče, je dovoljeno izdelovati dokumente z opravilno številko spisa, ki še ni odprt.
(2) To je dovoljeno le, če je uporaba take številke vnaprej
rezervirana v informacijskem sistemu.
(3) Takoj, ko je to mogoče, je treba odpreti spis s številko,
ki je bila rezervirana, ter opraviti vsa opravila, ki bi se morala
opraviti, če številka spisa ne bi bila vnaprej rezervirana.
3.5. Odgovornost za spis
100. člen
(1) Vsak spis mora imeti nosilca spisa. Nosilec spisa je
lahko pravobranilec, strokovni sodelavec, generalni sekretar
ali vodja službe.
(2) Poleg nosilca spisa je lahko za spis zadolžen tudi drug
pravobranilec ali javni uslužbenec, ki sodeluje z nosilcem spisa
(stranski nosilec spisa).
(3) Na posameznem spisu lahko pod vodstvom nosilca
ali stranskega nosilca spisa delajo tudi strokovni sodelavci in
pripravniki ter drugi javni uslužbenci.
3.6. Združevanje spisa
101. člen
(1) Združevanje spisa je postopek, s katerim se celotna
vsebina pridruženega spisa prenese v združen spis, pridružen
spis pa izgubi svojo samostojnost.
(2) O združevanju odloči nosilec obeh spisov, če sta nosilca spisov različna, o tem odloči vodja oddelka.
(3) Združujejo se lahko le nerešeni spisi istega vpisnika
na isti organizacijski enoti.
(4) Dokumenti spisa, ki se pridružuje, dobijo v združenem
spisu nove opravilne in zaporedne številke.
(5) Če pride do združitve spisov zaradi združitve sodnih
spisov, se spisi združijo tako, da je združen (glavni) spis tisti, v
katerem se obravnava zadeva, katere spis je za glavnega ob
združitvi štelo sodišče.
(6) Če pride do združitve iz drugih razlogov, se za združenega izbere spis s starejšim datumom nastanka.
3.6. Razdruževanje spisa
102. člen
(1) Razdruževanje spisa je postopek, pri katerem se del
spisa, ki se razdružuje, izloči v nov izločen spis.
(2) O razdruževanju odloča nosilec spisa.
(3) V izločenem spisu se številke dokumentov označijo
na novo.
(4) Za razdružen spis so odgovorne iste osebe, ki so
odgovorne za spis, ki se razdružuje.
3.7. Prenos spisa
103. člen
(1) Prenos spisa je postopek, ko se delo na eni ali več
zadevah, ki so bile vpisane v spis enega vpisnika (spis iz katerega se prenaša), nadaljuje v spisu, ki spada v drug vpisnik
(spis kamor se prenaša).
(2) Ko so vsi dokumenti oziroma listine spisa, iz katerega se
prenaša, prenesene v kak drug spis, delo na njem ni več mogoče.
(3) Prenos spisa odredi nosilec spisa, lahko pa tudi vodja
oddelka v skladu z odredbo generalnega državnega pravobranilca iz tretjega odstavka 45. člena tega DPR.
(4) Prenos spisa se lahko opravi le na nerešenih spisih.
(5) Posamezni dokumenti spisa, iz katerega se prenaša,
se premaknejo ali kopirajo v spis, kamor se prenaša.
3.8. Priložitev spisa
104. člen
(1) Priložitev spisa je postopek, v katerem se priložen spis
nahaja v ovitku spisa, h kateremu se prilaga, pri tem pa oba
spisa ohranita procesno samostojnost.
(2) Če je nosilec obeh spisov isti, odloča o priložitvi nosilec spisa, drugače pa vodja oddelka.
3.9. Povezovanje spisov
105. člen
(1) Povezovanje spisov je postopek, v katerem je spis, ki
se povezuje, vsebinsko povezan s spisom, s katerim se povezuje, pri tem pa se še vedno rešujeta samostojno.
(2) Spise poveže oziroma odstrani povezavo vpisničar
samostojno ali po odredbi nosilca spisa.
3.10. Odstop spisa
106. člen
(1) Odstop spisa je postopek, pri katerem se spremeni
organizacijska enota, ki ji spis pripada, pri čemer spis ohrani
isto opravilno številko.
(2) Spis odstopi drugi organizacijski enoti njegov nosilec.
(3) Odstopljeni spis se v celoti pošlje drugi organizacijski
enoti.
(4) Dokument, s katerim se spis odstopi, se uvrsti v skupni
spis odstopi v »DP« vpisniku.
(5) organizacijska enota, ki spis sprejme nadaljuje delo z
njim tako, kot da bi nastal pri njej.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 539
3.11. Zaključevanje spisa
107. člen
(1) Spis je potrebno zaključiti, ko na njem ni več potrebno
izvajati procesnih dejanj oziroma v skladu z navodilom generalnega državnega pravobranilca o zaključevanju spisov. Pri
tem je potrebno paziti, da je pred tem odločeno o vseh zapisih
v evidencah, s katerimi je spis povezan.
(2) Zaključitev spisa odredi nosilec s končno odredbo.
Vodja oddelka s podpisom in datumom podpisa na končni odredbi potrdi, da je končno odredbo pregledal in da je ta pravilno
izpolnjena.
(3) Ob zaključevanju mora vpisničar spis prenesti v priročni arhiv, še prej pa ga urediti tako, da na podlagi odredbe
nosilca spisa izloči nepotrebno gradivo (kopije, dvojnike in multiplikate dokumentov, pomožne obrazce, neizpolnjene tiskovine
in podobno). Osnutkov dokumentov ni dovoljeno izločiti.
3.12. Reaktivacija spisa
108. člen
(1) Reaktivacija spisa je prehod zaključenega spisa iz
priročnega ali stalnega arhiva v zbirko nerešenih zadev.
(2) Reaktivacijo se opravi vselej, kadar je treba v spis, ki
je zaključen, uvrstiti kak nov dokument.
(3) Spis lahko reaktivira nosilec spisa ali vodja oddelka.
3.13. Vrste reaktivacije
109. člen
(1) Navadna reaktivacija se opravi takrat, kadar je treba spis
spet reševati zaradi dejstev, ki lahko vplivajo na odločitev o glavni
stvari in končno odredbo, kot na primer izredna pravna sredstva.
(2) Enostavna reaktivacija se opravi takrat, kadar je treba
spis reaktivirati zaradi kakšnega dejanja, ki ne vpliva na odločitev o glavni stvari in končno odredbo.
3.14. Obnova spisa
110. člen
(1) Če se spis ali del spisa izgubi, poškoduje ali uniči, se
spis ali del spisa obnovi po uradni dolžnosti, če je zadeva še
v teku. Spis obnovi nosilec spisa. O obnavljanju spisa mora
predhodno obvestiti vodjo oddelka.
(2) Če je zadeva končana, se izgubljen, poškodovan ali uničen spis obnovi na predhodni predlog stranke po odredbi vodje
oddelka. Stranka mora ob predlogu za obnovo spisa državnemu
pravobranilstvu predložiti vse listine in dokazila, pomembna za
obnovo spisa, s katerimi razpolaga. Spis obnovi nosilec spisa.
(3) Spisi se obnavljajo na podlagi podatkov iz vpisnika,
na podlagi prepisov izgubljenih, poškodovanih ali uničenih
dokumentov in po potrebi na podlagi dokumentarnega gradiva
sodišč ter izjav strank in drugih udeležencev v postopku.
(4) Obnavljajo se samo dokumenti, ki so pomembni za
postopek.
3.15. Pomotni vpis
111. člen
(1) Za pomotni vpis spisa gre, kadar se izkaže, da je bil
spis odprt v napačnem vpisniku, ali je bil odprt brez razloga.
(2) Na spisu, ki je označen kot pomotno vpisan, ni več
mogoče delati.
(3) Zaznamovanje pomotnega vpisa odredi nosilec spisa
ali vodja oddelka.
3.16. Premik spisa
112. člen
(1) Za vsak spis je treba beležiti mesto njegovega nahajanja.
Stran
540 / Št. 8 / 6. 2. 2015
(2) Spisi, za katere je določen rok, se hranijo v rokovniku.
(3) Rokovnik je mesto, kjer se hranijo spisi za vsak dan
v mesecu. Za rokovnik se lahko uporabljajo posebne omare s
predelki ali informacijski sistem.
3.17. Opozarjanje na roke
113. člen
(1) Če je za posamezen spis določen rok, do katerega ga
je treba izročiti nosilcu spisa, in se nahaja v rokovniku, mora
vpisničar to storiti najkasneje zadnji delovni dan pred iztekom
tega roka.
(2) Če je nosilec spisa odsoten, se spis izroči tistemu, ki
ga po letnem razporedu nadomešča, oziroma pravobranilcu, ki
opravlja dežurstvo po odredbi o dežurstvu.
(3) Vpisničar ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom
tega člena tudi tedaj, ko rok še ni potekel, pa je bil v spis uvrščen kak dokument.
(4) Nujne zadeve mora vpisničar takoj vpisati v vpisnik in
uvrstiti v spis, nato pa spis osebno izročiti v delo nosilcu spisa. Kot nujni spis se šteje spis, v katerem je dokument vezan
na rok ali narok ali je dokument kot tak označen. Če spis ni
mogoče predložiti nosilcu spisa, se mu pusti obvestilo. Kadar
je potrebno takojšnje ukrepanje, vpisničar obvesti osebo, ki
nadomešča nosilca spisa, če ta ni dosegljiv, pa vodjo oddelka.
3.18. Smiselna uporaba določb
114. člen
(1) Za zapise v evidencah se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za spise, o nastanku, povezovanju, odstopu in
pomotnem vpisu.
(2) Vsak zapis v evidenci mora biti praviloma povezan z
natanko enim spisom.
(3) Odločitve v zvezi z zapisom sprejema tisti, ki je pristojen za odločanje o spisu, s katerim je zapis povezan.
4. Pravila pisarniškega poslovanja
115. člen
(1) Vsa dejanja v zvezi z vhodno pošto opravlja pooblaščeni javni uslužbenec v vložišču na sedežu in v uradu zunanjega oddelka, izjemoma pa tudi drug javni uslužbenec.
(2) Če gre za pošiljke z oznako stopnje tajnosti, opravlja
naloge vložišča javni uslužbenec, pooblaščen za sprejem takih
pošiljk v uradu generalnega državnega pravobranilca in v uradu
zunanjega oddelka.
116. člen
Vloge in druge dokumente sprejema vložišče v poslovnem času.
117. člen
(1) Pred prevzemom pošiljke se pooblaščeni javni uslužbenec v navzočnosti poštnega delavca prepriča, ali sta ovoj in
pečat pošiljke nepoškodovana.
(2) Če se ugotovijo pomanjkljivosti, je treba na pošti vložiti
reklamacijo in zahtevati, da se pošiljka takoj komisijsko pregleda in sestavi zapisnik. O tem je treba obvesti generalnega
sekretarja.
118. člen
(1) Vlagatelju, ki osebno izroči vlogo ali drug dokument,
pooblaščeni javni uslužbenec na njegovo zahtevo potrdi prejem, praviloma na kopiji vloge oziroma dokumenta z odtisom
prejemne štampiljke in podpisom.
(2) Sprejem sodnih pošiljk in pošiljk drugih državnih organov ter priporočenih pošiljk se potrdi z žigom, datumom prejema in podpisom v poštni knjigi, na vročilnici, povratnici ali na
posebnem obrazcu oziroma kopiji dokumenta. Če tako določa
poseben predpis, se označi tudi čas prejema.
119. člen
Ko je pošiljka sprejeta, jo je treba odpreti, razen v primerih
iz 122. člena DPR, in na vhodni dokument v desni zgornji kot
odtisniti prejemno štampiljko. Na vhodne dokumente, ki prispejo po 10. uri, se v prejemni štampiljki vpiše tudi čas prejema.
120. člen
(1) Pošiljka, naslovljena na določeno osebo, se izroči
naslovniku zaprta, če je njegovo ime navedeno pred nazivom
organa.
(2) Pošiljke, ki so po zakonu, ki ureja tajne podatke, označene z »Interno«, »Zaupno«, »Tajno«, ali »Strogo tajno«, se
pravobranilcu oziroma naslovniku izročijo zaprte.
(3) Na ovojnici ali ovitku zaprte pošiljke se odtisne prejemna štampiljka.
121. člen
Pri prejemu pošiljke je treba preveriti, ali so vse naštete
priloge oziroma predmeti priloženi. V nasprotnem primeru je
treba o tem nemudoma obvestiti pošiljatelja.
122. člen
Če je vlogi priložena kakšna listina, predmet, vrednostni
papir, denar, dragocenost ali kakšna druga vrednost, se to ob
sprejemu zaznamuje na dokumentu, kakor tudi, če vlogi kaj od
naštetega manjka.
123. člen
(1) Vsi vhodni dokumenti, razen tistih, za katere DPR
določa drugače, se morajo evidentirati v knjigi vhodne pošte.
(2) Ne evidentirajo se tisti vhodni dokumenti, ki niso pomembni za poslovanje državnega pravobranilstva kot na primer: oglaševalska sporočila, čestitke, voščila, poslovna vabila,
časopisi, publikacije, predstavitve izobraževalnih programov.
124. člen
V knjigo vhodne pošte se za vsak prispeli dokument vpisujejo naslednji podatki:
– datum dokumenta, če je znan,
– vrsta dokumenta,
– datum prejema,
– številko prispelega dokumenta, če je znana,
– pošiljatelja, če ta ni znan pa navedbo, da je pošiljatelj
neznan,
– število prilog in
– opis prilog.
125. člen
(1) Informacijski sistem določi vsakemu evidentiranemu
vhodnemu dokumentu dnevno številko.
(2) Pooblaščeni javni uslužbenec, ki dokument evidentira,
mora to številko vpisati na dokument pod prejemno štampiljko.
126. člen
Če državno pravobranilstvo prejme predmet, ki ga je treba vpisati v evidenco eVH ali listino, ki izkazuje obstoj takega
predmeta, pooblaščeni javni uslužbenec naredi nov zapis v
evidenci.
127. člen
Za preveritev vsebine in potrditev sprejema se smiselno
uporabljajo določbe o dokumentu, pri čemer je treba vsebino
predmeta preveriti tudi tedaj, kadar državnemu pravobranilstvu
ni izročen predmet sam, ampak le listina, ki izkazuje njegov
obstoj, in kje se hrani.
128. člen
(1) Pravila pisarniškega poslovanja, določena v tem poglavju, se smiselno uporabljajo tudi za evidentiranje sporočil in
drugih vhodnih dokumentov, prejetih preko elektronske pošte,
ki se nanašajo na izvajanje nalog državnega pravobranilstva,
ne glede na to ali so posredovana na elektronski naslov vložišča, druge elektronske naslove v okviru državnega pravobranilstva ali varne predale.
(2) Pravobranilci in javni uslužbenci so dolžni sporočila
in druge vhodne dokumente iz prejšnjega odstavka, ki jih prejmejo na svoje službene elektronske naslove, takoj po prejemu
posredovati vložišču oziroma pristojnemu javnemu uslužbencu
zaradi evidentiranja po določbah tega poglavja DPR.
129. člen
(1) Vse evidentirane vhodne dokumente vpisničar pregleda, preveri evidentirane podatke iz 124. člena tega DPR, jih
po potrebi popravi ali dopolni in nato dokument uvrsti v spis.
(2) Pri vhodnih dokumentih, ki zahtevajo nujno ukrepanje
(rok, narok ali drugo ravnanje), se nujnost označi tako, da vpisničar pod prejemno štampiljko na desnem robu napiše “ROK
IN DATUM“, “NAROK IN DATUM“ ali “NUJNO“.
(3) Predmet se uvrsti v spis tako, da vpisničar naredi povezavo med spisom in zapisom o predmetu v evidenci »eVH«.
130. člen
(1) Lastni in izhodni dokumenti se sproti uvrščajo v spis.
(2) Dokumente iz prejšnjega odstavka uvršča v spis in
vpišejo na popis spisa vpisničar, sicer pa javni uslužbenec, ki
je prvi dobil pisanje s spisom.
(3) Uradne zaznamke, vloge, obvestila in druga pisanja,
ki jih pišejo strojepiske, uvrstijo v spis in vpišejo na popis spisa
strojepiske.
(4) Vloge, zapisnike in druga pisanja, ki jih nosilec spisa
prejme osebno po pošti ali neposredno na obravnavi, uvrsti v
spis in vpiše na popis spisa na podlagi odredbe vpisničar.
(5) Vloge in druga pisanja, ki jih nosilec spisa napiše sam,
uvrsti v spis in vpiše na popis spisa javni uslužbenec, ki mu je
bil spis dan v delo z odredbo, nato pa spis da v odpravo ali na
vpisnik.
131. člen
(1) Naslovnike in način odpreme oziroma vročitve dokumenta odredi nosilec spisa.
(2) Osebno vročitev s povratnico ali vročilnico je treba
odrediti vselej, ko z vročitvijo dokumenta začne teči rok za
procesno dejanje.
132. člen
Vsa potrebna dejanja za pripravo pošiljk za odpremo
opravlja javni uslužbenec v strojepisnici ali v vložišču.
133. člen
(1) Naloge javnega uslužbenca, določenega za pripravo
pošiljk za odpremo, so:
– pripravi zadostno število odpravkov izhodnega dokumenta;
– pripravi pisemske ovojnice, kadar gre za način odpreme, ki to zahteva;
– v pisemske ovojnice vloži odpravke dokumentov;
– pripravljene pošiljke izroči vložišču ter to zabeleži v
informacijskem sistemu;
– na dokumentu, ki ostane v spisu, vpiše datum in način,
na katerega je bil dan v odpremo, to potrdi s svojim podpisom,
ter ga vloži nazaj v spis.
(2) Pri tem se mora javni uslužbenec prepričati, kakšen je
odrejeni način odpreme, ali imajo pošiljke pravilne naslove, ali
so jim priložene vročilnice in potrebne priloge, kakor tudi, ali so
posamezni odpravki v redu in čitljivo napisani.
(3) Javni uslužbenec se mora tudi prepričati, ali so v spisu
kopije vseh tistih odpremljenih dokumentov, za katere je tako
določeno.
134. člen
(1) Naloga vložišča je, da pripravljene pošiljke odpremi in
vnese podatke v informacijski sistem.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 541
(2) O odpremi pošiljk se vodi odpremna knjiga, v katero
se vpisujejo vse odpremljene pošiljke, kot so oznaka pošiljke
ter način in čas odpreme.
135. člen
Vročilnice in povratnice v zvezi s poslanimi pošiljkami
evidentira vložišče.
136. člen
Kadar se za odpremo izhodnega dokumenta s prilogami
uporablja elektronsko odpremo preko informacijskega sistema
e-sodstvo, je treba sporočilo o odpremi izhodnega dokumenta
natisniti. Vpisničar izhodni dokument uvrsti v spis in vpiše na
popis spisa.
137. člen
(1) Premik dokumenta je postopek, ko dokument iz izvirnega spisa preide v ciljni spis, ne da bi v izvirnem spisu nastala
njegova kopija.
(2) V ciljnem spisu se dokument iz prejšnjega odstavka
šteje za nov dokument, v izvirnem spisu pa ostane še vedno
zabeležen na popisu spisa z opombo o premiku in navedbo
ciljnega spisa.
(3) O premiku dokumenta odloča nosilec izvirnega spisa.
138. člen
(1) Pri kopiranju dokumenta ta ostane tudi v izvirnem spisu, njegova kopija pa postane samostojen dokument ciljnega
spisa.
(2) O kopiranju dokumenta odloči nosilec izvirnega spisa.
139. člen
(1) Za pomotni vpis dokumenta gre, če se na popisu spisa
zabeleži, da je bil v spis uvrščen dokument, pa ni bil.
(2) Na popisu spisa dokument ostane zabeležen, vendar
z opombo, da je bil pomotno vpisan.
(3) O zaznamovanju pomotnega vpisa odloča nosilec spisa.
140. člen
Za zadeve ali opravila, za katere informacijski sistem ne
omogoča vodenja, lahko državno pravobranilstvo vodi posebne
vpisnike oziroma evidence.
5. Delo nosilca spisa po prejemu dokumenta
oziroma spisa
141. člen
(1) Nosilci spisa iz 100. člena tega DPR skrbijo za redno
in pravočasno reševanje zadev, ki so jim dodeljene v delo.
(2) Pravobranilci in strokovni sodelavci sproti obveščajo
vodjo oddelka o zahtevnejših primerih (po vrednosti spornega
predmeta, po vsebini ipd.), problemih in vprašanjih, ki se na
novo pojavljajo, in posebnostih, o katerih menijo, da bi bilo primerno z njimi seznaniti generalnega državnega pravobranilca.
142. člen
(1) Po prejemu novega spisa nosilec spisa preveri podatke zapisane na ovitku spisa (stranke, pravni temelj ipd.). Če
podatki na ovitku niso pravilno zapisani, jih popravi in nato vrne
vpisničarju, da popravke vnese v vpisnik.
(2) Nosilec spisa pregleda predložene spise, jih razvrsti
po njihovem pomenu in nujnosti ter izdela v posameznih zadevah ustrezne vloge oziroma odredbe.
(3) Če prejme nosilec spisa dokument, ki ne sodi v pristojnost državnega pravobranilstva ali ni bilo poslano na pravi
naslov, odstopi dokument pristojnemu organu in o odstopu
obvesti pošiljatelja ali pa dokument pošiljatelju vrne.
143. člen
(1) O prejetih zahtevkih, tožbah in odločbah pravobranilec
oziroma strokovni sodelavec takoj obvesti stranko, ki jo zasto-
Stran
542 / Št. 8 / 6. 2. 2015
pa. Stranko, ki jo zastopa seznanja o poteku postopka in ji po
potrebi ali na zahtevo pošlje prepise vlog in listin.
(2) Stranki iz prejšnjega odstavka dovoli vpogled v spis
nosilec spisa.
144. člen
(1) Odredbe nosilca spisa morajo biti določne in popolne,
tako da jih vpisničar ali drug javni uslužbenec lahko pravilno
izvrši.
(2) Posamezne odredbe se praviloma pišejo na poseben
list, na sam dokument pa le, če je na koncu dokumenta dovolj
prostora.
(3) Tožbe, vloge, zemljiško knjižne predloge, izvršilne
predloge, redna in izredna pravna sredstva, obširnejša in zahtevnejša zaprosila ter dopise sestavi pravobranilec oziroma
strokovni sodelavec, druge pa po odredbi pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca pripravi pristojni javni uslužbenec.
6. Vmesne in končne odredbe
145. člen
(1) Po prejemu odločbe pravobranilec v vmesni odredbi
opredeli rešitev in obseg uspeha stranke, ki jo zastopa državno
pravobranilstvo, v končni odredbi pa opredeli končno rešitev
na spisu.
(2) Pred izpolnitvijo končne odredbe pravobranilec oziroma strokovni sodelavec odredi ugotovitev pravnomočnosti odločbe, pozove stranko, ki jo zastopa, k izpolnitvi pravnomočne
odločbe ali pozove nasprotno stranko k izpolnitvi obveznosti
in najpozneje po preteku treh mesecev zaključi spis s končno
odredbo.
7. Delo vpisničarja po izdani odredbi
146. člen
(1) Po prejemu odredbe pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca vpisničar takoj izvrši odredbe, označene kot
nujne, druge pa najpozneje v treh dneh, tako da na ustrezen
in viden način označi oziroma opravi potrebne vpise v vpisniku ter poskrbi za izvedbo vseh drugih odrejenih dejanj.
Na vsaki odredbi mora biti ustrezno in vidno označeno, da
je izvršena.
(2) Če je odrejeno, da se zadevi priloži drugi spis, priskrbijo dokazila, sporočila in podobno, naredi vpisničar oziroma
drug javni uslužbenec pod odredbo kratek zaznamek, da je
odredbo izvršil, če pa je ni, napiše razlog.
(3) Vpisničar vrne spise pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu, potem ko opravi potrebne vpise, ali pa jih
vloži po odredbi pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca
v rokovnik.
147. člen
Vloge (tožbe, pritožbe, izvršbe, ugovore, zaprosila) pripravi javni uslužbenec v strojepisnici v toliko izvodih, kolikor je
potrebno, priloži kuverto, dokument vpiše v popis spisa in uredi
spis nato pa spis predloži pravobranilcu v podpis. Vloge, ki jih
ne sestavi državni pravobranilec, podpiše najprej oseba, ki je
vlogo sestavila, nato pa se predložijo državnemu pravobranilcu
v podpis.
VIII. poglavje
KADROVSKO POSLOVANJE
148. člen
(1) Za pripravo predloga skupnega kadrovskega načrta in
za koordiniranje zaposlovanja je pristojna služba za organizacijo in kadre na državnem pravobranilstvu.
(2) Generalni državni pravobranilec sprejme skupni kadrovski načrt, usklajen s sprejetim proračunom, najkasneje v
60 dneh po uveljavitvi proračuna.
(3) Za sprejem in spremembo skupnega kadrovskega načrta se uporablja zakon, ki ureja javne uslužbence in področni
podzakonski predpisi.
149. člen
(1) Državno pravobranilstvo sklepa pogodbe o zaposlitvi
v skladu s skupnim kadrovskim načrtom.
(2) S kadrovskim načrtom se ločeno za pravobranilce in
za javne uslužbence prikaže dejansko število zaposlenih na
zadnji dan preteklega leta, dovoljeno število zaposlenih na zadnji dan tekočega leta ter se v skladu z delovnim področjem in
delovnim programom (za sedež in zunanje oddelke) za obdobje
dveh let določi predvideno ciljno stanje zaposlenosti po delovnih mestih, za katera se sklene delovno razmerje za nedoločen
čas, in predvidene zaposlitve za določen čas.
(3) Predvideno spremembo oziroma prestrukturiranje števila zaposlenih pravobranilcev ali javnih uslužbencev se določi
s spremembami kadrovskega načrta.
150. člen
Upravljavec kadrovske evidence za pravobranilce in javne
uslužbence je služba za organizacijo in kadre.
IX. poglavje
ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI OSEB, DOKUMENTACIJE
IN PREMOŽENJA
151. člen
(1) Za zagotavljanje varnosti pravobranilcev, javnih uslužbencev, strank in prostorov ter za zagotovitev nemotenega poslovanja državnega pravobranilstva, vzdrževanja reda, varovanja dokumentacije in drugega premoženja, se na podlagi ocene
ogroženosti izvajajo naloge varovanja z izvajalci zasebnega
varovanja, kot jih določa zakon, ki ureja zasebno varovanje.
(2) Državno pravobranilstvo na sedežu in na zunanjih
oddelkih vzpostavi varnostno arhitekturo z različnimi oblikami
varovanja, ki glede na velikost, položaj, oceno ogroženosti
in pomen zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti za zaposlene,
stranke, dokumentacijo, podatke in premoženje.
(3) Državno pravobranilstvo vzpostavlja varnostno arhitekturo samostojno v okviru obsega odločanja in opravil pravobranilske uprave. Varnostna arhitektura se vzpostavlja načrtno, sorazmerno, trajno in po veljavnih varnostnih standardih
poslovanja sodišč.
(4) Na državno pravobranilstvo ni dovoljen vstop oboroženim osebam, razen pooblaščenim uradnim osebam zavodov za
prestajanje kazni zapora, policije, obrambnih sil ter drugih pooblaščenih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti,
ko ti na državnem pravobranilstvu opravljajo svoje uradne naloge.
152. člen
(1) Generalni sekretar v soglasju z generalnim državnim
pravobranilcem pripravi oceno ogroženosti državnega pravobranilstva.
(2) Ocena ogroženosti iz prejšnjega odstavka se pripravi v skladu z metodologijo ministrstva, ki ureja ocenjevanje
ogroženosti. Ministrstvo potrdi oceno ogroženosti, lahko pa
zahteva njeno dopolnitev v primerih, ko ta bistveno odstopa
od strokovnih meril, določenih z metodologijo ali dejanskemu
stanju ogroženosti državnega pravobranilstva.
(2) Oceno ogroženosti iz prvega odstavka tega člena je
potrebno dopolniti ob novih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo
na stopnjo ogroženosti državnega pravobranilstva.
153. člen
(1) Pravobranilci in javni uslužbenci o motenju poslovanja
državnega pravobranilstva, o varnostnih grožnjah in drugih
izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost državnega
pravobranilstva, obvestijo vodjo oddelka in generalnega sekretarja, ter navedejo razloge in okoliščine ogroženosti. V primeru
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 543
neposredne življenjske ogroženosti imajo pravico zahtevati
takojšnjo zaščito s strani pristojne varnostne službe državnega
pravobranilstva ali drugega pristojnega varnostnega organa.
(2) Generalni državni pravobranilec ali generalni sekretar
o ogroženosti takoj obvesti ministrstvo, po potrebi pa tudi policijo. V primeru neposredne življenjske ogroženosti pravobranilca
se o ogroženosti takoj obvesti generalnega direktorja policije
zaradi odločitve o varovanju po določbah predpisov o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki
jih varuje policija in o tem seznani ministrstvo.
(3) Državno pravobranilstvo na podlagi metodologije ministrstva, ki ureja obveščanje in poročanje beleži varnostne
dogodke o motenju poslovanja državnega pravobranilstva,
varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki
vplivajo na varnost državnega pravobranilstva.
imata dostop samo generalni sekretar in pooblaščeni javni
uslužbenec v službi za organizacijo in kadre.
(3) Personalno mapo lahko generalni sekretar oziroma
pooblaščeni javni uslužbenec v službi za organizacijo in kadre
predloži na vpogled le generalnemu državnemu pravobranilcu
ali namestniku generalnega državnega pravobranilca na njuno
zahtevo.
(4) Personalna mapa se lahko predloži zaposlenemu, na
katerega se nanaša, na vpogled oziroma se mu na drug način
omogoči seznanitev z lastnimi osebnimi podatki v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kadar koli na
njegovo zahtevo.
(5) Javni uslužbenec, pooblaščen za hrambo personalnih
map, hrani na enak način prijave, s katerimi se posamezniki prijavijo na javni natečaj oziroma objavo za prosto delovno mesto.
154. člen
(1) Generalni sekretar v skladu z metodologijo iz tretjega
odstavka prejšnjega člena izdela letno poročilo o varnostnem
poslovanju državnega pravobranilstva, ki vsebuje vse podatke
o varnostnem poslovanju državnega pravobranilstva, motenju
poslovanja državnega pravobranilstva, varnostnih grožnjah in
drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na oceno ogroženosti državnega pravobranilstva.
(2) Letno poročilo o varnostnem poslovanju državnega pravobranilstva se izdela do 15. februarja za preteklo koledarsko leto.
2. Zavarovanje osebnih in občutljivih osebnih podatkov
X. poglavje
VAROVANJE TAJNOSTI IN VAROVANJE
OSEBNIH PODATKOV
1. Splošno
155. člen
(1) Pravobranilci in javni uslužbenci so dolžni varovati
kot tajne vse podatke, za katere je v skladu z zakonom ali na
njegovi podlagi izdanim predpisom določeno, da so tajni.
(2) Dostop do tajnih podatkov imajo samo pravobranilci
in javni uslužbenci, ki imajo ustrezno dovoljene za dostop do
tajnih podatkov.
156. člen
(1) Z internim aktom se določajo postopki in ukrepi za
varovanje tajnih podatkov.
(2) Tajni podatki v prejetih dokumentih obdržijo na državnem pravobranilstvu isto oznako stopnje tajnosti, s katero jih je
označil pristojni organ pošiljatelj.
157. člen
(1) Generalni državni pravobranilec ali oseba, ki jo pisno
pooblasti, je pristojen za določanje stopnje tajnosti podatkov, ki
se nanašajo na delo državnega pravobranilstva ali so v zvezi
z njegovim delom.
(2) Podlaga za odločitev, da je podatek tajen in označen
z določeno stopnjo tajnosti, je ocena škodljivih posledic, ki bi
lahko nastale, če bi se s tajnim podatkom seznanila nepoklicana oseba, pri tem pa je treba določiti najnižjo stopnjo tajnosti,
ki še zagotavlja izvajanje vrste in obsega varnostnih ukrepov in
postopkov, potrebnih za varno obravnavanje tajnega podatka
158. člen
Z internim aktom o zavarovanju osebnih podatkov se
uredijo organizacijski, tehnični in logistično-tehnični postopki
ter ukrepi za varovanje osebnih podatkov.
159. člen
(1) Z osebnimi podatki se glede na njihovo vsebino ravna
na primerljiv način kot s tajnimi podatki.
(2) Osebni podatki o pravobranilcih in javnih uslužbencih
se hranijo v personalnih mapah v posebni blagajni, do katere
160. člen
(1) Prostori, v katerih se obravnavajo osebni in občutljivi
osebni podatki, morajo biti varovani z organizacijskimi, fizičnimi
in tehničnimi ukrepi, ki nepooblaščenim osebam onemogočajo
dostop do medijev in naprav, s katerimi se osebni podatki
obdelujejo.
(2) Osebni in občutljivi osebni podatki se ne smejo hraniti
izven varovanih prostorov.
(3) Potrebne tehnične rešitve za zavarovanje strojne in
programske opreme v zvezi z obdelovanjem podatkov iz prvega odstavka tega člena na državnem pravobranilstvu ter
izobraževanje pooblaščenih oseb, ki imajo dostop do teh podatkov, zagotavlja služba za informatiko.
(4) Informacijski sistem beleži podatke o dostopih pooblaščenih oseb do osebnih in občutljivih osebnih podatkov, ki
zajemajo podatek o pooblaščeni osebi, o času dostopa in o
vrsti podatkov, ki so bili vpogledani ali kako drugače obdelani.
(5) Zaradi zavarovanja podatkov iz prejšnjega odstavka
so pooblaščene osebe zavezane izvajati tudi naslednje splošne
ukrepe zavarovanja:
– kadar zapuščajo svoje delovne prostore morajo zakleniti
pisalne mize, omare, blagajne in pisarne, v katerih hranijo te
podatke;
– nosilcev teh podatkov ne smejo puščati na pisalnih
mizah v prisotnosti nepooblaščenih oseb;
– navodila za uporabo računalniško vodenih evidenc morajo hraniti tako, da niso dostopna nepooblaščenim osebam;
– dosledno izvajati postopek prijave oziroma odjave s
svojim uporabniškim imenom in osebnim geslom na začetku
in ob zaključku dostopa do evidenc, drugih zbirk in registrov
teh podatkov;
– po končani izdelavi dokumentov s temi podatki morajo
poskrbeti za uničenje pomožnega gradiva (na primer poskusnih
ali neuspešnih izpisov, matric, zapiskov), ki so ga uporabili
oziroma ki je nastalo pri izdelavi dokumenta;
– upoštevati zakonske in druge predpise, ki določajo
zavarovanje in ravnanje z osebnimi in občutljivimi osebnimi
podatki.
3. Način dostopa do vsebine zbirk osebnih podatkov
161. člen
(1) Dostop do vsebine podatkov iz kazenske evidence,
evidence prekrškov, evidence zaprtih oseb, evidenc klirinško
depotne družbe in drugih zbirk osebnih podatkov, evidenc ali
registrov in drugih uradnih evidenc javnega sektorja, ki so upravljane v informatizirani obliki, ki vsebujejo osebne ali občutljive
osebne podatke, imajo pooblaščeni pravobranilci. Izjemoma
pa lahko po pooblastilu te podatke pridobivajo tudi strokovni
sodelavci, vpisničarji in drugi javni uslužbenci. Podatki se pridobivajo za postopke, v katerih državno pravobranilstvo izvršuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti v skladu s
pogoji, katere določi upravljavec zbirke.
Stran
544 / Št. 8 / 6. 2. 2015
(2) Generalni državni pravobranilec pooblasti osebe, ki
imajo neposreden dostop do osebnih podatkov iz zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka. Ob prenehanju razlogov za pooblastilo služba za informatiko tej osebi onemogoči elektronski
dostop do evidenc iz prejšnjega odstavka oziroma obvesti
zunanjega upravljavca.
(3) Neposredni elektronski dostop do avtomatiziranih zbirk
podatkov iz prvega odstavka tega člena se osebam iz prejšnjega
odstavka zagotovi v okviru informacijskega sistema državnega
pravobranilstva ali preko neposrednega dostopa do informacijskega sistema upravljavca zbirke osebnih podatkov. Dostop se
omogoča z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča
obdolženca ali druge osebe, navedbo pravne podlage dostopa
ter navedbo opravilne številke zadeve državnega pravobranilstva, ali v skladu s pravili, ki urejajo določeno zbirko podatkov.
(4) Če je dostop do zbirk podatkov omogočen v okviru
informacijskega sistema državnega pravobranilstva, ta beleži
podatke o dostopih pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka,
ki zajemajo podatek o pooblaščeni osebi, o času dostopa in o
vrsti podatkov, ki so bili pridobljeni. Istovetnost pooblaščenih
oseb se izkaže že z vstopom v informacijski sistem državnega
pravobranilstva.
(5) Če se dostop do zbirk podatkov zagotovi preko neposrednega dostopa do informacijskega sistema upravljavca zbirke osebnih podatkov, se istovetnost pooblaščenih oseb izkaže
na način, ki je predviden v informacijskem sistemu upravljavca.
(6) Državno pravobranilstvo predpiše ukrepe notranje
kontrole, s katerimi vodje oddelkov ali pooblaščene osebe službe za informatiko najmanj dvakrat letno na sistematičen način
preverijo spoštovanje določb glede zavarovanja osebnih podatkov in upravičenosti pridobivanja osebnih podatkov. O primerih
morebitnih nepravilnosti služba za informatiko sestavi poročilo,
ki ga predloži generalnemu državnemu pravobranilcu. Poročilo
vsebuje informacije iz preverjanj vodij oddelkov in službe za
informatiko ter navedbo načinov odprave nepravilnosti, lahko
pa tudi predloge za spremembe v informacijskem sistemu ali
na drugih področjih.
(7) Dostop do zbirk podatkov na druge načine izvršujejo
pooblaščene osebe s pošiljanjem pisne zahteve za pridobitev
podatkov upravljavcu zbirke osebnih podatkov, kjer navedejo
osebno ime in naslov prebivališča obdolženca oziroma obtoženca oziroma stranke sodnega postopka, navedbo pravne
podlage oziroma namena dostopa do podatkov ter opravilno
številko zadeve državnega pravobranilstva iz informacijskega
sistema državnega pravobranilstva ali pa z zapisom navedenih
podatkov pri upravljavcu zbirke osebnih podatkov.
(8) Osebne in občutljive osebne podatke, ki jih je državno
pravobranilstvo pridobilo z neposrednim dostopom do zbirk
podatkov ali preko pisnih zahtev ali kako drugače, se sme
uporabiti in nadalje obdelovati le v skladu z zakonom.
XI. poglavje
IZPIT IZ POZNAVANJA DOLOČIL DPR
IN KONKURENČNA PREPOVED
1. Izpiti iz poznavanja določil DPR
162. člen
V okviru izobraževalnih programov morajo vsi javni uslužbenci, razen tistih, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, v
enem letu po sklenitvi delovnega razmerja pred komisijo Centra
za izobraževanje v pravosodju (v nadaljnjem besedilu: izpitna
komisija) opraviti izpit iz poznavanja določil DPR.
163. člen
(1) Kandidate prijavi k izpitu državno pravobranilstvo.
(2) V odločbi, ki jo izda direktor Centra za izobraževanje
v pravosodju, se določijo dan, ura in kraj opravljanja izpita ter
sestava izpitne komisije. Odločba se pošlje kandidatu najmanj
15 dni pred dnem, določenim za opravljanje izpita.
164. člen
(1) Kandidat opravlja izpit pred izpitno komisijo, sestav
ljeno iz predsednika in člana.
(2) Sestavo komisije za posamezen izpitni rok določi z
odločbo direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed
predsednikov in članov komisij, imenovanih z odločbo ministra, pristojnega za pravosodje. Izpitno komisijo sestavljata
državni pravobranilec kot predsednik komisije in predstavnik
ministrstva, ki ima opravljen pravniški državni izpit, kot član
komisije. Predlog za imenovanje državnih pravobranilcev kot
predsednikov izpitne komisije poda generalni državni pravobranilec.
(3) Predsednik izpitne komisije mora skrbeti za pravilnost poteka izpita.
(4) Predsedniku izpitne komisije pripada nagrada za
delo v izpitni komisiji v višini 11,00 eurov za posameznega
kandidata, članu izpitne komisije pa v višini 8,25 eurov za
posameznega kandidata. Predsednik in član izpitne komisije
sta upravičena tudi do povračila potnih stroškov v zvezi z delom v komisiji, pri čemer se stroški kilometrine obračunavajo
v skladu s predpisi, ki urejajo višino povračil stroškov v zvezi
z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki veljajo za javne
uslužbence v višini kilometrine določene za povračilo stroškov
uporabe lastnega avtomobila v službene namene.
165. člen
(1) Zapisnikarja, ki vodi zapisnik o izpitu, imenuje direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed javnih uslužbencev ministrstva. Zapisnikar mora imeti najmanj srednjo
strokovno izobrazbo.
(2) Zapisnik vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime kandidata,
– datum in kraj rojstva kandidata,
– naziv oddelka državnega pravobranilstva, na katerem
je kandidat zaposlen,
– naziv delovnega mesta, na katerega je kandidat razporejen,
– sestavo izpitne komisije,
– datum opravljanja izpita,
– izpitna vprašanja in
– uspeh kandidata pri izpitu.
(3) Zapisnik podpišejo predsednik in član izpitne komisije
ter zapisnikar.
(4) Zapisnikarju pripada nagrada za vodenje zapisnika v
višini 8,25 eurov za posameznega kandidata in povračilo potnih
stroškov v zvezi z njegovim delom. Stroški kilometrine se obračunavajo v skladu s predpisi, ki urejajo višino povračil stroškov
v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki veljajo za
javne uslužbence v višini kilometrine določene za povračilo
stroškov uporabe lastnega avtomobila v službene namene.
166. člen
(1) Izpit se opravlja ustno in traja za posameznega kandidata največ dvajset minut.
(2) Vprašanja zastavljata kandidatom predsednik in član
izpitne komisije.
167. člen
(1) Izpitna komisija oceni uspeh kandidata z opisno oceno »je opravil« ali »ni opravil«.
(2) Uspeh kandidata razglasi predsednik izpitne komisije v navzočnosti člana izpitne komisije in kandidata takoj
po izpitu.
168. člen
(1) O uspešno opravljenem izpitu izda izpitna komisija
kandidatu potrdilo, in sicer takoj po izpitu.
(2) Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.
(3) Potrdilo o opravljenem izpitu se izda v dveh izvodih,
od katerih prejme enega kandidat, drugi pa ostane v spisu
Centra za izobraževanje v pravosodju.
169. člen
(1) Kandidat, ki izpita ni opravil uspešno, ga lahko ponavlja v roku, ki ga določi izpitna komisija, vendar ne prej kot v
dveh mesecih od datuma zadnjega opravljanja izpita.
(2) Za ponovno prijavo državno pravobranilstvo pošlje
novo prijavnico.
170. člen
(1) Če kandidat brez opravičljivega razloga določenega
dne ne pristopi k opravljanju izpita oziroma o odstopu pisno ne
obvesti Centra za izobraževanje v pravosodju najmanj tri dni
pred izpitnim rokom ali če odstopi, ko je že začel opravljati izpit,
se šteje, da ga ni opravil.
(2) Direktor Centra za izobraževanje v pravosodju kandidatu, ki iz opravičljivih razlogov določenega dne ne pristopi
k opravljanju izpita, ali kandidatu, ki iz opravičljivih razlogov
odstopi, ko je že začel opravljati izpit, na njegov pisni predlog
z obvestilom določi nov izpitni rok.
(3) Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti vložen najmanj tri delovne dni pred datumom izpita, če ga iz posebej
utemeljenih razlogov v tem roku ni mogoče vložiti, pa takoj, ko
razlogi prenehajo.
(4) Za opravičljive razloge se štejejo bolezen, odsotnost
zaradi starševskega dopusta, neodložljive in nenačrtovane
osebne ali službene obveznosti ter drugi nepredvidljivi dogodki,
ki kandidatu onemogočajo pristop k izpitu.
171. člen
(1) Stroški izpita bremenijo proračun.
(2) Če se kandidat brez opravičljivega razloga določenega
dne ne udeleži izpita ali brez opravičljivega razloga odstopi
med opravljanjem izpita, mora povrniti izpitne stroške na podlagi izdanega računa.
(3) Pri tretjem in vsakem nadaljnjem pristopu k izpitu mora
izpitne stroške povrniti kandidat na podlagi izdanega računa.
172. člen
(1) Center za izobraževanje v pravosodju vodi za vsakega
kandidata spis, ki vsebuje prijavo k izpitu, zapisnik o izpitu in
potrdilo o opravljenem izpitu.
(2) Potrdilo o opravljenem izpitu obsega:
– datum in kraj izvedbe izpita;
– osebno ime, datum in kraj rojstva kandidata;
– evidenčno številko potrdila;
– podpis predsednika izpitne komisije in žig Centra za
izobraževanje v pravosodju.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se vodijo v upravnih
spisih v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
2. Konkurenčna prepoved
173. člen
(1) Javni uslužbenci smejo poleg svojega dela opravljati
dejavnosti v gospodarskih družbah ali opravljati enaka oziroma
podobna dela, kot jih opravlja na svojem delovnem mestu, pri
drugem organu ali organizaciji le na podlagi pisnega dovoljenja
(2) Javni uslužbenci poleg svojega dela ne smejo opravljati dejavnosti, če:
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 545
– bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko
opravljanje dela;
– bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabili informacije,
do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso
javno dostopne;
– je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena
smejo javni uslužbenci opravljati samostojno znanstveno in
pedagoško delo, delo v kulturnih, umetniških, športnih, dobrodelnih in drugih podobnih društvih in organizacijah ter delo na
publicističnem področju.
XII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
174. člen
(1) Generalni državni pravobranilec izda navodila iz tretjega odstavka 4., tretjega odstavka 5., drugega odstavka 11., 17.,
drugega odstavka 49., prvega odstavka 90., drugega odstavka
93. in prvega odstavka 107. člena tega DPR v šestih mesecih
po uveljavitvi tega DPR.
(2) Generalni državni pravobranilec določi varnostno politiko in postopke ter vzpostavi sistem upravljanja z informacijsko
varnostjo iz prvega odstavka 89. člena tega DPR v enem letu
po uveljavitvi DPR.
175. člen
Letno poročilo o varnostnem poslovanju državnega pravobranilstva iz drugega odstavka 154. člena tega DPR se prvič
izdela do 15. februarja 2016 za preteklo koledarsko leto.
176. člen
Z dnem, ko začne veljati ta Državnopravobranilski red,
preneha veljati Državnopravobranilski red (Uradni list RS,
št. 90/02 in 57/11).
177. člen
Ta Državnopravobranilski red začne veljati petnajsti dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. DP-1-A01-324/2010
EVA 2013-2030-0086
dr. Boštjan Tratar l.r.
Generalni državni pravobranilec
Na podlagi določbe drugega odstavka 4. člena Zakona o
državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno
prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13) soglašam z Državnopravobranilskim redom.
Št. 007-675/2013
mag. Goran Klemenčič l.r.
Minister
za pravosodje
Stran
546 / Št. 8 / 6. 2. 2015
KLASIFIKACIJSKI NAČRT-PRILOGA 1
1
P
vpisnik
vse
trajno
pravdni vpisnik
2
PIZ
vpisnik
vse
trajno
vpisnik po ZPŠOIRSP
3
ST
vpisnik
vse
trajno
stečajni vpisnik
4
DZ
vpisnik
vse
trajno
denacionalizacijski vpisnik
opis dok.gradiva
zadeve v predhodnih postopkih po 14.čl.ZDPra, zadeve pred sodišči,
kjer RS nastopa kot tožeča ali tožena stranka
zadeve po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz
registra stalnega prebivalstva
predlogi za uvedbo insolvenčnih postopkov in prijava terjatev v
insolvenčne postopke
zadeve v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in postopki vračila
zaplenjenega premoženja
5
N
vpisnik
vse
trajno
nepravdni vpisnik
zadeve v zvezi z zapuščinskimi postopki, zemljiškoknjižne zadeve,
postopki določitev odškodnin, razdružitev solastnine in ureditev meje
6
7
8
9
10
I
Razl
M1
M2
U
vpisnik
vpisnik
vpisnik
vpisnik
vpisnik
vse
vse
vse
LJ.
vse
trajno
trajno
trajno
trajno
trajno
izvršilni vpinik
vpisnik razlastitve
vpisnik za pravna mnenja
vpisnik za pravna mnenja
upravni vpisnik
zap.št. klas.znak
vrsta zbirke OE
rok hrambe
opis klas. znaka
zadeve v zvezi z izvršilnimi postopki in zavarovanji terjatev
zadeve z razlastitvenimi postopki
zadeve za pravna mnenja o pravni veljavnosti pogodb
razna pravna mnenja strankam Državnega pravobranilstva
zadeve po zakonih ZUP, ZUVza, ZRPJN, ZVPP in ZUS
zadeve ki se obravnavajo pred mednarodnimi sodišči: Sodiščem
Evropske unije, Splošnim sodiščem Evropske unije, EFTE, ...
zadeve, ki se obravnavajo pred Evropskim sodiščem za človekove
pravice
zadeve po 539. čl. ZKP
zadeve po 214. čl. ZP
zadeve po ZVPSBNO
zadeve v zvezi z vračanjem vlaganj v telekomunikacijske naprave
zadeve v katerih se nahajajo dokumenti z oznakami po Zakonu o tajnih
podatkih, razen z oznako iterno
gradivo, ki se nanaša na pravobranilce in javne uslužbence Državnega
pravobranilstva
zadeve pravobranilske uprave iz pristojnosti Urada generalnega
državnega pravobranilca
11
EU
vpisnik
LJ.
trajno
evropski vpisnik
12
13
14
15
16
ESČP
PK
PP
PRR
Nt
vpisnik
vpisnik
vpisnik
vpisnik
vpisnik
LJ.
LJ.
LJ.
vse
vse
trajno
trajno
trajno
trajno
trajno
ESČP vpisnik
predhodni postopki po ZKP
predhodni postopki po ZP
vpisnik razumni rok
vpisnik telekomunikacij
17
Zaup
vpisnik
LJ.
trajno
vpisnik za zaupne zadeve
18
Pers
vpisnik
LJ.
trajno
vpisnik personalne zadeve
19
DP 1
vpisnik
LJ.
trajno
DP1-urad
20
DP2
vpisnik
LJ.
21
DP3
vpisnik
LJ.
22
23
DP4
DP5
vpisnik
vpisnik
LJ.
LJ.
24
DP6
vpisnik
LJ.
25
26
27
28
29
30
31
32
Dp-razno
IPS
"EVHL"
Esre
EvH
Este
Udeležbe
DkPp
vpisnik
evidenca
evidenca
evidenca
evidenca
evidenca
evidenca
evidenca
vse
vse
vse
vse
vse
vse
vse
vse
33
ImNšstr
imenik
skupno
34
ImnNaspstr imenik
skupno
35
SezZapDP
seznam
skupno
36
SezSod
seznam
skupno
37
SezOdv
seznam
skupno
38
SezIzv
seznam
skupno
39
SezCen
seznam
skupno
40
SezTol
seznam
skupno
41
SezIzvrš
seznam
skupno
42
SezStUp
seznam
skupno
43
SezTožil
seznam
skupno
zadeve pravobranilske uprave iz pristojnosti Generalnega sekretariata
zadeve pravobranilske uprave iz pristojnosti finančno računovodske
službe
trajno
DP3-računovodstvo
zadeve pravobranilske uprave iz pristojnosti Službe za organizacijo in
kadre
trajno
DP4-kadrovska
zadeve pravobranilske uprave iz pristojnosti Službe za informatiko
trajno
DP5-informatika
zadeve pravobranilske uprave iz pristojnosti Službe za pravobranilsko
upravo
trajno
DP6-pravobranilska uprava
zadeve, ki se obravnavajo na Državnem pravobranilstvu in ne spadajo v
noben drug vpisnik
trajno
vpisnik razno
evidenca zanimivih odločb
5 let
evidenca zanimivih odločb
evidenca hrambe listin
5 let
evidenca hrambe listin
evidenca rezervacij sredstev
5 let
evidenca rezervacij sredstev
evidenca predmetov
5 let
evidenca predmetov
evidenca insolvenčnih postopkov
5 let
evidenca insolvenčnih postopkov
evidenca rokov in narokov
5 let
evidenca rokov in narokov
dežurna knjiga
5 let
dežurna knjiga
imenik strank, ki jih zastopa Državno pravobranilstvo RS (državnih
dokler se hrani spis, s katerim
je zapis povezan
imenik naših strank - subjektov po ZDPra organov)
imenik nasprotnih strank, ki nastopajo v EMŠO, datum rojstva, spol, ime, priimek, državljanstvo, stalni naslov
sodnih in upravnih postopkih in so začasni naslov, naslov za vročanje, datum začetka insolvenčnega
je zapis povezan
povezani s spisi v posameznih vpisnikih postopka, vrsta insolvenčnega postopka, številka TRR računa
dokler se hrani spis, s katerim seznam
zaposlenih
na
Državnem
je zapis povezan
pravobranilstvu
ime, priimek, funkcija ali delovno mesto, elektronski naslov
je zapis povezan
seznam sodnikov, ki sodijo v zadevah
ime, priimek,
je zapis povezan
ime, priimek, naslov
seznam odvetnikov
je zapis povezan
seznam izvedencev
je zapis povezan
seznam cenilcev
je zapis povezan
seznam tolmačev
je zapis povezan
seznam izvršiteljev
je zapis povezan
seznam stečajnih upraviteljev
je zapis povezan
ime, priimek
seznam tožilcev
trajno
DP2-generalni sekretariat
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 547
OBČINE
BRASLOVČE
231.
72
Odlok o proračunu Občine Braslovče za leto
2015
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl US, 76/08, 100/08 – odl.
US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl. US in 40/12
– ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS,
št. 11/11 – UPB4 in 110/11 – ZDIU12) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine
Braslovče na 4. redni seji dne 28. 1. 2015 sprejel
73
1. člen
A.
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I.
SKUPAJ PRIHODKI
(70+71+72+73+74+78)
5.536.893
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
3.785.644
DAVČNI PRIHODKI
(700+703+704+706)
3.337.006
700 Davki na dohodek in dobiček
2.981.006
70
703 Davki na premoženje
704 Domači davki na blago in storitve
706 Drugi davki
71
0
TRANSFERNI PRIHODKI (740)
1.538.317
740 Transferni prihodki iz drugih
javnofinančnih institucij
185.936
40
TEKOČI ODHODKI
(400+401+402+403+409)
1.240.392
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim
401 Prispevki delodajalcev za socialno
varnost
402 Izdatki za blago in storitve
24.330
409 Rezerve
65.000
TEKOČI TRANSFERI
(410+411+412+413+414)
1.450.856
25.237
411 Transferi posameznikom
in gospodinjstvom
1.010.185
412 Transferi neprofitnim org.
in ustanovam
150.884
413 Drugi tekoči domači transferi
264.550
414 Tekoči transferi v tujino
43
42.200
822.562
403 Plačila domačih obresti
410 Subvencije
42
286.300
0
INVESTICIJSKI ODHODKI (420)
3.415.389
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
3.415.389
INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)
87.200
431 Investicijski transferi pravnim
in fizičnim osebam, ki niso proračunski
upor.
61.500
432 Investicijski transferi proračunskim
uporabnikom
25.700
III.
PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.)
131.090
B.
RAČUN FINANČNIH TERJATEV
IN NALOŽB
75
IV. PREJETA VRAČILA DANIH
POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH
DELEŽEV (750+751+752)
0
750 Prejeta vračila danih posojil
0
751 Prodaja kapitalskih deležev
0
752 Kupnine iz naslova privatizacije
0
0
448.638
710 Udeležba na dobičku in dohodki
od premoženja
192.588
711 Takse in pristojbine
4.000
712 Denarne kazni
3.200
714 Drugi nedavčni prihodki
15.000
224.910
NEDAVČNI PRIHODKI
(710+711+712+713+714)
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev
730 Prejete donacije iz domačih virov
6.193.837
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
BESEDILO
15.000
1.352.381
41
v eurih
Proračun
leta 2015
197.932
PREJETE DONACIJE (730+731)
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
Skupina/
Podskupina
Kontov
0
II.
S tem odlokom se za Občino Braslovče za leto 2015
določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg
zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni
občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. člen
721 Prihodki od prodaje zalog
741 Prejeta sredstva iz državnega
proračuna iz sredstev proračuna EU
(vsebina odloka)
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA
IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
0
731 Prejete donacije iz tujine
74
197.932
720 Prihodki od prodaje osnovnih
sredstev
722 Prihodki od prodaje zemljišč
in neopredmetenih dolgoročnih sredstev
ODLOK
o proračunu Občine Braslovče za leto 2015
1. SPLOŠNA DOLOČBA
KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)
10.000
238.850
44
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE
KAPITALSKIH DELEŽEV
(440+441+442+443)
–656.944
Stran
548 / Št. 8 / 6. 2. 2015
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske
porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan do
višine 40%.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu
o veljavnem proračunu za leto 2015 in o njegovi realizaciji.
440 Dana posojila
441 Povečanje kapitalskih deležev
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova
privatizacije
443 Povečanje namenskega
premoženja v javnih skladih in drugih
osebah j. p.
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA
IN SPREMEMBE KAPITALSKIH
DELEŽEV (IV.-V.)
0
C.
RAČUN FINANCIRANJA
50
VII. ZADOLŽEVANJE (500)
500.000
500 Domače zadolževanje
500.000
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)
143.008
550 Odplačila domačega dolga
143.008
IX.
POVEČANJE (ZMANJŠANJE)
SREDSTEV NA RAČUNIH
(I.+IV.+VII.-II.-V-VIII.)
–299.952
X.
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
356.992
XI.
NETO FINANCIRANJE
(VI.+VII.-VIII.-IX.)
656.944
XII.
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA
55
9009 Splošni sklad za drugo (ocena)
300.000
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in
podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov
občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske
postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s
predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk
– podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu
odloku in se objavita na spletnih straneh Občine Braslovče.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
3. člen
(izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke –
podkonta.
4. člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi
naslednji prihodki: pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,
požarna taksa, prispevek za priključitev na javni vodovodni
sistem, prispevek za priključitev na javni kanalizacijski sistem
in druge predpisane namenske dajatve.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu
ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih
prejemkov in izdatkov poveča obseg proračuna.
Pravice porabe sredstev, ki so izkazane na proračunskih
postavkah za usklajevanje plačnih nesorazmerij, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
5. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
6. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti
v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno
naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt
razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na
proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske
odhodke in investicijske transfere ne sme presegat 70% pravic
porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in
storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen
če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma
lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje
obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih
storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje
neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega
člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7. člen
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so
uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim
načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se
projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi
vrednosti veljavnih projektov do 20% izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v
primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako
določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu
razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov
v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti
projektov nad 20% izhodiščne vrednosti projektov.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto,
zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto,
neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30
dneh po uveljavitvi proračuna.
Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proračunskih
virov v veljavnem načrtu razvojnih programov za prihodnja leta
znotraj podprograma sprejetega načrta razvojnih programov za
posamezno leto.
8. člen
(proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1. poračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.
V proračunsko rezervo občine se v letu 2015 izloči
50.000,00 EUR, oziroma največ do 1,5% prejemkov proračuna. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave
odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 549
drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnim poročilom obvešča občinski svet ob polletnem poročilu in na koncu
leta z zaključnim računom.
Med odhodki proračuna so planirana sredstva za splošno
proračunsko rezervacijo v višini 15.000,00 EUR. Sredstva splošne proračunske rezervacije so planirana za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za
namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena
sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni
bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.
108/09, 57/12, 109/12) in mnenj nosilcev urejanja prostora ter
na podlagi 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS,
št. 69/12) na 4. redni seji dne 28. 1. 2015 sprejel
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE
STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
(pravna podlaga)
9. člen
(odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF,
lahko župan v letu 2015 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do
občine, in sicer največ do skupne višine 300,00 EUR.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega
dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh
eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah prostorskega reda
Občine Braslovče (US)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve
prostorskega reda Občine Braslovče (US) – v nadaljevanju:
SD-PRO, ki ga je pod številko projekta 103-2013, izdelalo
podjetje URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo SD-PRO je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09,
57/12, 109/12; v nadaljevanju: ZPNačrt). Na podlagi 97. člena
ZPNačrt se prostorski red občine, ki je bil uveljavljen na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02,
8/03 – popravek; v nadaljevanju: ZUreP-1), šteje za občinski
prostorski načrt po ZPNačrt in se spreminja in dopolnjuje po
postopku, kot ga zanj določa ZPNačrt.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE
IN JAVNEGA SEKTORJA
10. člen
2. člen
(predmet SD-PRO)
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu
finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2015 lahko zadolži do višine
500.000,00 eurov.
Pravne osebe javnega sektorja na ravni Občine Braslovče
(javni zavodi, javna podjetja in javni skladi, katerih ustanoviteljica je občina), se v letu 2015 ne smejo zadolževati, prav tako
Občina Braslovče v letu 2015 ne bo izdajala poroštev.
Občina Braslovče je na podlagi ZUreP-1 v letu 2008
sprejela Odlok o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni
list RS, št. 16/08, 46/11; v nadaljevanju: PRO), ki je bil v določenih delih odpravljen z odločbo št. U-I-151/11-21 z dne 5. 7.
2012 Ustavnega sodišča RS. Zaradi te odprave se v Občini
Braslovče nahajajo posamezna območja, navedena v 3. členu
tega odloka, za katera se sprejmejo te SD-PRO, ki za območja
iz 3. člena tega odloka določajo območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje, območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN)
in druga določila.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(območje SD-PRO)
11. člen
(1) Območja SD-PRO so podana v tabeli 1, v kateri je
navedeno:
– številka območja,
– lega območja na listu TTN5,
– parcelna številka in katastrska občina (k.o.)
tabela 1
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
(začasno financiranje v letu 2016)
V obdobju začasnega financiranja Občine Braslovče v
letu 2016, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja
ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
3. člen
12. člen
Št. obm.
List TTN
Parcelna št., k.o.
(uveljavitev odloka)
6
G25-23
parc. št. 1397, k.o. Latkova vas
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
26
G25-23
parc. št. 851/4, k.o. Grajska vas
27
G25-23
28
G25-23
57
G25-23
parc. št. 850, 851/1,
k.o. Grajska vas
63
G25-13
parc. št. 538/244,
k.o. Spodnje Gorče
65
G25-12
parc. št. 182, k.o. Spodnje Gorče
82
G25-2
parc. št. 371/1, k.o. Male Braslovče
85
G25-12
93
G25-23
parc. št. 849/1, 850,
k.o. Grajska vas
122
G25-23
parc. št. 452/1, 452/3, k.o. Orla vas
Št. 410/1/2015
Braslovče, dne 28. januarja 2015
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r.
232.
Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskega reda Občine Braslovče (US)
Občinski svet Občine Braslovče je na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07,
Stran
550 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Št. obm.
List TTN
Parcelna št., k.o.
Št. obm.
List TTN
126
G25-13
parc. št. 455, k.o. Trnava
285
G25-2
parc. št. 469/102, k.o. Letuš
131
G25-13
parc. št. 538/149, 538/429,
k.o. Spodnje Gorče
288
G25-23
134
G25-13
parc. št. 52/21, 52/22, k.o. Orla vas
143
G25-22
parc. št. 340/1, 8/2, k.o. Gomilsko
156
G25-13
parc. št. 443/2,
k.o. Spodnje Gorče
165
G25-23
parc. št. 451, k.o. Orla vas
169
G25-23
parc. št. 450/1, 450/3,
k.o. Orla vas
171
G25-22
parc. št. 235, 236, 237, 767, 90/3,
k.o. Gomilsko
parc. št. 192/1, 194/1, 195/1, 197/1,
198/1, 201/1, 202/1, 220/2, 222,
223/1, 223/2, 224/1, 224/2, 225,
226, 227, 228, 229, 230, 231/2,
232/2, 233/1, 234/2, 235/2, 236/1,
236/2, 237, 238, 239, 240, 247,
248, 249, 398, 399, 400, 401,
402/1, 402/2, 403, 404, 405, 406,
407, 408, 409/2, 411, 412/2, 413/2,
414/2, 415/2, 417, 418/2, 419/2,
420/3, 420/4, 423/2,
k.o. Orla vas
300
G25-2
parc. št. 592, k.o. Male Braslovče
196
G25-2
parc. št. 1400/34, 1400/39,
k.o. Podvrh
302
G25-13
parc. št. 295/1, k.o. Orla vas
202
G25-13
parc. št. 538/42,
k.o. Spodnje Gorče
313
G25-13
317
G26-41
203
G25-13
parc.št. 579/1, 580,
k.o. Spodnje Gorče
parc. št. 926, 925/2, 1355,
k.o. Letuš
G25-13
205
G25-2 in
G25-1
parc.št. 95/117, 95/120, 95/122,
k.o. Male Braslovče
318 in
329
210
G25-1
parc. št. 1264, k.o. Podvrh
214
G25-13
parc. št. 22, 52/24, 52/25,
k.o. Orla vas
parc. št. *106, 546, 554, 555, 556,
561, 562, 563/1, 564/1, 564/3,
565/1, 566/1, 567/1, 568/1, 569,
570, 571/1, 572, 573/1, 573/2,
574/1, 574/2, 575, 577, 578, 579/1,
579/3, 580, 581/1, 582, 935/1,
941/2, k.o. Spodnje Gorče
252
G25-23
parc. št. *30, 887/1, 888/1,
k.o. Grajska vas
322
G25-12
parc. št. 803/2, 804, 805, 947,
k.o. Spodnje Gorče
259
G25-2
parc. št. 421, k.o. Male Braslovče
262 in
263
G25-12
parc. št. *15, 30, 33, 35, 36, 37, 38,
39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, *198,
k.o. Spodnje Gorče
263 in
262
G25-12
parc. št. 278, 280/2, 281/1,
k.o. Braslovče
266
G25-12
parc. št. *87/21, *140, 229, 230,
245, 246, 247, 248, 249, 252, 253,
254, 255, 256, 257, 259, 260, 261,
262, 263, 265, 266, 267, 268, 269,
270, 271, 273, 558/3, 716/1, 719,
730/2, 730/3, k.o. Braslovče
272
G25-11 in
G25-12
parc. št. *89, *93, *94, 13/1, 13/2,
14/1, 14/2, 1440/2, 15/1, 15/10,
15/2, 15/3, 15/4, 15/5, 15/6, 15/7,
15/8, 15/9, 663/2, 805/1, 805/10,
508/12, 805/12, 805/7, 805/8,
805/9, 806, 807, 808, 809, 810,
811/1, 811/2, 812/1, 812/2, 812/3,
813/1, 813/2, 813/3, 813/4, 813/5,
814, 815, 816, 817, 818/1, 818/2,
819/1, 819/2, 820/1, 820/2, 820/3,
820/4, 820/5, 821, 822, 837/2,
837/3, 837/4, 838, 841/2, 841/3,
k.o. Podvrh
275
G25-2
parc. št. 564, 565, 566/1, 566/2,
566/3, 567, 568, 569, 570, 574/22,
574/23, 574/24, 574/25, 574/26,
574/27, 574/28, 574/29, 574/52,
574/53, 574/55, 574/57, 653/1,
k.o. Male Braslovče
277
G25-23
parc. št. 180, 181, 182/1, 184/2,
185/1, 186, 187, 188, 189, 190,
191/3, 193/3, 1110/69, 1122/2,
1122/3, 1123/1, 1123/7,
k.o. Trnava
Parcelna št., k.o.
343
G25-2
parc. št. 469/319, k.o. Letuš
345/a
G25-2
parc. št. *172, *223, 469/146,
469/160, 469/161, 469/163,
469/164, 469/165, 469/166,
469/167, 469/170, 469/171,
469/172, 469/173, 469/174,
469/175, 469/176, 469/177,
469/219, 469/244, 469/279,
469/280, 469/283, 469/284,
469/286, 469/287, 469/337,
469/341, 469/348, 469/349,
469/350, 469/351, 469/356,
469/357, 469/358, 469/359,
469/364, 469/365, k.o. Letuš
345/b
G25-2
parc. št. 469/191, 469/338,
469/360, 469/361, 469/362,
k.o. Letuš
(2) Območje SD-PRO je tudi območje z oznako ZAM1, list
TTN G25-2, parc. št. *47, *87, 354/2, 354/3, 357, 358/1, 358/2,
359/1, 359/2, 360, 365, 366, 367/1, 367/2, 368/1, 368/3, 369/1,
369/2, 377, 378/1, 378/2, 378/3, 378/4, 380/1, 380/2, 381,
386, 387, 388, 389, 395, 396/1, 396/3, 407, 408, 413/1, 413/2,
414/1, 414/2, 414/3, 443, 444, 449/11, 449/141, 449/144,
449/17, 449/170, 449/177, 449/30, 449/37, 449/62, 449/65,
449/7, 449/70, 449/71, 449/72, 449/74, 449/76, 449/8, 449/84,
651, 653/1, k.o. Male Braslovče.
(3) V primeru odstopanja med zemljiškimi parcelami, navedenimi v tekstualnem delu, in zemljiškimi parcelami, prikazanimi v grafičnem delu, se šteje, da območja SD-PRO zajemajo
zemljiške parcele kot so prikazane v grafičnem delu.
(4) V primeru, da so v tekstualnem delu napačno navedene parcelne številke (bodisi zaradi naknadnih parcelacij, zaradi
napak, nastalih pri prenosu navedb parcel iz odločbe US, kjer
obstajajo možnosti tehničnih napak ali pomanjkljivih navedb
parcel ali zaradi nejasnosti, kadar posamezne parcele znotraj
območij razveljavitve z odločbo US niso bile razveljavljene in
podobno), se šteje, da območja SD-PRO zajemajo zemljiške
parcele kot so prikazane v grafičnem delu.
4. člen
(strokovne podlage in drugi podatki)
(1) Pri pripravi SD-PRO so upoštevane vse strokovne
podlage, ki so bile izdelane že v postopku priprave PRO leta
2008, ter dodatne strokoven podlage, in sicer:
– Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja
in prostorski red Občine Braslovče Urbanisti Gorazd Furman
Oman s.p., Celje, št. proj. 05-14, 05-13, datum: julij, 2005 –
september, 2006
– Strokovne podlage za gospodarsko cono Trnava –
vzhod v Občini Braslovče Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p.,
Celje, št. proj. 05-13, datum: 19. 6. 2007
– Posebne strokovne podlage za območje pobud v postopku priprave SPRO in PRO Braslovče z interno št. iz občinske evidence 275, 318 in 329, 260 in 277 in 337, 324 in 326,
4 in 5 in 331, 6, 122 in 165 in 169 Urbanisti Gorazd Furman
Oman s.p., Celje, št. proj. 05-13, 05-14, datum: 24. 8. 2007
– Strokovne podlage za golf igrišče v Občini Braslovče za
potrebe izdelave SPRO in PRO Arhitektura d.o.o., Ljubljana,
datum: september 2006
– posebne strokovne podlage s področja kmetijstva
obrazci
– podatki o zemljiščih za gradnjo stavb na podlagi Pravilnika o določanju zemljišč za gradnjo stavb Uradni list RS,
št. 66/13.
(2) SD-PRO so izdelane na podlagi naslednjih digitalnih
podatkov:
– digitalni podatki grafičnih načrtov Prostorskega reda
Občine Braslovče Uradni list RS, št. 16/08
– podatkov za prikaz stanja prostora za Občino Braslovče,
vir: Ministrstvo za okolje in prostor, september 2008
– dejanske rabe, vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,
1. 3. 2013 v nadaljevanju: dejanska raba.
5. člen
(vsebina prostorskega akta)
(1) SD-PRO so sestavljene iz tekstualnega dela odloka in
grafičnega dela ter prilog.
(2) Tekstualni del SD-PRO je sestavljen iz naslednje vsebine:
– uvodne določbe,
– izvedbeni del,
– končne določbe.
Št.
bine:
8 / 6. 2. 2015 / Stran 551
(3) Grafični del SD-PRO je sestavljen iz naslednje vse– grafični načrti, M 1:5.000.
(4) Priloge OPN so naslednje:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev,
– povzetek za javnost.
II. IZVEDBENI DEL
6. člen
(splošne določbe)
SD-PRO določajo novo namensko rabo za območja iz
3. člena tega odloka. Nova namenska raba se prikaže na
grafičnih načrtih.
7. člen
(prostorske enote)
(1) Posamezna območja iz 3. člena tega odloka se nahajajo znotraj prostorskih enot PE, določenih v grafičnem delu
SD-PRO.
(2) Za območja iz 3. člena tega odloka veljajo tisti pogoji
in merila ter ukrepi za načrtovanje v prostoru in pripravo OPPN
ter pogoji za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja
graditev objektov, ki so predpisani za tisto prostorsko enoto PE
v PRO, v kateri se nahaja posamezno območje, razen če niso
s tem odlokom podrobneje ali drugače določeni.
(3) Prostorska enota PE 24: Gospodarska cona Trnava
– vzhod se ureja po določbah, ki veljajo za prostorsko enoto
PE 28: odprt prostor funkcionalne enote »Spodnja Savinjska
dolina«.
8. člen
(območja namenske rabe prostora)
(1) Za posamezna območja iz 3. člena tega odloka so
določena območja osnovne (ONR) in podrobnejše (PNR) namenske rabe prostora, navedena v tabeli 2 in tabeli 3. Območja
osnovne namenske rabe so določena glede na fizične lastnosti
prostora, predvideno rabo in na podlagi pretežne rabe prostora.
tabela 2
Št. obm.
6
26
27
28
57
63
65
List TTN
G25-23
G25-23
G25-23
G25-23
G25-23
G25-13
G25-12
82
85
93
122
G25-2
G25-12
G25-23
G25-23
ONR
PNR
opomba
M
MP
K
K1
ukine se območje predvidenega OPPN, PA23
K
K1
K
K1
K
K1
M
MO
območje je razdeljeno na podobmočja a, b, c, d
S
SC
65/a
S
SC
65/b
S
SC
65/c
K
K1
65/d
S
SS
K
K1
K
K1
območje je razdeljeno na podobmočja a, b, c
P
PO
122/a
K
K1
122/b
K
K1
122/c
Stran
552 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Št. obm.
List TTN
ONR
PNR
126
G25-13
K
K1
131
G25-13
M
MO
134
G25-13
S
SC
143
G25-22
K
K1
156
G25-13
M
MO
165
G25-23
K
K1
169
G25-23
K
K1
171
G25-22
opomba
območje je razdeljeno na podobmočji a, b
S
SS
171/a
K
K1
171/b
196
G25-2
S
SC
202
G25-13
M
MO
203
G25-13
M
MO
205
G25-2 in G25-1
S
SC
210
G25-1
S
SC
214
G25-13
S
SC
252
G25-23
S
SS
259
G25-2
S
SS
262 in 263
G25-12
D
S
DS
SS
263 in 262
G25-12
D
S
DS
SS
266
G25-12
K
K1
zmanjša se območje predvidenega OPPN, PA10
272
G25-11 in G25-12
K
G
K1
G
275
G25-2
K
K1
277
G25-23
M
MP
285
G25-2
S
SS
območje se ureja z OPPN
288
G25-23
K
K1
ukine se območje predvidenega OPPN, PA25; PE24 se ureja z
določbami za PE28
300
G25-2
S
SS
302
G25-13
S
SS
313
G25-13
S
SK
317
G26-41
K
K2
318 in 329
G25-13
K
K1
322
G25-12
K
K1
343
G25-2
S
SS
345/a
G25-2
345/b
G25-2
ukine se območje predvidenega OPPN, PA27 za območje 329
območje je razdeljeno na podobmočja a1 – a5
K
K1
345/a1
K
K2
345/a2
S
SS
345/a3; območje se ureja z OPPN
S
SS
S
SS
S
SS
Št.
tabela 3
Št. obm.
List TTN
ONR
PNR
ZAM1
G25-2
K
K1
(2) Pomen kratic v stolpcih OPN in PNR tabel 2 in 3 je
naslednji:
– S: območja stanovanj
– SB: stanovanjske površine za posebne namene
– SC: čiste stanovanjske površine
– SK: stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi
– SS: splošne stanovanjske površine
– M: mešana območja
– MO: osrednje površine
– MP: mešane površine
– B: posebna območja
– BT: površine za turizem
– D: območja družbene infrastrukture
– DS: površine za šport
– P: območja prometne infrastrukture
– PO: ostale prometne površine
– G: območja gozdov / gozd
– K: območja kmetijskih zemljišč
– K1: površine najboljših kmetijskih zemljišč
– K2: površine drugih kmetijskih zemljišč
(3) Stavbna zemljišča so zazidljiva le pod pogoji tega
odloka ter določil PRO in ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih
določajo varstveni režimi na stavbnih zemljiščih.
9. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
1. Javni potniški promet in trajnostna mobilnost
Zagotavlja se fizična integracija prometnih podsistemov,
sklenjena mreža pločnikov in koledarskih stez, omogoči se
varno pešačenje in kolesarjenje. Nova postajališča JPP se
umešča čim bližje velikim generatorjem prometa in v naseljih
oziroma delih naselij, ki postajališč JPP še nimajo urejenih.
Zagotavlja se ustrezno število parkirnih mest.
2. Avtoceste in posegi v varovalni pas avtocest
(1) Na območju Občine Braslovče poteka avtocesta v
nadaljevanju: AC A1, odsek Arja vas–Šentrupert–Vransko
Lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem,
Uradni list RS, št. 26/94, 45/95 – spr./dop., 36/00 – spr./dop.
Za AC bazo.
(2) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati navedeno
obstoječo AC, njene spremljajoče objekte in prometnice ter
vgrajene infrastrukturne vode.
(3) Vse posege v varovalni pas AC, ki meri 40 m od roba
cestnega sveta na vsako stran, je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS, d.d.
(4) Posegi v varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z
njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste
in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja
prometa ter varovanja njenega videza.
(5) Pri nadaljnjih posegih in načrtovanju je v Občini Braslovče potrebno upoštevati širitev AC za en vozni pas, to je min.
7 m od roba cestnega sveta obojestransko.
(6) V varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel,
napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno
obveščanje in oglaševanje.
(7) Meteorna voda z objektov in pripadajočih površin ne
sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje AC in njenega
cestnega sveta.
(8) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
(9) Zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena
ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih
spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi.
(10) V varovalnem pasu AC je treba načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem
8 / 6. 2. 2015 / Stran 553
pasu naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil
vpliv ceste lahko moteč obremenitev s hrupom.
(11) Potrebno je upoštevati določila predpisov s področja
varstva pred hrupom, ki določajo mejne vrednosti obremenitve
s hrupom glede na rabo prostora in obremenitve s hrupom. Ob
AC se načrtuje raba prostora tako, da se upošteva načrtovane
obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa
v dolgoročnem dvajsetletnem planskem obdobju; na podlagi
ocene obremenjenosti s hrupom se po potrebi zagotovi ustrezne omilitvene ukrepe, s katerimi se zagotovi, da obremenitve
ne bodo presegale predpisanih mejnih vrednosti.
(12) DARS d.d. ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva
pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja
spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi prah, vibracije ipd., ki so ali bodo posledica
obratovanja AC, glede na že izvedene oziroma načrtovane
ukrepe zaščite v sklopu izgradnje AC. Izvedba vseh ukrepov za
zaščito pred hrupom je obveznost investitorjev novih posegov
oziroma lokalne skupnosti.
(13) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati
vso veljavno zakonodajo in predpise s področja prostorskega
načrtovanja, gradnje cest, prometa in varstva okolja.
3. Energetska infrastruktura in posegi v varovalni pas
elektroenergetskih vodov
3A) visokonapetostni daljnovodi
(1) Preko Občine Braslovče potekajo naslednji varovalni
pasovi obstoječih ali predvidenih DV:
– Obstoječi DV 400 kV Beričevo–Podlog,
– Obstoječi DV 220 kV Beričevo–Podlog, za katerega je
predviden prehod na napetostni nivo 2x400 kV,
– Obstoječi DV 110 kV Podlog–Mozirje,
– Predvideni DV 2x400 kV Beričevo–Podlog.
(2) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.
(3) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati širine
varovalnega pasu elektroenergetskih vodov in objektov tega
omrežja, ki znaša za napetostni nivo 400 kV in 220 kV: 80 m
40 m levo in 40 m desno od osi DV oziroma 40 m od zunanje
ograje razdelilne ali transformatorske postaje ter za napetostni nivo 110 kV: 30 m 15 m levo in 15 m desno od osi DV
oziroma 15 m od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje.
(4) Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati zakonodajo oziroma pravilnik, ki določa pogoje in omejitve gradenj,
uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, na podlagi katerega
so določene vrste objektov v varovalnem pasu obstoječih in
predvidenih daljnovodov prepovedane.
(5) Območje 313 (parc. št. 647, k.o. Spodnje Gorče) posega v varovalni pas predvidenega DV 2x400 kV Beričevo–Podlog, zato so na tem območju dovoljeni posegi, ki so dopustni
znotraj varovalnih pasov energetske infrastrukture skladno z
zakonodajo in pod pogoji pristojnega soglasodajalca.
(6) Za vsako gradnjo objekta v koridorjih obstoječih in
predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam ELES-a.
(7) Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonodajo oziroma
pravilnik, ki določa ukrepe varstva pri delu pred nevarnostjo
električnega toka pri uporabi sredstev za delo ter na podlagi
tega predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali
drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetostni nivo
400 kV na manj kot 5 m, za napetostni nivo 220 kV na manj kot
4 m in za napetostni nivo 110 kV na manj kot 3 m. Investitor
je zadolžen, da poskrbi za upoštevanje pravil za varno delo v
bližini elektroenergetskih naprav.
(8) Pri projektiranju je potrebno upoštevati potek ozemljitev, ki so položne v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov. Vsa dela morajo biti speljana tako, da se ne poškoduje ozemljitev daljnovodnih stebrov. V primeru poškodbe
ozemljitvenega sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo
v prisotnosti predstavnika ELES-a.
Stran
554 / Št. 8 / 6. 2. 2015
3B) ostali daljnovodi
(1) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati varovalne
pasove obstoječih in predvidenih daljnovodov 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami TP 20/0,4 kV kot omejitvene faktorje. Isto je potrebno upoštevati v smislu 10 m varovalnih
pasov na vsako stran osi daljnovodov in pripadajočih TP.
(2) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati
REDOS 2035 – Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega
podjetja Elektro Celje, d.d.: Zgornje Savinjska in Šaleška dolina, št. študije 1852/3, izdelana 2008 ter zakonodajo s področja
prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za
katera bodo izdelani občinski podrobni prostorski načrti, je
potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij,
tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo. Za navedena območja je nosilce urejanja prostora tudi
Elektro Celje, d.d.
(4) Planiranje in izgradnja novih TP s pripadajočim SN in
NN omrežjem bo odvisna od predvidenih obremenitev na posameznih področjih. Nove TP bo možno graditi kot samostojne
objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Za potrebe območij, na katerih bo potrebna večja priključna
moč, je potrebno pridobiti raziskavo o možnosti napajanja z
električno energijo.
(5) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati zakonodajo s
področja elektromagnetnega sevanja in hrupa.
(6) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene
objekte je potrebno od Elektra Celje, d.d. pridobiti projektne
pogoje in soglasja k projektu, po izdaji gradbenega dovoljenja
in pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje pa soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
4. Varstvo kulturne dediščine
(1) Na območju 252 (parc. št. *30, 887/1, 888/1, k.o. Grajska vas) je gradna možna pod naslednjimi pogoji:
– novi stanovanjski objekti morajo biti locirani v neposredni bližini glavne komunikacije, ob obstoječih stavbah; tako
se ohranja tradicionalni vzorec pozidave in kvalitetne vedute,
– novi objekti morajo imeti tradicionalne podolgovate
mase,
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, krite z opečno
kritino,
– oblikovanje zunanjščine mora slediti tradicija gradnje
v vasi,
– vse zunanje ureditve se morajo skladati z značilnimi
elementi kulturne krajine,
– za kakršnekoli posege v varovanem območju je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje.
(2) Na delu območja 277 (parc. št. 193/3, k.o. Trnava), ki
se nahaja v varovanem arheološkem območju, gradnja objektov ni mogoča.
(3) Do uveljavitev varstvenih območij dediščine je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne
dediščine za območje Občine Braslovče ZVKD OE Celje, ki
se hranijo na sedežu Občine Braslovče in Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, OE Celje.
5. Ohranjanje narave
(1) Kakršnihkoli posegov in dejavnosti na območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili
trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.
(2) Na podlagi zakona s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistema varstva naravnih vrednot je potrebno za
posege na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja
ohranjanja narave poseben status, pridobiti naravovarstvene
pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda za to področje
pristojno ministrstvo.
(3) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne
ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na narav-
ni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za
izvedbo posega ali opravljane dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski ali podzemeljski geomorfološki in hidrološki naravni vrednosti izvajajo v obsegu in na način, da se ne
uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma
v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo
druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti
naravne vrednote,
– na ekosistemski naravni vrednosti izvajajo tako, da se
ne spremenijo kvalitete ekostistema ter naravni procesi v njem
do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(4) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna
varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje
pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst,
njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij rastlinskih in
živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta
z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju
posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu z navedenim,
se izvedejo vsi možni tehnični ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(5) Na območjih Natura 2000 se pri izvajanju posegov in
dejavnosti, ki so načrtovani v skladu z varstvenimi usmeritvami
za posebna varstvena območja, izvedejo vsi možni tehnični in
drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in
živali ter njihove habitate čim manjši.
(6) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in
rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje
dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji,
ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času
razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje,
naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(7) Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin
tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(8) Posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na
pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr.
drstišča, gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki
pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
(9) Na območju 343 (parc. št. 469/319, k.o. Letuš) je
potrebno upoštevati naslednje varstvene pogoje, usmeritve in
priporočila:
– nepozidan naj ostane čim širši pas zemljišča ob vodotoku, oziroma gradnja objektov naj se načrtuje v taki oddaljenosti
od vodotoka, da za njihovo varnost ne bo potrebno izvesti
kakršnihkoli del na brežini ali v strugi potoka (nasipi, oporni
zidovi ipd.),
– gradnja novih objektov naj se načrtuje v odmiku od roba
obvodne drevnine vsaj za eno višino odraslega drevesa,
– ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko
odstranijo podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok,
– propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst,
– gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na za to urejenem odlagališču,
– ureditev površin naj se izvede brez škarp, teras, ograj
in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik; prehodi v
okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni,
– pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice ter zatravi z mešanico avtohtonih
trav; tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša,
– osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom ter časovno
omejena,
– odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo
v vodotesne greznice ali kanalizacijski sistem.
(10) Na območju 275, ki posega v območje ohranjanja narave, je potrebno upoštevati naslednje varstvene pogoje, usmeritve in priporočila:
– ureditve in dejavnosti na območju naj bodo usmerjene
ter podrejene funkciji ohranjanja zelenega (poplavnega) pasu
ob Savinji,
– regulacij in ostalih tehničnih ureditev, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo
vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo
habitata, naj se ne izvaja,
– v primeru nujnosti utrjevanja brežin zaradi bočne erozije,
naj se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni
piloti),
– spreminjanje vodnih razmer z osuševanjem ali zasipavanjem mokrotnega območja, naj se ne izvaja,
– ohranjajo se naravna poplavna območja,
– spreminjanje morfologije površja z zasipavanjem ali odstranjevanjem zemlje naj se ne izvaja,
– krčitev ali odstranjevanje vlagoljubne obvodne vegetacije
naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana
drevesa ali grmičevje, oziroma le v primeru močno oviranega
pretoka, vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča
naj se panje in korenine),
– v gozdu naj se izvajajo le sanacijski ukrepi oziroma
posamezno drevo se odstrani, kadar le-to ogroža varnost ljudi,
– pri izvajanju zemeljskih del naj se večja drevesa fizično
zaščiti pred poškodbami,
– na debla, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žični vodi ipd.),
– propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst,
– obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri
ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja,
– na območju z naravovarstvenim statusom naj se ne postavlja novih trajnih niti začasnih objektov,
– ureditve naj se izvajajo le na obstoječih kmetijskih površinah in oddaljene za vsaj eno višino odraslega drevesa od
samega gozdnega roba,
– gradnja novih objektov naj se načrtuje čim bližje obstoječim objektom in cesti,
– ureditve na območju naj ne omejujejo dostopa do vode,
– za ureditev zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja; pri zasaditvi naj se upošteva naravni
izgled in ne linijska parkovna zasaditev; tujerodnih rastlinskih vrst
naj se ne vnaša,
– na območju naj se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov in pesticidov,
– izvaja se ukrepe za odstranjevanje in preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih vrst (japonski dresnik, žlezava nedotika,
rudbekija, kanadska zlata rogoza, enoletna suholetnica ipd.),
– vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje,
lahko preživijo najbolj občutljive živali,
– površine naj bodo v čim večji meri travnate; delež površin,
prekritih z betonom in umetnimi masami, naj bo minimalen,
– sprehajalne poti naj bodo narejene iz naravnih materialov
(pesek, sekanci, les ipd.),
– osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena stran od gozda in
vodne površine ter časovno omejena na čim krajši nočni čas,
– območja naj se ne ograjuje,
– odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo
v vodotesne greznice ali kanalizacijski sistem,
– naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se
lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem varstvenih
usmeritev ter skladno s predpisi varstva narave; območja se
lahko uredi za oglede in predstavitev javnosti s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili.
6. Posebne določbe glede zunanje ureditve
Pred izvedbo parkirišč na območju 122 je potrebno zahodni
in severni rob območja 122 zasaditi z grmovnicami in visokodebelnimi drevesi.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 555
7. Posebne določbe glede priključevanja na regionalno cesto
Za območje 275 ni možno direktno priključevanje na regionalno cesto. Območje se lahko na državno cesto priključuje
po občinski cesti (cesta mimo ribnika), ki se v km 7,3 odseka
1246 navezuje na regionalno cesto.
10. člen
(druga določila glede prostorskih izvedbenih pogojev)
Vsa ostala določila, ki niso predpisana s tem odlokom,
predpisuje PRO, tudi določila glede postavitve enostavnih in
nezahtevnih objektov.
11. člen
(območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih
načrtov)
(1) Ukinejo se območja predvidenega izvedbenega prostorskega akta iz 3. člena tega odloka z oznako:
– PA8 za območje 272,
– PA23 za območja 26, 27, 28, 57 in 93,
– PA25 za območje 288 in
– PA27 za območje 329.
Ta območja se urejajo s splošnimi in ostalimi določbami
PRO in SD-PRO.
(2) Zmanjša se območje predvidenega izvedbenega prostorskega akta z oznako PA10, in sicer tako, da obsega zgolj
stavbna zemljišča, ne pa tudi območja 266. Območje 266 se
ureja s splošnimi in ostalimi določbami PRO in SD-PRO.
(3) Z OPPN se urejajo območja zemljišč v naslednjih območjih iz 3. člena tega odloka: 285, 343, 354a in 345b in druga
območja iz 3. člena, če je tako določeno z določbami PRO,
razen za območja iz prvega odstavka in območja 266 skladno
z drugim odstavkom tega člena.
12. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Na območjih iz 3. člena tega odloka so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem
podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne
smejo vplivati na izvedbo PRO in ne smejo poslabšati prostorskih
in okoljskih razmer. Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva
okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter
s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z
odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo v področni zakonodaji opredeljene te pristojnosti.
(2) Ne glede na določbe tega odloka je/so na vseh območjih iz 3. člena tega odloka dopustna/e/o:
– opremljanje stavbnih zemljišč,
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev,
odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne
infrastrukture, ki so »21 Objekti transportne infrastrukture«
s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,
– gradnja, odmera, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje,
posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi s priključki, pod pogojem, da
se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne
prehode za prostoživeče vrste,
– gradnja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami in obrambe,
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih, varovanih po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred
negativnim delovanjem voda (objekti za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih),
– sanacije nelegalnih kopov (brez izkoriščanja mineralnih
surovin) pod pogojem, da dostop do gozdne površine na sose-
Stran
556 / Št. 8 / 6. 2. 2015
dnjih gozdnih zemljiščih tudi v primeru sanacije, ki traja daljši
čas, ostane stalen ter da se v območje sanacije, vključi tudi vse
manipulativne površine in površine, ki so pomembne za dostop
do posameznih lokacij ter pod pogojem, da se obstoječi nelegalni kopi v območjih z naravnimi kakovostmi prednostno sanirajo
s povrnitvijo v naravno stanje ali uredijo kot nadomestni habitat,
– sanacije nelegalnih odlagališč odpadkov,
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov
in hudournikov,
– raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na
površini ali podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v
prvotno stanje,
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranje stanja,
– pod pogojem, da je poseg skladen s pogoji varstva
okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč
ter s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave.
(3) Ne glede na določbe tega odloka pri načrtovanju
in gradnji gospodarske javne infrastrukture na območjih iz
3. člena tega odloka ni potrebno upoštevati določil o minimalni
in maksimalni površini parcel, namenjene gradnji in določil o
minimalnih odmikih od mej sosednjih zemljišč.
13. člen
(pogoji, ki niso predpisani)
Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem
odlokom niso predpisani, določajo PRO in predpisi s področja
urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov, predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja biotske
raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in
varstva okolja, urejanja voda ter drugi predpisi.
št. 123/06), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS,
št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP
in 14/07 – ZSPDPO) in 104. člena Statuta Občine Dolenjske
Toplice (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 3. redni seji dne 28. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o proračunu Občine Dolenjske Toplice
za leto 2015
1. člen
S tem odlokom se za proračun Občine Dolenjske Toplice
za leto 2015 (v nadaljnjem besedilu; proračun) določajo višina
proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
2. VIŠINA PRORAČUNA
2. člen
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
Skupina /podskupina kontov / OPIS
A.
I.
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
3.492.137
2.691.177
DAVČNI PRIHODKI
2.088.925
1.792.350
III. KONČNE DOLOČBE
14. člen
70
(vpogled)
SD-PRO so na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče. Arhivski izvod se hrani tudi na pristojni upravni enoti in
ministrstvu, pristojnemu za urejanje prostora.
15. člen
(nadzor)
71
(začetek veljavnosti)
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r.
72
Na podlagi 29. in 57. člena Zakona o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 100/05 in
60/07), 3. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS,
121.250
73
100
NEDAVČNI PRIHODKI
602.252
od premoženja
426.002
1.900
712 Denarne kazni
22.700
42.500
109.150
KAPITALSKI PRIHODKI
335.000
DOLENJSKE TOPLICE
Odlok o proračunu Občine Dolenjske Toplice
za leto 2015
74
233.
175.225
16. člen
Št. 3504-1/2013-124
Braslovče, dne 28. januarja 2015
706 Drugi davki
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
Leto 2015
(v EUR)
5.000
330.000
PREJETE DONACIJE
2.500
2.500
TRANSFERNI PRIHODKI
463.460
188.700
proračuna iz sredstev Evropske unije
274.760
II.
4.146.948
40
TEKOČI ODHODKI
1.073.415
300.330
401 Prisp. delodajalca za soc. varnost
409 Rezerve
41
TEKOČI TRANSFERI
43
III.
46.710
696.375
30.000
1.084.113
410 Subvencije
104.874
in gospodinjstvom
683.500
in ustanovam
93.211
42
Št.
202.528
INVESTICIJSKI ODHODKI
1.887.304
1.887.304
INVESTICIJSKI TRANSFERI
102.115
uporabniki
38.000
432 Investicijski transferji proračunskim
uporabnikom
64.115
PRORAČUNSKI PRESEŽEK
/PRIMANJKLJAJ (I.–II.) (Skupaj prihodki
minus skupaj odhodki)
–654.811
B.
IN NALOŽB
IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
(750+751+752)
0
0
75
V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE
KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)
44
0
in naložb
0
DELEŽEV (IV.-V.)
0
VI.
0
C.
RAČUN FINANCIRANJA
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
0
50
ZADOLŽEVANJE
0
0
IX.
SPREMEMBA STANJA SREDSTEV
NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.)
X.
0
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
654.811
XII.
OB KONCU PRETEKLEGA LETA
663.914
–654.811
postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s
8 / 6. 2. 2015 / Stran 557
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk –
podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k
temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Dolenjske
Toplice.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. člen
podkonta.
4. člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov določenih v prvem odstavku 43. člena Zakona o javnih financah tudi
prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred
požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
5. člen
Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe
med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna.
O prerazporeditvi pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med na primer: glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe
oziroma med podprogrami v okviru glavnih programov, odloča
na predlog neposrednega uporabnika župan.
Župan s polletnim poročilom in konec leta poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2015 in njegovi
realizaciji.
Župan Občine Dolenjske Toplice je pooblaščen, da poveča ali zmanjša določeno postavko v proračunu za 20% brez
soglasja občinskega sveta oziroma da prerazporedi sredstva iz
posameznega področja v drugo področje proračuna do višine
25% posameznega področja.
6. člen
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz
načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja
obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70%
teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu uporabnika,
od tega:
– v letu 2016 40% navedenih pravic porabe in
– v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega porabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in tekoče transfere, ne sme presegati 25% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne
veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in
prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode,
komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno
delovanje neposrednih uporabnikov.
7. člen
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več
kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet.
Stran
558 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto,
zaključek financiranja prestavi iz prehodnega v tekoče leto, se
uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na
podlagi odločitve občinskega sveta. Investicijsko dokumentacijo potrjuje župan.
14. člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Dolenjske Toplice v letu 2016, če bo začasno financiranje potrebno, se
uporablja ta odlok in sklep župana o začasnem financiranju.
8. člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko
rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
Proračunska rezerva se v letu 2015 oblikuje v višini
20.000 EUR.
Na predlog neposrednega proračunskega uporabnika
odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene
iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do
višine 6.300,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča
občinski svet.
9. člen
Župan lahko dolžniku do višine 4.200,00 EUR odpiše
oziroma delno odpiše plačilo dolga, če so izpolnjeni pogoji iz
tretjega odstavka 77. člena ZJF.
IN JAVNEGA SEKTORJA
10. člen
Občina Dolenjske Toplice se za proračunsko obdobje
2015 ne zadolži.
Občina Dolenjske Toplice v proračunskem obdobju 2015
ne izdaja poroštev za izpolnjevanje obveznosti javnih zavodov
in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Dolenjske
Toplice. Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine se ne
zadolžujejo in ne izdajajo poroštev.
O kratkoročnem likvidnostnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 15% sprejetega
proračuna odloča župan. Znesek mora biti odplačan do konca
proračunskega leta.
11. člen
Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja
v mejah sredstev, odobrenih s proračunom.
Sredstva se med letom dodeljujejo praviloma enakomerno
kot mesečne akontacije vendar v odvisnosti in zapadlosti obveznosti ter upoštevanju likvidnostnega položaja proračuna. Sredstva se smejo uporabljati le za namene za katere so odobrena.
Posredni uporabniki občinskega proračuna ne smejo za
račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske določene s proračunom.
Št. 032-1/2015-(0103)-9
Dolenjske Toplice, dne 29. januarja 2015
Župan
Občine Dolenjske Toplice
Jože Muhič l.r.
234.
Odlok o proračunu Občine Dolenjske Toplice
za leto 2016
Na podlagi 29. in 57. člena Zakona o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 100/05 in
60/07), 3. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS,
št. 123/06), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS,
št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP
in 14/07 – ZSPDPO) in 104. člena Statuta Občine Dolenjske
Toplice (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 3. redni seji dne 28. 1 2015 sprejel
ODLOK
o proračunu Občine Dolenjske Toplice
za leto 2016
1. člen
S tem odlokom se za proračun Občine Dolenjske Toplice
za leto 2016 (v nadaljnjem besedilu; proračun) določajo višina
proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
2. VIŠINA PRORAČUNA
2. člen
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
Skupina / podskupina kontov / OPIS
Leto 2016
(v EUR)
12. člen
Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni občinski upravi in županu občine kot predstojniku občine, predložiti finančne načrte za naslednje proračunsko leto na način in
v rokih, ki jih predpiše župan.
Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni županu poročati najmanj dvakrat letno o realizaciji nalog, in sicer
ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi.
Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva
župan, direktor občinske uprave ali nadzorni odbor.
A.
I.
3.842.602
2.727.177
DAVČNI PRIHODKI
2.088.925
1.792.350
13. člen
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek,
ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni
izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih
prejemkov poveča obseg izdatkov proračuna.
71
70
175.225
121.250
706 Drugi davki
100
NEDAVČNI PRIHODKI
638.252
od premoženja
426.002
1.900
22.700
C.
RAČUN FINANCIRANJA
23.500
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
0
164.150
50
ZADOLŽEVANJE
0
0
KAPITALSKI PRIHODKI
73
PREJETE DONACIJE
74
405.000
5.000
IX.
SPREMEMBA STANJA SREDSTEV
NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.)
400.000
X.
0
2.500
XI.
–282.065
2.500
XII.
OB KONCU PRETEKLEGA LETA
TRANSFERNI PRIHODKI
707.925
150.700
proračuna iz sredstev Evropske unije
557.225
II.
40
TEKOČI ODHODKI
960.055
300.130
401 Prisp. delodajalca za soc. varnost
46.550
409 Rezerve
41
TEKOČI TRANSFERI
410 Subvencije
43
III.
3.560.537
30.000
1.064.933
97.874
681.200
in ustanovam
88.380
197.479
1.475.049
1.475.049
60.500
uporabniki
35.000
432 Investicijski transferji proračunskim
uporabnikom
25.500
PRORAČUNSKI PRESEŽEK
/PRIMANJKLJAJ (I.-II.) (Skupaj prihodki
minus skupaj odhodki)
282.065
B.
IN NALOŽB
IV.
(750+751+752)
0
0
75
V.
KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)
0
44
0
in naložb
0
DELEŽEV (IV.-V.)
0
VI.
282.065
1.000
podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu
odloku in se objavita na spletni strani Občine Dolenjske Toplice.
583.375
in gospodinjstvom
42
8 / 6. 2. 2015 / Stran 559
712 Denarne kazni
72
Št.
3. člen
podkonta.
4. člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov določenih v prvem odstavku 43. člena Zakona o javnih financah tudi
prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred
požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
Pravice porabe na proračunski postavki Sredstva za
usklajevanje plačnih nesorazmerij, ki niso porabljene v tekočem
letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
5. člen
Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe
med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna.
O prerazporeditvi pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med na primer: glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe
oziroma med podprogrami v okviru glavnih programov, odloča
na predlog neposrednega uporabnika župan.
Župan s polletnim poročilom in konec leta poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2016 in njegovi
realizaciji.
Župan Občine Dolenjske Toplice je pooblaščen, da poveča ali zmanjša določeno postavko v proračunu za 20% brez
soglasja občinskega sveta, oziroma da prerazporedi sredstva
iz posameznega področja v drugo področje proračuna do višine
25% posameznega področja.
6. člen
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz
načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja
obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investi-
Stran
560 / Št. 8 / 6. 2. 2015
cijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70%
teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu uporabnika,
od tega:
– v letu 2017 40% navedenih pravic porabe in
– v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega porabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in tekoče transfere, ne sme presegati 25% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
7. člen
zaključek financiranja prestavi iz prehodnega v tekoče leto, se
podlagi odločitve občinskega sveta. Investicijsko dokumentacijo potrjuje župan.
8. člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko
rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
20.000 EUR.
Na predlog neposrednega proračunskega uporabnika
odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene
iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do
višine 6.300,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča
občinski svet.
9. člen
Župan lahko dolžniku do višine 4.200,00 EUR odpiše
oziroma delno odpiše plačilo dolga, če so izpolnjeni pogoji iz
tretjega odstavka 77. člena ZJF.
IN JAVNEGA SEKTORJA
10. člen
Občina Dolenjske Toplice se za proračunsko obdobje
2016 ne zadolži.
Občina Dolenjske Toplice v proračunskem obdobju 2016
ne izdaja poroštev za izpolnjevanje obveznosti javnih zavodov
in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Dolenjske
Toplice. Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine se ne
zadolžujejo in ne izdajajo poroštev.
O kratkoročnem likvidnostnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 15% sprejetega
proračuna odloča župan. Znesek mora biti odplačan do konca
proračunskega leta.
11. člen
Posredni uporabnik občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja
v mejah sredstev, odobrenih s proračunom.
Sredstva se med letom dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije vendar v odvisnosti in zapadlosti
obveznosti ter upoštevanju likvidnostnega položaja proračuna. Sredstva se smejo uporabljati le za namene za katere so
odobrene.
Posredni uporabniki občinskega proračuna ne smejo za
račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske določene s proračunom.
12. člen
Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni občinski upravi in županu občine kot predstojniku občine, predložiti finančne načrte za naslednje proračunsko leto na način in
v rokih, ki jih predpiše župan.
Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni županu poročati najmanj dvakrat letno o realizaciji nalog, in sicer
ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi.
Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva
župan, direktor občinske uprave ali nadzorni odbor.
13. člen
prejemkov poveča obseg izdatkov proračuna.
14. člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Dolenjske Toplice v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se
uporablja ta odlok in sklep župana o začasnem financiranju.
Št. 032-1/2015-(0103)-10
Dolenjske Toplice, dne 29. januarja 2015
Župan
Občine Dolenjske Toplice
Jože Muhič l.r.
IDRIJA
235.
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne
službe oskrbe s toplotno energijo na območju
Občine Idrija
Na podlagi 6. in 29. člena Zakona o gospodarskih javnih
službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06
– ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40; v nadaljevanju: ZGJS), 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS,
št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 10/12,
94/12 – ZDoh-2L in 17/14 – EZ-1; v nadaljevanju: Energetski
zakon) ter 15. in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS,
št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13) je Občinski
svet Občine Idrija na 3. seji dne 29. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu
izvajanja lokalne gospodarske javne službe
oskrbe s toplotno energijo na območju
Občine Idrija
1. člen
V Odloku o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne
službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Idrija
(Uradni list RS, št. 18/11) se 24. člen spremeni tako, da se
glasi:
»Občina Idrija zagotavlja izvajanje javne službe v naslednjih oblikah:
– v javnem podjetju;
– s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javno-
naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem.«
2. člen
V 25. členu se za besedilom »gospodarske javne službe«
doda besedilo »ter javno-zasebno partnerstvo«.
3. člen
Prvi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi, pri čemer čas trajanja koncesije ne sme biti
daljši od 20 let.«
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Po preteku časa trajanja koncesije se pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesija lahko podaljša največ
za obdobje, določeno v koncesijski pogodbi. Za podaljšanje
časa trajanja koncesije je potrebna predhodna odobritev občinskega sveta. Koncesija se lahko po preteku časa trajanja
na podlagi dodatka h koncesijski pogodbi podaljša tudi do
dokončne izbire novega koncesionarja«.
4. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
Št. 007-0002/2011
Idrija, dne 29. januarja 2015
Župan
Občine Idrija
Bojan Sever l.r.
236.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o poteku postopka in kriterijih
za sprejem otrok v Vrtec Idrija
Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS,
št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 –
ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/12 – ZUJF),
23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13) in na predlog Sveta Vrtca Idrija
je Občinski svet Občine Idrija na 3. seji dne 29. 1. 2015 sprejel
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika
o poteku postopka in kriterijih za sprejem otrok
v Vrtec Idrija
1. člen
V Pravilniku o poteku postopka in kriterijih za sprejem
otrok v Vrtec Idrija (Uradni list RS, št. 18/11, 84/11) se v tretjem
odstavku 3. člena beseda »prijav« nadomesti z besedilom
»oddanih vlog za vpis otroka v vrtec«.
V četrtem odstavku se besedilo »rednem vpisu« nadomesti z besedilom »poteku javnega razpisa za vpis v vrtec«.
2. člen
V prvem odstavku 4. člena se doda nov drugi stavek,
ki se glasi: »Oddelki se oblikujejo pred šolskim letom za celo
šolsko leto.«
3. člen
V prvem stavku prvega odstavka 6. člena se briše besedilo »ali enoti«.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 561
V drugem stavku prvega odstavka 6. člena se briše besedilo »ali občine in je sestavni del tega pravilnika«.
4. člen
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Prednost pri sprejemu v vrtec
ima otrok s posebnimi potrebami in otrok, za katerega starši
predložijo mnenje Centra za socialno delo o ogroženosti zaradi
socialnega položaja družine.
Komisija mora pri izbiri, sprejemu in razporejanju otrok
v oddelke vrtca upoštevati naslednji vrstni red kriterijev in
točkovanje:
1. Ustrezna starost, 11 mesecev in več – 20 točk.
2. Odložitev šolanja oziroma vstopa v šolo – 15 točk.
3. Zaposlenost obeh staršev oziroma enega, če gre za
eno starševsko družino – 10 točk.
4. Oba starša še študenta, dijaka – 10 točk.
5. Eden od staršev študent, eden zaposlen – 10 točk.
6. Dnevni program – 10 točk.
7. Stalno ali začasno prebivališče najmanj enega člana
družine na območju lokalne skupnosti ustanoviteljice vrtca –
9 točk.
8. Otrok, uvrščen v prednostni vrstni red iz preteklega
leta – 7 točk.
9. Otrok staršev, ki imajo v želeni enoti že vključenega
otroka – 5 točk.
10. Družina s tremi ali več otroki do 10 let starosti – 2 točki.
11. Starši prvič vpisujejo otroka v vrtec – 1 točka.
Kriterij iz 11. točke ni upoštevan v primeru, da so starši že
kdaj vpisali otroka v vrtec, pri čemer je bil sprejet, vendar niso
podpisali pogodbe z vrtcem ali so podpisano pogodbo prekinili
še pred začetkom obiskovanja vrtca (najkasneje 15 dni pred
začetkom šolskega leta).
Če dva ali več otrok dosežejo enako število točk, komisija
pri določitvi prednostnega vrstnega reda upošteva rojstni datum
otroka, pri čemer ima prednost starejši otrok.
Staršem, ki do vrtca nimajo izpolnjenih vseh zapadlih obveznosti, vrtec z novim šolskim letom za njihovega otroka ni več
dolžan zagotoviti prostega mesta v isti oziroma izbrani enoti.«
5. člen
V 9. členu se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki
se glasijo:
»Če starši ob vpisu predložijo zdravstveno potrdilo, ki
nakazuje potrebo po dietni prehrani ali druge zdravstvene
posebnosti, se otroka razporedi v centralno enoto oziroma
enoto, ki je po oddaljenosti staršem bližja. Določba velja samo
v primeru, ko je lahko ogroženo njegovo življenje (astma, sladkorna bolezen, epilepsija, hude alergične reakcije itd.). Otrok,
za katerega starši predložijo zdravstveno dokazilo, ki nakazuje
zdravstvene posebnosti, pri vključitvi v vrtec nima prednosti,
ampak se upošteva določbe 7. in 9. člena tega pravilnika;
zdravstveno potrdilo se upošteva zgolj pri razvrstitvi v želeno
enoto, če je to mogoče.
Kolikor vrtec ne razpolaga s prostimi mesti v ustrezni enoti,
ko je otrok na vrsti za vključitev v vrtec, se staršem ponudi mesto
v drugi enoti vrtca. Če starši mesto sprejmejo, ima ta otrok pri
morebitni premestitvi v ustrezno enoto prednost pred ostalimi
otroki. Če starši prosto mesto odklonijo in ne podpišejo pogodbe
o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca v
določenem roku, se šteje, da so umaknili vlogo za vpis otroka v
vrtec, iz česar sledi, da se postopek za sprejem otroka v vrtec
ustavi. Starši, ki so umaknili vlogo za sprejem otroka v vrtec,
lahko ponovno vložijo vlogo za vpis otroka v vrtec, vendar nimajo
prednosti pri ponovnem postopku sprejema otroka v vrtec.
V postopku obravnave vlog za vpis otrok v vrtec komisija
upošteva tudi pravočasno oddane Obrazce za premestitev
otrok v drugo enoto (v nadaljevanju: obrazec za premestitev).
Premestitev otrok je možna glede na predvidene oddelke za
naslednje šolsko leto in samo s 1. septembrom, kolikor starši
Stran
562 / Št. 8 / 6. 2. 2015
oddajo ustrezni obrazec do poteka javnega razpisa za vpis
otroka v vrtec, to je do 31. marca tekočega leta. V primeru
omejenega števila premestitev imajo prednost pri premestitvi
otroci, katerih sorojenci že obiskujejo želeno enoto. Tekom šolskega leta se razporeja samo otroke, ki po zaključenem vpisu
za naslednje šolsko leto niso bili razporejeni v želeno enoto;
razporeja se s prvim dnem v mesecu.«
Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti
odstavek postanejo sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek.
6. člen
Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Starši lahko otroka trajno izpišejo iz vrtca kadarkoli to
želijo. Izpolnjeno in podpisano izpisnico oddajo starši osebno
na upravo vrtca, pošljejo po pošti ali elektronski pošti na naslov
vrtca. Izpisnico je potrebno oddati najkasneje 15 dni pred predvidenim datumom izpisa. Izpis za nazaj ni mogoč. V primeru
izpisa vrtec ob ponovnem vpisu ni dolžan otroku ponuditi mesta
v istem oddelku.«
7. člen
Št. 007-3/2008-17
Sklep o ukinitvi javnega dobra
Na podlagi 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS,
št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13) je Občinski
svet Občine Idrija na 3. seji dne 29. 1. 2015 sprejel
SKLEP
o ukinitvi javnega dobra
1. člen
Ukine se javno dobro za nepremičnino parc. št. 887/5,
k.o. Lome in parc. št. 887/3, k.o. Lome.
2. člen
Lastninska pravica na parc. št. 887/5, k.o. Lome in parc.
št. 887/3, k.o. Lome, se po ukinitvi javnega dobra vpiše v korist
Občine Idrija.
Ukine se javno
št. 1007/8, k.o. Dole.
3. člen
dobro za
nepremičnino
parc.
4. člen
Lastninska pravica na parc. št. 1007/8, k.o. Dole, se po
ukinitvi javnega dobra vpiše v korist Občine Idrija.
5. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu
Št. 7113-17/14, 7113-05/11
Župan
Občine Idrija
Bojan Sever l.r.
238.
o prostorskem redu občine Ig-2
Na podlagi 53.a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B) (Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 106/10, 57/12) in na podlagi
7. in 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06,
124/07, 18/08, 90/10) je občinski svet na 1. dopisni seji dne
29. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o prostorskem redu Občine Ig-2
1. člen
V četrtem odstavku 9. člena se pika spremeni v vejico in
doda nova vrstica »(CC-SI 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe) in pripadajoči nezahtevni in enostavni objekti.«
V enaindvajsetem odstavku 9. člena se pika spremeni v
vejico in doda besedilo »(CC-SI 11 stanovanjske stavbe) in pripadajoči nezahtevni in enostavni objekti.«
V šestindvajsetem odstavku 9. člena se pika spremeni v
vejico in doda besedilo » ter nezahtevni in enostavni objekti.«
2. člen
Šesti odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Na vseh obstoječih objektih, ki niso v skladu z osnovno
namensko rabo, je dovoljena rekonstrukcija, nadomestna gradnja
na mestu poprej odstranjenega objekta in sprememba namembnosti v skladu z osnovno namensko rabo.
V osmem odstavku 11. člena se za besedo enostavnih doda
beseda »in nezahtevnih«.
Župan
Občine Idrija
Bojan Sever l.r.
237.
IG
3. člen
V drugem odstavku 14. člena se črta peta alineja.
V šestem odstavku 14. člena se v oklepaj doda »SS«.
4. člen
V drugem odstavku 18. člena se v prvi alineji za besedo
»manj zahtevne« doda vejica in besedilo »nezahtevne in enostavne«.
5. člen
Četrti odstavek 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V prostorski enoti IG 11-3 je dovoljena tudi gradnja prostostoječih objektov (vila blok) P+2+M (štiri etaže nad terenom).
6. člen
V 48. člen se doda nov (5) odstavek, ki se glasi:
»(5) Oblikovanje objektov v prostorski enoti IG 02-1, IG 02-10
in IG 02-11 mora upoštevati:
– horizontalni gabarit: mora upoštevati gradbeno linijo, kjer je
ta izrazita oziroma se upošteva linija obstoječega naselja,
– etažnost objekta: P+1+M oziroma največ tri etaže nad
terenom,
– sleme, višina kapi in naklon strehe novozgrajenega objekta ne sme presegati slemena, višine in naklona strehe osnovnega
objekta oziroma okoliških objektov.«
7. člen
V 56. členu se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Dovoljena je gradnja nadstreška oziroma cestnega silosa za spravilo
peska in cestne mehanizacije kot nezahtevni ali enostavni objekt.«
8. člen
V prvem odstavku 64. člena se za vejico doda beseda »nadomestna gradnja in«.
9. člen
Sedmi odstavek 71. člena se spremeni in se glasi:
»Na obstoječih stanovanjskih objektih je do sprejema
OPPN dovoljena rekonstrukcija, prizidava, nadzidava, nadome-
Št.
stna gradnja na mestu poprej odstranjenega objekta in gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s splošnimi pogoji
tega akta.«
– ZUPJS94/10 – ZIU in 40/12 – ZUJF) in 14. člena Statuta
Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08, 45/10 in 34/12) je
Občinski svet Občine Kamnik na 4. seji dne 4. 2. 2015 sprejel
10. člen
PRAVILNIK
o sprejemu otrok v vrtec
Št. 3500/001/2015
Ig, dne 29. januarja 2015
1. člen
V Pravilniku o sprejemu otrok v vrtec (Uradni list RS,
št. 17/11 in 100/11), v nadaljevanju pravilnik, se drugi odstavek
8. člena spremeni tako, da se glasi:
»Vlagatelj v vlogi navede vrtec in znotraj vrtca z več
enotami najmanj 1 oziroma največ 5 enot (A, B, C, D, E), ki jih
rangira od A (najbolj želena) do E (najmanj želena) in v le-te
želi vključiti otroka (v nadaljevanju: vrtec prve izbire). Vlogo
mora oddati v vrtec prve izbire, v nasprotnem primeru vrtec
vlogo zavrže.«
Župan
Občine Ig
Janez Cimperman l.r.
KAMNIK
239.
Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec
glasi:
Na podlagi 20. in 20.f člena Zakona o vrtcih (Uradni list
RS, št. 100/05 – UPB2, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10
Kriterij
8 / 6. 2. 2015 / Stran 563
Število točk
2. člen
Spremeni se 16. člen pravilnika tako, da se po novem
»Komisija točkuje vloge na podlagi naslednjih kriterijev:
Potrebna dokazila
1.
Otrok ima vsaj z enim od staršev stalno bivališče
v Občini Kamnik oziroma ima vsaj eden od staršev tujcev v Občini Kamnik začasno bivališče in
je zavezanec za dohodnino v RS
10
Potrdilo o stalnem bivališču oziroma za tujce potrdilo
o začasnem bivališču in dokazilo, da so zavezanci za
plačilo dohodnine v RS
2.
Otrok, ki ima zaradi razvojne motnje (MKB diagnoza) priporočilo razvojne ambulante (razvojnega pediatra), z navedbo razlogov za nujnost
vključitve v vrtec
7
Priporočilo razvojne ambulante
3.
Otrok v enostarševski družini*
6
Izpisek iz rojstne matične knjige, kopija dokazila o preživnini, prejemanju pokojnine oziroma o vložitvi zahtevka o dodelitvi otroka in določitvi višine preživnine
s kopijo dokazila o plačilu sodne takse
4.
Otrok staršev, ki imajo sorojenca že vključenega
v isti vrtec v Občini Kamnik
5
5.
Otroci dijakov ali študentov, ki na dan oddaje
vloge niso starejši od 26 let in niso v delovnem
razmerju
4
6.
Otrok, ki je bil uvrščen na centralni čakalni seznam v preteklem šolskem letu in mu med šolskim letom ni bilo ponujeno prosto mesto v želenem vrtcu oziroma enoti
3
7.
Družine z dvojčki, trojčki itd. ter družine s tremi
ali več predšolskimi otroki
2
Potrdilo o statusu staršev
Kopija rojstnega lista
*Za enostarševsko družino po tem pravilniku se šteje skupnost enega od staršev z otroki:
– kadar je drugi od staršev umrl ali je drugi od staršev neznan ali pogrešan ali
– kadar otrok živi z enim od staršev na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je odločeno o varstvu in vzgoji otrok,
ali kadar pred pristojnim sodiščem teče postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otrok.
Vloge se točkuje tako, da se pri vsakem kriteriju, ki je izpolnjen, dodeli pripadajoče število točk.«
Stran
564 / Št. 8 / 6. 2. 2015
3. člen
Spremeni se tretji odstavek 23. člena pravilnika tako, da
se glasi:
»Pri vpisu otroka v vrtec za naslednje šolsko leto, zaradi
odklonitve želenega vrtca oziroma enote vrtca, otroku ne pripadajo točke po kriteriju št. 6.«
4. člen
Spremeni se 24. člen pravilnika tako, da se glasi:
»V primeru, da je bil otrok v preteklem šolskem letu uvrščen na centralni čakalni seznam in mu med šolskim letom
ni bilo ponujeno prosto mesto v želenem vrtcu oziroma enoti
vrtca, otroku pripadajo točke po kriteriju št. 6.«
5. člen
Št. 007-0003/2010-4/1
Kamnik, dne 4. februarja 2015
Župan
Občine Kamnik
Marjan Šarec l.r.
KOMEN
240.
Pravilnik o razveljavitvi Pravilnika
o dodeljevanju subvencij mladim družinam
v Občini Komen za prvo reševanje
stanovanjskega vprašanja s prenovo
obstoječega stavbnega fonda
Na podlagi 16. člena Statuta občine Komen (Uradni list
RS, št. 80/09, 39/14) je Občinski svet Občine Komen na 3. redni seji dne 28. 1. 2015 sprejel
in 16. člena Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 80/09,
39/14) je Občinski svet Občine Komen na 3. redni seji dne
28. 1. 2015 sprejel
PRAVILNIK
o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka
v Občini Komen
1. člen
Prvi odstavek 2. člena se spremeni, tako da se glasi:
»Pravico do izplačila enkratne denarne pomoči ob rojstvu
otroka uveljavlja družina otroka, če je otrok s stalnim prebivališčem v Občini Komen državljan Republike Slovenije in imata
oba starša stalno prebivališče v Občini Komen«.
2. člen
Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
»V primeru, da je družina otroka v preteklosti že prejela
enkratno denarno pomoč iz proračuna Občine Komen, je upravičena do enkratne denarne pomoči za vsakega naslednjega
otroka, če je v obdobju med prejšnjimi izplačili enkratne denarne pomoči in zadnjo vlogo imela neprekinjeno prijavljeno stalno
prebivališče v Občini Komen«.
3. člen
Prvi odstavek 5. člena se spremeni, tako da se glasi:
»Višina enkratne denarne pomoči znaša:
– 200,00 EUR za prvega otroka,
– 300,00 EUR za drugega otroka,
– 400,00 EUR za tretjega in vsakega naslednjega otroka.«
4. člen
Št. 007-04/2015-3
Komen, dne 28. januarja 2015
PRAVILNIK
o razveljavitvi Pravilnika o dodeljevanju
subvencij mladim družinam v Občini Komen
za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja
s prenovo obstoječega stavbnega fonda
1.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju subvencij mladim družinam v Občini Komen
za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja s prenovo obstoječega stavbnega fonda (Uradni list RS, št. 17/12).
2.
Št. 3527-01/2015-3
Komen, dne 28. januarja 2015
Župan
Občine Komen
Marko Bandelli l.r.
241.
Pravilnika o enkratni denarni pomoči
ob rojstvu otroka v Občini Komen
Na podlagi Pravilnika o enkratni denarni pomoči ob rojstvu
otroka v Občini Komen (Uradni list RS, št. 58/05, 11/06, 25/11)
Župan
Občine Komen
Marko Bandelli l.r.
KRANJ
242.
Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi
Javnega zavoda Ljudska univerza Kranj
Na podlagi 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Uradni list RS, št. 12/96, 23/96
– popr., 22/00 – ZJS, 64/01, 101/01 – Odl. US, 108/02, 79/03,
34/03, 65/05, 129/06, 118/06 – ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 –
popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D) ter
18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07)
je Svet Mestne občine Kranj na 3. seji dne 28. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega
zavoda Ljudska univerza Kranj
1. člen
V besedilu 2. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda
Ljudska univerza Kranj (Uradni list RS, št. 97/11, 39/13 in
88/13, v nadaljevanju: Odlok) se druga vrstica nadomesti z
novo, ki se glasi:
»Skrajšano ime zavoda: LUK«.
Doda se zadnja vrstica, ki se glasi:
»V mednarodnem poslovanju zavod uporablja ime: LUK
– Adult education centre.«
2. člen
Besedilo 4. člena Odloka se v celoti črta, novo besedilo
pa se glasi:
»Zavod je ustanovljen za opravljanje javne službe, katere
izvajanje je v javnem interesu. Osnovna dejavnost zavoda
je izobraževanje odraslih, ki niso vključeni v redno šolsko in
univerzitetno izobraževanje ter obsega splošno in druge oblike
izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, vključno s
pridobivanjem izobrazbe. Zavod lahko izvaja dodatne izobraževalne dejavnosti za otroke in mladino.
Zavod opravlja tudi druge dejavnosti, ki so komplementarne z osnovno dejavnostjo in skupaj z njo tvorijo smiselno in
celovito ponudbo zavoda.
V skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti je dejavnost
zavoda:
1. Javna služba:
P/85.200
Osnovnošolsko izobraževanje
P/85.310
Srednješolsko splošno izobraževanje
P/85.320
Srednješolsko poklicno in strokovno
izobraževanje
P/85.4
Posrednješolsko izobraževanje
P/85.410
Posrednješolsko neterciarno izobraževanje
P/85.421
Višješolsko izobraževanje
P/85.422
Visokošolsko izobraževanje
P/85.5
Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje
in usposabljanje
P/85.510
Izobraževanje, izpopolnjevanje
in usposabljanje na področju športa
in rekreacije
P/85.520
Izobraževanje, izpopolnjevanje
in usposabljanje na področju kulture
in umetnosti
P/85.530
Dejavnost vozniških šol
P/85.590
Drugo nerazvrščeno izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje
P/85.600
Pomožne dejavnosti za izobraževanje
2. Druge dejavnosti, ki služijo dejavnosti javne službe:
C/18.120
Drugo tiskanje
C/18.130
Priprava za tisk in objavo
C/18.140
Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti
G/47.990
Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
stojnic in tržnic
I/56.300
Strežba pijač
I/ 55.201
Počitniški domovi in letovišča
J/58.110
Izdajanje knjig
J/58.190
Drugo založništvo
J/63.110
Obdelovanje podatkov in s tem povezane
dejavnosti
J/63.990
Drugo informiranje
L/68.200
Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
nepremičnin
M/70.210
Dejavnost stikov z javnostjo
M/70.220
Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
M/72.200
Raziskovalna in razvojna dejavnost na
področju družboslovja in humanistike
M/74.100
Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo
M/73.1
Oglaševanje
M/73.200
Raziskovanje trga in javnega mnenja
M/74.300
Prevajanje in tolmačenje
N/77.330
Dajanje pisarniške opreme in računalniških
naprav v najem in zakup
N/81.100
Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost
N/81.290
Čiščenje cest in drugo čiščenje
N/81.300
Urejanje in vzdrževanje zelenih površin
in okolice
N/82.190
Fotokopiranje, priprava dokumentov
in druge posamične pisarniške dejavnosti
N/82.300
Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
N/82.990
Drugje nerazvrščene spremljajoče
dejavnosti za poslovanje
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 565
Q/88.109
Drugo socialno varstvo brez nastanitve
za starejše in invalidne osebe
Q/88.910
Dnevno varstvo otrok
R/90.010
Umetniško uprizarjanje
R/90.020
Spremljajoče dejavnosti za umetniško
uprizarjanje
R/90.030
Umetniško ustvarjanje
R/90.040
Obratovanje objektov za kulturne prireditve
R/91.011
Dejavnost knjižnic
R/91.012
Dejavnost arhivov
R/93.299
Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti
čas
R/96.090
Druge storitvene dejavnosti, drugje
nerazvrščene
Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem
ustanovitelja, z ustrezno spremembo ustanovitvenega akta.«
3. člen
Besedilo 5. člena Odloka se v celoti črta.
4. člen
Besedilo 7. člena Odloka se spremeni tako, da se po
novem glasi:
»Svet zavoda šteje štiri člane:
– dva predstavnika ustanovitelja,
– dva predstavnika delavcev zavoda.
Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in
so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so
lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.
Svet zavoda je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica
vseh članov sveta zavoda.
Svet zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta
zavoda.
Za predsednika in podpredsednika sveta zavoda člani
sveta zavoda izvolijo enega izmed članov sveta zavoda. Za
predsednika in podpredsednika sveta zavoda sta lahko imenovana le člana sveta zavoda, ki sta predstavnika ustanovitelja.«
5. člen
V peti alineji 9. člena Odloka se črta besedilo: »in predstavnika odraslih v svet zavoda«.
6. člen
Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
Št. 007-4/2013-4-(41/23)
Kranj, dne 28. januarja 2015
Župan
Mestne občine Kranj
Boštjan Trilar l.r.
243.
Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi
javnega zavoda Lokalna energetska agencija
Gorenjske (LEAG)
Na podlagi 29. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS,
št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) ter 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet
Mestne občine Kranj na 3. seji dne 28. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega
zavoda Lokalna energetska agencija
Gorenjske (LEAG)
1. člen
V besedilu 11. člena Odlok o ustanovitvi javnega zavoda
Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG) (Uradni list
Stran
566 / Št. 8 / 6. 2. 2015
RS, št. 27/09, 23/10, 37/10, 50/13 v nadaljevanju: Odlok), se
besedilo prve alineje prvega odstavka črta in nadomesti z besedilom: »– 1 predstavnik ustanovitelja,«.
2. člen
V besedilu prvega odstavka 12. člena Odloka se črta besedilo: »izmed članov sveta. Predstavnik sveta lahko opravlja
funkcijo predstavnika sveta zavoda za čas svojega mandata v
Svetu Mestne občine Kranj.«
3. člen
Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
Št. 007-1/2015-1-(41/23)
Župan
244.
Kodeks ravnanja funkcionarjev Mestne občine
Kranj
Pri zasledovanju cilja graditi in ohranjati visoke etične
standarde ter s tem krepiti pripadnost, preglednost in družbeno
odgovornost našega delovanja in ugled Mestne občine Kranj
ter na podlagi 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni
list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 3. redni seji
KODEKS
ravnanja funkcionarjev Mestne občine Kranj
1. člen
Veljavnost Kodeksa ravnanja
Kodeks ravnanja funkcionarjev Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: Kodeks) se uporablja in velja za župana, podžupane,
članice in člane Sveta Mestne občine Kranj, ter druge predstavnike, ki jih Svet Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: Svet) ali
župan imenuje v različne organe (v nadaljevanju: funkcionar).
2. člen
Namen Kodeksa
Namen Kodeksa je določiti standarde ravnanja in obnašanja, ki se pričakujejo od funkcionarjev Mestne občine Kranj pri
opravljanju njihovih dolžnosti, in seznaniti občanke in občane s
standardi ravnanja in obnašanja, ki jih imajo pravico pričakovati
od funkcionarjev Mestne občine Kranj.
3. člen
Primat zakonitosti in javnega interesa
Funkcionar mora pri opravljanju mandata ravnati v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi. Njegovo delovanje
pri opravljanju funkcije in dela je usmerjeno k uresničevanju
javnega interesa.
4. člen
Način izvrševanja funkcije
Funkcionar se obveže, da bo svoje funkcije in svoje delo
opravljal vestno, odgovorno in transparentno ter da sprejema
odgovornost za svoje odločitve.
Funkcionar mora pri opravljanju svojih funkcij spoštovati
pooblastila in pravice ostalih funkcionarjev in javnih uslužbencev.
Funkcionar pri opravljanju svojih funkcij ne sme drugega funkcionarja ali javnega uslužbenca spodbujati h kršenju
zakonov niti načel, ki so vsebovana v tem Kodeksu, ali mu pri
tem pomagati.
5. člen
Opravljanje funkcije
Funkcionar na sejah in pri opravljanju svoje funkcije govori in deluje spoštljivo in tako, da varuje ugled Mestne občine
Kranj in njenih organov. Ne spodbuja k nasilnim dejanjem,
nestrpnosti in diskriminaciji in ne uporablja sovražnega govora
ter izrazov ali izjav, ki bi lahko pomenile razžalitev.
6. člen
Prepoved favoriziranja
Funkcionar ne sme opravljati svoje funkcije ali izrabljati
posebnih pravic svojega položaja, da bi pridobil neposredno ali
posredno nezakonito ali nemoralno osebno korist ali tako korist
za katerokoli drugo osebo.
7. člen
Nasprotje interesov
Nasprotje interesov nastane v okoliščinah, pri katerih ima
funkcionar interes, ki je tak, da lahko vpliva na nepristransko in
neobjektivno opravljanje funkcije.
Funkcionar je osebno odgovoren, da:
– je pozoren na kakršnokoli dejansko ali možno nasprotje
interesov,
– ukrepa, da bi se takemu nasprotju interesov izognil,
– se umakne iz okoliščin ali se izogne okoliščinam, ki
povzročajo nasprotje interesov.
8. člen
Nezdružljivost funkcij in prejemanje daril
Funkcionar mora ravnati v skladu z veljavnimi predpisi,
ki določajo nezdružljivost opravljanja funkcij, preprečevanja
nasprotja interesov ter prejemanje daril.
9. člen
Integriteta in prepoved korupcije
Funkcionar se mora pri opravljanju svojih funkcij vzdržati
ravnanj, ki se v skladu z veljavno zakonodajo štejejo za korupcijo.
Skladno z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK) lobiranec funkcionar o vsakem
stiku z registriranim lobistom sestavi zapis, v katerem navede
podatke o lobistu in zapis posreduje v roku treh dni v vednost
svojemu predstojniku in Komisiji za preprečevanje korupcije (v
nadaljevanju: KPK).
Če lobist ni registriran, je lobiranec dolžan v roku desetih
dni od poskusa lobiranja tovrstne stike prijaviti KPK.
Kolikor lobiranec oceni, da so ti stiki nezakoniti ali v
nasprotju z namenom ZIntPK, so jih dolžni zavrniti in o tem
obvestiti KPK v desetih dneh.
10. člen
Skladnost z notranjimi in zunanjimi nadzornimi ukrepi
Funkcionar pri opravljanju svojih funkcij ne sme ovirati
izvajanja nadzornih ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi.
Funkcionar mora ravnati v skladu s pravnomočno in izvršljivo odločitvijo teh organov.
11. člen
Zaposlovanje
Funkcionar se obveže, da bo v okviru svojih pristojnosti
stremel k zaposlovanju ali imenovanju oseb po kriteriju strokovne sposobnosti in primernosti glede na zahtevnost delovnega
mesta ali funkcije.
12. člen
Spoštovanje vloge javnih uslužbencev
Funkcionar pri opravljanju svojih funkcij spoštuje javne
uslužbence in njihovo vlogo ter ne ovira zakonitega izvajanja
njihovih pristojnosti.
Uslužbencev ne sme prositi ali od njih zahtevati, da sprejmejo ali prezrejo kakršne koli ukrepe, z namenom da bi s tem
dosegel neposredno ali posredno nezakonito ali nemoralno
korist zase ali katerokoli drugo osebo.
13. člen
Sodelovanje z mediji
Funkcionar se celovito odziva na vse prošnje in pričakovanja medijev in javnosti za informacije (ki predstavljajo
informacije javnega značaja skladno z veljavnim Zakonom do
dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ) glede opravljanja njihovih funkcij.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 567
19. člen
Končne določbe
Kodeks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
Št. 032-12/2015-1-41/04
Župan
14. člen
Spoštovanje Kodeksa
Ob nastopu funkcije je potrebno funkcionarje seznaniti z
določili tega Kodeksa. Funkcionarja se pozove, da podpiše izjavo, da je seznanjen z določbami Kodeksa in da jih bo spoštoval.
15. člen
Častno razsodišče
Svet za presojo skladnosti ravnanja funkcionarjev s Kodeksom imenuje Častno razsodišče. Člani častnega razsodišča
(v nadaljevanju: član) so občani, ki uživajo visoko zaupanje
v javnosti. Član ne more biti funkcionar, kot je opredeljeno v
1. členu tega Kodeksa in za njih veljajo zakonske določbe o
nezdružljivosti funkcij.
Častno razsodišče ima 5 članov, ki jih Svet poišče na
podlagi javnega poziva in imenuje z dvotretjinsko večino.
Mandat članov traja 4 leta. V primeru predčasnega prenehanja mandata posameznemu članu, je novi član imenovan
do izteka mandata ostalim članom. Število mandatov člana ni
omejeno.
Mandat Častnega razsodišča nastopi sredi mandata Sveta, tako da pokriva zadnji dve leti trenutnega in prvi dve leti
naslednjega mandata Sveta.
Imenovani člani izmed sebe izvolijo predsednika Častnega razsodišča. Način sklicevanja, vodenja in poteka sej Častno
razsodišče uredi s svojim poslovnikom.
16. člen
Spremljanje izvajanja Kodeksa
Častno razsodišče spremlja izvajanje Kodeksa v obliki
redne letne presoje skladnosti ravnanja funkcionarjev.
Častno razsodišče enkrat letno poroča Svetu o izvajanju
Kodeksa oziroma ga seznani s stanjem na tem področju.
17. člen
Presoja skladnosti ravnanja s Kodeksom
Častno razsodišče presoja o skladnosti ravnanja lokalnih
funkcionarjev s Kodeksom. O začetku obravnave presoje skladnosti odloči Častno razsodišče.
Častno razsodišče o vsakem primeru, ki ga obravnava,
sprejme odločitev o presoji skladnosti ravnanja s Kodeksom.
Odločitev je pisna.
Častno razsodišče odloča z večino vseh svojih članov.
O svojih ugotovitvah Častno razsodišče obvesti Svet.
KRIŽEVCI
245.
list RS, št. 94/07 – UPB, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10,
84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF) in 33. člena Statuta Občine
Križevci (Uradni list RS, št. 3/15) je župan Občine Križevci sprejel
SKLEP
o imenovanju podžupana Občine Križevci
I.
Za podžupana Občine Križevci se imenuje Bogomira Gaberca, stanujočega Stara Nova vas 51a, 9242 Križevci pri
Ljutomeru, roj. 7. 9. 1957.
II.
Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno.
III.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti, predvsem iz področja gospodarskih javnih služb.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge
iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
IV.
Podžupan nastopi funkcijo s 1. 2. 2015.
V.
Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 031-02/2015-140
Križevci, dne 29. januarja 2015
Župan
Občine Križevci
mag. Branko Belec l.r.
LENDAVA
18. člen
Prehodne določbe
Prvi mandat Častnega razsodišča imenovanega v mandatnem obdobju 2014–18 Sveta, zaradi uskladitve določbe iz
četrte alineje 15. člena, traja 6 let.
Vsi funkcionarji, ki so nastopili svoj mandat od konstitutivne seje Sveta za mandatno obdobje 2014–18 pa do začetka
veljavnosti tega Kodeksa bodo pozvani, da v 30 dneh po
začetku veljavnosti Kodeksa podpišejo izjavo, da so z njim
seznanjeni.
Sklep o imenovanju podžupana Občine
Križevci
246.
Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o dejavnosti in koncesiji za lokalno
gospodarsko javno službo daljinskega
ogrevanja na območju Občine Lendava
Na podlagi 3., 7., 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06
in 38/10, 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni
Stran
568 / Št. 8 / 6. 2. 2015
samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – OdI. US,
76/08, 79/09 in 51/10, 84/10, 40/12), 284. člena Energetskega
zakona (Uradni list RS, št. 17/14), 8. in 17. člena Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 75/10 – UPB, 48/11 – popr.,
55/11 – popr., 56/12 – popr. in 112/13) je Občinski svet Občine
Lendava na 3. redni seji dne 27. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o dejavnosti in koncesiji za lokalno gospodarsko
javno službo daljinskega ogrevanja na območju
Občine Lendava
1. člen
V Odloku o dejavnosti in koncesiji za lokalno gospodarsko
javno službo daljinskega ogrevanja na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 56/14) se za prvim odstavkom 17. člena
doda nova trinajsta alineja, ki se glasi:
»– koncesionar mora s ponudbo na javni razpis za podelitev koncesije predložiti načrt za razvoj infrastrukture in
predvidena vlaganja za celotno obdobje podelitve koncesije,«
Dosedanja trinajsta alineja postane štirinajsta alineja.«
2. člen
Črta se celoten 59. člen.
3. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 03504-0013/2014
Lendava, dne 27. januarja 2015
Župan
Občine Lendava
mag. Anton Balažek l.r.
LJUBLJANA
247.
Odlok o dodelitvi finančne pomoči za odpravo
posledic škode ob poplavah oktobra
in novembra 2014
Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni
list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr. in
101/13) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list
RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni
svet Mestne občine Ljubljana na 3. seji dne 19. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o dodelitvi finančne pomoči za odpravo posledic
škode ob poplavah oktobra in novembra 2014
1. člen
Ta odlok določa upravičence, višino, pogoje in merila
za dodelitev finančne pomoči iz sklada proračunske rezerve
Mestne občine Ljubljana fizičnim osebam, ki so utrpele škodo
v poplavah oktobra in novembra 2014 na premičnem premoženju v stanovanjih in stanovanjskih stavbah na območju Mestne
občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: fizične osebe).
2. člen
Upravičenec do finančne pomoči na podlagi tega odloka
je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana v
stanovanju ali stanovanjski stavbi, za katero je prijavljena ško-
da ob poplavah oktobra in novembra 2014 in je škoda ocenjena
z aplikacijo AJDA,
– da je lastnik ali najemnik ali drug upravičen uporabnik
stanovanja ali stanovanjske stavbe iz prejšnje alineje, katere
gradnja ne predstavlja nedovoljenega posega v prostor.
Upravičenec mora oddati vlogo za dodelitev finančne
pomoči na podlagi tega odloka najkasneje v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka na Oddelek za zaščito, reševanje in civilno
obrambo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Zarnikova
ulica 3, 1000 Ljubljana, ter predložiti:
– dokazilo o lastništvu stanovanja ali stanovanjske stavbe,
če ni razvidno iz zemljiške knjige, ali najemno pogodbo za najem
stanovanja ali stanovanjske stavbe v času poplav oktobra in novembra 2014 ali drugo dokazilo o pravici uporabe stanovanja ali
stanovanjske stavbe v času poplav oktobra in novembra 2014 in
– navedbo podatkov o gradbenem dovoljenju (številka,
datum izdaje in organ, ki je gradbeno dovoljenje izdal) za stanovanjske stavbe, grajene po letu 1967, ali navedbo leta gradnje
stanovanjske stavbe, zgrajene pred letom 1967.
V primeru solastništva ali souporabe stanovanja ali enostanovanjske stavbe je do finančne pomoči upravičen le en
solastnik ali souporabnik, pri čemer se ostali solastniki ali
souporabniki s podpisom izjave strinjajo, da vlogo predloži in
pridobi sredstva z izjavo določen solastnik ali souporabnik.
3. člen
Upravičencem se dodeli finančna pomoč na podlagi tega
odloka do skupne višine 440.000,00 eurov.
4. člen
Upravičencem se dodeli finančna pomoč v višini 30% ocenjene škode na objektu po aplikaciji AJDA ali 250 eurov, kolikor
je to bolj ugodno za upravičenca, vendar največ 5.000 eurov na
stanovanje ali stanovanjsko stavbo.
5. člen
O dodelitvi finančne pomoči na podlagi tega odloka odloča Mestna uprava Mestne občine Ljubljana.
6. člen
Št. 843-84/2014-2
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.
248.
Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega
dobra
Na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o graditvi
objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl.
US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12,
101/13 – ZDavNepr in 110/13) in 27. člena Statuta Mestne
občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno
besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na
3. seji 19. januarja 2015 sprejel
SKLEP
o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra
1. člen
Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo naslednje nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi kot last
Mestne občine Ljubljana:
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 569
– parc. št. 1773/0 v izmeri 3.331 m², k.o. 2636 – Bežigrad
(ID 4996192),
– parc. št. 686/2 v izmeri 870 m², k.o. 2681 – Brinje II (ID
1295408),
– parc. št. 710/0 v izmeri 1.236 m², k.o. 2681 – Brinje II
(ID 3069006),
266876),
1609762),
– parc. št. 73/68 v izmeri 10 m², k.o. 1720 – Krakovsko
predmestje (ID 4750210),
– parc. št. 73/87 v izmeri 4.600 m², k.o. 1720 – Krakovsko
– parc. št. 73/89 v izmeri 52 m², k.o. 1720 – Krakovsko
– parc. št. 1440/0 v izmeri 280 m², k.o. 2706 – Zelena
jama (ID 3878601),
jama (ID 4885825),
jama (ID 308806),
jama (ID 2134632),
jama (ID 1306013),
– parc. št. 1463/0 v izmeri 1.616 m², k.o. 2706 – Zelena
jama (ID 2733744),
jama (ID 1191505),
jama (ID 4046726),
jama (ID 3814676),
– parc. št. 1480/0 v izmeri 1.519 m², k.o. 2706 – Zelena
jama (ID 4717890).
– parc. št. 50/41 v izmeri 362 m², k.o. 1736 – Brinje I (ID
5333765),
– parc. št. 660/1 v izmeri 1.961 m², k.o. 2681 – Brinje II
(ID 5053496),
– parc. št. 66/3 v izmeri 451 m², k.o. 1728 – Ljubljana
mesto (ID 2528734),
– parc. št. 66/4 v izmeri 414 m², k.o. 1728 – Ljubljana
mesto (ID 1687863),
– parc. št. 631/3 v izmeri 146 m², k.o. 1757 – Nadgorica
(ID 2050858).
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
SKLEP
Št. 7113-81/2014-55
Župan
249.
dobra
Na podlagi drugega odstavka 213. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno
besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05
– odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US,
57/12, 101/13 – ZDavNepr in 110/13) in 27. člena Statuta
Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno
prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine
Ljubljana na 3. seji 19. januarja 2015 sprejel
SKLEP
1. člen
2. člen
Št. 7113-81/2014-56
Župan
250.
dobra
Na podlagi drugega odstavka 213. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno
besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05
– odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US,
57/12, 101/13 – ZDavNepr in 110/13) in 27. člena Statuta
Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno
prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine
Ljubljana na 3. seji 19. januarja 2015 sprejel
1. člen
– parc. št. 597/5 v izmeri 24 m², k.o. 1736 – Brinje I (ID
1944558),
– parc. št. 637/2 v izmeri 551 m², k. o. 1736 – Brinje I (ID
1391382),
– parc. št. 1501/3 v izmeri 19 m², k.o. 1723 – Vič (ID
1968955),
3313086),
4824840),
1130242),
– parc. št. 1502/5 v izmeri 7 m², k.o. 1723 – Vič (ID 1465924),
– parc. št. 1504/5 v izmeri 7 m², k.o. 1723 – Vič (ID 2079995),
3580150).
2. člen
Št. 7113-13/2014-25
Župan
Stran
570 / Št. 8 / 6. 2. 2015
251.
Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi
Javnega zavoda Mladi zmaji – Centra
za kakovostno preživljanje prostega časa
mladih
št. 12/I/91, 45/I/94 – odl. US, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 –
ZJZP) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list
RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni
svet Mestne občine Ljubljana na 3. seji dne 19. 1. 2015 sprejel
SKLEP
o spremembi Sklepa o ustanovitvi Javnega
zavoda Mladi zmaji – Centra za kakovostno
preživljanje prostega časa mladih
1. člen
V Sklepu o ustanovitvi Javnega zavoda Mladi zmaji –
Centra za kakovostno preživljanje prostega časa mladih (Uradni list RS, št. 77/09, 100/11 in 43/14) se prvi odstavek 3. člena
spremeni tako, da se glasi:
»Poslanstvo zavoda je vzpostaviti mrežo prostorov, v katerih lahko mladi, vključno z osnovnošolci (v nadaljevanju: mladi),
in njihove družine kakovostno, aktivno, ustvarjalno in varno
preživljajo prosti čas bodisi v obliki organiziranih dejavnostih z
različnih področij bodisi samostojno glede na lastne interese. Cilj
zavoda je mladim na območju Mestne občine Ljubljana ponuditi
možnosti razvoja in pomoči na poti do njihove samostojnosti.«.
2. člen
Svet zavoda mora v roku šestdesetih dni od dneva uveljavitve tega sklepa sprejeti spremembe statuta in jih predložiti
v soglasje ustanovitelju.
3. člen
Št. 410-65/2014-9
Župan
252.
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa
o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica
Ljubljana
št. 12/I/91, 45/I/94 – odl. US, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 –
ZJZP), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za
kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo,
65/07 – odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US in 111/13),
20. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in
96/02 – ZUJIK) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana
(Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in
15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 3. seji dne
19. 1. 2015 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah Sklepa
o ustanovitvi javnega zavoda
Mestna knjižnica Ljubljana
1. člen
V Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica
Ljubljana (Uradni list RS, št. 30/08, 103/08 – popr. in 105/08)
se v 2. členu za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti
odstavek, ki se glasita:
»Prevod imena zavoda v angleščini je: Ljubljana City Library.
Prevod skrajšanega imena zavoda v angleščini je: LCL.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
2. člen
V prvem odstavku 7. člena se za besedilom »v soglasju
z ustanoviteljem« pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ki
ga izda župan Mestne občine Ljubljana.«. Za prvim stavkom se
doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Za občine, ki z zavodom
ne sklenejo te pogodbe, zavod ni dolžan izvajati knjižnične
dejavnosti kot javno službo.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Zavod lahko opravlja knjižnično dejavnost tudi za druge
občine na podlagi pogodb, ki jih zavod sklene z njimi v soglasju
z ustanoviteljem, ki ga izda župan Mestne občine Ljubljana.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Zavod lahko opravlja knjižnično dejavnost ali posamezne vsebine knjižnične dejavnosti tudi za druge subjekte javnega
ali zasebnega prava na podlagi posebnih pogodb, ki jih sklene
s temi subjekti.«.
3. člen
V prvem odstavku 8. člena se pika na koncu zadnje alineje nadomesti z vejico in se dodata novi predzadnja in zadnja
alineja, ki se glasita:
»– izloča knjižnično gradivo zaradi ohranjanja kakovosti in
aktualnosti svojih zbirk in zagotavlja trajno hranjenje in dostopnost kakovostnih izločenih del v vsaj enem izvodu,
– digitalizira knjižnično in drugo gradivo.«.
V drugem odstavku se pika na koncu zadnje alineje nadomesti z vejico in se dodajo nove tretja, četrta, peta in šesta
alineja, ki se glasijo:
»– izvaja svetovalne, bibliografske, izobraževalne, informacijsko-tehnološke in organizacijske storitve s področja dela
zavoda in sorodnih področij,
– oddaja prostore in opremo v kratkotrajni najem in uporabo,
– izvaja promocijske in oglaševalske storitve v zvezi s
področjem dela zavoda,
– izvaja gostinske storitve v povezavi z delom zavoda.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se
glasi:
»Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če prihodek od te dejavnosti nameni opravljanju knjižnične dejavnosti
kot javne službe.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
4. člen
V 9. členu se v uvodnem stavku za številko »69/07«
v oklepaju doda besedilo »in 17/08«, v osmi alineji se črta
besedilo »v specializiranih prodajalnah«, za dvajseto alinejo
se dodajo nove enaindvajseta, dvaindvajseta in triindvajseta
alineja, ki se glasijo:
»59.110 Produkcija filmov, video filmov in TV oddaj
59.130 Distribucija filmov, video filmov in TV oddaj
59.140 Kinematografska dejavnost«.
Dosedanje enaindvajseta do petintrideseta alineja postanejo štiriindvajseta do osemintrideseta alineja.
Za dosedanjo šestintrideseto alinejo, ki postane devetintrideseta alineja, se doda nova štirideseta alineja, ki se glasi:
»77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v
zakup, razen avtorsko zaščitenih del«.
Dosedanje sedemintrideseta do sedeminštirideseta alineja postanejo enainštirideseta do enainpetdeseta alineja.
5. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»10. člen
Zavod izvaja knjižnično dejavnost kot javno službo na območju Mestne občine Ljubljana in na območjih občin pogodbenic.
Zavod je enovita organizacija in se členi na notranje
organizacijske enote, ki delujejo na sedežu zavoda, na drugih
lokacijah v MOL in v občinah pogodbenicah.
Notranje organizacijske enote MKL so:
– vodstvo,
– skupne službe,
– območne enote.
V skupnih službah in območnih enotah se lahko organizirajo oddelki. V območnih enotah se organizirajo tudi krajevne
knjižnice.
Območne enote so osrednje knjižnice na posameznih
območjih MOL in imajo krajevne knjižnice, s katerimi skupaj
tvorijo knjižnično mrežo MKL. Območne enote lahko imajo
krajevne knjižnice tudi izven MOL, v katerih izvajajo knjižnično dejavnost na podlagi pogodb z občinami, ki niso ustanoviteljice javnega zavoda, v skladu z 20. členom Zakona o
knjižničarstvu.
Podrobnejša notranja organiziranost zavoda se določi z
internim aktom zavoda.«.
6. člen
Drugi odstavek 12.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»Volilna komisija skrbi za zakonitost volitev predstavnika
delavcev v svet zavoda in izvaja neposredno delo v zvezi z
volitvami. Ugotavlja popolnost predlogov kandidatov, določi
seznam volivcev, ugotavlja rezultate izida volitev in objavi,
kateri kandidat je izvoljen.«.
7. člen
V drugem odstavku 12.c člena se besedilo »17.a člena«
nadomesti z besedilom »12.a člena tega sklepa«.
8. člen
V 13. členu se tretja alineja spremeni, tako da se glasi:
»– sprejema letno poročilo,«.
9. člen
V drugem odstavku 15. člena se prva alineja dopolni tako,
da se glasi:
»– organizira delo zavoda ter vodi poslovanje in strokovno
delo zavoda,«.
10. člen
V prvem odstavku 17. člena se prva alineja spremeni,
tako da se glasi:
»– ima najmanj univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem ali izobrazbo,
pridobljeno po študijskem programu druge bolonjske stopnje s
področja družboslovja ali humanistike,«.
11. člen
tako da se glasi:
področja bibliotekarstva, družboslovja ali humanistike,«.
V drugem odstavku se črta prva alineja. Dosedanje druga
do šesta alineja postanejo prva do peta alineja.
12. člen
tako da se glasi:
področja prava ali družboslovja,«.
V drugem odstavku se črta prva alineja, v drugi alineji pa
se besedilo »njegovo delovno področje« nadomesti z besedilom »pravne, kadrovske in splošne zadeve«. Dosedanje druga
do sedma alineja postanejo prva do šesta alineja.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 571
13. člen
tako da se glasi:
pridobljeno po študijskem programu druge bolonjske stopnje
s področja ekonomije,«.
V drugem odstavku se črta prva alineja, v drugi alineji se
besedilo »njegovo delovno področje« nadomesti z besedilom
»finančne zadeve«. Dosedanje druga do sedma alineja postanejo prva do šesta alineja.
14. člen
V 25. členu se v drugi alineji prvega odstavka in v prvem
stavku petega odstavka besedilo »Zveza splošnih knjižnic«
nadomesti z besedilom »Združenje splošnih knjižnic«.
15. člen
V 28. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da
se glasita:
»Za izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen,
daje ustanovitelj zavodu v upravljanje naslednje nepremičnine
in opremo v njih, ki so del javne kulturne infrastrukture na
področju kulture:
– poslovni prostori, Kersnikova ulica 2, Ljubljana, v izmeri
3.113,7 m², in sicer:
– solastniški idealni delež parc. št. 2462/1, do ½, v naravi poslovna stavba ID 1725-295 in solastniški idealni delež
parc. št. 2463/1, do ½, v naravi dvorišče oziroma pasaža med
Gosposvetsko in Slovensko cesto, obe k.o. 1725 – Ajdovščina,
– solastniški idealni delež parc. št. 2455/2, do 89/500,
v naravi dvorišče oziroma dostopna pot do poslovnega in
službenega vhoda poslovne stavbe in solastniški idealni delež
parc. št. 2455/3, do 65/500, v naravi klet in medetaža stavbe
ID 1725-1483, obe k.o. 1725 – Ajdovščina,
– parc. št. 2456/1, do celote, parc. št. 2456/2, do celote, v naravi dvorišče in poslovna stavba ID 1725-288, obe
k.o. 1725 – Ajdovščina;
– poslovni prostori, Zarnikova ulica 3, Ljubljana, k.o. 1727
– Poljansko predmestje, parc. št. 309/3, del stavbe ID 1727405-18, prostor v izmeri 73,55 m² in prostor v izmeri 16,30 m²,
vse skupaj 89,85 m², s souporabo skupnih prostorov;
– poslovni prostori, Povšetova ulica 37, Ljubljana,
k.o. 1727 – Poljansko predmestje, parc. št. 1/110, 1/165, 1/166
del stavbe ID 1727-1013-1 v izmeri 140,81 m², vključujoč skupne prostore in 2 parkirni mesti v kleti;
– poslovni prostori, Belokranjska ulica 2, Ljubljana,
k.o. 2636 – Bežigrad, parc. št. 1408/2, trije poslovni prostori
v visokem pritličju, poslovni prostor v I. nadstropju, 1 kletni
prostor, sanitarije in vetrolov/predprostor v stavbi ID 2636-2871,
v skupni izmeri 171,80 m²;
– poslovni prostori, Dunajska cesta 367, Ljubljana,
k.o. 1756 – Črnuče, parc. št. 104/1, poslovni prostori v pritličju
stavbe ID 1756-2309-3 v izmeri 158,50 m²;
– poslovni prostori Glinškova ploščad 11a, Ljubljana, k.o. 1734 – Ježica, parc. št. 1000/5 del pritličja v stavbi
ID 1734-1189-1 v izmeri 292 m²;
– poslovna stavba, Vojkova cesta 87a, Ljubljana,
k.o. 1735 – Stožice, parc. št. 975/3, stavba ID 1735-1544-1
v izmeri 447 m²;
– poslovni prostori, Zadobrovška cesta 1, Ljubljana – Polje, k.o. 1772 – Slape, parc. št. 734/17, kletni prostori stavbe
ID 1772-1571-1 v izmeri 279,3 m²;
– poslovni prostori, Zaloška cesta 220, Ljubljana,
k.o. 1770 – Kašelj, parc. št. 735/1, dela stavbe ID 1770-13605, 3 v izmeri 206,8 m²;
– poslovni prostori, Zaloška cesta 61, Ljubljana,
k.o. 1730 – Moste, parc. št. 983/7, del stavbe Španski borci
ID 1730-1370-5 v izmeri 511 m² in samostojno notranje stopnišče, posebno dvigalo za knjižnico ter skupna raba naprav ter
pripadajoče funkcionalno zemljišče;
Stran
572 / Št. 8 / 6. 2. 2015
– poslovni prostori, Clevelandska ulica 17–19, Ljubljana,
k.o. 2680 – Nove Jarše, parc. št. 1527/1, dela stanovanjske
stavbe ID 2680-9-23, 121, v izmeri 182,4 m²;
– poslovni prostori, Preglov trg 15, Ljubljana, k.o. 1772
– Slape, parc. št. 1827/0 – del pritličja, stavba ID 1772-1-5
v skupni izmeri 328,93 m² ter pravico do uporabe funkcionalnega zemljišča ter skupnih prostorov stavbe kot so: vhod v stavbo, hodnik in sanitarije v pritličju Doma občanov Nove Fužine;
– poslovna stavba, Tržaška cesta 47/a, Ljubljana,
k.o. 1723 – Vič, parc. št. 785/8, 785/12, 785/14, 784/3 in
784/5, prosto stoječa knjižnica s pripadajočim zemljiščem,
stavba ID 1723-2683-1, 2 v izmeri 1.029 m²;
– poslovni prostori, Srednje Gameljne 50, k.o. 1749
– Gameljne, parc. št. 694/10, klet in pritličje stavbe ID 1749305-2 v izmeri 156 m², in souporaba skupnih prostorov v kleti
in pritličju;
– poslovni prostori, Prušnikova ulica 106, Ljubljana,
k.o. 1754 – Šentvid, parc. št. 285/4, 285/5 in 285/6, dela
stavbe ID 1754-54-1 v izmeri 261,5 m² in pripadajoči idealen
delež;
– poslovni prostori, Trg komandanta Staneta 8, Ljubljana, k.o. 1738 – Dravlje, parc. št. 809/318, deli stavbe ID 17383296-800 (del), 801, 802, 803 v skupni izmeri 2.758,62 m² in
deli stavb ID 1738-3296-62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70,
71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86,
87, 88;
– poslovni prostori, Cesta II. Grupe odredov 43, Ljubljana, k.o. 1773 – Dobrunje, parc. št. 1667/3, del stavbe ID
1773-988-2 v izmeri 117,5 m²;
– poslovni prostori, Ribji trg 2, Ljubljana, k.o. 1728 –
Ljubljana mesto, parc. št. *293, del stavbe ID 1728-28-2
v skupni izmeri 180,28 m²;
– poslovna stavba, Einspielerjeva ulica 1, Ljubljana,
k.o. 2636 Bežigrad, parc. št. 1936/0, stavba ID 2636-2626-1,
2, 3, 4 v skupni izmeri 3.780,12 m² ter pripadajoče dvorišče
v skupni izmeri 1.227 m².
Poleg zgoraj navedenih nepremičnin in opreme v njih,
daje ustanovitelj v upravljanje tudi opremo na naslednjih
lokacijah:
– poslovni prostori, Strelišče Ljubljana, Dolenjska cesta 11, Ljubljana,
– poslovni prostori, Tržaška cesta 116, Ljubljana,
– poslovni prostori, Cesta na Brdo 63, Ljubljana.«.
16. člen
V 30. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga zavod doseže
pri opravljanju dejavnosti, sme zavod uporabiti izključno za
opravljanje in razvoj knjižnične dejavnosti. O namenu uporabe presežka prihodkov nad odhodki odloča svet zavoda na
predlog direktorja v soglasju z ustanoviteljem.«.
Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
17. člen
V prvem odstavku 32. člena se črta peta alineja.
KONČNA DOLOČBA
18. člen
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
Št. 612-1/2013-12
Župan
NOVA GORICA
253.
Sklep o začetku priprave sprememb
in dopolnitev št. 5 Občinskega prostorskega
načrta Mestne občine Nova Gorica
Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07 in spremembe) ter 28. člena Statuta
Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je župan
Mestne občine Nova Gorica dne 23. januarja 2015 sprejel
SKLEP
o začetku priprave sprememb in dopolnitev št. 5
Občinskega prostorskega načrta
Mestne občine Nova Gorica
1. Uvodne določbe
S tem sklepom se prične postopek sprememb in dopolnitev
z zaporedno številko 5 Občinskega prostorskega načrta Mestne
občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/12, 112/13 popravek,
10/14, 35/14, 72/14, 72/14 popravek in 2/15 popravek).
2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in
dopolnitev prostorskega načrta
Mestna občina Nova Gorica je 28. 12. 2012 sprejela
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova
Gorica. Pri uporabi odloka so se pokazale potrebe po korekcijah besedila. V času veljavnosti odloka so se posamezne
investicijske namere natančneje oblikovale, tako da terjajo primernejšo določitev podrobne namenske rabe prostora. Občina
bo s pričetim postopkom sprememb in dopolnitev odloka tudi
omogočila občanom, da zaradi različnih razlogov predlagajo
izvzem zemljišč iz zazidljivih območij.
3. Območje prostorskega načrta, predmet načrtovanja in vrsta postopka
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na celotno območje občine. Predmet sprememb in dopolnitev bodo tekstualna
določila OPN, določitev podrobnejše namenske rabe stavbnih zemljišč, izvzem zemljišč iz območja stavbnih zemljišč,
sprememba načinov urejanja ter odprava morebitnih tehničnih
napak v grafičnem delu (napačna poimenovanja enot in podobno). Spreminjanje zemljišč iz nestavbne v stavbno namensko
rabo ni predmet tega postopka.
Spremembe in dopolnitve akta bodo potekale po rednem
postopku.
4. Način pridobitve strokovnih rešitev
Za spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih pogojev občinskega prostorskega načrta bodo strokovne rešitve pridobljene skladno z določili ZPNačrt in spremljajočih predpisov.
5. Roki za pripravo prostorskega načrta
Predvideni roki za pripravo sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta ter njegovih posameznih faz so:
Faza
sklep in objava v uradnem glasilu
osnutek
odločba o potrebnosti CPVO in mnenja
dopolnjen osnutek in priprava gradiva
za javno razgrnitev
obravnava na seji mestnega sveta
javna razgrnitev, obravnava
priprava stališč do pripomb in potrditev
stališč
predlog
mnenja
usklajen predlog
sprejem na seji
objava v uradnem glasilu
Roki
2–3 tedne
3 tedne
1 mesec
2 tedna
prva redna seja
1 mesec
2 tedna
1 teden
1 mesec
1 teden
prva redna seja MS
3 tedne
6. Nosilci urejanja prostora
Zaradi vsebinsko omejenega obsega sprememb in dopolnitev, se v postopek priprave sprememb in dopolnitev vključuje
le Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Langusova 4, 1000 Ljubljana.
V postopek bodo vključeni še drugi lokalni in državni
nosilci urejanja prostora, kolikor se v postopku priprave izkaže
nujna potreba po njihovi vključitvi in sodelovanju.
V postopku se o pričetku priprave obvesti tudi pristojno
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za
celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana,
ki sporoči pripravljavcu, ali je potrebno izvesti postopek celovite
presoje vplivov na okolje. V primeru, da bo izvedba postopka
celovite presoje vplivov na okolje potrebna, bo pripravljavec
zagotovil tudi izdelavo okoljskega poročila.
7. Objava
Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
v svetovnem spletu ter začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. Po objavi se sklep pošlje
ministrstvu, pristojnemu za prostor ter sosednjim občinam.
Št. 3500-1/2015-2
Nova Gorica, dne 23. januarja 2015
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 573
– organiziranje in izvajanje prireditev v kraju
in izven (prizna se največ pet prireditev, vsaka
prireditev prejme 8 točk)
– povezovanje krajevne in okoliške turistične
ponudbe v skupen turistični proizvod
10 točk
č) Promocija kraja in turističnih prireditev
do 15 točk
– priprava, založba in izdaja promocijskega
materiala za kraj in širšo okolico
7 točk
– javno nastopanje v medijih, na sejmih,
razstavah, srečanjih in prireditvah izven domačega
kraja
4 točke
– izdajanje lastnega glasila
4 točke
d) Število članstva
do 6 točk
– do 50 članov
4 točke
– nad 50 članov
6 točk.
2. člen
Št. 007-0010/2008-11
Rogašovci, dne 29. januarja 2015
Župan
Občine Rogašovci
Edvard Mihalič l.r.
Župan
Mestne občine Nova Gorica
Matej Arčon l.r.
SEVNICA
ROGAŠOVCI
254.
Pravilnika o sofinanciranju programov
na področju turizma v Občini Rogašovci
Na podlagi prvega odstavka 20. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma /ZSRT/ (Uradni list RS, št. 2/04, 57/12),
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07
– UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF)) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03,
88/05, 79/06, 69/10) je Občinski svet Občine Rogašovci na 4.
redni seji dne 29. 1. 2015 sprejel
PRAVILNIK
o sofinanciranju programov na področju turizma
v Občini Rogašovci
1. člen
V Pravilniku o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Rogašovci (Uradni list RS, št. 18/09) se 12. člen
spremeni tako, da se glasi:
Merila za vrednotenje programov so:
a) Ohranjanje kulturne in naravne dediščine do 20 točk
– skrb in akcije za lep izgled kraja;
tekmovanja, priznanja, urejanje nasadov in gredic
(priznata se največ dve akciji, vsaka akcija prejme
4 točke)
– obujanje tradicij, navad in običajev,
kulinaričnih značilnosti in posebnosti kraja
6 točk
– skrb za urejanje kulturno zgodovinskih
spomenikov in naravnih znamenitosti
6 točk
b) Spodbujanje krajanov in mladine za delo
na področju turizma
do 15 točk
– predavanja, izobraževanje za krajane in
okrogle mize
8 točk
– organizacija mladinske sekcije v društvu
7 točk
c) Organizacija in usklajevanje turističnih
aktivnosti
do 50 točk
255.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine
Sevnica
list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF)
in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11,
103/11, 22/14) je Občinski svet Občine Sevnica na 4. redni seji
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
STATUTA
Občine Sevnica
1. člen
V Statutu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11,
103/11, 22/14) se v prvem odstavku 1. člena število »118«
nadomesti s številom »119«, za besedo »Malkovec« pa se v
besedilo vstavi vejica in beseda »Marendol«.
2. člen
V deseti alineji drugega odstavka 2. člena se za besedo
»Malkovec« v besedilo vstavi vejica in beseda »Marendol«.
3. člen
Drugi odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Delovna telesa, razen komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, štejejo pet do enajst članov.«
4. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0017/2014
Sevnica, dne 29. januarja 2015
Župan
Občine Sevnica
Srečko Ocvirk l.r.
Stran
574 / Št. 8 / 6. 2. 2015
SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
256.
Odlok o delovnih telesih Občinskega sveta
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10 in 40/12 – ZUJF) in v skladu s 15. členom Statuta Občine
Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski
svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 3. redni seji dne 21. 1.
2015 sprejel
ODLOK
o delovnih telesih Občinskega sveta Občine
Sveti Jurij ob Ščavnici
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom določa Občinski svet Občine Sveti Jurij
ob Ščavnici svoja stalna delovna telesa, njihovo sestavo, način
dela in njihove naloge.
2. člen
Občinski svet ima naslednje stalne in občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa:
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih
dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo, varstvo okolja,
– odbor za gospodarske javne službe in komunalne zadeve,
– odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami,
– statutarno-pravna komisija,
– odbor za proračun.
3. člen
Za obravnavo in proučitev posameznih vprašanj lahko
občinski svet s sklepom ustanovi začasna delovna telesa. V
sklepu o ustanovitvi občinski svet določi naloge delovnih teles
in število članov.
4. člen
Občinski svet ima poleg stalnih in občasnih delovnih teles še delovna telesa, ki jih mora občina ustanoviti na podlagi
posameznih zakonskih aktov, ki določajo tudi njihovo sestavo,
pristojnosti in naloge.
Člane delovnih teles imenuje občinski svet na predlog
župana.
5. člen
Za določene strokovne naloge lahko župan za posamezna področja s sklepom imenuje še druga delovna telesa. S
sklepom se določijo naloge in pristojnosti teh delovnih teles.
6. člen
Delovna telesa v okviru svojega delovnega področja, v
skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta
obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge.
Delovna telesa lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana.
7. člen
Delovna telesa imajo določeno število članov.
Člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed svojih članov.
Člane delovnih teles iz 2. člena tega odloka imenuje
občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovice
članov izmed drugih občanov, če ta odlok ne določa drugače.
Delovna telesa vodijo člani občinskega sveta.
8. člen
Člani delovnih teles se imenujejo za štiri leta.
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v stalnih in občasnih delovnih telesih.
9. člen
Člani delovnih teles iz 3. in 5. člena tega odloka se imenujejo za čas, določen s sklepom o ustanovitvi.
10. člen
Članstvo v delovnih telesih občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v
občinski upravi.
11. člen
Predsedniki, namestniki predsednikov in člani delovnih
teles se imenujejo za mandatno obdobje občinskega sveta.
Občinski svet lahko razreši predsednika, namestnika
predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti, na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, do prve naslednje seje
občinskega sveta.
Predsedniki, namestniki predsednikov in člani občasnih
komisij, ki niso stalna delovna telesa občinskega sveta se
imenujejo za čas, določen ob imenovanju komisije.
12. člen
Predsednik delovnega telesa občinskega sveta sklicuje
in vodi seje ter predlaga dnevni red, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sodeluje z županom, podžupanom, člani
občinskega sveta in javnimi uslužbenci občinske uprave, sodeluje na sejah občinskega sveta, skrbi za izvajanje sprejetih
sklepov in opravlja druge naloge, določene s tem odlokom.
Namestnik predsednika, ki je član občinskega sveta,
nadomešča predsednika v primeru odsotnosti ali zadržanosti
predsednika in pomaga predsedniku pri njegovem delu ter
opravlja po dogovoru z njim zadeve iz njegovega delovnega
področja.
13. člen
Odbori in komisije svoje naloge in pristojnosti izvajajo
na sejah.
Seje delovnega telesa občinskega sveta sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, na pobudo župana, strokovnih služb občinske uprave ali na zahtevo občinskega sveta.
Delovno telo občinskega sveta lahko dela, če je na seji
navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z
večino opredeljenih glasov navzočih članov. V primerih, ko
je na seji glasovanje izenačeno, se pri glasovanju upošteva
tista odločitev, za katero glasuje predsednik delovnega telesa,
oziroma v njegovi odsotnosti njegov namestnik.
14. člen
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
Poslovnika občinskega sveta.
15. člen
Pri delu delovnih teles občinskega sveta lahko sodelujejo strokovnjaki z namenom, da podajo svoja strokovna
mnenja in predloge o zadevah, ki se obravnavajo na seji
delovnega telesa.
16. člen
Delovna telesa imajo pravico zahtevati od občinske
uprave podatke in pojasnila, ki jih potrebujejo pri delu.
17. člen
Strokovna, organizacijska in administrativna opravila
za delovna telesa opravlja delavec občinske uprave, ki ga
določi župan, oziroma direktor občinske uprave.
II. SESTAVA IN PRISTOJNOSTI DELOVNIH TELES
18. člen
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih
dejavnosti ima pet članov
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih
dejavnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava vprašanja in daje mnenje in predloge v
zvezi z otroškim varstvom, šolstvom, zdravstvom, lekarništvom, kulturo, društvenimi dejavnostmi in kulturno dediščino,
– pripravlja program socialne politike občine in ga predlaga občinskemu svetu,
– obravnava predloge investicijskih programov za investicije v objekte s področja družbenih dejavnosti,
– daje mnenje k ustanovitvenim aktom javnih zavodov
in služb lokalnega pomena iz njegovega področja dela,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih dejavnosti, družine in mladine ter druga vprašanja v okviru svojega
delovnega področja, ki mu jih naloži občinski svet.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojni občine na področju negospodarstva in javnih
služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališča s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti iz svojega področja
nalog najkasneje tri dni pred dnem za katerega je sklicana
redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom
mora odbor predložiti najkasneje dva dni pred začetkom
obravnave predloga splošnega akta.
Odbor lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
19. člen
Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja ima pet članov
Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja opravlja zlasti
naslednje naloge:
– obravnava vprašanja pospeševanja gospodarstva,
obrti in podjetništva,
– obravnava letni gospodarski načrt občine,
– daje mnenje o vprašanjih s področja gospodarstva iz
pristojnosti občine,
– predlaga ukrepe občinskim organom za spodbujanje
obrti in podjetništva,
– oblikuje predloge ukrepov na področju varstva okolja,
varstva naravne in kulturne dediščine, varstva tal in vodnih
virov, varstva pred hrupom ter zbiranje in deponiranje odpadkov,
– obravnava vprašanja učinkovite rabe energije,
– obravnava druga vprašanja v okviru svojega delovnega področja, ki mu jih naloži občinski svet.
Odbor obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarstva, obrti in podjetništva, in varstva okolja, ki so občinskemu svetu predlagani
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 575
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti iz svoje pristojnosti
nalog najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana
mora odbor predložiti najkasneje dva dni pred pričetkom
obravnave predloga splošnih aktov.
Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na svojem področju dela.
20. člen
Odbor za gospodarske javne službe in komunalne zadeve ima pet članov
Odbor za gospodarske javne službe in komunalne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja
gospodarskih javnih služb,
– obravnava vprašanja izgradnje cest,
– obravnava vprašanja izgradnje in vzdrževanja komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, odlagališče
odpadkov, javna razsvetljava, energetika, telekomunikacije,
pokopališka in pogrebna dejavnost,
– obravnava vprašanja s področja obveznih in izbirnih
gospodarskih javnih služb,
– obravnava druge zadeve v okviru svojega delovnega
področja.
pristojnosti občine na področju gospodarske javne službe
in komunalnih zadev, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve.
Odbor za gospodarske javne službe in komunalne zadeve lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
21. člen
Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima pet članov
Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava prostorske plane občine,
– predlaga politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvrševanje,
– obravnava vprašanja načrtovanja s področja posegov
v prostor,
– obravnava vprašanja razvoja stanovanjskega gospodarstva,
– obravnava vprašanja urejanja in gospodarjenja s
stavbnimi zemljišči,
– obravnava zadeve s področja gospodarjenja z nepremičninami občine in podaja občinskemu svetu in občinski
upravi predloge s tega področja,
– opravlja druge naloge, ki so povezane z delom odbora za to področje.
pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine,
ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Stran
576 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
22. člen
Statutarno-pravna komisija občinskega sveta ima tri
člane.
Statutarno-pravna komisija opravlja zlasti naslednje
naloge:
– pripravlja statut občine, njegove spremembe in dopolnitve in daje obvezno razlago posameznih določb statuta,
– pripravlja poslovnik občinskega sveta, njegove spremembe in dopolnitve in daje obvezno razlago posameznih
določb statuta,
– spremlja uporabo predpisov občine,
– obravnava in daje mnenja tudi k normativnim aktom,
ki jih sprejema občinski svet, če tako predlaga pristojna komisija oziroma so mu dodeljena po poslovniku občinskega
sveta,
– obravnava statute javnih podjetij, zavodov in skladov,
katere potrjuje ali daje k njim soglasje občinski svet.
Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje,
če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno
pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta.
21. člen
Odbor za proračun ima pet članov
Odbor za proračun opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava vprašanja financiranja investicij v občini,
– obravnava in daje mnenje k predlogu proračuna in
zaključnega računa občine,
– obravnava in daje mnenje v zadevah računovodskega
dela letnega poročila o poslovanju javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica in soustanoviteljica je občina,
– obravnava in daje mnenje, stališča in predloge v
zadevah splošnih aktov, ki predpisujejo občinske davke,
prispevke, nadomestila in takse,
– spremlja in daje mnenje k izvrševanju proračuna,
– obravnava druga vprašanja v okviru svojega delovnega področja, ki mu jih naloži občinski svet.
pristojnosti občine na področju proračuna, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Odbor je dolžan opraviti obravnavo iz svojega področja
nalog najkasneje tri dni pred dnem, ko je sklicana redna
seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predloge
pisno posredovati županu, predsedujočemu in predlagatelju.
Mnenja o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje dva dni pred začetkom obravnave
predloga splošnega akta.
Odbor za proračun lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
svojem področju dela.
22. člen
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
24. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok
o delovnih telesih Občinskega sveta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici, objavljen v Uradnem listu RS, št. 77/02 z dne 30. 8. 2002.
Št. 032-0003/2015
Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 21. januarja 2015
Župan
Miroslav Petrovič l.r.
257.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka
o priznanjih Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij
ob Ščavnici na 3. redni seji dne 21. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi Odloka o priznanjih
1. člen
V prvem odstavku 13. člena Odloka o priznanjih Občine
Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 35/01) se za besedo
v javnem glasilu dopolni »ali spletnem portalu občine« najkasneje pa 90 dni spremeni v »60« dni pred občinskim praznikom.
Razpis ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 90 dni spremeni v »60« dni.
2. člen
V prvem odstavku 14. člena se za besedo komisija za,
črta »mandatna vprašanja, volitve in imenovanje« ter dopolni
z besedo »priznanja«.
3. člen
Št. 00104-1/2001-002
Župan
258.
Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata
namestnika člana Občinske volilne komisije
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) ter 95. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS,
št. 63/00) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na
3. redni seji dne 21. 1. 2015 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP
1. člen
Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici ugotavlja,
da je Romanu Širecu iz Kraljevec št. 33a, 9244 Sveti Jurij ob
Ščavnici, prenehal mandat namestnika člana Občinske volilne
komisije Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
2. člen
Št. 041-0001/2014-091
Župan
259.
Sklep o seznanitvi z imenovanjem podžupana
Št.
RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
na 3. redni seji dne 21. 1. 2015 sprejel naslednji
SKLEP
1. Za namestnika člana Občinske volilne komisije Občine
Sveti Jurij ob Ščavnici se imenuje Mirka Zelenka, Sovjak št. 34,
9244 Sveti Jurij ob Ščavnici.
2. Mandat člana traja do zaključka mandata Občinske
volilne komisije.
3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 041-0001/2014-092
Župan
Na podlagi 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15,
U-I-21/07-18, 76/08, 79/09 in 51/10 in 40/12 – ZUJF) in 33. člena
Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14)
je župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici dne 21. 1. 2015 sprejel
SKLEP
o seznanitvi z imenovanjem podžupana
I.
Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici se je seznanil
z odločitvijo župana Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, da za podžupana Občine Sveti Jurij ob Ščavnici v mandatnem obdobju
2014–2018 imenuje gospoda Ivana Frasa, roj. 1974, s stalnim
prebivališčem Sovjak št. 80 F.
II.
Podžupan bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno.
III.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti.
IV.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan
tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere
ga župan pooblasti.
V.
Ta sklep začne veljati z razglasitvijo in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0002/2015
Župan
260.
Sklep o imenovanju namestnika člana
Občinske volilne komisije Občine Sveti Jurij
ob Ščavnici
Na podlagi 13. in 21. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/98, 74/98,
70/00 in 51/02) 35. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah
(Uradni list RS, št. 94/07 – ZLV-UPB3, in 45/08 – ZLV-H)
15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list
8 / 6. 2. 2015 / Stran 577
261.
Sklep Občinskega sveta Občine Sveti Jurij
ob Ščavnici
list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10 in 40/12 – ZUJF), 5. in 30. člena Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), ter
15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS,
št. 45/14) in 53. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sv. Jurij ob
Ščavnici (Uradni list RS, št. 103/03) je Občinski svet Občine Sveti
Jurij ob Ščavnici na 3. redni seji dne 21. 1. 2015 sprejel naslednji
SKLEP
1. Občinski Svet se je seznanil z Elaboratom o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Sveti
Jurij ob Ščavnici, (v nadaljevanju: Elaborat), ki ga je 12. 1. 2015
izdelal izvajalec javne službe Saubermacher Slovenija d.o.o.
2. Občinski svet potrjuje predlagani standard izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih
vrst komunalnih odpadkov v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kot
ga določa Elaborat iz prve točke tega sklepa.
3. Občinski svet potrjuje predračunske cene izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih
vrst komunalnih odpadkov v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kot
jo določa Elaborat iz prve točke tega sklepa, in sicer:
– predračunsko ceno Zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov, ki znaša 0,15743 EUR/kg.
– predračunsko ceno Zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ki znaša 0,03931 EUR/kg.
4. Predračunske cene izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici iz točke 3 tega sklepa
ne vsebujejo DDV.
5. Nove cene obvezne občinske gospodarske javne službe
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Sveti Jurij
ob Ščavnici, pričnejo veljati in se uporabljati s prvim marcem 2015.
6. Ta sklep začne veljati takoj po sprejemu in se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35402-2/2014
Župan
Stran
578 / Št. 8 / 6. 2. 2015
ŠEMPETER - VRTOJBA
262.
Sklep o pričetku priprave sprememb
in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Mlake (Ledine) v Šempetru
pri Gorici – 1. faza, spremembe in dopolnitve
2014
Na podlagi 57. in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09,
80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 –
ZKZ-C, 57/12 in 109/12 in 35/13 – skl. US: U-I-43/13-8) ter
28. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS,
št. 45/13) župan Občine Šempeter - Vrtojba sprejme
SKLEP
o pričetku priprave sprememb in dopolnitev
Odloka o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu Mlake (Ledine) v Šempetru pri Gorici
– 1. faza, spremembe in dopolnitve 2014
1. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in
dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu Mlake (Ledine) v Šempetru pri Gorici – 1. faza,
spremembe in dopolnitve 2014 (odlok o OPPN objavljen v
Uradnem listu RS, št. 37/14) – v nadaljevanju: OPPN
Razlog za spreminjanje OPPN je omogočanje bolj racionalne rešitve prometnih površin: zmanjšanje dimenzij in premik
voznih pasov, kolesarskega pasu in hodnika za pešce in posledično preprostejše izvedbe javnih prometnih površin zaradi
manjših posegov na zemljišča v privatni lasti. S spremembami
in dopolnitvami se bolj natančno definira tudi etapnost izvedbe
večnamenske poti, zaključni del poti namreč pred pridobitvijo
zemljišč za njeno logično nadaljevanje nima uporabne vrednosti.
V postopku priprave akta bo možno v spremembe in
dopolnitve vključiti tudi druge ustrezne predloge z vsebino, ki
omogoča skrajšan postopek sprememb in dopolnitev in ki ne
pomenijo sprememb v grafičnih delih OPPN.
2. Območje
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na tekst odloka
OPPN, ki velja za celotno območje OPPN.
3. Način pridobitve strokovnih rešitev
V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju in podzakonskimi akti.
Spremembe in dopolnitve OPPN ne bodo vplivale na celovitost načrtovanih prostorskih ureditev ter na rabo sosednjih
zemljišč in objektov, zato bo občina vodila skrajšani postopek
sprememb in dopolnitev OPPN kot ga določa 61.a člen Zakona
o prostorskem načrtovanju.
4. Roki za pripravo
Predvideni časovni potek priprave in sprejema sprememb
in dopolnitev OPPN je naslednji: osnutek v februarju 2015, javna razgrnitev dopolnjenega osnutka v marcu 2015, obravnava
in sprejem predloga na seji občinskega sveta v maju 2015.
5. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za
načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti
Konto
I.
700
703
704
706
Pripravljavec sprememb in dopolnitev OPPN je Občina
Šempeter - Vrtojba.
Nosilci urejanja prostora, ki v skladu z 58. in 61. členom
Zakona o prostorskem načrtovanju pripravijo smernice na
osnutek sprememb in dopolnitev OPPN ter podajo mnenje k
predlogu sprememb in dopolnitev OPPN so:
1. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za
ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana;
2. Občina Šempeter - Vrtojba, Trg Ivana Roba 3a, Šempeter pri Gorici.
V primeru, da se v postopku priprave ugotovi potreba po
sodelovanju subjektov, ki niso navedeni v tem sklepu, lahko
pripravljavec sprememb in dopolnitev OPPN k sodelovanju
povabi tudi druge organe in organizacije.
6. Obveznosti v zvezi s financiranjem
Finančne obveznosti priprave sprememb in dopolnitev
OPPN prevzame Občina Šempeter - Vrtojba.
7. Veljavnost sklepa
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-2/2013-113
Šempeter, dne 2. februarja 2015
Župan
Občine Šempeter - Vrtojba
mag. Milan Turk l.r.
ŠMARTNO PRI LITIJI
263.
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)
DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK
DAVKI NA PREMOŽENJE
DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE
DRUGI DAVKI
Odlok o rebalansu proračuna Občine Šmartno
pri Litiji za leto 2015
list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF),
29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS,
št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr. in 101/13) in 16. člena Statuta
Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03 in
34/04) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 4. redni seji
občinskega sveta dne 28. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o rebalansu proračuna Občine Šmartno pri Litiji
za leto 2015
1. člen
2. člen Odloka o proračunu Občine Šmartno pri Litiji za
leto 2015 (Uradni list RS, št. 98/14) se spremeni tako, da se
glasi:
»V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in
izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
Splošni del proračuna Občine Šmartno pri Litiji za leto 2015
A.
70
Rebalans
2015 (v EUR)
6.242.979
4.810.196
3.896.359
3.473.509
295.350
127.500
0
71
72
73
74
78
40
41
42
43
710
711
712
713
714
720
721
722
730
731
740
741
787
400
401
402
403
409
410
411
412
413
414
420
431
432
B.
75
44
55
III.
IV.
750
751
752
V.
440
441
442
443
VI.
C.
50
II.
VII.
500
550
VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 579
NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)
UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA
TAKSE IN PRISTOJBINE
DENARNE KAZNI
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV
DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG
PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV
PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV
PREJETE DONACIJE IZ TUJINE
TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)
TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ
PREJETA SREDSTVA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU
PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (787)
PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ
TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)
PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST
IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE
PLAČILA DOMAČIH OBRESTI
REZERVE
TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414)
SUBVENCIJE
TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM
TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM
DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI
TEKOČI TRANSFERI V TUJINO
NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ
ODHODKI)
RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (75)
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (44)
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)
DANA POSOJILA
POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB
PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE
POVEČANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH IN DRUGIH PRAVNIH
OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI IMAJO PREMOŽENJE V SVOJI LASTI
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.)
RAČUN FINANCIRANJA
ZADOLŽEVANJE (50)
ZADOLŽEVANJE (500)
DOMAČE ZADOLŽEVANJE
ODPLAČILA DOLGA (55)
ODPLAČILA DOLGA (550)
ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA
913.837
472.200
1.500
6.000
137
434.000
355.500
175.700
0
179.800
0
0
0
1.077.283
291.959
785.324
0
0
6.373.563
2.071.841
234.371
34.321
1.628.149
123.000
52.000
1.892.063
13.000
1.267.800
125.800
485.463
0
2.298.485
2.298.485
111.173
66.000
45.173
–130.584
3.000
3.000
0
0
3.000
0
0
0
0
0
0
3.000
0
0
0
210.325
210.325
210.325
–337.909
–210.325
130.584
341.117
Stran
580 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele:
področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme,
predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa
na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
odloku in se objavita na spletni strani Občine Šmartno pri Litiji.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.«
2. člen
4. člen Odloka o proračunu Občine Šmartno pri Litiji za leto
2015 (Uradni list RS, št. 98/14) se spremeni tako, da se glasi:
»Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi
naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu
pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11 in 83/12),
ki se uporabijo za namen, določen v tem zakonu,
2. prihodki od najemnin gospodarske javne infrastrukture,
ki se namenijo izgradnji kanalizacijskega sistema ter vzdrževanju vodovodov,
3. prihodki od najemnin za poslovne prostore in stanovanja, ki se namenijo vzdrževanju poslovnih prostorov in stanovanj ter drugim ukrepom na stanovanjskem področju,
4. prihodki od koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in
vlaganj v naravne vire,
5. prihodki od koncesijske dajatve za posekan in prodan
les, ki se namenijo izključno za vzdrževanje gozdnih cest in
varstvo gozdov,
6. prejeta sredstva za sofinanciranje investicij ali drugih
točno določenih nalog oziroma projektov, ki se namenijo za
namen, za katerega so sredstva prejeta,
7. prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za
izgradnjo komunalne in cestne infrastrukture.«
3. člen
Št. 400-008/2014
Šmartno pri Litiji, dne 28. januarja 2015
Župan
Občine Šmartno pri Litiji
Rajko Meserko l.r.
264.
Pravilnika o sofinanciranju programov
in projektov ljubiteljske kulturne dejavnosti
v Občini Šmartno pri Litiji
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za
kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 UPB-1, 56/09, 4/10, 20/11,
111/13) in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list
RS, št. 33/03, 106/03, 34/04) je Občinski svet Občine Šmartno
pri Litiji na 4. redni seji dne 28. 1. 2015 sprejel
PRAVILNIK
o sofinanciranju programov in projektov
ljubiteljske kulturne dejavnosti
1. člen
V Pravilniku o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni
list RS, št. 16/12) se prva točka 7. člena spremeni tako, da se
po novem glasi:
»1. Župan imenuje strokovno komisijo za vodenje postopka javnega razpisa. Strokovna komisija šteje pet članov,
ki jo sestavljajo:
– trije člani, ki jih predlaga Zveza kulturnih društev Občine Šmartno pri Litiji in so poznavalci kulturnega dogajanja
v občini,
– predsednik Odbora za družbene dejavnosti,
– en član, ki ga predlaga župan izmed zaposlenih v občinski upravi.
Mandat komisije traja dve leti od imenovanja.«
2. člen
Št. 611-01/2012
Župan
Rajko Meserko l.r.
265.
Pravilnika o pogojih in merilih
za sofinanciranje izvajalcev letnega programa
športa iz javnih sredstev v Občini Šmartno
pri Litiji
Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS,
št. 22/98), Nacionalnega programa športa v RS 2014–2023
(MIZŠ, 2014) in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji
(Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04) je občinski svet
na 4. redni seji dne 29. 1. 2015 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev
letnega programa športa iz javnih sredstev
1. člen
V Pravilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev v Občini
Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 117/04, 44/06) se v 9. členu
spremeni vsebina Priloge I (Pogoji, merila in normativi za vrednotenje športnih programov v Občini Šmartno pri Litiji), ki se
v celoti nadomesti z novo vsebino.
2. člen
V 10. členu se spremeni vsebina Priloge II (Prioriteta
športnih panog v Občini Šmartno pri Litiji na področju tekmovalnega športa v obdobju 2005–2008), ki se v celoti nadomesti
z novo vsebino.
3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za sofinanciranje letnega programa športa v letu 2015.
Št. 621-06/2004
Župan
Rajko Meserko l.r.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 581
PRILOGA I
POGOJI, MERILA IN NORMATIVI ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI
ŠMARTNO PRI LITIJI
S temi pogoji, merili in normativi opredeljujemo in vrednotimo vse pojavne oblike športa, ki se sofinancirajo iz
javnih sredstev.
1. ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV
1.1. PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE PREDŠOLSKIH OTROK Mali sonček, Ciciban planinec,
Naučimo se plavati, lokalni programi.
1.1.1. Športna programa Mali sonček in Ciciban planinec
Elementi točkovanja:
60 ur na skupino
strokovni kader
do 20 otrok/skupina
10 točk/ura
1.1.2. Program “Naučimo se plavati”
10-urni tečaj
strokovni kader
najem bazena
8 otrok/skupina
10 točk/ura
20 točk/ura
1.1.3. Programi lokalne skupnosti – Hura, prosti čas
30-urni programi
strokovni kader
objekt
8 otrok/skupina
10 točk/ura
20 točk/ura
Športne programe pod točko 1. lahko vodijo samo kadri z ustrezno izobrazbo ali usposobljenostjo.
1.2. ŠPORTNA VZGOJA ŠOLOOBVEZNIH OTROK
1.2.1. INTERESNI PROGRAMI ŠPORTA ŠOLOOBVEZNIH OTROK Zlati sonček, Krpan, Naučimo se
plavati, Šolska športna tekmovanja in prireditve, Hura, prosti čas in lokalni športni programi
1.2.1.1. Programa “Mali sonček” in “Krpan”
60 ur na skupino
strokovni kader
do 20 otrok/skupina
10 točk/ura
1.2.1.2. Program “Naučimo se plavati”
10-urni tečaj (v vrtcu ali prvem razredu OŠ)
strokovni kader
najem bazena
prevoz
10 otrok/skupina
10 točk/ura
20 točk/ura
dejanski strošek
1.2.1.3. 60-urni programi, katerih nadgradnja je udeležba na tekmovanju v okviru ŠŠT
čas vadbe in število
60 ur/do 20 otrok
objekt
15 točk/ura
strokovni kader
10 točk/ura
1.2.1.4. Program Hura, prosti čas in drugi 80-urni netekmovalni programi lokalne skupnosti
80 ur/do 20 otrok
objekt
15 točk/ura
strokovni kader
10 točk/ura
1
Stran
582 / Št. 8 / 6. 2. 2015
1.2.1.5. Program Šolskih športnih tekmovanj in prireditev na medobčinski ravni
Vrednostni elementi:
sodniki
8 točk/sodnik/tekma
spremstvo
10 točk/tekma
prehrana
5 točk/posameznik/tekmovanje/dan
prevozi
50 točk/prevoz ali najbolj ugodna varianta
1.2.1.6. Program Šolskih športnih tekmovanj in prireditev na področni ter državni ravni
Vrednostni elementi:
sodniki
dejanski strošek
prehrana
5 točk/posameznik/odsotnost do 6 ur
prehrana
8 točk/posameznik/odsotnost nad 6 ur
spremstvo
10 točk/ura/odsotnost po 15.00 uri
spremstvo
10 točk/ura/odsotnost sobota in nedelja
prevoz
Pod točko 4.1.2.1.5 in 4.1.2.1.6. (ŠŠT) v igrah z žogo pripada 1 spremljevalec na ekipo, v individualnih športih
1 spremljevalec na 15 tekmovalcev. Sofinancirajo se samo programi, ki jih potrjuje MŠZŠ ter so objavljeni v
Informatorju, Razpisi interesnih programov športa otrok in mladine, ki ga izdaja Zavod za šport Slovenije.
1.2.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI – Zlati sonček, Krpan, Naučimo
se plavati, Šolska športna tekmovanja in prireditve, Hura, prosti čas in lokalni programi
1.2.2.1. Programa “Mali sonček” in “Krpan”
60 ur na skupino
strokovni kader
do 20 otrok/skupina
10 točk/ura
1.2.2.2 Program “Naučimo se plavati”
10-urni tečaj
strokovni kader
najem bazena
prevoz
8 otrok/skupina
10 točk/ura
20 točk/ura
dejanski strošek
1.2.2.3. 60-urni programi, katerih nadgradnja je udeležba na področnem oziroma državnem tekmovanju šol
s prilagojenim programom v okviru ŠŠT
60 ur na skupino (do 20 otrok/skupina)
strokovni kader
10 točk/ura
objekt
15 točk/ura
1.2.2.4. Program Hura, prosti čas in drugi 80-urni netekmovalni programi lokalne skupnosti
80 ur na skupino (do 20 otrok/skupina)
strokovni kader
10 točk/ura
objekt
15 točk/ura
1.2.2.5. Program Šolskih športnih tekmovanj in prireditev na področni ter državni ravni
sodniki
dejanski stroški
prehrana
5 točk/posameznik/odsotnost do 6 ur
prehrana
8 točk/posameznik/odsotnost nad 6 ur
spremstvo
10 točk/ura/odsotnost po 15.00 uri
spremstvo
12 točk/ura/odsotnost sobota in nedelja
prevoz
2
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 583
Opomba: Programe otrok s posebnimi potrebami izvajajo javni zavodi ustanovljeni v ta namen in društva, ki
imajo kader z ustrezno usposobljenostjo ali izobrazbo.
1.2.3. ŠPORTNA VZGOJA OTROK USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT
Vrednotenje vadbe in tekmovanja v programih nacionalnih panožnih zvez – uradna tekmovanja nacionalnih
panožnih zvez za naslov državnega prvaka.
Stopnje vadbenih skupin, število vadbenih skupin in število ur vadbe letno
 I. stopnja (cicibani, cicibanke), največ 3 vadbene skupine, 120 ur na skupino.
 II. stopnja (mlajši dečki, deklice), največ 2 vadbeni skupini, 240 ur na skupino.
 III. stopnja (starejši dečki, deklice), največ 1 vadbena skupina, 300 ur vadbe.
Sofinancira se:
strokovni kader (število ur vadbe iz tabel 1.1. ali 1.2. in točk iz tabele 3),
športni objekt (število ur vadbe iz tabel 1.1. ali 1.2. in točk iz tabele 3),
materialni stroški programa (tabela 4.1.),
meritve in spremljanje treniranosti (tabela 4.2.),
nezgodno zavarovanje (tabela 4.3.).





1.3. ŠPORTNA VZGOJA MLADINE
1.3.1. Interesna športna vzgoja mladine
čas in število
strokovni kader
objekt
80 ur na program (do 20 udeležencev)
10 točk/ura
15 točk/ura
1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
Vrednotenje vadbe in tekmovanja v programih nacionalnih panožnih zvez – uradna tekmovanja nacionalnih
panožnih zvez za naslov državnega prvaka.
Stopnje vadbenih skupin, število vadbenih skupin in število ur vadbe letno
 IV. stopnja, mlajši mladinci, mladinke, največ 1 vadbena skupina, 360 ur vadbe,
 V. stopnja, starejši mladinci, mladinke, največ 1 vadbena skupina, 200 ur vadbe.
Sofinancira se:
strokovni kader (število ur vadbe iz tabel 1.1. ali 1.2. in točk iz tabele 3),
športni objekt (število ur vadbe iz tabel 1.1. ali 1.2. in točk iz tabele 3).


1.3.3. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami
čas in število
80 ur na program (do 10 udeležencev/skupina)
strokovni kader
10 točk/ura
objekt
20 točk/ura
1.4. ŠPORTNA DEJAVNOST ŠTUDENTOV
1.4.1. Interesna športna dejavnost študentov – program Hura, prosti čas
čas in število
80 ur na skupino (do 20 študentov/skupina)
strokovni kader
10 točk/ura
objekt
15 točk/ura
2. ŠPORTNA REKREACIJA
2.1. Vrednotenje programov vadbe
čas in število
strokovni kader (za socialno in zdravstveno ogrožene
ter starejše nad 65 let)
objekt
80 ur na skupino (20 članov/skupina)
10 točk/ura
15 točk/ura
3
Stran
584 / Št. 8 / 6. 2. 2015
3. KAKOVOSTNI ŠPORT
V kakovostni šport sodijo priprave članskih ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih,
organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v programe vrhunskega športa in jih program rekreacijskega
športa ne zadovoljuje. S svojimi tekmovanji v okviru svojih panožnih zvez nastopajo v uradnih tekmovalnih
sistemih do naslova državnih prvakov.
Pri tekmovalnem športu se obravnavajo vadbeni in tekmovalni programi, ki so v funkciji uradnih, prvenstvenih in
pokalnih tekmovanj po določilih državnih panožnih zvez.
Sofinancira se objekt za vadbo in tekmovanje.
Sofinancira se:
 športni objekt (število ur vadbe iz tabel 1.1. ali 1.2. in točk iz tabele 3).
4. VRHUNSKI ŠPORT
Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status športnika mednarodnega, svetovnega in
perspektivnega razreda po določilih in kriterijih OKS-ZŠZ Slovenije.
Do sofinanciranja iz programa vrhunskega športa so upravičeni izvajalci, ki imajo v svojih vrstah kategorizirane
športnike s statusom športnika mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda pri Olimpijskem komiteju
Slovenije.
Sofinancira se:
 strokovni kader (število ur vadbe iz tabel 1.1. ali 1.2. in točk iz tabele 3),
 športni objekt (število ur vadbe iz tabel 1.1. ali 1.2. in točk iz tabele 3).
5. ŠPORT INVALIDOV
Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji,
resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.
5.1. Vrednotenje vadbe
čas in število
strokovni kader
objekt
80 ur na skupino (do 10 invalidov/skupina)
10 točk/ura
15 točk/ura
6. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU
Za pridobitev strokovne usposobljenosti na področju športa se sofinancira:
Izobraževanje (pridobitev izobrazbe)
300 točk/posameznika
Usposabljanje (trenerji, sodniki)
200 točk/posameznika
Izpopolnjevanje (licenčni seminarji)
150 točk/posameznika – trenerji
100 točk/posameznika – sodniki
7. DELOVANJE DRUŠTEV
Vsak aktivni član društva s plačano članarino
Vsaka organizirana vadbena skupina v netekmovalni dejavnosti (ND)
Vsaka organizirana vadbena skupina v tekmovalni dejavnosti (TD)
Vsak m2 društvenega prostora (igralne in pisarniške površine)
5 točk
200 točk
500 točk
20 točk
8. VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV
Pri objektih se upošteva samo tekmovalna površina. Do sredstev za vzdrževanje športnih objektov so upravičeni
samo tisti izvajalci (društva), ki imajo objekt v Občini Šmartno pri Litiji in sami skrbijo za njegovo upravljanje
in vzdrževanje. Sredstva za vzdrževanje se razdelijo glede na izkazane stroške vzdrževanja.
4
PODLAGA
Parket
Trava
Peščena tla/mivka
Št.
POKRTI
Točke/m2
20
0
20
TIP OBJEKTA
8 / 6. 2. 2015 / Stran 585
ODKRIT
Točke/m2
0
15
15
Kolikor lokalna skupnost pokriva stroške vzdrževanja objekta, se izračun po tej tabeli ne upošteva.
Sredstva za tekoče vzdrževanje se upravljavcu objekta določijo na osnovi obsega programa, ki ga v objektu
izvajajo izbrani izvajalci letnega programa športa v LS.
9. PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM
Za pomembne tekmovalne, organizacijske in strokovne dosežke na področju športa se enkrat letno, na podlagi
pravilnika, podeljujejo občinska športna priznanja. Priznanja in pogostitev nagrajencev in gostov se financira iz
javnih sredstev.
10. PROMOCIJSKE ŠPORTNE PRIREDITVE
10.1. Promocijske prireditve
Lokalna skupnost bo sofinancirala tisto športno prireditev, ki promovira občino ali ima velik pomen za razvoj
določene športne zvrsti v občini. Pri športni prireditvi se upošteva predvsem množičnost pri obisku gledalcev,
nastopajočih, vrhunstvo kot spektakel, medijsko pokritost in pomen prireditve za razvoj športa v občini.Vsak
izvajalec lahko kandidira samo za eno športno prireditev v tekočem letu. Na osnovi zgornjih kriterijev lahko dobi
prireditev naslednje število točk:
število aktivnih udeležencev
5 točk/udeleženec
raven prireditve:
– mednarodna
1000 točk
– državna
500 točk
– regijska
300 točk
– občinska
100 točk
10. INFORMACIJSKI SISTEM NA PODROČJU ŠPORTA
Informacijski sistem vsebuje podatke s področja organiziranosti športa, športnih objektov, financiranja športa in
športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu.
Informacijske baze za potrebe lokalne skupnosti
1000 točk
Nakup tehnologije
3000 točk
5
Stran
586 / Št. 8 / 6. 2. 2015
TABELE
1.
ŠTEVILO UR VADBE IN MINIMALNO ŠTEVILO TEKMOVANJ LETNO
Individualne športne panoge
Tabela 1.1.:
Športna panoga
Teakwondo
Športno plezanje
Minimalno štev. ur
I. stopnja
V
T
Rokomet
Košarka
Nogomet
Odbojka
Minimalno štev. ur
Legenda:
III.stopnja
V
T
IV.stopnja
V
T
V. stopnja
V
T
KŠ
VŠ
V
T
V
T
Do 200
10
Do 240
10
Do 240
8
Do 300
8
Do 300
8
Do 320
6
Do 500
8
Do 200
10
Do 240
10
Do 240
8
Do 300
8
Do 300
8
Do 320
6
Do 500
8
160
Kolektivne športne panoge
Tabela 1.2.:
Športna panoga
II. stopnja
V
T
I. stopnja
V
T
180
200
240
II. stopnja
V
T
III.stopnja
V
T
240
IV.stopnja
V
T
250
V. stopnja
V
T
450
KŠ
VŠ
V
T
V
T
Do 200
8
Do 240
16
Do 240
18
Do 300
20
Do 300
20
Do 320
20
Do 500
20
Do 200
8
Do 240
16
Do 240
18
Do 300
20
Do 300
20
Do 320
20
Do 500
20
Do 200
8
Do 240
16
Do 240
18
Do 300
20
Do 300
20
Do 320
20
Do 500
20
Do 200
8
Do 240
16
Do 240
18
Do 300
20
Do 300
20
Do 320
20
Do 500
20
160
180
200
240
240
250
450
V – število ur vadbe na leto
T – minimalno število tekmovanj (tekem) na leto
Minimalno štev. ur – minimalno število ur vadbe na leto
KŠ – kakovostni šport
VŠ – vrhunski šport
Pogoji za uvrstitev programa v področje tekmovalnega športa:
 izveden mora biti obseg vadbe z vsaj minimalnim številom ur,
 izvajalec v kolektivnem športu mora z ekipo sodelovati v tekmovalnem sistemu nacionalne panožne zveze ali
odigrati vsaj minimalno število uradnih tekem na leto,
 izvajalec v individualnem športu mora s posamezniki sodelovati na vsaj minimalnem številu tekmovanj na leto
ali sodelovati na vsaj 70% tekmovanj v okviru nacionalne panožne zveze.
2. ŠTEVILO ŠPORTNIKOV V VADBENI SKUPINI
Tabela 2:
Športna panoga
Teakwondo
Športno plezanje
Rokomet
Košarka
Nogomet
Odbojka
I. stopnja
10
6
14
12
12
12
II. stopnja
10
6
14
12
18
12
III.stopnja IV. stopnja
10
10
6
6
14
14
12
12
18
18
12
12
6
V. stopnja
10
6
14
12
18
12
KŠ
8
6
14
12
18
12
VŠ
6
4
14
12
18
12
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 587
3. VREDNOST URE ZA STROKOVNI KADER IN OBJEKT
Tabela 3:
VSEBINA ŠPORTNEGA PROGRAMA
Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
Interesna športna vzgoja mladine
Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
Športna rekreacija
Kakovostni šport odraslih
Šport invalidov
Vrhunski šport
STROKOVNI KADER
OBJEKT
15
15
15
15
15
15
15
15
15
20
20
20
20
20
20
20
20
20
4. OSTALI STROŠKI PROGRAMA
4.1. Materialni stroški vadbe (na tekmovalca)
Tabela 4.1.:
Športna panoga
Teakwondo
Športno plezanje
Rokomet
Košarka
Nogomet
Odbojka
I. stopnja
100
100
200
200
200
200
II. stopnja
150
150
250
250
250
250
III. stopnja
175
175
300
300
300
300
4.2. Stroški meritev in spremljanja treniranosti (na tekmovalca)
Tabela 4.2.:
Športna panoga
I. stopnja
II. stopnja
Teakwondo
150
150
Športno plezanje
150
150
Rokomet
150
150
Košarka
150
150
Nogomet
150
150
Odbojka
150
150
III. stopnja
150
150
150
150
150
150
4.3. Stroški zavarovanja (na tekmovalca)
Tabela 4.3.:
Športna panoga
Teakwondo
Športno plezanje
Rokomet
Košarka
Nogomet
Odbojka
III. stopnja
50
50
50
50
50
50
I. stopnja
50
50
50
50
50
50
7
II. stopnja
50
50
50
50
50
50
Stran
588 / Št. 8 / 6. 2. 2015
KRITERIJI ZA IZRAČUN RAZREDOV TEKMOVALNIH ŠPORTNIH PANOG
KAZALCI KAKOVOSTI ŠPORTNIH DOSEŽKOV:
A) KOLEKTIVNE ŠPORTNE PANOGE
1. Nastopanje na tekmovanjih
STOPNJE: od I do V
V tekmovalnem sistemu nacionalne panožne zveze za naslov ekipnega DP
10 %
Na drugih tekmovanjih na ravni države (turnirji, memoriali, pokal, itd.)
5%
Ne nastopa
0%
2. Uvrstitev na državnem prvenstvu (v ligaškem tekmovanju pod okriljem zveze)
STOPNJE: od I do V
V 1. petino sodelujočih ekip
30 %
26 %
22 %
18 %
14 %
3. Uvrstitev na uradno mednarodno tekmovanje (evropski pokal, celinski pokal itd.)
STOPNJE: od I do V
Se uvrsti
15 %
Se ne uvrsti
0%
B) INDIVIDUALNE ŠPORTNE PANOGE in MISELNE IGRE
1. Nastopanje na tekmovanjih
V tekmovalnem sistemu nacionalne panožne zveze za naslov DP
Na drugih tekmovanjih na ravni države (turnirji, memoriali, pokal, itd.)
Ne nastopa
STOPNJE:
od I do V
10 %
5%
0%
2. Uvrstitev na državnem prvenstvu posameznikov (upoštevaje tudi morebitne kvalifikacije)
STOPNJE:
od I do V
V 1. petino posameznikov
30 %
26 %
22 %
18 %
14 %
3. Uvrstitev na uradno mednarodno tekmovanje (pod okriljem mednarodne zveze – kot član slovenske
reprezentance)
STOPNJE: od I do V
Se uvrsti
15 %
Se ne uvrsti
0%
Izvajalec lahko na osnovi kazalcev kakovosti športnih dosežkov pridobi največ 50 odstotkov.
KAZALCI RAZŠIRJENOSTI ŠPORTNE PANOGE:
1. Olimpijska panoga
Da
10 %
Ne
5%
2. Tradicija v občini
25 in več let neprekinjenega delovanja
15 do 24 let neprekinjenega delovanja
Manj kot 5 let neprekinjenega delovanja
10 %
8%
7%
6%
5%
8
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 589
3. Število aktivnih tekmovalcev izvajalca z veljavno licenco
a) kolektivni športi:
b) individualni športi in miselne igre:
100 in več
50 in več
15 %
15 %
50 do 99
25 do 49
13 %
13 %
30 do 49
15 do 24
11 %
11 %
15 do 29
8 do 14
9%
9%
Manj kot 15
Manj kot 8
7%
7%
4. Število društev vključenih v nacionalno panožno zvezo
a) kolektivni športi (število ekip v kategoriji):
b) individualni športi in miselne igre (število
tekmovalno aktivnih društev):
100 in več
50 in več
15 %
15 %
50 do 99
25 do 49
13 %
13 %
25 do 49
13 do 24
11 %
11 %
10 do 24
5 do 12
9%
9%
Manj kot 10
Manj kot 5
7%
7%
Izvajalec lahko na osnovi razširjenosti športne panoge pridobi največ 50 odstotkov.
RAZREDI
Na osnovi pridobljenih odstotkov se športne panoge razvrsti v 10 razredov:
1.razred
Nad 95 do 100 %
2.razred
Nad 90 do 95 %
3.razred
Nad 85 do 90 %
4.razred
Nad 80 do 85 %
5.razred
Nad 75 do 80 %
6.razred
Nad 70 do 75 %
7.razred
Nad 65 do 70 %
8.razred
Nad 60 do 65 %
9.razred
Nad 55 do 60 %
10.razred
Nad 50 do 55 %
Program izvajalca, ki zbere 50 in manj odstotkov glede na razširjenost in kakovost se uvrsti v sofinanciranje
netekmovalnih programov.
9
Stran
590 / Št. 8 / 6. 2. 2015
PRILOGA II
PRIORITETA ŠPORTNIH PANOG V OBČINI ŠMARTNO PRI LITIJI NA PODROČJU TEKMOVALNEGA
ŠPORTA V OBDOBJU 2015-2018
Namen določitve prioritetnih športnih panog v Občini Šmartno pri Litiji je celostno vsebinsko, organizacijsko in
finančno načrtovanje športne dejavnosti za obdobje od 2015-2018, katerega cilj je sistemsko spodbujanje razvoja
športa v občini z vidika izvajanja javnega interesa na področju športa.
OPREDELITEV TEKMOVALNEGA ŠPORTA
V tekmovalni šport uvrščamo:
 športno vzgojo otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
 športno vzgojo mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport,
 kakovostni šport,
 vrhunski šport.
RAZVRSTITEV TEKMOVALNIH ŠPORTNIH PANOG V OBČINI ŠMARTNO PRI LITIJI
V občini imamo na področju tekmovalnega športa KOLEKTIVNE športne panoge in INDIVIDULANE športne
panoge:
1. Kolektivne športne panoge
 rokomet
 drugo
2. Individualne športne panoge
 teakwondo
 športno plezanje
 drugo
PRIORITETA ŠPORTNIH PANOG
Pri oblikovanju prioritete športnih panog za obdobje 2015-2018 so bili upoštevani naslednji kriteriji:
 v občini morajo biti dane možnosti za uspešen razvoj in delovanje športne panoge (prostorski, materialni,
kadrovski in organizacijski pogoji),
 zagotoviti vadbo v okviru interesnih programov športa otrok in mladine,
 vzpostavljanje piramidalnega sistema vključevanja v program ter ustrezne vadbe,
 ali je športna panoga olimpijski šport,
 pomen športne panoge za občino in sposobnost občine za sofinanciranje.
PRIORITETA »A«
1. rokomet
PRIORITETA »B«
1. teakwondo
2. športno plezanje
3. drugo
Glede na izračun po normativih se izvajalcem iz Prioritete »A« upošteva 100% točk, izvajalcem iz
prioritete »B« pa 50% točk.
V primeru pojavljanja novih športnih društev, ki bodo tekmovala v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih
zvez, mora društvo delovati v Občini Šmartno pri Litiji dve leti in imeti postavljen sistem kakovostne vadbe za
najmlajše in ustrezne vadbene površine.
10
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 591
TRŽIČ
266.
Odlok o proračunu Občine Tržič za leto 2015
list RS, št. 100/05 in 60/07), 29. člena Zakona o javnih financah
(Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU,
127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08 in 49/49) in 32. člena
Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13) je Občinski svet
Občine Tržič na 3. redni seji dne 22. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o proračunu Občine Tržič za leto 2015
1. člen
(vsebina odloka)
Z Odlokom o proračunu Občine Tržič za leto 2015 (v
nadaljevanju: proračun) se določajo višina proračuna, postopki
izvrševanja proračuna in obseg zadolževanja javnega sektorja
na ravni občine.
2. člen
(sredstva proračuna in višina splošnega dela proračuna)
Proračun Občine Tržič za leto 2015 se določa v naslednjih
zneskih:
KONTO
OPIS
Veljavni proračun:
2015/2 [1]
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I.
70
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
12.174.381
11.476.116
DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)
9.168.154
700
DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK
7.607.704
703
DAVKI NA PREMOŽENJE
1.046.900
704
DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE
706
DRUGI DAVKI
71
513.550
0
NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)
2.307.962
710
UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA
1.482.062
711
TAKSE IN PRISTOJBINE
712
GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI
43.000
713
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV
51.100
714
DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI
726.800
218.669
72
5.000
720
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
0
721
PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG
0
722
PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV
73
218.669
2.100
730
PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV
2.100
731
PREJETE DONACIJE IZ TUJINE
74
740
0
TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)
477.495
TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ
132.400
Stran
592 / Št. 8 / 6. 2. 2015
741
PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA
EVROPSKE UNIJE
78
345.095
PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787)
0
786
OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE
0
787
PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ
0
II.
40
TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)
15.912.061
5.388.578
400
PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
899.523
401
PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST
132.266
402
IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE
403
PLAČILA DOMAČIH OBRESTI
409
REZERVE
41
3.941.259
95.000
320.530
TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)
5.200.858
410
SUBVENCIJE
1.162.000
411
TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM
2.399.918
412
TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM
413
DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI
414
TEKOČI TRANSFERI V TUJINO
0
42
4.981.106
NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV
4.981.106
420
43
484.255
1.154.685
341.518
431
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM
138.000
432
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM
203.518
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.)
–3.737.680
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
75
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
(750+751+752)
0
750
0
751
PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
0
752
KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE
0
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)
0
440
DANA POSOJILA
0
441
POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB
0
44
IV.
V.
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.)
0
C. RAČUN FINANCIRANJA
50 VII. ZADOLŽEVANJE (500)
500
DOMAČE ZADOLŽEVANJE
55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)
550
ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH
(III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) – (II.+V.+VIII.)
X.
0
0
506.976
506.976
–4.244.656
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.)
–506.976
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
3.737.680
Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Tržič so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov,
računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja, ki
so sestavni deli odloka. Načrt razvojnih programov je priloga
k temu odloku.
3. člen
(PP).
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan
lahko določi pristojne organe in strokovne službe, ki so nosilci
porabe sredstev na posameznih proračunskih postavkah.
Odredbodajalec za sredstva proračuna je župan oziroma
od župana pooblaščena oseba.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so
odgovorni predsedniki krajevnih skupnosti.
Pravni posli nad vrednostjo 2.000,00 EUR, ki jih sklepajo
krajevne skupnosti z območja Občine Tržič, so veljavni le ob
predhodnem pisnem soglasju župana Občine Tržič. Pri nabavi
opreme, naročanju investicijsko projektne dokumentacije in
naročanju investicijsko-vzdrževalnih del, je vedno potrebno
predhodno pisno soglasje župana, ne glede na vrednost
pravnih poslov, ki jih sklepajo krajevne skupnosti.
4. člen
Namenski prejemki so, poleg prihodkov, določenih v
prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF tudi donacije,
namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne
dejavnosti, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega
stvarnega premoženja, prihodki od najemnin in odškodnine
iz naslova zavarovanj in drugi prejemki, ki jih kot namenske
prihodke in prejemke opredeljuje Zakon o izvrševanju proračuna. Namenski prihodki proračuna so tudi okoljske takse,
vplačani prispevki občanov, namenjeni za sofinanciranje investicij, transferni prihodki za investicije, in prihodki ožjih
delov lokalnih skupnosti (samoprispevek in drugi prihodki).
Namenski prihodki proračuna so tudi prihodki po zakonu
o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, in
sicer sorazmerni del, ki pripada lokalni skupnosti. Namenski
prihodek proračuna je koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
Pravice porabe na proračunski postavki, ki se krijejo z
namenskimi prihodki in ki niso porabljene v tekočem letu, se
prenesejo v naslednje leto za isti namen.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu
ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov
povečata obseg teh izdatkov in proračun.
V primeru pridobitve namenskih prejemkov ima župan
pravico odpreti novo postavko v proračunu. Sredstva za novo
odprto postavko se zagotovijo iz namenskih prejemkov in s
prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk, v tem primeru
prerazporeditev lahko preseže 15% sredstev na določeni
postavki, ne glede na določila 10. člena tega odloka.
5. člen
Župan (v primeru ožjih delov občin predsednik sveta)
oziroma od njega pooblaščena oseba lahko samostojno prerazporeja sredstva med konti v okviru proračunske postavke
in po potrebi odpira nove konte.
Župan lahko v okviru skupnega obsega proračunskih
sredstev spremeni namen in višino sredstev za posamezne
namene, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za
katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do 15%
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 593
sredstev. Pri izračunu zneska, ki se prerazporeja med dvema
proračunskima postavkama s sklepom župana, se upošteva
15% od vrednosti večje proračunske postavke.
Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko v okviru
skupnega obsega proračunskih sredstev spremeni namen in
višino sredstev za posamezne namene, če s tem ni bistveno
ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena
sredstva, vendar največ do višine 20% vseh sredstev znotraj
svojega finančnega načrta.
6. člen
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt
Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zahtevale
plačilo v naslednjih letih, iz naslova:
– investicijskih odhodkov in investicijskih transferov ne
smejo presegati 70% sredstev skupin odhodkov »42-investicijski odhodki« in »43-investicijski transferi«;
– drugih odhodkov proračuna ne smejo presegati 30%
sredstev skupin odhodkov »40-tekoči odhodki« in »41-tekoči
transferi«.
Omejitve iz prejšnjega odstavka se ne nanašajo na namenske prejemke in izdatke proračuna ter na prevzemanje
obveznosti z najemnimi pogodbami, prevzemanje obveznosti
za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in
drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje posrednih
in neposrednih uporabnikov.
7. člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan (oziroma v primeru ožjih delov občin predsednik
sveta) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih
programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot
20% mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče
leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče
leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi
proračuna.
podlagi odločitve občinskega sveta.
8. člen
(proračunske rezerve)
V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
V proračunsko rezervo občine se najkasneje do konca
tekočega koledarskega leta izloči 1,3% skupno doseženih
davčnih prihodkov proračuna.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so
potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive
živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo
naravne sile in ekološke nesreče.
Občinski svet pooblašča župana, da odloča o uporabi
proračunske rezerve do višine 4.200 EUR, vendar samo
enkrat za isti namen.
Proračun obsega kot nerazporejeni del prihodkov tudi
tekočo proračunsko rezervo za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo
mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev.
O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan do
zneska 4.200,00 EUR za posamezni namen.
Stran
594 / Št. 8 / 6. 2. 2015
9. člen
(odpis dolgov)
Župan lahko na prošnjo dolžnika odloži plačilo, dovoli
obročno plačilo dolga ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo
dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati
celotnega dolga.
Župan lahko do višine 0,5% skupnih prihodkov iz
2. člena tega odloka odpiše oziroma delno odpiše plačilo
dolga, če bi bili stroški postopka izterjatve v nesorazmerju z
višino terjatve.
Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi iz naslova
obveznih dajatev.
10. člen
– parc. št. 872/1, k.o. 2147 – Križe,
– parc. št. 100/19, k.o. 2144 – Bistrica,
– parc. št. 279/3, k.o. 2148 – Senično.
2.
Nepremičnine iz 1. točke tega sklepa prenehajo imeti
status javnega dobra oziroma splošnega ljudskega premoženja
in postanejo last Občine Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič,
matična številka 5883547000.
3.
Št. 478-2/2015/7/2015
Tržič, dne 23. januarja 2015
Dolgoročno zadolževanje Občine Tržič v letu 2015 ni
predvideno.
Občina se lahko likvidnostno zadolži pod pogoji in na način, ki je določen v 85. členu Zakona o javnih financah.
Župan
Občine Tržič
mag. Borut Sajovic l.r.
11. člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih
uporabnikov občinskega proračuna katerih ustanoviteljica
je občina in pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno
ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Za pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali
posredno prevladujoč vpliv, v letu 2015 način in pod pogoji, ki
jih določata Zakon o javnih financah in Zakon o financiranju
občin, ni predvideno zadolževanje.
Pogoj za zadolževanje in izdajanje poroštev pravnih oseb
javnega sektorja je pisno soglasje župana Občine Tržič.
12. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu
Št. 4100-0005/2014-51
Župan
Občine Tržič
267.
268.
Sklep o preklicu Sklepa o pričetku priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta
Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) in
32. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13) župan
Občine Tržič sprejme
SKLEP
o preklicu Sklepa o pričetku priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta
1.
Preklic se nanaša na Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja
29 S7 – Cimper (Uradni list RS, št. 61/09).
2.
S sklepom se ustavijo vsi postopki in aktivnosti priprave
prostorskega načrta, navedenega v prvi točki.
3.
Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra oziroma
splošnega ljudskega premoženja
Št. 350-0-005/2009-34
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni
list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05, 92/05, 93/05, 111/05, 120/06,
126/07, 57/09, 108/09, 61/10, 62/10, 20/11, 57/12, 101/13,
110/13), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list
RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10, 40/12) in
18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13) je Občinski svet Občine Tržič na 3. redni seji dne 22. 1. 2015 sprejel
SKLEP
o ukinitvi statusa javnega dobra oziroma
1.
Ukine se status javnega dobra oziroma splošnega ljudskega premoženja na nepremičninah:
– parc. št. 866/2, k.o. 2145 – Leše,
– parc. št. 847/4, k.o. 2146 – Kovor,
Župan
Občine Tržič
VIPAVA
269.
Odlok o proračunu Občine Vipava za leto 2015
29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 –
UBP4, 14/13 – popr. in 101/13) in 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11) je Občinski svet Občine Vipava
na 4. redni seji dne 29. 1. 2015 sprejel
Št.
ODLOK
o proračunu Občine Vipava za leto 2015
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Vipava za leto 2015 določajo
proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v
nadaljnjem besedilu: proračun).
2. člen
v eurih
Skupina/Podskupina kontov/Konto
I.
70
71
72
73
74
II.
40
DAVČNI PRIHODKI
706 Drugi davki
NEDAVČNI PRIHODKI
od premoženja
712 Denarne kazni
KAPITALSKI PRIHODKI
sredstev
PREJETE DONACIJE
731 Prejete donacije iz tujine
TRANSFERNI PRIHODKI
741 Prejeta sredstva iz drž. proračuna
iz sredstev proračuna EU
TEKOČI ODHODKI
varnost
Proračun leta
2015
7.722.841,59
4.096.747,42
3.447.204,00
3.065.806,00
270.536,00
110.862,00
649.543,42
614.030,62
2.700,00
5.500,00
4.700,00
22.612,80
3.377,00
2.500,00
877,00
35.000,00
35.000,00
3.587.717,17
623.026,74
2.964.690,43
9.639.816,20
1.970.242,11
211.910,00
50.654,04
1.604.599,43
8 / 6. 2. 2015 / Stran 595
19.760,00
409 Rezerve
83.318,64
41 TEKOČI TRANSFERI
2.017.302,11
410 Subvencije
73.000,00
in gospodinjstvom
1.118.700,60
412 Transferi neprofitnim organizacijam
in ustanovam
188.446,10
637.155,41
414 Tekoči transferi v tujino
42 INVESTICIJSKI ODHODKI
5.553.809,39
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 5.553.809,39
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI
98.462,59
431 Investicijski transferi prav. in fizič.
osebam, ki niso pror. por.
67.118,48
uporabnikom
31.344,11
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)
–1.916.974,61
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
(750+751+752)
0,00
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
0,00
0,00
(440+441+442+443)
0,00
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE
0,00
440 Dana posojila
in naložb
privatizacije
0,00
443 Povečanje namenskega
premoženja v javnih skladih in drugih
osebah javnega prava, ki imajo
premoženje v svoji lasti
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA
DELEŽEV (IV.-V.)
0,00
937.000,00
50 ZADOLŽEVANJE
937.000,00
937.000,00
55 ODPLAČILA DOLGA
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE)
(I.+IV.-II.-V.+VII.-VIII.)
–979.974,61
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
937.000,00
XI. NETO FINANCIRANJE
(VI.+VII.-VIII.-IX.)
1.916.974,61
9009 Splošni sklad za drugo
979.974,61
Stran
596 / Št. 8 / 6. 2. 2015
postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s
odloku in se objavita na spletni strani Občine Vipava.
3. člen
podkonta.
4. člen
naslednji prihodki:
1. prihodki krajevne skupnosti Vipava: donatorska sredstva za Vipavski glas se uporabijo za namene izdaje glasila
2. prihodki krajevne skupnosti Podnanos: prihodki od
občanov, ki se namenijo za ureditev pokopališča
3. prihodki krajevne skupnosti Lozice: prihodki od občanov, ki se namenijo za ureditev pokopališča
4. prihodki krajevne skupnosti Goče: donatorska sredstva,
ki se uporabijo za namene, za katere so bila pridobljena
5. prihodki krajevne skupnosti Erzelj: donatorska sredstva, ki se uporabijo za namene, za katere so bila pridobljena
6. prihodki krajevne skupnosti Podraga: donatorska sredstva, ki se uporabijo za namene, za katere so bila pridobljena
7. prihodki krajevne skupnosti Vrhpolje: donatorska sredstva, ki se uporabijo za namene, za katere so bila pridobljena
8. prihodki krajevne skupnosti Slap: donatorska sredstva,
ki se uporabijo za namene, za katere so bila pridobljena
9. prihodki priključnin na kanalizacijsko omrežje, ki se
uporabijo za vlaganja v komunalno infrastrukturo
10. prihodki ekoloških taks odpadnih voda se uporabijo za
vlaganja v kanalizacijo
11. prihodki ekoloških taks odlaganja odpadkov se uporabijo za vlaganja v Center za ravnanje z odpadki in urejanje
ekoloških otokov
12. prihodki požarne takse se uporabijo za investicijska
vlaganja v Prostovoljna gasilska društva.
5. člen
rabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik
neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin predsednik sveta).
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu
svetu o veljavnem proračunu za leto 2015 in njegovi realizaciji.
Župan lahko spreminja načrt razvojnih programov v primeru, ko gre za prerazporeditve v posebnem delu proračuna,
ki se nanašajo na prerazporeditve kontov 42, 43 in 4102.
Kolikor se po sprejemu proračuna ugotovi, da obstaja možnost prodaje stvarnega premoženja, ki ni bilo zajeto v letnem
načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ga lahko
občinski svet na predlog župana dopolni in spremeni.
6. člen
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte,
ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno
naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Za posamezno investicijsko nalogo se lahko prevzemajo
obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjem letu, če je
že odprta postavka v proračunu tekočega leta in predvidena v
načrtu razvojnih programov.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70%
pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega
uporabnika, od tega:
1. v letu 2016 70% navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 50% navedenih pravic porabe.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen
če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma
lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje
obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih
storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje
neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih
pomoči in sredstev drugih donatorjev.
7. člen
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20% izhodiščne vrednosti odloča
predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru
ožjih delov občin predsednik sveta) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi
vrednosti projektov nad 20% izhodiščne vrednosti projektov.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto,
neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v
posamezno leto.
8. člen
Proračunski skladi so:
1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF,
2. podračun stanovanjskih rezerv, ustanovljenega na podlagi stanovanjskega zakona.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 597
45.000 eurov.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene
iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 30.000 eurov
župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
13. člen
(obseg zadolževanja občine za upravljanje
z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu
2015 ne namerava zadolžiti.
9. člen
(krajevne skupnosti)
Krajevna skupnost lahko sklepa pravne posle brez predhodnega soglasja župana do višine 10.000,00 EUR za storitve
in 20.000,00 EUR za gradbena dela.
STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
10. člen
(odpis dolgov)
občine, in sicer največ do skupne višine 300 eurov na posameznega dolžnika.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega
dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh
eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
IN JAVNEGA SEKTORJA
11. člen
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci
prihodkov in odhodkov ter presežkov izdatkov nad prejemki v
računu finančnih terjatev in naložb se občina za proračun leta
2015 lahko zadolži do višine 937.000 eurov.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih
zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina
Vipava, v letu 2015 ne sme preseči skupne višine glavnic
39.927,24 €.
Občina lahko izdaja poroštva osebam iz prejšnjega odstavka pod naslednjimi pogoji:
– da bodoči prilivi zadoščajo za pokrivanje obveznosti, ki
bodo nastale iz naslova zadolžitve,
– da predhodno pridobijo pisno soglasje ustanovitelja.
12. člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih
uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih
ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih
ima občina neposredno ali posredno prevladujoč
vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v
katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv
se lahko v letu 2015 zadolžijo do skupne višine 200.000 eurov
pod naslednjimi pogoji:
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v
katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv
lahko v letu 2015 izdajo poroštva do skupne višine glavnic
200.000 eurov pod naslednjimi pogoji:
14. člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Vipava v letu
2016, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta
odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
15. člen
Št. 410-0001/2015-1
Vipava, dne 29. januarja 2015
Župan
Občine Vipava
mag. Ivan Princes l.r.
270.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini
Vipava
Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS,
št. 109/10, 48/12 in 36/14 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11 in 73/14) je Občinski svet
Občine Vipava na 4. redni seji dne 29. 1. 2015 sprejel
ODLOK
o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vipava
1. člen
Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah
in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga
prevzemajo.
2. člen
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP).
– Lokalne ceste so ceste, namenjene povezovanju naselij
v občini z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v
občini med seboj in ceste, pomembne za navezovanje prometa
na ceste enake ali višje kategorije;
– javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov
naselij v občini in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno
cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev
v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za
pešce, kolesarje, jezdece, gonjače ipd.).
3. člen
Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se
razvrstijo v naslednje podkategorije:
– na zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), ki so
namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij naselij z uvedenim uličnim sistemom na ceste
enake ali višje kategorije;
– na krajevne ceste (s skrajšano oznako LK), ki so kot
nadaljevanje cest višje kategorije namenjene dostopu do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in
individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.) v posameznih območjih naselij z uvedenim
uličnim sistemom.
Stran
598 / Št. 8 / 6. 2. 2015
4. člen
Lokalne ceste (LC) so:
Zap.
št.
Številka
odseka
Začetek
odseka
1.
001141
207
2.
001192
502550
3.
374512
062050
4.
5.
458411
458421
444
444
6.
458431
444
7.
458432
444
8.
458441
458430
9.
458451
444
10.
458461
444
11.
458471
458460
12.
458481
614
13.
458491
444
14.
458501
444
15.
458521
444
458410
Dolžina
odseka
v občini [m]
504
V
Preostala dolžina
odseka v sosednji
občini [m]
1.765 – Ajdovščina
458440
1.930
V
444
1.523
V
2.930 – Sežana
458430
444
2.093
1.467
V
V
207
6.637
V
47
V
444
24.408
V
444
2.051
V
001100
3.288
V
614
2.457
V
001100
4.131
V
444
3.768
V
444
2.276
V
444
4.078
V
Konec
odseka
Potek odseka
R1 207 – Budanje
– Gorenja vas
Podkraj – Bela – Sanabor
Vrabče – Orehovica
– Podnanos
Log – Duplje – Vrhpolje
glavna cesta – Zemono
– Vipava
Vipava – Vrhpolje
– Zavetniki – Grešnica
– R1 207
Vipava – povezava LC
458431
Zavetniki – Sanabor
– Abram – vrh Nanosa
– R2 444
Vipava – Gradišče
– Industrijska cona – R2
444
Vipava – Slap – Novak
– Dolenje
most Močilnik – Lože
– Manče
Terbižani – Erzelj
– Lenivec – obč. meja
Ajdovščina
Sv. Urban – Podraga
– Podnanos
Podnanos – Poreče
– Podboršt – Dobrava
– R2 444
Podnanos – Lozice
– Žvanuti – Otošče
V…vsa vozila
458431
Skupaj:
Namen
uporabe
3.867 – Divača
60.658 m
5. člen
Zbirne krajevne ceste (LZ) so:
Zap. št. Številka odseka
Začetek
odseka
Konec
odseka
Potek odseka
Dolžina
odseka
v občini [m]
Namen
uporabe
1.
458011
458450
Vinska klet – R2 444
444
344
V
2.
458012
458011
R2 444 – Glavni trg
– R2 444
444
818
V
3.
458021
458430
vojašnica JPV – Glavni
trg
458010
460
V
Skupaj:
1.622 m
V…vsa vozila
Preostala dolžina
odseka v sosednji
občini [m]
6. člen
Krajevne ceste (LK) so:
Začetek
odseka
Potek odseka
Konec
odseka
Dolžina
odseka
v občini [m]
Namen
uporabe
1.
458031
458040
Cankarjeva ulica
958310
250
V
2.
458041
458450
Bevkova ulica
HŠ 21
267
V
3.
458051
458450
Gregorčičeva ulica
HŠ 21
179
V
4.
458061
458450
Kociančičeva ulica – V2 458100
332
V
Preostala dolžina
odseka v sosednji
občini [m]
Začetek
odseka
Št.
Konec
odseka
Potek odseka
5.
458101
444
Vipava – V2
6.
458111
444
7.
458131
8.
458181
9.
HŠ 6h
8 / 6. 2. 2015 / Stran 599
Dolžina
odseka
v občini [m]
Namen
uporabe
262
V
Gradiška cesta – mimo 458010
vrtca – OŠ Draga Bajca
257
V
458010
Kosovelova ulica
HŠ 32
409
V
458020
Glavni trg – Ulica Ivana
Ščeka
458210
155
V
458211
458020
Grabrijanova ulica
– Dijaški dom ŠGV
HŠ 19
149
V
10.
458231
458020
Trg Pavla Rušta
– Ulica Milana Bajca
458240
214
V
11.
458241
458020
Lavrinova ulica
– most čez Belo
458430
103
V
12.
458291
458010
Ulica Gradnikove
brigade
HŠ 22
232
V
V…vsa vozila
Skupaj:
Preostala dolžina
odseka v sosednji
občini [m]
2.809 m
7. člen
Javne poti (JP) so:
Zap.
št.
Številka
odseka
Začetek
odseka
1.
958011
458410
Duplje – Dolenja vas
– LC 458411
458410
2.
958021
958011
Duplje HŠ 39a – HŠ 29
HŠ 29
3.
958022
958021
4.
958023
958021
5.
958031
6.
Potek odseka
Konec
odseka
Dolžina
odseka
v občini [m]
Namen
uporabe
1.009
V
170
V
Duplje HŠ 39a – HŠ 38a HŠ 38a
34
V
Duplje HŠ 28 – HŠ 25
958011
75
P
958011
kapelica – Gorenja vas
458410
497
V
958041
958031
odcep Gorenja vas
– Duplje
HŠ 14
249
V
7.
958061
458410
odcep Žgavci
– rezervoar Budanje
502480
292
V
8.
958062
458410
Duplje – mimo HŠ 8a
001140
85
V
9.
958071
458410
šola Vrhpolje – Gorenja
vas
958071
800
V
10.
958072
958071
Vrhpolje – mimo igrišča
958111
106
V
11.
958073
458410
Vrhpolje – kapelica
– HŠ 96
958071
498
V
12.
958074
958073
Vrhpolje – sredina
– Groznik
958081
194
V
13.
958081
958071
Vrhpolje HŠ 95
– HŠ 105
HŠ 105
438
V
14.
958082
958081
Vrhpolje HŠ 116a
– HŠ 105b
958081
137
V
15.
958083
958081
Vrhpolje –
958081
povezava mimo HŠ 110
178
V
16.
958101
958071
Vrhpolje HŠ 95
– HŠ 91 – HŠ 94
958101
236
V
17.
958111
458430
odcep Gasilski dom
– Vrhpolje HŠ 76
958131
149
V
18.
958121
458430
Vrhpolje HŠ 80d
– HŠ 80b (Teodozij)
458430
94
V
19.
958122
458430
Vrhpolje HŠ 150
– HŠ 160
458430
348
V
20.
958131
958071
odcep Premrl – Uršič
458430
269
V
Preostala dolžina
odseka v sosednji
občini [m]
191 – Ajdovščina
Stran
600 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Zap.
št.
Številka
odseka
Začetek
odseka
21.
958141
458430
Vrhpoljska kapelica
– Vrhpolje
458430
22.
958142
958141
Vrhpolje HŠ 59
HŠ 59
23.
958143
958141
Vrhpolje HŠ 67b
– Strojnca
458440
24.
958151
458430
odcep žaga
25.
958161
458410
26.
958162
27.
Potek odseka
Konec
odseka
Dolžina
odseka
v občini [m]
Namen
uporabe
1.267
V
57
V
2.094
V
HŠ 49
51
V
Pil – Latnik – stara
cerkev
458430
365
V
458430
Vrhpolje HŠ 2 – HŠ 7
958161
106
V
958163
458430
Vrhpolje HŠ 24 – HŠ 2b 458430
98
V
28.
958164
458410
Vrhpolje HŠ 118a
HŠ 118a
172
V
29.
958171
958161
Latnik – pokopališče
– Zemono
958241
641
V
30.
958172
458430
Vrhpolje – Zemono
958171
192
V
31.
958181
458430
Vrhpolje HŠ 31 – HŠ 133 958161
196
V
32.
958191
458430
Vrhpolje HŠ 38a
HŠ 38a
82
V
33.
958201
458440
Zavetniki vas
HŠ 2
139
V
34.
958211
458440
odcep Sv. Danijel
– vas Sanabor
458440
535
V
35.
958221
458440
odcep Sanabor – Plavž
001190
117
V
36.
958222
001190
Sanabor – povezava
mimo HŠ 6
458440
281
V
37.
958231
001190
odcep zaselek Plavž
HŠ 29
209
V
38.
958241
458420
Dvorec Zemono
– Zemono HŠ 16b
HŠ 16b
428
V
39.
958242
458420
Zemono – mimo HŠ 17
958241
82
V
40.
958281
458450
Gradišče pri Vipavi
– Andlovska vas
HŠ 24
356
V
41.
958282
958301
Andlovska vas
– Poljšakovska vas
– Gradišče pri Vipavi
458450
1.227
V
42.
958283
958282
– vodohran
vodohran
147
V
43.
958284
958283
pešpot Gradišče pri
Vipavi – Vipava
458130
81
P
44.
958291
958281
Andlovska vas HŠ 28
– HŠ 32a
HŠ 32a
98
V
45.
958301
958281
– Gradiški zatrep
– Poljšakovska vas
958282
945
V
46.
958302
958301
Gradišče pri Vipavi HŠ
14 – HŠ 18
HŠ 18
114
V
47.
958303
958301
– kamp
kamp
164
V
48.
958311
458450
Kulturni dom – cerkev
– pokopališče sever
obračališče
434
V
49.
958312
958311
Gradišče pri Vipavi HŠ
47a – HŠ 51
HŠ 51
68
V
50.
958321
958311
Kulturni dom – cerkev
– jug
958311
210
V
51.
958322
958321
958312
– povezava mimo HŠ 46
114
V
Preostala dolžina
odseka v sosednji
občini [m]
Št.
Zap.
št.
Številka
odseka
Začetek
odseka
Konec
odseka
52.
958323
458450
HŠ 35 – HŠ 37
HŠ 37
53.
958331
458460
Slap – spomenik
– cerkev – pokopališče
– Kojne – Avša
001100
54.
958332
958331
Slap HŠ 5 – HŠ 6
HŠ 6
55.
958333
958331
Kojne – Preske –
občinska meja (PIL)
458480
56.
958341
958330
spomenik – Majerija
57.
958342
958331
Slap – v križišču HŠ 27
– HŠ 25
58.
958351
958331
trgovina – zaselek Potok HŠ 63
59.
958352
958351
Slap – povezava mimo
HŠ 59
958361
60.
958353
958351
HŠ 70
61.
958361
62.
Potek odseka
Dolžina
odseka
v občini [m]
8 / 6. 2. 2015 / Stran 601
Namen
uporabe
81
V
3.201
V
87
V
1.113
P
HŠ 17
651
V
958341
37
V
396
V
65
V
958352
70
P
958331
Slap HŠ 47 – Žoržev kraj 458460
– Medvedova c.
1.281
V
958362
958331
HŠ 41
958361
45
V
63.
958363
958361
Slap HŠ 74 – HŠ 75a
HŠ 75a
76
V
64.
958364
958363
HŠ 80
958361
55
V
65.
958371
458460
odcep na Ravno
HŠ 15
134
V
66.
958381
958331
Slap HŠ 9 – HŠ 3i
458460
357
V
67.
958382
956331
HŠ 4a
458460
127
V
68.
958383
958381
HŠ 3d
458460
93
V
69.
958391
958401
Jamški – Žoržev kraj
958361
589
V
70.
958401
458470
Jamški – grad Lože
grad
606
V
71.
958411
958401
Jamški – Srednja vas
– Lože
458470
407
V
72.
958412
958411
Lože HŠ 30 – HŠ 32
958411
66
V
73.
958413
458470
Lože HŠ 18d – HŠ 31
HŠ 31
61
V
74.
958421
458470
Lože HŠ 35 – HŠ 54
458470
235
V
75.
958431
458470
šola – spodnja vas – Jež HŠ 46
185
V
76.
958441
958411
odcep Gornja vas – grad GC
Lože
222
V
77.
958451
458470
kapelica – Goče
958491
1.382
V
78.
958461
958581
pod vasjo Manče
614
353
V
79.
958462
458470
Manče HŠ 4b – HŠ 4d
HŠ 4d
93
V
80.
958471
614
za gostilno Manče
HŠ 19b
137
V
81.
958491
614
Pil – Goče – Marija
Snežna – Vovki Erzelj
958551
2.859
V
82.
958501
958491
šola – pokopališče
pokopališče
237
V
83.
958511
958491
Goče HŠ 28 – HŠ 40
958491
148
V
84.
958521
958491
Goče HŠ 43 – HŠ 70
HŠ 70
166
V
85.
958531
958491
Goče – odcep
k studencu
HŠ 84
60
V
86.
958541
458480
šola – Miški
958551
345
V
Preostala dolžina
odseka v sosednji
občini [m]
Stran
602 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Številka
odseka
Začetek
odseka
87.
958542
458480
Erzelj – proti HŠ 12
– JP 958551
958551
498
V
88.
958551
458480
Miški – Volki – Kodreti
HŠ 3
796
V
89.
958561
458480
šola – pokopališče –
Tabor
cerkev
644
V
90.
958562
458480
Lenivec – Tabor
(pokopališče)
958561
522
V
91.
958571
458480
Bizjak – Stegovec
– Lenivec
HŠ 35
74
V
92.
958581
458490
Podraga – Manče
614
1.468
V
93.
958591
458490
čistilna naprava
– Podraga HŠ 89b
458490
370
V
94.
958601
458490
kapelica – gornji most
– Bitnja
HŠ 43
539
V
95.
958611
958601
šola – gorica – gornji
most
958601
268
V
96.
958612
958611
Podraga HŠ 24
– HŠ 23b
HŠ 23b
70
V
97.
958621
958611
šola Podraga
HŠ 10
51
V
98.
958631
958601
spodnji most – Kočevje
HŠ 73
184
V
Potek odseka
Konec
odseka
Dolžina
odseka
v občini [m]
Zap.
št.
99.
958632
958601
Podraga HŠ 64 – HŠ 67 HŠ 67
100.
958641
958651
kapelica – cerkev
– HŠ 90b
958651
101.
958642
958641
Podraga – pokopališče
pokopališče
102.
958651
958631
hrib – pod cerkvijo
103.
958661
958671
odcep novo naselje
Rožnik
104.
958662
958671
Podnanos – mimo HŠ 50 958661
105.
958663
958661
Podnanos HŠ 97
– HŠ 102
106.
958671
458490
107.
958681
108.
Namen
uporabe
40
V
255
V
29
V
485490
391
V
958671
619
V
54
V
129
V
LC 458491 – cesta skozi 444
Podnanos
390
V
958661
odcep pod Golovno
– Orehovica
374510
703
V
958682
958681
Orehovica HŠ 17a
– HŠ 34a
HŠ 34a
109
V
109.
958691
374510
Orehovica HŠ 38
– HŠ 36
HŠ 36
117
V
110.
958692
374510
Orehovica HŠ 44
HŠ 44
61
V
HŠ 102
111.
958701
444
šola – Podbreg – Hrašče 444
434
V
112.
958702
958701
Podbreg – skozi naselje 958701
179
V
113.
958703
958701
Podbreg – Hrašče
478
V
114.
958711
958701
balinišče – glavna cesta 444
374
V
115.
958712
958711
Hrašče HŠ 13 – HŠ 19
HŠ 19
237
V
116.
958721
444
kapelica – Poreče
458500
372
V
117.
958722
958721
Poreče HŠ 11 – HŠ 5
HŠ 5
133
V
118.
958731
958721
Poreče – žaga
HŠ 6
139
V
958712
119.
958732
958731
Poreče – mimo HŠ 9a
958722
26
V
120.
958741
458500
odcep Podboršt – vas
458500
248
V
121.
958751
458500
odcep Dobrava – vas
HŠ 25
49
V
122.
958761
444
odcep Mešičje
374510
146
V
Preostala dolžina
odseka v sosednji
občini [m]
Št.
Konec
odseka
Dolžina
odseka
v občini [m]
8 / 6. 2. 2015 / Stran 603
Zap.
št.
Številka
odseka
Začetek
odseka
123.
958762
958761
Obrtna cona Podnanos
HŠ 66b
72
V
124.
958763
958661
Podnanos – do HŠ 43
HŠ 43
52
V
125.
958764
958661
HŠ 35
54
P
126.
958765
956661
HŠ 33
51
V
127.
958766
444
Podnanos – igrišče
igrišče
98
V
128.
958767
958766
Podnanos HŠ 74
– HŠ 73
HŠ 73
39
V
129.
958771
458520
odcep Škrle levo
HŠ 41a
276
V
130.
958781
958771
odcep Škrle desno
458520
184
V
131.
958791
958711
odcep Hrašče – Torkar
HŠ 7
119
V
132.
958801
458490
odcep Podbrje
grad
164
V
133.
958811
458520
Lozice – Podgrič
– glavna cesta
444
926
V
134.
958821
958811
Podgrič – zgornja vas
444
323
V
135.
958822
958811
Podgrič – povezava
mimo HŠ 8
958821
81
V
136.
958823
958811
Podgrič – povezava
mimo HŠ 14
p. 3072
82
V
137.
958831
458520
Lozice – avtobusna
postaja Rebernice
444
646
V
138.
958841
458520
Lozice – Žerjav
958831
614
V
139.
958842
458520
Lozice – do HŠ 36a
HŠ 36a
65
V
140.
958851
458520
most Močilnik – Gorenji
Žvanuti
HŠ 51
670
V
141.
958861
458520
odcep Loka
HŠ 2f
218
V
142.
958862
458520
Lozice – Loka
958861
257
V
143.
958871
458520
odcep Lozice pod
cerkvijo
458520
167
V
144.
958881
458520
odcep Lozice za cerkvijo HŠ 18
do mostu
79
V
145.
958901
458420
Vipava – povezava LC
458421 – LC 458431
236
V
Na Produ HŠ 1 – HŠ 9a HŠ 9a
201
V
Na Produ HŠ 11
– HŠ 15
HŠ 15
125
V
Potek odseka
458430
Namen
uporabe
146.
958911
444
147.
958912
958911
148.
958913
444
Goriška c. HŠ 35a
– HŠ 39
HŠ 39
97
V
149.
958921
444
do Škofijske gimnazije
igrišče
142
V
150.
958931
444
Center starejših občanov CSV
Vipava
95
V
151.
958941
958931
pešpot mimo Centra
starejših občanov
objekt
69
P
152.
958951
458010
pešpot ob Goriški cesti
desno
458010
496
P
153.
958952
458010
pešpot ob Goriški cesti
levo
458430
313
P
154.
958961
444
Gasilski dom – Mlekarna mlekarna
Vipava
228
V
155.
958962
958961
do čistilne naprave
ČN
210
V
156.
958971
458050
Vipava – Gregorčičeva
ul. HŠ 17
HŠ 17
65
V
Preostala dolžina
odseka v sosednji
občini [m]
Stran
604 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Zap.
št.
Številka
odseka
Začetek
odseka
157.
958972
458060
Kocjančičeva ul. – Baronovka
158.
958981
458450
159.
958982
160.
Potek odseka
Konec
odseka
HŠ 18
Dolžina
odseka
v občini [m]
Namen
uporabe
65
V
Gradiška c. HŠ 9 – HŠ 8 458110
97
V
458450
Gradiška c. HŠ 3 – HŠ 7 958983
102
V
958983
458110
Gradiška c. HŠ 7 – HŠ 5 HŠ 5
94
V
161.
958984
958983
pešpot Gradiška c.
– LC 458451
458450
76
P
162.
958991
458010
OŠ Draga Bajca
HŠ 4
124
V
163.
959001
458130
Kosovelova ul. HŠ 11
HŠ 11
124
V
164.
959011
458010
pešpot Perhavčev most 958951
– novi most čez Vipavo
292
P
165.
959021
458010
Tabor – kamnolom
– izvir Vipave
izvir
116
V
166.
959022
458010
Tabor HŠ 12 – HŠ 10
HŠ 10
108
V
167.
959031
458010
Glavni trg – Podskala
– izvir Podfarovž
izvir
61
V
168.
959041
458010
C. 18. aprila – gostilna
Adrija
458010
208
V
169.
959042
958041
C. 18. aprila – bloki
parkirišče
85
V
170.
959051
458290
Ul. Gradnikove brigade
HŠ 2 – HŠ 12
458290
155
V
171.
959052
959051
povezava
– mimo HŠ 2
458010
78
V
172.
959053
959051
– do HŠ 16a
HŠ 16a
75
V
173.
959054
458290
– do HŠ 3
HŠ 3
53
V
174.
959055
458290
– do HŠ 19
HŠ 19
107
V
175.
959061
458240
Laurinova ul. HŠ 12
– HŠ 24
458020
92
V
176.
959071
458020
Kreljeva ul. HŠ HŠ 2
– HŠ 6a
458210
94
V
177.
959081
458180
Glavni trg – Podskala
– izvir Podfarovž
izvir
109
V
178.
959091
458210
Grabrijanova ul. 15
HŠ 15
32
V
179.
959101
458210
Na hribu HŠ 29 – HŠ 40 p. 2451/45
237
V
180.
959102
959101
Na hribu HŠ 30 – HŠ 33 HŠ 33
62
V
181.
959111
959101
Žageljčev vrt I
HŠ N.H.
91
V
182.
959112
959111
Žageljčev vrt II
HŠ N.H.
44
V
HŠ 47
183.
959113
959111
Žageljčev vrt III
184.
959131
458230
Na hribu HŠ 18 – HŠ 28 959101
185.
959132
959131
Na hribu HŠ 11 – HŠ 6
186.
959141
959131
Pod gradom HŠ 16
– HŠ 10
187.
959142
959141
Pod gradom – do HŠ 20 HŠ 20
188.
959151
458230
Pod gradom HŠ 1
– HŠ 7
189.
959161
458430
V…vsa vozila, P…pešci
23
V
192
V
959131
69
V
959151
133
V
59
V
266
V
Vipava – naselje Ob Beli 458430
191
V
Skupaj:
55.372 m
HŠ 7
Preostala dolžina
odseka v sosednji
občini [m]
8. člen
H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za
kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09)
pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za ceste
št. 37162-3/2014-267(507) z dne 14. 11. 2014.
9. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
kategorizaciji občinskih cest v Občini Vipava (Uradno glasilo,
št. 15/98).
10. člen
Št. 007-0001/2015-1
Župan
Občine Vipava
Št.
čina z zavezancem sklene pogodbo o obročnem odplačevanju
komunalnega prispevka.
6. člen
Nedospela obveznost plačila komunalnega prispevka se
na dan 31. 12. valorizira z indeksom razlik v ceni po vrstah
gradenj, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru
Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala
nizka gradnja«.
7. člen
Kolikor zavezanec zamudi s plačilom treh zaporednih
obrokov, zapade v takojšnje plačilo celoten dolg. V takem
primeru Občina Žirovnica izterja dolg z izvršbo in obračuna
zakonite zamudne obresti.
8. člen
Št. 430-0006/2013
Breznica, dne 29. januarja 2015
Župan
Občine Žirovnica
Leopold Pogačar l.r.
ŽIROVNICA
271.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 605
Pravilnik o kriterijih za obročno plačilo
komunalnega prispevka
Na podlagi 14. člena Odloka o programu opremljanja
stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 43/11,
50/13 in 87/14) in četrtega odstavka 7. člena Pravilnika o
merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS,
št. 95/07) je Občinski svet Občine Žirovnica na 3. seji dne
29. 1. 2015 sprejel
PRAVILNIK
o kriterijih za obročno plačilo komunalnega
prispevka
1. člen
Ta pravila določajo kriterije za obročno odplačevanje obveznosti iz naslova plačila komunalnega prispevka za obvezno
priključitev obstoječega objekta na novo zgrajeno komunalno
opremo (v nadaljevanju: komunalni prispevek) na območju
Občine Žirovnica.
2. člen
Obročno plačilo obveznosti iz 1. člena je omogočeno
zavezancem, ki jim je občinska uprava odmerila komunalni
prispevek po uradni dolžnosti.
3. člen
Obročno odplačevanje se na vlogo stranke dovoli v največ
24-mesečnih obrokih, pri tem pa posamezni obrok ne sme biti
nižji od 30,00 EUR.
4. člen
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka vloži vlogo
za obročno odplačevanje komunalnega prispevka najkasneje
v 15 dneh od dneva dokončnosti odločbe o plačilu.
5. člen
O vlogi za obročno odplačevanje komunalnega prispevka
odloči občinska uprava in o tem obvesti zavezanca. V primeru,
da občinska uprava vlogi za obročno odplačevanje ugodi, ob-
272.
Pravilnik o spremembi Pravilnika
o dodeljevanju finančnih sredstev
investicijskim ukrepom za učinkovito rabo
energije in izrabo obnovljivih virov energije
v gospodinjstvih na območju Občine Žirovnica
Na podlagi Akcijskega načrta iz Lokalnega energetskega koncepta Občine Žirovnica, sprejet dne 29. 10. 2009,
7. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11,
14/13, 101/13) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13, 50/14) je
Občinski svet Občine Žirovnica na 3. redni seji dne 29. 1.
2015 sprejel
PRAVILNIK
o spremembi Pravilnika o dodeljevanju
finančnih sredstev investicijskim ukrepom
za učinkovito rabo energije in izrabo
obnovljivih virov energije v gospodinjstvih
na območju Občine Žirovnica
1. člen
V Pravilniku o dodeljevanju finančnih sredstev investicijskim ukrepom za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih
virov energije v gospodinjstvih na območju Občine Žirovnica
(Uradni list RS, št. 43/11, 19/13) se črta besedilo enajste alineje
drugega odstavka 11. člena, ki se glasi:
»– kolikor sredstva niso porabljena, se razpis ponovi.«
2. člen
Št. 360-0001/2015
Župan
Občine Žirovnica
Stran
606 / Št. 8 / 6. 2. 2015
273.
Sklep o imenovanju novoizvoljenih vaških
odborov
Na podlagi 3. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list
RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13, 50/14) in na podlagi
Odloka o ustanovitvi vaških odborov (Uradni list RS, št. 101/99)
je Občinski svet Občine Žirovnica na 3. redni seji dne 29. 1.
2015 sprejel naslednji
SKLEP
V vaški odbor Breg se imenujejo naslednji člani:
Marjeta Verovšek, Breg 163
Simona Ahčin, Breg 28 a
Simo Narić, Breg 20 a
V vaški odbor Breznica se imenujejo naslednji člani:
Igor Čarni, Breznica 48 a
Darko Pogačar, Breznica 36
Franci Ribnikar, Breznica 35
V vaški odbor Doslovče se imenujejo naslednji člani:
Anton Bizjak, Doslovče 18
Klemen Zupan, Doslovče 5
Majda Gričar, Doslovče 19 a
V vaški odbor Moste se imenujejo naslednji člani:
Dušan Konte, Moste 11 d
Thomas Prešern, Moste 74 a
Janez Varl, Moste 28 a
V vaški odbor Rodine se imenujejo naslednji člani:
Marjana Grm, Rodine 45
Marija Jalen, Rodine 33
Janez Mulej, Rodine 10
člani:
V vaški odbor Selo pri Žirovnici se imenujejo naslednji
Zlatka Pavlenč, Selo pri Žirovnici 31 d
Dragica Košir, Selo pri Žirovnici 12
Tatjana Vidic, Selo pri Žirovnici 45
V vaški odbor Smokuč se imenujejo naslednji člani:
Franci Bulovec, Smokuč 17 d
Boštjan Sikošek, Smokuč 56
Sašo Bohinc, Smokuč 16 b
V vaški odbor Vrba se imenujejo naslednji člani:
Rudi Kunstelj, Vrba 11 b
Dominik Arnež, Vrba 15 a
Robert Šiler, Vrba 7 b
V vaški odbor Zabreznica se imenujejo naslednji člani:
Stanislav Dvoršak, Zabreznica 11 a
Helena Justin, Zabreznica 5 b
Maruša Rakar, Zabreznica 41
V vaški odbor Žirovnica se imenujejo naslednji člani:
Albin Žemlja, Žirovnica 18 a
Srečo Pavšič, Žirovnica 46
Janez Medja, Žirovnica 23.
Št. 900-0001/2014
Župan
Občine Žirovnica
GROSUPLJE
274.
Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto
2015
list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl.US, 76/08, 100/08 – Odl.
US, 79/09, 14/10 – Odl.US, 51/10, 84/10 – Odl.US in 40/12
št. 11/11 – UPB4 in 110/11 – ZDIU12) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine
Grosuplje na 4. redni seji dne 4. 2. 2015 sprejel
ODLOK
o proračunu Občine Grosuplje za leto 2015
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Grosuplje (v nadaljevanju:
občina) za leto 2015 določajo proračun, postopki izvrševanja
proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. člen
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se za
leto 2015 določa v naslednjih zneskih:
v EUR
Skupina/Podskupina kontov
Proračun 2015
I.
23.200.707
17.962.986
70 DAVČNI PRIHODKI
13.219.900
10.024.690
2.536.710
658.500
71 NEDAVČNI PRIHODKI
4.743.086
od premoženja
1.718.867
9.000
712 Denarne kazni
90.700
713 Prihodki od prodaje blaga in
storitev
174.750
2.749.769
72 KAPITALSKI PRIHODKI
1.170.010
sredstev
1.050.010
in nematerialnega premoženja
120.000
73 PREJETE DONACIJE
0
0
74 TRANSFERNI PRIHODKI
4.067.711
782.312
741 Prejeta sred. iz državnega
3.285.399
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
40 TEKOČI ODHODKI
varnost
409 Rezerve
410 Subvencije
in gospodinjstvom
in ustanovam
420 Nakup in gradnja osnovnih
sredstev
uporabniki
uporabnikom
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ali
PRIMANJKLJAJ (I.-II.)
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POS.
IN PRODAJA KAPITAL. DELEŽEV
75 PREJETA VRAČILA DANIH POS.
440 Dana posojila
in naložb
privatizacije
VI. PREJETA MINUS DANA POSO. IN
SPREMEM. KAPITAL. DELEŽ. (IV.-V.)
VII. ZADOLŽEVANJE
50 ZADOLŽEVANJE
VIII. ODPLAČILA DOLGA
55 ODPLAČILA DOLGA
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
(VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.)
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
DNE 31. 12. 2014 (9009 Splošni sklad
za drugo)
Št.
23.362.857
4.224.513
958.750
148.220
2.763.143
201.000
153.400
6.271.007
219.395
8 / 6. 2. 2015 / Stran 607
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov. Vsak posamezni finančni
načrt je razdeljen na področja proračunske porabe, glavne
programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Posamezni podprogram je
razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene
s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk –
kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku
in se objavita na spletni strani Občine Grosuplje.
4.009.100
3. člen
726.867
1.315.645
12.482.537
konta.
12.482.537
384.800
(namenski prejemki in izdatki proračuna)
4. člen
tudi:
151.300
233.500
–162.150
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1.000.000
1.000.000
1.000.000
4.221.400
4.221.400
4.221.400
–3.383.550
–3.221.400
–162.150
3.383.550
Poleg prejemkov iz 43. člena ZJF so namenski prejemki
1) vsi lastni prejemki krajevnih skupnosti, ki se uporabijo
za financiranje proračunskih postavk, označenih z oznako LS
(lastna sredstva);
2) požarna taksa, ki se uporablja za financiranje prostovoljnih gasilskih društev preko Občinske gasilske zveze Grosuplje v okviru posebej za to planirane proračunske postavke.
Namenski prejemki, ki v preteklem letu niso bili porabljeni,
se prenesejo v proračun tekočega leta, razen prihodkov iz naslova lastne dejavnosti neposrednih proračunskih uporabnikov.
Vsi prejemki posamezne krajevne skupnosti, ki v tekočem
letu niso porabljeni, se kot sredstva na računih prenesejo v
naslednje leto, namen njihove porabe pa posamezna krajevna
skupnost določi v svojem finančnem načrtu za naslednje leto
in sicer na postavkah z oznako LS.
5. člen
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja (proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna) na ravni proračunske vrstice:
proračunska postavka – konto.
Na predlog predlagatelja finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah
pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru področja
proračunske porabe (določene s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov) v posebnem delu proračuna.
Župan odloča tudi o odprtju novega štirimestnega konta v
okviru proračunske postavke, če je to potrebno za izvedbo pravilne knjigovodske evidence. Prerazporejanje pravic porabe med
šestmestnimi podkonti v okviru istega konta pa določa na podlagi
predloga skrbnika proračunske postavke vodja predlagatelja
finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika.
Prerazporeditev pravice porabe iz drugega odstavka tega
člena in odprtje novega konta iz tretjega odstavka tega člena
župan odobri s pisnim sklepom, iz katerega je razvidno, na kateri proračunski postavki in kontu se pravica porabe povečuje in
na katerih se zmanjšuje, tako da ostane proračun uravnotežen,
oziroma na kateri proračunski postavki se odpira nov konto.
O prerazporeditvah pravic porabe in o odpiranju novih
kontov v finančnih načrtih krajevnih skupnosti, ki so sestavni del
občinskega proračuna, odloča predsednik krajevne skupnosti,
in sicer tako, da prerazporeja pravice porabe med proračunskimi postavkami v okviru celotnega finančnega načrta krajevne
skupnosti. Prerazporeditev se izvede na podlagi dokumentov,
ki jih predsednik krajevne skupnosti izstavi na enak način, kot
je to določeno za župana v četrtem odstavku tega člena.
Stran
608 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Župan dvakrat letno poroča občinskemu svetu o izvedenih
prerazporeditvah. Prvič poroča v okviru poročila o izvrševanju
proračuna za prvo polletje, drugič pa v okviru zaključnega računa,
ko občinskemu svetu poroča o veljavnem proračunu in njegovi
realizaciji.
6. člen
Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu
razpiše javno naročilo za celotno vrednost večletnega projekta, če
je vključen v veljavni načrt razvojnih programov in če so zanj že
načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah sprejetega
proračuna za tekoče leto. V razpisnih pogojih javnega naročila se
morajo opredeliti pogoji za sklenitev pogodbe na način iz nasled
njega odstavka.
Neposredni proračunski uporabnik lahko v letu 2015 prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo investicijskih
odhodkov in investicijskih transferov v prihodnjih letih v višini, ki ne
sme presegati 90 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu
neposrednega uporabnika, od tega:
– v letu 2016 do višine 80 % navedenih pravic porabe,
– v ostalih prihodnjih letih pa do 10 % navedenih pravic
porabe.
Skupni obseg obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere, prevzetih v letu 2015, ki bodo
zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 30 % obsega
pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne
veljajo:
– za prevzemanje obveznosti z najemnimi in zakupnimi
pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica
preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika,
– za prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih
za operativno delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov,
– za prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo
iz predpristopnih pomoči, pristopnih pomoči in sredstev drugih
donatorjev.
člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika
v letih, ko zapadejo in v načrtu razvojnih programov.
7. člen
(omejitev višine sklepanja pravnih poslov krajevnih skupnosti)
Za sklenitev pravnega posla vrednosti nad 3.000,00 EUR
neto (pogodba, naročilnica), ki ga sklepa krajevna skupnost, mora
krajevna skupnost predhodno pridobiti pisno soglasje župana.
8. člen
(omejitev višine sklepanja pravnih poslov javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica
je Občina Grosuplje)
Za sklenitev pravnega posla v zvezi z investicijskim vlaganjem vrednosti nad 3.000,00 EUR neto (pogodba, naročilnica), ki
ga sklepa javni zavod, katerega ustanoviteljica ali soustanoviteljica
je Občina Grosuplje, mora javni zavod predhodno pridobiti pisno
soglasje župana.
9. člen
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe
projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom.
Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom
razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča
predstojnik neposrednega uporabnika (župan, oziroma v primeru
krajevnih skupnosti predsednik sveta), o spremembi vrednosti
veljavnih projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov in o
uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov pa odloča
občinski svet.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto
zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh
po uveljavitvi proračuna.
posamezno leto.
10. člen
ZJF.
Proračunski sklad je proračunska rezerva, oblikovana po
8.400,00 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o
uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 70.000 EUR za posamezen primer
odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
11. člen
(splošna proračunska rezervacija)
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo
za nepredvidene namene (nove proračunske postavke), ki so
nujno potrebni in za katere v proračunu niso zagotovljene pravice
porabe ali za namene, za katere se med letom izkaže, da pravica
porabe ni zagotovljena v zadostnem obsegu.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča
župan.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA
IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
12. člen
(odpis dolgov)
občine, in sicer največ do skupne višine 10.000,00 EUR.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov,
v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega
člena ne všteva.
13. člen
(letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim
premoženjem občine)
Občinski svet sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Grosuplje za nepremičnine v posamični vrednosti nad 20.000,00 EUR, župan pa letni načrt
pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine
Grosuplje za nepremičnine v posamični vrednosti do vključno
20.000,00 EUR.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA OBČINE
14. člen
(obseg zadolževanja občine)
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov in odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2015 lahko zadolži do višine
1.000.000 EUR.
Št.
15. člen
V primeru začasnega financiranja Občine Grosuplje v
ta odlok in sklep župana o določitvi začasnega financiranja.
16. člen
Št. 4100-0001/2014
Grosuplje, dne 4. februarja 2015
Župan
Občine Grosuplje
dr. Peter Verlič l.r.
275.
Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto
2016
list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl.
US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12
št. 11/11 – UPB4 in 110/11 – ZDIU12) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine
Grosuplje na 4. redni seji dne 4. 2. 2015 sprejel
ODLOK
o proračunu Občine Grosuplje za leto 2016
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Grosuplje (v nadaljevanju:
občina) za leto 2016 določajo proračun, postopki izvrševanja
proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. člen
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se za
leto 2016 določa v naslednjih zneskih:
Skupina/Podskupina kontov
I.
SKUPAJ PRIHODKI
(70+71+72+73+74)
70 DAVČNI PRIHODKI
v EUR
Proračun 2016
17.582.865
17.076.395
12.349.900
10.024.690
1.666.710
658.500
71
8 / 6. 2. 2015 / Stran 609
NEDAVČNI PRIHODKI
4.726.495
od premoženja
1.681.466
9.000
712 Denarne kazni
90.700
713 Prihodki od prodaje blaga
in storitev
194.750
2.750.579
72 KAPITALSKI PRIHODKI
370.010
sredstev
250.010
in nematerialnega premoženja
120.000
73 PREJETE DONACIJE
0
0
74 TRANSFERNI PRIHODKI
136.460
136.460
741 Prejeta sred. iz državnega
0
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
19.591.714
40 TEKOČI ODHODKI
4.225.103
977.950
varnost
149.960
2.783.793
160.000
409 Rezerve
153.400
6.265.146
410 Subvencije
219.395
in gospodinjstvom
4.009.100
in ustanovam
718.867
1.317.784
8.817.099
420 Nakup in gradnja osnovnih
sredstev
8.817.099
284.366
uporabniki
147.766
uporabnikom
136.600
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ali
PRIMANJKLJAJ (I. -II.)
–2.008.849
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POS.
IN PRODAJA KAPITAL. DELEŽEV
0
75 PREJETA VRAČILA DANIH POS.
0
0
0
0
0
440 Dana posojila
0
in naložb
0
privatizacije
0
Stran
610 / Št. 8 / 6. 2. 2015
PREJETA MINUS DANA POSO.
IN SPREMEM. KAPITAL. DELEŽ.
(IV.-V.)
VII. ZADOLŽEVANJE
50 ZADOLŽEVANJE
VIII. ODPLAČILA DOLGA
55 ODPLAČILA DOLGA
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
(VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.)
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
DNE 31. 12. 2014
(9009 Splošni sklad za drugo)
VI.
0
0
0
0
817.000
817.000
817.000
–2.825.849
–817.000
2.008.849
2.825.849
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov. Vsak posamezni finančni
načrt je razdeljen na področja proračunske porabe, glavne
programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Posamezni podprogram je
razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene
s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk –
in se objavita na spletni strani Občine Grosuplje.
3. člen
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
4. člen
(namenski prejemki in izdatki proračuna)
tudi:
Poleg prejemkov iz 43. člena ZJF so namenski prejemki
1) vsi lastni prejemki krajevnih skupnosti, ki se uporabijo
za financiranje proračunskih postavk, označenih z oznako LS
(lastna sredstva);
2) požarna taksa, ki se uporablja za financiranje prostovoljnih gasilskih društev preko Občinske gasilske zveze Grosuplje v okviru posebej za to planirane proračunske postavke.
Namenski prejemki, ki v preteklem letu niso bili porabljeni,
se prenesejo v proračun tekočega leta, razen prihodkov iz naslova lastne dejavnosti neposrednih proračunskih uporabnikov.
Vsi prejemki posamezne krajevne skupnosti, ki v tekočem
letu niso porabljeni, se kot sredstva na računih prenesejo v
naslednje leto, namen njihove porabe pa posamezna krajevna
skupnost določi v svojem finančnem načrtu za naslednje leto,
in sicer na postavkah z oznako LS.
5. člen
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja (proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna) na ravni proračunske vrstice:
proračunska postavka – konto.
Na predlog predlagatelja finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah
pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru področja
proračunske porabe (določene s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov) v posebnem delu proračuna.
Župan odloča tudi o odprtju novega štirimestnega konta v
okviru proračunske postavke, če je to potrebno za izvedbo pravilne knjigovodske evidence. Prerazporejanje pravic porabe med
šestmestnimi podkonti v okviru istega konta pa določa na podlagi
predloga skrbnika proračunske postavke vodja predlagatelja
finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika.
Prerazporeditev pravice porabe iz drugega odstavka tega
člena in odprtje novega konta iz tretjega odstavka tega člena
župan odobri s pisnim sklepom, iz katerega je razvidno, na kateri proračunski postavki in kontu se pravica porabe povečuje in
na katerih se zmanjšuje, tako da ostane proračun uravnotežen,
oziroma na kateri proračunski postavki se odpira nov konto.
O prerazporeditvah pravic porabe in o odpiranju novih
kontov v finančnih načrtih krajevnih skupnosti, ki so sestavni del
občinskega proračuna, odloča predsednik krajevne skupnosti,
in sicer tako, da prerazporeja pravice porabe med proračunskimi postavkami v okviru celotnega finančnega načrta krajevne
skupnosti. Prerazporeditev se izvede na podlagi dokumentov,
ki jih predsednik krajevne skupnosti izstavi na enak način, kot
je to določeno za župana v četrtem odstavku tega člena.
Župan dvakrat letno poroča občinskemu svetu o izvedenih prerazporeditvah. Prvič poroča v okviru poročila o izvrševanju proračuna za prvo polletje, drugič pa v okviru zaključnega
računa, ko občinskemu svetu poroča o veljavnem proračunu
in njegovi realizaciji.
6. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme
proračunov prihodnjih let)
Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu
razpiše javno naročilo za celotno vrednost večletnega projekta,
če je vključen v veljavni načrt razvojnih programov in če so zanj
že načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah sprejetega proračuna za tekoče leto. V razpisnih pogojih javnega
naročila se morajo opredeliti pogoji za sklenitev pogodbe na
način iz naslednjega odstavka.
Neposredni proračunski uporabnik lahko v letu 2016 prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo investicijskih odhodkov in investicijskih transferov v prihodnjih letih
v višini, ki ne sme presegati 90 % pravic porabe v sprejetem
finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
– v letu 2017 do višine 80 % navedenih pravic porabe,
– v ostalih prihodnjih letih pa do 10 % navedenih pravic
porabe.
Skupni obseg obveznosti neposrednega uporabnika za
blago in storitve in za tekoče transfere, prevzetih v letu 2016,
ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati
30 % obsega pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne
veljajo:
– za prevzemanje obveznosti z najemnimi in zakupnimi
pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica
preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika,
– za prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo
elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev,
potrebnih za operativno delovanje neposrednih proračunskih
uporabnikov,
– za prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, pristopnih pomoči in sredstev
drugih donatorjev.
člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika v letih, ko zapadejo in v načrtu razvojnih programov.
7. člen
(omejitev višine sklepanja pravnih poslov krajevnih skupnosti)
Za sklenitev pravnega posla vrednosti nad 3.000,00 EUR
neto (pogodba, naročilnica), ki ga sklepa krajevna skupnost,
mora krajevna skupnost predhodno pridobiti pisno soglasje
župana.
8. člen
(omejitev višine sklepanja pravnih poslov javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica
je Občina Grosuplje)
Za sklenitev pravnega posla v zvezi z investicijskim vlaganjem vrednosti nad 3.000,00 EUR neto (pogodba, naročilnica),
ki ga sklepa javni zavod, katerega ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Grosuplje, mora javni zavod predhodno
pridobiti pisno soglasje župana.
9. člen
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi
vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan, oziroma v
primeru krajevnih skupnosti predsednik sveta), o spremembi
vrednosti veljavnih projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti
projektov in o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov pa odloča občinski svet.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto
neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v
posamezno leto.
10. člen
Proračunski sklad je proračunska rezerva, oblikovana
po ZJF.
8.400,00 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz
drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 70.000 EUR za
posamezen primer odloča župan in o tem s pisnimi poročili
obvešča občinski svet.
11. člen
(splošna proračunska rezervacija)
za nepredvidene namene (nove proračunske postavke), ki so
nujno potrebni in za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe ali za namene, za katere se med letom izkaže, da
pravica porabe ni zagotovljena v zadostnem obsegu.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.
STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
12. člen
(odpis dolgov)
občine, in sicer največ do skupne višine 5.000,00 EUR.
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 611
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg posameznega
dolžnika do neposrednega uporabnika ne presega stroška
dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega
odstavka tega člena ne všteva.
13. člen
(letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim
premoženjem občine)
Občinski svet sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Grosuplje za
nepremičnine v posamični vrednosti nad 20.000,00 EUR, župan pa letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim
premoženjem Občine Grosuplje za nepremičnine v posamični
vrednosti do vključno 20.000,00 EUR.
15. člen
V primeru začasnega financiranja Občine Grosuplje v
ta odlok in sklep župana o določitvi začasnega financiranja.
16. člen
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2016.
Št. 4100-0003/2014
Grosuplje, dne 4. februarja 2015
Župan
Občine Grosuplje
dr. Peter Verlič l.r.
PUCONCI
276.
Odlok o proračunu Občine Puconci za leto
2015
29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11
– UPB4, 110/11 – ZDIU12, 46/13 – ZIPRS1314-A, 101/13,
101/13 – ZIPRS1415 in 38/14 – ZIPRS1415-A) ter 16., 101. in
105. člena Statuta Občine Puconci (Uradni list RS, št. 66/07
– UPB1, 18/10 in 103/11) je Občinski svet Občine Puconci na
4. redni seji dne 5. 2. 2015 sprejel
ODLOK
o proračunu Občine Puconci za leto 2015
1. člen
S tem odlokom se za Občino Puconci za leto 2015 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine
(v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. člen
Stran
612 / Št. 8 / 6. 2. 2015
A.
Skupina/Podskupina kontov/Konto
I.
DAVČNI PRIHODKI
NEDAVČNI PRIHODKI
od premoženja
1.452.386
2.000
712 Globe in druge denarne kazni
3.000
35.000
865.472
KAPITALSKI PRIHODKI
405.308
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
5.150
400.158
PREJETE DONACIJE
5.000
5.000
TRANSFERNI PRIHODKI
3.032.284
1.032.952
proračuna iz sredstev proračuna
Evropske unije
1.999.332
10.658.968
TEKOČI ODHODKI
4.518.638
337.798
varnost
53.074
1.896.285
75.000
409 Rezerve
2.156.481
TEKOČI TRANSFERI
2.642.522
410 Subvencije
144.000
in gospodinjstvom
1.679.600
in ustanovam
243.661
575.261
3.260.008
3.260.008
237.800
431 Investicijski transferi pravnim in fiz.
osebam, ki niso proračunski uporabniki
118.800
uporabnikom
119.000
PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ
–127.526
IN NALOŽB
(750+751+752)
0
0
0
0
0
70
71
72
73
74
II.
40
41
42
43
III.
B.
IV.
75
v eurih
Proračun
leta 2015
10.531.442
7.088.850
4.730.992
4.041.284
343.700
346.008
2.357.858
V.
(440+441+442+443)
44
440 Dana posojila
in finančnih naložb
privatizacije
443 Povečanje namenskega premoženja
v javnih skladih in drugih osebah javnega
prava, ki imajo premoženje v svoji lasti
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA
DELEŽEV (IV.-V.)
C.
RAČUN FINANCIRANJA
50
ZADOLŽEVANJE
55
ODPLAČILA DOLGA
SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.V.-VIII.)
X.
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)
9009 Splošni sklad za drugo
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
210.965
210.965
210.965
–338.491
–210.965
127.526
338.491
in se objavita na spletni strani Občine Puconci.
3. člen
konta.
4. člen
naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse, ki se uporabijo za namene
določene v zakonu o varstvu pred požarom,
2. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se uporabi za namene po Uredbi o okoljski
dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v
skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor,
3. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda, ki se uporabi za namene po Uredbi o okoljski
dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda v skladu
z odločbo Ministrstva za okolje in prostor,
4. prihodki od koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in
vlaganj v naravne vire,
5. prihodki od koncesijske dajatve za posekan in prodan
les, ki se namenijo izključno za vzdrževanje gozdnih cest in
varstvo gozdov,
6. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za
katere se zbirajo.
prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v
proračunu.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem
letu se prenesejo v proračun tekočega leta.
5. člen
porabe odloča župan na predlog neposrednega uporabnika z
upoštevanjem določil Zakona o javnih financah.
Župan s polletnim poročilom in v začetku leta za prehodno
leto z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2015 in njegovi realizaciji.
6. člen
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno
naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 80%
pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega
uporabnika, od tega:
1. v letu 2016 največ 80% navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 40% navedenih pravic porabe.
7. člen
zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se
8. člen
Sredstva proračunske rezerve se v letu 2015 izločijo v
višini do 60.619,26 EUR.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč: potres,
poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter,
toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške,
živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo
naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz
drugega odstavka tega člena odloča župan in o tem s pisnimi
poročili obvešča občinski svet.
Prihodki in odhodki proračunskega sklada Občine Puconci so zajeti v posebnem finančnem načrtu, ki so namenjeni za
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 613
izgradnjo zbirno sortirnega centra Puconci in je sestavni del
proračuna občine.
9. člen
Uporabniki proračuna morajo izvrševati svoje naloge in
skrbeti za financiranje dejavnosti, do višine sredstev, ki so jim
za te namene odobrene v proračunu. Na račun proračuna ne
smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala za ta
namen določena proračunska sredstva.
10. člen
Nadzor nad porabo sredstev proračuna ter smotrnostjo in
namembnostjo porabe teh sredstev opravlja nadzorni odbor.
Uporabniki proračuna pa so dolžni predložiti vse zahtevane podatke potrebne za analizo porabe sredstev.
Uporabnikom proračunskih sredstev, ki ne ravnajo v skladu z 9. členom, lahko župan delno ali v celoti začasno ustavi
proračunsko financiranje, dokončno pa občinski svet na predlog župana.
Župan o tem poroča občinskemu svetu na prvi naslednji seji.
IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE
STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
11. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF
lahko župan dolžniku do 100,00 evrov odpiše oziroma delno
odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.
12. člen
Župan odloča o vlogah za pokroviteljstva in sofinanciranje
različnih prireditev do višine 1.000,00 evrov po vlogi znotraj
možnosti, ki mu jih dovoljuje proračunska postavka za ta namen.
13. člen
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov
vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska
rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže,
da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri
pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva splošne
proračunske rezervacije za leto 2015 se zagotavljajo v višini
36.807,14 EUR.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan in o tem pisno obvešča občinski svet ob obravnavi
poročila porabe proračuna. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
14. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih
obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna
ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne
ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva.
O določitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski
svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
15. člen
Občina lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in
investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so
zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za
tekoče leto. V razpisnih pogojih javnega naročila se morajo
opredeliti pogoji za sklenitev pogodbe.
Stran
614 / Št. 8 / 6. 2. 2015
16. člen
Pri investicijah, ki se financirajo po sprejetih kriterijih s
sredstvi občine in krajevnih skupnosti, se upoštevajo le tista
sredstva krajevnih skupnosti, ki jih pridobijo iz naslova krajevnega samoprispevka in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjske objekte ter namensko zbrana sredstva
občanov za določeno investicijo.
17. člen
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma
pristojnost uporabnika proračuna se sorazmerno poveča ali
zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika.
O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine
in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik se neporabljena
sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se razporedijo
med druge uporabnike.
18. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračun ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo, ki
mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega
člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet.
IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE
IN JAVNEGA SEKTORJA
POPRAVKI
277.
V Odloku o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta Novi trg v Novem mestu, objavljenem v Uradnem listu RS,
št. 81/06, je bila ugotovljena napaka, zato na podlagi drugega
odstavka 11. člena Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo,
102/07, 109/09 in 38/10 – ZUKN) dajem
TEHNIČNI POPRAVEK
Odloka o spremembah in dopolnitvah
Ureditvenega načrta Novi trg v Novem mestu
V 8. in 9. členu Odloka o spremembah in dopolnitvah
Ureditvenega načrta Novi trg v Novem mestu (Uradni list RS,
št. 81/06), v delu, ki se nanaša na gradnjo čolnarne (objekt
št. 8) se popravi navedba parc. št. in sicer namesto zemljišča
parc. št. 1363 k.o. 1456 Novo mesto se navede zemljišče parc.
št. 1810 k.o. 1456 Novo mesto, kot to izhaja iz grafičnega dela
prostorskega akta.
Št. 350-2/2015
Novo mesto, dne 3. februarja 2015
19. člen
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu
finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina v letu 2015 ne bo zadolžila.
20. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, investicijsko vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu
s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
21. člen
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan.
O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisom ministra,
pristojnega za finance.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Puconci v letu
2016, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta
odlok in sklep župana.
23. člen
Št. 410-0012/2014
Puconci, dne 5. februarja 2015
Župan
Občine Puconci
Ernest Nemec l.r.
Tehnični popravek Odloka o spremembah
in dopolnitvah Ureditvenega načrta Novi trg
v Novem mestu
Župan
Mestne občine Novo mesto
Gregor Macedoni l.r.
278.
Popravek Odloka o spremembah
in dopolnitvah št. 1 Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Vipava
Na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05 –
UPB1, 102/07, 109/09, 38/10 – ZUKN) in 16. člena Statuta
Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11 in 73/14) je Občinski
svet Občine Vipava na 4. redni seji dne 29. 1. 2015 sprejel
POPRAVEK
Odloka o spremembah in dopolnitvah št. 1
Odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Vipava
1. člen
V Odloku o spremembah in dopolnitvah št. 1 Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava (Uradni list RS,
št. 87/14) se v 3. členu doda:
»Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja v enoti urejanja prostora VI 9, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka,
se končajo po določbah prostorskega akta veljavnega na dan
vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja«.
Št. 350-0001/2014-17
Župan
Občine Vipava
Št.
8 / 6. 2. 2015 / Stran 615
VSEBINA
216.
217.
218.
219.
220.
221.
222.
223.
224.
225.
226.
227.
228.
229.
230.
DRŽAVNI ZBOR
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega
zbora (OdUNDTDZ-4A)
Sklep o imenovanju namestnika varuhinje človekovih pravic
Sklep o imenovanju predsednika in devetih članov
Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja
radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne
Krško
Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij
pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj
Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike
Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2015
(DeUDIEU15)
236.
491
492
492
492
492
492
233.
234.
274.
275.
235.
239.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika
o sprejemu otrok v vrtec
240.
Pravilnik o razveljavitvi Pravilnika o dodeljevanju
subvencij mladim družinam v Občini Komen za
prvo reševanje stanovanjskega vprašanja s prenovo obstoječega stavbnega fonda
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o
enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Občini
Komen
494
242.
516
523
243.
244.
MINISTRSTVA
Odredba o določitvi datuma, od katerega se poročila o financiranju volilne in referendumske kampanje posredujejo preko spletnega portala Agencije
Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve
Shema za določanje odškodnine za posamezne
vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu
529
DRUGI DRŽAVNI ORGANI
IN ORGANIZACIJE
Pravilnik o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o
obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega
zdravstvenega zavarovanja
Akt o spremembah Meril za visokošolsko transnacionalno izobraževanje
Državnopravobranilski red
529
530
530
BRASLOVČE
Odlok o proračunu Občine Braslovče za leto 2015
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega
reda Občine Braslovče (US)
547
253.
549
DOLENJSKE TOPLICE
Odlok o proračunu Občine Dolenjske Toplice za
leto 2015
Odlok o proračunu Občine Dolenjske Toplice za
leto 2016
GROSUPLJE
Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto 2015
Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto 2016
556
558
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe
oskrbe s toplotno energijo na območju Občine
Idrija
560
564
564
565
566
567
LENDAVA
567
LJUBLJANA
Odlok o dodelitvi finančne pomoči za odpravo posledic škode ob poplavah oktobra in novembra 2014
Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra
Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Javnega
zavoda Mladi zmaji – Centra za kakovostno preživljanje prostega časa mladih
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica Ljubljana
568
568
569
569
570
570
NOVA GORICA
Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev
št. 5 Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Nova Gorica
PUCONCI
276.
Odlok o proračunu Občine Puconci za leto 2015
254.
o sofinanciranju programov na področju turizma v
Občini Rogašovci
606
609
IDRIJA
KRIŽEVCI
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o dejavnosti in koncesiji za lokalno gospodarsko javno
službo daljinskega ogrevanja na območju Občine
Lendava
252.
564
KRANJ
Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Ljudska univerza Kranj
Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega
zavoda Lokalna energetska agencija Gorenjske
(LEAG)
Kodeks ravnanja funkcionarjev Mestne občine
Kranj
246.
248.
249.
250.
251.
563
KOMEN
Sklep o imenovanju podžupana Občine Križevci
247.
562
KAMNIK
245.
529
OBČINE
231.
232.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskem redu občine Ig-2
241.
561
562
IG
238.
493
VLADA
Uredba o ukrepu Dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 v letu 2015
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
kakovosti zunanjega zraka
237.
o poteku postopka in kriterijih za sprejem otrok v
Vrtec Idrija
Sklep o ukinitvi javnega dobra
572
611
ROGAŠOVCI
SEVNICA
255.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica
256.
Odlok o delovnih telesih Občinskega sveta Občine
Sveti Jurij ob Ščavnici
573
573
SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
574
Stran
257.
258.
259.
260.
261.
262.
263.
264.
265.
266.
267.
268.
269.
270.
271.
616 / Št. 8 / 6. 2. 2015
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o priznanjih Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata namestnika člana Občinske volilne komisije Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
Sklep o seznanitvi z imenovanjem podžupana Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
Sklep o imenovanju namestnika člana Občinske
volilne komisije Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
Sklep Občinskega sveta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
576
576
577
577
577
ŠEMPETER - VRTOJBA
Sklep o pričetku priprave sprememb in dopolnitev
Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Mlake (Ledine) v Šempetru pri Gorici – 1. faza,
spremembe in dopolnitve 2014
TRŽIČ
Odlok o proračunu Občine Tržič za leto 2015
Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra oziroma
Sklep o preklicu Sklepa o pričetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta
VIPAVA
Odlok o proračunu Občine Vipava za leto 2015
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vipava
277.
278.
605
606
POPRAVKI
Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta Novi trg v Novem
mestu
Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah št.
1 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine
Vipava
614
614
Uradni list RS – Razglasni del
578
580
580
Razglasni del je objavljen v elektronski izdaji št. 8/15
na spletnem naslovu: www.uradni-list.si
VSEBINA
Javni razpisi
153
Razpisi delovnih mest
172
Druge objave
174
Objave po Zakonu o političnih strankah
177
591
Evidence sindikatov
178
594
Objave po Zakonu o medijih
179
Zavarovanja terjatev
181
Objave sodišč
Izvršbe
Oklici o začetku vzpostavitve pravnega naslova
Oklici o začasnih zastopnikih in skrbnikih
Oklici dedičem
Oklici pogrešanih
182
182
182
182
183
184
Preklici
Zavarovalne police preklicujejo
Spričevala preklicujejo
Drugo preklicujejo
186
186
186
186
594
594
597
ŽIROVNICA
Pravilnik o kriterijih za obročno plačilo komunalnega prispevka
273.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev investicijskim ukrepom za
učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov
energije v gospodinjstvih na območju Občine Žirovnica
Sklep o imenovanju novoizvoljenih vaških odborov
578
ŠMARTNO PRI LITIJI
Odlok o rebalansu proračuna Občine Šmartno pri
Litiji za leto 2015
o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske
kulturne dejavnosti v Občini Šmartno pri Litiji
o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev v Občini
Šmartno pri Litiji
272.
605
Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktorica Ksenija Mihovar Globokar • Založnik Uradni list Republike Slovenije d.o.o.
– direktor Matjaž Peterka • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Naročnina za obdobje
1. 1. do 31. 12. 2015 je 386 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Republike Slovenije je
vračunan 9,5% DDV. • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke • Uredništvo in uprava
Ljubljana, Dunajska cesta 167 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (01) 425 14 19, računovodstvo (01) 200 18 22,
naročnine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 200 18 32, telefaks (01) 425 01 99, uredništvo
(01) 425 73 08, uredništvo (javni razpisi …) (01) 200 18 32, uredništvo – telefaks (01) 425 01 99 • Internet: www.uradni-list.si
– uredništvo e-pošta: objave@uradni-list.si • Transakcijski račun 02922-0011569767

U8 - Uradni list Republike Slovenije

Transcription

Similar documents

Kako preživeti brez vode?«

Izračun donosa SE 49,9 kWp

načrt reorganizacije nogometnega kluba koper

PLAN DELA 2012 - zdravstveni dom lendava

junij 2014 - Elektro Ljubljana

pojasnila v zvezi s prevozi otrok

ZACASNO FINANCIRANJE OBCINE STARSE 2015

Zgled računovodskih izkazov pravnih oseb zasebnega prava

pridobitev soglasja za sklenitev aneksa po postopku s pogajanji

Zapisnik